'	'-tU i J' t
AVGUST - 1943
SREDA
conct.»ionafla e»clu«tva per I« pubbltcIU dl provenlen/a lUHnna edestera. Uo'on/5 Pubblicita Itnllina S V. Milano
WBBBBB3Mimi2
(Jrcdniitvo • upravni Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001 • 4004
MeseCna naročnina 18 lir, za Inozemstvo 31*50 lir.
Cele. rač. • Ljubljani 10,650 za naročnino In 10.349 za Inserata
t	iii n«i............w
Izključna pooblaSCenka za domače
tn inozemske oglase: Union« Pubblicita Italiana S. A., Milano
Proseguono i combattimenti in
Nodi stradali battuti dai velivoli dell'Asse - Due incrociatori nemici e molte altre unita colpite
Comando Stiprento — bollettino di guerra nr. 1172:
L'oiiensiva nemica in S i c i 1 i a con-tinua a svilupparsi con largo appoggio di lorse aeree e navali: nonostante la te-nace resistenza delle truppe italo-germa-niche, alcune posizioni hanno dovuto es-sere sgombrate soto i violenti attacchi dl unita corazzate avversarie.
Nodi stradali e centri delle retrovie
nemiche sono stati battuti da velivoli italiani e tedesehi: dne apparecchi risul* tano distrutti in combattimento da cac« ciatori germanici, nostri aerei siluravano al largo della S i c i 1 i a un incrociatore e due mercantili per complessive sei mila tonnellate; bombardieri tedesehi cola-vano a picco nelle acque di Augusta piroscaii di medio tonnelaggio, eolpendo altresi un incrociatore e due unita mi-norL	Generale Ambrosio.
Na Siciliji se boji nadaljujejo
Osno letalstvo tolklo cestna središča - Dve križarki ln več drugih edinic zadetih
poveljstvo, vojno poročilo
Vrhovno št. 1172:
Sovražna ofenziva na Siciliji se razvija naprej in sovražnik uporablja velike letalske ter pomorske sile: navzlic junaški obrambi italijansko-nemških oddelkov so zaradi silovitih napadov nasprotnih oklepnih oddelkov morale biti izpraznjene nekatere postojanke.
Italijanska in nemška letala so tolkla cestna središča in središča v sovražnem zaledju. Nemški lovci so v boju sestrelili dva stroja. Naša letala so ob S i c i • 11 j i torpedirala eno križurko in dva parnika s 6000 tonami; nemški bombniki so v vodah pri Avgusti potopili 3 sred-njevelike parnike m zadeli tudi eno kri-žarko ter dve manjši edinicL
General Ambrosio.
Umberto Ricci - nov notranji minister
Rim, 10. avg. as. Z današnjim ukazom Nj. Vel. Kralja in Cesarja je bil imenovan za notranjega ministra prefekt senator Umberto Ricci namesto Eksc. Bruna Fornaciarija, ki je podal ostavko.
Rim, 10. avg. avg. as.: Novi notranji minister senator Umberto Ricci je bil rojen 13. novembra 1878. v kraju Capurso, pokrajina Bari. V notranjo upravno služ-
bo je vstopil leta 1900 in je tam prebil več 6topenj. Ko je bil imenovan za pre-fekta leta 1924, je postal izredni komisar za rimsko pokrajino in komisar na pre-fekturi v Turinu, nato pa prefekt v Bol-zanu. Končno je postal generalni direktor civilne uprave leta 1933-34. Leta 1935. je bil upokojen. 22. aprila 1933. je bil imenovan za senatorja Kraljevine. Je predsednik d. d. za sanacijo v Napoliju.
Nemški uspeli ob Miusu
Sovjetom je bilo odvzeto važno višinsko ozemlje - Zagrizeni bsji pri Bjelgorodu in Vjazmi - Nad Mannhslmom je bilo sestreljenih 13 bombnikov
Povečano delovanje
italijansko-nemškega
letalstva
Berlin, 10. avg. Mednarodna poročevalska agencija piše o povečanem delovanju italijansko-nemških letalskih skupin na sieilskem bojišču, ki so predvčerajšnjim tolklo sovražno preekrbovalne tv^ze. Skupine nemških hitrih bombnikov so z dobrim uspehom napadalo prevoze čet ter angleškega in severnoameriškega vojnega gradiva zlasti na odseku pri Troini, Agiri in Regalbutu, dočim so na obalski cesti na severni strani Sicilije hitra italijanska in nemška letala bliskovito napadala sovražne kolono.
Druge skupine italijansko-neniških bojnih letal so v popolnem sodelovanju z italijansko vojno mornarico napadle pristanišče v Palerntu. Takoj po prvem napadu so nastali v pristanišču in skladiščih obširni požari. (»11 Piccolo della Serac)
Odločnost italijanskih ujetnikov
LIsbona, 10. avg. ns. Izvedelo se je, da j« skupina italijanskih ujetnikov, dodeljena poljskim delom pri neki kmetiji v kraju Derbyehire, kateri je bilo odklonjeno dovoljenje prisostvovati v nedeljo službi božji v katoliški cerkvi, oddaljeni nekaj kilometrov, dva dni stala križem rok, dokler ji zopet ni bilo obnovljeno dovoljenje. To dovoljenje je predvideno v določilih, ki urejajo delo vojnih ujetnikov po labo-liščih. ... .
Nov prefekt v Napoliju
Rim, 10. avg. as. Z ukrepom, ki je v izvršitvi, je bil namesto Marcella Vazza-rija, ki je bil poklican pod orožje, imenovan za prefekta v Napoliju gr. uff. dr. Domenico Soprano, dosedanji prefekt v Aleksandriji.
Nasilstvo vojakov v Maršali
Tangcr, 10. avg. as. Velik epopad jo nastal med Sicllljanci in severnoameriškimi vojaki blizu mesta Maršala, kjer neki gostilničar ni hotel dati pijanim ameriškim vojakom več alkoholnih pijač. Ameriški vojaki so nato opustošill lokal ln začeli besno streljati ter povzročili smrt sedmih oseh, 14 oseb pa ranili. Med njimi je bilo več žensk.
Hitlerjev glavni stan, 10. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanjskem predmostju so se zrušili z oklepnimi vozili in bojnimi letalci podprti sovjetski napadi.
Medtem ko je bilo na bojišču ob Miti s u v presenetljivem lastnem napacn nasprotniku iztrgano važno višinsko ozemlje, je bilo na ostalih odsekih ob Miusu in srednjem Doncu samo neznatno bojno delovanje.
Na področju pri Bjelgorodu traja velika borba dalje. Zaradi silovitih napadov letalstva je imel sovražnik posebno na tem odseku hude izgube.
Zapadno od Orla so sc tudi včeraj izjalovili vsi boljševiški vdorni poskusi v hudih in za sovražnika z velikimi izgubami združenih borbah.
Tudi jugozapadno od V j a z m e so Sovjeti, kakor že nekaj dni, z novo pripeljanimi silami in z uporabo oklepnih voz, metalcev plamena, topov za salve in bojnih letalcev, neprestano napadali dalje. S podporo mpčnih skupin bojnih in str-mogtavnih letal so naše čete zavrnile vse napade s hudimi izgubami zs sovražnika ter uničile tudi veliko število okleprih voz.
Južno od Ladoškega jezera so bili tudi včeraj odbiti vsi sovražnikovi napadi, kolikor niso bili že razbiti v razvojni fazi.
Včeraj so Sovjeti na vzhodnem bojišču izgubili 215 oklepnih vez, v letalskih bojih pa je bilo v dnevih S. iu 0. avgusta uničenaih 119 sovjetskih letal.
Na severnem odseku sicilskega bojišča so bili zavrnjeni sovražnikovi napadi. Poskus, da bi sovražnik naše severno krilo obkolil s šibkimi silami po morju, so našo čete izjalovile v protinapadu. Na ostalih odsekih jo bilo samo krajevno bojno delovanje.
Pri obstreljevanju ladijskih ciljev na severni sicilski obali so nemšku bojna letala poškodovala sovražni rušilcc. Na inorju pred A u glisto so bili potopljeni 3 srcdnjevellki prevozni parniki ter poškodovana 1 križarka iu 2 maujši sovražni enoti.
Po dnevnih napadih sovražnih letalskih sil nu nekatero kruje lasedenega zapadnegu ozemlja so metali preto-j klo noč bombniki angleškega letalstvu razdiralne iu zažigalnn bombe na mesto Mannheim. Nastala je škoda zaradi požarov v stanovanjskih predelih. Prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 13 sovražnikovih letal.
Nemške pomorske oboroženo sile ter protiletalsko topništvo trgovske in vojne
mornarice so 10. avgusta 42
sestrelili v času od 1. do sovražnikovih letal.
Dva sovjetska generala padla
as. Po poročilih bojih pri Orlu
Siockholm, 10, avg, sovjetskega vira sta Bjelgorodu padla dva sovjetska generala In sicer armadni general Apanašenkov in general Ounjen.
Položaj na vzhodnem bojišču
Berlin, 10. avg. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela, da je nemško letalstvo od 5. julija do 5. avgusta uničilo na ruskem bojišču 1249 sovražnih tankov.
O bojih pri Bjelgorodu poročajo, da so bili odbiti sovjetski napadi na nemške postojanke. Zahodno od tod so branilci zaustavili sovjetske napadalne sile ter razpršili oklepne skupine. Nove črte pri Orlu je sovražnik napadal z velikimi množicami pehote in tankov na južnem odseku tega področja. Na vzhodnem in severnem odseku so se Sovjeti omejili na manjše napadalne sunke. Nemške protitankovske skupine so bile znatno okrepljene in so s svojim ognjem odbile vse sovražne napadalne valove. Dva manjša sovražna vdora sta bila popravljena. Izbrani oddelki sovražnih strelcev so bili obkoljeni in osredotočen ogenj
poljskih topov, možnarjev ter avtomatskega orožja jih je dobesedno zdesetkal.
Pri Vjazmi so predvčerajšnjim Nemci izvedli prvi močan napad, ki pa so ga že nemške predstraže odbile.
Na odseku pri Kubanju, zlasti pri Krimskaji se tudi zbirajo sovražne sile za napad na branilce kubanjskega pred-mostja. Zastoj sovražnih napadov na tem odseku je bil posledica velikanskih sovjetskih izgub v drugi polovici julija. Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da so bili številni sovjetski polki zdesetkovani, več čet pa je bilo dobesedno uničenih. Neredko so bile sovjetske izgube 30- do 40-krat večje od nemških. Sovražnik zaman skuša spravili svoje človeške izgube na minimum. Prav nič mu ne pomaga nova krinka za zaščito jeklenih oklepov pred smrtonosnim ognjem nemškega orožja. (»Le Ultime Notizie«)
Letošnji uspehi nemških podmornic
Nemške podmornice so potopile 486 parnikov s 3,300.000 tonami - Vse sile trojne zveze so potopile in poškodovale 9518 sovražnih ladij z 8,393.000 tonami
Berlin, 10 avg. as. Mednarodna poročevalska agencija je danes prvič objavila poročila o pomorskih področjih, v katerih so nemške podmornice delovale prvih šest mesecev letošnjega leta, kakor tudi številke o potopitvah na teh odsekih. Od 1. januarja do 31. julija 1943 so nemške podmornice potopile skupno 486 sovražnih trgovskih parnikov s skupno 3,300.000 ton. Zavezniške izgube, porazdeljene na pomorska področja, so na&led-
Zavezniki so se zmotili o Italiji
Kaj se godi v zasedeni Siciliji
Lizbona, 10. avg. Za zaveznike obstoja italijansko politično in italijansko vojaško vprašanje. V Londonu in Washing-tonu so se verjetno šele sedaj začeli zanimati za politično vprašanje, oziroma vsaj govoriti o njem. lo pozno govorjenje, ki priznava italijansko politično vprašanje — in pod tem moramo razumevati zadržanje zaveznikov do italijanske vlade in do italijanskega ljudstva bodisi danes, bodisi po nadaljnjem razvoju dogodkov — sili vlade naših sovražnikov, da morajo vreči na mizo svoje karte, kajti tisti, ki govore, da imajo program za svetovno obnovo, 6i ne smejo biti na negotovem, kadar se jim nudi prva priložnost za izvedbo njihovih načel: priložnost, ki se jim je ponudila s padcem fašizma, Vse njihovo delo se mora slabo izteči, če se slabo začne.
Te razprave niso uradne, uradni tisk se jih ne udeležuje, toda zamotanost, v kateri so se. znašli nekateri krogi se jasno vidi iz neodvisnih listov ter iz parlamentarnih razprav, kjer zahtevajo od angleške vlade pamet, modrost in razumnost, zlasti razumnost, ki je doslej še ni pokazala pri zamotanih položajih. Značilna je na primer pripomba socialista Ivor-ja Thomasa v spodnji zbornici: »Ničemur ne koristi odprava liktorskega snopa, če stopi namesto njega angleška šiba za italijanske hrbte.«
Pri pogledu na to, kar 6e dogaja v zasedeni Siciliji, kjer je bil ustanovljen ta-kozvani »AMGOT« (»Allied Military Go-vernement of Occupied Territoriee« — Zavezniška vojaška vlada za zasedeno ozemlje) se je treba prijeti za glavo, go-
vore nekateri Angleži, obdarjeni s kritičnim duhom, ker so zavezniki, ki se proglašajo za osvoboditelje stiskanih narodov ustanovili z »AMGOT«-om ravno nasprotje tega, kar bi moral videti narod, ki je bil po dvajsetih letih rešen totalitarnega režima: »AMGOT« je toga vojaška uprava, nestrpna, ki zatira vsak izraz politične volje med prebivalstvom in se ji je posrečilo samo zmešati redni potek gospodarskega življenja z nepravičnim razmerjem med liro in šterlingom, tako da je bila pokrajina še bolj izropa-na in da draginja presega kupno moč rednih dohodkov. Eden je imel vsekakor prav, ko je dejal, da dane-: ne more izvesti volitev v Kataniji, kajti med volitvami in obstoječo strogostjo je prepad. (»II Piccolo«.)
nje: v Ledenem morju 15 trgovskih parnikov s 84.350 tonami; na Sredozemlju 50 ladij s 369.350 tonami; na Atlantskem morju 241 ladij z 1,515.000 tonami; pred zahodno afriško obalo 55 ladij s 401.150 tonami; v vodah južne Afrike 56.000 ton; pred obalami Združenih držav Severne Amerike 03 ladij s 409.000 tonami in v Indijskem oceanu 44 ladij z 245.000 tonami. Podmornice so poleg tega potopile še nadaljnih 79 trgovskih parnikov. Povprečna tonaža potopljenih ladij znaša 6300 ton, kar velja tudi za poškodovane sovražne trgovsko ladje, ker jo bilo poleg 486 potopljenih ladij težko poškodovanih in verjetno potopljenih še nadaljnih 497.000 ton sovražnega ladijskega prostora.
Neko poročilo iste mednarodne poro-
čevalske agencije, objavljeno davi, pravi, da je trebu tem številkam dodati še sovražne izgube, ki so jih zadale sovražnemu brodovju druge silo trojne zveze, tako da znaša skupno število nasprotnih potopljenih ladij 840 s 5 milijoni ton. V istem času so končno torpeda in bombo poškodovale okoli 660 trgovskih parnikov s 3,300.000 tonami, tako da so Angleži in Severoamerikanci v prvih šestih mesecih letošnjega leta zgubili oziroma imeli poškodovanih skupno 1518 trgovskih ladij z 8,393.000 tonami.
Na osnovi poročil, ki so jih Objavili Angloamerikanci sami, je bilo v inti dobi zgrajenih 0,900.000 ton sovražnega ladijskega prostora, torej mnogo manj, kakor pa so ga potopile sile trojne zveze.
Poveljstvo XI. ffirmadnega zbora
Mi, general Armadnega zbora Gasto-ne Gambara, glede na odredbo 27. julija t. 1.
ukazujemo,
da se od 12. ure 11. avgusta 1943:
1.	Člen 2. gori omenjene naredbe spreminja v tem smislu, da se mora določba, ki prepoveduje javno zbiranje več ko treh oseb, smatrati za razveljavljeno;
2.	člen 6. iste naredbe se spreminja tako, da morajo vhodi v poslopja z glavnih ulic — pri tem pride v poštev le glav-
Diplomatska nervoznost med zavezniki
Bern, 10. avg. as. »II Piccolo« poroča iz Berna: »Daily Mail« piše, da že dva tedna vlada velika živahnost v diplomatskem delovanju. V teku so posvetovanja med Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Položaj se hitro razvija in pričakujejo se važne odločitve. Roosevelt, Churchill in Stalin se popolnoma zavedajo ,da jc vojna stopila v obdobje, ki zahteva važnih odločitev. Brez ozira na glasove o sestanku med državniki so včeraj zjutraj v Londonu izjavili, da še ni bilo mogoče dobiti poročil o tem dogodku.
Angleški tisk komentira ?estanke, ki
so bili v Hitlerjevem glavnem stanu. Tamkaj mislijo, da so bili posveti med Hitlerjem in glavnimi nemškimi vojaškimi voditelji v zvezi z glavnimi dogodki v Rusiji in Siciliji kakor tudi z zadnjimi napadi na »evropsko trdnjavo«. Bili so presenečeni, da je bil navzoč tudi maršal Goring in ni izključeno, da je ta dobil nalogo, posvetiti se notranji fronti.
Milanski denarni zavodi sporočajo, da shrambe za razne vrednotnice niso bile pri zadnjih letalskih napadih nlS poškodovane,
ni vhod — ostati podnevi odprti, za ves čas policijsko ure pa zaklenjeni. Hišniki poslopij ali v njih odsotnosti lastniki stavbe bodo odgovarjali za izvršitev teh določb. Nespremenjene ostanejo ostale določbe, ki jih vsebuje zgoraj omenjena naredba.
Ljubljana, 10. avgusta 1943.
General Armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAMBARA.
Poljaki se morajo pokoriti Angležem
Rim, 10. avg. Nov predsednik begunske poljske vlade Mikolajczik je dal zastopnikom tiska posebno izjavo, v kateri jo med drugim dejal: >M1 popolnoma sprejmemo idejo za federacijo narodov srednje Evrope, kakor jo je predložil Sikorski leta 1940. Ta ideja je bila nato dokončno sprejeta v poljsko-čehoslova-škem sporazumu ter se jo razvijala še naprej med pripravljalnimi 'razpravami, kj naj bi dovedle do federacije južno-vzhodne Evrope. Mi odkrito želimo odno-šaje dobrega sosedstva s Sovjetsko Ku-sijo ne le zato, ker hočemo zagotoviti mirno sožitje sosednih jiarodov, marveč
Življenjska pot
novega Visokega konvsarja
Kakor je naš list že včeraj poročal, jo bil imenovnn za visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino general armadnega zbora gr. uff. Riccardo Moizo. General armadnega zbora Riccardo Moizo je bil rojen 17. avgusta 1877 v kraju Salicetto (Cuneo). Bil je topniški častnik, nato pa je bil v glavnem stanu pionir italijanskega letalstva, pogumni letalec, ki jo izvedel najdrznejše nastope v ilalijansko-turški vojni, ko je prvič v zgodovini nastopilo letalstvo kot orožje. Za junaštvo in zasluge, ki si jih je pridobil, je dobil viteški križec savojskega vojaškega reda. V vojni 1915-18 je kot genijaleu in marljiv organizator letalstva potrdil svoje sposobnosti kot spreten iu smel poveljnik letalskih sil. Nalo je postal načelnik glavnega stana 15. pehotne divizije in je bil težko ranjen v boju (monte Partica-Grap-pa) in si je zaslužil srebrno kolajno nn bojišču za junaško vedenje v zmagoviti ofenz.ivi. Po vojni je bil nn več važnih mestih pri letalskem komisariatu in jo bil najprej poveljnik pehotnega polka, nato pa poveljnik topništva pri armad-nem zboru v Rimu. Nato je bil mobilizacijski inšpektor divizije sardinskih grena-dirjev in končno načelnik glavnega stana armadnega poveljstva v Firenzl. Povzdig-njen v poveljnika velikih edinic je postal novembra I. 1932. poveljnik pehotne divizije >Legnano< (Milano), nnto pa je bil imenovan za poveljnika hitre divizije jEtigenio di Savoiac (Udine).
30. novembra 1935 je bil imenovan za poveljnika karabinjerjev, 23. marra 1939 pa za senatorja. Avgusta 1940, ko je dosegel starostno mejo- jo zapustil poveljstvo karabinjerjev.
Posveti v Hitlerjevem glavnem stanu
Berlin, 10. avg. Kakor se je izvedelo iz nemške prestolnice, je bila zadnje dni v Hitlerjevem glavnem stanu vrsta važnih vojaških in političnih posvetov. To poročilo potrjujejo nekatere fotografije, objavljene v včerajšnjem berlinskem tisku, kakor tudi v nemškem vojaškem kinematografskem dnevniku. Med drugim so se teh posvetov udeležili maršal Her-mann Goring, zunanji minister von Rib-bentropp, minister Speer, načelnik SS Himmlcr, minister dr. Gobbels in direktor Bohrmann. Iz nemških vojaških krogov se je izvedelo, da so bil navzoči tudi general feldmaršal Keitel, veliki admir.il Donitz, letalski general feldmaršal Milch, letalski general Jeschoneh, načelnik glavnega stana kopenske vojske pehotni general Zeitzler in topniški general Jodl. Iz Berlina se tudi potrjuje, da je bil 29. julija pri Hitlerju sprejet v njegovem glavnem stanu japonski veleposlanik Ošima ob navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa in ieldmaršala Keitela.. — (»Gazetta del Popolo«.)
Gandi že eno leto zaprt
Sanghuj, 10. avg. as. Oh prvi obletnici aretacije Mahatmo (Jandlja so imeli včeraj popoldne člani indijsko kolonije v fiang-haju skupno z več sto kitajskimi prijatelji na glavnoiu sodožu lige za svobodno Indijo veliko zborovanje. Na zborovanju govorili predstavniki Indijcev, ki so soglasno obsojali angleSko nasilje, zahtevajoč neodvisnost Indijo v sodelovanju z Japonsko. N'a koncu zborovanja jo bila odposlana bodreča brzojavka predsedniku za neodvisno ladijo Sandru Boscju.
Llshona, in. avg. ns. Po poročilih uradno angleško agencije so izdulo pokrajinsko vlndo v Iadiji izrodilo ukrope, boječ so morebitnih nomirov znrndi obletnico aretacijo Gandhija In drugih članov vseindijskoga kongresa. Nadaljevale «o so tudi aretacijo številnih drugih članov kongresa ter njihovih nomišljenikov. V Bomhnyu jo bilo prijetih 300 oseb. V 1'ooni jo bilo pri manifestacijah pred palačo Aga Hana. kjer jo zaprt Gandhi, aretiranih 100 indijskih demonstrantov.
Beograjska begunska vlada
mora iti v Kairo
Stockholm, 10. avg. .11 Piccolo della Sera« z dne 9. avgusta poroča iz Stoc.khol-ma: Iz. Londona so jo izvedelo, da ho napovedana preselitev bivšega jugoslovanskega kralja Potra In begunske jugoslovansko vludo v Egipt izvedena konoo avgusta. V Londonu bo ostala samo gospodarska delegacija (ki naj bi ostala v stiku z angleškimi blngajnami) in posobna komisija, ki naj hi pripravljaln predlogo za mirovno pogodbo (1) ter poslanik. Jugoslovansko poslaništvo v Londonu jo nezasedeno žo od leta 1041. In naj hi ga zasedel sedanji poslanik v Ankari Sumenkovič, dočim naj hI bil poslan v Ankaro bivši poslanik v Kairu Smiljanič.
Močni japonski letalski napadi
Tokio. 10. avg. ns. Letalski oddelki ja-ponsko mornarico so podnevi in ponoči izvedli dva napada na izkrcone sovražno četo ter napadli njihove utrdbe ln topniške postojanke pri Mundl v nemškem zalivu ter v prlstunišču Kondovn. Sovražnim silam jo bila zadana velika škoda.
tudi zaradi našega zemljepisnega položaja. Upamo, da se lahko izvede zadovoljiva organizacija mirnega sodelovanja evropskih narodov po voinf. kakor tudi tak sistem mednarodnih odnošajev, ki bo lahko zagotovil varnost In svobodo vsakega naroda, (»II KccoloiU -	-
35*tf>&tie novica
Koledar
Sreda, IX. velikega srpana: Tiburelj, mučeneo; Suzana, devicu iu tnučoniea; Aleksander, škof ln mučenec.
Četrtek, 12. velikega srpana: Klara, do-vioa In ustanoviteljica reda; Evnomija, mučenica; Herkulan, škof.
Osebne novice
- Poroka. V cerkvi Marijinega rojstvo v Cerknici sin so 9. t. m. poročilu g. Ivan Dremk, glasbenik v ljubljanski opori, in Kdo. Iva Ronko, voditeljic« gospodinjskih tečajev, oba iz Cerknice. Na novi življenj ski poti .uma zoliuio obilo srečo iu božjega blugoslova!
NK
Naročniki „NA5E KNJIGE V ČETRTEK IZIDETA	n*
Salninen: KatNIia Hiinermann: 0(6 DSItlijSII
Dvignite knjigi v Ljudski knjigarni
Druga obletnica za pok. prof. dr. Francem Trdanom bo 12. avg. ob 8 v Barugovcm semenišču. Zuauci in prijatelji lepo po-vabljoni!
—	Bivši dijaki II. državno gimnazijo na
Poljanski cesti so udoležimo zlato maše, ki jo bo daroval naš profesor dr. G r o g o r i J 1' o č j u k pri sv. Jakobu v Ljubljani na praznik Vnebovzotja, 15. avgusta, ob 10.30.
—Slovenka dobila največjo hrvatsko dramatsko nagrado. 4. avgusta t. 1. so v Za-grobu razdeljevali Domotrovo nagrado za najboljšo domačo igro. igrano v Hrvatskem velikem glodališču v tekočem letu. Zu to nagrado sta bili predloženi dve domači doli; drama IEužo Lucije Petelinove »Petra« tor Vojmila Itabadana »Kuča na kršu«. Porota je sicer ugotovila, da nobena teb dveh dram ne ustrezu popolnoma pogojem nagrade, toda po relativnem kriteriju se priznava prednost drami Ituže Petelinove, ki je tako poslala nosilka gledališke nagrade 7.a sezono 1912-43. Nagrada znaša danos 15 tisoč kuu. Demetrova nagrada jo bila ustanovljena leta 1901, in sicer jo je ustanovil leposlovni oddolek Društva hrvatskih knji-žovnikov, da utrdi zvezo med pisatelji in glodališčem. Do zdaj jo bilo nagrajenih žc 36 domačih avtorjov. Nov pravilnik iz lela 1940 dofinira, kdo lahko dobi nagrado: »Domači umetuik«, ki so ni izključil iz hrvatske književnosti z izjavo ali s svojim knjižnim ali javnim delom.« Demetrova nagrada velja za najstarejšo knjižno hrvatsko nagrado ter je z njo od 6trokovno poroto priznana dramatskemu delu umetniška in kuji-Sovna vrednota. Iluža Petelinova, ki je pred leti dobila tudi v Ljubljani prvo na.rrado za najboljši lihroto (Krst pri Savici), so je sedaj lepo uveljavila tudi v Zagrebu.
—	1. septembra bo Izšla prva knjiga v novi knjižni zbirki »Svet«. Z zgodovino do-uurja vas bo seznanil univ. prof. dr. Vladimir Murko. Knjiga bo imela več kot 300 H^kjLki bodo nazorno pojasnjevale poljud-
obravnavano snov o denarju. Knjiga bo edinstvena glede obravnavane tvarino v naši literaturi; tudi marsikateri drugi večji narodi se no morejo ponašati s knjigo, kakršna bo ta naša prva. Vsebinsko bo knjiga obravnavala zgodovino denarja in to prav do današnjih dni. Naročite so na »Svet« v Ljudski knjigarni 1 Za malenkosten denar boste dobili krasno poučne knjige, iz katerih boste izvedeli toliko novega! Postanite »Svetov« naročnik in ne bo vam žali
—	Duhovne vaje za dekleta bodo v Lich-tenturnu od 14.—IS. avgusta. Pričetek 14. avgusta ob 6 zvečer. Prijavite se na : Pred-stojništvo Lichteuturuovega zavoda v Ljubljani.
—	Motor zn pogon mlatilnlce št. 850.863 za 4 K\V = 5.5 P. S. jo bil ukraden v torek, lil. avgusta zjutraj okrog 2 posestniku Alojziju Ručigaju v Mostah, Zaloška ec-sta 113. Kdor izsledi motor, dobi lepo nagrado.
Gospodinjske pomočnice Lei Faturjevi v spomin
»Mama — moja mama mi je nocoj v sanjah rekla: ,Pridi! Zakaj no prideš, jaz te že čakam!'«, jaz pa sem ji odgovorila: »Vzemite me vendar s seboj, saj bi žo rada šla, komaj čakam! Zakaj ne pridete!« Tako mi je povedala, ko som bila pri njej na obisku nekaj dni pred smrtjo. Vprašala sem jo: »Ali si želite umretit« — Odgovorila mi je: »Ah, seveda; koliko časa že prosim smrt, naj pride po mene in je ni, tako rada bi žc bila rešena.« Zaželela si je konca, zavedala se je bogate setvo. Od mladosti do visoke starosti jo sejala, svetovala in tudi zabavala. Njeno polje: Slovenska zemlja. Nič ji ni bilo skritega. Izkopavala jo zaklade davnin, zato da jili je raztresala med svoj narod, da bi ga prooblikovnia v poštenjaka in junaka. Njena rodna zemlja: kršni Kras s svojo skopo zemljo. Koliko truda jo treba, da izvabiš iz njo dovolj kruha. Na tej trdi zemlji je rastla in se izoblikovala za neutrudno, kršno kul-
turno deluvko. Nikogar ni zapostavljala, naj je bil reven ali bogat; dala jo vsakemu svojo. Njenih del in povesti ne najdeš le v Ijud-Bkih in zasebnih knjižnicah, ampak tudi v gosposkih sulonih, knkor v kmečkih ln delavskih družinah.
Videč njono poljudno dolo tudi za malega človeku, sem se tudi jaz obrnila do njo in jo nuprosilu, nnj bi tudi za list »Gospodi njska pomočnica* kaj nupisula. Brez oklevanja ml je obljubila io ini že za naslednjo številko lista prinesla »Alelikin romanc, ki je izhajal dve leti pod pisateljskim imcnoui Marta Dobrič. Leto pozneje pa jo napisala povost »F golobjem stolpu«, pod imenom Meta Koper. Kot stalna sotrudnica »Gospodinjske pomočnice« nam je pozneje napisala še več povosti kot: nječarjeva pomočnica», *l)olfe llelger v hiši strahov, iSipkarja presta snubit*, %Volkovi r sulenjstvut Itd. Poleg toga jo za list napisala še mnogo dru-goga poučnega, zanimivega za priprosta dekleta koristnih nasvetov za zdravje, dom, in življonje v gospodinjstvu. Marsikaj trajno vrednegu je napisala za naš list. zato ho tudi spomin na Loo Faturjevo ostal trajen, posebno 6o, kor so naročnice »Gospodinjske pomočnice« dale list v trdo vezuvo in si ga še izposojajo.
Zbirala je, se trudila in delala polnih 60 let. Dopolnila je svoje delo, zato si jo zaželela miru in pokoja, ki ga ji svot ne more dati. Itešona tolesnih spon je odšla po plačilo, katerega naj ji Bog da zvrbauo in potlačeno moro!
Franja Pctričcva.
Odredbe o zatemnitvi
so kršili naslednji, ki so bili naznanjeni
oblastem:
Subio Angola, Trdinova 2-II., Skorlj Božo, liosljovu 13, btollu Muriju, Pleteršalkova i), liiuug h ru ust, Ulica 3. mu ju 10, Ceglur Ivan, Cir. Metodova 8!), licrlič Josip, Mil-činskugu 7, Ukora Ivana, Zelezoikarjeva 20, liutistu Ludvik, liosposvetsku 30, liliha Anton. Sv. Petra 25, Sef inž. Ludvik, Zaruikova 5, Ogrič Sručko, Žolozuikarjeva 2U, 1'ogučnik Stunisluv, Uosposvotsku 49, Bojko lvuu, Zur-nikovu 5, Puutur Juaip, Vodovoduu 48, Osole štefaniju, iiuetliovnovu 2. Mezuu inž. Franc. Muzejska 3, Lovec lvuu, Nunska 4, Torol Muriju, Vodovodnu f8, Kajtež Frančiška, Florijanska 4, Sepiu In Zvokelj Ivuua, Pokopališka 3, Sila Emil, Linhartova li, Golmajcr Ciril, liulgujevu 2, Kiemenčič Jelku, Slomškovi! 21, .skodlar Avgust, Stari trg i, Peru-šok Lojzu, Verdijevu 8-1 V., Jagodic Pavel, Miklošičev u, Velušček Ciril, Bleiweisovu 2, Mačkovšek Aleš, Gleduiišku 4, Jamlrek Kuri, Gradišče, Kuuo Anton, Židovsku l, Kobič Auu, Erjavčeva 4, Vlaj Štefan, VVolfova 5 Bilinu Marija, Cankarjevo nabrežje 1, Snk-sida Bogomir, Igriška 4, Jezeršek Murija Tržaška 48. Bezluj in Košuk Josipinu, Pe-ruškovu 2, Grčur Vidu, Pred škofijo 14, Pe-klenk Marija, Krekov trg 11, Krujuer Viljem, Malgujovu 10, Pušeujuk Ivunu, Medvedova 14, Zuvadial Milan, Mudvedovu 12, Brecelj Uršula, Miklošičeva 19, Ifešetič Ignucij, Ce-stu Soške divizije 14, Brujnik Ivun, Mestni trg 8, Anžlč Murija, Cesta Soške divizije 14, Gule Marijan, Slomškova 19, Kersnik Aleš, Kotnikova 13, Kovič Marija, Slomškova 15, Modiu Josip, Slomškova 15, Pečinič Pavica, Kotnikova 13, Perdan Lojza, Slomškovu 10, Pola k Adela, Slomškova 19, Potnik Ivan, Slomškova 15, Sašel Josip, Kotnikova 13, Zor Frane, Slomškovu 15, .lagodlč Vidu, Vr-tnfca 4, Smrdeli Julijami, liutarjeva 4, Vr-tačnik Ana, Levstikova 25, Žugon Frane, Kolodvorska 22, Prijatelj Amalija, Petrarko-va 7, Pavlica Mira, Potrarkova 34, Monziu-ger Tomaž, Sv. Petra 34, Trpin Ivun, Potrarkova 24 a, Kambič Zorko, Petrnrkova 24 a, Vovk fvan Trieste 17 a, Guček Mari-janu, Trieste 17 n, Jarec Ivan, Trieste 17 n, Zalnr Angela, Trieste 93, Vavpotič Francka, Ločnikarjeva 6, Ambrož Ivan, Ločnikarjeva S, Uotar Gašper, Ločnikova 10, Oblak 'Marija, Ločnikarjeva 13, ltus Ana, Ločnikarjo-va 4, Zalctclj Bojan, Predjamska 38.
Drobna ljubljanska kronika
Za pokojnim Leopoldom Fiirsagcrjcm, posestnikom in trgovcem v Itudovljici. bo durovunu maša zadušnica v sredo, 11. t. m„ ob pol osmih pri oltarju Srca Jezusovega v corkvi Marijinega Oznanjenja.
Nove osebne Izkaznice za obveznike so prično izdajati v četrtek 12. avgusta t. 1., in sicer oil črko A do vključno črko K. Prosilci naj pridojo po novo osebne izkaznice v tisto poslovalnico, kjer so vložili prošnje (poslovalnica v Gosposki ulici 15 so je preselili! v šolo nu Graben) Sturo osebno izkaznico moru vsakdo prinesti s seboj. Uradno ure so od 9—12.30 in od 16—18.30. Pričetek izdaje osebnih izkaznic od črko L daljo, za neobvezniko in za vso poslovalnico zunaj bloka bo objavljen nuknudno. Novih prošenj poslovalnice od 12. t. m., daljo no bodo več sprejemalo iu bo za vso nove prosilce (obveznike in neobvezniko) posloval lo centralni urad zn osebne izkaznico na Mestnom trgu 2-1., soba št. 37.
Meščanska šola na Viču vabi svojo učence, da pridejo v četrtek, 12. avgustu v šolo Po osebne izkuznico, ki jih bodo podpisali in sture vrnili.
Srednješolci. srednješolke. akademiki, akadciuičarkel Počitniški tečaji zu strojepisje in stenografijo so pričenjajo ta teden. Znanje dveh najvažnejših praktičnih predmetov je trujno vrednosti. — Učninu je zmerna Informacije daje in sprejema prijave dnevno še ves tu teden: Trgovsko ličj-Ušče »Chrlstofov učul zuvod«. Domobranska 15.
Zegoza — Mali gospodar — obvešča svoje člano, da razdeljuje krmila za mesce nv-gust po osnovi novega popisa živali. Prvi teden (9. avgust) št. 1—1000, drugi teden (16. avgust) št. 1001—2500, tretji teden (23. avgust) št. 2501—4000. Krmila razdeljujemo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek samo popoldne od 14.30—17.30 po že določenem abecednem redu. Vso člano opozarjamo, nuj prihajajo točno po določenih številkah, du ne bo nepotrebuo zmedo in zamere.
Cenjeno starše vljudno opozarjamo na učne tečaje za popravne izpite v Lichtcn-turnovem zavodu, kjer bodo poučevali samo gimnazijski profesorji trikrat no dve učni url na teden vse gimnazijske In meščansko-šolske predmete. VpiSejo naj se tudi dijaki (-inje), ki nimajo popravnega izpitu, a želo kakšen predmet temeljito predelati Vpisovanje od 9—11 dopoldne — Vodstvo učnih tečajev v Llchtenturuovem zavodu — Ambrožev trg.
Naznanila
RADIO. Sreda, 11. avgusta: 7.30 Pesmi in uapovi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini
—	13.12 Orkester vodi dirigent Gallino —
—	14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester Cetra vodi dirigent Segurini — 14.40 Simfonična glasba — 15 Poročilu v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kvinteta harmonik: Alex: Fips in Fups, Strauss: Pomladni zvoki. Jaeger: Anjuška, Beneš: S teboj plešem najraje. Kubinsky: Navihankn, Stellbsky; Alenka, 11 rab ms: Ogrski ples št. 5 — 17.35 Pisana glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. Leben — 19.45 Lahka glasba — 20 Nnpovcd časa, poročila v italijanščini — 20.10 Orkester vodi dirigent Pe-tralia — 20.45 Orkester vodi dirigent Segurini — 21.10 Koneert čelista Cenilo Seill-bauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek: Vi valili: Koncert v E-molu — adagio, nllo-gro, allegro. Krek: Domotožjo, Bortkievlč: Valček — 21.40 Popevko — 22 Sergio Failoni na ploščah — 22.45 Znani valčki — 22.45 Poročila v Italijanščini — 23 Orkester vodi dirigent Angelini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanj-ščok, Cesta Arielle Rea 4. in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31.
Poizvedovanja
Grilca se je zatekla. Dobi se Rimski trg 8, II. nadstropje.
Dobrova pri Ljubljani
Castilco dobrovske Matere božje in prijatelje to Marijine božje poti obveščamo, da bo služba božja ob nedeljah in praznikih mod šmarnimi mašami tukole urejena: ob 6 tilia maša z obhajilom, nato pridiga in maša s petjem; ob 8 tiha maša, ob It) pridiga in maša s petjem. Popoldne pb pol štirih krščanski nauk oziroma pridiga in peto litanije Matere božjo. Vsak, ki obišče romarsko ccrkov na Dobrovi med šmarnimi mašami, to jo od praznika Marijinega vnebovzetja do nedelje po Mulcm šmarnu, prejme enkrat popolni odpustek, če prejmo sv. zakramonte in moli nekaj v papežev namen. Od nekdaj so prihajali sem Slovenci, z velikim zaupanjom v Marijo obiščimo dobrovsko Mator božjo ludi sedaj.
Z Gorenjskega
Veliko stanovanjsko naselbino gradi na obronku Kranja največjo kranjsko podjetje zu svojo uradnike in nameščence, knkor smo že poročali. Dela je prevzela tvrdka »So-ravia« iz Spitala. Kanalizacija jo že izvedena, vodovod pa napeljavajo v poslednjih hišah. Ta dela opravlja kranjska mostna občina v lastni režiji. Na drugi struni ko-krškega mostu, kjer .io zgrajena naselbina »Nova domovina«, jo občina tudi že dovršila knnulizucijo iu vodovodne naprave v enem delu naselbine, v drugem delu pa bo to dovršeno v mesocu septembru.
Vlak na novi železniški progi Črnuče— Laze, kakor nam poročajo, žo vozi. S to progo je dobila Gorenjska direktno zvezo med Zidanim mostom in Jesenicami. Proga gre čez novi železniški most pri Lnznh na Črnuče, Ježico, St Vid nad Ljubljauo in od tam naprej na Gorenjsko.
Večerni tečaj so Imeli v Kamniku. Predaval jo deželni svetnik dr. Doujnk. Nekaj dni nato Pa jo imela krujevna skupina v Kamniku svoj zbor.
Veliko škodo povzročajo po njivah ogrel. Pri oranju kmetje pridno zatirajo tega škodljivca, prihodnjo leto, ko bo hroščovo leto, pa se bodo vrgli na hrošče.
S Spod. Štajerskega
Z vlaka je padla. 22-Ietna sprevodnica državno želcznico Ana Fliigerbaucr je skočila nn stopnice vagonu, ko sc je vlak že pomikal naprej. Pri tem ji je spodrsnilo in je padla tuko nesrečno, da si je pretreslu možgane. — Na poti proti svojemu domu je padla in si zlomila desno nogo 52-letnn do-lavčeva žena Ana Pečovnik iz Brestrnice, o kolesa je padel in si zlomil levo nogo 47-let-ni posestnik Martin Hrastnik iz Zgornjega Dupleka.
Nesreče v celjskem okraju. Viničarka Marija Jurala iz Dogoš je padla 6 senika in obležala nezavestna. Ime bude notranje poškodbe. — Z voza je padel 89-letni Martin Hehar iz Gotovelj in si hudo ranil hrbtenico. — Šestletni Vilko Golob iz St. .lurja ob južni železnici se je zaletel v svojo mamo, ki je nesla škaf vrele vodo. Pri tem se jt krop polil na otroka in ga hudo opekel po prsih, vratu in rokah.
Obsojena poštarica. Mariborčanka Rozina Nemetz, voditeljica poštnega nrada v Strassu, si je prisvojila več priporočenih pošiljatev in njihovo vsebino, med drugim oblačilne nakaznice, porabila zase. Zaradi te zlorabe uradne oblasti jo je graško deželno sodišče obsodilo na šost mesecev joče.
Iz Hrvaške
Skrb za zapuščeno mladino. Karita3 v Zagrebu jo po zadnjih podatkih dosedaj preskrbela okoli 7500 otrok, ki so ostnli brez staršev. Otroke so prevzele v popolno oskrbo hrvatsko družino v severnih hrvatskih krajih.
Obisk begunskih taborišč. Hrvatski minister dr. Alajbegovič jo v zadnjem času
13. Sklonila se je in ga pobrala. Žarelo je kot majhno sonce in dišalo po pomladi, čeprav so na drevju čepeli šele kosmati brstiči in je Mičco skoraj zeblo v bose noge.
ohiskul več begunskih taborišč ter se jo zuuimui za njihovo stunjo. Po svoji vrnitvi v Zagreb je napravil o Izvršenem inšpekcijskem potovnnju poročilo zu vlado.
Mutatlčev uspeh v Monakovem. Na letošnjih letnih glasbenih prireditvah v Mo-nnkovom jo sodeloval tudi ravnatelj zu grebške opore Lovro Matačlč. Nemško časopisje so izraža o njegovi umetnosti in glasbenih sposobnostih zelo povoljno.
Ravnateljstvo zagrebškega vodovoda je znova opozorilo zagrebško meščanstvo, da mora varčevati 7. vodo. Do tega ukrepa jo bilo prisiljeno zaradi nastalo suše in zaradi nizkega vodnega stanja v vseh mestnih vodnjakih.
Osrednji urad Hrvatskega Rdečega križa jo po zadnjih podatkih razdelil med onesposobljene hrvatske domobrance 8,651.693 kuu podporo.
Iz Srbije
Ustanavljanje novih Industrij v Srbiji.
Zadnja statistika srbskega ministrstva za narodno gospodarstvo navaja, da so gospo-darska obnova Srbije lepo razvija. Od junija lanskega leta do sedaj je pričelo v Srbiji obratovati 72 novih industrijskih podjetij Skupno je sedaj v obratu v Srbiji in Bunatu 1200 industrij- Tudi posamezno obrti lepo napredujejo ter šteje danes Srbija žo 35.000 raznih večjih in manjših obrtnih deluvnic in poslovalnic.
Združitev denarnih zavodov. Podružnica Praško kreditne banko v Beogradu se je to dni združila z Bankurskim društvom v Beogradu. Do združitve je prišlo te dni tudi med Beograjsko trgovsko kreditno banko z Delniško družbo zn trgovino in industrijo Srbije d. d. v Beogradu.
Slovenski grob v Srbiji. V Razbojui. v okraju Brus. je dne 16. junija umrla Ana Dožinnnova iz Lnncovega odnosno Predtrga pri Radovljici. Pokojniea zapušča pot še nepreskrblienih otrok, kateri bodo izgubo matere občutili še bolj. ker so brez očeta ostnli že pred začetkom te vojne. Vse prizadete naj tolaži Bogi
Begunske kuhinje v Srbiji. Zaradi prehrane begunskih družin ln ostalih siromaš-neiših slojev so v posameznih srbskih mestih žo pred časom ustanovili posebne bo. gunske kuhinjo. Taka kuhinja posluje tudi v Valjevu ter izdaja dnevno do 1200 obrokov. V niej so hrani tudi približno 135 Slovencev. Za nabavljalca to kuhinje .io bil pred kratkim nastavljen bivši vodja slovenske kuhinjo in gospodar slovensko kolonije Jožko Uršič iz Ptuja.
(z športa
Iz gospodarstva
Zclezovarna in tovarna strojev v Osijeku Je pri svojem delniškem kapitalu 5 milijonov kun in rezervi 25.9 milij. kun dosegla v lanskem letu 1.75 milij. kun čistega dobička. V Zagrebu je pričela zopet obratovati ta-mošnja opekarna Promet, ki se je dosedaj nahajala v likvidaciji. V Zagrebu je bila te dni tudi registriruna podružnica štajerskih iivaren d. d. Dunaj. Podružnica jo uvedena v register pod imenom S t y r i a-C e 1 i k ter bo obratovala s kapitalom 500 kun.
Izdelava lesenih sandal v Bolgariji. Bolgarska vtadu je naročila industriji za predelavo losu, da mora za potrebe kmečkega ljudstva čimprej izdelati 400.000 parov lesenih sandal in čevljev.
Letošnji pridelek sadja v Romuniji. Ravnateljstvo za sadjarstvo in vinogradništvo v Romuniji je izdelalo načrt o uporabi letošnjega pridelka sadja. Pc tem načrtu bo letos 15 romunskih državnih tovaren za Izdelavo mezge predelalo sadja » mezgo za 343 vagonov in 20 vagonov raznih konzerv različnih kompotov in sočivja. Sliv ooilo posušili za 50 vagonov. Pri privatnih tovarnah je pa omenjeno ravnateljstvo naročile mezge za 300 vagonov in 450 vagonov raznih sadnih Iu sočlvuih konzerv.
Hladilnice oh Dojranskem jezeru. Rodi pospeševanja ribarstva je sklenila bolgarska vlada zgraditi ob Dojranskem jezeru moderne hladilnice. Ra/en tega bodo dobile ta-mošnje ribarske zadruge na razpolago tudi potrebne vagone s hladilnim! napravami, s katerimi bodo lahko stalno odpošiljale razpoložljive količine nalovljenih rib.
Pri bolgarski poštni hranilnici so znašale hranilne vloge koncem junija t. L 6970 milijonov levov.
Najvišja cena za belo moko v NDH. Urad zn določitev cen v NDH je določil najvišje ccne za pšenično moko. Cene so določene takole: Bela moka 824, krušna moka 600 in otrobi 500 kun za 100 kg pri vagonski pošiljki.
Bolgarija uvaža Igralne karte Iz Finske.
Pred nedavnim je naročila Bolgarija na Finskem 100.000 zavitkov igralnih kart. Polovico od teh je Finska že dobavilu Polog tega bo bolgarska državna tiskarna natisnila šo 20.000 zavitkov.
Vremenska napoved. 11. avgusta (sreda):
pretežno jasno, podnevi vroče.
12. avgusta (četrtek); večinoma jasno ln vroče, čez dan razvoj krajovnih neviht.
Spremembe v vodstvu hrvatskega nogometnega športa. Z ozirom na to, da so od: borniki Hrvatsko nogometne zvezo podali ostavke na svoje položaje, je imenoval drž. športni vodja za novega predsednika HNZ Vatrosiuva Petka, Ta bo predložil člano nove uprave.
Švedski boksar Tandberg bo nastopil
Srotl Joe Louisu) Iz Stockbolma poročajo, a so povabili evropskega boksurskega prvaka Tandberga v Amoriko. Tam bo nastopil šestkrat in ho dobil za vsako tokmova-nje po 10.0000 dolarjev, V športnem svetu pričakujejo z zanimanjem obvestila, ali bo nastopil Tandberg tudi proti Louisu.
O Ladouroegueu, nekdanji francoski zvezdi v tekih na srednje proge, beremo, da se je lotil prt svojih 36 letih novega poklica. Zdaj poje in se preživlja v malih gledališčih z lahko muzo. Njegova žaloigra se je začela 7. diskvalifikacijo v športu. V času, ko je postal svetovni prvak, so ga diskvalificirali. zdaj pa, ko je že v letih, so ga spet porailostill. Ampak še se je lotil športa, Nedavno je pretekel 1500 m v 4 min. 7.3 sek. Jules Ladoumegue pravi, da je v svojem novem poklicu zadovoljen. Najrajši prepeva pesmi, ki opevajo športne junake.
Stari Cochet Ima spet Izglede, da si pribori francosko državno prvenstvo v tenisu. Bivši svetovni prvak Henri Cochet, ki je zdaj že 43 let star, je odpravil na izločilnih tekmah nevarnega Bernarda s 6:3, 6:4, 7:5, zdaj pa se bo boril v finalu še s Petro. Petra je izločil Fereta 7. 2:6, 9:7, 6:3 in 6:1.
TEL.
KINO SLOGA
"'1
Prava ljubezen no pozna zemeljskih
dobrin, ta gre svojo pot. Ljubka in zanimiva zgodbica v filmu
»Pomorščak«
V glavni vlogi lepa Maria Mercader in Massimo Serato. PREDSTAVE ob 14, 16 in 18.
TEL.
KINO UNION
22-21
Kako so z zvijačo razkrinkali lažnega moralista ln rešili na imrt obsojenega zaljubljenca, prikazuje film. izdelan po Shakespearejevi drami
»Zob za zob«
Catcrlna Boratto, Carlo Tamberlanl. PREDSTAVE ob 16.30 In ob 18.30 1
TEl KINO MATICA 1241
Romantika tienešklh gondoljerjev. — Košček zgodovine tega edinstvenega mesta Posnetki veslaškega tekmovanja v lepih naravnih barvah 1 Glasba, pesmi tn ljubezen l
»Veliki prekop«
Igralci: Maria Denis, Camlllo Pilotto,
Alanova, Fedele Gentlle. Predstave ob delavnikih ob 16.30 In 11;
Kdo je iznašel torpedo
IznaJdltelj modernega torpeda, ki lina v sedanji pomorski vojni tolikšno vlugo, jc hll avstrijski mornariški poročnik Lupiš vou Rammer. Prve poskuse je delal že leta 1860. Stlrl leta pozneje Je sestavil prvi »torpedo« ribje oblike, ki je po gradnji In obliki močno podoben današnjemu torpedo. Zamisel podvodnega torpeda na je že mnogo starejša Nekako pred petimi stoletji že ie Italijanski Inženir Glovannl Fontana v svojem »llustriraaem tehničnem mesečniku«, ki je Izhajal 1. 1120.. objavil načrte neke avtomatske torpedovke, kakor jo le sam zamislil. Slo Je 7,a posebno grajen čoln. ki bl lahko plul pod vodno cladlno ter bl tra poganjal čudno zapleten sestav samih raket. Spredaj Je čoln Imel poseben kljun v obliki žage. Fontanlna »torpedovka« Je bila vrh tega po načrtu zamišljena tako. da bl se sama usmerila proti sovražni ladji, se vanjo zadrla ter po udarcu prižgala stenj, ki bl potem vnel smodnik, s katerim je hll ves čoln natrpan. Prvič so torpedo rabili leta 1877. v rusko-turškl vojni.
Bombažna letina v Turčiji
Kaže, da bo letošnja turška bombažna letina za polovico večja, kakor je bila lanska. Predlansko leto je vrgla bombažna letina 187 tisoč bal Pač pa je turška industrija za predelovanje surovega bombaža tehnično šibka. Se zmerom mora Turčija precejšnje količine svojega bombaža oddajati v predelavo
»On je ta dva človeka ubil, ni ju pa umoril. On sam je na svojo pest izvrševal pravico, ne da bi iskal pomoči zakona. Če bi ne bilo Marette, bi vam raje vse zamolčal... zlasti pa najstrašnejši del vse zgodbe Nerad se tega spominjam .. . Zgodilo se je že pred dolgimi leti. Takrat jaz še nisem bil oženjen, pač pa ie moj brat, ki je bil deset let starejši od metie, imel ženo. Mislim, da vas Marette ljubi toliko, kolikor je Marie ljubila Donalda in Donald je njo ljubil fe mnogo bolj. Oboževal jo ie. Vsi trije smo odšli v novo pokrajino, med gore, v divji in samoten svet, kjer je bilo prav malo žensk. Marie je bila lepa; lase in oči je imela takšne kot Marette. To je bil vzrok žaloigre. Ne bom vam našteval podrobnosti... Bilo je nekaj strašnega. Zgodilo se je ob času, ko sva bila Donald in jaz na iovu. Ma-
rie je bila sama v koči. Trije moški, zapomnite si, . Kent, to okolnost, prihajajoči s severa, so se usta- ' vili pri koči... Ko sva se vrnila, sva skoraj zblaznela ... Marie je umrla na Donaldovih rokah ... Takoj po njeni smrti sva se podala na lov za tremi brezvestneži, ki so jo usmrtili. Nenadna nevihta jih je rešila. Predno je nevihta izbruhnila, je bila njihova sled še prav dobro vidna. Če bi vihar zdivjal le malo pozneje, Kent. bi tudi jaz ubijal... Od tega dneva dalje sva mislila le na to, kako bova ujela zločince. Zopet sva našla njihove sledove in izvedela, kje so. Dve leti nato je Donald našel enega v Yukonu. Predno ga je ubil, je izsilil od njega izjavo, kdo sla ostala dva lopova. Nato je lov trajal še dolgo, dolgo časa, Kent, Trideset let. Donald se je hitro postarnl, in sčasoma sem opazil na njem znake blaznosti Leta so potekla Nekega dne, sredi zime. je ena izmed sosednih družin zbolela za osepnicami. To je bila družina Pierrea Radissona. Pierre in njegova žena Andrče sta umrla, njuna hčerkica pa je ostala živa ... Donald in jaz sva jo vzela k sebi. Deklica je bila .,. Marette.«
Mac Trigger je govoril z enoličnim glasom, ne da bi odvrnil pogled od kamina. Sedaj pa je ne-' nadoma pogledal Kenta.
»Od prvega trenutka sva oboževala to dekletce« — je nadaljeval z nekoliko hripavim glasom. — »Upal sem, da bi ta ljubezen utegnila rešiti Donalda in do neke mere se je to tudi uresničilo, toda lii mogla odpraviti njegovo blaznost, ki je v svojem bistvu bila želja po maščevanju. Odšli smo na vzhod in odkrili to prečudovito dolino, kamor še ni bila stopila človeška noga, in tudi zlato, za katero še nihče ni vedel. Tu smo si zgradili bivališča. Upal sem, da bo lepota kraja, ki smo ga bili odkrili, pomagala Donaldu, da bi laže pozabil Oženail sem se in moia žena je zelo vzljubila Maretto. Rodil se nama je otrok, nato še drugi, toda oba sta umrla. Potem sva Maretto še bolj vzljubila. Moja žena Anne, hčerka protestantovskega misijonarja, je bila zmožna dati deklici primerno vzgojo Pri nas boste našli mnogo knjig, tudi glasbeno literaturo. Prišel je čas, ko je bilo treba poslati Maretto v zavod v Montrdal Srce se ji je trgalo od žalosti zardi tega. Potem .,. mnogo pozneje ...«
Prekinil je, nekaj trenutkov zrl v Kenta, nato pa nadaljeval:
»Potem ... je nekega dne prišel k nam Donald iz Dawosa Cityja, strašen v svoji blaznosti, in nam povedal, da je našel tudi ostala dva ničvredneža.
Eden izmed njih je bil bogati trgovec John Bark-ley, drugi pa ... policijski nadzornik v Athabasca Landingu — Kedsty.«
»Kedsty!«
»Da Prav dobro sem vedel, kaj se bo zgodilo, če Donald izsledi ostala dva looova; vendar t« bilo popolnoma nemogoče ga zadržati. Bil )e blazen, poplnoma blazen Samo eno možnost sem še imel Odpotoval sero odtod z namenom obvestiti oba zločinca, ki sta povzročila smrt Donaldove žene Kljub temu. da sta oba bila bogata in vplivna, sta bila popolnoma brez moči spričo dokazov, ki smo iih imeii proti njima. Poskušal sem dopovedati Dolandu, da ju moreva spraviti v ječo. toda njegova uboga pamet se je bavua le z eno edino mislijo: ubiti!
Ker sem mlajši od njega, sem hitreje dospel na jug. Tu pa sem napravil usodno napako Mislil sem, da ne bo šel takoj za menoi in di ga bo liu-bezen do Marette odvedla za malo česa v Mont-rčal, še predno bi prišel v Athabasca Landing. Zato sem pisal Maretti in ii vse natančno razložil, da bi spoznala, da ga mora čim dalj zadržal; pri sebi, če bi prišel k njej Kak or veste . . . ie odpotovala na sever brž ko je prejela moje pismo...«
Po kratkem premolku ie nadaljeval: