70. številka. Ljubljana, v četrtek 26. marca 1896. XXIX. leto fjhsja vsak dan mveCer, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogemke deSele ca vse leto lf> gld., za pol Jebi 8 gld bkmc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 za £etrt leta 4 gld., za jeden kr., za jeden meso«-. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tuje deželo toliko v>f, kolikor poštnina zaafia. Za oznanila plačajo se od stiristopne petit-vrste po t; kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tinka. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na KongreBnem trgu at. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne b t vari. Naie železnice. h. (Govor posl. J. Višnikarja v seji poslanske zbornice dne 17. marca t. 1) Visoka zbornica! Ne mislim se spuščati v vprašanje o železnici čez Karavanke in Tore, o katerem se je danes govorilo že z rasnih stranj, in katero se tiče t odi nase k rn novine, le mimogrede omenim, da stojim na strani zagovornikov železnice čez Karavanke, ker je ta interesom avstrijskih dežel dosti primernejša, nego železnica čez Tore ali čez Predel. Oglasil sem se le za besedo, da govorim na kratko o specijelni zadevi mojega volilnega okraja, namreč o belokranjski železnici. V tem ozira je že moj prednik 1. 1894. in sva jaz in zastopnik dolenjskih kmetskih občin I. 1895. predlagala resolucijo, aaj se ta železnica, za katero se poganjamo že trideset let, postavi mej tiste železnice, katere je zagotoviti 1. 1895. oziroma I. 1896 Ta želja se ni izpolnila in žal, da moram priznati, da je tega v prvi vrsti kriv deželni odbor kranjski, kateri mu naročenih poizvedb in podajanj si dognal pravočasno. Ta gre za zgradbo kakih 60 kilometrov dolge lokalne železnice, katera naj popolni in podaljša dolenjski železnici in jih takorekoč zaključi. Z zgradbo dolenjskih železnic se je deloma ugodilo skozi skoro 30 let izraze vani želji kranjskega dež. zbora, trgovinske zbornice ljubljanske in mnogih drugih korporacij in interesentov in se je velik del Dolenjske spravil v direktno zvezo s stolnim mestom in ■ dragimi železnicami. S tem pa Se ni vse to doseženo, za kar se poganjamo že 30 let. Mej tiste kraje, katere naj dolenjske železnice zvežejo s stolnim mestom, se je štela vedno tudi Belokrsjina, to je tisti svet, ki leži onostran Gorjaucev in eeže do Kulpe ter šteje kakih 30.000 prebivalcev. 2e moj prednik je v seji 21. maja 1894 ta svet izvrstno popisal. Meni se je treba samo na to sklicevati in le pripomniti, da je ta plodni svet, zaprt na severa po Gorjancih, vsled svoje ugodne Ipge in milega podnebja zlasti priinereu za sadjerejo in vinorejo, tako, kakor malo kateri drugi kraj na Kranjskem. Ta svet gravitira še sedaj v Karlovec, ker ga imenovano precej visoko in strmo gorovje loči od ostale Dolenjske. Ker se promet Belokrajine po dolenjskih železnicah ne more prav razviti, je pač potrebno, da se podaljšajo dolenjske železnice do deželne meje ob Kulpi. Ta Železnica je za one kraje velike važ nosti, je zanje življensko vprašanje. Obsežni premo gokopi v Črnomlju, in železurna v Gradca so se morali opustiti, ker zaradi drage vožnje z vozovi čez Gorjance niso mogli konkurirati z dragimi, ugodnejše ležečimi podjetji. Iz teh razlogov bo je že pred 30 leti delalo na to, da se zgradi ta železnica, in takozvano meščansko ministerstvo jo je vzprejelo tudi 1. 1869. v železniški program. Vsled .kraha" 1. 1873. se je za mnogo let pokopala. Z zakonom z dne 6. junija 1890. tn je zagotovila samo dolenjska železnica Ljubljana Novomesto in tudi zgradila. Po otvoritvi dolenjske železnice se je I. 1894. sestavil iz vrste interesovancev pri belokranjski železnici konsorcij, kateri je dal sestaviti generalni načrt in rentabilitetni račun. Glavna stvar so stroški in dolgost proge. Ie tega proračuna si dovoljujem navesti nekaj točk : 1. Ako se proga do Metlike in Črnomlja gradi kot glavna proga druge vrste z minimalnim radijem 2f)0 metrov, kakeršna je proga Ljubljana-Novomesto Straža, bi bila 56 kilometrov dolga in bi imela dva po 1600 metrov dolga predora, stroški pa bi za veak kilometer znašali 80 00O gl vsi skupaj 4,512.000 gl.; 2. Normalnotirna lokalna železnica s minimalnim radijem 150 metrov bi bila daljša za dva kilometra in bi veljala M vsak kilometer 53.650 gl. ali skupaj 3,111 000 gld. 3. Ako pa bi se tudi taka železnica ne mogla doseči in bi se mislilo samo na ozkotirno železnico, bi bila ta sicer 60la hm dolga, a bi veljala za vsak kilometer samo 34 -105 gld. ali skopaj 2,081.000 gl. Ozkotirna Železnica bi bila torej 4Va hwt da'jša nego glavna železnica in 21/« daljša nego normalnotirna lokalnu ieleinioa, stroški pa bi bili manjši za 2.431.000 gld oziroma za 1,080.000 gl. Ako pa bi Re to železnico ne mislilo zvezati z Novim mestom, metropolo Dolenjske, nego s postajo Straža, ležečo na strani, potem bi bila proga, katero je graditi, za kakih 5 kilometrov krajša, stroški pa bi bili za 147 000 gld manjši: dočim bi se obrutna proga Ljubljana - Novo melto in v D?lokrajino za kake 4 kilometre podaljša. Sodim pa, da bi se pri tej železnici, ki bodi le podaljšanje dolenjske želez niče, nikakor ne priporočal ozki tir. ^ Dulje pri h.) Državni zbor. Na Duiiaji, 24. marca. Poslanska zbornica se bode pred velikonočnimi prazniki bavila samo še z manjšimi predlogami. Volilna reforma pride šele po Velikinoči na vrsto. Odložila se je na zahtevo levičarjev, katerim mora ministerski predsednik v vsem ugoditi, kar tirjajo, ker se boji, da ga sicer z volilno reformo puste na cedilu. Zbornica je v današnji seji vzpre-jela predlrgo glede železnice Hodorov Podvvvsokie, glede katere je posl. Vaša(y že v predidočt seji dokazal, da je neprostovoljen dar cislitvanskih davkoplačevalcev deželi gališki, ozir. nekaterim šlabčičem. Za to je prišla na vrsto predloga o dunajskih prometnih napravah. Posl. Kaftan je ostro grajal, da se predlagajo povrAne skice mesto detalji ran ili projektov in dokazoval, da bi zgradba kanala, ki bi vezal Dunav z Moldavo in Labo, mestu Dunaju dosti več koristil, nego vse prometne naprave, katere se nasvetujejo. Posl. VVrabetz je izrekel neke lokalne želje, posl. Dipauli pa je povedal, da bo glasoval za predlogo, ker je Dunaju že z ozirom na Budimpešto pomagati, zajedno pa je obžaloval, da se še vedno ni napravil generalni projekt, kako pomagati drugim kronovinam. Železniški minister vitez Guttenberg je pojasnjeval, kako to, da se s predležečo predlogo za dunaj.skr prometne naprave za 13 milijonov več zahteva, nego s prvo predlogo ter rekel, da jo predltžeči projekt definitiven in da se za naprave ne bo nič več zahtevalo. Posl. dr. Lueger je ostro grajal, da so se dela pri prometnih napravah oddala samo velepod-jetnikom, največ milijonarjem, kateri zopet ne bodo nič dali zaslužiti domaiinom, nego zgolj Italijanom. Po nekaterih opotnnjali poročevalca poslanca Exnerja se je predlog* vzprejela bres premfmbe. Zbornica je nadalje v/.prejel t zakon glede odpisa hišnonajetuninskega davka in petodstotnega davka od čistega dohodka od najemtin, pot* m zakon glede oprostitve pristojbin v zadevah poslov ter dodatek zakona glede davka na mineralna olja. Koncem seje so po«;I. dr. Gregorec in tovariši interpelovali pravosodnega ministra glede rabe slovenskega jezika pri sodiščih na Štajerskem in na Koroškem. Prihodnja seja bo v torek. Slavnemu pevskemu zboru »Glasbene Matice" ob povratku z diinajakih koncertov. Za sabo ste pustili zlato mesto, Kamor smo zrli vsi v minulih dneh, Spremljaje brate vas in sestre zvesto — — Zdravstvnjte zopet na slovenskih tleh I Ob sinjom Dunavu pojć se pesni, Umetnosti ljubeč tam biva rod . . . »Kako vas vzprejme?" deli smo v slovesni, Pomembni ari, ko ste šli odtod. 'Srce nam je drhtelo in vriskalo: Drhtelo, ker ste šli od nas med svet, Vriskalo, ker čutilo je in znalo, vzmore zbor slovenskih mož, deklet! K vam sili duša, plove misel, želja — pBog sprimi vas!' to naš pozdrav in klic! Nikogar, da ne Čutil bi veselja, Ko vračate domov se svetlih lic . . . Pred nami dična dviga se dvorana, Očem razgrinja bajen se prizor: V dvorani družba je odličua zbrana, Pred družbo vaš stoji pojoči zbor. Nikdar pred družbo to še ni zvenelo, Kar živo v srcih naših se glasi, Kar se pri nas je v davni dobi pelo, Kar pelo bode se še pozne dni! Oh, bila to je naša pesem sveta, Bil naših pevskih sanj je to izraz t Od njih krahu topi se duša vneta — Zamaknjeno so poslušali vasi Zvestoba carju, dika naše zemlje, Veselja spev in pesem bolečin — Kako to srca mami in objemlje . . . Hvaležnost vmes trepeče, zel spomin ! Tam, kjer je vzklila pesem ta, pod nami Moči pogubne so lomile tla; Kjer zdaj odmeva pesem v jasnem hrami, Za nas so v bedi srca bila Vfu! „Ob sinji Dunav nas je vleklo, gnalo, r Mi nosimo rodu pozdrav s seboj, , Mi nosimo njegovo vam zahvalo — „Bog vselej z vami, z mestom vašim stoj!"--- Izzvenel spev, minili dnevi zlati . . . Srce nam dviga p6nos, širi slani ' Bog sprimi vas med seatrami in brati, Vas, ki ste našo razglasili čast! Prekrasne nosite s seboj spomine, Med nje še jeden glas naj zazveni: „Naprej za čast rodu in domovine, .Naprej, navzgor — umetnost naj živi1* — A. Funtek. V ■ Jiil»lJ»*iii, 26. marca. Kmetijske zadruge. V odseka je poljedelski minister grof Ledebur povedal, da je njegova predloga o kmetijskih stanovskih zadrugah se le začela organizacija kmetskoga stana. On namerava tudi osnovati podoben zavod, kakor je pruska centralna zadružna blagajnica. Ta blagajnica jemlje razpoloživ denar od posamičnih kmetijskih zadrug na posodo in ga drugim posojuje. S tem je kmetom v Pruaiji povsod poskrbljeno za nizkoobrestno posojilo. Resnega ugovora proti vladni predlogi ni v odseku. Tudi levica je s predlogo zadovoljna, ko so se izpustili iz nje rentni domovi. Seveda glavni boji bodo v deželnih zborih. Sedanja predloga je tako nedolžna, da se največji nasprotniki kmetijskih zadrug ob njo izpod tikati ne morejo. Bistvene stvari se bodo tako šele v deželnih zborih sklenile. Potreba ločitve. Protiliberalci na Dunaju še nimajo v rokah mestne uprave, a že se slišijo mej njimi glasovi, da se morajo posamične frakcije ločiti. To bi se že bilo zgodilo, a se vsaka frakcij a boji, da pride prekratko. Najprej so se klerikalci oglasili, da se je treba ločiti. Nemški nacijo-nalci so kmalu povedali, da so jednakoga mnenj a. Potem jo pa še tretja frakcija, ki hoče biti napredno prot is.'mil ska, je nasprotna klerikalcem in bo;e veljati za avstrijsko, ter se v tem o.:iru loči od nemSkih nacijonalcev. če pride do razpora, bode protisernitizem na Dunaju zgubil mnogo moči. To se bode zgodilo, kadar mestni zbor delovati začne. Klerikalci bodo gotovo hitro prišli s kakimi svojimi željami, katerim se bodo pa uprle nekatere druge frakcije. Razne frakcije so tako jedine samo v sovraštvu do zidov. Kolikor se sedaj more sklepati, moremo reči, da se ne uresničijo nade, katere so klerikalci stavili na protisemitizem. Skopuhi v Galioiji Da se narod toliko iz-seluje iz Galicije, je kriva veliko beda, ki je posodica delovanja oderuhov. V nobeni deželi tako oleruštvo ne cvete, kakor v Gtliciji. Pri sambor-Škem okrajnem sodišču je od novega leta sem bilo obsojenih 28 oderuhov. Pri tem se je konstatovalo, da oderuhi pobirajo pa 24 do 48 °;0 od svojih posojil. Jeden teh oderuhov jo celo dobival 170%. V Starem Hitita je te dni umrl tak oderuh, ki je svojim 13 otrokom volil po 90 000 gld., udovi pa 40.000 gld. Koliko kmetov je ta mož spravil na heraško palico? Večiua gali kih oderuhov ne pride pred Modišče, ker jih oblast v a se podpirajo. Odoruhi BO •kot > \si vladni privrženci in pri volitvah pri njih zadolleie kmete ženejo za vladne kandidate na volišče. Z oderuštvom se bavijo največ židje, če tudi ne moremo reči, da bi v Galiciji tudi ne bilo krščanskih oderuhov. Mnogim oderuhom se pi n more do živega, kar je sedanji zakon po mankliv. Makedonija Turška vlada misli, da se Makedonci posebno v Bolgariji, kamor hodijo po letu v velikem Številu na delo, navzemo revolucionarnega duha, Mej ustaši lansko leto jo bilo največ tacih, ki f-o bili odšli v B dgarijo in so ondu dobili orožje in denar. Zaradi tega pa letos turška oblastva hočejo biti jako previdna pri dajanju potnih listov tistim, ki hočejo na delo v Bolgarijo. To bode pač samo povekšalo nevoljo v deželi. Ljudem se bode vzela torej še priložnost za zaslužek. S takimi sredstvi Turčija ne bode mogla dolgo ohraniti reda. To bi bilo mogoče, ko bi se skrbelo za zboljšanje gospodarskih razmer v Makedoniji, da bi ljudem sploh ne bilo treba iskati zaslužka zunaj dežele. Seveda za to niso zmožni turški uradniki pa tudi dobre volje jim manjka. Krščanski Makedonci bodo gotovo prijeli za orožje, kadar se jim bode čas le količkaj ugoden zdel. Klerikalna sleparija. V Aalstu v Belgiji se sedaj vrši preiskava zaradi nečuvenih klerikalnih sleparij pri volitvah. Te sleparije je najprej bil v zbornici poslancev razkril vodja krščanskih socijali-stov Dao is. Minister Scbollaert ni mogel zagovarjati sleparij svojih somišljenikov, temveč je Di>'6 isa le primerjal s Kamom, prekletim sinom Noetovim, ki je pokazal sramoto svojega očeta svojima bratoma, ko bi jo bil moral pokriti. Ravno tako bi bil moral po mislih tega katoliškega ministra Dae s klerikalne goljufije pokrivati, ne pa jih razkrivati. Z islišanih je bilo pri sodišču že 350 prič. Več klerikalnih agitatorjev pride zaradi sleparij pred policijsko, nekateri pa celo pred porotno sodišče. Splošno se pa more reči, da bi Belgija klerikalne večine ne imela, ko bi se pošteno, brez pritiska in goljufij volilo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. marca. — i„Glasbena Matica1' se povrne) danes zvečer o \'a 11- ari s posebnim viakom domov. Mestni župan gospod G r a s s e 11 i bode na čelu občinskega sveta pričakoval na kolodvoru zmago-nosne naše pevke in pevce ter jim s posebnim ogo-vorom čestital na krasnih umetniških uspehih, katere so v c< sarskem Dunaji dosegli sebi, Ljubljani in celi domovini v čast. — (Cesarjev dar „Glasbeni Matici-'.) Nj. Veličanstvo cesar je „Glasbeni Matici" daroval v društvene namene 400 gld. — (Prvi koncert „Glasbene Matice" na Dunaju) je sijajneje uspel nego je bilo sploh pričakovati. „ Matičarji" so si pridobili simpatije dunajskega prebivalstva in spoštovanje dunajskih glasbenikov. Vsestransko priznavajo listi, da bi Dunajčani nikdar ne bili misliti, da ima Ljubljana tak pevski zbor, da se v malem našem mestecu goji umetnost tako resno, intenzivno in uspešno, kakor je to dokazal prvi koncert. Vsi dunajski listi — izvzemši seveda nemškonacijonalne — slave z najlaskavej-širni izrazi zbor in dirigenta, vsi so v tem jedini, da je to zbor, ki se lahko pokaže pred vsem svetom in nekateri priznavajo naravnost, da je presegel zbor Slavjanskega. „Glasbena Marec t" je lahko ponosna na uspeh. Dosegla je velikansko moralično zmago in to v glasbenem mestu par excellence, v stolnem Dunaju. — (Klerikalni komedijanti) Vsled volil ve v dež. šolski avet so naši Slovencevci v svojih je. zuitskih srcih hkrati zasledili — narodna čutila in od tedaj brenkajo s svojimi umazanimi prsti ob struno narodne zavednosti, miele, da morda vender koga ujamejo ali vsaj zbegajo, da se jim pridruži. Narodnostno načelo zagovarjajo sedaj, in to tisti, ki so Se pred kratkim učili, da je narodnost ljubiti poganstvo; tisti, ki so na katoliškem shoda zatajili narodno nadelo in katerih zastopnik v dež. šolskem svetu je naj stru penejši sovražnik slovenskih šol in slovenskih učiteljev; tisti, ki so pobijali dražbo sv. Cirila in Metoda, ki še sedaj zanjo skoro nič ne Žrtvujejo, pač na nabirajo denar za misijone v Afriki, v časih, ko koroški bratje se osnovnih šol nimajo; tisti, katerih vodja je na katoliškem shoda rekel, da je bil Kristus zaradi pretirane narodne ideje križan in ki je nvedel nemške pridige ne samo v stolni nego tudi v Florijanski cerkvi, kjer jih ni bilo nikdar prej; tisti, ki ščitijo in podpirajo brutalno germani-zovanje v šolah ljubljanskih in loških uršulink; tisti, ki blagoslavljajo in razobešajo v cerkvi pangerman-ske zastave in pravijo, da naj se slovenske zastave tam blagoslavljajo, kamor hodijo ljudje . . .; tisti kateri so v dež. odbora dovoljevali vsako svoto, da so se le razširile nemške Šole in preprečili samoslo-venske napise v Ljubljani; tisti, katerih vodja je odločil, da morajo kateheti slovenske otroke, nemške šole obiskujoče, maltretirati z nemškim katekizmom; tisti, katerih generali blagoslavljajo Schulverein; tisti, ki bo zagovarjali poštnega komisarja Cota in obožujejo škofa Kahna in škofa FJappa; tisti, katere je imenovala „Tagespost" „gena-isigte Slo vene u u in o katerih je BN. Fr. Pr." rekla, da bodo uničili slovensko idejo; tisti, katerim je kazensko sodišče pritisnilo na čelo pečat politične goljufije, — (i ljudje hočejo zdaj nam očitati, da smo zatajili narodna načela, zato, ker smo jih prehiteli in jim stopili tako krepko za vrat, da se ne morejo ganiti. L a vpite, politični komedijantje, kolikor se vam zdi, saj vpije vsak, kdor je bil tepen, če pa mislite, da zanesete v naš tabor razpor, se hudo motite. Vam pač nihče ne veruje 1 Nadaljujte torej kakor veste in znate. Imenujete nas tudi brate. Ne tajimo, da smo vaši bratje, a somišljeniki Ignacija Bolima, Janeza Pristova, Avguština Šinkovca, bivšega kopanjskega župnika iu drugih, pokrovitelji ^zamaknjenih Lenk" in nlepih Tončkov", čestilci „tepih Helen" itd., so pač bratje, katerim velja, kar je Heine zapel svoji prijateljici: „Đlamier mich nicbt mein schoaes Kind und grttis mich nicht unter den Linden !" — (Notarska zbornica.) Ker ob priliki zbo rovanja kolegija kranjskih notarjev dne 22. marcija t. 1. pri volitvi predsednika c. kr. notarske zbornice nobeden kandidatov ni dobil postavnega števila glasov, izjavil je dosedanji velikoletni in mnogozaslužni predsednik te korporacije gospod dr. Jernej Suppanz, da svojo odpoved umakne ter ostane na tem mestu še toliko časa, da poteče opravilna doba te korporacije, to je do 14. oktobra 1897.1., vsled česar se nova volitev sedaj ne bode vršila. ■ ■—TI----1---i ' '■■------ - ' ■ -■-- se nahajale v različnih razredčenih raztopinah v popolnoma jednakih flaškah. Profesorja sta stekle* niče pomešala in razstavila na vse mogoče načine, potem pa sta prosila dotično damo ali gospoda, da naj razvrsti in uredi H tške po jakosti dišeče raztopine. Pri tem je bilo dovoljeno rabiti jedino le nos za vodilo. Pokazalo se je, da so moški to nalogo večinoma prav lahko rešili, ženskam pa je navadno delala preglavico. Sedem odstotkov moških je imelo tako fin nos, da so spoznali raztopino, v kateri se je nahajal 1 del prusko kisline v 200.000 delih vode. Iz mej dam pa nobena ni spoznala pruske kisline, Če ji je bilo le 20 000 delov vode primešane. Pomarančevo olje eo ženske zapazile samo do raz-redčenja 1 : 100.000, moški pa so še čutili to olje, če je bila raztopina le v razmerji 1: 250.000. Za kontrolo sta poskuse vatelj a postavila več steklenic čiste vode mej druge raztopine. Dame niso razloča* vale teh steklenic od omenjenih razstopin, gospodje pa takoj. Ravno to se je kazalo pri češnje vi esenci in pri druzih dišavah. Po v sod i bo moški zmagali ženske in dokazali, da je njih nos povprečno dvakrat tako občutljiv, kakor pri ženskah. — Zdaj razumeš, dragi čitatelj, kako je mogoče, da se včasih tvoja ljubezniva ananka tako nečuveno par-fumira, da ti v njeni bližini Bkoraj slabo prihaja vsled tolike množine dišave. Njen nosek je dvakrat manj občutljiv, kakor tvoj organ sa vonj in ona ne ve, kedaj je dobrega preveč 1 (Dalje prih.) Prirodopisni in tehniški razgled. Piše J. VI. Umetno so penje uprizarjajo zdravniki v onih •krajcih llaaejttl, ko je treba že skoraj ubeglo življenje zadušenega človi ka poklicati nazaj na ta svet. Če se umetno sopenje previdno in pravočasno z\rSi, je v mnogih prilikah mogoče pridržati d išo v teletu« I>o zdaj so ta pripomoček izvrševale jedino le roke rešiteljeve, ki morajo na primeren način stiskati In dvigati prsa ponesrečenčeva. Kakor pa poročajo listi, je Amu\ kanec William P, Desant izumel poseben stroj, ki popolnoma nadomešča < menjeno ročno delo. Aparat, kateri je dobil ime resuscitator, sestoji iz dveh malh zračnih seaalk s pr ročnimi držali. Iz sesalk vodita dve kavčukovi cevi, ki se utakneta ponesrečenemu človeku v usta. Jeden cilinder zračne sesalke pritiska sveži zrak v usta in dalje v pljuča, drugi pa srka porabljeni zrak iz pljuč. Množina zraka, ki odpade na jeden vsopljej in število vsopljejev v jedni minuti se more s tem aparatom najnatančneje določiti in regulirati. Ziravniku je treba eamo paziti na dotične kazalce na stroju iu svest si je, da je pljučem dohro postregel! Ogromno hitrost, s katero se širi elektrika, so liziki že večkrat merili in določevali na razne načine. Maxwell je teoretiškim potom sklepal, da je hitrost elektrike zelo jednaka hitrosti, s katero se svetloba dalje širi, namreč 300.000 kilometrov v jedni sekundi. Fizeau je 1. 1850 direktno meril elektriškega toka hitrost in našel, da poleti v jedni sekundi le 177.700 metrov. R Blondlot se je v najnovejšem času vnovič pečal z eksperimenti v hitrosti elektrike. Za poskus mu je služila bakrena žica, imajoča 0 kilometrov dolgosti. V tem slučaji je našel, da preleti elektrika v jedni sekundi 29*1.000 metrov; če je pa vzel še daljši drat, je videl, da znaša hitrost elektrike 208.000 metrov. Njegove številke se torej skoraj popolnoma vjemajo z Maxwellovimi. Blondlot je tudi našel in konštatiral, kje se je Fizeau zmotil pri svojih poskusih, da je dobil primeroma jako nizke številke. Navadno mislimo, da so čuti pri ženski dokaj finejši kakor pri moških. Tako ju znano, da ženske bolje tipajo, nego moški; tudi pri vonju se v obče trdi, da je pri ženski bolj razvit nego pri drugem spolu. Dva amerikanska fifiijologa, profesorja Nicholls in Brovvne, sta pa ravno nasprotno dokazala. Mnogoletne poskušnje in preiskave so ju prevedle do sklepa, da je vonj pri moških povprečno dvakrat tako občutljiv, kakor pri ženskah. Svoje eksperimente sta delala z raznimi, značilno dišečimi tva-rinami, kakor z nageljnovim in pomarančnim oljem, Češnjevo esenco, prusko kislino (Blausaure) itd., katere sta dajala duhati zdravim in mladim ljudem obojega spola in raznih stanov, vsega skup 38 ženskam in 44 moškim. Imenovane dišeče tvarine so — (Repertoir slovenskega gledališča) V soboto se bode na korist oper nema zboru pel „Trubadur", v torek pa se bode na korist g. Danila predstavljal Goethejev „E gin o nt". — (Benefioa opernega zbora.) Ako se je na8a opera lepo razvila, gre za to zasluga mej drugimi tudi opernemu zboru. Naš zbor je vzgleden in nas zanj lahko marsikatero gledališče zavida, vrh tega pa je marljiv in zasluži v vsakem oziru najtoplejšo pohvalo. Le opera, katera ima na razpolaganje velik in dober zbor, je res opera in naš zbor je tak. Zategadelj je umestno, če priporočamo občinstvu, naj se v soboto spomni vrlega zbora in gaj številno obišče njega benefico. — (Slovensko gledališče) Na korist dveh najodličnejših naših igralk goBpč. Folakove in gospč Slavčeve se je pela v torek opereta „Mam'zell Nitouche". Gospodična Polakova je morala nastopiti ta dan, ker je bilo absolutno nemogoče preložiti predstavo. Nastopila je pač s krvavečim srcem, saj je malo ur prej pokopala svojo mater. Prišedši od pogreba, je morala peti — „Mam'zell Nitouche" I Premagala je samo sebe in če tudi se je na igranju poznala nje no tranja bolest in na glasu, koliko je jokala, je vender izvrstno uspela, občinstvo pa jej je prirejalo tako srčne in burne ovacije, da je iz teh lahko posnela, kake iskrene simpatije uživa iu kako jo vsi milu-jejo. Isto tako lepe in srčne ovacije so se prirejale gospč. Slavcev i. Obe benefioijantinji sta bili odlikovani s krasnimi šopki in košaricami. O ostalih predstavljale i h nam po tolikih predstavah te operete pač ni treba posebe govoriti, dovolj je, če rečemo, da smo bili zadovoljni. Gledališče je bilo skoro razprodano. — (Topnioarska vojašnioa ) Komisija, kateri je nalog, izbrati za zgradbo toiničarske vojašnice najprimernejše stavbišče, si je v soboto ogledalo svet okolu takozvanoga „pekovskega križa" na Dunajski cesti in spoznavši, da je najprimernejši mej vsemi ponudenimi, je sklenila, da je tu sezidati novo vojašnico, iu s:cer na parcelah pekovske zadruge ter na parcelah vulgo I libela in vulgo Štruklja. Ta svet je od pošte oddaljen ll/t km in je jako lep ter za zgradbo pripraven. Okolu nove mestne vojašnice utegne kmalu nastati nov mestni del, zlasti ker misli blizu nje dežela zidati poslopje za slepce in gluhoneme. Kakor se govori, se misli z zidanjem nove vojašnice še letos začeti in poslopje spraviti pod streho. — (V Giontinijevi izložbi) sta razstavljeni dve sliki, predstavljajoči odlično našo pevko gospč. Verhunčevo v narodni noši. — (Požar na Poljanah) V hlevu pri otroški bolnici na Poljanah nastal je včeraj okolo 5. ure zjutraj požar, ki je v kratkem času uničil ves hlev. škoda znaša čez 500 gld. Kako je ogenj nastal, ni še znano, verjetno pa je, da se je prevrnila svetilka, s katero si je svetila dekla, ki je šla gledat mlade prasce, in se je na ta način vnela stelja in hlev. — (Krvav pretep ) Notico, katero smo priobčili pod tem zaglavjem in v kateri se govori o pretepu v neki gostilni pri Zelenem hribu, nam je popraviti v toliko, da Jož. Udovfi in Jož. Lukek nista napadla rečenih dveh pri pretepa ranjenih mož, da se pretepa tudi nista udeležila in nista bila aretovana. — (Lastovke se vračajo) Vsled toplega pomladanskega vremena vračajo se letos lastovke precej rano zopet v naše kraje. Zadnje dni bilo jih je opaziti že lepo število; poiskale so zopet stara Svoja gnjezda pod strehami naših hlevov in hiš. — (Lep meteor,) precej velik, se je videl sinoči ob */4 na 11. uro. — (Osobna vost.) Naš rojak g. Fran Go-ttčan podal se je v Montpellier na Francoskem, d& na tamošnjem svetovnoznanem zavodu „pepi-nieres amćricaines" dovrši svoje študije o vinoreji. Tekom poletja prepotoval bode tudi najvažnejše vinograde na Francoskem. Štajerska hranilnica dovolila mu je v ta namen 50O frankov podpore. * (Papeževo zdravje.) Zdravnik papežev de-mentuje v rimskih listih poročila, da je papež bolan *s da se je bati katastrofe. * (Roman iz življenja) V občini Recze-Szo!l('n na Ogerskem je te dni umrl ondotni cestni Nadzornik I. KSnczev, ki je doživel resničen roman. Kot mlad mož je služil pri kneza Schaumburg-Lippeju. Na nekem lova je knez mesto živali zadel 5)*8* in ga nevarno ranil. K<"> iczey je dolgo ležal bolan, a stregla mu je jedna princezinj ter ae vanj zaljubila. Stari knez seveda ni hotel privoliti, da bi se princezinja poročila z njegovim lovcem, vsled Česar je princezinja vstopila v neki samostan. Kouczev je ostal svoji prvi ljubezni zvest do smrti. Živel je samostanski, sicer pa zvesto hranil podobo svoje princezinje. * (Zgorelo gledališče ) V Bueuos-Ayresu je ondotno veliko „Cervantes-gledališče" popolnoma zgorelo. Ogenj je nastal malo Iren,it kov po končani predstavi. Književnost. — »Slovanski Svet" ima v št. 9. naslednjo vsebino: Slovanske stranke; Čenko vprašanje; Iz državnega zbora; Enketa o ženskih delih; Kalnički : O pokladama; V. Radojevie: Srpske narodne pjesme; J. Vencajz: Dijaški pobirki; Slovensko učiteljstvo in petdesetletnica vladanja cesarja Franca Josipa I. ; Naši knjižni grehi; Dopisi; Rinke drobtinice; V odgovor „Učiteljskemu Tovarišu ;" Razgled po slovanskem svetu; Književnost. — „Slovanski Svet" si domišlja, da so tisti „kritični" sestavki, katere je priobčil o slovenskem gledališču, več uspešnega porodili ne^o kritike v „Slovenskem Narodu". Pustimo mu to nedolžno veselje ! — Obnarodimo še nekaj. (Jospod M A. Lamurskij nam piše iz Trsta: Slavna p. u. gospoda v uredništvu „Slovenskoga Nirod.i!" Preoravši n«-prijazno Vašo oceno mojega spisa: „Obuarodirao Su nekaj, prepričal sem se, da ga niste prav razumeli. Kedar ga dobro promozgate, sodili gi boste inače. V njem ni prav nič novega. Krajnščina, odnosno doleujščina bodi podlaga knjižnemu našemu jeziku, ali z oziroin na druga slovenska razrečja, seveda, na kolikor imajo le ta v sebi še kaj ubčeslovanskega. Iz istih Vaših besed: „ne vemo sicer natančno, kaka kazen je to, a tudi, če zadene nas, se vendar ne spokorimo", n videl sem, da ni treba več, da se spokorite, ker ste se uže s p okori li, saj še pred nekoliko meseci bi se bili na takem mestu napisali: „a tudi, če bo nas zadela, s« vendar ne bomo s pokoril i". Dmzega tudi nisem namer j al doseči svoj m spisom, nego to, kar sem dosegel, da pisci dandanes tudi « a miki, na Kranjskem izhajajoči, pravilnejšo slovenščino od lani. Vsem srcem želim, da bi rab ia BSloven8kemu Nirodu" vedno vsaj takošna slovanska slovenščina, kakoršna um je služila v ocn-njenjfl omenjenega mojega spisa. Pripomniti moramo, da želi g. pisatelj, naj se tisti, katerim je poslal svojo knjižico, spominjajo družbe sv. Cirila in Metoda ter jej doposljejo kar dar. Ko je g. pisatelj izdal prvo svojo knj'žico o tej stvari, je dobila rečena družba precej kron ali — po gospodu L. — „grivenj". Koncert »Glasbene Matice" na Dunaji. Dunaj 26. marca. Sinočni drugi kon cert je imel sopet p resi j a ji n uspeh. Dvorana je bila popolnoma razprodani. Mej občinstvom so bili najodličnejši dunajski glasbeniki „Mrtva-škega ženina" je dirigiral sam skladatelj Dvofak. Pelo se je izvrstno, navdušenost je bila nepopisna. Dvofaku in llubadu so se prirejale ve likanske ovacije, ki so se toliko časa ponavljale, dokler ni zbor zapel narodnih pesmij. Po koncertu so se sešla slovanska društva dunajska v prostorih „Angleškega dvora" na komers. Dvorni svetnik Baklje j' nazdravil pevcem, pevkam in dirigentu, dvorni svetnik D i m i t z domovini, Vencajz dunajskemu koncertnemu odboru, II u b a d skladatelju Dvofaku, 13 o u -c h a 1 Glasbeni Matici, dr. P a j k slovenskim dekletom, gospa dr. «1 e n k o v a Dunajčanom. Gov >rili so še dr. L e n o c h v imenu dunaj skih Čehov, „Slovenijan" G r u n ta r in Hrvat Bil u s. Dunaj 26. marca. V današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila sedem za konskih načrtov glede uredbe plač drž. uradnikov in slug, profesorjev na srednjih in obrtnih šolah, na učiteljiščih in visokih šolah ter katoliških in pravoslavnih duhovnikov. Po predloženem načrtu se poveča letna potrebščina za kongruo za 1,805.550 gld., potrebščina za profesorje na visokih šolah za 743.000 gld., zajedno se odpravi koležnina. Za profesorje na srednjih šolah se določa kot plača v stolnih mestih 1400 gld., v drugih mestih 1200 gld., in se zadnje tri kvinkvinalne doklade povišajo na 300 gld. Ravnateljska dokUda znaša 500 gld. oziroma 400 gld. Po desetih službenih letih se uvrste vsi profesorji v VIII. činovni razred. Učitelji veronauka, kateri ne poučujejo v vseh razredih, dobe plače 800 gld. dve dokladi po 100 gld. in tri po 200 gld. Suplentje dobe remuneracije po številu ur in sicer aprobirani filolog! po 60 gld. na leto za vsako uro na teden, drugi po 50 gld., neaprobirani suplenti pa po 48, 40 in 32 gld Troški za srednje šolske profesorje bodo znašali 985.367 gld. več kakor doslej. Učitelji na obrtnih šolah se uvrste v X., IX., VIII., VIL, in VI. činovni razred. Plača znaša 1100 do 2800 gld. Nil leto se bo 212.000 gld. več potrebovalo kakor doslej. Učiteljem na učiteljiščih se določi v stolnih mestih plače 1400 gld., v drugih mestih 1200 gld., vrh tega dobe dve petletnici po 200 gld. in tri po 300 gld. Po desetih službenih letih se uvrste v VIII. činovni razred. Ravnateljske doklade so tiste, kakor za ravnatelje srednjih šol. Plača vadničnih učiteljev znaša v stolnih mestih 1100 gld., v drugih 1000 gld, vrh tega dobe dve petletnici po 100 gld in tri po 150 gld. Plača vadničnih podučiteljev znaža 700 gld. Letna potrebščina za vadnice se zviša za 229.000 gld. Uredba plač drž. uradnikov je omejena na uradnike od V. do XI. činovnega razreda. Plače znašajo: v V. razredu: 0500, G00O, 5000 gld.; v VI razredu: 4000, oOOO, 3200 gld.; v VII. razredu: 3000, 2700, 2400 gld.; v VIII. razredu: 2200, 2000, 1800 gld.; v IX. razredu: 1600, 1500, 1400 gld.; v X. razredu: 1300, 1200, 1100 gld.; v XI. razredu: 1000, 900, 800 gld. Zvišanje znaša torej 200 do 600 gld. Višjo plačo dobi uradnik v XI. razredu po dveh, v X. po treh, v IX. po štirih letih. L»tna potrebščina bode znašala 10,016.450 gld., od katere svote pride na štiri najnižje razrede 8,771.450 gld. Načrt o uredbi plač drž. slug se ne nanaša na sluge poštnih iu brzojavnih uradov, katerih plače so bile urejene 1. 1889. Sluge, ki so dobivali doslej 160, dobe 350 gld.: tisti, ki so dobivali 260 do 300, dobe 400 gld.; tisti, ki so dobivali 300 do 350, dobe 450 gld.; tisti, ki so dobivali 350 do 400, dobe 500 gld.; drugi 550 gld. Policijski nadzorniki dobe 600; do 700 gld.; redarji 420 do 500 gld., vsi troški za uredbo plač drž. slug znašali bodo 1,086.000 gld. več nego doslej. Z regulacijo narastjo vsi troški za uradnike, profesorje iii sluge za letnih 13,270,617 gld. Vlada je kategorično izjavila, da predloži te predloge v sankcijo šele potem, ko je zbornica dovolila povišanje davka na špirit iu na pivo ter borznega davka. Dunaj 86. marca. Poslanska zbornica je danes potrdila izvolitev posl. Kohlarja. Pri razpravi o volitvi Vladimirja Demela so se primerili nezaslišani škandali. Dunaj 26. marca. Volitev župana du najskega je določena na dan 8. aprila. Dunaj 26. marca. Danes se je odposlal nuncij avstrijske kvotne deputacije; zahteva se povišanje prispevka od strani Ogeiske. Narodno-gospodarsKe stvari. — Mestna hranilnica v Radovljici Priobčili emo pred kratkim dopis glele uestae hranilnice v Radovljici. Ker je zares dobro, d i se pojmi ^leda te hranilnice nekoliko pojasud, hočemo razmotriti to vprašanje, kar se nam zli toli potrebueje, ker smo pri raznih prilikah nasvetovali ustanovitev občinskih hranilnic na Kranjskem in mej kraji, kateri so v to poklicani, imenovali tidi mesto Radovljico. Z veseljem smo pozdravili sklep radovljiškega občinskega odbora v tej zadevi in ker iz rečenoga dopisa razvidimo, da niso vsi prebivalci radovljiaki tako prepričani o koristi tega sklepa, kakor občinski odbor in večina prebivalstva, ki je za njim in ž n|im, hočemo, to kar smo tačas v glavnih potezah omenili, sedaj obširneje razložiti ter ob jednein odgovoriti rečenemu dopisu. Pred vsem moramo koa-štatovati, da pri nas žalibog deloma ni dovolj jasna razlika mej hranilnico in posojilnico. — Obširno je tudi mi danes ne moremo označiti. Prihodnjič bo-demo o tem kaj več spregovorili. V obče so bili pri nas domači denarni zavodi do najnovejšega časa slabo razviti, h > I. 1880 sta bili v deželi le dve hranilnici, kranjska in kočevska. O prvi smo že večkrat imeli priliko izreči svoj« mnenje, katerega jedro je poleg tega, da kot kranjski zavod po krivici podpira nam nasprotne težnja to, da sploh nima za Kranjsko pravega srca. Ona ima koncem leta 1894. okroglo 31 milijonov ulog, od katerih je, kakor pravilno, polovica, t. j. 15 2 milijonov izposojenih na hipotekah. Mislilo bi as, da je ta denar večinoma na Kranjskem, ali računski zaključek nas o tem drugače pouči. Le 4 5 mik-jonov je kranjskih hipotek, ostalih 10 4 milijonov pa zunaj zemlje in sicer 16 milijonov na tttajar- tkem (Gradec), 18 milijonov na Primorskem (Trat) in 7 milijonov na Dolenjem Avstrijskem (Dunaj). Očividni dokaz, da gospodom kranjske hrenilnioe ni na tem, posestnikom na Kranjskem pomagati z nizko obrestovanimi posojili, kar tudi dokaznje to, da je kranjska hranilnica zdaj že jedina, ki ša ni upeljala anuitet. Da so pa te jedina sredstva za posestnika znebiti se dolga, dokazuje to, da kranjska hranilnica a svojimi hipotečnimi posojili na Kranjskem, od kar obstoji mestna hranilnica ljubljanska, ki posoja na anuitete, skoro nič n« napreduje. L 1891. je 4 51 milijonov posojil, koncem 1. 1894. pa 4-77, napredovala je torej v 3 letih za 260.000 gld. ali 88 000 na leto. Še bolj se pa to izraža v neki drugi številki. Kranjska hranilnica daje, da bi s tem pokazala, kako humanitarno stališče zavzema, bipotečna posojila do 300 gld. za 4%, in mislilo bi se, da vsak kdor potrebuje tako posojilo, išče tam pomoči, toda narobe, teh posojil so dolžniki na pr. 1. 1894. vrnili 10.542 gld. na novo se jih je pa izposodilo le 8.490 gld., tako, da se je njih stanje izmanjšalo ra 2 052 gld. in jih ima kranjska hranilnica koncem I 1894. le še 420 325 gld To je dokaz, da nekoliko nižje obresti dolžnika ne osrečijo, to ga pa osreči, če more posojilo v majhnih obrokih vračati in zato kranjski posestniki, ki imajo majhna posojila od kranjske hranilnice in pridejo v položaj, da še kak znesek potrebujejo, tega ne vzamejo od kranjske hranilnice, nego od ljubljanske mestne, dasi morajo tej plačevati po 41 tako posojilo, katero jim omogoči tudi kranjsko hranilnico poplačati, zato, da se potem celega dolga polagoma in neobčutno iznebi. Dostikrat ne celo pripeti, da re dolžnik, ki vidi, da se tudi majhnega S70jega posojila ne more nikdar izoebiti, če mu ni dovoljeno odplačevati ga v majhnih zneskih, ne boji s tem spojenih troškov in vznme. če tudi novega posojila ne potrebuje pri mestni ljubljanski anuitetno posojilo samo, da se onega znebi. (Dalje pri h.) Tujci. dne 25. marca Pri Nlonn: Rutzkv, Fischer, Goldhamer, Rodi, I.e-w,n«Vy z Dunaja. — Muller, Kitner i/. Gradca. — VVakonig iz Amartna. — Globočnik iz Kranja. — Krnlnpper iz Budimpešte. — H««hm iz MurzzuBchlaga. — Fulkenau iz Prage. — Brensic it Ptnje. — Koaak iz Trsta. — Miklavcič iz Litije. Pri MaliaM: Stern, Hilfreich, Dam. Canditt, Zivny, Reymann, Brauner, Schbnicher, Tschnnko, Geratner, Steiner z Dunaja. — Heilig iz Triića. — Ruti iz Brna. — Stranskv — Schink iz Zagorja. — Stern iz Budimpešte. I.IojmIu : Stuller iz Jezerskega. — Stergulj iz iz Igla. o. Pri Kamnika. Pri lutiiem koled vorn t Stana iz Sarajeva. — Ghisser z Dunaja. — Mrak iz Trsta. Pri KVHlrl j ikrni «eaarja : Staričič iz Visa. Umrli so v Ljubljani: Ji. marca: Katarina Bedene, gostija, 85 let, Poljanski trg St. 1, ttrfna hiba. — Marija Žag*r, delavčeva hći, 4 leta, Dunajska reBta St. I >. davira. — Sofija Ramll, železniškega čuvaja luM, 1 leto in 10 mesecev, Cesta na južno železnico st. 1, Bronchitis. V otroški bolnici: 2.'i. marca: Angela Stiukelj, del.ceva hci, 15 mesecev, Croup. Meteorologično poročilo. Marec ! Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 'J4 urah 24. 35. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 786*4 T85*6 732 | 9»; 23 192 brezvetr ■1. 'v 7.1,. sr. jzah. jasno jasno jasno o-o n M, » 9. zvečer 7. zjutraj 'J. popol. 733 0 10 1 438 0 3-3 7307 , 20 1 al. jaah. si. svzhod sr. jzah. jasno jasno del. obl. 00 Srednja temperatura torka in srede 10*4° in 10*6*, za 5 2' in 51° nad normalom. ZDiaz^^vJslcsi "borza, dnš 26. marca 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebro .... avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/(..... Ogersica zlata renta 4*/,....... Ogerska kronska renta 4"/0..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne doluice......... London v ista........... Nemški drž. bankovci za IO0 mark . . 40 mark............ 20 frankov........... Italijanki bankovci........ C. kr. cekini . . ..... Dne* 24. marca 1896. l°/0 državne arećke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 18b4 po 100 gld.. . Dunava n-g. srečke f>0/» po 1°'' K bi. Zemlj. obe. avstr. 4'///o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke p» 200 gld. . Traroway-5rust. velj. 170 gld. a v. . . . Papirnati rahel i....... 100 gld. 90 kr 100 „ 90 . 122 , 60 , 101 , 05 , 121 „ 85 . 98 , 85 J 989 , — 87G , 25 , 120 , 50 , 58 „ 87»/i . 11 • 77 , 9 i. 56 „ 43 „ 70 , 5 . 65 „ 150 gld. — kr 1% , 25 , 127 „ 75 , 202 | _ 22 , 60 " 25 , 25 , 170 , 456 . — 1 . 27«;,. Odbor slovenska** pevskega društva „Ljubljana" javlja cenj. svojim članom tužuo vest, da je umrl zaslužni pevovodja gospod Josip Schulz po kratkem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes zvečer • 1» It. uri. Pogreb pujde v petek, dne 27. t. m , ob 4. uri popoludne iz hifte na Žitnem trgu St. 4 na pokopališče k sv. Krištofu. (2145) V Ljubljani, dne 25. marca 1896. $lniversafi$odega Dunaj Univerzalna vinska klet Berlin •sr Direktni avoi! Prva raspoilljevalnlo*! "P« priporoča pod jamstvom za čistost in pristnost svoja Jako fina,stara,nI« lana spanjska ln portugalska bolniška in desertna vina ran.a.lagro, madelro, (1929-7) sherry, port, m ar salo, lacriiuae Christl. Prodaja je v in ■/. steklenicah po izvirnih cenah gospod Fran H le liter špecerija v Ljubljani, Florijatiske ulce st. 10. Spodnja krila za dame iz sifona. Istra, klota in satina nočne korzete b Švicarskim pletenjem ženske srajce z gumbi na rami predpasnike (205i:>) za dame in otroke V. priporoča z velespoStovanjem Karol Recknagel. C tf. glavno ravBateljitro avatr. toj, želenih Izvod iz voznega reda v«l.;a-Tn.er* od 1.. oktobra 1395 Saatopoo imisJisI prihajal m k* oOMjalal mm* omami M , laja—r«|iaBi ca ca o* o* o* vt Odhod Iz LJubljane (ju*, kol.) 131. ur* 5 mnt*. po umM o—bol vlak v Trbla, Fontth«!, Ilol(»i n_. lovoo, rnna«ffMa, Ljubno, tmm Salathal v Auhm, Iaohl, Om™ dan, SolD«fr*d, Staj*, Utno, BuJaJotoa, PlaaaJ, Marij lu« mo, Karlov« t*ra, Vranaora mi, Pi«|o, Mptko, Dunaj tU Aniiutt*t> a —rt lO min. mjufm) in ■Jani Tlak T KcmUtJ«, Noto maato. V. trt 10 «•*». Sjiatraj OMbsJ vlak v TrbU, PonUb«l, B«l]ak, CV Iovm, rnoMHMt, Ljubno, Dunaj, *m 8«UUi*l v Bolnoirraa, i>link rim AnutaMcn, 1». uri 8S ml*. 9*9* Srnine msaani »lak v Horo m m ta, Koo«tI«, 11. UT* BO tuim. šm/9*MŠmm oa«bnl vlak v TrbU, Punteb«l, Ua\\^k OalOTVO, Ljubno, SalathaJ, Dunaj. ' 4. tri popoJaMtfM oaabnl vlak v TrbU, Iloljak , Ooloveo, i.!„imo Oh Salathai v BoIno«rad, l—ai- Gaataln, Kali um Jasam, Inomo*«' Biagano, OurUi, Oanaro, Parla, Buyr, Lina, Oatandon , Iaohl, Boda. Jaaioa, riaao}, Marijina vara, Hab, franiofo rmjr*. Karlora vara* Prago, LJpako, Dunaj rla Ajmatataaa. T. uri 90 min. aratOM1 tnnan.nl »lak ▼ Kooarja, lfo\d mnato. ■on taa*a ob nadaljah ln praaaiklh ob S. uri »6 mt—ut popolndn«, oaobnl vlak a I^aoavBlod. Prihod ▼ lajnbljaao G"*- ko1 ■)• 5. uri S* mUu. mjutrmf aaobal rlak a Dnnaja via Amatallan, Up, ■kaga Praga, Pnutaovlh varov, Karlovih a-arov. Ueba, Marijinih varov. rlanja, Bndajarla, Bolno***"**. Unca, Hiojra, Omundana, Iaohl a, Ana. ■aoa, I«ubna, Oalovea, BaUaka, Praoaanafaaaa, Trhla*. S. uri 19 aralat. ajan»«a# aahal vlak m Kooovja, Hovaga maaU. ti. uri M ttUaa. aTa|ialuilwa oaabnl vlak a Dunaja rla Amatottaa. U paka ga Fra«*, Praaeorlb varo«, Karlorlb varav, Haba, Marijina larov, Planja, Hndajari«, Bolnograda, Ldaoa, BUyra, Parlaa, Gantra, Onrlha, Brofaaoa, laonaoaaa, Ealla na Janam, Land-OaaUlna, IdoSna, Ociovoa, Ponlabla, Tibufea. «. arrt lt» mUm. poaolaiakaa ■aaaul vlak ia KoeovJa, Bovafra maata, 4. ur* HS aNMa. po paka Ju a oaabnl vlak a Dunaja, LJubaa, HabrtliaU, Beljaka, OaloTon, Franaarnfaala, Pontabla, Tabla*. B. ur* M uUu. amnimr aiaaani Tlak ta atoaavja, Movaga Bfaata. B. tari « avaMa. aaarar oaobnl vlak a Dnaaja p rab o Amatattaoa 1» Ldobuasa. HeljaAa, Oalovan. PonUbla, Tabla*. CM r Odkod lm laJablJaaB (dri. kol.> BB aaaat. mJmHHmf v KananUa. Qt% m y#jpO«taMlVS# s .a Prihod vr JLJablJano (drl. kol.). OO B. wt SO uUu. mjutrnf trn Kamnika . II. . IS . .. m. ., »O , (170f)-TO)> Lepo vzgojene, viaokodebelnate dobiti je pri Jok. I^oiiti.Wjičia m«. Vrlalllkl. Ravno tam dobiti je (8148) jajca za valjenje od Houdan in l>lrMi»nlli-Roekn laoaaon«| po «0 kr. komad. Kokošje družic« teh vrst, obstoječe iz 1 petelina ia 2 kokoBij po t* ul«l. z embalažo vred. izvrftivfii VI. gimn. razred, Išče slllKllC kot plHfkra — Ponudbe vzprejr-ma iz prijaznosti Oprav« ni&tvo ^Slovenskega Naroda". i213(>—2) Jako d o o ohranjen vezan kozolec iz hrafttovine nc p« eeul prndi« —Vpraša na) Be pri kranjski stavbintki družbi. (2i:w-2) •T. Ia lfiiac^f-jev kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osvcževalno in ofcivajofc, ce se kjlo neugodno, Blabo in nevfiečiio pofotl, jtospeSnjo prebavljc-nje in ae priporofta kot vsakdanja dijt-t^tiftna pijaca. Zajamčeno 61*11 izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrode;no in zdravilno upliva ter vso druj»o prekaša. Ta jedini domači proti vod te vrsto bi se moral Eovsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni isi, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. PriBtnega prodaja (1370—48) Z sakou I to lavarotan. dS8 Kuverte ; firmo priporoma po nizki ceui „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. BBvJa prodaj je lepo in veliko kmetsko posestvo a aldaiio hlAo in |j;oM|t04laBrMklamil |»omIo|»JI, b o|»«*laO krito in vse v dobrem stanu, v Kresoviet* v lepem kraju mi Iholenjakviii, občina .Tllrna. blizu žclezničue poHtaje Trebnje in Velika loka, prav |»«» rcul In i»o«l ugodnimi |»ogo|l. Posestvo obstoji: iz njiv v lepi |»g{ in z lahkim obdelovanjem čez.....20 oral, iz travnikov .-. žlnlitno travo če*.........3 orale, iz vrtov z žlahtnim s d jem blizu.........1 orala, iz vinogradov z izvrntno vinsko kapljico čes......2 orala, i/, lepili bukovih in smrekovih gozdov čez.......2ti oral, 1*1** J) skupaj čez 53 oral. Več se izve pri lastniku Antonu ttepl«* u v Trutlu ali pa pri Franu Zii|»mii«i«- •■ v Italaovulk n, posta NI. Itn peri. Dolenjsko. Izdajatelj in odjovorni urednik: Josip Nolli. VABILO rednemu letnemu obCnemu zboru ••Posojilnice v Ribnici*' registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vrfiil dne 6. aprila 1896. 1. popoludne ob 4. uri v društveni pisarni. Dnevni pods 1. ) Poročilo predsednika. 2. ) Odobrenje lttnega računa za leto 1895. 3. ) Razdelitev Čistega dobička. 4. ) Rasui predlogi. V Ribnici, dne 24. marca 1896. tmu Načelstvo. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".