LETO 1932 23 NOVEMBRA ŠTEV. 19 „Taho-te molite: Oče naš, kateri si v nebes! h l" Prijatelj, ali znaš moliti? Ne mislim, če znaš molitve tako-le iz glave izgovarjati, saj v tem si se od mladega vadil doma in v cerkvi. Ali to mislim, če je v tvoji duši oni notranji nagon živ, da moliš z dušo, t. j. iz dna duše, da misliš na to, kaj izgovarjaš, da veš, s kom govoriš in kaj vse mu imaš povedati. Moliti se pravi, se z Bogom pogovarjati, tako kakor se sin z očetom pogovarja in mu sije ljubezen iz oči in je zato to prav iskren in prisrčen razgovor. Če hočeš moliti, moraš stopiti pred božje obličje, Bog mora biti v tebi navzoč kakor živ in resničen, to je tisto, kar menijo ond, ki pravijo, da Boga dožive. Dokazati, da Bog je, to še prav nič ne pomaga za molitev. Dokazani Bog mi je lahko povsem tuj in sem tuj jaz njemu in on meni; mrzla je njegova tuja veličina, ki jo morebiti v* grozi občudujem ali se je bojim, ker me ne veže ž njim skrivnost ljubezni in življenja. »Pa kako naj Boga doživim ?<< me vprašaš. Poslušaj, kako ga je doživel pevec starega zakona: »Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime na vsej zemlji! Tvoje veličanstvo je vzvišenejše kot nebesa! Če gledam tvoje nebo, delo tvojih rok, mesec in zvezde in vse, kar si ustvaril! Kaj fe potem človek, da se ga spominjaš, in sin človekov, da ga milostno obiščeš? Le malo pod angele si ga postavil, s častjo in slavo si ga ovenčal. In postavil si ga nad delo svojih rok in vse si postavil k njegovim nogam: krotko in divjo žival, ptice izpod neba in ribe, ki plavajo po širnem morju. 0 Gospod, naš gospodovalec, kako slavno je tvoje ime po vsej zemlji!« Ali poskušaj obuditi, kar je čutil videč Izaija: »Videl sem Gospoda sedeti na visokem prestolu in njegova vihrajoča obleka je napolnjevala tempel. Se-rafini so stali nad njim; vsak je imel šestero kril. Z dvema so si zakrivali obraz, z dvema noge, z dvema pa so leteli. In so vzklikali drug drugemu, rekoč: »Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojnih čet. Zemlja je polna njegove slave.« V neskončnem molku narave, v petju ptic, v tuljenju volkov, v žuborenju potočkov, v ognjenem blisku ga je doživel sv. Frančišek — morebiti ga najdeš tudi ti. — V ljubeznivi božični skrivnosti in v svetlih očeh svojih otrok so ga mnogoteri doživeli in našli. Da, celo v mračni tmini podzemskih rovov i" " dimu plav-žev in v ropotu strojev je marsikomu vzšel kakor solnce na dušnem nebu. In da je oče, tvojega bistva in življenja najskritejši vir, to moraš spoznati. Da v njem živimo, se gibljemo in smo. V.najgloblji skrivnosti svoje duše ga boš našel. »Neskončni je njegovo ime!« Vse tvo- je misli in razumevanje ne doseže njegove neskončnosti in veličine. Največji umetniki so ga skušali vpodobiti, pa niso uspeli; največji pesniki so ga skušali slaviti, a zaman. V nebesih je, t. j. ne proč od zemlje, ne daleč od nje, ampak nad njo, večji kot zemlja, začetek zemlje. In ti si v njem. On je tvoj stvarnik; iz nič te je njegova volja priklicala v bivanje in vendar te skrivnostna notranja vez veže ž njim. Oče je, tvoj oče, ker po njegovi volji si ustvarjen. Tvoja duša nosi njegove sledi, saj je dih njegovega duha. Z umom in pametjo jo je obdaril, da lahko spoznaš in občuduješ njegovo stvarstvo, da se lahko udeležuješ njegovega vladarskega dela v družini, v poklicu, v svojem narodu in v človeštvu; po tebi se javlja vsem tem. Ti pa moraš rasti v njem, iz sebe in preko sebe. Prav v delu, v zvesti vršitvi svojih dolžnosti naj rasteš. Duša naj se ti utrjuje, da postaneš močan, prost človek, božji otrok. On pa je tudi cilj tvojemu bitju, ne zemlja, ki ti je namenjena le za sredstvo v dosego tega cilja. Delo, boji, veselje in žalost, trudi in težave so pota k Kal pa V zadnjih dveh številkah »Matere in gospodinje« smo na kratico opozorili naše gospodinje kako naj spravljajo vrtne pridelke, da se bodo čim dlje ohranili in čim več zalegli, in pa kako zavarovati tisto vrtno rastlinje, ki golo naše ziime ne prenese. Najkasneje do konca novembra bodo ta dela opravljena in bodo vrtovi prazni. Kaj pa sedaj, preden pritisne zima in zlasti preden zapade sneg? Čez vse potrebno in važno delo nas še čaka, delo, na katerega pa naše gospodinje in sploh ljubitelji vrta redkokdaj mislijo in še redkeje opravljajo, delo, ki bi ga pa nikakor ne smeli odložiti na pomlad. V mislih imamo jesensko obdelovanje in gnojenje vrtne zemlje. Pri nas je vobče slaba navada, da se nihče več ne briga za vrt, ko so pridelki pospravlieni in ko je rasllinje, ki je Bogu. Bog je nad zemljo in močnejši kot smrt. Če tudi svet izgubiš, ni treba obžalovati te izgube, če si našel Boga. Premagati svet, Boga si priboriti, to je vsebina in smoter krščanskega življenja, tvojega življenja. S tem Bogom in Očetom se moraš zvezali v osebno življenjsko razmerje v molitvi. Če najdeš to razmerje, mora tvoja duša vriskati veselja in sreče, saj veje okoli tebe čudežna skrivnost večnosti. In če si v potrebi, nevarnosti, nesreči, ali ne boš kot božji otrok hrepe neče, pomoči iskaje klical k Očetu? Pa pravijo, kajne, da je molitev znak bojazni, slabosti? Jaz pa te vprašam, ali je tudi vzklik veselja in navdušenja hri-bolazca, ki je dosegel gorsko višino, znak slabosti? Ne, v molitvi se odkriva človekovo najbolj intimno razmerje do Boga. Prijatelj, tvoja molitev je merilo tvojega življenja. Kdor ne more več moliti, je mrtev. Kristjan pa mora moliti! Kako naj tudi drugače če pa je našel Boga? Potem šele spozna »vet in mu prisije žarek iz onostranstva in duša se dvigne k Bogu: Oče naš, kateri si v nebesih! seda' ? ostald zunaj, za silo zavarovano — kakorkoli pokrito. V pušči in v celini ostanejo izpraznjene gredice tja do pomladi, ko jih je treba na novo obsejati ali ob-sadili. Tako ravnanje je pa popolnoma • napačno, ker ne izrabimo prirodnih sil, ki bi tako blagodejno vplivale na zemljo, ko bi ji mogle priti do živega. Toda, ako pustimo zemljo čez zimo v celini, ne more delovati na njo niti zmrzal, niti se ne more dovolj na globoko založiti z vlago, ki je uprav pozimi najbolj obilna. Taka zemlja se čez zimo 5e bolj zgosti in strdi. Ko jo spomladi obdelujemo — pregrebamo — r.e gre cd orodja in se prav težko drobi v drobne grudice. Vsa je nekako pusta, drveija, mrzla, mrtva in žc pri obdelovanju čutimo, da ne bo prida za rast, zlasti če je že cd narave ' bolj močna, težka, ilovn«!a. Kako vse drugačna je zemlja ki jo v jeseni temeljito obrnemo in pustimo eez zimo v debelih grudah! Taka v jeseni pravilno obdelana zemlja se spomladi kar sama razspe v drobne rahle grudice; prav izlahka se da poravnati in zopet nam čut pove, da je sposobna za najnežnejše in najobčutljivejše posevke. Poleg tega se v jeseni obdelana zemlja čez zimo na globoko prepoji in založi z vodo, ki ji posebno prav hodi ob suhem lelnem času. Iz izkušnje je že davno znano in veda je dokazala, da ga ni sredstva, ki bi tako ugodno vplivalo na rodovitnost zemlje nego je jesensko obdelovanje. Poudarjati moramo pa še enkrat, da je treba pustiti v grudah, kakor jo z lopato preobračamo. Zelo napačno bi bilo, ko bi grude drobili in površje poravnavali z grabi jami. Kakor j esensko obdelovanje, prav tako ugodno in zato potrebno je tudi jesensko gnojenje vrtne zemlje. Gnoj, ki ga pri obdelovanju podgrebamo v zemljo, ni takoj goden za hrano rastlinam. Treba, da se v zemlji razkroji in da se redivne snovi tako preostiujejo, da jih morejo rastline uživati. Za to razkrajanje in preosnovo je pa treba časa. In vprav zima, ki traja 4 do 5 mesecev, je kaj ugoden čas za to. V jeseni pravilno obdelanega in pognojenega zemljišča na pomlad ni treba iznova pre-grebati, ampak zadostuje popolnoma, ako zemljo z motiko plitvo prekopi jeni o in z grabljami poravnamo, seveda šele tedaj, ko se je dodobra osušila. Ko gnojimo, moramo paziti zlasti na avoje: gnoj morama, Kar se da, enakomerno porazdeliti med zemljo, in ne sinemo ga zakopati pregloboko. Ako hočemo, da se bj gnoj pravilno razkrajal, mora priti do njega zrak. To je pa mogoče lte tedaj, ako ga pustimo blizu vrha. Končno še nekaj. Pri nas tudi ni navada, da bi gnojili z apnom. Pa je marsikje zelo potrebno. Tudi zato je sedajle najugodnejši čas. Za gnojenje uporab-ljajmo živo apno, ko je razpadlo v prah, ali pa zdrobljen apnenec. Dobro je tudi cestno blato ali še bolje droben cestni prah. Karkoli že vzamemo, moramo trositi ob vedrem, suhem vremenu, ko je zemlja popolnoma osehla. Najprej zemljišče obdelamo, potem potrosimo apno in ga takoj, dokler je suho vreme, plitvo podkopljemo. Z apnom smemo gnojiti samo take grede, ki so bile prejšnje leto močno gnojene s hlevskim gnojem. Kar smo pa sedaj gnojili z gnojem, ne smemo apnati letos, ampak šele drugo leto, ko bo hlevski gnoj že popolnoma razkrojen. Hlevski gnoj in apno ne smeta priti skupaj v zemljo, ker se pri tem močno izgublja amonijak, to je najdragocenejša dušičnata redilna snov. Z apnom gnojimo na tri ali štiri leta. Kdor nima hlevskega gnoja ali pa ima vrt že zelo dobro pognojen z živalskim gnojem, naj gnoji enkrat z umetnimi gnojili. Nitrofoskal, ki ga izdeluje tovarna za dušik v Rušah, je v to svrho prav pripraven, ker ima v sebi vse tri redilne snovi. Trosimo ga lahko tudi sedaj v jeseni ali pozimi. H. Hugon Turk: Sladkor in sladkorne vrste Že smo rekli, da uvrščajo razne sladkorje, ki se rabijo v življenju, v dve vrsti. Kemiki poznajo še tretjo, ki pa nima za splošnost kaj pomena. Za nas sta važni le prvi dve skupini sladkorja, ki tudi pokipeva, bodisi neposredno pod vplivom kvasil, bodisi šele po gotovih preobratih. Oglejmo si sledeče vrste sladkorja: pesni, trsni, grozdni (tudi škrob- ni ali krompirjev sladkor), sadni, sla-dovni in mlečni sladkor. Sladkor, katerega pri nas splošno in navadno rabimo, se pridobiva, kot že povedano, iz sladkorne pese, ki vsebuje do 14% pesnega sladkorja in katerega izdelujejo vsako leto od oktobra do januarja (»kampanja«) v sladkornih tovarnah. To se izvrši na sledeči način: 1. pridobljena pesa se osnaži, opere in razreze; 2. pesni rezanci se vlože v velike železne posode in se izlužijo z vročo vodo; 3. tako pridobljeni sok se očisti s tem, da se prekuhava z apnenim beležem (ap-neno vodo) pod vplivom ogljikovega dvo-kisa (»ločitev sladkorja«) in se prečisti skozi posebno stiskalnico; 4. pridobljeni redki sok se vpari v neprodušnih pripravah z razredčenim zrakom (»vakuum-aparati«); sladkor se tu združi v kristale, nastalo zmes sladkornih kristalov in raztopnine imenujejo »cukrovino«; 5. zgoščena zmes se sedaj shladi in nato se sladkorni kristali izločijo v posebnih pripravah za trčanje (»trčalni aparati«) in tako se pridobi prvi izdelek I. presnega ali sirovega sladkorja in go-stotekoči sirup; 6. iz sirupa se izdela še preostali sladkor, to je presni ali sirovi sladkor II. in III. izdelek; obenem se izloči še zadnji nečisti sirup, znan pod imenom me-lasa, ki se porablja kot »sladkorna me-lasa« za živinsko močno krmo in pa za izdelavo špirita. Pridobljeni presni,ali sirovi sladkor obstoji iz rumenih ali rjavih zrnc, ki vsebujejo 87—98% sladkorja, vendar pa ima še slan okus, zato ga morajo za porabo še očistiti ali raiinirati. Presni sladkor se v ta namen izmije in iztrča ob prido-datku močne sladkorne raztopine. Izpran in iztrčan sladkor se še enkrat raztopi v mali množini vode in se znovega predeln kot prvi pesni sok, pri tem se sladkorna raztopina očisti &voje naravne barve s pomočjo kostnega oglja ter končno na lahno umetno pobarva z ultramarinom. Preden so spoznali pesni sladkor, so izdelovali po vsem svetu samo trsni sladkor in sicer skoraj na popolnoma enak način kot sem ga sedaj opisal za pesni sladkor; toda izdelovanje je veliko bolj enostavno. Ta sladkor prodajajo pod imenom kolonijalni sladkor. V naših krajih prihaja v veliko in malo trgovino edino pesni sladkor in sicer v raznih oblikah: a) kot kristalni sladkor, ki obstoji iz prostih kristalov: b) kot melds-sladkor v oblikah čoka, stožca, kocke in grude, ki obstoje iz iz-mitih (očiščenih) kristalov; ta vrsta sladkorja je najbolj razširjena in najbolj poznana povsod. Sladkor v kockah se vliva iz sladkorne mase v daljše količke ali palice in se potem razreže v posebnih strojih v znane nam koščke ali kocke; c) sladkor prodajajo v trgovinah tudi z imenom pile. To je izčiščen sladkor, izkristaliziran v debele kristale Okandis-sladkor«); d) končno se dobi v trgovini tudi zmleti sladkor v podobi zdroba ali praška in z imenom farin-sladkor. Da bi se sladkor v trgovinah umetno in goljufivo popačil, ni navada, kvečjemu se med zmleti sladkor primešava kreda, moka, mavec zaradi teže, to se pa prav lahko dokaže, ker se navedene snovi v vodi ne raztope. Raztopljive primesi more dokazati le strokovni kemik. Da so taka popačenja (posnemanja) strogo kazniva, je samo ob sebi umevno. Vrtnice zasiott) Na vsakem vrtičku, pri vsaki hiši bi lahko gojili nekaj vrtnic, ki bi yi jih »pridelali« sami brez vsakih stroškov. Povsod po grmovju raste šipek (divja' roža), ki je najboljša podlaga za vse žlahtne rože. Sedajle je najugodnejši čas, da nakopamo lepih, ravnih, enolet nih sipko vi h debele in jih posadimo ta koj na stalno mesto, kjer želimo imeti rože. De belca nato pripognimo takoj k tlom in jih po vsej dolžini pokrijmo z zemljo ali pa vrzimo po njih nekaj smrekovih vej. Ko bi jih pustili čez zimo stoječe pokoncu, bi gotovo pozebla. Spomladi jih dvignimo šele tedaj, ko začno krepko odganjati, ne prej. Potem jih privežimo h kolom in pustimo v miru do avgusta. Tedaj jih okulisajmo na sjieče oko. V jeseni jih zopet polomimo in zavarujemo zlasti žlahtno oko pred mrazom. Drugo leto imamo že cvc>t in rožno drevesce, ki je vredno 20 dinarjev. Požlahtnjevaeja z očesom (okalisa-nja) naj bi se prHJčil vsak kmečki fant. Pa tudi za dekleta je to zanimiva in jako oobudna spretnost. H. Likanje poškrobljenega perila Za tikanje poškrobljenega perila si pripravimo mizo, na katero pogrnemo gladko, ne premehko podlago iz volne (koe), čez pa bel prt, stkan iz tenkih, finih niti. Ta pri si lahko izrežemo iz kakega starega, izpranega kosa perila, le ne sme imeti nobenih šivov ali vstavljenih krp, ker bi se vtikale v perilo. Če pa hočemo uporabljati za likanje namesto mize likalno desko, tedaj je najbolje, da tej naredimo natančno umerjeno prevleko, ki jo ha spodnji strani zve-žemo ali prepletemo skupaj tako trdno, da se med likanjem ne more premikati nikamor. (Na '5 cm razdalje prišijemo na rob obročke, vdenemo trak in prepletamo navzkriž oba konca blaga.) Glede vrste likalnika bi bilo pripomniti tole: Najslabši za tako delo je likal-reifc na oglje, ker je jako nesnažen in nam pepel, ki leti iz njega, kaj lahko zarnaže skrbno oprano, belo perilo. Boljši je likalnik z razbeljenim železom ali katerikoli druge vrste, če nimamo električnega. Pri likanju z električnim likalnikom pa .glejmo, da postavimo mizo ali desko za likanje tako, da imamo vtikalo vedno desno in spredaj od likalne mize, ker nam vrvica na ta način ne dela preveč napotja. Razen likalnika imejmo pri rokah tudi še majhno skodelico z vodo in čisto platneno krpico. Za likanje poškrobljenega perila mora biti likalnik zelo vroč. Tisto perilo, ki smo ga najprvo poškrobili, tudi najprvo polikamo. V krpo zavito perilo se je že na pol posušilo in tega prelika-mo potem najprvo na narobni strani. Med tem ko likamo pa ne smemo blaga preveč vleči ali pritiskati nanj s koncem likalnika, ker bi se napravile gube. Z likalnikom je treba potezati vedno od roba proti sredini, če namreč hočemo dobiti gladke robove. Če smo u. pr. začeli likati zapestnik (nianšeto) na narobni strani in je na tej že suh, tedaj ga obrnemo, polikamo na pravi strani, a sedaj močno pritiskamo. Ko je suh in svetel, ga na lahko zaokrožimo s tem. da ga potegnemo pod počez stoječim likalnikom in z levo roko za okrožamo. Istotako ravnamo z ovratnikom. Če bi navzlic previdno pri šfcrob-Ijeuju, nastal kak mehurček, tedaj pr tistem mestu podrgnemo enkrat z vlažno krpico in nato hitro polikamo. Oprsje pri moških srajcah likamo nazadnje, potem ko srno že gotovi z vsemi ostalimi deli srajce. Najlaže zlikamo oprsje, če si naredimo podložek v obliki oprsja iz flanele ali platna, ki ga podložimo. Najprvo polikamo tisti del okoli vratu, potem pa zaporedoma obe polovici oprsja, in to od spodaj navzgor ter obenem z levico krepko vlečemo, da zgoraj, na najbolj vidnem mestu, ne nastanejo gube. Šele popolnoma suho srajco lahko zložimo skupaj (vlažna mesta postanejo pozneje grdo zgubančena). Vse drugo, bolj enostavno perilo, ki smo ga tudi nekoliko poškrobili in ki se je posušilo, najprvo po potrebi na-vlažimo. Likamo ga tako, da vlečemo z levico blago v pravo obliko, z desnico pa potezamo previdno z vročim likalni-nikom in obenem tudi nekoliko pritiskamo. Za gladko perilo je likalnik zelo vroč, ker hitro likamo. Vse okraske na perilu, kakor čipke in vezenino, je treba polikati se posebej. Vezenino, zlikamo najprvo na prav-j strani, potem pa še enkrat z močnim pritiskom na narobni. Isto velja za perilo iz damasta. Če polikamo tako blago samo na narobni strani, pride vzorec sicer zelo do veljave, vendar ostane prava stran hrapava, in veliko hitreje pobere vsako nesnago (in se zato preje zarnaže). Vse zgotovljeno poskrbljeno perilo pustimo ležati še nekaj casp v toplem prostoru, da se popolnoma posuSi in ne dobi plesnjivih madežev. Pa tudi likalnik je treba očediti morebitnih ostankov škroba, spraviti v vrečico in shraniti. Š. H. ga. Ploskonog ni zmožen dolge hoje. Tak dobi v trgovini podkladek, ki mu olajša hoja Razno ga Mrzlih nog so največ krivi vodeni hlapovi, ki jih izločuje od vseh strani zaprta koža, ki izpremeni suhe nogavice v mokre ovitke. Ogrejejo se m rde noge hitro, če se sezuješ in oviješ noge v tenak časopisni papir. Papir greje, ker je prepojen s klejem. Najbolj tople nogavice dobiš, če pripletaš volni človeške lase. Nekdaj so spletale žene svojim možem take nogavice, ki so imele baje tudi čarobno moč. Mož ali fant, ki je nosil take nogavice, se ni menda izneveril svoji ženi ali svojemu dekletu. ga Gozdarji in lovci si preskrbijo tople nogavice za dolgo hojo po snegu in ledu: Raztopi 12 gr kolodija, 4 gr. kolo-fonije, vmešaj v to 4 gr lanenega olja in 16 gramov špirita. Namoči v tej gošči nogavice Kdor obuje pod te še tenke svilene, ne bo občutil mraza. Ce vliješ te zmesi malo v čevlje in potreseš, da se prime povsod enako, se zgosti usnje. V laneno olje namočena žakljevina, ki jo oviješ okoli obute noge, te varuje mraza. ga Mazanje s petrolejem ali z lane- nim oljem varuje noge ozeblin. Zoper ozebline pomagajo kopeli iz repinih olupkov, obkladki pečene repe, mazanje z lojem ali z zajčjo mastjo. ga Malo medu okrepi želodec, preveč medu ga oslabi. ga Mravljinčina kislina v medu povzdiguje njegovo zdravilno moč. Trsni in pesni sladkor mora želodec predelati, med pa prehaja direktno v kri. Neprebavljen pesni sladkor obteži otrokom želodček in povzroči črevesna in želodčna obolenja. Med pomiri živce in podaljša življenje. Sadje se v medu drži tudi tisoč let, kar dokazujejo sadne kon-serve, ki so jih našli v rimskih izko-pinah. ga Pljunki so pravo gnezdo bolezenskih kali. Muhe prihajajo rade na pljunke, se potem vsedejo na jed ali na človeka in prenašajo tako bolezen. Nimajo še v vsaki hiši pljuvalnika. Pa tudi plju- valnik je lahko gnezdo bolezni, če 'je napolnjen z žaganjem, po katerem se pasejo muhe in izlegajo črvi. Kjer imajr pljuvalnike z žaganjem, je treba preme niti žaganje vsak dan in oprati in izolirati pljuvalnik. Najboljši je pljuvalnik na vodo ali tudi ta je leglo bolezni, če ni izpraznjen in izplaknjen vsak dan. Marsikateri pa je tak, kakor oni mož, ki je pljuval v kavarni po tleh, pa mu je prinesel natakar pljuvalnik pred mizo. Mož je pljuval na desno in na levo pljuvalnika, natakar je premikal posodo. Mož se razjezi: »Ce ne odnesete sklede, bom kar v njo pljunil.« ga Vrti se rado v glavi, če ni kaj v redu v želodcu. Posebno se pojavlja pri zastrupljenju z mesom in mesenimi izdelki, pa tudi pri hudem zaprtju in pri boleznih v možganih, pri angini, močni influenci in črevesnih boleznih. Omotica je vselej naznanjevalka in spremljevalka bo>.vzni. Zato naj si poišče zdravniške pcmoči vsak, ki ga napade vrtoglavost ali omotica. Ta bolezen muči tudi ljudi, ki imajo opešane živce in kri. Nekaterim pomaga, če vžijejo zjutraj stro-kec česna ali par kapelj česnove tinkture in izpijejo kupico vode. Na vsak način je pa treba, da ugotovi zdravnik vzrok vrtoglavosti. ga Kjer je polno pajkov, stenic, bolh in ščurkov ter druge golazni, ne more biti zdravje doma. Da prenašajo uši le-gar, ve menda že vsak. Ne ve pa vsak, da prenašajo stenice in bolhe jetiko, da umre mnogo bolnikov in slabotnih otrok vsled pikanja in izgube krvi. Neki zdravnik je za poskus vzbrizgnil kuncem ste-ničjo kri in postali so jetični. Seveda prinesejo jetiko iamo one stenice, ki so pile kri jetičnega, vsekakor pa ne vstane nikdo zdrav iz postelje, v kateri so ga izpikale stenice ali bolhe. Treba je torej več pozornosti za te drobne sovražnike zdravja. Snaga postelje in posteljnine je prava in uspešna vojska z mrčesom. Posebno otroške postelje je treba vsak dan temeljito čistiti in razkužiti. H@