piacarJS ▼ gO^O^^H?. Leto LXVm, št. 249 Di« 1.- 'znaja vas* dan popoalna, pjpj—■ oaaetje tn prasnu«, — Basapajaj 00 JO potit Rit 4 Dtn iA,d»MO vrst 4 Din UJO. od 100 do 800 vrat 4 Dto Sv-, vecjl tnseratl petit »ista Dtn U Popust po dogovora. ImstliH davek posebej. — »Slovenski Narod« verte —MMjSna v Jugoatavrn Din 12.-. za taoaemstvo Dtn 25.-. ftokoptal UREDNIŠTVO IN K4VNHTVO uruSslee: MARIBOR Strossmaver jeva Sto. — NOVO M3CSTO LJubljana** c ' *t 26. — CELJE: oellako uredništvo: Stroeaiuay er jeva ulica l, telefon it 6.V uprave: Kocenova ulica 2. telefon §L 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. RSCUU pri pustnem čekovnem zavodu v LJubljani it 10.851. Jugoslavija in sankcije — Vk B]o ustavljene — Izvzete so samo ustanove framantts ruegs 2, povoji M ju a. r. V srme?ki SjSjMMCSJBBSSa odbora DruStva z dne 14. oktobra, s katerim aa predvideva uvedba nekaterih financ-irfh ukrepov proti Italiji v amashi člena 16 pakta I>ru5tva narodov in na osnovi sHepa ministrskega sveta z dne 17. ok. uohra, 3 katerim so ti stdepi sprejeti fcot ofcivefflii am Jugcelavvjo kot 51-anico DnAtvia narodov, je ministratki svet na oaaloal členov 5, 9, 10 ki 13 pravflndifca o mnedilvi prometa z devizami in valuta, mi odredil, da se proti ItaBji m vsem njenim državljanom, javnim loorporaci. jam ter fizičnim m jinMčmm opefoam Izvajajo naslednji ukrepi: I* Zsliranjeno je posredno ali nepo. eredno dajati italijanski vladi kako po. BOJiSo, kaikor tudi vsako vpd-sovaji.ie po_ SOJA, ki bi jih emitirala. ita35janska. vlada, v Ttaltii a£ kateri koli drugi državi. 2. gsferaajeoo je olvarjanje baiWrna4i afli kaikor^nđrkaTi dragih kreditov ifcali-jansdd vtadi. posredno a»M neposredno, kakor totfi miimadm izvedba že poprej ^lemjenfoh dogovorov o posojM^h m kre-dSitirt v ko^fkrrr bi ta*no dogovori ob»to_ jnfli. 3 Zabranjeno je dn^anje posorjB po_ ■gadno afli nepogodno italijanskim javnim korporaci^cm, Tjsteinovom, rl^crnrn asK "moralnim oseteaim. kalkoT rodi v^ako nadaj1"h>o i^vaj^srV. morda fte f^Merijemh pogodb o poso^ffli. 4. Zabranjeno je otvarjanje bančnih afi kakršnih koK dnrgfli kreditov po. sredno adi neposredno javnim ustanoven ter fizičnim in iiKiralnim osebam, •na-=*anjenrm na t^lljanskem oeemi!ju kakor tudn vsako nadaljno jgvrSe vanje nun ebhU že popnerj sklenjemh taki ti pogodb. 5. Obranjeno je rada janje dalnic ali nabava denatrnfh sredstev na področju naše države za raBan javnih korrporacdj ali firič-nfh oAtaMBO moralnih oseb, na. _ srtanjenih na i*aJ*jan=qkem področju kakor tuda vecbko vpisovanje delnic aU nabavka denarnih sredstev na korist javnih korporacij ali oseb, v koliko bi ae take operacije vršile v Italiji ali kaki drugi državi na korist Italije. 6. Vse te odredbe tačke 1 do 5 imajo za cilj, da onemogočijo operacije, ki so tu navedene, na korist Italije s strani Ta^opnFkov katere koto narodnosti. Pod odredbe tega sfeSepa ne spadajo usta. nov«, ki i Vsaika prekrSraisT fcsh doloob se bo kaznovala po pravilniku o ureditvi prometa z devizami tbl valutami- Ti idu epi stopijo v veljavo s dnom objave v »Službenih Novmah« m veljajo tako dolgo, dokler Društvo narodov ne sklene kaj' drugega* Oddelek aa ounike ki vedute pri finančnem Btsirstaafcv^n bo rx_ dal vee potrebne ukrepe sa toeno izvajanje beti sankcij. Kaj bo s kliringom ? tefiiu^ Ha M se so prati Italije krile z ženeva, 2. oktobra, r. V čobrtek 31. oktobra se je se*=t-a«l v Ženevi odbor aa Saptc-otfje. Na ptrvi plenarrm seji je bik> objavljeno noioafVo IsJssK va Društva narodov, o dVžarvah, ki so pt'istase na ovajanje sank-vtj. V odbori se je irrdkio za s—hcs|t 59 držav. NJ«ffco so bvli TZToljeni pooasnezna pod-odboa-i, kš imajo nssofOj da pssaBs pssas snai ssmmi ki tclma^na vptauunja nsnesajoča se aa uvajanja sankcij ptoti Itsajs. Pododbor za gospodarske sankcije je mzprav-Ijod o predlogu, ki so ga stavile države Balkanske zveze in Mate antante glede takvide-cijc Jdirinške^a presežka v prometu z Kalijo. V imenu teh dnavv je TMuieeou afarvfi predlog, naj bi se državam, kt imajo afldtf-ven savdo loh»pin^a z Iitalfjo, izjemno dovoh-k>. da smejo tako dolgo uvažati Hsgo is Tt-aii>e.. dokler ne krijejo vseh svojih kH-rlnskAi terjatev. Angleški, francoski m špan^bi deio^arbi so ae protiv Mi temu predlogu, češ da bi s tem postale sankcije brez-aspeSne in bi padal ves sastem. Jujjorfoven -Saa delegfacija je v celoti podpirala T^ro-lescov precfiog in pobijala stališče Francije Anglije in ^pan ije nsvsjsjoc, da je to edina možnost, da prizadete tk ism k* »jejo svoja ber>aLwe iMpram Ifcafctyi_ Ja0osso^renflkJ de4e-0»tje so opozarjati na bo, da visda vekka raziHka med žrtvami, ki jm psi zavajanju sankcij doprinasajo pnaarnsane države. Blokiranje terjatev uaptaau Italiji bi te žrtve še povedalo. Debata o tam se je nadaljevala tudi na seja odbora oaemnajatotka, kjer je zavseia še širši ohaes* Po daljši debati, ks je bala mestoma zek> ostra m v kateri so ■nek glavno besedo zaseopniki Aujtijr Francije, Jagoalavije in Ribi—aje, je pred-sedkMk predasfSaU naj se svoli poseben odbor, ki naj to vprašanje podrobno prouči. Tfrtutaacu je v debati opozarjal na st>, da vsboa iDoa gospooarssr tim crosji pnzaoetin držav itak veiako ia?rsjBjoosjfcnje zarada navajanja sankcij io da bode prišle vlade teh držav v nevzdržen potočaj, ako se to vprašanje še pred u^etjarvljcnjem goapodarskm sankoi} ne rasčšsti. NJapoe4ed je b4fta Haaar Ijena komisija sttrScovnjakoi. ki naj aesrarvv posefiSa za issoaaaafsn^am odbor. V tej komisiji so zastopnacr An^ne, rVsnciie. .ki0o-hmje, Rjumuraje ki OsSrje, Italijanska ofenziva na severu in tugu Po skrbni pripravi so Italijani v cera] na obeh frontah pričeli ofenzivo ter so zavzeli Gorahaj — Italijani imajo dosedaj lz.000, \besinci pa 17.000 mrtvih In ranjenih 2. novembra, r- Po vesteh lz DjUbattJa se je včeraj pričela že dolgo nanovedovana ofenziva italijanskih det. Prođbranje a« je pričelo istočasno na severni in na južni fronti. Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da so oddelki generala Grazianta na južnem bojBen po kratki borbi zavzeli Gorahaj v provinci Ogaden. Italijanske čete so nenadoma napadle malo abesineko trdnjavo Si lavo, nakar so Abesince pognali v beg ter so italijanske čete brez večjega odpora prodrle vse do Gorah a ja in Abeba, 2. novembra, r. Službeno potrujejo, da ae je včeraj severno od Maka le pričela velika italijanska ofenziva- Italijani so skušali podreti s tanki ter so z letali bombardirali abesin-ske postojanke* Abesinci so sprejeli na svojih strategično dokaj ugodnih postojankah ter odbili italijanski napad. I tanjam so imeli velke izgube. Na pod. ročjn MoSa AB so Italijani v poščavi zajel! abesinski oddelek, ki je nameraval obiti itaHjansko levo krilo. Po hudi borbi so se Abesmci razhežaB na vse London, 2. novembra, r. Po vesteh s južnega abesinskega bojišča se je tam včeraj pričela krvava bitka. Po uradnih podatkih so imeli Abesinci pri včerajšnjih spopadih 3.500 mrtvih in ranjenih. Na severni fronti obstreljujejo Italijani z dalekostrelnhni topovi veli. kegm kafibra abesmske postojanke, ki So jih Abesinci zavzeli na severnem pobočja višin okrog Makale. Ob reki Setit neprestano regija jo strojnice. Tako Ita. Hjasa kakor Abesinci čuvajo reko in mlnata jn drog drugemu onemogočiti prehod preko nje. 2- novernlbrS' Dopisnik DNB-s poroča: Na severni in južni fronti se je včeraj pričela italijanska ofenziva. Po topovskem obstreljevanja in bombardiranju z letal so začele itanjanske čete jurišati abesinske postojanke, ki so močno utrjene In na ugodnejšem poioM žaju. Po dosedanjih vesteh so bneH Ita. B jani 12-000. Abesinci pa 17.000 mrtvih in ranjenih. Abesinci so sestrelili rudi dve italijanski bombna letafl. »Italijane čakajo se velika presenečenja" London, 2. novembra, r. Abesinski cesar je dal vojnemu poročevalcu »Da* ily Telegrapha« v Addis Abebbi daljšo fzjavo o vojni z Italijo in dejal med dni gim : Moja vojska, ki šteje milijon ljudi, še ni stopila v borbo. Dosedaj še ni bilo niti enega resnejšega spopada. Bile so le manjše praske, pri katerih smo ime* li nekaj sto zrie\>. Toda Če hoče " C ~ * , . ^ . , ^ tdruieni* mi močmi vsega moškega in ženskega prebivalstva Abesinije. Upoštevati je treba, da so Italijani dosedaj zavzeli le neznaten del abesinskega ozemlja, in to ozemlje, po katerem se je mogla ita* lijanska vojska z lahkoto gibati in ki ga sploh nismo resno branili. Še le takrat; ko bodo Italijani dospeli v kraje, kjer svojih tankov in letal sploh ne bodo mogli niti uporabljati, se jim bo posve* tilo, kaj se pravi vojskovati se z Abe* sinci. Najbolj opremljena vojska mo* ra kloniti pred veliko naravno trdnja* vo, ki jo predstavlja osrčje Abesinije Italijane čakajo še velika in huda pre» senečen je 22.4 milijarde vojnega posojila v Italiji Rim, 2. novembra* r- Glasom službene objave je bilo dosedaj vpisanih 22.4 milijarde lir novega vojnega posojila. Ko. munike omenja posebno pohvalno katoliško duhovščino, ki je po vsej državi organizirala veliko in uspešno propagando za podpisa van je vojnega posojila, cerkvene ustanove in razni samostani pa »o tudi sami podpisali velike vso. te, ki gredo v miljone hi milijone. Pretežna večina tega posojila je bfla vola. čana z obveznicami starih posojil, v efektivnem denarja pa je državna bht-gajna na tajfun vojnega posojila pre. jala do 1. novembra 2.2 milijardi Ur. Vpisovanje vojnega nesojlla bo trajale še teden dni. Protiangleške demonstracije v Rima iz svoje trgovine blago angle. iavora. V neki kavarni, kjer so med drugim tudi angleške tn raanr angleške likerje, je pri. do spopada. Demonstranti ao ka_ doeeia demolirali Po tem obhodu po mesta, ki je trajal več ur, so se omladinci, zbrali pred angleškim poslaništvom in hoten vdreti v poalani. Stao- Policija jih je morala z orožjem razgnati. Ver demonstrantov je bilo pri tem ranjenih. Anglija nepopustljiva Za vsako ceno hoče prisiliti Mussolinija, da spre ji;, pogoje, ki mu jih bo diktiralo Društvo narodov Pariz, 2. novembra, z. V»i Ust iz največjo pozornostjo spremljajo razgovore, kS jih imajo L*val, Eden, Hoare in b». ron aioisi v ienevi- Po splošni sodbi pa aa niti najmanj upanja, da bi ti razjjo. veal dovedli do kakega uspeha. Vnel -Ska vlada je slej ko prej za tn, da se Italijo trdo prime in prisili, da ustavi vojno proti Abesinin ter sprejme pogoje, Id jih bo diktiralo Društvo narodov. IiOudon»ki listi odkrito priznavajo, rta ■ngleSkf vladni krosi niti ne mislijo na to, da bi umaknili le eno angleško vojno ladjo s Sredozemskega morja, nasprotno. vrš#» se mrzlične priprave, da se vojaški TH>lo7ai Vneli le š> bolj okrepi. Angleška vlada namerava v kratkem mobilT7šra*i nekaj letnikov re. aerviatov, zlasti mornarjev, staviti v promet hudi stare, že d*»armirane vojn* ladje, urediti še vee oporišč in arzenam lov ter sploh storiti vse, da bo Anglija pripravljena na vsako eventualnost* Kljub ponovni intervenciji Lsvala je angleška vlada gladko odklonila vse predloge, ki sta jih sestavila vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli in La. val, niti ni hotela priznati t«*h predlo, gov za o&novo pogajanj. Anglija želi odloeuo manifestacijo ancl^šk* in francoske vojne sile, prepričan«, da *e bo >Iii»H>lini uklonil le pred tako jasnimi dokazi f raiico^ko-anclefcke »oHd»rno«ti in odločnosti ter pristal na pogoje, kt jih ho diktiralo I*ru£tvo narodov. Angleški vladni krogi in ve« angleški tisk se sedaj Sploh zavzema za to, da prevzame Društvo narodov v itafijanako-abesinskem konfliktu vlogo diktatorja. Današnji Hsti pišejo, rta \nglijn hlad. no krvno eaka na trenutek, ko se bo Mossolini udal in pristal aH pa eelo sam pričel |>ogajanja za Hk\idaeijo abesinskega problema. Italija zahteva ukinitev gibraltarskih utrdb Po nrneniu Italije mora biti Izhod iz Sredozemskega morja popolnoma svoboden London, 2. novembra, z. Veliko senzacijo, pa tudi vznemirjenje v pomorskih krogih je zbudila vest, da namerava Italija na pomorski konferenci, ki se bo sestala prihodnji mesec, načeti vprašanja Gibraltarja. Italija bo zahtevala, naj se porušijo vse gibraltarske utrdbe, češ da so v nasprotju z mednarodnim pravom. Kakor je Sueški prekop mednarodna ustanova in brez vsakih utrdb, tako da je vhod v Sredozemsko morje na vzhodu docela prost, tako mora biti po mnenju l tuli je tudi vhod na zapad svoboden. If angleških pomorskih kro* gih ne izključujejo možnosti, da bi se temu predlogu pridružile tudi druge države, ki imajo interes na tem, da se okrne anglcškn nadmoć na morju ter da bi zaradi tega mogle nastati kompli; kaci je. Izjavljajo pa ze sedaj, da An* glija nikdar ne bn pristala na tak pred* tog, ker predsta\l j a Gibraltar s svojimi utrdbami ključ dn Sredozemskega mor* ja. Atentat na kitajskega ministrskega predsednika Zarota kitajskih nacionalistov — Predsednik vlade lbit, več ministrov ranjenih Rim, 2. novembra, r. Sinoči je prišlo do velikih proti.angleških demonstracij. Velike skupine omladhicev so korakale po ulicah in kontrolirale izsožbe. Koder so našK kako angleško blago, so razbili hdofthe ter posvafl laafadhm, naj takoj London, 2. novembra, r. Po vesteh hi Nankinga je bil včeraj dopoldne iz. vršen atentat na predsednika kitajske vlade in zunanjega ministra Vang Cing Vaja, V Nankingu so nameravali včeraj dopoldne na slovesen način posvetiti novo poslopje zunanjega ministrstva. Pred poslopjem so bih zbrani vsi člani vlade in mnogi drugi od lični ki, med nji. mi tudi znani kitajski general čangkaj. šek. Ko se je s svojim avtomobilom pripeljal ministrski predsednik Vang dng Vaja, je neki kitajski novinar, ki je stal v neposredni bližini, naglo potegnil revolver ter začel streljati na zbrane ministre. Trije streli so zadeli ministrskega predsednika Vang Cing Vaja, ranjena pa sta bila tudi minister pravde in general Cangkajšek. V tre-nntku, ko so odjeknili prvi streh, je začelo pokati na vse straneh- Zarotniki, Konservativna zmaga pri angleških občinskih volitvah London, 2. novembra. 2. Včeraj so se w-Ste v 3600 krajih občinske volitve. Prvi začasni rezultati, ki so bih" objavljeni ob 23.15, ao pokazali veliko zsmago konservativcev. Laburisti in Hbeeaici so bai v nmogife krajih poražen«. Po rezultatih, ki so bili zbrani do polnoči, so pri vičcrajšnjih občinskih volitvah konservativci pridobni 50 novih m zgubili 18 dosedanjih občinskih svetovabkih mandatov, Hfcerati 10 odnosno 16. delavska etranka 36 odnosno 60. nezaroana delavska stranka 30 obtoosno 26. Tzid občinskih volitev pa ne bo imel nobenega vpliva na parlamentarne volitve'in se iz te smage tudi ne more prav rac sklepati glede izida paria-llh volitev. ki so bili razvrščeni med množico, so začeli streljati, da bi povzročili zmedo in tako omogočili atentatorju da po. begne- I>va zarotnika so aretiralif atentator sam pa je pobegnil, čeprav je bil ranjen. Pozneje »o ga ujeli, vendar pa ga še niso mogli zašli šari, ker je ne. varno ranjen. Ministrskega predsednika Vang Cing Vaja so z avtomobilom ne. modoma prepeljali v bolnico Kljub ta. kojšnji zdravniški pomoči pa jo okrog 1. popoldne podlegel ranam. Kolikor je doslej ugotovljeno, gre za zaroto kitajskih nacionalistov, ki so bili nezadovoljni s politiko vlade. Ministrskega predsednika in zunanjega ministra Vang Cing Vaja so dolžili, da je preveč po. pustljiv napram Japoncem. Atentator je bil urednik neke nankinSkr novinske agencije. Spor zaradi sankcij v avstralski vladi Camberra, 2. novembre. AA. Notranje pcdrtKoi položaj v Avstraliji se je zelo zaostrili zairadi problema o sankcijah. M*m«tx-skd pred^odmifc Lvcms je zahteval ost« vic o podpredsednika vlade Hughesa, ki »e je v nekem članku, kri ga je objavil v nekem listu i-zraziil proti sankcijam. Hughes je sicer svoje izjave prefcHcal. vendar po mnenju političnih krogov spor v avstaW.: vladi se ve hscviioSnan. INOZEMSKE BORZE Curi h, 2. novembra Beograd 7—. 1'a.r z 20-2675. London 15.12. New York 307.625. Bruselj 51.*), Milan 25.— Madrid 4?. . Amsterdam 208.95, Berlin 1237«. Dunaj 3*5.90, Praga 12.72, Varšava 57.775, Huka-OSO- »SLOVENSKI NAROD«, Sobota, Z oovambra 19». St 240 Ljubljana na dan mrtvih proti Sv. Križu menda Se nikoli ni bilo tako Ljubljana, 2. novembra, je zaat jaagnfc dan, akoraj prelep za nvtvab in za nazpoloženje ljudi. Toda ha* zaradi lepega vremena so ljudje posvetni dan apoazanu pokojnih tom lažje in tem lepše. Masčanoaa radi očitajo, da niso poeebno dovzetna za globlja čustva, da ao oaopcM ai da ne napravi nanje nič globljega vtisa. Marsikdo bi maalil, da med inajgajpj nd mnogo čuta pijetete, ako bi jih sodil po starem pokopališču. Kdor )e pa videti včeraj ogromne procesije ljudi, ki so se pesnikak že od ranah ur proti Srv. Križu, je pa6 moral priznati, da je v tem neikaj več kakor samo lepa navada. In grobovi so bi. obremenjeni v cvetlični gaj. Vse, vse je biao v cvetju. Težko je bdo najti grob. ki d. £u -ne jvrasaJ vsaj skromen šopek kn-santem in bi ne tal urejen. Mrada se ni bik) nikdar o Vseh svetih lastnega prometa na oeataa, ki drže k Sv. Krstu. fVjpoidne so ljudje prihajali na po-imnalJUrV ves čas v s^rojersih, gostih vrstah. Pa -tudi razna vozila, zlasti avtobusi, so se pomikala od časa do časa v nepretrganih kolonah. Ba je pravi velemestni promet Kljub temu, da so Ljubljančani na glasu, da ne znajo hoditi, se je promet razvijal v DsJkgSSBa rodu in avtomobilom nd bebio treba natd mnogo zmanjševati brzine. Letošnja jesen je biia doklej zerto topla in rudi hujše slane še nd biLo, zato je bilo ki prodaj zeJo mnogo cvetja. Čeprav je bika večsna grobov okrašena že pred piu^rkom, vendar so ljudje nosili tudi še včeraj ves dan cvetje na pokopališče. Ljubljanski trg je bil dopoklne izredno dobro zatožen s ovotjem, z zelenjem in venci Kjer so navadno na pnodaj žarvala, je bilo povsod cvetje in zelenje, na vel tkem VodnŽkovom trgu, pa tudi na Po^ačarjevem. BW je psavd svet-■Eni vafeaojem. Čteprav nd bflo biata, nd buV> tefco lahko prsti na pokopabđče po ozki zeSo prometni Vaško loto posebej narfavAjamo na komoefcenftne instance, naj bi vendar ti vsaj sfaromen hodnak za pešce na Ss*Xuki kffd cesti Za varnost prometa so skr bdi včeraj sfanažniSa tudd vtzdoKž vse ceste. jbo med potjo si lahko opazfl maisakaj ne-Ob cesti so čepe H berači. Otroci, otrokom, krvalkn in všden eeso kensča, ki je ležal na vocou, ne da bi se mogel premakniti Kostanjarji bo se rnstBi že več sto metrov pred poknpaiEšcem. so pa bale na prodaj ob vseh cestažv kjer je bi! živahnejši promet. Pred pokopa-MBesn je balo okrog 20 večjtti stojnic. Cvetje so prodajali povsod, še četo na pokopafi-ščtt beisu vhoda. Pni vhodn je bila do voćem hoda gneča, psi izhodu so pa ljudje sprav nosili drag dragega vsikš gneči. Ob 15. se je agmna množica ob veMkem križu. Po c^rkvenoh morttvah so zapeli pevski zbori Hubadove župe pod vodstvom pe-vovodje Žarka Prpiovca mogočno žafto-»Usbušd nase Ljudjt so poskcšaE ki marsikoga se je pesem še posebno dojcofla. Tu m tam so se zalesketak- v soin-en sobe. Gđoboko je tudi o^kikovaao Prev-krveevo »Zadnje slovo«. Ko je utihnila poje spregovoril predeedna: Hubadove župe dr. Svigerj. Z jedrnato, živo se je spomnil skladatelja Dbrvonna ki si je postavil s svojkn delom tako lep spomenik ter nam zapustil prelepe v vedno živ spomin. Letos obha-atolemion njegovega rojstva in pevci Hotedove župe mu polagajo kot šopek na gsob njegovo nepozabno lepo žakietinkoc nhsjnr mnt. Ko je izzvenela ta pesem, se je množica že zbrala oh vojaških grobo-vftu SPOtnaoaaa judenburškdh žrtvam. BU- » apomenfca so bili zbrani bčv?n bojervniki auiarvni oficirji zastopniki vojnah invalidov zbor ki pevci, za apomenikom pa godba in častna četa. Ob vznožju apoanandfca je bik> poarjdiendh več šopkov cvetja m vencev, med njimi so bffi zlasti lani imalia občane. UVI in skavtov. Godba je zaigrala zaknd korai, naikntr so aAaaiani pevski zbori -zapele tozno »VagreoV je fcegta na srca. gkrec so se skk> Na fPJ^S apomernka je stopil vojni ifcanaffff. Govori je sepo, kakor da je jemal besede naravnost tx srca, 5 pesniškimi besedami je opiseJ umiranje narave, ki nas opominja na neizprosen zakon življenja, da brez smrti ni življenja, da mora zrno umreti, če hoče roditi. Tudi svoboda se kupuje s smrtjo m naša svoboda je sezidana na kosteh naših največjih junakov. Blagor jim, ki so potožil svoje kosti \ temelj naše države Ta temelj j« najmočnejši. In ko se spominjamo naših največjih Junakov. ustveTJartcev naše države, se moramo pred vsem spomniti prvega vojaka tn naj-moimčilega tvorca naše države, ki je dal za njo vse, rudi svoje dragoceno življenje, kralja /edjnrtelja. Stava njegovemu spominu! — Govornik je naslovil svoje besede še posebej na mladino, naj ji bodo naši junaki vzor in na vojake,-ki naj ne pozabijo da je svoboda dragocena. Zopet je zaigrala godba, nakar je duhovščina opravila moHftev. Ko so pa pevci •zapeli *Oj, Doberdob«, je pesem segla globoko v srce zlasti bivšim vojakom, ki ne kanejo več solz in čustev, a tem bolj IrVO čutijo, kako strašna je vojna Žalno svečanost je zaključila godba, nakar se je množica tiho razšla, ki ko smo i Vi mamo neštetih grobov, vpmv zasutih s cvetjem, smo se ozrli še na nekatere druge. Ali bi se kdo sploh spomnfl Cankarjevega groba, če bi se ga ne Preporod? Razen Prepotodovega smrekovega venca je bilo na grobu samo nekaj zvenejNh krfeantem. Tudi na starem pokopaflTSču se je Preporod sponvnfl grobov naših z asfalten ih moz kakor vaško leto* Spomenik padffim vojakom pri Sv. Petru SO obiskovala ljudje tudi ves dan. UVI inva-fido vje položilo lep venec. Svojci nadih vojakov so pa nanosili mnogo cvetja ki preprostih vencev. Večina mod njimi je revnih ... Na Suhem Ua|er}tt Na Suhem bajarju je se 15 grobov, kjer počivajo žrtve avstrijskih trinogov, ki si jih je tudi letos spomnila naša javnost. Vrle šentjakobske učenke so pod vodstvom svojih učiteljic že pred dnevi z jesenskim cvetjem okrasile grobove in postavne na nje svečke, a včeraj ob 11. se je tako kakor običarjno druga leta vršila tam lepa pietet-na svečanost, pri kateri se je zbralo mnogo občrnetva. Na grobovih rn pred spominskim kamnom, ki je bi] lani postavi jen žrtvam v spomin, so prižgali svečke, nato je pa Šentjakobski pevski zbor pod vodstvom g. Danila Cerarja zapel žalostinko »UslLsi nas, Gospod«. Župnik Barle }e opravil cerkvene obrede, nato so pa pevci zape_ B pretresljivo Prekrvčevo >Oi Doberdob, slovenskih fantov CTob«. Na Taboru Včeraj ob 13.30 je priredil Sokol L rtA Tabora žalno svečanost v spomin med letom umrlih članov, njih svojcev in prijateljev. Prostrano dvorano na Taboru .je napolnilo mnogo obSnstva. Oder je bil ves v črnem, na sredi pa je bil na podstvaku veffk Sokol, ponosna ptica z lovorjevrm vencem. Godba Sokola I. je zaigrala Fuči-kov žaini kom!, v lepem piete polnem govoru se je pa nato spominjal lani umrlih bratov m sester rramcstn'k prosvetarja br-B na nko Kranjc in zaključil z vzklikom »Slava pokojnim«, čemur se je vse občinstvo odzvalo in trikrat vzkliknilo »Steva!« Godba je zaigrala žalno koračnico m s tem je bila lepa spominska svečanost za_ krjučena. Vsa sokolska družina je nato korpoeativno od«Sla na pokopalISče k Sv. Krrhv Na Viču Tudi viako pokopa-Hšče je bilo spremenjeno ▼ lep pisan vrt. poln živobarvnega jesesnskega cvetja. Ob 16. so viski pevci zapeli tri žalostinke. posebna tveStnost je bfta pa pred spomenikom padlih vojakov, kjer so najprej oo. frančiškani opravili molitve, pevei so na jrt*»eli »Oi Doberdob«, je zažarela inicijatka A. T- in znova je sa-cfoTelo na stotine sveč. Padlemu junaku v sposiiln Včeaaj dopoidne so koroški prostovoljci priredfii v bojih pri Podrožei padlemu junaku Borisu Ko žulju spominsko svečanost na pokopanaču pri Sv. Križu. Pri pokojnikovem grobu se je zbralo mnogo občinstva. zlasti koroških rojakov, med katerimi je bil navsoC tudi predsednik Kluba koroških Slovencev državni tožilec g. Julij Fellacher. Žalno svečanost je. ©tvoril gamizijski kurat g. Ivan Merečič. ki je v aanosnem govoru očrtal težke boje na »Crni fronti« pri Pod-rožci, kjer je izdihnil tvoje mlado življenje tudi Dušan Kožulj. Za njim je govoril predsednik Društva koroških dobrovoljcev vpokojeni podpolkovnik g. Milivojevie in naposled Še zasebni uradnik g- Boiič. Id se je prav tako udeležil bojev na koroški fronti. Težke posledice griže Nepoučeno lfudatvo M bolezni no sna ubraniti — manjkanj* zdrave pitne vode Ljubljana. 2 novembre. Trdovratna epidemija griže, ki se je nofa- vila v- Krški dolini že »redi julija, kjer je bilo samo v občini Uinje tedaj že nad 30 obolenj, Je zavzela od konca septembra do srede oktobre tak obseg, da sc je bilo bati okuiitve velikega dela Dolenjske. Da se prepreci širjenje bolezni, je oblast prepovedala vse gospodarsko in trgovsko gibanje in je tako komaj še lokalizirala in pravočasno zajezila nevarno epidemijo. Griža se je pojavila kot rečeno ie aredi julija v občini Hinje, kjer je bilo Okrog 90 bolnikov. Središče epidemije Je bila vas Zvirče. Banovinski zdravnik je bolnika večinoma izoliral v bolnici- Smrtni primeri so bili trije. Po izolaciji in disinlekciji hii je zdravnik predlagal zaščitno cepljenje prebivalstva, S ni uspel » svojim precUogom, ker bi bilo cepljenje za h i nisko občino predrago! Ljudje spočetka bolezni niso smatrali sa nevarno, bolnike so vozili kar na vozovih v bolnico in so raznesli tako bolezen tudi v kraje proti Novemu mestu. Bolezen se Je pojavila ie v občini Dvor in v bivši občini Smuka, kjer pa Je banovinski zdravnik • takojšnjim izoliranjem preprečil njeno širjenje. V septembru pa se je griza pojavila v Žužemberku in Zagrađen, središče epidemije pa je bilo v Valifeai vasi v Klečetu in v šmihelu. Manjši obseg Je navzela epidemija tudi v Dolnjem m gornjem Križa, pozne, je zopet v bližini Žužemberka v Praprečah, v Budganji vasi in Se v nekaterih drugih, krajih. BiH So tudi smrtni primeri, mnogo je bilo bolnikov doma, mnogo so lih pa prepeljali v bolnico. Zaradi prenapolnjeno-sti obeh novomeških bolnic je moral zdravnik izolirati mnogo bolnikov kar doma, Po vaseh so bili razdeljeni letaki, kako naj se prebivalstvo ravna med epidemijo, uvedena pa je bila tudi obvezna imuni zarije, ki se Je pa prebivalstvo v svoji nevednosti ni hotelo udeležiti. Primeri epidemije so se pojavljali tedaj tudi že v občini Dvor in v vasi Brezova reber, kjer je zahtevala griža eno žrtev. Bolezen se Je polagoma sirila naprej proti Sentlovrenski in Trebanjski dolini in banovinski zdravnik v Trebnjem dr. Ciril Dereani Je zaščitno cepil prebivalstvo obcestnih vaseh v okolici Trebnjega. Bolezen je pretila, da se razširi na vso Dolenjsko; zužemberžki in trebanjski zdravnik sta bila na nogah noč in dan. Lokalna zdravstvena oblast je storila vse, kar je bilo mogoče. Da njeni ukrepi niso v polni meri učinkovali, je kriva ljudska nevednost in nepremišljenost, ki je celo prikrivala bolnike in nI upoštevala obrambnih navodil. Banovinski zdravnik zdravstvene občine v Žužemberku g. dr. Josip Smola Je banski upravi natančno poročal o naglem širjenju bolezni in o svojem delu. Od srede julija je bil dnevno na potovanju po svojem okolišu in je pri pobijanju epidemije žrtvoval tudi svoj redni dopust. Področje zdravstvene občine tvorijo štiri občine in zdravnik seveda sam ni mogel zmagati dela. Prosil je. naj bi se mu dodelila v*aj že ena pomožna zdravniška pomoč, za potovanje pa motorno vozilo, da bi lahko dnevno obiskoval bolnike po občinah. Predlagal je tudi, naj ti se zaradi boljše izolacije in kontrole uredile zasilne bolnišnice v okuženih kra-Ph. Nevarnega širjenja bolezni pa le ni hotelo biti konec; žrtev je bilo vedno več. Ljudje, ki so končno uvideli, da bolezni le nI vzeti tako z lahke strani, so pričeli sodelovati z obrambnimi ukrepi. Mnogo se je z nepoučenim ljudstvom trudil tudi župnik g. Zupane in Žmihelsko uČUeljstvo ter drugi, ki so ljudstvu pomagali z nasveti in dejanji. Higijenski Zavod pa je v okužene kraje poslal zdravnika dr. Rorbarja, dva sanitetna avtomobila, ki sta prevažala bolnike deloma v ljubljansko, deloma v novomeško bolnico, in distnfektorja. Bolnice so z bolniki prenapolnili, še več se jih ja zdravilo doma, največ pa jih je dobilo preventivna zdravi* la in kapljice proti griži. Te SO dajali že v okolici Trebnjega. Borba proti grizi je bila na višku. Zdravstvena oblast Je polagoma zmagovala in zmagala, le žal precej poenno, saj je znano, da je epidemija razsajala že od srede julija, ko se ie proti njej požrtvovalno boril samo domaČi zužemberški zdravnik in, da je moralo pasti prej precej Žrtev, da so trdovratno bolezen končno ukrotili. Radi griže niso bili prizadeti le okuženi kroji, marveč so se posledice iste pokazale v vsem dolenjskem gospodarstvu. Poleg številnih bolnikov in njih svojcev, ki ne morejo v ogoženih krajih opravljati kmetijskih del, poleg izgube delovni)) moči In dni v prizadetih krajih in mimo vseh stroškov preventivnih zdravil in »treskov za prevoz bolnikov v bolnice ter drugih >zgub, ki jih je ljudstvo utrpelo, kar nizko računano znaša že nad :-U>j.O00 Din, to težko prizadeli tudi kraji, ki jih epidemija ni zajela, pač pa so jih prizadeli ukrepi politične oblasti, ki je radi griže v Krški dolini kontu matirala skoraj vso Dolenjsko. Kakor sme Is poročali so do nadaljnjega prepovedani sejmi, ki so na Dolenjskem jeseni važen prodajni trg poeebno aa živino. Do nadaljnjega je zabranjeno vsako prevažanje živil in drugega blaga, posebno iz ogroženega in okoliškega ozemlja in je Dolenjcem predvsem zaprt ljubljanski trg, kjer so prevladovali. Bolezen se Je tako močno razkrila, ker se ljudje že spočetka niso ravnali po navodilih, ki jih obramba bolezni zahteva. Oblasti, ki so bile deloma tudi pozno obveščene, so £riskočile na pomoč šele takrat, ko je bilo o mnogo Žrtev. Kontumacijski ukrepi, ki so bili izdani tudi v neprizadetih občinah, so med ljudstvom naleteli na odpor. Nepoučeni so v svoji nevednosti grajali ukrepe — bližajočo se epidemijo griže, ki se je polagoma širla proti Trebnjemu in Novemu mestu, so smatrali za navadno drisko — ni jim slo v giavo, da ta zavratna bolezen zahteva obrambne ukrepe, Že predno se pojavi; mnogim so se kapljice proti griži zdele ne- EŽreba* in ■masna, posebno ps so bili ta-m odveč kontumacijski ukrepi, ki jih je izdala politična oblast in so v njih videli VSe drugo, kot pa prizadevanje oblasti preprečiti epidemijo bolezni tudi pri njih. Sejmi bi se lahko oo njih muenju vrlili celo v Žužemberku, saj griža s sejmi nima nobenega opravka. Važno je, da to ob tej priliki povdarimo tem bolj, saj je nesrečna ljudska nevednost mnogo kriva — glavni krivci pa so socialne in higijenske razmere —, da se epidemija griže po ji vi ja v takem obsegu posebno na Dolenjskem. Ako so na Dolenjskem socialne in higijenske razmere neugodne je zato tem bolj potrebno, da zdravstvena oblast s primernimi zdravstvenimi predavanji ljudsko nevednost odpravi in ljudstvo poači o obrambnih ukrepih, da se bo lahko samo obvarovalo bolezni. Posebno je to nujno potrebno za epidemijo griže v novomeškem in litijskem srezu, kjer so celi okraji za to zavestno bolezen zalo sprejemljivi. Griža v Krški dolini nam je dala, žal, ob žrivah precej dragocenih naukov — samo, ako bodo kaj zalegli 1 Pokazala Je tudi, kako potrebna je na Dolenjskem sanacija vasi in preskrba s pitno vodo. Posebno zahtevajo to občine žu-žemberdkega sodnega okraja aH Suha Krajina, ki je večino leta brez ali pa ima za zdravje zelo škodljivo vodo. Znano je, da je bivši deželni odbor pripravil že pred vojno nacrt vodovoda, ki bi dajal Vsej Suhi Krajini dovolj vode. Ta načrt pa Je prekrižala svetovna vojna- Po vojni pa je primanjkovalo za Dolenjce, kakor vemo za vsako večje javno delo časa, že bolj pa denarja. Le Higijenski zavod je uredil nekaj kapnic in vodovodov manjšega obsega, nekaj jih je še projektiranih, sicer pa je v tem pogledu ostalo na Dolenjskem vse po starem. Ljudstvo ponovno prosi oMastva, da mu priskočijo na pomoč. Vprašanje preskrbe vode se mora hitro rešiti. Suha Krajina ne sme več trpeti pomanjkanja vode! Kar je nujno potrebno, se mora v prvi vrsti storiti. V slaščičarni Mlad ^'jiLbijeiiec: Aix. oPTOHtita, SOSPo' dična, tla sem 9t zakasnil in nikar n* bodite hladni z menoj. Kako bi ne bila hladna? Ta čas. ko sem čakala na vas. sem pojedia že tri porcije ledene kave. Dobri prijatelji, dobro vino - Je res, da ai se Zopet pobotal a svojim prijateljem? - Da, lani sean sicer kupil od njega sodVJOk vina, toda zdaj sean mu to zopet odpustil. ROMAM Sidu Silđkćuo, »Jey< Je ogovarjala Sida, »vem, da je. To |e sflanovstvo z druge strani, ki se V mojih prednikih in pokazalo tako očito, sj| vsaj ne pred ri^bavrrn koncerne ■Ker so znafi živetih je ugovarjala Peraca. JI pa ne znaš. To je vsa razš- at^otem me spremeni, ako moreš.« »Jas te ne morem, mola draga. To storiš latico k sama. Iztrži se iz teb mi-sflznokiem se Danila, ki te Hobi več kakor ctffrrftR Biti bi morala srečna. Ako M oas naši možje bobih samo polovico tako, bi bfla najsrečnejša ženska na srela. Pozabila bi na vse drogo, na naj bi aLfribi, Bobi... Kdo ve, da me zares Meo strašno rjobT? In potem: kam me pe pripeljala ta njegova tafco vettka Ijn- »MoicTlc je vzkfikmla Danica Jezno. eKafeo ta Bobi, vem rjajbofje. m kam te fft pripeUoi? Do teh nor* misli gotovo ne. Sem, kjer si, si prisTa sama. Ne išči tri rde izven sebe hi tod! ne reSrtve. — Spremeni tebe, pa bo svet okofi tebe v jr Upa ve« drugačen.« i». ce ne morem. ASI pa. mf kdns posreči, toda to se la- hko zgodi iz novega notranjega dozore tja. Ne sfltte vame. Počakajte. Vse to Je tako strasno... Saj sploh ne morete razumeti. Kako tndi? V svojem zakonskem življenja doživljate samo srečo; vse gre po ravni poti, tafco mimo, lepo, naravno,. .< »Tako se zdi samo tebi,« jo je prekinite Mary. »V resnici Je v vsakem zakonu poieg lepega tndi mnogo grdega in ne všečne ga. Popolnosti na sveto nt Morda bom povedala preveč in ne bi smela, toda ni me sram: tedi v mojem zakonu so divjali viharji. Bilo je že v prvem letu, ko sem opazila, da se mi mož odmika. Prebedela sem dolge noči, da bi našla vzrok ki sem ga naposled tndi našla — mož me je varal.« »Tvoj mož? so vzkliknile zabodeno Sida, Jasna m Danica. »Da, moj mož. Kaj ne, to se vam zdi docela nemogoče in neverjetno, pa Je ven darle res. Varal me je z neko učiteljico v bližini. Ko sem izvedela in se prepriča la« da ni vse le domišljija, sem odšla k njej...« - r »Ti si se tako ponižala?« se Je aačodl-1a Jasna. »Da, ponižala, ako meniš, da Je btto to ponižanje. Jaz ne mislim tako, ker oo pre aofazn Avijenja po nazorih tistih maHh, po blata riječih gobcev, ki se ne morejo dvigniti v vflftje perspektive. Ko bi bila vedela, da Je njegova ljubezen do tiste ženske zares resnična in globoka, morda teta ne bi bilk storila, a ugotovila sem že kmalu, da je le trenotna moška kaprica, goli pohlep po nečem novem, po namišljeni spremembi. Sprejela me ie neprijazno in je spočetka trmasto tajila. BOa je celo sirova. Vsaka droga na mojem mesta bi bna plenila na njo Jo zgrabila za lase in se zagrizla v njeno meso. Jaz vsega tega rasel storila. Ohranila sem mirne živce in jo prav s tem svojim mirom premagala in razorožila. Moje be sede so Jo zadevale huje kakor bi jo u-darci. Toda nisem ji govorila o sebi, ne, govorila sem ji samo o njej in o njem. In prepričala sem Jo. Uvidela je, da stoji pred njo ženska, kakršne se ni nadejala.« »In potem?« sta vprašali radovedno hkrati Danica in Jasna, »Potem ga je sama odslovila.« »Min je povedala, da si bila pri njej.« »Ne. Odslovila ga je z drugimi argumenti, ki so bili bolj prepričevalni, tako prepričevalni, da je zlezel vase in se ves vrnH k meni.« »Kaj si tedaj storila?« je vprašala Da- »Ničesar. Nikoli mu nisem niti i bese-do ali s čimerkoti izdala, da vem za i njegov greh, aH da sem se vanj kakorkoli vmešala. Ako bi bila to storila, bi dosegla nasprotno od tistega, kar sem hotela. Narobe, potrudila sem se nuditi mu tisto, česar e prej morda pogrešal. Skrbela sem, da je bila njegova ljobe-ze tako zaposlena pri meni, da ni več imela časa misliti na drugo. Izmislila sem si sto drobnih malenkosti, ki so me delale vedno novo in dobro vem, kako se je v tistih časih neštetokrat čisto znova zaljubil vame »Vendar sj pozabila na nekaj zelo važnega«, je dejala Jasna, »na to da so ti to ne bi bilo posrečilo pri vsakem. Mora! je blfl za to Že oo naravi dotemlMv.« »Docela pravilno. Ako bi bil Usto žensko zares ljubil, ali ako bi bil človek brez notranjih globin, bi bila ostala tudi vsa ta moja strategija brez zmage. Pomisliti pa moral še na nekaj drugega: kaj bi bila storila katera dniga na mojem me stu! Napravila M Škandal pri njem m pri njej, pobegnila od nJega ali se ločila, in zakona bi bilo konec. Tako pa ni le ostal, ampak ie postal celo srečen, zelo srečen.« ^Kako si ga mogla, kljub temu še ljubiti in pretrpeti toliko za ponovno osvojitev njegove ljubezni? Jaz tega ne H zmojrla.« je dejala Jasna Se bo n 1 ' KOLEDAR Danes: Sobota. 2. novembra, katoličani-Verne duJe Jutri: Nedelja. 3. novembra, katoličani: Hubert, Bogomil današnji: pbikeditvt Kina Matira; Bengali Kino Ideal: (irof Monte ChrislO ZKD: Atlantik« oh 14-15 v Mati«. i Kiao Blogfct Razjedali tattel (lVtrovtf. Kamila iiorn) matineja« oh 14 »Arijaaai Kina fei^ka: Maskarađa Kine t ni«»n: ''les v Savaju, maliueja oh 14 »V znamenju križa« Duhorni kom eri v proslavo 70H letu unirii »v. Savo oh _0.:U) v dvoraai Liuti ljantkega sokola \ Narodnem domu JI rBlšNJfc 1'RlR KrD' r VE Kino Matica: tir i$<*ir |\h.«> Ideal: Grof .*u>nte i lifi.-ln, matmfjd ob io.3o »Grof Mo?ite Christa . ZKD: Pogrebne Mrerartoatl Magof^rojne};! viteškega Kralja Aleksandra !- < :> u. d p v Matici Kiiio si-La: Maskarada K Ju o Sloga*. Poslednji valček, matineji ob 10-3(1 >Arijana Kino l iiion: 1'les v zavoju, niatiaoja ob 10.3o »V znamenju kri/.a . fteiitjikoHski gledališki oder l.«\:io;iarji« ob 'J0.15, Mostni dom. DEZl'BNK LEKARNE Dano- in jutri: Dr. Pircoli, Tvrieva temti d, Hočevar, CekHrika testa ftfe m UnntaK M oate-Zaloška ceeta Živilski trg v Trbovljah Trbovljtr. 1. novembra. Včeraj je bil plačilni dan delavstva in ob takih prilikah pripeljejo kmetje na trg pač vse, kar upajo spraviti v denar-Zlasti sedaj v jeseni, ko se ljudje zalaj»an> s krompirjem, zelje*n, repo in drugo /im. sko rwano, pripeljejo dolenjski in savinjski kmetje na tr«; cele \oxov. ovojih pridelkov. Tako so pripeljali tudi na včerajšnji plačilni dan kmetje na trg celo vrs* i vozov s krompirjem, repo. praStM, jabolki, perutnino In drugim blagom. Mmvjo kmetov pa je proti«)alo krompir in rcp'» kar po kolonijah, ker so jo upal« preje spraviti v denar, kakor pa na trgu. kjer ;e huda konkurenca Včeraj so se kupet na trgu razburjali rd'li povišanja cene krompirju, ki so £A kmetje odnosno prekupčevalci prodajali že po 24 I>in mernik, doći m so ga neki kmetje dan prej prodajali po kolonijah še po Din 20. Gotovo so tukaj prekupčevalci in vori/niki na deVu, ki cene tej najvažnejši vsnkodnev. ni brani revnejših slojev zvišujejo — Rep<> so prodajaH mernik po 8.—, jabolka pa p»» 2— do 2J0 Din kg Prav lepe so pa rnelc ceno 3.— Diin. Kostanj, ki pa je že prej slab, so ponujali po Din 1.30, orciic po 7.— Din, jajca so še vedno po dinarju KOtnad ptSčanci po 10 12 Din. kokoši pa po 20 22 EWn. Ze»rje se je prodajalo slflhe glave po 075 do 1.— Din, paradižniki po X -Din, paprika po 3—6 ko*n za 1 l>in, doazje so pa hruške, ki so jih prodajaU po 5 l)m kg. Na txgu je bilo tudi še nekaj grozdja, ki so ga prodajaH po 6.— Din tako domaćega kakor »m od ere v ske ga, vendar ym gr-grozdje že h kraju, - Na trg je bilo pri. peljaffiih tudi precj prašičev, ki so jih kmetje proda jal 6 mesecev stare po o Din ^ćive teže. 16 tednov stare pujske r>o Dni 130—. 12 tednov stare p<> Din 120 in H tednov sttiTe po Din £0.— Kakor pa kaže. so morali kmetje mi -pridelkov peljati zopet ihmov, ker je bilo t.> mogoče v lerih ugodne rudairskc konjunkture. Iz Maribora —t°rvs glasbena premijera bo jutri zvečer. V Narodnem gledališču uprizore v režiji J. Povlieta klasično opereto dunajske g4aabe J. Straussa »Beneško noč«. V m i/-kalnem pogledu je delo izvrstno, ima k ar operni pečat in zveni v orkestru polno in barvito. Dejanje se godi v Benetkah in prevladuje komika- V večjih vlogah nastopijo Udovičev«, Barbičeva, Rasbcrgerjeva, Go-rinikova, Sancin, P. Kovlč. Verdomk Raf. benjfer, Harastovlč in Kos^e — Slikar, ki slika z nogo. V mariborskei n gradu razstavlja te dni svoja dela akadem-mki slikar Aleksander Klein, rodova iz Temisvars, ki je vojni invalid in »lika z nogo. Razstavljenih ima mnogo portretov in pokrajinskih motivov, ki vsi pričajo, da je g. Klein mimo posebnosti da slika z nogo, tudi resničen umetnik. Svoja dela pa »ta razstavila tudi njeagova žena in M letni sinček Ladislav. Razstavo vsem ljubiteljem silikarske LTnetnosti toplo priporočamo.. Raz stava je odprta ves dan ter pozno zve-cer- — Splsverji so se st*p|i. Včeraj so se na splavu spoprijeli Franc V, Anton P. in Jožef K. Posledice pretepa js odnesel slednji, ki je zadobfl več rsn na glavi in je motai v bolnico — V proslavo jadranskega dne, priredi krajevni odbor Jadranske strale v Mariboru, 6. novembra <»b 20. uri v dvorani Ljudska univerze predavanje g. prof. Baia o naši pomorski poziciji- Uvodno besedo bo govoril predsednik krajevnega odbra g. dr. Rapotec. Vstop prost. — Številne tatvine. Trgovki Karolinl Pri-dagarjevi iz Prevalja je nekdo na sejmišču v Guštanju izmaknil denarnico v katari je imeda 1400 dinarjev. — Na policiji pa so zabeležili dve tatvini koles. Izpred *reskeca sodišča je nekdo ukradel dijaku Pranju Napastu moško dvokolo vredno 900 dinarjev. Trgovcu Judanšku pa so ljubitelji tujih koief odpeljali Izpred neke trgovtne na Koroški cesti dvokolo vredno £00 dinarjev. —m Surov napad. Ko se je včeraj dopoldne vračal posestnik Leopold Štance* v Orehovi vaisi s slivnUSkeera pokopališča, s<1 a aa na somo^npnn krajn napadla dva neznan ca. Bden era jr» pobi! r>* tfla ln irSjal v o'1 ceotnf jarek a tako »Ho. da mu ja atomi! levo roko, djnuri, pt on M fl tokmn pran U lobanjo. Smrtno nevarno raarjeni 0ta*cer 99 zdrs t I r mar i bonski bolnici O napadalcih ni sledu. Štor. 249 »SLOVENSKI NAROD« Sobot«. 2. aor«mhra 1935. 5trap 3 Turneja Slovenskega vokalnega kvinteta Nooog ponad cajsasnjvl s UuAiu PvvtMvfrooi StovonvkJ tvorrjpo gospodje J«-Tirne favUsisK vVsnsn PoteoWSg. Arturr *rnV ki Anton Pe*roM?R5. kakor fk\ Na pv^gsasva vnajo pesni skiadatfdjev Adaroaoa, rocrsnarfe, Hejdkahn* J en**, Mar-Brniovoa m R. Sarina poleg šterrtkrfc aa ponarodoHh skladb raantn har-dRajJBsi cela luaajvul LodVrHka Zepioa, ki je vodtja Irvkrrefca. Va^n pešava al atiJoL Pot jam >e pr^w3svaAa A^go ter so Bana* snskskvvi pnsjossn (□B crjerđi fa^bnidvvvvn« Kvfeibot pra-samrjntrjfcie faonCnvta t Bron, PsnrJrjin-Osn. aB90M| Rm^i Fkara, TuImjuu ki Os\ afraj^efrcvvkam. nass ^.x5wtjj ponsso fletaMtOfgJtfJi u brat* wn tn predVsjeni r*sV» imbuAjui nesena. utma pot tudi preko naših meja. I>oaedanje petSetoo uuinjfinnko dksu^ao)e Sfovenskega arjfaafangi kvkjrteia nam je v asgotovfto, de bo tudi to pot naša pa—a za mejami cteffuov«« sprejeta s rjjro OiaSeznijo s kak-neso r*s$i irJcnkn povd t pretep© eafrjoavnsavfco zeanifcx O pori in sapeMp' homo po možnonri pononsfi rudB -r ns^rvn Bate. Nov most čez Savo •jfutrl t*o svečano otvoefen V sredlfd vwa prt LJO& & da M v masa dO Bet. bo ot> 9lSO s bo blagoslov s gnsjotf. J I >■> JUUUVJ.VJ- enejssa P* rJuAfca wj*jrka, TJpn^rrjo, da rjaMtarrJsno na* vreme, DosterJ J& Mh pdtaatjtaa med Zagncrjem m IJOJo 7iivrin, 2te panmal so tfuiJtfl te cofta, fjbodn^esn I^ogs prt S»v5 pa ano bnefi bfm Tw«=rnB«aa ao se potnik} m voaaiDd teranX t rtta^MBj FofltadBDSati Doao-uiftuf. CTantođ ao se posOuSevsJI dcesej za ptrebod čez reko SfavsavreBi broda. Od-f*prj pa bo ronvMjtttfce čez Savo konec in ođ jataci bo mogof. prehod že po mosta. Tako ae mnskago ca*fl prijetne domaicnoeti mn postaaslf ptBAoMbaam naođatnaga sveta. HiAstLtfkl Ibtoiutuaibar^I ki ao dospefi s via-tan od IJutJjainske stu sm, ao oiričarjno na-|ii sjvfB prvi posnetek de takrat, ko ao se ateflcanatl na brad, Nosi most bo sBuđal pneđanam gospotJaisicirn. rwnrnom. Zdaj bo omgpoflan psovos eea reko sfcom vse faj^ko vozili oaz nju z brodom. Ob naaaaati pa ao sonsa oea uau te m ^otnon^ cfc pa, ssvadift tJDA to cd 8kx M Ijod^je reko la po ▼ Bta|ajuJu afigpB v LJt2jl. ot> moflbjo 'vođi ao b:U prdbtveaVi Spođo^ga mgfjito, i^jp, KSbvK. PoaMtaa to l i bcAo prbsaftt^ti, Ilu oano nSti đo poSFt*% i Jtl m ■eiaacaBsao po-3» nasprotnem bragjn. V hal nad, _ Istfe, iP^> - ko Je bAo ofere£je dane bbu i^aao s ledom m so roorafti potegnfii na ■oho tvp aamo brort, bjfcBPflB tudi fiofe\ ao dnata-rtjaH porofliia. to poŠto na naapffotno atran tako. da ao iaw3uv«fc mo^nemn psa nrj^jatoi ceikar na vrat to ta je rađri&eral pofltao /m\ sao« Vsa 5Ww«^ ** tm^ tncB MeascdBko po- #arri5Vvi m. fzstiopivi toSco na S-v grarso to na VsJ&e t>» l^rc^m .=5a^-5đt breg^L. Na ■OflB "in savskem bragii Pa. leto. PolšmAKi dolomiti so znani po svo-JBi fcogMMi guaduelti. V MaaJfJiii, zerja-icsts ni "rVraums^ju so obseftm g^ondoirc, ki BtaAGtaia Sbrtina. postajo se bo adsn ?€5ot*Ji8ft, jjtttv poacfciiK> t*r bo cro^iliiim po-■ajhoftom s desnega savske^ra brega ofaj-San dovoz na Rotarjevo ža°ro v Modatrfkn, ki jo upravlja g. Lavrm Iz Litijei .Afcuftj gnwfixsue}^a oAon so podfcisndl 2b oknasj vst pdnađacf kjaji. bi Sasja^ Pol_ SnfXa in št. T Ambca^ta, Kakor čtzjesno, bodo piTsoncvovali jutriSnJi svečanosti turJB vw župniki teh far m bodo opraviti na mosta skapoo službo božjo, potem pa bodo tudi skupno blagoaloviB novi most-K oajvorttvi vabtmo vse, ki ljubijo sJcrite ^awa>ju&e lepote^ Po dopo*da»ns*ci svečapo-«td Sodo imeli *p "vsi dovolj časa. dhj. po-hffce t naš<\scn. So po-ftflhno lepi. Iz Trbovefi to kmoptr na tKOsketn trfrn. O tanetje iz Rnrk^ pripeljali na tozg ve£ voaov krojopar^ in ja- NekMbni vealki ao prodajati aaanrifc po 30 Din, drugi arjpet po 22 Mtaopro je bfln na trgu tmf. jaboTk. jfc probajs*! lepe, debele po 2.50 dtofitos so dpobnejse to slabše pBOđ^jaM kar po mernfkJh, ki so jib po 25 Dtn. Jutri, ko je pdaeand bo n^ txaka«jk]jem žJvflskem bpgJB kar so kmetje *e Kfe uet k brtkoi Lalljo je- nadaljnega. aa "vsak ■v krstfcem jo pa bodo tako bo za sasjfcp puomet preko iA-kaže, bodo deda na ki trajajo ie 4 Isfca, prtoottojs tate da bomo imeli z Sa-tepo cestno zveno tako za tovoRB, kaicor tuđi za avtomobilski bo tudi za tujski promet ve. s I ban. ceste mimo spanca gre sedaj htorsji naprej. Seveda bi dela se hitreje napredovala, ce bi todfi ne regulirala na tej proa^ oat tsko pa bosta i*b*tt en **^a-^* —Občutna kasen. V torek se je pred malim asneJtPJH Oetju rasprava proti rudsrjsma H. T. la K. F., ki sta 011«, obtožena n* is sUadH5fl ae tatvine v natodhJb strogo, je aodBce ofcsođOi pa tnga na 6 roeseeer strogega zapora, drogi pfe Je bU obsojen pogojne na 4 mcaooe, - Spremembe v cestnem odbor«. V SSS- akem cestnem odbora ao nsstaae vnflDi spremetnbe, Odafaaavjena sta bfla dvsjH. sn-pan g. Vodusok to trgovec g. Pavfto, na njRM*a mesta pa sta Mfe imenovana po. sestnfica g. Ahac in Mraetj. — PrepoTed ibororanja. \ sredo popol-dw bi se Imelo vi Siti v d*KH arri đcflaTSke- gra doma abaresanje zodarjenr^elaoos' n. sknntoe rudarske zadruge. Oblast pa je zborovanje prenovedafla. — Sestanek drnstev. V ponedeljek, 4 novembra ti. ob m. uri bo v tu* so-kotofcem domu 9R0ten«k zastopnikov vse* trikajsnjih narodnih in kiiltUTTio-prosvet-nm dmstev, na katerem se bo prJrsdsksj obeh narodne flft dnevom, t. j. 9. to 10. ko bo vsa naaa javnost bratov onstran meja Aa Ing. Zidanšek odhaja Ljubljana, 2. novembra. V četrtek »e je poslovil načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave Joaip Zidane ©k od strokovnega oddelka, ka ga je ceio -rrsto kat s vodE. Pondanff ja njegovo pristno in gorečo ljubezen do kmečke grade in kmeftrjske stro. ke, njegovo neumorno delo, njegov fVn? takt. ki ob vsaki pteMki najde primerno besedo m nmeva ublažiti vse osti- l"radništvo je videlo v njem svojega dobrega očeta, ki mu je zaupalo vse svoje tegobe. V svojem odgovoru je g. načelnik po-odariL da odhaja s svojega položaja z vedrim čelom in mirno zavestjo, da je on in pod njegovem vodstvom ves oddelek delal vedno le tako kakor so zahtevali predpisi m kakor ma je velevala vest. Želel >e vedno le najboljše našemu kmetu. Ničesar si nimamo očitati! Prišel bo čas. ko bo zgodovina objektivno ocenila ogromno delo, ki je tu napravljeno. Uredništvo prosi, da enako vneto kakor njega podpre tudd njegovega nasdedrnka, da ostane kmetijski oddelek Se naprej vodja kmetijskega prizadevanja v % tog. Zidanskom trgubi kmetijstvo ste banovine svojega naju; strokovnjaka. Gospod načelnik je rodom y% SpitaGča pri Konjicah, kjer mu je SftdUs. iJbeeVa pod krovom tndne kmečke rdaa. Kakor le redki kmečki inteHgent je v vsem svojem hrt ju ohranil pristno kmečko mi-semoat Zato kmeta ni samo razumel, ne. z njim ie čtrtH vsc njegove sladkosti m tegobe. On nima nikakih d^ui?ih mtereaov kakor edmole nantredek kmetijstva. Svojo lastno osebo, svoj gmotni interes in celo svoje zdravje je podredi! edinemu arojejap žšvijenakemu smotru. s.Vojemu lepe-TUj po-kfiei!. Ostaj je samec, nikake vezi ga mao odvračale od svojega šivijervskegv posian_ sfcva. Iz svojega kmečkega drma jc prinesel s seboj v invljenje globok verski čut. T^ea-rnčno krščanstvo. V cerkev zah^j^ iz notranje potrebe, ne iz spekulativnih razlogov. Vedno pa strogo !ooi med cerkvijo, ki naj pripravlja duši za drugo življenje in med izzivi:anjem v družb:, narodu in držarvi. On jc veren katotfSan, obenem pa naprednjak, glob ko udan narodnemei in državnemu edinstvu. ki ga rv ime! samo na jeziku, temveč v srcu. Kot strokovnjak uživa velik ugied med koiegt in med kmetovalci, \1aoko kmcrlj-sko rzobrazbo » je pridobil na Drma ju-Pred vojno je deloval kot profesor na kme-ti^gkt voh pri Sv. Jtrrju ob j ž. Po vojna je bfl najprej referent za živinorejo pri Pokra trnski upravi v Ljubljani, pozneje inspektor žrvinorejskega oddelka v kmetijskem ministrstvu v Beogradu, dalje Sef kmetijstva pri veHkem županstvu v Mariboru m končno nečdnlk kmetijskega oddelka kr. banske uprave Sedaj odhaja v Beograd na vaj v poiol^ i sjsBekaoi ja. Z ing. Zidanakom regubivno kristalno čist, ki e meni t znaJčajt moza. ki je v vsem svojem žrvljenja posten in odkrit. Neod-knsnst m maščevalnost smatra za nizkotne elovefike slabosti. Sam je srčno dober človek, ki rw mkdar ve doma storrl kaj slabega /Sa*o ga bomo težko pogrešali, najtežje pa nase kmetijstvo. Iz srca mu želimo ujuogo to£^ na novesa mestu, rsj dVuje^ Zanimiv koncert s^e v Ršoob to je šoW0š z njkna uspen. »Procesijo* so vzoie na svoj tov sveao>vna pevke liana 9chwarz (i Rnsena Heelioger (Prsha) in K CHaarienu Hofandska) Ta skladba bo ob tej prvaki v Ju0oslsviji prvič unukia. Pb BooH skladatelja samega w^erprsnra Golobov* ^ProcesTJor v \-sakem pogleda dovršeno. čisti boljše predmete prizanesljivo — navadne temeljito Park ali gaj slave pri Sv. Krtttof« bo preurejeno v park ali gai *lavc Lrubliana. 2. novembra. >Slov, Naroda< je b0 aktualen članek: >Hrsm arajnotac. Fvooovno ao se Se baviU a tem res žak>_ ne da bi bdi kateri teb etonkov deatsj odrjekna v peootrvnem efektu. Prav sobotni Aanek je v tam po. Sledu prinesel infirpno in kondenzirano sliko, ki mora pi sto avti človeka, če ima se količkaj čuta pietete. Na^groanejle v tem članku ki govori o neopravičljivi ne_ nsarnosti in ae nsrje e vandaiuimu. je vprašanje: >Ali naj se prištevamo med ervinxrrance tiste gospode, ki so kradli na pokopabsou rnejroornsjte pvanoe, da so U delali — mize v svojto ratnih )o. ?< V to toeke bi bso ■riikavnu treba gSobtje, oetudl Ja na dm. mestu Sankar mnenja, da vprašanja, je naavaifcii odgovoren sa siaaiMjto na ne jaastAvTjamo. de, bi ga Isnko saj dobro mottrtra to jSramote zdaj ne moremo SDS VVf ti m vrt Je imVM svoj pavvl nanr, ker smo bffi bako to topi. Pač pa se nam vasljaj^ sel bo pokopelfeču res kanaki ▼ park?« Da. bo to stoer v park ali raj stav*! Upamo, da se bo ta zaiuitosl kmaJn rjresni. flto, prnđnrt prrpravjHa to spomladi izvedhv bodo vsi, ki bi bfn* pri tej plemeniO pesvadeti, izpoln3i, svoj del nsjkvja bedo popustili. V pojasono narj stodMjo na5i1 f** \i i JnrCič in >oce slovenskog h n+ >da< dr. BaedweiaB. Ta kapoli^vi h-i Hda _ Jba. AfSttv-. stran naj ht bila mm Slas ^nj»k» SkSadnteAje. severna .itran pa Ta piastaija saj sta v neposredni bližim pokopam Va. amtto Vodnik m Matija p. Ostali dno resila, kakot hitm po. urejeno lastninsko razmerje med ofjBsjO to upravo rk>*>nv rti. dfattd randejfli ga. poaamesne skupine. Kajti prepriča ni smo, da se bodo za ta projekt aa. BSJavto tudi dragre k^rfturne ujstMav rja kj bodo bob*4e uredRti to vprašanje bodi ea arpoje **«*ne. Lepa zamisel, da b* btl ser park na prostoru staresra pokopaJtsoa pr-sv. Krištofu obenem r*ikor**.hSne nas h .•lavTrih mort in pomembm^iiai^ ki^.fr-ri^ •tav-cev torej ne# hretm vvVPa, pa aa. skrzl vse avvvvvvvnl ie fe v^redno« ds se etoaaetf vvSvvvnt —k. Mali graben bodo ukrotili Po načrtu bodo struno precej zravnali, vendar pa ne Ljubljana. 2 novembra. Rnguiacaja Malega grabna ni tako popularna med meščan., kakor legulacija Ljubljanice. Ljubljana regnkra Ljubi junico ve nekaj stoletij. Ta regulacija je še kepa tradicija. Prav aa prav bi morati Ljubljanico biagrova-ei, ker daje ljudem laski!i k ie tako dolgo, celo mnogo de*j kakor marsikateri rudnik ak' najsoUdnejac podjetje. Zdaj pa baje ne bomo moge več dolgo govoaini o regulaciji Ljubljanice. Postale so aktualne druge regulacije in ena med njuni ja nadi regulacija Mašoga grabne. Man graben je maio od rok. zato rnešča-m, ki ae žrvo zanimajo za vse domaće dogodke m slasti za pridobitve, ne zasledujejo regulacije tega »grabna«, ki je v i iiejsii reka nlsatj ob nslrvih. so vaoasi 2. vepteinbra na Opekarski cesti. Med je potok ve leti. Najprej da je ragtnacijt MsiejU gnmna sete po tsilavi da hi kdo na maftl, oni aopot so nspaaSe iniaSa, denarja vnajo preveč. V aaanvBi je pa Mak graben v etika nad-selo divja, česar bi ma poietv ko so v njem k pni L^abVjane, Zdaj bo i i Idi ob M vir m grabna. Nova strune bo več tako vijugasto. Bolj vijuga-sploh nt morete mvv&ti od nje Malega grabna. Zaradi noitetm voda ni mogvi hrrro odtekati m .je je izkopava toknnnc ter je kopale v VsCjSk vijuga*. Ob deževju Jb voda. prasvofJvV bregove in večkrat je ceie na Cesto dveh cesarjev, ja 111 sa 11 škodo aktsvi ne travnikih-precej zravnan. Trsave so zaradi last-Laattiuu ne kažejo do-j snevanjv sa potrebno regulacija, fcf jiav bo vnsjo koristila. Zato me boje, ds bi jvn delavni ve prekopaai preveč zemJjUHv- V nneraa ao morali upoštevali zerje IvstnvVov, vato bo rudi nova struga nekoliko vijugasta. V nacrtu je zarisana rngvvncvje do meje viške občine, kar znaša 900 m dualine nove struge. Ta odsek nameravajo it^ufcvri čez akno, 6c bo dovolj ugodno vreme. Mrsa. ako ni prehud, je celo dobrodošel za kopanje, ko se mastne đavipa ne lovi tako sa lopate in ko ve t nasip ne ugreaa Kdor notna sedanjo stra-! go. psjf ve. on je resukcija Maietfi grabna veSko delo tudi v dolžini kilometra. Na i nrnogm rvajm oooo omrati t psjft povveni aa novo, na drugih jo pa bodo sasuk. Kopanje ni lanko. zvara, ker morajo podreti več drevja. Ta in tam msbo vrbe sredi struge. Horajo si krč *' pot kakor skozi džunglo. Stara strug« ie t spioanem preozka, zato morajo prekopi' voHke mase zemlje. Nova seruga X Igorti 30 m široka, na dnu pa 11 m. /.daj dela v dotžuu okrog 200 m. Povstm d slo ^e n bonoano reik jer. PonusLjri je treb^. *ia je »poslenih povprečno \c 50 do fd> delavcev in da delajo le t rok mi bre -tehničnih naprav. rVko bi kopali z bagVom. bi de o sevedi hitreie napredov'Vo. iod» delavci bi ne ime »i t« ko dol^o ra*l .'/ki. Ne gre le za to. da bo regni-ran Ms! i graben, temveč tud> ii t<>. eta dobe rwi%: nezaposleni zaslužek rlast- porinv, ko re sna največja. Zaposleni s<> e delavci, V jam daje naka/il* za deU» mestni socr iavn urad, »eto je meri nitmi malo te** kov po poklicu Mnoco jc raznih r-kode cev. ki niso bih vajeni sakati op»r ir rako tenkega dela Kdjub tecnu p-^ d*»V dobro napreduje. k*r ^e prep«rifisrno »e p*" da *o dela pd deponirali velik ku, rje, irkopsne iz nove struge. >b Zale ni poti. PosekeHi so precej drev ih t\a obe i bregovab. m«£ir#i strugo t (^ol/n' n»d Intl m In sfvjvna* *er delr»o ohvnnli t rua>> bredbK. PomvsTti pa rm>ramo, da deHk-iole 8 tednov. Ni pa dovolj da vtmgo 1« re^tanjo Mo-nvV jo bodo tudi zavarovati pred SvVonO Največje nevarnost je. da bo vod strugo, ob vijugah. Zarto jo bo^t' tsm 9» posebno dobro ut-oV* protkali in pnoti Rrežmc. kolik'n segaj pod vodo, bodo aa varovane r vrbovih psotjam. Protje ae kmaiu razrase in kon -rane najbotje vesnjo sem]jo. Nevarnost jr pa vsem. da voda razrva dno m dv sope' akopljc toknme. Za«o bodo SJVVSSll mm-vm-tudi dno, ki »cer g« bodo tlalcS L O V E N S K I NAROD« Sobot«, 2. novembra 1935. ' .v. 249 DNEVNE VESTI kralju v Za«rebu je abrei odbor t preo j> pač od T JtiUJaiiii in avto «o vve ili vn Js aa kraljev prt vaav Tkala todi v Zase dovolj dsnejnih sredstev djoBtoj^p spomenik krarju muconOcu. — Z vta/agn driavnea* tožilstva. Voo-kojend vas. državna boCvac dr. Marico Grae-jo izročal v četrtek: vodvtvo vek dr* bolna* vn v Ljavbsjvari svojemu nsr g. dr. Avgustu Mmodi. KINO SLOGA gJpMfeggjj drvor Telefon 2730 nepozaboegn rele™ rTrma ta predvojne Rnstje Poslednji valček GBasba Oskar Stran as ki krasna vsebina, omam-Ijtva mnzfka m petje, najboljat igralci ot> 16.. 19.16 ln 21.16, Ko* nvvkvtsil najnovejši zvočni tednik v nmbiki ob a&, 13-, 19. a« Zi. vri _ ItUvvikeva >Velika pnUikac zaL 1936 >e i-tflia in se doniva pri zakejiiku, tis k ar -vi Fr*«"-*-™ nesL Ljnbljaaa, Breg lfi. in t vseh vetjih trgovinah. Ta nas najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Z-aio ga hote imeti leto aa letom vsaka slovenska družina. Letos ara je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modnb<. — rz banovinske službe. Za batnovinake-šb> avnaitierja pri banuafcvski bArzanAci v Vcrjnikn je nmenovan Fr&nc Zdovc prame-seena ata dr. Dcoaui Seber, eeknndnrij banovinske bolniee v Maribora ▼ sdVn*eno ndravstveno občino RAbnioa na Pohorja m bamevineki uradariftki pripravnik dr. Štefan sobar ls banovinske boanloa v BrežL on ti ija»i»f propi^ganda aa svetovni mir. Ta olimpijada ne bo abatiia samo spor-ou, temveč tudi zb lizanju narodov. .Nemčija ima danes nad lu,i*J0.00u aktiv-ruii zastopnikov, kar pomeni, da se bavi skoraj vsak šesti iNemec a sportom. Von Tacbjaattmer ee je izrazil zj&io jasjhaasv q na-nvvoJii iiepotati naše države, — Jugoslavija dobi mednarodno astro nomaki postajo. V Zagrebu se je invudii pa dnu slavni poljski a^Lrtmom profesor ja^ironske umi verze t Kgvvtsjvn m navna-teaj kxakm prvih, izdag Narodne baozke kraljevine 3£LS s dne L novembra. 1330, drnvglh pa iadaje Narodne banke kraljevine Srbaje. OA tega dne jih zamenjava finančno ministrstvo, da ee lastnikom teh novoarnc olaj&a zamenjava je finančni minister do^oUU da jm kvbko za-menjavajo tndi pri gVvrai dkiavaiil blagajni in pri voeto. dnvčznh uradih, in sicer brez voakm tommvOnoati- dkrakrt rok za aamenjsvo ni doaadan. Zvočni kino Ideal Danes in iianiiiifnje dni ob 4^ 7. in »V4 ter jutri ob 3^ &^ 7. in 9V4 nri VBSUEFVLM Grof Motite Christo Vstopnina 4.50, 6.50 in 1C Din. Jutri ob Vjll. ari matineja OBOF MONTE CHBISTO. — V Sutx>t»cl ostane železniška direkcija. Vpratenje prenosa železniške direkcije iz Sutjot&oe v Beosnvd je odstavljeno z dnvneaa nada. Mestno po£Oavarstvo pošlje veem miaikrtnštvoan apomonico % abaimo obrazložitvijo nujne potrebe, da ostane ieiexnisk& direkcija v Suhotka ki da bi se to vpcrvsvnje v bodoče spksh več ne nace- — Nov rt viski dom v Sarajevo, Te dni je bOo dotrajano' moderno r>ovkmjv aara-jevakdb novinarjev, stoječe n* enem naj-IspflOi knajev Barajeva aa IVvavakkm domom. V poslopja ao štiri udobna anvnova-njft* v podpritUBJa pa biauiikovo stanova©^. Novo anvfolji a praj kupljeno vso tvori usnovo bodoče novinarske kolonija. — Razpisana d u tka. Kraljevska banska uprava divfBBJt befix>vToe razpisuje mesto dkjutajtna banov, bok rine v Mavrski Soboti s t jo po § 30 Takona o boteseafa ter desetletno boknSko skznbeno dobo. rVodpvsno kofkovvne prošnje se naj vk> še peš kza&jevtski bonski opnavi dravske ba-do 12. Djovnnsbra 1935. KSfu in Temisvara, arodbo z zakonsko močjo o vprašanju opolaomočenik mini-atroT in izreunib po»Itinskov iz pokoja v aktivno (irtamo **iuabxni v drsvvki banovini. Po stanju z dne 10. oktobra je bika v dravski banovini avinjska zaupa na 117 dvorcih, svinjska 'rdečica na 67, koga en. besne avlege na 4, peratnmeka kolena na IS ka vrenicni prisad na snena. — Raz kl društva, Do-ustvo >k^jndski oder« v Mariboru ae je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo, ker je bH a prosvetno zvezo obn0vijen toda bivši Ljudski oder v Mariborn. — Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca oktobra 1986: 1 Podružnice: Gornja Radgona 790— Din; Brežice 236.— Din; Celje m. «20.— Din; Poljane 260.— Din; K riko i. 441.— Dim Utija 100— Din; Ljubljana, mestna i- 786.— Din. D. Ivana Vrhovnika sklad: m podr. Cerje 130.— Din; sorodniki pok. goep. Ivana Vrhovnika 1.000-— Din, UL Jubilejni sklad: Narodna banka v Ljubljani 4.000.— Din; C-M. podružnica: Kamni-ca 50.— Din; Slovanjgradec m. 510.— Din; Celje m. 230.— Din; Gornja Radgona 120.— Din; Poljane 444.50 Din; Ljubljana, mastna ž. 470.— Din; Ljubljana, sept- m. in i. 100.— Din; Ljubljana, šentjakobsko tan m- 480— Din; »V. Rasni prispevki: A Kavčič, Sulinei 20.— Din; Iv. Lanrut, Ljubljana 150*— Din: neimenovani 60.— Din; Iv. Rozman, Ljubljana 70.— Din; dr. J. Hrašovec, Celje 50.— Din; Ka Masko, Sele 70-— Din; rodbina ing. Golič, ing. Mač-kovSek in Versec, Ljubljana, v poČaSČenje spomina pok. ing. Turka 200.— Dtn Vrsta vseh prispevkov 11.575JfcO.— Dia. — Vreme, Va^maaaioka napoved pravi, da bo megleno in obtočno vreme. Včeraj je anađala najvišja temperatura v aplies M, v Sfcoplju IS, v Zagrebu 18. v Ljubljani, Hoeeski Slatini, Beograda tn Sarajevu 17, v Mairfboru 34. Davi je kanal barometer v L^ribTjaail 770.1, temperatura je znasara 7. KINO SLOGA MATDTEIA danes ob 14., jntri ob 10.30 in v ponedeljek ob 14.15. uri ELIZABETA RERONER in RTJ-DOUF* FOBSTEB v prekrasnem veleffbnn ARIJANA Snotne cene 4*50 Din rib na vseh proeto- — Tragedija slovenske služkinja v Zagrebu. V četrtek zjutraj so našli v Zagrebe mrtvo 20-Jetno stuzkinjo Jožef ino Kavčič. Bila Je zvertr-upljena e plinom. PoBctj-ska komisija, ni mogla dognati aH gre za samomor aS aa nesrečo, ker dekle nI zapustilo nobenega pisma. — Stroge kazal za braaobzlrne veJerjv, Pred boo^najjakan aoAscem sta se zago-vnrjaOa sotferja Bo4« in Lazič, ker ata prehitro voz£la hi zakrivila prometne nesrečo. Prvi je boa obsojen na dva meseca strogega napora pogojno na dve svH, drogi pa na leto dni stivpega zapora m 60.000 Din odSkodnfcne. ZA JBSEH HI ZIMO se eblebate najso-lidneje in najcenejše če se posružite pri naknpn moških in deških oblek, ter perila domačega izdelka iz Lastne tovarne >TRIGLAV< domače tvrdke J. 0LU**, Ljubljana. Poslovalnice: Stari trg 2, pod Tran-čo 1, in K°l°^raka uL 8. V zalogi imam vedno vse vrste sukna, kamgnrna, hiaeevi-ne, h srh en ta in več vrst kotenine iz angleških. čeSkih in tnzemskih prvovrstnih tovarn. Obleke in perilo izgotavljamo tudi po meri v najnovej&Th fazonah. Trgovci znaten popust Moje geslo je: dobre bi ara, niske rana. Iz Ljubljane —*} Slabo anaošea arvilaki na> Danes praznujejo na desefi dan varnih dok zato je bilo maso kznenVc na trgu. Slabo je bfl tudi založen « krompirjem na debelo. Na prodaj je bik) le nekaj vozov krompirja, pač pa je bfio nekotifco več zeljna tih glav. Krompir je bal zaradi tega seveda nekoliko dražji, po 80 par kg. Zelenjadni trg je adaj založen najbolj z endrvijo. Čedalje manj je saznah vrat ao&ivja. Tudi cvetača, ki je bala nekaj časa zelo poceni, se je zopet podražila, povprečna cena za komad je 3 Din. Na prodaj ao ee vedno jnrčki, kar je nekaj izredriejsa sa tako pozno sezono, ko je marsikje zapadel sneg že gtaboko do donn. Gobe seveda niso več poceni, merica po 4 Din. Z jabolki bo trg dobro založen vso zimo, če dc bo prehudega mraza- Jabolka se ne bodo Se tako krnski podražila. Gospodinje »e pa vprašujejo s skrbjo, po čem bodo jajca poziena, ko ao že zdaj tako draga — slaba komad po dinarju do 1.25 EHn. Perutninski trg je slabo vsioTnu, odkar je bik) prepovedano prodajati Dolenjcem v Ljubljani živila is okušanih krajev. To pa seveda precej vpliva na cene. Tvrdka H- PJrnat, Sv. Petra c 22. in Poljanska e. 1 (Peglezen) Vam nudi po neverjetno nizkih cenah najfinejše zimsko perilo za dame m gospode ter vse druge modne potrebščine. ODEONU, TINCA BARU I Usta<, BfltaSbeni list kr. franake uprave dravske banovine< Št. M. z dne 2. nofeiuUia objavlja ukaz o e sklicu O KINO UNION TELEFON i T. Ž2-21 Matineja Enotna cena 4.50 Din na vseh prostorih V znamen]« križa V soboto ob 14. uri, v nedeljo ob 10.30 uri, v ponedeljek ob 14. url —4) Pred kratkim smo zabeležili, da je rnriffrilo 75 let odkar se je prvič pela «rfo- , IM narodna himna Naprej zastava Si a- I ve. Due 9. novembra ti. pa proteoe 100 let, kaj j« bil rojen njcui oče, sklaiCkiteiLj Davo-ru JciiJio. V počaau.tev tega dogoutka priredi Glasbena Matica v petek, dne b. t. m. ob 2U. uri v Falhanivomčna dvoranu slav-u-usino skadaoaijo, na kateri se bodo izvajala Lzkijucno le dela Davorina. Jenka na-passjna mi samospev a spremi je vanjem klavirja, za miadmski zbor, za moški in mešani zbor, a capoiaa ka a spremijevanjem orkestra ter za veliki orkester. Celotni spored bo izvajalo nad 250 sodelujočih. Pozivamo vse, da se udeležit3! slavnostne akademije m tako počastimo spomšn skadatoija himne Bože pravde in Naprej zastave Slave, Vstopnaoe od ponedeljka dalje v knj»-geoui Giasbene Matice. —i j Za revno ljubljansko deco. Drnarvo skrb as sjssnvno bo tudi letos pobansko pred pokopanscem pri Sv. Kravu in Sv. Kristovu na dan Vernah duš prostovoljne prispevke za revno deco. OrgaaiBiraao bo tako zvara št ovni novčoč in bo tudi najmanjši dar hvoaežno sprejet. Moderne pletenine, bluze, razno «mi«.ir0 in svileno perilo, Vam nudi v krasni ktbiri in solidni osni tvrdka Miloš Kamlčnik Stari trg S. —I j Na pravoslavno cerkev bodo postavili križe. Pravoslavna cerkvena oboma se pripravlja na svečanost bvagoavosjvtvs kri-žev, ki bodo postavljeni na kupolah nove cerkve. Ko bodo križi blagoslovljeni, jih bodo takoj postavili na strehe, kar pa ni tako enostavno delo. Zeko težek je zlasti največji križ, ki bo na vrhu glavne kupole. Ze nekaj dna so postavijaJd oder ob kuporL Čeprav cerkev še ud liograjona, ob nji ne stoje več odru, zato morajo za postavitev kražev narediti posabne odre. —Ij Dolžnost naša Je, da pazno alenmo razvoju gkvjoooc umetnosti pri nas da zasledujemo tudi stremljenja naših mlajših ozžroma modernih skladateljev. Na ponedeljkovem vatknnem koncertu ae nrrajajo deia Franca Starana, Slavka Osterca, dr. dva re m Bo^eansrja Leskovsoa. Koncert moderne svoveraske 0k«sbe se vrsi v okviru m tiranih koncertov Giasbene Msiticc v Hubado-va pevski dvorani. Začetek točno ob 20 uri. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din. v knjigarni Gdssbene Matice, —Ij Prof. France Kralj je praredvl v Jakopičevem pnvsijonai pri nas kot prvo arhitekturno injpsrako razstavo m oajnate slike redote stare Ljfubrjsne. Razstava je dosegla snvasno pržnnenje in načenja problem zveze kapa z a^itekrturo, ostane pa odprta le še do ponedeljka zvečer. Opozarjamo zato one, Id so jo vneli namen po-setšta, pa tega do aedaj se niso storsn, naj si jo pravočasno ogledajo. _tj Danes ob 2030. chibovni koncert prarvosLavne cerkvene občane v proslavo 700 ietoice smrti Sv. Save v sokolski dvorani v Narodnem domu. Piedprodaja vstoptne do 19 ure v trafiki Dolar, Tvraeva (Tkmajska) 12 poteg Agnole. Jntri ob 9 Mtungija v novi cerkvi ob B^weisaovi cesti. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 B E N G A L. I je senzacija B E N G A L I je doživetje BENGAL1 je do danes poselilo par tisoč ljudi. Tudi vi morate videti edinstveni film B E N G A L I Edinstveni film o Indiji FIlm je na programu samo še par dni. Predstave danes ob 4., 7. bi 9Va uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9l, uri. Predprodaja danes in jntri od 11—V, 18. Rezervirajte vstopnice v pred p roda ji. Razbojnik Omerza se je ustrelil Videč, da ne bo mogel niti orožnikom, si je sodil sam Celje, 2. novembra. V soboto okrog 13. je zvedel komandir orožruSke postaje v Dobrni pri Celju, da se v vam P era o vi, občin* velika Pžre&ca na samotnem kozolcu skriva sumljiv človek. Komandir je nato obvestil se orožnike iz Žalca in kmani nato so orožniki s treh strani obkolili kozolec. Neznanec je to opazil, skočil je a kozolca in skušal pobegniti. Oroznfic Ouk je zakJocal: >Stoj!c, z«, kar ae pa neznanec ni zmenil, temveč je naglo vregl nabrbtnih proč m de bolj tekel. Orožniki so videli, da imajo pred seboj nevarnega zločinca. Orožnik župane je planil za beguncem in ga se enkrat pozval, naj počaka. Begunec se je pa naglo okrenil in dvakrat ustrelil na orožnika, a ga k sreči ni zadel, župane je naglo snel puško in petkra t stre jal za neznancem. Bna krogla je zadela begunca v desno laket m samokres mu je padel iz rok. Hitro se je sklonil, ga z levico pobral in si pognal kroglo v levo sence. Tri minute nato je izdihnil. Orožniki so gS, našli mrtvega pod jablano. Ko so pregledali njegov naiirbtmk, so takoj videli, da zločinec ni nabče drugi, nego zloglasni France Omerza. Mrtvec >e imel na obrazu več brazgotin, ki jih je dobil v bojih z oaožmkj. v nahrbtniku so pa našli izrezke raznih listov, ki so se večinoma t^t^AiAi na Oenerzo in njegove zločine. V mrtvecu je Omerzo tudi spo-xnad pazmk celjskega sodišča Valentin Mak. ki se je pozneje pripeljal v Pernou. Pri Omerzi so našli tudi 290 šilingov, 30 nabojev za avtomatsko pištolo, srebrno uro x verižico, dva para nogavic, rabakjero. britev in več drugih stvari zlasti pa fotografij Njegovo truplo so prenesti v mrtvašnico v Galicijo, kjer je bilo včeraj popoldne obducirano. France Omeoa je btl rojen na Rožnem pri Blamci ob Savi ln Je bil star JI let. 2te v zgodnji mladosti je zašel na krivo pot ln ko je bil star 30 let, je bil zaradi raoarm vlomov m te/tvtn obsojen na dalj- —Ij Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi vso p. n. statistke in statiste, ki so sodelovaiti pri »Kralju Edipu«, da se zbero drevl ob 7. uri v opernem etodatiScn v evrbo sodelovanja v operi »Aka<. —I j Nastopno predavanje privatnega docenta dr. Stojana Bajiča. Privatni docent za delovno pravo S. dr- Stojan BvJie bo smel v torek 6. t .ni. ob Id. v zbornici univerze kralja Aiekaandra L svoja nastopno predavanje o osno vadb problemih delovnega prava. —IJ Tovariski sestanek nižjih državnih uslužbencev aa upokojencev dravske banovine, aa oba eooM, akttoan dne S. novembra t. L v dvorani notes* Mikiič — >Me-tropol« v Idubljani Masaxykovs cesta, se prekUcuje. Sklicatelj. —I] šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Koaigresni trg 7. posluje na zimski čas od 3. novembra dsnje tzxa ob nedeljab in praznikih doPoktoe od po* 10. do pol 12.. ob dsvavnJklh od pol 1 popoldne do pol &. iveoer ob sobotah In dnevih pred prazniki pa Se od S. poPo*)ne uvaja. —U Kavi začetniški plesni tečaj stvari lopat v ponedeljek 4. t n. tb 8. ■večer PLESNI ZAVOD JENKO v KAZDM. Vsako nedeljo od 4. - 8. >popoldanski plese. V torek in četrtek »nadaljevalni tečaje ter v soboto »plesna vasb* • sabavoc Posebne are in informacije vsak dan. Dijatt-akadd- miki imajo popust. _ QLM I M M Ml ni IMIIIIIIIIII ITT I l. p Damald plašča -PAULIN, g najcenejši - ker najboljši. Z ovratnikom Is finega krzna Din 500. 650__. 850. 1000.— 1200.— do 2000.—. □anorarTnrTxxj3cx3m | ijti imino —Ij Lutkovno gledalište Sokola I. na Taboru priredi v nedeljo, dne 3. novembra priljubljeno lutkovno igro s petjem: >Jurček gre na Triglav«. Vljudno vabljeni vsi. Od sek. —Ij Kavarna »Tabore Vsako nedeljo in praznik koncert salonskega orkestra. Začetek ob 5. uri pop. —Ij Dva Dovkušsna samomora. Včeraj so morali reševalci prepeljati v bolnico dva mlada samomor Una kandidata. Prvi je bil neki France P., ki je bil pred dnevi aretiran zaradi ogabnega zločina, V polici jskSh aaporib ei je ejopoldne prereza! vrat. Izgubil je sicer precej krvi, vendar njegove poško^ue niso nevarne. Druga je bila služkinja Vilma P., ki je v neki go stilni v Trnovem pnvi2i'a suVimat. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. &0 ječo. pobegnil je iz zaporov v Stari Gradiški leta 1931. a kmalu so aa zopet prijeli, nato je presedal 11 mesecev v zaporih sreakesa sodišča., po prestani kazni pa je postaji pravcati strah in trepet vve [Dolenjske in Štajerske. Prezivi^aJ aa je samo s tatvinami hi vlomi, bil je pa todi zeao nasilen. Zasledovala so ga vea oblast-va, v Sloveniji, vendar se je znal vedno spretno ntndkati orožnikom. Omerza ustrelil Vrička in Šteiančiča Vso našo javnost je v maju rsasburU strahovit aločin, ki je bil nTfrsen v Vrh-polju pri Moravčah. 38. mada sta hotela ojožniški isvrndnik VrZko in podnared-nik žtefančič v kisi BrigJte Gabršekove v Vrtmciju Jegltknirati sumljivega neznanca. Ta pa je hlsskonia potegniti samcatrea ln oddal na presenečena orožnika več strelov in ju smrtno nevarno ranU. Stefančie ga Je kljub težki poškodbi Kuzikl še z bajo. netom v vrat, vendar ga je samo iazje ra-oblI, da je zločinec lahko pobegnil. Oba ranjena orožnika sta v ljubljanski bokiis-aici 1. junija ponoči podiegLa poškodbam. {Tlaknat ao oauunili zločina Prancet-t Omerzo, vemxiaT sprva ni bilo zadoas*Xh dokazov o tem. V teku prekskave ee je fa nabralo toliko dokazilnega gradiva, da Je nedvomno dokazano, da zločinec ni nihče drugi nano Oanerna. Pri Gehrščkovi je namreč puntal ivvnrbtnik. v katerem so našli 1S34 Din, 70 avstrijskih kron, 100 raznih kovancev, britev v veveričji koži, samokres, zavitek darmatoka in zavitek obvez. Denar je bkl ufcnaden iz zupnega urana v Vlrhpoljn.. Tam je vlomil Omerza. Orožniki &o pa tudi u^otovtlV, da je najdena britev last Omerzovega očeta Pavla iz Dečjega sela, ki so ga zaslišali. Ta je takoj priznal, da je britev njegova. Samokres je bil ukraden posestniku Martinu Gučka v Dobjean, arez Šmarje pri Jelkah, pri katerem je vlomil Omerza lani v noči od 26. na 27. junija m mu odnesel poleg samokresa še 14.000 DSn, V pozabljenem nahrbtniku pri Gaberškovi so naišli tud dva iepna robca, ki sta bila last posestni, ka Janeza Krnica iz Mokrk;. U gotov i rl sv. da ata pri Krulcu vlomila Omerza. njegov prav tako sloviti pajdaš France štange', ki je bil nedavno pred novomeško poroto obsojen na 15 let ječe. To &o bfli pač zgovorni dokazi, da nI bil nihče đrmgi morilec obeti orožnikov, nego Omerza. Sicer se je pa morilec sam !»dal. 9. junija torej nekaj dni po zločine ee je p<< vil pri neki Amaliji v Ravteoaali občaoa Senovo pri Jtajhertburgu. Vprašal jo je. če je kad čitaHa v Ustih o zločinu v VnbpoijL in kar priznal, da je 021 streljaj na orožni ka. Ko ata zahtevala naj ee legituzu:*. potegnil iez žepa sEumokrua ln začel streljati. Pravil je, da ae mu čudno zdelo, ko ga je eden orožnikov vrgel čez mizo. čeprav mu Jb vrela kri iz ust. pri taj priliki sta ga tudfi ranila, vendair jima Je kuh ko ušel. Pri neikem potoku ee Je umiti iai nato zbežal. Amalija M. je povedala, da je bkl Omeraa res ranjen na. vratju. da pn se mu je takrat rana skoraj te zacelala Omerza je k Amaliji vecknuit zfttha>jal. Aieeec dtni prod zločinom ji je sdal namreč oroJndkorn lavtek. češ čL\ se skrirvs oa Isvvnnvl snmejiv Obdukcija trupla Trupso Eratioa Omerzc ao nrencsn n Por notve v mrevesnseo v GaSacfjo, Včenaj ob 13 pa se je odpeijtaa iz Cel^a s gssnskkn avto rnobilom sodna kornjsija, obstoječa iz preia-k*yv«snega sookulua Ki^joa, zapsjriškarja, m lAvvoitof dr. Brjdpecaoa in dr. Sternada. ^mu« p se je pa pridrndsl tudi aroJzvtšin pc s pr>-kojnšm Francem nrvršil v brežađbecn vrezu V mrtvaarisei Jože ni takoj vpnsvvn svoje ga brata. L>ajai je, da mu je po laseh aicer podoben, ker ga pa že leto dna ni vkloL ; c more reči, da je to res on. Na adravrva. vo npravvo^e, če je imd pokx>frr. Jože ksjks no poveboo ri—111 11 je je dejal, da ve je lani močno pcevrakrvai ko je pejdat s ko lesa in dn kna bnaz^ookao na iDotenu. kr*. nšski komandir Iz Dobrne Je naeto JoSetu pokazal slško, na kateri je bsj Omerza fofe> goaimm z neko Eteo iz Avstrijs m Jože je takoj pomeni, da je to nje^mr bnat. Tudi ao vaJeE, da kna res brazgotino na koicnu. Noto so trupso oookK^nai. svvvvvl Cknorv-a je smol prcsnrefji m tinijčovje oa desnici strel skozi 0mWQ je pa Šel poAsv od levega ušesa do desnega, za snvvnfvl je bzseoptl. Ckncraa je bfl zešo suh in izatraden. Danes ob 10 ao Omerzo polaopsvi na poko-pSvnTJsl v ^ rtiiscrrp. SOKOL — Ksmmško prosvetno okrožje icuie jutri ob °>30 prosvetno konferenco v SokoJ-skem domu v Oosnin-ten. Ker je konferenca izredne važnosti in bo na njej poročal delegat 2JPO, naj a« )e udekdbe vsi društveni in četni pirnvj t Bm ji. Sobota, B. novembra — 13.1b: Za vsakega nekaj, pa nekaj za vse (pester spored rsprodneirane glasbe). — 14-00- Vrernensko poročilo, bor7 ni te cap- — ISjOO: Na dek>puat — vese lih lie (radijski orkester). — 18.40: Pereča zunanja politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar). — 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, ob* veetila. — 1950: Nar. ura. — 30.00: Po božji njivi (literarno glasbena prireditev in reportaža z grobov naših velikih mož). Sodelujejo: člani radijskega orkestra 1 instrumentalnimi sol. vložki, g Ljudevit Mrzel (reportaža), 61. nar. gied. ga. Mila fin ričeva (recitacije) in plošče. — 22.00: N:i-poved časa, vremenska napoved, poročila objava sporeda Nedelja 2. novembra 7-30: Kmetijsko predavanje: O kmeUki zaščiti (dr. Schaner l>oUa). 8.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.16: Jutranja telovadba (Ciro Soukal). 8.45: Z dobro voljo v novi dan (plošče), ft.lo: Pronos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. Versko predavanje (prior Valerian Irak). 10-00: Lev<=ke in narodne pesmi (poje u. Svetozar Banovec), vmes kmečki trio. 11.30; Mieki miška pride v radio studio. 12 00: Napoved Časa. objava sporeda, obvestilu. 12.15: Kar želite to dobite (plošče). l.">.tr : Koncert radijskega orkestra. 16.00: O rimski zelenjavi (gdč. Traven Albina). !♦>. 1"» Koncert radijskeca orkestra. 17.00: Iz *-az-voja slovenske drame: I. Predavanje. [| A. Linhart: Zupanova Mirka (veseloigra) Člani Nar. gledališča. 19.30* Nac. ura- 20 6 ■ Napoved časa. poročila, objava spor h%$ 2015: Vokalni koncert ge. Zlatp Gjugjenac Cravella. primadone ljubljanske opere, nri klavirju: g. Niko fttritof 2L00: Ura lshk* ulasbe: Koncert tamburaSkesa SvkevtfS Vodi g. Lojie Karmeli 22.00 Napoved fmt vremenska napoved, poročila, objava «*ik> reda 22.15: Za ples in kratek ?a«. Po» »d?. Tf»rka Igličeva s spremijevanjem radijskega »ter. 240 *8LOVBNSKI NARODi, Sobota. 2 novembra !a poedme dinastije, vse kaze, da ee mu je že posrečilo postaviti na celo pokrajin udane m posluSne uradnike. TI krajevni vtodarji hnajo v rokah vso cu viftno, sodno in finančno moć, čeprav Isiiko cesar njihov vpflrv po potrebi poveča aH jmianj&a. Cesar saća je sodnik, vojaški poveljnik in vrhovni upravitelj kraljevine. Aheeiaske asonjljs Rnorti psrrpacia v MsaSSJ vse cesacnscvov po pravu pa na eni strani ena tre^jkoa na goanadfa pteootah ssJssfim onesneej na drogi strani Pa oezemrja, pridobljeno postopoma od piemesn GsAa, fiktnrna, SorneJh, m od za. morcev Od dnrglli ck*eh tretjin gDUfldb runtnot pripada ena dribov£Čkxi, droga, pa EnasfcPSnTOna, kakor jo Je bfi raariefffi po te-gencn TrPPinežBr I. V resrnoi se je pa od dasv. rrih časov posest krone večata na škodo posescf tičnd tnjec. Proti razsodbi tetja sod^SČn je rsotfoča pritožba na cesarja. Ka] vse ljubezen st'ri V torek popoldne je obiska: ieki slavec Anton Stohanzl v prae:i svojo bivšo ljubico, prodajalko v bufetu Boieno Toaničkovo. Dekle pa ni hotelo govoriti s fantom, ker 9e sa Je zaradi surovosti bulo in zbežalo je v 9Vojo sobo. Stobanzl je pnarkad na sosedna vrata in odprla mu je sostanovalka Tomičkove iioiena Jonaaeva» da je prišel v stanovanje. Potem je nekaj časa govoril v kuninji s Tomičkovo, nakar JI >e aačel rroziti t nožem. Dekle je zbežalo nazaj v svojo sobo in fcaklenUo vrata. Stoiianzl je pa vrata vio mil in navadil na dekleta z nožem v roki. Zabodel jo je večkrat v brnet in vrat. Ko je. pa njena ao-stanovaUka vsa prestrašena Mil tek* po pomoč ln ko je v idol svojo žrtev okrvavljeno, Je odvrgel not in skočil Kknzi okno tretjega naontropja na ulico. Fadel je na streho pred hišo stoječega arftoaiobKa prebil je atreho in oblezai v avtoniobHn nezavesten. Skupaj z težko ranjeno Tomlčko so ra odpeljali v bolnico. Otonanel Ima tako težke notranje poškodbe, da bo naju rž umrL New York mesto brez trušča New York js bU doslej na gla*u, ka je ono najbolj nemirnih meat. Takega trušča ln vrvenja nisi zlepa našel, kakor v New YorktL Toda to je bilo. zdaj se je v tem po#ieđu marsikaj spremenilo. Nedavno eo napovedali v New Yorku hrusou in trnson po mestu boj. Ljudje hoče^ tuci tam imeti ponoči mir in ker je bilo ve i*o več pritožb proti kalilcem nočnega mira, Js bsJR oblast končno prisiljena napravit! red. Na enem svojih predavanj je newyor ski Žnpan sam opozoril na potrebo boja proti ti'USCU Končno so me^Cani dofasnV 11, da lahko mirno m nemoteno s.pe, moapč* mis'i Zdeg so v New Yorkn tako stroki. ae *i^.iale se kdo prre^reai zopar te pr*»dpi<»©, za saj« prej Benvaai redar, dm^hc pa *e nal <>e občutno kasen. ^ovjetski letalci tu češkoslovaškem V torek fxipaklrie so prispel! v TJ»wrof1 na OeSkoetovnJkein sovjetski tetaku, ki so jm Iktcrje več dni zniman pcrtčaJcovah IJpravrrfk letanftča je sicer pravočasno opozoril oblasti, toda dbčkwbvo Je prehitelo za prepozno tn tako so Jm pcradravfli samo predstavniški javnosti. I>"taan, s katerim so odSeteth. Je kov+nnst enokrovnik % dhi^ema motorjena po 500 HP. V nJem je devet sededev sa potnike pcaeg pfiota žn rmtioteie^r^Osta Letaso desete Mtrost 210 km na uro to kna akctjWkl ivaBus 1900 kan. Sovjetski Jetakn so pripovedjo*«*!, kako težke ovire so morali premagati na slojem poietu. Iz Moskve so krenili te 28, t, m_ pa so morali v Kljevn Čakati do nederjs. da so (kkbitt ck>volJerjrje za pcaet pa*Au Rn-monije. Posebno fcefak Jb bfi pcSet čez E^srpate, kjer so zaSM v nadedjo v nVa aneftni metež. Pokiru^o nno >• Maso bio. dflo nad gorskimi grebeni v aneJsfctsn me. te*n m znati megft. Sne«, megSa, del to mraz so me vnsdB tako nsa^so, da Je vsa voda v letam amrmOa m da se Je napra-vfla na Detaki detiesa ledena skorja- čez oVe uri nevarnega bSodenJa so letakai na enkrat opazfii, da se ttm Je pokvaril ra dkoApamt. 6eprsjv so motorji cteaovafl brezhibno, se Je balo treba apostrti na tka. Po k^ ravnatelja Groza so prtepen na Cesko. slovasko sef civikie zračne proge Moskva —PrBiga Vassrj Kaminski, sefpOot Tirna-iev, pisot Ourjevič in mehanik radio t-grafjsrt Kotov. AneUota Ko je gospa Staeiova pisala svote spo mine, jo je vprašala neka ananka, kako bo storila, ko bo prišla do mest, ki naj bi opisovala galantne doživljaje 9tae*Ovs- »C fO-spse je odvrnila ta, >na*tikara bom samn doprsno podobo«. žene so bežale prestrašeno v kotičke, upirajoč zaupljiv pogled svojih plahih oči v može, pripravljene slepo izpol-" niti V9e njihove nasvete Vse židovstvo v rt maki rirtavi in daleč onstran meja je aadrtevalo sapo. Zbirali so se v moHinlcah, Se trkali na prsa, priznavali grehe, se postili ob ponedeljkih in Četrtkih in zopet ol> ponedeljkih od večera do večera Niso jedli niti pili, žensk še n\&o dotikali Stali >o gosto natrpani v zatohlih molil niča h, zaviti v molilne plašče ali halje, fanatično upogibajoč avoja telesa. Obračali so se k bogu. k Adonai Elobitm*. MlraM so z jef-flCTnil. obupnimi glasovi, spominjajo cimi na »ečeči. hrenčeči ^las ovnovih rogov, na katere so trobili nh novo letni svečanosti NaJtevali po svoje gre he in klicali: Ne aavoljo nas. n Go ■*pod se nas usmili, ne zavoljo na.«, tem ve<5 aavoljo zaslucr praočetov Našteva li so neskončni seznam prednikov, mučenih ▼ večjo slavo hnena božjega. Na-Itevali to imena tlatih, ki so tih do smrti mučili A si ml in Himllani in tistih, ki so iih pohati podavili in pognali v izgnanstvo kristjani; od muce nikov po poljskih vaseh rio onih. W po trpeli v Trebnitzn. 8pevru ii» Wormau 8iali ao saviti, v hale halja fflave posute s pepelom in drhteč po vsem te-leam, dokler men izčrpali vseh svojih moči. Tarnati ao rn proaiai boga, ko m je danilo, a ko se jo mrafito, ko ae je mračilo, ko se je nagibal dan k veče ra, «o se vedno stoi sto klicaki s evo j i mi neprijetnimi, hripavimri glasovi >Spomni se pogodbe z Ahrahom m Iza kove žrtve.< Toda vse te molitve so sa izlivale po tisočerih ovinkih vedno v isti divji ječoei nbor >Eden in edini je Edonai Eiohim, eden in edini j<' bog Izraela, resnično, nnđr^ničTM), Jahve' Toda žena so bile od njih ločene i mrežami tako, da jih n»o mogli videti Sedele so izbuljenih, prestrašenih oči -kupaj kakor ptice Da paličici v klr-r ki in pobožno preMrale svoje moMtvo nike, ki so v Čudni" zm^ai nobrej^fli < in nemščine prip>vedovali svetofripet; -ke zgodbe in druge legande. Tako ao staH možje v venh hramih i p molilnicah od Mantove do Avmilei dama, od Poi.lske do Alzaaka, postih >o se in molili Ob uri. ko se je sače njal dan in nagibal h koncu, je stal« ž i do vat vo obrnieno z oornaom proti vzhodu, proti Sioim. i molttn*n» jer menčki na »ron in na Ms\ za v Ho i halje, stalo je ln izpovedalo; Nič nan ni ostalo, aamo Knjiga, Stalo |e fn kli cnlo: Eden edini je bon: isiaekvki. res nično nadroRnlčno Jahve! : Dve hodi prometni nesreči Maribor, 2. novembra, Vcenaj Oopokine ee je pripetite na Tr sesati boom prometna nesreča, ki je —a_tevaJa tatii emrtno žrtev. Zidarski nioj-at_r g. đvan KJaaenJtk se je v spremstvu avoje teme m hčerke peljal z avtomobi. lom t Konjice. Tik preg ooc^pom Ptujska oaa*e Je xav«o_il pred avtomobil m0t„ i. k_st, ki pa je švigal na levo in deen«> da ee Je »ogibal velikim inlaka.ni Klan/ ntit ga je hotel prehite.1 in je zavozil precej na deeno. Pri tem pa je zadel v gjru-oo t Judi, najn njenih na pokopailisče. 40-letne«a &eslezniške$ca uradnika .Tanka Mlakarja je avtomobil s tako silo podrl, da mu Je poeti« lobanja in je kmalu po prevrću v bo»'llt o izdihmil. Xjepr0 va 38—le*c-_a žena. Mat-rja je dobila k sreč i lažje po flkodbe. Precej ranjena Je tudi ftn^letna vdova Marjeta Hara, ki ee s*edaj zdravi v hoanici. KTemčnik ee Je sem prijavil poli-etjt, ki vodi pretekavo, sm mspotovi, k**o j« kj neeflreee^ rvmoTA _u*—. prometna nesreda. se je pri- aetila aa klancu pri Slovenjski Bistrici »-letna M*"' a Marija Sinaj se je z nekim svojim prijateljem peljaJa na Izlet z motociklom. Na znanem strmem klancu pri SiloveDski Bistrici pa je ToftUu na mokri eesti pričelo drseti. Siezlorn je vrglo z vozila v obcestni kamen in a i Je prebila loban <> Nezvesatno so jo prepe. bori a smrtjo. Iz Celja —c O Vseh svetih jc prebivalstvo .».po okrasilo grobove svojih dragih na mestnem okoliškem in bolniškem pokopališču. Tudi občina je lepo uredila ?n olepšala grobove na vojaškem pokopališču. Ves dan so romale velike množice delno peš: delno pa z avtobusi in avtomobili na pokopališča. Združeni moški zbori Celjskega pevskega pevskega društva. Oljke in Celjskega Zvo- na so zapeli ob IV žalos-tinke na okoliškem neto na mestnem in m zadnje >t na voja. škem pokopališču, —c Prodajalci vencev in cvetja so letos o Vseh svetih zopet izrabili priliko in zelo navili cene. Ali se tako nedopustno početje v bodoče ne da preprečiti? —c Redna *eja celjskega mestnega sveta bo v petek 9" tm ob 1& v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu- Na dnevnem redu so poročila odborov —c Pomožna akcija. V ponedeljek 4. tm. ob 18. bo na mestnem poglavarstvu anketa o vprašanju občinske p. možne akcije. —c Nov upravitelj bolnice. Za ekonoma javne bolnice v Celju jc postavljen v VII-položajni skupini g. Jože Sušteršič, doslej ekonom javne bolnice v Murski Soboti. —c Otvoritev nove sezone v celjskem gledališču bo v prvi polovici novembra. Gostovala ho ljubljanska drama. Interesenti za abonma se še lahko priglasijo knjigarni »Domovini«. —c Umrljivost. V oktobru je umrlo v Celju 29 oseb in sicer 8 v mestu in 21 v javni bolnici. —c Uboj pri Novi cerkvi. Opolnoči od srede na četrtek so se sprli vinjeni fantje pred hišo posestnika Dolarja v Trnovijah pri Nori cerkvi- V prepiru je posestnikov sin Mihael Senirj iz Trnovelj izvlekel iz žepa nož in ga zasadil posestnikom-cm-u sinu Ivanu Dolarju, ki je bil prispel od vojakov na dopust, globoko v vrat. Do'ar se je takoj zgudil in kmalu izkrvavel. Seniča so aretirali. —c Kolesa kradejo. Trgovskemu vajencu Martinu Berglezu iz št. Jurija ob juz- žel. je nekdo ukradel izpred neke trgovine v Prešernovi ulici 1.000 Din vredno svetlo-rdeče pleska no moško kolo znamke »Stevr i NVaffenrad«. evid. š*t. 2 —106 Ooo—5, posest-n ku Vinko. V'potnik u iz Vrbja pa so ukradli izpred neke gostilne na Dečkovem trgu 800 Din*vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Tribuna«, tov. št. 180.75^, evid. štev* 3-^-15.02&—5. Izpred omenjene trgovine v Prešernovi ulici i^i izpred gostilne na Dečkovem trgu so ukradli v oktobru deset koles, na obeh krajih po pet —c Drugorazredna prvenstvena nogomc-na tekma med 5>K Jugoslavijo in Sk talcem se bo priče'a v nedeljo ob 15. na igrišču SK Jugoslavije pri Sp. Lanoviu- c Nočno lekarniško službo ima od vštetega petka °. tm lek-»*---a *Pri križu« na Krf*l>4 Petra cesti. Z Jesenic — Jesenice na dan Vseh svetih. N*a praznik j* bilo fcrrljenje v nnfcem mestu zelo ra%£ibano- Krasan© «K>nfno vreme je &<* v dopolde.ns.kih un-ab izvabijo velike množice ljudi na pokopališč*, da v poslednjih urah okrase grobove svodih draaih in jih oblože a cvetjem, t kolikor jih niso že zoprej. Toliko kraanjeara *ivxyp:*—.neg— cvetja na našem pokopa-li^n fte nobeno leto ni balo. Popoldne ao a* na pokopaj i zgrnile ogromne mnotice ljudi. «1 spo- min evoj'b :anjaih Po cerkve—i_ o_re*_h ao sdt-uavni pevski zbori krasno zape'i štiri ialostinke. k*i so turobno in obenem veličastno cljeknile v prelepi jesenski ožji, Zvečoir je pokopal-š-ce fcarel© t t***-čerih luskah, dn je b"«l ©dSav viden da*e» Po dolini. — Sport: Ji*u-i ob l'5.3<» se bo vršila na irri.scu »Rratstva. prvenstvena nogometna tekma med domačem* k tubama SK >Bratatvoc in t=K *Kovic_,r<. Za to tekmo v!ad_ iire«iTio vrtjliko zanimanje med epori nimi kroci z ozLrv»m na d»-*br0 prip"nav>>« nont dveh skoraj enako močnih in lata ambicioznih Djaeprotnikov. — Lepo obiskano aokolako predavanji. V wedo zvečer je biio V Sok<» -kem domi" tretje predavanje v t* j }*i=*>-r\\. Predaval jp predavatelj Zvpjze kn!«tumih drufetev t &r. Stane Rane o jUfcir^Nnerp'ni (lor^po 1 predavatelj je v svojem » pernate odeje po Din 500-600* «0-700, svilene odeje, izgotov ljene pernice od 230 do 4oo, odeje iz vatr. volne in puha-po najnižjih cenah. Pred nakupom dragje. poglejte pri meni. RUDOLF SEVER Marijin trg 2,__S3/L. JESENSKO SAJENJE . sadno drevje, visoko in pritlično od priznanih sort po zmernih cenah. Zahtevajte renik. Kmetij-eka družba v Ljubljani. Novi trg 3.__ffl83 ______ moški in damski nepremočljiv, 250 Din. otroški s kapuco 145 Din. trenčkot impregniran samo _J0 Din. pumparice od Din 4S.— naprej dobite pri Presker ju. Sv. Petra c. št. 14 74 €c hočete dobro in poceni i)f'etto pere, pojdite k (ftataga dudv Ljubljana - nebotičnik rvrdka A. A C SKAbtiKM — javlja aa le-11!6 do preklica v raCuo aopet __V_Nl_Nfc, HN49MICIL prvovratnlh i ju Dijana ion denar-zdh zavodov (Mestne nranHnlce ljudske poeoji*nioe itd. 24/L OR4HOF PTOŠČK amtnuumo : Za 3 ■ la dool««»o CHbl 30.. ' PASAŽA NEBOTICN SPREJMEM boljšega gospoda dobro domačo hrano po zmerni e^ni. PonudVe na upravo >Slov. Naroda« pod »Dobra h ranac 31«16 G-RAF<)U)<', in hirozof N. Sadlnrki — odpotuje! Ostane se v Ljubljani do 9- novembra — potem Maribor. Sprejema vsak dan od 0. — 12. in od 2. — 7. Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki mu morejo koristiti vse življenje. Naslov: Ljubljana, hotel Slon«, soba 64. . M/2 JABOLKA garantirano štajerska, zimska prvovrstna na za lopi .Jabolka za kuho, kompot in mezge po nizkih cenah v skladišču. Medvedova 7. Kupim ročni voziček. ot08 DAMSKI klobuki zadnje novosti, nizke cene. Preoblikovanje 26. Salon >La femme chic« ftelenburjjova 6 - I- nadstropje 3HT7 PRODAM Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din PURANI, zaklani in živi in druga perutnina stalno na zalogi. Cene zmerne- Pri večjem odjemu znaten popust. Proda jalna Kmetijske družbe v Ljub Ijani, Igriška 3. 3085 PRIMA JABOLKA za takoja njo uporabo in zimska, naj-•skrbnejše sortirana, po nizkih cenah vedno na zalogi. Oglejte si >Stalno razstavo sadja« Kme- i'jska družba v Ljubljani. Sovi trg a 3084 »BUFFETe S. J. Jeraj, Sv. Petra 38, Ljubljana teci prvovrstna vina, ter garantirano pristno žganje po sledečih cenah : Namizno belo ltr. Župsko črn^ , Rizling Cviček ^ Silvanec „ Jabolčnik sladki , Žganje. Tropinovec ltr. Slivovka „ Hrušovec m Bt in jevec „ Pri verjom odjemu primeren popust' 3<191 SVETLI PREMOG 5600 kalorij: 1 tona, kneovec 385 Din. 50 kg v vrečah 22 Din, bukova drva žagana Din kub. meter, cepljena 95 Din, bukovo oglje 0.7* na kg, dostavljeno na dom, uwH Patrih. Dolenjska e. ft. 81/L Din o.— e-- L 10,— V 12.-„ 5.- I Din 22.-L 24 - „ 32- RADI SELITVE vrneke kleti prodajam vino od litra dalje no la*tnih cenah oid eetrtka dne 31. t. m. od 11. de 1. ure in od 3. do 5. ure popoidne. liter od 7 do 9 Din dokler traja zaloga. Na zalogi Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Pri večjem odjemu in gostilničarjem poseben popust. Naslov Briški, Smartlnska cesta pod kavarno Viadukt (Kregar-jeva hiSs). 3573 CIRKA 1a.00o aernljišca ugodno na prodaj v Sji. SiSki v bližini nove cerkve- Btektri-ka in vodovod, dober zemlji-ščni material na mestu. V postav pridejo tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih «avc dov. Tozadevna pojasnila daje Mirko Miškec, bruailniea stekla in ogledal, Ljubljana VlU Medvedova 36. tal. 3S75. 3104 sTAnov/in Beseda no pat davek S - Dir Najmanja« coeaek * Din DV0 ali TRISOBNO stanovanje oddam takoj mirni sranki. Kopališka 12. 3105 KUPIM Najmanj« znesek 8 Dto 90 par davek a.- Dtn M_D cvetlični in ajdov, ku pimo po dnevnih cenah. Samo prvovrstno blago, pod šifro -med 1905. " *>S« STA BO ZLATO, izrabljeno zla to zobovje in srebrne krone ku pujrem. B. Ranfrus — Kranj, zlatar in ju veli r. Zaloga ur. je dilnega pribora i. t. d 3033 POUK Oaaada 80 par. davek 3.- Dto Najmanjši znesek 8 Dto STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) za začetnike In izvežbance. Večerni teeai Učna ura Din 2.-. Vpisovanje dnevno. Pricetek tečaja 4 no vembra. Christofov ufni zavod. Domobranska cesta 15. Wl Narodna tiskarna LJUBLJANA m KTMAPI-IKVA Makulaturu! p^mt p r o a a ; - _i-a ..Slovenskega Narc . -^iablfaaa. Raanfeva nllca *tev. s Novosti za damske plašče pravkar došle: A. & E. Skabem^ Ljubljana RAZGLAS. Lastniki spomenikov na pokopališču pri Sv. Krištofu v Ljnbljani se opozarjajo, da odstranijo spomenike v roka 14 dni od dneva tega razglasa, sicer 7-a.nje uprava pokopališča in mestna občina ne bosta odgovarjaj!. Spomenike v določenem roku se sme odpeljati samo s posebnim potrdilom upravitelja pokopah—£a pri Sv. Križu. g. Tvegata. I'prava po-kopaliSča nri S«/. Krištofa v Ljubljani. 3. novembra 1935. NAZNANILO PRESELITVE. TEBPCMT14OV0 fWO oSnaga aA&, zato da p_H_i _ftfo skrajno možno bofldo in čudovito vidno mrm tmtrpeirtlmvo L. S le v enake oakcakiaini diušavu v LJubljani vljudno na Tnan.,a. da se be »Društvena eehetarnac, zaloga čebelarskih, potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra L. I. preselila v svoje Lastne prostora v »Dem Antona Janše« on Tvrševo fy -ko) ceato Štev. TL. NOVA UUDSKA KtTHTNJA. Vošriakvyva ul 4. Vam nucE: Koaafo zakuhana juha. gojv meso, peoorvka a«li močna—w 2 masm prikulvi. knuh Dir. 4. - o— ft.- Veoeeja: — — — — — — Dfci 4—5 To»pflo mlelvo — — — — — I> n 1.— Kava — _______ r>*n 1 ..Sf> dst\ — — — — — — — Hin 2 Kruh z sur. ma—lom — — — — Dlvn 1 ABONENTI DNEVNO 8 10 PIV. ■_B________________^«_BJ|«- ALI STE ROJENI MED LETI 1*59--9191 Citate rji m 61t»telile« tega lista rojeni med 18 jO—1919 m lakreno naprošajo, da nulno na red* J o svoje una tn natančni datum rojenja. Sija ni astrolog, katerega m»n-stvena razlakavanja ao *p_£ ta otojarell avoje aenzscljo-ntlnt vtuaij« na podla-gi katere morejo generacije a_| rojene med lasa—1919 rboij- *acl »rečo, zdravje, ljubezen a? Hal. T* ob]»vS j« naj~*v SLOVENSKI NAROD Smuči, smučarske iratreb-^ine, drsalke« PRODAJA SAMO NA VELIKO ! Zahtevajte naš novi ilustrovani katalog; in cenik. PIRA D. D. ZAGREB, BR.VN IMIROVA 9i ogreAna Jaaaovldnost e ■ rolaglja ln astrologije Van bo razj—mua: 1. Vas snačaj. njegove kva H tete, njegove napake: 2. Vaae laglede ▼ ljubeen' 3. Vaae izglede t kupčijah: 4 Vaš« —glede t podedo vanju; Vašo aivljanjago dolgcat € Vaše prljstelie ta VaJU protaktorje: ' Vase *o*.ažntfce. nbrbt-aoatl. krlvl^n^ rvrxl>*?*i• - » ttd.: h eoaovanja. spremembe bivali*ta* 9 Zadava v rodbini; o Vse. kar želite zvedeti o loterijskih zadevali Citiramo nekaj Izmed tisočem sahvalnle. katere pre [e ma ta sijajni znanstvenik t? vseh krajev sveta »Oo-- P* Irma Schwan Iz LJubljane; ae sahvaljuja najpri--rtneje. ker Je v njenih najtežjih financljalnlh neprl ikah posli—ala niegov nasvet tgrals v lot«riJ1 tn u 1»la 150.000 tDln.« Pišite bres odloga, pošljite Se danes Vsa rokopis ln . ojstnl datum ter 30 Din kot honorar aa Vase palho. snsllso ln horoskop natančna tn stalno adreeo Graf otoški bureau — CELJE POSTNI PREDAL 106 del Hata Oton cnnatot. — Vsi v _jubt)ai_. 94