Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Akcija gospodarske ustalitve
Gorenjski komunisti so kritično spregovorili o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije — Več akcijskih konferenc s podpičja energetike, kmetijstva, lesarstva in gozdarstva
— Ko so na minuli seji ^medobčinskega sveta Zveze komuni-' Slovenije za Gorenjsko kritično spregovorili o gospodarski stabilizaciji in nadaljnjem razvoju samoupravljanja ter uresničevanja politike gospodarske stabilizacije ter obe-*Km sprejeli tudi vrsto programskih ^og, so ocenili dejanske uspehe in t^podarske spremembe v posamez-
nih delovnih okoljih. Občinske organizacije in organi Zveze komunistov svojo aktivnost usmerjajo predvsem v razreševanje problemov gospodarske ustalitve v združenem delu.
Na delovnem sestanku na Jesenicah je v uvodu sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Štefan Nemec najprej opozoril na nekatera nesorazmerja, ki
GLASOVIH 35 let
Vabljeni na sobotno prireditev
Večini vam je že znano, da d»vi letos časopis GLAS, glasilo jpreoidrih občinskih konferenc Socialistične zveze, 35. obletnico izhajanja. Pjedvsem delavno, kar ® nas pomenijo prizadevanja za balitetnejfii Glas, slavimo ta jubilej. Ker pa 35 let izhajanja nekega časopisa le ni tako nepomemben mejnik, smo se v kolek-&vu odločili, da času primerno, to pomeni skromno, s posebno prireditvijo proslavimo ta jubilej, ki 1» naj ne bo le prireditev za Glasove delavce in sodelavce, ampak ji želimo dati širši značaj.
Proslava ob 35. obletnici izhajanja GLASA bo v SOBOTO, & OKTOBRA ob 11. URI V DVORANI KRANJSKEGA KINA CENTER. Nanjo smo povabili nekdanje naše delavce in »delavce, predstavnike gorenjskih družbenopolitičnih organi-
zacij, skupščin in skupnosti ter številnih delovnih kolektivov, ki z našim časopisom trajno sodelujejo. /
Predvsem pa ste na prireditev vabljeni vi, naročniki in bralci Glasa. Ker je vsakomur od vas nemogoče poslati posebno vabilo, vas vabimo na prireditev prek časopisa. Upamo, da boste preživeli prijetno srečanje v kinu Center.
V	kulturnem programu bo razen recitatorjev sodeloval pihalni orkester jeseniških železar-jev, eden najkvalitetnejših pihalnih orkestrov na Gorenjskem, pod vodstvom Ivana Knifica, slavnostni govornik pa bo predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat.
V	soboto, 23. oktobra ob 11. uri nasvidenje v kinu Center v Kra-
nju.
J. Košnjek
;gatena sejemska prireditev
_ Ob navzočnosti prednikov gospodarskega in družbe-2*ičnega življenja Gorenjske Predstavnikov republike so petek v Savskem logu v odprli jubilejni petnajsti
Sejem stanovanjske opreme je odprl predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Setina, ki je ob tei priliki med drugim rekel, da prireditev lepo dopolnjujejo in bogatijo razstavljalci malega gospodarstva, Iti se s svojimi izdelki vključujejo v zadovoljevanje potreb naših občanov in v kooperantskih odnosih z združenim delom velikokrat omogočajo nemoten proces v združenem delu. Na sejmu so podelili tudi zlate medalje za dnevno sobo Tom, otro-gko sobo Mia, dnevno sobo Zoki lux ter za pretočno enoročajno baterijo.
A. 2§.
stanovanjske opreme. Na pet i>>! kvadratnih metrih sodeluje ^ 250 razstavljalcev; med njimi V* 17 iz tujine. Poleg osrednje je na sejmu tudi več sporednih ^aliziranih prireditev. Najpo-
V^onejša pa je razstava Ekono-i^o ogrevanje, ki jo je na pobudo ^občinske gospodarske, zbornice jJVavil Centralni zavod za na-gospodinjstva. Prav s to in še .O^terimi drugimi prireditvami pa 5 Poslovno prireditveni center Rajski sejem uspel sedanjo pn-V^v ne le popestriti, marveč JV^titi ter hkrati pokazati kako ti bile v prihodnje vsebinsko \*5'0vane sejemske prireditve, ki tako strogo specializirane, kot " s ™ primer zdaj že tradicionalna iitev sejem civilne zaščite.
se pojavljajo v gorenjskem gospodarstvu. Dejal je, da morajo biti le- H tošnji rezultati temelj na-osnova za planiranje rasti združenega dela v prihodnjem letu. Treba bo izkoristiti vse možnosti in zmogljivost opreme, tehnologije in strokovnega znanja, uveljavljati kvalitativne dejavnike gospodarjenja in razvoja, varčevati z materiali, energijo ter učinkoviteje izrabljati razpoložljivi delovni čas ter znanje in izkušnje kadrov. Gorenjska naj bi v prihodnje tudi veliko bolj razvijala obmejno gospodarsko sodelovanje.
Temeljni vprašanji bosta oskrba z energijo in stabilizacija na vseh ravneh. Zato nameravajo gorenjski komunisti pripraviti nekaj akcijskih konferenc komunistov s področja energetike, kmetijstva, lesarstva in gozdarstva ter gostinstva in turizma. Namen teh akcijskih konferenc je spodbuda za boljšo samoupravno organiziranost ter dohodkovno povezovanje ter hkrati enotna politična aktivnost komunistov na teh področjih.
V razpravi so člani medobčinskega sveta opozorili na nujnost izgradnje jeklarne na Jesenicah in nasploh na modernizacijo proizvodnje v delovnih organizacijah, ki veliko izvažajo. Zahtevali so, da se enotno uredi stimulacija izvoza, da se uvede boljša organizacija dela, dosledno nagrajevanje po delu in da se poveča produktivnost. Več pozornosti morajo po osnovnih organizacijah Zveze komunistov nameniti mladim in njihovi aktivnosti, med posameznimi osnovnimi organizacijami pa mora priti do tesnejše povezave.
Člani medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko so tudi poudarili, da je treba omejiti zaposlovanje v interesnih skupnostih in zaposliti tiste mlade, ki prvič iščejo svoj kos kruha. Dosledno bo treba uveljaviti tudi kadrovsko politiko in se zavzemati za dosledno omejevanje vseh vrst porabe.
Pred gorenjskimi komunisti je torej naloga, da v prihodnje tekoče obravnavajo gospodarsko problematiko, da poskrbijo za realne planske dokumente, razvijajo ustrezne dohodkovne povezave, si prizadevajo za večji izvoz, sprejmejo varčevalne programe, poskrbijo za uresničevanje delitve po delu ter da j^dno idejnopolitično usposabljajo člane Zveze komunistov v vseh osnovnih organizacijah.
D. Sedej
Snidenje nekdanjih dolgoprogašev — Na slavnostni otvoritvi 9. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v kranjskem kinu Center sta se po enajstih letih spet srečala stara znanca z atletskih stez: Cehoslovak Emil Zatopek, kije v svoji dolgi in plodni tekaški karieri podrl kar osemnajst svetovnih rekordov, osvojil tri zlate in srebrno kolajno na olimpijskih igrah, če naštejemo le njegove največje uspehe, ter Jugoslovan Franjo Mihalič, ki je na olimpiadi 1956. leta v Melbournu v maratonu pritekel srebrno medaljo. Emil Zatopek je na kranjskem festivalu drugič, po šestnajstih letih, sodeloval v mednarodni žiriji, ki je ocenjevala filme v tekmovalnem programu, Franjo Mihalič pa je prišel zaradi festivala in seveda Emila Zatopka. (H.Ji — Foto: F. Perdan
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Paket
varčevalnih ukrepov
Zdaj gre zares. Varčevati bomo morali, pa naj se je s tem še tako težko sprijazniti. Zapreti moramo škarje dela in porabe. Minili so časi, ko smo živeli preko svojih zmožnosti in si s krediti zastirali oči pred energetsko krizo.
Naši vsakdanji pogovori se te dni vrte predvsem okoli bencina, elektrike, deviznih računov, dinarskih depozitov za prestop meje...
#	40 litrov bencina na mesec bodo poslej lahko pokurili naši osebni avtomobili. Poprek lahko rečemo, da se bomo vozili pol manj kot doslej. Nekateri podatki namreč govore, da je znašala poprečna poraba motornega bencina na osebni avto 74 litrov na mesec. Bencinski boni bodo porabo bencina skrčili za 40 odstotkov, glede na porabo v istih mesecih lanskega leta. Uvedba bencinskih bonov, ki jih bodo razdeljevali sredi tedna, je več kot nujna. V letošnjih osmih mesecih je v Jugoslaviji poraba motornega bencina poskočila za 10 odstotkov, s slovenskih bencinskih črpalk pa zdaj poročajo, da je zadnje dni, ko je bila uvedena omejitev točenja na 15 litrov, poraba večja za 4 odstotke. Irdnih deviz za uvoz surove nafte je letos zmanjkalo^premalo smo izvozili. Zato bomo do konca leta odvisni le od domače in klirinške nafte. Varčevalni ukrepi bodo morali prinesti nasploh 14 odstotno varčevanje z naftnimi derivati in 40 odstotno pri motornem bencinu.
Zastavlja se le vprašanje, zakaj so bili ostri varčevalni ukrepi sprejeti tako pozno, saj smo že spomladi vedeli, da bencina ne bo dovolj. Če bi že tedaj uvedli bone, varčevanje zdaj ne bi bilo tako ostro. Nastal je prazen prostor, kije kriv dolgim vrstam pred črpalkami.
#	Manjka nam tudi električne energije, po zadnjih podatkih letos okoli 8 milijard kilovatnih ur. Zato je za vso Jugoslavijo sprejeta druga stopnja redukcije. Uvedli bodo tudi drugačen sistem plačevanja električne energije, kar naj bi znižalo porabo za 5 odstotkov. Tako imenovani blok tarifni sistem pomeni, da bo določena lani porabljena količina zmanjšana za 5 odstotkov, od tu naprej pa bo veljal stopnjujoči sistem. Kdor bo torej v primerjavi z lanskim letom trosil več, bo tudi plačal več.
#	Pri deviznih računih sprememb ni, še naprej jih bodo obravnavali tako kot doslej. Gre le za nekaj tehničnih sprememb. Le domačih izdelkov ne bo več moč kupovati z devizami, razen če ste jih zaslužili z začasnim delom v tujini.
#	S ponedeljkom so bili uvedeni dinarski depoziti za prestop meje. Pri banki ali poštni službi boste morali za prvo potovanje položiti 5 tisoč dinarjev, pri vsakem naslednjem v letu dni pa po 2 tisoč dinarjev več. Lastniki maloobmejnih dovolilnic bodo lahko petkrat letno prestopili mejo brez položitve depozita, pri dvolastni-kih pa omejitve ni. Čez leto dni boste dobili denar nazaj. Namen depozitov je krepitev zunanje likvidnosti naše države. Ukrep poznajo tudi drugod. Veliko našega denarja je doslej odhajalo čez mejo, kjer je dinar izgubljal vrednost in se v žepih tujih turistov vračal k nam, s čemer so na, dopustu potrošili manj deviz.
Sprejeti varčevalni ukrepi seveda ne dosegajo dolgoročnih ciljev, vendar so v tem trenutku nujni, da bomo lahko stopili na resnično[ pot stabilizacije.
#	Že koncem meseca lahko pričakujemo drugi paket ukrepov, ki se bodo nanašali predvsem na spremembe kreditno monetarnega sistema in druge sorodne ukrepe, ki bodo spodbudili izvoz. Spremembo bodo doživeli tudi nekateri zakonski akti, s čimer naj bi se približali realnemu tečaju dinarja in v zvezi s kurilnim oljem zakon o prometnem davku. Namen vseh bo, izenačiti izvoznike s tistimi, ki delajo za domači trg. Več na 4. strani.
M. Volčjak
Gorivo v avtomobilski rezervoar, ne pa v klet — V teh dneh je na vseh bencinskih črpalkah moč opaziti vrste občanov, ki čakajo na gorivo. Večina ga resda potrebuje za nujne prevoze z avtom, nekateri pa si s pretakanjem ustvarjajo zaloge goriva doma. Takšno ravnanje, ki ga predpisi prepovedujejo, je povsem neodgovorno in tudi zelo nevarno. Nepravilno hranjenje vnetljivih tekočin namreč predstavlja stalno neva rnost za eksplozijo in požar. Tudi na Gorenjskem je neprevidne pretakanje goriva že povzročilo požar; zato se obnašajmo samozaščitno in s spoštovanjem požarnovarnostnih predpisov zavarujmo sebe ter okolje pred nesrečo! (S) — Foto: F. Perdan
15. sejem stanovanjske opreme kranj, 15.-22. 10. '82
prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika VELIKA RAZSTAVA GOB GOBJE SPECIALITETE
razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) prodajna razstava likovnih del VSAK DAN MODNA REVIJA
KRANJ, torek, 19. 10. 1982
CENA 9 din
Št. 30
O LAS 2. STRAN
notranja politika, samoupravljanje
TOREK. 19. OKTOBRA
Dobre priprave zagotovile uspeh

Medtem ko na področju mladinskega prostovoljnega dela vsepovsod škriplje, so v Kranju letošnje brigadirsko leto sklenili brez težav — Kje je skrivnost uspeha?
Kranj - Spomladansko novačenje za brigade je imelo v Kranju neverjeten uspeh. Ko se mladinci pri centru za mladinske delovne akcije ne bi vse leto ubadali s pripravami, bi jih letošnji odziv bržkone presenetil, tako pa vedo, kako se morajo v prihodnje lotiti tovrstnega dela, da ne bo težav. Evidentirati so začeli že aprila in prav kmalu so zbrali prek 300 prijav, čeprav so potrebovali le kakin 200 brigadirjev.
Vse brigade so bile popolne in več kot to. Na Goričko, kjer je delala brigada »Stane Žagar mlajši«, so namesto 40 poslali 49 brigadirjev. Zlasti veliko se je prijavilo pionirjev. Iz 84 prijavljenih so izbrali le 15 najboljših, da so udeležili mladinske delovne akciie v Beli Krajini s skupno brigado Škofje Loke in Kranja. Ostale so porazdelili v mladinske brigade, več pa so jih morali odkloniti. 112 prijavljenih za akcijo Novi Beograd priča o velikem zanimanju mladih za akcije zunaj Slovenije. Zal so morali več kot polovico brigadirjev odkloniti, čeprav so se prijavili v glavnem tisti, ki imajo o mladinskem prostovoljnem delu že bogate izkušnje. Kranjčani so sodelovali tudi v bratski brigadi v Osijeku, veliko za zanimanja pa je veljalo tudi mednarodnim brigadam.
Popolne in organizacijsko dobro pripravljene brigade so se tudi na deloviščih dobro izkazale, saj so se vrnile s kopico odličij, udarniških značk in najvišjimi priznanji - trakovi akcij. Letošnja priprava in izvedba torej dokazujeta, da je pro-
Jubilej Biotehniške fakultete
Ljubljana — Septembra je minilo 35 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena agronomska fakulteta, predhodnica današnje Biotehniške fakultete. Ob jubileju bo fakulteta izdala več publikacij: predstavitveno publikacijo v slovenščini in angleščini, spominski zbornik ob 35-letnici, v katerem bodo podatki o razvoju fakultete, o povezavi posameznih visokošolskih temeljnih organizacij z združenim delom ter nazadnje še podatki o diplomantih in nagrajencih v zadnjih petih letih. Zadnji bo izšel zbornik s strokovnega posvetovanja z naslovom Razvojni vidiki rabe in varstva kmetijskega
Erostora, ki bo v drugi polovici oktora. Osrednja slovesnost ob 35-letnici fakultete bo v petek, 22. oktobra, v veliki dvorani skupščine SR Slovenije. Slavnostni govornik bo podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Sinigoj. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi odlikovanja predsedstva SFRJ, priznanja fakultete ter častne nazive. V praznovanje sodita še odkritje obnovljene spominske plošče nekdanjemu profesorju fakultete Milanu Jesenku ob 50-letnici njegove smrti ter srečanje diplomantov agronomije in živinoreje v Rodicah.
C. Z.
stovoljno delo med mladimi še vedno omembe vredno in da je moč kljubovati rastoči krizi na tem področju. S starimi, že obrabljenimi metodami, ki mlade prej odvračajo kot privabljajo, seveda ni več šlo. V Kranju so to pot zavrgli šolska pridiganja o brigadah in se lotili obveščanja z druge plati. V kinu, kamor zahaja glavnina mladih, je o brigadah obveščal napis pred filmom. Organizirali so privlačna predavanja z diapozitivi med šolsko mladino. V predavanja so vpletali manj besedičenja, zato pa tem bolj živo naslikali skupno delo, bratstvo
in enotnost, specifično brigadirsko življenje pa predstavili s šegave plati. Na minulih akcijah so posneli tudi film, ki je bil za mlade najbolj zgovoren prikaz brigadirskega življenja. Dognanja okroglih miz so prinesla marsikatero novost. Brigadirski večeri in informativni tabori pa so mlade odvrnili še od zadnjih dvomov. Tudi razstava o zgodovini mladinskega prostovoljnega dela ni bila povsem nepomembna. Praksa je torej znova potrdila, kako pomembno je dobro in pravočasno obveščanje o mladinskem prostovoljnem delu, kako važno je vse leto pripravljati akcije, pri tem pa prisluhniti tudi željam brigadirjev in njihovim težavam.
D. Z. Zlebir
<
Mj
i i
|


?
Dobro izurjeni v prvi pomoči
Nova Gorica — Novogoriška občina je bila letos gostitelj 9. republiškega tekmovanja v prvi medicinski pomoči. Na prireditvi je sodelovalo 61 ekip iz 54 slovenskih občin, med njimi tudi 6 ekip z Gorenjske.
Tekmovanja ekip Rdečega križa in civilne zaščite v prvi medicinski pomoči so letos dosegla izredno množičnost in kakovost. Na občinskih tekmovanjih je v vsej Sloveniji sodelovalo kar 1462 ekip z 8772 tekmovalci. V gorenjski regiji je tekmovalo 176 ekip; vsaka je imela po 6 tekmovalcev. Na Gorenjskem so se najbolj odrezali v Radovljici, kjer je sodelovalo na občinskem tekmovanju kar 53 ekip s 318 tekmovalci. Glede na velikost občine so se izkazali tudi v Tržiču, kjer je tekmovalo 29 ekip. Na Jesenicah se je občinskega tekmovanja udeležilo 35, v Kranju 32 in v Škofji Loki 27 ekip.
Gorenjsko so v Novi Gorici zastopale zmagovalne ekipe z občinskih tekmovanj. Poleg ekip KS Ljubno in SGP Gorenje iz Radovljice so dobro izurjenost v prvi medicinski pomoči izkazali na republiškem tekmovanju
občinski združeni odred CZ z Jesenic, ekipa krajevne skupnosti Grad iz kranjske občine, enota CZ iz Gorenjske predilnice v Škofji Loki ter ekipa Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča.
Na tekmovanju v Novi Gorici so gorenjske ekipe izvrstno opravile zastavljene naloge iz prve medicinske pomoči v zahtevnih razmerah, kakršne bi nastale po naravni katastrofi in kontaminaciji zemljišča. Ekipe so izurjeno delovale po trojkah in dokazale zvrhano mero znanja ter strokovnosti. K temu so največ pripomogle priprave ekip, v katerih so sodelovali medicinski strokovnjaki, delavci s področja civilne zaščite, aktivisti Rdečega križa in drugi.
In še rezultati! Prvo mesto je dosegla ekipa Ljubljana-Bežigrad s 120 točkami, 2. Trbovlje s 117,5 in 3. Črnomelj s 112,5 točke; na 18. mesto se je uvrstila prva ekipa Radovljice s 97,5 točke, na 34. Skof-ja Loka s 86, na 43. Tržič z 80, na 44. Radovljica II s 77,5, na 48. Kranj s 74 in na 59. Jesenice z 61 točkami.
-mv
Krani - Med obiskom v Sloveniji je delegacija avstijskega pc~-
pod vodstvom tretjega predsednika državnega zbora Thalhammerja v petek obiskala tudi Kranj. Avstijski poslanci > l^omHairs predstavniki kranjske občine m si ogledah Iskrc Laborah. L. M.- Foto: F. Perdan
je
nezavidljiv, pa njihov usmerjenem izobi
Usposabljanje komunistov
skih in delovnih okoljih. Vsi sluša-
Jesenice — Program idejnopo-litičnega izobraževanja in usposabljanja, ki poteka pri jeseniški delavski univerzi, vsebuje seminar za sprejem kandidatov v Zvezo komunistov, ki. se že končuje. Prav tako delavska univerza organizira seminar za na novo sprejete člane Zveze komunistov, občinsko partijsko šolo, inštruktažni seminar za osnovne organizacije ZK, seminar za predavatelje in seminar za vodje idejnopolitičnega izobraževanja. Načrtovali so enako število oblik idejnopolitičnega izobraževanja kot prejšnja leta, med drugim bo decembra tudi seminar o delovanju delegatskega sistema.
Idejnopolitično izobraževanje Članov Zveze komunistov za letošnje leto je pripravila komisija za ideološko delo, nekoliko spremenjen, predvsem pa aktualen, prilagojen programu izobraževanja članov ZK v občini. Pri tem so upoštevali, da bi z vsebino programa kar najbolj usposabljali člane za delo v življenj -
telji naj bi pridobili sposobnost za analizo razmer, v katerih delajo, za razreševanje problemov, s katerimi se srečujejo in za aktivno udeležbo v samoupravnem in družbenem žaljenju Vsekakor pa bo treba v prihodnjih letih tudi poiskati ustrezna merila, koliko so razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja uspešne v
Prp£nien idejnopolitičnega izobraževanja je znan: Člani Zveze komunistov naj bi krepili moralnopolitič-no zavest, osvajali naj bi temeljne vrednote naše družbe, krepili aktiven odnos do samoupravljanja m do dela ter sočloveka. Vse izobraževanje je precej odvisno od samih predavateljev, vendar so se pri delavski univerzi potrudili in predavateljem pomagali tako, da so organizirali seminar o metodah usposabljanja in izobraževanja. Izobraževanje naj bi predvsem temeljilo na analizah primerov, ki jih srečujejo slušatelji v praksi.	D- S.
Konec tedna 11. kongres slovenske mladini j
Mladi so dorasli
*
problemom
V Novem mestu se bo v petek, 22. oktobra, začel 11. ze socialistične mladine Slovenije — Osrednjo pozornosti menil družbenoekonomskemu položaju mlade generacije i vim organizacijskim prijemom njene organizacije — Rai gorenjske mladine
Po kongresu Zveze komunistov in Zveze sindikatov Slovenije se bo tudi slovenska mladina sešla na svojem najvišjem zboru. Ze leto dni tečejo priprave nanj, zato bo mladina na kongresu kritična do družbenih nepravilnosti, nastopila bo s pretehtanimi besedami in argumenti ter odločno pripravljena, da se loti problemov.
Vse to je jasno zapisano v ključnih usmeritvah 11. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. V njih mladina poudarja, da se njena vloga' z ničemer ne razlikuje od drugih dejavnikov graditve socialističnega samoupravljanja. Prav tako kot bodo nesporno podprli krepitev teh odnosov, bodo strogi do birokracije in tehnokracije. V nečem pa se mlada generacija le razlikuje Sd ostalih: njen današnji položaj bremeni vrsta razmer in odnosov, zaradi katerih so v družbi neenakopravni. Zato je težnja tega kongresa slovenske mladine odpravljati odnose neenakopravnosti. Le-ta ima namreč za posledico brezposelnost mladih, premajhno varnost štipendijskega razmerja, premajhno skro za socialno ogroženo brezposelno mladino, negotovost zaposlovanja mladih strokovnjakov... V poare-jenem podrejenem položaju so majhne majhne možnosti priti do
stanovanja.	Sc>cialno-ekonomski
položaj učencev in študentov
To so številni problemi, ki dokumentih osvetlili mlai kot se jih more lotiti i* prispevek, jih bo obravnav*, gres, ki bo razčistil tudi. katt-vloga mladinske organizacije vanju položaja mlade generac* Tudi razprave, ki jih je * letnih pripravah oblikovala t ska mladina, pričajo - —: vanju tematike z drui,Wuot»j skega področja. O vključevanju dih strokovnjakov bo govt>ri! *
ski delegat, Radovi jičani---
razmišljanj, kako si n * gaaizacija prizadeva za si&aa razpravljali bodo tudi o vlogi v temeljni organizaciji. '> bodo posvetili problemu mov in vključevanju a. drugih republik, TrŽičane štipendijska politika in zlasti mladih strokovnjak** Škofji Loki so pripravili rusp" usmerjenem izobraževanju * tijski politki. Razen tega b renjski delegati — 25 jih kongresu — govorili tudi o rodnem sodelovanju, '" "
nem usposabljanju i-----
upravljanju na osnovnih dmskem prostovoljnem deh dini v krajevni skupnost, mladih, njihovi vlogi v SLO statutu.
D. Z-
Predsedniki gorenjskih izvršnih svetov
Brez dobrega kadra in znanja ni napredka
f-j	nostih, zato poskušam
_____——_	ni a« ro7iiltfltL Nimamo enotne- " . '	in iifc
V ieseniški občini si prizadevajo, da bi se gospodarstvo preusmerilo in da bi zagotovili večjo kvaliteto - Problem kadrov v gostinstvu in turizmu
Jesenice - Predsednik jeseniškega izvršnega sveta je Srećko Mlinarič, s katerim smo se pogo-varSli o najbolj aktualnih nalogah jeseniškega gospodarstva m občine nasploh, problemih m pnzadeva-njih vseh delovnih ljudi in obča nov.
»V tem trenutku je za jeseniško občino najbolj pomemben rebalans plana, ker je usmerjen k *. ečjemu prestruktuiranju go-spodarstva v občini,« pravi Sr cko Mlinarič. »Ob tem se po-iavljajo problemi kadrov, kajti brc* kadrov, znanja in odgovornosti rebalans plana ni mo-fcT«* V teh spremenjenih pogo-gospodarjenja so možnosti o Hijene, brez kadra in znanja ».-» nikakor ne moremo uspeti.
JU jeseniško občino je to ooi.bej pomembno, saj smo veliko odločitvijo ali reali-elektrojeklarne, saj sa-» i ezarna predstavlja 66 ođrtot**? družbenega proizvo-Nanjo je življenjsko vezaac 'udi precej združenega dela > občini. Nič manj po-
membno pa ni tudi gostinstvo in turizem ter kmetijstvo. Poleg ostalih dejavnosti materialne in nematerialne proizvodnje bi rad opozoril na tri pomembna področja naSih prizadevanj.
Ugotavljamo, da je še vedno prevelik razkorak povezanosti proizvodnje jekla za predelavo. Jeseniška železarna si želi in tudi mora dati jeklu višjo kvaliteto in ponuditi bolj zahteven asortiman proizvodnje in predelave. Zato je treba zaostriti odgovornost vodilnih struktur v tem smislu, da se uresničijo dohodkovne povezave med jeklarji in kovinsko predelovalno industrijo, ki je na zelo nizki stopnji, pri programih in pri kadrih.
V občini razen v železarni nimamo investicijskih programov - to pa pri tako velikem številu intelektualnega kadra. Ob večji uporabi znanja bo treba priti do ustreznih in dobrih programov. Ne glede na stabilizacijske okvire je naložbene programe treba imeti, zato si izvršni svet skupaj z odgovornimi posebej prizadeva, da bi že
Srečko Mlinaric, predsednik jeseniškega izvršnega sveta
v tem letu prišli do ustreznih povezav. Jeklarna je bila začrtana že v osnutku dogovora o temeljih plana, jeklama se mora graditi in za to nosi odgovornost tudi družbenopolitična skupnost.
Turizem je na zelo nizki stopnji, ni enotne ponudbe, ni enotne ali skupne recepcije, da bi lahko dnevno spremljali, kakš-
ni so rezultati Nimamo enotnega prospekta. To pa pomeni, da moramo v tej dejavnosti več kot do zdaj storiti za to, da bomo imeli dovolj dobrih ljudi. Prav kader je v gostinstvu m turizmu resen problem, veliko večji kot v bazni industriji. Ne nazadnje pa bi sedanji ljudje z bolj intenzivnim delom in odgovornostjo lahko već prispevali. Naloga izvrSnegt sveta je, da se še v tem letu izdela podroben operativni program: kako bi Se letos rešili nekatere stvari, kako bi se povezali v občini in z radovljiško občino, Gorenjsko in Se Širše.
Ne glede na manjše možnosti kmetijskega pdtenciala si tudi na tem področju želimo hitrejši razvoj, da bi bila obdelana zemlja se bolje obdelana, da bi razvijali živinorejo, ovčjerejo in obenem zasitili kmetijska področja v
Nič manjše skrbi niso na področju zdravstva, saj ima jesenska zdravstvena skupnost okoli M milijonov izgube, na področju usmerjenega izobraževanja, na področju raziskav; pomembna je dejavnost komunale, stanovanjsko gospodarstvo, kjer poskušamo začeta dela nadaljevati in ne odpirat i novih problemov. Imamo posluh za počutje delavcev v krajevnih skup-
nostih, zato poskušamo želje upoštevati in jih v danih finančnih možnosti rati, ob tesnem sodelovanju hernega v krajevni skupnosti Lahko rečem, da se v njem času združeno delo rialne in nematerialne prj vodnje zaveda težkih gospo* skih razmer, zato tudi v* bolj enotno in strnjeno p# , jemo probleme železarne i limi in obratno, tako, da J*** j a vsa družbena skupnost ^ na, povezana in trdna. N» nicah se zavedamo, da jek>^ ni sama sebi namen, da membna za železarno, s****, sko in jugoslovansko g« stvo. Bolj kot doslej — čutiti povezanost v regija -veniji in Jugoslaviji: * industrija je v interesu cev in v nič manjšem vse države, kjer moni bio f ni rana. Brez kadra, brei£* vornosti, o kateri v Mrf* času toliko govorimo, ntj* tve Tudi v strokovnem p«**" mora priti do diferenciacij* , Danes še vse prevt*^ 7atfovarja svoje, names» bi se uveljavljal interesj , SiJtUopolitične skupne*
družbe nasploh.«	^
19. OKTOBRA 1982
GOSPODARSTVO
.3. STRAN GLAS
izredni izvozni napredek
Alplesu bodo letos izvozili za 69 odstotkov več kot lani — Izvale na konvertibilno področje — Največji kupec so Združene ive Amerike.
k Železniki — Alples iz Železnikov P med tistimi delovnimi kolektivi, ki letos izredno povečali izvoz, r|»av se na svetovnem trgu srečujte z ostro konkurenco. Napredek možen, ker je Alples eden tistih ^Itfctivov, ki jim je izvoz trajna ■fippia usmeritev in imajo točno letine proizvodne programe in Jpmdnjo namenjeno izvozu. Tudi Mfrggih področjih so kljub najraz-■bjfim težavam, ki jih imajo za-Ht motenj pri nabavi nekaterih Kina, dosegli planske cilje ali pa |U presegli.
Jfcčrtu je jo, da bodo letos naredili ? milijaide dinarjev in po deve-mesecih so plan za nekaj odstot-
kov presegli. Hkrati so predvideli, da bodo izvozili petino proizvodnje. Do sedaj jim tako prodaja doma kot v tujino poteka po načrtih. Proizvodnega programa letos niso menjali in izdelujejo pohištvo, s katerim je mogoče opremiti prav vse stanovanjske prostore, razen kuhinj. Razen tega v njihovem salonu dela arhitekt, ki kupcu svetuje, kako naj opremi stanovanje, vedno pa so pripravljeni urediti tudi določene spremembe. Program dopolnjujejo s karnisami, lesenimi stenskimi oblogami- in drugimi dodatnimi elementi.
Računajo, da bodo celotni plan izvoza uresničili, ker imajo do konca

Tuji turisti mimo Gorenjske
V gorenjskih turističnih središčih je bilo nekaj več domačih gostov, zabeležili pa so občuten padec tujih gostov - Predragi kampi in šepava izvenpenzionska ponudba
Kranj - V letošnjih sedmih mesecih je bilo v gorenjskih tu-nstičnih krajih - za 3 odstotke več gostov kot v enakem obdobju; od
S j? bilo za 10 odstotkov več domačih gostov in manj tujih Na lu so zabeležili enako število prenočitev domačih gostov kot lani, tujih pa je bilo manj; v Bohinju je bilo manj tujih in precej več domačih v Kranju beležijo padec domačih in tujih, v Kranjski gori je bilo kar 17 odstotkov več prenočitev, več domačih m manj tujih. Dokaj dobro turistično sliko dajeta Krvavec z več prenočitvami in tudi Pokljuka, kjer so po nekaj letih vendarle uspeli privabiti več tujih in domačih. V Radovljici je bilo za 3 odstotke več prenočitev manj pa v fotečah in Tržiču/Skupaj so zabeležili na Gorenjskem milijon 26.000
^primerjamo podatke s Slovenijo potem je bilo v Sloveniji za o&totek več domačih in manj tujih kot lani V Portorožu, denimo, so Zabeležili padec domačih in tujih, v Radencih pa je bilo nekoliko več t-ujih nočitev kot v enakem lanskem obdobju.
Vendar oa se bo turistična slika že septembra precej popravila, saj Je posezona na Gorenjskem zelo dobra, fepo^JJe b^o vehko gostov
v Bohinju, ki je sprejel ^^^f Si Turistom nadv^ odrezala po etna sezona v Kranjsk gori, ki * • ,	odvrnila
fcrivlačna' Kazalo je, da bo obvoznica mimo Kranjske gore odvrnila
odkrS a se je izkazalo drugače: gostje radi prihajajo tudi zato,
««kozi Kranjsko goro ni tranzitnega prometa.	,
* V	• -XI	™ zasebnikih in v kampih m bilo
t/J> »izpada« je prišlo zato, ker pri zaseon	slabše
^r gostov, kot smo P^akovah Kamp^ so d	kot
**ovani, ne nazadnje zaradi ^P^.^^anda je napravila svoje
zaradi razmeroma visokih cen. Antipropagana j * »to se gostje tudi v »celinskih« kampih niso ustavij
Bl«b, in tudi drugim turističnim središčem se pozna, da je vse Bledu in tuai aruguH	„ . • manjša potrošnja v go-
^ enodnevnA izletov iz Avstnje.Zato £ m ^j ^ ^ ^^ in nasploh. Vendar pa je mi	odstotkov več domačih
»iovljižke občine obisk kar dober, bilo je za
f^ov in nekaj manj tujih.	. _	,.
*av gotovo središčem še marsikaj manjka: togd- g-bi » *wala bolj potruditi za l p j ^	Zagebne sobe bi morali
^ebnike, da bi n*je.oddabi morali apartmaje,
Juditi že v Predprodaji, organizirano pon ^	tud{ kje d je
**>na turističnem tržišču najbolj iskan	odločili, da
Jjtfo posnemati blejskizgled. Bleja so ^ kos ^ y ^S&ft? p^leTzkfzl za priljubljeno in uspešno -*Md tujimi in domačimi turisti.	D g^j
leta podpisane pogodbe o dobavi. Izvažajo v celoti na konvertibilno področje. V glavnem izvažajo programe, ki so specifično oblikovani za določene dežele, so pa letos prvič uspeli v večjih količinah izvoziti programe, ki jih izdelujejo za domači trg. Uspeha so še posebno veseli, ker s tem lahko posamezno pohištvo izdelujejo v večjih serijah, zmanjšajo se stroški in je zaslužek večji. »Domače« programe so izvažali v Irak, v Libijo in na Madžarsko.
Njihov glavni kupec še vedno ostajajo Združene države Amerike, kjer so letos ustanovili skupaj z delovno organizacijo Slovenijales-trgovina in drugimi slovenskimi lesnoindustrijskimi podjetji mešano podjetje. Glavna naloga podjetja je spodbujati prodajo na ameriškem trgu in to na bolj organiziran in kvalitetnejši način.
Ustanovitev podjetja se je že letos izkazala za utemeljeno naložbo, saj gospodarsko nazadovanje v Ameriki zahteva izredno premišljeno ponudbo in ocenjujejo, da se je obseg trgovine letos zmanjšal za okoli 20 odstotkov. Nekaj tega se seveda pozna tudi Alplesu.
Drugo pomembno področje izvoza so naftne dežele Katar, Kuvajt, Irak in Libija. Čeprav so letošnji iztržki zelo ugodni, v Alplesu menijo, da se tudi na tem področju da narediti veliko več in iztržiti večje denarje kot letos. Posebno še, ker v te dežele izvažajo pohištvo iz rednih programov.
Tretje področje, kjer so sicer stalno prisotni, vendar v manjših količinah, je zahodna Evropa. V prihodnje se bodo potrudili, da bi povečali izvoz v Avstrijo. V ta namen so sovlagali v kooperacijsko podjetje v Žitari vasi na Koroškem. Menijo, da bi prek Avstrije lahko uspešneje konkurirali tudi na drugih evropskih tržiščih.
Čeprav so z letošnjimi dosežki, zlasti v zunanjetrgovinski menjavi, lahko izredno zadovoljni, saj so v primerjavi z lani izvoz povečali kar za 69 odstotkov, v Alplesu poudarjajo, da bo nujno potrebno z najrazličnejšimi spodbudami olajšati položaj izvoznikov na konvertibilno področje. Le če bo izvoz dohodkovno zanimiv in, če bo izvoznik v celoti gledano, s prodajo na tuje zaslužil več kot doma, potem se bo izvoz še naprej povečeval in se bodo v mednarodno menjavo dela vključili tudi tisti, ki sedaj dobro žive od domačega trga.
Prihodnje leto tako visoke rasti izvoza kot letos, v Alplesu ne bo. V pravkar izdelanem osnutku plana izvoza za prihodnje leto so predvideli, da se bo prodaja na konvertibilna tržišča povečala za dobrih 7 odstotkov. Hkrati pa se naprej zmanjšuje izvoz in bodo prihodnje leto uvoz z izvozom pokrivali tri do štirikrat. To pa jim zadostuje komaj za lastne potrebe. Če ne bo sprememb v zakonodaji, ni izgledov, da bi lahko z devizami pokrivali tudi potrebe partnerjev v reproverigi.
L. Bogataj

SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Zaposlenost in izobrazbena struktura
^o v"letu ,980 kobtilevdo^LnlvSeni
82. Povpreana zaposlenost je n« «
S 1980 porasla za 0,7 odstotto, v tetu P
JSofctotka. V razdobju J'-'" « ,, graslo na
Hfe*, 1981 število	3ela1c« oz ro,na 0.7 od-
fe	Ž?,i"r^ostenosti nasled-
\ir
Na najnižjo rast zaposlenosti vplivajo predvsem zaostreni pogoji gospodarjenja in omejene možnosti razširitve dejavnosti. Zaposlenost se torej ne giblje v skladu z Družbenim planom za razdobje 1981-85 in bo rasla po novih ocenah možnosti razvoja po občinah takole: Jesenice 0,6 odstotka, Kranj 1,2 odstotka, Radovljica 1,2 odstotka, Škofja Loka 0,9 odstotka. Podatkov za Tržič še ni. V SRS bo zaposlenost v združenem delu po novih ocenah možnosti razvoja rasla v povprečju za 1,1 odstotka.
Izobrazbena struktura zaposlenih na Gorenjskem po podatkih organizacij združenega dela zaostaja za slovensko in jugoslovansko. Od leta 1970 do 1981 se je spren^nila takole:
o
<x> •J
rt O. 3 M m
eu Z
Oh
cn
V) >
1970 1978 1981
1978 - SRS
106,0	45,1	39,5	10,8	2,2	2,4
100,0	88,1	39,8	15,3	3,7	3,1
100,0	39,8	34,1	17,9	4,6	3,6
100,0	38,0	37,9	15,7	4,2	4,2
^ resoluc. 1982
indeks
I-VII. 82 I-XII. 81
0,5 1,0 1,0 1,0 0,5
100,3 100,9 100,6 100,6 100,3
100,7
Izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih je tudi ena pomembnejših resolucijskih nalog. Izobrazbena
tn,ktura nai bi se izboljševala predvsem z boljšo zSmzbeno strukturo novi zaposlenih delavcev Le-ta ™ iphila sicer v preteklem letu slaba, saj so bili ne-priučeni in priučeni delavci udeleženi v novozapo, slenih" 56 odstotka. Slabo strukturo novozaposlenih ooslabšuie tudi zelo slaba izobrazbena struktura novozaposlenih iz drugih republik, ki so bih v vseh novozaposlenih v letu 1981 udeleženi s t^.^
Premalo denarj za premogovnik
Naša industrija in tehnologija je v zadnjih desetletjih doživela izjemen razvoj. Iz leta v leto je zavoljo tega rasla potreba po energiji. Cenena nafta nas je v zadnjih dvajsetih letih takorekoč uspavala. Ni je bilo težko dobiti, tudi draga ni bila. Premog smo zato vse bolj nadomeščali z naftnimi gorivi, gradili kurišča, tovarne, elektrarne na mazut.
Toda nafte ni v izobilju in tega so se dodobra ovedli tudi proizvajalci nafte. Vse bolj so ji dvigovali ceno. Energija je tudi zavoljo tega postala eden največjih problemov sodobnega sveta. Pri nas smo pred energetsko krizo skušali zakrivati oči, toda v nedogled to seveda ne gre, zato nas zdaj toliko bolj pesti.
Posledica cenene nafte je bilo tudi opuščanje porabe trdih goriv. Malo smo vlagali v premogovnike, manjše celo zapirali, saj se v njih premoga ni več izplačalo kopati. Malo denarja smo vlagali tudi v raziskave premogovnih nahajališč.
Iz zgodovine premogovnih nahajališč v Sloveniji je razvidno, da smo imeli nekdaj kar 49 nahajališč premoga. V glavnem so bili to manjši premogovniki, ki pa so zaradi pomanjkanja denarja za raziskave in nakup opreme izkopavali le sloje premoga do manjših globin, nato pa so izkopavanje opustili.
Zavest, da bo premog vse bolj iskan, je lani spodbudil raziskovalno študijo o ponovnem izkoriščanju opuščenih premogovnikov. Po prvih podatkih bodo najprej preverili nahajališča v opuščenih premogovnikih kot so rudnik rjavega premoga Krmelj-Šentjanž, rudnik črnega premoga Sečovlje, rudnik lignita Ilirska Bistrica in območje rudnikov rjavega premoga Liboje in Zabukovica. To bo seveda le prva stopnja preverjanja upravičenosti ponovnega izkoriščanja opuščenih premogovnikov, v naslednjih letih bodo študije zajele še ostale.
Tudi v rudnikih, ki jih izkoriščamo, si poleg tega, da skušajo nakopati čim več premoga, prizadevajo najti nove zaloge. Tako iz zasavskih premogovnikov prihaja spodbudna novica, da so v Zagorju odkrili novih 18 milijonov ton zalog premoga, ki bodo kmalu potrjene. Gre za kotlovni premog, ki ga kurijo v elektrarnah. Od tega bi lahko kaj kmalu začeli izkoriščati prvih pet milijonov ton premoga.
Vendar prizadevanja hromi pomanjkanje denarja za naložbe v premogovnike. Na hitro, čez noč se pač ni moč otresti težav z vlaganji, saj je bilo še v minulem petletju malo storjenega, da bi se rudniki opomogli, zamenjali zastarele naprave in odpirali nove kope. Od leta 1979, ki velja za nekakšen začetek preporoda premogovništva, pa do danes jesbila v Sloveniji za razvoj zagotovljena komaj polovica načrtovanega denarja. To se bo seveda poznalo v prihodnjih letih, saj rudarji celo z dodatnim delom že danes ne morejo več sproti gasiti žeje po premogu.
Ob energetski krizi in pomanjkanju denarja za razvoj rudnikov bodo vsekakor sovlaganja porabnikov pot razreševanja težav. Energija postaja vse bolj pomembna sestavina našega življenja in dela in poleg zavesti o varčevanju z njo se bomo morali bolj kot doslej ovesti, da je treba nanjo misliti še predno jo bomo potrebovali.
Stara modrost pravi, da je treba na kurjavo misliti, ko cvetijo češnje. Tik pred zimo je prepozno. M Volčjak
Čez leto že poskusno
obratovanje
/ „
V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič se bodo preusmeritve dela proizvodnje klasičnega tekstila v obrat za predelavo steklenih vlaken lotili v začetku prihodnjega leta — Za naložbo bo potrebno združevanje denarja z bodočimi porabniki vlaken, ki trenutno pristopajo k sklepanju samoupravnega sporazuma
Naložbo v obrat za predelavo ste-
Tržič — V Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so lani izvozili za nekaj več kot 3,3 milijona dolarjev oziroma 101,7 milijona dinarjev klasičnega tekstila, kar predstavlja dobrih petnajst odstotkov celotnega prihodka. S tem izvozom so presegli plan za 35,6 odstotka, v primerjavi z letom 1980 pa so prodajo na zahodni trg povečali kar za 55 odstotkov.
Vendar pa imajo ugodne odstotne rasti tudi drugo plat. Konkurenca klasičnega tekstila je na zahodu zelo velika, cene pa so nižje od cen na domačem trgu, kar že tako skromen ostanek dohodka Bombažne predilnice in tkalnice še zmanjšuje.
Prav zato so se tržiški tekstilci v skladu z družbenim planom o pre-struktuiranju slovenske tekstilne industrije v tehnično bolj zahtevno proizvodnjo odločili, da del proizvodnje preusmerijo v predelavo steklenih vlaken. Postopek je tehnološko zahtevnejši, terja več vloženega znanja in daje tudi več možnosti za aktivno vključitev v nadaljnji razvoj. Ob tem pa tudi v izvoz, najsibo neposreden ali na osnovi udeležbe v končnem izdelku. V Bombažni predilnici in tkalnici načrtujejo, da bodo z izvozom steklenih vlaken dosegli skoraj 60 odstotkov celotnega prihodka tega obrata, kar vrednostno pomeni okrog 256,2 milijona dinarjev, to pa je dvainpolkrat toliko kot so ustvarili z izvozom 1981. leta. Delež izvoza v celotnem prihodku delovne organizacije se bo povzpel na 32,2 odstotka.
klenih vlaken, ki bo zamenjala del proizvodnje klasičnega tekstila, bodo v Bombažni predilnici in tkalnici začeli uresničevati v prvem trimesečju prihodnjega leta, poskusno obratovanje pa bo steklo že konec leta.
Preusmeritev bo zahtevala po lanskih izračunih 435,4 milijona dinarjev. Ker. Tržičani za naložbo sami nimajo dovolj denarja, so se z nekaterimi delovnimi organizacijami, bodočimi porabniki steklenih vlaken, dogovorili za združevanje. Trenutno podpisujejo samoupravni sporazum, ki opredeljuje medsebojne odnose na dohodkovnih osnovah.	H. J.
Usposabljanje delegatov
Radovljica — Po programu koordinacijskega odbora za družbeno usposabljanje pri republiški konferenci SZDL Slovenije je Delavska univerza Radovljica začela z jesenskim delom usposabljanja delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in občinske, skupščine. Prvi seminar je bil organiziran 15. in 16. oktobra v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Drugi seminarji pa bodo v Radovljici in po potrebi tudi na Bledu.
C LAS 4 STRAN
komentarji in kritični zapisi
TOREK, 19. OKTOBRA
Do sedaj po programu
. . »..„»u^i^M^ni ki ie bil izriasovan na Razen osno.
Program izgradnje šol v škofjeloški občini, ki je bil izglasovan na refereridumu o uvedbi samoprispevka, uresničujejo - Namenu Irnr,a«Hšolo usmerjenega izobraževan a z dijaškim domom, šol^v Selcih Ui Urinih, p'ravkar pa obnavljajo šolo v Davci in gradijo igrišče v Železnikih
deponija za spravilo kuriva je povečana. Ob tem velja poudariti da je kotlovnica zgrajena tako, da bodo z njo lahko ogrevali tudi prostore obrata tovarne Niko iz Železnikov, ki ga nameravajo zgraditi blizu šole. gola v Davči bo obnovljena tako, da bo tudi protipotresno varna.
V Železnikih pravkar gradijo igrišče ob šoli. Gradnjo vodi odbor za izgradnjo šolskih in športnih objektov pri krajevni skupnosti Železniki. To pomeni, da gre za združevanje programa in sredstev iz referendumskega programa za izgradnjo šol in programa samoprispevka v krajevni skupnosti Železniki. Igrišče mora biti gotovo do konca meseca. Uporabljali ga bodo šolski in predšolski otroci ter drugi krajani in na njem bo atletska steza, rokometno igrišče in večnamenska ploskev, ki bo pozimi primerna za drsanje. Izgradnja igrišča bo veljala 19 milijonov dinarjev, od tega bo dobrih 10 milijonov sredstev iz občinskega samoprispevka
Obnova šole v Davči bo veljala 15 milijonov dinarjev, v Lučmah je znašala vrednost obnove 5,2 milijona dinarjev, šola v Selcih 22 milijo: nov in gradnja prizidka v Zireh naj bi stala 71 milijonov dinarjev. Predvidena je tudi izgradnja zaklonišča, ki naj bi veljala 16 milijonov dinar-
^Obnova osnovne šole v Šolski ulici v Škofji Loki naj bi po prvotnih ocenah in po ocenah iz leta 1979 veljala 20 milijonov dinarjev, zaradi zahtevnejših konstrukcijskih posegov pa bc obnova veljala približno petkrat to liko Obnova bo izredno zahtevna ker bo hkrati moral potekati poul ali pa bo potrebno pridobiti ustrezn* nadomestne razrede. Dela pa so tud gradbeno zelo zahtevna. Ko bo šoli obnovljena, bo v njej popolna osem letna šola za 960 otrok. To pa j< velika pridobitev v primerjavi i
Razen osnovne šole v Škofji Loki ostajajo po referendumskem programu še obnova šole v Javorjih, izgradnja nove šole v Poljanah, obnova osnovne šole pri Lenartu, obnova glasbene šole in šole v Sorici, izgradnja nove osemletne šole v Škofji Loki, dograditev osnovne šole v Železnikih, ter obnova šol v Bukovici, Bukovščici in Retečah. Ker pa vse kaže, da se bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in ker se za samoupravne skupnosti sme zbrati manj denarja in je treba viške namenjati za spodbujanje izvoza, skratka, ker je denarja manj kot je bilo predvideno, bo najbrž potrebno uresničevanje programa podaljšati v naslednje srednjeročno obodobje. Izobraževalna skupnost je pripravila štiri predloge o katerih se bodo morali še odločiti po temeljiti strokovni oceni nujnosti obnove oziroma izgradnje določenega objekta.
L. Bogataj
P»
IMll
^ Wn Krone ze nekai mesecev zre nevarna
kamenje.
L. Bogataj ----- J
Obiski po krajevnih skupnostih
... ___j^.riučLp nh- Druei problem, ki so ga
Razreševanje konkretnih problemov vodilo dela radovljiške ob
SeTolrence SZDL - Obiski	na"-
nizali vrst problemov, predvsem slabo oskrbo v odrocnejsih na
seljih in neurejenost nekaterih cest
občinske konference SZDL Miro Birk, vodilo njihovega dela razre Sevanje konkretnih problemov.
Obiski po krajevnih skupnostih se
bili istočasno tudi priložnost za po^
govor o pripravah na programske volilne konference oziroma volitve organe krajevne samouprave. rrai teko so se pogovorili o pnprav«hn akcijo NNNP, ki jo bodo v radovlj ški občini pripravili koncem te« meseca. Akcija bo izvedenav štiri krajevnih skupnostih, nanjo pa s<
P^Vl^bIeVmSrhkrajevnih skupno sti, ki posebej izstopajo je P^rb z osnovnimi življenjskimi dobr, nami. Slabo preskrbo so
predvsem v manjših, oddaljene ši kraiih v krajevnih skupnostih ki n spadajo v tri središča radovljiške ob Ke- Radovljico, Bled in Bohm: sko Bistrico. Ugotavljajo, da j prodaja v teh trgovinah manjš; vsled tega tudi založene niso tako i že prva potrošniška mrzlica sklad šča prazni. Kraji, ki so kot problei navedli slabo preskrbo, so Zasij Kamna gorica, Ribno, Kopnvni Gorjuše, Ljubno, Lancovo. Prema! skladiščnih prostorov ima Bohu
Radovljica - Občinska konferenca SZDL Radovljica je oktobra
i • i	l___ m t k «1rim.
nevarno« !
Škofi a Loka - Program izgraa-,ie šol v škofjeloški občini, za kate-ega so se občani odločili na referen-lumu za uvedbo samoprispevka leta 980 uspešno uresničujejo. V začetku lanskega leta so predali namenu iovo šolo usmerjenega lzobraževa-ija z dijaškim domom, ki je po )cenah poznavalcev eden najlepših ovrstnih objektov pri nas, hkrati pa čudi prva šola, ki je bila zgrajena za potrebe usmerjenega izobraževanja. V začetku letošnjega leta so odprli novo štiri razredno osnovno šolo v Selcih, začetek oktobra obnovljeno osnovno šolo v Lučinah in za 29. november naj bi se začel pouk v prenovljeni davŠki šoli. Vse pa je pripravljeno za gradnjo prizidka k osnovni šoli v Zireh.
Po programu bi morala biti sedaj na vrsti osnovna šola v Šolski ulici v Škofji Loki, ki naj bi jo obnovili. Toda pri pregledu stanja stavbe je bilo ugotovljeno, da je potrebna te-meljitejša sanacija, ki zahteva daljše priprave. Izdelani so idejni projekti in naročeni glavni načrti.
Zato je dobila prednost žirovska šola Načrte zanjo so namreč Zirovci dali izdelati že leta 1970, ko so jo obnavljali s pomočjo krajevnega samoprispevka in so jo potem po etapah dograjevali. Zgrajen je bil vrtec in kasneje telovadnica. Hkrati pa je taka odločitev pametna zaradi denarja, ki se mora obračati.
V	Zireh bodo zgradili prizidek za predmetno stopnjo, obnovili kotlovnico in več ali deponijo za kurivo. Uredili bodo tudi šolska igrišča. Z izgradnjo prizidka bo šola dobila možnost prehoda na enoizmenski pouk in s tem tudi pogoje za organizacijo celodnevne šole. Republiška komisija za presojo investicij je dala soglasje za začetek del.
V	Davči, kjer je obnova v zaključnem delu, bodo uredili dve učilnici, kuhinjo z jedilnico, stanovanje za učiteljico, tudi kotlovnica je nova in
Vid Gazvoda:
noštih radovljiške občine, katerih namen je bil, da se letos ^voljeni funkcionarji občinske skupščine in občinske konference SZDL na terenu dodobra seznanijo z delom in problemi posameznih krajevnih skupnosti, da začutijo njihov utnp. V radovljiški občini so krajevne skupnosti kaj različne, od mestnih m gosto poseljenih krajevnih skupnosti do hribovskih, redko naseljenih. Zato so tudi njihovi problemi kaj
različni in v neposrednem pogovoru
s krajani v kraju samem jih je vsekakor moč najbolje osvetliti.
Probleme, ki so jih zabeležili na terenu, bo socialistična zveza vključila v svoj program dela, saj je po-53, kot nam je dejal predsednik
I Drugi problem, ki so največ omenjali, je dejavnost, predvsem ces pereča je neurejenost Kamne gorice do Krope, Časom narasla Lipnica ceste, kar predstavlja i delavce, ki se tod vozijo z avtobusom, posebej pa a ki tod hodijo v šolo. Da je bolj nevarna, zdaj težki tod vozijo kamenje iz k Ko bo do nesreče prišlo, bo prepozno.
Slaba je tudi makadamska na Kuplienik v Bohinju, kjer — ■ jani vsako leto porabijo TO dinarjev, da jo posipajo z grsurej*« ki ga neurja sproti odo*£*i Zato bi kazalo cesto asfaltirati.
V Kamni gorici imajo težave 4 oskrbi z vodo, saj staro zajetw4 zadošča več in zaradi majhrtegin tiska vode zmanjkuje. Krajani 4 zahtevajo, da se čim prej novo zajetje na Kroparici v K* V Gorjah pa bodo težave pri o« z vodo kmalu odpravili, saj grafl nov vodovod.
Problem oddaljenejših kra*?^ skupnosti je prevoz otrok v še* Tako se v Ribnem malčki v cod šolo in vrtec vozijo na Bled So« avtobus otroke iz Zasipa prav m vozi na Bled, vrača pa se šele o* ene ure in otroci morajo v*^ 4
v	\A vr^uu-sl
Inovator ni več črna ovca
Vid Gazvoda, tehnolog iz kranjske Save, je dobil priznanje I. stopnje »Inovator leta 1981«. Izumil je nov postopek izdelave hypalon tkanine, to je gumi-rane tkanine, ki ima same čudovite lastnosti: ne razpoka v zraku ne v vodi, ne najeda je ozon, torej atmosfersko neunič ji v.
Dolgo let so se mučili s tem. Ze tam okrog le^a 1970 so hoteli izdelovati gumijaste čolne. Vendar po starih postopkih gumirano platno je imelo le kratko življenjsko dobo. Čolni niso držali v spojih.
1978 je Vidu Gazvodi, ki je tedaj že delal v razvoju, uspelo. Laboratorijsko je uspelo, posebno zahtevno pa ie spraviti pogruntacijo iz laboratorija v proizvodnjo. To je skrivnost Save. Vid je inovacijo .prijavil kot izboljšavo v tovarni. Potem je čakal Ni imfel težav, pripoveduje danes. Niveliko govonl o tem. Tudi spodbujal ni komisije, naj njegovo stvar čimprej vzame v roke Preprosto čakal je, da se stvar odvije sama po sebi, po veljavnem pravilniku. Potem so mu nekateri rfiteli da je špekuliral. Pa ni. Ce bi ukrepal drugače, bi SI dobU z druge strani. Tako je pač še vedno pri nas Na dveh sejah so ga nekateri malo čudno gledali. Zavisti je med ljudmi še polno. Ne, med njegovimi sodelavci v razvoju je ni. Oni poznajo njegovo ddo 7naio ceniti prizadevanja nekoga, ki bi rad vnesel novosti v delo tovarne. Celo spodbujali so ga, naj vendar že prijavi, da ga kdo ne prehiti. Zavist je navadno vdrugih sredinah, kjer ne poznajo njegovega dpk vseh njegovih prizadevanj. Včasih pa je bil inovator sploh črna ovca. Škoda, kajti marsikdo ni prijavil inovacije, izboljšave prav zato, da b, «| ne dal v iobe Čeprav smo Slovenci strašno iznajdljivi! Kako v zobe. čeprav ju	^konih, kako se znamo
Sati zii So privatnikov'pozna ki so nekoč SfflTv tSSri Takrat se niso zanunah za nobeno stvar, danes pa inovacije	za vse, ni
Odpadne vode kar v reke
TjP malo ie klavnic in predelovalnih obratov na Go
^^.asusstSHfc
Široko uporabnost ima. Vid razmišlja tudi, kako bi to tkanino lahko uporab U i pri vodnih ujmah, pri naraslih rekah, udaru morja na kopno. Koper ima s tem večne težave. In vendar bi bilo treba na najbolj izpostavljenih mestih le postaviti steno iz te gunnrane tkanine, jo napolniti z zrakom... Veliko lažje kot polniti vreče s peskom. Holandci so na podoben način rešili svojo obalo. Bolj bi se morali povezati s hidro-
energetiki.	.	.	.
Vid je Dolenjec, iz Crmošnjc pri Novem mestu. 1955. je prišel v Kranj, v Savo, učit se za gumarja. Najprej je delal pri konfekciji avtoplaščev. Pn mojstrih kot sta bila Žerko in Zalaznik. 1964 je končal srednjo gumarsko šolo. Že leto prej je prišel v razvoj, ki se je tedaj v Savi šele pričel oblikovati. Danes je tehnolog za področje gumiranja, izdelave tesnil in delno za ročno konfekcijo. Želel je študirati najprej, a mu zdravje ni dopuščalo. Nekakšno nadomestilo je našel v svojem inovacijskem delu. Tudi to je študij, včasih še bolj koristen. Tudi več zadovoljstva je v njem. Ne razmišlja, če se njegovi poskusi izplačajo ali ne. Samo zamalo se mu zdi, da bi česa, kar je videti tako preprosto, ne mogel pogruntati. Kakor pred meseci tista tesnila za Iskro. V Iskri so drago uvažali tesnila za kondenzatorje. Ko uvoza ni bilo več, so moledovali v Savi, naj poskusijo izdelati taka ali podobna tesniia. Vid je poskušal več mesecev. Večkrat je že mislil pustiti, pa se mu je zamalo zdelo, da bi moral reči, da tega ne morejo narediti. In je uspelo. Kakšno veselje je bilo tedaj pri iskraših! Se bolj je bil vesel on sam. Ni večjega zadovoljstva, kot da ti uspe nekž(j, za kar veš, da nekje hudo potrebujejo. Le razmišljati moraš. In vsak takle majhen uspeh ti da voljo, impulz za naprej.	D. Dolenc
Kranj - Veterinarska inšpekcija ie v prvi polovici letošnjega leta pregledala vse obrate mesne in mesno-predelovalne proizvodnje KZK gorenjske Kranj, Veletrgovine Specen-je Bled in GKZ Srednja vas.
Pri tem so ugotovili, da ima klavnica v Škofji Loki potrebne delovne
prostore in naprave kot izvozna
klavnica. Zaradi večjih .higiensko- • tehničnih pomanjkljivosti pa obrat klavnice ni več primeren za izvozno klanje. Opraviti bo treba nekatera nujna vzdrževalna dela. Prav tako
je higiensko oporečen obrat freae-lave Skofja Loka.	, .„u
Klavnica Kranj nima vseh potrebnih prostorov in naprav, kot denimo gnojišča, nima dezmfekcijske postaje n sanitacijske ekipe, odpadne Vode pa odtekajo v Savo. Nimajo
tudi možndSti temeljite razkužbe
odpadnih vod. V Predelavi Kranj še niso opravili vseh gradbenih del in. inšpektorji so zahtevali odpravo ne-
PrVVIKlaS^'ici Tržič so ugotovili, da se odpadne vode iztekajo v Bistrico in da je dovoz živali za zakol skoz vse mesto neprimeren. Zmogljivosti so precej zasedene, moten je proces razhlajevanja in bo zato treba Kapacitete hladilnice podvojiti. - .
Klavnica Jesenice je na primernem prostoru, vendar obrat v
preteklosti ni bil tekoče vzdrževan £ato bodo morali odpraviti nekatere nepravilnosti. Obrat ima lastno čistilno napravo, nima pa urejent dezinfekcijske postaje in stalne sanitacijske ekipe.	t rn Tako kot jeseniška, ima tudi ra-dovljiška priznan status izvozne klavnice. Zaradi večjih pomanjkljivosti pa radovljiški obrat m več primeren za izvozno klanje in treba bo opraviti več nujnih vzdrževalnih.det. . Tudi ta obrat nima dezmfekcijske postaje in sanitacijske ekipe, od-
padne vode pa prek lovilcev -in grobega čiščenja odtekate možnosti razkužbe v Savo.
Obrat klavnice v Bohinjsk: — ci nima vseh potrebnih delovnih J , štorov in naprav, vendar je tu ti* minimalno in veterinarska in^J ja zahteva le primerno vetenn*^ higiensko ureditev ter sprotno že vanje prostorov, okolja in
Tako ugotavljajo, da predpisanim zahtevam obrate**^ še najbolj ustreza obrat Klavni Jesenicah in obrat klavni predelave v Radovljici. NepntfJV ie lokacija obrata Klavnice v N. nju, Tržiču in tudi v Škofu-J povsem neprimerna pa sta *** predelave mesnih izdelkov v J*^ , Loki in na Jesenicah, zaradi	j
sti od klavnih obratov m lociflJ* v strnjenem stanovanjskem n^J ■ Higiensko-tehnično stanje in predelav je pomanjkljivo, »tt. izvozne klavnice komaj ust** zahtevam klavnic za notranji F met. Se posebej sporna pa je U , ca v Kranju, na skrajni * dovoljenega odstopanja » , . predelavi v Kranju in v Bok*
Bistrici.	*
Zelo potrebna bi bila teo*^ delitev dela med posameznim, ti. Poleg mesa iz lastila * , dokupijo klavnice še okoh $ M . stoikov mesa, predvsem	-
teletine, od pridobljenih	,
Sdelkov pa jih dokupio le ^ , odstotkov. Dokupujejo pm- : ž ^ ine izdelke, saj pmiel^, izdelke v manjših količinah.	,
S e se oskibujejo z gowjo tfjg lastnih področij le okoh 30^ ostala goveda pa so \WJVj ■
dmgih	slovenskih	l^i^jih	u
izven republike.
je povsem vezana na doba*
Gorenjske in republike.
Vidova prva inovacya. « ^- potem leta 1973 T^T^Tdh^no izboljšavo, ko mu je usnelo naj tipo s t opek^i zde 1 a ve ležalnih blazin, da se je prihranilo pri roženem matemlu. Du Pont, od katerega Toda največja je	še nTpogruntal kaj
dobivajo surovmezahypalon šenp ^okovnjak
takšnega. In ko si je lani uu r
udi^š^ve\^o^pravirirpi^® ^^^ spravili
skupaj LJa?teSnVega., ^-Sa^N-
izdeluje iz nove	blagi zavzame malo
bazenov, cistern. Založi.se koi um* ,	u^sko
T inSustrijrti ^ronkaomepotroLjoJ Silno
ofc^totn o. Štiri le ta im a j o ž ® ^^ ^^JlSui m .^N o^iih izpostavljen vsem vremenskim nepnli^m ^^^^ ^ znakov staranja ne 1kaže T stMep nekam {
kranjskega jezu nanSfz^fdXga Materiala. Sosedn i, šal, je tudi narejen « Vul.o^ga	ni nesla
črni, je iz ^^^-^^bstojen je material pri črni
svetlih barv^ Se najbolj obstojen j	uporabiš
barvi. Po	Tudi to je svojevrstna revolucija
TOREK, 19. OKTOBRA 1982
KULTURA
5. STRAN O
Srečanje gorenjskih pesnikov in pisateljev začetnikov
Prijeten večer v gradu Grimšče
Pod oboki Almirinega gradu jnmšče na Bledu je minuli petek -njetno izzvenel literarni večer, ki strnil literarne prvence predvsem Mladih pesnikov in pisateljev Go-^njske. Srečanje pesnikov in pisarjev začetnikov Gorenjske je pripravila Zveza kulturnih organizacij c Radovljice s sodelovanjem Zveze
'-Iturnih organizacij Gorenjske. Pokroviteljstvo pa je prevzela radov-;^ška tovarna Almira, ki je mlade •iterate že dopoldne odpeljala na ^^ied tovarne in jim ponudila kosilo * tovarniški menzi, zvečer pa jim predstavitev občinstvu dala na Razpolago čudovito okolje gradu ^nmsče.
Kar sedemnajst avtorjev se je le-uvrstilo v gorenjsko srečanje, iz-Vali so jih izmed štiriindvajsetih, ki < se udeležili občinskih srečanj. Ze ^-e.ilke same povedo, da je priredi-V/ širša kot v preteklih letih, kar je -rez dvoma odsev prizadevanj prire-'fcjeljev. Tako je Zveza kulturnih organizacij Radovljica spomladi razpoka razpis tudijpo delovnih kolekti-saj je zaznala, da se v tovarniških glasilih često pojavljajo tudi -merami prispevki.
Splet literarnih prispevkov na letujem srečanju je bil zelo pisan, nežnih liričnih pesmi do aforiz-in humoresk. Številnemu ob-•^astvu so jih podali igralci Prešer-J5*>wga gledališča iz Kranja, Loškega odra iz Škofje Loke in Linhartoma odra iz Radovljice. Spremljali
so jih mladi glasbeniki, na flavti, violini in kitari.
Večer so začeli s pesmijo »Pore-zen«, s pretresljivim spominom na partizanske dni, ki jo je napisal Stane Pečar iz Škofje Loke, upokojeni inženir strojništva, ki se s pisanjem pesmi ukvarja že dalj časa, šele zdaj pa jih je pokazal javnosti. Tudi Francka Tronkar iz Kranja piše pesmi že skoraj tri desetletja, letos se je kot edina predstavnica Slovenije udeležila srečanja pesnikov in pisateljev ljubiteljev Jugoslavije v Kra-gujevcu. Za večer v grimškem gradu je prispevala pesem »Pričakovanje«. Dušan Mulej, petdesetletni ekonomist iz Radovljice, je prispeval občuteno pesem »Beli hodniki«. Gimnazijka Simona Anderlič z Blejske Dobrave je poslala pesem »Ne reci mi človek«, ker je želela izvedeti mnenje o svojih pesmih. Janez Ramovš s Suše pri Gorenji vasi je svojo pesem naslovil »Ona in mati«. Komaj petnajstletna Marta Globočnik iz Vogelj pri Kranju je napisala pesem »Umor«, ki daje slutiti, da se je odločila za zdravstveni poklic. Elizabeta Stefancioza z Jesenic, ki jo poznamo z desk jeseniškega~gledali-šča, je poslala pesem »Strah«. Prav tako z Jesenic je študentka Mateja Črv poslala pretanjeno in rahločutno ' prozo »Slutnja«. Mojca Gorjanc, ki obiskuje šolo za šivilje, je prispevala pesem »Hrepenenje zaprtega«. Marjeta Gorjanc iz Šenčurja, ki je lani debitirala na odrskih deskah v predstavi Ionescove Plešaste pevke, je napisala za srečanje pesem »Pro-
pad«. Andreja Svoljšak iz Škofje Loke, po poklicu prodajalka, je pesem »Odprite okna«, napolnila z občutenji človeka, ki ga oklepa hlastajoči, brezdušni, stehnizirani čas. Iz Domžal je prišla Andreja Krivec, učenka vzgojiteljske šole, ki je poslala živahno »Pesem kitar«. Iz Žirov je Milena Miklavčič, ki se je po gimnaziji zaposlila v banki, poslala na natečaj pesem »Mislil sem nate, draga«, čeprav sicer piše predvsem prozo. Januška Beravs iz Ribnega pri Bledu, zaposlena v blejskem LIP-u pesmi polni z optimizmom, saj pravi, da so balzam za naše duše. Igralci so občinstvu podali dve njeni pesmi, »Brez cene« in »Vem, da pride«. Tudi Mira Remic iz Vase pri Cerkljah, učenka ekonomske šole v Kranju, je bila predstavljena z dvema pesmima, »Kadar te kličem, samota« in »Noč, ki se je potihem bojimo«. Januška Beravs in Mira Remic bosta namreč zastopali Gorenjsko na republiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov.
Ob koncu literarnega večera so igralci podali še nekaj aforizmov Jožeta Volariča iz Kranja, ki ga sicer poznamo kot avtorja malih železnih plastik. Zadnjo besedo pa so dali Ediju Stresu z Bleda, ki je na natečaj poslal humoreske. V spored so uvrstili humoresko »Meso in zgodovina«, s katero je takorekoč zadel žebljico na glavico in privabil občinstvu smeh na lica, preden so zapustili oboke grimškega* gradu.
M. Volčjak
Aljoša in Gorazd Sotler v Loški galeriji
Stari ugotovitvi, da »keramika Jsji na začetku zgodovine« moramo Vna dodati novo: bodočnost bo J***la na keramiki. Na eni strani: j3endorfska Venera in na drugi J** Shutte; kipec ženske, zgneten 5 gline in žgan, je bil izkopan iz Jfcodovine, v bodočnost nas vodi poljski ptič, operjen s keramičnimi f fj<«6cami. S keramiko se srečujemo JwVpovsod, v vsakdanjem življenju (iS spremlja v stanovanju in ob lomnih prilikah nam jo zdravniki vstavljajo v telo. Keramika pa * * nekaj več, je sredstvo in katero umetniki izražajo ^»izije in ideje.	.
^nojja ki sta raziskovanju kera-Posvetila več let, razstavljata tako svojega tehnološkega kakor tudi umetniške kreaci-£ Dolgotrajnih raziskav materialov se Aljoša in Gorazd Sotler lotila k ^pričanju, da ponuja prav ^mika velike možnosti, če posta-^	del arhitekture. Takore-
J^'znaila sta tvarino, ki jo je moč Rukovati tako ročno kot s stroji. Z ^zno maso in glazuro doseže ke-vjfcik izjemne kvalitete in odpor-jNc proti vremenskim vplivom, če r narejena za oblogo fasad, dobi z Om in ročnim oblikovanjem še J^n estetski učinek. Reljefe je J^žno vgrajevati v zunanje ali ^.ranje 8tene stavb, ki tako dobe vizualni karakter, ker so Ojefi lahko igra domišljije od reali-figuralike do abstraktne sim-■Jiske. Vendar so to zgolj načrti ^ avtorjev, ki doslej še nista J^ila naročila za oplemenitenje .^tekture z njuno keramiko. Zato na razstavi prikazanih le nekaj oJefov in toliko več drugih kera-s^Čnih izdelkov, plastik in keramič-Dredmetnv. Posebej moramo
koščene bele podlage z okri, z zelenimi ali modrimi abstraktnimi liki. Nežni dodatki rdeče barve ob belih abstratnih likih na svetli ali temni podlagi zaživijo kot slikarsko sredstvo z nizom možnih variacij, tako da si nista niti dva krožnika podobna Med seboj pa se dopolnjujejo, ker avtorica uporablja običajno dve do tri barve, ki so v sozvočju. Barvitost ie umirjena in Aljoša Sotler išče svoj umetniški izraz predvsem v slikarskem elementu, v čisti likovni govorici. Keramični krožnik je podrejen do skrajnosti likovnemu mediju in ne funkcionalni namembnosti, za kar je bil nekoč narejen.
pri slikah Gorazda Sotlerja ne moremo prezreti očitne sorodnosti z njegovimi plastičnimi stvaritvami, kajti poteza čopiča je lahko enaka poteza v glini. Ce je bil Sotlerju v obdobju sivih slik važen princip preraščanja predmeta od nekakšnega intimnega predteksta za sliko, kar naj bi izražalo komunikacijsko funkcionalnost, je v najnovejših, skoraj miniaturnih slikah prevladala ideja o možnostih, da se iz osnovnih karakteristik motiva (žgalna peč) s svobodno tretiranimi karakteristikami predmeta gradi predmetnost slike sama. Vse manj je indicij o izvoru predmeta in vse več je sugestij o
nekih mogočnih pojavih, ki se tkejo v predmetu — motivu, živo zasidrana v umetniku, ki ga oživlja kot intimno reakcijo na doživljaj nekoč v preteklosti.
Gorazd Sotler si je na ta način zgradil svoj slikarski svet in vprašanja, ki jim skuša odgovoriti, niso usmerjena v odkrivanje neraziskanega, ker ga obvladuje želja po koncentraciji ekspresije znotraj odprtih problemov. Med problemi je opazen proces zoženega opisovanja predmetne otipljivosti in prevladovanje prostorninske scene na sliki. Sotler si je ob svojem kiparskem delu postopoma in ne bre^ upoštevanja nekaterih tradicionalno obeleženih form zgradil svojevrsten tip razumevanja krajine (motiva), ki ga karakterizira v voluminoznem pogledu zoženo kadriranje zornega kota. Slikarska tvarina je obravnavana v stabilnih namazih, ki ohranjajo harmonično globino in zvočnost tona, kar daje splošni atmosferi slike neko elementarno dimenzijo ekspresije. V načinu obvladovanja slikarske površine uporablja Sotler premišljene poteze, ki vsebujejo trdnost prizadevanja za enostavnostjo, kar lahko razumemo kot vero v moč nekega svojevrstnega oblikovnega asketizma.
Andrej PAVLOVEC
Mladi likovniki ustvarjajo
V Preajnetov. roseucj	—
C^oriti tudi na slikarski del raz-
jWT. ______________
ki ga je prispeval Gorazd Sot-
v Šbkarske elemente poudarja v v^ih keramičnih delih Aljoša ki uporablja plemenite for-trdno risbo in dokazuje izredno ganjen občutek za ravnotežje f^d poslikanimi in praznimi površi-Nekateri elementi poslikave Jfctraktne usmeritve obdrže na skoraj v primarni obliki za monumetalnost, arhitek-^ko kompozicije in predvsem gesto kot koloristično ^titeto. Povedano lahko še naj-i^ijt ilustriramo z opisom ustvarjal-
procesa na krožnikih, ^rožnike, ki jih sicer smatramo uporabne predmete,
s1 uporabne predmete, pojmuje xj-/>nca kot osnovni slikarski pnpo-šfrtek. Vendar je velika razlika med f^njem na platno in slikanjem na kjer se med hkratnim žganjem
•i -''- &U1/.Uriiui	* —o-j-j- «
v* ki jih mora keramičarka ^toati in predvideti. Sotlerjeva ^Vriva pri žganju najbolj skrite V^osti gline in posebnosti loščev, s ?Vrimi lahko ustvarja gladke mre-C** površine. Včasih naredi s V^ odmerjenim nanosom losča strukturo, ki spominja na *>jfcno zemljo ali drevesno lubje.
^Jrino dekorativno delujejo krož-. ^ poslikani v kombinaciji slono-
Vas zanima, kaj delajo mladi blejski likovniki? Prisluhnite! Lotili so se ureditve okolice svojega šolskega poslopja. Šola prof. dr. Josipa Plem-lja s svojo moderno hladno ureditvijo, vkovano v opeko in beton, prav zahteva živahno ureditev svojega okolja. Ob šoli se je pojavilo športno igrišče, zelenice okrog nje pa učinku-jejo — čeprav so skrbno negovane — • kar preveč brezosebno.
Pa so se domislili likovniki na šoli, da bi se temu vendarle dalo odpo-moči — s skromnimi sredstvi, dobro voljo in obilico dela. Idejni vodja ureditve je obenem skrbni mentor mladih likovnikov prof. Ravnik.
Zelenice naj bi se spremenile v park, okrašen s tipičnimi otroškimi plastikami. Treba je bilo torej odkriti še material in dobro voljo za pomoč »od zunaj«, pridnih rok pa med mladimi - kljub našemu pogostemu negodovanju - ne manjka.
Material je pozabljen ležal pred blejsko drsalno halo. To je bil star hrast, ki je izvotlenel in je bil iz varnostnih razlogov odstranjen iz krajevnega parka. Predstavniki KS Bled so se rade volje odločili, da postane hrast material za delo mladih navdušencev. Še več: uredili so tudi, da je bil orjak (mimogrede: tehta celi 2 toni!) prepeljan pred blejsko šolo. Krajan Bleda pa je odstopil (brezplačno, seveda!) cement za pričvrstitev plastik na podstavke.
Člani likovnega krožka so se najprej spoprijeli s centralno plastiko. Predstavljala bo lik matematika, po katerem se šola tudi imenuje, prof. dr. Josipa Plemlja. Okoli njeg? bo zbrana razigrana mladež, ki bo pred-
stavljala našo sodobno mlado generacijo, iz katere bo morda izšel mlad ustvarjalen matematik, ki mu je vzor veliki mož Josip Plemelj. Plastika bo vsebovala tudi nekaj matematičnih oznak in napis.
Okoli te plastike se bodo sčasoma zbrale še 4 druge. Predstavljale bodo posamezne dejavnosti, ki so na šoli najbolj razširjene. Likovniki predvidevajo, da bodo eno stran centralne plastike uspeli izgotoviti pred jesenskim slabim vremenom. Z drugo stranjo se bodo spoprijeli spomladi. Med tem se bo tudi les izkazal, saj bo moral prestati številne vremenske spremembe.
Če hodimo okrog blejske šole, lahko hitro ugotovimo, da krožkarje delo veseli. Že zjutraj pred poukom ali popoldne, ko so prosti, jih lahko srečamo pri zanimivem delu. Prepričajo nas, da mladi radi izvršujejo konkretne naloge, ki bod» že v bližnji prihodnosti iodile sad. Le-ta pa bo ostal kot primer vzornega dela tudi prihodnjim generacijam. Morda se boste vprašali, kako so mladi stimulirani za svoje delo. Vemo, da dobremu delavcu poleg plačila ponavadi ponudimo še dobro malico. Tu pa ne gre za to. Gre za tisto, kar v sedanjem času vse prepogosto pogrešamo: za zagnanost, veselje in srečo ob delu. Pa morda še za nekaj: vsak od »ustvarjalcev« se bo smel na delo podpisati.
Čeprav ne pomislijo na to, vsak član likovnega krožka nehote predstavlja lik delovnega mladinca, kakršnih naj bi bilo še več med nami. Pa ne le to: tudi blejski kulturni prostor bodo s svojo svežino razširili še za Pecovco.
Skrivnostna ubranost pod kamnitimi oboki
Minuli teden je napovedovalec v polurni oddaji na prvem programu radia Beograd po imenitni izvedbi Gallusove pesmi PREPARATE CORDA VESTRA (Pripravite svoja srca) povedal, da je občinstvo odlično sprejelo jamski poskus komornega mešanega pevskega zbora LOKA — koncert v podzemni Jami pod Lubnikom.
Nato je sledila še dobra tretjina vseh pesmi, ki so jih zapeli mladi Ločani, vmes pa sta dirigent Janez Jocif in organizator Mišo Ješe povedala, da se je zbor ob iskanju novih koncertnih prostorov v Škofji Loki in okolici spontano odločil tudi za dvorano, ki so jo v preteklih tisočletjih izoblikovale naravne sile.
Beograjčani so oddajo posneli pred dvema nedeljama, ko so ljubitelji zborovske pesmi peš — ali z avtom do Brezovice — romali proti Lubniku. Pevci so z belimi puščicami, na katerih je z rdečimi črkami pisalo koncert, že navsezgodaj markirali pot do jame, ki so jo na zadnjem, strmem delu, z vrvmi skrbno zavarovali člani gorske reševalne službe iz Škofje Loke pod budnim očesom Zvoneta Korenjaka.
V megličastem, oblačnem jutru se je pred jamo zbralo kakšnih sto poslušalcev, ki so namesto vstopnice dobili šilce domačega žganja, za dodaten občutek varnosti pa sta poskrbela še dva psa, prava lepotca loških reševalcev.
Koncert je bil v prvem delu jame, visokem kot ladja srednjevelike cerkve. V pvem delu je zbor prepeval pesmi renesančnih skladateljev Morleya, Gallusa in Arcadelta, v drugem pa so se za črnsko duhovno in rusko ljubezensko zvrstile še štiri slovenske narodne pesmi.
Sijajna zvočnost kamnitega oboka je mehko odbijala pianissime in plemenitila fortissime in malone pobožnemu poslušanju so sledili vedno bolj burni aplavzi, da je moral zbor zapeti še dve pesmi za nameček.
Pevska ubranost se je ujemala tudi z izbranimi literarnimi besedili. Alenka Bole-Vrabec je povedala Francoisa Villona baladi o naši ljubi gospe in lepi orožarki in Tatjano iz Puškinovega Evgenija Onjegina, Marko Črtalič pa je bral odlomke iz Gargantue in Pantagruela renesančnega romanopisca Rabelaisa. V opoldanskem soncu na vrhu Lub-nika pa so se nato pevci in poslušalci zedinili, da koncert ni bil le utrinek, marveč naj postane vsakoletna tradicija.
Likovna skupina Iskra v Železnikih
Razstava ob sindikalnem
kongresu
Že ob otvoritvi razstave likovne in fotoamaterske skupine Iskra v Železnikih marca meseca v počastitev 9. kongresa ZKS smo spregovorili o kulturi v delovnem okolju. Ob pričujoči razstavi, ki jo posvečamo sindikalnemu kongresu, bo povsem razumljivo, če bomo nekoliko obširneje spregovorili o likovnem amaterizmu.
V sedemdesetih letih smo v Sloveniji lahko opazovali zanimiv družbeni pojav, ki traja še danes. Iz še neugotovljenih vzrokov se je vedno več ljudi začelo ukvarjati s slikarstvom ob svojem rednem in poklicnem delu. Do danes je to rastoče število ljubiteljskih slikarjev naraslo v pravo ljudsko gibanje, saj je po zadnjih podatkih več kot 900 ljubiteljskih slikarjev organiziranih v okoli tridesetih likovnih društvih ali skupinah v okrilju ZKO ali v delovnih organizacijah. Ob to naravnost presenetljivo visoko število pa lahko mirno postavimo za primerjavo tudi število ljubiteljskih slikarjev v naši občini. Organiziranih jih je nekaj več kot 30, ki delujejo v treh središčih: v Škofji Loki, v Zireh in v Železnikih. Prav tu v Železnikih je k dvigu kvalitetne rasti pripeljala predvsem profesionalna raven voditelja likovne skupine. Toda to je dosegla le likovna skupina Iskre v Železnikih, pri drugih likovnih skupinah bo tudi treba zagotoviti več likovnega znanja vsem, ki hočejo likovno delati. Tako pa se dilema amater: profesionalec pokaže na bolj naraven način. Profesionalec namreč ima v Šoli pridobljeno znanje, ki ga kot mentor lahko posreduje amaterju, ki ga potrebuje in dokler ga potrebuje. Iz tega zornega kota je tudi opazljivo dejstvo, da znanje sicer lahko prispeva k dvigu likovne kvalitete, vendar pa ni
dovolj samo znanje. Za kvalitetno likovno delo je potrebna še bolj naravna nadarjenost in predvsem potreba po likovnem izražanju. Brez le-te prave kvalitete ni mogoče doseči, čerayno je sicer tudi z velikim znanjem mogoče doseči neko stopnjo kvalitete. K vsemu je treba dodati še naravno potrebo, da slikar amater postavi svoj izdelek na ogled in drugim v presojo. Vsakdo si želi, da bi v delu, v katerem je sam užival, tudi drugi mogli najti zadovoljstvo in užitek. To potrjuje globoke človeške in družbene korenine likovnega izražanja, ali še drugače, globoko potrebo posameznika, da bi se potrdil v soljudeh. Zatorej ni čudno, če likovna skupina Iskre prireja po več razstav na leto. Vprašljivo je samo, ali je možno pri pogostejšem razstavljanju vedno nastaviti kvaliteto na najvišjo točko. Tudi ljudje-obiskovalci razstav, se lahko preveč navadijo na določeno raven, če ni vedno nečesa novega, če razstava ne preseneti vedno. Ko lahko že trdimo, da je likovni amaterizem zlezel iz plenic otroštva in vstopil v družbo, se, to je jasno, pojavljajo pubertetne težave in ena izmed njih je precenjevanje dosežene stopnje razvoja, precenjevanje lastnih realnih sposobnosti. Ne oziraje se na to, je do danes to rastoče število ljubiteljskih slikarjev prerastlo v pravo ljudsko gibanje. Kot da je nakopičena ustvarjalna energija ljudstva našla v slikarstvu eno od primernih oblik sproščanja in uresničevanja ustvarjalnosti. Kljub temu, da ne vemo vzroka temu pojavu, pa smo lahko zadovoljni, da si je ljudska ustvarjalna sila našla tako globoko humano obliko opred^ metenja.
Andrej Pavlovec

Nagrajeni turistični plakati
Kranj — Mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju, ki se je „sklenil sinoči s podelitvijo festivalskih nagrad, je v nizu spremljajočih prireditev tokrat posvetil posebno pozornost doslej nekoliko zapostavljeni turistični plati.
Ob srečanju slovenskih turističnih novinarjev in seminarju za turistične propagandiste vsekakor kaže omeniti razstavo svetovnega turističnega plakata. Plakati, nagrajeni v Berlinu, so opozarjali nase in nekaterih izložb kranjskih trgovin, posebno slovesen dogodek pa je predstavljala otvoritev razstave najuspešnejših plakatov z jugoslovanskega natečaja, ki je bila skupaj s podelitvijo nagrad v četrtek zvečer v avli skupščine občine Kranj.
Dobro narejen turistični plakat, ki izkorišča najsodobnejše izrazne možnosti, v turistični po-
nudbi neke dežele vsekakor predstavlja pomembno mesto. Na jugoslovanski natečaj je prišlo 110 plakatov, nastalih v zadnjih dveh letih. Žirija jih je v ožji izbor uvrstila 47 in približno polovico so jih imeli obiskovalci priliko videti tudi na kranjski razstavi.
Čeprav je kakovost turističnih plakatov, ki opisujejo privlačnosti Slovenije, v zadnjem času po oceni strokovne žirije precej napredovala, pa so šle upravičeno vse tri praktične nagrade ustvarjalcem iz drugih republik. Prvo nagrado je dobila serija štirih plakatov na temo Dalmacija, drugo serija motivov za zimske olimpijske igre v Sarajevu, tretjo pa plakat s podobo Bola na Braču. Posebno priznanje so dobile še tri namiznice, ki predstavljajo draži Postojnske jame.
H. J.
J
O LAS 6. STRAN.
KRANJ
PREDLOGI DNEVNIH REDOV
6. sejo Zbora združenega dela
6. sejo Zbora krajevnih
skupnosti
6. sejo
Družbenopolitičnega zbora
Skupščine občine Kranj
ki bodo v sredo, 27. oktobra, ob 15. uri v sejnih dvoranah Skupščine občine Kranj
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov
2.	Odobritev zapisnikov 5. seje ZZD, 5. seje ZKS, 5. seje DPZ, zapisnika o skupnem zasedanju zborov ter poročilo o izvršitvi sklepov
3.	Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981 do 1985 in uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1982
4.	Osnutek zakona o družbenem sistemu informiranja
5.	Analiza strukture proizvodnih procesov v občini Kranj in izdelava predloga prednostnih proizvodnih procesov
6.	Akcijski program za razreševanje problematike invalidnih oseb v občini Kranj
7.	Poročilo o oblikovanju blagovnih rezerv
8.	Ocena energetskega stanja v občini
9.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kranj za leto 1982
10.	Odlok o dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Kranj
11.	Odlok o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena v občini Kranj
12.	Odlok o javnem mestnem prometu v občini Kranj
13.	Odlok o pokopališkem redu v občini Kranj
14.	Odlok o ureditvi avtotaksi prometa v občini Kranj
15.	Predlog spremembe DUR za KS Besnica
16.	Prenehanje Letalsko modelarske šole v Kranju
17.	Uporaba sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji
18.	Pooblastilo izvršnemu svetu za izvajanje določb 20. člena zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo
19.	Podelitev velike plakete občine Kranj Turističnemu društvu Preddvor
20.	Kadrovske zadeve: Izvolitev sodnika za prekrške Kranj
21.	Predlogi in vprašanja delegatov in delegacij
Analiza sestave proizvodnih procesov
Analiza sestave proizvodnih procesov v organizacijah združenega dela občine Kranj in izdelava predloga prednostnih procesov je osrednji raziskovalni projekt Občinske raziskovalne skupnosti Kranj v tem srednjeročnem obdobju. Pred nami je prvi del projekta - pilotska študija, ki prestavlja metodološki model za ocenjevanje in spremljanje posameznih proizvodnih procesov v občini. V nadaljevanju projekta, če se bodo nosilci dolgoročnega planiranja za to odločili in prevzeli financiranje, bodo opredeljeni prednostni proizvodni procesi v občini oziroma podane osnove za bolj objektivno srednjeročno in dolgoročno planiranje.
Projekt pod okriljem Visoke šole za organizacijo dela v Kranju izvaja skupina strokovnih delavcev, ki jo vodi dr. Mirko Rant. Za javno obravnavo, ki bo potekala v Občinski raziskovalni skupnosti Kranj in zborih skupščine občine Kranj, so pripravili krajši povzetek, ki je objavljen v Kranjčanu, št. 2, dne 24. sept. 1982.
Predlog spremembe DUR za Besnico
Ob izdelavi detajlnega urbanističnega reda za krajevno skupnost Besnica je nrišlo do pomote - neusklajenosti pravil-£ in karte namenske rabe površin Med javno razpravo je Janko Pegam dal pripombo za razširitev območja W1 za 300 kvadratnih metrov. Pripomba je bila upoštevana in sprejeta na skupščini z utemeljitvijo, da zemljišče m kvalitetna kmetijska površina in da je lega zemljišča Sestavljena- Izdelovalec dokumente območje W1 razširil na obseg 5900 kvantnih metrov ter ga označil z Wdl kar imeni da je v tem območju možna S počitniških hišic po predvideni Salni skici. V to razširitev pa m bilo •ajeto zemljišče, za katero je prosil Janko
P*tti te napake je predlagana spre-JKfd^ajln/ga ^^
delegatsko odločanje
TOREK. 19. OKTOBRA
Uresničevanje resolucije 1982
Gospodarjenje v težkih razmerah
.	. . .. .	....... „UK!,.----- »lcnnno zmanišale manj,	- napon, _ ki jih zaht
Do konca leta naj bi se obseg industrijske proizvodnje v kranjski občini še povečal — Manj je bilo letos investicij — Povečati konvertibilni izvoz še za 30 odstotkov
Na začetku tekočega srednjeročnega obdobja se v SFRJ soočamo s posledicami dolgoletnega ekstenzivnega in neusklajenega razvoja, s katerim smo sicer dosegali razmeroma dinamično gospodarsko rast, hiter razvoj družbenega in osebnega standarda ter materialnih proizvajalnih sil, zanemarili pa razvoj kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, odpravljanja strukturnih nedkladij in predvsem odločnejše vključevanje v mednarodno delitev dela Negativne posledice tega razvoja se v teh prvih letih novega srednjeročnega plana očitneje kažejo v izrazito zaostrenem plačilnem in deviznem položaju naše države, predvsem v odnosu do konvertibilnega območja Tak položaj terja, da visok delež ustvarjenih deviznih sredstev namenjamo za odplačevanje dolgov, hkrati pa zmanjšujemo sredstva za domačo porabo. Osnovno obeležje letošnjim ekonomskim razmeram so dala torej prizadevanja za zagotavljanji zunanje likvidnosti naše države.	, ,
Temeljna naloga resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj za obodobje 1981-85 v letu 1982 je bila zato bistveno povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Temu osnovnemu cilju so bila podrejena vsa ostala razvojna področja. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Kranj v letu 1982 je bila obsežna, vključevala je vrsto nalog na skoraj vseh področjih družbenega življenja v občini Kranj, zato poročilo daje odgovor na uresničevanje resolucijskih nalog na tehle področjih.
Samoupravni družbenoekonomski odnosi - V tem poglavju je obravnavano informiranje, uveljavljanje delitve sredstev za osebne dohodke po delu, uresničevanje svobodne menjave dela, samoupravno, proizvodno in dohodkovno povezovanje organizacij združenega dela, aktivnosti v krajevnih skupnostih in delovni čas v organizacijah m organih širšega družbenega pomena.
Ekonomski odnosi s tujino - V osmih mesecih letos je bil konvertibilni izvoz večji za 8,3 odstotka, konvertibilni
uvoz pa manjši za 16 odstotkov, doseženo pokritje na konvertibilnem tržišču pa 93 odstotno. Po podatkih Narodne banke Slovenije o prilivih in odlivih je saldo prilivov in odlivov letos za občino Kranj pozitiven (pokritje je 118 odstotno), medtem ko je bil lani negativen. Tako kot v SR Sloveniji in Jugoslaviji bomo morali glede na splošno ekonomsko stanje naše države in njenih obveznosti do mednarodnega tržišča tudi v občini Kranj do konca leta konvertibilni izvoz povečati za 30 odstotkov.
Industrijska proizvodnja - Večjih zastojev v proizvodnji letos ni bilo, vendar je doseženo povečanje proizvodnje v letošnjih sedmih oziroma osmih mesecih pod načrtovano 4,5 odstotno resolucijsko rastjo. Glede na nujnost visokega povečanja konvertibilnega izvoza lahko predvidevamo, da se bo obseg industrijske proizvodnje do konca leta še povečal oziroma, da ob enakih gibanjih kot doslej ponudba na domačem tržišču še bolj upada.
Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb - Doseženi polletni dohodek gospodarstva je bil nominalno za 26 odstotkov višji, družbeni proizvod pa za 33 odstotkov kot v enakem obdobju lani. Družbena produktivnost dela v gospodarstvu občine se je povečala realno za 1,5 odstotka, fizična produktivnost dela v industriji pa je bila višja realno za 1,9 odstotka.
Z resolucijskimi zahtevami je bilo v prvem polletju letos usklajeno povečanje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v občini, dejansko porabljenih srestev za zadovoljevanje splošnih potreb v občini in pa sredstev razporejenih za osebne dohodke, medtem ko so resolucij-ske okvire presegla sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na ravni republike. Gospodarske delovne organizacije so za reprodukcijo razporedile manj sredstev, kot je določala resolucija, kar je predvsem posledica močnega povečanja sredstev razporejenih za obresti in financiranje dela delovnih skupnosti skupnih služb, deloma pa tudi, da so se vse
DOGOVORI MOSE
Predlogi odlokov
,icer se obSTn^njeno i
fes, '^Sov
!,kosti 5900 K' ^vLI llkosll 600 kv. me-
^eV SSS"fr*™ obje,-
3V).
Odlok o dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini K ranj
- V skladu z zakonom o blagovnem prometu je skupščina občine Kranj dne 19. julija 1978 in 8 julija 1981 sprejela odlok, po katerem morajo organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke od kmetov, plačevati prispevek za pospeševanje kmetijstva v višini 20 odstotkov od odkupne cene.
'Po predloženih dopolnitvah pa bo v primeru prodaje kmetijskih pridelkov izven občine moral prispevek obračunati in nakazati na samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini *ra"J kupec. Razlog za predlagano dopolnitev odloka ie v tem, da inšpekcijske službe težko ugotovijo kršitelje odloka (kupce), če so ti izven občine. Poleg navedenih dopolnitev pa je Predlagana še sprememba glede sankcioniranja določb odloka
Odlok o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena v občini Kranj - Skupščina občine Kranj je osnutek odloka o poslovnem času v dejavnostih posebnega pomena v občini Kranj sprejela 23. junija letos in ga dala v razpravo. Predloženi odlok ureja minimalni poslovni čas na področju prometa, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnostih, Zavarovalništva, bančništva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, na področjih, ki so urejena po samoupravni poti pa le odkazuje na ustrezne samoupravne sporazume. V predlogu odloka je še vedno dopuščena možnost, da se po samoupravni poti uredi poslovni čas tudi na urejena v odloku. Ce bo izvršni svet ugotovil, da tak samoupravni sporazum zadovoljuje potrebe občanov, bo veljal tudi za organizacije, ki k njemu ne bodo pristopile. Predlog odloka je v primerjavi z osnutkom dopolnjen s pripombami danimi v razpravi, tako da posamezna področja ureja bolj precizno, upošteva pa tudi posamezne specifičnosti.
Odlok o javnem mestnem prometu -Javni mestni promet je urejal že občinski odlok iz leta 1964. Po izidu zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, pa je občinska skupščina sprejela nov odlok, ki formalno pravno še velja, ni pa usklajen z določbami zakona o konmnalnih dejavnostih. Javni mestni promet je tudi po zakonu iz letošnjega leta dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je nujen pogoj za življenje in delo občanov in ga ni mogoče zadovoljivo zagotoviti samo na podlagi delovanja tiinih zakonitosti Iz te določbe izhaja tudi obveznost samoupravne interesne skupnosti za sprejemanje programa razvoja, načrt graditve in skrb za potrebno vključitev v stanovanjske soseske in industrijska območja	, *
Od leta 1964 se je javni mestni promet dopolnjeval in razvijal v mejah možnosti izvajalca (sedaj Alpetour Škofja Loka, Tozd Potniški promet), vendar brt» jasno izdelanega in sprejetega programa; tako se tudi ni mogel vključevati v razvoj mesta na območju gradnje novih stanovanjskih sosesk in industrije.
Pomembne določbe odloka so določbe o potrebnih napravah in objektih, ki so nujno ootrebni za opravljanje javnega mestnega prometa Nadaljna vsebinska dopolnitev so določbe o pristojnosti samoupravne interesne skupnosti da sprejme program razvoja javnega mestnega prometa, načrte graditve komunalnih objektov in naprav, ki so potrebni za opravljani te dejavnosti. Tudi določbe o urejanju tega nromeU so nove in jih odlok iz leta 1967 nima Odlok določa tudi sankcije tako za izvajalca, »otnike kot tudi za investitorja avtobusnega uostajališča Tako naj sankcije pripomorejo k nredpisani opremi postajališč, discipliniranosti uotiukov ter k ureditvi javnega mestnega prometa, kotikor je po tem odloku v pristojnosti
' odlok o pokopališkem redu - Odlok je
star že 12 let in ne ustreza več zahtevam oprav-
ljanja pokopališke dejavnosti, k. je po zakonu o komunalnih dejavnostih dejavnost posebnega družbenega pomena. Komunalna skupnost ima obveznost, da v skladu^akonom P^vid. sred-stva po pripravljenem programu del in na lop. Zakon vPsedPmem poglavju gov^ oplamranju
PrBo«ša ureditev pokopališč se bo dosegla , sprejemom ureditvenih načrtov, kar je nova do-lK v odloku. Tako je za pokopališča Kranj in
pokopališče Stražišče ured.tve.u načrt obv^en
obvezen pa tudi za vsa nova pokopališča in za razširitve. Namen ureditvenega načrta je, da se določijo potrebne površine za klasične grobov«, za žarne grobove, da se določi prostor za kolumbarij za shranjevanje žar s pepelom ter površine za ozelenitev, za posaditev drevja ter ostale funkcionalne površine, kar vse bo omogočalo spremembo opuščenega pokopališča v nark. Ureditveni načrt bo določal prostor za n-obišče in kostnico. Posebnost ureditvenega načrta je tudi, da sme predvidevati le dvodimenzionalna spominska obeležja, kar pomeni, da so ta obeležja v ravnini grobne parcele.
Posebna je tudi določba, da ostala pokopališča, kjer ni sprejet ureditveni načrt veljajo splošne določbe o urejanju pokopališč, ko je treba paziti na optimalno uporabo prostora, na estetsko ureditev pokopališča kot objekta v prostom, kar prav gotovo onemogočajo predi menzionirani nagrobniki, ki motijo estetski okus, pa tudi čut pietete. Vse to pomeni, da bo moral tudi upravljalec pri izdaji dovoljenj paziti na določbe 8. člena odloka, ki določa, da vse splošne določbe, ki veljajo za sprejem ureditvenih načrtov, veljajo tudi za pokopališča, kjer
ptt&lLl II« UUIW ov v. v.------------'
vse splošne določbe, ki veljajo za sprejem uredi tvenin načrtov, veljajo tudi za pokopališča, kje teh načrtov ni, kar pomeni, da bloki iz marmorja, granita in drugih kamenin niso v skladu z urejanjem spominskih obeležij po tem odloku. Novost je tudi to, da je ležanje umrlih s pokopaliških območij, kjer so zgrajene mrliške vežice, obvezno v mrliških vežicah Po tem odloku so sankcije zaradi kršitve določb odloka predvidene tudi za upravlialca, ne samo za najemnike prostorov in obiskovalce pokopališč.
Odlok o ureditvi avtotaksi prometa —
Odlok o ureditvi avtotaksi prometa ni urejen z republiškimi predpisi Večina mest ureja za promet s svojimi odloki. Pobudo za ureditev avtotaksi prometa, ki se je dejansko začel že leta 1977, je dala delovna organizacija Alpetour, Tozd Potniški promet. Med izvajalci in uporabniki namreč ni bilo vedno enotnih mnenj, ureditev pa je postala nujna zaradi vključevanja samostojnih avtotaksi voznikov v to vijsto prevozov. T^tneljne določbe odloka izhajajo iz zahteve, da mora biti avtotaksi promet v občini enotno urejen, da morajo biti za avtotaksi vozila urejena posebna postajališča s parkirnimi prostori. Pri pripravi gradiva za inllok je komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve upošteval tudi pobudnikove pripombe in izkušnje.
Poleg določb o enotni ureditvi avtotaksi prevozov so pomembne tudi določbe o financiranju ureditve postajališč, za kar morajo skrbeti izvajalci (organizacije združenega dela, ki opravljajo avtotaksi storitve in samostojni avtotaksi vozniki v združenju obrtnikov), ki po zgraditvi izroče postajališča v upravljanje delovni organizaciji, pristojni za upravljanje javnih prometnih površin (podjetja za upravljanje cest, komunalno podjetje). Poleg teh določb so pttlhiembne tudi določbe o sankcioniranju kršitev določb odloka, ki veljajo za izvajalca - delovne oiganizacije, za odgovorne osebe v teh delovnih organizacijah, kol tudi za samostojne avtotaksi voznike. Tako naj bi tudi kazenske sankcije zagotavljale enotno in nemoteno upravljanje avtotaksi prometa v občini.
oblike porabe skupno zmanjšale manj, kot je bilo načrtovano.
Zaposlovanje se v občini Kranj letos giblje v okvirih določenih z resolucijo. Gospodarske delovne organizacije so letos glede na enako obdobje lani zaposlile 1,2 odstotka več delavcev, negospodarske pa 1,7 odstotka. Skupno število novozaposlenih v združenem delu je letos manjše, kot ga dovoljuje resolucija (410 več delavcev, od tega 111 pripravnikov).
Gospodarska infrastruktura - Ak-cijsju programi na področju gospodarske infrastrukture se - razen na področju cestnega gospodarstva — dokaj uspešno izvajajo.	. M ,
Družbene dejavnosti - Naloga na posameznih področjih družbenih dejavnosti se letos kljub slabšim materialnim pogojem zadovoljivo uresničujejo. Zaradi zakonskih omejitev na področju družbenih dejavnosti ni bila začeta nobena investicija, dograjena je bila stavba Zavoda za socialno medicmo in higieno Gorenjske ter prizidek k Domu upokojencev na Planini, do konca letos pa bo zaključena tudi gradnja študentskega doma.
Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita - Tudi naloge na tem področju - noveliranje obrambnih načrtov, akcija NNNP, organiziranje in opremljanje enot civilne zašite in enot teritorialne obrambe in druge naloge -se letos uspešno izvajajo.
E^ke proizvodnje. Parbeno* tržišča z določenimi proizvodi, oblikop-nje blagovnih rezerv v oWini in ocenitev aktivnosti svetov potrošnikov.
Investicijska dejavnost - Vlaganja v'razširitev materialne osnove dela so letos sicer nekaj višja, vendar je 17 odstotna udeležba teh sredstev v ustvarjenem družbenem proizvodu nižja, kot določa resolucija, to je 21 odstotkov. Pregled vseh odobrenih in tudi predlaganih investicijskih programov kaže, da so le-ti v celoti usklajeni z resolucij skimi določili in sprejetimi družbenimi zahtevami investicijske politike.
Družbeno planiranje - Spremembe srednjeročnih planskih dokumentov pn vseh nosilcih planiranja tečejo usklajeno z rokovnikom, zaostajajo pa aktivnosti za pripravo dolgoročnega družbenega plana
^Poročilo povzema, da je gospodarstvo letos poslovalo v izredno težkih razmerah Značilno je nenehno spreminjanje pogojev gospodarjenja, ki so oteževali uresničitev že tako zahtevnih nalog predvsem izvoznim organizacijam združenega dela, kar se kaže predvsem v nasled-
"""^"razpolagalna pravica nad ustvarjenimi deviznimi sredstvi se je delovnim organizacijam zmanjšala od 65 odstotkov na 30 odstotkov. Razpolagalna pravica organizacij združenega dela, ki ne morejo pokrivati obveznosti za najetje kredita ter jim pri tem pomagajo druge delovne organizacije, pa je še manjša - 24 odstotkov;	.. ,
-	oskrbljenost industrijskih organizacij združenega dela z domačimi surovinami se je poslabšala, medtem ko se slaba oskrbljenost s tujimi ni izboljšala, še posebno je problematična oskrba s surovinami v panogah, ki so izvozno usmerjene;	. . . ,.
-	neustrezno, več ah manj linearno povečanje cen, ohrania nesorazmerja v blagovno denarnih tokovih ter primarni in sekundarni delitvi družbenega proizvoda,	' . j
_ vse oblike porabe kažejo tendence naraščanja preko resolucijsko opredeljenih okvirov,
-	sredstva skupne porabe za republiške SIS kljub večkratnim opozorilom še vedno močno naraščajo,
-	omejitve glede povečanja bančnih plasmajev in doseganja potrebne rokov-ne strukture virov sredstev omejujejo možnosti pridobivanja kratkoročnih kreditov in skoraj povsem onemogočajo investicijsko dejavnost,	.
_ razbremenitev dohodka organizacij združenega dela se je s Povečanjem aktivnih obrestnih mer m z dodatnim zadolževanjem delovnih organizacij s kratkoročnimi krediti bistveno povečala;
-	pogoji pridobivanja potrošniških kreditov so se letos kar dvakrat spremenili oziroma zaostrili,
napori, ki jih zahtevajo tekoči ukrepi ekonomske politike., čajo pozornost delovnih oq drugih razvojnih problemov gočajo izvajanje dolgoročneje ne in razvojne politike v delo— zacijah.
Odstopanja, od začrtanih __ okvirov na temeljnih razvojnih to je povečanju proizvodnje ix bilnega izvoza ter doseganja
globalnih razmerjih v delitvi d<__
torej tudi posledica nestabilnih gospodarjenja oziroma njihc minjanja med letom. V letu tako temeljne razvojne naloge, lahko vplivajo družbeno ek< subjekti v očini še vedno in povečanje izvoza (predvsem bilnega) ter s tem povezano proizvodnje in spreminjanje delitvenih razmerij dohodka
Pooblastilo izvršnemu svetu
20. člen zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, omogoča, da skupščina družbenopolitične skupnosti ali od nje pooblaščeni organ lahko dovoU temeljni delov-
dohodkov, kot je po zakonu v primeru, da je periodični oziroma zaključni račun pokazal izgubo. Seveda pa je poprej treba ugotoviti objektivni značaj vzrokov za izgubo.
Temeljne delovne organizacije pa potrebujejo odgovor na svojo vlogo v zelo kratkem času - od ugotovitve izgube v periodičnem obračunu - ao izplačila naslednjih osebnih dohodkov - predlagamo, da skupščina občine Kranj poblasti izvišnt svet da v skladu z 20. členom zakona odloča o vlogah temeljnih delovnih organizacij za izplačilo osebnih dohodkov v večjem obsegu od tistega, ki je določen v zakonu. O sprejetih odločitvah bo izvršni svet obvestil občinsko dkupščino na njeni naslednji seji.
krepitvi reprodukcijske spodarstva.
sposobnom r
Problematika invalidnih oseb
V akcijskem programu se oor ljene najpomembnejše nak^t uresničevanju družbenega vsr-invalidnih oseb v naši občini. StflT zajemajo predvsem tista podi* varstva invalidov, za katera so s -sebno analizo v letu 1981 ugotoviL jih izvajamo pomanjkljivo ah sploh ne. Ta področja so: prepr« vanje invalidnosti, ugotavljanj* validnosti oziroma preostale zmožnosti, usposabljanje ii slovanje invalidnih oseb, ljanje strokovnih delavcev
invalidi, vzgojnoizobraževalna nost, reševanje problematike niče pod posebnimi pogoji, pet možnosti ustanovitve invalidskf lavnice, oblikovanje meril < stimulacije za organizacije ga dela, ki zaposlujejo invalidu« < be, proučitev socialne varnosti 1 tov — invalidov ter odpravljanj* i tektonskih ovir. S programom opredeljeni tudi nosilci p nalog in njihove realizacije.
Velika plaketa za TD Preddvor
Turistično društvo Preddvor letos 50-letnico obstoja in usp<
lovanja. Je drugo najstarejše
kranjski občini, po številu prvimi. V svojem petdeset., nju se je društvo v svojem' __ širše uspešno uveljavilo. Med' uspehe lahko prištevamo: razvoj ga turizma, izgradnja jezera ustanovitev in delovanje znane folklorne skupine in folklc odraslih, organizacija vrste zabavnih prireditev ter predavaš angažiranje pri komunalni ureditvi lepišani izgled kraja
Letos novembra je predvidena tev turistične poslovalnice, ki bo gočila še večji razmah turizma v boljše sodelovanje v širšem prostor-zamejstvom. Društvo je pr4iejj uspešno delovanje vrsto priznan- ~ hval na ravni občine, regije in i
Prenehanje Letalsko modelarske šole
Letalsko modelarska Šola nima pogojev za obstoj kot združenega dela, kot to zahteva Zakona o združenem delu. Poleg veljavni zakonodaji s področja vanja tudi ni podlage za orj_ združenega dela kot samostojne zacijske oblike v sistemu šolstva izobraževanja za dejavnost, bila leta 1962 ustanovljena 1 delarska šola v Kranju. Zato _ predlaga skupščini, da sprejme pravi te organizacije kot -pravne osebe.
Glede na zanimanje za to dosedanje uspehe pn tem skupščini, da zavzame stališče, i
dejavnostjo, ki jo je opravljala v občini nadaljevati in da to kot dejavnost prevzame osnovna šol Žagar Kranj.
Občinske blagovne rezerve
Za nujno prskrbo v občini L osnovnimi življenjskimi proizvod rednih razmerah ma občma dan 1. septembra 1982) v re-sladkorja, 19 ton nža, 20 ton ton mila in pralnih praškov40 v zrnu, 5 ton konzerviranega graha, 50 ton olja, 10 ton masu x soli in 500 ton pšenične moke.
9 Hramba teh zalog je Poverjen
organizaciji Zivila-Central. Ker organizacija nima dovolj lastmh *
Sma sklenjene pogod^ za hrambe
Drogi Portorož, s KZK Gorer
tom L ubijana TaKen n^in
^Ito do konca letošnjega bra p^eg navedenega blaga ;e ; 4e 120 ton govejega me^a v im
!floge pa so dane v hrambo t« Doleta 1985 bodo pn
mirane dvomesečne blagovne
pomeni, da hode.zaloge pnbbh* večje od sedanjih.
V UVl »«—
K2K G*t
TOREK. 19. OKTOBRA 1982
gorenjski kraji in ljudje
7. STRAN GLAS
Trgovina je premajhna
V Ratečah imajo precejšnjo prostorsko stisko, saj ni v ustreznih prostorih ne trgovina ne pošta in ne mesnica — Kulturna dediščina
Rateče _ V krajevni skupnosti Rateče so morali temeljito skrčiti ietni razvojni plan krajevne skupnosti, saj hudo primanjkuje denarja. Za letos predvidevajo nekaj manjših komunalnih del, ostajajo pa še nerešeni problemi trgovine, pretesne tiče, pošte, avtobusnega posta-5a in primernega zavarovanja lih spomenikov.
Franc Makše
»V naši krajevni skupnosti si prizadevamo,« pravita predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc JUkie in tajnik Jože Brudar, »da bi kar najbolj ustrezno rešili problem premajhne trgovine. «aj imamo v Ratečah trgovino kranjskih 2ivil, ki pa je občutno i«majhna. Nikakor nam ne
«wpe dobiti investitorja, problem t* prav zdaj poskušamo rešiti •kupaj s KZKKranj, ki je lastnik fetavbe v Ratečah. Morda nam bo tttpelo, da nam bodo odstopili S>rostore in bomo hud rateški Problem tako rešili brez večjih •trosko v«.
0
t
Jože Brudar
Prav tako se pojavlja vprašanje ^ice in pošte, ki sta zdaj v stavbi ***bnika. Le-ta prostore potrebuje, ** poštarji in ne mesarsko podjetje t* nimajo dovolj sredstev, da bi
Na Lancovem praznovali
v V radovljiški krajevni skupnosti £*ncovo, ki zaokroža vasi Lancovo, %rnja in Spodnja Lipnica, Brda, 'Kovnica in Selce, so te dni r^odavili svoj krajevni praznik, s Sterim obeležujejo spomin na 17. J^tober 1941, ko so Nemci po požigu f^meeve žage na Lancovem ustrelili Nfcmnajst talcev. Iz vasi, ki danes Sedajo v krajevno skupnost Lanco-hjev partizane odšlo 82 krajanov, ^jih je dalo življenje za svobodo. « V krajevni skupnosti Lancovo sO Slej že marsikaj naredili. Zgradili N vodovod, Brda - Vošče, asfaltirah v Spodnji Lipmci, popravili Naltirano cesto Brda - Vošče, pravili so streho in preuredili ^•orano krajevnega doma, izkopali za novo elektrifikacijo naselja gornja Lipnica, —popravili so škodo, J* P je povzročila lanska povodenj,
zimo urejajo ceste in poti. - V bodoče nameravajo urediti na Zgornji Lipnici, saj do ■^iaterih hiš ni moč priti z avtom, Vnjoviti elektrovod v naselji Brda in
>	V-/* dokončno urediti dom na ^'/ki ravni, vaščanom omogočiti,
>	Sodo z izjemnimi lokacijami ohko zgradili hiše, obnoviti in ^•večati vodovod na Spodnji CJ^ici, po vaseh napeljati tele-
napeljavo, v krajevnem urediti otroški vrtec, ter . t*f*ično urediti vprašanje last-L krajevnega doma.
V Ratečah so dobili telefonsko govorilnico in tako je stiska s telefoni saj deloma nekoliko manjša. Vendar pa načrti za Rateče predvidevajo 160 novih telefonskih priključkov. — Foto: F. Perdan
zgradili novo stavbo. Iščemo možnosti, da bi mesnico in pošto preselili. Vsekakor bi radi več telefonskih priključkov in za Rateče je predvideno 160 novih telefonov. Ni pa stavbe, kjer bi bila centrala. Vendar pa so nam namestili javno telefonsko govorilnico sredi vasi.
Avtobusno postajališče v Ratečah je brez strehe, jeseniška komunalna skupnost nima denarja, avtobusna podjetja pa tudi ne investirajo v izgradnjo primernih postajališč. V Ratečah je končna avtobusna postaja, ljudje se pritožujejo, ker strehe ni.
V Ratečah je bilo nekdaj veliko zasebnikov, ki so oddajali sobe, zdaj pa zanimanje precej upada. Pozimi bo sicer dovolj turistov, naših stalnih gostov, ki večinoma prihajajo z Reke, Varaždina in Ljubljane. Zasebnikom pa se oddajanje sob večinoma ne splača, saj so hudi problemi s kurjavo. Stanovanjska niša povprečno porabi okoli 5.000 litrov olja za ogrevanje, kar pa je izredno drago. Če imaš do 10 ležišč, potem se z oljem sploh ne splača kuriti, v Ratečah pa je zima sedem in tudi več mesecev.
Avtobusno postajališče na zadnji avtobusni postaji v Ratečah je brez strehe kar povzroča veliko negodovanja. — Foto: F. Perdan
Prav gotovo bi morali poskrbeti tudi za višjo kategorijo zasebnih sob, saj jih je zdaj večina tretje in četrte kategorije. Stremeti bi morali, da bi dobili več sob druge kategorije, a kaj, ko kreditov za izboljšanje ni. Starejši, naši večletni gostje, so v Rateče radi hodili, zdi pa se, da se mlajši niso navadtili. Imamo pa
Erecej izletniškega turizma in potre-ovali pa bi vsaj manjši hotel z okoli 50 ležišči.
V Ratečah je izreden kulturni spomenik, cerkev sv. Tomaža s 400 let staro fresko. Opravljajo se restavratorska dela, a kaj, ko je začela puščati streha in zdaj pomembno kulturno izročilo propada; najprej so se lotili restavratorskih del, namesto da bi popravili streho. Ljudem je žal, da se dediščina preteklosti tako zelo uničuje in zato si krajevna skupnost prizadeva, da bi našli dovolj denarja za popravilo strehe.«	' D.Sedej
Rateška cerkev Sv. Tomaža
Komu je napoti?!
Kranj - V noči od 11. na 12. oktober se je neznan zlikovec lotil spomenika padlim borcem in aktivistom iz šorlijevega mlina. Z železnim predmetom, najverjetneje s krampom, je udarjal po zunanjem marmornem okviru tega spominskega obeležja, po skalah, ki so položene v zemljo pod spomenikom in eno od
njih, težko okrog sto kilogramov, tudi odpulil in zvalil po bregu za spomenikom.
Čemu to? Komu je spomenik napoti? Krajevna skupnost Vodovodni stolp je lani skupaj s krajani Rupe in Male Rupe spomenik prestavila od križpotja ob vodi više, nad vas, h gozdu. Izredno lepo mesto so mu našli. Miren kotiček. Izredno lepo so ga tudi uredili. In prav te dni so ga šolarji hoteli še posebej pripraviti za 1. november. Vaščani so brez besed. Prav tako vsi borci in aktivisti krajevne organizacije ZB NOV Vodovodni stolp. Je ta vandalizem delo nekoga, ki bi rad spet povzročil prelivanje krvi? Je to mladostna lahkomiselnost? Če je slednje, je še hujše. Kri treh borcev — Milene Korbarjeve, Maksa Jeze in Ivana Lombarja — je bila prelita zato, da bi mladi rod, ki prihaja za njimi, imel lepše življenje. Pa kaže, da ga nekdo noče ...
Primer proučujejo delavci Uprave javne varnosti. Upamo, da storilec ne bo ušel roki pravice. Vsak, ki se loteva spominskih obeležij iz naše borbe, naj bo deležen najhujše kazni. Tak človek nima mesta med
Oporni zid in zajetje studenca - Pred rekonstrukcijo Delavske ceste v Kranju je bilo ob vznožju pobočja Šmarjetne gore korito s pitno vodo. Ob rekonstrukciji pa so na studenec nekako pozabili in zato je voda potem ubirala svojo pot in posebno ob nalivih povzročala tudi škodo. V krajevni skupnosti Gorenja Sava so se zato odločili, da studenec ponovno zajezijo in speljejo v korito ter uredijo oporni zid. Mimoidoči se bodo tako lahko spet odžejali z mrzlo studenčnico, po potrebi pa bo voda na voljo tudi za druge namene. Denarje zagotovila krajevna skupnost, nekaj pa krajani s samoprispevkom. Dela izvaja zasebnik Silvester Vindiš s svojo delovno ekipo. Ureditev bo veljala okrog 100.000 dinarjev- A. Ž. Foto: F. Perdan
Na Primskovem odkrili spomenik NOB
Zbledeli revolucionarni duh
Ob krajevnem prazniku je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kranj Aci Puhar v nedeljo na Primskovem odkril spomenik 56 krajanom, žrtvam narodnoosvobodilnega boja.
Kranj — Ob tretjem krajevnem prazniku so krajani Primskovega izpolnili svoj dolg do 56 krajanov, ki so v narodnoosvobodilni borbi padli na bojiščih kot talci ali umrli v taboriščih. »Dosedanje spominsko obeležje pri zadružnem domu je na neprimernem mestu in mnogo preskromno za tolikšne žrtve,« je dejal Anton Razdrh, predsednik krajevnega odbora ZZB NOV Primskovo. Odbor je bil« tudi pobudnik za postavitev spomenika na mesto pred osnovno šolo. Predlog borčevske organizacije je bil na skupščini krajevne skupnosti soglasno sprejet. Krajani so zbrali 16 starih milijonov dinarjev in v 17 udarniških akcijah opravili 1342 ur dela. Velika je bila tudi podpora združenega dela z njihovega območja, predvsem tovarne Ibi. Najbolj zaslužnim za to, da danes na Primskovem stoji spomenik NOB, je na nedeljski slavnosti borčevska organizacija podelila posebna priznanja.
Spomenik, delo domačina, akademskega slikarja Vinka Tuška, je odkril Aci Puhar, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Kranj. V slavnostnem govoru je orisal revolucionarno preteklost tedaj delavsko-kmečkega Primskovega, zavednost krajanov, ki so se med prvimi odzvali klicu Komunistične partije. 56 padlih ni majhna številka. »Spomenik naj bo zato večen pomnik sedanjim in prihodnjim rodovom,« je dejal, »in hkrati tudi opomin, da je vedno in povsod treba delati za mir. Da ne bomo zopet primorani drugim — tudi svojim sinovom — postavljati spomenika, kakršnega odkrivamo danes.«
Revolucinarnost, odrekanje in skromnost. Vrednote, ki so tako krasile partizanski boj, je slavnostni govornik navezal na sedanje težke družbene in gospodarske razmere. Zbledel, zvodenel je revolucionarni duh. Navadili smo se na obilje in lagodnost. Kot »jara gospoda« smo, ki si noče zategniti pasu. Tri leta vodimo stabilizacijsko. bitko, toda rezultati so skromni.
Na Primskovem so veliko volje, odrekanja pokazali že pri postavlja-
nju spomenika; enotni bodo lahko še marsikaj storili v korist kraju in ljudem tudi v današnjih težavnih razmerah, je sklenil Aci Puhar. Za spomenik bodo skrbeli učenci bližnje osnovne; šole, medtem ko je pokroviteljstvo nad njim prevzela tovarna Ibi.
Ob prazniku so podelili tudi krajevna priznanja. Plaketi sta prejela Ivan Pristov za enajstletno vodenje krajevne samouprave in Gasilsko društvo Kranj-Primskovo, ki letos praznuje 60-letnico. Priznanja so prejeli Olga Česnik, Franc Gašper-šič, Jože Peteh, Viktor Pipan, Tone Resman, Hinko Ule starejši in mladinska organizacija. Krajevni praz-.nik so sklenili z gasilsko parado in prevzemom novega orodnega avtomobila ter s srečanjem krajanov v zadružnem domu.
C. Zaplotnik
iskra
ISKRA Industrija
za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DS KOMERCIALA
objavlja dela in naloge
VODJE TRANSPORTA Pogoji:
—	delovodska šola strojne smeri (avtomehanik),
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
nami
D. Dolenc
Odkritje spomenika 56 krajanom, ki so padli v narodnoosvobodilnem ,
boju. — Foto: F. Perdan —--
8. STRAN
roman, potopis, nadaljevanka
TOREK. 19. OKTOBRA t!
KAREL LESKOVEC
TRNU L JE
Tisto jutro smo vstali vse drugače kot po navadi Ni bilo treba klicati in stresati za ramo, da smo zlezli iz toplih senenih lukenj, zadosti je bilo, da so zaloputnila hišna vrata, in že smo bili vsi na nogah Potegnili smo se dol po nerodnih lesenih stopnicah in stopili v hišo. Jutro se je vleklo, kakor da se sploh ne bo zdanilo. Kar naprej je bilo temno. Neprestano smo hodili pogledovat na dvorišče, ce se že svetlika. Sosedovi so prišli, še preden se je pošteno zdanilo. Kar pet jih je stopilo skozi hišna vrata. Štirje fantje in eno dekle. Približno istih let so bili kakor mi. Z mlajšimi smo v prvem razredu nekaj časa hodili skupaj v šolo. Potem smo se razkropili po bližnjih vaseh in smo se le o praznikih spet sešli.
Mati je skuhala veliko skledo koruznega močnika in povabila še sosedove k mizi, pa se ni nobeden premaknil niti za korak. Gledali so v tla in rdečica jim je silila v glavo. Nerodno jim je bilo in sramovali so se. Le toliko so spregovorili, da so jedli že doma. V tem smo si bili vsi enaki. Ko sem prišel v sosedovo hišo, se mi je zazdelo, kakor da sem ujet. Nisem vedel, kam bi gledal in kaj bi počel z rokami. Kar kuhalo se je v meni od vročine. Samo to mi je rojilo po glavi, kako bi se čimprej znašel zunaj. Tam sem oživel, kakor da je vse okoli mene moje. Kadar smo se potikali okoli sosedov, me za nobeno ceno niso spravili v hišo. Raje smo se podili po gmajnah in vrtovih in tudi samoten kozolec nam je prišel prav za naše igre.
Spraznili smo veliko skledo rumenega močnika hitreje, kot da bi ji izbili dno. Oče je končal zajtrk z molitvijo in otroci smo se začeli usipati na dvorišče. Mati je zvečer pripravila nekaj vreč, kamor naj bi dajali vahče. Vsak je imel drugačno, belo ali rjavo, celo ali zakrpano. To ni bilo važno, le da ni imela tolikšne luknje, da bi skoznjo padel hlebček, pa je bila dobra. Bil sem največji v naši vahčarski druščini in sem dobil velik očetov nahrbtnik. Tako smo se počasi odpravili od doma. Po bregovih se je še vedno vlačila vlažna megla. Od severa je včasih zapihala mrzla sapa. »Sever, sever, ta je možak,« nam je zatrjeval oče. »Kmalu bo počistilo meglo in bo čez dan posvetilo sonce.«
Dopoldne je prišel na vrsto Petkovec, popoldne pa Rovte. Tako je bilo vsako leto od nekdaj in tudi to leto starega reda nismo menjali. Zjutraj smo se vselej podvizali, da smo najprej potrkali na vrata, kjer smo dobili najboljši hlebček. Če smo prišli prepozno, se je zgodilo, da je vahč zmanjkalo, zato smo hiše, pri katerih je bil hlebček manjši ali iz slabše moke, pozneje obiskali. Še danes se dobro spominjam kmetij, kjer so dajali najboljše vahče, ki so pod zobmi hrustale. Bile so kakor manjši kolači. Od treh ali štirih, kolikor smo jih dobili, je ostal le kakšen vzorec, da smo ga prinesli domov, zato da sta ga poskusila oče in mati, kako nebeško je bil dober, in da smo povedali, pri katerih hišah smo dobili tako okusne hlebčke.
Napotili smo se naravnost v Rupo. To je bila ena od največjih kmetij na Petkovcu. Tu smo dobili najboljše vahče. Hiteli smo z vrečami, kakor da bi nas nosil veter. Bila je menda navada ali pa je bilo celo zapisano, da so smeli vahče nabirati le revni otroci naše fare. Tisti dan je prišlo zaradi tega do majhnega pretepa med nami in logaškimi otroki, ki ga je bilo na srečo prej konec, preden je prišlo do resnejšega obračuna. Srečali smo se blizu te kmetije. Morebiti se ne bi tako spoprijeli, ce bi bilo to pri hiši, kjer so dajali slabše vahče. Zagledali smo jih v dolini pod nami. Hiteli so, kakor da bi jih gonili s korobači, zato smo tudi mi stopili hitreje Takrat še nismo vedeli, da niso iz nase vasi Ko je nekdo od njih zavpil, kam gredo vreče z otroki, smo po govorici odkrili, da so Logacani.
Začeli smo vpiti eni na druge. Vse, kar se je kdo spomnil, smo jim izrekli. Zmerjanje je bilo
vedno glasnejše, kolikor bolj smo se jim približali. »Rovtar ima bolhe v kovter! Rovtar ima bolhe v kovter?« so nas zasmehovali. To nas je najbolj raz-dražilo. Hodili so po naši fari in nabirali vahče, zraven pa nagajali. Sosedov Rudelj je na to z vsem glasom zavpil: »Logačan je š slamo natlačen, s smolo zalit in s kolcem zabit*« Služil je v Zibršah blizu Logatca in se je tam naučil, kako se nagaja Logačanom. Zdaj smo se vsi začeli napenjati in vpiti, ker se nam je neznansko dobro zdelo, da smo jih dražili z njihovo nagajivko.
Kolikor bolj smo se približevali, bolj vroče je postajalo. Med potjo smo lomili palice, pobirali kamenje in si ga basali v hlačne žepe. Do spopada ni bilo več daleč. Med nami je bil najbolj vnet in pogumen sosedov Jule. Pokazati smo jim morali, po čem so vahče v naših krajih. Zaleteli smo se, da bi bili pri hiši prej kot oni. Že smo bili v sadnem vrtu, ko je skozi vejevje pribrenčal kamen. Skrivali smo se med drevjem in se izmikali kamenju, ki je letelo na nas. Tudi mi smo kmalu izpraznili žepe. Spopad se je zdel neizbežen. Bili smo jezni eni na druge in brez prask ne bi minilo, če prav takrat ne bi prišel domači sin in nas razgnal.
Pred njim smo se na vse pretege opravičevali, kako so oni krivi, mi pa nedolžni ko ovčke. Ko smo mu povedali, da so z logaške strani, je potegnil z nami in dejal, naj nabirajo vahče po svoji fari Ko smo se približali hiši, smo se umirili. Pred velikimi vežnimi vrati smo se postavili v vrsto kot ubogljivi soldatje. V veliki veži je stala na krušni mentrgi velika pletena košara. Zrinili smo se v vežo in gospodinja, velika in močna ženska, je pnsla iz kuhinje. Ko je zaslišala otroške glasove, je vedela, da smo prišli vahčarji.
Kakor nas je naučila mati in enako kot prejšnja leta, smo sneli pokrivala, jih v zadregi nerodno mečkali po rokah in gledali, kdaj bomo dobili svoje hlebčke. »Bog se usmili duš v vicah, bog se usmili duš v vicah,« je piskavo završalo po vezi. Vsak ki je dobil hlebček, je moral skleniti roke, kakor bi molil, in na glas reči: »Bog se usmili dus v vicah.« Potem mu je gospodinja dala hle«cek. Ce otroka ni poznala, je poprašala, čigav je. Nobenemu otroku pa ni pozabila povedati, da moramo povsod koder hodimo, misliti na boga, ki je neskončno dober in pravičen. Tudi doma sta nam oce in mati vtepala to resnico v glavo.
Dokler je bilo v vrečah še malo hlebčkov, smo hodili hitreje, pozneje, ko se jih je> nabrale> več nas je breme sililo k počasnejši hoji. Z nami so bi tu di majhni otroci, ki smo jih imeli s seboj bolj za število, kakor da bi sami nosili, kar so nabrali zato smo imeli starejši težke in polne vreče Pr hišah, kjer smo dobili majhne vahce m se ^ « sjabe ovsene moke, marsikdo izmed nas ne bi sklenil rok in zmolil: »Bog se usmili.. .,« ce se ne bi spom nil materinih besed, ko nam je »bicevaJadat ne smemo delati nobenih razlik med dobrimi in^neda režliivimi hišami in da bo te stvari ze bog sam odmeril. Nekateri smo slabše vahče kotalikah po ravnih in mehkih stezah, kakor da imamo v rokah mafhna kolesca. Ko so se razsule smo koseke pobrali in zmetali v vreče. Bog ne daj| da b, l nas pr tem nespoštljivem početju kdo zalot l. To bi se go vorilo do vsei vasi in tudi zvedelo bi se, čigavi so bm po?edneži. Potem bi se lahko drugo leto pod nosom obrisali za hlebčke.
Tako smo hodili od hiše do hiše ves božji dan do trde teme. Vsak od nas e nabral po kakšnih dvajset največ do petindvajset hlebčkov, zraven pa še nekaj kosov kruha in za pol peharja jabolk. Sabolka in kruh so nam dajali tam kjer je> hrčkov ki so jih spekli posebej za ta dan, zmanjkalo ali če smo zavili v tiste hiše, kjer po navadi niso daiali vahč, pa nas niso marali pustiti praznih rok od hiše. Vsi skupaj smo nabrali do osemdeset hlebčkov. Treba se je bilo podvizati, da smo obiskali vse hiše. Mati nam je dostikrat že prej naročala: »Le glejte, da naberete čim več, da ne bomo pozimi brez suhih skorij.«
Zbiranje vahč je bila v vsem letu edina priložnost da je bilo doma kruha, kolikor smo ga hoteli. Ko so se vahče začele kvariti, jih je mati zrezala na tanke rezine in jih posušila v peči. Dokler so bile te skorje pri hiši, smo jih dobivali namesto kruha Če so bile preveč trde, smo jih namočili v vodi • in tako za malico največkrat uživali obenem kruh in vodo.
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
(59. zapis)
Nadaljujem popotna kramljanja od Slap proti Vevčam. Ogledati si velja še spominski kamen za hišo pn Kusoldovih, kjer so prehajali med zadnjo vojno naši ilegalcipreko Ljubljanice. V Slapah je bil leta 1914 rojen narodni heroj * rane Rojšek-Jaka.	..
Prebivalci Slap pravijo, da so Slapljani - le redki hočejo biti Slapljančani (kot »Ljubljančani«!); podobno je tudi z Jezerjani, ki imajo med seboj redke »Jezerčane«, in s Preddvorjani, kjer se nekaj posameznikov navdušuje bolj z obliko »Preddvorčani«. Bržčas bo tudi bolj prav Ljubljanci in Ljubijanke (ne pa: »Ljubljančani« in »Ljubljančanke«); saj je tudi Prešeren začel pesnitev o Povodnem možu takole. lOd nekdaj lepe so Ljubljanke slovele ..« Se v Kranju so včasih živeli le Kranjci in Kranjice ne pa »Kranjčani« in »Kranjčanke«.
140 LET VEVŠKE PAPIRNICE
Velike Vevče! Tako bi lahko rekel za to, v zadnjih letih tako obljudeno delavsko naselje. Leta 1869 je tu živelo le 287 domačinov, danes šteje kraj ze 1420 prebivalcev - in še se širi in veča z novimi stanovanjskimi poslopji, celo stolpnice so že tu... Tudi dvoje kopališč - bazenov (javno in športno) kaže na zahtevnost skoraj mestnega prebivalstva.
O podjetnem slovenskem gospodarstveniku Fidelisu Terpinc u (po rodu iz Kranja), je že stekla beseda v teh zapisih (št. 41), ko sem se mudil v Goričanah pn Medvodah. Ob stoletnici papirnice Vevče je izšla posebna brošura, kjer med drugim zvem za nekaj pomembnejših zgodovinskih podatkov.
Tovarna, ki jo je ustanovil 1« idelis Terpinc, stoji na obeh bregovih Ljubljanice, se sedaj imenuje Združene papirnice Vevče.
Bežen pogled v preteklost tega podjetja je prav pester: sprva, leta 1820, je Terpinc v kupljenem starem mlinu za žito uredil naprave za oljarno. Dvajset let pozneje, 1840, je nanovo ustanovljena družba ljubljanskih gospodarstvenikov, zgradila poleg starega mlina novo poslopje za papirnico. Poslej se je podjetje imenovalo C. kr. privilegirana mehanična tovarna olja, papirja in barva nega lesa. Že leta 1843 se je pojavil na tržišču papir iz nove tovarne. Leta 1850 si je papirnica pridobila še zemljišče s starim, že obstoječim mlinom na levem bregu Ljubljanice in tamkaj zgradila novo tovarniško stavbo, ki je imela skladišče za izdelavo papirja potrebnih krp v kleteh fužinarskega gradu. Leta so speljali od Zaloga do vevške papirnice poseben industrijski tir.
Slejkoprej pa je bila vevška papirnica torišče naprednih in revolucionarnih prizadevanj. Ze leta 1900 so delavci prvič stavkali. Sledile so stavke 1908, 1912-13 in 1936-37, ko je stavka trajala kar tri mesece.
Tudi med Narodnoosvobodilnim bojem je bila vevška papirnica središče dela za OF.Tu so razmnoževali letake in okrožnice, še bolj pomembne pa so bile ilegalne dobave papirja partizanskim tehnikam na terenu okupirane Slovenije.
Da se okupator ne bi več okorš-z izdelki papirnice, so partiar noči na 30. avgust 1942 pažgaisi-dišče papirja, naslednjo noč » * skladišče lesa. Zaradi take aktiva* vevškega delavstva je vojna ten-tudi izjemno veliko število žrte«- * papimičarjev ie dalo svoja življet1 za našo svobodo...
SPODNJI IN ZGORNJI KAŠELJ
Ze v navado (prav nič i«x 1 prešlo, da se radi privo&S'c zmrdujemo ali spakuj osebnim in krajevnim iroenac. -so količkaj nenavadna. In ttfc- 1 tudi z obema Kašljema, ki se -šalah in humoreskah kaj a »izposojamo«.
Pa vendar je izvor imena vse ^ kot smešen. Kajti imeni obeh I* ljev se naslanjata na oznako za utrjen grad, t.j.
Po ljudski izgovorjavi je ___
tega pač kaštel, pozneje celo kale končno krajevno ime Kašelj! T* prav njič ni smešnega v kraie4' imenih Spodnjega in Zgcir** Kašlja!
Sicer pa tolmačenje kraje^ imena ni brez osnove: še seda; sa"* Kapeljskem hribu (455 m) rai*ir-dveh gradov: Starega grade » Osterberga, ki je bil v 16. sts*5 last Raspov in od leta 16SS * Erbergov, in Novega gradu, ki > * imeli Ostrovrharji.
Spodnji Kašelj, ki leži vzhoes bliže Zalogu, je precej maniše lje (ima le 320 prebivalcev) 1 Zgornji Kašelj, ki se skoraj Vevč; le-ta šteje prek 900 dr Kašljanov. V Zgornjem imajo tudi cerkev sv. Andreja, listinah prvič omenja že leta Dragocenost Kašeljske eerk« Cebejeva slika sv. Neže in sko izrezljana korna ograja, šena iz ljubljanske uršulinsk kve. Na vnanji strani svetišča biterija) je vzidana v bližini i rimski nagrobnik. V Mr^ t kjer sneg najdlje obleži, pa je v vsekan spomenik štirim" p» borcem, ki so jih 16. aprila bili belogardisti.
Kmetijstvo je v obeh Kali -" upadanju, saj je večina mladih > zaposlena v Zalogu ali v \>W= Poleg številnih obrti daje * kruha vaščanom tudi kai^" obrat Koteksa, ki obdeluje £> kože.
Zgornji Kašelj je bil rojsat matere pisatelja Frana Er*-V Cirnikovo hišo kraj cerkve, i* bila njegova mati doma, je pe otroških letih kaj rad prihajal.
Osnovna šola
PADLIH PRVOBORCEV 2IRI
razpisuje dela in naloge
POMOČNICE V
s polovičnim in pn delovnim časom od 14. oziroma od 14. do
Zasedba delovnega _ koj. Razpis velja do
mesta.
Prijave z dokazili brazbi poSljite na osnovne šole Ziri.
Janez Lušina-Mali
^Deveti september
pred 40. leti na Jelovici
Prva velika preizkušnja - boj na M. Rovtu
na^Cmfr°caTčeta s štabom bataljona po zaslugi izdajstvi doživela hud napad na M. Rovtu nad Crngrobom. Padlo je 15 borcev 11 pa e bito ranjenih. Med padlimi sta bila tudi Sta-
o Zin a še več i i za partizansko gibanje faTo SSSSte^hribovja ter od Pokljuke
K^^OT^V« tako ude.e-
žen v boju nad Crngrobom.
Ostanek čete z 2. vodom (Bičkovim) je v začetku aprila ponovno prišel na Jelovico in si za dalj časa uredil taborišče v kraju, imenovanem Trgovci in Grabna. Ta predel Jelovice je bil v tistem času najbolj nedostopen in skrit. Območje Jelovice je bilo 1942. težko dosegljivo, nikakor pa ne z motornimi vozili. Na Jelovico so vodile le kolovozne poti in številne strme steze. Mogočni jelovški gozdovi so bili izredno primerni za bivanje partizanskih enot ob najtežjem zasledovanju in hajkanju. Jelovica je bila pojem za partizanske borce šir6m po Gorenjski. Danes bi jo lahko vzporejali s Kočevskim Rogom, Trnovskim gozdom, Grmečem v BIH in podobnimi partizanskimi predeli. Kdor ni poznal gozdov, jas, vrtač, kotanj in strmih predelov, ki se spuščajo proti Selški dolini in Savi Bohinjki, se je brez vodiča težko znašel. Znani so številni primeri, ko so se posamezniki izgubili v širnih gozdovih in po naključju našli svoje enote. Zlasti so bili
tvegani nočni pohodi, pohodi ob slabem vremenu in novozapadlem'snegu.
Aprila 1942. leta je glavno poveljstvo slovensko partizansko vojsko reorganiziralo. Nastale so grupe odredov, večje partizanske enote v sestavi odrednih čet in bataljonov. Na Gorenjskem je bila ustanovljena I. grupa odredov z Gorenjskim in Kokrškim odredom ter samostojnim 2. (Poljanskim) bataljonom. Navedeni bataljon se je postopno urejal. Iz dokumenta št. 58 (Zbornik NOV, VI. del, knjiga 2) je razvidno, da je v sestavi 2. (Poljanskega) bataljona kot 1. četa bila SELŠKA ČETA. Komandir čete je bil F. Biček, ki pa je kmalu odšel za komandirja Loške čete. Ob reorganizaciji enot je bilo odrejeno, naj ima četa dva voda, vod dve desetini — skupaj v četi 50 do 60 borcev.
SELŠKA ČETA je tudi mesec maj preživela večji del na Jelovici. Prvomajske dni jo je ponovno zapadel sneg, ki ga je na Jelovici padlo okoli 25 cm. Sele po tem snegu so prišli toplejši dnevi. Borci so preživeli zimo, ki se je s snegom pričela 26. oktobra 1949 in je trajala skupno 190 dni ali polnih 6 mesecev. Podobne zime ni bilo ne mnogo let preje in tudi ne pozneje. Borci so morali preživeti dolgo m ostro zimo, pa tudi številne nevarnosti, nepretrgano patruliranje, straža in vse vrste svojega zavarovanja. Vsak premik ob novozapadlem snegu je bil izredno tvegan. I remikov
iz kraja v kraj je bilo veliko. Zakon sT* previdnosti in konspiracija sta boiven: ?sf* v kri Pa vendar se je dogajalo, da ^ enote' ali skupine odkrite in napadene > > je bilo preživeti zimo. Upali so na poea»*
naj prinese boljše čase.
V začetku junija 1942 je četa tabori Visokim vrhom na Jelovici. Sprejela * * pino borcev, ki so iz Dolomitov prišli tenisko Večina teh borcev, kakih 70. * > pcS Stol. SELŠKI ČETI * je P^jučdo > 16 teh borcev: Franc Suštaršič Fran^ i* Savo Osredkar-Ciro, Radko Osredka; France Resnik-France Bogomir Matiia Pečnik-Jazbec, Stane Poglajen J FranJ Kurat-Kos, Stane Brega nt-V Loize Stane in Izidor, katerih prur,s .. znant Ob prihodu II. grupe odredov s« * nrikliučila »Ljubljančana« AleS in FJ SiUka tehnika z baterijskim radijska ^
radijska tehnika
fiSStoob istem času je v sjstavče* "f
dr. Mirko Kmet in Mato^ *
"Tko' Donovno številčno povečali
j0je Golob poMelef t p	o
Jože _ verjetno	b treIka L. >-
betom-Stefanom
TOREK. 19. OKTOBRA 1982
KRONIKA
17. STRAN O
novno vključevanje delo in življenje
Med sklepi, sprejetimi na nedavnem posvetu o postpenalni pomoči, je tudi ta, naj bi se pri vseh socialnih službah gorenjskih občin ustanovile strokovne koordinacijske komisije za postpe-nalno pomoč, kot je to primer že v Kranju
socialno delo tudi v vseh ostalih gorenjskih občinah pa ni bil edini sklep gorenjskega posveta; v regiji naj bi ustanovili tudi družbeni svet
Kranj - Nikakor ni hotenje družbe, da bi se ljudje, ki so po prestani zaporni kazni spet na prosto-sti, ponovno vračali za rešetke. Treba jim je- zagotoviti zaposlitev, bivališče, sredstva za preživljanje, dokler se spet ne znajdejo in vključijo v normalno življenje in delo. Nekako pred tremi leti smo v Sloveniji zastavili nov koncept ravnanja z ljudmi po prestani zaporni kazni. Vendar pa se kljub temu, da ao bila v republiki - med drugim tudi na predsedstvu SRS - sprejeta priporočila, karseda različno lotevamo skrbi za nekdanje zapornike. Na posvetih, ki so bili v zadnjem času v Sloveniji, so ugotavljali predstavniki srekretariata za pravosodje, socialni delavci, predstavniki zaporov, interesnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugi, da je pripravljenost pomagati v občinah še vedno precej različna.
Na posvetu prejšnji teden v Kranju pa je bilo ugotovljeno, da je sicer v vseh gorenjskih občinah, v strokovnih službah socialnega skrbstva, »liko pripravljenosti, vendar pa v iziranosti še niso povsod tako kot na primer v Kranju. Pri Centru za socialno delo Kranj namreč že nekaj časa deluje strokovna koordinacijska komisija za postpenalno pomoč, ki se ukvarja s problemi zaprtih oseb. Medtem ko v drugih občinah sicer skušajo urejati zadeve, ko odpuščeni zapornik potrka na vrati socialnega skrbstva, pa so se v Kranju organizirali drugače. Kmalu po obvestilu, da se je kdo znašel za zapahi, navadno pa že dosti prej, ko je takorekoč še v postopku, je treba začeti urejati in pripravljati pogoje, da se bo po prestani kazni spet vrnil v normalno življenje. Tak človek je kazen odslužil in družba naj ga ne bi kaznovala se naprej in ga ovirala pri iskanju zaposlitve, stanovanja itd. Nasprotno, bivši zapornik naj bi imel ob prihodu z zapora minimalne pogoje da bi *hko začel normalno delati in fc*ti To pa pomeni, da se je treba anj brigati že od vsega začetka, saj * treba nemalo vztrajnosti, da se v organizacijah združenega dela naj<fe prosta mesta in naloge tudi za ljudi, ki so bili zaprti.
Ustanovitev takšnih komisij za postpenalno pomoč pn centnh za
za vprašanja prevencije, sankcij in postpenalnega tretmana, kot je to priporočilo že predsedstvo SRS. Akcijo ustanavljanja tega sveta naj bi prevzel Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko.
Na posvetovanju v Kranju je med drugim tekla beseda tudi o delovanju ljubljanskega oddelka zaporov v Radovljici, kjer so pogoji bivanja tako za zapornike kot zaposlene med najslabšimi v Sloveniji. Slabši so le še v Novi Gorici, kjer pa bodo v kratkem začeli graditi nove prostore. Tudi v Radovljici bi si veliko pomagali že s prizidkom, ki seveda ne bi razširjal sedaj nikoli povsem napolnjenih kapacitet, pač pa bi bil potreben tako za pripornike kot za zaposlene in za dejavnost oddelka. Za radovljiški zapor je značilno, da so priporniki in ljudje, ki so kaznovani zaradi prekrškov, v njem le razmeroma kratek čas, vendar je kljub temu zanje organizirana delovna terapija. Zato so prostori za delavnico njihova dolgoletna želja. Tudi adaptacijo drugih, na katere ima sanitarna inšpekcija tudi že vrsto pripomb, bi kazalo urediti, saj gre končno skozi radovljiške zapore letno okoli 600 oseb. Največ je med njimi takih, ki so bili obsojeni zaradi prekrškov na dva dni do treh mesecev zapora, takih je okoli 200 na leto; pripornikov je okoli 60 na leto, trajanje pripora pa je odvisno od teže kaznivega dejanja. Oddelek v Radovljici sodi med razmeroma odprte zapore, zato je tudi malo pobegov. V zadnjih dveh letih je na primer pobegnil le en prekrškar z dvorišča zapora. S podobnimi podatki se lako pohvalijo tudi v drugih slovenskih kazensko-poboljševalnih domovih, skozi katere gre letno okoli 8000 zapornikov, od njih je polovica obsojena zaradi kaznivih dejanj, ostali pa zaradi prekrškov. Bolj kot to da je več kot polovica zapornikov pri nas mlajša od 30 let, pa je zaskrbljujoč podatek, da se povratni-štvo v zadnjih letih ni še prav nič zmanjšalo. Kar okoli 60 odstotkov obsojenih je namreč povratnikov. Nad takšnim podatkom se velja zamisliti in vprašati, kaj vse je
* . mmrn m$M ^^»ffiiiteMM^MiiMi ■ '
ife



u ■ r^ n ki na vzhodni strani Kranja veže regionalno cesto Kranj -CetoD^rnvtMa dni doživela nekaj sprememb. Nekaj Kranj—Brnik s Planino, je te a oznake, nekatere so tudi odstrani-otokov v križiščih je^^gme « >	^ ^
"o^^^sl^^^ P-v v betonske otoke na sredini. — Foto: L. M.
potrebno narediti za prevzgojo človeka, ki je'prišel navzkriž z zakoni; kako nanj med prestajanjem kazni vplivati, da tega ne bo več ponavljal. Med prestajanjem kazni je namreč obsojenemu vzeta le pravica do svobode, vse druge svoboščine pa ne: pravica do izobraževanja, prevzgoje, kar je sestavni del resocializacije. Ker pa v zaporih večina zapornikov nikakor ne sodi v odpisano generacijo, je toliko pomembnejši program, ki ga zapor kot nosilec prevzgoje lahko nudi. Med zaporniki jih okoli 35 odstotkov nima niti osnovne šole, 5 odstotkov jih je celo nepismenih, polovica nima ♦ stalne zaposlitve, 30 odstotkov nima stanovanja, okoli 10 odstotkov nima ne sorodnikov ne prijateljev, skratka, gre za populacijo, ki ji mora pri resocializaciji priskočiti na pomoč vsa družba. Napredek je sicer v zadnjih treh letih očiten, predvsem se kaže v večjih možnostih za zaposlitev nekdanjih zapornikov, s podružbljanjem post-penalne pomoči, razširjanjem skrbi od socialnih služb še na druge — od organizacij združenega dela do interesnih skupnosti — pa bi lahko vrnili v normalno življenje več ljudi, ki po prestani kazni še ostajajo na robu družbe.	L. M.
Naliv
ogrozil promet
V	noči na četrtek, 14. oktobra, je povsod po Gorenjski močno deževalo, poplavljalo ceste, ogrožalo lesene mostove, voda pa je vdirala tudi v kleti. Kot vedno je bilo najhuje v Poljanski dolini, kjer ie Sora preplavila cesto. Cesti Žiri—Logatec in Žiri—Trebija sta bili nekaj časa zaprti za promet. Vožnja je bila mogoča šele, ko se je pobesnela Sora umaknila v strugo in so bile razmočene ceste za silo prevozne.
Voda je vdirala tudi v hleve, od koder so evakuirali živino, in v kleti, od koder so jo morali izčrpati z gasilsko črpalko.
V	radovljiški občini so neurje čutili zlasti na odseku med Bledom in Bohinjem, kjer so hudourniki nanosili na cesto blato in kamenje. Sava Bohinjka pa je ogrožala lesen most na Mlinem pri Bledu. Nanosila je namreč hlode na nosilce mosta, zaradi česar bi se most utegnil podreti. Oviro so odstranili z miniranjem.
Tudi cesti med Planico in Tamarjem ni bilo prizanešeno. Pri domu RTV v Planici je del ceste celo odneslo.
Prometna vzgoja
šolarjev
Kranj — Alpetour, zveza šoferjev in avtomehanikov Kranj, občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in miličniki so za učence osnovne šole Franceta Prešerna včeraj pripravili praktično »učno uro« prometa. S petimi avtobusi so jih popeljali po prometnih žariščih Kranja, miličniki pa so jim na praktičnih primerih razlagali prometna pravila. .
Na pobudo Alpetoura so s prometno-vzgojnimi akcijami začeli že lani. Ugoden odziv učencev in pedagogov pa je bil povod, da z njimi nadaljujejo tudi v prihodnje.
Simona Čenčur: Najpogostejši so prometni prekrški
Alkohol oogosto botruje prometnim prekrškom - Vozniki priznajo, da i kak kozarec — Prekršek je tudi, če voznik odkloni preizkus preverjanj
za volanom
iS?"
s " i""';
^ . -iS
Žiri — Neurje, ki se je izlilo v četrtek dopoldne nad precejšnjim delom Slovenije, je spet dodobra namočilo tudi žirovsko kotlino. Podivjane vode so prestopile bregove in letos že četrtič zalile kleti v starem delu Zirov in naprej proti Brekovicam in Sovri, potrgale nekaj brvi in se razlile po travnikih. Voda je zalila tudi cesto med Fužinami in Selom in se s te strani v Ziri nekaj ur ni dalo priti. Skoda je tudi tokrat velika. Foto: F. Perdan
nesreče
MOTORISTU IZSILIL PREDNOST
Kranj — Na cesti Kranj —Brnik pri odcepu za Planino se je v četrtek, 14. oktobra, pripetila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen 17-letni Igor Boncelj z Britofa. Le-ta je vozil po prednostni cesti. S stranske ceste je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila, 49-letni Jože Hri-bernik in izsilil prednost motoristu, pri tem pa ga je zadel v bok. Boncelj je bil v nesreči huje ranjen.
POVZROČITELJ POBEGNIL
Lesce — Voznik osebnega avtomobila Albin Voljčjanšek, star 32 let, z Dovjega je v petek, 15. oktobra, zakrivil nesrečo na Alpski cesti v Lescah. Peljal je od Bleda proti Radovljici in pri »Gorenj ki« je nenadoma zapeljal na levo stran ceste. Nasproti je pripeljal voznik kolesa z motorjem Ivan Pire, star 37 let, ki ga je Voljčjanšek zbil po cesti. Povzročitelj je po nesreči odpeljal, ne da bi hudo ranjenemu motoristu pomagal. Čez nekaj ur so ga miličniki uspeli izslediti.	D. Ž.
Veliko kršiteljev
Kranj — Patrulje več kot 30 miličnikov so minuli teden na ključnih prometnih točkah v Kranju nadzirale promet;, pregledovale vozila in bdele nad neoporečnim ravnanjem udeležencev. Kontrolirali so 600 voznikov, rezultati pa so porazni.
Kar 33 voznikov so zasačili pod vplivom alkohola. Štirje so bili brez vozniškega dovoljenja, trije so vozili v času izreka varnostnega ukrepa. 75 vozil ni ustrezalo tehničnim merilom. Deset voznikov je kršilo cestno prometne predpise, eden pa javni red in mir. En voznik je povzročil prometno nezgodo. Enemu so odvzeli pr-metno dovoljenje, 61 so jih mandatno kaznovali, 14 so izdali plačilne naloge, 14 so jih legitimirali. Enega so zalotili pri kršenju carinskega predpisa, enega so našli z orožjem, enega voznika so zaradi preutrujenosti izločili iz prometa, kar 106 voznikov pa so opozorili na razne pomanjkljivosti.
Za večjo prometno varnost
Na cesti nisi sam
v.
Veliko pišemo, kako se morajo ravnati udeleženci v prometu na cestah, to pot pa nekaj o tem, kako se ne bi smeli. Vsi morajo namreč spoštovati pravila ravnanja na cesti, le tako je možen red, drugače pa pride do zmede, nesreč z vsemi hudimi posledicami.
Pešci ne bi smeli hoditi čez cesto kjerkoli. Tudi čez prehod je treba stopiti previdno, potem ko smo se prepričali, da je varno. Hoja čez cesto naj bo primerno hitra, ne ovirajmo prometa s počasnim sprehajanjem po prehodu. Kjer ni pločnika, je varneje hoditi po levi strani ceste, da opazimo vozila, ki nam prihajajo naproti, že na veliko razdaljo in se lahko pravočasno dovolj umaknemo. Ne hodimo več kot meter od roba vozišča. Pri izogibanju lužam na cesti je že marsikateri pešec neprevidno stopil preveč proti sredini ceste ter tako nepričakovano stopil prav pred avtomobil. Še slabše je neprevidno hoditi po cesti ponoči v temni obleki, tako da je pešec zaradi tega viden v soju žarometov na prekratko razdaljo.
Kolesarji se morajo prav tako držati predpisov kot vsi drugi udeleženci v prometu. Vendar pa vedno ni tako. Posebno mlajši dobesedno telovadijo na kolesih, ne drže se krmila, pogosto vozijo vštric, prav tako pa ni redko, da sopotnik stoji zadaj na prtljažniku. Takšno kolesarjenje je mogoče videti tako na dvoriščih kot tudi na prometnih cestah. Neredko se v križišču znajde kolesar, ki meni nič tebi nič zavija v levo, čeprav je tudi zanj tako kot za druge zavijanje v levo prepovedano. Le od drugih udeležencev v prometu je odvisno, ali se takšna vožnja za kolesarja dobro izteče.
Vozniki avtomobilov so v deževnih dneh najbolj nevarni, saj lahko obrizgajo tako pešce kot kolesarje. Večina voznikov sicer po mestnih ulicah vozi z zmerno hitrostjo in ne prehiteva, toda še se najdejo nekateri, ki menijo, da morajo opozarjati nase z divjo vožnjo, ne meneč se za nevarnost. Vozilo v okvari ne sme ostati na cesti, pač pa ga je treba spraviti proč, da ne ovira prometa, Če se vozniku, ki je izsiljeval prednost v križišču, ni nič zgodilo, to še ne pomeni, da bo ob drugi priložnosti odnesel celo pločevino, lahko pa se mu zgodi še kaj hujšega. Za volanom je kajpak treba ostati trezen, le tako lahko voznik ukrepa, kadar naleti na nenadno oviro na cesti, pa naj bosta to vozilo ali pa nepreviden pešec.	'	Mrak
\ botruje prometnim prekrškom — Vozniki priznajo, da so popili le Prekršek je tudi, če voznik odkloni preizkus preverjanja treznosti
V	no vdreči u kar 40	Večina voznikov, ki pride pred sodnike za
V	puvpicvju . . ,	___l__xt_______n^i^Lnc allnhn.
V puvpicvju	• • J
Odstotkov prometnih nesreč s^rtnimmdom
ali hudimi telesnimi poškodbami zakrivijo
Prav vinjeni vozniki. Ta podatek e odgov-v»em tistim voznikom, ki se pred sodnikom za prekrgke čutijo prizadete - češ, »saj sem vozd fato v redu, brez prekrškov, le malo sem
^.VoznUc, ki je vozil .vinjen naj kazen in
varstveni ukrep prepovedi vožnje ne jemlje e kot sankcijo za storjeni prekršek, ampak kot . opozorilo, da je imel srečo ker je odnesi celo kožo. Morda se je to zgodilo prav po zas ugi miličnika, ki je vinjenega voznika ustavi in rn pravi čas prepovedal nadaljnjo vožnjo M pa nujno, da se vožnja v »rožicah« vedno konča srino, po možnosti celo brez sodnika prekrške.
večina vozniKov, ki pnae preu suuume prekrške, opravi že pred tem preizkus alkoho-liziranosti po izdihanem zraku. Mnogo redkeje gre za strokovno oceno zdravnika ali analizo krvi in urina. Preizkus z alkotestom temelji na destvu, da je alkohol v izdihanem zraku v sorazmerju z alkoholom v krvi Kristalčki v alkoskopu so občutljivi na prisotnost alkoholnih hlapov in pozelenijo v odvis-—-d koncentracije alkohola v izdihanem Nekateri vozniki se pred zaslišanjem z raznovrstnimi pojasnili, zakaj je amulet pozelenel. Pri tem se nekateri celo izgovarjajo na solato ali špinačo. Res, da sta obe zeleni, toda čeprav bi ju pojedli cel koš, reakcija v cevki alkotesta ne bi bila pozitivna!
Omeniti je treba še, da se običajno alkohol
nosti od zraku, založijo alkotest
bolj »prime« žensk kot moških. Ob enaki telesni teži in enaki količini enako močne alkoholne pijače je koncentracija alkohola v krvi ženske višja kot pri moškem.
Pogosto se dogaja, da se obdolženec zagovarja, da je v kritičnem času užival zdravila, ki so po njegovem prepričanju vplivala na rezultat z alkotestom. Taki izgovori so neutemeljeni, saj zdravila ne vplivajo na koncentracijo alkohola v krvi, pač pa lahko stopnjujejo alkoholne motnje. Zato se je treba kombinacije zdravil in alkohola izogibati. Predvsem je potrebno prebrati z zdravilom priloženo navodilo, iz katerega je razvidno, kdaj uživanje alkohola obenem z zdravili ni priporočljivo ali pa je celo nevarno. Prav tako kot vožnja pod vplivom alkohola je prekršek tudi vožnja pod vplivom mamil ali psihoaktiv-nih zdravil. Ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu pa je drugačno kot pri alkoholu.
V tesni zvezi s prekrškom glede vožnje pod vplivom alkohola je odklonitev preizkusa z ustreznimi sredstvi in aparati, da bi se preverila morebitna prisotnost alkohola v organizmu. Isto velja za mamila in psihoaktivna zdravila. Voznik, ki mu miličnik odredi ustrezen preizkus mora to opraviti. Če ga odkloni, je to prekršek. Kazen in varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila ustrezne kategorije pta predpisana v enaki višini oziroma trajanju kot za vožnjo pod vplivom alkohola. Vozniki se morajo pri tem zavedati, da nimajo pravice izbirati sredstva oziroma načina ugotavljanja alkoholizirano-sti. Ta pravica pripada miličniku kot pooblaščeni uradni osebi. Šele ko voznik opravi odrejeni ukrep — na primer alkotest — in se z rezultatom ne strinja, lahko zahteva odvzem krvi in urina za analizo oziroma zdravniški pregled.
(konec prihodnjič)
GLAS 18. STRAN
šport rekreacija
TOREK. 19. OKTOBRA
Velik pomen športa v armadi
Telesna vzgoja in šport sta tesno povezana z vsakdanjim delom in življenjem v armadi. Da zavzemata pomembno mesto v procesu borbenega pouka in vzgoje vojakov ter starešin, ni naključje. Omogočata namreč uspešno pripravo pripadnikov armade za premagovanje težjih telesnih naporov, s katerimi se enote srečujejo pri izpolnjevanju začrtanih nalog v miru in morebitni vojni. Obenem prav športna dejavnost predstavlja najbolj razširjeno in priljubljeno obliko razvedrila vojakov ter starešin v prostem času.
»Pri nas,« naglaša za športno dejavnost zadolženi starešina Marko Petrič v enoti armade, ki nadaljuje tradicije 7. SNOUB France Prešeren, »namenjamo telesni kulturi veliko pozornosti. Razvijamo jo prek redne telesne vzgoje in raznih športnih tekmovanj.
Vsak delovni dan začenjamo z jutranjo telovadbo, s katero pripravljamo organizem mladih ljudi za opravljanje nadaljnjih nalog. Med rednim poukom telesne vzgoje, tega je kar okrog sto ur v celotnem procesu usposabljanja vojaka, dajemo pouda-
Jožko Šmid — smučarski skakalec z Belce
Vedno med najboljšimi
Mojstrana - Šest let je bilo Jožku Šmidu z Belce pri Mojstrani, ko se je na prvem tekmovanju pognal hrbet 25-metrske skakalnice v Planici. Danes je obetavni tekmovalec iz zgornjesav-ske doline velik up slovenskega skakalnega športa. V minuli sezoni ie skakal med mlajšimi pionirji, kjer je osvojil vse naslove republiškega prvaka in posegel tudi po dragoceni lovoriki Cockte. Letos poleti je preskočil v višjo kategorijo - med starejše pionirje in tudi tu je opravil z vsemi tekmeci. Osvojil je naslov republiškega prvaka na plastični skakalnici.
Toda Jožka kljub odličnim rezultatom ni v izbrani selekciji. Po besedah njegovega očeta Bertija je razlog v tem, ker sin ni opravil zadostnega števila treningov. Zaradi tega ga trener Ivo Zupan tudi ni pustil na tekmovanje v Braslovče. Nesporazum je prive-del do tega, da je nadarjeni skakalec ostal brez trenerja. Zdaj zanj skrbi oče, ki Jožka tudi vozi na treninge in tekmovanja. V pomoč jima je le bivši skakalec in reprezentant Vinko Bogataj. Će se stanje v klubu ne bo izboljšalo, razmišljata oče in sin, potem bo Jožko primoran zapustiti domači klub in se priključiti skakalcem iz Kranja. Zaenkrat še trenirata v
Jožko Šmid z lovoriko »Cockta«.
Trbižu, ker je žirovniška skakalnica iz umetne snovi neprimerna za vadbo. Del treningov opravi Jožko na doma pripravljeni skakalnici. S posebno rolko trenirata tudi odriv.
Volje Šmidovima — očetu in trenerju Bertiju in njegovemu varovancu iil sinu Jožku ne manjka. Tudi letos sta trdno odločena, da obranita lovorike s tekmovanj v minuli sezoni.
A. Kerštan
* ALPINISTIČNE NOVICE
Tomazin na vrhu Aiguille Verte
Tržič — Tržiški alpinisti, ki so letos opravili že celo vrsto odličnih vzponov v stenah domačih in tujih gora, tudi septembra niso mirovali. Ze drugič letos so se odpravili v francoske gore, žal pa jim vreme ponovno ni bilo naklonjeno; zapadlo je namreč okrog pol metra novega snega.
Takoj ko se je vreme za silo izboljšalo, sta se Iztok Tomazin in Matjaž Ivnik odpravila pod eno najtežjih lednih sten — Les Droites. Ker je Ivnik zbolel, je Tomazin opolnoči istega dne (30. 8. letos) sam vstopil v Direktno smer v sosednji steni Aiguille Verte. Na polovici stene je zaradi plazov in zelo slabih vremenskih razmer prečil v Couturierov ozebnik in po njem izplezal na 4127 metrov visoki vrh Aiguille Verte. Skupaj s še dvema japonskima alpinistoma je nato sestopil po Whymperjevem kuloarju, ki velja za eno najnevarnejših smeri v skupini Mont Blanca. Nato se je vreme ponovno poslabšalo in preprečilo nadaljnje vzpone.
V domačih gorah sta Borut Bergant m Dušan Markič 12. septembra preplezala
Varianto Aschennbrenerjeve smeri v Travniku. Konec avgusta pa sta Markič in Luka Rožič preplezala Steber revežev v Mojstrovki. 4. septembra je Bergant z Emo Pančur preplezal Skalaško »mer z Ladjo v Severni triglavski steni, Marjan Gros in Luka Rožič pa sta se povzpela po Čopovem stebru. Dan kasneje je Rožič z Jožetom Rozmanom preplezal Skalaško smer v gpiku. 13. septembra sta Marko Meglič in Ema Pančur preplezala Jubilejno smer v Dolgem hrbtu v Kamniških Alpah. 4. septembra sta I vnik in Tomazin v S steni Vrtače (avstrijska stran Karavank) preplezala prvenstveno smer, visoko 600 metrov; imenovala sta jo Steber presenečenja. Istega dne popoldan sta nenavezana preplezala še Steber možicev, Tomazin pa je sam splezal Kozlovo zajedo. Dan pozneje je naveza Tomazin-Ivnik opravila eno prvih ponovitev smeri Skarabej v Sitah (VI A2/V-5 VI), le v zgornjem delu stene sta izplezala po smeri Belač-Zupan; za vzpon sta porabila 10 ur.
Janez KIKEL
r
Mlada športnica Romana Kotnik
Romana Kotnjk iz Kranjske gore je ena izihed naših najboljših mladih alpskih smučark, saj iz leta v leto dosega na domačih in na tujih smučiščih izredno dobre rezultate. Lani je bila na slovenskem prvenstvu v veleslalomu prva, dosegla pa je še več drugih dobrih rezultatov.
Romano in druge pionirke vestno in z vso strokovnostjo trenira Edi Slivnik in prav njemu se Romana in druge smučarke lahko zahvalijo za dobre rezultate. Poleti trenirajo v Avstriji, pozimi so na domačih
terenih.	.
»Sedmi razred obiskujem,«
pravi simpatična Romana,f zaradi treningov in tekmovanj ne morem redno obiskovati šole a kljub temu je uspeh v šoli kar dober. Bila sem prav dobra. Veliko mi pomagajo sošolci, tako Barbara Tof, Erika Grilc, Majda Košir in drugi, ki mi vsak dan prinesejo domov zvezke, da se snovi lahko naučim. Najraje imam biologijo, angleščina pa mi dela malo preglavic.	.
Poleg smučanja sem najraje na surfu a imam smučanje vseeno na i rajši. Veliko raje sem na snegu in koinaj.čakam zime m snega
Slalom mi najbolj »leži«, vvde slalomu pa pazim, da pridem
Romana Kotnik, uspešna mlada smučarka
»skoz«. Seveda bi rada še dolgo smučala in dosegla kar najboljše rezultate.«
Romana Kotnik je kljub temu, da je zares veliko na treningih in na tekmovanjih, pridna in vestna učenka ter dokazuje, da se z dobro voljo da uskladiti šport in šola. Z vztrajnostjo in nedvomno nadarjenostjo se obeta Romani lepa Športna prihodnost. Ne nazadnje pa je Romanin uspeh na smučišču tudi uspeh smučarskega kluba Kranjska gora, ki v kraju zaradi svoje aktivnosti uživa vse spoštovanje in zaupanje.
D.sedej
rek premagovanju vojaških ovir, teku in vajam iz borilnih veščin.
Ker v armado prihajajo ljudje z različno stopnjo telesne pripravljenosti, je potreben določen čas za prilagoditev novemu načinu telesne dejavnosti; približno po mesecu dni vsi obvladajo predpisane vaje. Kakor kažejo ugotovitve iz analiz na osnovi rednih preverjanj telesnih zmogljivosti — prvi test pripravimo 14 dni po prihodu vojakov, drugega pa po končanem pouku — se začetni rezultati izboljšajo poprečno do 60 odstotkov. To je premik, ki vsekakor vpliva na človekovo hotenje po aktivnosti tudi po odslužitvi vojaškega roka.«
Druga plat športne dejavnosti v enoti so razna tekmovanja, ki vojake in starešine razvedrijo ter jih navdajo z novim poletom za delo. Gre za tekmovanja v osnovnih enotah, katerih cilj je množičnost, prvenstva višjih enot, kjer izbirajo najboljše ekipe v posameznih disciplinah, pa prvenstvo celotne enote, ki je dokaz kvalitete na športnem področju.
Od aprila do julija potekajo tekmovanja v letnih športih, med katerimi so v ospredju streljanje, vojaški mnogoboj, atletika in igre z žogo, od decembra do konca marca pa so na vrsti zimski športi; to so tekmovanja v veleslalomu, patrolnih in štafetnih tekih ter biatlonu. Razen tega pripravijo vsako leto okrog sto različnih športnih tekmovarj, na katerih pride ob raznih praznikih in priložnostnih slovesnostih do popolnega izraza tesno sodelovanje z okoliškim prebivalstvom, predvsem mladino in delavci. Pripadniki enote se seveda udeležujejo tudi vseh tekmovanj na ravni armadnega območja in številnih javnih športnih prireditev.
V delavnici Blaža Andolška. - Foto: C. Z.
Dobro, da smuči ne govorijo
Zdravilo za vsako ogrebino
»Doslej je naša enota dosegla,« pojasnjuje starešina Petrič, »mnoge uspehe na tekmovanjih. Ce naštejem samo najpomembnejše, naj povem, dla smo bili lani v ljubljanskem armad-nem območju absolutni prvaki v letnih in zimskih športih, letos pa smo osvojili prvo mesto, na primer, na odprtem prvenstvu LAO v patrolnih tekih v Dražgošah in tekmovanju za jugoslovanski memorialni smučarski pokal.
Uspehe zagotavljata zlasti pravilen odnos do športa oziroma prizadevanje vojakov in starešin na tem področju. K temu sodi tudi nenehna skrb za zagotavljanje ustreznih materialnih razmer, predvsem za izgradnjo športnih objektov.«
Tako kot na športnih tekmovanjih so v enoti uspešni tudi pri pridobivanju športnih objektov, ki jih večinoma zgrade vojaki sami. Letos so opravili zemeljska dela za novo športno igrišče na Bohinjski Beli, ki bo nared prihodnje leto, v izgradnji pa imajo dve strelišči zaprtega tipa za izvajanje pouka in tekmovanj. Večje delo jih čaka na Pokljuki, kjer bodo s podaljšanjem žičnice in dodelavo steze za biatlon pridobili možnosti tudi za prirejanje tekmovanj v zimskih športih za širši krog ljudi.	Besedilo in slika:
Stojan Saje
Rokomet
V četrtek v Kranju Preddvor : Itas Kočevje
Kranj — V sredo so bila na sporedu srečanja osmine finala na področju Slovenije »za pokal mladosti«. Med ženskimi ekipami so Gorensko zastopali ekipi Preddvora in Alpesa. Obe ekipi sta se uvrstili v četrtfinale pokala mladosti. Rokometašice Preddvora so gostovale pri ekipi Zagorja in zmagale s sedmimi goli razlike, rokometašice Alplesa, sicer članice I. B zvezne rokometne lige, pa- so gostovale pri ekipi Mlinotesta in zmagale brez težav.
Srečanja četrtfinala bodo na sporedu jutri in v četrtek. Rokometašice Alplesa so dobile z žrebom izredno neugodnega nasprotnika, ekipo Olimpije. Srečanje bo jutri (20. 10. 1982) ob 19.30 uri v Hali Tivoli. Rokometašice Preddvora pa bodo gostile ekipo Itas Kočevje in sicer v četrtek ob 18.30 uri v športni dvorani na Planini. Med moškimi ekipami pa je Gorenjsko zastopala ekipa Peka. V srečanju z ekipo Lipe so bili vseskozi enakovreden nasprotnik, zmagala pa je po dveh podaljških ekipa, ki je imela več sreče. S porazom 22:23 so se Tržičani poslovili od nadalj-nega tekmovanja za pokal mladosti na področju SR Slovenije.
J.Kuhar
Kranj - »Priprava smuči - Blaž Andolšek« bo pisalo na tabli, ki jo bo še pred pričetkom namestil na hišo na vogalu Oprešnikove ulice v Kranju. S tem je na kratko opisana dejavnost, s katero se v popoldanskem času ukvarja v majhni urejeni delavnici v hiši številka trinajst Blaž Andolšek, diplomant prve stopnje Visoke šole za telesno kulturo, predsednik odbora za rekreacijo pri ZTKO Kranj, sedem let že smučarski učitelj, dve leti demonstrator jugoslovanske šole smučanja. Človek, ki se spozna na smučanje in
smuči...	.
Nekaj parov smuči, prislonjenih na vrata delavnice, zbuja začudenje mimoidočih. Snega še ni, pn tej hiši pa imajo že razstavljene »dilce«. Ko pokukaš v delavnico, spoznaš, za kaj gre Blaž Andolšek tu pripravlja smuči za zimo. Kako, na kakšen
način?	, . .,
»Tega, da ljudem svetujem, kakšne smuči naj kupijo, ne morem Šteti za svojo popoldansko poklicno dejavnost«, se zasmeje in resno dodaja: »Nameščam in nastavljam vezi, da so te pri smučanju tudi res varnostne. Po potrebi zagladim vse ogrebine na drsni oblogi. Spomladanska smuka ima namreč veliko privržencev, takrat je snežna odeja že tanka in ni čudno, če med vožnjo zaropota pod smučko. Po takem smučanju je drsna obloga razce-frana. Še dobro, da smuči ne govorijo, sicer bi imele nekaterim veliko povedati. Globoke raze in obtolečeni robniki ovirajo pri vijuganju vsakega povprečnega rekrea-tivca, kaj šele zahtevnega smučarja.
Da o tekmovalcih ne govo za vsako tekmo posebej p: smuči. In kako oblikovati Vse zavisi od osebnega smučanja. Nekateri imajo da jim smuči »plešejo« po takim je treba jeklene _ razostriti, zaobliti. Spet drugi _ da jim smuči ostro prijemljeio na zmrznjenem snegu,« pravi tws in prime v roko najprej grobo potem vsakič bolj fino, nazadn* * brusni papir in gladi, brusi, drsna ploskev in robniki niso Nobenega velikega stroja ne buje pri svojem delu, če izv; električni brusilnik. VeČina on«? zahteva le mirno roko. Raziies« grobe pile, brusni papir, m strgalo, izvijači, ter številne s katerimi dokončno pripravi so dovolj za prvo silo.
»Tekmovalci mažejo smuči, da * hitrejše. Rekreativci in nedeis* smučarji, ki ne vodijo bitk s tisoč* kami sekund, zato, da jim *dil«k lepše drsijo. Nekateri na to sploh xxv zabijajo, ker ne vedo, da 2 smuči zavarujemo tudi pred lažji® odrgninami in zlasti pred močnb sončnimi žarki,« razlaga Blaž in ž > kalnikom vleče po drsni obfoc Potem vzame v roko še strgale m brusni papir, tako da nazadnje niaia ostane le v porah.
Časi so zdaj taki, da bomo smuč Še radi prinesli v Andolškovo delavnico. Vsako leto ne bo moteč: zamenjati smuči, kot so to nekattf še vedno počeli. Bolje se bo odločz za cenejšo rešitev, za popravile pripravo smuči.
C. Zaplotnik
Sporočili ste nam
STRELSKO TEKMOVANJE ZA KRAJEVNI PRAZNIK PREDOSLLJ -V počastitev krajevnega praznika Pre-doselj je Strelska družina France Mrak priredila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za organizacijo ZB Ko-krica, Britof in Predoslje. Nastopili so tudi vsi člani SD Franc Mrak Predoslje.
Med moštvi Zveze borcev je zmagala Kokrica s 585 krogi, med posamezniki pa so bili najuspešnejši Kokričani Darko Murgoli, Franc Oman in Jože Mikuž. V tekmovanju članov strelske družine pa je bil vrstni red naslednji: Marjan Umnik, Zoran Sitar, Franc Strniša, Ciril Lukanc, Tone Markič, Jože Sitar itd. Med članicami je bila najtočnejša Nada Markič, med pionirji Zdravko Markič, med pionirkami pa Mija Strniša.	J- Sitar
SMUČARSKI SKOKI V SEBENJAH
-	SK Tržič - odbor za smučarske skoke
-	je priredil na 25-metrski plastični skakalnici v Sebenjah meddruštveno tekmo za starejše cicibane in mlajše pionirje. Sodelovalo je 30 skakalcev iz sedmih klubov. Med starejšimi cicibani so bili najboljši Kopač (Ziri), Ažman (Braslovče) in Rozman (Triglav), med mlajšimi pionirji pa Janus (Ziri), Mogel (Ziri) m Semrl (Triglav).	J- Kikel
KROS V ZVIRCAH - Športno društvo Zvirče je pripravilo tekmovanje v krosu, na katerem je sodelovalo «kro8 70 tekmovalcev iz tržiške občine. Med mlajšimi pionirji so bili najboljši Slapar, Florjančič in Hudobivnik, med mlajšimi pionirkami Eržen, Hladnik in Podrekar, med starejšimi pionirji Pesjak, Kavčič 111 Šmid, med starejšimi pionirkami Pesjak, Mali in Slatnar, med mladinci Valjevec, Seliškar in Dobre, med člani Komac, Močnik in Klemene, med članicami lo-gačnikova, med veterankami Jermanova in med veterani Meglič, Dobre in Soklič.
J. Kikel
NOVICI IZ AVTOMOTO SPORTA -Organizirana je bila zadnja dirka avto-mobilistov na Grobniku. Silvo Logar, član loškega AMD, je bil deseti, Miran Studen pa do dirke ni uspel popraviti svojega vo-zila.	. .
Tekmovali so tudi motokrosisti. V Kategoriji 250 kubičnih centimetrov v Zaboku je tekmoval Matjaž Globočink. V prvi vožnji je bil četrti, v drugi pa deseti. Skupno je bil osmi med 40 tekmovalci.
M. J en kole
TURNIR TRZlSKIH ŠAHISTOV -Tržiški šahisti so pripravili oktobrski klubski hitropotezni turnir. Sodelovalo je
20 šahistov. S 14,5 točke je zmagal Mrvar, drugi je bil s točko mani Loc, tretji pa z enakim številom
Franc Skrjanc. Sledijo Kogoj. ..a__
Loc, Ivan Ravnik, Dušan Borštar t
J. Kie
GOISTI TEKMUJEJO - Koc^* sta 3. in 4, kolo turnirja kranjskih gousf^ Tretje kolo je potekalo brez prešerni v četrtem kolu pa je Pintar preeu# favoriziranega Zakotnika. Po štirih kač imajo Zakotnik, Omejc in Pintar po S točke. Štrene jim z dvema točkama kit še zmeša Chvatal, medtem ko ima Fur»: eno točko, Mirtič pa je brez točkd I> konca turnirja je še eno kolo.
M. Chvtf*.
ŠKOFJELOŠKA NOGOMETNA I UA - V škofjeloški nogometni l$p * f odigrali pet kol. Strelci so razpoloženi si dosegajo povprečno na tekmo od 5 I 6 golov. Pri članih je Kondor II precv** Reteče II, Gorenja vas Reteče I, K.rc Polet II brez borbe, Polet in Jelovici sta igrala neodločeno. Pri pionirjih T Kondor premagal Polet, Reteče * Gorenjo vas.	J- Starm*r.
Lokostrelstvo Tomazin najboljši v Ljubljani
LJUBLJANA - Pred končen: letošnje letne lokostrelske sezone je kostrelski klub Jugobanka iz Ljubi:** pripravil turnir v hunter fieid dises?^ ni Udeležba je bila spet odlična. -nastopili skoraj vsi slovenski
' Med posamezniki so v mladmsk: ' članski konkurenci imeli največ ha lokostrelci Kamnika, od Kranjčan pa se je tokrat s 495 izkazal Pete: -
mazin.	.
Rezultati - člani - prosti slog - -Kraševec 423, 2. Orehek (oba kanwa< 3 Verdnik (Muta) 406; instinkta Čolnar (Kamnik) 384, 2. J. 2 3 D Bleivveis (oba Jugo&ar-M c'ompound - 1. Tomazin jE^ tprm) 495, 2. Klemen (Muta) 4u. Podgornik (Jugobanka) 452. mia^ — prosti slog - 1. Lukan (Exo^ 448 2. Desnica (Kamnik) 420: ins-ktivno - 1. Kristan (Postojna Andrejka 350, 3. Čolnar (ooa 309.	.
415,3 - 1. is 372 366; term)
šport rekreacija
ALPINISTIČNE NOVICE
Prvi teden oktobra sta se iz Nepala vrnila Bojan Polak (AO Kamnik) in Andrej Stremfelj (AO Kranj), ki sta v deželi Šerp sodelovala kot inštruktorja na alpinistični šoli, ki jo je Nepal ustanovil prav z našo pomočjo in se je vsako jesen udeleži precejšnje število Nepalcev in nekaj inštruktorjev iz Jugoslavije pa tudi drugih alpinistično priznanih dežel. Tako sta letos kot inštruktorja sodelovala še dva znana gorska vodnika iz Chamo-nixa, ki sta hkrati tudi profesorja na tamkajšnji ENSI — francoski nacionalni šoli smučanja in alpinizma. Sola se je začela v taboru pod Naup-jem in Nitje Peakom 1. septembra. Po prvih teoretičnih predavanjih in vajah so znanje preizkusili na prečenju obeh ca. 5800 m visokih vrhov in se po vzponu pomaknili v bazo pod Torung Peak. Pri poizkusu vzpona na vrh Torung Peaka je pod vršnjim grebenom skupina več plezalcev zajel plaz in io nesel 400 m, nato pa brez posledic odložil. Zaradi pomanjkanja volje so vrh visok 6060 m tako dosegli le vsi inštruktorji, ter trije Ne-palci, udeleženci nadaljevalnega tečaja. Naslednji dan so se alpinisti povzpeli še na Jakov (6450 m), 29. septembra pa so se inštruktorji vrnili nazaj v Evropo.
Letos se je v Železnikih izoblikovala skupina planincev in alpinistov, ki so bili poprej priključeni alpinistični sekciji in kasneje odseku v Škofji Loki. Skupne želje po doživljanju planinskega sveta na poseben način so vodile člane te skupine, da so ustanovili Alpinistično sekcijo in za pokroviteljstvo zaprosile AO Kranj, ki že sodeljuje z njimi. Tako imajo Kranjčani predavanja v Železnikih, so pa tudi skupni treningi v plezalnem vrtcu. Kot zanimivost naj povem, da se je v alpinistično šolo prijavilo kar okoli 20 tečajnikov, člani pa so opravili tudi že nekaj vzponov, o katerih smo že poročali. Poleg že omenjenih vzponov sta Miha Prevc in Stane
Čufar 23. 8. preplezala novo Dajnar-sko smer v Donerskem Koglu (Rati-tovec) z oceno IV+ višina 150 m. Miha je 29. 8. plezal s tečajniki Nemško smer v Dolgem hrbtu, 12. 9. pa s Tonetom Hiršenfelderjem Bavarsko smer v Triglavski Steni. Jernej Hudo-jih je s soplezalko 19.9. preplezal Nemško smer s Zimmer-Jahnovim izstopom v Steni, isti dan pa je Miha Preveč sam preplezal še Dolgo nemško smer v Steni in nadaljeval po S grebenu na vrh Triglava. Sestopil je po Slovenski smeri.
Še nekaj zapoznelih kranjskih vzponov: Cveto Cerkovnik in Filip Gorjanec sta 26.9. plezala Grapo v Jezerskem Stogu, 30.9. pa Smer Fritch-Lindebach v Dolški Škrbini. Pavle Oman, Drago Šegregur in Bele Igor so 26. 9. plezali Deržajevo smer v Mali Mojstrovki, Srečo Rekberger je svoji seriji kvalitetnih solo vzponov dodal še vzpona preko smeri Trikot (29.9.), ter Šimenc-Škarja (30.9.) v Dolgem Hrbtu. Sam je plezal tudi Nejc Zaplotnik, ki je 29. 9. preplezal Varianto Aschenbrenerjeve smeri v Travniku. Vse tri, v solo vzponu preplezane smeri so ocenjene s šesto stopnjo in imajo sedaj po dve, oz. tri (Trikot) solo ponovitve. 28.9. sta Matjaž Ivačič in Joža Povšnar preplezala Zahodno smer v Štruci.
Tomo Česen, ki služi vojaški rok, je v mesecu septembru kot instruktor sodeloval na kurzu letnega alpinizma za starešine JNA. Tako kot vedno se je na tem tečaju pokazalo vzorno sodelovanje med JNA in člani kranjskega alpinističnega odseka, ki že vrsto let sodeljujejo na omenjenih tečajih bodisi med služenjem vojaškega roka, bodisi kot civilni inštruktorji. Na letošnjem kurzu je Tomo med drugim preplezal z starešinami Slovensko in Nemško smer v Triglavu, preplezali pa so tudi Bavarsko smer itd. Po končanem kurzu je Tomo s sople-zalcem, prav tako inštruktorjem na kurzu ^demonstriral plezanje v JNA Še v stenah Kleka.
Matjaž Dolenc
Jamarske novice
_ V Brezno v Gavgah so se 3. t.m.
spustili Drašak Matjaž, Manfreda Slave in Chvatal Matjaž (DZRJ Kranj). Pregledali so ozek prehod na dnu 86 m globoke vhodne vertikale, ki sta ga pred mesecem odkrila Drašak in Macarol Boris. Ugotovili so, da je nadaljne prodiranje naprej, čeprav se jama nadaljuje z naslednjim breznom, zaradi preozkega rova trenutno nemogoče. V eni od naslednjih akcij bo potrebno prebiti ožino. Globinski potencial brezna pa je skoraj 600 m.
— 9. t.m. sta bila v breznu S-l na Jelovici Potočnik Igor in Matjaž Chvatal (DZRJ Kranj). V globini skoraj 100 m sta izmerila 60 m novih rovov, ki so jih na eni od prejšnjih akcij odkrili Drašak, Macarol in Skok. Čeprav je globinski potencial tega brezna 500 m, je prodiranje v večje globine skoraj nemogoče, saj so na dnu S-l rovi fosilni in stari, ter se zapletajo v skoraj brezupne labirinte. Nadaljevanje brezna je morda po-
trebno iskati višje, in najti prehod v nižje ležeče aktivne vodne etaže.
_ Na ogled Pižovega brezna na
Jelovici so' 10. t.m. odšli Skok Vili, Macarol Boris, Igor Potočnik, (DZRJ Kranj), Šegregur Drago in Oman Pavle (AO Kranj). V vhodnem breznu, ki ima 709 m vertikale, so nabili nova sidrišča, potem pa so pogledali Še dvorane in velike podorne rove, s katerimi se nadaljuje jama. Pižovo brezno so člani DZRJ Kranj odkrili in raziskali to leto. Še nadalje pa se bodo vrstile raziskave, saj globinski potencial tudi,- tega brezna znaša skoraj 600 m.
_ V Gorenji vasi ustanavljajo nov
jamarski klub. Od leta 1975 pa do leta 1979 je v Gorenji vasi delovala sekcija kranjskega jamarskega društva, potem pa je tovrstno delovanje v Poljanski dolini in Škofjeloški občini zamrlo. Veseli smo lahko, da se je jamarska dejavnost v tem delu gorenjske obudila, saj bo to poleg društev v Kamniku, Kranju in na Bledu že četrta gorenjska jamarska enota.
M. C.
--
Vrtec
pri stari kozi
Kranj — V četrtek, 21. oktobra ob 16. in 17. uri bo v lutkovnem gledališču v gradu Kisel-štajn gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno igrico »Vrtec pri stari kozi«. V prostorih gledališča pa si lahko ogledate razstavo slik, delo otrok iz vrtca Tatjane Odrove iz Kranja.
V_S
Bt
Nogomet
Pomembna zmaga Leščanov
KRANJ — V minulem kolu članske gorenjske nogometne lige so pomembno zmago dosegli Leščani, ki so prema-22:1 v Železnikih domače moštvo. So za petimi vodilnim Blčjčanom. Na domačin igrišču je hud poraz doživel Bo-'f-<i medtem ko so Blejčani osvojili Mlečki v igri s Tržičem.
balinanje V finalu Šiška
rr w • w
in Trzic
fedovliica - Društvo invalidov iz ?ZS.e na balinišču v Lescah
R epubliško invalidsko Pastvo v -.dmanjTki je sodilo v uresničevanje Zveze za rekreacijo m šport ®vahdov Sodelovala so moštva zole,
*** Maribora, Celja, Postojne L ub-V**. Trbovelj, Tržiča in •finale so se uvrstili balinarji Siške iz
l&sLmTržiča Ljubljančani so bih
in so premagali Tržičane s 13 4, Radovljice pa je zasedla peto
razglasitvi rezultatov so pmadev-
Športnemu referentu Društva mva Radovljica Francu JanžovcuizročUi prananje Zveze za. rekreacijo n šport
««lidw. Pokrovitelj tekmovanja je bU
tr/rid 8vet radovljiške občinske .sku£ denarno pa sta pri tekmovanju po
*Hali Kemična tovama Podnart m
rarS
re^rijo in š%>rt invalidov Slovenije MffoVe8eL	J. Rabič
Pri kadetih je vodilna Sava na domačem igrišču doživela prvi jesenski poraz v igri z Britofom. Alples je doma komaj iztržil točko z Jeseničani, medtem koC so kadeti ITH gladko dobili srečanje s Triglavom.
Izidi — člani — Alples : Lesce 3:6, Bohini 1 LTH 0:7, Bled : Tržič 2:0, kadeti _ Sava : Britof 2:4, LTH : Triglav 8:0, Alples : Jesenice 2:2.
Pari sobotnega kola (ob 14.15) — Tržič : Alples, Bled : Bohinj, Lesce : LTH, pionirji — Bled : Bohinj (ob 13. uri), Jesenice : Lesce (ob 15. uri), kade-ti — Britof : Alples, Jesenice : Triglav (obe ob 13.30), Sava : LTH (ob 10. uri). v	P. Novak
PE-KRANJ - PRIMSKOVO
Zmajarstvo
Najboljši Iztok Tomazin
Tilid - Letalci z zmaji so*e na Lwci ^merili v zadnji letošnji preizkušnji, iso-i^o je kar 35 letalcev m osm*
<W*v. Najuspešnejši je bil Tržičanlztok Tomazin ki je premočno zmagal z maksimalnim številom 5000 točk.
S to tekmo se je končalo tudi letošnje kovanje zmajarjev Po treh preiz «in»h ie zmagal Iztok Tomazin, član TfiS&'drSKTPrepih, bolj znan kot vliten alpinist, ki se z zmajarstvom fete dobro letd. Ob tem omenimo 4* „jezov nov državni rekord 26. ^XVse je namreč v -aku obdr^ 6 ur in 36 minut, kar je 16 minul d je -/ prejšnjega rekorda. Tomazin je polete ' Sife 1400 metrov visoko, dosegel <Zl£o metrov in pod večer pnstal na
eljso poleteli skoraj vsi člani »tZ TveSna jih je vzdržala v zraku ur \a zadnji tekmi na Lisci je prav
* ulote /maia Tako ima sedaj iraški
ZKev in 3 pripravnike kar na vedno večje zanimanje za to letenja v tržiški občim. ^ ^^
19. STRAN GLAS
ŠPARAFIKACIJA
V tej energetski nuji, ko nam točijo bencin po kapljicah, kurilno olje v decilitrih, pošiljajo elektriko na minute, odmerjajo premog v gramih in tako dalje, je silno moderno, da se razpišemo in nagovorimo o energetski krizi po nam lastnem besednjaku.
Tako v nekih informacijah beremo nekako takole: strašanski so problemi s plinifikacijo, nič manjši s toplofikacijo in popolnoma enaki z naftifikacijo. Vse te fikacije se ponavljajo vsevprek v obvestilu, tako, da jih ni mogoče spregledati.
Prav gotovo ne bi bili mi mi, če ne bi pisali po tem svetlem vzoru, čeprav bi čisto po slovensko ali po kmečko, pa zato tembolj razumljivo, lahko dejali, da premoga, nafte, plina ni in da je toplotno ogrevanje pod nulo. Tako pa se gremo vse te fikacije naše šparalizacije, v lasten posmeh in zasmeh. Samo pričakujemo lahko, da bomo v ne takoN davni prihodnosti lahko prebrali, da so strahotni problemi z
drvarizacijo, praškofikacijo, ka-vofikacijo — skratka z dobavi-zacijo. Ne trdim, da ta fikacijski moment ni v nobeni zvezi s fiksirati, ampak navkljub vsej špa-rafikaciji, ki ji bomo hočeš nočleš podložni, bi se lahko uvedla tudi šparifikacija takih spakedrank...
TOKK, 19. OKTOBRA 1982
OBVESTILO GRADITELJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
"v času 15 sejma stanovanjske opreme v Kranju od 15. do 22. 10. 1982 nas obiščite na razstavišču sejma v hali A.
NUDIMO VAM:
—	stavbeno pohištvo, okna, vrata
—	furnirane stenske in stropne obloge
—	masivne obloge, ladijski pod
—	žagan les
—	izolacijske materiale
—	reprodukcijske materiale
—	na zalogi imamo zopet vinske sode
Trgovina na Primskovem je odprta:
irgovina na KrimsKovem je uupn«j.	»	^	^	1	^	» ,
ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure	j--J.	|	j j	'	1	j "T
torek in četrtek od 7. do 14. ure	r i	j	t i	1	!	j ■ 1
sobota od 7. do 12 ure	| i	j	i j	i	j i , j
Informacije po tel.: 26-076.
1=
Rokomet -
Žabnice ni bilo v Semič
Kranj — V drugi moški republiški rokometni ligi so odigrali že peto kolo. V derbiju kola so v Preddvoru domači roko-metaši brez težav premagali ekipo Žabnice. Zaradi nešportnega obnašanja na tekmi sta sodnika diskvalificirala igralca Žabnice Gašperlina, ki je dobil kazen prepoved igranja ene prvenstvene tekme. V četrtem kolu so rokometaši Preddvora osvojili pomembno točko v Ponikvah, tekma pa je bila zaradi nešportnega obnašanja gledalcev in metanja petard na igrišče nekaj časa prekinjena. Rokometaši Žabnice so tekmo z ekipo Inlesa izgubili le z dvema goloma razlike, ekipa Inlesa pa nastopa izven konkurence. Zaostalo srečanje prvega kola Semič : Žabnica se registrira z rezultatom 10:0 bb, ker ekipa Žabnice ni prišla na tekmo v Semič. Istočasno se odvzame tudi ena točka.
Rezultati: Semič : Žabnica 10:0 (zaostalo srečanje prvega kola), ■>- 3. kolo: Grosuplje : Žabnica 32:19 (18:9), Partizan : Col 32:26 (12:12), Novo mesto : Kol. Slovan 19:27 (7:14), Itas-Kočevje : Ponikve 24:26 (9:11), Semič : Zagorje 10:0 bb, Inles : Preddvor 25:19 (15:11); - 4. kolo: Zagorje : Črnomelj 20:21 (13:13), Itas-Kočevje : Novo mesto 33:18 (16:7), Žabnica : Inles 24:26 (12:11), Col : Grosuplje 20:30 (8:14), Kol. Slovan : Semič 29:17 (16:8), Ponikve : Preddvor 22:22 (11:10), -5. kolo: Novo mesto : Ponikve 12:20 (7:13), Semič : Itas-Kočevje 23:30(14:14), Črnomelj : Kpl. Slovan 31:27 (15:9), Grosuplje : Zagorje 16:16 (9:9), Inles : Col 25:18 (13:8), Preddvor : Žabnica 23:14 (11:7).	*
Po petem kolu je v vodstvu brez poraza ekipa Ponikev z 9 točkami pred Itas-Kočevjem in Črnomljem po osem točk, po sedem točk imata Grosuplje in Preddvor, Žabnica pa je dvanajsta brez točke.
J. Kuhar
Zmaga Podmladka
TViie - V Tržiču se je končala letošnja občinska rekreativna nogometna liga. Takrat je v njej sodelovalo 11 ekip, ki so bile bolj ali manj disciplinirane in so odigrale večino predvidenih srečanj. 11 ekip pomeni, da se je nekaj mesecev, saj so .grali po dvokrožnem ligaškem sistemu, več kot 200 občanov aktivno ukvarjalo z rekreacijo in skrbelo za svojo telesno kondicijo in boljše počutje. Liga sama je sla letos odlično organizirana, saj so se y*amezniki, ki so prevzeli delo v tifiikem nogometu potem, ko je bil pred fcbrim letom dni klub razpuščen, zares akazali s svojo požrtvovalnostjo in resam pristopom k organizaciji tako masovne rekrativne lige. Posledica take zagnanosti je tudi ponovna organizacija ^javnosti v klubu in pa ekipa, ki nastopa • gorenjski nogometni ligi.
V ligi sami so bile štin ekipe ki so Fiazale več znanja kot ostale, tako, da je bdo že kmalu jasno, da moramo med sjimi iskati občinskega prvaka. To je leto« upelo ekipi Podmaldka, ki je v odrinem srečanju premagala ekipo Fe-
trola s 4:2. V drugem delu lestvice je pet ekip, ki sestavljajo drugi kakovostni razred, na samem repu pa sta ekipi River Plate in Kamele, ki pa sta vse skupaj zares vzeli kot čisto rekreacijo. Pri tem so posebno priznanje zaslužili igralci ekipe Kamele, ki so prejeli pokal za fair play, saj so prišli na vsa srečanja, njihova volja in zagnanost pa je bila ves čas na enakem nivoju. Prve tri ekipe so prejele izredno lepe pokale, prvih pet ekip pa tudi diplome.
Lestvica:
1.	Podmladek
2.	Petrol
3.	Blue racers
4.	Koprive
5.	SGP
6.	Kino
7.	Gasa
8.	BPT
9.	Loka
10.	River plate
11.	Kamele
J. Kikel
20	17	3	0 93:15 37
20	16	3	1 82:12 35
20	13	4	3 71:18 30
20	13	2	5 48:30 28
20	9	4	7 51:28 22
20	8	3	9 43:41 19
20	7	2	11 36:47 16
20	6 2 12 54:62 14		
20	4	4	12 26:61 12
20	3	1	16 19:68 7
20	1	0 >9 13:147 2	
GLASOVIH 35 let
Moitvo Podmladka, tržiki občinski nogometni prvak - Foto: J. Kikel
Sprehod po sejmu stanovanjske opreme
Manj pozoren obiskovalec letošnjega jubilejnega, petnajstega sejma stanovanjske opreme v Kranju bi po ogledu morda lahko rekel, da letošnja prireditev ni kaj dosti drugačna od dosedanjih in drugih sejemskih prireditev. Glede na ponudbo in prodajo različnega blaga so si tovrstne prireditve res podobne. Izjema med njimi je vsekakor tradicionalni sejem civilne zaščite, ki je posebna in v veliki meri strokovna prireditev. Sicer pa na vseh sejmih lahko obiskovalci dobijo najrazličnejše blago po znižanih cenah.
Če pa si le malo bolj pozorno ogledamo letošnji sejem, vendarle opazimo razliko, ki pomeni, da zanj ne bi mogli reči, da je čisto navadna kramarska prireditev. Prireditelju, Poslovno prireditvenemu centru Gorenjski sejem, je namreč uspelo, da je tudi kar zadeva kvaliteto, skušal narediti korak naprej. Po razrešitvi nekaterih prostorskih težav, s katerimi so se srečavali doslej,
je korak k boljši kvaliteti prav gotovo spodbuden.
Sejem stanovanjske opreme je po svoje prav gotovo tudi specializirana prireditev. Poleg izdelkov, ki sodijo v naslov prireditve — oprema in ureditev stanovanja — je prireditelj tokrat namenil poseben poudarek za ta trenutek še posebno pomembnemu vprašanju: ogrevanju. Na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je Centralni zavod za napredek gospodinjstva pripravil razstavo Ekonomično ogrevanje. Sodeluje 40 proizvajalcev izdelkov za ogrevanje in izolacijo. Razlage posameznih izdelkov dajejo vsak dan popoldne, dobrodošla pa je vsekakor posebna strokovna razlaga strokovnjakov.
Tradicionalna spremljajoča prireditev tega sejma je razstava gob in priprava gobjih specialitet. Tokrat že 11. leto zapored jo je pripravila Gobarska družina Kranj. Na dan otvoritve v petek jim je uspelo razstaviti
431 različnih užitnih in neužitnih ter strupenih gob. Razstavo pa vsak dan dopolnjujejo. Tudi na tej razstavi so vsak dan popoldne poskrbeli za strokovno razlago. Poleg ljubljanske razstave je glede na velikost in dolžino trajanja (8 dni) to prav gotovo največja tovrstna razstava v Evropi. Zato ni prav nič presenetljivo, da na njej srečamo različne tuje obiskovalce.
Prijetna osvežitev letošnjega sejma je tudi modna revija. Po nekajletnem premoru so obiskovalci spet lahko seznanijo z izdelki nekaterih znanih proizvajalcev oblačil in obutve. Čeprav je prireditev krstna tudi za prireditelja — Društvo Modrina Kranj — jo lahko uvrstimo kot solidna. Brez sramu se lahko primerja s podobnimi tovrstnimi, ki jih prirejajo morda imensko bolj znani organizatorji.
Med popestritvami sejma, ki prav tako sodijo v ime — sejem stanovanjske opreme — je tudi likovna razstava. Šestnajst slikarjev, članov Dolika Jesenice, razstavlja prek sto del. Vsa so tudi naprodaj. Obiskovalčev smisel za oblikovanje in opremo prostora pa spodbuja tudi razstava izdelkov Steklarne Hrastnik. Izdelkov na sejmu sicer ni moč kupiti, lahko pa si jih je zapomniti in jih poiskati v specializiranih trgovinah pri nas.
In če rečemo še besedo, dve o tistih, ki jih največkrat nekako omalovažujoče prištevamo med kramarje. Tudi ti so na sejmu. Vendar ne bi imeli ravno posebnih slabih pripomb glede na urejenost njihovih razstavnih pultov, pa jtudi ne na različen izbor. Kar prijetna popestritev in dopolnitev sejma so, saj ponujajo marsikaj, kar potrebujemo doma vsak dan. Pa še to. Za marsikoga je ta prireditev privlačna tudi za to, ker mu prav v teh dneh, ko nas skrbi, kako prihraniti čimveč goriva, ni treba z avtom na pot od trgovine do trgovine po Gorenjski ali še dlje, da bi našel in kupil željeno. Različni trgovci so na sejmu, kjer je moč skleniti posel po nižji ceni, večje blago pa pripeljejo brezplačno na dom. A žalar F. Perdan
Obiskovalci sejma opreme si na razstavnem prostoru MERKURJA lahko ogledajo stroje in opremo za opremljanje mehanične in mizarske delavnice, varilne aparate, garderobne omare, industrijske zabojčke in.druge izdelke, ki so namenjeni malemu gospodarstvu, obrti in industriji. Pozornost zlasti vzbujajo razstavljeni vrtalni in drugi stroji, orodne omare s kompleti orodja itd. Informacije o delovanju posameznih strojev, cenah in možnostih nakupa opreme so na voljo na razstavnem prostoru MERKUR — Kranj.
Razstava gob- Ob otvoritvi so na razstavi gob ki jo je pripravila Go-Razstava guu w	različnih gob. To Število pa se vsak
T* no™ ^JdseZ^ gobarskih dr&in Slovenije dr. Dušan Tr^ki ie v teh dneh vedno na razstavi, je navdušen nad izborom. Številen izbor bogato tudi gobe. ki jih doslej v Sloveniji se nismo za-
sledili.	______
Modna revija — S svojimi izdelki na njej sodeluje 17 podjetij. Na programu je vsak dan ob 17.30. Krstni uspeh za Društvo Modrina kot organizatorja, priznanje pa za manekensko skupino ter ko-reografinji Marjano Dajčman in Alenko Dolenc. Pa tudi glasba in scena sta solidni. Velja si jo ogle-^dati._^_
Na sejmu stanovanjske opreme za regal ZOKI LUKS je dobila zlato plaketo našega dolgoletnega dobavitelja INEKS TISA SENTA.
Dekorativni predmeti kot so zavese in prti naredijo bivalne prostore prijetnejše. Vezenina Bled predstavlja na
sejmu stanovanjske opreme v Kranju le majhen del svoje bogate kolekcije.	_■

Priznanja - Na letošnjem sejmu so podelili štiri zlate medalje Poslom
no prireditvenega centra Gorenjski sejem za kvaliteto: oroizvajalcc Lesnina - Bor Laško za dnevno sobo Tom, proizvajalec Si pad \fagiK Foča TOZD Varda, Višegrad za otroško sobo Mia proizvajalec Inex Tisa Šenta za dnevno sobo Zoki lux in Unitas, Ljubljana za pretočne enoročajno baterijo. - to sliki zgoraj: Otroška soba Miase dobl Globusu Povpraševanje po njej, kije v naravnem smrekovem lesu. ah pajo%močZmbiniritiz modro barvo, ježe nekaj ^saveliko Dobir. io e moč takoj stane pa 51.731 dinarjev. Podeljeno priznanje zanjo pc 'jele posebej 'pomembno tudi za Globus ob ^m lO-letnici * Kliki snodai' Dnevna soba Tom se dobi v Lesnim Kranj - TOZD Pc-u tako unenovanega^ZTlSaT^ saj je z elementi moč urediti dnevno, otrosfcosoboka^eahpre^
bo. Bor Laško jo trenutno izdeluje v hJastZ^n^tzin^, ^ trgu tudi v lešnikovi. Dobava je deset do P^TJ^lik^ei^n^ taža pa brezplačna. Oprema za normalno, srednjevehko dnevno sobo
stane okroo 50 tisoč dinarjev.
o la8 20 STRAN_=___na sejmu stanovanjske opreme_______________________________torek, 19. oktobrajm:
TOREK, 19. OKTOBRA 1982
obvestila, oglasi, objave
21. STRAN

^ J
d? o
*
7vezna carinska uprava carinarnica jesenice
razpisuje sprejem
za ve C pripravnikov za carinika
čnla ekonomsko-finančne, tehnične, P0S0i: - fpT^ne^ admtnfsta^o-upravne smeri in .nanje enega svetovnega jezika,	izpoinjevati splošne po-
-	kandidat, m kandidatke morajo	P	qJ	slstema
goje, določene v 318. Členu	svetu ter zvez.
državne "P^^^m^lSFRJ št. 23/78). ter posebne nih T določene8^ v 37 členu Zakona o carinsk, službi
=
krijejo sami
.. •	kolkovane z 8,00 din administrativne
&^CaSrmniciJ^nice, Cesta marala Tiu. 37, 64270 Stnice v^roku 15 dni po objav,
in
Osnovna šola
JOSIP BROZ TITO-
Predoslje
Komisija " za delovna razmerja razpisuje prosta dela naloge
ŽSn čas, nastop dela takoj
2 ^določen^čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), nastop dela takoj o POMOČNICE V KUHINJI
za določen čas (nadomeščanje delavke ^bolniškem staležu), nastop dela takoj
Prošnie oddajte 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Josfp Broz Tito, Predoslje, Kranj.
		
		J
	—	
	—"	J
	egp	1
J
EMBALAŽNO GRAFIČNO
PODJETJE ŠKOFJA LOKA
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja
objavljamo prosta dela in naloge
TAJNIKA
SAMOUPRAVNIH
ORGANOV
Zahtevani pogoji:
—	srednješolska izobrazba-upravno administrativne ali ekonomske smeri z dobrim znanjem strojepisja in smislom za pisanje zapisnikov,
—	zaželene delovne izkušnje,
—	3 mesečno poskusno delo
Osebni dohodek ca. 13.600,00 dinarjev.
Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 c^eh po objavi na kadrovsko službo EGP, kjer dobite še dodatna pojasnila.
O izbiri kandidatov boste obveščeni v 8 dneh po izbiri.
I
energetika
DO ENERGETIKA, n. sol. o. TOZD BUTAN PLIN, n. sol. o. Ljubljana, Verovškova 70
Po sklepu ^odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela. in naloge
VOZNIKA KAMIONA NAD 5 ton (en delavec)
Pogoji: — šola za poklicne voznike C in E kategorije,
—	eno leto delovnih izkušenj,
—	poskusno delo 60 dni,
—	stalno bivališče v Kranju
Delo se združuje za določen čas (6 mesecev) s polnim delovnim časom.
Vloge kandidatov za objavljena prosta dela in naloge sprejema DO Energetika, n. sol. o., DS Skupnih služb, Ljubljana, Verovškova 70, in sicer 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po sklepu odbora za delovna razmerja.
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET KRANJ, Župančičeva 22
razpisna komisija za razpis del in nalog
razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA (P) angleškega jezika za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi. Nastop službe takoj. Stanovanja ni.
ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO RTC KRVAVEC
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
3 PRODAJALCEV VOZOVNIC
Pogoj: — trgovska šola,
—	delo se sklene za določen čas — za čas zimske sezone
2 REŠEVALCEV NA SMUČIŠČU
Pogoj: — poklicna šola in izpit iz prve pomoči,
—	2 leti delovnih izkušenj pri delih reševanja n i smučišču,
Posebne delovne izkušnje:
—	znanje vseh tehnik smučanja,
—	znanje vožnje ponesrečencev z akijem,
—	delo se sklene za določen čas — za čas zimske sezone
2 ClSTILK
Pogoj: — najmanj 6 razredov osnovne šole,
—	poskusno delo 2 meseca,
—	delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, eno s polnim in eno s skrajšanim delovnim časom
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
GLOBUS
VoUstfL
v SKLADIŠČU POHIŠTVA HRASTJE
UGODNO — UGODNO
TREBINJE
Oglasite
TOREK. 19. OKTOBRA
3LA8 22. STRAN__obvestila, oglas., objave
od 20. do 22.10.1982
RAZPRODAJA POHIŠTVA
KRANJ
35 let
TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ŽIVILA — CENTRAL KRANJ
kavči — fotelji — omare garderobne, predsobne
Delavski svet delovne organizacije
objavlja
NATEČAJ
ZA NOVO IME DELOVNE
ORGANIZACIJE
Informacije: Salon pohištva GLOBUS, tel.: 28-478 in n. c. 24-761
Razstavni prostor KOKRE - GLOBUS na Sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 15. do 22. 10. 1982
GIMNAZIJA KRANJ Koroška 13
razpisuje dela in naloge SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Poskusno delo traja 3 mesece. Nastop dela 15. novembra
1982.	J .
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj, Kidričeva 49
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časrm:
ADMINISTRATORJA
z dvoletno administrativno šolo, s 1.1.1983
KUHINJSKE POMOČNICE, s 1.11. 1982
Prošnje z ustreznimi dokazili sprejema komisija 10 dni po objavi razpisa.
Trgovski in gostinski delovni organizaciji ŽIVILA in CENTRAL KRANJ sta se v letu 1982 združiti.
Dejavnost delovne organizacije je trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami na debelo in drobno, gostinstvo in hotelirstvo, pretežno na Gorenjskem.
Novo ime naj odraža dejavnost delovne organizacije ali pa naj bo neko drugo ime, ki je primerno zvrsti dejavnosti (zgodovinsko, geografsko ipd.). Ime naj bo lahko izgovorljivo, prikladno za oblikovanje in reklamiranje.
Udeleženec natečaja, katerega ime bo osvojeno, prejme nagrado v višini 20.000,00 din. Če bo osvojeno ime predlagalo vec oseb, se bo nagrada delila.
Udeleženci natačaja naj pošljejo predloge pod šifro v zaprti kuverti. V njej naj bo še ena zaprta kuverta s šifro, imenom m naslovom predlagatelja.
Upoštevani bodo predlogi, ki bodo prispeli v delovno organizacijo do vključno 25. 10. 1982 na naslov:
DO ŽIVILA — CENTRAL KRANJ, NAKLO 252, z oznako: KOMISIJA ZA IME DO.
Sejem stanovanjske opreme
Paviljon
B lesni ust kranj
Priporoča cenjenim kupcem ugoden nakup pohištvenih programov po znižani ceni:
—	Program DEKOR M cenejši 30% 3x3 cene.šj Qd
10—30 %
—	Soba za mlade cenejša 25 % ■■....5 - • ~ Gordana cenejši 20^%_
t/r^	^	_ sed. garnitura Salon cenejša
■BMnil	20 %
_ Spalnica Selma stane samo
—	Regal Plitvice cenejši
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	za %
Spalnica SELMA	h salonih raz-
Lesnina je specializirana trgovina za prodajo pohištva, ki skrbi da je v nji ° emu kupcu. stavljeno pohištvo najmodernejše kakovosti in po ugodni ceni dosegijivu
—	kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom
—	trgovina je odprta od 7.—19. ure, sobota do 13. ure
Na ogled in nakup vas vabi Lesnina Kranj in salon pohištva na Jesenicah. ^ Obiščite nas tudi na Sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 15. do 22.10. .	i
TOREK, 19. OKTOBRA 1982
OBVESTILA OGLASI OBJAVE
23. STRAN
MALI	telefon
OGLASI	27-960
PRODAM
Prodam več PRAŠIČEV težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podna rt	7994
Prodam bukova in hrastova DRVA, cena 1.500 din. Informacije po telefonu 064-21-259 od 9. do 18. ure	10540
Prodam dobro ohranjen KAVČ in dva FOTELJA ter VZMETNICO za francosko posteljo. Štular, Šorlijeva 18, Kranj, tel 28-427	10652
Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA, bo-»kopski kosmač, jonatan, ontario ..., Babi!, Žeje 1, Duplje	10690 ZA DAN MRTVIH vam v CVETLIČARNI - VRTNARIJI v Šenčurju nu-dsao domače KRIZANTEME - veliko-cvetne, pajkovce, marjete ter vseh vrst druaera cvetia. Soreiemamo NAROČILA
drugega cvetja. Sprejemamo in ARANŽMAJE
Prtdam avtogenski VARILNI RAT. Telefon 24-259
Prodam PEC na olje EMO RADIO. Oglasite se na Golniku
10692 APA-
10766 5 in
št. 22
10767 Eljon,
10768
Prodam male KUŽKE. Marija Zadružna 8, Kranj
Prodam 10 dni starega BIKCA simen-Uica. Naklo 39	10769
Prodam rabljeno PEC atlas za centralno opevanje (na premog). Kranj, Jezerska c 122	10770
Zelo ugodno prodam raztegljiv KAVČ (dvosedež), 170-litrski HLADILNIK gorenje in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Kranj, Planina II, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26 10771 Prodam lepe SADIKE za živo mejo (ZIMZELENI LIGUSTER). Vovk, Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005	10772 Prodam novo PEC za centralno kurjavo EMO 20. Telefojn 22-761 zvečer
10773
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo mladega prijaznega PSA, manjše lepe oblike. Telefon 064-23-838	10774
Prodam okrog 3 kub. m suhih hrastovih PLOHOV in DESK - colaric.- Kranj, C. Staneta Žagarja 23	10775
Poceni prodam KAVČ in DIVAN. Držič, Staneta Žagarja 8, Kranj 10776 Prodam 300 kosov rjave OPEKE vesna s posipom. Stanko Konc, Goriče 31, Golnik	10777 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Helena Žemva, Smokuč 24, Žirovnica 10778 PEC za etažno centralno ogrevanje EMO (20.000 ccal.) prodam. Tel. 24-897 popoldan 10779 Prodam dobra neškropljena ZIMSKA JABOLKA. Zglasite se na Brezjah št. 14, p/d. Hribar (Poličar Jože) 10780 Prodam radio kasetofon HITACHI 2 X 9 W in stoječi vrtalni stroj (120 ). Telefon 81-608 10807 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 42. Telefon 27-076 10804 Prodam PRAŠIČA za zakol. C. na Brdo 26, Kranj 10805 Prodam črnega PUDLA, starega 5 mesecev. Telefon 064-62-729 10794
Prodam semenski KROMPIR igor. Trnje 9, Škofja Loka	10795
Prodam kompletne SMUCl (140 cm) s palicami in polpancarji, št. 40. Oblak, Novi svet 15, Škofja Loka, tel. 064-60-941
10796
VOZILA
Nepričakovano nas je zapustil ljubi sin, brat, stric in svak
RUDI ___PELKO ml.
Od nieea se bomo poslovili 19. oktobra 1982 ob 15.uri na Kranjskem J 6	pokopališču.
Žalujoči: mama, ata, Sonja, brat Janez z družino sestri Mira in Jožica z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta,
brata in strica
BORISA PERGARJA
M
sodelavcem Ikosa in »"J^^ ter pevcem.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Darko in Zdenko z družino Šenčur, 11. oktobra 1982
Prodam ZASTAVO 750, Nova vas 12a Radovljica
ŠKODO 100, letnik 1972, prodam. Sluga, Mlaka 58, Kranj	10514
ZASTAVO 128 CL, letnik 1980, prodam. Zdravko Konjar, Smlednik 3 10723 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1972. Mlaka 113, Kranj	10781
RENAULT R-12 TL, letnik 1976 iz konsignacije, poceni prodam. Ivo Vilfan, Kranj, Zasavska 43/B, Orehek, tel. 21-417
10782
Ugodno prodam KOMBI zastava 430 F, letnik 1974, vozen, registriran do decembra 1982. Ogled vsak dan pri Klemenčiču v Hlebcah pri Lescah	10783
Prodam nov PRIKLJUČEK za prikolico (GOLF). Telefon 74-139	10784 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Brane Polajnar, Vodnikova 13, Bohinjska Bistrica, tel. 82-679 do 14. ure
10785
Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Silvo Meglič. Slap 17. Tržič 10786 Prodam FIAT 126-P, letnik oktober 1976, vozen, neregistriran. Ogled v soboto od 8. do 14. ure. Stane Oblak, Stošičeva 5, Kranj	10787
Prodam TOVORNI AVTO TAM 6500 vlačilec, letnik 1973, motor 170 KM, v dobrem stanju, registriran za 12 ton. Erzar, Olševek 2, Preddvor	10788
Prodam R-4, letnik 1976, registriran do maja 1983, za 58.000 din. Informacije dopoldan po tel. 28-861 (int. 208) popoldan pri Benedičič, Ul. 1. avgusta 1, Kranj
10789
Prodam karambolirano ZASTAVO 1300, celo ali po delih, registrirano, in ZASTAVO 750, letnik 1971. Ilija Bodiroža, Strahinj 86, Naklo	10790
Prodam DIANO, zaleteno, letnik 1980. Informacije po tel. 064-67-121 - int. 334 dopoldan	10791
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, obnovljeno, cena 2,5 SM. Sašo Osenčič, Selo 47, Bled	10792
Prodam VESPO PJADJO, 125 ccm, letnik 1963. Grujičič, Planina 7, Kranj
10793
FORD TAUNUS 17 M, zelo dobro ohranjen, registriran do septembra 1983, prodam. Ponudbe po tel. 064-23-562
10806
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za 7 SM. Informacije po tel. 24-531 10806
ZAPOSLITVE!
Potrebujem varstvo po štiri ure za tri mesece in pol staro punčko. Mandelc Jelka, Radovljica, Gradnikova 83, telefon 74937
OBVESTILA;
NOVO! NOVO! PLASTIFICIRAMO dotrajane kopalne kadi ali umivalnike z uvoženimi materiali. Telefon 061-214-467
10527
Zidarski obrtnik opravlja vsa notranja zidarska dela, tudi pozimi, v okolici Kranja, Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku	10803
STANOVANJA
V Kranju ali okolici iščem neopremljeno ali opremljeno SOBO za 2 dekleti. Pranje in kuhanje imata preskrbljeno, le da je ogrevana. Telefon 26-960 ali 24-133
10802
Uslužbenka išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Plačam za leto vnaprej
10797
*/f ™ nrpzeodaj v času svojega največjega življenjskega elana, star komaj 40 let, Mnogo pic b j»	nas je zapustil
RUDI PELKO ml.
Od njega se bomo poslovili danes, 19. oktobra 1982, ob 15. uri. na kranjskem pokopališču.
r „nt ftnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem
dolgu lb i	spominu!
KOLEKTIV DELOVNE ORGANIZACIJE CREINA KRANJ Kranj, 19. oktobra 1982
OBLETNICA
18. oktobra mineva žalostno leto od tistega strašnega trenutka, ko je prišla vest,
da nam je cesta vzela našega ljubljenega sina, brata in vnuka
__VIKTORJA OLIPA
tiho si odšel od nas, zato nikoli ne bomo verjeli, da te ni več. Tvoje korake še slišimo, tvoj lik Nisi se poslovil, tAo m^eioor« ,	da te ne bo yeč Prazen Je našdom, ne čutiš
tvoj nasmeh, J?**^™ m^Lk^o vedno ob tebi. Imeli smo te radi, dragi Viktor, ne moremo doumeti, da je bolečine v našji srcih m misn, M	NIKOLI! Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob,
ugoda tako kruta. Njkoh^ne^o^ ^ ^^te cvetje ali pa se ga spominjate kako drugače.
ŽALUJOČI: mami, ati, brat Primož in stara mama Belca, 18. oktobra 1982
GARSONJERO ah enosobno STANOVANJE vzameta v najem fant in dekle za dalj časa v Kranju ah okolici. Šifra: Predplačilo	10798
V	Radovljici vzamem v najem GARSONJERO ali majhno STANOVANJE. Šifra: Nujno	10799
V	Kranju ali bližnji okolici vzamem v
najem GARSONJERO ali majhno STANOVANJE. Šifra: Plačam vnaprej 10800 V Kranju ali bližnji okolici iščem za določen čas manjše STANOVANJE ali GARSONJERO ali ogrevano SOBO s kopalnico. Cenjene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro: Nujno potrebujem	10801

RUDNIK URANA Žirovski vrh
v ustanavljanju, GORENJA VAS — TODRAŽ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
IZVAJANJE FINANČNE POLITIKE IN OPRAVLJANJE FINANČNE FUNKCIJE — 1 delavec
(vodenje oddelka za računovodstvo, finance in komercialo)
Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri,
—	poznavanje AOP,
—	do 5 let delovnih izkušenj,
—	ustvarjalen odnos do samoupravljanja ter moralna neo-' porečnost,
—	poskusno delo 60 dni	^
Možnost rešitve stanovanjskega problema po dogovoru. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
ETIKETA ŽIRI Industrijska ulica 6 ŽIRI
Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili:
ORGANIZIRANJE POSLOVANJA IN VODENJA DELA V KOMERCIALI
Pogoj: — ekonomist — komercialist,
—	poznavanje poslovanja delovne organizacije, znanje tujega jezika, (nemščina ali angleščina),
—	4 leta delovnih izkušenj v komercialnem poslovanju
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	splošne pogoje določene z zakonom,
—	da imajo družbeno-politične in moralno-politične vrline v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki ter pravilen odnos do samoupravljanja,
—	da imajo sposobnost vodenja in organiziranja delovnega procesa i» drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti
Imenovanje velja za dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Etiketa Žiri, Odbor za delovna razmerja, Industrijska ulica 6, Žiri.
Nepopolnih in po roku prispelih vlog Odbor za delovna razmerja ne bo upošteval. Sklep o imenovanju bodo kandidati sprejeli v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. Stanovanj DO nima na razpolago.
ar
olmiro
ALMIRA
Alpska modna industrija RADOVLJICA
Odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina Radovljica objavlja na osnovi določb 227. čl. ZDR PROSTA DELA
POSLOVODJE PRODAJALNE V BOHINJSKI BISTRICI
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	dokončana poslovodska šola in 3 leta prakse pri opravljanju poslo-vodskih del,
—	dokončana trgovska šola — tekstilne usmeritve in 5 let prakse pri opravljanju razpisanih del
Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela je možen 1.11. 1982. Deloča se 3 mesečno poizkusno delo.
Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Almira — alpska modna industrija Radovljica — odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina. Razpis velja 8 dni od dneva objave oglasa.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TOZD TGO Ljubelj
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	DEVIZNEGA LIKVIDATORJA
2.	RECEPTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. — štiriletna srednja šola,
—	aktivno znanje nemščine, angleščine ali francoščine,
—	dovoljenje za delo v območju mejnega prehoda Ljubelj — dve leti delovnih izkušenj
pod 2. — štiriletna srednja šola ali gostinska šola ustrezne smeri,
—	aktjvno znanje nemščine in pasivno znanje še enega svetovnega jezika,
—	dovoljenje za delo v območju mejnega prehoda Ljubelj
Kandidati morajo prijavam priložiti zdravniško spričevalo in dokaze o izpolnjevanju pogojev za opravljanje objavljenih del in nalog.
Prijavf pošljite v roku 15 dni od objave oglasa oziroma do zasedbe na naslov: Kompas Jugoslavija, TOZD TGO Ljubelj, 64290 Tržič.
18. srečanje planincev treh dežel
Mnoge stične točke za sodelovanje
Planinci Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije so se na srečanju v Mojstrani dogovarjali za skupne akcije — Načrtujejo tudi mednarodno alpinistično odpravo v Himalajo — Prikaz nove naprave za reševanje iz plazov
Mojstrana - Planinska zveza Da obstajajo tako med planinci Slovenije je konec minulega tedna kot alpinisti treh dežel mnoge
pripravila v Mojstrani 18. srečanje planincev treh dežel. Na njem se je zbralo po 15 predstavnikov planinskih organizacij iz vsake dežele, med katerimi so bili tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Ba-novec ter kastni predsednik PZS in vsakoletnih srečanj Miha Potočnik, predsednika pokrajinskih združenj planinskih organizacij Koroške in Furlanije-Julijske krajine ter zastopnik centrale italijanskega alpinističnega kluba.
Goste je v mojstranskem hotelu j^riglav sprejel predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal:
»V jeseniški občini, ki je vkleščena med dve meji, si prizadevamo razvijati prijateljske vezi s sosednjimi narodi in utrjevati sodelovanje na vseh področjih: gospodarskem, kulturnem, športnem, pa tudi planinskem. Za ljubitelje planin je pomembna predvsem lepota gora in želja po osvojitvi novih vrhov, novih lepot. Zato ne sme biti meja tista, ki bi preprečila želje posameznikov za zadovoljitev teh potreb.«
Delovni spored srečanja so udeleženci začeli z obravnavo več poročil. Seznanili so se s pripravami na izdajo trijezičnega slovarja alpinističnega izrazoslovja, katerega namen je olajšati posvetovanje o alpinističnih tekstih oziroma pogovore o tehničnih lastnostih; osnutek zanj je že pripravljen. Govorili so o Poti prijateljstva, ki jo od 1972. leta dalje obiskuje veliko število planincev treh dežel pa o prodaji vodnikov zanjo; ob tem so opozorili na pomanjkanje žigov nekaterih vrhov in ta problem bodo skušali čimprej rešiti. Predstavili so tudi novi skupni izdaji Turni smuki i treh dežel in Narodni parki treh dežel ter razpravljali o bodočem delu na tem področju predvsem z vidika finančnih stroškov za izdajo publikacij. Nadaljevanje srečanja so posvetili pogovorom, kako razširiti možnost prehodov in preučili oblike ter vrednosti popustov za obiskovalce planinskih postojank v vseh treh deželah.
stične točke za sodelovanje, je dokazala obravnava predloga za izvedbo skupne alpinistične odprave v Himalajo. Alpinisti treh dežel so si za svoj cilj izbrali Mt Everest, na katerega naj bi se spomladi 1984. leta povzpeli po še neosvojeni smeri v vbodni steni. V odpravi predvidevajo udeležbo 3-4 alpinistov iz vsake dežele.
Udeleženci srečanja so si na koncu z zanimanjem ogledali novo napravo Lavino za reševanje iz plazov, ki so jo izumili v Nemčiji in jo izdelujejo v Avstriji. Gre za napravo, ki odkriva ponesrečenega v snegu na osnovi
Planinci treh dežel so se zbrali
že na 18. srečanju
Nova naprava Lavino se je dobro obnesla v preizkusih reševanja zasutih v snegu — Foto: S. Saje
izdihanega ogljikovega dioksida; med preizkušanjem v švicarskih gorah so z njo dosegli mnogo boljše rezultate od iskanje s pomočjo navadnih sond.
Sobotno srečanje planincev treh dežel v Mojstrani so popestrili z razstavo planinskih fotografij, ki jo je pripravila muzejska sekcija pri domačem planinskem društvu, pa filmoma z naših odprav na Lhotse in Everest, ki sta ju prikazala alpinista Marjan Manfreda in Vanja Mati-jevec.
V nedeljo so si udeleženci srečanja po izletu na Dovške Ravne ogledali vajo mojstranskih gorskih reševalcev, proti svojim domovom pa so se razšli po obisku Aljaževega doma v Vratih. Prihodnje leto se bodo zbrali pri koroških planincih v Beljaku.
Stojan Saje
V Golfu in Parku več tujih gostov
Bled — Letos, ko je k nam prišlo 12 odstotkov manj tujih gostov kot leto poprej, sta imela blejska hotela Golf in Park, ki spadata v okvir ljubljanskega Integrala, 3 odstotke več tujih gostov. V hotelu Golf so imeli v letošnjih devetih mesecih 56.500 nočitev, v hotelu Park pa 66.500. Od tega je bilo v Golfu kar 75 odstotkov tujih gostov, v Parku pa 72 odstotkov. Do konca leta tujih gostov
Srečanje turističnih delavcev Gorenjske
Zaživele občinske zveze
Kranjska gora — Gorenjska turistična zveza iz Kranja je s sodelovanjem Občinske turistične /vt ze Jesenice pripravila v soboto, 16. oktobra, v Kranjski gori tradicionalno, že trinajsto srečanje turističnih delavcev Gorenjske. ki je letos zbralo 160 članov gorenjskih turističnih društev. Popoldne so si udeleženci srečanja ogledali Kranjsko goro, zvečer pa so v hotelu Larix po uvodnih nagovorih priredili kviz turističnih podmladkov in podelili priznanja za najlepše urejene kraje.
Uvodoma je spregovoril Zvone l.?ržan, predsednik skupščine Gorenjske turistične zveze, ki je najprej osvetlil delo v minulem letu, polnega organizacijskih sprememb. Posebej velja omeniti, da so ooleg škofjeloške zaživele še občinske turistične zveze na Jesenicah, v Radovljici in Kranju, ki tako na občinskih ravneh povezujejo 45 turističnih društev na Gorenjskem. Brez občinske zveze tako ostaja le trži-ška občina, ki ima le eno turistično društvo — v Podljubelju. Novembra se bodo sestale skupščine občinskih in gorenjske turistične zveze, za slednjo bodo pripravili referat z naslovom Industrijsko razvita občina in pomen turizma kot gospodarske panoge.
»Želimo ponovno opozoriti na problem, ki ga delno poznamo. Posebej na Gorenjskem imamo čudovite naravne lepote, vendar je veliko več pozornosti namenjeno ostalemu gospodarstvu in družbenim službam kakor turizmu. Vpliv krajevne samouprave v turizmu je nezadosten, s turizmom se ukvarjajo le tisti, ki navidezno od njega živijo, le komercialni interes pa ni dovolj, da bi zganili vse nobnde od lastnikov
turističnih sob do krajevne skupnosti in občine,« je dejal Zvone Teržan.
Udeležence srečanja je pozdravil preds.ednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih, ki je dejal, da zdaj v jeseniški občini odmerjajo turizmu posebno pozornost, uvrščajo ga med prednostne panoge, takoj za' železarstvom. Skušali bodo odpraviti pomanjkljivosti, aktivirati delo turističnih društev, še oktobra bodo osnovali poslovno skupnost za razvoj Gorenjesavske doline, od katere veliko pričakujejo.
V kvizu so se pomerili turistični podmladki na osnovnih šolah. Izmed petnajstih so se v zaključno tekmovanje uvrstili trije: zmagal je turistični podmladek osnovne šole iz Mojstrane, ki je osvojil 30 točk, na drugo mesto se je uvrstila ekipa osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, ki je nabrala 18 točk, na tretje mesto pa ekipa osnovne šole s Koroške Bele, ki je osvojila 17 točk.
Prebrali so tudi najboljše spise, ki so jih pionirji poslali na natečaj. Najboljše so napisali Matjaž Koman z osnovne šole Lesce, Jure Košir z osnovne šole Mojstrana, Mateja Sedej z osnovne šole Koroška Bela, Tomaž Pšenica z osnovne šole Mojstrana in Alenka Makarovič z osnovne šole Toneta Čufarja z Jesenic.
Ob koncu so podelili še letošnja priznanja za najbolj urejene kraje na Gorenjskem. Natančno točkovanje je opravila posebna komisija pri Gorenjski turistični zvezi, ki je nato dodelila prvo priznanje turističnemu društvu Bled, drugo turističnima društvoma Bohinj-jezero in Škofja Loka in tretje turističnima društvoma Cerklje in Lesce.
M. Volčjak
GLASOVA ANKETA
Sejem-.razstava in proda;
Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem si je letos še posebno prizadeval, da bi bil sedanji sejem stanovanjske opreme, ki bo odprt do 22. oktobra, čimbolj zanimiv, kvaliteten in privlačen. Poseben poudarek so namenili trenutno najbolj aktualnemu vprašanju: energiji in kako varčevati z njo v stanovanju. Ne manjka pa tudi drugih prireditev in različnega blaga.
morda nabavil pokrivalo, kaj malega bomo morda ]
ne bo več veliko, vendar računajo, da bodo imeli ob izteku leta tuji gostje še vedno 70 odstotni delež Hotela sta bila doslej zasedena več kot 70 odstotno. S hladinimi jesenskimi dnevi gostov ni več veliko m novembra bodo oba hotela izmenoma zaprli za petnajst dni, da bodo lahko opravili vzdrževalna dela Ob prazniku republike pa bosta hotela spet polna, podobno ob Novem letu. Tako računajo, da bosta letos v celoti 65 odstotno zasedena, kar je toliko kot so načrtovali. Ob tem velja povedati, da so z izredno dobro letno sezono nadoknadili spomladanski izpad, ko je bilo tik pred zdajci zaradi stabilizacije odpovedanih nekaj seminarjev in simpozijev.
Oba hotela imata največ agencijskih gostov, od 80 do 90 odstotkov, čeprav je težko natančno razmejiti agencijske in individualne goste. Ugotavljajo, da se marsikateri gost vrača preko agencije, ki nudi cenejši prevoz. Na ceno paketa stroški prevoza vse bolj vplivajo, saj predstavljajo že kar 60 odstotni delež. Tako je letos za okroglo 30 odstotkov upadlo število individualnih gostov iz Nemčije, ki so kot ugotavljajo, najboljši izvenpenzionski potrošniki. Veliko več kot leto poprej pa je bilo gostov iz Velike Britanije, v hotelu Golf kar 42 odstotkov več, v hotelu Park pa 29 odstotkov več. Agencija Yugotours je angleške goste za teden dni pripeljala na Bled, za teden dni pa na morje. Posebej za goste iz Nizozemske in Belgije pa je bila zanimiva povezava z Veliko planino, kamor so jih popeljali na izlet in tako izkoristili povezanost v okiru Integrala.
Kot zanimivost velja omeniti, da so gostje letos na Bledu lahko dobili posebne bone, s katerimi so lahko večerjali v kateremkoli hotelu in tako preizkusili, kakšna je hrana v sosednjem hotelu.
Brez dvoma pa je uspešna sezona v obeh hotelih s petimi zvezdicami odsev prizadevnega dela vseh delavcev, k4 se dodobra zavedajo, da bodo le s kakovostjo storitev imeli hotela polna. Tako sta ostali knjigi pritožb skorajda prazni, večjih pritožb za povračilo stroškov bivanja pa ni bilo.
Še vedno pa je osebni dohodek gostinskih delavcev med najnižjimi v radovljiški občini, saj povprečje znaša 11.450 dinarjev. Zato je fluktuacija delavcev, posebej pri manj zahtevnih delih, še vedno velika V hotelu Golf je dohodek v devetih mesecih v primerjavi z lanskimi porasel za 35 odstotkov, v hotelu Park pa za 25 odstotkov. Hotel Park mora namreč plačevati kredite, ki so jih najeli, ko so pred petimi leti postavili nov hotel. Tako so morali letos plačati skupaj z obrestmi 8,5 milijonov dinarjev, ostalo pa jim je še 7,5 milijonov dinarjev glavnice.
M. Volčjak
Alojz Perko iz Naklega:
»Ogledam si domala vse sejemske prireditve v Kranju. Zato sem tudi tokrat prišel, vendar še s posebnim namenom. Zanima me izolacija cevi za centralno kurjavo v hiši. Vidim, da je različnih izolacijskih materialov kar precej. Za nekaj se bom prav gotovo odločil. Počakal pa bom na strokovno razlago, ki bo menda v ponedeljek. Je že tako, da se splača malo bolj poglobiti tudi v izolacijo. Razmišljanje v tej smeri namreč pomeni, da izolacija ni luksus oziroma dodatni strošek, ampak varčevanje.«
Marija Rozman s Cešnjice: »Z možem in njegovimi starši smo prišli kar skupaj na sejem. Ker delam v šiviljski stroki, se zanimam za šivalne stroje. Opazila sem, da imajo nekaj takšnih, kakršnega si želim in jih na domačem trgu ni moč dobiti. Skušali se bomo dogovoriti za nakup. Sicer pa je sejem po moje zanimiv. Mimogrede bo oče
Hasan Nežević is _ mosta: »Z družino že živimo v Kranju. Zaposlen delovni organizaciji G—-Stanovanjski problem in***** rešen, vendar menim, da j sejem predvsem za sedanje al doče graditelje zelo zani posebno ker prikazuje raui izolacijske materiale, pa tudi izolacijske materiale, pa dosežke in novosti pri opr nju stanovanj. Ne morem načuditi nad številnimi ki so tu razstavljene. Sam poznam niti navadnega jure Veste, pri meni doma v Bo ljudje ne poznajo gob. Odkar živim tu, sem se začel zan' zanje; še bolj pa se nad navdušuje sin. Sicer pa menim | da bi v Kranju nekaj manjkale! če ne bi imel teh sejemskih prireditev.« ■ _ ^ _
A. Žalar F. Perdan
opremlja-
gobanu!
Gasilci Primskovega so bogatejši za nov orodni avtomobil znamke >
— Foto: F. Perdan	„ ^
60 let Gasilskega društva Kranj - Primskov;
Ob jubileju nov avtomobil
Gasilsko društvo Kranj - Pnmskovo .skrbi^ za le^ breg ^ in združuje okoli 250 članov, od katerih jih je 80 sposobmh v vsr kem trenutku reševati družbeno in zasebno imetje. Ob 60-1* kupili nov orodni avtomobil.
Kranj - Tri leta po končani prvi svetovni vojni so na Primskovem pričeli iskati prostovoljce za ustanovitev gasilske čete ter zbirati denar za gradnjo gasilskega doma. Maja 1922 so se prvič zbrali na občnem zboru, kar pomeni pričetek organizirane obrambe pred požari. Društvena kronika pravi, da so .tega leta postavili tudi stolp z majhnim orodiščem in z dobičkom prve gasilske veselice kupili 60 metrov cevi in navijalna kolesa. Cez deset let so gasilci skupaj s kmetijsko strojno zadrugo zgradili gasilsko-gospodarm dom. Tega leta je pričel pn četi delovati tudi dramski odsek, pozneje je bila ustanovljena knjižnica in leto pred vojno je 25 članov in članic opravilo bolničarski tečaj. Društvo je v tem času imelo tudi pomembno izobraževalno »n vzgojno vlogo na vasi.	.	..
Po drugi svetovni vojni je gasilstvo na Primskovem izjemno hitro napredovalo. Predsednik Tito je 1965. leta odlikoval društvo z redom zasluge za narod s srebrnim vencem, Gasilska zveza Slovenije pa z odlikovanjem druge stopnje. Zadnjih deset let je minilo v znamenju na-
bavljanja sodobne gasilske opreff* (motorne črpalke in kombiniran*? vozila) ter v usposabljanju bolj številčnega članstva. Psa* ima društvo okoli 250 članov, ^ katerih jih je 80 sposobnih v vsaJa* trenutku reševati družbeno in as^ no imetje.
Ob 60-letnici društva in ob fc* jevnem prazniku so gasilci izvedi četrtek vajo gašenja požara na r spodarskih poslopjih, v soboto s£r pa j s pripadniki civilne zaščite 1 gasilci iz Britofa in s Kokri« ^ klado pred stavbo Združenja obro^ kov na Primskovem. Tega dne se * slavnostni seji upravnega ocS^ društva podelili pnznanja še živečim ustanoviteljem društva t* posameznikom in organizacijam t so doslej največ pnpomogii k rs:-ju gaJlstva. Slovesnost se je daljevala v nedeljo s parado tiskih enot, pripadnikov civilne te in narodnih noš ter s prev*nsv novega orodnega avtomobila, t* denarja za nakup vozila so c društva pridobili s čiščenjem IjuC* skega predora in z dežurstvi n« rt stavišču Gorenjskega sejma.^