List izhaja vsak potek
in velja 8 poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.-^ Kqor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva „Gorica“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sohi. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravnikn la sovredniku Antonu Lakuer-ju, v Studenic, Furlano-vi hiši štev. 8 III. nadstropje. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 g.; za kolek vsakrat 30 s.
Vabilo.
Ker se blizu k<>nec leta in tora) sklepanje letnega računa, rabimo vse (jg. naročnike, kateri niso še plačali cele naročnine za tekoče leto, da bi nemudoma dotič-ne zneske poslati, kar se zgodi naj Inzej po poštnih nakaznicah.
Ob enem prosimo naše gg. dopisnike, da bi pošiljali rpriho-dnjič dopise le na „ Uredništvo Glasa46.
Uredništvo.
0 javnih knjigah ali zemljiščnih bukvah.
(Dalje)
Iz tega se vidi, da je knji (ja (bukve) norin (libro dei novali) le dostavek in dopolnilo Terezijanskemu katastru.
Terezijanski kataster z dostavkom knjige novin bil bi zadostoval prvemu namenu javnih knjig, to je vtijenju posestva in lastnine, ako bi se bila zapisovala redno vsa prememba posestnikov. V ta namen jedilo treba le,- da novi posestnik dokaže pravni naslov, po katerem je dobil pravico do do-tičnega zemljišča od prejšnega posestnika, in prosi pri pristojnem uradu, da bi se zemljišče prepisalo od imena prednika na svoje ime. Tako bi bilo celo posestvo posestnika vselej na njegovo ime vknjiženo in toraj vsaki čas razvidno.
Zgodilo pa se je ravno narobe, ker le malo posestnikov, naslednikov prvotnih vknjiženih posestnikov, je za to skrbelo, da so se v javnih knjigah v Gorici zemljišča prednikov prepisavala na njih ime. Ogromna večina posestnikov je to knjižno prepisa-vanje zemljišč popolnoma zanemarila, in od tod prihaja, da dandanes najdemo posestva cela in posamezna zemljišča vknji-žena na ime prvotnih posestnikov, to je tistih, ki so bili pri ustanovljenju starega katastra vknjiženi (intabulirani), čeravno je šlo posestvo že davnej v druge, treče roke in še več.
Ker pa naš državljanski zakonik, naše civilno pravo priznava lastnino le tistem posestnikom, kateri so na posestva na zemljišča vknjiženi (iutabularni), nahajamo pri nas čudno prikazen, da so vsi drugi djan-ski posestniki zemljišč le imetniki (detentori, Inhaber) in da so pravi lastniki tisti, na katerih ime so zemljišča vknjižena. Ker so pa prvotni lastniki vknjiženih zemljišč že davnej pomrli in toraj neznani, imenujejo se ti: nežnimi knjižni lastniki. (Ignote ditte tavolali).
Akoravuo smo navedli že raznovrstne katastre, vendar še nismo naštevanja končali.
Povod vsem katastrom dajali so zem-Ijiščni davki. Ker so bili vsi katastri in vsa cenenja zemljiščnih pridelkov, kot podloga za odinerjenje davkov pomanjkljivi, prišlo je do novega premerjenja, izmer-jenja in cenenja vsih zemljišč. To obširno delo je bilo začeto leta 1812, nadaljevalo se je 1. 1818, in 1822 bilo je dovršeno v vsih občinah.
Pri tem izmerjenju zemljišč je bil tudi napravljen natanjčni čertež ali plan vsih zemljišč imenovan cenilna mapa (Mappa censuaria) in kataster imenuje se cenilni kataster (catastro censuario). Tudi ta kataster je bil izdelan po občinah; vsa zemljišča efte občine so bila izmerjena na oral in seženje; oral obsega površje 1600 štir-jaških seženjev. V cenilni kataster iste občine so bila vpisana zemljišča na ime posestnika po številkah, imenu, kakovosti, mejnikih, vrednosti in po letnem pridelku, in dostavljen je bil še letni davek za v-sako zemljišče. Zemljišča dobila so sopet nove številke, toraj že četerto novo številko. V cenilno mapo (čertež) so bila zemljišča po legi in velikosti sprejeta in le s številkami zaznamovana.
Cenilni kataster in cenilna mapa se hranita pri davkarskih uradih; spremembe se po naznanilu vpisuje. Ako se od kakega kosa zemljišča le en del drugemu odstopi, se razdeli kos zemljišča; in en del dobi čerko n, drugi čerko hy številka ostane le tista. Če bi se pa v več delov ista številka zemljišča razdelila med več posestnikov, dobijo posamni deli vsak svojo čerko po abcednem redu. Luka Svetlič p. proda svoj travnik na Lijaku zaznamovani s štev. 400 cenilnega katastra med štiri posestnike v enaki meri; ta travnik se razdeli v štiri enake dele, ki se y mapi zaznamijo s čerkami a. b. c. d. Prvi dobi del 400a, drugi 400b, treči 400c in četrti 400d. Pripetilo se je že, da je kako zemljišče na toliko koščekov razdeljeno, da celi alfabet ne zadostuje, in da se morajo posamesni koščeki s podvojenimi čerkami p. s aa, bb itd. zaznamovati.
Cenilni kataster pa ne služi niti za vtrjenje posesti in lasti, niti za vtrjeuje kredita, ampak samo in edino le za od-merjenje in obložen je zemljiščnega davka; kdor je y tem katastru na zemljišče vpisan, mora dotični davek plačevati, naj si bo posestnik ali ne, in ker so naši posestniki jato nemarni v prepisovanju zemljišč celo v cenilnem katastru, se pogosto pripeti, da plačujejo davke za zemljišča, ki jih drugi posedujejo.
Da bi so držala pa vsaj mapa v pra-
vem redu, potujejo vsako leto posebno za to odločeni zemljemerci po občinah, kateri premembe zemljiččne posesti, posebno, če se isto zemljišče razdrobi, v mapi zaznamujejo.
(Dalje prih.)
Hermanov govor.
(Dalje *in konec).
Gospoda moja! tudi o drugem vprašanji, namreč o cerkvenem, se je tukaj tako govorilo da se ne vjema s čutilom ljudstva in me sili na to odgovoriti. Hočejo namreč napolniti praznote, ki so jih sami storili s tem, da so odpravili dvojestransko pogodbo, ker so zavolj njih prišli v tak stan, ki je škodljiv očitni naravnosti* in državini veljavi. Koliko je ravno sedanje cerkveno vredstvo škodljivo očitni nravnosti, nam bode menda gospod poročevalec natančneje razjasnil (smeh na desnici); jaz si tega ne morem misliti, in kar zadeva škodovanje državine veljave, si menda poročevalec misli svobodnjake, ker le-ti so dandanašnji država. Ko bi se tudi drugi šteli k državi, bi se morda to ne trdilo, in če se že mora cerkveno gospostvo odpraviti, prosim, povejte mi: Kaj pa je to go-postvo ? Ali tiče se morebiti le cerkvene zadeve ? Ali je to gospostvo vsacemu škodljivo? (Da! ua levici.) Ali bi bilo gospostvo svobodnjakov bolje? (Da! na levici.) Kdo pa zahteva, da naj namesto cerkvenega gospostva nastopi gospostvo liberalne države in kdo je cerkvi nadomestovalec? Ali so ga pač kaj prosali, ali saj svetovali, da naj se vpraša?
Gospoda moja! Verske in cerkvene vlade, so pa veliko več koristi ljudstva v najvišem pomenu, in ljudstvo se vere drži, ker se mora držati, ker zasledno čuti, da brez vere in brez nabožnosti vladavec in vladanci zabredejo v neréd in zmešnjavo, da gre vse brez glave in križem, in da no-beua država in nobeno ljudstvo brez vere ne more obstati. Ako se pregrehe, hudodelstva in nepodložnost razpasejo, ako se zgubd vse čednosti ljubezni do bližnjega, pokorščine, varčnosti in pridnosti itd., ako se vse križem meša, kdo ima škodo? Nemara liberalna država ? Ne, ampak ljudstvo; gospodje, poslušajte glas ljudstva ; ako se po njem ravnate, obljubim, da bode naučili minister svoje osnove za nove cerkvene postave mogel v žepu obdržati. (Splošni smeh in nemir.)
Dandanes hoče že vsak cerkvene reči obravnavati, od ministra do prodajavke juhe na trgu (velik smeli). Ase se zaganja na Cerkev, od ktero vendar vsi žive. Pač da, prikupljenje pri drhali, častne službe in njih poviševanje, sedeže v zbornicah, celò
ministerske službe se najlože dobe Cerkvi ua Škodo (velik smeh in oho-klici na leviti), in celò slabosti in lise se najlože dajo pokriti z obleko, ki so jo Cerkvi raztrgali.
Gospoda moja! Cerkev je naprava za vesoljni svet in njeno kraljestvo se ne sté-za le samo na Avstrijo, ona kakor taka potrebuje središnega vodstva, poglavarja dru-štveue razredbe v svojem vodstvu, in ona ima pravico sama si dajati tiste pravila in vredbe, po kterih dela in živi in svoje imenitne nameue dosega. Cerkev mora učiti vse narode, njena naloga je: odgojati človeški narod, ona ima iskati božje resnice in jib postaviti kakor luč in svetilnik, na kterega morajo gledati vladalci in vladani, da ne zaidejo. Kjer se vsak obrača zgolj na revno brlečo svetilko svoje pameti — in pa saj slehern ima svojo pamet — tam bo vse mrgolelo kolobocije in zmešnjave.
Gospoda moja! Država je zmožna le po zunanjem k pokorščini prisiliti, zamore le za dovršeno djanje strahovati, ali voljo za nravnost zbuditi in vtrditi, hudobne nagibe, ki gospodujejo človeka v srcu, zatirati, nravno lastnijo vpodobiti, človeka storiti človeka, tega ona ne more, to more le Cerkev.
In pa saj zgolj omikanje uma ne zadostuje : petrolevci (požigavci s petrolejem), tolikeri sleparji in goljufi (velik smeli) — saj so bili vsi po umu omikani. Olika uma je le še toliko nevarniši, ako v službi nravne volje ne dela. Država gospoduje v posvetnem, Cerkev v nravnem okrožji. Cerkev ni u^d državo ne pod državo, ona je enakopravna z državo (ugovarjanje na levici). Le samo tam, kier se cerkvena in svetna oblast med seboj spoštujete in podpirate, je mir, sreča in blagoslov. Cerkev je še le državnonevarna postala, odkar so država liberalci, kteri v svojem materijalizmu vse nadzemeljsko tajé in v svoji gospodovalno-sti in samopriduosti vsako nesvojo samo-tojnost odbijajo.
Cerkvi penit za perutjo s telesa ru-jejo, zraven tega pa čez gospodovalstvo Cerkve kricé !
Sicer pa je veliko druzih vprašanj in nadlog, ki so nam bliže in ktere ima le izločno sam liberalizem na svoji vésti. Zavračam na vedno večo revščino in spačenost ljudstev; zavračam na splošnjo očitno nevarnost, ki vedno raste in je dosegla stopnjo, da ljudstvo žene v obup. (Smeh.)
Zavračam na to, da obrtnijski in meščanski sta že v nič djana, in da kmetijstvo bode v'kratkem enako in lese na niti visi. Zavračam na razdjani mir med Cerkvijo in šolo; zavračam na pečenje priraščajoče mladine, da človeka obhaja strah in britkost pred prihodnostjo ; zavračam na splošnjo dušno potrtje !
Veruje se nič več ne — upa se nič več ne ; ljudstvu je omaknjen tudi poslednji držaj zanašanje na pravico pri vladi. In ta liberalna politika rodi stanje, ktero bi se utegnilo imenovati zmešnjava in brezvladje v malem. (Živo ugovarjanje na levici in klici : To je že prehudo !) Nobeden več ne vč, kaj hoče, kaj mora. (Smeh). Klici na levi : To je res !) To je narobe svet. (Smeh.) Ali mar ne?
Narodi so konservativni, vlada in državni zbor pa sta liberalna, in gornja zbor-
niča še bolj liberalna memo spodnje, in vlada je zdajci dospela do skrajne levice. (Velik smeli.) Vlada ni Avstrijska, ona je vlada eue stranke, vse očitne zadeve, vmes celo pravstvo se od straničarskega stališča — (klici na levi: Oho! in velik nemir).
Predsednik (ustavljaje) : Prosim gospode poslance, da naj gredo na svoje sedeže. Ne morem govornika razumeti. Gospoda govornika pa prosim, da naj glasno govori, kolikor le more.
Poslanec Herman (nadalje): Govoril sem o nasledkih liberalne politike. K temu gre dalje : Država je samovladarska, državni časniki pa péstvajo republiko in zasramujejo načelo postavnih vladarstev (legitimacijski princip). (Klici: oho! in smeh na levici.) Narodi so v svoji večini vérni in katoliški, cesar se imenuje apostoljsko veličanstvo in ima pregovor „viribus unitis“, vladini listi se pa pečajo s hujskanjem du-hovstva in s preganjanjem katoličanov in z draženjem narodov in ostali časniški drhali zaznamniijejo sléd, ktera pa tudi piše in počenja tako, da pri najbolj rudeči republiki se skor gerje ne more. (Klici: Bolj glasno !)
C. kr. vradniki liberalizujejo (prosto-mišljeno delajo) ljudstvo (splošni smeh), in vojni minister liberalizuje vojaštvo ^še yeči in dolg smeli), in potem se napravi sodnja preiskava, da naj se pretresa v vojaštvu nepokorščina in nepodložnost. Tako, gospodje, se spridujejo polagoma vse vrste druž-biustva (smeh) in naš stan . . . (Glasni klici :: Konec ! Nasprotni klici : Pustite izgovoriti !
Moj sklep se glasi : Stan je tak, da duh domoljubja in samodržavnega čutila zmi-raj bolj v dim gre, in da se zaupa v Avstrijo bolj in bolj iznebivajo. (Živo ugovarjanje na levici in v središču — klici : Oho!) In ravno vselej takrat se ga znebijo, kedar liberalno veličanstvo zopet na krmilu sedi, in da za Avstrijo ni otenja, dokler se vladstvo ne spremeni in se ne da vlada v take rOke, da se priporočuje bolj z državovodsko zmožnostjo in z visim duhom, kakor pa z neko zamrzo zoper Cerkev in druge narodovnosti. (Splošni smeh, dobroklici na desnici).
Deželni zbor goriški.
Deželni zbor se je 26. nov. pričel. Nazdravila sta 17 pričujočih poslancev deželni glavar in vladni komisar; prvi je o-menil, da je ta sejna doba zato znamenita, ker je prva potem, ko so državni poslanci direktno voljeni bili; on je te misli, da dež. zbori z direktnimi volitvami nič ne izgubijo, češ, da jim še velika skrb za deželno autonomi jo ostane itd,, omenil je dalje petindvajsetletnega vladanja presvetlega cesarja ter končal z živioklicem, kteremu so vsi poslanci pritrdili. V pričeti seji je dr. Pajer nujni predlog stavil, naj se voščil na adresa, ktero je tudi bral, do presv. cesarja pošlje ter v ta namen dva poslanca volita. Predlog je bil edinoglasno sprejet in izvoljena sta bila grof Coronini in Bitter. — Druga seja je bila 27. dec. Najpr-vo se je brala interpel lacija, ktero je G poslancev zastran prestopov postave od 24. maja 1869 stavilo; potem se je prebrala
peticija cestnega odbora Cervinjanskcga za podporo nekih cest, peticija Komenskega županstva, da bi se štipendij dal učencem živinozdravništva, peticija županstva v Velikem dolu, da bi se razdelili obč pašniki in slednjič peticija iz Tomiua za podporo cest v dolinah, kjer tečeta Bača in Idrica. Prebral se je potem proračun za 1. 1874 in oddal odseku sedmerih udov v presojo. Poslanec Del Torre je uprašal, če je dež. odbor kaj storil zastran poprave novih šolskih postav, potem ko mu je bil ta nalog dal dež. zbor v prejšni sesiji? Dež. glavar obljubi, da bo o svojem času na to odgovoril. Izvolil se je peticijski odsek sedmerih udov. — Tretja seja je bila 27. nov. popoldne. Prebral se je predlog dr. Pajer-ja, v kterera pravi, da naj se pošlje peticija do vlade ; prosi naj se v nji zastran hudega leta, ki je grofijo goriško zadelo, oproščenje vsih davkov za eno leto in denarna podpora, da bi revno ljudstvo delo dobilo. Predlog je bil edinoglasno sprejet in mjnisterstvu poslan po dež. glavarju. — Cederla seja je bila 3. dec.; posebno zanimivo je bilo poročilo dež. odbora o novi šolski postavi ; natančneje bomo prihodnjič poročali.
opisi.
V Gorici, S. dec. — Letošnji trg sv. Andreja ni bil kaj priden, prodajalcev je bilo manj ko druga leta, kupcev pa zelò malo. Naj več je bilo temu krivo slabo vreme ; prejšno nedeljo dež in burja, v ponedeljek pa je bilo nebo prepreženo s črnimi oblaki, ki so žugali vsaki hip se razliti nad množico, ki je tavala po mestu. Tudi se je ta dan trg čeznavadno prej končal, ker so morali kramarji svoje prodajalnice na Travniku iztrebiti že ob 4ih popoldne zastran petindvajsetletnice, ki se je zvečer praznovala. Slovesnost petindvajsetletnega vladanja presv. cesarja se je vršila v programu, kterega jo „Glas“ zadnjič priobčil.
Ob 5. zvečer so naznanili zvonovi celega mesta pričetek slovesnosti, zvonili so pol ure. Brž potem so začeli po oknih lijči užigati in ob 6. zvečer je bilo celo mesto razsvetljeno. Velika množica ljudi se je gibala po ulicah ter ogledavala krasno razsvetljene hiše, najbolj je občudovala razsvetljavo v naškofijski palači, kjer je bilo viditi v transparentu podobo cesarjevo z latinskim napisom. Nekoliko po 6. uri ste odrinili godbi, mestjanska in vojaška, spred mestne hiše ter ste šli po eni polovici mesta do Travnika, kjer ste godli cesarsko pesem in nekoliko druzih proizvodov. Ljudstvo pa je tačas najbolj občudovalo električno luč, ki je vodotok razsvetljevala. Drugo jutro je šla zepet godba po mestu, spremljena od male množice ljudi, na gradu pa so tačas gromeči topovi sìoyesni dau naznanjali. Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša, ktero so prevzvišeni nadškof služili in ktere se je čezobilna množica udeležila ; pred cerkvijo so bili razpostavljeni vojaki, ki so bolj slovesne dele službe božje s streljanjem spremljali. Zvečer je bila sopet godba po mestu, na Travniku so bile hiše razsvetljene, na gradu pa so kazali umetne ognje, ki so bili sicer že za prejšni večer namenjeni, se pa zastran velike
burjo niso mogli izvršiti ; tudi je bilo riditi na bližnjih gričih kresove; ob 8. je bila veselica v gledišču, ki je bilo krasno okinčano in razsvetljeno. In tako je mesto goriško ta dan pokazalo svojo ljubezeu do cesarske hiše; res je, da so 1. dec. zvečer nekoliko petard našli in da je ena tudi počla, pa vendar lahko rečemo, da to so le nekteri pobalini storili in da se ljudstvo kar nič ne vjema ž njimi. —
Omeniti je še treba, daje mestni zbor gor iški tri zastopnike poslal na Dunaj, da so 2. dec. presv. cesarju voščilno adreso podali ; vodje tukajšnih šol in zastopniki nekterih občin pa so se podali k namestništvu v Trst, da so tam sfoja voščila izrazili. Kakor se sliši, so tudi jetniki v Gradiški in Kopru 2. dec. slovesno praznovali ; jetniki, kterih je 1020 vsih skupaj, so bili ta dan brez dela in so dobili boljšo hrano.
V Gorici, S. dec. — Proti koncu novembra je umrl v Gorici v gostilnici »pri zlatem angelu" bogat Tirolec, ki je bi! prišel zdravja iskat. Pred smrtjo je naročil, naj se njegovo truplo prepelje na Tirolsko. Ko pride vlak z mrličem v Videm, nočejo pustiti, da bi se truplo dalje peljalo. Mož, ki je bil varuh in spremljevalec ranjkega, moral hitro telegrafovati v Tirole, da so poslali umrlemu potni list, in v Gorico, da so dali potrdilo njegove smrti. Se le potem je smelo truplo dalje.
Ta je toraj zapustil Gorico, ali drugi so prišli v njo, namreč naši, recte „Soči-"i* državni poslanci. Do sedaj nijso deželi še nič pridobili, pa že bodo, le počakajmo.
Na Duna ji nijso stali vkup, kakor en mož, ampak izvoliii so si vsak drug klub ; vendar treba je pomisliti, „da so se naši goriški poslanci zato razdelili, da bo vsak svojo stranko obdelaval za predelsko železu i-in za druge materijah] e potrebe, ker to jim je menda glavni „ci{j.“ Pride sicer tudi zedinjena Slovenija, postranski cilj, na vrsto, pa vse na enkrat ne more biti. V sedanjih okoliščinah ne smemo pozabiti, da »mi smo reveži in naš narod nij še tako zbujen in politično .vztrajen, kakor češki; zatoraj pa moramo ponižno čakati boljših časov, mej tem pa na to paziti, da nam pade od bogate mize ustavovercev kaka kost," n. pr. ordeii, časten naslov, mastna služba, ali kaj takega. »Žalostna je naša osoda : a zarad tega ne smemo izgubiti poguma."
S Krasa, i. dec. — (Pojasnilo). — V »Soči" od 27. nov. t. 1. št. 48 odgo-varja g. Jož. Fnganel, dež. posl., na moj dopis »Glasu" od IG. okt. št. 43, pa tako, da bi človek na prvi pogled res mislil, da ima on prav.
Ne bom odgovorjal na vse nedoslednosti, katere piše, kajti enkrat pravi, da ni nas lažnjike imenoval, temveč tega, ki je vreden, bodisi tega stanu, katerega hoče — kar pa jo laž ker njegove besede so letele le na nas pričujoče duhovno in bogoslovce — kmalu po tein pa nam zameri, da smo se mi dahov ni v »Glasu" za pošien pridevek pritožili. — Samo nekaj moram pojasniti, ker me g. dež. posl. poživlja. On mo praša, ali nisem slišal, kje je naš agitator bogoslovec, tudi pred vsemi
volilci izrekel, da so Sočani brezverni. Na to odgovarjam, da sem tudi omenjene besede slišal, in g. bogoslovcu popolno pritrdil.
Kajti omenjeni bogoslovec je Sočane brezvrne imenoval še le po tem, ko je nek volilec Ž. tam javno izrekel, da se vi, Sočani, za vero nič ne brigate, ampak samo za. narodnost. Res je, da ste vaše besede hitro preklicevali, a krava je že bila iz hleva ušla; česar je polno srce, rado isr ust gre. Zatoraj ne more biti to nikako razža-lenje za vas, ako si sami take pridevke dajate. H koncu še vedno trdim, da ste nas pred ljudstvom lažnjike imenovali, ne pe samo v pričo volilcev, kajti pričujočih je bilo veliko takih, ki niso bili volilci. Če želite, Vam njihova imena naštejem.
Doticni dopisnik „s Krasa.*
Iz Černič, 22. nov. — (Zakasn. — Ur.) Na »Poslano" v 46. št. »Soče" iz Černič, moram javno izreči, da ouo je neka čudna zmes laži in nevednosti, ki izvira iz hudobnega srca in lahkomiselne poveršnosti dotičnega g. »Sočana".
Že v prvem odstavku g. »Sočan" o-čitno lžfže, ker se je bal svoj spomin toliko napeti, da bi si bil namesto krive 11. številke, pravo 44. št. »Glasa" zapomnil, iz kterega si je tvarino (predmet) vzel, da bi se v pisavi vadil in svojo oholo po-veršnost javnosti pokazal.
V drugem odstavku pokaže, da nima pravega pojma o časti.
»Da bi se »Soča" pravim Sočanom studila", tega si nisem nikdar izmišljeval, še manj pa pisal; tedaj g. »Sočan" zopet prav debelo laze. Rekel sem le v onem dopisu, da Soča se bolj zmernim Sočanom gnjusi", ker v nekterih listih o duhovščini tako gerdo in zaničljivo piše.
Da »Sočani" duhovščino ne čislajo, to kaže njih organ »Soča", in de se tudi Cerniški g. »Sočan" tega prepriča, naj vzame le tiste liste »Soče", ki so bili natisnjeni med volitvami državnih poslancev in pozneje.
Kar se tiče gospoda s čerkami g. D. M- M., kterega naveda g. »Sočan", da se več let za naš blagor trudi in da ga vse hvali in tudi on čisla, moram reči, da ga ne poznani. Ko bi bile pa čerke č. g. d. M. M., bi ga poznal in kot takega bi moral spoštovati vsak černičan že po dolžnosti, brez drugih osebnih, dobrih lastnosti. Če sem pa pravega zadel in ga tudi Vi §’• »Sočan" spoštujete, Vas vprašam: zakaj mu pristojnega naslova nočete dati in prav pisati ?
Na Vaše vprašanje: »Kaj sta storila »D. in B.", mislim, da Vam bota sama naj bolje odgovorila; če pa ne bota hotela, z Vami se mazati, Vam hočem pa jaz pri priložnosti povedati, kako debelo lažete, kar o njih kvasite.
Resnicoljub.
OglodL.
Avstrija. Ta teden je cesarjev teden. Vsi časniki so polni naznanil in popisov vseli mnogovrstnih svečanosti, ki so se na Dunaji in povsod, noter do skrajnega kota našo države, obhajale v spomin 251otnice
Nj. veličanstva, Franca Jožefa. Povsod se je opravila primerna služba božja, povsod so bila mesta razsvetljena in se je napravilo še marsikaj druzega v slavljenje pomenljivega goda. Na Dunaji (kakor nekaj dni prej v Budi) je bilo 1. in 2. t. m. sosebno sijajno sprejemanje brezštevilnih deputacij vseh dežel in mest, vseh sknpščin itd. Mikalno je čitati ogovore voditeljev teh deputacij ali pa njihove voščilue adrese, še bolj pa odgovore cesar e ve, kteri dasi se sučejo vedno krog iste stvari, so vendar drug od drugega različni. Važni se nam zdijo ti cesarjevi odgovori zato, ker
—	ako se ne motimo — ue izvirajo iz ministerskih peres, ampak izrazujejo pravo cesarjevo mišljenje, ktero se še laže ugane, ako se pazi ne le na t », ker je v odgovorih rečeno, temuč tudi na to, kar je zamolčano! V imenu vseh škofov avstrijskih je voščil kard. Rauscher z nekterimi drugimi cerkvenimi dostojniki. Iz dotičnega cesarjevega odgovora naj posnamemo te-le besede : „ . . . . Priznavam .... spričano iu utrjeno zvestobo in vdanost škofov in duhovščine. Nadejam se, da se sodelovanju duhovne in svetne oblasti posreči, da se premagajo one težave, ktere sedanji tok (časa in mišljenja — »Srromung") soglasnemu njunemu delovanju na pot meče. Blagoslovi Bog delovanje, h kteremu je duhovščina poklicana iu ktero meri na to, da bi se v veri vkoreninjeni mir zanesel prebivalcem (avstr.) v srce". — Poslance više (gosp.) državne zbornice opominja Nj. vel. da, ker je gosp. zbornica »varhinja pravice, naj bi se ne dala motiti po takih spremenljivega dnevnega menjenja" (kar pomeni po domače naj ne bi obračala plajšča po vsakem vetru.) — Poslanski zbornici svetuje cesar »naj bi se spravljivo bližala nasprotnikom; naj bi stranke edinostno delale itd." Kako je presv. ces. odgovoril poslancema goriš-kega dež. zbora, bere se na drugem mestu.
—	Njega veličanstvo samo je slavilo svojo petiudvajsetletnico s tem, da je ukazalo o-pustiti vse pravde zarad razžaljen ja Njihove osebe in udov ces rodovine. Tudi še gledé družili zatoženeev in obsojencev pričakuje cesar sporočil in prošinj za polni loščenje. Dalje je ustanovil ces. spominsko medaljo za vse tiste vojake, ki so se ktere si bodi vojske od 1. 1848 sem udeležili. — Nadvojvode so slavili 25letnico s tem, da so znamenite zneske podarili za zaobljubno cerkev, (ki* se zida v spomiu, da je bil cesar 1. 1853 rešen smrti po napadu 0-gra L.)
Zbornica gospojska še zboruje in ima med drugim obravnati načrt postave zastran posojila. Gospoda namerava neki vladi ustreči s tem, da sprejme tisto točko vladinega predloga, ktero je posl. zbornica z večino samih 3 glasov zavrgla. Točka ta zadeva pomoč, ki se ima nakloniti borsi. Kar je posl. zboru, storila je nekoliko u-godniše, nego to, kar vlada zahteva.
V porečkem dež. zboru je sprožena interpollacija zastran novih dež. š. nadzornikov (Stimpelna in Klodiča.)
Mlad«cehi so že spet zakrivili razpor v češki državnopr opposieiji; 29 jih je položilo svoj mandat zato, ker se je bilo z večino glasov sklonilo, da deklaranti tudi
v pemski drž. zbor ne gredó, kakor v državni ne.
Na Ogerskcm ni še konec ministerske ime. Min. predsednik Szlavy menda ostaue, a drugih 2 ministrov niso še našli.
Vnanje države. Na Francoskem je novo ministerstvo že sestavljeno ; njega predsednik je ostal vojv. Broglio — desnica Mac Mahonova. — Določeno je bilo koj takrat, ko se je predsedniku oblast podaljšala, da se ima vse, kar se tiče više oblasti, ustavno urediti. V ta namen se voli že v več sejah narodu, zbora komisija, da se loti načrta novih postav. Ker hočejo vse stranke, kolikor je mogoče, svojih mož v ta odsek trideseterih spraviti, traja voljen-je tako dolgo (ker namreč težko kdo večino glasov doseže.) Sicer bo začel Mac Mahon že zdaj krepko vladati.
Il n lija. Rim. Papež je razglasil 21. nov. velevažno okrožnico govorečo o preganjanji sv. cerkve v Švajci in na Nemškem. Graja se v njej kot neveljavno tudi posvečenje starokatol škofa Reinkens-a, kterega pruska vlada na vsak način podpira, v tem ko katoliške škofe čedalje bolj stiska.
Med Španijo in Ameriko se je prepir zastran „Yirginius“-a nekako poravnal. Ladijo in ljudi, ki so bili na nje', mora Španija izročiti Ameriki ; mora amerikansko zastavo počestiti ; španjske urade na Kubi (ki so se z obsodbo vjetnikov zagrešili) pokarati. Povrh vsega ostane pa Ameriki še pravica, zahtevati odškodnino.
(Volitev čitalničnega odbora) se je vršila 1. dec. Voljeni so bili sledeči gospodje: dr. Josip Tonkli za predsednika; Anton Jeglič za denaruičarja; za odbornike pa: Povše Fr., Marušič Andrej, Budal Leop., Vodopivec Fr., Vodušek M., Doljak Theodor in Kofol Stefan;za namestnika: Erjavec Fr., in Grekšič Leopold. — G. Vodušek se je tačas odpovedal odbor-ništvu. Volitev je bila zanimiva, še bolj konec seje; pa pustimo to za zdaj, dokler ne začne druga stranka dogodke pojasnovati.
Domače novice.
(Porotniki) za goriško mesto so bili te dni izžrebani ; v prvo bodo svoj posel 12. t. m. opravljali. Obravnavala se bo namreč tožba, ktero je napel vrednik Isonzo-a zoper „Eco del Lit.u zastran razžalenja časti.
(Advokat) dr. Gasparini se je preselil iz Gorice v Gradiško, dr. Lavrič pa — v Tomin.
(Župan za mesto goriško K. Permeilo), ki je bil po odstopu grofa Coroninija od starešinstva izvoljen, je potrjen od vlade.
(Mesnica.) — Mestni zastop je v seji 27. nov. sklenil, napraviti občinsko mesnico, ki bi imela cenejše meso prodajati. Odprla se je 2. dec. in vspeh je bil ta, da so vsi mesarji dosedanjo visoko ceno znižali.
(Služba) računskega oficijala pri gojzdar-skem ravnateljstvu v Gorici je razpisana.
(Dražba) vsih v zadnjem četrtletju 1872 nerešenih zastav na tukajšni zastavljavnici (montu) bo 11. decembra t. 1.
(Deputaciji goričkega deželn. zbora) (grof. Coronini-u in bar. Ritter-ju) je odgovoril cesar (1. t. m.) tako-le: Voščila, ki sta jih v imenu poknežene moje grofije goriško-gradi-ščanske zdaj izgovorila, so mi nov dokaz onega lojalnega čutenja, ktero so mi vsi ondašnji stanovalci o vsaki priliki izrazovali. Zanašam se, da bodo tudi vprihodnje to zvestobo in v-danost meni in moji rodovini vsak čas izkazovali. Želim, da bi vsi narodi v deželi vselej v miru in edinosti sodelovali domovini na blagostanje. — Nesita deželnemu zboru mojo zahvalo ter zagotovita ga moje dobrohotnosti.
Razne vesti.
— Pruski mračnjaki in natražnjaki so predložili v državnem zboru berolinskem načrta dveh novih postav. Po prvi naj se odpravi s 1. januarjem 1874 kolek za časnike in koledarje, po drugi naj se vpelje splošna, enaka, direktna (neposredna) in skrivna volilna pravica za državni zbor.— Ako bi veljala pri nas skrivna volilna pravica, bi ne bili mogli Tominci pri zadnji volitvi žugati s koli tistim volileem, ki so dali glasove dr. Tonkliju, ker bi jih ne bili poznali.— Od vsakega koledarja se mora plačati pri nas kolek (štempelj) za 6 kr. in od vsake številke političnega časnika toliko krajcarjev, v kolikor iztisih se list tiska. Ako postane „Slovenec“ dnevnik in bo imel 1000 naročnikov, bo moral plačati celo leto čez 3000 goldinarjev kolekov (štempeljnov). — Organ goriških razsvetljenih naprednjakov nij-ma prostora za ta načrt pruskih mračnjakov; pač pa mu nij manjkalo prostora za — Ka-vur-jev spominek v Turinu. Se ve da, Kavur (Cavour) je bil naprednjak, čem reči, rogovilež proti božji in svetni postavi.
— Pravi liberalec. — Ustavoveren dunajski list piše : „Kdor daje ljudstvu živež dober kup, kdor mu davke znižuje, kdor mu o-troke vojaščine rešuje, kdor mu v resnici da in ne le obečuje, ta je ljudstvu pravi liberateci Ta list ne govori nič o tem, da mora svobodo — miseln naprednjak hujskati ljudstvo proti du-hovstvu, zaničevati vero, zasmehovati cerkvene obrede in naprave, odobravati rop, tajiti Boga in hudiča. — Kdo ve, če so slovenski liberalci — pravi liberalci ? !
V štacuni
Terezije Godina
(prej PUŠIČ), v gospojski ulici, jo velika zaloga mnogvrstne najnovejše zimske robo
0
za moška oblačila. Prodaja se prav po ceni.
Hranilnica»
združena s zastavljavnico .Monte di pietà'
v Gorici.
t»
prejema vsak dan, razim nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gol d. in plačuje obresti 5°/0. Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6°/0. Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/0> od večih zneskov pa 8°/0.
v
I Odvetnik
Josip D: Jakopič
ti
Ustnica uredništva: G. dopisniku iz gor. okol.: Hvala*lepa, prihodnjič; g. Sim. L.: Ce le mogoče, prihodnjič.
Oznanilnik.

Slavno občinstvo opozorujemo s tem, da za
Tomin in okolico
nij več naš zastopnik gospod Miha Štrukelj, ampak gospod Ferko Štrukelj ; do njega naj se torej zanaprej stranke v vseh zadevah obračajo, in sicer v pisarnici c. kr. notarja gosp. Josipa Ivančiča.
Podružnica v Trstu
„prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani".
ima svojo pisarnico v Rastelu
hiš. štev. 460 — v Mulič - evi 1 hiši v II. nadstropji nad prodajal-nico železa.
* mr	• *
J\a %nanje
«t Opravilnik banke
! »Slovenije«
«fr
% za Gorico in njeno _
'1
| kolico sem jez podpi-
,,-i
i)
sani.	m
«j Prosim za prijazno
I zaupanje.	|
||	Janez	Lapajne	*
stanujem v gorišlci čitalnici. J
Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON LAKNER recto LUŽOVEO — Tiskar: SEITZ v Gorici.