Leto LXX. št. 2S7                ~               Ljabliana, sređa li. noT«ulwa 1937                                        Cena Din i.-

lznaja vsak dan popoiđM, isvzemM neđelje in praznike — taseratt do 80 petit vrst A Din 2, do 100 vrat a Did 2.50, od 100 do 300 vrst a Dio 3, veejl tnaeraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Isaeratni davek poaebej — »Slovenski Narod« veija mesećno v Jugoslaviji Din 13-—, za Inozemstvo Dio 25.—. Rokoplsi se ne vraća ja
UREDNIftTVO IN OTKAVNIATVO LJUBLJANA,  KsAflJeva sjkm ttev. 5 Telefon: Sl-22. 31-23, SMt, 81-25 te 81-26
Podružnice: MARIBOR 8troasmayerjev* 8b — NOVO MESTO, i.ubijau. ka e^ telefoD tt. 26 — CELJE, ^fijrhn uredništvo: 8troasmayerjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova oL 2, telefon At. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Pofttaa hranllnlca v I4«brjam it. 10.351
London, 10. novembra. Med vožnjo v Južno Ameriko je na parniku danes zndcla kap znamenitega angleškega državnika Jamesa Ramsaya Macdonalda, dol<ioletnega voditelja angleške delav-ske  sfranke.
*
3 Ramsav Macdonakl je bil rojen 12. oktubra 1. 18f*> v mali škotski ribiški vaši Lossicmouthi- kor sin revnega kmeckega delavca. YT mladih letih je odšel v London, kjer je našcl borno zaposlitev kot konto-nst v neki trgovski hisi. Nato je postal zasebni tajnik radikalnega politika Tomasa Lougha, ki ga je pa kmalu Z3pustil in se posvetil pisatcljevanju. Pczne;e se je pri-družil Društvu Tabijevcev, 1. 1884 ustanov-ljenemu socialističnemu propagandnemu društvu, katercga elani so v nasprotj-u z rj/rcdnimi lxjrci mirno proueevali socia-lizem. V januarju 1893 je bila ustanovljena neodvisna delavska stranka (Indepen-dent Labnur-Pjrtv). meti ustanovitclji ka-tere  je  bil  rudi   Macdonald.
Njegova politienj kanera pa se je začela prav za prav iele i 1Q<H). ko je postal tajnik de'avske stranke, k1 se je sicer pod njim mojno okrepila. n je kljub temu nišo priznali /a »sccialistieno strankj« in si ni mogla utreti pota v par.ament. L. 1906 pa je bi! Macdonald v okraju Lciccster prvić izvotien v parlament. Ob i/bruhu svetovne vojne i. 1914 se je Maedonald s svojo str in-ko odio"no boril proti vstopu Anglije v vojno. To so mu zelo /amjri'i in v nevar-nosti je bilo ćelo njegovo življenje. Toda po svetovni vojni je prišla njegova stranka r.a po vrije. Pri decembrsk,h volitvah 1. 19-3 si je priborila mnogo novih manda-tov  i:i  je  bila  sama  sposobna   za  prevzcm
ade. Po kratkem oklevanju se je Mac-• ion^ld res odločil 7a državno krmilo in 22. januar;a 1. 1°24 je postal prvi soeiali-stični premicT v Angli.it od njenega obsto-ja.
Nlegov kabinet je sprva nalete! na pre-cc: lojalno poz:c::- in ko je tud: v t:ran-ciji ~riš!a na površje levica s tlerriotom v;\ ćelu ter sta oba državnika skupaj na londonski konferenci dosegla sprejetje Da-wcjvjvl'^ '::urta. te bi njegov položaj pre-cej učvrvčen. St bol- pa je zasi;ala njegova zvezda po nastf.pu v Hru^vu narodov v septembru 1. 1924 * Zencvi. Ko pa je za-eei voditi tuđi Scvjetski Rus«j' prijaznej-šo politiko, jr ir. postalo za nj in za njegovo stranko usodno. Konservativci so p:i v parlarrentu obdol/ili. da zan-ast v Anglijo komunizem in pri nekem glasovanju je vlada ostala že v manj>ini. Macdonald je raz-pustil parlament in raspisat nove volitve. ki pa so dd'jvski stranki prinesle razočaranje. Izdubila je več mandatov, a liberal-ci, ki so ga podpirali, so ^koraj zginili s površja. V novembru 1924 se je Macdorald umaknil.
7a: jepreje je Mac*lona!d mnojro p~trval fo vični 6vetu ter propa^iral ideje svoje stranke. Po jva-lcu tvoje vir.de je od po* oval v Ameriko. kjer je vršil živahno propa-jran.lo za ideje 'i^elavske stranke. Pri juni}-bkih vol.tvah I. 1929 je del:ivsk.i stranka '/opet dcsejrla večin'>. nakar ic kialj poveril Macdonaldu sfriTavo nove vlade, izk'j^jčno deiavskejia kabineta. Xova vi a* a je bila postavljena pred težke fi ledino nalocre: piot l^m £T05ik>larske krize, razvrednotenjo funta, refonna /ako-na z\ Fmlijo ifi evetovna razoroZrtev. To so hUa pre;pž.k« bremena za   poveem   deUv^ko   vlado,   ki   je  eicer  v
James Ramsay Macdonald!
Dekaterih točka h uepeJa, tako ^rlede pomor-skoj?a eporazuma Franci ja - ltaiija-An^rlija, ua^protiio so se pa razmere v Indiji znatno tposlafošaJe. Zaracid naraščajode krize eo se todd v Angliji razmere znatno po^labsale in vlada je bila prisiljena k ukrepom, ki fio izavali 6>p»lošmo neza<iovoljstvo v deželi ter t»di negodovanja v parlamentu. V fe-'bnutrju 1930 se je levo krilo stranke ločilo od Madionalda in kmalu nato je prišlo do preloma v stranki zairadi omejhve pod po r bnezpoBelnim. naJtar je morala vlada poklati ostavko. Ko je bil Macdonald pripravljen aprejeti vodstvo vlade naj-oiinih e-traak, je prešla deJavska etranka v opozicijo in njeno vodstvo je prevzel Hendei-eon. Ma<-do-nakia in fpe^cico njegovih zvestih so izldju-čiU iz stranke.
Tretjj Maodonaldov kabinet, vlada naroi-nef?a sporazuma pod vodstvom Macdonalda, ki je prevzel krmilo vlade v avgustu 1931. je nadaljeval politiko njejro\nb teženj, to je problema razorožftve in vztrajanja pri načeliti Dru&tva narodov, obenem pa je V7>trževal najte^nej^e vezi e Fra-ncijo. Oprt na veliko većino v fvarlamrtntu. je Macd<tnald nato v oajupodmejših letih vodil ladji an-p^e§ke politike po razhurkanem morju prav UBPe*šno. Vla^a je uveljavila zakon o e^lo-§ni   Štednji   in   »'»pravila   zlato   poila.To   ?<a
funt, ne da bi imelo to kake poeledice na borzah. Imela je rzdatno većino, saj ji je od 615 iposlancev pripadalo 554. Ćetrti Mac-donaldov kabinet je bil nato nekoliko pregrupiran in čeprav ni uspel gle<le svetovne jjroepođarske konferenc-e. je venltiT ostal funt i>a stabilni \-išini. hrezposelnc^t je padla in povrnilo *>e je zaupanje v ^t^po-darstvo. Popoln uspeh pa je p>menil za vlado doseženi sporazum na konferenci an-^rleškJh dom ini ono v v O^avi, doeim je v zunaJije političnih \-pra>anjih doživela vlarla več   7-orazov.
Zaradi zrahljane^a zdravja je v juniju 1. 1935 Macdonald po niajhni spremembi v vladi odstopil. krmilo <lržave pa je prevzel Baldwin. Macdonail je oMal kot predsednik tajnesra 6 veta Ion lov v vladi. V novembru 1035 je pri volitvah v Seahamu propa>lel, kar jra je zelo notrlo. V maju 1937 ee je skupaj z Baldw2nom popolnoma umaknil iz politdke.
MaodonaBl je že več let bolehal na očeh. Pokojnik je napisal tuđi več z.nan»itvenih del in raz.prav. v katerih se je dotaknil \T>ra^anja svetovne vojne. Zamišči već otnVk% med katerimi je znana zJasti hčerka Is-h^el, ki je bila dol<ro njegova tajnica, a njejrov   pin   Maleotlm   je   Hl   najprej  driami
podtajnik v kolonialnem minisfetvu, pozne-je   pa  minis'ter  za  d«>minione.
LONTH3N, 10. novembra. O smrti bivšega ministrskega predsednika Maccional-da  se   doznavajo   naslednje   podrobnosti:
Ramsay MacdonaJd s^ je prt tekli pe-tek v sprenustvu svoje najmlajše hćerke vkrcal na parnik ^Reina del Pacifico« ter o<ipotoval v Ameriko, kjer je nameraval ostati već mesecev in proučevuti tamošnje gospodarske in socialne razrr.ere. Pred svojim odhodom je srne je izjavi 1, da po-tuje na svoje prve počitnice v življenju. Kmalu potem ko je pamik zaplul ni od-prto morje, pa rnu je postalo slabo. Sprva so mislili, da gre za običajno morsko bo-lezen, toda kmalu se je poika-zalo, da s-e je poslabšaLg. srtnp bolezen, za katero je bolehal že več let. Snoći je podlegel srčni kapi.
Truplo so na krovu parnika po-ložili na mrtvaški oder. Izkrcali ga bodo na Ber-mu-dih, kamor prispe parnik 15. novembra, od ta m pa gra bodo odpremili v Anglijo. Macdon-sld je 10. oktobra slavil s\roj 71. rojstni dan. Njegov sin Malcolm je skupno z Edenom na konferenci v Brus-lju in s^ bo danes vrriil  v London.
Japonska se pripravlja na dolgo vojno
Odreiena ie .^nobilizaciia vsecra naroda44        <
Tokio, 10. nov. %, Vee razvoj na Japon-ekem kaee, da se pripravlja Japonsk? na doljrotrajno vojno ter da se ne m^li n.n mir m ^pora7ujm na Daljnem vzhodu. Zdi se. da je vojna na Kitaj^kem š^ le priprava za plavne Japonske oilje« to je obračun z Ru-&ijo. pa tu<ii z Anplijo in Ameriko, ki ju hoče popolnoma izpodrinit.i. <in hi saira ia-vlada-la na \n&em Daljnem vzhodu. Okupacija prostranih kitafekih porročij. ol ka*erih je 7,e <1ose.aj zasedJa ^eč kakor pol Evrope. naj fraono po&peši in olajša te japonske nacrte.
Včeraj Je imela vladi ee*jo pod pred«ed-stvom mikada. Na tej seji so e\lenili plično. kakor  Muesoliiii  ob pri-četku abrsinske  voj-
ne, mobilizacijo vsesa naroda. Sprejeti'h je bilo oela \T6ta novih zakonov. ki predvide-\-ajo uveiibo popoln^ gospodaneke kontrole na. 1 \t&o industrijo in trgovino, tako da bo imela država v svojih rokah vse, kar je potrebno za uspešio volstvo vojne. Uvede se popolna kon+ToIa uvoza in izvoza, a posebni zakoni uiejajo vpraSanje prethrane. divila bodo racionizirnna, cene mak#;imaTa-ne in urejeno tu' i vpraSn-nj^ delavekih me7xi. Mno^i teh za^ooriov &e natšlanjajo na slične zakon«, ki jih je iadn] Mn#*olmi Vrhovna kontrola bo v vojaŠkih rokah. Vs-i ti za.koni bodo. predloženi parlamentu, ki se sestane  konec  tejra  mefie^
Valencija prosi za premirje?
Nov Francov manever ali oobožna želia
Salamanca, 10. novembra, z Znani šef propagande v Francovem taboru, general Quiepo de LJano je imel snoči govor po radiu, v katerem je m^ drugim sporoćil, da je valencijska vlada prosila za premirje. Navaial je, da je republikanski mini-strs-ki predsed-nnik Negrin poslal angleški vladi noto, v kateri jo naproša, naj se pri generalu Francu zavzame za to, da priđe ćimprtj do sklenitve premirja in do mirovnih pogajanj. CJeneral Quiepo de LJa-no je Se dodal, da angleška vlada doslej tej želji vaiejncijsjke vlade Se ni ustreg-la, di pa general Franco prićakuje, da 9e bo to zgodilo v najkrajšem času. Naglasil je, da je general Franco pripravljen ustreči prošnji  valencijske  vlade,  toda le  pod  po-
gojem, da se preda Madrid.
Barcelona, 10. nov. AA. Uradud krogi odločzio zanikajo vesti, ki jih je razSiril gtneral Quiepo de LJano, ki je objavil, da je valencijska vlada poslala v 9? lamane o noto, v kateri prosi za premirje.
Predaednik Companyus >e imel v parlamentu obMren govor, v kasterean je re-kel, da sprejema mesto pre<teednika ge-neralidada, ker je taka volja naroda. Ob koncu ;e podčrtal popolno vzajemnoat med katalon^ko  in   republikanako  vlado.
Barcelona, 10. nov. AA. Snočnja seja vlade se je začela ob 18. uri. Obravnavala je angleSko noto o odhoiu prosto vol je cv iz španije.
Hitlerjevske demonstracije na Dnnajn
Sduniđt oa zaeovaria soorazmn z Berlinom
Dunaj, 10. nov. A A. V središču rnesta in posebno pred cerkvijo sv. Štefarra je prišlo snoči ob obletnici 9. novembra do ma-nifesiacii mnogotevilnih pristašev nacionalne opozicije. Dernonstrauti so prepeva-li Horst NV'csse'ovo pesem in vzklikali Hi-tlerju. Policija je z znatnimi ojacenji raz-gnala množico in kolikor j-e dosedaj znano, -aretirala kakih 20 oseb.
Dunaj, 10. nov. AA. V debati v finanč-nem odboru u proračunu je gcvoril tuđi državni    podtajnik    za    zunanjc    zadeve    dr.
Schmkit. ki se je pravkar vmil iz Berlina. Na praktičnih dejstvih je doka zova 1, da sporazum med Avstrijo in Xemčijo iz leta 1936 sploh ni bil nikdar prekršen. Potrebno je, da obe strani še delata za ugo-den razvoj odnošajev. ICar pa se tiče pisanja v tisku, je rekel. da bi bilo zelo neugodno, če b* se odnošaji med obema državama poslab**a1i V vladnih krogih na Dunaju in v Berlinu je mnogo dobre volje za to, da bi se težave odstranile.
Chamberlain © tttednarodnem položaja
Kritični razvoj mednarodne politike pospeiitje sođelovaaie ressUčnili braniteliev odru
London,  10   nov.  A A.   Predsednik  vtade
Chamberiain   je  snoč*   govoril  na  banketu
j   v  Guildhallu   Ta  banket se  pnreja  vsako
i   leto,  ko   nastopa   novi   župan   svoje   mesto.
j   Chamberlain   je  rekel   med  drugim:
:       Podaljšanje   spora    na   Daljnem    vzhodu
;  lahko zelo Škoduje velikim narodom. Pred-
i   log za sporazumno sodelovanje na bruselj-
j   ski   konferenc:   je   prv>   korak   k   izpolnitvi
želja, ki jih je izrazil predsednA. Roosevert,
da naj se namreč vpostavi tesnejie sode-lova nje med narodi, ki žele mir. da tako podpro odstranjevanje težav v vseh delih »veta. Govoreč o Evropi je rekel Chamberlain, da je iMjHrž največji uspeli span-ske krize v tem. da se je ^postavilo tako tesno sodelovtnje med Anglijo in Franci-jo. Govoreč o Franciji je opozoril na velike gospodarske in finančne težave, ki so telile   to  državo   ▼  zadnjih  letih.
Dotaknil se je tuđi razmer v Italiji in Nemčiji in poudaril, da vse angleško javno mnenje želi, da bi se odnošaji s tema državama zboljšali, vendar pa n-e more pri tem dopustiti, da bi kdo posegal v vnrac4i-nja njene notranje uprave. Ob koncu svojega govora je ugotovil. da je danes gospodarski položaj že boljši kot pa je bil v letu 1929. Svet bo tuđi na.šel sredstev, da se osvobodi tekme v oboroževanju in strahu. ki ga  taka tekma vsiljuje  vsem ljudem.
Anketa o železniškem prometu
Ljubljana,   10.   novembra.
Danes dopoldne ob 10. se je pričela v dvorani Zbornice za TOI anketa, katero je sklicala Zveza za tujski promet. Bansko upravo sta zastopala dr. Bano in referent Sotlar, železniško direkcijo g. Petek, post-no direkcijo g. Cera>r, mestno občino in SPD dr. Brilej, Zvezo industrijcev tajnik Goriup, Združenje gostilni-čarjev g. Sker-lep. Ankete so se udeležili rudi zastopniki številnih lokalnih tujsko prometnih društev iz vse Slovenije in drugi interesenti, katere vse je predsednik dr. Marn pozdravil, na kar je ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek prečital poslanico, katero bo posebna deputacija izročila danes g. banu in odposlala tud:  na druga  merodajna  mesta.
Kot uvod v debato o predLofrih na želez-n.kšiki vozni re<J za k»to 1938/30. je ravnatelj dr. š'.žek poročaj o ie dueeženih uepehih prlede predložev za epremem'x> voznejra reda. Te predlože je Zveza za tujski promet sestavila na polla^i izjav vseh tu jako p.o-inetnih orjjanizacij in števihiih drugih ini-t^reeentov. 2elez.niš«ki direkciji v LjuHrja,n! Ln v Zagrebu e^ta ugodili ne-katerim predJo-jrom erleie točnceri, h-kroeti in jrostoti želez-niškecra promaja v o.>mr>5ju Slovenije. Znatno bo zl>oljšan tuđi m-elnarointi promet in meddirekoi>ki že^niški promet Na propi Beojrrad-BohiTiTska B»*tri<?a bo na raz.polago već  Yt\o<ywyv ITI.   in  II.  razreda.
Uvtdba direktnih va^onov na progi Bistrica. Ujhinv-ka ;ezero, oziroma RateČe, Ljubljana, Zagreb, za zdaj še ni mopoča, k?r bi vlak' predol^o stali v Ljubljani. Naj-več sprememh v prid boljših zvez je bilo ugod-enih v območju ljubljanske direkcije na soreni!?kih proaah, dočirn Dolenjeka ni bila v taki meri deležna zboljšanja prometa.
Po uvodnih pojasnilih ravnatelja dr. Ži£-ka 6? ie razvila debata o predlogih za spre-membo vozneira reda, ki ob zaključku redakcije   Se  traja.
Atentat na Vorošilova
Berlin, IO. nov. w. >BZ aon MJTtagc ' poroča iz Varšave, da je bil ob proslavi 20-letnice Sovjetske unije poizkušen atentat na maršala Vorošilova. Ko je Vorožilov jezdil k veliki vojaSki paradi, je neznanec iz neke veže oddal proti njemu več stre-lov. K sredi Vorošilov ni bil zadet, pač pa je ena krogla obtičala v sedlu. Atentator je pobegnil in ga doslej Se nišo izsledili.
Spre]emi pri ministru sa poitc
Heog^rAđ, 10 nov. AA. PoćtnJ minister Vojko Cvrkić bo aprejemal stranke- izključ no v torkih to petidh od 10. do 12.. po-slance in senatorje pa vsak deiavnlk od 11. do 13. Senator ji ln po« lanci se napro-ftajo. da opuste svoje obMte pri ministru ob dnevih,  ko jyrejeimt atrmnko.
poCiltcnt   oG$o%ni&
Pametne besede
Dr. Jovan Iskruljev }J objuvtl v zadnH šte\'ilki »Glasniku opštinskih službenika« za dunavsko banovino pnn* umesten čltt-nek o depoiitizacih občin*k;h mtnrešćen cev. V tem članku izvu;a dr. />'JLrii/yev.* »\ra žalost moramo ugr>/m-ifi in priznati, da se pri nas mnogo pre več forsira sode-lo\'onje občinskih namcsčvncev v p<*liiično-strankarski službi. \**uku občinu im;i d&nes po enega, dva uli tri politične tr.bune, nad njimi pa je sreski nudtribun. \iČ se ne more odigrati v iavnem in službanem življenju, ako na tu ni dal svoj »plocet« -— pristanek ta nadtribun. f)nt česta ilarublja-jo to svojo prilaš-tno oblast m nn>č. Stnn-trajo se za sreske satrape S'nstapajo, ka-kor da bi bili it?s srez dobili od svojih prednikoi' v dedsčino. Oni pi,*top&io gr se. kukor so svoje dni posiopi.U z n.-Touom turski paše in gruščaki. Ako huCeš postati občinski stražnik, moru ti d*ui svoj blagoslov sreski tribun, ako ieliš dobiti dovoljan je za izdajo potnegu listu, mora dati za to s\-oj pristanek sreski tribun. Ako te je oblast primorala, da izpolniš ki.k zakonski predpis. se zatečeš zu za&čito k sreske-mu tribunu, \ekateri izmed njih so se že tako napihnili, da smatrajo sebe za edinn oblast, ki more in srne rese vati javne posle. Sekateri so tako že pnstuli nevarni državnim in n:rrodnim interesom. S'avionitl-ni in državotvorni elementi se preganjujo in mečejo ir območja niihcn'e satrapije, ker so na poti njihovim posebnim in o^eb-nim interesom. A te koristi nišo v skladu ne z. držaintmi. ne z nuctonalnimi interesi. Poudarjamo: občine so celice državnegu organizma. Ako so zdrave te celice, ie zdrava tuđi drža\*a I' sestavnih delifr občinske celice je važna funkcija občinskih name-ščence\\ Oni so jedio in zrno občin<fke celice. Sraj\*ečja infekcija, okuzen^e 7.a te važne dele občinske celice so interesi /x>-litičnih strank in njihovih tribunov. Čuvajmo te celice od strunkarsko-političnih okuženj. pa borno očuvali v zdra\mem stanju občinsko cetico in i n/o ves dr?tt\*ni organizem! Očuvati pa jih borno samo na ta način, ako se zakonskim potom izreče depolitizacija občinskih nameščencev.« — Pametne   in   u\maževanfa   \Tcdne   besede
Izogibajo se imena Jugoslavije
Razpra\'ljajoc o ti.ko rvanem sporazumu med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo, poudarja zagreb&ki »Jugosloven-ski Uoyd«, da kaže ta sporazum neko posebno značilno tendenco. »Ime Jugoslavije se dosledno in ostentati\*no izpušča* ignorira od vseh onih, ki so sklenili ta »sporazum«. V Farkašiću so bili te dni izrečeni važni govori, ali kakor smo in-edeli, niti v enem izmed njih se ni omenilo ime Ju§osla\rije. tega imena so se vsi skrbno izogibaii. Ker o tem tuđi ne gm«orifa Grol in Markof^Hć na si'oph sestankih, ostaja ljudstvo 3e nadalje v zmoti, da je sporazum v interesu Sumadije.« — Radi te beležke je izrekel »Jugoslcrvenskemu IJoyđu« oštro grajo »Obzor«, ki je v zadnjem času v stoterih neprilikah, kako bi se izmotal it zagate, v katero je zašel. Srce ga vleče na Mačkovo linijo, ne u pa se pa zameriii JRZ, katere politiko je do »sklenjenega sporazuma« s tako vnemo pođpiral Zato koleba sem in tja in zastopa danes to, jutri drugo stališce. rsrvnajoč se po trenutnem poli tičnem vetru.
Smrtna nesreća i         na črmsčah
Ljubljana, 10. nove-mbra Na Ježah pri Črnin-ah, kjer se odcepi o<l glavne C3ste banovinska cesta proti Sv. Jakobu, se je davi okro*.r 6. pripetila teika d»-sreča- Od opekame na ČVnučah je krenil malo prej proti Žalosti, kj»r grade i*oslopie razkuževalnic?, tovom i avto, naložen z ope-ko. V kabino k Soferju sta i risedla dva delavca, na kup opeke pa je sedel 2i)tetni de-lavec Ferdinand Kozi a r. iz DoJ. Bistri ?er obČ. Čreinjevci v Prekmurju. Avto je odpe-lial naiprej na ulavno re>to, pri oticepu poti na Ježah pa je hotel zavili proti Sv. Jakobu. Preden je privozil do odcei«*, pa se je hotel Šoter ogniti n?ki mlekariri, pri fe-mer je zavozil preveč h traju ceste, kar ie imelo za posledico, da se je avio % tovorom vred  prevrniL
Kupi oj>3fce eo se zrušili na Kozarja, ki je obležal na nvesto mrtev, dorim je ostaj dofer z ostalima drema delavtenta skoraj bre-z vsakih požk<>*>. Na kraj neareče so takoj prihit**li orožniki, ki so ugotovili de-janski strm, nakar je bila pozvana tja tuđi komisija, ki j? odredila prevoz Kozlarjeve-$ia trupla v mrtvačnico na fTnufah. Pone-ereoeni Ferdinand Kozlar je bi i zaposlen pri stavbnem podjetju Antona MavriCa, ki ffradi  po«lopje razkuževalnice v  Zalocu.
8orzna poročila.
Inosenske  borze
Carih,   10.   novembra.  Beograd   10,     Pari« 14.66. London 21.5fi, New York 431 25. B u-•elj  73.45,  MMmi  22.«5,   .AfiwteHajr  2:59.15, Berlin  174.25, Donaj  79^6 <k> 84.50,  Praga I 1&176,  VajfckT* 8L75,  Ikfcargito   3^5.
m                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 m
Sfrggi 2 ^      .__.       ____________________^     .. . . .__________     »8LOVEN8KI   N ARODc ««*, 40. novembra 1937.                                                                                       £tc\T. 237
KINO SLOGA — T*Mm *7-}O   ^^^■^H^HBMB
I       v*fflmvn«W1il,t«rvah J|  ^   M   ONA
I             VcMtti ljubsvMi epopeja po tfacvnem romanu Helene Hunt Jaeksos.
■J           V ftomili itegfth: I*t«ta Tung — Kent Taptor — Don Mme+m.
^H           NflMKl MALOO.           PBOflERA DAKKS OB 21.111« !
^^H           RaMMrajt* te natežite si vatopak*  v  pređptodajl!  Pretprodaja
^^H           vstoftfc dnevno od pol 11. đo pol 1S. ure!                                            *
Krcft se je vrnil
z lavorikami iz Prage
Ka] pravi sam o svojem nspeSnem gostmrattftt t čeltc*-
slovaški prestolici
Ljubljana,   10.   novembra.
Pred izložbo Bonačevs in Rojinove pro-(dajalne v šelenburgovi in na Aleksandrovi cesti postajajo Ijudje in občuduj«jo slike čeških igralcev, ki so ustvariH glavne tipe iz Kreftovih ».VValomeščanov« v pra^kem Mestnem gledali^ču, ki je poleg N'arodne-ga divadla drugo oficielno gledali&če v pre-stdnici Ceh(»lovakov. Občudujejo tuđi krasne trakove, ki jih je Kratko kreft do-bil ob premicri v znak priznanja in naklonjenosti. Nič mani ne obeudujcjo slike, ki kaiejo soeno ta praško uprizoritev »Malo-mešcanov«. Narejena ?e bila po načrtih štf-fa-inscenatorja našega gledališta g. arh. Franza. Bratko klreft se je vrnil iz Prage z lavorikami. Kaj rui pravi sam o svojem gostovanju v Pratji, o katercin so vsi vodil-ni praški časopisi in kritik? pisali in priznali vrednost Kreftovega dela? Kako je / >Malomešoani« prišel iz malnmcstne Ljubljane v velikoniestno 1'ra^o? O tem nam je   Bratko   Krt ft  pripovedoval   rakote:
»Pred dvema letoma in pol, ko so igrali v praškem Maleni jileiiališču moje »Celi-6ke grofe«, je postal na mene in na moje cielo po/orcn vodilni češki kritik Vodak. Režiser Mcstnega gleđališCn Mart, ki mu je poverjena skrb za jugoslovenski del re-pertoarja. jt vzel »Mak>nTe*č\aneoc v repertoar. Na 1 lartov predlog me je spomladi ietos uprava Mcstnega gledalisca povabila ma gostovanje. I I»irt je »Malomcščane« tuđi prevede! v češćino ter je bii doloeen za režtserja. toda končno so režijo prepustili meni sa me mu.
Igrala so se poprijeli studija vIju iz »Mu-lomeščanov« z velikim veseljem. Od veselja, s katenm :s>ralci začno studirati dramsko delo, je odvisna polovična us-peha. Tako posamezne vloge kakor tuđi delo v celoti so sprejeli z odobravanjem in f»a odlično naštudirali. Dne 27. oktobra, torej na večer pred čcškoslovaskim narodnim praznikom, je bila premiera. V* mid-aljnjih 14 dneh je bilo ° pređstav. kntere v Mest-ntm   giedališću   teCejo   še   zdai.
»Matomc^Canca smo prekrstili v Tragi v »Veleizdajalce«. da bi simbolni lik revolu-cionarja Ivana, ki Je res ckivna oseba v komediju dasi ne nastupa, dobil v optimistični strani komedije vočji izraz. Sam sem delo za praško uprizoritev nekoliko prede-lal. Predvsem sem izločil vse, kar je i2ra-7ito lokalnega v tekstu, kar je ru uprizoritev pred tako rekoč mednarednim forumom nujno potrebno V praski upri/oritvi so »Malomesčani« zgolj satirična komedija na sploine človeske slabosti in nezna-čajnosti.   NTckntcr  kritiki  so  to  opa/ili  in
so izjavili, da se dejanje komedije slučajno godi v 1. 1914., lahko bi se pa godilo kadflrkoli in kjerkoli Po svojem problemu je komedija   postala   občečloveška.
Kritike &o bile vse pozitivne Nekateri kritik i so i/razUr svoje pr3»en©će!Tije, ker nišo    pri tako val i    takega   stila    v   slovenski
dramatiki. Ob tej priliki moram poudftrHi.
da oficiclna kritika slovenske literature sploh ne pozna. Cankarja je izslo v češči-ni ?e 16 knjig. toda ^azen nekaj izjem ofi-cielna kritika Cankar)« 5c vedno ne pozna dovoli. ali vsaj ne v pravi podo-bi. Tako so tuđi pri meni iskali razne vzore, zlasti ruske. Največkrat i^ bila beseda o Gogo-lievem vplivu. Kriti!; Rutte me je imenova! ćelo etsr>resionist<i NajboM stvarne kritike sta objavila Vodak in Tragr. ki je Vri-tik   miajse generacije.
Premiera je bila zelo »iavnostna. Repriza je bila 7& mene nekakšna dru^a V>olj de-mo-krđtska premiera. Pri premieri sta se mi v imenu uprave in igralcev zahvalila reži-serja Kandert in Hart. Aplavza je bilo zelo prisrčnega dovolj in vencev ter trakov tuđi. Z igralci sem bil zelo zadovoljen. Med njimi so bili trije. ki jih poznamo tuđi iz filmuv, to so Kreutzman. Repa in Hilmar. Kritik-a je odlično ocenila rudi Inscenacijo j arh. Franza, o kateri so izjavili, da je ele-! v2antna \n priča izredno kultiviranega av-torjevega okusa.«
Razume *e. da Se Kreft nogiobil »voie stike s česlcoslovavkim kulturnim krogom ob tej pnHki. V aadaljnjem kramljanju o doživetjih v Prafii ie pravil o zanimivem nacrtu režiserja TTarta in nekaterih drugih osebnosti. ki snujejo nekakŠno društvo, ki nai bi organiziralo gostovanja med slovan-skimi gledališči s posarrezmki in s celotni-mi ansambli, tako kakor se je že posku-šalo med Beogradom in Sofijo. Naši odlo-čilni krogi na] bi se zanimali 7a te nacrte, katerih uresničitev bi bila velikega pome-na za nadaljnji razvoj slovenskeaa o]edali-šoa, Nekaj prijetnih ur je Kreft preživel v Pragi z iaralcem Rogozom, ki je poslal Ljubljani po Krefru svoie pozdrave. Dne 31 oktobra je praški radio prenasal razgovor med Kreftom, \Vernerjem. avtorjem »Ledene plošče«, in režiserjem Hartom. Ob tej priliki je Kreft spregovoril nekaj pozdravnih besed  v slovenščini.
Hratko Kreft se ie vrnil z lavortkatni »Malomešeani« je bka prva slovenska igra na praškem oficielnem odru, ki je imela popoln uspeh V repertoar sta jo sprejela zdaj tuđi gledalii^či v Olomucu in v Moravski Ostravi.                                         —nek
Vzroki letalskih nesreč
Zanitnivo predavanje dr. iag. Kulilja pod okrUlem Pri-
rodoslovnega društva
Ljubljana,   10.   novembra.
Predavanje pod t^m naslovom, prirejeno suoči pod okriljem Prirodoslovnega društva na univerzi, je zbudilo v naši javnosti veliko zanimanje. Udeležili se ga nišo Ie šte-vilni društveni člani in tehniki. temveč tuđi drugi meščani. Zlasti mnogo je pa bilo našegr« Ietalskega narašvaja. fantov, ki se uče letenja v šolah nn Blokah. Prcdavatclj, docent dr. inž. A. Kuhelj. uživa v naši javnosti velik ugled ne Ie kot teoretik, tem-vcČ tuđi kot konstnikter leta!. V imenu Prirodoslovnega društva ga je predstavit občinstvu univ. prof. dr. M. Rebck. \r pre-d*avanja  posnemamo nasledn.ie  podatke.
Lctalo je najmlajše prometno sredstvo, saj segajo prvi uspešni začetki letalske tehnike v 20. stoletje; /ato so zdaj tud' šc 7ačetnc težave 1 judom mnot!o bolj v spomi-nu kakor na drugih tehničnih pcxiročjih. trpoštevati moramo se, da so bile tuđi znanstvene   osnove   letaktva   silno   pomanj-
kljive v začetku in da se letalo riblje v vsch trch prostornih smereh. Ti> nam ln-hko pojasni številne letalske nesreće, ko se je račelo letalo razvijati ter uveHavlja-ti. Ogromne človeske in gmotne žrtve (slasti med svetomo vojno) in natnnčno pro-uče^^anje letalskih nesreč, so dali osnovo napredku in izpopolnitvi letalstva. l>inda-nes je prometno letalo dokaj varno prometno sredstvo, kakor n. pr. /ele7nice in pnrniki. Seveda pa nesreče nišo nikjer po-vsem  izključene.
Č*eprav so v7roki letalskih nesreČ rta.}-različnej^i, vendar jih lahko uvrstimo ▼ 3 k-ategorije: znnanii v/roki fvremenski in atmosferski vplivi): napake v konstrukciit ali   gradnji   letal:   napadno   pilotiranjc.
Ljudje, ki misli jo. da je letafu zelo ne-varen blisk. se mottjo; letalo je v zraku dobro izolirano. Med posame/nimi &t\\ le-tđJa se -^oj^ivijo Ie majline električne napetosti, ki pov7ročajo tuđi v najhuj§ih pri-merih Ie malo nevarne električne izpraznit-ve. Pač pa se jrnatno poveča nevarnost, če ima tetalo 30 ali še već metrov dolgo anteno. Električnr udarci 90 v tem primeru močnejši. Kljub temu pa doslej §e ni bilo nobenega primera, ko bi bik> to^tio dokazano, da je letalo strmoglavilo raradf bli^ca, čeprav je moinost tndi takSne letalske fi€-sreče.
Mnogo večja nevamost tt letenje »o niz-ki oblaki in megla. Če pilot pilotira v me-gli ali oblak ih brez fnstrumentov, px> dalj-Šem ktenju ne more rec* ugotoviti, v kak-šnem položaju je letalo proti zemlji. Vsa dandanašnja fetafa navsonth oblik vzdrže v traku r mjntern vodoravnem letu Ie. čc znaša fMgib Icrfli  proti vodor«vnlci 0» do
12°. Ako je nranjši od 0*. letalo začne % veliko naglico padati. Pri veejem koru od 12° se hitrost letala vtdno bolj raanjša, do-kler letalo ne začne drčati po krilu in na rep proti zemlji ali pa pa-de v tako zvani li jak, pri čemer se suce okrog svoje vzdolž-ne osi ter pada v vijačni crti proti zemlji. Pri obeh teh vrstah padanja ima letalo veliko hitrost, okrog 50 m na sekundo ali še več. Pri takšmi hitrosti se letalo navad-no povsem razbije na zemlji. Daljše letenje v oblakih in megli je brez instrumen-tov nemogoče. Dand-anea je že ćela vrsta i n st rumen tov. ki z njimi pilot Lahko ugo-tovi točno lego letala v zraku. (Predava-telj je nazorno obrazlozil, kako deru je in-strument. kombiniran 2 libelo in vrtlvko.) Z insrtrumentom ra ugotovitev lege letala, kompasom in višrnomerom ie start mogoč rudi v megli. Ne moremo pa pristati v rne-jjli, ker ne moremo natančno ugoiovrti, kje je letfllišče. ako se 7ni\aiđtmo samo na kompas in brzlnomer. Kaxen tega 10 tuđi višmomeri zelo nezanesljivi in je spu§č»-nje zelo mrrarno, ako pilot ne vidi ral pod seboj. Žuto je pristajanje v megli mogoce samo 9 pomočjo posebnih r*dio-telegrafskih priprav. (Predavatelj je obrazložil princip pilotiranja pri tako zvanem «meri-škem   ZZ-rx>stopku.)
Velika nevarnost za letalo je rudi zale-denitev letaki. ki je najpogostejfia, ko je /rak mr/el Ie nekaj stopinj pod ničlo. ker je tedaj najbolj nasičen 1 vlsgo. Led se nabere na sprednjem rob« krila, kl zaradi tega spremeni svojo oblrko ter izgubi rav-note/je. Led pa. ki se nabira na propeler-jih, odletava 1 veliko silo ter lahko poSco-duje druge  dele  letala.
Nevarni 90 tndi vertikalni zračni ranki, ki dosega jo silo 25 m/sec.
Zaradi napak v konstrukciji in gradnji letal dandanes skoraj ni rtč letaMih ne-sreč. Napake v konstrukciji noatanejo, čc konstrukter n« poena nastopsjo&h obteeb. Toda dteviini poizknsi tn merjenje obteH> v dolgth letih so pfiv^dli tako dalftć, da so takdne napake skoraj povsetn odprar-Ijene, Letala so grajena navadno 2 dvakrat-no varnostjo; ve^je rmrttosti ni mogoc« realizirati, ker bi bilo sicer letale preteiko. Napake ▼ konstrukciji n« nastane)© tndi zaradi premalo nataftčflega določanja napetosti in deformacij materiala. Točnih metod še ni. zato ae morajo saoiaaati ie vedno predvsem na poizkuse. UpoMevati je treba tuđi dinamične učinke pri gradivu. Zanimiva »o najnovejia odkritja o 1*8t-nostDi znateriala^ v nekem pogledu vpnav • senzacionaffia. Material ac pri vfVfcratmem !  obteževanju »utrudi« ter fatgubi svojo tnl-
aoatr V«Uk» vlogo pri grs4oji letala igra -tuđi oU^bvtt meietiahi Poe«bno akrbao monajo MMvvatt Aaaatimteil. ki loaj kma-lu izguM tplnost. «ko ga ne obdetejefo ▼ primerni tMBperaturl Pri fetfttu so tttđi zelo nevartt »ihanja krt ta Rpa. Nftianje lahko naatflBe. čeprav je konstruicelja v tehničnea ptgledu porsem prav Ina. saJDO zaradi mstiffala.
Naputke t aaotorjih 90 cbmeWies že itiJirc. Napačno je mnenje. 4a letalo strmoglavi,. čim prenelM del ari ntotor. Dandanca ifrioh nišo dovoljtika letala, ki hi brez defovima motor ja se bila stabilna.
Tvarina |e bila f*lc oMiiaa in ae preda vatelj Bi sogel dotakniti ^»eh aanimivih vprašanj ▼ x^ezi % letaJakfani nearedami. Pokazal ie t«di nekaj zanimirih »lik 00-nesrečenm letal ter obrazložil značaj nc-snC V 9pJo9n6m je predavanje pokazalo, da je letalo dandanes že varno prometno sredstvo in da letalskih nesreč ne sin crno več pavSalno pripfeovati nepopolnosti letala; yecmi oeereč ao krive vUje sile in nepo-polnost ljudi — pilotov. Clovek bolj pooo-ftso ođrc?c failroT stroj.
ŽiTilald trg
Ljubljana, 10. novembra Meščani i majo zopet v tem mesecu post. November je eden izmed suhih meeecev. ko \* tr^ra v go»po*liniski proračun vnp-«ti izredne izdatke. MeSčanom j<? treha pri-nurti, da ao ideal*ti, ^eprav «o navadno na
Cla«ru kot jrrdi rnaterialisti; pomislite samo. da m«*cani Žrtvujejo na oltar idealizma povsem navadne dobrote t^r da ^e posti jo novembra zek) radi na račun izdatkov /:a no-iBOfNiliikO cretje. Zanimiva bi bila statistika, ki bi pokazala, koliko *o meS*ani izriali ob veeh svetih za cvetie. se boli ataniniivo h\ pa bilo u gotovi t;. kako *e ti i^datki po-znaio pri gospodiniskih  iz<.latl\ili  ter koliKo
je zaradi t?^a man| prometa na iiviiskem tr«u- Zdaj se tuđi preoej pozna na trjju, vla so mnocri mehani morali plaćati v te<m me-seeu trimese^no najemnino. Na vse zadnje je zek) zakw»tno, da nw>rujo Ijuilje zaradi takSnih   izdatkov   varčevati   pri   hrani.
Dobri poznavalci crospodinj«ikih križev in težav napoveduiejo. da bo Mošnje prn7nava-nje sv. Martina zelo skromno. To lahko *k>-dimo tuđi po današnjih tržnih razmerah. Tr^ je bil preslabo založen s pemtmno ol> tako »pomembnem; datumu. Pomislite, Ja *ta tili na tr^u »amo dvs goei. Pur je hilo nekoliko več, toda gospodinje nlso nmo?o kupovale r*e kokoSi, še manj so pa rx>=e-f7al^ po teških purah, kl so bile po S0 din komad. Gosi so bile po 50 din. Penitnina je zdai v resnici v me5Ćanskem isdibiem listu luksuz. Ne pretiravamo. eaj gospodi nje mnogo ne kupujejo niti zelenjave. Precej pa ere vedno v denar kielo zaJje- Tuđi fižoLa nali me-ščAni mnogo konzumira\o. S krompirjem se p« zalagajo Ie redki za zimo. Danes ga je bik> naprodaj na debelo okrog 40 vozov. Kaže, da imajo kn»etie *e mnogo krompirja naprodaj in da »e zaradi te^a ne bo ^ tako kmalu podraiil. Danes so ga prodajali tuđi ispod 60 par kg, med tem ko je bil do-slaj v eiploŠnem po 80 par. Letos ga £e ni bili teifko naprođai kakor d«ne«. Tuđi zelja je bilo precej, in eicsr 8 vozov. Prođaja-li eo »a po dinarju glavo. Kupe i ja ni nikjer posebno cretela. Krompir je bil naprodaj na  debelo nekoliko  eenei&e  tuđi  zaradi  ski-
beca vremana. kef eo kmetje hoteli prodati krompir čim prej, dokler ni bil moker. Moker krompir se namreč >vname^ in rad gnije.
Kako bo v neđeljo na Građu
Ljubljana, 10. novembra Plakati *l druao dvojieo motorfe^ov ž« vio© aa Tidnejdib ljubijanskaii kan-lelabrth ra naznanjajo, «3a «e bo v n*del>o 14. t. m. zopet kadilo. Č>e bo vretn-e ta dan koikrka-j naklonjeoo prrrediteljem HH>tori*tičmh gorskih Ssk ua ljiUbAjanakl Grad, boata ta^o pobooje ob vozni provri na Grad. kakor tuđi fTrajske planete nedvomno na creto zavedena po eportnem obSnstvu, pr2<5 kat^rlni bodo številni m<)tori«ti^nj dirkao! 8vi"raJi £ starta pri dolenj^bem morhi do cilja ob vhodu v damo grajščino. "Pa n^ ;wwiio ni omenjenih mert&L, c«do na »tarrn sarnem ^e po navadi kar gnete radovevineže\. kaji veak m žoH videti drenost motorietov že ob sam em pogonu motorjev v strmino. Tako ]e bilo predlansk im, tuko lani, a let os*, v nedeQo, bo gotovo še zanrmivej&e. kajtfi ekifta djrkaeev bo pomnožena z novimi mo ;-stri kakor «0 S*«ri5. Kovačie. ^irje Z«jrr€»-(•ani in še drugimH novimi dirkaei. Ka?kor se je y nedeijo v Zagrebu na Vončinini ce-»ti, kjer e© je naš LjuWj:iii^a£» EKi-šan Bre?-nifc tako eastno odrezai. ubrala tMMX^lava ninožjca in tri tnre motrila vratolomno vožnjo dirkačev, tafeo tuđi Ljttbljančani ne bodo zaostali za Za^T©b6ani. S evojo prit^ot-noeljo bodo 6-isruaTio vz^podbudili naše mo-torkte in jih taito i*riipx-avili z^ n^Ialjno borbo v tem sportu, ki vedno bolj prodini n*ed naiše ljudstvo.
PoskiMMie motoriRtione vožnje bodo v so-boto popoldn« in v nedeljo dopadne tako. da &i bo laliko \-sak konkurent U vnaparoj dobro otfledai stanje in le^) proge ler na podU^i tepa »voj motor pri |>ravil za odlv^ oimo teikiftovanje. Pokxo\"itelj&tvo nad to zitntkiuvo prireditvijo motori^ov fe \? pn-ja7.D0»ti prevzel župan mebtđ £. dr. J. Af.if-
Hitro izsleđen vlomilec
Radeče, 9. novembra
Ko «0 tili MedveSe-kovi iz Zavrsja v Pol-§mekih dcaomitih, kjer eo sekali les. je po-trkal na vrata njihova hiše brezooselni po» potnik. Vide^, da ni nlkogar v hi^i, je odprl vee škrinje in omare in pobral preče] bo-%a\ plen, s katertm |o je i>opiha!. Zvf»fpr po se M9dvešČko»vi vniili, na?li so vezna vrata od.prta, a po hi§t yt bUo vse razmetano. Ueotovili eo, da jin \e rtamlee odnesel ?r-do in modro modko obleko, ženski pla^č, mnogo perila, več ur, srebrno verižico in 1000 dm jfotovine. Pobral je tuli dve hra-niMf fcnJlBei, eno na ffOBpodarjevo imn Fri-derik z vlogo 7000 din, drugo na ženino ime Ana z vtogo 3000 din. Skupa] je napra-▼il m oknm 38-000 din ikode.
IWea*fcik liedveM^k je po vlomu odhitel na «Ma<taii PolŽnlk* kjer ie vlom prijayil koeiamdir|Q Serdar^vitu. Komandir je šel nafile na delo. ModveSflta je poslal v hra-nilaieo, da ie preklical hramlni knjiži ci. a sam ie pohitei 1 orožniki za vlomileem, ob-enem pa je obv^stil tuđi druge oroeniške P«a«a|e.
Sled za tetom  fe vodila v dolino. Skuftal I ae je akriti t okolici Kuma, pa ga je videl
neki kmet. Oroamki mo uyot»yih, 4«  }# nm-
Irr»činim   biatfo  ahrajiti   pfi   imbcu   v   7ii«t>-
ne« meatu, k|?r ie  rekel, 4 grt f mm*
shiibo tn da bo Inventar ipraUl ft m utkaj dni Tri dni pozneje je »tliel met eroi-n i kom ▼ pest Prišel ie DamreS po ukradeno blage 1đ v hip« >o ira opkolili ^rožiiiki Uge-tovili so, da irn za Karta Jakoia iz Pliprei-ne^a ▼ krikam srezu. Jakoi je seveda. «avt-jal ofi in catrfeval, da je nedolžen, Cei da ga je poatal po to blage prijatelj. Oroiftlki Pii mu nierj verfeli in $0 ft odvedli ▼ xa-r>ore eodiefa v Radeiab. Prt Bjotu &> neJli ukradeno srebrno v^rižico. Vse ukradene tiatro »0 opoiniki \-nrili Medve^vkovim, Ie hraniliih knjiik pri Tknnileu niso našli. Za trjeval je — na #odiSču je namre* priznsl, da je res vlorail v Završj« — da jih je i^gubiL Sodifo, da Jih je najbri ie konru pod cp?k> f>rodal. Se-r?da t*y knprr prevaran, aaj tre-narja  v hraniloici  ne  more  dvigniti.
Železniškint
vpekejeacem
Lijikbljana,  10. notembra Za podaljicnje rumenm Mttmattti m le-
♦o  195W. or*ow*riamo ielernfSie  iipufco}gnfeT
rentnike  in  vdove na  slede?.e:
Lenitimacije ?e pr^lasjajo kakor vsafco Ie4o \e potom žo!f*zniških postaj ter jfli mora predložiti mmik> poglavar drmine (to )*» uno-kojejiec ali Tdora. ne r« poiMlie^ni drtr/411-ski elani, fena ali otrofi)-
L?^fit:ni»cijam je treb« prlloferi: 1. čekovni odrezek o prejemfinjo polcofnfne oAno<mo rente. 2. znesek 4 din za vevako leiiitiiniiei-io (2 din za markico in 2 din za vložek), 3. fatstnoročno od pofflavarjB druiine podpi-»ario T7TtrvT>. da se žene nf* bavijo ^ trjjorl-no uli abrtio t»r da žive rodbinski Mani ■imenonia naveetil >i poatavarjem v sknr> aem sospodinfstvu, 4. za otroke preko IH let (sinovi do največ 26. leta, Č-e bodifo v £ok> ali 9e uče obrti) se mora predlo&iti r>otrdilo 5ol«? oino^no učna pogodba, 5. «a hčerk? preho 18. teta. ki to doma bret ku-t-noga zaslužka toz»<ieviio iijavo poetavarja družin-e. za one r\a. ki imajo la^t«5«?* in«-sefni zaslnžefc do največ 500 din, r»otrtiiW> (ielodaiaka o mesefnera ko^natem %m\\A-Uu,  tPT  mora  biti   tiidi     neviđeno,  koHko
t'lat'iiif1 holnršk** bijKi*|ne, odno*»no v kate-rem meadnem ra-zredu je zavamvana ter izjavo posla var ja družine. 6. za «1u*pvrK> ali telesno trajno n^spo^of^r^ otroke preko IH lrt je tre>ba predložiti toiadevno notrdilo [»ristoinega želemiSke^in z<lravnika, 7. tr<r-ienci vseh vojaskih sol in z*vodov, kakor tuđi sinovi, ki ehižijo kadrski rok^ nteo upravičeni   do  voznih  ugodnosti.
Za izjave so poplavarji družine moralno in materialno odgovorni ter se bo proti onim, ki podpisejo k»£m> izjavo, tuđi di-«scin.lineko postopalo. na kar se potrlavarH -Inižin  posebno opozarja jo-
Direkcija državnih Želernic v L#jobHani je izdala v&em r*o?taHim točna navodila, ka-mor naj ^e obmejo v?;i notjlavarji tiružin, o>»ebno direkciji prerfik)žeiiih legitiman} pa direkcija   ne   bo   podalj^aia.
Vsem v Ljubljani stanujoČim upokojen-rem pa se še pos^bej naziianja, da boeta postaji Ljubljana glavni jn aorenjski kolodvor eprejemali legitimacije v računski pisarni od 29. t. m. do 4. decembra in od 9. do 11. decembra.
Legitimacije vseh onih pa, ki jih ne bodo pr^dtožilj v navedenetn roku, tx*k> pTetflo-žette  direkciji  sele   po   uovem   1***^»
V   interesu   v&eh   železni^kih   upokoje***;«v je, da se  t3h navodil drže. da ne bo na«tal zastoj  Č€*z božične praznike-
SOKOL
Nova sokolska trđajava na Gorenjsketn
Sna najbolj delfuvnili aofcotaicili ecfciic na deželi je vsekstkor Sodcolako dtru&tvo Breczaiica—ž&rovnica, Ja je provkar v spu-rovem stanju dogradilo svoj adkoJBlki do«m, ki  je  eden  najlepftiii  na   GorenjBItefn.
DruStvo obstoja dobrih Šest let. Od vse-ga početka se je moralo boriti z velikimi težavaimi, V€«Miar pa nikoh ni kJonilo. Pred tremi leti si Je pri postaji uredilo letno telovađiSče, ki se gra je pri<too p>o-»hiževRlo te!ovade*e članstvo, naražćaj in deea. Pomladi pa je ni jiiinem koncu te-lovadidča zapelo graditi dano, ka je sedaj že pod streho. Stavba je vsa podkietaia. Tu so veliki prostori za društvene potrebe, a tuđi za drug^ đrudtva, predvsem pa 21a gospodinjsko sobo, v kateri se bo ženska mladina, učila in pripravljala za bo-doče   žlvljenjake   rialog-e.
V  pritMćju stavbe je 16  ra dolgra,  9 ra široka in 6 m visoka telovadnica z balkonom,  odrom,   slačiltucami,   v  Ievem  tra*rtu v   prvem   nadstropju   pa   5*0   sobe   za   seje, predavanja   in   družabne   većore.   Va   pročelju doma pa. Je terasa, na kateri se bodo  loftka vršile ^leOailSke predstave, koncerti,   akademije   in   javni   nastapi   na  pro-stem.
Dom stoji na fzređno !«pem kraju v neposredni blizini železniške postaje. S po-slopja je zelo lep ra^g-led na gorenj^ko r&van, na ponosne vrhove Karavao^k, rta Bled   in   na   Trj^k^velro   pogorie.
Iz Kranja
—   Ljucteka univerza otvarja tezooo.   Ljudska univerza st^pa ie v  t-Tc-r>e le>o svo>iia c)«yto>t. Kot nova utrtaJiova jv ^vritegirMla se pref€j   u>-.wkovali-<'v   in   po^ki-^atcev   ter   je pusriia   vida«   »ledove   evt>je^*a   d^a.   To*Ja Kra^j  ni   vei"1   provmeijeilno <n*eAdo.  teurve*' ^OB^iKiarski   iu   politi^fii   »-^ter,   ki   ^ra  ijO-i\<jAnm  vpravianja morajo zamma4i. In oe !xj tn   Ljudska univer/Ji krepko  za*>taviia delo. Ihi   riorila   več,   ntjl«   raitui   dru^ra   kulturna in proeve*na društva. Otvoritve«a priiedit^v Ljudske univerze bo tndi letoe Ut^rarni ve-r<rr in 8':oe»r to pot naših najmdajših, publiki ?e   nc=73iainh.   književnikov:   š|>uiova,   Pot-rr, F:i*ur.   Rf««b.   Hrnčič.   šell^ro,   L^o-iina   in   Ko-siniiO. ki bot.\> recmraH «wj(ja dela. Literarni večer ]x> v Cetrtelc ob 30. v jrledalmki dvorani   Narolnejs«  doma.
—    Gradnja   hotela   »Evrope«.    V   sredhni &tare$ra   »tK>i**4   je   1«HO»>   zXa»4a   nui    proe-toani piej>njeiia   hotela   >Xovc-   požt««   lepti-   nio-dema   petiiadBtropna   «uvf>a.   v   katari   bo trotji veliki hotel v Kniuju. Cc^jrav je^tav-no podjett.i© od  pomladi delaJo »* fx>l»o jmro* <e je eradnja vseeno nekoliko zavlekla. Sc-'laj i« kranjski >ndbotičnik*, ki pofMi^no dV)-niiiirra naal  vpo okolk-n, kar ^e tiče lidar-«^"h   del   <iocmjen.   Fa«««U   jt   fKTOtovfj^na ražen  ▼ pritiič^i in iio prrjinJ! teden pairrli zadn)i   oder  itko.   <U  je «edaj  vidno i»f pročelje  boteJa,  Zdrnj  »  na  vrsfi  notran)* dela.  Hotel  bo  otT»>rjen   priWi*no npomladi Velika je  titdi  ugiban ja.  kdo  bo najemik hoteia.
KOLEDAR
DAlilu^: Sreda, 10. novmvtvra k<itolic*ai Andraj.
DANAINJE   PI1REDITVE
KĐfO   MATICA:    K   novim   oUtl.itn.
K1H0 IDEAL:  Inco^nito.
KHK) 3UX>A: Parada smrti («•> 1<! in 19.15) Ra mom ob 21.15.
ICIIIO  UČIONI Pomast. RIMO MOSTE:  2rt*v  Ijubezni
Pr*4*vaaje ( ali* J. Lntlir.i >V^>pr«k p* smaeafttvac ol) 20. v IranciskaosJrf dvorani.
LJvđska aaiverM: pre<!»vanj* dr. Ivana Nlatka >Sp» v tdravem in tx»lM<*m Msiniut ob 20.  v PelavKki zhornioi.
DCžrjRVE LRKARNE
DA1NB8: Mr. Sa*nik, Mrtrijin tn; 5, Kunilt OoHpo»rrr*kji reMa 4, Bohiner d3đ., Os ta 29.  oktobra   St.
3*t*€>d mitm
Literarnu tuti-ina ni dinx>l]ena, kakor ni dofotjena nobena drugu tuH'inu, če ni zakonita. To bodi pm-edano. ker gre nekomu drugtmu raduga ra drtt$ocen nm,\-et Ijstnikom kinematograf<n\ I *«e ječi in sto ka pri nas pod nettomiljeno fcowo gospodarske krize, l'erjemi ta in ratisni oči, ko ht>-dii mimo nov-f/i pafač, hfi in rtl mti ko i\-i-gajo mimo tebe nrni mfomoblli Križa tare tuđi tastnike kmcmsrtop-mfov. Ker vo nam ti nafboi} pri nrcu, v koiiknr poznato in priznafo cenrurne pred*im*e tn reiijske \*stopnice. fim hoćemo prrnisftati ž dobrim nas\*etom:
Če hođl premalo I ludi y ktnot «i kuj lahko pomagate. S'nroćite b!aflajnićt$rkmm^ n;»/ prodaja)t> \'*tt>pni*re tokn, da bo M*đet vedno gospod kraj dame Dame pm na) opuste svoje zmtnrefe rorvndt. da hodijo v kino * rvoiimi zakortnkimi moimi, starii ali *t ari mi tetami. Saj imaft> tuđi dontuči.' prijatelje in ti na) jih »premljafo v kino (\> jih pa nimajo, jih bifdo dobitš v klnn. Titko bo naitm kinemafofraffMn hitro pomagano, da tuđi ob nnjdmbtth ftfntih ne r»r> zijala  v  njih   pr&zncrtm.
Iz Maribora
—   Ne   Telja   t«di   sa   •M'ifia?   V*«iavuo   jo otopila   v   vfljavo  lanovinaka  uredr«  o  minimalnih  mn-zdah  detavrev. Ta  »lokifa  uu-z-do *i50  din   na  uro, ne Ofciraje  ne  na  kvalifikacijo ali   položaj dela-vra-  t>fivj<fno  [*a  na-redlia. ki  ie bila  »prejeta  pod sedanjim  r*4-žinioni,  ne  velja  ta  mariboreko  mtvtuo <H»-čino.   .Vlestna   otn-ina   namrpf   plaču je   deUtv-ce, /uposlene   pri   t'omoiai  akriji  na   uro samo  2.7o   din.   -Javno*t   bi   radj*   ve*i**la,   z^kaj ii\x)ina  mera in zakaj vt\f iivanborNka mest-ua občina krSiti zakon o miniimilnjh mr/dih deitavcev.
—      Kako   l>o   zazidan   (ilaini    tr^?   Ž.e   iui n»Laterlh    sejah    obćinrikr«4a    aveta    je    bilo razgovora   o   pretir^fitvi   in      tuđi   itazidrni Bemlji^č na  uovem  dtMu tilavnega  trtja.  Tako se zirott  Vzajemna zavarovalnica  i>ott^u-je  za stavbisoe   nie<l  Her^ovo lii=U.»  in  «lriav-nini  mosiom.  Oa bi   >e t«> vpra-^iinje  kot.cno resilo, (»d Ik) dne  \i>. t.  111.  s^tala na (t\u\-nem trjsru  |»opM»na  komisija  l«nskf  uprav**, ki   bo   ua   licu   me»ta   pr<n>fila   «azi<iavo   mo-vefta.   dola   (ilavm^u   trj^a.
—    Ofad   f>«do   renovirali-   Korono ku   je ro«*tna   občina   vendar 4^ilorila   urediti   tm-ujuijost   uiaxiborske^a   gradu.   Na   ^tr*hi   to ža   postavljeni   zidarski   odri   in   izgleda,   du bodo z <teJi ze  pričel .  Javnost se čudi.  7-a-kaj se je  mestna  oln'ina o<ilixila za un*dt-tev  zunaniobti  gTadu  tik   pred  ziuio,  ko \n>-do dela  zelo oi «kofena.
—   Mariborska  opereta     pripravlja  veliki čežki šlager B«neševo opereto  >Pod  to no-ro zeleno .
—   Po!ieij*kii   v«^t.   H   komisarijalu   obmej-n^   polit-ij«*   v   Maritx>ru   jt»   pr^m^Vn   pc><i-iiadzornik   iH>licij«kih   a^utov   pri   pr. *U>toj-ništvu   niestne   fx>li**ii<»   v   Mariboru   u.   Mi-ha^l Srok.
—   Ena   telHon^ka   ?o*orilnira  Ie   v   olira-ta.   Kako zelo <*> iH>lrebue  v   M:irilH>ru  javne teleionske yovorilnica nam   fok,azujo  \f-lik  promet  pravkar otvorjene  tolcfunske ce-lice   na   Kralia   Petra   trj^u.   Omejijena   t.>I*-foneka govorilnica je ^koraj ve* dan v ohratu in ]e ž^lt'li, da I i  bile ludi  <>sta!o skoraj izrowne eivojetinu  nainenii.
—   Mednarodna Aaho>^ka  |irirediiri  v  Ma-riburu     Maril>orski   šahovski   klub   pripravlja   za   neileljo   14.   t.   ni.   veliko      šahovsko atrakcijo   niednaT*xintva    znarapi.    Maritx>r-ski   Šahisti    hodo   na-topili    proti    znaiumu ffražkemu   šahov^k^nm   klubu     Blau-\Wif^c. V okviru  te  prirt-dilve  se  l>o-ta   11*1   šahov-skem    boii&fu       *ioprijeUi    tuđi   veJ^niojstcr Spiplmann   in   naš   mo.Ut»*r   Va*ja   Pire,   kar bo uoloro st'iizai'ija i&^\
—    MihI   Ijubrzcn^fcim   oUi#»mom   je   neka mlada    lahkoživka       ukradU   v   H«ttiaT*ikein gozdu   delavru      Martinu   F.   iz   Dravourada ftr>brno Lpno uro in  vi*riži«o tor li^tnico • :XJO din.   Prevarani  in  ljubazni željni  moža-kar   je   svuj<>   neljubo   z^o«J»k>   prijavil   mari-l>oTski   policiji.
Iz Kamnika
—   DoKer   pl^n   kamni^kih   «»roziiiku\.   Zu-
p»ii Stanko je &> dol^o znan kot prijat^j tuje lastoiine in i>recej oa^i je ir za niim jaiiana tirajira V nadeljo je v Po<i|<orju po-pival v tfocitilni <lrošelj. Ko k* Aa^ledai oroinika riare<liiilca ^erjaka in Ahčina, i« steicel v «oi»i. Pric*4a se j«j lirka ,0 u^zdu, ki je trajat skoraj ćelo uro. Županu ho bili že za i^tami, vendar «* jo 7. odprtim nožem v*ak«*tia otr»««f*l. Končnn se W *\4xM&k-nil in psud«! ter pr VI tako v rokf ctimni-koni. ki so i»a v n»*varuo^ti za svoj« lastuo življenja kaj hitro razoroi.ili iu vklenili. Od-jmljali «0 tfa v zapore v Ljubljanu. Na vesti ima ve£ vloinov in tatvin. Iiil je glavni poniornik zi)an«*«a P*etooa, ki je bil pred kratkim ubit y Avstriji. Pri njem %e je na-šk med druuim otdežilnuu materiaiom tuđi voiaŠka knjižica Gaip^rlina Franra, ki je bil 6. aprila lf**2 pod 4>kreil.i*Mii ubit. Ta uboj je o*tal kljub vestui v^t^trar^ki pro-iskavi do danes nei»ojasni« ;i    -            ;  * liko
upaino.  da   1m> i-Jtvar ko^Tn •   »». -
ŠAH
«K«ga klubu. V poneđeljek g. t. m. jo pri-čel turnir, na kateiem ifljrajo v«i najbol}-51 klubovi igrale i. Igralni dne vi 90 v po-ned«ljek, aredo in petek. začetak vst:4ej ob 19. Turnir una nam«n pripraviti ifrrul-ce aa važne zimske prireditv**. V petHc 12. t. m. ob 20. bo trrtiemje in z7?klju^ek prljav za redni oiji turntr aa drugorazredne igralce. Oba LuiU*rji po vr&ita t kavami  Zveađi.  o poteku  borno  šc poro*
Stev. 25?_____________________________________________»SLOVBftBgl  ftgttOP« »»fc, 10. »geitfbfa im.          ______________________________________^Pfraf^T
DNEVNE VESTI
—  Odlikovanje. S aietiahu* feofajHtaa s  krano  za zasluge Ma bila odlfcovma podaadzomika    polictjrtciii    agentov    pri
upravi policije v Ljubljani gg. Steffem fta-velj   ter   Ludvik   Mac&rol.   čestitamo;
—   Železničarska   tolfiiea   v   2agrebu.   Otl
ziurre^ške inertne obeine je &e kupljeno na Kebni za 580.5O7 din zemljište, kjer bo zsrrajena Ž^Ieznlčartka bolnica, kl bo imela 1»(»O po©r<Hj. Stroški bolo xna*aVi 16.000.000 din. Centralni lolnifcki <>klad železiliČ&fjev v Rpo^nulu je pmi*val zaenkrat 3.000.000 tltrn. Bolnico začuo srrarliti najtirž ž<> «r:onite-
di.
—   Pr**đ   otvorftvl.J©    promet«   na   P«>g^ Varaždin—Koprivnica.   zi*pA,na   Varaždina in   Koprivnice   ođpotujeta   te   dni  v   Bco-prad,   kj^r   boata     naproeila    mtaustr^kegB, proUeednika.   prometneg-a mmiatra <*r.   &pa ha in njegovegia, pomoćnika ing. Schneller-ja,   naj   osobno   otvorijo   novo   ielfzniško progo   Varpždtn    Koprivnica.   Novo   progo 1»   biagoslovli   zagTebSkl   nad§kof   koa<iju-tor    da\   Steptoac.     SveCana   otvoritev    bo okrog-   10.   decembra.
—   Izfet    z«srrc*bšUlh    ptanlm*«*v    rta    P©-horjo.  Hrvatsko   planinsko   društvo     Sljeme«   priredi  v ncdeljo  14.  t.  m.  trađicijo-nalni  skupni  irAet  na Marfborsko  kočo  na Pohorju.    Izletnik i   so   odpeljejo   iz   Zagreba v soho-to ob 17.13 do Hoć
_ GCMovanJp Josipa Križaju v O*ijp-Ku. Jutrt \zprizore v Osijeku Prodano nevesto... Gostoval to C-lan zas^rebfike opere   Josip   Križaj.
Zs'cpreklicno zadnjikrat vele film
PARADA SMRTI
ob 16.  in 19.15 uri.
Ob 21.15 premfera prekrasnoga  velofilma  v  naravnih  barvah
»K AMON A«
Preskrbite si vstopnice v predprodaji !
Klasni Ijubezrr.ski in glasbeni velefilm
K NOVIM OBALAM
Zarah Leander                    VVillv Birgel
Premiera!
Iz življenja na dvoru polblaznega cesarja Rudolfa  II.
P O 6 A S T
v glavni vlogi: Harry Baur.
Predstave danes  ob  16,   19.15  in  21.15 uri
—   Kdaj   dobrmo    boljii    tobak    za    pipo?
Zvlaj, ko j«1 pipa doHotia svojo veJjavo ee-lo v nK>1i, f*e je njen kTt>£ oboževAleev moćno ra/.inahnil, ta'-ak se je V*- T »adnjem letu zelo i-o-slaJ^al. Ker j>a iti pri pipi velike iv.bire kakor pri t>modkah, temveč nais monopolska uprava drrekteio prisili kadki le rn;> vrsto tobaka. to je našesra »Amerikanca*- lvi bil zadnji čns, da morropotka upni-v;i Izdn tnli '/a nas kako bo4ijw vuMo to-baka. morla sli^ivo aaiiri-e.skem«, iili pa naj dopusti «za pi]*o, prorlajo ifiozp.niskepa toba-ka, kakor pra miajo drtiijod. ne pa da emo ravt'/.ani le na eno vrsto; ker tuda pi|xirji y.*i1irovamo svoj«*. Ako si v k>kaiu priicre« pi}K), kmaJn okoli t-^* \t>e grwlm}a. Zakaj? N.Trarno. ker kadiš na}holJK> rmto naSe^a toba^a za »pipo *:Vmikrikanca^ in ta raz&irja 7»ra\i smitifl. kakor bi ^e po%Hi?;H nđj^lnhsc ^nio'ke. Kiiko naj ?e p<*i nae v tein primeni jvoinacrn uUijri pipar. ko pa nima na ra7.po-lairo bolj^f'ca tt>'>oicia. Zato iwwiino mnoo-yx)l5=ko irpnuT>. da irleda malo tuđi n;* na« olMi/pvalfo prp in nnm v do^^e^iTVpm f;*u pr^ki^M kaj 7.a priVK»Ij^»k. Krožpk ljubljanskih   i*iipari*'\.
—   Xov   ardravnik   v   I-«JHWjani.    V    imenik zdravu i^ke    zl>ornire   2a    dravsko   bano>ino io  bil  vpisan   «lr.  Av^u^tln  Tancar  v   Ljub-l'tani.
—   Iz   državne  sluibe.   V   visji   razr?d   so poniaknjent    policijski   stražniki    zvanicniki l>ri   upravi   policije   v   Ljubljani   Franc   Gru-den. J&An Habjan,  Anton Junr in Bronislav Orazom. Za uolicijske nadstražnike pri upra vi   policij«* v Ljubljani so imenovani  policijski   strainiki   Frane   Medvešček.  Jernej   Se-uiie   in   » tane   Tomš^.
—   Iz   banovinske  sluibe-  V vi*jo položaj-no skupino >o  napredonrali  ziravniki  združenih zdravstvenih obrin ir. Rostjan Errath v CniJStnnju. dr. Matiia Hočevar  v  Domžalah. dr.   Mavricit  MatjaSio  v   Kamniku.  dr.  Malija MrtroJe v Brpcu pri PTuju, dr. Tvan S^d-laČek  v RadonoM   in  dr. Fran  Svpttna  v  Sv. Juri ni  oh   fit*.   žef.
—   Iz  >Služhonega   listac.     ^Službeni   li.-t kr. Imnske uprave dravske banovine- et- 90 7.   dno   10.   novembra   objavi ja   zakon   o   konvenciji   med   kraljevino   Junoslavijo   in   Veliko   Hritanijo  o   uredit*!   vznjemne   [K>m«x'i T>ri opravlianju  po^topka  v civilnih  in trgovinskih  stvarah,  ki že teko, ali  ki  utesinejo 5e  teci   pred   njih  t*odnimi  oblastvi,  odločbo o prodajni  ceni kloracetofenontf. ^premembe in   doi>olnitv^  v  pravilniku  o  pokojninskem skladu stalnih  monopolskih delavcev, odred bo uled3 uvoza  trolila  iz inozemstva,  frme-njavo   ratifikarijskih   listin   za   konvencijo  o ureditvi    vzajenine   pomoii    t>ri   opravljanju pos'.opka o civilnih in traov-ikih stvareh r-rod ?odnimi   oblastvi   med   kraljevino  Jugoslavi-jo  in  zedini'Mio   kraljevino Veliko  Britanijo in  Severno   Irsko,  objavo o  t^lefoiidkem   in telejirafskem    irometu.    razglas   o   volitvah obi in>ke*za  odbora   zi\  obeino   Kaninik,   Ko-menda, Sela pri Kamniku in Šmartno v Tu-hiniu,   Prihova   in   Slovenske   Konjice.   Lati ja in  Vace, 1>j. Dolnj*   Losratec in  Ciornji   Lopa-tee, Kamna gorica, (K>5iŠ3  in Radovljica.  ki 1k>vIo v nedeljo 12. decembra tor objavo ban ske   uprave   o   pobiranju   občinskih   tročiarin v   letu   ifJST-'^S   v  ol^in'   Kadatoviči.
—   Konknni  x-  oktobru,  v  oktobru  90 bili otvorjeni v naši državi 4 konkurzi in 12 prisilnih  poravnav  izven koakurza.  Od tegfa odpadeta. na  dravsko  banovino  2  kon kurza   in   6   prisilnih   poravnav  izven   kon-kurza.
—  Harry Piel ropet v Splitu. VCeraJ zju-traj je priape! v 9plH znani filmski igrra-lec   Hsrry  F*iel,   Id   ga  spreinđja,ta   direktor snemanja, pn  nje^fove>m pod^et^u Sli« Leopard  in  De Monti. V  Splitu in okolici bo-do  posneti   zunanji    prizori    za   nov  film Karry Piela >Nemogo6l  goapod Ptttc. V
1T Shuer in de nricaj tgralcev ter tebliićoo <mobjt. Ctm bo fiqgrtOTtyoa ta fihn, zaćoo isđeiovau nov fHmt posveCeo sovlnarjem. Imefioval se bo >Na* ponuftev^tec « aoia-ca poroćac. Letos poleti Je bfl Harty Plat r*. pofiitnicah v Dubrovniku 1n nek€ga titae je malo manjkalo, da ni utoofi v morju, odnosno da gu nišo beonečl vatori treftći-U ot> ak&te.
—  Kenlerenc* o go»podfcirft€m obve**ft-nju In o propagandi. Trgovinsko mindatr-stvo ja akiicaio sa p«t€fc 12. t. m. teoaife-renco  poeveCeno  vpradanju  gomptj&aa&uog* otoveeeanja.   in     govpodasnBka     prapa^&iMie. Konferenca  bo v Zavod«  za po«pei«va*ije TSanstnje trgtmne v Beogradu in na ujo ao pcxv»bljeĐi   ražen   KaatopDakov    gvspodar-đkib   mtaiistrvt&i-,   aaartapnaikji   v»eh   trgenr-akili,   industrijskih   in  obrtnih  zbornic.
—   Ponarejen!   lodolarakl   baok^ret  Za-grebdka policija je opo«>rtta banke, da m> v promietu ponarejeoi bankovci po 10 do-W)ev,  izdelani prečej  dobro.  Zaenkrat ao dobile   oblasti   aamo   en   pooarejen   bankovne.  Ni  pa  isključeno,  da jih  bodo hoteli ponarejevalci apraT'ti v  promet reč.
—   Vrcme. Vremenska napoveđ pravi, da bo   oblačno,   metalno,   deževno   vjerne.  VČ-e-raj   je   zJia^nlji   n«jviija   temperatura   v   Sarajevu 17, v ^kopiiu in Spi:tu lft, v Ljuljani 13.9. v Zagrebu in Beo^rado 13, v Mariboru  11.  Davi je  kazal  barometar v Lji«> Ijani   7.VS.3,   t^mp^TMnra   je   saašala   7A
—  Ukradeni starinski  predmeti. 1% gia-Stine v  Sevnici ao btli oni dan ukradeni raTsni starinski  predmeti, povečini  po»oda, cenjena   na   4O00   cHn.   Zmanjkail   s»o   dtirje cinaMi   krožniki,   ki  so imeli  zgtwaj   VfiC*-viram g^rb. zadaj pa ime in sicer na eneni Graf   Carviani,   na  dnigem    Franc    Frd-herr v.  Schoianigg z gr1*001 *n  grlavo mer-Jasca,  na tretjem Frac« graf Schmiedegg, na ćetrtem pa bne ni znano. Dalje je bila ukradena   cinajfUt   atartoaka   akleda,   doza ia   sladkor,   startnakA   ptttola,   2   indijski bodalci  in  indi>rtci  no*.
—   Ohr&rnava  prrti   Milanu   Rado*aTlj«t4-lu   se   aadal)«i«.   Vferaj   «e   je   nadaljevala obraviMira proti bivSemu   nredsedniku Udru-Ž-n>a   rezervnih   oficirjev   Milanu   Radosav-Ijerižii in tovarižem. Govor i 1  je drianri to-ž'iier. ki je m^i drugim  trdil, da )«  porabil Ra(iosavljevič za epominsko grobnico name-njeni  material za  zidanje avoje hi5e- Drlav-ni   tožilee   je   pr^dložil      eodišču   račun   za ©smrtnico   Radosavljevičeve    matere.   Rado-savljevie   je   platni  osmrtnico   z   društvenim denarierii.  Radosavljevu-ev zagovornik advokat Milač je covoril *koraj dve uri o Rado-savlj3vičevih   zasiugah.   Dejal   je,   da   je   bil Radosa-vljevič izvoljen za   pjeđsednika  Fida-ka   takrat,   ko   je   imel   Fidak   med   elani   7 'rani'oskih marSiilov  in Žtiri  kronane  smlave. (No, pono«€rn Fidak ni   mos?el  biti  na svojega   predsednika.   Op.   uredn.)   Radosavljevic J9   bil   haje   zelo   popularen   med   Franrozi. Simičev   zagovornik   smatra,   da   je   za   vse poneveirbe v  udruženju odsjovoren  Ra-dosav-1 je vic.
—  Sredi Zagreba izkopan Človeški okost-njak. Na dvori^cu hiš© &t. 12 na Ilici koplje-jo   temelje   za   veliko   štirimad*itropno   hi3o in  vceraj so oa5Ji   v  zemlji  Jobro oliraujen ciioveski   okoetnjak.      Oblasti   poizveđajej«^. ol kod je prišel  okoetjiiak na dvorišče hišo
^redi   nvesta.
—   Spet   dve   tatvtni   feole*.   Iz   gostitne
>Pri ltamniti mizi-t v SiSki je btlo v pone-deljek ukradeno 1100 din vređno koTo Valentinu Cimermanu. Kolo je Panike - Pax« ćirno pleskano ter ima tovarniSko števil-ko 327.832. Dcdje je nekdo odpeljal žensko kolo miamfce >Verba.jg« Vidi Kniši-čevi iu sicer iz veže 2-Grafike* na Masa-rykovl cesti
—  Dva kaznenca sta hotela pobegniti rt Lep©j5lave.   Iz   kaznilnk«^   v   lx-}>og-lavi   sta Iiotela    v   ponedeljek    ronoci   pobe^niti   k:i-znenca Anton Ili-^i^ m R«<k)lf Urlik. Sledn-jd j+^   rtalijan«ki  držnvlfan  in  zaradi   komunivina }c obsojen na  18 let rov'iije. Il-ijač je pa ohsojen   zaradi   dTri*rJi   zlovinov   na   lf>  let. Kav-ncnci  sta bila že  vt?e  pripravila vt\ pc>-l>e.fr.   [ta   ja   }^   zaloti!   nočni   čuvaj   Stanko Hohnjec.   StnMjal   je   za   njim   iu   Uriik   je oMežal mrtev.  IljaSa so pa te^ko ranjene^a prene^li   v  ka^uilniško  bctnieo.   Nedavnoeta pobe^rnila iz kazn-ilni.ee v Le poplavi kaznenca Iva«  KnreJi<5  in Simon  Novak. K-oreliča so orož.nLki še fete<ra verf^ra ujeJi, Novak b(1 pa 5e ve»tao ekriva.
—  Veliki  9omi  ujetisv  Savi.  Med  Zemunom   in   Sremsko   Mitro vic-o   so   uje li   ribiči te   dni   tri   velike eome.   Prvi   je  tehtaJ   75. dni^i 90. tretji pa ceJo 101 k^.
Iz Ljubljane
—Ij Srce motor našega življenja in zdrav-
ja. 0 tem vainem vprašsjuju bo dre vi ob 20. uri zveč-er preiavaj v velaki dvorani DclavsJte zbornica do«ent dc Ivan Matko, ief interne^a oddeika đržavne bolnica v Ljubljani. S tem predavanjem bo Ljudska univerz-a izpolnila občutno vrzeJ v zdra\*6tveno-hipnensk.i prosveti našepa naroda. Saj je obče mano, da ee strahovito množe srena obol^nja m ee stalno e;opnjuje smrtnost za sr^nimi afetcijami. Ved-no tei-ja bo?+>a za ^*sak»■lanji kruh. mnogo^tevHna razljiurjenja in neprijetno^H veak«ianjega življenja eo kriva, da jim naše srce mno^o prej poJleže kot poprej. Za<tegad«lj spada na to predavanje ne samo elovek z bolnim srcem, marveč tuđi vsak zdrav, da ee pončd o svo;etn ptoiu Ln zazna. kako jra očuva kref*kega in /.drave^a. Predavanje b<> po-nazorjeno z uniogimi »kioptičmmi slikaroi in bodo oiK-intavu na o^led razni |»re>paJati srca že ai  pol i'u.  ure na prej .
—lj pragocena darila za tekmov^iiije v friziranju so razstavljena danes v izlož-benam oknu ^SaJoca Mila« na TyrSevi cesti 7. Daril je ogromno, dok&z, da vedo prireditelji in tLarovoici ceniti prizadeva-nje adniženja, ki slavi svojo SOUtnico. Najbolj \'aWjrvo je gotovo <iarilo tvrdke r-Spoctrum«. troje krasnih zrcal, ki bo našlo mnogo veselja za onega ali ono, ki ga bo dotrila. I>arUa so poklonida nanose Ijubljjain^ce in drag^e tvrdke, zaveđajo^ se potrebe poclpreti frteerrfti stan in ga z lepimi da rili bodriti k nadaljnjemu vne-teinu dehi v prospeli frizershe crt>rti. Darila oo v salonu ^Mila« le nekaj dni na og-led!
—lj Predavanje o delavskem pokojnin-skeai Bdvarovanju pri nas ta drtffjod. V pe-tek bo predaval v Ljul>ljan*^k«u»ni klirfm ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjc o delavskem zavarovanju pri nae ta dru^od. To vpmSanje je zelo važno za naše ?ospoiarFke kro-pre glede na n<n* pre*r>i»e o delavfckem po-kojnin^kent zavarovanjii. Preiavanje se počne ob 19.30.                     .
njflgova O*a, pt tuđ vmo ađMoti »-
> odprU vaako pnpMm* od 15. do 17. ure v mali FilhamooUDi dvofuii, a» Kte-gnmnem trga. VMop ptut
Acaoski it^o^Bal pcMiuonJo «ilxKft l^ a^> delja! Program JejMJo pestar fa te ▼a^-kogw sbđIeđbjL Pr0(%Boda>j& Y9boQ9tc v franč. rumnti
—Ij fovne |iieal«ii«MJe o t*mi >Bfett, «£e In otrok se pritotujejo« bo drevi ob 90. na Šentjakobrici ioU. ĐobndoAlI!
—lj DaTčne napovedi u igndvisu ngo-tavlja pravilno in bretfHačoo ▼Bakems yo-Bestoiku fjAsama Prvega, cknštv« fiiflnili po-seđtni4u>v v Ljobljam, Salandnvva 6/L Tim ae dooe tuđi vaa dmgjk potrebna poJM&ifta.
-Jj LJoitalui univena ▼ Lj«M)nJ ofioMr-ja> da «e •*> vršilo sk5opti6oo prodava»|e |r. docenta dr. Ivmta Msutka>: »Kag mora v*akdi» vedeti o svojem erm«, dan«8 cve^er isj*-moma v dvorani Delavfke zbomic« na Mi-klošičcv« oc»xk Pričetok ot> 20. Vstop prost.
—lj Mati, *če im oir»ei se prit«*i«|»}e. je naslov prvemu javnemu, vsakomur doetop-neinu predavanju ii cikla >Vzgoja matere*. Pradaval bo elan Pedagoške?* dn&tva g. prof. Venceslav Čopič v Četrtek, 11- t. m. zta  df4cliski  Soli  pri  Sv.  Jakobn   ob 20.  uri.
—ij Hahaha, veAel mneh w» racfeera ▼ dvoraoi Sent^aikotelce^a gleOaMšč*. O0e5-te rt v »boto 13. ta neetego 14. t. m. ob 2O.15 didiovito veoeiof^To >Kdo Je papa?« (Bkhoffi) bi nasmedftH ae boste <lo sote: rogttviležti Edmondu, obupani msnicl Hea-riettl, naTlhanki C^rtetusni, MMietwdai6-bou slaku Jacquesu, uftx^i žrtvi Auguati-jiu, Iiudf teti PatiMnl, đebeJcami ženinu Gambieru in temperaaaaeotnl pleaalki Lou-km. Smeh in smeh. Preskrrjite al pravo-časno vstopnice!
—lj   Pevski   »bor  slepe  dece   is   Kofevja,
ki nastopi v soboto in v nedeljo v franči-Skanski dvorani v Ljubljani, vadi z velikim uspehomi ardr. Fanica Vrbim?eva, ki }s bila med vojno vzeojiteljica naših slepih voja-ko\- v Gradcu. Vstopnice za to aanimivo pri-reditev dolite v franriškanski pasaži (Pax et   bon um)-
—lj Pogrešan vajenec Od svoje matere Emilije. stanujo^e v Mostah, je že 3. t. m. neznano kam pobeg^ia 161etni po-kovaki vajenec Emil KržaSnik. Fant je za s\x>ja leta dobro razvit, precorj vteoke postave,   podoigova-tega  obraza,   kođtanje-
Hlate ki DJa*« i^nre čovrje, na gisn pa
—b fMfevtee. Krotedu^u Milanu Gaj^ke-mu je neld beraft ianaknil v ponedeljek km fnufca kamgmi za moiirn obieko, "vredeti 500 <ta. FW&JaiK>vo goatUno v T\av-6ag>J»l TAid J» vaeiut pmmUI drzen ta-t. ki >> pnd dn*rl dcncM gn#HlwtfaJ»i 400 <ttn mdtti ahr MknJK. drugj« 00 stekle-nic aa Malo vodo. ?Ćeraj popokto^ pa »pet rjecv sukn^A, let Je visci na steni po-•u4**e «otoe. PledMKjCnfltn je n«tado vlocnil t tftam^BSJe FVaarvceta R. v Rofeii dolini ter nm ufattdel v*£ oUeke m pfeeej je0t-ttn, taioo da Je K 06kDđ67?n za 1000 efin.
—IJ I. dcla>T«*i pro»vetni ve^er »V«»-Jii—iiMIil ia »ZatJc-c bo v petefe 12. no-remjfcra 1967 ob 90. uri v dvorani Delav-•ke dbomlce. Posvećen bo Tomažu G. Ma-•az^ioa. Na ^or©du je koncert slmfonio-ne^a orkestra >2Saxje<, soloapevi barito-C20t* Raikovca, ki gn api^emlja na. klavirju fillvm Hnufovec, recitacija. Tone Maćkove pe«ni >Ma«aryku<. Dr. E>ra.gfAiii Lončar bo pa predaval o Masaryku. Vstopnice se dobe že v Oelaivatei zfoornici, I. nadBtrop^e > Vaaj«ru*o«:4r.
—lj Vkl raAih oM «ri obv&rujete le 2 or>-tiftno Cisttmi bru§eniani stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Ft. P. Zajcu, izpraćaoem optiku. Stari trg 9. Ljubljana.
SPORT
—   Naš  »limpij^ki   odbor   zeprt   v normalnih  raimerah-      Uprava     Juc^lovenskeiza olimpijekeca   odbora   v   Zazrelni   js   prešla iz  <nini*«tnstva   za   teletino  vzsrojo   naroda   va-len akt,  da  se   razveljavi odlok   ministr^tva
1  dne 4. novembra 1936, 5 kuterim so bili rarreljavlienl  vsi  sklepi  plinaro© eej? .KX)
2   dne   24.   oktobra    1936   v   Zagrebu   «   tem, da  nova  plemarna  «*eia  ne  more  biti flkiiru-na,  dokier  ne  bodo   notrjena   pravila   JOO. Ta odlok  pom?ni, da se vrača,k> v naš olimpijski   odbor   normalne   razmere.   kar   je   bi-k> miino potrebno, ker se je treba pripravljati na XII. olimpiado.
—  JZSS (službeno). Pozivamo v»e ljubljan ske   klttbe   —   elane   saveza   na   koodicijski treninii   za   vse   tekmovalce   vsah   disciplin pod  vodstvom  finske^a  trenerja  j?.   Kuisme, ki  bo v telovadnici  humanistične a^ninazije. Trening  se  vrSi   vsak   ponedelj^k  in četrtek ob 19. uri. Prosimo vee klube, da neraudonva prijavijo svoje tekmovTak'e  in  to zaradi nuj-
I  nosti  direktno na savez.   Tedinični odbor-
Nal« gtrihrifff*
IMAMA
9reda, 10. novemtas: P««a m p«fea. BkI
Đ.
č&rfL DijaAea pnđrtMLGttoko 7-:-Žane cene od 14 dta bbnMM. Fetek   12. novembra;  Mftn
igro, ki jo je ti^—l KatUMmm. MMMŠ. MM-Iki Jramatik. >fiimkovi< je ign t vateRfiii zapletljaji, ki mbavm ^letktai *arf 1« tri de tanja. Glavno tdoSLo ▼*ofTt> bo %v«l V ^*~ ne£, ruMiaiie n«nlo>pajo (qc.: Q&mm, Jml, flaa r 1 lb Potokar ter dAn»c P. Jvranova, V. Juvanota. Severjeva. QabH)ftte#«ft te L*-^^rjeva. R<^1ne»r in inaeemior, tag. Sta|)ioa.
OFBBA
2^b6etek ob 20. vi
Breda,    lt>.   noveaniara:    La   Dutiftuie,   itod
Sreda, 6etrtek,   11.  novembra:   £v*ne«rjRfk.   Red
Oetrtek.   Ooetovanje   gosp.  J. GoetSCa. Petek, 12. novembra:  zaprto.
GoirtOTanjf naS^* ¥iv4e p»i—<i«t ^m^>« Zlate (}jiiiMej*"i^v^ bo v n<*<i*"4>o 14. t itt. v Verdijevi >Traviati* in v torek 16. t m. v I^urdnijeri >Madame BotlarflTC 0Wiiwr¥# bo gotovo z veseljem powin»vi<lo odiičn« uaretJiioo, ki mu je teJtocn k"t <la nosala toliko umetniSkth nzitkov t«r }e ost varila we-pozahne kreacije. »Travirrta« m >*iarfan»* Buttorflyt spadata med njene rrajholj dodane partije, s kalerimi si j^ utrtfHa svoj «to-ve6   in   pridobila   najve^j©   pop«ckrrn<w«l.
Z Jesenic
—   Urf*v\   val   im  pre<lavanjD.   Drevi   ob 20-   bo   prodaval   v   Sokotelteun   <ka»nu   tmt <ir.   Murniik  Viktor   i2   LjuhJjane  o   >Sokol-ski  m^M.  Br.  dr.  Muratk,   ki je aokolaki i<lealofr  in   frden   ncjveć-jlh   tefeanov^gojnln st/rokovnjaleov   v    Evropi,   neum   bo   obraai-ložil   bdstivo   »oflooftske   kk*oJogi(Je   iln   vplrr teletsne   v^gfojo   na   Ćkr/eflfcD   telo.   Prtefite vai in točno;
—   Obfni  »bor Krotka prijateljer  Fra.nc*J^ na  Jeseuk-ah  ne   bo  danes,   Itvnft*!1 jntri   ob 20. v meSfcinifrki n»>li na Jpsetiicah. Na dn^v-nem  re*lu  je  m-ed  drugim tuđi  VEpr^meiroba pravil.   Vljudno   vabljeaii.
Kupujte domaće blago!
Bsrlcsnia 481 4j^-lceml sopet^podcij-ski prejcmutk — skala z izpisanimi imeni poataj — selektivnost 9kHz — 9 Wattna kwwftm pentoda — S ralovna območja: 1«.7 — 51 m, 196 — 58o m, 720 — 2000 m. — Naplatilo Din. 333.— In IS obrokov po Din 225.—
PHILIPS SINFONIJSKA SERU A „38^ mr     JE VIŠEK RADIO TEHNIKE!
Najbol}ša kakovost! Lepa oblika!
Nizke cene!
Plačila na 16 meseeev!
Ogled in predvajanje brezobvezno in brezplaČno pri
PHILIPS RADIO
zastopstvo
H* SUTTKER — Ljubljana — Aleksandrova c 6.
MALJ^OGJLASI
Lb.  pismene odgovore glade ohUHi ogtasov fr treba prllotiu mamico.  —   Popusta* aa mmie og^laae oe  priznamo.
SOSTANOVAliCA &prajmem  lakoj  k boljSemu gospodu.      Vodnikova   cesta   12-1.
2806
Seaeda 50 par. davek posebe^ Najmanjdi saeaek 8 Dto
PRALNTCA >HAJA< Ljubljana, Kolodvorska uL 23 se nabaja od 1. novembra 1987 pod novim vodstvom in pere, čisti in lika strogo strokovnja-sko- Za ceni. na ročila se toplo priporoča.                             2588
54)    PAR   BNTLANJE
ažuriranje. v?zenje ztvee, pe-riia, monofcramov. gumbnic Velika raloga perja po &75 din. >Juliiana<, Gosposvetska cesta   12.
Informacijska pisama
J. SEVEB — deđiči
LJOTLJANA, Goaposvetaka 14 izvdaje vae tozadevne infonna-cijske posle bodisi v trgovskih ln prhratnlh atvareh. kakor tuđi saniranje rasnih posojil in vseh vrat vojafikih zader.
Deaeda 50 par9 đavek posebej. NaJnacJM ue*«fe 8 DftD
PLETILKI  STROJ
ploSeat (Flaehetrickmafiehine) fit 7 in 8 ▼ širini 21 do 23 cm, kupimo. Braća Graner, Čakovec                                       2596
m URE-BUDILKE
1           SREBRNINO
I                      ZLATNINO
IH. Suttner
*    Llsfeliana 5
Zahtevmite breKplačai oenik!
Mislcrif
žene, hi se
NIKDAR NE POŠTARA
Nobene i^jbe nobene brazde ▼ 45 leiol G!ađka. jasna in (ista koža mlađega 6e-kleta! Tlđetl )e kakor tućei. a Ima ven> darle svoje znanstvene vzroke. To wo roagfenl uWnki »Đfoeela« — presenetljivega ođkritia profesorja dunajskega vseu^iltšća dr. Stiskala. Biocel ie drafocen a*ravni pomladila! element, ki ea mora tmetf vsaka glađka to napeta koža. Zdaj Je v vsaki ttibi roCnat« kreme Tokalon ter Vnm r«M fn rmnlaftij« kožo. ko ?pite. Vsako jutro ko m zbuđlta. ste videtl mlaJH, Gnb% fn brazde ao kakur izbrisane
C^z dan aporabljajt« dnevno hrano za kolo Tokalon (ki ni mastna). da napravite ivofo kožo svezo in jasno, da Vam ođstrant raf»-dalc« in vso nesnago fcofe. ^omlađfte M rt deset let la »Uridte MiladSf Napravit« iMtvae ofilapnim mišleara Uea. ReAit« m ■uliata polti. Pridftbite rt upet -sno ia tvrrfto ttea ter mehko ^epoto iz dekli?ke dobe. Navdu-4en! bost*» R*ra<f( pravlb masHcnlb u€infco>v at»eh Bran ra kefo Tokalon. Ako oe bo taito. se Vam  denar povrne.
Stran *                                                                                          »St.OVBN8Kl    NAROD«.   sreda, IO. no**ml»» 1M7.                                                                                   ____gfcv.   9*7
* Na ljubi janskem dnu
V svojem sveto žive reveii svoje posebno, teiko la bedno
ilvllenie
Ljubljana, 10. novembra Cej>rav Ljubljana ni veliko mesto, ima ▼eivdar svoje >dno«. Tega ne moremo utajiti, čeprav je mesto 6kusalo ikriti bedo, ki •e je razraščiila preveč javno, v nekak^nem koncentracijskim taboriS?u — že pred leti, ko ideja kakršnihkoli koncentracijskih talx>-ri£5 5e ni bila tako živa, kakor dandanes. Včasih beda kriči do neba, ceprav je skrita; morda hodijo Ijudje mirno, tik ereiišo bede, a ne opazijo >nic posebne^a«:. Ljudje irnajo čudovito lastnost, da ni opazijo člove-ka po^osto niti, ko <?e obenj spodtaknejo. Ljudje so v repici kljub v&^mu huilemu na svetu zelo srenia bilja, ker so napol s\e\v& in uluha za \>t?, kar je bolnega, trpeOega in Kinima   med   njimi.
Hlađen jesenski veter se pođi po ljubljanski stepi; labko si domišljaš, da si kje v Slavoniji med f-ašniki in hra«?tovimi gaji ali pa na madžarski pusti. Morda so tuđi ruske nizine taksne. Ljudj^ iirabijo listje pod hrastjem, jesen j*. Vsak ima svoje ekr-bi- Tuđi iiknL ki izvaja prave akrobacije — leseno nogo ima, pa vendar grabi listje — jih ima. Tik ol> iK>loku stoji njegova baraka ali >fanna-'. liaraka polna otrok. Nedavno im2 je narasla voda zajedla daleč v bret* in odnesia calo velik kos ceste, bar&ki je pa pri za ne« I a.   Samo  že   nekaj   kora kov . . .
Velikesa Larakarskesja naselja pa ne mo-Te odnesti veo niti voda. Težko je reci, ali bi lahko £e kakšna sila o.inesla to p36tro, bizarno, samo v sebe zaključeno niesto. Zli «e, da sta dolgi vrsti barak neskoneni. Med ni i ma se vleče drevored. Avenija ljubljanske bed? Tu in tam plapola v vetru peri-k>. Prav za prav cunje, raztrtjane kakor stari prapori. Odraslih liudi skorai ni na spre-gleđ, pae pa ie i ovsod toliko otrok. Po ve-čini so 6lal>o ohleeeni in umazani. Nekateri se ponosio il;rajo na velikem smet uscu, ki je nasproti nasalja tik ob ct^ti. Tam je pac toliko   ti rad iva   za   otroŠke   trradove   v   obla-
kih. Zal so to oblaki — prahu. V vsej okolici smrdi po trohnečih smeteh. In vzdolž leve vrste barak je Se eno smetišce. V Ljubljani ^e naber? prece.i smeti, čeprav ni veliko mesto. Dovolj smeti za veliko baraka rsko naselje. Povoli za Ovi-šavlienje ozračja ob vseh tarakah Toda to smetišce spada med trocialne akcije Baj? hodo na njeni vrtovi, <la bo lahko vsak barakar posta! ze-lenjadar. Brez žrtev ni nit« zelenjadnih vr-tov  v   barakarskem   naselju.
Ko bi se dandana>nje moderne« barake ©hranila nekaj tisoi-ietij kakor ročimo staro veške hiše v Pompejih, bi bili lazi^kovalct na j brz v nudi zadrei^i: v ka toro dobo bi nai uvrstili ta [»rimitivna poslopja? Tlocrt je mnoso boli primitiven kakor pri staroveških hišah.   vendar   tuđi   primitivne   kolibe   divja-
kov niso takšne. Ne. tu bi lahko našli zani-mive sledove civilizacije. Najbolj zanimive najde-te seveda zdaj — zakaj bi caka li na raziskovania arheolosiov v prihodnjih tiso* letjih? — odprite vrata barake! Vrata drže neposredno v soIk>, kuhinjo, sprejenmi-co, pralniro ali kakor koli že hoč>te imenovati ta prostor. Nobenih vez ni. Većina barak ima samo po en prostor, ki pač mora služiti vsem potrebam človeskesa bivali&ca. V taksnem prostoru se Ijudje lahko rode — *di se mi, da je populacijsko vprašanie re-•Seno. Baraka ie polna otrok. Ctetati moramo pri vratih. stoniti ne more^ nikamor: postelje, zaboji. *iiašperček< in otroci izrab-ljajo kaj ^racionalno? slenerno ped prostora. Tuđi zrak je prečaj temeljito izrabljen. a k srevi i majo barake enojna okna in zdaj že vašu je bur.ja poizosto v barakah- Kljub temu je še nad »gašperekomt vse johio muh. Na bližnjih smelišcih je idealno letrlo mre asa.
Vstopimo v eno najtesnejših barak. ft. 103! Morda ob^esia rrostor 7 ali 8 m2. toda to ni najstrašnejse. — Zve^lel sem, gospa. da zelo trpite. Da ste teini in da je tuđi vaš mož nevarno l>olan. Dane« mi je poka-zal   r^ntsensko  sliko  pljuc.   Ove   kaverni .. .
Le kje vzamejo revni, skorai povsem uni-Čeni Ijudje toliko dostojanstva, da ti ne fxv zabijo ponuditi niti e-dineira stola? Stene pokriva jo tapete: inoten za vojni papir, že pr?-cej načet. Dve ninjhni okni sta skorai povsem zakrili- — Ah, clovek ni varen življenja. Bojim se. da bi naju kdo ne napadel ponoći. Veste, okno so nama razbili pr*d leti, s sekiro nama je grozil. Ne morem vani povedati,   tukaj   so  strašni   Ijudje.
i>olze jo du^e. Govori v pretrganih stav-kih. oj časa do časa slovensko, ko pa ne more najtt hitro izlaza, nemško. Doma j? \z ^lezije, a je pri nas že od vojne. Bila je bolniska sestra doUih V2 let. Da. dolaih 12 let ie stroula l>olnikom. med vojno je silno tn>ela. zdai pa si ne mor* izvojevati niti do-topa v bolnico. Boda io je unicila. beda in nezasli-šano teler?no in duševno trpljenje. Zdravn^ki so usotovili nevarno živrno bo-lezen in zadnja leta je imela c^lo nekaj nana<lov epil-ep«sije. Na pljuoih tudt ni po vpem zdrava, kar ni cucli, ?e pomislimo, da {ivi že neka i desetletii ob je-tienem mozu. Ka ž?  mi   zdravila.  brom.   Drhti   in   joče.  Bojim
se jo nadle«wrati z vwe:nirljivimi vpraža-nji.
—   Vse  zaman,   ne  moreva   zleeti  iz  beđe in  nesreĆ,  ki ee vrste dru^a za  drugo.  On ne more dobiti nobenega d3la. In tako razuman  in   pošten  clovek I   Poveod   naju  od-ganjajo.  ce   prosiva  v   uradih  za   pomoć,  češ da  ni sva  jugoslovaneka  državljana.  Dvakrat je optiral za Jugoslavije Invalid je. Poglej-te to protezo!  P- ?sna  roka je brez komolca. Hoteli so mu amputirati roko, a jih je pro-sil   in   prosil.  da  so  mu   jo  pustili.  Težkega dela ne zniore, toda kot paznik, eluga in v drugih  lažjih  službah se  je ž© eijajno izka-zal    Zelo   lepa  šprice vala   ima.  Nima   sreće. Prjd leti  je bil v pisarni, toda tista tvrdka je likvidirala. Tuđi  restavrater, ki ga je nekaj časa zaposloval pri lažjem delu, je umri. Mestna občina nozimi ne potrebuje paznikov v park ih. Letos je bil ne kaj časa v tej elui-bi.   Zdaj,   revež bolan, ne more dobiti  nob^ ne   pomoli  od   okrožnecra  urada,  ker  je  že izčrpal  v«e pravice.
Zopet joče. Zaman isčem primerne to-lažilne be^ede. Ta b?da je prevec mracria. Zahaiajooe solnee meče po baraki Čudno, nenaravno svetlobo: morda vflivajo te "tapete- tako strašno, ki vpijajo rdeče žarke in odbijajo višnjevo zelenkasto svetlobo. V kotu je železna postelja in ob nji lezižče na navadnih de~kah, podloženih s stolicanti. Stenske police s kuhinjsko po^odo, zaboji in kolare — to je pohištvo- lJo?teljnina . . . Ne. morda bi ne v^rjeli. ce ri jK>ve<dal. Oh vratih in oknih so špranje. Tla nimajo trd-ne rKvilaje in pozimi piha izpod niih kakor skozi   rešeto.
—   Ne   zamerite.   ne   morem   ve?   pomivati tal.  Samo  krpani  že  ka i.   Nocr*1   me  ne  nosi-io.   In   mi«ir?na   me   muci.   da   n»kamor  ve£ ne   morem.   Na   cesti   sem   se   že   z^rudiia.
Rekla sein moiu, naj bi nama preskrbel ifepavalno eretktvo. •. Tako bi bilo najbolj-Se. Trpljenja ni konca ne kraja. Nobenih iz-gledov ni. Tako se bojim zima. Nobeoa prošnja  nikjer več  ne  zaleie.
—   Ali 60  bili  ie kdaj  tukaj zastopniki đobrodelnih društev? In sclofc kdo drugi iz-med   Kospodov?   eem   vpraSal   in   nekaj   kakor gnev mi ie vstajalo v prsih ob misli na dobrodeinost,  lepa     besede o  Ijubezni  do bližnjega   ot-   raznih   eloveenih   priHkah,   na odbore in  »komiteje<  in na v«> ČeŠ5eno sle-poto družbe.
—   Bile eo tu neke komisije.  Ah, «aj do-brodelna   društva   dajejo.   Mnogo   daj?jo,   a zmotijo ee-   Pogosto   dobe   blago   ali   obleke Ijudie,   ki   prodajo   darove.   Zapirejo.   Drusi, ki bi ne zapili, ne dobe. Vsi ne morejo dobiti. . .
Mislim na tište, ki so našli v življenju najboljše^a tovarila — alkohol. Na m?st-neni dnu je tuđi ptiancev dovolj. Toda to ljudje vedo predobro. Tako dobro ve Io. da obtožujejo slehemeca reveža pijančevanja-In če je pijan r^jv^i, je v očeh ljudi vedno večfi ffreh, kakor Č-e je pijan kdo izmed presi tih.
Posloviti ee je treba. Gospa tako teSco govori o v&em tem, kar ti rada pozabila. da bi lahko #pala mirno vsaj eno noč brez etrahu pred jutri^njim dn?m. Besede se ji trirajo, solze jo du4e. A vendar mora govoriti, kajti srce je polno bridkosti in vse. kar ee je zgodilo, vseeno kdaj, je le eno nerazdružno trrljenje. Zato pripovdduj« zdaj o trpljenju med vojno; o mukah v ma-srie^ratnem zaroru, ko so ju zaprli, da eo ju izsmali skrivaj cez mejo; o nvožu, kako je bruhal kri; o uleiališki aferi; o tež3ii operaciji, ki jo ie prestala; o odbitih pro-5njah; o moževih sluŽbah; o spleikah. ki so irma praprečile. da ništa dobila državljanstva; o deložaciji pred leti. ko sta zmrzo-vala več dni na prostem itd. Trpljenje brez konca in kraja, trpljenje, ki ea je toliko, a cm dru tri ne vidiio ter fra tem '>oli obcHitijo reveži. Rev?ži. ki jih morda posluga do konca samo reporter.
Mussolinijeva hči Eđđa
N}o ima Mussolini najraje — Eaje ima - nje se velike
nacrte
Bili so čaši, ko se Benitu Mussoliniju ni godilo posebno dobro, ko so ga trle težke skrbi in ko je komaj preživljal svojo družino. In baš takrat ko je irnel s svojo skromno ženo donno Rachel komaj toliko, da se je mogel preživljati, se mu je rodila prva hči. Takrat je Mussolini nehal po-učevati privatno v švici francosćino in odpotoval je v Milan, kamor so ga klicali njegovi socialistični prijatelji. Tam so m. poverili urejevanje takrat n^ipomer^^-" šega italijanskega socialno demokratskega lista. »Avanti«. Mussolinijev grmotni položaj se je s tem vsaj toliko zboljsal, da je imel mesečno plačo tako, da je mogel skr-beti za družino. Zdi se, da je izmed svojih tren otrok najbolj Ijubil svojo hčerko Eddo.
Dekleta v unif ormah
žena sedanjega zunanjega italijanskega ministra gTota Ciana je bila vedno ljub-ljenka svojega oćeta. Mussolini je kmaJu opazil, da je ta otrok pođedoval velik del nj^govega duha. Ta čas, ko se je mala Edda učila čitati in pisati ter spoznavati lepote italijanskega jezika, je bil postal njen oče vodja fašistične Italije in bil je vedno bolj navezan na svojo hćerko. Edda je imela doma še vedno izjemen položaj. Oče z njo sploh ni bil strog, vse, kar je storila in kar si je dovolila, mu je bilo prav. Ko je posta! Mussolini gospodar Italije, je poslal svojo hčerko v dekliški pen-zijonat v Florenci med hčerke italijanskega plemstva in boljših meščanskih kro-gov. V tem dekliškem domu je bilo vse imenitno, pa tuđi vse zelo strogo. Dekleta so nosila svetlomodre uniforme z belimi predpasniki in belimi čepicami. Vsak dan so hodila molit in preprvat v cerkev, vmes so se pa tuđi malo učila. Popoldne je bilo posvečeno   ženskim   roćnim   delom.
Italijanskemu plemstvu se ni godilo ni-koli posebno dobro kakor angleškemu ali ruskemu. Zato so se morale hčerke ita-lijanskih grofov in baronov učiti tuđi kaj praktičnoga. Mala Edda Mussolinijeva se v dekliški uniformi ni počutila ni£ kaj dobro. Učenje predmetov v penzijonatu ji sploh ni bilo po volji. Zanimala se je samo za zemljepis in zgrodovino, zlasti pa za politiko. In če je že morala nositi uniformo, je bila to crna srajca, ki sta jo nosila njen oče in starejSi brat ter mla-deniči, ki so hodili k njim na dom. V penzijonatu se Mussolinijeva hčerka ni držala predpisov, z ravnateljico se je rada prepirala in sploh je bila neugnana. Ravnateljici seveda ni bilo prav. da krši disciplino zavoda, toda pomagati si ni mo- I gla. kajti neposlušna gojenka je bila hči mogočnega očeta. In kako naj bi njenemu  |
očetu povedala, kaj vse uganj^ njegova ljubljena hčerka v penzijonatu? Njemu, diktator ju,  gospodar ju  vse  Italije!
MogoČni oce je tuđi to pot podlegel glo-boki Ijubezni do svoje hčerke. Dočim je svoja sinova vzgajal zelo strogo, je imel za njo samo besede: »Otrok je še neizku-šen. z njim je  t^-^ba ra\Tiati obzirno.«
Musaoiinijeva ha in njen rafii
Oče in hči
Ko je bilo Eddi 16 let, je zapustila pen-zijonat. Odličnjakinja bas ni bila, toda taki gojenki se pač marsikaj spregle.la. £>očim sta se njena brata zanimala za sport in telovadbo, je Edda s posebno vne-mo studirala romaniitiko, literarno zgo-dovino in rimsko pravo. Bila je seveda navdušena za ideje svojega odeta in osnovna   načela    fašizma.   Oče   in   hči   se   dobro
razumeta. Emil Lud\vig piše v svoji knjigi ^Razgovori z Mussolinijem«, da je Mussolini nekoč đejal: »S teboj, dekle, imam še velike   nacrte.«
Njena osetraost
Tako je Eđda Mussolinijeva doraščala. Bila  je   in  je  Se  zdaj   to,  kar imenu je jo  v
Ifilmskem jeziku >En extra style«, razred zase. Ko je prišla kot 18-letno dekle v družbo,   jo  je  vedno  spremi jal   samo   oče.
mati pa nikoh. Slava očetovega imena je spletala venec okrog nje. Kot 20-letno de-kle je stala poleg italijanskih kraljevskih hčera v ospredju zanimanja. Zdaj je žena grofa Ci&na, ki je ie drugić minister, če-prav je star sele 33 let
Edda Mussolinijeva je si oke, skoraj de-kliAke postave, vendar p& ne nordijsko vitka, temveč bolj tip juine ienake. Vedno je pri delu, nikoli ne miruje. Govori dokaj glasno in mnogo. Najraje daje desetim moSkim istoiasno pojasnila in navodila. Vidijo jo večkrat v moski. nego v ženski družbi, ćeprav je stara komaj 20 let, je videla skoraj že polovico sveta. Svojega maza je spremljala na Japonsko in Kitaj-sko, ko je bil še v diplomatski službi. Zdaj sedi z njim v zunanjem ministrstvu. Proti koncu lanskega leta je bila z njim dvakrat v Nemciji, potem v Svici, Avstriji in na Madžarskem. V začetku tekočega leta je bila v Bolgariji in ker je tuđi sama večkrat potovala v interesu italijanske zu-nanje politike, so jo nazvali švicarski listi Jženski Ribbentrop« po nemSkem ministru, ki je bil lani v interesu nemSkega oboro-ževanja neprestano na potovanju.
će bi zdaj ne bila noseča, bi bila 25. septembra gotovo spremljala svojega očeta in moža v Nemčijo. Ce je neki francoeki list o izredno marljivem grofu Cianu pi-sal, da je »mož s\'oje žene«, utegne biti to pretirano, vendar pa dokaj posrečeno. Jasno je namreč, da se mora grof Ciano za svojo sijajno karijero v veliki meri zahvaliti svojemu tastu. Ce bi ne bil Mussolini jev zet, bi najbrž nikoli ne bil minister.
Mussolini v Stresi
V  svoji   knjigi   >Usoda   Francije<f  v  kate-ri   opisuje   Alexander      Wertb   notranjejpoli-tične  borbe v   Franciji  od  sklenitve premir-ja   do   naših   dni,   omenja   tuđi   dogodek   s konference v Stresi, kjer je naotopil  Mu«-soiini  v evoji tipični  pozi.  Konferenca se je danes začela,  piše Werth.  Simon   in Macdo-nald  sta   prispela   ob   polosmih.   To   pot   eo me pustili na peron tik  pred prihodom vlaka   in   tako    sem    dobro   videl    Mussolini ja. Takrat  t*em   ga  videl   prvič-   Bil   je  Čeden   v svoji  jeklenosivi  bluzi  z zlati mi   in  rdečimi našivi, 6 crno eepico  in črnimi   rokavicamL Mussolini  je  še  vedno  mlad   in  krepak,  čeprav ima  že sive  la^e.   Njegov obraz ni  fa-natičen,  termveč   polu  ironije  in   posmahova-nja.   Stal   je  na   peronu   in   eo'voril   s   Suvi-eham,  Aloisijem  in  dru<jim;  fa^ir-'tifnimi  pr-vaki.   Mus?olini   ima   moćno   štiriojjlato   brado,  usta  pa  nržna.   Kadar  se  ?meje.  na^ne plavo nazaj,   z   rameni   pa   lahno  ^komijjuje kakor  da   pleše   >šimi<.
Mislim, da samara sebe še daleč ne jem-Ije tako ^lavnostno kakor ga jemljejo tuji državnik i. Ko je vlak privozil na kolodvor, se je Mussolini Široko nasmehnil. kajti ti^ti hip ie italijanski orkester zai<;ral z opernim patosom ancrleško himno God save the Kine«. Macdonald in Simon e?ta izstopila iz vagona in Mussolini je naenkrat dobil strasno svečan in dostojanstven pogled, ko jima je stapil naproti. V na^lednjem trenutku so <za  fotografi  fotografirali.
Samo znanstvenik
V   Parizu je do/ivel  te dni 93. leto profesor   pariške   katolike    uruver/e     Edvard Branlev.   oče   modemega   brezžićnegd   brzo-jiiva  in   radki.   Prof. Branlev  je  hil  prvi. ki je  poslal  brezžično  brzojavko,  toda  samo na razdaljo -I m. In ko je pokojni Marconi prvič    dosegel   zvezo    čez    Rokavski    preliv, je    poslal   prvo   brezžično    brzojavko   prof. Branlevu. S tem mu  ie priz^nal kot piomrju prvenstvo  na  polju  novcg3  izunra.
Prot Branlev še vedno marljivo deluje v svojem laboratoriju. In ko so «a na roj-stni dan vpra:ali, kaj pra»i o razvoju svojega   izuma   v   ljudski   radio,   je   presenetil
svoje prijatelje z odjfovorom, da o tetn ix lastne Ukuinjc prtv u* prav mčesar ne vc. Slišal je sicer, da se j« njegov izum silno izpopoln.il za široko praktično uporabo, sam pa radia nikoli n« po^luaa. Marconiju je ćelo Z4meril.'<k si je uko prizadcval praktično uporabiti U isura v akodo »trogo zr.&nstvencga  dela.
čBčen]e v Azerbefdžanu
Pred dobrim tednom se j* pruVl v Baku veleizdajniAki proces, ki privi o njem •*l)l>-iserverr, da je najvažnejJi izmed v«*h. kar jih je bilo dosedaj v Sovjetski Kusiji. Baku ja glavno nie«to arerbojž^in^ke republike, ki dobavlja Sovjetski Rusiji razt*n tiafte tuđi nahe^ vol ne izmed vst'h sovjetskih [M>kra-jin. S to obravnavo jt» do-e^lo visek fistV-nje v republiki A7.erbt*iž;in. Sovj »trika vlada se je odlomila za. ta korak, ker hoče iztrebi-ti korupcijo v pokrajini, izrtnlno vaini za ru^ko gospodarstvo l*re»d dobrim me^^ecotn je bil odsfrranj?n pred^ednik azerbejian^ke vlade Husein Rahmanov, z njim pa neki vplivni   član  osrednjega   izvr^ne^a   odt»ora.
S tem se je pritVlo t-iš.Vnje, ki je za<!elo mnogo visokih uradnikov. Iznu>] armiranih je prišlo 14 visokih uradnikov pred f*odi5fe. Obtoženi so tili, da w i^lanavljali protire-volucionarne organizacije, ki so **odek>vnle s tajnimi organi zaci jami prista^ev Biihari-na in Troekeijra. Njihovo dolova nje je Jlo haje za t?m, da bi se odtnjal A-/erbt*jžan o*l Rusije ter obnovila privatna lastnina v industriji in na velepo?f^»tvih. To so hoteli doseli ©ovrainiki revolucije s pomoi'jo neke tuje države, ki jo ohtožnica ne im^nuj*. Ra-zen tepa so bili v stikih z armenskim! in gTuzin^kimi nacionalisti, ki s*> pripravljali upor z orožjem v rokali. iTsnieMl 14 obtožen-cev je bilo 9 starih izpod 40 let. 10 pa Ma-nov komunisti^ne etranke. M*d preiskavo#o vsi spokorje.no priznali, da so se bili zarott-H proti   sorvjeteki   državi.
Hrušč in trušč podaljšuje življenje?
Pri nas «mo preprifani, rla hru-c in lru>r-škodujeta živcem. Na .Ia|»onr<kein ^o \k%. adravniki dru^a^no^a mnenja. Zdraviiika dr. Fujimaki In dr. Arimoto v Tokiu si 2tv ve£ let prizadevata s pK**kusi dokazati, da hruftč in truAč flove&u ne piko^lujeta, tem-vef   musprotno,   da   mu   življenje   iHHlalj^tta,
JaT*onska zdravnika sta poskusila to naj-prej na rKxliranah in prišla Ma <lo ziikli'.i^-ka, da noeinejo v miru živeve podirane prej, nego podgane izpostavljene hru^u in tru-5ču Pred leti sta začela tokijska zdravu i ka svoje po^kuse v hi^ionskrtn lalK>ratoriju. V^č poduan sta spravila pod tračnice ee^tne železnice, po katt*rih je vozilo na lan T2S3 tramvaiev. Drujje podeane sLa spravila v tihe in mirne koti^ke. Po.li!an^ pod tra<¥nira> mi ee«tne že-Iernice so živ Me 72 dni delj„ neso one v mirnih kotifkih. Dr. Fujiniaki tnli, da je dan podiranjinepa življenja enak m<*ecu clovp&ke^a živl.ienia, kar |>onit»ni, <la H truŠž in hmšč pi>(Iai.iša1n ?lov."»5ko življenje narmanj za Stiri leta in pol. Pač p« b-pon^ka učenjaka trdita, da imajo v hni&ču in truiicTi živec* nodsrane slahSe živre in da pogine ve^ njihovih mladićev, kakor pri pod^anah,  živećih  t   nuru.
P«*ek,   12.   novembra
11: Soteka ura: >Martin Krpan z Vrha^. napisal Fr. Lenvli'k. za «hi.<no iiiro v 16. slikah priredil Arnošt Adamic. Izvajajo t>rp7-poselni učit. abiturij?nti. Vo-ii g ">ilvo M«5-hora. — 12: li naše domovine (ploAce). — 12.45: Vreme, porobila. — 13: C'as spored, obvestila — 13.15: Po Movanskem neveru (pk*?e). — 14: Vrenv. l»orza. — 1K: £en-^.ka ura: 2ena v literaturi. II. pr.^dav. ludč. Anica Lebarje^a). — 18.2«): Plo^če. — 18.40 Franeoščina (c dr. Stanko Leben) — 19: Cim. vrerne, porocila, sporeći, obvei^tila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivo**ti iz življenja izseljencev. — 20: Kbvirski koncert čeških skladat?!jev (g. prof Pavel fti-vic) — 21: Podoknice (,Hoi?e>- — 21.15: CitnO&i na^lop fir. Vilko skok). — 22: f'a«, vreme, noročila, spored. 22.:iO: Anizlr^ke plošče.   —   Koner  ob  2H.  uri.
So»K>la.   13.   novembra
12: Pisana^ zmes vf^elih stvari, kiir brei odmorov in brez hasedi. — 12.45: Vrcme, porocila- — 13: f'as, spored, obvestila. — 13.15: Pisana zmes veselih stvari, kar brei odmorov in brez besedi. — 14: Vreme. — 18:   Češki   plesni   naperi   (radij^ki  orkesttrU
—   18.40: Pogovori s ix>sliHalci    — 19: Cu%% vr?me,  poročila, spored, obve^tila.  —  19.;^): Nac.  ura.   —   19.."/):   Pretrled ^j-oro-la-    —   -0: O   zunanji    politiki    (c    <lr.    Alojzij    Kuhar).
—  20.30:  Kako  je   martinoval   Pereirrin   Pa-jek.  Pester vpčer. Sodelujejo flani  rad.  iiir. družine   in   drusri,   sestava   in   vcutstvo  Jcržok in   .Iež?k-   —   22:   Cas,   vrome.   iK»r<Klila,  *\n*-red.   —   22.15:   Slavne   češke   koračnice   i a valčki.   —   Konof  ob  '2^   uri.
Princesa Symianoua
Ko je vlak o^peljal,  je stalo sodmee že zelo visoko.
*
Vlak je vozil že dobri dve uri, ko so se ckna ne-n ado ma silno stresla od močne eteplozije. Dež prsti in kamenja je zaropotal po strehah vagonov.
—   Gromska strela« to bo grranata! — je zamr-mral Bourjai in pokazal na oikroglo jamo na desni strani proge, odleoder se je kadilo.
Grof se je  začudU  njegovi hladnokrvno!?*!
—  Preveč lahko jemlješ to.
—   Hm,   veste,   v  cbežeđi  divja  vojna  in   blodna gTanata ...
—   Blođna   granata?   Povsem   enostavno in jasno — stredjajo po nas.
—   Ah,  to pa  že ne bo držalo, — je odgvoril Bourjal prepričevalno.
Robert je postal nestrpera.
—  Iz čeaa sklepaš, da gre za pomoto?
—  To je kaj enostavno, kajti če bi bilo kttajsko topništvo streljalo na nas, bi bila granata paila
daiiec od nas. Pri njm se clovek lahko boji samo nato'.jučja — cilj, ki merijp nanj, je vedmo varen. 2iuu, žiuu, bum! Zopet »ta eksplodirat dve granati na obeh »traneh vlaika in njuni drobei so zasuli stene vagonov.
—  Tristo vragov,   ti   jih   pa   res dcbro   poznaš! Stredjajo po nas! je vzkliknil gTof.
Pogleđa-li so sfccei okno 2e!eznigka proga je de-lala vinefe in dobro so videli nekaj kilometrov daleč drugi viak, ki ^m je sledil.
—  Gromska strela! — je odgovori« Bourjat, — evo, česa sem se bal.
—  To je okiepni vlak, — je ugotovil grof.
—  Da,  in ta v^ak pripada vajddd, poslani proti moj5m Rdečim kopjanikom.
—  Kaj imajo Kitajci ote&ptoe viake?
—  Ne...   toda Sovjeti jih imajo in ti ne morejo ničesair odlkkaiMi  svoiemu  vrleimu  Fensr-Hu-C1-angu. Zdaj pa že raaunem njihovo stre!janje: top-ničarji pri teh topovih so na^>rž Rusi.
—   Naroči  strojevod^,   naj  rm  vso  moč   poženie vlak, — je zapovedal grof. — Naš vlak je lažji od njihevega in  zato tuđi  lahko  hitreje vozi.
Plaho se je ozrd na Stado. Pomirila ga je s ame~ hl ja jem:
—  Česa bi se bala? Mar nfeva sfruoai?
Vlak je povečal hitrost. Nova gTanata je eteplo-efiraJa na levi strani.
—  Streljajo po nas.
—  Stre4jajo, da bi odrezaK tračnice, to je jaaao, — je dejaJ grof, vee v skrbeh.
Tri granate po vrsi'i so padde precej daleč * d viska. De~et minut po za.*!r«ji so škripali drrbc* p^3 ko^esi in vlak se je komaj št? pamiltal napiej.
—  Ti isto vragov!   —   je  vzk'ikni'"   Bourjal   prese-oečeno.  — zadnja  granata je  zadcla.
—  Ali so trajnice  pietrgojie?
—  Ne. p3c pa se je nn?ip poisul. Grof rau je cial šop bankivcev.
—  Naj se potrudila kaj- moreta. da priderno na-prej.
Bourjal je odhitel na lokomotivo. Ok opni vlak se ie nag*lo bl^žal. Ko «o pa vojsdd na njem orn~ ziU, da se vlak pred njimi ustav.ja, je zma.rrša1 hrtr'^st. boječ se p^sM. Pcčasi je vr>zil prvi v>.V po z!isutem tiru. Bil je trenutak velike nevarnosi, ko je obviselo eno ko'o 1-ckomotive v zrajku. Toda konžno je bifo zepet doježeni^ ravnotežje :in vlak je srečno prevozi! oviro.
Komaj so z okiopnega v\aka opri^iii <3a vOzi vlak hitreje, so pognali svrj v!ak. Pa tuđi ta je mo^al amanjšaiti hitro®':, če je hotel sreeno prevoziti zasuti tir.
— Da bi le o-btićal  tam!  — si  Se želei  Bourjal.
V odgovor na to pobožno željo je olc^pJodiraTa granata na kincu v'?!ca.
—  Sakra, še er t"1Je pok, po bo lronec discipline mol mojimi vojaki.
Tišti hip se ie zioulo iz va^oTiov rjoveTiie rn Bourjajlovi vojSčaki zv jeli divje streljati skozi okna in vrata.
—   Na«zaj!  je  zaloUcal  Bourjal.  —  Po  nas  streha j> !
Bna sipa se je razlotela. Robert je mi^'il samo na Stašo Ln hotel jo je zakrirti z b azinicami. Toda ona se je zasmejala, rekoč: — Daj mi samekres, pa  bos  vLJesl!
Skoraj sporna jo je moral  potisnili  nazij.
Kragle so padale na streh«*■. Za5ul se ie rezek £Tla3:
—   Ne strel ja jte!
Kitajcc je skoeil raz gt^oho vagona. Bourjal je ^poanal  svojega   prvegra  pcborika.
—   Tujrr  ie  pregovori!  m^stvo,  d^  ae je uprlo, - ja sa jeci jal
—  Ze zopet ia prokleti V Eskin! — je zak>l Robert.
—  Zd?.j pa vidiš, — je dejala Sta?a otažno. Bourjrtf   je  za^'Lševal    svojega   pob^eni?k-a.    Rieči
kot>janiki f5o se bili uprli, ie o3 oi3iodr* vlaka se je ču'o med nj^mi godrrn-'anje. dn s:» morali pustiti na jx>©taji svoj pien. Volskin je izrabil u?odno r>ri!ožaTost, nahui^ca.' jih je in iim n at vezi!, ln bo imelo njegovo ujetništvo za nje nr>stYašnr3ae p°-^edice. Prvi pob čmi!^ mu je hote-1 zavez-a^ti ipzifk, dciTfZeg^a ;> pa ob'e1 ?4rah in jo :r> s> sim vrpod-tuj^+i moč<fvo. Ok1^^^ vlak se ie pojnvil baš v trenutku, da je p^oaaj še poe.^'bSal. Strah pred ujetničitvom je napravil \i Rdečih kopjanikov čre-do strahopetnežev, pripravljenih na vsak kompromis.
Orcjuje Josip Ztipriftte — Za »Narodno tlakarno« Frao Jerao — Za upravo ln inaeratnl del Usta Oton ChrUtof — Val v Ljubljani