PoSInl urad 9021 Celovec — Verlagsposlamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 žil., mesečna naročnina 5 Šilingov
Amerika zaostruje vojno v Vietnamu
V zadnjih dneh je stopita vietnamska vojna v novo fazo ter po mnenju političnih opazovalcev dosegla zadnjo stopnjo pred trenutkom, ko bi Amerika utegnila razširiti svojo splošno invazijo tudi na ozemlje Severnega Vietnama. Medtem ko so bile vojaške akcije Amerike proti Severnemu Vietnamu doslej omejene na bombardiranje, so ameriške čete zdaj začele objekte v Severnem Vietnamu obstreljevati tudi s topovi. S tem se je bojišče preneslo neposredno na področje Severnega Vietnama in manjka samo še zadnji korak, namreč invazija ameriških kopenskih sil.
Z novo zaostritvijo vojne v Viet- šno ravnanje razkrinkava ameriško n°mu pa je zagrešila Amerika ve- vlado pred lastnim in mednarodno napako. Odprla je namreč oči nim javnim mnenjem ter kaže, da
ni ameriški funkcionarji sami, ko pravijo, da je namen zaostrenih vojaških akcij »prisiliti" Severni Vietnam k pogajanjem. Vendar pa se sami zavedajo, da tudi nova oblika »izsiljevanja" ne bo rodila zaželjenega uspeha, kar je precej jasno priznal celo ameriški o-brambni minister McNamara, ko je resno podvomil v uspeh zaostrenih vojaških akcij proti Severnemu Vietnamu.
Če se je ameriška vlada kljub te-
»udi še Jis,im redkim, ki so doslej njeno dosedanje poudarjanje pri_ ^odToSa »
morda še vedno verovali zagotovilom Washingtona o pripravljenosti na pogajanja in na miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja. Tem zagotovilom danes nihče več ne verjame, toliko manj, ker najnovejši dogodki nedvoumno dokazujejo, da je ameriška vlada sedanjo zaostritev vojne pripravljala favno v trenutku, ko je po drugi strani najbolj prizadevno govorila 0 svoji miroljubnosti.
Ta dejanja ameriške vlade, ki Pričajo o zvrhani meri cinizma, je treba toliko bolj obsojati, ker pri-
hajajo kot odgovor na ' izraženo vije so v začetku tega tedna razprav-Pnpro.li.no>, Se..,„.9o Vi.,no-	/7Ž 7
m°' da bl na Pogajanjih miroljub- razvojem celotnega družbeno-politič-no rešili vietnamski problem. Tak- nega sistema. Govora je bilo pred-
KONFERENCA PUGWASH v ZAGREBU:
Pobude za evropsko varnost
V Zagrebu se je minulo soboto odpravo blokovske razdeljenosti, končalo petdnevno zasedanje kon- kakor tudi o možnostih za zboljša-'erence Pugwash za evropsko var- nje znanstvenega in tehničnega nast, na katerem je sodelovalo 22 sodelovanja med vzhodnimi in zalednih znanstvenikov in javnih hodnimi državami, delavcev, predstavnikov gibanja	7	. ,
Pugv/ash iz dvanajstih evropskih	** /Uck.e 'eh . P°g°V,0r0V . 50
drjav	združili v dveh priporočilih, naslov-
'	Ijenih na razorožifveni odbor v Že-
Na konferenci so razpravljali o nevi oziroma na UNESCO. Prvo UKtep.h proti nadaljnjemu širjenju priporočilo vsebuje nove pobude tomske oborožitve v Evropi in za za omejitev atomske nevarnosti in
zmanjšanje konvencionalne oborožitve v tem delu sveta. V drugem priporočilu pa se pripadniki gibanja Pugvvash zavzemajo za sklicanje zborovanja znanstvenih in javnih delavcev iz vseh evropskih dežel, na katerem naj bi razpravljali o praktičnih poteh in načinih, kako zboljšati odnose na področju kulture, znanstvenega dela in gospodarstva.
pravljenosti na pogajanja ni bilo fem samo razkriva prave namene nič drugega kot taktika, s katero je svoje politike. S tem pa prevzema Amerika varala in zavajala javno nase tudi vso odgovornost ne le mnenje ter skušala prikrivati resnič- za množično uničevanje vietnam-ne namene svoje agresije v Viet- skega civilnega prebivalstva, mar-namu.	več hkrati tudi za vedno večjo o-
Najbolj jasno potrjujejo to vodil- groženost svetovnega miru.
V ZVEZNI SKUPŠČINI SFR JUGOSLAVIJE:
Razvoj družbenopolitičnega sistema
narekuje potrebo po spremembi ustavnih določil
vsem o potrebnih ukrepih za zagotovitev uresničevanja splošne politike cen in stabilnih odnosov na tržišču, o predvidenih spremembah v ustavi
V zvezni skupščini SFR Jugosla-
V vprašanju Južne Tirolske
se vedno zelo različna stališča
Minulo soboto in nedeljo so se v Innsbrucku ponovno sestali predstavniki avstrijske zvezne vlade, tirolske deželne vlade ter nemško govoreče manjšine na Južnem Tirolskem, da pregledajo trenutno stanje južnotirolskega problema. Glavni predmet razgovorov je bil dokument predsednika italijanske vlade Mora, v katerem so združeni rezultati desetletnih avstrijsko-italijanskih pogajanj o rešitvi tega vprašanja. Predvsem gre pri tem za podrobne ponudbe Italije oziroma za njeno pripravljenost, kako daleč bi ugodila konkretnim zahtevam južnih Tirolcev, če bi prišlo glede Južne Tirolske do dokončnega sporazuma med Italijo in Avstrijo.
Po innsbruškem sestanku je bilo povedano, da so bili razgovori le »informativnega« značaja, toda v poučenih krogih s to formulacijo niso povsem zadovoljni. Splošno prevladuje namreč mnenje, da se je južnotirolsko vprašanje znašlo pred važno odločitvijo: tako Avstrija kot še posebno južni Tirolci se bodo morali odločiti — vsaj takšno je stališče Rima — ali sprejmejo sedanje ponudbe italijanske vlade, ali pa se morajo sprijazniti z dejstvom, da so bila vsa dosedanja pogajanja zaman in bo treba rešitev problema začeti spet povsem od začetka.
Tega so se v Innsbrucku očitno tudi zavedali, zato spričo še vedno zelo različnih stališč (medtem ko bi bil Dunaj pripravljen sprejeti italijanske pogoje, so Tirolci severno in južno od Brennerja mnenja, da predvidena mednarodna jamstva za izvajanje avstrijsko-italijanskega sporazuma še niso zadovoljiva) raje niso tvegali odločilne besede. Našli so kompromisno rešitev v tem, da se naj pogajanja o južnotirolskem vprašanju nadaljujejo na ravni zunanjih ministrov.
Tri tem pa seveda ostane odprto vprašanje, kakšno stališče bo ob tej odločitvi zavzela Italija, ki je v zadnjem času ponovno zelo jasno poudarila, da želi problem Južne Tirolske enkrat za vselej spraviti z dnevnega reda. To njeno željo mimo vsega drugega gotovo narekuje tudi upanje, da bi bila s podpisom sporazuma odvzeta možnost delovanja tistim krogom, ki so v dneh innsbruškega sestanka spet opozorili nase z dinamitskimi atentati.
pa bodo v neposredni prihodnosti predvideva svobodnejše delovanje tr-ter o novem poslovniku zvezne skup- potrebne tudi nekatere institucional- žišča ter popolno samostojnost delov-ščine, v katerem so vsebovane mnoge ne rešitve, s katerimi bi deloma re- nih organizacij pri določanju cen praktične izkušnje in potrebe, ki jih gulirali in usmerjali blagovni promet proizvodom in storitvam, in sicer v je pokazala dosedanja skupščinska in trgovino. V tem smislu je bil skladu z razmerami na tržišču in ob praksa.	predložen osnutek zakona o obliko- upoštevanju smernic splošne politike
Zvezni zbor skupščine je na svo- vanju in družbeni kontroli cen, ki cen. jem zasedanju obravnaval predlog zbora narodov za spremembo nekaterih določil ustave SFR Jugoslavije.
Med drugim je predvidena uzakonitev večjih pristojnosti zbora narodov, kateri naj bi se tudi preimenoval v zbor narodov in narodnosti,
Francija pred važnimi volitvami
Dve nedelji zaporedoma — 5. in 12. marca — bodo v Franciji par-tako da bi že njegovo ime ustrezneje lamentarne volitve, ki bodo po izrazilo enakopravnost narodov in „krivdi" predsednika de Gaulla po-narodnosti v državi. Nadalje gre za feko|e v razmeroma napetem po-ureditev novey organizacije in vloge |mčnem ozračju. De Gau||e je nam_ zveznega izvršnega sveta ter za raz- „	, ,	,	,	,
mejitev zakonodajnih pristojnosti r_ec napovedal da se bo po kon-med federacijo in republikami. Pred- conem predvolilnem boju, ko za-stavnik zveznega izvršnega sveta je kon volilnim skupinam ne dovolju-
letel na ostro kritiko tudi v uradnih krogih prav do predsednika senata, kateri mu je očital, da je prekoračil svoje pravice.
Ne glede na to značilno dego-listično zaostritev političnega ozračja pa se bo pri volitvah tudi sicer odvijal oster boj med posameznimi skupinami. Tako imenovani dego-
Občni zbor Slov. kmečke zveze
V celovški Delavski zbor-nlci je včeraj zasedal občni *bor Slovenske kmečke zve-ze- na katerem se je zbralo ,ePo število kmetovalcev iz ro*nih krajev južne Koroške.
Izčrpno poročilo upravne-9a odbora o dejavnosti SKZ v zadnji delovni dobi je po-dQl tajnik Blaž Singer (glav-ne misli njegovih izvajanj objavljamo na 6. strani dajanje številke], medtem ko ie v imenu nadzornega od-b®fa spregovoril predsednik Janko Ogris.
Poročilom Je sledila živah-na diskusija, med katero so |*®vilni udeleženci razprav-Ijali o aktualnih kmečkih vPfašanjih. Poseben pouda-^ Je bil na problemih, s "Oterimi se v dnevnem živ-l*nJu srečuje naš slovenski *met na Koroškem.
O poteku občnega zbora, katerega J* v imenu Zveze J ovensklh organizacij na Kolškem pozdravil njen pred-Iednlk dr. Franci ZwiHer, bo-J"° obširneje poročali v prl-hod")i številki.
med razpravo poudaril, da so take je več volilne propagande, še en- listični tabor bo imel proti sebi dve
spremembe potrebne, ker odražajo krat obrnil na francosko ljudstvo in dinamičen razvoj celotnega družbe- mu |e nekaj ur pred začetkom voii-nopoliticnega sistema.	tev ponovno obrazložil svoja poli-
Gospodarski zbor pa je med dru- tična načela. Po ustavi ima pred-gim razpravljal o položaju in po- sednik republike sicer pravico, da gojih gospodarjenja v trgovini. Pri vsokčos spregovori ljudstvu, toda v tem je bilo poudarjeno, da morajo ,	„
na razvoj in organizacijo blagovne- em Prirneru Je se' d® Gaulle ocit-ga prometa vplivati predvsem go- no predaleč: zameril se ni samo spodarski in tržni činitelji, vendar strankam opozicije, marveč je na-
„Kultiu*na revolucija44 na Kitajskem
dela preglavice že najvišjim državnim in partijskim voditeljem
Dogodki, ki se zadnje tedne in mesece odvijajo na Kitajskem v okviru tako imenovane »kulturne revolucije«, se vedno bolj stopnjujejo v razvoj, ob katerem se začenjajo tudi vodilni partijski in vladni funkcionarji zaskrbljeno vpraševati, kam bo to vodilo, če ne bodo pravočasno poskrbeli za določene omejitve in spravili pod kontrolo delovanje rdečih gardistov. V začetku baje kot ideološki boj zamišljena »kulturna revolucija« se je namreč spremenila v pravo državljansko vojno, v kateri si le še navidezno stoje nasproti različne ideološke skupine, v resnici pa gre za brezkompromisen boj za oblast, v katerem so mladi fanatiki samo sredstvo za dosego ciljev, ne da bi sami prav vedeli, kaj hočejo in za kaj se bojujejo.
Resnost položaja morda najbolj potrjuje dejstvo, da se je moral smotrom »kulturne revolucije« trenutno odreči celo Mao Ce Tung, ko je spoznal, da odpor proti rdečim gardistom ni zajel le delavstva, marveč se je začel širiti tudi med vojsko, v kateri je doslej imel svojega najboljšega zaveznika. V mnogih pokrajinah je prišlo do ostrih spopadov, pri katerih so se delavcem v njihovem boju proti rdeči gardi spontano pridružili vojaški oddelki.
Spričo tega razvoja danes že javno ugotavljajo, da nekateri pripadniki Mao Ce Tunga niso pravilno razu-
meli smotra »kulturne revolucije«. Poudarjajo, da ta ni imela namena izgnati ljudi iz službe, kakor se je v zadnjem času dogajalo zelo pogosto, marveč je šlo zgolj za ideološko borbo, ki naj »znova oblikuje samo naravo posameznikov in naj spodbuja revolucijo mislečega bitja«. To »oblikovanje« in »spodbujanje« pa je v resnici šlo tako daleč, da se je delovanje mladih fanatikov spremenilo v vsesplošno divjanje, zaradi katerega je kitajsko gospodarstvo utrpelo velikansko škodo.
NajnovejŠi dogodki kažejo, da zavzema notranja politika povsem novo smer in teži po »normalizaciji« ter po odporu proti pretiravanjem tako imenovanih revolucionarnih množic. Ta nova smer je rodila tudi že prve ukrepe, med katerimi je vzbudil posebno pozornost razpust večjega števila organizacij, o katerih pravijo, da so zakrivile številne zločine, širile laži, hujskale množice k nasilju ter napadale državne zavode in zasedale njihove prostore. Hkrati pa je predsednik kitajske vlade Ču En Laj pozval na zmernost in svaril zlasti pred pretirano Čistko med vladnimi in partijskimi funkcionarji, od katerih so mnogi že postali žrtev mučenja s strani rdečih gardistov.
Tako zdaj kitajski voditelji na lastni koži spoznavajo resničnost besed znanega klasika — ko se duhov, 'ki so jih klicali, ne morejo več znebiti.
veliki skupini — center in levico. Čeprav sta ena in druga opozicijska struja razdeljeni na več strank, ju kljub velikim medsebojnim nasprotjem druži skupni cilj: zrušiti sedanji režim. Pri tem pa je značilno, da boj opozicije ne velja toliko de Gaullovi politiki, temveč je naperjen neposredno proti de Gaullu, v katerem splošno vidijo monopolizirano oblast.
Za današnje francoske razmere je vsekakor zanimivo, da šedanja de Gaullova politika tako v strankah kot med ljudstvom ni deležna popolnega priznanja, kakor je tudi nihče povsem ne odklanja. V tej zamotani povezavi številnih „za" in prav tako številnih »proti" odločitev volivcev gotovo ne bo lahka. Poleg tega pa bo pri tem igralo vlogo tudi med francoskim ljudstvom splošno razširjeno mnenje, da izid volitev sicer lahko pomeni poraz za predsednika de Gaulla, ne bo pa mogel — vsaj za določen čas — bistveno vplivati na spremembo sedanje politike.
Neki francoski politik je namreč stvarno ugotovil:	degolizem bo
preživel de Gaulla, kar pomeni, da S'i bo moral tudi morebiten drug režim osvojiti glavna načela njegove politike, kot so predvsem neodvisna politika, miroljubna koeksistenca in stabilizacija političnega sistema.

Inozemski turizem
močno krepi naše gospodarstvo
Evropa bo z mesom kmalu nasičena
Inozemski turizem ne vpliva že leta sem samo blagodejno na avstrijsko plačilno bilanco, marveč daje tudi celokupnemu gospodarstvu močne impulse. Ti impulsi obstojajo v tem, da inozemski turisti v naši državi porabijo iz leta v leto več milijard šilingov, s katerimi plačujejo turistične usluge in s katerimi kupujejo avstrijsko blago. Zlasti za kmetijstvo in živilsko industrijo pomeni turizem čedalje boljši in čedalje cenejši »izvoz*.
Kolikega pomena je turizem za avstrijsko gospodarstvo, prikazuje nedavna študija avstrijskega inštituta za gospodarsko raziskovanje. Ta študija se bavi z analizo gospodarskega pomena turizma v letu 1965, ko so inozemski turisti prinesli v državo deviz v vrednosti 15 milijard šilingov. Ta denar je prineslo v državo 61 milijonov potnikov, ki so v tem letu prestopili avstrijske meje. 7 milijonov teh potnikov je v naši državi prenočevalo in pri tem porabilo 10,9 milijarde šilingov. Nadaljnjih 38 milijonov potnikov je prišlo v državo na enodnevni obisk in pri tem porabilo 3,1 milijarde šilingov, ostalih 16 milijonov pa je skozi našo državo samo potovalo, kljub temu pa je pustilo njenemu gospodarstvu milijardo šilingov.
Od inozemskih turistov in potnikov so leta 1965 največ zaslužila gostinska podjetja in prenočišča. Od 15 milijard je njim ostalo 8,7 milijard šilingov. Od tega je odpadlo približno dve tretjini na hrano in pijače. 2,25 milijarde šilingov je znašala korist, ki jo je od inozemskih potnikov in turistov imela trgovina na drobno, isti znesek so od njih zaslužile kavarne in zabavišča, 750 milijonov šilingov pa bencinske črpalke.
Gospodarski pomen inozemskega turizma in potniškega prometa v naši državi bomo znali še bolj ceniti, če upoštevamo, da so bili n. pr. inozemski potniki in turisti na privatni potrošnji v naši državi udeleženi z 10 odstotki, da so k bruto narodnemu dohodku prinesli 5,5 odstotka in da so prevozniška podjetja 19 odstotkov svojih dohodkov ustvarila pri inozemskih potnikih in turistih. Gostinska podjetja so od njih dobila 30 do 35 odstotkov svojih dohodkov, žičnice pa celo 50 do 60 odstotkov.
Od 15 milijard šilingov dohodkov od inozemskih potnikov in turistov je prišlo 4,6 milijarde v prid obrtnemu gospodarstvu, 1,87 milijarde pa v prid kmetijstva. Pomen tega dohodka postane tem bolj očividen, če upoštevamo, da je leta 1965 avstrijsko kmetijstvo izvozilo blaga v skupni vrednosti 2,4 milijarde šilingov. Ta primerjava torej kaže, da je kmetijstvo 44 odstotkov svojih tržnih viškov, ki bi jih bilo treba drugače izvoziti, lahko doma prodalo inozemskim potnikom in turistom.
Avstrijska prekomorska trgovina:
Porast tranzita čez Hamburg, Trst in Reko
V svoji prekomorski Irgovini se Avstrija čedalje bolj poslužuje pristanišč Hamburg, Trst in Reka. Lani je promet avstrijskega izvoznega in za Avstrijo namenjenega blaga čez pristanišča vidno naraste). V Hamburgu je količinsko dosegel 1,165.000 ton, kar pomeni porast za 15,4 odstotka. Letos pričakujejo ponoven dvig avstrijskega blagovnega prometa v tem pristanišču.
Avstrijski blagovni promet čez tržaško pristanišče je lani porastel za 19 odstotkov in se z 987.400 tonami približal že milijonu ton. Dve tretjini tega blaga so v Trst ali pa iz Trsta pripeljali po železnici, eno tretjino pa po cesti.
Avstrijski tranzit čez Reko je lani narasel
Socialno zavarovanje učni predmet
Združenje zavodov socialnega zavarovanja v Avstriji je zveznemu ministrstvu za pouk predlagalo, da bi v učne načrte nekaterih šol kot učni predmet vzelo pravo socialnega zavarovanja. Svoj predlog je utemeljilo s tem, da je vsak državljan nekje socialno zavarovan, administrativni posli tega zavarovanja pa so v veliki meri prepuščeni delodajalcem.
Po mnenju združenja sedanji učni načrti socialnemu zavarovanju ne posvečajo pozornosti, ki jo zasluži. Zato predlaga, da bi se v učne načrte splošno izobraževalnih šol vzelo socialno zavarovanje kot obvezni predmet. Učni predmet naj bi socialno zavarovanje bilo tudi na višjih izobraževalnih šolah ter na vseh poklicnih šolah, posebej pa še na trgovskih poklicnih šolah.
Zaključno v svoji vlogi združenje izraža svojo pripravljenost za sodelovanje pri uvajanju tega pouka po navedenih šolah.
Tendenco naraščanja proizvodnje govejega mesa, ki smo jo ugotovili v naši državi pri zadnjem štetju goveje živine, opažamo po vseh evropskih državah. V lem razvoju je zelo pomembno naraščanje števila goveje živine v državah ECS, ki so bile doslej največji uvoznik klavne živine v svetu. Inštitut za svetovno gospodarstvo v Kie-lu trdi, da bo v območju EGS proizvodnja govejega mesa, ki je leta 1964 znašala 3,57 milijona ton, narasla od leta 1970 na 4,69 milijona ton, do leta 1975 pa na 5,16 milijona ton. V tem času bodo države EGS, kamor Avstrija proda takorekoč vso svojo govejo živino, krile svoje potrebe po govejem mesu z 90 %>.
Ker bo po feh državah predvidoma potrošnja govejega mesa še naprej naraščala, omenjeni inštitut pričakuje, da se bo tudi v
Gore premoga rastejo
Gore zalog premoga postajajo po naši državi čedalje večje. Pri termoelektrarnah ODK je sedaj nakopičenih 1,86 milijona ton premoga. Toliko premoga pa te termoelektrarne ne morejo porabiti niti v letu dni. Položaj je toliko bolj kritičen, ker so zaloge kljub zimi sedaj za 20.000 ton večje, kakor so bile lani 30. septembra.
Pri termoelektrarnah fciDK Voitsberg je skladiščenih 854.760 ton premoga, v Št. Andražu 621.420 ton, v Zeltwe-gu pa 393.681 ton. S tem so njihovi skladiščni prostori docela napolnjeni. Elektrarne niso v stanju prevzeti na-daijnih dobav.
teh letih uvoz govejega mesa teh držav letno gibal med 505.000 in 580.000 tonami. Glavni evropski izvozniki klavnih goved in govejega mesa v območje EGS so Danska, Madžarska, Poljska, Irska in Anglija, pri čemer pričakujejo, da bosta Danska in Irska svoj izvoz še močno povečali. Močno ga bo povečala tudi Jugoslavija. S povečanim izvozom klavnih govedi in govejega mesa pa je računati tudi iz Avstralije in Nove Zelandije, ki bosta po proizvodnji in izvozu kmalu prekosili Argentino in Urugvaj, ki sta še vedno največja izvoznika mesa v svetu.
Omenjeni inštitut predvideva, da bosta Avstralija in Nova Zelandija s svojim mesom na evropski trg najbolj pritiskali. Njihovo konkurenco bodo evropske izvoznice govejega mesa čutile tako na trgu EGS, kakor tudi v Španiji in Grčiji, ki bosta imeli slej ko prej velik primanjkljaj govejega mesa. Grčija bo morala tudi v prihodnje letno uvoziti 30.000 do 35.000 ton govejega mesa in 80.000 do 90.000 klavnih goved. Ta potreba utegne nekam odgovarjati avstrijskim izvoznim viškom.
V JUGOSLAVIJI:
10 milijard starih din.
Jugoslavija bo v kratkem podvzela nadalj-ni odločen korak za učvrstitev dinarja. Kakor je izjavil guverner jugoslovanske narodne banke Nikola Miljanič na sestanku sveta jugoslovanskih bank, se bo denarna masa skrčila za okoli 172 milijard starih dinarjev. Največji del in sicer okoli 110 milijard dinarjev se ne bo več vrnil v promet, temveč bo uničen, 60 milijard pa bo dodeljenih direkciji za prehrano in direkciji za surovine za kreditiranje kmetijske proizvodnje.
Narodna banka bo tudi pomladi nadaljevala s svojo politiko omejevanja kreditov. Predvideno je, da bo banka preklicala okoli 12 odstotkov posebnih kreditov, ki jih je prej dala poslovnim bankam. Reeskontni limit bo skrčila od 20 na 15 odstotkov. Letos bo ekonomska politika stremela za povečanjem izvoza in za povečanjem proizvodnje žita, pri čemer bodo posvetili glavno pozornost kreditiranju nabave umetnih gnojil.
Na omenjenem sestanku so jugoslovanske banke sklenile vpeljati devizne hranilne knjižice, da bi pospeševale varčevanje jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v inozemstvu. S temi knjižicami hočejo zajeti okoli 180 milijonov dolarjev letno, ki jih jugoslovanski delavci zaslužijo v inozemstvu. Sedaj je v Jugoslaviji okoli 109.000 zasebnih deviz-
za 8 odstotkov od 460.000 na 498.233 ton. Od te količine je na izvoz odpadlo 210.000, leta 1965 pa 174.000 ton. Čez Reko je naša država predvsem izvažala les, umetna gnojila, železarske in jeklarske izdelke, papir in celulozo ter kemične izdelke. Rahlo je lani narasel tudi avstrijski uvoz čez Reko. Znašal je 289.000 ton. Med uvoženim blagom je bilo v glavnem žito, magnesit, žveplo, fosfati, boksit, kakao, riž, krmila in tobak. Od skupne količine blaga so ga okroglo četrtino prepeljale jugoslovanske ladje.
bo vzetih iz prometa
nih računov, na katerih je naloženih 35,5 milijona dolarjev. Leta 1965 je bilo na takih računih naloženih le 20 milijonov dolarjev. Od leta 1963 se je priliv denarja jugoslovanskih delavcev v tujini na jugoslovanskih bankah povečal za 400 odstotkov. Lani so ti delavci poslali iz tujine v Jugoslavijo 60 milijonov dolarjev. V enaki vrednosti so poslali domov blaga, tretji del prihranka pa je ostal v tujini.
Smuči ELAN imajo svetovni sloves
Specialiteta tovarne športnih izdelkov ELAN pri Begunjah na Gorenjskem so zadnja leta postale njeni smuči. Z njimi se je u-veljavila na mednarodnem trgu. Samo na zahodni trg jih je lani izvozila v rednosti 1 milijon 178.000 dolarjev, kar je za 20 odstotkov več kot leta 1965.
Posebno čislane so na mednarodnem trgu plastične smuči z imenom ELAN. Leta 1965 je takih smuči izvozila 500 parov. Lani se je njihov izvoz povečal na 2000 parov, letos pa jih bo predvidoma izvozila 8000 parov.
Veliko veljavo na mednarodnem trgu pa imajo tudi kovinske smuči ELAN. Od leta 1962 na minulo leto je njihov izvoz narasel od 5000 na 19.000. Letos računajo z izvozom 30.000 parov. Največje zanimanje za nje imajo Združene države Amerike in Kanada. Naročile so jih 20.000 parov. Poleg tega jih je tudi Švica naročila 7000 parov, zanimanje za nje pa kažejo tudi skandinavske države.
Skupno bo tovarna ELAN letos izvozila okoli 170.000 parov smuči. Ta izvoz je izredno pomemben. Upoštevati pa je treba, da ELAN izvaža tudi še vrsto drugih športnih potrebščin iz lesa, za katerimi na mednarodnem trgu povpraševanje zaradi kvalitete in ugodne cene ni nič manjši.
Graz se pripravlja na pomladanski jugovzhodni sejem
Za pripravami za 85. dunajski velesejem, ki bo v času od 12. do 19. marca, se je pričel fudi Graz pripravljati na svoj pomladanski jugovzhodni sejem, ki bo od 29. aprila do 7. maja. Težišče bo tokratni graški sejem dal avstrijski težki industriji.
Posebno pozornost bo na pomladanskem graškem sejmu zbudil sejem gradbeništva. K udeležbi na tem sejmu je uprava povabila vsa avstrijska, slovenska, hrvaf-ska in ilalijanska gradbena podjetja, avstrijske gradbene urade, gradbene zadruge in druge tovrstne inštitucije in strokovne skupine. Po tej poti je povabila k obisku sejma okoli 30.000 Interesentov.
Na letošnjem pomladanskem jugovzhodnem sejmu v Grazu bo tudi večja ponudba obrtnih in kmetijskih strojev, pri konzumnem blagu pa bo razstavljenih več novosti, zlasti pri tehničnem gospodinjskem blagu, pohištvu in tekstilijah. Med posebnimi razstavami na sejmu uprava zlasti omenja razstavo „Higiena in prehrana otroka”, mednarodno razstavo rumenega goveda, razstavo »Parfumerija in kosmetika” ter razstavo »Foto in kino". Slednja razstava bo v novem paviljonu sejma.
Uprava sejma pričakuje spet nov rekorden obisk iz evropskega jugovzhoda, predvsem iz Jugoslavije. Po izkušnjah na lanskih sejmih računa z udeležbo blizu sto tisoč interesentov in obiskovalcev. V to smer je uprava usmerila tudi vse priprave in propagando za sejem. Odziv podjetij za sodelovanje na sejmu obeta, da bo sejem dal nov prispevek k poživitvi gospodarstva in k poživitvi blagovne menjave med Avstrijo in evropskim jugovzhodom.
LONDON. — Poljski zunanji minister Adam Rapackl je med svojim obiskom v Angliji izjavil, da z Zahodno Nemčijo tako dolgo ne bo mogoče navezati diplomatskih stikov, dokler si bo bonska vlada lastila pravico, da govori v imenu obeh nemških držav. Po njegovem mnenju je nova zahodnonemška vlada sicer spremenila jezik in taktiko, ne pa tudi ciljev v sedanji kampanji za normalizacijo odnosov z državami vzhodne Evrope.
LJUBLJANA. — Predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček je izdal odlok o razpisu splošnih volitev v republiško skupščino. Občinske skupščine bodo volile poslance vseh zborov republiške skupščine 9. aprila, neposredne volitve poslancev republiškega zbora pa bodo 23. aprila.
PARIZ. — Dve nedelji zaporedoma — 5. in 12. marca — bodo v Franciji parlamentarne volitve, pri katerih bo imelo gibanje predsednika de Gaulla svojega glavnega nasprotnika v združenih naprednih silah. Tega se stari predsednik očitno tudi zaveda, zato se je odločil, da bo v soboto po končanem volilnem boju Se enkrat govoril francoskemu ljudstvu, v čemer ostale stranke vidijo grobo zlorabo predsedniškega položaja.
NEW YORK. — Generalni tajnik OZN U Tant je poročal varnostnemu svetu o tem, kako posamezne države izvajajo gospodarske ukrepe proti rasističnemu režimu v Rodeziji. Navedel je, da se je 75 držav že odločilo za ukrepe, ki jih je predpisal varnostni svet, medtem 47 držav sploh ni sporočilo, ali so se lotile teh ukrepov. Opazovalci se spričo tega sprašujejo, ali bo z gospodarskim pritiskom sploh uspelo prisiliti rodezijsko vlado, da preneha z rasistično politiko.
VARŠAVA. — V češkoslovaškem letovišču Karlov/ Vary bo v dneh od 24. do 27. aprila konferenca evropskih komunističnih in delavskih strank, na kateri bodo razpravljali o varnosti v Evropi. Gradivo la dokumente za to konferenco je pripravila posebna komisija, ki je zasedala v Varšavi.
BUENOS AIRES. — Zunanji ministri 19 latinskoameriških držav in Združenih držav Amerike so se sporazumeli, da se bo tridnevna konferenca šefov teh držav začela 12. aprila v Urugvaju. Vendar je že zdaj precej gotovo, da marsikatera država na tej konferenci ne bo zastopana po svojem najvišjent predstavniku.
STOCKHOLM. — Včeraj se je v Stockholmu začelo zasedanje ministrskega sveta EFTA, na katerem razpravljajo o aktualnih vprašanjih te gospodarske skupnosti. Med drugim gre za odpravo zadnjih carin v medsebojnem prometu z industrijskim blagom, dnevni red pa obsega tudi razpravo o odnosih med EFTA in EGS, čeprav v tem oziru trenutno še ni pričakovati bistvenejših odločitev, ker se Velika Britanija še vedno trudi, da bi raziskala možnosti za vključitev v EGS.
KAIRO. — Meseca maja bo v Alžiriji prvi vse-arabski seminar o problemih teorije in prakse socializma v arabskem svetu. Na tem zborovanju naj bi se zbrali ugledni napredni politični delavci vseh arabskih dežel.
BEOGRAD. — Jugoslovanski aerotransport (JAT) bo letos vzdrževal redni promet s 24 evropskimi mesti. Njegova letala .Caravelle* in .Convair' bodo prvič redno pristajala tudi v Grazu, Budimpešti, Sofiji* Istanbulu, Tunisu in Tripoliju. JAT računa, da bo * povečanjem prometa na mednarodnih progah za 26 odstotkov v primerjavi z lanskim letom prepeljal letos na teh progah okrog 260.000 potnikov. Poleg tega namerava povečati tudi število posebnih tako imenovanih čarterskih poletov.
VARŠAVA. — Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike Walter Ulbricht bo sredi marca kot vodja vzhodnonemške delegacije obiskal Poljsko. Ob tej priložnosti naj bi podpisali dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med obema državama.
LONDON. — Danes se bodo v Londonu sešli predstavniki Velike Britanije, Amerike in Zahodne Nemčije, da skupno razpravljajo o vprašanjih atlantskega pakta. Pogovarjali se bodo predvsem o vzdrževanju ameriških in britanskih čet v Zahodni Nemčiji, torej o problemu, ki je že večkrat vrgel temne sence na odnose med tremi državami.
NEW DELHI. — Dokončni Izid parlamentarnih volitev v Indiji sicer še ni znan, vendar je gotovo, do je vladna kongresna stranka obdržala večino, čeprav je zgubila nekaj mandatov. Po začasnih podatkih je dobila 276 od skupno 520 sedežev v parlamentu In vodi z večino 52 mandatov v primerjavi s skupnim številom poslanskih mest, ki so jih dobil« opozicijske stranke.
WASHINGTON. — Čeprav Je od umora prejšnjeg« ameriškega predsednika Kennedyja minilo že več I«*' skrivnostno ozadje tega zločina te vedno ni bilo ro*' jasnjcno. V mednarodni javnosti vedno bolj prevladuje mnenje, da so v ozadju vplivne sile, ki skušajo za vsako ceno preprečiti, da bi prišla na do« resnica. Na račun teh krogov gre doslej že 14 oseb' ki so v zadnjem času postale žrtev raznih .nesreč in drugih skrivnostnih dogodkov — ljudje, ki bi verjetno lahko prispevali k odkritju resničnih atentatorjev In predvsem njihovih naredbodajalcev. Oslfl očitki se v tej zvezi množijo tudi na račun predsednika Johnsona, ki baje noče dovoliti, da bi dokončno pojasnili umor njegovega predhodnika. £
PARIZ. — Evropska organizacija za raziskovanj« esolja (ESROJ je sporočila, da bodo prvi .evrop*kl otelit" izstrelili v vesolje 15. marca, in sicer v Kali' orni j I. Članice te organizacije so Belgija, Britanl)«' ionska, Franclja, Italija, Nizozemska, Španija, 5*®^ ka, Švica in Zahodna Nemčija.
VATIKAN. — Sveta stolica je odprla stalno ml*U® a evropskem sedežu OZN v Ženevi. Svoje stalne lopnlke Je Imel Vatikan doslej na sedežu OZN * Icw Yorku, pri organizaciji Združenih narodov %$ metljsfvo In prehrano FAO ter pri UNESCO. MADRID. — Španska vlada je sprejela zakon • erski svobodi, s katerim so bile prvič v zgodovl* rancovega režima tudi protestantom, Židom In Pr* ladnlkom drugih verskih skupnosti priznano en«**

v te) državi.
Otrok in učenje
Pod tem naslovom smo na tem mestu govorili le o raznih oblikah pomoči, ki na) jo starti nudijo svojemu otroku pri učenju. Naj navedemo ie nekaj misli —- ki pa so v prvi vrsti namenjene otrokom-učencem — o oblikah učenja na pamet.
Učno snov se lahko učimo na različne načine. Lahko predelujemo določeno poglavje kot celoto, dokler se ga ne naučimo. Lahko pa razdelimo poglavje, berilo ali pesem na več manjših enot in nato vsako posebej utrjujemo in ponavljamo, dokler je ne osvojimo. Lahko pa kombiniramo oba omenjena načina in ju smotrno povezujemo.
Na splošno je po navadi najbolj smotrna kombinirana metoda, ki zahteva naslednji vrstni red:
O najprej pazljivo in z razumevanjem preberemo celotno poglavje, berilo ali pesem;
•	nato razdelimo gradivo na manjše zaokrožene dele in predelujemo vsako malo enoto posebej;
•	že med takim deljenim učenjem posameznih snovnih enot pa jih med seboj povezujemo ali ponovimo več enot skupaj in na koncu večkrat ponovimo celoto.
Če se učenec loti učenja po delih In utrjuje vsak del zase in povsem ločeno od drugih enot, zaide v poseben začarani krog. Vzemimo primer, da se mora naučiti na pamet določeno pesem. Vsako kitico ponavlja samo zase, ko konča zadnjo vrstico, se vrača k prvi. Po zakonih asociacije se mu bo na ta način utrdila zveza med zadnjimi besedami Zadnje vrstice in prvimi besedami prve vrstice. Ko bo vprašan, bo vsako kitico posebej znal gladko, ne bo pa našel prehoda med eno in drugo kitico. V spominu se mu je zasidrala napačna zveza, ker pri učenju ni povezoval vsake kitice in njenega zaključka z novo, naslednjo kitico.
Namesto deljenega učenja je v takih primerih boljša kombinirana metoda, pri kateri se lahko ravna po dveh načinih.
O Prvi način: naprej se nauči Prvo kitico ali prvo enoto, nato poveže z njo drugo in se je nauči, nato ponovi obe kitici in jima doda tretjo.
O Drugi način: najprej se nauči prvo enoto, nato drugo, nato ponovi nekolikokrat obe skupaj, se nauči tretjo, spet nekajkrat ponovi vse tri in tako dalje. Tudi v tem kot v prejšnjem primeru mora na koncu večkrat ponoviti celoto.
Tako imenovano celostno učenje oziroma učenje celote hkrati brez razčlenitve in delitve na manjše enote pa pride v poštev, kadar so sestavki krajši ali pa so kljub dolžini razmeroma lahki in imajo povsem zaključeno vsebino. Starejši učenci m odrasli, ki zmorejo že večji napor, metodo celostnega učenja lahko uporabljajo s pridom tudi pri učenju
Koroška univerza - zadeva cele Avstrije
Odkar so predstavniki Koroške 9. februarja izročili prosvetnemu ministrstvu na Dunaju obsežno dokumentacijo o nameravani ustanovitvi lastne visoke šole v Celovcu, so prizadevanja za koroško univerzo stopila v novo fazo. Tako v pristojnih krogih kakor tudi v široki javnosti se odvija živahna diskusija, ki sega od načelnega vprašanja, če je zahteva Koroške po lastni univerzi sploh upravičena, pa do vprašanja, kakšni stroki naj bi bila posvečena nova visoka šola.
Tozadevna stališča se bistveno razlikujejo, in sicer ne samo med državo in deželo, marveč — kakor kažejo najnovejši pojavi — celo med eno in drugo politično stranko.
Ti rozlični pogledi so poslali o-čitni zlasti minulo soboto, ko so v Celovcu slavnostno otvarjali novo poslopje dekliške gimnazije ter so župan Ausserwinkler, deželni glavar Sima in prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič v svojih govorih zavzeli stališče tudi do vprašanja
Letos obhaja slovensko gledališče svoj stoletni jubilej, kateremu bo tekom leta posvečenih več slavnostnih prireditev in drugih manifestacij. Ob tem jubileju pa lahko s ponosom opozarja na svoje dosedanje delo tudi Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani, katera se je kljub temu, da mora delovati v izredno skromnih razmerah, uspešno uveljavlja tudi v mednarodnem okviru.
Če pomislimo, da pred vojno Slovenci sploh nismo imeli šole, ki bi vzgajala poklicni igralski naraščaj, potem vsekakor zasluži visoko priznanje leta 1945 ustanovljena igralska akademija, ki je doslej dala že daleč nad 200 absolventov in diplomantov. Poleg tega pa je ljubljanska igralska akademija edina tovrstna u-stanova v Jugoslaviji, ki si je pridobila članstvo v uglednih mednarodnih strokovnih organizacijah v Parizu, Londonu, Bernu in drugod. Akademija ima danes lastno knjižnico z nad 10.000 strokovnimi knjigami in revijami ter nudi obiskovalcem vsa temeljna dela in ves periodični tisk na področju gledališča, radia, filma in televizije, in to v vseh evropskih jezikih.
Poleg rednega pedagoškega programa opravlja akademija tudi pomembno javno delo. Doslej je izvedla nad 260 internih produkcij in prav toliko javnih predstav, njeni slušatelji in absolventi so sodelovali v skoraj vseh domačih in koprodukcijskih filmih ter v mnogih radijskih in televizijskih oddajah.
daljšega in obsežnejšega gradiva. Važno pri tem je, da čas in napor porazdeljujejo smotrno glede na teži-no posameznih delov.
koroške univerze. Župan Ausser-vvinkier je imenoval prizadevanja Koroške za dosego lastne univerze „najodločilnejši problem današnje generacije", medtem ko je deželni glavar Sima poudaril, da sta Koroška in njeno glavno mesto v tem primeru pripravljena na največje
Akademija se temeljito pripravlja tudi na stoletnico slovenskega gledališča, ki jo bo proslavila hkrati s svojo lastno 20-letnico. Skupaj Z ljubljansko Dramo bodo uprizorili Linhartovo »Miss Jenny Lowe«; pri igri bodo razen priznanega gledališkega umetnika Staneta Severja igrali izključno absolventi akademije. V povezavi z gledališkim muzejem pripravlja akademija posebno razstavo, namerava pa izdati tudi še vrsto publikacij s področja gledališke umetnosti.
žrtve, kar sta jih kdajkoli doprinesla za ustanovitev kakšne šole. Znova je opozoril na sfrukturno-palitične potrebe dežele, ki narekujejo ustanovitev gospodarsko-znanstvene visoke šole, ter pozval ministra, naj poskrbi za hitro rešitev, ki bo upoštevala koroške argumente.
Bistveno drugače pa so izzvenele besede pristojnega ministra, ki je načelno sicer priznal upravičenost zahtev Koroške, vendar je glede strokovne usmeritve koroške u-niverze izrazil mnenje, da so potrebe po gospodarski visoki šoli v Avstriji trenutno že krite, kar pomeni, da bi za morebitno univerzo na Koroškem prišle v poštev le druge stroke. Kot dokaz je navedel zadnje poročilo OECD (evropska organizacija za gospodarstvo in razvoj), v katerem je ugotovljeno, da bo morala Avstrija svoje visoko šolstvo razširiti na tehničnem za 60, na filozofskem za 23, na medicinskem za 3 in na gospodarsko-znanstvenem področju za 7 odstotkov. Ker je bila medtem ustanovljena univerza v Linzu, so potrebe na gospodarsko-znanstvenem področju praktično že krite, tako da za Koroško v tem oziru ni več izgle-dov.
Prosvetni minister je ob tej priložnosti opozoril na pomanjkanje srednješolskih učiteljev in s tem pre-
cej jasno povedal, da bi imela Koroška v svojih prizadevanjih za lastno univerzo še največ izgledov, če bi se odločila za filozofsko visoko šolo. Nedvomno bo pri odločitvi treba upoštevati vseavstrij-ske potrebe in zato tudi ni pričakovati, da bi do končnega sklepa prišlo že v doglednem času.
KULTURNE DROBTINE
% Italijanska vlada je izdelala nov program subvencioniranja opernih gledališč in koncertne dejavnosti, po katerem bi letno dala v te namene na razpolago 12 milijard lir (okroglo 500 milijonov Šilingov).
•	Korejski arheologi so naSli v neki Jul-nokorejski pagodi zazidan tiskan zapis, čeprav raziskave te izredno dragocene najdbe Se niso povsem zaključene, je strokovnjak z znane univerze Columbia mnenja, da gre za najstarejSi primer tiskanega besedila na svetu. Najdba obsega svitek verskega porekla, ki je več kot 6 metrov dolg, datira pa med leti 704 In 751. Ta budistični tekst je natisnjen s pomočjo dvanajstih črk.
•	Romunsko umetnost nameravajo tekom letoSnjega leta prikazati v 18 državah in so v ta namen izbrali 16 skupin in ansamblov.
0 Kraljevska opera iz Stockholma bo ob lefoSnji svetovni razstavi v Montrealu gostovala v Kanadi, kjer so predvidene predstave v času od 30. maja do 4. junija.
% Razstava o nastanku faSizma ter o njegovih zločinih, ki smo jo pod naslovom .Nikoli več” videli tudi v Celovcu, je Sirom po Avstriji deležna izrednega zanimanja. Trenutno je razstava na Dunaju, kjer so v začetku tega tedna zabeležili že 150.000-ega obiskovalca.
•	Skupina arheologov z univerze v Aleksandriji je pri raziskavah v sinajskem samostanu odkrila več kot 3000 starih ikon, ki so izredno dobro ohranjene in predstavljajo velikansko vrednost.
Umetnost pisave
Pod tem naslovom je trenutno v Celovcu (poslopje inštituta za pospeševanje gospodarstva) razstava o zgodovini, razvoju in pomenu pisane besede. Razstavo sta v sodelovanju priredili deželni sekciji UNESCO in Lige za Združene narode, odprta pa ostane do 6. marca dnevno od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure.
Pri otvoritveni slavnosti je dvorni svetnik dr. Arnold poudaril, da igra pisana beseda važno vlogo pri poglabljanju odnosov med deželami in narodi. Opozoril je na veliko delo UNESCO zlasti v boju proti nepismenosti in navedel, da je kljub dosedanjim prizadevanjem na svetu še vedno 40 odstotkov prebivalstva analfabetov. V 97 deželah sveta je danes več kot 50 odstotkov prebivalcev nepismenih, v 20 deželah pa dosega stopnja nepismenosti celo 95 odstotkov prebivalstva.
Izobraževalno delo sindikatov
Sindikalne organizacije na Koroškem razvijajo poleg svojega interesnega zastopstva že več let tudi obširno izobraževalno dejavnost. Tozadevno poročilo za leto 1966 obsega spet celo vrsto prireditev, ki so služile splošni in strokovni izobrazbi velikega števila članov.
Posebno mesto v tej dejavnosti nedvomno zavzemajo sindikalne večerne šole, ki delujejo v Celovcu, Beljaku, Spittalu ob Dravi, Radentheinu in VVolfsbergu. Šolanje obsega enajst semestrov, razdeljenih na tri leta, pouk pa se odvija dvakrat na teden. Te šole obiskuje zdaj 183 slušateljev, katerim vodilni sindikalni funkcionarji, srednješolski učitelji in drugi strokovnjaki predavajo o zgodovini in organizaciji sindikatov, o narodnem gospodarstvu, o delovnem in zasebnem pravu, gospodarski geografiji, knjigovodstvu socialnem zavarovanju in raznih drugih zanimivih problemih. Kot priprava za te večerne šole pa služijo tedenski seminarji, ki jih za svoje člane prirejata zveza sindikatov in delavska zbornica.
Važno vlogo igra v izobraževalni dejavnosti sindikatov skrb za pospeševanje kulture in umetnosti. V tem okviru si je lani 5805 članov ogledalo 51 gledaliških predstav, 2313 članov je obiskalo prireditve na Petrovi gori v Brežah, 746 članov pa se je udeležilo poletnih iger v Spittalu ob Dravi. Poleg tega prireja izobraževalni referat tudi še posebne seminarje, na katerih se člani sindikatov lahko vežba-jo v slikanju in podobno, medtem ko ljubiteljem glasbe omogoča obisk raznih koncertov in drugih prireditev.
Ob 100-letnici slovenskega gledališča
je tudi akademija
za igralsko umetnost lahko ponosna na svoje delo
Slovenska manjšina v Italiji	1
in njeni današnji problemi
V zadnji številki našega lista smo na tem mestu začeli s ponatisom poročila, ki ga ie o današnjem položaju slovenske narodne skupine v Italiji podal predsednik Slovence kuiturno-gospodarske zveze Boris Race na skupnem posvetovanju osrednjih orga-ntaacij slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji. Tokrat sledi Cvgi del njegovega poročila, v katerem je ugotovil:
V svetu dežele Furlanija-Julijska krajina z avtoritativnega mesta slišali govoriti o l*i narodni skupnosti skoro vedno v isti sapi Potrebo po sodelovanju s Slovenijo in Ko->ško. Tudi ta povezava ni slučajna in zgo-?rno dokazuje težnjo, da se naša problema-ka še vedno obravnava predvsem kot se-avni del zunanje politike. t»^ič čudnega torej, če ima v Rimu ključ za ;*evanjc manjšinskih problemov zunanje mi-‘strstvo in ne notranje ter ostala ministrstva, bi bilo po pristojnosti bolj upravičeno, .p se vsa naša vprašanja avtomatično spre-llr>jajo v mednarodna, tudi če niso vključena Posebne mednarodne dogovore, kot je bil rmier s strokovno šolo v Gorici.
ako stanje razkriva pravzaprav bistvo r° 1 ema, in sicer, da se še vedno sodi,* da so
narodne manjšine tuje telo v državi, s trim je treba temu primerno ravnati: al’ asimilirati in tako doseči nasilno vključe-
V večinski narod, ali ga spraviti v ka-ten°, ker predstavlja trajen politični pro-m v pomenu, da je nenehni potencialni note odcepitev, torcj potencialni rušitelj celosti države.
Ca stališča terjajo zopet logične posledi-’ da tiste manjšine ali deli manjšine, ki jih
je treba asimilirati, ne morejo biti deležne narodnih pravic, pa tudi ni mogoče s takimi pravicami »nagrajevati« tistih manjšin ali delov manjšin, ki bi lahko jutri ogrožali državo. Izjeme so dopustne in nujne le takrat, ko to terjajo hude notranje zaostritve in predvsem zunanje-politični interesi ter zunanji pritisk v pogledu izpolnjevanja pogodbenih določb.
Paradoks takega stališča je v tem, da taka izhodišča iz vidikov »višjih interesov države* prav te interese dejansko slabijo. Vsaka asimilacijska politika do narodnih manjšin je doslej povzročala nezadovoljstvo njihovih pripadnikov in zato hladen ali vsaj potuhnjeno vdan odnos do države. Gledanje na manjšino kot na tuje telo je povzročalo in povzroča samo njeno večjo izolacijo in oddaljevanje od države. V obeh primerih se izvaja nad manjšino nasilje, ki ni v skladu niti z demokratičnimi načeli niti s humanostjo, ki mora prevevati današnje odnose med ljudmi.
Sodobna demokratična država mora dokončno ovreči taka zastarela, okorela in preživela stališča. Treba je iti v jedro stvari, ki hkrati pomeni tudi Preventivno zdravljenje: izhajati je treba iz dejstva, da so Pripadniki narodnih manjšin državljani iste države kot pripadniki večinskega naroda, da jim je treba
zagotoviti podobno kot vsem drugim državljanom enako ravnanje v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu, jim priznavati enake narodne pravice, enake pravice do njihovega jezika kot pripadnikom večinskega naroda, treba jim je zagotoviti in zaščititi njihove značilnosti, jim ustvariti varno in domače počutje, jim omogočiti skratka, da bodo kot državljani zadovoljni. Takrat bo prenehala manjšina biti notranje-politični, še bolj pa zunanje-politični pomen. Kajti tudi v tem primeru velja, da zunanja politika sledi dogajanjem v notranji politiki.
Tak položaj zadosti nazorno prikazuje, kako je v republiki Italiji potrebna popularizacija manjšinske problematike. Južnotirolski primer je bil nedvomno za marsikoga dobra sola. Tudi dejavnost slovenskih manjšinskih organizacij je mnogo pripomogla v tej smeri. Srečanja naše zveze z unijo bi morala biti zaradi svoje specifičnosti še bolj poučna.
Toda nerazumevanje in predsodki so še globoko zakoreninjeni. Celo tisti, ki načela sprejemajo, se pri nekaterih elementarnih potrebah in zahtevah manjšine umaknejo, bodisi da jih ne morejo, ali celo nočejo razumeti.
Potrebno je torej temeljito vzgojno politično delo, za kar so v prvi vrsti poklicane politične stranke, ki načela o zaščiti manjšin sprejemajo. Če bo šlo zgolj po dosedanji poti neposrednih izkušenj in pritiska manjšin — naj v tem primeru zunanjepolitični pritisk zanemarjamo — ne bo prišlo tako zlahka in z veliko zamudo do oblikovanja zavesti o nujnosti zadovoljevanja potreb manjšin. In to nas močno zaskrbljuje. Kljub velikim naporom smo prešibki, da bi ta proces sami pospeševali, kot bi bilo potrebno.
Zelo koristno bi tudi bilo sistematično proučevanje vprašanj narodnih manjšin na znanstveni podlagi. Morda predstavlja najavljena ustanovitev deželnega urada, ki naj bi proučeval splošne in posebne probleme v zvezi z izvajanjem člena 3 statuta, dober začetek. S proučevanjem zbranih podatkov, sodobnih izhodišč in praktičnih izkušenj doma ter drugod po svetu, bi lahko ta urad ali še bolje posebni institut in njegovi sodelavci prišli do določenih zaključkov, ki bi jih posredovali oblastem, strankam in javnosti.
Pregled tega, kakšni ukrepi so bili v minulih dveh letih sprejeti v korist slovenske manjšine v Italiji, bo kratek.
Sprejet je bil zakon o osebnih imenih, ki določa, da smejo starši dajati otrokom osebna imena tudi v pisavi priznanih narodnih manjšin. Na ta način se je torej zaključil tudi ta neprijetni ostanek fašistčne zakonodaje.
Deželni svet Furlanija-Julijska krajina je pri predsedstvu deželnega odbora ustanovil referat, ki naj bi se, kakor že omenjeno, spremenil v urad za narodne manjšine. Kakšno delo je doslej opravil referat, nam še ni znano, ker ni bilo o tem še poročila.
Prav tako je deželni svet izglasoval predlog, naslovljen na vlado, naj obe veji parlamenta izpolnita kazenski zakonik z določili o prepovedi netenja narodnostne mržnje. Pred kratkim je vlada ta predlog poslala parlamentu.
V Trstu in Gorici sta bila v tem obdobju obnovljena občinska in pokrajinska odbora, v katere so bili izvoljeni tudi Slovenci. To ie pomemben udarec nazadnjaškim silam, ki bi Slovence še vedno v vsakem pogledu hotele zadrževati na stopnji državljanov druge vrste.
(Se nadaljuje)
Gc&chfthari
in
Siidkarnten
n
Anlafflich seines Staatsbesuchcs in Osterreich empfing der Staatschef Jugoslawie.es Josip Bioz Tito om Donnerstag, den 16. Febiuai in den Mittagsstunden eine Delegafion des Zentral-verbandes slowenischer Organisationen in Karmen. Dieser Deiegation gehorten an der Obmann des Zentralverbandes Dr. Franci Zwit-ter, der Obmannslelivertreter Janko Ogris, der Obmann des Verbandes der KSrntner Pa,tisa-nen Karel Prulnik ■ Oaiper und der geschafts-lOhrende Obmannslelivertreter des Verbandes slowenischer Oenossenschallen in Klagenfurt dr. Mirt Zwitter. Mach einer halbsliin-igen Aussprache, an welcher auch der Prdsident des Eiekutivrates der SR Slowenien Janko Smole teilnahm, iibergab die Deiegation Staatschef Tito ein Jcgdgewehr des Feriacher BUchsenmachers Borovnik als Geschenk sowie ein Erinnerungsgeschenk seiner Gemahlin Jo-vanka Broz.
Beim festlichen Emptang, wclchen der ju-goslawische Staatschef Tito zu Ehren des Bun-desprdsidenten Jonas gab, empfing Staatschef Tito auch die Vertreter des Zentralverbandes der slowenischen Organisationen in Kdrnten, des Rates der Kamine, Slowenen und der bur-genlbndischen Kroaten. Bei der Aussprache in Anwesenheit des Landeshauptmannes von Kdrn-ten Hans Sima belonte Prdsident Tito, dal) die Minderheilen eine bedeutende Rolle in den Beziehungen zwischen den Vblkern und Staa-ten erfOI le n und gab der Uberzeugung Aus-druck, dafj das jetzige aufjerordenllich glin-stige Klima in den Beziehungen zwischen Osterreich und Jugoslawien bei der Ldsung der Minderheitenfragen fbrdernd wlrken wird. Der Direktor des Bundesgymnasiums fUr Slowenen in Klagenfurt, Hofrat Dr. Tlschler, Oberreichte bel dieser Gelegenheit Prdsident Tito eine Sammlung der bisherigen Jahresberichte der slowenischen Miltelschule.
Der Hauptchorleller des Slowenlschen Kul-turverbandes in Klagenfurt Valentin Hartman war am 10. Februar 60 Jahre alt geworden. Am folgenden Tag beendete seine Schwesler, die slovenische Dichlerln Kdrntens Milka Hartman, das 65. Lebensjahr. Belde waren in den vergangenen 40 Jahren mafigeblich an der Ent-faltung des slowenischen Kullurlebens in Kdrn-ten beteiligt.
Ihnen zu Ehren veranstaltete der Slowenische Kullurverband am 10. Februar eine Feier-stunde, zu welcher auch Vertreter des kul-lurellen Lebens Sloweniens erschienen waren. Beide sind Trdger des Ehrenzeichens des Slo-wenischen Kulturverbandes in Klagenfurt. Am Sonntag, den 1J. Februar ehrte die Dichlerln Milka Hartman auch der Chrisfllche Kultur-verband In Klagenfurt. Der Landeshauptmann »on Karnten Hans Sima Obermittelte der Dich-terin aus diesem AnlafJ ein GIUckwunschschrei-ben und ein Geschenk.
Die Schiller der a-Maturaklasse des Bundes-gymnasiums fOr Slowenen In Klagenfurt be-suchten am 10. und 20. Februar die Grenz-stddle Slovenji Gradec und Ravne in Jugosla-wien. Bei dieser Gelegenheit fohrlen sle dorl die Kom&die .Der eingebildete Arzl' auf, mil welcher sle in den vergangenen Wochen In Kfirnlen aufgetreten sind. In Slovenji Gradec besuchten sie auch die grof|e Internationale Ausstellung .Friede, Humanimi und Freund-schafl unter den Vdlkern", die am Tag der Menschenrechle am 10. Dezember felerllch ee bffnet wurde und die mit Werken von 210 bildenden KOnstlern aus 41 Staaten beschlckt Ist.
*
Auch der Monat Februar war relch an zlowenischen kulturellen Vcranstallungen. Sol-che fanden in Radile - Radsberg, St. Primoi - Sl. Primus, Lepena - Leppen, St. Jakob v R. -St. Jakob im Rosenlal, Dobrla vas - Eberndorf, Grabalja vas - Grabelsdorf, Bilčovs - Lud-mannsdorf. Sl. Jan{ v Rožu - Sl. Johann Im Rosental, Šmihel nad Pliberkom - St. Michael ob Bleiburg, Globasnica - Globasnltz, Zltara »as - Sittersdorf, St. Lipi - Tihoja, Celovec -Klagenfurt, Pliberk - Bleiburg und Kazaze -Edling statt.
DVOR PRI PLIBERKU
V torek popoldne smo se na pokopališču v Šmihelu poslovili od Kajžrove malere, ki nas je dobro leto za svojim možem Valentinom za večno zapustila. Kakor njega smo tudi njo vsi spoštovali, ker je bila zgledna Slovenka in mati. Sedmim otrokom je dala življenje in jih skrbno vzgojila na svoji mali kmetiji. Zaradi svoje narodne zavednosti je morala leta 1942 tudi ona s svojo družino zapustiti dom, s katerega so jo nacistični nasilneži izgnali v mrzlo izseljeništvo.
Ob odprtem grobu se je v imenu domačinov od pokojne Katarine Hanin poslovil domači g. župnik dekan Srienc, v imenu njenih sotrpinov pa predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer. Domači pevski zbor pod vodstvom Miheja Sadjaka je v slovo zapel ganljive žalostinke. Naj ji bo domača zemlja lahka, žalujočim otrokom pa naše iskreno sožalje.
ZA 708-LETNECO TRŽNIH PRAVIC ŽELEZNE KAPLE:
Poglobljeno kulturno sodelovanje s Kranjem
Občina Železna Kapla-Bela in občina Kranj, ki že nekaj let zgledno odpirata pot medobčinskemu kulturnemu sodelovanju na meji, sta letos pripravili obsežen načrt tega sodelovanja. Z načrtom, ki vsebuje koncerte vokalnega in instrumentalnega značaja, gledališko gostovanje, umetnostno razstavo, mesec lirike in vrsto športnih srečanj, hočeta dati dostojno obeležje proslavam 700-letnice tržnih pravic Železne Kaple.
OOOOOOOOO OOO OOOOOOOOOOOOOtOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO $>	9
Bogati spored tega sodelovanja, za katerega sta se dogovorila kulturna referenta obeh občin, bodo pričeli že tekom aprila. Kot predstavnika občine Železna Kapla-Bela bosta letos v Kranju nastopila pevski zbor SPD „Zarja" in pihalna godba iz Bele. Zbor pod vodstvom Vladimira Prušnika bo v Kranju predvidoma koncertiral meseca maja, godba iz Bele pa avgusta. Predvsem pa je že v apri-
B
I
Zveza slovenskih žena vabi na svoj
občni zbor
v sredo 8. marca 1967 ob enih opoldne v Dijaškem domu Slovenskega iolskega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16.
Občni zbor bo povezan s proslavo mednarodnega praznika žena. K udeležbi vabi odbor.
lu predvideno gostovanje kranjskih gledaliških amaterjev v Železni Kapli, junija pa bo pevski zbor „France Prešeren" iz Kranja vrnil obisk nemškemu pevskemu zboru iz Železne Kaple, ki je lani gostoval v Kranju.
V	drugi polovici leta je predvidena izmenjava koncertov pihalna godbe Bela v Kranju in kranjskega pihalnega orkestra v Železni Kapli. Mesec september nameravajo Ka-pelčani posvetiti liriki, pri čemer predvidevajo literarna srečanja s koroškimi in slovenskimi književniki. V tem času je v Železni Kapli predvidena tudi razstava likovnih umetnikov iz Kranja. Letošnji krog kulturne izmenjave in sodelovanja pa bo zaključen z gostovanjem simfoničnega orkestra iz Kranja v Železni Kapli.
V	sklopu teh prireditev v okviru kulturne izmenjave med obema občinama je predvidenih tudi nekaj športnih srečanj, poleg tega pa v Železni Kapli še vrsta nadoljnih kulturnih prireditev domačih kulturno prosvetnih organizacij in ansamblov iz Celovca.
S seje pliberškega občinskega sveta:
Proračun za tekoče leto pod streho
Zvišanega zemljiškega davka za leto 1963 in 1964 občina ne bo pobirala
Po več kot štiriurni seji je občinski svet mestne občine Pliberk pred kratkim odobril redni proračun za leto 1967. Ker v rednem proračunu pri dohodkih ni ostalo znatnejših sredstev za izredni proračun, bo o njem občinski svet šele sklepal, ko bo deželna vlada odobrila sredstva za pomoč občine.
Redni proračun znaša 5,441.700 šilingov dohodkov in izdatkov in je s tem izravnan. V primerjavi z mi-
Napori in težave občine Sele
Občina Sele je tipična gorska občina, katere gospodarska slabost je, da sodi po površini med najobsežnejše občine v deželi, po številu prebivalstva pa med najbolj redko naseljene. Na 7531 hektarjih skupne površine šteje komaj 892 prebivalcev. Vsled tega so njeni dohodki skromni, izdatki in gospodarske potrebe pa velike. Občina nima ne industrije in ne obrti, je takorekoč izrazita kmetijska občina, kajti tudi turizem z o-kroglo 2500 nočitvami gospodarsko ne igra vloge, kakor jo igra po številnih drugih gorskih občinah.
Občina mora torej varčevati in občinski svet z županom Hermanom Ve-likom na čelu mora dobro premisliti, zakaj bo porabil razpoložljivi občinski denar. Da se te svoje naloge v polni meri zaveda, je pokazala njegova zadnja seja, kjer je na eni strani pregledal občinske račune za leto 1966, na drugi pa sklepal o občinskem proračunu za tekoče leto. Račun za leto 1966 je pokazal, da je o-stalo v občinski blagajni še 76.899 šilingov na razpolago za tekoče leto. Spričo tega občinski svet ni zvišal doklad, pristojbin in najemnin, čeprav ima v gradnji novo občinsko uradno poslopje in nov gasilski dom in čeprav bo za primere požara gradil v Srednjem Kotu potrebni vodni bazen.
Občinski proračun je bil po daljši stvarni razpravi odobren v višini 1,142.000 šilingov. Na redni proračun odpade 714.000 šilingov, na izrednega pa 428.000 šilingov. Ker so s temi dohodki in izdatki občinska sredstva za tekoče leto takorekoč iz-
Slovenska prosvetna zveza VABILO
Ob priložnosti obiska in bivanja slovenskih književnikov na Koroškem bodo Slovenska prosvetna društva priredila
literarne ure
in sicer
© v petek, 10. marca ob osmih zvečer v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu
© v soboto 11. marca 1967 ob pol osmih zvečer pri Miklavžu v B i I č o v s u
© v nedeljo 12. marca 1967
ob enajstih dopoldne pri Kolerju vŽelezni Kapli 6 ob dveh popoldne v kavarni Breznik v Pliberku o ob sedmih zvečer v gostilni Pri žagi v Selah-Kot
S Iz svojih del bodo brali Mitja Mejak, Mira Miheličeva, Janez 0 Menart, Tone Pavček in Tone Kuntnar.
O
o
-<X>C>00000<X><XXX>00000 ChX>0<XX><X>CKX><XXX>0<XX>000<X><X>0<
V znamenju dobrega sosedstva:
Nad 26.000 obiskovalcev iz Jugoslavije
na drsalni reviji v Celovcu
<0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
nulim letom se je proračun povečal za dober milijon šilingov.
Občinski svet je na tej seji tudi rešil vprašanje, ki je razburjalo prebivalstvo. Zaradi nepravilnega pojmovanja sklepa občinskega sveta je okrajno glavarstvo predpisalo občanom doplačilo zemljiškega davka za leti 1963 in 1964, kakor so to zahtevali odloki o enotni vrednosti. Občinski svet pa je sedaj končnove-ljavno sklenil, da se občina odpove doplačilu tega davka za omenjeni dve leti.
črpana, občinski svet vprašanje zimskega pluženja cest in poti do raz-trešenih naselij ni mogel rešiti drugače, kakor z odobritvijo prispevkov za nakup primernega orodja za pluženje. Bartl Božič iz Šajde, ki pluži tudi za osem svojih sosedov, je dobil prispevek v višini 5000, Janez Ja-goutz iz Homelš pa 3000 šilingov.
Kakor poroča uprava umetnega drsališča v Celovcu, je bilo letošnje gostovanje dunajske drsalne revije v času od 9. do 20. februarja deležno sorazmerno boljšega obiska kot lansko. Sicer je bilo lani skupno število obiskovalcev večje kot letos, u-poštevati je vendar treba, da je lansko gostovanje obsegalo 31 predstav,
Josef Guttenbrunner
petdesetletnik
Poslevodeči predsednik koroškega deželnega šolskega sveta, dež. posl. Josef G u 11 e nb r u n n e r , je v torek izpolnil petdeseto leto svojega življenja. Po poklicu učitelj in upravitelj ljudske šole v Žrelcu ne sodi le med najvidnejše šolnike, marveč tudi med najvidnejše socialistične politike v deželi. Njegove bogate pedagoške izkušnje, ki jih je najprej pridobival v ljudski šoli pri Božjem grobu, kjer je nastopil svojo prvo učiteljsko službo leta 1937, in njegovo globoko socialistično prepričanje so ga vodili tudi v koroškem političnem življenju po strmi poti navzgor.
V javno delo in politično življenje se je dež. posl. Josef Guttenbrunner vključil takoj po drugi svetovni vojni. Leta 1951 je postal predsednik provizoričnega personalnega zastopstva učiteljev na obveznih šolah, leta 1959 pa predsednik tega sindikata. Leta 1958 ga je koroški deželni zbor izvolil za člana zveznega sveta, 1963 je Postal predsednik SPO v okraju Celovec, 1964 je bil imenovan za po-slevodečega predsednika deželnega šolskega sveta, od leta 1965 pa je tudi koroški deželni poslanec.
Odlični pedagog, ki dojema socialistično misel v vsej svoji globini, stoji na stališču mirnega sožitja, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja obeh narodov v deželi. Ta načela ob vsaki priložnosti dosledno uveljavlja in je zato deležen visokega spoštovanja tudi med koroškimi Slovenci, ki se pridružujemo čestitkam ob njegovem življenjskem jubileju.
letošnje pa le 22. Lani si je predstave ogledalo 72.167 ljudi, letos pa 59.716. Lani je v povprečju na predstavo odpadlo 2328 obiskovalcev, letos pa 2715.
Sorazmerno največjo udeležbo sta tudi letos dali Slovenija in Hrvat-ska. Po posredovanju potovalnih agencij in avtobusnih podjetij si je letošnji spored drsalne revije »Maškarade« ogledalo 26.306 obiskovalcev iz Slovenije in Hrvatske, veliko udeležencev pa je prišlo še po privatni poti z osebnimi avtomobili. V dneh gostovanja je prišlo čez koro-ško-slovenske mejne prehode v Celovec 622 velikih avtobusov, ki so pripeljali večino udeležencev. Večina avtobusov je prišla čez mejni prehod Ljubelj. Najprominentnejši obiskovalec revije je bil predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janko Smole.
Z obiskovalci iz Slovenije so celovška trgovska in gostinska podjetja zaslužila najmanj 4 milijone šilingov.
BISTRICA V ROŽU
Naše prebivalstvo je v petek minulega tedna zgubilo priljubljenega pismonošo Karlija P resi j a, tukajšnji poštni urad pa vestnega uradnika. V večernih urah se je na poti v Celovec z avtomobilom smrtno ponesrečil. Na višini Hum-berka ga je začelo zaradi poledice na cesti odnašati, vsled česar je z vso silo trčil v tovornjak, ki mu je privozil nasproti. Njegov avtomobil je bil totalno poškodovan, som pa na licu mesta mrtev. Njegovo truplo so morali iz avtomobila rešiti z varilnimi aparati.
Karli Preselj je 'bil domačin. Kot tak ni bil le ustrežljiv do vsakogar, marveč je ljubil in spoštoval tudi svoj narod. V srečanju s svojimi ljudmi, ki jih je imel kot pismonošo na skrbi, je govoril vedno slovensko. Žalujoči družini naše iskreno sožalje.
OBČINA BEKSTANJ:
Zgleden primer skrbi za razvoj turizma
Turistično leto 1965-66 je občina Bekštanj uspešno zaključila. Število turističnih nočitev je naraslo za 6 odstotkov na 580.857. Od teh nočitev je odpadlo na campinge in na zaključene skupine 157.072 nočitev. Razpoložljive turistične postelje so bile zasedene od 65 do 121 noči. To pomeni, da so bile daleč bolj zasedene, kot so bile v deželnem povprečju
Občina Bekštanj sodi nedvomno med tiste občine v deželi, ki zadnja leta vodijo najbolj solidno turistično politiko. Navadno je po naših občinah, ki se bavijo s turizmom, tako, da gostinska podjetja in penzioni od leta do leta rastejo kakor gobe; enako naglo se veča število turističnih postelj, medtem ko pritok turistov iz leta za letom bolj zaostaja za tem porastom. V občini Bekštanj pa gre od leta 1963 razvoj baš v nasprotni smeri. Med letom 1963 in 1966 je število skupnih turističnih nočitev naraslo za 44 odstotkov, medtem ko je število turističnih postelj naraslo za 19 odstotkov, število gostinskih podjetij in penzionov pa le za 10 odstotkov.
Da je taka turistična politika solidna in daleko-vidna, se razume samo po sebi. Nepremišljeno večanje števila turističnih postelj in gostinskih podjetij stane na eni strani veliko denarja, na drugi pa
spravlja podjetja v nevarnost vedno težjega amortiziranja teh investicij, ker
0 število turistov, ki prihajajo v naše kraje, ne narašča več tako močno,
® čas njihovega bivanja pri nas postaja vedno krajši,
£ čedalje več turistov campira.
V občini Bekštanj te nevarnosti zaenkrat ni videti-Turisti, ki nočijo po hotelih, penzionih in pri privatnikih, ostanejo v povprečju še vedno 10 do 13 dni, turisti pa, ki campirajo, pa so v povprečju ostali leta 1961 samo 7 dni, leta 1965 pa kljub slabemu vremenu 9,7 noči. Povprečno so bile turistične postelje v tej občini leta 1963 zasedene 70 noči, leta 1965 so bile zasedene 77 noči, lani pa 83 noči. S tem pa je v tej občini zagotovljena možnost naglej-šega amortiziranja vsakoletnih turističnih Investicij.
In še nekaj je treba iz občine Bekštanj postaviti drugim občinam za zgled: skrb za kulturno razvedrilo turistov. Občina Bekštanj je to skrb v svojem pospeševanju turizma zapisala na prvo mesto. Redko katera občina ima v času turistične sezone tako bogat koledar prosvetnih in družabnih prireditev, kakor ga ima ravno občina Bekštanj.

Posojilo in vračilo
Nekoč je visoko na planini drvarii drvar, lesoval in oglaril, pozimi pa s sanmi sankal drva k vodni riži.
Na planino pa je prišel nekoč sam kralj in naletel na drvarja. Nekaj časa ga je opazoval pri njegovem delu, nato pa ga je vprašal:
»Koliko zaslužiš?"
»Šest seksarjev!" mu odgovori drvar.
To se je kralju zdelo malo, zato nadaljuje:
»Pa lahko živiš z njimi?"
»O, pač! Lahko, ker moram! Lepo si jih razdelim takole: dva vračujem, dva poso-
iia/ec na Luni
(KITAJSKA PRAVLJICA)
. Na bledi luni stoji mogočen grad. Zgrajen le iz samih ledenih kristalov. »Prostrane dvo-rane sinjega mraza« mu pravijo. V njem živi prelepa vila Mesečina.
Nekdaj je bila ta vila žena strelca vseh strelcev v Deželi sonca. Njen mož je dobil ukaz, da odnese kraljici — materi ob Ispi-skem jezeru zel nesmrtnosti.
Oddirjal je tja na svojem iskrem vrancu, hitrejšem od podnebnih vetrov. Preden je od-sy> mu je radovedna žena skrivaj izpuknila bilko čudežnega zelišča ter jo poskusila. Ko-maJ je to storila, jo je skrivnostna moč pritegnila skozi oblake na luno. Preplašena se je zatekla v kristalni grad. Bil je prazen, menda le čakal njo. Uredila se je v njem in od takrat neomejeno vlada na ponočnem nebu.
. Pa se je neke jesenske noči zahotelo cesarju iz rodu Lang, da bi obiskal vilo Mesečino. Dvorni čarovnik je vrgel v zrak bambusovo palico, ki je postala most, in po njem sta ponočna potnika dospela na luno.
Ko sta stopila na njeno srebrno površje, sta naletela na čudno drevo. Svoje mogočne veje le košatilo tako bujno, da bi bilo že zdavnaj Zatemnilo luno, če bi mu zdaj ne odsekali vej. I oleg drevesa je stal velik možnar iz belega Marmorja. Ob njem se je sukal zajec Jaspisa. " možnarju je drobil zelišča in pripravljal iz n)ih vseozdravljajočo življenjsko pijačo.
. Cesar in čarovnik sta srebnila po nekaj kap-lnc. Čudovita moč ju je spreletela. Hitela sta 5e pokloniti gospodarici vili Mesečini. Ljubeznivo ju je sprejela. Ker si ni želela kraljev-skega tovariša in ne čarodeja, ju je po traku Poslala nazaj na zemljo.
Mnogo stoletij je v carstvu sonca kraljeva-a rodbina Lang, čarodej pa živi še dandanašnja Čudovita je življenjska pijača, ki jo je Pripravil zajec.
jujem, dva pa imam za svojih dva in trideset!"
Kralju se je to zdelo zelo čudno. Sprašuje in sprašuje, toda drvar mu odgovarja zmerom enako. Zato kralj premišljuje, kako bi vendarle zvedel od drvarja, na kakšen način lahko tako imenitno gospodari. Sklene poslati svoje ministre k njemu na planino, drvarju pa reče:
»Ker znaš dobro računati in še bolje gospodariti, tako da lahko od šestih zek-sarjev dva posojuješ, dva vračuješ, a z dve-fa rediš še svojih dva in trideset, ti bom poslal na planino v rejo tri koštrune. Dobro jih ostrizi!"
»Bom, častivredni gospod!" reče drvar in nadaljuje z beljenjem plohov.
Kralj se vrne v prestolno mesto in takoj pošlje svojega prvega ministra na planino k drvarju.
»Koliko zaslužiš?" ga vpraša minister.
Drvar mu pove tako, kot je povedal kralju. Ker pa mu je kralj dejal, da mu bo poslal koštrune, ki naj jih dobro ostriže, je zahteval od ministra za svoj odgovor veliko denarja. Minister mu ga res da.
Odide prvi in pride drugi minister skušat drvarja, kako more s tako majhnim zaslužkom živeti pa še vračati in posojati. Toda drvar mu odgovori enako kot prvemu in ostriže tega »koštruna” še za večjo vsoto denarja. Resnice mu pa le ni povedal.
Odide drugi minister pa pride tretji skušat drvarja. Kako more vendar vračati, posojati in še preživljati svojih dva in trideset? Tudi temu ministru odgovori z istimi besedami in tudi tega »koštruna” ostriže še za večjo vsoto. Skrivnosti mu pa le ne razodene!
Tedaj se kralj razjezi na svoje ministre in pošlje na visoko planino po drvarja. Drvar se obleče v boljšo obleko, si natakne na noge najboljše javorove cokle in odide na dvor. Pred kraljem se popraska za u-šesi in odkašlja:
»Kaj zapovedo, častivredni gospod?"
»Sedaj mi pa končno le povej, kako preživljaš svojih dva in trideset pa še vračuješ in posojuješ"
Drvar se zasmeje in kralju razloži:
»Vidite, gospod! Res zaslužim samo šest zeksarjev. Od tega dva posojujem — porabim za otroke, ki mi bodo na stara leta vračali; dva vračam svoji materi, ki me je skrbno vzredila; no, in dva imam pa za svojih dva in trideset — zob!"
Tedaj kralj pohvali drvarja in ga povrhu še obdari!
Spor
Zabiča babica regica kvak in vran svetovljan dolgokrak sta se sporekla na žive in mrtve, zaradi črva, preplašene žrtve.
Žaba se prsi in divje reglja, vran pa vmes kraka in pljuje na tla. Tri ure že teče besedni dvoboj, ne da bi spor doživel kak razvoj.
Brž se krog njiju vsa srenja je zbrala in muzajoč se prodaja zijala.
Vran pa kar pljuje in žaba reglja, dokler iz gozda ne stopi tema.
Tedaj se oglasi glasek iz zbora in ju povpraša za vzrok vsega spora. Žaba utihne in vran sklopi krila, v en glas odvrneta: sva pozabila.
Niko Grafenauer
Kdo je bolj zvit?
Nekega, dne je rekel mlad mož svoji ženi, da je gotovo bolj zvit kot njen oče, njegov tast,^ da zna zagosti več umetnij in zastavljati nerešljive uganke. Žena se mu je zasmejala in odvrnila:
»Moj oče je slovel kot prekanjen lisjak že takrat, ko tvoje matere še ni bilo na svetu; torej ne moreš biti zvitejši od njega.«
Mladenič ni odgovoril, na tihem pa je skle-
Junaški jelen
16. julija 1764 je pristala na angleški obali indijska ladja s tovorom eksotičnih živali za menežarijo bogatega kneza Cumberlandskega. Med temi sta bila dva tigra, ki so ju ujeli z velikimi težavami in smrtno nevarnostjo.
Knez je hotel videti, kako tiger lovi in kako si prisvoji plen; zato je enega od njiju dal zapreti v ograjen prostor v Wind sorskem gozdu. Vanj so spustili mladega, krepkega jelena.
Tiger, ki ni že več dni jedel in je bil zelo sestradan, je takoj renče skočil na jelena. Toda ta mu je nastavil roge, da se je tiger ranil na njih in se moral umakniti. A to le za trenutek. S ponovno silo je planil na jelena ter mu hotel pregrizti vrat. Jelen je bil gibčnejši in tigrov napad se ni posrečil. Še tretjič je tiger poskušal, tedaj pa je prebivalec gozdov postal divji in ves razkačen je zadal tigru tako silen udarec z rogovi, da ga je hudo ranil. Tiger, popolnoma premagan, se je prihuljeno splazil pod staro smreko in si lizal rane. Knezovi služabniki so uporabili ta trenutek, da so mu vrgli čez glavo vrečo ter ga spravili v kletko.
Knez je bil silno presenečen nad nepričakovano jelenovo zmago. Občudoval je njegov pogum in spretnost bojevanja. Zato mu je podaril svobodo. Še preden so mu odprli izhod, mu je dal narediti srebrno ovratnico z datumom in opisom boja. Noben lovec ni odslej streljal nanj, celo psi ga niso več nadlegovali.
Tako je zmagovalec tigra dosegel zelo visoko starost.
O tem dogodku pa v Angliji govore še danes.
nil, da bo že ukanil svojega tasta in tako pokazal ženi, kdo je bolj zvit.
Čez nekaj dni je dal ženi prazen lončen vrč in ji naročil, naj ga odnese svojemu očetu in naj ga prosi, da napolni vrč z najboljšim vinom, kar ga ima. Vendar vino, ki mu ga bo podaril, ne sme biti skuhano iz palmovih sadežev, niti ga ne sme ženin oče kupiti pri sosednjem plemenu. Mladi mož je še prosil tasta, naj bo tako ljubezniv in mu sporoči, ko bo lončeni vrč poln, da bo lahko poslal ponj.
Mladenič je seveda mislil, da bo minilo dosti lun, preden bo njegov tast iztuhtal kako rešiti zvito prošnjo.
Lahko si mislite, kako zelo je bil presenečen, ko je še isti dan pritekel služabnik in mu povedal, da je vino, za katero je prosil, že pripravljeno in da je lončeni vrč do roba poln. Obenem mu je dal služabnik tudi listek, na katerem je pisalo:
»Dragi zet, tvoje vino je pripravljeno, toda ponj moraš poslati nekoga, ki ne bo ne moškega ne ženskega spola, sicer ti ga ne morem dati. Lepo te pozdravljam — tvoj tast.«
Ko je mladenič prebral tastovo sporočilo, je spoznal, da ne bo nikoli dobil vina, ki je zanj prosil, saj ni na svetu nobenega človeka, ki bi ne bil ne moškega ne ženskega spola, in priznal si je, da je njegov tast bolj zvit, kot je on sam, in da bolje pozna zapletena vprašanja in odgovore.
Tako vsi mladeniči mislijo, da so stari ljudje neumni in da jih je lahko prelisičiti in jih deti v koš, toda starci dobro vedo, da je resnica ravno obratna.
Zgodba črnskega plemena Efik
			
*OBERT MERLE
23
~y£hoj
"Po/CLIC
*•'< ‘C v 'V
• "
Baltiški prostovoljci so se v krajših etapah prebili v vzhodno Prusijo. Nemška republika nam je velikodušno odpustila, da smo se bojevali za Nemčijo. In odposlala nas J® v garnizon S. Znova se je pričelo življenje kakor nekoč v garnizonu W.: nič nismo imeli početi. Samo čakali smo. Naposled pa je kakor za nagrado vendarle prišla prilož-n°sl za boj: ruhrski rudarji, ki so jih naščuvali Židje in sPartakisfi, so pričeli stavkati. Stavka se je sprevrgla v prava vstajo in določili so nas, da bi jo zadušili. Spartakisti so ®dlično ravnali z lahkim orožjem, borili so se hrabro in Lkazali so se za Prave mojstre v pouličnih borbah. Toda je bil zanje brezupen, kajti mi smo imeli topove in ttiinometalce, naš pritisk je bil neubranljiv in vsakogar, ' )’e imel na rokavu rdeč trak, smo pobili.
Med ujetimi spartakisti smo našli tudi precej svojih ^kdanjih tovarišev iz korpusa prostovoljcev, ki jih je ži-avska propaganda dobila na svojo stran. Proti koncu aprila sem v Dusseldorfu med ducatom rdečih delavcev, ' Sern jih stražil jaz, našel nekega Henckela, ki se je bil z ,ar*o bojeval v Thoresbergu in pri mestu Mitau. Z dru-9imi vred se je naslanjal na zid, obveza, ki jo je imel °kr°9 glave, je bila krvava, obraz je imel bled kakor prt. ^ISem ga ogovoril in tudi nisem mogel ugotoviti, ali me je ^Poznal. Pripeljal se je poročnik na motornem kolesu, Sk°čil na tla in ne da bi se približal, z enim samim pogle-
dom obšel vso skupino delavcev. Nekateri so sedeli ob vznožju zidu, tihi, negibni z rokami na kolenih. Samo njihove oči so bile žive. Zdaj so se zapičile v poročnika. Stekel sem k poročniku in ga vprašal za povelja. Poročnik je stisnil ustnice in rekel: »Kakor ponavadi!" — Povedal sem mu, da je med temi neki naš nekdanji tovariš iz odreda baltiških prostovoljcev. Zaklel je in mi rekel, naj mu ga pokažem. Nisem maral z roko pokazati Henckela, zato sem samo rekel: »Tisti tamle, ki ima obvezano glavo." — Poročnik ga je nekaj časa gledal, potem pa pritajeno vzkliknil: »Saj to jevendar Henckel!” — Potem je zmajal z glavo in na hitro rekel: »Kakšna škoda! Pa tako dober vojak!" — Potem je zajahal motor, ga pognal in se odpeljal. Delavci so mu sledili z očmi. Ko je izginil za oglom ulice, so vstali, ne da bi počakali na moje povelje. Očitno so vedeli, kaj jih čaka.
Dva svoja človeka sem postavil na čelo kolone, dva za varovanje bokov, sam pa sem stopil na začelje. Henk-kel je bil sam v zadnji vrsti, tik pred mano. Zaklical sem povelje in kolona se je premakniJa. Že po nekaj metrih so delavci nehote ujeli korak in korakali so po enakomernem taktu. Na lepem pa so trije med njimi hkrati menjali korak, ritem marša se je razbil in uganil sem, da so tisti trije to storili nalašč. Stražar ob desni strani se je gredoč obrnil in me s pogledom vprašal, kaj naj stori. Skomignil sem z rameni. Stražar se je nasmehnil, tudi sam skomignil z rameni in se spet obrnil naprej.
Henckel je malce zaostal. Zdaj je že korakal vštric z mano, na moji desni. Bil je nenavadno bled in gledal je strmo predse. Tedaj sem zaslišal, da nekdo čisto potihoma brunda neko pesem. Obrnil sem glavo in opazil, da se Henckelu premikajo ustnice. Za spoznanje sem se mu približal, bežno me je oplazil s pogledom, ustnice so se mu pričele spet pregibati in razločno sem slišal, kako je mrmral: »Mi smo zadnja nemška vojska, ki s sovražnikom se
bije." — Začutil sem, da me gleda, in spet sem se odmaknil od njega. Šli smo naprej in takole od strani sem opazil, kako se Henckelu živčno dviga obraz in kako nenehno pogleduje malo proti desni, vendar pa v smeri, kamor je šla naša kolona. Šel sem za njegovim pogledom, a nisem opazil nič posebnega, tam je bila samo manjša ulica, ki se je stekala v našo. Henckel je še bolj zaostal, zdaj je stopil že skoraj za mano, in spet je zabrundal: »Mi smo zadnja nemška vojska ..." Pel je tiho, s trdnim glasom, in nisem vedel, kako naj bi ga ogovoril ter mu rekel, naj umolkne in stopi hitreje. V tistem hipu je po moji levi pripeljal tramvaj. Ob trušču železja sem se nehote obrnil proti tramvaju, tedaj pa sem z desne že zaslišal topotanje hitrih, bežečih korakov, in brž sem se obrnil na desno. Da, Henckel je bežal. Pritekel je že skoraj do vogla bližnje uličice, ko sem naperil puško in sprožil: dvakrat se je obrnil okrog sebe in se zgrudil na hrbet.
Zavpil sem:
»Stoji"
Kolona se je ustavila in stekel sem proti Henckelu. Telo se mu je krčevito stresalo in srepo me je gledal. Ne da bi naslonil puško na ramo, sem v razdalji slabega metra naperil puško naravnost v njegovo glavo, toda krogla se je zakadila v pločnik. Nekaj metrov od mene je neka ženska pravkar stopila iz hiše: obstala je kakor prikovana na pragu in izbuljila oči. Še dvakrat sem ustrelil, a zaman. Pot mi je tekel po vratu, roke so se mi tresle, Henkel me je še vedno srepo opazoval. Nazadnje sem puškino cev naslonil na obvezo na glavi, potihoma rekel: »Verzeihung, Kamerad,” in sprožil. Zaslišal sem predirljiv krik. Obrnil sem se. Ženska si je z rokami v črnih rokavicah zakrivala oči in se drla kakor ponorela.
Po bitkah v Ruhru sem se tolkel še v Gornji šleziji s poljskimi uporniki. S prikrito pomočjo antante so posku-
6 _ §fev. 9 (1292)	||	TTiTiTifMMUiT:		j	3. marec 1967
OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE:
Horicontalnainvertikalnaintegracijaali sodelovanje
mora biti cilj naših kmečkogospodarskih prizadevanj
Včeraj je v Celovcu zasedal občni zbor Slovenske kmečke zveze. Pečat vsebini občnega zbora in razpravam o aktualnih kmečkogospodarskih vprašanjih koroškega dvojezičnega ozemlja je dalo poročilo upravnega odbora, ki je prevzel poleti 1963 vodstvo SKZ. S prevzemom svoje funkcije, ki jo je z včerajšnjim občnim zborom zaključil, je upravni odbor prevzel nalogo, da prouči in izdela njen delovni program, ki bo odgovarjal tako pogojem industrijske družbe in tržnega gospodarstva med kmečkim prebivalstvom, kakor tudi drugim splošnim gibalom, ki usmerjajo razvoj kmetijstva, zlasti pa kmečkih gospodarstev. Včeraj je upravni odbor poročal o svojem tozadevnem delu, pogledih in spoznanjih.
Upravni ocfbor SKZ je svoje poročilo — katerega bistveno vsebino v naslednjem objavljamo — začel z ugotovitvijo, da je prišlo leta 1963 do bistvene pomladitve upravnega odbora. Med 14 odborniki sta ostala le še dva starejša od 40 let. S tem je tedanji občni zbor tvegal nevarnost, da bo taka pomladitev odbora organizacijo pri njenem delu nekaj časa hromila in ovirala. Te nevarnosti se je najbolj zavedal odbor sam, zlasti še zaradi tega, ker je moral oblike dela in izvajanja svojih sklepov v precejšnji meri spremeniti in nadaljnje delo SKZ osredotočiti na določena področja, ki so
brla najbolj važna in na katerih se je tudi lahko uveljavljal. Pri tem je moral zlasti u-poštevati, da je zakon o kmetijstvu leta 1961 sprožil za kmečka gospodarstva novo obdobje. Njegov »zeleni načrt” je leta 1961 kmetijstvu zagotovil državno pomoč v višini 180 milijonov šilingov, potem pa vsako leto več. Letos je zagotavlja 780 milijonov šilingov. Pri tem pa je bilo že od vsega začetka bistveno to, da so določila o uporabi teh sredstev dajala prednost interesom kmečkih skupnosti in družbe in da so te interese postavila pred interese kmeta posameznika.
Upravni odbor je bil zelo aktiven
V takih okoliščinah je moral upravni odbor postaviti svoje delo na popolnoma nove osnove. Delo, ki so ga prej upravljali uslužbenci SKZ, je moral prevzeti upravni odbor sam. Za to delo se je moral najprej umsko in strokovno usposobiti. Zato je v času od 7. do 9. decembra 1963 priredil seminar, kjer je korenito obravnaval pogoje za sodelovanje ali kooperacijo v kmetovanju in proučil možnosti njenega uveljavljanja in uveljavljanja sodobnim zahtevam trga odgovarjajoče kmetijske proizvodnje ter vnovčenja kmetijskih pridelkov na koroškem dvojezičnem ozemlju. V sklop takega usposabljanja sta sodila že pred tem veliko živinorejsko posvetovanje v Po-dravljah, navrh pa konferenca v Celovcu o agrarnopolitičnih vprašanjih, o preusmeritve-nih skupnostih in o kmetijskem zadružništvu.
Temu namenu je pozneje tudi služil občni zbor novembra 1964 in dve strokovni ekskurziji na Štajersko, kjer so odborniki študirali smeri sodelovanja tamkajšnjih kmetov. K tem prireditvam je vabil tudi svoje zaupnike po vaseh.
Mimo teh prireditev je imel upravni odbor v svoji poslovni dobi 3 samostojne seje in skupno z nadzornim odborom nadaljne 4 seje. Izvršni odbor upravnega odbora je imel 15 sej, poleg tega pa se je udeležil vrste sej in posvetovanj po občinah, da bi prišel v kar najbolj živ kontakt s kmečkim prebivalstvom, z njegovimi problemi in gledanji. Takih sej in posvetovanj je priredil skupno 16. Tako sta upravni odbor in njegov izvršni odbor zadostila določilom pravil SKZ.
Poglavitni problemi našega kmečkega prebivalstva
S fem v zvezi je v poročilu upravnega odbora med drugim zlasti ugotovljeno: Povsod smo skušali pogledati času, v katerega naše vasi in naši kmetje naravnost drvijo, z vso resnostjo v oči. Pri tem smo se zlasti na vasi v prvi vrsti opirali na naravne proizvodne pogoje, na stališča in gledanja kmečkih 'ljudi in na njihove sodobne gospodarske probleme. Govorili smo o potrebi poenostavitve kmetovanja, o prepotrebni racionalizaciji dela s kmetijskimi stroji, o poteh organiziranega pridelovanja tržnega blaga z izenačeno kvaliteto in o organizacijah, ki naj skrbijo za pravočasen in zanesljiv odkup ter ustrezno ceno kmetijskega blaga, v kolikor ni podvrženo državnim cenam.
Vse to so vprašanja, ki morajo zanimati
živeli samo za to, da preko mere delamo, medtem ko ljudje v drugih poklicih delajo za to, da živijo vedno udobnejše življenje.
Ta pot pa je hkrati naša najboljša šansa, da se gospodarsko okrepimo. Le po tej poti bomo uspešno prestali vsako srečanje s trgovino in predelovalno industrijo živil, le po tej poti bo ostala slovenska zemlja na Koroškem v naših rokah in bosta po vaseh ohranjeni slovenska beseda In slovenska pesem kot najbolj pristni podobi naše preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.
Upravni odbor SKZ ni videl svoje naloge v tem, da na vasi in -med kmečkim prebivalstvom strankarska nasprotja in svetovnona-zorne razprtije še vzpodbuja. Teh je itak preveč in so že od nekdaj v škodo naših vasi, še bolj pa naših kmečkih ljudi. Upravni odbor je videl svojo nalogo v tem, da pomaga družiti vas in občino v — kmečko-gospodarsko gledano — gospodarsko enoto, v kateri bo vsak kmet »na svoji zemlji svoj gospod". Na tem stališču je stal pri občinskih volitvah leta 1964, Dri deželnozbor-skih volitvah -leta 1965, predvsem pa pri kmečkozborskih volitvah minulo jesen. Vedno je poskušal iskati skupni jezik in skupne akcije za pot, ki bo na vasi in v občini najbolj odgovarjala danim pogojem in toku časa.
Naše posebne razmere zahtevajo od kmečkih ljudi, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi prikopljemo do boljše gospodarske trdnosti in do večje gospodarske moči, od katerih je bila in je odvisna naša narodna trdnost.
Naši kmečki fantje
naj se šolajo v Podravljah
V svojem poročilu se je upravni odbor Slovenske kmečke zveze dotaknil tudi potrebe odgovarjajočega strokovnega šolanja nase kmečke mladine. S tem v zvezi je bilo v poročilu rečeno:
Ko govorimo o potrebi in pomenu skupne akcije slovenskih kmetov v deželi na kmečkogospodarskem in agrar-nopolitičnem polju, ne smemo prezreti naše kmetijske šole Podravlje. Z letošnjim šolskim letom sta jo od Slovenskega šolskega društva prevzeli Slovenska kmečka zveza in Kmečka gospodarska zveza, ki delita skrb za pritok učencev in za vzdrževanje šole. Ta šola služi istim ciljem, kakor vse naše delo. Obojestransko prizadevanje naj omogoči, da se bo pričelo število učencev zbolj-ševati, da se bo pouk prilagajal potrebam naših kmečkih gospodarstev in da bodo postale Podravlje v polni meri kmetijska šola.
To pa bodo postale le, če bo končno tudi država oz. njena vlada izpolnila dolgoletno zahtevo Slovenske kmečke zveze in drugih naših organizacij in priznala šoli pravico javnosti s tem, da jo bo vzela, kakor druge kmetijske šole, na svoj račun in da bo pri tem v polni meri zagotovljen njen slovenski značaj.
Razvijajmo započeto delo SKZ naprej, strnimo vse svoje sile in vrste okoli teh prizadevanj, napolnimo kmetijsko šolo Podravlje z našimi fanti, utrjujmo naše zastopstvo v ustanovah kmetijske zbornice in v občinskih svetih in pustimo v naših kmečkogospodarskih, agrarnopolitičnih in komunalnih prizadevanjih ob strani vse, kar nas loči in opri-mimo se skupno vsega, kar nas druži.
Primeri potrjujejo pravilnost poti
Upravni odbor je s tem v zvezi naštel vrsto
slehernega kmetovalca, zlasti pa našega. V njih namreč korenini osnovna potreba u-spešnega kmetovanja, ki obstoji v nepre-nehnem olajšanju dela in zniževanju proizvodnih stroškov, na drugi strani pa v ne-prenehnem stremljenju po zviševanju produktivnosti kmečkega dela in po zboljšanju in ustaljenju zaslužka kmečke družine.
Biti si moramo docela na jasnem, da v kmetovanju danes in v prihodnje nimamo druge poti, kakor da kmetujemo poenostavljeno, da racionaliziramo delo s kmetijskimi stroji in da s tem njihovo število zmanjšamo, da na vosi organiziramo in poenotimo kvaliteto naših pridelkov in si s tem zagotovimo solidnega tržnega partnerja. Če ne krenemo na to pot, v prihodnje ne bomo mogli več ostati kmetje. Če ne krenemo na to pot, bomo kot kmečki ljudje še vedno
primerov, ki potrjujejo, da je tako gledanje na naše kmečko vprašanje pravilno in da je pot njegovi praktični realizaciji tudi pri nas odprta. Predvsem je to predočil na primeru južnokoroškega krožka za zrejo in pitanje prašičev Pliberk, ki je nastal na pobudo SKZ jeseni leta 1964 in katerega delo medtem že zajema šesto občino Podjune. (Ker smo o razvoju tega krožka pred kratkim podrobneje poročali, bomo ta del poročila upravnega odbora izpustili in posredovali le še tozadevne zaključke upravnega odboro SKZ — op. ur.)
Ta primer je praktičen in kaže, kako si na vasi predstavljamo organizirano sodelovanje kmetov v produkciji boljše kvalitete in za zanesljiv odkup. Za gospodarsko preusmeritev so po naših krajih povsod dani pogoji, v hribovitem svetu enako kot v ravnini. Seveda ne bodo povsod prašiči, toda česar koli se bomo podobno organizirano lotili, bomo imeli boljše uspehe, kot jih imamo. Povsod pa bomo po tej pti prišli do potrebne veljave, priznanja in spoštovanja. To nas je naučil podjunski krožek za zrejo in pitanje prašičev.
O neposrednih možnostih in poteh je treba govoriti na vasi s tistimi, ki se hočejo
takega sodelovanja lotiti in ki ga bodo morali korak za korakom uveljavljati. Ko bo v tem pogledu ustvarjena jasnost, potem organizacija ne bo težka, ne s strani proizvodnje in tudi ne s strani zanesljivega in pravočasnega odkupa. Velike količine blaga z Izenačeno kvaliteto bo vsak rad kupil. Drži vendar eno: pobuda za tako sodelovanje mora biti zakoreninjena na vasi, priti mora od spodaj navzgor. Vodstvo SKZ mora le nakazati smer in uglajevati pot uresničevanja pobude.
Prišel je čas, ko tudi kmetje ne moremo več hoditi po starih poteh kmetovanja in trgovanja. V proizvodnji se moramo potom sodelovanja in prostovoljne združitve razviti v velike producente, znižati moramo proizvodne stroške, da se bo zaslužek za naše delo povečal. To pa je mogoče le, če bo našemu horicontainemu sodelovanju sledilo še vertikalno sodelovanje s kmetijskimi zadružnimi organizacijami in ustanovami, ki bodo naše blago ustrezno opremljeno posredovale velikim trgovskim združenjem.

šali Nemčiji iztrgati ozemlje, ki ji je pripadlo po plebiscitu. Odredi prostovoljcev so zmagoslavno pregnali »sokole" in nova demarkacijska črta, ki jo je postavila medzavez-niška komisija, je potrdila uspeh naših odredov. Ne, »zadnja nemška vojska" se ni borila zaman.
Kmalu nato pa smo zvedeli, da nas bo nemška republika v zahvalo, ker smo branili njene vzhodne meje, ker smo zatrli vstajo spartakistov, ker smo Nemčiji ohranili dve tretjini Gornje Slezije, vrgla na cesto. Odredi prostovoljcev so bili razpuščeni, tistemu, ki se je upiral, sta grozila aretacija in zapor.
Vrnil sem se v mesto H., kjer so me demobilizirali, mi vrnili civilno obleko in plašč strica Franza.
Obiskal sem gospo Lipman in ji sporočil, da je Schra-der padel. Jokala je kakor dež in me zadržala pri sebi. Naslednje dni se je navadila, da je vsako minuto prihajala v mojo sobo in mi govorila o Schraderju. Ko ji je zmanjkalo besed, si je obrisala solze, nekaj časa molče stala pred mano, na lepem pa se je pričela gruleče hihitati in me dražiti. Nazadnje je pričela trditi, da je močnejša kakor jaz in da me v rokoborbi zlahka položi na hrbet. Ker se nisem zmenil za njeno izzivanje, me je zgrabila za život. Otepal sem se, da bi se rešil, ona pa me je stiskala močneje in močneje. Naposled sva padla na parket. Njeno dihanje je postalo hropeče, njene prsi so z vso silo pritiskale name, njena bedra so me držala kakor v kleščah. Naposled sem se je vendarle otresel in vstal. Tudi ona se je pobrala, v obraz je bila rdeča in potna. Ponavadi me je potem grdo gledala in me zmerjala, včasih pa me je celo poskušala pretepsti. Tudi mene je navadno pograbila jeza, vračal sem ji udarce, ona pa se je zagnala vame, njeno dihanje je postalo sunkovito in piskajoče, in spet se je začelo vse znova.
Nekega večera mi je prinesla steklenico žganja in buteljko piva. Ves dan sem takrat taval po mestu in iskal dela, zato sem bil zvečer čemeren in utrujen. Frau Lipman je prinesla tudi mesa. Med vsakim grižljajem mi je natakala piva in žganja, potem je še sama pila. Ko sem pojedel, je začela govoriti o Schraderju, zraven je pretakala solze in pila žganje. Malo nato mi je predlagala, naj se greva rokoborbo. Zgrabila me je okrog pasu in zavalila sva se na tla. Zavpil sem, naj odide iz sobe. Ženska pa se je smejala kakor blazna; saj je v svoji hiši, je rekla, in mi bo že pokazala, kdo bo koga ven metal. Po tem prepiru se je borba nadaljevala. Potem je spet pila žganje, natočila tudi meni, jokala je, govorila o svojem pokojnem možu, o Schraderju in o nkem drugem stanovalcu, ki je prebival pri nji pred Schraderjem. Venomer je ponavljala, da je Nemčija kaputt, da je pravzaprav vse skupaj kaputt, tudi vera da je kaputt, da na svetu ni več morale in da marka dandanašnji ni vredna piškavega oreha ... Da je nadvse dobra zame, jaz pa da sem očitno brez srca ... Da je imel Schrader prav, ko je rekel, da sem »poslušen slanik", kajti zares se ne zmenim za nikogar in za nič in me bo zato jutri prav gotovo vrgla čez prag. Po teh besedah so se ji oči izbuljile in pričela je vpiti: ,'Raus, mein Herrl 'Raus!" Nato se je zagnala vame in me pričela pretepati, praskala me je in grizla. Spet sva se zavalila na Ha in tako me je stiskala k sebi, da sem komaj dihal. V glavi se mi je vrtelo, bilo mi je, ko da se že ure in ure ravsam s to furijo, vse je postalo kakor težke sanje in nič več nisem vedel, kje sem in kaj sem. Naposled se me je lotila blazna jeza, vzpel sem se nanjo, jo premlatil in si jo vzel.
Naslednjega dne, ob prvi jutranji zori, sem se odtihotapil iz hiše kakor tat in sedel v vlak, ki je odpeljal v M.
1922
V M. sem prijel za vsako delo. Bil sem cestni kopač, pomožni delavec v tovarni, raznašalec blaga, kolporter. Toda nikjer nisem vztrajal dolgo, v vedno pogostejših presledkih sem se vračal v armado nemških brezposelnikov. Spal sem v zavetiščih, zastavil uro in spoznal kaj je lakota. Spomladi leta 1922 se mi je nepričakovano nasmehnila sreča: kot navaden delavec sem se zaposlil pri podjetju, ki je gradilo neki most in bi morda biti dela končana v treh mesecih. Skoraj prepričan sem bil, da bom v teh treh mesecih kosil vsaj vsak drugi dan — seveda, če ne bo vrednost marke padla.
Spočetka sem raztovarjal vagone s peskom. Delo je bilo sicer naporno, vendar sem se lahko oddahnil po vsaki drugi lopati. Na nesrečo pa so me že čez dva dni prestavili k stroju za mešanje betona, in s strahom sem se vpraševal, če bom vzdržal. Pesek so dovažali z vagončki, ga stresali takoj za strojem in štirje smo morali z lopatami, polnimi peska, nenehno nahranjevati velikanski vijak, ki je pesek s cementom vred dvigal v mešalnico. Mešalnica se je neusmiljeno in brez prestanka obračala, ne, niti drobca sekunde nismo smeli zamuditi. Brž ko je vijak kdaj pokazal gole čeljusti, nas je meister na vse pretege ozmerjal.
Ves čas sem imel pekoč občutek, da sem zašel med zobala kolesa. Električni motor je brnel nad našimi glavami, tovariš, ki mu je stregel — neki Siebert — je kdaj pa kdaj zgrabil vrečo cementa, jo razparal in cement stresel v lijak. In vsakokrat nas je obdal oblak cementnega prahu, ki se je lepil na nas in nam silil v oči. Nenehno sem vihtel lopato, pleča so me že bolela, kolena so se mi nenehno šibila in nisem mogel priti do sape.
(Se nadaljuje)
Miss Fawcett, upokojena učiteljica, je bila videti točno taka, kot bi stopila iz starinarne. Ko si jo zagledal v njeni načičkani črni obleki, si podzavestno pogledal, če ima črne koralde okoli vratu. Roke, ki so kar naprej pridno pletle, je imela kot ustvarjene za rokavice brez prstov. Ce pa si se srečal z njenimi očmi, te je takoj prešinila misel, da ne smeš podcenjevati njene pameti.
Nekega popoldneva proti koncu oktobra je Miss Fawcett sedela v salonu hotela Royal v Clintonu on Sea. Zadnje čase je raje hodila na počitnice po koncu sezone, ko so ■mrzli vetrovi s Severnega morja in kratki dnevi pregnali vse goste iz letovišča.
V hotelu ni bilo veliko ljudi, bilo pa je toplo in udobno. Lepo je bilo sedeti in gledati skozi okno luže na cesti, ki jih je zdaj pa zdaj skodral veter. Miss Fasvcett ni bila samotarja, samo za vrvež ni bila navdušena. Ko se je torej pojavila pri vratih ženska njenih let in nekam kratkovidno pogledala okrog sebe, ji je Miss Fasvcett pomahala in dobro-voljno zaklicala: »Pridite in poklepetajte malo s starko!« v »Starko!« je ponovila ženska. Prišla je k njej in sedla. »Saj vendar niste nič starejši od mene. In pomislite,« je pristavila in vzela pletenje iz svoje ogromne torbice, »na poročnem potovanju sem.«
»Česa ne poveste!« je rekla Miss Fawcett. »Kako zanimivo!«
Ženska se je tako narejeno zahah-ljala, da bi se Miss Fawcett skoraj zadrla nanjo.
»Seveda sem bila že prej poročena, a on je umrl pred petimi leti. Ždi se, da moški ne prenesejo dandanašnje naglice.«
»Šibkejši spol,« je pritrdila Miss Fawcett. »Vedno se mi je zdelo, da je teže vzgajati dečka kot deklico, in videti je, da žene skoraj vedno prežive svoje može.«
»Točno tako, kot pravi Henry.« Spet se je zahahljala. »Zdaj se pišem Harland. Težko se je privaditi novemu imenu, če si se skoraj štirideset let pisal Mrs. Mooney.«
Miss Fawcett se je tudi sama predstavila.
»To je bila viharna ljubezen,« je nadaljevala Mrs. Harland. »Ne morem si predstavljati, da Henryja Pred enim mesecem sploh še nisem poznala. Srečala sva se na neki dražbi- Ne navadni, na dobrodelni dražbi v mestni hiši. Henry je sedel poleg mene. Bil je izredno pozoren in vljuden in potem sva skupaj pila čaj Pri Bakrenem kotličku. Naslednji dan je prišel na obisk s čudovitim šopkom.«
Miss Fawcett je popravila zanko, ki ji je zdrsnila z igle.
»Moški potrebujejo nekoga, ki skače okrog njih,« je rekla.
»Toda Henry je tako skrben. Prejle ste rekli, da je videti, da žene ved-no prežive svoje može. .Urediti mo-rav,a najine premoženjske razmere; mi je rekel Henry že prvi dan po Poroki. Napisal bom oporoko v tvojo korist/ Šla sva naravnost k odvetniku in takoj napisala oporoki.«
»Oporoki?« je ponovila Miss Faw-
cett.
»Oba sva napisala oporoko,« je dejala Mrs. Harland. »Vse kar ima-Va> sva zapustila drug drugemu.«
Moj bog, kakšni bedaki so nekatere Ženske, je pomislila Miss Faw-cett.
»FIenry je dober Človek in zelo Pobožen. Vprašal me je, če mi je Pfav, da zapusti sto funtov sirotiš-n,cam. Rekel je, da ni imel poseb-n° srečnih otroških let in da je ved-n° hotel napraviti nekaj za uboge ?Cr°ke brez staršev. ,Saj ti tega ne o°s niti občutila, je dejal. Res mi je Prvi mož zapustil precej veliko premoženje. V Swansei je imel prvo-vrstno trgovino s stanovanjsko opremo in poleg tega mi je zapustil še “Cnar. Po njegovi smrti sem pro-ala trgovino in dobila zanjo prav iePo vsoto.«
Prekinil ju je moški, ki je stopil v sobo. Bil je videti precej vsakdanji lovek z gladkim, rdečkastim ob-tazom, črnimi lasmi in črnimi brčicami.
*Henry, dragec, to je Miss Fatv-cett,« je rekla Mrs. Harland.
»Torej sta se spoznali z mojo že-lc°>* je dejal Mr. Harland in ji po-udu vlažno roko. Šaljivo je pom< mnil: »Človek bi mislil, da prv
AUSTIN LEE:
NESREČNI
ŽENIN
dan poročnega potovanja žena nima oči za drugega kot za moža, kajne?«
Miss Fawcett se je komaj vzdržala, da se ni stresla. Nekaj trenutkov kasneje se je opravičila, odšla v vežo in se ustavila pred oglasno desko. Nikoli ni bila navdušena za kino in vedno ga je imenovala »kinematograf«. Vendar mogoče vrtijo kak film, ki bi ji bil všeč. Ni ga bilo, zato je kar takoj odšla v svojo sobo napisat neko pismo.
Pri večerji je videla Harlandova. Sedela sta v oddaljenem kotu in opazila je, da imata na mizi steklenico šampanjca na ledu.
Okrog devetih je šla v svojo sobo brat. Bila je čudovita mesečna noč in čez čas je vstala in stopila na balkon. Nad morjem je sijal srebrn mesec. Vendar je bilo zunaj premrzlo. Še kake pol ure je brala v svoji postelji, potem pa ugasnila luč in skoraj takoj zaspala.
Zbudil jo je hrup na hodniku in vreščanje spodaj na cesti. Ura je bila šele enajst. Nekje je kričala neka ženska.
Postala je vznemirjena, ne da bi vedela, zakaj. Oblekla si je staro volneno jutranjo haljo, ki je preživela že svoj trideseti rojstni dan, odprla vrata in pomolila glavo skoznje. V svoje začudenje je zagledala policista. Za njim je stal Mr. Harland, še vedno popolnoma oblečen, poleg njega pa nočni vratar.
»Ali gori?« je vprašala.
Policist je stopil k njej.
»Ste slišali kakšne glasove?« je vprašal.
»Seveda sem slišala glasove,« je rekla skoraj jezno. »Ravno ta hrup me je zbudil. Slišati je bilo, kot bi dobila neka ženska tam doli histeričen napad.«
»To je bila natakarica,« je rekel
Za dobro vol/o
»Vi zidate novo hišo?«
»Da. Ali ste že kdaj slišali, da hi kdo zidal staro hišo?«
O
Jaka je postrešček. Ko je nekoč prinesel velik zavitek k neki stranki na dom, ga je vprašala gospodinja:
»Ali bi raje skodelico kave ali kozarček žganja?«
»Najraje skodelico žganja.«
O
Vodič je vodil turiste po nekem starem gradu.
»Vidite, v tistem temnem kotu tam so zažgali zadnjo čarovnico.«
Pa pogleda eden med prisotnimi turisti skrivaj svojo boljšo polovico in zamrmra: »To si ti misliš...«
policist. »Neka dama je padla z balkona.«
»Pa vendar ne Mrs. Harland?«
»Ste jo poznali?«
»Danes popoldne sem jo prvič videla,« je rekla Miss Fawcett. »Se je hudo poškodovala?«
»Mrtva je,« je odgovoril policist. »Komisar bi rad za trenutek govoril z vami.«
Miss Fawcett mu ni mogla veliko povedati.
Kot je povedal Mr. Harland, sta z ženo pri večerji pila šampanjec, da bi praznovala svoje medene tedne, čeprav Mrs. Harland drugače ni pila alkohola. Miss Fawcett je potrdila, da je opazila šampanjec, ni pa mogla reči, ali se je Mrs. Harland kaj poznalo, da je popila preveč.
»Sedela sta še pri mizi, ko sem odšla iz jedilnice,« je rekla.
Kot je dejal Mr. Harland, sta mesečina in morje očarala njegovo ženo, ko sta prišla gor v sobo. Odprla je vrata in stopila na balkon. Čez kak trenutek je zaslišal njen krik, vendar je prepozno prišel do vrat, da bi jo še videl pasti. Videti je bilo, da se ji je zavrtelo v glavi od alkohola, ko je prišla ven na mrzli zrak. Opotekla se je do ograje, ki je bila silno nizka, izgubila ravnotežje in padla.
Naslednje popoldne je preiskovalni sodnik vodil zaslišanje. Miss Fawcett niso poklicali in prebrala je sodno izjavo v krajevnem listu. Preiskovalni sodnik je izjavil, da je bila nasreča, in izrekel sožalje Mr. Harlandu. V časopisu je bila tudi Harlandova slika pod naslovom ,Nesrečni ženin1.
Miss Fasvcett je s škarjicami za nohte izstrigla ves članek iz časopisa, ga prepognila in spravila v torbico. »Nesrečnega ženina« ni več videla, vsaj dolgo časa ne. Pravzaprav ga je srečala naslednje leto tik po binkoštih, ko je bilo praznikov konec, poletna sezona pa se še ni začela.
Miss Fawcett se je odpravila na kentsko obalo, da preživi nekaj dni v Grand hotelu v Lvmchurchu. Hotel je bil precej podoben Royalu v Clintonu.
Prispela je tja pozno popoldne. Pokazali so ji sobo z balkonom v drugem nadstropju. Zložila je stvari iz kovčka, vzela pletenje in se odpravila v salon.
Samo nekaj se je zgodilo drugače kot v Royalu. Tukaj je ona odprla vrata in se malo negotovo ozrla o-krog sebe, neka druga ženska srednjih let in prijetnega videza pa jo je povabila, naj prisede in ji dela družbo pri mizi.
»Pišem se Mrs. Fisher,« je rekla in izvedela v odgovor ime Miss Faw-cett. »Gotovo mi ne verjamete, ven-
dar sem prav res na poročnem potovanju.«
»Vso srečo,« je rekla Miss Faw-cett.
»Več kot tri leta sem bila vdova,« je nadaljevala Mrs. Fisher in se sijoče smehljala skozi zlato obrobljena očala. »Prav do konca sem bila odločena, da to tudi ostanem. Seveda je lepo imeti moža v hiši, vendar ima tudi samsko življenje svoje prednosti. Pred mesecem dni pa sem šla na dobrodelno dražbo v Worksop-sko mestno hišo in srečala tam svojo usodo. Imenuje se Henry in je pravi Gentleman.«
»Ste rekli Henry?« je slabotno vprašala Miss Fawcett.
»Henry Fisher. Sedel je poleg mene. Potem sva šla k Modremu ptiču in pila čaj, naslednji dan pa je prišel na obisk s krasnim šopkom vrtnic.«
Tisti trenutek ji je padel klobčič volne na tla; ko ga je Miss Fawcett pobrala, se je toliko zbrala, da ni rekla kakšne neumnosti.
»Včeraj sva se poročila,« je nadaljevala Mrs. Fisher. »Ne morete si misliti, kako dober in skrben mož je. Brž ko sva se poročila, je predlagal, da greva k odvetniku, kjer bo napisal oporoko v mojo korist. Kot pravi on, žene po navadi prežive svoje može.«
»Gotovo ste jo tudi vi napisali, kajne?« Miss Fawcett je vedela odgovor, še preden je vprašala.
»Seveda, saj to je vendar edino pravilno, kajne? Moj prvi mož mi je zapustil kar lepo premoženje, tako da sem dobro preskrbljena.«
»Povejte mi,« je resno dejala Miss Fawcett, »ali ni slučajno vaš mož zapustil kakšne vsote sirotišnicam?«
»To je pa res posrečeno, da me to vprašate,« je rekla Mrs. Fisher. »Vprašal me je, če mi je prav, da zapusti sto funtov Misijonskemu društvu.«
Tisti trenutek je vstopil Mr. Fisher.
»Henry prihaja,« je rekla Mrs. Fisher. In Henry je bil isti moški, ki ga je Miss Fasvcett pred slabim letom spoznala kot Mr. Harlanda. Še vedno je nosila časopisni izrezek v torbici in hrupa na hodniku se je spominjala tako živo, kot bi se vse zgodilo šele včeraj. Kaj naj napravi?
Fisher ni z ničemer pokazal, da se je še spominja. Rekel je svoji ženi, da gre kupit cigarete, in takoj nato izginil.
Miss Fawcett je molče poslušala, ko je Mrs. Fisher hvalila svojega moža, in vzela medtem izrezek iz torbice. Ko je Mrs. Fisherjevi spet padel klobčič na tla in se je Miss Faw-cett sklonila, da ga pobere, je potisnila izrezek v zunanji žep njene torbice na tleh. Košček papirja je gledal iz torbice.
»Prav lepa vam hvala,« je rekla Mrs. Fisher. »Debela postajam, nič več mi noče ostati v naročju.« Veselo se je zasmejala.
Miss Fawcett se je negotovo dvignila. »Mislim, da bom šla za trenutek ven,« je rekla.
»Saj ste res bledi,« je dejala Mrs. Fisher. »Ali ne bi bilo bolje, da malo ležete? Vam lahko prinesem kak prašek proti glavobolu?«
»Ne, hvala, popolnoma dobro se počutim.«
Vendar je nazadnje odšla v svojo sobo in se zleknila na posteljo. Tudi
BERTOLD BRECHT:
Ukrepi proti nasilju
Ko je gospod Keuner, mislec, v dvorani pred mnogimi poslušalci razpravljal o ukrepih proti nasilju, je opazil, kako so se ljudje pred njim umikali in odhajali. Okrenil se je in videl, da stoji za njim nasilje.
„0 čem sl govorili" Je vprašalo nasilje.
»Priporočal sem nasilje," je odgovoril gospod Keuner.
Ko je nasilje odšlo, so se Keunerjevl učenci pozanimali za njegovo hrbtenico. Gospod Keuner je odgovoril: »Nimam hrbtenice za to, da bi mi jo zlomili. Prav jaz moram živeti dlje kot nasilje."
In gospod Keuner je povedal naslednjo zgodbo:
V stanovanje gospoda Eggeja, ki se je naučil reči NE, je prišel agent ob času ilegalnega delovanja. Pokazal mu Je potrdilo; napisali so ga tisti, ki so obvladali mesto, in na njem je bilo na-
pisano, da si sme ta agent izbrati katerokoli stanovanje, prav tako lahko zahteva kakršnokoli hrano in tudi vsak moški, ki si ga bo izbral, mu mora služiti.
Agent se je usedel, zahteval kosilo, se umil, legel z obrazom proti steni in že na pol v spanju vprašal: »Mi boš služili"
Gospod Egge ga je pokril z odejo, prepodil muhe, bedel ob njem med spanjem in tako mu je služil celih sedem let. Toda karkoli je storil zanj, nečesa se je skrbno čuval, in to je bilo: nikdar ni spregovoril niti besede. In ko je sedem let prešlo in se je agent od obilne hrane, spanja in zapovedovanja zredil, je umrl. Teda) ga je gospod Egge zavil v obrabljeno odejo, ga zavlekel Iz hiše, počistil ležišče, prebelil zidove, si oddahnil in odgovoril: „Ne".
DOMISLICE
•	Mnogi ljudje hočejo biti v prvih vrstah — prav tako tudi pri umiku.
•	Zanimivo je, da v prazno glavo ne gre nič.
•	Kadar veter ne piha, je tudi vetrnica značajna.
•	Kadar se srečata dve ničli, se jima zazdi, naj začneta verjeti, da človeštvo brez njiju sploh ne bi moglo obstajati.
•	Mladi ljudje se vedejo, kot da je mladost zadnja priložnost za življenje in ne priprava nanj.
•	Večina nas raje tvega življenje, kot da bi prebrala navodila.
•	Izogibaj se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.
•	Ne preklinjaj vina, preklinjaj slo po vinu.
•	Poševnemu očesu se zdi tudi ravno krivo.
toliko moči ni imela, da bi šla v jedilnico večerjat, ampak je prosila strežnico, da ji prinese nekaj jedi gor v sobo.
Je napravila dovolj? To vprašanje jo je neprestano mučilo. Morda Mrs. Fisher več dni ne bo odkrila izrezka.
Imela je sobo z balkonom na morje, neprijetno podobnim tistemu, iz katerega je v hotelu Royal občudovala mesečino. Vendar tokrat ni bilo meseca. Nekaj časa je stala zunaj in gledala po razsvetljeni promenadi, potem pa je zgodaj legla in se leže spraševala, ali Mr. in Mrs. Fisher praznujeta svoje medene tedne s steklenico šampanjca.
Morski zrak jo je uspaval. Ko je kake pol ure brala, je ugasnila luč in skoraj takoj zaspala.
Uro pozneje se je nenadoma prebudila. Spet so jo mučile moreče sanje. Slišala je hrup in tekanje po hodniku in histerično žensko vreščanje.
»Ne!« je zavpila in skočila s postelje. Vrgla je nase staro jutranjo haljo in odprla vrata.
Na hodniku je stal policist v uniformi. Ko je slisal, da je odprla vrata, se je obrnil in šel k njej.
»Uboga Mrs. Fisher,« je rekla Miss Fawcett obupano. »Vse skupaj je moja krivda! Morala bi bila kaj napraviti!«
»Ste vi prijateljica Mrs. Fisherje-ve?«
»Da — ne, nisem. Šele popoldan sem jo prvič videla. Vendar sem vedela, da jo misli mož ubiti.«
»Ne bodite no tako urni, Miss. Saj nisem rekel še ničesar o umoru.«
Tisti trenutek je stopila skozi vrata doli na hodniku Mrs. Fisher. Miss Fawcett se je zgodilo nekaj, kar se ji ni še nikoli v življenju. Omedlela je.
Ko se je spet zavedala, je ležala na svoji postelji. Zenska, ki je bila videti upravnica hotela, ji je močila čelo z vlažnim robcem. Ob postelji je stal policist.
Miss Fawcett se je skušala dvigniti.
»Kaj se je zgodilo?«
»Žal se je zgodila nesreča,« je dejal policist.
»Pa vendar ne Mrs. Fisherjevi?«
Policist jo je radovedno pogledal.
»Njenemu možu,« je rekel.
Miss Fawcett niso klicali na zaslišanje in tudi v Lymchurchu ni ostala.
Teden poznejše je pozvonil poštar pri njenih vratih. Navadno je vrgel pisma skozi špranjo v vratih, a to je bilo priporočeno. V ovojnici je bilo sto funtov. Pismo pa se je glasilo:
Draga Miss Fawcett!
Spominjam se, da ste izrazili željo, naj moj pokojni mož zapusti kaj sirotišnicam. Vem, da bi to napravil, ko bi vedel za vašo prijaznost do mene in za vaše zanimanje zame. Zato prilagam pismu sto funtov, da jim jih lahko pošljete. Gotovo mi o-prostite, da sem poiskala vaš naslov v hotelskem imeniku.
Z globoko hvaležnostjo in prisrčnimi pozdravi
Vaša vdana Emily Fisher
Dunaj je trenutno prizorišče
svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju
Do vključno nedelje je Dunaj spet v znamenju velike mednarodne športne prireditve — letošnjega svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju. Nedvomno je zanimivo naključje, da sovpada ta prireditev ravno s stoletnim jubilejem dunajskega drsalnega društva in hkrati s 75-letnico obstoja mednarodne drsalne zveze, kakor je v otvoritvenem govoru naglasil tudi zvezni p rezident Jonas, ki je udeležencem iz vsega sveta želel prisrčno dobrodošlico.
Z udeležbo daleč nad sto tekmovalcev iz 16 držav pomeni letošnje svetovno prvenstvo na Dunaju enako kot nedavno evropsko prvenstvo v Ljubljani spet nov rekord v tej športni panogi. Skupno je bilo prijavljenih 21 moških tekmovalcev, 23 ženskih tekmovalk, 19 drsalnih in 18 plesnih parov iz Avstrije, Kanade, Amerike, Francije, Velike Britanije, Švedske, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Poljske, Švice, Japonske ter Vzhodne in Zahodne Nemčije.
V športnih krogih so že pred začetkom svetovnega prvenstva napovedovali, da se bo prireditev v glavnem odvijala v »evropskem okviru', ker udeležencem iz iz-
venevropskih dežel razen Američanke Peg-gy Fleming ne pripisujejo posebnih izgle-dov, da bi se uspešno uveljavili v boju za naslove svetovnih prvakov. Sploh po mnenju strokovnjakov ni pričakovati večjih »presenečenj" kajti že evropsko prvenstvo v Ljubljani je precej jasno pokazalo, kdo je vreden zlate kolajne. O poteku in izidu svetovnega prvenstva bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
Čeprav je še v teku svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, pa se Dunaj že pripravlja na novo veliko športno prireditev, namreč svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki se bo odvijalo v času od 18. do 29. marca.

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 4. 3.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Iz vseh dolin zveni — 16.15 Znanstveni pogovori o knjigah — 16.30 Aktualna reportaža — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Orkestralni koncert — 21.45 Pet madrigalov za violino in klavir.
Nedelja, 5. 3.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Dekle z vrano, pripovedka — 12.40 Ogledalo mestnega gledališča —	13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška
lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Popevke — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.45 Govori koroški deželni glavar
—	20.10 Umor z variacijami, kriminalka — 21.15 Nek gospod Meier, groteska.
Ponedeljek, 6. 3.: 8.15 čoln pride po polnoči, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 K Apres-ski v Lechu — 18.00 Truden pridem domov — 19.30 XY ve vse — 20.20 Brati in razumeti — 20.35 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave — 21.15 črv vesti.
Torek, 7. 3»: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Ko sem prišel v temi — 15.45 Koroško pesništvo — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 četrt ure deželne vlade —
18.15	Koroška avto- in motorevija — 20.20 Gospod iz province, komedija — 21.15 Pretežno veselo.
Sreda, 8. 3»: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Dunajski akademski komorni zbor — 15.45 Predstavljamo vom — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 četrt ure mladinskega sekretariata — 18.15 Antično izrazoslovje v moderni beletristiki — 20.30 Za ljubitelje nogometa.
Četrtek, 9. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Okoli in okoli so studenčki — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja —
18.15	Kar pustite — 19.30 XY ve vse — 20.20 Postni čas
—	21.00 Iz koroškega glasbenega življenja.
Petek, 10. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Termin, pripovedka — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Naša umetnostna kritika —
18.10	Pri koroških pihalnih godbah — 20.20 Dobri mesec, kaj si tako tih.
tl. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 4. 3.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi —
15.30	Pihalna glasba iz Vorarlberga — 17.20 Orkestralni koncert — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Tebi in meni spominček — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.45 Svetovni šport.
Nedelja, J. 3.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Glasba iz Rima —
13.10	Za avtomobiliste — 14.30 čoln pride po polnoči — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Tirolski Judež, ljud-
iz aluminija
za vrt in okrog doma
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 tol. (•-42-341 241
ska igra — 17.10 Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Vse premaguje ljubezen, opereta.
Ponedeljek, 6. 3.: 6.20 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Znamenite operne hiše — 15.35 Za stare ljudi — 16.00 Otroška ura
—	17.15 Raziskovalno delo naših visokih šol — 17.30 Pogled v literarne revije — 19.30 Leteči Holandec.
Torek, 7. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Športni zdravnik — 13.30 Znamenite operne hiše — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.14 Raziskovalno delo naših visokih šol — 17.30 Družina Wertheimstein — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Robert S to Iz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 8. 3.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Znamenite operne hiše — 15.35 Vedro in veselo — 16.00 Otroška telovadba — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Raziskovalno delo naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Zabavna glasba — 20.00 Vseh devet.
Četrtek, 9. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Znamenite operne hiše
—	15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Raziskovalno delo naših visokih šol — 17.30 Z obeh bregov — 19.30 Mogazin za mladino — 20.30 Vsaka reč ima dve strani — 21.45 Evropske pokrajine.
Petek, 10. 3»: 6.05 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Avstrijska snežna poročila —
13.30	Janusova glava nove glasbe — 15.35 Za stare ljudi — 16.00 Otroška ura — 17.15 Raziskovalno delo naših visokih šol — 17.30 Živi ljubezenski plamen — 19.30 Poštar, igra — 21.00 češka glasba.
Slovenske oddaje
Sobota, 4. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Mali koncert zbora Glasbene matice.
Nedelja, 5. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 6. 3»: 14.15 Poročila, objave pregled sporeda — Zena in dom — Beremo za vas —- 18.15 Poje moški zbor SPD Edinost iz Pliberka.
Razen manjšega števila jabolčnih, hru-ševih in češpljevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte
DREVESNICA
P O L Z E R
PRI ST. VIDU V PODJUNI
Torek, 7. 3.; 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Cerkev in svet.
Sreda, 8. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 9. 3»: 14.15 Poročila, objave — S popevko o-krog sveta.
Petek, 10. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo — Beremo za vas.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz.
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 4. 3.: 9.25 četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere Koštana — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Koncert orkestralne glasbe —- 12.10 Ravnokar prispelo — 12.40 Odmev z našega Krasa — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Križem po Jugoslaviji s komornim zborom RTV Ljubljana — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.15 Sonata od baroka do danes
—	18.50 S knjižnega trga — 20.30 Konjiček kapitana Barča, igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 5. 3.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Žebljiček Spiček, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Ministrant, igra — 18.18 Klavirska glasba Franza Liszta — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ura z jugoslovanskimi opernimi pevci — 22.10 Glasba ne pozna meja.
Ponedeljek, 6. 3.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Male perice, otroška igra — 10.35 Pred zaprtimi vrati, podlistek — 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Igrajo češke pihalne godbe — 14.35 Voščila — 15.30 Mali koncert Svobode iz Trbovelj — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Zelenje v naših naseljih
—	20.00 Koncert simfoničnega orkestra in komornega zbora RTV Ljubljana.
Torek, 7. 3.: 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz nemških oper — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Naši domači ansambli — 12.40 Poljudna koncertna glasba —
14.05	Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovans-ske orkestralne glasbe — 15.40 V torek nasvidenje —
17.05	Orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Poje Slovenski oktet — 20.20 In spet noč, igra.
Sreda, 8. 3.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 O mamici, glasbena pravljica — 10.45 človek in zdravje
—	11.15 Kaj ti je deklica — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij —- 12.40 Leonora — 14.35 Voščila —
15.30	Slovenske glasbene umetnice — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.20 Rusalka, opera.
Četrtek, 9. 3.: 9.25 Zbor Roger Wogner — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pevci ljubljanske opere —
11.15	Sprehod z znamenitimi orkestri — 12.10 Domači ansambli — 12.40 Chopinove Mazurke in Lisztova Taran-tella — 14.05 S poti po Mediteranu — 14.45 Lirika za otroke — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.00 Turistična oddaja — 18.15 Fragmenti iz Aide — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 10. 3.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Mladinski zbori — 10.35 Mačka v žitu, podlistek — 11.15 Popevke na tekočem traku — 12.10 Bolgarski zabavni ansambli in orkestri — 12.40 Domače pihalne godbe — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz.
Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15.
Dnevne oddaje; 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport.
Sobota, 4. J.: 12.00 Kulturni odmevi — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.10 Pregled italijanske dramatike — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Mali vokalni ansambel — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 5. 3.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Od nedelje do nedelje — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Onstran gora —
18.30	Sodobne črtice in novele — 20.30 Iz slovenske folklore — 22.30 Piomontske pesmi.
Ponedeljek, 6. 3.: 12.10 Brali smo za vas — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.00 Tržaški pripovedniki — 21.00 Iz pesniških gajev.
V VZHODNI NEMČIJI:
Dvojezičnost
tudi v poštni upravi
Ameriška tiskovna agencija UPI poroča, da je bila v tistih predelih Vzhodne Nemčije, kjer živijo lužiški Srbi, uvedena dvojezičnost tudi v poštni upravi. Tako imajo poštni žigi na primer v mestih Cottbus in Bautzen poleg nemškega imena tudi označbi »Chusebuz” in „Budysin".
Po istem poročilu je leta 1960 živelo na tem ozemlju okoli 38.000 lu-žiških Srbov, to je približno 5 odstotkov celotnega prebivalstva. Že od leta 1945 pa uživajo lužiški Srbi kulturno avtonomijo ter imajo lastne ljudske šole in tudi svojo gimnazijo v Budišinu.
Primerjava z razmerami v Avstriji znova kaže, da manjšinsko vprašanje v naši državi pač še zdaleka ni rešeno tako »vzorno”, kot bi to hoteli gotovi krogi vedno spet dokazovati.
V____________________.___________________/
Izdajafelj, založnik in lasfnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigentumer:	Zentralverband
slovvenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur:	Blaž Singer;
Redaktion und Verwaltung: 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchoft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschrifterv an: 9021 Klagenfurt, Postfach 124.
Torek, 7. 3.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina v radiu — 19.30 Zvoki, uglošeni na temo — 20.35 Parsifal, drama.
Sreda, 8. 3.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Zbori, gostje v Trstu — 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek, 9. 3.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Slovenski skladatelji — — 19.00 (Pisani balončki — 20.35 Nepričakovano srečanje, drama — 22.40 Slovenski solisti.
Petek, 10. 3.: 12.10 Med tržaškimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slavni solisti v Trstu — 19.00 Moj prosti čas — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
					m	!	
AVSTRIJA							JUGOSLAVIJA
Sobota, 4. 3.: 17.03 Za družino — 17.30 Družina Leit-ner — 18.25 Zveneča in pojoča Avstrija — 20.00 Čas v sliki — 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 22.40 Kriminalka.
Nedelja, 5. 3.: 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 17.03 Povest in legenda od velikega Bernharda
—	17.30 Svet mladine — 18.05 Hardijeva ladijska knjiga
—	19.00 Operni vodič — 19.30 Aktualni šport —- 20.20 Nenavadna pustolovščina — 21.50 Italijanski veleposlanik.
Ponedeljek, 6. 3.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Ob španskih obalah — 19.30 čas v sliki — 20.15 Oddaja Gilberta Becauda — 21.15 Mestni pogovori — 22.45 Mi ljudje.
Torek, 7. 3.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 čas v sliki — 20.15 Horizonti
—	21.00 Artistična oddaja.
Sreda, 8. 3.: 11.03 Oddaja Gilberta Becauda — 12.00 Horizonti — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Živali v stiski — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 čas v sliki —
20.15	čedna gospoda, komedija — 22.05 Gottfried von Eiben.
Četrtek, 9. 3.: 11.03 Barok — 12.00 Komentar k časovnemu dogajanju — 18.35 Italijanščina za začetnike — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Proces Jeanne d' Are zum Ouen 1431 — 21.55 Poslanec in njegov volivec.
Petek, 10. 3.: 11.03 čedna gospoda — 18.35 Pogled v deželo — 19.00 Konzument — 19.30 Čas v sliki — 20.15 čuda živalskega sveta — 21.00 Sabrina, ameriška komedija — 22.50 Sedem dni časovnih dogajanj.
Sobota, 4. 3.: 16.10 Prenos športnega dogodka — 17.55 Obzornik — 18.15 Vsako soboto — 18.30 Zaplešite z nami — 19.15 Neznani kraji — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.30 Humoreska Vase Popoviča — 21.20 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 22.30 Ben Vase/, film.
Nedelja, 5. 3.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Kaleidoskop — 11.05 Operna scena — 11.35 Nenavadni konj Champion — 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — 18.00 Dokumenti in čas — 18.30 Narodna glasba
—	19.00 Ime in priimek — 20.00 Dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Magazin.
Ponedeljek, 6. 3.: 10.40 Ruščina — 17.25 Mali svet — 17.40 Risanke — 17.55 Obzornik — 18.20 O našem govorjenju — 18.45 Znanost in tehnika — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Aktualna tema — 20.00 Dnevnik
—	21.30 Mali komorni koncert — 21.45 Knjiga, film, gledališče.
Torek, 7. 3»: 18.30 Kulturna reportaža — 19.40 Obzornik __ 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna tribuna.
Sreda, 8. 3.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.55 Obzornik — 18.15 Tisočkrat zakaj —
19.30	Slovenska žena v plesni upodobitvi — 20.00 Dnevnik 	 20.36 Drama — 21.35 Jazz festival na Bledu.
Četrtek, 9. 3.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk
__ 17.10 Tiktak — 17.25 Slike sveta — 17.55 Obzornik —
18.15	Kaleidoskop — 18.35 Zabavno glasbeni zaslon — 19.00 Na sedmi stezi — 19.40 Cikcak — 20.00 Dnevnik —
20.30	Aktualni razgovori — 21.10 Koncert orkestra RTV Zagreb.
Petek, 10. 3.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnovo splošne izobrazbe — 17.10 Mladinska igra — 17.55 Obzornik —
18.15	Filmski pregled — 19.10 Nesrečniki — 20.00 Dnevnik
—	20.30 Cikcak — 20.35 Celovečerni film.
Ta teden vam priporočamo:
Za dom in gospodinjo
B SLOVENSKE NARODNE JEDI, nasveti za pripravno domačih jedi iz vseh
predelov slovenske zemlje, 308 str., ilu str., slik. priloge	50 šil.
B Kurt Pollak: SODOBNI DOMAČI ZDRAVNIK, poljudnoznanstven zdravstveni
priročnik, 566 str., ilustr., pl. 114 šil.
B Jože Šircelj: ŽEPNI BONTON, pravila o ‘lepem vedenju v vsakdanjem
življenju, 144 str., ilustr., br. 17 šil.
B OGREVANJE IN ZRAČENJE STANOVANJA, navodila za zdravo in prijetno
ureditev stanovanjskih prostorov, 168 str., ilustr., br. 16 šil. B Miha Ogorevc: POT V VRTNO VESELJE, vodnik za ljubitelje okrasnih rastlin,
144 str., ilustr., br. 16 šil.
B Ela Presinger: GOSPODINJSKI NASVETI, navodila za varčno in praktično
gospodinjenje, 112 str., ilustr., br. 8 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna
„Naša knjiga“, Celovec, Wulfengas«e