fnžrnina plačana i go«nlni XII. lejtnlk. 3. numera. Mesečne verske novine. Vu imčni prLkmurske evang. Sinjorije reditel i vddavnlk t FLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce pošilati. Ček računa št. 13,586; imč »Dfiševnl Hst" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din., v Amerlko 1 Oot., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivzeme vsaki evang. diihovnik i vuLitel. Zeberanje pozvanja. Mt. 4, 1 11. Nišče si je tak težko pozvžnje ne zebro, kak Jezuš: Krdlestvo bože, krale-stvo mčra i lubčzni širiti med nemčrnimi, edendriigoga odurjavaj6čimi narodmi ete zemlč. Znao je, ka je to težkoč i neza-hvalnosti puno pozvanje, dr ladje so ved-no tekši bili; naj mamo dobro piti i jesti, ka nam je drugo briga. Zato si pa pre-mišlavle Jezuš tam v ptistfni, kak naj zač-ne svoje delo, gde naj ndjde sebi poma-gače, vučenike, kl so ne tak nemžrnoga, viikoga srcd, kak oni, ki samo na svoje tžlo, gut i žalodec mislijo? Ali Jezuš se z viipaznostjov v ne-beskom Oči odloči na to veliko pozvanje. Zna, ka de s tem vkuperhodilo srmaštvo — ka ftice majo svojo gnezdo, lisice svo-jo luknjo, ali On nede moo, kama bi si glavo dolinagno. Znao je, ka do njegve reči, njegvo delo vnogi na opak tolmačili i te nevošččni farizeušje do ga preganjali. Znao je, ka je pred ludstvom tisti preiob-leni, ki hvali i hibe ludstva, ali ki v oči pove ludem pravico, tisti more skusiti, ka je ni eden prorok ne prelubleni v domo-vini svojoj. - ¦ Vi '¦* J?,fiIii- Jezuš je vse to naprg vido, pa je itak ne odstopo od pozvšnja, šteroga Njemije Bog sam dodelo. V spunjavanji Bože vo-le je takši cio vido pred sebov, za štero- ga je vredno delati, trpeti i ešče žltek go-rialdtivati. Kak si pa zebčramo mi, ludje po~ zvanje? Glej, sinek moj, ali hči moja, pravi največ starišov, to pozvanje bode dobro za tebe, v tom se lepo da zasltižiti, lehko bogati postdneš, či boš srečo meo. Ali : Glej, sinek, t6 je pozvanje, v šterom te velka čest čaka, velka obldst, či boš pri-ličen. Ali, pržvi drugi stariš: Glej, sinek, t6 pozvanje je rdvno za tebe, mčrno i lehko delo boš meo. I Bog zna, ka se ne pravijo te driigi. Lepo je, či se eden stariš briga za lepšo bodočnost, za bole lehko živlenje svoje decč, ali hiba je v tom, ka največ-krat samo svetske bolvane postžvi ta za vorcan pred svoje dete i se spozabi z ono-ga, ki je edino prdvi živlenja vurcan za vsakoga človčka, to je z Jezuša. Ne čedne reči so tudi etakše: Glej, sinek, jaz te nemrem dati vonavčiti, siro-maški, delaven človek boš mogo^ostdti i mantrati boš se mogo, kak jas. Žalosno, či eden stariš ne ve driigo dati svojemi deteti na žitka pot, kak klico nevoščenosti i odOrjavanja, mesto toga, ka bi etak ve-lo: Zgledni se, sinek, na Jezuš Kristuša, jasli so njemi bilč zibel, v srmaštvi je go-ri raso, več je pretrpo, kak štojštč drfigi na zemli, gda je mro, samo je eden neza-šiti plašč ostano za njim z te zemelski da-rov. Pa glej, itak je ne bilo i nede na Strdn 26. DIJSEVNI LIST februdr 20. zemli nikoga, ki bi od Njega bole blajže-ni i odičeni buo! Žitka bldjženost ne visi od velkoga bogastva, od ččsti, od lehkoga pozvšnja. Jestejo, ki vse majo, ka njim vusta zaže-lejo, ka se njihovim očam povidi, pa so itak ne zadovolni i blajženi. Ednorni je zadosta edna rndla kučica i ka mž vsakde-nešnji kriih k blajženosti, tomi drfigomi pa lehko nakladdš žebke z srebrom i zlatom celoga sveta, pa itak nezadovolen osta"ne. Za"to je to, ar nam zemelski kinči nemre-jo ogvušati pravo zadovolnoščo i blajžen- j stvo. To samo oni zadobijo, ki p61eg Bo~ že vole, v bogibojaznosti živčjo, Takši i bogabojčči z Božov pomočjov zmagajo obri vseh težkoč i skušžvanja etoga sve-ta, kak je i Jezuš zmago obri šatana tarn v pustini. Te bogabojčči znajo, ka je vsako pošteno pozvanje sliižbaBoža, či tisto po-zvžnje z vornostjov spunjavamo, vsako delo lepo i od Gospodnoga Boga blago-slovleno, posvetšeno, či kakšešte formo cimpra dale kralestvo Bože. Te bogdbojčči ne glčdajo nevoščeno na one, ki obri njih visiko stojijo, ar zna-jo, ka na štere sluge Gospodnove je vno-go zavupano, tisti so za vnogo odgovorni. Ki je na najvčkšoj stubi, tisti lehko spddne najniže. Gda obldke grozajdči viher divja, trobi, jaj tž visikim topolam, či so ne za-dosta močne, dr se na dvoje vlomijo, do-keč se pri njigvi stčblaj nisiko skrivajdčoj r6žici niti eden list^k ne skrši. Nišče je ne d6bo tak veliko pozvanje i oblast od Gospodnoga Boga, kakpa Je-zuš i zšto je nišče ne mogo telko i tak velikoga skušavanja pretrpeti, kak On. Na Njegovo zapoved bi se i kamčnje na kriih spremenilo, brezi nevarnosti bi se lehko zptisto doli z visike strehe cerkvene, obri celoga sveta bi lehko kraluvo, kak zmo-žen, bogati krao zemeiski. Ali mesto toga si je sliižbo Gospodnoga Boga zčbro i tnesto zlžte korone zetnelski kralov meši-aša trnjavo korono. I zmago je obri ša-tana, greha, pekla i smrti! Ali mi bi gotovo šatanov porob po- : stanoli z takšov velikov oblastjov, ix bi jo za svoje sebične cile ponacali, ne na diko Božo i cirnpranje kralestva Njegvoga. ' Za človčka je veliko skiišdvanje, či ^ oblast ma v rokaj, či je bogatec, či je srmak i tiidi ostra pamet je skiišavanje. Ar t€ zmožen vnogokrat misli, ka se celi svet okoli njega vrti i ka obri njega nikoga nega — pa je tam, či driigi že n^, Bog, krao vse kralov! T6 bogatec ndjvečkržt v sebičnosti i gizdosti greh spadne. T6 Ednoga hudop sind hisforija. (V-Sobotškoga evang. ženskoga društva verskom zve-čarki goriprečtela gospodičina Kovatš Annuška.) Eden oča je meo ednoga Lajoš imenfiva-noga sina. Zv6n toga je ešče ednoga driigoga liidi meo, ali jas bom zda satno cd toga stare-šcga giičala. Te sin je jako hudo džte biio. Ne bogaten, razviizdani, pun hfidobe. Pamet njemi je nestanoma po razbijanji, huncfoiariji hodila; ali včiti se, kaj dobroga činiti, roditelom radost spraviti, na to je nigda> ne mislo. Gda je že v šolo hodo, njetni je oča po večeršj dosta pri-povedavao od biblinski dobri sinov: od Jožefa, od Šariiuela, najpeč pa od Jezuša, ki je svojemi nebeskomi Oči notri do smrti pokoren bio. Ki je v-Gdsemani piingradi etak molo: ,,O5a, nej moja, nego tvoja vola bojdi." Ali oče dobro včenje se je nej prijalo toga hfldoga s!na, ržsno tak, da bi graj lučao na steno. Za osnovnov šolov ga je oča v-gimnaziom dao, ali ti je tfidi zaman hodo, odkud so ga za slaboga včenja i razviizdanoga znašanja volo k koncovi v5lQč;li. Zda ga je oča k-s6sedi dao za šujstersko-ga inaša. Oproso je majstra, naj ga sigorno ma vredi, i prisiljdva k-deli. Nej samo ednok ga je tnajster za nemarnosti volo spalerivao, ali vse to njemi je ne dosta valdlo. K~koncovi je i inaštvo ttidi ostaviti mogao. Nevolen oča je celo tota bio za volo po-gfiblenoga, okornoga sinž. Od žalosti je obete-žao. Noč i den si je premišlšvao, ka ma z-toga sind bidti ? Te dober oča od velke žalosti v-diiši, v teli streti, je od dneva do dnčva slabeši postanjfvao, raoč ga je nihavala, vido je, ka se njetni konec približžva. Ednok, gda je satn bio vu hiži, je toga hudoga sinž k-sebi dao pozvati, februdr 20. DUŠEVNI LIST Strdn 27 srmak vnogokrat v biatno jamo nezado-volnosti i nevoščenosti spadne. TL ostre pdmeti liidjč so pa najvčkši hiidobnjdcke, Či njigvo ostro pamet šatan dobi v roke i či ne služijo ž njov Božo diko. Šatan vsakoga skušavle: Velike česti gospoda ravnotak, kak toga prosnoga de-lavca. Toga najvčkšega bogžtca ravnotak, kak toga brnjavoga kodiša. Vsaki lehko zmaga, ali spadne, na zveličanje, ali na skvarjenjč pride. Ali zmaga, zveliča se vsaki, ki si Jezuša zebere za pčldo i Nje-ga nasleduje. Gda pozvanje zebčramo sebi, ali svo-joj deci, zglednimo se na toga z trnjavov koronov koroniivanoga, na križ prebitoga, telko srmaštva, mantranja pretrpččega i itak bldjženoga navoke zveličanoga i odi-čenoga Jezuša i te kakšeštč pošteno po-zvanje si zeberemo, kakšište bode naš žitka šorš, ne postanemo nigdar gizdavi i zvišeni, nigdar nš nevošččni i malovorni, nego tak bomo hodili v svojetn pozvanji, kak Pavel apostol piše: ,,Liki žalostni, vsigdar se pa raduvajoči; liki siromžcke, vn6ge pa obogativši; liki nikaj nemajoči i z vsakšim lddajoči." (II. Kor. 6, 10.) — Kak prdvi naslednicke Kristušovi. "¦ • JUVENTUS. Presbiterov familiški žftek. Cdrkemoga naprehodččega česti popolno spunenje se brezi žitka pelde niti misiiti neda, P6!da vlečd. Pelda je ta edna najbole budeča i vod^ča škčr pri osndvlanji toga dobroga. E?ang. presbiter z-žitka p^ldov tnS naprebodlti že i vu familie žitki. Gda Pavel apoštol na srdce zavdže Efe-zžnskim stat'šom: ,,Pazite zato na sebe i na vso čredo, vu šteroj vds je sv^ti Dfih pOšpeke postavo, naj pasete c^rkev Božo, štero je sebi spravo po lastivnoj krvi." (Ap. Dj. XX. 28.), teda gmajne naprehcdžčega na to opomina, da vu prvoj vrsti satn sebe dene pod pazko i tak ober cele gtnane verostuvajočega. Z tem opo~ minanjetn ono pravlco svedcči, ka je jedino li on spodoben verostiivati ober črede, ki vu pr-voj vrsti sarn ober sebe zna verosftivati, ali pa, kak Thimoteusi pisanotn (I. 1. III. 4 5) glasi: ,,Ki lastivno hižo lepo pela, ki podložno deco tnd zevsim poštenjom. Či pa što lastivno hižo ravnati nezna: kakda bi takši na cerkev Božo skrb meo?" Z loga se tak sveklo vidi: presbi-tera familski žitek na petdo ma služiti, njega pobožnost, moralna, verska čistoča voditi vu vsžkom njegovona stopaji. Presbitera hiža m& bidti raira, jakostnoga žitka lubčznipun dotn. Či v-ednoga kath. čJoveka hižo stopimo, preci že zzvonešnji dugovanjaj, z-na slSni vi- etak njemi erkoči: ,,S!nko, jas kebzujem, kasem na konci žitka, — eto ti edno tnalo škatulo dam prek, štera je doli zapečačana, sržni si jo fa i Ji te jo vzemi napre i odpri gori, gdare v-takšo stavo prideš, gda že nikak nebodeš znao, ka naj činiš? Te hudi sin je k-sebi vzeo škatulo i v-la-do jo je srdno. Vse dugo ne je te dober oča vfipremino. Vnogi so ga objokali i obžaluvali, li samo te hudi sin je ne pOsto ni edne skuze za njega, vedno si je tak mislo: dostakrdt sern samo ka-ranje, pogovarjanje posluhšao z-vfist njegovi, zda veS nikoga nede, ki bi me grajao i pogo-varjao. Edno hižo sta orokiivala po preminočem oči dvž sinž, ztž hiže arende sta živela, štero je Lajoš, te hfidi sin, skoron satn ta potrošo, ar njemi je brat cšče mžli bio i v-iolo, sledi v gitnndzium hodo. . Po spunenji gininaziuma |e te rnlžjši na~ daljdvati nameno včenje. Vu varaš, v universko šolo njemi je trbelo odpotuvati, ar se je za doktora tneo volo vonavčiti. — Ka mL zda či-niti ? — Do etiga mao je arendo navčkše sam potroio, či pa zda arendo brati dd, teda on ni-ka nema, z koj bi živo ? Kak si je od toga premišlavao, edn6k nje-mi v pamet pride ikatiila, od štere njemi je oča pravo, ka jo naj li teda odptč gori, gda si že nači nikak netnore zm^čti. I zda je v toj stavi, da uprav neve, ka naj čini? Napre de nesao škatulo, zagvušno najde v nje peneze, itere njemi je oča tak šteo obarvati! Hitro je tak napre vzeo z ladč doj zapečš-čeno škatulo, gori jo je odpro, i oh Bože, ka najde v njej ?! — Mesto dragi pžnez dvž mSli-va lesčka, ednoga dugiega i ednoga kratšiiega. Stran 28. DUŠEVNI ILST februar 20. sčči kepov, čisla, z-razpitja se ogviišatno, vu kakše vere človeka hrambo smo prišli? — Kapa, či v-ednoga evang. človeka hrambo stopimo, jeli naidemo tatn na to gledoč kakše svedostvo? Jeli glasi tatn Biblia, ka se žitka toga najdrag-šega kinča držimo? Jeli nam glasi poleg evan-gelioma Cisto živlenje, ka smo v-edne evangeli-čanske fatnilie mesto prišli, gde familie oča diihovno čest spunjžva, gde z-familiov navkiip Boga moli za blagoslov, gde se vsakdenešnje opravice vu Božetn iment začinjaj©, tečejo i do-končajo, štere bogabojazen posveti; gde Marthe skrbnost z-Marie pobožnostjov vjedinajoče fa-milijske matere dober duh ravna i povodjava; gde vu hižnoj Božoj službi Svčtogadfiha blagos-lova, kak vlahkoga vetra doteknenje občuti vsa-ko srdcč i zbiidi v njem eto zahvalno spoznanje: BDnes se je priselilo v eto hižo zveličanje." Evangeliomski vadluvanski duh, hižna po-božnost, familjskoga žitka čistoča, decč blagos-]ova prerazmenje, roditelov poštiivanje i višost posvetijo evang. presbitera dom za molikeno hižo i krstšansko prebivališče. Što je pozvani verostuvati vu gtnajne moralnom žitki, on pri-tnerno ma verostiivati vu svoje familie živlenji vu žitka vsakoj sfavi, vu vsakora pripetje sve-dčstvo činiti od vernosti »nanjž vaI6n" svojega pozvanja i podgovornosti. Evangeliom je forma-livao to pravo familio, krstšansko prebivališče i ravno to postavi v-očivesnost veliko dužnost, štera čaka na roditele, ki so ne samo sebi, ne-go i Bogi dužni zahvalno deco gajiti i osnavlati. Na toga spunenje je potrebno, da med familiov, šolov i c^rkvov nepretrgnjeno vezalje stoji gori, štero v eden isti cil ravna, povodjava mladžzen i ednok materi cerk^i stalne vernike, tfivarištvi i sebi hasnovite kotrige zobrazive,— Šola se zaman trudi, či jo nepodpčra familiske hiže p^lda, ravnanje, disciplina; ržvno tak je ttidi od Bože bojazni posvetieni dom najbogši pott-kazžč k-cerkvi. Šole i cerkvi blagoslov potnaga koroniivati familskoga osnžvlanja opravice, z-šteroga shaja ono blaženo svedostvo z-dobri roditelov vust: xOča moj, štere si na mčne zavflpao, sem je obarvao, ni eden se je ne pogfibo žnji!" . . . Te blagoslov majoča naša mladinaz-batrivnost-jov stdpi na žitka (el; obladavno se bode bo-jiivala z-žitka teškočami, z-razločnimi prilikami skiišavci, vero i dobrodušno vest obdržeča, ne-prines^ sramote na familio, na sv. m. cerkev i evangeličanskomi imdni. i Nezablodi, neda se vkaniti vu žitka jžlni ' mrežaj, či de si nje potrebno prebrati pri kon- ; firmaciji, pred svetim oltarom danoj oblDbi i j med zemelskimi oasladnostami i dobrotaml. — \ Niti misliti nesmimo, ka bi vernoga presbitera sin ali či na teliko vtepeni gratao vu srdd, ka bi proti svojoj cčrkvi na nevernosti p6t zavdaro. Vu vezdašnjem vržraeni se dosta prilik poniija — Ka si naj začne ? Ka bi to moglo znamenti-vati? Eden čas si premišlava, lesžka pregledž-va i vara na njima napiske. No toga dugšega je spisano bilo: ,,Boža vola," na toga kratšiše-ga pa : ,,Moja vola." No zdaj si je pač ne tnogao razložiti, za-kaj je te dugii ,,Boža vola," te kračiši pa ,,moja vola" ? Kak si tak zbrodjava, naednok se v-škatnlo zgledne, i tam vu ednom kotiči napamet vzeme eden mali papžr, primle i poglčdne ga i nanjetn vidi napisano: či Boža vola i tvoja vo-la v eden kraj potiijeta, tak srečen bodeš; či se pa Boža vola i tvoja vola prekrižata, teda boš ncsrečen i dosta boš trpo. Zda je že začao razmeti te hudi sin, ka znamcnfijeta dva lesčka? Boža vola je, naj 1G-bim brata mojega i pomorem se njemi včnavčiti. Moja vola bi pa to bila, naj sebi zadržim aren-do. Tevi dve voli prekrižata endrligo. Či bom to činio, nesrečen bodem. Tak to tnatn činiti, ka te dugši lesek pravi, ar se tak tnoja vola nede z božov volov prekrižala, obe ta v eden kraj potOvale. Ka se dva lesčka, ali voli naj nekrlžata, je brata na universko šolo odposlao i arendo je na njega potrošo. Sebi je žnje nika ne zadržao, i zato se je paščo nikši sliiž poiskali ? Eden tržec ga je gori vzeo za slugo, i zadovolen je bio žnjim, Ar je paičliv i veren sluga bio. — Odkud je prinjem ta sprememba ? Kakda je gra-tao z-toga vtraglivoga pošteni i veren službenik? T6 sta teva dva leseka naredila. Večer gda je z-6pravic domo prišao i svojo pr6sto večžrjo potrošo, prvle kak je spdt šo, je vsigddr napre vzeo z-škatule oniva dva leSeka. Satn je od sL. be pitao: ,jeli se njegova vola z-Božov volov nekrižata ? Jeli v-edenkraj potiijeta ? I blajženi je bio, ar je čuto, ka v-eden kraj potiijeta. februdr 20. DUSEVNI LIST Strdn 29. na nevernost k-veri ; dnesden, gda so se krivi prorocke, zapelavci nateliko povnožali; gda pri hištva včzanji reverzališov nevarnost proti naioj svetoj materi cerkvi tere, njo zničiti šelfije, ar famiiije, pokolenje porobi od njč: — zaistino natn na nas hodeča težka vremena glasno kriči-jo: Vcepmo vu familie vekšo versko zavednost; pečine trdo protistoječo vere vrelost, či je po-trebno trpeti, aldiivati, od svetski dobrot odsto-piti, pravo, čisto cerk?i i vereliibeznost! Mlačna cčrkvi lubezen i teda za malovredno drži takše dugovanje, gda toga vreloga evange-ličanca diišnavest eto pitanje tršpi: Ka žele od mene evangeličanske vere pozvanje? . . . Ne je vse edno evang. presbiteri: Kakše knige, ča-sopise, kalendari čtč ? Proti saraomi sebi i proti tim svojirn veliko dužnost čini on oča, šteri to-ga dobroga prijatela piisti vu hižo svojo z pod-peranjem evangeličanski štampov: Evangeliom, pestnene, molitvene knige, Diiievni List, Evan-geličanski Kalendari i drfige, lepe, dfišo i srdcč podigžvajoča čtenja i obogatuje hiže svoje kot-rig dfiše vu ti nebeski kinči i pripela jek-spoz-nanji svoje sv. m. cerkvi diižnostam. Sv. mati cerkev nevtajeno juš mž zahtevati, da se ev. verniki, tak prosti, kak prednješi i naimre pres-biterje brigajo vu raitirj&vanji evang. časoplsov Brat je po vrecneni skončao včenjč, Njega je pa tržec nateliko polObo, ka ga jez-službene stave za pomočnika, sebi za detiča pozdigno. Sledi je pa satn sebi ddpro tritvo i z-poštenim, pravičnim živlenjem si je cele krajine poštavanje spravo i kak Boga bojčči pobožen tndž dokon-čao svoj zemelski žitek. Dva leseka sta to čiido včinila. Tškživa leseka si vsdki človek satn lejko napravi, i tak vsaki zna pošteni, delaven človek gratati. K-totni je pa potrebno, da spoznamo Bo-žo volo i njega zapovedi. Zatoga volo z-radostjov iščimo gori Božo hižo i poslušajmo bože reči. Doma pa paščlivo čtimo Svčto Pismo. Roditelje naj pazijo na de-co, jeli hodijo vu cerkev ? Jezuš je velo: »Do-pfistite k.meni prihajati te maličke." Naj to bo-de tudi naša vola. Ar či se križajo poti edna z-tov driigov, z-toga dosta trplenja i nevole zna shajati. Verostiijmo, da naša deca redno hodijo k-nžvuka včenje i nezamiidjžvajo na to odločeni v5r, ar do H tak spodobni spoznati Božo volo. U tak bodejo z-hQdi Saulov bogabojčči Paulusje. Vi očevje i raatere, ki ste na svoji familij verostOvanje pozvani: drdgi kinči so zaviipani na vas; pred Bogom i liidmi ste podgovorni od ti na sebe zavupani. Vai faroiliski žitek naj da-leč blagoslovno svedostva djanje bode. Jas sam i moja hlža stožimo Gospodni." (Josuč XXIV. 15.) Istine govorenje, ali ka je vredna človeka reč? Jeste na sveti edno skrovno drfižtvo, ite-roga kotrige nepoznajo endrfigoga, nš so orga-nizerane, nemajo spisani regul, ne predsednika, negyfilešivajo se, nedržijo iskreni govorov i ne-deklamalivajo z-velkov navdošencstjov, nedržijo gori čtenja i donok vsi eden cil slfižijo. Včasi-včasi se eden z drugim vkupnajdejo i spoznajo se. Tžkšega hipa so njim obršzi vedrni, oči se njirn iskrijo. Tera mšmo hvaliti, ka človeče tu-varištvo obstoji. T6 je: tstine govorenja tuvd-rištvo. Ne se ti trbe nindri zglžsiti, ne notri dati spisati i članarino plačati, jedino samo močno moreš vu sebi gori djati i obiubitš, ka boš vsig-dar, vu kakštč nastaji istino gučao. Ka misliš, jeli nnžjo lfldje šego neistino giičati, to je to lagati? Bogme mžjo šeg6 za-dosta lagati. Ka pa misliš, jeli je mogčče lakše tflvarištvo tnisliti, gde bi si lOdje lagall ? , . . Povemo pl. denem: ka ki potni red r6di pri že-leznšci, ka laže, laže načelnik, lokomotiva vodja, kaloz, bakter i vsi ki železniške posle odpržvlajo. Jeli bi teda mogoče bilo poluvati? Či bi iitral-nji vlik ve56r šo, večerašnji pa v-driigom hipi, či bi potnik nebi bio gviišen, gda ide on vlak na šterotn potuvati šče, jeli de pl. d. proti Ho-doši, ali proti Ormoži šo, ali de se pa v-prek M6re bodoči podreti most5 ali v-zoči beždči brzovlak tifao. Što bi tak vupao na vlaksedsti? Što bi vflpao blžgo na njega vožnjo djdti ? Ke-liko nevole bi z-toga shajalo 1 Pa bi tii samo železnščarje Iagali. Kapa, či bi zda ti ovi drugi: doktorje, patikžriušje, birovje, policajge, povemo vsi lfidje tak činili. Tak mislim, ka bi tak ne-mog6če bilo živeti. ,: : . j Med vsemi živimi stvarjenji jedino človek zna gučati. To je njegovo od drugi stvorjenj prebranost, alt z ednim tiidi dužnost. Naiadiiž-nost je istino gučati, ar Bog za vsako lžž sodo bode. Za vsčki krivl guč, ka ltidjč gučijo, do na sodni dčn račun mogli dati, pršvi Gosp. Je-zus. Vu prispodobnosti knigaj pa eto čtčtno: Stran 30. DUSEVNI LIST februdr 20. »Odiiren je pri Gospodni čalaren guč." Vu 107-mom žoliari pa etak erče: aŠto laže, nebode mogao obstatl pred ocmi mojimi." Zaka majo šeg6 liidje iagati? — Navfckše z-bojaznosti. Kžkši bin včinijo i bojljo se po-sledšc i tak raj zatajijo de!o. Tak shaja z edno-ga gržha te drugi, z nienšega te včkši. Pl. d. eden tanjžr nesčš z hiže v-kunjo, z-nepazlivosti ti z-rčk vujde i stere se. Bojiš se, ka boš kre-gani i zlažeš, ka si se potekno vu tara pozable-no menšega deteta zmeno, al» pa ka ti ga je pes vdaro z-rok. Ali pa ešče drfigo zlažeš, To od-povedžnje je bognie nekarakterno delo. Či štoj kaj nevugodnoga doprinesd, ali se njemi pripeti, naj rnž batrivnost tiidi toga posledice nositi. Poštenomi človekt je dosta ležž pravico vssdla-vati, kak lagati. Pošteni človek etakšega hipa odkrito pove: nepazlivi scm bio, to sem včino i odpuščenje prosi. Znabidti, ka do se kregali žnjire, ali ga ešče pokaštigajo. Vse !6 nika ne-včini, —• vreden je bio. T6 edno je gviišno, ka že v-prišestnoj vori pozabijo, na drfigi dčn pa z-tebom vred od toga že nika neščejo znati. Či si pa lagaOj to prvle, sledi vo ma pridti. Celi šereg prispodobnost nam to svedoči: ,,Prvle zgrdbijo lažca, kak plantavoga psa. ,.Ešče i ko-koš vo zgrene." Nega te skrovnosti, Uera bl se ne vo skluvala." »Ešče i stene vHha ma/o." T6 edno je istina, ka se ništerne laži ali trnok dugo, ali pa nlgdar nezvejo v6. Ali gosp. Bog i tč tai, i na s6dni džn se ! tč zvejo. Jaj onomi človeki, kl tak laže, ka se nezve. Tžkši je že do šinjeka vu iaganja grehi. T6 fžkši de se na sodni d^n pred cžlim človeštvom sramo-tio ža svoji laži volo. Bog nds je na istine govorenje stvoro. Što laže, on se vu obrazi ožarl. Z-toga se vidi, ka ešče naši orgžni netrpijo laži. Jeste bar takši človek, šteroga obršz nežari pri laganji, tisti je že celo pokvarjeni vu dflši. — Lažec bi jako dober spomtn mogao meti, pra?i latinska prilična reč. Što laže se redovno zaguči, ar se spozibi, ka je prvle lagao. Birovija tak ma šego hudo delnike preiskavati i na vadliivanje nagibati, ka je večkrit gorposluhša, ix se po večnom preis-kžvanji navekše zagučijo i v-lazi zamrežijo, z-šteri se je nemogoče voodmotati. Eden drfigi zrok laganja je vtraglivost. Ro-ditelje te katna poslati šččjo i da bi ti nebirad šo, zlažeš ka nemaš cajta. Vgojdno dugo spiš i zamiidiš svoje delo, preci je kredi odpovedž- vanje: ka je ne dobra vora. Ali, kak dijacke majo šego praviti, pokvarila se je vora. Od šte-roga se je nikak ogviišati šteo, |e pogledno i vido je, ka se je istina edna v5ra pokvarila, ali zY5n Se je ji ešče pčt bilo pri hiži, štere so dobro hodile. Pri drugi prilikaj z zvišavanja, z-hvale, ali z sprevedfje majo iegfi lagati, naimre mladčzni nezreji cucki. Za več se šččjo kdzati, kak so. T6 je bogtne jako velika norost, žr tfl tiidi pri-lična reč istino pravl: zaman se skrije samar za dverl, da njemi vGha vč stojijo. Ki te pozna-jo, njim zaman lažeš, kl te pa nepoznajo, tak-šim se fi pa nezdjde, &x te spoznajo i gor pri-dejo na tvoje ldži. Jestejo todi t&kši, ki z-ndvade majo šego lagati. Takši nepdzijo, nekebzujejo prav na ni-koj, na nikeliko vo scifržjo delo i dale je džjo. Ta nšvada nezdrave živce svedoči i betežne fantazie nagib kiže. Dobro raas paziti pri guči, da se nenavadiš neistine gučati. Či kaj pripove-davaš, drži se zdogodkov, nika k-coj neprideni i nika neodevzemi. Nikaki tiidi zšale radi lažejo, štero se bar laganja najbole nedužna forma vidi, — donok je pa laganje. Aristides je nateliko lubo pravico, ka )e niti z-špdjsa nigdčr nžlagao. Z Aquinium-skim Toinašom se je zgodilo, ka je eden nje-gov prijatel na nebo kazajoč pravo: Nini, eno eden gunec leti. Te veliki filozofuš se gori zglšd-ne, njegov prijatel se je pa zasmehno, na štero je Aquinoi Toraaš omurno odgovoro: R&j bom vervao td, ka gyiinec leti, kak pa ka eden krst-šanski človek laže. Zakaj majo šego z-šale la-gati ? Navekše zšto, naj ednoga radovervajoče-ga tiivariša zapelajo i na smeh postavijo. Po pravici pa to samo nam spravi malovreden smeh, ali onotni redovno bolezen i britkost. Ešče druga dob laganja t(idi jeste, Štere ti edni za dobro, za hvšle vredno prdvijo. T6 je: samoga sebe gorlaldiivanja laganje. Zato iažemo naj koga rešimo nevarnosti. Nikaki vu tom srdSnost, diko šččjo viditi, pa je to bogme po-govžrjanja vredno delo, či drugoga bin na sebe vzememo, on vidoči, ka se je nalehcl ogno, po-totn de ešče bole lehkoški. ESče drfiga dob laganja je v-navadi, šte-ro: miliivanja-laganje imenujemo, gda komi neščemo pred povedati kakšega nevugodnoga . i neprijetnoga pripetjš, štero ga je dosčgnolo, \ i teda njemi nika zlažemo i tak ga pomali pri- februar 20. DUŠEVNI LIST Stran 31. pelamo i pripravimo, ka njertii naznaniti ščemo, a"r či bi njemi brezi vs.ega navodila naedndk povedali, bi ga jako obžalostili, štero zndbidti nebi mogao prenositi. Dosta Ifldi jeste, ki to za pravilno, ešče i za dužnost drži pl. d. pri betežniki. Jeli je slobodno povedati betežniki, ka je ar&i pravo, ka nega pomoči ? Na to jas tadi prSvšm, ka je ne slobodno. Obprvirn zdto, ka se doktorje tiidi dostakrat vkanijo. Sam sem nazoči bio pri ednotn težkom betežniki (pri svo-jem rcdi) gde so trije, zadosta hirešnji doktorje konzUium držali i tak so spoznali, ka je tu že človeka znanje i pomoč zaman. Familiji so na-znanili, ka betežnik naj netrpi tak velike moke, njemi morfiutn dajo, vu šterora pomali zaspi i resi se svetske mantre. Mati je ne privolila. I veiika Boža zmožnost je pomogla, ešče i dnes-dčn žlve ona osoba i dobro se čiiti, no či tis-totni že više 40 let jeste. Ali prl vsem tom je ne poirebno pred betežnikom tajiti njegovo teš-ko stdvo. T6 njemi lehko povemo z prijaznivim naznanenjem, ka je beteg težki, naj se pripržvi vrčd postavifi svoja dela z-timi svojimi i z-Bo-gom. Eden miloga srdca človek i k-totni naide pripravno formo. Ar bi veliko podgovornost vzeo na svojo dušo, ki bi prekrato iomi vmerajočemi slednje pokorc priliko. Ali vendar se pa donok napre dajo takii nastaji, gda se je nemogoče ognoti laganja? Jas tak pravitn, ka ji nega. »Fidt justitia, pereat mundus," naj bode pravica, či bar svet preide. Prilike vo ztnislžti, gda se je laganja nemogoče ogaoti je lehko, ali vu žitki se te zmisiene pri-like nigdar nedajo aapre. Evangeličanca ideal je takii človek, iteri nigdar, vu nikšoj stavi nelažc, nego vsigdar istino guči. Jestejo ludje, na koga reč bar šteri bank dž posojilo, šteroga reč več vala, kak drugoga vrednost. Kelko je vredna tvoja reč ? Jeli ti jo za gotovo, za stalno vzemejo, či jo na koj daš? Poštenoga, istinskoga človeka reč več vala, kak 51sto zlato. Vi starišje že vu gingavom detinstvi navči-te svojo deco na ete govor i pazte da se ga držijo i navadijo vu žftki z-gučom i delom »Punjavati: Guči istino z jezikom, \».»r ;r,, Bog je lubezen, ga občadajem Ino zviiavam: lfibi rnenč. Zato spevam njemi: Bog je liibčzen, Bog je liibezen, Ifibi mcne! .-:., ¦ ; Pošle Kristuša, ki da živlenje I odpuščenje zadobo je. Zato spevam njemi: Bog je Iflb^zen Bog je lObžzen, Ifibi menč! Z-oblasti gržha me Jezuš ržšo, Srdce olehio, sloboden sem. Zdto spevam njemi: Bog je lubezen, Bog je lub^zen, lubi menč! V-sveta pustini ostžae zmenom, Grešno rano mi on ozdravi. Zato spevatn njerai: Bog je liibezen, Bog je lubčzen, lubi mene! Po težkom kdži me pripela On V-neb^s veselje, bože dike: Zžto spevam njemi: Bog je lab^zen, Bog je ltibčzen, liibi mene! > Eti na sveti ga vsi čestimo, r; Goreč lflbimo do konca dni. Zato spevam njetni: Bog \t liibdzen, Bog je liibčzen, lubi raen6! Kak sodi bivši papinski pred- jen ptišpek (eršek) v Pragi od poslancov p&pe. Nigdašnji eršek v Pržgi, Dr. Kordač, šte-romi so poslanci pape telko prizadevali, ka je 1931 1. doli zavahliti mogo, čfidne dela piše, zaka so ga na tu prisilili. Med driigira piie: »Dobro prijatelstvo med menom i med nuncijem (poslšnec pžpe) G. Ciriacijem je do tiste mi-note trpelo, gda je nuncij na to rniseo prišo, ka se v Pragi za nuncije lastivna palača naore zo-zidati. ŠČeo setn njemi, kak je mogoče pomagati. Piso sem vsera piišpekom i setn je pito, kelko bi bili mogoči dati na te cio. Vsi so bili toga mišlenja, ka so denčinji časi za td ne prilični, ar so davki tak visiki, itd. Njigove odgovore sem napre dao g. nunciji. Od svoje strani sem Strdn 32. DOSEVNI LIST februar 20. pa povedo, da to leto dosta vddžvanja mam, railione na zidanje seminara (gde se popevje včijo) i cerkvi v Dejvicaj. Proso sera ga, da bi naj z zidanjetn palače čako edno, dve leti. Nad tov poniznov prošnjov 80 letnoga eršeka, štero-ga je trla skrb za mlLdo duhovščino i za pot-rebe njegvi vorniko^, se je pa nuncij preveč razččmero, žr mi je etak odgovoro: Vkflperza-zovčm gjiileš pušpekov i njtm napre dam to stvar, dr či vsi tak gučijo, kak vi, te se nunci-jova paiača v Pragi nigdar ne zozida. I vendar žele sveti oča, da se to hitro zgodi." Gjiileš je bOo vkfiperzazvani i tatn so piiš-pccke nunciji vse obJfibili. Stari čršek je ne bfio tam, kx — kak piše — je betežen btio. Že na gjiileši je pravo nuncij: »Ali spddnem vč jaz, ali Kordač." Dr. Korddč piše dale: »Nuncij je dao poberati dare za luksušno palačo v časi, gda je vnogo siromaJcov našega naroda stradalo. Niti najmenje ne obžalfijem, da setn se odločo najprvle za zidanje seminžra i cerkvi i sern var-vo stradajoče od zidanja paiače, šterov bi se pžr let brezl škode lehko čakalo." Po trgh lžti je ete bio toga konec, kak eršek piše: »Nuncij mi je poslo ježuitskoga barata, Kareka, ki me je z kuznatimi dSmi proso, naj se ne prestraiim. Na to mi je zročo od nuncija podpisano pismo, štero se je glasilo: — T6 doli zahvalno pismo morete podpisati, nači bo g. nuncij proti vam z višištmi silami stopo gori, štere si je že v Rimi poskrbo. Gda je moj hižni doktor zvedo za to delo, je pravo: Či je što šteo, da vas po komaj voprestanjenom božem žlaki naj smrten boži-žlak zadene, ne je mogo to bole skovati. Prva moja miseo je bila, da bom apeleronasv. očo v Rim. Ali ta sGdba bi se zavlekla na par let i dosta lfidi bi bild v njd zapieteno, nasta-nolo bi velko razburkanje i vnogi bi zgObili vero." Svoje pismo zakliiči stari čršek: BTo delo z menov je grdi flek v hištoriji cerkve na Čehškem, flek, ki se ne dš nigdar več zbrisati." Nadale piie: BPrvi nuncij (na Čehškem) je buo C. Micara, raladosten, star nikajveč, kak 30 let. Želja nuncija Micare je bila šmaragdni križec na prsi, ki se je nabajo med starimi kin-čarai prahike pušpekije i se je cinio na osem-sto jezero čehški koron (1 milion 700 jezero Din I) AH to želenje sem njemi ne mogo spuniti, ar brezi dovoienja sv. očo i čehške vJžde ni- komi ne smem odati, ali daruvati z kinčov puš-pekije. Poleg toga je tiidi tožba šla proti meni. Pa bi njemi križec prav rad dao, ar ga sam nigdar ne nosim i naz&dnje je vseedno, ali leži w škrinjici, ali ga pa nosi nuncij. Ali ng sera moo dovolenja od sv. očo i od čehške vlade." Nadale opomerč, ka so nundji ščeli od čehike vlade reč zeti, ka bi v bodočnosti vlada naj ne tao zela pri osv&kaj husitizma. (Hus Jdnoš je bflo čehški reformator, koga so 1415 1. na grmadi živoga dali papinci zažgati. Čehi ga tnajo za najvekšega narodnoga junaka i mantr-nJka i vnogo ji stopa v Čehško narodno cerkev, štero je Hus osnovo.) Če tiidi je sam predsed-nik čehlke republike, Masarik evangeličan i vno-go predhodeči proteštantske vere. Novine, z šteri je to vzdto, pilejo: »... nun-ciji so vnogo pomogli, da je sto i sto jezero čehov zapiistilo r. kat. cerkev i so postanoli brezi konfesije, ali stOpiU v luteranstvo i čehško narodno cerkev." ?¦. jts. a.T, Pregled. _.„„, Naš dtagi Odkupitel, ki po zemli hodeči, je siromak bio, kak td vu Mataja evangeliumi VIII, tali 20. veršuši satn veli: .Lisice Juknje, ftiči gnezda majo, Sin človeči pa nema, gde b« si glavo nagno." Vu siromaštvi je ne samo ednok na poll z-sučenikmi vržd z-vlatovjč pše-nice zrnje meno i jo, naj si gfdd pctihša: zda pa vedno bogateši grstiije vu plaičdj. 1900 let je že preteklo, ka je Kristui vu nebčsa odiiao i zda je znova naideni eden nje-gov plašč, ali si suknja. Od šteroga pravijo i trdijc, ka je Kristušov plašč bio i vnogi se nai-dejo, ki to verjejo. V-preminOčem tak zvžnom svetora leti je vu Trier varaši na razstavo v6-postavleni eden plaič, od Šteroga je povedano, ka je Kristuša plašč bio, dosta vernikov ga je poglednolo, no či je vstopnina zadosta velika bila. Gvušno, ka je ttidi zadosta lepa šuma pri-tekla notri. I zda se je pd naišao eden človek, ki vidoči, kak lepe dohodke nosi takšega plaš-ča kazanje, je pa naiiao Kristuša eden plaič, . šteroga letos pokažejo na rastavi. ' i Zda je v-Argenteulbi, vu Pariša zvdnešnjem varaši naideni eden takši sveti plašč (sancte , tunique) i šteri de letos na rastavo djani. Za- { gvfišno se je lehko troštati, ka i Ič ncostane pri dohodki od Trierskoga dosta odzajaj. februdr 20. DUSEVNr LIST StrSn 33. Od toga plašča naslediivajoč hištoria jeste: Irčna, Bizanca casarojca ga je dariivala Velikomi Karolyi francuskomi krali, ki ga je pa svojoj čeri Theodrendisi darOvao, Stera je v-ArgenJaulbi v-ednom klditri, kak opatica (nfina) živela. V 1156 tom leti so tč svčti plašč Hugo rounski čršek i 20 piišpekov preglednoli, zvizi-tčrivali ga, šteri je kloštra lastnost bio. Te 21 sv&ti možovje so ednoglasno konštaterali, ka je on z istinom Kristušov plaič bio, ar se vid ti dž na njem Kristušova krv. KonStaterali so z-ednim i to, ka ga je Maria, jezušova mati za-šila, da se tak od katholičanski žensek dragši i bole svčti drži. Istina, ka se od Kristušovoga plaščž (suknje) v-Janoša evangeliomi 19. tali 23. veršuši tak prdvi, ka je z cela setkaai, nešiti, to je zpleteni bio i vmoriici %o šorš vrgli na nje-ga i odnesli ga. V to formo bi Jezui dosta plaščov meo. Tak je te plašč, šteroga je 21 svčti možov za Kristušovoga konštateralo v-Ar-genteulb klditri počivao do 1791-ga leta, do francuške revolucije. Vu revolucie vremeni so ga niine skrile, ar so se bojale od nepobožni revolucionarov, ka te dragi kinč zničijo. — Li v 1827-tom leti so ga pž znova naiili vu ednotn otrari vu jako obdžanoj slaboj stavi, moli so ga sploj na ni-koj spravili. Z-velkov pazkov so te ešče ostžnjene, prh-Ja"ve tale vkOppozašili i od onoga hipa mao ga vu šerege prihajajo verniki glčdat. Za blajženo-ga se občuti, ki je srečen viditi, teknoti se, aii pa kušnoti te po Mariji zaiiti Kristušov plašč. Edna latinska prilična reč (Mundus vult de-cipi, ergo dedpiatur) pravi: ,,Svet šče, naj ga zapelajo, tak ga zapelajo." Z-Proteštantskoga Rundschau-a. Rfaloini mfili gldsi. Radostni glks. .Ki je i lastivnomi Sini neengedfivao, nego gaje za nas vse td dao, kak-da bi natn zdto i žnjim vsa ne darflvao*? (Ritnl. 8, 32.) VojaSki dOhovnicke. Ministrstvo za vojsko 1 mornarico je na prošnjo naiega piišpeka za honorarniva vojaikiva diihovnika imen&valo Turek sinjora z Beograda i Becker pušpekijsko-ga farara. Hindenburgov« pobožnost. Miiller nem-iki orsački pušpek je obiskao Hindenburga, drždvnoga presidenta. Za slobod je te seri presi-dent etak erkao ptišpeki: .Bojdi vaia nžjvčkša skrb, da se vu Nemčiji Kristui predga." Nemčija. Konfirmžcijo so posigurall. Poleg najnovešega zrendeliivanja, iteri konfirmandui dvakrat neopravičcno zamiidi ali vučno vOro, ali prihod k božoj službi, se k konfirmaciji nesme pustiti. — Papen podkanclcr, voditelski tn6ž nemike rim. kat. cčrkvi, se je etak izjavo: ,Jas veS pravoga krstianstva najdem pri vnogi pro-testantaj, liki pri vod^či kalholičanaj domovine raoje." Amerika. The Lutheran imenflvani ev. list etak sklene vkiip one blagoslove, štere je od Luthera dobo svet: Odprta biblia. ' '' Centralni tip Bože Reči. , ;^ ^ ^ Spravičanje po veri. ;>:';,<• Vadluvanjska slobodščina. »^ ! "^ Pfirgarska slobodščina. >¦' ' ^'' Slobodščina raisli. -^ ^« •i - Živa pobožnost. *[-^^ i •.•!¦.*¦';¦ Nirodno osnžvlanje. ' l; ' - «! rt Materskogt jezika nflcanje. ?,' ! ^ Gmanska pesem. Pesmene knige. " :) = " - Ev. duhovniška familija. Rusija. Poleg ndjnoveiega glžsa se eden-trčtji tao rusoski evang. dahovnikov v temlici trapi. Španjolskiorsag. Z ete zemlč, štera si je v pretečenosti Bnajbole katoliški" orsag itnč zbojuvala \6, piše eden angleški biblije odavec. Od reči do reči napredatn eden tao tiste predge, itero je eti eden rimske vere plebanoš tneo po tistoj nedeli, ka sem z biblijami prehodo včs: ,,Vu etoj vesi dosta pogttbelni i hudi Jfidi jeste, ali troštam se, ka nieden žnjl je ne včino onoga groztioga greha, ka je čtenje one za biblioime-nOvane prekunjene knige, štero doliobrnjeno na lOdstva jezik razširjavajo eti vu vesi. Pijanost i nepoštenost sta zadosta velikiva greha, ali etakii grehi se ešče morejo odpustlti. A!i grozen greh kOplenja i čtenja ete prekunjene knige se nigdar neodpiisti." — Ršvno ete biblioodžvec piše, ka ga je vu ednoj včsi mati ednoga ritnske vere popa za viija vdarila, ar je biblio ponOdo kupit . . ." Mrtelaost. Jaauara 28 ga je v-Sobotškoj boinici, vu 31 let starosti, po kratkom, all jžko teškotn betčgi vOpremino Htma Š&ndor mladž-nec, mačkovski šolski ravnžteJ. Na njegov sprd« Stnin 34. DOSEVNI LIST febru evang. misijonar. Starapano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.