47. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. februvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan ivečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa 8» po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. ludovska popačenost. v. Kar se tiče delavskega stanu, hoče mo omeniti le še dva uzgleda, kajti ako bi jih tudi več naveli, vender ne bi s tem nič več dosegli, uego to, da bi se uverili, da so si v bistvu vsi uzgledi podobni, kakor jajce jajcu. Pomudimo se še v Florisdorfu. Tu je predilnica in tkalnica, kjer izdelujo zraven jutenako blago, in tu se godi delavcem še huje, nego drugod. Očevidci nam pripovedujo, da delavci in delavke, zvečine dekleta četirinajstih do sedemnajstih let, o katerih smemo reči: Komaj bi stara Štirinajst let, Fa že zahajaš h uma mej svet, delajo ves božji dan in si prislužijo jedva kakib 60 kr. na dan Ob nedeljah jih sicer ne silijo delati, a kdor ne pride v nedeljo v tvornico, odpuste ga iz službe. Tvornice lastniki so tako oderuški, da delavkam odteguje od služnine, ako se zlomi kaka igla! Sam poročevalec je videl na svoje oči, da so delavci, zlasti delavke tako slabe, blede in obnemogle, da takorekoč kar lakote pomirajo. Stanovanja so jim slaba, revna in nesnažna, bolj brlogom, nego človeškim stanovanjem podobna. Preveč jih stanuje skupaj. In kaj mora biti takemu življenju nasledek? Kaj drugo nego to, da ljudstvo pada v brezno moralne popačenosti, da tam, kjer so vsi temelji društvenega organizma izpodjedeni, da tam ne more uspevati lepo čisto življenje. Človeka res srce boli, ko gleda to žalostno podobo društva, kajti ako je kje treba brze pomoči, to je je gotovo tukaj nujno potreba, da se zacelijo in odstranijo ljute rane bednega društva. In delničarji teh tvornic? Kaj njih podjetniki? Ti so Judje in imajo od podjetja do čistih 20% • Jud bogati o krvi siromaka kristjana, o žuljih njegovih. V toli velikih razmerah ne vidimo še delavca v svoji ožji domovini. Imamo sicer nekaj tvornic in vemo, kako se dela v njih in kako se živi izven njih. Ako bi romanopisec hotel zajemati snovi svojim delom iz teh krogov, torej iz tega življenja, predočeval bi nam same temne slike, kakeršnih ne gleda rad Človek, ki mu je gmotna in etična blaginja naroda največje načelo v društvenem življenji. Utegnil bi nam morda še kdo očitati, da huj-skamo, zato se odvračamo od tega predmeta upajoč, da je mej nami mož, pozvanih v to po zakonu in človekoljubju, da čujejo o gmotnih, še bolj pa o etičnih načelih. Vera, največji božji dar, katera izliva v človeška srca naj plemenitejše čute o blago-nravnosti in lepem društvenem življenji; vera, pravimo, izpodkopana je v teh krajih, to je morda obče znano, in zato nam je treba vrlih, požrtvovalnih mož, kateri naj bi stopi'i v te kroge ter naj bi z blagodejno močjo krščanskih načel uplivali na srca. Ako v obče smemo pri katerem narodu, torej tudi pri Slovencih, govoriti o pešanji vere, bolje o hiranji krščanskih načel, moramo priznati, da je zlo skrito mnogo niže, nego se rado očita, v nižjih stanovih, osobito v tistih, katere tare revščina. Na to stran se je treba obrniti, tu je treba [celiti rane, tu je treba iskrenih in ognjevitih blagovestnikov, da z močjo krščanskih načel odvrnejo zlo, da nam ne razje" širših krogov. Mej delavci in delodajalci nastalo je že toliko protivje, da delavec nosi teško in preteško breme. Brezmejno izobilje in nezmiselni luksus Judov na jedni strani, a na drugi strani delavcev beda in brezmejna revščina, to je protivje, stanje mej delodajalci in delavci dandanes. Neverjetno je, da se je mogel ustvariti tak položaj. In da je to razmerje nastalo, to je le nasledek tega, ker so danes Judje iztrgali krščanskim trgovcem produkcijo iz rok. Ko pa se jim je to posrečilo, postali so Judje samo-pašni, hočejo le bogateti in bogate res, odkar so v kot potisnili krščanske elemente. Uzemimo za uzgled Dunajske šivilje prodajalce perila. Neki Dunajski list, kateremu so razmere dobro znane, poroča nam naslednje. Za dvanajst moških srajc dobiva šivilja na Dunaji 2 gld. 50 kr. Pri tem mora si šivilja konec, ki ga porabi za 12 srajc (10 do 12 kr.), kupiti in plačati sama, tako da jej ostane le 2 gld. 40., to je 20 kr. od srajce. Ako računamo blago po 85 kr. in za pranje srajce 20 kr, vidimo, da stane srajca producenta 1 gld. 25 kr., in ta srajca prodaje se potem v prodajalnici po 2 gld. 20 kr. Potem takem ima producent čistega dobička 95 kr od komada, to je 76%. Pri tem mora šivilja pridno delati in ako šiva 12 ur na dan, more si zaslužiti le 50 do 75 kr. na dan. Uzemimo zdaj, da potrebuje šivilja za življenje, in sicer : na dan za stanarino.......17 kr. kavo za zajutrek s kruhom.....8 „ kos kruha pred poludne......2 „ o poludne: juho, sočivje in kruh . . . 12 „ kos kruha popoludne.......4 „ kos kruha za večerjo poleg sočivja ali kave 8 „ petrolej............5 - torej vkupe na dan 56 kr. Ako uvažimo, da pri teh potrebščinah nismo uračunali troškov za kurjavo, obleko, čevlje itd., potem bodemo pač spoznali, da ima producent ogromne odstotke, dočim mora delavka stradati. In koliko je še šivilj, ki še tolikega zaslužka nimajo! Ako si katera hoče več prislužiti, mora delati po 18 ur na dan. Toliko pa ne more nobena, vsaj za delj časa ne, ker si s tolikim delom mora izpod-kopati zdravje. Poprek so producenti perila na Dunaji Judje, katere je moči že na tem spoznati, da prodajejo blago po tucetih. Dunajčani so to izprevideli in osnovali so že nekaj trgovin, kjer delavkam dobro plaču j o iu kjer se producenti zadovoljujejo s poštenimi odstotki. Nekateri listi agitujo za te krščanske trgovine, opozarjajo na nje, in tako je pač vsaj upati, da se utegnejo krščanski kupci navaditi na krščanske trgovine in da ne bodo kupovali pri tistih Judih, ki zlorabijo delavke. Samo tako je mogoče pomagati delavkam, kajti zakonodavstvo jim ne more tu pomagati, dokler se zmatra šivanje srajc za hišno obrtnost. Jednakih slučajev, le v manjši meri, imamo tudi v Ljubljani, kar najbolj vedo judovski konfek-cijonarji Istina je, da se pri teh Judih, ki „delajo" le s kapitalom dobiva vse po nizki ceni; ali istina LISTEK Pretepin. (Euski spisal J. S. Turgenjev, preložil Iv. Gornik.) I. . . . ski kirasirski polk prebival je v 1829. 1. v selu Kirilovi, K . . . ske gubernije. To selo bilo je s svojimi hišicami in skednji, z zelenimi konop-ljinimi njivami in suhimi rakitami od daleč podobno otoku sredi neprezirnega morja razorauih, črnozemnib njiv. Sredi sela bila je majhna mlaka vedno pokrita z gosjim perjem, z blatnimi razri-timi bregovi. Sto korakov mlake na drugi strani ceste dvigalo se je visoko gospodsko leseno poslopje, davno prazno in z Žalostjo nagnivši se ua stran. Za poslopjem raztezal se je zanemarjen vrt. Na vrtu rastle so stare, brezplodne jablane, visoke breze posejane z vranjimi gnezdi. Na konci glavnega drevoreda, v mali hišici (bivši gospodski kopeli) živel je slaboten dvornik, in se opotekal vsako jutro po stari navadi pokašljuje* čez vrt v gospodske sobe, dasi ni bilo v njih ničesar streči, razen dva-najstorice belih stolov obiti h z obledelim suknom, dveh velikih kostnov na krivih nožicah z medenimi ročaji, štirih luknjastih slik in jednega črnega Arabca od albastra z odbitim nosom. Gospodar tega doma, mlad in neskrben človek živel je ali v Peter burgu ali za mejo — in popolnoma pozabljal svojega poseBtva. Dobil je je pred osmimi leti od starega strica poznatega nekdaj v vsi okolici radi od ličnih likerjev. Prazne, temnozelene butilje valjale so se še sedaj v shrambi ob jednem z razno starino, malo popisanimi zvezki v pisanih zavitkih, starinskimi steklenimi lestenci, dvorjansko obleko izza Časa Katarine, zarjavelim mečem z jeklenim ročajem itd. V jednem iz kril nastanil se je polkovnik, ženat človek, visoke rasti, redkobeseden, teman in zamišljen. V drugem krilu stanoval je polčji pobočnik, občutljiv in navdušen človek, ljubitelj cvetic in metuljev. Društvo gg. častnikov . . . polka ni se odlikovalo od drugih polkov. V številu njegovem bili so dobri in slabi, pametni in prazni ljudje . . . Mej njimi slul je neki Avdčj Iva -novic Lučkov, štabni ritmojster, za pretepina. Lučkov bil je male rasti, ne grd. Obraz imel je majhen, rumenkast, suh, lase mehke, črne, poteze na obrazu navadne in temne oči. Rano postal je sirota in zrastel v sili in potrebi. Po cele tedne vedel se je tiho ... a najedenkrat — kakor bi ga bil vrag obsedel: loti se vsega, preseda vsem, vsem zre naglo v oči — no in izživlja na boj. Sicer pa se Avdčj Ivanovič ni ogibal svojih tovarišev, a družil se je le z naudušenim pobočnikom. Kvartal ni in vina ni pil. V maji leta 1819., ne dolgo pred početkom naukov, prišel je v polk mlad kornet Fedor Fedo-rovič Kister, ruski dvorjan nemškega pokoljenja, jako belolas in jako skromen, olikan in načitan. Do dvaindvajsetega leta živel je v roditeljski hiši pod krili matere, babice in dveh tet. Stopil je v vojaško službo jedino na željo babice, katera niti pod starost ni mogla videti brez nemira belih sukenj . . . Služil je brez sosebne ljubezni, a marljivo izvrševal je točno in dobro svojo dolžnost. Oblačil se ni gizdalinsko, a čisto in po predpisu. Prvi dan svojega prihoda javil se je Fedor FedoroviČ pri načelnikih, potem jel je urejati svojo sobo. Pripeljal je s saboj cenene preproge, pregrinjala, police itd. nalepil vse stene, dveri, napravil razne pregraje, ukazal očistiti dvorišče, prestrojil konjušnjo, kuhinjo, odmenil je tudi kraj za kopel .... Cel teden je delal, zato pa je potem bilo prijetno ustopiti v njegovo sobo. Pred oknom stala je prostorna miza pokrita z raznimi stvaricami. V voglu bila jo polica za knjige z doprsnima kipoma Schil-lerja in Goetheja. Na stenah viseli so zemljevidi in lovsko orožje. Poleg mize stala je lepo razvrščena vrsta pip z lepimi ustniki. Na tleh ležala je preproga. Vse dveri zaklepale so se s kjučanico, okna zavešala se z zavesami. Vse v sobi Fedora Fedo-roviča dihalo je red in čistoto. Kako drugače je je tudi, da je njih blago tako slabo, da Se tega denarja ni vredno. Ali ker je ceneno, leta in kar purin naše ljudstvo v judovsko prodajalnico. Ubogi krojač, ki mora Judu šivati obleko za majhen denar, strada, strada z ženo in otroci, ker kristjan mu ne da dela, ker kristjan naročaje obleko pri Judu! Judovsko blago je nesolidno. Jud zahteva od krojača, da se suknja le skupaj drži. V obče je znana tožba, da krojači zadnja leta propadajo, in znana je istina, da imamo malo krojačev, ki bi kaj bili Moški in ženske, vse kar pada v judovsko prodajalnico, in Judu se pri tem taso dobro godi, da še v svojo prodajalnico ne zahaja. Kaj hočemo torej storiti, da bode bolje ? Prvič, drugič in tretjič: ne kupujmo pri Judu. — St — Iz državnega zbora. Na Dunaji 20. februvarja. Na dnevnem redu: 1. Poročilo odseka budgetnega o predložbi vladni tikajoči se olajševanja pristojbin o konverto-vanji tirjatev posojilnih. 2. Poročilo odseka obrtnega o predložbi vladni, tikajoči se urejenja bratovščin, ki so se, ali se še bodo ustvarile po občem zakonu rudarskem. Koj v začetku seje prosi posl. dr. Engel (Mla-dočeh) predsedništvo, da se predložba o zidarstvu še v tej sesiji reši. Govornik toži z ostrimi besedami, da se mnogo važnih stvarij nerešenih odlaga. Sedaj smo, pravi poslanec, na pragu v debato budgetno in čuje se celo, da se hoče sesijo koj po končani debati budgetni končati. Govornik zahteva, da Be rešijo predložba o regulativu hranilničnem, o odškodovanji, ki jo utrpe po krivem z zaporom kaznovani, o delu v prisilnicah, o krošnjarstvu, obravnavanji sumarnem tarifi, odvetniški, restituciji davka pivnega, reformi tarife železniške, zaprečenji pijanstva, reformi volitev za Moravsko itd. Vse to še čaka rešitve. Predsednik dr. Smolka pravi, da mu je samemu ueljubo, da se stvari tako odlašajo. V izgovor mu je, kakor navadno, predolgo debatovanje poslancev, ki požre toliko časa. Najljubše bi mu bilo, to si lahko mislimo, da bi se vse predložbe vladne sprejele brez vsake debate. Poslanec Zallinger pritija popolnoma dr. Englu, prosi puk še, da se stavi tudi davek borzni na dnevni red. Potem polemizuje zaradi davka hišnega, katerega olajšanje vladi nikakor ne diši. če se davek ne more prej olajšati, da se dobi novih dohodkov, naj se vzame denar tam, kjer ga je dosti, a ne od revnega kmeta, katerega uničijo z ekse kucijami. Govornik opozarja potein tudi na počitek ob nedeljah in vprašanje šolsko. To so stvari, katerih se je treba, kot jako nujnih, hitro poprijeti. Potein se prične debata generalna o predložbi vladni, tikajoči se konvertovanja terjatev poso filnih- Poslanec Lienbacher želi, da se uredi postava definitivna, ne zopet kaka provizorična PoBlanec Hevera predlaga resolucijo, vsled katere naj se dolg konvertovani, če ni nad 20O0 gl., od davkarij I. instance kar najhitreje reši. Potem govori poročevalec vitez Gnievvosz. Generalna debata se konča in vsprejme debata specijalna Po nekaterih manjših interpelacijah, konča se seja. Prihodnja seja 21. februvarja 1889. ob 11. uri dopoludne. Posebno zanimivo je štrajkovanje poslancev tirolskih. Zbrali so se namreč 14. t. m. vsi poslanci tirolskega kluba Hohenvvartoveea in sklenili, da bodo sporazumno delovali v vprašanji davka hišnega. Prvomestnik kluba, grof Hohenvvart, naj razloži vladi njih ravnanje in zahteve, ter pove, da poslanci tirolski ne opuste predloga Kathreinovega, da zahtevajo pomoči večine zborniške in da naj komite eksekutivni desnice podpira in naglasa njih zahteve pri vladi. Oni pričakujo, da bode vlada ustregla prejasnim zahtevam dežela tirolske, inače bi morali poslanci tirolski uporabiti najskrajnejše sredke parlamentarične. Kakor sem že poročal, živimo prihodnji teden, (vsaj koncem njega) že v generalni debati. Tudi tu odmeval bode po dvorani zbornični glas poslauca našega. _ Na Dnnaji 22. febr. 1889. V včerajšnji seji bila na dnevnem redu, kakor sem že poročal, Specijalna debata o predložbi vladni, tikajoči se konvertovanja terjatev posojilnih. Srečno se debata specijalna ni rešila, kar je bilo pač nemogoče. Odsek budgetni zdelal je poročilo svoje tako, da ga zbornica ni mogla po krajšem obrav navanji posameznih paragrafov vsprejeti. Že § 1. vsprejel se je jako spremenjen. Olajševanja pri konvertovanji glede pristojbin so se namreč jako razširila. Isto tako se je k § 2. stavilo več važnih predlogov premembnih. In poročevalec Gniewo8z predlagal je sam, zlasti videč, da glasuje precejšno število desničarjev z levico, da naj se odda cela predložba nazaj odseku budgetnemu. Prediog se je seveda takoj vsprejel. Na vrsti je bila potein postava o bratovščinah, ki so se, ali se šele bodo uredile po občnem zakonu rudarskem. Poslanec dr. Plener prosi, da se stvar preloži na drugo sejo, ker se poslanci o tej zadevi neso mogli dovolj pripraviti! — Predlog njegov se vprejrne in seja konca. Denašnjo sejo prične predsednik koj po 11. uri. Mej ulogi je nekaj jako zanimiveca. Koroški poslanci so namreč podali peticijo, ali bolje protest, proti znanemu predlogu g. dr. Ferj»mciča, zahtevajočemu, da se premeni na Koroškem volilni red v državni zbor. Peticija ta zlegla se je na Koroškem v naročji slavnega »bauernbunda", ki nUm je že po tolikih svojih protestih proti slovenščini v šoli dobro znan. V protestu pravi se, da se z volilno reformo hoče le nemir napraviti v mirni Koroški itd. Poslanec Ghon predlaga, da se priloži ta peticija zapisniku stenografičuemu. Desnica in zlasti tudi naši gg. poslanci glasovali so za predlog. Prav dobro. Naj se vsaj izve, kaj je „bauernbund" sko- val in kaj navel proti Ferjančičevemu predlogu. Dobimo torej to peticijo s stenografičnim zapisnikom vred in prihodnjič poročam o tem natančneje. Potem prosi poslanec Hausner, da se najprve obravnava dalje o predložbi konvertovanja in da naj referent Gnievvosz poroča, kake spremembe ukrenil je odsek. Predlog vsprejme se jednoglasno. Poročevalec navaja potem vse spremembe, katere je sklenil odsek budgetni. Prestrojilo se je marsikaj in odsek opravil je svojo dolžnost. Cela postava vsprejme se potem v drugem čitanji. Potem se prične debata generalna v že omenjeni postavi, tikajoči se urejenja bratovščin. Politični razgled. Notranje dežele. V L i uhlja u i, 25. februvarja. V državnem zboru začne se koncem tega tedna budgetna debata. Razni klubi imeli so že posvetovanja, kako hočejo postopati ob budgetnej debati. Nemški konservativci bi poprej radi vedeli, kako misli vlada o šolskem vprašanji, nego se začne posvetovanje o državnem proračunu v zbornici. Nekaj konservativnih poslancev celo hoče glasovati proti budgetu, ako vlada ne obljubi, da kmalu predloži nov šolski zakon, kakeršnega žele\ Večinoma nemških konservativcev bodo pa pač glasovala za budget, ker dobro ve. da sami brez vlade in brez podpore družita klubov desnice nič ne dosežejo. V soboto zvečer so se v Budimpešti opozieijo-nalci posvetovali, da osnujejo ligo ogerNkih pa-trijotov. Temu shodu so se že predložila pravila francoske lige patrijotov, katere je poslal Deroule. S tem, da Madjari hočejo osnovati ligo po francoskem vzgledu in tako prijazno občujejo s Francozi, so se močno zamerili v Berolinu. Bismarckovi listi jim zato že levite bero. „Novoje Vremja" se pa že piše z Dunaja, da nekatere osobe v Budimpešti spoznavajo, da je za madjarski narod neraštvo bolj nevarno nego rusovstvo in so zaradi tega že za zvezo z Rusi. To se pa nam ne zdi prav verojotno. Vii.iiiJc države. Pogajanja mej ltu»ijo in Vatikanom bodo nekda kmalu končana. Rusija se je sporazumela z Vatikanom, da bo bodo biskupije drugače razdellile bolj z ozirom na narodnost. V teh bi-skupijah se potem ne bode več v gimnazijah poučevala poljšina in tudi v cerkvi se ne bode rabila, ker bode v njiju prebivalstvo samo rusko. V dveh biskupijah se bodo katoliški prazniki praznovali istočasno s pravoslavnimi. Poljaki seveda ne bodo posebno zadovoljni s tako preostro j bo škofij. Bivši bolgarski knez AleltsauAer JBatteu-l»er£k.i poročil se bode baje t. neko pevko v gledališči v Darmstadtu. Jedenkrat je mislil vzeti neko prusko princesinjo, pa je to Bismarck preprečil z ozirom na Rusijo. Bisraarcku bode torej prav, če se Battenberžan oženi z gledališko pevko. Pa tudi Ferdinand Koburški bode vesel. To bode dokaz, da princ Aleksander ne misli več ha bolgarski prestol. Ko bi še kedaj mislil biti knez, bi gotovo skušal dobiti kako princesinjo v /akon. Da so Fruneoal bombardovali pozicijo ru-ttkega. svobodnega Kozaka Ašiuova, temu ju bilo povod to, da se je bil izkrcal na ozemlje, ki je francoako, ter je bil razvil zastavo rusko in se ni hotel pokoriti francoskim oblastvom. Sedaj se bode Ašinova ekspedicija nazaj vrnila. Do Sueza prepelje je neka francoska ladija. tem tudi Feda. V njegovi prisotnosti delal se je druzega človeka in — čuda! ne v svojo korist. Pristajalo mu ni biti krotak in mehak. Sočutja vender ni mogel v nikomer vzbujati: usoda njegova bila je že taka! Pripadal je številu ljudij, katerim je nekako dano pravo gospodstvo nad drugimi, a priroda odpovedala rnu je darove — potrebno priboritev takega prava. Ne uživši vzgoje, ne odlikuje se z umom ne moral bi slačiti se, morda je njegova jeza izhajala sosebno iz spoznanja nedo-statkov njegove vzgoje, in želje, da se ves skrije pod neizpremenljivo ličino. Avdej Ivanovič skušal je sprva prezirati ljudi, potem opazil je, da ni težko jih preplašiti in v istini jel jih je prezirati. Luč-kovu je dobro delo prekinjati s samim pojavljenjem svojim vsak ne popolnoma surov razgovor. »Ničesar ne znam in ničemur se nesem učil, tudi spo-sobnostij nemam", mislil je pri sebi: »torej tudi vi ničesar ne znajte iu ne razkazujte svojih sposobnosti pri meni . . .u Kister je morebiti radi tega mogel Lučkova izvoditi iz njegove uloge — ker do njegovega spoznanja pretepin ni srečal nobenega človeka v istini »idealnega", to je brezkoristno in dobrodušno pečajočega se z ideali in poleg ponižnega in ne sainoljubnega. (Dalje prih.) b ilo pri ostalih tovariših! K drugemu jedva pri-gaziš Čez blatno dvorišče, pri strani za ogoljenimi španjskimi stenami smrči sluga; na tleh — gnjila slama; na ognjišči — čevlji in dno kozarca napolnjeno z mazilom za čevlje; v sobi sami — polomljena P hombre-miza popisana s kredo, na mizi kozarci do polovice napolnjeni s hladnim, temno-rujavim čajem; ob steni — širok, polomljen, za mazan divan; na oknih — pepel iz pip . . . Na nerodnem, trhlem stolu sedi gospodar v spalni suknji travnate barve, z malinastim, plišovim ovratnikom, in v izšiti jermolki azijatskega kroja. Polćg gospodarja pa smrči brezobrazno debel in brezkoristen pes z mednim ovratnikom . . . Vse dveri so vedno na iztezaj odprte . . . Fedor Fedorovič priljubil se je svojim novim tovarišem. Obljubili so ga zbok dobrodušja, skromnosti, toplosrčnoBti in prirodnega nagnjenja k „vsemu krasnemu" — skratka, za vse kar bi se jim pri drugem častniku zdelo morda neumestno. Kisterja imenovali so lepo dekletce in vedli so se napram njemu nežno in krotko. Jedini Avdčj Ivanovič gledal ga je po strani. Nekdaj prišel je po vaji Lučkov k njemu zlahka stiskaje ustne in razširjaj e neresnici. — Zdravstvujte, g. Knaster! Kister pogledal ga je začujeno. — Moj poklon, g. Knaster, ponovil je Lučkov. — Mene zovo Kistra, milostivi gospod. — Saj pravim, g. Knaster. Fedor Fedorovič pokazal mu je hrbet in šel domov. Lučkov pogledal je z nasmehom za njim. Drugi dan pristopil je po vaji zopet h Kisterju. — No, kako se vam godi, g. Kinderbalzam ? Kister se je razjaril in ga pogledal naravnost v obraz. Male, žolčaste oči Avdej a Ivanoviča zasvetile so se od zlobne radosti. — Z vami govorim, g. Kinderbalzam. — Milostivi gospod, odgovoril mu je Fedor Fedorovič: — meni se vidi vaš dovtip neumen in nepriličen — slišite li? neumen in nepriličen! — Kedaj se bijeva? vprašal je mirno Lučkov. — Kadar hočete ... za moj del jutri. Drugo jutro sta se dvobojevala. Lučkov je lehko ranil Kisterja in na skrajno začujenje sekun-dantov pristopil k ranjencu, prijel ga za roko in ga prosil odpuščauja. Kister presedel je doma dva tedna. Avdčj Ivanovič šel je nekolikrat pohodit bolnika, in po ozdravljenji Fedora Fedoroviča sprija-teljil se je ž njim. Se mu je li ponravila odločnost mladega častnika, se je li prebudilo v negovi duši čuvstvo podobno kesanju — težko je rešiti ... a izza dvoboja s Kisterjem se Avdej Ivanovič niti ločil ni od njega in nazival ga je sprva Fedor po- Kako bodo razsodili trije prvi angleški sodci Parnellovo pravdo proti časniku „Times", se ne ve. Nekaj časa se je stvar sukala za Parnella jako neugodno, sedaj se je pa zasukala nekaj na bolje. Pokazalo se je, da človek, ki je uredništvu omenjenega lista prodal omenjene liste, ni posebno pošten. Pokazalo se je, da je ta mož od več stra-nij prejemal denar. Pisma je poprej ponujal drugim uredništvom, pa jih ueso hotela kupiti, ker mu ne zaupajo. Parnellov zastopnik je dokazal, da so v pismih iste jezikovne napake, kakor jih prodavalec pisem dela v govorjenji. Zato je precej verjetno, da jih je sam ponaredil. — V obeh zbornicah se je že začela adresna debata, v gornji tudi že končala s tem, da se je vsprejela adresa. V spodnji zbornici bode pa dlje trajala. Da bode nazadnje v zbornici dobila vlada večino, je gotovo. V spodnji zbornici imajo vladni pristaši sedaj 382 glasov, opozicija pa 288 glasov. Vlada ima torej 94 glasov večine. V resnici je pa za vladn razmerje še nekaj ugodnejše, ker je več irskih poslancev zaprtih. Od zadnjih občnih volitev se je razmerje za vlado nekoliko poslabšalo, ker so skoro vse dopolnilne volitve za vlado neugodno izpale. lzprva je imela vlada 118 glasov večino. Nemški državni komisar v vzhodni A Tri h i se ne bode smel utikati v upravo vzhodne-afriške družbe in njene carinske naredbe. Samo tedaj, Če bi videl, da se družba ne ravna po pogodbah ali pa da bi njeno postopanje utegnilo vzbuditi nevoljo mej domačini, bode smel zahtevati, da družba drugače postopa. Smel bode tudi zahtevati, da so odstranijo uradniki družbe, katerih prisotnost v Afriki bi utegnila vzbujati nevoljo domačincev ali pa motiti red v deželi. Dopisi. Iz Borovnice 24. februvarja. [Izv. dopis.] Preteklo nedeljo dne 17. februvarja napravilo je naše bralno društvo plesno veselico s tombolo. Z veseljem nam je beležiti, da se je obnesla prav dobro. Vidi se, da se tudi prosto ljudstvo poleg gosp&de rado udeležuje zabav, ki mu blažijo srce. Veselico počastilo je mnogo odličujakov z Vrhnike, in prav prijetna dolžnost nam je, na tem mestu se jim zato dostojno zahvaliti. Isto tako izrekamo najtoplejšo zahvalo gospodom pevcem za krasno petje, katero je prav mnogo pripomoglo do tako izvrstne zabave. Ob jednem pa nam je omeniti veledušni čin gospoda Josipa Kržiča, trgovca v Borovnici, kateri je iz lastnega nagiba daroval za „Sokolski dom" celi železniški voz (vagon) aH pa veliki čoln opeke. — Slava mu! Narodnjaki, posnemajte ga l Iz Šiiuirlja pod Ljubljano 24. febr. [Izv. dopis.] Danes imeli smo v gornjih prostorih g. Ogorelca, gostilničarja na Škofeljci, veselico, katero nam je priredila ondotna požarna hramba. Razven izbornega petja, s katerim so nam domači pevci kratili večer, omenjati mi je s posebno pohvalo deklamacije, s katero je gospodičina BI. O g orel ec nas resnično presenetila, kajti poleg pravega poudarka pokazala je mladu deldamovalka veliko spretnost za živahno pristno deklamovanjo. Kar se pa tiče nagovora, bi pač Želeli, da bi bil skrbuejo sestavljen in da bi se zlasti ogibali izrazov, kakor na primer »feršpetenge" in da bi se citati iz obče znane pesnice „Slovenec, tvoja zemlja1* bolj posVečili. Is Oi*iiio,a 24. februvarja. [Izv. dop.] V nedeljo 17. t. m. zborovala je naša kmetijska podružnica v dvorani gostilne „Pri solnci". Udeležilo se je mnogo družbenikov in vrlih kmetov iz okolice in sosednih župnij. Predsedoval je gosp. načelnik dr. Ivan Gršak, ki vse navzočne presrčuo pozdravi in potovalnega učitelja g. Frana Matja-šiča predstavi. V prvo se odobri zapisnik zadnje seje ter se več poročil prečita ali kratko omeni. Kratko letno poročilo g. predsednika je bilo z Veseljem vsprejeto, kakor račun g. D. Žižek-a de-narničarja podružnice. Vseh dohodkov je bilo 57 gld. 5 kr.; centralnemu odboru se je odposlalo 50 gld. 51 kr. tako, da v blagujnici ostane 6 gld. 54 kr. zraven fie hranilna knjiga s 25 gld. in nekaj letnine se ima še dobiti. Račune so pregledali in odobrili: č. g. Jakob Canjkar, župnik, g. D. Omulec, odvet nik, in g. Martin Ivanuša, kmet in župan. Zatem govoril je g. Fr. Matjašič, potovalni učitelj Mariborske vinorejske šole o sadjarstvu. Razlagal je o pogreških, ki se delajo pri sadjarstvu in potem razjasnjeval, kako se naj vzrejajo divjaki, kako se naj cepijo, presajajo in zasajajo, kako jim moramo gnojiti, kako obrezovati in kako sad zbirati. Navedel je dalje plemena za ta okraj In 'priporočal tista, !ki so za 'kupčijo najboljša. T£er j je gospod Matjašič nekatere teh opravil tudi prak tično na vrtu pokazal, imel je njegov govor pazne poslušalce. Ko mu gosp. predsednik po končanem govoru v imenu podružnice in vseh navzočih zahvalo iz-proži, zadoni govorniku mogočni „Živio". Domača beseda pač mnogo pomaga. Zastopnikom podružnice k 65. občnemu zboru kmetijske družbe izvoli se letos le jeden in to g. dr. Ivan Gršak, v posebnem Blučaji za namestnika gosp. Alojzij Miki, trgovec v Ormoži, pod navadnimi pogoji. Prilično je pri tem zborovanji Ormoški odsek konjerejskega društva obdaroval dva hlapca Martina Zorjana v Ormoži in Martina Zadravca v Loperčicab, za pridno ravnanje in odgojevanje konj z darili istega društva vsakega z jednim cekinom Darili sta oba vesela in zahvalno vsprejela. Ko se še nekateri predlogi pretresujo nekaj društvenine uplača in nekaj novih udov vsprejme, zaključi g. predsednik, zahvaljevaje se za skazano mu čast z izvolitvijo v zastopnika podružnice, sejo ter posebno besede g. Matjašiča v izpolnitev priporočuje. A. Poreger, tajnik. Domače stvari. — (Pred upravnim sodiščem) bode dne 6. marca ob 11. uri javna ustna obravnava o M. Veršca in Ivana Zupanca pritožbi proti namestuištvu štajerskemu v občinsko volilnih zadevah. — (Slovensko gledališče) Včerajšnja predstava pričela je z igro „Na kosilu bom pri svoji materi". Igra je prijetna, dasi nema pravega jedra. Pisana je z uprav francosko lahkostjo, prav zabavno .izpolni par četrt ure, s svojim nepričakovanim koncem pa preseneti poslušalca. Predstavljala se je vrlo dobro. V prvi vrsti omeniti nam je, kakor vsekdar gospodičino Zvonarjevo in gosp. Borštnika, potem gospodičino Ni gr i nova, gg. Danila in Slavka. — Druga točka bila je Brandelova komična opereta „Vzbujeni lev", katera, dasi že mnogokrat igrana, še vedno prijetno upliva na poslušalca. Gospa G-erbićeva, gospodičina Daneševa, gg. Pavel in Š ta m car peli in igrali so jednako izborno, kakor pri prejšnjih predstavah te operete. Gledališče bilo je dobro obiskano. — („Vodnikov ples.") Žalostni dogodki in vsled tega nastale neugodne razmere bile so uzrok, da jo letošnji Vodnikov ples glede* števila zaostal za svojimi predniki. Prvo četvorko plesalo je 28, drugo 36 parov. Eleganten pa je bil ples izredno in naše krasotice odlikovale so se po jako ukusnih in dragocenih toaletah. Ples trajal je do rane ure. Darila damam bila so jako lepa in slavnemu odboru gre še posebna zahvala, da je čitul-niške prostore tako bogato iu ukusno okrasil in drapoval — (Slovensko delavsko pevsko društvo „Blavec") priredilo je včeraj v restavraciji „Hotel Evropa" svojemu častnemu članu gospodu Srečku S te g nar j u pevski večer s plesnim venčkom. Omenjene restavracije obširni in lepi piostori bili so polni občinstva, radujočega se lepega vsporeda, ki se je točko za točko precizno izvajal. Obilica veselic in skromno odmerjeni prostor nam ne dopuščata, da bi podrobneje opisavali posamične, z burno pohvalo vsprejete točke, mej katerimi so se v prvi vrsti odlikovali -gospod Medena krasni samospevi in pa Lewov pete-rospev (Pfiletely vlaštovičky) ,ki so ga izborno peli gospodje Pavšek, Jeršek, Bajec, Tavčar, Malic. Tudi komični prizor (gospoda Jeišeka in in Per-dan-a) je ugajal. Sicer pa treba omeniti, da je društveni predsednik g. Valentiučič v primernem govoru pozdravil častnega člana g. Stegnarja, poslednji pa se v daljšem in jako vrlem govoru zahval 1 in da je čitalnica Idrijska poslala brzojaven pozdrav. Po končanem programu bil je plesni ven-cek, trajajoč do belega dne. — (Pokojnega A. Dreota ostali na.) Gosp. notar Ivan Gogala je že zvršil inventar in ga predložil sodišču. Kakor je iz tega inventara razvidno, iznaša vse premožerije V okroglem stoe^ku 1 658.000 gld. — (Včerajšnja maškarada na Vrhniki) bila je v resnici krasna. Zbralo se je bilo ; dokaj lepih mask, mej katerimi nam je posebno I omenjati skupino „cuiukafrov". Plesalo se je prav pridno ih gritovo 'bode ta večer OBtal jpri 'gospodih, kakor pri damah v lepem spominu. Tudi gledalcem je bito dovolj zabave nad prizo/v", učinjenih p maskah. Vrhničanje si morajo le čestitati na tako izbornem večeru. Mej plesalci ugledali smo tudi nekaj čilih „Sokolov", ki so prav lepo dičili druščino s svojim elegantnim nastopom v društveni opravi. — Mej počitkom napravila se je šaljiva loterija na korist „Sokolskemu domu", katere dohodek je znašal 36 gld. Čitalnice in bralna društva, posnemajte pri jednacih prilikah vrle Vrhničane! — (Samoumor.) V soboto zvečer našel je dijak na Lončarskem potu na Gradu obešenega neznanega človeka delavca. Obvestil je to mestnemu redarstvu. Takoj odšla je policijska komisija z gosp. dr. Illnerjem na mesto in dognalo se je, da je obešenec znani ključavničarski pomočnik 28 letni Josip Kosec, ki je že prejšnjo nedeljo z doma izginil, ne da bi vedela mati, kje da je. Obesil se je Kosec za živo veliko ograjo na Lončarskem potu proti Gradu, in videti je bilo, da že dolgo mrtev visi, kajti ropni tiči izkljuvali in miši pojedle so mu že dokaj mesa raz glavo. Da je bilo samomorilcu še do življenja, vidi se iz tega, da je hotel vrv z obema rokama od vrata odstraniti, a bilo je že prepozno. Kaj je uzrok samoumoru, ni dognano, kajti Josip Kosec ni pogrešal niti službe, niti kruha. — (Nova pošta.) S 1. dnem marca otvori se poštni urad pri sv. Juriji v Slovenskih Goricah, ki bode imel vsakodnevno z*ezo s Št. Lenartom. — (Na Jadranskem mor j i) razsajali so pretekle dni hudi viharji in poškodovali veliko trgovskih ladij. Tudi fregata „Laudon" in topnjača „Hum" sta poškodovani, zato prideta v Pulj v popravilo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 24. februvarja. Kakor se danes čuje, je kralj Nikolo Kristića pregovoril, da je umaknil svojo ostavko. Ristić, uvidevši, da sam ne more sestaviti kabineta, je obljubil, da bode kabinet Kristieev podpiral. Berolin 24. februvarja. „Nationalzei-tung" potrjuje, da se je šolsko brodovje odposlalo na Samoo, da kaznuje Matatb. Dunaj 25. februvarja. Gospa Murnikova, dr. Vošnjak, dr. Ferjančič blagovolili so za Ljubljano prevzeti poverjeništvo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji. Presnma jim hvala! Dunaj 25. februvarja. Z izrazom najvišjega zadovoljstva ugodil cesar generalnega adjutanta Poppa prošnji in mu dovolil zaradi bolehnosti zaprošeni jednoletni dopust s čakal-nino (Wartegebtihr). Razne vesti. * (Žrtva igre.) V Monaku ustrelil se je te dni nek Poljak, kateri je lansko leto novembra meseca priigral 200.000 frankov, a sedaj to svoto in vrhu tega še vse svoje veliko premoženje v igri zgubil. * (Smrtna obsodba. Pred sodiščem v Te-mešvaru bil je 21. t. m. kupec Jurij Miloš obsojen v smrt na vešaliu, ker je v vasi Hodony 3. decembra m. 1. svojo mater in 15letno služkinjo usmrtil s sekiro ter iz materinega žepa ugrabil 10 gld. iz omarice pa 160 gld. Nečloveški sin ubo-del je umirajoči materi, ko je oprla nesrečnica vanj svoje oči, še nož v srce. Zlodejec je oženjen; oče treh otrok in ie dovršil razun ljudsko šole tudi trorazredno trgovsko šolo. Obsojenec pr'znal je svoj zločin ter pisal svoji soprogi iz ječe skesano pismo. * (Ubežna morilka.) Iz PoŽUoa se 21. t. in. javlja: Morilka kupčeve gospe Hechtove v Galgoczi pobegnila Je včernj po noči iz tamošnje ječe, da bi umorila svojega ljubimca, kateri jo je ovadil. Po ski'bnetn in trudapohiem iskanji posrečilo se je žandarmeriji strašno žensko zasačiti v Tokoldu. * (SamoumOr.) V Filufkirchnu usmrtil 86 je 22. t. m Aleksander Fay, računovodja in nad-poročnik pri 19. honvedskem pešpolku, ker je ta dan polkovnik Rosza nameraval pregledati brigadna skladišča (magacine), katera je samomorilec upravljal. I»OSl«ftlH> g. dopisniki» j,'Slovenčevemu" z Dolenjskega št. 45. Ako ste 'poštenjak, pokažite se izza plota, izza katerega me ometavate z blatom, kakeršno se rifelhaja mendk 'le v VaSej glavi. Jaz ritem vsakemu, kdor je hotel, povedal svoje pravo ime, ker obsta-nem rfrži tem, kar Sem :pisal. Ako ste i Vi taki imenujte se mi. Dotlej pa neznanega Vas imenujem prostačino in obrekovalca. lEgro. Javna zahvala. Radostno presenečeni javljamo podpisani vrlim Vrhničanom za gostoljubni vsprejem, velecenjonim krasnim gospodičnam za trud pri prodajanji številk žaljive loterije na korist .Sokolovemu domu", gospodu Ivanu Grudnu za nasvet in podporo pri loteriji; svojo naj pri srčne j Šo zahvalo. — Na svidenje! V Ljubljani, dne 25. februvarja 1889. Depntacija „Ljubijanskega Sokola". t..v4- ..LJUBLJANSKI ZVON" tttojl za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. T" ulj c* i : 18. februvarja. Pri Mniiči: Hersman, Frisetur In Looa z Dunaju — Riidlio pl. liadis iz Gradca — Buchler iz Trsta. — Hasob iz SchOnnua. — pl. HUgel z Dunaju. — Pleiss iz Remše-nika. Pri Slonu : VVurst it Bistrice — Ilirsehteld, Joiuiseli z Dunaja. — C5yori / Dunaja. — Hclileimer i/. Kočevja. — Lukoaeh.it/, iz Gradca. — Henkel in Herz z Dunaja. — Keuter iz Brna. Tržne cene v LJiioljani dne 23. februvarja t 1. r d. kr. Speh povojen, kgr. hjL kr. Pšenica, h kil. ti — 70 Rež, 4 50 Borovo maslo, „ — 70 ! Ječmen, „ • • 4 83 Jajce, jedno : . , . 1— 2 Oves, „ 9 83 Mleko, liter . . . . — 8 Ajda, „ 4 1B lioveje meso, kgr. - 54 Proso, „ 4 88 Telečje „ „ — 4* Koruza, „ Krompir, , • • • r> - Svinjsko „ — 50 2 Koltrnnovo „ „ — 32 Leča, „ * * • i 12 — Piš.mec...... — 4* Grah, „ i:i Golob...... _ Fižol, H — Seno, 100 kilo . . . 2 60 Maslo, kgr. . H 2 Slama, „ „ . . . 32 Mast, 9 * — K8 Drva trda, 4 □metr. H 60 Špi-li frišen ti — „ mehka, 4 „ 1 4 25 Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo | Mu-krina v i mm. 23. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 729 6 mm. 729 5 mm. 7309 mm. — 8 2° C nI. svz. — Iti* C isl. v/.h. 1 — 7-4° C si. vzh. jao. j as. 0 00 mm. »j XI <*• «i< (M pod 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja inirinii.....i . 732'7 mm. 7318 mm. 733 0 mm. temperatur —15 0° C si. svz. — 24"C Isl. svz — 7 6° C |sl. vzh. 1 a —51° in — 8*1 megla jas. jas. °, za 5 0 00 mm. 3" in 86 3D\a_n.aosIssi "borza. dnć 25 februvarja t. 1. (Izvirno telegrafiftno poročilo.) včeraj — Bld. 8350 8395 111-20 9905 887'— 313 — 121-15 Papirna renta . . . Srebrna renta . . . , Zlata renta ...... B°/, marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marke..... 4"/0 državne RreSke \t 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogerska zlata renta 4' ,. . • . • Ogerska papirna renta 5°/0 . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 11K) gld Zemlj. ob", avstr. 4' ." , zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld Radolfove srečke ..... 10 Akcije anglo-avstr. ban ke . . 120 „ Trammway-d rušt. velj. 170 gld. a. v. 9-57'/, - . 5-ti8 — B 59-17'/, — , 250 gld. 137 gld. 100 182 101 94 104 123 122 184 22 133 23") danes 83-75 84 05 111 35 9925 885-— 31450 12120 9-57'/, 5-68 5915 50 kr. 50 „ 75 „ 15 „ 75 „ 75 j, u 75 „ 25 50 „ Mesto drugega naznanila. lotrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsegamogoenemu dopalo, našega ljubljenega brata, oziroma ujca, gospoda MAKSA JEN K O-TA po kratkem mučnem bolehanji, v 49. letu svoje dobe, danes ob 3. uri popoludne hipoma pozvati k sebi v oni boljši svet. Pogreb bode v torek zjutraj ob 9. uri. Sv. maše zadušnice služile se bodo v Trnovem v farni cerkvi. Pokojnik bodi priporočen v blag spomin. (149) V Trnovem na Notranjskem, dne 24. februvarja 1889. Žalujoča rodbina JenkoŠabec. Zalivala. NajtoplejSo zahvalo izrekam vsem prijateljem in znancem za mej boleznijo mojega sina mi ska-BOVanO soćutje. Isto tako vsetu darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem in mnogobrojnim spremljevalcem k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 2!i. februvarja 1889. Josip Zaman. (150) 5409. Razglas. (142—2) V zmislu §. 15. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., dež. zak. št. 22) se javno naznanja, da so imenifei Milnih nprantocev za letošnjo dopolnilno volitev občinskega sveta sestavljeni in da se sinejo od danes naprej 14- dnij tukaj pregledavati in zoper nje ugovore ulagati. O pravočasno uloženih ugovorih razsojal bo občinski svet. Mestni magistrat Ljubljanski, v 22. dan februvarja 1889. Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. BondikMu iz Hi. Vuleii. tinti (56—3) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cone: cela škatlja 1 gld. «/i škatlje 50 kr., % škatljo 25 kr., «|„ škatlje *12'/a kr.i; potem za likanje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za usnje, ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretnra ?a usnje, marveč bolj oljnato liknlno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da ae sine rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 8: 20 kr. -Kazprodajalcein rabat Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v Ljubljani pri gg. SelniNiii^-ii A' Wei»er-Ja in A. K risper-ju. — Svarimo preti pomirejau ji! — Prosi ae za pouutllte v razprotlajanje, kjer Ae ni zalo /. S> i I rV = Najnovejše leposlovno delo! ==— NARODNA KNJIŽNICA. I. ZVKZEK. POBRATIMI. DRorELStia.. — Spisal d.x. T. "^7"ošn.ja.ls:. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva se v „NAKODNi TISKARNI" v Ljubljani in v druzib knjigarnah. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. »■f- «W. .ar. • jf. »H« ♦ jb •. JB •• jB« ~X7~ T7-sel3L trafilsstiL. (96—i) NAJBOLJŠI PAPIR ZA CIGARETE JE PRISTNI LE H0UBL0N FRANC OSK FABRIKAT CAW1,I;Y-u Ar IIKMtV-u v 1*A1CKKI7. !PRED PONAREJANJEM SE SVARI! Stev. 3201. (110—2) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 13. t. m. sklenil, da je za pokritje izvanrednih troškov mestne občine Ljubljanske od 1. januvarja 18 89. 1. naprej pobirati 6 °/o no doklado na vso predpisano svoto neposrednjih davkov z vsemi državnimi prikladami vred. To se v zmislu §. 43. obČ. reda za Ljubljano naznanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli, da se mu S tem sklepom krivica godi, svoje ugovore zoper njega uložiti do tO. dne marca t. I. pri magistratu. Mestni magistrat Ljubljanski, v 21. dan februvarja 1889. Župan: Grasselli. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o< Odlikovano: v Londonu, Parmi (v Italiji), Budimpešti, [Košioab., • Pragi, Taboru. Cernovioah Itd. itd. 1 Pozornosti vredno za trgovce! Ponujam za poHtni (as svoj I* UplovNlti Jesenski ovčji sir v lesenih Skatljali po 10 do 70 K. — Pri 100 K 10°/0 tara, netto cassa, od lip« i.-icon. iitMr-. — Nadalje 1 poStna škatlja I" IjintovKliega jesenskega ovčjega sira O 1 postna Škatlja ^ I" IJjit. kiirnatskega surovega masla brez stroškov na vsako poštno postajo. — PViporoeujoč se za mnoge naroćbe z velespoštovanjem Prva Liptovska parna sirarija Peter Makovicky. (122—2) Lipto-Rosenberg, (ior. Ogersko oo Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".