Poštnina plačana v gotovini p /-a i. Abb. postale I gruppo “	OU lir
TRST, nedelja, 7. aprila 1968
Leto XXIV. - St. 84 (6977)
ČRNSKI
GANDI
Črnski voditelj Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir, borec za pravice ameriških črncev, apostol nenasilja je padel kot žrtev rasističnega nasilja. Padel je pod streli prav tako kakor pred približno tremi leti Malcolm X, ki je v nasprotju s Kingom zagovarjal tudi uporabo sile v borbi črncev. Luther King je bil začetnik in organizator črnskega gibanja, ki je slonelo na nenasilju.
Namen številnih množičnih manifestacij je bil vedno bolj združevati zatirane črnce, u-stvarjati med njimi enotnost v odločni in težki borbi ter opozarjati ameriško družbo, da je prišel čas za temeljite spremembe v tej družbi, ki trdi, da je demokratična, a še vedno odreka dvajsetim milijonom črncev številne najosnovnejše pravice ter jih potiska na rob družbe, da morajo živeti v bedi in pomanjkanju.
Luther King je pridigal nenasilje, vendar so se številne manifestacije, ki jih je on organiziral, spremenile v pravcati upor obupanih črncev. Tako imenovana revolucija črncev je na pohodu. Umor Kinga je sprožil dolgo zadržani srd črncev, ki so v številnih ameriških mestih znova dali duška svojemu ogorčenju.
Luther King je bil nesporno priznani voditelj črncev, ki je s svojim vplivom znal usmerjati njih borbo. Postal je simbol borbe vseh ameriških črncev. Toda z njegovo smrtjo je bil zadan hud udarec nauku nenasilja. Bil je kakor Gandi v Indiji, ki je s svojo nenasilno borbo vodil indijsko ljudstvo v neodvisnost in ki je tudi padel kot žrtev atentata. Toda s Kingovo smrtjo se ustvarja nevarnost, da umre tudi njegov nauk nenasilja. Ni izključeno, da se bo del črncev, ki so sedaj sledili Kin-
gu in njegovemu nauku, pridružil ekstremistom.
Vendar se z nasiljem — kakor je učil King — ne aodo mogli rešiti številni problemi, ki so povezani s plemenskim zapostavljanjem. Gre za socialne probleme, ki so jih dolgih sto let zanemarjali in ki se vse prepočasi načenjajo ter le deloma in povsem neučinkovito rešujejo. ZDA, ki se bahajo s svojo demokracijo in ki bi hotele postati žandar sveta ter to svojo «demokra-cijo* vsiljevati drugim narodom, niso sposobne demokratično rešiti svojih notranjih problemov. Pridigajo po svetu o svobodi in enakopravnosti, doma pa odrekajo dvajsetim milijonom svojih državljanov najosnovnejše pravice in jih potiskajo vstran kot državljane najnižje stopnje. Trosijo milijarde za vzdrževanje svojih vojaških sil po svetu, kjer naj branijo njihovo »demokracijo* in «svobodo», ter za vojno proti vietnamskemu ljudstvu, ki odklanja tako «svobodo», milijoni ameriških črncev pa živijo v bedi in revščini, črnci so, z izjemo majhnega števila, najnižji razred v ameriški družbi. Formalna enakost, o kateri govorijo zakoni, je le na papirju. Zagrizeni rasisti, ki so izraz obstoječe družbe v ZDA, bi hoteli zadušiti sleherno gibanje črncev za osamosvojitev in sleherno demokratično zavest med njimi. Zato je pričakovati nova nasilja rasistov, na katera bodo črnci odgovorili s tem, da bodo dali duška svojemu srdu.
V enem svojih zadnjih člankov je Luther King napisal: «Črni Američani so bili potrpežljivi in morda bi lahko bili še dalje potrpežljivi, če bi jim bilo omogočeno upati. Toda povsod «gre čas k svojemu koncu*, kakor pravi e-den naših spiritualov . . .»

HiH
^ .	, v ; 'V*
t r ~ £1
■ i
S>:ii#

** m n
v'
mi


Slovensko gledališče gostuje danes v Beneški Sloveniji. V Št. Lenartu bo v prostorni cerkvi Presvetega srca uprizorilo «Slovenski pasijon», ki bo vključeval «Soldaški mi-zerere*, «Kmečki rekvijem* in odlomke iz «Škofjeloškega pasijona*. Med beneškimi Slovenci vlada za ta nastop veliko zanimanje, bodisi zaradi tematike, ki je beneškim ljudem blizu, bodisi zaradi želje, da prisluhnejo slovenski umetniški govorici. Na velikonočni četrtek in velikonočno nedeljo pa bo SG ponovilo pasijone tudi v Kulturnem domu. Pod skupnim naslovom «Stari slovenski triptih* bo uprizorilo «Soldaški mizere-«Kmečki rekvijem* in »Vinsko žalostno z alelujo*. — Na sliki motiv iz Št. Lenarta, ga je naš fotograf posnel pred lčti
re»,
Po odgovoru iz Hanoja
Severnovietnamska vlada je s svojim odgovorom na Johnsonov govor znova pokazala dobro voljo in sporočila, da je pripravljena stopiti v stik z ameriški; mi predstavniki, da bi določili brezpogojno ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama in vseh drugih vojnih dejanj. Na vse prejšnje dokaze dobre volje Hanoja je ameriški predsednik Johnson odgovarjal s trditvijo, da Hanoj ni te dobre volje pokazal, ter je še stopnjeval napadalno vojno. Stališče hanojske vlade Je dobro znano: ZDA morajo ustaviti vsako vojno dejavnost na severu in jugu, umakniti svoje čete ter dopustiti vietnamskemu ljudstvu, da samo reši svoje probleme. Sele po ustavitvi sovražnosti bi bila hanojska vlada pripravljena začeti pogajanja. Da bi v še večji meri pokazala dobro voljo, pa je sever novietnamska vlada sedaj nekoliko popustila in je sporočila, da je pripravljena stopiti v stik z ameriškimi predstavniki, da bi določili brezpogojno ustavi tev bombardiranja na severu in konec vseh drugih vojnih dejanj. šele potem bi lahko sledila politična pogajanja.
Kakor je znano, je Johnson odredil delno prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama. Kakor je trdil, naj bi se prekinitev nanašala na 90 odstotkov obljudenih področij- Toda ta o-
mejitev bombardiranja še ni dovolj, da bi dokazala, da ZDA res želijo konec vojne in mirno rešiti vietnamsko vprašanje. To sicer izhaja tudi iz drugega dela Johnsonovega govora, ki kaže, da nameravajo ZDA nadaljevati v Južnem Vietnamu svoje napade in podaljšati svoje vladanje v tej deželi ter jo spremeniti v kolonijo novega tipa.
Odgovor sevemovietnamske vlade je popolnoma presenetil ameriške vodilne kroge, ki so že vnaprej napovedovali, da bo negativen. Prijetno pa je ta odgovor iznenadil vse tiste sile, ki resnično želijo mir na podlagi popolne neodvisnosti Vietnama. Hanojska vlada je sicer že prej poudarjala, da je pripravljena začeti razgovore, toda to pot je iznenadila s svojo nadaljnjo popustljivostjo in s tem, da je napravila najboljšo mogočo potezo v pravem trenutku ter s tem presenetila drugo stran, ki se ni mogla več umakniti. Tako je bil Johnson hočeš nočeš prisiljen sporočiti, da bo navezal stike s hanojskimi predstavniki.
S svojo napovedjo o delni prekinitvi bombardiranja in svojim sporočilom, da ne bo več kandidiral za predsednika, je Johnson nehote priznal neuspeh svoje politike doma in v Vietnamu, čeprav je bil njegov namen povsem drugačen. Spričo neuspeha svoje zunanje politike in spričo naraščajoče kri-
luiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiii»MiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniM«i
hi
.........................................................................................................................................
PO UMORU ČRNSKEGA VODITELJA LUTHRA KINGA
Nad dvajset mrtvih in dva tisoč ranjenih med neredi v številnih ameriških mestih
v Washingtonu in Chicagu - V prestolnici je in v mesto je prišlo okoli deset tisoč vojakov
Najhujši neredi so bili pravo obsedno stanje zvezne vojske - Izbruhnilo je nad tristo požarov - Kingov pogreb bo v torek
WASHINGTON, 6. — V dveh dneh neredov v nad štiridesetih ameriških mestih je bilo po dosedanjih podatkih 21 mrtvih, od katerih 10 v Chicagu, 5 v Washingtonu (4 črnci in en belec), 2 v Detroitu, po eden pa v New Yorku, Minneapolisu, Tallahassee in Memphisu.
Najhujši neredi so bili v Washingtonu in Chicagu. V Washingtonu so neredi in spopadi trajali vso noč. Razglasili so policijsko uro, ki je trajala do davi in je začela spet veljati ob 16. uri po krajevnem času. Vendar pa so se neredi nadaljevali. Zlasti so se zaostrili davi, ko je prenehala policijska ura, in
.................................................."
Prvi stiki med Hanojem in Wasiiinj>tonom
za določitev dneva in kraja razgovorov
Osvobodilne sile so opustile obleganje Khe Sanha ■ Veliko protestno zborovanje v Beogradu proti vojni v Vietnamu in zaradi umora Kinga - Protestno zborovanje tudi na ljubljanski univerzi
v Washing-
da M^ameriSi0predštavniki^navezah^neposreden6 nojem T bi se dogovorili o dnevu in kraju začetka razgo-vo° r To se je zvldelo potem ko. je predsednik Johnson sprejel generala Westmorelanda, ki je prišel davi -ton.
Pozno zvečer je predstavnik Bete hiše izjavil, da ZDA pričakujejo formalen odgovor Severnega Vietnama na ameriški predlog, naj bd takoj začeli mirovne razgovore v Ženevi. Dodal je, da so nedavno dobili sporočila poedi-nih oseb po posameznih osebah v Hanoju, toda ta sporočila se ne zdijo odgovor na ameriške Predloge. Dodal je, da upajo, da bodo v kratkem dobili uraden odgovor iz Hanoja. Johnson je »poročil svoj predlog v pismu, ki so ga izročili v sredo nekemu sevemovietnamskemu predstavniku v Laosu.
V Sajgonu so ameriški vojaški predstavniki izjavili, da ameriško oporišče Ke Sanh, ki je bilo obkoljeno več ko dva meseca, ni sedaj več obkoljeno. V mesto »o prispele skupine ameriških in južnovietnamskih čet, ki so se pridružile tamkajšnjim vojakom.
Poročila govorijo o osvoboditvi mesta, vendar pa zatem dodajajo, da so vojaki, ki so jih poslali na pomoč, prišli v mesto skoraj brez bojev, kar pomeni, da so osvobodilne sile opustile obleganje tega mesta, čeprav ga še dalje obstreljujejo z minome-talci z bližnjih gričev. Severnovietnamska tiskovna agencija je javila, da so osvobodilne sile med boji v zadnjih treh dneh na tem področju vrgle iz boja 900
ameriških vojakov.
V zadnjih šestih dneh je na pohodil proti temu oporišču nad 30.000 ameriških in južnovietnamskih vojakov, ki pa niso med svojim pohodom naleteli na noben odpor, ker se osvobodilne sile umikajo, sedaj ko so praktično dosegle svoj smoter na tem področju. Nekateri častniki so izjavili, da je malo verjetno, da bodo ti ameriški vojaki sploh naleteli na nasprotnika.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Okrog 300.000 Beograjčanov je danes na veličastnem zborovanju na Trgu Marksa in Engelsa v Beogradu izreklo svojo solidarnost s pravično borbo vietnamskega ljudstva obsodilo imperialistično politiko ZDA in istočasno izreklo svoje ogorčenje zaradi umora voditelja črncev, borca za enakost narodov dr. Martina Luthra Kinga. Na zboru, ki so se ga udeležili tudi Veljko Vlahovič, Miloš Minič, Dušan Petrovič, Ste-van Dorovski in številni drugi u-glednd politični, družbeni in kulturni delavci, so govorili zastop niki mestne konference Socialistične zveze, delovnega ljudstva Beograda, študentov, rektor beograjske univerze dr. Ivanovič in predsednik mestne konference zveze komunistov iz Beograda Veljko Vlahovič.
Z zborovanja, ki je z enomi-
nutnim molkom počastil spomin ubitega dr. Kinga, so udeleženci poslali brzojavko fronti narodne osvoboditve Južnega Vietnama, v kateri se obsoja ameriški imperializem in izraža vsa solidarnost z junaško borbo vietnamskega ljudstva za svobodo ir. neodvisnost. «Vaš junaški primer, se poudarja v brzojavki, je samo šen en dokaz napadalcem, da se narod, ki se bori za pravične smotre, nikdar ne more podjarmiti.«
Po zborovanju so se skupine študentov s transparenti skušale prebiti pred ameriško čitalnico in ameriško poslaništvo, ki so ju dobro varovali močni oddelki ljudske milice. Več tisoč študen tov se je nad eno uro skušalo prebiti do čitalnice v ulici kneza Mihajlova. To jim ni uspelo, ker je ljudska milica s tovorni mi avtomobili in vodnimi brizgalnami preprečila vsak poskus prodora. Do večjih incidentov m prišlo.
Zločinski umor voditelja ameriških črncev dr. Kinga so danes obsodili tudi profesorji ljubljan ske univerze in člani akademij na protestnem zboru v veliki dvorani univerze, s katerega so poslali protestno brzojavko mednarodnemu združenju univerz z Washingtonu. Malo kasneje so se v študentskem naselju v Ljubljani zbrali tudi študentje in dijaki ljubljanskih šol na protestnem zborovanju, s katerega so poslali protestno pismo ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu.
B. B.
so se ponovili popoldne. Od včeraj je izbruhnilo nad 300 požarov in več ko sto trgovin so plameni uničili.
Prestolnico straži vojska in število vojakov bo v prihodnjih u-rah doseglo deset tisoč. Okoli Bele hiše so postavili bodečo žico, pred kongresno palačo so številne strojnice in prav tako tudi na glavnih križiščih in tudi v glavnih ulicah v središču mesta. V mesto prihajajo padalci v polni bojni opremi in z nasajenimi bajoneti ter vojaki narodne straže.
V	prvih štiriindvajsetih urah je bilo v Washingtonu 700 ranjenih; aretirali so 2000 oseb. V VVashingtonu je sedaj okoli 7000 vojakov, med katerimi 2500 padalcev. Washingtonski župan je zaprosil za sodelovanje bivšega podtajnika za obrambo Cyrusa Vanceja, ki vodi dejavnost varnostnih sil.
Občinske oblasti v Washingto-nu so zahtevale od zvezne vlade, naj zviša število vojakov zvez ne vojske v Washingtonu od 8.000 na 12.500, kar je vlada sprejela. Predstavnik policije je sporočil, da so do sedaj aretirali 2.123 o-seb in 734 oseb je bilo ranjenih. V črnskih četrteh so še vedno številni požari in nadaljujejo se neredi.
Hudi neredi so bili tudi v Chicagu in so se začeli sinoči. Kljub temu, da so ob 20. uri uvedli policijsko uro, so se neredi nadaljevali vso noč. Guverner države Illinois je mobiliziral 5000 mož narodne straže, ki so prišli na pomoč policiji.
V	Detroitu, kjer so bili preteklo poletje r.ajhujši rasni neredi v zgodovini ZDA, je župan poklical na pomoč narodno stražo ter je odredil, naj se zaprejo vse trgovine in točilnice alkoholnih pijač. Tudi tu so odredili policijsko uro in stanje pripravljenosti. Med neredi sta bila ubita dva črnca, devet pa jih je bilo ranjenih. Aretirali so 311 oseb. Povzročenih je bilo 38 požarov.
V	'New Yorku krožijo po glavnih mestnih ulicah policijske patrulje in prav tako v črnskih četrteh. V mestu so aretirali več oseb. Tudi tu so bili včeraj neredi. Incidenti so bili tudi v Minneapolisu, v Filadelfiji, Nashvillu in številnih drugih mestih.
Na podlagi zadnjih podatkov je bilo v Chicagu, poleg 10 mrtvih, okoli 200 ranjenih. Aretirali so 150 oseb. Mnogo ljudi je ostalo brez strehe, požar je uničil okoli deset poslopij.
I V Washingtonu bo ustanov«
Field dala na razpolago milijon dolarjev raznim organizacijam za državljanske pravice, ki sledijo idealom Luthra Kinga, da s tem počasti njegov spomin. Ta ustanova, ki jo je leta 1940 ustanovil industrijec in človekoljub Field, ima za smoter izboljšanje odnosov med različnimi plemeni ter pomoč potrebnim otrokom.
Predsednik Johnson je danes znova pozval ameriško prebivalstvo, naj prispeva k povrnitvi reda.
Pogreb pokojnega Luthra Kinga bo v torek v Atlanti, njegovem rojstnem mestu. Sporočili so, da se bodo pogreba udeležili tudi senator Kennedy, njegov svak Shriver in newyorški župan Lindsay. Morda se bosta pogreba udeležila tudi predsednik Johnson in podpredsednik Humphrey. Medtem se nadaljuje v Memphisu preiskava, da bi izsledili morilca.
Kakor že javljeno, bo v ponedeljek zvečer izredna skupna seja predstavniškega doma in senata, na kateri bo Johnson sporočil »priporočila* v zvezi z državljanskimi pravicami.
Pred proslavo 50. obletnice upora v Judenburgu
LJUBLJANA, 6. — Socialistična zveza delovnega ljudstva Ljubljane pripravlja proslavo 50. obletnice upora slovenskih vojakov v Judenburgu, ki se Je pričel 12. maja 1918. Ta upor, prvi v vrsta pomembnih uporov v avstroogrski vojski po prvi svetovni vojni je bil pomembna manifestacija slovenske nacionalne zavesti. Osrednja proslava bo komemoracija na Žalah, poleg tega pripravlja združenje novinarjev posebno razstavo. Pričakuje se, da se bodo razstave udeležili preživeli udeleženci upora
Tito v Novosibirsku
BEOGRAD, 6. — Predsednik republike maršal Tito je na poti na Japonsko s soprogo in z ostalimi
člani spremstva prispel danes zjutraj s posebnim letalom v Novosibirsk, kjer so ga pozdravili predsednik vlade ruske federacije Vo-ronov In drugi visoki zastopniki federacije in krajevnih oblasti. Po slovesnem kosilu, ki so ga oblastni komite partije in oblastnega sovjeta priredi v čast visokim gostom lz Jugoslavije, je predsednik Tito s svojim spremstvom obiskal sibirski oddelek znanstvene akademije Sovjetske zveze. Jutri bo Tito odpotoval v Habarovsk, od koder bo 8. aprila nadaljeval pot na Japonsko.
ze v ameriški notranji politiki, kar dokazuje dolarska kriza, zaostrovanje rasnega spora, ki j« pripeljal do umora Luthra Kinga, pa je Johnson hotel napovedati ((pomirjevalne korake* glede Vietnama, da bi s tem odvzel argumente vsem tistim, ki kritizirajo njegovo zunanjo politiko in zlasti njegovo politiko v Vietnamu. Tudi glede njegove napovedi, da ne bo več kandidiral, je treba biti previdni. Ker Johnson nedvomno računa, da se bodo njegove akcije dvignile, če bo začel razgovore s severnimi Vietnamci, ni izključeno, da pozneje napove svojo kandidaturo. Toda te dni je prišel nov hud udarec zanj: rasistični umor črnskega voditelja Mlirtina Luthra Kinga, ki je posledica nezdravih notranjih razmer v ZDA in prevelikega popuščanja rasistom, ki onemo-čajo sleherno napredovanje t smeri tudi dejanskega prizna-nja enakopravnosti ameriškim črncem. S svojo potezo v zvezi z Vietnamom je Johnson zadal hud udarec Robertu Kennedy-ju, ki je vso svojo volilno kampanjo naslanjal na kritiziranje njegove politike v Vietnamu. Sedaj bo Kennedy verjetno izkoristil umor Kinga (zlasti še, ker uživa naklonjenost črnce'/) in nerede, ki so sledili, ter bo uperil svoje puščice proti Johnsonovi politiki popuščanja rasistom. Prav zaradi tega je Johnson že napovedal, da bo predlagal nove ukrepe v korist črn-cev.
Težko je reči, ali hoče Johnson v zvezi z Vietnamom samo pridobiti na času zaradi velikih notranjih težav. Morebitni zače-tek pogovorov s Severnim Vietnamom še ne pomeni, da se s tem lahko računa na bližnji konec vojne. Toda morebitni konec ameriškega napada na Severni Vietnam bi morda odprl pot za ustavitev ameriškega napada tudi v Južnem Vietnamu in za začetek pogajanj o sestavi predstavniške vlade v tej deželi.
Seveda je prezgodaj predajati se optimizmu, zlasti še, ker a-meriška vlada ni še storila odločnih korakov za dejansko zmanjšanje vojne. Vendar pa kaže, da se Američani vedno bolj nagibajo k taki usmeritvi, kar kažejo tudi izidi pripravljalnih volitev v posameznih državah ZDA.
Ce gledamo na stvar na podlagi ugotovitev, da Johnson dejansko ni v ničemer sprerpeml svojega stališča glede Vietnama, ne bi mogli imeti skorajda nobenega upanja. Toda spričo dejstva, da tudi vodilni krogi ZDA vedno bolj prihajajo do prepričanja, da v Vietnamu ne more biti rešitve z vojno, se lahko računa, da bo ameriški predsednik prisiljen vendarle popustiti — čeprav bodo morebitna pogajanja zelo dolga — in začeti pogajanja na realistični podlagi.
fiUMiiuiiiiuiiiiiiiiuiiimiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinutvtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiMMiMI
Nft POSLANSKO ZBORNICO VLOŽENIH
300 kandidatnih list s 5.864 kandidati
Za senat vloženih 1.557 kandidatur - V ponedeljek socialistična konferenca v EUR - Stavka uslužbencev FIAT
Balkon, na katerem je stal Luther streljal nanj
King, ko je morilec
RIM, 6. — Do torka 9. aprila bodo osrednji volilni uradi pregledali 300 kandidatnih list na katerih je 5.864 kandidatov za poslansko zbornico. V vseh 31 volilnih okrožjih so predložile liste naslednje stranke: KPI, PSU, KD, PRI, PSI UP, PLI, MSI, v 20 PDIUM in v 15 Unione nuova repubblica.
Poleg tega pa so bile vložene še naslednje kandidatne liste (v oklepaju število okrožij); Partito social-democrazia (8), Partito autonomo pensionati dTtalia (5), Partito mo-narchico nazionale (4), Volkspar-tei (3), Raggrupamento Italico (2), Partito comunista revoluzionario (2), Ragione e volonta (1), Partito sud-tirolese pei il progresso sociale (1), Partito agricoltori (1), Partito radicale (1), Movimento socialista (l), Unione nazionale di salu-te pubblica (1), Slovenska skupnost (1), Partito progressista (1), Movimento pro divorzio e solidarieta (1), Sacro idealismo nel mondo (1), Partito democratico progressista (1), Partito ordine economico (1), Riscossa popolare (1), Partito nazionale dei mutilati e combattenti dltalia (1) in Partito Sardo d’azio-ne (1).
Za senat je bilo v celoti vloženih 1.557 kandidatur.
V ponedeljek se prične socialistična konferenca v EUR v Rimu. Najprej bo obrazložil Nenni politični uvod programa o programu stranke pa bo govoril posl. Giolit ti. Torek bo posvečen razpravi o
programu, zvečer pa bo stranka program odobrila. Na zasedanju bo prisotnih okrog petsto osebnosti in med njimi vsi člani centralnega komiteja, sekretarji federacij in vsi izvoljeni pariamentarci, povabili pa so še večje število intelektualcev odnosno elanov stranke, ki sedaj vodijo ali predsedujejo pomembnejšim ustanovam.
Po včerajšnji manifestaciji v Rimu v zvezi s smrtjo Lutherja Kinga so v prvih zgodnjih jutranjih urah izpustili dvanajst demonstrantov, ki so jih zvečer prijeli. Poročilo o izgredih je policija predala sodnim oblastem. Dopoldne so dijaki višjih šol v Lecce manifestirali po ulicah v zvezi s tragičnim umorom Dijaki, ki so jih spremljali profesorji so postavili venec na spomenik padlih, nakar so čitali razne odstavke iz spisov Kinga. Nato so se vrnili v šolo in so redno nadalje vali z lekcijami.
Uslužbenci FIAT so danes že drugič stavkali. ker se ne morejo pogoditi s podjetjem glede zaračunavanja akordnega dela Kot prva. je tudi ta druga stavka dokaj napeta, saj so delavci postavili straže pred vse tovarniške vhode in je prišlo do več resnih incidentov s policijo. Po podatkih sindikatov se je gibalo število stavkajočih od 50 do 90 odstotkov, podatki podjetja pa ao nižji. Na vsak način pa tako iz podatkov podjetja kot sindikatov ii-haja, da je število stavkajočih od zadnje stavke naraslo.
NADALJNJE SPREMEMBE V VODSTVU ČSSR
Predsednik Svoboda sprejel ostavko češkoslovaške vlade
Sestavo nove vlade je poveril Cerniku ■ V ponedeljek seja vodstva ljudske fronte - Podrobnosti o zaključkih plenuma CK
PRAGA, 6. - Po krajši razpravi je danes dopoldne češkoslovaška vlada podala ostavko na predlog ministrskega predseonika Lenarta. Predsednik republike Svoboda je ostavko sprejel in prosil ministre, da ostanejo na svojem mestu za izvrševanje običajnih poslov, dokler ne bo sestavljena nova vlada.
Kasneje je predsednik Svoboda sprejel Oldrieha Černika, dosedanjega podpredsednika vlade, katerega je CK partije priporočil za novega predsednika vlade. Svoboda je Černika pooblastil, da sestavi vlado.
Postopek za sestavo vlade v ČS SR predvideva, da Čerhik upošteva seznam ministrov komunistov, s katerim že razpolaga in da vključi tudi dva ministra, od katerih prvi zastopa socialistično stranko, drugi pa ljudsko stranko katoliške smeri. Dosedaj je socialiste zastopal Neumann, ki je bil minister za sod stvo, kateremu očitajo, da je bil lutka in da je dejansko kril razne nepravilnosti. Katoličane je zastopal mons. Plojhar, ki je bil učin-Kovit kot minister za zdravstvo, katerega pa je Vatikan izobčil.
Že za danes zvečer je predvideno, da bosta obe stranki predložili svoja kandidata, v ponedeljek pa ;e bo sestal centralni odbor ljudske Trente, ki bo najprej izvolil novega predsednika. Dosedaj je ljudski fronti predsedoval Novotny, ki pa je dal ostavko in je CK partije predložil, da se izvoli Františka Kriegla člana prezidija.
Predvideva se, da bo vlada sestavljena predvsem iz novih ministrov. Minister za notranje zadeve bo verjetno general Pavel, ki je bil zaprt od leta 1951 do leta 1956, obrambo bo prevzel general Dzur, zunanje zadeve bivši minister za šolstvo in bivši predsednik ČSSR pri OZN Hajek, kulturo Galuška. Za podpredsednika vlade so predlagani: Ota Sik sestavljalec gospodarske reforme, Gustav Husak, ki je bil zaprt s Klementisom in Novomeškim in končno Strougal, ki so ga sedaj odstranili iz tajništva partije.
Se vedno ni bilo objavljeno celotno besedilo zaključne resolucije zasedanja plenuma CK partije, niti resolucije o raznih vprašanjih. Do sedaj se je samo izvedelo, da je v resoluciji rečeno, da CK v celoti podpira razvoj socialistične demokracije in da ne • bo dovolil korakov nazaj, prav tako pa ne bo dopustil, da bi se Vrnili na stanje pred zmago delavskega razreda. Glede vodilne' vloge partije je rečeno, da se je ne sme razumeti kot omejitev neodvisnosti ostalih strank ljudske fronte, temveč kot stalno politično in ideološko pobudo. Glede kongresa je CK zavrnil predloge o sklicanju izrednega kongresa partije, češ da je sedanji CK sposoben izvesti potrebne spremembe in da bi se na tak način nepravilno osredotočilo vse napore samo na osebne zamenjave, ki niso edino bistvene. Zato. je rečeno, da je treba pripraviti redni kongres partije.
Izvedele so se tudi nekatere podrobnosti govora, ki ga je na zasedanju CK spregovoril Novotny že v četrtek. Novotny je opozoril na razne nevarne manifestacije, ki spremljajo sedanji proces liberalizacije, vendar pa je priznal nujnost liberalizacije. Dejal je, da partija nima položaja v rokah in da se šibi zaradi delitve med pro-gresisti in konservativci in to ne na osnovi izbire programa temveč preteklosti. Občinstvo je pod vplivom tiska, ki je pogosto neodgovoren in negativne sile obnavljajo svojo aktivnost. Novotny je odločno zanikal, da bi imel kdaj koli opravka s procesi proti Slanske-mu ali z drugimi ilegalnimi dejanji. S ponosom1 je dejal, da med njegovim predsednikovanjem ni bil nihče obsojen na smrt. Glede obtožb, da je izvajal osebno oblast, pa je dejal, da ni «padla iz nebes«, temveč je bila rezultat sklepov partije. Zanikal je tudi, da
bi se skušal poslužiti vojske za pritisk na' plenum CK.
Moskovski list nlzvestija« poroča o proslavi 23. obletnice osvoboditve Bratislave in v tej zvezi piše, da je češkoslovaško prebivalstvo zadovoljno s sklepi plenuma centralnega komiteja partije, ki je podčrtal voljo, da se utrdi prijateljstvo s SZ. To je prvikrat, da neki sovjetski list pozitivno “ njuje dogodke v ČSSR.
oce-
Rcferendum o ustavi v Zahodni Nemčiji
BERLIN, 6. — Enajst milijonov vzhodnih Nemcev je danes z referendumom volilo o novi ustavi, ki bi morala nadomestiti prejšnjo iz 1949. leta. Volišča so odprli že ob 6. uri zjutraj. Domnevajo, da bo velika večina volivcev potrdila novo ustavo. Istočasno bo referendum pravcati plebiscit v korist Ulbrichta, ki bo lahko še enkrat dokazal, da se njegova vlada opira na ljudsko voljo. Vzhodnonemška tiskovna agencija je javila, da so o načrtu nove ustave že dva meseca javno razpravljali in da so vanjo vnesli spremembe, ki so jih predlagali volivci.
Med prvimi so danes glasovali
voditelji enotne socialistične stranke z Ulbrichtom rta čelu. Začetek volitev so v številnih mestih naznanili s fanfarami in z budnicami.
Pred pogajanji o Cipru
ANKARA, 6. — Sredi tega meseca se bodo začela preliminarna pogajanja med predstavniki turške in grške skupnosti na Cipru. Med razgovori bodo skušali doseči sporazum za dokončno rešitev problemov, ki že leta tarejo prebivalce otoka.
To je javil voditelj ciprsko-turške manjšine Rauf Denktas. Če se bodo ta pogajanja uspešno končala, je izjavil predstavnik ciprskih Turkov, bodo prešli v drugo fazo, med katero bodo skušali doseči dokončen sporazum.
LONDON, 6. — Španija je s popevko «LLa, la, la» v interpretaciji Massiela osvojila «13. veliko nagrado evrovizije.« Na drugo mesto se je uvrstila Congratulations«, ki jo je za Anglijo predstavil Cliff Richard, medtem ko je tretja nagrada pripadla po zaslugi Isabelle Aubert, ki je zapela popevko «La Source«, Franciji.
D«Ijena mnenja o novi Wilsonovi vladi
LONDON, 6. — Tisk in javno mnenje sta sprejela novo VVilsono-vo vlado z deljenimi mnenji. Konservativni krogi so seveda kritizirali Wilsona, ki je «zamenjal vladi kožo, medtem ko je ostalo jedro isto«.
Opozicija ima to kot reklamni trik, s katerim hočejo metati volivcem prah v oči. Z raznih strani pa potrjujejo, da nova vlada praktično predstavlja zmago levice na življenjsko važnem področju, kot so dohodki in cene Prav zaradi tega Barbara Castle, ki odgovarja za to področje, gotovo ne bo ugajala človeku laburistične desničarske struje, kot je finančni minister Roy Jenkins. Novi vladni okvir bolj ustreza potrebi p.) natančnejšem načrtovanju na socialnem in gospodarskem področju. Prav zaradi tega so spremembe vnesli v sektorjih, ki so najbolj občuteni. Ministrstev za notranje zadeve in za obrambo se niso dotaknili, zato pa je tembolj presenetilo napredovanje Barbare Castle, ki je tako postala ženska z največjo oblastjo v Združenem kraljestvu. Ženska bo morala prisiliti tradeunione, da sprejmejo dohodninsko politiko in politiko zamrznjenja mezd. Že dejstvo, da je imela Castlova nedvomen uspeh v politiki transportov in v kampanji za znižanje žrtev prometnih nesreč, je napravilo iz nje ministrico, o kateri je bilo precej debat, a tudi ministrico, ki je dosledno in z vso ostrino izpeljala napovedano politično linijo.
i VCEHAJ URADNA PROGLASITEV
Svečanosti oh proglasitvi pokrajine Pordenon
Mesto je v zastavah - Svečanost v gledališču «Verdi» Pokrajina obsega 51 občin in ima 250 tisoč prebivalcev
PORDENONE, 6. — Danes je du Popoldanske svečanosti so se pri-končno ustanovljena pokrajina Por- j čele s povorko, pred katero je igra-denone, ki je postala četrta pokra- la mestna godba. Predstavniki ob-jina dežele s posehnim statutom | lasti in številnih organizacij so se
NOVI DELHI, 6. — Indijska tiskovna agencija je javila, da se je v tovarni umetnih gnojil v Ko-tahu, 480 km od Novega Delhija, porušil 90 m visok kovinski stolp. Pri nesreči je bilo 30 mrtvih.
Furlanije - Julijske krajine. Danes je namreč zapadlo petnajst dni, ki jih predvideva zakon za izvajanje po objavi v uradnem listu.
Zakon o ustanovitvi pokrajine vsebuje tri člene. Prvi našteva 51 občin, ki sestavljajo pokrajino; drugi določa trimesečni rok, da bodo pristojna ministrstva uredila upravne zadeve, zadnji pa se nanaša na upravna vprašanja pokrajine.
Nova pokrajina ima 2.302 kv. km ozemlja in 250.000 prebivalcev, od katerih v glavnem mestu 42.000. Podprefektura in podkve.stura sta avtomatično pretvorjeni v prefekturo in kvesturo, kmalu bodo ustanovili trgovinsko zbornico in razpisali volitve za pokrajinski svet. Nova pokrajina ima močno industrijo, ki je osredotočena okrog Pordenona. kjer je samo v podjetju Zanussi zaposlenih 10.000 delavcev.
Mesto je bilo danes v zastavah, saj je prebivalstvo zelo zadovoljno, da so končno prejeli toliko časa zahtevano avtonomijo. Ves dan niso delali in tudi šole so bile zaprte. Že dopoldne je prefekt Parente sprejel 51 županov.
EVROPSKI POKAL NARODOV
Bolgarija-Italija 3:2 (1:0) Domačini so zmagali zasluženo
Povratno četrtfinalno srečanje bo 20. aprila v Neaplju
Pred 75.000 gledalci sta se enajsterici predstavili v lepem vreme-
- **>■ mov; Popov, Jekov, Asparukov, Kotkov, Dermendjev.
ITALIJA; „AlberJ»3};, Burgnlch, Facchettj; Bertini, Bercellino, Pic-chi; Dopien»h4pi,' Juliafla, Mazz;oja, Rivera, Pra|L
Gole so dosegli: v p.p. 11’ Kotkov (B.) enajstmetrovka, v d.p. 15’ Penev (B.) avtogol, 21’ Dermendjev (B.), 37’ Prati (I.).
SODNIK: Schulenberg (Zahodna Nemčija).
Začetek srečanja je bil zelo medel. Vendar pa se je Bolgarija kmalu izmotala iz začetnega »otipavanja« nasprotnika in že kar takoj je bilo opazno, da italijanska obramba nd posebno razpoložena Le s težavo je namreč nadzorovala prostor pred svojimi vrati in šele v 9’ so «azzurri» prvič zaposlili bolgarskega vratarja Bonceva.
V 11’ prvi gol:	Bercellino in
Asparukov sta se skušala polastiti žoge na robu italijanskega kazenskega prostora, ko je bil bolgarski srednji napadalec zrušen. Sod-(morda nekoliko preostro)
nik je
dosodil enajstmetrovko, katero je Kotkov, kljub pravilno usmerjenemu skoku Albertosija, spremenil v gol.
Odgovor Italijanov je bil počasen, vendar pa je Prati kljub temu dvakrat zadel okvir vrat, enkrat pa je na odbito žogo star-tal z glavo in je praktično prazna vrata iz neposredne bližine zgrešil.
V 24’ je v gneči pred vrati Pic-chi dobil močan udarec v glavo in je moral za 3 minute zapustiti igrišče. V času njegove odsotnosti je Albertosi ubranil skoraj stoodstoten avtogol, ko je Bertini skušal preusmeriti strel Kotkova, a je žogi obrnil pot v smeri lastnih vrat.
Sledilo je obdobje močnega pritiska domačinov in šele proti koncu polčasa so gostje zaigrali nekoliko bolj sproščeno. Pred svojim kazenskim prostorom pa so bolgarski branilci rezali strele italijanskih napadalcev tako učinkovito, da so prispeli do Bonceva
CIANO COLORI
NAJBOLJŠE DOMAČE IN TUJE ZNAMKE
VELIKA IZBIRA VSEH IZDELKOM ZA SLIKANJE IN PLESKANJE
CIANO
LEPE STENSKE PAPIRNATE TAPETE
TRST - Viale XX Scttcmbre 38-B
vem srečanju — ki sta ga društvi odigrali že pred časom — je slovenska ekipa premagala tržaško z 10:4.
Turnir se bo nadaljeval danes zjutraj. V bazenu pokritega kopališča se bosta pomerili med seboj ekipi Triestine in Ljubljane. Srečanje se bo začelo ob 10. uri.
le od daleč poslane (in nenevarne) žoge.
V	drugem polčasu se je italijanska -vrsta predstavila brez Picchi-ja, ki je vstopil v igro šele po več minutah, vendar je praktično (in tudi dejansko) le statiral na desnem krilu, kjer pa ni svoji ekipi prav nič koristil, saj se vseh 45’ žoge ni skoraj niti dotaknil.
Bolgarija je svojo premoč temeljito izkoristila in je valila napad za napadom proti italijanskim vratom, ki jih je v nekaj primerih rešila le skoraj neverjetna nerodnost bolgarskih napadalcev.
Ko se je zdelo, da bodo domačini rezultat povišali je prišlo do izenačenja. Strel Mazzola se je odbil od Peneva in preusmerjena ži ga je skončaia v bolgarski mreži. Avtogol.
V	21’ je Dermendjev od vratnice odbito žogo poslal v mrežo in Bolgarija je bila zopet v vodstvu. Ob tej priliki se je poškodoval Albertosi in moral je zapustiti igrišče Zamenjal ga je rezervni vratar Vieri, toda v 27’ je moral tudi on pobrati žogo iz mreže: rezultat jo s strelom z leve povišal na 3:1 desno polkrilo Jekov.
Italijansko moštvo se je zmedlo in je igro v glavnem improviziralo. Bolgarski napadalci so neprestano zaposlovali obrambo gostov, ki se v napad praktično niso več spuščali. In tudi tokrat je — ko ni nič kazalo, da bi Italijani še kaj dosegli — prišlo do gola «azzur-rov«.
Po akciji Mazzola - Rivera - Preti, je slednji hladnokrvno potisnil žogo v vrata. Rezultat 3:2 je dovoljeval za obe ekipi možnost izenačenja, seveda pa je vsaka enajsterica gledala na to možnost z drugačnimi občutki. Bolgari pa se niso zaprli v obrambo, ampak so skušah raje doseči še en gol, kar pa jim ni uspelo, ker je okrnjena italijanska postava do konca vzdržala vse njihove napade.
Italijani so torej iz tega srečanja izšli kot poraženci, res pa je tudi, da so kljub zelo napadalni igri Bolgarov in neurejeni igri svojih vrst ter okrnjenemu moštvu utrpeli le minimalen poraz z razliko enega samega gola, kar jim vsekakor daje možnost, da v povratni tekmi 20. aprila v Neaplju nadomestijo to, kar so zdaj zapravili.
Naraščajniki turnir: Trkstina-Kranj 3:3
Sinoči v tržaškem pokritem ba-zgtiu:
Triestina — Kranj (naraščajniki) 3:3 (0:0, 0:1, 1:1, 2:1).
TRIESTINA:	Lacosegliaz, Ber-
nard, Vassilli, Čemi, Colautti, Sem-prini, Leghissa, Astolfi, Bozzano, Polli, Cocchi.
KRANJ: Zupan, Kodek, Podver-šček, Milanovič,'.Brezec, Velikonje, Klemenčič, Judeš, Švare, Bizjak.
STRELCI: Vassilli, Astolfi in Leghissa za Triestino, Klemenčič in Velikonje (2) za Kranj.
Srečanje obeh naraščajnških e-kip je bilo zelo živahno. Mladi igralci obeh ekip so pokazali dobro plavalno osnovo, start na žogo iri tudi zadovoljiv strel. V pr-
BALINANJE
Danes dva nastopa Gaje
Fadriško-gropajska Gaja bo danes nastopila v okviru tekmovanja C lige z dvema ekipama. Prvo moštvo Gaje bo v postavi Baic-Guštin nastopilo ob 9. uri na igrišču Poldo, B ekipa pa bo v postavi Žagar - Grgič igrala ob isti uri na igrišču Riosa.
ODBOJKA
MOŠKA D LIGA
Kljub dobri igri poraz Bora «B»
Gasilci Trst «B» — Bor «B» 3:0 (15:6, 15:2, 15:4)
Postava Bora: Morpurgo, Persin-ger, Može, Malalan, Furlan, Starc, Spetič, Marc, Bolčina.
Sinoči so odigrali prvo kolo letošnjega moškega deželnega prven. stva C lige. V miljski občinski telovadnici je nastopila tudi druga ekipa Bora, ki je tako prestala svoj «ognjeni krst«.
Borovci seveda v tem srečanju proti izkušenim igralcem tržaških gasilcev niso upali: na 'uspeh in so res doživeli poraz. Rezultat kaže, da je poraz težak, vendar pa se stvari niso odvijale povsem tako, kot kažejo številke, ki so v športu često varljive. Ekipa Bora B se je namreč predstavila na i-grišče kot izredno borbena enota, ki se nikakor ni ustrašila bojših nasprotnikov, katerim je vseskozi nudila oster odpor. «Plavi» so se izkazali zlasti v obrambi, kjer so izpričali že dokajšnjo stopnjo vi-granosti. Manj učinkovit pa je bil napad, brez katerega seveda ni mogoče delati točk.
Kljub navidez hudemu porazu Je torej moštvo zadovoljilo in so vsi igralci izpolnili določene jim naloge.
kasneje zbrali v gledališču »Verdi«. Na odru so bile zastave vseh občin. Priložnostne govore so imeli:	župan Pordenona odv. Ros,
predsednik videmske pokrajine u-prave odv. Turello, podtajnik za notranje zadeve posl. Cecherini, predsednik dežele Berzanti in minister za odnose s parlamentom Scaglia.
Ob stoletnici prve številke «Slovenskega naroda»
MARIBOR, C. — V Mariboru so danes v okviru proslave 100-letni ce izida prvega slovenskega dnevnika ((Slovenski narod« odprli tri
boljša novinarska dela. Prvo in glavno nagrado je za dolgoletno novinarsko delo prejel sodelavec ljubljanske radiotelevizije Stane
«Slovenskem narodu«, ] Vilhar. Nagrajenih je bilo tudi ' enajst slovenskih novinarjev za u-spešno poročanje z raznih področji družbenega življenja v preteklem letu. Nagrada za fotografijo je bila dodeljena fotoreporterju TT tednika Žnidaršiču. Poleg tega sta bila nagrajena fotoreporterja mariborskega «Večera» in ljubljanskega «Dela».
O vlogi ((Slovenskega naroda« je na slovesni akademiji govoril predsednik slovenskih novinarjev Milan Pogačnik, medtem ko je predsednik republiške komisije SZDL Janez Vipotnik govoril o pomenu tiska za demokratizacijo družbe.
razstave:
razstavo časopisne fotografije in razstavo o slovenskem tisku v narodnoosvobodilni borbi.
Za številne udeležence proslave, med katerimi so bili tudi avstrijski, madžarski in italijanski novinarji, je predsednik občinske skupščine Maribora Žlender priredil sprejem. Na poslopju, kjer je bilo prvo uredništvo ((Slovenskega naroda«, so odkrili spominsko ploščo, pred spomenike prvih urednikov Antona Tomšiča, Josipa Jurčiča, dr. Dominikusa
Ob tej priložnosti so bile dodeljena tudi Tomšičeve nagrade za naj-
...........................
Francija-Jugoslavija 1:1 (0:0)
Strelca obeh golov v 21 ’ Musemič ,
drugem
su
polča-v 34' l\allo
MARSEILLE, 6. — Za prvo četrtfinalno srečanje tekmovanja za Evropski pokal narodov sta v «Meki <> francoskega nogometa Marseillu Francija in Jugoslavija danes svoji enajsterici predstavili v naslednjih postavah:
FRANCIJA: Aubour; Djorkaeff, Bosqueier; Quittet, Baeza, Her-bin; Simon, Loubet, Combin, Di Nallo, Beretta.
JUGOSLAVIJA: Pantelič; Fazlagič, Holcer; Djordjevič, Paonovič, Mihajlovič; Musovič, Osim, Musemič, Trivič, Djajič.
SODNIK: Vetter (Vzhodna Nemčija).
Čeprav je bila Francija pred tem srečanjem prepričana, da bo premagala Balkance, ji to ni uspelo.
Jugoslovani so prišli celo prvi v vodstvo in so nato obranili rezultat brez zmagovalca in so torej zdaj v ugodnem položaju pred povratnim srečanjem na domačih
srečanjem tleh. Neodločen izid v bistvu pravilno odraža razmerje sil na igrišču. Obe enajsterici sta si bili več ali manj enakovredni ter tehnično in agonistično uravnovešeni, čeprav je morda imela Francija od igre nekaj več.
Jugoslavija je prišla do vodstva v 21’ drugega polčasa. Musemič je z glavo prestregel kazenski strel Djajiča in ga usmeril pod francosko prečke.
Odgovor Francije je bil takojšen. Izvedla je vrsto napadov in 12 minut pred zaključnim sodnikovim žvižgom je izsilila izenačenje: Nallo je ukanil Panteliča iz razdalje komaj nekaj korakov.
Francozi so ostro napadali zlasti v poslednjih minutah tekme. Za vsako ceno so želeli priti do zmage, vendar pa je urejena in trdna jugoslovanska obramba vzdržala pritisk «trikolorov» in tako ob koncu tekme ni bilo ne zmagovalcev ne poražencev.
Povratno srečanje med obema reprezentancama bodo odigrali 24. aprila v Beogradu.
Profesionalci niso navdušeni nad turnirji «open»
LOS ANGELES, 6. - Predstavnik h ameriške Nacionalne teniške lige George Maccall je izjavil, da se po-•-1 klicni teniški igralci verjetno ne bo-
do udeležili prvega »odprtega* te niškega turnirja v Wimhledonu. la turnir bo na sporedu letos junij 4 meseca.
Maccall je izjavit, da bi radi diletantski igralci nauzotovaii tenisu šport, vendar pa -.a - >užke pri te li ških prireditvah j inašajo le poklicni igralci. Dejal ;e tudi, da se ne bo udeležil «or!pr|ega» turnir a v Franciji, ki bo na Šaredu letos meseca maja, čeprav so ga anj z njegovimi igralci povabili. Njegovi skupini so namteč ponudili prenizke nagrade.
V Nacionalni tenisk' ligi nastopa skupno 10 igralcev ie sicer:
MOŠKI: Rod La v er, Ken Rose wall, Fred Stolle, Roy Erners ra, Pancho Gonzales in Andres Ginjeno.
ŽENSKE: Billie Jean King, Rose-mary Casals, Ann Haydon Jones in Francoise Durr.

Jugoslovan Valenčič zmagal na 5. etapi dirke po Maroku
Jugos'ovan Rudi Valenčič je zrna gai na peti etapi na mednarodni kolesarski dirki «Po Maroku«. Valenčič je prispel prv’ na cilj najtežje in najdaljše etape — 225 km.
Valenčič je za 225 km od Taro-udanta do Marakeša potreboval 6:56,32 ure. Na izvrstno 10. mesto se je uvrstil tudi mladi Stane Bo žičnik s časom 7:08,02.
V generalnem plasmaju vodi Ro mun Moiceanu.
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
VPLAČANA GLAVNICA 300.000.000 REZERVNI SKLAD 7.557,779 SEDEŽ IN RAVNATELJSTVO
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ŠT. 38-101, 38*045	BRZOJAVNI NASLOV/: BANKRED
Pod predsedstvom dr. A. Kukanje je bil preteklo nedeljo na sedežu zavoda občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke, katerega se je udeležilo osebno in po zastopnikih 84 delničarjev, ki so predstavljali nad dve tretjini glavnice.
Zbor je odobril poročili upravnega sveta in nadzornega odbora ter obračun za preteklo poslovno leto, ter namenil dobiček v razne rezervne sklade pri zavodu. Po živahni razpravi pa je zbor sprejel resolucijo, v kateri jemlje na znanje prizadevanja upravnega sveta za dosego dovoljenja za bančno poslovanje s tujino in obžaluje, da ta prizadevanja še niso dosegla zaželenega uspeha. Zbor poziva upravni svet, naj svojo akcijo v to smer odločno nadaljuje. Delničarji in sploh tukajšnji slovenski poslovni svet, predvsem pa operaterji s področja zunanje trgovine se namreč čutijo prizadete, ker ne morejo opravljati svojih poslov s posredovanjem lastnegh denarnega zavoda. Sami banki pa je brez tega dovoljenja onemogočeno, da bi igrala vlogo mostu v trgovinski menjavi med Trstom in zaledjem.
Iz obeh poročil in iz posameznih proračunskih postavk so delničarji lahko ugotovili, da je Tržaška kreditna banka tudi v lanskem letu znatno razširila svoje dejavnosti ter še močneje okrepila svojo lastno strukturo. Lanski napredek je toliko bolj pomemben, ker se tudi v zadnjem času krajevni gospodarski krogi niso znali osvoboditi svoje značilne plahosti pri prevzemanju novih pobud in niso znali najti tistega zagona, ki je potreben za uspešen razvoj splošnega gospodarskega življenja. Napredek osrednjega slovenskega denarnega zavoda je dalje toliko bolj pomemben tudi zaradi splošne gospodarske zaostalosti našega področja, ki ga še otežuje dejstvo, da je Trst eno izmed najbolj obdavčenimi središči v državi. Kljub vsemu temu je banka lahko zaključila svoje lansko poslova-nje s prebitkom, ki presega 8 milijonov lir, kar je pripisati po eni strani trdnemu zaupanju, ki si ga je znala pridobiti pri svoji čedalje številnejši klienteli, po drugi pa njenemu nenehnemu prizadevanju, da bi razši rila in sproti utrjevala svoje poslovanje.
Leta 1959, ko je banka začela poslovati, je znašala skupna vrednost zaupanih ji denarnih sredstev (hranilne vloge in tekoči računi) 175 milijonov lir: lansko leto pa je ta postavka presegla 1 milijardo 274 milijonov lir. Napredek v letu 1967 je znašal 116 mi-
lijonov, same vezane vloge pa so se povečale za več kot 68 milijonov lir. Masa zaupanih sredstev se torej veča iz leta v leto in to je prvo, kar daje banki pravico, da ocenjuje svoje splošno in zlasti lansko poslovanje, kot zadovoljivo. Po drugi strani pa se banka trudi, da zaupana sredstva tudi primerno uporabi: njene naložbe so v lanskem letu narasle povprečno za nad 100 milijonov lir. Iz podrobnejše analize podatkov o lanskem poslovanju je razvidno, da je znašalo razmerje med naložbami in vlogami 57,7 od sto; banka je torej tudi lani poslovala z izrazito prizadevnostjo hkrati pa tudi v mejah trdne previdnosti.
Skupna vrednost lastnih vrednostnih papirjev, ki so v bilanci vpisani po borzni ceni konec leta, je dosegla 277 milijonov lir. Postavka o udeležbah banke izkazuje v lanskem , letu napredel: -za 650.000 iir; v letošnjem letu Pa' Sij bd' Skupna vrednost te postavke dvignila za 10 milijonov lir, to je za toliko, kolikor znaša delež Tržaške kreditne banke pri deželni finančni delniški družbi «Friulia», h ka 'teri '"s6' "Je bimka' čutila dolžno pristopiti kot krajevni bančni zavod, ki igra na tem področju svojo specifično vlogo.
Upravljavci banke so tudi lani odpisali v razne sklade predvidene akantonacije. Gre za sklade, ki se prvenstveno nanašajo na odprav nino osebja, ter na redno amortizacijo stro jev in drugih premičnin ter nepremičnin Skupna višina teh skladov je dosegla 40 milijonov iir, kar je nov dokaz o vsestranski trdnosti zavoda. O vitalnosti TKB pa pričajo tudi druge bilančne postavke, med temi zla sti blagajniški račun, ki je v lanskem letu prekoračil 31 milijard lir Posebno pozornost zasluži tudi dejstvo, da je oanka lani raz tegnila svojo kreditno dejavnost na nekatere obmejne občine. Dolina, Zgonik, Kepenlubor. Njena prizadevanja so zdaj usmeijona v to da bi še v letošnjem letu razširha svoj delokrog še na nova področja.
Kar se tiče razdelitve lanskega dobička, k’ je znašal 8 036.904 lir, in kateremu je dodat: nerazdeljen dobiček iz prejšnjih poslovnih let v višini 1.586.741 iir, to je skupaj 9,652 645 lir. so se delničarji izrekli za. njegovo vklju čitev v rezervne sklade zavoda Rednemu re zervnemu skladu so ako namenili 7 912 134 lir, tako da je naraste) na 15 milijonov, v sklad za kritje terjr.tveniv. rizikov pa 1 377.501 liro, tako da je ta sklad narastei na 8.630.071. lir.
V povzetku izkazuje lanska TManea Tržaške kreditne banke naslednjo sliko:
—	Aktiva....................L	2.113 017.727
Razvidnostni	računi .	.	L	1.524 540 364
Skupaj	L	3.037.558.091
—	Pasiva:
Družbena glavnica, rezerve, amortizacije in razni
upniki....................L	2.103.335.082
Prenos dobička nrejšnjih poslovanj L 1.585.741 Dobiček poslovnega leta 1967	.	.	L	8.066.904	L
Razvidnostni računi
9 652 645 2.113.017.727
1 524.540 :":4
Skupaj L 3.637.558,091
RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA
Razni dobički . Stroški in izgube Poslovni dobiček
L.
L
L
116 355 867 108 288 963 8.066 904
UPRAVNI SVET;
Predsednik:
Dr. Angelo Kukanja Podpredsednik:
Dr. Stanislav Oblak
Upravniki: Emil Colja, Vojko luga, Josip Panjek, Stanislav srnina, dr. France Tončič
Fer-
Ko-
NADZORNI ODBOR: Rag. Vincenzo Chioatto dr. Vladimir Berginc, rag. Silvan Mesesnel, jaz
RAVNATELJ:
Dr. žaromir Simonič
predsednik, Franc Cesar, Libero Polo-
PfllSiff£TuTtn:iy
RING LARDNER:
a Pogovor
Neke noči sem se slučajno Peljal iz Wilmingtona, Delawa-re. Ne vem že, kam sem šel. Sedel sem v oddelku za kadilce in prisluškoval pogovoru dveh moških, ki ju bom imenoval Mr. Butler in Mr. Hawkes. Videti je bilo, da sta oba iz istega mesta. Edino, kar sem si želel, je bilo, da bi njun pogovor lahko ponovil dobesedno, Pa ga pri najboljši volji lahko le po spominu. Možaka se očitno nista videla takole tri do petnajst let, kot po navadi rečejo sodniki.
«Ja,» je rekel Mr. Havvkes, «ampak če tole ni Dick Butler!«
«Ja,» je rekel Mr. Butler, «ampak če to ni Dale Havvkes!«
«Ampak, Dick,« je rekel Havvkes, «nikdar ne bi pričakoval, da te bom srečal na tem vlaku.
«Ne,» je dejal Butler. »Običajno se vozim z osemindvaj-setko. S temle sem šel nocoj le zato, ker sem moral danes ostati v Wilmingtonu.»
•Kam pa si namenjen?« je vprašal Havvkes.
«Ja, v mesto grem,« je odvrnil Butler.
"Jaz tudi in zares sem vedel, da sva se znašla v istem vagonu.«
Oba sta bila vesela in obema se je zdelo čudno, vendar sta to z mimiko uspešno prikrivala. Po krajšem premoru Je Havvkes zopet spregovoril.
«Kdaj si bil nazadnje v Lan-singu?«
«Jaz?» je rekel Butler. »Celih dvanajst let že nisem bil tam.«
»Tudi jaz že nisem bil celih deset let tam. In kam si namenjen?«
«V Nevv York,» je odvrnil Butler. «Približno enkrat na leto moram tja. In kam greš ti?«
»Jaz?« je vprašal Hawkes. «Tudi jaz grem v Nevv York. Službeno moram tja vsakih nekaj mesecev.«
«Moraš ti pogosto tja?«
«Jaz? Vsakih nekaj mesecev. Moraš ti često tja?«
«Približno enkrat na leto. Kdaj pa si bil nazadnje v Lan-singu?«
«Zadnjič sem bil pred desetimi leti. Kdaj pa si bil ti nazadnje?«
«Takole, kakšnih dvanajst let bo tega. Marsikaj se je spremenilo, odkar sva odšla od tam.«
«Da, da; saj sem si mislil. Človek se počuti kar nekako Postaranega, ko se vrne in vidi, da ga nihče več ne pozna.«
»Prav imaš. Tam hodim po cestah in ne vidim nikogar, ki bi ga poznal?«
«Kdaj ci že bil nazadnje tam?«
«Jaz?» je rekel Havvkes. »Približno na vsakih deset let grem tja. Ja, kaj pa je s starim Kel-seyem?»
"Koga misliš? Kelseya?»
«Da, kako je kaj z njim?«
«Stari Kelsey? Saj je mrtev *e deset let.«
«Hm, tega pa nisem vedel. In kaj je bilo z njegovo hčerjo, Eleanoro, mislim.«
«Ona se je vendar poročila s tistim Forsterjem ali Jenningsom ali kako že iz Flinta » «Že, že. Ampak jaz mislim drugo hčer, Louiso.«
"Aha; tudi ona je poročena?« «Kam greš sedaj?«
»V Nevv York sem namenjen Po službenih opravkih.«^
"Jaz moram tja približno enkrat na leto — poslovno «
«Greš pogosto nazaj v Lan-sing?«
"Takole vsakih deset let enkrat. Komaj še poznam koga tam. človek se čudno počuti, ko gre po cesti in nikogar ne Pozna.«
«Tudi jaz se vselej tako počutim. Počutim se, kot da bi to sploh ne bilo moje staro rojstno mesto. Hodim po cestah gor in dol, nikogar ne po-znam in nihče me ne ogovori. Mislim, da danes poznam več ljudi v Nevv Yorku kot v Lan-singu.«
«Greš pogosto v Nevv York?» "Samo enkrat na leto približno. Vselej moram tja službeno.«
«New York ni nikdar isti in nikoli ni bil.«
«Ne, venomer se spreminja. prav kot Lansing. Sicer pa mislim, da se vsa mesta spreminjajo »
«Ne vem kaj dosti o Lansin-Su Tja grem na deset ali dvanajst let.«
"Kaj pa bereš?«
«Oh, samo kratek članek o ^ziji je. Dosti zanimivih člankov o Aziji je v časopisih.«
"Videl sem jih samo opkaj. Jaz pa berem o potrošnji.«
«2e dobro Kar nadaljuj in ne daj, da bi te motil «
"Prav Ravnokar sem hotel končati. Tudi ti preberi do kraja, kar si začel »
"V redu Sai se bova še potem kaj noaovo-Ua Pa je zares čudon da sva se srečala v istem vagonu.«
REPREZENTATIVNA MAPA SPAEALOVIH GRAFIK
Re trospektiva v malem
l■lVlll•llla■lllllllll■l«ll■llllll■llvrT■lf■lllllll■l>lll•lll•llllll■lllllllll■llal■l«a•ll■l«lltlBTlI^l«lll■l■«llllllll||||/l•l|||||||ll|||llI||||■•||||a|||||nxlV|t||||||||||||||||||||■|||aal||,l,|||||||aall|l,l||,|,l,,ll,|1|||ll||||||lf||||fa|1||l||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||a||||■|||||f|||a|||Jill||«|a|||||||||al•|V1|||l||lalva«
Za Slovenske slikarje in kipar- i je so v zadnjem času vendarle nastopili boljši časi in število knjig, ki predstavljajo slovenske | likovnike in njihovo dejavnost širši javnosti, počasi a vztrajno raste. Tega smo seveda veseli, posebno še, ker imajo tovrstne izdaje velik odmev ne samo doma temveč tudi v svetu. Tam morda še večjega kot doma. Posebno velja to še za našega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Ni namreč dolgo tega, kar smo dobili v izdaji mariborske založbe Obzorja in Založništva tržaškega tiska o njem obsežno monografijo, ki jo je napisal Aleksander Bas-sin. V obširni študiji, o kateri smo tudi poročali, je Bassdn analiziral Spacalovo umetnost, slikarjevo osebnost ter skušaj prodreti v bistvo Spaealovih umetnosti za katero je uporabil Mar-olorijevo poetično interpretacijo Spacalove umetnosti; da je namreč Spacal danes edini umetnik v Italiji, ki si je znal poiskati lastni grafični stil in prilagoditi lesorez miselnim, utemeljenim oblikam v nasprotju z otrplostjo abstraktnega reda. Drugi del monografije o Spacalu predstavljajo reprodukcije Spaealovih grafik. Ni torej dolgo, ko smo dobili o Spacalu monografijo, že imamo pred seboj novo predstavitev tega velikega umetnika. Ne sicer v obliki monografije temveč v obliki mape, v kateri je poudarek na reprodukcijah in v kateri pisana beseda predstavlja samo kratek uvod v umevanje likovnega izraza.
Tudi Spacalova mapa, ki jo imamo sedaj pred sabo, je koprodukcijsko delo. Kot je Spacal tržaški, slovenski slikar, ki živi in dela v Trstu in Piranu, tako sta
i tudi njegovo mapo izdali slovenska in italijanska založba: založ ba Mladinska knjiga iz Ljubljane I in založba Scheiwiller v Milanu. Spremno besedo sta napisala Franco Russoli in Zoran Kri-žišndk. Pa tudi sicer je v tehničnem pogledu ta mapa nastajala deloma v Trstu, deloma v Ljubljani. Opremo mape in listov je zasnoval Jože Brumen. Klišeje je izdelala klišama Peschitz v Trstu, priloge je tiskala tiskarna Graphis v Trstu, besedilo pa Triglavska tiskarna v Ljubljani. Tako imamo torej v beli, platnen: mapi zbranih nekaj najbolj značilnih Spaealovih grafičnih listov iz let 1936-1967 in v skupni izdaji, slovensko-italijanski, predstavljenega slovenskega umetnika, katerega dejavnost odseva v dva sosedna svetova.
Ni na tem mestu priložnost, da bi pisali o Spacalu, ki ga vsi več ali manj dobro poznamo. Tu di ni naš namen, da bi prikazova li značaj Spacalove grafike in ocenjevali izbor v to mapo uvrščenih reprodukcij. Naj samo nave demo, da obsega ta mapa izbor štiridesetih grafik, nastalih v letih od 1936 pa do danes in da je njen poudarek predvsem na reprodukcijah. Zato je uvod Zorana Kržišnika le kratek In skuša poudariti predvsem Spacalovo najtesnejšo povezanost s kraškim svetom, kateremu je sicer posvečenih največ reproduciranih grafik. Kraška vas z vsemi svojimi značilnostmi in nekaj precej podobne dalmatinske tematike, to je vsebina teh grafičnih listov, v katerih se nam Spacal kaže kot svojevrstni pesnik kraškega sveta v vseh oblikah njegovega življenja. Seveda nam ta mapa Spaealovih grafik kaže tudi ce-
Lojze Spacal
Mesečna svetloba na Krasu
Lojze Spacal je od 20. do 30. marca razstavljal v galeriji na Trgu Cavour v Milanu čez 40 svojih grafičnih del (1937-1967), 28. marca pa so odprli njegovo razstavo tudi v palači Chiericati v Vicenzi, ki so jo organizirali pinakoteka in mestni muzeji v sodelovanju z muzejem moderne umetnosti iz Trsta
loten slikarjev razvoj in predstavlja tako nekako retrospektivo v malem. Ta retrospektiva pa je za poznavalca Spacalovega razvoja in ljubitelja grafike še posebej zanimiva saj kaže vso slikarjevo evolucijo od njegovih prvih lesorezov do današnjih stvaritev, med katerimi so nekatere vendarle zgolj dekorativne. Nekaj med gra-
fikami je tudi barvnih, ki poživljajo celotno mapo. Posebnost te mape pa je slednjič tudi v tem, da posamezni listi niso vezani temveč so vsak zase, to pa omogoča, da pravzaprav vsako od teh podob ukovirimo in obesimo na steno, pa čeprav sicer ni mogoče govoriti o originalih. Glede na to tudi cena niti ni tako visoka. Po-
sebno še, ker so reprodukcije podob v resnici več kot tehnično dovršene, sama mapa pa je tudi sicer več kot odlično opremljena.
Gre torej za lepo izdajo, za več kot lepo in dovršeno predstavitev tržaškega mojstra pa tudi za tehtno dopolnitev tovrstnih publikacij, ki jih pravzaprav premoremo še prav malo. Sl. P.u.
Ekspresionizem v slovenski drami in v poeziji Murn-Aleksandrov, Mitkiewitz in Jesenin
(Ob petih zvezkih iz zbirke Kondor)
k carica, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, se bliža svojemu stotemu zvezku. Večkrat smo poudarjali, da bi bilo primerno, da založba pospeši izdajanje teh knjig, namenjenih predvsem študentski mladini, pa tudi vsem prijateljem cenene knjige. Zdaj je v kratkem času izšlo več knjig te zbirke, ki prinaša izbrana dela domačega in tujega slovstva. Naj na kratko opozorimo na pet novih knjig te zbirke.
UPORNIK. SLOVENSKA EKSPRESIONISTIČNA ENODEJANKA. Pod tem naslovom je Franc Zdravec pripravil izbor slovenske ekspresionistične dramatike, bolje rečeno ekspresionističnih e-nodejamk. V knjigo je namreč u-uvstil predvsem prizore in enodejanke ter odlomke daljših dram, to pa zaradi tega, ker bo sicer delo Slavka Gruma izšlo v posebni knjižici, nekatera druga dramska dela ekspresionističnih avtorjev pa niso več čisto ekspresionistična temveč na meji med ekspresionizmom in realizmom. Tako so v tej zbirki zastopani France Bevk, Stanko Majcen, Miran Jarc, Ivan Pregelj, Bratko Kreft, Alojzij Remec, Anton Leskovec in Slavko Grum. France Bevk je zastopan z enodejanko V kavami, Stanko Majcen z odrsko vizijo Apokalipsa, z odlomkom iz drame Dediči nebeškega kraljestva in Zamorko. Bratko Kreft je predstavljen z dramo Tiberij Grakh, v kateri se je že na začetku svoje literarne poti srečal z množico in revolucionarnim junakom. Nadalje so objavljeni odlomki iz Remčeve tragedije Magda, odlomki iz drame Antona Leskovca Kraljična Haris, dramska pesnitev Vergerij Mirana Jarca ter Pregljeva groteska v e-nem dejanju Berači. Na koncu knjige je urednikova študija o slovenski ekspresionistični dramatiki, za katero Zadravec ugotavlja, da m dosegla takega razvoja kot drugod v svetu, zlasti pa ne v enodejankah in meditativnih prizorih.
POT SKOZI NOC. IZBOR IZ SLOVENSKE FUTURISTIČNE IN EKSPRESIONISTIČNE POEZIJE. Drugi, pred kratkim izšli zvezek Kondorja vsebuje v izboru istega urednika, Franca Zadravca, Izbor slovenske ekspresionistične poe zije od leta 1909 do leta 1937 in sicer tiste pesmi, ki jih je možno
uvrstiti deloma v futurizem, še bolj pa v ekspr^jondzem. Antologija je razdeljena na več razdelkov po temeljnih motivih, s pesmimi pa so zastopani Srečko Kosovel, Vladimir Levstik, Anton Debeljak, Joža Lovrenčič, Izidor Cankar, Oton Župančič, Fran Albreht, Stanko Majcen, France Bevk, Anton Podbevšek, Vladimir Premru, Anton Tanc-Culkov-ski, Fran Onič, Tone Seliškar, Božo Vodušek, Miran Jarc, Anton Vodnik, Alojzij Remec, France Vodnik, Edvard Kocbek, Joža Likovič in Mile Klopčič. Tudi ta knjiga ima obširno urednikojro študijo, ki je bistven sestavni del te izdaje in ki bo vse prijatelje poezije, zlasti pa mlajši rod seznanila z dosežki in idejami slovenske ekspresionistične lirike v času med obema vojnama.
Kot 96. zvezek Kondorja je izšel izbor poezije Adama Mickie-wdcza pod naslovom PESMI IN PESNITVE. Gre za predstavitev poljskega pesnika, rojaka našega Prešerna Mickiewdcza, ki je naj-večjd poljski pesnik in ki ga Poljaki podobno časte kot mi Prešerna. Po vojni smo počastili obletnici njegovega rojstva in smrti, manj pa je izšlo prevodov iz njegove poezije. Pričujoči izbor v Kondorju, ki ga je pripravila in uredila Rozka Štefanova, ima namen izpolnita dosedanje vrzeli v poznavanju velike Mickdeovicze-ve poezije, saj je ta kljub časovni odmaknjenosti ohranila svoj idejni in estetski pomen do današnjega dne.
Izbor Miokiewiczeve poezije vsebuje najprej pesmi, med katerimi zavzemajo Krimski soneti posebno mesto. Sledi epska pesnitev Konrad Wailendorf, povest v verzih iz litvanske in pruske zgodovine, in drama Praznik mrtvih, na koncu pa je v odlomkih (prva in enajsta knjiga) objavljena največja Mickiewiczeva stvaritev, ep Gospod Tadej. Pesmi so prevedli Dušan Ludvik, Rozka Štefanova in Jože Udovič. Urednica Rozka Stefanova pa je poleg o-pomb dodala knjigi tudi spremno besedo o življenju in delu Adama Miokiewicza.
Kondor je v svojih knjižnicah predstavil domala že vse sloven-
ske lirike-klasdike, razen Josipa Murna. To je zdaj nadoknadil 97. zvezek -te zbirke, ki , pod naslovom TOPOL SAMUJOČ prinaša izbor Murnove lirike, njegovih pripovednih spisov in pasem. O Murnu na tem mestu ni treba izgubljati besed, saj ga vsi poznamo, poznamo njegove pesmi in njegovo tragično življenjsko usodo Seveda taka zbirka, kot je
Zadnja stran platnic knjige Josip Murn, Topol Samujoč
Verjetno je le malokatera slovenska drama, zlasti sodobna slovenska drama, bila deležna tako podrobne in resne obdelave, kot so jo bile deležne tri drame mladih slovenskih avtorjev Daneta Zajca, Gregorja Strniše in Dominika Smoleta. Gre za troje dram imenovanih avtorjev za Otroke reke Daneta Zajca, za Stmiševega Samoroga in Smoletovo Antigono, katerim je Taras Kermauner posvetil troje razprav in jih skupaj z obsežnim uvodom združil v knjigo pod naslovom Trojni ples smrti. Kot I pravi avtor so vse tri študije,
| združene pod enotnim naslovom ; v zaključeno celoto, del širše obravnave, ki še čaka deloma na j obdelavo, deloma na natis. Te tri drame pa je izbral zato, ker po njegovem mnenju pomenijo vrn in preobrat v zgodovini povojne slovenske dramatike. V njih je prišla do polnega izraza vrsta problemov, pogledov, eksisten-cialij, z eno besedo, svet, ki je dolga leta zorel v zdaj manj, zdaj bolj posrečenih oblikah. Te tri drame pomenijo četrto stopnjo v zgodovini povojne slovenske dramatike, zato se avtor vsaj dotika tudi dram prejšnjih obdo bij, čeprav o njih obljublja po sebne študije Vseskozi pa svojih trsh drnm ne obravnava ločeno temveč v kompleksu medseboj
Kondor, tako pomembnega slovenskega poeta res ni mogla pre zreti. Pomembnost te izdaje pa je v nečem drugem. Zbirko je namreč uredil Dušan Pirjevec, ki je poleg opomb napisal tudi daljši u-vodnd esej. Ta esej je zanimiv, ker v njem pisec ne samo analizira Murnovo poezijo temveč odkriva takorekoč novega Murna in ga docela na novo vrednoti. Tako lahko rečemo, da ta predstavitev Murna v izdaji Kondorja presega okvir običajne izdaje v tej zbirki tako po obsegu kot glede na prozo in pisma, zlasti pa glede na tehtnost uvodne be sede.
Končno smo v Kondorju dobili še eno pesniško zbirko, s prevodi Jeseninovih pesmi, ki so izšle pod preprostim naslovom PESMI. Knjiga pomeni počastitev oktobrske revolucije. PprJpravil jo je Tone Pavček, ki je pesmi izbral in prevedel, medtem ko je spremno besedo napisal Bratko Kreft.
Sergej Jesenin je poleg Aleksandra Bloka in Vladimirja Ma-jakovskega med tistimi tremi ruskimi pesniki, med katerimi je oktobrska revolucija našla najgloblji in umetniško najvišji odmev, kot piše Bratko Kreft v svoji spremni besedi. Razen tega pa je Jesenin kljub raznim za-voran dosegel sčasoma eno izmed
ne povezanosti in povezanosti z drugimi dogajanji v slovenski dramatiki in slovenski književnosti sploh. Avtor pri tem postavlja, da se v svojih študijah sploh ni neposredno dotikal umetniške vrednosti obravnavanih dram temveč si je izbral metodo, ki naj bi ga do ugotavljanja umetniške vrednosti pripeljala po drugi poti: prek odkrivanja in formuliranja eksistencialnih struktur. Čeprav je avtor šele na poti odkri vanja in formuliranja teh struk tur, pa je taka pot v slovenski literarni publicistiki nekaj novega. Ta pot pa odpira vrsto vpra šanj in pogledov, ki dozdaj na Slovenskem še niso našli domovinske pravice, brez katerih pa si težko zamislimo kakršnokoli učinkovito sodobno obravnavanje literature.
Pritrditi smemo, da je Kermauner jevo obravnavanje treh sodobnih slovenskih dram tako, da se odlikuje po originalni metodi Čeprav se tudd sicer ne moremo povsem strinjati z enakim pomenom vseh treh obravnavanih del, ki naj bi pomenile vrh in preokret v sodobni slovenski dramatiki, pa je že vendar Kermau nerjev pristop do snovi, njegove metode in sodbe o povojni slovenski literaturi, nekaj takega kar je vredno pozornosti. Seve j da bodo tudi v teh sodbah raz i
osrednjih mest v ruski liriki 20. stoletja. Bratko Kreft podaja Kratek prikaz Jeseninovega življenja in karakterizira njegovo poezijo. Sicer pa najlepše predstav Ija Jesenina obširen izbor njegovih pesmi, ki jih je urednik razdelil na tri cikle. V prvem ciklu je Jeseninova ljubezenska lirika, v drugem so njegove revolucionarne pesmi, v tretjem delu pa so objavljene pesnitve in sicer oda Leninu Kapitan sveta ter pesnitev o mladostni ljubezni Ana Snjegi-na, ki jo je sam štel za svojo najboljšo stvaritev.
Sl. Ru.
hajanja, marsikje pa najdemo na teh straneh Kermaunerjevih študij zapisano tisto, o čemer mar sikje govore, kar na tihem priznavajo, uradno pa vendarle zastopajo drugačno mnenje. O avtorjevih originalnih, originalnih vsaj za naše razmere, obravnavanjih literature in njenih idejnih, estetskih ter drugih vrednot ter o avtorjevih samosvojih pristopih do snovi pa seveda ne more biti nobenega dvoma. Kljub temu torej, da z avtorjem vsi ne bodo delili mnenja o pome nu obravnavanih treh dram, če prav niti ne bodo vsi odobravali Kermaunerjevih sodb niti njego vih pristopov do snovi, pa pome ni že avtorjev poskus analize troje sodobnih slovenskih poetičnih dram zabeležbe vreden dogodek Zato je vse studiozno in temelji to obravnavanje te problematike in publiciranje študij v knjigi — izdala jo je Državna založba Slo venije, — treba opozoriti vse, ki se zanimajo za problematiko sodobne slovenske kulturne javno sti, pa čeprav se ta morda niti s Kermauner j e vinu ugotovitvami ne bo strinjala niti morda ne za dovoljila z Zajčevim Otrokom at s Strniševim Samorogom, ki ga prav zdaj uprizarjajo v Ljubljani v knjigi pa smo ga dobili ne davno.
Sl. Ru.

TARAS KERMAVNER
TROJNI PLES SMRTI
NEKAJ PRIPOMB K ZANIMIVI KNJIGI
((Pust v Furlaniji))
Želeti bi bilo nekoliko več znanstvene objektivnosti
«11 Camevale in Friuli». velika osmerka, 140 str. teksta, 80 str. ilustracij, 5 str. bibliografije. Napisala prof. Andreina Nicoloso Ciceri in dr. Luigi Ciceri. Izdala z letnico 1967 «Societd Filolo-gica Friulana» v Vidmu.
Na pobudo «Furlanskega filološkega društva« v Vidmu je predsednik republike Saragat pred tremi leti z lastnim dekretom priznal furlanščini značaj posebnega jezika v družini neolatinske ali romanske jezikovne skupnosti.
S tem je prišlo le do uradne sankcije, če je to sploh bilo potrebno, znanstvene jezikovne prakse, ki je funanščino kot odtenek retoromanščine že davno obravnavala kot posebno jezikoslovno področje. Navajam kot primer učbenik za romansko filologijo profesorja leposlovne fakultete rimske univerze Monteverdija.
Prav zaradi tega dejstva bi bili pričakovali od vodstva »Furlanskega filološkega društva* več posluha, da ne rečemo znanstvene objektivnosti, pri obravnavanju zadev, ki se tičejo tudi slovenske danosti na vzhodni furlanski narodnostni meji. Konkretno bi to bili pričakovali v zvezi z natiskom zanimive narodopisne | študije «D Camevale in Friuli — Mascheramenti e maschere — Usi epifanici*, ki jo je v veliki osmer-ki s 140 stranmi teksta, z 80 stranmi ilustracij in 5 stranmi obsegajočo bibliografijo izdalo pred kratkim z letnico 1967 «Furlansko filološko društvo* — »Societa Fi-lologica Friulana* v Vidmu. Avtorja študije sta prof. Andreina Nicoloso Ciceri in dr. Luigi Ciceri. Delo je izšlo s posebnim prispevkom deželne uprave Fur-lanije-Julijske krajine. Zato sem s posebnim zanimanjem in ne manjšo prizadetostjo prebral zanimivo delo.
V uvodu se avtorja — dr. Luigi Ciceri je videmski zobozdravnik in podpredsednik »Furlanskega filološkega društva*, profesorica Andreina Nicoloso Ciceri pa je njegova žena — zahvaljujeta za znanstveno pomoč, ki sta je bila deležna pri zbiranju gradiva na področju jezika, toponomastike, običajev in navad v Furlaniji pri odboru za zgodovinske, filozofske in filološke znanosti državnega raziskovalnega sveta, in pri avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini. Izjavljata, da sta z redkimi izjemami vzela v poštev Furlanijo v njenih sedanjih mejah, z videmsko in goriško pokrajino, kajti te meje odgovarjajo «grosso modo, eccettuate infiltrazioni ad Oriente e ad Occidente, alla sua parlata ladina, benche sia noto che Varea delle tradizioni non co-incide necessariamente con Varea linguistica».
S tem se je avtor oziroma sta se avtorja zavarovala pred nepričakovanim vprašanjem s strani slovenskih kulturnih in narodopisnih krogov, zakaj sta v furlanski narodnostni in kulturni prostor zajela vso Kanalsko dolino, Rezijo, Tersko, Nadiško in Sovodenjsko dolino ter celo Posočje z vključno s Tolminom in Kobaridom, pri čemer sta tudi glede slovenske pustne pesmi v Šent Lenartu ugotavljala, da gre za besede brez smisla... Vendar o tem kasneje.
Pri delu je avtorjema pomagalo 200 informatorjev, k' so odgovorili na vprašalno polo z 19 vprašanji glede pusta in 4 vprašanji o sv. treh kraljih Posebna vprašanja so se pa nanašala na običaje v postnem času in sežiganje stare coprnice, ki je ponekod še v navadi.
Polemiziral bi s Cicerijem glede izvora italijanskega izraza scarnevale* za naš «pust». Ciceri navaja izpeljavo iz latinske oblike «carnem levare», odstraniti meso, namreč pri jedi. Ne navaja pa verjetnejše izpeljave iz scarrus navališ». Gre za jesenske razposajene Dionizove obredne svečanosti, ko so kip božanstva s satiri vozili na «ladji s kolesi*. Furlanska izraza pa sta scame-v&h in «camavdl» Ciceri nato dodaja, da v kaki hribovski vasi vzhodne Furlanije imajo za to besedo «pust*
Preglejmo zdaj skupaj zanimivejša mesta v tej knjigi, zlasti tista, ki so v zvezi s Slovenci.
Za sv. tri kralje imajo v Furlaniji, zlasti v Karniji, navado metati v zrak goreče kolače iz loja, nazvane: spagnarol, pagna-rul, burielon, mieli, fogarissa, fo-16, falop, fale».
Po Joppiju navaja Ciceri iz registra stroškov občine Čedad leta 1380:
«Adi 19 di Lugi comprai libre 21 di colac (kolač') di sef per deber far pagnarol quant ves la nuela de Polca.* (Joppi Vincen-zo, sTesli inediti friulani — se-colo XIV a XIX*, Loescher, Torino 1878.)
Spet po Joppiju:
«Nell'occasione che la dtta (17-dine) riceveva buone nuove come di vittorie, di reghe, di elezioni di patriarchi, illuminava la torre maggiore del castello ed i cam panili delle chtese con ciambello-ni di sevo (COLACI sipis) e tale allegria si chiamava far pagrn-rolh (Jopoi, «Vita privata e co-stumanze udinesi nel sec. XIV» v sPagine friulane». vol. IV, a 7, 1891).
Značilne pustne slaščice in jedi so: les Iritulis (fertulis — ki so jih dajali revežem!), i crostin, la pinza, LES CROFES, la mule, i
crustrulins, : cjalsons, il pistiin, i brudus, la fertae cu lis frizzis, la fertae rognose, la petule, let castagnoles.
Izredno zanimivi so podatki o lesenih maskah, ki so si jih ob pustovanju nadevali zlasti v slovenskih krajih. Dr L. Ciceri je pokupil zadnje razpoložljive lesene maske, okrog sto, posebno v zgornji in srednji Terski dolini. Obžaluje, da je prišel prepozno, sicer bi bil mogel rešiti pred pozabo, uničevanjem in pokupova-njem po starinarjih redke maske. Zlasti starinarji (in seveda razni zbiratelji) so tako razpršili dragoceno folklorno zakladnico, ki je: *squisita arte popolare e di alto interesse etnografico*. Značilen je nato dostavek:	«R iteniamo che
ora, m Friuli, non esista piu nel-le čase, nessuna vecchia masche-ra lignea popolare carnevalesca.* Večina teh mask je zdaj zbranih v «Museo Carnico delle Arti e Tradizioni Popolari* v Tolmeču, v »Museo del Fodclore* v Vidmu, v zasebni Cicerijevi zbirki, v zasebni zbirki gospe Gine Pellis v Vidmu in še v nekaterih. Danes kak obrtnik še izdeluje takšne maske, vendar gre le za spominke in okraske. Umetniško izdelane ilustracije, nekatere večbarvne, so v glavnem posvečene omenjenim dragocenim maskam. Tri dragocene karnijske črne maske so v Benetkah pri antikvariju Cassiniju. So izredno lepi komadi. Najlepše in najstarejše maske pa so iz Tolmeča in spadajo v XVIII. stoletje. V Terski dolini je dobil Ciceri groteskne, smešne in odvratne maske, prave spake z anatomskimi hibami. Vse so pobarvane. Niso pa stare, ker so iz konca preteklega stoletja. Naletel je v naselju Zucje tudi na brazdaste maske in celo dve z vzhodnjaškim izrazom, ki jih hrani v lastni zbirki. V Smerdenkji imajo maske v vsaki hiši Te so manj izumetničene, bolj ljudske, naivne v grdoti. Spačeni so zlasti usta in nosovi. V Malamazeriji je do-oil masko z živalskimi rogovi in premičnimi usti, masko s Petelinjo glavo in eno celo v beli, zeleni in rdeči barvi, ki naj bi predstavljala Garibaldija.
Imena mask v Terski dolini: tomat, mascare, moretine, bure-tine, brutine in bieline. V Furlaniji pa jim pravijo še: voltin in bertul. V Karniji naletimo na izraz: moretine. Pirona navaja v svojem klasičnem slovarju furlanskega jezika še te oblike: morete, musette, MVSICJE
V	Reziji se ženske za pusta oblačijo v bele obleke, okrašene z barvastimi trakovi in imajo cvet-
jg y igggh
V	Nadiški dolini imajo možje ob pustu belo kamižolo, prevlečeno z bršljanom.
Takšne slovenske maske oziroma pustne šeme so bile pri Furlanih splošno znane O njih piše Valentino Osterman v sestavku eCarneval*, objavljenem v «Pagi-ne Friulane», vol. I.. leta 1888-89:
»Durante il Camevale si fanno i veglioni mascherati. In citta e nei grossi borghi, le maschere hanno qualche pretesa. Abbastan-za frequenti sono i maghi, le ser-ve, le resiane e altre slave, le cargnelle, i contadini deli'Alta . . .»
Isti Osterman poroča (zbirka Bianchi v videmski občinski knjižnici), da je občina Čedad 12. februarja 1340 prepovedala nastopanje sin habitu Scaramatten, to je pustno šemljenje. Kdor bi v primeru prekrška ne moged plačati globe, bi ga za tri tržne dni postavili na sramotni oder in mu razbili «scaramatto», to je masko. Leta 1422 naletimo na izraz «sga-ravatta».
Alceste Saccavino v «Spassi car-nevaleschi in Friuli», (Rivisba del-la Societa Filologlca Friulana, a. IV., n. i, 1923) razlaga besedo ttschiravaite» z sguardia notturnaa, besedo ssgaravate* pa z izrazom »maska«.
Za Cicerija sta sd besedi «sca-ramatte» In sgaravate» pomensko podobni. Izhajata iz staroltalijan-ske «scaraguaita», izpeljane iz nemške «skarwahta». Pri tem navaja Ciceri sestavek Nika Kureta: «Maschere e mascheramenti rituali degli Sloveni lungo il con-fine friulano - sloveno* v (ttAlpcs Orientales»), ki potrjuje italijansko izpeljavo sscaraguatia» iz nemške «sicarwahta», pri čemer se sklicuje na slovensko «skoromati».
Francesco Musoni («Usi e co-stumi degli Sloveni veneti», Ar-chivlo per le tradizioni popolari, Palermo 1902, in «La vita degli Sloveni», Tip. C. Clausen — Spin-nato, Palermo-Torino 1893) omenja simbolično obredno oranje v dolinah ob Nadiži.
Dr. Luigi Ciceri o tem ni našel sledu Musoni tudi poroča, da beneški Slovenci zadnji pustni večer sežigajo lutko. Otroci medtem tekajo po polju in vihtijo goreče metle: s tem lovijo pusta. Ciceri sodi: «Forse il Musoni si riferisce alla Slovenia e non alla Slavia friulana». Lutko še sežigajo, vendar pusta ne lovijo več, pravi Ciceri, ki dodaja: sForse l’aver queste valli gravitato per ragioni geografiche verso il Friuli e Vaveme ccmdiviso per se-coli le vicende storiche ha af-frettato la dispersione di antiche usanze, che nella Carinzia e nella Slovenia, regioni molto piri con-servatrici, sono rimaste ancora vive».
Janko Jež
(Nadaljevanje slediJ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,5, najnižja 13,8, ob 19. uri 17,6 stop., vlaga 60 odst., zračni tlak 1010,6 narašča, veter 10 km zahodnik, nebo poobiačeno, morje mirno,, temperatura morja 13,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. aprila
RADIVOJ
Sonce vzide ob 5.34 In zatone ob 18.41, — Dolžina dneva 13.07. — Luna vzide ob 11,46 in zatone ob 3.06, Jutri PONEDELJEK, I. aprila ALBERT
OTVORITEV VOLILNE KAMPANJE ZDRUŽENIH PSI-PSDI
Minister ToUoy o vlogi Trsta kot srednjeevropskega emporija
Minister je dejal, da je sožitje med večino in slovensko manjšino dobro - Socialisti upajo, da bodo izvolili poslanca - Tržič je naravno industrijsko področje Trsta
Včeraj je imel nosilec liste PSI-PSDI za poslansko zbornico v Trstu minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy tiskovno konferenco, s čimer se je pravzaprav začela kampanja te stranke za volitve.
Minister Je prispel v Trst z vlakom ob 8. uri zjutraj v spremstvu podtajnika Carona, na postaji pa so ga pričakali dr. Cappellini ter predstavniki stranke.
Najprej je spregovoril sotajnik stranke Pierandrei, za njim pa sotajnik Pittoni, ki je predstavil tudi kandidate za parlamentarne volitve. Poleg nosilca liste Tolloyja so na kandidatni listi za poslanca Lu-cio Lonza, tržaški podžupan; Lo-renzo Fogher, pokrajinski odbornik, in Dušan Košuta, podpredsednik Gospodarskega združenja ln podpredsednik Italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice v Trstu; za senat pa kandidirata Elio Apih v prvem okrožju in Salvato-re Teiner v drugem. Pittoni je dejal, da socialisti upajo, da bodo lahko izvolili poslanca, oziroma da ga dobijo iz ostankov, če dobijo nekaj tisoč glasov več kot zadnjič. Tu ne gre za kakšno prestižno kandidaturo, marveč za možnost, da dobi Trst socialističnega poslanca in s tem tudi ministra. Socialisti bodo imeli kratko volilno kampanjo, ki pa bo razsodna. Predmet te kampanje bodo mir, objektivna ocena rezultatov pretekle zakonodajne dobe in perspektive prihodnje ter seveda pereča tržaška gospodarska vprašanja.
Zatem Je spregovoril minister Tolloy, ki je dejal, da se zaveda razpoloženja Tržačanov ter njihovega nezadovoljstva ih zaskrbljeno, sti za bodočnost. O tem razpoloženju pričajo tudi bele glasovnice na zadnjih volitvah, kar je treba upoštevati. To stanje pa je predvsem rezultat pogubne fašistične vojne, česar se zavedajo tudi tisti, ks so bili dolgo let žrtve «velike utvare.). Toda prebroditi bo možno vse težave, če bodo Tržačani soglasni. Tolloy je dejal, da se je on zavzemal za enotne nastope bodisi ko je bil v opoziciji, bodisi sedaj, ko je v vladi. Rekel je, da je treba upoštevati zemljepisni položaj Trsta, ki da je emporij za srednjovzhodno Evropo. Tolloy je rekel, da je vedno trdil, da se mora tako imenovana zavesa zrahljati. To je sedaj politika leve sredine, politika trgovinskega odprtja proti Vzhodu. Tolloy je dejal,
njo trgovino teži za tem, da se v zvezi z dejavnostjo prostega pristanišča odstranijo nevšečnosti, s tem da se v splošnem interesu potrošnikov ln proizvajalcev uveljavijo norme ,ki urejujejo izmenjavo med prostim pristaniščem in carinskim ozemljem države. Namen tega je, da se čimbolj okrepijo promet in zaposlitev ter dejavnost v pristanišču in v mestu. V zvezi s tem je treba poudariti politiko odprtja pri krepitvi go-soodarskih odnosov z Vzhodom. Namen te politike je tudi, da se vključi Trst v živahne izmenjave med Vzhodom in Zahodom, za čimer teži tudi odbor za Gornji Jadran. Ta politika bo nedvomno u-godno vplivala na nadaljnji razvoj mednarodnih trgovinski odnosov.
Minister Tolloy je obiskal v popoldanskih urah predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, s katerim sta načela vrsto vprašanj s področja tržaške in deželne ekonomije. Zvečer se je senator sešel še z vladnim komisarjem dr. Cappellini jem.
Razprava o pokojninskem zavarovanju žensk
Včeraj je bilo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nico-16 7 razpravljanje o temi: »Ženska in pokojnine*. Uvodno poročilo je imel ravnatelj tržaškega sedeža INPS dr. Bruno Rosati, ki je orisal sedanje stanje pokojninskega zavarovanja ženske ter spremembe, ki bodo nastale z novim zakonom. Zatem je na kratko spregovoril o ženskem zavarovanju predstavnik Delavske zbornice kapitan Marcel-lo Covelli, ki je tudi povedal, zakaj je njegova sindikalna organizacija napovedala pred kratkim stavko prati novemu pokojninskemu zakonu.
V imenu CIST. je spregovorila dr. Gabriella Lenzi Antonini, ki je priznala, da :e novi zakon pač kompromis, a -a je v glavnem pozitivno ocenila, češ da so napravile z njim ženske nov korak nasproti enakopravnosti z moškimi.
Zadnji je spregovoril v imenu CG IL dr. Gennaro Onesti, ki je kritično ocenil zakon in navedel razne njegov- ijomanjkljivosti s stvar
predsedovala gospa Letizia Fonda Savio.
C V petek .je obiskalo naše mesto okrog 200 dijakov znanstvenega liceja iz Verone. Dijake in spremljevalce je pozdravil v imenu občinske uprave odbornik prof. Verza, ki se je sestal z njim pri Sv. Justu.
Obisk članov evropskega parlamenta
Odbornik za načrtovanje Stopper je predvčerajšnjim sprejel v Trstu gospoda Lagacheja, tajnika študijske skupine za deželne probleme evropskega parlamenta. Sestanek je bil v zvezi z obiskom članov skupine, ki pride v Trst 18. t.m. Na ta način bodo lahko v okviru Evropske gospodarske skupnosti predočili vprašanja naše dežele, ki presegajo državni okvir. Skupino bo vodil njen podpredsednik Rene Pleven, bivši predsednik francoske vlade.
Počastitev 71 žrtev nacizma na Opčinah
Vsedržavno združenje partizanov ANPI priredi danes, 7. aprila 1968 na Opčinan s sodelovanjem odporniških organizacij ANPPIA, FIAP in ANEDF, spominsko svečanost v počastitev 71 žrtev nacizma, ob 24. obletnici njihove usmrtitve. Svečanost se bo začela ob 15.30 s polaganjem vencev na spomenik padlih. Govorili bodo uo-linski župan Dušan lovriha, prof. Fausto Monfaicon in Eugenio Lau-renti. Nastopila bosia zbor »Vesna« iz Križa in godba na pihila iz Trebč.
Ustanovitev sindikata deželnega osebja CGIL
Včeraj je bila v prostorih Nove delavske zbornice CGIL skupščina sindikalnih predstavnikov uslužbencev deželnih uprav in uradov, ki spadajo pod deželo. Po poročilu deželnega tajništva CGIL o splošnem sindikalnem položaju in o položaju deželnih uslužbencev so na skupščini sklenili, da bodo ustanovili sindikat deželnih uslužbencev CGLI. Ugotovili so, da je sedaj zelo važno razdobje za uslužbence, saj bo kmalu začel veljaki zakon o osebju ter bodo izdali pravilnik o njegovem izvajanju. Končno bodo tudi kmalu razpisali izpite za uvrstitev osebja v sta-lež. Zato bodo morah biti v tej fazi navzoči tudi sindikalni predstavniki osebja. Na skupščini so končno izvolili vodstveni svet in začasno tajništvo nove organizacije.
OBISK PREDSEDNIKA VLADE MORA
Danes v Ogleju slovesna izročitev zastave deželi
Moro 1)0 obiskal tudi Videm, Tolmeč in Če-dad, kjer bo sprejel župane Nadiških dolin
Danes bo v Ogleju uradna ceremonija izročitve nove zastave deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ob tej priložnosti pride v Oglej tudi ministrski predsednik Moro, ki se bo najprej pripeljal ob 10. uri na ronško letališče, kjer ga bodo spre. jele najvišje deželne oblasti. Iz Ronk se bo odpeljal z avtom v Oglej in Dred ceremonijo bo položil lovorov venec na vojaškem pokopališču. Ob 10.30 bo v oglejski baziliki cerkveni obred, ki ga bo opravil goriški nadškof Coco-lin, ki bo po maši blagoslovil zastavo. Zatem bo na trgu pred baziliko uradna ceremonija izročitve zastave. Najprej bo spregovoril o-glejski župan Gastone Andrian, za njim pa deželni predsednik Ber-zanti in predsednik vlade Moro.
Po ceremoniji se bo predsednik vlade odpeljal v Videm, kjer bo ob 15.30 obiskal novo tiskarno videmskega dnevnika. Nato se bo odpeljal v Tolmeč, kjer se bo sestal s predstavniki Karnijske skup. nosti in imel tudi govor. Moro si bo ogledal tudi tovarno papirja Pirelli. Ob 19.30 pojde v Čedad, kjer bo sprejel župane iz Nadiških dolin. Tu bo govoril z balkona čedadskega muzeja. V Rim se bo vrnil v ponedeljek zjutraj.
Ceremonije v Ogleju se bodo poleg najvišjih oblasti udeležili vsi
deželni svetovalci in odborniki, parlamentarci, predsedniki pokra-jiskih uprav in župani vseh občin v deželi.
Univerzitetne štipendije
za študij v Švici
Zunanje ministrstvo opozarja in. teresente, da zapade 15. aprila rok za predložitev prošenj za študijske
........................................................llliinnillllliillimiiinillininimmiliiillimiliniliiiinilliHliMliimillimlllMlllllllliuliiliilMmHimilli«
VČERAJ NA VIDEMSKEM ŽUPANSTVU
da mora biti Trst v 70 letih indu- j njmj podatki. Dejal je med drugim,
strijski emporij v nasprotju Scelbo, ki je trdil, da je treba Trst Industrializirati, da pa ne more ohraniti emporijskih nalog. Tolloy Je dodal, da so v Rimu vedno težko razumeli potrebe Trsta. Trst je mesto z evropskimi funkcijami in Italija ga mora upravljati na račun Evrope. Pri tem ima tudi Trst svojo odgovornost. Nacionalizem je tu dolgo zaviral napredek in socialistom pripada največja zasluga, da se je nehal tu «mejni duh«. Sedaj se lahko rešujejo razna vprašanja in je sožitje med večino in slovensko manjšino dobro. Za Trst je vsekakor edina rešitev industrializiran emporij.
da so zvišali pokojnine samo za 2400 tir. medtem ko so se cene življenjskih ootrebščin od januarja 1965, to je odkar so zadnjič zvišali pokojnine, zvišale za 12 odstotkov. Dejal jt, ca oobiva minimalne pokojnine tri petine vseh upokojencev ter da se raznim upokojencem bolj splača likvidacija pokojnin po starem načinu. To velja zlasti za nižje kategorij c in za tiste, ki niso zavarovani celih 40 let.
Po poročilih so se oglasile v raz pravi tri ženske, katerim so poročevalci dali nekaj pojasnil v zvezi njihovim- vprašanji. Razpravi je
' Minister je ponovil svojo znano misel, da je treba smatrati Tržič za naravno industrijsko področje Trsta, saj so industrijo v Tržiču ustanovili Tržačani. Po njegovem bi morali preurediti teritorialno u-reditev z združenjem tržaške in goriške pokrajine, kar bi omogočilo racionalno urbanistično načrtovanje, vštevši industrijska področja. Takšna preureditev bi preprečila razne spekulacije v zvezi s sklepom, da se koncentrira ladje-delstvo v Tržiču, kar je potrebno. Trst in Tržič sta namreč blizu in naše mesto mora postati res veliko glavno mesto dežele, da ne bo zaostalo in postalo le obmejno mestece. Za to je treba preprečiti spore med Trstom in Tržičem. Prav zato se Trst ne sme zapreti sam vase. Po njegovem mnenju nudi politika leve sredine možnost razvoja Trsta. Na splošno Je treba gledati na vprašanja Trsta in Trača globalno. Od teritorialne preureditve pa bi imela koristi tudi Gorica. Tolloy je tudi dejal, da je vedno odločno zagovarjal izbiro Doberdoba za jedrski pospeševalec. Prav tako je vedno zagovar jal naglo železniško povezavo med tržaškimi delavskimi četrtmi in Tr-žičem.
Tolloy je dejal, da je že leta 1951 predlagal, naj bi se PSI vključila v vladno koalicijo, leta 1953 pa v skupno Socialistično listo. Sedaj je postala združena stranka stvarnost in upati je, da ne bodo Tržačani razpršili svojih glasov na male stranke ali oddali na volitvah bele glasovnice. Na koncu Je minister dejal, da je rad sprejel ponudbo socialistov, da bi kandidiral v Trstu, ki je njegovo rojstno mesto, in mu je za to vedno bilo pri srcu.
LSen. TuIloy o dejavnosti prostega pristanišča
Tiskovni urad združene PSI-PS Dl sporoča, da je minister Tolloy glede dejavnosti prostega pristani šča v Trstu izjavil, da sledi ministrstvo za zunanjo trgovino z veliko pažnjo vprašanjem, ki nastajajo v zvezi z dejavnostjo prostega pristanišča v okviru norm, k; urejujejo menjave v območju evropske gospodarske skupnosti :n predpisov te skupnosti o prostih pristaniščih.
Tako je pritegnilo pozornost mt-nistrstva vprašanje ukrepov v prid uvoza sladkorja z vanilijo, Ki ga proizvajajo v tržaškem prostem pristanišču, na italijansko carinsko področje. Za reševanje vprašanj in pobud v zvezi s prostim pristaniščem sodelujeta med seboj ministrstvi za zunanjo trgovino J” finance, s čimer se
Nadaljevanje zasedanja o prehrani s tremi znanstvenimi poročili
Danes se bo zasedanje zaključilo v Arla Terme, kjer bodo podali še dve poročili
Včeraj se je na videmskem županstvu nadaljevalo zasedanje o prehrani, ki ga je priredilo deželno odbomištvo za zdravstvo in higieno. Prvo predavanje na včerajšnjem zasedanju je imel ravnatelj inštituta za gerontologijo univerze v Florenci prof. Antonini, in sicer o kliničnih plateh organizma starih ljudi. Dejal je, da laiki malo poznajo ta vprašanja. Rekel je, da tudi zgrešena prehrana pospešuje staranje, po drugi strani je tudi očitno, da vpliva na rast ljudi. Zatem je omenil, da vpliva preobilno uživanje živil kvarno na ožilje. Predavanju je sledila kratka razprava.
Ravnatelj zavoda za prehrambene vede na univerzi v Ferrari je skupno z ravnateljem kardiološkega centra videmske bolnišnice poročal o prehrani ljudi nad 80 let starosti v Furlaniji-Julijski krajini.
V	zvezi s tem so proučili prehrano 85 starčkov v nekaterih občinah. Ugotovili so, da je njihova prehrana vsebovala povprečno po 2000 kalorij na dan, da pa so primanjkovali v njej vitamini A in C.
V	njej pa je bila normalna množina hemoglobina, protein in lipidov ln holesterina.
Zadnje ln tretje poročilo včerajšnjega zasedanja je imel popoldne dekan gospodarske fakultete
tržaške univerze prof. Claudio Cal-zolari, ki je govoril o odnosu med cenami živil v naši deželi in njihovo redilnostjo. Dejal je, da po navadi mislimo na cene posameznih živil. Treba pa je upoštevati biološko vrednost živil. Poročevalec je pri tem navedel kriterije, po katerih se je ravnal pri svojih ocenah. Seveda pridejo pri tem predvsem v poštev kalorije, ki jih nudijo posamezna živila. Dejal je, da je treba pri živilih predvsem upoštevati proteine, lipide (maščobe) in ogljikove hidrate, kakor tudi snovi, ki jih naš organizem ne izkorišča.
Po zadnjem poročilu so spregovorili Tagliaferro, Marass, Illy, Sepe, Fabretto, Pertoldi, Lokar, Bas-sanis, Farina in Cherin.
Jutri se bodo kongresisti preselili v Arta Terme. Na dnevnem redu sta še dve poročili, katerim bodo sledila še nekatera sporočila. Zasedanje bo zaključil odbornik za zdravstvo in higieno Nardini.
Urnik trgovin
milil IMIIIinllllllMMIIIIIIIIIIIinillllllMIIIinillllllMMIIMIIIIIIIIIIIIIIHMlIlllllHIMIHIIIIIIinillllMIIIMIIIIIIIIIII
SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI STIVANU
Pri čelnem trčenju avtov mrtev delavec iz Tržiča
Ostal je stisnjen v popolnoma razbitem avtu Ranjena tudi potnika v drugem avtomobilu
44-letni delavec iz Tržiča Je zgubil življenje v tragični prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj popoldne v bližini Stivana. Attilio Graunar se je okrog 14.30 s svojim fiatom 124 vračal z dela — zaposlen je pri tovarni papirja — proti Tržiču, kjer stanuje v Ul. Volta 34, ko je pri bivšem bloku trčil v giulietto, ki jo je vozila proti Trstu 30-letna Maria Luisa Bonetfa iz Ul. Martiri della Ldber-ta in v kateri je sedel tudi 59-let-ni Bruno Pertosi iz Ul. Jacopo Ca-valli 12 Trčenje je bilo silovito: avtomobila sta se dobesedno zarila drug v drugega. Grauner je pri trčenju ostal zaprt v razbitem avtomobilu: bil je še živ, a je podlegel hudim poškodbam, preden so ga utegnili povleči iz avtomobila. Tudi Bonettova in Pertosi sta bila ranjena. Avtomobilist, ki je kmalu po nesreči vozil mimo, ju je položil v avto in odpeljal v tr-žiško bolnišnico. Bonetta si je pretresla lobanjo ter se ranila po čelu; okrevala bo v 40 dneh. Njen sopotnik se je udaril po glavi in desnem ramenu in se bo moral zdraviti 10 dni.
Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije in skušali ugotoviti vzroke nesreče, ki pa do sedaj še niso bili pojasnjeni.
napovedal objavo izidov omenjene ankete v posebni brošuri. Pred dvema letoma je bil objavljen načrt za ureditev avtobusnega, fi-lobusnega ter tramvajskega omrežja v Trstu, lani pa so bila objavljena poročila na deželnem zasedanju o tem problemu. Nova publikacija bo torej dopolnitev in izpopolnitev študije o tako važnem problemu, ki ne bo služila samo za ureditev vprašanja mestnega prometa v Trstu, ampak tudi u-praviteljem drugih mest, ki imajo enake probleme.
Anketa ACEGAT o mestnem prometu
Vodstvo Acegata je lani izvedlo anketo o javnih prevoznih sredstvih in avtomobilskem prometu v mestu, da bi neposredno spoznalo želje in potrebe meščanov. V ta namen so poslali vsem družinam v tržaški občini vprašalne pole. Anketo je vodil podpredsednik Acegata Mario Decarli.
Te dni je dr. Stasi, predsednik Acegata, poročal upravnemu odboru ter navedel izide ankete. Povedal je, da so razdelili skupno 109.377 vprašalnih pol. Vodstvo Acegata je prejelo 17.725 izpopolnjenih pol z raznimi podatki o upo rabi vozil, umikih prevozov, krajih, v katere se meščani vozijo, in katere prometna sredstva naj-
Padel je po stopnicah podzemeljskega prehoda
Po stopnicah podzemeljskega prehoda na Trgu Libertš je včeraj zjutraj pade’ 68-letni upokojenec Raffaele D’Errico iz Neaplja, kjer stanuje v Ul. Garibaldi 131. Hudo ranjenega so z rešilnim vozom RK odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarce po glavi ter verjetni zlom lobanj skega dna rane na glavi in po obrazu ter živčni pretres. Zaradi zelo resnih poškodb so ga s pridržano prognozo sprejeli v nevrokirurški oddelek
Včeraj je v Francavalli sul Sini (Potenza) pri starosti 82 let umrla gospa Marianna Viceconte, mati Francesca Viceconteja, načelnika kabineta tržaške kvesture. Uglednemu funkcionarju izrekamo naše sožalje.
Deželno odbomištvo za industrijo in trgovino sporoča, da bodo trgovine s tehničnimi predmeti v tržaški pokrajini izjemno odprte tudi v soboto popoldne 13. t.m. Poleg tega bodo ostale odprte trgovine z živili popoldne v sredo 24. aprila, v sredo 22. maja in v sredo 12. junija.
kmetom, katerim jih je ustanova že razdelila, pri vsakodnevnem delu, še zlasti ker so tudi v slovenščini in bodo zato vsem razumljiva. Knjižica vsebuje splošna praktična in previdnostna navodila že pri nakupu in izbiri ter pr hranjenju teh sredstev, varnostne ukrepe, ki se jih je treba držati pri uporabljanju, še zlasti pri škropljenju ter navodila za prvo pomoč pri morebitnem zastrupijenju. Zato svetujemo našim kmetom, da ji posvetijo tisto pozornost, ki je je vredna.
štipendije, ki jih nudijo univerze v Švici študentom, ki imajo italijansko državljanstvo za akademsko leto 1968-1969. Na razpolago je šest štipendij za študente, ki so vpisani vsaj v tretji letnik in hočejo izpopolniti svoje znanje na švicarskih univerzah.
Prav tako zapade 15. aprila rok za predložitev prošenj za šolske štipendije, ki jih daje na razpolago švedska vlada univerzitetnim študentom, ki imajo italijansko državljanstvo, za prihodnje akademsko leto.
Za potrebne informacije se morajo interesenti obrniti na zunanje ministrstvo — glavno ravna-telsjtvo za kulturne stike — urad V.
Včeraj je v splošni bolnišnici podlegla poškodbam 88-letna Ame-lia Mosetic vd. Martignano, ki je 29. marca zaradi nenadne slabosti padla v svojem stanovanju v Ul. Ponziana 2. Priletna žena si je bila prinadcu zlomila stegnenico in se udarila po čelu.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V torek, 9. aprila ob 16. uri
Italo Svevo . Tullio Kezich
«ZEN0VA IZP0VED»
(La coscienza di Ženo)
Drama v dveh delih
V četrtek, 11 aprila oh 16. uri v nedeljo, 14. aprila ob 16. uri
Mirko Mahnič
«Stari ljudski triptih»
(Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem, Vinska žalostna z alelujo)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; oh nedeljah in priznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
"jHtStnC- uiecUuituu
Spostovamo uredništvo!
Pri nekaterih oglasih osrednjega slovenskega dnevnika «Delo» o-pažamo že dalj časa uporabo samo italijanskega naziva krajevnih imen (Trieste, Gorazda, S. Dorligo della Valle). Slovenca, ki živimo v Italiji, upamio, da gre za spodrsljaje, čeprav hude. Ne moremo si namreč predstavljati, da bi glasilo Zveze delovnega ljudstva ne vedelo za obstoj slovenske manjšine na tem področju in za njeno prizadevanje, da bi odpravili posledice nasilij in krivic vprav pii imenovanju mest in vasi.
Sledi podpis
200 šolarjev zasadilo 200 borovih drevesc
Na pobudo občinske uprave j« bil včeraj tradicionalni pomladanski praznik dreves. Ceremonija je bila pri Lovcu v Ul. Marchesetti. kjer je 200 šolarjev s Kjadina in Od Sv. Alojza zasadilo 200 borovih drevesc. Načelnik nadzomištva za gozdove in tržaški župan sta spregovorila šolarjem in poudarila pomen tega praznika. Prisotni so bili tudi predstavniki deželne, pokrajinske in občinske uprave, policije in vojske.
Zborovanja KPI
Danes ob 17.30 bo na trgu v Bo-ljuncu javno zborovanje KPI na temo: «Glas za komuniste, da se spremeni sedanje stanje«. Govorili bodo prof. Šema, kandidat za senat v drugem okrožju, ter Albin Škrk, kandidat za poslansko zbornico. Predsedoval bo Dušan Košuta, dolinski župan in kandidat KPI za deželne volitve.
Jutri ob 18.30 bo na Trgu Sv. Jakoba govoril za KPI senator Ga-lasio Adamoli o temi: ((Politika leve sredine krči ladjedelsko indu-
strijo in uničuje pomorsko gospodarstvo.«
Seznam davkov
županstvo sporoča, da je od danes in za nadaljnjih 20 dni na ogled javnosti na oglasni deski v Ul. Malcanton 3, pritličje sklep občinskega odbora s priloženimi štiri mi seznami, ki so sestavljeni po abecednem redu in po vrstnem redu višine davka, na katerih so imena davkoplačevalcev, ki so jim uradno ugotovili dohodke in ki jih
Tatovi v uradu poslovne družbe
Neznanci so preteklo noč vdrli v urade družbe «Triestina Carbu-ranti* v Ul. delTEremo 36 ter u-kradli 85.000 lir. Tatovi so splezali čez ograjo, ki omejuje dvorišče pred uradom, nato pa razbili vrata in tako prišli v notranjost poslopja. Tu so vse premetali in končno v predalu pisalne mize našli denar.
Solastnik družbe, 50 letni Aldo Pa-cori iz Ul. Gatteri 21, se je drugo jutro zavedel tatvine in jo prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo.
Slovenski klub
Obvešča vse Poje člane in obiskovalce,
da v torek, 9. aprila ne bo običajnega večera zaradi nujne zadržanosti predavatelja.
LETOVANJE NA BAŠKEM POLJU PRI MAKARSKI
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi v mesecu juliju t. L 15-dnevno letovanje na Baškem polju pri Ma-karski
Na razpolago Je 12 mest za dečke od 12 do 15 let. Vpisovanje na sedežu zveze v Ulici Geppa 9.
PD «PROSEK • KONTOVEL«
Danes, 7. aprila ob 17. v Prosvetnem domu
na Proseku
Thomas:
«0SEM ŽENSK»
kriminalna komedija v 3 dejanjih
Režija Stane Raztresen
V sredo, 10. aprila ponovitev komedije v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar v Ul. Montecchi 6
Vljudno vabljeni!
Gledališča
Verdi
V sredo, 10. tm. bo v gledališču Verdi v okviru spomladanske simfonične sezone recital sovjetskega pianista
Emila Ghilelsa. Odlični pianist bo v prvem delu svojega recitala izvajal skladbe Ludvviga van Beethovna, drugi del pa bo posvečen Prokofievu. Program: Beethoven — Sonata op. 33 (Waldstein), 12 variacij na ruske teme in 13 variacij v C-duru; Prokofjev — Sonata št. 8 op. 84.
Prt blagajni gledališča se Jutri začenja prodaja vstopnic.
Lep koncert v Verdiju
Izletnikom v london
Izletnike Slovenskega kluba, ki potujejo s posebnim letalom 12. aprila v London, obveščamo, da lahko od jutri dalje dvignejo pri potovalnem uradu Aurora program potovanja in zemljevid Londona.
Za izlet je na razpolago še ne-
Sinoči je bil v gledališču Verdi drugi koncert letošnje simfonične sezone, na katerem je nastopil violinist Riccardo Brengola, dirigiral pa je Tržačan Luigi Toffolo.
Spored je bil še kar zanimiv, čeprav nekoliko «popularen». saj je vključeval Koncert za violino in orkester v g-molu Mena Brucha in Četrto simfonijo v G-duru Antoni-na Dvoraka.
Kot prva pa je bila na sporedu skladba italijanskega skladatelja lldebranda Pizzetija «Concerto del-Vestate» (Poletni koncert), ki je bil na sporedu v spomin pred kratkim preminulega skladatelja (13. februarja). Delo je bilo zelo zanimivo in čeprav pisano v značilnem Piz-zetijevem slogu — stroga harmonična celota i.i preprosta modalna melodična linija — je polna «polet-ne prirodne svežine»
Prav tako je posvečena prirod-nim elementom Dvorakova Četrta simfonija, ki je tako sveža, neposredna in naravna, da bi ji lahko dali vzdevek «V prirodh. škoda le, da je včerajšnja izvedba, predvsem zaradi ne povsem zanesljivega orkestra s strani ritmičnega obvladanja dirigenta, bila nekoliko razvlečena in premalo »žillahnega in vedrega značaja».
Najbolj je navdušil še kar številno občinstvo violinist Riccardo Brengola (violinist, ki je diplomiral že pri enajstih letih) z res zelo dobro izvedbo Bruchovega koncerta, tako iz tehničnega vidika kakor interpretacijskega.
- li-
kaj prostorov.
................umu.........................um.......
Vceraj-danes

Nazionale 14.00 »Bersaglio mobilen. Ty H a rd in, Micael Rennie. Eastman-color. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 #Uno sconoscluto m časa«. James Mason, Geraldin Chaplin. Eastmancoior.
Fenice 14.30 «Oggi a me, domani a te«. Bud Spencer, W. Preston.
Eden 14.00 «Amare per vivere«. Tech nicol or.
Grattacielo 14.00 «11 verde prato del-1’amore«. Film znanega režiserja A. Varde. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica Sari Francesco štev 10) 14.00 «11 sergente Ryker». Eksplozivni Technicolor, igra Lee Marvin.
Alabarda 14.00 «Le grandi vacanze«. Zabavni film. Louis de Funes.
Filodrammatico 14.00 «Domani non slamo piu qui». Ingrid Thulin, R. Hoff man. Prepovedano mladini pod 18". letom,
Moderno 16.00 in 21.00 «Non šparate al reverendo«. Zabavna revija. Ma-carto, Rafaaella Carrž.
Cristallo 14.00 (Intrighi al Grand Ho tel«. Rod Taylor, Catherine Spaak* Technicolor
Garibaldi 15.00 «OK Connery». Neal Connery, D. Bianehi, Technicolor.
Capitol 14.00 «11 marito č mio e l’a-mazzo q,uando mi pare«. C. Spaak. Technicolor.
Aurora 15.00 «11 magnifico Bobo«. P. Sellers, B. Ecklund. Technicolor.
Impero 15.00 «Lo straniero«. M. Ma-stroianni. Technicolor.
Astra 15.30 «Guerra, amore e fuga«. P. Nevvman, S. Koščica. Technicolor.
Vittorio Veneto 14.00 «Milly». J. Gra-ce, M. Tivermore. Technicolor.
Ideale 14.30 «Agente 007, si vlve solo due volte«, Sean Connery. Technico lor.
Abbazla 14.00 »Due steli« nella pol* vere«. Dean Martin, G. Peppard. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ljubljančanki Mihaeli Godnov poročeni Rojina so neznanci ukradli iz «rekorda», l i ga je bila parkirala na Ul. Geppa, radio na tran-sistorje znamke «Lorenz«. Jugoslovanka je tatvino prijavila agentom osrednjega komisariata. Škoda znaša 45.000 lir.
Dan«s ob 10. uri pogreb Bruna Pincherla
Danes dopoldne ob 10. uri bo pogreb umrlega občinskega svetovalca PSIUP in uglednega tržaškega antifašističnega borca dr. Bruna Pincherla. Pogrebni sprevod bo ob 10. uri krenil iz stanovanja v Ul. Daurant, obredne svečanosti pa
izterjanje davkov Hkrati pa si pri- ^“^J^fUP^ je prejelo vče-
orfedai° tudi davCne raf^a deseUneULžJa1niPhtrz0ojaVvk.
Med drugimi so poslali svoja sožalja dosmrtni senator Ferruccio Parri, minister Tolloy ter
sezname za leto 1967.
Koristna knjižica za naše kmete
Opazovališče za bolezni rastlin v Trstu, ustanova, ki deluje pod okriljem deželnega odborništva za kmetijstvo in jo vodi dr. Ambrosi, je izdala v lični brošurici »Navodila in nasvete pri uporabi protiparazi-tarnih sredstev v kmetijstvu*, ki bodo prav gotovo koristila našim
Dajmo, sekajmo pirhe.
______ _ _______ __ najbolj upo-
števajo potrebe sodobne industrij- i rajši uporabljajo, ske družbe. Ministrstvo za zuna- 1 Dr. Stas: je v svojem poroči.u
Velika noč trka na vrata, danes je že cvetna nedeljo. Res je, da se velikonočne šege in navade polagoma izgubljajo, toda brez pirhov res ne gre preživeti teh prazničnih dni! Posebno lepe pirhe imajo v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Tam dobi te dobro znane b elokr anj ske pisanice in pa običajne pirhe z upodobitvami najraznovrstnejših in kar najbolj'pestrih velikonočnih motivov. Celo butare lahko kupite! Seveda ne one prave, velike in težke, pat pa miniaturne. Z vsem skupaj, s pirhi in butarami vam bodo v naši knjigarni postregli v okusnih pletenih košaricah raznih oblik in velikosti Samo dva ko raka imate do TRŽAŠKE KNJIGARNE, TRST, Ul. sv. Frančiška 30, tel. 61-792.
lokalni
številni
politični
vsedržavni in predstavniki.
Tudi Odbor za proslavo bazoviških žrtev je ob smrti tega iskrenega prijatelja in odločnega zagovornika pravic Slovencev v Italiji, poslal vodstvu tržaške federacije PSIUP brzojavko, v kateri je rečeno:
«Zalostna vest. ki je odjeknila med antifašističnimi borci ob izgubi vztrajnega antifašista, globokega humanista in iskrenega prijatelja Slovencev dr. Bruna Pincherla, izrekamo potrti globoko sožalje tržaški federaciji PSIUP in sorodnikom.«
Tržaška federacija KPI pa pravi v svoji sožalni brzojavki: ((Tržaško demokratično gibanje je izgubilo z Brunom Pincherlom močno in dosledno osebnost antifašističnega borca, borca za demokratično in revolucionarno obnovo v naši državi in na svetu, človeka široke kulture ter spoštovanega in priljubljenega zdravnika bodisi zaradi njegove sposobnosti, bodisi zaradi njegove humanosti.«
Federacija KPI vabi vse somišljenike in simpatizerje, da se z udeležbo na pogrebu poslednjič poklonijo velikemu antifašistu Bru. nu Pincherlu.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 56-letni Umberto Damjani, 60-letni Giovanni Mahorich, 63 letni Bruno Pi-ncherle, 71-letna Maria Alfieri por. Iacobim, 77-letna Maria Tremul vd. D’Agostinl, 78-letni Attilio Drioli Neri, 58-1 etn a Raffaela Po-drecca por. Flego, 83-letnl Francesco Filafferro, 64-letni Antonio Mersinl, 7 dni stari Davide Biscardo.
OKLICI: hidravlik OHviero Grego-r.j in uradnica Magda Crevatin, trgovec Ezio Madotto in šivilja Sandra Pozzetto, mizar Renzo Ranzato in delavka Ariella Colani, uradnik Giann’ Corelli in uradnica Gianna Seppele, trgovec Giovanni Poropat in uradnica Aurora Dietz, trgovec Giuseppe Ma-ricchlolo in uradnica Fiorella Tempe-sta, trg. predstavnik Luigi Carli in prodajalka Annamaria Lugnani, železniški funkcionar Romano La Porta m vrtnarica Astride Rita Tretene, tiskar Alberto Rizzi in prodajalka Anna Maria Giovanelia, delavec Adriano Gla-covani in uradnica Flavia Tomasin, uradnik Gianfrarico Bercarich in frizerka Romilda Minutello, inženir Francesco Cozzolino ln računovodkinja Li-via Clmadori, uradnik Giovanni Tur-co 'in uradnica Maria Rosa Ingrao,
tn uradnica Alida Simooetta, uradnik Bruno Vianello im uradnica Vittorina Quarantotto, slaščičar Lino Pasco in delavka Gluseppina Haddad, težak Lu-ci-ano Sauli in gospodinja Silvana Zamperlo, delavec Claudio Miniussi ln bolniška sestra Daria Rabusin, geo. meter Giaooi Ferin in uradnica Gianna Cogoi, elektravto Sergio Veronese in delavka Licia Codellia, steklar Li_ vio Auber in delavka Gianfranca Me-dizza, telefonist Glanni Benes in gospodinja Anna Lucia Debernardi, trg. predstavnik Nevio Capozzari in socialna asistentka Gabriella D’Attoma, državni funkcionar Aldo Petrina in uradnica Maria Grazia Sinigo, uradnik Attilio Ferrotti in uradnica Laura Parchi, študent Hans Boehm in u-radnlca Maria Grazia Carone.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPEsculapio. Ul. Roma 15 INAM, Al Cammello, Drevored XX Settem-bre 4. AUa Maddalena, Ul. deHTstria 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busollni, Ul. P. Revoltella 41. Piz-
uradnik Tul-lio Zotti in prodajalka Leda Testi, težak Roberto Ferrarese ln kartotehnik Ardea Lauri,, upokojenec Pietro Podettl in gospodinja Angela Tomasi, upokojenec Francesco Cal4 im gospodinja Giuseppina Nardin, električar Stelio Valenti In prodajalka Dorina Degrassl, tehnični uradnik Fabio Massari In uradnica Adelma A-pallonio, uradnik Livio Scridel in u-radnica Angelina VVerk, pek Gualtie-ro Mattei in uradnica Luciana Tabo-ga, mehanik Dario Sinossi in uradnica Grazia Giarmoleo, brigadir Fer-nando Calvamo in učiteljica Vita Niz-za, uradnik Manilo Arduin ln uradnica Marina Iretti, upokojenec Natale Lupini in upokojenka Stefania Lenarčič, delavec Stefano CasteUo in frizerka Fiorella Cechet, bolničar Virgi-lio Deyme in prodajalka Nadia Sef fino, uradnik Fulvio Bertok in delavka Marcella Pertan, prodajalec Fulvio Benevol in uradnica Rossella Povod-nlk, obrtnik Giuseppe Cavalferl 'n obrtnica Laila Grison, hidravlik Mario Palclc In gospodinja Nada Maria Vizentln, barist Lino Palumbo in krz narica Emma Delponte, uradnik Giovanni Volpi in gospodinja Editta Pol-lesello, uradnik Gianfranco Del Ca-stello In uradnica Elda Susmelj, kotlar Mario Lonza in bolničarka Dio-mira Perini, trg. zastopnik Olivlero Gulot Im uradnica Maria Gabriella Deodati, brigadir Mario Demuro 'n gospodinja Anna Maria Bisello, finančnik Pietro Moše Zangirolami In gospodinja Giovanna Pavan, častnik trgovske mornarice Enzo de Lugnani
zul-Cignola,	Korzo ltalia 1	4. Prendlni,		
Ul. T. Vecellio 34. Serravallo, vana 1. LOTERIJA			Trg	Ca-
BARI	7« 21	57	38	75
CAGLIAR1	35 85	53	74	38
FIRENCE	47 44	22	90	89
GENOVA	52 78	73	80	65
MILAN	37 18	65	72	17
NEAPELJ	22 10	30	56	70
PALERMO	77 37	25	47	71
RIM	88 24	36	32	22
TURIN	49	13	1	59	85
BENETKE	20 83 ENALOTTO	54	56	49
2 X X	X X 1	2 2	X	1 1	1
kuharska
enciklopedija
Uiaikd kftiigabna
TRST - Ul. Tel. 61-792
sv. Frančiška 20
Darovi in prispevki
V	spomin dr. Bruna Pincherla daruje F. Fischer 1000 Ur za Dijaško
matico.
V	počastitev spomina pok. Jakoba Ivančiča darujeta družini Kodrič m Siškovič 2000 lir za Dijaško matico, 2000 lir za Glasbeno matico in 1000 lir za Športno društvo Bor.
Marija in Milan Grgič, Padriče 133, darujeta ob 20. obletnici poroke 5000 lir za Športno društvo Gaja.
Družini Grgič in Saino iz Turina darujeta 2000 lir za Športno društvo Gaja.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Žagar daruje Sabina Sirca 2000 lir za Športno društvo Zarja.
V	počastitev spomina pok. strica Jakoba Ivančiča daruje Dora Ivančič 2C00 Ur za Dijaško matico in 2000 lir za Prosvetno društvo Ivan Cankar.
V	počastitev spomina pok. Viktorije Sosič daruje družina M. Kapun 2500 lir za Dijaško matico im 2500 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Viktorije Skrlavaj vd Sosič darujeta sestrični Pepka in Tončka 5000 Ur za Dijaško matico.
Ob četrti obletnici smrti Marija Hrovatina daruje družina Hrovatin z Opčin 5000 Ur za spomenik padi m partizanom na Opčinah.
Kvote: 12 točk — 34.506.000 lir, U točk — 246.400 Ur, 10 točk — 19.200 Ur.
Mali oglasi - , ’ ■
IŠČEMO VAJENKE - 1KET, Ul. Pe trarca 8.
IŠČEMO VAJENCA za avto delavnico. Obrniti se na agencijo FIAT v Križu.
kCITKOENs — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja na domestnth delov. Ul. Rittmayer 4-a BARVE ZA MODERNO BARVANJE
stanovanj dobite po ugodnih cenah pri «Colorificio Arcobaleno«, Ul. Ve-spucci 13, vogal Ul. Concordia. BARVE ZA MODERNO BARVANJE stanovanj dobite po ugodnih cenah pri «Colorificio Arcobaleno«, Ul. Ve-spucci 13, vogal Ul. Concordia.
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovaU z mi ob izdihi našega dragega
Jakoba Ivančiča
se toplo družine.
zahvaljujejo prizadete
Trst. 7. aprila 1968
Po kratki bolezni nas je zapustU naš predragi
Andrej Ivančič
bo jutri, 8 t m. bolniške mrtvašnice
Pogreb 15. uri lz Opčine.
Žalujoči žena in sorodniki
POTA JUBILEJNA PRIREDITEV BO 24. T. M.
Stoletnica čitalnice v Skednju
Prireditve si bodo sledile skozi vse leto, osrednja pa bo 15. XII.
Glavni odbor za proslavo stoletnice ((Kmečke čitalničen v Skednju je imel pretekli petek sejo, na kateri je ožji delovni odbor predložil v' odobritev dokončni program jubilejnih prireditev. Program je sestavljen po skrbni proučitvi možnosti izvedbe, pri čem'er so bile upoštevane domače, škedenjske sile, ki jih bo mogoče mobilizirali za izvedbo programa. Glavni odbor je odobril predložen načrt jubilejnih prireditev. Prva prireditev bo še ta mesec, v sredo 24. in sicer Mladinski glasbeno recitacij ski večer, škedenjci menijo, da je prav in spod-
budno
prav to, da bo otvoritev jubilejnih prireditev pripadla
mladini.
Tudi druga prireditev bo v rokah mladine, šlcedenjski otroci in mladinke se vneto pripravljajo na uprizoritev Ribi-čič-Grbčeve mladinske igre «V kraljestvu palčkov», ki bo druga Prireditev v okviru jubilejnih proslav.
V	juniju sledi tretja prireditev: izlet na Gorenjsko, kjer se bodo škedenjci poklonili spominu svojega dolgoletnega učitelja pesnika Karla široka, ki je bil ustreljen kot talec v Begunjah. Istočasno bodo počastili spomin vseh škedenjskih žrtev narodnoosvobodilnega boja.
Preko poletja bo v praznovanju premor, nakar se bo v jeseni in tja d.o januarja zvrstilo več prireditev, in sicer dve predavanji, razstava šleedenjskih umetnikov-slikarjev, razstava prosvetno-kulturnega življenja Skednja, koncert škedenjskih 'imetnikov pevcev in glasbenikov, koncert starih škedenjskih ljudskih popevk, kateremu bodo dodali še nove sodobne popevke. Osrednja jubilejna prireditev bo v nedeljo 15. decembra («Kmečka čitalnicam je bila pred 100 leti ustanovljena 12. decembra); jubilejne prireditve pa bo zaključila družbena prireditev v januarju prihodnjega leta.
Člani glavnega odbora so s prizadevnostjo predlagali Se nove predloge in pobude in potrdili predloženi program. V okviru delovnega odbora so si člani podelili odgovornost za posamezne prireditve; zaradi uspešnejšega dela pa je bila ustanovljena še posebna finančna komisija, da bodo zagotovlje-ua sredstva za izvedbo obširnega programa.
V	glavni odbor je pristopilo še nekaj novih članov. Kot je že bilo povedano, je odbor za proslavo stoletnice ((Kmečke čitalničen odprtega značaja, vanj lahko vstopi vsak Škedenjc, ki mu je pri srcu uspeh jubilejnih prireditev. Ne dvomimo, da bo pomembni kulturni jubilej združil ves Skedenj.
84-letna Marija Sardoč s Proseka že 68 let pripravlja za vsako oljčno nedeljo, oljčne vejice okrašene s podobicami in trakovi. Pred leti je sama nosila v Trst okrašene vejice, ki so jih Tržačani radi kupovali, časi se spreminjajo a stari običaji se tu pa tam le ohranijo in tako je tudi letos marljiva Marija «Srdačeva», kot jo imenujejo domačini, pripravila lepo število okrašenih vejic, želimo ji, da bi kot vedno znali odjemalci ceniti tudi letos njeno delo in da bi
ZANIMIVA OKROGLA JfUZJ! V ČASElitABSSEM KROŽKU
Potrebaa je kenmis preureditev glasbene vzgoje mi šolah v Italiji
Premalo glasbenih pedagogov, skrajno nezadostno število učnih ur Zanimive primerjave z Ljubljano • Nakazane nekatere perspektivne možnosti
Sinoči je bila v časnikarskem krožku zanimiva okrogla miza o temi ’Glasbena vzgoja v šoli', pri kateri so sodelovali znani tržaški glasbeniki, skladatelj Giulio Viozzi (ki je nadomestil najavljenega Vita Levija), pianist in profesor Brano Bidussi, duhovnik — docent za glasbeno zgodovino na univerzi Bino Fagion, šolski skrbnik prof. An-gioletti, predsedoval pa je predsednik časnikarskega krožka. Tema <> krogle mize je bila za današnje čase zelo zanimiva in vsakdo je prikazal stališče iz svojega vidika, vsi pa so prišli do istega zaključka, t.j. da je glasbena vzgoja danes v Italiji na najnižji stopnji in to iz več razlogov, med katerimi je prvi pomanjkanje glasbene vzgoje, resne in sistematične, v šolah, tako osnovnih kot na srednjih in predvsem, višjih. Sploh je v šolah predmet, petje in glasbena zgodovina' pepel-ka med predmeti, kajti z novim šolskim programom je pouk glasbe na nižji srednji šoli omejen na e-no uro na teden in to v prvem razredu obvezno, v ostalih dveh pa neobvezno; v višjih šolah pa je pouk o glasbi samo na učiteljišču. In poleg tega je šolski učni program tako obširen, čas na razpolago pa zelo omejen, da to še bolj omejuje resno delo v teh pičlih lirah glasbenega pouka, ki jih pravzaprav skoraj ne jemljejo resno, pač pa samo kot nekaj distenziv-nega.
Poleg tega se pojavlja tudi problem osebja, ki bi lahko poučevil-no zadovoljivo, kajti na razpolago je zelo malo učnega osebja, ki bi bilo na taki stopnji in ki bi ime-
ji ostala samo ena vejica za dom
>o*o»o-»o*o*o*o*o*o«o*o*c*o*c>*o*o«o-*o*o»<~>*o*c>*o*o-*o»o*c>*o*o»o*o*c>*o*
POJASNILO ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO IN HIGIENO
Ali je na Proseku in Kontovelu dovolj posod za zbiranje smeti?
Odbornik dr. Blasina pravi, da jih je 111, toda od teh jih je kar 63 v naselju San Nazario in v begunskem taborišču, na Proseku in Kontovelu za skoraj dvakrat toliko ljudi pa samo 48
Na «pismo uredništvu«, ki smo ga objavili 14. januarja letos, v katerem se je neki Proseča,n u-Pravičeno pritoževal proti občinski upravi, da zanemarja Prosek in Kantove! in je poudaril predvsem, da občina ni poskrbela za čiščenje snega in ledu vsaj na najbolj prometnih točkah, ter omenil tudi pomanjkanje tako pometačev kot posod za zbiranje smeti, nam je tiskovni urad tržaške občinske upra-ve poslal pojasnilo odbornika za zdravstvo in higieno dr. Gaetana Blasine, ki se glasi:
«V zvezi z opozorilom, ki je bilo objavljeno v «Primorskem dnevniku« dne 14. 1. 1963 (in ne 16.1.1968, kot je navedeno v pojasnilu — op. Ur.), se pojasnjuje, da je na Proseku in Kontovelu nameščenih 111 Posod za zbiranje smeti, ki so takole razdeljene: 45 posod je nameščenih v namenoma zgrajenih vdolbinah za hiše v naselju San Naza-rio; 8 jih je nameščenih na posebnih kovinskih stojalih na trgu zraven konfcovelske cerkve; 4 so na meščene ob glavni vhodni cesti na
.....milu,, mm, .........
Umrl je gostilničar Jakob Ivančič
V petek popoldne smo spremili "a zadnji poti pok. Jakoba Ivanč:-ea- Pokojni je bil dobro poznan in Priljubljen pri Sv. Jakobu, saj je ™1 brez dvoma najstarejši gostil-nicar ne samo v tem okraju, tem-J^eč v mestu. Delal je skoraj 60 let K0t gostilničar.
,.Pokojni Ivančič se je rodil 3. 10. |887 v Ostrovici v Brkinih. V Trst J® Prišel kot 18-letni mladenič, ter a® takoj zaposlil kot delavec naj-Pre) v tržaškem pristanišču, nato Pa v Arzenalu. Leta 1907 je vzel v najem gostilno «Ai Due Moreri« v “hci Scuole Nuove, pozneje pa znano gostilno »Jadran«, kamor so vedno zahajali ne samo Slovenci od Jakoba, temveč tudi iz središča (Pesta in okolice. V tej gostilni so elani in prijatelji Sokola imeli sko-faJ vsako nedeljo razne veselice ® Prireditve. Dobrih 25 let do leta ko mu je umrla žena Antonija ?-lun, je imel pokojnik svojo lastno gostilno «Pri Jakobu« v Ul. dei-i Industria. Nato se je preselil k neerki Idi, pri kateri je vedno de ‘ai in pomagal v gostilni do zadnjih uni svojega življenja.
Pokojni je prišel v Trst kot ne-psmen človek. Naučil se je brati jn pisati sam z vztrajnostjo in do-°r° voljo. Najprej je začel z branjem ((Edinosti«, na katero je bil ludi naročen. Tudi naš dnevnik je Pokojni Jakob prebiral vsak dan °hkar izhaja.
Ko je lansko leto praznoval svoj rojstni dan, si je pokojni Ivan-želel obiskati svojo rojstno vas, KJer je imel mnogo prijateljev in znancev. Kot zaveden Slovenec je vzgojil svoje otroke v poštene, de lovne in zavedne ljudi.
Pokojniku naj bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše sožalje.
Konto vel; 3 pri kontovelskem pokopališču; 3 v Dolenji vasi (Sv. Štefan); 2 pri ovinku pred Prosekom; 2 pri proseški šoli; 2 pri občinski Izpostavi in otroškem vrtcu; 1 pri gostilni «Pri 9 sestrah«; 23 jih je razdeljenih po raznih krajih na Proseku; 18 pa v proseškem begunskem taborišču.
število posod zadostuje za potrebe prebivalcev obeh vasi; odnašanje smeti pa je redno, razen v izrednih primerih, ki pa niso odvisni od upraviteljev. Tudi kraji, kjer so nameščene posode, in dohod do njih, je zadovoljiv. Upoštevati je treba, da je večji del notranjih vaških poti na Proseku in Kontovelu nedostopnih za tovornjake podjetja mestne čistoče«.
Najprej se zahvaljujemo odborniku za zdravstvo dr. Blasini za njegov odgovor odnosno pojasnilo, ki pa se tiče samo vprašanja posod za smeti. Na ostala vprašanja, ki niso v pristojnosti dr. Blasine, pa še nismo dobili nobenega odgovora Glede snega In ledu pa nam ne ostane drugega kot, da rečemo «bog ga je dal, bog ga je vzel«.
Pri vsej dobri volji pa moramo ugotoviti, da pojasnilo odbornika za zdravstvo in higieno dr. Blasine samo potrjuje to, kar nam je naš čitatelj s Proseka napisal. V «Fi-smu uredništvu«, ki smo ga tedaj objavili, je bilo med uruglm takoie zapisano: «Frav tako primanjkuje pri nas uslužbencev mestne čistoče, ki odnašajo smeti. Ttu1 posod za zbiranje odpadkov je na Proseku in Kontovem premalo. Z°. okrog 2500 prebivalcev na Proseku 'n Kontovelu so doslej namestili le 30 posod. Po drugi strani pa imajo v naselju San Nazario, kjer stanuje približno 1200 ljudi,'oterug 70 posod, kar jasno dokazuje pristransko tav-nanje občinskih upraviteljev do nas. Zato se ob posodan za odpadke na Proseku in Kantovem včasih nabere zraven mnogo smeti, ki širijo naokrog velik smrad, kar je tudi iz higienskih razlogov zelo nevarno« število posod, ki ga omenja odbornik dr. Blasina, kateri piavi, «da zadostuje za potrebe prebivalcev obeh strani«, se sicer ne u.iema povsem s številom, ki ga navaja naš čitatelj. Vendar pa je iz pojasnila odbornika razvidno, la občinski u-pravitelji pristransko ravnajo s Fro-sečani in Kontovelci. tz odbornikovega pojasnila sledi, da je od «111 posod, nameščenih na Kontovelu in Proseku«. 63 nameščenih v naselju San Nazario in v begunskem taborišču na Proseku in Kontovelu pa samo 48, čeprav imata še enkrat toliko prebivalstva kot naselje San Nazario In begunsko taborišče.
5
«Marija od Pila» s Proseka slavi danes 87. rojstni dan
Danes praznuje na Proseku svoj 87. rojstni dan Marija Jurca vd. Rupel, po domače «Marija od Pila', ker je njena hiša blizu pila pri pokopališču.
Marija od Pila se ni rodila na Proseku, vendar jo imajo Prose-čani za svojo, saj je v tej vasi že od leta 1903, ko je prišla služiti k družini Nabergoj iz Pliskovce, kjer se je rodila 7. aprila prav na oljčno nedeljo.
Trdno je bilo življenje naše da-Že kot otrok, ko
čela
prej
Dana
KRAŠKE KORENINE	jj
♦0*0*0*0*0*04040«0*0*0*0*0*0*0«040*0«0*0*0*0*0*0*0*040«0«040*0*0*0<
konu je povila pet otrok, od katerih so še trije živi. Svoje otroke je vzgojila v poštene zavedne Slovence, in to so tudi dokazali za časa NOB, ko so po svojih močeh sodelovali. Sin Albin je sel v partizane, kjer je bil na Crkljanskem v borbi z Nemci ranjen in je ostal stoodstotni invalid. V bolnici Franji so mu apuntirali obe nogi zaradi zamrznjenosti, ker je moral v borbi pozimi ostati skrit pred sovražnikom vso noč z nogami v vodi. Po osvoboditvi se je sin Albin vrnil k svoji materi, toda leta 1958 je na žalost umrl, in počiva na Proseku v kraški zemlji, za katero se je žrtvoval.
Mož Anton jo je zapustil takoj po vojni leta 1946. Sedaj živi pri sinu Rudolfu in je še kar pri dobrem zdravju.
Cesiitkam otrok, sorodnikov, prijateljev in vseh znancev se pridružuje tudi naš dnevnik ter želi svoji dolgoletni čitateljici še mnogo zdravja in sreče.
služiti. Pasla je živino naj-v svoji rojstni vasi, nato v anah pri Sežani, kjer je tudi dokončala ljudsko šolo pod vodstvom učitelja Kosovela, očeta kraškega pesnika Srečka. Po končani šoli ie služila tudi v bližnji Kobjeglavi, nato pa se je vrnila v svoj rojstni kraj. Iz Pliskovice je dolgo let pešačila v Trst, kamor je nosila prodajat mleko. Ko je Marija bila na Proseku, se je po enem letu bivanja v tej vasi spoznala z do mačinom Antonom Ruplom, s ka-> terim se je tudi leta 1904 poročila. Tudi po poroki je vedno delala in pomagala družini, ker pač plača moža, ki je bil železničar, ni zadostovala. Tudi s Proseka je hodila v mesto in prodajala cvetje. V za-
*Marija od Mihca» s Padrič slavi jutri svojo 80-letnico
V Padričah bo jutri praznovala svoj 80. rojstni dan Marija Žagar vd. Grgič ali kot ji pravijo domačini »Marija od Mihca«. Slavljen, ka je prava Padričanka. Rodila se je 8. aprila v Padričah v kmečki družini. Vsak dan je hodila iz rojstne vasi v Bazovico, kjer je obiskovala šolo, kajti ko je bila mlada, niso še imeli šole med Padričarni in Gropado.
našnje slavljenke.
je bila stara komaj 5 let, je za-
iiuiiiipiiiiHiiiuimiiiiiiiiHiiiiiimiiiniiiiiiMiiiHUiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiimmiiiiiiuiimniiiHiHimi
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Omiljena kazen avtomobilista ki je do smrti povozil pešca
Prvostopno kazen so mu spremenili v pogojno, pod pogojem, da izplača pokojnikovim svojcem določeno odškodnino
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravdnik Mar. si, zapisnikar Mosca Riatel, zastopnik zasebne stranke Nardi, obramba Morgera) je bila drugostopna obravnava proti 36-letmemu trgovcu Liviu Grimaldiju iz Škedenjske ulice 113, ki je bil obtožen, da je 1. maja predlani okoli 23.30 do smrti povozil s svojim avtom znamke «anglia« tedaj 63-letnega Vittoria Corenico iz Domus civica II.
Nesreča se je pripetila na prehodu za pešce pred kinom «Lumie-re». Grimalda, ki je prihajal s ko-
-mmmmmik-
predvaja danes, 7. t. m. z začetkom ob 15. uri zabavni film v technicolorju:
«L’ARCIDIAV0L0»
(LUCIFER)
glavnih vlogah nastopajo: in Mickey Rooney
Vittorio Gassman, Claudine Auger
KI MO .|»U»» PBOSEH
predvaja danes, 7. t. m. ob 16. uri Cinemascope technicolor zabavni film:
/o scappo, ta coni, ogli fugge... TRE UOMINI IN FUGA
(Jaz odidem, Igrajo: BOURVIL
ti teči, on beži... — DE FUNES
Trije moški na begu)
— TERRY — THOMOS
prske smeri, ni opazil, da sta Co-renica in njegova žena začela prečkati ulico z leve proti desni strani. Pokojnikova žena je opazila bližajoči se avto ter je pospešila korak. Tako se je rešila, medtem ko je avto z vso silo treščil v nesrečneža ter ga odvrgel za več desetin metrov daleč. Grimalda je ustavil avto šele po kakih 70 metrih.
Preiskavo o nesreči so opravili karabinjerji, ki so menili, da je bil Grimalda vinjen ter so ga zato priprli. V koronejskih zaporih je potem ostal teden dni.
Po preiskavi so Grimaldo prijavili sodišču pod obtožbo nenamernega umora in upravljanja avta v vinjenem stanju. Prva obravnava je bila lani pred tržaškim kazenskim sodiščem. Obtoženčev položaj je poslabšalo dejstvo, da je njegova zavarovalnica privolila v izplačilo zelo nizke odškodnine (3 milijone lir). Sodniki so menili, da je Grimalda zakrivil zelo hudo prometno nesrečo ter so ga zato obsodili na 1 leto In pol zapora, na izplačilo 1 milijona in pol lir pre dujma pokojnikovi vdovi in sinu in na poravnavo stroškov zastopstva zasebne stranke, medtem ko bi o odškodnini razpravljali na pristojnem civilnem sodišču.
Ker se je zavedal svojega kočiji vega položaja, je Grimalda ponudil pokojnikovim svojcem še 800.001) lir poleg vsote, ki jo je bila pripravljena izplačati zavarovalnica. Pritožil pa se je na prizivno sodišče.
Na obravnavi pred prizivnimi sodniki je Grimalda ponovil svoje prejšnje izjave. Zastopnik zasebne stranke in generalni pravdnik pa sta zahtevala, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo. Ti so jo deloma spremenili v smislu, da bo kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Vendar pa le pod pogojem, da Grimalda plača v treh mesecih, od dne ko postane razsodba pravomočna, 1 milijon in pol predujma pokojnikovim svoj-
lo tudi določeno prakso, da bi lahko na pravilen in za mladino privlačen način posredovalo glasbeno izobrazbo. Seveda so med temi izjeme, ki so popolnoma iz lastne pobude in iz lastne navdušenosti in znanja, lahko nudile posameznim razredom širšo glasbeno izobrazbo. Toda to je vse premalo, to so !c osamljeni primeri. Bruno Bidussi je poleg ostalega omenil tudi žalostno stanje konservatorija Tartini, ki ima danes morda okrog dvesto gojencev, medtem, ko sta bila pred mnogimi leti v Trstu kar dva konservatorija, Verdi in Tartini, in v vsakem je bilo po približno 100(1 vpisanih. Poleg tega je zlasti negativno dejstvo, da so razredi godal skoraj popolnoma prazni, nekoliko boljše je pri pihalih in tolkalih, a če bo šlo tako naprej, bomo prišli do tega, da ne bomo imeli nadomestnih moči za simfonični orkester.
Viozzi se je dotaknil predvsem vzroka, ki naj bi bil v glavnem kriv za tako stanje med mladino m to je predvsem popolnoma pomani-kljiva struktura glasbenih programov in prireditev, ki so skrajno zapostavljene, saj ie dovolj majhna primerjava z drugimi, sosednimi in daljnimi državami. V Italiji, je poudaril Viozzi, imamo kakih deset stalnih simfoničnih orkestrov in to samo v večjih mestih (so celo mesta z več kot 500.000 preoi-valci, ki nimajo lastnega orkestra ne lastne glasbene dvorane, in gledališča). koncerti in operne prireditve so omejene do skrajnosti, na 3, 4, le redko leje 5 predstav iste opere, medtem ko imamo v bližnji Ljubljani (je poudaril Viozzi) kar tudi 16 ponovitev, in drugje tudi po mnogo več; poleg tega so prireditve. tudi ob takih urah (19., 20. ipd.), ki jim lahko prisostvujejo tudi mladi ljubitelji glasbe.
Ob koncu so se seveda vprašali, kako bi lahko vsemu temu našli pr imerno rešitev in bile so nakaza-ne razne rešitve, kot pre.dvsem izboljšanje didaktične situacije in vzgoje posameznih učiteljev in profesorjev, ki naj bi se predvsem oprijeli vzgojne metode Carla Ortfa (ki jo uporabljajo že po številnih šolah evropskih in izvenevropskih držav), seveda povečanje tedenskih ur posvečenih glasbeni izobrazili | (s tem v zvezi bi pa prišlo sploh ' do popolne spremembe učnega načrta), začetek primerne vzgoje ie tudi v otroških vrtcih, in seveda kar je tudi bistvene važnosti v današnjem času, izkoristiti najširše 'mostove', preko katerih gre lahko glasbena izobrazba skoraj v vsako hišo italijanske države — radio tn televizijo, ki danes posvečata izredno malo svojih programov v resni glasbi in glasbeni izobrazbi; poleg tega so omenili kot 'popularno' sredstvo širjenja glasbe, filme, v katerih naj bi bile spremne glasbene opreme črpane......tr 'gmmtr w
manj znanih del iz resnega glas benega področja.
Ob koncu je prof. Angioletti o-menil, da je v programu preučitev učnega programa, ki vključuje tudi gornje rešitve o večjem številu ur in tečajev za vzgojitelje, in namen ustvariti posebno vejo na univerzah za muzikologijo, ki naj bi bila v okviru literarne skupine in iz katere bi lahko dobili marsilcat-;-rega profesorja v muzikologiji. Občinstvo. ki ga je bilo žal zelo malo (mladine sploh nič), je popolnoma soglašalo s temi načrti, vendar pa je izrazilo svoje skeptično gledanje na praktično rešitev, ki se bo verjetno zavlekla v nedogled. Priznati moramo, da je gornji problem zelo težak in pereč, vendar bi sc z dobro voljo in vztrajnostjo dalo marsikaj dobrega ukreniti in tucli počasi doseči.
- h -
vprašanj bivših italijanskih partizanov, ki so se borili v okviru enct NOB. Predvsem gre za to, da imajo ti borci svoje združenje, da dobijo domicil, da se zbere zgodovin-sko-dokumentarno gradivo, za urejevanje socialnih, zasebnih in drugih problemov itd. Odbor bo tudi poskrbel, da se postavijo spominske plošče v krajih, kjer so bile ustanovljene posamezne italijanske partizanske enote.
* * *
V počastitev 25. obletnice ustanovitve okrožnega komiteja KPS za slovensko Istro se bodo 11. aprila zbrali v Kopru predvojni komunisti in antifašisti, ki so delovaii v treh krajih. Ob tej priložnosti bo slavnostna seja komiteja obalne konference ZK, zatem pa tovarniško srečanje. Slavnostni govor bo imel sekretar obalnega komite ja Ivan Renko, govoril pa bo tudi sekretar nekdanjega okrožnega komiteja Vitko Hlaj. Kot gostje se bodo proslave udeležili tudi nekdanji komunisti in antifašisti iz Doline pri Trstu, povabili pa so tudi....	,	..	.	__
predstavnike federacije KPI iz Tr Jel' naslove, Jim bomo začeli po-sta.	| šiljati naš dnevnik.
Pošljite naslove svojih sinov vojakov!
V raznih krajih Italije, od severa do skrajnega juga, služi zdaj vojaški rok precej naših fantov iz var si in mesta. Tako opravljajo svo-jo državljansko dolžnost. Vojaško življenje ni več tako grenko kot je bilo še pred leti, toda zlasti novincem je prve tedne vendarle hudo, saj trpe tudi za domotožjem. Nič čudnega, saj so prišli v nove kraje, med tuje ljudi, daleč od svo. jega rodnega kraja, staršev, prijateljev in znancev. Vsako pismo iz domačega kraja jih razveseli.
Vsakogar, ki je daleč od doma, najsi bo novinec ali starešina, zanimajo vesti iz domačih krajev, kaj dela domače prosvetno društvo, kakšne uspehe ali neuspehe ima njegovo športno društvo, pa tudi kaj se dogaja po širnem svetu. In kdo mu ho vsak dan prinaša) vse te vesti in vzdrževal vezi med njim in domačim krajem? Nekdo, ki vse te vesti zbira in objavlja.
Zato smo sklenili, da bi vsem našim fantom, ki služijo vojaški rok, pošiljali vsak dan Primorski dnevnik. Prepričani smo, da jih bo ta zelo razveselilo.
Zaradi tega naprošamo starie, naj pošljejo točne naslove svojih sinov, ki so pri vojakih, na upravo Primorskega dnevnika, — Ul.
Montecchi 6 — Trst. Ko bomo pre-
KAROSERISTI - AVTOMOBILISTI - OBRTNIKI
Velika izbira vsega kar potrebujete za popravila za vse tipe avtomobilov FIAT pri
ZANCHI
- AUTOFORNITURE TRST, VIA DEL CORONEO 4
Nezdrobljiva stekla «VIS»
Tesnila iz gume za vrata in steklo Posamezni deli karoserije: vrata — blatniki — čelne stene prednje maske — stranski deli Originalna tesnila «GUISTA1,»
Odbijači z nastavkom — pokrovi koles Okraski iz kroma in aluminija za stranske dele avtomobilov
Umetno usnje — prevleke iz sukna za sedeže
in notranjost avtomobila
Lučke
Nadomestni deli za žaromete «Uareiio» — <>Siem» itd.
PLEXIGLAS v prozornih ploščah Ročice za dviganje stekla — kljuke za odpiranje vrat — ključavnice — razne nadomestne vzmeti — polsti itd. itd.
Avtomobilske potrebščine: prevleke — preproge — prtljažniki — varnostne ključavnice — sirene — ogledala itd. itd.
POSEBNE CENE ZA KARO-SERISTE IN DELAVNICE
IPvNl
Ul Boccaccio 3 Telefon 28 373
POŽAR ARTEMIO
tovorni prevozi
V ose krute inozemstvo
tudi i
Vesti z onstran meje
Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev v Kopru so ustanovili koordinacijski odbor italijanskih partizanskih enot, ki so se borile med NOB v Sloveniji. 17-članski odbor bo ime! svoj sedež v Izoli, njegov predsednik bo nekdanji komandant brigade Garibaldi Riccardo Giacuzzo, podpredsednik pa bivši bataljonski komisar briga de Pontanot Emo Agostini,
V okviru odbora bodo delovale tri komisije: organizacijsko tehnična, finančna in komisija za zbiranje zgodovinskega gradiva Usta novitev koordinacijskega odbora je velikega pomena za ureditev vrste |
Dosti kilometrov je prehodila Marija. Skoraj 50 let je vsak dan pešačila čez Drašco v Trst in nosila grbec na glavi ter prodajala v mestu mleko.
Leta 1918 se je poročila z vaščanom Mihaelom Grgičem. V zakonu sta imela dva sinova, Karla in Milana. Karlo je umrl ko je bil star komaj 21 let. Milan pa je doma, pri katerem živi naša slavljenka.
Slavljenka Je bila skupaj z možem dolgoletna članica in pridna pevka v vaškem zboru «Slovan« Pred štirimi leti je mož Mihael umrl. Letos bi slavila zlato poroko.
Se dandanes naša slavljenka vedno dela. Ko smo jo obiskali, se ji je mudilo na njivo pred hišo, ker je imela posaditi krompir, «Marija od Mihca« je bila, čeprav drobna in majhna, vedno zdrava kot riba, ker je v svojem življenju, kot nam je sama povedala, vedno delala in ni imela časa misliti na bolezni,
Ob tem lepem jubileju se s čestitkami pridružujemo vsi prijatelji in znanci, z željo, da bi v krogu svojih sorodnikov ostala zdrava in srečna še dolgo let.
TRGOVINA
mu
Nabrežina (center) sprejema naročila za rojstna, krstna in poročna naznanila — bomboniere ter vizitke za vse prilike.
A. RJGAMONTI
TRST - Ul. Manzoni 20 - Tel. 96-085
OlNtKMA ZA AVTOMomi.K FIAT TOVOIIPNJAKK |N POLI OVOHNJAKK:
FIAT 626-640-666-666N7-680
OH H. IN A LIN I M A I II li IA t FIAT ZMERNE CENE [N NAJVEČJI POPUSTI
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
GRGIČ
PRODAJA Vi, LB VRNI NOVIH IN OBNOV l.ll-.N IH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO MAI lllll) (leta 1958), MAI 111)11 (leta 196(1), MAI »0(1 (leta 1962) BIANCHINA LAIVIIGLIARK 5110 (leta 1961) MAI 600 (leta 1959). GIAROINKTTA MAI 500 (leta IM581
Sprejema vsaka popravila avtomobilov in karoserije ter pran,k* in čiščenje — Cene ugodne? Hitra postrežba!
PADRIČE Telefon 226 161
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLECNl tZUELKi, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAH NUDI
PREKO SVOJIH TRGOVIN
na ŠKOFIJAH in v KOPRU
NEDEUA, 7. APRILA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Skladbe za klavičembalo - 10.00 Orkester P. Faith - 10.15 Poslušali boste... • 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12 30 in 13.30 Glas ba po željah - 13 00 Odmevi tedna v naši deželi - 14.45 Popevke -
15.30	«Nočni veter*, drama - 17.45 Zborovsko petje - 18.00 Koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških ga jev: »Marino Moretti* - 18.40 Orkester Chaquito - 19.15 Sedem dni v svetu - 19.30 Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport - 20.30 Iz slov. folklore 21.00 Moderni ritmi -
21.30	Vaški ansambl; - 22.00 Šport . 22.10 Sodobna glasba 22.45 Mali vokalni ansambli - 22.45 Jazz.
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja ll.lt> Tržaški motivi - 11.30 Prijatelj cvetja - 12.15 Športni pregled - 14.00 «E1 Cam-panon*.
Koper
7.30, 12.30, 13 30, 14.00, 19.15 Pc ročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zaoavni zvoki -
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Ansambel Bob Rosine • 10.30 Nove plošče - 11.00 Dogodki in odmevi
-	11.30 Organist J. Davis 11-30 Današnji pevci - 11.50, 12.50 in
14.30	Glasba po željah	12.30 Zunanjepolitični pregled	14.10 So-
sedni kraji .'n ljudje - 16.00 in 19.30 Prenos RL 18.30 Športna nedelja
-	22.10 in 22.35 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila
8.30	Kmetijska oddaja - 9 40 Nabožna oddaja • 11.40 Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt 13.00 Ansambel Beatles - 13.36 Poje D. Moretti - 14.30 Program z A. Sor-dijem - 15.30 Popoldne z Mino -17.45 Plošča za poletje - 18.00 Simf. koncert 20.25 Glasbeni va riete - 21.15 Šport 21.15 Koncert
-	22.15 Nove pesmi
//. program
7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za ženske 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 11.35 Juke box - 13.00 Radijski kvizi - 14.30 Aktualnosti - 15.00 Zabavna glasba 16.20 Preizkušajo se diletant: - 17.0o Šport - 21.00 M. Eden in J. London - 22.00 Pol-tronissima.
///. program
10.00 Haendel in Leo - 10.30 •gle - 10.55 Čajkovski - 12.20 asba po ljudskih motivih - 13.00 ilike interpretacije - 14.30 L. >ss in Beethoven 15.30 V. Ha-1: »Memorandum* - 16.50 Mo-rtov koncert - 18.30 Lahka glas-i - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 jncert - 20.30 Šola in ustvarjalna teligenca 21.00 Dve liturgični
Slovenila
PONEDELJEK, 8. APRILA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole -12.00 Trobentač N Impallomeni 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Priljubljene melodije - 17.00 Orkester G. Safred • 17.20 Poljudna enciklopedija - 17.30 Ansambel L. Bonfa - 18.09 Zbor «Polifonica Am-brosiana* - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Strauss in Hača-turjan - 19.30 Postni govori - 19.45 Glasovi in slogi - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Vokalni trii in kvarteti - 20.50 Kulturni odmevi - 21.15 Tamburaški ansambl, - 21.30 Jazzovski orkestri - 22.00 Popevke -22.30 Slovenski solisti - 22.55 Glas ba za lahko noč.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Orkester Safred
-	13.45 Album regionalnih popevk
-	14.25 Simf. koncert
Koper
6.30,	7 30,	12.30.	14.00, 16.00,
19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RT. - 10.15 Orkester Art Greenslade 10.35 Ritmi in popevke 11 00 Otroški kotiček
-	11.15 Polke in valčki 11.30 Da našnji pevci - 12.00 in 12.50 Glas ba po željah - 14.39 Za oddih in razvedrilo - 14.55 Barve in zvoki
15.30 Popularne skladbe 16.30 Športni ponedeljek 18.40 Mozaik
-	17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Glasba - 17.40 Tenorist Sante Ro solen - 18.00 in 19.30 Prenos RL
19.00	Ansambel Georges Henry -22.10 Današnji pevci - 22.35 Večerni koncert.
Nacionalni program
7.00, 8.00, lo.OO, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi 9.10 Zvočni trak - 10.05 Sola 10.35 Ura glasbe - 11.39 Glasbena anto logija - 12.05 Kontrapunkt 13.20 Hit Parade 14.45 Ital. popevke -
16.00	Oddaja za bolnike ■ 17.05 F. Silvestri: «Chiaro d’ luna*, drama
-	13.20 Glasba za mladino - 19.11 »Madanim*. 11. nad - 21.00 Kon cert - 22.00 Monteverdi.
II. program
7.30,	8.30 13.3u, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 L. Tolstoj: «Ivanova velika noč* - 10.15 Jazz
-	10.40 Program z A. Lupom -11.41 Pesmi desetletja 13.00 Športni pregled - 14.00 Juke box -14.45 Glasbena paleta - 15.15 Znanstveni dnevnik - 15.35 Neapeljske pesmi - 16.00 Popoldanski program
-	17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.06 Operne prireditve - 21.10 New York 68
-	22.00 Nove pesmi.
III. program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.20 Inormativna oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce 8.05 F Puntar: «Kako se je teta Mica odvadila sovražiti krave*, igra z« otroke 8.35 Sklad be za mladino 9.05 in 12 10 Poslušalci čestitajo 10.00 Še pom nite tovariši.. 10.25 Pesmi borbe
10.45	Lepe melodije 11.00 Turistični napotki 13 15 Iz operetnih partitur 13.40 Reportaža 14.00 Lahka glasba 14 3(1 M. Fdipovič: »Čudovita prenroga*. humoreska
15.05	Šport 17.05 Pojo slavni pev ci ■ 17.30 . Pinter- Večerna šola 18.30 D Šostakovič' Trio za kla vir, violino in violončelo 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbe ne razglednic' - 2C.00 V nedeljo zvečer 22.15 Seronadn' večer
23.05	Literarni nokturno.
Ital. televizijo
9.30 Nabožne odda.ia 12.30 «Set-tevoci* 13.30 Dnevnik 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 Šport -
16.45	Program za mladino - 17.45
Zabavni spored	1H .45 Dnevnik
19.15 Nogome* 20.30 Dnevnik ■ 21.00 Homerjeva »Odiseja* - 22.10 Šport . 23.00 Dnevnik.
tl. kanal
18.40 Piemontske povesti: Grofica Cha lan* 19.2" Mednarodni festival glasbe v Bergamu - 20.00 Šport 21.00 Dnevnik 21.15 Znanost in tehnika 22.15 Settevoci.
10.00 Nabožna oddaja - 10.45 Ga-luppi in Bartok 11.30 Liszt in Strauss - 13.00 Antologija interpretov - 15.05 Mahler in Brahms -16.00 F. Mannino- La stirpe di Davide - 17.20 Francoščina 17.40 F. J. Haydn 18.15 Gospodarstvo - 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert - 20.30 Koncert p.v. Ernesta Boura, prenos iz Strasburga.
Slovenija
7.00, 8.00, 10 00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.03 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jug. studiov • 9.45 «Za mlada grla* 10 15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 11.15 Melodije za razvedrilo 12.10 Pihalni ansambel 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Slov. narodne 13.30 Priporočajo vam.. 14.05 Razpoloženjska glasba 14.35 Poslušalci čestitajo 15.40 Zbor «S. Klavora* iz Maribora 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Odlomki iz opere »Bank Ban* F Erkh. 18 00 Aktualnosti 18.35 Mladinska oddaja 19.00 Lahko noc, otroci! 19.15 Poje M. Deržaj 20.00 Zbor in orkester Slov. filharmonije - 22.10 Radi ste jih posl usad	23 05 Literarni nok-
turno
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Ital. televizija
13.00
17.00 17.45
12.30	Kitajska civilizacija
Na domu - 13.30 Dnevnik Giocagio 17.30 Dnevnik Program za mladine 19.15 Poljudna znanost 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnecnik - 21.00 G. Adami: Felicita Coiombo	23.00
Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Špertni tednik.
JUG. TELEVIZIJA 0» 7. DO 13.-IV 1068
EMAC naj bo pobudnik in koordinator kulturno umetniških manifestacij
Ustanova, nastala v povojnem času, se mora prilagoditi novim potrebam ■ Imenovanje davčnih svetov
60-letnica sovodenjske posojilnice
Večji del seje občinskega sveta v Gorici, ki je bila v petek zvečer, so svetovalci posvetili razpravi o ustanovi EMAC (ustanova za kulturne manifestacije mesta Gorice), ki se je razvila na podlagi lanske liberalne interpelacije o delovanju EMAC ter njenih namenih.
Odbornik Agati se je uvodoma spomnil pokojnega dr. Ferruccia Polesija, predsednika ustanove, ki je bil svoj čas tudi občinski svetovalec in občinski odbornik v Gorici. Nanizai je vrsto dogodkov, ki so nosili pečat te ustanove, opozoril na možnost deželnega in državnega prispevka ter predlagal, naj bi predsedstvo EMAC bilo povezano z občinsko upravo, samo delovanje ustanove pa z dejavnostjo Piccolo Teatro, Pro Loco in drugimi kulturnimi organizmi.
Odv. Pedroni (MSI) je predlaga! preureditev ustanove, ki je zašla v krizo, liberalec ing. Fornasdr pa je sodil, da bi mogla ustanova z letno razpoložljivostjo 5-8 milijonov lir prirejati pomembnejše kulturne in športne manifestacije.
Odv. Battello (KPI) je uvodoma predlagal, da bi bilo treba spremeniti programske smernice te u stanove, ki je nastala v prvih povojnih letih. Od takrat do danes so se razmere na Goriškem bistveno spremenile, saj jih karakterl-zirajo pomembna mednarodna sre j Čanja, ki bi se po govornikovem mnenju morala vršiti — dasiravno jih Indziati-va Isontina dobro vodi — pod okriljem EMAC. Po spremembi statuta bi morala EMAC skrbeti za kulturne manifestacite, Pro Loco pa za turistične.
Na osnovi razprave sta nastali dve resoluciji, Pedronijeva, ki so jo svetovalci zavrnili, ter Battellova, ki so jo sprejeli in pravi, naj se spremeni statut ter izvrši preosno-va, da bi bila učinkovitejša dejavnost te ustanove, potem pa naj bo v skladu z avtonomijo pobudnik in koordinator kulturno . umetniških dejavnosti. Za občinskega zastopnika v EMAC so nato s 23 glasovi izvolili odbornika za kulturo in šport Agatija.
Odbornik prof. Bratina je na'o predlagal obnovo davčnih svetov. V prvega so izvolili Zorzenona, Marinčiča, Machiettija, Mainija, Sil-vilotta, Tasco, Guerro, Malcknech-ta, Košuto in Maja, v drugega pa Nerija, Del Neva, De Rocca, Jakončiča, Fasiola, Larisa, Agazzija, Nanuta, Duga in Mattiolija. Občinski svet je izvolil v upravni svet proste cone svetovalca Bressana: nasledil je svetovalca Fogarja, Iti je podal ostavko. Prva dva sveto valca sta Majo in Sancin. Svetovalci so odobrili 550.000 lir kemično - agrarnemu zavodu ter obravnavali vrsto osebnih zadev ,
pa Jožica Smetova. Ostala mesta so porazdeljena takole: podpredsednik Emil Doktorič, namestnik tajnika Karlo Kumar; blagajnik Artur Košuta; namestnik blagajnika Andrej Saksida; gospodar Peter Čermelj in njegov namestnik Borut Leban; odborniki pa so Karlo Nanut, Anton Volčič in Milovan Lutman. V nadzornem odboru sta Ivo Marinčič in Zdenko Vogrič.	,
Na seji so se pogovorili tudi o pripravi spomladanskih izletov in odborniki so stavili o tem več predlogov.
IZ DOBERDOBA
V sredo razprava o obe. proračunu
za katerega je občinski odbor pripravil dokaj zajeten dnevni red. Najprej bodo zahtevali državni prispevek za ureditev zdravniškega šolskega ambulatorija v Doberdobu. Z državnim prispevkom bodo uredili občansko cesto od Vižintinov na Palkišče. Najeli bodo posojilo v znesku 5.5 milijona lir za izgradnjo nogometnega igrišča v Doberdobu; prvo fazo del bodo uresničili s prispevkom CONI. Razpravljali bodo in odobrili obračun za leto 1964 ter pooblastili ustanovo INGIC, da bo konca leta 1970 pobira trošarino za zakol govejih živali. Na dnevnem redu je nadalje najpomembnejša točka dnevnega reda, in sicer razprava o proračunu občinske uprave za leto 1968. Na tajni seji bodo imenovali dve tertjini članov komisije za priziv proti odmeri občinskih davkov ter imenovali občinskega zastopnika v šolskem patronatu; sejo bodo zaključili z urejevanjem poležala osebja.
Preteklo nedeljo po občnem zboru Kmečko - delavske hranilnice in posojilnice so se zbrali odborniki in člani te domače ustanove na vrtu Vukove gostilne nasproti županstva v Sovodnjah. Na istem mestu kjer je bila pred 60 leti
V sredo 10. aprila ob 20. uri no v prostorih občinske knjižnice v Doberdobu seja občinskega sveta,
................„M,................................milim,mn    ............................................................""in mirni" ...............................'"""""""""'"m.""
ustanovljena, so proslavili jubilej posojilnice ob kozarcu vina in prigrizku ter se pogovarjali o gospodarskih zadevah, pri katerih že od svoje ustanovitve izdatno pomaga ta domača ustanova, ki je že marsikaterega člana pa tudi drage do-
mačine rešila iz stiske in oderuških krempljev. Hranilnica in posojilnica se je v zadnjih letih tako okrepila, da je lani dosegla 500 milijonov lir prometa ter si ustvarila močno rezervo, da je vredna popoldnega zaupanja članov in drugih občanov.
NEDEUA, 7 aprila
9.30, 20.00, 23.00 Poročila - 8.30 )obro nedeljo voščimo 10.00 imetijska oddaja 10.45 Mokeda-eva matineja - 13.30 Posnetek no-;ometne tekme Bo'Barija Italija -5.04 Boks Crvena zvezda Dinamo 16.00 Košarka Partizan OFK Beo^ rad 16 30 Mladi m moda 18.50 Cažipot 19.15 Ženitovanjska po-iudba, film 19 45 Dediščina, iurlet>ka 20.50 To je življenje -145 Zrno, film 22.00 Športni iregled 22.30 Šlager sezone.
PONEDEUEK, 8. aprila
17.00, 20.00, 22.40 Poročila - 9.40 rV v šoli 10.35 Ruščina - 11.00 iplošna izobrazba 16.10 Angle-ičina 17.05 Mali svet - 17.30 Šport 18.00 Obzornik 18.30 Pritlika rest in rastni hormon ■ 18.50 Nji iov zgled je spodbuda - 19.20 Tu-•istična oddaja 19.45 Solisti 10.35 Drama 22 10 Glasb oddaja.
TOREK, 9. aprila 17.40, 23.15 Poročila - 9.40 TV v soli 10 30 Angleščina - 11.00 Splošna izobrazba 17.45 Risanka -18.0(1 Obrežje 10 25 Slovaški folk. ansambel Urpin - 18.55 Jože Kampič in pevci 19.20 Sredozem Ije Sredozemcem 20.00 Obzornik - 20.40 Ključ, angleški film - 22.45 Kulturna panorama.
SREDA, 10 aprila
17.10, 20.00, 22.15 Poročila -17.15 Kljukec in Birnbo. lutke 17.45 Kje je, kaj je 18.00 Obzornik -
18.20	Združenje radovednežev -19.05 Baletna lepljenka 19.45 Prospekt 20.30 Napredni tokovi slov. dramatike med obema vojnama, quiz 21.50 Belfegor — film.
ČETRTEK, U. aprila 17.10, 20.00, 22.40 Poročila - 9.40 TV v soli 10.35 Nemščina 11.00 Angleščina 16.10 Splošna izobrazba 17.15 Frane Milčinski -18.00 Obzo-nik 18.20 Narodna glasba 18.45 Po sledeh napredka
19.05	G. M'hič' Samci 20.35 I. Cankar: Za narodov blagor - 22.55 Evropsko košarkarsko prvenstvo.
PETEK, 12. aprila 17.25, 20.00, 22.20 Poročila - 9.40 TV v šoli 11.00 Splošna izobrazba - 16.10 Filmi 17.30 Deček iz džungle, film 18.00 Obzornik
18.20	Mladinski koncert 19.05 Šport 19.35 Srečanje z Branko Jurčevo 20.36 Mah ribic film -
22.05	Nastop pevca Karla Gotta -22.35 S;mfoničnj koncert.
SOBOTA, 13. aprila 20.00, 22.40 Poročila - 9.40 TV v šoli 18.00 Obzornik - 18.20 Glasbeni trenutek 19.20 Leto 1941 v Evropi 20.36 Mirno spita, humoristična oddaja 21.35 Video-on - 21.50 Bonanza film.
Sovjetska delegacija bo obiskala Tržič
V petek 12. i m bo obiskala tovarno Detroit Sem v Tržiču sovjetska gospodarska delegacija, ki jo vodi trgovinski minister Dmitrij Vasiljevič Pavlov Delegacija je že prišla v Italijo ter je stopila v stik z večjimi industrijskimi podjetji. Prihod delegacije je predviden v petek oh 10. uri iz Benetk.
Po ogledu tovarne Detroit v spremstvu vodstva podjetja, si bodo gostje ogledali veleblagovnico Rialto. Potem bo geste sprejel na županstvu župan Romani skupaj z drugimi občinskimi upravitelji ter poklonil ministru Pavlovu zlato kolajno v spomin na ta obisk.
V PRETEKLEM MESECU MARCU
Na goriškem področju nad722tisoč prehodov
Tudi pri Stupici je promet s potnimi listi presegel 120 tisoč prehodov
OD 8. APNILA DALJE
Osebni obmejni promet v mesecu marcu je na goriškem področju dosegel 722.705 prehodov oseb z ene ali druge strani meje. Precej nad polovico jih je šlo na drugo stran pri Rdeči hiši s potnimi listi, ali nekaj manj kot 470 tisoč ljudi. Od te v je bilo 260 tisoč italijanskih in skoro 106 tisoč jugoslovanskih ih drugih državljanov.
S prepustnicami vseh vrst se je okoristilo, 128.624 italijanskih in 80.882 jugoslovanskih državljanov. Od tega je šlo ria drugo stran 1736 italijanskih in 3.214 jugoslovanskih dvolastnikov; z navadhimi prepust, nicami 125.498 italijanskih in 73.320 jugoslovanskih državljanov; s tran. žitnimi dovoljenji je potovalo skozi Gorico 4.028 Jugoslovanov, povečini Bricev.
V primerjavi s preteklim februarjem, ko so zabeležili le nekaj nad 576 tisoč prehodov, se je promet občutno povečal, kar je treba delno pripisati Izboljšanju vremena spomladi.
Tudi v Beneški Sloveniji se je število prehodov v preteklem marcu znatno povečalo. Na mejnem prehodu pri Stupici so našteli 120.314 potnikov s potnimi Usti. Od tega 'e šlo na drugo stran nekaj nad 109 tisoč italijanskih in nekaj nad 11 tisoč tujih dr avlja-nov, povečini Jugoslovanov K temu prometu je treba prišteti v Benečiji še prepustničarje, katerih prehodi so se tudi povečali.
Ivan Toplikar iz Gorice, Placuta 26. Zaradi mokre ceste je na nekem ovinku avto zdrsnil ter zavozil s ceste. Pri tem je dobil TopUkar poškodbe, vendar je bil avto le malo poškodovan, da se je lahko z njim vrnil v Gorico ter se ob 19. uri zatekel v civilno bolnišnico. Tam so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi udarca v glavo in udarca na trebuh.
Odmev usmrtitve Martina Lutra Kinga
Usmrtitev pastorja Martina Lutra Kinga v ZDA je povzročila vai ogorčenja med vsem demokratičnim prebivalstvom na Goriškem. V spomin na njegovo mučeniške smrt je pastor evangeUjske cerkve v Gorici Massimo Tara nalepil osmrtnico, v sredo 10. aprila ob 21. uri pa bo za pokojnikom imei mašo v evangelijski cerkvi v Ul. Diaz, na katero je povabil oblasti
NOVI URNIK JAVNIH LOKALOV NA GORIŠKEM
Gostincem je dano na izbiro, da lahko skrajšajo delovni urnik od dve do štiri ure dnevno
Jutri, 8. aprila stopi v veljavo na Goriškem novi umik za javne lokale. Zimski del urnika bo v veljavi od 1. novembra do 14. maja, poletni pa od 15. maja do 31. oktobra.
Odpiranje: v Gorici in v podeželskih občinah za bare in kavarne ob 6. uri; restavracije, gostilne in krčme ob 6.30; osmice ob delavnikih ob 10. in ob nedeljah in praznikih ob 11. uri.
ZAPIRANJE: Restavracije, gostil, ne, kavarne, bari, prodaja brezalkoholnih pijač: , a) v Gorici, Gra-dežu in Tržiču pozimi ob 24. in poleti ob 1. uri; b) goriška predmestja in podeželnske občine: pozimi ob 24. in"polgjj ob 24. uri.
Krčme s kuhinjo ali brez:	po
vseh občinah pozimi ob 23. in poleti ob 24. uri.
Osmice: po vseh občinah pozimi ob 21. in poleti ob 21. uri.
Zabavni krožki (Enal, Acli, Cral itd.); v Gorici, Tržiču in Gradežu pozimi ob 24. in poleti ob eni uri; po goriških predmestjih In podeželskih občinah pozimi ob 23 in poleti ob 24. uri. (Ob sobotah, ne-Je!'ah in praznikih lahko zapirajo
ti slednji ob 24. uri).
Kot smo že včeraj javili, lahko gostilničarji in dragi lastniki javnih lokalov odpirajo uro kasneje in zapirajo uro poprej, kot je navedeno v gornjem urniku. Prav tako jim je na voljo, da popoldne zaprejo svoje lokale za dve uri. Zaporo popoldne je treoa vidno označiti s posebno tablico zunaj lokala.
Včeraj-danes
Novi odbor SPD
Upravni odbor Slovenskega planinskega društva je imel te dni svojo prvo sejo po občnem zboru, na kateri so se odborniki poraz delili delovna mesta.
Za predsednika je bil ponovno potrjen Slavko Rebec, za tajnico
Pogovori o S0LVAY
Zupan Romam je na zadnji sel* občinskega sveta v Tržiču sporočil, da je minister Andreotti preko italijanskega veleposlanika v Bruslju pozval najvišje predstavnike SOLVAV na pogovore v Rim.
V ponedeljek bosta sotajnika PSU Fortuna in Devetag odpo-tova la v Rim na pogovore s podpredsednikom ministrskega sveta Nen najem ter ministrom za proračun Pieraccinijem
Na cesti proti Ajdovščini zavozil s cestišča
Včeraj popoldne se je ponesrečil z očetovim avtomobilom, s katerim se je peljal od Rdeče hiše proti Ajdovščini, 20-letni študent
ROJSTVA, SMRTI, POROKE Od* 31. marca do 6. aprila je bilo
v občini Gorica 36 rojstev, 7 smrti, 15 oklicev in ena poroka.
ROJSTVA:	*Elisabetta Zanolla,
Marcelin Antonaci, Andrea Fabris, Danilo Ranni, Edgardo Atzori, Car lo Sartori, Sabina Marami, Erika Trani, Federica Colomban, Nadia Minen, Irina Trevisam, Andrea Badssero, Uaria Černigoj, Mamuela Černigoj, Gabrijela Frandolič, Valentino Rosin, Marzia Gorian, Ugo Paulin, Glanfranco Del Bianco, Minica Tirel, Debora Bertola, Ales-sandro Macorini, Carlo Poiana, Rer.zo Maniacco, Massimiliano Mi-sturelli, Daniele Gandolf, Bruno Corolli, Riccardo Armbrosi, Andrea Marchesan, Linda Pecorari, Paola Gava, Luca Markočič, Roberto So-rato, Massimo Dollani, Maria Cri-stina Vogrig, Roberto Pacifico.
SMRTI: 76-letma Valeria Taglia-nut, vd. Claucis, 63-letni Guido Sgu-bin, 87-letni Salvatore Antonio Fois, 78-letrU Antonio Di Lemardo, 71-letni Angelo Casale, 80-letna Anna ...	......	.	.	.	.	..	1	Lucardi, vd. Cagnelutti, R5-letna
Seveda bosta morali stranki plačati sodne m druge stroske Bernarda susig, vd iucciu
OKLICI:	gradbeni delavec Ar-
senatorskem volilnem pkrožju skupni kandidat KPI in PSIUP, potem pa še kandidat KPI za poslansko zbornico Silvino Poletto.
ter meščane
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, v nedeljo, 7. aprila ob 16. uri v cerkvi Presvetega Srca v Št. Lenartu v Beneški Sloveniji
Slovenski pasijon
Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem, škofjeloški pasijon
Po starih ljudskih motivih je dela napisal prof. Mirko Mahnič
PRED PRIZIVNIM S0DISCEM
Po tožarjenju zaradi žalitev sta se nasprotnika pobotala
..................................
NA OBČINSKI SEJI V TRŽIČU
Večina je odobrila proračun za 1968
Predviden je primanjkljaj za 60 milijonov lir
Občinski svet v Tržiču Je v petek zvečer zaključil debato o občinskem proračunu za 1968, ki izkazuje skoro 60 milijonov lir primanjkljaja. Zanj je glasovalo 17 svetovalcev levega centra (KD in PSU), proti pa je glasovalo 9 svetovalcev opozicije (KPI, PSIUP in PLI).
Pred glasovanjem se je razvila obširna debata, v katero so posegli predstavniki vseh strank. Svetovalci PSU so ugotovili, da je bilo delo občinske Uprave obsežno ter so med drugim predlagali nujnost obnove Rimskih toplic. Predstavnik KD pa je kritiziral opozicijo, ki noče priznati pozitivno
svoje strani kritično ocenili predloženi proračun ter v tem smislu predložili tudi svojo resolucijo, ki pa jo je večina z 18 glasovi zavrnila.
Po debati so zaključili svoje pripombe odborniki in župan Romani, ki je med drugim govoril o povečani zaposlitvi delavcev po zaslugi ladjedelnice ln podjetja Asgen. Govoril je tudi o napra-vah na področju, ki je namenjeno industrijski coni, ter važnem deležu, ki ga ima pri tem občinska uprava.
Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek 9. aprila. Obravnavali
telo le. -g
Komunisti so s | bodo predvsem upravne zadeve.
Medsebojne tožjae 61-letne Ivane Pregelj, ki je po rodu s Cola ter živi sedaj v Gorici, na Korzu Ita lija 179, ter Giovannija Franzonija in njegovega sina 27-letnega Giu-liana, ki stanujeta v isti hiši, ki so si bili že nekaj čas gorki in večkrat je prišlo med njimi d j ostrih prepirov in zmerjanja ter groženj, so se zaključil s poravnavo. Pregljeva je bila namreč solastnica hiše in ni hotela, da oi puščal Franzoni svoj avto na ozkem hišnem hodniku češ da ovira promet. Franzoni pa je trdil, da je puščal vozilo pred hišo.
Zaključek je bil, da Je Giuliano Franzoni. dne 21 decembra 1966 tožil Pregljevo zaradi zmerjanja pred drugimi ljudmi ter kletvine in da ga je pitala z lažnivcem na samem procesu pred okrajnim sodnikom.
Pregljeva pa je tožila Giovannija Franzonija januarja 1967 zaradi zmerjanja ln groženj. Okrajni sodnik je dne 13. julija lam obsodil Pregljevo na 6 mesecev zapora. 6000 lir globe pogojno ter na povračilo stroškov tožitelju. Franzu-nija pa je Istega dne obsodil na plačilo 49 tisoč lir globe, pravtako pogojno in brez vpisa. Tudi on bi moral plačati stroške tožiteljicl.
Oba sta vložila priziv in tako sta prišla v petek popoldne pred okrožno sodišče. Ker pa sta se med tem med seboj pobotala, je sodišče proti obema ukinilo sodni postopek zaradi poravnave ln deloma, v primeru Pregljeve, ds ni zagrešila kaznivega dejanja. Seveda pa bosta morala plačati odvetniške in druge stroške. Preglje vo je zagovarjal odv. Zucalli, Franzonija pa odv. Pedroni.
Drž. tož. La Greca; preds. sod dr. Storto; sodnika Arculeo in Man-cuso; zap Nodetti.
Volilno zborovanju KPI
Na Komu v Gorici je bilo vče raj zvečer prvo volilno zborovanje v Gorici, ki sta ga skupno pr' redila KPI in PSIUP. Govoril j* senator PSIUP Albarello, ki je v
Zlom zapestja med telovadno uro
Med telovadno uro si je včeraj opoldne zlomil desno zapestje ii-letnd Giorgio Seiini iz Ul. Pasubio 5. Nesreča se mu je pripetila v zavodu Fermi. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni
Razstavo slovenskih slikarjev bodo pokazali po televiziji
Ekipa italijanske televizije je pos nela nekaj značilnosti o razsta r slovenskih slikarjev s Primorskega, ki razstavljajo v dvorani Pro Locu v goriškl pasaži Posnetke bodo predvajali v petek 12 aprila v kulturni rubriki od 20. do 20.30 ure. Razstava, kjer prikazuje svoja de la 10 povečini mlajših slikarjev iz Nove Gorice, Gornjega Posočja in Vipavske doline, bo odprta do nedelje 14. t.m.
Izlet v Kanal in Anhovo z avtobusom, priredi SPD na velikončnl ponedeljek, 15 t. m. popoldne. O-gledall si bodo tovarno salonita v Anhovem, nato pa se bodo ustavili v restavraciji «Soča» v Kanalu, kjer bo tudi srečolov z lepimi dobitki.
Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/I. do petka 12. t m.; vožnja za člane po 500 in za nečlane po 650 lir Odhod avtobusa: Gorica, s Travnika ob 13. uri; Podgora 13 10, štandrež 13.30
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 7. aprila je v Gorici odprta cvetličarna Jožet BANDELJ na Travniku št. 5 — Tel 54-42.
mando Pasquale in Agnese Eriča Coutdon, mestni stražnik Corrado Simonetti in bolničarka Rita Tu-rus, podoficir vojske Carmelo Indici in šivilja Giuseppina D’Avino, vojaški oficir Sergio Russo in u-radnica Rosalba Cardaci, električar Mario Furlani in delavka Rosita Gregorutti, gasilski brigadir Ar. tonio Oliveti in Olga Bars, varuh Anselmo Codancig in Elvira Furlan, elektromehanik Vladimir Bri-sco in Miranda Marega, kmetovalec Pietro Furlanut in Nicolana Zotti, bančni uslužbenec Brano Ma-jorand in učiteljica Renata Giane-sini, zastopnik Franco Buiani in prodajalka Maria Gomisci, mehanik Giuseppe Devinar in tekstilna delavka Anna Maria Valentinčič, vojaški oficir Vincenzo Gazzillo in gospodinja Carmen Vettese, upokojenec Livio Buttarello in prodajalka Mirella Licer, delavec Sergio Canola in Mara Sarani, šofer Aldo Scrazzolo in prodajalka Nerina Pulc
POROKA:	delavec Luciano Ne
Gorica
VERDI. 15.00: «Dalle Ardenn l’inferno», K. Jurgens in D. Bian, chi. Kinemaskope v barvah.
CORSO. 14.30:	«Comelot», R.
Harris, V. Redgrave in F. Nero. Ameriški kinemaskope v barvah
MODERNtesiMO. 15.15—22:	«La
valle delle bambolen, B. Parkins In S. Hayward. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.15: «Le due facoe del dollaroi), M. Greenwood in J. Herlin. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 15.00:	«Suspence
per un assassimo«, R. Nishimu-ra in K. Hojo Japonski kinemaskope; mladini pod 14. letom prepovedan.
/ riič
AZZURRO. 14.00:	»Costretto
ad uccidere«, C. Heston in J. Hackett. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 14.00:	«Squadra o-
micidi, sparate a vista», R. Wid-mark in H. Fonda. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 14.00:	«Dio perdo-
na, lo... no», Terenz Hill in F. Wolf
S. MICHELE. 14.00: «La rivinclta di Ivanhoe«, C. Rogers. Kinemaskope v barvah. Dodatek barvna slikanica.
MARCELLIANA. 14—21.30: «1 due figli di Ringo«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia.
U a n k.
EXCELSIOR. 15.00:	«Detective’s
story», P. Newman in J. Leight. Kinemaskope v barvah.
RIO. 15.00:	«4 bassotti per un
danesen, W. Disney — D. Jones in S. Pleschette. Barvni film.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je od prta lekarna S. GIUSTO; na Korzu Italija. 244 — tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «ALLA SALUTEn dr. Fabbris — Ul. Cosulich 177	—
tel. 72-973.
RONKE
Danes ves dan in jutri je odprta lekarna «ALL’ANGELO» S. Olivetti,
gro in gospodinja Bruna Zoggia. | Ul. Roma 22 — tel. 77019
flVTOPROMET GORICA
priporoča umovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj a oseb) — lepa smučišča in teren) za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC t več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vtnom In drugimi pijačami - Tel. 21-314 Turistično društvo trna na razpolago tudi privatne sobe.
PRIZNANI NIEONAROONO AVTO PREVOZNIŠKO PODJED
L JV G O R I Z ■ A NI A
GORICA - Ul. Uuca d'Aosta 18' — Tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BI*AGA
OB SEDANJEM PLESU OKOLI ZLATA
«Zlata doba» se je pravzaprav nehala ko so začeli na široko uporabljati zlato
V"
Žlahtna kovina je povzročala med ljudmi pohlep in razdor in «zlate dobe», ki je bila v resnici kamena, je bilo konec - V starem veku so pridobili okoli 8 milijonov kg zlata
Je to ples, pri katerem se v divjem neredu menjavajo takt, ritem in figure 'n ko se ponavljajo prizori od poskočnega divjega plesa veselja do nirtvaškega žalnega kola tja v neskončnost.
In glas: jo za vse to je sestavljal <"iovek v svojih brezmejnih zahtevah, prikritih sanjah in nebrzdanem ponhpu Po kovini, ki mu jo je zli duh podtaknil kot simbol bogastva vseh časov.
A za dosego teh sanj je bi lo sleherno sredstvo dobro, Čeprav jo spravilo na tisoče ljudi v nesrečo in jih gospodarsko popolnoma uničilo.
Omama, prihajajoča od zlata, se Se nikoli ni ozirala na to, koliko solza in krvi je povzročila. Njeno kratko veselje ni odtehtalo številnih grozot in zločinov, ki so nastali med <<zlato mrzlico«, ni obudilo k življenju nešteto mrtvih, ki so morali v «zlati opojnosti« Podleči. Demon te kovine je zdramil človeka v njegovi brezbožni obsedenosti, da je razglasil zlato za podiago ob-lasti, blagostanja, veljave in
razkošja.
Zanimivo pa je, da se zlato pravzaprav nič ne spreminja. Njegova vrednost je v njegovi stamosti. Ne rjavi in ne potrebuje nikakršne nege. Kljub temu pa v bistvu ni za nobeno praktično rabo. Rabi 8a pa sicer zobozdravnik in
zlatar, steklar in pozlatar ter končno kovnica denarja.
In ker se zlato nič ne spreminja in ostane torej vedno «mlado«, so poskušali razni sleparji in mazači izdelati z njegovo zmesjo nekakšen «e-liksir večne mladosti« in pripraviti tisti čudežni napitek, o katerem pišejo že prastari kitajski zapisi: «... spremeniti šepastega starcs v čilega mladeniča.« Toda takega zdravila ni do sedaj še nihče zvaril.
Pri tej sicer nekoristni kovini so odkrili neko drugo čudovito lastnost. Je namreč tako mehka in raztezna, da je moč iz nje napraviti kot dih tanke motno zelene folije, znamenite «pozlatarske kožice«. Imajo kcmaj desettiso-činko milimetra «debeline«
Je pa zato njegova teža večja. Zlato je tako težko, da prekaša železo skoro trikrat. Kilogram zlata je velik približno kot etui za naočnike.
Kje in adaj je človek prvič dobil v roke to bleščečo kovino? Na to ni še zanesljivega odgovoia. Morda je bilo to nekje v Aziji ali pa morda v Afriki ob Nilu. Vse je mogoče. Moglo je biti vsekakor kakih pet tisoč let pred našim štetjem, ko se je končala človekova zlata doba. Nekateri zgodovinarji so namreč ugotovili, da pri vseh ljudstvih razširjena pripovedka o raju ni nastala zgolj kot nekakšen
Hilli,||,,||,||||||||||||||||||||||,||||,inii,m,,,,,,,,,,,,,,,,,m,,,,,M|,m,||||||||||||||||||||||||tl1llltliail"ll
<1	10	1	2	r	4	5	L	6	7	8	r5	L	
J								11				12	L
13	f						14						15
iT~ —-			i?						H		19		
20 				21	■	■					23 >1»	jr			
			26	u		28		29				30~	.
		31			32			Mit >•	Jl.\		33	n	\ v‘» v.i«*
34	3T"		3T						ir			38	in
4T		41				42		43	■		44		
4T“ FK—					40				47	48~		W~	
—			51	52				53			54		
	56“					n							r
	n	57	^^_	_	-		58	_J			-	--	r	■
VODORAVNO: 1. dan v tednu,
• utrjeno bivališče fevdalcev, 10 ^enakostraničen četverokotnik,
.• gora na Notranjskem, 13. trp ni glagolski način, 14. slovenski Pesnik (Fran, 1865-1893), 16. ja Punska dolžinska mera, 17. veli u mesto na Poljskem, 19. vele J** _ v centralni Aziji, pritok Bal aškega jezera, 20 neznanka v matematiki, 22. de) obraza, 23. mesto na Hrvatskerr blizu Zagre-a’ 25. druga naj večja gora v ' Ugoslaviji, 28. pokveka, nakazen,
'U' avtomobilska oznaka Karlov-Ca' 31. voznik traktorja, 34. ke-mični znak za berkelij, 36. Izto-*°v tekmec v Finžgarjevem romanu «p0d svobodnim soncem«,
A'• tvrdka, 40. dolg prečen drog v kozolcu, 42. predlog, 44. ribiška mreža, 45. eden od večjih dan-m otokov, 46. mesto v španski Pokrajini Kataloniji. 49. solmiza-ufki zlog, 50. oficir, 53. lopa za nit ’ 'me ukrajinskega pes-Ka Ševčenka, 56. oskrbnik mu-*eiske zbirke, 57. država v Južni meriki, 58. ime jugoslovanskega Vca zabavne glasbe Dediča.
NAVPIČNO: 1. orodje žanjic,
' mvši angleški filmski produ-.e,,t (Arthur), 3. grška pokrajina, z', Predstojnik fakultete, 5. prva •7 Ka azbuke, 6. huda jeza, bes, (A beograjska filmska igralka j.Va- »Ljubezenski primer«), 8. o 'Padnik staroslovanskega rodu, j-j 'me ameriške filmske igralke j 10. tesno se prilegajoča ob-a 'z pletenine, 12. močan člo-„,*• hrust, 13. zvijačen prijem, “ ,ana. 14. gazda, 15. frnikola. 18. y a<H koroški pisatelj (Boro, «čr-$£.e mimogrede«), 21. ribja ko-n Ca' 23. vrsta tekmovalnega čol-’ glavno mesto romunske daw?.Jlne Moldavije, 26. grški di-..tlcni pesnik, 27 vojno opori-
326' c*®' s*-° kvadratnih metrov, ko ,|mtica za »komunalno banja?’ rastlinsko steblo, 34. večji za ra,nsM otok, 35. merska enota n .ato in dragulje, 38. mesto j., lugu turške pokrajine Anato-si ’, 39. stara anglosaška povr-Ijae 8 mera’ 41. prenašalec prt-,	43. maihna zver iz rodu
un,
majhna zver
ki lovi perutnino in krade
miCa’-,46- Pe8e, maroge, 47. viden veski pesnik v 17. stoletju
Dinii\er^' 48' 'me slovenskega algi.,,. '.n "ovinarja Mahkote, 51. «1U 01 ^evn'k. 52. kraljevič v MahabharalU, 54 naravna sila, pef°n’ ®8. okrajšava za kiloam-
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. osat, 5. zamorka, 12. start, 14. meridian, 15. marioneta, 17. Roma, 18. at, 19. park, 20. Anet, 21. nuna, 24. Reims, 27. ilo, 28. talec, 30. nart, 32. Am, 33. Tati, 34. Ines, 36. DT, 38. Nisa, 40. gaber, 42. era, 44. kapar, 46. Elan, 48. lesk, 50. Aden, 52. KA, 53. Ivar, 54. Eratosten, 57. komentar, 59. SEATO, 60. traktat, 61. Kras.
daljni sen, marveč, da ima podlago v neki prazgodovinski dobi, ko je človek živel v tako popolni harmoniji in medsebojnem sožitju, da je bila to zanj najidealnejša sreča.
Ko je potem slučaj pomagal odkriti to sijajno kovino, se je začela velika sprememba. Nastale so kulture v Aziji m Afriki, obenem pa se je odprl prepad med vladarji-bo-govi in njihovimi ljudstvi. Zidali so svetišča in postavljali prestole in so pri tem uporab ljali zlato. In ko sedaj najdejo v razvalinah Troje zlate čaše in druge predmete, a v Egiptu z zlatom odete mumije faraonov, povsod je bilo v tej kovini nekaj božanskega, nekaj nadnaravnega, in zlato je postalo kovina, ki je predstavljala sijaj, bogastvo in večnost.
Zlata obsedenost je zavladala nad človeštvom.
Ta kovina postane takoj, ne glede na to, kje in kako jo najdemo, blago, ki si ga želimo, po katerem hrepenimo.
In človek je kmalu odkril, da je moč dati zlatu, če ga mešamo z drugimi kovinami, večjo trdoto in trdnost.
Iz zlata so začeli izdelovati tudi novce, najprej kakih sedemsto let pred našo dobo v Mali Aziji, ne da bi ti zlati kovanci imeli kako večjo vrednost. Pozneje pa so tudi grški trgovci spoznali praktično vrednost teh zlatnikov kot menjalno blago. Seveda so jih izmenjavali po teži in velikosti. A zopet pozneje, ko so hoteli utrditi vrednost plačilne enote v antični trgovini, je dobil zlati kovanec dogovar-jeno obliko. Veljal je za merilo vrednosti.
Toda za čudo! Zlato in denar še takrat ni dajal človeku mnogo veselja, pač pa velike vojne in trpljenje. Kajti tudi v starem Rimu je bil «aurum» merilo za bogastvo in je postal takortjfh najvišji bog. Ko pa so začeli kopati v rudnikih v Španiji in v sol-nograškem Noriku, tedaj se je začela lakomnost, prevara in skopuštvo, nebrzdana igra, ki je končno privedla do propada rimskega cesarstva.
In kje je ostalo zlato? Po cenitvi so v starem veku pridobili okoli sedem milijonov kilogramov zlata, ki pa so ca več kot polovico požrle vojne. Kar ga je pa ostalo, se je vrnilo na vzhod, od koder je prišlo. V Evropi je bilo zlato takrat več kot redkost. To je trajalo domala ves srednji vek. Komaj nekaj več kot šest tisoč kilogramov so ga letno pridobili deloma iz rudnikov, deloma iz rek.
Potem je bila doba, ko so se uveljavili alkimisti, ki so imeli veliko besedo. Prisegali so, da bodo našli «kamen
modrosti«, ki more spremeniti sleherno kovino v zlato. V tej dobi se začenja tudi doba velikih odkritij, a tudi zlati čas raznih pustolovcev in roparjev celih kontinentov. Zopet je giavno gonilo pohiep po zlatu. Reka te peklenske kovine je tekla v Evropo, ki je tedaj poznala samo še izpolnitev svojih sanj po «aurumu», in ni razumela omalovaževanja Indijancev tega «govna bogov«. Kdo je imel prav? Za Indijance je bil to pogin, za Evropejce pa odkritje oceanov in kontinentov, svetovno trgovino. Nastala je svetovna trgovina in merkantilizem. Lov za zlatom je šel dalje. «Zlati mrzlici« v 19. stoletju z njenim trpljenjem in veseljem je postavil Jack London velik literaren spomenik. Pozabljena in propadla so zlata polja tistega časa, ostalo pa je iska-
nje te kovine. Produkcija zlata je postala industrija z vedno globljimi jaški, z modernimi stroji, a z vedno enakimi, zlata lačnimi ljudmi.
Največji del zlata prihaja iz zemlje. A brž zatem ga ponovno spravijo v podzemeljske u-trjene shrambe. Vendar pa ni nikjer na svetu prave zlate valute. Kajti ta tako vabljiva kovina je pravzaprav mrtev kapital. Zato so prešli na zlato devizno valuto. Njena vodilna valuta je bil ameriški dolar, ker se je leta 1934 ameriški državni zaklad obvezal, da bo zamenjal unčo zlata po 35 dolarjev.
V zadnjem času pa se je položaj na svetovnem tržišču zlata občutno spremenil, zato so tudi večje države sklenile nov sporazum glede vrednosti zlate podlage.
S. A.
Pogled na Višarje z Lovcem v ozadju, kjer je pred nekaj dnevi zopet močno snežilo, da pridejo smučarji še vedno na svoj račun
(Foto M. Magajna)
ZANIMIVOST IZ SKRIVNOSTNE INDIJE
Indijska znanstvena odprava odkrila tajnosti «doline sedmerih smrti»
Zmedeno pripovedovanje angleškega pustolovca v letu 1892, ki se je vrnil iz doline živ, a je kasneje podlegel čudni bolezni
Pred kratkim se je v New Delhi vrnila odprava indijskih znanstvenikov, ki si je zadala nalogo, da razišče doslej dokaj legendarno «dolino sedmerih smrti« na severnem področju Indije. Poročilo odprave je zelo zanimivo in znanstveno obrazloži vzroke, zakaj se iz Jje (ledine ni še nihče vrnil'‘Mv, Kat je dalo povod, da so se po vsej Indiji že nad sedemdeset let širile bajeslovne pripovedke in legende.
A najprej je treba povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Prva poročila o «dolini sedmerih smrti«, iz katere se nihče ni vrnil živ, segajo v leti 1892. V Indiji so tedaj gospodovali Angleži in nekega dne so domačini v neko angleško postojanko na severu privlekli popolnoma izčrpanega in, kakor se je zdelo tudi malo omejenega belega človeka. Moža so kasneje identificirali za Grahama Dickforda, vendar tudi britanske oblasti si niso bile prav na jasnem, če je bilo to njegovo pravo ime. Vsekakor ime jim ni bilo neznano, kajti Dickford je v tistih časih pripadal skupini pustolovcev, ki so prišli v In-
dijo, da bi si v tej velikanski deželi, ne prav na pošten način, nabrali bogastev. Njihovo bogastvo pa je kmalu skopnelo, ker je bilo omadeževano s krvjo.
Graham Dickford se je tedaj vrnil med ljudi popolnoma izčrpan in uničen. A ni mu bilo usojeno dolgo živeti. Angleški zdravniki so ga začeli zdraviti, vendar si sami niso bili na jasnem o njegovi pravi bolezni. Dickford je po vrnitvi v civilizirano družbo živel še tri dni v stalnem deliriju, potem pa je njegovo izmučeno telo obmirovalo za vedno. V deliriju je venomer pravil o neki skrivnostni dolini na robu džungle, kjer so bili njegovi tovariši pomrli skrivnostne smrti. Iz Dick-fordovega pripovedovanja so angleške oblasti povzele, da se je mož s skupino pustolovcev podal v skrivnostno dolino, od. koder se je sam, kot edini preživeli, vrnil, medtem ko so njegovi tovariši vsi pomrli.
Pustolovec Dickford je v svojem deliriju pravil tudi o nekem templju sredi skrivnostne doline, kjer naj bi bili shranjeni veliki zakladi. Ob vrnitvi je imel Dickford požga-
M
A
L
I
M
U
K
SASA
DOBRILA
OGOLJUFANI MUK. 3€ OPsEl IX MESTA.
ne lase in po telesu je imel številne opekline. Večkrat je tud: govoril o velikem ognju, ki je nenadoma izbruhnil, potem pa spet pripovedoval o «podobah v noči«, ki so s svojimi pogledi uspavale živa bitja. S tem svojim nevezanim pripovedovanjem v deliriju je Dickford že v prvi noči, kc je ležal na bolniški postelji v angleški postojanki, pregnal prestrašenega indijskega služabnika.
Ta je bila prva in mogoče najbolj pustolovska vest o «dolini sedmerih smrti«. V britanskih kolonialnih uradih so Dickfordova pripovedovanja pripisovali njegovi vročični fantaziji, vendar si niso mogli priti na jasno, kakšni so bili pravi vzroki pustolovčeve izčrpanosti in omejenosti.
A če britanske oblasti niso pripisovale velike važnosti tem pripovedkam, so jih drugi pustolovci vzeli zelo resno. Kasneje so se začela kopičiti še druga poročila o skrivnostni dolini. Nobeno poročilo pa ni omenjalo templja in zakladov, ki naj bi se tam nahajali. To si je verjetno Dickford sam izmislil, a obstoj skrivnostne doline ni bil izmišljen. Kmalu so angleške oblasti dobile točne vesti, da zares obstaja dolina, v kateri čaka sedmera smrt vsakega, ki si upa stopiti vanjo.
Šele nekaj let kasneje so dolino našli in jo označili, vendar kar se je potem izvedelo, ni bilo prav nič mično in privlačno. Vsi so se tistega kraja najraje izogibali. Vsa ta poročila so britanske oblasti pripravile do tega, da so pripravile ekspedicijo, ki se je leta 1906 odpravila na pot. Vrnilo se jih je le malo in član odprave je potem napisal podrobno poročilo. Povedal je, da je v trenutku, ko so stopili v dolino in prižgali ogenj, prišle do silovite eksplozije. Nastal je velik ogenj in se naenkrat razpotegnil od enega do drugega konca doline. Zaradi eksplozije je bilo več ranjenih, že prej pa sta dva člana odprave izgubila življenje, ko sta skušala doseči nižje ležeči del doline. Naenkrat sta se zgrudila. Ko so poskušali priti do njih, so ostali pripadniki odprave le s težavo rešili nezavestne reševalce. Ti pa so ponoči imeli zelo zmedene sanje.
O istem pojavu govori tudi poročilo iz leta 1911. Napisala sta ga dva raziskovalca, ki sta pripadala skupini sedmih ljudi, ki je zašla, na področje skrivnostne doline. Pet njunih tovarišev je omedlelo, začeli so potem brezupno tekati v krogu in postali popolnoma brezčutni za vsak klic. Z višje lege skrivnostne doline sta preživela gledala njihov brezupni tek in potem videla kako so drug za drugim popadali in mrtvi obležali.
Leta 1919 je v zloglasno dolino zašla družba lovcev na divje zveri. Tam so lovci odkrili 17 skeletov. Tudi od te družbe, ki jo je vodil neki angleški lord, se tri osebe niso nikoli več vrnile v civilizirani svet. Iz poppl^pn^a nejasnih vzrokov so se naenkrat vrgli z roba 20 metrov visoke pečine ob robu doline in se pri padcu raztreščili. Bila sta dva Indijca in Francoz. Razlage za morebitne vzroke teh samomorov ni bilo nobene. Razumljivo je, da je skupina lovcev kar se da hitela daleč proč od tega skrivnostnega kraja.
Od tedaj več kot štirideset let ni bilo nobenih poročil o tej dolini «sedmerih smrti«.
Pred kratkim pa se je za že pozabljena poročila o dolini smrti začela zanimati indijska vlada. V vladnih krogih so hoteli proučiti zadevo in raziskati že pozabljeno dolino. Morda so upali, da skrivnostna dolina skriva kakšna naravna bogastva, naftna ležišča ali kaj podobnega. Pripravili so odpravo znanstvenikov, ki se je odpravila na pot proti koncu leta 1967. Znanstveniki so se nekaj mesecev za tem vrnili in indijskem oblastem predložili poročilo, ki potrjuje samo to, da je dolina ena sama strupena kuhinja narave. Kdor se poda v dolino, lahko umre na različne načine.
Prvi vzrok smrti, ki za Indijo ne predstavlja nobene posebnosti, so strupene kače, ki so našle v tej dolini svoje naravno zatočišče. Tu jih je največ in najbolj strupenih. Črna kraljeva kobra in koralna kača sta pravzaprav tu doma. Nihče ne more preživeti, če ga piči ena od teh dveh kač. Nadalje je v dolini pravo leglo strupenih rastlin. Tu v izobilju rastejo vse mogoče rastline, iz katerih bi se dali pridobivati najmočnejši strupi, ki povzročajo blaznost in nato smrt. Razlaga pripovedovanj o velikem ognju je v tem, da iz zemeljskih razpok izpuhtevajo lahko vnetljivi plini, ki se ob določenih vremenskih prilikah razširijo po velikem delu doline. V nižje ležečem predelu doline pa so odkrili ogljikovo jezero. Ogljik namreč izpuhteva iz podzemeljskih virov. Tam v bližini ugasne vsak plamen, ugasne pa tudi vsako življenje.
Brez razlage je ostala samo «sedma smrt« v tej zloglasni dolini. Znanstveniki odprave si niso namreč mogli razložiti, zakaj so se trije pripadniki lovske skupine vrgli z roba pečine. Skalnato steno so tudi našli, niso pa našli vzroka njihovega samomora. Pod bujno podrastjo so odkrili tudi ostanke templja, ki ga od časa do časa baje kdo obiskuje. Verjetno so to pripadniki kake verske sekte. Možnosti, da bi tu mogli dobiti kakšne zaklade ali celo izkoriščati naravna bogastva, pa ni nobene E. J.
MORO
SKOP
Veljaven od 7. do 13. aprila
OVEN (od 21. 3. do \	20. 4.) V ljubezen-
f	\ skih zadevah ne išči
l	te nemogočega. O-
"J seba, ki jo imate N'~—^ radi, se utegne ohladiti nasproti vam, če vas bo primerjala z neko drugo osebo. Ge hočete izboljšati svoj položaj v poslovnih zadevah, morate slediti svojim navdihom. Zdravje bo izvrstno.
BIK (od 21. 4. do
✓"N.	20. 5.) V čustvenih
zadevah se ne sme-(te zanesti na videz, V J saj bi lahko hudo
N«____S trpeli zaradi nekih
dvomov. Bolje je, da zaupate ljubljeni osebi. Na delu organizirajte bolje svojo dejavnost, pa vam uspeh ne bo ušel. Trpeli boste za skrnino. Ne predajajte se strastem.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Ge boste hoteli uresničiti svoj ljubezenski sen, boste morali ravnati zelo spretno. Podarite ljubljeni osebi nekaj cvetja. Na delu bodite razsodni in opravljajte vse z občutkom za stvarnost. Kar se zdravja tiče, boste čutili rahlo slabost.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne pričkajte [se v družini ali z (	) ljubljeno osebo. U-
V ‘ * J tegne se zgoditi, da '-----^ vas bodo spori pre-
tresli in spravili ob vse navdušenje. Ge boste bolje uredili svoje zadeve na delu ali pri kupčijah, boste dosegli velik uspeh. Trpeli boste za vnetjem.
LEV (od 23. 7. do •v 22. 8.) Globlja in f * \ iskrena čustva bodo f	j prišla, sedaj pa se
' J morate zadovoljiti s tem, kar je. Prejeli boste zelo ugodno brzojavko. Na delu bodo potrebne velike energije, sicer boste nazadovali. Z zdravjem boste v glavnem zadovoljni. Zdravite se s fosforjem.
DEVICA (od 23. *. do 22. 9.) Sodite o svojih čustvenih odnosih trezno in rešite se glede tega vseh predsodkov. Predvsem bi morali biti bolj preprosti. Na delu vas utegne jo ovirati nasprotovanja delov nih tovarišev. Zdravje bo odlično. Preden se česa lotite, morate dobro premisliti.
TEHTNICA (od 23
9.	do 23. 10.) V ču stvenih zadevah bodo nastala razna nasprotja, ki jih bodo povzročile pre
nagljene sodbe. Bodite velikodušni in popustljivi. Na delu se boste rešili vseh skrbi z neko sijajno zamislijo. Ledvice vam bodo slabo delovale, zato jih zdravite.
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. n.) V ljubezenskih zadevah boste preveč razmišljali in razmišlja nje pomeni hladnost
Priporočamo vam, da zrahljate svoje odnose. Na delu se ne bo za sedaj prav nič spremenilo Najbolje bi bilo, da bi za ohra nitev zdravja čimmanj pili.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) V ljubezenskih zadevah ne bo dovolj zagona Ce hočete kaj doseči, morate biti bolj
podjetni in iznajdljivi. Na delu vas bo predstojnik močno oštel zaradi neke manjše napake. Za ohranitev zdravja vam bo mnogo pomagala jutranja telovadba.
KOZOROG (od 22
12.	do 20. 1.) Ne f k A smete se preveč raz
.) burjati, ker vas bo vsaka mrzličnost 'v—^ pretresla ter ne boste dosegli potrebnega notranjega miru. V zvezi z delom ali kupčijami boste mnogo za služili. Na vsak način ni prevelika darežljivost vedno na mestu. Boste polni energij.
©
VODNAR (od 21. 1. do 19.	2.) Vsi vaši
ideali se bodo uresničili.	Čakajo vas
pozitivni dogodki in srce vam bo narav nost kipelo od zadovoljstva in sreče. Na delu se bo položaj naglo	popravil in	vaše odločit
ve	bodo	naletele	na podporo.
Pojdete na poslovno potovanje Zdravje spremenljivo.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Vedno bolj boste prepričali osebo, ki jo imate radi. Dosegli boste tudi spoštovanje osebe, ki ima zelo važno mesto. Na delu boste imeli vedno več odgovornosti. Kar se zdravja tiče, varčujte s svojimi energijami. Tudi pred spremembami temperature se pazite.
...-
-Sta: ■	tm
* .........................................„ __________________________
i?
ATU mA
Nash dvakrat izenačil svetovni rekord na 100 m
STANDERTON (Južna Afrika), 6. Južnoafriški atlet Paul Nash je danes ponovno izenačil svetovni rekord v teku na 100 metrov s časom 10” in sicer kar dvakrat zaporedoma. Nash je postavil ta senzacionalni dosežek najprej v izločilnem teku, nato pa še v finalu atletskega prvenstva vzhodne Transilvanije v .Standertonu Novi svetovni «sorekorder» je prvič pretekel to razdaljo v času izenačenega svetovnega rekorda že pretekli torek v Krugesdorpu.
Nash je pred nekaj dnevi izjavil, da bo z dobrim treningom gotovo uspel preteči to razdaljo v krajšem času, t.j. v 9”9. Mladi atlet, ki praznuje prav danes svoj 21. rojstni dan, ima gotovo izredne pogoje, da uresniči to svojo napoved. Za tekača na kratke proge je telesno izredno skladno grajen, širokih ramen in močnih mišic, visok je 177 cm ter tehta 80 kg Trenutno se pripravlja na diplomo iz trgovskih ved na johannesburški univerzi, pr vič pa se je pojavil kot tekmovalec šele lani. V obdobju leta dni pa je kar 4-krat pretekel 100 metrov v izvrstnem času 10”1, na 200 metrov dolgi progi so mu ure dvakrat pokazale izreden čas 20”2 in ko je lani decembra prvič v svoji karieri nastopil tudi v teku na 400 metrov je tudi tukaj dosegel presenetljiv rezultat 46”1. Nash je trenutno najuspešnejši južnoafriški atlet, saj drži nič manj kot 1? državnih rekordov.
Zanimivo je, da se ne ukvarja le z atletiko, ampak je tudi izvrsten teniški igralec.
Svetovni rekord v teku na 10 milj
LONDON, 6. — Britanski teka« Ronald Hill je postavil na nekem tekmovanju v Anglii' nov svetovni rekord v teku na deset milj s časom 47’2”2. Dosedanj’ rekord na tej razdalji je bil last Avstralca Rona Clarka z več kot deset sekund slabšim časom, in sicer je bil njegov rekord 47’12”8.
& SMUČANJI
Nova podloga za smučarske čevlje
V preteklih dneh so v Milanu o tvorili 8. mednarodni salon športnih rekvizitov. Razstavljeni predmeti in potrebščine so izredno pestri in med njimi je mnogo zanimivih in koristnih novosti. Zanimivo novost predstavljajo zlasti smučarski čevlji, ki jih je letos začela izdelovati italijanska čevljarska industrija. Ti čevlj5 so izredno udobni, varni in dopuščajo vse gibe, ki jih mora opraviti smučarjeva noga med spustom. Novost teh čevljev pa je nov tip podloge. To je nova snov «moviluche» iz umetnih vlaken, ki je podobna kožuščku. Ta podloga je izredno mehka, trpežna in topla, tako, da smučar v takih čevljih ne občuti niti najnižjih zimskih temperatur. Razen tega je nova podloga tudi nepremočljiva. S podlogo «moviluche» pa so opremili tudi nekaj vrst vetrnih jopičev in vse kaže, da se bo nova snov zelo uveljavila.
Leisl je povozil avto. Sestri, ki sta se udeleževali nekega mednarodnega smučarskega tekmovanja v ZDA sta se zvečer vračal’ po nerazsvetljeni ulici v hotel, ko se je pri prečkanju ulice vanju zaletel neki avto. Obe sta dobili poškodbe na glavi in sta si pri nesreči zlomili levo nogo, le da je dobila Leisl dvojni zlom, Olga pa enojnega.
NATEČAJ ZA «S'IVI/E*
Pivot je v sodobni (ošarki osnovni igralec: visok m močan je pravi steber moštva. Športno združenje Bor je zato sklenilo prirediti poseben tečaj za pivote. Udeležijo se ga lahko vsi fantje med 14. in 16. letom starosti, ki so visoki vsaj 180 cm. Kandidati za tečaj se lahko javijo vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v telovadnici stadiona «Prvi maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7.
Za pojasnila telefonirati na 63-155 (Kafol).

ODBOJKA
ZENSKA B LICA
Zanimiva srečanja v današnjem kolu
Šesterka Bora v tem kolu počiva
Žensko odbojkarsko prvenstvo B lige je že sredi prvenstvenega plesa. Danes bo na sporedu tretje kolo, v katerem pa bosta nastopili le dve slovenski šesterki: Sokol in Breg v skupini D. Borovke bodo namreč počivale.
Kakšni so današnji izgledi obeh nastopajočih slovenskih šesterk?
Breg vsekakor lahko pričakuje le poraz. Njegov današnji nasprotnik AGI je letos izredno dobro pripravljena ekipa, ki meri naravnost na povratek v 1. ligo. Za Brežanke torej preostane le borba za časten rezultat.
Sokol gostuje v tem kolu na tujem in sicer v Sacilah. Nabrežinke imajo vsekakor možnost, da tokrat pritisnejo Furlanke z rameni ob tla. Casagrande je sicer dobro moštvo, vendar pa njegova tehnična prednost vendarle ni taka, da bi soko-lašicam že vnaprej odvzel vse upe na osvojitev obeh točk. Kolikor bi Sokol zmagal, bi pripravil lepo uslugo tudi Bregu, ki bi tako obdržal
uimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimuiiiiiiiiiiimtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiii
Sonja Pernarčič kandidatka za državno reprezentanco
Presolana	2	2	0	6:0	4
Bor	2	2	0	6:3	4
La Bollita	2	1	1	4:3	2
FARI Este	2	0	2	2:6	0
FARI Padova	1	0	1	0:3	0
FARI Trst	I	0	1	0:3	0
SKUPINA		D			
AGI	2	2	0	6:0	4
Marzotto	2	2	0	6:2	4
Breg	2	1	1	4:4	2
Casagrande Porzio	2 2	1 0	1 2	4:4 1:6	2 0
Sokol	2	0	2	1:6	0
Olga Pall žrtev prometne nesreče
SOUTH LAKE TAHOE, 6. - Avstrijko Olgo Pall, ki je osvojila v Grenoblu zlato olimpijsko kolajno v smuku in njeno 17-letnc sestro
Mlado igralko Športnega združenja Bor Sonjo Pernarčič so uvrstili v ožji izbor kandidatk za italijansko državno mladinsko reprezentanco. Pred nekaj meseci je bila na preglednem treningu v Firencah, kjer so pripravljavci državnih ekip takoj opazili velike razvojne možnosti te mlade odbojkarice in so jo uvrstili med kandidatke, izmed katerih bodo končno izbrali dvanajst članic reprezentativne ekipe.
Pernarčičeva bo odpotovala v sredo v Modeno, kjei se bo pridružila pripravam ostalih kandidatk za mladinsko ekipo.
V Modeni se bodo istočasno zbrale tudi kandidatke za prvo žensko državno reprezentanco, ki se bodo pripravljale za bližnji nastop na turnirju za zahodni odbojkarski pokal. Sklicali so naslednje igralke:
CLANICE:
Riva, Scaltriti, Tullo (Max Mara La Torre), Julli, Reggiani, Salsi (Fini Modena), Santunione (Forni Cabassi), Montanari, Pulcini (Con-fit), De Lorenzi, Jaffaldano (Virtus Ravenna), Gualandris (Pallavolo Bergamo), Casarico (Paglieri), Pa-gli (CS Firenze).
MLADINKE:
Magnanini (Max Mara La Torre), Sapori (Fini Modena), V. Cocco-meri (Confit), Ascari, Baraldi, An-novi, Cucconi, Vezzelli (Forni Ca-
bassi), Žago (UISP Sestese), Bar-bieri, Furlan (AGI Gorica), Ber-tozzi, Forestelli, Fabbri (CUS Parma), Camillotti (Casagrande Šarile), Ghighi (Virtus Ravenna), Gua-riglia (Busseto), Pellizzaro (Marzotto), Pernarčič (Bor Trst), Mari, Pagni (FARI Prato), Sernagiotto (Mediterranea Catania), Grazioso (CISNAL Neapelj), Vezzelli Anna (Panini Modena'
■
S AH
Jutri brzoturnir v Trstu
Jutri ob 9.30 bo na društvenem sedežu tržaškega šahovskega društva drugi vsakomesečni šahovski brzoturnir. Prireditelji so povabili vse najboljše šahiste iz naše upravne dežele, pa tudi z druge strani meje.
Poraz
Mildenberger j a
FRANKFURT, 6. - Amerikanec Leotis Martin je pripravil v Frankfurtu veliko presenečenje: premagal je namreč povsem nepričakovano evropskega prvaka težke kategorije Nemca Karla Mildenber-gerja. Martin je zmagal s k.o. v sedmem krogu Dvoboj je bil določen na 10 krogov
Mildenberger si je s tem porazom temeljito omaja! svoj boksarski ugled. Možno je celo, da zaradi tega neuspeha prot' črnopoltemu Martinu ne bo prišlo do predvidenega srečanja z Angležem Henry-jem Cooperjem, ki bi veljalo za naslov.
Mildenberger je imel v tem srečanju precejšnjo prednost. Poleg tega, da je bil trenutno v izredni formi je s svojimi 93,3 kg tehtal dobrih pet kg več od svojega nasprotnika.
Martin je pred k.o. že dvakrat zrušil Nemca na tla in sodnik je obakrat naštel do osem. Končno pa ga je zrušil še tretjič in tokrat se Mildenberger ni ve"; dvignil.
tretje mesto, obenem pa bi nastala na lestvici dokajšnja gneča, saj bi bile kar tri ekipe z enakim številom dveh točk.
Še eno srečanje bo na sporedu v tej skupini: v Valdagnu bo Mar-zotto gostil Porzio in o izidu te tekme skorajda ne more biti dvomov. Favorit je Marzotto.
V	skupini C bosta na sporedu le dve srečanji. Zanimivo (in morda tudi precej uravnovešeno) srečanje bo v Bergamu med La Bollito in FARI Este. Nekaj več možnosti ima domača ekipa in njena zmaga bi tudi prinesla gnečo na vrhu lestvice: Presolana, La Bollita in Bor bi imeli vsi po 4 točke.
V	Padovi bo derbi «revnih»: ekipi FARI iz Trsta in Padove bosta v tem srečanju odločili, kdo bo obsedel na zadnjem in kdo na predzadnjem mestu.
LESTVICA SKUPINE C
OBVESTILA
TELOVADNI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da bo v ponedeljek, 8. t.m. odpadla otroška telovadba na star dionu «Prvi maj».
HOKEJ NA KOTALKAH
Triestina v Reusu za pokal prvakov
Triestina, italijanski državni prvak v hokeju na kotalkah je včeraj prispela v Španijo, kjer se bo danes v Reusu pomerila s peterko španskega prvaka Reus Deportivo v povratnem finalnem sreanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov.
Kot je znano je španska ekipa v prvi tekmi v Trstu 24. marca premagala Tržačane z 2:0 in je s tem praktično pokopala vsa upanja italijanskega prvaka na osvojitev prvega mesta. Izgledi Tržačanov so tem bolj slabotni, ker so Španci prikazali v Trstu precej boljšo igro od domačinov in so predvajali hokej, kateremu ekipa iz Miramarske-ga drevoreda ni kos. Če bi Triestina hotela osvojiti pokal, bi morala premagati danes Špance na njihovem igrišču z vsaj tremi goli razlike, kar je seveda skoraj nemogoč podvig.
Triestina bo poslala na igrišče naslednje igralce:	Mari, Cervo,
Prinz, Počkaj, Perok, Martellani in Gon. Rezervni vratar bo Taloc-chi.
Mari, Prinz, Počkaj in Perok so bili člani italijanske državne reprezentance, ki je preteklo nedeljo premagala v Novari švicarsko reprezentanco s 5:0.
Triestina se bo vrnila v Trst z letalom nocoj kasno ponoči.
Letošnje 11. žensko evropsko košarkarsko prvenstvo bo na Siciliji. Odvijalo se bo v več mestih in sicer v Palermu, Catanid, Ragusi in Messini. To prvenstvo bodo prvič organizirali v Italiji. Doslej so ga že gostili v Budimpešti, Beogradu, Moskvi, Bukarešti, Sofiji, Varšavi in Pragi.
Prvenstvo bo trajalo od 5. do 16. julija. Finalno kolo bodo odigrali od 10. do 16. julija v Messini.

Proga letošnje dirke po Španiji
Prireditelji letošnje mednarodne kolesarske dirke po Španiji so objavili potek proge tega tekmovanja.
Etape bodo naslednje:
25.	4. — 1. etapa: Saragozza . Carinena (121 km)
26.	4. — 2.: Saragozza . Lerida (195 km)
27.	4. — 3.: (dva dela): Lerida -Barcellona (167 km) — Barcellona -Montjuich (38 km)
28.	4. — 4.: Barcellona . Salou (110 km)
29.	4. — 5.: Salou - Vinaroz (110 km)
30.	4. — 6.: Vinaroz - Valencia (148 km)
1.	5.	—	7.:	Valencia - Be-
nidorm (144 km)
2.	5. — 8.: Benidorm - Almanza (167 km)
3.	5. — 9. Almanza - Alcazar de San Juan (226 km)
4.	5. — 10.: Alcazar de San Juan-Madrid (173 km)
5.	5. — 11.: Madrid . Palencia (242 km)
6.	5. —	12.: Palencia . Gijon
(236 km)
7.	5.: 13.: Gijon - Santander (203 km)
8.	5. — 14.: Santander - Vltoria (224 km)
9.	5. — 15.: Vitoria . Pampeluna (128 km)
10.	5. — 16. Pampeluna . San Sebastian (204 km)
11 5. — 17.: San Sebastian - Tou-lous (67 km)
12. 5. — 18.: Toulous - Bilbao (206 km).
Oslale športne vesti na drugi strani
53 MARKET
Koper - Sežana - Nova Gorica - Kranjska gora
	Vam nudi za velikonočne praznike vse		
	vrste delikatesnega	blaga	predvsem
	Jagnjetino		V Šunko
	Kraški pršut		Purane
V	Budjolo		na kose
DOMAČI ŠPORT
Danes v nedeljo 7. aprila
ODBOJKA
Moška D liga
Ob 8.30 v Gorici v Ul. Puccini
OLIMPIJA — GASILCI (Gorica) * * *
Ob 10.30 v Vidmu, Ul. Pradamano
CSI FRIULI — KRAS * * *
Ženska B liga Skupina D Ob 10.30 v Dolini
BREG — AGI
* * *
Ob 10.30 v Sacilah CASAGRANDE — SOKOL
NOGOMET
II.	amaterska kategorija Ob 15.30 v Sv. Lovrencu
S. LORENZO — VESNA * * *
III.	amaterska kategorija Ob 8.30 v Trstu pri Sv. Ivanu
GRETTA - PRIMORJE
Ob 10.30 v Boijuncu
ZARJA — BREG * * *
Ob 13.30 v Trstu, Ul. Flavia
ALABARDA B — PRIMOREC • * *
Ob 15.30 v Nabrežini
AURISINA - UNION * * •
Mladinski pokal Menon Ob 8.30 v Boijuncu BREG — S. SERGIO
OBVESTILO
Šz Bor obvešča odbornike, da bo redna odborova seja v torek, 9. t.m. in ne v sredo kot običajno. Seja bo na društvenem sedežu na stadionu «Prvi maj» ob 20.30.
NOGOMET DANES
A SKUPINA
CUGE
10. povratno kolo
BIELLESE - TREVISO Petro
BOLZANO - SOLBIATESE Cardelli
COMO - RAPALLO Possagno
ENTELLA - MARZOTTO Lazzaroni
LEGNANO - TREVIGLIESE Gallego
MESTRINA - PIACENZA Mascali
MONFALCONE - SAVONA Canova
PAVIA - TRIESTINA Leardi
UDINESE - PRO PATRIA Pontini
VERBANIA - ALESSANDRIA Pilotto
10. povratno kolo
CATANIA - REGGIANA Sgherri
FOGGIA — VENEZIA Michelotti
LAZIO — REGGINA Angonese
LECCO — CATANZARO Pieroni
LIVORNO - GENOA Gussoni
MESSINA - POTENZA Toselli
MODENA - PERUGIA Acernese
NOVARA - PADOVA D’Agostini
PALERMO - MONZA Panzino
VERONA — PIŠA Motta
BARI počiva
SMUČANJE
Uspeh Avstrijcev na snegu Etne
Na mednarodnem smučarskem tekmovanju 1'rije dnevi Etne so dosegli v moškem in ženskem veleslalomu naslednje rezultate: ZENSKE:
1.	Heidi Zimmermann (Avs.)
2.	M. Roberta Schranz (It.)
3.	Elfi Unteirnoser (Avs.)
4.	Martha Vngl (Nem.)
5.	Hedi Schillig (Sva.)
6 Diana Tomkinson (V.B.)
7.	Susanna Cov> (It.)
8.	Roselda ,iojx (It.)
9 Giustina Oemetz (It.)
10. Anahid Tasgian (It.)
MOŠKI
1.	Franz Digruber (Avs.)
2.	Pierlorenzo Clataud (It.)
3.	Jos Minsrh (Svi.)
4.	Stefan Sodat (Avs.)
5.	Josef Loidl (Avs.)
6.	Bernard 'harvin (Fr.)
7.	Jean Luig Ambroise (Fr.)
8.	Karl Cordin (Avs.)
9.	Michel Bnzon (Fr.)
10. Ulf Ekstam (Fin.)
51"72 52”88 52’'91 53”45 53”9l 54 ”78 55”96 56”30 57”56 57"63
45”flS 46”79 46”95 47”15 47”2l 47 ”22 47”39 47”44 47”46 47”5l
☆
ARETTA
ULTRA T H 1 N
med elegantnimi in preciznimi urami je naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo «L A CLESSIDRA*
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT eroda.ia ua veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniški b cenah! EXPORT izreden popust — Garancija *-
IIOTEI. SLON LJIIRUIUVIA
ITIOVA UL 10 ILL 20611 43
HOTEL Z MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
SPL0SNA PLOVBA PIRA N
vzdržuje s svojimi tovora« potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo i lužno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko tel nudi prevoze po vsem svetu i modernimi transportnimi lad jami od H.IHHI do IH.UIIH too nosilnosti
La vsr informacije še obrnite na upravo podjetja:
»SPIOSNA PLOVBA. Piran Župančičeva ul 44 in na naše agente no vsem svetu l’elexi:	341 43 :	341 22 Plovba
telegrami: Plovba Piran telefon: 73-470 do J’3-477
SKBOI u:x
VSE ZA KINU IN FOTOGRAFSKI MATERI At Prst. III Mazzini 43 Pel 733-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
NOVA GORICA - Tel.
: ■ , ■< ■
$ svollmi obrati: restavracij kavarno Prvorazredna kuhinja, - Pl# irsak večer razen torka in barski program
In gostilna’ Pri hrastu gostilna < Zvezda-'
telefon 21 239
5
STEFAN OLIVIER
m
NOVI ŠEF
liiU:::::::::::


«Pravkar sem se nečesa spomnil,» je dejal. ((Presenečenje, naš novi šef zdravnik bo operiral, gospa Maurer.«
Marianne je bila presenečena. «Da, toda... vi ste vendar
moj zdravnik...«	, , .
«Seveda Ostal bom še vaš zdravnik, toda odslej bo za važnejše primere skrbel šef.«
«C,» je vzkliknila Marianne, «zakaj niso vas postavili za >efa?»
«Marianne!» se je oglasil Maurer.
Neugebauer se je nasmehnil, čeprav je bilo njegovo srce žalostno ((Brade nimam še dovolj dolge. Toda ne bojte se, v odličnih rokah boste. Verjetno boljših kot so moje. Tudi jaz bom tam in bom bdel nad vami.«
Njen pogled je počival na njegovih ustnicah. Pripravljena je bila verjeti vse, kar je rekel. V .odličnih rokah’ je dejal.
Ko je Neugebauer tisti večer prišel domov, je bilo stanovanje polno otroškega hrušča. Otroci so skakali v pižamah, v predsobi so se takoj zgnetli okrog njega. «Nehajte!» je skoraj zavpil. Otroci so se takoj razbežali.
Žena je pogledala iz kuhinje. «Dober večer, Hans.« Stopila je k možu, da jo je poljubil.
«Dober večer. Lilo. Poslušaj, ali moramo res imeti ob
tej uri tak hrušč?«
Po očeh sodeč očitka ni razumela. «Za kaj pa gre?« je vprašala.
«Za nič.»
Odšel je v svojo sobo in vrata nekoliko trje zapri kot po navadi.
V stanovanju je vse utihnilo. Neugebauer je to opazil in bilo ga je sram. čez čas je Liselotte tiho odprla vrata in vstopila. Molče je sedla na stol pri oknu. Nekaj avtomobilov je brzelo mimo hiše.
«Novl šef bo začel prvega,« je spregovoril mož.
žena je vstala In zaprla okno. Soba je postala še tišja. «Kdo je?« je vprašala.
«Nimam pojma, piše se Feldhusen.«
«Profesor?»
«Da, na medicinski visoki šoli.«
«Ali ga poznaš?«
«Ne.«
Sedla Je k njemu. «Ne razburjaj se,» Je rekla. «Saj sva to pričakovala. Sam si mi rekel, da si premlad m da redko postane šef nekdo, ki že dela v bolnišnici. Razen tega veš, kako mnogo ljudi se poteguje za to službo.«
«Da,» je mračno odvrnil Neugebauer, «mnogo Vsi, ki so pisarili, medtem ko smo mi skrbeli za bolne ljudi. In nekdo na občini, ki o vsem tem nima pojma, zlaga njihove publikacije in jih meri z ravnilom. Najvišji kup zmaga.«
Odpel si Je ovratnik in prižgal cigareto.
«Daj jo še meni,« je rekla.
Proti stropu se je kodral dim. «Hans,» je mehko spregovorila, «kako pa bo s privatnimi pacientkami?«
Skomizgnil je. «Ne vem. Odvisno je od njega. Verjetno jih bo prevzel. Jaz bi jih, če bi bil na njegovem mestu«
«Vse?»
«Da. Zakaj?«
«Dolg za pohištvo« Je dejala, «še dva mesečna obroka
moramo plačati. Da bi ti jih pustil vsaj nekaj.«
Povesil je glavo. Zena mu je položila roko okrog ramen in ga poljubila. «Ne skrbi,« je rekla, «to bomo že nekako rešili. Doslej smo še vse izpeljali. Vem, da se boš z njim dobro razumel. To je poglavitno. In nekega dne bo na razpolago tudi mesto šefa zdravnika, ki zna delati. Čeprav ni objavil kup smeti.«
Skozi dim sta se eden drugemu nasmehnila.
«In zdaj grem pripravit skodelico čaja, jo hočeš?«
Neugebauer je prikimal.
Drugo poglavje
Prišlo je jutro prvega julija.
Doktor Feldhusen je stopil v prostore šefa zdravnika. In podoba, ki sta jo o novem šefu ustvarila Neugebauerjeva radovednost in domišljija, se je takoj začela podirati. Predstavljal si je visokega, suhega moža, nedružabnega, nemarno oblečenega, nežnih rok. Zagledal pa je čednega in prikupnega človeka.
Feldhusen je imel goste, črne lase. čelo je imel tenko nagubano, na levem licu pa dolgo brazgotino, posledico dvobojev. Komu drugemu bi to dajalo napadalen ln izzivajoč izraz. Feldhusen pa je nosil brazgotino brezbrižno, kot nekaj slučajnega, kakor da dogodek še vedno obžaluje. Imel je svetle, živahne oči in jamico v bradi. Izredno kvaliteto njegove obleke si na prvi pogled komaj opazil.
Tipičen ginekolog, si je mislil Neugebauer. Človek, ki se je odločil za svoj poklic, ko se je ogledal v zrcalu.
Feldhusen je hitro in neprisiljeno segel vsem v roke, kot da se pozdravlja s starimi znanci. «Samo trije gospodje, hvala bogu, ne pa godba na pihala z zastavami!« je veselo rekel. Njegov glas je takoj napolnil sobo — globok, doneč, močan
glas. Neugebauer je čutil, kako Je mož samo z nekaj besed* mi vse obvladal. Spreletel ga je nekak občutek zadrege Niko* ne bi mogel tako nastopiti, si je mislil. Sam bi tu sar** nerodno stal.
Ko je to minilo in so odšli proti tajništvu šefa zdravnik* je tajnica hitro vstala in zardela; nekaj je jecljala, rekla P* ni ničesar. Novi zdravnik ji je segel v roke in vedro reke* «Pišem se Feldhusen. Upam, da vam bom všeč, gospodična-1
«Rieck,» je zašepetala, «seveda, doktor.«
«Ne bodite tako sigurni,« se je nasmehnil, »slišal sel* mnogo pritožb.« Nasmejal se ji je, potem pa odšel v svoj* pisarno. Neugebauer je šel za njim.
Feldhusen je sedel v naslonjač in si odpel suknjič. «S* dite Neugebauer. Vesel sem, da je to mimo! Slabše kot prv| dan v šoli.« Odprl je srebrno cigaretnico. Neugebauer je isk* vžigalice, toda Feldhusen ga je prehitel z vžigalnikom
Večkrat sta globoko potegnila. Neugebauer je molčal čakal. Videl je svetle oči, ki so ga opazovale. Povesi) je pogie* in gledal gorečo cigareto.
Potem je Feldhusen spregovoril: «Vi ste tudi prosi'*' ali ne?«
Neugebauer je še vedno gledal cigareto. Nekoliko se I1 vznemiril, toda upal je, da tega ne bo pokazal Prav o teh1 je premišljal, in to tako močno in vztrajno, da je mor* drugi človek to čutiti. «Da.»
Feldhusen je prikimal. «Zal mi je,» je rekel. «zelo žal *
V njegovem glasu ni bilo niti sledu o kaki neiskrenost*
«Bil je samo poizkusni balon,« je dejal Neugebauer.
((Gotovo, kot pri meni. Imel sem pač več let Kot medici* ski uslužbenec, to je vse.«
Prav, si je mislil Neugebauer. Ni domišljav. Videti Jf bahač, toda ni. Človek je kot jaz, z upi in razočaranji. Lii*c ima prav. Razumela se bova.
( Nadaljevani e slediJ
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Postni predal 559
PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur
din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk*
T w	lir nolletna 4 400 lir ce oletna 8100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Fostni oeKOCi račun:	založništvo tržaškega tisv
Hr!' “ z SFRJ- ADIT DŽS Ljubi Na Stari trg 3/1. telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-8-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upraimi 250 osmrtnice 150 lir - Mal! oglasi 40 0' Trst D-S374 - Za SFRJ^ ADIT^ DZS, ^Lj ^blj^^, ^	^krajlno w naročajo ^ upravi. _ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Sodetft Pubbllcitš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_____________________________________________J