242. številka.
Ljubljana, v petek 23. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
Iihaja \.uk dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av »tri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa no po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno poti? vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po i kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. •■ Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Rirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse aduiniitrativne stvari.
I...
Nedeljski mir.
—ski.— Že v 191. št. „Slov. Naroda" od 24. avgusta t. 1. sem govoril o tako nazvanem „ne-deljskemmiru" ter iz praktičnih ozirov in iz socijalno-političnega stališča dokazal, da „nedeljski mir" ni nikakor tako blagonosen, kakor se je ž njim sploh nameravalo, da tedaj obrtnijske novele § 75. jako Škoduje trgovcu (osobito malokupcem-Klein-handel) in deloma tudi kupovalcem na deželi.
O čemer sem pisal tedaj jaz v 191. št. „Slov. Naroda", o tem se je kaj hudo debatovalo v 3. seji državnega zbora.
Pri tej priliki naj poudarjam osobito to, da je bila skrajna levica (antisemiti) za »nedeljski mir-', a levica proti: „pro" in „contra" tedaj mej levičarji samimi, s čemer so si tedaj že sedaj dokazali složnost in vzajemno postopanje.
Levičar «lr. Jlengcr govoril je proti obrt-nijski noveli. V vsem se naravno tudi mi ne moremo ž njim strinjati, kajti liberalni zastopnik liberalnega mesta goji gotovo vsa druga načela od nas, — vender oglejmo si, v čem se ž njim ujemamo.
Da ta § obrtnijske novele škoduje največ ter-govcem na deželi, ki so v večini le malokupci, in kupci z mešanim blagom, — s tem sem govoril na dolgo in široko že v 191. št., — — in ravno to je poudarjal tudi dr. Menger pretekli teden v državnem zboru.
Dr. Menger pripoveduje nadalje, da v mnogih krajih dobivajo delavci denar šele v nedeljo, a ker so popoludne že vse prodajalnice zaprte, kupil si ni v nedeljo nič; če si ni kupil v nedeljo, ne kupi si tudi v ponedeljek, — a denar znosi v žganj arijo, v taoakarao in v — — loterijo. Dejal bi, da bi tem besedam že morali pritrditi, kdor pozna delavski stau.
Dr. Menger pripoveduje celo slučaj, kjer se
ta § zadene ob nek drug zakon,--s kojim sta
si v polnem nasprotji.
Vsakdo v6, da imamo na deželi le redko kje pod jednim krovom samo — t o bakar no; kdor ima tedaj tabak amo, ta ima tudi prodajalnico raznovrstnega blaga. Če tedaj tak človek uboga § 75. obrt. novele ter svojo prodajalnico zapre, tu
mu financa lehko zažugar „Ohol ti imaš tabaka rno. Li ne veš, koliko časa moraš imeti odprto? Odpril — sicer te naznanim „okrajni finančni direkciji". Recimo, da ta človek svoje prodajalnico odpre, li ne pride tu lehko žandar, ki mu veli, da naj prodajalnico z a p t e, ker je prodajalec mešanega blaga in mu obrtnijske novele § 75. tako veli?!
„Li se sme tedaj sklepati tak zakon, ki se zadeva ob^ take-slučaje?!" — vprašal je dr. Menger.
Dr.lffenger se poteza za kupce celo iz cerkvenega in verskega stališča: Če so žgan j ar i je, piva me, gostilne lehko odprte, kjer se celo mej „božjo službo" popiva in razgraja, če tedaj krčmar na tak način lehko kupčuje, zakaj ne bi smel prodajalec mešanega blaga prodajati, kar prouzročuje „božjemu dnevu" gotovo manj nečast, kakor pa žganjarija, pivarna ali gostilna, kjer se pogostem vidi in sliši marsikaj, kar niza vsaka ušesa?!
A če se ozremo iz socijalno-političnega stališča, tedaj moramo tako upeljatev res obžalovati. Saj je ta stan z raznimi davki vender že dovolj obtežen, čemu uničevati mu s tacim zakonom celo njegovo eksistenco.
Če se tedaj ozremo na vse one praktične razloge, koje sem poudarjal v 191. štev. „Slov. Naroda", Če poslušamo nadalje nekoje razloge dr. Mengerja, in če pomislimo, da ta § obtežuje eksistenco mnogim stanovom, ki so glavna masa državi, za kojih eksistenco bi se morala vlada veliko več brigati, — tedaj moramo reči: „Obrtnijske novele § 75. v sedanji obliki nikakor ne u g a j a občnemu blagostanju, marveč treba je, da se isti § po razmerah spremeni.
No! predlog dr. Mengerja izročil se je obrtnij skemu odseku v pretres, — a kak bode rezultat, o tem smo res radovedni.
Kar pa je najzanimiveje je to, da ni upila desnica mej govorom zida in skrajnega levičarja dr. Mengerja niti „Oho!" niti „So ist es!", da ni
pokazala niti „Ueifall"  niti „Misfall,---a da
se tudi ni predlagalo „Schluss der Debatte", sploh: kakor bi desnice ne bilo pri tretji seji, da bi vsaj vedeli,   kake misli je neki desnica.
Pa! naj se levičarji sami kavsajo, — ni li tako?!
Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora.
A. Osnove. III.
XXVI. (Iz 8. seje poslanske zbornice, 16. oktobra). Predsednik ministerstva kot voditelj notranjega ministerstva ter minister poljedelstva izročata v ustavno razpravo cesarsko naredbo z 18. maja 1885 s katero so se dovolile nadaljnje podpore iz državnega zaklada za pokrajine v Galiciji, Lodo-meriji in v Krakovem, katere so trpele vsled povodenj 1884. leta.
XXVII. (Iz 8. seje poslanske zbornice, dne 16. oktobra). Predsednik ministerstva kot voditelj notranjega ministerstva ter minister poljedelstva izročata v ustavno razpravo cesarsko naredbo z dno 5. septembra 1885 o državnem donesku k večjemu zahtevu za dela ob reki Adiži in Eisacku, katera oznamenjuje § 2 postave s 13. dne marca 1883. leta.
XXVIII. (Iz 8. seje poslanske zbornice, dne 16. oktobra). Poslanci Javvorski in tovariši predlagajo, naj se vlada opomni, da predloži osnovo, s katero se za žito uvede tako visoka uvozni na, kolikeršna se je uvedla z novo nemško carinsko tarifo.
XXIX. (Iz 8. seje poslanske zbornice, dne 16. oktobra). Poslanci Kreuzig in tovariši predlagajo predrugačiti postavo o m a 1 o s t n e m postopku tako, da v bodoče zmogšemu delu ne pristoji povračilo troškov zastopniških.
XXX. (Iz 8. seje poslanske zbornice, dne 16. oktobra). Poslanci pl. "VViedcrsperg in tovariši predlagajo predrugačiti \6jinsko postavo tako, da učenci zdravilstva morejo službo jednoletnega radovoljnika odložiti do tistih dob, ko so dobili stopenj zdravllskega doktorstva,
XXXI. (Iz 8. seje poslanske zbornice, dne 16. oktobra). Poslanci Mattuš in tovariši predlagajo postavo, kako je službeno postopati s sup len ti in pomočnimi učitelji po srednjih učili-ščih ter na izobraževališčih učiteljskih.
LISTEK.
Svečanost petdesetletnega preporoda.
V Zagrebu 20. oktobra.
Včeraj jo poslavil Zagreb petdesetletnico preporojene hrvatske književnosti v ime vsega hrvatskega naroda, v ime tudi naroda slovenskega.
„Sto je sadržina misli, koju je Gaj sa svojimi drugovi prije 50 godina uzkrsnuo?" povprašuje včerajšnji „Pozor" ter odgovarja: „U kratko jest: emancipacij'i hrvatskega naroda od svih onih tečajem stoljeća nametnutih mu spono, koje su svestranomu razvoju njegovu stajale na putu, a uznasto-janje oko uzpostave njegove duševne narodno samosvojnosti. Ova misao ležala je koli u tvorbi jedinstvenoga pravopisa toli u provedbi jedinstvenoga jezika, kojim narod je hrvatski ne samo ujedinjen, nego ujedno postao djelotvornim članom velike slovjenske obitelji. A narod duševno ujedinjen, ne-može, a da si nestvara one uvjete i uredbe, kojimi mu duševni život postaje obezbiedjen i zajamčen. Ova misao je misao „Ilirstva", koja unatoč netočnosti imena ostaje veličanstvena in blagotvorna; jer
je uplivom njezinim njegovana i samosvojnost hrvatskoga naroda i njegova suvislost sa srodnimi plemeni."
Leto in dan je ukrepal odbor prvih hrvatskih mož, kako bi se najdostojnije obhajal spomin na tista leta, ko se je znova hrvatstvu upihala iskra duševnega življenja, upihala v ogenj, ki sedaj tako prijetno, tako nadobudno žari jugoslovansko nebo. Svečanost bi bila lahko izvenredna, omamljajoča, plapolajoča, bi bila lahko shod slovanskih rodoljubov, bujno prizorišče obnovljenega pobratninstva in zavezništva. Česa je k temu manjkalo ? Moči, volje, ali morda prilike? Kdo ne ti ljubil preporojenega, tega bujno in samosvestno živečega hrvatstva in koga ne bi ideja Gajeva navdajala s pogumom za borbo, za zmago v vkupni bodočnosti jugoslovanski? Ali Hrvatom stoječim tačas sredi cvetočega svojega kulturnega napredka, sredi vrta, zasajenega po Gaji in sovrstnikih njegovih, tem srečnim Hrvatom se je bilo vlani in letos ozirati v nebo, v nebo politično, temno in kletvin polno. Tisti, ki tam gori vladajo, so Madjarji. Ne morejo sicer popaliti cvetja, ker do zemlje vender-le nemajo moči, a to so storili, da se Hrvatje, ne smejo veseliti svojega
napredka tako, kakor bi se radi, morda tudi tako, da bi radi svojim prijateljem, vsemu svetu o tej priliki glasno izustili obupno tožbo, da jim je vkupc živeti z — barbari, kateri se tudi vodoma okrivijo zločina, samo da z njim uničujejo pogoje hrvatskega napredka. Nad ukrepi Zagrebškega odbora glede proslavljanja včerajšnjega slavnega spomin-dneva visel je na pretankem lasu Dnmoklejev moč; kakor se je koli ganil slavnostni odbor, ni bilo prav visokim barbarom v Pešti in v Zagrebu. Prosilo so je, da bi se odobril ta in oni ukrep, če no ta slav-nosti spored, pa vsaj drugi. Nič! Barbari imajo moč in uporabljali so jo tudi ta pot barbarsko!
Tako se je ta hrvatska slavnost morala potisniti v ozko meje, biti jo morala tiha. Ni bila samo tiha, bila je mrtvaška, zato pa je tudi bila izvenredna, — ta tišina je bila bolj glasna, kakor najhrupnejši „hosana" po ulicah, in povedala je vse, kar bi bili mogli povedati najbolj zlatousti govorniki na nameravanih kongresih, banketih. Bila je to ginljiva slavnost srca si osvujujoča.
Pričela se je slavnost s tem, da so v 15. dan t. m. na pokopališči sv. Jurija odkopali ostanke mož, za preporod hrvatske knjige zaslužnih, to so:
XX^il. (h H. seje posmnske zbornice, dne 16. oktobra). Poslanci Lienbacher in tovariši predlagajo postavo glede na posodilo kapitali) iz svoj ine varovancev.
\\XIU. (Iz 8. seje poslanske zbornice, dne
16. oktobra). Poslanci Lienbacher in tovariSi predlagajo predrugafiiti postavo o zgrada rini.
XXXIV. (Iz 9. seje poslanske zbornice, dne
17. oktobra). Poslanci Siegl in tovariši predlagajo, naj se odbere 18 poslancev, katerim bode nalog, preiskovati sedanja določila o legalizovanji ter potem v zbornici nasvetovati, kar je potrebno za popravo.
XXXV. (Iz 10. seje poslanske zbornice, dne 19. oktobra). Poslanci Lienbacher in tovariši predlagajo: C. kr. vladi se naroča, naj osuuje postavo, ki ustanovlja za hranilnice pravilnik, kaker-šen je potreben v sedanjem času, ter hranilnicam zlasti odkaže, da ustrezajo potrebam hipotečnega kredita po kar najniži obrestni meri.
XXXVI. (Iz 10. seje poslanske zbornice, dne 19. oktobra). Poslanci Lienbacher in tovariši predlagajo postavno določilo: „Kdor zemljišče, katero je doslej bilo ali bi lahko bilo njiva, travnik ali pašnik, odtegne zemljedelstvu in gozdarstvu brez dovoljenja deželne vlade in deželnega odbora ter je rabi, da bi se na njem zaplo-dila divjačina, tistega naj sodišča zaradi prestopka pokorijo z globo do 300 gld "
XXXVII. (Z 10. seje poslanske zbornice, dne 19. oktobra). Poslanci Fischer, Ncumaver in tovariši predlagajo: C. kr. vladi se naroča, naj prej ko moči osnuje postavo, s katero se u vozni ne preko nemške meje za živino Iti les nastavijo tako visoke, kolikeršne so letos nemška država ustanovila z državu inu postavami.
XXXVIII (Iz 10 seje poslanske zbornice, dne 19. oktobra). Poslanci Vetter in tovariši predlagajo, naj se predruga&i § 28 postave i 29. februvarja 1B80 o odgajanji in zatiranji nalezljivih živalskih bolezni.
roiiucni raag
ft<ii>trai\)e dežele.
V Ljubljani 23. oktobra.
Namen strastnih napadov levičarjev v <lr/av-iieui zhorai pri adresni debati je bil omajati sedanjo ministerstvo. Zlasti z napadi na vojsko se je nameravalo vlado spraviti ob veljavo pri kvoni. To bo i ! levitarjein ni posrečilo. Kakor se zatrjuje, sto ; ministerstvo baž sedaj trdneje kakor kadar si bodi. — O poslednjih dogodkih v avstrijskem državnem zboru piše organ ogerske vlade „Neinzet , da se je opozicija popolnem udala onim krajnostim, katere so ob mojem času prouzročile njen propad. Zgubila je že vse upanje, da bi pq lojalnih potih še kedaj prišlo na krmilo. Objavlja program, kateri prtu obstanku države,  to je državnopravno zvezo
z Nemčijo, kar ni druzega kakor pangermanizem.
Ogvi bi se gotovo uprli taki zvezi, katera bi se po ustavnem potu tudi ne dala raztegniti na Ogersko, Najbrž bi se potem razrušil dualizem. Pregoreči govorniki nemških Avstrijcev naj se varujejo, da ne zažgo hiše i ad glavo, ko bo igrajo z ognjem. Če ne upajo več \ Avstriji priti na krmilo, a le žele dopasti zunaj v Nemčiji, tedaj se ne morejo več zmatrati za vlade /možno in resno stranko. Tudi Ogli BO zato, da ohrani Avstrija nemški značaj, a če avstrijski Nemci .sanjajo o nemško-avstrijskej
državsej atfyi, tedaj pa z nemštvom ne morejo več
računati.
Viiaiije države.
Če tudi * prav gotovo, da bi bili Srbi prestopili bolgarsko mejo, vendar se Bolgari pripravljajo za obrambo dežele. Srbske čete zasele so pa ob meji nekatere jako važne pozicije, iz katerih se da lahko in vspešno napadati bolgarsko Ozemlje. Jedna bolgarska ladija je odrinila s 156 konji in 8 topovi proti Lom-Palanki; iz Iluščuka pa odide 2000 vojakov za podkrepljenje v Vidin.
V Srbiji neki Karadjortljevičeva stranka jako hudo ruje proti kralju. Ako bodo vlasti zabranile Srbiji začeti vojno, je ustaja gotova.
1'riuiK'ora je prepovedala izseljevanje v ve-likej meri. To ima neki namen, da bi se Črnogorci preveč ne izseljevali v Bolgarsko in od tam ne nadlegovali Srbske.
UiiNka vlada je sklenila pristanišče v Li-hanu premeniti v vojno pristanišče. To vojno pristanišče imelo bode namen ob vojni zapreti uhod tujim vojnim ladijam v tinski zaliv. — „Journal de St Petersbourg" piše o balkanskih zadevah ; „Pismo kneza Aleksandra bolgarskega na kralja Milana, o katerem se govori o združenji obeh Iiolgarij, kakor, da bi ne bilo deklaracije veleposlanikov in ne bi knez sam bil izjavil, da se hoče podvreči, nikakor ne potrjuje upanja, da bi knez hotel priznati status quo u Nadalje ta list obžaluje oboroževanje Srbije in Grške in poudarja, da si mora Rusija bolj prizadevati, kakor katera koli druga država, da odvrne boj mej bratOVSklmi narodi. Nadalje ta list opravičuje sedanjo rusko politiko. Iz simpatij do Bolgarov Rusi vendar ne morejo z orožjem Srbov in Grške siliti, da bi priznali zjedinenje Bolgarov. Mari hočemo zaradi tega, da je knez izbral neugoden trenutek za druženje, začeti boj? Kar je sojeno narodom, se bode prej ali slej uresničilo, toda bodočnost j e n a j mod r e j š o g a. Vse gibanje je graje vredno zaradi nasledkov, ki bi je utegnilo imeti. Vlasti sit jedine V tem, da bi se ta stvar uajložje poravnala, ako se ustanovi status (juo. Vendar se tudi temu stavijo zavire, a jedinstvo vlasti j, bode to vprašanje že povoljno rešilo.
<Ur«ka bode neki zahtevala povračilo za stroške mobilizacije in jamstvo, da Bolgari ne bodo ver skušaii zjodiniti se. ko bi velevlasti sklenile, da se (dirani na Balkanu status quo Rllte In zahtevale, da se Grki razorožo. Ako bi jej velevlasti ne hotele ustreči, preti grška vlada z vojno. Delvannis namerava razpisati patrijotičoo posojilo, (irske kolonije so že Obljubile velike vsote. Vojni minister je te dni oddelek prostovoljcev nagovoril z jako vo-jevitlm govorom. Ker vojno naudušenje zopet narašča, bodo zastopniki velevlastij vladi izročil skupno novo noto, v katerej jej bodo odsvetovali od vojne.
Velevlasti se pogajajo zaradi sklicanja nove koiift'i'euee veleposlanikov v Carigradu. Turčija želi, da bi se ta konferenca bavila sumo z vzhod« njerumelijskim Vprašanjem Avstrija, Busija in Nemčija sta za status quo ante. Rusi se nadejajo na ta narin znebiti se njim nepovoljnega bolgarskega kneza. Ko bi namreč Plovdivski prevrat bil neVBpešon, nadejajo se na Novi, bode narod sam spodil kneza Zapadne vlasti, Anglija, Francija in Italija pa mislijo, da bi ne bilo umestno ustanovljati prejšnjih odnošajev, ampak bi bilo najugodnejše, ako se prizna zjedinenje Bolgarov. Angleži BO odloc.no za to, da se ohrani sedanji bolgarski knez na prestolu. Zategadelj bode pa angleška diplomacija vse storila, da omogoči knezu Aleksandru obdržati se. Pa tudi Turki sami so za Aleksandra iz tega uzroka, ker se boje, da ne pride v Solijo za vladarja kak od Rusov bolj zavisen mož. Sploh se mnenja vlasti] o novem urejenji balkanskih zadev jako križajo. Tudi ni prav verjetno, da bi konferenca bila vspešua, če se tudi snide.
Kakor se iz Skadra piše »Poli. Corr.", vlada v AH»asaeji popolna anarhija.   Mohainedanci si
prizadevajo, da bi zjedinili prebivalstvo v obrambo dežele, ko bi jo napali Črnogorci ali Srbi. Katoliki pa ne marajo nič o tem slišati, in bode najbrž vse prizadevanje mOhamedaucev zastonj.
Novi ii.ilijoiislii minister vnanjih zadev, grof Robilant, je že prevzel vodstvo miniaterstva. V soboto je vzprejel nekatere višje uradnike. Novi minister bode, kakor se je izrazil proti nekaterim prijateljem, pri prvej priložnosti zbornici razvil svoj program. On je tega prepričanja, da mora zbornica matančno vedeti, kaj on hoče in kaj neče. Generalnimi tajnikom v ministerstvu vnanjih zadev imeno-wun bode najbrž marquis Cappelli, mlad poslanec, ki je neki jako dober prijatelj Robilantov.
Domače stvari.
— (Slovanski gostje.) Iz Zagreba so prišli danes Ljubljano obiskat gg. Louis de Graeve, član nemškega parlamenta, časnikarja drd. Anton Čihalik in Fran L. Hovorka.
— (Imenovanje.) Finančni komisar gospod Ivan Brega nt imenovan je finančnim tajnikom v okrožji finančnega ravnateljstva v Trstu.
-- (Nova sup len ta.) Na gimnazijo Ljubljansko prišel je kot suplent g. Lederhaas, na realko pa g. J era j. Oba sta Slovenca s Štajerskega.
— (Gosp. Ivan Gabršek), znani narodnjak imenovan je bil v poslednji seji okrajnega zastopa Vranskega definitivnim okrajnim tajnikom.
— (Pri sv. Lovrenci v Puščavi) otvorili bodo v 15. dan novembra slovesno novo čitalnico. Srečo dobro!
— (5 0 0 letnico) praznovala bode stolna cerkev sv. Justa v Trstu v 27. dan novembra. Posvetil jo je bil leta 1385 vladika Hinko pl. Wil-denstein.
— (Premije) za racijonalne sadne sušilnice so dobili gg.: Lovro Mencinger, župnik na Golem; Leopold Dekle v a, posestnik v Bujah in Andrej Stare, posestnik v Bitinji.
— (Občni zbor „Cee i i i j inega društva") bil je včeraj po slovesni sv. maši, katero je v stolni cerkvi služil prost dr. Anton J are, v veliki dvorani knezoškotijske palače. Godba in petje pri maši pod vodstvom g. Foersterja bilo je povsem dovršeno, kajti sodelovale so jako odlične pevske moči Ljubljanske. Zborovanje, pri katerem je bilo navzočnih nad 00 udov in pokrovitelj gosp. knezškof dr. Misija, otvori) je predsednik dr. Jare z ogovorom, v katerem se v prvi vrati zahvaljuje pokrovitelju knezškofu, da je počastil zborovanje s BVOJim pohodom in dovolil zborovanje v dvorani škofovske palače. Potem pravi, da se „Ce-ciiijino društvo"' trudi, da bi se v zmislu sklepov Tridentinskega cerkvenega zbora in ukazov papežev uredilo cerkveno petje pravilno liturgično. Društvo je v tem oziru marsikaj storilo za svojega devetletnega obstanka, a veliko je težav in zaprek. Da bi se dosegel zaželjeni smoter, osnovala se je orglar-ska šola, katera ima dovolj učencev. Letos je na tej šoli 24 učencev. Glasbo poučujeta gg. Focr-ster in o. Angelik Hribar; liturgiko, latinski jezik itd. pa društveni tajnik, duhovni svetnik gosp.
i Gnezda. Razen tega deluje v razširjenje cecilijan-I skega petja društveni časopis „Cerl.veni glasbenik". I Tudi drugi spisi, važni za cerkveno glasbo so se I preskrbeli in društveni odbor si prizadeva, . da bi
dr Ljudevit G aj, probuditelj hrvatskega naroda, Stanko Vraz, prvi ilirski lirik, Fran Kurelac, kremen poštenjak in učitelj mladine, Vekoslav Ba-bukič, prvi ilirski jezikoslovec, Dragotin Seljan, prvi ilirski zcinljepisec iu Zlvko V u kaso vic. Drugi dan na to pa so odkopali še Dimitrija De metra, prvega Ilirskega dramatičarja na pravoslavnem in Vatroslava Llsinskega, prvega ilirskega glasbenika na Rokovem pokopališči. Položili so jih v posebne jako ukusne kovne krste ter prenesli tihoma v mrtvašnico na Mirogoju. Živka Vukasoviča so položili v poseben grob na centralnem pokopališči ter mu ob jednem postavili spomenik, ker on v preporodno dobo ne Bpada. Za ostale krste pa se je v mrtvašnici priredil veličasten oder s črnimi preprogami, zelenjem iu eksotičnimi cveticami. Občinstvo pa, kateremu je bil oder pristopen v nedeljo in ponedeljek, 18. in 19. dan t. in., okrasilo in okitilo je še svojimi venci krste zaslužnih mož. A v pone deljek popbMne ob treh imele bo se krste za stalno prenesti v posebni paviljon.
Svečanostni odbor jo namreč odločil tako slav-nost, da se ostanki hrvatskih preporoditeljev pre-neso z raznih starih pokopališč v jeden dičeu grob,
v hram, ki ga je na Mirogoji v klasičnem sloni | dal postaviti rodoljubom zastop Zagrebškega mesta, v hram, ki naj bode dom hrvatskih uzor-indž po smrti.
Včeraj popolndne se je hrvatski Panteon izročil narodu, odkrila se je na njem plošča-spome-nica in preselili so se prvi vanj tisti, ki so prvi povzdignili hrvatstvo. Bil je včeraj prekrasen, solnčen dan in ogromno je bilo naroda zbranega na pokopališči. Vender je prevladovala tišina in notranje čuvstvo. Ob 8. uri zazvoni v znamenje, da se pričenja slavnost. Vzeli so z odra sedmorico krst in jo položili pred dvor. Tu je cerkveni katoliški obred v hrvatskem jeziku opravil presvetli kanonik dr. Rački, a za pravoslavnega Demetra župnik Pav-lovič. Potem je sprevod krenil s krstami proti hramu. Najprej so šle deputacije z venci in zastavami. V samem paviljonu, okrašenim le s črnim Horom, spušcajocim se z leve strani od vrba do tal, čakali so sprevoda poleg mestnega načelnika Nikole Badovinca prevzvišeni Iv. Mažuranič in brat Amon, barona Vranyczanyi, veliki župan lv. Kukuljević in mnogi drugi dostojanstveniki, učenjaki, pisatelji in odlično meščanstvo.   Koncem cerkvenih obredov in
ko so pevci, zbrani pred paviljonom zapeli več pesni, stopi naprej načelnik Badovinac in s kratkim govorom izroči hram svojemu namenu, končujoč: „Ovaj hram ti, narode hrvatski, u ime glavnoga grada Zagreba predajem, sjećajući se uz to rieči nezaboravnoga pjesnika našega Petra Preradoviča: „Rod bo samo, koj si mrtve štuje, na prošasti bu-dučnost si snuje". Slava preporoditeljem!
Na to pade zastor s plošče-spomenice uzidane v steno paviljona iu na njej se odkrije napis, 1 i smo ga že priobčili.
Stopil je potem na oder jeden najblažih govornikov hrvatskih, prof. dr. Franjo M ar ković. S posebnim vzletom, s posebno oratoriko se odlikuje včerajšnji njegov slavnostni govor. Opisavši v uvodu žalost, da ni sreča dala, da bi sedaj preporoditeljem kot živim starcem, kot slavljencem petdesetletnice Književnega preporoda, zbranim v sijaj-nik dvoranah, izkazali čast in zahvalnost; izgovo-rivši, da je njih delo bilo delo duha, pa da tega smrt ne uniči, da duh prehaja v narodu od kolena do kolena, da je duh preporoditeljev narod hrvatski osvestil, prosvetlil, zjedinil, oživil, rešil, da jim je vsak Hrvat zahvalen, da so ostali v hrvatski
be njegov smoter, lepo liturgično petje v cerkvi zmirom bolj uresničilo. Konečno priporoča predsednik društvo podpori knezškofa pokrovitelja. Tajnik g. Gnezda poroča o društvenem delovanji. Pred osmimi leti bilo je upanje na vspešno delovanje jako veliko, ker se je društvo postavilo na strogo cerkveno stališče. Mislilo se je, da bode ideja ceci-Ijanstva hitreje prodirala. A še to, kar so pri nekaterih cerkvah predniki z velikim trudom v tej zadevi dosegli, podirajo nasledniki, da se s tem le prikupijo ljudstvu. Letos izdalo je društvo dve knjigi za društvenike, namreč „Professionale Roma-nuni" in drugi zvezek pesmarice Cecilije, ki jo je uredil g. Foerster in katera obsega 252 slovenskih pesen. Ta knjiga bodi v odgovor dotičnim, ki trdijo da društvo izriva slovensko petje s cerkvenih korov. Tudi ta govornik prosi podpore knezškofove. Društveni blagajnik g. Bohinec, poroča o denarnem stanji zadnjih dveh let. Leta 1884. bilo je dohodkov 1284 gld., stroškov pa 903 gld., torej prebitka 381 gld. Leta 1885 pa je bilo dohodkov 1294 gld., prebitka pa 327 gld. Premoženja ima društvo kakih 800 gld. v hranilnici in društveno opravo. G. Foerster, kot vodja, poroča o orglar-ski šoli. Dosedaj se je izšolalo 40 orglarjev s prav dobrim vspehom. A prepočasi se širi ideja cecili-janstva. Govornik konečno pokrovitelju knozškofu zakliče trikrat „slava!" Knezškof dr. Misija naglasa v svojem govoru veliko važnost društva in obžaluje, da ni po vsi škofiji razširjeno. Sploh, da se stori za društvo premalo. Čuditi se je, da se na Kranjskem, kjer se toliko stori za lepe in častne hiše božje, za lepa mašna oblačila, tako malo stori za cerkveno glasbo. In vendar je glasba iu petje najlepša prilika za izrekanje notranjih občutkov. Na jednej strani gori se za sv. vero, na drugi pa vlada indolentnost. Nasprotuje se društvu tudi s tem, da se pravi, da društvo iztirava narodno petje iz cerkev. Tega se pač v Ljubljanski Škofiji ni bati, ker kolikor se je knezškof dosedaj osvedočil, narodnega petja v cerkvi niti ni. (?) Saj se peva po liturgičnih predpisih le pri petih mašah, katerih pa v Ljubljanski školiji ni obilo. Knezškof potem opomni, da nekateri zahtevajo, da bi se zopet slovanska liturgija uvela v cerkev in da je mej i>tinii tudi duhovnikov. On da je proti temu, ker imamo dovolj drugih prilik, naglašati slovenski jezik. Katoliška cerkev ni „Nationalkirche", ampak le katoliška cerkev. V daljšem govoru priporoča knezškof posebno petje koralov. Konečno pozivlje duhovnike, da društvo podpirajo. Duhovni svetnik, župnik Rozman, izraža željo, naj bi se orglarske službe podeljevale le učencem orglarske šole, ne pa samoukom, ki nič ne znajo. Župnik g. Lav ti žar opisuje v daljšem govoru, kako Cecilijino društvo v Kranjski dekauiji peša in nasvetuje, naj bi je Ljubljansko društvo podpiralo. Stvar se izroči odboru v pretres in potem zborovanje sklene. Popoludne bile so ob 4. uri v Frančiškanski cerkvi večernice, pri katerih so pevci Frančiškanske cerkve pod vodstvom o, Angelika Hribarja izborno peli. (Opisali smo občni zbor Cecilijinega društva, ker so nekateri čitatelji našega lista tako želeli. S tem pa še ni rečeno, da se z glavnim smotrom tega društva strinjamo, kakor se nikakor ne moremo stri-
njati z besedami, katere je izrekel knezškof dr. Misija v občnem zboru. O priliki kaj več. Uredn.)
— (Tatvina.) Danes dopoludne prijela je policija dve jako Čedno oblečeni ženski, ker sta v Tamborninijevi prodajalnici na glavnem trgu ukrali par zlatih uhanov.
— (Trgatev) je končana in novo vino v kletih. Cena novemu vinu je lepa, žal, da božje kapljice ni več. Dolenjsko vino plačuje se od 9 do 12 golti. V Lembahu pri Mariboru ima letošnji mošt 22°, Pekrski pa 40 (?) V Brestenici prodal je g. M. muškateljca za 220 gold. štrtinjak, ostalo pa po 100 gold. štrtinjak. Nekaj ga je šlo v Marijino Celje po 170 gold. Nekateri kmetje pa so v sili prodali vino po 50 do 60 gold. štrtinjak.
— (Vabilo.) 27. t. m., to je v torek vršile se bodo na deželni kmet. šoli slov. oddelek v Gorici poluletne poskušnje od 9—12 ure predpoludne. K tem poskušnjam se uljudno vabijo vsi prijatelji umnega kmetijstva.
— (V BerseŠćini) v Istri pobila je preteklo nedeljo zopet toča. Prvikrat pobila je grozdje, sedaj pa še oljke, kolikor jih je bilo ostalo.
(Zagrebški mestni proračun za leto 188G) kaže 471.171 gld. redne potrebščine, mej tem, ko ima 504.200 gld. pokritja. Izredne potrebščine kaže pa 00.113 gld, katera nema nikacega pokritja. V primeri s skupno potrebščino 537.284 gld. in skupnim pokritjem 504.200 gld. kaže so ne d ost a tek v znesku 33.084 gld., ki se ima pokriti z 10% občinsko d oklado v znesku 3 3.5 8 8 gld , tako da za leto 1886 še 5 04 gld. prebitka resultira. V primeri s proračunom za leto 1 885 je redne potrebščine za leto 1886 za 22.179 gld. več, pokritja pa za 13.878 gld. več, nego leta 1885. Izredne potrebščine je za leto 1880 10.448 gld. manj, nego za leto 1885. O tem proračunu govorili bomo o priliki kaj več.
— (Po državnem proračunu za 1. 1880) posnamemo, da na Štajersko, Koroško iu Kranjsko vkup 8,330.250 gl. direktnega davka odpada in sicer na Štajersko 5 409.750 gl. na Koroško 1,393.000 gl. na Kranjsko 1.470.'.'00 gld. Z ozirom na posamične katagorije davkov razdele se po omenjenih krono-vinah navedene svote takole: Štajerska 2,152.500 gld. zemlj. davka, 1,420.000 gld. hišnega davka, 42.000 gld. 5°/,, davka od dohodkov davkaprostih hiš, 405 000 gld. pridobitnega davka, 1.320.000 gl. dohodninskega davka, 50.000 gold. eksekucijskih pristojbin in 20.250 gld. zamudnih obrestij in zaostalih davkov. Koroška: 015.000 gold. zemlj. davka, 270.000 gld. hišnega davka, 5.30O gld. 5°/o davka od dohodkov davkaprostih hiš, 113.000 gld. pridobitnega davka, 340.000 gold. dohodninskega davka., 14,000 gld. eksekucijskih pristojbin, 2.800 gld. zamudnih obrestij od zaostalih davkov. Kranjska: 619.500 gld. zemlj. davka, 337.000 gld. hišnega davka, 3.400 gold. 5°/o davka od dohodkov davka prostih hiš, 132.0O0 gld. pridobitnega davka, 341.000 gld dohodninskega davka, 35.500 gld. eksekucijskih pristojbin in 2500 gld- zamudnih obrestij od zaostalih davkov,
— (Moke) se je tekom septembra t. I na Beko 69.0G3 kvintal .v v Trst pa 10107 kvinta-
domovini — ko je to uprav pesniško razširil, jel je ogovarjati:
„Slava tebi, Ljude vi te Gaju, prvijenče i vodjo, koji si, — oh divote! — majkom svojom pobudjen, plamenom dušom svojom prenuo i uznio prvi svoj rod, koji su u rodnoj Krapini odkrio u srcu puka bratstvo svoga roda s Cehom, Lehom i Mehom, koji si u duhovno jedinstvo prizvao četiri plemena na slovenskom jugu, koji si na obzorje im prvi izveo Danicu sjajnu, navestnicu dana; slava tebi, koga duh i sad živ propjeva nam pjesmu: „Još Hrvatska ni propala, dok mi živimo"., Ljude-vite Gaju, tebi, koji kad ustanu — sviet se ganu, rodu zora svanu — slava tebi."
In za Vjekoslavom Babukićem, „diko Požege", ter Dimitrom Demetrom, „Binom biolog Zagreba a unućeno slavno Ilellade", pozdravljal je Vraza tako-le:
„Slava tebi, Stanko Vrazu, ti divni sla-vulju iz slovenskog Štajera priletjeli amo, ti nebeska dugo, koja se izvi nad Slovenijom i Hrvatskom te brata s bratom spoji."
In tako je še nadalje ogovarjal Vatroslava Lisinskega, „Bojana i Dalihora i Ori'eja našeg roda", Dragotina Seljana, „sokola iz ravno Posavine",
Frana Kurelca, „koji kao tvrdo nado Kresaše iskre i plani domoljublja iz tvrdokorne Rieke, iz kamenoga Primorja".
„Ali ovomu skupu neumrlih pridružuju se danas i drugi neumrli pokojnici iz bliza i iz daleka, da s njimi prime hvalu našu za petdesetgodišnjicu njihova bogom posvećena rada". In tako je omenjal govornik Preradovića, Kakovca, Sabljara, Kušlana Stojanoviča, Dimitrovića, Marica, Vancaša, Vrban-čića. Duh Vinkovčanina in Jukiea budi nus iz groba v Beču, Drašković iz Optuja; iz slovenskih strana dub Josipa Drobnica i Stjepana Koće var j a kazuje nam i sada svoju ljubav, neumornu za Hrvatsku"; itd. in „knez Medo Pucić u svojih knjigah pronose nam i sad staru slavu Dubrovnika i nauku blagoviestnu o ljubavi četvero braće: Hrvata, Slovenca, Srbina i Bolgar ina." — Govor je končal z obljubo, da se hode delo nadaljevalo ter z vzklikom: „Živila Hrvatska!"
Po tej svečanosti na Mirogoji improvizoval se je mal komers z odlično družbo in znanimi govorniki Govorila sta tudi Ceh in Poljak, gosta za slavnost. Pogrešala Be je slovenska deputacjjain beseda. A\\ to mora biti tako?
lov uvozilo. Vkupni import od 1. junu var i ja do konca septembra 1885 znašal je na Ileko 020.55^, v Trst pa 53.405 kvintalov. V primeri z isto dobo leta 1884 se je letos na Reko za 19.065 kvintalov manj, v Trst pa za 8.360 kvintalov manj moke uvozilo.
— (Nova knjižica) izšla je v tiskarni g. V. Dolenca v Trstu. Naslov jej je: Glavne cerkvene molitve. Cena 4 kr.
— (Živinski sejmi v Sežani), ki so bili zaradi raznih živinskih boleznij dlje časa ustavljeni, so zopet dovoljeni v vsem okrožji Sežanskega okrajnega glavarstva.
— (Srbija išče vojaških zdravnikov) Srbska vlada potrebuje več vojaških zdravnikov druzega razreda. Vsprejemajo se le taki, ki imajo redne diplome. Oni, ki so zmožni kakega slovanskega jezika, imajo prednost.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 23. oktobra. „Journal de St. Peterbourg" zanikava poročilo „Temps"-a, da bi se bili obe severni cesarski vlasti sporazumeli o teritorijalni kompenzaciji za Srbijo, ter dostavlja: Vlasti so jedine o akciji na podlagi „status quo", s tem je vsaka taka kompenzacija izključena.
Dunaj 22. oktobra. Avstrijska delegacija izvolila s 56 izmej 57 glasov grofa Falkenhavna predsednikom. Slednji zahvaljujoč se za zaupanje, prosi podpore in naglasa, da bode delegacija skrbela, da se vojski in pomorstvu dovolijo neobhodna sredstva. Skrbeti treba za mirni razvoj. Le kjer se združujeta moč in modra previdnost, je mir zagotovljen. Predsednik konča s trikratnim Jioch na cesarja. Chliuneckv izvoljen podpredsednikom. Vlada pre.l-laga vkupni budget za 1880. Vkupne potrebščine je 119 milijonov, mej temi za vojsko in pomorstvo 118 milijonov. Predsednik naznanil je, da bode cesar člane delegacije v 24. dan oktobra ob 1. uri popoludne vsprejel.
Bero lin 22. oktobra. Italijanski poslanik odpeljal se je popoludne v Friedriehsruhe.
Kodanj 22. oktobra. A atentatu na minister-skega predsednika Fstrnpa se poroča: Napadovalec je 19 let star, ime mu je Julij Uassmus.sen in je črkostavec pri nekem radikalnem časniku. Vprašan o nagibih svojega dejanja, izjavil je, da bi to bilo dobro delo svobodi na korist. Rassmussen nagovoril je Estrupa pred stanovanjem in dvakrat ustrelil nanj. Prvi strel raztrgal je Kstrupu suknjo, krogija pa je zadela gumb in odletela. Estrup zgrabil je napadovalca, izročil ga policiji ter šel k obedu, h kateremu je bil povabljen.
Moskva 22. oktobra. Včeraj po noči bil požar, pri katerem sedem osob zgorelo, štiri pa so težko ranjene.
itaftiitf vesti
* (Bolgarsko-ruski slovar začel je iz-i dajati Moskovski profesor slavistike A. Djuverua. i Delo bode jako obširno in je tudi zaradi mnogih
etnografskih opazek priporočati vsem, ki se Davijo s slovanskimi jeziki in slovstvi. Izšel je dosedaj še le prvi zvezek.
* (Nesreča na železnici.) Iz kolodvora Maglodsitega na ogerskej državni železnici je dne 20. t, m. ob * l/« zvečer odpeljal se osobni vlak z mnogimi potniki. Po zmoti bili so pa 2 minuti pred tem vlakom ravno na isto stran odposlali tovorni vlak. Osobni vlak je dohitel tovora) vlak in s tako silo butil vanj, da se je lokomotiva razbila na kose. Pet osob je težko, jedna lahko poškodovana.
* (Kongiške marke.) Kongiška vlada naročila je tudi svoje poštne marke. Podobne bodo belgijskim. Na sredi je kraljeva podoba, okrog pa napis: ..Nezavisna država Kongo".
* { Prekrš če nje.) V Norimbergu se je leta 1804. pri rojstvu nekega dečka zmotila babica in ga dala za deklico krstiti. Novorojenec dobil je ime Ivana Matilda. Sedaj se je pa pokazalo, da je moški, kateri ima zadostiti tudi vojaškej dolžnosti in pre-inenili so njegovo dosedanje ime v Ivan Matej.
* (Nemška kuharica v Kamerunu.) Ko se je nemški konzul baron pl. Soden ostavil Peterburg, da odpotuje kakor cesarski guverner v Kamerun, vzel je Boboj kuharico Ido z majhnim peruanskim slugo Sebio na obrežje Afrike. Kuharica Ida pisala je sedaj nekej znanki v Peterburg Bledeče pismo: „Draga prijateljica! Dva mesecasmo že v nove j domovini in poslušaj, zakaj ti lak« dolgo nesem nič pisala. Ko smo sem prišli, imela sem mnogo dela. Ko smo bili štirinajst dnij tukaj, imeli smo vsi mrzlico, najprej gospod Puttkamer, potem gospod guverner, potera ja/, nazadnje pa Sebio. Pa vsi smo srečno prestali to bolezen. Tu se prav dobro živi,  Nadležnih živalic ni dosti, tudi komarjev ne;
mravelj še videla nesem.  Samo zadnjo nedeljo so črnci na našem dvorišči ujeli kačo. — Črnci neso hudobni. Ko sedim na našem balkonu, prihajajo k meni in me pozdravljajo: ,Dober dan, mama." In če jih vprašam, kaj hočejo, odgovarjajo, da so me prišli gledat.   Mnogi mislijo, da sem guvernerjeva žena. Kadar odhajajo, poljubljajo mi roko: „Adijo, mama, jutri zopet pridemo."  Moški in ženske hodijo popolnem nagi, samo okrog ledij imajo kako cunjo. Kralj nosi siv klobuk in črno suknjo, ki mu je prevelika. Hlač in čevljev pa nema. Kralj Bell ima trideset žena in veliko otrok! Dva dečka imamo tu v službi. Tu imamo malo hišo. Jedno veliko in štiri majhne sobe, dve za guvernerja, jedno zame in jedno za Sebio.  Kuhinja je spodaj, dosti dela nemam. Imamo črnega kuharja, ki dobro kuha, šest slug in Sebio in jednega moža, ki opravlja perilo. Ljudje, ki so tu v službi, so z otoka Akava, blizu pribrežja, in so jako dobri ljudje.  Nadalje imamo majhen vrt, svinje, kokoši, race, golobe, pse, mačke in opice.  Svežega mesa, surovega masla, kruha, mleka, zelenjave — vsega tega nemarno. Sest jajc ve^ja 50 kopek. Kozje meso je naša glavna jed in kar smo vzeli soboj iz Hamburga. Potovanje iz Hamburga bilo je lepo in prijetno in mnogo sem videla, kar se popisati ne da. Dve vojni ladij i sta tukaj in dve nemški trgovski hiši, C. Woermann in Tor-mahlen. Na morji so trije Nemci in štirje Angleži — to je vse.  Ako se hočem kam peljati, ukažem mojim štirim črncem, da naj pripravijo čoln. Imam čoln in štiri veslarje, sama pa krmim.  Tako &e vozim k C. Woermannu, kjer kupujem stvari. To je veselje.  Tu sem jedina bela ženska in lahko si misliš, kako me gledajo.  Do sedaj ni nikdo umrl, a danes so trije Pomisli, danes so prinesli činci mrliča in ga hoteli pokopati baš za našo kuhinjo. Vprašala sem, kaj je to? Odgovorili so mi: „Mama, tu je naše pokopališče". Pa gospod baron njim ni pustil tu pokopavati. Zdrava ostani itd.        Ida T.u
Poslano.
iTeizogTbljl-v-o! S to besedo začenja se anonsa v današnje) številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkus-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na dolgo in široko razklwdati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredsivom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Tulci:
22. oktobra.
Pri Nionnt Polizer, Schwab z Dunaja. — Muller iz Gradca. — Reitmaier z Duuaja. — Herborn iz Trsta. — Runge i Dunaja.
Pri «.<.U«'l: Buratti z Dunaja. — Anton iz Gradca, pl. Dorša z Dunaja. — Munteanu iz Trsta. — pl. Ober-eigner z Notranjskega. — Lowy z Dunaja.
I nn£i so v Ljubljani:
V deželnej bolnici:
19. oktobra: Tomaž Kopač, zidar, let, za pluČ-nico. —
20. oktobra: Urša Hrome, gostija, 70 let, za starostjo. — Lambert Koch, pek, 19 let, za Brightovo boleznijo. — Lorenc Oblak, dninar, 47 let, za kronično plučno tuberkuozo.
Meteoro logično poročilo.
Dan	n Stanje Ca8°P.a- barometra zovanJH , v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
22. okt.	7. zjutraj1732-08 mm. 2. pop." 1730 54 mm. 9. zvečerj 730 5G mm.	3-4° 0 9 6" 0 6-5" C	z. szh. £. szh. z. szh.	d. jas. d. jas. obl.	000 mm. 1
Srednja temperatura 6*5<>, za 3 8° pod uormalom.
Vremensko poročilo '22. oktobra. Zračni tlak se je na zapadu znižal na vzhodu povišal. Sedaj je precej jednakomeren zračni tlak, na vzhodu je višji, kut na zapadu. V Avstro-Ogerskej kaže barometer 766 nun. na jugu do 760 mm. na severu. Vetrovi so po vsej srednje] Evropi le slabi. V severnih deželah je jasno in suho, v južnih in jugovzhodnih dež. Temperatura je skoraj povsod pala. Na Ceskem, v Galiciji in severnih deželah je zjutraj že 7,mrzovalo. — Pričakovati je vzhodnje in južne vetrove, jasno, suho in gorko vreme.
IDt^iiajsfea "borza
dnč 23. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld.
Srebrna renta.......... 82 „
Zlata renta........... 108 „
5°/0 marčna renta......... 98 „
Akcije narodne banke....... 865 ..
Kreditne akcije......... 2F3 „
London............ 125 „
Srebro............. — „
Napol. ...... 9 „
C. kr. cekini.......... 5 B
Nemške marke ...... 61 ,
4°/0 državne srečke iz I. 1854  360 gld. 126 »
Državne srečke iz 1 1864       100 gld 169 „
4°/0 avsti. zlata renta, davka prosta.  , 108 „
Ogrska zlata renta icl6...... 97 n
„   papirna renta 5%...... ?,Q „
69/o Itajerske zemljišč, odvez, oblig.. . 104 „
Dunava reg srečke 5°/n  .   .    100 gld. 115 „
Zemlj. ohč avstr. 4'/i°/o z'8t' za8t ''sti . 125 „
Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 115 „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „
Kreditne srečke.....100 gld. 175 „
Rudolfove srečke.....10   „ 17 „
Akcije anglo-avstr. banke .  .  120  . 98
- kr.
35 „
80 „
95 .
15
95 !>;: 50 75 50 60 95 55
75 40
60 60
Potrtega srca naznanjamo podpisani preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati
NEŽA KOČEVAR, «]. ZUPAN,
DO kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 72. letu svoje dobe, dne '22. oktobra ob 3. uri popoludne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v soboto 24. t. m. dopoludne ob 9. mi pri sv. Mihaelu na Blokah.
Svete maše za ranjco se bodo brale v domaČi farni cerkvi
Predrago ranjco priporočamo v blag spomin in molitev.
Škrabce, dne 23. oktobra 1885.
(619) Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Vsej p. n. gospOdi, ki jb priredila ter s svojim pohodom počastila „prijateljski večer" 19. t. m. pod gostoljubivo streho gospoda L. Verbiča za desetletnico mojega tukajšnjega bivanja ter me tako zopet uvčrila o svoji neprecenljivi prijaznosti in nezaslužni udanosti do mene, izrečena bodi še s tem moja globoko iz srca i z v i r a j n ('■ a j a v n a z a h v a 1 a.
V Borovnici, v 21. dan oktobra 1885.
Fran IFeipler,
(620) nadučitelj. l\jvvv^JiJv% "d^j4\j^s^j ijv%4iv^/ijf&
Dunajskega „ZVONA"
4 tečaji so na prodaj. (622)
Cena izve se pri upravništvu „Slovenskega Naroda".
V NARODNI TISKARNI v UUBLJANI
dobi se knjižica vi I I
Kapus-ova hiša s štacuno
T7- Celji,
: ležeča na lepem prostoru v najbolj obiskovanem Graškem j predmestji, sredi mesta, popolnem urejena zu trgovino s
špecerijskim blagom in pripravna tudi za vsako drugo tr-I govino, 1» rod ti se prostovoljno pod ugodnimi pogoji.
— Natančneja pojasnila daj« dr. L. Filipič, advokat
v Celil. (616-2)
_
_——————___
I Prodaja cerkvenega vina.
Pri Sv. Petru pod Mariborom se be SO. oktobra, to je četrtek prc«l vsemi Nvetniki,
50 polovnjakov
sladkega novega vina
v železnih obročih po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
(618—2) častni kanonik in župnik.
Eazpisana je
M
ii
Spisku duhoven ljubljanske škofije. Cena 10 Isr.
Cisti dobiček te knjižico namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—10)
ne spod 14 let star, vsprejine se tako) v nekoj večjej prodajalnici z mešanim blagom na Dolenjskem. — Kaj več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (623—1)
Potovalci
za poljedelske stroje
se takoj vsprejmejo. (012-2)
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
Takoj delujoče Uspeh zajamčen.
NeizogiMjivo t
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Kavno tako sigurno pri pl<-MHh. i/.imlih in osivelih laseh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji ziijiiinčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld, 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
•T. Gri'olieli v I trnu.
V IJitblJani se dobiva pri g. JEđvaw*đm Mahr-tit v
Trstu Peter Slocovich, \i:t Saniti'i 13; «> Gorici lekar C. (W.v-toffohtti; v Reki lekar C. Šilliui;/; v <\lji /•'</. i'eltt; v Mariboru J. Martin:; t Hovinji le kar O, Tromba.
Tam se tudi dobi:
F*1U lil* Tfl*ll<» orientalsko lopotllno sredstvo, ki ljcui učtiv; narsja nežnost, belino ia obilnoBt telesa, odstrauujo pege in lase — cena 85 kr.
£HT Ni sleparija!
(40-20)
v Logaškem okraji z letno plačo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in pisavi. Prošnje oddajo naj se tlo 5. novembra 1885 načelništvu Logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedo tudi natan-čneji pogoji.
V Cerknici, dne 20. oktobra 1885. (621-1) Josip Milavec,
načelnik Logaškega okrajnega cestnega odbora.
I
i!
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepreieftno sopur neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdočo sapo, napihne« nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlat eni oo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, preobloienje že-lodoa z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolozni na vranici, Jetrah in zoper zlato iilo.
Olovna /nlogn: Lekar €. Itrodj, KreniBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Tjmy .•*.■» kr. -ibq
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Borgniann. V Postojni: Anton Le ban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini:
lekarna Michael Onglielnio. V Cel ji: lekar J.
K D pfe rseh m ied. V* K ran) 1 lekar D rag. Ha v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar At Koblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VGrnomlji: lekar Ivan Blažek. V Skoijej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
W Svaritev! Ker so v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnem; besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Bradv & Dosta] — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno xnaiuei\)e in zavoj mora biti zapečaten z našim varstveuini znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo soduijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—37)
£a4
S
Okolo 800 smrekovih štang ali prekelj od 2 do 6 palcev debelosti, obeljene; okolo !00 met. krompirja; vec met. kislega zelja; okolo 300 veder vina od L 1883 in okolo 100 hektolitrov pšenice
je v ceno na prodaj
v graščini Rakovnik, pošta Št. Rupert, Dolenjsko.
Izdate^ in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
06