Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
*	H=
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
*	*
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3 Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K 6*30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 253.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 5. novembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Izvrševalni odbor Narodne stranke na Štajerskem
nam je poslal o svoji včerajšnji seji v Celju sledeči komunike:
1.	Narodna stranka se dopolnilnih de že 1no zborskih volitev v celjski mestni skupini na mesto odstopivšega Hansa Woschnagga ne udeleži, ker je štela slovenske glasove že pri prejšnjih volitvah, ki so se vršile na podlagi istega imenika kot sedanje. S tem, da je srečno izvojevala boj proti Hansn Woschnaggu kot pred-stavitelju „nemštva" v tej skupini, je tudi pokazala v dovoljni nagoti vso gnjilobo spodnještajerskega nemštva. Pristašem stranke se naroča, da se zaradi varovanja slovenskega ugleda v tej skupini drže najstrožje abstinence.
2.	Izvrševalni odbor Nar. stranke se povsem strinja s stališčem in delovanjem poslanca dr. Kukovca v štaj. deželnem zboru. Pohvalno priznava njegovo delo v Gradcu, katerega je ceniti tem višje, ker je ravno on vkljub nasprotovanju slovenskih klerikalcev prvič zastopal v štajerskem' deželnem zborn principijelno važna narodna in gospodarska vprašanja kakor delitev dež. šol. sveta, zakonito določitev, da spada slov. otrok v slovensko šolo, ustanovitev meščanskih šol, ustanovitev dež. kulturnega sveta, odpravo bernje, gradnjo prepotrebnih železnic, pravično razdelitev podpor po ujmah itd., ter mn izreka popolno zaupanje.
3.	Izvrš. odbor Nar. stranke stoji na stališču, da je za ojačenje napredne misli in naprednih političnih strank na Slovenskem potrebna in koristna misel kooperacije vseh naprednih struj na Slovenskem. Izraža svoje zadovoljstvo, da je našla ta misel odkrit in močan odmev v naprednih vrstah po celi Sloveniji in izjavlja, da jo bode po svojih močeh pomagal uresničiti.
4.	Izvrševalni odbor Nar. stranke odločno obsoja nemške „obrambne" jezikovne zakone za štiri „pranemške" pokrajine, ker vidi v njih kršenje temeljnih državnih zakonov in oškodovanje ne le stotisočev Cehov temveč tudi tisočev Slovencev, ki žive na Dunaju, v njihovih pravnih in socijalnih interesih. — Zato pričakuje, da bodo slovenski poslanci z brati Čehi vred do konca odločno izvojevali boj proti sedanji vladi in sistemu.
5.	Izvrševalni odbor Nar. stranke najodločnojše protestira proti onemu delu Bilinjskijevega finančnega načrta, ki hoče znova obdačiti najširše sloje prebivalstva in podražiti življenske potrebščine, posebej pa stori to še proti novemu davku na vino, kateri bode znova pritiskal ceno in težko oškodoval naše vinogradnike.
Obisk bufgarskega kralja v Srbiji.
Belgradski dopisnik pariškega „Temps-a" je vprašal srbskega mini-sterskega predsednika Pašiča. kaj sodi on o obisku kralja, ali kakor pravijo Bolgarji carja Ferdinanda v Srbiji. — Pašič je rekel: Mislim, da ima obisk carja Ferdinanda v naši očetnjavi velik političen pomen. Bulgarski kralj je hotel pokazati Evropi pa tudi srbskemu in bnlgarskemu ljudstvu, da razmerje med tema bratskima narodoma ni tako kakor ga slikajo tuji listi. Seveda je bilo za Srbe mučno, da se je progla-šenje bulgarskega kraljestva izvršilo objednem z aneksijo Bosne in Hercegovine. Srbska vlada in srbski narod sta navzlic temu ohranila koiektno stališče proti Bulgariji. Gospodarski in politični Interesi obeh držav so tako idefitični, da nalagajo vsaki vladi v obeh deželah dolžnost utrjevati in razvijati dobre medsebojne razmere. Jaz,
ki sem star bojevnik za devizo: „Balkan balkanskim narodom" moram biti le vesel vseh pojavov, ki služijo vpri-log temu geslu, torej tudi Ferdinandovega obiska v Srbiji. S tem, da se bližamo Bulgariji, pa nimamo namena slabiti prijateljskih zvez s Turčijo. Sestanek v Racconigu znova utrjuje naše zaupanje v boljšo bodočnost srbskega naroda; ne pričakujemo sicer kake neposredne spremembe v usodi našega naroda, upamo pa vsaj, da ne bodo več mogli oni, ki si ne žele neodvisnosti balkanskih narodov, tako brutalno postopati z nami ko doslej. Dejstvo, da se je car pri svojem potovanju v Italijo izognil Avstroogrske, občutimo kot zadoščenje za bolestne občutke, ki jih je vzbudila aneksija Bosne in Hercegovine v srbskem narodu. Italijo vzpodbujajo lastne koristi, da oživi stare trgovske in politične zveze z Balkanom, ki so obstajale v srednjem veku in tudi še kasneje in ki niso nikoli ovirale razvoja srbskega naroda. Mi si zelo želimo obnovitve teh zvez in otvorenje novih potov v Italijo, saj nam bodo služile za garancijo naše gospodarske neodvisnosti.
Novi davek na vino!
Piše vinogradnik R. K.
Dne 26. oktobra t. 1. je finančni minister Bilinjski predložil v državni zbornici letni proračun; primanjkljaj državnega gospodarstva znaša 395 miljonov kron. — Da se ta primanjkljaj vsaj deloma pokrije, je predlagal razne nove davke, med drugimi tudi davek na vino, ki bi naj prinašal državi 11 milj. kron novih dohodkov. (Glej „N. D." št. 249.)
Tega bi še ravno trebalo našim vinogradnikom. Komaj so si nekoliko oddahnili od velikanskih stroškov, katere so jim povzročili novi nasadi, komaj so jim ti začeli roditi in prinašati vsaj nekaj dohodkov, že se oglasi
finančni minister in zahteva novih plačil.
To se ne sme zgoditi, kajti če bi se ta zahteva uresničila, bi postala po-gubonosna za vinogradnike, katerim preti zdaj ob času slabih vinskih cen itak taka izguba, da se investirani kapital v novih nasadih niti ne bode primerno obrestoval.
Zato je potrebno, da vsi vinogradniki o dio čn o p r o testirajo proti tej nakani, kajti nikakor ne gre, da bi se gospodarsko slabo, skoraj bi rekel, najslabše stoječi stan potegnil k novim plačilom. Dobro organizirane in gmotno dobro stoječe pivovarne so se znale odtegniti pretečemu davku na pivo, in ker država ni bila v stanju priti tem ljudem do kože, zato se hoče sedaj oškodovati na revnih vinogradnikih.
Ali se ne bomo branili?
Združiti se morajo vsi vinogradniki, viničarji, krčmarji, vinski trgovci in povprek vsi, ki imajo zanimanje za vino, da zakličejo državi odločno besedo: „Novega davka na vino ne pripustimo!"
V tem oziru ne smemo biti malenkostni; v tem boju nas ne sme ločiti niti stan, niti stranka. Naše geslo naj bo: Z združenimi močmi!
Boj bo sicer težek, kajti predlog o novem davku na vino ni našel v naši državi onega zanimanja, katero bi si zaslužil vsled tega, da se velika večina našega prebivalstva peča z vi-norejo. Proti obdačenju slatine in mi-neralskih vod pišejo listi po cele strani, o novem davku na Vino pa se molči. Treba bo torej krepkega nastopa, da zabranimo — obdačenje vina.
Politično Kronik
K položaju.
Na Dunaju, 4. nov. Slovanska jednota je imela danes dolgotrajno sejo. Popoldne se je
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal M a k s i m Gorki.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
Od zgoraj, iz drngega nadstropja prihajajo krojači na dvorišče — napol oblečeni, suhi, slokobedri ljudje, ki se norčujejo iz trdega govorjenja slikarjev. Celo dvorišče odmeva od glasnega hruma, veselega smeha iu norčevanja. Orlov sedi molče v svojem kotu, ne da bi koga pogledal. Nikdo ne pride k njemu, kajti vsi vedo, da je v trenutnem položaju divja zver.
Popolnoma prevzet od svoje hudobnosti, ki mu stiska prsa in zapira sapo, leži kakor pribit na istem prostoru; od časa do časa mu zatrepetajo nosnice in ustnice se mu skremžijo, pri čemur pokaže dve vrsti velikih, rumenih zob. Temno, neznano čustvo se vzbuja v njem, motne, rudeče sence plavajo pred njegovimi očmi, otožnost
se ga poloti in vroče poželjenje po žganju. Saj ve, da mu bo bolje pri srcu, če pije, a sram ga je, ker je še jasno, iti v svojem položaju na cesto, ke. ves svet pozna Gngorija Orlova.
Svest si je svoje veljave in se neče izpostaviti zasmehovanju ljudi. A tudi domov ne more, da bi se umil in preoblekel — tam leži žena na tleh, ki jo je krvavo pretepel, in ki je sedaj na noben način noče videti.
Tam leži in vzdihuje, in on čuti, da je mučenica in da ima napram njemu tisočkrat prav — to čuti popolnoma jasno in razločno. Saj ve le predobro, da je pred njo v težki krivdi, in to spoznanje le še povečuje njegovo jezo, ki jo čuti do nje. Neprijetno, temno čustvo hudobnosti biva v njegovi duši, ki je močnejše kot vse spoznanje. Motna in neutolažljiva je njegova notranjost, in brez volje se udaja tem nejasnim, težkim občutkom, v katerih si ne spozna drugega sredstva, kot — pol četrtinke žganja . . .
Harmonikar Kizljakov prihaja preko
dvorišča. — Oblečen je v brezrokavo suknjo, rudečesvilnato srajco in široke hlače, ki tiče v visokih škornjih. Pod pazduho ima zavito v zeleno blago svojo harmoniko; črne brčice mu štrle navzgor, čepica mu čepi predrzno na ušesih, in ves njegov obraz se blišči od veselja in življenjskega poguma. Orlov ga ima radi njegove sveže predrznosti, veselega značaja in vsled njegovega igranja rad, in zavida mu njegovo lahko, brezskrbno življenje. „Pozdravljen, Priska, zmagovalec, Iz boja vračaš se krvav" — se šali harmonikar.
Orlov mu ne zameri te šale, dasi-ravno jo je slišal že nad petdesetkrat. Saj ve, da harmonikar ne misli nič hu-d. ga, ampak da se le dobrovoljno norčuje iz njega.
„No, bratec, ali sta se zopet igrala ,Plevno'?" vpraša Kizljakov čevljarja ter se ustavi za trenutek pri njem. „Ab, Priška, ti si tudi pravi! Pojdi raje z mano . . . napila se ga bova!"
„Prezgodaj mi je še", meni Orlov,
ne da bi dvignil glavo.
„S tihim hrepenenjem čakam nate", pravi Kizljakov in odide.
Čez nekaj časa mu sledi Orlov. Takoj po njegovem odhodu, prihaja iz kleti mala, okrogla ženska postava. Glavo ima zavito tesno v ruto, od obraza se vidi le eno oko in košček čela in lice. Hodeč z negotovimi koraki se oprijemlje zidu. Preko dvorišča gre proti onemu mestu, kjer je pred kratkim sedel njen mož, in se vsede ravno tja Ntkdo se ne čudi nad njenim prihodom — ves svet je vajen tega in ve, da bo sedela tamkaj tako dolgo, da bode prišel Priška pijan in skesan iz gostilne domov. Prišla je na dvorišče, ker je v kleti premotno, in ker mora peljati pijanega PrišKa doli po stopnicah. Te stopnice so zelo strme in napol preperele; ko je prišel nekoč Griška pijan iz gostilne domov, je padel in si zvil roko, tako da štirinajst dni ni mogel delati in ona je morala zastaviti vse svoje premoženje, da sta mogla Živeti.	(Dalje prih.)
zvedelo, da je sklenila „Slovanska jednota" odkloniti s sedanjo vlado vsako pogajanje, pač pa podpirati rešitev krize z vlado, katera jamči za enakopravnost vseh narodov.
V državni zbornici vlada celi dan živahno življenje, prav kakor da se zasedanje sploh ni prekinilo. Posamezni odseki so večinoma polno-številno zbrani. Povsod vidiš po hodnikih skupine poslancev, ki razmotri-vajo o položaju. Kajti iz sklepa Slov. jednote se vidi trdna volja, da Slovani na vsak način zahtevajo ne le spremembo ministerstva temveč tudi sistema. Da jednoti ni za razbitje parlamenta, je pokazala z drugim delom svojega sklepa, v katerem jasno pove, da hoče resno delati za dosego miru in rednega poslovanja zbornice. Ko se je zvedelo o sklepu Slov. jednote, so bili vsi poslanci takoj enega mnenja, da namreč državna zbornica zbog nemške trmoglavosti ne bode prišla tako hitro do rednega delovanja, na mirno zasedanje češkega deželnega zbora pa vobče ni misliti. Poljski politiki sicer posredujejo med jednoto in Nemci z izgovorom, da ravnajo v interesu Slovanov. Navzlic sklepu jedno-tinemu je izjavil prof. Glombinjski, da pogajanja za delazmožnost-zbornice še nikakor niso končana in da jih bode nadalje val, dasiravno se nasprotstva silno množe. Naznanil je jednotin sklep nemškemu zborničnemu odseku in se z njim dogovoril, da se pogajanja še ne pretrgajo. Še pozno zvečer je došel v zbornico in konferiral z različnimi poslanci.
*
d Proglas čeških poslancev. V
sredo so se zbrali v Pragi vsi državno-in deželnozborski poslanci iz čeških dežel, da se posvetujejo, kaj jim je storiti po najvišjem potrjenju nemških jezikovnih zakonov. Po živahni debati se je sklenil proglas, ki v skrajno ostrih besedah obsoja nove zakone in vlado, kateri izreka svoje nezaupanje in napoveduje njim in sistemu, katerega predstavlja, boj do skrajnosti. „Z ministerstvom, ki je pokazalo svoje sovraštvo proti Čehom na tako ciničen način, je češka delegacija gotova", sklepa proglas. Ta izjava je bila oči-vidno merodajna za včerajšnjo odločitev Slov. jednote.
Henryk Sienkiewicz o narodnem pomenu učiteljstva.
Poljsko učiteljstvo prireja dobrodelno loterijo v svrho gradnje učiteljskega sanatorija in komite se je obrnil na slavnega Sienkiewicza s prošnjo, da podpre z važno in resno besedo namen loterije. Poljski pisatelj jena to poslal tajniku odbora, učitelju Mikolaju Bud-zanovskemu sledeče pismo: Velecenjeni gospod!
Na Vašo zahtevo, da dvignem svoj glas v zadevi gradnje učiteljskega sanatorija in s tem vzpodbudim družbo k pomnožitvi potrebne glavnice, Vam pošiljam ta-le odgovor.
Učitelji imajo mladi naraščaj in stem bodočnost naroda v svojih rokah. Društveno in socialno delo med narodom razpada v tisoče delov, o učiteljih pa smelo velimo da so si na j bol j i del izvolili. — Vaše delo je najvažnejše in najčastnejše... Poljske, katere bodoči rodovi bodo duševno in telesno zdravi, delavni, prosvetljeni in rodoljubni, peklenskavra ta ne bodo p r c'm agala, in tomočzamorete našim Poljakom v prvi vrsti samo Vi dati.
d Posredovanje Poljakov. Koresp. Centrum poroča z dne 4. nov.: Pri konferenci poljskih voditeljev z re-prezentanti Slovanske jednote se je razpravljalo pred vsem o tem, kako bi se v drž. zbornici zopet ustanovile normalne razmere in kaka bi morala biti vlada, po kateri bi se politične in parlamentarne razmere na novo uredile. Rešitev krize je tem težja, ker si v Slovanski jednoti niso na jasnem, ali bi naj nastopilo po demisiji sedajnega kabineta uradniško ali parlamentarno ministerstvo; tudi glede Bienerthove osebe si odločilni slovanski krogi še niso na jasnem. Danes se je obvestilo Glombinjskega o sklepih Slov. jednote, jutri pa se bode Slov. jednota znova posvetovala o odgovoru, ki ga prinesejo Poljaki. Z nemške strani vodijo pogajanja dr. Chiari, dr. Sylvester, dr. Pergelt in dr. Pacher.
d Iz državnozb. odsekov. V včerajšnji seji železnišk. odseka je izjavil minister Wrba, "da misli vlada le pro-vizorično za jedno leto dovoliti zvišanje tovornih tarifov na Južni železnici, glede tarifov za prevažanje živil pa si pridrži prosto roko. — V socijalno političnem odseku se je sprejel zakon proti pijančevanju. — V pravnem odseku so rešili zakonske predloge glede zvišanja one vsote službenih prejemkov, ki se ne sme eksekvirati, in spremembo kazensko-pravdnee:a reda.
Drobne politične novice.
Ogrska kriza. Včerajšnji ministerski svet ni imel nobenega uspeha. Kriza ostane za sedaj tako kakor je bila. Mislijo pa, da bodo izrinili Justha s 30 ali 40 njegovimi privrženci iz neodvisne stranke, na kar bi se pod Kossuthovim vodstvom iz ostalih 190 poslancev neodvisne stranke in 67 tašev napravila nova večina, ki prevzame vlado.	,v
Typaldosa in enega njegovjh spremljevalcev so predvčerajšnjim ponoči orožniki blizu Aten ujeli. Typaldos pride pred vojaško sodnijo zaradi političnega prestopka, za katerega ni smrtne kazni. — Kralj znova misli na odpoved prestola.
Dnevna kronika.
d „Narodna Zajednica", glasilo političnega društva bosanskih Hrvatov, je začelo izhajati in sicer dvakrat v
Res da posredno, alLpred drugimi, jim morete osigurati kulturni razvoj, kakor tudi ekonomsko silo, politični preporod in spoštovanje od strani drugih narodov.
Da pa zamorete izvrševati svoje poslanstvo, se Vam mora zajamčiti primerno življenje, ne sme se Vas pustiti, da hirate. Vi morate biti zdravi in močni, a če Vas premore bolezen, morate najti nege in pogojev za brzo ozdravljenje.
Vaše so dolžnosti velike, ali dolžnost naroda napram Vam je ravno tako velika in bodi med prvimi. Družba, ki bi Vas zanemarjala, bi sama sebe zanemarjala in s tem dokazala, da jej manjka pametna volja živeti.
Zato ne dvomim, da bodo našle Vaše želje radovoljno in izdatno pomoč in da bode vsaki, ki se čuti Poljaka in narodnjaka, brez obototavljanja pripomogel zavodu, ki ima skrbeti za Vaše obolele tovariše.
Vaša loterija, ki Vam naj vrže sredstva za sanatorij, je važneja, kakor katera si bodi druga. Njo podpirati in pospeševati, je jednostavna narodna dolžnost, in ni dvoma, da bodo oni, ki se ne odtegnejo nobeni dolžnosti, tudi to izpolnili.
Z velikim spoštovanjem
Henryk Sienkiewicz.
tednu. Iz obširnega programa, ki ga je podala prva številka, posnemamo, da se bo boril za demokratsko misel, da bo stal nad strankami, da mu je prva naloga kulturna in gospodarska po-vzdiga naroda, da stoji na stališču sloge med Hrvati in Srbi in na stališču verske tolerance nasproti pravoslavnim in mohamedancem itd. „Po-kret" pripominja, da je program lista sicer še balansiranje med furtinaštvom in frankovstvom, vendar pomeni list —- napredek v bosenskih razmerah.
v Na glavni skupščini hrvatske so. kolske zveze v nedeljo in pondeljek v Zagrebu je bilo od 16 žup zastopanih 12; zveza šteje danes 130 sokolskih društev sprilično 12.500 Sokoli. V Ameriki je 5 hrv. sokolskih društev. Župi v Sarajevu je bilo zabranjeno postati član zveze. Hrvatska dež. vlada je izdala naredbo, s katero se srednješolski mladini prepoveduje poset sokolske telovadbe. Sklenilo se je prirediti 1. 1911 velik vsesokolski zlet v Zagrebu. Za starosto Zveze je zopet izvoljen dr. Lazar Car. Kot delegatje v Slovansko Sokolsko zvezo pa so izvoljeni dr. Car, dr. Bučar, dr. Janeček, dr. Vinko-vič, dr. Magdič in Pilar, kot delegat v mednarodno evropsko gimnastično zvezo pa dr. Bučar.
v Ponarejanje vin na Hrvatskem Pred nekaj dnevi smo javili, da so se na Hrvatskem letos prav srečno rešili vinske krize, ker vinski zakon, obstoječ na Ogrskem, še za Hrvatsko nima veljave, dokler era ne proglasi tudi hrvatski sabor. To je Madžare silno speklo in so zarohneli. Ban Rauch se je kar stresel strahu in že je izdal naredbo, s katero se zabranjuje ponarejanje vina in prodaja ponarejenega vina. Bi bilo popolnoma prav, ko bi ne bil Rauch storil tega — iz strahu pred Madžari.
v Govori zagovornikov v zagrebškem veleizdajskem procesu izidejo v kratkem v drugi izdaji, ker je prva že pošla.
v Češki pesnik Machar je v nedeljo predaval v Narodnem domu na Kraljevih Vinogradih v Pragi o „antiki in krščanstvu ter o našem odnošaju napram Rimu", „Narodni Dom" je bil natlačen in ljudje so se v pravem pomenu besede tepli za prostore. Machar je imel v raznih čeških mestih že krog 20 takih predavanj. Povsod ga sprejemajo kakor nekega novega proroka z nepopisnim navdušenjem' Tudi v nedeljo je bil predmet viharnih manifestacij. Po predavanju sploh ni mogel iz dvorane: vsak mu je hotel stisniti roko, vsak še par besed ž njim spregovoriti.
a Oprava enoletnikov. Vojno ministerstvo je izvedelo, da se nekatera poveljstva ne pokorijo rada odredbi izdani letos v juniju, da morajo eno-letniki nositi isto opravo, kakor drugo nnštvo, namreč rujav pas in sivo uniformo. Nekateri poveljniki so „želeli", da obdržijo enoletniki p/i pešcih na lastno prošnjo staro modro uniformo, česar pa ministerstvo ne pripušča. Protivno, zapovedalo je, da se mu vsak slučaj naznani.
a Prebivalci mesta Mostar so prosili, da se nastani 16. zborno poveljstvo v Hercegovini. Sedaj pa ko misli tozadevni odbor odriniti na Dunaj prosit dovoljenja, se je pojavila pro-tivna struja, ki hoče nakano preprečiti.
Štajerske novice.
a Kandidat spodnještaj erskih renegatov za deželni zbor — zopet renegat. Zaupniki spodnještajerskih nemškutarskih renegatov so imeli včeraj že drugič posvetovanje na celjskem magistratu, da bi postavili kandidata. Prvo posvetovanje, ki se je vršilo v nedeljo, 31. oktobra dopoldan, je ostalo brezuspešno, ker niso takrat mogli najti nobenega Nemca, od renegatov pa se niso na nobenega zedinili. Družba teh zaupnikov se je vozila z opoldanskim vlakom domov proti Šoštanju in se menila o gospodih, ki so prišli v poštev. Nekdo je imenoval dr Ambro-schitza. Takoj ga je drugi zavrnil: „Is a a Doktor" (je tndi doktor). Nato so govorili o dr. Jaborneggu: Pa tudi ta jim ni všeč. „Erstens is er ka Redner" je rekel prvi „und wann i a Floschen Luttenberger gtrunken hob, nim i s' mit ihm auf!" Drugi pa je
zopet pristavil: „Übrigens is er a Aristokrat und die Aristokraten sind alle klerikal!-' Da sta oba istotako renegata kakor Woschnagg, tega niso povedali: No včeraj so po dolgem iskanju našli moža, ki je že renegatov sin in ne sam renegat, kar je vsekako napredek. Njegovo ime je dr. Ev gen Negri. Vrag ve, da se jim ne posreči najti moža z nemškim imenom. Dr. Evgen Negri je tisti mož, ki se je svoj čas radi stavbe „Deutsches Hans" z vsemi celjskimi Nemci spri in radi tega odšel v. Gradec. Sedaj bo pa Celjane v Gradcu zastopal. Dr. Negri-jev oče je bil doma iz Čičarije in se je ponemčuril v Celju, kamor je prišel kot lesni trgovec. Dr. Negrijeva mati pa je hči Slovenca Karla Sime, ki je bil lastnik hiše „pri zelenem travniku" v Celju. V veži te le hiše je še danes mramornata plošča z napisom: „Jaz sem slovenski rojak, pa vendar podam iz srca vsakemu nemcu svojo roko v imenu našega gospoda.
Na zelenem Travniku
18 Karl Sima 62" Ta dokaz nemškutarstva sedanjega kandidata se da manj skriti in zatajiti ko pri Woschnaggu. Sedaj imajo besedo južnoštajerski Nemci. Heil „Dr. Evgen Negri"!
a Konec zanimivega jezikovnega boja. Jezikovni boj, ki ga je pričelo pred dobrim pol letom marnberško sodišče, oziroma zagrizeni sodnik Grfcnitz z nadučiteljem» Hrenom na Mati, se je še-le sedaj docela končal. V tem boju si je steklo marnberško sodišče s svojima sodnikoma obilen šop „nepozab-ljivih lovorik" in priznanje najvišjega sodišča na Dunaju, da se je postopalo nepostavno proti slovenski stranki. Kolo se je moralo vrniti — četudi „mutasto" in izdati se je moral nov piačilor nalog za kazen 40 K. Nadučitelj se je proti kazni pritožil na okrožno sodišče, katero je pritožbo kot prepozno vloženo zavrglo. Četudi ni bilo skoro nič upanja, da bi se kazen odpustila, je vendar škoda, da se je termin za en dan zamudil. Zanimivo bi bilo namreč, kakšno stališče bi pri tej zadevi zavzelo okrožno sodišče. — Nadučitelj ni mogel rabiti „mutastega" kolesa ter je zahteval, da se mu vrne od sodišča zvonec, ali pa odškodnina. Cele tri tedne je Gränitz premišljeval, kaj bi ukrenil, klical sodnijske singe in druge stranke, da bi se poiskal izgubljeni zvonec. No, nazadnje so mu nanosili nekaj cenikov o kolesih in zvoncih, in je sodišče poslalo te dni znesek 4 K oškodovancu za zvonec. Nam se je zdelo, da so pri marnberški sodniji zvonec „miši požrle". Pa saj se da taka stvar nadomestiti tudi z denarjem, kaj ne g. Gränitz ? Vsekako pa mora vladati pri tej sodniji vzoren red, da stvari, kar tako zginjajo.
d Oficir — veleizdajnik. Poročnik italijanske narodnosti — ve poročati „M. Z." — je prišel iz Gorice v Maribor, da tam instruira nadomestne rezerviste 47. pešpolka. Pred dnevi je bil v neki gostilni, kjer se je kabril s svojim italjanstvom in slednjič izrekel, da bo on prvi, ki bo v slučaju vojske z Italijo opravljal za Italijane vohunski posel. O tem dogodku se je seveda zelo govorilo in neki obrtnik M. je to naznanil vojaški oblasti, ki je imela tako silo z zaslišavanjem prič, da je nekoga celo ponoči vzbudila. Oficirja so predali garnizijskemu sodišču. — To je zelo neverojetno poročilo, ker ni niti ime navedeno, niti ve kdo drugi kaj o tem. Če je pa kaj resnice na tem, je pojmljivo, da imajo enoletniki na Dunaju in oficirji v Mariboru tako korajžo za veleizdajo, ko vendar vidijo, da so na Hrvatskei»
bili civilisti obsojeni za malenkostne klice v ječo za celih dvanajst let, dočim je v Mariboru dobil pred dvemi leti vo jak - f eldvebel za „Die Wacht am Rhein" par dni zapora,
o Iz Vuzenfce. Te dni je prodal Galun v Trbonjali pri Vuzenici svoje posestvo in gostilno trdim Nemcem izven okraja. — Trbonje je slovenska vas, kjer se nahaja fara in šola. Torej v središče fare se naseli tujec, kjer bode imel s pomočjo gostilne in male trgovine kaj lahko delo, da pridobi ljudi v svoj tabor. In za kako desetletje so Trbonje že lahko nemške. — Tako se nam danzadnem krči meja. Vedno prehajajo posestva iz slovenskih rok v nemške. Mi pa vzdihujemo in biležimo te zgube po časopisju. S tem je opravljena naša dolžnost. Pri nas ni ne podjetnosti posameznikov, niti skupnega gospodarskega obrambnega društva. In tako gredo naše dobre postojanke tujcu v roke; ta pa že gleda, da si napravi denar in razširi svoje „ideje". A treba je enkrat resno vpra šati: Koliko časa bomo samo vzdihovali in tarnali po časopisju? Ali bi se ne mogel — vsaj za ta čas. dokler ne začne poslovati „Branibor" — sestaviti nekak nakupovalni konzorcij, na katerega bi se lahko obrnili v takih slučajih? Cene posestvom vedno rastejo ter bodo rasle nedvomno še bolj. Naj bi vendar vzel kdo poklicanih to stvar v roke! Pri tem bi se dalo zaslužiti denar, zraven pa še narodu ohraniti sedanjo posest Posameznik tega ne more, pač pa bi bilo lahko delo, če bi se nekoliko premožnejših mož združilo v ta namen.
a Odkod ime — Gradec. „Najbolj nemško" mesto v Avstriji ima žalibog "to lepo slovansko ime. Nekateri oemški -etimologi to sicer priznavajo, ker je pač jasno kakor beli dan. Drugi pa bi najrajši odpravili tako sramoto za nemško mesto in pravijo, da je ime -«— keltsko (n. pr. znani pesnik Seidl) ali pa ga tolmačijo na bolj ali manj naiven in neumen način. V novejšem času si je v tem oziru pridobil nevenljivih zaslug za nemštvo Gvido von List, ki v svojem delu „Die Völkerstämme Germaniens und deren Deutung" izvaja Gradec iz besede — Kreuz. Glavno je, da sled Slovanstva pokoplješ, pa si narodni junak; kaj pravi k temu zgodovina in jezikoslovje, ti je lahko deveta briga! Nemška veda se čezdalje bolj potaplja v narodno zagrizenost.
a Poročil se je včeraj v Petrov--čah g. Avgust Stelcer, mesar v Celju z geo Leopoldino Fiirstovo iz Mozirja. Bilo srečno!
a Jutri se bode poročil trgovec Hönigmann v Celju z Ano Egersdor-ferjevo, hčerjo disponenta tvrdke Ra-kusch.
a Za slovenske obrtnike ! V nekem spodnještajerskem slovenskem trgu se lahko nastanijo sledeči obrtniki, ki bi imeli v dveh okrajih dovolj opravila: kolar, krojač, čevljar, mizar, ključavničar, klepar, zidar, tesar, brivec, branjevec, šivilja za belo perilo, krojačica za damsko obleko, perica in gladilka, sobni slikar in sodar. Nujno priporočamo onim, ki si želijo pojasnila, da se obrnejo na naše uredništvo.
a Porotna zasedanja 1910. Deželno nadsodišče naznanja, da se bodo prihodnje leto porotne obravnave začele pri okrožnem sodišču v Celju 17. januarja, 11. aprila, 4. julija in 17. oktobra. Pri okrožnem sodišču v Mariboru pa 7. marcija, 13. junija, 19. septembra in 28. novembra.
a Posestniki, ki imate vsled suše ali drugih ujm premalo krme za zimo, obrnite se takoj potom občine ali sami s prošnjo do okr. glavarstva, v kateri navedite število živine in množino potrebne krme. Na prepozno došle prošnje
se ne bode oziralo. Obenem je treba prositi za travna semena, komur so različni ogrci, kobilice itd. uničili travnike.
a Iz Mozirja. Tu je umrl dne 4. novembra ob pol 7. uri zvečer gosp. Marko J. Lipoid v 72. letu svoje starosti.
a Nemški panama II. r Ptuju.
Načelnik ptujskega mestnega nrada pl. Jetmar je kar čez noč zginil. Vzrok so bile baje razne pritožbe, ki so delale Ornigu in ptujskim renegatom mnogo skrbi, tako da so ga morali naenkrat odsloviti.	%
a Umrl je v Šmartnem pri Velenju posestnik Ivan Lahovnik, po dom, Kokošinek.
v Iz Ptuja. 25 let stari Anton Predikaka je bil obsojen radi pretepa v tritedenski strogi zapor in nastopiti bi ga bil imel 2. novembra. Ker je pa vedel, da tri cele dolge tedne ne bo dobil vina pred oči, se ga je med potom za likof dobro nasrkal. Pijan, da bi ga bil imel za trikrat dosti, je prišel k jetni-čarju, ki ga pa radi pijanosti ni sprejel. Predikaka iz Gorice pri Pragerskem je pa začel ljuto razgrajati, češ prej me kličejo, sedaj me pa ne marajo; kaj je to? Za norca me ne bodo imeli. Na to je hotel oditi, ali policija se ga je pa usmilila, da se je pri njej prespal. Drugo jutro so ga baje radi sprejeli.
d Kranjci v Mariboru. Prosi se nas, da popravimo svojo toimeno novico v toliko, da Kranjci v Mariboru ne mislijo na nikak klub ampak le bolj na shajanja, s čemui bi jim bilo omogočeno, da se ožji rojaki snidejo, spoznajo in med seboj pogovorijo o ožjih domačih razmerah kot znanci. To je vse kaj drugega.
a Iz Maribora. Prihodnji ponedeljek bode mariborski občinski svet v svoji seji prerešetaval vprašanje, kdo bodi za umrlim dr. Lorberjem mariborski podžupan.
a Mariborska protestantska občina se je začasno znatno povečala. Včeraj predpoldan je opravil pastor Mahnert svojo službo božjo za navzoče novince 16. huzarskega polka. Zbranih je bilo 68 mož.
a Premeščenje pisarne. Pisarne katasterskega in pristojbinskega oddelka mariborske davkarije se nahajajo od 3. novembra v hiši c. kr. davkarije na Tegetthoffovi cesti 45, drugo nadstropje.
a Iz Maribora. Mariborski „Češki klub" slavi v soboto, dne 6. t, m. ob 8. uri zvečer „českč posviceni" v prostorih „Slov. Čitalnice".
a Iz Maribora. „Mariborski Sokol" priredi v soboto, dne 6. t. m. po telovadbi (po 9. uri zvečer) kratko poučno predavanje „Ob stoletnici dr. Ljudevita Gaja" v kmetski sobi „Narodnega doma".
Najstarejši Gradčan umrl. Včeraj je umrl v Gradcu najstarejši občan, Karol Lipitsch v 92. letu svoje dobe; bil je rojen Celjan.
a Da si zapomnimo ! Nemški „Schulverein" v Gradcu ima nabiralne pole za priglašenje novih članov v knjigarni P. C i e s 1 a r j a, moža, ki ga marsikje smatrajo za Slovana ter tudi Slovenci naročajo pri njem knjige (antikvarijat).
a Za Roseggerjev sklad je dala mariborska občinska hranilnica 2000 K. In slovenske ? — 200 K bi lahko marsikatera odrinila?
a Nemški poslanci za Roseggerjev sklad. Nemški deželni poslanci iz Štajerske in Gornje Avstrije so podpisali v enem dnevu za Roseggerjev bojni sklad 38.000 K. Ciril - Metodov obrambni sklad pa še vedno pogreša mnogo imen slovenskih državnih iu deželnih poslancev.
Kranjske novice.
v Simon Gregoričeva ljudska knjižnica v Ljubjani je tekom oktobra izposodila 1966 knjig.
v V zadevi knjižice ljubljanskega škofa se poročajo še sledeče zanimive podrobnosti: Škof je brošuro napisal že lani in jo izročil v pregled dr. Ušenič-niku, ki pa jo je vrnil z opombo, da brošura pod nobenim pogojem ne sme med ljudi. Škof je na to najhujša mesta nekoliko omilil ter jo izročil v pregled kanoniku Kalanu, ki jo je odobril iu izročil tiskarni. Drugi kanoniki o tem niso ničesar znali. Ko je brošura izšla in vzbudila senzacijo in vihar med ljudstvom, so kanoniki kar besneli raz-jarjenosti nad škofom; šli so korpora-tivno k njemu in bil se je hud boj med škofom in kanoniki; škof je končno podlegel, a le v toliko, da je umaknil knjižico iz knjigotržtva; razposlal pa jo je v župnišča, kjer bodo župniki ta škofov pouk „ženinom in nevestam" mirno prodajali. Kanoniki pa so bili tako razjarjeni, da so zahtevali, naj škof takoj odstopi in se umakne v samostan. Klerikalci so zaradi škofove neumnosti v silni zadregi. „Slovenec" molči kakor grob. Z druge strani pa poskušajo novo lopovstvo: širijo namreč vest, da so knjižico spisali „liberalci" in jo škofu — podtaknili. Zares izvirni so ti klerikalni hinavci. — Poroča se tudi, da je škof bil napisal in dal v tisk podobno brošuro, le še bolj porne-grafsko, kot pouk „vdovam in vdovcem". Čudno, da se Bonaventura na stare dni toliko bavi s spolnimi vprašanji. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da spada škof — na Studenec.
v Povodenj v Ljubljani. Radi deževja dne 1. listopada je bila Ljubljanica silno narastla. Ob dveh ponoči so morali odpreti zapornice v Gruberjevem kanalu, ker bi sicer bila voda poplavila nižje dele mesta. Ker vodstvo za usuševanje barja ni bilo pripravljeno nato, je voda odplavila mnogo vagonov, odrov in drugih naprav v kanalu. Ko je voda nekoliko padla, je bilo opaziti tu in tam v strugi kak vagon za prevažanje zemlje in drugih reči, dosti jih je pa voda odnesla v Savo in napravila precejšnjo škodo.
Koroške novice.
o Čeških godcev se boje koroški Nemci. Občinski fodbor v Landskronn na Koroškem je prepovedal gostilni-čerjem najemati za razne zabave češke godce. Kdor bi prekršil ta ukaz, plača 10 K globe. Omenjeni godci so priseljenci iz Češke in bivajo v vernberski občini. O volitvah so doslej vedno glasovali z Nemci.
o Redek ptič. Na Vrbskem jezeru so ustrelili ptiča kormorana iz roda plavačev, kar je za Koroško gotovo zelo redek dogodek. Ustreljeni eksem-plar je 82 cm dolg in meri čez razprte perotnice 138 cm. V želodcu je imel 23 cm dolgega ostriža (okuna).
o Radi umora s tiralnico zasledovanega dninarja Adolfa Robido, ki je iz Ljubljane ušel, je zaprlo beljaško sodišče.
Primorske novice.
v Dopolnilna državnozborsk a volitev v Trstu na ;mesto odstopivšega Pagnini j a se vrši 14. tm. Volitev bo živahna; udeležijo se je Slovenci, laški liberalci, socijaldemokratje in Pa-gninijevci. Slednji bodo seveda kandidirala Pagninija, soc. dem. dr. Pucherja, laški liberalci dr. Pitacca. Slovenci še niso razglasili kandidata. Mogoče je, da pride slovenski kandidat v ožjo volitev.
v Čitalnica v Puli slavi 7. t. m. štiridesetletnico obstanka. Prvotno je bila po veliki večini sloyensko društvo.
Po svetu.
o Oče, hči in unučica se poročijo na eden dan. V Lindenhofu pri Zit-tau-u na Saškem so bili ta teden zbrani oče, hči in unučica, Ki so se enega dne poročili. Oče je čutil potrebo, se četrtič poročiti, dasi je že 72 let star, hči je 46 let stara vdova, a njena hči je še čisto mlada.
v Slovani v Ameriki. Slovanov v Ameriki je 5 miljonov. V Združenih državah je okoli 500.000 Čehov. 500.000 Slovakov, 2 miljona Poljakov, 400.000 Hrvatov in Srbov, 460.000 Rusov, 105.000 Slovencev, 80.000 Bolgarov. Poleg Združenih držav živi okoli lmi-ljon Slovanov v Južni Ameriki. Ta statistika je videti zelo nepopolna.
o Ženitve in ločitve zakonov v Združenih državah. Urad za ljudsko štetje v Washingtonu je izdal poročilo, glasom katerega je bilo od leta 1887 do konca 1. 1906 poročenih 12,832.044 parov. V tem času je bilo uradno ločenih 945.625 parov. — Iz poročila je razvidno, da na sklepanje zakonov zelo vplivajo dobre in slabe gospodarske razmere. Čim boljši časi, tem več zakonov, čim večje gospodarske krize, tem manj zakonov.
o Furtimaški moralni oziri. V Hrt-kovec na Hrvatskem je pred leti prišel župnik Martin Firinger. Takoj se je spoznal z omoženo Ano Looš in zapo-čel ž njo ljubezensko razmerje; ljubica mu je lani porodila sina, ki so ga krstili za — Petra Looš. Pozneje pa je začel župnik ljubimkovati s še ne 14 let staro nezakonsko hčerko Ane Looš, z Lucijo Looš. Kmalu so se pokazali sadovi „ljubezni". Mati in župnik sta poslala Lucijo v Osek — na letovišče, kjer je letos porodila deklico Liziko. — To so tisti ljudje, ki jim je morala vedno na jeziku, ki obrekujejo vsakogar, kdor ni njihov, da ruši moralo in vero, ki cele stranke proglašajo za nemoralne, pri sebi pa nemoralnosti ne vidijo niti v slučajih, ki so že davno podvrženi kazenskim paragrafom. Pri sebi gnilobe ne vidijo, pri drugih pa smatrajo celo pošteno delo za nemoralno. In to naj so zaščitniki vere!
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Dunajske novice.
o Dunaj, 5. nov. Pri včerajšnjih posvetovanjih med Poljaki in člani Slovanske jednote o rešitvi parlamentarne krize se ni govorilo o osebnih vprašanjih glede bodočega ministerstva. — Sedaj so še namreč mnenja o značaju bodočega kabineta zelo različna. Med tem ko bi bili mladočehi in tudi češki agrarci za uradniško prehodno ministerstvo, se temu Poljaki, češki klerikalci in Jugoslovani z vsemi silami upirajo. Vendar pa je danes že mnogo upanja, da se bodo obstoječe diference poravnale. Nemški listi že večinoma računajo s padcem ministerstva in se tolažijo, kakor se pač da. Tudi danes se pogajanja vrše — vendar še o rezultatu doslej ni ničesar znanega.
o Dunaj, 5 nov. V seji odseka za socijalno zavarovanje je izjavil minister Haerdtl, da vlada ne bode nasprotovala permanenci odseka in bode to svoje stališče zastopala tudi v gosposki zbornici. V debati je stavil dalmatinski poslanec Tresič-Pavičič predlog, da se naj zavarujejo za starost in onemoglost tudi mornarji. Odsek je pričel s specijalno debato o predlogi.
o Dunaj, 5. nov. V proračunskem odseku so se danes razdelila poročila za posamezne postavne načrte v Bi-linjskijevem fin. načrtu. Prih. seja se vrši v torek. Na dnevnem redu je generalna debata o kontingentni postavi za izdelovanje špirita.
Dunaj, 5. nov. Danes so se vršile promocije na juridični fakulteti. Nem. akad. društvi „Germania" in „Arminia" ste zahtevali od rektorja dovoljenja, da se pripeljeta v svečanostnem „wichsu". Temu se je rektor upiral. V
odgovor so priredili burši veliki bumel vseh društev, ki nosijo barve. Bumel se je pričel ob pol 11. dop. Vsi pe-deli so pripravljeni za slučaj nemirov.
Ogrske homatije.
o Budimpešta, 5. nov. V neodvisni stranki se razpor nadaljuje in po-ostruje. Večina pod vodstvom Košuto-vim čimdalje bolj nasprotuje Justhovi skupini, ki hoče na vsak način takoj imeti neodvisno ogrsko državno banko. — V nedeljo je sklical Justh shod v Mako, da poroča svojim volilcem; na isti dan pa so odredili njegovi protiv-niki v stranki svečan banket v Budimpešti, na katerem bodeta Kossuth in Apponyi politično govorila. To se gotovo ni zgodilo slučajno in nekateri mislijo, da bode Justh v Mako že go-goril o programu opozicije.
z Budimpešta, 5. nov. Zbornični predsednik Justh je imel danes dopoldne konferenco z mnogimi poslanci neodvisne stranke. Gotovo jf, da ga bode spremljalo mnogo poslancev v Mako.
Ruska carica v Italiji.
z Rim, 5. nov. Ruska carica bode prebila mesec december v Rivijeri, najbrž v S. Remo.
Iz Grškega.
z Atene, 5. nov. Moštvo na treh oklopnicah noče več ubogati onih mlajših častnikov, ki so sicer zaroto s Typaldosom podpisali, a se niso pridružili vstaji. Zato jih tudi vlada ne preganja, odredila je pa, da se jih prestavi na druge ladije. Med mornariškimi častniki vlada velika needinost; vzbruhnili so veliki prepiri med njimi in častniki armade na suhem. Angleško brodovje v Sredozemskem morju je skoro vse zbrano pred Pirejem.
d Atene, 5. nov. Typaldosovo ujetje utegne imeti slabe posledice. Ljudstvo odkrito simpatizira z njim in bati se je, da ne bi njegovi sorodniki in prijatelji priredili kake vsiaje. Vlada in vojaška zveza se pripravljata na izvan-redne odredbe. Nekoliko je sicer pomirila vznemirjene duhove odredba, da ne bodo sodili Typaldosa starejši častniki, katerih odstranitev iz mornarice je zahteval.
Lloyd Georgova finančna reforma in proračun sprejeta.
d London, 5. nov. Poslanska zbornica je sprejela v 3. čitanju finančno postavo Lloyda Georga s 379 proti 149 glasom. Nacijonalisti niso glasovali. Liberalci so priredili finančnemu ministru Lloyd Georgu in ministerskemu predsedniku Asquithu hrupne demonstracije iz veselja nad težko priborjeno zmago. (Vsebino te zanimive finančno postave je „Nar. Dnevnik" že svoj čas priobčil. Opomba uredn.)
Društvene vesti.
d Akad. teh. društvo „Tabor" v Gradcu si je izvolilo za zimski tečaj 1909/10 sledeči odbor: cand. med. Rado Schober, predsednik; stud. med. Mirko V. Brezovnik, podpredsednik; cand. ing. Fran Fischer, tajnik; stud. iur. Jakob Božič, blagajnik; stud. chem. Vlad. Frankovič, knjižničar; stud. tech. Janko Hreščak, gospodar; cand. iur. F. Rus in stud. tech. Škerk, namestnika; stud. phil. Fran Šlibar, stud. phil. Ljudevit Mlakar in stud. tech. Matko Miklič, pregledniki.
d Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 7. listopada v spodnji dvorani Lehrerhausverein, VIII. Langegasse 20. zabavni večer s petjem in predavanjem g. Adolfa Ribnikarja iz Ljubljane. Začetek ob 7. uri zvečer.
d Sevniško-brežiško učiteljsko društvo naznanja svojim članom, da se vrši prihodnje društveno zborovanje šele dne 5. decembra t. 1. Spored se objavi pravočasno.	Odbor.
Prijatelji društva dobrodošli! K prav mnogoštevilni udeležbi se najuljudneje vabi.	Odbor.
Tržne cene.
4. novembra. Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Tendenca dunajskega trga je bila danes zopet mlobava in trgovina se je poslabšala. Veselja kopiti sploh ni bilo. Pšenica je bila za 10, rž za 5 v. ceneja, pri krmilih se je pa malo pro-metovalo pri neizpremenjenih cenah.
Sladkor. Praga: sur. sladkor prompt K 2710, nova kampanja K —'—. Tendenca trdna. — Vreme: kalno in hladno.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 331/4 do K 34"—, za dobavo K 331/4 do K 34. — Tendenca: trdna.
Budimpešta. S vi n j a d: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 148 do 149 vin., mlade, srednje 148 do 149 v, mlade, lahke 145—146 vin. zaloga 22.961 komadov. Prignano 411 komadov, odgnano 463. Ostalo torej 22.961 komadov. Tendenca živahna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13'97, pšenica za oktober K 11'58, rž za april K 1013, oves za april K 7*68, koruza za maj K 6'79, ogrščica za avgust K —'—.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi malo, tendenca slaba. — Efektivna pšenica 5 vin. ceneja, drugo mirno. Vreme: oblačno.
V večjem trgu na deželi sprejme se
pomočnik
oziroma
prodajalka
zmožen slovenskega in nemškega jezika ter vešč v manufakturni, špecerijski in železninski stroki. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na upravništvo ,Nar. Dnevnika'.
531 3-1
Učenec
močan, iz boljše hiše in z dobro dovršeno ljudsko ali meščansko šolo, se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga
Franc Iglitsch, Ptuj. Dve lepi
kobili
4 leta stari, rjavi; zelenko (Eisenschimmel), l51/2 pesti visok; bela kobila (šimla) breja; vse brez vsake napake, za vsako rabo sposobne, proda poceni trgovec Wagner v Šmarju pri Jelšah. 5-28 3-2
2000-3000 kom.
snažnih in koničastih 6 — 8 metrov dolgih
hmeljskih drogov
je za oddati franko postaja Brežice. — Ponudbe sprejema oskrbniš*vo Ignacija grofa Attems
v Brežicah. 521 iiwru"Tmrrr~rrri--------
Ivana Lipoid roj. Hlava naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, blagorodni gospod
Marko J. Lipoid
montanski uradnik v pok., hišni posestnik v Mozirju itd.
danes ob 1/27. uri zvečer v 72. letu svoje starosti previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega se vrši v soboto, 6. novembra ob 1/24. uri popoldne.
Maša zadušnica se bo brala v pondeljek, 8. novembra ob 8. uri zjutraj v mozirski župni cerkvi. MOZIRJE, dne 4. novembra 1909.
Venci se hvaležno odklanjajo.
„Narodna čitalnica" v Mozirju naznanja tužno vest. da je njen zvesti član, blagorodni gospod
marko 1 Lipoid
montanski uradnik u pok., hišni posestnik u FTIozirju itd-
danes ob V27- uri zvečer v 72. letu svoje starosti previden s svetimi zakramenti mirno v Gospo u zaspal.
Pogreb dragega rajnega se vrši v soboto, 6. novembra ob V2 4. uri popoldne.
Maša zadušnica se bo brala v pondeljek, 8. novembra ob 8. uri zjutraj v mozirski župni cerkvi.
MOZIRJE, dne 4. novembra 1909.


„Mozirski Sokol" naznanja tužno vest, da je njega zvesti član, soustanovitelj in bivši starosta blagorodni gospod
Marko J. Lipoid
montanski uradnik v pok., hišni posestnik v Mozirju itd.
danes ob V27- nri zvečer v 72. letu svoje starosti previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega se vrši v soboto, 6. novembra ob 1/24. uri popoldne.
Maša zadušnica se bo brala v pondeljek, 8. novembra ob 8. uri zjutraj v mozirski župni cerkvi, MOZIRJE, dne 4. novembra 1909.
Darujte za Narodni sklad
Novo ustanovljena trgovina papirja
O
e
«a o
L
■a
R B
»
Ji
0)
(B
temveč pridite
v trgovino s papirjem in pisalnim orodjem
m\M S LESKOVŠEK
v Celju, Graška ulica št. 7