Leto IX, &«. 43
Ljubljana, nedelja 19. februarja 1928
Cena 2 Din
m leftaja oP t]wtraj. ga
Stane ncscCno Ow >5-—, ca iao> temstro Din «<r— neobvezna
Oglasi do tarifo.
Uredništvo i
Llubljana. tCnatiova ulica Stev 5/L Telefon St. >071 tn 3804, ponoči tudi St. «0^4.
Rokopisi se ne vpaiaie.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uprmvattt«*: Ljubljana, tTeaernora ulica 4t. 54. — Telefon to. «036.
ascralKi uddetek; MuDtjana, Preiei-iova aBc» to. 4. — Telefon to. «49«
Podreteid: Maribor, Alexsa drova
to. 13 — Cefle. Aleksandrova cest«
j
Kačma ph potonem cek. zavoda: Uub-iana to u.t+s - Prah. disk) 78.180.; Wt*o, Nr Kx;.r*i
avdijenca Svetozarj
e r
se
Zopet nov preokret v krizi. — Vlade ni in je najbrže še danes ne bo
Dan senzacij v Beogradu. - Spori med demokrati za min. portfeije. Davidovič-Vukičevičeva situacija ogrožena. - Možnost popolnoma nove rešitve krize. - Za danes je pozvan v avdijenco St. Radič
Ljubljana, 18. februarja.
Kralj je danes zvečer sprejel v več-urni avdijenci predsednika SDS in KDK Svetozarja Pribičeviča.
Prerano je še, da vsestransko ocenimo pomen te avdijence. ki je v vsej politični javnosti že zaradi okolnosti. v katerih se je izvršila, vzbudila največjo pozornost, tako da se smatra kot eden glavnih dogodkov v razvoju sedanje krize in se ž njo spravljajo v zvezo kombinacije, ki pokazujejo novo smer v naši notranji politiki. V tem ozira opozarjamo na naša nocojšnja beograjska poročila. Dve stvari pa je treba takoj ugotoviti.
Pribičevičeva avdijenca je za vse nasprotnike SDS in protivnike KDK najbridkejše razočaranje in radi verjamemo, da je delovala nanje porazno. Hegemonisti in njihovi služabniki so od ustanovitve KDK vodili generalno ofenzivo proti politiki kmečko-demokratske koalicije. Poskušali so KDK razbiti z vsemi sredstvi intrig, laži in obrekovanja glavni naskok pa so vodili proti SDS in zlasti njenemu voditelju Pribičeviču. Bedasta predvolilna fraza g. Korošca da sta Radič in Pribičevič onemogočena, se je na polu zrušila, ko je kralj poveril Radiču mandat za sestavo vlade, a s tem večjo besnostjo so se hegemonisti zagnali v Pribičeviča. Predaleč bi šli, ako bi razpravljali o vseh intrigah ki so bile zasnovane proti osebi tega voditelja KDK. Ko se j:m je končno posrečilo iztrgati iz Pribičevičevega zagrebškega govora par stavkov ter jih krivo tolmačiti, so si bili zmage gotovi. Mož. ki je bil od nekdai pravi vzot patrijotskega jugoslovenskega politika, katerega zasluge za kralja in domovino bodo častno zapisane v naši historiji, je moral doživeti. da so ga proglašali za oskrunje-valca najsvetlejših spominov herojske dobe našega naroda, za človeka, ki omalovažuje zasluge srbske vojske in Srbije za naše osvobojenje. Z enako vnemo so vodili to gnusno klevetniško borbo Vukičevičevi policajradikali in klerikalci, s pomočjo časopisja, raznih organizacij in za kulisami z brezvestnim natolcevanjem.
Vse. kar je poštenega in res narodnega v državi, vse, kar je za enakopravnost v duhu pravega jugosloven-stva, se mora veseliti, da je z neraz-ločljivo zvezo HSS in SDS. Radiča in Pribičeviča. likvidirano eno od naide-likatnejših vprašanj našega nacijonal-nega in državnega življenja in da so se združile najboljše sile prečanskih krajev k pozitivnemu delu za končno rešitev našega državnega problema v sodelovanju z ostalimi pokrajinami in da je napovedan odločilni boj hegemoni-stičnemu principu — Vukičevič-Koro-ščeva koterija pa je vriskala veselja, da ji bo vendarle uspelo potisniti veliki pokret KDK v osebi Svetozarja Pribičeviča v ozadje, in klerikalci so pri tem kuhali še svojo posebno juho na račun SDS. Še ni dolgo tega. kar je «Slove-nec» pod bombastičnim naslovom »Izobčena« uvodnikaril, da je Pribičevič doigral, ž njim Žerjav in slovenska SDS in Pucelj. da se v Beogradu vsakdo previdno izogiblie družbe SDS. ki da je povsod nemogoča, zapuščena, izobčena in izločena iz vsake politične kalkulacije, obsojena na politično smrt. Uvodnik Koroščevega glasila je ena sama perfidna aluzija, ki jo je potem še jasneje izrekel g. Vukičevič češ «jaz nisem kriv, da se z g. Prfbičevi-čem ne more.» Par dni nato je g. Vukičevič že iskal indirektnim potom pomoči istega Pribičeviča, seveda zaman ...
Danes pa so porušene v piah vse brezvestne intrige in ko se pred celo državo odkriva nezmožnost Vukičevič-Koroščevega sistema, ko komaj sestavljena nova Vukičevič-Koroščeva vlada že razpada, preden je ukaz o njenem imenovanju podpisan, kliče krona na posvetovanje, kako rešiti mučno krizo, predsednika «izobčene» SDS. Svetozarja Pribičeviča ter tako z najplemenitej-šo vladarsko gesto izraža svojo sodbo o mahinaciiah in intrigah hegemonistov.
Naravno je. da je g. Pribičevič vladarju obrazložil, kako gleda KDK na težavno politično situacijo in po kateri poti vidi rešitev iz neznosnega stanja. Kot nositeljica prave državne politike
Beograd, 18. februarja, p. V razpletu vladne krize, ki traja že 19. dan. je prišlo danes mesto do imenovanja nove vlade znova do senzacijonalnega pre-okreta. Nastopili so povsem nepričakovano novi momenti, ki so pokrenili razvoj dogodkov proti volji glavnih akterjev zadnjih dni v popolnoma novo smer. Zopet je pokrenjeno vprašanje, ali naj dobimo vlado široke koalicije, ki bo dorasla velikim nalogam pri reševanju perečih državnih problemov, ali pa bo ostalo le pri začasni rešitvi vladne krize do sprejetja proračuna da se šele nato išče končna in trajnejša solucija.
Sinocnia samozavest
Po včerajšnjih napovedih iz radikal-skih in demokratskih krogov s« je danes z vso sigurnostjo splošno računalo s tem, da bo tekom doooldneva Imenovana nova vlada, za katero ie bila lista že sinoči v glavnem Sestavljena in bi jo imela po prvotnem načrtu gg. Davidovič in Vukičevič na svojem današnjem dopoldanskem sestanku le še definitivno odobriti, nakar bi bil g. Vukičevič takoj predložil kraHu v podpis ukaz o imenovanju nove vlade.
raz^čaraim
Se preden pa k prišlo do tega sestanka. ki je bil iogovorien za danes ob 9. dopoldne, so se pojavile nove težkoče. Pokazalo se je. da so imeli prav oni. ki so naoovedovaii po včerajšnji viharni seji demokratskega kluba, na kateri je prišlo glede demokratskih min:strskih kandidatur med gg. Davidovičem in dr. KumanndHem do izredno ostrega konflikta da kriza vlade danes še ne bo rešena Dasi ie včeraj demokratski klub odobril od g Davidoviča pred'agano Msto so se danes demokratski ministri ponovno uprli in odrekli sodelovanie v vladi če ne hodo vpošteti vsi prejšnji demokratski ministri. Še pred sestankom z Vukičevičem je obvestil dr. Marinkovič g Davidoviča. da brez svoiih oreišnjih m;nistrskih tovarišev ne sodeluje v vladi.
Sestanek	V«ki-
V •/	• f\ • 1
Skrajno ogorčen je odšel g. Davidovič nato na sestanek z g. Vukičevičem. Sestala sta se v ministrski sobi Narodne skupščine. Njun razgovor ie trajal nad eno uro. Kakor se doznava je hotel g. Davidovič zaradi odpora demokratskih ministrov uresničiti svojo včerajšnjo grožnjo in razdreti včerai z gospodom Vukičevičem sklenjeni sporazum. Na prigovarjanje g Vukičeviča ie to nakano opustil, vendar pa nikakor ni pristal na zahtevo demokratskih ministrov marveč ie vztraia! pri tem. da obvelja od niega oredlagana in včerai od demokratskega kluba odobrena ministrska kandidatna lista.
Sttor za	mjn'cfrstvo
Medtem je dr. Marinkovič poslal gospodu Davidoviču drugo obvestilo. Spremenil je svoje stališče v toliko, da je pristal na sodelovanje v vladi, vendar pa zahteval, da se mu za časa zdravljenja v inozemstvu postavi namestnik v osebi bivšega ministra doktor Kumanudijte, k? naj bi postal minister brez portfelja. G. Davidovič pa se je uprl tudi tej zahtevi, odklonil Kumanudi ja ter vztrajal pri tem da zastopa dr. Marinkoviča za prosvetnega m:ni-stra designirani poslanec Milan Grol. G. Vukičevič je predlagal kompromis na ta način, da bi zastopal zunanhga ministra rimski poslanik g. Milan Ra-blč. Ta kompromis pa se ie Izkazal za neizvedljivega, ker mora rimski poslanik z ozirom na važna pogajanja z Italijk) ostati na svojem mestu.
je KDK s Pribičevičevo avdijenco prevzela vodilno vlogo v razpletu krize, ki se bo sedaj mogla koristno zaključiti. ako bo na drugih straneh količkaj poštene volje.
Vukičevičeva obnovljena vlada pa ostane na srečo cele države nednnoše-nec in mesto ukaza bo nesel g Vukičevič v dvoT svoj — mandat. Dobro in pončno bo za njeeovega int:mnega nerazdružnega tovariša g. Korošca, ako ga spremlja na tej poti
Brezuspešni kompromisni
poskusi
Uvidevajoč. da spor med gg. Davidovičem in demokratskimi ministri ogroža vso kombinacijo, je g. Vukičevič končno predlagal izhod v tem sm slu. naj bi g. Davidovič kandidiral v vlado samo svoje ožje pristaše, dočim naj bi klubu pustil proste roke, da v Narodni skupščini glasuje z vlado ali proti njej. češ, da bo imda vlada v Narodni skupščini večino tudi brez bivših ministeri-jalcev Ker pa bi to dovedlo do razcepa demokratskega kluba, ie g. Davidovič tudi to kombinacijo odklon i, pač pa je baje ponovno zahteval, naj se poskuša še enkrat pritegniti k sodelovanju v vladi Kmečko-demokratska koalicija.
Ko ie 2. Davidovič ob 10. odhajal v
svoj klub. je bil napram novinarjem še bolj rezerviran kakor snoči in jim je odklonil vsako podrobnejšo izjavo o situaciji.
»Ne vem nič, vprašajte g. Vukičevi-ča. če vam hoče kaj povedati,« je bil n:egov edini odgovor na vsa vprašanja.
G. Vukičevič je takoj po sestanku z g. Davidovičem ob 10. odšel na stanovanje dr. Marinkoviča in ostal pri njem skoraj celo uro. Očividno pa je tudi ta ponovna posredovalna akcija ostala brez zaželjencga rezultata. Vukičevič je bil po posetu pri dr. Marinkoviču napram novinarjem skrajno rezerv ran in jim je odklonil vsako izjavo. Od dr. Marinkoviča se je vrnil v vladno predsedstvo, odkoder je imel kratek tele-foničen razgovor z g. Davidovičem, točno ob 11. pa jo odšel na dvor. Isfo-časno je šel na dvor tudi g. Davidovič.
Opoldanska avdijenca obeh šefov
Nervoznost političnih krogov je dosegla med to avdijenco vrhunec. Širile so se najrazličnejše vesti in vladala je popolna neorijentiranost. Niti najožji prijatelji gg. Vukičeviča in Davidoviča niso vedeli, kakšna je situaci:a. Eni so napovedovali, da je spor poravnan in dosežen v vseh točkah popoln sporazum, tako da bo pri tej avdijenci že podpisan ukaz o imenovanju nove vlade, drugi zopet so vedeli povedati, da je naletela vsa akcija na take težkoče, da nI izključeno, da bo g. Vuk.čevič vrnil vladarju mandat.
Napetost je naraščala od ure do ure. Pred dvorom so se zbrali skoraj vsi beograjski novinarji in mnogo poslancev ter velika masa občinstva. Ko se ie g. Davidovič ob 12.45 končno pokazal na vratih, so ga takoj obkolili novinarji in okrog njega je nastala pravcata gneča. »Kaj je z vlado?« so ga spraševali z vseh strani. »Ali je že imenovana?«
G. Davidovič pa ie bil še bolj rezerviran kakor poprej in je na vsa vprašanja samo iziavil: »Mislim, da bomo vlado dobili.«
Na vprašanie kdaj. g. Davidovič ni odgovoril Novinarji so še vedno silili v njega in hoteli vedeti podrobnosti o avdijenci. nakar je g. Davidovič le izjavil, da se z g Vukičevičem na dvoru sp'oh nista videla ter da nista bila v skupni avdijenci. Na vsa nadaljnja vprašanja ?e g. Davidovič odklonil odgovor in odšel takoj domov, dasiravno so ga v demokratskem klubu čakali skoraj poln o števil^ o zbrani poslanci.
Pripravka se nekaj novega...
Avdijenca %. Vukičeviča je trajala vse do 23.20 Pred dvorom je še vedno čakala ogromna masa občinstva in ugibalo se je o najrazličnejših možnostih. Splošno pa ;e prevladovalo mnenje, da se pripravlja nekaj novega in da so se pojavile nepremostljive ovire, ker bi sicer bila vlad? že imenovana. Ko je g. Vukičevič končno prišel z dvora, so ga novinarii naravnost bombardirali z vprašanji, g. Vukičevič pa jim je re-sismirano iziavil:
»Nič še nI gotovo. Nimam vam ničesar oivedat'."
»Ali imate še mandat?« so ga začeli •prpšfvati novir^rji.
»Saj mandat ni potni kovčeg, da bi
ga nosil s seboj!« je ironično pripomniti g. Vukičevič.
»Ali bomo danes dobili vlado?« so se dalje zanimali reporterji, ki so skrbno beležili vsako besedo mandatarja krone.
»Danes vlade še ne bo! Sam Bog ve, kdaj jo bomo dobili.«
G. Vukičevič je nato odšel v vladno predsedstvo, kjer ga je že dve uri čakal g. dr. Korošec. Po kratkem razgovoru z njim je g. Vukičevič odšel domov.
Senzaciia dneva
V	političnih krogih so najrazličnejše komentirali opoldanske dogodke. Kakor bomba pa je vplivala, vest, da ie za popoldne ob 5. pozvan na dvor g. Svetozar Pribičevič. Takoj Je bilo jasno, da ie razvoj dogodkov krenil v popolnoma novo smer. Zanimanje političnih krogov ie bno sedai usmerjeno samo na to avdijenco. kateri so vsi krogi pri-oisovali odločilno važnost v nadaljnem razpletu krize. Domneva se ie izkazala za pravilno.
Točno ob 5. popoldne je bil g. Pribičevič sprejet v avdijenci. ki je trajala okorni 'n ••<-*». fe	o
!er se te vrnil zvečer se ie vrnil t klub SDS ker le poročal navzočim poslancem. o svoji avdijenci.
Domneve in ugibanja
V	političnih krogih se je zvečer govorilo samo o nadaljnjem razvoju situacije. Domneva se. da so se začeli dogodki razvijati mimo in preko kom-
binacij g. Vukičeviča. Nekateri znaki kažejo, da je tudi g. Vukičevič sam že obupal nad usodo svojega mandata. Za časa avdijence g. Pribičeviča je konferiral v demokratskem klubu ter svojim najožjim zaupnikom namignil, da bo morda jutri vrnil mandat. Tudi današnji večerni listi, zlasti pa Vukičevičevi kombinaciji naklonjena <Pravda» piše. da je včerajšnja kombinacija popolnoma propadla in da je stopila vladna kriza v popolnoma nov štadij.
Tudi v demokratskem klubu je vladala zvečer največja nervoznost. Ob 6. zvečer sta se ponovno sesta'a gg. Davidovič in Vukičevič. Odhajajoč s tega sestanka je g. Davidovič bil zelo velik optimist. Novinarjem je smeje izjavil:
«Vse ie gotovo. To. kar smo mi na-pravili včeraj, je tako trdno kakor grad in nihče tega ne more porušiti. Lahko pa Se naša včerajšnja kombinacija razširi.*
Ko so ga novinarji vprašali, ali ba šla KDK v vlado, je g. Davidovič ironično pripomnil: «To vprašajte njene voditelje. Od njih je odvisno, ali gredo aH ne.»
G. Vukičevič pa je bil pri odhodu skrajno rezerviran. «Ni nič novega, zvečer ne bo nič; mirno lahko greste domov,* je odgovarjal novinarjem na razna vprašanja. Nato je odšel na dvor, odkoder pa se je vrnil že po par minutah, tako da se zdi, da sploh ni bil v avdijenci. Podal se je iz dvora naravnost na svoje stanovanje.
Izreden pomen Pribičevičsve avdijence
Ze pred rojstvom razgaljena slabost nameravane hege-mon;st!Čne vlade. - Splošna pozornost za avdijenco gospoda Pribičeviča. - Kriza bo rešena prihodnji teden
Beograd, 18. februarja p. Gg. Vukičevič in Davidovič sta širila včeraj najbolj optimistične vesti o uspehu svoje akcije, danes dopoldne pa se ie že pokazalo. da bo morala njuna kombinacija prebresti še velike težkoče. Izražena je bila želja, naj se vladna koalicija razširi na KDK, toda niti g. Vukičevič niti g. Davidovič nista poskušala v tem pogledu ničesar, češ da bi bil zaradi znanega odpora gg. Pribičeviča in Radiča itak vsak trud zaman. Malenkostni spori glede razdelitve portfeljev v demokratskem klubu in glede zastopstva dr Marinkoviča so že pred imenovanjem nove vlade razkrili vso notranjo slabost nove radikalsko-demokratske kom binacije. Do končne odločitve glede tega vprašania še ni prišlo, ker je ostalo odprto vprašanje, kdo bo zastopal dr. Marinkoviča za časa niegovega zdravljenja. ali dr. Kumanudi aH dr. Šumen-kovič kot minister za izenačenje zakonov. Končno sta se gg. Davidovič in Vukičevič sporazumela na to, da se to vprašanje v prvem ukazu, s katerim bo imenovana vlada, sploh ne pokrene. marveč reši s posebnim ukazom dva aH tri dni po rešitvi krize.
Tekom dnnašnje skupne avdijence pa sta bila obveščena gg. Vukičevič In Davidovič da bo krona konzultirala g. Pribičeviča kot predsednika KDK, da pojasni Iz kakih vzrokov odklanja SKD sodelovanie z g. Vukičevičem. Dočim je g. Davidovič smatral to avdijenco zgolj formalnost, ie g Vukičevič takoj dal novinarjem zelo pesimistične izjave. da bo nova vlada sestavljena šele v ponedeljek. Vest o avdiienci g. Pribičeviča se je bliskovito razširila no
Beogragu in popoldne so z vseh strani prihajla telefonična vprašanja, ali se je g. Pribičevič že vrnil z dvora.
O avdijenci sami seveda ni bilo mogoče doznati nikakih podrobnosti. Po kratkem poročilu g. Pribičeviča v klubu KDK se da posneti, da avdijenca ni bila samo gola formalnost, kakor je to napovedal g. Davidovič, marveč da gre za dalekosežne izpremembe.
Kakor izve vaš dopisnik, je pozvan v avdijenco tudig g. Stjepan Radič, ki dospe jutri zjutraj v Beograd. Po svojem prihodu se bo najprej sestal z g. Pribičevičem, ki ga bo podrobno informiral o situaciji, nakar bo opoldne spre let v avdijenci.
Ze to dejstvo jasno dokazuje, da so bili v današnji avdijenci g. Pribičeviča iznešeni argumenti, ki so v stanju, da izzovejo spremembo celokupne politične situacij«, zlasti pa da preprečijo iti onemogočijo vse Vukičevičeve kombi-
V	katerem pravcu se krečejo ideje, pokrenjene s strani voditeljev KDK, v javnosti ni znano. Smatra pa se, da ti predlogi niso daleč od programa, ki ga koalicij* zlasti v zadnjem času stalno podčrtava: sanacija naše administracije potom depolitizacije in dekon-centracije, gospodarska enakopravnost ter čim širša izpopolnitev samouprav.
V	vseh krogih priznavajo, da je KDK s pravilnim razumevanjem in argumentiranimi predlogi pokrenila situacijo z mrtve točke. Za prihodnji teden se pričakujejo velike spremembe, govori se zopet o koncentraciji pod vodstvom nevtralnih osebnosti, odnosno v sluča-iu neuspeha take koncentracije o čim širši koaliciji.
Med optimizmom in resignacijo
Gg, Davidovič in Vukičevič se sama ne orijentirata več. — Situacija se spreminja od ure do ure in žnjo se spreminjajo izjave
obeh šefov
Beograd. 18. februarja, i. Ko je nocoj Ljuba Davidovič ob 7.10 odhajal is Narodne skupščine, so ga novinarji obkolili z vprašanji. na katera jim je odgovarjal:
«Wi pristajamo na najširšo koalieij«. mi smo ?a to. da rstnpj tudi t to vlado KDK.* cCujemo. da je pristal na to tudi Vukičevič,* je pripomnil eden izmed novinarjev.
<Ako je Velja pristal, potem bi to bil« ««!• dobro.*
Ko 80 ga opoeorili, da KDK ne bo $1« v koncentracijo ali koalicijo s gosp. Vukičevičem. je Ljuba Davidovič nekoliko pomislil in nato odvrnil:
cProsim Tat. mi smo *edaj napravili konr binaeijo in na tei kombinaciji ostanemo.*
cGosp predsednik, vi ste nam dejali, da bo danes vlada gotova, gosp. Vukičevič pa je opoldne iziavil. da vlaria niti jutri ne bo sestavljena Kaj je na tem?>
<Gosp. Vukičevič bo že vedel, on nosi kralju ukaze na podpis,* je odgovoril Ljuba Davidovič.
Po večernem sestanku med Ljubo Davidovičem in Veljo Vukičevičem, ki je trajal pol ure. je Ljuba Davidovič izjavil novinarjem: <Vse je dobro, vse j« gotovo, vlado imamo,
ni nobenih težkoč. Vse je gotovo, kar smo napravili, to je grad. Tega nihče ne more razrušiti... To je grad.>
<Ali bo vstopila v vlado tudi KDK,» »o ga vprašali.
«Te>sa ne vem. vprašajte Vukičeviča.* V tem času je bil del radikalnih poslancev zbranih v klubu, kjer jih ie Velja Vukičevič obvestil, da je imel sestanek z Davidovičem in zakaj je nastopil zastoj v razvoja kriue. Velja Vukičevič je radikalnim poslancem potrdil, da je v resnici nastal zastoj, da pa ni nobenih težkoč. kar se tiče demokratov in radikalov in da je v tem pogledu vse končano, toda na obeh straneh obstoji želja, da bi se vlada razširila. Po tem razgovoru s poslanci, je Velje Vukičevič zapustil skupščino.
Pri odhodu so ga novinarji vprašali: <Gosp. predsednik, gosp. Davidovič nam le tri dni govori, da je že vse gotovo.*
<Sigurno. ako ena stranka pravi, da Je gotovo, tedaj je gotovo.*
<Ali se bo nocoj kaj izvrSilo?* <Nocoj greste lahko brez skrbi domov. Nocoj ne bo nobenih novic.*
Polom fažizma
Razgovor z bivšim italijanskim
N i 11
Bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti živi — kakor mnogi drugi odlični Italijani — v izgnanstvu v Franciji, kjer marljivo deluje za vzpostavitev demokracije v Italiji, isitujev dom v Parizu je središče vseh onih številnih italijanskih emigrantov, ki se ne strinjajo s politiko črnih srajc.
Nitti, ki je stanoval v Rimu v elegantni vili, se mora sedaj zadovoljiti z navadnim stanovanjem v petem nadstropju neke »stanovanjske vojašnice«. Njegovo pohištvo sestoji prav za prav samo iz pisalne mize, stolov in pisalnih strojev. Vsa njegova družina, žena, sinovi in hčere, mu pomagajo skoraj noč in dan pri njegovem politično-literar-nem delu.
Kmalu bo deset let. ko je Nitti v imenu Italije podpisal versaillesko mirovno pogodbo in to je bil njegov poslednji oficijelni akt. Kar se je zgodilo pozneje, spada po Nittijevi lastni izjavi skoraj med tradacfje njegove rodbine. »Ze pod vlado Bourboncev«, je izjavil bivši min. predsednik, »je žrtvoval moj ded, zdravnik Francesco Nitti, svoje življenje na oltar svobode. Moj oče, velik patriot, se je boril tako pod Mazzinijem kakor pod Garibaldijem.«
Baš. te dni praznuje Nitti štiriletnico fašističnega vpada v njegovo vilo. Okoli 300 oboroženih fašistov je vdrlo v njegov dom. Otrokom se je posrečilo, da so skrili svojega očeta v majhno skrivališče m fašisti so se zadovoljili z ropanjem obleke in perila! Po tem napadu se je Nitti umaknil iz javnega življenja in se preselil v Agnafreddo v Kalabriji, kjer je pričel intenzivno in uspešno politično akcijo. Njegovo veliko delo »Boljševizem, fašizem in demokracija« je vzbudilo splošno pozornost. Njegova vzporeditev fašizma z boljševizmom — saj pri obeh oborožena manjšina strahuje brezpravno večino — je postala aksiom. To njegovo zadnje veliko delo je obenem jasen dokaz 'Nittijevega prepričanja o končni zmagi demokracije nad fašizmom.
Vsak razgovor z Nittijem vodi do vprašanja, k: ga najbolj interesira: »Biti ali ne biti fašizma«, ali bolje: koliko časa bodo mogli fašisti še vladati? »Tri tedne, tri mesece, tri leta,« se šali Nitti, toda takoj je resen in pove, da je samo v Rimu 28.000 vohunov na poslu, ki morajo proučavati razpoloženje med narodom. Italijansko gospodarstvo je v taki zagati, da so morali ponarediti sta- 1 tističrie podatke. Iz pisalne mize je vzel šop tiskarskih korektur in rekel: To je začetek zbirke tabel o finančnem položaju Italije, ki jih bom dal natisniti s potr.ebmmi opazkami in popravki. Tu se čutim resnično v svojem elementu iii morem pregledati vse laži. Vsa Italija je postala en sam mizeren berač, d o dim hvalijo tuji turisti Mussolinija, da je odpravil berače.
Nitti je rekel dalje: Suženjstvo je tako veliko, da ie ljudstvo že pozabilo na smeh. Najboljši sinovi Italije so ali pobegnili. ali pa so v izgnanstvu na otokih. V svoiem ekspozeju je Mussolini omenil, da je bilo izgnanih na otoke samo 698 političnih zločincev, v resnici
min. predsednikom Francesco i j e m
pa presega število teh izgnancev 9000. Kaj mislite o Mussolinijevi izjavi: Mi moramo biti pripravljeni, da vsak trenutek mobiliziramo 5 milijonov mož. Mi moramo ojačiti našo vojno mornarico. Naše zrakoplovstvo, v katero imam popolno zaupanje, mora imeti toliko letal, da bo ropot njihovih strojev oglušil vsak drug ropot v Italiji, in da bodo krila letal zatemnila solnce na zemlji. V letih 1935—1946 pride v Evropi do preokreta in tedaj bodo naše pravice priznane. Pod temi pravicami je treba razumeti vzpostavitev starega rimskega imperija pod imenom fašizma. In zakaj si je Mussolini izbral ravno leto 1935? Enostavno zato, ker Francija tedaj skoraj ne bo imela nobenega re-kruta, kajti med svetovno vojno se je — kakor znano — rodilo zelo malo otrok. Ni dobil Mussolini zaman pridevka »1' uomo dei fiamiferi« (človek z vžigalicami«). Sicer pa je dobil to ime že pred 15 leti, ko je bil še socijalist in revolucijonar. Takrat je govoril: Zakaj bi zapravljali čas z nepotrebnimi stvarmi? Zažgite tovarne ... In česar ni mogel ali hotel povedati direktno, to je bilo tiskano v njegovem radikalnem listu »Avanti«. Mussolini je zagovarjal celo umor kralja in priporočal bombe kot potrebno sredstvo v razredni borbi. »Ne pozabite.« je nadaljeval Nitti, »da ni nihče v Italiji tako nastopal proti militarizmu, kakor ravno Mussolini. Kratko pred svojim dramatičnim pohodom na Rim je bil pripravljen udeležiti se vsakega revolucionarnega pokreta. Zato bi se v resnici prav nič ne čudil, ako bi ta človek še enkrat obrnil svoj plašč po vetru in bi postal boljševiški vodja. Prej ali pozneje se zna zgoditi, da bo boljševizem sledil sedanjem« " žimu. Ako pride kmalu do tega preobrata, bo najbrže omejen samo na komunistične izgrede, ki bodo kmalu ndu-šen.i. Potem bi mogli računati z vzpostavitvijo demokracije, kar je istovetno z vzpostavitvijo reda in miru. Ako pa bo Italija potrebovala še več let. da se znebi tega nasilnega režima, potem preti državi komunistična revolucija. In tedaj bo dolžnost na# demokratov in patriotov, da vzpostavimo red.
»Kako bo pa z italijansko dinastijo?« sem vprašal. »Najbrže bo postala Italija republika. Sicer pa je postala monarhija že žrtev fašističnega nasilja. Razvoj dogodkov je premagal monarha.« — »Bil sem osemkrat član vlade in če sem moral včasi prevzeti še delo mojega ministrskega tovariša, mi j« bilo zelo težko izpolniti obe dolžnosti, čeprav sem bil navajen dela. Mussolini pa ni samo predsednik vlade, zunanji minister in notranji minister, vojni minister in vrhovni poveljnik vojne mornarice m letalstva, predsednik fašističnega sveta itd., ampak ima še dovolj časa. da se bavi s fašistično organizacijo in z vojaško otroško skunino »Ba-lila«. — »Zato«, mi je podal Nitti roko k slovesu, »zato verujte mi. da bo kmalu bila ura odrešenja in moj ubogi narod bo mogel zopet svobodno dihati.«
Anglo-American N.S. Copyrlght.
iissolinffe? ukaz ksrablnf er]em
Paziti morajo na nepoboljšljive elemente — ne zaradi nevarnosti, ampak zaradi njihove — melanholije!
Pjm, 18. februarja, b. Za danes do- i poldne je minister Mussolini pozval vse i višje poveljnike orožnikov na veliki raport. Nagovoril jih je in povdarjal, da
so orožniki vestno izpolnjevali nalogo, ki jim je bila poverjena. Med temi nalogami ie prva in glavna ta-le: paziti na nepoboljšljive sovražnike režima, ne morda zaradi tega, ker bi predstavljali
zato, ker njihova melanholija ne sme niti v najmanjši meri motiti miru in dela italijanskega naroda. Mussolini je končno izrazil prepričanost, da bodo orožniki v tesnem sodelovanju z ostalimi policijskimi silami delovali za blagor kralja, režima in naroda.
Rim, 18. februarja, s. Senat je s 173 glasovi odobril odredbe vlade za sana-
kakšno konkretno nevarnost, marveč 1 cijo valute. En poslanec ni glasoval.
bodo odnehali
dokler se ne popravi teritorialna krivica! — Tudi pakta v lo-camskem duhu ne bodo sklenili!
Budimpešta, 18. februarja, s. «Pe-ster Lloyd» replicira na izvajanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v londonskem listu »General Press». List piše med drugim:
Vedno na predvečer zasedanja Društva narodov skuša minister dr. Beneš vzbuditi vtis. da stremi za zbližanjem Češkoslovaške z Madžarsko. Dr. Beneš je ljubezniv zlasti tedaj, ako je sprožil kako akcijo proti Madžarski. Sedaj je šel celo tako daleč, da je izgovoril besedo o reviziji trianonske mirovne pogodbe. Pri tem pa je povdarjal. da .ie revizija za sedaj in v bodočnosti na legalnem potu nemogoča in da se more kvečjemu govoriti o kakšnem paktu v locarnskem duhu. Na Madžarskem pa nikakor ne bodo pristali na to misel,
ker se Locarno protivi vsaki revizij?.
Izgleda, da hoče dr. Beneš doseči, da bodo sedanje meie za večno zajamčene. Pred trianonskim mirom sploh ni obstojala češkoslovaška država. Tudi v stari češki državi ni bilo niti pedi madžarske zemlje pod češko oblastjo. Že z ozirom na to se pravna zahteva Češkoslovaške. da se zajamči sedanja meja. nikakor ne more primerjati s francosko zahtevo za iamčenie vzhodne meie Francije, češkoslovaška se mora sprijazniti s tem. da bo Madžarska z miroljubnimi sredstvi, kolikor iih dopušča Svet Društva narodov ter zvestoba do posrodb. delovala, da se popravi teritorihlna krivica, ki Se je storila Madžarski.

Novi angkski poslanik v Parizu
Pariz. 18. februaria. h. Državni podtatrclk v angleškem ztmanlem ministrstvu s)t Wil-liam T vreli te bil imenovan ra angleškega poslanika v Parizu. To Imenovanje le v berlinskih listih vzbudilo veliko oozornost. V berlinskih krogih smatralo Tvrelln za prijatelja Nemcev. keT le študiral v Mona-kf vem ln ker ie niesova žena nemškeea porekla. Začetkom svetovne volne le bil zasebni ta Vi fk lorda Greva ter se le potrudi". da bi lokaliziral volno. Smatrajo ga za zelo previdnega in pametnega onlifika. Angina ea -pošlje. kakoT pšrio berlinski listi, zaradi tega v Pariz, da M ie boli učvrstil
odnošale med Amdito in FramcHo. Kot njegov naslednik v zunaniem ministrstvu le do ločen angleški poslanik v Berlinu sir Lind-sav.
Avstrija in Italija
Dunaj, 18. febr. (be.) V parlamentu je brjavil dr. Seipel, da z« sedaj ne more vU» da ničesar storiti za južnotirolske Nemce. Vsaka diplomatska akcija je izključena. Avstrija more samo izjaviti ItaMfi. da je sovražno po5to«panje italijanske vlade s Nemci na južnem THrolskem resna ovha ra prffafetjske odnoiaje med Avstrijo tn Italijo.
Čitajte jutri »Ponedeljek"!
Benešev ekspoze
V senatu, ali točneje v njegovem odboru za vnanje zadeve je imel vnanji minister Češkoslovaške republike obširen ekspoze, v katerem je govoril o aktualnih zadevah vnanje politike; velik del njegovega govora pa se je tikal notranjih odnošajev. in sicer načrtov nekaterih politikov, izvesti puč in osnovati v republiki diktaturo.
Beneš je govoril med drugim o po-setu avstrijskega državnega kancelarja Seipla v Pragi. Naglasil je, da razgovo-
ri s predstaviteljem Avstrije zares niso imeli za predmet kako specijelno aktualno zadevo; v toliko so tedaj točni komentarji, da Seipl ni Šel v Prago iz kakih političnih nagibov. Seveda pa so se razgovori kljub temu tikali vnanje-političnih odnošajev. pri čemer se je znova dokumentiralo lepo soglasje med obema republikama v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh sosed Beneševe besede se sicer ne razlikujejo od običajnih lepih komunikejev, ki se izdajajo ob prilikah sličnih razgovorov. Ali smemo jim verjeti, ker se povsem ujemajo s faktičnim stanjem, kakor ga imamo priliko opazovati med Prago in Dunajem. Odgovorna Avstrija in velik del njene neodgovorne javnosti vrši povsem lojalno politiko, zato za konflikte s sosedi ni povoda.
Popolnoma drugačni so odnošaji z Madžarsko. Beneš jih je karakteriziral na kratko in ponudil, kakor že večkrat, sporazum. Vidi pa se. da niti Beneš ne verjame v sporazum, odnosno v iskrenost madžarske želje za sporazum. Tudi o monoštrski aferi se je izrazil doktor Beneš zelo zmerno in je osobito na-glasii, da Mala antanta s svojo noto pri Društvu narodov nima namena, povečati konflikta, marveč da hoče le izraziti. da se slične stvari ne smejo dogajati. sicer pa da želi kolikor mogoče mirne obravnave zadeve.
Precejšen del govora je posvetil uspehu v pogajanjih z Vatikanom. Naglasil je. da obstojajo dve'nabiranji glede ureditve odnošajev z Vatikanom; eno zahteva radikalno ločitev od Rima, drugo zahteva sklep konkordata. Iz Beneševih izvajanj se vidi, da se sedanja vlada nagiba k prvi soluciji, da pa jo. ako pride zares do nje. izvede v čhn najbolj mogoče mili in mirni obliki, ker je urejanje končnih zadev zelo de-likatna stvar. Za enkrat se je sklenil samo nekak provizoren dogovor, mo-dus vivendi, s katerim pa se nikakor ne namerava ustvariti prejudic. Poglaviten uspeh tega modusa vivendi je v tem, da se prilagodijo cerkvene organizacije novim državnim mejam da ne bo na ta način nobenega češkoslovaškega predela, ki bi bil v cerkvenem pogledu podrejen oblastem izven meja republike.
Največjo pozornost pa so seveda vzbudile Beneševe izjave o znanih aferah s projekti diktature, ki so nastali v ČSR v vrstah pristašev bivšega generala Gajde in poslanca ter politika narodno - socijalistične stranke Stfibernega. Pristaši te struje so delali že resne načrte, izvesti prevrat in postaviti diktaturo in so v svoji agitaciji operirali celo z Beneševim imenom, kakor da tudi on soglaša s takimi projekti. Beneš je zavzel k aferi odločno stališče, zavrnil vse govorice o domne-vanih simpatijah za fašistični pokret in razložil izčrpno, kako je smatral za potrebno. obvestiti vse merodajne kroge, osobito predsednika republike, o tajnih načrtih. Vidi se iz njegovih navedb, o katerih točnosti ne more biti najmanjšega dvoma, da ne le ni bil pasiven glede fašističnega gibanja, marveč da je aktivno posegel v razvoj dogodkov, in sicer v smeri, ki je od^čno nasprotovala načrtom diktature. Benešev ekspoze je zelo interesanten dokument k zgodovini fašističnega gibanja v ČSR.
Dr. Beneš odpotoval v Ženevo
Praga, 18. febr. s. Zunanji minister dr. BeneS je danes dopoldne odpotoval v 2e. nevo.
Titulescov sestanek z dr. Stresemannom
San Remo, 18. febr. s. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je dospel semkaj. Zvečer ga je rumunski zunanji minister Titulescu povabil na večerjo.
Ženske v francoski diplomatski službi
Pariz, 18. febr. (pa.) Ministrski svet je sklenil, da pripusti k diplomatski službi tudi žensko.
Pribičevič o situaciji in svoji avdijenci
KDK vztraja na svojem stališču in se z Vukičevičem ne pogaja. - Predpogoj vsakega sodelovanja je popolna
sprememba režima
Beograd, 18 februaria p. Ob pol 9. je nocoj g. Pribičevič sprejel v Narodni skupščini novinarje. Razvil se je nekako sledeči razgovor:
»G Davidovič je iziaviil v rad;kalskem klubu, da ie za sestavo vlade med radikali in demokrati že dosežen sporazum, da pa je imenovanje nove vlade odgodeno zato, da se še enkrat poskusi pridobiti za sodelovanje tudi KDK. Ce to ne bo uspelo, da bo imenovana vlada v smiislu radikal-sko-demokratskega sporazuma.«
»Ce me sprašujete o tem, kar govori gospoda v radikalskem klubu, vam lahko izjavim samo to, da vztraja KDK na svojem dosedanjem stališču, da ne gre v vlado g. Vukičeviča, ki ne prinaša spremembe dosedanjega politične pravca. nego samo dve do tri osebne spremembe To je naše definitivno staii'šče, katerega ne bomo nikdar opustili.«
»Ali nam lahko poveste, o čem ie bilo govora v vaši dolgotrajni avdijenci?«
»O tem vam pri naiboijš' volji zaenkrat ne morem ničesar povedati.«
»Kombinacija KDK z g. Vukičevičem je torej popolnoma izkliuč-ena?«
»Da. Di odklanjamo g Vukičeviča a priori. odklanjamo pa tudi vsako vlado, ki ne znači spremembe političnih smernic v smislu naših znanih zahtev. Mi b' lahko vsak trenutek šli v vlado in bi morda to tudi storili, če bi vlado sestavil kdo drugi. Toda vlada, kakor jo sestavlja g. Vukičevič, pomeni tavanje v temi ln mimo lahko trdhn,
da bo ostala dosedanja politika g. Vukičeviča nespremenjena. V ostalem pa imejte na umu, da mi ne gremo v vlado samo zato, da postanemo ministri.«
cTo znači, da zahtevate gotove garancije?*
«Da. Zahtevamo garancije, zahtevamo solidno jamstvo za drugačno politiko in jamstvo. da se bodo izvedle reforme, ki so potrebne.«
«Ali vztraia KDK Dri svoiih prejšnjih pogoiih, ki iih ie stavila dr. Periču zlasti glede finačnega ministrstva?*
»Zaenkrat ne gre za podrobna pogajanja in pogoje, marveč zgolj za načelno stran.* cKdai pride gosp. Radič?« »Obvestil sem ga o situaciji in pride jutri v Beograd.»
»Trdi se. da ie gosp. Vukičevič rekel, da bo ostalo ori stari kombinaciji, če vi odklonite sodelovanie.*
cVerjetno ie. da se bavi gosD Vukičevič s takimi načrti Dokler bo imel mandat za sestavo vlade gosp Vukičevič. se mi-sploh ne moremo pogaiati za vstop v vlado.*
<To si lahko torei tolmačimo tako. da ni računati z reširviio krize, odnosno sestave širše koalicijske ali koncentraciiske vlade Prei. predno ne dobi mandata kdo drugi.* «Da! To ie točno.* «Kai pa. če se to ne zgodi?» «<Ne vem. Nisem prerok da bi vedel v naprej. kako se bodo razviiali dogodki. Rekel sem že. da Izvira želja odnosno zahteva do sodelovaniu KDK iz državnih in narodnih interesov Tekom ;utrišniega dne se bo odločilo, aii ie važneiše in boli potrebno sodelovanje KDK ali Da posamezno osebnosti.*
Policijsko nasilfe nad ljubljansko samoupravo
Veliki župan ljubljanski je na protizakonit način razveljavil volitve v občinske odseke v Ljubljani
Veliki župan ljubljanske oblasti je poslal včeraj mestnemu magistratu v Ljubljani od.ok, s katerim razveljavlja volitve v občinske odseke, ki so se izvršiie v seji občinskega sveta dne 7. februarja.
Svoj ukrep utemeljuje s tem, da bi se morali člani teh odsekov voliti samo iz lastne stranke, ne pa iz drugih strank. Izvoljeni da pa so bili vsi člani personalnega, finančnega, stavbnega, šolskega, obrtnega, socijalno-politične-ga in policijsko-zdravstvenega odseka ter disciplinarne komisije, med njimi tudi pripadniki strank, ki se volitev sploh niso udeležili, in sicer na podlagi ene same predložene skupne liste, ne da bi se dala članom kluba SLS prilika, d?. bi na nje odpadajoče število članov v posameznih volitvah izvolili po svoji volji.
Veliki župan je izdal gorenji odlok z ozirom na pritožbo SLS, ki je, kakor znano, 7. februarja, ko so bile na dnevnem redu volitve občinskih odsekov, samovoljno zapustila sejo občinskega sveta ter tako sama zakrivila, da so se volitve izvršile brez nje.
§ 5. občinskega reda za Ljubljano, ki določa, kako se volijo odseki, se glasi dobesedno takole: »Člane odsekov je porazdeliti na posamezne liste strank po razmerju na njih podlagi izvoljenih obč. svetovalcev, če to zahteva tudi le en sam obč. svetovalec.« Pri volitvah 7. februarja ni nihče stavil zahteve, da se voli po proporcu in le gg. Miha Krek in dr. Jerič sta za klub SLS pred volitvami izrecno izjavila, da se SLS volitev sploh noče udeležiti, nakar so občinski svetovalci SLS zapustili mestno posvetovalnico. Od klero-radkalske koalicije sta ostala na seji samo dr. Ravnihar in dr. Lukan. a tudi od teh dveh ni nihče zahteval, da se za volitev odsekov uporabi določilo § 55. al. 2. Da se lahko vrše volitve odsekov tudi brez proporca ni le že samo po sebi jasno, marveč je razen iz določbe § 55. al. 2 razvidno tudi iz določbe § 55. al. 3, kjer se ugotavlja, kdo ne more zahtevati proporca zase.
Ne more biti torej prav nobenega dvoma o tem, ali so izvršene volitve odsekov zakonite, ali ne. Nihče ni zahteval proporcionalne volitve in strogo po zakonu je sklepčni obč. svet izvolil odseke. Ako sedaj kiičejo klerikalci velikega župana na pomoč, da s policijsko odredbo in z natezavanjem zakonskih paragrafov pomaga iz zadrege, v katero so zašli po lastni nepazljivosti in neprevidnosti, je to jako značilno za politično naziranje SLS. Na drugi strani pa je dejstvo, da veliki župan ustreza takim naivnim protizakonitim zahtevam, tudi značilno. Posebno interesantno je, da je bil odlok velikega župana dostavljen mestnemu magistratu baš včeraj, ko je Iz Beograda prišla vest, da postane minister policije g. dr. Korošec. Tako absurdne rešitve, ki bije v obraz vsem pojmom zdrave pameti, ne bi smel izdati in podpisati upravni uradnik, kateremu jc stvarna objektivnost in stroga zakonitost glavna dolžnost. Zelo blamabel je tudi argument odloka velikega župana, da bi se v vsakem slučaju morale vr šitl volitve v odseke v smislu določbe § 55. al. 4. Ta določba, ki pravi, da voli vsaka stranka svoje odsekove člane
sama, je vendar za to, da stopi v veljavo. če se vrše na zahtevo volitve po proporcu. Ker so se pa volitve v odseke vršile brez te zahteve, je bilo edino pravilno in mogoče, da se ie postavila enotna in sporazumna lista. Stari avstrijski birokrati, ki so že principi jel-no obračali paragrafe tako, da njihova odločitev ni bila ugodna za občinsko samoupravo slovenske prestolnice, so bili bolj — previdni.
Odlok g. velikega župana je povsem nezakonit in tako očividno pristranski, da bo treba o njem govoriti še na drugem mestu.	Dr. A. K.
Proti zastavi poslovnega davka
Beograd. 18. februarja, i. Snoči je imela uprava Trgovske zbornice sejo. na kateri so razpravljali o davku na poslovni promet. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da ukrene posebna deputaciia, obstoječa iz predsedstva Trgovske, obrtne in industrijske zbornice, skupno s centralo industrijskih korporacij ter udruženjem bank potrebne korake pri vladi, da se ta davek ne zastavi inozemskim bankam kot jamstvo za novo posojilo.
Sprejem v vojno akademiio
Beograd, 18. februarja, i. V smislu uknza od 16. t. m. se bodo letos sprejemali v vojno akademijo le gojenci, ki v celoti izpolnjujejo pogoje tozadevne odredbe Izmed ne-abiturijentov se bodo sprejemali le oni. ki so dokončali šesti razred gimnazije ali realke z najmanj dobrim uspehom, kakor tudi oni, ki so dokončali peti razred gimnazije in prihajajo neposredno iz vojske.
Iz vojaške službe
Beograd. 18 februarja, i. Za inženjerskega poročnika je imenovan inženjer - kemik Ni-kola Korbe Upokojen je pehotni major Va- , troslav Ferenčič ter preveden v rezervo. Aktivirana sta rezervna fregatna poročnika Nikola Murati in Anton Vrabec.
Iz davčne službe
Beograd, 18. febr. p. Za višjega davčne« ga upravitelja za davčni okraj Ljubljana, okolica je imenovan g. Rihard Boltavzar, za okraj Radovljica g. Fran Čebulj in za okraj Maribor g. Ferdo Koran.
Potres v Beogradu
Beograd. 18 februarja, i. Nocoj, štiri minute pred 8. je sejzinografski /avod v Beogradu zabeležil manjši potres, čigar središče ie nahaja v neposredni okolici Beograda. Potres je trajal tri sekunde.
Naši vojni dolgovi Ameriki
Washingion, 18. febr. (lo.) Reprezentanc ska zbornica je sprejela zakonski načrt g!e» de fundiranja jugoslovanskega vojnega dol. ga v višini 62,860.000 dolarjev.
Rudarska stavka na Češkem
Most, 18. febr. g. Položaj v premogov* nem revirju se danes ni bistveno izpreme* nil. V nekaterih krajih jc prišlo zopet do izgredov proti delavcem, ki so v svrho varnostne služhe šli v rove Nekaj delavcev ie napadlo enega rudarja. Skupina žensk, ki je bila oborožena s palicami, je hotela s silo preprečiti, da bi šli delavci v rove. intervenirati*je morala policija, ki je raz. pršila množico. Do resnih spopadov ni pri» šlo. V bližini Mosta sta dve ženski napadli rudarja ter ga pretepli do krvi.
Praga, 18. febr h. V Dnhcovu se je da« nes vršilo zborovanje komunistov. Vlada <c podvzela vse potrebne mere da se obra« ni mir in red Pričakuie se. da se bo polo« žaj v premogovni stavki prihodnji teden izboljšal.
Eduard Kohout v Ljubljani
Eduard Kohout, znameniti češki gledališki umetnik se odpravlja na gostovanje. V soboto odpotuje v belo Ljubljano. Veseli me, da je nanj padla kocka. Kajti malokateri češki odrski umetnik ima tolfko slovanske mehkobe in
topline v glasu in v izrazu kakor Eduard Kohout. Ustvarjen je, da glumi podrobno izdelane in diferencirane slovanske junake. Ima smisel za melodijo besed, stiha in fraz. Ljubi prizore, v katerih se čuti vsa teža usode, ki je padla na slaba ramena človeka, ki se v r.eiji, da doseže najvišje, strt zgrudi na zemljo.
Eduard Kohout rai poduhovlja svoje junake. Močan je v psihologiji in je ravno za co kakor rojen, da poleg slovanskih avtorjev utelesu.-e tudi krhke in kompJcirane osebnosti .Vrreda de Mus-seta. Izraz njegovega lica je ves obrnjen v notranjost. Malo se briga za vnanii svet. Oči njegove so kakor slepe. kadar spremlja pojave vsakdanjega življenja, vendar so žive in polne ekstaze, kadar gleda vase. Kakor vsi osamljeni, gleda on v prepade svoje duše, da zapopade vzročno zvezo med seboj in vsemirom. Boli ga lastna razdvojenost in zaradi tega stremi po raz-krojitvi v harmonijo vsega. Skratka, muči se. da spozna samega sebe. Iskren je ter je zaradi iskrenosti pripravljen žrtvovati svojo osebno srečo, kakor kraljevič Hamlet. V nadi, da bo našel izhod iz tega labirinta, ki smo ga mi nazvati za človeško dušo, se oddaljuje od pojava in istinitosti ter v sanjarenjn in ekstazah duha išče odgovor na vsa Vprašanja, ki ga težijo.
Eduard Kohout je tip človeka, ki se ni uravnovesil, ker je preveč željan novih emocrj. Spomnimo se samo Hamleta. V tej vlogi glumi Kohoort samega sebe. Preživel je to vlogo do podrobnosti in zato smo globoko presunjeni, ko ga poslušamo, kako s krvjo svojega
srca odkupuje sleherni stih. Čustvuje, da čustvujemo tudi mi. Tudi njega je življenje varalo, kakor danskega kraljeviča. Da ne propade, si ustvarja imaginarni svet svoje umetnosti. A tudi to je samo faza v njegovem razvoju. Sčasoma bo pojmoval, da nas spoznanje, pa naj bo še tako bridko, ne vodi v propast, ako verujemo v življenje, pa naj nas stokrat vara.
Eduarda Kohouta je odkril Hugo Hi-lar. direktor drame v praškem Narodnem gledališču. Hilarjeva zasluga je, da je Kohout tako naglo odkril samega sebe in našel svojo pot. Hi'ar ga je opozoril na ono, kar je v njem bistveno. Osobito v vlogi Hamleta.
«Aventhrum», ki ga izdaja Marien Storch, je v svoji krasni izdaji «Nove Češke Divadlo* (1918 do 1926) povda-ril pomen in značaj Eduarda Kohouta. Kritik in dramaturg Jan Kadiček ga uvršča med najznamenitejše češke gledališke umetnike.
Božo Lovrič.
Beograjsko pismo
Beograd, 17. februarja.
Po Tagorejevem obisku jugosloven-ske metropole lahko Beograd med svoje interesantnejše obiskovalce mirne duše uvrsti tudi dansko pisateljico Ka-rin Mihaelis, ki je s svojim prihodom vzbudila mnogo zanimanja zlasti med beograjsko žensko elito. Problem žene, s katerim se gospa Karin Mihaelis bavi v vseh svojih knjigah, je pisateljica na dveh svojih predavanjih v veliki dvorana nove univerze. 8. in 16. t. m., pred številnimi poslušalci in poslušalkami v markantnih potezah orisala kot najbolj pereče vprašanje današnjega družabnega življenja. Z izjavo novinarjem da je vzhičena nad prekrasno lego naše metropole, je danska pisateljica Beogradu napravila kompliment, prav tako iskren in prisrčen, kakor so bile iskrene in prisrčne njene besede o srbski gostoljubnosti in o naglo se razvijajoči kulturi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Če je drugače kaj novega v Beogradu? I no, saj veste, da se v predpust-nem času povsod po krščanskem svetu ljudje silno radi ženijo — pa v tem pogledu tudi na našem slavnem in prijaznem gričku med Dunavom n Savo ni prav nič drugače. Ena izmed najsijaj-nejših svatb, ki so se te dni vršile v Beogradu, je bila vsekakor svatba, na kateri sta pesnik in diplomat Božidar Purič in hčerka pokojnega Nikole Pašiča, Darinka, kot ženin in nevesta, v dolgi povorki avtomobilov in koč;j od Saborne crkve do doma bila predmet splošnega občudovanja, posebno med ženskim svetom.
Februar, mesec veselic in zabav, s svojo atmosfero predpustnega rajanja in norenia. je tudi letos na široko razprostrl svoje veseljaške peroti nad metropolo! Pleše in nori se vztrajno v centrumu in na periferiji — kakor gobe po dežju se množe na vseb koncih in kraiih plesne prireditve. Vsa moeoča društva, humana in nehumana, se žuri-
Pogled s Košute na Zelenico, kjer bo danes i. alpska hitrostna smuška tekma, ki jo bo priredil SK Tržič
MLADINI PREPOVEDANO 1 DANES RUSKI UFA VELEFILM
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Zloglasna črezvieajka... Strahote rdečega terorja barikade in ruska revolucija
V glavnih vlogah Edith Jehanne in Brigitte Helm znani iz filmov «Sah carici® in «Metropolis».
Strašno sliko današnje sovjetske Rusije
■ii lahko napravi vsak obiskovalec tega filma
Predstave danes ob 3., V> 5., 6., % 8. in 9.
Pri vseh predstavah igra naš najboljši u	oovečani orkester.	;:
jo, da si v to svrho čimprej zasigurajo dvorano «Oficirskega doma» ali «Sla-vije», ali če ni drugega. Petrograda v Nemanjini ulici.
Svojo veselico je priredilo tudi slovensko delavsko prosvetno društvo «Cankar» v Beogradu. Sicer solidni in dobrodušni Užičani pa so Beogradu s svojo zabavo v prostorih «Slavije» pokazali. da se znajo, kadar je čas za to, veseliti prav tako kakor Šumadinci. kar je potrjevalo že njihovo veselo vabilo na zabavo:
Juha. juha, kiti, kiti, iuha juha. štal'če biti. stal'če biti, dal'če biti, čiči žao jarca klati,_ strini žao sirca dati. ja se stadoh sam ženiti--
Zadnje dni so gostovali v Narodnem pozorištu berlinski gledališki igra'ci. pod vodstvom liansa Brokmana dobrodošli predvsem oni gledališki publiki, ki se z domačo dramatiko nikakor ne more zadovoljiti ter upravičeno godrnja, ker se ji neprestano servira Nu-šičev «Put oko sveta». Rutiniranost nemških igralcev je prišla do veljave posebno v Hauptmannovi «Rozi Berndt*. ki jo je odlično kreirala gospa Annemarie Loose. A tudi drugi igralci so bili vsi brez izjeme izvrstni v svojih vlogah. Aplavz in cvetje igralcem — to je bilo pač najboljše spričevalo navdušenosti med publiko za pravo umetnost.
V Beogradu imamo tudi junake, ki smo nanie resnično lahko ponosni! Pomislite samo — sredi februarja, ko se vse stiska za pečjo in zavija v kožuhe, se najde človek, ki se gre kopat v le-denomrzlo Savo: Ali ni to junaštvo? In — kurjozum: začeti kopalno seziio sredi zime? Gospod Ivan Petranovič. Zagrebčan — to je ta junak, ki govorimo o njem — bo sicer skromno pri-Domnil. da je to samo treniranost in nf-kakšno junaštvo, toda mi ki se v valovih Save prekopicujemo še zmerom po stari šegi edmole poleti, vendar ne moremo ta'i ti pohval in priznanja...
O spdaniem političnem kinf-matosra-fu v Beogradu pa niti črke! Če hočete natančno vedeti, kako se m'ati prazna slama, vzemite, nrosim gospoda, za trenutek v roke beograiske l;ste z obširnimi poročili o tej delikatm stvari!..
Živinski mbilej g. Petra Sitarja
G. Peter Sitar, ugledni trgovec in po-
sesi/uK ua Jeseničan, praznuje jutri petdesetletnico rojstva in petindvajset-letnico. odkar je stopil samostojno v življenje kot trgovec. Rodil se je v Tržiču kot sin uglednega naprednega obrtnika. S pridnostjo in vztrajnostjo je odprl pred 25 leti svojo samostojno trgovino v Tržiču in leto pozneje na Jesenicah. Svoj prosti čas je posvetil delu za stanovska društva in za napredno idejo. Slavljenec je podpredsednik Trg. gremija za Radovljico in član «Upravnega sveta drž. hipotekarne banke®. Zvesto je pomagal naprednim in narodnim društvom kot aktivni član ieseniškega Sokola od ustanovitve leta 1904., Jugoslov. Matice, CMD. itd. — Svoje zmožnosti je posvetil v prvi vrsti SDS, ki jo zastopa v občinskem odboru kot odbornik in svetovalec ter odločno zastopa stališče stranke. Tudi njegova pot ni bila posuta z rožicami. Med vojno mu je umrla žena. ko je bil v italijanskem ujetništvu, odkoder je srečno ušel in se vrnil v domovino, kjer se je z vztrajnostjo zopet dvignil na višino. Se na mnoga leta!
Pred demontažo steklarne v Zagorju?
Zagorje ob Savi, 18. februarja Med steklarskimi delavci se je razširila razburljiva vest, da namerava steklarna 20. t m. ustaviti obratovanje. Deputacija steklarjev je sicer pri ravnateljstvu v Hra^ stniku prejela zagotovilo, da bo delo le začasno ustavljeno zaradi raznih nujnih re-novacij, potrebnih za obratovanje ter da bodo vse delavce zaposlili v steklarni v Hrastniku, vendar pa vlada trdno prepričanje, da gre že za dolgo nameravano demontažo steklarne v Zagorju. Če je to resnica, bo kruto prizadeto večje število delavstva, ker namerava družba, kakor se čuje, zaposliti v Hrastniku le mlajše moči, druge pa odpustiti. Z demontažo bodo prizadeti tudi obrtniki in trgovci, ker so steklarji njihovi najboljši odjemalci življenskih potrcbščn. Želeti je, da bi se zadeva rešila v zadovoljstvo vseh interesirancev.
Poziv poverjenikom »Vodnikove družbe"
Uprava »Vodnikove družbe* je jeseni, ko je razpošiljala svoje knjige, naslovila na svoje poverjenike apel, naj ob razdeljevanju knjig obenem pobirajo tudi članarino za 1. 1928. Mislila je, da se bodo temu pozivu radevolje odzvali vsi poverjeniki brez izjeme.
No, motila se je, zakaj pretežna večina gg. poverjenikov se ni za ta apel prav nič zmenila. Za to smo prisiljeni znova opozoriti vse poverjenike, da nam bloke, oziroma nabira'ne pole za 1. 1928. zaeno z denarjem brezpogojno ln zanesljivo pošljejo do 1. marca t. L, ker družba mora pravočasno vedeti, kakšno je število članov, da more potem določiti naklado. Ne sme se namreč več zgoditi, kakor se je to zgodilo lani. da je morala cela vrsta članov ostati brez knjig, ker nekateri poverjeniki niso članarine pravočasno pobrali in poslali družbi.
Pozivamo torej gg. poverjenike vnovič. naj brez odlaganja store to, zakar jih prosimo, pri čemer se naj zavedajo, da s svojim odlaganjem pobiranja članarine povzročajo občutno efektivno škodo !n jI prav po nepotrebnem delajo stroške in neprilike. Kakor povsod je potrebna tudi tu železna disciplna!
Nadejamo se, da se bodo končno izkazali za disciplinirane tudi naši gg. poverjeniki.
V Ljubljani, dne. 18. februarja 1918.
Uprava ^Vodnikove družbe«.
Miss Novo mesto
19letna gdč. Jelislava Kopačeva, hčerka tr» govca in posestnika v Novem mestu, je Sila 12. t. m. izvoljena kot najlepša Novo* meščanka za «miss Novo mesto».
t/ • •	V I	tvl • •
Kaj je z zelezmskimi uradniki II. kategorije
Znano je, da so pri nas uradniki II. kategorije, dovršeni srednješolci, med vsemi državnimi uslužbenci najslabše plačani. Novi zakon jim nudi najmanj ugodnosti; in še teh po zakonu zajamčenih pravic večinoma niso deležni. Posebno mačehovsko postopa s svojimi uradniki II. kategorije ministrstvo sa-obračaja. Pri tem je najbolj zapostavljeno uradništvo ljubliansek direkcije, ki je sicer znano kot najbolj vestno ln najbolj zanesljivo.
Zapostavljanje tega uradništva ljubljanske direkcije je doseglo te dni sv<oj višek Direkcija je, upoštevajoč dejstva, da v II. kategoriji uradnikov od prevedbe 1. 1923. ni skoraj nikrio napredoval in da sloni na tem delu uradništva velik odstotek odgovornega dela. izdelala na inicijativo gosp. direktorja inž. Kneževiča skromen predlog za napredovanje zadovoljivega števila teh uradnikov. Tzmed 86 predlaganih uradnikov II. kategorije pa je po dolgotrajnih šikanah in večmesečnem zavlačevanju napredovalo 21 uradnikov. V istem predlogu je bilo tudi nekaj uradnikov ostalih dveh kategorij, ki so napredovali — do zadnjega. In tako so ostali uradniki II. kategorije za n^dogleden čas zopet tamkaj, kier so bili 1. 1923.
Na sestanku dne 18. t. m. je to uradništvo obravnavalo te in še razne druge krivice, ki se gromadijo na njegovih plečih. Izdelalo je resolucijo in jo naslednjega dne predložilo direktorju gosp. Kneževiču. Resolucija nagla ša:
cPri zadnjem napredovanju neukaznib uradnikov v višie skupine položajne plače je bilo od strani ljubljanske direkcije drž. železnic predlaganih v I. kategorijo 5, v II. kategorijo 86 in v III. kategorijo 20 uradnikov.
Odobreni predlog pa izkazuje: v II. kateg. črtanih 65 uradnikov, dočim je predlog v ostalih kategorijah povsem osvojen. S tem je uradništvo II. kategorije zapostavljeno tako napram uradništvu v ljubljanski direkciji, kakor tudi napram uradništvu iste kategorije v ostalih direkcijah.
Uradništvo II. kategorije zato vpraša direkcijo. kako ona tolmači to zapostavljanje svojega uradništva II. kategorije, na katerem bremeni skoro vse delo tako direkcije v centrali kakor tudi na progi.
Znana francoska lepotica
CLAUDE FRANCE
ki se je pred kratkim zastrupila v Parizu ln o kateri je svetovno časopisje veliko
. pisalo igra v monumentalnem filmu
Grbec
Senzacijonalni premijerni uspeh
v Primus-Palastu v Berlina in v kina «Ljubljanski dvor» v Ljubljani
najnovejšega in najboljšega Harry Liedtkc filma
ki se bo predvajal
v kinu «DVOR».
i
MOJ PRIJATELJ HABRT
Harty Liedtke, Marija Paudler, Bruno Kastner.
Danes ob 14 11, 3„ X 5., 6., V> 8. in 9.
Telefon 2730. Kino «DVOR»
Naj li smatra uradništvo IL kategorije to napredovanje kot priznanje za svoje požrtvovalno in vestno delo, ki mu ga priznava vsa javnost in merodajna mesta?
Prepričani smo, da je dobila s tem direkcija od strani generalne direkcije in prometnega ministrstva nepriznanje in upamo, da bo znala ščititi svoj ugled, ki ga ;e z delom tega uradništva pridobila in s tem tudi pravice svojega osobja.
Naprošamo gosp. direktorja, da nas blagovoli obvestili o korakih, ki jih namerava ukreniti, da se storjene krivice čim preje p<>-pravijo.s
V resoluciji omenjeno napredovanje se nanaša na uradnike II. kategorije, 4. skupine. t. j. na uradnike z nad 7 leti efektivne službe. Dočim se napredovanja v 3. skupino pri vseh ostalih ministrstvih vršijo skoraj avtomatično v rokih, ki jih določa zakon, se ministrstvo saobračaja na te določbe n^ ozira. Ne upošfeva niti dejstev, da odDadeio od vseh uradnikov te skupine v nrometnem resoru na ljubljansko direkcijo >:!03 uradniki na ostale 4 direkcije pa 420; napredovanj? pa se ie izvršilo za ljubljansko direkcijo v razmerju 1 : 22, za ostale direkcije pa v raz merju 1 : 3. Te številke govore jasneje kol vse besede! Zdi se, kakor bi ne bili vsi enaki pred zakonom l
Gosp. direktor je deputaciji obljubil, da se bn za stvar zavzel.
> 21. n. 28.	Pustni torek \
Carsgrafskl karneval
^ Kazina_Sokol IL ^
Uradna pojasnila k aumestijskemu ukazu
Ministrstvo pravde je z razpisom z dne 18. februaria 1928. št. 8689 na razne dvome, ki so jih izrazila nekatera prečanska sodišča in kaznilnice, izdala k amnestijskemu ukazu z dne 19. januarja gotova pojasnila, katerih vsebina je sledeča;
K točki I. V vseb slučajih, v katerih so civilna sodišča glede na stik kaznivega dejanja, ki je pomiloščeno, z dejanjem, ki ni pomiloščeno, izrekla eno kazen po §č 34 ali 35. ali 267. kaz zak., je za uporabo amnestije odločilno najtežje dejanje, za katero je bila odmerjena kazen.
Izjema po točki I., da amnestija ne velja za uvrede in klevete, ki se kaznujejo na nri-vatno tožbo, se ne nanaša na §§ 419., 463., 502., 506. in 525 našega kaz. zak.: kazni radi teh zasebnih deliktov so torej amnestiran«3.
K točki II./5. Čas o let se računa od dne pravomočnopti sodbe in ne od dne, ko je bila kazen izvršena.
K točki II. /5 in S. V slučaju, da ni že v sodbi ugotovljeno, da je kdo zaradi navadnega hudodelstva nredkaznovan in »e pojavi kak dvom, ima sodišče po svoji službeni dolžnosti zbrati potrebne podatke. Ako za to prosi stranka, mora prošnjo in potrdila kol-kovati po z^Vnnu o taksah.
K (očki III. Ta točka se tiče tudi vojaških obsojencev, ki izvršujejo ali bodo izvrševali kazni v civilnih kaznilnicah ali sodnih zaporih iz sodb. izrečenih pred 19. januarjem 1928.
Od delne pomilostitve po točki IIL so izvzete osebe, obsojene za dejanja, ki so pod to točko taksativno našteta. Vsled tega so po tej točki pomiloščeni u. pr. javni organi, ki so vzeli podkupnino, ali železniški in poštni uslužbenci, obsojeni zaradi dejanj zoper imovino, učinienih na blagu, ki se je predalo železnici ali pošti zaradi prevoza, ki po točki II./2 in 3 ne bi bili deležni amnestije, to je, ako bi bili obsojeni na manj kot 12 mesecev.
Izjeme po točkah II. in Tli. ukaza se nanašajo samo na ti dve točki, točka VI. pa navaja splošne izjeme od pomilostitve, ki veljajo za vse točke.
Izjema po tečki III. /1 ukaza ne obsega detomora. Vsi v posameznih pokrajinah naše države veljavni kazenski zakoni smatrajo detomor za posebno vrsto umora, za katero je glede na izjemni položaj matere zagrožena maniša kazen nego za druge primere umora. Zaradi tega tudi ni pravega razloga za to, da obsojenke zaradi detomora ne bi bile deležne amnestije, ako so podani ostali pogoji za pomilostitev.
Pač pa so izvzeta od pomilostitve vsa kazniva dejanja zaradi umora, bodisi da je bil umor izvršen ali samo poskusen, bodisi v formi storilca ali deležnika ali poskušenega napeljevanja k umoru 188. brv. kaz. zak.).
Po točki ITI. /4 so izvzete od pomilostitve tudi tiste osebe, ki so bile obsojene na smrt, a pomiloščene od Narodnega veča v Zagrebu. ker je Narodno veče za gotovo dobo sub-stituiralo vrhovno državno oblast.
Ukaz se ima uporabiti na vse sodbe, izrečene do 19. januarja 1928. kakor hitro postanejo izvršne. Uporabiti pa se ima samo na kazni na prostosti, ne pa tudi na denarne kazni. Ako nastopi namesto denarne kazni vsled neizterljivosti kazen na prostosti, ta subsidijarna kazen ni pomiloščena.
Lov ljubljanske kriminalne policije
Zaenkrat brezuspešno zasledovanje stanovanjskih podgan. — Novi drzni vlomi — Aretacija žeparice
vatskem Zagorju, stara 38 let, znana in že dolgo zasledovana predrzna žeparica, ki se klati v družb, neznanega prijatelja že dalje
Ljubljana, 18. februarja
Ljubljanska policija se trudi, da pride na sled izredno drzni vlomilski nn tatinski iružbi stanovanjskih podgan«. Kljub velikemu delu. ki ga sicer vrši poiicija v svojem ne premH'en območju, je zaenkrat angažiran skoro ves policijska aparat, da pride lopovom na sled ter jih vtakne za zapah. Detektivi po mestnih okrajih preiskujejo ▼se hiše ter skrivoma kontrolirajo količkaj sumljive elemente. Seveda pa ne puste v nemar tudi širše ljubljanske okolice, kjer deloma vrše kontrolno službo tudi orožniki.
Medtem pa je tatinska družbica vlomilcev ie vedno na poslu ter se ne straši nikakih zagat policije, ki so Ji bržkone mane. Različna, skoro vsakomur poznani kriminalni tipi veseljačijo še dalje po raznih zakot-oih gostilmaih. dasiravno nihče ne ve, odkod Hm denar in sredstva za potratno življenje.
Verjetno Je, da bodo svedrovci postali sčasoma celo drsnej&l, kar dokazuje zopet
nov vlom v kleparsko delavnico mojstra Petra Žitnika
ata Ambroževem trgu št 9., ki le bil izvršen danes ponoči, bržčas v urati po polnoči. Ko so danes zjutraj odprli Žitnikov! nas ta vajenci vrata delavnice, so našlj noto vse v neredu. Po tleh le bilo razmetano različno staro orodje, v raznih lesenih kosih, ki se nahajalo v delavnici, pa so opazili navrtane luknje. Uslužbenci so seveda takoj obvestili gospodarja ki j« ugotovil, da so mu tatovi preko noč. odnesli kompletno precizno novo kleparsko orodje v vreckuosti nad 7.000 Din in obtnem še dve novi modri delavski obleki. O vlonru je bil takoj cbvešče® najbližji stražnik, ki je preko stražnice poročaj zadevo kriminalnemu oddelku policijske direkcije.
Par detektivov si Je ogledalo položaj. Ugotovili so, da so storilci prišli v delavnico na ta način, da so za cerkvijo sv. Jožefa preskočili, oziroma podrli plot, se plazili nato tez vrt ter udrfi v delavnici zadnje okno. Notri so tekom noči prav brezskrbno gospodarili in celo preizkušali orodje v lesu, kako se bo obnašalo pri raznih vlomih, ki jih imajo še v načrtu. Ker so svedrovci odnesti z orodjem, raznimi ročnimi in vrtalnimi stroji, žagicami, škarjami ter drugimi pripomočki tudi dve modri delavski obleki, opozarjamo prebivalstvo, da se bodo najbrž poslužili zopet novega trika ter prihajali v hiše kot »obrtniki«. Pozor zatorej pred raznimi »elektromonterji, mehaniki« !n stičnimi gosti!
Vlomilci v stanovanju gostilničarke Jerasove
Policija Je včeraj dobila zopet novo prijavo o vlomu. Id Jo Imajo na vesti »stanovanjske podgane«. Prevejanci so obiskali stanovanje gostilničarke Frančiške Jerasove v Kolodvorski uiici št. 27. Prišli so v hišo zvečer kmalu po 19., se spdaizili skozi vežo v prvo nadstropje ht nasilno udrli v spalnico. Kakor drugod, so lopovi tudi v sobah Jerasove vse razmetali: posteljne rjuhe, iimn.ce, blazine so ležale v različnih kotih, omare so bMe na široko odprte, na tleh pa le bila raztresena vsebina omar, korespondenca m drug papir.
Jerasova le tatvino zapazila šele po 20. ter Je ugotovila, da so J4 tatovi odnesli par otročjih uhanov, moško verižico in nekaj druge zlatnine, dočim gotovine, ki so Jo najbolj iskali, niso našli. Zanimivo Je, da je domača siužiknja Marija Zličarjeva zapazila, mudeč se v prvem nadstropju, pri priprtih vratih v sobi svetlobo ter nekak šum Misleč pa, da se nahaja v spalnici kdo domačih. se za stvar dalje ni zanimala ter ®e je takoj vrnila v pritličje streč gostem. Tako sta jo tatova po končanem opravilu sicer nekoliko razočarana v plenu, vendar čisto nemoteno odkurila, kakor sta se tudi neovirano utihotapila v hišo.
Aretacija zloglasne žeparice
Detektiv H., ki Je danes zjutraj vršil kontrolo na živilskem trgu. je videl sukati se okrog prodajalk zelenjave in kmetic, ki so prinesle v Ljubljano kureticio, sumljivo kmečko dekle z mod.ro ruto na glavi ter oblečeno v širok plašč Priče) se je zanimati za punco, ki se je neznansko spretno sukala med množ.co !n bila vedno tamkaj, kjer se je zgostila gneča Bilo je zares zanimivo opazovari, kako le neznanka skakljala sem pa tja, se sklanjala nad kupoval-ke in prodajalke,, vedno pazeč, kje nosijo Ženske svoje denarnice. Počutila se je kakor ribica v tolmunu ter se igrala s prsti v namerni, da priščegeta iz enega ah drugega žepa na dan in v svoje roke rej eno denarnico.
Ko je ravno operirala v torbici neke dame in signalizirala z očmi bržkone dobro pozmanemu moškemu, ki je stal ne daleč stran, ie priskočil detektiv ter ji rahlo položil roko okrog pasu. Neznanka le prvi hip ostrmela, a se ravno tako hitro zavedla Detektiv jo je pozval s seboj, kar ji očividno ni bflo nič kaj všeč Pričela se je hudo vati nad nj.m v najizbranejših izrazih hrvatsko - zagorskega narečja. Policijski agent jo je pobaral, kako se rove. In ženska mu je promptno odvrnila: »Draga Cur-čič!« . . . Mož postave Jo Je ostreje pozval, naj odide z njim na policijo, a ženska mu Je le nerada sledila Ko se Je detektiv okrenil. da pozove s seboj tudi njenega zaveznika, ni bilo za neznancem nobenega sledu več.
Curčičeva se Je pričela na policij! izgovarjati, da ie priSla v LitiMlano Iskat dela Tega ji niso hoteM verletl. Odpeljali so Jo v kriminalno razvidnfco In našli v nekem predalu nieno fotografijo t natančnim osebnim popisom H katerega Je razv<dno. da Curčrčm ni čurCMev*. marveč da se to-ve Jelka Matktm, doma te Prag rade v Hr-
časa okrog po slovenskih mestih in trgih ter krade povsod kakor sraka. Ko so Mat-kunovi temeljito izprašali vest, je nekaj tatvin velikodušno priznala, vendar pa njeni grehi niso sešteti, zato bo bržkone dalje časa trajalo, preden jo izroče iz policijskih zaporov sodišču v Ljubljana, odkoder bo po prestani kazni romala še v Zagreb, da Ji tudi tam preiščejo grešne obisti.
Trdovraten samomorilec
V Krki se je hotel utopiti 42-letni Josip Zidar, uslužbenec tvrdke Goleš v Novem mestu.
Novo mesto, 18. februarja
Pri Stemiburju v Kandiji je okoli 14. are skočil v Krko v samomorilnem namenu neznan moški. Voda, ki Je na tem mestu precej globoka, ga je takoj odnesla s seboj.
Samomorilčevo obupno početje je prvi opazil Štemburjev hlapec France Škerl. Zagrabil Je dolg kol in odh'tel z nJim h Krki kjer Je skušal samomorilci potegniti k bregu. Po nakjučju ie voda kmalu zanesla neznanca v Škerlovo bližino, odkoder ga Je ta z velikim trudom in naporom zvlekel k bregu in ga s pomočjo navzočih ljudi, ki sc lih Je vse polno abralo na usodnem kraju, prenesel v štemburjevo gostilno.
Stemburjevim se Je po daljšem prizadevanju posrečilo, da sc neznanca spravili k zavesti. Komaj pa se je zavedel, je vstaj tn se z vzklikom, da se hoče na vsak način usmrtiti, ker nima njegovo življenje že dolgo nobenega smisla več. skušal vnovič zateči v objem mrzle, zelene Krke. Stem-burjevi so ga komaj obdržali, da jim ni ušel. Seveda so ga nato zaprli v sobo in poklicali aa pomoč mestno policijo.
Policijski-nadzornik Anton Mikuš je spoznal v neznancu Jetrnega J os pa Zidarja, rodom iz Mirne, samskega uslužbenca tvrdke Goleš v Novem mestu. Na vprašanie. zakaj le hotel v smrt, le Zidar resignirano tejavll, da ne more več živeti, ker Je božjasten.
Po kratkem zaslišanju so odpeljali Zidarja v bolnic« usmiljenih bratov, kjer so ga preoblekli in ga zatem odvedli na policijsko stražnico, kjer ga Je preiskal okrožni zidravnik dr. Gregorič S prvim vlakom so gaodpeljaH v Ljubljano in ga izročili v opazovalni oddelek splošne bo'rice.
Kakor pripoveduje Z;dariev delodajalec g. Goleš. ie bil Zidar priden m vesten uslužbenec, pri ljub'i en tudi pri svojih tovariših. Zadnje čase le bi! videti precej potrt Domnevajo, da ie hotel v smrt v trenuiku duševne zmedenosti Božjast ga le namreč zadnjikrat vrgta leta 1918 Zidar le brez sorodnikov. Mati mu Je pred leti umrla v blazriici na Studencu.
Hud erost
Nepremišljeno dejanje Ivana V. iz Ar-tiče vasi vsled preveč zaviitega žganja.
Št. Vid pri Stični. 16 iwbruarja V Korenovo gostimo sia prišla dva bratca veseljaka: V in P iz Aruče vasi Naročila sta žganja in se prav pridno nalivata. Ker sta prinesla že nekai »podlage« s seboj, sta postala kmalu prav glasna, da to njuno početje že kar nič ni bilo všeč Francetu N., k, je sedel zase pri drugi mizi. Seveda si nista dala oba dobro-voljčka greniti svojega veselja od gosta z druge mize Zato Je obračunal Ivan V. s protestujočim Francetom kar na kratko: stopil je k njegovi mizi, ga povlekel s kio-pi ter ga nato privzdignili. končno ga pa treščil ob tla. Prevelika mera žganja je »navdušenemu« Ivanu dala silovito moč — a odvzela mu je ves trezen razum.
Ampak zdaj se Je šele pravi prepir začel V akcijo je posegla vsa gostilniška soba kar je veselega Ivana Je bolj razkačilo ie razrobantilo. Kdo more njemu kaj, če Je »prijetno razpoložen«?
Iva« si Je seveda takoj sam odgovoril: »Nihče! Niti sam gostilničar, niti njegova žena!«
Svoj salomonsko pameten odgovor ie hip nato tudi praktično dokazal: zakadil se je v gostilničar}.! Korena in v gospo Korenovo ter Ju zače! niti in suvati Šele navzočim gostom se ie i>os ečalo, da so razboritega Ivana odločili od preplašene dvoliee In ga potisnili v kot. Ampak takole ravnanje se je bojevitemu Ivanu <trašno zamerilo Zato le izvlekel žepni nož, ga odprl, ter z njim pretil navzočim pivcem m gostilničarju: pa njegove korajže je bilo hipoma konec Na vratih se je pojavila patrulja Sentvidskih orožnikov, ki so vzeli hudega gosta s seboj Ves »vroči« popoldan pa 'e sedai prijavljen vtšnjegorskemu sodišču, kier bo dajal Ivan zagovor Pred sndniio pa ne bo Ivanu pomagali ves kes nič, če ne bo sklenil da se bo odpovedal žlgarijčku. ki ga Je pripravil v takr neprijeten položaj!
flSHHBRtHIBS^SBIHBHHttHHESB^fVVIHBMHBliiflBBSBf^
Izvirne francoske pastilje »V A L D A«
zdravijo in uspešno pobijajo vse bolezni dihal. Prodajaj« v s« lekarne ta dregerije.
Hrastove hlode
500 kub. mtr. prima. od 30 do 45 cm debeline, od 3 mtr. naprej dolžine, obeljene, prodam za sukečsivno dobavo po 100 kub. mtr.
Maagart, LJubljana, poštni predal 43.
Gibanje SDS v ljubljanski oblasti
V	preteklem tednu so se vršili občni zbori v Radovljici, Jaršah, Dobrunjah, DražgoSah. Kotredežu ter predavanje v Aržišah pri Kolovratu.
V	Radovljici *e je vrgn občni zbor ob do bri udeležbi Stari odbor Je poročal o delu v lanskem letu, ugotavljal lep napredek organizacije, ki je vršila svoje delo potom članstva čim najsislematičneje. nato pa je bil izvoljen nov upravni odbor b predsednikom g. notarjem Pegnnom na Selu.
V	Jaršah se je vršfl sijajno obiskan občni zbor, kateremu se prisostvovali predvsem čla ni iz kmečkih slojev. Pazno so sledili političnemu poročilu sreskega tajnik«, ki je po vdarjal, da Je nujna potreba združitev vseh poštenih elementov v naši državi. da se gospodarske prilike pri nap urede ter da so prvi korak v tej smeri, podrejuioč svoje osebne interese skupni stvari, storili Pribi čevič, Radič in Davidovič. Poročilo je bilo z odobravanjem vzeto ns znanje, nakar ie bila izražena želja, naj krajevna organizacija priredi nekaj poučnih predavani, ki bodo v razvedrilo. pa hidi v korist prebivalstvu.
V	Dohrnniab je na občnem zboru krajev ne organizacije med snlošnim odobravanjem poročal o delu v preteklem letu predsednik
Brirelj Z navdnšeniem ie bil pozdravljen združeni nastop vseh napredniakov. nosebnn p« tesno sodelovanje med SDS in SKS. od nosno HSS Ker so bili bnS v času občnega sbora mnogi zadržani radi uradnega por.iva k uglasitvi na občini, se ie volitev novega odbora preložila na kasnejši čas Stari odbor Inllej vrši svoje funkriie naprej.
V	Draženšah se je ob lepi udeležbi vrSil občni zbor k. o., o katerem delu je poročal posestnik hi delavec Rerce. za njim pa je podal kratko poročilo o politični situaciji delegat iz Ljubljane. Izvoljen je bil nov odbor. kaleremu na Čelu |e zopet g Rerce. nato pa se je vršilo poljudno predavanje o doživljajih v zračnem vspmirjn. Predavanju so prisostvovali tudi nečlani In n^članice.
V	Rntredežn se ie vršil občni zbor ob sijajni udeležbi članov, po občnem zboru pa je Zveza kulturnih drušfpv priredila kinopred slavo, ki je navzočim tako ugaiala. da so so glasno izrazili željo, da se slične prireditve vbodoče še večkrai vrše. Zanimivosti velikih mest in velike industrije so bile prikazane na filmu v tako pestri obliki, da je morala
zadiviti vse, ki so prisostvovali predstavi
V Aržišah se je vršile pri krajevni organizaciji predavanje ravnatelja OUZD dr. Joža Bohinjca o rudarskem zavarovanju. Te meljitemu referatu je sledila daljša debata, v kateri so rudarji prosili za pojasnila v posameznih točkah, ki so jim bile nejasne, tako da so končno vsi udeleženci soglasno pri-snali, da je sličnih predavanj podeželskemu ljudstva ne oziraje se na stan, potrebno čim več. ker samo s spoznanjem zakouov io pra vic se morejo posamezniki ščititi pred kri vicamL
Prosveta
Premijera «Marte« v ljubljanski operi
Proslava 251e*nice umetniškega delova* cja našega ljubega Julija Betetta. Seveda razprodano gledališče, slavnostno razpolo« ženje že pred predstavo. V orkestru tuš, zastor se dvigne, oder poln bolj prijatelj« sko nego oficijelno razpoloženih gratuian* tov. Tvorijo nekak špaiir. Iz ozadja pnha. ja Julček Gledališče oživi, ploskanja ni ko* nec. V imenu uprave je čestital g mten« dant, sledila je čestitka Mariborskega gle= dališča, igralskih udruženj. Glasbene Mati. ce, književnikov, konzervatonstov, kole« gov . Vsem so prihajale besede od srca, zahvalil se ie Julče vsakemu posebej Gtn» I ji ve •*> bile čestitke Otona Zupančiča. Pav. la Rasbergerja in Danila Največje zado. ščenje pa je bila Betettu gotovo čestitka občinstva, ki z aplavzom ni hotelo pre« nehati, zavedajoč se, da je Julče delal celo življenje prav za prav v glavnem za občin* stvo
Slavnostnemu razpoloženju primerno je potekla tudi predstava Marte. Kapelnik ?o» <*pod Neffat je temperamentno dirigiral te* meljito naštudirano «špilopero». ki je ne« kako v slogu Lortzingovih neivno»roman» tičnih spevoiger, vendar Floto\v nima Lor« tzingove neposrednosti in tudi ne tehnike Da opera še danes živi, se ima menda za* hvaliti tudi libretistu Vse vloge so bile zelo srečno zasedene, poleg Betetta ie bri« Ijiral Banovec. zbori so bili izvrstni V večjih vlegah so nastopili $e ga Davidova kot nosifeliica naslovne vl>fge ga Medve« dovfl in g. lanko kot peto kolo na vozu Vsem se je videlo slavnostno razpoloženje od početka do konca z obilim aplavzom »prejete premiere.	S/rvko Osterc
Finančni atentat na Slovenijo
Prisilna oddaja denarja Državni hipotekami banki
Banka se drži zakona le v točkah, ki ji prinašajo profit, ne izvršuje ga pa v točkah, ki bi mogle koristiti našemu gospodarstvu

Meseca oktobra lanskega leta se je usta* noviia v Ljubljani podružnica Državne hi* potekarne banke. Gospodarski krogi so ustanovitev tega novega denarnega zavoda želeli, ker so upali, da jim bo nudil po« ceni posojila. V tem upu pa so se kruto zmotili. Res določa § 12 zakona o ureditvi Drž. hipotekarne banke, da daje banka posojila na nepremičnine po 6 odst. na leto. Toda upra\'a DHB se te zakonske določbe ne drži ir■ je določila obrestno mero za posojila preko zakona rta 9 odst. m po} oast. provizije Poleg tega so ostali prgoji. o katerih smo v tem listu že po* ročali fako težki, da si bo vsak premislil.
E reden bo zaprosil za posojilo pri tej ban«
i Dohrot torej, ki smo jih Slovenci od podružnice DHB pričakovali glasom za« kona. ni. pač pa ie na pohodu težko izko* riščanje naše gotovine.
Koncem leta 1927 je namreč podružnica D H H v Ljubljani pirtisnila na tukajšnje oblasti, da začnejo z novim letom strogo izvajati zakon g'lede oddnle denarja. Po §§ 5 in 40 zakona o DHB se morajo od« dati tej banki vsi občinski, sreski. javni in cerkveni denarji, vsi sodni in politični skladi, z eno besedo vse naložbe, ki so jih imele dosedaj politične, sodne, davčne, cerkvene in druge oblasti pri regulativnih hranilnicah. Takega denarja je po naših r.a\'odih najmanje 150 mili ji nov dinarjev Ves ta denar pofde po DUR Iz Slovenije.
Neposredna posledice prenosa omenje« nih skladov iz naših hranilnic v DIIB bo ta. da bo marsikatera hranilnica, ki le dosedaj Uvela o>d lega denarja in gospodarsko podpirala svojo okolico, prišla v hude 'ež-koče in bo morala začeli odpovedrtvati po> tojila S tem bodo prizadeti nai$ir$i krogi prebivalstva Druga posledica pa bo. da bo padla davfna moč hranilnic ir ker DHB davkov ne plačuie bo tudi država oško« dovana na davkih.
Ker je delegacija ministrstva financ iz* dala na podrejene urade okrožnico, da se momio vsi depoziti do 10 februarja t i. «eksdepozitirafi» in obeta io računovodjem, ki bi tega ne storili, občutne kazni, ie na* ravno, da se skuša io vsi uradi, ki hrani io vložne knjižice, teh čimpreie iznehiti Pri tem ps se postopa deraino površno. Ta površnost je deloma posledica n^razume« vania rveriženega zakon« in navodil, ki so lih izdala višia mesta, dosfikrat pa tudi nejasnosti teh navodil samih.
Puoilni denarji*
Senat riiiega deželnega sodiSča v Ljub« Ijani je sklenil, da morejo glede nalaganja «pupiln'h» denarjev odločati posamezna sodišča povsem samostojno, ali je denar naložiti v DHB ali pri regulativni hranil« niči ali proti postavnemu varstvu tudi pri privatnih osebah Od'očilno pri tem je a) zakonita varnc*s1 in b) varoi-mčei'e ko> risti in to hrez ozira na višino zneska Glede vseh drugih skladov pa ie zavzel senat stališče ds se morajo oddati in se nalagati le v DHB
Ker 90 regulativne hranilnice popilamo varne in se obrestujejo vse sodne in oblastvene naložbe naimanie po 5 odst brez vsake omejitve obrestovan ia. DHR pa obrestuje le »rpopilne« sklade po 5 odst z omeiitviio. da se prične obrestovan je mesec d"i po naložb1 'n nreklne mesec dni pred nenapovedanim dvigom dočim obrestuje vse vrste drng;h skladov le po 1 od*t 7. omejitvijo, da se prične obresto, vanie tri me*ece no nalorbl 'n *e nreklne mesec dni nred nen®noveo*m'm dvipom sledi iz tega d« ie korist varovancev ir užitnikov v vseh slitčaiib večla ori regi?« Ififivrvh hr*n"nicflh kakor pa pri DHB
Pod besedo «varovanec» pa se ne sme rgztimeti le «rm1fd"'»^n'ka* »Varovanec* h? vsak ki si svoiib koristi ne more sam branji kateremu ie torei zaradi tei»s po« stavila oblast varuha, odnosno skrbnika
Sem srpadtjo umobolni. preklicanci, oskr. bovanci, odsotni, osebe neznanega biva« Ilšča itd Premoženje tudi vseh teh se mo* ra čim plodonosnejše nalagati spadajo to* rej v ono vrsto, kakor «rr,adoletuik5» (pupili).
Kljub temu pa nekatera sodišča brez razlike vse sodne naložbe nakazujejo sedaj le v DHB kar je proti zakonu in sklepu viš. dež. sodišča
Dviganje deponiranih knjižic.
Enako nepravilno se postopa z vložnimi knjižicami, ki so bile dosedaj deponirane pri davčnih kot sodnih depozitnih uradih in pri političnih oblastih.
Delegacija ministrstva financ določa v svoji okrožnici z dne 11 januarja 1928 št. A IV—4f!00r| 1027, da morajo depozit* na oblastva torej sodišča, srezka pog!a« varstva itd deponirane vložne knjižice do 10 februarja t. I. «eksdepozitirati» S tem pa delegacija ni že tudi naročila, ds se morajo knjižice realizirali Okrožnica pred« sedstva viSjega deželnega sodišča z dne 23 januarja 1928., št. Preds 1885—1-22—40 pa jasno pravi, da «preidejo depoziti » de* nariu ali vlažnih knjižicah v upravo DliB» DHB kot nov depozitni urad je torej dolž« na že obstoječe vložne knjižice hranilnic prevzeti, kakršne so in jih hraniti, to tem bolj. ker t dviga niem in prenosom denar« ia nastanejo frnški in se prekine obresto« vanje Ako DIIB hranitev vln/nih knjižic odklanja, ni nobenega razloga da bi se knjižice ne smele dati v hrambo onim re» gulativnim hranilnicam, ki so jih izdale.
Docela napačno pa je. da sodišča hrsU ralo izplačila onih vložnih kniižie na ka« tere ie bil denar naložen pred 10 marcem 1922 Glasom okrožnice glavne kontrole z dne 22 decembra 1026 *t 79 171 in čl. 117 g odst I zakona ie treba te vrste na« ložbe oddati DHB šele do W marca 1932.
Kavcije, konkurzni in izvršilni skladi ter štioendije«
Sreski poglavarji realizirajo vložne knji* žice regulativnih hranilnic, katere knjižice so jim bile izročene kot lovske, ribolovne ali gozdne kavči ie. To je napačno Kavcije so last založnikov in ne občin Čim oni svoje obvezm>sti napram občini izpolnijo, se jim mora kavcija vrniti neokrnjena in v oni obliki, kakor je bila založena, ne pa v manj vrednem ekvivalentu Brez pri* vol jen ja založnikov kavcij niso sreski po* glavarji upravičeni teh knjižic realizirati in prenesti glavnico na nižje obrestovanje v drug zavod Opozarjamo založnike kavcij, da takim prisilnim prenosom denarja od» 'očno ugovarjajo in zahtevajo odškodnino ?a nastfffo škrdo od treskih poglavarjev
Naravnost krut pa ie postopek glede konkurznih in izvrSilnih skladov. Sb to de« narji. ki naj bi prišli v dobro upnikom, ki so zaradi propada in plačilne nezmožnosti svojih zavezancev zgubili že itak del svo* iih terjatev, ter bili zaradi tega gospodar* sko oslabljeni, nekateri eksistenčno na« ravnost uničeni. Naša industrija se demon« rira. trgovina in obrt pešata in propadata zaradi težkih davčnih bremen in carinskih ovir. pa vam pride drta\-n1 zavod. ki hoče '»ogtateti z ostanki premoženja v oči t o ško= do tefko prizadetih/
Obstoja n. pr znani konkurzni sklad v znesku 13 milijonov Din Sedaj se obrestu« ie po fi in pol odst.. kar znala letno 845 tisoč dinarjev obresti S prenosom v DHB na bodo upniki ki pripadajo najširšim s/o« fem. nškndnvfini prvo leto ta nič manj kakor	Din In ki fih bo pob as al a v
*vof iep DHR
Enako ie s štipendijami Neka štipendija ra *loven*ke visokošolce. ki študirajo v Inozemstvu donaša sedaj letnih obresti nad 50000 Din S prenosom v DHR pa te bodo obresti reducirate na 22JOO Din.
Naša univerza se hoče reducirati, za. šolske potrebščine, knjige in kurivo drža* va nima denarja, še tam, kjer bi Slovenci s svoiimi lastnimi sredstvi pripomogli svoji mladini do višje izobrazbe, hoče imeti država večji delež.
Ali naj pri tem res ostane?
Brez razlike strankine pripadnosti je dolžnost vseh poslancev iz Slovenije, da nemudoma zahtevajo na merodajnih me* stih, da se izvajanje zakona o upravi DHB, ki je izšel v Urad listu dne X' novembra 1922., pod št. 392*119—1922. takoj prekine za dobo 6 mesecev, v katerem času naj se izposluje no\>eliranje zakona, ki bo odgc* varjalo našim krajevnim in gospodarskim razmeram. Naj se ne prezre, da je uprava DHB ona, ki se zakonskih določb glede obrestovanja posojila ne drži ln s tem one« mogoča oddajo posojil v našth krajih, da pa je to prav nič ne ovira, da se ne bi po» lom istega zakona na brezobziren način polastila naše gotovine v svoj profit in v ikodo cele Slovenije.
—f—
*
Nedopusten postopek DHB
Tudi pred vojne smo imeli javno-pravne Hipotekarne banke, oziroma zavode,, ki so jih ustanovile večinoma dežele, vsaka za svoj teritorij in ie ljudstvo ustanovitve tth zavodov pozdravilo ? velikim veseljem. Kmet, obrtr. k, hišni posestnik in končno tudi denarni zavr^ so iih smatrali kot vir nov.h pridribitvenih možnosti. Saj so posredovali med bogatejšimi sloji, ki so želeli nalagati svoje prihranke v absolutno varne zavode, akoravno je bilo obrestovanje pri teh Jako nizko, ter med najrazličnejšimi pridob tvenimi krosi, ki so iskali in dobili posojila — po 5 % Ti zavodi niso imeli nikakega monopola na zotove vsote, ampak so si jih znal, pridobiti s svojim neoporečnim in skrajno solidnim poslovanjem. tako da so prinesle v deželo blagostanje
Pred nekaj meseci se le ustanovila v LJubljani podružnica Državne hipo ekarne banke za območje Slovenije N hče na Slovenskem se ni razveselil tega pojava, niti tisti ne kojih interesom ie bila namenjena nova banka Maloletni. občine. srez> ter javni, sodni In poetični skladi se je branilo. kalti vsi ti bodo na svoHh dehod-kih prikrajšani; mes-to dobička prinese državna Hipotekarna banka ed'no!e škodo vsem tistim. ki lim le namenjena
Razen teh pa bodo direktno močno prizadete naše regrulativne hranilnice, Sndire-kt-no pa vsi Usti. k. so navezani n* njih do-so)ilo, t. 1. skoro vsi pridobitni krogi Naše regulativne hranilnice .io posebno v zadnjih 2 do 3 letih, ko smo doživljal eos*>r»dar«ke polome na vseh s-traneh. dokazale, da so vredme zaupanja, ki gs uživalo med občinstvom in pri obiastvih. Niti para piniar-nesa al' lavnega denarla. M le bil pr nj»h naložen, se m -zgubila Ti zavodi ca so izvrševali tudi drueo fimkci|o. ki 'e večie važnost* za gospodarsko ž.v!je<n.!e Zaupani denar so z veliko Drevidno^do IzposojevaH solidnim pridobitvmkom. od katerih je čilo pričakovati, da bndo s srno!rep:m delom plodnrosno na Inž Ji izposojeno zlavnico ter io v dogovorjenih rokih tudi točno vrnili Nešteto gospodarskih eksistenc se Ima hsš slovenskim hranilnicam zabvaHt? za *vof obstoj Naše regulativne hraniln.ee so tzpo-sodile nič manj kakor 550 rni!i!onnv dinarjev. Ta velika vsoia !e med oridob:,n*2Tt! sloji ustvarjala vsak dan nove d.->brtcie
Držav na H.potekarna banka ki se ie naselila prtd pat meseci v Ljubijani, pa zahteva 0*3 naših hranilnic, da morajo kar čez noč iztirjatj ud kmeta, obrtnika, posestnika in oa drugih pri dobi ur,h pndjftij velik del tega denarja. Kakor nam piše strokovnjak iz hranilničnih krogov, zahteva državna Hipotekama banka nič manj kakor 150 m^ijonov dinarjev, t. i. več kako: eno četrtino vsega hraniiničnega denarja.
Res je. d& predvideva zakon o Državni hipotekami banki koncentracijo pupilamega in javnega denarja v tem zavodu, toda ta zakon, ki je bil sprejet I. \922. določa 5-letno ptehodno debo, tekom koje b;. morala Državna hipotekama banka pripravljati teren, tako da bi se ta koncentrac Ja izvršila polagoma, brez gospodarskih pretres-Ijajev. Hipotekama banka bi morala že pred tremi ali štirimi leti pričeti v Ljubljani s svojim delovanjem in b morala s •»vojo solidnostjo prtegniti nase večje ka-pitale ter iih plasirati v Sloveniji Prehod bi se moral v gospodarskem oziru zvršitl popolnoma neopažeuo. Državna hipotekar-na banka bi morala že pred leti delovat! pri nas v isti smeri, kakor delujejo naše hranilnice
Od države le dob:!a lOOrraliJninsko posojilo: z državnim iamstvr?m ie zaključila trii-Mocisko posojalo v inozemstvu, pa ni od vsega tega denarja niti pare cosodila našim gospodarskim krogom, marveč le vse ostalo v Beogradu Na žalost ie hodila Državna hipotekama banka 'sto not kakor Narodna banka in Poštna hranilnica. Od vseh teh iavnh zavodov ie imel Beograd ogromne koristi na škodo osta'e države. Tako hegemopiStično politiko le ;zvajala Državna hipotekama banka do skralnosti, celo v večj' meri neeo nieni dve omenjeni tovariših. Znano le. da le veHk del Beograda zgrajen z denarjem ravno tega zavoda.
Kakor rečeno, je Državna hipotekama banka imela po zakonu 5 'et časa in ie bila niera dolžnost v tei dobi ustvariti predooeoje z^ mirno gospodarsko iikvida-cijo brez vsakih pretresliajev Zakrmodavec si de'ovanle tega zavoda n. predstavMa! na ta nač'n. da bo nekega dne po poteku 5-'etmesca roka kratkomalo razglašeno, da se 'fknl izročiio vsi o"p'!nrnf lavni zneski Državni hipotekami banki, ker ni hotel ustvarli položaja ki b! hranilnice primo-ral. da odpovedo kar čez noč posojila nsS-manl eni četrtini svoiih dol*n:knv S tem hI hlln ve"kn število nalbollš h gospodarskih pridobitve« h podieMi na brutalen na-5in oahnleno v kofiku^z Pač na le zako-nodavec m'*H1. da bo Državna hipotekama hanka tekom 5 'ef pohroma orpverraia !ste gospodarske ftmkcMe k. Hh sedal Iz-vrštilelo retmlativne hranilnice Ker n !z-vrSlla te dolžnosti nima pravice terlati de-T8T tako! tem mnnl 'ma to pravico ker se ve. da hoče ta denar H le do sedal plo-dnrtosnn delov«! na 5l->venskPm kratkoma-'o orene*t v Beograd Ometilenl zakon le btl zamKIleti v or.<J !li'd«tvn ne oa v nje-tovn Htndo Imamo tedai pravico zahtevati ia Državna hlnotelcam* hanka pred centralizacijo Izpolni posrole ki določeni z zakonom. ter da ?ud: oo koncentracill ostane Araoi denar v deželi. Iz katere le IzSei.
Domače vesti
«Kralj Debeluh in sinko Debelinko»
Pod tem naslovom smo začeli danes prv občevati šegavo in rrdčno zgodbo s slikami za naše mlade čitatelje. Kakor «princeska Zvvzdana* bo tudi ta pravljica Izhajala dnevno med malimi oglasu
♦	Odlikovanje naših učiteljev. Kakor smo že poročali, je kraij odlikoval večie število slovenskih učiteljev. Razen v »Jutru« že omenjenih učiteljev so še odlikovani: z redom sv. Save V. razreda: Andrej Škulj, šolski nadzornik v Ljubljani; Anton Porekar Sol upravitelj v pok. na Humu: Miloš Levstik, učitelj v pok. v Celju: Marica Sadar-K!einmayer„ šol. upraviteliica v Ljubljani; Radoslav Knailič. šol. upravitelj v pok. v Rad vanju; Tomo Kurbus. šol. upravitelj v Rogaški Slatini; Franc Kranjc. učitelj v pok. v Celju; Karol Mavrič, šol. upravitelj v Gor. Radgoni; Franc Brinar. šol. upravitelj v pok. v Gotovljah; Davorin Matko, šol. upravitelj v Novem mestu in Val. Pulko. sres. Šol. nadzornik v Gornjem gradu, (čigar ime je bilo v »Jutru« §t- 42 napačno tiskano »Pullak«).
♦	Odlikovanje. Na predlog predsednika ministrskega sveta je Jerica Zenrljanova. učiteljica in nadzornica dvora na Bledu, odlikovana z redom sv. Save 5. stopnje.
♦	Promocija Na zagrebški univerzi Je promovirai za magistra tarmaciie g. Igor Kraut, rodom iz Kamnika. — G. Jaka Da-garin iz Puštala pri Škofji Loki ie 16. t. m. položil diplomski izpit na gradbenem oddelku beograjske tehn. fakultete. — Za doktorja medicine na zagrebški univerzi je promovirai g. Rudolf Lovrec iz Maribora, čestitamo!
♦	Češkoslovaški generalni konzulat v Dubrovniku. V Dubrovniku ie bil te dni otvor-len generalni konzulat češkoslovaške republike. Ob tei priliki je tamkajšnia »Češka beseda« priredila slavnostno seio. Predsednik »Besede« ie v svojem govoru naglašal, d2 ie društvo ves čas svojega obstoja, celih 26 let, goiilo vzajemno čuvstvovanie med Čahoslovaki in Jugosloveni. Izrekel Ie svojo zahvalo kralju Aleksandru In predsedniku Masaryku za ustanovitev generalnega konzulata. Navzoči so navdušeno vzkliknili: »Zivio kralj Aleksander, živio Masarvk!«
♦	Sodniški izpit sta predvčerajšnjim pri višiem deželnem sodišču v Liuhliani položila gg. Janko Karlovšek in Stanko Pečar, oba praktikanta pri okrožnem sodišču v Celju.
♦	Natečaj kraljevega fonda za delo o narodnem gospodarstvu. Uprava kraljevega fonda v Beogradu razpisuje natečai za delo. v katerem se ra osnovi dejstev podaja stanje celokupnega narodnega gospodarstva glede na celo našo državo, lokalno pa, kolikor je potrebno kot sestavni del celote. V tem delu se morajo oceniti vsi pogoji in činjenice, od katerih so odvisni pravd in vrste gospodarska, stopnja njegove tehnike, kapital, donos itd. Končno ie na pod-stavi vsega tega razložiti možnosti in izgl/ de za bodočnost ter pogoje za to.. Delo ne sme obsegati več kakor dvajset tiskanih pol velike osmerke garmonta (s proredom). Rokopise je poslati pod pisateljevim imenom ali pod označbo do 1. oktobra tega leta, ker želi uprava nagrajeno delo objaviti do korca tega leta. Nagrada znaša 40.000 Din. Rokopis ebodo ocenili naši strokovnjaki.
♦	Imamo aviionsko poŠto, a nimamo avi-Jonskih znamk. Na celem svetu se istodobno z avijonsko pošto uvedeio tudi avijonske znamke, ki imajo tudi filatelistično vrednost. Mnogi filatelisti so s prvimi avijoni odposlali mnogo pisem in razglednic, a avi-jonskih znamk niso dobili in niti ni bilo kakega specijainega žiga za ta pisma. V lastnem interesu bi morala pošta v tem ozi-ru čimprej kai ukreniti.
♦	Razpis stalnih učiteljskih mest na meščanskih šolah. Na meščanskih šolah v mariborski oblasti je razpisanih za šolsko leto 1928-29 več stalnih učnih mest. in sicer v Celju, Ljutomeru. Ormožu. Ptuju. Slovenski Bistrici, Slovenjgradcu, pri Sv Lenartu v Slovenskih goricah in v Šoštanju. Interesente opozarjamo na razpis v 15. številki »Uradnega lista.«
♦	Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano mesto pripravnika v 5. skupini n kategorije Zahteva se popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izDitom ali pa srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom. Upoštevajo se le moški prosilci.
♦	Zlata poroka v Gornjem gradu. V nedeljo 12. t. m. sta v Gornjem gradu obhajala zlato poroko v ožjem krogu najbližjih sorodnikov zakonca posestnik Ivan Trepei. roj 1854. teT njegova soproga Marija, roj. Vertot. Oba sta za svoja leta dobro ohranjena. Poročila sta se 10. februarja 1878. ter izhaja iz njiju zakona 10 otrok, od katerih ie danes živih še 6. Tudi od takratnih svatov ni nobeden več pri živlieniu — razen jubilantov, katerima kličemo: »Na mnoga leta!«
♦	Himen. Danes se poroči v farni cerkvi na Koroški Beli g. Dolenc Peter, žandarme-rijski kaplar. službujoč že pet let v Ljubo-tinu v Črni gori. z gdč. Jerico Vengarjevo z Javomika. Priljubljenemu mlademu paru mnogo sreče in blagostanja v novem stanu!
♦	Smrtna kosa. V Mariboru ie umrl včeraj po dolgem in mučnem trpljenju v 56 letu starosti g. Franc P e n i č. trgovec In posestnik. Pogreb bo hitri ob 16.15 uri iz hiše žalosti v Vetriniski ulici 9. na pokopališče v Pobrežiu. Pokojniku blag spomin, preostalem naše iskreno sožalie!
♦	Švicarska monografija o Jugoslaviji. V Šv;ci se pripravila izdaia velike monografije c Jugoslaviji ter vodnika oo naši državi Monografija bo izSla v tisku meseca Ju-Itta letošnjega leta
♦	Jugoslovensko šumarsko udruženje nas
prosi za objavo naslednjih vrst: Glede na vesti, ki v zadnjem času krožijo v časopisju o odlaganju izrednega občnega zbora JŠC objavlja upravni odbor po svoji seji z dne 12. t. m. v Beogradu naslednje pojasnilo: Izredni občni zbor JšU. ki bi se moral vršiti 22 in 23. januarja ni odgoden na »intervencijo službenih predstavnikov ministrstva šum kakor to piše »Narodna Odbrana« št. 5. in št. 7n nego na zahtevo štirih članov uprave, brez vsakršne intervencije ministrstva, na lastno odgovornost, zaradi tehničnih zaprek Upravni odbor obžaluje, da ie ta čin dal povod, da se tudi JŠU pritegne v javno kampanjo, ki ie daleč od strokovnjaške in objektivne višine. Ker se na isti način v raznih javnih listih v zadnjem času često kritizira deto šumarskih strokovnjakov na način, ki utegne v očeh nepoznavalca vreči madež na delo in sposobnost vse pridobitne stroke, čuti glavna uprava JŠU potrebo, da se ogradi proti takemu pavšalnemu napadanju šumarske stro ke. Sami stvari in javnosti bi več koristilo, ako bi kritika na polju šumsko-pridobitnega delovanja temeljila samo na tenašanju konkretnih dejstev, tako. da bi se posamezniku v kolikor se krivega čuti. dala možnost, da se javno brani, ker edino tako ie mogoče doseči objektivne in za šumarsko gospodarstvo zadovoljive rezultate
♦	Poljski dom na Jadranu. V Varšavi se je nedavno osnovalo delniško društvo »Dom Polski nad Adrjatykiem«. kateremu ie svr-ha. da zgradi pri Splitu ali Dubrovniku zdraviliški dom za Poliake. Poslopje bo imelo 300 sob. S Poliskim domom na Jadranu bo združena tudi pomorska biološka postaja in umetniška delavnica. Na čelu organizacije le znani poliski raziskovalec Azije in Afrike prof Osendowski. V kratkem bo prispela v Jugoslaviio delegacija ome-njega društva, da izvrši potrebne priprave. Meseca iunija bo položen temelmi kamen Poljskemu domu Kakor doznavamo, 'e zanimanje poljske iavn-osti za projektirani dom na Jadranu Izredno veliko
♦	«Svobodno zidarstvo«. Preieli smo: čez nekaj dni bo natisnien spis nedavno umrlega Stoikoviča i zgornjim naslovom, predelan v slovenščino Kniiga se bo prosto prodajala. Tiskana ie v ometenem številu. Delo bo zamašilo preceišnjo vrzel v tem pogledu v slovenskem slovstvu
♦	iščejo se svoici v Ameriki preminulega rojaka. Izšelienški urad v Zagrebu nam sporoča: Dne 29 maia 1927 ie umrl v mestu Wells. država Michigan v Zedinien:h državah Severne Amerike naš državlian Fr Kinkelor - Kinkeia iz Rreške vasi. Išče se njegova vdova Naproša se vsakdo ki kaj ve o pokojniku ali niegovi vdovi, da to takoi javi Izselieniškemu komisariiatu v Zagrebu in se sklicuje na številko 3458 ex 1928 5
♦	Radij za zdravljeni« raka. V ministrstvu za narodno zdravje ie odobren kredit v zne sku 2.800.000 dinarjev v svrho. da kup en gram radija za svrho zdravlienia raka Kakor se doznava iz ministrstva, bo ta Kram radija dobavila Češkoslovaška preko češkoslovaškega ministrstva za narodno zdravje Pol grama radija preime institut za zdravljenje raka pri higiienskem zavodu v Zagrebu, druga polovica oa ostane v Beogradu. kjer se bo v bližnji prihodniosti ustanovil institut za zdravbenje raka. Organiziral in vodil bo ta institut dr. Dragoliub Jovanovič.
♦	V - Makedoniji bo žandarmerlja zamenjala policijo. V novi državni proračun je vnešen amandman. da se spreime novih 800 žandariev. ki se bodo izkliučno uporabljali za varstvo železničnih prog v Makedoniji. Zamenjali bodo narodno milico, ki ie doslej vršila to službo Sprejemanje novih žandariev se bo pričelo v naikraišem času
♦	Vsi plesalci ln plesalke iz vse Slovenije se opozarjajo na Veliki plesni turnir za prvenstvo Slovenije v L 1928. ki se bo vršil 3. marca v LJubljani. Vabila, kakor tudi vse informacije za tekmujoče pare daie prireditelj plesni mojster Jenko. Naslov: kavarna »Emona«.	406
♦	Novi tečaH za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, na casebnem učnem zavodu Ant. Rud Legat v Mariboru se bodo začeli 12. marca t. 1. rn bodo trajali šest mesecev. Pojasnila, prospekte in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ul.. telef. 100
313
ITO — zobra pasta najboljša.
♦	Pri pokvarjenem želodcu, slabem okusu v ustih, glavobolu, vročini, zaprtju, bljuvanju, diareji deluje en kozarec naravne gren-čice »Franz-Josef« hitro in ugodno. Znameniti internisti priporočajo grenčico »Franz-Josef< kot najuspešnejše odvaialno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦	Družba sv. Cirila ln Metoda ie prejela od ženske šentpeterske podružnice v Ljubljani 400 Din namesto venca na grob pokojne gospe Marjane Medičeve in ICO dinarjev v spomin pokojne ge Kovačičeve, matere odbornice ge. Steinerieve. Hvala!
408
♦	Stavbne načrte, proračune tn grajena nadzorstva izvršuje »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25-1. Obisk inženjerja ali arhitekta ter skice in nasveti brezplačni.
, 363
♦	Sadno drevje, pritlikave marelice, češnje, iablane. prunus triloba, lepotično gr-mičje, divjo fcrto. vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne nudim za pomladno saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. — Anton Perant. trgovski vrtnar in drevesni-čar, Ljubljana, Ambrožev trg a	50
♦	Zdravo ta lepo sadje ie naibogatejše plačilo sadjarja, ki je pravočasno mazal in škropil svoje sadno drevie z Arborinom. ki ga pmizvaia tvrdka CheoKKsehna. Ljublia-na, Mestni krg 10.	* 45
Iz Ljubljane
o_ Uspeli pravnozgodovinskih državnih
izpitov, ki so se vršili v dneh od 9.—18. februarja t i. na naši univerzi, ie naslednji: K izpitu se je proavflo 52 kandidatov. Odstopilo jih ie od teh 5, reprobiranih Je bilo 9, ostali pa so napravili izpit kakor siedi: Ahazhtzh Josipina (z odliko) Bolanča Jurij, Brejc Zdenka, Čuperla Melhijor. Gangi Ja-kica, Goričar Jože, Gorup Stanko. Grm Milan, Horvat Ivan. Klavs Stanko. Kneževič Zora, Koren Viljem, Krek Leo, Kuhar Boža, Kukovec Vlado, Lenček Niko. Mišič Anton. Mrak Peter, Otrin Rado. Peran Jože. Pich-ler FTanc, Potokar Mirko, Sader Franc S en čar Stanko, Simunič Ciril. Stanimirovič Anastazij, Stariha Anton, Špendel Franc, Šuklje Vlado, Tavčar Adoit, Terseglav Alfonz, Tominec Oskar, Tomšič Drago, Tram puž Milan. Vičič Anton in Vogrinc Franc.
u— Znamenit dogodek v našem koncertnem življenju bo pondeljkov koncert rumun-skega pevskega zbora »Kantarea-Romaniei« Iz Bukarešte. Je to prvi poset odličnih naših gostov ln prepričani smo, da ga občinstvo poseti v največiem številu Vstopnice za koncert v Matični knjigarni. Dnevniki Fran-ciie in zgornje Italiie. odkodeT pridejo ru-munski pevci k nam. prinašajo nailaskavej-še ocene Močno nagiašaio skladnost zbora njegov izvrstni glasovni materiial ter Iz redno visoko, umetnško podavanie. kar le brez dvoma zasluga odličnega dirigenta g. M Boteza Zbor bo izvajal na svoiem ljubljanskem koncertu izTedno bogat tridelen spored V prvem delu poie razne duhovne skladbe, v drugem delu prinaša nekatera dela nerumutiskih skladateljev kakor Mo-kranica. Moniuszka in Beethovna in v tret-iem delu izklinčno rumunske skladbe, predvsem tipične rumunske plese Brez vsakega dvoma te. da bo koncert izredno zanimiv in prepričani smo da ho poset s strani občinstva tudi zelo mnogoštevilen.
u Odličen češki umetnik na našem odru. Prihodnjo sredo gostuie v dramskem gledališču v »Hamletu, eden naiodličneiših če-šk;h igTalsk;h umetnikov g K o ho u t z Narodnega divadla v Pragi. Opozarjamo naše občinstvo, nai ne zamudi prilike videti tega velikega umetnika, naše člane pa pozivamo. da se v čim naivečiem številu udeleže predstave ''n stem posvedočiio svoje simpatije napram dragemu gostu iz zlate Prage. — Odbor Insroslovensko-češkoslo-vaške lige v Liubliani.
Vsili postni ksrzo
»SLAVCA« 19 II.	Union
u— Škandalozne sanitarne razmere v mestni koloniji pri Koleziji. Preieli smo: Mestna občina ljubljanska je po<j vladnim komisarjem sezidala obširno kolonijo prl-tličn.h hiš pri Koleziji Namesto pa. da bi bila dovršila vse kar spada k taki koloniji, jo ie pus'ila napol rf.vdelano Sicer so hiše že obliudene. toda okolica te koloniie ie v Škandaloznem s>t a n iu. Ceste nedodelane, blatne in rr^rite zarad; vozov, da ie pešhoja skoro nemogoča. Na dvoriščih velikanski kupi smeti, ki jih razn^ša veter, da kužijo zrak Kanalizacija menda tudi ne funkciio-nira, ker še ob tem suhem vremenu stoji voda pri čistilniku vrhu zemlie. Če je zgradila mestna občina to kolonijo, nai io tudi dovrši in uredi njeno okolico tako. da bo podobna civiliziranemu !?ra'u Sicer pa bi bH skraini čas. da b; posvečala malo več paž-nie predmest'em. kar se tiče cest in kanali-zae je ter sploh sanitarnim in prometnim prHikam.
u—»Za barjanske šolarje. Na vzpodbudo barianskega učitelistva in šolskega nadzornik? g. Andreia Rapeta ie nakazal mestni magistrat 1000 Din za 100 parov copat, dasi bodo otroci v šoli lahko sezuli čevlje in si bodo pogreli premražene noge. Ukrep magistrata ie pozdravljati zlasti iz zdravstve-no-h'gi!ensk;h ozirov.
* » maske- *
dne 21 il 1928
v dvorani ge fieršič
u— V mrtvašnico Pri Sv. Krištofu, kjer leže na mrtvaškem odru žrtve družinske tragedije na Rimski cesti, so romale tudi včeraj ves dan velike množice ljudi Pogreb nesrečnega Josipa Vatovca. žene Elizabete in sinčka Francka se bo vršil danes ob 15.
u— Iz Španije pride skupina odličnih plesalk in plesalcev v naciionalnih kostumih, ki bo gostovala v tradiciionalni 65. Sokolovi maškeradi v Narodnem domu »s karnevalom v Sevili«. Maškerada se bo vršila v vseh prostorih Narodnega doma. Pričakovati ie. da bo vsakdo v naiprijet-ne:šem razpoloženju zakliučil predpust. — Dvorane so lično okrašene v španskih narodnih barvah, tako da se bo lahko vsak obiskovalec počutil, kakor bi bil v sotačnl Seviliii. Pole? dveh ve!ik;h godb. ki bodo vžigale mladino in tud' stare!še k plesu, bo zabaval posetnike trdi priznano dobri in ve seli Cvirnov iazz-band PriavHeno ie že nešteto lepih skupin originalnih mask iz Spanite in drugih delov sveta. RezerviTaite si vstopnice za naivečio in naileošo maške-rado na pustni torek! Predproda!a vstopnic danes v nedeljo od 11. do 13. ure teT v ponedeljek In torek od 16. ure dalie.
u— H!gljena v zakon« Danes v neds^o. ob 11. bo predvaiala ZKD v kinu Matica Izredno poučen in zammlv film. katerega s: mora ogledati sleherna naša žena. to hoče živeti po predpisih in pravilih hlgrene v seksualnem žlvlienMi Včeraišnia predstava le vzbudila med n?širni ženstvom ohllo za-nhnania. kar doVazivle mnogoštevilna udeležba Pre<J predvaianiem filma ie ga. dr ! Finkova. asistentka na 1'ubl'ansVi ženski bolnici, v !e*)ih besedah podala d^bre nasvete za živl'en'e naši žen: teT ii podaiala navodila od potočutj ootnvania os tla do one doke kieT se prične vzgoja dece. Za
izbrane in prisrčno govorjene besede *« žela
predavateljica obilo pohvale še danes ob II. url se bo ponovil celoten spored in sicer samo za ženske. Pristop mladini izpod 16 let in moškim k tej predstavi ni dovoljen Opozariamo na to prireditev ZKD ponovno vse naše žene. Vsaka gospa, vsaka zaročenke aH nevesta si mora brezpogojno ogledati ta film'
u— Mesarski pomočnik! Zadruge mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani vabijo vaše blagorod'e z rodbino na svoi XIII. ples. ki ga priTede na pustni torek, dne 21. februarja 1928 ob osmi uri zvečei v veliki dvorani na Taboru Dostoine maske dobrodošle. Vstopnina za osebo 15 Din. Tramvaj se ustavlja od 7 ure dalie na oglu Št. Peter-ske ceste — Odbor	403
u— Javna knjižnica splošnega žeaskes* društva. Rimska cesta 9. ie nabavila mnogo novih modernih romanov. Posluje v torek, četrtek, soboto od 17. do 19. Dostopna vsakomur.	402 u— Veliki p!e«n! turnir za prvenstvo Slo. venije v letu 1928. bo priredil pod pokroviteljstvom kluba plesovodii znani plesni mojster g. Jenko, dne 3. marca v Kazini. Vse informacije in priiave tekmujočih parov, ki bodo brezplačno perfekcijonlraiil v osemdnevnem tečaju, sprejema g. Jenko v kavarni »Emona«, I. nadstr. vsak dan od 6. do 8. zvečer. 405
u_ Otroška maškerada Atene bo danes
v Narodnem domu od 17 do 20. Legitimacije se izdaia.io istotam od 10. do 12. ure. Preskrbite si jih pravočasno!	411
u— Jadranaši! V ponedeljek ob 20 uri se bo vršil v društveni čitalnici debatni večer Predava tov. Dimitriiev o temi: Socijalizem državni in svobodni komunizem Udeležba za vse člane obvezna — Odbor.
u— Današnja popoldanska plesna vaja ▼ Kazini odpade: prihodnja zopet v nedeljo.
404
u— Restavracija »Zvezda* dne 22. februarja (sreda) slan kova pojedina.	401 u— Pomladni plašči prispeli. Od 250 Din dalje. P MAGDIČ. Ljubljana. 51 u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bli prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 poneverba, 1 karambol. 1 poškodba tuie lastnine, 1 prestopek streljanja na psa. I ogenj, 1 prestopek nadlegovanja gostov v gostilni. 2 prestopka prekoračenja policiiske ure, 1 nezgoda m 6 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacij ie bilo izvršenih 5. in sicer 1 zaradi sleparstva. 1 zaradi prepovedanega povratka. 1 zaradi prepovedanega krošniarsfva. 1 zaradi beračenja in 1 zaradi žepne tatvine.
u— Nesreče. V ljubliansko bolnico so od petka zvečer do včerai spreieli kar 8 ponesrečencev, ki so se ponesrečili pri delu. Gozdni delavec 57 letni Janez Rus iz Roviš pri Litiji je v gozdu podiral smreke ter vlačil hlode na kup. Pri tem pa mu je po nesreči spodrsnilo in debel hlod mu Je zmečkal levo nogo Pri delu v gozdu se ie ponesrečil tudi 22 letni delavec Janez Mravlje s Strmega vrha pri Polhovem gradcu. Sekal je ies. pri čemer pa mu je sekira odletela ter mu presekala kite in žile na desni roki Rudar Jože Klopčič je predvčerajšnjim kopal v zagorskem rudniku TPD premog Pri tem mu je padel debel kos premoga na desno nogo ter mu io stri. Prepeljali so ga $e tekom večera v bolnico v Liubliano. Prav nesrečno io ie izkupil tudi mestni ubožec Peter Cotič. star 58 let, ki se ie preje zadrževal v mestni ubožnici v Japljevi ulici Zadnji čas pa se ie od tam umaknil ter iskal zaslužka kot prodajalec časopisov Končno je opustil tudi ta posel 'er hodil prenočevat na hlev gostilne pri Jerneiu na Sv Petra cesti. V petek je Peter kakor po navadi zlezel v podstrešje po lestvi ter odšel spat. Danes ziutrai ie hotel zopet zlesti na tla. pa mu je spodrsnilo in je treščil z viška na zemljo ter si zlomil desno nogo. Revežu ie pomagal domači hlapec. ki ga le na clzi prepelia! v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zabeležiti je še par manjših nesreč, ki pa niso Imele tako usodnih posledic.
o— Ogenj na grajski planoti. Soproga graverja Marija Lambertova. stanujoča na Grajski planoti št 1., je zapazila v petek okrog 10. valiti se iz stropa nad njenim stanovanjem dušeč dim. Prestrašena ie v tre-notku alarmirala vso h'Šo, nakar ie bila o dogodku obveščena tudi gasilska postaja. Došli gasilci so ugotovili, da tli v zidu tram ki podpira dimnik. Zaradi tega so morali razkopati strop, nakar šele so mogli odstraniti nevarnost večjega požara. Ogenj je
povzročil mestnemu magistratu, čigar last je omenjena hiša nad 1000 Din škode.
u— Odvetniška pisarna (b*. Alotzlj Kobal m dr. Papež se je preselila v palačo Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta št. la, II. nadstr., poleg pisarne dr. Treota, telefon štev. 2139.	409
u— D» boste knell lepe vrtove ta dvorišča posujte jih z belim doiomitnim peskom k*' ga Vam pripelje na dom naiceneje K. Vodnik, Podutik. Ljubljana 7. Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Stari trg 4.	407
Iz Maribora
a_ Srbski ciklus v mariborski ljudsM univerzi. Da vsaj v glavnih obrisih pokaže Srbijo v geografskem, zgodovinskem in kulturnem oziru je začela ljudska univerza prirejati poseben ciklus predavanj. Vršili sta se že dve taki predavanji Znani naš geo graf in zgodovinar prof. Fr. Baš je pokazal na podlagi lepih skiopnčnih slik razne kraje, predvsem Južno Srbijo Opozoril ie, na značaj krajev, na prebivalstvo, na stare zadužbine. in pokazal vrsto primerov, kako je na srbski narod vplivala bizantska islamska in romanska kultura Zanimivo je bilo tudi drugo predavanje glasbenega pedagoga prof. Ninka Druzoviča. ki ie obravnaval značaj srbske narodne pesmi, katerih nekaj najznačilnejših ie zapela njegova gospa soproga. Tretje predavanje o naši prestolnici v Beogradu je moralo žal začasno izostad, ker niso došle obljubljene slike. Tudi pri teh predavanjih smo opazili, da kaže naša srednješolska mladina za naša kulturna vprašanja zelo malo zanimanja, česar tudi predpustni čas ne more opravičiti.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden so v programu vele zanimiva predavanja. V ponedeljek ob 20. bo predaval vseučiliški prof. dr Aleks JelaSč iz Skoplja o aktualni temi »Padec starega Rima in kriza moderne Evrope« V četrtek pa bo predavala v veliki Gotzovi dvorani slavna danska pisateljica Ksrin Michaelis o temi »Ljubezen, zakon in razporoka«. V Studencih (deška šola) odpade predavanje dne 21. t m. zaradi pustnega torka.
ODVETNIK

dr. Eduard Bučar
naznanja da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika
k. Ravnikarja
v Mariboru, Aleksandrova c. 12.
<
a_ Velikodušen dar Ljudski knjižnici.
Predsednik mariborskega okrožnega sodišča v P- dvorni svetnik dr. Jakob Toplak je podaril Ljudski knjižnici krasno zbirko raznih slovenskih in nemških leposlovnih in znanstvenih knjig, med njimi tudi več letnikov Ljublj. Zvona. Zbirka štele okrog 50 knjig, kar znači lepo pridobitev Lludske knjižnice v novem letu. Knjige bodo deloma že ta teden čitateljem na razoolago. Vodstvo Ljudske knjižnice se velikodušnemu darovalcu iskreno zahvaljuje za darilo.
a— Streljačka družina Maribor prične z današnjim dnem zopet z rednimi strelskimi vajami na običajnem mestu ob 9. dopoldne.' a— Haydn »Stvarjenje«. 7. marca 1928. a— Prava redkost v Mariboru so postali koncerti moških zborov. Zato bo z največjim zanimanjem posetila publika koncert moSkega zbora »Drave v petek 2. marca v unionski dvorani. Na sporedu so Adamič, Beethoven, Dev, Foerster, Krek. Lajovic in
drugi.
Iz Celja
388
POMENI-ZDRAVJE-IN ZAHTEV5MTE-IO-VTRGOVINAH
e— Sprejem v občinsko zvezo. Na zadnii občinski seji so bili sprejeti v občinsko zvezo, oziroma se iim ie zagotovila domovinska pravica: Marija Čandrova. France Vogeisang, Alojzija Zavodnikova, Rozi Kug-lerjeva, France Dvoršak, Alojzija Zelenko-va, Martin Skale, Rudolf Zolger in Anton Pihel.
Celjsko mestne gledališče. Na repertoarju prihodnjih tednov so naslednje iirre: Finžgarjev »Divji lovec« v popolnoma tiovl režiji in insceuaciji. Deutscheva drama »Pasion« in Nestroyeva čarobna burka s petjem in godbo »Zli duh LumpacfJ vaga-bundus«.
e_ Smrtn kosa. V celjski iavni bolnici je umrl 18 t. m v 36 letu starosti g. Ignac Teržan, pekovski moister iz Letuša pri Šmartnem ob Paki Naj v miru počival
e— Srebrna poroka. Danes slavita na siksromen način v krogu svojih dragih srebr. no poroko g Ivan m ga. Justina Grudnova v Celju, iz znane primorske rodbine pesnika Iga Grud-i a Zvesta nacijonalni in vseskozi napredni ideji, vzgojila sta snroje hčerka v stroge soko'sketn duhu, v katfr*
FORMAN
PROTI NAHODU UAfuh j*
rum delujejo kot načelnice Sokola, in sicer najstarejša Marica v Celju, Mirka v St. Jurju ob juž žel. in najmlajša Danica v Križevoih pri Ljutomeru, vse uspešno in v veselje staršem. Vsekakor lep primer v so-koskih vrstah. Priključujemo se 1 mi čestitkam m željam: še na mnoga letal Zdravo 1 e— Aeroklub Celie. Dne 10. marca bo priredil Aoroklub Celje v prostorih Narodnega ddma svojo prvo zabavno prireditev pod pokroviteljstvom sreskega poglavarja g. dr. ttubada in komandanta mesta pofkov-onika g. Puriča. Za prireditev, ki bo aranžirana popolnoma v duhu aerooavtike, vlaga med občinstvom ie sedaj veliko zanimanje ter obeta biti ena izmed najsijaj-ne^ših letošnje sezije. Odbor razpošilja te deri potrebna vabila.	410
e— Celjski ubožni svet. Ko se je lansko poletje konstituiral po občinskih volitvah občinski svet, je sedanja večina izvolila tudi novi ubožnl svet. Izvoljeni so bili po ve-čraii možje, katerih predlagatelj niti ni vprašal, ali imajo za ta važen pose! čas ln veselje. Nasprotno >e pa izpustil iz predlagane liste več članov prejšnjega ubožnega sveta, dasi so v polni meri vršili svojo dolžnost. In tako se je zgodilo, da so novi Sani irbožnega sveta po vrsti odklanjali izvolitev z motivacijo, da jih nihče ni vprašal ali mesto tudi sprejmejo. Pričakovali smo, da bo na dnevnem redu zadnje občinske seje dopolnilna volitev ubožnega sveta, kar se pa ni zgodilo. Okrnjeni ubožni svet svoie naloge ne more vršiti tako. kakor zahteva bedni pobožaj celjskih ubožcev. V interesu preskrbe celjskih revežev zahtevamo, da se ubožni svet izpopolni ta da se vršijo odslei večkrat seje ubožnega sveta. Gradiva za to gotovo ne bo primanjkovalo.
h Kranja
r— Kolavdactje <clke». Te dni se je vr« šila kolavdacija obratnih prostorov meha« nične tovarne pletenin in trikotaže <rlka» g. Antona Adamiča. Komisija se je zelo po hvalno izrekla o vzorni ureditvi obratnih prostorov.
r— Naordni dom in klerikalci. Naši kle« rikaici se zaletavajo, če se Is morejo v Narodni dom, ki je postal za gorenjsko metropolo neprecenljive vrednosti. V zad« njih dneh so raztrosili novo laž, da je pro* štor poleg Narodnega doma, ki se uporab« Ija za restavracijski yrt in za sokolsko te* iovadišče, last mestne občine. Svetujemo jim, da pogledajo v zemljiško knjigo na okrajnam sodišču in se prepričajo, da je prostor poleg stavbe last konzorcija Na« rodnega d'»m a.
r— Umestni tečaj. Na vzpodbudo g. Ž,i» iovnrka priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva meseca marca 3dnevni tečaj, iz katerega naj bi izšli samostojni sadjarski pomočniki
Danes	Danes
velska masksraiia
w Sokolskem do nu
mr ®ar * šksfji uki.
Iz Zagorja
Sumljiv potnik. V sredo zvečer se je neki potnik zabaval v Toplicah s tremi de« kleti, ki jim je obetal dobre službe v Za« grebu. Aretiran je izjavil, da je doma iz Hrastnika in da zastopa neko firmo iz Ljub ljane. Vrše se poizvedbe, da se dožene, v koliko so njegove trditve resnič-r.e.
z— Mlekarska zadruga iz lzlakov bo zgladila poleg stare šole nov lokal za pro« dajo mlekarskih izdelkov.
— Dvoje nezgod. Ključavničar g. Peter Govejšek si je, zaposlen s stružnico, zlo« mil roko. — Soproga učitelja g. Adamiča se je pri čiščenju oken- prerezala kite in žile na desni roki. Prepeljali so jo v petek zvečer v ljubljansko bolnico.
Iz Trbovelj
t— Goidni požar trajal 18 ur. K poro« Čilu o gozdnem požaru med Trbovljami in Hrastnikom sporočamo dodatno, da niso ognja zanetile iskre z lokomotive, temveč zlobna roka. Požar, ni trajal 6 ur, ampak 18 ur in sta pri gašenju sodelovala samo dva delavca progovne sekcije. Gozd je last trboveljskih posestnikov.
t— Športni klub v Trbovljah je izvolil na občnem zboru naslednji odbor: pred« sednik g. . Babič, podpredsednik g. Vrhu« nec, prvi tajnik g. Borišek, II. tajnik g. Pe* čar, blagajnik g. Mahkovec, odborniki gg.: Cestnik, Horjak, Matešič, Berger in Ples« kovic.
t— 30letnico službovanja pri rudniku v Trbovljah praznuje poleg g. Feštajna tudi poduradnik g. Franc Uranič, vedio zaveden narodni delavec, in to tudi v najhuj. lh ča« Bih nemškega in nemikutarskega gospod« stva. Udejstvoval se je v vseh narodnih društvih in je bil vedno zvest pristaš SDS Zaslužnemu možu k njegovemu jubileju najiskreneje čestitamo!
t— Dol pri Hrastniku. Danes 19. t. m. ob 15. uri vprizori prosvetni odsek dolan« skega Sokola v posojilnici dvorani na Do« lu burko v trsh dejanjih «Vozel». Priia« tel j i Sokola dobrodošli!	393
t— Smrtna kosa. V Banjaluki je umrl v najle-pši dobi narednik g. Franc Babič; za* pustil je ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Pokojnik je bil Hr znane narodno napred* ne rodbine v Hrastniku. — V Trbovljah so umrli: Ivan Perpar, Loka 429, 2 leti star; Anton Hribar, čuvaj. Loka 76. 47 let: Ma« tevž Stakne, upokojenec, Trbovlje 42. 72 let: Mariia Matjašičeva. hči rudarja, Sv. Marko 22. 16 let; Marija Znidarjeva, hči ru» darja. Loka 103, 1 uro Pokojnim blag spo« min, preostnPm naše sožiljel
t_ Otroiki vrtec v Hrastniku. Pri Lo« garju bodo otvorili začasen otroški vrtec. Pred preobratom smo hneli v Hrastniku 3 otročke vrtce: d v* Ciril Metodova in ene« ga šulferajnskega- Nemški oddelek so uki«
nili ob prevratu, slovenska pa, ko so po* drli staro šolo. S ponovno otvoritvijo bo ustrazeno zlasti delavskim slojem.
t— Srečke Jugslov. novinarskega udruže* nja. G. Cerne je razpečal 183 srečk Jugo« siovenskega novinarskega udruženja. Od teh so dobili: Franc Zupan, rudar, enolet« no naročnino za časopis, Ivan Gradišek, rudar, knjige, VTedne 200 Din, Avgust La« nišnik, knjigo, vredno 30 Din, Jože Plahu« ta in Tomo Sekulič po 1 knjigo, vredno 20 Din.
t— Stanovanjska beda v Trbovljah. Pred kratkim je bilo izpraznjeno v hiši g. Goro« pevška na Vodah eno stanovanje. Ko se je zvedelo zanj, se je zglasilo samo v enem dnevu nad 30 prosilcev — dokaz, da je še mnogo ljucfi brez strehe. Vse občine se resno bavijo s stanovanjskim vprašanjem, naša občina pa nima nobene postavke v proračunu za 1. 1928. za omiljenje stano« vanjske bedel Kaj bo po 1. maju, ko bo ukinjen stanovanjski zakon?
Vrhnika brez obrtne nadaljevalne šole
Vrhnika, 16. februarja.
Obrtniški in trgovski naraščaj na Vrhniki je že drugo leto brez šole. Župan vrhniške občine g dr. Marolt kljub opetovanim urgencam od strani obla-stva ne odpre obrtne nadaljevalne šole, dasi je v okolišu Vrhnike 120 vajencev in vajenk. Občinski odbor sam je voti-ral za letos 3200 Din, a od lanskega leta je ostalo še 3000 Din. Denarja bi bilo samo od občine, ako uvažujemo tudi lansko vsoto, za silo na razpolago. da bi ne bilo treba za šolsko leto 1927.-28. drugega kritja.
Sedaj pa še nekaj podrobnosti: Za šolsko leto 1925.-26. je imela obrtno-nadaljevalna šola na Vrhniki 11.135.98 Din izdatkov. Obiskovalo je šolo od 1. oktobra 1925. do 30. aprila 1926. 98 vajencev. Podpore je dobila šola: od države 2320 Din, od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 980 dinarjev, od vrhniške občine 2936 Din. od Občinske hranilnice na Vrhniki 4000 dinarjev in od 34 vajencev po 25 Din (skupaj 850 Din); obresti so znašale 42.56 Din ter saldo iz 1. 1924.-25 še 7.42 dinarjev. Ostalo je dolga 1.53 Din. Zaradi tega primanjkljaja se že dve leti ni odprla šola za obrtni naraščaj.
Dajte šolo vajencem, omogočite jim pouk, saj tudi zakon zahteva obvezno obiskovanje šole.
Oblastna skupščina je na predlog oblastnega poslanca g. Mayerja določila za vrhniško obrtno-nadaljevalno šoto 3000 Din. Finančni minister je znižal proračunsko postavko ljubljanske oblasti za obrtne in trgovske nadaljevalne šole od 200.000 na 161.000 Din. Tako ostane za vrhniško šolo še vedno 2580 dinarjev.
Pog!e?mo kako skrbe za te šole druge občine! Gerent mestne občine Kočevje g. Cuš je otvoril kredit 20.000 dinarjev za ta mošnjo obrtno-nadaljevalno šolo. ki je pričela 8. januarja t. 1, s poukom. Kasno sicer, toda bolje enkrat kakor nikoli. Tako je v Kočevju, na Vrhniki pa se kljub zadostnim sredstvom ne začne s poukom.
J. B.
K eamestitvam pri maribor-
samoupravi
Maribor, 18. februaria
Mariborski oblastni odbor ne obstoji še niti leto dni. Glavno njegovo delo je bil proračun, s katerim je občutno obremenil prebivalstvo mariborske oblasti, vendar pa nmi je gotov del našega časopisja pel tako slavo, da je pošteno mislečega človeka, ki je delovanje obl. odbora malo globlje pregledal, neprijetno dirrilo.
Gospodje oblastni odborniki so bili vedno prvi, kadar je prkšlo na vrsto obsojanje m zgražanje uad znanima beograjskimi samovoljnimi metodami, vendar pa se slič-nih metod poslužujejo tudi sami. T« dni se je dogodil primer, ki zasluži vso obsodbo javnosti, hrt-z razlike strank. In sicer je to nastanitev novih uradnikov in uradnic pri oblastnem odboru.
Nedavno je oblastmi odbor razpisal pet mest za uradnike oziroma poduradnike in tri mesta za ženske pisarniške moči. Um-Ijivo je, da le za ta mesta vladalo v sedanji brezposelnosti veliko zanimanje. Samo za uradniška mesta je bilo vloženih nad 303 prošenj. Med prosilci so bili taka, ki imajo vso predpisalo strokovno izobrazbo, bili so tudi že v praksi, pa so leta brez posla ter trpe bedo in pomanjkanje. Oblastni odbor bi moral v prvi vrsti med temi izbirati in nastaviti najboljše moči, saj ne s-me postati preskrbovakiica raznih prote-žejev. Pričakovalo se je tudi, da bo nastavil v prvi vrsti prosilce iz mariborske oblasti. V resnici pa se je prakticiralo takole: Izmed nastavljenih uradnikov je večina iz drugih oblasti. Iz Maribora je nastavljen samo g. Stanko Povalej, bivši praktikant Trgovske banke .n Mestne hranilnice. Podrbno je bilo z nastavitvijo ženskih pisarniških moči. Prosilkam, ki so oblastne odbornike osebno prosile, se je govorilo, da se bodo upoštevale samo strokovno usposobljene moči z dolgotrajno prakso.
Zgodilo pa se je ravno narobe in se praksa ni upoštevala.
NHmo z a vidni novo nastavljenim, hoteli smo saano ugotoviti, da oblastni odbor ne dela tako, kakor se le po toliko lepiti besedah od njega splošno pričakovalo. Marsikje so čudne metode pri nastavitvah, tako čudne pa ni ntbčs pričakoval od strsei mariborskega oblastnega odbora.
Po vsej Slpvemii grre glas. le »Domovina" je za nas!
Zimskosportna olimpijada v St. Moritzu
Smuški skoki in hockey tekme na ledu
St. Moritz, 18. febr. Današnji smuški sko« ki ao privabili k skakalnici izredno veliko število gledalcev. Prisotnih je bilo približ« no 8000 oseb. NajpTej so se izvedli skoki, ki spadajo k kombiniranemu teku, nato pa samostojni skoki, pri katerih je startalo 42 tekmovalcev. Norvežani so bili v narav« nost izborni formi. Velikansko navdušenje je povzročil skok Norvežana Thama, ki je dosegel 73 m. Vendar pa je pri tem skoku padel, ne da bi se bil resno poškodoval. Vsekakor je bil ta skok senzacija dneva. V kombiniranih skokih so dosegli Norve« žani Kolterud 59 in 65 in pol, Svingaren« gen 61, Sversrus 62 in 61, Šved Ericksen 51 hi pol. Poljak Ceek 51 m 60 in Čehoslo« vak Purkert 61 m. Avstrijec Harald Paum*
garten je skočil samo 38 in pol in 38.
V kombiniranih skokih vodi Norvežan Andersen s 60 m 64, dočim je njegov ro» jak Tham, kakor že omenjeno, pri 73 m padel. Skočil pa je brez padca 56 in pol m. Vsekakor vodijo v skokih Norvežani, ven« dar pa bo placeoient ugotovljen kasneje.
Hockey tekme na ledu Na dobrem ledu so se danes vršili dve hockey tekmi. Švedska je porazila Švico s 4 : 0 (1 : 0, 0 : O, 3 : 0). Švedska ima se« daj izglede, da si pribori naslov evropske« ga prvaka, ker mora igrati samo še z An* glijo, ki jo bo brez dvoma porazila.
Kanada je z lahkoto zmagala nad Anglijo s 14 : 0 (6 .-0, 4 : 0, 4 : 0).

Pismi iz St. Moritza
Podrobnosti o smuškem teku na 50 km. Vzrok neuspeha Norvežanov. — Kako so odrezali naši tekmovalci.
St. Moritz, 14. febr.
Končno smo nastopili tudi mL Vreme, ki nagaja že ves teden, je bilo včeraj še prav pusto in neprijetno. Snežilo je ves dan, še« te proti večeru je nekoliko ponehalo. Za« padlo je približno 20 cm novega snega. Včeraj 90 bila celodnevna posvetovanja tehničnega vodstva tekme, pri katerih se je razpravljalo o tem, kaj naj se stori, ako bi sneg le preveč zapadel. Nekatera mesta, kjer teče proga, so namreč nevarna zaradi plazov ter bi se morala proga zaradi tega na par mestih preložiti. Danes je bil ravno tak južen pust dan. Termometer je kazal zjutraj eno stopinjo pod ničlo, opoldne pa se je rapidno dvignil na 18 stopinj nad ničlo. Bila je naravnost vročina. Tekmova* nje v t kih razmerah in še posebno na juž« nem snegu na 50 km dolgi progi, je bilo več kot preveč. Ni čuda, da jih je od 42 startujočih prispelo na cilj lc 30. Madžar Nemeth se je udal takoj na startu. Tek« movanju so podlegli najboljši Finec Raivio, dalje vztrajni Finec Panaanen, robustni Norvežan Roen, Poljaka Kawa in Wilczyn» ski, Švicar ZeieT, Japonec Nagata, Čeh Teistauer in vsi štirje Francozi.
Proga sama na sebi v normalnih razme« rah ne bi bila tako težka. Start in cilj je bil v višini 1800 m. Višino 2000 m je proga dosegla pri 12 km, pri Grevaselves ter pri km 20 ob silserškem jezeru. Največji vzpon je bil pač od km 28 do 32, kjer se vzdigne proga od 1800 na 2100 m; potem pa je šlo zopet nekoliko navzdol in končno po rav« nini. Proga sama je bila v glavnem dolin* ska m je Sla na Silvoplano. Sils»Maloja, Iso* Ia, Crasta, Curtins, Surlej do cilja. Točno ob 8. zjutraj je naš delegat dr. Hadži dal znamenje za start. Kot prvi je starta! Fi« nec Panaanen, za njim pa v presledkih ene minute ostali tekmovalci. Za naše fante je delegacija preskrbela vse potrebno. Na predvečer se je vršil veliki svet, kjer so se določile vse podrobnosti, razdelila mesta po progi za fizična in duševna okrepčila ter za eventuelne nezgode. Pri tem zboro* vanju je bila navzoča skoraj vsa hotelska kolonija. Vsi Nemci in Angleži so »e zani« mali za tekmovanje in za naše fante. Orne« niti hočem le, da je neka gonpa rz H a m* burga je kupila našim tekmovalcem škatlo čokolade in čakala na cilju, da je dospel zadnji Jugosloven. Ko jo privozil v kras« nem finlshu na cilj Joško Janša, je bilo aklanvirania več kot smo mislili.
Junak dneva Heldlund je bil naravnost v sijajni formi. Imel sem priliko razgovar* jati se s predsednikom mednarodne smu« 6ke federacije polkovnikom Holmquistom, ki mi je zaupal, da so se Švedi na tihem, a to tembolj temeljito pripravili na tek« movanje. Da se bodo SvedS tako odrezali, si najbrže sami niso mislili. Razočarani so Norvežani, ki so bili sigurni favoriti. Ne« kateri trdijo, da so slabo mazali, resnica pa je druga, kot mi je zaupal Norvežajj Hcl« set. Norvežani so bili namreč trdno prepri« čani, da nimajo resnega konkurenta in to jih je pokopalo. Vsekakor bo to dobra Sola.
Uspeh »aših fantov je popolnoma zado* voljiv. Ako pomislimo, da smo v smučanju začetniki, je uspeh naših tekmovalcev pri taki konkurenci naravnost presenetljiv. Naš favorit Joško je v prvi polovici vozil zelo lepo, v drugi pa je nekoliko popustil. Toda kljiA temu je dosegel lep uspeh. Od najboljšega srednjeevropca Nemca Wahla, je Joško samo za dobrih 20 minut slabši. Se lepše spričevalo za naše smučarje pa je, djjstvo, da so vsi štirje privozili na cilj. Od moštev, ki so postavili celo ekipo, so prišli na etlj kompletni edino le Švedi in mi. Nemci niso tmeli četrtega tekmovalca in so nastopili samo trije. Italijani pa celo samo z dvema. Lahko rečemo, da smo bili mi več kot korajžni, ker smo postavili celot no ekipo, čeprav so ostali naši fantje na poslednjih mestih. Stilno naši smučarji ni« so zaostajali za drugimi, manjka pa jim še rutina in trening.
Holmauiat se je zelo pohvalno izrazil o naših tekmovalcih ter je čestital dr Hadži* ju na uspehu. Zlasti je občinstvu imponi* ralo, da so vsi privozili na cilj. Prvi Čeh Josip Nemeckv je dosegel 11 mesto, prvi Poljak 12, prvi Švicar 15, prvi Italijan 20, naš Joža pa 23 mesto. Razlika v času med posameznimi je itak minimalna. Če pomi« slimo, da so ostali narodi že cele mesece trenirali na licu mesta ter poznali progo v detajle, lahko presojamo uspeh naših tekmovalcev.
Za tekmo na 18 km je že Izžrebano. Jan« ko Janša ima št. 38, Joško Janša 48, Režek 52, Klofutar pa 54.
Se nekaj zanimivega! Pri zdravniških pre* iskavah so se naši smučarji izkazali kot izboren materijal. Zdravniki iim pravijo «cPe mit den guten Herzen». Zlasti so jih pohvalili po tekmi na 50 km, ko so prišli vsi ▼ prav rzbornem stanju na cilj.
St. Moritz, 15. februarja.
Danes Iije kot rz škafa. Za to višino in za ta čas nekaj docela nerazumljivega. Za olimpijado je ta vremenski preobrat velik udarec v tehničnem, moralnem in materijel* nem oriru. Kakor izgleda je olimpijski ko« mite malo preveč računal na tujsko«pro» metno stran prireditve, ker bi sicer gotovo določil sačatek olimpijade za prve dni fe» bruarja. Špekulacija pa je bila najbrže dru* gačna Pridržati so namreč hoteli najbrže tujce, do konca februarja. Pa jim ni uspe* lo. St. Moritz je danes prazen. Na ulici sre* čai ie tu in tam kakega športnika ali pa mamico z dežnikom. Vs« se je izselilo v Ntzao, v Italijo in ne vem še kam. Ljudje
z denarjem hočejo komandirati tudi vreme.
Še nekaj reminiscenc včerajšnje tekme na 50 km. Norvežan Hegge je zlomil obe smuči, ter jih seveda zamenjal, kar pa po mednarodnih pravilih ni dovoljeno.
Komisija do danes o tem še ni odločila. Zanimivo je, da so imeli Nemci in Italijani na progi cele kupe ljudi, ki so svojim tek« movalcem pomagali pri mazanju, kar pa je po pravilih strogo zabranjeno. Pomagalo pa ni vse skupaj nič. Severnjaki so v smu« čanju prvi teT jih Srednja Evropa še dol« go ne bo dosegla. Zanimivo je, da nima no« bena država dobrega naraščaja. Kakor mi je izjavil tainik češkega Svaza .Tilek, sre* čava že desetletja na vseh mednarodnih prireditvah iste obraze. V tem oziru bomo morali tudi mi zastaviti vse svoje sile.
Še nekaj! Naši so se plasirali na zadnja mesta in marsikdo bo doma mislil, da je to neuspeh. Nasprotno moram pa povedati, j da je po športnih načelih ta rezultat brez* i dvoma boljši, kakor rezuPat onih 11 tekmo* ' valcev, ki so odstopili. Med temi pa so bili tudi Finci, Norvežani in Čehi. Kaiti startati in ko človek vidi, da se ne bo pla* sira! n3 ugodno mesto, odstopiti, gotovo ni športno.	A G.
Vojaški reprezentanci Za^eb : LfubHana 3 j 2 (2 s 1)
Zaslužena zmaga Zagrebčanov
V včerajšnjem srečanju se je zagrebške* mu vojaškemu moštvu posrečilo vdrugič premagati ljubljanski vojaški team. Pri tem ni zmaga številčno niti dovolj povdarjena. Ljubljančani bi bili prav lahko odnesli tu* di težji poraz in se imajo vsaj deloma za* hvaliti samo sreči, da so izšli iz borbe s še razmeroma ugodnim rezultatom.
Igralo se je ob naravnost krasnem vre« menu, le rahel veter je mestoma soposegel v igro. Na obeh straneh je nastopilo po par igralcev z bolj znanimi imeni, vendar je bilo zagrebško moštvo mnogo homoge* nejše od domačega.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Zagreb: Pavlovic^Globočnik, Rajkovič* Parac, Gmajnicki, Došen*Smederevac, Ma« tijašič. Križ, Gernac, KristL
Ljubljana: M i k! a v či č* V e ro všek, Novak* Ključec, Slamič. Schlegel«Pevalek, Dober* let, Čirovič, Erma" I„ Novak.
Igra je bila skoro ves čas odprta in je potekla v zelo živahnem tempu. Mestoma so Zagrebčani blokirali vrata domačih, to« da to je bilo le v trenotkih, ko je domač napad popolnoma popustil. Vodstvo so do* segli Zagrebčani po četrturni borbi, nakar je sledila živahna, odprta igra in šele proti polčasu je Doberlet z lepim strelom izena« čil. Že v naslednji minuti so Zagrebčani prav po nepotrebnem vnovič dosegli vod« stvo. Matko je izpustil lahko ubranljivo žogo. Ta rezultat je ostal do konca pol« časa. — V drugem polčasu je igralo ljub« ljansko moštvo proti solncu in z vetrom v hrbtu. Tempo se je v začetku podvojil in že v 10. minuti je Čirovič po lepi k-om« binaciji zopet izenačil. V tej fazi je bila igra naibolj zanimiva, n« obeh straneh se je vrstil napad za napadom, ki pa so vsi končali pred obrambama Vendar so bili zagrebški napadi v splošnem bolj nevarni in je domača obramba včasih le s težavo reševala kritične situacije. Tretji in zadnji gol so Zagrebčani dosegli iz nesporazuma med Novakom in Miklavčičem, ki sta bila nemara oba nemalo začudena, ko sta opa* žila žogo v mreži. Vkljub obojestranskim naporom ni bilo do konca nobenega zgo« ditka več.
Zagrebčani so bili, kakor rečeno, boljho* mogeno moštvo in so zlasti v napadu do« bro kombinirali. Zmago so gostje tudi po» polnoma zaslužili, ker so bili boljše mo« štvo. Od poedincev je omeniti vratarja, ki ie opravil svoj po<»el z mnogo sreče in tu* di poguma. Pri domačih so opravili polno« vredno delo samo Verovšek in Slamič, de* loma Doberlet in Čirovič, ostali so bili bolj ali manj pod povprečnostjo Lep dan je privabil razmeroma lepo število publike.
Tekmo je vodil g Deržaj Razen par raz« umljivih pogreškov v foulih je sodil dobro.
Po svetu
Hudo nas je te dni razočaral blatni St. Moritz.
Po impozantni otvoritvi in par uspelih točkah je olimpijado žalil — dež. Podrob« nosti o tem smo že objavili. Olimpijski odbor se je telefonično zvezal z vsemi večjimi zimskosportnimi središči Švice, a je povsod dobil odgovore, da dežuje in se taja. Fenomeni na ledu Thunberg, Ballan* grud, Evensen. Larsen itd. so že odpoto* vali v Oslo, kjer iih vabi velik miting. O točkah, ki so se izvršile vsaj deloma v redu, smo čitali še razne zanimive podrob* nosti:
Vojaški patruljni tek v nedeljo se je vršil v snežni nevihti. Zmagali so Norve« žani; posebna smola je spremljala italijan« sko patruljo pod vodstvom por. Silvestrija, ki je nekako sredi pota (po 15 km) izgubila enega moža. Na strmem robu je prišel na ledeno skorjo in padel. Zlomil je palico, ki ga je ranila v obraz: potolkel pa si je moč« no tudi koleno. Sedaj so se ostali trije — častnik, podčastnik m navaden vojak — izkazali prave športnike! Odvzeli so mu deloma opremo, ga za silo obveraR in vzeli s seboj. Ko so mu pešale moči hi je orna* goval v snegu, mu je spremljevalec šepe« tal:
«Drži se: še malo. za naše barve!« Pri*
so šele šesti in se uvrstili na četrto mesto. Pri i« tel ii so iih obiemali m polju* bovali! — Tudi švicarska natrulia je imela s svo?Tm častnikom križe. Sploh se je opa« žilo, da so oficirji najtežje zmagovali oa»
pore. O 50 km tekmi, ki je prinesla nepri* čakovano zmago Švedom, je treba reči, da je bila ena najtežjih, kar so jih kdaj vo* žili za prvenstvo. Med 11 »invalidi«, ki so vrgli puško v koruzo, imamo n. pr. vse štiri Francoze, 2 Finca, Poljaka, Švicarja, Norvežana, Japonca ia Ceha. Naši iant;e so se torej dr-žali izborno! Zmagovalec E. Medluad Je poštar po poklicu, ki je doma prevozil že stotine kilometrov za svoj vsakdanji kruh. Na cilju se Bi zmenU za zdravniško komisijo, ki ga je botela preiskati, temveč hitro odpeljal v svoj hotel. Rezultati, lcj smo jih objavili, še niso oficijelni, ker so se razni tekmovalci pritožili. Tako n. pr. so se pritožili Norvežani proti prvim trem Švedom, češ da so — vede ali nevede — prikrajšali progo za — 15 km I Norvežane preganjajo s protastom Nemci, ki prisegajo, da je njihov vozač Mfrge (5.) menjal snvuči (ne samo enp smučko), ki jih je pri padcu zlomil. Poljaki so se pa spravili nad Nemce, češ da njihove smuči niso bile tako zaznamovane kot na startu. Itd. Olimpijski odbor o teh protestih še ni sklepal, ker ima preveč t>os!a — z vremenom. Vsekakor Je nesrečni Jug prekrižal vsem udeležencem — še tilmske zvezde Lya Mara, E!!en Richter, Liane Haid hd. so med njimi — račune in po ne-po-treibnem zvišal izdatke — za preganjanje dolgočasja!
Še tri mesece nas loči od meddržavne nogometne tekme z Avstrijo, pa so v Zagrebu že pričeli — pripravljati. »Novosti« hočejo organizirati vlak »kibicev«; 500 bi jih radi zbobnalL To bo še nekam šlo, samo moštva nimamo pravega. Večii del bo Spličanov, istalo pa Lz Beograda; Zagreb bo dal pa »fcibice«. — Angleški {K>kal je vedno bolj privlačen. V zadnjem koiu so bila vodilna moštva (Everton, Huddersfield, LeicesteT Cšty itd.) tepena. Za finale vlada že sedaj ogromen mter^s; vršil se bo v We.mbley-stadionu, kjer je na razpolago 35 tisoč sedežev. Dosedaj se je javilo za ta mesta »samo« 350 tisoč prosilcev. Saj je že vse oddano 1 Par sedežev po kakih 300 Din bi bilo še dobiti. — Cehi so z Moravsko Slavijo v Grčiji, kjer se Jim pa ne godi prida. Doma kmajo danes zanimivo kolo za zlati pokal. — Graškj Sturm je šei na Reko in je proti Fiumani izgubil 1 : 8. To je m našega znanca malo preveč! — Bolgari so s svojimi zahtevami dvignili splošno zanimanje. Svoje olimpijsko moštvo so ponudili Madžarom, Avstrijcem in Cehom za visoke zneske, ki jih najbrže ne bodo nikjer sprejeli.
Dr. Peitzerju je pričela v Ameriki slaba presti. Amerika je v lahki atleUki preveč močna, da bi se Ji mogel en sam evropski atlet dalj časa ustavljati. Tako je doletelo tudi Peltzerja! 2e pri drugem startu v Chicagu je zasedel na 1000 m le drugo mesto (2 : 112). Zmaga! je Američan Ray Conger za kakih 9 m. Con ser dosedaj ni imel posebnega slovesal Se bolj nevaren tekmec je Lloyd Hahn, ki komaj čaka, da bi se srečala. Hahn Je tekel 1000 y samo 2 : 172, dočim je Peltzer tekel pri prvem nastopu enako progo 2 : 18.6. — Sicer se pa čaje, da je Nemec že pri treningu na Vk milje podlegel Spencerju. —
5	Hahnoin se bosta videla menda 29. t. tn. — PeJtzerJa, ki Je očividno v slabi formi, čakajo še porazil — Berlinska hodača Schwaa'o in Schmidt, ki sta tudi sedaj v Ameriki, sta prejela ponudbo v vSAini 25 tisoč dolarjev, če se udeležita transkontine-nialne hoje iz Los Angelesa v Newyork. Možakarja pa sta odklonila in ostala — amaterja!
Arne Borg )e oni ve!tk4 švedski plavač, ki ima aa vseb mednarodnih plavalnih mitingih prvo besedo. Sedaj je na turneji. Lz Berlina je šel v Magdeburg, Hamiover, Lkpsko in končno v — Prago. Zmaiguje, čim zleze v vodo! Na 100 m la 400 m prosto je zlagal z 1 : 0t2.8 (Ceh Mo-dricky 1 :05) ozir. 5 : 09 (domačin Pacosky
6	: 54 ali Antos 6 : 04). Kot prvi Je dospel tudi v staieitl 4 X 200 z 10 : 43.8; štafeta APK je ostala 5 sekund zadaj. — Borg pravi, da se sedaj ne bo več vozil okoli, temveč priče! trenirati za o!imip.ijado. Letos ga čakajo v Amsterdamu trdovratni nasprotniki (WeLssmii!ler, Avstralec Charlton, Ja<i>onec Takaishj, Netnec Ra-demacher, Spance itd.)! — Marta Norelms, ki smo jo oa tem mestu že često imenovali, je imagaia v Newyorku v prostem plavanju na 100 m in dosegla fencunenalen čas 1 : 05.41 Nov sveto^vTii rekord, toda s pridržkom!
Nemec Alfred G-aebelmann je prispel te dni z motornim kolesom s prikolico v Rim. Mož je na vožnji okoli sveta in se nahaja na zadaji etapi preko Pariza v Berlin. Prevozil je 14.000 kilometrov!
Današnje pokalne tekme. Danes se vr» ši prvo kolo tekem za pokal LNP., in sic&r na igrišču Ilirije ob 14. uri Svoboda : Re* ka in ob 15.30 Jadran : Krakovo, na igri« šču Primorja ob 14. uri Primorje : Panoni* ja ob 15.30 pa Slovan : Slavija.
Službene objave LNP. (Iz seje poslov« nega odbora 15. IL 192S, dodatno k včeraj« šnjim objavam.) — Verificira se s pravico nastopanja s 17. avgustom igr. Korče Da« nijel za ŠK Slovan. Igralci Stojičevič Miloš, Stojičevič Dušan in Arambašič Zivojin se bodo verificirali za SK Železničar, kakor hitro dospe odpustnica njihovega d-oseda« njega podsaveza BLPa. — Odkloni se za enkrat verifikacijo igr Bončaria Stanka za SK Jadran zaradi pomanjkljivosti v pred« loženi prijavnici. Povodom podsaveznih po« kalnih tekem se opozarjajo klubi, da igral« ci ,ki so bili čitani oz. verificirani s pndrž« kom, nimajo pravice nastopanja, ako po« slavni odbor izrecno ni razveljavil pridTŽ* ka. — Tajnik II.
SK Jadran. Danes ob 15. uri popoldne morajo biti sledeči igralci in reditelji na igrišču Ilirije: Logar P., Steiner, Zor, Rogač, Žnidarič, Pokom, Benedetič, Logar St., Perko, Brcar, Bončina, Banovec, Jamnik, Klier, Carl, Bezlaj, Valentič, Gartner. Gart ner Št. se opozarja zaradi donosa opreme na igrišče.
SK Slovan, nogom. sekcija. Danes ob 14.30 v naši garderobi sledeči igralci: Kor* če, Globelnik I. in II., Marchiotti I. in IL, Volkar, Kernc, Schlegl, Lombar, Ključec, čirovič. Rakuš, Bucik, Gregorič. Osterman, Černivec, Potočnik, Grm. — Tajnik.
ASK Primorje (nog. sekcija.) Danes ob 13.30 morajo biti zaradi pokalne tekme s Panonijo sledeči igralci na igrišču: Janči« gaj, Pisek, Pečnik, Sočan. \V!ndiš, Jug II., Privšek, Vrhovnik, Zvonko, Bauer. Terček. Reditelji: Pečar, Daneu, Corradini. Anžlo* var. — Ob 14. uri je obvezno fotografira« nje za sledeče: Jež, Daneu. Pišek II, Sinko« vec, Mrdian. Kukec — Načelnik.
SK litri f a, nogom. sekcija Danes ob 10.15 trening v Kolizeju za skupino II. — Načelnik.
SK litri ia. Seja predsedstva se vrši v ponedeljek 20. t. m. ob 20 v posebni sobi Kavarne Evropa — Tajnik I.
SK Natakar V torek, 21 t. m. ob 8 zJutTaj na igrišču Primorja trening tekma Poziva se sledeče igralce: Končar. Cizelj, Klassek, Grablovic. Ovsec. NVnnd. Zupan Petaros. Belak. Kos Siritič. Savenc I. in II., Razgoršek. Nečimer, SlTpničar, Davečar, Cenek. Roje. Ri*t. Beden. Narobe, Pavle, Bizjak, Bonča, Jančar. — Kape ta n.
Sven Hedin
mani švedski raziskovalec Centralne Azi« je, ki se nahaja že leto dni na novi ekspe» tficiji, sc je oglasil z dobrimi poročili o zdravju in o napredovanju svojega pods jetja.
Novo sredstvo proti tuberkulozi
Beograjska občina je sklenila, da priredi propagandni dan proti tuberkulozi. Ob tej priliki se je oglasil v »Vremenu« neki zdravnik dr. Ilijevič iz Štipa, ki trdi, da je izumil učinkovito sredstvo proti tej bolezni, tako zvani sirup Tusi-lago, s katerim da je zdravil že več let bolnike v najrazličnejših štadijih v raznih deželah, vedno pa s popolnim uspehom. Dr. Ilijevič predlaga odločujočim činiteljem, naj izberejo tri skupine bolnikov lažje, težje in najtežje vrste. Vsaka skupina naj šteje 12 oseb. Obvezuje se, da bo te bolnike popolnoma ozdravil. Če sprejmejo to preizkušnjo in bo zares uspela, bomo o stvari še pisali.
Samski davek na Angleškem
Tudi Anglija hoče uvesti davek na samski stan, in sicer za moške. To je tako razburilo angleško javnost, da se je oglasil v «Da:ly Expressu» neki državljan, ki je izlil vse svoje ogorčenje na pristaše tega projekta.
Na Angleškem imajo dva milijona in pol samcev. To število je res velikansko. Nastane pa vprašanje, če bi bili vsi ti samci tudi dobri možje.
Posebno povdarjajo, da ima Anglija zelo odlične ljudi, ki niso bili in ne bodo nikdar družinski poglavarji. Trije svetli primeri te vrste so lord Caslerose, sir Robert Horne in londonski škof. Vsi trije so stari strici, ugledni državljani in simpatični ljudje.
Zato postaja tembolj aktualno vprašanje, ali je finančnemu ministru dovoljeno, da obdavči ljubezen in zvestoba Samo fiskus brez duše lahko stori kaj takega ter izrablja občutke, ki so rodili junake, kakor so Tristan in Lzolda, Romeo in Julija in drugI
Zato zahtevajo Angleži, da se, preden bo zakon o davku na samce predložen parlamentu, sestane posebna komisija, ki bo ugotovila, koliko mladih Angležev ne sme pripasti pod ta zakon, ker so prosili ženske za roke, a so bili odbiti. Tudi pisec v «Daily Expressu» pravi, da ie na stotine neoženjenih starih fantov, ki so skušali ustvariti družinsko ognjišče, a jim to ni uspelo. List navaja primer moškega, ki je prosil devetkrat za roko ženske in je bil vseh devetkrat odbit Desetič, ko mu je uspelo, mu je pa žena pobegnila z nekim ruskim oficirjem. List pripominja, da še nikoli ni živelo toliko žensk, ki so odklanjale odgovornost za trajen zakon. Tudi samsko dekle je tipičen pojav naše dobe. Prejšnje čase je bilo sramotno za dekle, če je ostala samica, in so ji pra-
vili zarjavela devica. Danes je baš nasprotno. Samske ženske so ponosne na svoj stan in pravijo, da je človeku lažje biti samemu, nego živeti v družbi (Seveda samo toliko časa, dokler se ne prepričajo o nasprotnem stališču.)
Avstrija bo izplačala doklade za medalje
V finančnem odseku dunajskega parlamenta se je obravnavalo te dni vprašanje doklad na medalje iz svetovne vojne, ki jih terja od države okoli 10 tisoč avstrijskih državljanov, odlikovanih z zlato, veliko in malo srebrno medaljo. Že 1. 1924 so hoteli stvar rešiti na ta način, da bi odlikovanci prejeli enkratno odpravnino po 18.000 K, 9000 K in 4500 K. Odlikovanci pa so ogorčeno zavrnili to »napitnino« in čakajo vsaj na delno valorizacijo. Zdaj se predlaga odlikovancem enkratna odpravnina po 1500 S za zlato, 750 S za veliko in 380 S za malo srebrno medaljo, kar bi zneslo okroglo pet milijonov šilingov. Kritje bi se dobilo z izdajo dobrodelnih znamk, ki bi jih dalo v promet finančno ministrstvo. Stvar je za odlikovance tembolj razveseljiva, ker jim ne bo treba dokazati ponovno, za kaka junaštva so dobili odlikovanja, ki so zlasti pri nemških polkih deževala v obilni meri.
Brezžično urejanje železniškega prometa
Na nemških državnih železnicah uvajajo pravkar nov način prometnega signaliziranja. Gre za uravnavanje ran-žirnega obrata na progah, ki so daljše nego kilometer, in sicer s pomočjo radija. Ta čas preizkušajo dva sistema v Berlinu, Hammu, Halleju, F.rfurtu in Saalfeldu. Oba sistema uporabljata zračne prevodnike, ki so razpeti vzdolž ranžirnega tira. Pri prvem sistemu dobiva vlakovodja z zvonci znamenja, ki jih oddaja ranžirni vodja. Pri drugem sistemu se izvršuje brezžično s;gnalizi-ranje s pomočjo zvočnikov, torej radio-telefonično.
Kako je začel Ibanez pisateljevati
Nedavno umrli slavni španski pisatelj Vincente Blasco Ibanez je bil sin solidnega in mirnega državljana, ki je z grozo opazoval, kako se sin vdaja političnemu vrvenju. Svetoval mu je, naj se loti raje kakega boljšega in mirnejšega poklica.
»Ako že ne moreš biti brez razburjenja,« je dejal sinu, »piši sam zase romane, samo glej, da jih ne boš doživljal.«
Mladi Blasco je res poslušal očetov svet in je napisal svoj prvi roman »Conde Garzia Fernandez«. Mislil je, da bo delo na večne Čase obležalo na njegovi pisalni mizi, toda slučaj je hotel, da se je pojavil založnik, ki je delo plačal in ga izdal. Kadarkoli je Ibaftez pripovedoval to dogodbo, je vselej pristavil: »Niti pojma nimate, kako slaba je bila ta knjiga in koliko me je stala! V poznejših letih sem se bal za svoj pisateljski sloves in sem moral odkupiti vse neprodane izvode po pretiranih cenah.«
Zakonska Karolyjeva
V Pragi nastopata kot svetlovidca zakonska Karolyjeva, bi vzbujata veliko pozornost znanstvenega sveta. Gospa Karolyjeva je sposobna prebrati z zavezanimi očmi vsako zaprto pismo ali drugo štivo. kar izvršuie na takšen način, da je goljufija izključena, posebno še zato, ker se daje pri svojih produkcijah najstrožje kontrolirati po zdravnikih, učenjakih in novinarjih.
Posebnost njene svetlovidne metode je tudi v tem, da jo združuje s telepa-tijo. Ona sedi z zavezanimi očmi pred občinstvom, s hrbtom obrnjena proti njemu, mož sedi daleč od nje ter drži v roki pisanje, ki ga naj žena prebere. Pisanje pa mu izroči kdorkoli iz občinstva. Med izvajanjem ne spregovori gospod Karoly niti najmanjše besede, znanstveniki, ki so oba kontrolirali, pa so pazili tudi na to, da ni mogel niti kako drugače dajati znamenj svoji ženi.
Ameriška razorožitev
Del nove ameriške vojne mornarice, ki so jo zgradili lansko leto. — Spredaj letal« ska ladja aSaratoga*, ki nosi več nego ICO avijonov, hidroavijonov in zrakoplovov.
Rdeči vojaki se vadijo za mir
Slika nam kaže vojake sovjetske armade, ki se vadijo ob zabojih s peskom v umet«
nosti fortifikacije.
mora ostati Vafe volneno blago. Ni dovolj, da so volneni izdelki topli, dokler so novi, temveč da ohranijo to lastnost tudi še po večkratnem pranju. Kosmati šali in rute morajo izgledati slej-
koprej kot nove. Dosežete pa to pri Vaših izdelkih zlahka. Uporabljati morata za pranje le >LUX« in se ravnati točno po navodilih o uporabi >Luxa«. — Volnenih stvari se ne sme namiliti, ne drgniti ia tudi ne kuhati, temveč samo potopiti v mlačni raztopnini »LUKA« in stiskati oenečo raztop-nino večkrat skozi blago. >Lux< ima tako čistilno moč, da odvzame pena vse madeže. V porabljajte radi tega samo »Lux«, ker le ta Vas obvaruje pri Vaših volnenih izdelkih vsake škode.
Zato imejte doma vedno za->LUXAc,
Sicer pa so kakšni triki težko verjetni že zato, ker je bil Karoly pri poskusih pod strogim nadzorstvom včasih za dve, tri sobe oddaljen od sobe, kjer je sedela Karolyjeva in je ta navzlic temu čisto točno podala vsebino poljubnega pisanja, ki ga je držal v rokah. Karoly pravi, da bi lahko stal na njegovem mestu in v njegovi ulogi vsak človek, ki ima nekaj izurjenosti v telepatski stroki. Stvar bodo še preizkusili. Zanimivo je tudi to, da dajeta Karolyjeva informacije o vseh, ki so se med vojno izgubili. Takšne informacije so se izkazale vsaj do zdaj kot pravilne.
Rakete, ki plovejo skozi vesoljstvo
V Društvu avstrijskih inženjerjev je imel neki dr. Franc Hoefft predavanje o svojih poskusih za rešitev problema o vožnji preko zemeljske atmosfere. Upoštevajoč vse matematične in fizikalne zakone, je sestavil modele za osem raket, s katerimi bi bilo baje mogoče uresničiti to dolgo gojeno misel človeških možganov. Manjka mu samo denarja, da bi mogel v praksi dokazati svoje trditve.
Model št. 1 je registrirna raketa, ki jo je treba dvigniti z balonom do višine 10.000 m. V tej višini prične delovati že prej na tleh pripravljeni mehanizem in raketa šine z neznansko brzino avtomatično v višino 100 km. Ko dospe tia. to se nravi, ko oreneha delovati nje gonilna sila, se otvori pod njo neke vrste padalo, ki nosi kakšen kilogram te-
žak meteorograf. To padalo se vrne počasi na zemljo. Za ta model uporablja kot gonilno silo alkohol in 71 tekočega kisika.
Modela št 2 in 3 služita istotako za

i. . -' v '

'■-'Pa
I m
Poljski «ženski policaj» na vilnski ulici
Ivan Albrecht:
Edov poset
Sam ne vem, kako se je prav za prav pričelo. Nekšen čuden nemir me je mučil, nekakšno notranje grizenje, ki si ga nisem znal pojasniti. Ako si mislim človeka, ki je obsojen na smrt, se mi zdi, da mu mora biti tako pri srcu, kakor je bilo meni tiste dni. Mučila me je jedka skrb, ne da bi bil mogel reči, kaj me skrbi. Ko sem šel po cesti, sem se vča-si nenadoma zdrznil ln obstal. Najne-znatnejša malenkost me je katerikrat tako prestrašila, da sem pobledel in jel drhteti ko trepetlikov list. Izmenoma me je kuhala vročina in polival mraz, a toplomer mi je vedno kazal normalno temperaturo. Misliti nisem mogel nič, to se pravi: nikoli ne tega, kar bi bil sam hotel. Tudi sicer so bile moje predstave tako nekam medle in zverižene, da sem se jel bati katastrofe. Poleg tega sem zagledal na večer prvega dne teh zagonetnih motenj par čevljev, ki se niso hoteli ganiti od mene. Začel sem uživati razne praške in si izpirati oči, toda zaman! Čevlji so mi ostali zvesti .. .
Še hujše je bilo, ko sem naslednje dni zagledal tudi človeka, naposled prav celega človeka poleg sebe, le glave ni
bilo. Ne morem sicer reči, da bi ga bil izprva čisto jasno videl, vendar se nisem mogel iznebiti dojma, da ga vidim nekako tako, kakor vidi človek v poznem mraku obrise gora, bolj v slutnji nego z očmi.
Zdravnik, ki sem ga vprašal za svet, je izgovoril nekaj učenih besed. Ko sem mu omenil, da mi z latinščino in grščino ni nič pomagano in da nisem prišel zaradi teh dveh jezikov k njemu, se je razjezil, češ da sem domišljav in da kot Iajik niti ne vem, kako sveta in vzvišena je medicinska veda.
Nisem mu ugovarjal, zato se je tudi kmalu umiril in mi je naročil, naj opustim alkohol in nikotin. Pojasnil sem mu, da sem alkohol že zdavnaj opustil in da sem, čeprav nerad, voljan dati sedaj še tobaku slovo, ako mi je on porok, da me potem zapusti neljubi spremljevalec.
»Bomo videli,« je menil kakor v zadregi. »Ako ne zaleže, bo treba kore-nitejšega zdravljenja.«
Zdaj se mi je zdel preveč prijazen. Opazil sem čuden smehljaj v njegovih očeh in takoj sklenil, da ne pridem več k njemu po pomoč. Korenito zdravljenje, to je blaznica! Ne boš. prijatelj!
Res sem opustil tobak in vžival praške, toda izpremenilo se ni zbog tega
nič. Obrisi mojega spremljevalca so bili uro za uro jasnejši in razločnejši. Spoznal sem že barvo obleke. Siva je bila in lahno zelenkasto rižasta. Njegov korak je bil majav, kakor da hodi neznanec po vzmeteh. Z rokami je venomer gestikuliral kakor v živahni debati. — Kadar sem hotel kaj razmisliti, mi je šinila vmes brez zveze z mojimi čisto druga misel, kakor da je njegova. Dan in noč isto, samo čedalje hujše, I dokler ni deveti dan prišlo že tako da- \ leč, da niti svojega govorjenja nisem mogel več obvladovati. Spominjam se, da me je vprašala žena, kdaj pridem k večerji, jaz pa sem ji odvrnil:
»Vse to je nerazumljivo in nedopovedljivo, ker ni mogoče dobiti prave zveze za občevanje —.«
Ko sem to izgovoril, sem se takoj zavedel, da sem povedal nekaj, kar ne znači odgovora na njeno vprašanje, vendar si nisem mogel pomagati. Samega sebe sem se zbal, a žena je vsa obupana zadrhtela pred menoj:
»Za Boga, lezi, saj vidiš, kako si bolan! V teh dneh te je vzelo za cela leta. Samo v zrcalo se poglej!«
Zrcalo je res potrdilo njene besede. Bil sem kakor mrlič, ki se je na čuden način predramil, v življenje. Poleg tega , pa mi je zrcalo potrdilo tudi drugo gro- '
zo. Poleg sebe sem namreč v zrcalu zagledal še razločneje sliko neznanca, ki se opleta in mahedra z rokami. Kakor iz sanj sem moral reči:
»Je vse zaman! To sta dva svetova, a posrednika ni vmes, občila ni . . .«
Ženin jok me predrami, toda misliti ne morem nič več. Silna tesnoba me prevzame, občutek takšne blazne groze, da bi planil in bežal, bežal do smrti. Pogled v zrcalo je zdaj še hujši: neznanec ima že tudi obraz, grd in spa-čen obraz starca, ki se mu pa vendar pozna, da v resnici še ni star. Kremži se in odpira usta, kakor da hoče govoriti — in vendar nič ne pove. V besnem strahu odskočim in bi bil gotovo pobegnil, da ni bila žena med tem skrivaj zaklenila vrat. Obupan se vržem na posteljo in zatulim. Strašen je ta glas, kakor krik zveri se zdi celo meni samemu. Na vso moč se trudim, da bi molčal, a vedno me nekaj primora, da zatulim. Zarijem se v blazine in mežim. Za nekaj časa strašno občutje preneha, kakor hitro pa odprem oči, zagledam neznanca poleg sebe. Zdaj je mirnejši in tudi z rokami ne krili več. Ko ga tako strahoma motrim, začutim silno bolečino, ki se od trenutka do trenutka stopnjuje. Kakor da se vse trga in ruši po meni, se mi zdi. Taka utrujenost me
obhaja, da ne morem niti pogledati niti izreči besede. Nekdo me nekaj vprašuje, toda glas razločim samo napol in ne razumem zmisla besedi. Hujša in hujša je bolečina, ki jo spremlja občutje prijetnega olajšanja. Tista čudna skrb nekako gineva. Nazadnje čutim, da ni niti za las nerazboljenega več v meni, skrb pa je skoro čisto izginila. Samo tako .prav oddaljeno se še javlja slično tistemu občutku, ki ga ima človek, kadar ponehava zobobol. Potem iznenada tolikšna sunkovita bolečina, da me vsega zvije — in nič več — Nič, čisto nič---
Ko se zopet zavem, stojita pri postelji zdravnik in moja žena. Oba sta videti prestrašena, jaz pa se počutim čisto dobro. Neznanca ni več kraj mene in tudi skrbi in bojazni ni več. Žena mi pove, da je čula pri meni vso noč, ker da so me mučili grozni krči.
»Ali ti je zdaj odleglo?«
Jaz se smejem. Saj mi ni nič, prav čisto nič.
»Ali je pošta že tu?«
Žena mi da časopis in ostalo pošto. V prvem pismu, ki ga odprem, mi sporoča gospa N., da v zdravilišču umira prijatelj Edo Lukanovič, ki da me vedno kliče v deliriju. Ako mi je količkaj mogoče, naj sa posetim.
avtomatično znanstveno raziskavanje najvišjih zračnih plasti Model št 4 je namenjen poštnemu prometu. Konstruiran je tako, da bi mogel v pol ure prenesti poštni paket iz Evrope v Ameriko, v 55 minutah 40 sekundah pa n. pr. z Dunaja na Novo Zelandijo. 5. model predstavlja 300 do 400 ton težko raketo, ki bi služila osebnemu prometu proti luni, ki bi se ji približala z II km končne brzine na 200 km oddaljenosti S pomočjo padala bi se vrnila »pet na zemljo. Model 6 je raketa, ki bi dosegla površje lune. Nosila bi $ seboj 5 kg magnezijevega praška, ki bi se na mesecu vžgal in razvil tako silno svetlobo, da bi jo lahko opazili z dobrimi daljnogledi na zemlji. Z raketo št. 7, ki bi tehtala 600 ton, bi dospeli v 40 do 50 urah do Marsa in Venere, v 78 urah na Merkur, v 138 urah na Jupiter, v 200 urah na Saturn in v 285 urah na Uranus. Z modelom št. 8 pa bi se sprehajali s hitrostjo 27 km na sekundo lahko po svetovnem prostoru do drugih solnčnih sistemov. To bi bil kolos. ki bi tehtal 12.000 ton. Ampak, kakor rečeno, dr. Hoefft nima denarja, da bi z dejanjem dokazal pravilnost svojih računov.
Ženski advokati nimajo uspeha
Iz Pariza javljajo o popolnem neuspehu tega novega ženskega poklica. Za pripustitev k advokaturi so se pariške žene potegovale zelo dolgo in je bil naval žen v odvetništvo zelo velik, kio se je pariška odvetniška zbornica udala zahtevam ter pripustila ženske zagovornike v sodno dvorano. Kmalu pa se je pokazalo, da nežni spol ni kos temu delu. Druga za drugo so začele odvetnice opuščati svoj poklic in preteklo 'eto so se vrste odvetnic skrčile za novih 40 članic, ki so se raje posvetile drucim poklicom ali pa se otele v pristan sv. zakona.
Gad je niso takšna reč
Ceškj zoolog Roesler je objavil v pri-rodosiovni revi„i »Lotos« zanimiv članek o gadih, v katerem trdi, da te kače niso tako nevarne, kakor si po navadi mislimo. Lansko leto so oddali ob testim na Češkem 1125 gadjih olav, 1398 gadov so opazovali, uradi so torej ugotoviii 25!3 gadov. Vseh teh 2513 kač pa je samo v 7 slučajih pič Io človeka. Vsi opikanci so kmalu ozdraveli, sploh so silno redki takšni slučaji, da ljudje zaradi gadjega pika umrejo. Nekoliko bolj pogostoma poginejo majhne živali, kakor psi, ptiči itd. Dostikrat pa se gadom tudi napad na man še živali prav slabo obnese. Roesler sam je opazoval nekeca dne, ko je pičena kokoš usmrtila gada; kakšno uro je kazala znake zastrupljenja. potem je bila zdrava kakor prej. Ponoči je gad v splošnem nevarnejši nego podnevi. Če rano izsesaš ali izžgeš, sj se pred posledicami pika največkrat dovolj obvaro va!. Iz previdnosti pa je seveda potrebno, dq greš takoj k zdravniku.
Velikan zajtrku je
Lofty je po vsem svetu znan orjak, ki se razkazuje v varijetejih. Pravijo, da je najvišji človek na zemlji. Meri devet čevljev in tri palce — malo manj nego dva vzravnana Prešernova vojaka. če bi eden balansira! na glavi drugega. Da bo mera polna, ga ne vidiš nikoli, če ne v družbi roko v roki s pritlikavcem, ki ga je Bog ustvaril natanko za tri četrtine nižjega. Tako hodita Po svetu in služita lepe denarce. B io bi pa tudi žalostno, če bi ne bili denar-ci lepi. Sam Bog ve, kakšen zaslužek bi si morala izbrati v tem slučaju, da bi jima zadostovalo za kritje najnavad-neiših živijenskih potreb. Zadnjič na primer je povabil sam angleški ministrski predsednik oba neločljiva harmonična ekstrema k sebi na zajutrek. Brez velikih ceremonij so ju posadili v obednici za mizo in so pričeli jesti. Pritlikavcu je bilo kmalu dovolj. Niti omembe ni vredno, kar je snedel. Tudi ministrski predsednik in nekateri povabljeni ministri niso dolgo tekmovali. Na mejdanu je ostal samo Lofty. Naj-prvo je popil tri krožnike juhe. Nato si je pritrdil dušo s petnajstimi jajci. Tedaj
si jo ie začel priveaovati s celo skledo prekajenih rib. In končno si jo je privezal z ogromnim beefsteakom — za sedem običajnih možakov bi ga bik) dovolj. Vmes se j« založil s trinajstimi maslenimi kruhl. In nato si je žalil prebavo z devetimi Čašami čaja. To se je Imenovalo samo zajutrek. Ministrski predsednik, ki ga je med to proceduro opazoval s strmečimi očmi, se je nagnil k njemu in mu pošepetal. da se nj čutil še nikoli tako majhnega kakor v tem hipu, ko je sedel poleg njega. »Ampak, če bi bil Lofty angleški ministrski predsednik«, se je oglasil neki minister s hudobn'm jezikom, «bi bilo njegove veličine kma'u konec«. Iz tega je razvidno. da si Lofty z ministrskim predsedovanjem ne bi mogel služiti vsakdanjega kruha (trinajst hlebcev samo za zajutrek) ln da je bolie. če se ne vmešava v politiko in če nastopa v varijetejih.
Dijaška sala
Gojenci neke trgovske šole so si dovolili šalo, da so za neki dan ob 8. zjutraj naročili na Boulevard Malesherbes okoli 300 avtotaks. Nepopisnu zmešnjavo so opazovaij hudomušni dečki izza bližnjih vogalov in iz njih razbrzdanega veselja je polici ia posnela, za kaj gre. Bila je kos silnemu prometu in je avtomobile v četrt ure razposlala na vse vetrove. Imela pa je, kakor po navadi v sličnih slučajih, smisel za šalo mladine in ni napravila nikake kazenske ovadbe.
Izlet Poljakov na nase morje
Na pobudo znanega poljskega poto-pisca in raziskovalca Ossendowskega pripravlja Društvo prijateljev Jugoslavije v Varšavi izlet na našo jadransko obalo. Izlet bo imel glavni namen, da se izbere me^to za Poljski dom. ki ga na našem Jadranu namerava zgraditi omenjeno društvo.
Potovanje sc začne sredi aprila in pridejo slovanski gostje k nam preko Benetk. Trsta in Reke. Od Sušaka do Dubrovnika se bodo gostje vstavljali po nekoliko ur v vsakem kraju, da si ogledajo teren za stavbo. V Dubrovniku, Splitu in Kotoru, odkoder posetijo tudi Cetinje, se bodo poljski izletniki mudili dlje časa Preko Bosne odpotujejo tudi v Beograd, kjer bodo ostali dva dneva, nakar se začetkom marca vrnejo preko Subotice in Budimpešte v domovino.
Stari novorojenci
Kakor poročajo češki listi, je te dni sresko poglavarstvo v Libercu dalo vpisati v spisek novorojence v občino Rožni dul 19-letno Boženo in 18-letnega Oldficha Votočka. Vsled velikega in dolgotrajnega spora, ki ga je vodil oče obeli s cerkveno oblastjo, nista imenovana mogla v teku 19. oz. 18 let biti niti krščena niti zapisana v matično knjigo. Ob rojstvu hčerke 1. 1909 je namreč oče Votočka zahteval, da se dete zapiše v matično knjigo v češkem jeziku, kar je nemški župni urad v Libercu ogorčeno odbil. Oče pa je takisto energično odklonil krst. Leto nato so Votočkovi dobili še sinka, ki je bil deležen iste usode. Otroka sta dobila doma imeni Božena in Oldfich ter sta rasla in uspevala na veliko pohujšanje nemških katoličanov v Libercu Začel se je spor za krst in vpis v matično knjigo, ki je preromal vse cerkvene instance. Tik pred svetovno vojno je praški nadškof predlagal župnemu uradu in staršem d vojezičen. latinsko - češki vpis. Oče Votočka je ta kompromis odklonil in oblasti so si dalje ubijale glave s čudnim slučajem. Tako stanje je trajalo do razsula Avstrije, nakar se Votočkovi niso več brigali za stvar. Božena pa se je hotela te dni omožiti in potrebovala je dotičnih listin. Sresko poglavarstvo je odredilo vpis obeh skoro polnoletnih otrok v matično knjigo med novorojence, nakar je sreski poglavar takoj noročil Boženo. Oba mlada Votočka se nista dala krstiti in sta ostala izven cerkve, ki iima je v naj-nežnejši dobi iz nacijonalnega šovinizma odrekla sprejem.
Atoski menihi kličejo Društvo narodov na pomoč
Ruski samostan na gori Atos je poslal Društvu narodov prošnjo, naj bi prisililo grško vlado, da bi lojalno izpolnjevala svoje obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom lozanske pogodbe. Takrat se je Orška vlada kot nova gospodarica Svete gore svečano obvezala, da bo izpolnjevala do meniške ljudovlade iste dolžnosti, ki si jih je nalagala celo Turčija. Toda prva reč, ki jo je nato storila, je bila ta, da je svojo besedo snedla. Zaplenila je vse poljedelske obrate, ki so jih samostani v svrho preživljanja vzdrževali v zaledju. In ker je celo živalim samicam za-branjeno bivanje na Atosu. si menihi niso mogli pomagati niti z živinorejo. Grške samostane je Grška podpirala, za druge se ne zmeni. In ker ne dobivajo ruski menihi od nikoder nobene podpore. jim preti nevarnost, da umrejo gladu. Zato so se obrnili na Društvo narodov.
Nezakonski otroci v Pragi
Glasom statističnih podatkov se je lansko leto rodilo v Pragi 10.092 živih otrok, od teh odpade 2412 na novorojence v prvem letu zakona njihovih staršev. Zanimivo je. da je od teh prvorojencev prišlo na svet v prvih šestih mesecih zakona skupno 1148 ali 47.6 odst. V sedmem in devetem mesecu zakona se jih je rodilo 562 ali 23.3 odstotkov. v desetem in enajstem mesecu zakona tedaj pravih zakonskih otrok, pa 702 ali 29.1 odst. Od vseh lanskih prvorojencev je tedaj v Pragi ie 29.1 odst. pravih zakonskih otrok.
Instrument
Osmoiolee se je sprehajal zvečer s svojim dekletom, ravnateljevo hčerko. Hipoma zagleda, da mu prihaja naproti ravnatelj v lastni osebi. Hitro opozori punico na pretečo nevarnost, jo zakrije s svojim plaščem, jo vzame na roke in jo nese mimo ravnatelja. Ta ga je spoznal. »Odkod pa, odkod?« ga vpraša. »Iz glasbene šole. gospod ravnatelj.« mu odgovori dijak. »Kaj pa nosite s sabo?« — »Vijolončel, gospod ravnate!' « — »Tako. takn' Vijolončel — lep inštrument je vijolončel. Le pridno se vadite na njem.«
Anekdota iz Rusije
Predsednik izvršilnega odbora M;hail Ivanovič Kalinin se je do svojega visokega položaja povspei prav iz preprostega kmetiča. zato še vedno rad zahaja med kmečko ljudstvo, da ga povpraša po njegovih težnjah. Pri neki inšpekciji v tulski guberniji prideta k njemu dva mužika in Kalinin ju jovijalno povpraša: »Kako je kaj, zemljačkl?« »Slabo, slabo Mihail Ivanovič.« »Kaj vam dela težkoče? Je slaba letina ali so vam davki previsoki, ali mi-licija (policija) ne postopa dobro s kmeti?«
»Ne. Mihail Ivanovič.« pravi prvi kmet. »Nad letino se ni p:itožiti. davki so veliki, ali navadiš se jih in z milicijo ni težkoč. haš ii čašo vodke, pa se ž njo pomeniš kakor z rodnim očetom.« »Kaj pa vas teži potlej?« »Zlo je v tem, da nimamo hlač. Mihail Ivanovič. Vs3k kmet ima samo po ene in kadar mu jih žena pere na potoku. mora sedeti doma. Ves dan pre-
«Zakaj držite svojo roko vedno v desno smer?»
«To je vse, kar mi je ostalo, od razbite, ga avtomobila.«	<zSfindagxnissei>.)

Ide, preden so oprane in suhe. Tako gre delavnik v izgubo.«
»C, to še ni tako hudo,« odvrne Kalinin. »Na svetu so kraji, kjer kmetje niti po enih hlač nimajo.«
»Kje neki je tako, za pet ram božjih,« se čudi kmet. »Na primer: V Južni Afriki« Drugi kmet. ki je doslej molčal, se popraska za ušesom: »Aha. tam imajo sovjefre gotovo že najmanj trideset let.«
„Milostiva" posebne sorte
V	Dortmund je prispel ob priliki zadnjih konjskih dirk mlad inostranec in se je etabliral v enem tamošnjih naj-elegantnejših hotelov. Plačal je takoj za ve$ čas, ki ga je mislil v tem mestu prebiti, toda doma ga ni bilo skoraj ni-
j koli, ker je prisostvoval vsem tekmam j in drugim prireditvam, ki sc bile ž cji-mi v zvezi. Na eni teh prireditev se je seznanil z mlado damo, ki jo je povabil v svoj hotel na kosilo.
Med kosilom se je napil in je tako razgrajal, da >e poprosil ravnatelj »mi-lostivo gospo« naj odvede »gospoda moža« v sobo spat. Dama je ostala kakšno uro v sobi svojega kavalirja. Ko se je ta vzbudil, je opazil, da mu je zmanjkalo iz denarnice 500 nemških mark. Naznanil je tatvino policiji, ki je »milostivo« kmalu izsledila. Bila je hči j zelo bogatili in uglednih staršev, denar pa je izmaknila zato, ker ji ga ti niso hoteli dati za obisk konjskih dirk. Jasno, da ga je morala vrniti.
Iznajdljivi jetniki
Wahonova jetnišnica v Lrverpoolu je bila prisiljena, da svojo bogato biblioteko temeljito revidira, ker se je izkazalo. da inteligentnejši letniki dobijo v knjigah polno izpodbude, da varajo jet-niško upravo. Kurat jetnišnice, ki opravlja obenem posel knjižničarja, se je čudil, da si jetniki posebno radi izposojajo neko medicinsko delo. Svoja opazovanja je javil ravnatelju, ki mu tudi ni šlo v glavo, zakaj bi njegovi varovanci stikali po medicinskih knjigah, ko ima jetnišnica na razpolago par dobrih zdravnikov in izvrstno opremljeno bolnico Prečkava na je dognala, da je bila ta medicnska knjiga zato tako splošno priljubljena, ker je vsebovala natančne podatke vsakovrstnih bolezenskih simptomov in je jetnikom služila kot izvrsten vodnik za s;rnuliranje raznih bolezni. Res je bila ietniška bolnica vedno polna in ker se od tod lažje pobegne, si je vsak obsojenec skušal pridobili potrebno medicinsko znanje, da je prišel korak bližje k zlati svobodi.
Ameriški bar v Berlinu
V	Berlinu, ob Kurffirstendammu, otvorijo v bližnjih dneh bar po ameriškem vzorcu. i\ad vhodom se biešči že
- sedaj napis: «To je restavracija za člo-I veka. ki se ne preobie, ker si hoče ohraniti telo vitko in duha svežega.« Berlinčan. ki mu vsi dosedanji napori ameriških jazzbandov in aimeriških plesnih gibov niso premamili debelosti, se bo poskusi sedaj torej lahko na visokem stolu ob dolgi barski mizi in z vsemi jedrni ter pijačami, ki mu jih bo nudila kar cela restavracija: «:ci-cream -soda». «sundac», »crushed fruits«, »griddle cakcs» »corned dogs«. «uraf-fle bakers« in <toasted sandwiches» — sa-me dobre reči. ki jih mi ne poznamo niti po imenu in kaj šele (hvala bogu!) po okusu.
Barska miza ie tako urejena in s stroji opremljena da bo na enem koncu s temperaturo ničle izdelovala iede-ne pijače in ledi. na drugem koncu pa diametralno nasprotne ob temperaturi 100". To, kakor tudi prirejanje vmesno temperiranih užitkov se bo vršilo avtomatično pred očmi jedcev in r.a elektriko. Vse baje silno poceni, brez napitnin. Za one. ki ne bi hoteli biti prav stoodstotni Američani, bodo točili seveda tudi še starosvetske dobrine: vino. pivo. žganje, likerje... Prohib:ci.ia za Ameriko ki priroma v Evropo ne velja več. to se razume; Američani so nanjo menda tako ponosni, da jo grejejo in ljubosumno čuvajo samo pri sebi doma.
Oprema berlinskega ameriškega bara bo izvršena v tistem kolonijalnem slogu ki so ga uvedli Ang'eži pred več nego sto leti v Ameriki. Tako daleč
Vse jc pripravljeno za slavnost
kaj pa, če katerega izmed gostov nenadoma začnejo mučiti bolečine? Izpololni priprave z 1-2
Aspirin
tabletama
ki trenotno ublaie katerikole bolečine.
Zahtevajte pa vedno originalni zamol
ki te ipozna n_ > modro-belo-rdeči varstveni znamki
Edo, siromak! Paraliza ga je strla v najlepši moški dobi! ...
Zdravnik se poslovi, a jaz pojasnjujem ženi:
»Veš, prijatelja sva izza mlada! Dober dečko. — Silno sva bila nekdaj navezana druga na drugega. Še majhna dečka sva si prisegla, da se javi »drugemu«, kdor prvi umre —«
Zunaj pozvoni. Pismonoša z brzojavko. »Lukanovjč mrtev,« kratko'javlja gospa N.
Nervozno se odpeljem v zdravilišče. Ko zagledam mrtvega prijatelja, takoj spoznam neznanega spremljevalca, samo bolezen je tako spremenila njegov obraz, da ga v viziji nisem mogel spoznati.
Gospa N. pripoveduje, kako je Edo trpel in kako ga je vilo zlasti zadnji večer. »Ob devetih so ga popadli sunkoviti krči, ki so trajali vso noč, dokleT ni proti jutru izdihnil!«
Zdaj povem gospej N. svojo zgodbo. Vsa strmeča posluša in si otira solze.
»Moj Bog. moj Bog.« ponavlja polglasno in plaho pogleduje mrliča, ki pokojno leži med cvetjem in svečanu...
Miran Jarc:
Zgodba o klobuku
»Pa najsi pride iz nas najviharnejši rušilec, pozdravit ga moramo. En sam trenutek v Džingiskanovem življenju je veličastneiši in obsežnejši od vsega življenja kakega povprečneža!« Vsi smo se osuplo spogledali. On pa se je trudno nasmehnil in — morda, da bi upravičil svoj nenadni napad — je začel pripovedovati: »Ali naj sežem v svojo prošlost? Tedaj se ne boste čudili, odkod moj odpor proti lenobnemu zaviranju razmaha ln razvoja. Bilo je v tretjem razredu gimnazije. Imeli smo profesorja zgodovine, ki je bil nad vse čudovit človek. Ta odurni vzgojnik — siploh vzgoja, hm, — je bil naijbrže iz-grešil svoj poklic. Namesto da bi bil stružil polena, je stružSl mlade ljudi. Zgodovina je bila po nuegovih nazorih ogromna knjiga števil, rodovnikov ln bitk in zato učiteljica življenja. Takšno struženje je bilo morda do sila zabavno kakor je navsezadnje za koga tudi sila zabavno vedenje norcev v vodstvih podjetij, uradov h? držav. Jaz pa se nisem hotel sprijazniti s takim vzgojništvom in tisti šolski strugar mi je morda že z obraza bral grešno klju-*»®vala©«t
Primerilo se je. da me ie nepripravljenega poklical na oder.
»Rodovnik Habsburžanov od Rudolfa I. dalje! . . .«
Molčim.
»No, govorite, pišite!«
Molčim. Mislil sem, da se prizor zaključi s koncem, kakršen ie običajen ob taki priliki. Toda ni se zgodilo tako. ampak strugar me je pogledal z neznansko strupenim izrazom en še preden sem se utegnil pripraviti na miren odhod, ie zagrmel: »He kai norčujete se? Zakrknjeno molčite? Ne znate rodovnika? Tisti prokleti šVant vam je več kakor Habsbur/ani?! (»Škant« — to je bila vfjolina. ki sem se je takrat učil z vso vnemo, medtem ko je naš profesor kazal nagonsko mrž-njo proti glasbi.)
V meni je vzkipela jeza kakor nikoli dotedaj. Ob nrofesorievem vzkliku je buknil ves razred v smeh. Začutil sem demagoški vpliv tega vzgojitelja na mn«o?ico sošolcev, ki so se mi iz srca smejali in tako pritrjevali temu stru-garju. Planil bi bil nanj in mu dal zaušnico. Al! nič nisem storil.
On pa je zagrmel nad mano: »Pojdite v klop in vstopite med ogrske cigane!« Čudno: nenavadno miren sem položil kredo na mizo in sem se okrenil, da bi
odšel z odra. Pri tem pa sem z roko namenoma zadel ob profesorjev klobuk na pisalni mizi. da je odletel pred prvo klop. kar me ie navdalo z velikim zadoščenjem. Toda v prav tistem trenutku me je nekai prisililo, da sem se ponižno sklonil in skrbno pobral klobuk, pazljivo obrisal progo prahu na krajcih in z resnično spoštljivostjo pokižil klobuk spet na mizo. Menda mi je profesor zaklical- »Neroda.« Toda dobro še vem, da se mi je celo ta vzklik zdel silno prijeten in očetovsko mil, in da sem v vsei tej skesanosti doživljal celo slast in sem se skušal profesorju, ki me je bil do dna užalil, prikupiti. To ostudno samo<ponižanje je bilo prikipelo iz nagona, ki vlada nas vse. iz nagona tiste lenobne dremavosti, iz vdanosti m iz strahu pred usodno odločitvijo. In zato se resnično bojim za nas vse . . .«
»In?« Nekdo izmed nas se je vprašujoče ozrl vanj. »To ie vse . . Ali ni dovolj nazorno?« je odvrnil. »Česa ste neki pričakovali?«
Po vsej Sloveniii gre glas, le	ie za nas!

smo baje po zatrdilu barskega vodje od prave prehrane. To najbrže ne bo pretirano. Samo človek ne razume, zakaj bi moral postati vitek baš če pije in je električno pripravljene dobrote, silno poceni in kolikor se mu zljubi, in če že postane vitek, iakaj na bi bila baš vitkost znak za — pravilno prehrano?
Premeteni umetnik
Neki pariški poet. ki mu občinstvo nI hotelo tako pokupiti del. kakor bi njemu prijalo, si je izmislil originalen način rekiame. Naznanil je. da bo čital svoje pesmi v levji kletki nekega cirkusa. Naval na ta recitacijski nastop je bil ogromen, levi so bili čisto presenečeni, tako da so pozabili drznega poeta požreti in še tekom predstave se je prodala zaostala naklada zadnje poetove zbirke.
Seveda ni niti takšen način zoologič-ne reklame med umetniki nov Pesnik Gerard de Nerva! je delal propagando zase na ta način, da je vodil na bui-varde živega raka s seboj na vrvici kakor psa. Pesnik in slikar Rossetii si je omislil slona, ki mu je čistil okna. Ljudje so se začudeni ustavljali pred njegovo hišo in povpraševali za ime in oora-vilo gospodarja tega nenavadnega služabnika. Tako je postal Rossetti znan.
X Konec julijanskega koledarja iz AIe» ksandrije poročajo, da se je tam zboruio« či sinod grško»pravos!avne cerkve odločil uvesti s 1. oktobrom tega leta gregonjan* ski koledar v vsem območju vzhodne cerkve.
Dr.oetker-
IEVIAA
backinom
Naiboli preizkuSene recepte razDošilja na želk) brezplačno in orosto od oo?tiih orisio:bin. Dr. Oetker. ± z 0. Maribor.
Henry Duvernois:
Poravnan račun
Gospod Leforgeot je zasopijen stopil v vežo bolnišnice in ie ondi posta!.
»Popravi si ovratnik. Dreiče«. je velel sinu »in ko stopiva v mamino sobo, skrbi, da boš snel čepico. Naj mama vidi, da si dobro vzgojen. Obriši si nos.«
»Kje pa je mama?« je vprašal deček.
»Čaj. bova vprašala.«
V pisarni so jima rekli: »Gospa Leforgeot? Soba številka 73. četrto nadstropje.« Stopnišče je imelo snažne, bleščeče stopnice in bele stene Vonjalo je po jodoformu in po kuhanih češpljah. Napisi so pozivali, da naj se varuje mir, vzlic temu pa se je čul sebičen smeh rekonvalescentov, ki so se izprehajali po hodnikih Strežnica, ki je bila s svojo belo avbo in koketno zvezanim predpasnikom kaj ljubka prikazen, ie pravkar rekla nekemu gospodu: »Nocoj pojdem v gledališče: sem prosta. Ali menite, da mi bo ugajalo?« Strežaj je nesel po hodniku mehko kuhana iagca in skodelico ča.ia. V drugem nadstrop-iu sta čula stokanje: »Ah, Bog. moj Bog!«
»To»-ej v četrtem nadstropju? Čisto kakor pri nas doma,« je omenil Drejče.
Gospod Leforgeot je prebledel. Pred
•JUTRO. St 43
* 9
i j
- Nedelj« 19. IL 192&
Kraljestvo mode
Pomladanska moda s pikami
Splošno dame sodijo, da tvori bistvo mode razvoj linije, ki ie lahke siegnjena ali močno izbočena, valovita aii zlomljena, oziroma da ustvarjajo novo modo nove vrste blaga, ki zahtevajo druge oblike aii pa, da igra včasih tudi glavno vlogo pri izpre-meni mode samo nakit, vendar Pa to ni vedno resnica, ker ie mogoče, da daje odločilno noto deta}!, ki bi ga ne smatrali nikdar za važnega če bi se ne razširil in postal tako s<piošen, da je značilen za gotovo dobo.
Kakor so lani tako hitro postale priljub-ij t n e pestre svile, tako letos lahko računamo, da se bo razširil na vsa oblačila v večjem aii manjšem redu raztresen omamen t. sestavljen i-z samih pik.
Ta enostavni okras pik gotovo ne bo nikdar neprijeten, ker se z njimi dajo sestavljati najlepši vzorci iti največji efekti.
Seveda ]e mnogo odvisno o<j porazdelitve pik Te namreč ne smejo biti niti prevelike, niti premajhne, ne prered^e im zopet ne pt,goste temveč vedno razdeljene po obleki v pravilnem razmerju njih velikosti
Glavno pri novi modi pik ie pa njih barva Na svili bomo najbrže našli pisane in živobarvne pike, pri volnenih oblekah bodo Pa pike v tonu z glavno barvo: beige z rjavo ali svetiosiva s temno, lepi bodo pa tudi različni odtenki zelene barve. Priljubile se oodo gotovo tudi nežno kontrastne barve in posebno v kashi so pripravljeni originalni vzorci, kjer bodo pike najnežnej-š:h pastelnih barv poživljale naravno ba-r-vo kashe. Z njo se n. pr. dobro shiada svetlozeleara, nežno roža, rumena ali oranžna.
Pike na blagih nai bodo že svilena ali volnene, r.e bodo somo natiskane aii vtkane na nišh. temveč tudi vezene na roko ali na stroj tako, da bodo prišle še posebno do veiiave.
Pogosto bodo pikčaste tkanine kombinirane z enobarvnim materijalom da se bo na ia način moda Izognila monotosiiji.
Zato elegantna dama ne bo. nosila samo celih oblek iz pikčastih tkanin, temveč tudi preprost jurnper, telovniček. šal aH celo samo pikčasti trak k enobarvni obleki. Da bodo pike prešle tudi na druge modne artikle, ie več kot gotovo: na ta način ornamentirani žepni robci in dežniki ne bodo osamljeni ir bodo tvorili samo ugodno spremeno. Da moda P'k deluje nenavadno ?r.'adostno, se lahko preverimo že na prvi ln drugi sMki naše skupine, ki jih moramo smatrati za dvoje apartnih pomladnih kompletov. Oblekca ie sestavljena iz enobarvnega, popolnoma ozko plisiranega krila in z njim se skladajočim iumperjem, ki ima isto temeiino barvo kakor krilo. p?.
šestimi meseci se je bii vrnil eno uro bolj zgodaj nego po navadi in je zalotil svojo ženo v naročju prijatelja Alfreda. Od tistega časa je ni več videl. Njegov odvetnik je voda! proces za ločitev. Nenadoma je gospa Leforgeot zbolela. Danes popoldne bo operirana. Prosila je, da sme poljubiti otroka pred operacijo. Tako je teda^ privede] Drejče ta k materi
»Tukaj le je številka 73. Kar potrkaj, dragec!«
Drejče je potrkal, Glas gosipe Leforgeot je odvrnil: »Noter.« Vstopila sta. Bila je sama v majhni sobi. Ležala je v borni postelji fn se je potila od bolečin in od strahu. Urno je položila na blazino šopek vijolic, ki jih je pravkar duhaia.
»Ah, vidva sta prišla! Kako lepo je, da si prišel, Juliijan!«
»Torej si res zbolela, uboga Alis?« je zajecljal gospod Leforgeot.
Bolnica je obrnila oči kvišku in se je skušala nasmehljati sinu.
»Sedi bližje k meni, moj najdražji! Pa kakšno zdravo barvo ima! Kako se ti kaj godi? Ali se pridno učiš?«
Gospod Leforgeot je gledal skozi okno. Soba ni imela zaves, videle so se strehe drugih poslopij in tam zadaj trdnjava Valerien, podobna črnemu ob«-
! pike (kuge barve. Ce si predstavljan«), da je to krilce Iz beige - barvnega kmeškega kiipa, bo gotovo fumper sešit iz svile s svežezelenimi pikami Zelena barva se ponavlja še na enobarvnem šalu hi ozkem pesu ali celo tudi na traku klobuka.
Piašč teg2 kompleta (stika 2) je po obliki skromen ia brez okraskov ter dobiva vso svojo učinkovitost od podlage iz Iste svile kakor jumper, k1 izvrstno pristoia beige-barvnemu mehkemu ta motnemu materi-ialu plašča. Tem izprehodnitn oblekcam se bodo pridružile tudi učinkovite popoldanske toalete s pikami, kakor vidimo na sliki št 3. Ta mikavna beige-barvna obleka za obisk ima precej močne rjave pike. Pred seboj imamo taboimenovano bordtirno georgetto, to le enobarvno svilo z robom, ki je okrašen s pikčastim orna men tom.
Krilo ie ravno z enostranskim visečim podaljškom ter se na zgoraj zaključuje s široko položenim trakom iste barve kakor so pike. čez ta pas pada na boiero rezana zgornja partija z enako pikčasto bordnro. kakor je spodnji rob. Srednievetik rjav slamnik in lisica enake barve izpopolnjujeta to elegantno pojavo. Zadnia podoba nam predočuje, kako delujeio vezene pike na črnem svilenem plašču. Zgornji del se precej prilega, spodnji je pa rezan zvoei-často. Zgornji del in razširjeni rokavi so vezani s pikami Iz črnih lacč - trakcev tako, da so te pike navzgor vedno drob-nejše. Svetle pike pridejo na motni svileni podlagi do najlepšega efekta.
Not Izrezek za pomlad
Prihajajoča moda stremi le boli kakor minula i« amostavnostjo in Jo začenja uveljavljati todi ob vratu, da bo obleka res primerna letnemu času ia še boli športna kakor do sedai.
Se vedno je za vzorec pulloverekJ Izrezek v podobi črke V, pa tudi štirioglate
Pisani šali
Dame, ki nimajo za prve solnčne dni še izgotovlje« nih oblek, si prav lahko pomagajo s takimi, na pol dolgimi šali iz pisane svile Napravijo si jih lahko sa» me iz pisane svile, ki jo obšijejo z robom iz svile one barve, ki prevladuje v sredini šala.
partije okrog vratu so zelo priljubljene, čeprav so prikladne le za nežne postave. Važen faktor nove linije tvorijo zlasti rute okrog vratu, ki bodo večkrat odločale vso učinkovitost obleke. Spodaj na levi vidimo tako pisano ruto.
Zgoraj je pulloverski izrezek pomladne plisirane oblekce z najnovejšimi dvojnimi, spodaj r gumbi pripetimi blendami. Zanimiv }e tudi izrezek popoldanske obleke r sredini. Všitek je v sredi zavezan v majhen vozel izredno apartmega efekta.
Iz francoske meščanske kuhinje
Telesno kn kulturno društvo »Atena« Je za letošnji božič izdalo knjigo z gornjim nasiovom. Spričo današnje kvalitativno ubožne kuharske literature nam je vsak nov pojav na tem polju dobrodošel. Slovenci nimamo mnogo lastnih receptov, naša kuhinja je po največ prikrojena po dunajski. Kuhamo pa tudi po francoskem, češkem, srbskem, madžarskem in drugih nači^h. Tako je naša kuhinja zares prava mešanica tujih.
Recepti v omenjeni knjigi zato za nas niso novi. Uporabljamo jih že desetletja. Nahajajo se pa tudi po drugih kuharskih knjigah. Da pišemo al. prevedemo recepte v poliudnnem, lahko urniiivem metodičnem redu ier zadevamo pravi slog. ki je prijeten ušesu ln se ne bije prvič z gramatiko, n-i tako lahka stvar. Treba je zato že precej praktičnega znanja. GospeJ prevajalki se vidi, da ni povsem nevešča v kuharski stroki. Zato se li ie prevod, kakor tudi vsebinska razdelitev posrečila. Knjiga Je prav lična po obliki, odlikuje se zlasti z lepim io simpatičnim trskom. Najiopieje lo priporočam našim gospodinjam, ker jim bo pri izbiri jedilnikov iti receptov kaj dobro s.jžila.	J Z,
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw). DAVENTRY (492 m 12 kwL VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw).
Nedelja, 19. n. BERLIN 20: E. Steifan: »MGnchhausenova zadnja ljubezen«; opereta v 3 dejanjih. (Prenos iz gledališča.) FRANKFURT 20-30: Orkestralni koncert haraio-
nijskega orkestra. LANGENBERG 20.15: Karnevalski konccrt. — 1. Glazounov: Karneval; uvertura. — 2. Kaun: Karneval; suita. — 3. Luigini: TuTŠki karneval. — 4. Bliuuer: Karnevalska epizoda. — S. Lalo: Harle-kin: humoreska. —
6.	Schumann: U dobe karnevala; suita. —
7.	Berlioz: Rimski karneval. STUTTGART 19.30: Prednostni večer. (Sodeluje
filharmonični orkester.) PRAGA 19: Prenos Smetanove opere »Prodana
nevesta« iz Nar. gledališča v Pragi. LONDON 21: Prenos večemic. Po predavanju
koncert vojaške godbe. ZAGREB 19: Prenos Smetanove opere »Prodana
nevesta« Iz Prage BRNO 19: Prenos iz Nar. gledališča v Pragi. RIM 21: Carabellova opereta »Don GUI dalie
c-alze Verdi«. DUNAJ 18.45: Komorna glasba. — Skladbe Hn-gona Wolfa.
20.05: »Georg grof arauški«; romantična viteška igra v 5 delanjih. VARŠAVA 20.30: Pevski koncert mešanega zbora.
STOCKHOLM 19.15: HSndlov oratorlj »Mesija«. 21.45: Maupassant: »Histoire de vieux temps«. Nato koncert švedske glasbe.
Ponedeljek. 20. U. BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. Nato zabaven večer.
FRANKFURT 20.15: Skupen predpustnl večer
Frankfurta in Stuttgarta. LANGENBERG 18: Koncert. — 1. Schumann: Predpustna burka z Dunaja. — 2. Vieuxtemps: Balada in poloneza. — 3. Violinske skladbe. 4. Schtitt: Carnaval mignonne. — 5. Kreis-ler: Tri skladbe za violino. 19.30: R. StrauB: »Rožni kavalir«; glasbena komedija v 3 dejanjih. STUTTGART 20.15: Skupen predpustni večer
Stuttgarta ta Frankfurta. PRAGA 20.10: Offenbach: »Dainis fa Cloa«. LONDON 22.35: Klavirski ta pevski koncert. — 1. Bach: PreludiJ iz partije v G-duru, — PreludiJ v C-duru, — Simfonija v G-duru, — Gig iz partije v B-duru. — 2. Štiri pesmi za sopran. — 3. Debussy: Pagoda, — Deklica s plavšmi lasmi, — Toccata. — 4. Štiri pes.-ni.
ZAGREB 20.35: Večerni koncert lahke glasbe. BRNO 20: Koncert solistov. — 1. Bk>dek: Kon-csf! za flavto s klavirjem. — 2. K"kla: Not-turno. — 3. Klioka: Koncertna fantazija. 20.30: Zabavni večer. (Sodelujejo solisti ta orkester.)
RLM 20.45. Glasba skandinavskih narodov. —
1.	Gade: »Ossiam«; uvertura. — 2 Svend-sen: Rapsodia. — 3. Pesmi za bariton. — 4. Grie-t Klavirski kcacert » A-molu, z orkestrom — 5. Pesmi ra bariton. — 6. Sin-ding- Pomladansko življenje. — 7. Sibelius: Finlandia; simfonična pesnitev.
DUNA> 20.05: Fijakarski ples :-z devetdesetih let.
(Star; Dunaj) VARŠAVA 20.30: Viiolinski in pevski koncert. — 1 Nardini: Vjjolinski koncert v E-moia. —
2.	Tri pesmi — 3. štiri skladbe za vijolino fci klavir. — 4 Arije i® oiper »Rigolefcto« kn »Hamlet«. — 5 Vijolinske skladbe.
STOCKHOLM 19.45: Simfonični koncert — 1. Schubert: Simfonija v C-tfuru. — 2. We-ber: Arja tz opere »Eurjranta«. — 3. Re-spighi: Rosiniana.
Torek, 21. IL
BERLIN 20.30: Pustni torek v Berlina. (Solisti in orkester.)
FRANKFURT 19: Joh. StrauB: »Ciganski baron«; opereta v 3 delanjih. (Prenos iz frankfurtske opere.)
IANGENBERG 18: Koncert orkestra ia solistov. 2015: Orkestralen koncert lahke glasbe. — 1. Dvorak. »Karneval«; uv-erturq. — 2. Gold- > mark: »Kraljica iz Safesc. — ž. Drigo: »Har-lekinovi milijoni.« — 4 Weber: Poziv na ples — 5. Moszkov«kiJ: Španski Dlesi. — 6 Ed. StrauB: Veriček valčkov Joh. StrauBa. STUTTGART 19.30: Prenos operete ti frankfurtske opere.
PRAGA 19.15: Koncert orkestra na pihala. Nato koncert solistov
20 45: Svatopluk Ceh: »V senci lipe«; narodni epos z godbo F Pkka. LONDON 2045: Koncert vojaške godbe. — 1. Sullivan: Plesna nvertura. — 2. Tri pesmi. — 3. Sullivan: Henrik VIII. — 4. Tri pesmi. — 5. Sullivan: Fantazija h baleta Viktorija in Merrie England. — 6. Tri pesmi — 7. Sullivan: GondolJere. Nato mešan večer.
BRNO 19: Operetna glasba. — 1. Offenbach: »Orfej v podzemlju.« — 2. Heuberger: Indijska suita. — 3. KAlmSn: Jesenski manevri. 4. Gaune: Arabska koračnica.
20. Mozart: Koncert ▼ A-durn, op. 170. Nato koncert balalajk. RIM 20.45: Večerni koncert lahke glasbe. DUNAJ 20.05: Koocert dunajskih filhartnonikov.
1.	Handei: Koncert Št. 6, v G-molu, za godalni orkester. — 2. Weber: Liszt: Poloneza. 3. Rheipberger: »Walleasteiaov tabor ki ka-pacinova pridiga«, HI. stavek. — 4. Beethoven: KlSrcheo-Lieder za sopran. — 5. Beethoven: Šesta simfonija.
VARŠAVA 17.45: Komorna glasba. — 1. Szyma-novski: Sonata za vijolico hi klavir. —
2.	Mozart: Sonata za vijolino ia klavir. —
3.	Haydn: Sonata v G-duru, za fluvto in klavk.
19JO: Prenos Verdijeve opere »La Travit-ta« iz Nar. gledališča v Katovicah. STOCKHOLM 19.20: Koncert. - I. Niemaim: Nemška gozdna idila. — 2. Flamski sketeh. 20.10: Italijanske operne arije in pesmi.
Sreda, 22. IL
BERLIN 19.30: Prenos Wolfove opere »Correjri-dor« iz opernega gledališča v Ctiarlotien-burgu.
FRANKFURT 20.15: Prenos simfoničnega koncerta rz Stuttgarta. LANGENBERO 17-30: Koncert skladb Hugoaa \Volla..
20: »Afrika II.« (Godba in recitacije.) STUTTGART 2C.15: Simfoničen koncert filhar-moničnega orkestra. — 1. Mozart: Simfonija v G-molu. — 2. Cajkovskij: NuBknacker-suite. — 3. Milhaud: Saudades do Brazil. 21.15: Mati in dete. (Otroška poeeija in pesmi, — solisti, orkester, recitacije.) PRAGA 21.45: Lisztov klavirski koncert v F-duru.
LONDON 20.45; Orkestralen koncert. — 1. Fi-
bdeh: Dve bagateli. — 2. Boccherici: Me-nuett. — 3. Pitt: Baletni ns^ev. — 4. Grieg: Holberg-suita.
21.10: Handei: »R.>de!inda«; opera v 3 dajanjih. (Nadaljevanje oh 22.35.) ZAGREB 20: Prenos opere iz ztgre&škoga nar. gledališča. •
BRNO 19: Koncert. — 1. Tbomas: »Mignoa«; uvertura. — 2. Mkheii: Suha, op. 18. — 3. Godard: Jocelynova uspavanka. — 4. Le-o-ncavallo: »Bajazzs«; fantazija. 20.25: Italijansice arije in pesmi. RIM 20.45: Vokilni in instrumentalni koncert. DUNAJ 20.30: Literarni večer. Nato koocert lahke glasbe. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 19.50: R. Tagore: »Poštni urad.c Nato godba za ples.
Nevarnost strele pri radio-prejemnih postajah
V zadnjem časa smo prejeli več dopisov, tako od hišnih posestnikov, kakor od radio-amaterjev, ki vprašujejo, da-li so antene prejemcih postad res izpostavljene nevarnosti strele.
Danes Je radio v Evropi He siln-o razširjen ia se računa, da Je v vseh državah o&regio 7 milijonov prejenviih postaj, ki so v pretežni meri priklopijene na zunanje ali visoke antene. Kljub tako ogromnemu števila zunanjih anten ju poroča statistika ie o par primerih udara strele v anteno in še tedaj brez kvarnih posledic, to ie brez človeških žrtev ali .naterijalne ^kode. Za vsakega razumnega človeka je že to dejstvo neizpodbiten dokaz, da se na prejemnih radio-po-stajah strele nikako ni treba bati, če le zunanja antena pravilno zgralena. Slednji pristavek Je zeio važen. Skoro vse države so namreč tedsie predpise, kj natanko določajo, kako morajo biti zgrajene in dimensirairane zunanje antene. Deloma veljajo taki predpisi tudi pri nas in kdor se ravna po n}'h, naj bo brez skrbi, ker je pred strekj popolnoma zavarovan. Dobro zgrajena antena pa varuje strele tudi hišo. kjer Je prejemna postaja, in to često mnogo >>olje ko slabo izveden strelovod.
Glavni vidiki, k! jih ]e upoštevati pri sradb' anten, hi hilj sledeči:
Antenska ln dovodna žica do prei-emnega aparata naj potekata v čimbolj ravni, gladki črti. Vsak oster kal Je neugoden. Dovod od antene k pre]e*nnemn aparatu mora hit! aa vsak način prekinjen s stikalom za zemljo, s katerim se da priklopiti antena ali na aparat aH pa na iico. ki vodi y zemljo Slednja žica mti bo speljan« od Stikala po na'krajši ia riajravnejši poti v zernijo m sicer ob zunanjem zidu poslopja. Tudi stikalo m ji* I; j ti pritrjeno na zunanjem zidu oziroma na zunanji strani okenskega okvirja. Dobro je, ako so vse žice pri anteni čim debelejše. Zveza * zemljo mora biti dobra; v ta namen je treba privariti kakše® kovinski predmet velike površine ia g- za?rebsti globoko v vlažno zemljo.
Po teh v idilah zgrajena antena dobro sprejema, obenem pa predstavlja tivdi dober strelovod, kj varuje doaj pred streio. Notranje, t. j. sobne in podstrešne antene, streli sploh niso izpostavljene. takisto ne antene, postavljene med drevjem ali sosednjimi poslopji, ki jih presegajo.
Iz omenjenega Je razvidno, da Je popolnoma neutemeljeno, ako hišni posestniki branijo svojim najemnikom postavljati prejemne postaje z zunanjimi antenami, sklicujoč se na nevarnost sitrele. Taki argumenti nikakor ne drže in so tudi inozemska sodišča take pritožbe hišnih lastnikov že opetovano zavrnila.
Poudarjamo še enkrat: Pravilno zgrajene antene poslopja oe ogražajo, marveč ga celo varujejo pred streio.
lačku, ki visi v sivi megli.
»Jaz bi ji bil izbral prijetnejšo sobo,« si je misiil soprog, »imela hi razgled na vrt.«
Počasi se je bil obrnil in je jel pro-matrati bolnico. Kakšna razvalina! Ustne, ki jih je Alfred takrat toli strastno poljubljal, tiste rdeče ustne, ki so še trepetale od poljubljanja, ko je jela jec-ijaje iskati besed zagovora, te ustne so bile zdaj suhe in brez krvi, kakor da bi jih bil Bog kaznoval zaradi grešnih poljubov. Gospod Leforgeot se je spomnal. da često išče njeno gorko telo in kako mu kopmenje po ljubezni, ki je včasi močnejša od sovraštva, slika pred očmi še tepšo, še zajpeljivejšo ženo nego je bila nekoč. In zdaj vidi to trpeče, uničeno bitje! Postalo mu je za spoznanje lažje, vendar si je jel brž nato očitati, češ, g!ej, ali te na nič sram, da si tako močan in zdrav, dočrtn je ta-le ženska, ki -ti je bila deset let družica, tako zlomljena in nesrečna?! Oklenila se je z vročičnimi rokami Drejčetove roke in je ponovila:
»Res je lepo, Julijan, da si prišei. Ali sta se vozila z električno?«
»S podzemno železnico m z električno. Ljudje so bili nabasani . . .*
Tedajci se je sipomnil operacije In jo Je vprašal:
»Obkorej boš na vrsti?« Žena je prestrašeno vztrepetala in se še bolj pokrila.
»Bodi pogumna! Slabi trenutki te čakajo!«	» Prikimala je in rekla: »Da. slabi. — Ah, moja strežnica! Dober dan, gospodična! — Tako dobra ie z menoj; ne pozabi je, Julijan. Gospodična, tukaj-le ie moj sin Dreiče. Sedem let je star. Lahko si mislite, kakšen porednež je v teh letih . . . Da. da ... saj vem, čas je že . . . Drejče, poljubi me. Še enkrat, ljubček —.« Mati ga je strastno objela. Njen pogled je uprav prebodel moža, toliko obupa in groze je bilo v teh žalostnih očeh. Soprog se je opotekel proti vratom:
»No. na svidenje, Alis, čez nekaj trenutkov. Počakam — tam spodaj bom
čakal---«
»Ali ne bi hoteli govoriti z zdravnikom?« je vprašala strežnica. »Sicer pa počakajte na vrtu, pridem vam povedat.«
Prijel je Drejčka za rame in ga je potisnil pred sebe. Šla sta no stopnicah. Kmalu sta bila na bolnišniškem vrtu. Ondi so stale gole akacije in bezeg. »AK bo to drevie vzcvetek) spomladi ali ne?« Je mislil gosipod Leforgeo* in
je velel sinu: »Pojdiva gor in dol, tako bo lepše.«
Na klopi sta videla sklonjeno človeško postavo.
»Nekdo, ki čaka prav kakor midva,« ic pojasnil oče. »Ubogi mož.«
Tedajci se je postava zganila in gospod Leforgeot je prepoznal Alfreda.
»Glej. papa. stric je ondi!« je vzkliknil deček.
»Molči. Da mi ne črhneš besede več.«
Alfred se je postaral. Ni imel prejšnjega kavalirskega nastopa. Brki so se nemarno povesili: mehanično je obrača! dežnik. Tudi on je prepoznal Le-forgeota in je sklonil glavo še nižje.
Bilo je ob treh. Soproga so preletavale bolečine po vsem telesu, ko je mislil, koliko zdaj trpi Alis. Kako malenkostna je bila spričo tega njegova jeza. kako smešna! Pojavil se mu je zoprn privid: on in Drejče čakata na vrtu. Oba sta črno oblečena. S težkimi koraki prinašajo možje nekaij —
»Kedaj bova spet videla mamo?«
»Kmalu
»Kako prijetno bi bUo, če W imeli doma takšen vrt. Oh, lahko bi se igrali nogomet. Pa krompir bi bil zasadil in ga pekel —«
Alfred je vstal. Tudi njega se je lotil nemir; naglo je Jel stopati gor in dol
po stezi. Kadarkoli so se srečali, se je ozrl proč. Gospod Leforgeot je opazil, da je Alfredov površnik zelo ponosen. Ovratnik je bil umazan, čevlji blatni. Dokler je zahaja! k njim, je boli pa/i! na svojo vnanjosl Da. takrat se je trudil, da bi bil zapeljal njo, Alis. — Leforgeot ni več čutil mržnje do tega moža: slutfl je, da si je bil Alfred zaradi opojnosti prvih ur naložil za vrat vsakdanje, zoprno življenje z vsemi tegobami in sikrbmi. In videlo se mu je takisto, da se Alis dejansko ni mogla izpremeniti, le nemirno vest je dobila, Ce ozdravi . . .
Drejče je tolkel s čevlji ob kamenje na stezi. »Miruj vendar,« ga je svaril oče. Nežno&t in usmiljenje sta mu napolnili vso dušo; čutil je nekaikšno po-mirjenje in se mu ie zdelo, da je to zasluga solnca, ki je pravkar posinilo skozi oblake.
Odbilo je četrt. Potlej je kazala ura dvajset, pet in dvajset minut čez tretjo uro. Cul je Alfreda, ko ie zamcmljaJ v njegov? bližini:
»Cela večnost —«
Postal je.
»Da, cela večnost Saj nas bodo vendar obvestili, aH ne?«
»Ce oe nastanejo med operacijo kak-
Eno pesem o pustu Vam hočem zapet'
Predpust je na višku in — pri kraju. Samo tri dni naj še muzicirajo godci, .pa če jim popokajo strune! Če ga je našla in vjela, na veselje in da zve ves svet, — če je pa ostala samica, naj hrup in šum zaduši grenke vzdihe. Postne pridige se razlegajo po cerkvah in že se čujejo turobni udarci po plohu. Pusta sežigajo in bilje mu poje pepel* nični maček. Dekleta pa, ki so ostale same. zaihte:
Želim vam povedat, kako je na svet, eno pesem od pusta vam hočem zapet: Prešmentani pust že jemlje slovo, kako je pa meni pri srcu hudo!
Prešmentani fantje, kako ste lepi, zakaj se ne žente, dokler ste mladi? Pri peči držite ae mrzlo, grdo, dekleta trpimo pa martro zato.
Zares je hudo, ker: Vsak let se jaz troštam pred pustom enga, na božjo pot hodim in prosim boga.
Že dosti let čakam, ie letos želim tn amožno svetmu Antonu delim.
O daj ml ga, večni bog,
čeprav je polomljen od glave do nog.
Le oženit se bog daj, da odpre se sveti raji
Ali ljubi Bog pomagati noče in: Snočt sem slišal čudni glas, dekleta Jokati na glas. Prva pravi: Sem že stara, nobeden več za me ne mara, pa noben'ga k meni ne j, Gorje to meni vekomejt
Ga iščem, ga čakam, pri oknu sedim, solze pretakam pa sline cedim.
Ko bi jez vedela, kje bi tak dohtar bil, ki bi te stare dekleta mladil?
Ojej, ojej, moža nisem dobila ga. Pa hujga ni na svet, kot ne moža imel.
Prišla je pepelnica, ostala sem devica, žalostna brez madeža, škoda, — da sem čakala...
Nič drujga nam storila, kakor vrat si bom zavila — pa mislim na stare ljubčeke, če k letu kaj urajma se.
»
Fantje pa odgovarjajo:
Tičice so jele peti, rožice lepo cveteti: ko se zjutraj zbudim, se razveselim in svoj ledik stan častim.
šne komplikacije, je rešena,« je odvrnil Alfred.
In je še pristavil:
»Ali je zelo nevarno?«
In njihov izprebod, podoben tekanju divjih zveri v kletki, se je nadaljeval. Moža si nista imela nič več povedati. Vselej, ko sta se srečala na stezi, sta si izmenjala preplašene, a nekam bratske poglede.
Naposled se je pojavila strežnica.
»Gospod Lefo-rgeot! Vse je v redu. Rešena je. Lahko jo vidite in trenutek govorite z njo. Pravkar se je prebudila. Pridite —.«
Drejče je poskočil In stekel Oba moža sta hitela za njim. Pot pa je bfla opolzka in sta zadela drag v drugega. Tedajci je v soprogu vzkipela vsa togo-ta. ogorčenost in mržnja, vse, kar se je nabralo v njegovi notranjosti za poslednjih šest mesecev. Zavpil je:
»Glejte, da pri tej priči Izginete!«
In še preden se je bil Alfred zavedel, ga je togotni soprog držal za ovratnik. Alfred se ga je skušal otresti in se izmuzniti. Tedaj pa mu je prisoKl gospod Leforgeot krepko zaušnico. Sunil je z nogo vanj in zavpil: »Tu imaš, kar si iskal, podlež! Na, še eno, lopov!«
Prestrašena strežnica je odvedla Drejčka k materi Alis se }e preftra<Bla iz
Škrjanček v zraku žvrgoli, se moje srce veseli, Škrjanček poje mi čez dan, vesel je le moj ledik stan.
Vse ptlčice in rožice in vse premile pesmice, je temna noč al beli dan, vse hvali le moj ledik stan
Nazadnje še opravljajo, hudirji razposajeni:
Je lepa in mlada pa nima moža, je grda in stara pa ima po dva, po dva, pa po tri, pa po itir, pa po pet, skoraj še več, kakor svinja preset/
Po vrhu pa nagajivci zabavljajo in odkrivajo skrivne sladkosti fantovanja:
Oženj en je priklenjen, on noč in dan trpi. Zenice so nevšečne nikdar jim vstrečl ni.
Res ozke so stezice, res temne so noči, kdor ima lepo ljubco, vendar k nji pot dobi.
Od jutra do večera noči se veseli pa beli dan sovraži, k od ljubce ga spodL
Jaz imam lepo ljub'co, na svet enake ni, ma žnabelce rudeče pa lica kakor kri.
Ob kteri uri pridem, me sladko poslovi, ob kteri uri idem, prezgodaj se ji zdi.
Zaljubljeno me gleda, prijazno govori, tako nobeni ženi njen mož pri srcu nt.
Oženjen je priklenjen, on noč in dan trpi, zatorej naj zakona se vsaki fant boji.
Kakor bi ubogim ženskim revam še ne bilo dosti, se zadero še dedci oženj eni: Oh, oženil sem se, oh, da b' se ne bili Ta baba me tepe, da malo sem živ
Doti me f vrgla, doli na tla, pa me je tepla — da sem bil sit.
Čeprav je še dolga ta lepa pesem, jo že prekine globoki gorenjski bas» solo:
Jest in moja Špeva, oba sva obnoreva, po noči skup ne prideva, po dnev se pa tepčva
kloroformove omame. Smehljaj ji je bil rahel, negotov.
»Dragec moj...«
Deček je bil na moč vznemirjen. Vzlic temu je stopil k materi in njegov jasen glas je napolnil sobo:
»Mama, papa in stric se tepeta na vrtu. Oh, ko bi videla, kako jih je stric skupil!«
Ali zbor že spet zagrmi slovito himno sladkosti svetega zakonskega •tarni:
Sem se oženil, se kesam za tvoj veseli ledik stan, za svo j veseli ledik stan se jokam noč in dan.
Če koTko kaj v štarijo grem, en glažek vinca popijem, se ženka krega osem dni, po noč" pa miru ni.
Če koVko kaj kam drugam grem, zvečer pa v kamri spat ne smem, pa moram it na štalico prav gor na mrzlo slamlco.
Zdaj bo pa vse drugač, v roko vzel bom korobač, krog hiše jo podil, odpustke z njim delil.
Ker se korajžni možje vendar ču« tijo malo preslabe, se zaupno obrnejo na pustnega patrona s prošnjo: Preljubi svet' Kurent, ti s svojmi darmi babam jezičnim polomi kosti. Polomi kosti, zavij jim vrat, Jezike jim deni v gnojnico, blaf, da bodo nehale nad nami reglatl
Seveda take zapojo le, če ni ženi zraven, ali pa na pustni večer, ko je vse dovoljeno, drugače bi možakom huda predla, pač pa:
Mlade so se vse Jokale, zavolj ploha v strahi stale, ker ga vlačjo že več let in ga bodo — letos speti
Evo tolažbe! Tam ob Muri gonijo medveda, ki se skriva pred «palošnja* kom» v strahu, da ga ne bi razsekal. Ali medveda»pusta ni več in «paloš» njak» se spravi s sekiro nad led, otro* ci pa zarajajo prvi pozdrav pomladi:
Prošlo je medvedovo, došlo bode Jurjevo: po potokih curilo, po bregih zelenilo, oj, veselo bo!
Skupaj znosil JOŽE NOS.
Onomatogra&ja
Na naš članek in poziv, ki smo ga obja« vili minulo nedeljo, smo prejeli iz raznih krajev Slovenije nekaj tucatov prispevkov, med njimi prav dobrih. Danes priobčujemo dva posrečena onoinatograma, ki nam iih je poslal tehnik D. A.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
muca
I
G. Th. Rotman,
V deželi, k! je še niste videli, je stal na sa-meti Goli grič; tako so ga imenovali, ker ni raslo na njem ne evetje ne zelenje. Zato je bilo pa v notranjosti več življenja: palčki kralja Debeluha so prebivali v njem. Globoko pod tem I jo so si bili napravili votline in rove, is katerih M le poaoti prihajali sa površje.
(Tristo spak!> Je kriknil kralj Debelak. Vrgel je naočnike in knjigo na miso, skočil pokoncn m zagnal krono v kot, tako da sta palčka od strahu pobegnila. Nato je prijel sa šeste, pokril so s generalsko kučmo in stekel na bojišče.
V največji in najlepši votlini je stanoval kralj, vladar Golega griča. Kraljica je bila še davno omrla in kralj je imel samo še sinka Debelinka. Vsak večer Je moral De-belinko sedeti očetu na kolenih, da mu je ta pripovedoval istorije k starih, debelih pritlikavskih knjig.
Bitka je še divjala; palčki so valili veliko kamne na grič ln so jih s pračami metali no sovražnika. Ni bila šala, bogme ne, če ti j« priletel tak kamen na nos. Toda kralj Deb» lah je zaklical: cVečje kamne jemljite! S« večje! Držite se!>
Zadovoljno in srečno so živeli palčki v svojem kraljestvu. Hranili so se z rastlinami, ki so jih pobirali na bližnjih njivah, in z živalcami, ki so jih ujeli na lovu. Zvečer, kadar je solnce zahajalo v ognjeni gloriji, so rajali in godli na svojem griču ter se veselili in hvalili Boga, da je vse tako lepo ustvariL
Bum! je priletel debel kamen, ki so ga bili vrgli Kuštrobradei, in je zadel ubogega Debeluha prav na nos, na prelepi kraljevski nos. ki je bil ponos in svetinja vesoljnega naroda. Kralj Debeluh je telebnil vznak is solze 60 ga oblile od bolečino.
Toda neko noč so prišli Kuštrobradei, pritlikavci iz Globoke loke. Domača dežela se jim je zdela premajhna, zato so si hoteli podjarmiti grič. Podaniki kralja Debeluha pa niso hoteli o tem ničesar slišati in so se postavili v bran. Uh, kako so se udarili za Goli grič!
Toda junaški kralj ni hotel odnehati. Skočil je na noge — a tisti mah se je zgodila nova nesreča. Stal je tik pred velikim samostrelom, ki so ga baš tedaj sprožili. Kamen ga je zadel — grdo Je povedati kam, in ubogi kralj je s kamnom vred odletei v sredo sovražne vojske.
Kralj Debeluh je bridko vzdihoval v svo-em dvoreu. Čigava bo zmaga? Ako zmagajo Knštrobradci, ga gotovo vržejo v ječo ali preženo is dežele in njihov kralj Kusobrad sede na njegovo mesto. Strašna misel! A tedaj sta planila v sobano dva palčka, clzgub-Ijamo, Veličanstvo!* sta zavpila. <Nič več jih no' moremo zadržati!>
Zdaj je bil boj končan. Palčkov iz Golega griča se je lotila obča zmešnjava, Kuštrobradei so s naskokom osvojili grič in Debe-Iuhove čete so se spustile v beg. Kralj Ruso-brad je zasadil na griču svojo zastavo in je velel kralju Debeluhu: cče ti je življenje drago, tedaj glej, da izgineš odtod, preden >ide solnce!>
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Nedelja, 19. ob 3. popoldne: <Pepelka». Izven; ob 8. zvečer; cNedeljski oddihi Izven.	- -
Ponedeljek, 20.: «Nedeljski oddih*. Red D.
Torek, 21.: Zaprto.
Sreda, 22.: cHamlet». Gostuje gosp. Edvard Kohout, član Narodnega divadla v Pragi. Izven.
Ljubljanska opera.
Nedelja, 19. ob 3. popoldne: «Bajadera», opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 20.: Zaprto.
Torek, 21.: cZmagovalka oceana> ob 4. popoldne. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Sreda, 22. Zaprto.
Četrtek, 23.: <Marta». Red A.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 19. ob 8. popoldne: «Pepelka>. Otroška predstava. — Ob 8. zvečer: «Ta-krat v starih časih>. Zelo znižane cene. Kuponi.
Gostovanje češkega dramskega prvaka ▼
ljubljanski drami. V sredo dne 22. t. m. gostuje v ljubljanski drami Slan praškega Narodnega divadla odlični dramski igralec gospod Edvard Kohout. To je prvo gostovanje češkega dramskega igralca v poslednjih letih na našem odru. Odlični gost nastopi v naslovni vlogi Shakespearjeve tragedije <Hamlet>. Predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. Cene običajne dramske.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. Danes v nedeljo so v Ljubljani tri gledališke predstave: v drami popoldne ob 15. mladinska predstava cPepelka>, ob 20. pa komedija cNedeljski oddih>. Opera uprizori ob 15. opereto <Bajadero» v običajni zasedbi. Cene za operetno predstavo so znižane-ljudske.
Premijera «Švejka> na marib. odru. Prihodnje dni bo premijera velezabavne, a obenem zanimive komedije <Dobri vojak Švejk» po slovitem romanu češkega pisatelja J. Haška. Glavno ulogo igra g. Daneš, režira pa g. Kovlč.
Sancinov trie, ki je nedavno z velikim uspehom koncertiral v Zagrebu, priredi svoj koncert v Celju v petek, dne 2. marca t. 1. Izvajal bo najlepše skladbe te vrste t. j. Beethovnov VII. trio op .97, Dvofakov B-dur trio op. 21 in veliki B. Smetanov G-mol trio. V Mariboru igra Sancinov trio v četrtek, dne 1. marca v <Ljudski univerzi:*.
Ema Destinova
K petdesetletnici njenega rojstva.
Ema Destinova, s pravim imenom Kittlo-va, se je rodila 21. II. 1878 v Pragi kot hči ugledne meščanske rodbine, ki ji je bila umetnost že v krvi. Kot mlada devojka se je učila vijoline pri Ferdinandu Lachnerju, kar gotovi ni bilo bre* pomena za njeno poznejšo umetniško karijero. Pevsko se je šolala pet in pol leta pri znani učiteljici Mariji DesHn-LOxrejevi, po kateri si je tudi iz hvaležnosti nadela svoje umetniško ime. V svoji mladosti, pa tudi pozneje, se je Destinova udejstvovala literarno; zaradi svojih bizarnih, marsikdaj ekscentričnih sujetov pa si ni pridobila posebnega priznanja pri sodobni kritiki. Tem večja senzacija je bila za Prago, ko je 1. 1898. po uspeli avdiciji pred in-tendantom grofom Hochbergom in ravnateljem Piersonom dobila engažman za kraljevo opero v Berlinu. Srečna usoda jo Je privedla takoj na veliko sceno, kjer si je v desetih letih pridobila ne samo velik repertoar (nad 40 glavnih ulog), temveč tudi priznanje publike in kritike. Nje srebrno-zvočni glas, ogromna tehnika, visoko muzi-kalna potenca so navduševale neprestano njene poslušalce. V 1. 1901.—1908., med bivanjem v Berlinu, je z dotedaj neznanimi uspehi redno gostovala v svojem rojstnem mestu, kier jo ie intendanea Narodnega gledališča imenovala Z8 prvega častnega člana. V 1. 1901 in 1902 so jo poklicali v Bayreuth, kjer je pri slavnostnih igrah kreirala Sen to (cVečni mornar»), 1. 1907. je pela v Parizu Strnussovo Salomo ob njenem prvem izvajanju v tem mestu. Tudi v Londonu ie bila stnlen. oboževan gost opernih sezon, tam je pela n. pr. Butterfly. ki ji je s svojo kreacijo pomogla do svetovne slave. L. 1905 je dobila častni naslov kraljeve pruske komorne pevke. L. 1908 je postala Slanica «Metro-politan Opera House» v New Yorku, kjer je žela nove triumfe.
IJloEre Destinove so bile mlado- in visoko-dramatične<ra značaja. Naj imenujemo Neddo, Santnrzo. Mignon, Carmen, Mafenko, Mila-do, Elizabeto, Evo (v ^Mojstrskih pevcih») in Elzo poleg nešteto drugih.
Destinova ni nikdar zatajila svojega češkega porekla, o čemer priča nje junaški nastop proti berlinski kritiki 1. 1904 v prid Smetanovega <DaIibora», kar ji je sicer prineslo s strani intendance prepoved gostovanj v Prasri za dobo dveh let. a je vendar pripomoglo k uprizoritvi <Da1ibora» v Berlinu. Vedno je branila češke umetniške interese v tuiini in literarno, družabno, osebno je v marsičem (tudi za časa svetovne vojne), mnosro storila v korist svojih rojakov umetnikov in svoje domovine.
Rumunska literatura
Bruneti^re ?e dejal, da se včasih okus in zahteve čitajočega občinstva kristalizirajo okol* določenih slovstvenih vrst. Ta nauk je M Ralea navedel na romunsko slovstvo (Viata romSneasca, 4. 1. 27. Jassv). To ni poznalo nobenega epa kot Nibelungi, Tri-sfnn. Pnrsifnl. Roland. ampak samo balado. Ako se roman razvija iz epa, nastaja pa iz balado le rovela. Kadar se namreč literatura v pravem pomenu ustvarja, se napaja ;7 tr>rMne pismenosti. Za roman torej ni bi?« domače podlage. Sicer moramo pri drami poudariti, da so to slovstveno zvrst takoj ob priretku umetne književnosti (pred 100 leti") uvažali iz tujine in se je dobro prijela. 7akaf se to ni napravilo tudi z romanom? Ker ie to težka razvrst in ker ni bila primarna ustroju romunske družbe. V tei deželi ni bilo dolgo čitateljskih množic. Knjiga je bila pridržana boja r jem. kmetski sloji so se ^dovoljevali z eosko formo balade Mr£?onsfvo se ni razvilo pred koncem 19. sf^Vtj^. A<rrarni usfroi ie bil orientalski, 5iH-r> trgovino so vodili Judie. Narodnega meSč-mctva tnrei ni bilo, potemtakem tudi f) j|-i~/-TTil, ^.'-»nrVor ne.
Kakor uči TMbaudet (Le Tiseur de ro-mons), so v prejšnjih Saših poleg buržuazije
največ čitale dvorske ženske. Teh pa v Rumuniji ni bilo. Ko pa se je po 1. 1848. zbudila narodna zavest in je vladajoči sloj pričel gojiti naobrazbo, je segel po tujih, osobito francoskih delih. Bojarske hčere n. pr. niso znale po rumunsko brati, znani pa so jim morali biti pisatelji kot Zola, Maupas-sant, Bordeaux, Ohnet, Prčvost itd. Romanopisec ni vedel, komu bi gradil umotvore. Nadalje zahteva moderno pojmovanje romana dramatskih konfliktov v diferencirani družbi. Te pa v Rumuniji šele pričakujejo. Pred vojno je v romunskem kniištvu najbolj uspevala novela in črtica. Posebno se odlikuje J. L. Carairiale s svojo psihološko Farlie de Paste (Velikonočna sveča) in Pacat (Greh). Med obširnimi zasnutkl omenim: ZamfireBCu »Življenje na selu«, Vla-huta »Dane, zgodovinske romane Sadovea-nove. pa smo pri kraju.
Dandanes se ie roman pr«cei razmahnil: Rebreanu, J. Teodoreanu, Hortensia Papa-dat-Beugescu, Cezar Petrescu. J. Minulescu, pa vendar se še vedno nafboli obnese no-vellstična drobnjava, celo najboljšemu, n. pr. , »romunskemu Gorkemu«, ki je Panait Istrati. Ker ima ta jezik okoli 70 odstotkov slovanskih korenin, se ga za pasivno ume-vanje hitro naučiš. Ako umeš češki, lahko sežeš po zbirki ?/Rumnnšti prosaikovč«, ki io je pred neVai meseci priobčila gospa dr. J. Huškovž-RlajšhansovS, slovstveno zgodovino s številnimi prevodi in z Jorgovo raz-piavo o vplivu husitskega pokreta na začetke romunskega lmjišlva.
Naposled naj dodam, da je romunskega pokol en j a današnja naiboliša francoska pes-nikinja Comtesse de Noailles, enako pisateljica TTčlčne Vacaresco (znana po zajetnem prevodu romunskih narodnih pesmi), da-daist Triatan Tzara, Panaif Tstrnh. ki si je tolikanj prizadel, da bi kdaj mogel pissti v randetovem jeziku, i. dr.
Kako skrbe drnirod za književnike. Mesto Par* je razdelilo m premij po 10 000 frnn-kf v med ? t rejše t--ni!ževnike, ki so	v
težkf gmotne razmere Ob tej priliki so ie razvila v listih diskusija, kako naj bi se li-♦eiaVm risiguml obs'oj Clemen* VauM n pr. svetuje, d« naj bf fe jim preskrbe!? pri-in«*r^e <dužbe v r-riskrvh. v «l.-z»vn uprav iti Paul Sr-nnav pa ie mnenja, da *.ihtc.vn lit.;rntura cr'ega čleveka in da književnik n? bi smel f7Črpavati svojih sil v ^akšn-jm drugem pokliro
Vobtora nagrada Rergsomi? Francoska Akademija In Akademija političnih ved sta sklenili predlagati slovečesra francoskega filozofa H. Bergsona za letošnjo Noblovo nagrado.
Stoletnica Mrreditha. Te dni j;
lOftletnica rcistva enega najorigbiainejšjh ang:e?kih pisateljev Trca M^relithi, ki 'ma velik vpliv tin rodobno ang!°šk-> literaturo. Zaradi svoievolinega jezika in sloga na je izven Anglije skoraj neznan. Celo Nemci imajo v prevodu malo njegovih spisov.
Srbohrvatska književnost v 1. 1927
V februarski (3.) številki »Srpskega književnega glasnika« ie objavil Branislav Miljkovič pregled srbskohrvaške književnosti v minulem letu. Iz tega vešče in zgoščeno sestavljenega članka posnamemo nekaj misli in Dodatkov.
Na splošno sodi pisec, da se položaj v slovstvu bistveno ni izpremenil: oočasi. a sigurno se širi njegov tok. čeDrav ni ne močan, niti širok. Književnost ie'taka. kakršna ie in kakršna soleh more biti. Njeni predstavitelji deluieio v razmerah, ki niso nakloniene slovstvenemu ustvarianju. a ki so znatno bolj razgibane nego literatura. Neposredno po voini >e bilo več razmaha, dasi žetev n! bila kdo ve kako obilna. Toda kali. ki so se takrat razvile, rode še vedno plodove. Koniunkturni oisatelji so danes že pozabljeni: nravi talenti, ki so se takrat pokazali, čeprav v nekam neiasnih in nenavadnih smereh. Da so se izčistili in razvili in zdai — v zreleiših letih, z večjimi izkušniami — ustvariaio trajnejša dela. Značilno je. da najmanjši ne kažeio več pravega razmaha in sile. Niih produkti so dokaj mani zanimivi nego v preišnjih letih, da prehaia knilževnost v pasivno periodo, v kateri bodo nositelii idei in voditelji generacije ljudje Dreišnje generaciie.
Glede kakovosti srbskohrvaška književnost ne zaostajo za prejšnjimi leti: celo nadkriljuje iih. Količina se ne da lahko dognati. ker ni statistike. Položai kniiževni-kov se tudi ni nič izbolišal. Vzlic vsem pesimističnim sodbam o napredku književnosti vzlic nie slabim stranem ir praznoti pa ie treba reči. da je srbskohrvaška književnost aktivna in da ima močne vrednote. Nje zveze s tuiimi literaturami so precej razširjene, marsikaj na ie v kali in se bo razvilo že v bližniem času.
Tudi v letu 1927 so narboltši spisi izšli v časopisih. Nekateri so prenehali izhajati: med niimi »Buktinia« (Beograd). »Književna republika« (Zagreb). »Reč i slika« in »Savremeni pregled« (Beograd). Glavni časopisi so* v Beogradu »Srpski književni glasnik«. »Misao«. »Voiia«. mladinski »Ve-nac«. v Zagrebu »Viienac«. »Savremenik«. »Nova Evropa«. »Hrvatska Prosvieta«, mladinska »Mladost« in »Omladina«, v Novem Sadu »Letopis Matice Srpske« v Sarajevu »Gairet«. »Novi Čovek« in »Pregled«, v Subotlci »Kniiževni sever«, na Cetiniu »Zapisi«.
Leta 1927. ie bilo v Beogradu osnovano Udruženie književnika na sindikalni podlagi. PEN - khrb ie pokazal v minulem letu precejšnjo aktivnost. Beosraiski PEN - klub ie priredil več javnih sestankov v Beogradu in Vojvodini, n« katerih so njegovi člani čitali svoje spise. Za leto 1928. pripravlja takšno delo v širšem obsegu.
Literarni natečaii leta 1927. niso zadovoljili. Prosvetno ministrstvo ie prejelo 23 dram: čeprav so se nagrade razdelile, sodi žiriia. da ni bilo med nlimi nobenega močnejšega dela. Natečaj »Cviieta Zuzorič« je bil uspešnejši: nagrajeni sta bili povest Momčfla Nastasiieviča: »Zapis o darovma moje rodjake Marije« in pesem Mirka Ko-roliie »Kora hleba«. Natečai »Jadranske straže« ie bil brezuspešen. Akademiia ie podelila nagrado »Prioovetkam« Gr. Božoviča.
Lirika le obrodila več novih zbirk, med niimi knijge VI. Nazora, Draeutina Domla-niča, Zivka MiTčeviča, Giorgie Glumca, M. Dedinca. Mirosl. Feldmana. Dušana Milciča,' N. Mitrova. Gvlde Tartalia i. dr.
Pripovedna kmiževnost ie polnila revije, Izmed samostojnih kniig so posebno zani-
mive: Momčila Nastasiieviča »Iz ta.mnog vilajeta«, Avg. Cesarca »Za novim putem«. Br. Mašiča »Direktor Protič«. Sibe Miliči-ča »Čovek i žena«- VI. Nazora »Nove priče« i. dr. Lansko leto Je dalo tudi več dobrih romanov, med niimi Hamze Huma »Grozdanin kikot«. Drarana BubHča »Atentat«, Rastka Petroviča »Sa silama nemer-liivimc in Miloša Crniaskega »Seobe«.
Drama ie kakor povsod v krizi. V letu 1927. so se vprizorile naslednie novitete: Dušana Nikolaieviča »Parola«. Miroslava Feldmana »Vožnia«. Svetislava Prčdiča »Gospodin ministar«. B. Nikolaieviča »Dogoreli krov«. Natisniene so bile drame Ve-limira Zivoiinoviča »Covek snuje« tn »Sta-nica«. Svet. Stefanoviča »Kuča temnih senki« in Svet. Prediča »Cetiri komada«.
Kritika ie dobro razvita. Najpomembnejša kniiga tega leta so v literarno-kritičnl panogi »Ogledi« Bogdana Popoviča (dva zvezka). Pozornost so vzbudili tudi Strne Panduroviča »Razgovori o književnosti«.
O celotni bilanci izreka pisec naslednjo sodbo: V teku desetih let so se nakopičile energije, mnogo se ie hotelo ta maTsPkaj začelo. Iz vsega dosedanlera teoretiziranja eksperimentiranja, zanikavania ta prepka so se pokazale vse možnosd: poglavitni književniki so se izklesali in najboljši talenti dozoreli: v pogledu umetniškega stvarjania nastopa mirneiša doba. Cutl se grupiranje književnikov po nekaterih večjih smernicah: te skupine — čeprav morajo neizogibno negirati druga drugo — pripravljajo vzlic vsej naivnosti program za svojo izgradnjo. Tudi konflikti, ki se bodo — kakor se ume samo ob sebi — izkresaH iz trga. bodo nemara ostreiši neeo so bili doslej. zato pa tudi boli pozitivni.
Zdravstvo
V času „prehladov"
Znano ie, da pri polarnih ekspedloijah, kjer je treba poleg nizkih temperatur celo pod —40u C prenašati Se močne vetrove in vlago, kier ie tudi hrana enolična in dostikrat pomanjkljiva, ta kjer ie treba prenašati težke telesne napore. — vse momente. ki slabe telo. — prehJateni, nahoda, kašlja. gripoznih in kataraličnih bolezni vobče ne poznajo.
A tudi v svetovni volni se ie izkazalo, da ie moštvo, ki ie bilo pol leta in več visoko v planinah pod sličmimi pogoji, t. J. ob nezadostni hrani, v sneru ta ledu, ta ž njimi združeno močo. nastanieno. ostalo popolnoma prosto omenienih bolezni Posamezni voiaki. ki so bolehali na katarjih v nosu. grlu in pljučih, da celo tuberkulo-tiki. so se celo izdatno popravili, odnosno so ozdraveli.
Če vprašate zdravnike, posebno v velikih mestih, imaioče posla vedno z večjimi množicami bolnikov, n. pr. pri bolniških blagajnah, vam povedo, da jim v gotovih dobah narase sicer povprečno število tekom par dni preko glave, in da se podvoji, potroii. ali celo početvori. Lotevajo se jih prej ometviene kataraJične bolezni, angine, vnetia. ebkostnice ob zobeh ftd.
Po leti se pokaže ta poiav skoro vedno kak dober teden no takih dneh. ko nasiti veter zrak s pocestnim prahom in f,a na-meče ljudem v sopila. Res je, da škropljenje ce$t za trenutek pomaga, ko vež« voda prah in ga prilepi kot blato na tlak. Toda prav to »prilivanie« pomnoži število ba-cilnih kaličev v milijarde. Zato moramo ob čaino škroplienie cest smatrati za neM-gijenično. Ceste treba izpirati in Izmivati. da nesnaga izgine in odteče, kar Je seveda zanesiiivo samo na kamenitem ali asfaltiranem tlaku.
Če ie mraz. kot pozimi, je zrak suh ta ie neugoden za razvoi bakterii v smeteh, prahu in blatu. Deloma nesnago tudi sneg zakriva in s tem preprečtfie nieno širjenje. Seveda se Da suh zrak skuša do gotove meie nasititi z vodo in Jo iemlie. kjer Jo dobi. — tudi iz naših mokrih dihaJnih sluznic. Ljudje, ki se zaradi pogostih in lepečih izbljuvkov že sami na sebi Dri kašlianju rruči;o. trpe ob suhem zraku še bolj. ker iim suhota suši sluznice posebno v nosu in grlu. To je doma zlasti pri tistih, ki Iz katerihkoli vzrokov dihajo mesto skozi nos (kjer nai bi se zrak nasitil z vlago in se primerno ogrel) — skozi usta
Če se pa spreobrne vreme in pojavi jug. tako da se sneg toni. meša z blatom in nastane brozga, zaneso liudie s čevlii nesnago v hiše in stanovanja, kier se dobro namočeni kaliči v toplini razmnože, kakor poleti, in se udeistvuiejo z raznolikimi katarji, katere naleze ena oseba od druge. Pri tem iim pomagaio temperaturne diference. razlike v vlagi zunaj ta znotraj bivališč. faktorii. ki omogočijo, da so sluznice iako dovzetne za spreiemanie kužnih kaKčev. Nabrekle so. razrahliane in mnogokrat vidno orekookrvliune. Kaliči padajo torei na jako rodovitro polie.
Kakor ie iz povedanega razvidno, — navedli bi pa tudi lehko celo vrsto eksaktno izvedenih eksperimentov — ustvarijo klima tične razmere le nekako časovno dispo-ziciio k »prehladu«, oboliš Da v Istimi na infekciji. To ie odločilno za bolezen.' Pri omenienih ekspedrciiah. na planinah, na širokem morju — vsepovsod ie klimatična dispozicija sicer doma. ali bolezni ni, ker ie možnost mfekcii minimalna.
Ker Je bolezni laži; preprečiti nego zdraviti. le umevno, da bomo skušali tudi napram katara'ičnim boleznim, torei recimo zbog »prehlada« nastopati protilaktičmo. Osobito bomo Dazili na vhode naših sopH in jih bomo skušali z gotovimi sredstvi raz-kuževati. Če čutimo nabreklost v nosu in bližajoči se nahod, poskusimo s tako zva-no abortivno kuro. V čašo vode damo 1 do 2 kaplii navadne jodove tinkture ta jo izpi-jemo. s čimer se nam časih Dosreči kupi-rati nadalmji razvoi bolezni. Važna Je nadalje traina dismfekciia nosu in ust. V to bi jako priporočali rrriročne oanflavin-pastfle. ki i tnalo veliko razkuževatao silo. Kot notranli desinficiens ie — a s o i r i n na mestu, sredstvo, čigar učinkovitost ie tako znana, da to zdravilo danes res lahko imenujemo Hudsko zdravilo. Par aspirinov, pri seveda sicer zdravem srcu. po podaljšani gorki kopeli in nato prepotenie v postelii. je ena na'boli zdravih, oa tudi učinkovitih kur: podpreti se še da s tem. da bolnik v po^telH pooiie par čaš vročega čaja. Proti nadležnemu kaš'iu bi priporočali mesto zo-pernib narkotidov, ki so pri teh boleznih navadno povsem nepotrebni, vsai pa po-grešliivi k r e s 1 v a 1. sredstvo, ki posne-šiue odkašlievamie in tudi nI brez razkuže-valne moč-'. Poleg tega ima tak okus. da ga ti>di otroo' ne zavračalo. Seveda, če bi kak katar krenil v smer zlokobnosti in gro-
zil s kako težjo komplikacijo, potem se bo treba zateči k zdravniku. Vsekakor pa velja. kot rečeno, vedno paziti na to. da bolezen preprečimo. Tudi v medicini velja nsčelo. kot v voiski. da ie najdražja pripravljenost za vojno še vedno mnogo cenejša kot najkrajša ta najbrezpomembnejša voina.
Zdravniška posvetovalnica
G. M. P. v N. M. Z vašo boleznijo smo se na tem mestu bavili že Donovno in vam tudi jasno razložili, da »vetrovi ne morejo Z2itl v roke ta noge«. Povedali smo vam tudi. <fa ie vaša bolezen živčna in da se ne da odpraviti z nožem. — G. M. R. v T. p. K. Ne da bi videli bulo. se o njej ne moremo točno izraziti. Mislimo Pa .da gre za navadno nenevarno novotvorbo, »atherom« hrenovano. ki ie Da z mažami neizlečljiva. Opericiia Je brez nevarnosti. — G. I. B. Operaciia ie brez nevarnosti. — G. L B. r S. Kura. glede katere povprašujete, ni boljša ta ne slabša od drugih kur. s katerimi se skuša dvigniti vitalnost stanic. zvišati odpor bolnikovih žhdjenskfh sil in izpremeniti. odnosno vplivat} na presnovo. Kakor se kura že izvaja, se kuhinjska sol nadomešča z drugimi, predvsem kalcijevimi sobni ta to na strožji ali laksneiši način, v prvi vrsti pa. kakor bolnik prenaša klorid no abstinenco. V detajie se na tem mestu ne moremo spuščati, tudi ne v dozacije posameznih primesi. — V zeleniavi Je relativno malo oglienčevih vodenrkov: največ jih je v škrobu, sladkih iedah. krompirju. rižu. moki itd. — G P. S. v M. Ali re« mislite, da se da taka stvar kurirati z nasveti v »Posvetovalnici«? Zato Je vendar treba resnega in pogosto dolgotrajnega specialističnega zdravl jen ia. Natprvo Je treba vedeti, na katerem temelta Je sedanja bolezen vzniknrla. kar bržčas veste, a ste zamolčali. — Bolezen navadno ni nevarna, te pa navadno iako neprijetna. Obrnite se na kakega strokovnega zdravnika ali se pa odločite za bolnico. — G L T. v L. p. P. Vse tri bolezni, katerih diagnoze navajate, se nikakor nuino ne izključujejo. Verjetno ie. da Je ori vašem boiehanju nekaj organskega temelia. ostalo le Pa nervozno. Tudi dejstvo, da ie delovanje srca v zvezi z želodčno indispoziciio. nas potrjuje v tem mneniu. Vsekakor se vam bo tieba prilično odločiti bi napraviti kako primemo kuro. seveda Pod vodstvom kakega specijalista. Navedena količina cigaret sicer ne izboljšava vašega stanja, za nevarno le Pa ne velia smatrati. Seveda Je boljše, 5e bi kalenje sploh opustili. — G L G. v L. Prevod slove »fibrozna sušica leve zgornje krpe«. Gre torej za tuberkulozo, katere potek je navadno iako ugoden. Zali-bog se pa zdi. da le temeljna bolezen komplicirana z Infekcijo z drugimi bakterijami, Id prorvzročajo vaše temperature. Seveda bi bilo za vas na<iboIiše. če bi odšli za kako leto v kak sanatorij. brezdvomno pa čim-preje Iz kraja, v katerem sedai živite, in iz njegove večne megle, orahu ln dima. Pred car meseci smo v posebnem članku pod rubriko »Zdravstvo« natančno opisal?
iClTt&mgrlo
sta najlažja pot, po kateri prihajajo bole* ženske klice v naše telo. Zato otroke bra» nijo pred nalezljivimi boleznimi vratu ia grla okusne
Rft JTAC&ERf
vam prepotrebno ležalno kuro. Skušajte dobiti tisto številko »Jutra« v roke; v njej najdete vse. kar vam treba vedeti. — Jejte neprestano, dasi v malih porcijah; zlasti vam priporočamo iaica ta mnogo mleka ta mlečmh Jedi. Jed bodi tečna in redilna. Cigarete opustite popolnoma. Svojemu zdravniku zauoake: lahko ste overjeni, da ste v najboljših rokah. — G. V. F. v L. Umivajte si lase večkrat z milom; če bi še to ne pomagalo, uporabljajte lahko alkohol ali bencin, čuvajte se Pa ognja, če ste se umih s temi sredstvi, da se se zgodi kaka nesreča. — G H. R. v K. ob S. T oko proti slabokrvnosti, kakor proti mr-šavosti zapisujejo v gotovih primerih zdravniki arzenove preparate, ta to časih z izvrstnim učinkom. Teh preparatov pa tudi v najmanjši dozi v nobeni lekarni ne morete dobiti brez recepta. V »zrajih« ga nikdo ne zapisuje. Če bi radi napravili tako kuro. se morate obrniti na svoleta zdravnika. — G F. V. v O. Zalibog ie kapavlca, če zaide v notranje spotae organe in lih okuži, najpogostejši vzrok ženske neplodnosti. Kjer so ti organi, osobito Jajčniki, težko okvarjen*, tam le vsaka pomoč Izključena. — G L L. ▼ Kr. G Gotovo so dčtlji redllni. a vsaj za občatfHve želodce. radi trde kože težko prebavfHvl. Da bi se Hh ne da to nadomestiti i drugimi,
?;1ede redUnosti enakovrednimi sredstvi sladkor, med itd.), o tem nI eovora. Komur gre njihov okus nad vse. naj meso ostrže, ta. če hoče. še brozgo pa sira. Potem o teSd piebaviiivostl ne bo več treba izgubljati besede. — G I. P. v L. Ker pravite, da v rodbini bolnice trpe vsi na glavobolu, tiči vzrok bolezni bržčas v ustroju ali v posebnih podedovanih bolestnih odnošajih, katere pa more. če sploh, odkriti samo natančna strokovna preiskava. Da Je treba takim ljudem skrbno paziti na iztrefoljeva-nje. je ob sebi umevno. — Vzrokov vaši srbečici Je lahko mnogo ta Jako različnih, brezpomembnih, a prav tako vsega uvaže-vanja vrednih. Umfvalte se redno vsak dan s toplo vodo ta namažKe mesta, ko se koža dobro posuši, za poskus natoreje 8 3% borovim vazelinom. če M srbečica ne odjenlala. si kupite v lekarni tubo taotkrta In se mažlte z njim. Če bi le še ne ponehalo. pojdite k zdravniku, da vas pregleda hi vam preišče tudi seč na sladkor. — G T. D. v Sp. K. Nadrgnite se vsak večer s primerno kepico 20% lotlooovega mazila (iothln 10. tmgt. emoll. 50V
Križanka „Pusf
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. ima vsaka hiša, 5. pridevnik, 8. kranjsko ime. 12. o«eb. zaimek, 13. pridevnik, 14. država, 15. gora, 17. Tarzan brez glave, 20. prednji del Arabije, 21. srb.»hrv. zaimek, 23. žen« sko krstno ime, 15. ima vsaka beseda, 27 keltski narod (lat.), 28. rob brez konca, 29. rzvežbanost, 30 neakadem8ki naslov, 33 kratica, 34. ob L po m. glagola, 36. del nemške
Eodmornice, 37. vrsta oje, 38. drevesa brez debla, 40. del starega rim. tnesia, 41. naj bi imel vsak človek, 43. karta, 45. hudodelstvo, 48 vsakdanja prikazen, 50. kratica, 51 *el fs» landije, 52 zaimek, 53. jez s streho, 55. hrva* 3ka zverina, 56. dve tretjini čika, 57. kemični znak, 58. fašistovski «axlravo», 59. kapara bez para. 60. trn brez sredine, 61 hrv. veznik, 63. čuden odgovor pri poroki, 65. del krave. 67 ael srnjaka,
69.	žensko krstno ime,
70.	barva kar\ 71 naziv, 72. slično kakor 30 vo« dor. — Navpično: 1. del knjige. 2. pokrivalo, 3. italijansko zlato, 4. slabo zapisan prijatelj, 5. reka, 6. slično kakor 30 vodor., 7 mesto na Gori* škem, 8. pridevnik, 8. a) karta, 9. medmet. 10. medmet, 11. predlog. 16. mesto, 18. izvor vsega sla bega, 19. predlog.. 22. ita* iijanski osel. 24. del obra* za, 26. pol hrvaške pipe, 28. voda, 31. madžarski konj, 32. lat dvoglasnik^ 33. obl. hrv. glagola, 34. italij. otok, 35. kratiea, 37. ne baš mehka tvarkia, 39. kratica, 42. prislov časa, 44. mfl sorodnik, 46. obl. glagola, 47. skoraj cela križanka, 49. mesto v Italiji, 50. obl. lat.
flagola z enklit. priveskom, 53. žensko rstno ime, 54. medmet, 62. števnik, 64. lat. kaz. zaimek, 65. gr§ka črka, 66. gT§ka črka, 67. izraz pri igri, 68. del voza.
Čitaj: 4, 47 navpično, PUST, 52 vodo« ravno, V> 53, 42, 11, 24, 46 navpično, 8, 44 navpično.
Zlogovnica
Naslednjih 70 zlogov Je razvrstiti v 22 besed: a — ba — bi — bu — ca — če — dar — dan — di — dij — dil — e — e — e — e — ti — go — sra — grad — i — i — i — ]a — ]a — ]a — Je — ka — klos — kov — la — Ia — le •— lje — lo — lo — me — na — na — nač — nI — no —
no — o — o — pa — pe — pe — pi — ra — ra
—	re — re — ri — ro — rn — rus — skejj — sky — sla — so — ste — šič — ti — to — tr
—	tro — tro — var — vec — Vi.
Besede pa zna£ijo: t. senčnat gaj, tndi: krajevno itn«; 2. nekdanje evropsko glavno mesto; 3. staroveško mesto v Dalmaciji; 4. cvetko, divjo in vrtno; 5. rudninsko vodo; 6. slovenskega pisatelja (t); 7. češkega pesnika (t); 8. mesto, ležeče ob reki pod 20.; 9. Shakespearovega Junaka; 10. veščino; 11. eno izmed Muz; 12. redko kovino; 13. azijski polotok; 14. zemeljsko prst; 15. računski nastavek; 16. rimsko mesto v No-riku; 17. grškega Junaka pred Trojo; 18. slovenskega vseučiliškega profesorja; 19. rimskega oblastnika; 20. reko v Jugoslaviji; 21. sloveče vino; 22. hribovje v ljubljanski okolici.
Prve in četrte črke vsake besede, čltane 2a-pored navzdol, povedo dva verza iz znane Prešernove romance. CNB: namesto »o« čitaj >o}«I)
tJUTRCb št. 43
12
= Nedelja 19. n. 192b
Naši onstran grame
K poiialijančevanju priimkov na Primorskem
c. d. — Trst, 16. februarja
Fašistični pritisk za poitalijančevanje priimkov se j3 v zadnjem času zelo ojačfl. Dan za dnem objavljata tržaška dnevnika, »Popolo di Trieste« in »Pccdo« dolge članke o nujni potrebi kar najdoslednejše in najpopolnejše izvršitve one vladne naredbe. k. določa, da se morajo v novih pokrajinah priimki, ki ne zvene italijanski, prevesti v italijansko obliko ali kar naravnost uradnim potom ali pa na odnosno prošnjo prizadetih državljanov. Ta vladna naredba. ki je bila prvotno izdana le za Gorenje Poadi-2*je m Trentin in se je pozneje raztegnila tudi na Primorsko se je doslej izvajala skoraj v vsaki provinci drugače Tako ie n. pr. bocenski prefekt v zadnjem času odredi! izpremembo dveh priimkov, ki sta bila baje prvotno italijanska, pa so jima pod avstrijsko vladavino dali nekako nemško obliko. Prefektova odredba vrača tema priimkoma sedaj ono italijansko obliko ki sta jo baje imela prvotno Na Primorskem takih uradnih rzprememib še ni bilo in zlasti tržaški •prefekt se je vsaj doslej postavlial na stališče, da naj se izpreminjajo priimki edinole na podlagi prošenj odnosnih nosilcev ne, talij anskih pri mkov. Takih izprememb je bilo doslej v tržaških listih že precej objavljenih. V ostalih primorskih provincijah pa poitalijančevanje priimkov napreduje zelo počasi. V Gorici je bilo pač res precej izprememb, ki jih je objavil dnevni tisk, toda službeno objavljena pa ni še bila m ti ena in bi se potemtakem morale vse te dosedanje izpremembe smatrati še vedno za neveljavne, ker ona vladna naredba jasno določa, da postaja izprememba veljavna šele z objavo v uradnem listu. Videmski .prefekt je da! doslej razglasiti v uradnem listu en sam seznam izpremenjenih primkov; reški, pulski in zadrski pa še nobenega.
Fašistična akcija, ki naj bi »osvobodila priimke popačenj, b so se izvršila na njih v raznarodovaine svrhe in pa zato, da bi se zakrinkalo italijanstvo Primorja«, ne napreduje nikakor tako, kakor so pričakovali njeni zaisnovatelji. Odtod pa tudi potem oni srd, s katerim piše primorski fašistični tisk o nekem tihem odporu prebivalstva proti poitalijančevanju priimkov, im pa neprestano njegovo zabičevanje. da se morajo priimki poitalijančki kar najtemeljiteje kar najkoreniteje. ne pa samo nekako površno, da še vedno gleda iz navidezne italijanske obLke stara slovamska korenina. Tako pravi »Popolo di Trieste«, da je zlasti treba, da pri poitalijančevanju priimkov kraškega in istrskega kmečkega prebivalstva absolutno izginejo on brezštevilni »k« in »j«, ki so Italijanov neizgovorljivi. Priimki se mora-o poitalijainčiti »resno«, al kakor pravi »Popolo«; »prav do dna», al. pa naj se puste neizpremenieni, kar Pa bodi seveda znak — protinacijonalnega, protidržavnega mišljenja nosilca dotičnega »eksotičnega« priimka. Polovičarstvo da mora bit popolnoma izključeno, češ, ker se hudič in blagoslovljena voda nikakor ne dasta sprijazniti
»II Popolo di Trieste« povdarja z velikim zadovoljstvom, da se izprememba priimkov, ki jih odobruje tržaški prefekt, izvajajo po teh njegovih načelih, in pripominja tudi, da prebivalstvo samo čim dalje s tem večjo vnemo sodeluje v tej akciji, ki naj čim prej nove pokrajine v tem pogledu popolnoma izenači z ostakni pokrajinami Italije. Potem pa navaja dolgo vrsto po tržaški prefektirri pretresenih in za odobrenje pripravljenih izpreme—b.
Bilo bi preobširno, če b hoteli navajati vse izpremembo, ali nekatere pa so tako značilne, da bi bilo škoda, ako bi jih ne omenili, in še tembolj, ko gre vendar za to, da se s temi izpremembami da priimkom, ki so bili pod avstrijskim režimom popačeni v raznarodovaine svrhe,« njihova »prvotna« italijanska oblika«. Evo nekoliko najznačilnejših:
Allesch (Aleš) v AJlessio; Babuder v Babudri; Bravar v Magnani; Brišček v Bre>sciani; Brodarič v Brodari; Burger v Cittadini; Kalčič v Calio; Čuk v Zucooii; Colier (Kolar) v Coilc; DoHenz (Dolenjec) v Dollenti; Drobnig (Drobnič) v Dronigi; Gastvvirfch v Gasti; Glavan v Galv2ni; H5-berth von Schwarztfra1 v Oberti di Valtie-ra, Hrovat v Rovatti; Jazbec v Tassini; Jurjev v Glorgi; Jug v Ughi; Konjedic v Cavallini; Kosmač v Costno; Kreševič v Cresselli; Lisjak v Lissiani; Mayer v Ma-ri: Mliitiar v Molinari; Nemec v Tedeschl; Okoren v Corelli; Orlič v Orlrni: Pogatsoh-negg (Pogačnik) v Fogazzaro; Pogatschnig v Pagacckii; Rač:č v Raggi; Rus v Rušo; Zadnik v Sani: Zavodnik v Savoditii; Sever v Severi; Škof v Scoffi; Tvrtknvič v Tervi; Uršič v Urši; Vojvodič v Duchini; Volčič v Volil; ŽeTiav v Serianl.
Ce niso vsi ostali, so pa vsaj ti tu navedeni prekrščenci prav gotovo kar naj-.pristirejši potomci starih Rimljanov in je bilo res nujno potrebno, da se njihovim popačenim priimkom vrne njihova prvotna — italijanska oblika!
p— F ovc in kamenje. Dr. Nadovicha, sodnika v Bulah v Istri, Je poklical telefon iz Umaga. Izvedel je. da se mu bliža nevarnost. V Buje gre 53-!etni Andrez Doz, oborožen in hoče ubiti sodnika Nadovicha. Pnjeli so ga in odvedli v zapor. Imel je pri sebi dva krivca (fovča) in par kaminov. Rekel je, da potrebuje krivce za trte. kamne pa proti psom. Sodnik ga je obsodil na tri mesece zapora, toda pogojno.
p— O boja med Trstom in Hamburgom
piše »Figaro«. Od leta 1925. dalje je znala Nemčija izredno dobro povečati vplivno cono Hamburga na srednjo Evropo v škodo Trsta. Tngovska situacija se je poslabšala za Trst, ki m dosegel svojega predvojnega prometa, doč^n je v Hamburgu promet na-rastel za 120 %. Clankar Loiseau sprašuje, kaj bo potem, ko se rzvrši »Arosohluss«. Udarjena bodo po njegovem mnenju italijanska jadranska pristanišča, pa tudi jugo-slovenska h srednje Evroipe bo šlo vse proti severnemu morju in za jadranska pristanišča ostane !e krajevni promet. O tem nai bi po Loiseaujevem nasvetu razpravljal' Jugosloveni in Italijani glede na podaljšanje prijateljske pogodbe med dbema državama . . . Članek ima namen »ostra-šit» Jugoslovane pred posledicami »An-schlussa«, ki pa bi morda ne bile za Jugo-
slavijo baš take, kakor jih vidi gospod Loiseau in pripraviti Jugoslovene do nekake z Italijo skupne obrambe jadranskih pristanišč. Kjer govore Italijani o "skupnosti, tam zasledujejo vedno le svoje interese v škodo drugemu. Članek pomeni nadaljevanje italijanskega stremljerja po hegemoniji na Jadranu.
p— Celo vrsto trgovcev je osleparil železničar Armando Sangermano v Gorici. Kot regnikolo se je obnašal precej ponosno v »osvobojeni« Gorici in goriški trgovci imajo to napako, da se globoko klanjajo pred ljudmi iz Italije, med katerimi ie pogostokrat pomešanih mnogo takih, ki radi živijo na račun drugih. Dasi imajo trgovci obilo bridkih izkušenj z regnikolskirni ptiči, jih je vendar nasedla cela vrsta železničarju Sangermanu, ki je jemai pri njih raznovrstno blago, plačal pa ni nič. Tudi roobi-Iije si je nabav.] brezplačno. Ko ie uvidel. da bo goljirfije že preveč, je prosi! za pre-meščenje in res je odšel v Cotrone Sedaj pa hodijo trgovci na kvesturo drug za drugim in naznanjajo, koliko škode jim ie napravil regnikolski železničar Takole okot. 15.000 lir ima plačati Sangermano. Ce ga postavijo pred sodišče se bo tam povedalo goriškim trgovcem, kako so nespametni, da dajejo kar tako nepremišljeno na kredit svoje blago!
Dopisi
ŠIŠKA. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Sokola Iz poroči! društvenih funkcijo-trarjev posnemamo, da se je Sokol v minulem leiu kljub raznim oviram v polni meri zavedal svojih dolžnosti. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno za starosto zaslužni br. Ivan Zako*nik. podstarosta br. Srečko Vizjak. načelnika br Stane Burja in na-čelnico s Silva Boltavzarieva.
D. M. v Polju Sokolsko društvo v Polju prav lepo napreduje pod spretnim vodstvom agilnega staroste. V tekočem letu je društvo imelo že več prireditev, ki so vse zelo dobro uspele, kar nekatere občane, ki želijo Sok-> lu čim manj uspeha, zelo boli Kljub temu pa dela ves sokolski aparat v Polju s podvojeno silo. Na pustni torek bo pridedil So kol veliko predpustno veselico v telovadnici Dobro kapljico in jedila bo preskrbel br Grad. Plesalci se bodo vrtili ob z\*>kih pri ljubljenega tnmburaškega zbora. Pričetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina 5 Din K obilni udeležbi vabi vese lični odsek. Zdravo.
MOJSTRANA. Mojstrani v letošnji zimi do sedaj ni bilo vreme naklonjeno za zimski šport (smučanje), a se je v zadnjem času spremenilo v toliko, da je na senčni strani proti Radovni, Vratom in Krmi dosti snega za smuk in sankanje Tudi bližnje senožeti okrog same Mojstrane so glede ua svoio lego zelo priporočljive za manjše smuške ture Skakalnica v Mojstrani je na novo preurejena in se smatra kot ena najboljših smučarskih skakalnic ter je sedaj v tem ugodnem vremenu v to svrho najbolj pripravna Glede oskrbe in prenočišča je kraj Mojstrana znan kot zelo soliden.
GOMILSKO. Prireditev obrtne šole je prekrasno uspela. Prisrčna zahvala vsem udeležnikom in v^em. ki so prispevali z darili ali drugače sodelovali Odbor.
RAČJE PRI MARIBORU. Na Svečnico so vprizorili naši malčki na šolskem odru otroško ij^ro »Šivilja Klara«. Predstava je prekrasno 'uspela, takisto tudi repr.za. Zal. da je šolska soba za slične prireditve nekoliko premajhna
JARENINA. V nedeljo 12. t. m. se je vršil pri Cvilaku občni zbor kr. org. SDS. Predsednik organizacije je zopet agilm g. Lubiensky Zanimivo je. da posega delovanje naše organizacije tudi že v sosednji Sv. Jakob, kjer smo tekom zadniega časa pridobili 8 novih naročnikov za »Domovino«. Upamo celo. da bomo v kratkem imeli tam prijateljski sestanek Popoldne smo se udeležili sestanka SKS v Vukovskem dolu, na katerem je poročal o političnem položaju g. dr. Kukc-vec. Tudi naš predsednik g Lubiensky se ie oglasil k besedi ter v kratkih besedah podal program in cilj naše Kmečko-demokratske koalicije. Navzoči kmetje so mu z navdušenjem pritrjevali. Med obema organizacijama le sklenjen dogovor za sporazumno delovanje, s katerim bo v bodoče preprečeno cepljenje naprednih vrst.
ospodarstvo
Rekordna produkcija slovenskih premogovnikov v L1927.
Napram I. 1927 se je produkcija povečala za 238.596 ton ali 14%.
V preteklem letu 6e je produkcija slovenskih premogovnikov prav ugodno razvijala. Nadkrilila je celo produkcijo v 1. 1924., ki je bila največja po vojni. V rudnikih Slovenije se je v preteklem letu nakopalo 1.912.155 ton premoga napram 1678.559 tonam v 1. 1926, 1,822.582 tonam v 1. 1925 in 1,898.192 tonam v 1. 1924. Napram 1. 1926 se je torej produkcija slovenskih premogovnikov dvignila za 233.596 ton ali 13.9%, napram 1. 1925 pa za 89.573 ton.
Kakor je razvidno iz naslednje tabele, je lanskoletna produkcija razen v januarju in v decembru znatno nadkrilila produkcijo v odgovarjajočih mesecih 1. 1926.
1926 1927 januar	179.307 173.108 — 6.199
februar 138.399 168.021 -f 19.622 134.070 147.554 + 13.484
marc
april
maj
junij
julij
avgust
114.473	134.034	-f 19.561
105.294	136.403	-f 31.109
112.483	132.027	-f 19.544
112.952	141.203	+ 28.251
130 590	170.502	+ 39.912
september 120.410	165.387	+ 44.977
oktober 161 760	177 225	-f 15.465
november 174.075	192.195	+ 18.120
december 184.746	174.496	— 10.250
1,678.559 1.912.155 4- 233.596 Primanjkljaj decemberske produkcije napram 1 1926 je pripisati, kakor smo že včeraj poročali, delni omejitvi obratovanja zaradi znanega konflikta med premogovniki in železniško upravo.
Ugodnejša konjunktura v naši premogovni produkciji je nastopila že * novembru leta
1926.	ko je zaradi štrajka angleških rudarjev nastala možnost za večji izvoz našega premoga t inozemstvo. Možnost večjega izvoza je v preteklem letu sirer prestala, istočasno pa se je v zvezi z zboljšanjem konjunkture v gotovih industrijskih panogah in deloma z boljšo organizacijo prodaje izven Slovenije povečala oddajna možnost v tuzemstvu. Med drugim se je občutno povečala oddaja premoga industriji. Tako ie bilo v 1. 1926 oddano industriji 540.000 ton, lani pa 610.000 ton.
Navzlic znatno povečani produkciji je bilo število zaposlenih dplavcev v preteklem letu manjše, kakor pa v 1. 1926 kar je iz so-cijalnega stališča manj razveseljivo. Kako se je v preteklem letu gibalo število zaposlenih delavcev in paznikov, je razvidno iz naslednje tabele.
1926 1927 I četrtletje	11.792 9377 _ 2415
IT. >	9 736 8f99 — 1137
ITI. >	9.159 8589 — 570
IV. >	9.722 9152 — 570
Ze drugo Teto opažamo relativno nazadovanje števila zaposlenih delavcev glede na višino produkcije f>prav nam ni znano, koliko se je spremenilo število delavcev, ki so neposredno v zvezi s produkcijo, vendar moremo sklepati, da se je občutno povečala produktivnost zaposlenih delavcev, kar je deloma v zvezi z izboljšanjem rudniških naprav, deloma pa z racionalizacijo produkcije. V naslednji tabeli navajamo podatke o povprečni mesečni produkciji, ki odpade na posameznega delavca v 1. 1925., 1926. in
1927.
1925 1926 1927 I. polletje	119 13.2 16.5
II. „	12.5 15.5 19.2
Tz gornjega je razvidno, da se Je produktivno«! posameznega delavca v 1. 1027. napram 1. 1925. povečala za 40—50 %.
= Daljiije naraščanje vlog pri Pogtni hranilnici. Kakor znano, so vloge pri Poštni hranilnici koncem preteklega leta dosegle rekordno višino 622.5 milijona Din napram 462.7 koncem novembra. 416.9 koncem oktobra in 333.1 koncem septembra. Splošno se je sodilo, da je bilo to povišanje v decembru le začasno. Iz izkaza Poštne hranilnice za mesec januar t. I. pa je razvidno, da so se vloge v januarju dalie dvignile ter dosegle koncem meseca višino 629.8 milijona Din. Število čekovnih računov se je v tem mesecu dvignilo za 109 na 15.287. Vloge na hranilne knjižice pa so dosegle 24.5 milijona Din napram 23 milijonom Din koncel decembra 1927.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavori * Ljubljani 18 februarja 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Čas
opazovanja
B
o
u a
a
a o. E
v i—
a
m **
v 'JL
Mnei »etra in brzina v metrih
li
Ljubiiana . . 67 2	rii 70	S 2	>
Maribor ... 767 4	1 8	NVV 4	0
Zagreb .... « 767-5	3 *3	W 4	1
Beograd 4 . . * 766 6	6 C4	W 6	4 dež 7.0 Sarajevo . . .
Skopi je .... _ 66-3	.c, 63	N\V 4	10 dež 2.0
Dubrovnik . . 763 4	5 '4	E 12	8
Split ..... 7. H 762*")	h f3	NE 18	9
Praha .....
Solnce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 17.31,	luna vzhaja ob 5.38, zahaja ob 13.45.
Najvišja femperatura danes	» Liubliam 10.8 C,	najnižja 3.1 C.
Padavine
Vrsta
v mm 4 o 1 are
Ogromna depresija, ki je koncem prejšnjega tedna s toplim južnim zrakom preplavila celo veliko večino Rusije, je odšla dalje proti Sibiriji. Čez severno Evropo je dospel tedaj zapadni sektor velikega depre-sijskega vrtinca in ta ima severne vetrove. Ze ob zaključku tedna se je pojavil spričo tega znova zelo hud mraz v Severni Švedski in Finski, v naslednjih dneh je prodiral dalje proti jugu, še bolj pa proti jugovzhodu v Rusiio. Sredi tega tedna je že imela vsa Rusija znova zimo, v Moskvi je dosegel mraz
12 do 13n C pod ničlo, v pokrajinah blizu Finske še več, a nad Finsko samo in nad severno Švedsko je mraz dosegel celo — 25 do 300 c.
Nova invazija zime pa je segla znatneje proti jugu. Zmeren mraz so dobili še v južni Skandinaviji in na Poljskem, kjer je na več krajih snežilo, ali tudi tu le za malo časa.
Nova depresija se je bila preko Atlantskega oceana približala Evropi in njen vrtinec je dovedel znova toplejši zrak od jugo-zapada. Ustavil je napredovanje severnega
mraza, a zapadni in južnozapadni Evropi je očuval še nadalje toplo, zares skoro pomladansko vreme Ob stikališču obeh različno toplih zračnih struj med Anglijo in srednjim Podunavjem je precej deževalo, v severnem delu tega pasu je snežilo.
Nad Španijo in sosednimi predeli se je držal ves ta čas visok zračni tlak, ki je segal čez južno Francijo in Alpe v našo bližino. Spričo tega se je veter pri nas večkrat za-okrenil v severozapadno smer, kar nam je dalo nenavadno lepo vreme s čistim zrakom in živomodrim nebom, hkrati pa nas očuvalo pred dežjem.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo:
Lahni vetrovi iz 4. kvadranta, nebo izpre-menljivo, večinoma jasno; temperatura od 7 do 14 stopinj, morje skoraj popolnoma mirno.
Dunajska vremenska napoved sa nedeljo;
Izpremenljivo, od časa do časa padavine; temperatura se ne bo mnogo izpremenila, v prostih legah sunkoviti severozapadni vetrovi.
= Nov pravilnik o proizvajanju, uvozu in prometu sredstev za pobijanje rastlinskih škodljivcev in bolezni Minister za kmetijstvo in vode je izdal nov pravilnik o proizvajanju, uvobu m prometu sredstev za pobijanje rastlinskih škodljivcev in bolezni, ki bo stopil v veljavo namesto pravilnika iz leta 1926. Po tem pravilniku se za uvoz in notranji promet dovoljujejo le ona sredstva, za katera bo ministrstvo za kmetijstvo izdalo posebno odobrenje. Prepovedan je uvoz in promet špecijalitet, katerih sestava ni znana Zahteva se obvezna deklaracija setave in pro-stotne vsebine aktivnih elementov. Tozadevne analize bodo vršili kemijski oddelki kmetijskih oglednih in kontrolnih postaj.
— Taksiranje zadolžnic. ki jih izdajajo zadruge. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani je dala mnenje, da za-dolžnice, ki jih izdajajo zadruge, kakor tudi tozadevni zemljiškoknjižni predlogi, niso oproščeni takse v smislu naredbe ministrstva financ z dne 25. decembra 1923, št. 43.322. razelašene v Uradnem listu št. 1 iz 1. 1924 Takse proste pa so legalizacije.
= Fusija Hrvatske e«komptne banke s Hrvatsko - slavonsko hipotekam© banko defi-nitivna. V petek dopoldne se je vršil izred ni občni zbor Hrvatsko - slavonske hipote-karne banke, na katerem je bila odobrena fuzija s Hrvatsko eskomptno banko Tstoča sno se je vršil občni zbor Hrvatske eskompt ne banke, ki je prav tako odobril fuzijo Hi potekarna banka bo pa podlagi sklepa obč nega zbora povečala delniško glavnico od 60 na 116 milijonov Din. in sicer potom emisije 1.120 000 novih delnic (a 50 Din), ki se bodo zamenjale za 1.400000 delnic Hrvatske eskomptne banke. Delničarji Hrvatske eskomptne banke bodo za 5 delnic preieli 4 delnice Hipototrame banke. Termin zamenjave 5e ni določen.
= Koncentracija bankarstva v Bosni. Kakor poročaio iz Sarajeva, je bila v načelu skleniena fuzija med Hrvatsko trgovačko-obrtničko banko in Jueroslavensko kreditno benko Obe banki sklicujeta v ta namen izredni občni zbor za 29 t. m Fuzija se bo izvršila na intencijo merodajnih zagrebških in beograjskih krogov, ki so novemu zavodu zasigurali vso pomoč Kasneje se bodo z novim zavodom združili tudi nekateri manjši denarni zavodi v Saraievu.
= Volitve v zagrebški Treovski in obrtniški zbornici. Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica je zaprosila ministrstvo ra trgovino in industrijo, da določi dan volitev novih zborničnih članov, ker bo funkcija dosedanjim članom potekla že ta mesec.
= Ministrstvo za trgovino in industrijo je na podlasri člena 8. uredbe o organizaciji tega ministrstva priznalo VTIT. mednarodnemu vzorčnemu velesejmu in pokrajinski izložbi v Ljubljani značaj splošne gospodarske razstave.
= Dobav«. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg francoskega jedilnega olja in glede dobave 2 vagonov koruze, do 5. marca glede dobave 1 transformatorja, do 7. marca pa glede dobave 1 motovila. Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: V marca pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja, 12. marca pa pri 32. artiljerijskem polku v Miriboru glede dobave živil (testenine, zdrob, fižol, sladkor, krompir, kava, olje, čaj itd.). Predmetni osrlasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Položai na naših borzah
Tedenski devizni promet na ljubljanski borzi 18.7 milijona Din. Tendenca v Vojni škodi neenotna, t ostalih državnih papirjih čvrsta.
Ljubljana, 18. februarja.
Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi precej živahen. Tečaji deviz so dalje zelo visoki ter ni bilo tekom tedna zabeležiti pomembnejših sprememb. Tečaj devize na Newyork je bil na višini 56.9 prilično stabilen. Deviza na London se je okrepila na 277.63 ter je včeraj zopet popustila na 277.4. Deviza na Trst se dalje giblje nad stabilizacijsko pariteto ter notira 301.5 do 901.65. Tudi devize na Prago, Dunaj in Berlin so bile prilično stabilne. Privatna ponudba je zaradi poslovanja po novi devizni naredbi dalje zelo slaba ter je Narodna banka morala kriti veČino potrebe. Skupni devizni promet je v preteklem tedna znašal 17.7 milijona Din napram 18.7, 9.9, 10.9 in 14.3 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Med efekti se je trgovala Ljubljanska kreditna po 135, Vevče pa so bile zaključene po 70.
Na zagrelškem e^Mcem tržišču je Vojna škoda v početku tedna popustila od 453—455 na 436 do 437 V drugi polovici tedna pa se je pri živahnejšem prometu zopet okrepila. Včeraj se je promptna zopet trgovala po 447. V ostalih državnih papirjih je bila tendenca v preteklem tednu zelo čvrsta. Investicijsko se je dvignilo na 86 — 90 (v Beogradu celo na 90 — 91). agrarne pa na 55.5 — 56 Okrepitev investicijskega posojila in agrarnih obveznic je posledica visokega tečaja Vojne škode, ki se glede na borzni tečaj (447) danes obrestuje, ne računajoč amortizacijski do-
iimiiiiiiiiiiii
Nežno kožo svojega otroka
gotovo nočete zanemarjati Uporabljajte z zaupanjem Ni» vea»cremo. katera učinkuje z ozirom na to. da vsebuje Euce» rit, neprimerno lečilno in hla» dilno. Za Vašega otroka ni boljšega od
Nivea-creme.
iiiiiiiiiiiiiiiii
biček, po 5.6 dočim se investicijsko pri borznem tečaju 89 obrestuje po 7.8 %, agrarne pa pri borznem tečaju 55.5 po 7.2
Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo zabeležiti pomembnejših sprememb Znatnejši je bil pdomet v Eskomptni in Hipotekami, in sicer po nespremenjenih tečajih 52 in 65. Občutneje se je okrepila Narodna banka, ki ie bila predvčerajšnjim zaključena po 6200, dočim je koncem zadniega tedna notirala 5750. Ljubljanska kreditna se 'e trgovala nespremenjeno po 13o Med industrijskimi vred notami so Vevče zaradi večjih realizacij popustile od 150 na 135 V Trboveljski ni bilo znatnejšega prometa Tečaj je ostal ves teden prilično na višini 532.5 — 540. Znatneje so se okrepile tudi delnice Tvornice vagonov v Brodu na Savi. in sicer od 31 na 42—43. Čvrstejša sta bili Danica (142—145) in Dubrovačka (425). Gutmann se je okrepil na 220 — 225. dočim je bil tečaj Slavonije neenoten (11 — 15).
18. februarja.
Ljubljana. (Prosti promet.) Dunaj 8.019, Berlin 13.59, Milan 301.65, London 277.6, Pariz 223.75, Praga 168.87, Curih 1095. Ne\v-york 56.9
Trst. Beograd 33.1 — 33.4, Dunaj 263 do 269, Praga 55.85 - 56.15. Pariz 74.05—74.35, London 91.93 - 92.13, Newyork 18.83—18.89, Curih 362.25 - 364.25- dinarji 33.1 - 33.6.
Dunaj. Beograd 12.4475 - 12 4875. Berlin 169.21 - 169.75. London 34.5675 - 34.6675, Milan 37.5650 _ 37.6650, Newyork 708.85 do 711.35. Pariz 27.8650 — 27.9650. Praga 21 do 21.08. Curih 136.33 — 136.83: dinarji 12.37 do 12.43.
Curih. Beograd 9.1325. Berlin 124.05. New-vork 519.90. London 25.345. Milan 27.54, Praga 15.404, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.20, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Dunaj 73.20.
Blagovna fpž šča
Mariborski trg. Na včerajšnji trg so pripeljali slaninnrji na 88 vozeh 296 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 — 17 Din na debelo. Kmetje so pripeljali 8 vozov krompirja in 14 vozov sena, 4 voze otave in 6 voz slame. Krompir se je prodajal po 1 do 1.25 Din kg, seno po 70—80 Din, (»tava po 80—85 Din in slama po 40—45 Din za 100 kg Ostale cene: Perutnina: kokoši 40 — 45, piščanci 20—30: gosi 65—80. purani 75—100 Din komad. Zelenjava in podobno: čebula 3.50 — 5, kislo zelje 4 Din kg, fižol 3 — 4 Din liter, sveže zelje (glava) 0.50 _ 3. ohrovt 0.50 — 2, karfijola 7—14 Din komad. Sadje: jabolka 6—10, suhe češplje 10—12 Din kg. Mlečni izdelki: mleko 2.50. smetana 10—12 Din liter, sirovo maslo 36. čajno 50 — 60, kuhano 48 Din kg. Jajca: 1—1.25 Din komad. Meso: goveje 10—18, telečje 17.5 — 22.5, svinjsko 15—25, slanina 20—24 Din kg.
Cene sirovim kožam na mariborskem trgu. Na mariborskem trgu so bile pretekli teden naslednje cene: goveje kože 19—22, telečje 25—30, svinjske 19—20 Din kg, konjske kože 150 — 200 Din komad.
Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Pšenica: baška, 77/78 kg, 1 % 340 do 345; baška, 78/79 kg. 2 % 340 - 347.5; ba-natska. 78/79, 2 % 335 — 345; promet 5 vagonov. Ječmen: baški, 66 kg 295 — 305: makedonski 240 — 245; promet 2 vagona. TuriČica: baška 240 _ 247.5; baška in sremska, za marc - april 250.5 — 260; promet 38 vagonov. Moka: baška <0g» in <0gg> 475 - 485; f2> 455 - 465: <5> 435 - 445; <6> 370 — 380; <7» 300 — 310; <8> 225 do 240; promet 3 vagone. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 210 — 20; promet 1 vagon.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (17. t. m.) Pod utisom poročil iz inozemstva, je bila tendenca na dunajski borzi živahnejša, vendar ni prišlo do večjega prometa. Večji nakupi italijanskih in deloma jugoslovenskih mlinov niso ostali brez vpliva na tendenco tržišča. Poleg pšenice je čvrstejša tudi rž. Predvsem pa je zanimanje za turščico, ki se je v ceni ponovno nekoliko okrepila in za oves, ki se je tudi deloma podražil. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.25 do 40.25. madžarska (81 /83 kg) 45 — 45.5; rž: marchfeldska 40.25 — 40.75: turščica: 33 _ 33.5; oves: domači 33.75—34.50, madžarski 34.75 — 35.25, češkoslovaški 34.25 do 34.50.
						
= : - -'. . /v: -1« iC- -- -. ■ f,- i" -" . .	i			•/iv' • -t		mm
Z neizmerno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in najboljši oče. gospod
Fran Penič
trgovec in posestnik
danes v soboto 18. februarja ob 20.45 po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 56. letu starosti svojega življenja v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 20. februarja ob 16.15 iz hiše žalosti. Vetrinjska alica št. 9. v rodbinsko grobnico mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek ob pol 7. v stolnici.
Maribor, dne 18. februarja 1928.
Mira, soproga. Berta, Slavko, DuSan. otroci.
Zane Grey:
60
Železna cesta
Roman.
Počasi se je zdanilo. Jutranja luč je razodela marsikaj. Sfjuzl so
bili izginili, ne da bi ostavili kako sled, po kateri bi bilo moči oceniti njihove izgube. Inženjerska baraka, kladara in šotori so bili pogoreli. Oprava, posteljnina, živila, orodje, pristroji in vse dragocenosti razen listin, ki jih je bil rešil Neale, so bile izpremenjene v pepel. Vojniki, osvoboditelji delavskega tabora, so bih obsojeni na post, dokler jim vlak ne pripelje novih zalog. Mnogo kopačev je biio ranjenih, nekaj težko, a nobede- do smrti. Devet ljudi so pogrešali; med to devetorico je bila tudi Allie Lee.
Udarec je bil strašen, a vendar se Neale ni zrušil pod njim. Mnenje sočutnih prijateljev, da ie Allie na vrat na nos platfila iz goreče koče in pala Sjuzom v roke, se mu ni zdelo verjetno. Vrnil sc je s kopači v njihov tabor; in trič se ni začudil, ko je opazil, da je karavana voz, ki je počivala nedaleč od tabora, ponoči izginila brez sledu. Sledil jo je do sosednjega tabora, a tam so se kolote-čine izgubile na razvoženi ceste. Drugi dan je jahal prav do Ben-tona. Toda vse njegovo iskanje in povpraševanje je bilo zaman. Žalost, gorje in obup so navalili nanj, toda niti v sanjah ni pomislil na to, da bi se vdal v usodo. Vse, kar mu je bila Allie povedala, je oživelo v njegovem spominu; šele zdaj je dojel resničnost njenih besed. V misli, da je prišla spet Duradu v roke, je bila vendarle senčica apanja in tolažbe- tako vsaj ni bila prepuščena lopovom, kakršen je bil Fresno. To upanje, naj je bilo še tako obupno, je hrabrilo Neala in ga je izpodbujalo, da je neumorno iskal izgubljene devojke, kolikorkrat mu je ostala med delom le urica odmora.
In tako je Neale za dne opravljal svoj trudapofni posel na progi, pozno popoldne pa se je vozil z delavci v Benton. Ce je bila Allie
Lee še živa, je moraia biti v Bentonu.
* *
Neale se je naselil pri svojem prijatelju Larmu. Izprva je hotel zamolčali cowboyu najnovejše dogodke: kako je našel Allie Lee in kako jo je že v drugo izgubil; tn ko ni več kazalo odlašati priznanja. se je le nerad izneveril prvotnemu namenu.
Larryjn je Sla novica do živega. Najbolj verjetno se mu je zdelo, da je paia Allie spet Indijancem v roke. Vendar pa se je divje togo ti 1 na ljudi Fresnovega kova, na vso to razbojniško in obupanja-ško svojat, ki je bila v Bentonu tako mnogoštevilna.
Neale je prosil cowboya, naj bo oprezen, naj se ne prenagli, ampak naj čaka, da stvari dozore, hi naj mn bo s tem v oporo, namestil da bi s svojo vročekrvnostjo še pomnožil težave.
»Zdi se mi, dečko, da je Allie izgubljena,« je mrko rekel Larry.
»Ne, Larry, ne! To ni mogoče. Ce bi bila mrtva — ali pa — oh, saj bi morai čutiti!«
A Larry se ni dal uveriti. Poznal je okrutnost življenja na meji in vedel je, da skoro ni upati njene rešitve.
»Mislim, da si ogledam tega Fresna, če ga dobim v pesti,« je zagodrnjal. In še globlje nego dotlej se je vrgel v brezumni vrtinec bentonskega življenja.
Nekega večera je Neale našel cowboya doma, ko se je vrnil z dela. Čuden je bil videti Larry, ko je stal sredi sobe v sivem somraku in držal pas s samokresom v rokah. Neale je navil svetiljko in je posvetil nanj.
»Alo, Larry! Kaj ti je, da si tako bled? Žalost te je pogledati.«
»Iz tiste plesalnice so me hoteli vreči,« je rekel Larry.
»Kje?«
»Pri Stantonovi.«
»Nu, pa so te vrgC?«
»Ho, ta bi bila lepa. Odšel sem mirno, sam oa sebe. In kak večer
jim izpraznim beznico.«
Neale ni vedel, kaj naj si misli. Mišice na cowboyevem obrazu so bile nekam ohlapniie; stisnjene ustnice so mu drhtevaie in roke so mu trepetale. Nato je resnobno in mrko zamahnil s težkim re-volverskim pasom, kakor d<i se ne more odločiti, da bi ga odložil, »reden !tže spat.
»Red, menda nisi zgrabil za samokres!« je vzkliknil Neale.
Larry ga je pogledal in Neale se je zdrznil.
»Kakopak.«
»Da bi te strela! Vedel sem, da ne bo brez tega.« Neale je skrčil pesti. »Ali je mrtev?«
»Sodim, da je mrtev, dečko,« je zamišljeno rekel cowboy. »Sicer pa nisem pogledal... Po dolgem časti se je spet zgodilo, da sem streljal... A zdaj se ples začne, to je prekleto gotovo.«
»Daj, daj. pripoveduj,« je kriknil Neale; iztrgal mu je pas iz roke in ga vrgel na posteljo.
»Prav,« je dejal Larry in globoko zasopel. »Oni dan sem prišel
v brlog Beauty Stantonove in neka zala dekiina je jeia streljati po meni z očmi. Nu, plesala sva in dobro bi se bila razumela, da so naju pustili pri miru. Pa se Je našel Človek z imenom Cordy — bahač in kričač, ki mu to ni bilo po godu. Ker nisem hotel delati Ruby sitnosti — tako ji je namreč ime — sem se držal kakor krotko jagnje...« Premolkoil je, obrisal si obraz in si omočil ustnice.
»Nu — in?« je nestrpno rekel Neale.
»In danes me zagleda Ru8y in me pozove na ples. Niti tri minute nI trajalo, da je prihrumel Cordy kakor stekel pes, in še eden z njim, oba do vrha nalita z rdečim žganjem. Strahopetna sodrga, nič drugega ko bluff*, to sem vedel. Nu seveda, saj nista mogla slutiti, kdo sem. Namignila sta, da bi mi utegnilo postati prekleto vroče, ako se ne poberem k vragu. In dekle stoji zraven mene, živ posmeh in prezir, oči Ima priprte, glavo nagnjeno na stran, in se muza. Oh, in mi pravi: 'Redi, ali se boš dal vreči skozi vrata? Ta dedec nima nikakih pravic do mene.'«
Neale je napeto pogledal Larryja. Cowboy je po kimal, nato je nadaljeval:
»S Cordyjem je bila stvar kmalu opravljena; ta prekleti osel je segel pc svoj pihalnik. Vtaknil sem mn ga nazaj in sem ga nekoliko potrepljal po ramenu. Do tod je bik) vse v najlepšem redu. Toda Cordyjev prijatelj, napit teleban in strahovit široKoustne? — ta se je postavil zanj. Tolikanj je rjovel, da je godba prestala s varati in da so malone vsi ušli iz dvorane. Pri vratih so stali rn so zijali noter. Toda Ruby je ostala. Pogumno dete je in jutri se spet vidiva.«
»Da ti ne pride na um,« je rekel Neale. »Podvizaj se, končaj svojo istorijo.«
»Nu, in mi pravi, govedo: 'Ali boste pustili Ruby pri miru ali ne?'
'Mislim, da vam je to prebito malo mar/ odgovorim kar moči vljudno.
Tedaj se razkosati, kakor bi hotel skočiti čez konja, in zarohni: 'Revolver v roko!'
In jaz, prav nedolžno: 'Zakaj neki, gospod?'
On pa zableja. da ga vsi slišijo: 'Zato, ker vas hočem preluknjati kakor sito — in ker nikoli ne ubijem človeka, ki nima pihainika v rokah.'
Tedaj pravim počasi in premišljeno: To ni poštena igra, sinko moj; boli varno bo, da prihranite prvi strel zase.'
A tedaj zatuli mrcina: 'Rdečegiavec!'
• sleparija, pesek v o5k
Prva oficije na razstava 24., 25., 26. februarja
v zeleni dvorana hotela ,Union
LJUBLJANI
Te.et. 24- 77 Telegrami AfSflOT
American Motors Ltd., Ljubljana, Dunajska 9.
6 V O | O
dobro n o
manufafcturne, kratke robe, sa*na in gotovih oblek
? trga Samobar pri Zagrešiš.
Mars Heriimi Iml Mm S
PERO ANTIČEV1C
ttaOVr l
NIKICA MARJAN poročena 19 februarja 1928
Lo2£tec
Jr Sa Da mac
Saj ti dajejo za zajtrk? Ali dobi?
kavo, ali čukuhuio? O na, mamica tni
daje vsako jutro skodelico mleka, ka teremu priciene 2 do 3 kavne žličice Ovomaltine. Ta zajtrk mi daje mof in zdravje, od njega imam polno iu rdeče lice.
Ovomaltine vsebujejo najvažnejše hranilne tvarine. katere potrebuje or ^anizem za razvoj telesa, za povečanje telesne energije, za proizvajanje gor kote. a poleg tega vsebuje nenadkri Ijive vitamine, ki so neobhodno potrebni za vzdržanje živijenia.
stalno vsaKO mnoz.no ko< an e ej;*
mm ii sa jztzizi-
smrekove hmeljeve droge, rab ;ene sode od sno m ga n jn11 nega ol,a v uob em stanju, po <<ai-išjih cena A rtdaivm.
p ačiio.
FRANC OSET Sv. P, ter v savinjski do .

branijo, jačiio in debelijo. Pospešujejo rasi in razvoj otrok, pov^čavajo uioč, zdravje, del >vno sposobnost in vzbujajo veselje do Življenja pri odraslih ter so neizčrpljiv vrelec moči v starih letih.
Dobite jih v vseh lekarnah, drogerijah 'D boljših delikatesah za ceno 100 gramov 18.50 Din, 250 gramov 36 25 Din to 500 gramov 63.225 Din
Zahtevajte zastonj vzorec, sklicujoč se na ta list od dr. A. VVander, d. d.. Zagreb.
Delovodja, kvalificiran strojevod.a
z drugimi izpiti, strojnik, vešč v obratovat nju s parnimi, vodnimi in električnimi stro» ji, isto v delavnici, kjer se vršijo popravila in vzdrževaina dela vseh obratnih strojev, posebno strojne in kovinske stroke, išče mesta. — OziTa se na stalno mesto; na* stop po dogovoru ^ — Cenj. ponudbe s po* goii pod a-Delcrvodia® na Aloma Companv Ljubljana. Aleksandrova cesta 2. 2863<a
WLnFpRnTEFflfiu
Pustni torek ? ? ?
Domača veselica — Godba - Ples
Izborna dalmatinska kapljica. Vstop prosi.	Začetek ob 8 uri.
GLAVNO JE. DA SE IMENUJE
P U BI"
ker to lahko zaonmnite In zahtevete dovso^ VI recite v lekarni samo dve besedi »PUH1 ELPENBEIN, ali »PUB1 TRANSPARENT in dobili boste ono kar Dotrebuiere »PUBD ie naSnoveiSe In 5e naihnliše!
Gospodično
med 22. in 30. letom.
Id Je bila zaposlena kot Drodaialka v trgovinah r živili prekaienim mesom ali Dodobnim blatom '.er obvlada srbsko-hrvatski slovenski in nemški jezik v govoru in Dišavi.
SPREJME TAKOJ VELIKA TVRDKA za priredbe na katerih se nudiio na Doskušnjo rvrdkiui izdelki — Ponudbe z navedbo starosti, vere. dosedaniih služb in zehtevane nlače po možnosti s sliko se nai Došlieio na »Publlcitas* d. d. Zagreb, Ganduličeva II. „i>o<1 »Za 15.284 Zanes-Mivac.
Elegantne SPALNICE
izdelane najfinejše iz vezanega zajamčeno suhega lesa, ima po znižani ceni na zalogi:
Ign. Repše.
Zaloga pohištva Ljubljana, Dvorni trg 1.
H L O O E
prvovrstne: hrastove, jelkove. smrekove, bukove (belo in ru»
meno), jesenove, javorieve, gabrove, akacijeve mecesnove,
borove; brusni smrekov les. kostanjeve brzojavne droge. KUPIM večvaffcmskg količine celotno — Takojšnje plačilo, dnevne cene. — Prosim obvezne ponudbeI
Fr. Kupfiik, Kostivniška Slatina, p. Podplat.
NAZNANILO.
Podpisana ofevežeam ceni naročnike in ostalo občinstvo, d* vodim po svojem pokojnem soprogu gospodu
Valentinu Urban£ič-u
njegovo kovaško obrt pod spretnim strokovnim vodstvom ne* spremenljivo naprej.
Zahvaljujem s« pri tej priliki cenj gg. naročnikom za nji» hovo dolgoletno naklonjenost pokojnemu in prosim, da jo »hraniio v bodoče meni Zagotavljam jih točne, cene in prvo« vrstne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Urbanc'6
L|ubl ana, Hrenova uitca 19
Za kroiače
Nov a, velika
Za krojače!
-S 9
kroiaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil.
A. HUNC, L ttbijans, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis knjige
»•;■•■:■:■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■ p
Moderni svetovni nazor
Vam poda knjigo
FERDO SEIDL
MODERNA IZOBRAZBA
Broš Din 16 —, mehko vezana Din 20'— Izdala
Tiskovna zadruga v L ubljani.
Stavbeni les
na obroke, krajše ali dahše dajem vsem oum, ki si name<avajo posiviti lastno hišico za S'anovan:e.
Fran Šuštar
lesna industrija
LJubljana Dolen.ska cesta.
OIOIOIOSOIOIOIOIOIO'
2 spretne potnika
za Slovenijo
z velikim poznanstvom na deželi, sjire me proti stalni plači in proviziji bančni zavod. Pismene ponudbe s točnimi podatki dosedanie zaposlitve na p. p 138 Ljubljana
O ■ O B CZ> ■ CD » CD » CZ> • CD ■ O H O ■ CD
ca 1-2 vagona proda
Premoženjska uprava mesta Kočevje, kamor je
staviti ponudbe z navedbo cen, lranko vagon Kočevje in franko še stoječe hmeljevke v gozdu.

!xoxoxaxo#
Iščemo
za takojšen nastop in stalno siužbo
korespondentlnjo
aerfektno v slovenskem, nemškem ter oo mogočnosti srbo - hrvaškem jeziku. Obširne ponudbe z siiko je poslati na
Stock Cognac Medicinal d. d.
Slav. Požega.
NOVA KNJIGA PODLI MBARSKEGA
Zbranih spisov (II. zv.) v zbirki Slovenski pisatelj ie pravkar izšla. Glavni spis:
POTRESNA POVEST
Cena broš. Din 70.—, v platjo vež. Din 84.—. v Dollranc. ver; Din 90.—.
Izdala:
KNJIKARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI.
Podružnica LJUBLJANA i
Mestni trg £1.5
Afilacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Ohavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoč: račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut.
brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. Pošt. hran. raC. štev. 13.320.
KcltoHLcl. iru wc dopis* Uio&t* sa* oiclMl oglasov, j* pa/tatc nsu OgLasru, odLddtk JUTRA, Ljubljana, PrvUsnova* ul.4. CfJuruttu račun, porb/u. IrcuuUuc* IjubijanaJt ti J4 2		Olji		Sprtjunanj«. auzldi, oglasov za, prihodnjo- šUinlko JUTRA sc zakJjušZo dan, pnuL izjsLom, Usia, ob t/ ttsi,. fiozsujc sprtjeh, oblast, bodo prv~ obauiu t r naslednjo šUailku Usta,
Taicfon sbuulka, 2492	JLoLl oplau., Iu služijo u posredovalne istsSacijalnA naauni cbojutoa. tuaka btstda 50par. Najmanjši znestk. Vin, Pristojbina Ta šifro Via,tt/uhn, dopteovanjain, oglasi.	trgouskjuja ali rddaauu^a, zsLalaja, maka beseda Vuvr-Ifajmanjso zrustk Vin, ter-. Pnstcjbiaa za šifro VuvUst. prtslojbt-nc j* vposlah. obvuau z. naročilom,, sicer sc oglase nt,prtobajo		TaLafan SULLUIIUL 2492

Foto-atelje
D. Rovšek — LJabljana, Kolodvorska ulica itev. 34
»e vljudno priporoča slavn občinstvu v mostu in deželi, posebno u slikanje skupin ter u tu druga ▼ fo-
tografsko stroko spadajoča dela. In
povečane slike na papir in platno Ka zahtevo pridem fotografirat tudi aa dem. Cene zelo zmirne. — P. n. gg. kolegom priporočam preizkušene prvovretm« fo-to-plošče, papirje in druge potrebščine, franeofikfb in drugih tovarn, po nhkl ce-nL	4493
Za svilene klobuke in slamnike
damske in moške v pre-
oblikanje po najnovejši modi se vljudno priporoča Btemberger ReS, Dunajska
cesta 9.
4377
Strojna pletilnlca
A. Pcngračič r Celju, Gregorčičeva ulica 3 nudi najceneje vse vrste nogavic. — Trgovcem po tvonuški ceni 4315
Slamnike
ln mehke klobuke sprejema v čiščenje P. Magdič. Ljubljana	2263
Trgovci!
Vsakovrstne lepe glavnike Izdeluje po nizki ceni Alojzij Bernik. Skofja Lofca 4074
Gornjih delov
Izdelovanje ter	popravila
vseh vrst čevliev	sprejema
M Peternel, Sv	Petra c.
I«. 8.	8979
Vulkanizlram
ne vrste »vtoznme ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa Ui motorje. P Škafar. LJubljana. Rimska testa li	12
Naznanilo
Oenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril brivski tako v Prečni ulici It. 4 — raven mestne za^tavljaini-ee, ter prosim obilnega po-seta. Prvovrstna in. točna postrežba, Milko Sijakovic 4529
Vajenca za trgovino
v Ljubljani sprejmem. — Naslov v oglaneem oddelku »Jutra*.	6110
Pekovskega vajenca
sprejme • hrano la ranjem v hiii Frane Pavlin — Javoraik, Gorenjsko.
4881
Mesarskega
pomočnika
sprejmem kot vodjo podružnice v industrijskem kraj« blizu mesta. Potrebna kavcija 10.000 Din. Plač« dobra, delo lahko, pri Ce dobro vpeljani mesariji. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	5168
2 krojaška
pomočnika
za fino, velike in male delo sprejme takoj Franjo H e k e, modno krajaltvo, Loks it. 434. Trbovlje I.
»178
2 čevij. pomočnika
enega za šivana dela, dobro izvežbana, sprejme takoj za stalno Andrej Cer-nilec, Kranj.	6110
3—i strojne
ključavničarje
iščem ca avtomobilsko mehanično delavnico. — Samo starejši naj se javijo pod šifro »Reference* sa ogla«, oddelek »Jutra*. 5066
Triciklje
• skrinjico in napisom tvrdke, za prevažanje blaga, pripravne za trgovce, pekarne in mesarje, izdeluje »Tribuna* F B. L., Ljub-l>uia, Kariovska cesta 4.
46
Vrvarsko obrt
proda takoj Alojzij Planina, Celje-Gaberje. 4483
Samostojnega
krojača
popolnoma strokovno na-obraženega, treznega in poštenega, vojaščinde prostega, takoj sprejmem na deželo, kjer bi imel dobro bodočnost. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe e spričevali na oasiov: Jurij Sterk, Vinica pri Črnomlju — Istotako sprejme krojača za izdelovanje kap.
4649
Natakarico
solidno, staro 20—30 let, »možno kavcije, sprejmem (a stalno v dobro gostilno r Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6023
2 potoval, uradnika
spretna in zanesljiva — v prvi vrati za posredovanje požarnih kupčij, s p r e j -b e proti stalni plač: ravnateljstvo zavarov. družbe »Jugoslavija* v LJubljani.
4916
Pek. pomočnika
mlajšega, ki bi tudi razna-lal kruh, sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4918
Krojaškega vajenca
sprejme takoj »Elite*, Pre. iernova ulica 9. 4875
Vajenca
sprejmem v trgovino s mešanim blagom. Imeti mora primerno šolsko izobrazbo, biti krepak in imeti vesolje do trgovine. — Jakob Dereani v Žužemberku.
4958
Dobro frizerko
sprejmem proti 1500 Din plače, s hrano in stanovanjem. Event. tudi prodam ali dam v najem lepo urejen damski salon v, prometnem kraju Slovenije. — Nn-slov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4953
Modistko
samostojno in spretno, ki pre izven Ljubljane, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra* pod »Modietka*.	5070
Brivski pomočnik
perfekten tudi v ondulira-nju? lahko nastopi takoj trajno službo. — Vjekoslav Gjurin, Maribor, Jurčičeva it. 9.	4886
Mehanika
dobro izurjenega *a stroje in kolesa,
urar. pomočnika
ia manjia dela ia
urarskega vajenca
zdravega, s dobrimi Šolskimi snrlčevali sprejme Pavel Obid, Krško. 5061
Brivskega
pomočnika
samostojnega v britju ia rezanju las sprejme proti mesečni plači 1600 Din U. BukovSan v Celju. 8057
Čevljar, pomočnika
za boljža zblta dala sprejme takoj s vso oskrbe Janko Mladič, Pristava, Krile, Gorenjsko.
Manuiakturist
agHen samec, s majhnim kapitalom, dobi eksistenco. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jatra* pod <7*. 6078
Organizatorje
zastopnik ln zastopnic se-rijozne sprejme veliki denarni zavod po najboljšimi pogoji sa ru mesta v državi aa prodajo državnih papirjev aa odplačila. Ponndbe pod »Serijozen 140* aa Rudolf Kose, d. d., Beograd, Terazije 25. 516) i
Gospodično
samostojno, starejšo, zmotno voditi podružnico trgovino i mešanim blagom,
rjmem. Pogoj kavcija do 20.000 Din. Nastop takoj. Reflektira se samo oa prvovrstno moč. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra*, Maribor pod »Slovenske gorico*.	6194
Potnik
dobro uveden v Srbiji in Makedoniji, srednjih let in energičen, Ieli zastopati domače tvornice ali boljie hiie. Predme* poljuben. — Reference odlične. Stošič, Prikica, Nemanjtna 10 — Beograd.	4802
Potnike
e sa več okrajev v
loveniji dobro vpeljana domača tvrdka, sa prodajo šivalnih strojev tn koles —
proti visoki proviziji. Pri zadovoljnem delovanju tudi Ponudbe t navedbo ljega delovanja pod »Marljiv in agilen* na ogl. oddelek »Jutra*. 4630
Agilne zastopnike
ta prodajo ratne štete ia drugih državnih srečk na obroke, Zeli pod ugodnimi provizij, pogoji denarni ta-vod. — Ponudbe na poštni predal 66, Maribor. 4134
Trg. vajenca
z vso oskrbo v hiii me trgovec na periferiji Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6168
Čevljar, pomočnika
sprejme Ignac Grašič, čevljar v Kranju.	6098
Vrtnarja
za vrt in razna dela ter njegovo ženo kot vratar!co sprejmemo v LJubljani. — Oglasijo naj se samo zanesljivi ln zmožni. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, članov rodbine m zahtevo plaže na požtni predal 113 v Ljubljani.	6091
Postrežnico
pridno in poSteno, snrej-mem za čez dan. Predstaviti se v trgovini Frane Bar. Mestni trg Itev. 6/1.
4999
Pek. vajenca
sprejme* Ivan Vovk, Novo mesto 69.	4093
Modistko
samostojno in dobro izur-jano, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Dobra pomočnica*.	6146
Stavbnega
ključavničarja
dobrega, ki se razume na varenje (švasanje) sprejmem v Ljubljani, Kariovska cesta 4.	4981
14—181etno dekle
snažno in marljivo, sprejme s 1. marcem uradniška družina na deželi k 2 otrokom. Lahko te bo priučila
4950
Natakarico
samostojno, starejšo, rabim za manjšo, dobro Mo8o gostilniško obrt. Oddam na račun ali preti kavciji. — Nastop takoj, drugo po dogovoru. — Ferdinand Deč-man, mesar la gostilničar, Celje.	8019
Hišnika in šoferja
za osebni avto sprejmem v Ljubljani. Postranski posel: majhen vrt in pisarna. Ugodnosti: prosto stanovanje v vili, kurjava in električna razsvetljava, plača po dogovoru. Nastop službo čimprej. Oženjen mehanik t majhno rodbino ima prednost. Oferte t navedbo dosedanjih služb, brez spričeval na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. št. S pod »Trezen in zanesljiv*.	4942
Zastopnike
agilne, resne in poštene, ta : Jrodajo obveznic Riti« i i t e t e (vojne škode) na obroke, Iščemo y vseh večjih krajih Slovenije. — Pri pridnem delu je možno zaslužiti mesečno po več tisoč dinarjev. Ponudbe na »Posest*, Ljubljana, Miklo-iiSeva cesta 4.	48
Zastopnike
samo poštene in zanesljive sprejmem proti fiksni plači in proviziji. Zasiguran mesečni zaslužek 6—6000 Din. Zumbulovid, Ljubljana — Aleksandrova cesta it. 12.
485S

Inteligentna gospa
starejša, perfektna v nemščini, taborna kuharica, Ieli nameščanja v vetjem gospodinjstvu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 4846
Prodajalka
i. stroke, Ieli premeniti službo takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod Iifro »Poltena prodajalka*. 4811
Slaščičarski mojster
želi službo po«levodje. R. Wistan, Maribor, Kacija-nerjeva ulica IT. 4787
Trg. pomočnik
mlad, agilen, ivest in polten, i lepim vedenjem napram strankam, iturjen r trg. t mešanim blagom, Ieli stalne službe. Gre v vsako trgovino v mestu ali na deželi. Cen;, ponudbe na poštni predal It. 81, Ormoi 4766
Gospodična
* dvanajstletno bančno tn trgovsko prakso, zmožna knjigovodstva in samostojne korespondence v slov., srbohrv., češkem, nemškem, italijanskimi in francoskem jeziku ter vešča slovenske in nemlke stenografije, želi stalnega name&čenja. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Perfektna 811.227*.	4701
Samostojen vrtnar
oženjen, ki govori slov in nemiko, z dobrimi večletnimi spričevali iz večjih vrtnarij, zmožen vseh v vrtnarstvo »padajočih del, teH premeniti službo — najraje na kako graščino. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Zanesljiv vrtnar*. 4876
Postrežnico
pošteno in snažno takoj sprejmem za čas od 1.—4. ure. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6160
Radio-tvornica
prvorazredna, iSče ta mesta v Sloveniji okretnega, radia veščega zastopnika. Prednost imajo gospodje s kapitalom In lastnim lokalom. Pismene ponudbe s referencami na disponenta dr. Seligmann, Ljubljana, hotel Slon.	6068
Potnike
taneeljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*.
6108
Trgovski potnik
odpotuje prihodnji teden na daljše potovanje po Dalmaciji, kjer ima najboljšo kli-jentelo ter bi še prevzel kako zastopstvo proti proviziji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Siguren uspeh 33*. 6089
Krajevne zastopnike
sprejmem za Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Imeti morajo poznanstvo med poljedelci. Pripravno za orožnifike vpokojenoe. Cenjene ponudbe na oglas, oddele k »Jutra* pod iifro »Fortuna*.	4902
Popoldansko službo
ali delo na dom sprejme uradnik t bančno prakso. Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vsestransko uporabljiv*.	6167
Dober zaslužek
dobi vsakdo (molki in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti je 2 Din. »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani, Poljanski nasip 10 b.	5164
Izurjena šivilja
izdeluje vsakovrstno perilo in obleko na domu strank po 25 Din dnevno — Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa* pod Iifro »Urna*.
6182

Šoferska šola
daje pouk tal izobrazuje
praktično tn teoretično kandidate ta samostojne šoferje Pouk Je teme' in uspeh siguren Kani date sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne Informacije v avto - loti. Zagreb. Kaptol 15. telefon 11-95	220
Jecljanja
se temeljito in trajno odvadite. Najboljše priznal-nice in reference. Prijave vsak dan od 9,—11. in od 2.-3. v Ljubljani, Beethovnova ulica 4, pritličje. — Pavla Kovač, špecijaTisti-nja za govorilno gimnastiko.	43
Mlad nradnik
dober poznavaleo dolnjih delov države, t osemletno >rakso v usnjarski ia čev-jarski industriji, trgovini z usnjem in sirovimi kožami, tmožeo vsakega trgovskega vodstva, izučen šofer. Ieli slulbe. Ponudbe poa značko »Zmožnost 12* na oglasni oddelek »Jutra*.
4912
Kmečki fant
polten in priden, kolesar, Ieli vstopiti v službo v trgovino kot raznaialec paketov ali kaj sličnega. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	4964
Trgovski pomočnik
sedaj zaposlen v veletrgovini, teli premeniti službo Zmožen je tudi ipecerije. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poltena moč*.	4959
Prodajalka
mlajša, pridna in zanesljiva, feli slulbe v mešani stroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Poltena 96*.	4898
Službo skladiščnika
vratarja, hilnika sli »Učno Ieli bivši orožnik, oženjen, brez otrok, polten in zanesljiv. Nastopi lahko takoj kjerkoli. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutra*.
4882
Šofer - ključavničar
išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek c Jutra*.	6095
Mizarski pomočnik
zmožen samostojnega dela, želi službo v mestu ali na deleli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Cifro »Samostojen 16*. 5048-a
Bivši orožnik
Ieli s 1 u I b o lovskega in gozdnega čuvaja na kakem veleposestvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
5073
V pekarni
Ieli službe polteno dekle z dežele — ki lahko položi kavcijo. Ob prostem času bi tudi pomagala druga
dala. Nastop takoj, najraje v LJubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
6075
Kuharica
srednjih let, Ieli službe na deželi. Zmožna Je samostojnega vodstva gospodinjstva — Najraje gre k oddelku finančne kontrole ali večji orožniikl postaji. Nastopi 1. marca ali po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva It. 85*. 6094
Boljša šivilja
žel službo sobarice, event. gre tudi k otrokom. Zmotna Je tudi nekaj nemičine. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	6184
Pošteno dekle
ki zna tudi livati, želi službo sobarice. Marijana Suhadolnik, Ljubljana, Gledališka uEea 11. 5187
Slaščičarski mojster
dobro izvežban, teli za takoj službo poslovodje. R. Vnstan, Maribor, Kacija-nerjeva ulica 17. 6196
Lesni manipulant
z nad desetletno prakso — dobro verziran v prejemanju, oddaji in nakupovanju lesa, dober računu ter zmoten voditi samostojno žago, želi premeniti službo — gre tudi kot skladiščnik slov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6180
Kuharica
ki ima tudi osebno pravi-co, teH slulbe v večji gostilni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4960
Krojaški pomočnik
boljši, Ieli službo T Ljubljani pri boljiem kroj. mojstru. Pismene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Priden krojač 840*.
5162
Laborant
za lekarno, z večletno prakso, zanesljiv in popolnoma vorziran pri vsakem delu v lekarni, Ieli službe. Ponudbe pod »Praktičen* na podružnico »Jutra* v Celju.	5178
v
«Saurer»
omnibus aa Sto ne ki ehassis v izbornem stanju prod skupno ali karoserijo ia ehassis posebej. Pojasnila daje Lampret in drug v Ljubljani, Dunajska e. 28.
Motorno kolo
str. 907, znamke B 8. A. (angleško), s priklopnim vozom. HP, 1 Vi leta staro, v zelo dobrem stanju, kompletno, prodam po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje in na ogled: K orač & Ura. niS, LJubljana, Bleiweisova cesta.	4710
šestsedežni avto
znamke Daimler, 85 SP, ▼ zelo dobrem stanju — po -odam. Na-oddelek 4908
ugodni oeni slov pove ogl »Jutra*,
2 avtomobila
Sesisedeinega ia Itirlsedet-nega kupim. — Ponudb« • navedbo skrajne cene la točnim opisom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4956
Avto
znamk« Fiat 601, malo rab. ~ n, naprodaj t avto garali v Slomškovi ulici itev. «.
6184
V hotelu
ali penziji na naši rivijeri žefi namešSenja mlada in pridna sobarica, ki j« zmožna perfektno slovenščine, nemščine in srbohrv. ter ima že nekaj prakse. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro »M. L.»
6186
Stavbni tehnik
z dolgoletno prakso, pro-'itant, kalkulator, vešč •judnereljelnih poslov, zmožen eamostoinega dela, teli zaooslenja. ftaelov v oglas, oddelku »Jutra*. 6109
Šivilja
s svojim strojem, žel! službo v trgovini, k Hvilji ali na dom. Naslov pore ogl. oddelek »Jutra*. 4896
Absolventinja
drž. dvorazredne trg. šole,
Šofer
zelo spreten v šoferski in mehanični stroki, teli službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Šofer 67*.	5167
Trgovski pomočnik
mlajll, vojaščine prost, Ieli premealti službo. Nastopi oglasnem oddelku »Jutra*, lahko 1. marca. Naslov v 6174
Zidarski delovodja
z večletno prakso, teli slulbe. Prevzel M t svojimi delavci tudi akorda« delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Zidarji*. 6188
Kontoristlnja
z znanjem slov., nemščine, italijanščine, strojepisja ia vseh pisarnilkih del, teli premeniti sedanjo službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vešča 32*.
6181
Dekle z dežele
želi službo kot livilja T trgovini sli kot sobarica. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	6062
Izučena modistinja
želi primerne slulbe — najraje izven Ljubljaae. Dopise pod »Mlajša moč 79* na oglasni oddelek »Jutra* 5061
Prodajalka
mešane stroke, starejia — pridna in poltena, Ieli na-metčenja v Mariboru, ev. kot blagajničarka. Ponudb« na podružnico »Jutra* v Celju pod »Trajnost 934*.
6046
Prodajalka
pridna in zanesljiva, išče službe, najraje kje na Hrvaškem. Cenjene dopise na oerlasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva I*.	5046
Bivši orožnik
?*ednjib let. želi slu5ho sluge ali kaj sličnega. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra*.	5072
želi s 1. aprilom premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Dobra pisarniška mol*.
6088
Železninar
perfekten prodajalec, žel' premeniti službo. Cenjen« dopise pod «2eleznlnar* m
teH te
lopise pod »Železninar* na podružnico »Jutra* T Maribora.	4938
Dama iz gostilne
želi s 1 a I b o nstsksrioe-gospodinje. — Gre tadi na orotniiko postajo ta kuharico. Ponudb« na oglasa! oddelek »Jutra* pod iifro »Varčna*.	4785
Kontoristinja
z večletno prakso v stavbni pisarni, teH enake ta-poslltve. Nastopi takoj ali pozneje. Cenjene ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stavbna stroka*.
600«
Boljše dekle
vajeno hišnih del ia deloma kuhe, zmotno tudi kot začetnica v slaščičarni ali delikatesni prodajalni In zanesljiva pomoč pri gospodinjstvu, ilče primerno službo. Cenjene ponudbena podružnico »Jutra* v Celju pod iifro »PoStena Slovenka*.	6020
Služkinjo
zanesljvo in poiteno, priporočam najtopjeje k otrokom pri boljši rodbini, kor Jo moram kljub večletni zvesti službi, radi družinskih razmer odpustiti. Priporočam jo posebno staršem, ki tele svoje otroke naučiti nemičino, ker govori perfektno, tna pa tudi precej kuhati. Nastop službe 1. marca. Ponudbe prosim pod »Toni* na oglasni oddelek »Jutra* do 22. t. m.	5154
Kipar
lesenih kipov, samostojen delavec, izurjen v raznih stilih, želi premeniti svojo službo Blagohotne nemško pisane ponudbe na naslov: Ivan Raucher, Zagreb, Savska cesta 61.	4890
Motorno kolo
i L i, i 1 cilindrom, po ugodni ceni prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 5040
Fiat
nove tipe 603, Športni, dvo-sedetnf, t dvema zasilnima sedežema, vožen samo 2400 km, prodam zaradi nakupa večjega voza. Emil Rumpel, Ljubljana, Langusova ulica St. 7.	6067
Ind3an Scout
skoro nov, 6000 km volea, popolnoma opremljen, poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 6090
Motorno kolo
s prikolico, starejle, r dobrem stanju, 600 em*, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6104
Motorno kolo
do 5 HP ali dvosed ežen avto, brezhiben in dobre znamke, kupim. Dopis« aa oglasni oddeleik »Jutra* pod »Motorkolo*.	4880
Avto
Kirisedežen, znamke Ftat
M.
5171
'P-redom
Za sveža jajca
za redne poiiljke, telim odjemalca. Ponudbe s pogoji na podružnico »Jutra* v Celju pod »Sveta*. 4806
Hrastove odpadke
od tage. za kurjavo, z tico v snope povezane, po 1250 tal nevezane po 1100 Din za desettonski vagon franko Črnomelj nudi parna taga »Zora*, d. z o. z., Črnomelj 4641
Vrtalni stroj
(mali) in 2 vretenski stiskalnici ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4653
Hrastove palice
27 x 27 mm, od 1—1.60 m dolge, za vrtne ograje, vinograde ali metlišča. po 50—70 para komad nudi parna žaga »Zora*, d. t o. z. v Črnomlju.	4642
Excelsior» Portland cement
visoko vred ea
iz splitske tovarne
dobavlja na sklepe b va-gonaka naročila
ravnatelj M. Rozman Ljubljana VIL,
Goiišks eesta	4295
Smrekovih hmelovk
2 vagona, lepfh, 6—9 metr. dolgih, prodam franko vagon postaja Sevnica po 6 Din komad. Fr Prijatelj, Tržišče.	4460
Razglednice
t« šaljiv« pošto. 100 kom po 25 Din dobavlja trgovina M Tičar. Ljubljana
8S49
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrv ar na Šinkovec. Grosuplje.	261
Najlepša drva
Cebia. Wolfova ulica 1/LL U
Premog, drva, koks
in oglje nudi družba »Dtrlja*, Dunajska ee*U 46 (poleg Iv Zakotnika). le lefon 2830	808
2 kočiji
Ikrito in landaver prodam. Naslov v eglsanem oddelku »Jutra*.
6014
Aparat za potenje
v vročem zraku (Kreuz-thermalbad) prodam za Din 1000. Na ogled vsak dan od % 11—12 dop. na Mirju St. 4,TI.	4988
2aga venecijanka
na prometnem kraju ob okrajni cesti, 1 uro od železniške postaje naprodi ' Rabi se lahko na mestu i se pa prestavi — Cena po dogovoru Pojasnila daje Anton Zorko, Lovnik, Polj-čane.	4939
2 stroja
za Izdelovanje cementne strelne opeke, dobro obra-ajena. prodam po ugodni ceni. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Ptičje kletke
za gojenje kanarčkov, po ugodni ceni naprodaj v Krakovski ulici štev 6.
4060
Eternit
okoli 400(T kosov, le predvojno blago ln različni stavbni le» prodam. — Na ogled v DraviJab It. 84 — po domače pri »Subeljtio* 4979
Vreče
nove tn rabljen« vseh vrst Ur
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
MIRKO MLAKAR
Ljubljana, Slomškova al. H
Pozor ženini in neveste!
Žimnice
[matrace). posteljne mreže, železne postelje fzložljv«), otomane. divane in tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudoll Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma. 80
Poročnih daril
lepih, v veliki Izbiri in po nizkih cenah nudi k Fuch* zlatar v Selenburgovi ulici It 6	10
" Drva
nrastova. parfcptn« iHlpadki-od žag* ter mehka drva po diski eenl dostavlja os dom iisrna iag* V 8cagnettt -Ljubljana, ta grorenjsklm kolodvorom	86
Za lisičje kože zamenjam volčje
itrojene, pripravne za pred-osteljnike. ZdraviS, trg s ožami divjačin. Ljubi ;ana — Florijanska ulica it. 0.
4863
2 šivalna stroja
rabljena, T dobrem stanju, eden Central Bobbtn, za krojače, eden Cyfinder za čevljarje, ugodno proda Palaik Franc, Vič, Cesta 15, K. 20.	6160
Pletilni stroj
Ideal, 6/30, nov, rabljen le par mesecev, prodam, ev. tudi na odplačila, ali ga zamenjam za kako drugo blago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6052
Jedilno sobo
krasno, črno, skoro novo, po ugodni ceni radi pomanjkanji. prostora prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 6081
Otroško posteljico
belo emajl. pleskano, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	6082
Hrastovo spalnico
še dobro ohranjeno, poceni prodam. — Na ogled v gostilni na Oeojah.
Damski plašč
lep, prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.
6100
Stenice
uničuje, najbolje, najhitreje in najceneje obče priznano Obl. konc. zavod ta i tiranje mrčesa, Stritarjeva ulica 7/111.	4992
Lokomobila 25 HP
in polnojaremnlk	poceni naprodaj. Obnova,	gradbena družba s o- z. v Ljubljani, Dunajska cesta.
Opravo
spalno ia kuhinjsko takoj podam radi odpotovanla. Naslov v oglasnem oddelka
»Jutra*.
5166
2 brivska stola
2 ogledali s stojalom In »loščaml proda Kovačevih. Uedvedova ulica 25. 6129
Oblek
sekaj moških in nekaj ženskih poceni naprodaj na Stari poti št. l/I, vrata 8.
5128
Daljnogled
7 X Zeise, lep, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6093
Stroji
Radi odpovedi skladiščnih prostorov v Zagrebu, prodam nove, nerabljene stroje izpod tvorniSkih cen: tračno žago. ravnalni stroj, skobelnl stroj (Dicktenho-belmaschlne) in shaping. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prvovrstni proizvod*.	5120
Konji in vozovi
(dire ln kasonft po ugodni ceai naprodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodna prilika*.	5135
Elegantno spalnico
proda Andlovic, Domobranska eesta 23.	6144
Vpeljano trgovino
s Ikiio, na prometnem industrijskem kraju prodam. — Potreben kaipital 120.000 Din, ostalo po dogovora. Ponudbe na oglu oddelek »Jutra* pod »Sijajna ekri-4985
IJsnjat kovček
dobro ohranjen, pripraven ta vsako potovanje, »godno prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 4777
Divji petelin
aagafen, v oglasnem
aaprodai. Naslov b oddelku Jutra.
4823
Za vrtove in parke
odda večjo množino pul-penja (burhsa) Martin Su-mer, Konjice, Slovenija.
4877
Višek tehn. razvoja
Pisalni stroj za vsakega samo 680 Din — carin j en, franko Maribor. Zahtevajte brezplačne proepefete. — Maribor, pofitni predal 80. — Iščem tudi solventae
Otroški voziček
bel, ponikljan, dunajski Izdelek, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
6165

Trte sajenke
Izabela t črnim in belim grozdjem, lahko naročite v trgoval Grošel, Poljanska cesta 7. Trte so pravilno obrezane.	6148
Malinovec
In 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija* v LJubljani — Poljanski nasip itev. 10 b.
5163

Travnike
ob Dolenjski cesti, priblii-no 20.000 m1, prodam. Cena po dogovoru. Poizve en na Dolenjski cesti št. 72.
4SŽ6
*Kufxirn
Majolike
starinski porcelan ter red-kejio etnasto posodo, tudi v večjih množinah kupim po zmernih cenah Ponudbe « opisom ia ceno pod šifro »Graščak* na oglasni oddelek »Jutra*.	4793
Betonsko železo
staro, od 6 m dolžine in naprej, kupim. — Istotako kupim tudi poljske tračnice Jože Drailer, Novo mesto.
4655
Brusnega lesa
obeljenega in ceobeljenega, večjo kolčino kupfi Fructus v LJubljani.	4558
Srebrne krone
tlatnlke in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova ulica 1.	4202
Stare kovine
med, svinec. Makovo pločevino, alumiaium. strugovi-ne it medi, črke, železo, litine, rabljene stroje, steklenice m ostalo steklo, •ode. kupujemo in plačamo najvlije dnevne cene. — tFerrometal*, k. d., Zagreb, Slovenska ulica 12.
44
Hlode
bukove lg in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V ScagnettL Ljubljana
252
zastopnike
6088
Pohištva
raznovrstnega veliko zalogo po najnižjih cenah nndi (tndj oa obroke) In vabi na ogled Andlovic Matija, VIdovdanska cesta itev. 2.
5161
Razne predmete
pult. hrastov. 8.15 as dolg. stelačo 8.60 dolfjo, 2 m visoko, 60 cm široko, dvo-kolico, železno, za skladi-lie; p'ug. železen, dvole-mežiri: pumpo »Araag*, novo. dvojno: 2 izlljska. železna (Aasguss); tehtnico, de^imalito ža 100 kg; vitlo (Aafzuerolle) 30 cm premer; Kugefkloset (Auster-litz patent); vrtno klop, žeelzno; kotel brzopariinik »Alfa*; 2 soda za bencin, železna; Ikarje. težke fHe-belscherre); škarje, krožne (Krelsscherre); Rtružnlco. železno. 1 meter (Dreh hartkl; 4 električne sveitllj. ke, medene za omarice 60 metrov želzne cevi S-P za vodovod; 11 kompletnih šaluzij za okna 00 cm 8i-rokostl; 8 kompletne »pal-nie«, trde, fine; 1 kompl jedilnico proda ceno Franc žužek. Bled I.	4260
Dojenčka
lo dveletnega fantka oddam boljši kmeteki rodbini na Gorenjsko v oskrbo Dopise z opišem razmer in zahtev pod »Deca* c« ogl. oddelek »Jutra*. 5036
Stare moške obleke
In drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. 5151
Akvarij
palmo in črno pisalno mizo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šfro »Cens*.	6113
3 hiše v Mariboru
naprodaj. Pojasnila v Mariboru, Aleksa-nifova cest* št 23/L	4443
Gostilno
prodam — ako kupec želi tudi novozgrajeno hišo v lepi legi v Hrvatskem Pn-morju. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra*.	4:337
Hišo v Novem mestu
v Dolgi ulici št. 31 proda Janko Filec. Cena po dogovoru.	4038
Tovarniško poslopje
5 minut od glavnega kolodvora, s obširno delavnieo (100 m*), stanovanjem, sarno, gospodarskim poslopjem, hlevom in skladiščem prodam. Vodovod, elektrika ln telefon. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
Parcele
vogalne, lepe in peščene — materijal v zemlji, procs Brener, Friškovec S — 7» Belgijsko vojašnico. 50^7
Stavbno parcelo
z večjim vrtom, ob cesti v Rožno dolino, v Levčevi ulici prodam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*.
4!>68
Hišo
v Novem mestu v Dolgi ul. št. 31 proda Janko Filec. Cena po dogovoru. 4*68
Parcele
lepa, vogalne, peščene. »»-♦erlal T zemlji, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	50O7
Hišico
eno ali dvodružinsko, aH vilo z majhnim vrtom kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra* pod »Hišica« 5118
Parcele
vogalne, lepe In pe£č«w» — materijal v zemlji, pro<1a Brener, Friškovec $ — za Belgijsko vojašnico. 5M7
Njivo
na Vodovodni cesti oddi-Tl v najem. Narfov v oglas, oddelku »Jutra*.	5T."V3
Elektro - števec
ta istosicerni tok, za 80 do 40 amper, dobro ohranjen, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elektro-števec*.	4915
Posteljo
belo pleskano, nočno omarico tn visoko omaro Lupim. Ponudbe Ea oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobro ohranjeno*. 5145

MR.feAHOVK
PLANINKA zdravilni čaj prenavlja. Cisti ta osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čre-ves, napihovanje, obolenja mokračue icisltne, leter, žolča in žolčni kamen Vzpodbuja apetii io tzborno učinkuje pri
arteriosklerozi. ♦ Planlnka« čaj ie pristen v plombiranih laketih po Din 20 t napisom proizvajalca Lekarna Bahovec LJabljana, Kong- trg (Dobi se v vseb lekarnah.)

Vreče
tudi rabljene, za kavo in riž. kakor tudi za transport premoga kupimo večje množine. — Ponudbe pod »Vreče* na oglasni oddelek »Jutra*.	5053
0903	-mt^j*
o-ijm pod <-rj-,nf* 3ja[<sppo tusuiSo 3qr<nt70,j "mian^
OABfuod ojjsrafos
Stiskalnico
vreteiisko (Spindelpresse) — kupim. Ponudbe z mero in oeno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 12*.
5084
Štedilnik
(Tisehherd) dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra*.	6176
Pisarniško opremo
kakor omare, pulte, mize in stole kupim. Ponudbe ra podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Pisarna*. 6199
Parcelo
820 m', sa lepi solnčni l«gi v Ljubljani proda A. Kas-sig, Zidov&ka uli^a. 5103
Hišo s 3 parcelami
prodam v Ljubnem v Savinjski dolini. Hiša je pripravna za trgovino ali obrt Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra* pod »Ugodnost*.
Dr. Jos. Vošnjakov dom
naprodaj: Historično! Visok poŠta Slov. Bistrica, 18 in iričetrt oralov zemlje inkl. 3 oralov vino-grida, 6 oralov polja. 7 oralov travnika z 800 sadnih dreves, ostanek gozd in vrt.
1	Gosposka hiša: 8 sob,
lkopalna soba, 1 veranda,
2	lope, 1 jedilna hramba, 1 kuhinja. 1 periinica. 1 hlev za 11 goved, 3 svinjske hleve, hlev za perutnino. 1 soba ?.a hlapca, 1 tiskalnica in 8 kleti.
1 Vlnogradna "iša: 3 so. be, 1 kuhinja, 1 klet. Na hiši je koncesija za gostilno ln za okreitičevališf e. Cena 200.0r0 Din. Plačila ugodna. Mariia Vodnjak, posestnica, Visok. Slov. Bistrica.	4480
Pletilni stroj št. 8
50—60 cm širok, dobro ohranjen, kupim takoj. — Ponudbe na poštni predal It. 24, Ormož, pod »Pletilni stroj*.	5197
Kotač (Schwungrad)
od 1—1.90 m premera, ku-prl Jos. CShlsl, Dunajska c. it. 67.	6105
Pisalni stroj
rabljen, boljše znamke, z vidno pisavo, kup5m Ponudbe na poštni predal 91. LJubljana.	5149
>■»<—> >* <"">■<—>■ CD«
D. M. C.
Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo — Prestolona sledolka Patra ulica 2«
■MMMmtNMkMa
.. Posest"
Realitetna pisarna
družba t o t.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HISO, novozidano, 2 stanovanj po 2 sobi, pritikline, 700 m! vrta, Rožna dolina — 135.000 Din;
VILO, novozidano, visoko-pritlično, o sob, pritikline, 1200 m' vrta, Šiška, 230.000 Din;
VILO, novozidano, petsob-no in trisobno stanovanje, vrt, komfort, bliža Tivolija, 850.000 Din;
HIŠO, novozidano, 2 sobi, pritikline, vrt. Rožna dolina. 60.000 Din;
DVE HIŠL 6 stanovanj po 3 sobe, pritikline, blizu Kongresnega trga. Diu 380.000;
2 PRITLIČNI STAVBI — dvorišče, dobro vpeljana obrt, center Ljubljane — 95.000 Din;
VILO. novozidano, enooad-
stropno, 5 sob. pritTkline, elektrika, parketi, vodovod, Podrožnik, 250.000 Din;
HISO, enodružinsko, 3 so-be, pritiklne. vrt. Vod-mat, 96.000 Din;
Poleg tega večje število hiš, vil, trgovskih objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, stavbne parcele v Ljubljani tn predmestjih, po
Hišo v Trnovem
Ljubljana, Gradaška ul. 4 prodam.	5143
Parketno tovarno
in parno žago, v obratu, tik kolodvora, t gozdne® okraja, a polaojaremnikom, venecijanko, cirkularji. lo-komobilami 65 HP ter vodno žigo prodam Ponudbe na oglasni oddelak »Jutra* pod šifro «Donoo». 6054
Posestvo
▼ krasni legi v bližini Celja, 25 oralov obsegajoče, dam v najem i živim in mrtvim inventarjem — za daljšo dobo Ist. pod zelo ugodnimi pogoji Realitetna pi-arrsa Arzenšeik v Celju, Kralja Petra cesta 22
Gostilno s trafiko
10 oralov posestva — ob glavni progi okolice Maribora, ugodno prodam. — Naslov: «Marstan», Maribor, Koroška cesta št. 10.
5200
Gradbi.ie načrte
proračun« Izdeluj« dolgoleten praktik. — Honorar zmeren. Naslov ▼ ogla«, oddelku «Jutra».	5177
Hišo s trgovino
zamenjam radi bolezni za enake vredno s trgovino ali gostilno — v kraju i zdravim podnebjem — Ponudb« na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Promet 80.000».	4986
Hišo
na prijetnem kraju, primerno za vsako obrt, trgovino ali priv., z obsežnim vrtom prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Domžale«	4815
Krasno posestvo
četrt ure od Maribora, v najlep&em stanju, pripravno za vrtnarja alj vpokojenca, s 3 orali sadnega vrta in njiv ter 5 orali travnika, vinske trte, kjer ee lahko pridela 10 polov-njakov vina, po ugodni ceni prodam Naslov v oglas oddelku .Jutra«.	5031
Stanovanje
dobi vpokojenka v svrbo skunnega gospodinjstva — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	5044
Lepo posestvo
naproiaj ob okrajni cesti, pri kolodvoru Sv Jnrij ob južni žeelznici. Poja*ni'a v gostilni Mastcak, Sv. Jurij ob j. Žel	5041
Dve stavbni parceli v Laškem
takoj prodam, eno zs 5500
in drugo za 5000 Din. Pojasnili daje Jos. Cilen^ek. klepar. Laško.	5040
Veliko parcelo
(<5."0 ir -) nekoTiko - za Bežigradom ugodne prodam. — N-slov v oglasnem oddelku «Jutra». .	5178
Pisarniške prostore
(2 »re-lnjeveliki ali 1 veliko sobo) želimo s 1 majrm. Natančne ponudbe poslati na poštni predal 174. Ljubljana	4385
Trgovino
s meš. blagom, v majhnem mestu Slovenije, prodam z vsem b'agom in inventarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	5030
Veiiko klet
v Mariboru
i vodovodno in električno napeljavo takoj oddam v
Stolni uiici 5.
4940
Mesarijo ta preka-jevalnico
i vsem inventarjem oddam radi bolezni v najem. — Zglasiti m je oaebno oa naslov ki ga pove oglasni oddelek «Jutra*. 6087
Avtogaražo
xa 6 avtomobilov z delavnico in malim »tanovanjem. vm poleg hotela Star« polt* v Kranju odda t 15 marcem v a a j e m Franr Gorjano v Kranj«. 4481

Stanovanje
2 sob. kuhinje in verande takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek « Jutra*.
4978
Želim stanovanje
obstoječe iz najmanj 5 sob ia pritiklin. Cenj. ponudbe poslati na oglasni oddelek •Jutra* pod »Sredina Ljub. ljane*.	4972
Stanovanje
v Rožni dolini, obstoječe iz dveh sob in kuhinje oddam dotičnemu kdor plača najemnino za S do 5 let naprej. Ponudbe i navedbo zneska poslati na ogl o<ld. »Jutra* pod »Stanovanje £.»
Stanovanje
4—5 sob žetim v centru mesta za takoj ali pozneje
Plačam event tudi naprei Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Boljša stran.
ka*.
4963
Stanovanje 2 sob
in kuhinje, t vrtom ln souporabo kopalnice ia pral-sice odda z majem Pokojninski zavod na Brinju 1.
6208
Realitetna pisarna
družba t o l.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
odda sledeča stanovanja:
3	SOBE. pritikiine, kom-fort, 10 mluut od centra, za maj, 1600 Din;
4	SOBE, pritikiine, center Ljubljane, 1200 Din;
2 SOB!, pritikiine. center, 750 Din.
Več drugih stanovanj, mesečnih praznih in opremljenih sob itd.
1 i č e za svoje Interesente za maj več eno-, dvo- In trisobnih stanovanj — sprejema prijave in posreduje za oddajalce popolnoma brezplačno.
6155
Stanovanje
obstoječe iz 2—3 sob itd., v vsaj 2 leti stari hiši želj tričlanska (odrasla) družina Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Doktor«.
5152
Stanovanje
S sob, kuhinje in pritiklin, z elektriko oddam v 6iški. Aloševčeva 86.	5147
Stanovanje
2 sob in kuhinje želi stranka 4 članov za maj ali avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Stranka 1000«.	5130
Prazno sobo
s štedilnikom
želita zakonca brez otrok, v Šiški ali Rožni dolini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1. marec«.
5035
Poslovne prostore
primerne za zdravnika ali pisarne, obstoječe iz 3 sob in predsobe, oddam v Frančiškanski ulici št. 10/11. 5096
Veliko pekarno
dobro idočo, z lepimi lokali na prometni točki radi družinskih razmer poceni prodam. Naslov pove oglasni odde-lek »Jutra«.
Lokal
na prometnem kraju oddam Naslov y og!a«nem oddelka »Jutra«.	5077
Lokal
za mesarije, z opremo, pripraven tudi za drugo obrt, pole? soba. v mestu v Ljubljani oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
5181
Skladišč©
v bližini glavnega kolodvora oddam v najem. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra.
5097
Gostilno
rzamem takoj na račun ali t najem Ponudb« na ogl oddeb-k »Jutra« pod iifro »Prevzamem takoj 999«
8709
V obdelovanje
oddam z» Bežigradom parcelo v izmeri 1000 m' Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obdelovanje« 5050
Pekarno
dobro idočo. vzampm v najem i 1 marcem. Ponudbe na o«'1asni oddelek »Jutra« pod »Pekarna*. 6085-a
Stanovanje
ali prazno sobo želita dve mirni osebi v mestu, četudi v podstrešju, Za takoj ali pozneje. Nastov ▼ ogl. oddelku »Jutra«.	5128
Stanovanje
2—3 sob, z elektr. razsvetljavo, event. kopalnico želim v sredini mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »H. J.»
5119
Stanovanje
S—4 »ob, za april želi mirna stranka 2 odraslih oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvočlanarja* Najemnino naveeti. 5141
Sostanovalca
sprejmem na Krakovskem nasipu 16, pritličje, le™.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo lelim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro <2 osebi« 5191
Stanovanje
3 ali 4 sob, kuhinje in pritiklin. poleg so'fi8ča oddam mirni stranki. Ponudbe pod šifro »Najboljši ponudnik« na oglasni oddelek Jutra.
5185
Stanovanje
sobe kuhinje, sobice za slnžkinjo In pritlklinaai — zamenjam. Bežigrad, Sta-ničeva ulica 6/II. 5065
Stanovanje
l 4 sobami in kopalnico želim za takoj ali maj. — Ponudbe na poštni predal št. 242.	4905
Stanovanje
2 sob. predsobe, kuhinje in pritiklin oddam v novi hiši, mirni stranki. Naslov ▼ oglasnem oddelku »JutTa*.
Stanovanje
1 aH 2 »ob s kuhinjo. ttče mirna stranka, ki je sama odpovedala Ponudbe pod »Dve osebt« na oglaeni oddelek »Jutra*.	6043
2 novi postelj!
ali sobo • kuhinjo želi drž. uradnik, najraje kot najemnik, za takoj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
6121
Stanovanje
sobe in kuhinje * pritikli-aami oddam Istetam oddam tudi 1 opremljeno in I prazno g o b o, event. s souporabo kuhinje. Elektr
razsvetijavs v hiši Prav tam naprodaj 2 skoraj sova otroška vozička. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
6074

Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo in hrano za 650 Din mesečno na Sv. Jakoba trgu št 5.
4829
Sobo
lepo in solnčno s posebnim vhodom oddam eni ali dv»-ma gospodičnama Naslov t oglasnem oddelku Jutra 8762
Opremljeno sobo
c električno razsvetljavo, souporabo kops'nice takoj eddam 2 gospodičnama ali zakonskemu paru . Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra
Opremljeno sobo
»v«mt z brezplačno souporabo klavirja oddam gospodu ali zakonskemu paru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	489?
Sobo z 2 posteljama
oddam s 1 marcem v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4862
Separlrano sobico
oddam boljšemu gospodu v centru mesta Ogledati od 2.—4. ure popoldne. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	6201
Prazno sobo
oddam takoj — Pojdsnila daje Brunskele. čevljar v Flori janski ulici štev 10.
4977
Sobe za pisarne
ali sličBO oddam v Maistrovi ulici 14.	5111
Sobo
s strogo sepuriranim vhodom želi gospod s 1 mar-cem v centru mosta — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »F. B.» 5117
Prazno sobo
iz hrastovega lesa in omaro za obleko prodam ca Cankarjevem nabrežju Ž3. pritličje	5126
Prazno sobo
ieli gospodična Ponudbe pod »T A > na oglasni oddelek »Jutra*.
5124
Sobo
s hrano odda solidnemu gospodu Leiteraaayer. Vod-mat, Vodmatska ulica 291 5127
Sobo ali sobico
opremljeno — s posebnim vhodom, v centru ali proti kolodvoru, želi trg zastop nik Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hitro*.	5125
Sobo
s posebnim vhodom ln vso oskrbo želi gospod Ponudbe z navedbo ceni- na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsa oskrba*.	5138
, Prazno sobo
oddam takoj v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5137
Opremljeno sobo
lično, blizu gorenjskega kolodvora oddam solidnemu gospodu s 1. marcem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	6189
Opremljeno sobico
takoj oddam gospodu ali gospodični v Gradišču 14. pritličje, levo.	6047
Opremljeno sobo
z elektr razsvetljavo oddam takoj ali s 1 marcem solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6070
Opremljeno sobo
bliru pošte takoj oddam go«f>odu. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 5189
Prazno sobo
« posebnim vhodom, lelim srtdi miwta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod fiuro »Univeraa*. 6159
Sobo
s vso oskrbo oddam dvema gospodoma na Starem trgu št. SO/I.	5193
Za 150 Din
oddam stanovanje gospodični T separiranl sobi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5202
Prazno sobo
želim v sredini mesta. Na-sov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prasaa*.	6107
Sobo
oddam solidnemu gospodu ali gospodični s 1 marcem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5071
Preprosto sobo
prazno, svetlo, t pritličju ali dvoriščno, s kuhinjo ali brez iščem u takoj Plačam par mesecev naprej Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »K. B.*	6058
Prazno sobo
primerno za pisarno ali društveni lokal, v pritličju oddam s 1 marcem na Sv Petra eosti 24.	4971
Motor na bencin
6 k. s., v prav dobrem stanju, radi opBstitve obrata po ugodai ceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	5048
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam boljšfntu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5063
Opremljeno sobo
lepo, oddam boljši gospodični v Medvedovi ulici 8/1 6179
Gospodično
sprejmem na stanevanje — event. tudi na hrane Na-silov pove oglasni oddelek »Jutra«.	6086
Za dosmrtno stanovanje in hrano
z vso postrežbo, plačam p« doffovoru. najraje ns go-stlini pri samostojni ženski Sem starejši, v gostilni prav dobro izurjen ter dobrn ohranjen. da lahko v»e pomagam Ponudbe s oolnlm naslovom na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtna prehrana 63«
508S
Natakarica
poštena boljša servirariea. išče službo izven Ljubljano s 1 marrem ali pozneje Cenjene dopi«e na Dg'asni oddelek »Jutra« pod šifro •Natakarica 25«	5037
' . t (J t P t t £
Družabnika
sprejmem za dobro v|«lja-ao aktivno lesno trgovino z gostilno v ljubljan. okolici, t pisarno v Ljubi,ani Potreben kapital od" 100 IKK) Din naprej — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Aktiva St 24«. Družalmik naj bi vodil tudi gostilno.
4709
Kavcijo položim
če dobim s!užl>o hišnika, vratarja ali kaj thčnega Star sem 28 lot. s šestrazr. ljudsko šolo in vajen vsakega dela Zs pošteno in vestne delo jamčim — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Kavcija«	5115
Generalnega
prodajalca
obsežnih tovarniških izdelkov. zelo rentibiinih. sprejmemo Potrebno 50 000 Din PonHdbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Generalni prodajalec«. 5140
Kot družabnika
»odeluiočega. z vlogo 50(0 Din sprejme lobro vpeljana realitetna pisarna A T ArzenSek v Celju Kralja Petra cesta B2. Ugodno za hr^siioselue — a marljive mlajše gospode.	5056
Družabnika
» 60—80 <(00 Din sprejmem v dobičkanosno Specijalno trgovino Vložen kapital za varovan Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »K 60«.	6102
6000 Din posodim
v dobro vpeljano trgovino Drugo po dogovoru, ali pa pristopim kot tihi družab nik Dopise na oglasni oddelek iJutra* pod «Tih» »reča 48«	4996
Družabnico
s kapitalom do 100.000 Din sprejmem radi razširjenja trgovine Dotična naj bi bila 25—30 let »tara. inteligentna trgovka ln dobra gospodinja. Pogoj je *ode-lovanje Denar lahko na posestvo vknjiži Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cenitev možna«.	4951
1000 Din
dobi Usti, Id mi preskrbi službo iluge ali kako drugo primerno delo Razpolagam z 10 000 Din kapitala Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra*.	6188
Ženska oseba
ki posodi 10.000 Dia dobi
prosto hrano In stanovanje
Ponudbe pod »Zanesljivo* na podružnico »Jutra* r Olju.	6091
Družabnika
inteligentnega, za otvoritev reaiitetne pisarne (podružnice) v Ljubljani, z 8000 Din pristopnine, sprejme ta koj Zagorski, Maribor Tattenbachova ulica št 19 5042
Kapitalisti
s kapitalom, ozir garancijo do 350 000 Din ali več. ki se zanimate ra dobra podjetja, se takoj javite pod »Ljubljana-center« na oglasni oddelek »Jutra«.
5153
Din 75—100.000
rabim za brezkonkurenčno podjetje, event. sprejmem družabnika, najraje z že obstoječo pisarno v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odilelek »Jutra« pod iifro •Brezkonkurenčao« 5188
Katera gospodična
mlada, srednje poe-uvo, si teli udobnega zakonskega življenja, z dobro situira-aim gospodom plemenitega srca. Samo resne, neano-nimne ponudbe » sliko in natančnim opisom na ogl: oddelek »Jutra« pod šilro »N. N.» Diskrecija ča*tn« zajamčena.	5079
Poznanstvo želi
v svrho ienitve vdovec srednjih let, i odraslim otrokom, samostojeo trgovec r Splitu, z gospodično ali vdovo od 80—40 let. — Le resne ponadbe z natančnimi podatki na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Jadran«.	4864
Zenftna priložnost
redka Iščem za svojo prijateljico, zelo čedno vdovo, 40 let, brez otrok, fino. ljubeznivo in inteligentno damo z lepim pohištvom in precejšnjim premoženjem značajnega gospoda. ki zna vse to ceniti in si želi res udobnega do-ina in dobre žen* Samo resni distinguirajij gospodje naj se blagovolijo neano-nimno oglasiti v svrho bližjega poznanstva pod šifro »Resnična sreča« na ogl. odd. »Jutra«, Maribor.
5198
Obrtnik - trgovec
32 iet star, želi znanja z de 24 iet staro simpatično punčko, event. vdovo ali ločenko ki bi jo event civilno poroči! — Cenjene dopise event s sliko na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Novo življenje«.
472!
Samostojno damo
mlado n inteligentno že lim v svrho angleške kon-verzacije in skupnih izletov Dopise n* oglasni od-lelek •Jutra« pod značko •Gentleman«.	4905
Sijajna bodočnost
s« nudi starejši gospodični ali vdovi brez otrok z 80 do 150.000 Din gotovine za ustanovitev brezkon-kurenčne industrije. Poznejša ženitev ni izključena -Samo resne ponudbe pod »Spomlad« na oglasni oddelefk »Jutra*, Maribor.
5195
SUama bodočnost
s« nudi gospodični ali vdovi brez otrok, ki želi skupno gospodinjstvo. Potreben kapital 80—150.000 Din za ustanovitev brezkonku-renčne industriie. Ženitev ni izključena. Star sem 48 let. agilen in dobro situ-iran. Samo re?n9 ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomlad 114«. 5114
Uradnik - akademik
posebnih vrlin, svetovno izobražen. markauten, žcU bojratejšo damo. ki bi mu na kakršenkoli način omogočila njrodno življenje. — Ponudbe na oglas oddelek •Jntra« pod šifro »Dalmacija 1898«.	'" 4983
Prosim naslov
da Vas za morem v Ljubljani posetiti — Pompa 'ur 4925
Človek išes človeka
Dopise pod »Harlekin« na oglasni oddelek »Jutra«.
4648
Gospodična
s dsžsls, čoda« zunaajortt ia topega vedenja, zeli re«-aega znanja z gospodom. Ponndb«, po možnosti i sliko aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepo šivlje-ajo*.
31. xa 27.
8pomaJ m dano* zvečer svojega nesrotaaga____K.
M08
Kuharica
srednjih let. z nekaj dote, <e želi seznaniti v svrbo ženitvt « starujšim gospo, dom železničarjem ali obrtnikom v stalni službi. Ponudbe na oglasni odde!»k •Jutra« pod značko »Poštenost 30«,
Svoji sestri
dobro lituirani, r starosti 20 do 23 let želim seznaniti z go*podi z boljšo izobrazbo Enako tudi sebe z inteligentnejšo priku|>-Ijivo lamo Dopise s sliko na podružnico »Jutra«, Celja, pod »Zorajda, Esfi-ra. Beg«	5172
V oglasnem oddelku «Jutra»
i« dvigniti sledeča pisma
Akviziter, Aktiva 24, Aj-nos 55, Autoguzui. Asistenca, Amnrikauski sistem, A ia. Bionda, Črna. Blagajna 6—7, Cement. Častna di«krec!ja, Centrum, Čevljar. Da mi bo dobra ženica. Dobra kupčija. Dober nastop. Dolgčas, Dušica, Družina Delaven 40B1. Diplomiran, Elvira, Ekonomičen. Ekspert akreditiv, Urozdana Gospodinja 481. Grajščak, Gospodinja Koroška, Gotovina. Hišica z vrtom. Hmelovke. H A , Hiša 80.000, Iskrenost. Kolodvor l. Jermena, Kuharica, Lahek pooel. St Luin. Lepo mesto. Lepo življenje. Lepa prilika 99. Mo tomo kolu 4066 Mirna 89, Marec, Maj 928. Marljiv in agilen. Mladost. M 25. Mirna stranka brez otrok. Mesto potnika 2080, Nekaj gotovine. O&mošolca, Polonca, Predivo. P. J., Poslovodja, Primorec, Pridna in marljiva; Prvi poizkus. Poštenost 60. Poštena 20. Poštena 3727, Produkcija. Pomlad 4070, Pošten 2107. Rabim takoj. Razumem. Resnicoljnbje, Radi poznejše ženitve 98. Ravnatelj. Računarica, Recepia, Stalen, Sobica 43. Srčna kultura, Strogo ssiparirano. Stalnost 90, Srce za srce, Snaga 1926, Savinjska dolina 1903. 81užba 56, Solidna trgovina. Sodelovanje 22, Solnčna lega. Sredina mesta. Sorodna duša 12, Srečen dom, 8reča te išče, Šivilja. Trgovec 51, Takojšnja ženitev, Trajno mesto 1884. Takojšen nastop, Trgovski lokal. Takoj 41, Takoj 25, Tilia, Tiha sreča 222. Trgovina la. Triedvi', Usoda. Uren, Varčna gospodinja, Vinograd 1928. V Ljubljani. Vijolica. Vijoli-na 1928. Vražja Ofelija. V mestu. Vpeljan. Zelo velik dobiček. Zaslužek z.isigu-ran 90. Zvest 570. Z U., Zanesljiv 59, Zivljensika sreča. Zmožen za na deželo, 147, 4925, 30.000 Dn ali več, 1905, 6600
Simpatičen mladenič
ieli znanja z deklico ali vdovo, v starosti 18—26 let, ki pooeduje trgovino ali gostilno — Saaio rosno ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Jutra* pod Iifro »Sreta >1».	6131
Gospodična
etara 25 let, z lepim stanovanjem v sredini maeta in samostojnim obrt o m — se foli poročiti s državnim uradnikom, ki- bi posedoval nekaj premoženja Starost 86—50 let Tajnost zajamčena. Dopise t sliko oa oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lepa prihodnost« 4818
Črn pianino
zelo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4828
Kratek klavir
kuhinjsko opravo, omaro za led, poceni prodam v Mariboru, Frančiškanska al 21 4786
Mojstrske vijoline
od 1000 Din dalje, dokler traja zaloga — Novodobne strune, ki trajajo aa leta Fina popravila M Mušič, goslar. Ljubljana, Selenburgova 6.	8870
Klavir
poceni n&prcdaj v Rožni dolini X/8, Pod Rožnikom 4948
Mlade pse
pristne nemške ovčarje prodam v Zeleni jami, Tovarniška ulica 227.	4834
Psa (nemško dogo)
kupi graščina Boštanj ob Savi.	4954
Haršk. kanarčkov
samic, odlikovanega plemena, prodam. Naslov pri vratarju sodne palače.
4897
Več mask
odda iana Kucler, Tržaška cesta 11. .	5112
Kdo posodi
za pustni torek k Španki rožnato ruto s franžami
(svileuo ali volneno) proti odškodnini. Prinesti jo j« b» Rimsko cesto 7/11 »d 12,—2. ure.	6123
Lepe maske
posodim za nedeljo in torek. Židovska ulica S/H.
5190
Vsakovrstne
informacije
trgovske, go^adarske in pra vnuke, najzanesljivejše, najtofaejge daje Za vro Vojvodino proti povračilu stroškov Slovenec s prvorazrednimi zvezami. Za odgovor 10 Din v znamkah Subotica. Pošt&nski fah 74 6099
«00«0000«0000000000«
.. Mn. sftanUtt
•ripuroč* kot stara izdelo vainic* «voje najboljše tam '.urice r»ab vrat Ceniki n« -azpolago	184 ►
v L<ub!iani
2 sobi z maio pritikKno. kuhinjo io ev kopalnico liče orijetna stranka za takoj ali majnlk. Ponudbe na Aloma Conrpany. Aleksandrova cesta 2 pod »PiaiHo vnaprej za daljšo dobo«.
3©e©e©©
Klavirje
narmunije na obrok* m po •odo svetovno najboljše 8t»inw»y
Hftlrel Bfisen lurler FOr^ter Stingl ori ginal etc dobite le « ve liki zalogi in izberi stro kovnj»ka in bivšega učitelj* »Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana. Mestni trg št 3 polfg mag;str»ta) 25882
ooooose
Popolnoma gladko! In kako dišiš? Da, moja draga, milo za britje
to povzroči:
1.	omehča brado,
2.	se gosto peni in se ne p jsuši,
3.	prnetno upliva na kožo katera lepo diši po uoorabi tega mila,
4.	katerega le malo porabiš in ga izdeluie
JUT tvornica mm fl. d.
To milo dobite povsod!
L l P S K I
19 2 8
Splošni velesejem od 4. do 10. mar»
ca: tekstilni, čevljarski in usnjar* ski velesejem od 4. do 7. marca; tehnični in stavbni velesejem od 4. do 14 marca; prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14 marca
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
Znižane vozne cene,- brezplačni vi* zumi.
Pojasnila daje:
Častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA,
Gledališka alica 8.
Rdečilo nosa in licaJ
Z uporabo creme »A« odstranite vsako premoč* no rdečilo Lice zopet do* bi naravno čistočo in le* po belo barvo. Din 45.—. Rdečilo nosa bodi li od pijanstva, prehlada ali razširjenja arterij odstra* nite v kratki dobi s »Kupelj protiv crvenog nosa« od dr. Doraiene & Cie., Pariš. Din 85.—. Rdečilo rok, hrapavost, nabreklost odstranite takoj z uporabo »ročnih povo* jev« Din 65.— Centifolia kosmet. zavod Zagreb, ilica 37. Zahtevajte brezplačne ilu« strovane prospekte!
11! i ti Dfllli 1

roke? noge? ^
NAJCENEJŠA " ZABAVA "
so lepe povesti.
Naročite:
lOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš Din 26 —. vez Din 34.—.
VtESKO: Kam plovemo. Roman.— Broš Din 34.—. vez Din 44.—.
KERSNIK J.: Testament. Povest —Broš Din 18.—. ve« Din 26—
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani in Mariboru.
■»■■■■■■■■■■■i
Mina sveto/na tvrdka išče
ca svoj jugoslovenski urad ▼ Zagrebu
■■
S ■
S
eletMMa
•
Pogoji: Jugoslov. državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perfektno znanje srbohrvaščine ali slovenščine in nemščine.
Obširno, lastnoročno pisane ponudbe s curriculum viate in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Trajno mesto« št. 1884.
S
B ■
■
U B
■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml
mmammm

zobje? ^
glava ?
Ali je to celo telo. katero Vas muči in porzročuje boli? Ako vas draži v grlu. ako čutite mrzloto v nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se prepričate, v kako kratkem času lahko odstranite s starim, priljubljenim ljudskim sredstvom in kozmetikom. že od naših dedov rabljenim, lepodušečim Fellerje-vim »Elsafluidom« te Vaše muke. Čutite se li čeSče duševno in telesno trudni, prehlajeni, bripavi, nahodni. pojavljajo se Vam li češče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj bodete tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja s Glsa-fluidom odpravili to zlo Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo! To preprečuje želodčna nerazpo-loženja in prija izredno. V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahte^ vajte povsod pravi Fellerjev »Elsafluid« v poizkusnih stekleničieah po 6 Din, v dvojnih po 9 Din ali špecijalnih po 26 Din. Ako naročite direktno po pošti, tedaj Vas stane 9 poizkusnih stekleničic ali 6 dvojnih ali 2 špedjalni 62 Din z omotom in poštnino vred. Nasprotno pa 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 špecijalnih samo 139 Din. —
Naročila nasloviti jasno; Lekarnarju EUGEN V. PELLER. Stubiea Donja, Elsatrg 245 — Hrvatska.
Aparat za obliko nosa!
zredno duhoviti ortope* iijski aparat »Zello« za obliko nosa, kateri ga* rantirano v najkrajšem času najgrši nos modeli* ra v lepo in željeno for* Centifoli« kosmet. zavod, Zagreb. Ilica 37. Zahtevajte brezplačne ilu* strovane prospekte!
mo. Din 95.—.
Cinkarna d. d.,
i š £ e
voM-prutdelavcti
veščeza v valjanju cinka, svinca in bakra proti takojšnji namestitvi. Plača po dogovora.
Pismene ali ustraene ponudbe pri opravi podjetja.
t
®
ORIGINAL
9 J LUTZ PFf
PATENT rt VI
LEPE D08RE SOLIDNE
ftlkHJM
MALO GORIVA, DOLGA PRIJETNA GORKOTA Zaloga:
INŽ. GUZELJ
LiOBLiftHA - SISKA ter t\m it. 5.
dvorišče pod Celovško c 56 PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA
8ma/jlrt/i oklep £fecLro kamni
SEJEJEIEIEIB
p
r E d
N A K U
p bi o g 1 p j t e zalogo a traanih breoSivalnih strojev, najnovejše M iznajdbe moderne tehnike Na ta stroj šivat? popolnoma enostavno v*a-kovTstno bla.TO našitke in čipke s cikcak šivom, režete vezenine, gumbe in gumbnire Ponk v vezenja brezplačen — Prodaja tudi na obroke Ceniki franko •Tribuna. F B L., Ljub-liana, Karlovska cesta 4.
42
im
Izbranih vrst po najusodnejši coni.
£
nud3 Vara
PIVNIČARSTVO »OPSKRBA« D. D.
Zagreb. FranUopansha al 12.
Ako potrebuje« Izvolite ogledati naše kleti in jokus;t' vste brez ibvere ta kupčijo
REVMATIZEM
lzi«va z>hwalnosti
Gospodu dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43.
Trpel sem na hudem revmatizmu. Porabil sem mnogo zdravil, pa nič ni pomagalo. — Umiral sem strašnih bolečin. Končno 6em našel mojo srečo. Obrnil sem se na Vas. Vaš lek radio - balzamika mi je pomagal. Po prvem mazanju imel sem še hujše bolečine, ki so pa kmalu popolnoma ponehale. Porabil sem Vaš lek, a že četrti dan sem ozdravel toliko, da sem lahko opravljal svojo služ bo v trgovini. Zato gosp. doktor Vam bom hvaležen dosmrtno in vsakemu priporočal Vaš lek. Odkar sem ozdravel, sem porabil še več steklenic. Na ta način sem si stekel mno go prijateljev, kntere sem ozdravil od strašnih bolečin. Vam gosp. dr. se moram le toliko oddolžiti, da se Vam najprisrčneje zahvalim in Vas prosim, da mi pošljete še 10 steklenic radio - balzamika.
Z odličnim spoštovanjem
Milotin Prnkič. trgovec.
Lek radio - balzamika izdeluje, prodaja :n razpošilja po povzetju laboratorij ra<iio-bal zamika dr I. Rahlejeva. Beosrrad. Kosovska +3 Omenjeno zdravilo pa dobite tudi v vseh večjih drogerijah in lekarnah.
Sprejmem zastopnike
in prevzamem zastopstva za sir. —
Dobavljam sir iz najfinejše smetane.
Romadur, Dessert. Kamembert in sir zajtrk.
MLEKARNA GROSS N. SIVAC, Račka.
„SP£CTRUB1S' d. d.
Inž. Kupista. !)nbsk> ln KrstiC. tvornica
ogledal in brušenega stekla. LjBbliana VII. Medvedova ui. 38. tel. 343 Zagreb. Beograd Osiek. Središnjica Zagreb
Zrcalno steklo, ponalno 6tekio. mašin sko steklo 5—6 mm. offledala. brušena vseh velikostih it) oblikah kakor tudi brušene prozorne tipe izbočene plošče vsteklevanje v med Plna. navadna ogledala
izdeluje po prirodi in razumu F. Ad. Miiiler. Sohne. Wies-haden » Zagrebu, na vseučeliški i/čni kliniki (Oftalrnološkoj kli niči) od 2 rin 3 marca 1928
ivetalšba pisan
in
preselila
m casfa št. la {IL aanstropje)
poleg pisarne dr. Treoia. Telefonska št 2'39
Mestni pogr&bni zavod
Umrli so nam nenadne smrti naš ljubljeni ooe, sin, brat, stric, in svak, gospod
Jc?s5|s W sto v 3 c, trgovec
naša dobra mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Elizabeta Ifctiovac, roj. fecnik, žena trgovca
in naš miljeni bratec
Franci Mafovac, učenec I. razreda ljudske šole
Pogreb nepozabnih nam pokojnikov bo v nedeljo dne 19. februarja 1928 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1928.
Žaiuioči ostali.
	BM—wwa—MBWK aaaHaBBBgaMgaMBMBgBaBagBMBmaa
	
	
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano izgubo ljubljenega soproga, papana, starega papana, brata, tasta, in strica, gospoda
aciia Žargi-fa
se tem potom vsem prav prisTčno zahvaljujemo.
Posebej pa nas veže dolžnost izreči našo globoko občuteno zahvalo prečastitemu gospodu župniku dT. Rantu in prečast. oo. p. Frančiškanom, zastopnikom raznih društev, korporacij in oblasti, vsem darovalcem pre« krasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru za ganljivi, v srce segajoči žalostinki, končno vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so na* šega nepozabnega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1928.
Žalujoči rodbini Žargi

Kham.
Rabljeni in novi pisalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah
ANT. RUD. LEGAT & Co. Maribor,
Slovenska ulica 7
Telefon 100
s
s $
s i S S S 9
8
@
S S
5
6 «
i
i #
i i 1 8
v j,*,.
VqŠG obleka bode izgledala zopet kakor | nova,, ako jo pustite kemično čisfeti v
tovarni ^J o s. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-f> Ljubljana Podružnica: šelenburgova ul 1
■ ■
ii
■ ■
i [ £
■■■■■■■■■■■■■■□■■■■■■■■■■■i
Družabnik
s 60 do 80.000 Din
se iiče za dobtčkanosno specijalno trgovino. - Vloženi kapital popolnoma zavarovan. - Ponudbe pod K 60 na ogl. oddelek Jutra
lanaHaMMmBMHMHUHa
i
I
m
m
Flisiranfe v najmodernejših vzorcih tekom t 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
r
L
Naznanilo.
P. n. cenj. občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem z dnem 19. februarja 1928
chmrit slaščičarno
na trgu Kralja Petra v palači Pokojninskega zavoda V MARiBORU.
Z ozirom na mojo zmožnost bom strogo skrbel za to, da bodo vsi cenj. odjemalci najtočneje postrežem. Vsako naro» čilo v to stroko spadajoče, se sprejme in tudi po izvršbi dostavi na dom.
Priporočam se Vašemu cenj. obisku ter beležim
Oaver n Rodež, Maribor
Kralja Petra trg (palača PokoininSKe^a zavoda)


Pozor, trgovci popust!
Br solice za no^e
mreže za kanale, stoiala za dežnike sobne ventilatorie z žaiuziiami in železna oreeibliiva korita za sviniake
i zd e I u i e MALENSEK. splošno ključavničarstvo
BOH BISTRICA, Slovenija. -

2 leti kredita!
Vseh vrst
inizsr-!i ln IsolarsKV stroii
p isamezni in un verzalni z ograjenim motorjerr ali brez njega
Polno^arcmnlKI
iiSk^r t^erlke I. Wacfcsteč», Wien X.,
La: xenlawrg«bP sse 12.
Na osnovu odluke Upravnog Odbora Samostalne Monopol. Uprave MBr 24.673 od 20. decembra 1927. g. Uprava Držav. Monopola raspisuje prvu ofertalnu licitaeiju za izradu šupa za smeštaj dasaka za izradu sanduka kod Fabrike Duvana u Nišu, Travniku, Banja-Luci. Sarajevu i Ljubljani.
Predračunska suma iznosi:
Za Niš
>	Travnik
>	B. Luku
>	Sarajevo
>	Ljubljanu
dinara	311.584,—
>	123.726.25
>	165.344.75
>	165.344.75
>	102 917.—
Ukupno dinara 868.916.75
Kauoija za domače podanike 5%, odn. za strane 10% od za-okrugljene predračunske sume. ima se prema čl 88 Zak. o Drž. Računovodstvu položiti na dan licitacija, a najdalje do 10 časova pre po-ine na kasi glavne blagajne Uprave Drž. Monopola u Beogradu.
Licitantl tnogu podneti ponude za sva mesta ukupno a i za pojedina mesta zasebno.
Svaki je licitant dužan pokazati komisiji za otvaranje ofe-rata uverenje o plačenoj porezi i preduzimačenom pravu, a po mogučstvu i uverenje o dosadanjem radu i pokazanom uspehu.
Licitacija če se održati na dan 21. februara 1928. g. u kan-celariji Uprave Držav Monopola.
Zadocneli oferti ili takvi. koji ne odgovaraju zakonskim propisima neče se uzimati u obzir.
Planovi, predračuni i uslovi mogu se videti svakog radnog dana pre podne u kancelariji Tehničkog Odseka Uprave Držav. Monopola.
Iz kancel&rije Indnstri;fikog Odelenja Uprave Dri. Monopola
L M. Br. 245 od 12-I-192S. g.

Za vse ob smrti naše nepozabne pokojnice
•V
Predvsem se zahvaljujemo pevcem, darovalcem vencev in šopkov ter spremljevalcem na njeni zadnji poti k več« nemu počitku.
Žalujoči ostali.

HEKTOGRAFIČNI APARATI
zvitki, masa, hektografični trakovi
vedno in najceneje v zalogi pri
LUD. BARAGA, Ljubljana,
ŠELENBURGOVA ULICA ST. 8, L TELEFON ST.2980.
Zniža
s e cen
tn nalvečie skUdišče ukrako dvo-koles motoriev otroških vozič kov šivalni strojev vsakovrsf Dih nad >mes'nlh del.»v pneumatike Posebni oddelek za p(*p<)ln- oopravo emalliranle ir pon klanje dvoknles otr lškib vo-strolev Itd - Prodala na ihrnke —
•TRIBUNA« F B L. tovarna dvokole- In otročkih vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta 5t 4
iičkov šivalnih
oodlo
za moško modno trgovino
sprejmem
Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*
gSBH-
Naznanilo.

Vljudno naznanjam p t. publiki, da sem orevzel
iekarno Karla WoUa Maribor,
Gosposka ulica 12
ter prosim, da iucii meni naklonile v enaki meri
zaupanje katero je ^živai moj prednik. Priorm im da dobite tudi v moii lekarni vse bolniiško nlagajniške medik^men e ter da so državni uradniki m upokojenci deležni 25% popusta
Rflr. Pb. Jos. Vladovič, Maribor, Gosposka uf. 12
»v n
NaipopolnejSi
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, Krojače m čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite
stroj, oglejte si to >zrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, MUDlieno
Šelenburgova ulica 6 I.
Irazalaieti sout i5-ietnt gsrantijt Telefon št 980. »
VABILO na
&	m
Zadružne elektrarne v Fr&mu r. z. z o. z.
ki se vrši
v nedelio, dne 26. februarja 1928 ob 15. uri (3. pop.)
v občinski pisarni g. župana Antona Potočnika v Frarrtu s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1926/27.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Sklepi glede sanacije zadruge.
5.	Sprememba pravil.
6.	Volitev načelstva in nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu s prvotnim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število ude» ležencev.
Fram, dne 13. februarja 1928.
Načelstvo.
Občinskim uradom
in raznim podjetjem priporočamo
Občni
državljanski zakonik
Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 155
lipa IMm zadri v llillaai
U»©*ujt Da vitrin Ravljea Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli Ribnika! L* Narodno tiskam« dd. kot tisJurnarja Fran Jczoriek. Za iat*eratti del je odgovoren Alojzij Novak. Val « Ljubljani.
✓