n
GLASIEO OSVGB-ODHiNE ERGN'TE GLO^E-NUE
Tj ju b lij and* eetrtertji i> 'februarja JtO&t
I1E-TO XPL, ŠT. 27 l ROSAMEZNA ŠTEVILKA 2 D<Mi
ODMERA DAVKOV MORA BITI V SKLADU Z DOSEŽENIMI DOHODKI
Davčne komisije po krajevnih ljudskih odborih zaključujejo z delom na ugotavljanju dohodkov kmetov. Cim bodo zbrani vsi podatki in bodo okraj, ne davčne komisije gradivo pregledale, bodo sklicali krajevni ljudski odbori množične sestanke, na katerih bodo davčni zavezanci sami ocenjevali delo davčnih komisij in stavljali pripombe na ugotovljene davčne osnove. Množični sestanki davčnih zavezancev bodo zaključna laza odmere davkov. Za njim bo samo še dokončni izračun davka, nato pa plačilo razlike za leto
1950.
Mnoge davčne komisije so doslej do. kaj resno opravile svoje delo. Za to so bile usposobljene že po svojem sestavu, ker so bili v njih po večini kmetje, ki dobro poznajo gospodarstva na vasi in ki tudi redno izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti, zadružniki, ki z vzornim delom v zadrugah dvigajo ugled kmetijskega zadružništva, delavci na državnih kmetijskih posestvih, pa tudi delavci iz bližnjih podjetij, ki dobro poznajo odnos posameznih kmetov do oddaj, cen na trgu, plana setve itd. V okrajih, kakor so za primer Postojna, Grosuplje, Slovenj Gradec, Maribor okolica, kjer niso posvečali zadostne pozornosti davčnim komisijam, imajo danes slabe izračune, so v velikih zaostankih z delom in končni Izidi ne bodo mogli zadovoljiti niti davčnih zavezancev, niti odgovornih funkcionarjev * krajevnih ljudskih odborih.
Velika slabost večine davčnih komisij je v tem, da so slabo zbirale podatke o stvarnih dohodkih kmečkih gospodarstev. Delno je sicer krivda v dejstvu, da pričenjajo davčne komisije z delom šele tedaj, ko se je treba lotiti neposredno odmere, namesto da bi skozi vse leto ugotavljali gibanje dohodkov in predvsem stvarnih donosov v posameznih pridelkih. Zato bodo morale davčne komisije za odmero davka za leto 1951 že sedaj začeli z zbiranjem osnovnih podatkov (izpolnitev setvenega plana, donosi, cene), da si tako olajšajo delo ob koncu leta. Potrebno pa bo zato že sedaj izboljšati njihovih sestav in jim omogočiti redno zbiranje gradiva. Osnovni pregled kmečkih gospodarstev bi morali dati gospodarski listi, ki jih vodijo eviden-tičarji pri krajevnih ljudskih odborih. Delo pri sedanji odmeri je pokazalo, da mnogi krajevni ljudski odbori ne posvečajo gospodarskim listom nobene pozornosti, da imajo Slabe in neodgovorne evidentičarje, ki opravljajo večkrat vse druge posle samo svojih nalog ne. Dobro vodijo gospodarske liste v okrajih Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, najslabše pa v okrajih Gros’uplje, Trebnje, Tolmin.
Toda napačno bi bilo, če bi imeli pozno zbiranje podatkov za osnovno slabost v delu davčnih komisij. Slabi uspehi v odmeri davkov so predvsem posledica napačnega pojmovanja vloge davkov.
Davčne komisije večkrat dokaj dobro ugotove stvarno količino pridelka, odpovedo pa pri ugotavljanju njegove vrednosti v denarju. In vendar je to ugotavljanje najvažnejši, pa tudi najodgovornejši posel pri odmerjanju davkov. Zato se morajo tudi davčne komisije zavedati pomena davkov v našem gospodarstvu, saj bodo samo potem lahko s pravilnim ugotavljanjem donosov in cen uresničevale smisel davčne politike na vasi.
Davek na dohodek kmetov ima v bistvu dve osnovni nalogi. Predstavlja prispevek kmeta skupnosti, ki ga daje zato, da omogoča hitrejšo gospodarsko graditev in vzdrževanje raznih ustanov in uradov, ki so zopet zanj, — in izravnava ekonomske odnose med mestom in vasjo, ki nastajajo z odrejanjem cen kmečkim pridelkom na trgu. Da morajo dajati skupnosti svoj prispevek za gospodarsko graditev, to je kmetom jasno. Težji pa postajajo razgovori, ko ugotavljamo vpliv cen kmečkih pridelkov na davčno odmero.
Skladno z davčnimi predpisi velja, da odmerjamo davke po stvarnih dohodkih. To je osnovno načelo, ki ga moramo z vso doslednostjo uveljaviti tudi pri odmeri za leto 1950. Toda to načelo zahteva, da točno ločimo kmete (predvsem male), ki so pridelali toliko, da so lahko en del pridelka oddali v obvezen odkup, z ostalim pa omogočili redno življenje svoji družini, od drugih ki so ustvarili takoimenovane tržne presežke in z njimi nastopali na prostem trgu- Denarni dohodek le-teh je bil gotovo višji in višji mora biti zato tudi davek! Toda tudi med kmeti, ki so dajali svoje tržne presežke na prosti trg, so taki, ki so pri tem postavljali znosne cene in s tem olajševali življenje delovnim ljudem v mestih, in taki, ki so špekuiantsko navijali’ cene, izkoriščajoč pomanjkanje blaga na trgu, in s tem povzročali padec življenjskega standarda delovnih ljudi (ker za višanjem cen kmečkim pridelkom ni bilo višanja plač). Napačno bi bilo, če takega odnosa ne bi pravilno ocenjevali in M enim in drugim ugotavljali enak denarni dohodek ob sicer istem pridelku.
Da bo načelo odmere po stvarnih dohodkih izvedeno dosledno, je zato potrebno, da davčne komisije osredo- | točijo svoje delo tako na ugotavlja- ■ nje donosov, kakor tudi (m to še posebno) na ugotavljanje stvarao doseženih cen in da s čim točnejšo ugotovitvijo razvijejo najostrejšo borbo zoper vse oblike špekulacije s kmečkimi pridelki.
Nepravilno bi bilo, če bi dopuščali visoke cene kmečkim pridelkom in Sl*
ne bi upoštevali v ugotovljeni davčni osnovi, ker bi s tent dopuščali bogatitev špekulantskih elementov na vasi, ne bi pa pravilno zaostrili vprašanja povečanja pridelka. Samo z upoštevanjem cen pri odmeri pa lahko tudi očuvamo pravilne odnose v našem blagovnem prometu.
Davčne komisije, katerih člani so lahko dnevno ugotavljali gibanje cen na trgu, so vprašanje cen v davčni odmeri na splošno zelo slabo rešile. Kljub temu, da je splošno znano, kakšne so bile cene posameznim predmetom skozi vse leto 1950, so Jih postavljale davčne komisije mnogo niže. Tako so na primer računali v Ilirski Bistrici prodajo malih prašičev 1.500 din, ko so bile splošno znane odkupne cene 3000 do 4000 din' in več, v Črnomlju prosto prodajo jajc po 10 din, ko so jih prodajali kmetje po 15 do 25 din, v Postojni žganje po 120 din, dočim so ga stvarno prodajali po 400 din itd.
S tem so seveda davčne komisije znižale višino v denarju izraženih dohodkov prav vaškim špekulantom in izenačile njihove osnove z osnovami tistih kmetov, ki so resnično prodajali po nižjih cenah ali pa sami potrošili več, kakor je bilo določeno. S tako izenačitvijo pa se ne moremo strinjati, če naj veljaj da mora biti vsakdo obdavčen po stvarnem dohodku, in če hočemo zatreti nezdravo špekulacijo, ki izkorišča pomanjkanje na trgu.
Ker je še čas, bodo morale davčne komisije temeljito pregledati vse primere, kjer vprašanju doseženih cen doslej niso posvečali potrebne pozornosti. Posebej bodo morale obravnavati primere, ko kmet še ni orodal svojih presežkov. Ce je očito, da jih ne potrebuje za sebe, temveč čaka, da jih ob primernem času vrže na trg (ko bo višja cena ali ko bo končana odmera davkov) po visokih cenah, potem je prav, da že sedaj upoštevajo davčne komisije višje cene. Posebno pa velja to, če imajo izkušnje iz preteklih let, da pozneje taki višji dohodki niso bili upoštevani v odmeri.
Pri vsem tem lahko ugotovimo, da davčne odmere ni mogoče odrejati šablonsko. temveč je treba posvetiti individualnemu pregledu in preverjanju vseh razpoložljivih podatkov največjo skrb. Posebno važno pa je to za sedanjo odmero že zaradi tega, ker je naša ponekod res zmanjšala pridelek, ponekod pa skušajo kmetje zopet z izgovorom na sušo zmanjšati svoj prispe-, vek skupnosti. Stvarno bo ugotavljala donose zato lahko res dobra davčna komisija, ki bo upoštevala tako stvarno sušo kakor tudi minimalne donose, ki jih je bilo mogoče v vsakem primeru doseči. Zato seveda ne morejo veljati ugotovitve davčnih komisij v okraju Maribor okolica, da je bil pridelek vina na 1 ha 800 1 ali ocena davčnih komisij v okraju Črnomelj, da so dajale krave samo 200 litrov mleka na leto ali v okraju Kočevje 30 jajc na eno kokoš. Zelo nizko so izkazati donos žita v okraju Celje okolica in vrtnin v okraju Grosuplje.
S takim znižavanjem donosov prav tako ustvarjamo neskladje v odmeri, zaviramo odkup (ker kažemo nižji pridelek), omogočamo prekupčevanje in s tem samo podpiramo špekulacijo. Davčne komisije morajo upoštevati sušo, kjer je stvarno povzročila hujše posledice, morajo upoštevati razne vremenske in druge nezgode, ne smejo pa teh pojavov posplošiti, niti dovoliti, da se kdor koli z njimi okorišča.
Da bodo davčne komisije dorasle svojim nalogam, morajo uživati vso Nadaljevanje na 2. strani
Maršal Tito sprejel indijskega veleposlanika
Beograd, 31. jan. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije. Josip Broz-Tito je sprejel danes ob 10. dopoldne g. Binazana Sena, izrednega in opol-nomočenega veleposlanika Indije v Jugoslaviji. Pri sprejemu je bil' navzoč pomočnik ministra za zunanje zadeve Leo Mates.
Nehrujev odgovor na Kardeljeve čestitke
Beograd, 31. jan. (Tanjug) Ob obletnici razglasitve republike Indije je poslal podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve FLRJ Edvard Kardelj predsedniku vlade in ministru za zunanje zadeve republike Indije, vladi in narodu Indije tople čestitke vlade in narodov FLRJ ter želje za naprede^ in blaginjo Indije.
Na to sporočilo je poslal predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Indije Javaharlal Nehru tale odgovor:
»Najprisrčneje se zahvaljujem Vaši ekscelenci, vladi in narodom Jugoslavije za čestitke ob obletnici razglasitve republike Indije«.
Zahvala dr. Ivana Riharja za čestitke
Predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar se po tisku zahvaljuje za vse čestitke, ki jih je prejel za svoj rojstni dan ter prosi tovariše, prijatelje in znance, naj mu oproste, ker se ni mogel’vsakemu po-sebej zahvaliti.
jGO-VOR DR. BEBLERJA V PGLIHČNEM: ODBORU OZN
Združeni narodi morajo nadaljevati delo za mirno rešitev korejskega spopada
Lake Success, 31. jan. (Tanjug). Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je razložil stališče jugoslovanske delegacije do''resolucij ZDA in 12 azijskih in arabskih držav v govoru, ki ga je imel davi v Političnem odboru. Bebler je dejal:
»V zvezi s predlogi za resolnoiji, o katerih naj se odbor izjavi, želi jugoslovanska delegacija najprej poudariti, da je vlada FLRJ zavzela popolnoma negativno stališče do kitajske intervencije v korejski vojni in da moja vlada še sedaj vztraja pri tem stališču. V svojem govoru pred Varnostnim 'svetom 39. novembra 1959 sem obširno pojasnil to stališče. Njegova bistvena vsebina je, da je kitajska intervencija v Koreji mnogo pripomogla k poglobitvi današnje mednarodne krize in v precejšnji 'meri povečala nevarnost, da se razširi vojna v Aziji in nevarnost za mir na svetu sploh.
Držeč se tega stališča, je Jugoslovan, ska delegacija podpirala vsak poizkus, da bi se končalo to stanje, ki je nastalo s kitajsko intervencijo v Koreji. Z ene strani je glasovala za resolucijo, ki jo je lani v novembru šest držav predlagalo v Varnostnem svetu in v kateri se vlada LR Kitajske poziva, naj umakne svoje čete iz - Koreje, z druge strani pa je glasovala v začetku tega meseca za resolucijo, ki je imela v mislih mirno rešitev novega stanja
v Koreji. Naša delegacija je bila mnenja, da so bila načela, ki jih je upoštevala pravkar omenjena resolucija — katera je bila sprejeta s tako veliko večino glasov v Političnem odboru — v sedanji mednarodni situaciji resen poizkus za mirno rešitev vprašanj na Daljnem vzhodu.
Držeč se istega stališča, presojamo tudi oba odgovora vlade LR Kitajske na resolucijo Političnega odbora. Prvi odgovor, uradni odgovor, bi bilo treba po našem mnenju označiti kot zavrnitev prizadevanj Političnega odbora. Zato bi ta odgovor zaslnžjl, če bi bila pekinška vlada vztrajala pri njem — da ga obsodimo kot dejanje, ki je onemogočilo ali pa vsaj strahovito otežkočilo vsako novo prizadeva, nje za mirno rešitev in ki bi zaradi tega lahko samo še poglobilo in razširilo korejski spor. Dragi odgovor, ki je bil dan v obliki pojasnila veleposlaniku Indije in britanskemu odpravniku poslov v Pekingu, Je drugačen. V njem so točke, o katerih bi se dalo reči, da znova odpirajo vrata, ki so bila zaprta.
Ne glede na sodbo o teh dejstvih, je moja vlada mnenja, da je treba stanje, ki je nastalo z vojno v Koreji, obravnavati z gledišča ohranitve miru v Aziji in na vsem svetu. Naloga Združenih narodov je torej po našem mnenju v prvi vrsti ta, da storijo vse, kar
28 milijonov za gradnjo novih
stanovanj v Velenju
Zvezni svet za energetiko in.ekstrak-tivno industrijo je sklenil, da bo letos potrošil za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev v premogovnikih in v rudnikih barvanih kovin, v podjetjih elektrogospodarstva, elektroporcelana in podjetjih generalne direkcije nafte 765 milijonov din. Največji del te vsote bo šel za gradnjo novih rudarskih
rudnik, rudnik Trepča, kakor tudi tovarna samota in tovarna porcelana v Arandjelovcu.
Za gradnjo novih rudarskih stanovanj v Bosni in Hercegovini bodo potrošili 136 milijonov dinarjev, od tega samo v rudniku Brezi 38 milijonov. iVe-
stanovanjskih hiš, razen tega pa bodo | like vsote so določene-tudi za premo-
Rudarske stanovanjske hiše
gradili tudi kopališča, menze in druge podobne zgradbe.
Izredno občutno pomanjkanje stanovanj je po rudnikih Srbije. Zato bo za gradnjo stanovanj po teh rudnikih potrošenih nad 400 milijonov dinarjev, samo v okolici premogovnikov bodo zgradili za nad 130 milijonov din novih stanovanj. Zelo težavne so razmere v kolubarskem bazenu, kjer bodo letos zgradili za 40 milijonov din novib stanovanj. To bo pripomoglo, da se bo število stalnih delavcev v teh rudnikih lahko precej povečalo. Med ostalimi podjetji, za katera so določena večje vsote denarja za izboljšanje življenjskih pogojev rudarjev, so v Srbiji tudi Sevojno, Golež in Kopaonik, nato senjski rudniki, rudnik v Aleksincu, borski
V MURSKI SOBOTI SO POSTAVILI KANDIDATE ZA LJUDSKO SKUPŠČINO
Na okrajnem zboru OF v Murski Soboti je nad 400 zastopnikov frontnih organizacij sprejelo kandidatno listo za bližnje volitve v Ljudsko skupščino tJRS. — Ljudstvo v murskosoboškem okraju bo letos volilo 13 poslancev, med njimi tudi dr- Ferda Kozaka, ki je že doslej zastopal Prekmurje v ljudski skupščini. Med drugimi kandidati so frontovci predlagali tudi domačina Antona Vratuša, ki je rojen v Gornji Lendavi. Na njegovo kandida-
Valerija Heybalova gostuje v Londonu
Prvakinja beograjske opere Valerija Heybalova je odpotovala v London, kjer bo z zagrebškim opernim pevcem Vladimirom Ruždjakom priredila več koncertov. Iz Londona bosta odpotova-la na gostovanje v Belgijo.
Velika razstava
knjižne opreme v Beogradu
V umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu v Beogradu so odprli danes razstavo, ki jo prireja Jugoslovanska knjiga. Nad 2000 knjig, brošur umetniških map, učbenikov in glasbenih izdaj, ki tvorijo razstavno gradivo, kaže ves razvoj umetniške opreme naše knjige od osvoboditve do danes. Velik del razstave zavzemajo knjige o marksizmu-leninizmu, ki so bile izdane v vseh naših republikah. V posebnem oddelku so govori in članki maršala Tita ter drugih državnih in partijskih voditeljev ter razne publikacije iz dobe osvobodilnega boja. Pred veliko zbirko knjig Maksima Gorkega kip tega velikega književnika,1 kF ga je izdelal kipar Lojze Dolinar.
turo so Prekmurci posebno ponosni, saj je Anton Vratuš trenutno elan naše delegacije na zasedanju Organizacije združenih narodov. Med kandidati je tudi Ivan Majnik, znan ravninskemu delu Prekmurja pod partizanskim imenom Džems. V narodnoosvobodilni borbi je Ivan Majnik kot partizan vzpostavil prvo radijsko zvezo med štabom NOV in prekmurskimi partizani. Tovariša Borisa Kocjančiča so izbrali frontovci na Goriškem. Po osvoboditvi leta 1945 je prišel v Mursko Soboto kot član SNOS in je po prekmurskih vaseh organiziral prve odbore Osvobodilne fronte. Med kandidati soboškega okraja sta še Franc Kimovec - Žiga, podpredsednik Ljudske prosvete Slovenije, in Milan Koš-melj. Med domačini pa-bodo Prekmurci volili poleg ostalih tudi Mimiko Rodanoro iz Sodišinec, predsednico najboljšega, krajevnega ljudskega odbora v soboškem okraju in članica glavnega odbora AF2 Jugoslavije, ter Stefana Santa iz Tešanovec, predsednika ene najboljših kmečkih delovnih zadrug v Prekmurju.	H.
Spomin na največji upor beograjskih študentov
Danes se študentje beograjskih fakultet in visokih šol spominjajo na svoj boj za avtonomijo univerze in za demokracijo, ki so ga začeli bojevati
1.	februarja 1935. Takrat so na univerzi razglasili popolno stavko in ko je navalila žandarmerija, da bi stavkajoče študente razgnala, so se študentje zabarikadirali v poslopje pravne fakultete. V boju z žandarmerijo In policijo je padel študent Serzentič, mnogo študentov pa je bilo ranjena» in zaprtih.
govnike S Banovičih, Kaknju, Zenici, Kreki, kakor tudi za koksarno v Lukavcu.. Za. rudarska podjetja na Hrvat. skem je določenih 90 milijonov dinarjev. Največja vsota je namenjena za zidanje stanovanjskih zgradb v Raši. V Makedoniji bodo največ novih stanovanj zgradili v rudniku Zletovo, v Cr-
ni flori pa v rudniku svinca v Šuplji Stijeni. Za izboljšanje življenjskih pogojev rudarjev v Sloveniji bo potrošenih 56 milijonov din. Največjega deleža bodo deležni rudarji v Velenju, za katere je določena vsota 28 milijonov din. Tako se bo y Velenju letos znatno pomnožilo število novih stanovanj, kar je tudi nujno potrebno, ker se proizvodnja premoga z načenjanjem novih slojev in z zgraditvijo novega izvoznega jaška naglo veča. Pomanjkanje stanovanj je že sedaj resno oviralo napredek velenjskega rudnika, a ta ovira bo letos odpadla.
Nova tovarna glavnikov v Buzetu
9
V Istri in Slovenskem Primorju bo sta letos začeli obratovati dve novi lo.
je v njihovi moči, da se vojna v Ko» reji lokalizira, ker predstavlja ta voj. na ognjišče, iz katerega bi se lahko zanesel požar na tiste dele sveta, kjer bi vojna pripeljala do neogibnega svetovnega spopada.
Pri vprašanju vojne v Koreji bi se moralo pokazati, kako močno in stanovitno je hotenje za ohranitev miru. Koreja je poskusna točka, na kateri se bo pokazalo, ali se mir lahko ohrani in kdo je v resnici za mir, kdo pa za vojno. Koreja je obenem opozorilo vsem, ki se igrajo z mirom, da danes ni več izolirane vojne in da se lahko vsako vojno izzivanje spremeni v novo svetovno vojno. Skrajni napori, s kate. rimi si morajo Združeni narodi prizadevati, da se izognejo razširjenju vojne v Koreji, bodp pokazali voljo te organizacije za ohranitev miru, s čimer pa ne bo opnščeno to, da se še bolj poudari odgovornost tistih, ki niso raznmeli opozorila, ki ga ima v sebi korejska vojna, da namreč vodi vsak nadaljnji korak v napadalni politiki naravnost v splošno vojno.
Iz vseh teh vzrokov smo mnenja, da bodo Združeni narodi pridobili na politični in moralni moči, miroljubni narodi pa na ugledu, če ne bodo odnehali s svojimi prizadevanji za mirno rešitev korejskega spopada. Ta prizadevanja bodo sama po sebi najboljše sredstvo, da se pokaže v pravi luči od. govornost tistih, ki teh prizadevanj ne upoštevajo. Ce se ne bomo znova potrudili, da pride do mirne rešitve spopada na Koreji, bomo s tem podprli prizadevanja, ki nasprotujejo utrditvi miru, s čimer pa bi zagrešili očitno napako. Po našem mnenju bi sprejetje predloga, ki razglaša LR Kitajsko za krivo napada, pomenilo ukrep, ki bi ustvaril težave za takšno politiko in olajšal prizadevanje tistib, ki bi radi prikrili pravo naravo vojne v Koreji in svojo politiko, katera je sploh v nasprotju s koristmi miru. To velja še tem bolj, ker bi bila logična posledica takšne ugotovitve sankcije zoper LR Kitajsko.
Iz vseh teh vzrokov bo jugoslovanska delegacija glasovala za resolucijo 12 azijskib in arabskih držav, vzdržala pa se bo glasovanja o resoluciji, ki jo je predlagala delegacija ZDA.
Z Belja prihaja čedalje več pridelkov na prosti trg
Državno posestvo Belje pošilja ne beograjski trg čedalje yeč poljedelskih in živinorejskih proizvodov. V. zadnjih treh mesecih lanskega,leta je posestve prodalo na beograjskem trgu okoli 6 ton masla, v januarju pa 3 tone. Dobre gre v denar tudi mleta beljska papri, ka, ki so jo prodali lani 300 kg. V ja nuarju so prodali tudi nad 15 ton salame, suhega mesa in masti. Doslej j« Belje poslalo na trg okoli 150 ton po. Ijedelskih in živinorejskih proizvodom in jih prodalo potrošnikom za 20 dc 30% ceneje kakor so se gibale dnevne cene na prostem trgu.
Belje se skrbno pripravlja, da bc tudi letos pridelalo čim več pridelkom in jih poslalo na tržišče.-Tako računajo, da bodo lahko proizvedli in pro dali na trgu razen velikih količin ma šla, masti in salame okoli 300 ton sve žega in suhega svinjskega mesa in govedine, 400.000 jajc, 300 ton vrtnin, 55 ton grozdja in okbli 1300 hl izvrstnegi vina.
Gradnja proge Metohija—Prizren .
Cim se bodo začeli pomladanski dne vi, se bo nadaljevala gradnja železniške proge iz Metohije v Prizren. Lan' je pri gradnji te proge sodelovalo 3( frontovskih brigad, ki so štele okol/ 3600 članov.
Velika investicijska aela
v bosanskih rudnikih
V: rudnikih Bosne in Hercegovine bo. do letos zgradili nad 100 novih zgradb in naprav. Po vseh premogovnikih sc se že začeli odkrivati nova rudna na-hajališča. Med letom bodo položili nad 50 km novih, železniških in rudarskih prog. Te bodo zelo pospešile odvoz premoga, ki je bil še vedno »ozko grlo« proizvodnje. V Kaknju prebijajo nove izvozno okno, prav tako pa v mostar-skem rudniku. Za povečanje proizvodnje v manjših rudnikih Ugljeviku, Su-hači, Livnu, Banjaluki in Miljevini bodo potrošili nad 50 milijonov diha*, jev.
Največja dela bodo opravljena v »Titovih rudnikih« v Banovičih in v m !-niku Krčka, ki bo dobil 20 km nove
Sprejem na čast Djilasa v Londona
London, 31. jan. (Tanjug) Zunanjepolitični odbor britanske konservativne , , . .	.	......	stranke je priredil včeraj popoldne po-
kalni tovarni, večje število tovarn ir seben J v spodnjem domu v po-
nnrllPtn rta hn Hrv Km Ir» nnmro ehrnm Tl v	• « m	- •	m j
castitev prihoda ministra zvezne vlade FLRJ Milovana Djilasa v London. — Sprejema so se udeležili ugledni člani konservativne stranke. Danes bo britansko zunanje ministrstvo priredilo kosilo na čast Milovana Djilasa.
Danes opoldne je sprejel ministra Milovana Djilasa v svojem stanovanju Winston Churchill. Na sestanku so bili navzoči veleposlanik FLRJ v Londonu dr. Jože Brilej in tajnik zunanjepolitičnega odbora Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Dedijer.
Po tem obisku je bil minister Milovan Djilas skupno z veleposlanikom Brilejem in Vladimirom Dedijerjem gost britanske vlade na kosilu, ki ga je v imenu vlade priredil parlamentarni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve g. Ernest Davies.
Milovan Djilas in Vladimir Dedijer sta danes popoldne odpotovala iz Londona v notranjost Anglije, kjer bosta obiskala industrijska in rudarska središča ter lanskega predsednika laburistične stranke g. Sama Watsona.
Kandidati
radgonskega okraja
Dne 30. januarja je bil v Radgoni razširjeni okrajni zbor frontovcev, katerega sta se udeležila tudi minister pravosodja LR Slovenije tov, dr. Helij Modic ter podpolkovnih JA tov. Ivan Kovačič-Efenko. Po pregledu našega notranjega in zunanjega političnega po. ložaja so zbrani frontovci obravnavali gospodarske in politične naloge domačega okraja. V radgonskem okraju je še nekaj vaških frontnih organizacij, ki niso začele z delom. Utrditev teh organizacij so sprejeli udeleženci zbora za nalogo v predvolilnih pripravah. Delegati OF so poudarjali, naj bi bile že priprave na volitve dokaz mogočne manifestacije obmejnega ljudstva do skupnosti. Oba govornika tov. podpolkovnik Efenko in minister tov. dr. Modic sta zbranim pojasnila, kako potrebna je danes enotnost naših narodov in kolikšnega pomena so danes skupna prizadevanja naših kmetov in delavcev, da vsak prispeva za skupnost po svojih močeh.
Zbor je predlagal za . kandidate V Ljudsko skupščino: Ivana Mavserjst, predsednika kmetijske delovne zadruge v Podgorju, Marijo Fitolt, zadružnico iz 2epovc, Petra Kocipra, sekretarja okrajnega komiteta KPS v Radgoni, Ivana Kovačiča-Efenko, podkolkovnika JA v Ljubljani, Branka Zadravca, predsednika OLO v Radgoni in dr.Helija Modica, ministra za pravosodje v Ljubljani. Ob zaključku zborovanja so se delegati obvezali, da bodo skupno s krajevnimi ljudskimi odbori in.ob sodelovanju Fronte delali za izpolnitev vseh gospodarskih nalog in se k povečanim političnim delom priprav ljali na volitve.	I. K.
podjetij pa bo dobilo nove stroje. V Kobaridu bo začela obratovati tovarna šivank, v Buzetu pa tovarna glavnikov V dograjeni zgradbi nove tovarne glav. nikov v Buzetu so že montirali prvf stroje in začeli poskusno izdelovati glavnike. Kot surovino za izdelovanj« glavnikov bodo uporabljali rogove domačih volov. Ti rogovi so neredko dol. gi tudi do 2 metra in je iz takega roga mogoče izdelati do 20 glavnikov..
Za tovarno steklene galanterije in čevljev v Sežani in Novi Gorici, za vo. zovno delavnico na Rakeku, za veliko mlekarno v Pulju in druga podjetja bodo letos kupljeni novi stroji, ki bodo omogočili povečanje njihove proizvodnje.
Blago iz domače volne
V Varaždinski tekstilni tovarni so začeli izdelovati blago iz domače volne »pramenke«, ki je namenjeno za široke potrošnjo. Naši strokovnjaki so že prej poskušali, kako bi z izboljšanjem volne »pramenke«, ki se je nekdaj uporab. Ijala samo za izdelovanje kocev in pol-njenje žimnic, lahko to volno uporabili tudi za proizvodnjo blaga. Posebno so se za to stvar začeli zanimati, odkai se je na svetovnem tržišču cena volne zelo dvignila. Lani so v Varaždinski tekstilni tovarni napravili več poskusov, da bi to domačo volno izkoristili za izdelovanje blaga za obleke. Končno so bili napori strokovnjakov uspešni in izdelana je bila večja količina blaga iz domače volne.
Iz tkalnice in apreture so odpeljali že prve bale takega blaga za ženske obleke in plašče ter za moške oblek« in plašče. V tem blagu-je od vse voln« 75% domače pramenke in bo tako letos varaždinska tovarna v primeri z letom 1949. lahko prihranila 25% uvožene volne. Novo blago je relativno dobre kakovosti, njegova prednost je tudi ta, da je trpežnejše.
proge. Premogovniki v Banovičih, Kreki in Brezi bodo letos dobili nove separacije. Med večjimi zgradbami, ki bodo zrasle letos, je tudi novi most čez Bosno v Zenici, ki bo dolg 150 m. Cez njega bodo odvažali premog iz jame »Radakovo«. V Kreko so že prispele naprave za novo tovarno kisika. V tem premogovniku bodo zgradili tudi velik bunker za lignit, ki ga bodo uporabljali za proizvodnjo koksa v no. vi koksarni.
VREME
vremenske napoved za petek: Se nadalje brez bistvene spremembe.
Jugoslavija se je vzdržala glasovanja
o ameriški resoluciji
Lake Success, 31. jan. (Tanjug) Pri nadaljevanju včerajšnje popoldanske seje je začel Politični odbor Generalne skupščine glasovati o predloženih resolucijah in s 44 glasovi proti 7, 8 delegacij pa se je glasovanja vzdržalo, sprejel resolucijo ZDA, ki v uvodu poudarja, da je vlada LR Kitajske »zavrnila predlog Združenih narodov za prenehanje sovražnosti v Koreji, da bi dosegli mirno rešitev. Proti ameriški resoluciji so glasovali delegati Indije in Birme ter delegati sovjetskega bloka, glasovanja pa so se vzdržale delegacije Jugoslavije, Afganistana, Egipta, Indonezije, Pakistana, Švedske, Siama in Jemena. Delegacija Saudske Arabije sploh ni sodelovala pri glasovanju.
Razen obsodbe LR Kitajske kot napadalca je v ameriški resoluciji tudi rečeno, da se bodo Združeni narodi še nadalje borili proti napadu v Koreji. Resolucija zahteva od pekinške vlade, naj umakne svoje čete iz Koreje, od članic Združenih narodov pa, naj se vzdrže pomoči napadalcem v Koreji, kitajskim in severnokorejskim silam. Resolucija nadalje zahteva, naj Odbor za skup-, ne ukrepe takoj stori dopolnilne korake, da bi se uprli napadu v Koreji, in poroča o tem Generalni skupščini. Ta odbor lahko odloži predložitev svoje-
fa poročila Generalni skupščini, če bi omisija za dobre usluge, sestavljena iz predsednika Generalne skupščine in dveh od njega določenih članov, sporočila, da je upanje za mirno rešitev spopada v Koreji.
_ Politični odbor ni glasoval o resoluciji 12 držav v celoti, temveč le po paragrafih. Največ glasov — 18 — je dobil paragraf, ki določa sklicanje konference sedmih držav, med njimi tudi LR Kitajske, na kateri bi po sklepu o prenehanju sovražnosti v Koreji razpravljali o vseh daljnovzhodnih problemih. Za ta paragraf resolucije je
glasovala pa je *a resolucijo 12 azijskih in arabskih držav
glasovalo 12 držav, predlagatelji te resolucije ter Jugoslavija, ZSSR, Ukraji-, Bela Rusija, Poljska in Češkoslovaška. Glasovanja se je vzdržalo 14 držav, med njimi Velika Britanija in Francija.
Sovjetski dodatni predlog k resoluciji 12 držav, v katerem se zahteva, naj bi bilo prenehanje sovražnosti v Koreji samo začasno, in v katerem je določen vrstni red problemov, ki bi jih obravnavala konferenca sedmih držav po sklepu o prenehanju sovražnosti, so zavrnili z 38 glasovi proti 5, šest delegatov pa se je vzdržalo glasovanja. Večina delegacij azijško-arabskega bloka ni glasovala o tem predlogu, ker ni dobila navodil od svojih vlad.
Pred začetkom glasovanja so delegati Švedske, Jugoslavije in Južnoafriške unije pojasnili svoje stališče do predloženih resolucij. Švedski delegat Arne Sunde je izjavil, da se bo vzdrlal glasovanja tako glede ameriške resolucije kakor tudi resolucije 12 držav. Sunde je dodal, da njegova vlada noče prevzeti posledic, ki bi lahko nastale zaradi uvedbe sankcij proti LR Kitajski in da se bo vzdržal glasovanja o resoluciji 12 držav zato, ker ne obravnava vprašanja razgovorov na zadovoljiv način.
Po končanem glasovanju so nekateri delegati še pojasnili svoje stališče pri glasovanju. Na koncu seje je sovjetski delegat Carapkin opozoril, da je na dnevnem redu Političnega odbora še vedno vprašanje »Ameriškega napada na Formozo« in vprašanje »Ameriškega bombardiranja Kitajske«.
Sejo Političnega odbora so preložili za nedoločen čas.
S KOREJSKEGA BOJIŠČA
Čete OZN 13 kilometrov od Seula
Protinapad kitajskih čet na vzhodni fronti
Tokio, 31. jan. (Un. Pr.). Po sporočilu štaba osme ameriške armade, so čete pod poveljstvom generala Mac Arthurja nadaljevale svoje počasno prodiranje po načrtu na vsej fronti in so imele le maijhen stik s kitajskimi in in severnokorejskimi silami ali pa sploh nobenega. Najsrditejši boji so severno In severovzhodno od Suvona. Na tem območju dajejo kitajske in severnokorejske sile močan odpor in je prišlo tudi do bojev prsi ob prsi. Naj. globlji prodor, ki so ga na tem delu fronte napravile enote osme ameriške armade, je bil izvršen približno 13 km daleč «d Seula. V bojih na tem odseku sta sodelovala dva tankovska korpusa, ki spadata v sestav osme ameriške
armade. Obenem s tem napadom so enote ameriškega kđrpusa napadle po. ložaje kitajskih in severnokorejskih -il, ki ležijo jugozahodno od Seula, in so dosegle manjše uspehe.
Kitajske in severnokorejske čete so izvršile na vzhodnem delu fronte protinapade in vkorakale v Pjongčang, verjetno pa tudi v Kangnung, ki leži na vzhodni obali Koreje, približno 38 km južno od 38. vzporednika.
Piri današnjih operacijah so enote sedmega ladjevja strahovito obstrelje. vale Kosango, ki leži na vzhodni obali Koreje. Bojna ladja »Missouri«, križarka »Manchester« . 9 rušilcev in več ladij za metanje raket so skoraj uničile! to mesto.
Francija zahteva vrnitev afriškega
ozemlja, ki ga je odstopila Italiji
Pariz. 31. jan. Komisija za zunanje zadeve francoske narodne skupščine je danes sprejela resolucijo, ki zahteva, naj francoska vlada vztraja pri tem, da se Franciji vrnejo afriške pokra, jine, ki so bile leta 1935 pridružene italijanski koloniji Libija na podlagi sporazuma Mu.ssolini-La.val. prej pa so spadale b francoski kolonialni posesti v Afriki-
Resolucija komisije za zunanje za. deve tudi zahteva, naj se napravi popravek meje med Tunisom in Tripolisom, prizna suverenost meje in avto. nomija države Fesan v Libiji, in da naj francoske pristališča in letališča v teh pokrajinah v mednarodni upravi-To resolucijo je predložil komisiji poslanec za francosko severno Afriko Jacques Bardoux.
Propagandni predlogi
za razgovore o združitvi Nemčije
Berlin, 31. jan. Vzhodnonemški parlament je včeraj sprejel resolucijo, ki poziva zapadnonemški parlament, naj predstavniki obeh parlamentov začno razgovore o združitvi Nemčije. Resolucija predlaga ustanovitev »ustavnega sveta za celotno Nemčijo«, v katerem bi predstavniki Vzhodne in Zahodne Nemčije obravnavali vsa vprašanja, ki zadevajo enotnost Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe.
Preden je bila sprejeta ta resolucija, je predsednik vzhodnonemške vlade Grotewohl očital predsedniku zahodno, nemške vlade Adenauerju, da bo njegova politika remilitarizacije, šovinizma in revizionizma privedla do držav. Ijanske in nove nove svetovne vojne Minster bonnske vlade za vsenemšks vprašanja Jakob Kaiser je izjavil, de je podpis protokola o razmejitvi meč Poljsko in Vzhodno Nemčijo nov dokaz, da Grotewohlovi predlogi kanclerju
Adenauerju za združitev države nisc bili resni. Bonnska vlada se ne odpo veduje ozemlju vzhodno od črte Odra— Niša, kajti po potsdamskem sporazumu morajo biti nemške meje določene ; mirovno pogodbo.
Bonnska vlada zavrnila vzhodnonemški predlog
Bonn, 31. jan. (Un. Pr.) Zahodno-nemška vlada je danes sklenila, da ne bo razpravljala z vlado Vzhodne Nemčije o vprašanju zedinjenja Nemčije. Predsednik vlade Adenauer je danes sklical izredno sejo vlade glede na včerajšnjo izjavo predsednika vzhodnonemške vlade Grotewob la, »da lahko pride do državljanske vojne, če Nemčija ne bo zedinjena.« Bonnska vlada je zavzela stališče, da vzhodnonemška vlada nima pravice, da bi se pogajala v imenu nemškega naroda.
V New Delhija se boje, da so vrata za pogajanja sedaj zaprta
New Delhi, 31. jan. (AFP) Uradni indijski krogi ne komentirajo sprejetja resolucije, s katero je bila LR Kitajski obsojena kot napadalec. Poluradni krogi pa so razočarani, in sicer ne toliko zaradi zavrnitve resolucije 12 azijskih in arabskih držav, kolikor zaradi tega, ker so prepričani, da so Združeni narodi napravili resno napako, ki ima lahko hude posledice. Ti krogi dodajajo, da bi okoliščina, da je bila ameriška resolucija sprejeta v trenutku, ko ie Kitajska z umikom svojih čet iz Tibeta in z odgovorom na predloge Združenih narodov pokazala željo po miroljubni rešitvi, lahko znova zaostrila položaj. V New Delhiju se bojijo, da bi sprejetje ameriške resolucije lahko zaprlo vrata za pogajanja, ki naj bi prinesla miroljubno rešitev korejskega spora.
Reuter poroča iz zanesljivih virov, da je Indija sklenila, da ne bo sodelovala v odbor« za dobre usluge. Omenjeni odbor naj bi, kadarkoli bi bila primerna prilika, izkazoval dobre usluge za miroljubno rešitev spopada v KorejL
Skrbstveni svet odložil vprašanje kitajskega predstavništva
Lake Success, 31. jan. (Un. Pr.) Na seji Skrbstvenega sveta so zavrnili sovjetski predlog, naj bi takoj povabili predstavnike LR Kitajske, da prevzame mesto kuomintanškega delegata, pač pa so z desetimi glasovi proti dvema (Sovjetska zveza in Velika Britanija) sprejeli predlog, da se odloži vprašanje o kitajskem predstavništvu vse dotlej, dokler ne bo o tem odločila Generalna skupščina. To je bil prvi sklep Skrbstvenega sveta na njegovem osmem rednem zasedanju, ki se je začelo danes v Lake Successu.
Varnostni svet
Lake Success, 31. jan- Varnostni svet je danes soglasno sklenil, da bo odpravil z dnevnega reda korejsko vprašanje, da bi lahko Generalna skupščina proučevala priporočilo Političnega odbora o kitajski intervenciji v Koreji. Ta predlog je podal britanski delegat, ki se je skliceval na pravila postopka, po katerih ne more Generalna skupščina izdati nikakršnih skle. pov o tistih vprašanjih, ki so na dnevnem rediu Varnostnega sveta..
Po glasovanju o britanskem predlogu, ki ga je podprlo vseh 11 članov Varnostnega sveta, je bila zaključena seja.
Avstrijska trgovinska delegacija v Beograda
Beograd, 31. jan. (Tanjug). V Beograd je spet prispela avstrijska trgovinska delegacija, da se bo dogovorila glede blagovne zamenjave med Avstrijo in FLHJ za obdobje 1951. Delegacijo vodi g. dr. Karl Bobletter.
Pariška konferenca ameriških diplomatov
Pariz, 31. jan. (Un. Pr.) Včeraj je bil v Parizu sestanek šefov ameriških diplomatskih predstavništev v vzhodni in srednji Evropi, ki ga je vodil pomočnik ameriškega zunanjega ministra za evropska vprašanja Perkins. Sodijo, da so razpravljali o sporih med ZDA in Sovjetsko zvezo ter vzhodnoevropskimi državami kakor tudi o protiame-riški propagandi v teh državah.
Eisenhower poročal predsedniku Trumanu
Washington, 31. jan. (Un. Pr.). Vrhovni poveljnik skupnih oboroženih sil Atlantskega pakta general Eisenhower je poročal danes predsedniku Trumanu o svojem potovanju po Zahodni Evropi, kjer je pregledal oborožene sile držav Atlantskega pakta. O rezultatih svojega potovanja je obvestil tudi ameriško vlado in delovno skupino organizacije Severnoatlantske, ga pakta.
Jutri bo Eisenhower govoril na seji kongresa, zvečer pa bo imel po radiu govor ameriškemu narodu.
O odmeri davkov
Nadaljevanje s L strani
pomoč oblastvenih pa tudi političnih organov. Pretežavno in preodgovorno je delo na davčni odmeri, da bi ga smeli prepustiti nekaj ljudem, ki so razen tega prejeli še nezadostna navodila. Celotni okrajni izvršni odbori, okrajni politični aktiv in krajevni ljudski odbori morajo posvetiti vso pozornost delu davčnih komisij, morajo jih instruirati, kontrolirati pa, če treba, vanje postavljati tudi nove člane. Le taka povezanost med delom davčnih komisij in ljudskimi odbori lahko prepreči številne nepravilnosti, ki samo vzbujajo nezadovoljstvo med davčnimi zavezanci.
Posebno pozornost bo treba posvetiti skladnemu obdavčenju med kraji in okraji. To se pravi, da obremenitev gospodarstev z enakimi denarnimi dohodki ne more biti v dveh okrajih različna, še manj pa seveda v dveh sosednih vaseh. Take razlike bo najlaže odpraviti na skupnih konferencau davčnih komisij iz sosednih vasi-Prav tako morajo biti pravilni odnosi med obremenitvijo nižinskih kmetij in kmetij v hribih. Nižinske kmetije imajo na splošno višje donose, posebno pa vpliva bližina večjih mest in delavskih centrov, ker omogoča višji iztržek za prodane pridelke ali ob enakem iztržku višji čisti dohodek.
Važno je tudi. da davčne komisije s potrebno odgovornostjo ocenjujejo izdatke kmetov za reprodukcijski material in amortizacijo. Vrsto primerov imamo, da kmetje priznavajo izračunani dohodek, toda ne morejo se strinjati z nizkimi odstotki odbitkov. Večkrat so upravičeni. Zato bo treba opustiti šablonsko določanje odbitkov za amortizacijo in tudi to vprašanje reševati tako, kakor se po samih izkušnjah davčnih komisij kaže kot najpra-vilnejše.
Ce bodo okrajni ljudski odbori posvetili ob zaključevanju odmere vso potrebno pozornost delu davčnih komisij, če se bodo davčne komisije borile za odpravo nakazanib napak in bodo davki odmerjeni po stvarnih dohodkih, potem tudi izterjava razlik med akontacijami za leto 1950 in dokončno odmero ne bo težavna. Popoln uspeh pa bo dosegla davčna odmera šele potem, ko bodo tudi vsi zaostanki ali razlike brez vsakega zavlačevanja ali pritoževanja plačane.
Jamstvo za tak uspeh je pravilno delo davčnih komisij, odmera po stvarnih dohodkih in odprava pred. vsem tistih napak, ki ne dopuščajo pravilnega razmerja v obremenitvi med posameznimi okraji ali posameznimi davčnimi zavezanci. Časa je še dovolj, da tudi davčno odmero pravilno pridružimo našim tekočim gospodarskim ukrepom-
ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA OF
Vlaganje kandidatur v Ljudsko skupščino
Ljudski poslanci za Ljudsko skupščino LRS bodo na volitvah 18. marca, izvoljeni po volilnih enotah, na katere je Prezidij Ljudske skupščine LRS s svojim ukazom (Ur. I. LRS št. 511951) razdelil območje Ljudske republike Slovenije. Vsak okraj oziroma mesto ali njegov del spada v določeno volilno enoto, v kateri bodo volivci skupno izvolili svojega predstavnika. Bodoča Ljudska skupščina LRS bo štela 283 poslancev in na toliko volilnih enot je za volitbe razdeljeno območje naše republike.
Za ljudskega poslanca in njegovega namstnika je lahko izvoljen samo tisti, ki pri volitvah kandidira. To pomeni:
1.	da ga določeno število volivcev iz dotične volilne enote v predpisani obliki predlaga za kandidata oziroma namestnika (predlog kandidature),
2.	da on in njegov namestnik pismeno pristaneta, da sprejemata kandidaturo (izjdba o sprejemu kandidature) in
3.	da pristojna volilna komisija s svojo odločbo potrdi predlog kandidature (potrditev kandidature).
Ista oseba je lahko kandidat največ v dveh volilnih enotah. Če nekdo kandidira istočasno v dveh volilnih enotah, mora v vsaki volilni enoti imeti drugega namestnika.
Prvi od navedenih pogojev za kandidiranje je predlog kandida-ture, ki ga mora podpisati najmanj 50 volivcev, ki morajo biti iz območja najmanj */» krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov tiste volilne enote, za katero se kandidat predlaga. Vsi podpisniki morajo biti državljani Ljudske republike Slovenije in morajo imeti volilno pravico v tisti volilni enoti, na katero se kandidatura nanaša. Prvi trije podpisniki se smatrajo za predlagatelje kandidature. Vsak volivec sme podpisati samo en predlog. Podpise volivcev overi pristojno okrajno sodišče ali mestni oziroma rajonski ljudski odbor, pa tudi krajevni ljudski odbor, če je po odločbi vlade LRS upravičen overjati podpise. Nadalje je potrebno, da okrajna (mestna) komisija za volilne imenike ali krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor potrdi, da imajo pod Pisniki volilno pravico, matični urad (ali poverjeništvo za notranje zadeve) pa potrdi, da so podpisniki državljani LRS. Predlog kandidature se vloži v dvojniku na posebnem obrazcu, ki se dobi pri okrajni (mestni) volilni komisiji. Na obrazcu je
Nadaljevanje razprave o predlogu
V ponedeljek sta zakonodajna odbo ra Ljudske skupščine FLRJ nadaljeva la načelno razpravo o predlogu kazen skega zakona. Seji je predsedoval tov Moša Pijade. Najprej je prebral pisme dr. Vladimirja Bakariča, ki j« postavil nekatere načelne kritične pripombe c občnem delu predloga kazenskega zai kona.
Nato je prvi spregovoril dr. Josii Hrnčevič. predsednik Zakonodajnega odbora Zveznega sveta. Med drugim j« poudaril, da je predlog kazenskega zakona prevzel v predelani obliki danei veljavni splošni del kazenskega zakona, kakor tudi doslej sprejete posebne kazenske zakone in vrste drugih pred. pisov s tega področja. Dejal je, ds predlog potemtakem obsega celotno kazensko pravno materijo in predstavljs celoten sistem materialnih kazenskopravnih predpisov. Predpisi predlogs živo odražajo borbo, ki jo naša država po zmagi nad elementi starega družbe, nega sistema vodi za zgraditev socialistične družbe.
Ko je razpravljal o nekaterih osnovnih predpisih in načelih, ki jih vsebuje obči del zakonskega predloga, se je najprej ustavil ob definiciji kaznivega dejanja. Izhajajoč iz marksistične znanosti o pravu, je predlog kazenskega zakona usvojil tako imenovano materialno definicijo kaznivega dejanja, po kateri je kaznivo dejanje družbeno ne. varno dejanje, kar pomeni, da se njim ruši in ogroža oblast delovnega ljudstva, nezavisnost in varnost naše države, enakopravnost in suverene pravice njenih narodov, socialistična izgradnja države, obče ljudska in dru-
kazenskega zakona
ga socialistična imovina, osebnost in pravice državljanov, pravice družbenih organizacij in ustanov ter splošna družbena ureditev naše države.
Ko je govoril o načelu zakonitosti, je poudaril, da je predlog novega kazenskega zakona usvojil klasično na. čelo, da nihče ne more biti kaznovali za dejanje, ki prej, preden je bilo štor. jeno, ni bilo z zakonom označeno kot kaznivo dejanje. Z osvojitvijo tega načela in zakonskega predpisa se državljanom nudi največja garancija za za. ščito njihove svobode in državljanskih pravic pred eventualnimi poizkusi samovolje in birokratskih postopkov posameznih organov uprave.
V nadaljevanju svojega govora je dr. Hrnčevič poudaril, da so v predlogu tudi bistvene spremembe glede vrst kazni. Namesto dosedanjih 12 vrst, je predvidenih 7 vrst kazni in to: smrtna kazen, strogi zapor, zapor, izguba državljanskih pravic, prepoved opravljanja določenega poklica, konfiskacija imovine in denarna kazen. Smrtna kazen je določena za najtežja zločinstva in to vedno alternativno, v nobenem primeru pa absolutno, t. j-, da bi se je sodišče moralo poslužiti.
Zakonodajna odbora narodne skupščine sta v torek nadaljevala načelno razpravljanje o predlogu kazenskega zakona. V razpravi je govorilo več govornikov, nakar je bil predlog v načelu sprejet. Nato sta začela oba odbora pretresati predlog novega kazenskega zakona v posameznih določbah.
za volitve poslancev LRS
tudi prostor za potrebne uradne overovitve in potrditve, ki se lahko izvrše skupno za vse podpisnike. Predlog kandidature se za kandidata in namestnika izpolni skupaj na istem obrazcu.
Predlogu kandidature je treba priložit i izjavo o sprejemu kan -didatur e, ki jo podata kandidat in njegov namestnik. Izjava obeh mora biti pismena in morata njihova podpisa biti overjena tako kot podpisi podpisnikov kandidature. Prav tako mora biti tudi potrjeno, da imata volilno pravico in da sta državljana Ljudske republike Slovenije. Izjava obeh se poda na skupnem obrazcu, ki ga ima okrajna (mestna) volilna komisija, in sicer v enem izvodu.
Ko so podpisi na predlogu kandidature in na izjavi o sprejemu kandidature pobrani in overjeni ter So izvršene potrebne uradne potrditve, se predlog kandidature (v dvojniku) skupno z izjavo o sprejemu kandidature izroči pristojni okrajni (mestni) volilni komisiji.
Za vložitev predlogov kandidatur je predpisan poseben rok, ki traja do tri tedne pred volitvami. To se pravi, da se lahko predlog kandidature vloži najkasneje do 24. februarja. Volilna komisija izda predlagateljem kandidature potrdilo o prejemu.
Okrajna (mestna) volilna komisija predlog kandidature in izjavo o sprejemu kandidature pregleda, če odgovarjata zakonitim predpisom, nakar v 24 urah s posebno odločbo potrdi kandidaturo. Ako pa ima vloga kakšne pomanjkljivosti, jo volilna komisija vrne predlagateljem in odredi kratek rok za njihovo odstranitev. Če bi se v tem roku pomanjkljivosti ne odpravile, volilna komiisja kandidaturo zavrne. Odločbo o potrditvi ali zavrnitvi kandidature dostavi volilna komisija predlagateljem. Zoper odločbo o zavrnitvi predloga kandidature je dopustna pritožba, ki se mora vložiti v roku 24 ur na Republiško volilno komisijo.
Okraje še posebej opozarjamo, da pravočasno dobijo izjave o sprejemu kandidature od tistih kandidatov, ki žive izven okraja, predlagatelje kandidature pa še posebej na ta rok in na to, da predlog kandidature in izjavo o njenem sprejemu ne pošiljajo Republiški volilni komisiji, ampak jo izročita pristojni okrajni (mestni) volilni komisiji, ker ona najprej cdloča o potrdtvi kandidatur. Okrajna (mestna) volilna komisija pa potem, ko kandidaturo potrdi, dostavi Republiški volilni komisiji en izvod predloga kandidature in en izvod odločbe o njeni potrditvi — zaradi objave potrjenih kandidatur v Uradnem listu, ostalo pa zadrži za svoj volilni spis.
Iz pisarne sekretariata IOOF Slovenije
Ob 50 letnici skladatelja Blaža Arniča
Rodil se je Arnič 31. januarja 1901 v osrčju Savinjskih planin, v samotni kmečki hiši na obronku Raduhe. V teh krajih, ki se nam zde kot odrezani od sveta, prebiva ljudstvo, polno živ. Ijenjske sile in bogato po svojem čustvovanju. Predvsem nas preseneča to ljudstvo z izredno domišljijo, ki jo je v veliki meri razgibala slikovita, fantastična okolica z grebenastimi gorskimi liki, ozkimi soteskami in mogočnimi gozdovi. Nič čudnega, če v teh krajih v ljudskem izročilu še dandanes žive bajke o čarovnicah, žal-ženah, gornem možu, divji jagi.
V teh krajih se je rodil in rasel skladatelj Blaž Arnič. Se kot deček je rad sanjaril v okrilju košatih dreves, ki so mu prišepetavala zdaj nežnejše, zdaj bučnejše melodije. In kadar je divji veter stresal njihove krošnje, kadar se je iz temnih oblakov vsul dež in udaril grom, takrat je vsa okolica odjeknila od zvokov mogočne simfonije narave. Mladi Arnič je prisluško. väl tem zvočnim vtisom in kajkrat so mu iz njegove preproste kmečke ha-r-monike privreli zvoki, -ki naj bi izrazili vse to, kar je pri tein občutil. Od dne do dne pa je spoznaval, da mu postaja ta instrument preozek, da njta še zdale&a ne more povedati —ega, kar mu leži na srcu. Večkrat je stal vrh Raduhe, od koder se mu je odpiral razgled daleč naokrog. Svet se je odkrival pred njegovimi očmi in ga vabil dokler se ni dokončno odločil-
In tako se je 18 let star s skromno culico v roki in nekaj krajcarji v žepu odpravil na pot v Ljubljano, da spozna življenje, da se seznani z glasbeno umetnostjo.
Kmalu je uvidel, da svet ni tako rožnat, kot si ga je slikal v svoji domišljiji. A -kljub vsem težavam in ne-prilikam, ki jih je moral doživeti, kljub vsem očitkom, ki so padli na račun njegovega nerodnega, kmečkega vedenja, ni klonil, Njegova trdna volja in zdrav življenjski optimizem ga nista zapustila niti v najtežavnejših trenutkih. Delal je z veliko vztrajnostjo, prečul preneka‘°ro noč, dokler se ni dokopal do svojega cilja — razvil se je v glasbenika, skladatelja.
Arničevi skladateljski prvenci spadajo v čas, ko so se v glasbi porajale, pa spet izginjale različne nove struje, katerih predstavniki so se izgubljali v iskanju in kovanju novih glasbeno tehničnih sredstev, pri tem pa pozabljali na najvažnejše — na vsebino. Ti novi tokovi so segli tudi na naša tla in potegnili za seboj marsikaterega slovenskega glasbenega tvorca. Tudi v Arničevi glasbi so zapustili sledove. Kaj kmalu pa je skladatelj spoznal, da v tej smeri ni izhoda, da glasba ne sme biti zgolj gimadenje različnih zvokov, ki ničesar ne povedo. Odtegnil se je tujim vplivom, prisluhnil utripom svoje rodne grude in našega človeka ter si ustvaril lastni glasbeni izraz, ki je zaradi svoje izvirnosti in
svojskih potez takoj v začetku vzbudil pozornost pri poslušalcih.
Ze v svojih prvih delih se je razodel Arnič kot izrazit simfonik. Res da je napisal tudi več solističnih, komornih in zborovskih skladb, vendar se njegovemu močnemu in izrazitemu čustvu najbolj prilega široka simfonična forma. Do začetka minule vojne je na tem področju poleg simfoničnih pesnitev »Memento mori«, »Ples čarovnic«, »Zapeljivec«, »Pesem planin« in še nekaterih del manjšega obsega
ustvaril tudi štiri simfonije, med katerimi zavzema četrta (»Duma«) po svoji obsežnosti posebno mesto. »Duma« predstavlja Amičevo življenjsko delo- prvi osnutki izvirajo že iz njegovih študijskih let in je prve tri stavke končal leta 1939, zadnji, ki je vanj vnesel besedilo Zupančičeve pesnitve in ga porazdelil med zbor in solista, pa je napisal med vojno.
Grozote zadnje vojne je okusil Arnič na lastni koži; kot enega vodilnih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v ljubljanskih kulturnih krogih so ga leta 1943 aretirali in odgnali v Dachau. Trpljenje našega ljudstva, odpor proti okupatorju, gnev nad vojni, mi grozodejstvi, hrepenenje po svobodi in neomajna vera v zmago — vse to je odjeknilo tudi v Amičevem ustvarjanju, vse to je globoko izrazil v sim. foniji’ »Vojna in mir«, v simfoničnih pesnitvah »Pričakovanje« in »Gozdovi pojo«, v violinskem in čelo koncertu ter v 2. klavirskem triu.
Po osvoboditvi se je Arnič uspešno uveljavil tudi na področju filmske glasbe (»Partizanske bolnišnice«, — »Partizani in tisk« i. dr.) ter poleg nekaterih manjših del ustvaril avtobiografsko simfonijo »Samorastnik«, dalje »Simfonijo dela« za mali orkester in baletno sliko »Povodni mož « (po Prešernovi baladi), ki je na sporedu letošnjega Prešernovega tedna.
V vseh svojih delih je razvil Arnič izredno ustvarjalno silo, ki se Izraža v široko razpredenih melodičnih linijah. bogatih, sočnih harmonijah in močnem, neugnanem ritmičnem toku.
Njegova glasba je izliv neposrednega čustva, ki se v polnem poletu uporno in globoko razvija ter se razpenja med silovitimi dTamatskimi vzponi in toplo občuteno liriko. Njegov izraz je včasih trd, toda pristen in iskren in to daje njegovi glasbi pravo ceno.
Ob njegovem jubileju mu iz srca želimo še mnogo let plodnega in uspeš, nega dela.	Pavle Kalan.
KNJIŽNE NOVOSTI
Romain Rolland, Beethovnovo življenje. Ta spis znamenitega francoske, ga pisatelja in muzikologa obravnava predvsem osebnost genialnega skladatelja Ludwiga van Beethovens in šele v okviru življenjepisnega orisa se do. tika tudi njegovega dela. Rollandova knjižica je spisana z veliko ljubeznijo do mojstra vzornika, ki je svoje osebno trpljenje tako čudovito spreminjal v neminljive umetniške vrednosti. V dodatku je natisnjen Beethovnov »Heill-genstadtski testament«, nato imamo izbor mojstrovih pisem in njegovih misli, izraženih v drugih pismih, na koncu’ pa so opombe k besedilu življenje-pisne študije. Vsak ljubitelj Beethovnove glasbe, pa tudi vsak drug bralec, ki ga zanima življenje velikih mož, bo s pridom in užitkom prebral to knjižico. — Knjižica je izšla v zbirki »Mojstri in vzorniki« Slovenskega knjižnega zavoda.
Življenjepis H er cena v slovenskem prevoda, X zbirki »Mojstri in vzami-
Proražun centralnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije
Plenum centralnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije je sprejel za leto 1951 proračun, ki znaša 1.297,996.864 din. Izpolnjujoč obveznost, ki jo je dala zveza maršalu Titu, da bo od letos dalje prevzela vzdrževanje vseh osebnih invalidov, je v proračunu določenih 600 milijonov za izplačilo invalidnin ter 5,538.000 din za pomoč težkim invalidom.
Ker zadnji ukrepi zvezne vlade v gospodarstvu zahtevajo povečanje obratnih sredstev invalidskih podjetij, zlasti pri poslovanju s tobakom in tobačnimi izdelki, je bilo predsedstvo centralnega odbora pooblaščeno, da zviša posamezne proračunske postavke. V zvezi z decentralizacijo gospodarstva pa je plenum sklenil, da se odpravi glavna direkcija za promet s tobakom kot zvezni organ ter izroči letos 31. marca vodstvo invalidskih podjetij tobaka glavnim odborom organizacij vojaških vojnih invalidov. Na ta način bo decentralizirano vse poslovanje dosedanje glavne direkcije pri prodaji tobačnih izdelkov, žveplenk, vrednost-nic, in loterijskih srečk.
ki«, je izšla še knjižica iz peresa N. Anciferova »A. I. Hercen«. Življenje tega ruskega pisatelja in revolucionarnega borca, ki se je rodil leta 1812 v Moskvi in umrl leta 1870 v Parizu, je tu prikazano v tisti napetosti in v tistem plodnem nemiru, ki ga je Her-cenu vsilila njegova doba in posebej še njegovo radikalno stališče v vprašanjih ruskega naroda in državnega sistema tedanje Rusije. Živahno napisana biografija izpopolnjuje študije o velikih ruskih možeh preteklosti, ki so nekoč vplivali na revolucionarno preobrazbo svojega naroda.
Nov zvezek »Poljudnoznanstvene knjižnice«. Poljudnoznanstvena knjižnica, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je pravkar poslala v javnost knjigo K. Weuleja »Kulturne prvine človeštva«. Pisec, ki je nemški etnolog, je obdelal v svojem spisu izredno bogato gradivo o začetkih kulturne zgodovine. Na podlagi preučevanja orodja, orožja in raznih življenjskih priprav primitivnih ljudstev se da sklepati, kako je živel pračlovek v prvem svitu človeške omike. Iz knjige izvemo mnogo zanimivega o prvi uporabi ognja za človeške namene, o prvih začetkih tehnike in prvi stopnji njenega razvoja, o obdelavi lesa in drugih tvarin, o valjenju, pletenju In barvanju, o izdelovanju prvega orodja in orožja, o lišpu, o telesnih okvarah, o bivališčih v začetnem stanju civilizacije ttd. Uvod B. Rudolfa odpira sodobne znanstvene poglede v problematiko tvarine, ki Jo tako nazorno la spretno obravnava Karel Weule.
K-
r
Vesti iz mednarodnega gospodarstva
Priprave za tržaški velesejm. Za bližnji tržaški velesejm, ki bo od 24. ju nija do 8. julija, so sedaj v teku obsežne priprave, ker računajo, da bo letos za ta velesejem precej večje zanimanje kakor lani- Sedaj grade nov paviljon, s katerim se bo znatno razši ril dosedanji velesejemski prostor. Udeležbo na velesejmu so doslej prijavile Jugoslavija, Avstrija in Češkoslovaška, v teku pa so tudi pogajanja z mnogimi drugimi državami. Po dosedanjih podatkih je Jugoslavija med tistimi drža vami, ki bodo zavzemale največ prostora na velesejmu. Računajo, da bo na velesejmu sodelovalo približno 16 držav.
Stanovanjska kriza v Veliki Britani
JI- Stanovanjsko krizo, ki se je pojavila po vojni v Britaniji, rešujejo z graditvijo številnih premičnih in montažnih hiš. Kakor poroča britansko časopisje je v Britaniji okrog 300 podjetij za izdelavo premičnih in montažnih hiš, ki izdelajo okrog 30.000 hiš letno. Nad 200-000 ljudi stanuje danes v teh improviziranih stanovanjih, v katerih je po poročilu ministrstva za zdravstvo otežkočeno vzdrževanje higiene in preskrba z vodo.
Izvoz italijanskega vina v ZDA. Italija je na prvem mestu pri uvozu vina v ZDA z 28-598 hi, za kar je izku-pila 1300 milijonov lir. Za Italijo pridejo Francija, Čile, Portugalska itd. Najboljši odjem v ZDA imajo namizna vina in vermut.
Podaljšanje mednarodne trgovinske konference v Torquayu. Mednarodna
trgovinska konferenca v Torquauyu, ki se je udeležuje 41 držav in na kateri ima tudi naša država svojega opazovalca, bo podaljšana do aprila t. 1. Računajo, da bo do konca konference zaključenih do 300 medsebojnih carinskih sporazumov.
Tihotapljenje jekla v Vzhodno Nemčijo. V Diisseldorfu so aretirali skupino nameščencev zahodnonemškega trgovskega podjetja, ki so vtihotapili iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo 4000 ton jekla.
Prepoved izvoza časopisnega papirja iz Italije- Italija je prepovedala izvoz časopisnega papirja, v katero koli državo, ne glede na to, ali obstoje meddržavne pogodbe in ali se izvoz vrši za klirinško plačilo ali kompenzacijo.
V dveh letih zastarajo terjatve zadružnega sektorja
Dne 29. dec. 1950. je Glavna državna arbitraža izdala načelno odločbo, da zastarajo denarne terjatve zadrug med seboj ter terjatve zadrug proti državnemu sektorju v roku dven let. Dveletni zastaralni rok prične teči ze s 1. aprilom 1951- Do tega roka pa bo za zadružni sektor izjemoma veljal še splošni zastaralni rok 3 iet.
Skrajšanje 3-letnega zastaralnega roka za zadruge, se utemeljuje s potrebo, da se pri zadrugah okrepi in poglobi finančna disciplina, da se poživi ažurnost evidence in knjigovodske službe, ter da se prepreči nepotrebno in škodljivo kopičenje neizterjanih terjatev in njihovo prenašanje v novo poslovno leto-
Odločba Glavne državne arbitraže je načelne važnosti. Počenši od 1. aprila t- 1. dalje bodo zato državne arbitraže zavračale kot zastarane vse zahtevke zadrug, ki bodo starejši od dveh let. Zadruge morajo zato poskrbeti, da bodo najpozneje dp 1. aprila 1951. vse svoje denarne terjatve, ki jih imajo proti drugim zadrugam, ali pa proti državnemu sektorju, ali izterjale, ali pa zaradi izterjatve vložile tožbo- Tožbe, ki jih bodo zadruge vložile po 1- aprilu 1951., bodo vložene prepozno, zahtevki pa bodo zaradi zastaranja zavrnjeni. Tek zastaralnega roka prekine samo pravočasno vložena tožba, ali pa priznanje dolga v dveletnem zastaralnem roku. Priznanje dolga mora biti v arbitražnem postopku dokazano. Zadruge bodo torej morale za svoje še ne poravnane denarne terjatve, ki so iim nastale po 1- aprilu 1948.. če se hočejo izogniti nevarnosti zastairanja. vložiti tožbo najkasneje do 1. aprila 1951. Po tem roku. bodo zadruge lahko izterjale in iztoževale samo še one denarne terjatve, ki so nastale po 1- aprilu 1949.
Kaj so se lani v ptujskem
okraju naučili pri odkupih
Pri izpolnjevanju odkupnih nalog v lanskem letu si je ptujski okraj nabral zelo bogate izkušnje. S tem v zvezi srno obiskali predsednika okrajnega ljudskega odbora Janeza Petroviča, ki nam je radevolje pripovedoval o izkušnjah lanskega leta, pa tudi o načrtih za letos, ko nameravajo biti Prvi,
»Res je, ptujski okraj je bil še nedolgo tega prav v odkupu med zelo slabimi. Toda lani junija in julija smo poskusili popraviti eno izmed največjih napak, to je nesorazmerno obremenitev krajevnih ljudskih odborov. Do takrat je bilo namreč takole: Medtem ko so bili nekateri ljudski odbori v nasprotju z dejansko zmogljivostjo preveč obremenjeni, tako da svojih obveznosti do države niso mogli izpolniti, so bile obveznosti nekaterih drugih odločno prenizke. Glavni razlog za to je bil v netočnih podatkih, predvsem v napačnem ocenjevanju pogojev pri posameznih kmetih, pa tudi pri celih vaseh. Hektarski donosi so bili na primer določeni enotno za ves okraj, čeprav je jasno, da pridela kmet v hribovitih predelih Slovenskih goric in Haloz na isti površini precej manj kakor tisti v ravnini. Tako so imeli prenizke odmere krajevni ljudski odbori Bukovci, Cirkovci, Dornava, Lancova vas. Marjeta, Sobetinci in še nekaj drugih, medtem ko so bili na primer Levanjci, Grajena, Vitomarci. Mestni vrh in drugi precej obremenjeni. Lani smo ta nesorazmerja v glav. nem odpravili, tako da bo v letošnjih planih le še kakšna malenkostna napaka.«
nlh organizacij. Prav na zborih voliv. I kljub suši tudi do 30000 kg na hektar.
eev in drugih sestankih ki so jih sklicevale množične organizacije so si prišli ljudje na jasno o vsem, kar jih je tiščalo. Kakšen pomen smo pripisovali temu, kaže dejstvo, da' je imel vsak krajevni ljudski odbor v drugem polletju lanskega leta vsaj po štiri zbo. re volivcev in vrsto sestankov, ki jih je težko prešteti.«
ZADRUGE SO DALE
RAZMEROMA VEC, KAKOR
PRIVATNI KMETJE
»Mislim, da nam bo prineslo letošnje leto velike spremembe glede zadružništva. Številke povedo, da je dal socialistični sektor — 17 delovnih zadrug in 22 zadružnih ekonomij — kljub svojim slabostim skupnosti več kakor privatni kmetje. Zadruge in ekonomije imajo v okraju le 4.3 •/• njivskih površin, oddale pa so skoraj 8 •/• tiste količine žita, ki jo je moral okraj obvezuo oddati. Pri oddaji krompirja znaša ta odstotek celo 11. Vinogradov ima zadružni sektor v okraju 10 5 •/«, oddal pa je 21 •/• vsega odkupljenega vina.«
»Kako nujna je naša pot v zadružni, štvo. pove naslednje: v okraju imamo okrog 6000 ha njiv za krompir. Lani je bil povprečni donos 8000 kg na hektar. To se pravi, da smo pridelali 4000 vagonov krompirja. Obvezno smo ga oddal' nekaj nad 800 vagonov. Vemo pa, da so pridelali nekateri kmetje
V pogojih naprednega socialističnega kmetijstva bi dosegli lahko na hektar vsaj povprečje 20.ÖÖ0 kg. Na ta način bi pridelali 10000 vagonov krompirja in v primeri s to številko bi bila obvezna oddaja 800 vagonov res malenkostna. Tako pa imamo prav pri krompirju precejšnje špekulacije, posebno zaradi lanske suše.«
ZADRUŽNE EKONOMIJE
DAJEJO LEP 'ZGLED
»Dejstvo je, da razpravljajo naši kmetje zelo mnogo o zadružništvu tako o delovnih zadrugah, kakor tudi o tistih splošnega tipa. Lani so se prav lepo izkazale zadružne ekonomije, ki so izpolnile vse svoje obveznosti do države. Ekonomija v Hlapon. cih, ki je do lani komaj životarila, je kar vzcvetela. Vsi gledajo nanjo kot na vzorno gospodarstvo. Prav ta teden se pripravljamo na občne sabore splošnih kmetijskih zadrug, na katerih se bomo temeljito pomenili o letošnjem gospodarjenju. Vso pozornost bomo posvetili temu, da dobimo dobre upravne odbore. Marsikje se namreč skušajo vriniti vanje špekulantje. Ta ko bi se v upravni odbor kmetijske zadruge v Novi cerkvi rad vrinil Kri. vic Anton, eden i2med največjih okoliških kmetov, ki ni niti član Osvobodilne fronte. Diši mu vzorna ekonomija, v katero vstopa vtdho včč zavednih delovnih kmetov «	M.
KRAJEVNI LJUDSKI ODBORI SO SE NAUČILI PRAVILNEGA DELA
»Druga stvar, ki nam je pomagala do uspeha, je bila odprava kampanjskega načina dela v odkupu. Delo v zvezi z odkupi smo prenesli na krajevne ljudske odbore, ki so opravili to nalogo v glavnem dokaj dobro. Res je, da ni šlo lahko, kajti marsikje si niso bili na jasnem, kako začeti. Potrebnih je bilo nešteto sej in konferenc, da smo jim pomagali premostiti začetne težave. Za primer naj navedemo samo Salovce. Iz tega kraja ni bilo prej mogoče ničesar dobiti, čeprav smo poslali tja tudi na desetine aktivistov. Danes so Salovci med tistimi štirimi krajevnimi ljudskimi odbori v našem okraju, ki so do konca lanskega leta v celoti izpolnili vse odkupe.«
FRONTA JE POMAGALA
»Tretja stvar, ki je bila pri našem delu odločilna, je sodelovanje množič-
V Dolnji Lendavi so
izvolili svete državljanov
Delo okrajnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov v Šoštanju
Invalidska organizacija v Šoštanju je dosegla doslej precej uspehov. Med najvažnejšimi je ustanovitev petih krajevnih odborov, saj jih imajo sedaj 12, medtem, ko so jih lani imeli 7. Invalidi so v Solčavi. Lučah, Ljubnem, v Smarlnem ob Paki in Rečici ob Savinji organizirali študijske krožke, ki so se kasneje združili z množičnimi sestanki. Invalidi v Šoštanju so imeli lani dve kulturni prireditvi organizirali pa so tudi izlet na Bled, ki se ga je udeležilo 184 članov. Invalidi šo-štanjskega okraja So organizirali v vseh krajevnih odborih Zveze vojaških vojnih invalidov zdravstvene komisije, ki so obiskale sirote padlih borcev in druge invalide.
Velike težave je lani imela invalidska organizacija zaradi stanovanj za svoje člane in s preskrbo kuriva. Od okrajnega ljudskega odbora so invalidi prejeli nakaznico za 150 m» drv. ki bi lih moral okrajni magazin dobaviti iz Zgornje Savinjske doline. Ta pa svojih kamionov ni dal za prevoz drv in je celotni kontingent z novim letom propadel. Tako so člani letošnjo zimo ostali brez drv.	F. L-
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek. 1. februarja: Eudimll. Ignacij. Petek, 2. februarja: LJubomira.
SPOMINSKI DNEVI
1. H. 1944. — Padel v borbah z okupatorjem na otoku Pelješcu Ivo Mordjm Cmi lz Smokovi Jana. Bil je med prvimi organizatorji ljudskega upora v Južni Dalmaciji.
1. II. 1945. — Nočni napad slovenskih partizanov na železniško postajo Verd.
1. II. 1943. — Predsedstvo SNOS Je proglasilo 8. februar, dan Prešernove smrti, za slovenski kulturni praznik.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost)e, Trg Franceta Prešerna 5.
•
Uprava poliklinike Ljubljana objavlja tem potom, da bo od 1. februarja dalje ordinacija specialista ortopeda dnevno od 12. do 16., razen ob ponedeljkih. Ob ponedeljkih pa se sprejemajo samo bolniki, ki jih pošiljajo zdravniške komisije ln pa bolniki, ki so v ordinacijo ponovno naročeni. Ordinacija ortopeda je v Šlajmer)evem domu (Poliklinika, pritličje). Vrstni red sprejemanja bolnikov bo upošteval od 12. do 14. predvsem zunanje bolnike, bolnike iz Ljubljane in bližnje okolice pa od 14. do 16.
Zapora Kopitarjeve ulice. Podjetje Mestna kanalizacija bo pričelo z gradnjo novega cestnega kanala. v Kopitarjevi ulici 1. febr. ter bo zaradi tega Kopitarjeva ulica do nadaljnega za vsak promet zaprta.	352-n
SKUD »Jože Moškrič« priredi na pustno soboto 3. februarja ob 19 ples s sporedom v dvorani »Doma sindikatov«. Miklošičeva c. 22. Bife bo založen. — V nedeljo bodo pa zopet redne plesne vaje ob 15 ln ob 20. — Vabljeni!
Sindikalna podružnica obrtnih delavcev št. 9 »Pletilje-šivilje« sporoča članstvu, da se je pisarna preselila iz Cigaletove ul. št. 1 v Delavski dom I. nad-E*—vhod iz Gosposvetske ceste. 340-n PUTNIK v Ljubljani organizira v ne-de.io 4. februarja smučarski izlet v Planico in Kranjsko goro s posebnim smučarskim vlakom. Cena vozovnici 80 din.
Smučarsko društvo 'tdarnik — Kranj priredi v soboto 3. februarja ob 20. prijeten zabavni večer v St", rskem domu na Joštu. Jedača ln p5>aovJ Ples. Vabljeni.	841
Zaradi decentralizacije Okrajnih mehaničnih delavnic Slovenj Gradec, Ma-renberg in Guštanj, pozivamo vse dolžnike in upnike, da poravnajo dolgove ozir. prijavilo terjatve do 15. februarja 1951. Poznejše reklamacije se ne bodo upoštevale. — Okraj, mehan. delavnice Slovenj Gradec.
Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo redni množični sestanek v petek 2. febr. ob 20 v sindikalni dvorani ministrstva za ljudsko zdravstvo. Predavatelja tovariša dr. Votovšek in dr. Pretnar.	353-n
Studentsko kulturno umetniško društvo Tone Tomšič priredi 5. febr. ob 21 v prostorih MLO restavracije veliko pustovanje »Eno noč pod palmami«. Igra Študentski plesni orkester p. v. Boruta Lesjaka. Vstop samo z maskami. Zaže-Ijene orientalske maske. Vstopnice na Upravi SKUD od 12 do 13, Selenburgova ulica 6/II.	354-n
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Petek 2., ob 20: Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe. Izven in za sindikate.
OPERA
Petek, 2., ob 20: Verdi: Trubadur. Gostovanje Jožeta Gostiča. Izven.
Uprava SNG v Ljubljani ponovno opozarja obiskovalce opernih in dramskih predstav, da vstop v avditorij ni dovoljen, kakor hitro pogasijo luči v avditoriju. Zamudniki naj do odmora počakajo mimo na hodniku ali na1 prisostvujejo dejanju na dijaškem stojišču.
KUD »IVAN ROB« V LJUBLJANI
Petek, 2. febr. ob 20: Mrak: »Rdeči Lo-gan«. Gostovanje na Obrtniškem odru v Komenskega ulici (Rokodelski dom). Vstopnice v predprodaji v prodajalni umetnin Mladinske knjige v pasaži nebotičnika.
SKUD J02E SESKO,
Sindikalno gledališče Kočevje
Petek, 2. febr. ob 20: Carlo Goldoni: Pri lepi krčmarici (Mlrandolina). Režija: smon, inscenacija: Lorbar. Premiera.	__
Sobota. S. febr. ob 14: Carlo Goldoni: Pri lepi krčmarici (Mirandolina). Zaključena predstava za delegate okraj, skupščine LPS in gimnazijo.
Nedelja. 4. febr. ob 20: Carlo Goldoni: Pri lepi krčmarici (Mirandolina).
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek. 2. febr. ob 15: L. Heilman: »Kobilice«. — Red LMS-3. ob 20: predstava Veselega gledališča. Sobota, 3. febr. ob 20: R. B. Sheridan: »Sola za obrekovanje«. — Red ZlS. Nedelja. 4. febr. ob 10: D. Gorinšek: »Rdeča kapica«. — izven, ob 15: predstava Veselega gledališča, ob 20: G. Verdi: »Travlata«. — Za Armijo.
Četrtkova predstava »Rdeče kapice« zaradi obolelosti v ansamblu odpade in bodo prodane vstopnice veljale za nedeljsko predstavo ob 10 dopoldne.
Mestni ljudski odbor v Dolnji Lendavi, ki ga vodita predsednik Ferdo Ježek in tajnik Boris Vertot, se je na nedeljsko zasedanje dobro pripravil. Pred elani odbora in gosti iz okraja in mesta je bila v poročilu razgrnjena slika dejavnosti odbora in odbornikov za leto 1950.
Na ta dan so po večurni razpravi c dosedanjem delu celotnega odbora prešli tudi k ustanovitvi raznih svetov državljanov, ki naj prenesejo še več demokratičnosti in širine v delo posameznih lendavskih poverjeništev. Ustanovili so svet državljanov za varstvc ljudskega zdravja in za socialno skrbstvo. Sedemčlanski svet državljanov za kulturo in prosveto bo skrbel za splošni razvoj kulture in širjenje prosvete sedemčlanski svet državljanov za poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo in vi-nogradništvo pa za izboljšavo kmetijstva. Ustanovljen je tudi svet za komunalno dejavnost. Svet za trgovino is preskrbo čaka še vrsta nalog, da b< preskrba bolje urejena pa tudi nadzoi nad tržnimi cenami bolj strog. Da sc življenjsko jemali zakon o svetih državljanov, kaže dejstvo, da so m ec drugim ustanovili iz vrst prizadevni! tovarišev sadjarjev tudi komisijo zc zatiranje sadnih škodljivcev, katera bc morala takoj napovedati kaparju ne izprosen boj.
Pomembni so bili že lanski uspehi mestnega ljudskega odbora v poglede borbe proti špekulantom, v izvajanji davčne in odkupne politike v vaseh, ki spadajo pod mestni ljudski odbor, t kulturi In prosveti, v komunalnem it
lokalnem gospodarstvu — poSebm uspešno je bilo delo mestnih gospodarskih podjetij. S sveti državljanov, pi je podano jamstvo, da bodo lahko ol prihodnjem obračunu dela še lepši re zultatl.
Na zasedanju so ob zaključku spre jeli več pomembnih sklepov, med katerimi je najvažnejša obveznost za več. jo skrb pri ustanavljanju in pomoč KDZ in za spomladansko čiščenje sad nega drevja.	M. F.
Na Jesenicah še niso pospravili ruševin
Jesenice so v drugi svetovni vojni močno trpele ter so bile cilj hudih letalskih napadov- Kmalu po osvoboditvi pa so prostovoljci porušili razpokana in razmajana poslopja očistili kolodvor, ceste in pota ter odstranili del ruševin- Pri tem pa je tudi «stalo. Prihajale so razne komisije, kli so napravile načrte in proračuni za obnovo in izgradnjo središča mesta, to pa je bilo tudd vse.
Vsakemu, ki pride na Jesenice, pade najprej v oči klavrno postajno poslopje, ki je še po petih letih vse razpokano in razmajano. Pred letom so
Ša začeli podirati z namenom, da bo-o začeli graditi nov kolodvor, ki bi ustrezal vsem sodoimim problemom železniškega prometa. Z gradnjo kolodvora je treba pohiteti, saj sedanji kolodvor, ki so ga zgradili pred 45 leti, že davno več ne ustreza sedanjim razmeram, ko je promet znatno večji.
Mestni ljudski odbor na Jesenicah bo moral poskrbeti tudi za ureditev cestne kanalizacije, ki ze pri bombardiranju Jesenic precej trpela. Ob deževnih dneh pritečejo s pobočja gore Mii-ce narasli potoki in se vale po cestah in ulicah ter vdirajo v kleti, kjer povzročajo prebivalcem občutno škodo.	M. S-
V soboto bo razglašena sodba
vojaškega sodišča v Beogradu
Na razpravi pred vojaškim sodiščem v Beogradu je javni tožilec v svojem zaključnem govoru naglasil, da je 10 obtožencev, ki so bili poslani kot oboroženi vohuni in zarotniki v našo državo, zakrivilo kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, medtem ko so Kumanudi Popovič, Stefanovič in drugi krivi prevratnih namenov. Krivda vseh je dokazana z zaplenjenimi listinami in drugim gradivom, z izjavami prič in tudi s priznanji posameznih obtožencev.
Javni tožilec je za vse zahteval ostro kazen, ker so hoteli za svoje prevratne namene izrabiti resolucijo Inforrobiro-ja in vso našemu ljudstvu vsiljeno borbo za svobodo in neodvisnost. Pri odmeri kazni naj sodišče upošteva, da so bili Kumanudi, Stefanovič, Stupar in Udovičič že kaznovani zaradi prevratnih namenov.
V svojem govoru je javni tožilec zavračal- poskuse zagovorov nekaterih obtožencev. Cez mejo poslani vohuni in zarotniki valijo vso odgovornost na Petra Karadjordjeviča in na druge emigrante ter trdijo, da so bili zapeljani in da niso poznali razmer v Jugoslaviji. Ta zagovor ne drži, ker so vsi obtoženci znani iz dobe osvobodilnega boja kot okupatorjevi pomočniki in so po večini z okupatorjem tudi pobegnili iz naše države.
Operni pevec Rudolf Franci na Novinarskem plesa
Na kratkem umetniškem sporedu na Novinarskem plesu, ki bo v soboto v Unionu, bo iz vljudnosti sodeloval tudi naš priljubljeni operni pevec — tenorist RudoII Franci. Zapel bo dve operni ariji: prvo iz Leoncavallove opere »Glumači«, drugo pa iz Verdijeve opere »Rigoletto« S klavirjem ga bo spremljal prof. Marjan Lipovšek.
Tudi zagovor Kumanudija in njegovih tovarišev, ki so zatrjevali, kako so se samo pogovarjali, na kak način bi se moglo v primeru vojne preprečiti brez. vladje, ne more veljati, ker so bili ti obtoženi med stebri monarhofašistične diktature. Kumanudi je bil minister v šestojanuarskem režimu, Popovič policijski minister, Stefanovič pa žan-darmerijski general in so bili tako vsi na čelu boja zoper demokratična prizadevanja naših narodov. Kumanudi in Stefanovič sta bila po osvoboditvi tudi obsojena.
Vojaško sodišče bo razglasilo sodbo v soboto 3. t. m. ob 10. uri.
Posvet frontovcev v Rušah
Okoliške osnovne organizacije OF so v nedeljo dne 28. januarja 1951 imele prvo letošnjo skupno konferenco v Rušah; na posvetu je okrajni sekretar OF Maribor okolica obrazložil naloge osnovnih odborov na vasi in delo v zvezi s tekmovanjem na čast 10. obletnice ustanovitve OF. Ker je bila večina odbornikov OF pri zadnjih volitvah nanovo izvoljena, so ti želeli, da bi bilg take konference večkrat. Odbori OF bi si med seboj izmenjavali izikuš-nje, ocenili svoje delo in imeli več pobud za dobro politično delo na vasi.
Okraj Maribor-okolica strokovno usposablja zadružne brigadirje
V soboto 27. t. m. je bil v Mariboru končan enotedenski tečaj za brigadirje kmečkih delovnih zadrug okra-ia Maribor - okolica. Tečaja se je udeležilo 80 zadružnikov, ki so stanovali v internatu- Vsi so z zanimanjem sledili predavanjem o nctrsnii organizaciji zadrug, o pravilnem delu brigad, desetin, o normah, operativnih planih, nagrajevanju in o živinoreji. V praktičnem delu tečaja so se naučili pravilne rezi v vinogradih in čiščenja ter škropljenja- sadnega drevja. Poslušali so tudi politična predavanja. Predavali so člani poverjeništva- za kmetijstvo, Sadjarskega instituta in člani komiteja KPS. V nedeljo po tečaju so tečajniki obiskali delovno zadrugo Osojnik pri Ptuju, si ogledali tamkajšnje gospodarstvo, posebno pa plantažne nasade breskev.
Tolminci si želijo boljšo razsvetljavo
Iz tolminske elektrarne dobiva električni tok poleg Tolmina še 5 okoliških vasi. Električni tok pa ie tako slap, da posebno v večernih urah ob taki razsvetljavi ni mogoče niti brati. Večkrat pa se tok popolnoma prekine in le redko gori luč 24 ur neprekinjeno. V poletnih mesecih so se izgovarjali na pomanjkanje vode, sedaj ko je vode dovolj, ie električni tok ravno tak ali pa še slabši, kakor je bil poleti. Potrošniki se tudi pritožujejo, da mora'o v primeru okvare na električnem omrežju včasih čakati tudi po več dni, da napako odstranijo in luč zopet zagori. Vodstvo elektrarne naj skuša take nerednosti odpraviti in potrošnike električne energije v tolminskem okra. ju v večji meri zadovoljiti. -il-
V soboto zvečer bo v prostorih hotela Union
NOVINARSKI PLES
(dvorana bo odprta ob osmih, začetek prireditve ob pol devetih). Vstopnic ne bomo prodajali pred začetkom prireditve in si jih zato nabavite v predprodaji v uredništvu »Slov. poročevalca«, soba št. 21 (II. nadstropje).	VSTOP SAMO Z VABILOM!
PREDAVANJA
Ljudska univerza Celje. Danes 1. febr. predava ob 19 30 v Domu ljudske prosvete (Narodni dom) dr. Pert-1 Bmon, dermatolog iz Maribora o temi: »Spoi-no vprašanje ln zdravniško stališče. — EMON. Vabljeni vsi.
Centralna ljudska univerza in prirodoslovno društvo vas vabita na predavanje O Ohridskem Jezeru. Predava profesor beograjske univerze akademik dr. Stankovič Siniša. — Predavanje spremljajo krasni diapozitivi. Vrši se v petek 2. febr. ob 20. v predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice).
Radioamaterski klub Ljubljana Center pasaža Nebotičnika vabi na sledeče tečaje: A tečaj z začetkom 2. I. in nadaljevanjem v sredah ln petkih, B tečaj z začetkom 1. I. v klubskih prostorih. Oba tečaja se nadaljujeta na klasični gimnaziji. C tečaj z začetkom 2. I. in telegrafski tečaj z začetkom 6. I., oba v klubskih prostorih. Kvaliteta tečajev bo na višini, za kar jamčijo skrbno izbrani predavatelji. Vse Informacije dnevno od 17 do 19 v klubskih prostorih, pasaža Nebotičnika.	355-n
KINO
LJUBLJANA:	UNION:	ameriški film
»Mr. Smith v senatu«. Brez žumala. Predstave ob 15.45 in 18. — MOSKVA: ameriški film »Humoreska«. Brez žurnala. Predstave ob 14.30,	16.45,	19.15
in 21.30. SLOGA: ameriški film »Brzojav na zahod«. Kratki film: Hrvaški pregled 10. Predstave ob 16.15, 18.15. TRIGLAV:	sovjetski film »Kameniti
cvet«. Hrvaški pregled 2. Predstavi ob 18. in 20. ŠIŠKA: francoski film »Človek človeku«. Filmske novosti 27. — Predstavi ob 18. in 20. — LITOSTROJ: angleški film »Sarabanda«. Obzornik št. 41. Predstava ob 20. VEVČE: švedski film »Ko cvetijo livade«. Kratki film Zima.
KONCERTI
Na simfoničnem koncertu danes zvečer ob 20.15 v	Unionu	bo pianistka
Melita LORKOVICEVA igrala s spremljavo	orkestra	Slovenske	filharmonije
pod vodstvom Boga Leskovica Škerjančev Koncertino in Beethovnov V. klavirski	koncert,	orkester sam pa bo izvajal	Riharda	Wagnerja	Siegfriedovo
idilo. Vstopnice v Knjigami muzikalij.
Abonente rednih simfoničnih koncertov, ki so vplačali samo prvi obrok, prosimo da do 10. februarja vplačajo Se drugega v knjigovodstvu Slovenske filharmonije.
OBVESTILA
POZIV
vsem državnim in zasebnim podjetjem, zadrugam, uradom in ustanovam!
Da bo na teritoriju mesta Ljubljane odmera dohodnine za 1. 1950. čimbolj realna in pravična, so davčnim komisijam nujno potrebni podatki o dohodnini. ki so Jih posamezni davčni zavezanci privatnega sektorja dosegli v 1. 1950. Zato se — skladno z določili čl. 45. Uredbe o dohodnini LRS — pozivajo vsa državna in zasebna podjetja ln zadruge kakor tudi vsi uradi in ustanove, ki razpolagajo s podatki o prometu davčnih zavezancev privatnega sektorja, da jih najpozneje do 20. februarja 1951. pošljejo pristojnim rajonskim poverjeništvom za finance. Državni uradi in
ustanove naj pošljejo podatke o prometu s privatnimi dobavitelji in usluž-nostnimi obrtniki v letu 1950. v obliki seznamov, ki jih je treba sestaviti po rajonih. Vsak rajon mora prejeti podatke za davčne zavezance svojega teritorija. Isto velja tudi za vse zadruge in za vsa državna gospodarska ter privatna podjetja. Seznami morajo poleg imen in priimkov vsebovati tudi točne podatke o bivališču davčnega zavezanca ter o njegovem poklicu, ker so sicer neuporabni. Pozivamo vse, za katere velja ta poziv, da se v interesu skupnosti temu pozivu zanesljivo odzovejo do odrejenega roka. — Poverjeništvo za finance pri IO MLO v Ljubljani.
POZIV
Statistični urad ljudske republike Slovenije poziva vse one honorarne uslužbence, kt so bili zaposleni v času od 2. jan. do 7. jan. 1951 pri obdelavi popisa zgradb v Cekinovem gradu, da se zglase 2. febr. ob 8. zjutraj na Statističnem uradu LR Slovenije, Gregorčičeva ul. 4 (Vladna palača) v svrho nadaljnje zaposlitve.
PRESKRBA
DELITEV ZIVIL ZA MESEC
FEBRUAR 1951
, Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Liubljam obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo mlevske izdelke, maščobo in sladkor za mesec februar 1.1.
DELITEV PRALNEGA MILA
JANUAR°ViŽ5iMOKE ZA
Potrošniki mesta Ljubljane si lahko nabavijo pralno milo in ajdovo moko za mesec januar t-1. v sledečih količinah:
Pralno milo: R—1 a, R—1 b, R—š po
200 g; K—2a. K—1, RS—1,'R—2, RS—2 H—3, RS—3 po 150 g.
Milo se deli na odrezke za milo januar, razen živilske nakaznice K—1 b, pri kateri se deli milo na odrezek republiške dop. preskrbe št. 8.
Ajdova moka: K—1 a, R—2 a, R—l, R—z po 500 g, in sicer na odrezek rep. dop. preskrbe št. 5 — januar.
Ajdovo moko dele poslovalnice, določene za delitev izrednih dodatkov, vsa ostala živila in milo pa vse poslovalnice.
. DELITEV MESA
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si bodo lahko v tekočem tednu nabavili vsak dan sveže meso in mesne izdelke na odrezke živilskih nakaznic za mesec februar, in sicer:
R—1 a jam 2000 g mesa; R—l a 1750 g mesa; R—I b 1500 g mesa; R—2 a 750 g mesa in 250 g mesnih izdelkov; K—ž 1. R—Ž2, R—1, RS—1, R—2. RS—2 500 g mesa in 250 g mesnih izdelkov; R—3, RS—3, SO—1. SO—2, PO 500 g mesa; D—1, D—2, D—3 250 g mesa.
Meso si lahko nabavijo tudi bolniki, noseče žene, dajalci krvi. udarniki in doječe matere.
V	četrtek 1- in v petek 2. febr. bodo delile meso od 7 do 12 in od 14 do 18 sledeče prodajalne mesa;
Zaloška 28. Smartinska 12, Linhartova 1, St. Vid, Celovška c. (na trgu), Rožna dolina C. IX/13. Zeljarska 1. Polje, Zalog in poslovalnice na trgu.
V	soboto 3- febr. bodo delile meso neprekinjeno od 6 do 18 vse prodajalne mesa.
Ostala navodila za delitev mesa bodo nabita na vidnem mestu v poslovalnicah.
DELITEV ZIVIL ZA MESEC FEBRUAR 1951
OLO Ljubljana okolica poverjeništvo za trgovino in gostinstvo obvešča potrošnike in maloprodajno trgovsko mrežo, da se za mesec februar lyol delijo sledeča živila;
Mlevski izdelki: se delijo v raizmerju 30% koruznih, 10% ržene in 60% belih žitaric. Na odrezke z oznako Ili- delite rženo moko, na odrezke z oznako I. II. koruzne izdelke in na odrezke z oznako IV. in brez oznake pa izdelke iz belih žit. Bolniki in matere dojilje prejmejo samo beio moko ali enotno, brez koruzne.
Testenine: delite na »R« in »RS« nakaznice po 1 kg proti odvzemu ustreznega števila odrezkov z oznako III. IV. ali brez oznake.
Og moka in pšenični zdrob; se deli v višini 1 kg na »D« kategorije na podlagi odrezka rep. dop. pr. št. 6 februar in proti odvzemu 15 odrezkov za pšenični zdrob ali 14 odrezkov za 0g moko.
Vse poslovodje opozarjamo, da prvenstveno vršite prodajo stare in šele nato kasneje vskladiščene moke, da se s tem izognete vsakršni morebitni okvari.
Kruh: se peče po želji potrošnikov iz enotne ali mešane s koruzno moko, upoštevajoč točkovno vrednost. Razmerje za mešani kruh ie 30%, koruzne, 10% ržene in 60% enotne moke.
V kolikor ne boste imeli zadostne količine ržene moke, zaključite delitev z enotno moko.
Maščoba: se deli na vse kategorije v višini zveznega obroka. Odrezki se obračunavajo za 100 g.
Meso; se za mesec februar 1951 deli v višini 80%-nega obroka. Odrezki se obračunavajo za 200 g.
Sladkor: obrok je sledeči: R—1 a jam 1500 g na odrezke »sladkor«, ki nosijo redno št. 1 do zaklj. 15. — R—1 a, R—lb, RS, R—1, R—2 a, R—2. R—3, RS—1, RS—2, RS—3 1000 g na odrezke »sladkor«, ki nosijo redno št. 1 do zaklj. 10. — SO—1, SO—2, PO 800 g na vse odrezke za sladkor februar 1951. — D—1, D—2. D—3 1200 g na vse odrezke za sladkor februar 1951.
»T« (noseče) 1000 g na odrezke »sladkor«, ki nosijo redno št. 1 do zaklj. 10. — »RU« (udarniki) 700 g na odrezke »sladkor«, ki nosijo redno št. 1 do zaklj. 7. »B« (bolniki) 700 g na odrezke »sladkor«, ki nosijo redno št. 1 do zaklj. 7. — »MD« (matere dojilje) 500 g na odrezke »sladkor«, ki nosijo redno št. 1 do zaklj. 5.
Ostali odrezki na nakaznicah za sladkor ostanejo neizkoriščeni.
MALI OGLASI
NAŠEL SEM ženske usnjene rokavice v kinu Slogi. Zagorščak, Stožice HO, ulica za gostilno Posavec, zadnja hiša, desno.
ZAMENJAM novo dograjeno hišo z vrtom pri Domžalah, 2 sobi in kuhinja, za hišico pri Ljubljani ali pri Celju, tudi s prevžitkarjem. Po želji vrt ln nekaj zemlje. Ponudbe pod Količevo na ogl. oddelek.	588
NSTRUKCIJE dajemo lz predmetov za srednje šole, kakor tudi za Izpite drž. nameščenk-cev. Pouk na domu. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Instrukcija«.	589
ZAMENJAM 1 ali 2 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami v Ljubljanl-okollca za 2 sebnega v Ljubljani ali prito St. Vidu. Naslov v ogl. oddelku. 591 V CELJU se je našlo moško kolo. Naslov V SP Celje.	615
MOŠKA OSEBA, katera je vzela 23. jan. dežnik v dolenjskem vlaku od Gro-supelj do Rakovnika, prosim da ga vrne na glavnem kolodvoru »Informacije«.	599
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v centru Beorada za enako v Ljubljani. Vprašati Matjan, Gradišče št. 15.	605
UMRLI
Po težki bolezni nas Je zapustil naš predobri mož, oče in stari oče MATIJA KRI2AK, davč. uradnik v p. Pogreb nepozabnega je bil v ponedeljek 29. jan ob 15. iz hiše žalosti Ljutomerska 15 na mestno pokopališče. Maša zadušnica bo v torek ob 7. v minoritski kapeli. — Zahvaljujem se vsem za izraženo sočutje in darovano cvetje. Ptuj, £7. jan-2alujoči: Križanovi in ostalo sorodstvo.
387-a
Med krilatce se je preselil naš zlati JANEZEK. Pogreb bo jutri v petek 2. februarja ob 15.30 iz kapelice sv. Jakoba na 2alah. Neutolažljiva mati in oče. Rodbina Pipp in Cemažar. Ljubljana, Železniki.
Uprava in sindikat tovarne gumijastih izdelkov Sava v Kranju naznanjata, da je 23. januarja umrl naš delovni tov IVAN KONC, šofer. Pogreb dobrega tovariša bo v četrtek 1. febr. ob 15. izpred hiše žalosti v Cirčičah na kranjsko pokopališče. Mladega in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. — Uprava in sindikat tovarne gumijevih izdelkov Sava — Kranj. 402-a Uprava in sindikalna podružnica Biasni-kove tiskarne .sporočata žalostno vest, da je zapustil naš sodelavec BOGO ČA-MERNIK. ročni stavec in član KP. Pogreb bo 2. februarja ob 15 iz Žal. Dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu.
Zapustil nas je po dolgem in mučnem trpljenju v 70. letu starosti naš dragi brat in stric, IVAN VIDMAYER, finančni nad-oreglednik v pokoju. K večnemu počitku ga bomo spremili v petek 2. februarja oh 16.30 •z kapelice Sv. Andreja na Žalah. Ljubljana, Zagreb, Leibnitz, 31. januarja 1951. Žalujoči: Tosip, brat:	Marija in Jožefa, sestri in
>stalo sorodstvo.	416-a
Po daljšem trpljenju nas je za vedno upustila dobra žena in skrbna mati KATARINA CERAR roj. KARLIN. Pogreb bo r petek 2. februarja ob 14 izpred cerkve r Dravljah. Do pogreba leži na Žalah — mrliška vežica sv. Marije. Žalujoči mož Tosip, sin Srečko, hčerka Danica, snaha fožica in ostalo sorodstvo.	4I3-a
Umrl nam je naš ljubi teni oče. brat, stric, ast JAKOB PEKLAJ. Pogreb bo v petek 2 februarja ob 15.30 izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na Tržaški cesti ]t. 60. Ljubljana, 31. januarja 1951. Žalu-oči sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Ob priliki smrti našega dragega očeta in starega očeta FRANCA ŠARCA se zahvaljujemo vsem, kateri ste ga spremili na zadnji poti ter obiskali na mrtvaškem odru. Posebno zahvalo izrekamo župniku dr. J. Kotniku za obiske na smrtni postelji ter obema gasilskima četama in bivšim železničarjem za spremstvo na zadnji pori. Vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči ostali Vsem, ki so spremili našega očeta JOŽETA HLEBCA na njegovi poslednji poti — prisrčna hvala. Predvsem se zahvaljujemo rodbini 2mavčevi za vso izkazano pomoč in skrb v Času očetove bolezni, dr. Bogataju za njegov požrtvovalen trud, pevskemu zboru, gasilski godbi in vsem darovalcem cvetja. — OtrocL	4io-a
Za zaveso prijateljstva med Hradčani m Kremljem
® Moskvi ye<Ja veliko povedati p nasprotjih, ki razjedajo zahodni svet, Ta predmet je tudi priljubljena snoy za časopisne članke, za najrazličnejše razprave in politične špekulacije. Toda ta nasprotja niso nobena skrivnosti če ne drugje, prihajajo, do izraza na mednarodnih konferencah (n- pr. y Organizaciji združenih narodov glede odnosov do Kitajske), kajti zahodne velesile ne morejo prikriti, da so njihovi politični in gospodarski interesi večkrat v protislovju; prav tako je v zahodnem časopisju nešteto člankov, kritik in protestov, ki obravnavajo politiko raznih vlad. Toda nekaj drugega je v vzhodnem bloku; y Moskvi skrbno prikrivajo in vztrajno tajijo, da obstojajo kakršne koli razpoke ali nesoglasje med Moskvo in njenimi sateliti (ali pa med interesi Sovjetske zveze in Kitajske!)- »Prijateljstvo«, ki ga goji Moskva do svojih »njlajših bratov«, se tako vneto poudarja ob vsaki priložno-sti, kakor so na drugi strani na dnevnem redu tudi izjave o pokorščini Sovjetski zvezi, da postajajo zgodbe o »bratstvu« nekoliko preveč sumljive.
Primerov, ki naj bi pokazali, da v sovjetskem bloku ni vse tako, kakor bi to radi naslikali slabo poučenim in naivnim ljudem, je veliko. Naj navedemo samo nekaj zanimivih podatkov, ki osvetljujejo »prijateljske« odnose med Prago in Moskvo.
Meseca decembra je glavno inform-birojsko glasilo »Za čvrsti mir« objavilo na prvi pogled nezanimiv članek »Osnovne naloge komunističnega tiska«, ki je napisan v običajnem in-formbirojskem slogu ,5 poplavo napihnjenih fraz. Toda v to besedičenje je bila vpletena ostra kritika glasila če-ških komunistov — lista »Hude pravo«. To pisanje glavnega informbirojskega glasila so v Pragi sprejeli z velikim razburjenjem, kajti 3 tem ni bilo zadeto samo uredništvo lista, temveč je bila klofuta po ovinkih namenjena najvišjim češkoslovaškim partijskim in državnim osebnostim. Brez komentarja je »Rudo pravo« najprej v celoti objavilo »kritiko« in šele čez štirjnajst dni (17. januarja) je izšel na straneh tega lista spokorniški članek.
Vsakdo, ki je bral v »Rude pravu« slinaste izlive, kakor n. pr. »uredništvo je pozdravilo ta članek (članek v »Za čvrsti mir«, op. pis.) toliko bolj, ker je bilo v njem posebej ocenjeno delo »Rude prava«, ali »bogastvo misli, izkušenj in nasvetov, kakor tudi navodila!!!) ki jih vsebuje članek, so prispevek za idejno izgraditev uredništva »Rude prava«, ali »Rude pravo« ima nalogo, da odslej dnevno (!) obvešča o razvoju sovjetske graditve«, ali pa »uspehi Sovjetske zveze so naši uspehi«, k vsemu temu pa še neogibni privesek, brez katerega skoraj ni napisan noben politični članek ali podan kak govor v informbiroi skem svetu — o »zločinski dejavnosti Titove klike«, — je občutil s kakšno muko so uredniki »Rude prava« (in verjetno še kdo drugi!) dobrih štirinajst dni krpali ta osladni konfiteor.
Toda tisti, ki so brali ta članek, se niso mogli otresti vtisa, da nekaj ni v redu v »prijateljstvu« in »ljubezni« med Hradčani in Kremljem. Ta uaba-nja gotovo niso brez osnove, toda še vedno so kvizlingi y Pragi močnejši od tistih, ki se tajno upirajo pritisku od zunaj.
Kaže, da se tudi v Moskvi zavedajo tega tihega odpora, zato pa budno pazijo na vsak še tako neznaten znak nepokorščine. Eden izmed »direktnih« člankov v listu »Za čvrsti mir« je s prstom pokazal na to nepokorščino, ki se v tej ali drugi obliki pojavlja zdaj v tej, zdaj v drugi podrejeni državi; »Vodstva preveč pogosto pozabljajo splošne in višje(i) interese socializma, izgubljajoč se v popolnoma nacionalnih skrbeh«, je objavil Judin v svojem časopisu.
Ena takih odvisnih »nacionalnih skrbi« je v Češkoslovaški postalo vprašanje preskrbe s kruhom. Sam predsednik republike Gottwald je pozval ljudstvo, naj »do skrajnosti varčuje s kruhom«, praško vodstvo pa je sprožilo kampanjo in ukazalo vsem aktivistom, naj nadzorujejo potrošnjo kruha — tudi pri sostanovalcih in sosedih! Čeprav pomanjkanje kruha ni edino vprašanje, ki tare praške politike, je vendai najbolj občutno, prvič zato, ker ga vidi in občuti vsak državljan, drugič pa zato, ker je vzrok tega pomanjkanja/ Sovjetska zveza, ki v CSR ne pošlje toliko žita, kolikor ga je obljubila.
Znano Je, da se je sovjetska vlada obvezala, da bo Češkoslovaško preskrbovala s žitom. Zakaj tega ne dela? Odgovor je priprost: to je »kazen«, ker Češkoslovaška ne izpolnjuje svojih »obveznosti« do Sovjetske zveze in ji ne pošilja dovolj industrijskih proizvodov. Iz Češkoslovaške so namreč lani poslali v ZSSR vehko manj proizvodov težke industrije, kakor je bilo določeno v izvoznem načrtu. To govori, da se v tem (pa še marsikaterem dru gern!) primeru ne dajo vskladiti »nacionalne skrbi«, ki jih ima CSR, z »višjimi interesi«, ki jih ima Sovjetska zveza...
Zakaj? Zato, ker je bila Češkoslovaška lani prisiljena nabaviti večje koli-
vsem o tej moskovski zahtevi.«,# Znatno moramo povečati proizvodnje težke industrije... Nastale bodo težko, če...« Težkoče so res nastale ne same zaradi zunanjih trgovinskih zvez, temveč tudi pri samem delavstvu, ki «c ga v masah prestavljali iz lahko industrije na delo v težko industrijo in $ rudnike, kjer - delovni pogoji — pa tudi plače — drugačne od tistih, ki so ijh bili strokovnjaki vajeni na prejšnjih delovnih mestih. Ta preokret pa je naravno rodil nezadovoljstvo pri samem delavskem razredu, ker mora na svojih plečih nositi velik del bremena, ki ga Češkoslovaški nalaga Moskva, obenem pa mora mimo gledati, kako dragocene tovarne propadajo. Tega še
Iz humorističnega lista »Dikobraz« — Proga
čine surovin na Zahodu in je morala te nabave plačati s povečanim izvozom. Zaradi tega Cehi niso mogli toliko izvažati v Sovjetsko zvezo, ki pa jim je to hudo zamerila, posebno še, ker se > to zgodilo prav v času povečanih naporov za sovjetsko oborožitev (»višji interesi«!). CSR je bila kaznovana: vlaki z žitom, ki so že prišli na češkoslovaško mejo, so bili poklicani nazaj! Toda ne samo v CSR, temveč tudi v druge vzhodnoevropske države (Madžarska, Bolgarija) je bil zmanjšan izvoz sovjetskega žita, kajti kljub objavljenim vestem o »izredni letini« je moskovska »Pravda« pisala, da v Sovjetski zvezi primanjkuje žita. Vzrok za takšr.0 stanje je mogoče iskati samo v poveći nih zalogah in v izvozu v Veliko Biitanijo, Italijo in Egipt, odkoder dobiva Sovjetska zveza v zameno — za vojno industrijo potrebne surovine (iz Egipta d pr. bombaž!). Iz teh podatkov je mogoče napraviti še en zanimiv — in čisto kominformistični — zaključek: Sovjetska zveza lahko trguje z Zahodom (celo s Francovo Španijo!), če pa to počne n. pr. Češkoslovaška, je tc velik greh in najmanj izdaj stva »višjih interesov«.
Češkoslovaško gospodarstvo je po vojni z vsakim letom bolj občutilo pritisk Moskve, ki je zahtevala »preorien-tacijo« s tradicionalne češke lahke industrije, katera je imela znaten vpliv na svetovnem trgu, na težko industrijo, kajti za Ruse so danes najvažnejši pro. izvodi, ki jih izdelujejo »Skoda« in podobne tovarne. Tipična češka industrija naj bi propadla na račun proizvodov, ki jih rabi Sovjetska zveza. Novoletna poslanica osrednjega odbora češkoslovaških sindikatov govori pred
zaveda — kolikor ji dopušča »discipli na« — tudi praška vlada. Odtod »neljuba« trenja, nesoglasja in tudi »kazen«, zaradi katere je moral sam Gottwald pozvati Cehe in Slovake.k poostreni štednji s kruhom.
Vse pa kaže, da se v Moskvi ne zanašajo preveč na izjave o popolni »pokorščini«, o kateri veliko govorijo in pišejo danes v Pragi. V Kremlju zaupajo le svojim ljudem in svoji sili. Zato je bil poslan v CSR maršal K»
njev in kakih tisoč častnikov sovjetske armade, da izvedejo reorganizacijo češkoslovaške vojske, verjetno pa tudi zato, da se sovjetski vojaški vpliv zasidra v CSR, ki naj se iz »prijateljske« države spremeni y okupirano gubernijo .(v kolikor to še ni!). Kljub zanikanju, da je Konjev s svojim štabom V Karlovih Varih, pa se vendar širijo govorice, da naj bi bil to nekak odgo-vor Moskve na delo zahodnih držav, ki so v Parizu ustanovile vojaški štab Atlantskega pakta.
Zdaj je pa še vprašanje, kako Cehi in Slovaki gledajo na vse to dogajanje in vsiljivo sovjetsko gospodovanje y svoji državi. Številne »čistke« celo v
r.avvišjih vrhovih, pa tudi »monstre« procesi in aretacije zaradi »titoizma«, ki so na dnevnem redu, govorijo o raz položenju v CSR. Ljudje, ki prihajajo zdaj pa zdaj iz Prage, vedo povedati še marsikaj drugega. Kljub mračnja škemu terorju policije nekatere Cehe še ni zapustil humor, ki spominja n« Haška in njegovega Svejka. Tako je pred nekaj tedni glavni češki humoristični list »Dikobraz« (»Ježevec«) obja. Vil veliko karikaturo, ki na prvi pogled prikazuje licemerstvo ameriških vojnih hujskačev, ko »krščujejo« vojne ladjo z imeno »Peace« (»Mir«). Karikaturo ponatiskujemo tudi mi na tej strani. Številke v oklepajih naj služijc za lažje spoznavanje. Cim je prišel »Dikobraz« y prodajo, so bralci v karikaturah namesto »Američanov« brž spoznali najvidnejše predstavnike praškega političnega življenja; generala Jaroslava Prochazko, šefa generalnega štaba CSR (1), predsednika republike Klementa Gottwalda (2), Zdenka Pier, lingerja, podpredsednika vlade in enega najodvratnejših kvizlingov na Češkem (3), Gottwaldovo ženo Marto, ki si jo je karikaturist izposodil zaradi njene strasti do razkošnih oblek is ogromnih klobukov (4), Zdenka Ne-jedlyja, ministra za prosveto, ki j« upodobljen z lajno, ker je splošno znan zaradi svojih neskončnih papagaj, skih govorov, nadalje je karikiran še predsednik vlade Antonin Zapotocky, ki dirigira zboru aktivistk, v katerem je spoznati Marijo Svermovo, organizacijskega sekretarja CK KP CSR (ka. tera pa je bila pred nekaj dnevi od. stranjena s tega položaja!), in še voditeljico ženskih organizacij Anus ko Hodinovo-Spumo. V treh dneh so prodali izredno število izvodov »Dikobra-za« z omenjeno sliko (baje 200.000). Sele čez tri dni je posegla vmes cen. zura, ki je preostale izvode zaplenila, Slikarja, ki je naslikal to parodijo na »miroljubnost« najvišjih čeških komin-formovcev, so zaman iskali, ker jo je popihal čez mejo. Dejstvo pa je, da so čez nekaj dni za »Dikobraz« ponujali na črni borzi po 600 in še več čeških kron. Ta zabavni dogodek dovolj prepričevalno govori, kakšno je vzduš. je in razpoloženje v Pragi, kjer morajo varčevati s sovjetsko moko, mirno gledati reorganizacijo svojega gospodarstva po moskovskem »miroljubnem« okusu, opazovati, kako se njihova vojska spreminja v prednjo stražo sovjetske ekspanzije, in brati, kako si uredniki »Rude prava« oblačijo spokorniške halje in se potresajo s pepelom za večjo slavo kremeljskih modrijanov.
(—sie—)
Naša moštva za tekme s Francijo
Kakor znano, bodo tri Jugoslovanske nogometne reprezentance Igrale 6. in 7. februarja v Franciji s tremi izbranimi reprezentancami Francozov. Strokovna komisija za sestavo državnih reprezentanc je določila naslednje igralce, ki bodo zastopali našo državo:
A reprezentanca: Beara, Kolakovič, Colič, Čajkovski, Ivo Horvat, Djajič, Ognjanov, Mitič, Tomaševič, Bobek, Herceg. Rezerve: Mrkušič, Djurdjevič, Wölfl, Pajevič II.	„	__
B reprezentanca: Ancic, Ozegovic, Drago Horvat. Palfi, Jovanovič, Jako-vetič, Rajkov, Senčar, Rupnik, Čajkovski II, Strnad. Rezerve: Šoštarič, Stefanovič, Režek.	_ ...
C reprezentanca: Krivokuca, Delič, Broketa, Pukšec. Milovanov, Spajic, Valok, Antič, Živanovič, Mihailovič. Zebec. Rezervi: Boškov in Senauer.
Vodstvo A reprezentance sestavljajo; Dušan Blagojevič. Blaži Stamenkovic in ing. Arsenijevič, B reprezentanco
bodo vodili: Radoslav Rakič. MirkjJ Oklobodžija in Aleksander Timanic. C reprezentanco pa Viktor Vrhovac. Tone Pogačnik in Mitelski.
Po stari navadi...
Ves francoski tisk obširno piše o nogometnih tekmah, ki jih bodo igrale francoske in jugoslovanske reprezentance 6. in 7. februarja v Parizu, Lyonu in Beziereu. Listi ugotavljajo pomembnost tekem in poudarjajo visoko kvaliteto jugoslovanskega nogometa. »Humanite« pa je v svoji športni rubriki objavil le sestavo francoskih moštev, pri čemer niti z besedico ne omenja kdaj in s kom bodo igrala.
Ni težko uganiti zakaj informbirojski list skrivnostno molči, kdo bo nasprotnik francoskih nogometašev. Vendar je gotovo, da njegov molk, ki prihaja PO naročilu z Vzhoda, ne bo dosegel svojega smotra.
Mladinski nogometni turnir v VJareggiu
V znanem italijanskem turističnem Milanu in San Remu lani pokaL Na '	’	" turnirju v Viareggiu je zmagala Sarnp-
doiia. pred Atalanto in lanskim mladinskim prvakom Italije Laziom.
Med poznavalci nogometa v Italiji je veliko zanimanje za jugoslovanska moštva, ki prvič tekmujejo v Italiji. Športni strokovnjaki sodijo, da najmlajši nogometaši Jugoslavije ne zaostajajo za starejšimi igralci, katerih sposobnosti tudi v Italiji visoko cenijo.
Prvi dan turnirja so v izločilnih tekmah nastopili štiri italijanska moštva. Sampdoria Je premagala Viareggio DO, Inter pa Lazio 2:0 (1:0).
Zagrebški Dinamo igra danes s Samp-dorio.
kraju Viareggiu se je pretekli torek začel UL mednarodni turnir mladincev v nogometu. Kakor smo že poročali na turnirju sodelujeta poleg znanih italijanskih, francoskih in avstrijskih mladinskih moštev tudi naši mladinski moštvi Dinamo iz Zagreba in Partizan iz Beograda.	,
Na turnir so povabili tudi mladince moskovskega Dinama, ki pa je odklonil udeležbo.
Ta tradicionalna športna prireditev vzbuja med ljubitelji nogometa v Italiji veliko zanimanje. Od italijanskih moštev so pomembna Intemazionale, Sampdoria in Fiorentina. Moštvo Inter je osvojilo na mednarodnih turnirjih v
Lukane četrti v Chamoniocu
Včeraj se je začelo tekmovanje smučarjev v Chamonixu. Na mednarodnem smučarskem tednu sodelujejo tekmovalci 14 držav, med njimi tudi Jugoslovani.
Prvi dan so bile tekme v specialnem slalomu. Naš tekmovalec Lukane je dosegel lep usneh s tem, da se je v hudi konkurenci plasiral na četrto mesto. Vrstni red najboljših je bil naslednji:	1. Schneider (Avstrija)
126.6 sek., 2. Colo (Italija) 126.9, 3. Couttet (Francija) 128.3,	4. Matevž
Lukane (Jugoslavija) 130.3.
Moštveni državni prvak v smučanju je Enotnost
Državno mladinsko prvenstvo v smučanju, ki se je vršilo, kakor smo poročali v času od 25.-29. L na Sari, je bilo v ponedeljek zaključeno.
Na podlagi doseženih rezultatov v vseh disciplinah je osvojil smučarski klub »Enotnost« s 4510 točkami moštveno mladinsko prvenstvo v smučanju za leto 1951.
Meddruštveni slalom na Jezerskem
Smučarski klub Jezersko je priredil preteklo nedeljo meddruštveni slalom. Zaradi slabih vremenskih razmer je bila udeležba le skromna. Tekmovalna proga je bila dolga 400 m s 150 višinske razlike in je imela 32 vratič.
Med člani je zmagal Budinek (Enotnost) v času 41.2, drugi je bil Loberl (JA) 45,3, tretji pa je bil Kaštrin (Enotnost) 31,2. Med mladinci je zmagal Polajnar v času 1:08,0 pred Podjedom 1:15,3 in Zadnikarjem (vsi Jezersko) 1:16,3.
NOVICI in zanimivosti
z vsega sveto
Skrivnostna eksplozija. Prebivalce Los Angelesa je pred kratkim sredi belega dneva prestrašila močn§ eksplozija. Vendar ni bilo videti ničesar razen treh reakcijskih letal, ki so letela visoko na nebu. Tri ure pozneje je poveljstvo letališča po radiu stvar pojasnilo. Letala so bila nove vrste in so jih ravno preizkušali. Ko je pilot preizkusil letalo v pikeju, je dosegel za nekaj deset kilometrov večjo hitrost od, hitrosti zvoka. Ko je letalo izpeljal iz strmoglavljenja, je nastal vacuum, ki je povzročil detonacijo, ki so jo slišali in občutili 30 km naokoli. Proti pilotom vseh treh letal bodo uvedli disciplinski postopek, ker so letali nad obljudenimi kraji.
Televizija v službi medicine. Na ki-rurgičnih klinikah ameriških univerz opazujejo študenti razne operacije s pomočjo televizijskih aparatov. Objektiv aparata je usmerjen v operirani del telesa bolnika, kirurg predavatelj pa govori v poseben mikrofon. Ta način pouka ima več prednosti: študentom ni
treba biti v operacijski dvorani, lahko hkrati poslušajo izvajanja predavatelja in gledajo operacijo, operacija sama pa se lahko filma v več izvodih. Zaradi slabe lastnosti tega dosedanjega načina, da se namreč vidi operacija samo v čmo-beli tehniki, bodo skušali nadomestiti sedanje aparate z novimi, ki prenašajo slike v barvah.
Cetvorčki na naboru. Pred nekaj tedni je naborna komisija v Houstonu potrdilo za sposobne za vojaško službo štiri brate: Antona, Bernarda, Karla in Donalda Perricona. Ti so edini moški četvorčki v ZDA, stari 21 let in bodo vsi štirje služili v mornarici. Vojne oblasti so izjavile, da jim bodo verjetno dovolili biti na isti ladji. •
Polet na častnem mestu med športnimi društvi
Športno društvo Polet v Mariboru ima 3000 članov, izmed katerih jih v raznih sekcijah deluje nad 1200. V društvo je vključenih 14 športnih klubov.
Najbolj so se v preteklem letu izkazali veslači. Zgradili so čolnarno, ki je med največjimi in najlepšimi v Sloveniji. V štirih mesecih so opravili 20.000 prostovoljnih delovnih ur. Izmed kolesarjev sta se Rozman in Podmiljščak v dirki Po Hrvatski in Sloveniji uvrstila med najboljše slovenske tekmovalce. — Kegljači so v republiški ligi dosegli prvo mesto. Košarkaši so pri ureditvi novega igrišča in oblačilnice v Ljudskem vrtu opravili 630 prostovoljnih delovnih ur. Rokometaši so s pomočjo sindikata zgradili polovico rokometnega igrišča, preostalo pa bodo zgradili letos. Bulič iz njihove sekcije je najboljši strelec v Sloveniji. Igralci tenisa so se uvrstili med najboljše teniške igralce v republiški lestvici in si priborili častna mesta tudi v državnem merilu. Zgradili so dvoje teniških igrišč, pet pa jih še grade. Požrtvovalna smučarja Franci Cop in Kožuh imata največ zaslug za izgradnjo žičnice, ki je velikega pomena za razvoj smučarskega športa. Izmed plavalk sta Štefka Vauhnik in Nada Ivnik dosegli lepe uspehe, šahisti imajo zdaj 208 članov.
To so najpomembnejše ugotovitve na zadnji letni skupščini, ki je pokazala, da sodi Polet med najuspešnejša športna društva v Sloveniji.
skupščina odbojkaške zveze
JUGOSLAVIJE
Nor način tekmovanja
Odbojkaška organizacija je lani dosegla pomembne uspehe. Na nedavni skupščini pa je sprejela tudi vrsto koristnih sklepov za nadaljnji razvoj te športne panoge. Odbojkaška zveza Jugoslavije združuje 504 sekcije s 1018 člani. Odbojka je najbolj razširjena na Hrvatskem.
O sistemu tekmovanja za letošnje leto je bilo odločeno, da bosta zvezni ligi za moške in ženske razdeljeni na dve skupini: na južno in zahodno ligo. V južni ligi (moški) bodo tekmovali Spartak (Subotica), Partizan, BSK, Crvena zvezda, DIF, Željezničar (vsi Beograd), Sarajevo in Proleter (Zrenjanin), v zahodni pa Mladost, Naprijed (oba Zagreb), Polet, Kovinar (oba Maribor), Krim, Železničar (oba Ljubljana), Krka (Novo mesto) in Jedinstvo (Čakovec). Člani ženske južne lige so Spartak (Subotica), BSK, Željezničar, Crvena zvezda (vsi Beograd), Kemičar (Lukavac) in Proleter (Osijek), v zahodni ligi pa bodo igrali Enotnost, Železničar (oba
' Ljubljana), Polet, Železničar (oba Maribor), Mladost in Naprijed (oba Zagreb).
Skupščina Je uvrstila v zvezni razred naslednje igralce: Kovačevič, Popovič, Markovič, Soldatovič, Trinajstič (vsi Partizan), Budišin, Krivokapič (oba Spartak), stranic, Surkalovič (oba Mladost), Milanovič, Markovič (oba Crvena zvezda) in Kosec (Enotnost).
Spor italijanskih tovarnarjev in kolesarjev
Listi poročajo, da se v italijanskih športnih krogih živahno komentira spor lastnikov tovarn koles in Kolesarske zveze, do katerega je pred kratkim prišlo, ker industrijalci in Kolesarska zveza ne soglašajo glede števila prvenstvenih dirk v letošnjem letu. Znano je, da je Kolesarska zveza Italije določila v svojem koledarju za letošnje leto pet dirk, medtem ko lastniki tovarn hočejc, da bi bile samo tri dirke. Izid spora še ni znan, vendar po izjavah predstavnikov industrijcev lahko sklepamo, da se bodo še oblastnejše vtikali v poslovanje kolesarske zveze, ker plačujejo tekmovalce in sploh vzdržujejo kolesarski šport v Italiji.
Smučarji Krima imajo <Lrevi ob 19. v klubski pisarni sestane!* glede mladinskega prvenstva Slovenije.
8 A C
Gligoričeva simultanka v Ljubljani
Sinoči je v prostorih mestne menze v Ljubljani igral državni prvak Gligorič simultanko proti 25 izbranim nasprotnikom. Moštvo so sestavljali dva prvokategornika, 17 drugokategomikov, 3 tretje kategomikov in 3 igralci brez kategorije. Po 5 ur in 20 minut trajajoči borbi je Gligorič 12 partij dobil, 6 remiziral in 7 izgubil. Partije z njim so dobili;, Radovan, Verč, Gaberšek, Krašovec, inž. Sajovic, inž. Volk in Vošper-nlk. Z državnim prvakom so remizirali: Fajdiga, Hren, Avsec, Grafenauer, Ivo Petrič in Trampuž.
Slab rezultat, ki ga je dosegel Gligorič na simultanki v Ljubljani, je treba pripisati dejstvu, da je bil zelo utrujen. Simultanka v Ljubljani je bila četrta po vrsti v štirih dneh. Poleg tega je Gligorič prispel v Ljubljano tik pred začetkom igre.
Gligorič v Trstu
V torek je Gligorič igral simultanko v Trstu. Imel je 25 nasprotnikov, v treh in pol ure je Gligorič 23 partij odločil v svojo korist, dve pa remiziral.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo in oprava, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 55-23 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izren Ljubljane 38-32, telefon oglasnega oddelka itev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki. Ljubljana 601-90321-0. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana t gotovinu — Četrtletna naročnina 13S din« polletna 370 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
Ivo Pirkovič:	jß pgtf Qo^aUCl
SVETI	SAT AN 88
Kaplana Wolbanga je na majavih tleh poveljnikovega pribočnika držala škofija in beli poveljnik> Vuk Rupnik-Adjutant Wolbang'pa si je znal tudi sam pomagati. V vojski je skrivaj zbiral sebi zveste ljudi, nekakšno telesno stražo, pa tudi udarno pest, ki je služila mračnim naklepom in celo pospravljanju ljudi brez sodnika in postav v »trinajsto brigado«, iz katere ni bilo več povratka med žive- »Wolbang drži okrog sebe svoje .jedro’, ki mu dobro dela,« pravi »novomeški liberalec«. (Ko 267/47/147). »To so njegovi študentje, katere je za časa zapore mesta na. mestil na bloku, kjer so ostali. Lujdje so se pritoževali, kako so trdi in nepopustljivi-«
Na tistih blokih, ki so zapirali mesto, se je končala marsikatera svobodna pot kmetov, ki sp po opravkih prihajali v mesto in jih je Wolbangovo »jedro« spravljalo v nemško pregnanstvo, jih metalo v ječe in postavljalo pred puške. S svojim »jedrom«, preoblečenim v partizane, je Wolbang ponoči vdiral tudi v sosednje vasi in strahoval kmete ki so imeli koga v gozdovih. Ljudem so govorili, da jim prinašajo pozdrave sinov iz gozdov in da prihajajo zanje po tobak, oblačila in živež. Ko pa so vse to dobili, so zakrinkani ljudje planili po prestrašenih prevarancih, ki so prekasno spoznali svojo zmoto. Na novomeškem sodišču imajo zapisano, da so kmetje v preoblečenih tolpah nočnih strahovalcev spoznali tudi kaplana Wolhanga samega in to tudi še pomnijo ljudje v Regerči vasi in objižju. |
Domobranski častniki so Wolbanga dolžili, da ničesar ne dela. Tako je bilo na zunaj res videti. Wolbangova pisarna je bila prazna; pisalni stroj je ležal zaprašen pri dežurnem častniku. Resnica pa je, da je bil kaplan Wolbang po svojem izkustvu iz prvih let vojne delavec v temnem ozadju. S svojim »jedrom« kolovrati ponoči, preoblečen v partizana, po strahovalnih potih; podnevi kuje temne naklepe; drži v svojih rokah skrite niti Babnikove Informativne pisarne; plete še svoje posebne mreže špijo-nov, ki pronicajo v vse pisarne in so kakor stotere oči, stotere lovke strašnega polipa, ki se je prisesal na mesto. Tudi to je opazil »novomeški liberalec«, ki pravi: »Wolbangovo delo je v tem, da potiska v vse pisarne Svoje ljudi iz Ljubljane, menda sedem po številu, da bi tako vse nadziral, četudi so ti ljudje samo slabi uradniki, ki ne gredo nikdar med moštvo in gledajo nanj kakor na rajo.«
Najpretresljivejše v povesti o duhovniku v suknji štab. nega pribočnika pa je poglavje, ki nam kaplana Wolbanga pokaže ogrnjenega v suknjo pošastnega Torkvemade; kot polipa, ki v temnih nočeh žre nesrečnike, ki so padli v nastavljene mreže njegove črne roke. To je povest o skritih množičnih grobovih; o golih truplih, pijano plešočih po zelenih valovih potuhnjene Krke; o nočnih pogrebcih v odludnih goščavah, mimo katerih samotni popotniK še podnevi s tesnobo v srcu pospeši korak; to je povest o zakrinkanih ljudeh, ki s partizansko zvezdo na kapah in bodali v rokah vdirajo v mirne domove in za katerimi ostajajo mrliči, mlake krvi in opustošenja,
Dobrodušni meščan, ki je s kaplanu pribočniku videl pred delom bežečega lenuha, se je motil. Za lenobnim čelom Karla Wolbanga so možgani delali naporneje od možgan vsakdanjega delovnega človeka; v njem so se telesne in moralne moči napenjale huje, kakor premore navaden človek. Kaplan Wolbang je na svojih žilavih asketskih plečih nosil telesno in moralno breme, kakor ga premorejo le blazneži in pa bistroumni povampirjeni zločinci,
STRAHOVLADA V MESTU
Velika nemška oktobrska ofenziva, ki je poldrug mesec po polomu Badoglijeve Italije kakor vesoljni potop preplavila našo deželo, je bila zadnje veliko upanje belogardistov, da bo upor v gozdovih zatrt, uporniki pa iztrebljeni. Toda komaj se silna poplava uteče, že navale na Novo mesto uporniške brigade, kakor da so zrastle iz očiščenih tal. Presenečeni beli oddelki kapitana Vuka Rupnika in kaplana Karla Wolbanga so se spremenili v jetnike v lastni bodeči mreži. Dušili so se v obroču sovražnika. Tedaj se je začela v mestu strahovlada. V eni sami noči so polovili sto trideset meščanov in jih zaprli-
Častnik mestne policije, poročnik Franc Pelko, in glavar Skubic sta hitela k šefu Gestapa. Stvar se je zgodila brez njiju. Tam pa so jima pokazali sezname prijetih in sta uradnika videla, da ga je podpisal načelnik Informativne pisarne, kaplan'Nande Babnik. Glavar, ki se mn je nemara prav tedaj utrnila prva huda misel zoper teror »črne internacionale», je ugovarjal. Gestapovec je obljubil nedolžne izpustiti; druge so ppslaü v pregnanstvo, v tabo. J
rišča smrti. »Domobranci pa so pod Wolbangovim vplivom justificirali nekaj komadov«, kakor pravi cinično priča tistih dni, »novomeški liberalec« (Ko 267/47/147), ki se je zavzemal za Wolbanga in opravičeval njegovo ravnanje.
Po mestu je šel strah. Ljudje so zapirali svoje hiše in spuščali zavese na oknih. Mesto je zasenčil črn, preteč oblak. Nad slehernim svežim grobom pa je visela temna senca svetega satana. Meščani so jo videli povsod, kjer se je zgodil nov zločin; so jo videli stati ob vislicah, na katerih je za novo leto sredi trga veter pošastno zibal mrtva trupla obešencev; so jo videli prežati za Seidlovim hlevom na Ločenski cesti, zadnji postaji križevega pota nesrečnikov, ki so bili zaznamovani, da jih brez žive priče nesrečnikov, ki so bili zaznamovani, da jih brez žive priče, brez sodnika in postave poljubi mučeniška smrt. V tistih mračnih jesenskih in zimskih dneh je senca svetega satana zrastla do puščobno sivih oblakov in je težko legla na vero in cerkev, vse gori do prevzvišenega, ki »o vsem tem ve« in je vendar »za to, da Wolbang ostane...«
Kaj ima priti, je Wolbang oznanil v domobranskem lista »Za blagor očetnjave«, ki ga je pod imenom Valjnuna, ki v Prešernovem »Krstu pri Savici« »boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero«, začel za salezijanskim redovnikom, dr. Francem Blatnikom, urejati sam 27. decembra leta 1943. Ze dan po tistem jä ^unreč zapretil: »Sedaj bo govorila trda pest, ne kršč3»lj<fc> usmiljenje« (»Za blagor očetnjave«, 28. decembra 1Ü43.). To pa ni bilo naključje, niti šala. V mestu se je namreč zopet zbirala velika vojska Nemcev in Turkestancev, na Glavnem trga pa so postavljali višala.