Stanje okužb v obcini je obvladljivo Minuli konec tedna so v obcini v dveh dneh potrdili devet novih okužb s koronavirusom (skupno jih je bilo v zacetku tedna štirinajst) in vladni govorec Jelko Kacin je Kamnik imenoval za novo žarišce okužb. A ni tako hudo – razmere so povsem obvladljive, zagotavljajo pristojni. Na morebitni porast okužb so pripravljeni tudi v Zdravstvenem domu Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik skupaj z Obcinskim štabom Civilne zašcite in vsemi or­ganizacijami zašcite in reše­vanja budno spremlja raz­mere na terenu. »Stanje v obcini Kamnik je obvladljivo, saj gre v vecini primerov za širjenje okužbe znotraj družin, vseeno pa je treba poudariti, da je na nas vseh, da smo odgovorni drug do drugega in da dosle­dno upoštevamo navodila vseh pristojnih institucij ter ohranjamo socialno razda­ljo, upoštevamo higieno rok in kašlja, v zaprtih prostorih nosimo maske in v primeru znakov okužbe ostanemo doma ter se o zdravstvenem stanju posvetujemo z oseb­ nim zdravnikom,« poziva župan Matej Slapar. Foto: Jasna Paladin Covid-19 ambulanti za odrasle in otroke Kako pa se s porastom okužb soocajo v Zdravstve­nem domu Kamnik (ZD), nam je pojasnil direktor Sašo Rebolj. »V ZD Kamnik smo se v zadnjih dveh te­dnih soocili s skokovitim porastom potrebe po odvze­mih brisov, tako je število brisov vkljucno s pacienti, ki potrebujejo tudi pregled, tudi do 70 na dan. Ker imajo vsi zaposleni, ki delajo v am­bulantah covid­19, tudi svo­je redne ambulante, to pred­stavlja veliko obremenitev za osebje, še toliko bolj, ker je v ambulantah covid­19 delo potrebno opravljati v popolni zašcitni opremi. Trenutno imamo za potrebe bolnikov s simptomi okužbe dihal na razpolago dve am­bulanti covid­19, in sicer lo­ OBCINSKE NOVICE Pogoji za pouk postajajo nevzdržni Ucenci in zaposleni na OŠ Frana Albrehta se soocajo z res težkimi pogoji. Nenehno prihaja do okvar, primanjku­je pa tudi prostora, tako da dva razreda k pouku hodita v prostore župnišca na Šutni. stran 2 ceno za odrasle in otroke. Omenjeni ambulanti izvaja­ta tako preglede bolnikov kot tudi odvzem brisov za novi koronavirus. Za odra­sle se nahaja na skrajnem desnem delu urgence (gle­dano proti glavnemu vhodu v ZD), za otroke pa za njo, tako zaposleni kot pacienti veliko pridobili pri delovnih pogojih, posebno v neugod­nih vremenskih razmerah,« pravi Rebolj in dodaja, da so uvedli še eno novost. »Paci­entom, ki so potrebovali zgolj bris in ne pregleda, smo brise pogosto v avtomo­ Tako za brise kot za preglede v ambulantah se je treba predhodno narociti. Telefonske številke so objavljene na spletni strani Zdravstvenega doma Kamnik. na zacetku reševalne posta­je. Ambulanti delujeta nekaj ur na dan, trajanje prilagaja­mo sproti glede na potrebe. Z ureditvijo izolacijskih am­bulant v sami stavbi ZD in s selitvijo iz improvizirane re­šitve v kontejnerjih smo KULTURA Koroški plebiscit v literaturi in glasbi Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebi­scita, obletnico pa obeležu­jejo tudi v Rojstni hiši Rudol-fa Maistra. Zaigrali so eno­dejanko Izidorja Cankarja Plebiscit ter odprli razstavo. stran 7 bilih jemali že do sedaj, saj smo s tem mocno zmanjšali možnost prenosa okužbe na druge ljudi. Z organizacijo, ki smo jo uvedli v tem ted­nu, nameravamo brise je­mati po 'drive­in' metodi, ko pacientu ne bo vec treba ŠPORT Zacenja se državno prvenstvo v odbojki Danes, 18. septembra, se pr-venstvo zacenja za dekleta, jutri pa še za fante. Obe kamniški ekipi v novo sezo-no znova vstopata z visoko postavljenimi cilji. stran 11 Noše bodo praznovale prihodnje leto Kamnik bi prejšnji konec tedna moral biti v znamenju jubilejnih 50. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine, a so organizatorji pocastitev tega praznika prestavili na prihodnje leto. Jasna Paladin Kamnik – Kamnik drugi ko­nec tedna v septembru tako miren ni bil že nekaj deset­letij. Že drugo leto zapored ljubitelji narodnih noš niso prišli na svoj racun – lani so organizatorji nedeljsko po­vorko morali odpovedati za­radi dežja, letos pa je, ceprav je bilo nebo brez oblacka, celotno tridnevno prireditev »odnesla« korona. Organizatorji so že pred me­secem dni napovedali, da v okviru preventivnih ukrepov jubilejne izvedbe najvecje kamniške prireditve ne bodo mogli pripraviti, kot bi si noše zaslužile; in kot se je pokazalo, so se odlocili prav, saj je vladni govorec Jelko Kacin prav minuli petek Ka­mnik razglasil za novo ža­tembra, pripravil jesenski Kul petek, ki je bil v Parku Evropa posvecen prav no­šam. »Letošnje leto nam žal ni bilo naklonjeno in ne bomo mogli slovesno obele­žiti 50. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine, a smo se na Obcini Kamnik in Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik na pred­log clanov organizacijskega odbora odlocili, da ta po­membni jubilej prestavimo v leto 2021. V ponos nam je, da je castno pokroviteljstvo jubilejnih noš v prihodnjem letu prevzel predsednik Re­publike Slovenije Borut Pa­hor in s tem izkazal podporo delu preteklih generacij, se­danjega organizacijskega odbora in vseh, ki s srcem in dušo skrbijo za to, da ohra­njamo in tudi razvijamo ta rišce koronavirusa. pomembni delcek slovenske Vseeno povsem mimo de­zgodovine,« je zbranim po­ dišcine ni šlo. Zavod za turi­jasnil župan Matej Slapar. zem, šport in kulturo Ka­ mnik je v petek, 11. sep­.5. stran parkirati na oznacenenih covid­19 parkirišcih, ampak se bo z avtom zgolj zapeljal do odvzemnega mesta in od tam naprej odpeljal s parki­rišca. Osebje bo vnaprej imelo pripravljeno opremo in dokumentacijo. Na tak nacin bomo, ob vztrajnem narašcanju okužb in odvze­tih brisov, omogocili, da bodo naši pacienti na bris lahko prišli cim prej in s kar najmanj cakanja.« Ob vsem tem pa Sašo Re­bolj opozarja, da kljub poja­vu covida­19 ni nobenega upada ostalih kronicnih bo­lezni, zato je treba biti po­zoren tudi nanje. Kljub no­vim razmeram so zdravniki v ZD Kamnik še vedno do­stopni za preglede za vse, ki jih potrebujejo, le narociti se je treba. .5. stran ZANIMIVOSTI Potujoci pevci skozi zgodovino Marija Klobcar je predstavila svojo novo knjigo z naslo­vom Poslušajte štimo mojo, v kateri se je kot prva pri nas posvetila potujocim pevcem na Slovenskem. stran 12 Obcinske novice Zapore cest zaradi obnov V obcini je odprtih kar nekaj gradbišc, na katera morajo biti pozorni tudi vozniki. Jasna Paladin Pšajnovica, Motnik, Oševek – Te dni je v polnem teku vec obnov na obcinskih cestah, zato obcina in Komunalno podjetje Kamnik obcane ob-vešcata o vec zaporah. Med 7. septembrom in 7. novembrom bo zaradi re-konstrukcije odseka lokalne ceste Pšajnovica–Šmartno popolna zapora ceste na od­seku Pšajnovica–Zlato Po-lje–Lukovica. Obvoz iz Ka­mnika bo mogoc cez Tu-hinjsko dolino po cesti Šmartno v Tuhinju–Ka­mnik–Domžale–Lukovica. Prenavljajo tudi cesto Ne-vlje–Oševek–Briše–Sote-ska, kjer bo med naselje-ma  Oševek in Briše popol­na zapora veljala do predvi­doma 23. septembra. V casu popolne zapore bo urejen obvoz do vseh stano­vanjskih hiš. Obvoz bo po­tekal v smeri Briše–Sote­ska–Nevlje–Oševek in obra­tno. Zaradi sanacije ceste pa bo popolna zapora do predvido-ma 30. septembra veljala tudi na lokalni cesti Mot-nik–Zgornji Motnik–Bela. Tudi tu bodo v casu popolne zapore uredili obvoz do vseh stanovanjskih hiš. Obvoz v tem casu bo za vsa vozila po­tekal po lokalni cesti Mot-nik–Zgornji Motnik–Bela v smeri Zgornji Motnik–Bela in obratno. Financna pisarna Kamnik do konca leta zaprta Kamnik – Financna uprava Republike Slovenije (Furs) ob­vešca, da njihova dislocirana enota v Kamniku, ki opravlja delo financne pisarne, ostaja na lokaciji Glavni trg 24 (v ob­cinski stavbi), a je zaprta do 31. decembra 2020. Ta ukrep so sprejeli z namenom, da cim bolj omejijo možnost širjenja novega koronavirusa, ter zaradi povecanih delovnih potreb na drugih segmentih dela Financne uprave. Uradnih ur, ki so bile sicer ob sredah, do konca leta tako ne bo, s tem pa tudi ne osebnega poslovanja z obcani, a na Fursu poudarja­jo, da jih obcani lahko poklicejo po telefonu na eno od šte­vilk njihovih kontaktnih centrov (za vprašanja s podrocja davkov fizicnih oseb na 08 200 1001, za vprašanja s podroc­ja davkov poslovnih subjektov na 08 200 1003), vso papirno dokumentacijo pa bodo zavezancem pošiljali po pošti in elektronski pošti. J. P. V obcinski stavbi Veronika nekoc in danes Kamnik – V prostorih Obcine Kamnik je od 14. septembra na ogled razstava Knjižnice Franceta Balantica Kamnik z naslovom Veronika nekoc in danes. Razstava je sestavljena iz dveh vsebinskih sklopov: v prvem so predstavljene razlic­ne upodobitve kamniške Veronike v delih znanih slovenskih likovnih umetnikov, v drugem delu pa je predstavljenih dva­najst najboljših del, ki so prispela na likovni natecaj knjižni­ce Podoba kamniške Veronike. Razstavi so dodana še sku­pinska dela vrtcevskih otrok iz obcin Kamnik in Komenda, ki so nastala v okviru 12. sezone predbralne znacke Veronikin zaklad, ko so otroci ustvarjali na temo Veronika z Malega gradu – moja knjižna junakinja. Letošnji Veronikin zaklad je osvojilo osemsto predšolskih otrok, sodelovalo je 97 men-torjev, so sporocili iz knjižnice. Razstava bo na obcini na ogled vse do 14. oktobra. J. P. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 OGLASNO TRŽENJE: narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 9. oktobra 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 1. oktobra 2020. Pogoji za pouk postajajo nevzdržni Medtem ko obcinski svetniki še vedno cakajo na predstavitev in obravnavo racionalizacije projekta gradnje nove stavbe Osnovne šole Frana Albrehta, se ucenci in zaposleni na šoli spopadajo z res težkimi pogoji za pouk in delo. Nenehno prihaja do razlicnih okvar, primanjkuje pa tudi prostora, tako da dva razreda petošolcev k pouku hodita kar v prostore župnišca na Šutni. Jasna Paladin Kamnik – Novo šolsko leto se za ucence in ucitelje Osnovne šole Frana Albreh­ta ni zacelo povsem obicaj-no, saj se morajo zaradi te­žav z dotrajanostjo šolskega poslopja in pomanjkanjem prostora nenehno prilagajati razmeram. S 1. septembrom so tako ucenci dveh petih razredov k pouku zaceli hoditi v pro-store župnišca na Šutni. »S tem dejanjem smo zagotovi­li 'normalen' enoizmenski pouk za vse preostale ucen­ce v maticni šolski stavbi. Poleti smo se na to selitev intenzivno pripravljali, tudi uspešno preselili, v soglasju z ministrstvom nam je us-pelo pridobiti novo delovno pomoc za cišcenje in razde­ljevanje malice. Uciteljici razrednicarki sta se zelo pot-rudili, da je ucni proces ne­moteno stekel. Po trenutnih podatkih ter spremljanjih so tako ucenci kot tudi zaposle­ni z delovnimi pogoji rela­tivno zadovoljni,« nam je povedal ravnatelj šole Rafko Lah ter dodal, da vsi petošol­ci, ki pouk obiskujejo v pro-storih župnišca, na kosilo, k interesnim dejavnostim in podaljšanemu bivanju hodijo v maticno šolsko stavbo, da pa bo v nasled­njem šolskem letu treba na to nadomestno lokacijo pre­usmeriti še dva oddelka ucencev razredne stopnje, predvidoma bodo to bodoci cetrtošolci. Ucencev je za obstojece razmere preprosto prevec; letošnje šolsko leto jih pouk v maticni šoli obi-skuje 516, skupaj s še petimi podružnicami pa je vseh ucencev 834. Ceprav so prostori nekda­njega župnišca, kjer je nek­daj že deloval vrtec, v minu­lih letih že služili za pouk kamniškim ucencem (spomnimo, da so tja med gradnjo nove šole zacasno preselili tudi nekaj razredov Osnovne šole Toma Brejca), pa je sodelovanje šole in ob­cine z župnišcem nekatere tudi zmotilo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je zagota­vljanje prostorov osnovne šole v pristojnosti obcin, prav tako pa tudi dajanje so-glasja o tem, ali naj pouk poteka kje drugje. In soglas­je za izvajanje pouka v žu­pnišcu so na OŠ Frana Al-brehta od obcine dobili. Vsi, ki pa poznajo pogoje šo­lanja v dotrajani šolski stav-bi, poteze vodstva šole pov­sem razumejo. Ker je grad-nja nove šolske zgradbe na-crtovana že vsaj desetletje, se v stavbo ni veliko vlagalo, zato so dotrajana okna, od­tocne in vodovodne cevi, ele­ktroinštalacije in salonitna kritina. Prostorov mocno primanjkuje, saj so nekaj ucilnic morali urediti kar na šolskem hodniku. »Stavbo pogosto vzdržujemo s skraj­nimi napori. Nedavno je ob koncu tedna iz iztrošenega radiatorja spet iztekla voda. Tekla je iz ucilnice za fiziko skozi strop v knjižnico in ra-cunovodstvo. Poškodovane in delno unicene so nekate-re knjige, racunalniki, ti-skalniki, parket, stropi …,« pravi ravnatelj, ki si ne pred­stavlja, da bi se vsa ta agoni­ja nadaljevala. »Na strani šolskih deležnikov smo ut­rujeni, izcrpani, ne samo zaradi trenutnega stanja v objektu maticne šole, še bolj zaradi v preteklosti nedo­pustnega cakanja in vzdrže­vanja visokega tveganja za obolenja zaradi nedopustne­ga hrupa, vec nedopustno premajhnih prostorov, iztro­šenih oken … Predvsem pa zaradi visokih tveganj, ki so dokazano povezana s požar-no in potresno varnostjo.« Na potezi je obcina, ki išce rešitve za pocenitev projek­tov gradnje nove šole; po ocenah bi ta namrec stala kar dvajset milijonov evrov. Župan Matej Slapar je za reševanje problematike za­dolžil podžupana Bogdana Pogacarja. Kot nam je povedal, je bilo v zvezi z obsegom racionali­zacije, uskladitvijo popisov del z dokumentacijo PZI in faznostjo gradnje šole v zad­njih štirih mesecih opravlje­nih vec delovnih sestankov tako z vodstvom šole kot od­govornim projektantom Pri­možem Hocevarjem (nazad­nje so se sestali minuli pe­tek). »Skupni cilj vseh je ra­cionalizacija projekta izgra­dnje OŠ Frana Albrehta v obsegu in na nacin, da bodo še vedno zagotovljeni nor-malni pogoji za izvajanje iz­obraževalnega procesa, da bo projekt v skladu z veljav­nim gradbenim dovolje­njem ter bo financno spre­jemljivejši za investitorja – Obcino Kamnik. Rezultat dosedanjih aktivnosti je priprava novelirane projek­tne naloge oziroma priprava t. i. uporabniških zahtev, ki jih bo projektant upošteval pri pripravi sprememb do-kumentacije PZI. Cas za pripravo ima projektant do konca oktobra. Predstavniki svetniških sku-pin se bodo s predlogom sprememb seznanili že ok­tobra, na dnevnem redu seje obcinskega sveta pa naj bi bila tocka predvidoma no-vembra. Foto: Gorazd Kavcic Obcinske novice Nagovor župana Mateja Slaparja Izberimo prevoz, ki ne onesnažuje Med 16. in 22. septembrom je cas za Evropski teden mobilnosti, ki se mu pridružuje tudi Kamnik. »Migamo vse leto. Enkrat na leto pa združimo moci in pozovemo k spremembi mobilnostnih navad,« pravijo organizatorji. Preverili smo, kakšne možnosti za okolju in zdravju prijaznejši prevoz imamo v obcini Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Letošnji Evropski teden mobilnosti, ki poteka po številnih evropskih mes-tih, je posvecen potovanjem z manj onesnaženja. Dobro organiziran promet je srce vsake sodobne družbe. V mestih z urejenim prome-tom je lepše in lažje živeti. Manj hrupa pomeni manj stresa. Manj delcev v zraku pomeni bolj zdrave posame­znike. Zaradi okolju prija­znih vozil, urejenih poti in sprošcenih prebivalcev mes-ta niso samo privlacna, tem­vec tudi ekonomsko uspe­šnejša, dokazujejo študije. A dobra namera posamezni­kov ni dovolj – potrebni so tudi pogoji, za katere pa mora poskrbeti lokalna skupnost. Obcina Kamnik izvaja vec ukrepov trajno­stne mobilnosti. Postaja Kamkolo tudi pri zdravstvenem domu Med obcani je bil dobro sprejet sistem Kamkolo, ki letos deluje drugo leto. »Lanskoletnega števila upo­rabnikov ne bomo dosegli, saj je bilo lani registriranih vec kot sedemsto uporabni­kov. Številni med njimi niso bili aktivni uporabniki in so se verjetno registrirali zaradi radovednosti, kako sistem deluje, in tudi zaradi podpore projektu. Šele v le­tošnjem letu smo dejansko dosegli realno število upo­rabnikov. Pogodbo je po­daljšalo oz. se na novo pri­javo 208 uporabnikov. Še vedno imamo v povprecju med štirideset in petdeset izposoj na dan, najvec izpo­soj pa je opravljenih na po­staji Duplica, in sicer kar cetrtina vseh. Na žalost je na tej postaji tudi najvec po­škodb sistema, povezanih z vandalizmom, s katerim se ukvarjamo že celo sezono. Poškodovana je bila že vec kot tretjina koles, zaradi po­škodb pa imamo težave tudi z delovanjem sistema. Kljub težavam, s katerimi se srecujemo, bomo sistem Kamkolo v letošnjem letu dopolnili z novo postajo pri Zdravstvenem domu Ka­mnik,« nam je povedala Alenka Babnik. V zakljucni fazi je priprava projektov kolesarskih pove­zav do Ljubljane in Godica. Trasi obeh kolesarskih pove­zav sta znani, potekajo pa še usklajevanja z nekaterimi nosilci urejanja prostora. La-stništva so vecinoma ureje­na, obcina caka še na prav­nomocnost odlocbe o koma­saciji na Mengeškem polju. Vlogi za oba projekta za so-financiranje s strani EU bosta oddani predvidoma do konca septembra. Gradnjo kolesarske povezave Ka­mnik–Ljubljana nacrtujejo v letu 2021, gradnjo povezave Kamnik–Godic pa v letu 2022. Avtobusne linije Kamnik Bus obcina zaradi omejenih proracunskih sredstev ne bo vec financirala, so pa zaradi spodbujanja uporabe javne­ga prevoza skupaj z ministr­stvom za infrastrukturo ure­dili parkirišce P+R na Grab-nu, ki že deluje. Obcina Kamnik v sodelova­nju z Direkcijo RS za vode pripravlja tudi projekt uredi­tve prostora za rekreacijsko os (t. i. vecnamensko pot za kolesarje in pešce). Reševa­nje poplavne varnosti in na­daljevanje rekreacijske poti do meje z obcino Domžale smo združili v skupen pro-jekt in jih bomo tudi istoca­sno izvajali. »Prva etapa zaje-ma obmocje od Šmarce do Nožic v dolžini približno 1.500 metrov. Obcina Ka­mnik je v tem mesecu uspeš-no uskladila dokument iden­tifikacije investicijskega pro-jekta, ki je bil pogoj za skleni­tev sporazuma o sofinancira­nju prve in druge etape iz­vedbe. Pristojne službe Di-rekcije RS za vode pripravlja­jo gradivo za obravnavo na vladi. Po potrditvi na vladi sledi sklenitev sporazuma o sofinanciranju, ki bi bil lah­ko podpisan do konca letoš­njega leta, sledili bodo po­stopki za pridobitev gradbe­nega dovoljenja. Gradnjo si želimo zaceti v prihodnjem letu,« pojasnjujejo na obcini. Po Kamniku s kolesom, v Ljubljano z vlakom Po uradnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje na dan 14. september 2020 v obcini Kamnik beležimo 14 aktiv­nih primerov okužbe s covidom-19. Obcina Kamnik in Obcinski štab Civilne zašcite vse od konca meseca junija, ko se je ponov-no pojavila okužba v naši obcini, redno spremljata stanje in o tem sproti obvešcata vse kljucne organizacije zašcite in reševa­nja (Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, Dom starejših obcanov Kamnik, policijo, gasilce, komunalne službe itd.). Stanje v obcini Kamnik je obvladljivo, saj gre v vecini primerov za širjenje okužbe znotraj družin, vseeno pa je treba poudariti, da je na nas vseh, da smo odgovorni drug do drugega in da dosledno upoštevamo navodila vseh pristojnih institucij ter ohranjamo medsebojno razdaljo, upoštevamo higieno rok in kašlja, v zaprtih prostorih nosimo maske in v primeru znakov okužbe ostanemo doma ter se o zdravstvenem stanju posve­tujemo z osebnim zdravnikom. Tudi ozavešcanje je pomem­ben vidik zajezitve okužb, zato je pomembno, da socloveka opozorimo, ce opazimo, da se navodil ne drži. Obcina Kamnik bo skupaj z Obcinskim štabom Civilne zašcite in vsemi organizacijami zašcite in reševanja budno spremljala razmere na terenu. Pricakujemo lahko, da se bo epidemiolo­ška slika na državni in tudi obcinski ravni v naslednjih dneh še spreminjala in morda poslabšala. Bodimo odgovorni in se ob-našajmo odgovorno drug do drugega, saj je zdravje naše naj­vecje bogastvo. Ostanite zdravi. Vaš župan Matej Slapar Strugo Tunjšcice so utrdili Laniše – Krajani Laniš so se te dni lahko razveselili delovnih strojev vzdrževalcev iz podjetja Hidrotehnik, ki so v kraju izvedli sanacijo brežine, ki so jo neurja v preteklih letih pre­cej poškodovala. Utrjena struga je zdaj bistveno bolj odpor­na proti visokim vodam in poplavam. J. P. Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto poteka med 16. in 22. septembrom, nas že vrsto let nagovarja k uporabi traj­nostnih oblik prevoza in spremembam potovalnih navad, ki manj obremenjujejo naše okolje. Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je »Izberi cistejši nacin prevoza!«, s cimer želi vseevropska kampanja še dodatno Izgradnja P + R Graben, ki je prvo parkirišce »parkiraj in se pelji« v obcini in je opredeljeno kot vozlišce za nadaljevanje poti predvsem dnevnih migrantov v Ljubljano. Na P + R Ka­mnik je omogoceno parkiranje 45 osebnih vozil, od tega je 37 parkirnih mest namenjenih za osebna vozila, štiri pa za invalide. Na parkirišcu sta postavljeni tudi dve polnilni po­staji, ki omogocata istocasno polnjenje štirih elektricnih vo­zil, zato so štiri parkirna mesta rezervirana za ta namen. Po-membna pridobitev je avtomat za prodajo vozovnic za javni potniški promet. Poskrbljeno je tudi za kolesarje, saj na 10 stojalih lahko uporabniki parkirajo 20 koles. poudariti, da je izbor prevoznega sredstva posameznika kljucnega pomena pri ohranjanju cistega okolja in s tem tudi našega zdravja. Cilj trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati osebni motorni pro-met. K doseganju tega cilja se je Obcina Kamnik zavezala s sprejemom Celostne prometne strategije (2017) in Strate­gije hodljivosti (2019), zato si prizadevamo za izboljšanje infrastrukture in drugih ureditev za ranljivejše skupine v prometu. Obcina Kamnik želi postati pešcem, kolesarjem in gibalno oviranim prijazna obcina ter spodbujati javni potniški promet. V ta namen smo v zadnjih dveh letih izvedli tri vecje projekte s podrocja trajnostne mobilnosti: Uvedba izposoje elektricnih koles v Kamniku KAM­KOLO, ki deluje drugo sezono in je med obcani Kamnika zelo lepo sprejeta. Ureditev kolesarske povezave in pešpoti med žele­zniško postajo na Kranjski cesti in glasbeno šolo. V sklopu projekta smo uredili tudi parkirišca za kolesa in pocivališca za pešce. Foto: Jasna Paladin Vozlišce P + R Kamnik je izvedeno v skladu s Smernicami za vzpostavitev sistema P + R in umešcanje vozlišc P + R v urbanih naseljih. Namen projekta je izboljšanje kakovosti zraka v našem mestu ter boljša povezanost urbanih ob-mocij z njihovim zaledjem, zmanjšanje prometnih zasto­jev, izboljšanje kakovosti življenjskega prostora v urbanih obmocjih in povecanje prometne varnosti. Investicijo P + R je izvedla Obcina Kamnik ob sofinanciranju s sredstvi Kohezijskega sklada in Ministrstva za infrastrukturo. Obcina Kamnik si bo še naprej prizadevala za pešcem in kolesarjem prijazne ureditve, s katerimi želimo spodbuditi obcanke in obcane, naj se po vsakodnevnih opravkih in tudi do delovnega mesta cim veckrat odpravijo s kolesom ali peš. S tem bomo vsi skupaj pripomogli k cistejšemu, prijetnejšemu in tudi varnejšemu okolju za vse nas. Obnova cestnega odseka je pri koncu Motnik – Gradbena dela na 412 metrov dolgem odseku ob­cinske ceste Motnik–Zgornji Motnik–Bela potekajo po nacr­tu. Po zamenjavi ustroja vozišca ter ureditvi odvodnjavanja in prepustov je na vrsti asfaltiranje, ki ga bodo v primeru ugodnega vremena izvedli ta konec tedna. J. P. www.kamnik.si Obcinske novice, mnenja Ministra na obisku v Kamniku V obcini Kamnik sta se v ponedeljek, 14. septembra, v okviru delovnega obiska mudila minister za obrambo mag. Matej Tonin in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Jasna Paladin Kamnik – Minister Matej To-nin si je po pogovoru z župa­nom Matejem Slaparjem ogledal gradnjo prizidka in ureditev štabne sobe, ki se bo uredila in opremila v okviru evropskega projekta MUHA. Projekt MUHA je za trideset mesecev (do avgusta 2022) združil deset partnerjev iz ja­dransko-jonske regije v pri­zadevanjih za izboljšan odziv sistemov vodooskrbe. Obci­na Kamnika ima v okviru tega projekta proracun v viši­ni 235 tisoc evrov, in sicer s 35.250 evri lastne udeležbe (15 odstotkov), medtem ko bo preostalih 85 odstotkov fi­nanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Štabno sobo Obcinskega štaba Civilne zašcite bodo uredili v prizidku gasilskega doma, opremili pa jo bodo z nekaterimi kljucnimi kom­ponentami za boljši odziv v primeru naravnih in drugih nesrec. Poleg tega bo imela obcina izdelano analizo in nacrt izvedbe odziva, skla-den s sodobnimi standardi Svetovne zdravstvene orga­nizacije za varno delovanje vodovodnih sistemov ter iz­delan hidravlicni model vo­dovodnega sistema mesta Kamnik. Minister si je ogledal tudi trenutne prostore Obcinske­ga štaba Civilne zašcite in skladišce materialno-tehnic­nih sredstev za delovanje ob boju zoper koronavirus. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je obisk nadaljeval v Domu starejših obcanov Kamnik. Predstavniki vod­stva so mu predstavili idejni nacrt za širitev doma in se dogovorili za operativni se­stanek, kjer se bodo podrob­neje pogovorili o možnostih sofinanciranja iz sklada evropskih sredstev. Cebelarstvo na Kamniškem Cebelarjenje ima pri nas že dol­go tradicijo. Naša kranjska sivka je med najbolj znanimi in uspešnimi cebeljimi pasmami na svetu, slovensko cebelarstvo pa v samem svetovnem vrhu. Za to dejavnost, ki je za našo pre­hransko varnost nadvse po­membna, v naši obcini skrbi Cebelarsko društvo Kamnik, katerega clan sem tudi sam. Kamniško cebelarsko društvo pod predsedovanjem g. Štefa­na Virjenta dobro deluje in izva­ ja številne dejavnosti. Da bi za Tudi v društvu imamo dejaven podmladek in organiziramo izo­braževanje novih cebelarjev, tako mladih kot starejših. Vsako leto decembra organiziramo strokovno srecanje na Crnivcu, kamor povabimo tudi goste iz sosednjih društev ter Avstrije, Hrvaške in Srbije. Vsako leto pripravimo strokovno srecanje cebelarjev na Kopišcih, to je v zadnjih letih postalo mednaro­dno, in strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Na Kopišcih imamo naravni rezervat, saj to obmo­cje obdajajo visoke gore, ki preprecujejo vdor cebeljih tro­tov drugih pasem, zato imamo tu plemenilno postajo za vzrejo matic ciste kranjske sivke. Pomembnosti cebelarstva se zaveda tudi Obcina Kamnik, saj si prizadeva za okolju prijazen razvoj lokalne skupnosti. To je dokazala z razglasitvijo omenje­nega rezervata pred nekaj leti. Anton Iskra, Mnenje obcinskega svetnika Podpiramo napredne projekte Dušan Papež, svetnik LDP V LDP podpiramo vse napre­dne projekte Obcine Kamnik, od aktivnosti Mekinjskega sa­mostana, ki je zaživel s po­mocjo projekta Preobrazba, do obmocja nekdanje smodnišni­ce – v usklajevanju je že osnu­tek predpogodbe za odkup z lastnikoma, kar bomo svetniki LDP podprli. Potrdili smo tudi novelacijo investicijskega programa za gradnjo Zbirne­ga centra Suhadole. Veselimo se tudi težko prica­kovane rekonstrukcije lokalne ceste Markovo–Studenca– Podlom in ceste v Stolnik. Obcanom povzrocajo velike težave tudi zemljišca ob ob­cinskih cestah, kjer obcina teh zemljišc še ni odpisala, njiho­vo lastništvo še ni urejeno. O tej problematiki bomo zasta­vili svetniško vprašanje na eni od naslednjih sej obcinskega sveta. Kot svetnik in predsednik Strokovne komisije za ohra­njanje in razvoj Velike plani­ne ter Skupšcine družbe Veli­ka planina se skupaj s clani komisije zavzemam za opera-tivne rešitve za trajnostni ra­zvoj Velike planine in doline Kamniške Bistrice. Tako bomo uredili cesto od Šimnov­ca do Zelenega roba, ki je v zelo slabem stanju. Pozimi bo služila kot sankaška proga. Že lani so bila izvedena vzdrževalna dela na cesti in parkirišcu na Rakovih rav­neh. Letos so postavili ekolo­ška stranišca, redarji vsako­dnevno skrbijo za nemoten Predšolska vzgoja S septembrom so v veljavi nove cene predšolske vzgoje, ki smo jih sprejeli na junijski seji Obcin­skega sveta Obcine Kamnik. Ker je to »moje« podžupansko podrocje, lahko recem, da lahko z argumenti zagovarjam, da smo skupaj z obcinsko upravo pripra­vili dober paket sprememb kot temelj za nadaljnje spremembe na podrocju predšolske vzgoje. Dejstvo je, da za dvig cen javnih storitev ni nikoli primeren cas. Cena za prvo starostno obdobje potek prometa in parkiranja. Uvedena je bila tudi parkir­nina. Pridobljena sredstva od parkirnin bomo vložili v ure­ditev druge infrastrukture, npr. asfaltiranje ceste. Novost je bila med domacini in obi-skovalci Velike planine dobro sprejeta. Izveden je bil tudi nakup zem­ljišca za parkirišce pri kamno­lomu na Rakovih ravneh, v pripravi pa je pridobitev zem­ljišca na obstojeci kategorizi­rani cesti in parkirišcu na Ušivcu. Glede komunalne infrastruk­ture se bomo še naprej zavze­mali, da bo obcina pripravila poseben odlok, ki bo urejal od­vajanje in cišcenje odpadnih komunalnih voda. Voda v iz­virih pod Veliko planino je že deloma onesnažena, kar je skrb vzbujajoce, ker se ta voda steka v zajetje pitne vode za obcino Kamnik – Iverje. Neu­strezno odvajanje in cišcenje odpadne vode predstavlja tve­ganje za vire pitne vode. Zato bo nujno treba vzpostaviti nadzor odvažanja fekalij na Veliki planini in ob spodnji postaji žicnice. žitve. V praksi to pomeni, da se cena za starše dvigne od mini­malno 5,62 evra do maksimalno 43,3 evra na mesec. Ce pogle­damo skozi obstojeco statistiko, ko je vec kot 80 ostotkov staršev placevalo 204,25 evra ali manj na mesec, bo to pomenilo, da bo vec kot 80 odstotkov staršev placevalo 228,43 evra ali manj na mesec. Kar pomeni dobrih 10 evrov na dan za organizirano, strokovno predšolsko vzgojo. Uvajajo se tudi mesecne sub­vencije za otroke 1. starostne skupine, ki niso vkljuceni v eno izmed oblik organizirane pred­šolske vzgoje in varstva v okviru dnevnih ali poldnevnih progra­mov in obcina zanje ne zagotav­lja sredstev za doplacilo oskrb­nih stroškov. Višina subvencije znaša 20 odstotkov cene pro­grama za predšolsko vzgojo za 1. starostno skupino. Sandi Uršic Mnenje obcinske svetnice Turizem naš vsakdanji Ancka Podbevšek, svetnica LMŠ Glavna turisticna sezona se pocasi bliža koncu in že so tu ocene, kako smo bili v naši ob­cini v tem pogledu uspešni. Ko bodo narejene ocene, se bomo ozrli v prihodnjo sezono v upanju, da bo še boljša kot le­tošnja. Toda letos smo videli, kako je prihodnost lahko ne­predvidljiva in polna neznank. Na ta dejstva nimamo veliko vpliva, lahko pa pri sebi posto­rimo kar nekaj stvari, ki bi še polepšale turisticni videz naše obcine. V mislih imam tista zapušce­na in zanemarjena obmocja v mestu, ki mocno kvarijo lepo podobo mesta in ostajajo dese­tletja na ogled ne samo nam, temvec tudi turistom, da jih veselo slikajo in to podobo no-sijo nazaj v svoje domovine. Prepricana sem, da bi to sta­nje lahko popravili do nasled­nje turisticne sezone s primer-nimi obcinskimi odloki, ki bi prisilili lastnike takšnih obmo-cij, da poskrbijo za urejenost, ali pa bi za to poskrbela obci­na, racun pa izstavila lastni­ku. Znano je, da nekatere ob­cine v Sloveniji že imajo po­dobno prakso, v tujini pa je to obicajno. Predlagam, da se obcina Kamnik poimenuje kot turisticna obcina in v skladu s tem odlokom poskrbi za lepši videz. Ljudje dobre volje, pomagajte pri uresnicitvi te pobude. Gibanje za zdrave možgane Obcina Kamnik je skupaj z Osnovno šolo Janka Modra Dol pri Ljubljani, Vrtcem Antona Medveda Kamnik in Osnovno šolo Stranje partner pri projektu Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Jasna Paladin Kamnik – Gibanje za zdrave možgane je projekt Agenci­je RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Odobrili so ga v minulem tednu, trajal pa bo vse do januarja 2023. Vrednost projekta je dobrih 123 tisoc evrov. Partnerju v projektu se bodo posvetili enemu vecjih izzivov sodobne družbe, ki se sooca s posledicami splo­šne digitalizacije, odvisnosti od racunalnikov in vse vec sedenja. »Delovna mesta, ki bodo iskana v naslednjih nekaj letih, bodo zahtevala najvišje možganske funkci­je. Da bi se možganske strukture, ki otrokom omo­gocajo procese ucenja, ra­zvoja kognicije ter predelo­vanje stresa, ustrezno oživ-cile, otroci potrebujejo dnevno kontinuirane gibal­ne dejavnosti za stimulacijo možganov, katerih osnovo predstavlja aktivacija ravno­težnostnega organa,« poja­snjujejo na obcini. V okviru projekta bodo v so­delujocih vrtcih in šolah uredili zunanje površine v igrišca in postavili visoke grede ter pripravili vec izo­braževanj, posvetov ter de­lavnic za vse generacije. Op-ravili bodo tudi raziskavo, ki bo obravnavala gibanje ot­rok na igrišcu. Poslanska pisarna Marjana Šarca Kamnik – V prvem nadstropju obcinske stavbe na Glavnem trgu ima svojo poslansko pisarno tudi Marjan Šarec, posla­nec in predsednik Liste Marjana Šarca. Vrata poslanske pi-sarne bodo odprta vsak drugi ponedeljek v mesecu med 17. in 18. uro, za srecanje pa se morajo obcani predhodno na-rociti na e-naslov info@strankalms.si. J. P. Varovalna ograja pri šoli na Vranji Peci Vranja Pec – Ob novem šolskem letu je obcina poskrbela NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA tudi za vecjo varnost ucencev podružnicne šole na Vranji se je iz 475 dvignila na 587 OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK obcinski svetnik NSi Kamnik Peci, ki stoji neposredno ob javni cesti. Pred vhod so na­ evrov. Da bodo starši manj obcu­cebelarjenje navdušili otroke, mestili varovalno ograjo, ki služi varnejšemu izhodu na ces­ tili podražitev, smo se odlocili, da organiziramo cebelarske krož­ ke na OŠ Stranje, Šmartno v Tuhinju ter Motnik in Špitalic. to, ob tem pa narisali tudi nove talne oznacbe, ki vozišce Obcina Kamnik prevzame prib­ locijo od površine pred šolo. J. P. Aktualno Noše bodo praznovale prihodnje leto .1. stran »Vesel sem, da bo najlepšo kamniško ulico krasila cu­dovita razstava, ki bo v duhu zapušcine etnološko-kultur­ne dedišcine in v pomemb­nih vrednotah skupnega po­dedovanega kulturnega oko­lja opominjala na izjemen del tako kamniške kot tudi slovenske zgodovine. Verja­mem, da si bo bogato slikov-no gradivo, ki nas bo pope-ljalo skozi razlicna obdobja predstavljanja tega po­membnega dela naše identi­tete, ogledalo lepo število ljudi z mislijo na naslednje leto, ko bomo, upam, lahko primerno obeležili 50. Dne­ve narodnih noš in oblacilne dedišcine,« je še povedal žu-pan. Zbrane sta nagovorila tudi Tone Fticar in predsednik organizacijskega odbora, podžupan Sandi Uršic. »Kot je bilo že veckrat povedano, so razmere pripeljale do tega, da smo morali clani or-ganizacijskega odbora prip­raviti vec scenarijev in na koncu smo se s težkim srcem odlocili, da prestavi-mo praznovanje Dnevov na­rodnih noš in oblacilne de­dišcine na drugo leto, in da­nes vem, da je bila odlocitev pravilna. Danes smo doda- Sandi Uršic, podžupan tni jesenski Kul petek, za Obcine Kamnik in katerega je organizator pri­ predsednik dobil pozitivno mnenje Organizacijskega odbora NIJZ, obarvali z utrinki Dnevov narodnih noš in kamniške dedišcine – ljud­ oblacilne dedišcine v skih plesov, petja in glasbe,« Kamniku / Foto: Klemen Brumec je povedal podžupan in po- hvalil ekipo Zavoda za turi­zem, šport in kulturo Ka­mnik pod vodstvom Franci­ja Kramarja, da si upa prev­zeti odgovornost in organi­zirati prireditve, upoštevajoc vsa aktualna navodila. Pou­daril je, da organizacijski odbor že razmišlja o organi­zaciji jubilejne prireditve prihodnje leto, zato pozivajo vse skupine, društva in po­sameznike, ki posedujejo še kakšen zanimiv vsebinski in slikovni material v zvezi s preteklimi Dnevi narodnih noš iz razlicnih obdobij, da stopite v stik z njimi, saj bodo ob pripravi zbornika in še vecje razstave v letu 2021 veseli kronološke, fotograf­ske in druge dokumentacije. Za primerno vzdušje so mi-nuli petek tako poskrbeli mladi harmonikarji pod mentorstvom Cirila Spruka, godbeniki Mestne godbe Ka­mnik z Društvom kamniških mažoretk Veronika s prome­nadnim koncertom, plesalci Folklorne skupine Kamnik s spletom ljudskih plesov in ansambel Viharnik z naro­dno-zabavno glasbo. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... 041 812 178 DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si Stanje okužb v obcini je obvladljivo .1. stran V karanteni tudi nekaj srednješolcev Zaradi okužbe enega od za­poslenih so v prvi polovici septembra v okrnjeni sestavi delovali na Centru za social-no delo Osrednja Slovenija – Vzhod, Enota Kamnik in s strankami vecinoma poslo­vali po telefonu in elektron-ski pošti. V karanteni pa sta te dni tudi dva oddelka dijakov Gi­mnazije in srednje šole Ru-dolfa Maistra Kamnik. Za omenjene dijake so že orga­nizirali izobraževanje na daljavo. OBCINA KAMNIK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: Barve in lake Kozmetiko Lepila in crnila Spreje Baterije Zdravila Akumulatorje Kisline in alkalije Motorna olja Pesticide Jedilna olja Topila Fluorescentne cevi Fotokemikalije Cistila Onesnaženo embalažo PRI ODDAJI ODPADKOV UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO PRIPOROCLJIVA JE NOŠNJA SAMOZAŠCITNIH SREDSTEV (MASKA, ROKAVICE) PUBLIKUS D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Iz naših krajev Vsakoletno druženje krajanov KS Kamnik center Kamnik – Krajevna skupnost Kamnik center vabi krajane na tradicionalno druženje, ki bo danes, v petek, 18. septembra, ob 16. uri pod naslovom Spomini in zgodbe Kamnicanov. Zace­tek druženja bo pod velicastnim hrastom pri pubu Pod skalo, od tu pa se bodo zbrani podali po nekdanji Podgori (sedanja Maistrova ulica) do nekdanjega gasilskega doma ob današnji tržnici. Ogledali si bodo zunanjost Podgorškove hiše z vrtom. Obujanje spominov na preteklost, kakor se je spominjajo kra­jani, se bo zakljucilo z druženjem na terasi gostilne Pri cesarju. Zaradi navodil NIJZ bodo organizatorji veseli predhodnih na­jav na 040 900 662 (Nuša) ali 040 728 527 (Ivanka). J. P. - TV od 15,99 €/mes., INTERNET od 13 €/mes., MOB. TEL. od 5 €/mes. - Najbolj gledani kabelski programi s SLO podnapisi, tudi v HD - INTERNET in IPTV signal tudi z Lubnika, kamniškega gradu, Ambroža, Velike Planine, Zg. Javoršice, PD Moravce, Lukovice, Slivne,... Nograšek. Ker je tudi po ob-javi ostalo še precej neobjav­ljenega gradiva, je Nograšek sovašcane navdušil nad izda­jo prvega Tun'škega glasa, ki je izšel konec leta 1995. Prvi navdušil tudi Toneta Palci-god po Sloveniji ali celo v urednik je postal Valentin ca,« se je casov pred izidom tujini. Prav ti najbolj Zabavnik, ki je izid pospre-prve publikacije spomnil nestrpno cakajo vsako nasle- Zdajšnja urednica Milena Beleži kroniko kraja V Tunjicah so nedavno praznovali petindvajset let izhajanja glasila Tun'ški glas, v katerem beležijo vaško kroniko, zgodovino, društvene dejavnosti in druge zanimivosti iz življenja vasi in tamkajšnjih prebivalcev. Aleš Senožetnik pomembne vaške dogodke »V teh letih smo pripravili in je s tem namenom obi-številne prispevke na temo Tunjice – Tun'ški glas je iz-skal tudi komendskega de-zgodovine kraja in dogod­šel iz knjige Tunjice, ki sta jo kana Viktorijana Demšarja, kov, ki so se zgodili v tem sredi devetdesetih let pripra-ki ga je seznanil z arhivom casu. Vkljucili smo šolo, vljala Tone Palcic in Ivan komendskega župnika Petra društva in popisovali življe- Pavla Glavarja. »Tako se je vse zacelo, zacel sem zbirati material in kmalu prišel tudi na idejo, da bi morali izdati knjigo, za kar sem nje na vasi, hkrati pa predstavili tudi zgodbe ljudi, naših rojakov, ki jih je ži­vljenjska pot zanesla izven Tunjic in danes živijo dru- Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik mil z besedami: »Naj bo ved-tudi Ivan Nograšek. dnjo številko,« je povedala no pri roki kot pomocnik pri obujanju spominov, ki jih tempo casa, v katerem živi-mo, potiska v ozadje.« Zacetkov pa se je spomnil Nograšek, ki si je že ob do-godkih ob cernobilski ek­sploziji leta 1986 zamislil, da bi veljalo popisati tudi Zabavnik je ob pomoci ure­dniškega odbora in vašca­nov, ki so pripravljali pri­spevke ali kako drugace po­magali pri izidu glasila, ure­dnikoval prvih petnajst let, nato pa je vajeti prevzela Milena Erbežnik Klanšek, ki to nalogo opravlja še danes. Erbežnik Klanšek Milena Erbežnik Klanšek, ki s sodelavci že pripravlja 26. številko Tun'škega glasa, ki bo izšla konec leta. Petindvajsetletnice izhaja­nja glasila so se pred krat­kim spomnili s prireditvijo, ki so jo pripravili na igrišcu pred podružnicno šolo. Pobudnik izhajanja glasila Ivan Nograšek Slavje so popestrili pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner, gvardijan kamni­škega franciškanskega sa­mostana pater Ciril A. Bo­žic, Lukas Somoza Osterc, citrar Tomaž Plahutnik in fotografije Toneta Palcica. Prireditev je povezovala Bar­bara Klanšek. Praznovanje obletnice izhajanja glasila je potekalo na igrišcu ob podružnicni šoli. Tunjiške igre brez meja V Tunjicah so se v soboto, 5. septembra, v organizaciji Društva Tun'ški glas že šesto leto zapored odvile Tunjiške igre brez meja. Barbara Klanšek Tunjice – Letos so potekale v okviru praznovanja 25. oble­tnice izhajanja glasila Tun-ški glas, zato so bile tudi igre pripravljene na nacin, da so smiselno predstavljale delo uredniškega odbora vse od zacetnih sestankov pa do raznosa glasila po vasi. Iger so se udeležile tri ekipe, zopet so, tako kot vsa leta do sedaj, na igrah sodelovali Žabci, ki so letos zasluženo zmagali, na drugo mesto so se uvrstili domaci Pujski, tretji pa so bili Medoti iz Do-bena. Obe ekipi sta se igram brez meja pridružili prvic in tako kot prekaljeni Žabci v sprošcenem popoldnevu za-res uživali. Po koncanih igrah je organi-valnih igrah in doživeti pra-li na dogodku, ter seveda bil namenjen veselemu dru­zator letos prvic popestril vo vzdušje tekmovalcev. Za gledalci, ki so glasno spod-ženju, zabavnim igram in program z igrami za otroke prijetno družabno popoldne bujali vse ekipe. In kot je v nerodnim prigodam tekmo-in vse, ki so se želeli indivi-pa so poleg tekmovalcev uvodnem nagovoru poveda-valcev. dualno ali skupinsko preiz-poskrbeli prav vsi, ki so na la predsednica društva Mile-Naj bo tako tudi prihodnje kusiti v posameznih tekmo-kakršen koli nacin sodelova-na Erbežnik Klanšek, dan je leto. Kultura Koroški plebiscit v literaturi in glasbi Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, obletnico pa so se na zanimiv nacin odlocili zaznamovati tudi v Rojstni hiši Rudolfa Maistra. Natanko sto let po prvi uprizoritvi so pred dnevi znova zaigrali enodejanko Izidorja Cankarja z naslovom Plebiscit ter odprli razstavo Tam pri Celovcu … Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi. Jasna Paladin Kamnik – Letos mineva sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se Slovenci na Koroškem 10. oktobra 1920 odlocali, kje bodo še naprej živeli: v Kraljevini SHS ali v Republiki Avstriji. Rezultat je bil za Slovence usoden, saj je za kraljevino glasovalo 40,9 odstotka vo­livcev in koroški Slovenci vse od tedaj živijo v Avstriji. Pri vsem kulturnem in poli-ticnem dogajanju pred ple­biscitom je dejavno sodelo-val tudi Rudolf Maister, v vencev v Kraljevini SHS. V okviru Narodnega sveta je Maister ustanovil plebisci­tno pisarno, ki je postala središce plebiscitne propa­gande. Izdajali so casopise, propagandni tisk, spodbuja­li ustanavljanje citalnic, gle­daliških skupin, pevskih zborov, manifestacije, tabo-re ter kulturne prireditve. Skupaj z narodnim svetom so dajali predloge za gospo­darski napredek Slovencev na Koroškem,« je zgodo­vinska dejstva osvetlila di­rektorica Medobcinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. V kampanjo pred plebisci-tom se je pred stotimi leti aktivno vkljucil tudi dr. Izi­dor Cankar, ki je – medtem ko je bil na pocitnicah ob Vrbskem jezeru – napisal ljudsko igro, enodejanko Ple­biscit, ki so jo 8. septembra 1920 premierno uprizorili amaterski igralci. »Zgodba se odvija tik pred plebiscitom in dva dni po njem. V njej nastopajo nemcurji, ki sku­šajo s podkupovanjem, grož­njami in goljufijo prepricati Slovence, da bi se na plebi­scitu odlocili za Avstrijo, ter Igro Plebiscit so pod vodstvom režiserke Andreje Humar Gruden uprizorili Aleš Štrajhar, Martin Juvan Kravos, Matjaž Petrušic, Boštjan Pivec, Maja Gruden in Tilen Trebušak. Kamniku rojeni general, saj je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško. »Organi­zacija si je prizadevala za gospodarski in kulturni ra­zvoj ter združitev vseh Slo­mladi zavedni Slovenec Pe­ter, ki se odlocno bori za združitev Korošcev z matic­nim narodom ter za svoje dekle Meto. Zelo poveden je epilog igre. Uprizoritev je do- Predavanje Marka Kumra o Ferryju Souvanu Ljubljana – Marko Kumer iz Medobcinskega muzeja Ka­mnik je v cetrtek, 17. septembra, v Muzeju novejše zgodo-vine Slovenije v Ljubljani pripravil predavanje z naslovom Ferry Souvan – 100 let. Kumer, ki ni le muzejski dokumen­talist, ampak tudi glasbeni redaktor in velik poznavalec glasbe, se je Souvanu posvetil lani, ko smo zabeležili stoto obletnico njegovega rojstva. Ferry Souvan je bil besedilopi-sec, skladatelj, instrumentalist in podjetnik iz znamenite trgovske družine Souvan, ki je osnovala tudi arboretum v Volcjem Potoku. V slovensko zavest so se neizbrisno vtis­nila njegova besedila za Avsenikove uspešnice Tam, kjer murke cveto, Vecer na Robleku, Na mostu in številne dru­ge, neprecenljiv pa je tudi njegov prispevek pri porajanju zlate dobe slovenske popevke. J. P. Likovna razstava Dušana Štrajharja Duplica – Zaradi pomanjkanja razstavišc v obcini se kam­niški slikarji razveselijo vsake priložnosti za predstavitev svojih del in tako se je v zadnjih letih priložnostno razsta­višce uveljavilo tudi v trgovskem centru Supernova Qlandia Kamnik. Z razstavo svojih del se te dni tam tako predstavlja Dušan Štrajhar, ki velja za enega vztrajnejših kamniških lju­biteljskih slikarjev. S slikanjem se ukvarja že vec kot tri de­setletja, poznamo pa ga tudi kot pobudnika in organizatorja likovnega bienala Velika planina ter ustanovitelja Likovnega društva Tone Kranjc. J. P. V knjigi so predstavljeni razlicni nacini reje. Uvodna poglavja so osredotocena na izbiro ustrezne pasme oz. križanca ter ureditev in opremo hlevov za rejo posameznih vrst perutnine, osrednji del pa je namenjen opisu tehnologij rej od valjenja, preko vzreje, reje za nesnost ter pitanja za meso do kakovosti mesa in jajc. Veliko pozornosti so avtorji namenili tudi prehrani. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. Cas, v katerem novorojencek postane živahen otrok, je poln presenecenj, prvih preizkušenj in navdušenja. Vse te trenutke lahko ohranimo tako, da jih zapišemo v album, ki bo trajen spomin na zacetek življenja. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. živela velik uspeh, Korošci so jo nameravali ponoviti še marsikje drugje, vendar se po za slovensko stran ne­ugodnem izidu plebiscita to ni zgodilo; vsaj nikjer ni za­pisano, da bi se. Tako lahko recemo, da je tokratna upri­zoritev Plebiscita v Kamniku prva po stotih letih in prva v Sloveniji,« je povedala pobu­dnica projekta Alenka Juvan, ki je k sodelovanju povabila amaterske igralce iz dram-ske skupine Športnega in kulturnega društva Sela. Ti so igro pod vodstvom reži­serke Andreje Humar Gru-den na vrtu Župnije Kamnik odlicno odigrali. Dogodku so prisostvovali župan Matej Slapar, predsednik Državne­ga sveta RS Alojz Kovšca, ge­neralov vnuk Borut Maister, predstavniki Društva general Maister Kamnik in številni drugi. Alenka Juvan, sicer vodja Rojstne hiše Rudolfa Ma-istra na Šutni, pa je ob tem pripravila tudi razstavo z naslovom Tam pri Celovcu ... Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi.  Izbrala je šest protagonistov, razlic­nih po politicnem preprica­nju, svetovnem nazoru, ven­dar tako zelo enakih v odno­su do svojega naroda, jezika in kulture. Predstavila je Pavleta Kernjaka, Lovra Horvata, Prežihovega Vo­ranca, Ksaverja Meška, dr. Angelo Piskernik in dr. Izi­dorja Cankarja. Razstava bo v Rojstni hiši Rudolfa Ma-istra na ogled leto dni. Kulturni program so oboga­tili tudi pevci Prvega sloven-skega pevskega društva Lira Kamnik pod vodstvom dr. Andreja Missona. Zanimivosti Prostovoljci za varno pot šolarjev Plakati z napisom Pozor vozniki – otroci na cesti, postavljeni nekaj dni pred zacetkom letošnjega šolskega leta, opozarjajo voznike, naj bodo v prometu pozorni na otroke, še zlasti tiste, ki se prvic podajajo v šolske klopi. Franc Pivk Kamnik – Ker se Obcina Ka­mnik in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome­tu Obcine Kamnik zavedata pomembnosti varne poti v šolo, so poleg kamniške po­licije in redarske službe pos­krbeli še za petdeset prosto­voljcev, ki so bili obleceni v odsevne jopice, da jih vozni­ki opazijo in prilagodijo vo­žnjo na šolskih poteh. Med temi prostovoljci pa je bilo tako kot vsako leto enajst clanov Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik, ki med drugimi ak­tivnostmi v ta namen izvaja­jo tako imenovano šolsko prometno službo (ŠPS) v osnovnih šolah v Kamniku in njegovi okolici. Tovrstno aktivnost so clani združenja tudi letos izvajali dva zapo­redna tedna v zacetku sep­tembra in jo bodo tako kot doslej nadaljevali še prvi te-den po »krompirjevih« poci­tnicah, in sicer pri vseh osnovnih šolah na obmocju obcine Kamnik. V torek, 1. septembra, so uli­ce in ceste v okolici šol že v zgodnjih jutranjih urah na­polnili ucenci in dijaki, med katerimi je bilo veliko prvo­šolcev v spremstvu staršev ali drugih skrbnikov. Za prijet-no popestritev in dobro voljo otrok ob šolskih poteh ter pred šolami sta v prvem ted-nu poskrbeli dve maskoti, in sicer maskota AMD Kamnik ter maskota Kopko Komu­nalnega podjetja Kamnik. Vse voznike prosimo, naj bodo v prometu pozorni na otroke in naj prilagodijo vo­žnjo, zlasti v bližini vrtcev in šol ter na ulicah, kjer so otro­ci – ne le v teh dneh, temvec vse leto. Na kolo z MasterChefovkami Na Veliki planini so organizirali dobrodelni dogodek gorskega kolesarjenja pod vodstvom certificiranega vodnika gorskega kolesarstva in gorskega reševalca Matjaža Šerkezija Na kolo z MasterChefovkami za dobrodelnost na Veliki planini. Alenka Brun Velika planina – Akcija sama je imela dvojni namen: do-brodelnost in pa promocijo gorskega oziroma turnega kolesarjenja – da ljudje na ta nacin spoznajo, kje se lahko vozijo in kako, da kot gorski kolesarji v naravnem okolju ne pušcajo sledi. Pobuda za tovrstno dobro­delno kolesarjenje je prišla s strani turisticne agencije T atelje v sodelovanju s podje­tjem Korca, pripoveduje do-macinka Tanja Pirc, ki jo poznamo tudi kot tekmoval­ko iz priljubljenega televizij­skega kuharskega šova MasterChef Slovenija. Pri dogodku se ji je tokrat pri­družila še ena resnicnostna kuharska zvezdnica, Iza Lo-gar, ki pa je tudi kolesarila. Pri Sladkem kotu na Veliki planini je Tanja skupaj z de­kleti poskrbela še za pastir­sko mal’co za udeležence dobrodelnega dogajanja – za kolesarje in pohodnike. Pri­vošcili so si lahko kamniško kajžarco v štrucki z ocvrto cebulo z nekaj slanine ter s posebno omako. So se pa na licu mesta ogla­sili tudi predstavniki Društva Gorska reševalna služba (GRS) Kamnik, ki ji je bil dogodek tudi name-njen: namrec ves dobicek od prijavnin na gorskokolesar­sko turo in ostale donacije bodo šle GRS Kamnik za izboljšanje pogojev dela. Takrat je bilo zbranih 1390 evrov, sredstva pa se še zbi­rajo preko humanitarnega tekocega racuna. Pogovor nanese še na elek­tricna gorska kolesa, ki so v osnovi precej težja od na­vadnih. Z njimi res povsod lahko prideš, marsikdo pa ima potem problem pri tehniki spusta, pravi gor­skokolesarski vodnik in gorski reševalec Matjaž Šerkezi: »E-kolesa imajo tudi do trideset kilogra­mov, in ce pride do padca, ljudje lahko utrpijo resne poškodbe.« Udeleženci dobrodelnega dogodka so pod njegovim vodstvom tokrat kolesarili od zgornje postaje gondole po cesti proti Zelenemu robu; potem nadaljevali do Pas-tirskega naselja, kjer so si ogledali naselje in Vetrnico; ter se po cesti spustili na Pla­nino Kisovec, do Kranjskega Raka, skozi Gozd, Brezje in do Kamnika. Celotna tura je bila dolga 36,4 kilometra; vzpona je bilo 610, spusta pa 1460 višinskih metrov. Šerkezi še poudari, da je gorsko kolesarjenje vedno bolj priljubljeno in da opaža povpraševanje po tovrstnem vodenju tudi na Veliki plani­ni in po okolici Kamnika. KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, Z.O.O. BLAGOVICA, Blagovica 10, Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje Tel.: 041/370 437 Tel.: 04/252 90 10 MORAVCE, Vegova ulica 7, info@kzcerklje.si, http://www.kzcerklje.si Tel.: 01/834 56 84 Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani TRGOVINA BLAGOVICA VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT -program pašništva -vse za hlev in oskrbo hlevskih živali -vse za domaco delavnico -sadike, okrasne rastline in loncnice, semena, zemlje -hrana in pijaca, koticek domacih dobrot Poletni vecer z Urošem in Tjašo Nina Semprimožnik Motnik – Zadnjo avgu­stovsko soboto je v Motniku potekal poletni vecer. Pod krošnjami starodavnih lip je za nežno in nadvse prijetno glasbo poskrbel prikupen duet Uroš in Tjaša. Akusticni koncert je zahte-val kar nekaj zahtevne orga­nizacije, saj je potekal pod strogimi navodili in priporo-cili NIJZ. Clani Turisticnega društva Motnik so se na sam dogodek dobro pripravili in dokazali, da se z dobro orga­nizacijo lahko tudi v zelo ne­gotovih casih izpelje priredi­tev in ljudem pricara prije-ten vecer. Organizatorji se najlepše zahvaljujejo vsem obiskoval­cem, ki so s prostovoljnimi prispevki podprli koncert ter spoštovali vsa potrebna na­vodila. Hvala, ker ste bili del poletnega vecera v Motniku, ki bo vsem gotovo ostal v prijetnem spominu. Zanimivosti Hiša miganja V Mercator centru Kamnik je zaživel prostor za aktivno druženje najmlajših pa tudi starejših. Jasna Paladin Kamnik – Hiša miganja je svoja vrata uradno odprla že v zacetku marca, a jih zaradi epidemije žal tudi hitro za­prla, zato je dejansko zažive-la s septembrom. Gre za približno dvesto kvadratnih metrov velik prostor v prvem nadstropju trgovskega cen­tra, opremljen z naravnimi materiali (tudi s skodlami, kar prinaša pridih Velike planine), v njem pa otroci lahko preživljajo organizira­ne in tematsko obarvane roj­stne dneve, pocitniška varstva in razlicne vadbe. Slednje so primerne tudi za starejše. »V Hiši miganja bodo otroci razvili motoriko, odrasli naredili nekaj za svo­jo dušo ter naši seniorji os-tali vitalni,« pravi lastnik Hiše miganja Matej Šarc in doda, da so se s prijetnim ambientom zares potrudili, zato se že veselijo aktivnosti željnih uporabnikov. Priznanje ob visokem življenjskem jubileju Franc Hribar - Lovro je ob svojem devetindevetdesetem rojstnem dnevu prejel priznanje ob 75. obletnici osvoboditve, ki mu ga je podelila ZZB NOB Slovenije. Emil Grzincic Kamnik – Franc Hribar -Lovro se je rodil 29. sep­tembra 1921 v Kamniku. Bil je aktiven borec v NOB od 27. marca 1942 do 15. maja 1945. Je nosilec partizanske spomenice 1941. Od 22. de­cembra 1945 je bil zaposlen v tovarni Stol kot kadrovski referent. Februarja 1947 se je zaposlil v Lesni industriji Šoštanj kot vodja oddelka proizvodnje. Dne 16. no-vembra 1947 je bil imeno-van v komisijo državne kon­trole LRS v Ljubljani, kjer je deloval tri leta kot pomožni inšpektor. Nato je bil v pod-jetju Remont v Ljubljani po­mocnik direktorja in šef mi-zarske delavnice. Tu je zacel delo s petimi mizarji, po treh letih je dvignil proizvo­dnjo in zaposlil 32 mizarjev. Leta 1953 se je preselil v Ka­mnik, kjer je v kmetijski za­drugi prevzel tri delavce in ustanovil samostojno podje­tje in v osemnajstih letih ustvaril uspešno podjetje s 150 delavci, ki deluje še se­daj pod imenom Menina. Od leta 1970 je v pokoju. Že med delom v podjetjih je bil zelo aktiven v družbeno-po­liticnih organizacijah, še najvec pa v okviru Obcine Kamnik. Bil je tudi dolgole­tni predsednik Obcinskega odbora ZB Kamnik. V letih od 1978 do 1982 je bil dele­gat politicnega odbora in podpredsednik Skupšcine Obcine Kamnik. Za svoje delo je dobil razna priznanja in odlikovanja: partizansko spomenico 1941, medaljo za hrabrost, red za hrabrost in zaslug za narod II. in III. stopnje, red dela z rdeco zastavo, srebrno plaketo Ob­cine Kamnik in še mnogo drugih priznanj, ki jih Lovro hrani doma ali pa na sedežu našega Združenja borcev NOB Kamnik. Pot v Tadam se je tokrat zacela v Vratarnici Kamnik – Park Vratarnice je tokrat gostil predstavo Pot v Tadam. Darja Pirš pa je s »piknikom po domace« in svojo ekipo poskrbela, da ljudje med gledanjem predstave niso bili lacni. Pot v Tadam združuje ustvarjalce, ljubitelje ulicne umetnosti, ki delujejo pod imenom Globus Hystericus. V predstavi spremljamo Anjo Bezlovo, Justina Durela in Alen­ko Marinic (na sliki), ki z nekaj predmeti, obrazno mimiko, jezikom in interakcijo z gledalci ustvarjajo sliko pokrajine, nevarnosti, težavnost nalog, s katerimi se na poti v Tadam srecujejo. Pot v Tadam je metafora za nekaj, kar išcemo vsi. Lahko skrinjo, polno denarja, lahko le boljši dan. Razgibano štiridesetminutno doživetje simpaticne gledališke pustolov-šcine je navdušilo prisotne, izzvalo smeh, željo po sodelo­vanju; še posebno pa so se v igro vživeli najmlajši. A. B. Šport V Železnikih tokrat vec srece Rok Bodlaj in Boštjan Sušnik iz Bodlaj Racing Teama v reliju skupaj tekmujeta že tretje leto, in ceprav je bila vecina tekem letos odpovedanih, se vseeno lahko pohvalita z uspehi. Jasna Paladin Vrhpolje – Ekipo Bodlaj Ra­cing Team z Vrhpolj sestav­ljajo voznik Rok Bodlaj, so-voznik Boštjan Sušnik, teh­nicni vodja Stane Zdovc, glavni mehanik Igor Bodlaj, mehanik Frenk Jug in vrsta drugih tehnicnih podporni­kov (Andrej Koželj, Tomaž Balantic, Tomi Lulik, Miha Kaker, Bojan Strniša, Jure Bodlaj), vsem skupna pa je ljubezen do relija, kot pravi­jo, ene najzanimivejših zvr­sti avto-moto športa. Boštjan Sušnik je v tem športu aktiven že kakšno de­setletje, nekdaj tudi kot voz­ nik, zadnja tri leta pa uspe­šen tekmovalni dvojec sesta­vlja skupaj s triindvajsetlet­nim Rokom Bodlajem. »Udeležujeva se domacih in tujih tekmovanj. Letos sva v t. i. skupini Divizija 1 že sla­vila zmago na reliju v Ku-mrovcu, lani denimo v Za­grebu, kjer je bil Rok celo najmlajši zmagovalec svoje divizije, na državnem prven­stvu sva bila lani cetrta. Le-tos pa je zaradi koronaviru­sa tekmovalna sezona bolj žalostna. Po nacrtih krovne avtomobilisticne zveze bi morali letos za državno pr-venstvo odpeljati šest relijev, a ni šlo vse po nacrtih, ceprav sva imela z zmago v Kumrovcu, kjer sva pometla s konkurenco, res lepo po­potnico za nadaljnje tek-me,« nam pojasni Boštjan in doda, da se ju je z Rokom držalo tudi nekaj smole. Na julijskem reliju v Velenju jima je takoj po startu odpo­vedal selektor na menjalni­ku in ostala sta brez uvrsti­tve. Z nekoliko tesnobe sta tako pricakovala reli, ki so ga minuli konec tedna gosti­li v Železnikih oziroma v Davci in Dražgošah. S to tekmo imata namrec vrsto neporavnanih racunov. »Za-celo se je v sezoni 2017, ko nama je odpovedala poloso­vina in sva ostala brez uvr­stitve. V sezoni 2018 nama je zagodel menjalnik in zo-pet sva ostala brez uvrstitve. Upala sva na boljši izid v se­zoni 2019, ko sva se samo­zavestno podala na start in upala, da tokrat odpeljeva in se koncno uvrstiva na tem zdaj že zakletem Rallyju Že-lezniki, nakar naju je 'pri­zemljila' okvara motorja. Zopet sva ostala brez uvrsti­tve. Kljub vsemu nama tudi letos samozavesti ni manj­kalo. Odlicno sva bila na progi prve hitrostne preiz­kušnje (HP Dražgoše), ko sva prebila prednjo desno gumo. Potem pa sva imela še smolo, ker je bil teren za menjavo neprimeren in sva s tem izgubila osem minut, kar je na tako kratkem reliju preprosto nemogoce nadok­naditi. Ostale preizkušnje sva želela odpeljati kar naj­hitreje in koncno koncati ta nama nesojeni Rally Že-lezniki,« še pove Boštjan Sušnik in zakljuci, da sta prekletstvo koncno prekini-la in preizkušnjo koncala na 13. mestu v skupini. Vaterpolisti aktivni v domacem bazenu Dolga prekinitev tekmovanj v vaterpolu je pri igralcih in trenerjih vodilnih klubov v državnem prvenstvu vzbudila veliko željo po tekmah. Žal so bila prvenstva odpovedana, zato sta se ekipi Calcit vaterpolo in AVK Triglav odlocili odigrati nekaj uradnih prijateljskih tekem v sklopu poletne lige. Dare Homar Kamnik – Clani so odigrali tri tekme, eno mladinci in eno ekipa do 12 let. Na prvi tekmi, kjer sta imeli obe eki-pi veliko spodbudo s tribun, so slavili kranjski vaterpoli­sti z rezultatom 11 : 9. Dru-ga tekma se je igrala na predvecer državnega prazni­ka, kjer je slavila kamniška ekipa z rezultatom 7 : 3 in nekaj manj podpore s strani gledalcev. Vsako poletje izkoristimo domaci bazen Pod skalco, kjer se pripravljamo na novo sezono. Izpeljali smo 27. dan vaterpolistov Slovenije, mali vaterpolo in poletno ligo. Dobro ime si je ustvaril tudi turnir Kam ti ga dam, ki ga organizirata naša vaterpo­lista Martin Stele in Gašper Žurbi. Uspešno smo izpelja­li poletne plavalne tecaje in kar nekaj otrok je prišlo na naše odprte dneve na trenin­gu vaterpola. Žal smo morali odpovedati turnir Dobri Du-pin na Lošinju, kamor bi mogla iti ekipa kadetov. V soboto, 29. avgusta, je v Kamniku potekal že 27. Dan vaterpolistov Slovenije. Gle­de na trenutno situacijo se prireditev žal ni izpeljala kot po navadi, vseeno pa se je odigralo štirinajst tekem. Žal se nam ni moglo pridru­žiti nekaj ekip iz tujine, igralci pa so igrali brez gle­dalcev. Zaradi trenutnih raz-mer prav tako nismo izpelja­li vsakoletnega srecelova in uradnega odprtja Dneva va­terpolistov. Ob 10. uri so s tekmami za-celi najmlajši vaterpolisti U-11 iz Kamnika, Nove Gori­ce, Kranja in Ljubljane. Isto-casno so poletni plavalni te-caj zakljucili naši najmlajši clani kluba. Sledila je pode­litev medalj in simbolicnih nagrad za vse ekipe. Nada-ljevali smo s tekmo med Kranjem in Ljubljano z le­tnikom 2006 ter tekmo ka­detov med Kamnikom in Novo Gorico. Dan vaterpo­listov smo zakljucili s tek-mama mešanih ekip vetera­nov in clanov. Tekme so sodili: Boris Mar-geta, Aleš Komelj, Gašper Žurbi, Blaž Briški, Jaka Mi­koletic, Luka Sokler in Gašper Brišnik. Da smo pri­reditev lahko kvalitetno iz­peljali, gre posebna zahvala staršem in vsem vaterpolis-tom, ki so poleg igre v vodi priskocili na pomoc tudi za zapisnikarsko mizo ter pri postavljanju in pospravlja­nju igrišc. Hvala tudi vsem pokroviteljev Dneva vaterpo­listov, brez katerih bi bila organizacija dogodka mno-go težja. Konec septembra vas vabi-mo, da se nam pridružite na zimskih plavalnih progra­mih, ki bodo potekali v Ci-riusu. Vec informacij najde­te na naši spletni strani. Dekleta zacela z zmago, fantje s porazom Tudi kegljaci smo zaceli novo tekmovalno sezono 2020/21. Jesenski evropski pokali in svetovno prvenstvo so sicer odpovedani, tekme v domacem prvenstvu pa potekajo brez gledalcev in pod strogimi ukrepi. Leon Pirman gala gostje. Med našimi so šle prve na stezo Klara Kop-Kamnik – Zaradi odpoveda-rivec, Noemi Živkovic in nih mednarodnih tekem se Irena Koprivc, povedle s 3 : bomo bolj osredotocili na 0 in za 207 kegljev in tekme domace prvenstvo. Cilji so je bilo konec. Potem je šla jasni – obe prvi ekipi v vrhu na stezo še druga trojica – slovenskega kegljanja. novinka Tia Schatz, ki je po Tekmovalne cilje bodo kegljaci letos usmerili v domace prvenstvo. Tako ženska kot moška ekipA Kegljaškega kluba Calcit Kamnik si sezono želita koncati v vrhu slovenskega kegljanja. Po enournem premoru je sledila še druga tekma, in sicer med domacinom Cal-citom in Gorico iz Nove Go-rice. Vendar so gostje prip­ravili prvovrstno presenece­nje in premagali domaci Calcit s 5 : 3. Gostje so se prikazali kot zelo dobra eki-pa, trdoživa in vztrajna, ter presenetili našo ekipo. Med gosti sta bila najboljša Igor Cosic in Klemen Mahkovic, med našimi pa Kristjan Mi­jatovic in Peter Jantol s 610 podrtimi keglji. Spremembe v vodenju ekip Prihodnji teden prav tako igrata obe ekipi doma – fan-tje v derbiju jesenskega dela z okrepljeno ekipo Triglava iz Kranja, k dekletom pa prav tako pridejo v goste Kranjcanke. Druga in tretja ekipa sta ta teden gostovali, druga je v Kranju premagala domaci Siliko s 7 : 1, tretja pa v Pivki. Prišlo je tudi do malih spre­memb v vodenju ekip; dru-go ekipo sedaj vodi Uroš Poljanšek, tretjo pa Marjan Bele. Druga ženska ekipa je v ne­deljo igrala doma s cerkniškim Brestom v 1. B ligi in izgubila z 2 : 6. Tocko sta v ekipi Calcita II dobili Ljuba Babnik in Nika Pro-gar. Tretja ekipa je bila v Pivki prav tako poražena z 2 : 6, tocke sta dobila Franci Poljanšek in Marjan Golob. Obe ekipi sta prvo tekmo odigrali doma, moški proti Gorici iz Nove Gorice, de­kleta pa z Miklavžem iz Ma-ribora. Prva so šla na stezo dekleta in brez težav prema­ 60 metih zamenjala Teo Re-pnik, Tamara Pevec in Tade­ja Kokalj – in dekleta so s koncnim 7 : 1 in 3287 podr­timi keglji suvereno zmaga-la. Šport Zacenja se državno prvenstvo v odbojki Z današnjo tekmo v Šempetru v Savinjski dolini bodo branilke naslova, odbojkarice Calcita Volleyja, vstopile v jubilejno, trideseto državno prvenstvo v odbojki. Le dan pozneje, v soboto, 19. septembra, pa bo v Kamniku na sporedu tudi že prva domaca tekma, v kateri bodo kamniški odbojkarji gostili Nataša Planko Kamnik – V zacetku sep­tembra je clanom Tria­tlonskega kluba Krško uspe-lo izvesti državno prvenstvo v akvatlonu, imenovano Ak­vatlon Rajhenburg. Po priporocilih NIJZ je bila tekma, ki navadno vkljucuje tekaški, plavalni in ponovno tekaški del, tokrat izvedena le tako, da so tekmovalci najprej plavali in nato tekli. Glede na »sušo«, kar se tice tekmovanj, ki potekajo pod okriljem Triatlonske zveze Slovenije, pa je bilo tekmo­valcev skoraj še enkrat toliko kot lani. Kamnicani so ponovno kro­jili vrhove v vecini kategorij. Clanica Trisporta Tjaša Vrtacic, ki je uspešno za­kljucila prvi letnik študija fizioterapije, je osvojila na­slov absolutne državne prva­kinje, in sicer pred drugou­vršceno Nežo Poga-car (Utrip) in tretjeuvršce-no Simono Dolinar Maj­dic (TK Ribnica). Naslove državnih prvakov po kategorijah so poleg Vrtaciceve osvojili še: Lun Ilar, Miro Kregar (oba TK Trisport), Domen Bo-janc, Neža Pogacar in Neža Turšic (vsi Utrip). Na zmagovalnem odru pa so na drugo oziroma tretjo stopnicko v svojih kategori­jah stopili: Nal Ilar, Zarja Pancur, Manca Maradin, Jan Škrjanc, Jana Levec in Zvezdan Martic (vsi TK Trisport), Marcel Pavlin, Žiga Podgoršek, Mark Man­dic in Neža Mohar Gradi­šek (vsi Utrip). kranjsko Hišo na kolesih Triglav. Miha Štamcar Kamnik – Obe kamniški eki-pi v novo sezono vstopata z visoko postavljenimi cilji, ceprav Gregor Jeroncic, ki bo v letošnji sezoni vodil mocno spremenjeno kam­niško zasedbo, o tem ne želi govoriti. »To je vprašanje, na katero nikoli ne želim odgovarjati. Preprosto zato, ker šport ni matematika. Lahko recem le to, da imamo ekipo, s katero moramo na vsaki tekmi teži-ti k zmagi. Od tega, kako dobro bomo delali na tre­ningih, kako zavzeto bomo igrali na tekmah, bo odvisen tudi naš rezultat. V Trentu in v Cuneu, kjer sem igral, se pred zacetkom treningov ni nikoli govorilo o cilju, vedno le o poti. Vemo pa, da se na poti lahko zgodi mar-sikaj,« je o ciljih svoje ekipe dejal Jeroncic. Seveda ne skriva, da bo pre­novljena kamniška ekipa, v kateri bo prvo ime dolgole­tni slovenski reprezentant Mitja Gasparini, ki je tudi novi kapetan, težila k najviš­jim mestom. Ob Gasparini­ju so novinci še en slovenski reprezentant Jan Klobucar, Timotej Gal Kos, Diko Pu­ric, Martin Kosmina, Rok Jeroncic, Žan Beravs, Miha Plot ter povratnik v ekipo Sašo Štalekar. V pripravljalnem obdobju so Kamnicani osvojili turnir v Kranju. »Še vedno se nekoliko poz­na, da fantje skorajda pol leta niso bili v trenažnem procesu, ampak to ne velja samo za našo ekipo. Najbolj se je to poznalo v prvem delu priprav, ko smo vec po­zornosti namenjali telesni pripravljenosti. Toda tudi tu smo v zadnjem tednu nap-redovali. Za zdaj je šlo vse po nacrtu, normalno pa je, da bomo morali formo stop-njevati. Pridobiti moramo še tisti ritem tekem, ki nas caka, ko bo treba biti od prve do zadnje tocke osredotocen na igro. Ampak to bomo pri­dobili s tekmami med sezo-no,« je z opravljenim delom v pripravljalnem obdobju zadovoljen Jeroncic, ki se ne obremenjuje s tem, da bo Calcit Volley v pokalnem tekmovanju, seveda ce bo do tja prišel, že v polfinalu igral z ACH Volleyjem. »To, da naj bi v že polfinalu pokala Slovenije igrali z ACH Volleyjem, je nepo­membno. Ce bomo želeli osvojiti pokal, bomo morali dobiti vse tekme. V vsakem primeru bodo vse ekipe v pokalno tekmovanje vstopi­le z željo po koncni zmagi.« Kamnicani bodo v letošnji sezoni igrali še v pokalu Challenge, njihov prvi nasprotnik bo v zacetku no-vembra Vardar iz Skopja, caka pa jih še tekmovanje v srednjeevropski ligi. Osvojiti obe domaci lovoriki in se prebiti do lige prvakov V štirih tekmovanjih bodo v letošnji sezoni igrale tudi kamniške odbojkarice, ki jih bo prvic vodil Aljoša Jemec. Tudi Kamnicanke v priprav­ljalnem obdobju niso odi­grale veliko tekem. »V prejšnjih letih smo veliko igrali z italijanskimi klubi, pa tudi z drugimi tujimi, le­tos je bilo to žal zaradi tre­nutnega stanja glede koro­navirusa prakticno nemogo-ce. Na sreco imamo dve enakovredni postavi, tako da se nam manko tekem ne bi smel poznati,« je pred zacet­kom sezone preprican Je­mec. Na papirju bodo Kamni-canke zagotovo mocnejše kot lani. Veliko so pridobile z najbolj ucinkovito igralko lanskoletne srednjeevropske lige Andjelko Radiškovic, najbolj zvenece ime pa bo zagotovo izkušena Martina Guiggi, nekdanja kapetanka italijanske reprezentance. Novinki sta še Naja Boisa in Zala Špoljaric, ki sta lani ig­rali za drugo kamniško eki­po, z mladinkami pa sta osvojili naslov državnih pr-vakinj. »Dejstvo je, da je Calcit Vol­ley klub in ekipa, ki mora že zaradi svojega statusa vedno razmišljati o najvišjih uvrsti­tvah. Vendar imamo dogo­vor, da bomo šli tekmo za tekmo in se na vsako pose-bej pripravljali. Moja filozo­fija je, da nima smisla raz­mišljati o koncnem cilju, bolj pomembno je, da se zberemo za vsako tocko po­sebej, za vsak niz posebej in za vsako tekmo posebej. Kako pomembna je prav vsaka tekma, nam je pokaza-la lanska sezona, ko smo po zmagi v Mariboru prišli do naslova državnih prvakinj,« tudi trener Kamnicank ne želi govoriti o konkretnih ci­ljih v sezoni, v kateri bodo ob državnem naslovu brani­le tudi prvo mesto v srednje­evropski ligi, ce bo do nje prišlo. Seveda se Kamni-canke spogledujejo tudi s pokalno lovoriko, velika že­lja pa je uvrstitev v ligo prva­kinj. Prva ovira bo zagreb­ška Mladost, prva tekma bo na sporedu 23. septembra, povratna pa teden dni po­zneje. »Imamo tudi netekmovalne cilje. Ob nekaj zelo izkuše­nih igralkah imamo tudi del ekipe, ki je še zelo mlad in šele na zacetku svoje odboj­karske poti. Naš cilj je, da te mlajše igralke pridejo na višjo raven. V letošnji sezoni bodo imele lepo priložnost, da se ucijo od starejših ter naredijo še korak, dva nap-rej v svojem razvoju. Lahko smo zadovoljni, da imamo v ekipi kar nekaj igralk, ki so prišle iz naših mlajših kate­gorij. Dobro, nekatere resda svojih prvih korakov niso naredile v Kamniku, so pa zato že nekaj casa pri nas. Pozna se, da že nekaj let dobro delamo z drugo eki­po. Tu je dobre temelje pos­tavil Franci Obolnar, mislim pa, da bo njegovo delo letos odlicno nadaljevala tudi Ka­tarina Vraber. Prednost pred drugimi klubi imamo tudi v tem, da naša druga ekipa igra v 1B ligi,« je pou­daril Jemec, ki je lani, v svo­ji prvi samostojni trenerski sezoni, prav tako vodil dru-go clansko in mladinsko eki­po Calcita Volleyja. Šest zmag gorskih kolesarjev Gorski kolesar Calcita Bike Teama Rok Naglic je zmagovalec dirke slovenskega pokala SloXcup v Ajdovšcini v konkurenci clanov elite v olimpijskem krosu. Kristijan Erjavec Kamnik – Rok Naglic je na koncu za zmago premagal Gregorja Dimica in Italijana Manuela Casasolo, na poti do prvega mesta pa je imel kar nekaj smole. »Od starta smo se vozili skupaj, nato pa sva se z Di-micem odpeljala naprej. Ko­nec prvega kroga sem si pri­vozil nekaj prednosti, a sem imel defekt. Dimic se je od­peljal, jaz pa sem v nasled­njem krogu na istem mestu ponovno imel defekt. Nato sem šel na tempo in ga v predzadnjem krogu ujel. Vi-del sem, da sem mocnejši, in sem se odpeljal naprej, s cimer sem rešil zmago,« je povedal Naglic. Med clani elite je peto mesto zasedel Luka Tavcar, šesto Gregor Krajnc, osmo pa Ti-len Jagodic, ki je osvojil tret­je mesto med mlajšimi cla­ni. Blaž Žle je bil tretji med sta­rejšimi mladinci, premoc je moral priznati reprezen­tancnima kolegoma Teu Pecniku in Jakobu Klemen-cicu. Žle je zaostal 59 se­kund. Za njim se je cez cilj-no crto pripeljal Matic Kra­njec Žagar. Boštjan Hribovšek je bil prvi med veterani 1, Aljoša Mar-tinjaš je koncal kot tretji med veterani 2. Tretji je bil tudi Bojan Kemperl med ve­terani 3. Ana Podpecan je bila druga najhitrejša med veterankami. Med deklicami do 15 let je bil najboljša Maruša Tereza Šerkezi, ki je tekmice ugna-la za en krog. Maks Majnik je slavil med decki do 13 let. V isti starostni kategoriji med deklicami je bila druga Zoja Bolcina Inkret in tretja Ana Inkret. Med dekleti do 11 let je prvo mesto osvojila Tajda Šoštar­ko, tretje Ula Ravnikar Bolcina, Jakob Krapež je bil v U11 tretji. V U9 se je prvega mesta ve­selila Anamarija Kosec. V U7 je na drugem mestu koncal Lenart Hafner. Absolutna državna prvakinja v akvatlonu Tjaša Vrtacic iz TK Trisport je na državnem prvenstvu v akvatlonu pometla s konkurenco. Predprijave do srede, 7. 10. 2020. Prijave na dan tekmovanja niso možne. Informacije: tek@visitkamnik.com ali 051 390 361 ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK, GLAVNI TRG 2, KAMNIK Zanimivosti Policijska kronika Vlom v picerijo Neznani storilec je preko noci skozi okno vlomil v picerijo, iz denarnice odtujil vecjo vsoto gotovine in tako oškodoval lastnika. Sledi zbiranje obvestil in pa kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Intervencija Policisti so v Kamniku posredovali, kjer se je bivši partner neprimerno vedel, vznemirjal in dalj casa zvonil in razbijal po vratih prijaviteljice, ki se je prestrašila in ga ni želela vi-deti. Sledi zbiranje obvestil in placilni nalog za kršitelja po zakonu o javnem redu in miru. Goljufija v trgovini Lidl Gluhonema mlada ženska je v trgovini Lidl pobirala prosto­voljne prispevke za neznano organizacijo za gluhoneme in izigrala in ogoljufala dobrega obcana, ki ni imel pri sebi dru­gega kot bankovec za 100 evrov z namenom, da storilka obdrži 10 evrov, 90 evrov pa mu ob menjavi denarja na bla­gajni vrne, cesar seveda ni storila in je iz trgovine zbežala z omenjenim plenom. Obcane seznanjamo z dogodkom in prosimo, da ne nasedajo takim »prostovoljcem« in naj ob tem nemudoma obvestijo policijo. Tatvina športnih copat iz garderobne omarice V srednji šoli je neznanec iz odklenjene šolske omarice od­tujil cevlje znamke Nike Airforce 1 mid bele barve in tako oškodoval lastnico. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovad­ba na pristojno državno tožilstvo. Prometna nesreca V naselju Bistricica se je zgodila prometna nesreca zaradi neprilagojene hitrosti voznika, ki je najprej trcil v drevo, po nadaljevanju vožnje pa v garažna vrata stanovanjske hiše, kjer je v vozilu zaspal. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je vozil neregistrirano vozilo pod vplivom alkohola in drugih substanc, za katere mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je kršitelj odlocno odklonil. Zaradi vecjega števila kršitev, in sicer kršitve javnega reda in miru, zakona v cestnem pro-metu, zakona o obveznem zavarovanju v prometu, zakona o motornih vozilih, sledi obdolžilni predlog na sodišce v Kamniku. Tatvina vrtne palcice Neznani storilec je iz predprostora prodajalne vrtnega cen­tra Gašperlin odtujil vrtno palcico velikosti 70 cm in s kraja odšel in po vsej verjetnosti doma okrasil svoj vrt. Sledi zbi­ranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno to-žilstvo. Pomoc pri prevozu Policisti so na podlagi zaprosila zdravnika Zdravstvenega doma Kamnik nudili pomoc pri prevozu bolne, agresivne in nepredvidljive osebe v psihiatricno kliniko v Ljubljano, kjer je ostala na zdravljenju. Tatvina kolesa in denarnice Neznanec je izkoristil priložnost in na avtobusni postaji v Kamniku odtujil športno modro kolo in crno jakno z denar­nico. Kolo je bilo nezavarovano in prislonjeno na ograjo. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno dr­žavno tožilstvo. Padec kolesarke v Nevljah V Nevljah je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo prišlo do padca kolesarke, ki se je lahko telesno poškodovala in je bila z reševalnim vozilom Zdravstvenega doma Kamnik od­peljana na urgenco. Sledi zbiranje obvestil in placilni nalog po zakonu v cestnem prometu. Prijava goljufije Obcan si je na podlagi vavcerja rezerviral letovanje v Porto-rožu. V nadaljevanju je bil iz turisticnega podjetja obvešcen, da je njegov bon neveljaven, saj naj bi ga neznanec v njego­vem imenu že izkoristil in užival na njegov racun. Sledi zbi­ranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno to-žilstvo. Tatvina okrasnih cipres Neznanec je v Šmarci izpred salona izvedel tatvino dveh plasticnih korit grafitne barve, v katerih sta bili zasajeni dve cipresi v obliki krogle, in po vsej verjetnosti okrasil svoj do-mek. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Potujoci pevci skozi zgodovino Kamniška etnologinja in prejemnica zlatega obcinskega priznanja Marija Klobcar je predstavila svojo novo knjigo, v kateri se je kot prva pri nas posvetila potujocim pevcem na Slovenskem. Jasna Paladin Mekinje – Clani Društva sv. Jakoba Kamnik so v petek, 11. septembra, v atriju Mekinjskega samostana pripravili zanimiv vecer, ki ga je zaznamovala Marija Klobcar, ki se kot zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU že vec kot dvajset let ukvarja s pe­semskim izrocilom. Predsta­vila je svojo novo knjigo z naslovom Poslušajte štimo mojo – Potujoci pevci na Slovenskem, ki je izšla v zbirki Glasbenonarodopi­snega inštituta Folkloristika. »Knjiga razgrinja zelo po­ membno in doslej slabo znano podrocje slovenske zgodovine. Osvetljuje razlic­ne skupine potujocih pevcev in njihov pomen tako znot-raj slovenskega prostora kot njihovo vlogo pri vpetosti Slovencev v evropsko zgodo-vino. Ta vecer bo zato po­memben ne le zaradi potu­jocih pevcev, ampak pred­vsem zaradi zgodovinskih dejstev, ki pricajo, do kam so segali Slovenci in kje vse so nekdaj živeli,« je bistvo knjige pred zacetkom preda­vanja povzela predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik Marjeta Humar, ki je avtori-co zbranim tudi podrobneje predstavila. Potujoci pevci – poseben strokovni izziv Kot je v predavanju, ki ga je popestrila z besedo, sliko in pesmijo, v uvodu poudarila Marija Klobcar, je pricujoca knjiga nastala znotraj vsega, kar je v zadnjih dveh dese­tletjih delala na inštitutu. »Povsod po Evropi so poz­nali nastope potujocih pev­cev, ki so predvsem ob sej­mih uprizarjali zgodbe s petjem in bili zelo priljublje­ni, saj so na ljudem dosto-pen nacin širili t. i. pe­semske vesti. A v stroki je veljalo, da na Slovenskem potujocih pevcev ni bilo. Ker pa sem se pri svojem delu nenehno soocala z razlicni-mi drobci, ki so nakazovali, da to ne drži, sem se leta 2007 tematike lotila bolj poglobljeno. Virov ni bilo veliko, a se jim je splacalo slediti. Moja pricakovanja so bila ob zacetku dela povsem drugacna, kazalo je namrec, da bom raziskovala novejša obdobja, a so me viri vodili v precej oddaljeni cas in zelo spremenili mojo predstavo o potujocih pevcih. Priz­nam, da je bilo to podrocje v primerjavi z drugimi moji-mi etnološkimi študijami pravo detektivsko delo,« se je slikovito izrazila avtorica in poslušalcem predstavila razlicna zgodovinska obdob­ja – vse od predkršcanskih naprej, kjer so potujoci pev­ci, slovenski jezik in širjenje pesemskega izrocila imeli pomembno vlogo. Poudarila je, da je enega od virov, ki jo je k raziskavi najbolj spod­budil, našla v domacem Ka­mniku. Leta 1928 je Josip Suchy v Spominih Krištofo- Poudarila je, da je enega od virov, ki jo je k raziskavi o potujocih pevcih najbolj spodbudil, našla v domacem Kamniku. Leta 1928 je Josip Suchy v Spominih Krištofovega Pepcka v enem od zapisov opisal nastop pevca moravskega porekla na sejmu v Kamniku. vega Pepcka v enem od zapi­sov opisal nastop pevca mo-ravskega porekla na sejmu v Kamniku. Posebej je opozorila pred­vsem na cas viteštva pri nas, kot eno od pomembnejših ugotovitev pa navedla, da se pesmi nekdaj niso prenašale le med preprostimi in nepi­smenimi, ampak tudi med izobraženimi. »Pregled ustvarjalnosti po­tujocih pevcev na Sloven-skem, ki ga ponuja mono-grafija, razkriva posamezne podobe grajske kulture, utri-pa mestnih ulic in trgov, va­ških žegnanj in življenja v mestnih in predvsem obce­stnih gostilnah, hkrati pa tudi vsakdanje stike potujo-cih obrtnikov, prodajalcev in prosjakov s podeželskim prebivalstvom. Dokazi, da so bili tudi na Slovenskem potujoci pevci, tako spremi­njajo razumevanje ustvarjal­cev oziroma nosilcev ljud­skega izrocila,« je avtorica med drugim zapisala v za­kljucku svoje tristo strani debele knjige. Predstavitev knjige so – tako kot se za tematiko spodobi – popestrili tudi glasbeniki. Za odlicno vzdušje so poskr­beli Ljoba Jence, Domen Marinic in Jani Kovacic. Zanimivosti Lepotice tudi na bosonogi poti V Termah Snovik so gostili finalistke lepotnega tekmovanja Miss Earth Slovenije 2020. V Arboretumu Volcji Potok so po poletnih cvetlicah svojo razstavo v teh dneh dobile tudi okrasne trave. V nekaterih delih parka jih boste opazili kot samostojen okras vrta, spet drugje jim bodo družbo delale trajnice. Razstava trav bo na ogled do 25. oktobra. J. P. Jasna Paladin aktualni problemi, povezani z našim planetom. Terme Snovik – Terme Snovik si že Snovik, ki so uveljavljena ze­vse od ustanovitve prizade-lena destinacija, so tako pos­vajo biti okolju prijazne, tale idealen kraj za srecanje zato so v zacetku septembra finalistk pred zadnjim deja- ponosno gostili tudi udele-njem – novo zmagovalko ženke lepotnega tekmovanja bodo razglasili 21. sep-Miss Zemlje, ki s sloganom tembra,« je povedala Stanka Lepota z dolocenim name-nom velja za enega izmed najbolj priznanih tekmovanj na svetu. Lepoto povezali s skrbjo za okolje »Srecanje tokrat ni bilo cisto Parkelj Rozina iz Term Sno­vik in dodala, da so fina­listkam pripravili prav po­sebno doživetje. Predstavili so jim Kneippovo filozofijo s petimi elementi zdravega nacina življenja, ki so jih dekleta lahko spoznala tudi na lastni koži. V najlep- Foto: arhiv Miss Earth Slovenija Lepotice so se sprehodile tudi po bosonogi poti. Kamniški sudoku obicajno, saj so prioritete tekmovanja skrb za cisto okolje, zašcita narave, ekolo­ške vrednote, nove okolju prijazne energije in pereci šem spominu jim bo verje­tno ostalo Kneippovo boso­nogo doživetje oziroma bosa hoja po tematski poti, ki so jo uredili v okolici term, na kateri so obcutile stik z zem­ljo in razlicnimi drugimi na­ravnimi materiali, se potopi­le v gozdno kopel in se preiz­kusile v štorkljasti hoji, po bosi hoji pa je sledilo še oku­šanje kulinaricnih dobrot, pripravljenih v skladu s Kne­ippovimi priporocili za zdra­vo življenje. Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da Finalistke lepotnega tekmovanja Miss Zemlje v Termah Snovik / Foto: arhiv Miss Earth Slovenija se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. v ZD ( . d Bela @volkuljaBela Težave? Nesreca? Novica me klice. Par korakov pa bom na vrhu. Par korakov kasneje. Puf, pant. Se samo meni zdi ali pa je planina res vsako leto višja, pobocje pa bolj strmo? Nekaj se je moralo zgoditi na planini. Vol... vol... volkulja! Narava nam je napovedala vojno! Kar seješ, to žanješ! Vse je povezano z vsem! Brez vode ni življenja! Okoljske spremembe se nas ticejo vseh! Nic vas ne razumem. Ta abstrakt­na latovšcina mi je nerazumljiva. Mogoce bo množica vznemirjenih turistov, ki dirja proti nama, lahko povedala kaj vec o doticni zadevi. Mene je srna prestrašila. Jaz sem se orlu zameril. Prepelica me je premerila. Mene je la­zar poslinil! Krt me je grdo pogledal! Kuna me je ukanila! Jazbec me je frcnil! Gož me je pogazil! Se nadaljuje. Prireditve Prireditve v septembru in oktobru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v septembru? ter tudi v elektronskem mesec­niku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Torek, 22. septembra, ob 20. uri, Velika dvorana Matija Solce: Biti Don Kihot (komedija) Abonma Kam'na'smeh, obvezna rezervacija termina (do najkasneje zadnjega dneva pred predstavo) in prevzem brezplacnih vstopnic (v casu uradnih ur ali eno uro pred posamezno predstavo) Ponedeljek, 28. septembra, ob 18.30, Velika dvorana Glasbena šola Kamnik: A me slišiš? Vstop prost. Obvezen prevzem brezplacnih vstopnic.   Torek, 29. septembra, ob 20. uri, Velika dvorana Jan Kreuzer: Pušenje v dolini Šentflorjanski (standup komedija) Abonma Kam'na'smeh, obvezna rezervacija termina in prevzem brezplacnih vstopnic Cetrtek, 1. oktobra, ob 18.30, Velika dvorana Društvo Eleja: predstava za otroke Cirkus Abonma Kam'ncek Predstava Cirkus je aktivna zabavna cirkuška predstava z elementi cirkusa, plesa, carovnij in žongliranja. Igrata Gašper in Miha Malek. Po predstavi ne bo otroških delavnic. Obvezna rezervacija termina in prevzem brezplacnih vstopnic. Sreda, 7. oktobra 2020, ob 20. uri, Velika dvorana AGRFT: Žetev in kletev (drama) Maistrov abonma Produkcija magistrskega programa AGRFT Dramska igra Obvezna rezervacija termina in prevzem brezplacnih vstopnic Cetrtek, 8. oktobra, ob 18.30, Velika dvorana Društvo Eleja: predstava za otroke Cirkus Abonma Kam'ncek Predstava Cirkus je aktivna zabavna cirkuška predstava z elementi cirkusa, plesa, carovnij in žongliranja. Igrata Gašper in Miha Malek. Po predstavi ne bo otroških delavnic. Obvezna rezervacija termina in prevzem brezplacnih vstopnic. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Sreda, 23. septembra, ob 17. uri, Mekinjski samostan Kulinaricna prireditev Jesenski shranki Delavnica bo organizirana kot borza znanja, kjer bodo udeleženci spoznali in preizkusili jesenske shranke in imeli priložnost predstavi-ti tudi svoje lastne izkušnje. Delavnico bo izvajala Lili Mahne (Zavod Area Gea). Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev na posameznem dogodku omejeno. Prijave sprejema-mo na katarina.mihelic@samostanmekinje.si ali na 031 392 158 do zapolnitve mest. Cetrtek, 24. septembra, ob 17. uri, Mekinjski samostan Predavanje Spoprijemanje s stresom in tesnobo Na psihoedukativni delavnici bomo spoznavali mehanizme nastanka, oblike pomoci ter preprecitve ponovnega nastanka tesnobe in stresa. Tematske delavnice izvajajo strokovni sodelavci iz Centra za krepitev zdravja, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Cena vstopnice 4 evre. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev na posameznem dogodku omejeno. Obvezna rezervacija vstopnic na info@samostanmekinje.si. Sreda, 30. septembra, ob 17. uri, Mekinjski samostan Delavnica Gibam se – Nordijska hoja Delavnico izvajajo strokovni sodelavci iz Centra za krepitev zdravja, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Cena vstopnice: 4 evre. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev na posameznem dogodku omejeno. Obvezna rezervacija vstopnic na info@samostanmekinje.si. Sreda, 30. septembra, ob 9. uri, Mekinjski samostan Delavnica Demenca – bolezen sodobnega casa Delavnico izvajajo strokovni sodelavci iz Centra za krepitev zdravja, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik. Cena vstopnice: 4 evre. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 je število obiskovalcev na posameznem dogodku omejeno. Obvezna rezervacija vstopnic na info@samostanmekinje.si. MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Cetrtek, 24. septembra, ob 18. uri, grad Zaprice Marija in Andrej Štremfelj: Najina zgodba V okviru projekta Neverjetne gore bosta na muzejskem veceru Marija in Andrej Štremfelj predstavila svojo posebno zgodbo. Letos oktobra bo namrec minilo trideset let, odkar sta ta dva slovenska alpinista kot prvi zakonski par na svetu stopila na Everest, najvišjo goro sveta. O tem pripravljata tudi knjigo. Sreda, 30. septembra, ob 18. uri, Galerija Pogled Katja Bogataj: Ujet v globalnem sistemu Ona & on Fotografska razstava je serija dvaindvajsetih fotografij, ki prikazujejo moško in žensko energijo oziroma ženski in moški nacin bojevanja v globalnem svetu in hkrati ponazarjajo notranji svet in notranji konflikt obeh polov, moške in ženske energije. Cetrtek, 1. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Stane Gabrovec, starosta slovenske arheološke in muzejske stroke Slovesnost, priložnostna razstava in ogled kratkega filma o življenju in delu akademika, profesorja, doktorja arheoloških znanosti, muze­alca, predavatelja, znanstvenika, kamniškega castnega obcana – ob 100. obletnici rojstva. Cetrtek, 8. oktobra, ob 18. uri, grad Zaprice Ddr. Verena Vidrih Perko: Arheologi – žlickarji ali ustvarjalci sodobnega sveta Na muzejskem veceru, posvecenem dnevom evropske kulturne de­dišcine, bo predavateljica osvetlila razvoj arheologije kot stroke in osvetlila njen pomen in mesto v sodobnem svetu. Dotaknila pa se bo tudi zlorab stroke za razlicne politicne, rasisticne in druge namene. ARBORETUM VOLCJI POTOK Petek, 18. septembra, ob 17. uri, Arboretum Volcji Potok Nordijska hoja Pravilni prikaz hoje bo za vas izvedla fizioterapevtka in uciteljica nor-dijske hoje. Bodite primerno obleceni in obuti ter s seboj prinesite palice za hojo. Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Nedelja, 20. septembra, ob 8.30, Arboretum Volcji Potok Ornitološki sprehod Ornitologinja Alenka Bradac bo povedala vec o življenju in navadah ptic, ki jih boste opazili v parku. Priporocamo, da s seboj prinesete daljnogled, da jih boste lahko opazili cim vec. Placa se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplacno. Prijave niso potrebne. Cetrtek, 24. septembra, ob 17. uri, Arboretum Volcji Potok Izgubljena in ohranjena tehniška dedišcina Arboretuma Volcji Potok Dnevom evropske kulturne dedišcine in Tednu kulturne dedišcine se je Arboretum Volcji Potok pridružil s strokovnim vodenjem. Souvano­vo posestvo v Volcjem Potoku je bilo v zacetku 20. stoletja temeljito posodobljeno. Na vodenju po izvornih lokacijah bodo lahko udele­ženci spoznali izvirne rešitve oskrbe z vodo za grašcino in pristavo, pomožne gospodarske objekte, kot so bili ledenica in steklenjaki, ki so funkcionalno ustrezali vrtnarski pridelavi še v prvih desetletjih obstoja Arboretuma Volcji Potok. Placa se vstopnina v park. Vodenje je brezplacno. Zberemo se pri vhodu v park. Obvezna prijava na pri­reditve@arboretum.si. Nedelja, 27. septembra, ob 10. uri, Arboretum Volcji Potok Svetovni dan turizma Svetovni dan turizma bomo obeležili z brezplacnim strokovnim vod­stvom po zbirki lesnatih rastlin. Placa se vstopnina v park. Vodenje je brezplacno. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sobota, 3. oktobra, ob 10. uri, Arboretum Volcji Potok Nordijska hoja Pravilni prikaz hoje bo za vas izvedla fizioterapevtka in uciteljica nor-dijske hoje. Bodite primerno obleceni in obuti ter s seboj prinesite palice za hojo. Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Zbirno mesto za delavnico je na vhodu v park. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. SLOVENIA ECO RESORT Sobota, 19. septembra, ob 19. uri, Slovenia Eco Resort Prifarski muzikanti Zaradi striktnega izvajanja varnostnih priporocil je nakup vstopnice nujen pred dogodkom. Informacije po tel. 030 462 407. Cetrtek, 24. septembra, ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Koncert z Anito Kralj Zaradi striktnega izvajanja varnostnih priporocil je rezervacija nujna. Rezervacije na 030 462 407. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK CENTER Petek, 18. septembra, ob 16. uri, Pod skalo Spomini in zgodbe Kamnicanov – vsakoletno druženje krajanov KS Kamnik center Pridružite se nam na sprehodu skozi preteklost, kakor se je spominja­jo naši sokrajani. Sledi druženje na terasi gostilne Pri cesarju. Zaradi navodil NIJZ bomo veseli predhodnih najav na 040 900 662 (Nuša) ali 040 728 527 (Ivanka). Pohodniški dnevi v Tuhinjski dolini Snovik – Terme Snovik in Turisticno društvo Tuhinjska doli­na ta konec tedna od petka, 18. septembra, do nedelje, 20. septembra, organizirata jesenski Pohodniški vikend v Tu-hinjski dolini. V petek, 18. septembra, ob 20. uri pripravljajo pohod v soju bakel do termalnega izvira, v soboto, 19. sep­tembra, ob 10. uri pohod na Goro sv. Miklavž, v nedeljo ob 7. uri pa še pohod na Menino planino. Vsi pohodi bodo potekali skladno s priporocili in ukrepi Nacionalnega inšti­tuta za javno zdravje. J. P. Zahvale, zanimivosti Kmetje tudi letos na strokovni ekskurziji Clani Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje, med katerimi so tudi kamniški kmetje, so v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in kmetijsko svetovalko Pavlo Pirnat izvedli vsakoletno strokovno ekskurzijo. ZAHVALA Ko pošle so ti moci, zaprla trudne si oci. Ceprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. Svojo življenjsko pot je v 94. letu sklenila naša draga mami, babi, prababi, sestra in teta Marija Bic roj. Rems Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izre-cena sožalja, darovane svece, cvetje in financno pomoc. Zahvaljujemo se g. župniku Luki Demšarju in KPK Ka­mnik za lepo opravljen obred. Posebno pa se zahvaljuje-mo osebju DSO Kamnik, ki je skrbelo zanjo in ji lepšalo zadnje dni življenja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam ob težkih dneh pomagali. Vsi njeni ZAHVALA Bilo veliko tihega je trpljenja, ki olajšala ga je smrt. Tebi dala mir v vecnosti, a nam pustila je praznino s hudo bolecino. V 91. letu se je od nas tiho poslovila draga mama, babica in prababica Antonija Cevkaiz Bistricice Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala za izrecena sožalja, darovane svece, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Prijatelju za lepo opravljen poslovilni obred, Ko­munalnemu podjetju Kamnik, pevcem kvarteta Grm za ganljivo petje in trobentacu. Pogrešali jo bomo, vendar bo ostala v naših srcih in z nami živela še naprej. Vsi njeni ZAHVALA Hodil sem po soncnih tratah, vprašal pticke, kje si ti? Pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni. (ljudska) V vecni pocitek je odšel Ivan Drolc z Laz v Tuhinju (1943–2020) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga bodrili v najtežjih tre­nutkih ter mu pomagali, posebej sosedom, sorodnikom in osebju ZD Kamnik. Darovane svece, cvetje in prispev­ke ob slovesu sprejemamo s hvaležnostjo in dobrim na­menom za njegov poslednji dom. Hvala tudi g. župniku, pevcem in praporšcakom za lep obred na zadnji skupni poti. Dela njegovih pridnih rok bodo ohranjena, v spo­minu pa naj ostanejo tudi številne planinske poti in nje­gova glasba. Vsi domaci September 2020 Francka Toman Kamnik – V oblacnem pone-deljkovem jutru 24. avgusta smo se ob upoštevanju var-nostnih ukrepov in priporo-cil podali proti Dolenjski in Posavju. Najprej smo se us-tavili na kmetiji Kukenber­ger na Gornji Ponikvi pri Trebnjem, kjer nas je poz­dravil mladi prevzemnik Toni. Predstavil nam je kmetijo in predelavo sira. Kar s starega oceta na vnuka so pred desetimi leti prepi­sali kmetijo, s cimer si nje-gov oce ni nikdar belil las, ampak vseskozi pridno po­maga sinu in enakovredno sodeluje pri odlocitvah. Trije do štirje clani štirih genera-cij delajo v složnosti in zau­panju. Imajo še dve zaposle­ni delavki. Na 25 hektarih zemlje redijo dvajset krav rjave pasme kot najboljše za prirejo mleka in dosegajo zelo visoko mlecno kako­vost, kar je tudi njihov glav­ni cilj, saj tako z mlekom kot vsemi mlecnimi izdelki kupcem ponujajo samo nad-standard. Ob krmljenju s senom, brez silaže, s samo nekaj dodanega žita, pride-lajo vedno bolj cenjeno se­neno mleko. Tržijo preko spleta s kakovosti primerno ceno, ceprav je posledicno kupcev zato manj. Njihove izdelke smo na dvorišcu lah­ko tudi pokusili, poleg tega pa dobili še nekaj vec: obcu­tek umirjenosti, obcutek, da je tukaj vse, kot mora biti, k cemur pa seveda pripomo­rejo tisti pravi odnosi v nji­hovi družini. Brez tega ne gre, je poudaril mladi kmet in si zaželel, da bi imel vec casa za svojo družino. To doseci mu je najvecji izziv. Kljub mladosti ima ogrom-no izkušenj in znanja, ki ga je v prijetnem pogovoru sko­zi celo druženje nesebicno delil z nami. Po slabi uri vožnje smo pris­peli na biodinamicno kmeti­jo Cernelic iz Decnega sela pri Articah, ki je ravno pred kratkim postala še posebno prepoznavna, saj je na evrop­skem natecaju Rural Inspi­ration Awards 2020 prejela najvec glasov javnosti in iz-med 71 prijavljenih osvojila prvo mesto v kategoriji »Po­pular vote«, kar se je precej omenjalo v medijih. Gospo­dar Zvone sicer meni, da premalo v smislu celotne zgodbe njihove kmetije, zato jo je nam zelo obširno in ce­lovito predstavil. Z ženo sta se tu leta nazaj naselila z ne­kaj živine in kupila najprej 2,5 hektara zemlje, potem pa jo postopoma dokupovala. Ogledali smo si njegove ra­stlinjake, kompostni pros-tor, preprost odprt hlev, ki trenutno služi za skladišce­nje, ter stroje in razne pripo­mocke za obdelovanje zem­lje, ki je ne orjejo, ampak samo rahljajo zgornjo, rod-no plast. Odlicen okus ter lep videz vse zelenjave in ja-god, ki jih na kmetiji pride-lujejo, dosegajo z uporabo ustreznega komposta, žive vode in s pomocjo raznih bi­odinamicnih in homeopat­skih pripravkov, ki jim po­magajo tudi pri zagotavlja­nju odpornosti rastlin in za­tiranju škodljivcev. Zelo okusne jagode potrjujejo vse njegove trditve o kvaliteti, ki jo nudijo svojim kupcem. Redijo tudi 28 krav s teleti, ki se poleti pasejo po travni­kih, ki jih dokupujejo v raz­licnih okoliških vaseh. Po-stopki obdelovanja zemlje in delovanja raznoraznih stroj­nih pripomockov so vecino-ma na ogled na njihovi sple­tni strani. Na Turisticni kmetiji pri Martinovih v Globocicah pri Krški vasi smo po glas­benem sprejemu domacih sinov imeli najprej kosilo, pripravljeno s pridelanim na domaci kmetiji, ki nam jo je potem predstavil in delno razkazal gospodar Martin. Na 36 hektarov veli­ki kmetiji redijo krave doji­lje, ovce, krškopoljske praši-ce, perutnino, nekaj oslick­ov in kobilo z žrebetom, rujno kapljico pa pridelajo na treh hektarih vinograda. Svojim gostom se trudijo ponuditi cim bolj pester meni, pri njih lahko tudi prenocijo. Trenutno gradijo silos, pripravljajo se na ogrevanje na sekance, od koder bodo potegnili vod za sušilnico sena. Imajo pa še kar nekaj nacrtov za priho­dnost, med drugim zgraditi bazen za goste. Po kosilu smo to prvo pri­ložnost našega druženja v casu korone, ki nam je »od­nesla« predviden obcni zbor v marcu, izkoristili za to, da se zahvalimo svojemu dol­goletnemu predsedniku Ja­nezu Ocepku za vso njegovo požrtvovalnost, trud in od­govornost. Odprta vrata Svetovalne pisarne za starejše Jasna Paladin Kamnik – Zavod Oreli v so-boto, 19. septembra, vabi na tradicionalni dan odprtih vrat Svetovalne pisarne za starejše, ki ima svoje prosto-re na Tomšicevi ulici (v po­kritem delu tržnice). Predstavili bodo projekt Ra-zvoj obcinskega modela za pomoc starejšim v obcini Kamnik ter sistem prosto­voljstva, ki ga razvijajo v za­vodu. Dan odprtih vrat svetovalne pisarne za starejše bo pote­kal v znamenju povezovanja prostovoljcev za namen po­moci starejšim in predstavi­tve aktivnosti Zavoda Oreli ob njihovi desetletnici. Prik­ljucili se bodo tudi vseslo­venski akciji Dan za spre­membe – Dobro za ljudi in planet. Program bo potekal od 9. do 12.ure, ob 10. uri pa bodo pripravili tudi uradni del z obiskom predstavnikov ob­cine. Predstavili bodo tudi skupine za samopomoc, ra­zne delavnice, nove progra-me izobraževanja in druge aktivnosti. Kot pravijo v Zavodu Oreli, se jim lahko pridruži vsak, ki želi v lokalno okolje vnes-ti pozitivne spremembe in si želi sodelovanja in sou-stvarjanja aktivnosti za zdra­vo starost. JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK Križnikovi junaki znova v Motniku Križnikov pravljicni festival Jenkret je biv … je še devetic zapored v Motnik prinesel pravljicne junake, ki so navdušili tako staro kot mlado. Aleš Senožetnik Motnik – Kot številnim dru­gim dogodkom je koronavi­rus zmešal štrene tudi Kri­žnikovemu pravljicnemu festivalu, ki je bil v prejšnjih letih na sporedu že junija, a ga je v svoji deveti izvedbi organizatorjem v zacetku septembra vendarle uspelo 'pricoprati'. Prvi festivalski dogodki so v Kamniku in Motniku pote­kali že avgusta. Breda Podbrežnik Vukmir, direk­torica Knjižnice Franceta Balantica in gonilna sila fe­ko so na svoj racun prišli ljubitelji zgodb vseh genera-cij. Že v dopoldanskem casu so se obiskovalci lahko po pravljicnih stezicah spreho­dili po motniški poti, se us-tavili na postajah in prisluh­dovalsko delavnico z naslo­vom Moc zgodbe, tuja gostja Giovanna Conforto pa pre­davanje o pripovedovanju kot interpretacijskemu orodju v muzejih, nato pa še delavnico z naslovom Zgod­ba je most. Festivalsko najbolj pester dan pa se je prvo septembr­sko soboto odvil v Motniku, Foto: Aleš Senožetnik stivala, je pripravila pripove-nili zgodbam in skrivnostim Castna pokroviteljica dr. Monika Kropej Telban Duo Vroca župa / Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik V motniškem parku stoji tudi spomenik Gašperju Križniku. kraja. Nato so na odprtem odru nastopili pripovedoval­ci Irena Cerar, Rok Kušlan ter Maestro Gorsky in Rose, ki ga sestavljata Goran in Anja Završnik. Popoldne je bilo namenjeno odrasli publiki, ki je prisluh­nila Križnikovim zgodbam iz pred kratkim izdane knji­ge Gašperja Križnika Sveti Coprijan: pravljice, povedke in drugo pripovedno izroci-lo iz Motnika in okolice. Pravljice so interpretirali Duo Vroca župa (Goran Završnik in Rok Kosec), Bo-štjan Napotnik Napo, Katja Preša in Špela Frlic. Z glas­bo je dogodek popestrila Neža Drobnic Bogataj. Posebna pozornost letošnje­ga festivala je bila namenje­na prav izidu obsežne zbir­ke Križnikovih pravljic in pripovedk, ki je izšla v soza­ložbi Knjižnice Franceta Ba­lantica Kamnik in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Castna pokro­viteljica festivala dr. Monika Kropej Telban z Inštituta za slovensko narodopisje, ki je ob Bredi Podbrežnik Vuk­mir uredila zbirko, je ob tem povedala: »Bogato gra­divo ohranja pripovedi 19. stoletja v motniškem govoru in osrednjesavinskem nare-cju in lahko recemo, da je s to knjigo pripovedno izroci-lo osrednje Slovenije koncno uvršceno na zemljevid ne­snovne dedišcine in v med-narodni prostor.« V ospred­je je postavila tudi delo Kri­stine Jamšek, ki je poskrbela za jezikovno podobo knjige v okviru knjižne slovenšci­ne, hkrati pa ohranila Križ­nikov jezik in pravljice v vsej svoji pristnosti. »Marsiko-mu se bodo zdele okorne, robate in neuglajene, cesar pri drugih zbirkah, ki so 'po-likane', nismo vajeni. Kri­žnikove pravljice pa ohra­njajo avtenticno podobo,« je še dodala Monika Kropej Telban. Križnikov festival je znova pritegnil precej obiskovalcev.