^Mnite SE ^nskih ^ncev Skakim Smi AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 16. 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII ^ važne vesti i prestolnice ; Ho •'• ^ ,|i'f'Vfl ill iilldje s* V,1, L ' 1' f».it' vi ju • '"on i ; , • , ](.to J '^U.Uoo Uunuu- i ' da bo ifnel do-" Vzdrževanje leta-; 1 * . Nra;., , «ti ,1 jUn bo za prihod-1 d0 •iulli-ia' p°trošila 35 bili-' ^o«ovSt0pno !et0 pa' ia^ * ' • ! '■r^*.V stopnjevala1 ^fošil tega Ie- »1 L.,!10 Za nove hiše1 ko7?» dolarjev, v' ■ % i, , bilijona in' . * 4 bilijone. | delavske uni-;t%lj f° mezdo, tako jo : % ;aJ«iarski delav-Nšati °do morali far-t ^ K„v,Za .več.i° ceno' f'8 bo to upo-i: :^eeva. cene ( H,* natančno, koli- I \ v°jnih potreb-1; Si S"- Kadar bo/ ^evilke, '%, ta surplus! He Hli porazdelil i* * ♦ H tla e spremem-\ ClVllno industri-do spomla- avah °Seb brez de" K • * * Sht,!-!13' «lavi sur. i" ^ b^ v Sod P°Sebno velik, V dolarjev r ni več po-® Je izvoz pše-v^ugih pridel- h "tij-a, Vlada je Jo i„ dla farmarjem 1 Do k za pridelke nčanih sovra- K" • jC hirali pred-S da v jav. H Vl^-e v mezdi : >Hj, * Priporočala Sh primer- no > zvišajo. X ^ °dajalec kot1 \! ki ,, To Je po P a j o dobiti Ho!mezdi, če se C ešala. \ * dohtranko se ne Far. ''Jeni ker n>-i i'Hi Cen ^ ; pi V* Vc* so pa Pravijo. I \h /ruman ne za.1 kS * Probleme in; V^a deželi okrog,! rbi svojim1 ^ * v k' * V?H, na do 15% NS S Toda tr-, 1 ^ „ Ur°bno bodo ? »eni, kot je ''S 7°dajalci na Šk°di> ker yS^i za stare |i\ kot bodo KM garate lahko > dajali apara-411 nov apa- JAPONCI SO UJETNIKE ZBADALI Z BAJONETI DA SO SE VADILI Tokio. — iVhti-AI'Miiii'.jtiV gin-! •i; ,-ii.Mi jMiW':i, ila su rabili J:»-1 ponci ujete zaveznike kot žive I tarče, na katerih so se vadili napada z bajoneti, dočim so morali zavezniški častniki to nečloveško početje gledati. To je glavni stan MacArthur-ja dognal po dolgih preiskavah, iz raznih zapiskov in od izpovedi japonskih ujetnikov v vojnih conah. Preiskavo so vodili mno. gi Japonci, rojeni v^ AmerEki, katerih tajno delo med Japonci se zdaj šele lahko obelodani. Ena taka vaja z bajoneti se je vršila na Guadalcanal^ kjer so bili Japoncem za tarče trije Evropejci. Zavezniški častniki so morali stati v vrsti ter šest ur in pol gledati to strahovito in nečloveško p o č e t j e Japoncev, žrtve so bile silno razmesarjene od ubodljajev z bajoneti. Ujeti ! /avvziiižKi vojs.rii f*> iui>r;,ij Iradirali v vrsi! -.!'.•,?.•-• ,'*. so videli, kako so umirali v silnih mukah. Uradni zapiski kažejo, da je bil eden od mučenih nedavno poročen, eden je zapustil ženo in dva otroka, eden'pa ženo in enega otroka. Dnevnik japonskega častnika, ki je ukazal to vajo z bajoneti nad Evropejci, natančno opisuje dogodek. Nek japonski ujetnik je izpovedal, da so imeli japonski vojaki na Kitajskem vedno žive Kitajce za prakso z bajoneti. Ujetnikom so zavezali roke na hrbtu, jim zavezali oči, nakar so jih začeli japonski vojaki ubadati z bajoneti. Pravijo, da se je to vojakom samim gnusilo, pa so morali ubogati povelja svojih častnikov. Strel v uho je šele I končal izdajalcu Lavalu življenje včeraj Pariz, 15. okt. — Pierre Laval, bivši ministrski predsednik Francije, je danes plačal sodelovanje s Hitlerjem s smrtjo. Predno je šel na morišče pred četo vojakov, si je hotel sam končarti življenje. Po v žil je strup, ki pa ni bil dovolj močan. Zdravniki so mu dajali razna i sredstva in ga toliko pripravili, da so ga jetniški pazniki pol ne. sli, pol peljali na dvorišče. Ob 12:32 pariški čas (6:32 clevelandski čas je počilo 12 pušk in Laval se je zgrudil na kolena. Krogle ga pa niso ubile. ■ Tedaj je naglo priskočil nek častnik, mu nameril samokres v uho in mu z enim strelom končal življenje. Ko je stal privezan na kolec, so mu hoteli zavezati oči, toda ni pustil. Njegove zadnje besede so . bile: "Ni krivda vojakov. Oni ne vedo, kaj delajo, živela Francija!" -o- Obravnava proti nacijem prestavljena za tri dni na zahtevo Rusije I Berlin. — Mednarodni tribu. nal, ki bo obravnaval obtožbo proti nemškim vojnim zločincem, je prvo zasedanje prestavil za tri dni na zahtevo Rusije. Obravnava je bila napovedana za pondeljek, toda ruski zastopniki so rekli, da potrebujejo še nekaj dni, da bodo proučili obtožnico. I R. A. Rudenko, glavni prose-kutor za Sovjetsko Unijo, je re. I kel, da mu ni bilo mogoče pre-j staviti dolge obtožnice na rušči-I no in je prosil za odlog. Potem ko bo komisija sprejela obtožni-! co, se bo preselila v Nuernberg, 1 kjer bo pričela sodno obravnavo ' proti 24 glavnim nacijem. ! Obtoženci bodo dobili 30 dni j časa, v kateri dobi se lahko pri-pravijo za .obrambo ali zagovor. ! Ko poteče ta čas, se bo obravna-^va pričela, najbrže še pred kon-" cem novembra. ) rat in so imeli vsled tega manj ) dobička. Zdaj bo pa tako veliko i vprašanje za nove aparate, da - si kupec ne bo dosti belil glave, - koliko bo dobil za stari aparat. NAJNOVEJŠEVESTI! MACARTHUR — je sinoči po- . vedal ameriškemu, narodu po ! \ radiu, da je japonska armada,' • broječa 7,000,000 mož, razo-j rožena. Nikdar v zgodovini! s sveta ni bila kaka armada ta-! ] ko naglo razorožena. MacAr-j( thur je priporočal, rjaj bi bila i) v bodoče ameriška bojna sila j j pod enim poveljstvom, to je < armada, mornarica in zračna . armada. ] WASHINGTON — Dogovori med premogovnimi družbami in John L. Lewisom so bili odloženi za nedoločen čas, ne da bi se dosegel sporazum. Stavka v premogovni industriji se na- ^ daljuje. WASHINGTON — Kongresnica ^ Frances Bolton in kongresnik 1 Carl Mundt sta se vrnila domov po 63 dneh potovanja po * evropskih deželah. O svojih vtisih bosta poročala predsed- ' niku Trumanu. : _ ! Darovi za begunce ' _ V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce in izgnance: Ana Jere-lc nam je poslala iz Washing- 1 tona, D. C. v ta namen $5 in ne. imenovana nam je izročila $2.50. ' Iskrena hvala obema za velikodušni dar. Priporočamo še drugim rojakom, da bi po svojih močeh darovali, ker begunci nujno potrebujejo pomoč. -o- Ford je poklical vse delavce na delo Detroit. — Ford Motor Co. je poklicala v pondeljek na delo vseh 35,000 delavcev, ki jih je odslovila zadnji mesec, ker je stavka v drugih tovarnah ovirala produkcijo pri Fordu. -o- Franco se pogaja za monarhijo Lausane, Švica. — Tukaj so odprli pogajanja za vzpostavitev monarhije v Španiji. Pogajanja so med generalom Francom in prestolonaslednikom Don Jua-nom. -o-_ Tajfun na Okinawi je zahteval 105 žrtev i Mornarica poroča, da je za- ) hteval tajfun na Okinawj in tam i okrog zadnji tecfen 105 žrtev. , Ubitih je bilo 28 ameriških mor. . narjev, druge pogrešajo. "Volitve" v Jugoslaviji in Zed. države I London, 12. okt. — Ameriški i poslfinik v Pelqrsdii Paferson jo nikiij .s|>ro.R| eii"-.f!„ i i /oslov;, ii-. skill [M'oi ivIiHinih ,v»•___ i NOVI GROBOVI < Walter Jugovic Zgodaj v nedeljo zjutraj je J bil zadet od avtomobila, ko je j stopil iz busa -na vogalu 185. ceste in Glenfield Rd. 56 letni > Walter Jugovic, stanujoč pri družini Anton Mochan na 1010 ; E. 185. St. Avtomobilist, ki ga ; je zadel, po nesreči ni ustavil, 1 ampak odbrzel naprej. Zadete- i ga je policijska ambulanta od- ] i peljala v Emergency klinik bol- i |nišnico, kjer je ob 10:10 v ne- : jdeljo zvečer podlegel poškodbam. Pokojni je bil po poklicu li- . var in je delal v West Steel Casting Co. na 70. cesti. Doma je bil iz sela Dobra na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. V Cleveland'u ne zapušča sorodnikov, v Verona, Pa. pa zapušča dva bratranca, Pavla in Matevža. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. -o--— Predsednik Truman ne bo šel v Čile Washington. — Iz Washing-tona se je poslovil predsedniki republike Cile, Rios, ki je povabil Mr. Trumana, naj obišče republiko. Ta se je zahvalil za povabilo in obžaloval, da ne bo j mogel priti na obisk. -o--— t Prevoz ameriških voja-) kov domov zadržan New York. — Angleži so vze-j li ladji Queen Elizabeth in Aqui.j tanio prevozu ameriških vojakov iz Evrope. Ladji potrebujejo zdaj sami. V prihodnjih 3 me- - secih bi ti ladji prepeljali v i Ameriko najmanj 125.000 ame. riških vojakov, ki bodo morali - zdaj čakati nekaj dlje za prihod domov. JAPONSKA PODMORNICA JE BILA POSLANA PO HITLERJA V EVROPO Tdkio. 15. o k't. Nek jponsi' i inonuiriški Častnik je. itUipHl sHierišketoi časrffkufskšniu pohojsvalcu, je bihi t odposlana po Hitlerja japonska podmornica, ki naj bi ga prepeljala na Japonsko in ž njim njegovo bivšo tajnico Evo, Braun, katero je, kot se zatrjuje, pred padcem Berlina poročil. j Japonski častnik je trdil, da jejnl navzoč pri tajni seji v To. | kiu 3. marca letos, kjer so bili | narejeni tajni načrti za prevoz j Hitlerja. | Hitler je obljubil Japoncem, j da če mu omogočijo varen pre-j voz iz Evrope in pa za Evo j Braun, da jim bo dal načrte, po j Katerih jim je garantirana zma. | ga na Pacifiku. i Hitler je tudi zahteval od Ja-; poncev, kar mu je bilo tudi ob-I ljubljeno od generalnega štaba, , da potem, ko bodo Japonci en-| krat osvojili Avstralijo in Ame. ! l'iko, da mu bodo pomagali do-I biti nazaj oblast nad Evropo ta. ko, da bosta samo Nemčija in Japonska vladali vsemu svetu. V marcu je prišlo tako daleč, da Hitler ni zaupal nikomer več v Nemčiji. Zato, namesto da bi se peljal na Japonsko v nemški podmornici, je zahteval, da pošljejo Japonci svojo podmornico ponj. V jutru 5. marca je odplula podmornica iz mornariške baze v Yokohami, noseč s seboj potrebščin za 90 dni. Odplula je proti Hamburgu, kjer naj bj na. ložila Hitlerja. Toda podmornica ni nikdar dospela do cilja in o njeni usodi ni ničesar znanega. 3. FLOTILA JE DOSPELA DOMOV S PACIFIKA San Francisco. — Admiral Halsey je dospel včeraj s svojo 3. flotilo v domače vode. V flo-till so štiri orjaške bojne ladje Strica Sama, ena lahka križar-ka, šest podmornic in trije rušil-ci. Na krovu je 10,000 mož, ki so dospeli domov za časten odpust. Admiral Halsey je izjavil, da je vojna bedasta in potratna, vendar pa da mora biti Amerika tako pripravljena, da se nas ne bo upal nihče več napasti._ Komentarji k šubaši-čevi resignaciji od vlade London, 12. oktobra. Dr. Ivan Subašič, prejšnji predsednik ju.! goslovanske vlade, in njegov tovariš dr. Jurij šutej sta defini-tivno izstopila iz Titove vlade. Nihče,tu ne dvomi, da je to pro.' test proti postopanju vlade, ki ni držala dolgovora o demokrati-J zaciji Jugoslavije, na .podlagi katerega je dobila Titova vlada priznanje Amerike in Anglije.' Zato so nekateri mnenja da bi j se moglo zgoditi, da zapadni ve-1 lesili prekličeta svoje priznanje1 Titovi vladi in odpokličeta svoje poslanike. Jugoslovanski krogi v Londonu, ki stoje blizu Subašiču trdijo, da je odstopil, ker so obsojali ljr.di na smrt brez pravilnih sodnih obravnav, ker so proglašali vse nasprotnike komunizma za kolaboratorje in ker so kon-fiscirali premoženje brez odškodnin. Jugoslovanski vladini krogi to seveda taje. Toda pastirsko pismo jugoslovanskih škofov z dne 20. septembra izrecno konstati-ra, da so bile obsodbe brez obravnav in da so zasegli cerkveni premoženje brez vsake odškodnine, in tako postavlja vladine izjave očividno na laž. S svojim vstopom v Titovo vlado je Subašič svoječasno povzročil, da je bila Titova vlada priznana. Danes sam spoznava, kako silno se je varal, ko je mislil, da je mogoč demokratski način vladanja pod komunističnim predsednikom. Tudi ni dvoma o njegovi krivdi, da je bila javnost zapadnih velesil tako dolgo v zmoti o .pravem stanju v Jugoslaviji. —--o--- i NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI-1 _MO NA BEGUNCE Razne vesti od naših borcev v službi Sirka Sama bil nedavno povišan v stotnika pri marinih. Nedavno se je vrnil iz 16 mesečne službe onstran morja, kjer je služil na Bougainville, Filipinih in na Emi-ran otočju. Predno je stopil v kor marinov je pohajal v John Carroll univerzo. Njegova soproga Olga in hčerka Judith Ann živita na 698 E. 159. St. časten odpusten od mornarice je dobil P. O. l/C Ralph M. Debevec, 1068 E. 174. St. Služil je pri oddelku mornariških bombnikov ravno 3 leta in 6 dni, od teh 22 mesecev onstran morja. Njegov brat nadporočnik-pilot Robert služi pri letalskem prevoznem poveljstvu v Romulus, Michigan in ima tudi ža 3 leta službe, od teh nad 1,000 ur v zraku. Stanley ,F. Legan, sin Mr. in Mrs. Joseph Legan iz 5099 Stan. ley Ave. Maple Heights, O. je Razne drobne novice iz i Clevelanda in pa j te okolic f Šilu.- iMžktxV iiiiijiim x i-;,zna-■:'-.ln Ivi;,. l W-ki lihi z;i .i. h-.-i nWeji/ ,/i'Jji.U ;,;. tu ueiu, ali jim pa starši ne pustijo. Iste | težkoče ima tudi ameriško časp-'pisje. Ako bo šlo tako naprej, , bomo morali list enostavno pošiljati po pošti vsem naročnikom po Clevelandu. Zdaj potrebujemo 4 raznašalce in sicer enega za Hale Ave. in okolico, enega za Waterloo Rd. od 152. do 163. in tam okrog, dva pa za okraj med 152. in 156. cesto, od Waterloo Rd. do bulevarja. Ako ima kdo zanesljivega fanta ali dekleta, v starosti okrog 12 let. naj sporoči našemu zastopniku Frank Walterju, ali naj pokliče naš urad: HE 0628. Ako fantov ne bomo dobili ta teden, bomo prisiljeni od pondeljka naprej pošiljati v tiste kraje list po pošti. Jože dobro dela— Naš zastopnik Jože Grdina nam je včeraj zopet poslal 10 novih naročnikov iz Jolieta. Vsega skupaj jih je poslal od tam že 17, kar je res zelo lepo število. Jože piše, da mu gre zelo prijazno na roke g. Josip Za-dar, gl. tajnik KSKJ in da je bil povsod po Jolietu zelo prijavno sprejet. Prav lepa hvala vrlim Jolietčanom za naklonjenost. Pismo iz domovine — Mrs. Mary Nosan, ki vodi zna. no pekarijo v SND na St. Clair Ave. je prejela od svakinje Marije Nosan iz Gorice vasi št. 65 : pri Ribnici pismo, v katerem ji poročajo, da so še vsi živi in zdravi, da so pa veliko htrdega prestali med vojsko. Dve leti niso videli ne sladkorja, ne mila, ne kave, ne bele moke, ne riža. Morali so se preživeti največ s krompirjem, ki so ga pridelali doma. O kaki obleki ali obuvalu sploh ni bilo govora. Stanko je bil v konfinaciji pri Italijanih do razsi'-la. Drugače vas ni razdejana, samo v njih hišo je priletela ena mina. Pevska vaja— Danes popoldne ob 5:30 bo povska vaja mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Opozarja se starše, da pošljejo pevce točno na vajo za opereto, ki bo podana na 16. novembra. Direktorska seja— Jutri večer ob osmih bo seja direktorija SDD na Recher Ave. Prva obletnica— V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie Merhar v spomin prve obletnice njene smrti v plinski katastrofi. Iz bolnišnice— j Po dveh mesecih zdravljenja 'v University bolnišnici se je | povrnil na svoj dom rojak Srečko Eržen, 1104 E. 72. St. Tem potom se želi zahvaliti 17 darovalcem krvi, ker brez njih po-■ moči ne bi ozdravel. Prijatelji 1 ga zdaj lahko obiščejo na domu. -o--— ' Nylon nogavice bodo po J kvodru -' Kalamazoo, Mich. — Ženski i svet se lahko veseli, ker bo lah-, ko kupoval fine nylon nogavice - po 25c. Tako namreč napove- - duje kemist Dr. Jones. Te no-i gavice se bo opralo, otreslo ter - nataknilo na noge, ne da bi jih J bilo treba posušiti. Ampak, je r rekel, kemist, kdaj bo to prišlo, ' še ne ve, pride pa gotovo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. __Published daily except Sundays and Holidays________ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto W.60. Za. Cleveland, do Dottl. celo leto $7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta «3.60. Za Cleveland, po uottl. pol let« M.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta «.00. Za Cleveland, po poŠti detrt leta 1325 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto 16.60. pol leta 13.50. četrt leta $2.00 Fotamesna i te Vilka 8 cent«_______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. MM p«r /ear. Cleveland, by mall. »7.6« pw »ar. V. S. and Canada. «60 tor • month«. Cleveland, fey maU. M 00 tor • month«. U. 8. and Canada. »2.00 for I month«. Cleveland, by mall, MM for S month«. Cleveland and Euclid by Carrier. »3.60 per year; M.50 for 0 month«. »2.00 far 8 month«. _Bingl« ooplwi » cent«._____ Entered a« »eoond-cla* matter January 6th. IN*, at the Fort Offlee at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd. 187». ________ _No. 241 Tues., Oct. 16, 1945 Beseda jugoslovanskih škofov o razmerah v Jugoslaviji Dne 20. septembra so zborovali jugoslovanski škofje v Zagrebu in izdali prvo skupno pastirsko pismo. Ne. natisnjeno je prišlo do zadnje župnije, kjer se je 30. septembra prečitalo. škofovska beseda je zelo umerjena in zadržana, vendar jasno in določno pove, da je postopanje sedanje vlade v resnici odkrito preganjanje Cerkve. Ameriška slovenska javnost si more iz teh škofovskih besed ustvariti precej jasno sliko o verskih razmerah v Jugoslaviji. Zato prinašamo pismo v celoti. Predragi verniki v Kristusu! Mi, katoliški škofje, zbrani na plenarnih konferencah : v Zagrebu, smatramo za svojo pastirsko dolžnost, da s teh < konferenc naslovimo nekaj besed na vas, svoje drage ver- ; nike. Po težkih in dolgih letih čakanja je slednjič končana vojna, v kateri je krvavelo človeštvo, kakor v nobeni doslej, kar jih ljudje pomnijo. Njen krvavi bič ni prizanesel naši zemlji. Vojne grozote so po večkrat predivjale skozi nekatere kraje naše domovine. Za seboj so pustile opustošenje, • pogorišča in solze. Prebivalstvo celih dežela se je razredčilo. Tolike družine so razdejane, tako številne sirote brez ' staršev zapuščene, tolike matere in žene, očetje in otroci ožalo&eni! Skoro nikogar ni, ki ne bi žaloval za katerim ; dragim pokojnim. Vsi smo občutili pomanjkanje, lahkoto in bolezni, ki redno spremljajo vsako vojsko. Še več! Ta svetovna vojna je zadela našo deželo dvakrat težko. Krvavi boji so se v našo veliko žalost bili med brati po krvi. Bratomorna borba, ki je nekdaj razdvajala ude iste družine, je nosila še posebno krvave posledice. Vojna pustošenja so zaradi posebnih okoliščin dvojne okupacije po tujih voj- ; skah in notranjih borb dosegla tak razmah, kakor v redko kateri deželi. Zato smo ob vesti, da je vojna v svetu in pri nas navsezadnje končana, občutili globoko potrebo, da se vsemogočnemu Bogu zahvalimo, da nas je obvaroval nadaljnjega trajanja vojnega gc/tja in bratomornega boja. Konec vojne nam je prinesel velike in globoke spremembe na vseh življenjskih' področjih. Pred našimi očmi izginja takorekoč vse, kar je nekdaj bilo temelj vsakdanjega življenja. Državna skupnost je dobila novo ime: Demokratska Federativna "Jugoslavija. Njena zakonodaja, sami temelji na katerih počiva, so popolnoma novi, ona sama pa ne želi imeti mnogo skupnega s preteklostjo. Oblast in sodstvo šolstvo in gospodarstvo dihajo nov revoJucijonarni duh.' N,i stvar Katoliške Cerkve predpisovati svojim vernikom, kako naj uredijo svoja politična, narodna in gospodarska vprašanja, dokler so le ta v skladu^s splošnimi nravni-mi načeli, ki vežejo vsakega človeka. Ona se v čisto političnih vprašanjih drži nauka svojega Ustanovitelja: Dajte tofej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega (Mt. 22, 21). To načelo izvaja pri vseh narodih in v vseh deželah sveta. Ljubi vse narode z enako ljubeznijo, ker v vsakem človeku gleda brata, ki je odrešen z isto Kristusovo krvjo. Njej je predvsem in nadvse na srcu duhovna blaginja njenih vernikov. Za njo se ona zavzema, za njo skrbi v vseh oblikah državnega in gospodarskega življenja, ki si ga posamezni narodi svobodno izberejo. Ta skrb za duhovno blaginjo vseh vas, dragi verniki, nas navdihuje v tem trenutku, ko na vas naslavljamo prvo pastirsko pismo v Demokratski Federativni Jugoslaviji. Za to blagirijo'mi nosimo pred Bogom veliko odgovornost. V zavesti te odgovornosti želimo, da se povojne težave, ki vladajo po vsem svetu, tudi v naši državi čim prej uredijo. V tej nameri se obračamo na vas s tem pastirskim pismom. Pred koncem vojnih operacij je zvezna vlada v Belgra-du izdala, slovesno izjavo, da bo spoštovala svobodo veroizpovedi in svobodo vesti, kakor tudi zasebno lastnino. Vlada Federalne Hrvatske si je v začetku svojega dela osvojila ta načela, a je tudi dodala, da razmere v katoliški Cerkvi po njenem pojmovanju niso zadovoljive. Mi smo si v prvih dneh, ko smo stopili v stik z novimi državnimi oblastmi, prizadevali, da bi razložili merodajnim činiteljem potrebe in stališče Katoliške Cerkve. Ker je bilo marsikaj, kar je prinesel novi duh v državni upravi, v nasprotju s položajem irj pridobljenimi pravicami Cerkve in s tem tudi na škodo d'uhovne blaginje vas, predragi verniki, smo opozorili tiste, na katere to spada, da se vsa sporna vprašanja med Cerkvijo In državo rešujejo po medsebojnem sporazumu. V tem smislu smo dobili z najvišjega mesta državne oblasti obljubo, da sc bo tako postopalo. Zadnjo besedo v vseh vprašanjih, k.i skupno zanimajo Cerkev in državo, bo po predpisih ccrkvenega ustroja imela sveta Stolica. Ona je vrhovni sodnik v vseh vprašanjih verskega in cerkvenega življenja vseh vernikov. Od časa do časa smo si prizadevali, da pismeno seznanimo merodajne oblasti s stališčem, ki ga ima Katoliška Cerkev do posameznih vprašanj, katera je življenje postavljalo pred nas. Pri tem smo vedno imeli pred očmi skupno blaginjo vseh. Toda kljub vsej dobri volji in našemu prizadevanju so se razmere razvijale v drugo smer. Ko gledamo ta razvoj r^/mn- in položaj, v katerega je dovedena Katoliška Cerkev ter neprecenljive duhovne dobrine milijonov njenih vernikov, čutimo dolžnost, da odkrito navedemo vse težave in vse neugodnosti, v katerih je Katoliška Cerkev. Mi vsi sestavljamo eno duhovno občestvo, skrivnostno Kristusovo telo: "Kakor imamo namreč v enem telesu mnogo udov, . . . tako je množica nas eno telo v Kristusu, posamezni pa med seboj udje." (Rimlj. 12, 5). In v teh dneh je tudi na nas naslovljeno ganljivo naročilo apostola narodov sv. Pavla: ". . . da bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni naprej rastli k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakoršno je primerno vsakemu po-edinemu delu, in tako samo sebe zida v ljubezni." (Ef. 4, 15 - 16). Najprej nas, dragi verniki, žalosti in skrbi boleča in strašna usoda mnogih duhovnih pastirjev vaših duš. Že za časa vojne je padlo veliko število duhovnikov, ne toliko v samih vojnih borbah, kolikor zaradi obsodb sedanjih vojnih in civilnih oblasti. Ko so se končale vojaške operacije, niso prenehale smrtne obsodbe katoliških duhovnikov. Njih število po naših podatkih znaša: 243 mrtvih, 169 v zaporih in taboriščih, 89 pogršeanih, vseh 501. K temu je treba dodati 19 ubitih bogoslovcev, 3 ubite redovniške brate in 4 redovnice. To je število, kakršnega ne pozna zgodovina balkanskih dežel skozi dolga stoletja. Kar pa je najbolj boleče; njim, kakor tudi drugim stotinam in tisočem ni bilo dovoljeno, kar je drugače dovoljeno v civiliziranih deželah tudi najhujšim zločincem, da v zadnji uri prejmejo svete zkaramente. Sodišča, ki šo izrekla te smrtne obsodbe, so vršila svoj postopek kratko in sumarno. Obtoženci največkrat niso vedeli za svojo obtožnico vse do razprave same. Pogostokrat jim ni bilo omogočeno, da bi se branili tako kot to zahteva narava vsake razprave, da bi se namreč branili s pomočjo prič in odvetnika. (Dalje jutri.) ■J »■ - ^ « » «JL » ■> J. J. J. -J » » A - - - - - m. Ml A. tU*. H ^ ... M. JL. M. - - BESEDA IZ NARODA Tl'wirwwr'rwrvirwrvw »winrwwfT«" Pismo iz domovine Mrs. Mary Lužar, 131-5 E. 1G7 St., Cleveland, O., je prejela od svojih staršev iz Iške vasi pismo. Ker sta bila njen oče in mati John in Mary In-tihar že dvakrat v Ameriki in sicer na Evelethu, Minn., sta mnogim rojakom poznana. V Clevelandu imata dve 'hčeri Mary in Rozi; mati pa imajo tukaj tudi dve sestri in sicer: Mrs. Agnes Bonach in Mrs. Jennie Smrekar v Minnesoti. V s'tari kraj sta odšla leta 1920, kjer sta nameravala v miru preživeti svoja stara leta s svojima sinovoma Frankom in Johnom, a sta sedaj v jako žalostnih razmerah. Pismo se glasi: Iška vas, 2. 9., 1945. Ljuba hči Mary,! Predno ti napišem par vrstic, te prav lepo pozdraviva oba ata in mama. Zelo sva bila vesela, ko sva prejela tvoje pismo, katerega sva tako -težko pričakovala, da bi izvedela, kaj o tebi in drugih tam. Ostala sva sama na stara leta. Johna, ki je bil star 36 let in Franka, ki je bil star 33 let, ni več med živimi. John je bil poročen in zapustil je družino, za katero pa ne vemo kje je. Pobili so ju Italijani še leta 1942. Iz Iške vasi so jih še več pobili. Na gradu so jih zvezali po dva in dva in postrelili ter zmetali v jamo. V eni sami jami jih je bilo 24 mrtvecev. Požgali so celo vas. Nama je vendar ostala hiša in hlev. Pokradli so tudi vse, kar jim je prišlo pod roke. Dosti hudega smo prestali. Večkrat smo morali bežati z doma, da smo si rešili vsaj golo življenje. Bežali smo pred Italijani in potem pa pred Nemci. Sedaj so ti odšli z naše zemlje, a nam pa so ostale ruševine in zločini, ki jih sedaj objokujemo. Saj ga ni dne, da ne bi jokala. Komaj sem pričakovala, da se vrneta sinova, pa jih ni od nikoder- več. Midva sva stara in ne moreva več dosti delati, a svojega pa ni-mava tu nikogar več. Strehe ni nobene, mrvo devamo v "stu-he." Od sile je slabo. Dobiti nismo mogli ničesar, ne obleke in ne obuvala in tudi drugih potrabščin ni mogoče dobiti. Vse so nam pobrali Italijani v času, ko smo bežali z doma in tam pustili vse. Kar niso pokradli so pa požgali. Sladkorja in kave nismo videli že tri leta. Jako žalostno je sedaj pri nas. S tem zaključujem to pismo in vas vse skupaj pozdravljava tvoj ata in mama. Mary Inti'har, Iška vas, št. 3, pri Igu. Hubbardske novice V časopisu sem oni dan bral, da bodo morali farmarji nategniti pas, to se pravi, da jim bo bolj slaba predla, ker bodo dobivali bolj nizke cene za svojo robo. Ampak lačnem pa farmarju vseeno ne bo treba biti, ker različne zelenjave bo še vedno dovolj na razpolago na kmetih. Za silo si pa včasih lahko privoščimo tudi kakšnega pečenega piščančka, če ni drugače. Tako je bolj v poletnem času, a jeseni in pozimi se pa najbolj "krvave klobase" priležejo. Taki, ki smo privajeni tej "košti" že sedaj, bomo prav lahko shajali. Bolj slaba pa bo za mestne ljudi, če si bodo morali nategovati pas, ker so privajeni bolj razkošnemu življenju. Zato sem pa že večkrat priporočal mestnim ljudem, da naj bodo precej previdni, kadar se selijo na farme, da se ne zapeljejo, kajti farmarsko življenje in živet na farmah se kaj lepo sliši, v resnici pa je veliko drugače, kot si mestni ljudje predstavljajo. Mnogo ljudi bo sedaj, ko se bo v mestih delo začelo obračati bolj na slabo stran, začelo obračati oči na farme. Zato pa priporočam, da vsak dobro premisli, predno se odločite za na farme. V tem se ne smete Prenaglit. Predvsem pa priporočam, da ser nikar ne selite na farme z dolgom, če imate farmo plačano, potem boste že kako shajali. Mi, ki smo že dalj časa naseljeni v .prosti naravi, smo že vsemu privajeni in je tudi tako, če se človek enkrat odtuji mestu, potem ni več za nazaj, ker niti hoditi ne zna več po mestnem tlaku. Saj to vem sam po sebi, kako se zaletavam v ljudi, ker vedno samo krog šele zijam in molim desnico, pa če mi jo kdo drugi ponuja ali ne. In pri tem se tudi pozna prijatelja, če ti seže v roke in kako ti stisne desnico. Iz tega tudi vem, da ima Mrs. De-beljak veliko ljubezen do mene. Ko nas je oni dan obiskala, pa mi je tako stisnila obraz, da mi je skoro polomila tiste škrbe v čeljustih, ki se še prav malo držijo. Zato je'pa vedno boljše za podeželske ljudi, da se bolj doma držimo in uživamo sveži zrak. Saj se mi smilijo mestni ljudje, ki so vedno zaprti kot kanalčki v kletki in kukajo skozi okna. Torej, kdor se odloči za na farme, ta se mora na vse najhujše pripravit. Ko se pa enkrat privadi trdega dela, potem bo pa že šlo. Jaz Ali hrepenite po NYLONS? Maščobe je treba za nylons, steznike, električne likalnike in mnogo drugih stvari, na katere čakate . . . kakor tudi za milo. Potrebuje se rabljeno maščobo. IZROČITE RABLJENO MAST! se ga nisem, zato mi pa sedaj j 3olj slaba prede. Kljub temu, da je skoro vsa-ii dan dež, pa je naš Tone le zoral eno njivo, da bo vsejal pšenico, če bo kdaj dež ponehal. Preroki pravijo, da kadar se bo zlilo, potem bo pa še sonce sijalo. Sicer se jaz ne bojim dežja, ker voda odteka sama, a toliko bolj pa se bojim snega, ker ga moram odmetavat vso božjo zimo. Velika zadovoljnost je tudi zavladala pri naših kokoškah sedaj, ko so čas zopet pomaknili nazaj. Vselej, ko grem pobirat jajca iz gnezd, so polne košare. Pa tudi meni pride bolj prav zjutraj. Vsi pa smo si tudi kar nekam oddahnili sedaj, ko je vojske konec. Mr. Truman daje jako dobro tolažbo vsem prizadetim, ker si jako prizadeva, da fante čimprej pošlje domov, kamor si tako neizrečeno žele in prav tako težko pa jih 'pričakujejo tudi njih domači. Mnogi se že vračajo. Tony Fidel, sin poznanih Fi-delovih iz Unionville, se je že vrnil za stalno domov; potem Jože Žnidaršič iz South Madi-sona je tudi doma; dalje Milton Prijatelj iz Madisona, kateri je služil pri marinih štiri leta in pol in ki se je udeležil raznih bitk, je tudi doma. Vzelo pa bo še precej časa predno se vrnejo vsi. Da bi le prej ne začeli druge vojske, kajti vse tako izgleda, da se mirovni- zastopniki jako slabo zastopijo med seboj. Kakor razvidim iz časopisov, se Rusom kar ne da dopovedat, kaj je prava demokracija. V nekem angleškem časopisu sem bral, da Stalin nima niti pojma, kaj je to demokracija. Dokler sta hodila Churchill in Roosevelt v Moskvo Stalinu kimat je šlo vse gladko. Sedaj, ko sta pa druga dva vzela v roke vajeti je pa štrena zmešana. Tako sem bral v časopisih, da ne bo kdo mislil, da sem jo jaz izpod pazduhe privlekel. Vreme je z vsakim dnem bolj kislo, deževno in vedno bolj hladno, da skoro že ni več za drugo delo kot za pri fur-nezu sedet. Saj sem tudi mojo poletno pisarno premaknil v spodnje prostore, kjer je bolj toplo. In od tukaj, če bo šlo po sreči, bom poslal še marsikateri dopis. Cenjeni čitatelji Hubbard-skih novic, če bi se kateri imel hudovati nad njimi, naj jih raje ne čita, pa bo potolažen. Kar bom zapisal, bo živa istina. Lagati ne znam in tudi nimam te "lepe" navade, ker se tudi ne izplača. Vojna je končana in z njo tudi laži, kajti v vojnem času je bilo treba marsikatero potegnit, ker so nas vlekli kot na vrvici iz enega kraja v drugega, da smo dobili razne karte in pointe, a sedaj pa je že vse drugače in dobiš že kar hočeš, samo da imaš dolar v žepu. Se reče, saj jaz ravno nisem bil dosti prizadet radi vojnih odredb. Ker nas je več pri hiši in ker sem bolj sladkosne-den, a drugi pii nas, ne vpora»b-lja sladkorja, sem ga jaz imel vedno dovolj. Seveda bolj tesna pa je šla z mesom. Tudi govoril sem lahko po mili volji, čeprav sem bil večkrat tudi zavrnjen, češ, da naj malo manj opletam z jezikom. V res-nici pa se nimam nič pritoževati proti ničemur. Tudi čevlje so mi naši kupovali, da v tej vojski nisem ničesar potrošil in tudi nič zaslužil. Vse tudi tako izgleda, da ;a letos ne bomo dosti pili, ker ii grozdja. Odločil sem se bil, (Nadaljevanje na 3. strani) -O- Naši begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred ko-nunističnim terorjem iz svoje iomovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navaja-no kraj, odkoder so doma, ime n priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz iSTRAŽIŠCA so sledeči: Berčič Jakob, 1884 Berčič Julka, 1919 Berčič Marija, 1885 Berčič Marija, 1919 Berčič Marija, 1926 Bričič Mirko, 1941 Berčič Slavka, 1924 Iz MORAVČ so sledeči: Bergant, Franc, 1896 Bergant Anton, 1943 Bergant Franc, 1930 Bergant Francka,1927 Bergant Frančiška, 1934 Bergant Frančiška, 1933 Bergant Janez, 1934 Bergant Marija, 1945 Bergant Miroslav, 1933 Bernik Anton, 1913 Bernik Antonija, 1925 Burgar Marija, 1924 Burja Franc, 1934 Burja Amalija, 1941 Burja Anton, 1903 Burja Anton, 1936 Burja Marija, 1933 Burja Pavla, 1905 Burja Štefan, 1937 Burja Viktor, 1939 Bura Anton, 1912 Cerar Ana, 1807 Cerar Anica, 1942 Cerar Anton, 1901 Cerar Anton, 1907 Cerar Franc, 1917 Cerar Franc, 1941 Cerar Francka, 1912 Cerar Frančiška, 1885 Cerar Franca, 1939 Cerar Jožefa, 1934 Cerar Marija, 1935 Gor j up Anton, 1911 Hafner Jernej, 1888 Javoršek Anton, 1930 Javornik Ivana, 1922 Javornik Jože, 1915 Javoršek Jožefa, 1886 Javoršek Jožefa, 1924 Javoršek Marija, 1925 Javoršek Valentina, 1927 Javršek Vincenc, 1887 Javoršek Vincenc, 1929 Jerin Frančiška, 1916 Jerin Helena, 1924 Jerin Marija, 1890 Jerin Neža, 1920 Klopčič Alojzij, 1909 Klopčič Alojzij, 1940 Klopčič Anton, 1915 Klopčič Frančiška, 1945 Klopčič Ivan, 1917 Klopčič Janez, 1942 Klopčič Ivana, 1908 Klopčič Viktorija, 1937 Klopčič Xinko, 1927 Kopač Ivana, 1908 Kopač Marija, 1928 Kos Marija, 1924 Kož Rafaela, 1923 Kos Rozalija, 1897 Kos Valentin, 1887 Kopač Ana, 1904 Kopač Franc, 1887 Kopač Frančiška, 1921 Kruljc Ana, 1937 Kruljc Anton, 1880 Kruljc Franc, 1908 Kruljc Franc, 1943 Kruljc Genovefa, 1925 Kruljc Ivana, 1939 Kruljc Jožefa, 1911 Kruljc Jožefa, 1942 Kruljc Marija, 1880 Kruljc Marija, 1910 Kruljc Marija, 1941 Krušnik Anton, 1896 Kumar Ciril, 1914 Kunaver Ana, 1904 Kunaver Angela, 1929 Kunaver Franc, 1901 Kunaver Frančiška, 1935 Lavrič Alojzij, 1931 Lavrič Marija, 1901 Lavrič Ciril, 1929 Lavrič Ignacij, 1901 Lavrič Marija, 1927 Lavrič Valentina, 1926 (Dalje prihodnjič) "Kam te pa po^ se!" je tedaj zavp1' takim nečloveškim/ sem kar otrdel. m mislil, da velja ta M šega poljskega vaflf ko sem ves v stra" njegove hude oči, ® švigajo iz njih b® ravnost na našo ® stezsrla svojo Pr® čez plot in se ra«* la, da bi ga v eleF premostila ter se blaženi, pa strogo' otavi. Pa če bi jo kdo P lebnil z žrdjo po ko hitro odnehal* j meravane ofenzive,_ hala, ko ji je f^j kosmata ušesa z'ia lana, ki je imel v , r.o meniševskih Obrnila se je, k0' dragonca in zasa.; zopet v res je, k01 pod milim nebotf1 zgodilo. "Dosti dajo ^ naše šavre," sen"-lanu. (( "Aha, dajo, P?vl kaj. Z vašo že večkrat šolo ni pozabila rnoj^ sem ji ž njo na®j glavne grehe," 111 Herblan. "Na moje °P°J prav nič," se bi'1^ najvišji instanci . "Počakaj, daj da boš svojo be^ močno podprl 11 ko drugo priP^j., vina, posebno P» bro razloči med ^ besedo, pa med * čno roko," m« P mož, iz katerega J gata izkušnja. ^ "Za poljske^' kadar bom vel^v pokorno v gniay kravji repi, K spati, matafii'V Sj zim, če bi se » ^ vsako uro na^f ^ ščanom in vasC,V j brze skrbi, e t* meti še ni % ^ jj, videl enkrat k J ti zfgK j si neumen! ^ ^ ^ j k. so hiše taKjy ! ki nimamo n1^,/ I je močno raZ varuh. \\ "Naša hiša ' l je bolj sama • £ jam jaz. j, "če vaša »V \ sv. Florjana £ t, jaz, naj vsaj 1 ^ že ne z obetf-^V i po vasico, ki M i Kranjski ^ x n j moz. Jf'J Da bom, SfO do večera že J in komaj da s/ ti na samega J, dobro besed0 | | | hu. Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI i J1 ni privoščil tega J^Jubovatj je hotel še i|'tl drugim. Ohladiti i o jezo in ohladil št ,a.hlaPcem, ki mu je ij*1 mu je stri zadnji JU5 porogljive besede i?|.,Jrazlj utile in zaroh. r tt3im: :fez1°bmi! p°sel naj .•1 Ja> kar treba, za Cta€nima brigati v hi-% j Pa ima paziti na .oft eta gospodar in go-'Jiš''' Le sPravi se, ka- lsvoam0 da te ne vidim i, 0J, Plačilo pa pridi K' Pa pošl;ii —■ kar P^jj koga drugega :'f dftiVbom računil, ko-tf a°biti! » zadovoljen. Re-6Sede več. Bil je Sm gelvstran iz hi" jl je t H Vse mrzelo. i|iv svoje reči in '..JU Hc.r k sosedovim, ki lfdai Prenočišča. % PoP°5dne je bilo. a fai'k S,'Pal° s°lnce svo- Ipr' . bl se tudi ono ;|odi,ničnega dne. L ju. 4Cefrih °braZOT Se Prostosti, #in tedenskem tru" .Jltn^ P°čitka in mi-ll 1™ Sohii; #Tlje- Rail -1 Vef-ifa|. majali so m ska- Jišl0' ,Vse gire, karkoli #f bi[amu na miseL v* j" d P° koncu, iz Vfž vku Privrela zo--t#t i, ' in v gručah ^A *** so se pojali *4pa nedolžlle bur" aliftra -?e morala že od zadaj za , nis0 prišle poiSah ' se je suši- Iti ri Pn bližnjem . Jm* P-0,dne ni smela •k If^i i""6 ni bil Prišel %h 3e že, da bode 'm fS Prinese Toni-Vc>Pf% plskerčku neko- ♦ I°StarikQV- tja pred r^F ok rekla kak0 ^K«?' z°pet na ?ružbe- Anici ;i jefH i 0 je gledala '.f;i;f je> da je sme-gc#if jo je vleklo |e sel tistom°rala sedeti tu vedno na » Ko bi bila >*f Cbi jo držale c^Pj, ,Se ji je zdelo, d? " Zajela je !l,0t^iC,odložila zo- - ^ 'IbiUa vstran pi-K°p|' več3-6bila Prinesla •in'.Pte 3e bilo užalje- ! P°ldan je m°rilo teles. } vi^i je ahel Veter in o^f%,Jri8nal krdelce H\ai?stih oblakov, <1? ^ ČOlnički Pc K % , si»jega ne- flft mS tmer'od kodei se je'ka- fo |\; lotila želja. ^'JR^J^ane dežele / ifVla nahlo- 'iwr^i?11- za nj'enim a ^Vli • ki ■ Je venomer *** iti!^eb° je držala v a r,JHla vedno lač-F v Oci .lft ?! v^lo ' se ji bile i Ptl ** L drino jasne" i 1 Q misli s0 v« '^eno glavico, i ji;f|^i 8aanjem je zrla žel"; I k Shajali Bog ve . Ji, Je bil tu> iz teh ^aiost- . ki so le- »Nh Uad njeno Leia z njimi! Kdo ve, morda bi jo privedli celo tja, k njeni mamici! . . . Oči so ji zatopile solze, ko se je domislila matere in srce ji je zadrhtelo bridkosti . . . "Kdaj bode bolje, kdaj bode konec trpljenju?" to vprašanje se ji je vsiljevalo. Dedek jo je vdno tolažil, vedno ji pravil, da se vse še izpreobrne, da pridejo tudi zanjo še lepši časi, toda nič od vsega tega se ni izpolnilo, ampak postajalo je čim dalje slabše! Od tistihdob, ko ji je bila mačeha prepovedala, da se ne sme več shajati z Nejčetom in da ne sme hoditi več k sosedovim v vas, se je čutila še bolj osamljeno, še bolj nesrečno. Vse drugo bi bila bolj lahko prenašala ne-20 to. Njena otroška duša je čutila, da so ji sosedovi dobri in zato jih je tudi ona tako rada 'mela. Marsikdaj, kadar je bila žalostna, kadar ji je bilo doma neznosno, se je zatekla tja in ,'selej je dobilo tam njeno otožno srce razvedrila. V prejšnjih časih celo pa, ko je bila še njena mati živa, je bila pri sosedovih kakor doma. Z Nejčetom sta bila od rane mladosti vedno skupaj. Kakor bratec in sestrica sta se imela rada in če ni bila ona pri sosedovih, je bil pa Nej-če pri njih. Navadila sta se bi-'a drug na drugega in nič čudno ni bilo torej, da ga je zdaj tako pogrešala. Trdosrčnost mačehi-na je segala tako daleč, da ji niti tega ni dovolila, da bi bila smela v šolo ali iz šole hoditi ž njim. Morala se ga je povsod izogibati in ako jo je kdaj v.šolo ali iz šole grede ogovoril, je be-iala pred njim, ker je Tonica pazila nanjo in se je bala, da bi je ta ne zatožila pri materi. Danes se je bila že nekoliko-krat spomnila Nejčeta. Bog ve, s kom se igra! Morda celo s Tonico! Nanjo pa se še zmisli ne! Skoro huda je bila nanj pri' tej misli. Ah, zakaj, /zakaj ne ?me tudi ona tja med druge otroke, zakaj se ne sme še ona veseliti, kakor se vesele drugi: čim dalje težje ji je postajalo pri srcu. čim dalje burneje so postajale njene želje, da bi mogla vstran, vstran od tod . . . Koprneče so se vpirali njeni pogledi proti nlbu, kakor bi za trdno upala, da pride pomoč od tam gori . . . Kar jo pokliče ne-<;do za njenim hrbtom po imenu. Bila je tako zatopljena v svoje misli, da je le na pol slišala in da ni spoznala glasu. Preplašena skoči po koncu. Mlakarjevo posestvo je delil .od sosedovega plot iz smrekovih rant. Nej^ek, ki je vedel, da se >ra Anica samo zaradi tega izogibale, ker se mora, se je bil urip'azil po tihem do plota, po-taknil glavo med kola ter jo poklical. "Kaj pa delaš tukaj?" jo je vprašal, ko se je bila zasukala ia okoli. Anico pa je prešinil še večji strah, ko se je prepričala, da je Nejček. S tresočim glasom ga .ačne prositi: "Oh,. Nejček, pojdi no vstran! '•;/"•• sinov-- in ivšrin- V r-: j vi. nr. j ni i ru-j*- o.i 110.M j- . . . 1 ,<-■ ,■ . uv'': O i': roi! i:"' lJlV!iiisUtV.-::':i ; rodu more očistiti njen spomin in obrisati krvave madeže z imena svoje prababice . . ." V krčmi niso skoro niti dihali. In v duhu se je. spravil s tem čudnim starcem celo mojster krojač ... Saj so vendar že tudi precej stari, njihovi o-čet.je so se tudi marsičesa spominjali, toda kar jim je povedal Stohovak, jim ni nikdar niti prišlo na misel . . . "In da je tu ženin za Dra-guško? — Tebe vprašam, golo-bradec!" Celedin Tleska je zardel, že so se mu zganile tudi ustnice, da bi starcu odgovoril; toda besede mu niso hotele iz grla. "No—no—le ne petelini se; saj si bil nedavno še v povojih. . . . Pravim: Da je tu za Dragu-Lko ženin!" j Stari oproda je stopil k čele-jdinu, potolkel, ga po rami, na-ismejal se in rekel: "Ta obraz [Li ti pristojal, če bi bil z menoj j pred Milanom!" — Stohovak !je nato potegnil z žuljavo roko j mladeniča po glavi ... i "Drugemu bi že povedal, kar mu gre . . . Toda ker si bil pred 1 ! Milanom, si bodiva dobra . . . Po vojvodino hčer je prišlo na Ilradčane poslanstvo iz danske , dežele." Celedin Tleska je bil ves iz-. premenjen. : "In rekel si, da so za nevesto ■ igrali?—Ali sem prav slišal?" Stohovak je govoril tudi že s prijaznejšim glasom! "Seveda so igrali . . ." "In kako?" "Igro, kateri pravijo kraljevska." I "Ne poznam je . . . Bil sem pred Milanom, videl sem zelo mnogo, skusil še več . . . to-le poglejte . . .!" Strohovak je pokazal na svo-ije krzno, na katerem je bistrej-'še oko takoj opazilo sek poleg j seka, vbod poleg vboda . . . "Na mojo vero: igre, kateri (bi rekali kraljevska, ne poznam . . ." "Ali poznaš kockalnico?" Pfc. John J. Fare iz Philadelphia e je služil v armadi skoro štiri leta. Ima ETO trak in tri zvezde za hrabrost, odlikovanje za dobro obnašanje. V armado je vstopil, ko je bil star 14 let, bil je 19 mesecev preko morja. Sedaj je star 18 let, pa je veteran in ker je dopolnil 18. leto je stopil v naborni urad rekoč: "Ko je fant star 18 let, se mora registrirati, ali ne?" "Tako nekoliko . . ." "No: za nevesto so igrali na kockalnico . . . Kockalnica in kocke so bile iz čistega zlata. . . . Danski poslanec je zmagal." ( Glava starega Stohovaka se je sklanjala nižje in nižje, začudeno kimala, kakor bi nekaj j ne mogla in ne mogla razume-! ti; nato je dvignil, toda počasi,! in obstal s prodirljivim pogle-j dom na vseh prisotnih. "Kakor se mi zdi, ste vi vsi | — pražki meščanje, vaših leti je že tudi nemalo število, toda j ali ste že kdaj slišali, da bi za' nevesto igrali s kockami?" Stohovak je kričal z groznimi glasom. VnivnHg -je. p^i-pppoi iz tujine i 'črnin*. ]"«'*<'■ i idile livade . . .i I !'r>.vini: rus ji-', tU. jih odloži j . . . X-. Ht'Mi«::iiiUi if >tt»Y«!sTa s posh, iiC'-ui k•'«:lpevcem v grlu . . . V vojvodskem gradu, in sicer 1 v onem delu, kjer je bivala kne-|ginja, ste bili odprti dve okni in zdaj in zdaj sta se pokazali v senci dve glavi: ena mlada in druga več kot še enkrat, starejša .. . Večkrat sta se nagnili tako blizo druga k drugi, kakor bi se poljubljali, kakor bi se druga od druge ne mogli ločiti ... In zdelo se je, da je slišati ihtenje ... A morebiti je bilo to le slavčevo petje v daljavi . . . Že je bilo blizu polnoči, povsodi je vladala grobna tišina, le ti krilati pevci so bili, kakor da hočejo danes peti do svitanja ali celo do solnčnega vzhoda. "Kdaj se zopet vidiva, draga mati!" "Sam Bog ve, ljubček moj." In gospa Adleta, ki je izgovorila te poslednje besede, je stis- nila ustnice, kar najtesnejše je mogla, ker se je blaa, da bi ji moglo priti preko njih usodno: "mogoče nikdar . . . nikdar več." "Saj moraš priti k meni pogledat, mati, da boš vsaj vedela, kje je tvoja Draguška . . ." "Margaretka, ljubček moj." "Tebi sem na vekov veke Draguška ... Da se prepričaš, če bo srečna, če bo zadovoljna . . . Pridem ti pol pota naproti mati . . . Ali prideš k nam?" "Če bom kdaj mogla . . ." "Bodeš . . . Bodeš videla, da bodeš . . ." "In predno se danes ločiva, predno si poči jeva, da se bova mogli jutri premagovati, ima-no do tebp to-le prošnjo . . ." "Ti . . . nrošn, jo ? . . . Mati!'' "S.'-i.j .-i ž,- kraljica . " I »•-'klic.i iM.vieri ■/. dolgim < -I iuboni z;:: •.• 1 i- ustnici' . . "Ml a d ega d an skega k ra 1 .j a stric je že dolgo v ostri ječi . . . Njegova svoboda bodi prvo tvoje dejanje, ko stopiš na tla svoje nove domovine! ... Z bodočim tvojim možem se sovražita na smrt, in če omehčaš kraljevo CLEVELANDORCHEST^r ERICH LEINSDORF, dirigent Čet. 18. ckt. 8:30 Sob. 20. okt. 8:30 SEVERANCE DVORANA BERYL RUBENSTEIN. piano Ves Brahms program Vstopnice: Severance, CE 7300_ srce, se ti takoj odpro vsa sr- ] ca." "Kako bi mogla bo pozabiti, ; draga mati ..." "In potem ti da Bog vse do- < bro. da ti ves svoj blagoslov, 1 potem boš srečna, potem ti 1 vseveto na potu življenja cvetlice, katere ti je mojstrsko naslikal v molitveno knjižico oče Do-| brogost ... Le svoje časti se spominjaj v oddaljeni domovini, če boš mogla, nikogar ne zapuščaj, nikomur ne pusti ško- | dovati, in videla boš, kako te bodo spoštovali, kako te bodo lju- lgfe Z.R prijetno olajšanje poskusite čisti, moderni in preiskušeni način, ki pomaga pri navadnem hrbto-bolu. Samo porabite en Johnsonov BACK _______PLASTER ravno na bolečem prostoru. To je miio zdravilo in prijetno GREJE vaš hrbet, povzdigne krvni tok, prežene nakopičen je, olajša bolečine. Gorko flanelasto ogrinjalo drži gorkoto in odganja mraz—daje »talno pomoč—vpliva prijetno! Zahtevajte PRISTNO, kar izdeluje JOHNSON & Johnson. V vaši najbližji lekarni. EB9B] Slika nam predstavlja 11 letnega Paddy Devereux, ki ponosno snaži škornje svojemu očetu polkovniku James Devereux,, ki se je udeležil bojev na'Wake otoku. Paddy, katerega mail je umrla 1942, ni videl svojega očeta od leta 19 hI. OI/tiiffii // ) PERFECT (jGIFT bili . . ." Slavci so se zopet .oglasili v naj polnejšem fortu, toda zdaj [veselo, kakor k plesu, kakor kadar se napije na svatbi na zdravje, srečo in božji blagoslov no-voporočencev . . . Nato je v sobi. katere oni sta bili odprti, zavlad«1"' ma tišina . . . (Dalje prihod — Po neki statist^ ča, da je v Zedinje^ po ena tiskarna 1,8 600 ljudi. Piva je kolikor hočel «*/we/v coon vzllo vs -s*r tosstheR'"' Ali i1"- i: u' nio ve/'no ii."\'olj v y.t>IO;ri z; . Muli '/.: pi i v;, li- |X>1;iv.i»- I'll /.;.'''.-ni, ov lij'. P:''" .•'ti j". 2:i Vil'? 'i 'i-rj ii ;i| 1 hiš-. ___________________________________ '-ki V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: . GR0SSVATER Najboljši1 1 iz Akrona, ki je kuhano iz po- in pO I sebne studenčnice in ne iz „ . . p J jj navadne vode. i • Afil j Za fino pivo pokličite HEnderson 40 DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. / JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastnik' j 6511-19 St. Clair Ave. POPRAVLJAMO STRE?! to VRŠIMO VSAKOVR®*1 't GRADBENA Prenovljenje je naša posebnost. Sed® ; j 3 dobiti materijai za prenovljenje | 1 P®®* STREHE POKRIVAMO OD ^Lj? 1(1 Vse delo je prvovrstno in v vaše z80 ^ l|)j tf&M želite, se plačevanje uredi na ; plačila. Se priporočamo za naklonF , « ifS KOVAČ BRO/ GENERAL CONTRACT0 |j 956 E. 185. ST. ___| | KE 5030 Nudimo vnaft\ Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. ^ ^ Z bombažem napolnjene in innerspring ^ H, POSTELJE, različne velikosti in fedre. ^ o<| Nov THOR PRALNI STROJ na razstavi- li, lahko že zdaj naročite. ^ ' iMl Pridite, oglejte si in naročite pri nas trp^ZIt , NORWOOD APPLIANCE & M0 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK . j,! SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING C0.y 15601 Waterloo Rd. KfU J Najboljšo Garancijo Zavarovalnii»e Vam in Vašim Otrokom KRAIUSKO-SLOVENSf KATOLIŠKA JEDNO' Najstarejša slovenska podporna or&Zl v Ameriki . . . Posluje že 52. ^ § Članstvo 39,889 Premoženje $6,00^' Solventnost K. S. K. Jednote znaša 1 J Čt hofcei dobro sebi in tvojim dragim, iavaruj se Prl Uenl (it nadsolveutnl podporni organizaciji. ^ KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J^^J kjer m lahko zavaruje* ca smrtnine, raane poihodbe. oV bolezni In onemoiclogU. , K. S. K. JEDNOTA sprejema moAke in tenske ui ' otroke pa takoj po rujstvu in do 16. leU pod ivoje oV" J K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejie vrste <><"' dobe od KJ50.00 do «5.000.00. i to*) K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln »lrut. ^Lf ali članica te mogočne In borate katoIUke oodporn« 0 trudi ki ln pristopi takoj. ^ Za pojasnila « zavarovanju In ta ne drate se obrnite na aradnlke In uradnice krajevni" K. S. K. Jednote. all pa na: GLAVNI URAD,/ 351-353 No. Chicago St.