Leto XXIV,, št. 104 ESlTSTiT*- Lfubffana, scfcota žu maja 1344_prci» - cena t jprjvnijtTO LiuDitaiu fucamjera oko 5. Telefoc fa- J1-22 M-23. 91*24 imimci jtldtiek: Uut>ifao& Kuccmijeva ca S - leieloo ta. il-23. 31-26 '\Hiruinica i\>w nestoi Uablianska cesta <2 Uh.«, .eno astnpacic a >Kla* o faalijr io N3. Das Oberkommando der Wehrmacht „ibt bekannt: I>ei S>wastopol griffen deutsche Schlaoht-tlieger feindliche Artilieriestellungen an sul verniehteten 26 \Verfrr. In Luftkamp-en vvurden dureh Jiiger ll durch Schiaeht-.Keger 15 tebidiiche Flugzenge abgosohos--f n. Dabe.i zeielinete sich Leutiiant Lambert i-sjciit besonders aus. O-tlic h des rumanisehen Sereth srriffen 1:10 Bolschr-ivisten der. ganzen Tag iiher auf Timaler Front in dleht aufeinanderfolgen-u VVelieTi an. Sie tvnrtien im Zusammcn-v, irken mit deutsehen i;nd rumanisehen iohlachtfliegerverbanden in faarten Kamp-i n abgeseliiagen und verloren dabei stahl-i raehe Panzcr. In der vergangenen Nacht griffen starke •ut.: Churchi lova vlada »pred največjo pu-"lovšvino, v katero je bila kdaj Anglija rnar.ii v svoji zgodovini.« Bevin je brez dvoma dobro premislil pvoie besede. Zato je zelo pomembro, da dsrja ^največjo pustolovščino«, v ka-■ je Churchillova vlada pognala Angli-Te besede dobro označujejo vso xgre-■ politiko angleškega nvn. predsednika, kar je na politični pozornici. To je ista molovska strategija, ki jo je Churchill ■ edioval že v svetovni vojni. Ko so v j; svetovni vojni obstali boji na za-v iirkih, je svetoval Churchill, naj •^netijo nasprotnika ob Dandanelih. in -in avl proslulo pomorsko akcijo proti pčrj«. Anglija je tedaj plačala to Church llovo pustolovščino s približno 30 tisoč padlimi, pri čemer niso vračunane težke angio-francoske izgabe lad j. Navzlic temu je ostal Churchill še vedno zvest svojemu mnenju, cla je vojna igra, »ki se jo igra s smehljajočim se licem« Prav st; vidiki vodijo polit čnega igralca Churchilla tudi v tej novi vojni. 2 brez-primerno brezvestnostjo je ponovno pognal Anglijo v nevarno pustolovščino, k; jo bo morala Anglija, najsi se konča kakorkoii že, plačati z življenjem. Nezadržno propada imperij in Churchill s svojim delom samo še pospešuje ta propad, saj je vprege! Anglijo pred voz severnoameriškega imperijaHzma ter jo vrgel v naročje boljševizmu. Zato bo pognana Anglija v pustolovščino invazije, predvsem zato, ker zahteva tako Moskva. Ker se je Churchill zapisal Moskvi, bo morala Angl ja ponovno kakor pn Galipoliju krvaveti, vendar s tem razločkom, da utegne to privesti do iskr-vavljenja. Dve novi žrtvi Seeret Samca Sto^khoim, 5. maja. Reuter je v sredo iz Philadelphije, kjer zboruje •o mednarodni urad za delo, dve :k: vesti, ki pravita, da je zadela srčna ■ fnptak^ga delegata dr, Ramzija in icega odposlanca Brookmanna, ki sta >a takoj limria. čudno naključje! Se nikdar se ni čulo. bi bila kiima v Philadelphiji tako ne-•iva, da bi ljudje tamkaj številne je ka-c drugod umiiali zaradj srčne kapi, ali s-o b'ie morda debate na kongresu med-■r. -. v era uia.ua tako razburljive? •'oj • vija se druga slutnja, točnejše pro-*c-->-vanje jo nujno potrdi kot zanesljivo, v egiptska in čilska delegacija sta • nret zaradi izkušenj v lastnih deželah veliko skepso gledali na Churchillov in -nseveltov manever, zaradi česar so imeli »dni predstavniki anglosaške politike •io neprijetne težave. Bgipt, ki je kot n rodbine arabskih narodov zaradj brez-■zime zaplembe žitnih zalog za anglo-leriško vojsko na Bližnjem vzhodu pri-1 v velikansko stisko, objokuje danes •tisoče žrtev lakote in kužnih bolezni. -Hk dan vidijo Egipčani razliko med brl-nskimi obljubami in britanskimi dejanji. '>ožei i so obljubili neodvisnost in napre-k. -lanos pa je brez vaake zaščite izro-a londonskim jzžemalcem, kakor bi bila »k črnski rod, Črle pa, ki sc je po dol-upiranju ud 1 vabam washingtonske politik? dobrega sosedstva«, vedno bolj poznava goljufijo doLuskih impcrijali-lov. Najbolj je prizadela prevara pluto-t.'k"n vojnih zločincev delavstvo obeh V tem poloižaju so pe«S'egii po zadnjem jinstvenih okoliščinah smrtno ponesrečil egiptski minister za narodno obrambo Sa-leh paša. Na vsem Bližnjem vzhodu so govorili o sistematskih umorih s strupom, ki jih je kasneje preiskava tudi nedvomno ugotovila. Sedaj je britanska tajna smrt poiskala svoja nove žrtve na ameriškem ozemlju, v Philadelphiji, pravi »Berliner Lokalanzeiger«. kjer ste- se egiptski in čilski delegat drznila upirati posebnim britanskim željam. 24 ur pred smrtjo je. edon izmed vodij britanske delegacije, George Tomlinson, z značilno ostro izjavo branil svojo vlado pred očitkom, da hoče sabotirati konferenco. Dejal je, da zbuja ogorčenje, ako kdo Veliki Britaniji cčita, da otežkoča zbiranje sredstev za potrebe mednarodnega urada za delo. Skrb pluto. kratske Anglije, da je ne bi mogli prisiliti k socialnim privolitvam, ki ji ne ugajajo, je povzročila najhujše protiukrepe. In tak ukrep je tudi smrt teh dveh delegatov, ki je kakor že cesto v zgodovini zanesljivo britanskega izvora. •redstvn, ki na razpolago Churchillu n Roosereltu. K°cr°t Service je spravil nc-r jetna kritika s sveta! V javnosti so objavili s nedolžen* komunike, prav tsko, kakor se jc zgodi'o v prejšnjih primerih bri-■ nskih tajnih umorov. Sej je bilo tako <• tajinstveni smrt: mladega iraškega kra-Ghaeija. ki je postal žrtev »avtomobilske nesieče«, v primeru poljskega emi- • entskega generala Sikcrskega, kjer so ieaiedi letalsko nesrečo, in tucli pii od- tr vi narodnousmerjenih egipt-skDi ge-r tu"ov. ki so jih izločili s pomočjo stru-. S tem se tajinstvena »srčna kap« obeh ..-rtopnikov razjesnjuje kot nov umor So--1 Šenica. Zopet si jo Churchill umazal oke s kn io. da bi lahko nemoteno nada-i—al Fvojo plutokratjko politiko varanja i'1 a v.-"Tih množic, dokler ne bo prišlo do • ■' koTa prebujenja prevaranih. Ur^tuvltve KstiKkesa tiska 3« r5in. 5. maja. Jutranji tisk se bavi z nfn-dno smrtjo obeh delegatov kongresa toko zvanega modn^ro>dnera urada za delo v Philadelphiji, ki naj bi bila po Reuterju irmria »zaradi srčne kapi«. Listi ugotavljajo, da ?ta to brez dvoma dve novi žrtvi S. cret Scrvica. Kakor vedno se tudi tokrat glasi uradni vzrok smrti olx»h žrtev br-tan«ke t"jne službe prav nedolžno in normalno, piše »Deutsche Allgemeine Zei. tungf. Politični razlosd že na prvi pogled kažejo, kake sile stoje v ozadju. Srjj je šlo zq zastopnika dveh drž?v. ki delata težave politiki Roosevelta in Churchilla. Zlasti Egipt je bil že od nekdaj, kakor vs B1'ižnf? no^oH^če Sf^et Servicovih dejanj. Snomnm.io se le na smrt kralja Frčala 1. 1933 v Traku in na tajirstveno ^avtomorbilsko nesrečo« kralja Gb?zija leto prej. večjo pozo-mort je Zbudila smrt egiptskel-;, ko se je potlej pričela borba na področju severno od Neaplja do Oitone. V naslednjih V mesecih so Angloa-meričani navziic svoji silni premoči v četah in vojnem grad vu. predvsem pa navzlic ogromni piemoči v zraku, utegnili napredovati komaj p0 300 metrov na dan kar pomeni, da so v okoli ! 200 dneh napredovali navzlic -'zkrcaiiju pri ' Nettunu in Ana ju zgolj 60 kilometrov. Nemška obrambna zapora od Cassina do Ortone je ves ta čas trdno vzdržala sovražnikove naskoke. Tudj sedaj je pripravljena. da »e v prhodr.jih bojih pomeri z nasprotnikom. Stockhoim, 5. maja. »Stoekholms T duin-gen« poroča iz južne Italije, da je grof Sforza eden izme-d no^lh Badoglijevih ministrom-, izjavil, da je italijanska bodočnost predvsem v rokah inozemskih državn;kov, kajti Badogliievi vojni napori so obsojeni na iz jaiovl jen je zaradi lakote in pete kolone. ki znotraj ogTaža BacJoglijevo Italijo. M^ilci polkovnika Masaloviča aretiram Beograd, 4. maja. Morilci šefa kabineta min. predsednika Nediča, polkovnika Ma-saloviča, so bili aretirani, kakor objavlja srbsko ministrsko predsedništvo. Polkovnika Masaloviča so ubili v Beogradu 8. marca 1. 1944. Morilca sta stotnik bivše jugoslovanske vojske Dragutin Milojevič in poročnik jugoslovanske vojske Miroslav Niko-Irc. Obe. sta priznala zločin. naša upanja za naš obstoj so od- "«-->»»"•.« ■< ■«■ izida teh bojev.« Nadalje podčr- i oskrbovalne kolodvore v severi kar, da morajo biti vse misli in 1 Južno/Vpadno od Iiovlja so fr PnIcr-mv iismpripno «o M»r.in nem ognja našega orožja VJ ia. Ruitnutska sodba o Hutlovlh grožnjah Bukarešta, 5. maja. List »Capitalas se ukvarja z angloamoi lškim izsiljevalnim pritiskom na nevtralce in piše med drugim: Te države izvajajo svoje nevtrainostne obveznosti mnogo bolj korektno kakor Zedi-njene države pred svojim vstopom v vojno. Huil naj se spomni, da so Zedinjene države med svojo nevtralnostjo dobavljale Angliji dokaj mnogovrsten materij al List vprašuje, zakaj so Angloan.eričani podvzeli svojo politično akcijo proti nevtialcem. če so tako gotovi svojih vojaških uspehov, kakor vedno zatrjujejo. Ali nameravajo morda iz-jalovljenje invazije poiuieje opravičevati s trditvijo, da so uevtralci pomagali Nemčiji. Bolgarski tisk o p^lažalc Sofija, 5. maja. Zora*: priobčuje uvodnik pod naslovom 'Odločilni dnevi«, v katerem pravi med d!*ug;m: »Bodoči meseci bodo odločilni za izid te vojne in sploh za zgodovino Evrope. Ni dvoma, da bedo za nas Bolgare t: meseci odločilne važnosti; kajti vsa naša upanja za naš obstoj so odvisna od tava člankar želje vseh Bolgarov usmerjene na bližnje usodne dogodke. »Ni mogoče,« tako končuje članek. * voditi kake vojne z neodločnostjo, z zmedenimi pojmovanji, z dobrodušnostjo ali razprtijo v srcu. i Streli iz Wasfrjsigtoiia i?a «£ffp2r4£č«o fcjnicrenso ženeva, 4. maja. Dočim si CkuichU krčevito prizadeva, d't bi na londonski konferenci zopet zamašil zevajoče razpoke, ki jih kaže angleški Imperj, in še* enkrat združil sile Commomvealtha. ran severnoameriški l'st »Baltimore Sun« pojasnjuje, da je njegovim prizadevanjem povsod tam kjer moti severnoameriški imperializem, postavljena meja. >Ba!t;more Sun* namigava. da imperija! zpru angleškega Comraonw'>a.ltlt& ne sme izključevati sodelovanja z drugimi državami. posebno ne z Zedinjen mi državami. Tako kaže na primer položaj Kanade popo.noma ja.sno. kje tičijo skupaj angleški in ameriški interesi in kako se utegnejo z medsebojno pomočjo in vzajemno podporo povezati. Da bo Kanada na A t lan-t ku varna, morajo povsem naravno obvladovati ta ocean prijateljske pomorske sila, ki morajo imeti na raznih obalah celine, odkoder bi utegnila groziti največja nevarnost s strani sovražnikoVh pomorskih sil, dobra oporišča. Sleherni Američan bo razumel. da velja tc tudi za lastro obrambo Zeainjenih ciržnv. Zato so morale Zedinie-ne države imeti na Atlantiku pr . ateijsko silo, kajt1 tudi Washireton je zamteresiran pri ustanovitvi mogočnega prek ©atlantskega opo»riš6ft. delavci ftrotl bof|ševi$k.'m zU^nont Berlin, 4. maja. Zaradi ogromnih zločinov, ki so jih boljševiki povzročili v vseh kiajih, ki so prišli pod njihovo oblast, se je polastilo vseh v Nemčiji živečih vzhodnih delavcev veliko ogorčenje. Vzhodni delavci neke velike berlinske tovarne so v resoluciji izjavili, da smatra Stalin vse pripadnike vzhodnih narodov, če so živeli pod tujo oblastjo za smrtne sovražnike ne glede na njihovo osebno stališče napram bolšjevizmu. Zato n\ za vse te doi?vce, ki so izšli iz vzhodnih narodov, cikake poti več nazaj. Vse vzhodne delavce veže ?.i prežema želja, da še povečajo svojo storitev in tako dobavijo vojakom na bojišču. med katerimi je tudi mnogo prosto, volj cev iz vzhodnih narodov, čim več orožja. Na ta način hočejo pomagati, da bodo kaznovani sovjetski zločini. Letala za cerkveni denar ženeva, 5. maja. Komu .-^stični Ust >Li-bertč v Alž i'u proslavlja s svelohlinsk mi besedami moskovske duhovnike, ki so Stalinu izročili mil.jon rubljev, nabranega v cerkvah, da bi z njimi gradil letala. L'ist pravi, da so to »zbirko« izvedli pravcslavn: svečeniki brez razlike hierarhičnega položaja in sicer »na visoko pobude patriarha samega«. Stalin je patr jarhif kakor tudi »vsem nadškofom in arhimardritom izrazil svojo teplo zahvalo.« V zvezi s tem se mora poudar;ti. da nimajo duhovniki v Sovjetski z\>ezi n;kakih dohodkov, temveč žive od sKromnih darov redkih obiskovalcev cerkva. Ako so pri teh res skromnih sredstvih dali milijon rubljev, potem za vzdrževanje duhovnikov in cerkva najbrže n' mnogo ostalo. Sicer pa je najbrže list »Liberte* v svojem verskem navdušenju popolnoma porabil, da je sovjetska industrija v izkl utni ■aržaviri last in da za svojo proizvodnjo ne rabi ta*.h darov. (Milijon rifbljev je enak vredno«t» milijona l!r.) Zahrbtnost kemunistov v severni Afcriki ženeva, 4. maja. 'Dve maa?ebojno ljubosumni in izmikajoči se ideologiji, namreč degolstična ;n komunistična, obvladujeta Aižir,« p še anglešla tedrul; »Tablet« Politična smer komunistov je povsod eaa-ka m jasno razpoznavna. S-cj lah.ko opazujemo komun stično politiko z njenim1 ix>tuhnjeno3tmi in zahibtnostmi tako v južni Italiji kakor v severni Afriki. To je stara ;deja ljudske fronte, io jo poizkušajo uresničiti komunisti. Takoj po prihodu To-gliattija v Neapelj so pričeli po moskovskih navodlih zantevati viauo, v kateri naj bodo zastopane vse stranke, ter sklepati v vseh točkah sporazume. S sestavo nove vlade so imeli uspeh. Hkrati ao francoski komunisti v severni Afriki zamenjali svojo prejšnjo nepotrpežljivost z prikazovanjem dobre volje napram vsem. Celo k de Gaullo-vemu odboru so pristop li. Kar pa v širokih krogih imenujejo »razširjenje otmove« De Gaullcvega odbora, je mnogo prej po-jemanje te oanove. kajti s tem so zgolj dosegli, da sta stopila v odbor dva komunista in Se bolj potisnila v ozadje vpliv, kj je prihajal od Girauda m njegovih pristašev. Nov! savjetskl napadi ob Scretu so bili v hudih bcph sfiblti Krajevni sirvražmkovi napadi pri X.cvlju so se rrosSi — V Italiji nobenih večjih bejev Fiihrerjev glavni stan, 5. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pri Se va^tn polju so napadli nemški bojni letalci sovražnikove topniške postojanke in uničili Hi metalcev graoat. V letalskih bojih »o se» treliii iiivci 14, bojui letalui pa 15 sovražnikovih letal. Pri tem se je ponovno (►di; koval poročnik Lambert. Vzhodno od ruiauie v »trnje- i nja našega oi-ožja izjalovili močni j sovjetski krajev ni napadi, ki s<» jih podpirali bojni letalci. Sovraftnlk je >i>.el ia posebno velike krvne Izgube. V It::liji razen živahnega, obojestranskega izvidniSkega in naskalcovalnega delovanja nI bilo nobc;dli večjlli bojev. V pretekli noči je vrgol slabSi sovražnikov bc-~>hni;"ki odd^lok rn?Wln^ in bombe na mestno ozetidje B*.:?limr>e5te. Bi-au-nilv^ so sostreLIi S ti.i napadajoča letala. Pri poletih severnoameriških jat nad zasedenimi zapadnimi ozemlji ter nad seve»-noTapadno Nemčijo smo včeifi rbilJ 11 1«*-tal. Posamezna brW:«iska ietaia «» v pretekli noči metala bontbe na koinsko in manheimsko področje. Fu^nunsko vdjao f?or2cS£o BakareSta, 5. maja.. Rumu isko vojno poročilo z dne 4. maja se glasi: Na sevastopoljskem pr®dmost1u, v Bt-sarabi.li in severno oi Jaslja »no odbili kinjevne napade nasprotirk?.. Ckl-rjniška sev«mo cd Targu Fru- tnosa. so z vso silov^ostjo nadaljuje. Z žilavim odporom 2tev|n mi p^ctmapsdi so branilci preprečili vse sovražnikove paiz-truRc. da b: nrebil pret^' jug1!. Imel je vel k® jjseube. Uničili j»»»:o 95 ^cvražnlkovih okiopnikr»v izmed katerih jih je 31 nemško-romunsko letalstvo. V noči np 4. m?j je ^-igl^ameriško letalstvo pcmbard ralo prestolnico m Gm*--giu ter jc povzročilo škodo in žrtve. Sestrelili srrc ve? ?ovr?ži^Ttovih letal. Helsinki, 5. maja. Finsko vojno poročilo ne javlja z bojišč nič posebnega. Težki eferasEtei beli si r^u^cem Scrsta R^rUn, 5. maja Ob rumun-"i"em Seretu so se bcTbe nadabevae 5. maja z ne*rman šano silovitostjo Kakor že čc>to v velikih obrambnih bo-i'h na vzhodnem bojišču tujačcn;i {•^poprrlniti v; zc1: v *voi:h vnst. akc«'?'- nih divizijah, nakar bo šeie bhko svoje, sedaj v neredu se nahn'aiočc o.Tdt!k> zopet st:n;l v napadalne kline. Br^i?cv"kf se prenehal1 n3p.u$*ti ssapadnr od reke Sere ta 'n sa zate> ojačili svoje po/izkusc preboja ofe vzhcdrem bre^u. Ta močnejši koncentracija na še ožjem PTf^=loru u^iva z manjšim razširjenjem naR*df'ncga ppsu nruti vzhodu kr:tjf nre-d bnčnim: pr< vražnikovi množestveni napadi so se krvavo zr jšii: V obeh nrvih dneh biti:e <«vemo«9pad-no od .lasija so irsfubiH boljševiki poleg ti spodnjem Seretu le podrejenega pomena.. Fred Scvastopn'jem in nb spodnjem Dnjo^tru ie l/vril sovražnik nekaj krajevnih spopadov. Med Karisat: in zgornjim Diijč&trom so madžarske čete ki odbile ne- V-*] se/vražnikovih protis«.inkov. zavzele ni"kaj kra.iev m višin ter s tem bistveno zbc»ijša'e svx'p p<*'052pke Južno/ara:ino od Lucku » OikJclk' SS napadli in razbili ir Turji V srednjem in severnem odseku v/h< -tlncifa bojišča še »edno tr- je* mlmor, ki je pov/ročiio izredno ve-Iko blato. Žrtve terorističnega letalskega sapama Pariz. 5. maja. Izpod razvalin obeh osel.-nih vlakov, lci so ju pred 3 dnevi bombardirali angloameriški letalci v okraju Nord, so dot lej izkopali 83 mrtvih. 200 oseb so prepeljali v bolnišnice. Obstoja bojazen, da ne bo mogoč"1 nikoli ugotoviti točnega števila žrtev, ker je mnogo potnikov zgorelo. Angtsži pr*znava?o zrgii^j pcdmorsKce Stcckholni. 5. maja. Kairor javlja Reu-ter, je britanska admiral i teta objavila, da nI o britanski podmornici >Stonchcnge t nikak.ii poročil in da jo je treba smatrati kot izgubljeno. Fižlt^es^eve Sest&tke Moralni posnen vsgelm Ftthrerjev glavni stan, i. maji POhrer • ZlllISfCS pOIHOCf je predsedniku narodne kitajske vlade j Vangčfngveju poslal za njegov rojetni dan prisrčno brzojavno čestitko. Nanldng, 5. maja. Državni predsednik Vangčingvej je z zahvalno brzojavko odgovoril na brzojavne čestitke Adolfa Hitlerja o priliki svojega rojstnega dne. Vangčingvej izrp.ži v svoji brzojavki odkrite želje za Fuhrerjev osebni blagor ter za evetoco bodočnost Velikonemškega Re cha. Tokio, 5. maja. Predsednik narodne Kitajske Vangčingvej. ki se mudi v Japonski, f>e z vsakim dnem bolje počuti. Kakor je bilo že javljeno, fcoluje Vangčinsrvej na vnetju hrbtnega mozga, zaradi Cesar se je moral 4. marca podvreči operaciji, ki so jo izvrš li japonski špecialisti, Seutsrfeva laž o japonskem dipl:matu Strckholm, 5. maja. Sovražnikova poročevalska služba je javila 1. maja, da je v Stockholmu biv: _;oči japonski profesor Sakhnu-a, li je bji do L 1?!3 japon^'rt poslanik v Berlinu, prestopil k zaveznikom. Pe> Reuterju je Sakimura izdavil, da os voine ne moie dobiti. Zato je d 1 ?»voj3 podobno znanje na razpolago zaveznikom. Ta lažni manever se je lahko vzdržal le dva dneva, ker se je profesor Sakimura pojavil 3. maja v spremstvu zastopnika agencije i-Doniei« in zastopuika stcckholni-skoga japonskega posleništva v uradu DNB-ja v Stockholmu, kjer je glede na potverjene angloaiaeriške vesti podal naslednjo izjavo: ^Namenoma hočejo izrabiti moje osebne zaciove v politične svrhs in siccr prav v tie-nutku, ko se zaostruje vprašanje invazije. rteuterjevo vest moramo smatrati kot del živčne vojne proti osnim silam in kot del stremljenja, da bi zabili političen klin med Nemčijo in Japonsko. Vest spacLi v poglavje nesmiselne taktike ter hoče odvrniti pozornost cd brezupnosti anglc. aincnške strategije ter od dolgotrajnih priprav za invazijo. Kot akademik nimam na švedskem p;av ničesar opraviti s političnim življenjem in sem hvaležen, da tu lahko nadaljujem svoje znanstveno delo. V Nemčiji in na Japonskem se zaradi vedno večje notranje strnjen>sti Reuterje-vemu bluffu lahko le smejejo. Ako že hočejo izkoristiti moje osebne razmere za agitacijo, sem kot zastopnik mlede japonske generacije dolžan, da javno povem tole: V mladi japonski generaciji gori strastna volja za osvoboditev zatiranih Azijcev izpod dolgoletnega izkoriščanja anglosmcriakega imperijalizma. V zavesti svoje zgodovinske naloge se bo japonska mladina z veseljem in navdušujem borila do zadnjega moža.« Naročite se na romane Dobre knjige! Obračun Zimske nomeit, ki je bil v listih objavljen le v velikih obris*K — saj bi objava podrobnih postavk 7.ahtevala preveč iMrostora, — je poki?zal iwest v p»ini mer? spozn»lq v^^nost ri^menite. zamisli «osp. prezidenta, ki fe tisoč«^ našega delivnega ljudst'*a prine^;fa znatno pomoč v stiski pretekle rime. V pičlih ]>etih nvesef-fh bilo obranih preko 12 milijonrrv Ur, ■ -T. V-mo pri- spevkov v blagu, ki dosegajo / . so vsoto in so d*nes do neke mere še bolj dobrodošli nego darovi v gotovini. Ta radostni odzivr ne ^«no imovitejših krogov, mamf vse javnosti, je ponovno potr-vre« Ljubljane, da tonlo oeti z našim l.h»«i-ctvom in da je vedne pripravijcn» prisko-č.tj na ponfMtf" onemu, ki je brcr lastne krivde »brclol v n«?rt»o. Hi. rova!'*', zavodi, tvrdke In posanifrirKi imajo priietno ravest. ds so se vsaj malo oddolžili ljudstvu v njegovi vel j kj potrebi. S svojimi prisjjevki so doksasali zavest svoje pripadnosti in povezaresti « narodom. To dejstvo lahko navdaja s ponosom vso ftivnost", saj je dokaz, da je r»aša narodna skupnost čvrst« ntemeliena v du-Sah rn srcih Slovencev, tako dn zna pre-mostrti ra/Jike in nasprotstva med mestom in deželo ter sploh med sloji in stanovi. Pri tej priliki je treba poudariti, da je odlična organizacija Zimske pomoči sr>rnove. Temu spomanjii se ne more zpmmt? mhrf. Zbirka sama je dokazala, da .je to spoznanje prodrlo v najširše sloje našega naroda, vprav to dejstvo pa nam jamči, da bomo ob složni vzajemnost; 'sUiko uspešno gradilj svoj doin v novi Evropi. čanskajgfsova pogajanja s komunisti Bera, 5. maja. V kitajski prestolnici so se pričela pogajanja med predsednikom Cangkajškom io zastopniki komunistov. Obenem je poslal čangkajšek svojega zastopnika v sevemozapa^no Kitajsko, da se tam pogaja s komunističnim poglavarjem Lin Tso Ha rtom. Poročali srno že o komunističnih porazih v Ribmici in njeni okolici, med drugim o zavzetju ortneškega gradu in o velikih komunistčnih izgubah pri 21ebiču ob ponesrečenem napadu na transportno kolono, ki je 26. aprila vozila iz Ljubljane v Ribnico in Kočevje. V bližini OrlnelM so se komunisti močno utrdili, ker so od tam skušali obvladati cesto Ljubljana— Kočevje. Zato so se lahko komunisti trdovratno upirali, ko so domobranci 23. aprila zjutraj napadli giad. Borba je trajala več ur, vendar pa domobranci niso popustili in so popoldne zavzeli prve bunkarje. Ko so na ta način preb'li komunistično obrambno črto, so komunisti izpraznjevaii bunkar za bun. karjem in se še pred nočjo popolnoma umaknili iz gradu. Poleg orožja, municije in hrane je obležalo na bojišču tudi 18 mrtv h komunistov Se hujše so bile komunistične izgube tri dni kasneje pri Žlebiču. ko so napadli omenjeno kolono. Tam je mrtvih obležalo 42 komunistov, 37 pa je bilo ujetih. Ostali so se umaknili i proti Sodražici in Loškemu potoku ter odvedli s seboj tudi ranjence. Pač pa so morali domobrancem pustiti precej orožja in munioije. V sredo, dne 3. t. m. so napravili domobranci »z Velikih Lašč daljši patruljni obhod. Sli so preko vse dobrepoljske doline in preko gcszdov tja do Korinja. V Kcrinju je bila namreč šola. v kateri so komunisti vežbaii najmlajše pripadnike svojih tolovajskih oddelkov. Domobranci m » <«4 j, Berlin, 5. maja- »Danes, ko se dviga nad Evropo cgiomna nevarnost, obstoja ie ena sama sila, ki je sposobna, da zadrži .a stre naval židovskega boljševizma. Nemčija vodi že od časov mongolskih, huaskih Ui turških vpadov ..uiro vojg- j • ■ čast pravega človeštva.« S temi ugotovitvam: pričenja »Berliner Borsenzenang« uvodnik, v katerem se bavi z nujnostjo te vojne. List opozarja, da so v Moskvi že po 1. 1933 s-Uenili vojno proti Nemčiji. To jasno cokazujejo nagli skoki sovjetskifc vo-iaških izdatkov, ki so znašali 1. 1931 še 1-6 milijarde rabljev, i- 1935 že 6.5 milijarde in 1. 1936 celo 14.3 milijarde, dokler niso končno 1. 1937 narasli na 20.1 mikjarde rubijev. Predvsem je bila na prvem mestu motor zaci-a. kajti dočim je 1. 1933 prišlo na posc.7' eznega sovjetskega vojaka 2.3 konjske sile, jih je bilo 1. 1939 že 13. List nato nad?."ju,e: »Kot trer.iitek izbruha bolj-šev;ške vojne je bilo določeno 1. 1941, kar je Stalin kasneje sam priznal. Vsi se dobro spominjamo, kako je uspelo boljševizmu, da si je prsobil ugodne izhodiščne po- so prišli tako hitro v vas, da so popolnoma iznenadilii stražo, ki se je nato predala. Učenci šol so se prav takrat ve-žbali na njivah. Ko so opazdi domobrance, so se v vsej naglici razbežah. Kljub temu jih je bilo 37 ujet h. povrh pa so domobranci našli še velik plen in d o-b jI i v roke tudi vse pripomočke za komunistično »vojaško šolo« Velikolaški domobranci so v dveh dneh ujeli skupaj 61 komunistov, med njimi dve žensld. Isti dan so domobranci iz Ribnic? na patruljnem obhodu prišli v Struge, kiiev sti jim padla v roke dva tamošnja vodi!ni komunista, ki sta po sodbi ljudstva odgovorna za večino umorov in ropov v ta-mošnji okolici. Patruljni oddelki novomeške domobranske posadke so pri svojih očiščeval: nih obhodih v preteklem tednu porazih in razbili številne komunistične skupine. Pri teh spopadih je padi© 250 komunistov. Zelo velik je plen na orožju m drugem materi j alu. Dne 30. aprila so komunisti z ve;l>ko premočjo napadli domobransko postojanko v Št. Jerneju. Razvila se je ostra borba ki je trajala skoro dve un. nakar so domobranci napravili izpad 'n pognan komuniste nazaj na Gorjance. Padlo je sedem komunistov ® ena komunistKa. Med njimi je tudi »operativni of cir« Anton Rugelj. Domobranci so zaplenil: v&c orožja in municije. V zgodnjih jutranjih urah je bil ves teren daleč naokoli očiščen. stojanke z vojno proti Finski, zasedbo baltskih držav, Besarabije in severne Bukovi-ne, da ne pozabimo na varljivo ponudbo vo-iaške pomoči Jugoslaviji tik pred Simovi-čevim Uporom. Nadaljnje namere glede Bolgarije in Dardanel so nam znane iz vprašanj Molotova Fuhrerju. Z vojaško oborožitvijo, kakor je preje še nikdar ni imela nobena država, in s politično tajno zvezo z Anglijo, sklenjeno ieto dni po zaključku nemško-ruske nonapadalne pogodbe, je bila Sovjetska zveza pripravljena za napad na Evropo, ko je Fiihrer preprečil te grozne grožnje ter z nemško vojsko udaril v sovjetski pohod«. Potek voine na vzhodu je dokazal, tako zaključuje "»Berliner Borsenzeitung«, kako potreben je bil nemški boj ne le za lastno življenje Nemčije, temveč tudi za življenje kulturnih narodov. Temu organiziranemu človeškemu siaboumju, ki mu najdemo primero le še v angloarneriškem letalskem terorju, lahko odgovore Nemci le z eno samo stvarjo, namreč z »bojem do končno-veijavnega uničenja«:. Tokio, 4. maja. Vojni dopisnik »Domeja« poroča z indijsko-burmanske meje: Po osvojitvi Paletve so japonske čete pri zasledovanju bežečega nasprotnika zasedle Daietme in čistijo sedaj to zasedeno ozemlje. Japonske čete so 30. aprila z zasedbo neke višine severno od Pa*ela, ki obvladuje cesto proti Inphalu, zapečatile usodo preostalih oddelkov nasprotnika, ki se sedaj v gorovju obupno branijo. Po zavzetju te strateško važne točke so Japonci zavzeli Rangol. V nadaljnjem po-teKu svojih neprestanih napadov s severa pruti gioboko razčlenjenim sovražnikovim postojankam pri Paieiu so Japonca preprečili sovražnikovo protiofenzivo in ogražajo sedaj nasprotnikove poti za umik. Sovražni oddelki v moči 3000 mož so poizkušali vzhodno od Palela uiti japonski obkolitvi. Ob zori dne 1. maja je poizkušalo več oddelkov pod zaščito oklopnikov zadnji obupni poizkus prodora, japonske baterije pa so z močnim zapornim ognjem preprečile sovražnikov napad. J&iiaSka mmzt admirala Koge Tokio, 5. maja. V izpolnjevanju svojih vojaška dolžnosti je našel v prvi bojni črti junaško smrt admiral Koga, vrhovni poveljnik združene japonske vojne mornarice. Za njegovega naslednika je bil imenovan admiral Soemu Tojoda. Japonska mornarica in z njo ves narod objokujeta izgubo svojega vrhovnega mornariškega poveljnika, ki je po velikem admiralu Jamamoti lahko le . eno leto služil na tem odgovornem mestu svojemu cesarju in deželi. Objava, ki jo je japonski glavni stan izdal v petek ob 15. po japonskem času, pravi: »Admiral Mineiči Koga, vrhovni poveljnik združene mornarice, je umrl letos marca, ko je vodil na bojišču z nekega letala vojaške operacije. Za njegovega naslednika je bil imenovan admiral Soemu Tojoda, ki je že prevzel poveljstvo nad združenim foro-dovjem. Admirala Tojodo je v poveljstvu mornariške postaje Jokosuka nadomestil admiral Zenge Hošida.« Zastopnik mornarice je izjavil, da je cesar pokojnega admirala Kogo naknadno imenoval za velikega admirala in mu istočasno podelil red Zlatega zmaja prve stopnje. V eimgkingu zavračajo & cgls asises? Iške očitke šanghaj, 4. maja. Namestnik zunanjega ministra čungkinške vlade Wu je v sredo na tiskovni konferenci zavrnil angloame-riške očitke, da doprinaša čungking premajhen delež v borbi proti Japonski. Izjavil je, da lahko z isto pravico Cungking kritizira angloameriško bojevanje. Wu je opomnil na Peail Harbour in na iz-guibo Filipinov, Singapaira, Burme in za-tvoritev burmanske ceste. Po Pearl Har-bouru, ko so se bili Angloameričani prepričali o ogromni udarni moči Japonske, niso našli dovolj besed, da bi hvalili Cungking zaradi njegovega odpora napram Japoncem, danes pa nenadno govore o nezadostnem doprinosu. »Ta kritika ima svoje izhodišče v slabih angloameriških izgledih«, je izjavil Wu. Stockhojm, 5. maja. K nameravanemu potovanju severnoameriškega predsednika Wallaceja v Cunkging piše »Time«, da je potrebno zastaviti vprašanje, ali bo Walla-ce v čunkgingu kaj prida prisrčno spre- il na indijski ml v Sloveniji pa piše v eni zadnjih številk o Francetu Rozmanu »Stanetu«, vrhovnem komandantu komunističnih odredov Slovenije. Odkrito priznava, da je Rozman pravi komunist, ki se je že kot mlad delavec priključil v Španiji rdečini ter tam končal »of eir ko šolo«. Postal je celo komandant nekega rdečega bataljona in je bil imenovan za kapetana komunistične vojske. Njegovo »odlično taktično sposobnost« so poznali ne le vsi Slovenci, čiani komunistične legije v Španiji, temveč tudi Španci in »borci ostalih narodnosti«, to je ostali internacionalci in brezdomovine. kakršen je tud sam »tovariš Stane«. Potepal se je po vtsem svetu, ni mu bilo mar nikoli svoje domovine, toda ko se je izšolal v tujini, je prišel, da zvrne nanjo vse gorje komunistične revolucije. Na drusri strani pa je spesnil neki Cvetko Zagonski pesmico na čast temu internacionalen Vsaka kitica se konča z besedama »-tovariš Stane«. Poleg je natisnjena himna Sovjetske zveze, ki jo je prevedel Mile Klopčič. Druga kitica se končuje: »Zvestobo do ljudstva učil nas je Stalin, za delo navdušil sovjetski je rod«. Naj bi sri vtisnil v svoje »panslavistične« možgane te besede vsak tisti pametnjakovič, ki hoče t>o sili narediti jz štirih črk SSSR nekako slovansko državo Rusijo. Internacionalni komunisti so šli tako daleč, da za r.je ni? obstoja nikafc ruski narod temveč le »sovjetski rod«. Na čsirti strani je »zadnji! poziv« vsem moškim, sposobnim za orožja, da se javijo v NOV in POJ.»literat« Ignac Kopri-vec pa p'še o velikih in gorcetannih »zmagah« komunističnih tolp. Piše o likvidirano«. taikih »belogardisti čnih« in nemških postojankah, ki jih snloh ni in jh nikdar ni bilo. Spodai je ukaz o tolovajskem pozdravu s puško in brez puške. Pri slednjem je predpisano salutiranje s pestjo ob sencu, torej izrazito komunističen pozdrav. Na naslednji strani oa piše to glasilo po poročilih boljševiške »Pravde« o ka-tinski zadušnpci. Prav cinično in nesramno poroča člančič, kako so se zbrali k maši zadušnici sovjeti v družbi pripadnikov »Poljske divizije« v SSSR. Točijo krokodilje solze, tako da človeka popade bes spričo tako velike hinavščine, ki so jo zmožni ti internacionalni izkoreninjen-cL Vsak Slovenec pa ne bo niti trenutka podvomil, da je bila komunistična GPU tista, ki je pobila toliko poljskih ofier-jev, saj imamo že dovolj domačih zgledov. Imamo Krimsko jamo, Kočevje. Mo-zelj in še brezštevilne kraje, ki bodo našim potomcem govorile o bestialnem komunizmu, kakor govore pripovedke o nekdanjih grozovitostih Turkov. —ko Kratke vesti z vsega sveta Berlin, 5. maja. V Nemčiji zaposleni delavci z vzhoda bodo kmalu dobili nove značke v svojih narodnih barvah. Označeni bodo po svojem poreklu posebej Rusi, Ukrajinci in Belorusi. Amsterdam, 5. maja. Britanska poročevalska služba javlja, da je ameriški vojni minister Stimson izjavil v četrtek na tiskovni konferenci, da so znašale ameriške izgube na vseh bojiščih do 30. aprila letos 158.302 moža. Amsterdam, 5. maja. Britanska poročevalska služba javlja, da se je podtajnik Stettinius v četrtek vrnil v Washington s svojega obiska v Londonu. ženeva, 4. maja. V Zedinje:h državah bivajoči Britanci, vključno diplomati in ostali vladni uradniki, se ne bodo smeli vračati na kratkotrajne obiske v Angl;jo, razen, ako bo njihovo potovanje zaradi državnih interesov nujno potrebno. Britanska poročevalska služba, ki je objavila te nove omejitve, dodaja, da ta ukrep ojačuje nad zorstvo nad potniškim prometom iz Velike Britanije, ki je bilo kot varnostni ukrep uvedeno 24. aprila. Nova uredba se nanaša na vse v inozemstvu nahajajoče se Britance in bo v veljavi do nadaljnje objave Budimpešta., 4. maja. Budim peStansk radio je objavil, da bodo v Budimpešti in ostalih večjih mestih pričeli preseljevat! žide v posebne židovske mestne dele. Preselitev bo v kratkem izvedena. Iizb«>na, 4. maja. Tajnik tukajšnjega madžarskega poslaništva je v torek uradno prevzel posle opravnika poslov madžarske vlade, ker je dosedanji poslanik odšel v emigracijo in je izgubil madžarsko državljanstvo. Milan, 29. apr. Vojn! minister maršal Gra-ziani in tajnik stranke minister PaoJ n! sta objavila uradno izjavo da je pristop članov italijanske oborožene sile vsake stopnje v fasi-stično-republiksnsko stranko odslej nemogoč Vsi oni člani oborožene sile. k; so že pristopili k fašistično-Tepublikanski stranki, ali oni. k: so vložili pred 23. marcem svojo prošnjo za sprejem v 9tranko, obdrže lastnost pristaša stranke, vendar ne bodo vršili v času 'zpolnje-vanja svojih vojaških dolžnosti nobenih političnih poslov. žela, v kateri temelji politika na krščan-Sko-meščansldh temeljih. Preden se bo odločila za kak pristanek, bo brez dvoma zahtevala, jamstvo proti razširjenju komunizma in breziboštva v Evropi. Papirna nabirka Slovenskega Rdečega križa Ljubljana, 6. maja Že od začetka vojne opravlja Slovenski Rdeči križ važno človekoljubno poslanstvo. Nikosjar ni med nami. ki bi niegovega dela vsaj na splošno ne poznal in ne cenil Ogromne vsote je v tem času nabral 'n razdal med potrebne vojne žrtve Skrbe je za hrano, za stanovanje. 73 oblekr. potrebnim negoval bol-n:ks*. iskal p<«2rešance. ustvarjal /veze med domnč ni n njihovimi svojci v tujini, posredoval pnketn«" 'n pisemsko >lužbo se trudil za povrnitev intemimneev iz Italije m jih na tisoče princlial nazaj v domovino Za to delo pa sr, potrebna velika denarna sredstva Res jo sicer, da posveča pokrajnski uprava njegovemu delu vso pozornost n mu daje izdatno p^moč. tf*ki Hudska beda in stiska je danes tako velika in tako splošna, da je samo z uradno pomočje ni mogoče ublažiti. Da s^ zagotovi večji dotok denarnih STcd-stev za svoje delu »e je Slovenski Rdeči križ odločil izvesti nabitko starega nerabnega pa-pirja, od čigar prodaje si obeta znatnih dohodkov. Nabrani pap'r bo prodajal v papirnico. ki jc danes zaradi naših domač'h razmer v zadregi za ccluiozo in še mnogo bolj prisiljena predelavatj star papir kakor v rednih razmerah. Z nabirko Slovenskega Rdečega križa bo moela dobit- papirnica izdatne količine papirja v predelavo, ki ji bodo omogočile nadaljnje obratovanje, našemu trgu pa dale poti tbne množine novega papirja Papirna nab ika Slovenskega Rdečega križa je deležna oblastvene podpore. Pokrajinska uprava jo je uradno odobrila in naročiia vsena dižavn;m in samoupravnim uradom in ustanovam. da odberejo z svcjih arhivov vse nerabne spise in knjige in ves odbrani papir brezplačno 'zroče Slovenskemu Rdečemu križu. To delo se v državnih in samoupravnih urad:h že opravlja in dokaj pap.rja je Slovenski Rdeč- križ tudi že prevzel, vendar tc-zdaleka ne bo zadoičalo Treba je. da tud; zasebniki izdatno pndpro akcijo. Naši trgovski in industrijski obrati in druga podjetja ter zasebniki imaio na stotisoče kilogramov starega napiria. ki predstavlja zlasti v teh časih ogromno narodno promeženje pa ostaja neizrabljeno in tro-hn- delno v zaprašenih shrambah n kleteh, delno pa se uničuje brezplodno s požiganjem Da reši tud: ves ta panir sefr :n narodnim potrebam v gospodarsko korist, se je Slovenski Rdeči križ odločil izvest v Ljubljani nabirko stancga papirja in papirnih odpadkov v najširšem obsegu V bližnjih dneh bodo prejeli trgovsk: :n drug' zasebn- obrati, podjetja in ustanove vabilo Slovenskega Rdečega križa da zbereio ves stari nerabni papir in mu ga darujejo. V kratkem pa bo izvedena tudi nab rka od hiše do hiše. cd druž ne do družine. Prepričani smo. da bo slovenska javnost s simpatijami spremljala papirno nabirko Slovenskega Rdečega križa in storila vse. da bo uspela 2®Bn®davs£vo Sovjetski proračun Po proračunu Sovjetske zveze za leto 1944 znašajo predvideni vojni izdatki v tek:čem letu 128.4 milijaide rubijev nasproti 124.7 milijarde v letu 1943. K tem številkam ugotavlja »Volkischer Beob-ihcter«, da se je celotni sovjetski proračun od leta 1930 do 1940 dvigal povprečno za 32.5% na leto, med ko so se števila v razdobju od 1940 do 1944 povečala le za 9 edstetkev. V vseh drugih državah, ki so v vojni, so j vni izdatki silno narasli; le v sovjetski zvezi so ostali na prejšnjem stanju, to pa zaradi tega, ker so imeli v Sovjetski Rusiji že prej pravi vojni proračun. Dvajset let se Sovjetska Rusija po načrtu obo;ožuje v izrazito ofenzivni nameri in z željo, da se ."zove svetovna revolucija, tedanja vojna je razkrila, kako ogromen oboroževalni potencial si je zgradila Sovjetska Rusiia. Vsi dmgi narodi so se omejili na to, da ustvarijo za primer vojne organzatoričen okvir, ki naj bi potem omogočil vključiti v službo vojne vso moč naroda. Sovjetska zveza pa je bila že v stanju tctslnega oboroževanja, k?- se je pričela 22. iuniia 1941 brezprimema borba na vzhodu, že v prvih vojnih mesecih je Sovjetska zveza vrgla na tehtnico tsko mero borbene moči, k?kor je niti strokovnjaki niso pričakovali. Ogromne materialne izgube je lahko nadomestila, kajti vsi industrializscijski napori so v dobi raznih netletk služili izključno oboroževanju. Omejitve civilne potrošnje, ki so jih morale uvesti vse vojujoče se države, ne pomenijo nič v primeri s pomanjkanjem, ki so ga Sovjeti skozi dve desetletji naložili svojim narodom z namenom, izvesti oboroževanje v še ne doseženem obsegu. Milijoni nemških vojakov so se v Sovjetski zvezi lahko prepričali o tem, na kakšno pomilovanja vredno življenjsko raven je bilo potisnjeno prebivalstvo samo zaradi tega, da se omogoči oboroževanje z namenom zavoievanja Evrope. Vsa ta strašna 'avina, bi se z elementarno močjo usula na z*: ped, če je ne bi Fiihrer s svojo historično odločitvijo v letu 1941 v zadnjem trenutku razbil. Vojske zaveznikov so takrat naletele na že skoro pripravljen pohod, ki n-j bi rdečo armado privedel v srce Evrope. Ni bolj primitivne laži, kakor trditev, da je Moskva pripravljala oborožitev samo za obrambo. Na razpolago je cela biblioteka dokumentov za vrsto let nazaj, kj dokazujejo, da so imele sovjetske vojske predvsem nalogo napasti in vojno prenesti čim prej v druge dežele ter jih v zvezi s tamošnjiml sekcijami tretje internacionale boljševizirati. Nemška vojska je skupaj z zavezniki izvršila svojo zgodovinsko nalogo, četudi sta Anglija in Amerika podpirali boljševi-ke z obsežnimi dobavami orožja in čeprav sta nemško borbeno moč vezali na drugih mestih. Sovjetska zveza je morala utrpeti izgube, ki so bile večkrat večje, kakor so znašali izpedki branilcev Evrope. če se upoštevajo gigantski napori So-vjetov, da preplavijo Evropo, in če se upošteva, da so bili prisiljeni v gotovi meri obnavlj?ti po vojni porušene pokrajine, tedaj je tem bolj presenetljivo dejstvo, da se je vojni proračun v primeri z izdatki v mirnem času komaj dvignil. Vse to dokazuje, da razvojne sile Sovjetov niso neomejene in da so bile v vojni v znatni meri potrošene velike storitvene rezerve, ki so jih Sovjeti v 2 desetletjih gladova-nja nakupičili za vojno in svetovmo revolucijo. Dejstvo, da Stalinu ni bilo prepuščeno, da bi sam določil trenutek za uporabo vojne sile, je Evropo rešilo pred katastrofo, ki ji je bila namenjena od Moskve. GOSPODARSKE VESTI = Iz zadružnega registra. Pri Zadružni zvez5 v Ljubljani je bil zbrisan član upravnega odbora Tvan Platiša. vpisan pa Anton Bab-nik, poslovodja v Ljubljani. — Pri Gospodarski zadrugi, nabavni :n prodajni zadrugi v Ljubljani, je bil izbrisan pooblaščenec Jakob Petar. vpisan pa pooblaščenec Ludvik Korče. poslovodja v Ljubljani. — Pri Gospodarski zadrugi Vajenski dem v Ljubljani, je bil zaradi smrti izbrisan član upravnega odbora Avgust Martinčič. vpisan pa Ivan Krvina. urar-ski poslovodja v Ljubljani. — Pri Kreditni zadrugi uslsužbencev železničarskih gospodarskih ustanov v Ljubljani je bil izbrsan član upravnega odbora Vladimir Gvardjančič. vpisan pa Franc Pureber trgovski pomočnik v Ljubljani. — Pri Vzajemni pomoči, kreditni zadrugi z o. j. v Ljubljani, je bil 5zbrisan član upravnega odbora Josip. Mirtič vpisan pa Matko Štefe, uradnik v Ljubljani. — Pri Ljudski posojilnici v Novem mestu sta bila izbrisana Viktor Sonc, dosedanji član upravnega odbora, in Zinka Bajželj. pooblaščena usslužbenka iz Novega mesta = Racionalizacija obrtniških popravil v Nemčiji, v Nemčiji je bil izdan seznam 60 različnih vrst predmetov, ki se lahko dajo v popravilo. To so predvsem razne vrste rezil, bicikli, radijski aparati, kuhinjska poseda, ure, mobiije, nalivna peresa, razna delovna oblačila itd. 1(5.000 združenj obrtnikov je med tem uvedlo posebno službo za popravila. Združenja so- izbrala take obrate, ki so v stanju popravila v redu izvrševati, pri čemer so bili ooltčeni predvsem taki obrati, ki iz vojnih razlogov ne morejo več izvrševat: prvotne obrti. Tako je na pr. določeno, da izdelovalci srebrnih izdelkov popravljajo kuhinjsko posodo. Ustanovljene so bile tudi skupne popra vi ja.'mce, v katerih izvršujejo popravila vojni ujetn ki ali Lnozemski delavci pod vodstvom mojstrov. To so predvsem popravljalnice za čevlje in obleke. Za popravila posameznih predmetov so bili ustanovljeni specialni obrati, tako za popravilo ur in kuh njske posode. V velemestih so ustanovili posebne popravljalnice za budilke. Tam, kjer kapaciteta obrtnih obratov ne zadošča za izvršitev vseh popravil, se prenesejo taka popravila v druge dežele. Tako so na pr. v Pariz in Besancon poslali na poprav lo že 120.000 ur. Ta nač n pošiljanja ur na popravilo v Francijo se je prav dobro obnesel. = Italijfiiiska pr°izvodnja sintetičnih tekočih goiiv. K letnemu poročilu italijanske družbe Azienda N^zicnaie Idroge-nazione CombusUbili (Anic) prinaša >Kol-nisehe Zeitung« nekaj zanimivih informacij o napredku, ki fje bil dosežen v Italiji na prodročju proizvodnje sintetičnih tekočih goriv. Ob koncu leta 1942 so bile dovršene v Livornu družbine naprave za proizvodnjo tekočih goriv iz črnega premoga odnosno katiana. Te naprave so bile v septembru lanskega leta prenesene v področje, ki je za sovražne leta!cke napade težko dostopno. Družba vzdržuje velik znanstveni laboratorij s poskusnimi obrati, kjer izdelujejo predvsem za proizvodnjo potrebne katalizatorje. Glede izdelovanja in uporabe takih katalizatorjev je bil v lanskem letu navzlic vojni dosežen pomemben napredek, ki omogoča, da katalizatorjev ni treba več uvažati iz inozemstva. Istočasno je uspelo z novimi w-stami katalizatorjev doseči pri pridobivanju bencina iz premoga znatno zboljšanje kakovosti proizvoda. Uspelo je tudi izdelovanje prvovrstnih belih parafinskih olj, ki se uporabljajo za zdravstvene svrhe. Pomemben je tudi napredek, dosežen pri oksidaciji parafina in parafinskih olj, ki omogoča proizvodnjo mastnih kislin za izdelovanje mila. Družba, ki obratuje z glavnico 750 milijonov lir je k ni dosegla čisti dobiček 55.9 milijona lir. Ta dobiček je sicer nekoliko manjši, kakor v prejšnjem letu, vendar dopušča izplačilo 7% dividende. = Obvezna oddaja živine na Madžarskem. Madžarska vlada je izdala novo na-redbo o oddajni dolžnosti za kmetijske proizvode v novem gospodarskem letu. Lani uveden sistem oddajnih enot je le malo spremenjen. Za vsako zlato krono kata-stralnega čistega dohodka orne zemlje jc določenih 40 pšeničnih enot; od tega odpade 10 enot na krušno žito, 10 enot na maščobe, 13 enot na razne proizvode po prosti izbiri in 7 enot na meso in živino. Na novo je vključena oddaja živine odnosno mesa v celotni oddajni sistem po pšeničnih enotah. Čeprav je bilo skupno število enot, ki jih je treba oddati na vsako zlato krono katastrskega čistega dohodka, znižano ott 50 na 40, je na drugi strani predpisano, da se mora od vsakega orala oddati najmanj 120 pšeničnih enot, največ pa 800 enot, kar je različno po kakovosti zemlje in po različnem načinu izkoriščanja dotičnega zemljišča. Oddajno dolžnost za maščobe lahko kmet krije bodisi z oddajo mleka, masla ali smetane ali z oddajo oljaric. Na enote za meso lahko kmet odda bodisi klavno živino ali perutnino, ribe, divjačino ali pa jajca. V novi naredbi je tudi značilna določba, da se prvič lahko zadosti oddajni dolžnosti tudi s pridelovanjem gumijastih rastlin in je kot taka rastlina predviden kok sagis. Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teb dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: gg. Prešeren I. in M.. Dalmatinova 3, 100 lir v počastitev spomina bla-gopokojnega g. Čebohina Martma; g. Per-kavec Albin 40 lir; ga. Verbič Ivsnka 300 lir v počastitev spomina blagcpokojnega g. dvornega svetnika M. Gabiijelčiča. Prisrčna hvala! Poziv. V ppketnem oddelku. Vidovdan-ska 6. nai se iavita odpešiliatelja paketov za Steržaja Vinka in Krušrča Josipa v Dichauu. * Smrt junaškega letalca. S poleta proti sovražniku se ni vrnil stotnik Alojz Le-chner, skupinski vodja v nekem krdelu lovskih letal. Lechner je bil še pred nekaj tedni odlikovan od Fiihrerja z viteškim križcem železnega križa. * Nove znamke nemške pošte. Minister za p-ošto in brzojav je zcial šest novih posebnih znamk, ki so izšle z istimi sl'kamt kakor leta 1939, vendar pa v novih barvah. Znamke predstavljajo vrednost 6 + 4. 8 +12, 12+18, 16 + 24. 20 + 30 ter 24 + 36 pfen gov. Osnutke za znamke je izvršil grafik vem Axler-Heutfass. * Novi rektorji it»lrjanskih univerz. S posebnim dekretom, ki ga je podpisal Mus-sc-lini, so bili imenovani za nove rektorje: na. univerzi v Bologni prof. Goffredo Cop. pola. na univerzi v Florenci prof. Mario H'rs:li-I.ihelTi, na univerzi v Feirari prof. Filip po Calzolai, na univerzi v Genovi prof. Giovanni Alfero, na univerzi v Milanu prof. Giuseppe Menctti, na univerzi v P o vi prof. Giuseppe Gola, na univerzi v T; ***nu prof. Azzo Azzi in na univerzi v Benetkah prof. Alfonso Pietri Tonelli. * pegte smejo zopet sprejemati navadne in priporočene dopisnice in pisma s pismenimi sporočili za Portugalsko, Španijo, švedsko, Švico in Turčijo. Lsstelkom fombolsk'h tablic ki'' 7312 fonbole Zimske tmmoči Izžrebane številke knjižne tombole, ki so potrebne za dvojke (dve številki v eni vodoravni vrsti), bodo objavljene v našem dnevniku v nedeljski številki in po radiu v soboto ob po! 20. ter v nedeljo 7. maja opoldne med ob:čajn'mi poročili. Tahl'ce. s katerimi je zadeta dvojka skrbno varujte in z njimi ne igrajte dalje, ker morate dvigniti dobitek dvojko, t. j. 5 knjig. Z ostalimi tablčami igrajte, ko bodo objavljene prihodnje številke za troike. Te številke bomo objavili v soboto 13. maja in v nedeljo 14. maja. Dobitke bomo delili takoj ko bedo knjige popolnoma dotiskane. predvidoma od 22. maja dalje. Nihče, kdor zadene kak dobitek, naj ne bo v skrbeh, da bi ga ne dobil. Oddelek za tombolo b& vod 1 natančno evidenco in bo v torek dne 9. maja objav d številke onih tab-1 c. ki bodo zadele dvojke. Vse ostale podrobnost; bomo objavljali sproti v dnevnikih. Dvojke bodo dobile naslednje knjige: 1. Jurčič: Cvet in sad. iz ilustracijami prof. S. Santla; 2- Gregorčič: Oljki, z ilustracijami akad. slikarja G videna Biroile; 3. Dular: Krka umira, z ujedankami akad. slikarja Rika Debenjaka, ali dr. Bevk: Po živalskem svetu (ilustrirana knjiga) ; 4. Julij Slapšak: En starček je živel, z ilustracijami akad. slikarja F. Podrekarja; 5. Marte Velikonja: Anekdote, s karkaturo F. Podrekarja. Ii Ljubljane v Novi grobovi. Po dolgotrajni mučni bolezni je v 34. letu starosti umrla ga, M arija Hočevar jeva, rojena Bar. tol. Za njo žalujejo soprog Karel, sinova -Tarjan in Dušan ter drugo sorodstvo. Do--o žgno in mater bodo spremili k večne- počitku v soboto ob pol 15. iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpela je ga. Katarina Hiršmanova. Za njo žalujejo soprog IMlhael, hčerki Mihaela, poročena Lozej in Marija, poročena Lukan ter sinovi Stanko, Jože, Alojz, Viktor in Roman. Pogreb blage rajnke bo v soboto ob 15 iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce policijski stražnik v pokoju g. Andrej M e ž e k. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto ob 16 z kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Umrl je preglednik finančne kontrole g. Simon Rekar. zapustil je soprogo Ivanko, hčere Marico, Ivo, Milko in Reziko, sina Cirila in drugo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ob pol 16 iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Pop!s obdelane zemlje. Mestno županstvo znova opozarja vse obdelovalce, tako lastnike kot najemnike posestev ali samo nj.lv in vrtov, ki leže v območju mestne občine, naj takoj vleče prijave — če tega še niso storili —- pri mestnem gospodarskem uralu v Beethovnovi ulici 7. v sobi 15, kjer dobe tudi potrebne tiskovine in vsa pojasnila. Pripominjamo, da je rok za naznanila že minul ter naj zato zamudniki hite, da se izognejo posledicam. Od dolžnosti prijave obdelane zemlje so izvzeti samo oni obdelovalci vrtov, ki sade in pridelujejo samo zelenjavo za lastno uporabo. u— Pritožbe na nesnago ob Dolenjski cesti se večkrat ponavljajo5 pri tem pa ljudje mislijo, da je pomanjkljivosti kriva mestna občina, čeprav bi javnost lahko že davno vedela iz neprestanih pojasnil, da je Dolenjska cesta v oskrbi državne cestna uprave, ki vzefa-žuje tudi obccstne jarke. Pred kratkim so tudi vsi občani lahko čitali opozorilo mestnega fiziliata, namenjeno posebno gospodarjem ob Ižanski in Dolenski cesti, naj ne širijo kužnih bolezni s tem, da zanemarjajo jarke ter vanjfe napeljujejo vse odtoke iz svojih hiš. Mestno županstvo v tem poglelu gotovo prav vestno stori svojo dolžnost, saj vsestransko skrbi za higieno, čeprav marsikateremu površnežu to ni všeč, češ da občina sitnari zairadi vsake malenkosti, ki je proti predpisom. u— Pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu, ki so napravile teoretični del tečaja, imajo priliko vaditi se tuli praktično za prvo pomoč, in sicer bo deveti tečaj v ponedeljek 8. maja, deseti tečaj v torek 9 maja, enajst itečaj v sredo 10. maja in dvanajsti tečaj v četrtek, 11. maja, vsak dan od 17.30 do 19. —u Občni zbor zadruge »Novinarski dom« bo v nedeljo 14. maja ob p:>l 10. v Novinarskem domu z običajnim dnevnim ledom u— Spremenljivo vreme smo dobili zadnje dni in sonce se kar ne more več uveljaviti, Pod vplivom snega, ki počiva na bližnjih hribih in planinah, je ozračje še nadalje ohlajeno in živo srebro čez dan ne sega nad 15° C. V četrtek čez dan smo imeli nekaj vetra in dežja, proti večeru pa se je ozračje umirilo. Noč je bila jasna, toda petek je bil ves zamrežen in se je izpod sivih oblakov neprestano ponujal dež. Maj nam torej v svojem začetku še ni pokazal prijaznega lica. Seveda pa pri-roda nemoteno klije in se razevlta dalje. Kostanji so se razcveteli, prav tako španski bezeg, in z mnogih vrtov se širi prije. ten vonj, ki nas zlasti ob večerih prijetnr prepričuje, da pomlad zmaguje na vsej črti. u— HI. matineja glasbene šole »Sloge z bo v nedeljo 7. maja ob 10. v šolski glasbeni dvorani. Matineja je namenjena violinski sonati romantične debe. Na sporedu so sonate J. Brahmsa, C. Francka Ln E. Grega, ki jih izvajata g. Dermelj Albert (gosli) m g. Lipovšek Marjan (klavir). Kot nadaljevanje prvih dveh matinej naj tretja pokaže, kako je sonato oblikovala doba romantike, nadaljujoč delo klasikov. u— Namesto cvetja na krsto blagopo-kojne ge. Berte Zamida je darovala rodbina dr. Jenka Ivana 200 lir za slepe. u— Ali veste, kje dobite Vaše fotografije res lepo izdelane v naravnih barvah? Pri foto »Justi«, nasproti nebotičnika! u— vaše slike naredimo v naravnih barvah najlepše, najhitreje in najceneje. Otroke fotografiramo v 12 pozah ali več. Slike za legitimacije izgotovimo na že.jo takoj Foto »Justk, nasproti nebotičnika! u— Nesreče. Na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev. Desno nogo si je zlomila pri padcu s klopi 4 letna hčerka hi-šarja Anica Zgončeva z Blok. Popadljiv pes je ugriznil v desno nogo 31etno hčerko posestnika Pavlo Japljevo iz Tomišlja. S tramvaja je padel in se poškodoval na glavi 38 letni progovni delavec Leopold Kumar iz Ljubljane. 3 letno hčerko trgovca Antonijo Godčevo iz Grosuplja je na domačem dvorišču pohodil konj in ji poškodoval levo nogo. žrtev popadljivega psa je bila tudi 27-letna tovarniška delavka Slavka Lindičeva, ki jo je v Mostah ugriznil neznan pes v desno nogo. 7 letni hčerki posestnika Mihaeli Preda ličevi iz Straho-mera je slamoreznica odrezala prste na desnici. 36 letni delavec Anton Kržič iz Starega trga pa je padel s skednja na koso in se porezal na desnici. 3 4 prasne prostert ZA PISARNO IN SKLADIŠČE potrebujemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »CENTER 5«. J-775-I Z Nova infekcijska bolnišnica na Golniku. V navzočnosti zsstppnika gauleiterja, Natmessniga so otvorili te dni na Golniku novo bolnišnico za nalezljive bolezni. Ob tej priliki je razvil vodja gol-niških bolniških ustanov dr. Herman Sa-monigg sliko o postanku in razvoju nove bolnišnice. Pod?l je tudi poročilo o delu, ki je bilo izvršeno za zdravstveno stanje gorenjskega prebivalstva v zadnjih treh letih. V tem času je bilo na Golniku sprejetih 19.726 oseb, med njimi 837 bolnikov z nalezljivimi boleznimi. Infekcijske bolnike so najprej nameščali v posebnem improviziranem oddelku, dotok bolnikov pa je vodstvo bolnišnice naravnost silil, da je naposled pridružilo ostalim objektom še oddelek za nalezljive bolezni. Dela za zgraditev novega poslopja so se začela meseca julija 1924 in stavbno vodstvo v Kranju jih je pod nadzorstvom inž. Justa tako pospešilo, da razpolsga danes bolnišnica na Golniku z 90 novimi posteljami za nalezljive bolezni. Vsem sodelavcem pri novi zgradbi je bila izrečena za njihov trud prisrčna zahvala Zborovanje v Kranju. V Kranju so se na poziv krajevnega skupinskega vodje sestali politični zaupniki okrožnega vodstva v kranjskem okraju. Na tem zborovanju je imel okrožni vodja dr. Pflegerl nagovor, v katerem se je uvodoma spominjal žrtev v žabnici in Smledniku. Nato so poročali krajevpi voditelji o položaju v svoj'b okrajih in iz njihovih poročil izhaja, da obnovitveno delo povsod napreduje. Izmenjava misli na podlagi izkustev je dala mnogo pobud za bodoče delo. Okrožni vodja dr. Pflegerl je na koncu razdelil svojim sotrudnikom odlikovanja, katera jim je podelil Fiihrer čestitke ob četrti obletnici izkrcanja v Narviku. Ob četrti obletnici nemškega izkrcanja v Narviku je poslal generalni polkovnik Dietel Gauleiterju drju Rai-nerju prisrčno pozdravno brzojavko z najboljšimi željami za usodo koroške domovine. Odlikovanje dveh železniških uradniKov. Z vojnim križcem 1. razreda z meči je bil odlikovan inšpektor državnih železnic Anton Pakrac, postajenačelnik v Bohinjski Bistrici. Z vojnim križcem 2. razreda z meči pa je bil odlikovan postajenačelnik na železniški postaji Rateče—Planina Robert Koch. Oba odlikovanca sta prejela priznanje za delo, izvršeno v železniški službi na Gorenjskem. V Celovcu je umrla soproga revidenta državnih železnic Alma Selingerjeva roj. Tre-ven v 48. letu svoje dobe. če se ot roci i gra .jo s patrono. V Magda-lenskem gozdiču prt Beljaku so trije otroci našli na tleh ležečo patrono. Eden izmed njih je bil tako nepreviden, da je patrono pobral, nakar mu je eksplodirala v rokah. Pri tem je b i težko poškodovan 13-letni Adolf Majerič, ki mu je patrona iz-b'la Iev0 oko, in 121etni Herbert Pretota, ki ima poškodovano levo roko. Prvega so odpeljali v celovško, drugega pa v belja-dko bolnišnico. Ie TfSta Tržaški škof v Bojanu. V nedeljo 7. t. m. bo rojanska župnija sprejela tržaškega škofa mons. A. Santina, ki bo imel po petih letih kanonično vizitacijo v omenjeni župniji. Novi sedež prehranjevalnega uradu na Opčinah. Občinslti prehranjevalni urad na Opčinah posluje odslej za občine Opčine, Trepče, Gropado in Bazovico v ulici Vena. št. 4 na Opčinah. Začasno ukinjeni vlaki. Z veljavnostjo 4. maja so začasno ukinjeni sledeči vlaki na progi Trst—Benetke: Vlaka, ki sta odhajala iz Benetk ob 12.15 ter 18.55 ter vlaka, ki sta prihajala iz Benetk ob 19.5, iz Portogruara ob 11.53. Zopet reden tramvajski promet. V skladu z novo policijsko uro, ki je podaljšana do 23, je bil na novo vzpostavljen redni tramvajski promet. V smislu razglasa tr-ž?ške prefekture je v Trstu zatemnitev od 21.30 do 5. Cena moki. V skladu z navodili komisarja za cene v pokrajinah Trst, Furlani-ja, Gorica, Istra ter Kvamer je od 1. maja dalje veljavna cena moki po 1.70 kg. Prjčetek pouka na Dantejevem licofu. Pričenši s 5. majem se je zopet pričel redni pouk v vseh razredih Dantejevega li-ceja. Smrtna, kosa. Te dni so umrli med drugim v Trstu 48-Ietna Kristina Brbič, 71-letni Viktor Dragovina, 54 letni Simon Krstič, 52 letni Henrik Leve, 86 letna Matilda Danev vd. Cerkvenik, 77-Ietna Roža Tranc vd. Jurišič, 49 letni Herman Stiickler, 73 letni Jožef černe, 45 letni Lu-c5j?n Juvan, 84 letna vdova Hema Mor. purgo, 24 letni Marij Cijan, 76 letna Neža Kodelja, 46 letni Jožef Trevlsan, 53 letni Emidij Fakln, Rajmund Tuznič, 49 letna Gabrijela Grah in NeVij Zudič. Ponesrečenci In poškodovanci. 17 letni meh?nik Miklavž Masorotto, ki stanuje v ulici Sv. Daniela št. 3, je hotel stopiti v tramvaj proge št. 8. Po nesreči je padel na tla in obležal z zlomljeno desno nogo. — Pri delu v obratu »II va« se je ponesrečil 25 letni Julij Zorzet iz ulice Dolgo nabrežje št. 7. — 74 letna gospodinja Iv?nka Primožič si je pri padcu zlomila levo steg- nenico. — Pri delu se je porezala po desnici 44 letna postrežnica Ana Morettl. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici, kamor so se zatekli tudi 17 letni dijak Marij Ambrožič iz Telovadne ulice, 24 letna Marija Tonkli iz ulice Madoninna številka 3, ki ima poškodbe po nosu ter levem očesu, 11 letni Marcel Kordet iz Rl-guttijeve ulice št. 4 in 16 letni Ugo Zar iz ulice Sv. Frančiška 40. VSi štirje so imeli smolo, da so doživeli neprijetno srečanje z zelo agresivnimi osebami. Ambro-žiča je nabunkal neki natakar, Tonklijevo njena ne ravno »prijazns« sestra Gizela, Kordeta neki mali sovrstnik, Zaro pa neki gospod, ki ga Zara bojda ne pozna. Smrtni padec. 40 letni delavec Emil Fle-go -;z Skednja št. 511 je padel tako nesrečno, da se je pobil po vsem telesu. Poškodbe so bile smrtonosne. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer pa je za poškodbami podlegel. Na 20 let ječe obsojeni gasilec. Pred po-sebn:m sodiščem za javno varnost v Trstu se je moral te dni zagovarjati 361etni gasilec Franc Lucatello, ki pripada gasilskemu oddelku tržaškega Bošketa. Obtožen je b i da je ukradel 14. aprila prt in 20 pr-tičev, last Eveline Lorencutti iz Trž:ča, ki je morala zapustiti svoje stanovanje ob napadu sovražnih letal. Ker je Lucatello zlorabil svoj poklic gasilca, je bil pred posebnim sod ščem obsojen na 20 let ječe in 20 000 lir globe. Iz Godce Obrok soli za maj. Pokrajinski prehranjevalni odsek v Gorici objavlja, da se razdeljuje sod po 100 g na osebo za pol meseca maja. Ostalih 100 g prejmejo potrošil ki v diugi polovici meseca. Poletje ni več daleč. Sončna Gorica je vsa v vzdušju pomladi. Goriška dekleta nosijo lahke obleke, pripekajoče pomladno sonce pa že oznanja bližnjo poletno vročino. V Eenčah se je pripetila usodna nesreča. 51 letni Jožef Zaj iz Renč in 44 letni mizar Karol Markič iz Vrtojbe sta našla izstrelek, ki je eksplodiral in ju ranil. Zatekla st- se v goriško bolnišnico. Med košnjo je eksplodirala bomba in ga smrtno nevarno is nila. 13 letni Alojz Pe-corari Iz Sv. Lovrenca (Moša) je kosil travo. Pri tem je zadel s koso ob ročno bembo, ki je ni videl. Bomba je eksplodirala. številnj drobci so ranili Pecorarija po vsem telesu. Nesrečnega dečka so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. Nobenega sledu ni za 181etrim pekom Leopoldom Bratino iz Gorice. Zaposlen je bil v neki pekami v ulici Formica. Prttekla soboto je šel zjutraj na delo, pa se ni več vrnil. Zaskrbljena starši so obvestili o tem goriško policijo. Vsak dan nezgode. Na levici se je poškodovala med delom 321etna gospodinja ElVi-ra Simčič iz Mcrellijeve ulice. Kovinckl diofcec je ranil delavca Mihaela Lukmana. S21e>tni kurjač Valentin Mczetič iz goriške okolice se je pri padcu pobil po desnem kolenu. Pri nogometu sta se ponesrečila 14letni učenec Alfred Strgar iz Gradišča in lSlteni dlj"k Štefan Paximad&, ki ima zlomljeno desrjo ključnico. — 19letni mizar Silvo Klement iz Krmina se je ranil na levici. — Na desni podla htnici ima poškodbe 421etni kurjač Anlrej Zamar. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. škodo 100.000 lir Ima 47 letni posestnik Peter Giacomini iz Moše pri Caprivi. Oboroženi rokovnjači so vdrli ponoči v njegovo stanovanje ter mu odpeljali iz hleva dve kravi in telička. Razen tega jim mora Izročiti 8 kg suhega mesa. Oblastva se zanimajo za oborožene rokovnjače. V Vrtojbi se v zadnjem času zmerom kaj pripeti. Sedaj so izginila delavcem štiri kolesa. Oškodovani so Lucijan Span-ger iz Gorice, delavec Glno Peveotj iz Borganana in dva mlajša delavca iz Krmina. Skupna škoda je nad 10.000 lir. Nova kolesa zamenjujejo s starimi. Med tatovi kciles so tudi nekateri, ki so vsaj nekoliko »prizanesljivi«, če je kolo ni)VO, ga sicer odpeljejo, vendar postavijo na njegovo mssto staio ter že obrabljeno. To se je pripetilo med drugim 33ietni gospo! in ji Rozini Giotto. doma i z Pevme. Bila je v Gorici oo opravkih prt Rdečem križu v Gari'oa'dljevi ulici. Svoje kolo, ki je bilo skoro popolnoma novo, je pustila pied poslopjem. Ko se je vrnila čez pol ure, Je našla na kraju, kjer je pustila svone ko^o, neko drugo kolo, ki je bilo le v obliki podobno njenemu. O zadevi je obvestila goriško policijo. Tatvine v kmtin*ki okolici. V naselbini Krmirski Hrib so se pojavili drzni tatovi, ki so oškodovali 50 le' nega kmeta Stanislava Sirščka in 76 letnega kmeta Antona Trpina. Kmetu Hanbalu Vecchietu so odpeljali tri goveda. 2500 lir gotovine so odnesli 20 letni Ivanki Medeot iz Moše. Oblastva poizvedujejo za tatovi. Beieinica KOLEDAR: Sobota, 6. maja: Janez. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Ešnapureki tiger. Kino Sloga: Opereta. Kino Union: Romantična snubitev. Kino 3Ioste: »Akrobat Sch-6-o-6-n«. V DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar, V16 — Tržaška cesta. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 6. maja, ob 18: Lepa Vid». Red Sobota. Nedelja, 7. maja, ob 18: Matura. Izven. Cene od 24 lir navzdol. * »Lepa Vida«. V tej igri je prikazal Ivan Cankar svet pesniških ljudi, ki hrepenijo po luči, lepoti in dobroti, ki jim je realno življenje ne daje. V nasprotju k njim pa je pokazal druge ljudi, srečne otroke realnosti, ki iz lastne moči in zdiavia žive trdno, zakoreninjeni v realnem življenju in najdejo popolno uteho vseh svoiih želja v njem. Igrali bodo: šaričeva. Kraljeva, Jan, Debevec, Korošec, M. Skrbinšek. Gre-gorin, Ukmar-Boltarjeva, Ces?r, Starič. Režiser: C. Bcbevec. Scena: A. Gerloviče-va. Kostumi: Dagrnar Kačerieva. Fodor; »Mat/ara«. Prisrčnost, humor in lahkotnost so spleteni okrog resnobnega jedra ln povezani v tri dejanja, ki so slika trenj mladostnih zanosov in neugnanosti mladine in ustaljenosti zrelih ljudi, ki jim je poverjena vzgoja te mladine. V glavnih vlogah: Drenovec, Debevec, Gre-gorjn, Nablocka, Ukmar-Boltarjeva, Le-varjeva. Režiser: C. Debevec. OPERA Sobota, 6. maja, ob 18: Don Juan. Red B. Nedelja, 7. maja, ob 18: Prodana nevesta. Izven. Cene od 36 lir navzdol. * W. A. Mozart: »Don Juan«. Opera v dveh dejaniih (osmih slikah). Libreto: Lo-renzo da Ponte. Osebe: Don Juan — Popov. Leporello — Beteto k. g., Donna Ana — Heybalova, Korntur — Lupša, Donna Elvira — Mlejnikova, Don Octavio — Li-pušček. Zerlina — Patikova. Masetto — Dolničar. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreegrsf: inž. P. Golovin. Kostumi: J.. Vilfanova. R. Smetane: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Spisala K. Sabina. Prevel N. štritof. Osebe: Krušina — Janko, Ljudmila — Poličeva, Marinka — Vidalijeva, Miha — Dolničar, Hata — Go-lobova, Vašck — Banovec. Jrnko — Sla-novec k. g., Kecai — Lupša, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Esme^alda — Barbiče-va, Indijanec — Msrenk. Dirigent: D. že. bre. Režiser: C. Debevec. Koreograf: inž. P. Golovin. Bddajniška skupina Jadransko Frfeorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 6. MAJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10 —9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30— 7.40 poročila v Slovenščini. — 9.00—9.10: Poročila v nemščini. — 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. — 12.00—12.30: Opoldanski koncert. — 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenšični. — 12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. — 14.00—14.10: Poročila v nemščini. — 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. — 17.00—17 15: Poročila v nemščini in slovenščini. — 17.15—18.00: Drobni na-pevi. — 18.45—19.00: Gospodinjska ura* inž. Neflma Albin: Potreba soli v naši prehrani. — 19.00—19.30: Fantje na vasi. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45—20 00: Športni pregled (nem. in slov.). — 20.00—20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—21.00: Pi-ssna ura. — 21.00—22.00: »Pozdravi iz domovine« — Radijski orkester in Komorni zbor vodi D. M. šijanec. — 22.00— 22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—• 23.00: Konec tedna. KINO MATICA Predstave ob sobotah ob 15., 17. in 19. uri; ob nedeljah ob 10.30, 15., 17. in 19. uri. Ostale dni ob 16. in 19. uri. Stmituzm Glav Buim S Kresa lovi m prevodom romana »01soyski fantje« (Ljubljana. 1944, izdala tiskarna Merkur, 182 str.) je vstopil v slovensko pripovedno slovstvo Olav Duun. pisatelj ki ga Norveška šteje obenem s Knutoan Hamsunom in "'igrido Undsetovo med reprezentante svojega vodobnega slovstva Leta 1876 rojeni Duun ie p:sec šest knjig obsegajoče ep;čne kompo-z:e:je »Juvikmgersaga«. v kateri je združil 1-ogato življenjsko izkušenost, ki jo je b'l kot potomec primorskih ribičev in kmetov prinesel '■k severnega dela Norveške. Fosmasa v Nam-'la'u bodisi priprave, bodisi ncke vrste cp log njegovemu že omenjenemu chef-d'oeu-vreu »Juvikingersaga«. izišlemu v letih 1918 do 1923. Ta saga O' rodu Juvikingov je kmečki generacijski roman. k: zajema v svoj okvir šest rodov. Pisatelj prikazuje z veliko pripovedno močjo njih vzpon in padec ter včlenja v ta ep čni okvir celo vrsto dobro opisanih človerfcih usod. Zemlja in morje, človek in usoda se spleteta v Duunovem velikopotezno zasnovanem delu v mogočno celoto; vsak element vpliva na drugega in ustvarja tako zanimive kombinacije dogodkov in usod. Je to opis življenja v majhnem krogu, v okviru ene same občine, za katere oblast in moč se bore Jgivikingovci. Moralno vidimo vzajemno pre- pletanje pustolovskega čuta. ki je tako značilen za severnjake n strogega čuta dolžnosti, s katerim se česče ponaša nordijski človek. Okro« leta 1927 je nastal krajši roman »Olsovski fantje«, ki ga je zdaj prevedel v slovenščino Rudolf Kresa], čigar posebno zanimanje za skandinavska slovstva je zpričalo že več njegov'h slovenitev od Hamsunovega »Blagoslova zemlje« dalje. De1© je nedvomno značilno ne le za svojski socialni :n duhovni svet Duunovih epičn h junakov, namreč tudi za njegov literarni slog. ki se izž:v'ja v nekam raztrganih, živčnih, k nvniatumosti težečih in ve vedno jasnih podobah in izraz h, take da Duuna n; lahko prevajati V romanu spoznavamo življenje kmetov in ribičev na otoku, konkretno: ene same rodbine, ki živi na otoku Olsoyi dobre pol milje od celine in fjorda. Ena sama rodbina na otoku okrog in okrog morje, če hočeš priti med liudi. potrebuieš s čolnom toliko in toliko časa. da dosežeš kopno — to je vsekako svojevrsten svet. Ljudje, ki žive v takem okolju, n:so povsem taki ko drugod. Na vsem, kako žive. mislijo in čustvujejo, leži neviden pečat samote. Duun pripoveduje o olsdyskem kmetu Jor-genu ki si vzame deklo Zofijo, da mu gospodinji. odkar je žena zbolela, in da skrbi za dva dečka. Žena pa umrje. Pozneje povije še Zofija dva, a ker je mlada in trdna, ujame po Jorgenovi smrti še hčerko, ki pa ima v romanu začudo eplzodno vlogo Glavni junaki romana so štirje fantje: Johan. Jager, Ame in Sebulon, ki ostanejo po Zofijini smrti sami in žive skupaj na otoku, kar daje psatelju priliko, dla nam prikaže svojevrsten značaj tega sožitja. Izprva. kot dečki, so vsi štirje razposajena in divjaki, kakor rastejo samo v samoti vendar So po naravi zdravi in duševno čvrsti ter kažejo nagonsko pokorščino do Zofije, ki jih ustrahuje — če treba — z leskovko. nagradi pa s skromno, tiho a tembolj dragoceno dobroto. Ko Zofija umrje, so že večji ln lahko sami vodijo gospodarstvo dokler si najstarejši Tnhan. ne vzame Johane s sosednega otoka, dekleta o katerem je prav za prav sanjaril brat Jager A življenje je trdo: zdi se, da se na otoku umira hitreje kakor drugod, pogost' in hudi prehlad vodijo v jetiko. Johan zboli in umrje na to & vzi ni več govoril.« Prav on ne ki je bil edini zunaj in si je tudi od zunaj privedel nevesta Okvir romana dopušča poleg podob nemirnega zunanjega življenja — morje :n vihar sta mu več kot simbol: dejal bi. da sta mu poglavitno gibalo — tudi psiholo&o poglobitev, v značaje severnjakov z njihovo značilno trdoto, vzdržnostjo in robntostjo. ki se kaj-krat sprošča v nagi h strasteh. Olav Duun je tu krasn i orisal kmečko-ribiške življenje. Njegovo pripovedovanje je nekolko raztrgano: večkrat se zdi. da je med nam in dogodki neka me-fla. rah'o zastirajoča koprena. Stavki so kra*':i jn odsekan' podobe zabrisane, pojavi večkrat bolj naznačcn: kakor op:sani; je to pioza. ki 9C oddaljuje realističnemu slogu m onpniema svois.-c« ekspresivnoftt. Vprašanje je. ali m v izvinvku ki pojema lokalno bar-v to ljudsko besedje in izrazje, to. kar nam uživanje prevoda nekol;ko otežuje, prav od-i:ka dela?! Prevaianie tistih skandinavskih del. ki nimaio tež šča simo v vsebini, marveč tudi v formalni dognanosti in izrazni lepot', je pr nas tem večji problem ker naši prevajalci ne poznajo teh jezikov in ljudstva neposredno* ampak se poslužujejo posredovalcev Bila je napaka da ni ored sedanjo vojno noben naš pisatelj preživel nekaj let v skandinavskih deželah in se tako tud: notranje pripravil za prevajanje njihove literature: pri sodobnih delih je to že kar potrebno. Vsekako pa je Kresalov prevod Duuna vreden pozornosti či-tajočega občinstva. Knjigo ie izdala tiskarna »Merkur« v prav okusni obI:ki. Zapiski Zbrano delo Franceta Balantiča, enega najbolj nadarjenih pesnikov mlade generacije, bo izdala v kratkem Ljudska knjigarna v redakciji kritika ln pesnika dr. Tineta Debeljaka. ki je spisal daljši uvod n opombe ob koncu knjige. Izdaja zbranega pesniškega dela mladega pesnika, ki je zgord v junaškem boju v Grahovem, pomeni vprav dogodek v slovenski poeziji, saj bo šele ta knjiga pokazala, kaj smo zgubil s pesnikom BaJantifom Zasadi tega je napovedana pesniška zbrka vredna posebne pozornosti. Balantičev »Sonetni venec« pa izide bogato ;'ustriran v bibliofilski obl ki med novimi knjigami Zimske pomoči. Glasbeni tečaji za inozemce v Nemčiji. Nemški glasbeni institut za mczemce bo priredil tudi letos posebne tečaje v Salzburgu in Potsdamu. Izbrani učenci tujih glasbenih zavodov. predvsem taki, ki so že doma pokazali na javnih nastcp:h svoje sposobnosti, bodo mogli na teh tečajih pod ^vodstvom nemških mojstrov db kraja izpopolniti svoje znanje. Pr'rejeni bodo posebni tečaji za dirigiranje, klavir, orgle, violino, čelo, petje režijo dra-matsko umetnost n umetnost maskiranja. Pri seminarskih vajah Rudolfa Hartmanna o operni režiji bo prisoten Richard Strauss, Clemens Krauss pa bo vodil v Salzburgu dirigentski tečaj. Klavirska gra je bila poverjena Edwinu Fiacherju. W Kempfu. Elly Ney in W. Gie-selingu, med violinskimi učitelji ho tud: češki virtuoz Vaša Prihoda Med ostalimi predavatelji na teh tečajih navajajo imena: L. Hol-scher. A. Steiner, Hans Mahlke. Joseph Marx, Mahaczek i. dr. »Nag rod« prinaša v pravkar Izišli 9. številki nadaljevanje poučno-zabavnega spisa Sama Jenka »Jadralci«, belokrajin-sko pripovedko Lojze Zupanca »Velikan mlinar«, pesmi Iva Peruzzija (Fedjica in dedek čakata pomladi), Davorina Ravljena (Pot k Soči), Cvetka Golarja (Pa se dere sraka), Gustava Strniše povest »Vražja koža« (z Ilustracijami Gregorja Strniše), Pastuškina pesem »Mislil sem, ko je snežilo«, Vida Jelšena potopis »Od Devina do Dragonje«, Antona Debeljaka pesem »Prve cvetice«, Mirana Borka poučni članek »žarnice«, L. Z. sestavek »Potresi in vulkansk? tla ustvarjajo dobro zemljo« in »Najmlajši rod«. ŠPORT Spet tekma Jutri ob 16.30 Mars - LJubljana — na igriSču Ljubljane Nogometa*; misli jo držati križem rok ... Kljub temu. da so navezani samo na majhno okolico n se zmerom srečujejo skoraj sami znanci med seboj, znajo vendarle uganiti razne i.;nmb'nac je, da so srečanja med njimi razmerama še do v«-I j zanimiva. Jutri bosta imela glavne besedo — enkrat za spremembe — Mars in Ljubljana. Medtem ko je Ljubljana prišla na plan že preteklo nedeljo s svojim pomlajenim moštvom in se precej krc; ■'• uveljavila nad nerazpoloženim Hcrmes: n, sc Marsovci zbudili \/. zimskega s anja prav /a prav šele v teh dneh. Že po tem samem je treba računati, da bo- Ljubljana imela v tem dvoboju največ besede, toda v Marsu je b'!u že od nekdaj zbirališče žilavih in rutiniranih igralcev, k.: bodo tudi po tako dolgem odmoru lahko nudili dovolj odpora in pomagali usčvariti tudi za to nedeljo vsaj nekaj špcrtncs-a sporeda za ljubitelje takega nedeljskega razvedrila. Spored bo n« igrišču Ljubljane, in sicer z običajne p red tekmo med juniorskiin moštvom Ljubljane in Žabjakom s pričetkom ob 15. ter glavno tekmo med Ljubljano in Marsom od 10.30 dalje. Po obvku zadnje nedelje računamo tudi jutri na dober ob sk. s znas&ke — issva ms&a S23 šve^skesn Med zbiralci poštn.h znamk je tudi nekaj tak h ki zbirajo samo poštne znamke s športnimi slikami ali vsaj take, ki so v kaierini keli zvezi s športnim življenjem. Kakor je še dobro v spominu, je po tej poti opravila dober posel in storila veliko uslugo filatelistom nemška poštna uprava leta 1936, ttc je izdala cele serije olimp j-sltih poštnih znamk. Na stotisoče je bilo izdanih teh znamk ;n več sto uradnikov je moralo na posebnih olimpijskih poštnih ■flradjh ves dan udarjati žige po teh vred-notnicah, ki so šle potem ira vse strani sveta, žal se je pozneje pokazalo — tako pravijo strokovnjaki — da je bila naklada teli olimpijsk;h znamk vendarle previsoka in je njihova vrednost polagoma občutno padla. Športne poštne znamke pa se nikakor niso prvič pojavile v sedanjem modernem času. temveč so bile znane in iskane že davno prej. Kot prva je s tako novotar!jo presenetila svet Grčija, ki je leta 1896 izdala serijo posebnih poštnih znamk o pri-1 Ki otvoritve prvih modernih olimpijskih iger v Atenah, v vrednosti od 1 lepte do 10 drahem. Znamke so predstavljale razne znamenitosti iz dobe klasičnih olimpiad. Serije teh znamk so dandanes dosegle že .iko vrednost in prav srečo je treba imeti. če jih hoče kdo še kje najti. Od teiaj so se poštne uprave raznih držav vedno bolj zanimale za uporabo športnih motivov na svojih vrednotnicah. Med drugimi je nemška uprava leta 1933 izda- i'. % : - -ihj.vn 1 ' "v mtiMf f*- "T IT v 1J 5RAFI % - ss SJj Velefilm indijske H Sloviti MBNAK u Telefon 22-41 ske mistike in eksotike! v A balet... Izvirna glasba! Ešstapisrsfci tiger ' V glavnih vlogah: nesmrtna La Jana, •■'• Gifsta-v i>iessl, Fritz van Dongen in Rans Stiiwe. i. Predstave v soboto ob 15., 17. rn 19. 1 uri; v nedeljo ob 10.30. 15.. 17. in 19. uri. KINO SLOGA Telefon 27-30 Eden od najboljših dražestnih rrruzi-kalnih filmov, kar jih je mogla ustvariti filmska umetnost, je pač film valčkove opojnosti v Willy Forstovi OPERETI Willy Forst io je kot režiser z neko očarujočo muzikalnostjo in minucijoz-no intenzivnostjo osvojil za film, ki je žel in žanje povsod največje uspehe. -— Sodelujejo odlični umetniki: Maria Hoist, Dora Komar, Paul Horbiger, J>eo Slezak, Dunajska filharmonija in Zbor dunajske državne opere Predstave ob 16. m 39. uri la zelo lepo serijo posebnih znamk za svetovne smučarske prvenstvene tekme v Ino-mostu, ki so ta čas že prava redkost in jih je le težko dobiti za velike denarje. Večinoma so se na teh znamkah uporabljali najrazličnejši športni prizori ali pa pomembnejši dogodki iz športne zgodovine- C sto. svojevrsten pa je sedanji načrt švedske, da bi na znamkah upodobila kar slike posameznih športnikov, ki je za to izbrala najbolj znane osebe iz najbolj udomačenih športnih parog, in sicer nogometaša Lindberga. svetovnega rekorderja na tekališču Hiigga, smučarja Utterstroma. drsalca Seyffartha, plavalca Arne Borga, rokoborca Johanssona in kot teniškega igralca, najbolj popularnega človeka na teniških igriščih, samega švedskega kralja, ki nastopa s skritm imenom »Mr. G.« Ta počastitev je edinstvena te vrste in niti slavni Nurmi na Finskem ni dobil svoje poštne znamke, čeprav je kot športnik stcril več za svojo domovino kakor marsikateri državnik ali kakor vsi prej omenjeni švedski športniki. če bo omenjeni načrt izveden, bodo prvič na poštnih znamkah šli v svet liki zna-n'h športnikov, kar pa je spričo njihovih vendarle omejenih zaslug za celokupni šport po svetu prav gotovo preveč kričavo priznanje. * x s— Hrvatska nogometna zveza je izdala spored Svojih priredite*'. Dne 14. maja bo gostovalo v Zagrebu moštvo IS30 Mun. chen, dne 21. maja pa dunajski Rapid na proslavi 13 letnice Ličanina. Munehen bo gost HAŠKa. Dne 18. junija je na. sporedu medmestna tekma Zagreb-Budimpešta, dne 29. junija pa revanžna tekma med hrvatskim nogometnim prvakom in vodilnim, klubom — takrat bržkone prvakom madžarske nogometne zveze Velikim Vaia-dinom v Velikem Varadinu. Dne 13. avgusta bo odigrano finalno kolo v domačem nogometnem prvenstvu. Namesto Mannlieima, ki je moral zaradi udeležbe v nemškem prvenstvu odpovedati gostovanje v Zagrebu, je povabil zagrebški HAŠK moštvo Munchena 1860, ki bo dne 14. maja nastc-pil v hrvatski prestolnici. O^vestiSa s^&atfrijkofsa! SK žabiuk. V nedeljo 7. maja igra I. moštvo ob 15. uri na igrišču Ljubljane prijateljsko tekmo s komb. moštvom Ljubljane. Pozivamo vse igralce, da so ob 14.15 v garderobi na igrišču. Ovsenik, Kurent, Lojze sigurno! — Načelnik. SK Mars. Pozivam vse igralce I. mošta in rezerve, da so v nedeljo 7. t. m. ob 15 U na igrišču SK Ljubljane zaradi prijateljske tekme. Kdor ima opiemo doma, naj jo prinese s seboj. Alafzlj Bs&ka 60Setn*it Danes bo minilo 60 let, odkar se je rodil znani in ugledni ljubljanski obrtnik g. Alojzij Babka lastnik knjigoveznice in kartonaže. Žc nad 45 let je zvest Svojemu poklicu. Kujigo-veškt in kartorožne obrti se je izuč'l pri Bo-naču lota 1901. in bil potem tam dolga leta prvi pomočnik. Svojo obrt je začel leta 1912. na Kongresnem trgu. kjer je imel znano knjigoveznico, kartonažo jn izdelovalnico okvirov. KINO UNION Telefon 22-21 : Pustolovščina mladega dunajskega ba-ž-; iona in lepe grofice. Polna prisrčnega humorja in presenečenj. Izbrani odlični dunajski igralci Rossantieeaa smsfeltev M 0 V glavnih vlogah: Marte Harell, Wolf Albaeh Rettv, Christl Mardayn, Paul Horbiger, Otto Tressler, Rudolf Carl in drugi Predstave ob 16. in 19.15 uri 1 SBBEBBE53S Pozneje je »tvoril tovarno kartonaže na Opekarski cesti. Kakrw mnogi drugi, je moral tudi g. Babka med svetovno vojno k vojakom. Na fronti je bil ranjen, vendar je srečno dočakal konca vojne, nakar je ctvoril kartonažo Alba, ki jo še danes z uspehom vodi.. Usoda ga je šc enkrat odtrgala od njegovega poklica, toda po enoletni odsotnosti, ko jc moral prestati veliko težav se je srečno vrnil in se z mladostnim claiiotm spet posvetil svojemu podjetju. Slavljenec je bil vse svoje življenje zaveden obrtnik in zato spoštovan med svojimi vrstniki. Nešteto prijateljev sd jc pridob'1 zaradi svojega vedno vedrega značaja in vesele družabnosti. Ustrežljlvost in solidna postrežba v podjetju pa sta mu pridobila širok krog odjemalcev. Čestitkam prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev g Babke se pridružujemo tudi mj in mu želimo, da bi zdrav in mladeniški, kakor je ie vedno, učakal še nadaljnje življenjske praznike. laska Nenadoma si odšla od nas, ljuba, nena-domestna Inka. V nedeljo si. bila še zdra va in vesela. Igrala sva se. V ponedeljek si za vedno onemela. Kljub neizmerni ljubezni. ki nas je družila te je kruta usoda iztrgala iz naše srede. Živahno in ljubko je bilo kramljanje s Teboj, saj si se zanimala za vse, kar Te je obdajalo, še več, preko morja so zaplavale Tvoje misli k dragi tetki. k< Te je poznala samo iz slik, in govorila si o njej tako razumno kakor odrasel človek. Bila sva dnevno na vrtu. Nebroj vprašanj je vrvelo iz tebe: Kaj raste tu. kaj a-posadil tam, kdaj bodo vzklile rožice? Neprestano mi doni po ušesih Tvoj nežni glas: jOčka, očka, očka«. Komaj si pričakovala, da b: dozorele mesečne jagode, ki rast o ob robu. Veselila s se novih češenj, a vsega tega nisi dočakata, prej si se preselila med krilatce, ki so Te gotovo veseli sprejeli v svojo sredino. Ko si že ležala v krsti, nisem mogel verjet', da si mrtva. Opazoval sem Te, klical, jokal, ali Tvoje oči, katerih odsev se mi je dozdeval kot sončni žarki, se niso odprle. Cvetje, s katerim si b-la obsuta in ki si ga tako ljub la. mi je bilo živa priča, da se je zgodilo to, česar ni nihče od nas pričakoval. Prijatelji in znanci niso mogli verjeti, da s: odšla za veino! Draga Inka, za nas nisi umrla! živahna, razumna in nežnoljubka boš živela med nami. Žemljica, po kateri si tako rada brskala in kopala, raj Ti bo lahka in topla odeja. Na Tvoji gomiii pa bo vznikJo cvetje in budilo k novemu življenju. Dedek Mali oglasi Stsr greM!s pred solsiksm V soboto je sodnik pocdnec razpisal dve razpravi. V prvi se je zagovarjal žc mnogokrat kaznovani tat in delomrznež Ignacij Rozman, v urugi pa bi moral dajati odgovor b vši narednik Arsa ki je bil obtožen krivega pričevanja. Sos. Rajko Lcderhas jc opravil samo razpravo proti Rozmanu, kur jc M narednik Arsa deležen amnestije, V prvem primeru je Rozman prejel od neke oškodovenke več oWeke in perila, ki ga ni vrnil. De janje je 'priznaval. Grd jc bil drugi prestopek. Ko jc hil zaprt v šempetrski vojašnei. sc jc spoznal z nekim sojetnikom. Nekoč je tu pisa1 sv ojemu znancu dopisivco in napisal na njej svoj nafelov. Rozman mu je dopisnico izmaknil ali izvabil in ko so se mu odprla vTuia zaporov, jc odšel naravnost na dom njegovih staršev. Dopisnico jc prej raztrgal na pel :n obdržal kos. na katerem jc bi! napisan naslov. S tem kosom dopis-nice jc stopil pred mater sojetnika in ji dejal, da ga pošilja sin s prošnjo, naj bi mu izročila zimsko suknjo, nekaj obleke in per'la. da bi jih Rozman sprav i \ zaporu. .Mati jc neznancu, ki sc ji je predstavil s si m vo pisavo v reki ;n se ji legitimiral, zaupala. Izročila mu jc zahtevano. nakar jc Rozman naglo odšel Obleke Rozman seveda n 'zroeil in jo je primemo vnovč l. Pred sodnikom se je zagovarjal, tla je ni mogel oddati m dti jo je dal nekemu Do-lcnjcu. da bi jo ta spravil v roke lastniku. Z njim se pa ni več srečal. Seveda je tudi ta izgovor izmišljen. Sodnik je Rozmana spoznal za krivega t celoti po obtožnici. Obsodil ga jc zarad: treh prestopkov po §§ 243.. 318. in 334. na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. 100 lir denarne kazni ali 5 dni nadomestnega zapora ;n 2 leti izgube častnih pravic. Rozman jc bil kaznovan že reč ko desetkrat. $c larri je bil ofceojen na 1 leto strogega zapora. Gostinske lokale, trgovske in obrtne poslovalnice morajo gosti oziroma stranke, kakor tudi uslužbenci ob alarmu čim hitreje izprazniti; lokale je treba radi zavarovanja proti tatvini zapreti b, kolikor je to možno, okna odpreti in spustit.' žaluzije, da se sieklo čim boli zave ruje pred poškodbami radi zračnega pritiska in drobcev. Zaklonišče ni treba, da je samo varno, temveč naj bo tudi kolikor mogoče udobno. Računati moramo s tem, da traja že alarm včasih dve uri in več; še za daljše bivanje pa se je treba pripraviti, če bi pri dejanskem bombardiranju bila hiša poškodovana in izhod zasut Pri tem je treba računati na majhne otroke, na slabotne in bolnike. K večji udobnosti naj prispevajo tako hišni lastnik kakor stanovalci, vsak po svojih najboljših močeh. iJTrtnin DOBREGA TAPCTNIKA spreimc takoj taprtniJtro Zakrajšcfc, Miklošičfvj 34. !**••> :« KROJ. POMOČNICE. frvcvr»tne. i»čc vodilni cbrrsk.' salon. Naslov t op!. o, ki ;m»jo to«.li smisel in vesele M knjigovodstvo, iščemo. Pop«ii: n»|manj dvorazredna trgovski šola; prednost im«io refleletanti t derHc. Znanip iMikov, evcntucloo tT"^*0 'n druge usposobljenosti tw kratek »curriculum ritac« navedi v ponudbi na o/d. odd. Jutr* pod »Večie pod-jetie — stalna služba«. KT27-U DEKIE. ki ?M kuhati, pospraviti in šivati, dobi sluJ.bo. Dobra plača. Naslov v nel. od'. Tutra. 10£«3-la KRO.I. POMOČNIKA ?a m.ilc 'coirnde, spreimem t'koi. Delo sulno. Petrov-čič Avgust, Tabor 4. 1079VU VAJENCA za tapetništvo sprejme takoj F.gon Zakraišck, Miklošičeva c. 54. l OS 14-44 mrrftiim PODGANE miši in voluharje pokonča Inc. Prczlieva »MIKRO-TAN«-pasta. Za pripravo običajne količine jc prinesti 5 dkg (bi:ko delno pokvarjene) masti. Inž. Preželi. Wolfova ui'Ca }. lOe.66-6 JFDTtNiCO oreh, lep izdelek, prodim. Naslov r ogl. odd. Jutra. 10455-6 ZIMSKI PI^SčrK in suknjič 7-—9 letnega fantka, prodam. Ogled od 8. do 10. ure. Naslov v ogl. od.l. Tutra. 10785-6 PEGE IN USAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogctija Kane. Židov^a olica 1. 10413-6 KROMPIR topinrmbur krma za preJiče, zajce H kokoii. nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubliana. MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, moije, miši, p>jdg2ne, voluharje in bramor-e zanes-liivo pokončate « strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane, Zidosikit ui. 1. 10414-6 DAMSKO KOLO prodam. Linhartova 7. 10640-6 MOiKO OSI.EKO, letno, dobro ohranjeno, za srednjo postavo. poceni prodam. Na vpogled: k:o-j. štvo Avšič. Komen>kega ulica 36. l<*>87-6 ČEVELJČKE 3 pare. za j letnega otro-kn. prodani. Schweitzer, Novi trg 1 II., desno. 10696-6 GLADIINI STROJ (Poliermaschine>, znamke »'Voda*. 1 KS. in dirvamo fGleichstrom), — znamke »I-angbein & Pfahnhanser«. Vtien, pr.Kiam. — Ogled: Josip Fleiss, Liubljani. Dunajska cesta 3 10700-6 CAMPOI.ON-injekcije 9 kom. po 5 C cm, dim v zameno za protivrednost. — Naslov v ogi. oc'd. lufa. 1070^-6 ŽELEZNO PEČ prodani. Trgovina, Tržaška cest? 54. 10716-6 GUT.H ARABIKO čisto, prodam. Naslov v Ogl. odd. lutra. 10742-6 RADIO iwiv, ngodro prodam. Tržaška c. 24fl. 107^2-ft kroj, za pocrni v ogl. 10770-6 JEDILNI PRIBOR 47 kom., nov, v etuiju, za 6 oseb. in oljnato sliko (pokrajino), prodam. — Ogledati iz piiiaziiosti pri čevljarju na Dunajski cesti 23. 107SH-6 SMOKING kot nov, modern srednjo postavo, prodani. Naslov odd. lutra. MOŠKO KOLO kompletno, eno hrez pnevmatik, prav dobro olra-nieno, poseni predam. Pu-reber, Milčinskega 6611. 107^.6 DAMSKO IN MOŠKO kolo. naiboljši 2namki. še v novem stanju, z<-!o ugod. no naprodaj. — Sušteršič, meh:, nični delavnica. Dunajska cest« 13 (Fi^ovec, lc^'o dvorišče). 10767-6 SIVAI NI STROJ dobro ohranjen, z dolgi.u čo'ničkom, prodam. Po-i^ve se v mlekarni. Tržaški cesta ">. 107-^g.<; RAD IOAPARAT prodam. Osiel od 10. do 12. ure. Naslov na oel. odd Jutra. 10817-6 DE.šKO OELFKO ra 1' 'etnc~a. močneisega, dobro ohr.inieno. prodim, Og'?d od 10. do 12. ure. Naslov v ogl. odd. 'utra. 10PiS-6 BEIO OBLEKICO ct.min, za dr':Iico, lepo ohranjeno, M-od"n. Naslov v ogl. odd. Jutra. iO«?« 6 ?! VREČE pr:zr?e cementne in slične, papirnate, trupu : PETRO-NAETA. Ciril-MetoJova ce- 1 sta št. 3Vi. 1-380-7 i TOVOR. AVTOMOBIL od 3—5 ton nosilnosti, kupimo ali vzamemo v naiern. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovorni avto«. 10502-7 PRAZNO SOBO ali ennsobno stanovanje, iščeta mlada zakonca za ustvaritev skromnega doma. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra p.iJ »Ljubo doma«. 10686-23» SOBICO ali preprosto sobo, s po-sebrm vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Sobo tikoj«. 10741-23a SOBO s strogo ločtirm vhodom, iščem. Z lastnim perilom ! Za takoj ali s 1. junijem. Ponudbe n.i o.rrl. odd. lutra pod »Plač.im prav dobro«. 10""7'.23a ni;m«ki i radnik išče sončno, oprc-mi;eno sobo v nepos-edni b'.;r'ni g! \ne pošre. ro- slati na Avtontitako cer.tr.;-lo v Ljubljani. '06' 5 23a PRAZNO SOBO oddam. Naslov v or:!. odd. litra. 10-—-23 LJUBLJANSKI ZVON, tuci pos.uiie:ac knuge, kupim. Ponudbe o> r.g!. odd. Tutia pod »Ljubljanski Zvon«. 10550-7 SPALNICO, KUHINJO, jedilnico in predsobno steno. rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »B.:la«. 10635-7 OTROŠKI VOZIČEK globok ali športna, kupim, r >nudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Voziček«. 10511-7 ŠIVALNI STROJ »Singer«. T-Pfafi« ali »Gritr-ner«, kurim. Plačam zelo dobro. Cena zaželena. Po-pu^Se na o^'- odd. Jutra pod »Prodajalec zadovoljena. 11>637-7 SNAŽNO POHIŠTVO vseli vrst, otoir.-ne, rjuhe, stroje in drugo, stilno kd-pu;e rosa trgovina OGLED, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo J. 10&2S-7 ZNAMKE kompletno rbirko ali posa-memt pirtiie, tadi preko-morske, razen r-jkrarinskih, kup:m. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Znamkr« t 100^4-7 MIZARJA sprejmem za čez dan. Domobranska c. 7. 10S9l-la BETONSKI KAMFN kupim. Domobranska c. 7. 1059-- -7 PERZIJSKO PREPROGO m.in šo m večir. v dc-brein j tat]'o, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod r-Pre progi*. 10*93-7 \V E RTH F. IM -bi« ga jno, manjšo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod t-B'a"fvna«. 10703-7 JtDILNI PRIBOR za 12 oseb krom, rje prosto. Berr.dorf. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ntiino«. 10758-7 PSIČKA majhnega, čistokrvne«, ku pim. Poatidbe na ogl. odd. lutra pod »3obi70-t 37 V PETEK 'j ' icm izgubila trsnieno rokavico od Zvezde skozi V. f.ivo c ■ ico čez troinostov e. Poštenega naidite';a prt^i:!;, da jo proti nagradi odda T cgl. odd. jutr*. 10T6";-37 25.000 lir POTREBUJEM za nakup blaga. Vse drago po d.i .r ;ru. Ponu.':-; ■ i o«!, odd. Jut a rej >Posoiilo€. 10S00 P v-T' z Umrl je na.š ljubljeni sin. brat, stric in svak, gospod ANDREJ MEŽEK polic. j»tražiuk v {K>k. Pogieb bo v soboto, dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Kr:;:u. Ljubljana, dne 5. maja 1944. 2AJLUJOCI OSTALI. nt*--a f. j m (v-S * eutaM Umrl nam je naš ljubljeni soprog'. dobi i oče, brat, stric, svak, go.opod Shmn Rekar preglednik finančne Lonlrole Pogreb dragega pokojnika bo v sototo. dne 6. t. m. ob pol 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jakoba. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1911. Žalujoči: IVANKA, soproga; MARICA. IVA, MILKA, CIRIL in KKZIT1.», otroci ter ostalo scr<»ds»tvo. m mmmmmmmmm«- - Umrla nam je naša dobra m grma, gospa Jamnikar ivaisa roj. čerite žena strojevodje drž. že!, v pok. Pokojna počiva v mrtvašnici Splošne bolnišnice. Pogreb bo izpred viške cerkve v nedeljo 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne na viško pokopališče. Ljubljana, dne 4. V. 3941. žalujoče rodbine: JAMNIKAR, FABIANT, IINTERREITER. •V-; 'i^Vtfi... i Po Bogu vdanem življenju je umrla naša zlata mati, gospa S Beri?. roj. KUŠAR vdova viš. ravnatelja deže!. uradov Od doma jo prepeljamo v nedeljo, dne 7. t. m. na Žale, kjer bo pogieb isti dan iz kapelice sv. Nikolaja ob pol 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. K; Lžu. Ljubljana, dne o. maja 1911. GLOBOKO ŽALUJOČE HČERE. A. E. Weirauch: VEMEl G&SLAČ 46 Roman - Da. premislim si.. . zelo lepo bi utegnilo biti... a zdaj monaš zaspati, dečko irioj ... konec te bo od trudnosti .. .< Zaspal je. Spal je zraven nje kakor zaupljiv, neskrben otrok in ni opazil, kako strmela vanj, kako je z žareoimi očmi .strmela skozi temo, ki je počasi, počasi Meclela in prehajala v medlo sivino raz-svita... Zaaj raj torej čaka do belega dne. .. m ko se zbudi, naj leži 'zravern njega, bre^ krrke na obrazu... kaj bo potem? Ali jo bo sevraž:l, ker ga je prevar5la? Ali bo vesel? Morda bi imelta še enkrat nekaj te-Jr o v sre< e na svetu ... in kaj potlej ? Toliko drži: če se prebudi in je ne bo hotel pusiLL; od sebe. tedaj ne bo nobene ovire. nc zaiij ne zanjo — in famta bosta vsa obupana čakala na postaji... in nič ne bo rešenega s tem, da bo Mario plačal glebo za prekršek pogodbe; če se pokaže nezanesljivo, jima uniči vso prihodnost, sebi pa takisto. Ako pride gospodu pl. Hol-vavu na. misel, da vzame jutri v kakem drugem mestu drugo žensko s seboj na pot, se bo vsa b*>rba in beda znova začela Ne. dra«\ za to ie bil boj pretežak. pre-bridka je bila boleči-a . .. T;hc. z neskončno previdnostjo, je vsta- la... kako dobro, da j« hil tak zapraviji-vec ... da je imel samo eno sobo, ne bi bila mogla tako tiho oditi, zdaj pa je šlo samo za to. da pride do vrat, ne da bi ji zaškripala tla pod nogami. •. Po prstih, s pritajeno sapo, z zobmi zaritimi v ustnico se je splazila cd njega. Morala je biti trda sama s seboj, otresti se je morala vsake nepotrebne čutlj;vosti. Nobenega odvečnega pogleda za slovo! Ničesar, kar bi utegnilo Maria prebuditi, njo pa odvrniti od dolžnosti! V sosedni sobi se je še mekaj trenutkov pom'sijala, češ, lahko bi mu pustila na mizi listek: ,Zelo prijazno je bilo od tebe, da si me premočil. Inge.' To ali kaj podobnega. Pa ni nikjer našla priprav za pisanje. Tn razen tega — saj ne bo mogla videti njegovega obraza, ko najde list. Ako ne bo nikoli zvedela, kako je sprejel novico, bo ves njen trud zamarn. Saj mu kasneje tudfi še lahko piše, če bi kdaj začutila nepremagljivo potrebo, ali še bolje, lahko mu v oči pove. ako se še kdaj srečata v življenju... in to je vendarle upanje, ki ga ne more in noče docela opustiti ... ^ Zaspani ročni vratar jo je brez posebnega začudenja spustil iz hotela. Strašno jo je zazebto, ko je v svojih tankih maš paradnih cunjicah stopila na sivi jutrnji mraz. Toda začudil se ji ni nihče, gruče krC-fčih in prepevajoči}* ljudi so se še vedno klatile po uilicah. Tresoča se in šklepetajoča % zobmi je sedela v vozu, ki jo je peljal na postajo. Far ta sta bila že tam in sta jo pozdravila z glasnimi klici: »Nu, kako je bilo?« — >Skrokana si pa videti, skrokana!« — »Daj, p« ve j, ali si našla Mara? Westfahl sveto zatrjuje, da ga je videl, in to v fraku! Ko me je pa zavlekel tja, da mi ga pokaže, ni bilo o njem ne duha ne sluha več!« »A Wiethoff je bil vseka ko tam, in zraven njega sem videl nekoga, seveda le bo!j od zadaj ... mislil sem, da je Mario . .. več ur sva se potikala okrog mize, za katero je sedel Wiethoff, toda Maria ni bilo na izpregled ...« 3>Wiethoffa sem tudi jaz videla,« je rekla Inge. »Celo za njegovo mizo som sedela nekaj časa, ne da bi me bil spoznal, zabavno je bilo da nikoE tega!« »Tn kaj si sicer še dHala, krokarica? Povsod sva te iskala, pa te ni bilo nikjer!« »Verjemita ali ne verjemita: sobo sem si vzela in sem ležala v postelji! Bila sem na smrt utrujena, nič več se nisem mogla držati pokonci. Najprej sem še nekaj malega pojedla, kajti lačna sem bila kakor volk. Z