278 številka.
Ljubljana, v ponedeljek„4. decembra.
XXVI. leto, 1893
SLOVENSKI MRI
Uhaja vsak dan swe*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pot ti prejeman za *vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3«> kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po lo kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi nsj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenci in nova vlada.
• ii.
Khkor je grof IIohenwart pri političnem uporu kojega ]e vodil proti grofu Taailu, s'abo zastopal koristi slovenskega uuroda, ravno tako se mu po vsi pravici sme očitati, da je pri tem še slabeie zastopal koriHti t>Bte mogočne konservativne straDke, koji je od nekdaj načeloval. Če mu gre v prvi vrsti zahvala, da se je ustanovila koaltcja, potem imel je paziti na to, da je v novem koalicijskem nun -sterstvu vpliv njegove ttranke v toliko zastopan, v kolikor je ta Btranka pripomogla k porazu prejšnjega ministerstva. G avui dekž tegu poraza pezi grofu Hohenvvartu na ramah; zategadelj bi morala njegova stranka vse drugače zastopana biti v novem ministershu kakor je sedaj. Mogočen steber H beu-vvartovemu klubu bili so Jugoslovani in gotovo ni pretirana zahteva, da naj bi pri pravični koslcni Dalmacija, Istra, Goriška, Kranjska Spodnia Sta jerska in južna Koroška imele svojega s'ovanskega ministra. Kaj tacega seve grofu H<<heuwartu ni prišlo na miftel, kakor se mu tudi nikdar ni zMuhilo, da bi se bil resno potegtiil za Kranjsko gimnazijo, ki bi bil eminentnega pomena za nj-'gove vohlce Čudno je torej, da se od Jugoslovanov zahteva, da naj se pote za koalicijo, dasi v minHterstvu niti polovičarskega zastopnika nemajo Odkazalo se je to zastopstvo grofu Falkenbaynu in groiu Soho i-bornu.
Grof Falkenheyo je sicer simp.- tčen človek in kakor pravimo dobra duša. Že gnf Tatift* imel «a je za posredovalca, da je čsb h priLajal v H .hen-vvartov klub in z rahlo besedo pomiril razburjenost, če je pretila nevarnost, da bi prikuphiva beseda grofa Hohenwarta sama več ne zmogla pretečih uporov. Tudi v prihodnje bo grof Falkenhsvn pri hajal v Hoheuvvartov klub. In ker je še vedno dosti poslancev, ko im se raztaja srce, če jih minister, ki je pri vsem tem še roien grof, milostno pogleda, potem ni upati, da bi Bedanje ministerstvo vsied Sukljejeve resoluciie, kojo je 11 h «■ i \v n -tov klub zadoie čase sklenil, posebnih težav doživelo. Vdiu-gem se pa grof Falkeohayu v ministerstvu ne bode 8 poBebno enerži)o potezal za svoj klub, kakor se tudi pod grofom Tanft^om ni.   V/.lie temu pa se je
LISTEK.
Popotni tovariš.
(Prevod iz ruskega.)
Neko spomlad, ko se je tajal sneg in drla voda z vseh strauij, moral sem iti po župniji. Na poti sem došel kmetu, bredočega žalostuo za svojo kljuso, katera je z vsemi svopmi silami vlekla sani, težko obložene z dvema sodoma brezove smole. Do-spevfii do voza, stopil sem s svojih sauij in korakal naprej skupaj s kmetom.
.Dober dan, brate!- mu rečem.
BBog daj," mi odgovori, ne obrnivši se.
Tu gledam — konj je brezprimeruo mršav; nehote opaziš njegovu spornost: ves je v Nt mi h, slabo zvozljanib bčjih vrveh; taki so tudi vajeti, seveda zvozljani. V saneh videlo se je razvu dveh sodov u smolo malo pustega sena in vreča z reza-nico — to je bila krma za konja; spredaj pa pod sedežem torbica, verjetno z jedrni za samega gospodarja; on sam pa je bil oblečen v raztrgano suknio z razmabanimi robovi, skozi raztrgano srajco gledale
že pod grofom TaafTeom močno majalo stališče po-liedrlnkemu mio stru in skoraj vsak hip so nam poročali z Dunaja, da bo moral sedaj in sedaj odložiti svoj portHj. Življenje v ministerstvu kneza Wm-discbgraetza pa se bode grofu Falkenbayau Še bolj pogrešilo in če bo hotel dalje časa ministrovati, moral bo še večkrat kot do Bedaj zatajiti v sebi zavest  da pripada k Hohenwartoveniu klubu.
Še mnogo manj kakor od grofi Falkenbayna pa ima Ildienvvartov klub pričakovati od gn fi Schonborna. Da je ravno ta bil poklican v koalicijskem m hm t'Tk' v u zastopati omenjeni klub, to le posebno nas Slovence najneprijetueiše zadelo. N <j si bo grof Sdonborn še tako izvrsten pravosodni minister, to pa se pač lahko naglasa, da pri Slo-veucih ne uživa simpatij Grof Schonborn je eksklu ziven aristokrat in cela niegova zunan|ost je taka, da se človeku, ki ni sam aristokrat, ne more pri-kup ti Nam vs^m še dobro tiči v spominu, kako oBoruo se i e obnašal pravosodni minister proti slovenskim poslancem, ki so se mu časih po Praža-kovem padcu [»klonili ter mu s prirojeno pon'žnost|o skuhali v Bpomin poklicati, da prebiva v Avstriji tudi slovenski narod. Kaj tacega Be tako kmalu ne pozabi, posebno zategadelj ne, ker |e ravno slov. narod z ozirom ua ()opre|šoie delovanje in p sanje gr«da Schbaboroa z veseljem pozdravl|al njegov vstop v pravosodno min;-steratvo. Kadar je vstal grof Schoiborn b bvo|o dolgo in koščeno postavo v parlamentu, da bi branil svoj resort, takrat ga je navadno uem'ka levica po-zdravliala s BVojimi simpati|ami. Utis je napravljal gospod minister pri svojih govorih, kakor bi pie-m šljeval, da bi ue Bpregovoril kake besede, ki bi neprijetno dimila nemAko levico; nekako bojazljivo Be je pri vsaki besedici oziral po nemški stranki, kakor da bi se vsak hip tresel, da bi mu ta stranka kaj ne zamerila. In v resnici bilo je njegovo delo vame v mmislerstvu grofa Ta. l\ ;i vedno oaperjt no na to, da bi se nemška levica ne razburila in po m'Ium pri Slovencih je s strogo skrbnostjo pazil, da bi ne bil imenovan kak justičui uradnik, ki ni bil priljubljen pri nemški stranki G spod minister botel ie postopati s strogo objektivnostjo, ali ravno ta objektivnost privedla ga je dostikrat do imenovani, ki vsa) nam Slovencem n>so bila všeč. Po našem mnenji   je   grof  Scbo iborn   v   ministerstvu grofa
so s vbo svojo golostjo mršavo prsi. Obute* ni bila mč boljša — zaplata na zaplati; izza podplatov gle dala |e skoz1 luknje slama; rokovice v zaplatah, a na glavi stara umazana čepica ... V sanjkah ni bilo profltora za samega gospodarja, saj sta bila d isti težka sodčka za konja, kateri je bil slaboten tako, da je jedva vlekel sani po razrahljane) pot. Kadar je bilo po prestanku voz zopet premakni^, pomagati je moral vselej gospodar svojemu konjiču. Poleg tega pa je bila pot prva pogosto pod vodo in Č>-vlii sin maka so zajemali vsak korak studeuo vodo; slišno je bilo, kako bo noge izžemale nazaj iz čevljev zajeto vodo v celih potokih . . . „Kam i a':'u ga vprašam.
„V mestiee," odgovori mi popotnik kratko in odi,udno
„Dilo bi pač bolje malo počakati . . . Vidite, kaka )e pot? . .-
„Rj8 je, pot je slaba, pa kaj, ko se čakati ne more . . ."
„Kaj je taka sila?*
,S ■ bi . . . Razprodaja! . . Tu ne bodo vprašali, je It pot dobra, ali slaba", odgovori mi moj sopotnik, povešnje glavo.
Tattftea bil ravno tisti minister, ki je najbolj hoto ali nehote branil interese združene levice. Kako burno in kruto napadali so levičarski Časopisi grofa Schonborna pri njegovem VBtopu v pravosodno mi-nisterstvo! Kako bitro so zginili ti napadi in grof Schonborn postal je na primer pri glavnem organu „Neue Freie Presse" skoraj tako priljubljen, kakor jo sedaj ondi priljubljen grof Hohenvvart. Odkar je grof Schonborn minister, mi Slovenci v pravosodji s Bvojim jezikom čisto nič napredovali nismo; nasprotno, s tako imenovanim notranjim uradnim jezikom o d -krušilo se je Btovenščini tu nekaj, tam nekaj in naše pritožbe ostajale bo vedno glas upijočega v puščavi. Ko se je ustanovila koalicija, se nam niti Banjalo ni, da bo gr< f Schonborn po H»henwartovera klubu poBlan v novo mini-sterstvo. Oe kdo, tako je bil grof Schonborn pre-destinovan zastopati v tem ministerstvu združeno nemško levico, kakor jo je do Bedaj uspešno zastopal pod grofom Taafleom. S Hobenwartovim klubom grof Schonborn do sedaj ni imel in ni iskal nikake ožje zveze in posebno b slovenskimi državnimi po-kIhuci govoril je le prerad visoko od zgoraj navzdol, tako da smo od nj-ga, če vse resno v poštev vzamemo, mnogo manj dobili, kakor od barona Gautscba, kojega smo vender tako pošteno sovražili. Da sedi grof Schonborn v novem ministerstvu kot zastopnik flohenwartovega kluba, to daje signaturo celi koaliciji. Že samo radi grofa Scbbuborna bi bili morali vst slovenski poslanci zapustiti svoj 8'ari klub, ker je ravno v osebi tega ministra izraženo načelo, da ne sme slovenščina pri sodiščih storiti nikacega napredka več in to toliko časa ne, dokler bode vodil omenjeni gospod minister pravosodje v Avstriji.
Ravno (»ravosodno miniBterstvo pa bode od sedaj imelo še več pomena, kakor do sedaj. Program nove vlade je ta, da se imajo preganjati VBi mir kaleči elementi. Nejasne 8o sicer te besede, nekako take kakor paragraf 300 in drugi našega kazenskega zakona, po kojem se lahko skoraj vse kaznuje, kar bb kaznovati hoče. Kdor ne bode za sedanjo vlado, tega prišteval bude državni pravdnik mej mir kaleče elemente in justični minister mu bode moral pritrditi, če bode hotel zvest   ostati    najnovejši    vladni    izjavi. Konfiska
Stoprv sedaj mogel Bem si dobro ogledati obličje sopotnika, srečavši se z njegovim tužnim in nekako plahim pogledom. Upadlo od bede kazalo se je staro, a on še ni bil star.
.Kdo pa iztirjava tako neizprosno od vas izplačilo dolga?- vprašujem jaz.
„Naš prost,m odgovori Biromak kratko.
.Prost? Morda ste mu že veliko dolžni?" začudim se jaz.
„Mnogo in ne mnogo — d es e t i n o *) prešlega leta . .
„Sumo  desetino  za  prošlo  leto?   Kaj ne more počakati? Morda ga pa niste prosili odloga." »Prosil, a ne jedenkrat . . »Kaj pa on?"
„Strašno se je razsrdil . . . Rekel je: ,Vi me le okrajate, malovredneži!' in ni bo me usmilil. A )az sem piobil dolgo, s solzami . . .*
In zopet je pogledal siromak name 8 Bvojim tužnim očesom . . .
»Vaš  prost  mora  biti strašen človek ... S
*) V Finlandiji morajo dajati Župnjani profitu (du* bovniku) vsako leto deseti del pridelkov ali v blagu ali v denarjih — to je deaetina.
cije se bodo množile kakor se množe* gobe po dežji in posebno odločno narodni stranki na Kraojakein bo baron Hein prej kot ne kmalu dokazal, da Bpada mej mir kaleče elemente. Pripravljeni smo na do'go vrsto bridkih doij, pripravljeni na obilo grenkih ur. Pa naj bode, kakor si hoče, vse tiči v Bo£|ih rokah in slovenska narodnost ne bo poginila in čim večji bode pritisk, tem izdatnejši bode njena odločnost Da je grof Scbboborn kot II >henw.irtov zaupnik obdržal pravosodno ministerstvu, to nas je potrlo, zatrlo nas pa ne bode. Vender pa menimo, da je pri vseh taktičnih napakah, a kojimi je ustvarjal grof Hohen-wart novo koalicijo, bila največja parlamentarno-taktična napaka ta, da se ni potegoval v to, da bi bil prišel v ministerstvo mož iz srede kluba, ki bi bil gotovo bolj poklican zastopati slovansko- konservativno stranko, kakor pa grof Schonborn, ki ni bil nikdar član Hnhenw<trtovega kluba.
Shod „Slovenskoga društva".
»Slovensko društvo" v Ljubljani imelo je včeraj dopoludne v poletnem salonu hotela »Pri Malici" javen shod, na katerem se je razgovarjalo o političnem položaji in nameravani volilni reformi ministerstva. Shoda, ki je bila sijajna manifestacija proti sedanji vladi in njenim nakanam, udeležilo se je mnogo slovenskih veljakov, mej ostalimi drž. poslanca dr. Ferjančič in Kušar in već dež. poslancev in mestnih odbornikov. Shod otvoril je društveni predsednik notar g. G o g o 1 a, naglašajoč, da so se v zadnjem času zvršile važne politične pre-membe, ki vplivajo tudi na slov. državnozborsko delegacijo. „Slovensko društvo" še ni imelo prilike, izraziti svojega mnenja o novem političnem položaji in zategadelj smatral je odbor za svojo dolžnost, sklicati ta shod. Pozdravljajoč mnogobrojno zbrane somišljenike, podeli besedo g. Ivanu Hribarju, da poroča o točki dnevnega reda.
Z živahnimi živic klici pozdravljen, poprijel je gospod Ivan Hribar besedo ter v daljšem govoru razjašnjeval sedanji politični položaj ter ko-nečno izrekel se za splošno volilno pravo. Ako ima kak narod, ima gotovo narod slovenski vzrok, z živim zanimanjem slediti političnim premembam. Žalibog narodu slovenskemu niso še priznane pravice, katere mu pripadajo po božjem in človeškem zakonu in katere so mu tudi zajamčene v državnih osnovnih zakonih, a težko je pričakovati, da se bode to v kratkem zgodilo. Grof Taaffe vladal je 14 let, semtertje so narodi za njegovega vladanja kaj dosegli, a ravnopravnosti narodov ni izvel, čeravno se je bil v začetku vladanja za to izjavil. Poskušal je sicer — pravi govornik — a resne volje za to ni imel in z vso sigurnostjo sme se trditi, da ni bil naklonjen slovanstvu. V njegovi politiki bila je neka neodkritosrčnost in mlačnost. Narodi, posebno slovanski, postali so nezadovoljni, ker niso mogli doseči pravice. Kranjskim Slovencem dal je Taaffe pač nekaj mrvic pravice, ker v očigled faktičnim razmeram v deželi drugače postopati ni mogel, a tem kruteje ravnalo se je proti našim bratom na Koroškem in Primorskem in ne mnogo bolje tudi na Štajerskem. Na Češkem deloval je Taarte vedno za nadvlado nemškega življa, najboljši dokaz
svojo tirjatvijo bi mogel počakati vsaj do ugodnejšega časa! . , pripomnim ogorčeno.
»Tako se je i meni zdelo pričetkoma . . . Ali znajte, jaz sem neizobražen — marsičesa ne urnem ; naš prost pa je moder — pastir, on zna vse to bolje od muh . . . Mnogo dela ima in veliko odgo vornoBt za naše duše; desetina mu je potrebna in o pravem času! . . On nam je dober propovednik, a svoje dolžnosti Bpolnjuje prekrasno . . . Teh besed mu ne očitam . . . Ne, Bog varuj! Le plačati mi ni bilo možno , . . Pravijo, da je naš prost malo skop . . . Ali mu je pa možno živeti brez denarja v tako težkem delu? . . V resnici, kaj naj počne, ako mu ne plačamo določene »desetine" o pravem času? . ."
Tako je razsojal moj popotni tovariš v pre-stankih, kakor da bi prem šljal vsako svojo besedo; njemu ni niti na um prišlo, da pastor, za čegar žep je bil tako skrben, ni imel gotovo ne stotega dela teh skrbij, kakeršne je imel on, siromak. O, jaz ga pobližno poznam našega kmeta! Vsi so po jednem kopitu ... V neprestani borbi z neugodnim vremenom in slabimi letinami, v bedi in siromaštvu, kakor ta siromak, mislijo vidno le na to, da bi mogli dati svojo desetino o pravem času in pošteno; le ta je ne da, komur resnično ni in ni možno. (Dalje prlh.)
za to so pač slaboglasne punktacije. Vendar narod češki, žilav in vztrajen  v borbi za svoje pravice, uprl se je z vso silo tem nakanam, in volitve, ki so sledile razpustu državnega zbora, dokasale so sijajno, da češki narod odločno obsoja vladino poče-njanje: stranka punktatorjev je izginila 8 političnega pozorišča in izvoljeni so bili skoro izključno pristali mladočeške stranke v državni zbor. Se ve da je postopala vlada na češkem potem de strožje in proglasila konečno izjemno stanje, a to je tudi bila skala, na kateri se je razbila državna ladija. Slovanski narodi, ras ven Poljakov,  izrekli so se odločno proti neosnovanim izjemnim naredbam in tudi levičarji, da rešijo vsaj navidezno svoj »liberalizem", izrekli so   se večinoma   proti    omenjenim mini-sterskim  naredbam,   v prvi   vrsti   Šlo   jim  je se ve da le za to, da poderejo Taaffeovo ministerstvo, da pridejo na površje in da potem z vsemi silami potlačijo za svoje pravice boreče se slovanstvo. Tudi grof Taatfe uvidel je naposled, da je treba zlomiti moč levičarjev in vrgel je mej nje bombo v obliki volilne reforme. Da je a tem kaj neprijetno iznenadil levičarje, je umevno, saj bi bili po TaafTeovi volilni reformi izgubili vsaj tretjino svojih poslanskih sedežev, Slovani pa bi se bili  vsaj nekoliko približali onemu številu poslanskih sedežev, katero jim pripada po njihovi številnosti v okviru nnše države. A žalibože, našla se je koalicija proti nameravani volilni  reformi.   Z Nemci, katerim je šlo za nadvlado,  potegnili so tudi Poljaki, ki dobro vedo, da bi se bilo skrčilo  tudi število njihovih poslancev na korist zatiranim Malorusom, in tudi fevdalci niso mogli razumeti, da naj bodo dosedaj tlačeni slojevi njim jednakopravni.   In  glejte,  na pomoč prihitel jim je tudi poslanec slovenskega naroda, grof Ho-henvvart. Ne posvetovavši se s slovenskimi poslanci, priskočil je na pomoč protislovanski koaliciji, in njega zadene  v prvi vrsti krivda,  da je nastala druga, za nas neugodnejša situvacija.    Sestavil se je torej nov kabinet iz treh koaliČnih strank in na čelo stopil  mu je znani fevdalec knez Windiach-Graetz.   Novo ministerstvo  proglasilo je v znani vladni  izjavi svoj program, a kakov je ta program. »Lasciate ogni speranza ?"  sme zaklicati z Dantejem pač tudi narod slovenski z obzirom na ta program. Poljaki, ki se nikdar niso čutili Slovane, stopili so v koalicijo ter s tem vnovič dokazali, da nimajo srca za ravnopravnost svojih slovanskih bratov.  Vsa politična  vprašanja naj stopijo v ozadje, pravi vladna izjava, to je, mirovati morajo vsa narodnostna vprašanja,   mirovati mora  borba   naša za pravice slovenskega in slovanskega naroda  sploh, ostati moramo brez naravnih pravic. Da smo Slovenci v tem obziru v najslabšem položaju, pač ni treba povdar-jati.   V tem programu izjavila nam je torej vlada povsem jasno: molči,  narod slovenski, dokler te v grob ne položimo. Znano je, da meščanski in kmetski stan v zakonodajnih zborih nista primerno zastopana, a vkljub temu izjavila ne je vlada za to, da se ohranijo dosedanje interesne skupine.   A kako stališče zavzemajo nasproti tem nameram vlade slovenski državni poslanci ? Naravno je, da morajo ti imeti v prvi vrsti   pred  očmi   koristi slovenskega naroda.  Podpirali so dosedaj grofa Hohenvvarta, ki pa nima srca za naše interese, kakor je to dokazal posebno z zadnjim svojim činom, s kojim je strmoglavil ministerstvo Taaffeovo ter tako pripomogel levičarjem na površje. Ali je mogoče, da bi slovenski poslanci podpirali še v bodoče   Hohenvvarta? (Klici: „Ne, nikdar!") Žalostno je, a konstatovati se mora. da večina slovenskih poslancev še ni sprevidela, da je to že z ozirom na našo narodno čast nemogoče; vender pa se je našlo šest odločnih mož v slovenski državnozborski delegaciji, ki v obstoječih razmerah nečejo več podpirati Hohenvvartovih in vladnih nakan   in ki   so vsled   tega   tudi   izstopili iz Hohemvartovega kluba, ter združili so s hrvatskimi tovariši v jugoslovanski klub. Gotovo je vladi mnogo ležeče na tem, da ostane slovenska delegacija razdvojena in sb-pilu bode gotovo one, ki so še ostali v Hohenvvartovem okrilji, z raznimi  obljubami; a gotovo je tudi, da se  nijedna  teh obljub spolnila ne bode, saj nam je dobro znano, da  od Plenerja in Wurmbranda, ki nosita zvonec v  novem ministerstvu, nimamo za slovenski narod nič dobrega pričakovati.   Opravdana je torej  želja naroda slovenskega,  da   se   tudi   ostali   slovenski poslanci kmalu združijo s svojimi tovariši v jugoslovanskem klubu.   Zadnji   čas začela   so se pogajanja, da se ustvari nasproti vladni koaliciji koalicija slovanskih zastopnikov. To, pravi govornik, je veselo znamenje,
kajti Slovani dosegli bodo le takrat svoje pravice, Če bodo složno postopali. Skoraj 11 milijonov Slovanov ne stoji v vladnem taboru in Avstrija bode moralno prisiljena, da nam konečno vender-le da pravice, katere nam po zakonu pripadajo. Govornik konečno naglasa, da smo Slovenci demokratičen narod; delajmo torej za to, da zmagajo demokratična načela in da vsi slojevi zadobe jednakornerno politične pravice. Splošno volilno pravo, to bodi naše geslo. Konečno predlagal je govornik sledeče resolucije:
I.
Ker se v neprestanem narodnem boji izrabljajo najboljše moči, katere bi se sicer porabiti zamogle za gmotni napredek države in za povzdigo splošnega blagostanja in
ker mej narodi, zastopanimi v državnem zboru, prave zadovoljnosti, katera je pogoj za uspešno tekmovanje na narodnogospodarskem polji, ni pričakovati, dokler se ne izvede popolna, vsem narodom v ustavi zajamčena ravnopravnost, izreka »Slovensko društvo" :
da bode v interesu slovenskega naroda in celokupne države delovalo vedno in po vseh svojih močeh za izvedbo popolne ravnopravnosti in proglaša vse — od katere koli strani prihajajoče — protivne poskuse za skrajno nevarne in pogubne.
II.
Ker se samo s splošno volilno pravico omo-gočuje vsem državljanom, plačujočim davek v denarju in krvi, udeleževati se javnega življenja, izreka »Slovensko društvo" :
da bi le taka volilna reforma, katera bi razširila volilno pravico na vse polnoletne in neoporečne državljane, odpravila dosedanje krivično stanje in se izrekel zato proti volilni reformi, kakoršno je napovedalo c. kr. ministerstvo v seji državnega zbora dne 28« novembra t. 1., ker bi ista le še povečala krivico, katera se doslej godi politično brezpravnim stanovom.
III.
Ker po izjavi c. kr. ministerstva v državnega zbora seji dne 23. novembra t. 1. ne more biti dvojbe, da je koalicija strank, iz katerih je izšlo to ministerstvo, naperjena naravnost proti slovanskim narodom, borečim se za ravnopravnost, izreka »Slovensko društvo" :
da bi slovenski državni poslanci z vsakim podpiranjem sedanje vlade, za kakoršno je smatrati tudi njihovo vztrajanje v konservativnem klubu, bistveno oškodovali interese slovenskega naroda in zato pričakuje, da se bodo združili vsi v jugoslovanskem klubu ter stopili v zvezo z zastopniki ostalih slovanskih narodov.
Burni živio-in dobro-klici sledili so govoru gospoda Hribarja, ki so jasno svedočili, da je go-gornik vsem iz srca govoril.
Za gospodom Hribarjem oglasil se je k besedi državni poslanec gospod dr. Ferjančič, da opravda svoje in svojih tovarišev postopanje v državnem zboru. Tudi njega pozdravili so zborovalci z živahnimi živio-klici. Ker je razgovor o političnem položaji — rekel je nekako govornik — na dnevnem redu, dovolite tudi meni nekoliko besed.
Nočem govoriti ravno o stavljenih resolucijah in le toliko opomnim, da so mi po večjem prav, ampak skušal Vam bom podati sliko našega dejanja in nehanja v državnem zboru, osobito odkar se je izvršil zadnji politični prevrat, in razmer, ki so vsled tega nastale.
Po državnozborskih volitvah leta 1891 združili smo se slovenski in hrvatski poslanci z nemškimi konservativci in češkimi veleposestniki v »konservativni" ali »Hohenvvartov klub". Sprva nadejali smo se od kluba pozitivnih korist ij. A ko je moč nemške levice čedalje bolj pritiskala na vlado in razmere v parlamentu, ni imel „konservativni klub" druge naloge kakor zabranjevati, da nemška levica združena s Poljaci in še z jedno ali drugo malo skupino ne pride do oblasti. Tudi ta naloga konservativnega kluba zdela se nam je dovolj važna, da smo pri njem vztrajali. Predloga o volilni reformi izpodnesla je vladi tla. Mi tej reformi nismo bili neprijazni, odklanjali smo jo le v tej obliki. Nastopila je nova vlada, katera se naziva koalicijsko, čeravno v njej ni zastopanih 10 milijonov Čehov, Jugoslovanov in Malorasov, in ta vlada se je predstavila državnemu zboru dne 23. novembra s izjavo, ki je morala osupniti veacega slovanskega
psjV Dalje * prilogi. ~W
Prilog« »Slovenskemu Narodp" St. 278, dnć 4. decembra 1893.
zastopnika. Vlada mej drugim obljubuje volilno reformo, a naglasa, da bode čuvala interesne skupin in jih Se pomnožila. Ravno interesne .skupine so pa v Avstriji i/mišljene, da zagotavljajo neopravičeno prevlado nemškega elementa, iz katere nikdar ne pridemo, dokler obstoje interesne skupine. Vrhu tega pa vlada v svojem programu pravi, da morajo, dokler se volilna reforma ne izvrši, mirovati vsa večja politična vprašanja. Ni dvojbe, da tako veliko politično vprašanje v Avstriji je narodno vprašanje in naravno je, da mi ne moremo dopuščati ne za krajši ne za daljši čas, da ono miruje, dokler narodna ravnopravnost, zajamčena v temeljnih zakonih, ni izvedena. Ce si ogledamo novo vlado po njenih osebah in se oziramo na prijavljeni nje program, vidimo, da je v istini do vlade prišla nemška levica združena s Poljaci Da je temu v istini tako, sodijo tudi nemški konservativci. Kako je vrelo te dni mej njimi in kako so bili odločeni zapustiti konservativni klub Kben hoch, Dipauli, Morsov in sploh inteligentni del te skupine, — in vender imajo oni poleg načelnika vlade kneza VVindischgriitza še dva ministra. Će so toraj oni nezadovoljni, ki imajo tri ministre svojega prepričanja v novi vladi, če so oni nezadovoljni, ki nimajo druzega vprašanja, kakor versko šolo, in o kateri sami pravijo, da jo ne kaže sedaj na dnevni red spravljati, — kaj naj rečemo še le mi Slovenci in Hrvatje. Mi nimamo nijednega ministra našega prepričanja in razvoj narodnega vprašanja naj miruje! Naravno je, da se nekateri nismo obotavljali 8 korakom, ki smo ga izvršili in da smo izstopili iz konservativnega kluba, (dobro-klici) kateri je zgubil tudi še zadnji smoter, namreč braniti, da ne pride levica do oblasti. Znano pa Vam je tudi, da nas je izstopil le jeden del iz kluba, samo 10 od naše OŽje skupine, 8 Slovencev z vštetim od Slovencev voljenim grofom Hohemvartom so ostali. Niso nas vodila 8 kole.'i različna načela, da smo se razšli in to se mi zdi potrebno naglašati, da se razmere prav presojajo. Mi, ki smo izstopili, storili smo to v pre pričanji, da z vlado, v kateri so tako markantne politične osebe, kakor Plener in Wurmbrand, z vlado, katera po svojih glasilih naglasa, da ravno odstranjenje narodnih vprašanj je smoter koalicije in katera nam to sama izjavlja, rekoč da narodno, za nas največje vprašanje, naj miruje — da s tako vlado ni poskušati nikakih dogovorov, od take vlade ni sprejemati nikakih obljub tem manj, ker imamo skušnje, da obljube, dane nam v veliko povoljnejših razmerah, se nam niso izpolnile. Naši kolegi, kateri 80 v koaliciji ostali, so pa mnenja, da je tudi s to vlado poskušati govoriti, da jo je vprašati, ali hoče naše zahteve izpolniti, — so pa tudi oni odločeni in, kakor se sliši, mej seboj zavezani izstopiti, če vlada naše zahteve odkloni. Ali in koliko so ali bodo naši kolegi izposlovali, o tem nas pouči najbližja bodočnost. Vsakako smo pa mi s svojim izstopom razmerje poostrili in zanimanje za slovenske težnje in zahteve vzbudili. Pravijo nam naši kolegi, ds bi bili morali i mi v klubu ostati, da bi skupno niše zahteve označili in tako z večjim uspehom nastopili. Mi pa pravimo, da, če bi bili to storili, bi se nikdo in tudi vlada ne bila zmenila za Slovence in bi se bilo reklo, »za Slovence se ni bati, imeli smo jih še vselej, kjer in kadar smo hoteli." Jaz ne trdim, da je to resnica, a drugi bi o nas to sodili. Mi smo marveč s svojim korakom razmere kar najbolj napeli in za izpolnjenje slovenskih teženj kar najugodneje napravili. Pomisliti je, da je veliko, da je morda celo sistem odvisen od tega, da ostanejo sedmorica Slovencev v H o h e n w ar to ve m klubu. Če izstopijo še ti, menda ni dvojbe, da Hotienwart ne more poslanec in voditelj stranke ostati.   Moralno bil bi siljen v
tem slučaji odložiti mandat, Ce on odstopi, razpade konservativni klub ker to je znana stvar, da le njegova oseba vzdržuje klub. Če pa odpade klub, odpade jeden iz trojice v koaliciji in nasledek mora biti ta, da se ali izrecno vlada v zmislu poljsko-levičarskem, kar se po našem mnenji že danes hoče in to z našimi glasovi, — ali da nastopi druga vlada, v kateri pa utegnejo biti zastopani raznn Poljakov še drugi Slovani.
Toliko je torej odvisno od tega, da vlada ugodi našim v koaliciji ostalim kolegom. Razmere so torej v sedanjih okolnostih kar najugodnejše. In če se nam v istini izpolnijo naše zahteve, potem pač ne bode dvojbe, da smo bili mi, ki smo izstopili, kanoni, kateri smo da-
ftli naglas pogajanju naših diplomatov
z vlado. Toda saj do tega ne bode prišlo, ne more priti. Vlada, v kateri igrata važno ulogo Plener in \Vurmbrand, slovenskih zahtev ne more izpolniti, saj se proti njej upre vse Nemštvo. Mi smo osve-doČeni, da se o tem kmalo preverijo naši, v klubu ostali kolegi, — proverijo o tem temveč, ker nas zagotavljajo, da jim ni zajedno ali drugo koncesijo, za kako pojedino šolo itd. — ampak da hočejo cel sistem naših zahtev, glede uradov in šol.
Dokler smo ločeni od svojih kolegov, morali smo se mej seboj organizirati in smo to storili, ne da bi na katerokoli stran prejudicirali. Iz naše izjave veste, da nismo stopili v strogo opozicijo, ampak da si samo varujemo proste roke. Tako stališče veleva nam ozir na naše kolege in nam daje mogočost, da pri posameznih predlogah glasujemo brez ozirov na drugo, kakor na korist naroda, katerega zastopamo. Tako smo glasovali proti bran.bovškemu zakonu, ker le-ta zitkon ne nalaga samo državi stalnih stroškov več milijonov, ampak kar je neprimerno hujše, je krvno breme, katero ta zakon ljudstvu nalaga. To se sedaj premalo vidi, a ljudstvo bode to skusilo, ki ne bode poznalo več brambovcev, kateri so se vežbali po 8 tednov in potem še po 4 tedne, ampak bode videlo le redne vojake z dvo- in 3letno službo. Najbrže utegnemo pa na drugo stran glasovati z a budgetni provizorij, ker imamo to za državno potrebo in ker stojimo na stališču opazovanja, ali bode vlada ugodila našim zahtevam, kakor od nje pričakujejo naši kolegi. Kako mislimo glasovati glede izjemnega stanja na Češkem, izrazili smo že v svoji izjavi. Ker nikakor ne more biti nas desetorice namen, da obstajamo kakor samostojen neznaten klub, dogovarjamo se na jedno in na drugo stran, da si parlamentarno stališče zboljšamo in utrdimo. Da v prvi vrsti mislimo na to, da osnujemo jugoslovanski klub, je naravno, toda, gospoda, meni se vidi potrebno tukaj omeniti, da naši hrvatski bratje kolegi odklanjajo to ime. Jugoslovanski klub je naš idejal bil od nekedaj in to ime se je menda iz nekdanjega antagonizma proti prvemu Jugoslovanu zavrglo. Ce se pa sedaj iščejo razlogi temu, je to goli formalizem. Nikjer pa ni formalizem kvarnejši, kakor v politiki. Jaz to samo omenjam, da 8e vidi, da ni vse zlato, kar se blišči. Pa tudi kakor jugoslovanski klub, katerega vender utegnemo napraviti, moramo gledati, da dobimo zaveznikov. Pred vsem ni nikakega zadržka, da se z nemško-konservativno skupino, če razpade konservativni klub, zveiemo po parlamentarni komisiji in posebno želeti je, da se z drugimi slovanskimi zastopniki zbližamo, posebno če najdemo to, kar nas druži, in vse odstranimo, kar nas raz-družuje. Tak vse Slovane združujoč smoter je n a-rodna jednakopravnost in v kolo skupin, stremečim za tem smotrom, vstopiti mora tudi najmlačnejši slovanski poslanec. Tudi v tem oziru smo se že nekateri razgovarjali, a v klubih nismo tega še razpravljali. Pogoj vsem tem razgovorom je pa ta, da se klubi v svojem postopanji statutarno ne vežejo, da odposlanci klubov le klu-bovo stališče zastopajo, da se ne odločuje po večini in manjšini itd.
Taka uredba se za sedaj naglasa in bi imela svoje velike parlamentarne koristi. Na vsako večje vprašanje bi ae klubi vzajemno opozarjali in tako na skupno in soglasno postopanje pripravljali. — Omenjam nalašč te podrobnosti, da se bode umelo, če pristavim, da tudi tako zbližanje se ne bode ročno izvršilo. Taka je približno slika o naših par lamentarnih razmerah in upam, da bode slovensko občinstvo uvaževalo naše iežavno stališče in da bode uverjeno, da iščemo najboljša pota, da dovedemo narod do boljše bodočnosti. (Živahno odobravanje in burni živio-klici.)
Za gospodom dr. FerjanČiČem govoril je poslanec Ljubljanskega mesta gospod Josip Kušar. Govornik omenja, da ga je veselilo občno odobravanje koraka šestorice slovenskih poslancev, obžaluje pa, da niso izstopili vsi slovenski poslanci iz Hohenvvartovega kluba in da se ni dosegla popolna jedinost. Glede volilne reforme izjavil je, da stoji tudi on na najširjem temelju, sploh pa da bode vselej po svojih močeh deloval za koristi naroda slovenskega. Tudi temu govoru sledilo je živahno odobravanje.
Ker se ni nikdo več k besedi oglasil, dal je predsednik od gosp. Hribarja nasvetovane resolucije na glasovanje. Vse tri resolucije bile so z odobravanjem jednoglasno sprejete. Potem zaključil je predsednik shod.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 4. decembra.
J) v a konservativna glasa. Izmej slovenskih listov pozdravili so razven .Slovenskega Naroda" tudi »Edinost" in »Soča" izstop dra. FerjauČiča in tovarišev iz Hohenwarto-vega kluba z velikim veseljem, a pridružila sta se nam tudi dva odločno konservativna lista, namreč „Mir" m »Novice". »Mir" pravi o izstopu: Mi pozdravljamo ta korak z veseljem, nadejajo se, da bodo za temi kmalu tudi še drugi v Hobenvvarto-vem klubu ostali slovenski poslanci sledili in se združili v poseben jugoslovanski klub. Ako so moravski staročeški poslanci spoznali za potrebno, prestopiti v opozicijo, tudi nam ne preostaje druzega, nego se postaviti na svoje lastne noge, ker takega ministerstva, v katerem sedita toli srdita naša nasprotnika, nemška liberalca Plener in \Vurmbrand, nikakor podpirati ne moremo — in mu za Štafažo služiti ne smemo. V zadnji številki našega lista smo prenagljeno sodili o novem ministerstvu še nekako milostno, ali nemško liberalni licemerBki listi in z njimi nič manj vladni program sam so nas v zadnjih dneb do dobrega poučili, kaj da imamo od sedanjega ministerstva avstrijski Slovani pričakovati. HlapČe-vali smo posebno mi Slovenci dovolj dolgo in delali uslužno tlako Taaffeovemu ministerstvu, ne da smo od tega kake koristi imeli. Zdaj pa bodi drugače in zdramimo se vsaj v zadnji uri ter krenimo pravo pot. V opozicijo proti tej vladi je torej danes tudi naš klic! I) »Igo vrsto let so bili slovenski poslanci na Dunaju le pokorne sluge, zdaj pa naj pokažejo, da so tudi možaki, kajti čas bo prišel, ko bodo gospodje ministri tudi z nami in slovenskimi zastopniki v državnem zboru računati morali. — »Novice" priobčujejo izjavo izstopivših poslancev in nadaljujejo potem: Iz te izjave je jasno, zakaj da so nekateri slovenski poslanci ostavili Hohenwartov klub. Vse kaže, da Be nova vlada ne misli ozirati na naše narodne težnje, vsaj se tudi se more, ker sicer bi se zamerila velikemu delu levice, na katero se v prvi vrsti opira. Posebno pa že zaradi tega ni lahko za Slovence v Hohenwartovem klubu, ker so razen Poljakov vsi drugi Slovani sedaj v opoziciji proti vladi. Nemcem na ljubo mi Slovenci ne moremo zapustiti naših hrvaških in čeških bratov. Veselilo nas bode, ako postopanje naših iz Hohenwartovega kluba izstopivših poslancev kaj pripomore k osnovi velike slovanske stranke, ker le Slovani so naravni zavezniki naši. To je posebno potrebno sedaj, ko celo pri nas nekateri hočejo po sili vpreči Slovence v nekak katoliški centrum, kjer naj bi naši Slovenci zopet Nemcem tlako delali. Seveda to delajo ljudje, katerim je narodno vprašanje prav na zadnjem mestu, pa še to le zaradi lepšega. Mi vemo, da se bodo pač osnovi velike slovanske stranke stavile nekatere težave, ker nekateri drugi Slovani stoje na avtonomistićoero stališči. Tolaži pa nas to, da marsikaj kaže, da Čehi in Hrvatje po malem zapuščajo to stališče in zagovarjajo narodno jednakopravnost. Tako je Mladočeh Herold po prečitani vladni izjavi v zbornici pred vsem le s tem utemeljeval Bvoje nezaupanje vladi, ker se vlada ni izrekla o narodnem vprašanji. Glede narodnega vprašanja so pa razmere pri nas in pri Cehih že toliko podobne, da hi bode dalo doseči skupno delovanje v prid vsega avstrijskega siovanstva.
Nemci v hoji a Slovenci. Pod tem zaglavjem prinesla je »Ostdeu-tsche Rundschau", ki od oktobra sem životari kot nemškonacijonalni dnevnik na Dunaju, dolgo razpravo, v kateri je nakopičenih nebroj nesramnih in podlih lažij o Slovencih, kljub temu, da pisatelj zatrjuje svojo objektivnost; čujmo sodbo tega glasila, ki pravi mej drugim: D j 1860. I. ui h, In slovenščine, le kranjski jezik, mešanica jugoslovanskega (ilirskega) in nemškega jezika, ki je še sedaj pri ljudstvu v rabi, če se tudi duhovščina in učiteljstvu prizadeva, uvesti mesto nemških izrazov ruske in hrvatske, to je, novoaloveoBke. Prebivalci zvali so bo Kranjce, in samo ob sebi umevno je, da je vsak izomikaui Kranjec, ker je vsa omika bila nemška, zmatral se Nemcem. Po mesti b in na kmetih vladala je nemščina. Da bi se bila uvedla kot jedini poučni jezik, b> v dveh desetletjih bila vaa dežela penemčena. — Dr. Cjsta, prej sam navdušen German, pričel je pridigovati sovraštvo proti Nemštvu, za njim pod Tnali n m v plemstvo povzdigneni živino-zdravnik BeivVdis. Spisala se je slovnica in skrpala literatura. Nemški otroci so se 1873—80 1. morali na vadnici učiti iz slovenske slovnice nemščine — pod ministerstvom Auerdpergovim. Tako ucepa se slovenskim dijakom domišljavost, onim, ki bi brez nemške kulture bili mč na boljem, nego Culukafri! Trumoma so vsled vladine naklonjenosti uhajali nemški renegati v slovenski tabor. Tisti, ki prej niso znali niti besedice slovenske, govorili so zdaj izključno sloveuski. Ljudstvu se je pridigovalo, da bodo od hudiča obsedeno, ako pošlje otroke v nemško šolo. Banka »Slovenija" je bila ustanovljena kot zavetišče agitatorjem; njen polom ie slovenski: »Panama." — Vse to, potem pa še VVinklerl Sedaj pričela se je prava gonba na nemštvo in preganjanje uradnikov nemških. Kljub temu je pa par veselih pojavov. Nemški »Turnverein" je le vedno Številnejši od
»Sokola*. — Goltsch izdal je Bvoje krasne pesmi, — nemški dijaki udruženi so v „Carnioliji." — Pa bodi dovolj naslovnih citatov! Morda si kdo misli: Čemu naj bi se zmenili za take bedastoće? Narod ne ustvari se v 30. letih. Kdo bo to verjel? — Slovencev ni 1 Kako, da ima družba sv. Mobora 60.000 članov, ko bi ti dobivali Wnjige v nerazumnem jim jeziku? — Preganjano nemštvo! kdo verjame to abotnost? Saj vsi vemo, da se je godilo in se še godi baš narobe. „Ostd. K " je le malo razširjena, a to v boljših krogih in zato ni smeti preziran namena piščevoga   „A1 quid semper baeret."
Ogerske cerkvenopolltlcne predloge. V historični dan prevratov, v dan 2 decembra predložila je ogerska vlada poslanski zbornici zadnji a najvažnejši cerkvenopolitični predlogi in s tem zaključila svojo cerkvenopolitično reformo, od katere pričakuje, da bodu Ogersko postavila v isto vrsto z drugimi državami, v katerih so se jednake reforme že prej uveljavile. Načrt o civilnem zakonu ne obseza tako trdih določb, kakor veljajo na primer na Francoskem, iz česar sklepajo in dokazujejo zagovorniki cele te akcije, da se bo katoliška cerkev naposled venderle sprijaznila b to namero. B stveno važne so sledeče določbe o civilnem zakonu: Vsako poroko je štirinajst duij prej razglasiti, izvzemši da je kaka nevarnost ali da je podžupan izdal dispeu zijo. Poroka se sme vršiti tri dni po preteku tega roka. Zakon, ki Be ni sklenil civilnim potem pred postavljenim uradnikom, je postavno povsem neveljaven. Če se hoče kak inozeinec na Ogerskem poročiti, dokazati mu je, da v zmislu v njegovi domovini veljavnih zakonov poroke nič ne ovira. Ako civilni uradnik koga neče poročiti, mora se dotičnik pritožiti pri podžupanu (to je načelnik okraja) ali pa pri županu dotičnega kraja, ako pa pri administrativnih oblastvih ne more dobiti privođenja, sme se pravim potem obrniti do sodišča. Sodišče ima pravico, zaukazati administrativnim oblastvom, da razglase in izvrše* poroko. Civilna poroka se sklene v posebnem, za to določenem lokalu in sicer v navzočnosti dveh Bvedokov. O skleneni poroki se naredi poseben zapisnik in se ista zabeleži v matici Zakon je neveljaven, če Be ni Bklenil pred pristojnim civilnim uradnikom in sicer predno se je vršila cerkvena poroka. Neveljaven je tudi, če se ni zadostilo vsem predpisanim pogojem. Pravdo na priznanje ničnosti sklenenega zakona sme vsakdo za četi, četudi pravno ni samosvoj, potem drž pravduik in sploh vsak, kdor ima za to kak pravni razlog. Če se je privoljenje v zakon izsililo z grožnjami, moči je zakon uveljaviti, če pa se je kdo samo volji roditeljev uklonil, potem to ni zadoBten razlog Tisti civilni uradniki, ki vedo za obstoječe ovire, pa zakon vender putrde, potem tisti duhovniki, ki zvrše cerkveno poroko, ne da bi se bili prepričali, se je li bila izvršila civilna poroka, se kaznujejo s čutuimi globami, oziroma z zaporom, izvzemši samo slučaj, Če se je vršila cerkvena poroka zategadelj, ker je bil jeden poročencev na smrtni postelji. Najvažnejša izmej ovir, navedenih v načrtu, je tista, ki določa; komur je po določbah cerkve, cerkvenega reda ali zaradi kako obljube prepovedano, poročiti se, ta tega ne more storiti, dokler se ne izkaže z izrecnim privoljenjem pristojnega cerkvenega oblastva. — Drugi cerkvenopolitični načrt, kateri je predložil naučni minister, določa glede verske vzgoje otrok : Stariši morajo pred poroko sami določiti, kateri veri bodo pripadali njihovi otroci ... Če se to ne zgodi, potem je otroke vzgojiti v veri očetovi, nikakor pa jih ni razglasiti kot brezverce. (' * nista niti oče niti mati v tem oziru kaj določila, potem ima to storiti varuško nblastvo. To je na kratko vsebina cerkvenopolitičnih načrtov, za katere se začne sedaj boj na Ogerskem. Da bo ta boj srdit, o tem ni dvoms, a kakšen bode konec, to vedi Bog.
V nanje države.
Atentat — ka-lil/
Bolgarski in bolgarski vladi Blužeči inozemski listi poročajo z zamudo celih štirinajst dnij, kar je gotovo jako sutnno, o atentatu, kateri je namerava' neki B »Igar na Koburžana Poroča se tole: „Dva dni pred pogrebom Aleksandra B Utenberžatia se je slučajno izvedelo, da se pripravlja atentat na Koburžana. Bivši častnik v Ruščuku Ivanov utekel je bil od tam in vstopil v rusko službo. 0<du sta ga bolgarska emigranta Grujev in Benderev pregovorila, naj poskusi Koburžana umoriti in mu dala de narja in orožja. Ivanov se je napotil v Sofi.o, na potu pa so ga spoznali bivši niegovi tovari&i, vsled Česar je jedno postajo pred Sofijo stopil iz vlaka in bežal. Orožniki in kmetje so za njim hiteli in ga ujeli Ivanov se je branil z revolverjem Ko so ga v Sifiio pripeljali, je priznal, da je nameraval urno riti Koburžana in sicer se je to imelo zgoditi pri Battenberžanovem pogrebu". — Odkritosrčno po vemo, da ne verujemo niti besedice tega poročila. Stvar je baje že 14 dnij stara, sicer pa se pripoveduje tako, da je moči nje neresničnost kar otipati. Najbrž je dal Staiubulov kakega neljub'ga mu Ivanova zapreti in ga misli poslati na oni svet, a da bi na jedni strani sebe opral, na drugi pa zopet mogel hujskati zoper Rusiio. zato je izmislil to bajko. Italijanska kriza.
Zanardellijeva pogajanja b Sarucco in Souimom zaradi sestave novega ministerstva so se definitivno razbila. Oba imenovan« odJičn« politika sta bil«
priptavljena vstopiti v Zanardellijev kabinet, a stavila sta pogoj, da je aktivno vojsko zmanjšati za dva voja, vsled česar bi se na leto prištedilo okroglih 30 milijonov lir. Z&nardelli tega nikakor ni hotel privoliti in zato sta Saracco in Sonino odklonila ponudbo njegovo. Vsled naročila kraljevega se po-ga|a Znuanlelli sedaj s Fortisom in Baccellijum — s kakšnim uspehom, se pokaže te dnf.
Novo /rancosko ministerstvo V soboto imenoval je predsednik republike Carnot novo francosko ministerstvo, kateremu stoji na čelu dosedanji predseduik poslanske zbornice, sin slovečega francoskega državnika, primeroma še mladi Cdsimir-Peiier. C.rnot ga je koj, ko je nastala mi-msterska kriza, poival, naj sestavi novo miuister-stvo, a Ciaimir-PeVier se temu pozivu ni odzval. Njegov d. sedanji pultičui ugled jo tako velik, nje-govu politična preteklost tako priporočljiva, da ima obilo šaDB, ako oglasi meseca januvarja, kadar se vrši volitev predsednika republiki, svojo kandidaturo za to mesto. ŽeleČ ohraniti si popolno neodvisnost in boječ se neizogibnih nasprotstev je napotilo Ca-8i m i r PeVierja, da se ni dni pregovoriti. Vedel je dobro, da mu Ciniot ministersko predsedstvo zato usiljuje, ker misli, da se njegov tekmec obrabi in nakoplje toliko prot'vnikov, da izgubi vse upanje, povzpeti se pri bližajočih se volitvah na mesto predsednika republike Vzlic temu se je Casimir 1'erier nap« sled vender udal in sestavil ministerstvo samih oportunistov. Storil je to najbtž zategadelj, da prepreči imenovanje Spullerja miuhterskim pred-Hedmkom. Carnot je bil Siiullerju narečil, naj sestavi novo vlado, a Spuller ni prijatelj Rusije niti /ve/e ž njo in zmerni Casimir-Perier Bi je štel v dolžnoBt, preprečiti tako vlado Novo ministerstvo bo torej vodilo tako unanjo politiko, kakeršna se je tirala doslej, v notranjejiolitičnih vprašanjih pa bodo jako zmerno in celo nekako Herikaloo nadabneno, da se bo to jedva opazi'o. Radikalni listi niso z novo vlado kar nič zadovoljni, toliko bolj pa vsi drugi, katerim je res za korist in za slavo Francije.
Domače stvari.
— (Iz pisarne slovenskega narodnega gledališča) Dne 7. t. m. — četrtek — p da se bode prvič na slovenskem odru Kreutzer-jeva opera »Prenočišče v Granadi". Glavne uloge so prevzeli gspdč. Le šft i n s k a ter gg. N o 11 i, Beneš in Vašiček. Dne 10. t. m. — nedeljo — popoludne ob 3. uri uprizori se prva otroška predstava v tej sezoni, in sicer »S ne g u 1 ć i ca*, v kateri bode nastopalo tudi nekaj otrok. — Zvečer bode repriza Mascagnijeve opere „Cavalleria rustičan a a, morebiti v tej sezoni zadnja. — Pripravljati se "VVjberjev »Čarostrelec" in Smetanova opera „Prodana nevesta". Vodstvo prve teh oper prevzel je iz prijaznosti g. prof. Hubad, odbornik »Dramatičnega društva" in pevovodja »Glas bene Matice".
— (»Sokolov" Miklavžev večer) bode jutri v torek dne1 5. t. m. v dvoranah starega strelišča s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. pešpolka kralja Belgijcev št. 27. in obče priznanega čvetero-speva: gg. Pavšek, Branke, Lilleg in Dečman. Vzpo-red: 1.) Keler Bela: St. Quentin, koiačnica. 2.) Titi: Gorska cvetka, ouvertura. 3.) I. Kralj: Ljubica, koncertni valček za krilorog. 4.) Anton Nedvčd: »Prošnja", čveterospev. 5.) Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa: dr. Faust, Mefisto, Lucifer, in druge peklenske pošasti iz Hada. 6.) A. Gretsch: Srčna diagnoza, polka mazur. 7.) Gj. Eisenhut: »Moja ljubav", čveterospev. 8.) Ludvvig: Vojakovo slovo, pesem za odmevni krilorog. 9.) Dr. Benj. Ipavic : »Planinska roža", čveterospev. 10.) Pertl; Pele-mele, potpourri. JI.) Dav. Jenko: »Sta čutiš", čveterospev. 12.) A. Gretsch: Mirno, srce moje, pesem. 13.) Ivanovici : Meteor, valček. 14.) Komzak: Ljutnarica, gavota. 15.) KomoČar: V tvojem objemu, galop. Vstopnina za člane »Sokola" po 20 kr., za nečlane po 50 kr. od osebe; otroci so vstopnine prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
— (Koncert »Glasbene Matice") Včerajšnji prvi koncert »Glasbene Matice" v zim ski dobi — a'<o ne vštevamo tudi po njej prirejenega koncerta Blavnega »Češkega kvarteta" — izvršil se je v vsakem oziru sijajno in ]e privabil prav obilo občinstva v redutno dvorano. Ves jako zauimivi vzpo-red izvajal se je z izredno preciznostjo in nas je ta koncert vnovič preveril, kako lepo napreduje »Glasbena M-t;ca* na umetniškem polji. Koncert počastil je z obiskom g. deželni pudsednik baron 11 m z gospo baronico. Obširno poročilu moramo zarad preo D lice druzega gradiva odložiti do jutri.
— (Slovensko gledališče.) Slovenskemu gledališkemu občinstvu že izza leta 1898* znani Wil-
brandtov igrokaz »Svetino va hči" (die Tochter des Fabricius) bi bil v sobotni predatavi zaslužil več občinstva, nego ga je v istini bilo. Znamenit igrokaz bivšega ravnatelja Dunajskemu dvornemu gledališču ima v sebi pretresuioče tragiške konflikte, kateri se po bistvu igrokaza končno razvežejo v splošno srečno pomirjeuje. Tem konfliktom so primešani divni liriški in vedri komiški momenti, ki vkupuo tvorijo, da stoji igrokaz res in pravilno nekako v sredi med tragedijo in veseio igro. Med tragiške konflikte štejemo n. pr. nasprotje v očetu mej malostno krivdo in grozno kaznijo; ali v hčerini duši razpor mej zaničevanjem krute matere, ki je lahkomise no gnala soproga v nezasluženi zapor, in mej otroško dolžnostjo, spoštovati mater; ali zopet razpor mej slabim imenom, v katerega bi zašla bči po očetu, in mej plam-tečo ljubezuijo do očeta i. t. d. Liriški, odnosno komiški momenti pa so n. pr. »Kosami no" veselje nad otrokom, pijani sluga in klepetava starka. Možno je, da bi komu bolje prijalo, ko bi iz tragiških konflk-tov razvili se tudi tragiški posledki in bil torej konec Ža losten; vender o tem nečemo dalje razpravljati. Povdarjamo pa, da je dejanje mojsterski utemeljeno v značajih in da izvira s psihologiško silo zgolj iz no* tranjih nagibov delujočih oseb. Včasih se nam je zdelo, da je bilo pisatelju malo preveč do ganljivega gledališkega učinka. — Naslovna uloga je imela v gospej Borštnikovi izborno predstavijalko. Po* steno srce kljubu preprostosti in bednemu stanju, srd nad hudobno, lahkoživo materjo, otroška ljubezen do nesrečnega, hudo skušanega očeta, hvaležnost do človekoljuba, ki ji podaje roko in srce in druga po hudih duševnih bojih menjajoča se čustva — to vh6 se nam je tolmačilo zelo naravno in prepričevalno. Z veliko realistiško resničnostjo je igral g. Borštnik potrtega, po dolgem zaporu očiščenega kaznjenca, ki hoče zopet priti do poštenega imens. Lepi so bili zlasti oni momenti, ko spozna »Svetina" svojo bčer in ko jo zatajuje, da bi ji se skalil posvetne sreče, ko je torej na videz mrzel, a v srcu se joče. Zlo sta ugajala gdč. N igri nova kot „komična starka" in g. Perdan kot »malo čudtn sluga". G. Danilo se je zopet slabo učil. Govu* rica je zaostajala, ne vemo po čegavi krivdi, tudi v zadnjem aktu v skupni igri pred preiskovalnim sodnikom. Jako smelo se je kretal mali »B >ži larček".
— (O slovenskem narodnem gledališči) prinaša »Agrarne r Tagblatt" v svoji sobotni številki zopet obširen dopis pod naslovom »Das sloveniscbe Nationaltheater", ki se bavi z razmerami slovenske drame in opere.
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metod al) Uredništvu našega lista poslal je kot kronski dar: Iz Dolenjega Logatca gospod A. P i n, učitelj, 3 0 kron, nabranih mej tamošnjimi rodoljubi in rodoljubkinami z željo: »Ko v družbi radostni sediš, — V razkošji blaženem živiš, — Tedaj, tedaj prijatelj moj — Ne zabi mi na narod tvoj! — Ledina ni še razoraua — Kraj tožnega tam Koratana, — Primorje — kjer slovanski brod,
— Nekdaj je vozil — oni ro 1, — Odtujiti že mnogo let, — Poskusu nam sovražnik klet. — A trud ho vragov bo zaman, — Če stavimo se jim ve* bran;
— Na domovine svet oltar, — Prinese vsak naj kronin da>; — Da družba bo »Oril-Metoda — Zaščitnik mladega nam roda." Darova i so: Vesela družba pri gospodu Tomo Tollazziju 7 k., g. Ign. Gruntar c. kr. notar 3 k., goBpa Josipioa Tollazzi 3 k, g. Tomo Tollazzi pri prodaji »fuksa" 2 k., g. Ivan Sicherl 2 k., gosp. Ivan Sega, učitelj 2 k., g. Tomo Tollazzi 1 k., g. Vojteh Ribnikar, naduči-telj 1 k., g. Alojzij Pin, učitelj 1 k., g. Ivan Arko 1 k., g. Avgust Nadilo 1 k., gospa Marija Ribnikar 1 k, gospodične: Liuči Tollazzi 2 k., Ivanka Arko 1 k, Rutica Tollazzi 1 k , Mimmi Tolazzi 1 k. — Živili rodoljubne darovalke in darovalci in njih nasledniki I
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so darovali večje zbirke raznovrstnih knjig čč. gg. župnika Fran BarboriČ in Jožef Jereb, verončitelj Mavri lij Šarabon v Ljubljani in Fran Bukovec župnik v Terviži v Istri, knjižni dar zadnjega imenovanih gospodov smo prejeli zajedno z večjo zbirko, nabrano v Pazinski okolici, za katero sta se trudila čč. gg. Ivan Cotelj, kaplan v Kanfanaru in P. Emi-lijan. — Slavno uredništvo .Slov. Naroda" nam je poslalo XI. in XII. zbirko prvih kron v skupnem znesku G60 kron 60 vinarjev, nabranih od dne 9. septembra do 31. oktobra t. I.; Trboveljska podružnica po tajniku g. kapelanu Vertniku za 1. 1893. 100 gold., isto tako Za tiči na - Višnja gor a - Šent Vid
pO prvomestniku g. notarju Pirnatu 100 gld.; prvo-mestnik Kostanj h višku podružnice g. notar Iludo-vernik čisti donesek tamošnje veselice „Savanov" in domače podružnice 82 gld.; gosp. Josip Oblak, blagajnik Idrijske podružnice, 79 gld. 75 kr. kot čisti dobiček veselice ki sta jo tamošnja možk? in ženska podružnica priredile 20. avgusta v korist naši družbi; č. g. Virant, župnik v Mokronogu, 34 gld. in sicer: 20 gld. kot volilo pokojnega g. M. Juriča iz Št. Rupreta; 12 gld. čisti dohodek v namene naše družbe osnovane veselice in 2 gld. zaostale udnine; slavna Ormožka posojilnica 15 gl<l.; prijatelj naše družbe v Mariboru 2G kron, nabranih ob veselem godovanju prebl. gdč. Terezije Puschlove; domoljubi iz Starega trga pri Rakeku 12 gld. 30 kr., narodne kazni; č. g. Andrej Keček, kapelan v Kočah 21 kron, nabranih na primiciji v Leskovci v Halozah kot prve krone navzočih čč. gg. ka-pelanov; gosp. Vekoslav Benkovič 16 kron, ki so jih darovali v Kamniku; g. Andrej Mejač iz Komende 5 kron, gosp Fr. Majdio iz Jarš 2 kroni, gg. dr. J. Dereani, Viktor Gregorič, Josip Roth, R. Rotter, Josip Sandri, dr. K. Schmidinger, Avgust Terpinc, Veseljak in V. Benkovič po 1 krono; g. Anton Brezovnik, učitelj v Vojniku pii Cel ji 15 kron, ki so jih darovali: zdravnik g. dr. A. Žižek, č. g. žup. And. Vodušek, č. g. kap. M. Gaberc, g. Karol Vrečar, veleposestnik in družba pri Vrečarji po 2 kroni, g. Fr. Uratarič, trgovec, gospa Kati Švab iz Št. Pavla, gdč. Tončika Vrečar, gdč. Ma-ričika Uratarič in g. A. Brezovnik po 1 krono; č. g. Franc Schvveizer, župnik na Radovici 5 gld.; č. g. Franc Pečnik, kapelan v Braslovičab 9 kron, ki so jih darovali: č. gosp. Josip Kolarič 2 kroni, č. g. Vinko Kolar 3. krone, g. Alfonzij Razlag 1 krono, gospa Ana Bizjak 1 krono in č. g. pošiljatelj 2 kroni; Hinku Kavčiču v spomin 3 gld.; nekaj prijateljev naše družbe po zborovanju „Narodne šole" dne 4. sept. zloženih 5 kron ; č. gosp. Josip Benkovič v Gročani v Istri 2 gld. 20 kr., ki jih je zložilo veselo omizje na Kozini; g. ključavničar Rebek v Ljubljani najdeni 2 kroni; gospa Josipa Meden 1 krono in gdč. Emilija Gerkman, učiteljica v Mengši 1 krono. Iskreno se zahvaljujoč novim in starim dobrotnikom, ki že opetovano donašajo daiov na narodni žrtvenik, omenjamo slovenskemu občinstvu, da bi se sedaj, ko se bode deca po mili domovini veselila darov sv. Nikolaja, tudi v prav obilni meri spominjalo nad 1000 otrok, ki jih poučuje in podpira naša družba.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Izpred porotnega sodišča ) V soboto vršile so se pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči tri obravnave in sicer proti Janezu Đitencu, Fraucetu Podrekarju in Blažu Suediču. Pri prvi obravnavi obtožilo je državno pravdaištvo 25 let starega dniuarja Janeza Bitenca, vulgo Lavtarjevega iz StražiŠČa, hudodelstva uboja, in hudodelstva težke telesne poškodbe. Due 10. septembra zvečer bilo je v Golobovi krčmi v Stražišči več fantov. Ko je Josip Kristan vprašal svojega tovariša Franceta Mraka, le-li on res rekel, da bodo morali v Ave Mariji hoditi spat, dale so te besede povod k prepiru. Takoj obstopila sta Janez Bitenc in France Benedik uredi hiše stoječega Kristana in Bitenc mu je jezno omenil : »Zi tacega sem pa Se, kakor je Komarjev", t. j. Josip Kristan. Na te besede so se takoj pograbili in ko so jih začeli drugi miriti, bil je Kristan že z nožem zaboden; /grudd se je na tla in čez nekoliko minut umrl. Po izvedeniškem izreku segel je nož v pluča in srce tako, da je Kristan vsled izgube krvi moral umreti. Po pričah se je dokazalo in B tenc tudi sam ne taji, da je res on Kristana z nožem zabodel! Pri mirit vi pretepalcev pa je za-dobil tudi Martin Benedik precej nevarno rano ob zapest|i in sploh se je sodilo, da mu jo je zadal Bitenc, čeravno poslednji to odločno taji. Porotniki spoznali so Bitenca krivim hudodelstva uboja, vprašanje glede poškudbe Martina Beaedika pa bo zanikali. Sodišče obsodilo je Bitenca zaradi uboja na 4 leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Pri drugi ooravnavi sedel je na zatožni klopi 27 let stari kajžarjev sin France Podrekar, vulgo Duhov, iz Dolenjevasi pri Škofji Loki zaradi hudodelstva uboja. Due 5 novembra bila sta Janez in France Demšar v Luznarjevi krčmi v Dolenjivasi zelo pijana. Janez Demšar spri se je b Francetom Podrekariein, kateremu je očital, da mu je ukradel pet goldinarjev; to tatvino mu je že prej večkrat očital in zaradi tega bil je Podrekar nanj hud. V krčmi sicer ni priilo do pretepa, ko sta pa Jaoes
in France Demšar šla ven udaril Podrekar Janeza Demšarja s cepcem po glavi tako, da se je ta takoj zgrudil. Demšarja spravili so potem domov, ondi pa je kmalu izgubil zavest in je štiri dni pozneje umrl in sicer vsled otrpoenja možganov. Obdolženec sam dejanja ni tajil, zagovarjal pa se je a tem, da se je hotel braniti proti Demšarju. Sodišče obsodilo je Podrekarja v smislu obtožbe na 3 leta ttžke ječe, poostrene z jednim pastom mesečno. —- Pri tretji obravnavi obtožen je bil 54 let stari oženjeni čevljar Blaž S n e d i č iz Kokrice zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Blaž Snedič in Pavel Oman delala sta skupno pri Matiievčevi opekarni nad vasjo Tabor. Pri del tvi zaslužka pa sta se dne 13. avgusta na pašniku pred opekarno sprla in Snedic raztogotil se je tako, da je Omana večkrat s kolum po glavi udaril in ga tako poškodoval, da |e ta v nezavesti na mestu obležal; desno oko poškodovano je bilo tako, da se |e Omanu po izvedeniškem izreku vid za vselej oslabil. Snedič, ki dejanja tudi pri obravnavi ni tajil, obsojen je na dve teti težke ječe, poostrene z jedmm postom mesečno. — Jutri prične se obravnava proti Mihaelu Uraniču in 17 tovarišem zaradi ponarejala papirnega denaria. S to obravnavo, ki bode traiala štiri dni, zaključila se bode zadnja letošna porotna sesija.
— (Nesreča) Pri kleparskem in ključar-Bkem mojstru Antonu Belcu v Št. Vidu nad Ljubljano ponesrečil je pri nekem stroji delujoči SOletni Franc Goličič iz Vaš. Odtrgal Be je na lesenem drogu pritrjen železen kavelj in je Guličiča težko poškodoval. Ranjenega so prenesli v bolnico v Ljubljano, kjer je pa kmalu potem umrl.
— (Narodna čitalnica v Kranji) priredi Miklavžev večer v Bvojih prostorih jutri v torek dno 5 t. m. Vzpored: 1. Prihod Miklavža s spremstvom. 2. »Umor v Ogljarskib ulicah", burka v jednem dejanji. Začetek ob 8. uri. Pristop imajo člani in po njih upeljani gostje. Vstopnina za odrasle 20 kr., otroci so prosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji) pri Novem Mestu se bode slovesno blagoslovila v petek dne 8. t. m. (praznik Marije čist. spoč.) Ko se izvrši potem kolavdacija in vlada potrdi, da je poslopje pripravno za bolnike, začeli se bodo prej.-ej vzprejemati bolniki. Iz početka j.h bode le omejeno število, dokler se ne j>rizida še novo poslopje.
— (Kmetijska bralnica) v No vem mestu bode odslej odprta vsako nedeljo od 8 do 10 ure pupoludne. Včerajšoji shod kmetovalcev, ki ga je priredila kmeti aka podružuica v braloiških prostorih, je bil dobro obiskan in ho navzoči z velikim zanimanjem poslušali razna predavanja in poučne govore.
- — (Stekel prešič) V Lize v Krškem okraji pritepel se je nedavno s Hrvatskega stekel pes in je ogrizel prešiča, ki je vsled tega stekel čez 22 dnij in so ga morali pobiti. Odredilo se je vse potrebno v veterinar no-policijskem oziru.
— (Ponesrečil je) na kolodvoru v Postojim v petek zjutraj sprevodnik Vmceuc Sajovic, ki je pri prevažanji voz tovornega vlaka prišel tako nesrečno mej dva voza, da je vsled teških poškodovanj umrl pol ure pozneje Truplo so prenesli v mrtvašn co v Postojini. Ponesrečeni ostavil je ženo iu dva nepreskrbljena otroka
— (Zakaj so jajca pri nas tako draga?) Splošna je tožba gospodinj, da jajca pri nas še nikdar niso bila tako draga, kakor sedaj. To pa ni čudo, ker se jih silno veliko izvozi. Samo v Nemčijo šlo je od novega leta pa do početka oktobra meseca 328 000 meterskih centov jajc!
— (Nesreča na ladij i.) Na L*oy dovera parobrodu »Euterpe", ki se pripravlja v arsenalu v Trstu, delala sta 40letni M. Peruš'ć in 19letoi Snidič. Ne ve se kako, padla sta v spodnje prostore parnika in se težko poškodovala. Oba so odnesli v bolnico in bodeta težko okrevala.
— (Akad. društvo »T ri gla v*) priredi v torek, 5. decembra, svoje četrto javno redno zborovanje tega tečaja s sledečim vzporedom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3) »O dolgočasnosti", pichologičuo-satiričoe črtice (čita stud. phil. Jlešič.) 4.) Pogovori o Prešernovi slavnosti. 5) Slučajnosti. Lokal: zum wilden Mana (Jakominigasse.) Ztčetek: ob osmih zvečer. Gostje dobro došb !
— (»Slovansko p e v s ko d r uš t vo n a D u-naji") priredi v četrtek 7. decembra t. I. ob 8. uri svoj koncert v dvorani Ronacherjevi I. Scbelling-gasie 7 pod vodstvom pevovodje g. A A Buchte,
sodelovanjem češke operne pevke gospe Ženiškove, pianistke gdčne. Viljem ine Biblove in novega društvenega okteta Rizun solovih čisel so na vzporedu sledeči zbori: 1.) Dr. B Ipavec: .Vodniku", moški zbor slovenski 6 soli in Čvetero-spevi; 2.)Lawraski J: »Kozak do Torbana", maloruski zbor; 3) HorejŠek J. »Črnogorski uskok", srbski zbor; 4) \V e i h k : a) »Poutnik", b) »Tajna laska"; 5) Kliebert K.: »Lesni klid", mešani zbori; 6.) Smetana B.: »Rolnicka", češki zbor: 7.) Zaje Iv. pl : »Dži se iz sna", hrvatski zbor. Društveni oktet bode pel: Križkov-skega narodni zbor »Odveleneho proBba" in zbor „Hymna Slovanu" od Thomasa. V II. delu igra vojaška godba c. in kr. 66 pešpolka. Sedežev v cerklu po 2 gld, drugi po 1 gld. 50 kr. v društveni pisarni I Tiefer Graben 11 in zvečer pred koncertom pri Rinacbru.
				
				
	1	*               Prro krono H družbi sv. Cirila in Metoda I S_____ -J		
	-			
				
Razne vesti.
* (Ogreval n i c a. ) V Sarajevu osnovala se je ogrevalnica, v kateri dobiva vsak dan 12 siromakov tople juhe in kruha, ob nedeljah in praznikih pa mesa in sočivja.' Ta blagodejni zavod ustv-novil je popolnoma na svoje troške nadškof dr. S t a d 1 e r v poslopji nadškofovske palače.
* (Redka sreča) zadela je v Lynbyu na Danskem 93letnega starčka Martina Christen-sona, ki je zdrav in čvrst se udeležil zlate poroke svoje najmlajše hčere.
* (Oropano skladišče dinamitu in smodnika.) Iz Curiha se poroča, da BO nedavno vlomili neznani zločinci v skladišče razstreljiv, ki se rabijo pri gradnji nove železnice iz Curiha v Cug in odnesli ves dinamit in smodnik, kar ga je bilo v skladišči. Bržkone so bili anarhisti, ki so si na ta način omislili gradiva za svoje hudobno počenjanje.
* (Tatvine na srbskih poštah.) Na pošti v Belem gradu bili sta ukradeni dve denarni pismi z vsebino 240O in 700 frankov, v Ćupriji pa štiri denarna pisma v vrednosti kakih 80.000 frankov.
Knjitevnost.
— »Učiteljski Tovariš", glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubliani" prinaša v št. 23. uaslednjo vsebino: E Lah: Avstrijsko šolstvo v I. 1890. b posebnim ozirom na Kranjsko;
— Toplota; — Uka/.i in odredbe šolskih oblastev;
— Književnost; — Naši dopisi; — Društveni vest-mk; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— ..Kmetovalec", ilustrovao gospodarski iist s prilogo »Vrtnar" prinaša v svoji štev. 22. naslednjo vsebino: Stroj za trenje zrnja; — Podlaga in požlahtnitev trt; — GorenjB*im kmetom pravico ali pa — Ameriko; — KmetijBke stanovske »»druge; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Kako prirezujmo fuhsije; — Nekaj o šolskih vrtih; — Vrtnarske raznoterosti.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 4. decembra. V poučenih krogih se trdi, da se bodo v kratkem zaključila pogajanja zaradi trgovinske pogodbe mej Rusijo iti Avstrijo, ker je gotovo, da vzprejme Rusija vse stavljene pogodbe.
Budimpešta 4. decembra. Te dni bode tu konferenca vseh ogerskih škofov, da se dogovore" gledć korakov, katere je storiti zoper cerkvenopolitične predloge.
Opatija 4. decembra. Zdravje se Dokiču sicer počasi a neprestano na bolje obrača.
Beligrad 4. decembra. Vsi tukajšnji listi naznanjajo, da je carinski boj mej Srbijo in Avstro-Ogersko neizogiben.
Beligrad 4. decembra. Dokićevo ministerstvo podalo je ostavko. Zasedanje skupščine se je zaustavilo.
Beligrad 4. decembra. Kralj je naročil generalu Grujicu, naj sestavi novo ministerstvo.
Saragossa 4. decembra. Policija zaprla je šest anarhistov, mej njimi jednega, ki je sokrivec Barcelonskega atentata.
11» l«><»yu^
50.000 4»ol<Iiiuir|ov je glavni dobi ek velike lDomoH(nk(! 50kra|cMrHk« loterije. Opozarjamo naše cenjene Čitatelje, da je ži-chaoju rt-preklicno <lne 6. tleceinl»r» 1*9:1.
„LJUBLJANSKI Z?0N"
»toli
aa VH6 leto 4 gld. 60 lir.; na pol lete 2 gld. 30 kr.; sa četrt letn 1 gld. 15 kr
fc»tI ********** 41*1 ********* *********
Umrli so v Ljubil a n I:
1. decembra:   Matevž Kristan, uftenec, i) let, Kravja dolina št. 11.
V deželni bolnici:
27. novembra: Primež Tom Alfi, £<»MnČ, 13 let. 80. novem ra : Mari|a Novak, gostija, *i5 let.
1. decembnii Franc fiolCić, hlapec, 30 let.
2. decembra: Mi haj i Setma, drlavec, hI let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Caa opazovanju	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve t rovi	Nebo	Mo kriiia ti mm.
1 2. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	88 4 mm, 781 7 m 43 i m	0-4° C 14" C 1 i)1 v.	si. zali. hI. /.ah. hI. vzh.	obl. obl. obl.	0 0» mm
o u t3 ~"	7. zjutraj 2. popol. 0. zvečer	742"K mm. 741 0 mm. 74L8 mm.	-B2°C - 1 o°c — 6 0° C	si. vzh. hI. vzh. si. vzh.	jasno jasno jasno	0 00 mm.
pod	Srednja noriualoiu.	temperatura  11 in		— 4-49,	za 0>i	9 in f>H
št.	10.920.					m
Izkaz avstro-ogerske banke
c dne 30. novembra 1893.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   460,992.000 gld. (—   2,375.000 f»ld.)
Zaklad v gotovi*!    .   277 201.000   .    (—       306.000 „ )
Portfelj.....162.136.n00   ,    (—    7,606.000 „ )
Lombard.....                       28,365.000   „    (+     1,020.000 „ )
Davka   prosta ban-
kovčna reserva .   .     41,273 000   ,    f+   6 859.'00 . )
Drž  not v prometu .   376,866.000   *    (4-   4 95-.000 „ )
XD-o.iiSLjsls:3. borza
dne 4 decembra t. I.
Skupni državni dolg v notah                       97 gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....     97   „   30 ,
Avstrijska zlata rt-nta.......117   „   70 „
Avstrijska kronska renta 4n/0.....96   „   6?> „
Ogerska zlata renta 4°/0......116   ,   35 „
Ogerska kronska renta 4%.....94   „   30 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1003   „   — „
Kreditne delnice.........                                           344   „   — „
London vista.   .   .   ,.......124   n   20 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   .     61   „   20 .
20 mark............                                                      12   „   27 .
20 frankov   .   .   .   ,....... 9   „   92',', „
Italijanski bankovci........43   „   20 „
C. kr. cekini ...........      5   ,   £8 9
D;i6 2. decembra t. i.
4°/o državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld.    144 gld. 7"> kr.
Državne Brečke iz I. 1864 po 100 Kld..   .   194   ,   BO ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   .   129   „   — „
Zemli. obč avstr. 4*/i% »lati zast. listi    .   122   „   — „
Kreditne srečke po 100 gld......196   .   nO „
Ljubljanski' srečke......                                   .     24   .   25 „
K u di 11 h ive srečke po 10 gld......                           23   t   50 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   .    151   „   75 „
Tramway-dmU. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   it68   „   — „
Papirnati rubelj......... 1' _   31"4 -
£r Postranski zaslužek 55
gld. . 160 stalna letne place si morejo osebe katerega koli stanu v svojih prostih urah piislužiti. Ponudbe pod U . »i«hh l€u«lolflii Mosse-ju v Prani. (1208)
CJr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
vel?a-7-nega od 1. ©IctoTora. 1893.
Naatopno omenjeni prihajalni in odliajalni časi označeni ao t> *»-/-<lM/r. itii/..«i/.vwi rtt.nt. Srednjeevropski 6aa je krajoemu caau v Izubijani » U minuti naprej.
Odhod iz LJubljane 'jnZ. kol.).
Ob I- uri li min. no nori oaebnl vlak ▼ Trtiiž, Pontabol, Beljak, (V. loTeo,  Pranzenafeste,  Ljubno, Dunaj,  te* Helztlial  v Auaaee, lachl,
i i i.....n I.Mi. Sol 11. • j r.id, I .■■ ii 11 i r i*nt <■■ i ■, Zeli na Jezeru, St«yr, Line, Bn-
tlejevice, Plzenj, Marijine vare, Ki(er, Kruncove Tare, Karlove vara, Prago, 11 r • / I ili-'. Dunaj Ti« Amatettan.
Ob 7. url <><i min. tjulml oaebnl Tlak t Trbiž, Fontnbel, Del).k, Ce-Iotbo, Fntnzenafoate, Ljubno, Dunaj, čez Kelatlial t Solmtgrad, Dunaj via A m .i. 11.-ii
Oh JI. uri KO min. domiludne oiobni Tlak t Trtu/., Pontabel, Beljak,
OeloTeo, Kranzeiisfoute, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri 'JO min. po}*ituilne oiebui vlak t Triu/, Beljak, CebiTea, Solnograri,  Len J-Guntem,   /■■n na jezeru, Inomont,  llregiiic, Curih,
ftenavo, l'nriz, I......, lachl, Uudejevice, Plzenj, Marijine Tare, Kijor,
Krancove Taru, KarloTO Tare, 11 ru-<>, Driiailaiie, ])unaj via Atnatetten,
Prihod v LJubljano (juž. kol).
Ob S. uri 6Ji tnln. rfutrai onebtii vluk z Dunaja via Amitetten, Dnu-<laii. I'r Franciivih turov, Karlovib varuv, Kur i, Marijinih TaroT, el7.n1 <, lin.1 i-ji-vu-, SolnoKrada, I.umni, Steyra, In. lil.1, (Imuniteoz, Zella na jezeru, Luiiil-dasteinu, Iijubnega, Beljaka, ColoTca, Franaeuafuzte, Trbiža.
Ob 11. uri 27 min. ttopoltnln« osebni Tink • Dnnaj« vi* Amatetton, Drazdan, Pra#e, Franoorih TaroT, KarloTih TaroT, Kgra, Marijinili varuv, II/11 i.i, JludejoTJo, SolnoKrada, Iaclila, Omundana, Linoa, Stevra, l'uri/.i, UanoTe, i'urilu., lir.'^nn,-, Zelln n* jeioru, Lend-Oaateina, Ino. liHiHtii, LiiiIiiiih'-i, (3nlovca, l'out»bla, Trbiža.
Ob 4. url .">.'t min po}tt>linln* oaebnl vlak a Dunaja, Ljulutetf*, Beljaka, Celovca, Franzenafuata, 1'outabla, Trbiža.
Ob V. url 27 min. zvrr**r oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Iti-ljaka, Golovcu, 1'eutablu, Trbiia.
Odhod lz LJubljane (juž. kol.).
Ob   B. uri       min. »/nfni(     v Kočevje. „  12.   ,,   OO    „    ojmludn« R „ 8.  ,,   to   ,,   mvedmi'      „ a
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob H. url tO min  tjutntj       iz Kočevja. ,.    t.    ti    M1     n     fmpolmtnn ., „ t« u   ■aW    ,,     mvečrr „ n
Odhod iz LJubljane (drž. kol.).
Ob   7. url IH min. »Jutra}       v Kamnik, n        '   n „     jmpoluifue „ .,
„     O.   _   SO     „     Li-inr . -
Prihod v LJubljano (drl. kol).
Ob   G. url KI min. zjutroj       iz Kamnika.
n it. „  m   „   </o/ion«/iM< „
,,    O.   ,,   20    ,,    zvrrrr ,, ,,
(12—264)
(1209-1)
Za Kranjsko se ra/.p Sejo »Ir-deče
službe okrožnih zdravnikov
in Btcer :
a) Z l-'llio plačo HM* ^ I«1.:
l)i* 1i*t/11 n/s/t i  "Bistrici; '2.) v Črnomlji; 3) v Kočevski Reki; 4) v Senošečuhf
b) z letno plačo ?00 nIti.: 5) v Metliki;
c) z lelno plačo CiOO i;Id.:
6.) v JJOffatCi; 7) i* I*ONtojini.
Prosile za jednu teh mest ulo?e na| svoje prošnju pri deželnem odboru
a- .111 -k in
do 31. decembra 1893. 1.
ter v njih dokažejo svopi atar-nt, upravičenje do izviš vanja zdravniške prakne, avstii^kn dižavlianat.»>, ti', eno sposobnost, neoin deževaoo življenie, dosedanje službnvunje ker znunte slovenskega in nemškega je/, ka.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, due 1. decembra 1893.
Darila za Miklavža in Božič
rcr< fcrrrrrrrn
T T
v veliki l/l»eil In po priznano niskih eenali
priporoča
F. Stampfel v Ljubljani
Kočevska domača industrija (119n_2)
ra.st Kongresnem trgu, ^7- „Tonlia.ll©".
St. 17193.
Dražbeni oklic.
(1207—2)
Naznanja se, da se bodo prodajale potoni eksekutivne javne dražbe v Trsi u. Via Fal»io Se Ver O si. t dne ii. in O. dec. 1^9:1 dopoludne od 14) do 12 ure,
in sicer pri prvem terminu samo za ali nad cenjeno vrednost pri drugem terminu pa tudi pod to vrednostjo proti takojšnjem plačilu spodaj navedene premičnine.
Na javni dražbi se oddajajo:
1 parna pila (Damplsaj;razne drug'e pile,
3 VOZOVi ill IcSOVje, vse  skupaj v vrednosti ,|C>^^ tfld.
C. kr. trgovsko in pomorsko sodišče
v Trstu, dne 10 novembra 1893.
Za Miklavža!
. Mladini za kratek čas.
Pesmice s podobami, zložil Anton Puntek. —
Krasne   podobe,   oprava   lepa. —  Cena   60   kr., po posti 70 kr.
55i vali v j3odot>cilx
s slovenskimi nadpisi.
Vse podobe so prav lepe in trdo vezane, (ena 80 kr., manjšim 45 kr., po pošti 10 kr. več.
Razne druge knjige za mladino, pisalne in risalne potrebščine i. t. d.
priporoča (12(0-2)
Anton Zagorjan
v Ljubljani, v „Zvezdi".
Pismena naročila se točno izvršujejo in odpošiljajo
Žrebanje že pojutrišnjem
Velika Inomostska 50-krajc. loterija
Glavni dobitek 50-000 goldinarjev,
Pareoice po 50 kr. priporoča <J. O. MiLTTER; v Ljubljani
(931 — 15)
Iedujattji) i« odgovorni urednik: Jon p Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne