*TZ£S-  UlO LXI. im 220.
V unNTni!. v sredo 26 septembra 1928.
Ceno Dm r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. —* Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 230 Din, večji inserati petit vrsta
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.-« Din,
Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
Rokopisi se ne vračala
Uredništvo: Knaflova ulica št 5,1, nadstropje. « Telefon 2034.
UpravnStvo: Knaflova nlica št 5. pritličje. _ Telefon 2304.
Med radikali se že
kompromis?
Kritika režima je ostra, a zaključki bodo blagi - Vukičevći že računajo, da bo po zasedanju
glavnega odbora šlo zopet po stari poti naprej
— Beograd, 26. septembra. Širši gh.vni odbor NRS je včeraj popoldne pričel razpravo o politični situaciji. Za debato se je prijavilo veliko število govornikov. Delegati iz notranjosti države vehementno napadajo sedanji režim in ne zahtevajo samo konsek-vence napram Vukičeviču, ki ga označujejo za glavnega krivca sedanjega obupnega stanja v državi in v radi-kalski stranki, marveč tudi napram vladi dr. Korošca, ki nadaljuje nesrečno politiko Vukičeviča. Poedini delegati podrobno slikajo obupen položaj prebivalstva, ki ga tarejo neznosni davki in ki je postalo pod sedanjim režimom popolnoma brezpravna raja. Soglasno podčrtavajo govorniki potrebo sporazuma s KDK, brez kojega ne vidijo izhoda iz sedanje situacije. Pri večini govornikov prevladuje zahteva, naj bi glavni odbor izrazil dr. Korošcu in njegovi vladi nezaupnico ter pozval radikaiske ministre, naj podajo ostavko, da bi na ta način čimprej prišlo do vladne krize. Na podlagi spremembe statuta, računajo s tem, da bi imel glavni odbor na sestavo bodoče vlade večji vpliv kakor pa ga je imel dosedaj, ko je Velja Vukičević na lastno pest kandidiral ministre.
Navzlic vsemu temu prevladuje v političnih krogih prepričanje, da seja širšega glavnega odbora položaja v stranki ne bo znatno spremenila. Kritika poedinih govornikov bo sicer v znatni meri pospešila padec sedanje vlade, ni pa pričakovai, da bi doved-la do kakih tameljitejših sprememb. Nevarnost ki bi pretila stranki v slučaju razcepa, bo imela bržkone za posledico, da bodo v obeh taborih zelo popustili ter da bo s tolikim pompom napovedano »razčiščenje« končalo s ko mp r om i som.
Glavna borba se vrši sedaj za polis tično resolucijo, ki bo sprejeta po za« ključeni politični debati. Prvotni osnu* tek resolucije, ki ga je sestavil ožji od* bor, je bil zelo oster. Sedaj pa si prija* telji Velje Vukičeviča z dr. Lazo Mar* kovičem na čelu prizadevajo, da bi re* solucijo kar najbolj omilili. Bržkone bo stilizirana tako, da bo sicer obsodila re* žim Velje Vukičeviča, da pa ne bo iz* vajala nobenih konsekvenc.
Aled vukičevičevci je vladala sprva velika nervoznost, ker se je splošno pričakovalo, da bo glavni odbor, ki ima v širšem glavnem odboru absolutno ve* čino, nastopil proti Vukičeviču z vso odločnostjo. Ze pri verifikacijski deba* ti pa je pokazal glavni odbor toliko po* pustljivosti, da smatrajo vukičevičevci situacijo že za rešeno. Če se še omili resolucija v smislu njihovih želj, ni* majo več razloga, da bi še nadalje na* sprotovali. Računajoč s tem dejstvom, se Vukičevič pripravlja, da znova iz* igra glavni odber. Iz njegove najbližje okolice se izve, da je sklical sejo po* slanskega kluba za 29. t. m. predvsem v namenu, da izzove člane in pristaše glavnega odbora v poslanskem klubu k izstopu. Na ta način bi mogel prevaliti odgovornost za razcep stranke na glav* ni odbor. Številčno bi izpopolnili po* slanski klub na ta način, da bi se slo* venski klerikalci tudi oifcijelno fuzionU rali z Vukičevičevimi radikali.
Politična debata v širšem glavnem odboru bo zaključena po vsej priliki danes zvečer in šele nato se bo videlo, v kolikor se bodo dali uresničiti Vuki* čevičevi načrti. Jasno pa je, da gre vsa* ka popustljivost širšega glavnega odbo* ra na korist Velje Vukičeviču in nje* govemu režimu.
— Beograd, 26. septembra. Na današnji dopoldanski seji širšega glavnega odbora NRS se je nadaljevala razprava o političnem položaju. Sarajevski delegat Željković je zahteval takojšnjo prekinitev koalicije z muslimani, naglašajoč, da imajo radikali od tega mnogo več škode nego pa koristi. Njegovo zahtevo je podprl tudi minister Vlada Andrić, ki je naglašal, da se je moral že često žrtvovati, ker ie nasprotoval tej koaliciji. Delegat južne Srbije Aleksič se je pritoževal nad terorjem oblasti te* zahteval, naj se obenem z Vukičevičem odstrani tudi celokupni policijski aparat v južni Srbiii. ki ni nič druzega nego orodje Velje Vukičeviča. Med drugimi je govoril tudi slovenski delegat dr. Sajovic iz Kočevja, ki je orisal politično situacijo v Sloveniji in
naglašal, da je režim dr. Korošca in njegovega eksponenta ljubljanskega velikega župana dr. Vodopivca napravil iz Slovenije južno Srbijo. Sedanji režim je iz Slovencev napravil državljane druge vrste. Odločno se je zavzel za sporazum s KDK. Tudi banjaluški delegat Kosta Majkij ie nastopal odločno proti Koroščevemu režimu in naglašal potrebo sodelovanja s KDK, ki je danes legitimna predstavnica prečan-skih krajev.
Debata je bila ob 12.30 prekinjena in se nadaljuje popoldne ob 15. Na zahtevo Ma'fka Trifkovića so se morali
vsi govorniki zelo omejiti. Računajo s tem, da bo debata drevi zaključena in da bo še danes sprejeta politična resolucija.
— Beograd, 26. septembra. Današnja «Politika» poroča, da je delegat okrožja Ljubljana—Novo mesto dr. Sajovic izjavil Aci Stanojeviču, da so slovenski radikali sicer za sporazum z Hrvati, vendar pa odločno proti sodelovanju z SDS. Dr. Sajovic je naprosil vašega dopisnika, naj to vest «Politike» demantira kot neresnično in od konca do kraja izmišljeno.
Zopet eno milijardo novih bremen
Švedski tn^^tf obi za to monopol za vžigalice in prevzame vse tovarne viCJ»j. — Posojilo bo vlada uporabila za kritje red-
nih proračunskih izdatkov«
— Beograd, 26. septembra. Kakor smo že pred par dnevi poročali, išče vlada na vse strani posojila, da bi napolnila prazne državne blagajne. Omenili smo že, da je vlada napravila aranžman z monopolsko upravo, ki išče posojila na svojo pest
Sedaj se doznava, da je monopolska uprava že zaključila pogajanja z nekim švedskim trustom za vžigalice. Pogodba se glasi na eno milijardo dinarjev posojila. Denarja pa ne bo obdržala monopolska uprava, marveč ga bo izročila državi kot odplačilo svojega obratnega kapitala. Del tega posojila bo služil <za kritje takozvanih visečih dolgov iz državnega proračuna, ostanek pa bo vlada uporabila za kritje rednih proračunskih izdatkov.
Pogoji za posojilo so zelo težki. Vse naše tovarne vžigalic preidejo do končnega odplačila posojila v roke omenjenega trusta. Posojilo se glasi na dobo 20 do 30 let in bo imel v tem času švedski trust izključno pravico fabrikacije
vžigalic v naši državi. Emisijski kurz tega posojila še ni določen in bo znašal približno 90. obrestovalo pa se bo posojilo po 5 do 6%.
Za posojilo mora seveda v polni meri jamčiti država. Cene vžigalic bodo ostale neizpremenjene. Izkupiček za vžigalice bo razdeljen tako, da dobi država 50%, nadalrnih 25% bo šlo na račun produkcijskih stroškov, ostalih 25% pa bo služilo za odplačilo posojila. Pogodbo mora odobriti Še upravni odbor monopolske uprave in potrditi ministrski svet, na kar stopi takoj v veljavo.
Že zadnjič smo naglašali, da sklepajo taka posojila Ie države s skrajno slabimi financami. Dejstvo pa, da namerava vlada dohodke iz tega posojila uporabiti za kritje rednih proračunskih izdatkov, priča dovolj jasno, kako slabo gospodari vlada dr. Korošca. Tudi to posojilo znači eno milijardo novih bremen, ki jih bodo morali plačati konzumenti.
Svečan pogreb madridskih žrtev
Število smrtno ponesrečnih še vedno ni točno ugotovljeno« — Po uradnih poročilih je mrtvih le 700 oseb. — Gledališča ne
bodo obnovili«
— Madrid, 26. septembra. Reševalna akcija na pogorišču gledališča se nadaljuje z vso vnemo. Doslej so že oči-stiH parter, od koder so odpeljali v mrtvašnico za 20 krst ožganih kosti. V pepelu so našli mnogo dragocenosti, zlasti uhanov in drugih ženskih okraskov. Koliko žrtev je zahtevala katastrofa, še vedno ni točno ugotovljeno. Zdi pa se, da so bile prvotne vesti vendarle pretirane. Naknadno se namreč uradno izjavlja, da gledališče ni bilo tako zasedeno, kakor se je sprva trdilo. Po izpovedi aretiranega ravnatelja je bilo v gledališču nekaj nad 2000 ljudi, tako da računajo sedaj, da je izgubilo življenje pri katastrofi največ 700 ljudi. V javnosti pa vlada prepričanje, da je število žrtev mnogo višje in da skušajo oblasti radi razburjenja v javnosti prikrivati pravi obseg grozne katastrofe.
Včerajšnjega pogreba se je udeležilo nad 40.000 ljudi. Pogreb se je vršil z vso svečanostjo. Na čelu je korakala mestna straža na konjih z vojaško godbo Za vozovi, na katerih so peljali iz mrtvašnice na pokopališče krste z ostanki neznanih žrtev, je stopala  celokupna  vlada  z diktatorjem
Malomarnost vlade
— Praga, 26. septembra. Danes bi imela pričeti pogajainja za sklenitev tr-govimske pogodbe z Jugoslavijo. V smislu dogovora bi morala jugoslovenska delegacija biti že včeraj v Pragi. Šele danes, ko bi se morala pogajanja že otvoriti, pa je prišlo iz Beograda poročilo, da se je delegacija zadržala v Budimpešti, kjer se vrše istočasno pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Madžarsko. V češkoslovaških krogih je napravilo to postopanie jugosloven-ske vlade zelo mučen vtis.
Primo di Rivero in zastopnikom kralja na čelu. Žrtve so bile pokopane v skupnem grobu, nad katerim bo mestna občina zgradila rnonumemtalen spomenik.
Izmed ranjencev, ki jih je bilo po dosedanjih ugotovitvah v bolnicah in lazaretih skupno 532, jih je doslej umrlo že 46. Mnogo se jih še bori s smrtjo. Vsi ranjenci imajo strahovite opekhne in težke notranje poškodbe. Dvema ranjencema se je oimračil um.
^ Danes so prvič po katastrofi zopet izšl listi, ki objavljajo pretresljive po* drobnosti o strahoviti katastrofi. Obla* sti so izdale poziv, naj prijavijo svojci, odnosno hišni posestniki vse pogrešan* ce, da zamorejo na ta način točnejše ugotoviti obseg katastrofe in število smrtnih žrtev. Obenem je bila uvedena akcija za zbiranje prispevkov za vzdr* zevanje osirotelih otrok.
V javnosti pa se je tudi že pričela debata, ali naj se pogorelo gledališče znova pozida. Prevladuje struja, ki se zavzema za to, da bi se razvaline pogo* rišča popolnoma odstranile in prostor spremenil v park, v sredini pa postavil primerem spomenik.
Ogromna stavka v francoski tekstilni industriji
— Pariz, 26. septembra. V francoski tekstilni industriji stavka dosedaj že okrog 150.000 delavcev. Obstoja nevarnost, da se rezširi stavka na industrijsko področje v Tourcoingu in Roubaixu.
Žrtve orkana na Floridi
— Newyork, 36. septembra. Društvo Rdečega križa v VVestfalenbeachu ceni, da je zadnji orkan na Floridi zahteval več kot 2300 smrtnih žrtev.
— Brisbane, 26 septembra. Iz Atherto-na se poroča, da ie bil zabeležen v Table-landu izredno močan potres, ki je trejal 16 sekund.
Žalostna slika stanovanjske bede v Ljubljani
614 prosilcev nujno potrebuje stanovanja« — 317 rodbin stanuje v barakah, ki se deloma že podirajo. — Mnoge rodbine se potikajo po raznih prenočiščih, skladiščih, šupah, hlevih, drvarnicah in drugih za bivanje neprikladnih prostorih.
Kako velika stanovanjska mizerija vlada v Ljubljani glede stanovanj, nam izkazuje sledeča najnovejša uradno ugotovljena stanovanjska statistika, ki jo je sestavil stanovanjski odsek mestnega magistrata.
Vseh prosilcev, ki so dosedaj predložili stanovanjske izkaze za nakazilo stanovanj, je nad 1600. Izmed teh je 614 prosilcev, ki so v resnici nujno potrebni stanovanj. Ti sedaj stanujejo v bivališčih, ki niso primerna za Človeško bivanje ali pa sploh nimajo stanovanj. Med temi ie 317 rodbin, ki stanujejo v barakah, ki se deloma že podirajo ali pa, ki so tako slabo zgrajene, da je pre-zimovanje v njih skoraj nemogoče;
15 rodbin, ki sploh nimajo stanovanja in se potikajo od dneva do dneva po Taznih prenočiščih;
30 rodbi«n, ki stanujejo v vlažnih kleteh, ki bi v normalnih razmerah morala služiti v diruge, ne pa v stanovanjske svrhe;
24 rodbin, ki le zasilno stanujejo v skladiščih, šupah, hlevih, delavnicah ali drvarnicah;
25 rodbin, katerih možje so uslužbenci v Ljubljani, rodbine pa stanujejo v zasilnih stanovanjih na deželi in se morajo voziti po par ur daleč k svojim rodbinam;
53 rodbin, ki stanujejo vsled izvršenih deložacij le zasilno kot podnajemniki pri sorodnikih, prijateljih ali znancih, katere se pa vsled premajhnih prostorov neprenehoma sili na izselitev;
48 rodbin, ki so deložirane, katerih pohištvo je shranjeno v raznih skladiščih, šupah ali v drugih shrambah, sa-
me pa se morajo prehranjevati po iz-kuhih in gostilnah, stanovati pa v dragih mesečnih sobah, prenočiščih ali še slabših prostorih;
10 rodbin, ki imajo shranjeno pohištvo na šolskih podstrešjih, ki so že prenapolnjena, same pa se potikajo danes tukaj jutri tam;
45 rodbin, ki imajo od mestnega fi* zikata uradna potrdila, da imajo tako vlažna in nehigijenična stanovanja, da trpe otroci na škrofulozi, tuberkulozi in drugih težko ozdavljivih boleznih ali pa se je bati, da bodo v sedanjih sta* novanjih nedoletni otroci na teh bolez* nih oboleli;
23 rodbin, ki imajo istotako nehigi* jenična stanovanja in se je bati, da bo* do otroci, četudi že nekoliko odrasli, oboleli;
11 rodbin, ki imajo le kakšno malo sobico, stanuje pa v njih 8 ali še več oseb, tako da se kopičijo drug poleg drugega in
13 rodbin, ki imajo glasom zdravn. spričeval težko bolne člane in premajs hna stanovanja ter se je bati, da se bo* do okužili vsi rodbinski člani, če se bolnike ne izolira.
Ker pa bo do konca novembra imel stanovanjskosgradbeni odsek le 27 sta* novanj v Nušakovi vojašnici in 64 sta* novanj na Vodovodni cesti, skupaj to* rej 91 stanovanj, si vsak izmed teh naj* nujnejših prosilcev stanovanj lahko predstavlja, kako težko bo izbiral sta*
novanjski odsek, da bo izmed tolikega števila nujnih prosilcev izbral najnuj* nejše, ker bo pri najvestnejši izbiri ostalo še vedno nad 500 nujnih prosil* cev brez potrebnih stanovanj.
Venizelos o prijateljski pogodbi z Italijo
— Rim, 26. septembra. Grški ministrski predsednik Venizelos je izjavil, da je italijansko - grška pogodba mirovnega značaja. Upa, da bo v kratkem času tudi z Bolgarijo, Turčijo, Albanijo in Jugoslavijo sklenil siične pogodbe.
Drobiž z vseh strani
— Karachi, 36. sept. Semkaj je prispel na poletu v Tokio nemški letalec von Hii* nefeld.
— London, 26. sept. Trije maskirani roparji so vdrli v poštni urad v ulici Be* thnalgreen, kloroformirali poštnega upravi* telja in odnesli 500 funtov.
— Berlin, 26. sept. V filmskem kopir* nem zavodu v Tempelhofu je nastal sinoči velikanski požar, ki je napravil več milijo* nov mark škode.
— Dunaj, 26. sept. Kakor poročajo, odstopi meseca novembra definitivno av* strijski zvezni predsednik Hainisch.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 26. septembra.
2e včeraj smo poročali, da je naša kronika zadnje dni nekako v znamenju senza* cij. In res! Deloma že znanim dogodkom so se pridružili še novi, o katerih pa danes v interesu policijske preiskave še ne mo» remo podrobno poročati. Pribiti pa mora* mo, da je policija skrajno konservativna in da noče dati nobenih pojasnil, čeprav so nekatere storije in škandali več kot zreli za javnost.
Med večje in senzacijonalnejše dogodke včerajšnjega dne spada aretacija stavbin* skega delavca Cirila Ž., ki je osumljen umo* ra mesarskega pomočnika Viktorja Podplat* nika, o čemur smo poročali že včeraj. Po* licija je Ž*ja včeraj ves dan zasliševala, pa o preiskavi noče dati nobenega pojasnila. Kakor izvemo, je pa Ciril Ž. dejanski morilec nesrečnega Podplatnika. Vse indicije govo* re zoper njega, pri njem so našli tudi več stvari, ki ga znatno obremenjujejo in orož* niško poročilo ga slika kot skrajno nevar* nega človeka. 2. je bil radi uboja že pred poroto, kar zanj ni baš ugodno spričevalo.
Policijski direkciji je brla včeraj prijav* ljena velika tatvina zlatnine pri neki ugled* ni rodbini na Sv. Petra cesti. Ukradena je bila šatulja, v kateri je bilo mnogo zlatnine in dragocenosti v skupni vrednosti okoli 15.000 Din. Preiskava je v polnem teku in policija upa, da bo zagonetno tatvino v naj* krajšem času pojasnila.
Tretji dogodek je razkrinkanje nevarne* ga zvodnika in izkoriščevalca deklet. V ne* ki zakotni ljubljanski ulici je policija od* krila pravo gnezdo nemorale. Tam so se odigravale orgije, v katere so bila nesrečna dekleta takorekoč prisiljena. Kakor izvemo, je neki obrtnik dekleta jemal v službo in
jih prav nesramno izkoriščal. Ponujal in
prodajal je svoje uslužbenke raznim »klijentom«, denar je pa sam vtaknil v žep. O teh ogabnih manipulacijah in gnusnem početju brezvestnega mojstra bomo še poročali, ker je preiskava šele v teku.
Danes je policijska direkcija dirigirala v Zagreb enega svojih detektivov, da are* tira nekega znanega Ljubljančana, ki jo je pred dnevi popihal na Hrvatsko. V Ljub* ljani je napravil kopico dolgov, ko so mu pa postala tla prevroča, jo je pa pobrisal z vso rodbino vred na Hrvatsko.
Drugih zanimivosti danes na policiji ni bilo, če odštejemo vlom, ki je bil včeraj popoldne izvršen v zidarsko barako na Ko* deljevem. Tam se je med 17. in 18. splazil neki lopov in odnesel zidarju Alojziju Gre* gorcu hlače, jopič, telovnik, klobuk in še več drugih predmetov. Gregorc ima 800 di* narjev škode. Delavcu Ivanu Raku je odne* sel zapestno uro in verižico v vrednosti 300 Din, delavcu Blažu Pavlinu pa par čev* ljev, klarinet, škarje in še več drugih stva* ri, vse skupaj v vrednosti 450 Din. O vlo* mu je bila policija takoj obveščena in je tja poslala detektiva s policijskim psom. Pes je nekaj časa sledil zločincu, nato pa je izgubil sled, ker jo je vlomilec popihal čez vodo.
V Mezetovi gostilni na Kariovskem nasipu je v ponedeljek zvečer popivala večja družba, v kateri je bil tudi mehanik Lojze P. Kmalu je nastal prepir, med katerim je nekdo udaril P.*a s steklenico po glavi. Mo* rali so ga z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Vzrok prepira je bil baje ta, da je P. pel izzivalne italijanske pesmi.
Borzna poročila
Ljubljanska borza.
Devize: Amsterdam 0—22.845, Berlin 13.565—13.595 (13.58), Bruselj 0—7.918, Budimpešta O—9.929, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.004-^8.039 (8.019), London 275.8—276.6 (276.2), Newyork 0—56.955, Pariz 0—222.5, Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 0—297.78.
Efekti: Celjska 158—0, Ljublj. kred. 128—0. Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175_0, Vevče 105—0, Ruše 265—295. Stavbna 56—0, Sešir 105—0.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih so bili 3 vagoni bukovih drv.
Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 in pol vag. turščice.
ZAGREBŠKA BORZA.
D ev i z e: Dunaj 801.90, Berlin 13.58, Bu dimpeSta 9.929, Milan 297.78, NewyorK 56.955, Pariz 222.50, Praga 168.77, Curi' 10.956.
INOZEMSKE BORZE. Curin:  Beograd 9.1285, London 25 UT tfewyork 519.60,  Pariz 20.30, Milan 27 1-Berlin 12&87, Praga 15.40
I8V
Stran 2
4boven5ki   N A K O D» dne 26. septembra 1928.
Stev. 2'2U
Uvajanje klerikalizma v naše srednjesolstvo
Dočim je kleroradikalaka vlada reducirala že obstoječe srednje šole, fe uršulinkam t Ljubljani dovolila otvoritev nove žeuke gimnazije. — Imenovanje prvaka SLS ^ za ravnatelja II. realne • gimnazije v Ljubljani,
V času kleroradilske vlade so slovensko sredn jesolstvo zadeli številni težki udarci. Reducirani sta bili III. realna gimnazija v Ljubljani, ki se je po vojni prav lepo razvijala, in kar Je še hujše z našega nacionalnega stališča, reduciran Je bil tudi edini slovenski srednješolski zavod v PreJunurju, gimnazija v Murski Soboti. Dejstvo, da vzdržuje po redukciji od strani države ukinjene razrede menda mariborski oblastni odbor s pomočjo občine Murske Sobote, na stvari ničesar ne izpreminja, ker je v času po redukciji nastal zastoj v naravnem razvoju lepo napredujočega zavoda ter so morali % mnogi siromašni prekmurski dijaki prekiniti svoje študije, ki jih niso mogli nadaljevati v dru-gin mestih.
Kar se tiče redukcije ljubljanske IIII. realne gimnazije, je treba povdariti, da so vsi ljubljanski sredješolski zavodi prenapolnjeni, da se Je popolna tretja gimnazija v Ljubljani izkazala kot nujno potrebna, proti redukciji pa so zlasti govorili pedagoški razlogi, ker je ob neprestanem presnavlja-
nju srednješolskih zavodov uspešen Studi] nemogoč. Lažje je tako s pedagoškega, kakor z upravnega stališča izpopolniti že obstoječ, lepo napredujoč zavod, k! je dosegel že gotovo stopnjo ustavljenosti, kakor pa snovati nove in iih postaviti na isto višino. Z redukcijami srednješolskih zavodov so klerikalci prinesli mnog0 zmešnjav v naše šolstvo in niso oškodovali samo staršev in mladine, ampak tudi vzgojo našega di-jaštva, ki je mnogo trpela na svojih kontinuiteti.
Kakor znano, je bilo v načrtu kleroradi-Kalske vlade, da se reducirajo še druge gimnazije, kakor v Ptuju, Kočevju in celo v Mariboru. Splošen odpor ne samo pedagoških krogov, ampak vse slovenske javnosti, je bil vzrok, da je kleroradikalska vlada nadaljnje izvajanje svojega redukcijskega načrta na podlagi finančnega zakona opustila in sprejela letos v zadnjem hipu v Narodni skupščini sklep, s katerim se tozadevna določba v finančnem zakonu izpreminja. Vlada je sicer popravila s tem nekoliko svoj greli, toda dejstva, da je spravila v vse naše srednješolstvo mnogo negotovosti in da je na ta način mnogo škodovala našemu šolstvu, s tem ni še odpravila.
Kolika je skrb kleroradikalske vlade za naše šolstvo, dokazuje tudi dejstvo, da nekateri zavodi te sedai nimajo kompletnih profesorskih zborov, čeprav smo že ob koncu septembra. Zato o rednem pouku tudi govora ne more biti. Grehi za učne uspehe pa se seveda zvračajo tako na profesorje kakor na mladino.
Kot rečeno bi bila predvsem dolžnost prosvetne uprave, da izpopolni že obstoječe šolske zavode. Naše dosedanje srednje šole nimajo niti zadostnih učil, niti zadostnih knjižnic za učno osobje in za šolsko mladino. Namesto da bi se že obstoječi srednješolski zavodi ne reducirali, ampak razširili in izpopolnili kakor zahtevajo naši
narodni interesi, smo doživeli, da }e prosvetno ministrstvo kakor poroča včerajšnji »Slovenec« dovolilo, da da se notranja ur-šultaska meščanska šola v LJubljani Izpre-tnenl v dekliško realno gimnazijo.
V Ljubljani že imamo žensko realuo gimnazijo, ki se prav lepo razvija in za katero je tudi ljubljanska občina sama mnogo žrtvovala. Od države ta zavod doslej ui do-tival mnogo podpore, razvil se je z lastno močjo ob znatni pomoči ljubljanske občine. Ena ženska gimnazija v Ljubijani je za naše razmere doslej popolnoma zadostovala. V slučaju potrebe bi Ji bilo treba dovoliti paralelke. Zdi »t. da se je uršulintkemu samostanu v Ljubljani dovolila otvoritev ženske realne gimnazije samo iz strankarskih razlogov, ker bi bilo mnogo bolj potrebno, da sp razširijo in izpopolnijo že obstoječi zavodi, ki imajo že trdno podlago. Osnovanje ženske realne gimnazije v itršu-linskem samostanu tudi v nacijonalnem ozi-ru ni povsem upravičeno, ker je znano, da je bil ta zavod skoro do prevrata vzgajali-šce predvsem nemških s-fraH*- Razen tega bi se dala sredstva, ki jih bo država imela z novo uršulinsko realno gimnazijo, mnogo uspešnejše porabiti za že obstoječe srednješolske zavode.
Toliko v splošnem glede naših srednješolskih zavodov. V kaki smeri se giblje klerikalna prosvetna politika, pa priea ludi imenovanje prof. Bogomila Remca za ravna telja IT. realne gimnazije v Ljubljani, o katerem poroča današnji »Slovenec«. O profesorju Remcu je znano, da je odličen član vodstva SLS, predsednik ljubljanske orga-n!zacije SLS in načelnik ^Gospodarske zveze« v Ljubljani. Dolgo je bil posle vodeči podpredsednik SLS, pa se je moral umakniti s tega mesta pred opozicijo krščanskih socijalcev. O njegovih pedagoških sposobnostih javnosti ni znano, o njegovah nčnili uspehih nam ne pristoja govoriti. Vemo pa, da je mnogo bolj zaslužnih šolnikov v Sloveniji, ki so se odlikovali na pedagoškem polju s pisanjem Šolskih knjig in ki *o posvetili rse svoje moči predvsem vzgoji mladine in ne politiki. Vemo tudi, da so bili z imenovanjem prof. Remca za ravnatelja enega uaših največjih srednješolskih zavodov prezrti mnogi zaslužni in po službenih letih starejši slovenski profesorji, ki pa imajo to napako, da se kot odlični šolniki niso spuščali v dnevno politiko. Z imenovanjem prof. Remca so bili prezrti celo pristaši SLS. ki so si s svojim zaanstvenim delom pridobili v naši javnosti golov sloves, ki pa se tudi niso eksponirali v dnevni politiki. Ali klerikalci niso mogli izbrati za to odgovorno mesto koga iz teh vrst, če že niso hoteli imeti na njem kakega zaslužnega pedagoga ali znanstvenika, ki ni pristaš SLS, čeprav ne dela aktivno v strankarski politiki?
Opozorili smo na navedena dejstva, da vidi naša javnost, v kateri smeri plove prosvetna politika kod kleroradikalsko vlado. Ni dvoma, da bomo imeli o tej stvari se priliko govoriti.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Škorjančevega morilca še niso našli — Avtomobilska nesreča pri Novem Sadu — Škrlatinka v Vojvodini. Senzacijcnalen lov za pobeglim kaznjencem. — Vohunska afera.
Preiskava v zadevi umora starega branjevca Škorjanca na Novi poti v Zagrebu je kljub neumornemu prizadevanju zagrebške policije še vedno na mrtvi točki. Policija je uvidela, da so vsi sledovi, ki jih je dosedaj preiskovala, napačni. Tudi osumljencem, ki so jih aretirali, ne morejo ničesar dokazati. Policija je zadnje dni dobila več okrvavljenih bankovcev. Pri kemični preiskavi so pa docnali, da krvavi madeži niso od človeške krvi. V mesarijah se večkrat zgodi, da mesar odda bankovce, ki jih umaže z živalsko krvjo. Vče-rai je neki pregoreči Zagrebčan prinesel na policijo celo past za srnjake, ki jo je našel na ulici, misleč, da je ta naprava morda v zvezi z umorom na Novi poti. Policija seveda ni vedela, kaj bi počela s tem orodjem, ki je last kakega pozabljivega lovca ali gozdnega čuvaja. Tudi sumljivi mladenič, ki je izmenjal na kolodvoru krvavi bankovec, je izginili brez sledu. Samu slučaj lahko omogoči naši policiji, da raziasni zagoneten umor starega branjevca. Prebivalstvo se vprašuje, kako da policija še ni napredovala v preiskavi niti za korak. Preiskava je pa v tem primeru skrajno otežkočena, ker detektivi niso našli ničesar, kair bi omogočilo najti pravo sled za morilcem. Celo daktiloskopija, ki jo v takih primerih skoraj vedno z uspehom uporabljajo, je tu popolnoma odpovedala. Preiskavo otežko-ča tudi dejstvo, da so k branjevcu zahajali potepuhi in sumljivi elementi, ki nimajo stalnega bivališča. Druga težko-ča je, da je umorjeni bfl zelo molčeč in ni nikomur nikdar govoril o svojih odjemalcih. Nadalje otežkoča preiskavo rudi premajhno število detektivov in kriminalnih organov, ki preiskujejo zverinski umor, kajti številne kriminalne organe je sedaj okupirala politična policija, čeprav ima ta svoje posebne detektive na razpolago.
★
2e včeraj smo poročali o strašni avtomobilski nesreči pri Novem Sadiu. Novosadski listi objavljajo podrobnosti nesreče. Šofer Tafcać se Je v nedeljo zabaval s svojima fovariŠinra, mtearskim
pomočnikom Viljemom Abtom in Pavlom Balacom v neki predmestni gostilni. Tu ie spoznal tudi 18-letno služkinjo Marijo Alekso in služkinjo Evo Bačko. Ob treh zjutraj je Takač predložil družbi, naj napravijo izlet v avtu proti Petrovičevim pristavam. Ko je avto vozil čez progo, ga je zgrabil potniški vlak iz Beograda in ga vlekel pred seboj kakih 200 m. Družba, ki je bila vrnjena, ni slišala drvečega vlaka. Trdi se tudi, da zapornice niso bile spuščene. Čuvaj jih je zaprl šele, ko je bil avto že na progi. Zapornice niso poškodovane, kar dokazuje, da niso bile zaprte, kajti sicer bi se avto zadel vanje in bi jih poškodoval. Drugi zopet trdijo, da je pijana družba samovoljno odprla zapornice, misleč, da bo mogla prevoziti progo p redno pride vlak. Med tem pa je vlak pridrvel in povzročil strašno nesrečo. Med potniki v vlaku je bil direktor novosadske bolnice dr. Trifković, ki je ponesrečencem nudil prvo pomoč. Avto je bil znamke Fiat in je bil popolnoma zdrobljen. Izpod razvalin avtomobila so potegnili dva mrtva in enega težko ranjenega. Dva potnika sta pa padla iz avta in sta ležala na progi. Avto je vozil mizarski pomočnik Abt, dočim je šofer Takač sedel zadaj pri dekletu. Šofer Takač je bil mrtev, mizarski pomočnik Abt, ki bi rad postal šofer, je bil pa težko ranjen. Kot tretjega ponesrečenca so izvlekli izpod avta gospo Bačko, ki je bila tudi že mrtva. Težko ranjenega so našli tudi šoferskega pomočnika Pavla Balazsa. Ima tri velike rane na glavi in eno na prsih. V popolni nezavesti so našli tudi služkinjo Marijo Alekso. Ponesrečence so odpeljali v bolnico z rešilnim vozom. Med potjo je umrl težko ranjeni Pavel Balazs. Služkinja Aleksa se je v bolnici že zavedla, Abt je pa še v agoniji. Ob pogledu na mrtvega sina se je onesvestila mati šoferja Takača. Sporočili so & da je sin samo težko ranjen. Marija Aleksa je v bomici izjavila, da se je družba spoznala v nedeljo v gostilni pri plesu. Kako se pišejo spremljevalci, ni vedela. Tudi ni vedela, kdo je Šbfiral. Vedela je samo, da se druga ženska, ki
je bila v družbi, imenuje Eva. Popoldne so Alekso ponovno zaslišali. Izjavila je odločno, da zapornice niso bile spuščene. Avto je za vozil brez ovire na tračnice. Kaj se je potem zgodilo, ne ve, ker je zgubila zavest in se ie zavedla šele v bomici. Težko ranjeni Viljem Abt ima poškodovane tudi možgane in ni upanja, da bi okreval.
★
V Subotici in v Novem Sadu še vedno razsaja epidemija škrlatinke. V Su-botici so dognali 80 slučajev škrlatinke, v Novem Sadu pa 20. V obeh mestih so ukrenili vse potrebno, da se epidemija ne bo širila. V Subotici so bili vsi šolski otroci cepljeni proti tej nevarni bolezni. Iz Novega Sada poročajo, da prihajajo tudi iz drugih kraiev v Vojvodini poročila o epidemiji škrlatinke, ki se močno širi v vseh krajih. V Slavoniji so ugotovili v Brodu in v Vinkovcih več slučajev. K sreči poteka bolezen skoraj v večini primerov precej milo, tako da ne bo zahtevala človeških žrtev. ¥
Predvčerajšnjim se je na novosadskih ulicah in dvoriščih odigral sanzaci-onalen lov za pobeglim obsojencem. Mož >e bil obsojen zaradi razžalitve kralja na 3 leta ječe. Ko je sodnik pre-eital obsodbo, se ie obsojenec nenadoma spustil v bes:. Sele r>n dolgem zasledovanju in iskanju so ga stražniki zopet prijeli in ga odvedli v zapor. Obsojenec je bil neki Miha Nagv. po poklicu vrtnar v Novem Sadu. Obtoženec ni bil v preiskovalnem zaporu, zato so sodniki zahtevali, da nastopi kazen takoj po razglasitvi obsodbe. Nagy je hotel zapustiti sodno dvorano še preden ie bila obsodba razglašena. Sodni sluga ga ie pa zadržal. Na zahtevo predsednika ie sluga odšel v ječo po oboroženega jetniškega stražnika. Komaj je sluga zapustil dvorano, že je obtoženec pobegnil skozi odprta vrata. Predsednik ie začel loviti begunca in alarmiral tudi vse stražnike v jetnišnici. Ko so bili stražniki na ulici, je obsojenec že izginil v mestnem parku. Policaji so preiskali ves park. toda zaman. Mimoidoči so slednjič povedali, da so videli begunca v smeri proti glavnemu trgu. Tako so stražniki izsledili begunca in ga po polurnem lovu po ulicah in dvoriščih končno ujeli in vtaknili nod ključ.
Te dni so odkrili v Novem Sadu veliko vohunsko afero. Kot prva ie bila aretirana žena nekega novosadskega trgovca, ki je bila baje v tesnih stikih s špijoni. V vohunsko afero je tudi zapleten mož aretirane trgovke. Ta je pa pravočasno zvedel, kaj ga čaka in je brez sledu izginil. V Novem Sadu je obstojala večja družba, ki je vohunila v prid neke tuje države. Policija je uvedla strogo in obširno preiskavo. Pričakujejo se še številne aretacije. Oblasti pa nočejo izdati nobenih podrobnosti o preiskavi.
Potrebe železnic v Sloveniji!
Glasom časopisnih vesti je sklenila naša vlada novo posojilo — izplačljivo v mate* rijalu, ki naj se porabi za izboljšanje nepo* voljnega stanja naših železnic. O nujnosti tako ogromnih nabavk tu nočemo razprav* 1 jati — pač pa iznesti nekaj želja, katerim naj se vsaj enkrat tudi res ugodi.
Ljubljanska direkcija državnih železnic je dobila v desetih letih le štiri nove stroje, dočim so vse ostale direkcije dobile vsaj za polovico sedanjega strojnega parka no* ve stroje, nekatere celo 70 do 80 odstotkov. Izgovor, da je imela za svoje potrebe ljub* ljanska direkcija itak višek — ostali stroji iz umika v 1. 1918 — ne drži, ker je 20 do 25 odstotkov strojev najstarejših tipov v prometu nad 30 let in so torej deloma če izrabljeni, v prometu neekonomični ter bi generalna popravila bila zvezana s preveli* kimi in nepotrebnimi stroški. Drugič je ve* liko število strojev radi večne pesmi »nema kredita« izven prometa «mrtvih», ker se ob pravem času niso mogli popravljati, ter so mesece, celo leta stali na takozv. bolni* ških tirih — kar na prostem, izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam.
Končno je treba pribiti, da je ljubljan* ska direkcija celo morala odstopiti stroje «Ser. 380» in nekaj strojev aSer. 80» zagreb* ški direkciji — poleg nekaterih strojev biv* še Južne železnice — ter da je v sedanji sezoni še vrhu vsega morala posoditi Za» grebu osem strojev, ker Beograd s svojimi 64 stroji nad normalnim staležem tega ni amogel» storiti.
Jasno je torej, da je bila baš ljubljanska želzniška direkcija v vsakem pogledu prav« cata pastorka, ker ne le da ni dobila novih strojev, ampak je svoje morala odstopiti in posojati drugim in ni dobivala pravoČas* no ter zadostno kreditov, da vsaj s vej skromni strojni park vzdrži v redu.
Posledica tega je, da se stroji preveč iz* rahljajo, ker ni časa za mala popravila, Či* ščenja m pregled — ker so vedno v teku.
Temu treba enkrat odpomoči, ker tudi ves vzoren napor, vestnost in trud osobja imajo svoje meje — in če drugod radi ma« lomarnosti osobja z novimi stroji ne more» jo vedno izhajati, zakaj bi bila zato Slo* venija vedno zapostavljena.
Po časopisnih vesteh se namerava naba* vit okrog 130 strojev, ako bi od teh dobila Ljubljana vsaj 30, pa bi bilo za nekaj let pomagano, kajti potrebno je kakih 10 stro* jev za brzovlake, 20 težjih serij (močnih n. pr. kakor Ser. 80) pa za tovorne.
Ker se namerava nabaviti tudi ostali ma* terijal, treba gledati, da ga dobe maribor* ske železniške delavnice toliko, da bodo mogle popraviti stroje, ki že nad leto dni čakajo popravil in da bodo mogle tudi v bližnji bodočnosti sproti redno popravljati «feome» stroje.
Ob tej priliki naj se tudi ne pozabi na drugi tir — na progi Zagreb*Zidani most —
ter lok v Zidanem mostu, izmenjajo naj se izrabljene tračnice in*preuredi ljubljanski kolodvor. Upajmo, da bodo znali zastcpnl' ki Sloveniji doseči vsaj ta željeni in toli potrebni minimum.
Glede prometne politike našega promet« nega ministrstva pa pripominjamo in žel!* mo: manj okorne administracije z nepotrebnimi močmi, proč z okostenelim zak. o drž. računovodstvu, a več sistematike '.n racionalnosti.
DANES! DANES! X
K rchfeldstif ffi
(Der Pfarrer von Ki.rchfeld) Prekrasno filmsko delo, posneto po motivih istoimenske nepozabne drame
L. Anzengruberja.
V   gtavns  vlofci  kot župnik
W. DIETERLE.
Krasne gorske pokrajine Strpljivost in človekoBubJe mladeza duhovnika. Zapuščena sirota v žiipnišču. Zlobne govorice po vasi. Zadoščenje za ža-
l?trve. Film, ki iz»vabi solze in ganot-ie pri   slehernem gledalcu.
Predstave ob 4.. xAb., ^8. in 9. uri.
Lepa ganljiva godba. Tel.  2124.        ELITNJ KINO MATICA
X
K
I
X
S*
X
X X X
ffi
— H____
lili
Ghaplin z levom v kletki
(Ena največjih scen iz ChanHnovega vele-filma »CirkusO. Mnogo se je sicer že pisalo o tem grandi-joznem filmu, ker pa iz časopisnih objav posnemamo, da bomo končno tudi v Ljubljani imeli priliko videti ta filmski umotvor, podajamo občinstvu oois ene najboljih scen. Torej; Charlie se srrehaia Po ma-neži, naenkrat mu pn',*N5e nasproti njegov največji sovražnik v cirkusu — izredno nevaren in zloben konj. Charlie sname lepo svoj klobuk in skuša z največjo uljudnostio spraviti konja v dobro volio. Toda najprijaznejše geste ne zaležejo prav nič in konj drvi naravnost proti njemu. Tedai se spusti Charlie v divji tek in išče zavetišča pred svojim sovražnikom; beži iz maneže, premišlja trenotek, kam bi se skril in ko zagleda pred seboj prazno kletko, smukne vanjo, avtomatična vrata kletke pa se za njegovim hrbtom hipoma zanro. Koni se ustavi tik pred kletko. Charlie na se mu roga in škodoželjno smeji, ker ga ie tako izvrstno ukanil.
Toda joj! Komaj se obrne, zagleda tam v kotu kletke ogromnega leva. ki sedaj hvrlabogu še mirno spi in se za novodošle-ca ne zmeni. Charlie je v^s leden od strahu! Z naporom vseh svoiih sil skuša priti iz kletke, z obupnimi kretnjami hoče priklicati pomoč, toda glas mu zastane v grlu ob misli, da bi znal na ta način prebuditi leva. Naenkrat zagleda čisto ob steni kletke mala vratca, ki vodilo v sosedno kletko. Cisto tiho in polagoma po prstih se priplazi do tja, pogled srepo uprt v spečega leva, z vso previdnostjo vtakne glavo skozi vratca, toda že v naslednjem trenotku vidi pred seboj ogromnega tigra, ki z odprtim žrelom, plamtečimi očmi in grozno rjoveč pričakuje svojega nenavadnega po-setnika. Že hlastne tiger po Charlieievi glavi in po njem bi bilo, da se ne bi z vso naglico umaknil. Kakor blisk se okrene Charlie, napravi pred levom opravičuiočo kretnjo ker je tako naglo zaprl vrata za seboj in morda z ropotom moti! spečega srospo-daria. V tem se polagoma približuje kletki pes 13 prične glasno lajati. Charlie je ves prepaden in skuša psu dopovedati, naj vendar neha z lajanjem, ker bi znal na ta način zbuditi leva. Toda vsa znamenja in vse kretnje ne zaležejo nič. Charlie ga skuSa potolažiti na drug način in mu vrže skozi mrežo veliko kost. da bi ga vsa! za malo časa premotil. Toda ne! Kost mu prileti ravno na glavo in pes zač:ie glasneje bev-skati in lajati.
Končno pride Mvrna, hčerka ravnatelja cirkusa in Charlie ji pokaže s prosečo kretnjo, naj ga osvobodi iz repriietnega položaja. Toda ko ta ugleda Charlieja v kletki s strašnim levom, pade v nezavest! Obupen je sedaj Charliejev položaj: Mvrna v nezavesti, pes pa laja venomer! Charlie vzame v roko veliko skledo vode. iz katere je lev popreie pil, ter prične škropiti Myrno in psa. prvo da bi jo prebudil iz nezavesti, drugega pa da bi ga Pomiril. Nič ne pomaga! Tedaj — o groza, se !ev zbudi! Charlie je prepričan, da je prišla njegova zadnja ura. Ves bled se umakne v najoddalje-nejši kot kletke in se trese no vsem životu. Lev se dvigne čisto počasi in se mu grozeče približuje. Vedno bližje !n bližje prihaja, Charlie stiska roke ob svoie telo in vidi se mu, da te bolj na drugem svetu kakor na zemlji. Lev povesi glavo, si ogleduje Charliejeve raztrgane čevlje, nato se dotakne z gobcem malega moža in mu gleda v obraz. In ta poskusi sedai zadnje sredstvo; iztisne Iz svojega kot vosek rumenega lica skrajno prikupljiv nasmešek, napravi levu nekaj pasje ponižnih komplimentov in skuša napraviti nanj kar najugodnejši vtis.
Toda lev, kralj živali se bore malo briga za ubogega Charlieja. Sit je in zato mu obrne hrbet z vsem prezirom ter polagoma odkoraka nazaj na svoje ležišče. Charlie ne more verjeti svojim očem. Z odprtimi usti zija v leva, potem pa se prične tipati po vsem životu. AH je to mogoče? Saj Živi! No in sedaj obrne Charlie svojo vlogo in iz velikega bojazljivca hoče naenkrat postati junak in zmagovalec. Mvrna se je medtem prebudila iz omedlevice in steče h kletki. Toda sedaj Charlie ne pozna več stranu in da bi bolj imponiral deklici, gre sam k levu in ga Hoče pogladiti. Levu pa je te predrznosti kmalu zadosti. Kakor bi tienil je na nošah — Charlie pa že v naslednjem trenotku z enim samim ritenskim skokom skozi odprta vrata — na svobodi. Sicer  pade svoji  oboževani  deklici prav
nerodno pred noge, toda te naslednji hip je pokonci in z nekakim omalovaževanjem pripoveduje o svojem srečanju z levom. Ni pa minulo par minut, glej spaka, ga že zopet zagleda njegov neprijatelj koni in Charlie, ki se ni bal leva. Jo z bliskovo naglico odkuri v največie začudenje Myrne ...
To sceno, ki je ena najduhovitejših v velikem fihnu. smo podali publiki zato. da s podvojeno natančnostjo opazuje fino igro. izvrstno mimiko in genijalno duhovitost velikega mojstra!
šBeležnica
Koledar.
Danes: Sreda, 26. septembra 192S; katoličani: Justina; pravoslavni: 13. septembra, Kornelije.
Današnje prireditve. Drama:  ^Pohujšanje  v dolini šentfior-j 3. n s k i (i
Kino Matica: »Kirchfeldski župnik<. Kino »Ideal: »Trije mušketirtf«.
Dežurne lekarne.
Danes: Siršnik, Marijin trg; Kur alt, Go-sposvetska cesta.
Oanes zvečer je v dramskem gledali* šču prva vprizoritev Cankarjeve farse «Po* hujšanje v dolini Šentflorjanski* v deloma riovi zasedbi in popolnoma novi inscenaciji g. Skrbinška. Predstava se vrši za premier* ski abonma.
vFannv, tete, strici itd.»t ta izvrstna angleška komedija se igra jutri v četrtek dne 27. t. m. v ljubljanski drami za abonen« te reda B.
Kratkih kril ne bo več!
Joj, kako so bila naša dekleta pre* strašena, ko jim je «Naš modni kotu ček» v glasilu največjega Slovenca na* pvedal konec kratkih kril. Kar milo se jim je storilo, ko so brale, da so božji namestniki in dekleta od farovža krat* kih kril že do grla sita in da bi res ne bilo prav, če bi začela nositi vlečke, a do gležnjev da se bo krilo vendarle po* daljšalo. Vse boljše in pražnje obleke da bodo imele krilo podaljšano, kakor je videti na pričujoči skici.
Pa so pogledala naša dekleta na prh čujočo skico in niso se več bala za uso* do kratkih kril, kajti je tam videti, da bodo lahko kmalu sploh brez kril. Eno krilo pražnje ali praženc obleke je po* maknjeno že visoko nad kolena in Pe* pe iz uredništva je v svesti sramežlji* vosti kar zamižal, tako ga le bilo strah izkušnjav. Tako je če ne ve desnica, kaj dela levica. Desnica se huduje na kratka krila in na razstavljene nožice, levica jih pa boža. Modni kotiček naj* večjega Slovenca je res dostojna slika njegove skrbi za sloxfensko ljudst\'0.
Sport
— Službene objave LHP. (Iz seje u. o. z dne 20. IX. 192«.) SK Iliriji se potrjuje prejem saveznega davka in 5 odst. netto dohodke iz tekme ASK. Primorje — SK Ilirija z dne 16. IX. v skupnem iznosu 5o.— dinarjev. — Prvenstvena tekma 1. SSK. Ma* ribor — SK Ptuj se preloži na dan 23. IX., o čemer se oba kluba obvesti brzojavno. Dovoljuje se SK Slivnica tekma z nesavez* nim članom SK. Javornikom dne 23. IX. v Cerknici. ASK. Primorju se potrjuje pre* jem sav. davka iz tekem I. in 2. IX. proti SK. Muri v iznosu Din 62.—. Sodnik gosp. Doberlet se poziva, da vpošlje čimpreje sodniško takso iz tekme 2. IX. v znesku Din 10.—. SK. Ilirija se kaznuje po §5 51. in 52. kaz. prav. z globo Din 100.—, ker k tekmi 16. t. m. ni postavila zadostno število rediteljev m ker postavljeni reditelji niso v redu vršili svoje službe. Brodarjeva (SK Ilirija} se poziva k prihodnji seji u. o., ki se vrši v četrtek 27. IX. ob 20. uri v poseb* ni sobi kavarne Evropa. Verificirajo se sle/ deče tekme: SK. Ilirija — ASK. Primorje z rezultatom 11 : 1 (7 : 1) za SK. Ilirijo. Da* lje SK. Ilirija — TKD. Ateia 6 : 0 za Ilirijo. ASK Primorje — TKD Atena 6 ! 0 za Primorje, I. SSK. Maribor — SK. Mura 6 : 0 za Maribor, SK. Ptuj — SK Mura 6 : 0 za SK. Ptuj — vse par forfait, ker SK. Mura in TKD. Atena nista nastopila. Delegira se sodnikom za tekmo SSK Maribor — zrna* govalec Ljubljana dne 30. IX. q. Sancin (na* mestnik g. Kereszturv). —Tajnica.
— Službeno iz LHP. Seja u. o. se vrši jutri ob 20. uri v posebni sobi kavarne Ev« ropa. Prosim točno in polnoštevilno. — Taj* niča.
Tunnev s poroči v Neaplju
Kakor znano, se namerava sloviti bokserski in svetovni prvak Genne Tunney neporažen umakniti iz arene in dati bokserski karijeri za vedno slovo. Vzroki za to so različni. Denarja ima pač dovolj, na drugi strani je pa vest, da se namerava Tunnev v najkrajšem času poročiti, že javna tajnost. Njegova nevesta je hčerka amer. milijonarja Landerja, Polly Lander. Poroka bo začetkom oktobra v Neaplju. Ameri* ški listi seveda na dolgo in široko raz. pravljajo o tem važnem dogodku in vedo poročati, da dobi nevesta za balo prekrasen kožuh iz vidrovih kož, vreden 100.000 dolarjev, dalje 48 večernih toalet in 100 parov rokavic.
Tunnev namerava študirati filozofijo in bo na un-ivezi v Weimarju posedal predavanja. Filozofija ga od nekdaj mika. — Vest, da se Tunney poroči, je seveda najbolj presenetila podjetnega menažerja Tex Richarda, ki je pri bokserskin bitkah vedno poba-sal več stotisoč dolarjev, za katere je sedaj prikrajšan, kajti v Ameriki razen Dempseva ni nobenega bokser ja, ki bi bil tako popularen kakor Tunney.
Stev. 220
•SL'OVENSKI   NAROD* dne 26. septembra 1928.
Stran 3
Dnevne vesti.
_Novi češkoslovaški vojni ataše v Beogradu. Za novega češkoslovaškega vojnega atašeja v Beogradu je imenovan polkovnik Vyčital, ki je pred petimi leti dovršil na beograjski vojni akademiji višji tečaj za častnike generalnega štaba. Polkovnik Vyčital pozna zelo dobro naše razmere in govori perfektno srbohrvatsko.
— Velika deputacija Slovakov v Krasu-Jevcu. Včeraj se je odpeljala iz Bratislave v Kragujevac velika deputacija zastopnikov slovaške javnosti, ki se udeleže piietetne svečanosti na grobovih 44 slovaških vojakov, ustreljenih koncem vojne zaradi upora. V delegaciH so slovaški poslanci, senatorji, zastopniki 17. pespolka, ki se naziva zdaj polk kragujevaških žrtev, dalje zastopniki
mesta Bratislave in Trenčina ter legijonar-jev in vseh slovaških kulturnih ustanov. Delegacija položi na grob žrtev avstrijske soldateske vence in se pokloni manom neznanega jugoslov. junaka. Po svečanosti poseti Petrovac, slovaško naselbino Selen-fco in okoliške slovaške vasi.
— Natečaj za častnike. Vojno ministrstvo hoče letos in prihodnje leto izpopolniti Inženjersko - tehnično stroko z administrativnimi rezervmimi častniki. V ta namen bo sprejetih v aktivno službo okrog 30 rezervnih častnikov. Prijave za sprejem v aktivno službo sprejema inženjersko - tehnični oddelek vojnega ministrstva do 1. decembra. Kandidati morajo biti v činu podporočnika do kapetana L klase. Podporočniki ne smejo biti poročeni. Zahveta se najmanj absolvirana srednja tehnična šola doma aJi v tujini.
Razpad Ferijalnega saveza. Kakor pri vseh organizacijah s centralami v Beogradu, tako je zavladalo tudi v ferijakiem savezu veliko ogorčenje nad nečuvenim početjem upravnega odbora v centrali. Centrala je izkazovala potvorjene bilance, % dijaškimi kolonijami in z društvenim denarjem je gospodarila kakor svinja z mehom, zagrebško oblast, v kateri je največ članov, je dosledno zapostavljala itd. V nedeljo bi se moralo vršiti v Zagrebu zborovanje Ferijalnega saveza, ki pa je bilo v zadnjem hipu odgođeno. Na zborovanje so prišli zastopniki 28 podružnic, ki štejejo nad 2000 članov. Ker je bilo zborovanje odpovedano, so imeli konferenco, na kateri so sklenili, da prekinejo vse podružnice v Hrvatski in Sloveniji stike s centralo Ferijalnega saveza. S tem je doletela Ferijalni savez ista usoda, kakor bo doletela vsa naša društva, ki imajo centrale v Beogradu, če se gospoda v Beogradu ne bo otresla svoje diktatorske mentalitete in korupcije.
— Tudi med dobrovoljci vre. V ponde-Ijek se je vršila v Beogradu že druga konferenca članov Saveza dobrovoljce v, ki so ogorčeni nad početjem središnje uprave^ z M. Pavičičem na čelu. Večina članov je izstopila iz glavnega saveza zaradi samopaš-nosti predsednika Pavičiča in raznih umazanih afer, za katere nočejo nositi odgovornosti. Poleg rednih članov so izstopili tudi trije člani uprave, ki pravijo, da bodo prisilili predsednika k odstopu, ker imajo nepobitne dokaze, da je upropastil organizacijo in ji napravil okr. 500.000 D dolga. Konferenca je pokazala, da se bo najbrž tudi organizacija dobrovoljcev na korupciji in dik-tatorstvu enega gospoda razbila.
— K odlikovanju ruskih učenjakov. Ruski učenjaki so se zbrali te dni v Beogradu, da razpravljajo o svojih stanovskih zadevah in o položaju ruske znanosti, zastopane po učenjakih - emigrantih v inozemstvu. To priliko ie porabilo naše prosvetno ministrstvo, da je predložilo kralju v odlikovanje nekatere ruske učenjake. Odlikovanih je več predstavnikov ruske znanosti v emigraciji, med njimi pa pogrešamo nekatere, ki bi po pravici zaslužili to priznanje za znanstveno delo. Naj omenimo samo vse-učiliška profesorja dr. Nikolaja Bubno-v a in dr. Aleksandra B i 1 i m o v i č a. Ne vemo, kdo je tu kriv, da so bili baš na ljubljanski univerzi delujoči ruski učenjaki prezrti, zdi se nam pa, da je prosvetno ministrstvo zakrivilo tu netaktnost.
— Napredovanje v železniški službi. V
višjo skupino so pomaknjeni v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani Srečko Benedek, Honko Gilias, Karel ZupaniČ, Pavel Levičnik, FTanc Hojs, Franjo Zelenko, Friderik Weinberger, Julij Bučar, ing. Franc Honzak, ing. Drago Leskošek, Franc Smerdu, Albin Adlešič, Ivan Podboj, Andrej Maselj, Josip Černe, Josip Jenko, Franc Pustoslemšek, Teodor Drovenig, Juri Ile-šič, Josip Grabnar, Jernej Šmavc, Franc Medica, Josip Vandov, Hilarij Lavrenčič, Franc Zekar, Mirko Punčuh, Leon Dekleva, MIha Rožanc, Janko Vranjek, Peter Bradaška, Alojzij Mihič, Hironim Hvala, Rudolf Likar, Anton Gostič, Ivan Novak, Mirko Nachtigal. Anton Prelc. Ivan Steb-lovnik, Ivan Knštrin, Ivan Jurman, Ivan £čurk in Josip Gabrovšek.
— Uvedba diffćrćs - telegramov v izven-evropskem prometu. Po odredbi ministrstva pošte in telegrafa štev. 37.470 od 1. septembra t. 1. se smejo v odnošajih naše države s prekomorskimi državami sprejemati in odpravljati diffćrćs-telegrami proti plačilu polov. (50%) pristojbine za navadno brzojavko v isti relaciji. Po vrstnem redu se te brzojavke odpravljajo kot zadnje torej za novinarskimi brzojavkami. Glede na to, v kakšnem izmed gotovih določenih jezikov je brzojavka sestavljena, to je aH v francoskem jepiku, ali v našem državnem (slovenskem in srboforvatskem) jeziku, ali v jeziku, ki ga je naslovna država določila, mora pošiljatelj pred naslov brzojavke napisati označbo LOF ali LCO ali LCD.
— Novi pripravniki poštno - brzojavne službe. Nedavno je bil razpisan natečaj za nove pripravnike poštno - brzojavne službe In priglasilo se Je nad 300 kandidatov. Izpraznjenih mest je pa samo 60. Poštni mi-simlcfr je odredil posebno komisijo, ki bo te d* iabraia kandidate. Izbrani kandidati po-
stanejo takoj pripravniki in bodo dodeljeni za eno leto centrali, potem pa pridejo v višji tečaj postno brzojavne Šole.
— Višji tečaj poštno - brzojavne šole. V pondeljek se je vršila v poštiio-brzojav-ni šoli v Beogradu seja, predavateljev, da se določi učni red za višji tečaj. Predavanja se prično 1. oktobra. V višji tečaj je bilo sprejetih letos 45 kandidatov in kan-didatinj, ki so bil najmanj leto dni v praksi na poštah.
— Zakon o dobrovoljcih. Zakon o dobro-voljcih je bil v pondeljek objavljen v »Službenih Novinah« in je torej stopil v veljavo.
— Poljšaku so prepovedali lečenje raka. Beograjsko »Vreme« poroča, da je ministrstvo narodnega zdravja naročilo ljubljanski bolnici, naj Poljšakov lek proti raku prouči. Zdravniki iz Ljubljane so Poljšakov lek baje preizkusili ki ugotovili, da ne doseže nobenega efekta. Zato je ministrstvo narodnega zdravja baje naročilo velikemu županu mariborske oblasti, naj strogo prepove lečenje raka s Poljšakovim lekom.
— V naše državljanstvo je sprejet zdravnik 32. artiljerijskega polka v Mariboru dr. Aleksander Darožio.
— Kongres Jugoslovenskega šumarske-ga udruženja, ki bi se imel vršiti dne 7. do 9. oktobra t. 1. se odgodi radi narodne proslave desetletnice prebitja solunske fronte, katera proslava pade na iste dni. Kongres se bo vršil najbrž 28. oktobra in naslednje dni, o čemer bodo člani JŠU pravočasno obveščeni.
— Jugoslovenska Matica vabi vse gospe in gospode in delegate društev, ki so sodelovali pri prireditvi dne 8. t. m. v Zvezdi in na Kongresnem trgu, k obračunski seji, ki se vrši v petek dne 28. t. m. v damskem salonu kovarne »Emona« ob 17.30.
RAZSTAVA TU K
7. - 21. X. - UUBU. VELESEJEM
— Dramski tečaj Zveze kulturnih dru. štev. (Oklic vsem onim, ki čutijo veselje do gledališke umetnosti.) Zadnji teden poteka in vsakdo, ki čuti veselje in zanimanje za udejstvovanje pri gledališču, naj se čimprej prijavi v dramski tečaj ZKD, katerega vodi prof. O. Šest. Predavanja se bodo vršila vsak torek od pol 8. ure dalje na realki, Vegova ulica, in bodo obsegala vso snov, spadajočo v stroko gledališke umetnosti. Priglase sprejema ZKD vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v tajništvu, Kazina IL, levo. Priglasi se lahko tudi pismeno. Šolnina, plačljiva v petih mesečnih obrokih po 20 Din, znaša 100 Din za osebo. Opozarjamo tudi organizacije na ta tečaj, h kateremu lahko prijavijo svoje članstvo.
— Filmska centrala ZKD. Vsem včlanjenim društvom sporočamo v smislu okrožnice št. 3, da Imamo na razpolago v mesecu septembru in oktobru dva poučna velefilma, ki ju izposojujemo proti zmerni Izposojeval-nini, ozir. prirejamo filmska predavanja v smislu omenjene okrožnice. Oba filma: »Ekspedicija kapitana Scotta na južni tečaj« in »Potovanje po Srednji Evropi< priporočamo društvom glede na lepe slike in poučnost programa v predvajanje. Društva ki žele predstave, naj se takoj javijo tajništvu ZKD in sporoče vse podatke, ki so zaželieni v smislu okrožnice št. 3. Filmi ostanejo na razpolago za dobo enega meseca, zaradi česar opozarjamo društva, naj s predvajanjem pohite. — Tajništvo ZKD.
— Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani soproga sodnega sluge ga. Marija N e s m a n. Pokojnica je bila simpatična, blaga in splošno priljubljena žena. Pogreb bo jutri ob 1(5. z Gosposvetske ceste št. 13. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vreme Je zadnje dni zelo muhasto in v atmosferi se hitro vrše velike izpremembe. V nedeljo in pondeljek smo imeli zelo hladno vreme in tudi včeraj je še kazalo, da se bo nebo zjasnilo, toda čez noč smo dobili jug in začelo je deževati. Vse kaže, da bomo Imeli še nekaj časa nestanovitno deževno vreme. Dobro je, da se ni zjasnilo, ker bi napravila slana na polju in vrtovih občutno škodo. Včeraj je bilo deževno in oblačno po vsej državi. Največ dežja smo imeli v Ljubljani. V Skopi ju je bilo 28, v Splitu 21, v Zagrebu 18, v Beogradu 13.4, v Ljubljani 11, v Mariboru 10 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 761 mm, temperatura je znašala 8 stopinj.
— Planinski koledar za leto 1929 hočem zopet izdati, ker me mnogi k temu nagovarjajo. Vsled tega prosim vse Planinskemu koledarju naklonjeno občinstvo, da istega potom dopisnice naTOČiti blagovoli, da vidim, ali se zglasi zadostno število ali ne. Obenem prosim za popravek v besedilu
koledarja 1924 in novo gradivo za koledar vsaj do konca septembra. Inseratov ne bom. priobčil. Prebitek gre v planinske svrhe* Planinski pozdrav! Brunon Rotter, Marfc. bor, Krekova ulica 5. 707nn
— Pri telesnem zaprtju in hemeroldih, želodčnem in telesnem motenju, boleznih na jetrih In vranici, bolečinah v križu in mvfttu Je »Franz Josef« grenčica izborno sredstvo, ako Jo vzameš večkrat na dan. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dado v mnogih primerih vsak dan zjutraj in wečer piti pol kupice vode »Franz Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerljah in Špecerijskih trgovinah. 26-T — Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, LJubljana, Stari trg ft. 53-T
Iz Ljubljane
—1J Bratje! Sestre! V ponedeljek 1. tm.
poteče 65 let, odkar se je vršil -ustanovni občni zbor našega društva. Ta jubilej proslavimo v soboto dne 29. tm. s predavanjem, ki bo točno ob 8. zvečer v sejni dvorani v Narodnem domu (vhod z Bleiweisc-ve ceste). Predaval bo o zgodovini našega društva brat Boris Orel. Temu predavanju sledi v mesecu oktobru telovadna akademija in slavnostni občni zbor. Za danes vabi-mo svoje članstvo in naraščaj, kakor tudi vse prijatelje sokolske misli na to naše spominsko predavanje dočim bodemo natančnejši spored jubilejnih (prireditev objavili pozneje. Zdravo! — Odbor »Ljubljanskega Sokola«.
—I) Sadna razstava v LJubljani. Ob priliki velike razstave »Tisk«, ki bo na ljubljanskem velesejmu od 7. do 21. oktobra, bo isti priključena tudi razstava sadja, zvezana s sadnim sejmom. Navzlic temu, da letošnja sadna letina ni posebno bogata, se je vendar posrečilo zbrati veliko množino izbranega sadja. Do sedaj so prijavljene sledeče vrste: zgodnja zimska jabolka; ananas, zlata parmena, belfleur, pisani kardinal, blsmark itd. Pozna zimska Jabolka: Kanadska reneta, landsbeTška reneta, bobo-vec, mošančkar, londonski peping, boskop-ski kosmač, jana<tan, šemjpanjska reneta, baumanova reneta itd. Hruške: avranžka, blumenbahovka, pastorovka itd. Vse sadje bo lepo pravilno vloženo v ameriških zabojih od 20 do 25 kg.
—II V glasbeni šoli operne pevke, prof. Jarmile UIg Gerbičeve, prične pouk 1. oktobra. Poučuje se klavir, solopetje, teorija in deklamacija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje iji tozadevna pojasnila v četrtek 27., petek in soboto, od 11.—12. ure dopoldne in od 2.—5. popoldne v Čevljarski ulici štev. 1, II. nadstr. 716-n
—Ij Vpisovanje vajencev In v »Jen k, ki so dolžni posečati tukaji&nje obrtne nadaljevalne šole bo v nedeljo, 30. septembra ob 9. uri dopoldne oziroma na prvi šolski dan meseca oktobra.
—IJ Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo zvečer mešani zbor in odborova seja, v petek moški zbor.
—Ij Za zdravje In lepoto je neobhodno potrebna redna telovadba. Zato opozarjamo starše, še posebej Pa dame, na telovadne tečaje društva Atene, ki se otvorijo meseca oktobra. 7»18-n
—Ij Letošnja plesna sezone T LJubljani se pričenja z zopetno otvoritvijo »Privatne Plesne iole — Jenko« dipl. člana pariške akademije plesa, ki se Je v svrho naštudi-ranja vseh letošnjih novitet udeležil mednarodnega plesnega kongresa v Parizu in na Dunaju. Plesna šola ima letos svoje prostore v krasni »balkonski« dvorani »Kazine« kjer se bo od j. oktobra naprej vršil vsak dan od 10.—24. pouk Jn vpisovanje za posameznike, zaključene družbe in tečaje. Oficijelna otvoritev se pa vrši v soboto 6. oktobra v veliki dvorani »Kazine« z veliko »plesno revijo« vseh najnovejših družabnih plesov. 717-n
—IJ Župa skavtov v Sloveniji, Ljubljana ima svojo redno letno skupščino dne 30. tm. 1928 ob 10. url dopoldne v zeleni dvorani hotela Union. Vabljeni vsi aktivni in podporni člani, starlši Članov In vsi prijatelji skavtizma-
—Ij Nezgoda. Včeraj so pripeljali % Te-šilnim avtom v bolnico 261etnega delavca Franca Škerla, ki je bil zaposlen pri renoviranju stavbe banke »Slavije«. Zvrnil je namreč nase posodo kropa in se nevarno opekel na levi nogi.
Najlepša Pražanka
Tudi Praga noče zaostati za drugimi mesti, ki so začela posnemati Ameriko hi prirejati lepotne konkurence. Praga je bila v nedeljo v znamenju krasnega cvetličnega korza, ki se ie pomikal skozi mesto na Slovanski otok. Vse mesto je bilo na nogah, kaj-ti^ cvetličnega korza Praga že 20 let ni videla, kraljice lepote pa sploh ni imela. Zato je bila prireditev prlava atrakcija in uprava praškega velesejma, ki je korzo in lepotno konkurenco aranžirala, je dosegla nepričakovan uspeh.
Konkurenčni vozovi z lepoticami rn alegoričnimi skupinami so se pomikali po ulicah med gostim spalirjern navdušenega prebivalstva. Prvo nagirado v cvetličnem korzu je dobil voz, v katerem se je peljala kraljica lepote Velikega Plzna Kvapdfova. Drugo nagrado je dobil voz Ide Klausnerjeve iz Prage, tretjo voz Škodovih zavodov, četrto voz vladirnirja Horaka iz Prage itd. Slovanski otok, kjer se je korzo ustavil, je bil spremenjen v morje lučic in bengaličnega ognja. Tu je bila izbrana prva praška kraljica lepote in sicer Mana Kopecka, uradnica v administraciji »Lidovih Novine. Dobila je tudi Štiri dvorne dame, same lepe Pra-žanke.
Za lepotno konkurenco se je priglasilo 21 dam in prireditev, ki Je zelo dobro uspela, je bila najlepši uvod v jubilejno svečanost v nedeljo otvorje-fiega praškega velesejma. Seveda ie
*£epa foatmatinka
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCMCHTOVO
MILO
dvignila izvolitev najlepše Pražanke v javnosti mnogo prahu in marsikatera tekmovalka je bila razočarana, ker ji komisija ni priznala prvenstva. Zavist je tem večja, ker je Mana Kopecka skromna privatna uradnica in je imela proti sebi elito praškega ženskega sveta.
Brutalni roditelji
Državno pravdništvo na Dunaju je dvignilo obtožbo proti koči jazu Johan-nu Halaski Jn njegovi ženi Mariji radi umora lastne hčerke. Dogodek je sko-ra(j edinstven v dunajski kriminalni kroniki in priča o neverjetni brutalnosti In posurovelosti zakoncev flalaska napram lastnemu otroku. Zakonca sta strahovito nnučila svotjo petletno hčerkico Matildo. Deklica je bila bolj slabotnega zdravja in je bila roditeljem trn v peti. Oče je nesrečno dete vedno pretepa!, ga obdeloval s pestmi, butal z glaivo ob zid in brutalno suval.
Nesrečno dekletce je hiralo vedno bodj in nekega dne umrlo. Sosedi so takoj sumili, da otrok ni umrl naravne smrti in prijavili so zadevo policiji. Obdukcija trupla je pokazala, da je bestijalni oče vrgel otroka z vso silo večkrat ob tla in ga pohodil. Otrok je imel zlomljenih več reber in težke telesne poškodbe. Zato je policija zakonca izročila sodišču. Brutalni roditelji pridejo pred poroto.
Sadistični morilec pod ključem
V Honolulu je bil nedavno ugrabljen in umorjen deček Gill Lamieson. Morilec je sicer dobil od njegovega očeta zahtevano odkupnino, vendar je pa dečka umoril. Policija je sadističnega morilca v nedeljo aretirala. Gre za bivšega uslužbenca neke zakotne krčme Melisa Fukunaga, rodom Japonca. Mož je svoj zločin brez obotavljanja priznal.
Piri zaslišanju je izjavil, da je izvabil dečka k sebi, ko je šel v šolo. Neka ženska mu je pomagala dobiti od njegovega očeta 4000 dolarjev odkupnine in šele ko ie imel denar v žepu, je nesrečnega dečka umoril.
Morilec trdi, da je izvršil zločin iz osvete, češ, da se je zgodila njegovi materi v podjetju, kjer je bil dečkov oče predsednik, veHka krivica. Ko se je raznesla po mestu vest, da je sadistični morilec na policijski stražnici, se je zbrala pred poslopjem ogromna mno-
žica občinstva, ki je zahtevala, naj ji policija zločinca izroči. Policija je skušala množico razgnati, kar se ji pa ni posrečilo. Končno je morala poklicati na pomoč gasilce, ki so začeli razjarjeno množico polivati z vodo. Sadistični umor je vzbudil splošno senzacijo zlasti na Havajskih otokih, kjer takega zločina še ne pomnrjo.
Najboljše, a^j.       ... ... __;o
13 najcenejše'
Stric iz Amerike
Dunajski listi poročajo o sleparski zakonski dvojici, ki je v Gradcu skušala oslepariti več trgovcev pod pretvezo, da je podedovala milijonsko dedšcino po stricu iz Amerike. Gre za Mariborčana Mihaela Kokola in njegovo ženo. Kokol je razširil vest, da je po svojem, nedavno v Ameriki umrlem stricu podedoval 500.000 dolarjev in da je ogromna dedščina že na poti. Sleparski dvojici je nasedlo več naivnežem. Neki trgovec i ima je posodil 2500 šilingov ,t. j. okoli 20.000 Din. Ker pa o dedščini ni bilo duha ne sluha, je trgovec spoznal, da nekad ni v redu. Informiral se je v Mariboru pri nekem odvetniku, ki naj bi bil upravitelj stričevega posestva pri Mariboru. Odvetnik je sporočil trgovcu, da o tem nima niti pojma.
Trgovec je sleparsko dvojico ovadil policiji. Policija ie zakonca Kokol aretirala. Našla je sicer neka pisma, v katerih pa daje stric iz Amerike svoje* mu nečaku dobre nauke in mu piše, na»j pridno dela, zakaj v Jugoslaviji in Avstriji leži denar na cesti. Policija je sleoaria izročila sodišču^
Stran i,
cSEOVFNSKl   NAROD* dne 26. septembra 1928
Stev 220
Roger de Beauvoir:
Sužnja
Roman.
Ziana je odšla za Grimanijem v cerkev. V hipu, ko je stopila s svojim zaročencem v cerkev, je odložila pajćo-lan. V množici radovednežev, ki so se gnetli pri vratih in občudovali njeno lepoto, je opazila Ziana poželjive poglede neznanega gospoda. To je bil Casano-va, ki jo je gledal kakor gad ptiča, pred-no ga omami in zadavi.
— To je pravi biser Ghefrta, je dejal Casanova možu v plašču, ki je menda tudi čakal na trgu. — Le poglejte jo, dragi grof. Mar ni res?
— A tu je kraljica Benetk, — je za-mrmral Cagliostro in pokazal svojemu učencu grofico d'Azola, ki je prihajala z Grimanijem iz cerkve.
Grofica d'Azola je bila bleda, razburjena. Nedvomno se ji je mudilo iz gneče, ker je dejala Grimaniju:
— Grimani, vsak hip bosta mlada poročena, a njega še vedno ni.
— O kom govorite, gTofica?
— O njem, o Alessandru. Mar ne vidite, da sem vsa iz sebe?
— Ne vem, zakaj ga tako dolgo ni.
— Grimani, kaj neki počenja zdaj? Kje neki je? Govorite. Zdaj je čas. ko se nosijo v Benetkah maske. Je bil maskiran? Vaša policija mora to vedeti.
Iz grofičnih oči je odsevala skrb, bojazen in ljubosumnost. Srce ji je močno utripalo, solze so ji silile v oči in slabo se ji je delalo. Sirota j*e trpela.
— Kaj vam nisem dejal, da je danes dan brzojavk, madame? Njegova Svetlost je preobložena. Treba je pripraviti ladje. Naši spori z mahamedanskimi državami . . .
— Hočem ga videti, Grimani, hočem govoriti z njim. Nemudoma se moram vrniti v palačo. Kje so moji služabniki? Kje je moja gondola?
Dočim je Grimani hitel izpolniti gro-fičine želje in dajati povelja, si je markiz zadovoljno mel roke.
— Dobro, — si je mislil. — Moja zadeva se razvija, ta postrežljivi mož je držal svojo obljubo.
In ko je grofica zagrnila svoj obraz, da bi ga skrila očem radovednežev, je zaklical na ves glas:
— Madame, izvolite dvigniti pajčo-lan I
— Dobro, — je dejal Grimani in mu namignil, naj nadaljuje. — Izborno, le tako naprej!
— Motite se, gospod, — je dejala grofica in ga zanioljivo pogledala.
— Oboževana kraljica! Ne, ne motim se. Se enkrat pravim, dvignite paijčo-Ian!
In predno je mogla grofica stopiti v gondolo, je markiz dvignil tančico, ki je zakrivala njen obraz.
— Kakšna predrznost! Gospod inkvizitor, aretirajte tega moža!
Grofičino povelje se je preveč ujemalo z Grimanijevo željo, da bi ga nemudoma ne Izpolnil. Obrnil se je k enemu svojih biričev, rekoč:
— Krivec pripada zdaj pravici. Predno ga odvedete v zapor, morate dobro pregledati njegovo korespondenco. Pokorite se inkvizitorju!
— Inkvizitorju! Tristo vragov, imenitno kašo sem si skuhal! — je mrmral nesrečni markiz.
— To je tujec, — so kričali ljudje. — Drznil se je iztegniti roko proti grofici. V vodo z njim, v vodo z njim!
In razburjenje je naraščalo. Markiz je potegnil meč, toda inkvizitorjevi biriči so ga kmalu razorožili.
— V vodo z njim, v vodo z njim! — je kričala množica.
Ta čas so pa že preiskovali markiza in prvo, kar so našli pri njem, je bila I vrečica, polna dukatov. To je bila vrečica dame, ki je zbirala milodare. Inkvizitor Grimani je takoj spoznal denarno vrečico svoje žene.
— Nisem se zmotil, — je pomislil Grimani. — Končno ga imam v rokah. Toda preiščimo ga drugje, ne vpričo ljudi.
— Moja vrečica, to je moja vrečica!
— je vzkliknila markiza Grimani, ki je baš prihajala iz cerkve. — Gospod inkvizitor, pazite dobro na tega nevarnega tatu!
— Kateri vrag mi je vtaknil to v žep?
— je mrmral markiz. — Pa se vendar ni zgodilo to snoči med igro pri grofu Lippone . . .
— Ubogi markiz, — je zašepetal Casanova Cagliostru na uho. — On bo delal pokoro za najine grehe. Ga že imajo.
In pustolovca sta se spogledala, češ, dobro sva mu jo zagodla.
— Preiščite ga dobro, — je zapovedal inkvizitor biričem. — Kaj je pa to-le? Pisma, prevezana z rdečim trakom . . . Kaj je v tem-le?
Grimani je vzel prvo pismo in pre-čital:
«Dragi moj markiz!
Posodi mi sto dukatov, ki jih nujno potrebujem, potem pa me izbriši iz pomina.
OIympia, članica italijanskega gledališča.«
— Kako diši po narcisah! — je vzkliknil Mocenigo, ki se je vrnil na trg s svojima prijateljema. — Grom in strela, to je naš markiz! Siromak, slaba mu bo predla.
— Grofica, — ie dejal Grimani svečano, — čakam, da sami odločite, kakšna usoda naj zadene tega predrzneža. Tole pismo, — je nadaljeval in se obrnil k markizu, — je podpisal markiz Eusebius de Saluces.
— To sem jaz, — je dejal markiz samozavestno.
— Markiz de Saluces! — je zašepeta-la grofica začudeno. — On v Benetkah! Bože moj!
In stopila je k markizu, ki ni bil nič manj prestrašen, nego ona, rekoč:
— Drevi ob devetih v palači grofice
d'Azola, ki bi rada z vami govorila med štirimi očmi. Tiho!
Grofica je zašepetala nekaj Grimaniju, ki jo je prijel pod roko in odvedel v cerkev, kjer sta ostala zaročenca, bilo je videti, da je inkvizitor ubogal grofico d'Azola, toda na tihem je prisegel, da zgrabi markiza, čim mu pride pred oči.
Srečen, da se je tako lahko izmuznil, se je vrnil markiz v gondoli domov, ne da bi počakal do konca poročnih obredov.
V. , Sestanek.
Palača, v kateri je stanovala lepa grofica d'Azola, je bila največja in naj-razkošnejša v Benetkah.
Stoječ pri enem neštetih oken je videla grofica doževo palačo, morsko ožino in vse vrvenje na trgu Sv. Marka, kamor so zahajale zvečer najodličnejše beneške dame.
Bodisi da je kralj mesarjev, našopir-jen z vsem, kar se mu je zdelo najlepše, z enim udarcem meča odsekal biku glavo, bodisi da je kazal spreten akrobat svojo umetnost ali da so spuščali v zrak rakete, vedno je bil balkon grofice d'Azola nabito poln. Vse lepe dame, kar jih je bilo v Benetkah in ki so prispele v belih oblekah in z maskami na obrazih v lepo okrašenih gondolah, so ploskale na zabavah z nežnimi ročicami in tako je nudila grofičina palača diven pogled na ogromen šopek rož.
V veži so stali najkrasnejši kipi in reliefi živali, slike slavnih mojstrov so pokrivale stene, dragocene preproge so bile pogrnjene tna marmornatih stopnicah, povsod samo razkošje in sijaj.
Notranjoist palače je bila pa še razkošnejša. Povsod žamet s pestrimi resami, najdražji stoli, ogledala in pohištvo. Grofičina spalnica je bila pravo čudo, polno divnih orijentalskih tkanin in preprog. Pregrada je bila posuta z biseri, od stropa je visel kristalni lestenec, ki je predstavljal Benetke sredi množice Amorjev, nimf in morskih bogov, enih s školjkami, drugih s košaricami in trakovi. Vsak dan je bila ta razkošna palača polna vonjav, vse v njej je pričalo o onih čarih bogastva in udobnosti, ki jih je deležni srečna ženska. Sredi tega čarobnega raja, v katerem je bila vsaka dežela zastopana s svojim najboljšim plodom, ie našla grofica srečo in tiho radost.
Markiz se je bal priti prepozno. Prišel je k pa»lači, ko je odbila ura na zvoniku sv. Marka devet. Francoski markiz, vajen galantnih pustolovščin, se je po pravici smatrali sirečnim, kajti najlepša ženska Benetk ga je povabila na sestanek. Zato je okrasili svojo obleko z rubini. Markiz de Saluces se je oblačil celi dve uri.
Grofičina sužnja ga je čakala pri tajnih vratih, skozi katera ga je odvedla najprej v sijajno razsvetljene salone.
»Sin kralja Milana" na Dunaju
Na Dunaju se je pojavil mož, ki trdi, da je sin kralja Milana, — Toži svojo bivšo ljubico, naj mu vrne dve pismi, ki dokazujeta, da je res kraljevskega rodu.
Pred okrajnim sodiščem za notranje mesto na Dunaju se je v ponedeljek vršila zanimiva razprava. Trgovski uslužbenec Viljem B. je tožil bivšo ljubico, učiteljico Ernestino K., da mu vrne dve pismi, ki sta zanj neprecenljive vrednosti. On da je sin kralja Milana Obrenoviča, o čemur da pričata obe pismi. Toži tel j se je že leta 1924 pravdal z nekim pisateljem in ga s tož* bo prisilil, da mu je vrnil več listin, ki so bile dokaz njegovega kraljevskega potomstva. Bil je to izrezek iz Har-denove »Zukunft«, v kateri je bivši srbski ministrski predsednik Gjorgje-vič napisal članek o ljubicah in ženah kralja Milana Obrenoviča. V članku je avtor navajal, da bila Milan in Natalija delj časa sprta in celo ločena, pa sta se končno pobotala. Kasneje sta se zakonca zopet ločila. Kralnca Natalija je 1. 1876 prezgodaj rodila in dete so skrivaj prenesli na Dunaj, kjer so ga vzgojili tuji ljudje. Otrok je rasel pod imenom Sergej Obrenovič.
Tožitelj je pri tožbi navajal, da je on identičen z Milanom Obrenovićem, da pa ni sin Milana in Natalije, marveč kralja Milana in Dunajčanke Marije B., s katero je imel Milan na Dunaju lju-
Srb - vlomilec v češkoslovaško poslaništvo v Parizu
Poročila smo že o drznem vlomu v češkoslovaško poslaništvo v Parizu, kjer je vlomilec odnesel poslanikovi soprogi več dragocenosti in je brez sledu izginil. Policija je začela vlomilca ta-koi zasledovati, toda dolgo o njem ni bilo ne duha ne sluha. Šele v ponedeljek se ji je posrečilo izslediti drznega vlomilca, ki ima na vesti več vlomov. Mož je opravljal svoj posel maskiran in izvršil je več drznih tatvin, ki so spravile na noge ves pariški kriminalni aparat. Vlomil je tudi v češkoslovaško poslaništvo in odnesel poslanikovi soprogi Osuski mnogo dragocenosti.
Vlomilec je 28-letni Srb Gjorič, mož nizke postave, na eno oko slep. Istočasno je policija aretirala tudi osem njegovih pomagačec, med katerimi je šest Srbov, 1 Poljak in 1 Francoz. Policiji sta pomagala izslediti vlomilsko tolpo dva Srba, ki sta v okolici Pariza prodajala dragulje in zlatnino. Ko ju je policija aretirala, sta priznala, da delata za nekega Miletica, ki ga je policija kmalu izsledila in v neki kavarni s tremi njegovimi pomagači, med katerimi je bi! tudi Gjorič, aretirala.
Pri zaslišanju je Gjorič brez obotavljanja priznal, da je bil poglavar vlomil-
bavno razmerje. Rojen je bil baje L 1873. Ne gre mu pa v procesu za denar, ne za posest, niti nima nobenih pretenzij na srbski kraljevski prestol, marveč hoče z listinami samo dokazati, da je res kraljevskega rodu. Tožitelj je dalje izpovedal, da je bil več let žaro« čen z učiteljico Ernestino K. in ji je pi* sal okrog 70 pisem. Po končanem lju* bavnem razmerju mu je učiteljca vrnila vsa pisma, izvzemši dve, ki sta baš pri* čali, da je kraljevskega pokoljenja. Za* hteval je od svoje bivše ljubice obe pi* srni, toda ljubica ga je dala interni* rati v blaznici Steinhof.
Ker toženka pri razpravi ni bila na* vzoča, jo je sodišče in contumaciam obsodilo na vrnitev obeh pisem. Toda že nekaj minut po izrečeni obsodbi je vstopila obtoženka v dvorano. Sodnik jo je opozoril, da je sodba že izrečena, na kar je obtoženka izjavila, da pisem sploh nima. Izjavila je, da sta pismi ostali v blaznici in da ju ta izroči samo sodišču, njej pa ne. Tožitelj je nato razburjen vzkliknil: «In na podlagi teli pisem so me za dvanajst dni vtaknili v blaznico!» Kako bo končala ta zani* miva razprava, še ni znano.
ske tolpe in da ima na vesti več drznih v'omov. Mož napravi vtis zelo inteligentnega človeka. Pripovedoval je, da je odpadlo pri vseh vlomih glavno delo nanj. kajti njegovi pajdaši so kmetje, ki ne znajo krasti. Izjavil je, da je bil v Srbiji dobro vzgojen, pozneje je pa moral opravljati najtežja dela, da se je skromno preživljal. Najprej ie bil rudar v Srbiji, pozneje je pa delal v francoskih pristaniščih. V Parizu je začel krasti. Od letošnje pomladi je vlomil v stanovanje francoskega senatorja grofa Cornudeta. v češkoslovaško poslaništvo, v stanovanje ge. Vander-bildtove, princa Murata itd.
Pri njem so našli samo nekaj dragocenosti, kajti vse drugo ukradeno blago je že spravil v promet. Dasi je kradel na debelo tako, da znaša vrednost ukradenih dragocenosti nad en milijon frankov ni imel denarja, ko so ga aretirali. Mož je na konjskih dirkah in pri kartah vse izgubil.
CIRKUS
je nepozaben dogodek. Kar fe ustvaril
Charlie Chaplin
v tem svojem titanu, je nedosegljivo.
Makulaturni papir
kg a Din 4a-orodata uorava ..Slov. Naroda/
KLIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TIP1JE, IZDELUJE PO PRED* LOŽENIH RISBAH. PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGRAFIKA, Ljubljana
L» TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA S O. Z. 8V PETRI NAft
Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo, tvrdki
M. TREBAR, Ljubljana, Sv« Petra cesta štev« 6
Zamenjam stanovanje
obstoječe vz dveh sob in kuhinje v Mostah, z enakim v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Zamenjava 1703«.
Trgovski pomočnik
izurjen v špecerijsJci trgovini, išče službo, zre tudi za skladiščnika — Ponudbe  na  opravo  Usta pod »Dober prodajalec« 1713
Srečen zakon
dosežete vsi, ki se mislite poročiti, ker Vaim preskrbimo doto 20 do 40.000 Din pod tako lahkimi pogoji, ki jih lahko izpolni najrevnejši. Za pojaismila pm'Ložiite znamko za 2 Din — na upravo »Slovenskega Naroda« pod »BkspotzJtuira«. __1726
Strojepiska
zmožna   sk/veiiskega in nemškega jezika   išče   službo.   Ponudbe na upravo lista pod »Strojepiska«.
Učenka
stara 16 let, močna in zdrava se želi učiti v trgovini z mešanim blagom, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. Nastopi laihko takoj. Ponudbe na upravo Hsta pod »Učenka«. 1725
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našo dobro ženo, mamo, staro mamo, sestro in teto, gospo
Marijo Nesman,
soprogo sodnega sluge
danes ob L uri zjutraj v 51. letu starosti.
Pogreb se vrši v četrtek dne, 27. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Gosposvetska ce* sta št. 13, na pokopališče v Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1928.
Žalujoči rodbini: NESMAN in PERDAN. 1729
Uradnik
s prakso, izurjen v vseh siparniških delih, zmožen slov., nemškega, italijanskega m nekoliko francoskega jezika. Praksa tudi v lesni stroki. Išče službo. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod — »Izurjenost 1702«.
Pisalni stroj
dobro ohranijen se takoj proda. — Ponudbe z navedbo cene in znamke   na   upravo   lista pod »Pisalni stroj«. 1727
SSBBE9BBSBB
Lovske puške
flobert puške. t>rowninee, pištol«  za strašen}« psov, samokres«, to-piče, zaloes lovskih m ribiških  -o crebščio tei ametainš ogenj.
F. K. Kaiser,
puškar.   L|nhff«fia    V 'nhnn»nv3 »illcr h
Za Krojače
NOVA VELIKA
Za krojače
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, LJublsana, Gosposka ulica 7
Zahtevajte opis Knjige
E 3404/28.
Dražbeni oklic.
Dne 3. oktobra 192S ob S. uri se prodajo v Se-lenburgovi ulici 1 po javni sodni dražbi sledeči predmeti:
Več tisoč parov čevljev, večja množina kopit ^ različni stroji, pisarniška oprema, pisalni stroj, razno pohištvo itd.
Okr. sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 26. septembra 1928.
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
^odeliuie vsakovrtne Kredite, eskomtira menice, inka-   Sprejema nranllnt  /loge na Knjižice aH v tekuceir   Kot poomasceni prodajalec srečK Urzavne razredne loten ,lra fakture tei izvršuie razen deviznih in valutnih vse   računu ter   iih  obrestuje po dogovoru  najugodneje    vodi poseben oddele* za mlh prodajo, poleg tega proda . , vhanćnr strogo so-<t- o** oosle = r««fl ****** **tne w ,hroke ooc1 *e,° u?odnim« oooo
Urejuje: Josip Zupančič, m Za »Narodno tekamo*; Fran Jeierfck. — Za opravo 10 inacratui del tista. Oton CbrntoL — Vsi  t Ljubljani.