SE JE ZAČEL ČAS ŽAGARJEV — So direktorji na udaru zaradi slabih poslovnih odločitev ali ker je priložnost, da se jih zamenja sedaj tako primerna
STRAN 2
106 SE JIH JE NA RUDNIKU ODLOČILO ZA 24 PLAČ NAMESTO DELOVNEGA MESTA - na Rudniku lignita Velenje rešujejo presežke delavcev na čim manj boleč način.
STRAN 4
NEZAPOSLENOST POSTAJA DEL NAŠE VSAKDANJOSTI — Pa se ob tem kar nekako premalo zavedamo vseh težav, ki jih nosi s sabo
STRAN 12
esoeso
So«*?
eso eso eso eso eso eso eso eso
eso
eso eso eso
eso
velenje, 10. januarja 1991 številka 1, cena 12 dinarjev
Termoelektrarne Šoštanj
Leitos manj elektrike
ZADNJA VEST
Za pretekklo leto je bilo po elektroenergetski bilanci predvideno,», da naj bi v Šoštanju proiizvedli 2 milijardi 987 milijomov megavatnih ur električne eenergije. V omrežje so jo poslali nekoliko več — 3 milijarde 99 milijonov kilovatnih ur in tako presegli plan za 3,8 odstotkov. Še zlasti je bila proizvodnja višja sredi leta, potem pa je začela upadati (tako so narekovale potrebe). Novembra so na primer dosegli le 56,8 odstotka, decembra pa 83 odstotkov predvidene mesečne proizvodnje..
Manjša proizvodnja moenergije šoštanjskih moelektrarn koncem leta tudi vzrok velike količine premoga, ki je ostala na deponiji. Preko 700 tisoč ton ga je, predvidewali pa so, da ga bo manjjcot_500 tisoč ton.
S tavfrvelfko (ieponijo pre-morig^torej vsffcpfcijo v letošnje BacfrUrjkif^efii pa naj bi po vtiosedainjifrJ dogovorih / o & o ^ Q
ter-ter-
je
HERMAN RIGELNIK ODSTOPIL
proizvedli najmanjšo količino električne energije v zadnjem desetletju. Predvideno je namreč, da naj bi letos poslali v omrežje le 2 milijardi 646 milijonov kilovatnih ur elektrike. Za takšno proizvodnjo bodo seveda pokurili manj premoga kot so prvotno predvidevali, od rudnika so ga namreč nameravali odkupiti 3 milijone 675 tisoč ton. To pa glede na predvideno proizvodnjo ' elektrike v tem letu najbrž ne bo mogoče.
Pred delavci šoštanjskih termoelektrarn so v tem letu pomembne naloge s področja ekologije. Zavezujejo jih sklepi občinske skupščine, ki grozijo, da bodo morali proizvodnjo močno omejiti v kolikor do konca prihodnjega leta ne bodo izpolnili zadanih ekoloških zahtev. V Šoštanju seveda upajo, da bodo potrebna sredstva dobili, dogovori o tem pa potekajo v teh dneh.
MIRA ZAKOŠEK
3/110
O tem, da namerava Herman Rigelnik odstopiti, se je po Velenju že nekajkrat govorilo, vendar so se te govorice doslej vedno izkazale za , neresnične. Tokrat pa ni tako. Herman Rigelnik je odstopil. Kaj je botrovalo tej nagli odločitvi, je bilo vsaj v sredo, ko smo zaključevali tole vest, še težko ugotoviti, v svoji odstopni izjavi pa je Herman Rigelnik zapisal, da je že dovolj dolgo v Gorenju, da so potrebni kadri z novimi motivi, med drugim pa je omenil tudi zdravstvene razloge.
V sredo, po zaključku naše redakcije, se je Herman Rigelnik o razlogih zaradi katerih namerava odstopiti, pogovarjal tudi s podpredsedni-
I nama
Talefontkl nakup v Nami!
853-500
kom republiške vlade dr. Jo-žetom Mencingerjem. Morda je ta pogovor prinesel novo odločitev.
Herman Rigelnik, ki je prevzel Gorenje v njegovem najbolj kritičnem obdobju, konec maja leta 1983, je takrat z dokaj drastičnimi in za marsikoga težko sprejemljivimi potezami uspel — Gorenju zagotoviti nov gospodarski vzpon. Kritične situacije
so mu bile vedno nov izziv in zato je le malo verjetno, da ga je vse večja zapletenost in nedorečenost v našem gospodarstvu tako omajala, da bi zapisal svoj odstop. Čeprav v svoji odstopni izjavi, dolgi tri tipkane strani, poudarja predvsem pomanjkanje motivov za uspešno nadaljnje delo, pa ljudje, prav na osnovi prej zapisanega, postavljajo v ospredje še nekatere druge razloge.
Zanimivo ob tej odstopni
izjavi pa je morda tudi to, da je Herman Rigelnik uradno z njo najprej seznanil republiško vlado, čeprav se je o tem po Velenju šušljalo že prejšnji teden. Šele v sredo pa so, kot so nam dejali, odstopno izjavo obravnavali tudi direktorji.
V izjavi Herman Rigelnik tudi predlaga, da ga nasledi na tej funkciji nekdo od najbližjih sodelavcev, možne pa so tudi druge rešitve, ki jih prepušča vladi.
Čeprav je gotovo, da je vsakdo zamenljiv, pa je vendarle morebitni odhod Hermana Rigelnika izguba za velenjsko občino, predvsem pa za samo Gorenje.
Konfekcija Šoštanj
Osamosvojitev?
Na ponedeljkovem sestanku sindikalne organizacije v šoštanjski Konfekciji so največ pozornosti namenili nameravani odcepitvi od matične firme v Nazarjah in osamosvojitvi. Predlog vodstva
šoštanjskega podjetja je, da se osamosvoji in sindikalna organizacija ta predlog v celoti podpira.
Za takšno pot so se odločili predvsem zato, da bi zagotovili socialno var-
nost vsem zaposlenim. Končno odločitev bodo sprejeli te dni na zboru delavcev. Na odločitev gotovo vplivajo tudi sedanji zapleti v Nazarjah o čemer več poročamo na notranjih straneh.
Letos prvič smo tudi Velenjčani silvestrovali na prostem. Veliko Sie nas je zbralo še zlasti zadnje minute starega leta, ko je postajalo razpoloženje vse bolj razburljivo.
Ura je odbila polnoč. Nastopjlo je novo desetletje, zadnje v tem tisočletju. Sprejeli smo ga kot se za vsako novo leto spodobi. Veseli in razigrani smo zaplesali.
Seveda smo tudi nazdravili: za srečo, zdravje, zadovoljstvoma uspehe. Nazdravili pa%mo tudi turističnemu društvu Velenje in Kulturnemu centru, organizatorjema srečanja.
Ob polnoči jfe zbranim zaželel srečo velenjski župan Pan-krac Semečnik, ki je tudi v kvartetu začel prepevati Zdra-vljico, pesem se je razširila po celotnem trgu.
Prepevali pa smo še in še. Veselili smo se novega leta, leta, ki pred nas postavlja kup vprašanj, gotovo tudi veliko presenečenj. Zato še enkrat: Naj bo SREČNO!
l'.ni so veselje izkazovati z metanjem petard. Žal pa jih je bilo toliko, da so se nekateri počutili, kot da je vojna ... Več veselja je prinesel že kar pozabljeni ognjemet.
NOVICE
PODELILI ZLATE ZNAKE ZVEZE SINDIKATOV
(mkp) S precejšnjo >zamudo<, so podelili v Ljubljani zadnji petek v lanskem letu zlate znake Zveze sindikatov Slovenije za leto 1989. Iz Velenja so zlati znak prejeli: Vladimir Ran-čigaj iz Gorenja Koncem, Franc Druks iz Rudnika lignita Velenje in Ivan Zupane iz Zdravstvenega centra. Jutri, v petek, 11. januarja, po dobitnikom zlatih znakov pripravljajo srečanje na Občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Velenju.
Strah pred zapostavljenostjo
Celje (k) — V dosedanjih razpravah o osnutku nove slovenske ustave se v celjski občini zavzemajo za dvodomni republiški parlament. Sestavljala naj bi ga državni zbor in zbor regij, s tem pa naj bi dosegli enakomernejšo zastopanost posameznih slovenskih delov. S tem bi se zmanjšala možnost za-poslavljenosti posameznih območij, kar je bilo sicer prisotno že v dosedanjem sistemu. Z enodomnim sistemom pa bi bilo možnosti za zapostavljenost še večje. Zato tudi menijo, da bi bilo treba v primeru, da bi vendarle osvojili enodomni sistem, zagotoviti ustreznost regij oziroma interesov posameznih območij.
Društvo invalidov Velenje
»Društvo invalidov Velenje je velika družina, ki združuje že preko 3000 invalidov s celotne občine Velenje. Še vedno pa ugotavljamo, da je mnogo telesno prizadetih ali trajno obolelih oseb izven naše organizacije, kar velja tudi za mnoge delovne invalide I., II. in III. kategorije. Ker naši aktivi in poverjeniki na terenu ne zmorejo priti do vsakega posameznika, vabimo vse invalide ali svojce, da pridejo v našo pisarno, ki posluje v Velenju, Bratov Mravljak 2, zaradi vpisa. Pisarna posluje vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.
Zaradi izredno obsežnega terena se tudi dogaja, da ne uspemo pobrati letne članarine in zato prosimo naše člane, da nam pri tem kakorkoli pomagajo. V letu 1991 bo letna članarina znašala 20 din. Za tiste, ki se vpisujejo prvič pa 25 din. V našen^bogatem programu za leto 1991 imamo vrsto dejavnosti, ki so v korist invalidom, nekaj pa je tudi razvedrilnih izletniških in rekreativnih akcij pa tudi športnih tekmovanj — tako, da bo gotovo vsak naš član našel kaj tudi za sebe, čeprav se zavedamo, da vsem itak ne moremo ugoditi oziroma olajšati njihovih tegob, a s skupnimi močmi bomo najbrž lahko drug drugemu marsikaj pomagali!«
								
ONESNAŽENOST ZRAKA								
V dneh od 17. 12. 1990 do 6. 1. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO2 in maksimalne 1/2-urne koncentracije SO: v zraku :								
ANP		17. 12.	18..12.	19. 12.	20. 12.	21. 12.	22. 12.	23. 12.
Šoštanj	1 2	-	0,19 1,41	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00
Topolšica	1 2	0,00 0,02	0,00 0,01	0,00 0,00	0,01 0,09	0,00 0,12	0,06 0,34	0,04 0,85
Veliki vrh	1 2	0,01 0,12	0,04 0,34	0,08 0,50	0,04 0,40	0,19 0,86	0,13 1,10	0,06 0,73
Zavodnje	1 2	0,02 0,05	0,04 0,05	0,03 0,05	0,07 0,33	0,11 0,67	0,50 1,87	0,28 1,24
Velenje	1 2	0,02 0,04	0,04 0,05	0,03 0,05	0,02 0,06	0,03 0,15	0,02 0,06	0,03 0,05
Graška gora	1 2	0,00 0,00	0,00 0,00	0,01 0,10	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,01 0,34
								
		24. 12.	25. 12.	26. 12.	27. 12.	28. 12.	29. 12.	30. 12.
Šoštanj	1 2	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,01	0,00 0,01	0,00 0,01	0,00 0,01
Topolšica	1 2	0,00 0,00	0,00 0,00	0,01 0,06	0,00 0,00	0,00 0,01	0,00 0,00	0,01 0,01
Veliki vrh	1 2	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,01 0,02	0,00 0,15	0,05 0,43	0,10 0,63
Zavodnje	1 2	0,04 0,07	0,03 0,05	0,07 0,23	0,05 0,28	0,02 0,12	0,14 0,51	0,08 0,25
Velenje	1 2	0,02 0,03	0,02 0,03	0,04 0,07	0,02 0,05	0,01 0,00	0,02 0,05	0,02 0,05
Graška gora	1 2	0,00 0,03	0,00 0,01	0,01 0,24	0,02 0,07	0,01 0,06	0,10 1.37	0,00 0,00
		31. 12.	1. 1.91 2. 1.91 3. 1.91 4. 1.91 5. 1.91 6. 1.91					
Šoštanj	1 2	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00
Topolšica	1 2	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00	0,00 0,00
Veliki vrh	1 2	0,04 0,47	0,13 1,16	0,18 2,08	0,12 0,88	0,18 1,12	0,03 0,20	0,08 0,43
Zavodnje	1 2	0,05 0,29	0,01 0,02	0,04 0,19	0,15 0,48	0,04 0,24	0,02 0,11	0,00 0,01
Velenje	1 2	0,02 0,03	0,01 0,02	0,01 0,03	0,05 0,36	0,02 0,05	0,01 0,05	0,02 0,10
Graška gora	1 2	0,03 0,30	0,01 0,14	0,01 0,39	0,01 0,12	0,15 0,58	0,09 0,73	0,01 0,11
1)	Povprečna 24-urna koncentracija SOž v zraku (v mg/m3)
2)	maximalna 1/2-urna koncentracija SO: v zaku v dnevu (v mg/mg1)
Emona ekspres

Silvestrski maček
Če bo dan zgodovinskega plebiscita kdajkoli prišel v naše novokom-ponirane zgodovinske učbenike, bodo le-ti zagotovo in upravičeno spregledali nekatere malenkosti, ki so ta akt (sa-mo)-osvoboditve Slovencev spremljali! O rezultatih bomo seveda sodili kasneje, s tako imenovane zgodovinske distance, ko se bodo pomirile strasti, nacionalne evforije, navdušenja od zibelke do smrtne postelje, in ko bomo po vsej verjetnosti ugotovili, da trik s tistim plebiscitnim plakatom o >štirih milijonih delovnih rok< ni uspel. Ker ni dela, in ker vsaj nekaj stoti-sočev teh rok pripada Neslovencem.
Čar naše predplebiscitne mrzlice je v malenkostih, ki so osvobajanje spremljale. Tö je bil čas, ki me je spominjal na preteklost, ko smo se le po stanovanjih in zakotnih gostilnah (pa še tu zelo previdno) pogovarjali o tem, kako ga oblastniki lomijo in kako da smo proti
temu in temu. Česar pa seveda javno nismo izrekli. Tokrat tudi ni bilo drugače. Kajti kakšne resnejše opozicije plebiscitnemu izrekanju ni bilo niti ni bilo resnejšega slovenskega misleca, ki se ima za intelektualca, ki bi si upal in drznil postaviti še kakšno neprijetno vprašanje. Na primer, zakaj vladajoča pozicija po eni strani trdi, da smo Slovenci tako dobili državo in se tako poslovili od Jugoslavije, torej smo se odcepili, po drugi pa ob svojem obhodu drugih republik in v mednarodni javnosti zagotavlja, da gre le za začetek novih jugo pogajanj! Ni nepomembno, da je Demos v svoj program zapisal odcepitev, a to samo mimogrede, kajti politika je najbolj spremenljiva stvar na svetu in od nje ni pričakovati kakšne posebne načelnosti.
Bolj zanimivo je, da smo bili nekateri Slovenci v dneh pred izrekanjem, izpostavljeni večjemu oziroma manjšemu nasilju ne samo oblastne koalicije preko medijev in ne zgolj pridruženi opoziciji (ki je >mora-la< biti za) ampak posameznim zastavonošem, ki so si očitno zadali nalogo, da bo-
do nezaupanja vredne državljane tako ali drugače >prepričali<. Moj telefon se je tako dva dni pred plebiscitom skorajda vžgal, ko so agitatorji (prostovoljno) z raznoraznimi grožnjami skušali vplivati na moje izrekanje in mi pri tem niti pojasnili niso, zakaj sem vreden tolikšnega nezaupanja. S takšno predplebiscit-no izkušnjo se lahko v naši državi pohvali še marsikdo drug. V glavnem pa gre za krog ljudi, ki se kako posebej ne identificirajo z nobeno strankarsko politično barvo, in ki so jim pomembnejši argumenti od evforije >prepričevanja< v stilu >pazi se<, >saj vemo kako si orientiran,< >si pod nadzorom< in druge oblike >slovenstva< so (že prepričanega) postavile pred dilemo, ali sploh oditi na volišče in če že, kako glasovati! Kolega Suhadolnik, ki je dilemo premagal in odšel na volišče med zadnjimi, pa je celo ugotovil, da je že glasoval... Ker so mi na plebiscitno nedeljo varuhi slovenstva vbijali v glavo prepričanje že od šeste ure dalje in celo terjali od mene, da glasujem med prvimi (kar jim ni uspelo), sem
končno popustil in odšel na volišče, kjer so me sumljivo gledali, saj sem ob enih popoldan glasoval med zadnjimi in si tako gotovo zaslužil vzdevek ne preveč zanesljivega Slovenca.
Neka dama mi je celo pojasnila, da sem nekoliko pozen, na vprašanje o tem, zakaj so potem volišča po zakonu odprta do sedme ure zvečer, pa je skomignila z rameni in me strupeno pogledala. Potem sem glasoval, da bi naslednji teden po telefonu poslušal očitke in dodatne grožnje, da se >vse ve<. Najraje bi zapisal, kako sem glasoval, a je tajnost vendarle zajamčena. Vsaj formalno.
Tudi po silvestrski noči sem se naslednjega dne prebudil v realnosti, s hudim glavobolom, aspirini in za-vijajočimi mački. To mi ni nič dokazovalo, da je v novem letu kako drugače. Razen dejstva, da me v moji državi devalvacija zvezne države ni prav nič prizadela. Sem v prejšnjem letu zapravil vse, kar sem premogel ...

CELJSKO OBMOČJE
■■■——
mbmm
«■HH
■MMM|
■nm
Pri sosedih ostreje
Kar so v Celju nekoč že za-povedali, naj bi v bodoče spet poskušali izvajati: od kurjenja s premogom naj bi bolj prešli na uporabo zemeljskega plina in lahkih olj. Take načrte so imeli že pred leti, pa so zaradi težav ob naftni krizi domala pozabili na priporočilo, da vsaj na ožjem mestnem območju ne bi uporabljali premoga, še zlasti ne tistega z močno vsebnostjo žvepla. Zdaj ponovno ugotavljajo, da je za celjsko
Od premoga k plinu
ozračje to edina rešitev. Vsega zla namreč ne morejo prevaliti le na industrijo, pa čeprav je res, da mora tudi le-ta še odpraviti veliko grehov.
Celjski poslanci so koncem leta sprejeli nekatere spremembe odloka o varstvu zraka. Strokovne institucije so sicer želele skozi izvršni svet in skupščino prepeljati na hitro še več sprememb, vendar ni šlo. Tako bo večina sprememb le šla skozi normalni dvofazni postopek,
sprejeli pa so spremembe, ki se nanašajo na dovoljeno vsebnost žveplovega dvokisa v zraku, oziroma na meje, ko morajo začeti alarmirati občane. Po novem bodo z obveščanjem pričeli že, ko bo koncentracija za eno uro presegla 0,35 miligrama žveplovega dvokisa. To pa je skoraj pol manj kot je bilo doslej — 0,60 miligrama na kubični meter zraka.
V Celju pa se seveda zavedajo, da večje uporabe plina
ne bo uvesti lahko — predvsem zaradi cene. Zdaj je zaradi premajhnega odvzema plina cena še dokaj visoka. Podatki kažejo, da je na primer ogrevanje z njim precej dražje kot recimo v Ljubljani. Seveda pa je tudi res, da bi se ob večji uporabi cena znižala. Tako vsaj pravijo tisti, ki večjo uporabo plina priporočajo; vemo pa, da je žal praksa včasih drugačna.
(k)
Savinjsko-šaleška naveza
Je res prišel čas Žagarjev?
Napočil je čas velikih sprememb. Najprej smo z moratorijem zaščitili gozdove, zdaj je napočilo obširno žaganje. Vendar ne le dreves. Pravijo, da je zdaj zelo ugodna klima za žaganje direktorjev ali kakih drugih vodilnih. Pri tem pa naj ne bi bilo najpomembnejše to, kake barve je ali je bil, ampak naj bi bila včasih dovolj že večja zamera. Čeprav je tudi ob tem res, da je večkrat več dima kot ognja, vedo ljudje vendarle precej povedati. Kljub odprtosti medijev — tako vsaj pravijo, saj drugi zagotavljajo, da so se tudi mnogi od teh zvezali z raznimi strankami — je še vedno na tem področju najbolj dejavno obveščanje po ljudskem izročilu.
To se je lepo izkazalo že zdaj, ko so v nazorskem El-kroju imenovali novo vodstvo. Čeprav starega direk-
torja le niso ponovno upoštevali pri kanidaturi, so ljudje takoj vedeli, da je letel oziroma da so ga odžagali. Govorice vedo povedati še več: da si z imenovanjem vršilke dolžnosti direktorja nekdo le pripravlja direktorsko mesto, ko bo moral oditi z nekega drugega visokega občinskega mesta, ki ga zaseda sedaj. Človek mora res dobro poznati razmere, da lahko pove kaj takega. In da naj bi ta, ki je zdaj letel, nekoč pomagal žagati tistega, ki naj bi nekoč prišel. Pa se znajdi, če se lahko!
O tovrstnem žaganju na veliko govorijo tudi v sosednji konjiški občini. Od Uni-orja (kjer bi radi prežagali tudi nasledstvenost), Kostro-ja pa celo do Konusa. Zlobneži vedo celo povedati, da imajo v občini celo specialista, ki se ukvarja s to dejavnostjo. Sam tega seveda no-
če priznati; pravi, da mnogih sploh ni treba žagati, ampak je dovolj, če jih s prstom malo potisneš, pa že sami padajo. Kar naj bi menda pomenilo, da so na dokaj spolzkih tleh.
Spodžagovanje nesposobnih seveda končno niti ni tako slaba stvar, pa čeprav se sliši neprijetno. Toda veliko huje je, če se žaganje sprevrže v ljubiteljsko dejavnost, ki pa ne prinese nikakršnega razvedrila, ampak le nove zagate. Znani so seveda primeri žaganj, ko so za njimi stali tudi občinski ali republiški vodstveni organi — pa kadrovske zamenjave niso uspele, ker botri niso izpolnili obljub, ki so jih dali. Kajti veliko žaganj je v znamenju: temu staremu ne damo pomoči, novemu pa bi jo dali. Ob tem seveda ni dosti razmišljati, če se seveda kolektiv utaplja in imajo delavci
prazne žepe. Kaj veliko skupnega z dobrimi medčloveškimi odnosi pa to nima. In gotovo ne ustvarja dobre klime, ki pa jo bi v sedanjih težkih časih še kako potrebovali.
Še vedno namreč pravimo, da v dobrih razmerah lažje premagujemo težave. Zadnji čas so nas sicer tudi najvidnejši državni politiki obsuli z nekaj povezovalnimi govori, ampak tisto pravo sožitje se za družino najbolj občuti na delovnem mestu. Če tu ni zadovoljstva, se slaba volja hitro prenese tudi v družine in na drugo stran v širše okolje. Tam, kjer pa se srečujemo z metanjem polen pod noge in žaganjem ljudi, ni prijetna klima, čeprav je toplo ali celo vroče.
Taka polena in tako žaganje še celo za kurjenje ni koristno.
(frk)
Zeleni direkt
Sklep
»Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne 6. 12. 1990 obravnavalo pobudo ZELENIH VELENJA in sklenilo:
Ustavno sodišče sprejme pobudo in začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepov Skupščine občine Velenje z dne 2. 10. 1990:
1.	o razveljavitvi odredbe IS SO Velenje o določitvi cen z dne 22. 6. 1990,
2.	o začasnem sprejemu odredbe o določitvi cen«.
Tako se pričenja pismo, s katerim nas Ustavno sodišče Republike Slovenije obvešča, da je bil naš sum v zakonitost poslovanja Skupščine občine Velenje, ko je pod pritiski sindikata sprejemala sklepe v zvezi s cenami stanarin in komunalnih dejavnosti, utemeljen.
Za nami je torej prvo dejanje, ko smo se ZELENI pravzaprav z resignacijo odločili, da nimamo več dovolj energije za nenehne verbalne spopade znotraj velenjskega parlamenta predvsem s tistimi, ki bi morali zagotoviti zakonitost poslovanja.
Vse bolj očitno postaja, da bo stare manire monističnega sistema le težko spreminjati; vraščene so v stare, zdrave kadre in nenehno opozarjanje na nekatere, po našem mnenju, nezakonite postopke, je bilo včasih že prav mučno, saj so se naši parlamen-
tarni kolegi pogosto nasmihali našim intervencijam, češ da se gremo donkihotski boj z mlini na veter. In ko se zaradi vsega balasta, ki je pospremil ta poletni boj (od šikaniranja v skupščini, do gnojnice, ki so jo skupščinski informatorji preko svojih »novinarjev« obilno polivali predvsem po najbolj ekspo-niranih poslancih ZELENIH v velenjski skupščini) smo ugotovili, da samo z govorjenjem in pisanjem v skupščini ne bo mogoče priti stvari do dna. Zato smo se odločili, da bomo pismeno intervenirali tudi navzven. V tej fazi smo najprej prosili za mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja in Komisijo za statut in pravna vprašanja Skupščine občine Velenje. Odgovora teh dveh »arbitrov« sta nas utrdila v prepričanju o nadaljnji neprodu-ktivnosti dopovedovanja od-
govornim v skupščini, da še vedno ni razčiščena dilema o zakonitosti postopkov pri posedanju skupščine v delo IS. Tako smo vse skupaj zapakirali v debelo kuverto in poslali Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, čeprav ni bilo malo tistih, ki so nas prepričevali, da bo vse skupaj, kot neutemeljena ovadba, priromalo nazaj.
In kaj zdaj? Ustavno sodišče lahko razsodi v prid ZELENIM, ali v prid skupščinskemu vodstvu. Rezultat, ka-keršenkoli že bo pa bo gotovo imel posledice. Če se bo izkazalo, da ZELENI nismo prav tolmačili branja skupščinskih zakonov, bo to za nas seveda velika šola in opozorilo, da se je treba branja zaostalega »socialističnega prava«, ki ga je kot dediščino sprejela tudi ta, prva demokratično izvoijena velenjska skupščina, lotiti še bolj previdno, kot smo to počeli do sedaj. Če pa se bo izkazalo, da smo imeli ZELENI prav, se bo moralo vodstvo skupščine globoko zamisliti nad svojim početjem in gotovo vprašati delegate, če jim ti še zaupajo vodenje parlamenta!
Nekateri zopet kalkulirajo in računajo, da bomo ZELENI »rušili« skupščino. To ni naš namen, kot tudi ni bil namen ščititi prejšnji IS. Površni opazovalci v skupščini pa so v svojih senzacionalisti-čnih komentarjih radi naše delo predstavljali kot neči-
merno paradiranje in rušenje sedanje skupščine. ZELENI smo pomagali pri podiranju enopartijske vladavine komunistov, hkrati pa dajemo svoj veliki delež pri postavljanju resnično demokratičnega in pravnega reda! ZELENI VELENJA svoje parlamentarno poslanstvo jemljemo zares. Ob zavestni odločitvi, da se bomo ekoloških vprašanj lotevali tudi na političnem nivoju, smo se zadnjega pol leta na videz utapljali v pravdanju z vodstvom skupščine, toda le na videz. Za uspešno politično delo je predpogoj pravna država in prenekateri parlamentarci, naši politični nasprotniki, so to pozabili, čeprav so v predvolilnih obljubah vsi mahali tudi s to dobrino, ki ne pride sama po sebi, ampak se je treba zanjo trdo in pokončno boriti.
Kljub temu pa v parlamentu nismo zanemarjali »čisto« ekoloških tem. Žal te pogosto niso medijsko tako atraktivne, kot kakšna bolj ali manj zanimiva replika. Tako populistično informirani državljani pa dobijo vtis, da se v parlamentu zgolj hecamo. Pa temu ni tako. Zato vas bomo prihodnjič seznanili s pobudo, ki jo kratko imenujemo PLINIFIKACIJA, je pa po našem mnenju dolgoročno izjemno pomembna za razvoj in obstoj šaleške doline.
Peter Rezman
[ PO FLUDRU DOL (IN GOR)
Pranje
Verjetno vsi prav dobro ne veste kaj je »Jludr«. Po laično (ne)strokovni razlagi je to praviloma srednji in nižji de! na jezovih, ki je omogočal varno plovbo flosarjem in flosom. Flosov in flosarjev v Zgornji Savinjski dolini ni več, na vso nesrečo tudi jezov po zadnjih poplavah ni več, pa tudi Savinja ni več takšna kot njega dni in nemara nikoli več ne bo. Hudourne vode, ki so se novembra zlile v njeno strugo in daleč izven nje, so s sabo odnesle veliko lepega in grdega, še več grdega pustile, in revica Savinja bi se zjokala, če bi v si-njini svojih (nekdanjih) tolmunov mogla videti svojo sedanjo zrcalno podobo.
Lepo so podivjane vode oprale dolino, tako lepo, da ji niti temeljito pranje po poplavah ne more nič pomagati, ali zelo malo. Je pa Savinja s pritoki sprala veliko mostov, jezov, cest, stanovanj, podjetij in še česa. Temeljito phinje imajo v gozdnem gospodarstvu, ki se lahko nadaljuje tudi v lesni in-
dustriji, v Elkroju so mehanično,,delavnico s pralnico dali v najem zasebniku, ki sedaj veselo pere avtomobile, za nameček pa so sprali še direktorja in dobili direktorico, ki naj bi pomagala pri pranju nakopičenih problemov; prav lepo je opran denimo vodovod s telefonom vred v ljubijskem grabnu, pri čemer je precej pralnega praška prispevala tudi velenjska občina, sicer pa najrazličnejših in učinkovitih detergentov ni manjkalo.
Je pač tako, da je treba priliko izkoristiti, če se sama po sebi ponuja. In nekateri so jo. Kar precej (nedokazanih) primerov »pranja« denarja in ostalih dobrin je bilo in je še po vsej dolini; pa kaj.
Znajdi se, če se moreš, je za mnoge zlato pravilo, ki se ga uspešno poslužujejo in se veselijo svojih »uspehov«, drugi pa neiznajdljivo bentijo in brez vsakega haska tarnajo. Prav jim je. Vsekakor pa bo po (bodočih) fludrih pricur-Ijalo še veliko zanimivih novic.
Slovenski krščanski demokrati — občinski odbor Velenje
Ustanovili krajevni odbor v Šoštanju
Redni zbor stranke, ob koncu preteklega leta so člani slowenske krščanske demokratske stranke, občinski odlbor Velenje, namenili preegledu opravljenega dela v v preteklem letu, več pozorrnosti pa izpolnjevanju precdvolilnih obljub v tem letu.
Med točkami, ki so za okrog 300 članov stranke — simpatizerjjev imajo vsaj še toliko — poosebej pomembne, so poleg tcežav gospodarstva še področjije kulture in socia-la, za dolimo pa so v ospredju ekološka vvprašanja. Ni naključje, dai so se v razpravi znova zavz^eli in obljubili po-
moč pri doslednem uresničevanju sklepov občinske skupščine s tega področja. Svoje ne bodo zahtevali le v občinskem parlamentu, ampak bodo seznanili preko svojih poslancev o ekoloških problemih doline tudi delegate republiške skupščine. V dogovoru z ostalimi strankami so se po svojih močeh vključevali v politično življenje v občini, bodisi na lanskih spomladanskih volitvah, kasneje pri oblikovanju občinske skupščine in vlade, nazadnje še pri kadrovanju in volitvah novega izvršnega sveta velenjske občine. »Sodelovanje in dogovori so namreč potrebni,« so poudarjali, »saj živimo vsi v istem prostoru
POD PRHO
Kot na bojišču
Pa smoo doživeli še eno najdaljšo i noč v letu. Eni tako drugi i drugače, vsi pa smo bili i pospremljeni z množico ] petard, raket in drugih pobkalic, ki so švigale po zraku i in po tleh. Bilo je, kot bi bilili sredi bojišča, samo da se : ni vedelo, kdo je napaden in kdo napada. Tam okolili pol noči je bilo vse v dimuu in grmelo je, da se je bliskxalo.
Tisti, ki i smo mislili, da so oboroženi,i, vsaj del strelnega arzenal.la izpraznili že ob plebiscitu in na božič, ter da na novvoletno noč ne bo tako hudoo, smo se krepko ušteli. Našši vrli sodržavljani, so se tookrat oborožili res do zob. Küjub temu, da so jim veliko > municije prestre-gli že cariiniki, in da se je zdaj bati, <da drugega blaga ne bodo irmeli kam zlagati. Z jugo Ualentiranostjo za oboroževainjem in streljanjem pa sco služili na obeh straneh maeje. Še posebno zadovoljni i so morali biti spet Avstrrijci, nič manj zadovoljni paa verjetno tudi ne domači prreprodajalci. Kot je slišati izi neuradnih izjav,
tistih seveda, ki s pokanjem niso imeli nič skupnega, je ena petardica v Avstriji veljala 1 šiling, doma, med bratoma pa jo je bilo moč dobiti za 15 dinarjev. Ampak, kaj bi to ! Važno je, da je pokalo, da so ljudje poskakovali, da otroci niso mogli spat, da se je zgodila s tem strelnim orožjem gotovo tudi v Velenju kakšna nesreča, in da je bila fronta vsaj tisto noč odprta. Samo, da se ni nihče drl — vžgi, ampak so to počenjali pač takrat, ko se jim je streljalo, tako na pamet. Se bolj važno pa je, da so okoli 2. ure zjutraj res vsi izpraznili skladišča, ali pa omagali kako drugače.
Kdaj bodo na vrsti nove strelske vaje? Pričakovati jih je že ob prvih praznikih, zagotovo pa za Veliko noč. Pa pravijo, da slovenski narod ni in ne more biti narod vojščakov! Pa še to pravijo, da Slovencem standard pada. Po količini v eni noči popokanega, to ne bo držalo!
M. Krstič-Planinc
ne glede na to, da izhajamo iz različnih ideoloških oziroma življenjskih izhodišč.« Sicer pa je bilo njihovo težišče delovanja ne samo uresničevanje »velikih tem« iz narodnega programa, ampak tudi pozornost manjšim stvarem, ki so človeku prav tako potrebne v življenju.
Vsaj tako uspešno, če ne še bolj, bodo poskušali delati tudi v prihodnjem letu, v katerem ob ekologiji ne nameravajo nameniti pozornosti samo gospodarskim vprašanjem, ekologiji, kulturi, ampak tudi odnosu do sočloveka.
Tokratni redni zbor stranke krščanskih demokratov občine Velenje pa je bil hkrati tudi ustanovni za krajevni odbor stranke Šoštanj.
T. P.
Nov
odbor
za
kabelski
sistem
Velenjski izvršni svet je razrešil dolžnosti dosedanji odbor za delovanje kabelsko razdelilnega sistema v občini Velenje. Imenoval je novega, ki ga sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti, kjer imamo kabelsko razdelilni sistem, člana pa sta tudi dr. Vladimir Korun in Milan Kneževič. Pred odborom je vrsta zahtevnih nalog, saj so marsikatere stvari ostale nedorečene.
Novoletni sprejem za duhovnike
Velenjski župan Pankrac Semečnik je povabil zadnje dni lanskega leta na pogovor predstavnike verskih skupnosti. V prijetnem precej dolgem pogovoru so govorili o verskih vprašanjih in med drugim tudi o razvoju sakralnih objektov v našem okolju.
Pogoji za zaposlovanje delavcev pri obrtnikih
Sedanji zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo, da ponovno opozorimo, da so obrtniki dolžni v vsakem primeru spoštovati minimalni standard za življenjske pogoje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Ti minimalni standardi so dogovorjeni s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in obrtniki, ki se v Sloveniji uporablja od 1.4. 1989 dalje in bo veljala do 1. 4. 1994, a se vsako leto prilagaja skladno s prepisi, ki urejajo delovna razmerja. Delavec in obrtnik morata, pred nastopom dela delavca pri obrtniku, skleniti pisno pogodbo o delovnem razmerju, ki pa mora biti v skladu z že navedeno kolektivno pogodbo! V naši občini narašča število obrtnikov, ki zaposlujejo delavce, a silno malomarno ravnajo pri sklepanju pisne delovne pogodbe. Ko pa sodišče to ugotovi se obrtniki hu-dujejo češ, da sodišče podpira lene delavce. Zato je prav, da ponovimo tiste minimalne standarde, ki morajo biti dogovorjeni in zapisani v po-
godbi o delu in jih mora obrtnik zagotavljati delavcu, ker se sicer za vsakega obrtnika, ki te minimalne standarde ne spoštuje, šteje, da ne izpolnjuje pogojev za zaposlovanje delavcev. V takem primeru mora ukrepati inšpekcija za delo, ki je zato pooblaščena tako v zveznem kot tudi v republiškem zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem so predmet nadzora inšpekcije dela prav vsi predpisi s področja delovnih razmerij in to ne samo zakoni, ampak tudi kolektivne pogodbe, splošni akti in tudi predpisi, ki urejajo vse denarne prejemke delavcev. Zato ni prav, da zadnje čase opažamo, da so navedeni organi pri registraciji pogodb o delovnem razmerju preveč površni ali celo popustljivi, ko se vendar za vse delavce morajo v enakem obsegu spoštovati že navedeni minimalni standardi. Pa si jih oglejmo:
1. obrtnik mora delavcu zagotoviti najnižji osebni dohodek in mu ga izplačati v določenem roku, kar vse je zapisano v čl. 51 in 58 kolektivne pogodbe pa tudi v
obrazcu delovne pogodbe. Ravno to določilo obrtniki ne spoštujejo in v pogodbe vnašajo različne vsote OD. V »Obrtniku« in »Delavcu« pa je vsak mesec objavljena višina OD. Tako znaša od 1.9. 1990 dalje najniži OD za nekvalificiranega delavca 3.962,00 din oziroma 4.103,50 din, če dela v težjih pogojih. Najnižji oz. najvišji OD za delavca z visokošolsko izobrazbo pa znaša 10.697,40 din oziroma 11.079,50 din. To pa je seveda OD brez stimulacije za uspešnost, oziroma preseganje norme.
2.	obrtnik mora zagotoviti delavcu tudi dnevni obrok prehrane oziroma mu plačati regres za to malico. Ta znaša sedaj od 1.087,60 din do 1.359,50 din.
3.	obrtnik mora delavcu zagotoviti regres za letni dopust, ki trenutno znaša najmanj 2.175,20 din in največ 3.806,60 din,
4.	in končno določajo minimalni pogoji tudi pravice do ureditve bivanja na terenu če gre za delo na terenu pa tudi pravice do izobraževa-
nja, kulturnega udejstvova-nja ter delovanja v sindikalni organizaciji.
To so minimalni pogoji, ki jih mora obrtnik izpolnjevati do delavca, če sploh želi zaposliti delavca, pa se obrtnik ne more izgovarjati na to, da so sedaj pač taki časi, da je delavec sploh lahko zadovoljen, da je pri njemu dobil delo, kar je v nekaterih primerih tudi res, a res je tudi, da morajo delavci pri obrtnikih biti izenačeni glede svojih pravic z delavci v podjetjih, saj bi sicer bili že ob teh razlikah obrtniki pri svojih ponudbah za prevzem določenega posla že vnaprej na boljšem kot marsikatero podjetje!
Ko tedaj DPS ali sodišče o teh stvareh »modruje« oziroma odloča nikdar ne ravna na pamet, ampak vedno po veljavnih predpisih in zato bi veljalo svetovati obrtnikom, da še velja Prešernova resnica, da le čevlje sodi naj kopitar in je zato včasih le dobro prisluhniti kopitarju!
-trih
DVIT Velenje
Z optimizmom v novo desetletje
Na pobudo aktivnih inženirjev in tehnikov varstva pri delu je bilo pred desetimi leti v Velenju ustanovljeno stanovsko društvo varnostnih inženirjev in tehnikov, ali krajše DVIT. V vseh teh letih je društvo delovalo z visoko strokovno usposobljenostjo, z veliko vnemo in iniciativo. Krepilo je stroko ter uspešno povezovalo strokovne delavce, ki opravljajo naloge s področja varstva pri delu. Društvo se je v teh letih tesno povezovalo s številnimi drugimi strokovnimi organizacijami, ustanovami in društvi ter izobraževalnimi ustanovami in centri. Seveda si uspešnega dela brez sodelovanja z drugimi stanovskimi društvi in zvezo DVIT Slovenije ni moč zagotoviti. Tudi vnaprej, ob vstopu v drugo desetletje, bo velenjsko društvo nadaljevalo z desetletnimi bogatimi izkušnjami in si prizadevalo, da uspehi dela ne bi izostali ter da bi varnost pri delu dobila tisto mesto, ki ji pripada. Kljub slabšim pogojem varnostnih inženirjev in tehnikov so člani društva optimistično razpoloženi.
Pred novim letom so člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje 10-Ietnico delovanja svečano proslavili s slavnostno skupščino. Navzoče je nagovoril predsednik DVIT-a Velenje Dobrivoj Runjak. Med drugim je dejal: »Ob jubileju, ki sovpada z doslej najhujšo povojno krizo, tako v gospodarstvu kot v odnosih med ljudmi, nimamo nobenih pogojev, da bi radostno praznovali prehojeno pot in
delo. Društvo, ki je vpeto v občinske meje in še nekatere sosednje občine, šteje nekaj deset članov, je pa kljub temu vseskozi v središču dogajanj, ko gre za delovne in življenjske razmere. Glas o aktivnih članih, o inženirjih varstva pri delu ter drugih strokovnih sodelavcih, je našel mesto tudi drugod po Sloveniji. Zato smo lahko danes, ob desetletnem jubileju, zares ponosni, še zlasti, ker smo v družbi strokovnjakov, ki veliko pomenijo v Sloveniji, nekateri celo v Evropi.
Naša proslava ne želi biti nič drugega, kot še eno delovno srečanje, na katerem se bomo dogovorili za nadaljevanje dela in to v takšni obliki, ki jo bodo narekovale nove razmere.«
Zatem je bila razprava v kateri so sodelovali vsi vabljeni gosti, ki so med drugim čestitali velenjskemu društvu za 10-letnico uspešnega delovanja. Lani je DVIT Velenje za uspešno delo in sodelovanje prejel od občinskega sindikata srebrni znak, tokrat pa je predstavnica^ svobodnih sindikatov Velenje podelila najzaslužnejšim članov DVIT-a in za desetletno delovanje knjižne nagrade. Prejeli so jih Miroslav Mohorko, Dobrica Simič, Boris Brešar, Jože Miklavc, Samo Mastnak in Franc Mlinar.
Po končani svečani skupščini je ERA — Koplas predstavila nov program zaščitne opreme, ki ga ERA odslej uvaja med ostale svoje dejavnosti.
B. Mugerle
Med svečano sejo
Tudi Konjičanom škriplje
Slovenske Konjice (zk) — Več zadnjih let smo bili navajeni, da smo konjiško občino dajali za zgled ne le regijskemu ampak tudi republiškemu gospodarjenju. Toda očitno se je tudi to gospodarstvo v znaku konja upešalo. Tako so se znašli v težavah tudi v takih kolektivih kot sta Unior in Konus. Industrija je začela stagni-rati in zaostajati, uspešni pa so na srečo vendarle še pri izvozu. In ob tem pravijo, da je izvoz zanje še vedno tudi rešitev. Tako je izvršni svet s sredstvi iz proračuna tudi podprl izvozne organizacije. Menijo namreč, da bodo preživele organizacije, ki bodo vsaj polovico proizvodnje prodale na tuje.
Zatika se jim tudi v turizmu, pa čeprav so prav od razvoja tega (in gostinstva) veliko pričakovali. Upajo, da bo bolje zdaj, ko so v Zrečah odprli terme in s tem še popestrili turistično-gostinsko ponudbo.
Toplota iz globin
Žalec (zk) — Delavci ljubljanskega geološkega zavoda so pri vrtanju v Žalcu že na globini dobrih 900 metrov naleteli na toplo vodo. S tem so se uresničila predvidevanja, da je na območju spodnje Savinjske doline v globini večji bazen tople vode. Že pred novim letom so zavrtali okoli 1100 metrov globoko, ta teden z deli nadaljujejo. O tem, kako topla bo voda, ki bo iz globin pritekla na površje, zazdaj natančno še ne vedo, računajo pa na temperaturo okoli 30 stopinj Celzija.
Toplo vodo nameravajo v Žalcu koristno izrabiti — za ogrevanje prostorov, porajajo pa se še kaki drugačni načrti. O podobni vrtini so že pred časom računali tudi Celjani in to tudi v bližini meje z žalsko občino, vendar kaj dalj od načrtov niso prišli. Morda jim bodo žalske izkušnje v spodbudo.
Modna konfekcija Elkroj
Kdo bo v Elkroju nosil hlače?
Vse kaže, da so si delavci Modne konfekcije Elkroj iz Nazarij izbrali novoletno darilo in ga tudi dobili. Gre namreč za novo vodstvo podjetja. Na razpis za novega direktorja podjetja so se prijavili trije kandidati, med njimi tudi sedaj že bivši direktor Ivan Krämer. Komisija za imenovanje direktorja je zasedala 27. decembra, njen sklep pa je bil, da ne podpira nobenega od kandidatov. Tak predlog je posredovala tudi delavskemu svetu, obenem pa predlagala, da delavski svet imenuje vršilca dolžnosti direktorja (ali enega od treh prijavljenih kandidatov, ali drugo osebo). Obenem je kolektiv za pomoč pri reševanju kadrovskih težav zaprosil izvr-
šni svet skupščine občine Mozirje. Predsednik izvršnega sveta se je sestanka komisije tudi udeležil, seveda na podlagi povabila iz kolektiva in na podlagi dejstva, da so v Elkroju bili dolžni izdelati sanacijski program, pri čemer je sodeloval tudi občinski izvršni svet (sanacijski program so že izdelali in ga tudi posredovali izvršnemu svetu).
Komisija torej nobenega od treh prijavljenih kandidatov ni potrdila, obenem pa je predsednik izvršnega sveta Alfred Božič pomoč pri odpravljanju posledic po poplavah pogojil z zamenjavo vodstva in to ponovil tudi na seji delavskega sveta, ki je bila naslednji dan. Delavski svet je pred-
log komisije potrdil in torej ni imenoval nobenega od kandidatov, sprejel pa je predlog izvršnega sveta o sestavi začasnega vodstva podjetja za dobo najmanj enega leta. Vršilka dolžnosti direktorice je tako Marija Vrtačnik (doslej podpredsednica občinskega izvršnega sveta in sekretarka sekretariata za gospodarstvo, plan in finance), njena namestnica Vera Pečnik, zunanja člana pa sta Anton Vrhovnik in Alfred Božič.
Sindikalna organizacija teh zadev ni obravnavala, ker tudi nihče ni zahteval njenega mnenja. Kadrovsko problematiko so na pobudo stavkovnega odbora in sindikalne organizacije
obravnavali že prej in povedali, da vodstvu podjetja ne zaupajo. Ob tem so, tako trdi predsednik sindikata, zavzeli stališče, da je delavcem vseeno, kdo je direktor, kdo torej vodi podjetje, delavci zahtevajo le delo in plačo; ta zahteva seveda velja tudi za novo vodstvo. To novo vodstvo je z delom pričelo že prvi delovni dan v novem letu in prvi vtis med delavci je, da se dogaja nekaj novega. Upajmo, da to ne bo tako, kot pri nogometnem klubu, ki dosega slabe rezultate in zato zamenja trenerja. V takih primerih je vsaka sprememba dobrodošla, kratkoročno seveda, kako bo dolgoročno, bomo še videli. ,. ,
Op)
1 I
Na Rudniku lignita Velenje rešujejo presežke z odpravninami
Preko sto jih je odšlo, ker so dobili za to denari
Zmanjšanje letne proizvodnje premoga za 400 tisoč ton v preteklem letu so spremljali ukrepi na kadrovskem področju Rudnika lignita Velenja. Cilj, ki jih je k temu silil, je bil, da še naprej obdrže relativno enako ceno dela na enoto proizvodnje in to kljub deset odstotkov manjši proizvodnji. Obenem so želeli zaposliti vse štipendiste, presežke delavcev pa reševati, ne da bi povzročali dodatno brezposelnost oziroma tako, da bi bile rešitve čim manj boleče za zaposlene.
Že lani so na rudniku popolnoma omejili nadurno delo (zmanjšali so ga za štirikrat), 11 delovnih dni so delali manj kot so prvotno načrtovali, ti dnevi pa so bili plačani 80-odstotno. Na programih, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo premoga, so povečali zunanjo realizacijo in tako zmanjšali stroške, ki neposredno bremenijo proizvodnjo premoga.
»Po programu razreševanja presežkov delavcev, sprejetega lanskega julija, je delovno razmerje prenehalo 149 delavcem. Od tega se jih je 12 predčasno upokojilo, 31. smo dokupili leta, decembra pa izplačali 106 delavcem odpravnine,« pravi član kolektivnega vodstva Rudnika lignita Velenje Janko Lukner. Skupaj pa so lani stalež zaposlenih zmanjšali za 290 delavcev, ali drugače povedano — v začetku leta je bilo na rudniku zaposlenih, skupaj s tistimi, ki so takrat še v soz-du REK delali za RLV -5370 delavcev, konec decembra pa jih je 5082. »Ob tem smo zaposlili samo nekaj več kot polovico štipendistov, vse ostale, predvsem pa tiste, ki bodo delali v jami, pa nameravamo zaposliti v prvih mesecih tega leta. To se mi zdi toliko pomembneje zato, ker se v zadnjih letih srečujemo s problemom pridobivanja kadrov za poklic rudarja in menim, da je ena od pomembnih prednosti pri odločitvi za ta poklic prav
ta, da je zaposlitev zagotovljena,« ugotavlja Lukner.
Ena večjih težav pri razreševanju presežkov delavcev z odpravninami je bila, kako zagotoviti sredstva. Aktivno je pri tem sodeloval Zavod za zaposlovanje, vendar pa je tudi po zakonodaji večji del bremena šel na ramena delovne organi-, zacije.
»To smo rešili tako, da so se delavci delno kreditirali sami. Odpravnine bodo dobili v desetih obrokih, razen tistih, ki so vrnili stanovanja. Teh je bilo devetindvajset.« V skupnem številu tistih, ki so dobili odpravnine, jih je tudi šestnajst iz skupnih služb rudnika, to pa je odstotkovno celo več kot je ta odstotek za cel Rudnik lignita Velenje. Na rudniku tako ocenjujejo, da so s tem dosegli enakomerno razporeditev. Osnovni kriterij pri tem pa je bil, da je delavec delal na takem delovnem mestu, kjer ga ni bilo potrebno nadomeščati, oziroma je bilo možno nadomestilo zanj najti s pre-
razporeditvijo znotraj delo-	I vne organizacije.
Razreševanje presežkov z	|
odpravninami tudi naprej?	■
»Vse je odvisno od porabe	>
premoga v TEŠ, ki je naš	|
največji odjemalec in seveda	i
od višine proizvodnje. Pri	I
proizvodnji 4 milijone 300	|
tisoč ton je 5100 delavcev	,
število, ki ga potrebujemo.	I
Je pa res, da struktura ni	|
najbolj ustrezna, to pomeni,	.
da z odpravninami ne bomo	I
nadaljevali v neposredni pro-	I
izvodnji. Še enkrat pa pou-	.
darjam, da je vse odvisno od	|
višine proizvodnje. Bistveno	I
zmanjšanje bi pomenilo tudi	*
nadaljevanje razreševanja	| presežkov.«
MILENA KRSTlC-	,
PLANINC	I
Leto '90
Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje
Delovna 20-letnica
leto
Delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje so opravili zadnji delovnik v letu 1990 v soboto, 29. decembra. Od sredine meseca novembra, ko so po poplavi znova usposobili prostore in naprave za proizvodnjo, delali v podaljšanem delovnem času, ob sobotah in nedeljah, da bi bil izpad proizvodnje kar najmanjši in da bi kar najhitreje izpolnili naročila kupcev.
Po opravljenem zadnjem delovniku v lanskem letu so
se delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati zbrali na priložnostni slovesnosti, ki so jo obeležili z 20-letnico te Gorenjeve tovarne v Nazarjah. V dveh desetletjih so tam izdelali več kot 17 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Prvi izdelek je bil stenska tehtnica, zdaj pa v tovarni proizvajajo široko paleto malih gospodinjskih aparatov, namenjenih predvsem za predelavo hrane — stenske tehtnice, kavne mlinčke.
Priznanje zaposlenim
Vodstvo nemškega Bosch — Siemens Hausgeräta, generalni direktor Robert Bosch Hausgeräte g. A. Sattler in generalni direktor Siemens Electrogeräte g. M. Seifert, sta pred novim letom 1991 naslovila na zaposlene v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje pismo. V njem sta med drugim zapisala, da izredno občudujeta njihovo voljo in odločenost, s katero so se lotili odpravljanja posledic poplave in ustvarjanja pogojev za ponovno proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. »S tem dejanjem ste se izkazali kot močan in zanesljiv partner, tudi kar zadeva sodelovanje v prihodnosti.« Zaposlenim sta ob tem zaželela tudi zdravo in uspešno leto 1991.
električne ročne mešalnike s podstavki zanje, sekljalnike, varilce folij, kuhalnike jajc in tudi ure, kar precejšnji pa je tudi prodajni program malih gospodinjskih aparatov.
V letu 1990 so v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje izdelali 1,820.000 malih gospodinjskih aparatov, pri čemer so jih 1,390.000 ali več kot 76 % namenili za prodajo na tuje trge. Z izvozom so lansko leto iztržili dobrih 40 milijonov dolarjev. Lanskoletni dosežki bi bili še večji, če jih ne bi 1. novembra močno prizadela poplava. V treh tednih so z izjemnimi napori zaposlenih in posebej še s pomočjo drugih podjetij in koncema Gorenje usposobili tovarno za ponovno obratovanje tako, da so izdelali le okrog 150.000 malih gospodinjskih aparatov manj, kot so načrtovali. Sicer pa sta bila lanskoletna proizvodnja in prodaja na tuje največja v vsem 20-letnem obstoju te Gorenjeve tovarne.
(ek)
. ^ ::: :	; .ifi" " : : V
Lansko leto si bo marsikdo zapomnil tudi kot leto skokovite brezposelnosti. Nič drugače kot drugje, ni bilo v Velenju iu sosednjem Mozirju. Na dan 31. decembra je preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje iskalo deh) kar 1274 oseb, od tega 726 žensk, na novo se jih je samo v zadnjem mesecu preteklega leta prijavilo 59. Preko celega leta je uspelo zaposlitev dobiti 317. osebam, ki so na to dobrino čakale na velenjskem zavodu.
S kakšno izobrazbo razpolagajo iskalci zaposlitve? Brez poklica jih je bilo na dan 31. 12. 227, 1. stopnjo je imelo 340 iskalcev, II. 79, III. 42, IV. 285, V. 254, VI. 29 in VII. stopnjo strokovne izobrazbe 18 oseb. Med njimi je bilo 288 takšnih, ki so i/, teh ali onih razlogov, tudi v drugačnejših časih težje za-posljivi.
V Mozirski občini pa je konec decembra čakalo delo na Zavodu 280 oseb (od tega 124 žensk), med njimi jih je največ — 82. razpolagalo s V. stopnjo strokovne izobrazbe, v celem lanskem letu pa so jih uspeli zaposliti 120.
(mkp)
jTudùoyteii
TeL st. : 853 451 _855 450.
rolo servis, vam nudi dobavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij po ugodnih cenah. © 063-24-296 - Andrej.
starejšo hišo v šmart-NEM ob paki 44, prodam. © 063-28-235.
z 750 le, letnik 1982, registriran do julija 1991. Informacije Drago Pavlic, Zg. Dolič 39 A, Misli-nja.
KADET 1,3, letnik 1985, 77.000 km, 5 vrat, rdeče barve, ugodno prodam, ali zamenjam za Golfa letnik 1982/84 z doplačilom. © 841-211 dopoldan.
poslovni prostor, primeren za trgovino v Šoštanju ali okolici, vzamem v najem © 882-749. od 17. do 20. ure.
eno leto staro telico prodam. Viktor Steblovnik, Rečica ob Paki 82, Šmartno ob Paki.
zaposlim voznika s C in E
kategorijo, pogoj znanje nemščine. © 858-138, v nedeljo do 10.
GRADBENO	PARCELO
1500 m2, v okolici Velenja, z gradbenim dovoljenjem, prodam® 891-164.
OPRAVIČUJEM SE DRUŽINI RANCaN, Šalek 86, za nadlegovanje po telefonu in neresnično obrekovanje v okolici. Ana Rep-nik, Škale.
JUGO KORAL 60, julij 1989, ga-ražiran, lita platišča, kasko zavarovan, 15.000 km, prevleke, avto-radio, prodam za 9000 DF.M. © 857-579.
NOVO 1EMO CENTRAL
23.000 cai. prodam za 20 % ceneje, © 853-025.
POCENI KOČNO PLETEM
©856-452, popoldan.
LESNI SKtOBEUNl STROJ,
kombinirka, , ugodno prodam. ©857-192.
VARSTVO za OTROKA in
manjšo pomnoč v gospodinjstvu iščem. Plaččilo po dogovoru. © 850-020.
PAR BREZ', OTROK vzame v najem stanoivanje v Velenju ali okolici. © 8855-491, interna 54, od 7. do 14. ure.
PRAŠIČA Z:A ZAKOL, prodam. Hudovernik,, Laze 56 B, Velenje.
MOTOR AP?N — 6, letnik 1986, prodam. Goalavšek, Trg Bratov Mravljak 6, SŠoštanj.
DEKLE ALLI SAMSKA ŽENSKA dobi sobbico s souporabo sanitarij in kuhhinje. Ponudbe pošljite na upr?avo lista pod šifro »Za tri mesecce vnaprej!«
PREKLICUJJEM VELJAVNOST MESBEČNE VOZOVNICE na ime NMečeva Vukosava na relaciji Gorerenje—Kardeljev trg.
PLETILNI STROJ SUPER STANDARD D 72, prodam. © 856-551.

ZDRAVNIKKI:
ČETRTENK: 10. I. !991 dopoldne dr. FKočevar, popoldne dr. Grošeelj, nočni dr. Me-jin in dr. Beszlaj.
PETEK: II. I. 1991 dopoldne dr. Z^upančič, popoldne dr. Renkco, nočni dr. Jane-žič in dr. Pirrtovšek.
ZASEBNO PODJETJE TZV
Maribor išče honorarne sodelavce za prodajo tekstilnih izdelkov v Šaleški dolini. Pogoj lasten prevoz. © 0602-41-601. OTROŠKI VOZIČEK in otroški stol Trip trap, prodam. © 857-195.
SEDEM km iz Velenja, prodam parcelo cca. 600 nr na kateri že stoji pokrita betonska garaža, velika 5x7 m'. Voda že na parceli. Pisne ponudbe pod šifro »Ugodno«.
DELO NA VAŠEM DOMU, de
lovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Dragica Šuhel, Letuš 130, 63327 Šmartno ob Paki. HYUNDAI pony 1,5 G LS prodam ali menjam za R-4 ali R-5 z doplačilom. © 852-220.
RAZTEGLJIV TROSED z dvema foteljema ter klubsko mizo, prodam. © 857-602.
ZELO UGODNO PRODAMO
pohištvo dnevne sobe. Kupcu podarimo BTV. © 858-444.
ALFA ROMEO, letnik 1986 in kopalno kad prodam. © 856-169.
VRTNO UTICO OB JEZERU z
nasadom prodam. © 853-694.
BIKCA TEŽKEGA 200 kg prodam. Franc Ramšak, Ravne 13, Šoštanj. © 882-809.
FOTOGRAFIJE ZA POSEBNE DOKUMENTE, ki jih nujno potrebujete vam Expresno kvalitetno izdela Foto Pajk Velenje. © 852-996.
HIŠO S TELEFONOM vzamem takoj v najem. © 857-242.
NOVI DOM DOO Efenko-
va 61, Velenje (Dom učencev). Poslovni čas od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Telefon 856-899.
Vse kupce nepremičnin obveščamo, da se je naša ponudba nepremičnin povečala — zazidalne parcele, hiše, stanovanja, kmetije, vikend hišice itd . .., zato se osebno oglasite v naših prostorih, kjer vam bomo prijazno odgovorili na zastavljena vprašanja in vam ponudili nepremičnino, ki jo želite kupiti.
VSEM VAM, ki vas veseli zastopstvo tujih firm, imate lasten prevoz in ste stari nad 22 let nudimo možnost odličnega zaslužka. Vsi interesenti naj se oglasijo pri recepciji hotela Pake 14. I. ob 17. uri. Tam boste dobili nadaljnje informacije.
SEDEŽNO GARNITURO BAMBUS, dvosed, dva fotelja in mizico ugodno prodam. © 858-329 ali 857-581.
PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. © 779-288, zvečer od 19. do 20. ure.
ORGLE YAMAHA PSR 3500, prodam. © 852-504.
241,20 din
ßnama-
Namin kotiček
TA TEDEN ZA VAS ...
Na športnem oddelku:
—	bunde Mikon od 711,50 din dalje
—	otroške smučarske čelade
Na oddelku volne:
—	velika izbira gumbov iz uvoza
Na oddelku železnine:
—	orodje Dom samo 521,50 din
—	predalniki za vijake PVC samo 302,90 din
—	predalniki za vijake kovinski samo 485,70 din
V	tekstilnem diskontu:
—	otroške jakne zimske
—	otroške bunde
—	ženske bluze
V	samopostrežni prodajalni:
—	Vatel Koestlin 1/1
—	Piknik Koestlin 1/1
—	Paris čok. 500 gr.
—	Lada 350 gr.
Na otroškem oddelku:
—	puloverji od št. 2 do 12 že od 167,00 din dalje
—	otroški robci že od 7,60 din dalje
—	zimske majice že od 49,80 din
—	sp. hlače dolge že od 69,00 din dalje
—	hlačne plenice Bebi samo 65,00 din
Na moškem oddelku:
—	pilotske jakne butik Neno samo 1.200.00 din
V RESTAVRACIJO PA VAS VABIMO NA SLASTNE PIZZE RAZNIH VRST ŽE OD 30,00 din dalje!!
490,00 din 490,00 din 135,20 din
44,70 din 36,40 din 32.10 din 19,10 din
Delavska univerza Velenje
Delavska univerza Velenje vabi vse zainteresirane v tečaj
POUČEVANJA NA SYNTHESIZERJIH
Vabimo vse otroke od 12. leta dalje in odrasle s synt-hesizerji (z normalnimi ali malimi tipkami) vseh tipov. Tečaj bo vodil DUŠAN KRAJNC.
Informacije in prijave: Delavska univerza Velenje, tel.: 854-539 do 25. januarja 1991.
NAJAMEM GARSONJERO ali
enosobno stanovanje, v Velenju, Celju, Žalcu ali okolici teh krajev. © 857-496.
PREKLICUJEM VELJAVNOST SERVISNE KNJIŽICE
322123, ki je bila poplavljena. Štefan Vinder, Malnarjeva 42, Ljubljana.
IŠČEMO VARSTVO za 18 mesečno deklico, po možnosti Šalek—Gorica, na vašem domu. © 857-558.
MLAD INŽENIR RUDARSTVA najame sobo s kopalnico, ali garsonjero za 1 leto. Ponudbe pod »Gorica Velenje«.
SOBOTA: 12. I. 1991 dopoldne dr. Silvana Popov, popoldne dr. Silvana Popov, nočni dr. Lazar.
NEDELJA: 13. 1. 1991 Razpored dežurstev enak kot v soboto.'
PONEDELJEK, 14. 1.
1991 dopoldne dr. Rus, popoldne dr. Vrabič, nočni dr. Kočevar in dr. Vidovič.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK:
SOBOTA IN NEDELJA 12. in 13. I. 1991 dr. LOB-NIK-LAH ROMANA.
DEŽURNI VETERINAR:
Od 11. 1. do 19. 1. 1991 dr. Ivo Zagožen, Jerihova 38, Velenje, telefon 858-704.
Republiiški zavod za zaposlovanje			
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH			
DELOVNA ODRGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DEL. NČ IZK. DČ	ROK P. OD
Velenje Center sreodnjih šol profesor sl. jezika Center sreodnjih šol profesor matematike	uč. slovenskega jezika uč. Inatematike	/ DČ / NČ	08 9.000,00 1 08 9.000,00 1
SABIN BERIŠA
Šalek 91, Velenje
projektiranje, montaža in servisiranje varnostnih sistemov
Telefon: 063/852-504 Fax: 063/853-933
Želite zavarovati svoje premoženje pred vlomilci?
Nudimo vam najkvalitetnejše alarmne sisteme za zaščito:
— stanovanja, hiše, lokala, avtomobila,
Poleg tega vam nudimo tudi: — domofone, videodomofone, interfone, — kamere, monitorje.
Vljudno vabljeni na predavanje
KDO JE SPREMENIL DESET ZAPOVEDI?
Predavanje bo v nedeljo, 13. januarja, ob 18. url v Krščanski adventistiòni cerkvi na Cesti talcev 17 v Velenju. Vstop prost
preklicujem veljavnost vozovnice na relaciji Gorica—Gorenje, štev. 4885, na ime Evgen Lojen.
Štedilnik na trda goriva kiipersbusch, trajno gorečo peč, kombiniran bojler in dva komada peči na kurilno olje, prodam. © 832-527.
inštruiram angleščino
za osnovne in srednje šole. ©853-321, interna 695 od 8. do 16. ure.
prodam prašiča za zakol težkega 120 kg, domače reje. © 854-360.
Cenjene stranke obveščam. da uvajam nov delovni čas in sicer:
—	vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure
—	ob sredah in petkih pa še od 16. do 18. ure
ODVETNIK	BRANKO
SONC, Trg svobode 6. Šoštanj.
OH
MERCATOR ZKZ MOZIRJE obvešča
cenjene kupce, da jim nudi
40-60%
znižanje sobnega pohištva
VARIO
proizvajalca GLIN iz Nazarij.
S pohištvom VARIO si lahko dopolnite stanovanjske prostore, uredite dnevno sobo, otroško sobo, poslovne prostore ali karkoli v stanovanjski hiši ali v pisarni.
Program VARIO vam nudimo v blagovnici M-ZKZ na Ljubnem ob Savinji.
^ Kupci izkoristite izredno priložnost!	a
IERX PRODAJA ŠOŠTANJ
ODSLEJ
TRGOVSKO PODJETJE
]<SL
p.o.
Seznanja svoje stranke in poslovne partnerje, da stopa v novo leto s spremenjenim imenom in naslovom upravnih prostorov podjetja, ki so odslej v drugi etaži Blagovnice Gorica.
Vsem želimo uspešno in zdravja polno novo leto.
SV. TRIJE KRALJI
Šestega januarja se je novoletni ciklus končal s »tretjim božičem« — praznikom sv. treh kraljev, ki je v uradnem cerkvenem koledarju dobil ime epifanija oz. »razglaše-nje Gospodovo« na zemlji. V prvotnem krščanstvu je bil prav 6. januar osrednji praznik »božičnega časa« in se je praznoval kot praznik Kristusovega rojstva.
V 4. stoletju n.š. je bil v zahodnem rimskem cesarstvu za datum Kristusovega rojstva določen 25. december, pač dan, ko so po poganski navadi praznovali dan rojstva nepremaganega sonca. V vzhodnem rimskem cesarstvu praznik Kristusovega rojstva spočetka ni bil priznan ampak so tam še vedno praznovali epifani-jo, ko pa so praznik vendarle sprejeli, so ga še vedno praznovali 6. januarja. Tam so namreč praznik povezali z pradavnim izročilom o rojstvu boga Dioniza, ki je bil na ta dan razširjen po vsem bizantinskem področju. Toda tudi zahodna cerkev je sprejela 6. januar kot praznik »razglašenja Gospodovega« v katerem je zajela zlasti tri dogodke (poklonitev modrih z Vzhoda, Jezusov krst v Jordanu in poroko v Kani Galileji), ki so vsak zase »razglasili« Kristusa za boga.
Že v 6. stoletju je začela v vsebini praznika izstopati pojava modrecev z Jutrovega (magirov), ki so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju in mu darovali, zlata, kadila in mire. Število modrecev spočetka ni bilo ustaljeno, v različnih virih se jih je dalo najti štiri, šest ali celo dvanajst. Nazadnje se je število modrih ustalili na tri, morda zato ker že Matejev evangelij omenja tri poklone novorojenemu kra-
lju, ki so jih pač darovali trije ljudje.
Tudi kralji niso bili »sv. trije kralji« zmeraj; šele na mozaiku stare vatikanske bazilike iz osmega stoletja so prvič upodobljeni s krono na glavi. Od devetega stoletja dalje se bolj ali manj splošno zanje uveljavijo imena Mel-hior (Miha) Caspar (Gašper) in Balthasar (Boltežar), prevzeta po nekem aleksandrijskem spisu iz 5. stoletja. Od dvanajstega stoletja dalje vsi znani viri govorijo le o »sv. treh kraljih«, čeprav nikoli niso bili razglašeni za svetnike, čeprav ne vemo ali so bili trije, in čeprav niso bili kralji.
Njihov kult je postajal v zahodni Evropi bolj in bolj priljubljen od 12. stoletja dalje, ko so domnevne ostanke »sv. treh. kraljev« prepeljali iz Milana v Ko-eln, ki zato postal znamenito božjepotno središče, kamor so stoletja v množicah prihajali ro marji iz vse Evrope. Po legendi je njihov grob izkopala sv. Helena in ostanke prenesla v Carigrad. Od tam jih je carigrajski Grk, ki je postal milanski škof ponesel s sabo v Milano, iz Milana pa jih je Koeln prenesel Friderik Rdečebradec, ki je leta 1164 zavzel in razdejal Milano.
Dogodku se je tedaj (v srednjem veku) pritaknila še vrsta drugih podrobnosti in simbolike. Sv. trije kralji so postali simboličen predstavnik človeštva, ki je spoznalo in se poklonilo novorojenemu bogu. Zato so marsikdaj upodabljali Gašperja kot mladeniča. Boltežarja kot moža in Miha kot starca, da bi simbolično zaobjeli vse tri človekove starostne dobe. Pogosto je bil Miha upodobljen kot Evropejec, Gašper kot Azijec in Boltežar kot Afričan. Odsev te simbolike naj-
demo tudi v znani trikraljevski kolednici, ki so jo peli tudi v Šaleški dolini:
Trije kralji — sveti kralji, Gašper s konjem v zlati halji, Miha s slonom v halji beli, Boltežar pa na kameli.
V Betlehem so jezdili in pred hlev prijezdili.
Prvi se je ves zamaknil, drugi k jaslom se primaknil, tretji pa je zadaj čakal, da bi Jezus ne zaplakal, ko bi videl tretjega — Boltežarja črnega.
Saj ne bi se zasolzilo dete rajsko, dete milo. Ne boji se črnih lic, črnih se boji dušic.
Ena zvezda gre nad nami — se sveti kakor luč. IS a št a lei je obstala, oj zdaj pa lahko noč.
Trikraljevska ikonografija, ki je bila že v starokrščanski umetnosti med najbolj razširjenimi motivi, je našla pot tudi v slovenske cerkve in kmečke domove. Če ne drugače, so motiv sv. treh kraljev upodobili na jaslicah, kjer so bili liki sv. treh kraljev skoraj obvezni. V nekaterih krajih v Šaleški dolini so prihodu sv. treh kraljev dali celo nekako dramatsko razsežnost, ki je bila ponekod v tem, da so sv. tri kralje v jaslice postavili šele na predvečer praznika. Drugje so na božič sv. tri kralje postavili nekam na rob jaslic, nato pa so jih vsak dan prestavili nekoliko bližje, tako da so kralji šele 6. januarja »prispeli« do hlevčka in se tam poklonili novorojenemu bogu.
PRIPRAVIL: prof. Jože Hudales
Sicer pa so v Šaleški dolini tudi na »tretji božič« kadili in kropili po domovih. Pred vojno je Mlinšek še lahko zapisal, da »na sv. tri kralje ljudje povsod pritrjujejo na hišna (sobna) vrata križce ali pa jih rišejo s kredo z napisovanjem začetnic svetih treh kraljev in letnico, npr.:
— 19 * G. + M. + B. * 36 -"
Ta navada je tedaj v Velenju in Šoštanju že skoraj usahnila, po drugi svetovni vojni pa je usihala tudi na podeželju. Marsikje je bilo mogoče še v najnovejši dobi najti na hišnih vratih, na vratih kašč ali gospodarskih poslopij, veliko križcev, ki so jih delali iz lesa cvetnonedeljskih butar. Morda najbolj značilen primer je Kavčnikova domačija v Zavodnjah, kjer je bilo na podboju hišnih vrat in na kašči mogoče našteti več kot sto takih križcev.
Po drugi strani je predvečer sv. treh kraljev še zadnji dan skrivnostnega »dodekahemerona«, dvanajsterodnevja, ki so ga pri nas poznali kot »dvanajst volčjih noči«. Hude duhove, divje jage in druge skrivnostne sile so tedaj gospodovale nad naravo in človek se jih je že v predkrščanski dobi varoval z ognjem in vodo. Od tod seveda kropljenje in kajenje po hišah na ta dan. Nebo pa je bilo na ta dan še »odprto« za prošnje in mnogi so si na predvečer sv. treh kraljev še zadnjič skušali zagotoviti srečo v novem letu. Nekaj tovrstnih zapisov iz časa med obema vojnama nam je spet ohranil Fran Mlinšek:
Veliko zapisov je povezano s smrtjo: »Kdor se sv. trem kraljem zaobljubi in moli na njihovo čast, mu tri dni pred smrtjo oznanijo smrt.« Na drugem me-
stu je zapisal: »Kdor se na čast sv. trem kraljem posti na biljo, pridejo na zadnjo uro k bolniku in hodijo okrog postelje ter škropijo.«
Drugi zapisi so povezani s prazničnim kruhom — stouje-kom ali namžnikom, ki smo ga že omenjali: »Posli so dobili na Kraljevo biljo stonjek (hleb sorž-nega kruha): o pustu — na pred-pustno nedeljo in pustno nedeljo — krape; o veliki noči klobase, kos žegna, kos mesa in kolač.
Cel post je bilo kosilo ob enajstih (ob devetih je samo kruh in voda). O postu nič od slanine, vse na mleku ali olju. Če kdo na kraljevo bilo je božični kruh je potem silno močan. Od stolnika se da vsaki živali jesti. Stari lju-
dje vedo povedati, da so nekdaj (duhovniki) hodili na dom blagosloviti kakor na veliko noč.«
Ob koncu naj zapišem, da sem opisal v članku »Da zdravi, veseli, bi dolgo živeli...«, ki je izšel v Našem času ob novem letu 1986 in je bil kasneje ponatisnjen v Šaleških razgledih II. že marsikateri običaj iz »novoletnega ciklusa«. Zato v tem zapisu navajam v glavnem le novo gradivo, ki smo ga odkrili po letu 1986, predvsem pa izjemno bogato gradivo Frana Mlinska, ki ga pripravljamo za tisk. Njegovi zapisi bodo že v tem letu »ugledali luč sveta« v sedmi knjigi Šaleških razgledov.
Konec
Oris zgodovine osnovnega šolstva v Šaleški dolini od prve svetovne vojne (8)
■
Po otvoritvi šole so se združili vsi, po raznih hiš%h raztreseni razredi, v novem poslopju, ki je imelo naslednje prostore: stanovanje za šolskega upravitelja, dve sobi za stanovanje samskim učiteljem, sobo za učila in pet učilnic. Sola je imela sprva dve učilnici preveč, ki pa nista ostali dolgo prazni, saj je bila zaradi velikih potreb že v šolskem letu 1888/89 šola razširjena v štirirazrednico in dobila novega učitelja Franca Gostinčar-ja (1888—1894). Njemu je sledila Terezija	Lukman-Mihelič
(1894—1922). Že naslednje šolsko leto so odprli tudi peti razred. V Šoštanj je prišel učitelj Ivan Lukman (1899—1922). Šola se je širila še naprej. Leta 1902 je bila dovoljena vzporednica k prvemu razredu. Za te potrebe so obe sobi — namenjeni za stanovanje samskim učiteljem, preuredili v učilnico. Novi učitelj je bil Anton Ne-rat (1902-1927). Leta 1905 so šolo razširili v šestrazrednico. Za ta razred ni bilo več mogoče najti primernega prostora v šolski stavbi, zato se je šola ponovno razbila in je novi razred dobil svoj prostor v hiši posojilnice na Glavnem trgu in kasneje v vili Prode za sedanjim Kajuhovim domom.
Pri učitelj v novo ustanovljenem razredu je bil Maks Hočevar (1905-1908). Njemu pa sta sledili še Frančiška Bizjak (1908—1909) in Emilija Jurkovič (1909-1920).
Leta 1899 so odprli še eksku-rendno šolo v Ravnah, ki je imela svoje prostore v podstrešni sobi kmeta Jazbeca. Le-ta je imel tudi manjšo gostilno in je bilo poučevanje — posebej v zimskem času, ko so se ljudje več zadrževali v gostilni, tam prepevali in igrali — skoraj brezuspešno. Prvi učitelj v tej šoli je bil Jakob Vrečko (1899 — 1926), za katerega pa pravi šoštanjska šolska kronika, da ni nikoli (?) hodil tja ' poučevat.
Velika konkurenca za slovensko šolo je bila šola, ki jo je leta 1903 otvoril nemški »Schulvere-in«. Že pred tem, leta 1899, so ustanovili nemški otroški vrtec, ki je imel svoje prostore v dvoriščnem poslopju pri Hauke-Stroi-niggovi žagi. Po odprtju nemške šole se je vanjo leta 1903 preselil tudi vrtec in tu ostal dve leti, ko se je zaradi potreb šole preselil v Tržanovo hišo, kjer je ostal leta 1911. Tega leta so pri šoli dozidali prizidek, kamor se je preselil vrtec in tu ostal do leta 1918, ko je bil ukinjen. »Schulvereinska« šola, ki je bila ustanovljena leta 1903 kot enorazrednica, je bila leta 1905, ko so zaradi tega tudi morali preseliti otroški vrtec, razširjena v dvorazrednico in leta 1911 v trirazrednico. Takšna je tudi dočakala prvo svetovno vojno, po prevratu pa je bila ukinjena. Vsi ti podatki kažejo, kako velik razvoj je naredila šoštanjska šola od leta 1869 do razpada Avstro-Ogrske. V šolskem letu 1870/71 je šolo obiskovalo 46 dečkov in 51 deklic, torej 97 šo-loobiskujočih otrok; do prve svetovne vojne pa je njihovo število naraslo na 224 dečkov in 215 deklic — torej skupaj 439.
Druga velika šola Šaleške doline, velenjska, se je — ravno tako kot šoštanjska — že kmalu začela otepati s težavami zaradi premajhnega in neustreznega prostora. Šolo v Velenju so po začetku veljavnosti novega šolskega zakona spremenili iz trivialne šole, katero so ukinili, v enorazred-nico in jo uvrstili v IV. plačilni razred. Obsegala je šolski okoliš: Cirkovce 1 — 10, Šentbric 1—4, Škale 95—97, Konovo 1-24, Gornji Šalek 1—44, Spodnji Ša-lek 1-16, Paka 12-46, 48-52, Zabrdo 1 — 14, Podkraj 1—39, 51, 58—69, Bevče-vas 1—20, Bevče-okolica 1—58, Velenje 1—41, Staro Velenje 2—4, 6-19, 21-26 in Kavče 1-45.
Prvi učitelj v novi dobi šole je bil Tomaž Kunstič, ki je ostal v Velenju od leta 1870 do leta 1873, ko ga je 30. 06. 1873 zamenjal učitelj Valentin Brence, ki je prišel v Velenje iz Šoštanja in Skal. Brence je ostal v Velenju do svoje upokojitve.
Obisk je v šoli v letu 1869 nekoliko upadel, saj je šolo tega leta obiskovalo le 73 otrok, kar je v primerjavi z letom poprej, ko jih je bilo 104, občuten padec. Tudi šolski kronist pravi za to leto, da je obisk le srednji, medtem ko jih večina obiskuje le nedeljsko šolo. Toda že v naslednjih dveh letih je obisk narasel in je šolo leta 1871 obiskovalo ponovno 150 otrok. Od tega leta dalje je obisk stalno naraščal (leta 1874 že 161 otrok) in se je zato kot prioritetno pojavilo vprašanje primernejših prostorov.
Kljub velikemu povečanju obiska pa šolska kronika še vedno ugotavlja, da je obisk šole slab, zato so zadolžili nadučite-Ija, da naj s še dvema članoma krajevnega šolskega sveta popiše šoloobvezne otroke od hiše do hiše. Vsak primer neobiskovanja šole se mora posebej raziskati in odločiti, ali otrok res ne more v šolo. V primeru, če starši nočejo prijaviti otrok in jih skrivajo (!), pa si naj odbor pomaga s krstnimi knjigami(l).
Leta 1874 so zaradi neustreznosti šolskih prostorov razdelili enorazredno šolo v dva oddelka. Deklice so hodile v šolo v Velenje, sobo so dobili pri Raku, dečki pa so še nadalje obiskovali šolo v učilnici pri sv. Martinu. Z dekretom 01. 05. 1875 je šola postala trirazredna in od II. 07. 1876 celodnevna šola, toda za uspešno izvršitev tega so morali najprej rešiti vprašanje prostora. 10. 02. 1882 so kupili od grofa Felixa Harnoncourta in grofice Alice Hardeg roj. Harnoncourt
stavbo, bivšo konjušnico, za novo šolo. Grofica Bianca pi. Ada-movich je poklonila 314 kv. metrov zemljišča blizu šole za potrebe šolskega vrta. Stavbo so začeli takoj popravljati. Kupna pogodba med krajevnim šolskim svetom in grofom Harnoncourtom je bila podpisana šele 22. 12. 1883. Z adaptacijo prvega razreda so končali leta 1886. Ker se je adaptacija drugega razreda zavlekla, so morali z njegovo selitvijo še počakati. Prvi razred je že tega leta lahko začel pouk v novi stavbi. Za potrebe drugega razreda je bilo potrebno prezidati in urediti še eno učilnico in stranišča.
Ob preselitvi je bil sprejet tudi odlok o učnem jeziku v šoli. Z odredbo iz 15. 05. 1884 je bilo odločeno, da mora biti v Velenju v prvem in drugem razredu učni jezik slovenski, v tretjem pa enakovredno slovenski in nemški. Do takrat so v tretjem razredu učili le v nemščini, slovenščino pa so poučevali le eno uro tedensko.
Iz tega časa nam velenjska šolska kronika prinaša tudi vzgojne metode, ki so se uporabljale in ki so jih prebrali učencem pred začetkom vsakega šolskega leta. Ker so za ilustracijo pedagoškega dela v naših šolah v tem obdobju zelo zanimive, jih bomo navedli v celoti:
—	Otroci morajo priti v šolo umiti, primerno oblečeni in smejo stopiti v razred le četrt ure pred začetkom pouka.
—	Pogovarjanje z učitelji je možno le med učnimi urami in le v prisotnosti ostalih učencev v razredu.
—	Dolžnost učencev je, da se v šoli in na poti v šolo in iz šole spodobno vedejo.
—	V šolo se smejo prinašati le stvari potrebne pri pouku.
—	Pred vstopom v šolsko stavbo si morajo očistiti blato in sneg.
—	Obleke, ki jih slečejo, morajo odložiti na za to določen prostor, šolarji se morajo nato vsesti v klop in tiho čakati, ter se na pouk pripravljati.
—	Pri pouku morajo sedeti vzravnano in vso pozornost na pouk usmeriti. Noben šolar ne sme odgovarjati ali se pogovarjati in ne vprašanja postavljati; ravno tako ne smejo prostor brez učiteljevega dovoljenja zapustiti.
—	Njihova dolžnost je verouk z vredno pozornostjo spremljati.
—	Osebe, ki so vstopile v razred, morajo pozdraviti tako, da tiho vstanejo. Vsesti se smejo potem, ko za to dobijo potrebno dovoljenje.
—	Zadane naloge se morajo natančno izpolniti, pisne naloge se morajo pravilno in skrbno in ob določenem času oddati.
—	Toženje drugih učencev je med poukom prepovedano; kdor ima kaj za povedati, mora po končanem pouku učitelja prositi za dovoljenje za besedo.
—	Med četrturnim odmorom ne smejo učenci brez dovoljenja zapustiti šolsko stavbo ali telovadni prostor, da bi si kaj prinesli ali preskrbeli.
—	Učenci se morajo vesti složno in spodobno.
—	Izguba ali najdba od drugega se mora učitelju javiti.
—	Vsako ponesnaženje okolice ali notranjosti šole je strogo kaznovati. Vsaka storjena poškodba mora biti povrnjena.
—	Po stopnicah in balkonu smejo otroci iti le v vrsti.
—	Po končanem pouku se mora šola spodobno in tiho zapustiti.
—	Doma morajo otroci čas koristno z učenjem zapolniti; kopanje, igre in sprehajanje je možno le z dovoljenjem staršev, igre za denar ali vredne stvari so strogo prepovedane. Ravno tako kajenje.
—	Vedenje učencev zunaj šole mora biti spodobno in prijazno in biti primerno učenju učitelja.
—	Vsi učenci si morajo te predpise natančno zapomniti, ravno tako tudi druge odredbe učitelja ob drugih priložnostih in jih natančno izvršiti. Stroga disciplina je učenčeva prva naloga.
Druga zanimiva odredba, ki je bila sprejeta v tem času in ki urejuje vprašanje vzgoje in discipline v šolah, je bil odlok o nadzorovanju otrok med opoldansko malico, ki je bil sprejet 17. 12. 1887. Zanimiva je predvsem njegova četrta točka, ki pravi: »Nastavitev starejših učencev za nadzor nad ostalimi je treba v principu zavreči in ga imeti za nedovoljenega, kajti na ta način se vzgajajo le denuncianti in špijoni: le za kratek čas je ta sistem lahko uspešen.«
Čeprav se prenekatere odredbe kosajo s spoznanji sodobne pedagogike, pa marsikatera med njimi še do danes ni izgubila na aktualnosti. Večkratno ponavljanje teh odredb v šoli, kot nam pripoveduje šolska kronika, pa nam govori o težavah pri njihovi praktični izpeljavi. Vsaj s tega vidika se v šolah do dandanašnjih' dni ni nič spremenilo.
PIŠE:
TONE RAVNIKAR
V vse kraje kulturno-umetniško ustvarjanje
Slovesnosti se je udeležil tudi naš kulturni minister
V novi obleki in z novo vsebino
Ponosno in veličasno se dviga na obrobju našega mesta grad, ki mu je bila usoda po drugi svetovni vojni še kako naklonjena. Še posebej pa v zadnjem ali v zadnjih dveh desetletjih je doživel večje spremembe. Dobil je novo obleko, pa tudi vsebino.
To je bil torej dovolj teh-
ten razlog za skromno slovesnost zadnji petek starega leta, na kateri so s simbolično vzidavo novega grajskega portala zaključili zadnje, posebej 14-letno intenzivno obdobje obnove.
Marsikaj so v teh letih delavci kulturnega centra Ivan Napotnik iz Velenja — ob
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
10. JANUARJA
1967 letta
V	leetu 1967 je izšel Šaleški rudar sicer 12. januarja, vendar je za našišo rubriko še kako uporaben. V njem namreč najdemo večje števvilo še danes zanimivih člankov.
V	ooči nam najprej pade velik nekrolog, posvečen preminulemu E Borisu Kraigherju. Dovolite, da citiramo nekaj odlomkov iz tegega nekrologa: »Nepričakovano in mnogo prezgodaj je smrt iztrgrgala iz ustvarjalnega dela neutrudnega, vnetega in po-žrtvovalrinega borca za socializem, narodnega heroja Borisa Kraigherrja. Umrl je sredi boja za nadaljnji razvoj samoupravne družlžbe, katere najdoslednejši pobornik je bil prav on .. . Smrt ga j je iztrgala in ločila od nadaljne socialistične graditve naših naarodov, zato ga Jugoslovani ne bodo mogli pozabiti . ..« Nsladaljne citiranje bomo, v strahu, da ne bi spoštovanega bralcaa prehudo obremenili, prekinili in se za konec le še vprašali, 1 kako bi kaj danes ti isti poklicni nekrologo pisuni napisali ta i:isti prosti spis. Prepričan sem, da bi bil sestavek, kljub identičneemu podpisu popolnoma različen.
NasMednji članek, ki bi ga izpostavili, je vest o gradnji doma upokojenacev. V planu je bila gradnja upravnih prostorov in prvih 23 stanovvanj za upokojence. Društvo upokojencev je že vnaprej vplačalo 110 stanovanj, preostalih 13 pa je odkupil Rudnik lignita Velenje. \V članku so še prav posebej pohvalili odločitev občinske skupščine«, ki se je odrekla dela svojih dohodkov.
Na ččertrti strani najdemo članek z naslovom »Racionalno vložen ddenar v modernizirano cesto do Topolšice«. Cesto so sicer »sppustili v promet« že za prejšnje letni dan republike, vendar je e članek izšel tako pozno, ker so šele konec leta »potegnili skuppaj« vse stroške. Cesto za katero so bili še posebej za-interesiraani v bolnici je pomagalo graditi skoraj celotno gospodarstvo ŠŠaleške doline: Tovarna usnja Šoštanj, stanovanjsko podjetje ^ Velenje, gozdno gospodarstvo Nazarje, TGO »Gorenje«, lesnsnoindustrijski kombinat Šoštanj, cestno podjetje Celje, kmetijtijska zadruga Šoštanj, turistično društvo Šoštanj, trgovski popodjetji »Merkur« in »Zarja« iz Šoštanja, gostinsko podjetje >?. »Sloga« Šoštanj, kleparstvo—vodovod Šoštanj in iz-delovalniaica gumiranega papirja Velenje. Svoj delež pa so prispevali tutudi prebivalci Metleč. Pričujoči seznam je za vse stare prebivalcece doline' vsekakor lep in romantičen memento na »čas poln n pričakovanj in poleta«.
Na naiaslednji, peti strani, pa je zanimiv še članek z naslovom »Kako je s s spomenikom padlim borcem v Velenju«. Ker je članek izredno zatanimiv, si bomo dovolili in navedli nekoliko daljši citat iz njega: > »V zadnjem času se je razprava o tej gradnji spet raz-živela. O t tem vprašanju so razpravljali na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Velenju, pa tudi letna konferenca krajevne c organizacije združenja borcev NOV v Velenju je temu vprašanjuu posvetila precejšnjo pozornost. Stališča obeh organizacij si ; za sedaj še precej nasprotujejo. Krajevna organizacija SZDL r meni, da bi bilo bolj primerno, da bi namesto spomenika zgraadili otroško-varstveno ustanovo, na kateri bi vzidana spominskaa plošča spominjala na Velenjčane, ki so padli v narodnoosvobodilnem gibanju. Krajevna organizacija ZB NOV pa se boljlj zavzema za gradnjo spomenika nekje v centru mesta. Meniiimo, da je prvo stališče bolj realno in lažje uresničljivo. Razlopgi za takšno trditev so tile: če bi gradili spomenik v centru meesta, bo moral biti zasnovan tako, da se bo ujemal z objekti, ki i so v centru že zgrajeni. Popolnoma razumljivo je, da bi stroški ;za tak spomenik znašali nekaj deset milijonov starih dinarjev. W sedanji dokaj težki situaciji si je težko predstavljati, da boddo lahko zbrali vsa sredstva, ki bi bila potrebna za tako gradnjqo. Ostali kraji v občini že imajo svoje spomenike in bi bil že zzaradi tega morda ta spomenik bolj skromen, ker je lokalnega pomena za samo Velenje. Tak spomenik pa bi se lahko zgr?adil le v okviru otroškovarstvene ustanove, katere gradnjo soo pripravljeni podpreti vsi delovni kolektivi v mestu ...« Di)a ne bi bili predolgi, bomo tu prenehali s citiranjem tega, sicer : zelo interesantnega članka. Kje stoji spomenik padlim borcerrm NOV v Velenju in kako je skromen, pa tako in tako vemo.
TONE RAVNIKAR
pomoči širše družbene skupnosti uspeli narediti in ta kulturno zgodovinski objekt ote-ti zobu časa. Vsega pa še vendarle ne, kajti kot smo slišali na slovesnosti, bi radi »pripravili« grad za 21. stoletje. Potrebnega bo še precej napora, idej, da bo grad postal eno od kulturnih središč ne samo občine, ampak tudi širše.
Ob tej priložnosti so si udeleženci slovesnosti lahko ogledali še razstavo del Ar-pada Šalamona, se seznanili z vsebino nove, že šeste zbirke Šaleških razgledov ter posodobljene delovne prostore zaposlenih na velenjskem muzeju.
Kulturno zorenje mladega človeka je tudi danes silno pomembno, saj duhovno bogati njegovo.notranjost.
Tega se zavedajo tudi v Zvezi kulturnih organizacij Velenje. Zato so pred nedavnim sklicali predsedstvo ZKO s predstavniki šol v Centru srednjih šol Velenje. Svoj program bo ZKO v celoti ponudila Centru že v naslednjem šolskem letu in tako skušala obogatiti kulturne dneve in kulturnoumetniško delo nasploh v Centru.
Hkrati je ZKO sklicala tudi vse predsednike krajevnih skupnosti in kulturne animatole iz vseh tistih krajev velenjske občine, kjer je bil dosedanji kulturni utrip skom-nejši.
Iz krajevnih skupnosti jih ni bilo. Bili pa so animatorji iz Šentilja (Št.Ilja), Pake, Bevč in Plešivca. Iz Topolšice in Belih vod ni bilo nikogar, čeprav se tudi v teh krajih po predhodnih razgovorih le čuti pripravljenost.
V Šentilju je doma šolska folklora, tam so dobri pevci in glasbeniki. Njihova knjižnica je urejena, a zaprta. Prav ob tem se velja zamisliti. Velenjska matična knjižnica bo morala v prihodnje poseči v kraje, kjer knjiga ne more do bralcev. Tudi entu-
Oživljanje ljudskih običajev
Na Slovenskem je bilo do druge svetovne vojne precej ljudskih običajev in navad, ki so do danes že skoraj povsem utonile v pozabo. Zadnje čase pa lahko z veseljem ugotavljamo, da se nekatere od teh zopet vračajo med slovenski narod. Ena od takšnih navad je tudi tako imenovano: »Petje Treh kraljev«. Skupina fantov ali mož hodi na večer pred praznikom sv. Treh kraljev po domačih zaselkih od hiše do hiše ter s petjem pozdravlja domače in jim obenem želi sreče in blagostanja v letu, ki je pred njimi. Gospodar in gospodinja
Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, ki ga podpira, za vsako uspešno žensko pa stojijo trije moški, ki jo ovirajo.
W. Schoppe
ziastov, ki bi knjižničarsko delo opravljali ljubiteljsko, je vedno manj. V Plešivcu vsako leto organizirajo festival narodnozabavne glasbe. Tamkajšnji kud želi večjo organiziranost za to dejavnost v ZKOS in strokovno oceno na srečanju harmonikarjev, ki je bilo za silvestrovo.
Skoda bi bilo opustiti delovanje ženskega pevskega
zbora v Bevčah. Problemov je dovolj. Toda povsod, kjer so prizadevni kulturni animatorji, ki se zavedajo, kako pomembna je danes kulturna osveščenost prebivalstva zaselkov, prireditve in dejavnosti ne zamirajo. ZKO Velenje je prepričana, da bo kulturni utrip v redkih krajih občine ponovno močan.
Vis
Nova knjiga v zbirki >Šaleški razgledi«
»Al kraja domače to ljudstvo ne mara nič citer in knjig. Jim branje nadležno in pusto, a knjiga ni vredna sto fig!«
( Popotnik Lambizarjev Franc, okr. 1943)
V zbirki Šaleški razgledi je kot šesti zvezek izšla jubilejna deseta številka literarnega almanaha Hotenja. Pod uredniško delo se je podpisal Ivo Stropnik. Almanah so likovno opremili Vera Svetina (naslovnica), Marjan Vodišek (vinje-te) in Viktor Kojc (likovna priloga); nekaj retrospektivnih ilustracij (Jelka Rotovnik, Vlado Repnik) iz arhiva Hotenj in listnica uredništva so zgovorni dokumenti o več kot
desetletnem delovanju generacije hotenjevcev na Šaleškem. Na poldrugih sto straneh se predstavlja petindvajset »šaleških literatov, ki jih sicer skoraj ne opazimo, pa so v resnici kot droben šopek na mizi trde vsakdanjosti,« kakor je za bralce na zavihu zapisal glavni urednik zbirke Vlado Vr-bič. V času, ko je slovenstvo vse bolj na očeh tudi jezikovno, velja omeniti še korektno lektorsko delo Alenke Šalej. Almanah je izšel v sodelovanju ustanovitelja Hotenj ZKO Velenje in izdajatelja zbirke »ŠR« — KC Ivana Napotni-ka. Zvezek je oblikoval Stane Hafner (Studio Rebernik).
XXX
jih potem v zahvalo nagradita s klobasami in vinom.
Na posnetku je skupina fantov iz Šentilja, ki je letos že drugič po nekaterih domačih zaselkih pela »Tri kralje«. Marko Jevšnik, ki je bil pobudnik za oživitev tega starega običaja, je povedal, da so pričeli peti po hišah zvečer okrog sedmih, končali pa ob zori.« Bilo je precej naporno, vendar nam ni žal prečute noči. Ljudje so bili presenečeni, in veseli obenem, saj so mnogi že pozabili ali pa sploh niso vedeli za to lepo Slovensko navado, ki spada v božični in novoletni čas. Verjetno se bomo drugo leto zopet zbrali«. Fantje si za svoje delo zaslužijo pohvalo z željo, da bi se še več takšnih običajev vrnilo v naše domove.
M. Hrusti
Center Vodnih Športov Velenje
ife&itav adente
želita vsem svojim članom in poslovnim partnerjem
USPEŠNO 1991
Imetnike WSCV kartic obveščamo, da lahko ceneje kupujejo ali koristijo usluge pri:
VEPLAS, Velenje, industrijska prodajalna
TOPER, Celje, industrijska prodajalna
TUS PREVENT, Slovenj Gradec, industrijska prodajalna
GORENJE POINT, Velenje
SLOVENIJA TURIST, Celje
ERA MALOPRODAJA, Velenje
PE ST/^tf)ARD, Velenje, športni oddelek
PE ZIBKA, Velenje, športna otroška konfekcija
SALON LAS, Velenje
URARSTVO TAMŠE, Velenje
VEPRO, Slovenske Konjice
0 novih možnostih uporabe WSCV kartic Vas bomo obveščali z NOVICAMI, novo informativno publikacijo Centra Vodnih Športov Velenje.
mCV CARD WSCV KARTICA
Nagradna križanka Avto Celje
Na javnem žrebanju križanke, na Partizanski 3 v Velenju v po- žreb prinesel srečo naslednjim ki je bilo v prodajalni Avto Celje nedeljek, 7. januarja ob 12. uri je nagrajencem:
1.	nagrado: kompresorsko luč (uvoz Italija): TINA TURiCNIK, Kardeljev trg 3, Velenje
2.	nagrado: univerzalni tepihi (uvoz): PEPCA MAJDlC, Dolenja vas 2, Zagorje ob Savi
3.	nagrado: sedežne prevleke kroglične: RADIVOJE MALI-NOVIČ, Koroška 46, Velenje
4.	nagrado: set za pranje avto-PETRIC, Jen-
mobila kova 19
BETKA
Velenje
Kupec Herman Kovač iz Hrastovca je izžrebal 1. nagrado!
5. nagrado: signalna baterija za avto: EDI PLAZNIK, Prečna pot 25, Zagorje ob Savi
Vsem nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dobite vsak dan
od 7. do 15. ure v prodajalni AVTO CELJE na Partizanski 3 v Velenju.
In še pravilna rešitev nagradne križanke:
skrb, tros, rama, APA, Tina, PC, Adenom, AF, faeton, vegavost, previs, Arsene, TS, nav, tantal, Otta, prosperitela, dota, lata, asi-gnat, RO, lect, AZ, elegan, okis, Maureen, madrigal, Ate, Keats, LMS, Ina, Nedo, Rat, linotajp, Esk, ranta, Alan, Nevers, Nko-mo, aba, Edo, ara, AA, satelit, Nilin, Anica, IS, VA, abonentka, Kant, Alko, lan, AL, VN, vesele, sirar, praznike, idila, SV, IOS, Onek, Refik, Aro, Taras, Ensor, del. Mo, ležalnik, obet, skazitev, očnjak, rarog, F.nare, Ann, Anja, Emona, Elvis, Rieti, Oos, Renan, vleka, vodik
8. stran naò čas
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
velenje, 10. januarja 1991
Kako smo na radiu Velenje izbirali najbolj priljubljeno osebo leta v velenjski občini?
Predlogov veliko, največ za napovedovalko Suzano Kok
Zadnji dnevi preteklega leta so bili tudi čas, ko smo povsod delali takšne in drugačne obračune, ko smo vlekli črte od dne do dne, ko smo seštevali in odštevali. Bilo je tudi kup priložnosti, ko se izbira takšna in drugačna osebnost leta. Slovenec leta je postal, to danes ve že vsak, Milan Kučan, pa tudi sicer so bile na lestvici najbolj priljubljenih osebnosti v Sloveniji, ki jih je zbiral Val 202, skoraj vse iz političnega življenja, edina, ki to ni bila, je bila televizijka Miša Molk.
Na valu 202 so stvar zastavili >dolgoročno<, niso torej izbrali na en mah, ampak pustili času čas in izbirali v več oddajah. Mi, v Velenju pa smo stvar prepustili 35. minutam petkovega nočnega programa radia Velenje in izkazalo se je, da bo treba prihodnje leto, kaj podobnega pripraviti in izpeljati temeljiteje, predvsem pa upoštevati vrsto faktorjev, ki lahko vplivajo na tako ali drugačno razpoloženje in odločanje poslušalcev. Vsekakor bomo tudi mi prihodnje leto, oziroma letos, zadevo vlekli dlje in vanjo vključili tudi časopis, da lahko pridejo do izraza tudi tisti, ki telefona nimajo, pa bi radi sodelovali.
Vseeno pa je bil odziv neverjeten. Čeprav smo si zadnji trenutek premislili (prvotno smo namreč nameravali izbrati tudi kakšno manj priljubljeno osebnost Velenja občine, ne mesta in to smo napovedali tudi v Našem času), smo si potem rekli,
nak, pustimo ji, da vsaj praznuje v miru. In tu smo danes kar mirne vesti. Odločitev je bila prava. Čeprav so nekateri, nestrpnejši, klicali že malo prej, kot smo začeli zares, češ, za mene prosim med one negativce zapište tega in tega, ker moram potem ven . . .
V tistih bore 35. minutah je poklicalo 45 poslušalcev, nekateri pa so imeli tudi po dva predloga. Daleč največ, 29 glasov, je dobila voditeljica petkove oddaje Radia Velenje — vi izbirate, mi vrtimo in napovedovalka Suzana Kok (nekateri so sicer potem ugotavljali, da zato, ker se je petek zvečer >poklapal< z njenim programom, a to rezultata ne more spremeniti) in bila tako na koncu proglašena za najbolj priljubljeno osebo v letu 1990.
Med imeni, ki so se pojavila večkrat, pa je bil tudi stečajni upravitelj Gorenje E KO Andrej Glu-šič, pa trener šoštanjskih rokometašev Miro Po-žun, velenjski alpinist Ivč Kotnik, predsednica Šaleškega ekološkega društva Marija Šavor, organizator kulturnih prireditev v Kulturnem centru Ivan Napotnik Marjan Marinšek in podpredsednik Zelenih Slovenije Vane Gošnik.
(mkp)
Suzana Kok
V izdelavi mnogi prostorski akti
Velenjski izvršni svet je obravnaval v zadnjem obdobju številne prostorske akte. Tako so sprejeli med drugim osnutek odloka o ureditvenem načrtu industrijske cone TEŠ. Ta dokument bo predložen v obravnavo in odločanje zborom skupščine ob obravnavi celovite ekološke problematike občine Velenje.
Razširili so osnutek odloka ZN Gorica vzhod, kjer naj bi dodatno gradili 8 enodružinskih stanovanjskih hiš ter potrdili osnutek ureditvenega načrta Kamnolom Podgora. Do obravnave predloga pa je potrebno opraviti pogovore s predstavniki občine Žalec o vprašanjih zapraševanja okolice, sanacije ran v hrib, odnosu Gradisa do lastnikov zemljišč ...
Člani izvršnega sveta pa so obravnavali tudi predloga zazidalnih načrtov obrtne cone drobnega gospodarstva TUŠ in blokovne gradnje v Šoštanju ter osnutek ureditvenega načrta rekreacijskega območja jezero.
(mz)
Franci Kričej med bobri
Za kožuhe
v vrsti
Da ne manjka zanimivosti med ljudmi, spoznavamo skoraj vsak dan. Ljudska iznajdljivost je toliko večja, kolikor se je težje preživljati. To v celoti ne velja za Kričejeve iz Ceste na Selo 6, ki se že šest let ukvarjajo z vzgojo NUTRIJ, točneje, z močvirskim bobrom ali bo-brovko.
Ob obisku tega posebnega »živinorejca« sem imel popolnoma drugačne predstave o ceni npr. pele plašča. Koliko kožuhov je potrebnih, da se lahko doma odene v topel plašč iz naravnih kož. Koliko dela je, potrebnega, da dnevno nakrmiš npr. 60 živali in to po leto in več. Kakšna skrb je potrebna za vzrejo potomcev, za raz-plod. In kako zanesljivo je potrebno pripraviti bivališče za bobrovke, ki oglodajo vsak material, razen železa in betona.
Nutrije po jedo vse kar je zelenega, sadje in poljske pridelke. Podobne so nekakšnim zaj-
cem, z dolgim repom pa žal tudi jamskim podganam. Kožuh imajo iz močnih, svetlečih dlak, ki so podložene z gostim puhom. Meso je užitno, uporabno za vse vrste predelave in po mnenju nekaterih, okusno, jpecialiteta.
Pri Kričejevih so skupno vzgojili že preko 300 živali in vse kaže, da bo »proizvodnja« tekla tudi v bodoče. Za kožuhe so naročniki kar v vrsti, meso in mladiče pa prav tako kar razgrabijo.
Franci Kričej bobre tudi rad pokaže. Pravi pa, da je vstopnica košara zeljnih veh, kakšen koruzni storž ali prgišče sadja. Seveda to pove v šali, res pa je, da te živali kar jedo in jedo, so kot nekakšni stroji za varstvo okolja, saj za njim nič ne ostane. Tega so se navadili tudi Kričejevi sosedje, ki prinašajo zelenjavne odpaBte kar k njim. Če imate torej kakšne podobne probleme in želje, se lahko posvetujete na »bobrovi farmi« na Selu.
Jože Miklavc
Odrasla natrija je težja od povprečnega zajca
Občinska organizacija RK Velenje
Zbrana pomoč za 159 družin
Pogled na področja, kjer je narava v prvih novembrskih dneh letos hotela imeti svoj prav, je danes precej drugačen, bolj razveseljujoč, pa čeprav skrbi in dela pri odpravljanju posledic vodne ujme še dolgo ne bo konec. Pridnost in prizadevnost sta naredila svoje. Najbrž pa levjega deleža solidarnosti mnogih občanov pri tem ne bi smeli izločiti.
Polno dobrih ljudi bi lahko upravičeno trdili tudi za našo občino. Zbrana pomoč v oblačilih, hrani, kosovnem pohištvu, gospodinjskih aparatih, sploh pa v denarju je zgovoren dokaz za prej omenjeno trditev. Naj ob tem ne bo »ljubosumja« če zapišemo, da so se zlasti pri tej omenjeni pomoči izkazali krajani krajevnih skupnosti Šoštanj, Šmartno Velenje, Šentilj, Ravne, Pesje. Vsaj tako pravijo na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje, kjer so pred nedavnim razdelili zbrani denar. Na posebnem žiro računu se je nabralo kar 472.807 din. Od tega je republiška človekoljubna organizacija primak-
Po sledi radijskega vprašanja
Zakaj dr. Kunej ne dela več v Velenju?
Na Radiu Velenje je med najbolj poslušanimi oddajami »Od vrat do vrat« v kateri iščemo odgovore na takšna vprašanja naših poslušalcev, ki jih sami ne uspejo dobiti. V glavnem poslušalcem zadostimo, a včasih najbrž tudi ne.
Pred nedavnim je ena izmed naših poslušalk vprašala, zakaj dr. Kunej, specialist za otroške bolezni ne dela več v Velenju. Z njegovim delom so bili starši zelo zadovoljni. Potrkali smo na vrata velenjskega zdravstvenega centra in vodja Zdravstva dr. Ivan Zupane nam je pojasnil, da so dr. Kune-ja v Šoštanj premestili iz
zdravstvenih razlogov, ker naj bi delo opravljal le v dopoldanski izmeni. V trdni veri, da so naredili to v soglasju z dr. Kunejem smo se s tem odgovorom zadovoljili.
A naša informacija očitno ni bila točna. Odgovor je mnoge razburil, nekateri so na to opozorili tudi prizadetega dr. Kuneja, ki nas je poklical.
Dr. Drago Kunej je bil namreč v Šoštanj prestavljen proti svoji volji. Še več, hudo prizadet je zaradi takšne odločitve vodstva Zdravstvenega centra.
In zakaj pravzaprav gre?
Dr. Dragu Kuneju, spe-
cialistu za otroške bolezni, dolgoletnemu vodji dispanzerja za predšolske otroke v Velenju, je bila z odločbo SPIZ priznana zmanjšana delovna sposobnost — invalidnost tretje kategorije. Določeno je bilo, da lahko opravlja psihično manj zahtevna dela kot specialist pediatrie v dopoldanski izmeni.
Še naprej se je torej želel ta zdravnik strokovno posvečat otrokom, želel pa se je razbremeniti vodstvenih dolžnosti in turnusnega dela. Prepričan je bil, da bo zadevo v soglasju z vodstvom Zdravstvenega centra razrešil.
A ni bilo tako. Prestavili so ga v polivalentno ambulanto za predšolske otroke in šolsko mladino v Šoštanj, pa čeprav je ugovarjal, češ da pomeni ta premestitev zanj večjo obremenitev. Poudarja namreč, da je novo delovno mesto težje, zahtevnejše, manj ugodno. Ambulanta je polivalentna. Tu se srečuje z novimi problemi, s problemi šolarjev, mladostnikov, njihovimi sistematičnimi pregledi, mnenji o sposobnosti šolanja .. . Vključuje se v novo okolje ...
Seveda se je imel dr. Kunej pravico uradno pritožiti
na odločbo o premestitvi, a v prepričanju, da bo problem lahkó razrešil v soglasju, tega ni storil. Potem pa mu ni preostalo drugega kot, da je odšel na novo delovno mesto. V nasprotnem primeru bi lahko podal le odpoved. To je moral narediti čeprav po njegovi trditvi s premestitvijo tudi ni soglašala dr. Nada Jonko, ki je delala doslej v Šoštanju, zdaj pa je bila premeščena na Kunejevo mesto v Velenje, pa tudi vodja zdravstvene postaje Šoštanj je menil, da premestitev ni pravilna.
Kaj zapisati ob koncu? Morda le to: mnogokrat slišimo tarnanje delavcev nad odločitvami zdravniških komisij. Pa rečemo: stroka je stroka. Ni kaj! A če stroka takole razporeja svoje delavce, svoje sodelavce ...!?
Mira Zakošek
nila 130 tisočakov, preostalo pa so zbrali vestni aktivisti RK na terenu, zaposleni v kolektivih ali pa darovali posamezniki.
In kako je to vrsto porazdelila komisija, ki budno spremlja dotok denarja? Prizadete družine je razdelila v tri skupine, pač glede na ocenjeno škodo. V prvo skupino sodijo družine, ki jim je poleg zali-tja kletnih prostorov voda povzročila škodo še v stanovanjih, v drugo tiste, kjer je pustošila rečna voda v kleteh, v tretji pa so družine, kjer je kletne prostore zalila talna voda. Omenjeno vsoto je torej razdelila med 159 oškodovanih družin s 611 družinskimi člani. Tako je 100 družinskih članov iz prve skupine prejelo po 1500 din pomoči, 252 iz druge skupine po 600 din, 200 din manj pa 249 družinskih članov iz tretje skupine.
Med krajevnimi skupnostmi v občini Velenje je največ zbrane pomoči prejela KS Šmartno ob Paki, in sicer 191 tisoč din za 69 družin (17 družin iz prve skupine, 33 iz druge, 19 družin iz tretje skupine). 126.300 din je namenila 44 družinam krajevne skupnosti Skorno —Florjan (6 med njimi jih je sodilo v prvo skupino. 27 v drugo, 11 v tretjo), 15 družin KS Gaberke (vse so sodile v tretjo skupino) je dobilo 21.600 din pomoči, v krajevni skupnosti Gorenje je bilo prizadetih družin 6 (3 iz prve, tri iz druge skupine) in zato 17.100 din pomoči, 18.100 din je prejelo 11 družin krajevne skupnosti Šoštanj (ena iz prve, 3 iz druge in 7 družin iz tretje skupine), 10 družin KS Topolšica 17.600 din (vse tretja skupina), zbrane pomoči — 5.200 din — so bile deležne še tri družine KS Ravne (1 iz druge in dve iz tretje skupine), 7500 din pomoči pa je prejela družina iz prve skupine v krajevni skupnosti Lokovica. Preostali denarje občinska organizacija Rdečega križa porabila za plačilo stroškov prevoza zbranega blaga ali za nakup hrane in druge opreme takoj po poplavah (2. novembra).
Besedica hvala ima svoj pomen in namen. Iskren hvala tistim, ki so kakorkoli pomagali takoj po poplavah ali pri zbiranju raznih oblik pomoči ter seveda pri darovanju, pa velja toliko več.
T. P.
Nasveti za ljubitelje cvetja
Vrt v januarju
Naš strokovni sodelavec STANE VANOVŠEK je današnji nasvet posvetil vrti-čkarjem in sicer pripravi na delo v vrtovih.
»Zelo lepo hi bilo pisati ta prispevek, če bi zunaj ležala debela snežna odeja, ki bi nas prisilila, da nekaj več pozornosti posvetimo svojim sobnim rastlinam, tako pa nas odkrita narava kar sili, da postorimo kaj na svojem vrtu. Zato bomo danes pogledali kaj postoriti na vrtu v januarskih dneh, nekaj pa dodali še o oskrbi rastlin v stanovanju.
V okrasnem vrtu preglejmo stanje rastlin. Če jih morda še nismo zaščitili pred zmrzaljo, storimo to sedaj, saj bodo še prišli hladni dnevi. Zaščitimo vse zimzelene rastline, ki imajo velike liste in vrtnice. Kadar zapade močnejši sneg pa s krošenj teh rastlin otresemo sneg, da jih ne polomi. Morda je potrebno obnoviti vrtnio ograjo, preglejmo pergolo ali zamenjajmo opoiro vzpenjalkam. V to-plejsših dneh obnovimo
praktično znanje pri obrezovanju grmovnic in drevja. Če ste v kateri strokovnih revij zasledili idejo, ki vas je spodbudila, da bi prenovili svoj vrt, je sedaj pravi čas za premislek o tem. Z nasveti o tem smo vam na voljo tudi v Vekosovi vrtnariji.
Če je temperatura višja od 5 stopinj, lahko obrezujemo tudi grmovnice in drevje,
večje rane pa moramo zaščititi s cepilno smolo. Vrtna trata je pozimi zelo občutljiva za hojo, pa naj bo zmrznena ali zasnežena. Pod snežno gazjo se rada zaduši, poleg tega pa jo rada napade tudi snežna plesen.
Sedaj je čas, da pregledamo vrtno orodje in zamenjamo ali popravimo polomljene ali nalomljene dele. Orodje očistimo in zaščitimo pred rjavenjem. Naredimo si setveni načrt z upoštevanjem kolobarja. Setve in presajanja programiramo tako, da je zemlja ves čas dobro izkoriščena. Pričnemo z nabavo gnojil, zašči-
tnih sredstev in semen. Ce imamo še staro seme, naredimo kalilni poskus. Če bo vreme suho, lahko še ali že prelopatamo vrt.
Sobne rastline v zimskem času potrebujejo nekoliko manj vode kot v poletnih mesecih, ko je rast bujna, zelo pa nam bodo hvaležne, če jih dvakrat do trikrat na teden orosimo s postano vodo, saj je v naših stanovanjih zrak zelo suh. V tem času jih ne dognojujemo, je pa čas primeren za presajanje. Podtaknjence balkonskega cvetja redno kontroliramo, samo občasno zalivamo ter negujemo pri temperaturi 5 do 10 stopinj in zadostni svetlobi. Ce se nam na rastlinah pojavijo škodljivci ali bolezni, jih škropimo s pripravki v ta namen.
Prav gotovo ste v cvetličarnah Vekosa opazili cvetove tulipanov in narcis. Sedaj je čas za sajenje čebulnic v toplem prostoru. O tem opravilu pa bom nekaj več napisal v prihodnjem prispevku. Pa še nekaj. Če želite zelo pregleden lunin
setveni koledar, vam ga nudimo v naših cvetličarnah, pa veliko uspehov v začetem letu.«
Rudarska godba za poplavljence
V seririji prispevkov s področja ci cestno prometne varnosti smmo želeli osvetljiti nekaj pererečih problemov in smo jih p predstavili v kar najbolj prakaktični obliki. Vsi bralci se seveveda niste strinjali z vsem, a a to je normalno. Kljub teiemu smo želeli prispevati h glglobalni politiki urejanja protrmeta, k večji strokovnosti pri ri izvajanju ter opremljanju ddel na prometnih objektih. ZZ današnjim prispevkom pa z za nekaj časa opuščamo rubnriko NAŠI PROMETNI NEESMISLI, z željo, da bi vsebi)ina pridobila nekaj več življejenjske odgovornosti.
Pred i nedavnim je sprejel župan ppredstavnike učencev iz vseh oosnovnih šol naše občine in s<se z njimi pogovarjal o varnossti na cestah v njihovih šolslskih okoliših. Kako identičnee pripombe so podali, glede ; na naše ugotovitve in obraavnavano tematiko. Tokrat iazločimo le enega izmed prinmerov.
Učencfci, predstavniki šole in mendda tudi krajani, so zaskrbljeni i nad promentim režimom, še predvsem nad ogrožanjejem otrok na delu Jenkove ceste, nasproti šoli Antona . Aškerca ter stano-
vanjskega bloka Jenkova 17. Tu si želijo omejiti hitrost prometa, pridobiti ustrezno prometno signalizacio ter urediti križišče Jenkove in Tomšičeve ceste. Le to je namreč (dokazano tudi v »črni kroniki NČ) pravi poligon za prometne nezgode. Kako bodo krajani uspeli v svoji nameri, še ne vemo, vse pa kaže, da se bodo poslužili zahteve »s silo«, saj strokovna prepričevanja ne zaležejo. K temu imamo tudi mi vprašanje, kje so načrti, za rekonstrukcijo omenjenega križišča (Jenkova—Tomšičeva), za katera je bil v načrtih komunalnih skladov planiran in namenjen denar. Že vrsto let je bilo planirano, da se pripravijo načrti in najbrž bi za toliko denarja (če je bil porabljen) zgradili že tudi sema-fore. Da so potrebni, priča tudi odločitev bivše Komunalne skupnosti in pristojnega odbora za planiranje.
Kaj se bo dogajalp v sedanji situaciji, ko denarja ni, ne vemo. Vemo pa, kaj bi se naj dogajalo tudi že do sedaj, da ne bi bilo toliko prometnih nezgod in kršitev. Vozniki in pešci bi morali bolj odgovor-
no upoštevati znake prednosti, prometnega režima in omejitev hitrosti. Ob prometnih konicah bi tako »zloglasno« križišče moral nadzorovati prometni policist, po potrebi tudi usmerjati promet. A to je že druga zgodba, ki ji nismo dorasli. Mogoče bi se dalo še kaj storiti z zelo malimi sredstvi, npr. pripraviti opozorilne, valovite ovire na cestišču.
Naj se poslovim tudi kot avtor prispevkov. Na očitek, »bil si vrsto let funkcionar v organih in komisijah za urejanje prometa in preventive, kaj si pa storil, da zdaj vse kritiziraš...«, lahko le žalostno z rameni skomignem. Težko je z enim stavkom opisati dvajsetletno delo, prizadevanje in srčnost, s katero sem ob boku mnogih tovarišev, strokovnjakov in funkcionarjev poizkušal storiti kaj za večjo cestno prometno varnost, za višjo prometno kulturo za ozaveščanje prometnih udeležencev, tudi za vzgojo najmlajših. Delo posameznika največkrat nič ne pomeni, pomeni pa združeno delo veliko posameznikov, ki se dopolnjujejo v stroki in in-
teresih družbe. Prav za to sem se vseskozi zavzemal in se še nameravam, zavedajoč se, da bo to vse težje. Vseskozi mi je bilo to delo, to prizadevanje izključno neplačana funkcija, del strokovnih pridobitev, za katere sem se zavzemal z veliko vnemo.
Za to udejstvovanje sem prejel nekaj napisanih, javnih in ustnih priznanj, tudi izven meja občine. Prav zato mi posamezna kritika ne more vzeti volje, da bi se še naprej ukvarjal s prometno kulturo, tehniko in spoznaval vrednote trenutkov, ko meniš, da si mogoče komu le pomagal ostati živ na naših nevarnih cestah. To pa je gotovo edini motiv mnogih, s katerimi sem sodeloval in s katerimi smo, o tem imamo dokaze, tudi KAJ napravili. Ne le probleme, ki bi jih kot avtor prometnih zapisov, z užitkom kritiziral.
Bralcem prometnega kotička želimo srečno vožnjo in sodelovanje tudi v prihodnje.
Jože MIKLAVC in uredništvo NČ
I Rudarska godba iz Vefelenjaje, 5. januarja, letttos pripravila tradi-cioonalni novoletni koDncert.
I:Izkupiček so namenili H za obnovo nazar-skejega kulturnega do-ma^, ki je utrpel ob ne-davvnih poplavah precej j škode.
EDvorana glasbene šolde Frana Koruna-Koaželjskega je bila ob tej priložnosti polna do ) zadnjega kotička.
NMŠ1 PROMETNI NESMISLI (10)
Sirečno vožnjo
Opto-	Ä M
me-	i '^si
ter	
Naj stane kolikor stane
Januar bo marsikomu predolg. Denar, ki bi ga morali enakomerno porazdeliti čez ves mesec, smo izdatno zapravljali čez praznike. Priložnosti za to je bilo toliko, kot še nikoli v decembru. To psihologijo novoletnega potrošnika so spretni trgovci znali vnovčiti. Tak je bil recimo tisti, ki je na Titovem trgu na silvestrovanju na prostem prodajal steklenice šampanjca po 250 dinarjev. Danes, ko nemo zremo v prazne denarnice, smo se tega spet spomnili.
Sindikalne zamude
Če na sindikatih zlate znake za leto 1989 delijo z enoletno zamudo, ni čudnega, da jih ne preseneča, če kje plače s samo tromesečno.
Na cesti
Kot je bilo videti tudi v Velenju, si je letos največ delavcev, voščilo sreče v novem letu — na cesti.
Kar se Janezek nauči
Ob začetku vsakega šolskega leta veliko govorimo in pišemo kako našim najmlajšim in vsem šolarjem zagotoviti kar najbolj varno pot v šolo in nazaj domov. Sem seveda sodijo tudi varni in primerno označeni prehodi čez cesto in primerno vedenje voznikov. Ti so na začetku pravilo na prehodih za pešce dosledno upoštevali, pozneje pa — kakor se vzame. Še vedno je namreč veliko takšnih, ki jim je prehod za pešce malo mar, na vso srečo se najdejo tudi vozniki, ki jim prometna kultura ni tuja.
Pravilo, da imajo pešci, ki stopijo na označen prehod. vselej prednost, za nekatere voznike torej očitno ne velja. Žal so med njimi tudi nekatera vozila avto šol, v katerih sedijo vozniki, ki se bodo danes ali jutri samostojno vključili v promet. Za primer. Na zadnji dan starega leta so trije nadobudneži z rumeno rutico okrog vratu čakali na križišču Rudarske in Prešernove ceste na prehodu pri Eri, da bi prečkali cesto, pa zaman. Tudi vozilo avto šole, zaenkrat ga ne bomo imenovali, se ni zmenilo za njihov korak in željo. Vprašanje je, kako dolgo bi otroci, verjetno iz vrtca, še morali čakati, če se jih ne bi usmilila ena od naključnih pešk in jih pospremila čez prehod. K temu primeru, ki ni osamljen, ni kaj dodati. Morda le tole — kar se Janezek nauči ... S tem rekom naj torej malo ošvrknemo inštruktorje.
Svečana seja sveta za SLO in DS
Pogovor z županom in podelitev priznanj
Predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik je 26. decembra lani sklical v prostorih skupščine svečano sejo sveta SLO in DS ter nanjo povabil predstavnike jugoslovanske ljudske armade, teritorialne obrambe, zveze rezervnih vojaških starešin, civilne zaščite, občinske gasilske zveze in postaje milice Velenje.
Navzoče sta najprej nagovorila župan in predsednik izvršnega sveta, nato pa je sledila podelitev priznanj, plaket in medalj. Znak ZRVS Slovenije sta prejela Ludvik Onuk in Na-dan Gusič, plaketo ZRVS Slovenije Franc Volk, zlati znak ZRVS Jugoslavije Jože Prislan in plaketo ZRVS Jugoslavije Postaja milice Velenje. Priznanje republiškega sekretariata za LO je prejela Občinska gasilska zveza Velenje. V imenu predsedstva Jugoslavije pa so prejeli: medaljo za vojaške zasluge Stanko Tajnšek in Radislav Gavez. Red za vojaške zasluge s srebrnim mečem Miran Ahtik, red dela s srebrnim vencem Franc Ravnjak in red J LA s srebrno zvezdo Jože Prislan.
Predsednika skupščine in izvršnega sveta sta vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitala, zatem pa je sledil razgovor o trenutnih razmerah, še zlasti o obrambnem vprašanju.
B. M.
Atletika - Dobri nastopi v Avstriji
Atleti so sredi priprav za novo tekmovalno sezono. Kot vsako leto v tem obdobju se velenjski atleti uspešno udeležujejo tudi tekov v sosednji Avstriji in v mednarodni konkurenci dosegajo lepe uvrstitve. Na teku v Hintenburgu je pri članih zmagal Hrapič pred Ivškom, pri veteranih je bil Popetru drugi in Lazič šesti, v Bernbachu pa je Pozni-čeva osvojila drugo mesto.
Priznanje najboljšim motoristom
Konec leta je bila v marmornati palači v Reki svečana proglasitev najboljših avto-moto športnikov v letu 1990.
Prireditve sta se udeležila tudi Velenjčana Valentin Kreuh in Roman Zbičajnik, ki sta kot voznik in sovoznik osvojila naslov državnih prvakov v konkurenci prikoličarjev.
Po krajšem kulturnem programu in podelitvi priznanj in medalj najboljšim, so se tekmovalci ob prigrizku pogovarjali tudi z novinarji, katerim so podrobneje predstavili avto-moto šport, njegove probleme (predvsem finančne) ter načrte za leto 1991.
V cestno-hitrostnem moto športu je treba posebej omeniti izredno premoč slovenskih tekmovalcev, ki so osvojili naslove najboljših v državi v vseh kategorijah.
Košarka
Najboljši motoristi Jugoslavije: od leve: Jerman BT 50, Pintar do 80 in do 125 ccm, Hmeljak do 175 ccm, Šraj do 250 ccm, Dimitrijevič 750 TT, Kreuh in Zbičajnik prikolice, in Verbič — predstavnik AMD Domžale.
Prehodni pokal velenjskim radioamaterjem
V tekmovanju »Zagreb FM kontest«, ki med jugoslovanskimi radioamaterji poteka vse leto, je prehodni pokal za leto 1990 osvojil ra-dioklub Hinko Košir z znakom YU3EKL, za prvo mesto pa je prejel tudi pokal Ljudske tehnike Hrvaške. V kategoriji osebni operater je pokal za prvo mesto prejel Dušan Perhač, tretja je bila Bernarda Zemljak, ki je zmagala tudi v kategoriji YL operaterke. V kategoriji radioklubov je drugo mesto osvojila sekcija Šoštanj z operaterko Alenko Golob, četrta pa je bila Božana Golob, ki pa priznanja zaradi zahrbtne bolezni ni dočakala. V tekmovanju je sodelovalo 20 velenjskih radioamaterjev.
YZ3UBA
Mlačnik medobčinski prvak
V Celju je bilo 6. januarja šahovsko prvenstvo medobčinske organizacije slepih in slabovidnih. Zmagal je Franc Mlačnik pred Viki-jem Vertačnikom, šesti je bil Valter Vertačnik in osmi Franc Punger-tnik, nastopilo pa je devet šahistov.
Viki Vertačnik
Elektra spet v soboto
V	slovenski košarkarski ligi bodo v soboto nadaljevali drugi del prvenstva.
Košarkarji šoštanjske F.lektre so bili zadovoljni po prvem delu prvenstva, saj so kot novinci osvojili zelo dobro četrto mesto. Od 1 I tekem so kar sedemkrat zmagali in gledalci seveda pričakujejo uspešno igro tudi v nadaljevanju.
Ob tem je treba vedeti, da je to še mlada, vendar zelo izenačena ekipa, ki pa ima v svojih vrstah odličnega Pipana. Ta je s svojimi izkušnjami oziroma odlično igro veliko prispeval k dobrim rezultatom.
V	drugem delu prvenstva bodo igralci Elektre šestkrat gostitelji, petkrat pa bodo torej gostovali. Trener Janko Bukovič pravi, da so med štiritedenskim odmorom dobro trenirali. Trudili se bodo, da bi bili enako uspešni kot v prvem delu, vendar bo zaradi izenačenosti ekip to zelo težko. K boljšim igram lahko prispevajo tudi gledalci. Zato jih vodstvo kluba vabi že v soboto, 12. januarja ob 18.30 v Šoštanj na srečanje z igralci Cometa iz Slovenskih Ko-
Aleš Pipan (št. 11) z igro navdušuje gledalce, ki jih kar precej prihaja na tekme v telovadnico osnovne šole Bibe Roecka (vos)
njic. Gostje so trenutno uvrščeni takoj za Elektro, zato bo tekma gotovo zelo zanimiva.
(bi)
Strelski šport
Ob koncu preteklega leta je velik uspeh dosegel Janez Stuhec, ki je na tretjem zveznem strelskem tekmovanju v mednarodnem programu v Zadru v konkurenci pištolarjev premagal vse najboljše jugoslovanske strelce, nastreljal pa je 574 krogov.
Strelska družina Mrož je izvedla vsakoletno tekmovanje ob novem letu.
Naslov »Prvi zmagovalec« je osvojil Sme, drugi je bil Rek in tretji Krošel.
• • •
V 7. kolu republiške strelske lige — vzhod so strelci Mroža gostovali v L.e-skovcu. Domačini so bili boljši in so zmagali s 1.456:1.447. Velenjski strelci so po sedmih kolih s 7 točkami na petem mestu.
F. Ž.
Šah
Peter Voglar regijski mladinski prvak
Judo - Dober nastop v S. Bistrici
Republiškega turnirja v judu za poKai t-onorskega bataljona v Slovenski Bistrici so se udeležili velenjski pionirji in mlajši mladinci. Poleg slovenskih so sodelovale tudi avstrijske ekipe. V tej konkurenci so mladi velenjski judoisti dosejli lep uspeh. Pri pionirjih je v težki kategoriji zmagal Peter Baloh, Zeljko Mastnak pa je bil v svoji kategoriji pri mlajših mladincih drugi.
Fran jo Urbane
Invalidski šport
Invalidi — športniki velenjske občine so v lanskem letu izvedli tekmovanja v sedmih panogah, zaradi pomanjkanja snega sta odpadla le veleslalom in smučarski tek, oboje pa bodo izvedli v tem obodbju. Med posameznimi disciplinami so se izkazali zlasti strelci, ki jih vodi Tone Tratnik. Pri ženskah je bila po pomladanskem in jesenskem delu skupno najboljša Anamarija Melanšek pred Kristino Juhart in Silvo Berlot. pri moških pa Jovanovič pred Tratnikom in Bre-zovnikom, ki je kot najstarejši tekmovalec dokazal, da še ni za staro šaro. Strelce že v prihodnjih'dneh čakajo nove preizkušnje. V soboto, 12. januarja, bo od 16. do 19. ure na strelišču Mroža občinsko prvenstvo za invalide, prihodnjo soboto pa bo v Velenju področno prvenstvo za invalide občin Velenje, Ravne na Koroškem, Radlje, Dravograd in Slovenj Gradec. Velenjski strelci upajo, da se jih bo kar največ uvrstilo na republiško prvenstvo, povedati pa velja še, da strelci DI Velenje zelo uspešno nastopajo v republiški dopisni strelski ligi.
— trih
Topolšica - 6, novoletni tek lepo uspel
Med 26. in 28. decembrom je bilo v Celju regijsko mladinsko prvenstvo posameznikov za leto 1990 na katerem je med enajst udeleženci zmagal obetavni mladi šahist iz Velenja Peter Voglar.
Vrstni red prvih treh je bil naslednji : 1. Voglar (Velenje 7,5 točk), 2. Kampuš (Žalec 7,5 točk), 3. Vrisek (Žalec 7 točk).
Z zmago na tem tekmovanju je Voglar osvojil tudi I. šahovsko kategorijo.
Na tradicionalnem novoletnem turnirju dvojic, ki je bil v nedeljo, 23. decembra v Šoštanju v hotelu Kajuh, pa je bil vrstni red naslednji: 1. Matko —Stropnik 15 (28) točk, 2. Goršek Kristan 13 (25,5) točk, 3. Vedenik—Rajkovič 12 (21) točk. Sodelovalo je 17 dvojic iz velenjske občine.
Rezultati hitropoteznega tekmovanja za prehodni pokal šaleškega šahovskega društva za januar: 1. Goršek 11,2. Brešar 10,5, 3. Novak 10,5, 4. Vogler 10 in 5. Kristan 9,5 točk.	-
Tekmovanja se je udeležilo 16 igralcev.	Vclciljc
Tekaška sekcija Gorenje je v nedeljo, 23. decembra 1990, priredila 6. novoletni tek, ki je privabil kar okrog 300 udeležencev od blizu in daleč.
Organizatorji so pripravili teke za 18 kategorij, od cicibanov do veteranov, na progah od 300 do 10800 m. Poleg tekov so udeleženci imeli na voljo še termalni bazen in savno v hotelu Vesna podjetja Gorenje Naravno zdravilišče v Topolšici. Pripravili pa so tudi številne nagrade, ki so jih z žrebom razdelili med prav vse udeležence tekov.
Po parku so svoje zmogljivosti prvi preizkusili cicibani, predšolski otroci. Prav gotovo si bodo tek zapomnili tudi po lepi tekaški kolajni z napisom »S tekom v naravi — k zdravemu človeku! Gorenje«. Daša Kolar in Vid Seršen pa sta si kot najmlajša prislužila še lepi darili — lutko z uro in smučarsko čelado. In tako so si potem teki sledili še v pionirskih kategorijah, pred poldne-vom pa so štartali vsi ostali udeleženci na tradicionalni 10,8 km dolgi progi od Topolšice do Šoštanja in nazaj preko Lajš v To-polšico.
»Tako lepega teka že dolgo ni bilo,« je bilo enotno mnenje kar večine udeležencev. K temu je pripomoglo lepo, sončno vreme, suha cesta, dobro označena in varovana pot, po teku pa znova kopanje in potenje v savni, silve-strsko kosilo, ples, da o kolajnah in nagradah niti ne govorimo.
Posebej velja omeniti 83-letne-ga Johanna Strobla iz Liezena v
Avstriji, ki je pripotoval (tudi s pomočjo Izletnika Velenje) na ta tek, enega izmed stoterih, ki se jih je udeležil po vsej Evropi in v ZDA. »Kaj naj rečem. Lepo lepo . . .« je dejal na zmagovalnem odru, potem, ko so mu predali darilo kot najstarejšemu udeležencu. Tudi Helena Zigon je bila deležna podobne pozornosti in zaželela vsem ljubiteljem teka in organizatorjem srečno novo leto.
Najboljši: cicibanke: B. Ravljen, Jere, Tomažič: cicibani: Cemažar, Blatnik, Krušic, ml. pionirke: T. Ravljen, Klemen, Lipičnik, ml. pionirji: Klemen, Hajšek, Cemažar, pionorke: Haj-šek, Pugelj, Nemec, pionirji: Vauček, Struna, Rihtarič, st. pionirke: Rauš, st. pionirji: Steiner, Pralija, Sodin, mladinke: Cas, mladinci: Kmetič, Barborič, De-čar. ml. članice: Poznič, Stergar, Glavnik, ml. člani: Salamon, Ošep, Grabar, st. članice: Pugelj, Levanič, Jotič, st. člani — Golob, Djuričič, Lah, ml. veterani: Kri-štofic, Klemen, Struna, ml. veteranke — Kotar, Šmid, Weis, st. veteranke — Lužnik, Žigorr, Mlačnik, st. veterani — Bartol, Horvat, Rant.
Čeprav je bilo tekanje povsem rekreativnega značaja, pa so organizatorjem priskočili na pomoč številna podjetja in zasebniki v Velenju, Šoštanju in drugod. Tako pridobiva novoletni tek v Topolšici številne prijatelje ne le med ljubitelji teka, temveč tudi številnimi drugimi, ki lahko tek podpirajo na tak ali drugačen način.
H. J.
Šaleški jamarski klub Topolšica
Prvi družinski silvestrski tek
Raziskave brezna J-4/9 na Dleskovški planoti
Dleskovška planota je največja visokogorska kraška planota v Savinjskih Alpah. Razprostira se med Robanovim kotom, dolino Savinje, Pod-vežo ter kanjonom Lučke Bele. Povprečna nadmorska višina planote se giblje med 1700 in 1800 metri. Ob njenih vznožjih najdemo izjemno lepe predele, imenovane »planine«. Teh planin je več in sicer Podvežak, Jezerca, Vodole, Ravne ter Planšak. V bistvu so to planšarije, do njih pa je moč priti z avtomobilom po solidno vzdrževanih gozdnih cestah. Nekatere izmed teh planin, predvsem Podvežak, Vodole, pa tudi Ravne so dobre izhodiščne točke planinskih poti, ki vodijo v samo osrčje Savinjskih Alp. S planine Podvežak se tako da priti do Kocbekovega doma na Korošici v pičli poldrugi uri. Na teh planšarijah je predvsem v poletnih mesecih zelo živahno, saj tamkaj okoliški kmetje pasejo živino, v glavnem goveda, v višjih predelih pa tudi ovce.
Dleskovška planota poleg omenjenih planšarij premore še druge nič manj zanimive geografske posebnosti. Omembe vredni sta predvsem dve veliki ravni depresiji, ujeti med mogočnimi alpskimi vrhovi Ojstrice, Planjave, Belega vrha, Lučkega dedca in Male Ojstrice. To sta Korošica ter Petkove njive. Slednja leži jugozahodno od sicer bolj znane Korošice. na kateri stoji planinski dom, imenovan po Franu Kocbeku, nadučitelju iz Gornjega grada in zaslužnemu članu planinskega društva Celje, ki dom sicer upravlja. Obe uravnavi sta nastali na prelomu med Ojstrico in Dedcem, kasneje pa sta ju preoblikovala led in voda. Vzhodno od Korošice, nad Robanovim kotom pa najdemo pobočje, imenovano Molička peč. Ob njenem vznožju stoji kapela, ki je bila letos deležna temeljite obnove. Kapela na Molički pači* »e «adev,a uradno
imenuje, predstavlja cilj popularne romarske poti, poleg romarjev pa jo radi obiščejo tudi mnogi planinci. Do kapele je moč najlažje in najhitreje priti s planine Podvežak. od koder je do cilja slabi dve uri zmerne hoje.
Dleskovška planota pa je zanimiva tudi za jamarje. Zanjo so se prvi pričeli zanimati Celjski jamarji. Raziskovali so predvsem na planini Ravne. V približno istem času. to je leta 1981 so na drugem koncu planote — na pobočjih planjave, na obronkih Petkovih njihv ter naprej proti zahodu, na planoti Kalca, pričeli z raziskovanjem jam tudi jamarji iz Kamnika. Njim se je posrečilo na naštetih področjih najti večje število jam. med katerimi je bilo tudi nekaj večjih. Kamničani so Dleskovško planoto dobro obdelali tudi z geološko-hidrološke plati, njihovi izsledki pa so bili in so še vedno kasnejšim raziskovalcem v veliko pomoč. Jamarji Šaleškega jamarskega kluba Topolšica smo pričeli z raziskovanjem jam na Dleskovški planoti leta 1986. Obdelali smo področje planine Planšak, delno tud Ravne. Na obeh lokacijah smo našli skupaj 18 jam, med katerimi so prevladovale ledene jame in brezna. Najdlje smo prišli takrat v breznu pod Dleskovcem in sicer 49 metrov globoko. Leto dni kasneje smo skupaj z jamarji s Prebolda. Kamnika in Domžal organizirali enotedensko skupno raziskovalno akcijo, saj so do takratne raziskave nujno narekovale potrebo po takšni širše zastavljeni obliki raziskovanja jam. Dela smo se lotili resno in sistematično, doseženi rezultati pa so bili takšni, da smo sami komaj verjeli vanje. Že po dveh dneh iskanja jam po terenu je pet ekip našlo 106 do takrat še neznanih jam, med njimi tudi brezno z oznako J-4/9. Takšnega uspeha niso pričakovali niti največji optimisti. Zaradi mngžipe .novoodkritih jam . .je Uafll* d<«otit*v;-ti*pft5<ta4i
je bil še na voljo, izkoristimo za raziskavo tistih jam, ki so obetale večje globine. Lkipa topolških jamarjev je tako dobila nalogo, da razišče brezno J-4/9 ter opravi v njem izmero in določi koordinate vhoda.
Vhod v J-4 ''9 leži v izpostavljenem skalnem pobočju jugozahodno od In-kretovega studenca nad planino Vodole. Dostop je možen po markirani planinski poti, ki vodi s planine Vodole mimo Inkretovega studenca proti Korošici. Pred Inkretom je treba zaviti desno in zagristi v dokaj strmo, težko prehodno skalno pobočje, poraslo z borovim grmičjem. Vhod je dobro viden tudi s poti, zato ga ni težko najti.
Raziskava brezna J-4/9 je pomenila prelomnico v delovanju Šaleškega jamarskega kluba. V tem klubu smo že sicer prej beležili nekaj vidnih dosežkov. če omenim le raziskavo Ci-glerjeve in Rotovnikove jame — pravih lepotic v naši občini. Poleg njih smo raziskali tudi pretežni del vseh znanih kraških jam v občini. Vendar pa ocenjujemo raziskavo brezna J-4/9 za naš največji dosežek doslej. Za raziskavo slednjega smo potrebovali kar 4 leta. V tem času smo se vanj odpravili 16-krat ter prebili notri cca 150 ur. Brezno J-4/9 bi lahko poimenovali tudi brezno ožin. kajti znaten del. sploh pa zadnjo tretjino brezna zaznamujejo ozki prehodi. Na štirih takšnih mestih je bilo treba najbolj tesne ožine prekopati, da smo lahko prišli skoznje. Normalne peš hoje v J-4/9 praktično ni, saj se nenehno menjavajo navpični jaški z ožinami. Zaradi vsega naštetega brezno J-4/9 uvrščamo med najteZje prehodne kraške jame v Sloveniji.
Kljub ne ravno ekstremni globini brezna, smo lahko z doseženimi rezultati izjemno zadovoljni. Globina 2JftoMttrov uvršča A-'4i9 mesto .."
globinske lestvice na območju Savinjskih Alp oziroma na 6. mesto glede na širše območje Štajerske regije. Na prvih petih mestih omenjene lestvice so v tem primeru naslednje jame: Brezno presenečenj na Dobrovljah 471 m; Brezno 1-51 na Molički peči z globino 447 m; Ljubljanska jama, v steni Kogla 345 m; Jesenska jama na Kalcah 338 m ter Klemenškov pekel pod Olševo. katerega globina znaša 330 metrov.
Projekt Brezno J-4/9 je torej uspešno končan. Vendar pa jamarje na Dleskovški planoti čaka še veliko dela. V prihodnjih letih bomo usmerjali raziskave predvsem na območje Mo-ličke peči. ki je trenutno zaradi odkritja brezna 1-51 med jamarji najbolj aktualna. Žal pa obstoječa geološka zgradba kamnin na tem območju omejuje globine tamkajšnjih jam na nekako 500 metrov. Na tej globini je namreč izrazit prehod kompaktnega sivega triadnega apnenca v cono črnih, slojevitih in tektonsko močno prizadetih apnencev nedoločene debeline. V tej coni, ki je lepo izražena tudi v breznu 1-51, je vsako napredovanje zaradi krhke in krušljive hribine otežkočeno in celo nevarno za življenja jamarjev, saj je nevarnost padajočega kamenja stalno prisotna.
Z raziskavo večjega števila globokih brezen bomo v prihodnje dobili bolj jasno sliko o tektonski zgradbi kamnin ter o gibanju podzemnih voda v masivu Savinjskih Alp. Z upoštevanjem tako dobljenih podatkov bi kasnejšim raziskovalcem iam nemara uspelo najti brezno, v katerem bi lahko prodrli globlje kot doslej, morda tudi do magične meje - 1000 metrov.
% r	V -H » * VŠWv*0«HostiliW
Številni Velenjčani in tudi obiskovalci od blizu in daleč so sil-vestrsko noč letos prvič preživeli na Titovem trgu v Velenju. Verjetno ne gre toliko za izvirnost takih silvestrovanj, ki so tudi v Sloveni ji vse bolj množična, temveč le za svojevrstne spremembe in tudi želje, da se ljudje ne zapirajo toliko v zaprte prostore, bodisi svojih domov bodisi dragih in manj dragih gostinskih lokalov.
Kar nekaj tisoč obiskovalcev pa je prvo silvestrovanje na prostem preživelo v vedrem razpoloženju. Kulturni center Ivan Na-potnik in Turistična zveza Velenje pa sta v spored vključila tudi družinski silvestrski tek.
Izvedbo teka so zaupali Tekaški sekciji Gorenje, ki je pripravila zanimivo tekaško preizkušnjo, v kateri so sodelovali trije
člani družine, med njimi pa so morali prvi krog okrog Titovega trga preteči družno vsi člani družine, drugi krog le še dva in zadnji krog najboljši član družine. Dokaj enostavna pravila so pritegnila kar 13 družin iz Velenja in Prebolda, ki so tudi v pravem športnem pomenu pokazale svojo pripravljenost.
Najboljši tekači so bili bratje Jelen iz Velenja, ki pa so nastopili v nepopolni družinski sestavi. Družina Grabner iz Kavč je bila med popolnimi družinskimi ekipami najboljša, pretekli so celo več, kot so zahtevala pravila, nato pa so se zvrstile družine Pugelj iz Velenja, Pražnikar iz Prebolda, pa še družine Ravljen, Kranjc, Rednak, Kapfer, Do-manjko, Kamenik, Dobrovolec, Mijoč (vsi Velenje) in Tominšek (Prebold).	H. J.
?
I v
K
Pogled v prihodnost
Uvajanje tržnega gospodarstva povzroča vse težje razmere pri nas. Zato se vsiljuje vprašanje, ali lahko presadimo samo z nekaj zakoni kapitalistični družbeni red v družbo, ki je imela skoraj pol stoletja socialističnega in samo družbeno lastnino.
Privatizacija lastnine potrebuje kapital za odkup tovarn, stanovanj, podjetij itd. V socialističnem družbenem redu si ga noben delavec, ki je spoštoval takratne zakone, ni mogel ustvariti, toliko gotovo ne, da bi bil sposoben kupiti desetino večje tovarne. Tako bodo naše tovarne kupovali tujci ali tisti, ki ne čutijo odgovornosti do drugih ljudi in so že v starem sistemu goljufali družbo in s tem pripomogli k njenemu propadu.
Tako se sedaj ljudje zatekajo v majhne naložbe: trgovinice, agencije, obrtniške delavnice, gostinske lokale, butike, tiskarnice. kopimice itd. Če bo država prepustila ljudi samo njihovi iznajdljivosti lin zmogljivosti, bodo s svojim skromnim kapitalom, ki so ga lahko prihranili v prejšnjem sistemu, ustvarili samo »kramarsko« gospodarstvo. Vračanje iimetja dedičem njegovih lastnikovv pa vsiljuje vprašanje: Kako bo>do ti gospodarili z lastnino, kje;r so njeni gospodarji že umrli? Bodo spoštovali zemljo, gozdove,, tovarne z delavci, katerih lastniiki bodo nenadoma postali, čepprav jih ničesar ne veže nanje?
Druga i zmota sedanjih zakonodajnih ooblasti je dovoljevanje propadamja podjetij, hitra reorganizacija državne administracije, ki dvi/iguje brezposelnost, krčenje deldovnih mest po tovarnah in drugih n podjetjih. Iz tega naj bi sledila 3W/i brezposelnost. Ali se zavedamoio dovolj njenih posledic, pa čečeprav jo napovedujemo samo za 5 5 ali 10 let. Beda (moralna in mataterialna), ki je posledica brezposeltlnosti, prizadene najprej otroloke. Tretjina otrok bo podhranjejenih zaradi brezposelnosti njihihovih staršev, tretjina pa zaradi staiaršev z nizkimi plačami, ki bodo Ii lahko le na račun prehrane v c družini zadostili zakonom, kot jt je zakon o odkupu stanovanj. PPosledica podhranjenosti otrok p pa je njihova umska in telesna za:aostalost. Šolalo se bo* veliko maianj otrok zaradi nesposobnosti irin ker starši šolanja preprosto ne t bodo več zmogli. Tako bo družba a začela naglo propadati, saj z i degenerirano mladino pač ne boomo mogli graditi lepše bodočnoststi.
PostavljJjanje Zahoda kot vzgleda naše porihodnosti je zavajanje ljudi. Zahihod je bogat tudi od obresti, ki ci jih plačujejo dolžniki njihovih p posojil. Koliko znašajo obresti naiaših dolgov oz. kreditov? Kolikiko surovin smo izvozili v te državtve zanje? Mi nimamo kapitala, d da bi bogateli na račun njegovih o obresti, zato ne bomo nikoli dosesegli materialnega standarda Zah(hoda. Prav kmalu pa bo do njihove/ega degeneriral naš življenjski ststandard.
V kapiuitalizmu živijo delavci zato, da delelajo. Mi pa smo do sedaj delali li zato, da smo živeli. Kapitalizenem je spraznil podeželje in natrptrpal ljudi v mesta, kjer jim je odmemeril zelo tesen življenjski prostor or in vsilil praznino življenja. (PrPri nas še vedno živi več kot polovicica ljudi na podeželju z višjim stan<ndardom kot v mestih.) Odvzel jim m je pravico do čustev. Delavec alali delavka morata biti najprej to,), šele potem mati ali oče svojih h otrok, otrok svojih staršev, zakikonski tovariš svojemu možu ali 2 ženi. Z »evropskim« delovnim č.časom mu je onemogočil stik z nnaravo in mu ponudil surogate živivljenja: filmsko umetnost, kw nnajvečkrat poneumlja ljudi, TV, : seksualno revolucijo, glasbo, ki jeje jasen odraz notranje napetosti ljljudi, potrošništvo itd. (Busch se s sicer bori proti uživanju mamil, , toda ne bo uspel, ker ne odstranjijuje vzrokov za njihovo uživanjee, to pa je nezadovoljstvo nad žiživljenjem). Že dolgo govorimo o krizi zahodnih družb. Zakaaj jo sedaj vsiljujemo našim ljudeem? Zato, da bo 10 % ljudi živelo ) bolj razkošno kot do sedaj, ostalilih 90 % pa se bo za razkošje drtrugih moralo odpovedati človekaa vrednemu življenju? Čemu vsemnu so se morali odpovedati ameieriški delavci, da so ustvarili kappital za njihovo oborožitev, pres:stiž v svetu, za vesoljske polete ititd.
Zakaj ljudi maraimo na materialno bogastvo zahoda, ne pokažemo pa jim čustvene bede njihovih življenj. (Na Japonskem se morajo upokojenci odseliti iz mest v posebna naselja. Otroci čez teden živijo ločeno od staršev. Ali niso že samo ločitve ostarelih staršev od bližine svojih otrok prevelike žrtve za njihovo tako opevano produktivnost?) Ali res ne znamo ustvariti našim ljudem srečnejšega življenja, kot je materialno bogastvo manjšine in življenjska praznina večine? Kako bodo tisti, ki bodo imeli kos kruha, ob njem uživali, ko jih bodo gledale oči in za njim stegovale roke lačnih in bednih otrok?
Kristus je pokazal ljudem, da so pri Bogu vsi enakovredni. Zakaj njihova življenja niso enakovredna pred ljudmi? Ali ne pomeni svetost življenja tudi to. da so tisti, ki imajo oblast, dolžni ustvariti take življenjske pogoje, da lahko ostanejo pri življenju tudi že rojeni otroci in ne samo tisti, ki so še v materinem telesu?
\larija Šavor
Diferenciacija
Po osvoboditvi so se naši odgovorni politiki zagrizli v idejo, da je potrebno urediti takšno družbeno ureditev, kjer bomo vsi enaki in v to smer so se usmerile vse aktivnosti. Ni pa nihče razmišljal, da nas bo takšna ureditev vodila v takšno sivo poprečje, kjer ne bo pri najbolj sposobnih ljudeh zainteresiranosti, da bi izstopili iz tega sivega povprečja in začeli ustvarjati družbeno ureditev, ki bi sledila razvitemu svetu, zaradi tega smo capljali na mestu in vedno bolj zaostajali za razvitim svetom.
Zamišljeno blagostanje, ki smo si ga zamišljali je ostalo le ideja, konkretno življenje pa je šlo svojo pot. Najboljši strokovnjaki, ki bi naj bili vlečni konji pri dvigu gospodarstva, ki je pač podlaga za razvoj sleherne družbe, so začeli zapuščati našo deželo in odhajati v razviti svet. Zaradi tega brez težav ugotavljamo, da so naši najboljši strokovnjaki danes v tujini, kjer ni teorije enakih želodcev ampak je teorija krute resnice, da velike ribe jedo male ribe, torej tam ni nikakšne-ga povprečnega življenja, ampak je izrazita diferenciacija, kjer je življenje posameznika v največji meri odvisno od njega samega in ta posameznik se nima kaj zanašati na to, da bo mu že družba dala če se sam ne bo znašel.
Sedaj, ko smo se tega začeli zavedati tudi v naši deželi in poskušamo slediti razvitemu svetu in sprejemati kruto resnico tega sveta, se pa srečujemo z našimi štiridesetletnimi navadami in ne moremo razumeti te resnice. Ker pa vemo, da je navada železna srajca, tudi ne smemo delati carskih rezov, ampak j^jmo morali bolj s počasnimi koraki delati to, kar razvoj gospodarstva zahteva, s socialnimi programi pa preprečiti, da ne bomo imeli naenkrat polno beračev na cesti.
Albin Amon
Nižanje bivalnega standarda
Negotovost na delovnem mestu je marsikoga prisilila, da si sam ustvari delovno mesto v kakšni drobni dejavnosti. Za to pa je potreben ustrezen prostor. Tako so se ljudje ozrli okoli sebe in zlasti v stanovanjskih blokih našli marsikateri navidez neizkoriščen prostor: to so dvojni izhodi iz stopnišč ali smetiščni prostori. Tako se rezervni izhodi že spreminjajo v majhne lokale, čeprav jih je še pred kratkim zahteval predpis o požarni varnosti. V »Standardu« in morda še kje so prišli tudi na idejo, da bi predelali smetiščne prostore. Tako bi kante za smeti zamenjali kontejnerji pred vhodi. Od discipliniranosti prebivalcev pa bo seveda odvisna čistoča okoli kontejnerja. Sprašujemo se, kako se bo to obneslo poleti, kajti širjenja smradu ne more preprečiti še tako dobro zaprt pokrov. Na sanitarni inšpekciji pravijo, da ni predpisa, ki bi prepovedoval shranjevanje smeti zunaj hiš in
stanovanjskih blokov. Toda kljub pomanjkanju takega predpisa so arhitekti v stanovanjskih blokih načrtovali zaprte prostore za smeti. Morda bodo kaj pripomnile turistične organizacije, če bo mesto Velenje posuto s takimi odprtimi smetišči. Ali bodo k takemu nižanju standarda stanovalcev kaj rekli starši, ko bodo otrokom njihov že itak preskromen prostor na dvoriščih zasedli kontejnerji za smeti? Ali pa bodo postali novo igralo otrokom, ki bodo radi plezali po njih? Morda bo k temu kaj rekla zdravstvena služba, ki je odgovorna za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Ponekod smo se ustrašili golobov kot prenašal-cev bolezni, ob svojih smeteh, kot možnostih okužb, pa kažemo veliko poguma.
Se bodo tudi občinske oblasti strinjale s takim nižanjem standarda meščanov in posebej njihovih otrok? Morda bo to majhen izziv oblastem: če že nimajo denarja za nova delovna mesta, pa bi morda ponudili vsaj prostore (v starih hišah Starega Velenja), zasonj seveda, da bi jih ljudje lahko spreminjali v lokale, ne da bi s tem nižali standard in varnost soljudem.
Šaieško ekološko društvo
Kot zagovornica čistega ozračja sem že o napeljavi plina napisala članek v NAŠEM ČASU dne 1. junija 1989. V naši vasi pa na to opozarjamo že leta in leta, saj imamo pred našimi hišami v Gorenju štiri velike cisterne za plin, ki so vedno napolnjene in vsebujejo ogromno plina, da lahko tovarna KERAMIKA nemoteno obratuje. Kolikšna je poraba ob takem vskladiščenju, ki je na prostem tik ob hišah, si lahko mislimo. Vaščani pa, kot da živimo na tempirani bombi, vedno v strahu, da se zgodi kaj nepredvidenega, si želimo napeljavo plina čimprej. In res, sedaj smo dobili investicijsko ponudbo za uporabo plina za kurjenje v gospodinjstvih. Vse je preračunano v DEM.
MAGISTRALNI DEL -predvideno sofinanciranje DO PETROL 643,50 DM 4.518.-din
PRIMARNI RAZVOD -enako na enoto neglede na lokacijo 2913,80 DM 20.458.- din
SEKUNDARNI RAZVOD — povpreč. na enoto odvisno od gostote objektov, naselja 10048,30 DM 70.549,- din
SKUPNO NA PORABNIKA (če bo PETROL sofinanciral) 12.962,10 DM ali 91.007,- din
To je izračun izdelan na vrednostno izhodišče cen junij 1990, sedaj je gotovo dinarska vrednost drugačna.
Ker je vsem znano, kako zelo so slovenske tovarne in podjetja v škripcih, ker je naš dinar še vedno precenjen, lahko predvidevamo, da se bo znesek v dinarjih še zvišal, saj bo cilj gospodarstvenikov postaviti dinar na realna tla. Nadalje vsi tisti, ki imajo peč na trda goriva, morajo kupiti novo peč in hkrati tudi gorilec za plin, kdor pa ima že gorilec na mazut, ga bo moral nabaviti za plin. Vse skupaj se bo zvišalo kar vrtoglavo, ko še pridamo PRISPEVEK ZA PRIKLJUČEK.
Pri vsej tej zadevi pa mi manjka nekaj. Nikjer ne vidim, kako bodo obravnavana v tej razčlembi podjetja in tovarne. Ali morajo ravno toliko plačati »po enoti« in ali bodo pri ceni porabljenega plina plačali kaj več, saj jim ta plin prinaša dohodek, medtem ko pri gospodinjstvu ni celoletno uporabljen in nima pri tem dohodka. Obrtniki tudi elektriko za proizvodnjo dražje plačujejo, kakor pa gospodinjstva. Da me ne boste napak razumeli, v tem obračunu ni nobenega podjetja ali tovarne in morda je namera, da se plin pripelje ravno tistim, ki bodo imeli z njim profite, preko naših ramen!?
Rečem pa lahko samo eno: Tako kot vèdno, smo tudi sedaj veliko zamudili. Plin se nam je ponujal leta in leta, a ga nismo izkoristili. Žal! Kajti sedaj je vse težje stopiti v tako kreditiranje, ko nihče ne ve, ali bo obdržal službo, ali bo zaslužil vsaj za najnujnejše. Blagor mu, kdor bo stresel te marke iz rokava. Tak bo tudi lahko lastnik ali solastnik manjšega podjetja ali tovarne. Ravno zato pa moramo tudi mi biti seznanjeni z vlaganjem sredstev v plinifikacijo, kajti GRUBELIČEV si tu ne želim.
Marinka Obu
Zdrav otrok je kot mogočno drevo
Sonce je zdrknilo v novo, upajmo, srečnejše leto miru in sporazumevanja.
Časopisi in revije še vedno prinašajo pornografske motive izzivalnih žena. Otroci še vedno hlastajo po njih. Pa še več! Videore-korderji predvajajo kasetne filme in otrokova bit jih naravnost požira. Le kje živimo? Otroci, še zeleni list, naše gore, vpijajo vse prelesti tega neumnega sveta.
Ne vem, na kateri relaciji živimo? Ali smo, starši nerazsodni, in dopuščamo mladeži vse tisto, po načelu: Če jaz nisem mogel, naj uživajo otroci! Ali pa je s starši nerazsodna vsa naša javnost, ki je psihološko zlomljena, zgrožena, nad svetovnim dogajanjem, in hitro preobrazbo vseh vrednot družbe, ali pa . ..
Gre ob vsem samo za eno, bistveno vprašanje, otrokove zdrave rasti. Torej ne degeneracijske. Filmi so sladki, slike izzivajo, mi pa nemo ujeti ob vsem ... .
Kako razmišljati, kako ukrepati? Degeneracija je propad! Tega verjetno ne želimo, najmanj pa naši mladeži. Starši, vrtci in šole, so pred zahtevno nalogo. Vsi želimo, da se otroci normalno, torej zdravo, vraščajo v našo družbo, kakršnokoli. Pravim, zdravo! To pomeni — ne prehitevajmo! Dovolimo otroku zdravo rast; V polni zrelosti, po premagovanju pubertete, tega najzahtevnejšega oreha mladosti, bo otrok lahko doživljal vse ne-slade sveta.
Drugače bo razume! pornografski motiv v časopisu in revijah, drugače bo doživljal še tako perverzen trdi pornič .. . Takrat bo tudi osebnostno zrel. Takrat bo laže presojal in se odločal.
Vse to pa pomeni, da ne smemo molčati. Nikjer! Niti v vrtcu, niti doma in še najmanj v šoli. Žlica dobre vzgoje v tej smeri bo postala kar zlata. Zato, ker se bo obrestovala. Zato, ker ne bo odpirala vrat mamilašem, zato, ker bo iskala življenjski cilj ... Ta pa je odraščati zdravo, postati mogočno, drevo, in zato kljubovati tudi vsem nevihtam življenja.
-Viš
Mojemu soborcu
V imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. Tako začenjam svoj upokojenski dan. Tudi v četrtek 13. XII. t.l. sem ravno tako s to razliko, da sem bil nemalo presenečen, ko sem prebral Naš čas in sicer zaradi pisma »mojega so-borca«, ki me je poskušal celo žaliti in to brez vzroka in argumentov! Imam občutek, da mu sploh ni šlo za pobijanje mojih navedb marveč, da bi me diskvalificiral a to je zelo, zelo grdo, še posebej, če to prihaja od »mojega soborca«! Žato mu bom poskušal odgovoriti tako po vrsti, kot mi je napisal to žaljivko (ali »žalostinko«)! Močno dvomim, da je vse to »izrastlo na njegovem zeljniku«? Celo več, menim, da mu je vse te grdobije nekdo sugeriral ali napisa!! Saj tisti, ki so zmožni takih grdobij so ponavadi vedno v »varni razdalji« in kot vedno, posnemajo Hefajsta! Zato bi »mojemu soborcu« odpustil njegovo »nepremišljenost« in mu pritrdil, da tudi resnično v demokraciji ni dovoljeno žaliti človeka. Zato. menim, da tukaj sploh ne gre za razpravo o spreminjanju družbene lastnine v privatno in celo protivzakonito manipuliranje z njo, ampak za polivanja z »gnojnico« ! Zato mu moram povedati nekaj reči, ki jih, tisti, ki za njim stoji »neviden« si zelo želi:
Resnično sem šel v partizane »prostovoljno« toda ne da bi moril, ker mi to sploh »ne leži«, temveč da bi pomagal, kot bolničar, ranjenim soborcem, kar sem tudi uspešno in pošteno človeško opravljal. Drugič pa je bila moja želja čimprej izgnati sovražnika iz domovine in urediti pošteno in pravično ter enakopravno družbo! Zato sem se po vojni poskušal boriti, pa sem bil prešibak in opustil to početje in se prijel fizičnega dela, ki sem ga opravljal pošteno, uspešno in kvalitetno!
Torej nisem imel nobenih privilegijev, saj nisem imel partijske knjižice, nisem denunciral in zato sem opravljal le dela za katera sem imel izobrazbo in jih znal kvalitetno opravljati! Tako je naneslo, da sem bil izvržen od »ODLOČANJA« PRI UREDITVI DRUBŽE tako, da je trditev »mojega soborca«, da sem tudi jaz »SOUSTVARJAL« to druž-bo-tendenciozna! Upam, da bi bila njegova dolžnost tudi boriti se za svetle ideale NOB-a-ne za krivice in privilegije, kar sploh ni bil cilj NOB! Menim, da bi mu moralo biti tuje mnenje, ki ga trosi, s predlogom, če mi ne paše pa se naj izselim! Ali je to tudi v načelu NOB? Ali ni na podoben način »reševal nekdo« v ne tako davčni zgodovini v Evropi »židovsko vprašanje«? Dokler lahko človek dela, ga plačaj po be-raško, ko pa gre v pokoj ga izseli, čeprav je v veliki večini objektov v Velenju vgrajenega obilo truda, znoja in žuljev tudi mojih. Ne bom te vprašal, kako si lahko gradil hišo brez posojila, ker me to sploh nezanima — gotovo imaš visoko izobrazbo in si odlično kasiral ! To naj bo tvoja stvar! Saj nikjer mi niso v napoto krediti, le hočem enakopravno tretiranje prebivalcev Velenja! Čemu nas je več od 80 % Velenj-čanov — drugorazrednih? Zato bi pričakoval, da boš zagovarjal pravičnost, enakopravnost in poštenost VSEH LOJALNIH DRŽAVLJANOV R SLOVENIJE (med katere spada tudi moja malenkost). Zato sem dal »mojega soborca« v narekovaje !-
O mojem hobiju (konjičku) pa toliko, da se nikoli pameten človek ne norčuje iz tujega poštenega dela zlasti, če za tako delo ni sposoben tisti, ki se norčuje! Naj še dodam: ali res misliš, da MORAJO biti stanovanja v bloku, ki so že zdavnaj preplačana dražja od enodružinskih hišic z vrtovi? Saj smo jih plačevali od 25 do 37 let po takratnih »ekonomskih« cenah, kot so bile tudi naše plače »ekonomske« pa še vasako leto in pozneje vsak mesec so bile stanarine valorizirane, kar pa s krediti ni bil slučaj! Menim, da je tudi tak odnos veliko pripomogel h gospodarski nestabilnosti! Ali se tudi s tem ne strinjaš? Moram še dodati, da te sploh ne poznam in da še nikoli nisva govorila — vsaj jaz se tega ne spomnim!?
Kot kristjan pa ti želim vse najboljše, kar si sam želiš! Moje geslo je: Odpusti mu (jim) o Gospod, saj ne vedo kaj delajo!
Mihael Slivar
diralno močjo in udarila mnoge ljudi, ki smo z njo živeli in jo imeli radi. Plaz razmočene zemlje, skal in izruvanih dreves nam je uničil dom. V petnajstih minutah. Sesule so se sanje, varnosti in miru ni bilo več. Ostala so nam življenja in realnost, kruta in neverjetna, pa vendar jo je bilo treba nekako dojeti in se soočiti z izgubljenim. Težko je. Kako naprej? Iskali bomo drobec sreče, ki ga življenje gotovo pripravlja tudi za nas. Ob dobroti ljudi bomo lažje preboleli.
Prvi, ki ste nam v nesreči pomagali, ste bili delavci osnovnih šol in DSSS VIZ iz Velenja. Takrat smo spoznali, da v obupu nismo sami. Iskrena hvala!
družini Vršnik in Lekic iz Luč ob Savinji
Pomoč po poplavah
Zahvala
Narava je do sočloveka ravnodušna. Tri dni je pustošila z raz-
V zadnjih dveh mesecih je marsikoga, ki so ga prizadele katastrofalne poplave, držala pokonci misel, da v nesreči ni ostal sam.
Ko so se razbesnele vode začele vračati v struge, so pričeli z akcijami za odpravo posledic. Tudi na naši šoli smo se vključili v solidarnostno akcijo in učenci so se ji radi odzvali. Povezali smo se s krajevno organizacijo Rdečega križa in zbrani denar razdelili družinam tistih učencev naše šole, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah. Šolske potrebščine pa smo odpeljali na OŠ Ljubno z željo, da jih razdelijo med tiste učence, ki so pomoči najbolj potrebni. Ob obisku so nam na kratko orisali dogajanje v prvih novembrskih dneh. Ogledali pa smo si tudi nekaj najbolj prizadetih domačij in se tako še bolj prepričali o grozotah, ki so jih napravili hudourniški pritoki Savinje.
Kmalu pa je tudi naša šola dobila pomoč. Finančna sredstva, ki smo jih dobili od OŠ dr. Anice Rotdajč iz Grada v Prekmurju in OŠ bratov Mravljakov iz Velenja, bomo porabili za plačilo šolskih malic in mladinskega tiska.
Tako bodo učenci, ki so imeli poplavljene domove, imeli do porabe teh sredstev brezplačno malico in mladinski tisk.
Vsem se za pomoč lepo zahvaljujemo, obenem pa si ob vstopu v novo leto želimo, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.
Mladi člani RK OŠ bratov Letonje, Šmartno ob Paki
wwwwwwwwwwwwwwwwwwww
12. stran
AKTUALNO
velenje, 10. januarja 1991

v o coli Psihologijo
■
Namesto uvoda bom raje citiral Mileno Ulé, ki takole modruje o službi:
»Delovno razmerje, služba, ki je bila pred časom nekaj samoumevnega in skoraj nedotakljivega, postaja vse bolj dragocena pravica, za katero se je treba boriti: eni, da jo dobijo; drugi, da bi jo obdržali. Tisti pa, ki še vedno kujejo dve železi v ognju in sedijo na dveh stolčkih, mimo zakona, naj se včasih le spomnijo, da nekomu res odžirajo kruh s tem, ko sebi mesijo potico .. .« Toliko citat.
Oče komunizma Marx je imel nezaposlenost za nujen rezultat kapitalizma. Prepričan je bil, da v socializmu ne bo brezposelnosti in vseh navšečnosti, ki jih ta prinaša, saj bo družba lastnik proizvodnih sredstev. Dejstva, ki jih je potrdila zgodovina, pa so postavila njegovo trditev med laži. V vseh, do nedavnega še socialističnih deželah, seje prej ali slej pokazalo, da polna zaposlenost ni merilo, po katerem bi lahko ločevali socialističen način gospodarstva od kapitalističnega.
Prvič se je v Jugoslaviji problem nezaposlenosti, tudi kot družbeni problem, pojavil po gospodarski reformi 1965. leta.
Reševali smo ga pretežno s politiko ekonomske migracije, to je s prelivanjem delovne sile znotraj državnih meja in z odhajanjem naših ljudi na začasno delo v tujino. Po energetski krizi 1973. leta je ekonomska migracija skoraj zamrla, nezaposlenost pa je pokazala vse svoje zobe, dokler ni postala za našo družbo eden največjih problemov vse do današnjih dni in še ji ne vidimo konca.
Prav na kratko si poglejmo statistiko: Do leta 1971 so podatki zanemarljivi. Deset let kasneje (1981) dosega nezaposlenost že 14 % vse delovne sile, kar je uvrstilo našo državo med tiste evropske dežele, v katerih je nezaposlenost eden najtežjih ekonomskih problemov. Prav zanimivo pa je, da je bila takrat Slovenija najmanj prizadeta vzeto v jugoslovanskem merilu, najbolj pa sta posledice čutili Kosovo in Makedonija. Pri nas je bila zaposlenost še relativno ugodna. Se je pa razmerje kmalu nato začelo slabšati na račun Slovenije. Razlika se je iz leta v leto manjšala dokler v lanskem letu ne vidimo več bistvenih razlik. Od jugoslovanskih republik ima le Slovenija tako imenovano polno statistično zaposlenost, zato so tudi posledice bolj boleče. Piko na i je prispeval tudi Markovičev program. Za trenutni rezultat vemo: trend naraščanja brezposelnosti dosega že 5 % na mesec in narašča.
Če se po teh kratkih osnovnih informacijah o brezposelnosti vprašamo, kako le-ta vpliva na človekovo duševnost, se najprej ustavimo ob treh doživljajskih obdobjih, ki jih opazimo pri večini delavcev, ki izgubijo službo.
Prvo je doživetje šoka. To nastopi ne glede na prejšnja svarila o grozeči brezposelnosti. V tem obdobju naredi posameznik analizo dogodkov, ki so ga privedli do sedanjega stanja. Zgodilo se je prav to, česar se je bal ali s čimer ni prav računal. Pogosto si privošči potreben dopust, med katerim pa že snuje načrte, kako bo našel drugo delo.
V drugem obdobju si brezposelni aktivno išče delo. Večina se začne ozirati po boljšem delu, kot gaje imela poprej, po prvih razočaranjih pa so pripravljeni sprejeti tudi manj ugodne ponudbe. V tem obdobju je človek razmeroma, podjeten. Čeprav je nesrečen, duševno še ni zlomljen in še vedno upa v uspeh.
Tretja, zadnja in večkrat tudi usodna stopnja brezposelnosti pa je človekov zlom. Ker ne najde zaposlitve, se ga poloti strah, postane depresiven in črnogled, začne izgubljati upanje. Tisti, ki imajo za sabo več neuspehov kot uspehov, relativno hitro prehodijo ta tri obdobja, medtem ko uspešneži in optimisti dalj časa kljubujejo resignaciji, to je ravnodušju.
Zanimivi so izsledki, do katerih sta prišla brat in sestra Braginsky iz ZDA, oba univerzitetna profesorja, v svojih raziskavah brezposelnosti.
Pri tem sta uporabljala različne psihološke teste in intervjuje. Poglejmo si zanimiv praktičen primer, ki ga navajata v svojem poročilu: John ima 52 let, je oče dveh otrok, po poklicu novinar. Odkar je izgubil delo, je razposlal 235 prošenj. S sistematičnim iskanjem dela se bori proti ravnodušnosti, ob tem pa piše roman o managerju, ki je izgubil delo in s tem postal »odvečen sodobnik«. Ne da bi tožil, pripoveduje, kako se počuti: »Vedno sem menil, da se splača biti natančen in marljiv v poklicu. Trdo delati, si nič ne podariti. Saj veste, ni večje zmote kot to. Tisti, ki so lezli šefu v r..., ki so mu prebelili stanovanje, oprali avto, ga odpeljali na nogometno tekmo ..., tisti so obdržali svoje delovno mesto. Pri tem pa imajo komaj pol toliko izobrazbe kot jaz, so manj nadarjeni in manj vzdržljivi pri delu. Najhuje mi je zaradi prizadetega ponosa. Preprosti delavci iz podjetja se mi posmihajo: Vidiš, kam si prišel z vsemi svojimi diplomami. Če si brezposeln, nimaš več prijateljev. Kakor, da bi imel nalezljivo bolezen, s katero bi se mogli okužiti. Nekateri povedo naravnost kaj menijo: Ne veš, kako sem srečen, da se to ni zgodilo meni, sem slišal pred dnevi. Brez svojega pisanja bi bil čisto na tleh. Verjetno bi se vlačil po gostilnah kot drugi in v alkoholu utapljal svoje težave ... Počutim se kot v zaporu. Če hočeš biti družbeno koristen, moraš biti zaposlen.«
Delo kot vir duševnega ravnotežja
Tako testi kot pogovori z brezposelnimi potrjujejo, da je delo vir človekovega ravnotežja in intentitete. Če vzameš človeku njegovo delo, se notranje usodno zamaje. Z izgubo dela se namreč zamaje človekov socialni in družbeni položaj ter njegov odnos do prijateljev in družine. Ni čudno, če tak človek podvomi vase in v svoje sposobnosti: zamajalo se je, kar človeka drži pokonci, ali kot strokovno pravimo: spodkopani so vsi nosilci njegove osebne in družbene intentitete. Bakke, .ki je raziskoval brezposlenost med veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih, je ugotovil, da zmorejo brezposleni le z velikimi
težavami vzpostaviti nov odnos do prijateljev, do -svoje družine, do političnih ali verskih skupin, ki jim pripadajo.
Zanimivo je, da ljudje, ki so izgubili visok poklicni položaj, bolj trpijo zaradi brezposelnosti kot ljudje z nizko izobrazbo. Prvi so vedno bolj zagrenjeni, medtem ko se drugi uspešneje prilagajajo novi situaciji. To je razumljivo, saj so prvi več vložili v svojo izobrazbo, pa tudi priložnostno delo veliko lažje najdejo fizični delavci kot pa ozko usmerjeni strokovnjaki. Razumljivo je tudi, da so bolj prizadeti starejši delavci, ki so bili na podjetje dalj časa navezani.
Braginskya sta poleg brezposelnih raziskovala še probleme starejših ljudi, duševno prizadetih, študentov in žensk. Njuno pozornost je pritegnilo dejstvo, da so ti ljudje na milost in nemilost izpostavljeni sodbi mogočnih avtoritet, ki se z njimi ukvarjajo. Te avtoritete jim vtisnejo pečat »uporaben« ali »neuporaben«. Če te uvrstijo v drugo kategorijo, postaneš »odvečen« človek. To ni odvisno od človekovega socialeko-nomskega položaja. Na vzroke ne moreš vplivati (telesno prizadeti), ali pa jih sam izzoveš (neuspešni študenti). »Biti odveč« je lahko »naravno« stanje, ki ga boš prej ali slej zapustil
(otroci), ali ga zlepa ne boš mogel spremeniti (starejši). Nazadnje so še brezposleni, ki so postali odveč zaradi nepričakovanih družbenih razmer.
Večina brezposelnih, ki sta jih raziskovala Braginskya, je imela občutek, da so nezaželeni člani družbe. Dobri dve tretjini sta obkrožili izjave v vprašalniku: Družba je ravnodušna do osebne usode. Družba vrednoti posameznika le po tem, kar zmore zanjo napraviti. Za družbo si toliko vreden, kolikor zanjo narediš.
Te izjave o trdosrčnosti družbe se ujemajo s tistimi, v katerih so brezposelni izjavljali, da je bilo njihovo dosedanje delo družbeno koristno. Vsi po vrsti so izrazili želje, da bi se mogli nekega dne vrniti na delo. Brezposelni so se počutili majhni in nepomembni v primeri z drugimi ljudmi. Sedanja opravila (popravljanje hiše, nakupovanja, čakanje v zavodu za zaposlovanje) so občutili kot početje majhnih ljudi, ujetih v vsakdanjo sivino, za katere se nihče ne zmeni. Njihove značilne izjave so: »Sem mini-delček družbe« in »sem številka v ljudskem štetju«. Kljub temu pa so prepričani, da je na ta ali oni način vsak človek koristen za družbo.
Le malo brezposelnih je duševno dovolj močnih, da bi izkoristili svoj prosti čas s pogostejšimi obiski sorodnikov ali prijateljev. Večina se jih iz nekakšnega sramu boji stikov. In zdi se jim, da se jih tudi drugi izogibajo. Zato ostajajo raje doma.
Primerjava izjav brezposelnih z zaposlenimi pokaže, kako situacija prvih pronica v vsa njihova življenjska področja. Medtem ko je polovica brezposelnih izjavila, da ne počne trenutno ničesar pomembnega za družbo, je imelo le 20 % zaposlenih ta občutek. Skoraj tri četrt brezposelnih moških je imelo družbo za trdosrčno in brezdušno, od zaposlenih pa je bila le polovica podobnega mnenja. Oboji pa so si bili edini v merilih, po katerih družba ocenjuje ljudi. Mogli bi jih povzeti v sodbo: Veljaš toliko, kot si družbeno koristen.
Med brezposelnimi je še manjša skupina ljudi, ki se zaradi pomanjkljivih delovnih navad ali slabega počutja na delovnem mestu raje zadovolji z denarno podporo za brezposelne, kakor da bi prenašala »težo dneva« na delovnem mestu. Vendar si znajo ti ljudje pogosto presenetljivo dobro »organizirati življenje« — s tem mislim na stranske zaslužke in njihov položaj v družbeni sredini. Psihološko je tej skupini brezposelnih blizu pri nas že kar nenaravno velik odstotek ljudi, ki so se predčasno ali invalidsko upokojili. Tem predčasnim upokojitvam često botrujejo psihološki vidiki: Ljudje, ki se potegujejo za predčasno upokojitev menijo, da se bodo s tem rešili vseh težav in problemov, poleg tega so pozorni le na to, kar bodo z upokojitvijo pridobili; nič pa ne mislijo na to, kar bodo z njo izgubili. (V. Kmetič)
Posledice daljše brezposelnosti
Posledice trajnejše brezposelnosti lahko takole povzamemo:
—	človek izgubi občutek ekonomske in duševne varnosti;
—	zato situacijo krivi najprej samega sebe, nato se njegova napadalnost preusmeri na družbo;
—	pri zaposlenem je dnevni ritem osredotočen na delo, saj porabi zanj največ časa. Brezposelnim pa je čas muka;
—	poruši se običajni čas vstajanja in leganja, čas obrokov hrane in leganja k počitku To povečuje v človeku občutek izgubljenosti;
Brezposelni poskuša v začetku prikriti svoj položaj drugim. Nekateri zjutraj odidejo »na delo« in se ob ustrezni uri vrnejo domov. Med tem časom si iščejo delo, obiskujejo kinodvora-ne ali gostilne, ali pa le postopajo;
—	pri brezposelnih opazimo nenavadno potratnost, pogosto izdajajo denar za luksuzne stvari, namesto da bi ga šte-dili za najnujnejše. Nekateri se lot.'vajo sorazmerno dragih konjičkov. Zato jim ponekod dajejo podporo v blagu in ne v denarju;
—	iz svojega vsakdana bežijo nekateri v sanjarjenje, drugi pa v bolezen.
Nekateri iščejo nezakonite poti, drugi pa opuščajo svoja konzervativna gledanja na družbo in postajajo dovzetni za nazore, ki zagovarjajo bolj revolucionarne družbene spremembe. V večini pa ostanejo »dobri« državljani. Samomor ni običajen izhod. (Novejše raziskave pa vendarle kažejo, daje število samomorov med brezposelnimi večje kot med zaposlenimi);
—	brezposelnega človeka zlasti potre, če njegova družina, sorodniki in prijatelji spremenijo do njega svoj odnos ali mu očitajo, ker je izgubil delo;
—	v času daljše brezposelnosti se okrepijo vsakdanje navade. Človek, ki je že prej mnogo bral, bere še več, medtem ko tisti, ki je prej malo bral, sedaj še manj bere. Verni ljudje postajajo versko bolj zavzeti, medtem ko se obrobniki še bolj odtujijo;
—	brezposelnost staršev se začne kmalu odražati pri otrocih v občutkih negotovosti in strahu;
—	osebne spremembe se pokažejo tudi v večji razdražlji-vosti ter v novih slabih lastnostih, na primer v upadu čuta za vrednote in moralo nasploh. Predsodki se okrepijo, človek si včasih poišče grešnega kozla, nad katerim se lahko znaša.
Da sklenemo: Ljudje brez dela se počutijo majhne in nepomembne. Z novim delovnim mestom si do neke mere znova pridobijo samozaupanje, toda nezaupanje in cinizem do družbe jim ostaneta.
Brezposelnost pri mladih
Kako vpliva brezposelnost na mladega človeka, ki mu je preprečen vstop v svet dela in ustvarjanja? Zariše brezposelnost v mladega človeka posebne poteze in ga zaznamuje drugače kot odraslega? Ta vprašanja so si začeli postavljati, ko se je delež mladih med brezposelnimi povzpel preko 50% in začel linearno naraščati. Če pomislimo na to, kako pomembna je zaposlenost za mladega človeka in njegovo prihodnost, dobi problem brezposelnosti še novo, dodatno razsežnost.
Med nezaposlenostjo mladih in njihovim psihosocialnim razvojem je dokazana povezava. Strokovnjaki ugotavljajo, da vrednote mladih vendarle zrcalijo vrednote staršev in družbe nasploh, ter da se nasprotja javljajo na bolj obrobnih področjih. Mladi priznavajo, da je vrednota imeti službo. Mladi, ki so brez zaposlitve, sami sebe še manj vrednotijo, kot smo to ugotavljali pri odraslih brezposelnih. Poleg tega se raje izogibajo konkurenčnim situacijam (n. p. borbi za službo), v primeru daljše brezposelnosti pa vedno manj radi zahajajo v družbo.
Šibka identiteta brezposelne mladine se izraža v njenem nezadovoljftvu, nezaupanju, v občutku, da se družba zanjo ne zanima, da ni priljubljena. Kljub temu pa mladi brezposelni težijo za tem, da bi si osvojili vrednote in vedenja, ki usmerjajo svet dela, vendar se med njimi kažejo tudi odkloni od te morale in teh vedenj. Svojo nezaposelnost občutijo kf>t boleč in neprijeten socialno ekonomski položaj. Če si nezaposlen, se ti začenja krušiti podoba o sebi, življenjski načrti so ti vedno manj dosegljivi.
Potrebno je veliko duševne moči in prožnosti, da premagaš vse te negativne dejavnike. Tako vidimo, da ima brezposelnost za mlade še dodatne negativne učinke.
Sklep
Po vsem tem, kar smo ugotovili o brezposelnosti, lahko zapišemo trditev:
Brezposelnost povzroča bolezen! Njena značilna znamenja so čustvena neuravnovešenost, socialna osamitev in izguba lastne vrednosti.
Ker je delo eden najpomembnejših virov duševnega ravnotežja, je daljša brezposelnost usodna zlasti za mlajše ljudi, saj je znano, da si mlad človek šele gradi svoj notranji, duševni svet.
Človek, ki mu je končno le uspelo najti delo po daljši brezposelnosti, ni več isti, kot je bil pred tem. Njegov značaj je obarvan s trpkostjo in razočaranjem, s cinizmom in nezaupanjem. Delovne spretnosti so slabše, samodisciplina je popustila; pogosto se mora znova učiti točnosti, reda in vedenja do drugih. Okusil je ogroženost, ki mu lahko ostane vse življenje. Ker je s tem porušeno njegovo osnovno zaupanje v družbene vrednote in ideale, je brezposelnost močan dejavnik družbene nestabilnosti. Kakor se zamaje duševni svet človeka," ki je izgubil zaposlitev, tako se lahko zamaje družba, ki prevelikemu delu svojih članov ne more nuditi zaposlitve.
Ostala nam je še ena tema in sicer: Reševanje tehnoloških viškov in njihove posledice na duševnost. O tem pa prihodnjič.
Stane Koselj
ČETRTEK 10. januar	[ 11. januar |	SOBOTA 12. januar		NEDELJA 13. januar		PONEDELJEK 14. januar		TOREK 15. januar
	mmm^mtm							HHHHHHHH)
	■ TV SLOVENIJA 1 ■	TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1	1	TV SLOVENIJA 1	■	TV SLOVENIJA 1 I
8.50 9.00
9.30 10.00 10.35
10.45 11.15
12.00 14.30 14.40
15.00 16.00 17.00 17.05 18.15 18.35 19.00 19.30 20.05
21.10 22.15 22.35
23.50
Video strani
Grizli Adams, 35. del ameriške nanizanke
Šolska TV: Nadarjeni otroci, 4/5 Pustolovščina slikarstvo, 13/13 Muzzy, angleščina za najmlajše, 16/20 Mostovi
Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 32. del Video strani Video strani
Muzzy, angleščina za najmlajše, 16/20, ponovitev Mostovi, Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV Kapa nevidnica
Alf, ameriška nanizanka, 10/24
Risanka
Tv dnevnik
Vojne usode, angleška nadaljevanka, 7/7 Tednik Tv dnevnik 3
Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 19/19, Yellowt-hread Street, 3/12 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satellitski programi, poskusni prenosi. 17.Ì30 Regionalni programi TV Slovenija — ■ Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 200.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serijija, 10/14. 21.00 Mali koncert Marina Horak — klavir. 21.15 Večerni gost. 22.00 Retrospektiva Komedija na SSIovenskem — B. Brecht: Malomeščannska svatba. 23.30 Yutel.
H TV 11
9.15 PoročiUila. 9.20 Tv koledar 9.30 Skrivnostno p pismo, nanizanka za otroke. 10.00 ZiZimski šolski spored (do 11.55) 12.000 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 0 Pot okoli sveta, filmska nanizanka. 1213.10 Veselje oblikovanja, dokumentarnrna nanizanka. 13.55 Satelitski spored 1 14.30 Hrvaški pisci na TV ekranih. 16.1(10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 0 Tv koledar 16.40 Skrivnostno pismeno, nanizanka za otroke. 17.10 Ljubitetelji narave: Karl Jones. 17.40 Hrvatsteka danes. 18.25 Številke in črke. 18.4515 Zaščitena narava Hrvatske. 19.15 RiSisanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spektkter, politični magazin. 21.05 Kvizkototeka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročikčila v angleščini. 22.45 Glasbena scecena 23.45 Poročila.
SATEILITSKA TV
SAT 11
6.00 Dobrojujutro. 8.35 Sosedje, Ladja eleshop. 10.15 ' ' '
iriifiia.
minalka. 12.2120 Kolo sreče. 14.00 So-
Ijubezni. 9. lutkovna seriirija
Teleshop 10.40 Joe Dancer. kri-
Veter,
sedje 14.25:5 Ladia ljubezni. 15.15 Ghostbustersrs. 15.40 Teleshop. 15.55 Kadeče pištolole. 16.45 Make up in pištole. 17.40 PcPoročila. 17.50 Sestra Kate, serija. 18.8.15 Priložnost, šov spored. 18.45 Pororočila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Fort BtBoyard, pustolovska igra. 21.00 Sedem n veličastnih, ameriški vestem, 1960 2:23.10 Poročila. 23.25 Harold in Maudeie, ameriški film, 1971.
RTL PILUS
: T
TT.
zn
13.30 Deskanieiie 14.00 Eurobics 14.30 Rokomet. 15.5.30 Tenis, Avstralija. 18.00 Smučamnje. 19.00 Moto šport. 20.00 Odbqikaxa. 21.00 Nordijsko smučanje. 22.00 M Moto šport. 22.15 SP v smučanju. 23.1.15 SP v plavanju, Perth. 0.15 Novice 0.0.45 Rally Pariz—Dakar. 1.00 Kolesarstvtvo.
PRO 7T
12.05 Ples v t temo ameriška drama. 13.45 Shiloh raranč. 14.45 Jackie in Jill. 15.10 Dick. 15.4.45 Potepuh 16.10 Wai-tonovi. 17.00 I Doogie Howser. 17.25 Na zdravje 1;18.0(T Petrocelli. 19.20 Colt za vse pritrimere. 20.15 Trije moški v čolnu, nemškika komedija, 1961. 21.50 Hawai 05. 22.4H5 Brandenburška divizija nemški vojnini film, 1960. 0.35 FBI.
TELE 5»
14.30 Divje živivljenje. 15.30 Wuldcat. 16.00 Igra z oognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Sim. bamrn bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni. 1 18.15 Popai, He-man, Smrkci. 19.20 P Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 MestGto, dežela, reka. 20.30 Hopali top, suäuper igra za 210.000 DEM 21.00 HcHolokavst, serija 21.50 Poročila. 22.00 0 Duddy, kanadski film, 1974. 23.55 Prididi k mornarici, punčka, ameriški film, 19)984.1.25 Bliskovito 88.
8.50 9.00
9.25
10.25 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10
18.30
19.00 19.30 19.59 20.20
21.20
22.10 22.30
0.55
Video strani
Delfin Flipper. 19. del ameriške nanizanke
Vojne usode, angleška nadaljevanka, 6/7 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 2. del ameriške nanizanke
Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 4/7 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Midasov dotik, angleška dokumentarna serija, 1/6 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 35/41 Tv dnevnik 3
Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 19/22, Prostor v visoki družbi, angleški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi tv Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 35 let z ansamblom Štirje kovači. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos 21.40 Oči kritike. 23.20 Yutel.
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Dom brez doma, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Pot okoli sveta, Filmska nanizanka. 13.10 Satelitski spored. 14.45 B. Bersa: Ogenj, opera. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Dom brez doma. nanizanka za otroke. 17.10 Znanstveni razgovori. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.15 Risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zgodba o Ann Yillian, ameriški film. 21.35 Zabavno-glasbena oddaja. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Ekran brez okviria. 0.15 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Ghost-busters, Kadeče pištole. 11.30 Fort Bovard, ponovitev. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni, Glava, glavica. 15.40 Teleshop 15.55 Paradiž, serija. 16.45 T.J. Hooker. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hard-ball. 21.00 Frenkov klub. 21.55 Poročila. 22.05 Lucky Lady, ameriška komedija, 1975. 0.05 Madame Claude, francoski film, 1977 (Francoise Fabian). 1.50 Hardball, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evruropa. 9.20 Medeni tedni v troje, ameriški ki film, 1945.11.00 TV-bu-tik. 11.30 Tvegegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Odadoelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 £ Santa Barbara. 14.05 Sprinafieldova i/a zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poroiročila. 15.50 Buck James. 16.40 Tvegano.no I 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatoriore. 18.00 Moški za šest milijonov doläolarjev 18.45 Poročila. 19.20 Jump StrStreet. 20.15 In večno pokajo lopove, a, avstrija komedija, 1962. 21.50 Poročila, la. 22.00 Pirati smrti, ameriška grozijivka'ka, 1980. 23.55 Izdajalski obraz, francososko-španska kriminalka, 1967.
6.00 Halo, Evropa. 9.30 Božanska prevara, ameriška komedija, 1969. 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05
springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila 15.50 Reporter zločinov. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je
vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora, serija. 20.05 Naloga za Al Mundyja. 20.50 Loterija. 21
stralija. 17.00 Moto šport. 18.00 Rally Pariz—Dakar. 19.00 Moto šport. 19.30 Novice. 20.00 Gimnastika. 21.00 Snu-
kerji. 22.00 Moto šport. 22.15 SP v plavanju. 0.15 Movice. 0.45 Rally Pariz—Dakar. 1.00 Avstralski kick boks.
PRO 7
6.05 Ljubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh, Waltonovi, Shiloh ranč, PetrocelIL Doogie Howser, Na zdravje. 11.10 Colt za vse primere. 12.00 Trije moški v čolnu, nemška komedija. 13.30 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill 15.05 Prašiček Dick. 15.40 Potepuh. 16.05 Perry Mason. 17.00 Doogie Howser 17.25 Barnev Miller. 18.00 Bitje srca 18.55 Dick. 19.25 Colt za vse primere. 20.15 Kavboj, ameriški vestem, 1957. 21.55 Mestni morski psi, akcijska kriminalka, 1986. 23.50 M.A.S.H. 0.25 Brandenburška divizija. 2.10 Nedotakljivi. film.
8.30 Video strani
8.40 Muzzy, angleščina za najmlajše. 15/20
9.00 Radovedni Taček: Jezero
9.15 Lonček kuhaj: Čokoladna zmr-zlina
9.25 Čebelica Maja: Koncert škržatov
9.50 Kapa nevidnica 10.05 A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu
10.20 Alf, ameriška nanizanka. 10. del 11.45 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 2/10 12.05 Večerni gost 12.50 Oči kritike
13.30 Arsen Dedič — Šanson Rogaška 90
14.20 Francija v šansonu, ponovitev
1. oddaje 14.50 Manuel, kanadski film 16.20 Sova. ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 DP v košarki, vključitev 18.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 10/14 19.00 Ali že veste? 19.20 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 19/25, Yellowthread Street, 4/12, Spet nazaja, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
15.00 Videonoč. ponovitev. 19.00 Mati in sin, humoristična oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice. Izbira orožja, francoski film. 22.25 Posnetek smučanja iz Maribora. 23.25 Posnetek smučanja iz Kitzbuehla. 0.10 Yutel.
HTV 1
8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.25) 11.30 Danes skupaj. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.00 A Boy Ten Feet Tali, ameriški film za mlade. 14.30 Mixer »M». 15.15 Dokumentarni film. 15.30 Oddaja narodne glasbe. 16.00 Tv teden. 16.15 Poročila. 16.20 Sedmi čut. 16.30 Kralj Patagonije, filmska nanizanka 17.25 Tv aukcija. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Murder By Death, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Poročila v angleščini. 22.10 Zgodovina hrvaškega Sabora, dokumentarna oddaja. 22.40 Svet, zaba-vno-glasbena oddaja. 23.25 Športna sobota. 23.45 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Glava glavica. 10.30 Narodna glasba 11.00 Frenkov klub. 11.50 T. J. Hooker. 12.45 Magazin iz tujine. 13.10 Hotel 14.00 Trema, nemški film, 1959. 15.45 Glasba. 16.15 Zapp, igra. 16.40 Neon Rider. 17.35 Dobitek. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 18.50 Poročila. 19.30 Očarljiva Jeannie. 20.00 Saharov, ameriški film, 1984. 22.00 Poročila. 22.15 Alien Nation, serija. 23.10 M.A.S.H. 1.05 Lucky Lady, komedija.
RTL PLUS
6.00 Reporter zločinov. 8.00 Za otroke. 9.35 Klack. 10.00 Rimske počitnice. 10.35 Jetsonsi. 11.15 Spiderman.
Polnomočje za Jacka Cliftona, italijan-sko-francoski agentski film, 1966. 22.50 Poročila 23.00 Tutti Frutti. 0.00
Ponočnjakinja, ameriška komedija, 1987. 1.35 Nora formula, ameriška komedija, 1986. 3.00 Ponočnjakinja.
EUROSPORT
11.30 SP v plavanju, prenos. 14.00 Eurobics. 14.30 Golf. 15.30 Tenis, Av-
Hulk, Spoderman 5000'l2.3Š He-man! 13.00 C.OPS. 13.25 Želvice. 13.50 Ragazzi. 14.20 Sierra. 15.10 Daktari 16.05 Lassie. 16.25 Mačke in psi. 18.55 Angel se vrača. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 19.30 A-team. 20.15 Prsa ali Tiedra francoska komedija, 1976 22.00 Dali-
' .... —	un, ^V.UIQYI, le. uo
njenih hlač 5, nemška seksi komedija 1978 0.45 Sexy Folies 1.10 Poročen moški? Hvala, ne! angleška komedija 1979. 2.35 Ljubezenski pozdravi,.. ponovitev. 4.15 Prsa ali bedra


7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 20.00 Eurochart-Hot 100. 20.30 Zvezde 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.20 Spin. 23.20 Koncert.
10.30 Športno popoldne: Smučanje, SP v plavanju, slalom iz Maribora, smuka iz Kitcbühla, snukerji, smučanje, povzetek. 18.45 Kolesarstvo. 19.45 Jadranje. 20.15 Wrestlina. 21.45 Boks. 22.45 Moto šport. 23.00 SP v plavanju. 1.00 Rally Pariz—Dakar. 1.15 Smučanje, povzetek.
SUPER CHANNEL
7.00 Mix. 15.00 Bilo je nekoč, risani film, 1984. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.00 Ultra šport. 20.00 The Best of Blue Night. 21.00 Ceste na globokem jugu, ameriški film, 1951 (James Craig). 22.35 Oplove novice.
PRO 7
12.15 Bill Cosby. 12.40 Kavboj, vestem. 14.15 Spet v Afriki, dokumentarec. 15.10 Afriška zvezda, nemški vojni film, 1956. 17.00 Patrolni čoln. 18.05 Perry Mason, ameriška kriminalka, 1986. 19.50 Bill Cosby. 20.15 Divji lovec iz Srebrnega gozda, nemški domovinski film, 1957 (Rudolf Lenz). 21.55 Ceste San Francisca. 22.50 Jeff francoski gangsterski film, 1968. 0.30 Nedotakljivi, serija.
8.20 Video strani 8.30 Živ žav
9.20 Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 4/7 9.50 Zgodovina smeha, francoska
dokumentarna serija, 4/6 10.40 Oče in sin, ponovitev humor, oddaje
11.10 Domači ansambli: Alpski kvintet z Ivanko in Otom 11.40 Obzorje duha 12.00 Druga godba: Balkana — poje
trio Bulkarka 12.25 Video strani
12.35 Show Rudija Carella, ponovitev 14.10 S. Bareja: Alternative. 9.. zadnji
del poljske nadaljevanke 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1
17.05 Kasetna ljubezen, švicarski film
18.40 Risanka
19.00 Tv mernik
19.30 Tv dnevnik 2
20.05 Zoran Pezo: Dve poti do izvira,
film TV Sarajevo 20.55 Zdravo 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Sova: Spet ti?, ameriška nanizanka, 7/13, Ulica strahu, angleška nanizanka, 5/12 23.50 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.20 Športno popoldne, vključitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žival-človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 2/5. 20.50 Jezuiti se vračajo, dokumentarna oddaja. 21.30 Posnetek smučanja. 23.15 Športni pregled TV Sarajevo. 23.45 Yutel.
HTV 1
7.40 Kronika Cehov in Slovakov. 7.55 Poročila. 8.00 Tv koledar. 8.10 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 10.10 Daktari, filmska nanizanka. 11.00 Dunaj: Mozartova leta, prenos. 12.50 Poročila. 12.55 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.55 Govorimo o zdravju. 14.25 Televizijski družinski magazin. 16.30 There was Crocked Man, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ali ste bili v Zagrebu, gospod Cabaret?, dramski spored. 21.10 Priče zgodovine, dokumentarna nanizanka. 22.10 Tv dnevnik. 22.30 Poročila v angleščini. 22.35 Glasba za lahko noč. 22.35 Športni pregled. 0.20 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Zapp, igra. 8.30 Neon Rider 9.30 Risanke. 10.00 Avto magazin. 10.30
Čar gora. 11.00 Religija nemški film. 12.45 Žara
laaazi ____
M .05 Trema, ivje. 13.10 Hotel. 14.05 Videoteka. 14.30 Hokej 17.10 Zlomljeno kopje, ameriški vestem, 1954. 18.45 Poročila 18.50 Šport. 19.30 Narodna glasba. 20.00 Skorajda dostojno dekle, nemški film, 1963. 21.40 Poročila 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina, italijanska erotična serija. 23.45 Nepričakovani občutek, italiianski film, 1979.
RTL PLUS
6.00 Srce za Wauzija. 6.45 Jetsonsi. 7.10 Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Kdo pa kar pobegne pred hudičem, nemška pravljica. 11.00 Mlad in svoboden, ameriški film, 1979 (Erik Larsen),
. . ^. . U. N..........i	_>	\ i— i i r\	uai oci ij.
12.30 Klasika. 13.00 Moj oče vesoljec, Poltergeist, Munsterji, Ultraman. 14.1S Ribe roparice iz Hellasa, nemški film 1959. 16.00 Strel, ameriška kriminalka. 1966. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Narodna glasba. 21.55 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.35 Dr. Westphal, seri-
t'a. 23.35 Ponoči, ko zmrzuie kri, serija. 1.00 Boj proti Mafiji. 0.45 Cona somraka. I.lu Hitchcock prikazuje.
nnm
11.00 Košarka. 12.00 Športno popoldne: SP •■ -----'••	r ■
ženski
----- .	J^UIUIU IJUUUIU-
ne: SP v plavanju, Perth, smučanje ženski slalom iz Maribora. 15.00 Snukerji, prenos. 19.00 Moto šport 20.00 Snukerji, Anglija. 23.00 Moto šport 23.15 SP v plavanju. 1.15 Rally Pariz Dakar. 1.30 Smučanje
8.50 9.00
9.15 9.30
10.00 10.45 15.20 15.30 17.00 17.05 18.30
18.45 19.10 19.30 20.05
20.55 21.45 22.35
23.50
Video strani
Alice v deželi risb. oddaja TV Sarajevo
Ciciban, dober dan: Šivilja
Tamburaška skupina iz Artič in
folklorna skupina Emona
Utrip, Zrcalo. Mernik, ponovitev
Video strani
Video strani
Sova, ponovitev
Tv dnevnik 1
Zdravo, ponovitev
Spored za otroke: Radovedni
Taček: Želva-
Čebelica Maja: Narobe mravlje
Risanka
Tv dnevnik 2
Želimir Žilnik: Grešne ovčice, drama TV Novi Sad vJsmi dan Tv dnevnik 3
Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 3/16, Ulica strahu, angleška nanizanka, 6/12 Video strani
8.50 9.00 10.00
10.30 11.00 11.35 11.55 12.40 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10 19.10 19.30 20.05
21.00
22.05 22.25
23.40
Video strani
Zgodbe iz školjke, 3. oddaja Šolska TV: Človekovo telo, 12/12
V hribih se dela dan . .
Kvaliteta življenja. 3/5
Sedma steza
Osmi dan
Video strani
Video strani
Žarišče, ponovitev
Sova, ponovitev
Tv dnevnik 1
Šolska tv, ponovitev
Zgodovina Vatikana. 2. oddaja
Risanka
Tv dnevnik 2
J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 3/5 Danny Kay z newyorškimi filhar-moniki, 1. del Tv dnevnik 2
Sova: Policijski oddelek, 6/6, Ulica strahu, angleška nanizanka. 7/12 Video strani
TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Francija v šansonu, 2. oddaja. 21.45 Kraj v Evropi: Ulica v Bardejovu, dokumentarna oddaja, 2/4 22.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Pot okoli sveta v osemdesetih dneh, filmska nanizanka. 12.55 Obstanek. 13.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar 16.40 Čas za bajko, oddaja za otroke. 17.10 Risanka. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Morje. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 21.05 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Kinoteka Kinoteka Hollywo-oda. 23.30 Poročila.
SATELITSKA TV
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija — Studio Koper. 19.00 Naša pesem, 9. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. oddaja TV Beograd. 20.35 Umetniški večer. Shakespeare na TV: Kralj Henrik VI, 2. del. 0.10 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Obstanek. 12.45 Senca Templarja, ameriški film. 15.15 Hrvatska glasba. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Mali svet. 17.10 Risanke 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Hrvatska kulturna zapuščina. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Predvečerje, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.25 Kino klub Evropa: El Dorado, madžarski film. 0.30 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. 9.55 Teleshov 10.15 Džuboks, risanke. 10.40 Skorai-da dostojno dekle, nemški film 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje Ladja ljubezni. 15.15 Beetlejui-ce. 15.40 teleshop. 15.55 Daniel Bo-one. 16.45 Cagney in Lacey. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate, serija. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila 19.15 Kolo sreče. 20.00 Otok z otoka, serija. 21.00 Dediščina Björn-
...............2.40 r
leprii
kovana čustva, italijanski film. 1.10 Sin
6.00 Dobro iutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Beetle-juice. 10.40 Zlomljeno kopje, ameriški vestem 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Policijska akademija 15.40 Teleshop. 15.55 Bonanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver. 21.00 Komanče-rosi, ameriški film, 1961 (Stuart Whit-"2.50 3apirr
deva, ameriški film, 1973. 1.20 MacGyver, Donovitev.
man, John Wayne). 22.50 Poročila. 23.05 Spiegel TV. 23.30 Papirnata za-
dalov, avstrijski film. 1960. 22.40 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Nepriča-
z otoka, ponovitev
RTL PLUS
ti.OO Halo, Evropa, 8.35 TV-butik. 9.30 Australian Open 91 povzetek. 9.30 Australian Open 91, prenos. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Australian Open 91. 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 16.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Mini Play-Back Show. 20.15 A. Team, serija. 21.10 Umor je nien hobby, serija. 22.05 Australian Open 91 22.35 Novinarski ples v Berlinu. 23.05 Poročila. 23.15 Kulturni magazin 23.45 Magazin za moške. 0.20 Bolnišnica Britania, angleška komediia. 1982.
RTL PLUS
6.00 Halo. Evropa. 8.35 TV-butik 9.10 Australian Open. 9.30 Australian Open 91. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vro-
; . - _ - 1 *	i »-.uv oci i a c vi u-
ca. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara, 14.50 Australian Open 91. 15.35 Poročila. 15.50 Buck Rogers. 16.40 Tvegano' 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider. 20.15 Karateiski morilec, ameriški akcijski film 1967. 21.55 Australian Open 91 22.25 Explosiv. 23.15 Poročila. 23.25 Zakon v Los Angelesu. 0.15 Rajska vrata, angleški film. 1967.

13.30 EP v iudu šarka. 15.00 Snukerji, Angliji Španski goli. 19.30 Novice 70.00 Snu kerii. "" "" --------'-
Dubrovnik. 14.00 Ko-Snukerji, Anglija 19.00
kerji. 23.00 Wrèstling___
0.30 Smučanje. 1.30 Moto šport
0.00 Novice.
sur CHANNEL mmJSmspmmmM SUPER chahnei
7.00 Mix. 11.00 Eurochart Hot 100. 11.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vanderman. 16.00 Turistični magazin 16.30 E.R.F. 17.00 Mix 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Òplove novice. 19.30 Video moda. 20.00 Spin. 21.05 Oplove novice 21.00 Zvonovi San Angela, ameriški film. 1947 (Rov Rogers).
PRO 7
12.50 Kraljestvo divjih živali. 13.40 Perry Mason. 15.20 Dve Lotki, nemški mladinski film, 1950. 17.10 Riptide 18.10 Naš planet Zemlja, šov o in za okolje, 1990. 19.45 Bill Cosby. 20.15 Super dekle, angleški fantazijski film 1984 21.55 Ceste San Francisca. 22.50 Štirinajst let Sina-Singa, ameriška kriminalka, 1947 0.30 Ceste San Francisca.
6.00 Poslovni raport. 6.30 To so bili dnevi. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Smučanje. 10.00 Snukerji. 13.00 Eurobics. 13.30 EP v judu, Dubrovnik. 14.00 Moto šport. 15.00 Snukerji. 19.00 Jet ski 19.30 Novice 20.00 Smukreji, Anglija. 23.00 Mofo šport. 23.15 Hokej. 0.(5 Novice. 0.45 Ameriška košarka. 1.45 Rally Pariz—Dakar.
SUPER CHANNEL
7.00 Davbreak. 8.30 Reportaže. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline 17.00 On the Air 18.30
Blue Night 19.30 Novice 19.45 Time Warp 20.00 Tajska panorama 20.30 Narava, dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Naša, serija. 22.00 Novice 22.15 Oplove novice 22.20 Narava. 23.20 Turistični magazin
7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica 9.00 Novice 9.10 Mix 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 20.00 Ultra šport: Triatlon. 22.00 Novice 22.15 Ultra šport 0.15 Novice.
PRO 7
11.50 Gulag ameriški film. 13.25 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill. 15.05 Prašiček Dick. 15.40 Potepuh 16.05 Tarzan. 17.00 Doogie Howser. 17.25 Alice. 18.00 Diamanti. 18.50 Dick 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Vel-satalski orel, nemški domovinski film, 1956. 21.50 Kobra, prevzemite. 22.45 Drevo za obešanje, ameriški vestem, 1958. 0.40 Operacija Maškerada
TELE 5
13.00 Tednik 13.15 Normal 13.35 Bim, barn, bino: She-ra, Saber Bider, Smrkci 15.10 Brave Star. 15.55 Goreča smrt, angleški film, 1971. 17.25 Scena D. 18.00 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe, serija 1990 20.15 Prosim, smejte se. 21.10 Predrzneži z ga-
silskega voda 34, italijanski film, 19„. 22.30 Nočna patrulja. 23.35 Nenavadne zgodbe 23.55 Ring je prost. 0.50
Curtis Mavfield.
PRO 7
11.25 Colt za vse primere. 12.10 Naš planet Zemlja. 13.35 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill. 15.40 Potepuh. 16.05 Richmond Hill. 16.55 Dooaje Howser 17.20 Murphy Brown. 17.55 Harry O. 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Gulag, ameriški film. 1984. 22.05 Operacija Maškarada, ameriški agentski film, 1983. 22.25 Vroča kri v žilah, vohunska kriminalka, 1986 0.35 Ceste San Francisca.
TELE 5
13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 He-man Bobonsi, Cadichon. 14.15 Scena D. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni 18.00 Po-paj. He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top, igra. 21.00 Prosim, smejte se. 21.50 Poročila 22.00 McVicar, angleški film, 1980. 23.45 Holokavst, drugi del 0.35 Bliskovito 88. 1.00 P O P
14. stran naè čas
SREDA 16. januar
TV SLOVENIJA 1
NAŠ OBVEŠČEVALEC
8.50 9.00 9.55
10.40
11.30 14.50 17.00 17.05
18.20 19.00 19.30 20.05
22.05 22.25 23.20
0.35
Video strani Živ žav
Želimir Žilnik: Grešne ovčice. drama TV Novi Sad J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 3/5 Video srani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1
Jezuiti se vračajo, dokumentarna oddaja, ponovitev, Po sledeh napredka, ponovitev Klub Klobuk Risanka Tv dnevnik 2
Film tedna: Iztrebljevalec, ameriški film Tv dnevnik 3
Okno: Povratek k Staxu, 2. del Sova: Alf, ameriška nanizanka, 20/24, Ulica strahu, angleška nanizanka, 8/12, Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 5/6 Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Tv Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza. Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe — Trubadur, 9/10. 21.20 Svet poroča. 22.20 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Obstanek. 12.45 Senca Templarja. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Povratek ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 17.10 Tudi tega leta. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Lepa naša: Kutina. 19.15 Risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.20 Poročila v angleščini. 22.55 Z licem v lice: Tin Ujevič. 0.25 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Policijska akademija, risana serija. 10.40 Komančerosi, ameriški film. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza.
■ S..S.W	3ICI.C. IU.UU IV-LXJI ^d.
14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Veter. 15.40 Teleshop. 15.55 Nori Divji Zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija. 21.00 Joe Dancer II, ameriška kri-minalka, 1981. 22.40 Poročila. 22.55 Petek, trinaj_stega, serija. 23.45 Lear, balet. 0.10 Filmski magazin. 0.40 Booker, ponovitev.
RTL PLUS
u.oo
Ol
Halo,
Evropa.
en 91. 9.30 Australian Open 91.
9.10 Australian
11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfiel-dova zgodba. 14.50 Australian Open, povzetek. 15.35 Poročila. 15.50 Chips, serija. 16.40 Tvegano! 17.05 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Narodna glasba. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Delo na črno (Moonligh-tninng). 22.10 Stern TV. 22.45 Austra-
li akcijski
lian Open 9J. 23.25 Vojni ptiči, Top
Gun piloti na nalogi, ameriški .....
film. 1988. 1.00 Delo na črno.
EUROSPORT
13.30 SP v padalstvu, Bled. 14.00 Moto šport. 15.00 Snukerji, prenos. 19.00 Cirkus. 19.30 Novice. 20.00 Snukerji,
grenos. 23.00 Smučanje. 0.00 Novice. .30 Smučanje na vodi, SP, Phoenix, Arizona.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 19.45 Time Warp. 20.00 Reportaže. 20.30 TBA. 21.00 Ruska enaj-stica. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 Oplove novice. 22.20 Reportaže. 22.50 Ruska enajstica.
PRO 7
11.25 Colt za vse primere. 12.15 Vel-satalski orel, domovinski film. 13.45 Shiloh ranč. 14.50 Jackie in Jill. 15.15 Dick. 15.50 Potepuh. 16.15 Hiša na Eaton Placeu, angleška družinska se-52 delih, 1971. 17.05 Doogie -fowser. 17.30 Harrvieve sodbe. 1f
riia
Howser. 1 f.3U Harme Enaka pravica. 18.55_Dick. 19.25 Colt
za vse primere. 20.15 Bitka za Jenny, ameriška družinska drama, 1986 22.00 FBI. 22.50 Otroci Stepforda ameriška grozljivka, 1987.
TELE 5
13.30 He-man, Bobonsi, Cadichon. 14.45 Prosim, smejte se 15.30 Wild-car. 16.00 Igra z ognjem. 16.30 Poročila. 16.35 Bim, barn bino: Smrkci, Brave Star, Rakuni. 18.05 Popaj, He-man, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali top. 21.00 Bagdadska kavarnica, serija, 1990. 21.25 Nenavadne zgodbe. 21.50 Poročila. 22.00 Sto tisoč prekletih dolarjev, italijanski 'vestem, 1967 23.15 Ulica strahu, seri-ia. 0.10 Bliskovito 88.
SREČANJE ABONENTOV DUNAJSKEGA ABONMAJA
V petek, 11. januarja ob 15.30 bo v Celju srečanje abo-nentov Dunajskega abonmaja.
Skupaj si bomo ogledali mesto Celje in njegove znamenitosti. Po končanem ogledu mesta pa bomo v celjski farni cerkvi prisluhnili priložnostnemu koncertu. Prijavite se lahko na tel. št. 853 574.
OBISK NA DUNAJU
Še vedno se lahko prijavite za obisk naših kulturnih prireditev na Dunaju. Naša karavana bo v to kulturno prestolnico odpotovala kar dvakrat:
v soboto, 8. marca	in
Emmerich Kaiman: CIRKUŠKA PRINCEZA opereta
pisarna 53/1 ali
v petek, 26. januarja Eric Woolfson: FREUDIANA musical
Prijavite se lahko v kulturnem domu po telefonu 853 574.
VESELO IN ZABAVNO POPOLDNE V ŠMARTNEM OB PAKI
V nedeljo, 13. januarja, ob 17.00 pa vabimo v dom kulture v Smartnem ob Paki, kjer smo vam pripravili veselo in zabavno popoldne, polno smeha in dobre glasbe.
Predstavil se nam bo PIHALNI ORKESTER - Litostroj iz Ljubljane.
Dirigent Marjan Stropnik in humoristi iz Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
Vstopnina je 50 din. Popustov ni!
OBISK V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI
Alternativno gledališče Ljubljana: BRIGADE LEPOTE Režiser: Vlado Repnik
Odhod avtobusa 26. januarja ob 17.00 izpred Rdeče dvorane Velenje.
Cena 100 din in doplačilo za vstopnico.
FOTOGRAFIJA BREZ FOTOAPARATA
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik je na ogled zanimiva razstava otroške fotografije za vse tiste, ki ste zamudili to enkratno priložnost brezplačne fotografske šole.
Delo je potekalo v skupini otrok starosti od 4 do 12 let. Mentor in ustanovitelj jugoslovanskega modela zgodnje mladinske fotografske vzgoje VLASTJA SIMONČIČ je mednarodni mojster fotografije, ki pa je svoj model sicer že zdavnaj predstavil v tujini, v Jugoslaviji pa je bila to prva predstavitev. Mlajša skupina otrok je delala v dveh tehnikah: kemogram in starogram. Obe tehniki temeljita na otrokovi zmožnosti opažanja sveta okoli sebe, ki jim ga avtor s svojo pomočjo uspe usmeriti v risbo, to pa z zelo enostavnim postopkom otrok sam spremen! v fotografijo.
V	fotolaboratoriju pa je majhna skupina mladincev nad 16 let izdelala zanimive fotografije po postopku fotograma. V upanju, da to ni bila zadnja predstavitev in ob obojestranskem zadovoljstvu ob tem dogodku smo si obljubili, da se še srečamo za daljši čas.
Razstavo si boste lahko ogledali še do 22. januarja.
MILENA KOREN-BOŽ1ČEK
Glasbeni kotiček Radia Velenje
HH
D. j.
MRiiM
Nazadnje sem vam pisal par besed tik pred koncem starega leta, kar pa seveda pomeni, da sem vam še nekaj dolžan in sicer želim vsem poslušalcem Radia Velenje, bralcem glasbenega kotička, skratka vsem tistim s katerimi sem imel kakršenkoli stik:
NEW KIDS ON THE BLOCK
Srečno, uspešno, zdravo leto 1991.
Sicer sem se na tole voščilo spomnil res nekoliko pozno pa vendarle toliko bolj iz srca.
Drugače sem v današnjem kotičku namenil največ prostora lestvicam leta 90 v zvrsteh pop in house glasbe. Naj še enkrat ponovim, da sta lestvici sestavljeni na podlagi dvomesečnega glasovanja poslušalcev Lestvice Radia Velenje. Pop lestvico ste lahko že slišali ta ponedeljek medtem, ko bo druga na programu naslednji ponedeljek 14. 1. 91 od IS. do 19. ure. Seveda pa lahko vsi pravi ljubitelji glasbe lestvice tudi dobijo na kasetah, če nas obiščejo v D. J. SERVICU (prostor video TOMYA, bližina Doma Učencev) ali preko telefona vsak dan od 17.-19. ure (855-191). No preden pa napišem te naše lestvice, še nekaj novih novic iz glasbenega sveta . .. YO . . . Projekt ENIGMA sedaj že vsi prav do-
bro poznate, če ne drugače pa prav gotovo po veliki uspešnici Sadeness Part 1. No, muzke v tem stilu bo prav gotovo še veliko kajti ENIGMA je izdala tudi album, ki nosi zelo zanimiv naslov MCMXC A.D. in ga boste kmalu lahko slišali tudi v Lestvici RV . .. YO . . . Prav tako kot LP Enigme imam za vas pripravljen še en album, tokrat skupine JIVE BUNNY—MASTERMIXERS ... YO . . . Vsi, ki obožuje • ,«_ Jete skupino SNAP se mi boste
BnMiu'n^bJ* prav 80t0V0 pridružili na koncer-Kobby Bratusa tu, ki se bo zgodil na naših tleh in sicer 26. 1. 91 v zagrebški dvorani Doma Sportova . .. YO . . . CAPTAIN HOLLYWOOD sicer šef skupine TWENTY 4 SEVEN je tokrat poskusil sam brez ostalih članov. Če pa je zadel v črno bo vsekakor pokazala njegova nova plošča »Debora«.. . YO .. .
POP 90

1.	Tonight - NEW KIDS ON ...
2.	I promised myself — NICK KAMEN
3.	Another day in paradise — P. COLLINS
4.	Show me heaven — MARIA McKEE
5.	Nothing compares 2U — SINEAD O'CONNOR
6.	Miracle — JON BON JOVI
7.	All around the world — LISA STANS-FIELD
8.	It must have been love — THE ROXET-TE
9.	Black Velvet - ALANNAH MYLES 10. Vogue — MADONNA
10. I've been thinking ... — LONDON BEAT
HOUSE 90 (na sporedu 14. I.)
1.	U can't touch this — M.C. HAMMER
2.	Ice ice baby - VANILLA ICE
3.	Cult of Snap - SNAP
4.	I can't stand it — TWENTY 4 SEVEN
5.	Killer - ADAMSKI
6.	TECHNOTRONIC MEGAMIX
7.	Get a life — SOUL II SOUL
8.	Dub be good to me - B. INTENATIO-NAL
9.	Infinity - GURU JOSH
10.	Dirty Cash - ADVENTURES OF STEVIE V.
(A
8
•CI) (U C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-, tiška Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajst-, dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 11. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 13. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejamali po telefonu 855 963 takšna vaša vprašanja na katera sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 14. JANUARJA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 16. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17,00 Vi in mi (naša gosta bosta predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik in predsednik IS Alfred Božič — z njima boste lahko po-kramljali po telefonu 855 963).
» I K I 1 I N I O I I rm
OBČINE VELENJE
REDNI KINO
Četrtek, 10. 1. ob 18. in 20. uri
ŽENSKA HUDIČ - ameriški, drama. V gl. vi.: Meryl Stre-ep
Petek, sobota in nedelja, II. 12 13. 1. ob 18. in 20. uri
MAŠČEVANJE TEPCEV -amer. komedija.
So vam bili tepci prejšnji vikend všeč? Tudi če prejšnjega filma niste videli pa bi se želeli malo sprostiti, se nasmejati. V tem filmu boste spoznali kako je druščina TEPCEV sploh nastala. PONEDELJEK, 14. 1. NI PREDSTAV!
Odslej ob ponedeljkih v Rednem kinu ni predstav. Vabimo vas, da si ogledate predstave Filmskega gledališča v Domu kulture!
Torek, 15. 1. ob 18. in 20. uri
OPAZOVALCI - ameriška grozljivka.
Sreda, 16. I. ob 18. in 20. uri.
GRAJSKI DUHOVI - ameriška komedija. V gl. vi.: Steve Guttenberg
Do konca meseca še: ŠE 48 UR, LAMBADA, CREMLINI II, BEETLEJUICE, ZGODBA S TEMNE STRANI
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 14. 1.
FILMSKO GLEDALIŠČE ob 20. uri ŽENSKA HUDIČ -drama. V gl. vi.: Meryl Streep Nedelja, 13. I. ob 10. uri
OTROŠKA MATINEJA -FANTAZIJA — ameriška risanka (Walt Disney).
Risanka za malo starejše otroke. Veliko klasične glasbe.
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Petek, sobota in nedelja, II., 12., 13. 1. ob 22. uri
LOLITA COLLGIRL - ameriški, trda erotika.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 13. 1. ob 18. uri
ŽENSKA HUDIČ - ameriški.
Ponedeljek, 14. 1. ob 18. uri
MAŠČEVANJE TEPCEV -ameriški.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 11. 1. ob 20. uri
ŽENSKA HUDIČ - ameriški. Meryl Streep v novi, presenetljivi vlogi.
OBČINA MOZIRJE
KINO »DOM« MOZIRJE
10. 1. - MAŠČEVALEC, ameriška kriminalka
12. in 13. 1. - SMRTONOSNO OROŽJE II, ameriški akcijski
17. 1. - DRUŽINSKA STRAST, ameriška melodrama
KINO »JELKA« NAZARJE
12. in 13. 1. - VESOLJSKI VOJŠČAKI, ameriški fantastični 16. 1. - LJUBEZENSKA ŠOLA, ameriški erotični
KINO LJUBNO
12. in 13. 1. - TEKILA SAN REIS, ameriška kriminalka.
Gisiro £
Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044

ZAHVALA
Mnogo prekmalu nas je zapustil naš dobri mož, oče, brat in svak
Silvo Škorjanc
1. 1. 1938-26. 12. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili pomoč v teh težkih trenutkih. Darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. primariju Alojzu Fijavžu, duhovniku za opravljen obred, govornikom,
godbi in pevcem. Vsem še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI.
ZAHVALA Ob smrti našega
Jožeta Zajca
Iskreeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sošolcem, zdravnikom in osebju celjske bolnntšnice, sodelavcem ESA in drugim DO ter ustanovam, šoštanjski godbi, rudarski ggodbt iz Velenja, pevcem, g. župniku, sosedom in predvsem prijateljem, ki so Jožetu in nam pomagali in čutili z nami v teh najtežjih dneh. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žena, hčerka z družino in sestre z družinami.
Ob boleči in tragični izgubi naše drage
Anice Ferenčina-Bebe
rojene KAŠ
se iz s srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh hudih urah stali ob strani in bili v pomoč.
Zahvavala gospodu župniku, govornikoma in vsem, ki so njen prezgodnji grob zasuli
s cvetjem.
VSI, KI JO IMAMO RADI
ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega
Mirka Modrijana
iz Šmartna ob Paki
se iz sisrca zahvaljujemo za vso pomoč osebju bolnišnice Topolšica z dr. Justinekom kolektivu osnovne šole bratov Letonje, članom kulturnega društva, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste se poslovili od njega. Poosebno hvaležni smo Slavici Pečnik za vso njeno skrb in oporo v najtežjih
trenutkih.
Vsi njegovi.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi hudega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
dne 23. 12. 1990 nas je zapustil ljubi mož, oče, sin, brat in stric
Roman Lednik
iz Laz 23
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence, sveče, spominske maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Zvvitterju iz onkološkega inštituta Ljubljana za lajšanje njegovih bolečin.
Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma Ivanu Pustineku in Damjanu Likarju, sodelavcem Vekosa Stanovanjska oskrba, Iztokovim sošolcem s tovarišicami in vsem ostalim, ki ste nama kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena Magda, sin Iztok, mama Anica, brat in sestre z družinami.
ZAHVALA ob prerani izgubi dragega moža in očeta
Jožeta Lončarja
rojenega 6. 2. 1915—27. 12. 1990
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. Harnikovi in Janku Šešlu za pomoč, dr. Hribarjevi za dolgoletno zdravljenje in osebju bolnišnice Slovenj Gradec, ki mu je lajšalo trpljenje ob težki
bolezni.
Hvala tudi RLV, častni straži, godbi Zarja, govorniku, društvu upokojencev in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Milka, hčerka Anica in sin Franci z družino ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame in ome
Ane Borovnik
8. 6. 1926-3. 1. 1991 iz Tomšičeve 20 v Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično in vsestransko pomoč, za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje na njeni
poslednji poti.
Iskrena hvala tudi godbi iz Šoštanja, govorniku, pevcem in gospodu duhovniku za
opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Marica in sin Stane z družinama.
Sporpčamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil sodelavec in prijatelj
Leopold Starman
Od dolgoletnega delavca smo se poslovili v soboto, 5. 1. 1991. na pokopališču v Podkraju.
Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu.
DELAVCI GORENJA ELEKTRONIKA
Odpravljanje posledic vodne ujme so se lotili takoj
O tem, da je vodna ujma lanskega 1. novembra najbolj prizadela Zgornjo Savinjsko dolino smo tudi mi veliko pisali. Žal smo ob tem nekako »pozabili« na tiste kraje v naši občini, ki so prav tako bili, čeprav ne tako tragično, prizadeti zaradi prekomernih padavin. Zato smo prošnjo krajevne skupnosti Bele vode, da njihovo prizadetost širše predstavimo, z razumevanjem sprejeli.
Na zadnji dan starega leta smo se odpeljali v Bele vode, točneje v kraj Ljubijo, in se sami prepričali kakšno škodo so naredili podivjani hudourniki, potok Ljubija in številni zemeljski plazovi. Res je, da tod voda ni odplavila hiš, so pa nekatere zaradi drsenja zemlje ogrožene, hudourniki so odnesli veliko cest in nekatere kmetije so bile povsem odrezane od sveta, pa še bi lahko naštevali. Bele vode so po obsegu največja krajevna skupnost v velenjski občini, po številu prebivalcev (234) pa najmanjša. Prav zato, ker so kmetije zelo oddaljene druga od druge, so ceste, ki peljejo do posameznih kmetij, sila pomembne. Imajo 19 kilometrov krajevnih cest, ki jih sami vzdržujejo.
Ob zadnji vodni ujmi so bile najbolj prizadete ceste Grebenšek—Klose, Greben-šek—Acman in Luka — Pe-tkovnik— Leskovšek do najvišje ležeče kmetije. Vse omenjene ceste so doslej prizadevni krajani Belih vod s prostovoljnim delom in lastnim materialom sami sanirali. Nihče za to ni dobil plačila, razen upravljalcev težkih
strojev brez katerih v tem hribovitem in skalnatem terenu, sploh ne bi mogla potekati. Povsem zaprta je še vedno cesta Ljubija—Zajetje—Luka v dolžini 1,5 kilometra. Doslej so krajani s pridnimi rokami, prostovoljna dela potekajo že od prvega dne poplav naprej, zgradili osem zasilnih mostov in so usposobljeni za prevoz z osebnimi vozili. Zemeljski plaz, ki ogroža hišo Luke Mlinarja, pa bodo v kratkem odstranili z udarniškim delom. Seveda bodo z deli nadaljevali spomladi. Zgrajene ceste bodo namreč morali utrditi z gramozom. Šest kmetij je tudi brez telefonske zveze, saj je podivjana voda pretrgala kable.
Zapišimo še, da kmetje iz Belih vod, zlasti tistih zaselkov, ki so bili 1. novembra najbolj prizadeti, ne držijo križem rok. Takoj so se lotili zahtevnega dela, prijeli za lopate, pripeljali traktorje in
MILIČNIKI SO ZAPISALI
PRVA LETOŠNJA ŽRTEV PROMETNE NESREČE
Velenjčani smo bili spet v nečem prvi. Žal, tokrat s prvo letošnjo žrtvijo v prometni nesreči. To je bilo drobceno, komaj dva meseca staro dekletce.
Okoliščine nesreče, ki se je pripetila 4. januarja malo po enajsti uri v križišču Šaleške in Kidričeve ceste, so še dokaj nejasne, velenjski miličniki pa so zbrali izjave nekaj prič, ki so se odzvale radijskemu vabilu, ostale izjave pa so seveda zbrali že takoj po nesreči.
Voznik osebnega avtomobila, sedemindvajsetletni An-djelko Milenkovič je v omenjenem križišču zavijal levo na Ki-
posekali potrebni les za popravilo mostov in cest. Veliko sreče so imeli krajani, saj sta prav v času vodne ujme v tem kraju s težko mehanizacijo nekatera dela opravljala zasebnika, brata Cveto in Polde Mlakar iz Šentjurja. Takoj sta priskočila na pomoč in postorila prenekatero delo, ki jih brez težkih strojev ne bi mogli opraviti.
Cveto Mlakar je ob tej priložnosti povedal: »Na tem koncu Belih vod delava z bratom za potrebe gozdnega gospodarstva že približno osem let. Ker sva imela stroje tukaj, sva takoj pričela pomagati pri odpravljanju posledic vodne ujme. Krepko delava že dva meseca, in to z zadovoljstvom, saj vidiva, da so tukajšnji ljudje tako dobri in prizadevni. Vedo namreč da delajo zase in za svoj nadaljnji obstoj. Tem ljudem bi morali dati nagrado, da sploh hočejo tukaj živeti. Z bratom imava veliko dela in
ne veva, kako dolgo bova še tukaj. Na koncu naj še dodam, da smo udarniško naredili cesto do Slemenška, ki jo je voda dobesedno odnesla. Slemenšek je težek invalid in povsem odvisen od prevoza z avtomobilom. Celih 53 dni je bil brez ceste.«
Naš obisk v Belih vodah smo sklenili s pogovorom s predsednikom tamkajšnje krajevne skupnosti Ivanom Drevom, ki je med drugim dejal: »Z deli pri odpravljanju posledic vodne ujme smo začeli takoj. Poleg prizadevnih okoliških kmetov sta nam pridno pomagala brata Mlakar s težko mehanizacijo. Ne le, da sta pri delu pridna in uspešna, tudi najcenejša sta. Da dela pri sanaciji tako hitro potekajo, gre zahvala prav njima. Tudi drugi zasebniki so se izkazali, med njimi Robi Turinek, Jože Koželj in Ivan Stropnik. Sicer pa velja priznanje vsem krajanom, ki brez poziva pridejo vsak dan na pomoč kamor je potreb: no. Če tolikšnega prizadevanja med tukaj živečimi ne bi bilo, bi bile težave mnogo
večje. Razveseljivo je, da ima veliko razumevanja do naših težav tudi velenjska vlada in njena komisija za elementarne nesreče.
Naša največja želja je, da bi kraj, ki je danes siromašen, po tej nesreči ne bi bil bolj. Upamo in želimo si, da
bi zbrana sredstva za vodno ujmo v Sloveniji, prišla tudi v naš kraj. Zavedati se namreč moramo, da naših težav niti s pomočjo občine ne bomo mogli rešiti. Zato upravičeno pričakujemo širšo pomoč,« je sklenil pogovor Ivan Drev.
B. Mugerle
Škarpo ob poškodovani in ogroženi cesti Visočki vrh Ljubija pri Kovaču prav te dni utrjujejo s kostanjevii hlodi, še prej pa so morali prestaviti strugo Ljubi je.
Krajani Starega Velenja
V nesreči nisi sam
Starovelenjčani bivšo hišo Novakovih na Ljubljanski 11, dobro poznajo. Lani so jo prodali družini Skledar. Hiša je stara in potrebna temeljite obnove, zato sta se lastnika odločila, da to tudi naredita. Dva prostora sta si uredila za silo in se vanju tudi vselila.
Na Božič, zjutraj je bilo, pa je v hiši izbruhnil požar, ki je uničil vso njuno dosedanje delo in povzročil veliko materialno škodo. Zgoraj, kjer je bilo tudi stanovanje oziroma stanovanjski prostori, so ognjeni zublji uničili dobesedno vse, med drugim
še zapakirano povsem novo pohištvo. Kljub takojšnji intervenciji velenjskih gasilcev, hiša namreč ni daleč od gasilskega doma, se je požar hitro širil na celotni objekt.
Na pobudo krajevne skupnosti Staro Velenje, predvsem pa soseda Štiha, so v kraju uspešno organizirali pobiranje prostovoljnih prispevkov z namenom, da z njimi Skledarjevima vsaj malo ublažijo škodo. Krajani Starega Velenja, še zlasti pa zaselka Ljubljanske, so akcijo podprli in tudi z razumeva-
njem sprejeli. Zbrali so 20.100 dinarjev. V petek pa sta člana odbora KS Staro Velenje Alojz Štih in Stane Hudales družini Skledar denar izročila. Danica in mož Željko sta bila presenečena, rekla sta, daje ta denar >zlata vreden< in se vsem, ki so prispevali kolikorkoli iskreno zahvaljujeta. Prepričana sta, da se bosta lahko kmalu vrnila v svoj novi dom, trenutno pa prebivata pri moževi mami. V nesreči, k sreči, res nisi sam.
B. Mugerle
dričevo cesto (peljal je iz mesta Velenja, v smeri proti Slovenj Gradcu), iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila dvaindvajsetletni Albin Vovk. Voznika sta silovito trčila, tako da sta bili sedemindvajsetletna Fazima Milenkovič in njeno dete s katerim je sedela na zadnjem levem sedežu, želu hudo telesno poškodovani. Dvomesečna deklica Dejana je kmalu zatem hudim telesnim poškodbam podlegla.
ZALETELA SE JE V OBCESTNI DROG
Voznica osebnega avtomobila, petindvajsetletna Irena Bartlma je peljala 6. januarja okoli tretje ure zjutraj po Celjski cesti in nato zavila na Šaleško cesto, kjer pa jo je zaneslo v rob pločnika, od tu pa odbilo v obcestno svetilko. Pri tem se je sopotnik osemindvajsetletni Roland Javornik lažje telesno poškodoval.
VLOM V DISKONT
V	noči na 31. december je doslej še neznani storilec vlomil v diskont Pera V. v Šaleku 90 in odnesel iz blagajne večjo vsoto denarja.
VLOMIL V OSEBNI AVTO
V	noči na novo leto je nekdo iz vozila Darinke Č., parkiranega na Kardeljevem trgu, odnesel rezervno kolo in troje očal.
SILVESTROVANJE Z ROPOM
Nekdo je moral biti na silvestrovo ponoči silno spreten. Vlomil je v stanovanje Viktorja Ž., kjer imajo sicer alarmne naprave, a so bile menda izklopljene, pa tudi hudega psa. Odnesel je precej zlatnine, denarja, dragih oblačil.
»OROPAL« BULDOŽER
V	času med 28. decembrom in 3. januarjem je nekdo z buldožerja, parkiranega v Prelogah, odmontiral meglenke.
ZALOTILI SO GA V NAMI
Matjaž K. je bil 5. januarja ponoči spet aktiven. Silno spretno je prišel v Namo, kjer si je nabral med drugim kup drobiža iz blagajn, potem pa so ga zalotili miličniki. Predali so ga preiskovalnemu sodniku, ta pa je zanj odredil pripor.
OTROK ZANETIL POŽAR
Na srečo so bili sosedje Bojana Ocepka 4. januarja, ko je zagorelo pod njegovim stopniščem, takoj na mestu in požar hitro pogasili. Miličniki so kasneje ugotovili, da se je tam z vžigalicami igral otrok Ž.Ž.
IZ SODNIH KLOPI
• "--T y

Vrbič, Rezman, Gošnik proti novinarki Dela Plus
V ponedeljek je bila na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje razpisana obravnava zoper Melito Berze-lak iz Šmartnega ob Paki, ki ji zasebni tožitelji Vlado Vrbič, Peter Rezman in Vane Gošnik očitajo storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 108/1, 2, 3 kazanskega zakonika Republike Slovenije.
Melita Berzelak je v časopisu Delo Plus 19. oktobra lani, objavila članek Štiriperesna deteljica na pohodu, v katerem naj bi bilo po navedbah zasebnih tožite-ljev več neresničnih, objektivno in subjektivno žaljivih trditev, Peter Rezman pa je vložil ob tem članku še zasebno tožbo zaradi članka iste avtorice, objavljenega v Delu Plus 28. septembra lani, z naslovom Roka roko umije — Politične igrice v velenjski vladi.
Melite Berzelak v ponedeljek na obravnavo ni bilo, ker ni uspela pravočasno dobiti odvetnika, sodišče pa je (senatu predseduje sodnik Drago Šinkar) že poslušalo priče. Izjave so sodišču podali Peter Krapež, Marjan Marinšek in Ljubiša Savovič.
Obravnavo so preložili na 23. januar.
(mkp)
MWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW^^