QRIBUHH SE AKTUALNO ZA METELKOVO Uredništvo TRIBUNE izraža vso podporo pogumnim bojevnikom za METELKOVO, ki s svojimi kulturnimi akcijami trenutno pomenijo edtno pohvale vredno poživilo v mrtvem in skorumpiranem mestu. Netolerantna in sama vase zaverovana Mestna vlada poskuša na grob način uničiti še tistih nekaj civilizacijskih vrednot, ki so ostale v spominu peščice ljudi. Sklicujejo se na nelegalno zavzetje vojašnice na Metelkovi, ki so jo zasedli člani in pristaši Mreže za Metelkovo, ob enem pa pozabljajo, da so uničeni objekti znotraj ograje. Odgovornosti nočejo prevzeti in krivdo valijo na fantomske rušilce. Močno dvomim, da bi imel nekdo toliko delovnega zagona in tak odpor do nekoč stoječih, sedaj porušenih objektov, da bi se sredi noči odločil podreti |ih. Nasprotno, akt rušenja je inoral biti skrbno premišljen, prerivsem pa dobro plačan. Nihče me namreč ne bo prepričal, da so delavci, kl sredi sezone zavlačujejo s popravljanjem cest, mostov in drugih objektov, po lastni iniciativi sredi noči, ko naj bi po težkem šihtu uživali zasluženi spanec, začeli rušiti objekte na Metelkovi. Netoleranca in kontradiktome izjave so sklicevanje na zakon popolnoma dtskreditirale. Menim, da Ijubijanska mestna vlada, dokler ne bodo odkriti fantomski rušilci, ne sme ukrepati proti dobromisiečim Ijudem, ki so v imenu napredka in predvsem kulture zasedli Metelkovo. Ob enem upamo, da se s strani vlade ne bodo sporanili, da bt lahko krivdo zvalili na pošasti \z Spilbergovega Jurassic Parka, čeprav me kaj takega ne bi preveč čudilo. Odklop elektrike in vode pa pomeni napad na človekovo osebnost in zavračanje vrednot civilne, vojaške, diktatorske in še kakšne družbe. Gospod Marjan Vidmar, poskušajte se vsaj za eno stvar boriti tako srčno, kot se za Metelkovo borijo tisti, ki jih sovražite, in videli boste, da ne boste hoteli sprejeti drugega kot zmago. LARALAH, ZA UREDNIŠTVO TRIBUNE RADIO PRIIAZNIH UUDI ORepubliki, na MARŠu, v Deltt, kasneje pa še v nekaterih drugih medijih, je bilo objavljeno ODPRTO PISMO JAVNOSTI, ki so ga sestavili sodelavci Glasbene redakcije Radia Študent. Podpisnikov je dvajset, v pismu pa opozarjajo na najrazličnejše nepravilnosti, ki so se in se dogajajo na Radiu Študent (v nadaljevanju RŠ). RAZLOGI ZA REVOLT GLASBENE REDAKCIJE Vodstvenimstrukturam (uredništvu) očitajo, da je na rednem sestanku 6. septembra "samovol/no in brez predhodnih opozoril in ukrepov razrešilo vršilca dolžnosti glasbenega urednika terna to mesto postavilo novega, dosedanjega diskotekarja, kije po našem (podpisnikov Odprtega pisma) mnenju strokovno, organizacijsko in komunikacijsko nesposoben opravljati zahtevna dela glasbenega urednika Radia Študent". Podpisniki poudarjajo, da je do kadrovske spremembe prišlo v obdobju, ko se izteka razpis za opravljanje del in nalog glasbenega urednika RŠ. Člani glasbene redakcije pa Pisma niso napisali takoj, temveč so dva dni kasneje uredništvu priporočili, da naj "razmisli o programski škodi, ki bi lahko nastala zaradi prej omenjenega sklepa, in da naj o svojem prenagljenem sklepu ponovno razmisli in razpravlja na svojem naslednjem rednem sestanku". Na naslednjem sestanku, 14. septembra, je uredništvo uvedlo prisilno upravo glasbene redakcije, ki jo sestavljajo odgovorni urednik, vodja izvedbe programa in diskotekar RŠ. Dalje v Pismu navajajo, da uredništvo RŠ tudi kasneje "ni postreglo z nobenimi novimi dejstvi, ki naj bi piivedla do upravičene razrešitve vršilca dolžnosti glasbenega urednika RŠ". V nadaljevanju razčlenjujejo, kaj jih moti. Sodelavci glasbene redakcije so, tako pravijo, tudi ugotovili, da je uvedba prisilne uprave glasbenega uredništva le nov korak pri že večletni politiki razvrednotenja dela honorarnih programskih sodelavcev RŠ. Ugotavljajo, da se na RŠ iz leta v leto bolj razrašča brezpravje, na kar je prav glasbena redakcija večkrat opozarjala vodstvene strukture in predlagala ukrepe za sanacijo, v resnici pa "redno zaposleni (vodstvene strukture in ekonomsko- propagandna služba) na RŠ radio predvsem izkoriščajo za krepitev lastnih interesov". Sledi opis delovanja radia, njegov historično -civilizacijski pomen in vloga glasbene redakcije. Kljub simboličnim honorarjem so še naprej pripravljeni delati na radiu, zato so svoje sodelovanje do razrešitve konflikta obglavljanjeglasbene redakcije v neposredni jiinkciji tovrstnih razmer." ti -s t e najnižje _^_^_^ točke, ko bi "^¦¦i^"" z navidez-nimi 'sanacij- skimi' prijemi v skladu s prepogosto prakso pri nas hitro lahkosledili 'divja'privatizacija inpopolna komercializacija radia; torej popolno izničenje historične izkušnje in dosedanje civilizacijske vloge te radijske ustanove v slovenskem kulturnem prostoru. S takšnimi poskusi - še posebno s poskusi skupnih služb (uprava, administracija in ekonom-sko- propagandna služba RŠ), da bi svoje ozke (pridobitniške) interesepredstavili kot resnične interese celega RŠ, smo se na RŠže srečali. Opozoriti moramo še na širšo razsežnostuvedbeprisilne uprave vglasbeni redakcijiRŠ: ob padcu neodvisnih, kritiških, drugačnih in kreativnih pristopov v edinem preostalem neodvisnem civilnodružbenem mediju, se vnašinovinarskisrenjinebodalo več delati. Prav glasbena redakcija, kot nosilec historičnega spomina in neposredne izkušnje o izvorni vlogi in pomenu tega medija v tej sredini, je bila zadnja leta poglavitna prepreka, zaradi katere takšni poskusi zakritega 'divjega' privatiziranja nisouspeli. Sodimo, dajepravkarpotekajoče ARGUMENTI NASPROTNE STRUJE Vpogovoru z vodjo ekonomsko-propagandne službe sem izvedela, da so na uredniškem sestanku urednika glasbene redakcije razrešili zaradi njegovega neodgovornega ravnanja. Eden najpomembenjših razlogov je bil ta da ga v času, ko je RŠ organiziral prireditev Novi Rock ni bilo na radiu, niti ni imenoval osebe, ki naj bi ga nadomeščala. Zato je program trpel, končni rezultat pa je bil ta, da je prav RŠ, ki je bil eden od organiza-torjev, najsiabše pokrival celotno prireditev. Zato so urednika na naslednjem sestanku, na katerem pravtako ni bil prisoten, razrešili dolžnosti. Vodja ekonomsko-propagandne službe je celo predlagala suspenz, ki pa ni bil sprejet. Direktor RŠ je dejal, da se od programskih zadev radia distancira, meni pa, da bi bilo treba proti članom glasdbene redakcije, podpisnikom Pisma, ostreje ukrepati. Odgovorni urednik, ki bi ga morale te stvari najbolj tangirati, saj se konflikt izrazito pozna na programu in nevednega poslušalca vsaj zmede, če že ne spravi v slabo voljo, je bil v času mojega obiska radia tako zaposlen, da ni imel časa dati izjave. SEDANJE RAZMERE V trenutku, ko opisujem "obsedno stanje" na RŠ, se različni struji pogajata. Člani glasbene redakcije in del uredništva so sestavili Predlog za normalizacijo sodelovanja glas-benega uredništva in RŠ, ki vsebuje šest točk: l.Vodenjeglasbeneredakcijedoimenovanja novega uredika prevzame vodja izvedbe programa, ki naj bi si za svetovalca izbral člana glasbene redakcije. 2. Ko so znani kandidati za glasbenega urednika je sklicati sestanek sodelavcev glasbene redakcije, najkasneje do dne, ko bodo znani kandidati. 3. Odgovorni urednik pri izbiri glasbenega urednika upošteva mnenje glasbene redakcije in formalno ne V večji meri kot v ostalih redakcijah. 4. Glasbena redakcija ohrani programsko shemo ter iste smernice delovanja in je pripravljena k preoblikovanju jesensko -zimske shemeprograma kot ostale redakcije. 5. RŠ mora do konca leta urediti pravne akte, ki bi razreševali podobne konflikte med uredništvom in ostalimi redakcijami ali službami, kot je aktualni. 6. Podpisniki obvestijo javnost o novo-nastalem stanju in se distancirajo od določenih izjav. Uredištvo je prvih pet predlogov sprejelo z enim popravkom in sicer, da se mora "glasbena redakcija" natančneje definirati kot "delglasbene redakcije". Sporna je šesta točka, uredniški sklep pa se glasi: Spis "Predlog za normalizacijo sodelovanja dela glasbene redakcije in RŠ" med delom glasbene redakcije in uredništvom se sprejme s spremembo šeste točke, ki se po novem glasi: Podpisniki "odprcega pisma javnosti" se javno opra-vičijo za klevete v istih medijih, v katerih so se te iozjave pojavile! Sodelovanje se nadaljuje s podpisniki opravičil. Kasneje je odgovorni urednik sestavil še tolmačenje sklepa, saj se je izkazalo, da ni nikjer definirano, katere so te klevete, za katere bi se morali stavkajoči opravičiti. Podpisal se je odgovorni urednik, ki pravi, da je bilo doslej javno delovanje podpisnikov izjave za javnost razumljeno predvsem kot pritisk, ki je nedvomno dosegel svoje rezultate (meni ni najbolj jasno, je vam?), saj marsikateri delavec in sodelavec RŠ, ki ni podpisnik izjave, zaradi prizadetosti ne želi vež sodelovati s tistimi podpisniki, ki niso pripeavljeni nastalevv situacije v javnih medijih tudi pojasniti z argumenti in se opravičiti. Na kratko: Tisti, ki so zadevo spravili v javnost, naj \o tudi zaključijo tako, da jih bo kolektiv še sprejel medse. Vodja ekonomsko-propagandne službe (EPS) me je v pogovoru še opozorila na to, da prav sedanje peripetije najbolj škodujejo trženju radia. Za klevete, ki so navedene v "Pismu" in ki se nanašajo na EPS, zahteva opravičilo. Pripis: Toliko o trenutnem stanju na RŠ. Ker je Tribuna časopis in gre jutri ta prispevek v tisk, vas čaka v primeru kakršnekoli spremembe obvestilo v NEVROZI. Še to: ŠOU je z obrazložit-vijo, da je program prenatrpan, zmanjšalo dose-danje dvajset odstotne dotacije na borih deset. LAL FOTO: TINA HAUSER iii Kqj bi Maček počel danes, če bi bil še živ? Praskal bi po notranji strani žare. samo zamrznili. Prepričani so, "dazaaktualnimiukrepiproti večinskemu delu redakcije dejansko stojijo zasebni interesi s ciljem, da bi vred- nost pro- žali d o zni- gramaRŠ PRAVNA DRZAVA Peklenski boljševistični scenarij Uredništvo Tribuneje z uankovitim raziskovalno-novinarskim delom odkrilo peklenski s ¦ Navprašanje je odgovohla gluha Tina. Pravijo, dasmo levi. zahvaljujemo sejim, mi namrečdo sedaj tega nismo vedeli. Nevroza Bolje levo, nego desno, a najbolje tije ono pravo. Nevroza Zakaj niso že izumilt brezbarvnih ablačil? Si predstavljaš, dabi hodili naokoli v celofanu. Nastopi problem: kako bi skrili grešne dele telesa. Mi hočemo le mir, dd bomo lahko delali kvaliteten časopis Nevroza Kdor se v tem tekstu prepozna kot nosilec politične ideje, je grešnik Jelena LUBENICA V ROKAVU ODLOČITEV SE JE PRIKOTALILA. SPODBUJALI BOMO VSE ODŠTEKANCE, JIH NAGRADILI. POŠLJI NAM SLIKO NORIH STVARI, KOLES, HLAČ, KLOBUKOV, ROŽ, FRIZUR, LUČL. ČE NIMAŠ MOŽNOSTI FOTOGRAFIRANJA, Tl FOTOGRAFIJO NAREDIMO Ml. ZBIRAMO IN NAGRAJUJEMO TUDI ODŠTEKANE TEKSTE. POIŠČI NAS NA NASLOVU: Tribuna - Nevroza, rubrika Lubenica v rokavu, Ljubljana, Kersnikova 4, 2. nadstropje, TELEFON:061 /319-496 (Tina, Ksenja ali Zoki) Smejem se čim večkrat, saj je resnost vedno prijateljica hinavščine. (Foscolo) 4 5.-18. oktober TRESOCA DENARNICA Nevroza POPUSTI Slovensko miadinsko gledališče Ker si študent, dobiš vstopnico za 300 tolarjev, to pomeni 200 tolarjev prednosti pred "odraslimi". Opera in balet Vpis rednih študentskih abonmajev se bo pričel 4. in trajal do 16. oktobra. Cena za prvo kategorijo je 5.800 tolarjev, za drugo pa 3.950 tolarjev. Študentje imajo 30% popusta. Plačate lahko v obrokih. Uradne ure: od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotahsamo do 12. ure, nedeljazaprto. Te ure veljajo samo od 4. do 16. oktobra. 6. in 13. oktobra so ure od 9. do 18. uradne. Za redne karte lahko študent uvelja-vi 30% popust za vsako predstavo. Ta popust velja za drugo in tretjo kategorijo sedežev. Če si želiš 50% popust, ga lahko dobiš preko ŠOUa. Cankarjev dom Če si želiŠ ogledati predstavo, koncert.. v Cankarjevemu domu, lahko dobiš v info točki na Kersnikovi 4 od 10 do 50% cenejše karte. Za dvig takelele cenejše karte imej s seboj potr-jen indeks ali študentsko karto. Za KJub Cankarjevega dorna cenejših kart ni. Slovenskeželeznice Ljubljana nudijo ugoden NAKUP MESEČ- NIH, TEDENSKIH IN LETNIH VOZOVNIC ZA VOŽNJO Z VLA- KI. Nakup mesečne ali študentske vozovnice z mladinsko izkaznico ti prinese 40% popust. S to izkaznico lahko nakupuješ tudi tedenske izkaz-nice. Letne vozovnice omogočajo učencem, študentom in dijakom neome-jeno število potovanj v drugem razredu vseh vrst vlakov razen Zelenih vlakov, InterCityja in JuroSitija. Če letno vozovnico kupijo v enem obroku, plačajo osem mesečnih vozovnic name-sto dvanajst. Dijaki in študenti, ki potujejo večinoma ob koncu tedna, imajo z mladinsko izkaznico 30% popust. Popusti na Štajerskem SNG Celje nudi študentom 20% popust pri nakupu vstopnic za gle-dališke predstave. SNG Maribor omo-goča študentom, da pol ure pred predstavo kupijo "vroče vstopnice" za polovično ceno. Vstopnice za stojišča pa lahko dobijo po ceni, ki znaša tretjino običajne. Študentski servisi rastejo kot gobe po dežju, hvala bogu Bog:"Nizakaj." V študentskem naselju v Rožni dolini, seveda v Ljubljani, je odprt nov Študentski servis, ki ga je ustanovil ŠOLT. Odpiralni čas je od ponedeljka do četrtka od 7.00 do 13.00. Če te karkoli zanima, pokliči vodjo Študentskega servisa, profesorja Dušana Felicijana, na telefonsko številko: 061/271-187 in 061/268-128. Številka faksa je 061/371-189, ampak za nas študente reveže to niti ni pomembno, ker nimamo faksov. Brošura o športu Enota za športno dejavnost, ki deluje v okviru ŠOU, bo okvirno do 7.10. vsem študentom poslala na dom brošuro, v kateri bo program športnih dejavnosti za študijsko leto 1993 /94. Od 4.10. pa na informacijskih točkah sprejemajo prijave študentov za vse športne panoge. Osnovna cena športne dejavnosti je 1.500 SIT, velja pa celo leto. Ob prijavi potrebuješ potrjen indeks in svojo fotografijo z velikim smehljajem. Štipendije Univerze v Trstu Konzorcij za mednarodni razvoj Univerze v Trstu je ponovno razpisal dve štipendiji za raziskovanje v znesku 25 milijonov lir za diplomirane študente v deželah Vzhodne Evrope. Skratka, če imaš diplomo in če si genij in če te to zanima, dobiš podrobnejše informacije na veleposlaništvu Italije v Ljubljani ali pa na generalnem konzulatu v Kopru med uradnimi urami, od 10.00 do 12.00, in sicer od ponedeljka do petka. KANDIDATURE MORAJO PRISPETI VTRST DO 15. OKTOBRA1993. NE ZAMUDIIN DAJ POŠTINJENA DVA TEDNAČASA!!! Študentski servis sporoča S prvim oktobrom bodo v veljavi nove telefonske številke: fakturni oddelek: 125-50-21, posredovalnica sob: 125-40-62 Izhodiščne cene študentskega dela v sptembm so se gibale med 220 in 700 tolarjev na uro, odvisno od vrste, težavnosti in trajanja dela. Za strokovna dela je bila najnižja izhodiščna cena 550 tolarjev na uro. Največ ponudb je bilo na naslednjih področjih dela: Za dekleta: delo v administraciji, čiščenje, poučevanje, razna strokovna dela. Za fanteke: selitve, razkladanje, delo v skladišču, akviziterstvo, razna strokovna dela. Večina ponujenih del je bila oddana. Aktualno!!!!!!!!! Študentski servis išče študente-tke, ki so sposobno samostojno opravljati delo poslovnih sekretarjev. Za dekleta je trenutno na razpolago delo v administraciji, strežbi in telefonski prodaji knjig. Ves čas so na voljo različna akviziterska dela. Informacije o zaposlitvah, za katere potrebujejo več študentov ali pa zah-tevajo posebna znanja, Študentski servis objavlja tudi na naslednjih točkah: - info točke v študentskih naseljih in na Kersnikovi 4, - prodajna mesta za bone, - oglasne deske na fakultetah. Telefona sta 221-215 in 221-231. Denama pomoč Višina posojila je 7.500 SIT. To je brezobrestno posojilo, ki ga niora štu-dent vrniti v dveh mesecih. Dčnarna pomoč se deli ob sredah od 14. do 17. ure. Posredovalnica sob Trenutno je tia razpolago 30 stano-vanjskih enot oziroma 50 ležišČ. Od konca avgusta 1993 je bilo preko posredovalnice oddanih 76 stanovanj-skih enot oziroma 125 ležišč, svoje prostore pa je za oddajo ponudilo 100 stanovalcev. Posredovalnica sob deluje v prostorih študentskega servisa od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Posredovanje je brezplačno. Telefonje 061/125-40-62. Delovni čas študentskega servisa Dopoldan od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, popoldan v sredo od 14.30 do 17. ure. V ponedeljek, torek in četrtek je uvedeno dežurstvo od 14.30 do 17. ure. V času dežurstev ne vpisujejo novih članov. Če ne veste, kje je študentski servis, pa gotovo veste, kje je gostilnfl Pod Lipco. No, tam je tudi študentski servis. NJAMNJAM Nevroza FAKSYLAND / NOVA KRAMA 5.-18. oktober 5 ImaS kakršnekoli težave s faksom, profesorji, snažilkami, tajnicami, dekani, prodckani, študenti, zakoni... Zgodila se ti je krivica ali pa si celo ti komu storil krivico pa bi se rad opravičil... Ne veš, če je smiselno Študirati bedarije... Skratka, ne moreš spati. Napiši nam pismo, če si bogat, pošlji faks. Ponujen prst velja za študente, profesorje, asistente, snažilke... za vse, ki ste kakorkoli pripeti na Univerzo. Iskali, upajmo tudi poiskali, bomo rešitve, odgovore ali pa te bomo celo nadrli, če ne boš imel prav. Naslov: Tribuna, Kersnikova 4, Ljubljana Fax: 061/319-448 (pripiši za Tribuno-Nevroza, Faksy Land) Faks: Čim redkeje Telefonko: 061/319-496 (Ksenija, Tina ali Zoki) Nehaj se buniti, da nikogar ne briga kaj se ti dogaja. Nekomu je le mar. Pokliči, piši, sporoči. Počistimo svinjarijo. FDV POD ROKO Na Fakulteti za družbene vede se je 21. septembra sestal fakultetni svet. Za tiste, ki pridno študirate in tiste, ki vas razen izpitov nič ne zanima, naj povem, da je to organ (!), sestavljen iz profesorjev in študentov fakultete, ki skrbi za veliko zadev in zadevic. Slednja seja je imela na dnevnem redu več točk, za vas pomembni sta naslednji: - Kupole na Ekonomskem faksu in - Pogoji za napredovanje in ponavljanje Na čelu sedeči dr. Bogomil Ferfila je najprej oznanil, da bo naslednjič Fakultetni svet dobil še nekaj glav - predstavnikov vlade Republike Slovenije. O kupolah, ki jih je ob RS in EF sofinancirala tudi FDV, nismo zvedeli nič dobrega. Ekonomska fakulteta je FDV zagotovila le deset ur tedensko, toliko, kolikor so pač dolžni glede na prispevek Republike. To je izzvalo žolčnost članov, predvsem dr. Mirjane Ule. Ima čisto prav, komu pa se ljubi poslušati predavanja v Kinu Bežigrad! Imenovali so še prodekana za raziskovalne dejavnosti, nosilec te titule je postal Vojko Antončič. Pa to ni najpomembneše. Sicer ste rok za oddajo prošenj v trenutku, ko to berete, že zamudili, a vas najbž vendarlc zanimajo pogoji za ponavljanje in napredovanje. Ce ste manj zagrizeni in vas zanima po-navljanje, boste morali za prvi letnik zbrati pet izpitov ali dve tretjini obveznosti, za drugi in tretji pa le polovico. Četrtega letnika ne morete ponavljati, to je čisto jasno. Za pogojne vpise pa so pogoji bolj pestri. V drugi letnik se boste lahko vpisali, če vam v zbirki manjka en izpit in ste povprečno prav dobri (8), ali utemeljeno vsaj zadostni (prošnja). Zluftali ste dva izpita -dokazati boste morali svojo pravdobrost in vse skupaj utemeljiti. Če se želite vpisati s tremi manjkajočimi izpiti, vam mora manjkati vsaj noga. V tretji letnik se lahko brez frke vpišete brez enega izpita, če vam manjkata dva, pa letnik in bili zasipani z diferencialnimi izpiti. Tisti, ki so imeli v indeksu vpisanih do vključno deset izpitov, jih morajo opraviti sedem, oni z enajstimi in več pa osem. Nič povprečja in nič prošenj. V četrti letnik se lahko vpišete brez prošnje in brez povprečne ocene osem ob dveh mnajkajočih izpitih, eno ali drugo pa morate predložiti, če ste zružili na štirih. boste morali svojo lenobo utemeljiti s pravdobrim učnim uspehom in kakšno zgodo - samo seks ni ovira za študij, fakulteta pa nagradi vašo nedosledno uporabo kontra-cepcije. Lepše se piše tistim, ki so v letošnjem šolskem letu ponavljali drugi Za evidenčni vpis ni pogojev, za absolventski staž pa bodo slednji razpisani kasneje. Veliko študijskih uspehov in sreče v nadaljnem življenju vam želi LAL NOVA KRAMA: Dramska šola Barice Blenkuš Zagledali nas bodo takrat, ko nas več ne bo mogoče spegledati. Ideja o prvi zasebni dramski šoli V Ljubljani je padla pred 5 leti. Ures-ničila jo je Barica Blenkuš. Pred 4 leti. B.B. je igralka in pedagog. Šolala se je v Parizu (na AGRFT je niso sprejeli) . Na priznani šoli Theatre - Ecole Catherine Brieux. Za zasebno dramsko šolo se je odločila, ker je med šolanjem v Parizu in krajšimi skoki v Ljubljano začutila potrebo, da bi tudi Ljubljana lahko imela podobno šolo. V tujini so zasebne dramske šole samoumevne. Pri nas je seveda ravno obratno. Da grcš v to, potrebuješ pogum, znanje... Je pa to seveda tudi še mladost-norost, pravi B.B. Ko je končala šolo v Parizu, je tam še eno leto igrala. Vendar je prišla nazaj v Ljubljano. Z bogatimi izkušnjami, ki jih je hotela prenesti na vse tiste, ki želijo igrati, postati igralci, javno nastopati... To ji je uspelo. Njena dramska šola je stara 4 leta in učencev, vseh starosti, ji ne manjka. Vso energijo je usmerila v šolo in se predala delu pedagoga. Tudi tega se je naučila v pariški šoli. Še pred odprtjem šole je poučevala oziroma vodila tečaje na 2 gimnazijah. Na ta način je preverila koliko pedagoškega znanja je pridobila v Parizu. B.B. je odprla šolo (ki seveda še ni verificirana in le zakaj bi sploh bila, se sprašujejo za to pristojrii) predvsetn zato, da bi ljudem ponudila kvalitetno izobrazbo na področju igre. Doslej jc bilo to mogoČe le na ljubljanski AGRFT, no, to je zdaj drugače. Sicer B.B. nima namena skakati v zelje AGRFT, temveč zapolniti luknjo, ki na področju igranja (in še kje drugje) definitivno je. Z učenci vzpostavlja pristne kontakte, čeprav je zdrava disciplina, princip pozitivne, konstruktivne kritike seveda potrebna. Začetnika nima namena v trenutku sesuti, ampak ga voditi in us-merjati. B.B. ugotavlja, da vlada v Sloveniji veliko zanimanje in ljubezen do teatra kot nekega stranskega ventila, kjer se ljudje lahko sprostijo, spoznajo in ugotovijo, kaj hočejo. In kaj šola pravzaprav ponuja, kaj se človek lahko v njej nauči? V programu A, ki bo verificiran v oktobru - je srednješolski program za poklic igralca. B program ponuja dodatno izobraževanje - tečaje dramske igre, ki so manj obsežni kot program A. Javno nastopanje in poslovno komu-niciranje je tečaj, ki je nastal pravzaprav na pobude od zunaj. Managerji, radijci, televizijci in drugi poslovneži lahko obiskujejo tečaje, kjer se naučijo vseh veščin, ki jih potrebujcjo pri svojih govorih, predstavljanjih, pogovorih... Delo poteka v majhnih skupinah, tako, da je mogoč tudi individualen pristop. B.B. ni več sama. Ima 8 pomočnikov, pedagogov (poklicni igralci, režiserji, plesalci). Učenci, ki obiskujejo letnike dramske igre so stari nekje med 18 in 20 let. V tečajih javnega nastopanja so starejši - nad 25 let. Obstaja pa tudi dramska šola za najmlajše. Tretjina vseh v šoli so študentje. B.B. je z njihovim delom zadovoljna in si želi še več študentov, ker hitro dojemajo način dela, razvijajo domišljijo... Vsaka šola seveda nekaj stanc. Šolnina za redni letnik dramske igre je - orien- tacijsko - 1200 mark, tečaj dramske igre in javnega nastopanja pa 700 mark. Sedež dramske šole B.B. je v prostorih KS Tabor. Prostori pa so največji problem, s katerim se B.B. ukvarja že od začetka. Dejansko so razmetani po vsej Ljubljani. Zato je banalno, da Ministrstvi za šolstvo in kulturo nista prispevali niti tolarja. Na ministrstvih niti ne vcjo, kaj bi pravzaprav z zasebnimi šolami naredili. Njihov odnos je absolutno nedefiniran. Gre za zaroto oziroma ignoriranje. Toda, ko jih bodo enkrat le zagledali, jih ne bo mogoče več spregledati. B.B. bo še naprej pošiljala prošnje in upala. Več pričakujc od mesta kot od republike. Dramska šola B.B. se tako fmancira 90 odstotkov iz šolnine, 10 odstotkov pa prispevata Mestno gledališče ljubljansko in Lutkovno gledališčc, brez katerih bi šola težko preživela (to je znak, da se gledališča in njihovi direktorji obnašajo pametno in se ne branijo zasebnih šol in njihovih diploman-tov). Treba je vedeti, pravi B.B., da ni vse samo AGRFT. Veliko pomeni tudi delo pred in po aka-demiji. In to znanje daje šola B.B. Ko bo diplomant dramske šole B.B. (ali še druge zasebne dramske šole v Ljubljani - Gilš, z ne-koliko drugačnim kon-ceptom dela kot pri B.B.) kandidiral za vpis na AGRFT bo pač težko spregledati, da ima za sabo 4 leta dramske igre, vaj, usposabljanj, nastopov.... Skratka, ko bo dramska šola B.B. priznana, bo potrebno sprejeti nek sporazum med zasebno in akademsko šolo -v tem primeru je to AGRFT. Konkurenca torej je, in B.B. se je ne brani. To je lahko le vzpodbuda. Šola B.B. pa se poskuša tudi kar se da tržno obnašati in trženje, pravi B.B., je danes bistveno. Če obstaja možnost, je potrebno zapolniti vse tržne luknje, niše. Cilji B.B. : verifikacija v najkrajšem možnem času, stalni prostori, ustanovitev kakšne starejše amaterske skupine... Ja, tisti, ki vas po vsem naštetem mika šola B.B., možnosti za vpis imate. Vsako leto je selektivni seminar - kratek gledališki tečaj (2-3 tedne, 60 mark) in redko je kdo zavrnjen. Zamudniki-interesenti, časa za vpis je še nekaj. Stopite v igro. ALEŠČAKŠ 6 5.-18. oktober LJUBLJANA POD MLECNO CESTO Nevroza CANKARJEV DOM 4in 5. oktobra, ob 19,30 in 21.30, Linhartova dvorana Baletna predstava Molitveni stroj NOORDUNG, nastopajo solisti in baletni ansambel SNG Opcre in baleta Ljubljana. 5. oktobra, ob 19.30, Kosovelova dvorana Mladi mladim, na klavirju bo igrala Adriana Magdovski 17. m 18.10. ob 20,00 bo gledališka predstava Ob letu osorej (B.SIade). Od 18. do 31.oktobra 4. mcdnarodni festival avtorskega filma FILM ART FEST. 19.10. ob 20.30 Gonzalo Rubalcaba Cuban Group, jazz. 20.10. ob 20.00 bo literarni večer Društva književnih prevajakev. 21.10. ob 17.00 bo gledališka predstava Žab« (G.Straiša/D.Zlatar Frey), Borštnikovo srečanje v Ljubljani. 22.oktobra, ob 19.00, Gallusova dvorana \V. Shakespeare: KRALJ LEAR K4 S.oklobra, ob 22.30 Oyster Band - punk H.oktobra, ob 22.30 Medo Čun - naravnost iz Makedonijc, klarinetist 25.oktobra, 22.30 Asia Minor - turška etno jazz zasedba Klub K4 ponuja članske izkaznice. Mesečna cena članske izkaznice: študentje in dijaki 900 SITVostali 1.500 SIT. METELKOVA 5., 6. in 7.10. bo od 19. do 23. ure gledališki festival na videu, izbor Dragan Živadinov. 7.10. bo ob 20. uri koncert Demolition group in skupine Streluikoff. 8.10. bo od 18. do 19,30 ure predstavitev makedonskega kultumega društva. Lahko boste uživali v etno koncertih, folklori in razstavah. 9.10. sebo od 17. ure naprej dogajal Antinaci fetsival ¦ razstava skupine Strip Core in grafitov, nastopala bo glasbena skpina 2227. 13.10. bo ob 17. uri otvoritev razstave slikarske šole Zmaga Modica. Njcgovi študentje bodo v živo risali na rušcvine in jih Čez cel teden razstavljali. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava slik Mateje Sever traja in bo trajala do 9.10. Razstava slik Sandija Radovana pa bo od 12. do 30.10. 14.10. ob 20.30 gJedališka predstava Glumac... je glumac... je glumac. Zijah Sokolovič. 19.10. ob 20. uri koncert Clock dva, to je techno. DVORANA TIVOLI 12.10. ob20. uri Super nad super koncert Erosa Ramazzotija, pooooooooop. GALERIJE V BEŽIGRAJSKI GALERIJI bo do 15. oktobra razstava Od skice do lutke. Razstavlje pet avtorjev; Tomaž Kržišnik, Lidija Osterc, Aleuka Sotller, Savo Sovre in Lojze A. Zorman. Od 20.10. do 15.11. razstava risb Zorana Dideka. EQURNA do 16.10. bo v prostorih galerijc odprta razstava slik Mojce OblaL 18.10. do 16.11. pa bo predstavitev kataloga in del Markota Jakšeta. 18.10. je zaznamovan z razstavo Boogie \Voogie Avgustus. Avtor razstave je Zmago Lenardič. MESTNA GALERLJA do 31,10, bo odprta razstava Neokonstruktivjzemv Sloveniji. Avtorji so Dragica Čadež, Drago Hrvatsld,Dušan Lapajne, ^lavko Tihecy Dušan Tršar in Vinko TuSek. MODERNA GALERUA Qd 5.10. do 20.10. jc odprta pregledn^i razstava Jožeta Spacala - vtis umetnika z Metelkove Projekt bo uspel, ko bo prop^del Pogovarjal sem se z Dam-janom Hrovatom. Star je 23 let. Slikar, kipar. Neaka-demski. Učil se je pri Dragici Čadež. Čisto preprost po-govor. Iskren. Damjan je v prostorih Metelkove od začetka. Ve, kaj se dogaja. Tvoji vtisi, občutki o MzM? Najprej - Slovenija je poli-cijska država. To je očitno tudi v prostorih Metelkove. Opa-žam tudi interes posameznikov (celotna zadeva zato tudi stoji). S samo idejo sem sicer zado-voljen, ni pa mi všeČ reali-zacija. Nisem razočaran, sem pa več pričakoval. Zadeva na "laufa" kotbi lahko. Projektje preveč ozko usmerjen. Si Član MzM? Ne. Imam pa prostor. Za-enkrat. Kako bo naprej, ne vem. Na Metelkovi sem že od začetka. Kaj delaš, ustvarjaš v času, ko si na Metelkovi? Naredil sem razstavo del, ki sem jih ustvaril pred doga-janjem na Metelkovi. Rekel si, dajeprojekt MzM preozek. Kje? Razstave, koncerte, pomoč ponujajo samo kulturnikom. Tisti interesenti, ki bi radi pomagali, ne dobijo možnosti, tisti, ki pa na Metelkovi delajo včasih, nimajo dovolj volje. Pomagajo naj vsi, ki to želijo. Ko sem bil v prostorih Metelkove, se nikoli ni ne vem kaj dogajalo, čepravje na sporedu obljubljenih veliko prireditev! Včasih je res tako. Ko si tam, se pravzaprav nič ne dogaja. Tak vtis lahko dobiš zato, ker vsak posameznik ne more sodelovati kot bi hotel. Tu gre za image navzven. Zadeve niso dovolj dobre, niso na kulturnem nivoju. Kriva je majhna reklama, nerazpoš-iljanje vabil... Red sicer je, ljudje so vpeljani v svoje delo. Kakšen se ti zdi odnos umetnikov do projekta MzM? Dobri umetniki pomagajo, ko pa svoje delo končajo, odidejo, ker tam nimajo več kaj početi. Kaj je zaie umetnost? Umetnost je lahko vse. Tudi to, kako smetar pomete cesto. Če to naredi dobro, je to umetnost. Kje si razstavljal pred Metelkovo? V akciji Boj proti drogam. Zelo pozitivna akcija. V take stvari rad vlagam energijo ali pa sem vsaj zraven. Razstavljal sem že v Cerknici in Piranu. Bil sem na ekološki akciji z Nočno moro (podskupino pri Centru za pomoč mladim), kjer smo se znašli na smetišču in najdli zanimive predmete za ustvarjanje v naravi. Ponavadi pa grem tja, kamor me povabijo. Tvoje ielje z Metelkovo? Da MzM postane kulturni mladinski center, da se zgradi pravi youth hostel. Po tvoje - je projekt MzM uspel? Projekt bo uspel, ko bo propadel. Šele potem bodo ljudje res videli, kaj je Metelkova pomenila. Ljudem je potrebno koncept primerno predstaviti. ALEŠ ČAKŠ Uredništvo Nevroze podpira idejo projekta Mreže za Metelkovo in jim ieli še mnogo uspehov v nadaljnem zivljenju in delu MARIBOR 28. Borstnikovo srečanje PriČne se 20. oktobra 1993 zotvoritvijo in predstavo Slovcnskega stalnega gledališča iz Trsta A. P. Čehova ČEŠNJEV VRT v režiji Borisa Kobala. Slavnostna otvoritev bo pred SNG Maribor. Slovenske predstave bodo tekmovalc za Borštnikova odličja pd 20, do 30. oktobra 1993 Operain balet 8.JQ. ob\ 19,30, Unionska dvorana Sinfonični koncert Simfoničnega orkestra Mariborske filharmonije. 9.10. boob 19.30 G. Verdi: Rigoletto za abonente in izven. 10.10. ob 17.00 bo ponovitev Rigoletta, tokrat za red upokojenccv in izven. ¦ -.-¦ :.- ¦;¦;;:¦;'. :-: : 13. in 14.10. ob 19.30 G. Puccini: La BOHEME. 17.10, ob19.30 G. Verdi: Rigoletto. 18.10. ob 19.30 bodo dnevi italijanske operc z G. Verdijem in njegovim Rigolettom. Vdja za abonente in izven. Drama 5., 6., 7., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 18., 19. oktobra boob 20.00 v Minoritski cerkvi M. Vezovišek: Jermanovo seme 7., 8., 9., 10. oktobra bo ob 19.00 Carmen - gostovanje na festivalu Cervantino v Mexicu. Nevroza LJUBLJANA... / V BALONU PO SLOVENIJI • '• «"»'7 T» iioi*i ^sfm^m "Whitefolks got all the money Coloredfolks got all the sings, sings won *t buy you nothin'." Jazz - otrok rasne diskr-iminacije in oče emancipacije. Je fenomen, ki sta mu botrovali glasbeni kulturi Evrope in Afrike in ki se je razvil le na ameriških tleh, kjer so pri-seljeni afriški črnci prišli v stik z Evropo in ameriško glasbo. Prvotno gibalo, inovator, glav-ni glasbenik in glavni jazzist je Louis Armstrong Satchmo. Ko je Armstrong postal glavni ambasador ameriškega zu-nanjega ministrstva, je jazz postal zaščitni znak kapi-talizma. Nasprotniki jazza govore o njem kot vsoti preračunanih in preizkušenih učinkov, kot brez-časni modi, ki izkorišča mini-mum razpoložljive tehnike. Pristaši pa imajo trdna stališča, da je to nova umetnost in edina resnična glasba dvajsetega stoletja. Je način aktivnega sodelovanja pri glasbenem ustvarjanju. Torej, kam gre jazz? Ne vem, kam gre. Mogoče gre k hudiču. Ničesar ne moremo prisiliti, da bi kam šlo. Eno-stavno, zgodi se. Če želite sami ugotoviti smer, v katero bo zavil jazz, imate možnost to početi v živo na naslednjih postajah v Ljubljani: Penati klub na Ciril Me-todovem trgu 18, vsako sredo od 23. ure dalje z učenciNade Žgur; Flex klub, Nazorjeva 2, vsako sredo od 23. ure dalje z Ratkom Divjakom in vsak drugi četrtek ob isti uri z Alenko Godec Obetajo pa se obnovitve jazz večerov na starih postajah, v Art kiubu in Starem Gleju. Pa faj n se imejte!! C. C. V balonu po Sloveniji bomo potovali iz enega v drugi študentski klub. Iskali bomo najzanimivejše dogodke in dogajanja, kerpa sedaj še vsi spijo - saj so sefaksi komaj začeli in tudi žurov še ni - na žalost nismo uspeli zbrati kakšnih pametnih študentovskih informacij. To ne pomeni, da smo zagledani v Ljubljano. Popravili se bomo, kpopravilu lahko phspevaš tudi ti, postani naš dopisnik. Dopisuješ nam lahko iz kateregakoli mesta, vasi, Velike Pirišice ali hiše. Pokliči 061/319-496, zahtevaj Tino ali Ksenjo. BORSTNIKOVO SRECANJE Ponuditi svetu, kar dobrega premoremo? Začelosejeleta 1966. Kot teden slovenskih dramskih gledališč. Prvič v Mariboru. Potem naj bi se Borštnikovo srečanje selilo. Začetnik BS je bil Fran Žižek, slovenski reži-ser, profesor na AGRFT. On je vztrajal, da naj ostane pri-reditev stalno v Mariboru. In takoje šedanes. Na začetku je vsako gleda-lišče izbiralo igro, s katero so pričakovali na BS največ uspe-ha, in z njo nastopali. Fran Žižek je ob začetku kasnejših vsakoletnih srečanj skoval slo-gan - Za enotnost slovenske gledaliŠke kulture. Če je takrat enotnost bila, je danes skoraj ni več. Da je tako, je krivo seveda Ministrstvo za kulturo, ki prepotrebnega denarja za slovenska gledališča ne daje, oziroma ga daje premalo. Če pa ga že da, ga občinski sveti kasneje med gledališkimi hiša-mi (seveda samo nacionalnimi) ne razdelijo enakomerno. Vsa gledališČa pač niso enako kvalitetna in ne listvarjajo enakega števila projektov. BS se je kmalu po nastanku razvilo v poklicno ustanovo, do vel-ikega števila gledalcev so prišli z gostovanji, imenovali so selektorja, uvedli nagrade -Borštnikov prstan... Z nekaj različicami, ostaja BS takšno, kot je bilo v prvih letih obstoja. Lani je prišlo do nesoglasij ali naj bo BS festi-val vseh slovenskih poklicnih gledališč (kot do leta 91) ali festival najboljših gledaliških uprizoritev (1992). Odločitevje padla letos maja, ko se je svet BS odločil za drugo, novejšo varianto (ostro selekcijo zago-varja tudi Tomaž Pandur, direktor in režiser mariborske Drame), sklenili pa so tudi, da BS ostaja časovno omejeno na 10 festivalskih dni ali približno 9 premier po izboru selekcijske komisije. Izvolili so še novega predsednika sveta, Rudija Šeliga, znanega književnika. Akterji slovenskih poklic-nih gledališč (ki imajo najmanj besede pri odločitvah, oziroma je sploh nimajo) menijo, da naj bo BS vseslovensko srečanje slovenskih gledališč. Toda, Slovenija nima le poklicnih, temveč tudi nepoklicna gle-dališča, izven velikih insti-tucijskih hiš. Vprihodnje bi se dalo premisliti (predvsem v svetu BS) o tem, da bi BS izgubilo oznako "nacionalni" festival in da bi ponudili svetu tisto najboljše, kar slovenska gledališča ustvarjajo, pa če so nacionalna ali ne. ALEŠ ČAKŠ RADIO KOT ODDAJA V četrtek, 7. oktobra, bo na valovih Radia Kranj prvič udaril v cter KRŠ - Kranjski radio štu-dent. Oddajo, namcnjcno mladin-ski populaciji Kranja in okolice, pripravlja 11 entuziastov Kluba študentov Kranj, ki so jim na Radiu Kranj zastonj odstopili tehniko, prostore, frekvenco in termin. Kot pravijo - v oboje-stransko zadovoljstvo. Prva oddaja bo promocijska, kar pomeni, da bodo KRŠ-ovci obveščali svoje potcncialne poslu-šalce kdo, kdaj, kjc, kako in seveda s čim, bodo polnili njihova ušesa. Oddaja bo v vctru vsak četrtek od pol osmih do polnoči, v tem času pa sc bodo KRŠ-ovci spopadali z mladinsko sceno, pro-blemi, kulturo in seveda glasbo. Potentne pa čaka še crotična zgodbica za lahko noč. Politike nc bo, kar pomcni, da politčni vcljaki za časa oddaje ne bodo imcli vstopa v studio. V občini Kranj je po podatkih Kluba študentov Kranj okoli 1400 študentov, k njim pa lahko pri-štejemo šc dijake, dijakinje in mlade nasploh, ki dosedaj niso imeli radia po svoji meri. KRŠ bo tako vsaj nekoliko zapolnil obstoj-ečo medijsko praznino v tem področju. Jana Slaček televizijske scenografije. Od 14. 10. do 28.11. pa bo razstave modnih fotografij Janeta Štrausa. . ¦ . ;; ¦:• '-¦¦'¦:¦ /v:. ' " ¦ ''.-.. ¦ .:;/ V MALI GALERIJI bo do 10.10. odprta razstava zadnjih del Jožeta Baršija. 12.10, bo otvoritev razstave Christine Iglesias. Grc za špansko kiparko, Razstava bo odprta do 512. NARODNA GALERLJA 6.10. bo ob 18. uri otvoritev razstave krajin Frana Klemečiča. Razstava bo odprta predvidoma do 10,1. 1994, Razstava Riharda jakopiča do 30.10. GALERUAŠKUC Do 8.10. razstava slik Jura Zadnikarja. Od 15. 10. do 4.11. instalacija Sussane Popelka. MUZEJI NARODNIMUZEJ Stalna zbirka: Arheološka prazgodovinska zbirka. Do 31.10, spominska razstava ob 400-letnici bitke pri Sisku - Bitka pri Sisku - 1593/1993. ETNOGRAFSKt MTJZEJ SLOVENUE Razstava Pasovi in sklepanci, do 3L10. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Stalne zbirke: Geološko-paleontološka razstava, Zoisova mineraloška zbirka, barjanska in alpska diorama, gozdna diorama, razstava ptic, plazilcev, rib in okostij različnih vretenčarjev. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, do 30.10. Od 14: do 20.10. razstava slik z Mednarodne Iikovne kolonije Počitelj'1966'-•>: 1985: ARHrTEKTURNI MUZEJ Stalna razstava Plečnikove zbirke. MESTNI MUZEJ Stalne zbirkc: razstava pohištva od gotike do secesije, spominska soba Otona Zupančiča, zbirka poslikanih tarč in portretov članov Društva Ijubljanskih ostrostrelcev, rešena arheološka dediščina Ljubljane. Zaradi prenovitvenih del odprto občasno. Informacijc na telefbnski številki 214-025. KULTUPNO-ESFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Dp 16.10. razstava PrgišČe zgodovine. .21J0,9ivoritev Škocjans|k| ptok - oaza na pragu Kopra. ¦ŽfiMtJEPisNIMlJŽEj'''''"''''''" '""^ '" "¦ " ........................"' OdLlO. do 30.11 Tretjadimcnzija - način prikazovanja reliefa. GLEDALIŠČA DRAMASNG 15.10. ob 19,30 D. Jovano\1č: Antigona, premiera. L Cankar: Za narodov blagor. G. Strniša: Samofog. MALADRAMA M. Jesih: Ljubiti, premiera. ;W. Allen: Zaigraj še enkrat, Sam. A. Nicoiaj: Blagi pokojniki, dragi možje. D. Jančar: Zalczujoč Godota. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE 15.10. ob \9M J.M.A. Mollere: George Dandin ali kaznovan soprog^ pfemicra. J. Anouilh: Ljubi tički (vse podrekajo). F. Levstik - D. Jovanovič - T. Partljifi: Martin Krpan. O. Scheinpflugova: Film sc mu je utrgal. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ bodo v začetku oktobra še ponovitve gledališke igrc Hamlcts n^Roses OPERA IN BALET 7/0. bo prcmiera Verdijevega Falstaffa, P.70. ponovitev Falstaffa, 12.10. bo Pucclnijeva Tosca, 13.10, ponovitev Falstaffa^ 16.10. G.Puccini: Triptih, 18.10. ob 15. uri G. Puccini: Gianni Schicchi, 19.10. ponovitev Falstaffa, 20,10. G. Pucdni: Tosca. Vsc predstavc so ob19. uri FILM Premiere v Ljubljanskih kinematografih od 4.10. do 18.1 C. KOMUNAv DVOR, DOMŽALE - 14.10. Jbn Amiel: Sommersby. Ljubezenska drama, ZDA Igrajo: Richard Gerc, Jodic Fostcr, Bill Pullmanv Jamcs Eari Jones. Recenzija v tcj številki Tribune. BEŽIGRAD- 14.10. Leonard Stern: Missing Picces (Čez dm in stm). Komcdija, ZDA. Igrajo: Eric Idle, Robert Wuhl. To je dinamična pripoved o dveh prijateljih, 6 obetavnem romanopiscu in njegovcmu prijatdju čelistu, v tradiciji ameriške situacijskc komikc. 8 5. -18. oktober ADRESAR Nevroza Kam, kje, kako in kdaj v Ljubljani AŽBE, galerija, Mestni tfL 18/11, * 226-036, © 10.00-13.00 in 16.00-19.00,: sob. 10.00-13.00, ncd. zaprto ANTIČNI SPOMENIKI EMONE IN SITU, Jakopičev vrt, Mirjc 4 in Erjavčeva 8 ter Kongresni trg ¦¦:• . '' ' ¦.¦:.¦.".¦:¦ ¦;;. ' ARHITEKTURNI MUZEJ - GRAD FUŽINE, Studencc 2a, « 140-97-98, © 10.00-15.00, sob./ ned. zaprto ARHITEKTIIRNI MUZEJ-PLEČIVIKOV4 ZBIRKAv Karunova 4, «213-008, © tor in čet: 10.00-14.00, pon., sre, in pet. dostop do arhivskcga gradiva ARS, prodajna galeriji; Čevljarska 2, «218-075, © 10.00-19. ure, sobotc od 10.-13. ure, ned. irt prazniki zaprto BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31; «313-648; 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob; 10.00-13.00, ned. zaprto CaNKARJEV DOMi Prešernova 10, « 125-81-21, V © 12.00-22.00, ned. 15.00-18.00 COMMERCE, galerija, Einspielcrjcva 6, « 132-22-41/389, © 9.00-19.00, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto ČRNUČE, gostinsko podjetje, Štajerska ccsta 4, ¦9:372-2%4: . ¦¦:;':::-. \ ¦ :::/:•¦: :V. ¦ . :: .' , ::.[ ¦ DAIRV QUEEN, fast food, Cankarjcva cesta 2, 8 210-831 DAJ - DAM, restavracija, Cankarjeva ccsta 4, « 210-619 DESSA, arhitekturna galerija, Židovska steza 4, « 216-010, © 10.00-15.00, sob., ned. zaprto DIC, dijaški dom Ivan Cankar, Poljanska ccsia 26, « 318-577 DIJAŠKIDOM BEŽIGRAD, Kardeljeva ploščad 28, »342-867 :;¦; DIJAŠKI DOM POLJANE, Potočnikova ulica 3> «327-471 DIJAŠKI DOM VIČ, Gerbičcva 53 DRAMA SNG, Erjavčeva 1, « 221-462 EqUR3VA, prodajna galerija, Grcgorčičeva 3, « 223-932,© 10.00-13'00in 17.00-19.00, pet. 10.00-13.00, sob. in ned. zaprto ETNOGRAFSKI MUZEJ SLOVENIJE, Muzejska 1, .¦•/•¦¦« 218-886, © 10.00-18.00; ned; 10:0043.00; pon^zaprto f ARMACEVTSKO - MEDICINSKA ZBIRKA BOHUSLAV^A LAVIČKE, Vetovškova 57, «168-21-61/22 72, ©8.0045.00, sob.inned. zaprto. Obvezna najava obiška dari prcd ogledom. FENIKS, prodajna galerija, Mestni trg 10, «221-193; ©10.00-13.00 in 16:00-19.00, sob. 10.00-13.00, ned. Zaprto FIGOVEC, gostilna, Gosposvetska 1, « 217-279 GALERIJA ZDSLl), Komenskega 8, « 320-730, 10.00-18.00, sob., ncd. 2aprto | GEMA, prodajna galerija,Gornji trg 24, « 268-264, © 17,00-19.30, sredein sob, 10.00-13.00, ned.in pon. zaprto ILIRIJA VEDROG, ra2stavna galerija, Trža5ka40, «226-461/461, ©9.00-17.00, sob. in ncd. zaprto INSULA» prodajna galerija, Gosposka 1,« 221 -794, © 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. in ned. zaprto INTERMARKET - podjetje za trženje, gostinsho in turizem, Cesta 27. aprila 31 - menza v rožni dolini, «223-811 KlNO DVOR, Kolodvorska 11,« 310-730 KINO BEŽIGRAD, Linhartova 11, «314-790 KINO kOMPAS^Miklošičeva,« 132-01-41 KINO KOMUNA, Cankarjeva 1,« 219-997 KINO RIO, poletni kind, Slovenska 28, «215-335 : ; KEVO ŠIŠKA, Trg prekomorskih brigad 3, «159-32-84 KINO UNION, Nazorjcva 2« 219-564 KINO VIČ, Trg MDB, «125-90-38 KINOTEKA, MikloSičeva 28, «311-391 KRIŽANKE, kulturno"- informacijski center, Trg francoske revolucije 7, « 214-025, © 10.00-18.00, sob. lp.00-13.00,ned. zaprto : LABIRCST, galerija, Trg rcpublike 1, « 125-01-55, © 10.00-19.30, pcm. 13.00-19.30, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto LAKOTNIK, restavracija, Ajdovščina 4, « 310-970. Boni za Klasjc. LALA, prodajna galerija, Židovska 5, « 226-155. © 10.00-13.00 m 17 00-20.00. sob. 10.00-13.00, ned. zaprto UUDSKA KDHINJA, restavracija, samopostrežna restavTacija; Streliška ulica 12, « 314-766 .'¦ : . ':" : _;¦¦' . - :¦ "; ¦/:¦':. [:\ LOVEC, restavracija, 7rg MDB 1, « 213-413 LUTKOVNO GLEDALlSČE UUBUANA, Krekov ttg2,« 314-789 MALA GALERUA, Slovenska 35, «214-106, © 10.00-18.00Vned. 10.00-13,00, pon.zaprto MESTNA GALERIJA, Mestni tfg 5, « 212-896, ¦:'¦ © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon.zaprto MESTNI MUZEJ, Gosposka 15< « 222-930, zaradi prenovitvenih del odprto občasno, ¦ infa «214-025 MESTNO GLEDALIŠČEvČopova 14, « 214-111 : MIRJE, gbstiina, Tržiiška ceste 5, « 218-060. Boni za ¦'¦¦:¦ Vi«: . . MODERNA GALERDA, Gankarjeva 15, « 214-106, 10.00-18.00, ned. 10:00-13.00, pon^ zaprto MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Gelovška 23, « 323-968, © 10.00-1800, pbn. zaprto MUZEJ PTT SLOVENLJE, Stara Loka 3, Škofja Loka, « 064/621-149, © čet. 8.00-14.00, sob. in ned. 9.00-: 13.00 in 15:00-18.00 : ¦ ¦ " NARODNA GALERIJA, ankarjeva20, « 219-716, © 10.00-18.00, ncd. 10.00-13.00, pon. zaprto NARODNIMUZEJ, Muzcjska 1, « 218-886, © 10.00-18.00, ned. 10.0P-13.00, pon. zaprto OPERA CV BALET, Župančičcva 1, « 331-950 PAPINO, dostava hrane na dom, Tomačevo 21, «376-111 PICLEK, galerija, Verovškova 57,« 168-21-61/22 7l|-© 8.00-15.00, sob., ned. zaprto POD LIPO, gostilna, Borštnikov trg 3, « 221-277 POD VRBO, restavracija, Zihcrlova 36, « 224-291 PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENUE, Muzejska 1, « 218-862, © 10.00-18.00, ncd. 10.00-13.00, pon. zaprto SEMENIŠČE, Dolničarjeva ulica 4, « 310-682 SLOVENSKI GLEDALIŠKI CS FILMSKI MUZEJ, Mestnt trg 17, « 210-142, © tor., čct. 10.00-12.00, src. 10.00-12.00 in 16.00-18.00 SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ, Plcčnikov tig 1, « 213-024, © 9.00-13.00, sob. in ned. zaprto SPOMESSKA SOBA IVANA CANKARJA, Cankarjcv vrhna Rožniku,« 214-025, © po dogovoru STROJNA FAKULTETA, Aškerčcva ccsta 6, «126-13-10 ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, Krekov trg 2, « 312-860 ŠESTrČA, gostilna, Slovenska cesta 40, « 219-575 ŠKUC, galerija, Stari trg 21, « 216-540,© 12.00-20.00 SPANSKI BORCI, kulturni dom, Zaloška 61, « 448-920 TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENUE, Grad Bistm pri Vrhniki, » 754^22 in 317-588, © 8.00-16.00,sob. in ned. 8.00-18.00, pon. zaprto TIVOLI - MGLC, galerija, Pod Turnom 3, « 225-632, 10.00-20.00, ncd. 10.00-13.00, pon. žaprto TOBAČNl MUZEJ, TobaČna 5, « 224-110, © vsako prvo sredo v mcsecu 10.00-16.00 TRIGLAV, rcsta\Tacija, picerija, samopostrežna restavracija, Miklošičeva cesta 12, « 318-371. Boni za GP Ljubljana VODNIKOVA DOMAČUA, galerija,Vodnikova 65, « 558-973, 10.00-14.00 inl6.00-19.00, sob., ncd. 10.00-13.00, pon. zaprto ZALA, prodajna galerija, Gosposka 7, « 213-566, © 10.00-13.00 in 17.00-19.00,sob. 10.00-13.00, ned. zaprto ZEMUEPISNI MUZEJ, Tr« francoske revolucije 7, «213-537, © 9 00-20.00, sob. 18.00-13.00, flcd. zaprto ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANE, Mestni bg 27, « 131-01-66, © 8.00-14:00, sre. 8.00-16.00, sob. in ned. zaprto Študentski informator, št2 Uredili: Tina Miličev & Ksenja Pcrko Spisali: Alcš Čakš, Lara Lah, Tina Miličev, Kscnja Perko, Jana Slaček, Špcla Stare Izrisal: Uroš Hrovat Računalniško obdelal in dolge noči kot hlapec garal: Zoran Obradovič Težiu inu s kervavimi očmi deco strašu: P. Trobevšck Naslov: Tribuna, za Nevrozo, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana Telefon: (061) 319-496 - Tina, Ksenja ali Zoki KULTURA VOLKOVIINJAGNJETA Se nekaj deset let nazaj so množični morilci predstavljali kuriozum v sklopu kriminalistične statistike, v zadnjem času pa je njihovo število močno naraslo, zlasti v ZDA. Bolj pogosto tudi snemajo filme o njih, spet predvsem v ZDA, zato ni nenavadno, da se o serijskem morilcu govori kot o "ameriškem darilu tretjemu svetu". Če se omejimo zgolj na naslove, ki so bili letos premierno uvrščeni na naš kinematografski spored: Prvinski nagon, Lovčeva poteza, V postelji s sovražnikom, Rtstrahu, Tik pred zoro in Sostanovalka so značilni predstavniki trenda, ki je vse bolj prisoten v sodobni popularni kulturi, najrazličnejši psihopatski deviantneži pa še nikoli poprej niso bili deležni tako množične in odkrite fascinacije s strani uporabnikovtekuIture.VerhoevenovPrvinski nagon (svetovna uspešnica, v ZDA npr. samo distributerjev delež skupnega izkupička znaša 53.000.000 USD) je tako z 51.558 gledalci zaenkrat še vedno najbolj gledan film letos v Ljubljani, dobro pa so se odrezali tudi drugi, predvsem Rt strahu, Sostanovalka in V postelji s sovražnikom. Lik psihopata sicer ni nekaj novega in tudi prevladujoče mnenje, da njegova mračna podoba spada v čas industrijske in postindustrijske družbe in da ga najdemo zgolj v urbanem okolju, seveda ne ustreza resnici. Jack Razparač je bil v tem smislu resda prvi znanilec moderne dobe, vendar je imel tudi svoje "ruralne" predhodnike, le imenovali so jih drugače, ker se je pač tedanja terminologija tozadevno razlikovala od današnje. Pri tem pa je zanimiva evolucija, ki jo je psihopatova podoba doživela v preteklih desetletjih. Iz literature in filmov smo do pred kratkim poznali tri osnovne tipe psihopatov: duševne bolnike (npr. "M", Psiho), brezdušne amoralneže (Blaznost/ Frenzy, Henry: Portrait of A Serial Killer) ali pa nečloveške stroje za ubijanje (seriji Noč čarovnic, Petek, 13.). Dejstvo, da so jih umeščali v črno-beli kontekst, je bilo včasih tudi bolj pravilo kot izjema. Danes pa v najboljših primerkih te zvrsti vidimo, da se v njih dobro in zlo sicer še vedno zdita razpoznavna, ne predstavljata pa več absolutni, temveč relativni kategoriji (npr. v Scorsesejevem Rtu strahu, kjer je odvetnik Bowden kriv prešuštvovanja in kršenja odvetniške prisege, Cady pa je "žrtev", ker je bil zaradi Bowdena še enkrat dlje zaprt, povrhu pa je zaradi tega izgubil svojo družino). Še več, s filmom Ko jagenjčki obmolknjejo Jonathana Demmeja (lan-skoletnim dobitnikom petih Oscarjev, kar je še dodaten precedens), je psihopat postal objekt privlačnosti, po zaslugi karizme dr. Hannibala Lecterja (Anthony Hopkins), klasično izobraženega, rafiniranega kanibala, ki - v odmorih med posameznimi obroki - rad citira Marka Avrelija. Če je "Buffalo Bill" (drugi psihopat iz istega filma, ki ženske jemlje iz kože in si iz nje dela "srajčico") klasični ameriški serijski morilec, ki išče svojo identiteto, je dr. Lecter očitno "našel in spoznal samega sebe" ter kot tak pripada drugačnemu svetu. Magnetizem dr. Lecterja, ki spoštuje samo svoj sprevrženi etični kodeks, je posledica izžarevanja čiste volje, osvobojene okovov duha, ki sicer vežejo "normalne" ljudi, kar najde svoj simbolni odraz v dejstvu, da je Lecterja nemogoče ukleniti in mu preprečiti beg na prostost, kljub najstrožjim varnostnim ukrepom. Ker dr. Lecter ni običajni shizofreni psihopat, temveč arhetipski renesančni človek, Jack Razparač ne more biti njegov prednik, pač pa sta to dekadentno-satanistična aristokrata Gilles de Rais in D.A.F. marki de Sade. In če je serijski morilec tipa "Buffalo Bill" res "ameriško darilo tretjemu svetu", moramo temu dodati še ugotovitev, da po drugi strani dr. Hannibal Lecter predstavlja "darilo Starega kontinenta Ameriki". Psihopatov lik je tako že od nekdaj z nami. In kadar je v zvezi z njim govora o relativnosti dobrega in zlega, pri tem ni mišljeno, da je "dobro" postalo "zlo" in obratno, temveč imamo pri njem opravka s "prevrednotenjem vrednot" v smislu, da je "onstran dobrega in zlega" (če parafraziramo Nietzscheja). Transcendenca torej, vendar tokrat ne v smislu transcendentalne meditacije iz New Age asortimana. Crowley je 1939. leta v svojih 8 lekcijah o jogi zapisal, da obstajata dve vrsti joge: ena je namenjena "volkovom", druga "ovcam". Danes tako čislana indijska tradicija je namreč poznala zelo razMčne poti do osvoboditve iz spon materialne pogojenosti, ki segajo od ene do druge skrajnosti in se zanje zdi, da se medsebojno izključujejo, čeprav se vse sklicujejo na vedsko avtoriteto (nobena od njih pa nima prave zveze s tistim, kar danes na popularni ravni nosi naziv "joga"). Za določene šole joge absolutna svoboda^ni pomenila le stanja duha, temveč zavračanje splošno sprejetih družbenih norm, zakonov in predsodkov, zavestno izvajanje surovega obredja (vse do žrtvovanja ljudi in kanibalizma) pa je bilo pri tem dokaz popolne osvobojenosti in je obenem veljalo za učinkovito jogijsko "tehniko" (izzahodnega hermetičnega izročila so znane nekatere gnostične šole, ki so zagovarjale podobna stališča). Na prvi pogled se zdi, da drugi pol, to je ekstremna asketska tradicija, ne more biti bolj oddaljena od navedenih ekscesov. V resnici pa ni čisto tako. Vsaka ortodoksna religija potrebuje vernike, to je Ijudi, ki čez teden grešijo (seveda le pomalem), se nato en danvtednumedspravnimobredompokesajo in opravijo pokoro, najboljši odpustek pa je pri tem denarno darilo. Čeprav je čaščenje svetnikov v tem kontekstu sila popularno, samih mistikov za njihovega življenja cerkvene institucije nikoli ne marajo, ker motijo ustaljeni "red" in za svetnike so navadno proglašeni desetletja ali celo stoletja po svoji smrti. Po drugi strani pa je znana prilika o pastirju, ki takoj pusti celo čredo (pridnih) ovacingreiskatizgubljeno ("črno") ovco, velja pa tudi, da se "angeli v nebesih neprimerno bolj veselijo", če se spreobrne en sam velik grešnik, kot pa če pridobijo celo množico "pravičnih". V nasprotju s splošnim prepričanjem je torej povprečni "pravičnik" (beri: povprečen "grešnik") precej dlje od "nebeškega kraljestva" (transcendence) kot veliki grešnik. Iz zgodovine krščanstva je v tem smislu najbolj nazoren primer Sv. Pavla, ki je (dokler se je še imenoval Savel) surovo preganjal kristjane, pa vendar je bil prav on izbran za poslanstvo, da iz krščanstva ustvari svetovno religijo. Prave "ovce" so torej povprečni "pravičniki". In kje je v vsem tem mesto za "ovce"? Anton Szandor LaVey se je v svoji Satanski Bibliji z zanj značilno neposrednostjo takole izrekel o njihovi vlogi: "Jagnjetom božjim bomo puščali kri, dabodo bela kot sneg". Je mogoče še z lepšimi besedami izraziti poslanstvo dr. Lecterja, Maxa Cadyja, Jasona Vorheesa in Michaela Myersa? IGORKERNEL Likovna dela mlajših, še ne uveljavljenih ustvarjalcev so vedno v zelo zanimivem razmerju do del že renomirane garniture likovnih veljakov, ki jih tolikokrat srečujemo po elitnih galerijah. Odlikuje jih namreč tista začetna svežina, ki nastaja ob srečanju z novimi materiali in novimi tehnikami. In kaj je bolj zanimivega od takšnega začetnega spuščanja v likovno avanturo, ki se bolj kot preizkušeni rutini predaja srečanju z novimi tehnikami in materiali, ki jo invencija, pa čeprav naivna in nedorečena, zanima bolj kot konvencija? In skupaj z ustvarjalcem se v pustolovščino spu-šča tudi gledalec, navajen, da likovna dela umešča v serlje in opuse in jih razvršča po zve-nečih imenih likov-nega mainstreama. Na razstavi gojencev Mestne šole za risanje in slikanje v Jelovškovem li-kovnem salonu nismo zasledili ne zvenečih imen ne neskončnih serij 'posameznih avtorjev, ki drugam kot v zdolgočaseno rutino in ponavljanje tako ali tako ne more pripeljati, ampak tisto mno-govrstnost izraza in idej, ki je v tem prostoru likovnega monoteizma in monopolizma tako redek pojav. "Pustiti moramo govoriti številnim glasovom", bi rekel Derrida. In dela na razstavi ne govorijo s sterilno akademsko popolnostjo, ampak z odprtostjo v različne govorice, ki ponujajo številne možnosti lastnega razvoja. Mestna šola za risanje in slikanje, katere gojenci so pri-spevali izdelke za omenjeno razstavo, je za-sebna šola z visokošolskim programom in kot takšna orje ledino v našem prostoru. I^eluje od leta 1990 in je kljub za-četnemu ekspe-r i m e n t a 1 n e m obdobju s svo-jim pedagoškim pristopom in odprtostjo us-pela oblikovati ODPRTOSTKOTVODILO MESTNA ŠOLA ZA RISANJEIN SLIKANJE lastno podobo. Ker je vpis v šolo prost, se lahko vpiše vsakdo, ne glede na šolsko izobrazbo, kar je v primerjavi z omejujočimi pogoji Likovne akademije prava pridobitev za vse, ki se ukvarjajo z razvojem vizualne kulture. Čeprav je program šole v nekaterih delih še precej akademski, z obveznim risarskim in slikarskim drilom, v zadnjih letih vpeljuje nove predmete in odpira nova področja v raziskovanju vizualnega. Tako v tem šolskem letu vpisuje v študij animacije, stripa, karikature in ilustracije, s čimer bo okrepila študij slikarstva z blagodejnimi učinki pop-kulture. Za šolo je značilno, da ne kaže nobenih predsodkov do kakršnihkoli oblik vizualnih komunikacij, tako da so umetniška oljna slika, strip ali pa reklama v časopisu deležni enake pozornosti. Vrednotenje različnih oblik vizualnega izražanja skozi optiko njihove Iastne govorice je močno pomembno za razvoj splošne vizualne kulture, k čemur pripomore predmet Likovne analize kot pomembno orodje za delo v labirintih teoretskega vrednotenja likovnih del. Teorija je konstitutivni del ustvarjalčeve osebnosti in romantičnim predstavam o umetnikih.kivsvojihpodstrešnihsobicah ustvarjajo velika dela in nikoli ne preberejo nobenih knjig s svojega področja, nihče več ne verjame. Preberite Van Goghova pisma bratu, pa boste videli, da je bil kljub stereotipu umetnika, ki naj bi se zanašal samo na moč lastne intuicije, tudi močan teoretik. Pomemben predmet, ki ga šola uveljavlja, so Oblikovne zasnove kot nekakšen ventil, ki pušča največ ustvaijalnih možnosti. Tu se preizkušajo različne tehnike in materiali in veliko teh del je bilo postavljenih na razstavi v Jelovškovem likovnem salonu. Poleg teh dveh predmetov, ki sta glavna aduta šole, za barvno občutljivost skrbijo Barvne študije, vse ideje, ki jih dobite pri Likovni teoriji, pa lahko opredmetite s pomočjo Likovne tehnologije. Še seznam predavateljev: Marin Berovič, Milan Butina, Milan Erič, Dušan Kirbiš, Jure Mikuž, Vid Pečjak, Igor Rehar, Mladen Jeftiejec in Darko Slavec, ki sta tudi ustanovitelja. Informacije o kakršnemkoli zanimivem dogajanju na šoli pa še sledijo. Info: ART agencija d.o.o.,Ljubljana, p.p.577. FRANCINOVAK Zakaj so nehali prodajati kinderjajčka? Nek policaj seje zadušil z rumenjakom. DIAMANDA G(A)LAS KULTURA Sreda, 22. september 1993. Zunaj gnil jesenski večer, Ljubljano polni značilna podalpska megla. Veliko dvorano Cankarjevega doma polni tema. Skoraj razprodano dvorano zaprejo deset minut po deveti in nekaj zamudnikov ostane do odmora zunaj. Pravila in deklice na vhodih so neizprosne. Najprej čista tema, še zadnje pokašljevanje v dvorani potem pa prvi boleč zarez v tišino: glas Diamande Galas. Diskretno, ozko usmerjeni reflektor izriše njeno postavo. V rdeči svetlobi stoji ženska z mikrofonom, do pasu gola, pomazana s tekočino, ki v rdeči svetlobi učinkuje kot kri. Diamanda izvaja najnovejši del svoje Kužne maše, skladbo Ni več vstopnic za pogreb, zadevo posvečeno (tudi) žrtvam Aidsa. Diamandin glas varira od nevrotičnega recitiranja, do izbruhov grlenih krikov in včasih se zdi Velika dvorana kar premajhna. Izkaže se tudi za manj akustično, kot smo do sedaj verjeli. Kdor se spomni nastopa Diamande Galas pred leti v Festivalni dvorani, se bo verjetno strinjal, da je njen takratni nastop v veliki meri pokvarila prav neprimernost dvorane. Torej, deležni smo bili dobrih dvajset. minut fesnično peklenske maše, kjer je Diamanda vražje preigravala svoje tri in pol oktave glasovnega razpona. Njenemu FERUSVKRIZANKAH Koncert makedonskega Roma, multiinstrumentalista Ferusa Mustafova, v petek, 17. septembra, je z glasbo in delno občinstvom narodno obarval podobo Ijubljanskih Krišank. Tudi letos je nastopil z ekipo (tokrat pražnje oblečenih) glasbenikov, ki je bolj pasivno odigrala svojo vlogo, ker jim ob mojstru, kot je Mustafov, ni preostalo drugega. Sploh pa niso bili za med staro šaro, saj so s svojim ritmom in spremljavo dajali odlično podlago celotni glasbeni podobi, s kratkimi solo vložki harmonike, kitare in bobnov, so se nedvomno izkazali. Bistveni toni, ki so glasbi dali ime in jo naredili tako polno in melodično, pa so prihajali izpod rok in ust Ferusa Mustafova. Njegovo igranje na klarinet, saksofon, ali oba instrumenta hkrati - zanj to ne predstavlja nikakršnega problema, je h gibanju spravilo slehernega, še tako zadržanega obiskovalca. Da bi bila zabava še večja, se je na odru dvakrat pojavila trebušna plesalka, ki je povzročila pričakovane ovacije občinstva. S svojim bolj za Iase privlečenim plesom ni pustila posebnega vtisa, je pa vsekakor popestrila večer. Kot druga noviteta se je predstavila pevka, ki je ob južnobalkanskih in romskih tonih glasbe, dodala tej zvrsti tipičen pripev. Ta pa ni bil edini, saj je Mustafov z ekstremno dolžino ekshalacije v saksofon in klarinet izjemno ustvarjal neke vrste improviziran jazz, z Iahkotno nežnimi melodijami pa je na tu in tam odplaval Orientu nasproti. Za zaključek je dodal piko na i z odigranim venčkom slovenskih polk in se do naslednjega leta poslovil. Za tiste, ki si koncerta niste ogledali, ostane v uteho izid CD-ja (live), ki se bo, upajmo, kmalu pojavil tudi pri nas. MR.VVRONG glasu se pozna operno šolanje, le da si pevka z njim privošči veliko več, kot bi si klasični operni pevki spodobilo. In ta prvi del Diamandinega nastopa bi seveda brez zadržkov naslovili Sodni dan, kot je avtorica sama imenovala svoj nastop. V drugem delu (pravila in deklice tudi tokrat nepopustljive), pa je Diamanda predstavila predvsem material s plošče The Singer, ki velja za izjemo v njenem diskografskem opusu, za najbolj poslušljivo (komercialno bi v njenem primeru težko uporabili) in normalno ploščo. Galasova je bila sedaj oblečena v črno obleko, spremljala pa se je na akustičnem klavirju. Izvajala je starejše bluesovske in gospel komade in temu primerna je bila tudi izvedba, ki se je raztezala od zamolklega petja v stilu starih črnskih bluesovskih pevcev preko gospelovske čiste intonacije, do jazzovskih glasovnih premetov in preskokov v nevrotično kričanje refrenov. Izkazala se je tudi kot solidna pianistka, ki se lahko več kot zadovoljivo dopolnjuje z igranjem na klavir. Ta drugi del koncerta je trajal skoraj eno uro in je dodobra navdušil publiko, ki je Diamando klicala na dodatek: At the dark end of the street. Omeniti je treba izjemno prefinjeho oblikovanje luči in glasu, kar je bilo delo Dana Kotlovvitza in Erica Liljestranda (tudi oblikovalec tona za Laurie Anderson). Predvsem delo Dana Kotlovvitza je bilo prava šola scenskega oblikovanja luči, saj je z minimalnimi sredstvi, a z izjemnim občutkom za prostor še nagradil že tako vrhunski recital Diamande Galas. Nastop Diamande Galas je še enkrat potrdil, da v Ljubljani zlahka razprodaš v bistvu nekomercialne projekte, saj so bili razprodani prav nastopi raznih "utrganetov", kot npr. Johna Zorna in Residentsov, medtem ko mnogi bolj razvpiti avtorji komaj zapolnijo parter. Zato se že zdaj postavite v nizki štart za vstopnice za koncert Philipa Glassa, kajti Ljubljana je včasih res čuden, prečuden kraj. Z.K. MED PLATNICAMI Revija 2000, Ljubljana 1993, 339 str., 2900 SIT Zizidom II. dela Osvobo-dilnih spisov postaja opus Kocbekovih dnevniških za-piskov, razmišljanjrjavnega nastopanja in dopisovanja vsebolj zaokrožen, še posebej najobču-tljivejše obdobje oblikovanja njegove osebnosti oziroma dokon-čnega oblikovanja njegove politične orientacije v stalnem preverjanju odnosa do vere in Cerkve. V obeh knjigah, ki skupaj presegata 1000 strani, je zajeto verjetno eno najburnejših desetletij slovenske zgodovine oziroma desetletje, ki Slovencem prvič v zgodovini ni prineslo Ie menjave gospodarjev. Zajeta so namreč besedila med leti 1941 in 1951, ki bi ju lahko, leti namreč,vpolitičnemsmislu označil tudi za Ieti vzpona in padca Edvarda Kocbeka. Če je bil njegov politični vzpon ob okupaciji le splet naključij, pa kaj podobnega ne moremo reči za njegovo politično smrt. V knjigi Osvobodilni spisi II prevladujejo pisma in govori in prav neverjetno je, koliko lahko povedo o nekem času, o nekem človeku in njegovih mislih, ki v Kocbekovem primeru ne le presegajo takratni sicer časovno pogojeni miselni okvir, temveč celo segajo v današnjega sveže in živo; pred-vsem kot svarilo. Kljub vsemu pa ga ne pronicljivost ne politične izkušnje niso obvarovale že znane politične usode. Morda je temu botrovala vera ozirma tisto, kar ga je ločevalo OSVOBODILNISPISIII od "tovarišev" iz partijskih vrst -zaupanje v človeško dobroto in poštenost, čeprav je že v svojem referatu na tečaju krščanskih socialistov v Poljanah pri Dolenjskih toplicah 27. februarja 1944 govoril: "... Brez svobode nazorskega in duhovnega izživlja-nja ni človekove kulture in človečnosti..." Verjetno v pričujoči knjigi najpomembneješe besedilo za dojemanje kocbekove osebnosti pa je njegov govor v CK KPS 4.oktobra 1946, kjer izbere med strahom in pogumom in partijo opozori na njene lastne napake: da uporablja napačne in slovenskemu prostoru tuje metode prepričevanja (omeni tudi politično policijo), plitko pro-pagando ter da si prisvaja več oblasti, kot ji kot članici OF pripada. Ugotavlja mrtvilo v kulturnem življenju in zanj obtoži Ijudi majhnega formata, ki so dobili možnost odločanja, potem ko so uspešno prebrali zgodovinoVKPB. Menjajo se le ljudje. Avtorjem gre vse priznanje, da so se lotili tega projekta. Pisma in govori so konec koncev verjetno pristnejši odraz nekega časa v primerjavi s kasnejšimi spomini, pa še Kocbekov smisel za ubesedovanje odtehta svoje. GREGOR PREAC Kqj imajo Mariborčani proti Ljubljančanom? Zaenkrat nič učinkovitega. KULTURA ^I A FEW GOOD MEN - FILM 0 ODGOVORNOSTIH KJER Nl INFLACIJE Dobrih ljudi je malo, in naloga vojaškega sistema je, da jih vzgaja in varuje. In ker imajo vojaki opravka z neposrednostjo smrti, umiranj in pohab, si je njihova subkultura razvila svoje običaje, ki so včasih upravičeni, včasih pa tudi ne. Pred Vukovarjem, Goraždem, Sarajevom in Mostarjem bi ta movie lahko gledali drugače. Razen morda tistih par ljudi, posebno redkih v mlajši generaciji, ki nekako niso ušli srečanju z zgodovino in političnim realizmom. V prvem planu je kljub kostumom to sicer film o pravnem sistemu, ameriškem ali kateremkoli, slikanica, kako so kupčije in vloge resnično pomembne, pravica in resnica pa zanimata predvsem žrtve. A v drugem planu je - kot namigujejo kostumi - to film o oboroženih silah, veliki in eksotični organizaciji, ki se ukvarja z nasiljem in smrtjo, da bi omogočila mirnim ljudem, da živijo, kolikor jim pač uspeva, da pa imajo možnost za spodobno življenje. In ker je to ameriški film, in ker je ta velika dežela uspešna predvsem zato, ker se zna bolje od večine drugih srečevati s svojimi napakami in težavami, in jih vsaj delno zdraviti, je film vsaj delno kritičen do oboroženih sil in pravnega sistema. Razlog za zaplet je nekoliko za lase privlečen - morda namenoma, in morda upravičeno. Marinca, ki zdravstveno ni dorasel svoji službi, in ki se obupno trudi za premestitev, nihče ne jebe, dokler ne poskusi trgovati za svojo rešitev. Potem uprava za pritožbe njegovo pismo preda komandantu baze, in ta se odloči, da bodo fanta vzgojili. Med to "vzgojo" marinec umre, in kolega, ki sta dobila ukaz, da ga naučita vojaškega kodeksa, se znajdeta v priporu, z grožnjo dosmrtne ječe v Fort Leavenvvorthu nad glavama. Ker je komandant baze (Jack Nicholson, ki sprva malo preveč spominja na svojo vlogo v "Čarovnicah") velika zverka, predvidena za sedež v National Security Council, se sproži mehanizem vojaškega Sistema, ki naj prikrije sledove oficirske krivde in obtožena vojaka varno privede do obsodbe. Stvar v zadnjem hipu spodleti, ker se juppijevski pravnik odloči za tveganje lastne kože in ker ima velika zverka prevelik gobec. Vmes polkovniku "Nicholsonu" podrejeni major, ki je najprej poniknil, potem pa se spet pojavi in obljubi, da bo pričal proti njemu, izgubi moč za ta konstruktivni upor vojski in se raje odloči za neko vrsto harakirija. Če Tom Cruise že avtomatično veže "Dobre može" na "Top Gun", veže majorjeva vloga film na "JFK" Oliverja Stoneja in sporočilo silovito intenzivne vloge, ki jo v vrhu "JFK" igra ............. "Redki dobri možje" se lotevajo dela istih vprašanj, a veliko bolj implicitno. Inteligenten "Top Gun"? Poljudni bratec "JFK"? Oboje, a še en film je, ki ga vidim v tem vzorcu, in mislim, da Cruiseju z "Dobrimi možmi" uspelo, da tukaj popravil nek dolg "Top guna". Gre za staro delo, "Strategic Air Command" z Jamesom Stewartom, za antagonista veliko bolj slavnega filma "Dr. Strangelove". "S.A.C." je bil "Top Gun" 50. let, a s čudovitimi razlikami. Ne le, da "S.A.C." ni "macho" film, ne v odnosu do letenja ne do žensk (čeprav je v odnosu do žensk to seveda film iz 50. let), "S.A.C." je civilen in državljanski proti gung-ho nasledniku. in "S.A.C." se, čeprav nekritično, posveti vprašanju potrebnosti oboroženega aparata ter njegovega urjenja za ubijanje za mirno življenje civilov, ki "Topguna" ne bi moglo manj zanimati. Stewart je bil končno pilot v B-17 nad Nemčijo (mislim, da celo s štiridesetimi bojnimi poleti, in iz vojske je odšel kot polkovnik) in je vedel, kaj igra. Ti isti vprašanji o potrebnosti vojaškega aparata in vzgojenega nasilja ter odgovornosti do svojih ljudi, vojaških kolegov, podrejenih in civilov, je druga tema movieja "Few Good Men". Končno so USA 2. vojno, ko je potencialno tudi njim šlo za življenje, srečno preživele vsaj toliko zaradi poguma, vztrajnosti in samožrtvovanja vojakov, kot so bili marinci, kot zaradi industrijske in tehnične premoči. In ker - kot sta nam pokazali zadnji leti - čas vojska še ni It has been said (by Robert Heinlein among others) that any ethical system worthy of the name must have as its goal the survival of the species, the nation, the family, and the self, in that order. Jim Baen, 1989 New Destinies VIII, p. 272 minil, razmišljanje o vojakih in vojaščini še ni zgolj predmet za komedije in zgodovinske filme. Slovenski gladalec lahko "Dobre može" gleda in ga doživlja kot pravljico. Ne verjamem, da bi bila slovenska kultura sposobna pripraviti takšno delo ali delce, razen kot komedijo. Ne morem si predstavljati slovenskega pravnika v vlogi, ki jo igra Tom Cruise. Zelo težko si predstavljam slovenskega sodnika v sosednji vlogi, z dostojanstvom in poklicno odločenostjo. In sploh si ne morem predstavljati slovenskega brigadirja na Nicholsonovem mestu. Predpostavljam pa, da ob vsem slabem, kar lahko rečemo o Ameriki, tajilm tam ni smešen. Osnovni razliki, na kateri me film opominja sta, da so USA nedvomno suverena država, ki se zaveda svoje odgovornosti zase in do neke mere tudi svoje odgovornosti za svoje sosede - in da na oni strani Atlantika vsaj formalno spoštujejo moralno pokončnost, ki je pri nas smešna. Končno tam vsakega nekaj časa kak career funkcionar odstopi, ker mu dokurči ravnanje njegove oblasti, to javno pove, in verjetno ga vsaj nekaj Ijudi potem nima za totalnega butla. Seveda pomaga, da potem ne gre "na led", temveč ima realno šanso za socialno nič manj ugodno privatno službo. Ker pač imajo tam "check and balance" v sistemu, pri nas pa ne. SAMO RESNIK MED BUKVAMI KNJIZNO SEJMARSTVO Frankfurt ne slovi Ie po avtomobilskem, temveč tudi po knjižnem sejmu, kjer se bodo od 6. do 11. oktobra v skupnem nastopu predstavile tudi 4 slovenske založbe (Miadinska knjiga, Cankarjeva založba, DZS in Založba EW0) ter 7 slovenskih tiskarn. Drugi dan sejma bo prireditev "Slovenski dan, ki jo bosta s kulturnim programom popestrila Drago jancar in Boris A. Novak. Nebomanjkal niti slovenski minister za kultitro. Da bo le vse kulturno! DINOZAVROVSTVO če ne bi prej za dinozavri ponoreli že vZDAin EVropi, bipomislili.davrag šalo jemlje pri Državni založbi Šlovenije. Svojo kratico DZS so vsaj žačasno pomensko spremenlli v Dinozavri zavzemajo Slovenijo. Poleg knjige Jurski park so izdali revljo Dinozavri, ki ji bo tedensko sledilo še 17 številk. Vsaki številki je priložena plastična kost, v zadhji številki pa bo pika na i dinozavrska koža - sestavili bomo lahko pravcatega dinozavra. še niste vedeli, je prelestno žvrgoleči slavček neposredni potomec diriozavrov. Primož Jovan: PTICA 1N NEON, Založba Didakta, Radovljica 1993, 69str., 1700 SIT RobertG. Minnich: SOCIALNIANTROPOLOG 0 SLOVENCIH, Slovenski raziskovalni inštitut - SLORI, Trst & Založba Amalietti, Ljubljana 1993, 190 str., 3097,50 SIT Michael Chrichton: JURSKI PARK, DržavnazaložbaSlovenije, Ljubljana 1993, 370 str., 1400 SIT Oleg Križanovskij: MLADOST ČRNO-GLEDEGA HUMORISTA, Založba Eurospekter, Ljubljana 1993, 408 str., 2500 SIT Ciril Ribičič: RAD SEM JIH IMEL, Založba Mihelač, II. dopolnjena izdaja Ljubljana 1993, 306 str., 3150 SIT Nace Grom: SKORA] TISOČ NOČI, Založba Eurospekter, Ljubljana 1993, 148 str., 1400 SIT Talal Hadi: TUJEC V RAJU, Revija 2000, Ljubljana 1993, 107 str., 1200 SIT dr. Janko Belak: PODIETNIŠTVO, POLITIKA PODJETJA IN MENEDŽMENT, Založba Obzorja, Maribor 1993, 507 str., 6342 SIT MED PLATNICAMI ALEKSANDE^ŽALAR DEŽELE NA KONCU SVETA Založba Amalietti, Ljubljana 1993, 200 str., 3.850 SIT (trda vezava) 3.390 SIT (broširana) Južna Arfierika, Evropa, Afrika, Avstralija z Oceanijo, Azija oziroma Mehika, Brazilija, Kenija, Nova Zelandija, Papua-NovaGvineja, Maldivi, Goa, Nepal, Indija, Šri Lanka, Japonska, Tajska, nikogaršnje ozemlje Zlati trikotnik... - prav nič ni čudno, da je pogumni možakar že v poznih zrelih letih. Stota Artialiettijeva knjiga, potppisna lepljenka s petih celin, s 101 črnobelo in 35 barvnimi eksotičnimi fbtografijami, nas vodi v povečini popolnoma neznane svetove, kjer avtorju ni bilo potrebno,-nič drugega, kot da je ostal na prizorišču, oziroma je ni popihal pred domorodci. Spominom je spretno dodal še del zgodovine in legende in zgodba je biia rofena, Tako zvemo, da so se davni prebivalci Mehike Tolteki radi žogali, njihova igra pa je spominjala na danššnjo košarko. Ždgo so morali vregi skozi kamnit obroč, pri čemer so lahko uporabljali l^ kolena, boke ih komolce. Poraženo fncištvo so žrtvovali bogovom... Asociacije na Slovčnce so zdaj in kasneje zgolj slučajnost. Bosi Maori z Nove Zelandije v rdečih, črnih in belih rešaštih kfilih nied plesom poskakujejo in molijo jezike. V Sloveniji vse več ljudi nera6 meli predse roke. Še kanibalizemse v deželi kodrastih las - Papui-Npvi Gvineji počasi poslavlja, pa pri nas vsaj tako imejiovani politični kariibalizem spetgdvjga glavo. In še nekaj še žugajoče dviguje v naši domovini - pršt, eeš "Predporokopa ničf", medtem ko na Papui velja, da več kot jih ima ženska pred poroko, bolj jo cenijo. (Na predstavitvi knjige so se v tem kontekštu:vsi govorci sramežljivo izogibali dohčenim poimenovanjem, tako daje bil tulec na rfioškem spolovilu kodroglavega Papuanca tisto na tistem.) Ko si je dal avtorV Goi, pekdanji portugalski koloniji v Indiji, pri potujočem čistilcu ušes postreči, je modrd ugotovil, da je jasen dokaz pomanjkanja domišljije pri Slovencih tudi to, da si navkljub tia gosto posejanim kamnom v številnih slovenskih ušesih nihče med nami še ni lotil poklica čistilca ušes. In pri takšni nezaposlenosti in ob vsesplošni nepošlusridšti! Kar vidim jih, mbraliste, kako se jim po papuansko dvigajo lasjel ko obračajo liste s fotografijami v Zaiarjevi knjigi, in antropologe, ki jim slednji odpadajo ob avtorjevih razmišljanjih, da je ponekod v teh svetovih videl Evropo pred 10.000 leti. Navkljub vsemu oziroma ob vsej privlačnosti dela v vseh pogledih pa je avtor zamudil veliko priložnost, da bi nas s še bolj pronicljivim opazovanjem zapeljal v še večje globine tega skrivnostnega sveta. Je pa na predstavitev prinesel čudovite primerke vzhodne etnološke zakladnice: maorske kipce, papuanske preproste kamnite sekire, kašmirsko preprogo, kar pa brafcu ostaja skrito. GREGORPREAC Kaj pravite o Bavconovi skrbi za človekove pravice? Mož ima prav. Lopoviso zaščite veliko boljpotrebniod nedolžnih. PRINC NA CRNEM KONJU Mmm k lta Deluo PO SV ETOVNIH \