/i i3i ’ -h —1 l/lia|n vsnki četrtek ul> II. uri dopoldne, kokopisi sc nc vra fajo. Noiiankovann pisma sr ne spre-jemajo. Cena listu znnSa n celo leto 4 kione, n pol lota 2 kroni. Za m a n j premočne ra celo leto 3 krone, n pol leta K 1 '50 Za Nemfijo je cena lislu 5 K, za druge deJele izven Avstrije fi K. Rokopise sprejema y«g?nni*rtO v Oorici, V,(l^jMr A Hilarija ilt'V*7 V Gorici, »Ino 7. jannvarjn 1 MM. r^~ J" j'1 1. številka. lovenaKoljud l i - v, t i&varo Naročnlno In na-tnanlla sprejema upravniMvo v Gorici, SemenlJka ulica i. 10 Posamezne Jtevllke sc prodajajo v loba-kirnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdl|evem te-kaliSlu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) II. M po 8 vlit. , Oglasi in poslanice se računati p&.pctit vrstah, In sicer :• it se tiska enkrat' M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vef-krat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Ba|t v Gorici Tiska ,,Narodna tiskarna1* (odgov. J. Marušič) v Gorici. v- Učite vse narode! Nepozabni kardinal dr. Jakob Mis-sia je napisal v svoji oporoki svojim vernikom te-le zadnje zlate besede: „Srčno se zahvaljujem vsem, ki so mi kaj dobrega storili, prosim odpuščenja vseh, katere bi bil morda razžalil ter opominjam vse meni izročene vernike, naj ostanejo zvesti sv. veri in stanovitno udani sv. rimski stolici! Priporočam se vsem v molitev!" To zadnje naročilo umirajočega očeta nam ostane vedno sveto! Zvesti rv. katoliški veri hočemo ostati, saj je bilo in je vedno naše geslo: „Vse za vero!“ V tem smislu deluje naša čestita duhovščina, ne meneč se za grde napade od strani naših nasprotnikov. Pokorna božjemu povelju: ,, Učite vse narode" deli kruha resnice neutrudno vernemu ljudstvu. — Za krščanska načela se borč naša katoliška društva v mestu in na deželi. Za krščanska načela se mora boriti naše časopisje. „T u d i časopisom bi se moglo reči, kakor apostolom: Pojdite po vsem svetu, učite vse narode, razie-tajte se bliskoma v mesta in vasi, širite resnioo, dokler ne bode iz vseh narodov edini velik narod bratov, spojenih po ljubezni“ (Lonigne, sermon. sur la presse). In zdi se nam umestno, da pov-darjamo to svoje stališče ob nastopu novega let?.. Želimo ob jednem, da bi ne le naši naročniki, ampak tudi vsi vneti katoličani spoznali d o 1 ž n o b t, katero imajo do dobrega časopisja. A dobro časopisje ni nam ono, ki zna pisati razne pikantnosti, ki pita svoje čitatelje z brez- LISTEK. Žrtva spovedne tajnosti. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Mezinec. 1. Bilo je jeseni leta 1896. V palači Viljema Blakford-a, zelo bogatega kapitalista iz Baltimore v Združenih državah, je zavladalo silno razburjenje. Gaspodar daleč znane banke „Viljem Blakford in sinovi“ je ležal nevarno bolan, skoro so že obupali nad njegovim ozdravljenjem. Povprašani so bili za svet najbolj sloveči zdravniki v Baltimoru, a vsi so morali priznati, da ne morejo bolnika oteti gotovi smrti. Stari gospod si je nakopal hudo mrzlico vsled prehlajenja: njegovo itak staro in šibko telo je izgubljalo zadnje moči hitro, da so vsi pričakovali, da ga reši bleda smrt v malo tednih hudih bolečin. Tudi zadnji zdravnik, kojega so poklicali iz daljnega mesta, se je po skrbnem preiskovanju bolnika izrazil starejšemu sinu: „Za vašega očeta, ni več človeške pomoči, mrzlica ga bo kmalu spravila v hladni grob. Vendar bo omotica, v kateri se sedaj nahaja, za nekaj časa prenehala. Pazite torej na trenutke, ko bo v popolni zavesti, in glejte, da bo takrat uredil vse svoje stvari!" Žalostna je bila ta novica in Hari — tako se je imenoval najstarši sin bolnikov — se je hudo prestrašil. načelnostjo, ki se ne meni za vero in za cerkev, ki je vedno pripravljeno blatiti krščanska načela. Ne, dobro časopisje imenujemo ono, ki je sprejelo katoliški program in v njegovem smislu tudi deluje; ki se veseli in žaluje s cerkvijo, skratka, ki živi s cerkvijo. Naloga katoliškega časopisja je, oznanjevati in širiti le čisto resnico. — Smelo ponavljamo, da je dolžnost katoličana delati za katoliško časopisje. —vSliši se tu pa tam čudno besedičenje : „Časo-pisi so mi deveta briga! — Ta ali oni časopis, liberalni ali klerikalni — mi jo vse jedno!“ Napram takim trdimo z vso odločnostjo : Ni le prav in dobro delati za dobre časopise, temveč sveta dolžnost vsakega katoličana je, podpirati po močeh katoliške liste. To svojo trditev utemeljimo v par točkah : Vže namen sam našegtt časopisja mora privabiti v naš krog vse dobro misleče. Na naši zastavi se blišči z zlatimi črkami napisano geslo: „Za resnico!" — In koga bi ne mikala ta .resnica ? — Toda porečeš, resnico mi obljubu-jejo tudi nasprotni listi. Bes je, resnica je tako lepa, da jo hoče vsakdo imeti zn se. Vendar povej, li najdeš resnico v načelih pri listih, ki se ne brigajo za Onega, ki je slovesno zatrdil: „J a z sem pot, življenje in resnica1*, pri listih, ki smešijo cerkev, njune služabnike in obrede, torej tisto ustanovo, o kateri pravi apostol, da je „steber resnice". — Pri liberalnih listih iščeš zastonj jasnih načel, k večjemu blodnjo raznih modroslovnih sestavov. Pa novice, novice ..., teh dobim mnogo v liberalnih listih — porečeš. Morda res, saj ni čuda, če imajo na raz- DaBi je bil na njo pripravljen, ga je vendar zelo potrla. On, pa tudi njegov brat Patrik, sta srčno ljubila svojega očeta, in to po vsej pravici, saj je delal za njiju celo svoje življenje; kopičil je zaklade na zaklade in tako pridobil svojemu denarnemu podjetju „Blakford in sinovi11 veliko čast in slavo. A nekaj, kar je za človeka najbolj potrebno, tega jima ni priskrbel, in to je krščanska vzgoja. Žal, da se isto dandanes večkrat dogajal Prav lahko se namreč zgodi, da tisti, ki ima na tem svetu vse polno bogastva, zabi Njega, ki je delilec vsega dobrega, namreč Boga. Tako nekako je ravnal tudi v svojem življenju oče Blakford. — Bojen v čisto krščanski irski družini, se je podal v največji siromaš-čini v ameriške Zedinjene države. Poln skrbi za razne dohodke in dobičke je prav kmalu pozabil, da je sin katoliške cerkve. Črez nekaj let se je poročil z bogato luteranko in njej izročil vso skrb za versko vzgojo svoje dece; seveda so ta ni mnogo menila za izročeno nalogo. Ni torej čuda, če sta vzrastla sinova Hari in Petrik brez vsakega verskega prepričanja. Zato tudi ni Hari razumel zdravnika, ko mu je rekel: „naj bi oče uredil vse svoje stvari". — Oporoka je bila že davno napravljena, še preden jima je umrla mati. Sina sta bila gotova, da prevzameta banko, torej k^j bi bilo treba še urediti? Skrb polago razne skrivne fonde, takih pa naši katoliški listi - žal — nimajo. — Toda pomni, tudi novice, katere slastno čitaš po židovskih in liberalnih časopisih, ao večkrat izmišljene, skoro vedno pa strankarsko zavite; kajti zapomni si: ko liberalec piše, pomaka poro v žolču sovraštva do cerkve, katolik pa v ljubezni. Liberalec pikno pri najbolj nedolžni stvari liki gadu prav na lahno, pa strupeno. — 0 koliko jih je na ta način vže zastrupil I Poleg splošnega programa nalaga katoličanom dolžnosti do časopisja vse-občna in neprecenljiva važnost težka v človeški družbi. Saj je od časopisja odvisno vse javno mnenje, ono sodi o vedi in umetnosti, ono ustvarja splošio moralo. Časopisje vpliva na volitve in tako posredno na zakonodajstvo. Celo največji državniki morajo s časopisjem računati. Po pravici je Napoleon I. imenoval tisek šesto velesilo v Evropi — in to pred sto leti! Vsled tega je tudi pro-speh katoliške cerkve odvisen od dobrega ali slabega časopisja. Kulturni boj v Nemčiji, ki je za ccirkev tako častno končal, nam je dokaz, ko)iko premore dober tisek. Listi so uplivali na volitve. Katoličani so se opogumili ! Ko bi odločnih katoliških listov ne bilo, bi se katolicizem v Nemčiji potopil t močvirju liberalizma. — Krasne so besede, katere je pisal 1. 1886. linški škof Doppelbt 'er svoji duhovščini: „Ce hočemo z v sp e h o m oznanovati resnico in sv. cerkvi zopet priboriti njene pravice, če h o č e m o v er i J e z u s a Kristusa pridobiti veljavo v družbi, v javnem življenju, treba je pred vsem skrbeti, da katoliško časopisje cvete in napreduj e". Saj je ta dolžnost povsem jasna iz zs neumrjočo dušo jima ni prišla niti aa misel. — II. Hari je sedel ob postelji bolnega očeta, ki se je popolnoma zavedel, kakor je poprej izjavil zdravnik. „Kako se počutite, dragi oče? Ni še nič bolje?" vpraša Hari. „Ne, sinko, ne kmalu bode konec ali ne morem umreti ne, ne smem tukaj — kazaje z roko na prsi — tukaj je še nekaj, kar bo treba odstraniti me razumeš?" „0če, umirite se", odgovori Hari, ki je bil zelo ganjen, videč prav jasno bolnikov žalosten položaj. „Vi imate mrzlico, oče, in to je vzrok Vašemu vznemirjenju. Poklical bodem zdravnika, da Vam da kakšno olajšavo." „Ne, Hari,’* je vzkliknil bolnik, ki je postajal vedno bolj vznemirjen, „to kar je tukaj ne, tega ne more odstraniti zdravnik noben zdravnik, zdravnik... razumeš?"„Ali oče, kaj hočete reči s tem? Kdo naj Vam pomaga?" vpraša sin, misleč, da je oče znova padel v prejšnjo omotico. „Po-kličite takoj duhovnika, Hari, katoliškega duhovnika, razumeš?" tako je velel bolnik z vso odločnostjo. „Katoliškega duhovnika ?“ Ako bi bil zapovedal bolnik, naj pokliče zvezdo z neba, gotovo se ne bi Hari tako silno začudil, kakor se je temu povelju. „0če, Vaše misli se mešajo _____; kaj naj dela katoliški duhovnik pri Vas? Samo še bolj bi Vas razburil*. besed Gospodovih: r LJ č i t e rse narode,... spolnovati karkoli sem Vam zap ovedal". Ta ukaz ni navezan na cerkvene zidove, ampak na narode. Kjer koli ljudi dobimo — tudi v javnosti — dolžni smo jim — seve kraju primerno — resnico oznanjevati. Prav je rekel monguški Skof pl. Ketteler: „S v. Pavel bi bil v naših časih redakter (urednik lista)". Toda če pravi isti apostol: »V a e m i h i, si no n praedicavero!11 (Gorje mi, če ne bom propovedoval!) — velja na drugi strani izrek: „Gorje mi, če ne bom poslušal !** — Naj bi iz tega katoličani posneli dolžnost do dobrega časopisja, kakor si tako mi vzamemo k srcu besede apostola narodov: »Oznanjuj besedo, ne jenjaj, bodisi priložno ali neprilož-no, svari, prosi, kregaj!" (Pride še.) Pija X. „Motu proprio“. Grozne stvari so se nalagali liberalci o zadnji izjavi svetega očeta. Naj-podlejže je lagal t,Slov. Narod", kateri je stavek za stavkom podvrgel papeževemu pismu same neresnice z brezstidno fri-volnostjo. Sicer je to pismo namenjeno edinole italijanakim katoličanom, vendar so nekatere točke bolj splolnega značaja; zato kratko ta priobčujemo navodilo Pija X. Pred vsem se papež Pij X. sklicuje na enciklike Leona XIII. „Mi ki spoznavamo ravno tako, kakor naš prednik, potrebo, da se javno delovanje v krščanskem ljudstvu vodi pravilno, zahtevamo da se ta (Leonova) navodila natančno in popolno izpolnjujejo in da se nihče ne predrzne odstopiti od njihu. Devetnajst točk je nato izpisanih iz en- „Hari,... čas je odmerjen... jaz moram umreti čuj, umreti moram, a ne morem, dokler ne pride k meni duhovnik 1" Ubogi mladenič ni razumel niti besedice. „Umirite se, ljubi oče, to ni dobro za Vas, če pride tak človek v hišo, Vas gotovo še bolj vznemiri— Vas umori!" — „Moj Bog, moj Bog, kako me Ti kaznuješ! Sin noče spolniti umirajočemu očetu zadnjo željo!“ Bolnik je zbral vse svoje moči, in resno poskušal vstati. „0če, oče", zavpije Hari ves prestrašen, »kaj hočete vendar storiti? nikar ne vstajajte, to bi Vam provzročilo gotovo smrt!" „Pojdi, Hari, pojdi, ti ne veš, kaj mi odrekaš I Ti hočeš, da umrem s tako obteženo vestjo. Pojdi, pokliči zdravnika!" Mladi bankir pa se ni hotel ločiti od očetove postelje, ker je mislil, da je v omotici. Sin ni umeval,da v vsakem katoliškem srcu vsaj pred smrtjo glasno govori vest, če tudi je kdo živel celo svoje življenje brez vsake misli na ono vero, v katori je bil vzgojen. Mladenič, ki je vzrastel bre: verskega prepričanja, je domneval, da se da tudi tako lahko brez vere umreti, kakor se brez vere živi. Trdno je držal očeta na postelji in pozvonil je z zvoncem, da prikliče kakega človeka. „Pozovi zdravnika Vorlda**, reče služabnici, ki se je prikazala na vratih ; a nekaj trenutkov zatem je že otal zdravnik pred bolnikom. Nato je zavkazai bolnik z odločnim glasom, naj 11 /1 r*/ 1 ? ciklik Leonovih, katere r značujejo krščansko stališče nasproti anarhizma, ko-manizmu in liberalizmu. Prve tri točke določujejo, da so vsi ljudje sicer enaki pred Bogom, da pa morajo vendar bili oblasti, gospodarji in sluge, katere pa mora vezati vez ljubezni. Pomagati si morajo, če so tudi neennki, da dosežejo svoj zadnji smoter v nebesih in na zemlji materialno in nravno blagostanje, četrta točka določuje, da človek nima le pravice do rabe stvari, ampak do trajne posaati. Petič: Naravna pravica je zasebna lastnina kot plod dela, pridnoati, prenosa posesti ali podarjenja, in vsakdo sme z njo razpolagati po svoji volji. Šestič: Razločujejo se naj dolžnosti pravice in ljubezni; pravne zahteve nastajajo le ob kršenja pravičnosti. Sedmič: »Pravne dolžnosti delavca so: Popolnoma zastaviti svojo moč pri delu, kakor je pogojeno v popolni svobodi in po pravici, ne Škodovati lastnini in osebi delodajalca, pri obrambi lastnih pravic se ogibati nasilja in nezvestobe1*. Osmič: »Delodajalec mora delavcem dajati pravično plačo; njihovih prihrankov ne sme oškodovati s silo; dati jim mora prostega časa za izvrševanje verskih dolžnosti; ne sme jih izpostavljati pogubnim izkušnjavam in nravnim nevarnostim ; ne sme jih odvračati od rodbinskega življenja -in ljubezni do šted-Ijivosti; ne sme jim nakladati del, ki so nad njihovo moč ali niso primerne njih starosti ali spolu. Devetič: Bogataši in premožnejši sloji morajo ubožce in slabotne podpirati, kakor ukazuje evangelij. Desetič: Reveži naj se pa ne sramujejo uboštva in naj ne zavračajo daru bogatejšega in naj imajo pred očmi Jezusa Odrešenika, ki bi bil lahko rojen v bogastva, pa se je storil ubožnega, da revščino počasti in jej da odlične zasluge za večno življenje. Enajstič: E rešitvi delavskega vprašanja morejo mnogo pripomoči kapitalisti in delavci sami z napravami, ki dajejo potrebno pomoč ubogim, in s tem, da se oba sloja približujeta ih združujeta. To se godi po društvih za vzajemno pomoč, po raznih zavarovalnicah, po obrambnih napravah za mladostno'delavstvo in pred vsem z rokodelskimi in delavskimi društvi. To so splošna določila. • Slede navodila za italijansko krščansko demokratično gibanje. Dvanajsta točka naglaša, da je njen glavni namen javno delovanje v krščanskem ljudstvu, pri katerem ne sme kakor socijalnodemokraška stranka omajevati načel zasebne lastnosti. »Italijanska kr* ščanska demokracija se mora vzdržati popolnoma vsake politične akcije, katera e v sedanjih okoliščinah, iz razlogov najvišje važnosti, vsakemu katoličanu za-branjenaw. To je tista točka papeževega pisma, katero zlorabljajo liberalci. A to ni nič novega: Vzeta je doslovno iz Leonovega navodila „Graves de communi". Prvič je namenjena le Italijanom, drugič pa tudi njim zabranjuje le ono politično de- se Huri nemudoma odstrani. »Zdravnik, pri čisti zavesti semu, reče bolnik, ko je njegov sin odšel iz sobe; Jaz čutim, in Vi veste, da bo kmalu odbila moja zadnja ura. Žal mi je, da nisem vzgojil svoje dece v veri svoje matere.... in sedaj uživam dotične sadove. Hari meni, da sem radi omotice prosil za katoliškega duhovnika. Gospod zdravnik, Vi ste »e jako prizadeli, da bi zopet ozdravil moji; staro telo, ali dobri Bog noče več privoliti v moje ozdravljenje. Jeli Vam drago sedaj poskrbeti nekoliko tudi za mojo dušo?.... Priskrbeti mi srečno smrt?.... Jeli Vam drago poklicali katoliškega duhovnika ? .... »Gotovo hočem storiti**, odvrue zdravnik, ki se je čeravno ni bil katoličan, večkrat prepričal iz lastne skušnje, kako pomirljivo vplivajo na bolnike duševni pripomočki katoliške vere. — »Ali Vi sami mi morate privesti duhovnika, ker mu sicer drugi ne bodo dovolili semkaj priti, kajti oni ne znajo, da mi more on edini dati mir in pokoj ob moji zadnji uriu. »Takoj se z vozom popeljem k stolni cerkvi sv. Petra, in apam, da sem v pol uri z duhovnikom že tokaj. Želite morda iinoti takega, ki Vam je dobro znan?* »Ne, a vendar bi želel če je mogoče, mladega in delavnega duhovnika", odgovori bankir s šibkim glasom. »Še nekaj, gospod zdravnik, pokličite mi mojega sina Patrika!u — (Dalje pride.) lovanje, ki je bilo 2e doslej zabranjeno : namreč vstop v rimski parlament, katerega sedanji papež ravno tako ne priznava, kakor ga ni prejšnji. Nuslednje točke zahtevajo, da naj se katoličani podvržejo navodilom škofov, ntg bodo popolnoma edini v svoji organizaciji, katero papež iznova potrjuje in hvali, katoliški pisatelji naj podvržejo spise o veri, krščanski morali in naravni etiki škofovemu odobrenju, duhovniki tudi druge spise; če nastanejo prepiri, naj se ne pobijajo v javnosti, ampak naj spor dajo pravično razsoditi cerkveni oblasti, in naj ne pišejo v takem tonu, da bi hujskali ljudstvo proti premožnim slojem. To so določbe, od katerih' ni niti ena nova. Novo je le to, da jih je sveti oče pregledno zbral in sestavil. Ako se Havanski katoličani ravnajo po njih, bo le v največjo korist katoliški stvari in vsemu italijanskemu ljudstvu. Eako so mogli iz teh lepih, povsem upravičenih navodil liberalci narediti tak nestvor, kakor so ga zdaj podvrgli papežu? S tem dokumentom papež Pij X. ni izpremenil niti ene točke dosedanjega socialnega programa, ampak ga je le potrdil, ker je nalašč vse doslovno prevzel iz enciklik svojega prednika. Značilno je pa to, da posebno naglaša sveti oče so-cialno delovanje s koristnimi društvi, izmed katerih omenja posebno stanovska delavska in obrtna društva. Samoobsebi je umevno, da spadajo sem tudi kmetijska društva. Tu je pravo polje krščanske demokracije, ne le v Italiji, ampak tudi pri nas. Na delo torej — in ne plašimo se liberalcev, ki s svojimi lažmi kažejo le svojo onemoglosti o * * Ta članek smo ponatisnili iz »Slovenca" na željo „Soče“, da ji dokažemo zopet jedenkrat njeno doslednost v laži, kadar koli kojo zine. Eakor je razvidno iz tega članka, namenjen je ta papežev »Proprio motu“ zgolj italijanskim katoličanom z ozirom na politične odnošaje, v kojih živi sv. stolica z italijanskim kraljestvom. In da je temu tako, to potrjuje tudi vatikansko glasilo »Osservatore Romano", ki izrecno naglaša, da je »Proprio motuu sv. očeta namenjen samo za razmere v Italiji, in ne za kako drugo državo. No, »Slov. Narod", katerega posnema »Sočau v ti zadevi po opičje, pražvi sicer, da si je »Slovenec** izmislil vest o pisavi lista »Osservatore Romano" o vprašanju papeževega »Proprio motu". Če pa noče verjeti »Slov. Narod" »Slo* vencu", verjame naj pa svojemu liberalnemu Bodrngu židovskemu »Picoolu“, ki je v svoji pondeljkovi številki isto trditev povzel iz lista »Osservatore Romano", o kateri trdi »Slov. Narod", da si jo je „Slo-venec" izmislil. Liberalni učitelji - častna straža secijal-nena deilrata Kopača. Domišljavi trgovec A. Vrčon v Skriljah je sunjal, da je rojen za nekaj več kakor za zidarskega mojstra in naprednega trgovcu Videl se je že za generala tistih za-vednih naprednjakov, ki se dajo za nos voditi z obljubami boljše bodočnosti po liberalnem receptu, ko se bo pilo in plesalo in za to tudi dobivalo šo podpore. Liberalni učitelji v njegovi soseščini so mu razložili sanje in so se mu ponudili za pobočne adjutante, seveda brez plače, ker so že vajeni zastonj delati edino le iz ljubezni do ubozega kmeta in — do svojih žepov. Vrčon jo nato izdal povelje časnikom vseh strank, naj zbobnajo ljudstvo na njegov shod pri Rebku, kjer so bo govorilo o kmečkih razmerah. Uredniki, ki moža dobro poznajo, so vrgli njegovo vabilo v koš Vabljeni so bili na shod vsi prijatelji kmeta, posebno pa poslanci pa brez posebnih vabil. Le glavni govornik, odrešenik vseh nezadovoljnežev je bil osebno vabljen, namreč k&pilan vseh jugoslovanskih rudečkarjev socijalni demokrat Eopač. Od poslancev ni prišel nobeden. Vrčon menda misli, da so naši poslanci komedijanti, ki naj hodijo na shod prepirati se s Kopačem ljudstva v zabavo, Morda pa mislijo Vrčon in liberalni učitelji, da imajo oni pravico zahtevati od poslancev račun, katerih niti volili niso, ampak so jim ob volitvah nasprotovali na ži. ljenje in smrt. Skoro gotovo pa je Vrčon kot trgovec in materijalist prepričan, da je vipavski kmet blago, katero se proda za lepe obljube tisti Btranki, ki zna največ obljubljati! Ne, ne, Vrčon in vi liberalni učitelji, večina vipavskega ljudstva se še, hvala Bogu, ne prodaja strankam, kakor hh vi prodajate I Žal nam je sicer, da se vi tako prodajate za 'dobiček, pa braniti vam ne moremo, ker imate prosto voljo, katero lahko zlorabljate. Pač pa se bomo trudili, da bo ljudstvo spoznalo, kako se hočete ž njim igrati I Vrčonu je klerikalna kranjska »Gospodarska zveza" osnovala posojilnico, pomagala mu s kreditom 10.000 K, dobiček od tiskovin pa daje on liberalni »Goriški tiskarni"; ko je posojilnica izrabila ves klerikalni kredit, je pristopila še k liberalni celjski zvezi; Vrčon je sprejel zastopništvo klerikalne vzajemne zavarovalnice zoper požar, podpira pa časnike, ki so zoper vsako zadružništvo, ako ni v rokah liberalcev; štel se je nekaj časa za krščanskega socijalca, potem je prešel v tabor liberalcev, zdaj pa se je prelevil v pristnega socijalnega demokrata; če mu pa hudič ponudi dobiček, stopi tudi ž njim v kupčijsko zvezo. Tu vidite, Vipavci, kako menja svoje prepričanje človek, ki si domišljuje, da vse ve in zna. „Le čevlje sodi naj kopitar" je rekel že ranjki Prešeren ; tako naj Vrčon lepo spretno vodi svojo trgovino in posojilnico, naj se pa nikar ne štuli za političnega voditelja vipavskih kmetov, ker o načelih, ki vodijo pošteno in koristno politiko Vrčon razume toliko, kakor kravji mešetar o poštenosti. Politična zrelost in poštenost liberalnih učiteljev je pa znana vsem, ki zadnja leta opazuje borbo za vzvišanje učiteljskih plač. Kdor nam plače poviša, t i 81 i nas i m a, to je njih geslo. Kar je od Lokavca do Sela nezavednih ljudi, ki ljubijo le zmešnjavo, je prišlo v nedeljo k Rebku. Tudi nr*kaj krščansko mislečih mož je prišlo na shod iz radovednosti. Prvi je govoril nadučitelj Medvešček iz Sv. Križa, demagogično kakor zn:i le on: Pred petimi tedni (na prvem soci-jalnodemokraškem shodu) nas je bilo malo, v drugo nas je b lo več, danes smo tu v ogromnem številu. Mi revni učitelji se trudimo za ljudstvo, bila pa jo pred tedni tukaj neka gospoda, katero mi plačujemo s 4000 kronami na leto, tista gospoda je prišla s polnimi žepi, katere pa je še bolj napolnila, kakor je pričakovala. V tem Blogu je dajal brce poslancem. Kdo ve, ali se ni tudi Medvešček že kedaj zibal v prijetnih sanjah, da bo kedaj on sam poslanec in da bo celo kol deželni odbornik polnil svojega boga, svoj trebnh z mastno plačo 4000 kron ; tak« sanje so rojile po glavi tudi dr. Tumi, ko je v dež. zboru poročal o povišanju plač deželnim odbornikom, pa sanje so se razkadile v nič, ko ni bil izvoljen deželnim odbornikom. Pa tolažimo se s tem, da bo Medvešček, ako bo kednj dež. odbornik, predlagal, naj st* 1 dež. odbornikom znižajo plače na 800 kron. kakor jo ima zdaj križki občinski tajnik, ki ima gotovo več dela kakor kak deželni odbornik. Teh misli je tudi Med-veščekov kolega, ne sicer ljudski učitelj, pač pa prostovoljni nedefitivni učitelj ljudstva Kopač, ki je zato, da se kanonikom, Škofom, kardinalom in celo papežu znižajo plače, ter tako povišajo plače ubogim fajmoštrom in kaplanom. Gluvni govornik na shodu pa je bil Kopač, je v l*/a nr0 dolgem govoru povedal svojo navadno staro pridigo, ki jo pa bila lem poslušalcem nova. Obsojal je klerikalce in liberalce, hvalil svoje pristno krščanstvo, priporočal duhovnikom, naj se oženijo, da bodo skušali revo ubozega ljudstva, obsojal kapitalizem in hvalil zadružništvo, miloval ubogo učitelje, katerim država le zapoveduje plačati jih pa noče, odpravljal je vojaštvo, hvalil splošno enakopravnost, zahtevni za vse enake pravice, dolžnosti pu nobene, še le takrat bo dobro na svetu, ko bo ljudstvo vladalo. (Dalje pride.) Politični pregled. Naš notranji politični položaj. — Zadnje dni je vse nekako tiho. Nič so ne čuje o tem, kedaj da se snide zopet naš državni zbor. Pa tudi glasovi o pogajanjih med Nemci in Čehi in med vlado so popolnoma potihnili. Postalo je hkratu vse tako liho in mirno, kakor da bi bilo v notranjem naše države vae v najboljšem redu, in kakor da bi bila rešena vže vsa važna in nujna vprašanja, kakor je n. pr. državni proračun, avstro- ogrska nagodba, zakonski načrt o re-krutnem kontingentu za I. 1904 i. t. d. i. t. d. Kes jn, da so bili zdaj zaporedoma različni prazniki, v katerih se vsakdo in tudi norvozni politik rad nekoliko odpočije v naročju svojo družine, ter se zuebi vsaj za par dni mučnih skrbi, katere mu prizadevajo zamotane politične zadeve. Pri vsem tem pa je vendarle nekako nerazumljiva ta splošna tišina, ki vlada zdaj po našem časopisju glede našega političnega položaja, ki je tako zamotan, da si bolj zamotanega skoro ne moremo misliti. No, v četrtek prično svoje delovanje razni delegacijski odseki in ž njimi prične zopet najbrže novo politično življenje v znamenju prepira in boja. Vojafika posvetovanja na Dunaju. — Pod oosarjevim vodstvom vršile so se te dni na Dunaja vojaška posvetovanja, katerih se je udeležil, poleg ministra za vojne zadeve in drugih generalov, tudi nadvojvoda Franc Ferdinand. Cesar Franc Jožef In kralj Peter. — Krajj Peler jo brzojavil avstrijskemu cesarju za novo leto: Prosim Vaše Veličanstvo, povodom premembe, leta sprejeti moje čestitke in moje srčne želje v blagor Vaše vzvišene osebe in Vaših narodov. Cesar jo odgovoril: Goječ iz celega srca najboljše želje za Vaše Veličanstvo, zahvaljujem bo Vam za čestitke ob novem letu. Dogodki na skrajnem Vztoku. — Na skrajnem Vzloku se niso zadnje dni razmere še prav nič razbistrile. Skrajno nasprotujoča si poročila polnijo še vedno predalo raznih listov. V jedni sapi se trdi, da je spopad med Rusijo in Japonsko neizogiben, kakor da je tudi upanje, da ne pride do vojRke. Zadnja poročila pravijo, da se velevlasti, kakor Francoska in Nemčija, trudijo na vso moč, da bi Japonsko in Rusijo pregovorile, naj se pobotali med seboj in se ogneti prelivanja krvi. Druga poročila pa zopet trdč, da je malo upanja, da bi prišlo do mirnega sporazumljeijja med Rusijo in Japonsko in da se tudi druge države pripravljajo na eventuvalnosti, ki bi se lahko izcimile iz rusko-japonske vojske, vsled katerih bi bile lahko tudi one prizadete. 0 resnosti položaja nikdo ne dvomi. Da so pa vsa poročila več ali manj pesimistično ali pa tudi optimistično pobarvana, hakor baš jedni ali drugi struji bolj kaže, je pa tudi gotovo. Dopisi. Iz Sovodenj. — (Občni zbor društva za zavarovanje goveje živine.) — V nedeljo po blagoslovu vršil se je občni zbor društva za zavarovanje goveje živine, katerega se je udeležilo šo precejšnje število članov, zlasti Vrhovcev (kajti naša zavarovalnica obsega Sovodnje, Rubije, Gabrije in Vrh) tako, da so napolnili občinsko pisarno. Iz odborovega poročila posnamemo, da odstopajoči odbor je po svojih močeh zadostil društvenim pravilom, vendar bi bilo želeti v naprej, da bi društveniki bolj izpolnovali društvene dolžnosti. Od-borovo poročilo se pritožuje, da društve-niki premalo pazijo na snago v hlevih in pri živini, kar je velikega pomena za zdravo govedo, tako, da se društvoniki obvarujejo svoje in društvene škode. Poročilo dalje tudi omenja shod, katerega je sklical g. dež. poslanec Grčav namen, da se ustanovi dež. zavarovalnica, in na katerem shodu je bila tudi naša zavarovalnica zastopana, ter izraža željo, naj bi bila naša zavarovalnica solidarna z drugimi. Konrčno želi poročilo, da bi se mogel prihodnji odbor bolj ponašati s svojim delovanjem, kakor sedaj odstopajoči ter želi, da bi čim več novih članov pristopilo, tor da ni potreba posebej razlagati kako velikega pomena so taka društva za živinorejce, kar se je pokazalo tndi že pri naši zavarovalnici, ko je bil kdo z nesrečo obiskan. — Potem so bili potrjeni računi, kateri kažejo, da znaša društveno premoženje okoli 90 K. To je sicer malo, a pomisliti je treba, da znaša pri nas zavarovalnina samo 70 v od 100 K, potem je bilo tudi več nesreč. Vseh članov je okoli 100, a bi jih lahko bilo še toliko in še več, ako bi vsi Živinorejci spoznali velik pomen takih društev. Kaj se hoče, malobrižnost je povsod doma I — Na vrsto je prišla volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Predsednik Ivan Tomšič, velepos. v Sovodnjah, podpredsednik in tajnik Jakob Lukežič, blagajnik Jožef Masten, in potem te pet odbornikov. Za predsednika nadzorstva je liil i/.voljon Jožef P a v I e t i C, velepos. v Gahrijah. -- Želimo novemu odbora, da hi ho mn poskočilo čim več novih članov pridobiti, da bi se tako društvo vspeSnejSe razvijulo v blagor drultvenikom. I/. Šempasu. — Tukajšnje bralno društvo je imelo 27. m. m. občni zbor, pri kojem se jo sklonilo, da se tudi za naprej naroči iste častnike kakor lansko leto, in sicer brez ,,Soče“ in „I’rimorcau. Tako je prav! Gnoj ven iz hiše! — Sempaski cerkveni pevci imajo res veliko plačo; čujte, čnjte, vsi skupaj 10 K, reci: deset kron a. v. na leto, in Se te da cerkev sama. Gospod župnik pa povabi prostovoljno pevce vsako leto na jožino, za kar mu bodi hvala. Letos je daroval še iz lastnega žepa par kronic. Občina pa ne da pevcem, ako ravno prepevnjo vsako nedeljo pri sv. mašah za občino, niti vinarja. To ni nikakor lepo i Delavec je vreden svojega plačila I Tako tudi Sempaski cerkveni pevci, koji se res trudijo ustvariti v šempaski cerkvi lepo cerkveno petje. Liliko rečem, da ako pojde tako naprej, kakor lansko in predlansko leto, bomo imoli v Šempasu v par letih res dober, cecilijanski pevski zbor. To bode seveda nekoliko težavno radi prepičlega števila pevcev, imamo jih namreč samo šest. Zato pa naj bi občina dala vsako leto pevcem kako nagrado. Sicer pa večina občinskega starešinstva je za to, da bi se dalo pevcem kako plačilo. Vendar pa ko pride pri občinski seji do tega vprašanja, se nekateri starešine ala Gregor Samokec, pl. Zuccatto et comp. odtegnejo seji, tako da seja vsled premalega števila navzočih, ni več sklepčna. Te božične praznike so nam naši cerkveni pevci zapeli res lepo in tudi precej težko Bognerjevo mašo za štiri glasove. Peli so jo prav dobro, za kar jim bodi čast in hvala. O božičnih praznikih so nam tudi prepevali jako lepe Fajgeljnove božičnice. Sicer pa za proizvajanje teh pesmi bi morali imeti številnejši pevski zbor, Vendar pa če že ni drugače, mora biti dobro to, kar je mogoče. Da pa bomo mogli imeti močnejši cerkveni pevski zbor in da bomo lahko gojili tudi narodno petje, kar bo tudi občini v čast, daj občina'pevcem tudi kako plačilo! Občinar. Iz Grgarja. — Že spet je nebeški vrtnar presadil eno cvetko iz naše družbe v svoj krasni vrt. Po dolgotrajni in jako močni bolezni, previden« večkrat s sv. zakramenti je preminula dne 4. januarja Marija Jur e tič. Bila je goreča Marijina častilka in vneta trotjerednica, vsem med boleznijo obiskajočim jo pravi vzgled potrpežljivosti in vdanosti v božjo voljo. Pojjreb je bil dne c. t. m. zjutraj se sv. mašo. Kako se ljubimo med seboj priča obilna udeležba družbenic se zastavo. Za slovo so ji zapele družabnice žalostinko: „Otrok Marijin, blagor tiu. In me pa kličemo za njo: Nihče ti sreče več ne vzame, Ki jo uživaš onkraj jame Oh nas pa skrb mori pekoča Ker čaka nas še vojska vroča O da bi zmagali tud’ mi Otrok Marijin prosi ti. Marijina hči. Novice. Duhovske spremembe v goriukl nadškofiji. — Veleč. g. Franc Ceket, kurat v Stijuku stopi v pokoj Na njegovo mesto pride č. g. Anton G 1 ešč i č, kaplan v Rihenbergu. Č. g. Jos. Milanič, kaplan v Komnu, je imenovan kaplanom v Rihenbergu; na njegovo mesto v Komen pr*d_e & g. Valentin P i r e c, kaplan v Devinu. C. g. Franc Lovrenčič, no-vomašnik, je imenovan kaplanom v Devina! Osebna vest. — C. gosp. Andrej S t r e k e 1 j, kaplan v Podmelcu, brat vseučiliškega profesorja Štreklja, je imenovan vojaškim kaplanom drugega razreda. Smrtna kosa. — 6. t. m. je umrla v Štanjelu na Krasu večkrat previdena sč sv. zakramenti za umirajoče mati ta-mošnjega kurata, gospa Marija Štrancar rojena Batič iz znane rodbine na CeBti r 74. letu svoje starosti. Bolehala je že de|j časa. — N. p. v m. Prečastitemu g. kuratu in ostali družini naše iskreno sožalje. Umrl je dne 29. decembra m. 1. v Škocijanu pri Divači zlatoinašnik č. g. Kr. K lu meneč. Hojen je bil na Planini leta 1823, v inašniktt posvečen I. 1849. Služboval je po raznih krajih tržaške Skolije in 21 let v Škocijanu, kjer je tudi dokončal tek svojega življenja. Bil je splošno priljubljen, kar jo dokazal tudi njegov pogreb. N. v m. p. I Imenovanja. — Finančno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo za davčne pristave davčne praktikante in sicer: gg. Petra Blessich Antona Corijani, Rudolfa Sokolich, Milana Hočevar in Ivana Hosso. Imenovanja. — Tržaško namestništvo je imenovalo za kanceliste orožniškega stražmeštra g. Alojzija Ko ter j a, računskega podčastnika pri 97. pešpolka g. Karola S t r e n e r j a in naddesetnika pri provijandah g. Luko Pastorka. Za slovensko sirotišče oziroma „Katol. društvo detoljubov“ so darovali: P. n. Josip Cigon t K, L. P. i K, neko društvo za kazen izgovorjenih ptujk t K, Anton Jenko 30 v, Martin Trušnoveo 20 v, N. N. 5 K, Jernej Kopač mesto voščil k novemu letu 10 K, Valentin Batič 2 K. Za „AlojzijevI6če“: Preč. g. Job. Cigoj 10 K, preč. g. Tom. Rutar 10 K, preč. g. Jan. Vuga 10 K, preč. g. Fil. Abram 5 K, preč. g. Jan. Wester 5 K, g. Jern. Kopač 10 K, neimenovana 6 K, g. Matevž Fortunat 2 K, N. N. 2 K. Uprava „Prim. Lista" je prejela 4 K, katere je daroval Otilij Medveš, kaplan v Volčah, in 10 K, katere je daroval g. preč. Valentin Batič kaplan v Tolminu, in 20 K, katere je daroval preč. g. Josip Mašera, vikar v St. Mavru. — Bog stotero povrni I Kopač pri Rebku na Vipavskem. — Minolo nedeljo 3. t. m. sklical je trgovec Vrčon (ki je ob enem zgstopnik vzajemne zavarovalnice v Ljubljani!) javen shod pri Rebku, h kateremu je povabil socij alističnega agitatorja Kopača. Večina občinstva je bila „napredna“. Predsednikom shoda je predlagal Vrčon učitelja Mrmoljo, pa ta se je branil te časti, češ, da ni zato bil pripravljen. Nato je sprejel „to častu naduč. Medvešček, ki je spregovoril nekaj besed in dal besedo Kopača. Slišali smo stare fraze in stare obljabe, kakor na shodu t Ajdovščini. Proti konca pokazal je Kopač bolj odkrito svojo brezversko barvo in rekel, da vera je postranska reč, da on je sicer kristjan, pa da ni ponosen na to i. t. d. Slišali so se marsikateri ogovori in ogorčeni mejklici proti Kopačo, a večina udeležencev mn je v svoji slepoti ploskala in pritrjevala, ko je pozval kmetovalce, naj se združijo z delavci in so-cijalisti, ako hočejo, da jim bo pomagano iz njih bede. Ko je Kopač končal, je bil shod takoj zaključen. — Od naše strani je bilo malo udeležbe. Žalostno je pač za naše kat. vipavsko ljudstvo, da se pusti slepiti po takih krivih prerokih. Kopač bo še prišel, kajti vipavski učitelji upajo, da jim bo on pomagal do boljše plače. Novi odbor „Slov. Citaluicc“ v Gorici. — V torek se je vršil občni zbor goriške „Citalnice“, pri katerem je bil izvoljen novi odbor, ki je tako-le sestavljen: predsednik g. Anton Šantel, podpredsednik g. Josip Fon, tajnik g. Franc Sivec, blagajnik g. Svetoslav Premrou, hišni gospodar g. Ivan Mercina, odborniki : gg. dr. Kran Pavletič, dr. Anton Brecelj, Viktor Božek, namestniki: gg. Ivan Berbuč, Jakob Čebular, Franc Vodopivec, računski pregledovalci: gg. Ferdo Jug, ivan Simčič, Ivan Pirjevec. Koncert Jaroslava Kodirna. — Opozarjamo na koncert, katerega priredi dunes v četrtek dne 7. januvarja t. I. v dvorani tukajšnjega gledališča sedaj največi živeči umetnik na gosli, g. Jaroslav Ko c i a n. Pretep med vojaki. — V nedeljo večer so se sešli nekje štirje topničarji in štirje pešci tuk. .pešpolka. Sprli so se in konečno potegnili so topničarji iz nožnic svoje nože, na kar so pešci zbežali. Topničarji pa so jednega dotekli ter ga z nožem hndo ranili. Ranjenec se imenuje Gollner Ivan. Vzajemno podporno društvo za zavarovanje živine v Rihembergu bode imelo dne 10. januarja t. I. ob 3 urah popoludne svoj občni zbor. Na dnevsom redu bode čifanje in odobrenje društvenega računa za 1. 1903 , oziroma se bo izvolil posebni odsek, ki naj ta letni račun pregleda ter o njem svoje-časno poroča. Potem pride na vrsto volitev načelstva in nadzorništva, kakor todi društvenega ogleda in rassodniitva za nadaljna tri leta. Upati je, obilne udeležbe od Htrani društvenikov. Nesreči. — Te dni jo peljal hlapec mizarskega mojstra g. I Do'jak-a iz Solkana nekaj pohištva nekemu inženerju bohinjske železnice. Pri Kočioju Be je vsled poledice zdrsnil voz pod pot, potegnil za seboj konje in so prevrnil. Konjem se ni nič žalega zgodilo, pač pa se je pohištvo vse poškodovalo. — Zgodilo ae je to med Kanalom in Hočinjem. Pesmi Silvina Sardenka. — Ravnokar bo nam došle v roke sveže pesmice Silvina Sardenka: V mladem jutru. Po naši sodbi, je Slovenija v Sil vinu Sardenku dobila izrednega pesnika. Povedati moramo, da ao te pesmice vzbujale v nas posebno pozornost, že ko jih .je objavil „Dom in Svet" in že takrat smo svojim prijateljem govorili: „Dom in Svelu je dobil pravega pesuika! Pesmi zaslužijo vse drugačne pohvale in vse drugačnega priporočila, kakor jim ga mi dajemo v skromnem listo, ki pač ni namenjen za obširne ocene. To je krasna dejanska reakcija proti brezverski struji, v katero je po nemškem vpliva zašlo slovensko pesništvo. Knjigo priporočamo najtopleje. Cena je 1 K 60 v, s poštnino 10 v več. Naroča se v Ljubljani pri uredništva „Dom in Sveta11. Koristna knjiga je nKratko na vodilo k napovedi osebno-davčne do hodnine za duhovnike io benelicijate.u Sestavil jo je po najboljših virih č. g. M. Kolar, župnik. Dobiva Be v „Katolišk bukvami1' v Ljubljani za 80 h. Javen ljudski shod v Ljubljan se je v nedeljo izvrstno sponesel. Glavna govornika, katerima je ljudstvo (okola 3000) barno ploskalo, sta bila poslanca dr. Šušteršič in dr. Krek. Sprejete bo bile te-le resolucije: I. Dr. Krek je predlagal naslednje resolucije: „Današnji shod ljubljanskega delavstva izjavlja se solidarnim z vsem zahtevami delavstva tukajšnje ces. kr. tobačne (ovarne. Z veseljem in navdo-šenjem pozdravlja sklep tega delavstva, da se sestavi o potrebi zvišanje plač in spremembe penzijskih predpisov spomenica na njegovo Veličanstvo presvetlega cesarja in finančno ministerstvo. Poživlja se delavstvo, da se vstrajno še nadalje bori za svoje pravice. II. Današnji shod izjavlja da se strinja z dosedanjim nastopom zastopnika V. kurije zlasti zaradi moškega in odločnega nastopa za splošno enako in direktno volivno pravico, za katere se shod izreka. III. Zahteva nvedbo obrtnih sodišč za Kranjsko. IV. Protestira proti tema, da bi se deželnemu odboru za 1. 1904 pobiranje deželnih doklad dovolilo, ker bi tako dovoljenje bilo očitno kršenje ustave. V. Shod pozivlje obč. svet, da določi cene živilom, izreči se proti ved-nemu podraževanju živil in zahteva, da se onemogočijo karteli, ki draže živila. Pri glasovanju so se dvignile skoro vse roke, le par socialnih demokratov je žalostno gledalo, kako je bil ves njihov napor zaman in da niso dosegli drazega, nego pokazali, da imamo na Kranjskem poleg najbolj neumnih liberalcev tudi najbolj zabite socialne demokrate, ki tudi v takih trenotkih ne morejo svojega strankarstva postaviti nad splošne delavske koristi. Na koncu se je pošteno osmešil soc. demokrat Linhart. Strašna nesreča. Gledališče zgorele, a zgorelo tudi blizu 700 ljudi. -Staro leto se je končalo s strašno tragedijo, ki prekosi nesrečo pri požara gledališča na danajskem ringa. 30. m. m.pop. je v Čikagu med predstavo pantomine „Blaubartu pogorelo še le 33. cov. t. 1. otvorjeno s 4 miljoni kron po vzoru pariške komične opere sezidano najmodernejše čikaško gledališču „Iroqueisu. Do zdaj so izvlekli iz razvalin 690 trupel. Gledališče, ki je obsegalo 1700 sedežev, je popolnoma zgorelo. Ogenj v gledališču je nastal pri dragem dejanja, ko so na odra pevci peli ravno vesel oktet Ogenj se je najprej pojavil v levi kulisi, prejel prospekta in se bliskoma razširil. V nepopisnem strahu so se čuli strašni klio>: n Ogenj". Ogenj je provzročila napaka v elektriki, ali pa eksplozija neke ace-tilenove svetilke. V pogorelem gledališču je zgorelo tudi mnogo odličnih umetnikov. 50 zdravnikov je bilo takoj na licu mesta. Mrtvašnice in hiše za ogled mrličev so bile tako prenapolnjene, da ni bilo mo- goče nikamor več položiti mrtvecev, ka-torih število se vedno množi. Nekaj umetnikov se je rešilo, a trpeli so mnogo vsled mraza, ker so bili opravljeni v lahka oblačila, temperatura je pa bila pod ničlo. Ognjegasci so postavili svoje lestve na drugo nadstropje glodalilča, od knder Be jim je nudil strašen prizor. Ožgana trupla ležala so na kopo. Mnogo oseb ao ognjegasci rešili nezavestnih. Na spodnjih stopnjicah jo bilo največ na-kupičenib mrličev. Z druge galerije se ni nibče reSil. Gledalci so zgoreli, kar jih je pa poskakalo iz galerije, so se pa ubili. Stopnjice so bile napolnjene z mrtveci. Najstrašnejše je bilo, ko je počil kotel za plin ter se je goreč plin razširil po gledališču. Mnogo oseb je našlo smrt stoje med sedeži. Na gledaliških hodnikih so našli 12 čevljev visoko nagromadena zažgana trupla. Mnogo oseb je skočilo na cesto, kjer so obležale z razbitim telesom. Mnogo gledalcev je z galerije poskakalo v parter na mrtve in umirajoče. 20 minut po začetku požara je vse gledališče bilo v plamenu. Okolo gledališča je stalo natlačeno 40.000 ljudi, ki so prihiteli iBkat svoje sorodnike. Dosedaj pogrešajo še 800 oseb. Odprto pismo! Gospodu lakarju K. Germanu r Belovaru (Hrvatsko). S pomočjo Vaše življenjske esenc** sem popolnoma ozdravel od moje dolgoletne bolezni. Pri tej priliki se Vam najsrčnejše zah valj uje ra in obveSčam javno vse, da je Germanova življenjska esenca najbolje zdravila za želodčne bolezni in hemoroide (zlato lilo). Prosim 4e 6 steklenic za svojega prijatelja. S6 spoštovanjem Anton Gregorič, c. kr. poStni peduradnik. Trs i, 11. decembra 1903. Čitajte! Citajte! Vseslovenski dnevnik z najmnogobrojnejSlml In najnovejftimi vestmi iz vseh slovenskih dežel in iz titf ine "je »Slovenec". Se informacije. Slfivonanw ima xVM0 1 Ysen,i slovan-v olltJt gkimi narodi ter je o. njih p banju najnatančneje poučen. ltoji n» stališču krščanskega VCUCLi demokratizma ter s poljudnimi spisi, BtojeČ na ttaliSfiu katotiike vere, dviga mo-ralnojilo naSega naroda. s!l/\T70nan(( prinaia o vseh državah naj-„OlUV0Ilt5^ boljlt situacijska poročile ter ima dopisnike, ki so proučili razmere na licu mesta. se odlikuje po najboljših po-,,01UVeneta ročilih iz državnega zbora, katera poročila piSe slovenski državni poslanec, ki ima kot član „Slovanske zveze*1 priliko biti o vsem točno poučen. filnvanon“ bo prinaSal velezanimive pod-^kJlUV cLlcO listke in je radi tega stopil v zvezo z najboljšimi slovenskimi pisatelji. RlnvPnor»“ si je zagotovil T novem letu poročila o trgovini in obrtništvu iz peres prvih strokovnjakov in prvih slovenskih sociologov. £UnvAtlPn“ se z vsaki™ dnem izpopolnjuje Clirv, ter bo z novim letom otvoril tudi pregled o gibanju na s o c i j a I n e m p o-1 j u, kateremu bo posvečeval Se več pozornosti nego doslej ter se bo posebno bavil tudi z n a-n od n im gospodarstvom. prinaSa najnovejSa in najza-’ UVOUClv nesljivejSa brzojavna in telefonska poročila, katera morejo drugi listi prinašati Sele pozneje. Je odločen borilec za pravice ” ' cLlco slovenskega naroda in kot tak hoče združevati za narodni boj vse poStene Slovence pod trobojno zastavo ter ga v odločnem nastopu ne ovirajo nobene zveze z neprijatelji slovenskega naroda. Dol)Ar rlnpvnik ™komur 1 UUttVlllK hodno potrebt.ni uto čitajte, naročajte, Sirite „SLOVENCA“I Dnevnik »Slovenec" velja: Po poiti p rejama n: za celo leto naprej 26 K, za po! leta naprej 13 K, za Četrt leta naprej 6 K 50 h, za mesec naprej 8 K 20 h. — V upravr. iltvu prejema n: za celo leto naprej 20 K, za pol leta naprej 10 K, za četrt leta naprej 8 K, za mesec naprej 1 K 70 h. — 2» pofaljaiye na dom 10 b. na mesee. — Naročnino in inserat; sprejema [upravni- "" ' • - - • ujfie g i t v o v kaiol. Tiskarni, Kopitarjeve JVa aahievo se pošlje list na ogled. M* „Sloyenec“ se prodna ▼ Gorlol pri Jcs. Sehvrarz-u, Šolske ulioe št. 2. po 10 vin. Številko. — V St, Patru na kolodvora pri Fr. N«aku. Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot prime* vsakdanji ktvui pijači. M.I« Krojaška mojstra Čufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona §t. 7 t hiši k Jernej a Kopaču izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri. bodisi fine ali pa priproste. Priporočata so svojim rojakom t Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila. srebrar, v Gorici, ulioa Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- tis jfaiton pon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi * jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Koruu v Gori«1 odlikovan z čattno diplomo najvlijega priznanja jubilejno razotave na Dunaju I. 1898. n v Sorici na rezotavl I. 1900 a zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. : @ Odlikovana 1.1903 s častno diplomo in zlato svetinjo g) M* K®f , Gorica — ulica sv. Antona št. 7 — Gorica Priporočam preč. cerkvenim predNtojnlštvom ter p. n. slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče Kg po K 4*90!. Jamčim z »OOO K za pristnost. Sveče za pogrebe in stranska razsvetljava po zelo nizki ce>>l-Imam v zalogi kadilo, stenje in stekla za večno luč, m£d najboljših vrst. (q\ Odlikovan trikrat arabrno svetinjo in enkrat sS za-aluintm kritcem in alato kolajno v Rimu. I oooooo»ooooooooo»oo