43. štev. V Kranju, 30. marca 4901. II. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. L ceio leto »amo8* k! za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kdo Je sovražnik sreče in blagostanja? Tek časa gre silno naglo naprej. V času se izpre-meni mnogo na svetu. Najnovejši čas radi imenujemo čas elektrike. S tem hočemo reči, da vse stvari silno naglo napredujejo in se izpopolnujejo. Napredek pa je danes brez izjeme v vseh stanovih in v vseh rečeh. In to je potrebno. Kdor ne napreduje, zaostane in temu ni dobro. Izobrazbe in omike pa je dandanes treba več ali manj v vsakem stanu. Vsi narodi napredujejo in iz-kušajo prehiteti drug drugega. Obstal pa bode v tem tekmovanju le tisti narod, ki bode svoje tekmece dohajal na polju izobrazbe in omike. Izobrazba in omika sta, ki rodita napredek. Zgodovina starih in srednjih časov nam izpričuje, da so bili le tisti narodi in tisti časi srečni, ko sta cveteli izobrazba in omika in ž njima — napredek. Novejši čas nam pa najbolj jasno kaže, kateri narodi so prvi v blagostanji in sreči. Tisti, ki napredujejo. Tudi naš mali slovenski narod mora napredovati, če hoče, da bo obstal med drugimi mogočnejšimi sosedi. Tudi naš narod mora spoznati, da sta mu omika in izobrazba potrebni, kakor ribi voda in ptiču peruti. Le potem se bode naš narod obdržal na površju in postal srečen med srečnimi. Ljudje druge narodnosti, posebno Nemci in Lahi nam kaj radi očitajo, da smo manj vredni, kakor drugi narodi in to očitanje ponavljajo pogosto in očitno. Ali pa smo Slovenci res manj vreden narod? Mi odločno pravimo, da ne, posebno v sedanjih časih nikakor ne. Bili pa so drugi časi kakor dandanes. Slovenskega imena so se premnogi sramovali in se šteli med Nemce in Lahe, čeravno jih je rodila slovenska mati. Naš mili jezik so zaničevali in ga imenovali jezik — hlapcev in dekel. In zakaj so nam to rekli nekoliko opravičeno? Zato, ker nismo imeli Slovenci nič izobraženih ljudi, Slovenci so bili sami kmetje, delavci in drugi najnižji in najbolj zaničevani stanovi in kot taki so bili od višjih stanov — Nemcev zaničevani in prezirani. Vsled premale izobrazbe nismo imeli mož, ki bi bili mogli zavrniti to očitanje in pokazati, da smo enakoprvni z drugimi narodi. Slovenec je bil kratkomalo zaničevan, vse boljše službe so posedli Nemci ali Lahi, Slovenci so bili sami hlapci, dekle, delavci in delavke, v kaki boljši službi so bili prave — bele vrane. Obrnilo pa se je na bolje. Duh napredka je prišel tudi med Slovence. Začele so se zidati šole po vaseh, trgih in mestih. Bog je dal Slovencem mnogo darov, in Slovenci so te darove porabili in izpopolnjevali, začeli so napredovati. Napredek pa dosežemo le po izobrazbi in omiki, in ker ti dve dobimo v šolah, tedaj je šola studenec, iz katerega pijemo izobrazbo in omiko. Tako so šole tudi Slovencem vir izobrazbe in omike — in potem tudi napredka, kateri se je začel takoj po ustanovitvi šol širiti med ljudstvo. Slovenski narod je dobil sinove, ki so jeli buditi Slovence iz spanja in jim svetiti v svobodo in lepšo prihodn;vt. Bil pa je tudi že zadnji čas, da se je to zgodilo, ker valovi tujstva so že nevarno pljuskali čez nas. Ce bi ne bila posvetila izobrazba med nas, bi bili mi Slovenci danes že popolni sužnji Lahov in Nemcev. Zato se imamo zahvaliti novi šoli. In ko smo tako z velikim trudom prišli do malih pravic, se že oglašajo ljudje, katerim to ni všeč. Vstajajo duhovi, katerim ni všeč, da se je ljudstvo osvobodilo in se še osvobojuje iz sužnosti nekaterih. Prikazujejo se pa neke vrste grobokopi, ki bi radi pokopali vso prostost in svobodo z napredkom vred, katerega je ravnokar nekoliko dosegel slovenski narod. Taki grobokopi so vsi tisti, ki vzdigujejo svoje skrhane krampe in jih vihtijo, da bi pokopali vir ljudske izobrazbe in omike — novo šolo. Danes se čuje glas: Ljudstvo naj se pahne nazaj v čase nevednosti in sužnosti. Ta glas pomaga širiti vsak, ki preganja novo šolo in nje marljivo učiteljstvo. Preganjalci so pravi zatiralci sreče ljudstva, kajti če je ljudstvo izobraženo in omikano, bode le s pomočjo teh doseglo pravo gospodarako blagostanje. Neizobražena ljudstva nimajo nikakega gospodarskega življenja in nikakega blagostanja. Z izobrazbo pride blagostanje. Zato si zapomnite: «Kdor vas odvrača od šol in hujska proti njim, kdor vam zabranjuje dobre šole, ta je vaš sovražnik in naj bo kdorkoli hoče. On je sovražnik vaše svobode, vaše samostojnosti in samo-stalnosti, vašega blagostanja, ker vas hoče imeti sužnje, ki naj bi bili slepo orodje, stroj v korist njemu. Takemu se odločno upirajte vselej in povsod!* K. N. 112 Kaj bo, kaj bo! (Gospodarska in politi¿0« vpmšanja z ozirom na kmetski stan.) Daljo. V tak žalosten položaj pahne lahko v sedanjih časih našega neimovitega kmeta že vsaka občutljivejša nezgoda. Pri sirornaških bajtarjih je še huje. Pa tudi naš premožnejši poljedelec je začel zelo pešati v svojem gospodarstvu tako, da so dandanes le redke večje kmetije brez dolgov. Vzrokov propadanja kmetskega stanu je več. Nekdaj je bilo veliko manj ljudi na svetu kakor jih je sedaj in vendar je kmet vedno lahko dobil poceni dobrih hlapcev, dobrih iiekel in dobrih dninarjev. Kdo pa zdaj rad služi za kmetskega posla in kdo rad hodi delat na polje kot dninar?! Večinoma le tisti, kateri ne morejo dobili kakega drugega dela. A to so navadno slabi delavci, ki so udani pijančevanju in drugim škodljivim strastem in navadam. Imeli pa hočejo vseeno visoko plačilo, dobro hrano in /.raven še pijačo. S takimi pomočniki ima kmetski gospodar največkrat le izgubo in škodo, ker ga posli več stanejo nego mu prislužijo s svojim delom. In vendar ne more biti brez njih, ako hoče imeti svoje polje obdelano. Pogostokrat 86 zgodi, da se tudi gospodar uda žganju ali kaki drugi pogubni potrati. Pri taki hiši gre potem vse narobe. Žena se jezi in prepira z možem, ta pa ji odgovarja in včasih jo tudi neusmiljeno pretepe. Nazadnje tudi ona zgubi veselje do gospodinjstva in postane nebrižna, posli pa so škodoželjno posmehujejo nesrečnežema ter zanemarjajo delo, ker jih pri tem nobeden ne nadzoruje. Polje ni več tako obdelano kakor bi moralo bili in se potem na vsem obširnem posestvu ne pridela toliko, kolikor se potrebuje za dom. Če se jeseni od hiše poceni proda kaj žita, da se davek plača, treba ga je spomladi drago kupovati. Treba je tudi hlapcu, dekli in najemnikom vedno šteti in razen tega je pri hiši brez žganja in kave premnogo takih potrebščin, za katere mora biti denar. Ako se zdaj pa zdaj odda iz hleva kako živinče, to le malo zaleže za take izdatke. Zato si kmet pomaga iz zadrege s posojilom in naredi dolg. Nič pa ni lažje, kakor lastniku lepega in obsežnega zemljišča zadolžiti se. Vedno se dobe v bližini taki domači ali tuji brezvestni špeku-lantje, ki lahkomiselnemu kmetu kar vsiljujejo denar do gotove meje in ga še ne opominjajo, da bi sproti plačeval obresti, da le prej zabrede v dolgove in ga potem morejo pregnati z domačije, katere potem z velikim dobičkom razprodajo boljšim okoličanskim kmetom ali pa kakemu bogatemu, naše zemlje lačnemu tujcu. Tuin- PODLISTEK. Kranjska nacijonalna garda (narodna straža). Po podatkih starega gardista spisal Rudolf. Konec. Že v prvem letu njega obstanka je bela žena zahtevala dve žrtvi iz vrst naše garde. Prva žrtev je bil nek barvar, ki se je baje udeležil ljudskega klanja pri Lipskem in ki je bil poseben prijatelj žganih pijač. Pokopan je bil prav po vojaško in konečno mu je šestorica tovarišev ustrelila v odprto gomilo. Stotnik pa je nato stopil pred gomilo, ter s toplimi besedami svaril tovariše pred nesrečnim žganjepitjem. Drugi član, katerega so spremili naš gardisti k večnemu počitku je bil častnik-sodnik — prvak slovenskih pesnikov dr. France Prešeren. Položili so ga v prezgodnjo gomilo z vso častjo, kakršna se spodobi takemu možu. Godba je konečno zaigrala dvoje pesni, ki sta bili zloženi na besedilo njegovih poezij. V čast si je smela šteti narodna straža, da je bil nje član mož evropske slave. A tudi svoje slabosti so imeli naši gardisti, kakor je to pri vsaki stvari. Udje so bili večinoma rokodelci, ki so se morali cel dan pečati s svojim obrtoin. tam se kak tak kmet zateče v sili tudi v farovško posojilnico in mora potlej zraven točnega plačevanja obresti župniku in kapelanu še tlako delati, ako noče, da se mu odpove posojilo ter s prodajo njegovega imetja iztirja od njega. Tako začno dolgovi hitro rasti in kmalu doseže njih svota vrednost vsega posestva. Zadolženec ve, da bo moral v kratkem zapustiti svoj dom. V pri-hodnjost si ne upa obrniti pogleda. Teži ga slaba vest, mori ga skrb za družino. Zopet gre v krčmo in zastavi ali proda tam zadnje premičnine, ki jih še ima, da si more kupiti še posodico opojne žgane pijače ter v nji vsaj za nekaj trenutkov ugasiti pekoči spomin na bli- i žajoče se gorje. Med tem pa doma žena vsa bleda in prepadena zamišljeno sedi v kakem temnem kotu in j okrog nje se plazijo ter jokajo napol nagi otročiči; a ona jih ne vidi, ona jih ne sliši. Vsled hudih notranjih borb postala je brezčutna. Tudi jokati več ne more. Od trenutka do trenutka pa se krčevito dvignejo njene se- | stradane prsi in iz njih se izvije zamolkel stok: »Oh, kaj bo. kaj bo!» _ Se nadaljuje. AH dobimo v Kranju konsum? • Slovenski List* z dne 22. t. m. piše doslovno: «... prav značilno je, da se ogrevajo za liberalna konsumna društva ljudje v Kranju, ki so nam nedavno lažnjivo podtikali, da hočemo mi v Kranju osnovati kosumno društvo, na kar nikdar | mislili nismo. Kranjski trgovci, le pridno podpirajte «Gorenjca*, j ta vam pripiše v Kranju še liberalno konsumno društvo.« V prvi vrsti moramo tu konstatirati pri «Slo venskem Listu* majhen obrat na bolje. Med tem, ko je prejšnje sobote z neko občudovanja vredno doslednostjo denun-ciral dijake, kar je morda za časnikarja najmanj nevarna stvar, denuncira v zadnji številki nas pri kranjskih trgovcih. Denuncijacija je sicer v naših očeh vedno grda reč, ali če že »Slovenski List* mora denuncirati, znosi naj se rajši nad nami, nego nad našimi ubogimi dijaki. Da bi na očitanje, da bomo mi kranjskim trgovcem pripihali še liberalno tkonsumno društvo, dajati resen odgovor, pač nihče ne bo od nas zahteval. Tako zabit ni noben trgovec v Kranju, da bi se vsedel na ta lim. Če pa se je kateri vendarle našel, mi bi se ne pulili zanj, ampak z veseljem bi ga prepustili »Slovenskemu Listu». V drugič naj nam bo dovoljen na to trditev »Slovenskega Lista* kratek stvaren popravek. Očita se nam, da bi bili »Slovenskemu Listu* očitali, da namerava v Kranju napraviti konsumno društvo. Prelistali smo pazno še enkrat vse številke našega lista, ali o takem očitanju ne najdemo prav nič. Culi smo pač tudi mi o tem — kakor bomo povedali pozneje — ali pisali o tej novici Mnogokrat je bilo treba iti na stražo, mnogokrat k skupnim vajam, umevno je torej, da so začeli zanemarjati svoje delo. V tem času je vladalo še občno navdušenje in pričelo se je popivati brez konca in kraja. Bil je že skrajni čas, da je vlada vpeljala nove varstvene uredbe, ki so provzročile, da se je okolu leta 1850 razpustila ta slavna straža kranjskega mesta. Puške in enake vojaške stvari so morali naši gardisti oddati v Ljubljano, edino meče so smeli obdržati. Še dandanes je v Kranju mnogo kuhinjskih nožev, ki so narejeni iz teh mečev. Edino zastava si je vedela ohraniti svojo veljavo. Rešil jo je adjutant Geiger in jo spravil za boljše čase. V poznejših letih jo je dobila novo ustanovljena »Čitalnica*, potem zopet »Gorenjski Sokol*, dokler si ni lanskega leta nabavil novega prapora. Sedaj čaka stara zastava zopet novega povelja. Boben, ki je včasih klical gardiste, rabi še dandanašnji mestni izklicevalec. To je v kratkem zgodovina kranjske »narodne straže. To sem napisal ob 50 letnici razpusta naše garde. Podatke mi je dal gospod Miha Pučnik, ki je poleg starega gospoda Zupanca (Balonta) edini še živeči član bivše »narodne straže*. dosedaj še nismo. Če pa se »Slovenski List* brani, predan je bil tožen, zdi se nam to zelo, zelo sumljivo in zato bo popolnoma umljivo, da o tej stvari, ki za kranjsko meščanstvo nikakor ni lanski sneg, kakor hoče namigovati zadnji »Slovenski List*, izpregovorimo resno besedo. Kakor smo rekli, zdi se nam zelo sumljivo to, da se »Slovenski List» opravičuje, ne da bi bil obdolžen. To ne kaže dobre vesti. To nas živo spominja tatu, ki je hotel odvrniti sum od sebe tako, da je kazaje predse vpil: Primite ga, držite ga. Čez vse pa nas je presenetilo zagotovilo, da »Slovenski List» ni nikdar nameraval v Kranju ustanoviti kosumnega društva. I zakaj pa ne!? Kaj porečeta k tej izpovedi gg. Šušteršič in Venzajz, ki sta pred kratkim brusila pete po stopnicah ljubljanske škofije!?. Ali je to lepo, da »Slovenski List* še preden je petelin enkrat zapel, na tretji strani zatajuje gospodarski program, ki ga v nebesa kuje na prvi strani. Kolikokrat smo brali na prvi strani tega lista, kako iž-borna je tista gospodarska organizacija, ki snuje kon-sumna društva, da ima ta gospodarska organizacija namen in poklic, oprostiti naše dobro ljudstvo iz krempljev raznih oderuhov in krvosesov. Zakaj se torej ta dobrota ne privošči kranjskemu mestu? Zakaj se je ta toliko hvalisana gospodarska organizacija ustavila pred vrati kranjskega mesta? Kdo vam bo verjel, da na to niste nikdar mislili, kdo vam bo verjel, da tudi danes ne mislite na tako ustanovitev. V nepravem času so se pokazali kremplji izpod kožuha in zato 'tako zavijanje in od tod trditev, da bo »Gorenjec* pripisal kranjskim trgovcem liberalno konsumno društvo. V predzadnji številki smo prinesli vest, da so po zatrdilu nekega župnika klerikalci sklenili, ne ustanavljati novih konsumnih društev. Na prvi pogled je razvidno, da se je s tem zagotovilom hotela le olepšati smrt kakega posameznega zelo jetičnega konsumnega društva, kajti pomniti je, da so konsumna društva želodec, četudi že precej pokvarjen želodec «gospodarske zveze*. Tak sklep bi pomenjal javno priznanje, da je konec gospodarske zveze, kar bi bilo pa še malo prezgodaj, četudi bi bilo v interesu našega dobrega ljudstva zelo želeti, da bi to trpljenje ne trajalo predolgo. Omenili smo že, da smo tudi mi culi, da se namerava v Kranju napraviti konsum, in sicer konsum v velikem obsegu. Kako pa je nastala ta govorica? Kaj počno Buri? Kakor dohajajo poročila, so se mirovna pogajanja izjalovila. Kitchener je odklonil dovoliti voditeljem usta-šev v Kaplandiji popolno premirje. Glavne točke mirovne pogodbe so bile tele: Kapitulirati morajo vsi Buri in noben ne sme orožja nositi brez posebnega dovoljenja. Obe burski republiki dobita tako avtonomijo, kakršno ima Jamaika, in ki bi se začela takoj, ko odlože Buri svoje orožje. Angleška vlada dovoli za porušene hiše in za storjeno škodo dvajset milijonov kron odškodnine ter posojila z najnižjimi obrestmi, da se farme (kmetije), zopet postavijo. Kar se tiče vzgoje otrok, se prepušča starišem, da se odločijo, ali za holandske ali za angleške šole. Toda amnestiji kaplandskih Burov sta se upirala posebno guverner Milner in pa Ghamberlain. Slednji se je tudi izjavil, da si vlada ne da vzeti pravice, proglasiti vojno stanje v onih krajih, kjer se ji bo zdelo to potrebno. Amnestija v burskih republikah pa naj bi se omejila v toliko, da izgube volilno pravico oni angleški podaniki, ki so se uprli angleški vojski z orožjem. Kafri naj bi dobili omejeno volilno pravico. — Buri so napadli angleško garnizijo v Vrede ter jo prisilili, da se je morala umakniti ter se pridružiti oddelku generala Camp-bella, ki je bežal v Standerton. Angleži so imeli težke izgube. Filip Botha, brat generala Luis Botha, je res 113 Pred nekaj tedni je obiskal visok cerkven dostojanstvenik kranjskega dekana. Pri tej priliki — tako se je govorilo — je menda pregledoval ta dostojanstvenik nekdanjo Žolarjevo hišo, ki je sedaj farovška pristava. Ta hiša ima veliko dvorišče, velik travnik, leži na prostoru, kjer se križa več cest, ki peljejo v Kranj. Hiša in gospodarska poslopja so v dobrem stanu, ker je ranjki dekan Mežnarec prezidal hišo, gospodarska poslopja pa na novo postavil. In ker je od tega dostojanstvenika znano, da se razen svojih duhovniških poslov, rad briga tudi za posvetne stvari, kot volitve, zavarovanje poslopij in zvonov, nakupovanje tiskarn, in ker je znano, da je jako pristopen svetom dr. Šušteršiča — nastala je govorica, da se namerava ustanoviti v Kranju konsum. Ta novica je — kar je popolnoma umevno, jako neprijetno zadela kranjske obrtnike in trgovce. Ali ker smo ravno pred občinskimi volitvami, postalo je naenkrat zopet vse tiho. Izrecno izjavljamo, da ne vemo, koliko je na tem, ali značilno je, da se je ta govorica zdela meščanom zelo verjetna. Na to govorico spomnila pa nas je zopet zadnja notica v »Slovenskem Listu*, ki se bere kot tolažilo za slabo vest. Ali dobimo v Kranju konsum ? O naklepih klerikalne stranke nismo toliko informirani, da bi mogli dati na to vprašanje določen odgovor. Nekaj pa vemo, in to hočemo kot javno glasilo kranjskega meščanstva povedati na vsa usta. Velik vpliv na rešitev tega vprašanja imele bodo prihodnje občinske volitve. Ko bi se zgodilo, česar obvaruj mesta Bog in sv. Kozma in Damjan, da bi si meščani izbrali tak občinski odbor, da bi v njem ukazovala dr. Šušteršič in Vencajz — potem bi meščani sami gladili pot konsum-nemu društvu. Potem bi se znalo zgoditi, da bi občinski odbor votiral svote prepotrebnim škofovim zavodom, in sam pospeševal konkurenco, katero bodo delali ti zavodi kranjski gimnaziji. Potem je tudi nevarnost eminentna, da se v Kranju ustanovi konsumno društvo v velikem obsegu. To je konsumno društvo, ki bi imelo gostilno, pe-karijo, mesarijo in seveda tudi trgovino z manufakturnim blagom. In ta konsum bi se opiral v prvi vrsti na klerikalni politiki vsužnjeni občinski odbor. To je stvar, ki v prvi vrsti briga vas obrtnike, peke, mesarje in^gostilni-čarje, v drugi vrsti pa tudi trgovce. Predobro mnenje o razsodnosti kranjskih volilcev imamo, da bi se bali, da se ti naklepi izvrše. Ker je pa »Slovenski List* sprožil to stvar, smatramo za svojo padel. Kitchener javlja, da je bil ubit na Dornbergu, ter da so bili njegovi sinovi ranjeni. Bure v koloniji Oranje-River so Angleži razkropili, De\vet je blizu Heilbrona. Kakor se tudi poroča, se v Kapstadtu kuga vedno bolj širi in so začela oblastva v Pretoriji odrejati vse potrebno, da se kuga ne zanese tudi tja. Do 16. t. m. je zbolelo v Kapstadtu 81 oseb na kugi, 29 izmed teh jih je umrlo. * * * Nekaj o Dewetu. Kakor pripoveduje neki stotnik v svojih »doživljajih*, je Kristijan Dewet izredno prijazen in pravičen poveljnik. Svoje ljudi drži v strogem redu; vsi ga spoštujejo in tudi bojijo se ga. Dewet je odločen nasprotnik mirovnim ponudbam. Izrazil se je proti nekomu, da Buri ne morejo imeti namena zmagati, da pa bode on storil, kar mogoče, »da bi bila vojna najdražja, kar so jih Angleži kdaj pričeli*. In to grožnjo je iz-polnoval doslej do pičice. Angleški častniki imajo, kakor je navada v njihovi armadi, skupen dvokolesen voz, kateri je navadno obložen z jestvinami in raznimi delikatesami. Ko so Buri pregledovali svoj plen, našli so tudi tak voz. Ko pa je slišal Dewet, da je imenovani voz zasebna last angleških častnikov, obstražil je voz takoj in nihče se ni smel pritakniti, še manj pa kaj odnesti. 114 dolžnost, pojasniti jo iz nepristranskega stališča, opozoriti kranjsko meščanstvo na to, da če bi šlo na lim tem najnovejšim osrečevalcem, bi si samo pletlo bič, ki bi padal po njegovem hrbtu in bi si pljuvalo v lastno skledo. V Kranju, 30. marca. Iz državnega zbora. Odsek za pobiranje državne žganjarine je skoro soglasno sklenil, da naj bo Kranjska, Koroška in Štajarska ravnotako deležna dohodkov od žganja, in ne kakor hoče vlada, samo nekaj odškodnine. Kranjska dežela je bila opravičena to zahtevati, ker je bila skoro prva 40 let krivično preobložena z zemljiškim davkom in med vsemi deželami najvišje obdavčena. Kranjska dežela je v teku let mnogo milijonov preveč plačala v državno blagajno in je to res opravičena želja, da se ji vrne ta malenkost. — Delegatom je izvoljen za Kranjsko dr. Šušteršič, namestnikom dr. Žitnik. Novi topovi? Nekateri listi poročajo, da se bo v v letošnjih delegacijah govorilo tudi o dobavi denarja za nove topove. Nov atentat na Ruskem. Nek statistik je poskusil ustreliti višjega prokuratorja sv. sinode Pobedonosceva. Vlada sklepa, da je to delo kake zarote. V zadnjem času se pojavljajo prav resni dijaški nemiri. Demonstracija proti angleškemu kralju. Ko se je minulo soboto poslanik angleškega kralja pripeljal v Pariz, da naznani predsedniku francoske republike nastop kralja Edvarda, so mu Parižani žvižgali. Na stotine ljudstva je vpilo: Živeli Buri in Kruger!* Na otoku Samos je buknila ustaja. Ves južni del otoka je pokoncu. _ Dopisi. Iz Kranja. Podpisanec članka: »Gorenjcu v odgovor!» v »Slovenskem Listu« št. 11, z 16. dne t. m. se spominja poleg »svojega tovarniškega podjetja* tudi še kranjskega vodovoda. — Naslednje vrstice ne veljajo imenovanemu podpisancu v odgovor, temveč namenjene so »v pojas-nenje širšim krogom*, ki bi, utegnili po tem članku dobiti napačne pojme o začetku in razvitku vodovodnega vprašanja. — Gosp. Pavšlar trdi v »svojem* odgovoru, da se je za vodovod zanimal vže v času, ko še nikdo nanj mislil ni. Obžalujemo, da temu ne moremo pritrditi. Taka srečna misel na vodovod porodila se ni njemu prvemu, temveč vže preje nekemu drugemu kranjskemu meščanu, na katerega poziv je ob času, ko se je leta 1889,90 gradil ljubljanski vodovod, poslal priznan strokovnjak v vodovodnih zadevah, gosp. inženir Smrekar, svojega zastopnika v Kranj, da razišče in prouči v namen naprave vodovoda krajevne razmere in poda svoje nasvete. Tedaj je prehodilo spremljevaje imenovanega strokovnjaka inženirja Curths-a več odbornikov, med njimi tudi ranjki gosp. Pavšlar, okolico iščoč za vodovod po-rabno vodo. Iskali so vodo na Okroglem, nad Rupo in celo — v Kokri, samo »pod mestom* ne, ker takrat še niso imeli tako »brihtnega* svetovalca. Zanimivo je bilo tedanje predavanje imenovanega strokovnjaka v mestni posvetovalnici, v katerem je ta gospod povdarjal, da bi bilo napeljati vodovod v prvi Vrsti iz Kokre, potem šele porabiti v tak namen studenec pod Okroglem ali pa talno vodo nad Rupo. Da pa vže v tedanjem času ni postala vodovodna zadeva za Kranj akutnega pomena, zakrivilo je gimnazijsko vprašanje, katero je bilo za mesto Kranj pač še važneje. Pa tudi okoličanom »sanjalo* se je o vodovodu vže preje, nego gosp. Pavšlarju, kar dokazuje dejstvo, da je deželni zbor Kranjski razpravljal v svojem zasedanju 1. 1893 o prošnji Šenčurske občine za napravo vodovoda za Št. Jur in okolico. — Zanimalo je toraj to za Kranj in okolico prevažno vprašanje marsikoga vže v letih 1890—1893, samo gosp. Pavšlarja še ne, kajti ta, za občinsko korist tako »raz»vneti gospod prišel je še-le leta 1896 s svojimi predlogi za luč in vodo. — Stavil je tedaj občinskemu odboru ponudbo, da preskrbi on sam potrebne načrte, katero ponudbo je občinski odbor tudi radovoljno sprejel in — »davno bi bila vže imela občina dobro pitno vodo*, da nista imela gosp. Pavšlar in dunajska delniška družba — ne- srečne misli, projektovati vodnjaka naravnost pod mestom. Mimogrede bodi še omenjeno, da je Pavšlarjeva zaveznica v tem vprašanju, t. j. dunajska delniška družba malo časa potem, ko je svoje »premišljene* načrte po gosp. Pavšlarju predložila občini, — likvidirala. Omenjeni načrti glede dobave vode niso imeli zanesljive podlage, zato jih obč. odbor ni mogel kar kratko malo sprejeli, temveč je sklenil, preskrbeti si še konkurenčne načrte, proti kateremu sklepu tudi gosp. Pavšlar — tedaj Se občinski odbornik — ni imel ničesar ugovarjati. Pozvali so se na to gospodje: inženirja Hrasky in Wagenführer ter c. kr. gozdni komisar Putick, da izvršijo potrebna hidrologična raziskavanja in takrat je zopet več občinskih odbornikov z imenovanimi gospodi prehodilo okolico, pa ne, da bi bili dobili »kakršnokoli*, temveč v resnici vsem zahtevam zadostujočo vodo. Po dovršenih preiskavah in nasvetih gg. izvedencev odločili so se ti občinski odborniki naprositi g. Hraskv-ja, da izdela generelni načrt vodovoda za mesto Kranj in okolico iz Kokriških studencev. Ta pravi in pristni splošni načrt Hrasky-jev došel je občini meseca februarija 1. 1898. Oba načrta, dunajske delniške družbe in pa Hraskijev, je predložila občina enketi tehniških izvedencev in pa potom c. kr. deželne vlade c. kr. deželnemu zdravstvenemu svetu v presojo. Obe enketi, zlasti pa deželni zdravstveni svet, sta se izrekli soglasno, da je za izpeljavo ugoden in priporočljiv edino le Hraskyjev načrt, ki dovaja čisto in zdravo gorsko studenčnico, nikakor pa ne oni dunajske družbe, kateri — ne glede na njega pomanjkljivost iz tehniških ozirov — uporablja talno vodo naravnost iz mestnega podzemlja, česar zaradi okužljivosti take vode nikdar ni priporočati in se tudi nikjer na svetu ne izvaja. — Da je temeljem teh mnenj obč. odbor sprejel Hraskyjev načrt in ne Pavšlarjevega, je povsem naravno in umevno, ker mora biti občinskemu zastopu »bolj pri srcu korist občine, nego korist posameznega*, —kateri je na vsa usta, skoraj »od hiše do hiše* pripovedoval: »da bi po njegovem projektu tekom enega leta voda tekla in luč svetila.* — Gosp. Pavšlarju je šlo edino le za izvršitev njegovega projekta, naj dobi potem mesto tehniško dovršen vodovod in zdravo pitno vodo ali ne; vsaj če se pokaže tehniška nedostatnost tega vodovoda, ali pa če se okuži kdaj talna voda, ki prihaja iz mestnega podzemlja, kaj na tem! — »bi si pa omislila občina drug vodovod* — modruje mož — »saj bi s tem ničesar ne zavrgla, ker cevno omrežje ostane!* Po teh besedah bi bil tedaj projekt gosp. Pavšlarja za občino pravi pravcati vodovod — naposkušnjo! — Če more gosp. Pavšlar plačevati troške za raznovrstne svoje tovarniške eksperimente — iz svojega žepa, slobodno mu! — občina pa, po našem mnenju, takih poskušenj z javnim denarjem delati ne more in ne sme. Sicer pa na tako besedovanje, s katerim naš strokovnjak svoj lastni projekt naravnost ubija, pač ni treba nobenega odgovora več. — O daljnjem razvitku in stanju vodovodnega vprašanja je občinstvo itak vže poučeno; bodi še uverjeno, da je stvar sedaj v dobrih rokah in pravem tiru. Iz občine Ribno. Dragi »Gorenjec*, zopet Ti nekaj poročamo iz svoje občine Ribno, kar je dobro, da se ohrani v spominu. Nismo prav vedeli, kako je ime našemu županu in prvemu svetovalcu, Mislili smo, da je župan Janez, prvi svetovalec pa Frida. A zelo smo se motili. Evo dokaza: Pred kratkim je prišel občinski sluga z neko listino k prvemu svetovalcu, da mu jo izroči, a Frida, navajen ljudi pehati iz hiše, kakor ob času požara na Bohinjski Beli, se zadere nad slugo, češ, kaj ima opraviti v njegovi hiši. Sluga nekaj ugovarja, zato dobi zasluženo, šele potem steče. Frida vzame bič in ga išče po vasi. Ker ga ne najde, se vrne jezen domov. Njegova hči je morala prestati vse, ker jo je Frida dobro naklestil. Sluga se gre nato pritožit k županu, kaj mu je naredil prvi svetovalec, da mu je dal brco. Župan gre k prvemu svetovalcu in ga posvari ter mu reče: »Ali mar ne veš, katerega smo vzeli za sluga. Svetovalec, še vedno togoten, pravi županu: »Ti si vol.» Župan: «Ti si pa junec.» — Kdo bi si mislil, da imamo župana vola, prvega svetovalca pa junca. Oh krasni imeni! Pa jima ne moremo zameriti, ker sama nista kriva, da se nahajata v tej časti. Župnik Mrak je vplival na volilce, da so izvolili te može, ker on je dobro vedel, da bo županil le on (Mrak). Pa naš občinski odbor je tudi izvrsten za nakladanje doklad. Prej, ko so bile še občine skupaj (blejska in ribenska), smo zidali dve šoli: dvo-razrednico v Ribnem in štirirazrednico v Gradu. Najvišja doklada je bila 46 odstotkov. Sedaj pa, ko imajo klerikalci našo občino v rokah, je 56 odstotkov. To je naš slavni odbor. Na svidenje. Iz šenčurske okolice. Vodovodno vprašanje mesta Kranja in okolice je postalo zopet bolj resno in časopisi se zopet polnijo z nadami, da se vendar enkrat zgradi vodovod, ki je tako potreben. Vsak pametno misleč človek mora priznati, da ni bolj koristne in potrebne stvari za človeka in tudi živino, kakor ravno veda, dobra pitna voda. Vsled tega se nam zdi jako čudno, čeravno smo zabiti kmetje, da se more najti človek, ki si prisvaja inteligenco, pa nasprotuje tej prekoristni napravi. A našel se je v osebi g. T. Pavšlarja v Kranju, torej v osebi, ki vedno govori o prijateljstvu in o osrečevanju kmeta s svojimi nameravanimi tovarnami. Sedaj, g. Pavšlar, Vas šele poznamo, ko so se nam odprle oči, kak osrečevalec in prijatelj kmeta ste. Kako smo bili srečni, ko smo izvedeli, da se je slavno županstvo v Kranju resno oprijelo dela za izpeljavo vodovoda, in vi se pa temu pro-tivite in hočete izbacniti nas kmete. Hočemo li take stvari poveriti osebam, kjer nas bo stalo, da bodemo črni! Ali morebiti Vam poverimo stvar, da jo izpeljete. Veliko zlo ste s tem nam kmetom storili in ne pozabimo Vas nikdar. Da smo se pa šele sedaj odločili povedati Vam konečno besedo, prisilila nas je letošnja huda zima. Po cestah je stala voda do gležnjev, struge pa so bile prazne in zamrznjene tako, da so poginile še ribe. V luže smo morali kopati jame, da smo prišli do vode, ki je bila čisto gosta. Na tistih krajih pralo se je perilo, in tako je morala uboga živina piti vodo, mešano z milnico. Živina je bila vsled tega hudo bolna, in nekaj jo je poginilo vsled driske. Kdo nam more kaj pomagati? Edino le zdrava voda, katera je tako potrebna, kakor oči v glavi. Ge človek občuje osebno z Vami, g. Pavšlar, ste res zelo uljudni in veste kmetu dobro svetovati, toda žalibog, da ni vse zlato, kar se sveti. In to razvidimo sedaj, ko se upirate in hujskate zoper skupno napravo. Ne mislite vendar, da morete živeti brez kmeta. Poklicani smo eden drugemu pomagati in delati skupno. Zato pa smo tudi veseli in hvaležni, da se boljši meščani, na čelu možje neumorno delavni, potegujejo za skupno napravo, katera upamo, da se uresniči in da so glasovi g. Pavšlarja -- upijočega v puščavi. Več kmetov. Občinske volitve v Kranju. (Dopis iz meščanskih krogov.) Konec. Priznamo, da je vsaka omejitev svobode neprijetna in da se volilcem, ki ne premotrivajo stvari bolj natančno, nič bolj ne ustrežf nego če se tak »šlager* vrže med nje. Ali pomisliti je t. ~-ba, da brez omejitve osebne samovolje sploh ni mogoče nobeno družbeno življenje, ni mogoč noben napredek. V orijentalskih mestih je navada, da se odpadki mečejo na cesto, da se po ulicah klati tolpa psov, da tam leže tudi trupla psov in maček. Vse to je prepovedano po modernih mestih. Zato pa so zapadna mesta zdrava, v orijentalskih pa se vedno paseta kuga in kolera. Ni vse eno, kaj ti kolješ in kje. Od tega je včasih odvisno zdravje tvoje družine in zdravje tvojih sosedov. In ta prostost, za katero se tako bojiš, je le domišljena. Ko ti doraste sin in bi ga najraje porabil doma pri delu, mora iti v vojake. Ge gradijo kako železnico, moraš odstopiti svojo rodno zemljo, na kateri je morda preživel tvoj rod že stoletja. Zaradi tega se boš tudi tistega truda, ki ti ga napravi oglasitev živine, katero misliš zaklati, kmalu privadil in prepričal se boš, da je to za te in tvoje someščane koristna naredba. Ne glede na to sprejela se je v klavnični regulativ določba, da zasebniki smejo doma klati prašiče. 115 Kdor torej hujska proti mestni klavnici, ni prijatelj mesta in njegovih prebivalcev. Tak agitator je ali neveden ali pa hudoben. O takih ljudeh veljajo Levstikove besede: «Ti slepec si in ti slepar.« Občinski odbor peča se tudi z načrtom, napraviti v mestu električno razsvetljavo in porabiti za to vodno silo, katero že ima. V svrho, da se primerno pripravijo tla za volilno gibanje, pričela se je neka zelo grda gonja proti našemu županu. Jako dvomimo, da bo ta korak uspešen. Prepričani smo, da ga ni prebivalca v kranjskem mestu — in tu ne izvzemamo niti onih oseb, katerim že njih dostojanstvo daje precej in morda največ zaslombe — da ga ni v kranjskem mestu, ki bi med prebivalstvom imel le približno toliko simpatij, kakor župan, da je torej prav malo upanja, da bo tisti pridobil volilce zase, ki se bo zadiral v župana. Občinskemu odboru.se očita, da ni bil vedno z županom v vseh točkah enakih misli. In ti sobotni tucat-politiki menijo, da je to kaj napačnega. Res je — pri vas seveda kaj takega ni mogoče — da je bil občinski odbor včasih pri rešitvi kake zadeve drugačnih misli, kakor župan, ali pri nas odločuje ravno večina. Nismo prijatelji osebnega obožavanja in tega stališča držali se bomo tudi zanaprej. Smešno in naravnost otročje pa se nam zdi tajiti zasluge tam, kjer so znane tudi širšemu svetu. Malo je mož na Slovenskem, ki so si določili tako ozek delokrog, kakor kranjski župan in in si vendar pridobili tak ugled, ugled, ki morebiti od-vaga vse, kar v Kranju drvi za »Slovenskim Listom*. Naj se danes skličejo najboljši možje kranjske dežele — »Slovenski List* se bo lahko pogrešal, kranjski župan ne. A pri tem položaju se še najde slovenska roka, ki zapiše v javen list, da župan za mesto nima nikakih zaslug, da bi bilo najbolje, da pobere kopita in gre — to je banalititeta, da ne rečemo bestijaliteta, katere je zmožna le kreatura, ki nima nobenega srca za kranjsko mesto, nobenega čuta za dostojnost in ki nima drugega pred očmi, nego svojo drago osebico. Nekaj je seveda, kar nam more razlagati to hero-stratsko početje, četudi ga ne opravičuje. Tem ljudem ni znano, kak razloček je med županom in županom, niti ne sanja se jim ne, kak razloček je med županom, ki je s srcem pri stvari, ki pozna natanko vse zakone, ki se dotikajo občinske uprave, ki s svojim duhom preveva vso upravo, ki skoro vse duševno delo sam opravi in med županom — kakršnega bi menda oni radi obesili kranjskemu mestu, ki bi plaval v občinski upravi kakor utrinek na juhi._ Novlčar. Na Gorenjskem. Prihodnja številka »Gorenjca* izide na velikonočno soboto že ob treh popoldne. Osebne vesti. Vodjo obrtne šole in deželnega poslanca g. Ivana Šubica je imenovala trgovska in obrtna zbornica kranjska v obrtni šolski svet kranjski. — Premeščen je inženir g. Ivan Jakše iz Kranja v Postojino. — Poročil se je danes v Ljubljani g. c. kr. profesor Kari Pire z gospodično Berti Hengthalerjevo. Čestitamo! Slovenke mesta Kranja, njim na čelu gospa Mar. Mavrjeva, so darovale zavodu sv. Nikolaja v Trstu 190 K. Boj ali mir ? Na uvodni članek v zadnjih treh številkah »Gorenjca* pod zaglavjem »Boj ali mir?* odgovarja »Slovenski List* v 12. številki od 23. t. m. jako klaverno in rabi svojo staro praktiko, da postavlja sicer prave premise, potem pa, nanašajoč se na nerazsodnost in površnost svojih bralcev, nalašč napačno sklepa in stvar zasuče tako, da njegova obvelja in da je nasprotnik dozdevno osramočen, a hvala Bogu, le v njegovi domišljiji. S tem, da v prvem stavku trdi, da je narodno-napredne stranka nasprotnica zadrug, v drugem pa, da se je »Gorenjec* v pomanjkanju protidokazov začel ogrevati za konsumna društva (zakaj ne zadrug?) je namenoma stavil v nasprotje zadruge in konsumna društva, kakor da bi bilo to dvoje in sebi nasprotujočih nestvorov. Res 116 je, da klerikalci svojih zadrug ne imenujejo radi s pravim imenom, kar so v resnici. Oboje je pokveka, kjer ni potrebno. Dalje trdi člankar, da je »Gorenjcu* všeč prvo uradniško društvo v Ljubljani le radi tega, ker ga vodijo liberalci. Res mu je všeč, pa ne radi tega, ampak zato, ker je 1000 uradniškim rodovinam potrebno in ker se jih od teh 400 poslužuje dobrot, katere jim more nuditi. Nikjer pa »Gorenjec* in njegov člankar ne trdita, da je delavsko konsumno društvo v Ljubljani nepotrebno, ker ga vodijo ljudje, ki niso liberalci. To je zlobno hinavsko zavijanje resnice. Nobeden iz dotičnega članka tega ne more sklepati, le kdor zna med vrsticami brati in nalašč neresnico išče, ta kaj takega najde, ker mu resnica smrdi. Zakaj pa ni sklepal, kar se da sklepati iz vsega članka, da je delavsko konsumno društvo še bolj potrebno, kot uradniško, ker bi imelo lahko desetkrat več odjemalcev, pa jih še toliko nima kakor uradniško. Nikomur bi pa ne bilo v škodo, če bi se bili delavci, kar je po pravilih dopustno, poprijeli uradniškega društva. To pa ni ugajalo klerikalcem. Ti morajo imeti povsod lastno mavho, da jo morejo potem prav po beraško hvaliti, če je tudi polna madežev in lukenj. Iz tega stališča je in ostane delavsko konsumno društvo res le nepotrebno konkurenčno podjetje vže obstoječemu velekoristnemu društvu, kakor so radi tega nepotrebne vse Reiffeisnovc posojilnice v krajih, kjer že obstoje slovenske posojilnice, če tudi pod liberalnim vodstvom, kakor je nepotrebna, da, občnemu blagru našega kmeta vsled cepitve moči naravnost škodljiva »Gospodarska zveza* kot kmetijski družbi konkurenčno podjetje. Gospodarska zveza se je le radi tega osnovala, da bi se oškodila kmetijska družba, ker se ta ni dala vpreči v prvi hip v klerikalni jarem, in da je dobil dr. Šušteršič eno predsedniko mesto več. In slovanski centrum se je snoval edino le iz tega vzroka, da more biti dr. Šušteršič predsednik vsaj enega, če še tako malega kluba. Največja zlobnost pa tiči v vzkliku pobožnega denuncijata: »Trgovci, ki občudujete vedno liberalno logiko, ali vas nič prsti ne srbe?» Pač srbe marsikoga, da bi zavijača krepko krenil po maziljenih prstih, če bi ga poznal. Liberalna logika je umljiva vsakemu otroku, Vašo pa morajo pred »Slovenskim Listom* »Slovencem* in »Domoljubom* prekuhati in za klerikalen užitek osoliti. Nam pa tega ni treba. Ge »Slovenski List* nima obširnejega in bolj utemeljenega ugovora proti našemu članku »Boj ali mir?*, opustil naj bi bil še to, da se varuje blarnaže. Nam bi bila obširneja reklama bolj všeč, sicer zna marsikateri prezreti ta članek vzlic temu, da je njegova vsebina važna, istinita, a bridka za klerikalce. Volilni imenik za kranjske občinske volitve je razpoložen na upogled volilcem v občinski pisarni od dne 26. t. m. Rok za reklamacije poteče vtorek 2. aprila. Kranjski občinski odbor je v svoji včerajšnji seji soglasno odobril računski zaključek mestne hranilnice in izrekel zahvalo ravnateljstvu in upravnemu odboru na uspešnem delovanju. Ker bomo poročali o tej točki v prihodnji številki podrobneje, omenimo naj danes le toliko, da iznašajo aktiva pri hranilničnem upravnem imetju z dnem 31. decembra 1900 K 2,347.828-30, pasiva pa K 2,334.452-53, tako da je tedaj čistega dobička pri upravnem imetju 12.875 kron In 77 vin. Tako lepega uspeha dosedaj še ni dosegla mestna hranilnica. Glasom določbe § 2. zakona z dne 5. decembra 1896. se sprejmo v občinsko zvezo: F. Pajer, J. Mohar, A. Pravst, F. Mihelič, F. Zadražnik, J. Bajt, M. Ažman, F. Sponko, J. Lukman, J. Jezeršek, J. Bučar, J. Glavan, A. Kavčič, J. Virant, R. Markelj, L. Neumeyer in A. Šinkovec. — Nadalje se izreče občinski odbor neugodno o prošnjah Marije Bedenk in Ane Leveč za koncesijo gostilničarske obrti, pač pa ugodno o prošnji Konrada Geigerja. — Sprejme se predlog upravnega odbora mestne hranilnice, da se razpiše služba pomožnega hranilničnega uradnika z letno plačo K.840-—. — Z ozirom na vlogo Adolfa Kreuzbergerja zaradi napeljave vodilne žice za električno razsvitljavo in glede na ponudbo tistega radi razsvitljave mesta z električno lučjo, sklene občinski odbor soglasno: a) Obč. odbor dovoljuje načeloma, da gosp. Kreuzberger postavi drogove za vodilno žico ob občinskih potih zunaj mesta, kje, kako in pod kakimi pogoji, se bo določilo svoječasno; b) Občinski odbor z veseljem pozdravlja Kreuzbergerjevo ponudbo glede razsvitljave mesta z električno lučjo, sprejme načeloma to ponudbo, a ne more delinitivno o tem sklepati, dokler ne stopi v dogovor s kakim izvedencem, kar bi pa bilo sedaj neopravičljivo z ozirom na bližajoče se občinske volitve. — Ker bi glasom ponudbe občina ne bila vezana nasproti Kreuz-bergerju, ako bi hotela uvesti svojo električno razsvitljavo, pač ni dvomiti, da se bo to vprašanje zlahka ugodno rešilo za obe stranki. S to točko je bil končan dnevni red in župan zaključi sejo. Predsednikom krajnega Šolskega sveta na Prim-skovem je bil v četrtek izvoljen g. Franc Strupi, župan občine Hrastje. Nova zima. Vtorek zvečer je začelo snežiti in je potem snežilo skoro celo sredo. V četrtek je sneg skoro že izginil, a na večer je začelo iznova prav izdatno si-pati raz neba. Včeraj je padlo snega za dobro ped, danes pa imamo najkrasnejši zimski dan. Nebo se je razvedrilo, in toplomer je kazal zjutraj črez 6 stopinj R. mraza. Kakor čujemo, je padlo višje na Gorenjskem še mnogo več snega. Sprli so se minuli četrtek zvečer v kolodvorski restavraciji trije železničarji in kmetski fant iz Girčič. Prepir se je zanesel tudi na cesto, kjer so konečno železničarji napodili kmetskega fanta. Fant si ni vedel drugače pomagati, kakor da je bežal v Savo, iz katere so ga potegnili popolnoma onemoglega usnjarji z železnim drogom. Kmetski korenjak — kakor je — je bil naslednji dan že na semnju v Cerkljah. Umrla je v nedeljo zjutraj za škrlatinko najmarlji-vejša in najpridnejša učenka četrtega razreda tukajšnje dekliške šole Antonija Korošec. Previdena je bila s sv. zakramenti. Iz Radovljice se nam poroča: Ker nekateri obrtniki že izprašujejo, kaj je s pravili obrtniške zadruge sodnega okraja Radovljica, se jim tem potom naznanja, da so pravila v potrjenju pri c. kr. deželni vladi že nekaj časa in da se jih vsaki dan pričakuje. Obrtnik. Iz Gorij pri Bledu se nam piše: Pri nas bi bilo želeti župnika, ki bi se ne mešal v politiko. Dosedaj smo mislili, da je tukajšnji župnik pameten in previden mož, pa smo se varali. Pred kratkim je bral škofov list, potem se je pa začel jeziti radi raznih časnikov, sosebno je blatil »Gorenjca* ter ga ljudstvu prepovedoval. Vprašamo ga pa, kdo je kriv, da je množica naročena na ta list? Ali kdo agitira tu v Gorjah za »Gorenjca*? — Se li ne zadovolji vsak sam, da ga bere. Tinčku pa tudi ni bilo prav. On pridiguje o »Gorenjcu*. Ljudje radovedni, kaj je vendar v tem »frdamanem* listu, ga bero in se potem tudi naroče nanj, kar je povsem prav. Z grožnjami se ne bo prav nič opravilo, s pridigami delate le reklamo, zraven tega pa marsikomu vzbudite žurna-listično žilico. Omeniti pa moramo tudi, da si Tinček precej dovoli. Tako je nekega gospoda, za katerega je dobro vedel, da je narodno-napreden mož, na cesti vprašal, kaj da bere. Ali ni to neumestno. Kdo se pa briga, kaj bero v župniščih. Menda nihče. Po Gorjah pojo cele noči kvarte, je bilo slišati pri neki pridigi. No, ni videti teh tičev, katerih ne poznamo. Morda so se zmotili in so mislili reči kavke. O, te so pa tudi na Gorenjščem ! V Tržiču dobe posojilnico in hranilnico. Občinski odbor v Skofji Loki je imel svojo sejo 26. t. m. Predno se je prešlo na dnevni red, zahvalil se je novi župan gospod Lovro Sušnik gospodu c. kr. notarju Nikotu Lenčeku za njegovo požrtvovalno in vestno delovanje kot prejšnjemu predstojniku mestne občine. Potem se je prešlo na dnevni red. 1. Podelitev Tekavčič-Pre-vodnikove ustanove za ubožna mestna dekleta, ki so se omožila letošnje leto. Ker ni bilo nobenega konkretnega predloga, se je naročilo županstvu, naj poizve o življen-skih razmerah, katera izmed prosilk bi bila podpore najbolj vredna. 2. Volitev odseka za proučevanje prošenj, tičočih se domovinske pravice. V ta odsek so bili izvoljeni gospodje Franc Kašman, Ivan Košir, c. kr. notar Niko Lenček, c. kr. sodni svetnik Franc Mikuš in Franc Sušnik. 8, Organizatorni statut za mestno policijo. O tej točki je poročal gospod Slavko Flis. Njegov statut, ki ga je sam sestavil in omenjeni poslovni red pri seji pre-čital, je bil en bloc, sprejet. 4. Prošnja vodstva Ciril-Metodove družbe za podporo. Sklene se pristopiti tukajšnji podružnici kot ustanovni član z zneskom 20 K. Ker ni bilo več nobenega samostojnega predloga, zaključi gospod župan sejo. mm PoStna zadeva. Piše se nam: Vasi Selo, Ribno, Bodešče in Koritno so dobile s 1. marcem deželnega pismonoša, kar je za te kraje kaj koristno. Skrinjici za pisma sta na Selu in v Ribnem. Podpore sta dobili iz cesarjeve zasebne blagajne veteranski društvi v Kranjski gori in v Ratečah, in sicer po 80 kron. V Vodicah so dne 22. t. m. čutili potres. Na Kranjskem sploh. Ljubljanske občinske volitve se vrše od 22. do 26. aprila. Boj bode vsekakor jako hud, ker se ga bodo udeležile tri stranke. V Ljubljani začno v kratkem graditi električno železnico. — Vtorek zvečer se je zaključila sezona slovenskega gledališča. Intendanca je v skrbeh, dobiti v svojo sredo nove vodilne moči, ker dva najdelavnejša gospoda ne sprejmeta več trudapolnega dela. — Dne 15. t. m. ponoči se je z ljubljanskega kolodvora odpeljalo 162 ljudi v Ameiiko. Policija je prijela več fantov, ki so še podvrženi vojaški dolžnosti, a so hoteli pobegniti v Ameriko. V Postojini se potegujejo za meščansko šolo s trgovskim značajem. Na Štajerskem. V Celju ljudsko štetje še ni dovršeno. Najbrže se je oglasilo preveč Slovencev, katere sedaj prepisujejo za Nemce. Žganje ga je spravilo s sveta! V Pisku na Zgornjem Štajarskem so našli dne 10. t. m. na cesti mrtvega 16 letnega delavca Janeza Pirkerja. Fant se je najprej v neki gostilni najedel golaža, potem pa izpil cel liter ::ganja. Vsled tega se je zgrudil domov grede mrtev na tla. Križem sveta. Državni zbor je nastopil velikonočne počitnice. Dosedaj ni sklenil za kmeta nobenega drugega važnega zakona kakor odpravo mitnic. — Poslanec Wolf z 80 drugimi poslanci je vprašal naučnega ministra, če misli brzojavno odpovedati velikonočne duhovne vaje na vseh srednjih šolah. Na vislice obsojena sta bila pred porotniki v Ro-vinju Anton Gasperini in vdova Antonija Gasperini radi umora tasta obtoženke. čuden slučaj se je pripetil v Tahovu na Češkem. 'olicija je povsod brezuspešno iskala ubeglega dragonca Antona Hcslerja. Slednjič pride nekomu na misel, da bi se pregledal tudi mestni zvonik. Ko so policijski organi .iospeli že na najvišji, še dostopni prostor, so culi v lekem ozkem ond* postavljenem zaboju sumljiv šum. 'okrov se je odprl in v istini iz zaboja skoči mož, ki , d hitel k zvonikovem oknu, da bi se spustil v nižino. To so srečno zabranili, a pri prijetju moža so opazili, da si je prerezal žilo dovodnico na desni roki. Težko ranjenega begunca so izročili v vojaško bolnico. Zadnje ljudsko štetje. Ministerstvo je izdalo izkaz glede ljudskega štelja, ki je naslednje: 1. 1!)00. veC nego 1. 1890. 7,295.538 687.722 CeSka . . . : . 6,818.380 475.186 Dolnja Avstrija . . 8,086882 424 585 Morava .... 2,435.081 158.211 Štajarska .... 1,356.048 73.350 850.062 37.356 Gornja Avstrija 809.918 24.087 729.921 83.330 680.529 74.880 Dalmacija . . . . 591.597 64.171 508.348 9.390 Koroška..... 367.344 6.336 344.173 26.563 232.338 12.030 Solnogra.sk a . . . . 193.247 19.737 Trst...... 178.672 21.206 Predarelsko . . . . 129.816 13.743 Skupaj 26,107.304 2,211.891 117 V ogrski državni polovici skupno s Hrvaško se je naštelo 1. 1000. 19,203.531 prebivalcev. Brez Bosne in Hercegovine je torej pod habsburškim žezlom 43,310.335 prebivalcev, to je za 3,951.631 več nego 1. 1890. — V celi Avstriji je 3,577.341 hiš, v katerih stanuje 5,538.262 strank. Na Kranjskem je 87.282 hiš s 105.252 strankami, na Štajarskem 201.356 hiš s 279.681 strankami, na Primorskem 110.076 hiš s 149.218 strankami, na Koroškem 50.767 hiš s 74.385 strankami. — Med vsemi avstrijskim deželami se je prebivalstvo najmanj pomnožilo na Koroškem, namreč samo za 1*8% (t. j. pri tisoč ljudeh za 18) in na Kranjskem za l'9°/0. Tudi te številke osvetljujejo naš propad. Morilec Luccheni, ki je umoril našo cesarico, je zaradi neubogljivosti do svojih vratarjev dobil poostreno kazen devet dni v temni podzemski celici jetnišnice in nadaljnih šest dni posameznega zapora. K njemu ne sme noben človek. Velike povodnji so zlasti na Tirolskem in v Italiji, kjer dežuje neprestano. Mnogo krajev je popolnoma pod vodo, več hiš se je že zrušilo. Polja so opustošena in zemlja se posipa. Mravlje prešteti je hotel v mravljišču švicarski naravoslovec Emil Jung. Celo mravljišče je torej pobral v vrečo in vedno spuščal po eno mravljo iz vreče. Naštel jih je 100.000. Zelo varčni ljudje žive v mali nemški kneževini Lipe Detmold, ki šteje 135.000 prebivalcev. Ti prebivalci imajo v ondotnih hranilnicah vloženih 70,000.000 kron. Gospodarske stvari. Zavetišče za nevrastenike. Razlaga dr. Ivan Jan. Konec. Hrana bo zjutraj in zvečer enostavna, obstoječa večinoma iz mleka, kruha, jajec in žgancev. To si pripravlja lahko vsak sam ali pa eden za več gostov. Opoldne bo kolikor možno velika razlika od dne do dne, ne pa velika izbera naenkrat. Po svojih izkušnjah vem, da ima nevrastenik veliko poželjenje do jedi, želodec mu ne izda točno, kdaj mu je dovolj, ako ima na izbero preveliko število jedil. Opojne pijače, kava in tobak bodo v zavetišču vsaj začetkoma strogo prepovedane. S tem sem omenil glavne principe svoje pomoči, katero sem poskusil praktično sam na sebi in bi jo sedaj rad sebi in drugim v korist, pa nikomur v škodo praktično uporabljal. Korist bodo imeli v prvi vrsti bolniki, ki bodo vsaj vedeli, kara se jim je zateči v svoji neznosni bedi, korist bodo imeli kranjski zdravniki, ker bodo znali za zavetišče, katero bodo z mirno vestjo priporočali svojim bolnikom kot ceno in obetujoče gotov uspeh, korist bodo imeli Podhomci, ker jim hočem brezplačno s svojo naselbino zanemarjen pašnik prestrojiti r raj, korist bo imela cela Gorjanska občina, ker bomo v nji popravljali pota in steze, sušili ali namakali travnike, učili izboljšati njive in travnike, gozde in pašnike, učili saditi in gojiti sadno drevje, obirati, razpečavati in sušiti sadje, delati sadjevec in korist bo imela blejska okolica, ker bomo to nase plodonosno delovanje raztezali vedno dalje. Korist bosta imeli c. kr. kmetijska družba in gospodarska zveza, ker jima bomo prevzeli s tem nehote marsikatero skrb in opravilo, korist bo imelo slovensko planinsko društvo, ker hočem dajati njegovim članom pod najugodnejšimi pogoji v svojih kočieah prenočišče m hrano ter s tem priložnost, da si ogledajo brez neprilik krasne kraje divne Gorenjske. Korist bo imela slednjič cela dežela, mila naša domovina. Preverjen sem, da se mi po treznem premišljevanju svojih načrtov, v celoti ne bodo stavile resne ovire. Le ene ovire se bojim in to je pomanjkanje potrebnih sredstev. Bog je iz nič svet ustvaril. Sedaj" se ne more nič ustvariti brez denarja. Poskusil bom pričeti s svojimi skromnimi sredstvi, a počasi, silno počasi bo šlo, če ne dobim vsestranske podpore. w IV. vinski trg v Gradcu. Piše se nam iz pisarne trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani: Mestna občina Gradec priredi od 11. do 14. aprila t. 1. vinski trg, ki bo v mestnih prostorih Keplerstrasse 104. Na ta vinski trg, ki je združen s poskušnjo vin, se zlasti opozarjajo oni, ki kupujejo štajarska vina, kakor vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj gotovo najboljša štajarska vina naprodaj razpostavljena. NatanČneji spored vinskega trga se lahko izve v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Darila. Dijaški kuhinji t Kranju so poslali od 15. januarja do 15. marca 1901 sledeči dobrotniki oziroma dobrotnice prispevke[Konec]: občina Smlednik po županu A. Burgerju 30 K, Jan. Kalin*ek iz Sp. Besniee 5 K, občinski zastop šenčurski 10 K, Marija Jelovčan, posestnica v Stari Loki, 5 K, Bogomir Krenner v Skofji Loki 20 K, gospa Lina Lenček, notarjeva soproga iz Škofje Loke, v imenu odbora za prireditev otroške kostumne zabave dne 17. februarja čisti dohodek 20 kron, Ant. Zorman, posestnik na Praprotni Polici, 2 K 50 vin., Jos. Likozar, trgovec v Kranju, 2 K, IV. b. gimn. r. prebitek za razbitek črnilnika 2 K, Iv. Grajzar iz Šenčurja pri Kranju nam. venca na grob sošolca in prijatelja Fr. Pečnikarja 10 K, bralno društvo v Mengišu pri veseli družbi 6 K 60 vin^ šaljivi hazard Saše 4 K, mesto venca na krsto pok. gospe Mar. Kovač darovala po 2 K: dr. V. Stempihar in dr. V. Korun, profesorski kolegij za marc 9 K, Ivan Belec, župnik pri sv. Martinu v Istri 20 K, Fr. Zoreč, župnik v Novi Oselici 3 K, gimn. učitelj Ant. Zupan v Kranju mesto koleka prof. Novaku 1 K, upravnistvo «Gorenjca» (darovali šenčurski liberalci) izročilo 5 kron, dr. Arko v Skofji Loki polovico komiMijske vožnje 450 K, J. Kovač v Kranju daroval povodom smrti svoje soproge 50 K, župnik Jern. Ramoveš v Poljanah 30 K, občinski zastop Preddvor 20 kron, iupnik Fr. Rajčevič iz Grahovega 10 K. — V naturalijah je darovala gospa Eliza Matajc iz Stražišča 276 kg. kmmpirja in 27 kg. fižola. Loterijska srečka dne 23. marca t. 1. Trst: 87 86 84 42 30 Vozni red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. februarja 1901. Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer z Jesenic ob 1*31 zjutraj, 9*27 dopoldne, 2*31 popoldne, 6*45 zvečer in 5-25 zjutraj; iz Lesec-Bleda ob 1*56 zjutraj, 9*53 dopoldne, 3*04 popoldne, 7*18 zvečer in 6*48 zjutraj; iz Radovljice ob 202 zjutraj, 9*59 dopoldne, 3*10 popoldne, 7*24 zvečer in 5 54 zjutraj; iz Podnarta-Krope ob 2 21 zjutraj, 10-16 dopoldne, 328 popoldne, 7-42 zvečer in 6*10 zjutraj; iz Kranja ob 2*38 zjutraj, 10*31 dopoldne, 3*46 popoldne, 8-01 zvečer, 626 zjutraj; iz Škofje Loke ob 251 zjutraj, 1043 dopoldne, 3*59 popoldne, 8*15 zvečer, 6*38 zjutraj in pride v Ljubljano (južni kolodvor) ob 3"25 zjutraj 11*16 dopoldne, 438 popoldne, 8*51 zvečer in 7*12 zjutraj. — Iz Ljubljane nazaj pa odhaja ob 10*00 zvečer, 7*05 zjutraj, 11*51 dopoldne, 406 popoldne in -t il.nj ____v« ; _ /Ni__*« _ t - l_ - i . n n j ____■__ n.jn * . ? •. r».rw i Krope ...... -................j......j, ...... ______, .,..,,„,,......... in 1*29 ponoči; iz Radovljice ob 11*18 zvečer, 8*41 zjutraj, 114 opoldne, 5*30 popoldne in 1*46 ponoči; iz Lesec-Bleda ob 11*25 zvečer, 8*53 zjutraj, 1*25 opoldne, 5*40 popoldne in 1*54 ponoči; z Jesenic ob 11*53 zvečer, 9*25 zjutraj, 1*66 opoldne, 6*11 popoldne in 2*25 ponoči. Vlak odhaja v Ljubljano, in sicer iz Kamnika ob 5*30 zjutraj, 9*53 dopoldne in 4*55 zvečer; iz Jarše-Mengeša ob 5*52 zjutraj, 10*12 dopoldne in 515 zvečer; iz Domžal 6*05 zjutraj, 10*22 dopoldne in 5*26 zvečer; in pride v Ljubljano ob 6*49 zjutraj, 1106 dopoldne in 6*10 zvečer. — Iz Ljubljane odide v Kamnik, in sicer ob 7*28 zjutraj, 205 popoldne, 6*50 zvečer in pride v Domžale ob 813 zjutraj, 2*50 popoldne in 7 37 zvečer; v Jarše-Mengeš ob 8*23 zjutraj, 3*00 popoldne in 7*48 zvečer; v Kamnik ob 8*42 zjutraj, 3*19 popoldne in 8*07 zvečer. 3 opralo ir> brarjo $c odda$ti takoj. Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo »Gorenjca*. 35—6 Kovačnica z vsem orodjem, pripravna posebno za kovača, ki zna kovati konje, se da v najem. ^ Več se poizve pri Martinu Peternelu v Mojstrani (Gorenjsko). Tedenski sejem v Kranju dne 26. t. m. Prignalo se je 251 glav goveje živine, 1 telet, 16 prašičev. — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7'80, prosa K 7*25. ovsa K 6-50, rži K 7-50, ajde K 6*50, ječmena K 7*50, fižola koksa 10'75 ribničana K 10*—, krompirja belega K 225, rumenega K 2*50, deteljno seme K 45*— do K 50*—. Mejač Gričar & Prešernove ulice 9 @ Prešernove ulice 9 | Največja zaloga zgotovl jenih oblek g za gospode, dečke in otroke '}'* konfekcije za dame. \ eeeeee Solidno blago po čudovito nizkih cenah.----* Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. 62—1 >f >*• *#¥¥¥¥¥ V^¥^¥^V^¥¥¥¥¥ *¥¥¥¥¥¥^ Uvozna družba španskih vin. (Spanish Wine Import Company) MAYER & PRO KO P, DUNAJ 20/2 Direktni uvoz 25—6 Prvi vir priporoča pod garancijo čistosti in pristnosti svoja najfinejša, stara, vležana španska in portugalska vina za bolnike, desertna vina, malago, madejro, serija, port, «solze Kristusove«. — Prodaja v najmanjših množinah, kakor tudi v velikih in malih steklenicah ('/i in Vt) P° prvotnih cenah: JAKOB PERESSINI, trgovina z vinom v Kranju. FILIP FAJDIGA ZaLogct, in Lastna izdelovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—51 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to strjko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranju se dobivajo stoli pri o. J. Anzeljcu na glavnem trgu. na dwnajoki ceyti v Zyu&fyani rnisionsfieaa in vizfianeya btaaa tez, iazač na 3eC«lo in 3tc6no. Smna-nja tvatocvfa -točno. — (5«*v* •M.-va-ft*. 72—51 Pri nakupovanju suknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—52 HUGO IHL Špitalske ulice štev. 4 Velika zaloga saknenih ostankov. Wi ^ ^ v5r vjž, V„ vf? vj? fVi>a električna ljtibljar>$ka v v tovarna r^rcjeistir) ograj «»-» AVGUST-a ŽABKAR-ja priporoča različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtove, okna, vrata L t d. kakor tudi vsa druga ključavničaraka dela. — Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba. >3 "S* o I 2 | •3 §1 s §- nT cr n pa C/3 (->- O -o — CD D o — o m •-s p n o o <<< p Cfi cd O o o 3 o, » N p »-3 O p cd K* H*. 00 O f A (O O) o o o o C C o o o o p H o < p D CD Cfi a „pri l*ror)i" 3ur>«j rt)C5ta l^rarjja z vrtom in z vso vpravo se da v najem. 69—2 Natančneje >e EV6 1'" po osebnem dogovom. bepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, kleti i. t. «1. se odda v novi hiši p ' železnem mostu. 58- J Ve.' se izve pri lastniku Ivanu G r a j z a r j u , vinolržcu v Št. J ur ju. Dobro znana, že rez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem čas1, sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolag" mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstv.. tudi za nadalje 113—47 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. v taz.fvcuv vtlihosti in »aAovoitv ima po nv&fiv emi v*3no v safoo i :p«3it<* c. -ftt. priv. jt+in* s.-ttt&r\\ct, £j.tt6(j