Mojca Ferle
Ddr. Marija Stanonik -
v
Strekljeva nagrajenka za leto 2012
Ddr. Marijo Stanonik mnogi poznamo kot snovalko in urednico številnih knjig folklornih pripovedi in odlično poznavalko življenja v Žireh in okolici. Manj znano pa je, da se za videzom skromne gospe skriva vrhunska slovenska znanstvenica. Štrekljevo nagrado je prejela za izjemne dosežke na področju slovstvene folkloristike.
Nagrada se imenuje po slovenskem filologu Karlu Štreklju (Gorjansko, Komen, 1859 - Gradec, 1912). Njegovo najpomembnejše delo so Slovenske narodne pesmi (18951923), znanstveno urejena in komentirana zbirka besedil folklornih pesmi, ki obsega več kot 8 300 enot slovenskih in okoli 400 enot kajkavskih hrvaških pesmi. V začetku junija so na Gorjanskem, ob 100. obletnici Štrekljeve smrti, podelili že dvanajsto Štrekljevo nagrado za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga.
Slavistka, slovstvena folkloristka in etnologinja ddr. Marija Stanonik se je rodila na Dobračevi pri Žireh. Po študiju slavistike in etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je leta 1974 zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje [ZRC] SAZU. Leta 1987 je magistrirala na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1993 doktorirala iz filoloških znanosti na zagrebški Filozofski fakulteti. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2000 postala izredna, leta 2009 pa redna profesorica za slovensko slovstveno folkloristiko. Predava tudi na Univerzi v Mariboru in je gostujoča profesorica na nekaj tujih univerzah. Je vodja več raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov.
Podelitev Štrekljeve nagrade za leto 2012 ddr. Mariji Stanonik, Gorjansko, 9. 6. 2012. (foto: Polona Makovec)
328 Ddr. Marija Stanonik - Strekljeva nagrajenka za leto 2012 / LR 59
Brez zadržkov lahko zapišemo, da je ddr. Marija Stanonik svoje življenje posvetila znanosti. Večino svojih raziskovalnih prizadevanj je posvetila slovstveni folkloristiki. V štirih desetletjih poglobljenega raziskovalnega dela je nastal izjemen znanstveni opus. V njeni več 1000 enot obsežni bibliografiji je 20 znanstvenih in 6 strokovnih monografij, 64 izvirnih in 25 preglednih znanstvenih člankov ter več kot 800 drugih strokovnih prispevkov.
»Prav na začetku svoje akademske poti je bila v 70. letih med folkloristi tista, kije resno vzela nase očitek etnologov tedanji folkloristiki, da je pretežno deskriptivna in teoretsko neosmišljena. Že v svojih prvih prispevkih je pokazala, da je za poznavanje folklornih pojavov pomembno, kje in kako živijo med ljudmi, torej na njihov življenjski kontekst, in da znanstvene raziskave zahtevajo metodično strogost in občutljivost ter večdisciplinarno obravnavo. Teoretičnim podlagam folkloristike, posebej slovstvene, njeni znanstveni identiteti in avtonomiji, utemeljeni na lastni raziskovalni praksi, domačem strokovnem izročilu, razmejitvami med etnologijo in filološkimi vedami, primerjavami z mednarodnimi tokovi, je namenila številne razprave, ki posegajo v njeno zgodovino, teorijo in metodologijo...« je ob podelitvi nagrade poudarila slavnostna govornica dr. Ingrid Slavec Gradišnik, predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje.
Slovstveni folkloristiki, vedi, ki je bila zapostavljena vse od ustanovitve slovenske univerze leta 1919, je postopoma in sistematično gradila trden teoretski okvir, z lastnim pojmovnim aparatom, terminologijo in metodološko koncepcijo. Svoja spoznanja je objavila v obsežnih znanstvenih monografijah: Slovenska slovstvena folklora, 1999; Teoretični oris slovstvene folklore, 2001; Slovstvena folkloristika, 2004; Procesualnost slovstvene folklore, 2006; Slovenska narečna književnost, 2007; Interdisciplinarnost slovstvene folklore, 2008; Le folklore littéraire, 2009; Zgodovina slovenske slovstvene folklore, 2009; Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi, 2011. Vseskozi si prizadeva, da bi bila slovstvena folkloristika deležna primernega vrednotenja in bi dobila ustrezno mesto tako v znanstveni, strokovni kakor širši kulturni zavesti. Zaslužna je tudi, da je slovstvena folkloristika postala univerzitetni predmet. V letih od 1994 do 1997 je bila urednica zbornika Traditiones1, zasnovala je in ureja revijo Slovstvena folkloristika, kjer je pripovedovalcem, posredovalcem in strokovnjakom odprla prostor za objavo gradiva ter strokovnih prispevkov.
Vseskozi si prizadeva za zbiranje in raziskovanje ter popularizacijo slovstvene folklore. S pomočjo pripovedovalcev in zbirateljev s celotnega slovenskega kulturnega prostora je zbrala okoli 13 000 folklornih pripovedi in jih uredila v 40 knjigah knjižne zbirke Glasovi. Nastala je zbirka, s katero se lahko pohvali le redko kateri narod. Z Glasovi je zapolnila vrzel in zapostavljenost proznih
1 Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU.
334 Ddr. Marija Stanonik - Strekljeva nagrajenka za leto 2012 / LR 59
žanrov slovenske slovstvene folklore, saj je bilo v preteklosti mnogo več pozornosti namenjene folklorni pesmi.
Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugimi leta 1999 Murkovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke, zaokrožene v življenjskem delu, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo. Leta 2004 je bila imenovana za častno občanko Občine Žiri.
Domačim Žirem in okolici je posvetila raziskave o čipkarstvu, čevljarstvu, prometu, nabiralništvu, prehrani, družinskem življenju, jezikovnih in glasbenih pojavih, društvenem življenju itn.. Izsledke je objavila v številnih člankih in več monografijah (kot avtorica, soavtorica ali urednica): Promet na Žirovskem, 1987; Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture, 1995; Štiri matere - ena ljubezen, 1997; Dobračeva gori, 2002; Ostanite zvesti pevski kulturi Žirov, 2004; Hišna imena v Žireh, 2005; Tabor v Žireh, 2005; Bele stezice v vrtincih življenja, 2006; Žiri na meji, 2007; Ledinska kronika, 2009; Doživetja in spomini tovarniške delavke, 2010; Čopič pod čevljem, 2011.
Istega leta je v souredništvu z Ireno Uršič, ob 20-letnici vojne za samostojno Slovenijo, izdala zbirko spominov Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah.
Kljub široko zasnovanemu interdisciplinarnemu znanstvenemu, teoretičnemu in pedagoškemu delu je ostala zvesta domačim Žirem in krajem nekdanjega loškega gospostva. Članica Muzejskega društva Škofja Loka je že od leta 1967 in še danes je redna in aktivna udeleženka društvenih prireditev. Leta 1970 je bila tudi pobudnica ustanovitve pododbora v Žireh, ki se je kasneje oblikoval v samostojno Muzejsko društvo Žiri. V Loških razgledih je prvi članek napisala že kot študentka (1970), z naslovom Čipkarstvo v Žirovski kotlini, in do danes objavila več kot 20 raznovrstnih prispevkov. V sodelovanju z muzejskim društvom je uredila knjigo Nekoč je bilo jezero, zbirko folklornih pripovedi iz Poljanske doline in njenega pogorja (10. zvezek zbirke Doneski, 2005). Za ponatis zbirke loških pripovedk Kamniti most, avtorja Lojzeta Zupanca (december, 2010), je kritično ovrednotila njegovo zbirateljsko delo. Nekaj idej za naša skupna sodelovanja ima še na zalogi.
Novembra leta 2011 je na Teološki fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjala svojo drugo doktorsko disertacijo z naslovom Teologija besede v slovenskem kulturnem in duhovnem prostoru.
Ddr. Mariji Stanonik iskreno čestitamo za prejeto nagrado in drugi doktorat in ji tudi v prihodnosti želimo pronicljivega raziskovalnega duha ter bogato znanstveno ustvarjalno delo.
330 Ddr. Marija Stanonik - Strekljeva nagrajenka za leto 2012 / LR 59