St. 68. V Trstu, v sredo 2;>. avsrusta 1886. Tečaj XI. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V »RDINOST« z zhaift 2 krat na ted«n v»ako iriii in saMte o nnludne. Cena za v»e «to prilogo T ti., x* polu leta 3 »1. KO kr., za ietrt leta 1. gl. T«. kr. - Sama pri-oga s alio M gl. SO kr ia celo leto. — Posamezne številke «e lubivajo Dri ooravnilivu n Urattkah v Trsta do & kr., v Strlol in v A|davš5lal do « kr. - tfarifoiat, reklamacije >n inaerate prejema Opravnlitv«, vla Tarrrata, »Neva tkkaraa*. V »i dopisi pošiljajo Ureiaiitva »vla Tarranta« »Nuovn Tlpogratia;« v«ak mora biti frankiran. Rokopiai o»ez posebne vrednosti se ne vračajo, — Instratt (razne vrste nasua-; nila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi ' črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr Bolgarija. Bolgari so nns uže naučili na iznenađenje, iznenadili so svet s tem, da so se pokazali politično zrelim narodom, po več stoletnim krutim tur-fikim robstvom, iznenadili so svet z revolucijo, po katerej so odstranili mejo mej Bolgarijo in Rumelijo, iznenadili so vse kroge Se bolj s hrabrostjo, s katero so potolkli srbsko vojsko, ali Se najbolj so iznenadili Angleže s tem, da so kar čez noč odstavili kneza Aleksandra ter izgnali ga čez Bolgarsko mejo. V soboto v noči je nekoliko ba-talijonov bolgarskih vojakov v Sofiji obkolilo kneževo palačo in deputacija, katerej na čelu je bil metropolit Kle-ment, napotila se je h knezu ter mu naznanila, da je odstavljen. Iznenadjen knez Aleksander je po dolgem razgovoru z deputacijo nekda sam priznal, da mu ni več obstanka v Bolgariji in torej tudi podpisal odpoved bolgarskemu predstolu. Ko se je to zgodilo, odpeljali so kneza pod vojaško eskorto na Donavo, tam se je vkrcal in od-Sel na Rumunsko. — Toliko se do denes ve o vsej tej važnej stvari. — Ves svet poprašuje zdaj, kaj pomenja ta stvar glede evropskega položaja' Po nafiem menenju ne pomenja to nič druzega, nego zauSnica Angležem, ki so Battenberga preslepili, da na Balkanu opravlja njihove kramarske posle, katere je tudi prav dobro opravljal. — Angleži niso ničesa manj nameravali, nego da izključijo Rusijo od podedovanja po umirajočej Turčiji, da jej za vedno zaprejo Dar-danele in pot na Balkan. To je ruska diplomacija kmalu uvidela, od tod pa veliki srd carja Aleksandra na kneza Battenberga in njega napoved odločne politike v brambo ruskih interesov na črnem morju. Rusija sama so je nad Battem-bergom strašno prevarila; on je sorodnik carske obitelji, ranjki car sam je bil prvi pokrovitelj njega kandidaturi za bolgarski prestol; lehko si je torej misliti, kako je tudi sedanjega carja osupnilo, ko je previdel, da je njegov protege postal orožje zakletih sovražnikov Rusije. — Iz tega vsega so je tudi dalo sklepati, da Battenbergovi dnevi na bolgarskem prestolu so šteti, in akoprem ne bi bil nobeden mislil, da stvar pojde na pretorijanski ali janičaraki način, vendar je bilo lehko soditi, da bode Rusija prej ali slej vmarSirala v Bolgarijo. Zdaj utegne marsikaj nejasnega jasno postati. Bolgari imajo zdaj provizoričnu vlado, pri katerej so sami privrženci Rusije; uže to kaže, od koder jo bila stvar podnetena. Rusija bode zdaj skrbela, da bolgarski prestol zasede kak princ, ki bo popolnoma odvisen od Rusije in ne bode delal politike na svojo roko. V Bolgariji se s tem prepteči vsaki poskus nenaravne protislovanske politike, s tem pa se tudi v obče na Balkanu ustvari stanje Slovanstvu ugodno, ker se utegne zdaj tudi v Srbiji vdomačiti zopet prava slovanska politika. Vsak trezen človek pa mora priznati, da se Battonbergu in Angležem prav godi, prvemu zarad izdajstva pravih interesov bolgarskega naroda, družim zarad egoistične politike, ki bi hotela ves svet narediti služen angleškim interesom. Nastane pa tudi drugo prašanje, kaj porečiti namreč k tej prekuciji Avstrija in Nemčija. Mi srno v uvodnem članku, zadnje številke Edinosti poudarjali, da Bismarku ne konvenira, da bi on šel za Angleže po kostanj v žrjavico, ter da so vsi dogovori v Gostinju in v Petrovem dvoru gotovo PODLISTEK. Kako se vtolažijo jezavi. Jezik nema kosti, pa vendar marsikoga vjezi. Jeznemu se po robu postaviti, pravi se žijavlco pihati. Kolikokrat se ljudje srdito prepirajo, ko bi se z lepa lahko sporazumeli in pomirili. Posnemimo iz pogovora sosede Lize in učitelja, kako je ravnati z naalo jeznimi. Liza privrši k učitelju, kakor vihra poletenski dan; kar v enej sapi vsuje točo nanj; »To je pa vendar strašno, nesramol S kameni mi pobijajo te hulobne, vražje spak* — okna, da si človek še živpnja ni avestl Sram te bodi! učitelj hoče biti, pa ima tako vražjo zalego! Mene bi zeblo, da bi se kar pokrila.« UČit. »Ljuba poseda, danes ste pa res hudo razkačeni. Se nikoli vas nisem videl tako razjarjene. Sedite vendar, da se malo oddahnete. Gotovo vas je zadelo nekaj prav zopernega — pa vendar ni kuj posebno lepo, ako se taka mlada in čedna gospodinja, kakor ste vi, tako hudo raz-togoti.« Liza. »Kaj? zdaj bi pa g« norce bril?« Učit. »E. zakaj neki? To bi bilo še greh. Dobro mislim za vas in želim, da bi se sporazumela. Glejte, star sem užJ, moj duh uže slabo prebavlja, posebno Če mu preveč na enkrat dam; vse mu moram lepo razdeliti in razkosati, predno se loti. Bodite tako dobri lu sedite, da se ohladite, jaz si pa počasi ponovim, kar je name kar zviškoma priletelo.« Liza. »Veš kaj, nisem prišla k spraševanji, kar sem pa povedala, razumeti mora svak trapec.« Učit. »Tedaj moja vražja zalega vam pobija okna s kameni, da si celo živenja Bvesti niste?« Liza. »Tako sem rekla. Kaj vim ne gre v butico?« Učit. »N^ kaj rado, ker 'vas, hvala Bogu, vidim zdravo, kar me prav srčno veseli.« L'za, »Bi morda radi videli, da bi me pobili ?« Učit. »Za ves svet nel samo tega bi ne smeli pustit', da vas te vražje, bezbožne spak<* v tako i?zo spravljajo.« L'za. »Kako pa, še zahvalim naj se jim zato, da mi okna razbijajo?« Učit. »Bog ne daj! pa vendar ne bodi prec°j vse vražje, bezbožno in hudobno!« L»za. »Kaj pa?« Učit »Morda se še snominate, kako bo lani pobili pred mojo hišo steklega psa? Dečko mu ic je zasolil samo z dvema ka-menoma. Uže s prvim ga je zadel tako prebito v bučo, da se je kar sfienil, v gorečnosti pa zažene še druzega, pa ga ne pogodi in kamen trešči tako močno ob tlak, tako krepko odskoči, da mi razbije okno in prileti v peč.« Liza. »Kaj pa bi radi s to pogreto kašo?« Učit. »Pokazal bi samo rad, da prileti kamen akozi okno tudi bez hudobnega namena.« imeli za svrho poravnavo vsako diference mej Avstrijo in Rusijo v zadevah balkanskega poluotoka. — Da mora do tega priti smo mi vedno povdarjali in dosledno tudi denes trdimo, da jo Avstrija Rusiji priznala prosto gibanje v Bolgariji in na Črnem morju proti temu, da tudi Rusija pusti Avstrijo, da zasleduje interese na Balkanu do neke mero. — Velik hrup je sicer nastul zarad nenadnega dogodka v Bolgariji, na borsah se je uže eskomptoirala vojna, toda kmalo bode ta alarm umaknol so treznejSim prevdarjanju, saj se bode kmalo videlo, da Rusija v Bolgariji napravi zopet pravi red ne da bi jo v tem motile Nemčija in Avstrija. Evropski mir se bode zarad tega ohranil; aa pa so Angleži ostali z dolgim nosom, to mora veseliti vsa-cega ljudoljuba, kakor veseli, slovenskega časnikarja, da so velikonemški in drugi židovski listi za eno skušnjo bogatejši glede na to, da Slovanstvo gre svojo pot najprej ne zmeneč se za njihovo jadikovanje, kar naj jim služi v dokaz, da jih bode isto slovanstvo še večkrat neprijetno iznenadilo, kajti bonbastične fraze ne bodo vstavile naravnega razvitja svetovnih prašanj. Politični pregled. Vnanje dežele. Na Balkanu je vstal zopet silen vihar. Na Bolgarijo so obrnene vse oči. Omenili smo uže zadnjič, da je pogajanje mej poslanci turške in bolgarske vlade, glede vredbe rumeljskih zadev nepričakovano zadelo na najhujše ovire. Poprej je Turčija pripuščala bolgarskemu knezu popolnem sa-movlastno gospodarstvo v zjednjenej Bolgariji in vse rusko pretenje ni nič po- moglo. A ko sta prišla turška poslanca v Sredec, stavila sta take pogoje, da je bolgarska vlada kar ostrmela in da se je pogajanje, še predno se je pričelo, uže tudi raztrgalo. Vsak je moral misliti, da se je Turčija udala pritisku ruske vlade. A predno se je ta zadeva v novo začela razpravljati, udarila je strela z jasnega, • bolgarski knez je bil odstavljen in iz dežele izgnan«. O tem važnem dogodku imamo ta le brzojavna poročila: Bukreš 22. avgusta. Uradno se poroča, da je bil bolgarski knez tfieraj odstavljen in da eo začasno vlado prevzeli Karavelov, Zankov in drugi in da pri Vidinu stoji ladija, ki vzame kneza na krov ter ga prepelje v Turn Severin. — Bukreš 22. avgusta: Za-sobne vesti iz Sredca potrjujejo, da je bil knez vsled revolucije na dvoru in s pri-pomočjo vlade in posadke v Sredcu, prisiljen odpovedati se prestolu; kneza od-vedo na mejo; po drugem poročilu pa je bil knez ujet v Vidinu. Bolgarska vlada zatira vse poslanice in pisma, ki poročajo o tej dogodbi. — Carigrad 22. avgusta. Vesti iz Sredca naznanjajo, da sta za čas kneževe otsotnosti Karavelov iti Zankov sestavila začasno vlado. Knez je bil ujet, ko je v Vidinu nadzoroval vojake, ter mu je bilo naznanjeno, da je odstavljen. Tu so se spolnile besede, ki pravijo da nagli vladarji kratko vladajo; knez Aleksander e bil prenagel, zato je padel, nazaj ga ne bode več, ker sam nema moči, da bi si pribojeval zgubljeni prestol, drugi vladarji pa ga tudi nanj ne posade, ker dan danes niso več časi, ko se je kaj tacega godilo. Ne more Be dvomiti, da je pri tej dogodbi Busija vmes roke imela; a bodi si temu, kakor hoče, to je jasno, daje Angleška dobila Bilen udarec i daje vshod-nje prašanje z nova dobilo zelo osorno lice. Pred vsem se praša, je-li biloavstrlj-skej i nemŠkej vladi uže poprej kaj znano o nakani kneževega odstavijenja. Vse kaže, da se je to pogovorilo v zadnjih vladarskih shodih. Naše prepričanje je, da se je ta raz-prestolha izvršila v porazumu z vladami treh cesarstev. Vsemu svetu Je znano, da si je bolgarski knez z največjo neobzir- Liza. »VaŠ Štrk ni pobijal steklega psa in gotovo ni imel kamenja iz dobrega namena.« UČit. »Tega druzega ne trdim, Čeprav bi bilo mogoče.« L*za. »Tu ga imaš, saj sem vedela 1 Ostala sem pa vendar.« Učit. »Ne hodite, ljuba soseda, še niste, kakor bi vas rad I Moj šlrk vas je razjezil, torej je moja dolžnost, da vas kolikor mogoče potolažim.« L'za. »Kaj bi pa vendar š* radi?« Učitelj. »Dejali ste, če se ne motim, učitelj hoče biti, pi ima take hudobne spake. Mene bi b'lo'. sram da bi se kar pokrila.« Liza. »Besedi si nisem zapihala.« Učit. »Kaj ne, vaš mož je čevljar?« Liza. »Kaj je to kaka sramota?« Učitelj, »Prav nasprotno. Dober čevljar je zlata vreden I Vaš mož je pošten čevljar, čisla in hvali ga vsak, kdor Ima le kaj z njim opraviti. Kako pa je z obutvijo vaše lastne družine ? Mislim, da ste se uže satni enkrat pritožili, da drugim pomaga, sarn sebi pa ne?« Liza. »I kaj utegne, ko ima polni|roki dela?« Učit. »Glejte, prav tako je z menoj! ljuba soseda; toliko imam dela z druzimi, da tie utegnem izrejati svojih otrok, kakor bi rad. Moram biti v Šoli, pridejo drugi opravki, da ne morem skrbeti in vselej povsod paziti na svoje otroka. Vesel Rem, če mi kaj ča«a ostane, da kaj berem, malo počijem in se zopet pripravim za šolo.« Liza. »Z ito pa ni trebi ša vsiga, kir sein takole v naglici zbrusila, takoj na cedilo devati.« Učit. »Vidite, jaz sem hotel le pokazati, da še ni kriv čevljar, ako mu lastna družina ni obuta, prav tako tudi morda kak učitelj Še ne zasluži graje po svojem stanu, ako se njegovi lastni otroci slabo vedejo.« Liza. »Kaj sem jaz kaj tacega rekla? Vsa občina bi bila zoper mene: pa nikar preveč ne zamerite, čeEsera kaj odveč zinola ter vas motila v počitku.« UČit. »Stojte, soseda! glivne reči sva pozabila, koliko pa velja tisto razbito steklo ?« Ltza. »Le pri miru pustite, ni vredno besedi, nič ne velja.« Učit. »Ej, to bi bilo lepol Tako ste se prestrašili, zdaj bi pa še škodo trpeli?« Liza pobesi glavo In malodušno reče: »Ej, kaj vem, koliko bo stalo.« Učit. »Tedaj pa Tonček pride, da ga odnese k steklarju. Vem, da mu bo hudo k vam iti, ker vas je ujezil, zi»kaj vedno vas je čislal in rad imel.t Liza. »No, zato ga pa uže ni treba mučiti.« Učit. »Ravno prav, tukaj je.« Liza. »Tepli mi ga pa vendar ne bOBte; saj vse vknpaj ni vredno besede!« Učit. »Bomo videli, kaj in kako je ta reč. Kakor pove, tako bo sojen; ker naj bo še tako razposajen, legati vendar ni vajen.« Liza. »Pustite me vendar, kaj bo pa z gospodinjstvom doma? I« nostjo i neb valežnostjo do Busije nakopal na glavo srd ruskega carja. To je ruski car javno pokazal, ko ga je izbrisal iz ime-nika ruskih častnikov, a samo to carju nt moglo biti zadosti, ker pokazati je moral tudi svojo mogočnost, če je hotfl veljati mej svetom za n ogočnega vladarja. Če je tedaj car bolgarskega kneza izmrj števila svoje vojske izbrisal, moral ga je tudi pabnoti s prestola, na kateri ga je posadil, sicer bi se carju moralo očitati, da ima več strasti, nego moči. Tucega očitanja pa bi car nikoli ne trpel, poprej bi vso sveto Rusijo pozval v boj zoper skrunitelje avoje in ruske česti. — Mi smo tedaj popolnem prepričani, da je ruska vlada na nemško in avstrijsko z vso odločnostjo na to vplivala, da se bolgarski knez odstavi in da je na to privolitev stavila pogoj daljne katerih namen je bil, Avstrijo in Rusijo tirati v vojno, da se vshodnje prašanje reši brez angleške krvi in denarja v prid Angležem. To angleško upanje je s zadnjim dogodkom splavalo po vodi. Angleška se vprihodnje mora odpovedati dejanske politike na Balkanu. Đismark je poskrbel. da ee Rusija in Avstrija ne bost) prepirali o tem, kdo bode vprihodnje bol« garski knez. Stanje je sedaj tako: Aa-gleška ima preveč opravila doma, Turčija neČe, pa tudi ne more vojevati zoper Rusijo; vsi trije cesarji pa so jedini. Enako pišejo tudi drugi nemški vladini časniki, ki so še pred osem dnevi hudo ropotali zoper Rusijo, le za to, da niso izdali, kaj se pripravlja v Bolgariji. Zadnje brzojavne vesti se glase: Ie Carigrada 23. avgusta v Pariz: V soboto zveze z Nemčijo in Avstrijo. In zdaj so'ob dveh zjutraj je obkolil drugi konjičin nam razumljivi sbodi avstrijskega i nem-' škega ministra zunanjih zadev najprej v Kisingenu, potem avstrijskega i nemškega cesarja v Gostinju z obema imenovanima ministroma, razumljivo nam je, zakaj je cesarjev brat popotoval k ruskemu cesarju, privatno povabljen k njemu, z ljubeznivo svojo soprogo; razumljivo nam je dalje, zakaj so ruski časniki prav takrat, ko je bil našega cesarja brat ruskega carja gost, najbolj divjali zoper Avstrijo, potem pa se je ta jeza zelo polegla; razumljivo nam je sledDjič, zakaj so celo nemški časniki in celo Bizmarkovi organi strastno pisali in pretili Rusiji v tistih dnevih, ko sta bila nemški cesar i naš cesar gosta v Gostinjskih toplic ib. Vse to se je zgodilo zato, da se je tajnost ohranila, vzlasti zato, da so večnega vznemirneža, Angleža, prevarili; in to je bilo prav in dobro in reči se mora, da je to diplomatično delo vredno največjega priznanja. A Še več, ni skoraj dvembe, da je po sklepu treh cesarstev bila turška vlada prva, katerej se je ta sklep od vseh treh vlad nemudoma naznanil z naročilom, naj brez odloga pošlje v Sredec poslance, da se sklene holgarsko-rumeljsko-tutška pogodba i naj .stavi pogoje, katerih Bolgarija nikakor ne more sprejeti. Ti poslanci so prišli takoj po dogovorih v Gostinskih toplicah v Sredec, in kakor smo uže zadnjič poročali, vse je strmelo nad njihovimi ostrimi zahtevami, ki niso bile v nikakem soglasji s poprejšnjo turško popustljivostjo in ljubeznivostjo. Vse to nas tedaj potrjuje v prepričanju, da so Vsa tri cesarstva v dobrem porazumu, in mi imamo na to toliko več vere, kar viadarji vidijo, da so tudi njih glave v nevarnosti, ako se ne podpirajo vzajemno — in prav to je gotovo najtrdniŠa zveza treh cesarjev — sicer bi se bile spojile uže druge naravnejše zveze, vzlasti Ruska in Francoska. — Ko smo to uže pisali, prišel nam je v roke članek A^cega nemškega vladinega časnika od 23. t. m. Ta Časnik je, ni Se teden, hudo pisal zoper Rusijo, sedaj pa mej drugim pravi. Knez Aleksander se je otstavll, ker je bil nevaren evropskemu miru, on je nevedoma bil zastopnik angleških interesov Učit. »Le še par trenutkov; za dobro stvar naj se vam ne žali četrt ure.« — Tonček tiho odpre in ugledavši sosedo, zjoka f=e. Učit. 'Povej kako si se spozabil?« Tonček. »Jaz pa Matiček sva igrala na potu, kar pride nek potepuh, vzame Matičku klobuček raz glave iti ga vrže na drevo, kder visi na veji. Matiček se je jokal, jaz sem šel pa drevo trest. Splezati nisem mogel tako visoko, ker je klobuk visel koci veje. Prekle ni bilo nobene, hotel ga sem pa s kamenom sklatiti; pa nisem dobro zadel; klobuk je sicer padel z veje, karnen pa je odletel na okvir okna.« Učit. »Okno se je zdrobilo in ti bi bil tudi kakega človeka v hiši lahko poškodoval.« Tonček. »Saj se nI ubilo,« Učit. »Celo? — Kaj niste dejali, soseda, da?« Liza. »I se ve da je celo, jaz sem le mislila. —« Učit. »— da bi se lahko ubilo —Tonček, tvoj namen je bil dober, pa sredstvo je bilo slabo in nepremišljeno. Glej, kako si našo ljubo sosedo prestrašil in razŽalil' ProBi jih odpuščanja I« Tonček. »Teta, saj nisem nalašč, ne bodite hudi!« Liza. »Kaj bom huda! Jaz sem bila V drugo, gospod učitelj, ne polk palačo kneza Aleksandra v Sredcu pod poveljstvom polkovnika Stojanova; potem je šla h knezu deputacija, v katerej je bil Zankov, metropolit Klement in drugi, ter zahtevala naj se prestolu odpove. Natančnosti o tem niso znane. Nazadnje je podpisal knez Aleks mder izjavo, v katerej je priznal, da bi Bolgarijo pogubi), ako ostane ?e dalje na prestolu. Odpoved se je zgodila, ko se je začelo daniti. Vojaki so kneza odpeljali v Lom-Palanko, od koder se je prepeljal Čez Donavo na Ru-munsko. Ko se je odstavljenje zvedelo, prišio je mnogo ljudstva pred ruski konzulat ter zahtevalo carjevo varstvo. Ruski konzul je zagotovil, da hoče carju brzo-javiti. Po kneževem odhodu se je sestavila začasna vlada pod načelništvom metropolita Klementa, Zankov je pravosodni, major Nikorov vojoi, Burmov finančni in Vetišev naučni minister. Generalissimus Gruev je izdal razglas, b katerim začasna vlada naznanja dogodbe in izjavlja, da bo spoštovala živenje In pravice domačinov in tujcev. Udje začasne vlade so bili pri ruskem konzulu Bogdanovem ter ga prosili, naj naznani njihovo udanest ruskemu carju. Vojaštvo je začasnej vladi priseglo zvestobo; Karavelov in major Nikolajev Bta bila laprta. Čuje se. da Rusija misli oldenburškega princa Aleksandra na bolgarski prestol posaditi. — Kako bo postopala angleška vlada v tej zadevi, to je zdaj važno praSanje; francoski časnik »Temps« meni, da mir nI v nevarnosti, vendar pa prevrat v Sredcu ne ostane brez vpliva na razmere velevlasti. Angleška ne napove vojne, ali k tacemu udarcu vendar ne bo molčala. »Pall Mali Gazette« pa pravi, da Angleška ni nepo-srednje zadeta ii lahko čaka postopanja druzih velevlasti. Ako bi iz tega prevrata prišlo do porazuma mej Rusijo in Avstrijo glede mej, do katerih bi segal vpliv ene in druge države, storjen bi bil širok korak h konečnej rešitvi vshodnjega prašanja O tem ima »Pall Mali Gazzette« gotovo prav. Bolgarska \aHasna vlada je izdala pro-glaB, v katerem pravi: Knez je Bolgariji na bojnem polji veliko pomogel, v politiki pa se premalo brigal, da je »boigarska dežela slovanska dežela« in da ima toraj biti prijateljica Rusiji«. Zato je bilo potrebno njegovo odstavljenje. Knez je ujet v samostanu Lom-Palanke ter se nemudoma odvede Čez mejo. Blizu Variave se i. septembra začno velike vojaške vaje — raznih vojaških ot-delkov. Ruski car pride iz tega namena ua Poljsko, da bode pričujoč pri vajah. Trdi se, da pruski princ Viljem carja v Varšavi obišče. AngleSki Časniki poročajo dogodbo v Bolgariji vsi poparjeni. O vsem tem niso imeli nobene slutuje; nekateri se strašno, drugi, previdnejši, manj jeze na Rusijo, ki je vso angleško oblast, za katero so toliko štrlinov potrosili, v enej uri Btrla. Najhladnejše pišejo še »Times«, rekoč, da se Rusija »za zdaj« vsaj s tem zadovoli, da druzih predrugačeb mej Turčijo in od nje odvisnimi deželami ne bode delala. — Slaba tolažba 1 Pride čas, pride svet, bodi ii Angležem po volji, ali ne, to se ne bo dosti prašalo. Angleika igornja \bomica je 19. t. m. sprejela adreso na kraljico. Mej razpravo Šest nega ozemlja nadejati seje, da se z Rusijo brez posredovanja doseže porazum. Glede druzih zunanjih zadev se ni bati svade. V deželah, v katerih je bilo v zadnjem Času gibanje, zdaj res ne vlada stalno enakotežje. Res je, da niso popolnem odstranjeni uzroki bojazni, ali zi politične zapreke ni nobenega vzroka (??Urd.) Tradi-cijonelna britanska politika glede pogojene nedotakljivosti Turčije je za evropski mir in britanske interese jako pomembna; če tudi želi Angleška za varstvo blagostanja prebivalstva turške države kolikor mogoče storit', smatra nedotakljivost Turčije za pogoj, na kateri je oprt sedanji evropski sistem. Vlada ima trdno upanje, da jo bodo pri teh nazorih podpirali zavezniki. Če tudi se včasih kažejo težave, vendar misli vlada po poti te politike krepko in določno pripomoči za evropski mir. — V spod njej zbornici je Churchill enako govoril, kakor Salisbury v zgornjej zbornici, naznanil je pa tudi, da je vlada sklenola poslati generala Buller-jana južnozapadno Irsko, da stori, kar treba, da se nemiri zatro. Kiko neznansko sta se morala sramovati angleška ministra 48 ur potem, ko sta govorila ker bolgarska prekavcijajima je dala strašno zaušnico in gotovo ne otideta v parlamentu ostrej interpelaciji. Novo srednje-a^ijatsko mejno praianje utegne k malu nastati, gre namreč za določitev meje pri Kočetu mej Rusi, Avf-gani in Kitajci. Giers je to prašanje uže sprožil in določiti je( kam se ima vtelesiti kanat Vakban. V letu 1872 sta se Gor-čakov in Granville dogovorila, da ima spadati ta kanat k BadakŠanu, ki je odvisen od avfganske države. Ali starešinski Bvet v glavnem mestu Vakhanu je sklenol poslati v Turkestan poslance, da naznanijo deželnemu namestniku pogoje, pod katerimi se hočejo podvreči ruskemu vla-darstvu. To je zopet ravna Angleškej. DOPISI. Iz Koperščlue, 23. avgusta, flzv. dopis). (Istrske razmere.) Potnik, kateri se g ostavi na vrata italijanskega gnjezda !opra in če pogleda proti južnemu vzhodu, opazi pred seboj precej visok hrib. — Na levej strani tega hriba diže se ponosito v zrak zvonik Pomnjanske cerkve. Pom-njanska vas je v lepem in zdravem položaju. V Pomnjanu službuje zdaj čestiti in sočutni župnik g. Vodopivec. Odkar je omenjeni gospod v Pomnjanu župnik in učitelj, dobri Pomnjanci začeli so bolj zrelo misliti in složno podpirati svojega ljubljenega župnika. Čast in poštenje pomnjan-skitn očetom in materam, da jim otroki hodijo rado v šolo, v katerej podučuje g. Vodopivec in to z dobrim uspehom.— Na desnej strani omenjenega hriba, pol ure od Pomnjana proti jugu, proteže se Šmarje (Monte). Obe omenjeni vasi ste dve krepki slovanski trdnjavi, proti katerima si koper-ski lahoni Še nekoliko gnjilih zob izbijo, predno jih pod svoje karnjelske noge strpajo. Šmarje pred Štiidesetimi leti je bila neoskrunjena in čisto slovanska vaB. V cerkvi so župniki maševali v staro-slovanskem jeziku. Ne daj Bog, da bi se bil usodil kateri Lah le pisnoti kaj o laščini v vasi, ali pak župnik v latinščini v cerkvi. Pokojni g. župnik U. namreč, predhodnik sedanjega župnika i dekana gosp. Šlakerja, imel je strašanskega truda in neugodnosti, ker je on bil prvi župnik na Šmarju, kateri je začel maševati v latinščini. — Šmarci so bili uže tedaj svestni in ponositi Slovani, ker so se krepko upirali, da jim se ne uvede latinščina v cer-kvo in niso popustili, dokler jih niso žan-darski bajoneti prisilili. Da li je pokojni U. po višem nalogu uvel latinščino v Smarsko cerkvo, ali pak iz neznanstva Btaro-slovanske^a jezika, to mi še ni znano. Naj si bode, kakor hoče, on je s tov premem bo Slovanstvu mnogo naŠkodll. Šmarje je skoz Štirdeset let spalo globok in mrzničev san. Da se je ta vas v zadnjih desetih letih probudila, za to ima veliko zaslug g. dekan ŠUkar. On je nastojal pri viših oblastih, da Šmarje dobi svojo ljudsko šolo. Ud velike pomoči bili ao mu svestni Šmarci, posebno g.Gerdina, kateri je bil pošteno in dobro izšolan od bivšega učitelja B. Zdaj se morejo Samci ponašati z sedanjim Izvrstnim učiteljem in vredno učiteljico. S pomočjo g. dekana Šlakarja, ustrojena je tudi narodna čitalnica in glasba na Šmarju. Hudobni nasprotniki Slovan-stva vedo, da se narod slovanski budi s " ih šol; da se ljudje znajo čitati in pisati, morejo se vendar marsikaj naučiti, ker se jim v dobro ustro-jenej čitalnici zmiraj nahaja kakšen ud, ki čita in tolmači lepe in koristne Članke iz slovanskih časopisov ali dobrih knjig. Zlobnim nasprotnikom Slovanstva je tudi znano, da se pri zabavah čitalnice morejo ljudje lepo zabavljati in naučiti mnogo lepih in koristnih reči, katere more VBak pameten človek vporabiti v vsakdanjem žlvenju. Na ČitalniŠkih zabavah pride narod v dotiko t duhovniki, učitelji in drugimi omikanimi Slovani; kateri so slovenskemu kmetu najboljši in najodkritosrčnejši prijatelji, zavoljo tega bi našim hudobnim nasprotnikom bilo najdražje, da ne bi Smarcl in druge slovanske vasi imele nl-kakšne Šole, ni čitalnice, ni poštenega duhovnika, ker vsak pošten slovanski duhovnik je našim nasprotnikom pezder r krmežljivih njih očeh. Našim nasprotnikom bilo bi drago, d% sploh vsi Siovani ostanejo za vek neotesani, neumni, ubogi, zadolženi in jim ponižni in podložni ščavi — da zataje svoj materinski slovanski jezik, da zapuste svoje slovanske navade in morda svojo vero. Kakor zvesti in pošteni Šmarci cena in ljube svojega Župnika in dekana gosp, Slakarja, tu le dokaz: Omenjeni gospodr ker je bil opasno zbolel, odšel je pred šestimi tedni po zdravnikovem nasveti* v toplice, da si popravi svoje dragoceno zdravje. Na njegovem odlazku v toplice ga je spremilo kos poti veliko število-dobrih Smarcev in voščili s j mu dober pot in srečen povratek. Celo do Kopra prišlo je bilo nekoliko kmetov, da pozdrave svojega župnika na odlazku in videl sem pri tej priložnosti više njih, ki so tužno in žalostno — solzami v očeh, pozdravljali ga: Srečan pot, gospod, Bog daj,.da nam se povrnete popolnoma zdravi na Šmarje! Njihove želje bo se izpolnile, hvala Bogu, ker gospod dekan Šlakar se je vrnol dne 17. t. m. iz Gleihenberga skoraj popolnoma zdrav. Zvesti in pošteni Šmarci so pokazali tudi na njegovem^povratu iz toplic, da cene in ljube g. Slakarja, kakor svojega očeta, ker staro in mlado, možko in Žen-Bko prišli bo iz Šmarja z svojo narodno godbo uro hoda njemu naproti, da ga pozdrave in da mu odkritosrčno vtščijo na njegovem srečnem povratu. Ni mi mogoče verno opisati, koliko je bilo tu veselja in radosti, ko so zagledali svojega ljubljenega dekana, katerega so spremili v vas petjem in godbo. Čast in poštenje svestnim in složnim Šmarcem, kateri znajo ceniti in štovati zaslužne in poštene duhovnike, kakor je gospod Slakar, dekan iu župnik v Šmarju pri Kopru. S Krasa 19. avgusta. (Izv. dop.) (.Potovanje p» Krasu.) Rojstveni dan Nj. veličanstva smatram si jaz kot praznika — 18. t. m. je toraj praznik, štel sem že 8 dni prej; ta dan sem tudi prost, kaj bi bilo toraj, ake bi bil omenjeni dan kje drugje pri sv. maši mesto tu v Gorici, — ker je praznik. — Ker je toraj praznik, sklenol sem toraj napraviti apostolorum — kam? — na Kras. — In zakaj, gospod urednik, prav — tja?,— Teran, veste, ljubim uad vse drugo. Se za mojo ženko, če mi jo Bog kdaj da, bodem težko tako unet. — Jezi me pa, da uže par let ne pijem več tako dobrega terana, kakor prejšnja leta. Hajdi toraj jaz tja pogledat, Ščim ti Kraševci teran mešajo in od kedaj bo v slepariji tako napredovali. Ob 5. uri zjutraj udarim uže iz Gorice naravnost v Renče in iz RenČ pa po Btrmej poti, kojo mi je nek pastir pokazal, na Kras. Po potu sem ogledoval vinograde in ti te, kar pa Vam odkritosrčno rečem, g. urednik, da je Žalostno. — Vse skozi in skozi z boleznijo obdano. Nekoji, svesti si pogube in nevarnosti, pobelili so skozi in skozi trte, drugi pa zopet nič, i t Česa sem uvidel, da i to malo pomaga, — rnalo pravim, ker bolezen je povsod enaka. Mož, kojega sem na poti srečal, rekel je, da pri Rihemberku je lOkrat hujše in trte so tam uže vse gole. — Grozdja pa polno. — Silno potan priromam na Kras. v vasico Lipo in k malu potem sem bil v Svetem. Povsod, koder sem hodil, vse je uže okuženo z boleznijo. V Svetem me je stari znanec Janez še dovoljno postregel, a poznal me ni več. Ker mi je dal pa po naui dobrega terana, nisem hotel se mu udati.— S kmetom, koji je zraven mene sedel, pogovarjala sva se o letošnjej še precej povoljnoj letini, le trta, trta je »falirala«, dejal je kmet, in mi uže naprej povedal, da tudi letos ne bodem dobrega terana pil. — Med daljšo govorico opozoril tne je mož na bližnjo vasico, Preserje in tamošnjega posestnika g. Josipa Forčiča, o kojem sem uže slišal in čul praviti v njegovi pridnosti in umnosti v kmetijstvu. Slišal sem, a videl nisem, ko sem pa videl, začel sem i iaz Z nemškim pesnikom peti: Hoch klingt das Lied von braven Mann, ^tm^^jum lil' riti'"kli>nff- —__. nevarnrst, on pa svoje borno Imetje, tudi za svojega bližnjega, kajti z svojimi iz-glednimi deli je kmetom pokazal, da z umnim delom in postopanjem se da še kaj pridelati. Ljudje so se mu smijali, ko je pričel svoj vinograd delati, ter v to toliko denara žrtoval. On na jih ni neba] učiti, ter silil delati.—Pojdite sedaj kmetovalci k njemu in oglejte si. — Vi, koji ste se tako kro-hotali, pokažite kaj enacega. — Pokažite Vi, koji ste kmetijske šole študirali, ter dve leti zajemali nauke, da jih bodete potem drugim kmetom dajali, pokažite polovico, četrt tega, kar nam je pokazal gosp. Forčič, koji mkakoršnih Šol ni videl. — Ko bi Vi g. urednik videli to, kar sem jaz videl v Preserjah, gotovo bi tako hitro ne pozabili male vasice. — Kako tu vse lepo raste, kak red, kako so trte lepo po najnovejšem sistemu delane. Kako grozdje se tu vidi, kako sadje, kak hlev in živina. Vse bi Vam popisal, ko bi se dalo, da bi Vam vsaj kratko sliko predočil. — G. Forčič, koji ni kmet. šol študiral, sprevidel je uže zgodaj, da zemlja je izmol-zena, da ne daje tega, kar je pred časom, da treba tu drugače postopati, nego do sedaj. Na podlagi tega, kar je v Gorici videl na kmet. fioli in tega, kar je čital, poskusil je in zasadil trte. Vse njegove skušnje so se sponesle in kmetje ga sedaj česte kot {prvega strokovnjaka pri nas v tej stvari. Vse se nanj sklicuje: Forčič tako dela.— SI. c. kr. kmet. družba v Gorici bi morala večo pozornost obračati na tega moža, ter mu pomagati pri tem ali onem podjetju, sedaj ko mož toliko zaupanje uživa. SUvnoisto zagotavljam, dasi je veče zasluge mož na tem polju na Krasu iztekel, nego vsi absolviranl dijaki slavne kmet. Šole, kar mu vsak Krašovec priznava.— Mesto, da bi naši izšolani kmetovalci, kedar domu pridejo, nam kaj praktičnega pokazali, bavijo se le z visoko politiko, o kojej se pojma nemajo, pri tem pa pozabijo dolžnosti, katere jih vežejo — Lepo je, da se kmet zaveda svoje narodnosti, da dela v prospeh onej, da se pa izključ-Ijivo s tem bavi, da se bavi s kričanjem, to ni prav. — Pokažite nam raje kaj iz svoje študije, učite druge kmete, dajajte jim lep izgled pridnosti itd.—Mislim, da ei s tem večje zasluge na narodnem polju 8tečete, nego z neumnim kričanjem. — Iz Preserij sem bil opozorjen na bližnji vinograd, tudi po Istem sistemu narejen, a žalibog delan pa ne. — Mar Bog neče dati? Kaj? — Zakaj Forčiču?-- Čudil sem se, ko sem še le pozneje zvedel, čigav je. — Pnšedši v Komen, zamudil sem sv. mafio, namenil sem se pa v nedeljo biti pri dveh.--Na trgu ogledam slovensko zastavo in pod njo v slovenskih barvah »Bralno društvo«. Ko sktfzl vrata pokukam zapazim sliko Nj. veličanstva in pa sliko S. Gregorčiča z lavoričnim vencem na glavi. — Tudi vse polao Časopisov ima v svojih prostorih, kar priča, da je društvo na trdnih nogah — Tudi si. društvo »Liro« sem obiskal, ter Bklenol tam še kaj več čitati, kar sem v »Bralnem društvu« le mimogrede videl. — Časopisov nisem pa tu našel. Na mizi i'e ležal star »Slov. Narod« in pa »Soča«, Lojo sem uže pred tedni čitil. — Bržkone društvo ni čitalnica, ampak le petje se v njem goji, — sklepal sem po tem, kar sem videl in čul od prijatelja, koji je tudi »Liraš«. — Slišal In videl sem v Komnu Še druge reči, g. urednik, kar je bolje pa molčati, kajti vsa svarila nič ne pomagajo. — Vi g. urednik mislite, da je le mej Komencl nesloga. Ko bi videli pa pri gg. uradnikih kaj je. — Vse je ko pes in mačka. Veste, ko ml je moj prijatelj vse to povedal, da me je prijela jeza in nič več nisem hotel ostati v Komnu, v gnjezdu nesloge, prepira. Hajdi toraj v Nabrežino in od tod v našo Gorico. — Terana pa nisem dobrega pil in tudi prihodnje leto ga ne bodem. Tako so mi povedali. Star fant. IZ Komna. 23. avgusta. (Izv. dop.) Tudi naša občina je obhajala oni imenitni dan 18. avgusta, kojega se vsak zvesti Avstrijec srčno veseli; to »e rojstveni dan nam premilega vladarja Fr. Josipa. Že predvečer, naznanjali so streli domačih topičev in pritrkovaoje zvonov naslednji nam veseli dan. V jutro 18. t. m. ob 9. url je bila slovesna sv maša, koje se je udeležilo vse naše starešinstvo z naš m zares spoštovanja vrednim g. županom na čelu, vsi c. k uradniki, in c. k. žandarsko osobje, pa obilo drugega ljudstva. Naše starešinstvo je napravilo popo-ludne skupen obed v gostilni gosp. Al. Bandelj-a, kojega se je udeležilo in cor-pore — izlmŠi par oseb. — Po obedu pri kupici vina se je vršilo več napitnic, da je prva napitnica bila našemu ljubljenemu in milemu vladarju, po našem spo-fitovanem, in marljivem in vsako stvar unetem gosp. županu Kovačič-u izrečena, ni treba da bi skoro omenjal, kajti po dokončanem govoru, ki se je z besedami: da bi na in Bog milega in ljubljenega vla- naŠ cesar!« pa tudi domaČi topiči so ta veseli odmev na daleč po širnem skalnatem Krasn naznanjali. Po obedu okolo 3 popoludne je napravila, na vabilo g. ForciČ-a naše starešinstvo z oddelkom »Liraških« pevcev, izlet, v bljižno vasico Preserje, ter si tam radovedno ogledalo — njegovo, g. Forciča — posestvo. Torej sem pridi, zaniČevalec kmetijskega napredka in nove metode istega, gotovo moral bodeŠ osramočen in z povešenim očesom otiti; tam bodeŠ videl, kako s« po novem načinu trta sadi in obdeljuje. vzgled kakemu Šolskemu vrtu — videl bodeŠ, kako lepo je vse vrejeno, in kak prihodek tako obdelana trta donaša; vsklikneš gotovo, zakaj nisem tudi jaz v Času tako skrbel, ampak sem se temu novemu načinu kmetijstva in posebno trtnej gojitvi posmehoval. Ko smo si vse njegovo tako lepo vrejeno posestvo, pa tudi njego v hlev, v katerem izvrstnega od c. k. kmetijske družbe v Gorici danega bika goji, ogledali, povabil nas je na kupico domaČega »kraševca«. Otdelek »Liraških« pevcev pa je stoje ■ carsko himno« prav izvrstno zapel in drugi so jo tudi stoje in gologlavi poslušali; po končanem petju smo trikrat zaorili »Živijo na6 cesar 1« Vrstili so se raznovrstni pogovori, lepo ubrane pesnice, in ko je uže nastajala tema, zapustili smo zares lepi Forcičev dvor. Razšli smo se prav zadovoljni vsak k svojemu egnjlšču. KraUvtc. IZ Bolca 20. avgusta. (Izv. dop.) Visoki rojstveni dan Nj. vel. presvitlega cesarja Franc Josipa I. se je tudi pri nas po starej in iepej navadi kaj lepo in radostno praznoval. Na predvečer veselo pokanje možnar-jev, pritrkavanje zvonov, prav tako na rano jutro visokega dne, ponosno vibranje zastav, veliko in slovesno cerkovno sveto opravilo, kojega bo se udeležili vsi c. kr. uradniki, županstvo, Šolska mladež, društva in obilo, obilo pobožnega občinstva je poveličevalo pomenljivi dan. Veterani zbrani pri sodčeku piva so se kaj prijateljsko in navdušeno imeli, a to navdušenje je v prvej vrsti veljalo pre-Ijubljenemu vladarju in cesarju. Ž'viol V nedeljo bode tudi pri trdnjavici »Bolfike kluže« lepa in patrijotična slovesnost. Topovi trdnjave bodo grmeli veličastno. Letos bodo pri naših trdnjavah: Pre-dil Kluže velike topnfčarske vaje in to menda 7., 8. in 9. septembra. Povod teh dojde semkaj tudi nekaj viših vojaških dostojanstvenikov. Sliši se, da celo preljubljeni prestol-nik nadvojvoda Rudolf in nadvojvoda Viljem. Vsekako nekaj bode res. Živeli 1 Bog in sreča junaška. X. Podgrad 26. avgusta. (Izv. dop.) Navada je v Podgradu, da se še najmanj pomena vredni dogodki tebi, draga »Edinost«, poročajo, za kar se mi res čudno zdi, kako li je mogoče, da o prelepej pa-triotlčnej veselici; katera se je dne 18. t. m. na dan rojstva Nj. vel. našega premilega vladarja Franca Josipa I. napravila, vse tako molči, in Be nihče o taistej ne meni. Pregrešno se mi zdi kaj tacega le v svojem kotu zatlačeno videti, zatorej sem sklenol, nekoliko bolj važnih točk one veselice popisati. Na predvečer, to je 17. t. m. so bila vBa okna okrašena in razsvetljena, kakor tudi so iz več oken vihrale lepe zastave. Pardon 1 V komaj dokončanem stavku »vsa okna« prenaglil sem se, ker istina je, da razsvetljena in okrašena so bila le ona okna, kjer stanujejo c. kr. uradniki niže vrste (kakor jih nekdo imenuje v »Edinosti« štev. 63) in pa še nekatera bolj premožnih in za drago Avstrijo unetih prebivalcev. Dne 18. je bila sv. maša v Hrušicl, pri katerej so bili navzoči vsi c. kr. urad-diki obojih vrst in njih sluge, c. kr. žen-darmarijeka straža in še mnogo gospodov in ljudi. Med slov. sv. mašo so krepko pokali topiči, da je na daleč odmevalo po Brklriah. Ob 4. url so se zbrali vsi c. kr. uradniki In sluge, no gotovo oni niže vrste in še drugi po njih povabljeni v jako lepo okrašeno dvorano t:OBp. Vičič-a, kder je bil obed napravljen. Mej obedom svirala je dobro ubranagodba (Valinova) in krepko pokali so topiči, osobito pa pri napitnicab, katerih ni bilo ni konca ni kraja. Prva napitnica veljala je Nj. veličanstvu, premilemu cesarju, po katerej jo trikrat z malimi prenebl|ali godba cesarsko himno zaigrala in druga napitnica č. gosp. vitež Jettmar-u c. kr. okrajuemu glavarju na Volovskem, (ker ie on tukaj cesarjev namestnik) a mej vsakim prenehljajem so vsi gosti In pa drugo ljudstvo, katerega je kaka stotina na gostilničnem dvorišču bila, trikrat »živio« vtkllknola. Ti gromoviti klici ljudstva podpirani z gromom topičev, presuniti so mogli vsako za Avstrijo uneto srce. Na večer so spuščali umeteljce ognje, mej tem pa jt svirala godba vesele slovenske komade. Po tem so zoiiet vsi gosti seli k mizi, kder mi je lepega čina, in sicer, da to društvo, katero je bilo vsi eden, ali eden vsi, ni pozabilo domačih fantov, kateri so tudi za povišanje veselice po mogočnosti pripomogli, obilo jih z vinom in srootkami obdarovalo. Gotovo je, da 18. avgusta 1886 se bode še marsikateri v poznejših dneh spominjal, ker tako lepe in lepo vrejene patrijotične veseiice se v Podgradu dozdaj še videlo nI. V zadnje spomniti se še moram gostilničarja gosp. Vičič-a kateri se je jako prizadel, da je vsa jed in pijača dobra in okusna bila, pri tem pa je tudi pokazal, da on ne rabi preveč »soli«. I. L. Domače in razne vesti, t Grof Samuel Glulay, c. kr. feldmarŠallieutenant, je vrarl minolo sredo v 85. letu na svojej pristavi «Gries» blizu Bozena. Pokojni je zapustil mej drugimi človekoljubnimi ustanovami tudi jedno za uboge mesta Budapefita v znesku 50.000 for. in bil je jako dobrotljiv. V dejalni službi je bil do 1.186*2., potem pa živel na Laškem in od 1.1866—1883. bival v Gorici, katero je zapustil radi oesramnosti nekaterih Goričanov. Za duhovščino.Pomanjkanju duhovnov se bode vendar veaj nekoliko v okom prišlo, kajti oglasilo se je mnogo Lehov, kateri bi radi vstopili v goriško semenišče in Be zavezali, da bodo službovali v tržaškej Škofiji. Takih čeških bogo-siovcev bode baje sprejel mil. Škof tržaški veče število, sliši se, da 22. Stipendije. Razpisane bo 4 stipendije za dijake poljedelske in gozdnatske šole na Dunaju po 200 for. Razpis je odprt do 25 septembra — potem jedna ustanova za isterske učence ki stuuirajo pravo a[i medicino na Dunaju. Prošnje do 30. oktobra t. 1. in 4 državne po 84 for. za Istro. Statistika kolere. Važno in po-dučljlvo je primerjanje slučajev kolere v letu 1849, ko je bila najstrašnejša bolezen, z slučaji v letošnjem letu. — V ta namen evo vam nekoliko zanesljivih številk po izkazu, katerega je izdala centralna zdravstvena komisija v Trstu 14. decembra 1849. — V omenjenem letu se je začela kolera dne 13. avgusta, isti dan je umrla ena osoba v mestu, 24. avgusta ste umrle 2 osobi v mestnej bolnici; 27. jer bil 1 slučaj v vojaškej bolnici, kder se je začela bolezen množiti, tako sicer, da je do konca avgusta zbolelo za kolero 14 vojakov in 16 trije civilisti. V septembru seje kolera vojakov še hujše prijela. 1. septembra je zbolelo vojakov 6, 2. sept. 9, 3. sep.t 12, 4. sept. 25, 5.sept. 37, civilistov v tem času pa le 5, od 5. do 9 sept. je zbolelo 94 vojakov in le 22 civilistov; 10. sept. pa je zbolelo nakrat v mestu 57 v okolici 2 civilista, vojakov pa 33, tako da je bilo isti dan 92 slučajev, šlo je potem slabo ves september, kajti zbolelo je mej civilisti vsak dan najmanj 39, največ pa 86, mej vojaki pa vsak dan najmanj 4 in največ 28. — V oktobru je potem kolera mej vojaki ponebavala, kajti zboleio je vojakov v oktobru največ 12, civilistov pa vsak dan več do 16. oktobra, katerega dne je začelo število padati. — Največ bolnikov za kolero je bilo 10. in 11. oktobra in sicer: 100 v mestu, 44 v bolnci, U v okolici in 5 v vojaškej bolnici, skupaj 169, 11. oktobra pa je bilo celo 174 slučajev. Od 17. oktobra je začelo padati Število bolnikov, kajti 17. bilo jih je le še 83, 27. oktobra le še 50, 30. oktobra le še 17 in 31. oktobra le še 8. — V novembru pa je kolera kar nakrat ponehala in je bilo v tem mesecu le po par bolnikov oa dan, vsega skupaj je v novembru za kolero zbolelo 16 l|udi, mej temi noben vojak. O i 13. avgusta do 15. novembra 1849 torej v dveh mesecih je zbolelo v Trstu 5142 ljudi, od katerih je umrlo 2185 Kolerozni se v tej dobi dele tako le.* V mestu jih je zbolelo 2847, v okolici 524, v civiluej bolnici 1116, vojakov 655. Od zbolelih je v okolici najmanj umrlo, to je 114 ali 20 °/o, vojakov je umrl največi odstotek, namreč 301 ali 48%' skoro enak procent je bil v civilnej bolnici, kder je umrlo 534 ljudi, od zbolelih v mestu pa je umrlo, 1236, ali 45 %; od vseh v Trstu in okolici leta 1849 za kolero zbolelih ljudi je torej umrlo le okolo 42 %• — Letos pa Imamo do denes 347 bolnikov za kolero, od katerih je umrlo 224, torej 65 — Slučajev kolere je torej letos malo v primeri z letom 1849, ali procent mrtvih je za celih 23 vši. Iz tega se da sklepan, da nismo dosti ali nič napredovali glede spoznanja in zdravljenja azijatske kolere, in da ta bolezen ni nič mani huda nastala, nego je bila, kajti letos so bili v Trstu nekateri uže fulminantni slučaji. Tržaške novosti: Kolera. 01 polnoči 20. t. m. do polnoči 21. t. m. jik je iboielo v mestu in spod-njej okolici 12. Od 21. do 22. 5. Od polnoči 22. do 23. t. m. 6 in od 23. do 24. t. m — Kakor se vidi je število napadenih nestalno zarad vremena, ki je zadnji čas zelo spremenljivo, sedaj gorko in zopet Irišno. Pospeševala je dosedaj kolero neznosna gorkota čez dan in mrzle noči. Ako bi vreme bilo stalnejše ter bi ne bilo več take vročine bi se bolezen morda na boljše obrnola. V izve^tju |e opaziti tudi velik razloček mej zbolelimi in umrlimi kar ljudstvo zelo plaši in je napolnuje z nezaupnostjo do zdravnikov. To se pa razlaga s tem, da mnogo njib, koje driska in mali simptoni kolere napadejo, se ne javijo temveč zdrave na domu. Sicer pa tudi ljudstvo do neke meje ima prav, ker ne stavi popolnega zaupanja do zdravnikov, videč, da so v komisiji najmanj iskušene zdravniške moči, kar tukajšnji list aMaltino» v svojej nedeljskej številki po pravico ostro graja. —V okolici kolera največ razdaja na Kontovelu, pri sv. Ivanu in nekoliko tudi vspodnjem Rojanu. Vzrok koleri v zadnjem okraju je gotovo potok, ki teče pod tamoŠnjo vojašnico in v katerega so spuščena stranišča vojašnice, kar napolnuje zrak a neznosnim smradom, ki bi storil tudi živalim obo-leti. Tam naj se poda komisija, ter naj ukrene potrebne poprave, da Be bolezen ne širi. Tudi na Opčinah je neki v zadnjem Času zbolelo 17 osob, koje so pa zakrivati na ljubo «predragemu» Lojzeku na Vrhu. kateremu bi gotovo vsa ondi nastanjena gospoda ušla, ako bi vedela, da je tudi na Opčinah kolera doma. Nove defravdacije. Kakor se sliši so našli tudi pri «Trainway»-u nek pomanj-kija j 15(300 gld. in je bil uradnik B.nekna Zarad tega suspendiran. Ne vemo, kolino je na tem lesnice, pak stvar bode v kratkem na jasnem. — Te dni je prinesel nek postreŠfiek v mestno denarnico 130 kuponov mestnega posojla, ker kuponi uiso še bili izplačani, jih je mestni denar-ničar prevzel in izplača); ali kesneje seje pokazalo, da so vsi kuponi ponarejeni. Prašmje je zdaj le to, kako je dotični slepar mogel vedeti, kateri kuponi uiso še bili prezentirani. Mora uže sopet biti vmes kaka roka, ki je na magistratu domača. Morilec svojega tasta. 30-letni okoličan JoŽtf Cijak. stanujoč na Verdeli št. 151 je včeraj svojo ženo pretepal in jej bar-barično sprednje zobe izbil; ko je to storil, zažugal je ženi, da gre zdaj umoriti Še svojega tasta, očeta nesrečne žene, in res je precej odnesel pete iz okolice ter Šel na Kozino, kder je tast delal uže več Časa pri železnici; ko je došel tja, je precej starega napadel in ga z nekim polenom tako močno vdaril po glavi in po senci, da je ubožec v kratkem na to dušo izdih-nol. Moriiec je na to zbežal ne ve se kam; ža n d a rji ga iščeio. To so nasledki odgoje po tržaško. Okoličani, držite se starih šeg, ne pajdašite se s pokvarjenimi tržaškimi faloti. — Božji strah varujte v h Ši, pa se srtČa sopet vrne v vaše domovje. Nesreče. Nekega fakina |e na ulici prijela slabi st; odpeljali so ga v bolnico. — Dva dečka ki sta se igrala na bregu, pala sta v morje od kamor so ju rešili. — Nekega 29-letnega težaka so našli zelo ranjenega na ulici ter ga odpeljali se zdravit. Policijsko. Ivana V. Iz Sežane so zaprli, ker so ga zasačili ko je prodajal zmaknjeno jopico. — Neka dekla odnesla je kuharici Terezi R. hranilnično knjižico nakazano na 700 fr. ali straža je pobrala deklo in knjižico. — Nek težak je zmak-nol 3 deske na parniku »Lisa« naložil si jih, ali redarji so mu preveliko pezo odvzeli, njega pa spremili v lukrjo. — V mestnej klavnici so pa neznani zm kavti odnesli 2 '/, centa ovčjih in 92 volovskih rogov; Se rogovi so jim manjkali: zdaj jih imajo. 1 — 32-letno FrančiŠko G. je svoj mož s palico in pestmi tako pobožal, da je morala v bolnico.— Dva fakina sta se včeraj tepla na borznem trgu ter se z nožem ranila. — Prodajah c žiranih pijač ima prav uzorno ljubico, gorečo ljubezen do njega mu je ta skazala \čeraj ko gaje v njegovi-špiritozni 1> n ti ki dobro naklepala, da se je morai iti zdravit v lekarno. Pre-goreča ljubezen !— Zaprli so tudi več po-nočnjih razsajalcev. Kolera \ Istri. Najhujše razsaja v Isoli, kder je bilo predvČernŠ ijein 11 slučajev, včeraj fa 15, v Rovinju 1, blizu Sočerge 2. K razpisu natečaja za mesto učitelja v .Uarezlgali (koper-ski okraj,) dodajemo, da je Šola stalno ustanovljena ter sedaj tudi stalno razpisana. se tedaj le pridno oglasijo prosilci. Šolsko poslopje je krasno, ljudje so dobri m vroče želijo učitelj!«, kar so najbolje pokazali s velikim troškom za Šolo. Občni ztior pol. društva «SI©g;a» v Gorici v poodelek 23. t. m. je bil jako močno obiskan, razgovori so bili živahni in sprejele so se mnoge prošnje in resolucije, ki vse so za goriško deželo eminentue važuosti. — Torej Be vidi, da se društvo «Sloga» dobro giblje in da se tudi narod na Goriškem briga za svoje pravice. M miSltoJfll spominek del. p-ulpornegi društva: J ikob 2nebe]J 10 kr., A d t. Hutinar 10 k-., Ant. S?agelj 10 kr., Ivan Hihar 10 kr., Vtncane Kivčič 10 kr., USič Franjo "20 kr., Franc Sep č 10 kr., Pietro Privi10 kr., Lovro Placu 10 kr., Blaž BaŠ i 20 kr., Josip Mavrid 10 kr., Franc Birič 10 kr., Brnetič P^ter 10 kr., And. Zidarič 10 kr., Joa p Kodrič 30 kr., Miha Hrvatin 10 kr., Juri SiSko- 10 kr., Iran Gerk 10 kr.. Franjo Kr.i-\-os 20 kr.. Kati Mihelič 10 kr., Lovro Bi/jik 20 kr-., Ičej > delavcu obdanek olajšati — in socijalist je vsak, kateri to zagovarja. Anarhizem pa vede v propast posamezniki in držive — ker zopsr postave dela. Rekel sem uže, da se je o tem mnogo pisalo, pa tudi te dni se je v «Eiinosti» bral članek, kako se delavcu pomore do lastne hiše, to je, di se z ustvarjanjem stavb »rakih družb delavec k samostojnosti povzdigne. I lepi je posneta od Nemcev, ali pri nas težko izpeljiva, ker nam manjka, žalibog. podjetnega duha — in tako se zinira] ostane le pri ideji, D.divcu je trebi dela in nezmožnemu deli pi pomagati in prej ko se delavcu pomore do lastne hi$e — naj se za uboge, kateri so na primer v Trstu brez jedi in strehe, kakor se to vsak prepričati more, če gre pozno v noč skoz bolj samotne ulice, vidi ležati brez vzgiavja in pokri vala na klopeh, ali kamenitih ploŠčnikih već delavcev. Naj se vsaj toliko zanje poskrbi, da se jim čez noč st »n da. S tem b; bilo pomagano ubožcem, kakor tudi koristilo ugledu mesta — a da ne kaj takšnega resnično v Trstu god', naj se ne dvomi če se pa ne verjame, poprašati se more policista, kateri so na takšne kvartirnike uže navajeni in jih. Če se prav v nje zadenejo. ko pred kakšnimi vrati magazina ti ubožci ležijo, puste, naj počivajo in svoje zdravje in žlvenje vsakej nezgodi izvrga-vajo. Slcrbeti bi s« moralo, da se v tem oziru kaj pomore. Država nema voli« pomagati, bogatini nočejo, a malo premožnim ni mogoče. — Torej kaj delati? Naj se vzame pred oči gaslo našega cesarja, katero se glasi: *Viribu» unitis• in se ga spolnuje. V edinosti naj tedaj drživa, bogatin in vsak premožnejši kaj za ubožca stori, ker če se njemu pomore, tuli njim b? boljše. Vstvarjajo naj se humanitarna društva, kakor na Nemškem, katera bodo na podlagi držtvnih in ljudskih razmer se brigala z i dobrobit delavca, pomagala mu k delu, v zdravstvenem, gospodarskem, moralnem in religioznem oziru in še posebe skrbela za dober sporazum mej delavci in delolavci — In katerih bo skrb vse preprečiti, kar bi delavca sililo, da sa z dušo in Ulesom anarhizmu priklopi. Na Nemškem je uže več takšnih društev, katera tudi vlada podpira, a kaj se je pa pri nas v tem oziru naredilo, pove nralcu prvo O (ničlo) naslova.— Nemška vlada, da prepreči, ali pa da vsaj momen-tano zadovolji anarhiste — kateri so pri Nemcih doma — in da jim da zaslužka, pregnala j« vse tujca iz Nemčije, kateri so tam delali in tako so vsa ta mesta za« pose Hi domačini — a kaj je storila avstrijska vlada, da vsaj prepreči prihod tujih delavcev, posebno Italijanov, v Avstrijo, kateri našim delavcem najboljša mesta grabijo? Na ta vprašaj nam odgovori drugo O (ničlo) naslova. — Kaj se v tem oziru v prihodnje stori, mogoče da ostane pri tjem O (ničlu) naslova tega članka. Menim, da bi merodajni fiktori tudi z delavcem računiti morali. Jeden delat ee. Cegnarjcv Viljem Teli se nrndaja v tiskarni Dolenčevi po i. O %ola llčileljlce. S to službo združena je letna plača 300 gld.,oplačilna v mesečnih anticlpatnih obrokih in preznlačno stanovanje. Prošnje, katerim je priložiti krstni list ter spričevala o sposobnosti in nravnosti, naj se pošiljajo podpisanemu vodstvu najdalje do 5. septembra l. I. V Ljub liani, dne 14. avgusta 18SG. • Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Luka Svelee, prvomestnika namestnik. Anion Žloffar, zapisnikar. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih M 50 soldov do vsacega zneski vsak dan v tednu, račun praznikov, in Ricer od 9. ure do 12 ure opoliidn*. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. ObreBtl na knjižice . 3°10 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske o i 100 do 1000 gM. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicihrane na tržaškem trgu po......3,r#°l0 Posojlljo na državne nmirj« avstrlj- sko-ogi Rke do 1000 gl. po . . 4'14V više zneske v takočem računu po..........^'i,0!. Dala denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. TiBt, 24. marcija 1883. —9 IvanKorče v Gerkvenici kuha iz kranjskega in istrskega brinja prav pošten brinjevic ter ga prodaja po raziično«ti kva litete po gld.l.—, 1.20 in 1.40 liter. Popolnem jamči, da je blago pravo in pošteno, ter pa s tem zagotovilom vsakemu lehko priporoča. Naročila se po poštnem povzetji takoj izvrže. 3—1 Ml Dunajvka Borwa dne 24. avgusta Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 15 kr Enotni drž. dolg v srebru 85 • 95 » Zlata renta......120 • 50 > 5•/, avst. r.... 102 • 10 » Delnice narodne banke. . 808 • — • Kreditne de'"»ce .... 281 • — • London 10 lir sterlin . . 12G ■ 10 » Napoleon.......i0 » 01 • C. kr. cekini...... 5 ■ 93 > Kr. državnih mark ... 61 ■ 75 • Liistnioa opravništva. BI. g. Fr. Debenjak, Kozana. ML Vam list pošiljamo redno vsako sredo in soboto po-poludne; ako ga tako kasno prejemate jc ondašnja poŠta najbrže kriva. Pnalivifni nauki in molitev rugiaTiuu ki jjtl mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. Pod pisani opozoruje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriara vecchia št. 18 z bogato zbirko Rvilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja pvav po ceni dežnike in solnčnike. 104-1 Glulio C-rimm. Čudo najnovejše obrtnije! Jako važen in neobhodno potreben za človeško blagost In vgodnost, za vse dru-ž ne in vzlasti za kmetije, sirarnice, za posestnike, j« na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovani Auspitz-Schmidl's Zenith Stroj za mesti maslo ki se odlikuje ne po udarnim ali auvalriim sistemu temveč po nekim novoiznajdenim c. kr privil. zi vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi s« to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako se ima ta stroj čistiti iw razdeliti poduči se lahko vsak i/, navoda za rabo tega stroja, ki i« v vseli jezikih tiskan. Ž tem strojf-m napravi se v 5minutah iz neponarej^nega mleku sladko a i kislo smetano, v 8 minutah pa najčistejše in nnjokusniŠe maslo. Da vsaktererau ^mogočim pribavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih centih: Št, 1 (drži 5 litr.J s termometrom vred po f H 2 ( » • 8 » 3r[4» » » • » > 30 » Per le lettere di versamento attualmente ln circolazione, il nuovo tasso d' interes«« co« mincierA a decorrere daili 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembra, a se Don da del rispettivo preavviso Napoleoni: 2*1 A> Ifltereue veno proavvlio dl 30 gloml f, • » » » » »3 neil 3 1<» » » » » » 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/j7o «opra qualunque somma NapolflonI senza interesni Assegni sopra Vienna, Praga, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannitadt, Inno-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spone, Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons */t°/0 Antecipazioni sopra Vfarrants in contantl, interesso da con-venirsi. Medlante apertura di credito a Londra 14*1 o provvigione per 3 mesi. » Birettl&'i^/o interesne annuo »ino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trleate, 1. Ottobre 1883 20-48 Bn n C I/A PJotl P°5djatvi denarja, I II O IVU fth Pas Povzetjem zneska. Obleka za 41/, gl. in več. Vse po najnižej Čeni, le v zalogi tovarne za sukno hlano Friderik Brunner M,ayu Brno, FrSliohergaaae 3. Oglede pošilja brezplačno in franko, veče zbirke ogledov za krojače nefrankovano. sukneno Ivan Pertot ri kHtAruh v nliCi«. Ki»|>«'l|i, ritailoVH'ija ruHitivrnoija revdtHurnolJa ceno. Klala voda, kopeliiče BADENCE « vii|i) Jnku obilu »luiiro-liihioii-kiHliiio«, Gnro-k dovi (><'kiiHi s<> doku-bu1:, da je otfljcno-Lilliioiii pri r"t'm-klli liolo- C ln ah niiilmljfe lajif.'vuje dni« lin. /.aloj-t: F. l'l«Ut/ v I JulilJ unl, 1». ^„11 iw«r via p. lipa Ir« ll, A. .Minilit v *iorlui v Celju in Mar. <>ru. Lastnik drufttvo .KDINOST« — tsdaU|j in odgovorni uredni«: VIKTOK DOLENC. Nuiva tiskarna V. Dolenca v Trstu.