-J.

Posamezna Številka siane 1 din.
Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din, četrt leta 20 diru» mesečno 7 din. Haven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Mprnvništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.

*? 0 »
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža" izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari* boru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do * *	#.**v	#	É É. , *	12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Meodmsen političen list ZO slooensko ini d S tu O Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
f. številka.
MARIBOR, dne 18. februarja 1925.
Letnik I.
List Naša Straža“ se bo pošiljal vsem naročnikom ustavljene „Straže
V
Ze leta 1908 so zahtevali nekateri ustanovitelji „Straže“, da se list naj imenuje „Nasa Straža“. Kar pase takrat ni zgodilo, to sta povzročila clr Žerjav in n/jegov pokorni oproda dr. Pirkmajer.
„Straža " ustavljena I
; ; Dne 4. februarja i. 1. je bil lastniku »Straže« dostavljen odlok tukajšnjega policijskega komisarijata, j ki je — izvzemši imena — doslovno enak dekretu, s ka-{ter im je ljubljanska policijska oblast dne 15. januarja : ustavila »Domoljuba«. »Straža« se ustavi radi tega, j »ker v zadn jih letih dosledno prinaša članke, ki iz-I arvajo k mržnji do države kot celote odnosno k verske-! j mu odnosno k plemenskemu razdoru«.
Odlok se doslovno glasi takole: jj Pov. broj 388/4	Maribor, dne 4. februarja 1924.
I ; »Straža« perijodični list i prepoved izhajanja.
Gospodu
odgovornemu uredniku »Straže«
I j	Vlado Pušenjaku
v
M a r i b o r u. j
!i Na temelju čl. 138 ustave Kraljevine Srbov, Hrvatov j ht Slovencev, se je prepovedalo nadaljno izhajanje in f razširjanje perijodične tiskovine »Straža«, neodvisen i političen list za slovensko ljudstvo«, ki izhaja v Mari-I boru in se tiska istotam v tiskarni sv. Cirila, ker v zad-I »jih letih dosledno prinaša članke, ki izzivajo k mržnji j do države kot celote odnosno k verskemu odnosno k j plemenskemu razdoru. V podkrepitev tega razloga se I navaja sledeče v tej smeri pisane članke:
Tz leta 1923:
9 Sistem nasilja.	'
11 Dva sistema.
27 Kam gre denar.
30 Kupljene duše.
54 Nasilje in njegovi zagovorniki.
106 Znamenja kažejo.
117 Ob zaključku zasedanja narodne skup-
120 Kje in kako vlada varčuje.
132 Izkoriščevalci države.
147 Atmosfera miru.
149 Novoletno sporočilo.
Velikem SLS!
štev, Štev. štev. Štev. Štev. Štev. štev. JSSne. Štev. Štev. Štev-. Štev'.
Iz leta 1924:	.»j
:	Štev. 13 Notranja in zunanja politika.
Štev. 14 Država v državi.
Štev'. 16 Beograd je spregovoril.
Štev. 21. Krvave napovedi.
■; Štev. 46 Tvoj je vstajenja dan.
Štev. 50 Velesrbski režim in njegovi hlapci.
Štev. 52 Boji za demokracijo.
Štev. 59 Mesto razpleta krize — zaplet.
Štev. (K) Stožer notranje križe v državi.
Štev. 61 Bašič e va pot v parlament. Režimska policija.
Štev. 66 V znamenju brezzakonstva.
Štev. 67 Strnimo vrste delovnega ljudstva.
Štev. 123 Pri nas in drugod. Pravo lice radikalskega sporazuma.
štev. 124 Kriza vlade.
Štev. 127 Nekaj o vzrokih naših stalnih državnih
kriz.
Štev. 128 vidovdanska ustava in velesrbska he-
gemonija. Štev. 129 štev. 130 Štev. 131 Štev. 133 gospod Pašič. Štev. 134 Štev. 138 Štev. 139 postopanju P Štev. 140 Štev. 141 Slovencem.
Ali je res zopet P. P. režim?
Proglas širšega bloka.
Priprave P. P. vlade za volitve. Prerokovanje, ki se ne bo izpolnilo. Večni
Pokolji v Črni gori.
Kdor je Slovenec bo šel z nami.
Obračun z izdajalci. Ljuba Davidovič o P. režima pred volitvami.
Pribičevičeva doslednost.
Program nasilja. Radikalške grožnje proti
Vodja kr. policijskega komisarijata policijski nadsvetnik
Keršovan L r.
Kakor je iz odlotka razvidno, so bili inkriminirani ' Menki iz 1, 1923 in 1924 do vštevši 5. decembra
Trd boj je bilo slovensko ljudstvo 8. februarja za svoj obstoj in svojo samostojnost. Tri časopise so nam ustavili, plenili naše glavno glasilo, blatili' naše kandidate, izva jali nasilje, kakor ga ne pozna naša politična zgodovina, toda naše ljudstvo je vzdržalo in priborilo sijajno zmago! Slovenska zastava vihra po tem boja bolj ponosno kakor kadarkoli, in svet ve, da se slovenski narod ne da ukloniti z nobenim nasiljem! Tudi bela Ljubljana, glava in srce Slovenije, je določno izpovedala, da misli in čuti enako kot ves ostali narod.
Volivci! Izkazali ste naši stranki zaupanje. Hvala vam! Obljubljamo, da bomo izvoljeni poslanci vztrajali tako, kot vi v volivni borbi, v delu za ljudske pravice in boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Maribor, 10. februarja 1925.
Dr. Anton Korošec,
Štefan Falež, dr. Andrej Gosar, dr. Jakob Hcdžar. dr. Josip Hohnjec, Josip Klekl, Vlado Pušenjak, Geza Šiftar, Josip Škoberne, Ivan Vesenjak, Fr. Žebot.
protesi podpredsednika državnega odbora
dr. HoljnJeca.
Podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora dr. Josip Hohnjec je sporočil predsedniku skupščine in državnega odbora Ljubi Jovanoviču, sledeče:
Kar sem danes dopoldne storil osebno in ustmeno, to si dovoljujem ponoviti pismeno, da obrnem Vašo pozornost na številne in nasilne kršitve volilnega zakona, povzročene po zastopnikih državnih oblasti po nekaterih •krajih. Iz raznih krajev s<> prišle vesti, katerih resničnost se potrjuje, da po državnem odboru postavljeni predsedniki volilnih odborov niso mogli vršiti svojih nalog. Ponekod jim okrajni glavarji in drugi nosilci državne oblasti niso hoteli dostaviti dekretov, s katerimi so bili imenovani ali pa so jim dostavili prepozno. Drugod so jim potom policijskih dekretov zabranili vršenje njihove naloge in njihovih pravic. V mnogih krajih se je predsednikom, ki so bili imenovani od državnega odbora, s silo preprečil dostop v volilni lokal ali pa so bili iz lokala s silo odstranjeni. Na te in slične načine se je pripravljala možnost, da so se po nekaterih voliščih zlasti, kjer se je predstavnikom opozicije s silo in drugimi sredstvi onemogočila prisotnost, godile goljufije in pre-
sipavanje krogljic iz skrinjic opozicijonainih strank v skrinjice vladnih strank. Tako se je mogel dogoditi ta V zgodovini parlamentarizma neznan slučaj, da bodo v bodoči skupščini nekateri zastopniki ljudske volje ne izvoljeni od ljudstva, marveč bo njih mandat iz pokradenih volilnih krogljic. Dovoljujem si Vas upozoriti na le razmere in posebno na to, kako so zgoraj imenovani činitelji po raznih okrajih, okrožjih in krajih nastopali proti dekretom in predpisom državnega odbora. Ako bi se taki, protizakoniti in brutalni čini pustili nekazno vani, bi javnost v naši državi in kulturne evropske države sprejele to kot dokaz, da je naša država prenehala biti pravna država. Ako se pri volitvah s pritiskom, terorjem, korupcijo m varanjem onemogoča svoboden in pravilen izraz l judske volje, ne bo naša država pred kulturnim svetom mogla ohraniti niti videza parlamentarne države. Zato si dovoljujem Vas, gospod predsednik, prositi, da se zavzamete za avtoriteto državnega odbora in narodne skupščine. Sprejmite izraz mojega spoštovanja. — Beograd, dne 16. februarja 1915. Dr. Josip Hohnjec., podpredsednik narodne skupščine in državnega odbora.
Zadnie politične vesti.
Prihodnja seja voditeljev opozicije. Voditelji opozicije se 25. t. m. zopet sestanejo k posvetovanju v Zagrebu ali pa v Beogradu. Do tega dne bo namreč položaj že precej razčiščen. Do tedaj se bo gotovo že vedelo, kaj namerava vlada z mandati Radičeve stranke, nadalje bo tudi znano, ali zmaguje v radikalni stranki oni del, ki išče nova politična pota, ali pa skupina Laziče Markoviča, ki hoče spraviti skozi skupščino nov volilni in tiskovni zakon v prilog svoje znane politike.
Diplomat Balugdžič pozvan v Beograd. Samostojni demokrati se hvalijo po listih, kako je položaj razčiščen in lahek in kako se bo delalo z radikali.na vladi, razni znaki pa kažejo ravno nasprotno, da je položaj silno zamotan in da je sedanja vladna zveza v veliki krizi. Značilno je, da Pribičevič po volitvah še ni bil sprejet na dvoru in da je sedaj poklican v Beograd naš berlinski poslanik Balugdžič, ki je že od nekdaj v najtežjih položajih svetovalec krone, O Balugdžiču se govori, da ni prijatelj ožjega Pašičevega kroga.
Novinarji proti teptanju tiskovne svobode. Glavni
odbor Jugosl. novinarskega udruženja je imel v Beogradu sejo, na kateri je razpravljal o preganjanju časopisja po policijskih oblastih. Na obeh sejah je prišlo do popolnega soglasja med vsemi člani glavnega odbora. Izdelal je obširno spomenico ira notranjega ministra, katero je posebna deputacija izročila notranjemu ministru. V njej se navajajo posamezni slučaji neverjetnih preganjanj časopisja in časnikarjev. Zahteva se, da se y tem oziru takoj ustvari pravno stanje. Protest, ki so ga vložili časnikarji na,pristojno oblast, je stvarno sestavljen in ho imel uspeh, časnikarji vodijo to akcijo v duhu svobode javnega mišljenja, ponekod pa gredo policijske oblasti v svojih nasiljih proti časopisju še dalje. V Sarajevu je policija zaplenila »Pravdu« in »Jugoslovanski list«, ker sta poročala o sestanku voditeljev opozicijonalnega bloka. Tako nečuveno postopanje policije obsojajo ne samo opozicijonalni krogi, temveč tudi krogi, ki so blizu vlade in ponovno obračajo pozornost nekaterih radikalov na pogubno delovanje samostojnih demokratov.
1924. Ugotavljamo, da navedeni članki od državnega pravdništva in od policijskega komisarijata niso bili zaplenjeni, da državno pravdništvo in policijski ko-misarijat, v kojih osebni sestavi zadnje dve leti po našem mnenju ni bilo nobenih izprememb, zadnji dve leti v navedenih člankih in noticah ni našlo ničesar proti-'državnega ib spodtakljivega. Res čudno, da so naenkrat postali v očeh polic, komisarijata članki in notice protidržavni, ki do 5. decembra v očeh državnega pravdništva in policijskega komisarijata niso bili še protidržavni! Mi prav dobro vemo, da je imel pri ustavitvi »Straže« svoje prste zraven dr. Žerjav, ki je ustavitev' povzročil posredno po svojem velikem županu dr. Pirkmajerju. Že v novembru leta 1923 je stavil slično utemeljeno zahtevo na državno pravdništvo v Mariboru, ki pa ni sledilo njegovi argumentaciji.
f Lastnik »Straže« je protestiral in se pritožil proti j ustavitvi pri okrožnem sodišču, pa tudi pri velikem žu-j panu. Po ustavi mora policijska oblast ustavitev lista v 24. urah predložiti sodišču v potrditev. Ako sodišče ustavitve v 24. urah ne potrdi, je policijski odlok smatrati za dvignjen. Tako pravi zakon. Mariborsko sodišče ustavitve ni potrdilo, vkljub temu pa policijska oblast ni dovolila, da bi izšla »Straža«, ki jo je hotel izdati ' konzorcij dne 7. februar ja. Ker se je pri postopanju policijske oblasti očividno kršil zakon,' se je lastnik »Straže« pritožil proti temu. Znano pa je, da je instančna pot i dolgotrajna in da ni tako hitro upati na rešitev spora ■ glede »Straže«. Zato je konzorcij »Straže« naznanil pri-i stojni oblasti, da bo začel izdajati nov političen lisi »Naša Straža«, kar je policijski komesarijat včeraj vzel l na znanje.	-*■*	- , !
po volitvah'
V velikih evropskih državah v Angliji, Franciji in Nemčiji so v par tednih izvedene volitve, zasedene zbornice in nove vlade na delo, pri nas pa niso uvedeni za to samo dolgi meseci največje razburjenosti in nejasnosti, ampak doletela nas je še ta posebnost, da dolgo ne doznamo pravega volilnega izida. Danes je že 10. dan po volitvah, a položaj je samo v Sloveniji jasen, drugod pa še nikjer v celoti.
Ta nejasnost se je dosegla na prav čudne načine. Ko na dan volitev še nismo poznali izida iz domačega volilnega okraja, smo že čuli od radikalskih in samostojno demokratskih agitatorjev, da imajo radikali in samostojni demokrati ali takozvani »Narodni blok — večino. Najprej se je reklo 170, potem pa 162 mandatov od 315. Ko bi bilo to tudi vse točno in resnično, kdo naj verjame, če se tako zgodaj in v tako čudnih okolnostih napoveduje! — Glavna taka okolnost je nasilje od strani agitatorjev samostojno demokratske ;in radikalne stranke. Celo knjigo bi napolnili, če bi posneli, kar pišejo o tem listi iz predvolitvene dobe pa do danes. Demokratski poslanci iz Srbije pripovedujejo, kako so razni agitatorji pred volitvami plašili narod tudi s požigi 'in pokolji, iz volišč izganjali čuvarje opozocijonalnih list in. škrinjic,, volilcem pa zabiča vali, da že po prvi skrinjici, ki je bila radikalska, pokažejo — prazno roko.
V	Bosni je bilo podobno in dr. Spaho je pripovedoval, da so v nekem kraju muslimanski volilci morali glasovati pred pravoslavno cerkvijo, kjer je venomer zvonilo.
V	Somborn in Subitici so si privoščili še tole: V soboto pred volitvami se razglasi, da morajo priti vsi volilci po uradne izkaznice, ker brez njih ne bodo mogli voliti. Za radikale in samostojne demokrate so se razdelile te izkaznice že poprej, za veliko število drugih pristašev pa do šestih zvečer — ni bilo več časa. Celo kroniko nasilja bomo lahko pozneje enkrat brali, za enkrat pa bodi omenjeno samo to, da je tekla tudi lori in da še danes leži vsled težjih ran več opozicijonalnih voditeljev, — med njimi tudi bivših in sedanjih poslancev.
Voditelji opozicijonalnega bloka so podali na svoji prvi seji po volitvah v Beogradu dne 12. t. m. sledečo izjavo, ki je preromala domalega vse liste:
»Zastopniki vseh strank opozicijonalnega bloka so na svojem današnjem prvem sestanku ugotovili, da je že z ozirom na nepopolna in nezanesljiva poročila o izidu 'volitev dne 8. februarja 1925, ki ga je vlada dose-daj objavila, ljudstvo v celi državi odobrilo politiko bratskega sporazuma, za katero se bori opozicijonalni ‘blok. Stranke pozicijonalnega bloka so v glavnem obdržale vse svoje pozicije, demokratska stranka pa je iz poslednjih volitev izšla okrepljena. V srcu šumadije v kragujevškem okrožju je demokratska stranka dobila mesto enega dva mandata in ravno tako je v podri-njskem okraju ljudstvo obsodilo politiko današnje vlade in Pribičeviča ter mu odreklo zaupanje in dalo tudi tukaj demokratom mesto enega dva mandata. Opozicijonalni blok z veseljem pozdravlja te zmage v Srbiji, ker te zmage najočitneje kažejo, da je tudi med Srbi ideja narodnega sporazuma iskreno sprejeta. Iz tega dejstva sklepajo zastopniki opozicijonalnega bloka, da bi bile volitve, če bi bile količkaj svobodne, brez strahovitih nasilij in nezakonitosti, če bi ne bilo nečuvenih potvorb, kar se je zgodilo na dan 8. februarja, prinesle popolno zmago politiki narodnega sporazuma.«
Druga objava, ki obravnava posebej volilne metode samostojnih demokratov in radikalov, se je ponekod svobodno priobčevala, d fug od pa zopet plenila. Istotako je z izjavami, ki so jih po seji dajali posamezni opozicijonalni voditelji. Izjava dr. Korošca se na primer lahko čita v celoti po zagrebških in beograjskih listih, »Slovenec« v Ljubljani pa je bil v nedeljo radi rije zaplenjen.
V nedeljo je podala vlada, odnosno notranje ministrstvo objavo ali pregled na posamezne stranke odpadlih volilnih glasov. Ta objava potrjuje prej. navedeno izjavo opozicijonalnega bloka, ker je iz nje razvidno, da je opozicija dobila 360.000 glasov več kot radikali in samostojni demokrati ali »nacijonalni blok«. Evo številk iz vladne objave: Po Statistiki iz leta 1921 je v državi 11,940.489 prebivalcev, od teh pa 2,952.907 volilcev. Pri volitvah 18. 3. 1923 je bilo oddanih 2,177.051 glasov, sedaj pa za kakih 20 odstotkov več. Dobili so: radikali in samostojni demokrati skupaj kot »nacijonalni blok« 1,040.492, HRSS (Radič) 532.876, Davidovi-čevi demokrati 284.527, SLS 109.023, bosanski muslimani (dr. Spaho) 123.207, zemljoradnik! 121.369, Nemci 45.010, črnogorski federalisti pa 8.617 glasov. — O gla sovih, oddanih za stranke, ki so ostale brez mandata, — kakor džemijet, srbski republikanci, socialisti, komunisti, Bunjevci, neodvisni radikali in še nekatere druge skupine, vladna objava molči in tako je še malo. če rečemo, da je za opozicijo oddanih 360 tisoč glasov več kot pa za vladni blok. Značilno je ludi, ria je kljub vsemu dobil Radič okroglo 59.000, dr. Spaho pa 19.000 glasov več kot pri volitvah leta 1923.
Da ima vladni blok pri taki razdelitvi volilnih glasov 162 mandatov, opozicija pa 153 nam kaže še posebej, kako slabo odgovarja volilni sistem razpoloženju ljudstva. V vladnem taboru ni dosti zmagoslavja. Samostojni demokrati se zavedajo, da živijo od radikalske milosti, in sicer od danes do jutri, v kolikor pa to kakemu posebno razvnetemu ; nacij ona lnemu« blokašu ne gre v glavo, pa poskrbijo za iztreznjenje in strah radikali, ki radi dajejo izjave, da bo Lreba tega in onega žrtvovati radi kompromisov, ki jih bo morala iskali via da. V radikalni stranki sc pa nr.daljujo razdor med trezno večino in^med znano skupino nasilnih politikov in korupcijonistov. Pašič si je c ogledal novo izvoljene
r r 'rnr, , — un 		
radikalske poslance	’t,-	 (i> ši po-
med »novimi denn	
slance Mihajlo Rar	/o ra-
dihalne stranke ter	dajati
Ust »Smotra»). Te Mi» - ;	j pri
volitvah pomandr: Pašič - ■	ji, da
bodo nastopili novi.	
Po svetu.
Zakon o zaščiti države v Bolgariji. Po jugoslovanskem in rumunskem vzorcu namerava tudi bolgarska vlada predložiti skupščini zakon o zaščiti države. Kljub vsemu preganjanju in nasilju še niso zemljoradniške organizacije povsem zatrte in tudi komunistov je še precej. Z novim zakonom namerava vlada končno streti zadnje ostanke opozicije.
Komunistične demonstracije v Pragi Radi naraščanja draginje je prišlo v Pragi že ponovno do krvavih demonstracij, katere so izzvali komunisti. Policija je nastopila proti demonstrantom ter zaprla komunistične voditelje.
Spor med Anglijo in Italijo radi Albanije. Po zmagi Ahmet bega je menila Italija, da je dobila popolnoma proste roke glede gospodarske ekspanzije v Albaniji. — Posebno so Italiji dišali albanski petrolejski vrelci. Te dni pa je albanska vlada podelila koncesijo za eksploatacijo petrolejskih vrelcev angleško-perzijski petrolejski družbi. Radi tega je Mussolini pri albanski vladi energično protestiral, kar je povzročilo, da se je angleška vlada zavzela za interese svoje družbe ter protestirala v Rimu radi vmešavanja v notranje zadeve Albanije.
Nova garancijska pogodba. Ker nova angleška vlada ni hotela priznati ženevskega pakta, ki zagotavlja varnost zavezniških držav pred nemškim napadom, se trudi sedaj francoski ministrski predsednik Herriot, da bi se sklenila med Francijo in Anglijo nova garancijska pogodba ,ki bi naj bila nekak kompromis med prejšnjo zavezniško pogodbo in ženevskim protokolom. K tej pogodbi bi pristopile s časoma vse zavezniške evropske države in tudi Nemčija.
Obstoj Herriotove vlade zagotovljen. Sedanja francoska vlada je v prvi vrsti navezana na podporo soci-Jalistov, ki s svojimi 100 glasovi tvorijo eno najmočnejših strank v parlamentu. Opozicija je že dolgo širila vesti, da bpdo socijalisti zapustili Herriota. Občni zbor socijaiistične stranke, ki se je te dni vršil v Grenoblu, pa je dokazal, da vztrajajo socijalisti še nadalje pri podpiraju sedanje vlade. Samo skrajno levo krilo stranke, ki simpatizira s komunisti, se je izjavilo za novo taktiko, toda večina je to odbila.
Zveza azijskih držav. Od evropskih velesil in Združenih ameriških držav tako s strahom pričakovana zveza med Rusijo, Japonsko in Kitajsko je slednjič ustvarjena. : V Pekingu so te države sklenile vojaško ofenzivno in de- j fenzivno pogodbo, katere ost je naperjena, v prvi visti j proti Ameriki, Angliji in Franciji. Z novo pogodbo si je j Rusija zopet pridobila neomejen vpliv v vzhodni Sibiriji in na severnem Kitajskem, Japonski pa je prepustila južni del Kitajske, da izpodrine od tam Ameriko. Pogodba sama je v glavnem vojaškega značaja ter predvideva medsebojno pomoč vseh treh držav. Rusija in Japonska bosta s svojimi častniki izvežbali kitajsko armado. Kitajska bo vse vojne potrebščine dobavila od Rusije in Japonske. Otok Sahalin odstopi Rusija Japonski v zameno za vojne ladije in posojilo za utrditev Vladivostoka. — Pogodba je vzbudila veliko pozornost, dasi jo je japonska vlada takoj dementirala. Vendar je kljub temu dementi ju pogodba resnično sklenjena. S tem so se pozicije Japonske in Rusije na Kitajskem znatno ojačile ter postale nevarne Ameriki.
Viharji v Avstriji. V alpskih krajih Avstrije je te dni divjal strahovit vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Na železniški progi Wolfgang—Strobl je vrgel vihar železniški vlak čez: nasip v jarek. Razbilo se je več va-, gonov in precej potnikov je ranjenih. Na pomoč je prihitel poseben vlak, katerega je vihar ravnotako treščil čez nasip ter ga razbil. — Na drugih progah je vihar razdrl tir in plazovi so na mnogih mestih razdrli prometne zveze.
r.-.MTg ,7	iffiM WIT Ü ||—F^^**’**™1 mrrm urim 'T^
Dnevne novice.
Izjava. »Jutro« od dne 17. t. m. prinaša lažnjivo poročilo o ugotovitvah glavnega volilnega odbora v Mariboru, j za katero so osebno odgovorni člani glavnega volilnega odbora dr. Müller, dr. Boštjančič in dr. Koderman. Odločno zavračamo nečuven napad na predsednike volilnih odborov in župane brez razlike strank, ker se niti jeden slučaj sleparstva ni dognal, temveč le' formalne pogreške, ki obstoje v večini v tem, da seznam volilcev ni podpisan, pač pa v podpisanem zapisniku z besedami označeno število glasovalcev, ter v tem, da so predsedniki volilnih odborov v Maribor prinesli abecedne, a ne stalne volilne imenike, četudi so se pri volitvi posluževali stalnih volilnih imenikov. Akoravno od 308 predsednikov volilnih odborov niti 10% ni pripadalo strankam opozicije, se v zlobnem namenu napade pristaše SLS, akoravno je cela vrsta demokratskih odvetnikov in sodnikov napravila isto formalno napako, ki pa niti najmanj ne spremeni volilnega rezultata. Gg. demokrati bi naj objavili ugotovitve glavnega volilnega odbora glede volišč, kjer sta bila predsednika demokratska advokata dr. Anton Božič in dr. M. Gorišek, da bi se dognalo, kako sposobni so demokratski prvaki za predsednike volilnih odborov in kako ■— dobro poznajo zakonske predpise. Ako se ne bo prenehalo z |
lažnjivimi napadi, bomo primorani dobesedno priobči najvažnejše ugotovitve iz zapisnika glavnega volilnega qè bora. — Maribor, dne 17. februarja 1925. — Člana glàv- : nega volilnega odbora: Vlado Pušenjak, Ivan Vesenjak.
Ponižanje in izrabljanje uradništva. Kakor pri vse- ! kih volitvah, tako so igrali radikali in samostojni demokrati tudi sedaj napram uradništvu vlogo, kakor da bi baš ti dve stranki bili naj večji prijateljici uradništ- • va. Kako skrbi ta vladna gospoda za uradniški stan je najbolje pokazala s tem, da je vpel jala metode, po katerih je postal državni nameščenec navadna šah figura vsakokratnega režima, kpjo vsakokratni režim pre- j mika poljubno od enega mesta na drugo, ne oziraje se [ na trpljenje uradniške družine, povzročeno s takim pr?'- 1 stavljanjem. Svojčas je bil državni uradnik le malo ča- j sa provizorično nastavljen, nato pa je postal definitiven j in noben režim ga ni mogel prestaviti proti njegovi volji J na drugo mesto, razven če je disciplinama preiskava d« l gnala njegovo krivdo. Sedanji režimovci pa so ravn« definitivnost uradništva popolnoma odpravili. Reži-movci s takimi metodami izpostavljajo vsakega uradnika stalni nesigurnosti in sami kvalificirajo uradništ-vo slabše kot hlapce vsakokratnega režima. Ravno sedanje vladne stranke so v praksi tik pred volitvami zagrešile toliko zločinov nad državnim nameščencem, da se moramo le čuditi, da je sploh kateri državni nameščenec še danes priganjač režimskih strank. Tako globoko še državnega nameščenca v civilizirani državi ni nobeden vladinovec ponižal kakor ravno radikalna in j1 samostojna demokratska stranka. Po ustavi je sicer vsakemu državljanu, torej tudi državnemu uradniku za- ! jamčena svoboda mišljenja, v resnici pa ravno sedanje h vladne stranke silijo uradnika v popolno duševno sui- ! nj ost. Državni nameščenec ne sme več misliti s svoj« : glavo, če bi se pa kdo predrzni! misliti po lastni pa- j meti, je takoj protidržavni element in v nevarnosti, da , bo drugi dan prestavljen iz svojega službenega mesta 1 čisto drugam, ali pa vobče z družino vred vržen na cesto. ' ' Še več! Režimske stranke so šle v svoji brezobzirnosti j do uradniške avtoritete tako daleč, da so začele državne nameščence v nebroj slučajih izrabljati za dejanja, ki tvorijo po raznih zakonih očitna hudodelstva. Pripravili so že marsikaterega uradnika k dejanjem, ki očita»,! kršijo ustavne določbe, osobito pa tudi težke kazenske j določbe volilnega zakona. Uradnik je sicer prisegel, da ; bo strogo spoštoval obstoječe zakone in se ravnal pri svojem poslovanju strogo le tozadevnih zakonitih do- , ločil. Vladne stranke pa so v neštetih slučajih ravne j zadnje mesece naravnost prisilile marsikakega name- : ščenca, da je moral preko svoje službene prisege delati ;/ ravno to, kar je še posebej po obstoječih zakonih naj- j strožje prepovedano. Posledica tega je naravno, da mo-1 ra reči uradnik, ki je že rekel a tudi b. Ako je uradnik že enkrat ali dvakrat zagrešil pod pritiskom brezvestnih t' režimovcev to ali ono hudodelstvo, mora pomagali re-1 žimovcem tudi naprej, da ostanejo na krmilu, ker sicer! lahko pridejo poštenejše stranke na vlado, ki bodo za- ■ devnega uradnika radi zagrešenega zločina seveda ti-J' rale na zatožno klop. Tako rodi eno zlo zopet drugoj morda še hujše. Vsled1 brezvestnosti režimskih strank I državni nameščenec ni le ponižan in obsojen k dušev- 1 nemu suženjstvu, marveč v ponovnih slučajih naravnost prisiljen k hudodelstvom, samo da si ohrani svoj, kruh.
Vsem našim cenjenim naročnikom in dopisnikom, Oblast nam je pred volitvami prepovedala »Stražo«. — 1 Zakaj je bila »Straža« ustavljena, o tem poročamo na * drugem mestu. Radi ustavitve »Straže« smo se pritožili ■ na pristojno mesto. Za dobo, dokler ne bo rešena naša j pritožba radi ustavitve »Straže«, se je osnoval nov konzorcij, ki bo izdajal do zopetnega oživljenja »Straže,-list »Naša Straža«. Ta novi list dobijo vsi naročniki ! »Straže«. Vse »Stražine« naročnike prosimo, naj ostane- * jo zvesti tudi novemu listu »Naši Straži« in naj agiti-j rajo za njeno razširitev. Prosimo nadalje naše dopis-j nike in poročevalce, da naj stopijo zopet v naš delokrogi in naj bodo ravnotako zvesti z dopisovanjem »Naši’ Straži« kakor so bili ustavljeni »Straži«.
G.	dr. A. Jehart, bogoslovni profesor v Mariboru, jat dne 10. februarja odpotoval v Sinaj. Dobil je priporočil- j na pisma od grškega nadškofa v Kairi za samostan sv. : Katarine nb gori Sinaj. Z železnico se pelje v Suez, od-1 tam s parnikom v Tor. Iz Tora potuje na kamelah 2>sjj do 3 dni skoz puščavo in gorovje do samostana sv. Ka-1 tarine. Potoval bo sam, le vodnik iz Tora ga bo sprem-/ ljal. Preskrbljen je z živili za 14 dni, ker potoma po pu-; ščavi ni ničesar dobiti in ker tudi samostan potnikom. , ne nudi druga ko streho. Obiskal bo streho džebel Mu-,; sa (Mojzesovo goro, 2560 m), ki je po verjetnem poro-1 čilu gora desetih zapovedi, nadalje wadi er-Raha, kjer so taborili Izraelci, zgodovinsko oazo Faran in druge važne točke. Pomudil se bo seve tudi v slavni knjižnici -samostana sv. Katarine, za kar ima vsa potrebna dovoljenja. Dne '22. februarja odpotuje nazaj v Tor in v Suez. V Suezu še ostane par dni v svrho topografičnft študijev ob Rdečem morju nato pa se vrne v Kairo. - j' Opremljen s prvovrstnim fotografičnim aparatom in z zadostnim številom filmov bo fotografiral vse zanimivosti in prinesel domov obilo lepih, zanimivih, pa tuli znanstveno važnih podatkov s sinajskega gorovja. P t ni brez nevarnosti, zato se priporoča vsem sobratom it prijateljem v memento.
Krasno vožnjo so imeli potniki v nedeljo, 8. februarja 1925. Vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 18.40 P ' prispel v Mariboru šele on 1.45 zjutraj. Kako to, se bos? začudeno vprašali? No, to je popolnoma enostavn-Svojčas imeli smo glavno progo Dunaj—'Trst, danes ? Beograd—Trst. Potem ste imeli zveze Zidani most-- t Zagreb, danes, da je bolj enostavno (?!?) Maribor-- ( Zagreb. No, tudi to ne bi končno veliko škodovalo, f ne bi ravno za zadnjo progo porabljali najbolj ria*
bile lokomotive in najslabše garniture. Saj dobrega materijala je pri sedanji železnici bore malo, ker se nikdo ne pobriga za njega in za nove nabave ni — kredita in na »puf« nikdo nič več ne da! No, in tako smo morali čakati omenjeni dan v Zidanem mostu na prihod zagrebškega vlaka od 20.05 do 22 in predno smo se začeli premikati bilo je 22.30. Potem pa se je moral ta popolnoma premrazeni vlak v vsaki postaji zaletavati, da je sploh zamogel naprej. Torej ni čuda, če je imel vlak tako velikansko zamudo, ki ni povzročala ne potnikom, ki iso prezebali in komaj čakali, da dospejo domov, ne žel. osobju, posebnega veselja. Gas bi že bil, da se poskrbi za dober vozovni in strojni materijal, da ne bomo mozemcem v zasmeh, katere itak odvračajo mejne tež-koče od naše lepe domovine.
Tiskovine za volilne in abecedne imenike za narodno skupščino je založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Te tiskovine bodo potrebovali sedaj občinski mudi za prepis stalnih volilnih imenikov. Kjer so predsedniki volilnih odborov odnesli stalne, od sodišča potrjene imenike, morajo sedaj občine na okrožnem sodišču napraviti nov prepis, a morejo izvršiti do 11. marca uradne poprave po čl. 2. zakona o volilnih imenikih.
Star 102 leti, pa še zaprt. Te dni je bil v Beogradu aretiran Radojica Stojkovič, ki je prišel iz vasi Dvorište; da si ogleda Beograd. Starec, ki ima že 102 leti, pa je še zelo čvrst, je postopal po mestu in to je vzbudila v nekem policaju sum, da ima opraviti s kakim brezposelnim postopačem. Aretiral je starega možaka in ga odpeljal na policijo, kjer se je Radojica legitimiral kot bivši dvorni muzikant nekdanjega kneza Mihajla. No, kljub temu so vtaknili 102Ietnega muzikanta čez noč v Glavnjačo, drugo jutro ga a odpravili v njegovo rojstno vas. Ves ogorčen se je starec zaobljubil, da ga Beograd nikoli več ne bo videl.
Največji jugoslovanski pustolovec. Beograjska policija je dobila te dni v roke zanimivega hohštaplerja, katerega preganja policija treh kontinentov. Imenuje se Josef Pinto, po poklicu pa je vse, kar si kedo želi. Najraje se je izdajal za advokata, rezervnega oficirja, novinarja, bil je celo nekaj časa šef presbiroja na'šega zunanjega ministrstva, Pod temi naslovi se je predstavljal raznim trgovcem ter izvabljal od njih večje svote kot posojila. Prepotoval je precejšen del Evrope, Egipt in Palestino, povsod puščajoč za seboj opeharjene lahkoverneže. V Egiptu se je predstavil celo vladi kot šef jugoslovanskega novinarskega udruženja ter kot tak prisostvoval odkritju Luksorske grobnice. Egiptovska vlada mu je celo dala podporo za razne propagandne članke, katerih seveda nikoli ni pisal. Iz Egipta je odpotoval v Azijo ter izvršil v Palestini več prevar. Nazadnje je prispel v Sofijo v Bolgariji, kjer se mu je posrečilo opehariti tamošnje Žide za velike svote, iz Sofije se je vrnil v Jugoslavijo ter se naselil v Skoplji), meneč, da je popolnoma varen predi radovednostjo naše policije. Na številne prijave iz inozemstva je bil aretiran in sedaj pripoveduje v beograjskih zaporih svoje zanimive doživljaje tamošnjim novinarjem, ki pišejo o največjem jugoslovanskem hohštaplerju obširne članke.
Sprejem gojencev v administrativno šolo ekonomske stroke. V administrativno šolo ekonomske stroke v Beogradu se sprejme 50 gojencev. Poduk se začne dne !» aprila 1925 in traja 2 in pol leta. Prosilci, kateri želijo vstopiti v to šolo, morajo izpolniti sledeče pogoje:
1.	da so jugoslovanski državljani, 2. da so dobrega obnašanja, 3. da so zdravi, kar mora biti razvidno iz zdrav niškega spričevala, 4. da niso mla jši kakor 17 in ne starejši kakor 23 let, 5. da so izvršili kako trgovsko, polje delsko ali industrijsko šolo za katero se prizna dijaški rok, 6. da položijo sprejemni izpit, 7. da imajo dovoljenje starišev, 8. da izjavijo, da pristanejo na vse pogoje in posledice, katere so predpisane za to šolo. Prosilci morajo vložiti lastnoročne) pisane prošnje kolekovane s 5 D pri Upravi administrativne šole ekonomske stroke v Beogradu, Resävska ulica 56, najdalje do 1. marca
t.	1. Natančnejši pogoji so na vpogled pri srezkem poglavarstvu v Mariboru levi breg.
Kat. bralno in gospod, društvo Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo veselico z zanimivim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Vabi se k obilni udeležbi.
k Maribora.
Našim volilcem v Mariboru. Smatram za svojo dolžnost, da se v imenu SLS vsem zvestim volilcem, predstavnikom in agitatorjem zahvalim, da ste s svojim delom pripomogli naši stranki do častne zmagp. V našem Mariboru je ostala Slovenska l judska stranka najmočnejša. Nad 1200 volilcev je na naši strani. To je naša elita! Na vrste naših bojevnikov, naših mož smo ponosni. Hvala Vam, značajni in požrtvovalni borci. Ponosen sem, a imam čast zastopati poštene Mariborčane vseh slojev v narodni skupščini. — Maribor, dne
15.	februarja 1925. — Franjo Žebot, narodni poslanec.
Sokol in orjunaš dr. Pivko se v Mariboru ni branil nemških glasov. Tako so na primer Pivkov1’ -orjunaški agitatorji v mestni hranilnici pridobili za dr. Pivka ludi hranilničnega uradnika Nernca g. Puch. Ta je volil in agitiral za Pivka med svojimi nemškimi prijatelji. Puch se je spravil po naročilu svojih orjunskih gospodarjev v mestni hranilnici tudi nad svojega tasta, nad 90 let starega Nemca g. Karla Flucher. Starček je sam okoli govoril: »Die vierte Kiste ist für die Deutschen die beste!« Na dan volitev je Flucher šel s krogljico samo k Pivkovi skrinjici, ker je bil tako naučen od: svojega zeta. Heil dr. Piffggo.
Mala nezgoda se je zgodila velikemu Žerjavovemu Pristašu, agitatorju za dr. Pivka med trgovstvom, gospodu veletržcu Vilkotu. Ko je prišel 8 februarja glaso-
vat, mu je volibia krogljica po nesreči smuknila iz trepetajoče roke v neko drugo škrinjico in ne v četrto. G. Vilko so poslali ves bled in bi bili radi imeli krogljico nazaj, kar pa seveda ne gre. Gospod Vilko je bil dne
8.	februarja cel dan izvanredno žalosten.
Trgovec z železnino g. Pinter v Mariboru na Aleksandrovi cesti se čuti vsakokrat močno- užaljenega, ako ga »Straža« ali »Slovenski Gospodar« primeta radi' njegovega nastopa v politiki. G. Pinter in njegov drug g. Lenard sta ne samo Sokola, ampak sta oba častna člana orjjune.
G.	Pinter je bil pri volitvah v narodno skupščino čuvar dr. Pivkove volilne skrinjice. Mi nikomur ne odrekamo pravice, da se politično udejstvuje v stranki, kamor ga vleče srce. Ali šefa tvrdke Pinter in Lenard preočito kažeta svoje neraspoloženje proti naši' stranki in našim slovenskim in krščanskim organizacijam. Mi ne pridigujemo bojkota, a to nam bosta častita gg. Pinter in Lenard morala priznati, da imajo naši ljudje pravi, ako se izognejo trgovine, katere lastnika cb vsaki priliki kažeta svoje sovraštvo proti nam in svojo udanost za! vse, kar je proti-krščansko. Gospoda Pinter in Lenard, le malo več se brigajta' za trgovino, pa malo manj za protiljudsko politiko.
Socialpatrijotje in njihove pioli lične solze. Pišejo nam: »Volksslimme« od 12. februarja 1925 piše: »Wer sind: die Verräter, wo ist der Feind?« Pisec tega lista ima nas đelavce-proletarce za izdajalce, ker nismo hoteli več njihovih voditeljev voliti, ker nismo hoteli njihovim praznim obljubam verjeti, ker smo videli, koliko so nam socialistični voditelji Anton, Etbin Kristan, Kopač in bivši mariborski župan Grčar nam delavcem, uslužbencem in penzijonistom pomagali. Zato smo se obrnili na najbolj močno slovensko stranko, ker smo videli, da ima SLS voljo in program nam pomagati. Pa žalibog premalo časa je bila SLS na vladi, da bi izvedla svoj pravični program. Mi proletarci smo se združili in se še bomo bolj močno in krčevito združili in hočemo pokazati socialpatrijotom, da vašim obljubam ne verjamemo prav več. Samo en važen sluča j vam, moram povedati, kako je socialdemokrat, bivši predsednik stanovanjskega urada in bivši župan gosp. Grčar preganjal penzijonista, ki je prišel leta 1922 v Maribor v njegovo domovino, da bi se njegova dva sina učila rokodelstva. Tudi oče si je poiskal službo, ker pokojnina je majhna. Da bi majo lažje preskrbel svojo družino, je napravil prošnjo za dovoljenje za bivanje v Mariboru in za dodelitev stanovanja. Dobil je tale odgovor: »Pozivate se, da zapustite mesto Maribor do 30. marca 1922, ker bi se vas sicer kaznovalo na podlagi stan. naredbe do 50.000 k rop# (petdeset tisoč kron). Načelnik: Grčar.« Delavci, uslužbenci, penzijonisti in invalidi: Tako skrbijo socialisti; kadar so na oblasti za ubogo paro, ki gre s trebuhom za kruhom. Celo s policijo jo preganjajo. Jaz sem bil dolga leta organiziran pri socialdemokratih, a nikdar več. To so ljudje, ki znajo samo farbati uboge delavce in vleči iz nas krajcarje, a ko pridejo na oblast,* pa se še, ne zmenijo za nas. Slovenska ljudska stranka •pa je bdkritosrčna prijateljica delavstva. — Penzijonist.
Kdor dne 8. februar ja ni smel voliti, ker ni bil vpisan. v volilni imenik, naj se takoj oglasi na mestnem magistratu v konskripcijskem uradu. Ako pa nima časa iti osebno na magistrat, naj napiše pismo — koleka prosto. — in naj zahteva, da se ga uradno vpiše. V pismu naj navede, da je 21 let star, da biva nepretrgoma že več kot 6 mesecev v Mariboru in da je jugoslovanski državljan ali pa da je Slovan po jeziku in plemenu. Tajništvo SLS za mesto Maribor, Koroška cesta 1 posluje vsak popoldan in preskrbi svojim somišljenikom in prijateljem, da se jih vpiše v imenik.
Unirl je v Mariboru vpokojeni višji kaznilniški paznik g. Aleš. Pogreb se je vršil dne 16. februarja. Pokojnik zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. G. Aleš je bil zvest pristaš Slovenske ljudske stranke. Dne
8.	februarja je, čeravno bolan, kot značajen mož izvršil
svojo volilno dolžnost in je glasoval za našo SLS. Rajni je bil penzijoniran pod Pašičevo vlado. Dasiravno še razmeroma mlad — star je bil 55 let — so ga nagnali v penzijon in mu še niti niso šteli vseh let. Ubogo familijo so potisnili s tem v bedo. Blagemu možu, zvestemu somišljeniku SLS večni mir in pokoj! Rodbini in tovarišem naše sožalje!
Dobrodelna loterija »Doma ubogih«. Te dni so se
začele razprodajati srečke dobrodelne loterije »Doma ubogih. Srečkanje se vrši dne 10. junija t. 1. Glavni dobitek tvori nova enodružinska hiša s 4 sobami, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalnico, shrambo, straniščem, pralnico in drvarnico. Načrt te hišice, ki si ga vsak lahko ogleda v trafikah Maribora in okolice, je preurejen tako. da se da napraviti namesto enega dvoje nekoliko manjših stanovanj. Hišica se začne zidati spomladi in se oddajo ključi srečnemu posestniku koncem oktobra t. 1. Drugi dobitek je kompletna oprava za dve sobi ku -hin jo, tretji pa 1000 ms veliko stavbišče. Poleg naštetili se nahaja še 297 manjših dobitkov. Cena vseh dobitkov znaša 325.000 D. Cena srečke je 50 D, ki se jih lahko vplača v obrokih. Srečke se prodajajo po vseh trafikah in nekaterih trgovinah Maribora in okolice. S čistim do • bičkom loterije, dalje s sredstvi, ki so že na razpolago, ter z nekaterimi preureditvami, ki se že pripravljajo, upa odbor »Doma ubogih« zgraditi že letos najma) j dvoje priprostih, toda okusnih in moderno urejeni ii stanovanj, v katera se vselita še pred zimo dve družin:. Želeti je, da bi občinstvo pridno kupovalo srečke in ski; -šalo ujeti svojo srečo. S tem se bo učinkovito prispevalo k omiljenju mariborske stanovanjske krize.
Ljudska univerza. Jutri, dne 19. t. m., predava gosp. ravnatelj Pirc o sle venskih pokrajinah. Predavanje tolmači 39 sklop ti čnih slik iz vseh krajev Slovenije. Predava še v mali kazinski dvorani, začetek ob 19K.
Industrijsko obrtna ra z sprva leta 1924. Odbor razstave vljudno prosi vse one stranke, ki še niso plačale prispevka za odlikovanja, da takoj pošljejo po čeku denar, da moremo čimpreje razdeliti priznana odlikovanja.
Nekaj statistike iz Maribora brez predmestij. Pri
ljudskem štetju v Mariboru leta 1910 so našteli za mesto 26.101 prebivalcev. Razen teh je še bivalo tedaj v Mariboru 1893 vojakov. Pri ljudskem štetju 1921 je imel Maribor 28.202 prebivalca’in 2537 vojakov. Dne 4.‘decembra je bilo v Mariboru 28.379 prebivalcev. Med ravnokar naštetimi je 2111 žensk več nego moških. V Mariborskem mestu je 1450 hiš.
Cercle francais. Odbor francoskega krožka .prosi člane, da vplačajo članarino za 1925 še pred občnim zborom, ki bo sredi marca. Članarine starih članov in prijave novih sprejema knjižničar ob sredah od pete. do sedme ure zvečer v društveni čitalnici na državni gimnaziji.
Mariborski trgovci se opozorijo, da je splošna bolnica v Mariboru do 15. marca razpisala dobavo vsakovrstnih živil za dobo od 1. aprila do 31. decembra t. L Razpis, kakor dobavni pogoji so na vpogled v pisarni trgovskega gremija ter v upravi splošne bolnice v Mariboru, razpis sam pa je objavljen tudi na občinski uradni deski.
Širite „Našo Stražo“!
LISTEK.
Slovenske gorice.
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
Na Prlekijo je malo vplival slovenski protestantovsfci pokret, Slovenskih goric oči vidno ni diosegel. Zraven pti so Prleki mnogo študirali na varaždinski gimnaziji, prihod Pribegov in Uskokov je enako povzročil bližanje vzhodnje-štajerske slovenščine kajkavščink
Sider pa stari jezični spomeniki iz iztočnega Štajerja niso popolen odsev ondotnih narečij, ampak kažejo tudi zapadni ali kajkavsko-hrvaški vpliv. Prlekija je imela celo svojo prvo slovensko knjigo iz med na Štajerskem za se-•kovsko škofijo izišlih knjig, katero je izdal leta. 1758 v Gradcu dr.' Gregor Plohl. Ta še je v kajkavsko-hrvaškem jeziku pisana, ko pa ima druga izdaja leta 1777 že bolj domače narečje (Časopis za zgodovino in narodopisje, ID, 22—24). Sicer pa spada to v drugo poglavje.
Nekako cb isti meji,- kakor je narečjina, pa je tudi razlika v obliki hiš. Sicer pa spada to med narodopisje, katerega ne nameravamo tukaj dalje izvajati.
H koncu tega dela pa še moramo omeniti sledeče dejstvo: Odkar je prišla naša zemlja v nemško last — naši gospodarji so bili: nemški grofi in gospodje, ali vsaj ponemčeni, njihovi' valpeti so bdi večinoma Nemci — in je tudi v cerkvenem oziru pripadala nemški solnograški škofiji, katere meja je bila na jugu Drava do njenega iztoka iz naše zemlje pod Središčem, je nemštvo imelo veliki vpliv na podložne Slovence. In ta doba je trajala čez 1000 leti Vendar se Slovenske «òrice niso ponemčile in j vsaj v zadnjih 200 letih se ne more trditi, da bi slovenska I meja bila potisnjena dosti na jug, kakor se je n. pr. to do-! kazalo za koroške Slovence. Ko je pred svetovno vojna I ih med njo bil nemški pritisk posebno močan ravno na Slovenske gorice, nam je ravno tisočletna zgodovina nji-
'hova dajala upanje, da se ne bodo vp ognile pod nemški jarem tako daleč, da bi njihovo ljudstvo pozabilo na svojo OTBHNXÈvjst, pozabilo na svojo slovenska govorico. Ponavljate sano si takrat večkrat konec Lovrenčičevega »Tren-tarskega študenta« (XII. konec):
A narod, narod Vaš pa le ostane!
V zavesti, da stoletja kljuboval je in prebolel vse velike rane, ki bile so krvave dosihmal, krivično mu tolikokrat zadane, mogočno rastel bo sred1 rodnih tal.
Predbrat nam je prinesel rešitev iz prejšnjih razmer. Upajmo, da za vselej!
mu. k a k o sodijo tujci o Slovenskih gori c a h ?
Ako človek vedno doma »za pečjo« sedi, ljubi sicer tudi svojo domačijo, visi takorekoč na vsaki grudi svoje zemlje. Opazuje okolico, se veseli razgleda na višji točki, a prave lepote se takrat Šele zave, ako je imel priložnost Sudä druge kraje, druge ljudi videti in iste s svojo domačijo primerjati. »Povsod je lepo, ali najlepše je doma.« Ta rek je sicer jako prozajičen.
Lepoto Slovenskih goric jje krasno opeval Stanko Vraz. Iz »Djulabij« bi se dala dolga vrsta njegovih verzov navesti,.kjer opeva leoto svoje domačije. N. pr. II. knjiga, stran 53 in dalje bi lahko vseh 352 vrstic za to porabil. O mnogih priložnostih opisuje kras Slovenskih goric.
Ali rekel bi- kdo: »Vsak berač hvali svojo malho.« Zato pa hočemo v sledečem navesti pisatelje, ki niso iz Slovenskih goric doma, ki pa tudi opevajo lepoto- Slovenskih goric.
-Najprej na-vedemoi nekoliko mest i-z -dr. A. Kraigherjevega »Kontrolor Škrobar.« Kraigher je bil več let zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor. Pred odhodom od1 tam je izdal svoj ravno imenovani roman, v katerem -razun. dveh oseb pravzaprav blati vse ljudi, ker se niso -hoteli- dati od1 njega- voditi. Vendar pri vsem tem ni mogel prezreti lepote Slovenskih -goric in jo je krasno slikal, Romana kot takega ne moremo. nikomur -priporočati, vendar hočemo- tukaj nekoliko mest iz njega navesti, kjer ravno opisuje razne prizore in kraje Slovenskih goric.
V I. zvezku, stran 18, opisuje Pesniško dolino -pod Sv., Marjeto in sicer v spomladi: Bn-o samo večjo- vas sem šele imel za seboj. Cerkev, župnišče, šola, gostilna in trgovina, saj bi je skoraj ne mogel imenovati vas. Zapazil sem, da ljudstvo tu sploh ne prebiva rado- v selih. Kme~ iiške hiše so raztresene po goricah in bregovih, samo tu-pa-tam katera ob cesti. Zat-o je vsa pokrajina tako idilična. Nizko gričevje, na severno stran obraščen-o z gozdovi, na južno pokrito z vinogradi, travniki- in poljem. Obilica sadovnjakov in popolno pomanjkanje tistih -obširnih pašnikov in puščav, ki smo jih tako navajeni- južni Slovenci. Mesto tega pa prostran-e, kakor -miza gladke senožeti po ravnicah, tamtam malo močvirne, vendar rodovitne in bohotne.. Majhna vodica med holmi, neznaten potoček, ki teče leno in nemarno, skoraj brez padca, pa mora vseeno gnati na vsake tri, štiri str el jaje miniaturen mlin.. Vsaka -ped zemlje je obdelana in izkoriščena. Kmet jo ljubi in jo neguje; zida si dom sredi posestva, da mu je, pri-kladnejše in -priročnejše delo in spravljanje. In stavi si gospodarska poslopja, ki so mogočnejša- in imeni-tnejšav nego njegov lastni pritlikavi stan. Živina naj ima ugodno in primerno, človek se že stisne za silo .
Stran 19. Kot paradiž se ti zdi ta košček naše zemlje, ko so travniki tako pestro in ži-vo posejani z zvončki in marjeticami in trobenticami, ko se šopi-ri drevje s svojim
bogatim, blestečm cvetjem in se smejejo lesovi v svojem svežem in veselem zelenju. Rodovitost te obdaja krog in krog in ti priča o blagostanju in zadovoljstvu.
Stran 28: Polje in travniki in gozdovi in vinogradi in hišice med drevjem, in na oddaljenejših holmih zopet cerk vice, beleče se v pomladnem solncu.
Stran 105, razgled od Sv,- Trojice: Dan je krasen. Scl-nce ga je samo veselo in zrak je kakor ‘omamljen od njega. Drevje se smeje v svežem zelenju in-travni-ki vriskajo v polnem cvetju. Na oddaljenih vrhovih leži zgoščen vzduh kot pajčolan. Bele hišice pozdravljajo iz njega- in beli zvoniki-. Visoki topoli kipijo v nebo, tu paroma, tam v celih vrstah. Vitki in tenki kot ciprese — ljudstvo jim pravi palme — dajejo pokrajini poseben čar. Kakor hrepenenja so; stotera in ti-sočera. Hrepenenja teh nizkih, siko raj potuhnjenih holmov v višave navzgor.
(Dalje prihodnjič.)
Na hrano in stanovanje se sprejme gospod. Maribor, Gledališka ulica 2, pritličje, levo.	54
Vsakovrstne enaslove dobite pri »Posredovalcu«, -informativni in {»csre-dovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta-št. 23.	~
Fremog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št. l—i.	107
I. tovarna šivalnh strojev in koles
FRANC NEGER,
MARIBOR, Slovenska ulica it. 29.
Tovarniško skladišče: Vetrinjska ul. 17.
- __	„ šivalni stroji za domačo
fTAH-OVI in obrtno uporabo, za ga« čenje in umetno vezenje. nnnn >	. vseh sistemov šivalnih
POPRAVILA - strojev in kolesi točno
in najceneje, ....
7Al ORA vseh se8tavo1^ delov za ši-LnLUUri valne stroje, šivank in olja.
Razpisan je
NATEČAJ
«ff I defne turni-rt e stanavanfsUe it» trgortnsUe Mine sUupkne na JUralfa Vetra trga e Mar kitom 1
('osnutki v merilu 1 : 200)
V :WKfiJ8S
na dan 4. aprila 1925
-".-nm»»M-v WWW».	-»»am	***«-
za strokovnjake, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nagrade po 22.000, 16.000, 10.000 in trikrat po 4.000 dinarjev.
Pripomočki in natečajni pogoji so interesentom na razpolago pid podpisanem zavodu za znesek 50 dinarjev.	>
«*»»*£* .v&KmfU&SFuz&J* b,*ew~«-c *».»**•■ W.
VoUofninslek žareti za nameiòenee
r J.it .in, AU ttetttTrntn eettm.
Poizkusite enkrat s terpentinovim „SftZELA" mitom 1
Yeti ka zaloga
vseh vrst čevljev ata strapaco, lov in pro------menado. --------
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv.	znamka
samo Marilior.Koroštac.lo
Lastne delavnice, najboljše ročno delo!
Trgovina z mešanim blagom na zelo prometnem kraju ns deželi, -ob hrvatsko-štajerski meji; na glavni cestn ine daleč od kolodvora, se da v najem. Dotfični tudi lahko prevzame -pripadajočo -podružnico v sosedni fari -brez vsake konkurence, eventualno pozneje gostilno. Ponudbe se pošljejo pript: ročeno. na: Ivan Majcen, trgovec, Babin-ec, pošta Vinica pri Varaždinu.	52 3—1
Dajem takoj v najem:
iz polovine moje gospodarstvo, v občini Kravarsko, okraji Velika Gorica -pri Zagrebu. Isto obstoji iz 28 oralov zem-; lje oranice, 6 oralov travnikov, 6 oralov gozda, in lepe stanovanjske hiše s 4 sobami in vsemi drugimi potrebnimi-prostori; nadalje hleve za 8 glav živine, studenec z izvrstno vodo, vse v enem kompleksu okoli hiše. Najemnik mora imeti svoj živi in mrtvi inventar. — Točne podatke daje lastnik	56
Dragutin Srnka, Zagreb,
Dalmatinska ulica 13, II. nadstr.
Živčno slabost
bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 D predplače in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wien, XD! 2, Wissgrillgasse 5.
liUliiilllll
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro zeiezje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrsti , kupujem po najvišjih cenah
Ä. Ärbeitep, Mapiboi*
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s ko vaškimi odpadki in vlitino.
Najpopolnejši Stoewer šivalni stroj
I
i
«
I
-s
S
s pogrezljivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezenje ali šivanje.
LJUDOVIK BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6/1.
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija)'.
Telefon interurbani: Podnart
Brzojavke; Zadruga Kropa.
pločice
‘ Vil v naio Btroko spadajoči i Ilnstvovani cenilci na aaspola
jo, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les L t. d., zeblii sä čevlje, ezne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe 1.1. d. tenderle, kotle, sode, mostove, pločenino, kolesa itd. vijačni čepL verige.
iscni izdelki po vzopolh in aalial» najoanajo.
1 •— Prodaja sé samo na diabolo tvgovoem.
Tisk Tiskarne sv. Girila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straie*