Stev. 4. Trst, v četrtek 4. januvarja 1912 Tečaj XXXV I IZHAJA VSAK DAN M MdHlah Ib praznikih lb 5., ab pMtdeI]klk 35 ' zjutraj. FtoamlČa« Itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t; v mnogih tekak&rn&h t Trsta in okolici, Gorici, Kranja, št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolmina, Ajdov-ittsi, Dornberga itd. Zutarele iter. po 5 nvč. (10 stot.) 94LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 feaione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm. ■MBrtolco, zahvala, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. nun. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka ratdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-?pm 40 atol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave «J84ifi08tiM. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PUClJivo in tožijivo V Trstu. mia— smsmmm a ss i»s " - ~ " =a —-— CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA aa mIo telo 24 K, pol teta 12 K, 3 mesece O K; aa *» ročbe brea dopoelane naročnina, se uprava na »sira —atat— aa uMjak« taftaaj« .JDIIOITI" atu*: a> •ela teto Krn 5"3©, aa hI lata Kfu S-SO. Vsi dopisi nsj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nafrank» vana pisma as as a prejeta« je I« rako piti as ■• vraSajs. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: utlea 6ter|U Galattl 2» (Naroda! im Izdajatelj in odgovt mi urednik ŠTEFAN GODINA. Lasta a konsoreij lista „Edinost". - Natisnila T:»karna .Ediaoet«. vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galattt fttev. 20. FoItno-hraallaKiil ratun itev. »41-652. TELFFOM It. 11-5? BRZOcMUNE UE5T1. Stališče vojnega ministra viteza Auffenberga neomajano. BUDIMPEŠTA 3. (Izv) „Budapester Presse" poroča z Dunaja, da so časopisne vesti, katere trdijo, da je stališče vojnega ministra vit. Auffenberga vsled očividnega njegovega neuspeha v delegacijah zelo omajano, popolnoma brez vsake podlage. Vojni minister vitez Auffenberg je svoj delegacijski ekspoze konceplral v popolnem soglasju z ministrom zunanjih zadev grofom Aerenthalom ter obema ministrskima predsednikoma grofom Siiirgkhom in grofom Khuen Hedervaryjem. Če je pri celi stvari kaj čudnega, bi moglo biti edino le to, da so vsi ti trije ministri, ki so izrecno odobrili Auffenbergov ekspoze, proti napadom na vojnega ministra v delegacijah niso poudarjali svoje solidaritete z vojnim ministrom v toliki meri, kakor bi bilo potrebno. Vojni minister vit. Auffenberg je takoj po delegacljskem zasedanju poročal cesarju ii prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu o celi stvari in je dobil pri teh dveh gotovo najmerodajnejših osebah popolno zadoščenje. Stališče vojnega ministra viteza Auffenberga je potemtakem trdnejše sedaj, kakor je bilo kedaj poprej, Gališki deželni zbor. LVOV 3. (Izv.) Gališki deželni zbor se sestane dne 11. januarja in bo pred vsem razpravljal o deželnem proračunu za 1. 1912. Komisija za n formo gališkega deželnega volilnega reda bo navzlic izstopa Ma-lomsov nadaljevala svoja posvetovanja. Poljaki nameravajo vzlic izstopu Malorusov, priznati Malorusom nekatere pravice v smislu maloruskih zahtev. Pred vsem jim hočejo dati nekaj mandatov ve£. Dosedaj so jim namreč ponujali eden mandat več kakor eno četrtino vseh poslanskih mandatov. Obenem hočejo napraviti Malorusom todl nekaj koncesij na Šolskem in gospodarskem polju. Malorusi pa groze vzlic temu z obstrukcijo v gališkem deželnem zboru. Položaj je torej še vedno zelo kritičen. Afera z dvojezičnim cesarskim orlom. TRUTNOV (Češso) 3. (Izv.) Okrajno glavarstvo v Trutnovem na severnem Češkem je nameščeno v mestni občinski hiši. Kakor znano, je mestna občina trutnovska ▼ rokah najzagrizenejših nemških nacijonal-«ev. Okrajno glavarstvo je imelo v oznako svojih uradnih prostorov izobešenega cesarskega orla z dvojezičnim, nemško-češkim nap. Nemška mestna občina je z ozirom na ta dvojezični napis zahtevala od okrajnega glavarstva, da naj odstrani cesarskega orla z dvojezičnim napisom in ga nadomesti s takim, ki bo imel samo nemški napis. Okr. glavarstvo pa se tej zahtevi ni uklonilo, nakar je občina ponoči dala sneti cesarskega orla z dvojezičnim napisom. Okrajno glavarstvo je dalo vsled tega namestiti novega orla zopet z dvojezičnim napisom, a občina je vsled tega tožila okr. glavarstvo zaradi motenja posesti, pa je propadla s svojo tožbo, in na mestni občinski hiši je zopet pritrjen cesarski orel z dvojezičnim, nemško-češkim napisom. PODLISTEK Jug. Htotoričen roman. — Spisal Prokop ChocbolouSek, Poslovenil H. V. V mestu samem je istotako soparno; nekdanja živahna glasnost se je umaknila tihi resničnosti; in da-si morda še včeraj ni bilo nikogar, ki bi si ne bil želel boja na življenje in smrt s Turkom, vendar je vladala v teh neštetih množicah ijudij, ki so se gnetli krog braljevske palače, skoro grobna tišina. Nehotć so se vsakemu stiskale prsi vspričo važnosti najbiižnje ure, o kateri se je že sinoči kakor blisk razširila vest po mestu. Krali je strogo prepovedal, naj nikogar, izven Modruškega škofa, ne puščajo k njemu; ie z zvijačo in silo je prodrla Vojakcija do njega. „Na krivem potu se nahaja otrok, ki se boji pogleda svoje matere," je ogovorila s karajo čim glasom kralja, ki ji je v zadregi hitel nasproti. „Mati, Jaz —" se je hotel izgovarjati. „Ti si se torej že odločil za odgovor turškemu odposlancu," je začela po kratkem molku s strogim, svarečim glasom, „in vsled tega, da se izogibiješ celo mene, svoje matere, vem, da si zavrgel moj nasvet, ki sta mi ga ljubezen do tebe in moja previdnost Cela zadeva pa je Imela neljube posledice za okrajnega glavarja Josipa SchOp-ferja. Okrajni glavar je namreč držal z nemškim občinskim zastopom in je šele tedaj nastopil proti občini, ko je dobil za to direkten poziv od namestništva v Pragi. Okr. glavar SchOpfer je za kazen za svojo malomarnost v tej zadevi upokojen. Ban Tomašić pod obtožbo. ZAGREB 3. (Izv.) Starostni predsednik hrvatskega sabora Erazmo Barčić je izjavil napram nekemu časnikarju, da je popolnoma izključeno, da bi mogel delovati novoizvoljeni hrvatski sabor, ker bo verifikacijski odsek, v katerem bedo imele večino proti-viadne stranke, razveljavil vse mandate vladnih pristašev zaradi nepostavnosti, ki so se vršile pri njihovi izvolitvi. Opozicija bo predlagala, da naj se postavi ban dr. Tomašić pod obtožbo, in kakor kažejo razmere v novem saboru, bo ta predlog sprejet. Nato bi se izvolil poseben odsek, ki bi razpravljal o stvari in potem poročal saboru. Seveda pa je to le mogoče tedaj, ako ban dr. Tomašić ne doseže prej razpustitve novega sabora. Z druge strani se zatajuje, da ban dr. Tomašić v kratkem demisijonira. Novi ban bi razpustil sabor in razpisal nove volitve. Afera zadrskega pravoslavnega Škofa dr. Milaša. ZADER 3. (Izv.) Pravoslavni škof dr. Nikodem Mllaš, ki je bil pred kratkim poklican na Dunaj, da se opraviči, zaradi znanih nerednosti v škofijski upravi, je bil prisiljen odstopiti in bo dobival 10.000 K penzije, od katere pa se mu bo ena tretjina odtrgovala na račun njegovih upnikov. Z nekaterih strani se zatrjuje, da bo imenoma van za škofijo poseben upravitelj, dočim se pa z druge strani trdi, da bo novi škof, ki bo Dalmatinec, imenovan že tekom dveh mesecev. Prevarane nade o potomstvu. DUNAJ 3. Praški listi poročajo, d* je nadvojvodinja Žita, ki se je nadejala, da je v blagoslovljenem stanu, po nesreči prišla ob nado, da se uresniči ta želja. Nadvojvodinja bo baje preživeta zimo v Miramaru ali pa na Brionskih otokih. Komorno pred-stojništvo nadvojvode Karla Franca Josipa dementira vest, da bi bila nadvojvodinja Žita v drugem stanu. Reorganizacija nemške krSčantko-socijalne stranke. DUNAJ 3. (Izv ) Nemška krščansko-socijalna stranka sklicuje na dan 6. januarja glavno strankino zborovanje, na katerem bo šlo pred vsem za sklepanje o novem strankinem štatutu. O stvari bo poročal bivši trgovinski minister dr. Weisskirchner. Najdena glava Aleksandra Karagjorg-jeviča. BELIGRAD 3. Avstro-ogrski odposlanec pl. Ugron se je vrnil od svojega kratkega dopusta in je danes imenom svoje vlade ministerskemu predsedniku Milovanovlču uradno naznanil, da je bila najdena glava kneza Aleksandra Karagjorgjevića in da je bila določena brezdvomna njena istovetnost. O tej priliki je odposlanec izrazil tudi zadovoljstvo avstro-ogrske vlade na tej najdbi, ter istodobno naprosil ministerskega predsednika, naj o tem obvesti kralja Petra. ŠJBivSi krajski deželni glavar zapustil Ljubljano. LJUBLJANA 3. (Izv.) Danes popoldne ob polu 2. je odstopivši deželni glavar Fr. pl. Šuklje odpotoval iz Ljubljane na svoje posestvo na Dolenjskem. Na kolodvoru so se poslovili od njega v imenu deželne vlade dvorni svetnik grof Chorinsky, deželni odborniki, pristaši SLS, poslanca dr. Krek in dr. Žitnik ter več deželnih uradnikov. Pl. Šuklje se je ob slovesu poljubil z dr. Krekom in dr. Lampetom. Pl. Šaklje baje ne misli več posezati v politično življenje. Primankljaj v češkem deželnem proračunu. PRAGA 3. (Izv.) Danes se je vršila seja češkega deželnega odbora, v kateri je bil predložen osnutek deželnega proračuna za leto 1912. Po tem osnutku bi znašal primankljaj za leto 1912. nad 30 mil. kron. Strindbergova bolezen. STOCKHOLM 3. (Izv.) Zdravstveno stanje pisatelja Avgusta Strindberga se je znatno poslabšalo in Je skoraj pričakovati smrti. Baron Lenard Pianchi Duca di Casa-lanza umrl. GORICA 3. Danes je umrl, star 67 let, na svojem gradu v Rubijah baron Lenard Bianchi Duca di Casalanza. Umrli je bil dolga leta župan rubijsko-sovodenjske občine iR je bit pravičen In naklonjen tudi Slovencem. Razpis del pri belokranjski železnici. LJUBLJANA 3. (Izv.) Uradni list „Lai-bacher-Zeitung" priobčuje razpis zgradbe delne železniške proge Novomesto-Metlika nove železniške* proge Novomesto-Metlika-kranjska deželna meja. S tem se torej začne zgradba železnice, ki bo vezala Kranjsko z Dalmacijo. Bolgarski prestolonaslednik polnoleten. SOFIJA 3. (Izv.) Dne 3. januarja po pravoslavnem koledarju dopolni bolgarski prestolonaslednik Boris svoje 18. leto in bo proglašen za polnoletnega. Ob tej priliki se bodo vršile v Sofiji in po vsem bolgarskem carstvu velike slavnosti. Sobranje dovoli ob proglasitvi polnoletnosti prestolonasledniku prvič apanažo. Mdm. Curie nevarno obolela. BEROLIN 3. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da je znana raziskovalka na polju kemije gospa Curie nevarno obolela na vnetju črevesa in da bo morala biti operirana. Preteča stavka železničarjev v Argentiniji. BUENOS A1RES 3. (Agence Havas) Tu grozi stavka strojevodij in železniških delavcev, ker se železniške družbe branijo spolniti pogoje slednjih. Poskus, da bi se doseglo sporazumijenje med strankama, je ponesrečil, ker so železničarji odklonili predloge za sporazum. Boj s bolgarskimi četniki v Makedoniji. SOLUN 3. Pri Halepu blizu Koprilija je prišlo do boja z neko bolgarsko bando mi-riškega rodu, kateri pripisujejo zadnji železniški atentat pri Koprlliju. Po dveurnem streljanju je četa pobegnila pustivši na bojišču pet mrtvih. Na turški strani je padel en vojak, dva sta bila pa ranjena. položili na jezik. Nesrečni sin! Ljubši ti je par mer zlata, nego prestol in krona. Nesrečna tudi jaz, tvoja mati, da sem porodila tebe, ki si z lastno roko prevrnil prestol Bosne, še zadnji ostanek nekdaj mogočnega srbskega carstva; ki si vrgel svoj narod v sužnjost nevsmilje-nega bisurmanstva. Vse je že izgubljeno 1 Bosna je poginila in tvoj narod, vzdihujoč v robstvu, razkropljen po vseh krajih otoman-ske države, se bo s kletvijo spominjal ne samo tebe, svojega uničevalca, marveč tudi mene, nesrečne tvoje roditeljice 1" In solze so ji udrle iz oči; kapljale so ji po licih, ki sta se ji tresli od notranjega ganotja. Premagan vsled b61i svoje matere, se je vrgel kralj pred njeni nogi ter je vsklik-nil, stiskaje ja k svojim ustam in prsim : „Ne tako, draga moja mati 1 Vse je prev-darjeno, vse pripravljeno, da se zmaga ne izmakne tvojemu sinu I Ne omahne križ pred poiumesecem, ampak zavihra njegova zastava zmagonosno po srbskih selih in po državah zabalkanskih I" Ojačilo se je srce matere pri izrazu ne-hlinjene ljubezni sinu; njene solze so se posušile, vendar pa je zmajevala glavo nad njegovimi besedam!. Ni mogla biti deležna njegove trdne nade. | „In s kom si se posvetoval o vojnih] stvareh — z Radićem?" je vprašala. \ „Saj veš, mati!* je odgovoril kralj, ki se je zopet dvignil od tal, „da se je po svojem povratku, doznavši za beg svoje ljubice, zaklenil v svojo hišo, da ne pušča nikogar k sebi, in da celo proti meni, svojemu kralju, meče psovke in grožnje.- „Potem pa vsaj počakaj s svojim odgovorom" — je dejala Vojakcija hitro z razjasnjenim licem, ker ji je zasijala nova nada — „da se povrnem od Radića." „Kaj, mati!" se je začudil kralj, „ti bi hotela? —'■ „Da, hočem biti tako drzna in pojdem k njemu/ je rekla Vojakcija že odhajajoč, »kar se ni posrečilo nikomur, se posreči materinski ljubezni, ki ga prisili, da me posluša in da vrne zopet samega sebe svoji domovini in tebi." In odhitela je, ne da bi bila Čakala njegove obljube, da počaka z odgovorom. „Ne vem, ne vem," se je zamislil kralj po njenem odhodu, „če ne bi storil bolje, ko bi sledil nasvetom svoje matere?41 Prihod MladoturŠkega škofa je prepodil v trenotku vse njegove dvome. „Odločeno je," je dejal v duhu, „naj se zgodi kar-koli; ne morem drugače !* „No, kralj in sini," ga je ogovoril škof, „ali vstrajaš tudi sedaj Še pri svoji včerajšnji odločitvi ?" „Vstrajam!" je odgovoril kralj s trdnim glasom. (Pride še.) Francosko vohunstvo v Nemčiji. VRATISLAVA 3. (Izv.) Tu se zatrjuje, da je bil oni učitelj francoščine, ki je pomagal pobegniti francoskemu stotniku Lux j, ki je b'l zaradi vohunstva zaprt v kladski jetnišnici, danes aretiran v Frankenstelnu. Žrebanje. DUNAJ 2. (Srečke za regulacijo Donave iz leta 1870.) Na današnjem žrebanja je glavni dobitek 120.C00 K zadela štev. 109 252, drugi dobitek K 4S.000 št. 124.234, tretji dobitek K 20.000 št. 115 768. DUNAJ 2. (Krakovske srečke iz let i 1872). Glavni dobitek 50.000 K je zadela št. 17.708 : 6000 K št. 40 891. (Ljubljanske srečke iz leta 1879) Glavni dobitek 50.000 K je zadela št. 57.989, 3000 K št. 601 ■ nadalje so zadele večje dobitke naslednje srečke: 2000 K št. 31979; po 1000 K št. 65.580, 22.237, 66 573. 46.096 in 34.315; po 600 K št. 36.062, 6596, 40 271 in 58 346. Vse ostale izžrebane srečke (788) so zadele po 60 K. — (Kreditne srečke iz leta 1850). Glavni dobitek 300.000 K je zade'a ser. 812 št. 1, drugi dobitek ser. 3366 št. 7 in tretji ser. 3921 št. 33. — (Srečke Rdečega križa). Glavni dobitek 60.000 K je zadela ser. 4013 ŠL 36. (BrunsvIŠke srečke). Glavni dobitek 45.000 mark je zadela ser. 5805 štev. 49, 9000 mark ser. 7474 štev. 48, 6000 mark ser. 5805 štev. 23, 4800 mark ser. 4423 št. 40. Položaj v Albaniji. DUNAJ 3. „Relchsposi" javlja iz Skadra 29. t. m.: Vojaki, ki so se bili uprli minuli teden, so zmagali; iz tukajšnje garnizije Je bilo odpuščenih nič manje ko 7000 vojakov, tako, da je ostalo tu samo Še 3000 mož. Poveljnik je zato zahteval iz Carigrada oja-čenj, ker položaj ni posebno varen. Od odpuščenih vojakov se jih je 3000 že vrnilo domov preko Prizrenda in Tirana. Včeraj je lokalna oblast izročila Malisorom 14.000 turških funtov kot odškodnino za hiše, ki so jih požgali turški vojaki o priliki zadnjt ustaje. Sedaj pa zahtevajo Maiisori novih 60.000 turških funtov kot odškodnino za živino, ki jim je bila ukradena in živila, ki so jim bila uničena. Prebivalci Zadiine, ki so se bili v zadnjih tednih uprli, so bili oproščeni davka, kakor so to zahtevali. Novo turško ministerstvo. CARIGRAD 2. (Ob 10. uri zvečer.) Ministerstvo je konečno sestavljeno. Imenovanje Dalaat beja ministrom za notranje stvari je bilo za trenotek odgodjeno in začasno prevzame to listnico pravosodni minister Memduh. Katoliški Sirec Ibrahim Shussa efendi pridrži listnico poŠte in brzojava. Bivši poljedelski minister Sinapian, katoliški Armenec, prevzame listnico javnih del. CARIGRAD 3. (Ob 7 30 zjutraj). Novi kabinet je sestavljen skoraj popolnoma. Ministri vojne, mornarice, unanjih stvari, finance in vakufa pridržejo svoje listnice. Ker je Dalaat bej izjavil, da prevzame listnico za notranje stvari, je njegovo imenovanje zagotovljeno. Senator Aristidi paša le imenovan ministrom za poljedelstvo in trgovino. MladoturŠki poslanec in bivši mir.ister Emrulah je imenovan ministrom za javni pouk. CARIGAD 3. (Izv.) Novo ministrstvo je pod predsedstvom velikega vezirja Said-paŠe sedaj definitivno ustanovljeno. Kakor se zatrjuje v poučnih političnih krogih namerava opozicija začeti tudi sedaj oster boj proti onemu členu izpremenjene ustave, ki daje sultanu pravico, da sme v izrednih slučajih razpustiti državni zbor. Sodi se, da novo ministerstvo ne bo v zbornici prodrlo s tem svojim predlogom in da bo najbrž vsled tega zbornica razpu-ščena. Razmere v Turčiji so tako zamotane in nejasne, kakor že niso bile kmalu. Rim 3. Kraljevska dvojica je v sprejela sinoči diplomatični zbor, ki jej je čestital povodom novega leta. Vratislava 3. Danes zjutraj je v starosti 78 let umrl pesnik Feliks Dahn, prof. nemškega prava na tukajšnjem vseučilišču. Petrograd 3. Car je sankcijoniral zakonsko predlogo tičočo se podržavljenja dunajsko-varšavske železnice, vsprejeto od državnega sveta in od dume. Zagreb 3. Danes zjutraj je umrl predsednik zagrebškega sodišča Ivan Šibenik v starosti 77 let. _ Italijansko-turška vojna Novo leto v Tripolisu. RIM 2. V Tripolisu nič novega. Sovražnik se Je umaknil iz vasi Bir Selima, Bir Alkere in Bir Tobrosa. Za novo leto so čestitali konzuli, municipijske oblasti s tripoli-tanskim županom Hasuan p^šo na čelu, več arabskih glavarjev itd. t SiTan II. »EDINOSTc it. 4. V Trsta, dne 4. januvarijn 1512. Pred sklepom miru ? BEROLiN 2. „Voss. Ztg." javlja iz Carigrada, da se v mladoturških krogih uveljavlja želja po sklepu miru z Italijo. Oficijelna pogajanja za sklep miru sicer Še niso začela, vendar so že poznani pogoji, pod katerimi utegne biti možen sklep miru. Velika težave je tvorila italijanska izjava o aneksiji, vendar sodijo tu, da, ko bi Turčija odstopila pravo Tripolitanijo, bi Italija priznala suvereniteto sultana v Cirenaiki. Mir med Italijo in Turčijo ? DUNAJ 3. (Izv.). Iz Carigrada prihajajo vesti, da se je nadejati, da se v najkrajšem času sklene mir med Italijo in Turčijo. V dunajskih merodajnih krogih se smatrajo te vesti za neaktualne. — Baje ni upati Še na skorajšnjo sklenitev miru z ozirom na sedanje stanje i+alijansko-turške vojne. Uradno italijansko poročilo. TRIPOLIS 2. (Ob 6 35 zvečer. UAdno.) Močne patrulje kavalerije so se pomaknile od Ainzare naprej proti jugu, ne da bi bile naletele na sovražnika. Iz okupiranega pasa ne poročajo nič novega. Turki so arabskim oddelkom poverili posebno vojno službo, da preprečijo beg. Mnogo Arabcev in Turkov, ki so že popolnoma obupani in utrujeni, se hočejo udati. TRIPOLIS 2. (10.55 zvečer. Uradno.) Torpedovka „Cigno-, ki vrši poizvedovalno službo na zapadni obali, je izstrelila 60 granat proti nekemu sovražnemu taboru pri Fatu Forva in provzročila beg mnogih oboroženih peščev in jezdecev. Italijanski glas o pogojih za sklep miru? DUNAJ 3. Z ozirom na glasove o sklepu miru, prihajajočih iz Carigrada, do-znaja „N. Fr. Presse" od baje dobro informirane italijanske strani na Dunaju: Mi smo pripravljeni skleniti mir, seveda le pod pogoji, ki odgovarjajo našemu ugledu in našim koristim. Mi pa ne podvzamemo inicijative za sklep miru. Stališče Italije je še vedno suverenitela nad Tripolitanijo in Cirenajko. O drugih turkah se bo moglo govoriti in mi smo pripravljeni v največjo popustljivost. Financijelni položaj Italije je tak, da moremo Še dolgo nadaljevati vojno. Naša bilanca je morda najugodneja v celi Evrooi. Od turške strani se poroča „N. Fr. Presse" : „Znano je, da hoče Said paša mir katerega bo pa tež to doseči ker gre mnenje obeh vojujočih se strank Še preveč narazen. Bilanca na Kranjskem. Nadaljujmo z bilanco o vspehih in ne-vspehih slovenske politike v minolem letu! Včeraj smo govorili o Koroški, kjer se nam je pokazala bilanca skrajno nezadovoljivo, da — skoraj obupno. Poglejmo danes na Kranjsko, v osrednjo pokrajino Slovenije, kjer naj bi bila glava in srce skupnemu narodno-političnemu snovanju naroda slovenskega. Vemo, da je to precej rizkantno početje — rizkantno namreč v tej smeri, da prinaša navadno precej neprijetne odzive in odmeve. In pri tem je čudno in za razpoloženje naših bratov na Kranjskem značilno: čim glasneje in rezkeje se oni bavijo — in to se dogaja ravno v zadnjih časih v posebno veliki meri — z našimi tržaškimi razmerami, z našimi vodilnimi osebami in z našo skozi in skozi baje „gnilo" politiko, tem bolj se hu-dujejo oni, če se mi dotikamo njihovih razmer. Kolikokrat smo že morali čuti očitanje, da blebetava in klepetava „Edinost" hoče vse vedeti, da vsakomur usiljuje svoje neslane in solzarske nasvete, za katere je nihče ne vprašuje — da se vtika v stvari, ki je nič ne brigajo itd. itd. Taki so navadno odmevi iz Kranjske na vsako našo besedo sodbe o strankarskih razmerah na Kranjskem — in skoro da si ne upamo gojiti nade, da bi bilo to pot ka) drugače. Vendar nas vsa ta, ne ravno prijetna izkustva ne plašijo, da ne bi ob prestopu v novo letu pogledali tudi malo Čez mejo v deželo Kranjsko. A hitro se moramo zavarovati proti domnevanju kakor da nas pri tem vodi kaka animoznost, kako zlohotnost nasproti tej ali oni stranki. Preko deželnih mej, ki so jih sovražniki Slovenstva potegnili med posamične odlomke malega našega naroda, se oziramo mi že zato, ker smo na stališču, da Slovenci ne smejo poznati In priznavati teh mej na snovanju in delu našega naroda za svojo bodočnost, za svoje narodno uveljavljanje in za svojo politično veljavo. Edino ta misel na skupnost je, ki nas vodi, ko govorimo o dogodkih na Kranjskem. Smešni bi bili in zaslužili bi najostrejo zavrnitev, ako bi hoteli tej ali oni stranki usiljevati svoje nasvete glede notranje njene uredbe, ali pa jej celo zamerjati borbo za svoje nazore, za uresničenje svojega programa. Saj bi s tem hoteli postavljati na glavo najele-menlarnej-j pojme in načela političnega življenja. Mi ne rekriminiramo proti strankarskemu in političnemu boju, ampak pred očmi nam je le način, forma teh bojev. In v tem pogledu je — moramo že povedati to kar naravnost — bilanca o minolem letu glede Kranjske zelo žalostna in za slovensko skupnost nič manje vznemirljiva, nego ona na Koroškem. Res Je sicer, da bratom na Kranjskem ne grozi — kakor grozi siroti na Koroškem — neposredno nevarnost za narodni obstanek. Ali Kranjska ]e naša osrednja pokrajina, je središče naroda, od kjer obmejni Slovenci opravičeno pričakujejo impulzov, vspodbuje, dobrih Izgledov — vsaj moralne zaslombe. Zato je razvoj političnega življenja na Kranjskem življenskega pomena za ves narod. In vsega tega ne dobivamo iz Kranjske — vsaj ne v toliki meri, kolikor bi smeli pričakovati od svojega središča, od srca in glave naroda. To je žalostna posledica za-strupljenja med obema političnima strankama. Zlo ni v tem, da se obe stranki borita med seboj, pač pa v načina, kakor se borita. Strankarsko življenje na Kranjskem je zastrupljeno do dna in v vseh svojih žilah. To za strupi jenje se je pokazalo v najodurnejših oblikah v nedavnem enodnevnem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Znaki so bili to popolne podivjanosti v medsebojnem življenju obeh glavnih slovenskih strank. Česa morejo pričakovati obmejni Slovenci od teh strank, ako jima medsebojni boj absorbira vse sile, tako, da jima ne preostaja nobenega smisla in nobene energije za stvari skupnosti, ki bi morale ostajati nad strankami in ki zahtevajo skupnih naporov za rešitev?! Videli smo, kako večina ne taji opravičenosti kakega predloga, a izjavlja vendar brezobzirno: proti smo, ker ste to predlagali vi! Videli smo, kako večina korporativno beži iz dvorane, ker niti poslušati noče govorov političnih drugomišljenikov; videli smo, kako hoče večina — in to je že višek strankarske zagriženosti — razveljavljati mandate političnih nasprotnikov, da-si ni nika-kega dvoma na veljavnosti volitve! Tomaže, da je reka strankarske strasti prestopila Že vsa obrežja dopustnih bojevnih sredstev in da se po livadah razliva povodenj brezza-konitosti in — anarhije. Vemo, da se politični boji nikjer ne bi-jejo v glage-rokavicah in da stranke v ognju boja tudi drugod prekoračajo meje legitimnih sredstev. Ne tajimo, da tudi sredstva, ki jih je narodna napredna manjšina rabila tekom bojev, niso bila vsikdar neoporečna. Menimo pa, da tudi to vračanje nemilega za nemilo mora imeti nekje svojo skrajno mejo — tam vsaj, kjer začenja nevarnost za skupni organizem. In čim veča je stranka, čim bolj se zaveda svoje moči in trdnosti svoje pozicije, tem nujneja je njena dolžnost do neke dostojanstvene umerjenosti. Dogodki v onem enodnevnem zasedanju deželnega zbora kranjskega pa so bili znakom, da je razmerje med obema strankama ravno v minolem letu podivjalo do skrajnosti. To vznemirja nas obmejne Slovence tem bolj, ker ne moremo odklanjati bojazni, da po tem novem strupu, ki je pal v itak že zastrupljeno kupo, ni nikake nade do tistega ublaženja form boja, da bi obmejni Slovenci mogli v doglednem času pričakovati tiste potrebne pomoči in zaslombe iz svojega središča. Ni razveseljiva torej bilanca o političnem življenju na Kranjskem v letu 1911. Žalostna je ne samo za Kranjsko, ampak tudi za meje — za narodno skupnost! Govori nam, da so bratje na Kranjskem v ognju strasti pozabili, da je vendar še nekaj, kar je nad stranko: skupni interes celokupne domovine ! Kraljevi komisar na Hrvatskem? Zagreb 2. jan. Današnji uradni list objavlja sledeči komunikć: „Ban TomaŠič se je danes povrnil z Dunaja, kjer je opetovano konferiral z ministrskim predsednikom grofom Khuen-Hedervaryem, o sedanjih razmerah na Hrvatskem, ter je bil pri ministru zunanjih stvari na dalje trajajočem obisku. Na dan sv. Silvestra ob eni* uri popoludne je cesar sprejel bana v SchOnbrunnu v daljši avdi-jenci. Cesar je vzel poročilo bana blagohotno na znanje, ter ga je milostno odpustil. Nadejamo se, da nam bo v kiatkem možno objaviti definitivne sklepe*. — Slednji stavek uradnega naznanila daja povoda za razna tolmačenja in ugibanja in zdi se, da se potrjuje vest, da mislijo poskusiti z imenovanjem kraljevega komisarja na Hrvatskem. Na drugi strani pa sodijo, da bo sabor sklican v najkrajšem času in da bo o priliki otvoritve prečitan vele važen kraljevi reskript! _ Dnevne vesti. Boj med češkimi in nemikimi socialnimi demokrati je menda že dosegel vrhunec. „S češkimi separatisti nikake skupne akcije več 1" tako vsklika „Arbeiter Zeitung". Ta vsklik je menda dovolj jasen dokument za to, da Adlerjancem ne gre za enotno postopanje avstrijskega delavstva, temveč zgolj za go- spodoželjnost nad drugimi. Češki socialni dem. izjavljajo, da pojdejo kljub temu svojo pot. Beg francoskega stotnika Luxa iz trdnjave v Glatzu, o čemer smo že poročali, je provzročil v Parizu velikansko navdušenje. Agencija Havas poroča, da je dobil stotnik Luz migljaj, naj se vzdrži vsakih manifestacij, vsprejemov ali banketov, ki bi jih hoteli prirediti njemu na čast. — Vlada se boji, da bi to neugodno uplivalo na že itak napeto razmerje med Francijo in Nemčijo. _ Domače vesti. Iz finančne službe. Imenovani so: finančna tajnika Evgen Pet ris pl. Stein-hofen in Alojz D a 11 a Rosa finančnim svetnikom: finančni komisar dr. Emiiijan E n e n k e 1 pa finančnim tajnikom v področju finančnega ravnateljstva v Trstu. Imenovanja v deželni zdravniški službi. Okrajna zdravnika c. kr. namestni-štva v Trstu, dr. Avgust Gregorich in dr. Karol Franzin ter okrajni zdravnik okrajnega glavarstva v Kopru, dr. Adam Viktor Gramaticopulo so imenovani višjimi okrajnimi zdravniki v VIII. činovnem razredu. Med našimi jugoslovanskimi socialnimi demokrati se je vnela zanimiva polemika. Našel se je bil namreč med njimi človek, g. dr. Ferfolja, ki je imel pogum, da jim je predložit resolucijo, v kateri obsoja one italijanske sodruge, ki so v mestnem svetu glasovali za podporo Legi, a ne tudi za podporo Ciril-Metodovi družbi. Dotično resolucijo smo objavili tudi mi in sicer brez komentarja. No, pri nekaterih slovenskih sodrugih je resolucija dr. Ferfolje naletela na odločen odpor in sodr. Milost jo je v „Zarji" celo imenoval ponesrečen političen akt". Na to je replicira! dr. Ferfolja in branil svoje stališče. V včerajšnji „Zarji" se je zopet oglasil neki sodrug in izustil velikansko modrost, da naj fse socialisti sploh ne brigajo za šole, ki jih ustanavljajo „meščanske** šolske družbe, in naj samo zahtevajo, da naj samo občina in država ustanavljata Šole. Ubogi dr. Ferfolja! Morda ga še lastni sodrugi proglasijo za narodnega šovinista in „narodnjakarja" in ga celo izključijo iz stranke, ker u mejo, bolje nego on, kar govore prvi pedagogi civiliziranega sveta o načelih, po katerih naj se uravnava elementarni pouk v ljudski šoli 1! Mi pa si dovoljujemo skromno vprašanje : Ali se ti slovenski sodrugi res niso še ničesar naučili od svojih čeških in nemških sodrugov ? Ali pa vsaj na to-le vprašanje naj nam odgovore oni naši jugoslovanski sodrugi: Kaj naj storimo mi Slovenci tam, kjer država in občina nočeta vršiti te svoje dolžnosti do nas, oziroma: kaj naj storimo dotlej, dokler ne dobimo moči, da prisilimo ta dva faktorja, da nama dasta potrebnih šol ? ! Kaj naj storimo dotlej? Mari naj se jednostavno In resignirano odpovemo svoji v naravnem, Človeškem in v državnem zakonu zajamčeni pravici do šolskega pouka v materinem jeziku ? 1 Mari naj Slovenci v takih krajih prepuščajo svoje otročiče žrelu tujinstva? — Mari bi izvestni naši sodrugi res hoteli to? Dr. Ferfolja je socijalno-demokratičnega mišljenja, ali tudi razsoden človek, ki ve, česa treba ljudstvu za resničen napredek1 Šole na pametnih podlagah mu treba ! In če ne drugače, morajo Slovenci skrbeti za tako šolstvo potom samopomoči potom svojih lastnih organizacij! To umeva dr. Ferfolja! In kako visoko je radi tega nad — Milostom 1 Iz slovenske žurnalistike. Pod imenom „Dan" je začel izhajati v Ljubljani nov slovenski jutranji dnevnik namesto „Jutra", ki se je preselilo v Trst. Iz prvih njegovih številk povzemljemo, da bo novi ljubljanski Ust zastopal strogo na stališču narodno-napredne stranke in bo delal za koncentracijo narodno-naprednih sil na Slovenskem. Božično drevo na postaji drž. železnice. Pišejo nam: Ravnateljstvo c. kr. drž. železnic ima lepo navado, da za božične praznike prireja na postaji v Trstu jako lepo božično drevesce. K temu drevescu je zadnje dnij pred božičnimi prazniki povabljenih kakih 100 revnih železničarjev in sicer takih, ki imajo po več otrok. Vsak povabljeni železničar ima priti na določeni dan na postajo v Trst z enim ali več otrok. Na to prireditev prihajajo tudi više glave ravnateljstva in tudi sam g. ravnatelj s soprogo. Pred drevesom ima g. ravnatelj nagovor na železničarje. To je vse lepo in človekoljubno. Samo vprašali bi, čemu je ta govor samo v nemškem jeziku ? Koliko pa je med nižimi uslužbenci drž. železnic od Divače do Pule in od Herpelj do Trsta — Nemcev?! Sešteti jih more g. ravnatelj na prstih ene roke. Torej: čemu nemški govor? Posebno pa še, če uvažujemo, da namesto kake polovice železničarjev prihajajo ženske 1 Ali bila mi je tudi prilika, da sem nekoliko poizvedel, kako se postooa tem povodom. Je starih uslužbencev, ki imajo p» pet in še več otrok, a niso bili še nikoli povabljeni, da bi njihovi otročiči dobili mal dar. Na drugi strani je pa takih, ki so vsako leto in ki so bili tudi letos povabljeni. Neka mati je sama povedala, da so bile pozvane in obdarovane vse tri njene hčerke. Neki star čuvaj s 6 otroci pa ni bil še nikoli poklican. Njegov sosed s 3 otroci pa 13 let zaporedoma. Tako je to ravnateljstvo, ki zahteva od vseh svojih podložnih vršenje službe strogo po predpisih ! Kaj bi rekli vi, g. ravnatelj, če bi čuvaji prenrkalnice tako slabo obračali, kakor se dele darovi njihovim ubogim otrokom pod božičnim drevesom na postaji državnih železnic v Trstu ? : 1 Železničar. Poziv k jubileju Narodne Čitalnice v Ljubljani. Podpisani odbor Slovanske Čitalnice v Trstu počašča si tem potom naznaniti svojim p. n. članom ter slovanski javnosti na Tržaškem, da se jubilejne slav-nosti Narodne Čitalnice v Ljubljani vdeleži po šestčlenski deputaciji. Odbor vabi tem potom svoje častite člane in slovansko javnost, da se po možnosti vdeleži te slavnosti in se pridruži naši deputaciji. Odhod k. Trsta v petek popoldne ob 145. Za odbor „Slovanske Čitalnice": Dr. Egon Stare, F. L. Turna, predsednik. tajnik. Circolo italiano so ustanovili v Pragi v območju akad. društva. „Adrija". Krožek bo vodil tov. Rapotec. Ideja je na vsak način zelo srečna in le želeti moramo, da se naša akad. mladina nekoliko pridnejše oprime učenja italijanščine, nego je to biio doslej. V interesu nas samih je, da čimbo4je poznamo jezik svojih narodnih nasprotnikov. Jutri ob 87» zvečer koncert podr. „Glasbene Matice". - Predprodaja vstopnic pri vratarici Nar. doma. Trgovski ples se bo vršil, kakor že naznanjeno, v soboto, dne 6. t. m. Začetek ob 9*30 zvečer. Vabila so že razposlana in upamo polnoštevilne udeležbe od strani povabljencev. Radi premembe stanovanj p« se mnogokateremu ni moglo dostaviti vabila. Prosimo, da se nam tega ne šteje v zlo in smatramo vabljene vse prijatelje in podpira-telje trgovstva v Trstu. Lože so že vse oddane. Pričakujemo pa, da bo napolnjena tudi vsa plesna dvorana. Posebno od trgovcev pričakujemo, da nihče ne izostane. Cisti dobiček je določen v blag namen: v izobraževalne svrhe in v povzdigo našegn trgovstva v Trstu. Za uvedbo novega vlaka na progi Trst — Herpelje-Kozina državne železnice. Županstva Dolina, Ocizla-Klanec, Materija in Rodik so s posredovanjem drž. poslanca Mandića vloži'a na ravnateljstvo držav«!h železnic prošnjo glede uvedbe novega osebnega vlaka, ki bi vozil vsak delavnik okoli 6. ure zvečer iz Trsta proti Herpeljam-Kozini. Cvet in sad v zimi. G. Dragotin Stare s Prošeka nam je poslal češpljevo vejico s cvetjem in sadom, ki pa je — seveda — še zelen in droben. Pač čuden pojav prirode. Priporočljiva tvrdka. Iz Doline |e včeraj nekdo klical tvrdko Fratelli de Aigeli, ki ima zalogo žganja v ulici Valdirivo it. 3S in glavno skladišče v Barkovljah. A dotičnik, ki je klical tvrdko, se ni mogel pogovoriti, ker nima tvrdka nikogar, ki bi razumel slovenski. To tvrdko treba zato prav toplo priporočiti našim ljudem. Za zgradnjo doma za pomorščake. Mornarično društvo (F(ottenverein) priredi dne 29. t. m. ples, katerega čisti dobiček je namenjen za sklad v svrho zgradnje doma za pomorščake v Trstu. Ples se bo vršil v dvorani Lloydove palače, ki jo je predsedstvo družbe odstopilo v ta namen. Gostovanje g ce Janove v Ljubljani. Tudi „Zarja" hvali nastop g.ce Janove na ljubljanskem odru. Pripominja samo, da ima glas nekoliko šibek, sicer „pa da treba upoštevati, da zahteve ljubljanskega občinstva, kar se tiče operetnih subret, niso ravno najmanjše. Iz Opčin. Kakor se je povsod priljubila lepa navada „božlčnice", tako se je tudi pri nas; saj donaša taka prireditev mnogo neopisnega, presrčnega veselja in sladke radosti nežnim, mladim otroškim srcem! Zato priredi tudi openska podružnica sv. Cirila in Metoda šolskim otrokom to nedolžno, hvalevredno zabavo z obdaritvijo najpotrebnejših. Ker pa je Sokolova (g. Jam-šekova) dvorana pretesna za toliko števiio otrok, vršila se bo božičnica 0. 7. in 14. januvarja t. 1. in sicer: dne 6. januvarja za otroke I. in II. razreda in za dotične stariše, ki dobe vabilo na dom; dne 7. januvarja za otroke III., IV. in V. razreda ter za stariše Istih; vabilo dobijo tudi na dom; dne 14. januvarja pa bo imelo vstop vse občinstvo, a samo sodelujoči otroci. Za to zadnjo predstavo se ne bo razpošiljalo vabil. Tako je ukrenjeno zaradi tega, da bi otroci ne trpeli in bili v nevarnosti vsled neznosne gnječe. POZOR!! UKiTUUS Križmnnžič & BreščaK, trst, ulica Nuova 37. V Trstu, dne 4. januvarja 1911. »EDINOST« št. 4. Stran HI. Vstopnina k vsaki predstavi 40 stot, tudi motiv glavno, manjka pa celote, harmo-sedeži 20 stotink. Ta denar se porabi v nije v motivih in njih uporabi, korist revnim in vrednim otrokom. — Na j »La Falena" ima legendo za libreto; veselo svidenje dne 6., 7. in 14. januvarja mistična stvar. Razun na početku prvega in t. I. v družbi naših „malčkov", ki nam go- j na koncu prvega in tretjega akta opera tovo preskrbe obilo dušnega veselja in j nima zborov, in to je škoda, ker Je kompo-srčne radosti. Vsakokratni začetek ob 4 30 nist baš v zborih najboljši. Zelo se mu Je popoludne. Vse točke petja, igro, zahvalo,' posrečil zbor „molitev" na koncu prvega 3liko itd. izvršujejo otroci. Igro „Osta vest" i dejanja, ki je bilo zato živahno aplavdirano. je spisala naša okoličanka, M. Gregorič. | Opera je pri včerajšnji premijeri vspela. Gradba proge Rudolfovo - Metlika.! Po vsakem dejanju so klicali po štirikrat umet-Glasom v „Osservatore Triestino« priobče- na oder^ Posebno je občinstvo pozdravnega razglasa je razpisana zgradba delne MJalo kapelnikaFerrari-ja Aplavdlranisobili proge Rudolfovo-Metlika železniške črte'^č Gadbaldi (Stelllo), Rudolfovo-Metlika-deželna meja, t. J. naprava Calvi (Albina) in Martinelli (Alberto). Splo- podstavbja, posipa in položitve nadstavbja vrhstavja, ograditve železnice, dobave in postavitve železniških znakov ter dobava Mejnikov. Ponudbe se sprejemajo najkasneje do 1. februvarja 1912. do 12. ure opoludne pri c. kr. železniško-gradbenem ravnateljstvu na Dunaju, VI., Gumpendorferstrasse 10. Pogoji in drugi pripomočki se morejo vpo-gledati pri prej omenjenem ravnateljstvu in pri c. kr. transirnem oddelku v Rudolfovem. Slikarska in kiparska Sola v Trstu. Šola dobro napreduje; toda bolje bi bilo, ako bi bilo Še več zanimanja in številnejega obiska, ker na posameznika prihaja pouk zelo po ceni. Zato toplo priporočamo slikarsko in kiparsko Šolo na trgu Goldoni Št. 0, I. nadstr. Prospekt gratis. Premij za delo. Dne 15. t. m. se podeli premij za delo iz ustanove Deseppi. Premij v znesku 1680 K se podeli delavcu priznane kapacitete, delavnosti in poštenosti, pripadajočemu tržaški občini, ki tukaj biva in ki hoče na lastni račun izvrševati svoje Je nahaja, v vIaku ko so prišli policijski rokodelstvo, umetnost oziroma obrt .Natečaj |Jagentje 'in ga aretirali. Pri njem so našli le ,e odprt do 6. t m. Prošnje je nasloviti na 8e 31J K ins ostavljah* listke. Odvedli so mestni magistrat._!ga v zapor J«tri ob 8V. zvečer koncert podr.|let> ^^ -Glasbene Matice". - Predprodaja \ n0čnjem nagioma umrla. Šen utis je bil ta, da je v operi več umetnosti nego samostvarjene muzike. Velik del aplavza je šel torej brez dvoma na račun res dobrih in hvalevrednih igralcev. Danes zvečer ob 8*15 v drugič Sma-reglieva „La Falena". POLITEAMA ROSSETTi. Caravaglia igra danes v Shakespearovi drami „Kralj Lear". EDEN. Gostovanje Cleo de Merode. Tržaška mala kronika. Regnikolskl tat aretiran v vlaku. Zidar Santo Varotto, star 25 let, iz Padove, Je stanoval pri Urši Dunc v ul. Sv. Cilina it. 451. Predvčerajšnjem zjutraj, ko ni bilo gospodinje doma, je ulomil omaro in vkra-del razno zlatenino iu srebrnino. Potem je šiloma odprl kovček nekega sostanovalca in nato zbežal. Ko se je gospodinja vrnila domov, je takoj zapazila tatvino in Šla je na policijo. Med tem jo je hotel Varotto pobrisati z večernim vlakom v Italijo. Že se Je nahajal v vlaku, Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecohia 38. Ima vedno v svoji z&logi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da ee pridno poslužujejo domaČih izdelkov naše zadruge. - 8PBEJEKAJO SB TUĐI POPRAVE. - I- f.- >MM' nV»HOVVJlV iflHUVV • vstopnic pri vratarici Nar. doma* Za Ciril-Metodov ples je odbor poslal narodnim trgovcem vabila za inserate. Ta vabila so doslej našla malo odziva pri trgovcih. Odbor se obrača do vseh trgovcev, ki so dobili omenjeno vabilo, z uljudno prošnjo, da nanje čimprej odgovore z naročilom. Natečaj za podpore ubogim vdovam. Do 15. t m. je odprt natečaj za nekoliko podpor, vsaka v znesku ne izpod 50 K iz obresti ustanove barona Josipa Morpurgo pok. Izaka za uboge vdove delavskih slojev z otroci, pripadajoče tržaški občini. Prošnje je nasloviti na mestni magistrat na posebnih forneularjih, ki se jih dobi v pisarni VIII. oddelka. Dvaaajst razpisanih dot. Do 15. t. m. je razpisan natečaj na dvanajst dot ustanove £ože Haslinger roj. Wieser, vsaka po 400 K. Te dote so namenjene za deklice sirote brez očeta in matere, oziroma brez očeta ali matere, ki so uboge in lepega vedenja. Prednost imajo prositeljice, pripadajoče tržaški oblini, ako ne bo teh, druge, ki stalno bivajo v Trstu. Dote bodo podeljene dne 5. februvarja, na dan smrti ustanovnice. Prositeljice, ki dobijo doto, se morajo poročiti do 4. februvarja 1913, sicer dota zapade. Ona oseba, ki je našla zapestnico na Siivestrovem večeru v „Narodnem domu", je naprošena, da jo prinese vratarici „Narodnega doma" in se tako izogne neprijet-aostim. Poštne izkaznice v prometu z Ogrsko K. Gasperini, Trst; Telefoa itev. 1974. ŠPEDITER Via Ecoaomo it 10 i i Prevozno podjetje e. kr. avrtrlfaklk iri ftelesaie 3051 Smili nicatiiMjfi tiltfSiuuiMi klin Iz nitiii, tatiTljaue 11 in. POfcjATVE, POTEGA KOVĆEOOV. NAJ DOGOVORNOG CENE, §0T Zastopstvo tvrdko „CEMENT" Tovmraa cementa „PORTLAND* v Splieta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. 'N IH-'-M Očali -»UMETNI ZOBJE najboljše vrste, bogata zalogaj Plombiranje zobov „d 7o v,„ „.pr., j izdiranje Zobov brez Jdwtr,oL Bonton 19- ysake bolečine = Soprog cblaznil radi blaznosti žene. Ernest Bearz star 42 let, se je čutil sila nesrečnega, ker mu je žena zblaznela in so jo odvedli v norišnico. Včeraj se je izrazil, da se hoče ubiti. — Ker je kazal jasne simptome blaznosti, so domačini poklicali Trevesa, ki je nesrečneža odvedel v opazovalnico. Loterijske Številke. Izžrebane dne 3. januvarja 1912: Praga 38 10 61 20 19 Lvov 67 3 8 28 9 Koledar iu trreine. — Danes: Tit Sk. — Jutri: Telesfor pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne f 9■• Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska naooved za Primorsko: Večinoma motno. Temperatura malo spre-njena. Severno-vztočni vetrovi. Izpped sodišča. Radi cerkvenega ropa. Včeraj predpoludne so sedeli pred sodniki deželnega sodišča 20 letni Ivan GrzetiČ, doma iz Pazina, 18-letni Vladimir Ličen, doma iz Gorice, 20-letni Fran Siege, doma iz Trsta, 22 letni Pompilij Neta, doma iz Taran HO O ■M 4-« O TJ O 3 O" O < < 5* » 3 & ax Trikrat na dan svet kruh. Prodaja vsakovrstnih bifikotov, posebno za Čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in v*e predmete za peči. NajfinejSa moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklenicah. Bezplačna postrežba na dom. Kruh lat lUUloa izdeluje lg^eolfiklm električkim strojem. Dr. i. Ćermak V. Tuschar zobozdravnik konces. zobni tohaic • TRST - ulica della Caserma it 13, II. n. Dr. Peeoik (PETSCHNIGG) ; na novo naseljen slovenski zdravnik v Irstu, via S. Catcrina st. 1 (hiša Greinitz) Sprejema: od ll1/«—1 in od 2—3. POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Kadi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponadeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, tanje rujavo a i črno galonirano, a predniki In močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po Itevilki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K SO. PoSiljatev po povzetju H. SPIN6ARN, eksport čevljev Krekovo II. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. fCROATIA G HE in njih razpredenje so ona harmonija, ld sicer kaže brezobzirno svojo moč, a človek tvori delo celotno. Pri Smareglji je sicer vedno upa... Tema primemo obstoji ta ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edini domaČi zayaroTalni mod. Ustanovljena leta 1884 ===-= Centrala: Zagreb, v lastni hiSi, vogal Marovske in Preradovlćeve ulice. Glavna zastopstva : Ljubljana« Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št I. II. nad. ---Telefon 25-94 --- 3 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doŽivljenja in smrti. 2) Zavarovanje dote 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti žkodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgrada in tovare«, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 8) Zavarovanje steklenih iip> Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K Od tega temeljna glavnica..............K SOO.OOO. Letni dohodek premije s pristojbinami.........K l,!lSi 1,748*41 Izplačane škode...................K 4,333,9C8-44 Sposobni posredovalci in akviziteri se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjčneje informacije daje Fodmžiica „Croatiae" Trst, Via del Lavatoio it L Hi la ilarao zastopstvo „Ooatiac" » Ljubljani (Ttrdta Imet li Slltar) Stran TV. EDINOST" št. 4. V Trstu, dne 4. januvarja 1912. „Herrenvolka" med seboj in z družino. Ta — kranjska navada se zdi nam GoriČanom ! smešna. a — „Tessere di beneficenza*. Ita- 3{ans Schmidt 7ELEFOS št. 1085. zobotehnik TRST ul. della Zonta št. 7. I. 1935 del skladbe iz 2 turobnih motivov, s kate- vend mnogokrat le za Iuksus govori po rima tudi konča, in Iz meh^r-ja motiva, ki beneško, je pa v našem mestu pri nekaterih tvori srednji del, nekak Trio. j Siovencih — nemščina obligaten jezik. Tako A. D.or&k: Slovanski plesi štev. 8.'občujejo nekateri profesorji, sodniki In tr-N^ie občinstvo je že parkrat imelo priliko! govci stare korenine v blaženem jeziku slišati instrumentalna dela češkega sklada-' telja Dvofaka. Osmi slovanski ples je gotovo eno najuspelejših del velikega mojstra. Odlikuje se zlasti po lepi strukturi, posreč- cem slovanskem motivu, ki je zelo veselega lijanska kamora ima lepo navado, da se za In prijetnega značaja. Njegov tempo je: i novo leto spominja svojih ubogih in da jim presto. | daruje denarne podpore. Ali ker gre ta de- Fr. Liszt: Ogrska rapsodija Št. 2. Naj-! nar v kaso kamore, izrablja ta vsako priliko večji in najženijalnejšl klavirski virtuoz Liszt,1 da ob času volitev in ljudskega štetja tero-^igar 100-letarco smo praznovali v ravnokar, rizira ž njim slovenske ubožce. V oficijel-minolem letu, je posebno rad študiral bistvo} nem maglstratovem glasilu čitamo med svoje domače ogrske glazbe, ki je zlasti prii imeni tudi neŠtevllo slovenskih darovalcev, j ^jl Z ~ ~ ciganih doma. V to svrho je cele mesece;oziroma slovenskih kron. In te slovenske; g Ottll VSlA^st prebival pri njih, da se v to posebno i krone v magistretovi bisagi grozijo ubogi W W V glazbo popolnoma uživi, in sad teh njegovih slovenski revi, da jih ne bo videl nikoli več.' lastna delavnica___i študij so njegove rapsodije. Stari grški rap-;ako se ne prišteva vednemu sužnju ka- j » > _ _ _ -sodi so v svojih rapsodijah opevali junaške: more. MAFIJA PAHOR. TrSt čine svojih slavnih pradedov. V analogiji o j a — Zoruttijev spomenik. V mest-j ulica Arcata štev. 19 tem je tudi L;szt imenoval svoje skladbe f nem ljudskem vrtu stoji še vedno visoka tr ,., . , - ' . , rapsodije, ker nam [asno, sicer v umetniški lesena ograja v sramoto vseh „dobrih pa-j.Vell*a I2t>era čevljev za moške, ženske obliki, predočujejo dušo ciganskega naroda; trijotov- in Zoruttiia, ki rjavi na nekem, otroke. - Sprejema naročila po meri ma Ogerskem. Druga rapsodija spada k naj j dvorišču. Sedaj se'izgovarjajo, da niso iz- ; ter tudi popravlja :: po jaku fllzklh lepšim in najpriljubljenejšim. Ogrski značaj j brali primernega prostora, ker je namreč v ; - ju zmernih ceuah. glazbe vseskozi. j bližini ograje javno — stranišče. Prazni iz-j---*__ O Wagnerjevžh slikah iz opere „Mrak!govoril Saj je znano vsakomur, da je ^ ^ESSSj^SSSgggSSS^SBSHB bogov- spregovorimo jutri. jljanska nemška hranilnica prepovedala zl- « mmmamm'>^mmmmmmmmm Probaska: Ljubezen, mešani zbor. Josip j dati spomenik na — njenem zemljišču, PpsniTPCtTlP tn7PTfl^lT9 7QXTQl,n T5T talili Pii Prohaska je bil učitelj klavirja pri ljubljanski |ker se je hotela s tem maščevati nad pro- jI AfUlIUUlU lUAUlIlU&U AOlfllU TUiiiibfl Glazbeni Matici in je sedaj na konzervato- i slulini tržaškim volilnim manevrom, ko se je j riju v Pragi. Izmed njegovih zelo raznovrst-jz nemškimi glasovi potom sleparije hotelo' nih del je „Ljubezen" pravi biser v litera- rešiti čast vseh „dobrih patrijotov*. Ker že turi slovenskih mešanih zborov in je bila j drugače ne gre, jim svetujemo, naj posta-; Kron 6200!! AUTOMOBILI FORO 1911 ttafveija tovarna sveta. Izdelovanj« l«in« 4« 000 voz tisa CHASSIS 28 H? iut raznih tipov koći}. rriseja«, Mjaltrvj** t« »a^ka^am^asJAa - GKOEciAUff 2AST«FSIX ANTON SKERL . TRST Piazza ftaidod 10-11, Tel. 1784 Mika Mdtralna »u-u«, »!Ih ial t taki is, v«>x1 attaa BMofcaTt« (KVM 8247. STO K F5KVM uOtiftJUČB i«Merlfc»i.*M) AaUnobUl u poaod« p« uaeral oeai. ▼an T* La >rtui4Wr,--"rfliM p—mil* „»»D" > HUfo kar jtk akaV^i. išče za slovenske dežele Proti kašlju, grlcbolu. katar j. hripa-vosti, kataru, upadanju glasu itd. itd. zahtevajte ve no Čudovit učinek pri pevcih, govamikih prepovedni-kih, učiMjih Itd. — Dotikajo se ▼ tkati j t* ah v Prendialjevi lekarni ▼ Trstu, Via Tlziano Vecellio St 22 in v vneh tuk&jSnjih bolj&ih leiarnah kakor tadi po celi Evropi. • Skatljica »tane 60 stat nk. c dlikovana od Glazbene Matice s prvo Častno nagrado. Majsterjevemu besedilu primerno se v skladbi izmenjajo mešani in mcški zbor. Sonc: Na srčku bolan, narodna, moški vijo oni spomenik na stranišče. „Sokola" v Ajdovščini redni občni zbcr se bo vršil dne 5. prosinca 1912 ob, 8. uri zvečer v Sokolovi telovadnici. Dnevni j red: Poročila društvenih funkcionarjev, vo-j zbor. Zcano narodno pestm o vdovcu litev odbora in slučajnosti. Bratje člani 1 zmožnega "^žDSC akviziterja v življenski stroki. Boštjanu, ki noče bit sam, je na razne načine, a vselej primerno tekstu, harmoni-ziral sedanji voditelj naše glazbene šole, gospoda Viktor Šcnc. — Delo je zelo efektno. Udeležile se tega zborovanja polnošte-.V pOŠtev prihajajo le osebe, ki SO vilno.! .. ., , r. - , « I dobro vpeljane v slovenskih krogih. Iz Mavhinj. Podružnica CMD. za De- j ^ 6 vin in Mavhinje priredi dne 6. t. m. ob 4. j Ponudbe naj se naslovijo na mseratni uri popoludne božičnico v Šolskem poslopjuj oddelek lista pod šifro „Življenje*. Zaloga obuvala In lastna delavnica KKAINER Trst, ulica ftfovanul Boccacdo i. Velika zaloga moških, ženskih in otroških čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmerrvh cenah M;ik: Katriea, osmerospev. Naroden v Mavhinjah. V zvezi z božičnico bo vese- motiv, ki ga je zložila Utva in tvori nekak pendandt k Gregorčičevi pesmi: Izgubljeni cvet, Je dobil glazbeno obliko po g. Mirku, Skladba je izšla v lanskih novih akordih in je poklonjena bivšemu tržaškemu kvartetu. V skladbi se nahajajo poleg narodnega motiva, zajetega iz zaklada tržaške okolice, pripovedovami in opisovalni motivi. Društvene vesti, Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi vse tovariše, tovarišice in pujatelje delavstva na prvi plesni venček, ki bo dne 6. t. m. v veliki dvorani Narodne delavske organizacije, ulica sv. Frančiška 2. lica z dvema deklamacijama, petjem in igro. Vstcp prost. Sprejemali pa se bodo rado-j darni doneski. _ Vesti iz Istre. Istrski občinski tajniki bodo imeli v soboto dne 6. t. m. ob 9. uri predpoldne Sv. Petru na Krasu sestanek, na katerega so v interesu svojega stanu vabljeni tudi bližn]i tajniki Iz Goriške in Kranjske. Iz Podgorja dne 21.: Včeraj smo po-jljene mo ke obleka, kakor tudi: odeje, ogri kopali v naši župniji veterana iz dobe Ra-;njala, spodnja krila, šerpe, malje, spodnje deckega, Ivana Andrijašiča. Pokojnik je do-j hlače, srajce, nogovice, predpasniki, jopiči, segel dobo 80 let. Sedaj živi tu še en sam razen tega: perilo, platneno blago trliž. US3ST Izredna prilika v ulici Barriera št. 16, vogal Sapone. Otvorjena je bila nova trgovina z vo-iikaeskim izborom manufakturnoga bJaga. — Radi napredujoče sezone se zniža vse zimsko blago na realne cene. Sukno dvojne visokosti po 80 vin. met. fuštanj svilen in velour na izbero, Izgotov- frodajahrica matu/akt aruega blaga Etirlco de Franceschi Trst. ulica dslie Peste št. 10 (rogai ulice Valdhivo) VSLIIlA IZ3EKA bomUievine, triiža, fuituDja, volrenega blagu, Izdelanega »•Skega Id ženskega perila In drobnarij m po najzmernejših cenah. | veteran izza dobe Radeckega. To je Ivan K plesu bo sviral orkester jugoslovanskih Kavre iz Podgorja št. 13. eno zanimivost: V tem našem gorskem kraju znašajo sedaj čebele cvetni prah. _ železničarjev. Ples prične ob 4. uri popoldne in bo trajal do polnoči. Vstopnina moški 60, ženske 40 stot. — Ker je čisti dohodek namenjen edino le za podporo bolnim članom, i se je nadejati, da se naše delavstvo temu DrtlOe SlOVetlSke dOŽčIO vabilu odzove ter vdeleži zabave v velikem _ y „ . „ . __ M Številu Pri občinskih volitvah v Krškem na Odbor ženske podružnice Cir.-Met. Kranjskem je v vseh treh razredih zlagala ima svojo sejo v petek ob 4 30 popoludne S. L- p- -v Ciril-Metodovi šoli na Aquedottu. , Finžgarjeva igra Naša kri je bila Glasbena Matica. Danes zvečer točnopremijeri na ljubljanskem odru hladno ob 8. uri glav na orkestralna vaja v veliki i vsP'ejeta Dejanje se vrši v francoski dobi, dvorani „NaioJnega doma". Pevovodja. j a igra nI mogla občinstva navdušiti, vzUc Pevski zbor „Dramatičnega društva".!temu> da vsebuje lepe momente._ Danes ob 8 30 zvečer va|a za ženski zbor.| i^ejo Btanovnje a Lrano pri Pevsko društvo „Trst". Jutri zvečer j O OlUVeilCI niovenabi r; dbini. Ponudbe pod ob 8. uri pevska vaja. Prosi se polno- „Stanov»njeu na inser oddtlek Edinosti. 5 številne udeležbe, ker bo dne 13. t. m j na -Unh kolesih Uhek> pri n za du. družinski večer, bprejemajo se tudi novr VUi maee aivari, za mizarja ali ogljarja se pevci. j proda. Ulica Petronio 2. Priložnost: dežniki po 2 kreni. Vse v velikanskem izboru se bo prodajalo na debelo in drobno. g^ GITMED. posojila i5če na intabulacijo v vrednosti 11.000 in s poroki, Nar. del. organizacija. 3000 kron - Člani skupine uslužbencev c. ^! ^ -*0'0*0' ^ „griMg" in dvojni „grlfflg" na : Cvetlični salon: M. MOSCA, lastnik Trst - Acquedotto St. 20 - Trst Izgotarlja dela v svežih cvetlicah, kakor: poročne šopke, gledališke košarice, branehes, lovorjeve vence, dekoracije za bankete, večerje in soareje. Velik izbor rastlin za okraševanje gledališč in plesov* Izbor mrtvaških vencev iz svežih suhih cvetlic in biserov. — UMETNIŠKI KERAMIK IN PORCELAN. Moka „O44 Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Pla/za Cifelisovluo S (na zgornjo straii predora Montuzza) Izdeluje In popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke j sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. glavnih skladišč so vabljeni danes, dne 4. ianuvarja ob 8. uri zvečer v gostilno članov SlllŽfcinin Iet) |sče™ 4Več -Be NDO na zelo važen pogovor, zato je žeieti ol«**ll,Ju po«ve v ni. istr« 4, trgovm. obilne vdeležbe. je tvin Seja konsumne zadruge N. D O. hiej prod?»j5 Prv® s Štirimi Danes 4. t. m. se vrši v prostorih NDO. "a^ljr°NaXv^o^JZi točno ob 7 in pol zvečer odborova seja Edinosti 9 Konsumne zadruge članov NDO. Ker je —-:-^ . , ——1:-- --. stvar zelo važna, so naprošeni vsi odbor- Odda HTSJK^SniSS' niki, nadzorniki in pregledovale! računov, Edim^ti._10 da se polnoštevilno udeleže odborove seje.! |/MBx:x krojaš« mojster v Gori«, Ski.catelj _ Predsednik. ;Ant0ll KrUSIC, tekil»šče Frana JoSpi ' 81 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju, j Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročilu drobno Tin. kg. Zdrob (gris) za polento I. vrate po 26 vin. kg Oves I. vrste K 20 80 100 kg Oves II. „ „ 19*— „ „ Seno Čistilo za snaženje čevljev z' \ i V ^ ] i > ^ J »J > * ^kit^M V; . ■ ■ -7r,'' t 'K iti u 2l 7N5 WER"H£IM 1 PAU^tt; mm Pl 4'- Vesti iz Goriške. Slovenska drama iz Trsta v Gorici. Baruch in drug Zrst, nI. deli Rapcria št 7. zadost j® p™, mer., v p Siuvanske igralne Karte ;rT*«u° blago ter poSilja uzorce na ogled Cene knjigarna J. Gorenjec, ul. Oaaerma 16., Gregor Zidai . « « . «-«» ----o—" a Indi " ' lz Gorice: Po dolgem Času bomo zopet PnrtnrriCA Dvorec hkoraj nov, tri sobe ■ & C., Rocol 263, tobakama Be^olin, ulica Induutria imeli priliko pozdraviti Člane Tržaškega Slo- pohištvom, kuhinja, vrt, Mdw> (Bv Jakob) iu v Seiani: Fran Stolft, trgovec, v v , F1"««« k • , r. drevje, studentica, v bližini kopeiji, soinčno, se Vnwi ' 1472 venskega gledališča v Gorici. V soboto, 6. prodJa tekoj> Ka„Jov pri inger> oddel,u Edinosti. 14 Zastopstva in zaloga: Engen Jnrčev, Itz\, nlica >Icqne9oHo št. 9. TKI.TiTOV 376 IV. Bogomil Pino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 amrod tertre ir. iaioia uresu Izbor ur vt^ke vrvte, kakor tufik<-, e*r f>o knnfoirenPnih cenah t. m, na dan sv. Treh kraljev ob 8. uri zvečer uprizori namreč v .Trgovskem do- KislO ^k^n^ mu- krasno, zanimivo Bernsteinovo igro kamare itd. ratp.ftiijS po povzetju Ant- K. Unek! „Vihar". Ta igra, polna zapletljajev in na- znojmo Cenik na zahtevo. 2223 petih situvacij vzbuja v gledalcu nestrpno — zanimanje od začetka do konca, zato je mBmBHHHf^^HHHHillHHi obšla uspešno vsa gledišča in ostala povsod mm m m • m m stalno na repertoarju. Hvaležni smo tržaškim Hflllft »CllSlCllGr igralcem, da hočejo seznaniti s to komedijo >m_ tudi naše goriško občinsto. == «ODotelilllK = Iz Sežane. Za žensko podružnico CMD biv«: prvi nr FArHinanda Tan7pr v Sežani, nabrali mesto šopka na grob »obotehnik VI. reillllldllUd idnzei Ivanke Seražinove ožji prijatelji 10 kron. Dal Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Bog mnogo posnemovalcev! Trst piazza C. Goldoul Št. 5- II. a — Žalostni izgledi. Ako se Trža-čani pritožujejo, da se med pristnimi Slo- i* C oo •a v m • G V . i> m m S « ca JS N IXa obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika Izbtra letnih In zimskih oblek za gospode In detke, sukenj, po-vrlnikov vseh kakovosti. — Specijaliteti v veznji. Velika lzbera volnenega blaga« Najzmernejše eene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven ,Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. 11. 3T C« tO 83 :i • o S « » 3 z & - -, ,vri v^gvv.iit'TffiiT aattaaiaaagBttMB a a mesa - - m»aa, .-j ^Lsn ssa. ^ -