h. mm. f mm. i Mu l. gura mg. Hl. Uto. •Sovenld Narod* v*||a p» ptiili M fen|t faMt Avsteo-Ografce: M NeaflQ»t «k> teto Avaj Mpn). • K»- eeto M» m|m| . . . . k M>- Sttjeta.....15 _ ■ Aanriko ta vm 4n«e ddtefc: m sctec # . . . . 5-50 cdo !*> napn) . . . . K 70-— Vpraimjm giede tamtor m ntj prtio* n odgort* doptada dl Htmkft. ^pravnUtvo (spodtj, pritBCJe, teto), BbsB^vb silos ŠL Mm totalan M. ##• Mu|* mk Im m*f, taviMttl Mtteli« la »ranit«. hmti m abnajo po pmfcl)aKa prostora in skcr 1 mm visok ter 54 «k Urok prostor: eaknf po 12?!^ đvakrat po 11 viiL, triknt po lOvio. Tmmmo jmmk piortor) 30 vi*, p«te fai zahvate (enak prostor) 20 vtnarjcv. Pri »rfJDi taseicljah po dogovora. ■ttl lifoMU taj fjoMJefo •tftfait« tete« W »• aakftuicL fj| li MM ptMKK rnutu ferei atslttfc deurja te ne «#reat likU* azirtU. »tfaroJaa Vtakana« taUfoa *t 90. .Slovenski Narod" velja v Lfubijani i dostavljen na dom ali če se hodi pooj: ćelo teto naprej . . . . K 5S-— I četrt leta naprej . . . . IC 15'— pol leta...... 29"— | na mesec.....K &•— Posamezna Stevilka velia 30 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. OrednUtro i Hn&Ilova alloa H3(vL nadstr. levo), t«tefo» St. 94. Današnje vesti. Posebna brzojavna porodila »Stov. Narodu*.1 BOLGARSKO - NEMŠKO - LASKA 2VEZA. Geneve, 3. marca. Bolsarska agitacija vedno boli raste. Njeno srcdisče se naliaja v Svici. kler jo vodi znani Qe>-šov. ki oblera vse vplivne osebe in liste z zgotovili svoje 5tare Ijubczni za Antanto. Cisto jasno se vidi. kako de-lajo Bolgari zajedno z Lahi. Imajo tri liste, od katerih izhaia jeden, imenovan »Imperkal Suisse«. v švicarski obleki ln se ćela zelo prijaznega Franciji, ima pa stalne zveze s staro nemško propa-grinda. Gešov zlasti skuša naiti pota. k^ko oriti do pariškega tiska. »Journal des Debate«, čejrar urednik Auguste Gauvair. je odklonil interviu. češ, sedaj ni časa za reklamo Geševo, še mani pa BoIsarsIvC Zadnji čas bolgarski propagandni listi oštro napadajo našo >Ae:ence Centrale« zaradi njenih poročil o Italiji. POOOJl ZA PREMIRJE Z NEMČIJO. Geneve, 3. marca. Od informirane strani nam sporočajo, da so na pariški koniererici precizirali pokoje, ki jih bo-do diktirali Nemčiji za primirje, kakor sledi: Nemčija obdrži samo policijske čete 200.000 mož z omejeno artiljerijo in letalskim parkom. Rnvnotako priđe pod nadzorstvo izdelovan;e vojnega materijala. Interaliirska komisija obdrži in izvrsuje stalno nadzorstvo nad nemško arrrudo, Celokupno nemško brodovje se izroči. Utrdbe, ki branijo dostop v Bal lisko irtorle, se porušijo. Prcko-«i i* r ^ K i kablji se izročijo za-veznik om. Nemčija plača od-škodnfno za napravljeno škodo in za o d i š ! i zaslužek, in si-cer iranc. industriji 75 milijard frankov y obroicih skozi 30 let. Demarkacijska linija bo Nemčljo ločila od Poljske. Po-rep5ke provincije ostanejo nemsite, toda pod franeosko oknpaci-J o. Izroči se ćelo bivše avsfrfisko vojno brodo\1e- Dnnajske Sn budimpeštanske radiopostaje se omeje. DaJies (3. marca) se pod predsedstvom Clemenceaua in v prisotnosti maršala Focha vsi pogoji definitivno ugotovifo. NEMŠKA ČEŠKA OSTANE PRI ČEŠKI Geneve, 3. marca. Danes porriuje tuđi pariški >Temps« našo včerajšnjo vest, da je gotovo, da ostane Nemška Češka zanesljivo del češko-slovaške republike, TAKE JONESCU OBJAVLJA SPO-MINE. Geneve, 3. marca. Take Jonescn, tnani romunski bivši ministrski pred-sednik ob vstopu Romunije v vojno, ob-javlja prvo knjigo svojih spominov na svetovno vojno in v njej senzacionalna ndkritja o zadnjem tednu v julfju 1914. LAHI OBREKUJCJO LJUBLJANO PO CELEM SVETU. Geneve 4. marca. Vsc franeosko Casopisje prmaša oflcfiozno porozno rimske »Agenzla Stefani« o izsnan]u laike tnhile iz Ljubljane in očita Jnj?o$lova-nom, da smo kršili mednarodno pravo. Poiasnujeio, da so rad! te žalitve za-prte meje. Dostavljaio. da so Lahi v Vučlani žc 12. kbruarja bili ozmerianl od našega vojaštva. (Kakor znano, je čisto v redu, da so morali Lahi stran, ker smo mi samo-stojna država SHS in bi se bili Lahi pred svojim prihodom prijavili v Beogradu pri naši vladi, dok!er pa nimajo do voljenja, nimajo pri nas iič iskati. Vest o nnpiidih in o zmerjanj« je pa na-vadna laska laž. Opomba uredn.) ANGLEŠKI LIST O IZGNANJU LAHOV IZ LJUBLJANE. Gcsricre, 4. marca. »Daily Chroni-cle^ v Londonu posveča izgonu Lahov iz Ljubljane cei uvodnik, seveda na temelju lsškili informacii. Pravi, da je to bila laska komisija za premirTe In se postavlja na laško stran. (Treba pojasniti. Op. ur.) LAHI SLIŠUO TRAVO RASTI. Geneve, 4. marca. »Corriere dela 5.C od 3. tm. poroča. da so odnošaii radi izgona Lahov iz Ljubljane med beogradsko in ljubljansko vlado napeti. Nas pariški poslanik Vesnić je izjavit, da Se nima o dogodkih nobenih fnformacii-(Op. ur.: Odnošaji med obema vladama sploh ne rnorejo biti napeti, ker je đe- ielna vlada državnopravno samo eks- pozitura središnje vlade. Med osebami pa vlada najprisrčnejši sporazum urad-no in zasebno in beograiska vlada izffon Lahov iz Ljubljane popolnoma odobrava. Sicer so pa Lane poslali tuđi iz Zagreba.) NAŠE MEJE BODO DELOMA URE-JENE 2E TA TEDEN. Geneve, 4 marca. Takozvana ro-mttnska komisija je svoje delo končala in predloži poročflo o ureditvi celokup* nih iu^oslovanskih mej izvzsmši zapaJ-nlh in jadranskih »Odboru desetorice« koncem tega tedna. IAŠKO ČASOPIS JE O ORLANDO- VEM GOVORU. »ITALIJA PRED PO- LOMOM.« Geneve, 4. marca. Corriere dcla Sera« pravi, da ie Orlando govoril v dostojnem tonu, ki odgovarja ^edmjosti. Govor ?e sodoben in bo samo koristil. Prvi đel je posvećen notranjemu vrra-šanju. ni rožnat, kakor tuđi položaj ni ro/nat. Iluzije nišo potrebne. *Corriere« hvali besede proti boljševizmu in pravi, da je optimizem o moznostih socialnesra razvoja v Italiji upravičen. Druj^i del govora o zunanji politiki je rezerviran. Pomembno ie sporcčiJo. da bo mir kma-lu skfenjen.« *SecoIo<^ rra\i: Govor ni mno V5cb"n/;. Tods v eefi zbornici o! bHo mislečesrn bU|a. k? bi Iz-taknilo ksri sličnesa v Orlaniovera so-vorn. ObHka je bila elegantna. to£a o položa'u ▼ Italiji, o zazz\ in m!ru ne potrebujemo tesra. ksr nam danes pri-povedujejo vodtln^ oseb1?, rnffrveč to, kar je istina: Itaf^a sto?? na ro?5ti propada, pred moraličnim In gosnociarskim polomom. ANGLEŠKO CASOPIS.TE O .lUHO- SLOVANffl IN O UREDITVI AVSTRIJ- SKEGA VPRAŠANJA. Geneve, 4. marca. Ansrleško Sasonisfe se je razdelTIo v dva tabora. Dr. Dilt^n v >Dail3r CrontcTe< vodi vrsto onih. ki so nam nasprotni, Steed v »Tirncsu« na vrsto naših prijateljev. »Dailv Tele-l^raph« prinaša pojasnila o nekrh splet-kah proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Senzacionalna ie n^esrova vest da je dunajska misija dobila v Parizu odjro-vor. da svari Antanta Nemsko Avstrijo pred koraki za združitev Avstrije z Nemčiio, ne da bi bila Antanta prej o vsakem takem koraku obveSčena. Misija avstrijske vlade, ki ie po poslaniku Ludo Hartmannu že začela tajna poe^iania z nemani kanclenem Brrckdorffom o združitvi. je odgovorila, da je dogovor že sklenjen in da avstrij^a vi-.da ne more več nazai. da pa ho^e imeti od Nemčije j?aranc!ie, da ostane AvstrU ja nevtralna za slučaj nove nemško - franeoske vojne. Dillon prinaša »odkritia« o švicarski »Asence Centrale«, o kateri rravi, da je sredi?>če političaricv vseh iztn~no evropskih zemelf, ki ?ele prenrečiti zdni-žiicv Avstrije z Nemčiio ter ustvariti zapadno slovansko zvezo v sporazumu z Antanto. Poročlta ifnblfoTtsfreza dovlsneza orada. NOVE MEJE POLJSKE. Amsterdam, 3. marca. (Dun. k. u.) »Daily Teleprraphu se poroča iz Pariza: komisija za poljske zadeve je skle-nila pri nflrotovitvi poljskih mei. da se izroče Poljski meje izza leta 1772 in da se rr.zen tesa od škodu je z Zgornjo Slez'jo. POMORSKE IZGUBE ZAVEZNIKOV. Pariz 3. marca. CDun. kor. ur. — Breržično.) Glasom vesti iz avtentič-ne«ra vira zT»ašajo iz?^ibe mornarice aliirancev 803.000 ton; od teh odpade 550.000 ton na Veliko Britansko. Izgube osrednjih držav znašajo 415.000 tm, od katerih je v škodo Nemčije 350.000 ton. MIREN DAN NA MEJAH. Ljub. dopisni urad poroča dne 4* marca dopoldne iz uradnejra vira: Po-loža i na naših mejah je neizpremenjen; na frontah je mir. (Hej >Nainoveiše< m 3. strani! Hule vpraionie. Počasi in skoro ne vid no se ie raz-raslo naše vprašanje od notranie-av-strijskega do evropskoga in svetov-nega. Mirovna konfcr.-nca. je viclela njcj?a dalekose^nost in se mu je nekako izoglbala kakor nemškenu i;i ruskemu. .^e tisii trenutek, ko so predložili naši delegati iugoslovanski-italijanski spor razsodbi Wilsona, se je zdela stvar lako jednostavna, da se je spusti na njeno komentiranje brez obotavljania vsak povprećni žurnal, dokler ni It.iija diplomatsko spretno in uljudbo oc"govorila, da razsodi>ča ne spre.::;-c. Tu pa je naenkrat vsak občutil, c!a smo zoret v vrtoglavo nervoznih za-Ini ih rednih meseca oktobra in prvih »r.cscra novembra pro>ic.Ta leta. kjer se prchHe-vajo ciogotiki, ki vscbujcjo v čnevn več zgouovine kot nckdaj desetlctj.-. Agenture dclajo v potu obraza in jrreplav-Ijjjo svet z alarmantn'mi vcs'iiii, ki ena nasrrotuic druz'i in je vsake cdi:vl Ti'imen, da ti se Dokazala nova in ko!i-kor mogoće boli verjetna ncr;o dru^a. Teh poročil sicer ni smatrati preveč trapičmm. kaiti ena imajo oćiten narnen. da pripravi ja jo razpoloženje v svoje svrhe, druga — in to je velika većina — samo sondiralo teren, kaker se prav: strokovno. Vcndar si ni prikrivati, da je nervozr.ost žurnalistike sarro odsev splošne nervozr:osti in da ie naše vpra-šanje stopilo v odlocilen staJij. Dobro je, da se tega zaveda ćela naša država, in vsak posameznik. Mož-nosti te razre^itve je več. Prvič, da ce!a Antanta kvatkomalo odgovori, da ie kompetentna razre5iU to vprašanje samo konfereiva- — in već listev ^ie samo italijanskili rledira zato — in da se temu upre edino Jugoslavija oziroma Srb'ja kot nekdanja zaveznica Antante; drujrič, da je ćela Antanta za razsodi-šče in se temu vpre Italija. V prvem slučaju nam ostane prosta pot, o kateri ne morem govoriti javno iz ozir )v o or-tunitete, v drngem naj Italija stori, kakor ve in zna. Tretji slučaj, ki ga tuđi ni spuščati iz območja kalkula, je, da se ostala Antanta z Ameriko vred postavi na r-sivno stališče in prepasti odlcči-tev čisto navadno nasnretnicams. V prvih dveh slucajih je stvar naših diplomatov. da izkoristi;o poicžaj zase. zadnji slučaj pa je dalckosežnciših posledic za Iralijo in ce!o Antanto kot za nas. Zadnja možnoit namreč pome-nja, če io olevimo vseh o\"ojev diplomatskih fraz — vojno. Ali bo Italija to riskirala? Sicer pravijo, da kdor riskira, tuđi dobi, ali mogoče je tuđi, da izgubi in ne samo to, kar ie riskirala, ampak mnogo več. Ne srlede na to. da je hitrost rulza v Italiji mnogo večja nego v ostali Evropi, vla^a sp'ošno povsod razpolože-njc, ki de!a vsako vojnb vse nreje^ nego priporočliivo. To je tišti oge li. ki ne izbruhne v skednju, ki ga straži jo o.^mje-gasci, amr^k ravno v zoti. ko si se komodno zleknil na njo ro dobrem ko-silu. In ravno vsled tegi ie ta egenj tako nevarcn. ker se pokiže tatn. ker ga nalmanie pričakuieS. Kaj Šcle v Italiji, k?er sika vidno iz vseh razrok... Pa recimo, da bi bil Sidney Sonni-no postal vsled starosti tako slabovi-dcn. da ne bi videl teh vidnih znarnenj se bližajoče katastrofe. Ali bosta f~ran-cija in Annrlija žrtvovali vse zm.-ge. kupl'ene s takimi strašn'mi potoki krvi, da b^sta zadovoljili suhim formam diplomatskih raktov in naivneoiu italiinn-skemu imperi?a':zmu -- da se zopet pokaže Hindenburg ob Marni, ker ve, da gre njegova pot proti zapadu?... Kajti o lokaliziranju konfliktov imamo sku?nje... Nisem bil in nisem optimist vendar sem mnenja. da na§ položaj daleko ni tnko brezupen. kot se ta in tam misli, će si bodo nr.ši diplomati — o čemnr ne dvomirn — obranili akcijsko svobodo in bo narod prepričan, da grc zdai za njega biti ali ne biti... J. J. RsNfisli i aasleiU leti senp 8 fpasnii SeilSje ia M\i Normanu AngcH pfiobčuje v Po-pulaire«, glasilu franeoske skrajne so-cijalistične levice, ki danes razpolaga s pretežno večino v franeoskih sindi-katih. Članek. ki mora zanimati tud i Jugoslovane, ker je obstoj in razvoj nmše države v mnogem odvisen od zu-umJe situacije. ->Zaveznibke viade^, pravi An^eil, »so danes postavljene pred ta-le dilema: će nalože Nemćiji vojno od-škodnino, morajo vse podvzeti, da pri-pomorejo k njenemu procvitu; će pa iiućejo uiiičiii ntiniko konkurenco, se niorajo odreći vsaki odškodnini. Lloyd (Jcorge, ki je demagog, je javno izjavil, da bo morala Nemčija plačući več aesttin miiijard, Lahko je razuincti, da ta tega ne bo mogla sto-riti, razven če bo stala na visoki stop-nji gu^i3oUars:\'ega razvoja. Ni Uežcie, ki bi bila v sianju plaćati tako visoko odskodniiio v zlatu ali fundirariein papirja, temveć to more storiti edino s proizvodi svoje nacijonalne industrije. A.:o bodo angleski in irancoski trgovci bojKotirali nc:niKo blago, ako bodo augleiki in irancoski tovarnarji zahtcvali carinske tariic, ki bi izklju-ćcvali nemškc proizvode iz zavezni-ških tržisč, bi Nemćija pala v krizo nauprociukcije in ne bi bila v stanju plaćaii vojne odžkodninc. Dilema je neizbezen. Države Sporazuma bodo morajj biti najboljši odjemalec N'oni-čije, ali pa se bodo morale odreci nacrtu, da se ji naloži kentribucija. Z'.vczniški kapitalisti delajo toliko in tak:> dobro, da gre njihova akcija nasDroti njihovim ciljem in interesom. Hoćcjo oslabiti Nemči.io in jo postaviti na indeks. ;oda če se bo Nemčija organizirala, da bi mogla plaćati svoje dolsr.vc, s um ona ne bo cslabeia, nego nasprotno. Jutn. po priklopljcnju Avstrije, bo ona blok 80ih do 100 mili-jonov Nemcev. na^močnejša država kcutir.citahie Mvropc. katcii bodo za-hteve zaveznikov dale siien impulz za industrlisko iii„^ospuiiarsla) delavjioLii. Nckr.ter: nas! kapi'.ali&tl pravijo: treba je enostav::o razlnstiti neniSId kapitnilzem. Ali to ^o čisto rocijali^tič-ne re^itve! Tako so rtorili bolj^eviki v Rusiji. Naj naši .apitalisti pazijo: vzgled bi mogel postati nalezljiv . . -. Toda preidimo na pravi problem bodoče.^a miru. Morda tega r>r;.bleina ne bodo razumeli narodi, zaslcpljeni od vojne psihoze. Postavili ga je treba tako: Je - H Antanta prir>ra%Uena pod-pira*i nemško republiko? Zamislimo se v evropsko situacijo po zakliučitvi miru. Nemčiin, sncijaii-stična ali buržoaska republika, bo ob-dana od poljske, ukrajinske (?), čeho-slovaške, jugoslovanske države. Ta republika bo rekla Antanti: -Kaj boste storili v sHčaiu, ako mi bo pretila invazija? Ali mi jamčite za mir, ki ste mi g? naložili?« Ako odgovorimo: »To je vaša za-deva«. bo rekla Nemčiia: »Torej borno vzpostavili svoto vojaško silo, da bi prisilili protivnike k temu, da spoštuje-jo stanje, ki ste ga vi sami proglasili za pravično.« Na i? način bi Antanta prisilila Nemči'o, da zopet postane militaristič-na. Na.^protno, če ji pa garantiramo njeno varnost pestane ona ipso facto naša zaveznica. Potrebno bi torej M!o, da se sprej-me Nemčija v Zvezo Narodov, ako se hoćemo izogniti oživlienju militarizma. Žalibog, ne verjamem, da bodo imeli naši vladajoči kro^i toliko modrosti, da bi se odločili na ta korak, in tako jutrašn.ia Evropa ne b.j različna cd včera?šnje.<: Nato govori Angell o ruskih boljse-vikih in pravi, da je javnost bila o njih informirana deloma napačno, deioma nepopolno. »Vendar se resnica ne more večno skrivati ... V Angliji je ;av-no rrmenie encdjšno proti vsaki inter-veneni v Rusiji, od lorda Northciifra do Pamsav Mac C*jnalda, četudi iz različnih vzrokov. Amerikanska deno-kracija je tuđi sovražno razpoložena napram intervenciji. Logično izvaian.ie iz tega bi bilo, da se prizna vlada Sovjetov. Ako se bodo zavezniki temu protivili, bodo enostavno priganjali k ustvaritvi soci-jalističnega nemsko - ruskega bloka, in Liga Narodov bo v XX. stoletju igrala vlogo Svete Alijanse iz XIX. sto-Ietjac Članek jasno predočufe nazore ve-Čine franeoskih in angleških socijali-stov o nemškem in o ruskem vnra-šanju. Ne bi škodovalo n?§! politični točni orijentaciji, ki je eden nrvih po-pofcv obstanka naše države, če bi naši politični krojci in tuđi javnost posvetiti neVoHko pozornosti tej varni struji v lavnem mnenju zapadne Evrope. V^tere moč ne pada, ampak pre-je raste. —anč— Karneval. L j u bi j a n a, 4. marca. AH ie danes res pustni torek? Na takšne šale smo pozabili v zatf-njili Ietih. ko je bil drugačen ples. Leta 19H. je bilo v tem Času še vse brez skrbi. Plesali smo na vulkanu. Sedaj je po izbruhu. Od zadnie re-dute je bilo pobitili deset milijonov ljudi, a sto milijonov je ranjenih, bolnih, brez strehe, brez doma, brez zaslužka, brez obleke. brez hrane. Nesreča je pograbila svet in se poigrala ž njim. Še vedno reži nesreča v nas. Beograd in Ljubljana molčita. S pepelom so potrošena naša srca. Beograd občuti, da je jeden milijon dus srbskega plemena našega naroda iz^inil v junaški borbi ln v trpljenju; izgubil je rudi stari sijai me-sta. izginilo bogastvo zemlje, ki jo bo treba iznova dvigniti iz ruševin. Ljubljana molči. Neizrečena je naša bol. ko vidimo na severu in jugu našo zemljo p3en stoletnega sovražnika. Korotan, Gorica, Trst... Tih je sicer veseli južni1 Split, in tiho je Sarajevo. — S pepelom so posuta naša srca. Zagreb pleše. Redute. maskerade, peneće vino in maske, ki se oo polnoči včar-ih rade preoblečejo v Evin Ko-stum,... a na ulicah demonstracije, za-hteva po rrehrnni. po kontroli, po trez-liosti. Glas Zofke Kvedrove vpije v pu-ščavi... Jutri bo Pepelnica. — Pariz si oddiha. V njegovih zidovih zaseda mirovna konferenca. Za raznimi kongresi sledi največji, kar iih je videla 7codovina, večji od dunajskega, bero-Iinskcga in utreškega. Končana je voj-jja. hnrha šc ni Jcončaua.^Naihttisi spor ie jugoslovansko - laški. Tuđi to prestane zadnji vojiii karneval in priđe treznost za prenapotimi pri-. čakovanji rnzcrrete politične domišljile. Piu grende Italia? Svobodno, samo ne na n^i račun. Položaj v Parizu se obrada na bolje. Pepelnica prihai? tuđi po tem karnevalu in nadejamo se, da si to pot me-sto nas natrosi pepela na teme — laški harlekin. »IjiLrc 8erbie«r. ki izhaia v Ženevi, prinr.Sa članek >Balkan.ska Pruska«, v katorem pravi: Crnogorski minister pravde Pero !Moć kot zastopnik zuna-ninra ministra neprestajio obtožuie shiž-xno Srbilo- Vsr.k reden ca srot'aio v tem ali onem svicarskem listu, kier pripoverlnic. kako io Bismark svoj čas rokel. da mu ie za uiedinionie Nemčiie potreba baionctov« Pniska ie niedinila vso Nemčiio. to ie istina, ali istina ie tuđi. da ie poslednii HohenzolJprnee imif-il z br>ioneii neraško csrstvo. Da jo prišlo do tona, ie bilo treba žrtvovati več liuriskih živlionj kakor kdai do-slei. To ie bila dobra lekcija za ves svet, zlasti za Ju.jio s trditviio. da io službena Srbila poslala nad Jusroelovane diviziie, topove in aviione* >Libre Serbie« do-staviiii ironično: Interesantno! Obtcn žoTici 5c čutiio na te obtožbe k^kor bi bili politi — Tako cielaia plaćani listi. »Novo Vrijeme« srovori o bistrenju poiuiov. sklicuioč se na članek >Slo-venske ara Ju era 5 o centralizmu in fede-raciii- Slednii list izvaia. da poiem centralizma more imeti dvoino označenie, jedno: popoino vladanje z iednesra rae-sta, diktaturo ali heeemoniio, . drnsro: jedinstvo države« Vsa naša politična borba ie naperiena proti prvemtu dra-gemu se ne protivi nikdo. v kolikor izraza osnovni aksiom našega narodneea in poliričneea življenja: jeden narod, jedna država« Raspravlja, da treba ▼ novi državi centralizovati vse, kar predstavlja interese celote, drueo spada v avtonomizem, ali niti centralizem. niti avtonomizem se ne sme prevreći y triumf sredstva nad svrho (>Novo Vrijeme < bi naj povedalo, da eresa in proti pokrajinski avtonomiii. ki ie ne srne biti- Tako slepomišijo sepa-ratisi i!) Booerradska »Epoha« ie priobčila dva razgovora o grupirani u strank. jeden z ministrom Trifkovićem. drogi z ministrom Prođanovićem' Tnileovic pravi, da kretanje strankarskeffa življenja s strani ministrov iazivlia iivah- neišo akcijo vseh strank. ta pa « •• Strati 2. SLOVENSKI NAROD- tei miti ltl*. 54. iter. tnogfe mtrorfti t strankaroko borbo, ki ie pa nam v sedaniih neprilikah brecdvomno nepotrebna. Strankarska ors:anizaciia ni nepotrebna, ali * ostvananjem strank ni treba hiteti. iProdanović Ie iziaviL da komur ^o srpski interesi važneiši od etrankarskih, kdor smatra dobro narodno asaiednie© sa dragocenoiso od vseea in vsakega, ta po rabi vso sroio moc v io svrhu, da ae naše politično orscanizovajiie izvr&i ne kolikor mo?oce hitro, ampak kolikor TDOKoče dobro- Tako sodijo o organizaciji strank srbski političarii- Riiec SHS« sodi. da bo \Vi1sonov nacrt o »vezi narodov. ki era ie predlo-MX mirovni konferenci. spreiet v ame-ari&kem senatu samo z malo većino« Ameriška porobila praviio. da ie pri-neeel Wilson b seboi v Evropo samo površen nacrt o zvesi narodov, ki ara ^e potem sele Anfdiia izpopolnila Amerika ie razcepliena v tem vprasa-nja v dva dela. dru eri del pravi, da ninvi nič opraviti z \Yilsonovimi nacrti in ideiami. marv^č da so dovoiiii v^top v vojno Zjedinienim državam samo znto. '-da Be kaznuie nemška os«bnof=t in Evropa obvaruie pred beeremoniio Nem-cije American i t«>ea tabora pravi'.n, da «se ne brijraio za Evropo in da =••" hoćemo zavzemaii samo xa svo:e interese-Ta de!. ki tako sodi. io v ^;.ii"ni. Wilson pa se mora vendar ozlrcti naiii. fcar spričuie nipcrova trenotna popustljivost in nesrotovo?*- Frsneiia zahteva od zveze narodov. da mora iineti tuđi faktično /izieno mo<\ da propreči evpnr prelivanfe krvi med ^vojimi elani. Wil-son pa ie zadovoljen % nekako moralič-no silo zveze. Iz tesra sledi, da so ie od Wilsona pričakovalo veC nosro more storiti- Iz t^jra pa sledi hi&L da bodo tuđi v bodoff morali biti narodi močni. ker da- ^o Wileonovn naiVla v vse i svoji lepoti in pravičnosti samo slaba ofaramba- Bfw>erradska »Epoha-- 1- t m- po-Mravlia došlo narodno predstavništvo, najprvo v delu. tiskan em s ćirilico, srb-J^ke brate, potem z latinico Hrvate in v slovenskem dolu članka Slovence, iz-rekaioo. iim zahvalo za vetraino stražo na severozapadni strani- Ko ?>o nemški valovi zateirjiiili slovar-ki horizont, ni oadel pri Slovencih posnim in ni padio upanie. Srbi pričaknieio od Blovenrev. da se niihova linbe/en no zmanišp, in da ne bodo razočarani, ako dobe tuđi poiareške pri Srb ih. Ps&iiticrt^ vesti. VZOR SLABEGA OBČINSKEGA GOSPODARSTVA V VOJNI DOBI. V vojni dobi smo u ne li v Žir eh pravo strahovlado, kc^jo je vodil naš župnik .1. Logar. vnet buSteršičevcc, ta mož je tiiktiral kako naj se gospodari v ob-čmi, bil samovoljni gospodar ori hranii-iiici, kakor v konsumnem društvu, sploh je vodii politiko in gospodarstvo, njegova zvesta pristaša sta bila župana Pctric In sedanji F. Peternelj. Ko se ie vojna pričela. pričeli so z denuncijaciia-mi, vsaka njim neljuba a?^ba je bila nsdajalec »srbofil«, nevaren domovini. >Pri prošnjah za podpore in dopuste se ie njim neliube osebe zapostavila I o i n njim k 1 i n b o v a 1 o. Pri trekvizicijah so nalagali po-sameznikom črez rso mero in ipredpise visoke dajatve sena, žita in dnigega, dočim se je županovim Sirivržencem vse odpuščalo. Ti možje so v zvezi z županstvom hneii y svojib rokah tndi aprovizacijo, 37ii koji so se godile vnebovpijo^e krivice, živila so taino razna Šali Sn razvažali, tako da s o c 1 a n i iaprovizacije in njih priiate-^!i živeli v razkošju. ciočim so rev-3oe od aprovizacije /iveče osebe z otroci ^vred stradale in ginile gladti. J/loko so dajali še ćelo v Idrijo za vino rm druge predmete, s koruznim Sdrobom so krmili ćelo pra-šiče in teleta. ob času ko ie »bosa deca Rineval a glađu. Ko so uboge stranke zlasti ženske fprosile to in ono na občini. se ie največ-*rat Iz njih norČevalo, ali Jih ćelo po ■divjaSko surovo nahrulilo in opsovalo. da so se dostik^at io-kaje vračale od teh vsemo-^očnežev. Ni čuda, da se ie spričo takih raz-mer razvnel \' srcih občanov s r d i n jrnjev do teh malikov. vsa javnost jih je obsojala« napravi! se je obsežen protest, kojega so z malimi izjemami podpisali vsi občani, vse ob- stoječe politične stranke so se dvignile in nastopHe boj za ociŠčenje te frnilobe, 3a ie skupna deputacija k predsedstvu deželne vlade v Ljubljano. kjer so z a -h te vale odstranitev župana In odbornikov. toda vlada se je obotav-Jjala in se še obotavlia, razpastiia ,$c je sicer aprovizacija, tu JI xupnlk bo b a j e premesčen. županstvo pa je imelo 22. in 23. svečana revizijo svoje uprave, pri koji se !e pokazalo 'dosti grehov in strankarsko zlobnih de-janj. Čudno pa je to. da se vlada še ved-iio postavlja tem Ijudcm za vaniha, kllub ■teimi, da se je njim dosti zlih dejanj dokazalo in jih vsi pošteni občani obsojaio. Ker pa ima vsaka reč svoje meje, bo tuđi naše potrpežliivosti konce, da nišo razamnelši občani svarili, bi se bilo morda ž*e zgodilo kaj neprijetnega, zatorej poziv-lianio vlado tem potom 5a%rno: Da naj odredi vse potrebno, da se osebe, ki so zakrivile toliko z 1 o b-nihdejani na svojih bratihso-občanih od občinske uprave odstrani i o ! Kakor v Zireh, je tuđi v mnogih drugih občinah. Vsi krivci nioraio biti kaznovani. povsod pregledani računi in dano zadoŠĆenJe onim, ki so trpeli brsz potrebe od samopaSnosti občin^kih mo-gotcev. Zahtevamo povsod preiskave in pravične sodbe! »Lf ADRI4TICO JUGOSLAVO.c » V Zagrebu je s 1. marceai pričel iz-frajati nov tednik »L' Adriatico jugo-slavo« (»Jugoslovaaski Jadranc), nišan v dobo Ualianščini, d* brani aaSe infcfe rtse ob Jadranu in da informira ttft&ai*-sko javnost o resnićnem položaja na ce* lem jugosfovanskem Primorju od Soče do Spuža in s tem pripravi pot sporazumu med Jngoslavijo in Italija do ka-terega mora sleialiprei priti. Ta sporazum na] temelji na dveh principih: Kako urediti vprašanje italijanskih manjSin v Jugoslaviji in najtl pod 1 ago za ureditev trgovskih. interesov obeh prizadetlh dr-žav; preprečiti ustvaritev nesrečnega ambienta* sovraStva in nezaupaoja obeh narodov, pripraviti duhove na širša obzorja mednarodne pravičnosti in med-sebojnega spoštovanja. Je glavni namen novega lista. Priobceval bo članke o aktualnih iugoslovanskih vpraianiih, stvarne kritike i talijanskih gbsov z onkraj morja, crtice in dokumente o naj-novcisi jugoslnvanski zgodovini in bo poročai o vseh političnih do^odkih v kraljevini Slovenejv, Hrvatov hi Srbov. Prva številka prinasa programatičen uvodnik >Due parole di presentazionec in čiankc »Perchi tanf odio^, ^L' ita-lianita della Venezia Ciulia^ in »La Štampa itali^rut e la Daimazia jugo-slavac. Med dokumenti navaja dnevnik c. in kr. stotnika renegata Buevicha, ki ie kc^t zvesti avstrijski Špijon deiunciral dalmatinske Jugoslovane avstrijskim oblastem. V »Opazkali« polemizira stvarno in kritično i i talijanskim! listi iz kraljestva. List je, ako smemo sodi ti po prvem broju, i^bor io urelevan in bo vel'ko prinomoprel k oči^čeniu politično nnpett'sa po'ožaja md parni in Italija. 2eUmo mu kar najverjo razsirje-nost. (Urejuje j?a dr. Huge Werk. Uredništvo m upraviiištvo se riahija v Za-5:rebn, Markov tr? st 6/II. 15. Posa-mezna štcvilka ^tane 30 \1n.) ITALIJA SE BOJI RAZSODBE PRED-SEDNIKA* WILSONA. Strah pred razsodilorn nredsednika Zjedinjenih Oržav preveja lasko Caso-pipje. Italiiani s tem priznavajo, da ^ami ne verujcio v pravičnost svojih zahtev in c'?. bi se njihove Tmperiulbtič^e sanje tak ; razblinile v nič. če bi se podvrgli razsodišču. Da bi se ne zameriu Ame-rik!. pravjjo !r«5ki časopisi NCorriere delhi Serac. »Sccolo«). da ima M'ilson priložnost uveljavljati svoja načela v plenarnih c!eba*ah konference; zaupanje Iuilije v pravičnost Wil^onovo ostane tuđi ro odklorntvi razsodiŠČ3 neotnaja-no. Vcndar se Italija ne more poclvreči ra?:sodbi, ker bi s tem moralno nadla na stoninio TTjanj vrednejra narod .i (Jugoslavije), ki se ie boieval proti svojim lastn^m odresiteTjem (!?). Drugi vzrok je, pravi »Corriere della Sera^. ker se je bati, da bi v takem sluč-ajn Italija ne dobila niti takih kra-jcv, katere bi bila Tahko dobila brez vojne že od stare A vs tri je. O2.iror.ia Nemčije. [talijanska »morala« je čudovita: če bi ii bila Nemčija ponudila večjl rlen kot zavezrsiki, bi ostala trozvezi zvesta in bi se bila bojevata na strani Avstriie in Nemčiie pa^oti Antanti. ManJ vr.dnic in moralno »inferijornic Jugo-slovani fahtevajo Ie to. Kar iim jrre po vsej pravici v popolnem so^hsja z Wil-sonovimi narodnostnimi načeli. Jugo-slovanl nima?o povoda bati se razsodbe NVilsoncve, ker so o pravičnosti svojih teženj prepričani. LAHI PROTI TRUMBICU. Laški časopisi odklanjajo jugoslo-van^ke zahteve, predložene mirovni konferenci, z vso odločnostjo m vsem cinizmom, na katerega smo pri njih navijeni. Razsodnosti bi pri njih zaman iskali. Ker pa upravičenosti jugoslovan-skih teženj ne morejo ovreču skušajo si pomagati s tem, da napadajo posa-niezne iugoslovanske zastopnike na mirovni konferenci. Žolgerja imenuje >Corriere della Sera« nekdanjega člana avstrijske vlade, ki je pripravljala svetovno vojno. O Trumbiču pa pravi, da je v prvem poiitičnem izpiru propade!, čc rudi se mora priznati, da se na-haja jucroslovanski minister zunanj'h za-dev v zelo težavnem položaju. Sprva se je zdelo* da bode nastopil kot zme-ren in odkdt politik proti trdemu in za-vratnemu Pašieu. Krfski Dakt ki je zje-dini! Slovence in Hrvate s Srbi in osvo-jcvainemu in fanatičnemu panserbizmu odvzcl ves dotedanji ugled, bil je njegova prva pridobltev. V notranji politi-ki bi] je več ali mani za nekak federatl-zem. v zunanji pa za prijateljsko rnz-merje med Italiiani in JuKoslovani. Se-daj pa ne zaostaja za svojim slovenskim in srbskim kolego, ki se oba zavzennta za centralizem in za prjsijansko ne-spravljivost Beograda, ki nam prepu-šća Gradiško in en otok. Scdaj ga lah-ko Korošec in vsi ostali v Ljubljani. Za-strebu in Beogradu, ki so ga že imeli nn sumu, da je odpadnik in prijatelj Itali-ianov, odvežejo tega : laSki časopisi jucroslovanskim zahtevam, pro-ffk*Scnim na mirovni konferenci. Ćelo konservatfvni »Corrierc della Sera« ne brzda svoje razburjenosti, iz česar Je razvidno, da je postopanje ju^oslovan-ske delegacije pravilno. »Corriere della Sera« graja Jusoslovansko vlado češ, da !e nespametna in nehvaležna, ko )t vendar Italija s svojo zmagovito (!) ar-mado pripomogla najveć k samostojnost! Jugoslovanov. Ju^oslovanska vlada Je politično popolnoma nesposobna, pozna samo takriko samo£roltnosti in požreSnostL v njei je združen zblazneli imperijalizem na zunaj z žalostno ne-zn*ožnostjo ustvariti državo navznoter. Jugoslovanska vlada bi bila v Iaškem smislu politično sposobna in zrela ta-krat kadar bi ustregia nenasitnemn ita-lijanskemu imperija!:zrnu. Italijanl srneći jo s takim nesnen}cm in divjajnietn lc umi ub§k nćm pnmvlUnfr ttaA to ćmrmo ovrta* kž) p« )e ddkas. 6* tim primanikuje pravičnih ar^umeatov xa njihove aspiracije. NAS POLITIK V PARIZU O ITAU. JANSKm ASPIRACUAIL »Journal« je prtobćfl razgovor ra-stopnika tera lista z nslednim jofoslo-vanskim, ali, kakor pravi on, srbsktat politikom glede italijanaUb zahtev. Ras-motrivanje dalmatiiuk. vprašanja pred mirovno konfeVenco kriflo bi načela, ki jih je ta sprejela kot veDavna glede na. rodnostnih probi emov in razveljavUenih tajnih pogodb. Števtto Italijanov v Dalmaciji je proti Jugoslovanom tako neznatno, da ne more priti v poStev; pa tudL če bi bilo več je, bi to ne bil razlog za njihove aspiracije. V Marseitlm No-vem Jorku in Buenos-Aires je ltaliianov na stotisoče in vendar teh mest ne zahtev a jo zase. Italija pa ne potrebuje strategičnih oporišč rta vzhodni obali jadranskcea morja, ker bo jugoslovan-ska država tako miroljubna, da bi i>ri-stopila ćelo na to, da se nevtraliz'ra vse Jadransko rnorje. Nespamctno bi bilo, ko bi Italiiani svojemu imperijalizmu na ljubo dobili nove sovražnike v Jugoslovanih in tako izjrubili najboljSe in najbli/je odjemalce ;:a -talijansko in-dustrtio in trgovino. Italijnni povdarjajo vedno, da vsebuje novo jusjoslovansko kraljestvo dva sovražnika; in vendar je vsakerna iasno, da sta bifa prisiljena vojevati se v avstrijski arma'li. kakor m> bili prebivalci Alzactje iri LotarinKije in Poljski primorani služiti v nemški armadi._____________________________ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- PREDSKONISTVO NARODNBGA PREDSTAVNIŠTVA. Beograd, 3. mar ta- (JT>TJ.> Za pred-tfcdnilca n&rodnesra predstavnist\Fa bo izvoHen po^laiiA^ bivše kralievine Sr-biic- Tzvoljena bosta tadi dva podnred-?cdnika in Firer en Hrvat in en 61ove-nec- Danes pf>r>oldno so se vršile seie strank o kandidaturi xa pre Kakor že javlieno. so podali pri hrvatski vladi poverieniki dr- Srffian Budisavlie-vić. Milan Roic in Vilim Bukseg ostavke radi tepa, ker so bili lxvolieni v narodno predstavništvo Jnsroalovanski dopisni nrad ift izvedbi, da i* na tne?to dr- Brrian BudlaaTlievKa kandidiran dr- Tomielav Tomltenović, veliki župan ličko-jcrbavsko žnoanile. Posle Tx>ver-ieništva za uk in boeoč&stte bo vodil c* Novak. PRESELITEV POKRAJINSKE VLiA-DH ZA BAČKO. BARAKJO H? BANAT V BEOGRAD. BeoeradL 3. marea- (JDU-) Oda^k narodne vlade sa Bačko. Baranio in Banat se preseli iz Novela Sada v Beo-rrad. kier se priklopi minisirstvu za notranie zadeve. Poverjtenifttvo teea od-eeka bo vodil dr. Iffniiak Pavla«- PROTESTNI »HOD PROTI POMANJKANJU STANOVANJ V BBOGRADU- Beoirnd. 3. marca- f JDU.) Včerai po pol dne se te vršilo na raznih mestib Beograda 20 pocijalistiftnih zborovanf, na katerih se ie protestiralo proti eta-novaniaki bodi v Beoeradu in proti no-etopaniu hišnih posestnikov proti na-jemnikom- NaS regent na povratku. LDU. Tn-Ioil 3. marca. (Brczžično.) Posebni vlaK ki i€ v«dl prestolonaslednika Srbiic Aleksandra, ie dospel semka* ob 235 ppoldne. Prestolonaslednik je irrazil oblasttnu pri-ćakujoCim ga na kolodvoru, laskavo zahvala ra sprejem, prirejen nm v Parizu: nato se Je ukrca! na križarkL ki od-plovc ob petih popolKo w> nas rarorožili. so nam pobrali vse zasebne stvari Potem ko eo nas oropnH. »o na« zn^eli oretopatL pliuvati v obr&2 ter suvati pem in tia. Ispraševftli so nas. zakai da ee borimo zoper Nemce* OdflTovariali smo 1im. A.% hofemo rcSiti Bvoie iucro^Iovaneko brate, ki š« vedno trp© pod tulim larmom- Nato eo 1eli kričati: »JttfioslaviBche Rauberbande. Ge-sindeU itd. Slisati ni bilo nobene lep« besede. amnak samo sanerianie- Dne 2o» decembra 1916 so nas oden&li proti st Pavlu- Gnali go nas gkozi več va«t kier ao nas lopet eivilisti sapeti i>so-vaH; >Thr vindieehea Hunto! Htoet aie mđ. die Schweine!< Jeli 00 Btt t>re-teparari ter vnovi^ pHnratt t obraz-Okoli 12. opeMtoe ono do«pel! val po> trti v 6t PaveL ođkodor «0 na« «▼!»: kom odpeliali proti VoJperku- Đmai dan so nas odve^H proti Celovru in nn-lem v Snital ob Dravi- DoaoevM ▼ Sni-Ul. so na« cnali v taboriS*«- Za žive* so nam daiali večinoma Ie pnhlih koje-rab. Krnha smo dobili 4 BOtJe PO 200 Kafee aa saai vjaaifceai na Kofoja^aa^ Dne 12. februarja 1910» mi lavlja moj brat sledeSc: Predraga sestra? Sera Xe od Ti. tasoarja v v)eta1štv« oa Koroikem. Godi se aam eronao slabo; 39 nas ia v ani maH sobi. Uši imamo, da Ie stra^ takota, da smo že kot mrliči. Bok ve, ali je kdo kaj napravil sa nas? AH ie kakšna akcija v teko, da prldemo nazal? Se poMe ne dobi* vamo \z domovine. Pozdravlja vas vsa Tvoj zapmlfiami CiriL — Naslov Cirfl Zaser, Krtogsgefangenen - Laser, Edlins bei Spital a/Dr^ KoroSko. Radsoasai janak. JunaSko in stnaso-vito obnašanje cele radgonske posadke v boju med 4. tn 10. februarjem ie iavnostl še malo enaao. Od povelinika pa do zadnjega pešca so pokazali vsi ne Ie samo svojo hrabrost pri napadu, ampak kratko rečeno duh in vrgojo naše jugo-slovanske vojske po srbski Se cl. Eden naJbolJSih vseh Zeilhoferlevih rmagovalcev Je bil mladostni štabni narednik Ferdo O š 1 a k. o čegar iioih govori skoro ves Spodnji Štajer. Dne 4. februar-ia ob 5. uri 10 minut ziutraj posije takoj po prvih poročlllh o bližajočein se sovraž-niku gosp. nadporočnlk Zeilbofcr OSlaka z 8 možmi, da zapre gUvni vhod v raesto. Hitrih korakov dospemo do Uray-Jevega mostu, kier se nara pridružita dva moža od enc od kolodvora umik&jočc se straže, Ošlak razdeli moštvo in poSlic peSca Qo-vediča k orožuiSkl postaju ki ie bila 50 korakov oddaljena in kateri o preteči nevar-nosti ni bilo še nič znano. Komaj pokliče Govedić orožništvo, ga žo obkole in z bori1 ali umore. Obenem se pa navali kakih 45 do 50 raož na našo stra:*o. Po kratkera boitt smo tolpo odbili. iNato spozna Ošlak, da smo popolnoma odrezani o4 svojih in kakor smo videli, ao nas ž<5 obstrelievali od vseh strani. Da sovrainik, kateri je imcl tuđi strojnico proti nam, ne sporna naše moči, pusti nas* povellnik takoi dve v blizini se nahajajoče električne svetilke raz-streliti, tako da smo ostali v temi. Ugodnost tega smo pozneje vsi občudovali. Proti 3/47- med hudim obojestranskim stre-Ijanjcni pusti nas vrli Ošlak, Ja je ves Čas hrabro in navduSeno vplival na nas vse, enesra moža nazal proti stransklm ulicam, medtem ko on sam brez ozira na svojo ne-varnost, kljub prošnji svojih iantov, sre sam po mostu naprej in zapazi, da se bliža od zadaj in spredaj naenkrat hud napad; skupa i jo bilo kakih 80—100 nnpadalcev. 2e skoro obupamo, saj nas je biio Se samo 7, z malo municije in brez nade na pomoć. A Stabni narednik Ošlak ostane mi-ren, zahteva v najtežjih trenutkih od nas vseh besedo, da ga ne zapustimo in vsJ smo mu prisesli, da se držimo do zadnjega. Medtem se pa nemški in madžarski raz-bojniki približaio od obeh strani, strojnica nas obdeluje od tretie. OSiak Steie municijo in ročne granita Nato zapove hitro strelja-nje in v par minutah smo res čudovito srečno oba navala s precejšnjiml izznbami za sovražnika odbili. Proti 7. uri šc napravimo en orotinapad in vjamemo vjetni-ke. Ob 10. dopoldne ?ele dobimo zvezo s stotnlio. V teku dneva malo praske. Zve^ cer rned 8. in 9. uro. kakor tuđi med 11. in 12. ponoći nas poskusi zopet prečejšna premoć napasti, a s pomoCjo ©ne strojnice, ki smo jo medtem dobili, smo porinili sovsaf-nika nazaj. Desetnik M. P. mi pravi: Bil sem dodelten O§lakovi patrulji, katera ic imela nalogoM da prinese poročilo i* Potr-ne, ki ie iTe bila od sovražnika zasedena, in da ar-::a nekai udeležencev prvih bojev. Previd :^ korakamo v vas, kler stno tikoi preiskali nekaj hl$, kir nato padeio zahrbt-no Streli od več Strani in od kakih 200 korakov oddalleneea mlina «e sliSi Se strojna pnSka. Vsi opozarjamo OTSska. da nas Uh-ko vjameio, a on se ne umakne prej, dokicr ne nafde vseh ptičev. A to mu ne zadostu-je. Polovica moStva straži vi etnike, a 01-šak «re s tremi možmi proti mlinu m dospe s svojim spretnim in jurtašklm prodiranjem do mlina in naraerava zajeti stroinico, s katero pa Nenurt prmvočasno pobegneio v bHžnH fcozd. Kato §e spodimo dve oddalje-n! sovrafni patralji- Predrzno hrabrost našega Olšaka ohčudtiloč dospemo srečno in ponosno v Radiono nazaj. — (Tako nam piSeJo hrab i naši fantje od 6. st otrije kr. manborskega peSpolka. živelll)________ Zoveznlbl. TTstanovitev narodne caleriie in nrnseja v Parizu- Pari*. 5- marca-Zbornica ie odobrila nacrt z& se*iaavo narodne Braleriie in niu/ela na proptoni 4500 m*. V te1 iraleriii bodo razetavlie-ne elike 1040 000 francoakih. med voino padlih volakov. eohe eoneralov, politiko v velike z rodovi neke 9like iz voine. voini orazei itd% vsi uredmeti. nanaža-ioči se na minulo Bvetovno voino WIl9oa te vraSa. LDU. London. 3. marca (Duu. kor. thrad. — Bre*ž!Čno.i Donmevaio. da odpotnje predsednfle Wfl-ton t torek \t Washinfttana v Ncw York, kler se zvečer nkrca na ladjo »Oeon5e Wa- »hiHKton«, ki odpluje v sredo *Jutra| v PraflciŽo. ____^____^___________________ Mirovno fionferenca. Sobotea seia Odbor« desetorice. LDU. Parias, 3. marca. (Don. kor. ar.) »Agence Ha vas« porofia: Mmlstrski pred-sednik Clemenceau }e v soboto predsedo-val zborovanju desetorice, ki fe trajalo samo eno uro. Razprava o Fochovem me-raoranđa o pogojih. kf naj se nalože Nem-čiii, je bfla odgođena sa ponedeljek. Pariška konferenca reSila polisko ▼prm^mnie. LDU- Pari*. 2. marca (C?TU-> Mirovna konferenea Ie »klepi-la iuistoTmo. rešitev Doliskeea vpraša-nia: Poljska dobi dohod k morin- Pri-eodili li bodo sve»o i obliki pravokpt-nika, če^ar ekraine to^ke ^o: Gdansko s zalediem. Elboc. nadalie v notranio-sti dežele crto ođ Gdanskeea do Kra-liorca. edondi do Tornnia ln zopet do Elbosra. Polfska dobi dve važni ielez-nldki proći sa sveso % Gdanakim. eno proaro sa sveso Gdansko-Mlawa (proti Vartavi) in druffo proso Gdanako-Torani čas Poznanisko- Urakrvanl*. LDU Pari*. 3. narca. (Dan. kor. ttrj »Asence Havms« poroSa: Dokument ki ta obdelnje maršal Tocn i veSCaki velesil. obsega parlamentarno rc-5itev bi pojgoje voiaSke vseblne, ld Hh ho-čejo naprtftl Netn^Hil Trn solt omelnle ustroj netnSke armade 3 tem, da jf priznava tamo značal polJcifske sile te dotoSt jca-nmdie, s katerimi se zanaorei Neman onemoffoča. priče« voino. Odredilo se bo vse potrebno zm natančno Izpolnitev vseh obveznosti. Kornfsija za ^rsice odnosa je je načeioma sklepala o uspđl Male Arije. Kos ofrreifr mmd Ahr>Hjw la aalhronv Kosa ■af pripade Orfld. iB v fatt a* pa bot tx-vršiteliici mednarodoeta mandata. Italija Ie predlagala gotove pridrZkei Konrislla je Sela sadal urejati usodo Slerviga, ćigar severai de! naj glasale en bloc. osrewi del pa v oddelkib za državno pripadnost Pripravljene so tndi že flnandjelne odredbe. Prancoska vlada ne zahteva povra-aim vojnih tedatkov. marveč popolno to-petno popravo, plačiio pokojnln ta vseh V50t ki sta Jih obrt in Industrija ntrpela na dobičkn. Končno ▼oijio premirje se bo predložilo Nemčiji V podpis ured 17. marcem._______________ Iz Avstriie, Madjanke, Nemfije, Turškt SpoiHm- ATatrikKS KemeHo. LDT' Berlin, S- marca. (Dnn- kor- nrA S Dooblastilom oboinih kabinetov so se v Weimariu vržili posrovori nemško-ev-striiskoea državnesa tainika> za zuna* nje stvari dr- Baueria % državnim predsednikom in b člani nemške driav-ne vlade o spoiitvi Nemške Avstriie m ne>mško državo- Spoiite%- nai se izvrSi po konf4xnih dogovor ih o posameraih vpraianiib potom državne poerodbe. M se predloži v odobri te v obema narodnima skapščinama. Po ratifikaciii pogodbo ae bo iz\Tšila spofitev na podlasri državneea zakona, pri čiaar oanovitvi in ođobritvi bodo nemsko-avstriiski za-stopniki v zakonodaiclh skupščinali nemške države podelovali. Pocroii za T>rehod Netnžke Avstriie k niarkni valuti ^o bode prouči 1 k&r naiskrbnoiie ter se vpe potrebno uredilo za bližnio T>rihodjiorir- Govor ie bil tuđi o tstališčn. katereera nai zavzema v prihodnosti roesto Dunai. ki nai postane drnsra clavno meeto države- V tem ozira so sastopniki nemške države Nemško-Av* etriicem šli zelo na roko- Omeiitev pismenega prometa z f*em-ško Avstrijo. Ljublianskemu dopisnema u radu poročajo. da je Nemžka Avstiija ustavila pisemstd promet iz inozemstva v Nemško Avstrlio. Tako na pr. v Gradca ba]e vsa pisma Iz Jugoslavije cenzuriralo in !ih opremila jo z žljtf »Emfnhrverbot — ZurOck«. Irvzete so menda Ie dopisnice. Ta omejen ptsemski promet bo trajal do 9. marca. ko bo končano žlgosanje bankov-cev v NemSki Avstriji Oddaja premoženia v Nemški Av-striji- Dunai S- marca- Finančni minister dr. Rtoinwender ae ie izrazil na-pram nemskim žurnaliBtom, da se bo oddaia premoženia v Nemški Avstriii oribala med 5 in 40 %, ravnaioČ ee po premoženiu poeameznikov. Revanža. ki ee maleni?. Da na i. & niarca- V revanžo %a žicoeanie ban-kovcev v češko-slovaški republiki ie raprla Netnška Avstriia hermetično svoje meie napram Cefeki. Posledice m se kai kmalu pokazale* Uetavil se io ves dovoz živil in premoga, tako. da io na Dunajn nastala velika stiska Mest-ni o^etie bo sklicali danes posebno se« 10. da ae posvetuieio o nadalini ome-iitvi porabe plina in popolne uMavitve električnecra toka za obrate na Dunam in v okolici- Iz isteka vzroka se omeii obrat električne cestne železnic© na skratni minimum in ee> porabo plina v evrho knrjave sploh x>repove- Po irle-dalUćin se bo smelo iorati Ie no trikrat na teden* VzMUirjCfff DnaaJ. Ldo. Dunai. 3 marca. (Čtu.) Od včeraj krožlio po mestu vznemlilaio^ govorice« da namerava^o komunisti v torek Izvesti »puč«. Nemfta posestva ▼ tnoremstr« 9« llkvUĐralo. LDU Washington, 3L marea. (Brezflčno.) Upravitelj mozemskeca pose-stva, Palmer, je priporoCil senatu, da naj nađaliuje likvidadlo posestev sovražnikov, katera znaSajo vrednostno vsoto 700 mili-jonov dolarjev, da se t teuv zlastl Nemcem prepreci niihova aspiracija po trgovski nadvladi. Pohr UnshB in dnevne vesti. Denuncijanti i% Knuaia- Gospa Minka Modic profesorieva vdova y Liubliani, Coizova oeata 9 nas prosi, ker ii dobaiaio eramotilni anonimni dopisi, da obiavimo. da nien padli sopros Izidor Modic. ki ie bil ie leta 1910. definitivno nastavljen na neitelušču v Liubliani. ni identičen z v našem dopisu omenjemm enplentom Modiceni. in đa sploh ni v nikakšni zvezi 5 kranisk* afero- Gremii tr^oveev sporoča evoiim cer. članom, da naj zapirajo trgovine ▼ Ljubljani, in sicer manufakturne ob 3 popoldne, trsovine z živili ob 7- zvecer in vse druee trgovine ob 6. »večer* PrHožbe strainlkov iz Trsu. Nabaja-mo se v službi Dube nam domovine od 19. novembra 1918, vsled tega smo zapustili naše družine v Trstu, katerih nam je no-mogoče tuđi danes radi vsakomnr poznatih vzrokov aemkaj pripcljati. Naša vlada ie po demokratičnih svoiifa načetih sklenila zakon, da vsi uslužbend. tukaj ▼ službo spreietl, kateri so radi sedanjih razmer prisiljeni, živett loCeci od svojih družin, dobe drožinsko podporo, elej uradni list št 25. od 19. februana 191 a člen 202, Srka c Omenjene podpore mi straiari dođe-Iieni pri nadzorovalni kontroli potnikov v Ljnbljani in na deželi pa Se do danes nismo dobili, pač pa so vsi druid izven nas ie pred dve ma mesecema dobili. Naše družine se neprenehoma na nas obračafo da Jlrn pomagamok katere doUnosti nam je nemopoče storiti s praznim! žepi: obenera so nas počelo družine obrekovati z zaprav-IJivci, kaid oni srečoejSi, ki so dobili, so odpomoKli svojim dnižinam. Vprašamo vii-Je vladne krose, zakai in iz kakSnih vzrokov ta dvojna mera? Opozarjamo Se nt to, da na naše večkratne prošnje pri g. K. za hitro rešitev, smo dobili etlino obljube, od katerih naše družine nimajo nobene po-moči. Omenieni prosimo, da se tud! nam izvrSi enaka m ista pravica in v najkrai-Sem času, kaitt omenjene razmere ne odio-varjajo nikakemn redu. Potad Bsti m propttsteloa, katere ie policijsko ravnateljstvo v Ljubljani v zad-njem tednu odposlalo na naslove raznih prosflcev v NemSko Avstrijo, so ae od tam vrniH z napisom »Einfahrverbot, saruck« ali »ITnsolassl«;. zurfickleiten«. Crnocorsti podporocntt: MHan Lefco-vM Ie umri dne 2. marca v tttkajšnji dežel-nl bofnfSntd. Poareb bo dne 5. inarca ob 5. popoldne na rroMm pri Sv. Krtihi. Uvelim hnmfsv^e nHSk* vri Btlt ntm mrad« Maribor 8- Pri no&tnem ura-đn Maribor S se 1e nvedla 19» febrvaria 1^19 sonet brsoiavna aVoiba« kates* li o~4. stev. SLOVENSKI NAROD", dne 4. marca 1919. Stran 3. . Nek&tere izpremenbe *)•*«. «4d*fe privatnih brzojav*. Vsled odloka. mini- i strstva za posto in brzoiav se nvodejo počenši od 5- marca 1919 slede oddaie privatnih brzoiavk sleđece izpremem- i be: 1. Ob delavnikih od 9- zvečer do 7. zmtrai ter ob nedeliah in prasnikih vee dan se smeio oddajati samo nuine privatne brzojavke« Ta omeiitev velia za privatne brzoiavkc ▼ tuzemstvo in inozemstvo ne nanaša pa 6C na časopis-ne brzoiavkeL Glede Žasopjsnih brzo-iavk veliaio torci dosedanii predpisl« 3- Za privatne nrzoiavke. oddane ob de-lavnikih od 4. popoldne do 9- zvečer. se mora doplačati k navadni taksi že dodatna pristoibina od 1 krone za brzo-iavko. Sprememba imena* Deželna, vlada je do voli la tukaišnienia trgovcu in po-sestnikn sr. Francu Hirschmannu, da ee on, soproffa in orroci odslei pišejo Svetel« Ponarejenl IcolldL Kolki po 1, 2 in 3 K so začeli ▼ Trstu v Škodo naše nove države ponarejati. Nekateri imaio to hlbo, da napis 1 krono, 2 kron, 3 kron ni pravilen. Ker je policija dne 28. februaria v Ljubljani ie nsko žensko iz Trsta aroti^la, katera je hotela večjo množino ponarejenih kolkov prodajati, se občinstvo, posebno pa usluž-benci trafik, trgemn in costiln opozarjajo, da je treba na takc Skodlifvce naše države strogo paziti In iih izročiti našim varnost-niro orzanom. Prosi se občinstvo. da ust-meno ali pismeno naznani Dolicijskemu ravnateljstvu, če je kdo v n/oda'alnah po-Bujal kolkc. K napadom na, ca&tnike. Z ozirom na članek >SIovenca« z dne 26- febrn-ana \r 1- in podobne notice v dnevnih Ustih. razarla-ša častniška aprobativna konusna dravske diviziiske oblasti ponovno, da se ne more oeirati niti n& splošne napade do časoDisih. niti na na* pado proti posameznini častnikom, eo nišo oDremlieni s Dolnim podpisom Kdor ima kake očitke proti kakenm častniku. pat te naznani pismenim po-tom ča^mi&ki aprobativni komisiti v Liublian!. samostan Nemškefra viteške-*ra reda na Valvazoriovem tren St- 1-Ce r>a ni toJnika. tuđi ni vodnika. Ako služilo v ineoslovanski voiski še vedno častniki, ki -o bili pred prevratom za-srrizeni nem^kritaru ni to krivda apfo-bativne komisije, ampak dotičnikov. k\ se skrivaio ra anonimnoetio. nam^to da bi moško povedali. kar vedo« Kdor kai ve. nai «poroči in moško podi>iSe« To velia tuđi zn rmtožbo Obrtni vestnjke, ki bo prinašal nainovei^e stvari na poliu obrti- Liist bo zaptopal interese slovenskih obrtnikov in bo strosro strokoven. ner>olitičen list- Vsi obrtniki. ki i im ie ležeče na tem. da se obrtništvo povrmie na višek razvoia. naj srmoino podDiraio list Ravno tako naj prispeva vsak k listu s članki in vprašanii- Trgovci, obrtniki in podietia && opozaiiaio na ta list- Vsi dopisi, po-rfiliatve in vBrašania naslove nai se na Slovensko obrtno društvo ▼ Liubliani rhinai^ka cesta 20. Kulturo. Slov* T^pvsko društvo »Ljubljanski Zvon- v Ljubljani. Ker trpam, da bo 8 pusLnim torkom v Narođnem domu ko- noc večnim plesnim dirindaiem. lahko zopet nemoteno začnemo z rednimi va-iami za prvi letošn.ii koncert- V sredo z^ečer o polosmih ves zbor! — Pevo-vodja Zorko Prelovec- Repertoar Narodaesa sledallšča. Dramsko gledalište: V torek. dne 4 marca ob pol 3. popoidnc ». . . . ulica št 15« izven abonnementa. V sredo, dne 5. marca ob 7. zvečer »Tugomer«, nradniSkm predstava ob znižanin cenah. Irven abon-nementa. V četrtek. dne 6. marca ob X po-poldne dijaška predstava, »Svete, Izven abonnementa. Zvečer ob pol S. ». . . . ulica št. 15* za abonnement »B*. — Operno K 1 e d a U š £ e: V torek. dne 4. marca ob pol S. zvečer. »Bohcrae«, izven abonnementa, V sredo, dne 5. marca ob 3. popol-dne, >Prodana nevesta«, izven abotincmen-ta. V četrtek, dne 6. marca ob pol 8. zve-ćer, >Bohemec. za abonnemcat »C«. Cankar kot vmetnlk- Snoči ie >Aka- demiia« proslavila Cankariev spomin Društveni tainik e- dr- L e m e ž te predstavil in pozdravil predavatelia K- dr Ivana Prilatelia. ki na to pričel govoriti o Cankarin kot ometni-kxL- Sovrstnik ie njeirov. sledil mu ie po pori globokega rarmišlievania in vstvarianja. dokazutoč na nje-sovem deln, da ie bil Cankar umetnit niesrovi spisi so izraz trpeče-?a ireniia naroda, ko ie bil še v sužnio-sti. risoč nieeovo hlepenie po Ipoti. iz-razanie v neprekosliivem iezikn. nava-iaioe zanimivosti iz nieeove^anejaresta-nesra duševnoga enovanta. padalaioč nam končnp veliko sliko Cankaria Timotnika. ki ie isborno služila v umivanje niefirovih del- Svobodna ie domo-Tina- Telesno ie umri ali vstal te dn-^evno in živel bo v svobodni domovini-Tako elecrantno iscrr&ieneea predavani a kakor ie bilo enoenle. ni bilo v Linbliani že đolgo časa in ffa naibrže no bo tako kmalu- Stevilno občinatvo se ie raverovalo v predavatelia in sledilo z vso svojo dušo nleeovenni nredoceva-nin velikeea naše era Cankaria Poldru-Ko uro ie trajalo, pa bi ra bili Se poshi-šali- >Akademiia< nai t>oekrbl oblavo preda.van.ia Cankarieveea pniatelia, ktero bo silen priapeTek za mnevanie trpljenja sasuinieneea narodjk kl ]♦ razlito po Cankarievih spisih, In ***£ ko bodrilo za stremlienie po umetnosn in lepoti v evobodni domovini. CaedaOSko ćrmHro mm Jewicaii aert« zori ▼ soboto, dne 8. marca ob 8. »večer to v nedeljo, dne 9. marca ob Z, popoldne ▼ dvorani pri »Jelena« na StM MelkoT© trt-deiansko drama teko sliko »Na smrt obeo-ieni?« Igra, ki ie povest trpUenja nalet* naroda na KoroSkem, je posebno prtn*r« za danišnjo dobo, ko se nstvarjajo sever* , ne me|e naše kraljevine. Vstopnina Je na* < vađna. Ker pt ie Cisti dobicek obeh pred-stav namenjen podpornema skladu sa ko- j roSke bejrunce, se bodo preplaCila hvale*- . no sprejemala. ' Na koncerta, ki sca priredita dne 10. marca v veliki dvorani >Narodne?a doma« drila Medvedova in U M. Skerjanc (s pri-iazaim sodelonaleB ^latete M. Dnlclil zi korist SHS stroCadt se bodo irvajale zn*- i menite. krasne sldadbe. Icancoske in ruske sUsbene literature. Imena Debuuv, Mu^orgsklJ, Arenskij rtd. se čitalo na »pored ih naivcčHh svetovnih koncertov. Lan-jko Ieto umrli veliki Francoz Oaude De-i?^ ^ ie s »voHml renUalnirai sUadbamt pridobil obeudovanje vsesa muzikalnejra sveta, medtem. ko so pestni MnssorKskega neđvomno naJlepSe v ruski umetni dasbi. Bralimsova pesem »UteSeno hrepenenjec ra en glas s spremi je van jem viole in klavirja jn ' 5Isto nove2a z» naš koncertni ođer. Vstopnice in bescdilo za ta koncert se dobe v predprodaji v trafiki v Prešer-no\i ulicL , Prvenstvo fnmro&čin«' Na mirovni conferenci se eovori franeoski. Ie Wil-£°?'i!n k" ^eor^e rabita ancle^čino. kar KOhkortoliko zavl aie po tek obrav-nav- Prevaialoc vćasi kai popravi po svoiem razumu, tako ni razume) Geor-ffeoveca poklona priletnemu Clemen-ceanjti >naimlaišenm možu v Franeijic t. i- duševno dilemu: zanis&l 1e >nai?aa-rej5emu<* Kliub takim precedencanj ohrani francošeina gotovo §e svoio >precellence<. kakor se ie izrazil že Henr\" Estienne v 16- veku Pariška co-vorica služi kot diolomatsčina že izza Ludvika XIV.. ki ie bil krali-solnce- V bližii dobi so jo rabili n- pr- na Dunai-sk^m kongresa 1815. frankfurtskem 1871. ko ie Nemčiia dobila Alzaciio> * na Berlinskem leta 1878; na Mađrid-, ski konferenr-i elede Maroka leta j 18S0. na prvih mirovnih konferencah v ) Haacru 1899 itd Ko pa ie permanentno j haaško razsodišče 1903 obraviiavalo s Inča i Venezuele, ie bil arbitražni kom-' promis v Washincrtonu določil anelešči-no za nradni iezik pri postopaniu. toda s pri8tavkom. da smeio za&tonniki t>red-lacari Se drnei >pomožni lezikc za raz-T>rayo- Bilo ie pa 11 držav z 8 različni-: mi ieziki. Francoski odvernik ie nred-! laeal za to svoie nar©^ie zboer tradieHe. j Nemćiia ie nastopila za Goetheiev diia-! ]f*kt. oeS. da sa raznme vsak izobražo-\ nec. Ttaliia za Danteievo blasrofflaScino; • opaniia, Mehika in Venezuela so pri-poročile španščino. če^ da Steie nolec ■ anslešćine natveč adentov na svem tn j ker ie to iezik toženca Vonezurllo. 5ve-; diia in Norveciia sicer ništa prevec po-; vdarlali skandinav?čine. pač pa 1e N1-j sozemska onozorila. da bi bilo vliudno | rabiti v Holandiii domače nareSie. | Predsednlk razsodižča Muraviev na ie i končno pripomnil. da sta od 3 članov-'• vodnikov 2 Ru^a in 1 Nemec fLaro-] maj?rhV torei niŠČ-ina! Konoc filološke-i sra l>oia i© bil francoščina. kot pomožni iezik. A- D- Izjava. Gospodu R- Jakopiču t Tjiubliani. Z ozirom na notieo c- R- Ja-kopiča v >Slov Narodne §t- 51- t. 1- i«-javlia podpisani odbor >Dru§tva slov. vpod- nrcetnikov«, da — žal — ni v no-lo£afn, želji g- R. Jakopica nstreči. kor društvo nima na razpolaffo tain© poli-ciie po avstriiskem sistemu, ki bi pre-I iskovala resničnosti covoric. ki pe pri-! našaio s. R- Jakopiču na uho Take za-deve nai sam opravi % dotičnimi doba* vitelii >novic*- Društvo ima pač res-neiše nalosre. ne?o pečati se s ?enćami. Javnost pa nai sama presodi. ie-3i oknsno. iavTio obrecrovati ee ob društvo e takimi reklamnimi poskusi« — Za odbor: Matei Sternen, podpredsed-nik. Smrekar. tainik- I > Društvo slovtnskili vr>od* mnei-nlkov* v Linbliani. I. izredni obeni \ zbor se vroi v nedelio 16 marca t 1« ob : 9. do po I dne v Stritarievi ulici 5*. II I nadstr- e sledeoim sporedom: I- ođbo-: rovo porocilo; II- predloca o imenova-nitt 2 častnih članov: III. predloer o ak-cili za ustanovitev »Umetniškesra do-mac; IV. diskasiia o prasaniu umeto. ateljeiev; V- na^rt o nstanovitvi umet-no - obrtne sole v Lrubliani (kot nred-loer merođajnim činiteljem; VI- elu-čajnosti^_______________________^^__ Sojpođnntvu DEVIZNA CEVTRAT.A ZA OZEK-LJE KRALJEVINE SHS- Beocrad. 3- marca- (JDUO V nri-hodniih dnen se ustanovi ▼ Beoeradu devizna centrala sa ćelo ozemlie kraljevine SHS. DOMAĆE KNJIGOVODSTVO. LDU Zagreb, 3. marca. Trgovinsko ministrstvo bo izdalo naredbo, da se i mora poslovati v vseh trgovskih in in-I dustijalnih obratih po trgovskih knji-| gah in administrativno Ie srbsko, slovensko ali hrvatsko. NamcŠčati se smelo Ie državljani kraljevine SHS. Kdor ravna proti temu, izjrubi koncesijo« GOSPODARSKA ENKETA. LDU Zagreb 3. marca. Trgovinsko ministrstvo skliče enketo raznih vešča-kov industrijalne, komercijalne In pravoslovne stroke iz Hrvatske, Bosne, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine v svrho dogovora sa izvedbo novih tr-jrovskih zakonov. SPORAZUM Z BANČNIM1 URADNIKL LDU Zagreb, 3. marca. Včeraj se je dosege! sporazum med delegati bančnih uradnikov in med zavodi na ta način, da so banke pristale na šesturno deJo in na izboljianje plač. Zagrebška bona. LDU. Zagreb, & [ marca. Sklepai kuni danaiaje borze: I Denar Blago Banka za trgovino, obrt in industrijo, stare delnicc . 458 488 Banka in aranflnica za Primorje, SnSak, stare delnicc 490 905 Hrvatska eskomptna banka . — %4f0 EMEOfiiptita hi menjama bas- ka. Brod ..... 368 3T* ffipotekarna banka, Zagreb . 440 449 Jadranska banka, stare dei — 935 nove dei 890 908 Hrvatska kreditna banka . . 1055 1065 Narodna banka, Zagreb, stare dehtfce brez kmma . 440 458 Obrtna banka, sadnfa eot- slja. naliiovelie delnice . 148 JSf Potleđelska banka, sove dd- slce ........ lit — Prva hrvatska itedioalea . 9025 9100 Riječka pučka banka ... 207 210 Srbsfra banka ....«— —I Zemaljska banka, stare del — 100 I sove deL 670 680 I /w^ja^ aisđkona tedsttrlia J888 JM8 I — Me9inm brarifarica H^U«iska. Promet meseca februari a 1919: 1073 strank je vložilo 3,646.890 K 49 vin„ 1543 strank je dvignilo 2,562.560 K 02 vJn^ torci več vložilo 1,084330 K 47 vin. Stanje vio« 91 mili-Jonov 582.793 K 30 vin. Ste vilo vložnih knjlžlc 41.204. Narodna banka d. d, Zasreb. Dne 26. o. mj. održana Je n velikoj dvorani trg. obrtničke komore I. redovita slavna skupština dioničara Narodne banke, na kojoj je ravnateljstvo izvijestilo o poslovanju minule poslovne Rodine. Izvještaj je primljen jednoglasno do znanja, te usvojeni svi predloži ravnateljstva. Odrezak br. 1 dionica Isplaćivat će se poČam od 1. ožujka 0. c. sa K 8.— na blagajni zavoda. Prigodom izbora za nadzorno vijeće izabrana su ponovno iste ličnosti, izim Dra Radoslava Kiša, dok su Kg- Josip grof Bombelles i Dr. Vladimir Matić položili Čast članova rav ateljstva. Razmere na knjižnem trsu. Neverjet- no ie, kakšne razmere vladajo na knjižnem trsrn. Knjlgotržci delajo cene popolnoma samovoljno. Medtem ko pri vsem blagu padalo cene, rasejo neprestano pri knjt-srah. Država rabi in bo rabila izobraženih mož. Šolska izobrazba pa je bila pod Av-strijo in ie še sedaj, ker sole nišo reformirane, skraino pomanjkljiva. Edina možnost, da si vsa!:do pridobi potrebno znanje^ le, da se vsakdo sam uči. Toda to Je skoro onemojjočeno vsled neverjetno visokih cen knjisj. Vcčinoma smo navezani na nemSkc znanstvene knjige. Čudno pa se nam zdi, da se mora za marko glačati do 3 K 60 vin. Da to ni niC dnigesa kakor draženje, se razvidi iz sledečetra fakta: za knjigo !z biblioteke O5schen plačaš v KatoliSki bulcvar-nl 3 K 60 vin.. za isto knjigo v Narodni knMt;ami pa samo 2 K 42 vin. To te na vsak način popolnoma samovolitio d"ače-nje. proti Vateremu morajo poklicanf fak-torii enercično nastooiti. — Dr. C1 e 1 e r. Kal je 2 lovom In rlholovom na cerk-nlSkein Jezeru? To bo najbrž ćeli javnosti dobro znano, da Je znamenito cerkniško Jezero, iastnina ćele cerkniške občine. Toda lov in ribolov na njem, si pa prlsvajata za svoio last že dolgo vrsto let dva nemška srašCaka. Ribolov si lasti bistriški graščak Galle. katerepa odda potem za več iet, ka-kemu posameznlku v najem. Jezero vsan-fie skoro vsako Ieto, takrat se prične na njem bogat ribji lov. od katereza ima na-jemnik mnogo doblčka. Poleg svežili rib prodaja tuđi suhe. katerih meso je okusno, kakor svinjska krača. Lov na divje race, gosi in labuđe ima pa planinski *raščak \Vindischgratz. Na tem jezeru se vedno na-haja na tlsoče in tisoče divjih rac, Katere tuđi vedno znezdijo tam. Poleti ie zelo za-nimiv lov na nje. takrat se oskubijo in ne morejo leteti. drže se večinonii v plitvih pritokih Jezera. TaKrat pritisne pa tud: druga div jačina \t celega iavomi?kfga goz-da v nifino, do voće. NrJveČia zabava za lovce. Pozlmi p^ to jezern skoro popolnoma zamrzne. ostane samo na gorenjem jezeru velik del nezamraijene vode m pa mali pritoki. Na njem kar mrgoil divjih rac in zopet največja zabava Obenem pritis-nejo tuđi čez ied do bližnjih vaši lisice, kune, dihurji Itd. Vse to sta užlv&ia dose-daj ta dva nemška graščaka. ne cJa bi imela obćina, katera je prava lastnica tezera, le vinar dobička od tejra! Ako pa sedaj premišijujemo, pridemo do tefra, ko bodo nastale normalne razmere, takrat se odpre velik tnfskf promet, ^rlflb too k nam mnogo bogatih tuicev, za nje W bil na tem Jezeru najleoši 5i>ort Ako bi dobila obdtm te njej po sili odvrete love ropet nazaj, kake dohodke bi imela od tega? To si lahko predstavljamo sami. Seveda ti lovi se ne bi smeli oddari posamezniku, ali pa družbi za več let v najem. Isti bi love samo iz-koristili, drujjeRa nič. Lovi na! bi ostali za vedno last občlne, katera nai bi potem do-volila posameznfkom za eno Ieto proti gotovi odsTcodninl na njem loviti. Prizadeti krogi prosimo slavno deželno vlado SHS, da apoŠteva te naSe opravffiene želje ra nam vrne te odvzete love nazaj. Razve-Ifavi nai na tndl rtkoj najemnino ribolova, kat&re^a Je sklenil najemnfk z gra^čakom Oatietom. Mogoče bi to bilo dobro tuđi za aprovizacljo! •4- T sređo ne bo rovejera nena* Mesarii v eredo n^ bodo Drorlaiali ero-veie meso. ker ie izostala zadostna dobava živine po VnovCevalniei za živino* Iz istesra vzroka tuđi mestna apro-visadia ne bo moela pred petkom, oa. i>red soboto odđaiati meso zavodom in ffostilničariem ter atrankam ubožne akcije B- 4- Stranke U dobivalo nese vri Burji. se imaio zsrlasiti v aprovizačnem uradu na Polianski cesti 13/1. v sredo, dne 5- t. m*. kier dobilo nove iskaznice sa meso. Prinesti ie eeboi: 1* staro iz-karnico za meso. 2 rumeno ali peleno rodbinsko leaitimaciio. S- Selezničarii, nakupne kniižice. oziroma potrdila o številn oseb in 4- kdor io ima. izkaznico nbožne akciie- Uradne are dopoldne od 8- do 12 in popoldne od 3. do 5. Stare iskaznice sa meso so neverlavne. kakor hitro dobe stranke nove iskaznice- -f- Bele Strace. Mestna aprovizaciia 1e skienila sačasno Dotrodbo s neko hrvatsko parao nekamo za dodalo beT^h štrnc iz pšenične moke- fttruce bodo 25 deka^ramov težke in se bodo prodaiale od srede, dne 5- t m« dalie do dve kronl ▼ voinih prodaialnab na Brecn. v Pre-iernovi nlici in t Solskem drevoredit-Prispelo bo vsaki dan 2000 ftruc ce nastane Dotreba. dobilo se iih bo dnevno do 5000 kosov V očigled ponoineora pomanikanin krušne moke le bila meat-na aprovizaciia prisiliena poseči no tem obiiDnefli aredstr«. da bo občinstTV v naihuišem easn Tsad nekai kruha na rmKI+la&erikaBsfcl slaftvr te kari«* nitees am T. okrai Stranke V- okraia dobe ▼ sredo. dne 6> t- »na iskaaniee sa krompir amerikanski sladkor in ka-▼bfto primee pri MflhleisnB na Donaiaki cesti Stranka dobi sa vsako osebo po pol kHosrama sladkorla in K kc kabine prlMsai. kar stane 9 K Doloea se tale red: dopoldne od 8 do & fter- 1 do »X od 9 do 10. itev. m «0 4fl0. od J0. do U- itev 4«1 do 690. od 9 do 3. itev- 691 do 990. od 3. do 4 Stev-921 do 1150, od 4. do 5. stev- 1151 do konca* 4- Asterikanilci staftor In kaviaa primes sa VI- riorai Stranke VI okraia dob« t dstrtefc dne 6- t- m na izkas-niee sa kromoir amerikanski sladkor ia kATiao priaes pri Mtihtei— mm Vi* najski cesti- Stranka dobi za vsako osebo po pol kiloirrazna eladkoria in H kg kavine primesi kar stane 5 K. Določa se ta-Ie red: dopoldne od 8- do 9- itev- 1 do 220, od 9 do 10- štev- 221 do 440. od 10. do 11- štev 441 do 660. od 2. do 3- štev 661 do 880. od 3 do 4- Stev 881 do 1100. od 4- do 5- čtev* 1101 do konca. Meso za nradniSke skupine se mno-gokrat ne oddaia. ne da bi se stranke en dan preie obvestile do časopisih. kar bi bilo po našem mneniu lahko- Liudie prideio večkrat po doI ure dalec za-stoni. ko že tako primanikuie v cosdo-dinistvu časa. Nai se v tem oziru enkrat napravi red! — Uradnik« Poizvedbe. Prošnja. Babica, dobro izvežbana Želi kakc^a večjega okraja, da bi imela dostl opravila, da bi mogla svojo družino preživljati. ker se Je njen mož vrnil bolan od vojakov in jo nezmožen za delo. Zato prosi kakega pojasnila, gre naj raje na Do-lenjsko ali Spodnje Štajersko, zre rudi na Hrvatsko. Cenjena pojasnila naj se blajjo-volijo poslati na upravništvo »Slov. Naroda« pod »Babica«. 28.L m. mi je bilo iz žepa mojega plašča vzeta večja svota denarja. Ker je dotična oseba morda vzela pomotoma in je vsem dobro znana, se prosu da vrne denar pri %. Fettichu - Frankheimu. Će tejja ne stori, se Jo naznani policijskemu uradu. Kdor bi ka] vedel o mojemu sina Karlu Mcrteli iz Kranjske gore, ki je služil , pri 97. p. p. in prišel 21. marca 1915 v ra- 1 sko vjetništvo (Kirsanov Gubemlja Tambov), ie najvfjudneje naoroSen sporo- Čiti mi to na naslov: LJudmila Mertelj, Kranjska grora 66. ISčem svojega brata Alfreda, katert se ie tiauaial pri narodni straži v Ljubljani. — Vil ti Sflligoj. podnarednik, 1. Četa, 3. bataljon, 2. juj^oslovanski polk, Kotor, Dalmacija. Domobrane* Juri Tekavec viet v Galiciji leta 1914- ge ie nahaial na Ruskem v Jekatf»rinbureru. Permplca firuoerniia, zavod Karaboš. rudnik Ki-sovski do marca 191S — dalie pa v Go-rod Coliabinsk — ffnberniia Orenbur-ška, tabor voinih vietnikov. 55o 10 me-secev ne dobiva niesrova rodbina nika-ke?a sporočila, zato udano prosi za to-zadevno poi^vedbo- DoHrnik dobi dobro naerado v den^rm nli živilih! — Josi-pina Tekavec. Ravnik št. 18. Nova vas-Izimblieno- Dotičnik. ki ie v soboto 1. marca v dunaiskem vlaku od Liub-liane do Zidane«'? mosta, pomotoma vzel enemu invalidii maiben častniški kovčeer. v katerem ie bilo 12 knii£ in nekaj not za clfl^ovir in drnero ee propi nai ca proti dobri naeradi pošlie na naslov: Mirka Maicen, Leitersbere 340 pri Mariboru« Kdo ve za svojce vojnega vjetnika Antona Weissa, ki je bil 1. 1899 rojen, prl-stojen v Ljubi?ano. peipolka Štev. I m Leopolda Janežič, kl ie star 20 let, pristo-Jen v LjubHano, 27. dom pp. (27. pp.?). 7. komp. Svojci naj se oglase v poizvedoval-nem urada Slov. Rdečega križa, Poljanska cesta 5t. 4, II. nadstr. Iščem svojeea moža Jožefa Ples-nika, Jci je služil pri čroovojniškem pclku šl 27, 8. kompanija, 3. vod, vojna pošta št. 426. Bil je na romun-sko-roski fronti dne 9. avgusta 1917 ran?en, kar mi je sporočil njegov tovariš Janez Kolenc, njegov polk pa mi je sporočil, da je bil na to odveden v neko bolnico. Od tistega časa nimam o rnožu nobene vesti več. Zato prosim vse one, ki bi o mojem možu kaj vedeli, da mi to sporoče proti od-škodnini, zlasti pa prosim Janeza Ko-lenca, da mi sporoči svoj naslov. Magdalena Plesnik, najemnica v Sol-čavi, h. 5t. 25. Kdo tzmed ujetnlkov iz Rusije ali slovenskih legijonarjev bivajočih na solunskem bojiŠČu bi mogel dati kaka pojasnila o enofetnem prosto-voljcn Đrunotu Borštniku, ki je bil tijet 13. avgusta 1916 na ruski fronti. Njegovi sorodniki lepo prosi jo za more-bitne podatke o njegovi usodi na naslov Marija Đorštnik, Ljubljana, Tobačna tovarna. 200 K nagrade. V sredo ponoči je bilo v mojo shrambo za konjsko vprego vlomljeno ter mi je tat ukradel novo prsno konjsko vprego za kočijo, 2 jermena k ojnicam pri ujzdah gu-mijeve brzde. V interesu splošnega reda prosim kupca, ako je uže kdo kupil ali pa če bi tat kje prodajal ome-njeno vprego, da mi to naznani. Prosim tuđi opis osebe, kajti tat je le med 3 osebami nekdo. Stroške povr-nem in nagrade 200 K. — Pust Franc, tesarski mojster, Ljubljana« 2508 Dariia. Za gfcako 8irodčad ie nabrftl e-Amalietti pri čainem večeru Pračkove privatne plesne sole snesek 172 K* 2afevate. Oosp. Leopold Veber, trgovce in posestnlk. Je daroval ob priliki svoje poroke £ gospo Prancko Ketnperle za revno Šoisko mladino v 2eleznikih znesek 150 kron* n kar se ma Solsko vodstvo v imena iolske mladine, ieleč obema obilo sreče, prav iskreno zahvaljuje, Isdaiatefl li odgovoru! urednik: Valerttn Kopitar. LMttMmm ta (tak »Narodne ttakanMc IiJaTa.* Navedene tatare 2 dne 26. svečana t >Slov* Narodac sem pripravlien 8O9O- Labu »odnliekim potom s priča-mi potrditi. poton časopisia pa na to ne odeovariam- Poeledic ki mi z niimi Vi orosite, se Vi rami naibolj bolite. <^___m__ Kravaaie* sprevodnik. * Za vseHoo ten epi*a le orednl-Hwo o^KOVomok ^^**^^^ đnkifia mmht^L. Nainoveiša poroflla. NEMCI POLEMIZIRAJO Z WIL» SONOM. Naueo, 4. marca. (ĐrezžičnoJ Preko Haaga iz Washin£tona došla, vest, da je Wilson izjavil pri dineju voditelj ev obeh velikih ameriških strank v Beli hiši, da se Nemčija ne more prej sprejeti v zvezo narodov. dokler ne doprinese dokaza temeljitih reform, je vzbudila pri vodilnih nernških krogih presenećen je. Državna vlada deluje kljub zu-nanjim in not ran j im težkočam neprene-homa na politični in gospodarski obno-vitvi Nemčije. a jo pri pospeševanju te obnovitve ovira politika Antahte. Nem-§ki državniki vidijo v tem protislovje, da zahtevajo aliiranci reforme, ki jih vsled svojega postopanja zavlačujejo in preprečujejo. Razširjenje stavkar-skega gibanja in brezposelnosti v Nem-čiji, je tuđi po mnenju nevtralnih, ćelo aliiranih opazovalcev pripisati le pomanjkanju živil in suroviru ki jih An-tanta namenoma zadržuje. Obupno raz-položenje množice množi tuđi razočaranje vsega nemškeffa naroda, ker iz>-vajajo kljub odstranitvi cesarstva in militarizma aliiranci svoje imperijaii-stične metode napram nemški demokraciji brez ozira na to, da mora privesti poslabšanje nemške notranje krize do svetovne krize. ODDAJA PREMOŽENJA V AV-STRIJL Dunaj, 3. marca, (Dun. kor. tmdl Glasom parlamentarične koresponden-ce bo državni tajnik dr. Steinwender najbrže v dru^i seji narodne skupščine predložil nacrt o oddajl premoženja, Oddaja premoženja začne pr! premo-ženjih od 30.000 kron naprej s 5% od-dajo, ki se nadaljuje stopnievaje do 30 % pri večjih imetjih. Premoženja inozemcev, ki prebivajo v đeželi, se ne podvržejo jdasom nameravanega načr-* ta premoženjski oddaji. NEMCI V SKRBEH RADI ODDAJE CELEGA BRODOVJA. Berlin, 3. marca. (Duil kor. nradjf »Deutsche allgemeine Zeitung« poroča iz Weimarja: Od 11.30 dopoldne so zbrani vsi v Weimarju navzoči državni ministri in pruski ministri nemške komisije za premirje pri zelo nujni seji, na kateri razpravljajo o brzojavld maršala Focha, s katero zahteva ta-kojšnjo izročitev vsega ostalega nenv skega trgovskega brodovja, ne oziraje se na preskrbitev N em čije s prehran-jevalnimi sredstvi. ŽENSKA PROTESTNA SKUPŠClNA. LDU Zagreb, 3. marca. Včeraj pred- poldne je bila protestna skupščina žen proti okupaciji naših krajev po Italija-nih. Skupščino je otvorila jra. Kveder Zofka Demetrovićeva. Govorili sta potem e. Smrekarjeva in z. Štebijeva, od-poslanica ljubljanskejfa ženske^a društva. Naposled so sprejele revolucijo, ki se od posije Wilsonu in mirovni koo-ferenci. V resoluciji se protestira proti prodiranju Italijanov v naše kraje In proti nasilstvom na našem ozemlja. Naposled se pozivlje vlada v Beogra* du, naj izposluje, da se na mirovni fon-ferenci uredi vse, da se priznaj0 naJf? zahteve. NOVA VLADA V N EM Cl JI NA VIDIKU. LDU. Berotin, 3. marca. (CTU.) To vlada veliko vznemirjenje in nervos-nost Pri caku jeio že za prihodnje dni strmogrlavljenje Scheidemannove vlade, ker je kabinet izgubil pri večini stran-kinih sodrugov svoje privrženec Pri-Čakovati je, da priđe sedaj na povrSjc kabinet fiaase z na levo orijentiranimi večinskimi socialisti, ki so zgol radi oportunitete ostali pri stranki K tem pripadata pred vsem vodji delavcev Hoch in Hue. V prihodnjem kabinetu bodo pač najšteviinejše zastopani neodvisni, fiaase najbrže ne bo prevzel preustroja kabineta, ne da bi si poprej za-gotcvil pomoći komunistov. Od komn-nistov bo v prvi kabinet poklican dr. Ledyf odvetnik v Frankfurtu ob Meni. Ni dvoma, da bo tuđi državni predsed-nik Ebert izginil iz površja, NEUSPEH DUNAJSKE KOMISIJE W PARIZU. LDU. Danaj, 3. marca. (CTU.) Z*- stopniki nemško - avstrijske komisije *j Parizu, sekcijski načelnik Schtiller, mini-sterijalni svetnik OrĐnberger in sekcU-ski svetnfk Brauneis so danes na pota iz Pariza na Dunaj pasirali Inomost Nekaj časa so se zadržali elani komisije v Bernu. Pogajanja glede financiranja dobave živil nišo imela povoljnega uspe-ha. Finančna komisija v Parizu je izja^-vila, da se Nemški Avstriji prej ne more dati za živila nobenega kredita* dokler ni podpisana mirovna pogodba- Obenem pa se je zagotovilo, da se ne bodo zavlačevali transporti živil. CE STAVKA MESCANSTVO. — USPEŠNO PROTISREDSTVa LDU. Weimarv 3. marca. (CTU> V Frfurtu je protistavka, ki so jo proklamirali meščani, dalekosežnih posledic Liudje si morajo pokopavati sami mrt-veće, babice ne posečajo več porodnic» v mestu ni ne vode, ne kruha. DANAŠNJE PRVO ZBOROVANJE NA-RODNE SKUPSCINE NEMSKE AVSTRUE. LDU. DmaL 4. marca. (CTU.) UsCft.: novno splošno zborovanje Narodnt: skiipščine je imelo danes svojo začetno: sejo. Mnogo je Se nepojasnjenega v d»-; najski politični situaciji. Mesto 255 po-slancev, ki jih zahteva zakon, se bo udeležilo jutrišnje seje samo 199 DO-slancev, |d boda lapriicfr^iii Y«S !■§ Stran *. •SLOVENSKI NAROD«, dat 4 marta 1919. 54 »tor. HkmB **** gosnođlčni za. opol dan in Hl (UH) zvečci. Naslov pove upravniltvo Siovenskega Naroda. 2677 llfrffi nMHrnh P^ae°Šk isobraženo DUSil PUSCLIIJC uCiteh Naslov pove upr. Stov Naroda. 2625 Vnittm Buscban .Sltten dar Volfcor- IlUJJflll Ponudbe na M. Kastelie. Ljiiblja-nt Frideriki cesti 3. 2518 Harmonij, manioo sli Krati* Mi se kupi. JiacJić, lUacnskef« llici M *! Ljabljiiu.________________________2557 Varhifl na dr°bno in debelo ter 5Ve- IbiIIIU tiljke razpoSilla točno r™*' predolačltti trgovina Martin Somcr, Ko-Sjfce. ___________________10« ?flRfl » nnffiiih nuJn0 prosi »^J^ lUUU i\ PlHUjUd usiužbenec proti ugo-đneraa tnesečneraa odplačiin. Cenjenc ponudbe se prosi pod .Ponoč 2682* na upr- Siovenskega Naroda. 2682 BMiran nntfttfcm s P'"«tiWinamI želim fljDuO lluSESTVĐ kupiti. Najraj^i proti dolenjski strani. Ponudbe in cenc prosim vposlati na upr. Slov. Nar. rod .Zalog/26511^_____________________2651 i nj tj. in vojnih posojil nakup po-Lcl, Hi sređuje in sprejema kot za-varovalne premije — Sslošna ra-varoraloa posredoraJnlca, Gledališta ni. št 7. Dl. nadstr. Uridnc are od 9 — 11 doj>. S—6 pop. 21 to Ženitna sodbOi! ^r^^Tn trgovine in vešč slovenščine ter nem-ščine, se Želi oženiti z gospodično ali tntado vdovo brez otrok z nekaj pre-moženjem, najljubSe s kako trgovino in iste iruijenosti. Le resne conudbe s sliko, katera se vme aii pa ntienja. Tajnost zajamčena — Ponudbe pod „Božmarra/2574" na uprav. Slov. Nar. 2VM 1 oni mu taka •*■»■ botja sa-LCpV Pilili M mostofni dami. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2658 liinllll dobro» prodam. Pismene po* lljUIIIIv, midbe na a prav. Slovenske- Sa Naroda pod .VIJ«Uaa/2Slss. TnTirftsrtUTn z* ©a*«™**0 pi*«™ jDHUldlDlJi sprejme Dr. fttalaa. •«-tetaik ? ItriHn, 2608 UElIlO DlDIBi vrtilni tok kapi JUdrtj Kregsr, »trajao aiiaritva, ViŽnarjeSt Vid. 2684 AhtnlVIint Mahrove trgovske Sole HEJMICHl, t^e primerne službe tuđi izven LjuMjane. Ponudbe pod .Mtfc-roTCC/2465- na upr. Slov. Naroda. 2465 thinnra »praime Anton rersnt, IUjtilia nmetnt ta trgovskl *rtaar ▼ Mnbliani, Anbroiev trn; st 3. 2607 RroiaSKl psmo&dfe. ^»»bo"' u^crija, '5*p slu2br» v mestu a'i na debeli. L. Tebavec, Hrovača 7„ ftlbniea. Dolenjsko. 2672 tootraiie i m* i^'b^'K rođena za takoj. Posredova'ec dobi nagrado. Ponudbe pod .Begaaec 2597" na upr. Slov. Naroda. IMa \m JranfiK ?S' & pa{e sve vrste sir« i ti skute (topten-sir) maslo knhano tn surov.*> Poiude prosim i-bti na gorn;u mlekarnu sa cenama i kol činom. ISlb n>A|in mm dekoraciiski divan, zsboj za riUUu iC klavir, otroškm banjfca s stoialom, otroSka ko§ara za te?anie, otrcSko cerilo in drugo. Oledatfika ■!. 10. desne stopirce. I. ntdst. desno od 1-3 popaldne 26d8 ^|#$ ^**l mWt gsri VVI%i|CIII%Ci špeceriiske strokc, boljša mač. *e sr»reime. Hrana in stanovanje v h1$i. TTiUI PERDAN v Lfnbljaal. 2649 PfpnjCP naredb, zemljeknjižnih izvlečkov in drugih spisov v slovensketn, ■ w|IWW neir^kem, itatijanskem, frflneoskem in an^ie5kem ;«riko pre-skibi najhitreje in po zmernih cenah ^Splo&na Kavarorala« p^aroio-▼alntoa" Oicđ^llika ni- 7M IIL nađstr Uradne «re o4 9.—11. doo. la od 3.-6. popoiđne. 640 NaipopolneSšli rspre^osljlv prodnkt ajo ^ffi W^ >*\3 >^~i Ig. Fock, tvornica mi9a in sodey Kran] Javna dražba pohišiva se vrši 6. marca t. 1. oh 10. ari dop. v hi$i nt Mestnem trgn št. 6, drogo na str. Prodajo se omare, naslanjač, zofa, slike, stoli itd. Pogleda se lahko 6. marca od 9.—10. are dop. 25^0 Proivoia MM rapfli razfične^a pohištva, postelje, omare umivslniki, kovčegi, gnetflni stroj, velod-pedni stroj za telovadbo, popolni iMaverjev vsettčni slovar, ptičniki. puška, tepa prostorna polkrita kočija, lep močan voz brek, tovorni vof z diro, konjska zaprega, konjski dežni p!a$či In druge raznovrstne predmete, se vrfc v četrtek, 6. suSca od 9. do 12. ure dopoidne in od \ do 5- ure popoldne na dvorišču .Kavarne Europa" vhod Marije Terezije in Dunajska cesta. 2593 Potom javne dražbe se bo v skladišču Balkan, Dunajsk» cesta 33, v sređo, dne 5. snšca ob 9. uri dopoidne nrodajalo raznovrstno pred^ojno blaj^o za moške in ženske obleke, večje Stevilo lepih, okusno narejenih zimskih sukenj in po\TSnikov ter razno vrstne obleke za deške in moške. Ker je bla^o dobro, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, si ga po ceni nabaviti! 2352 7l>: #-^? ^^f^SEKSlHE^^^nBffHiBfK^^^aTV^^SBa^^^^^^^^^^^^^^^^H a^* -^ž^^'"*^^! iiđB^a^BB^^a^B^^^^^^^^^aaM/^VilMf^B^BaT&ia^aww^3a^aa^fTa^B^^^Ba '^SjIm^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B 1" Zahvala. I ^^H 7L& mnoge dokaze iskrenega sožalja ob smrti naSega pre- ^^M ^^m Ijubega očeta in soproga, gospoda ^^M ^M |M>8«stBllui in 0OsUtničarIa v Đaiea|( vmmi ^M SP| iiiikamo vsem naj i skrene jso zahvalo. ^H W/t Št Pavel pti Preboldu, dne 20, februar ja 1919 BH ■ Zaliiioča rodbina Marine ■! Zahvala^ NajsrfnejSa zahvala vsem sorodnikom, prijatelje«, aaas-cem ta gg. tovarišem-ućiteljem in učiteljicam, ki so v tako obil-nem Stevilu, kljub slabema vremenu spremili maiega nepotab-nega sina, brata, oziroma svaka, gospoda I Maksa Kazafuro k vecoemii počltku. Presrcna hvala vsem za krasne venea ia iopka. paaabae I on4m, ki so olaišali s svetom in dejanjem zadnje are pokojne«. I Srčna hvala tuđi g. Solskemu ravnatelja na Viču, Id Je dal podrejenetrtn učiteljstvu in č. g. kateheta prosto, da aa> se zamof ti udeležiti pogreba. Bog povrni vsem stotom I | Ljubljana, dne 3. cušca 1019. i 06M Zatujota redUta Kazafvav I M> i »epim giasom te cend proda v St rsM c. m L sssrtr. 2824 BaBarfiM pouCuje goapodlgna. Na- 2600 ftn prft n m. V'^£^ VDraaanja ns Pni Mrkva. Oiitajs, Ka-Nlka. 2645 ■tfafpj faha i§y!em v sredini mesta mnmUU sili, najraie s posebnim vhodom. Pismene ponudbe Bleje, ka« varta le#i (Stari trffc, »70 Xawhrfff%i vešC<> st'OJeoisi« in ste-BilUHMlI, nogrsfije (event tcdl itai. jezika) sarejae .Croatia", Ljaaliaa« Mar. Ter. cesta 2. 2675 f«t tisrt sfrttBg citia': n.rr^:,; Odda se tud! v manjši množim. Polove 9* na HeiveisMvt cesti 18 I. 3671 BSkiM ittbfi (L«ubsi?enoif) skupno fiuLBC ICiBIS ali posamezno se u«odno prodsfo. P#sredova!ii artd, Mestal trr 251. .652 911(1 V ntmn^m dobi kdor mi preskr-JUU R BoiraK bi stanovanje^ 3-4 sobami. Pismene ponudbe na .0. ■.', Poljaiska cesta 1S. I. sađstr, Zamenja se tuđi eventualno stanovanje v Manerju pri Dunaju. 2(53^ Dćs f conv. avec fran- rSIICO r>u pers. Vist. pati. parftm. VOlSc b. mati« en ©romde co^.tre rćtrb. ou en amie. — Za. .PerfektlM* 2f47 Ntrotf. 2647 B*nii5ill vsako množino pravoga ko-lva|IJ]C9l stanjevega lesa ter suha, trda,'ceptjena drva, za poslati dn konce meseca marca t I. Ponadbe za naložene vagone franv^, < đdajna postaja je nasloviti na Fmc Otet, ?ele-trftvee at fraukta srl Celja. 2657 tfllhnVi maifttr samostojen, ki ima dOfloUSt IB'JlcI, tuđi tvoje oiodje, Jeli kje v kakšnem trg^i ali pri kak-šni grajSČini v najem vreti 4sUtmlas, kier bi bila ta obrt v stanu in tadi neka] zemlje in stanovanje. Naslcv pove upravniStvo Siovenskega Naroda pod .Sooarski ■♦IfterV 3665 Bi?ji rat iHistil. 1^n,::,^1 rkonom. adnnin. delu dobro izurjen, ve§Č b!ovenskega in nemSkega jetlkt popolnoma, hrvatskega in ogrskega v govora, i$(e ptimeme službe pri ka-kem podiet u. Grem tsđi v Bosno ali Srbijo. Pisma naj se blago voli j* vpo* slati pod .Mariji?/MM* na upravntštvo Siovenskega Naroda. 2554 InitH pnriia! £&*"?,,.&: lena, lepo ▼zgoteoa gospodična Iz veleugledne rodbine, srednje stsrostt, prtietne ztmanjosti a bres premožesja, se teli radi pomanjkanja znanja titm potom seznsnlti v svrho ženltve z tn-telgentnlm, premožntm, starejSIm gospodom (38—60 i.), kateri bi Ml Itpega zna^#ja in btagegi srca. Tajnost ss-jamtena. Samo resne in neunonimae ponudbe pod .Tiha treia/2M4* aa oor. Slovenskegs Naroda, 3644 Pristno tooletno milo fino o15ec*e, komad 100 gr težak, 3 komadi K13 —, 12 komadov K 4S.—, U komadov K 92.— Pravo domaie suho milo ia pranje kg K 22.— Pri ve*i»h nsročiUh popust Proti vpoiiHstvi zneska napre) dobavlja M. ftakaVf akgpac Ik. šarca t L 2685 OkUa milili i Uiil ai ss os—TttT Ooriik* «M »roj« p. a. Oant m redu ttte ito Ušato*« ■■i HHWS3 mp VSI SSJ* SJBV ^lH^a« w DNEVM RED: 1 OfcaovMsv rafnnikc^i saUMks aa poa*ovao teto 1W9 ia rai4e* 4w vSHSE« C^HPS*V« ■^aflisft 3H>vesscj ss sprefsts tstvoi ▼ ■9PN, sltifbo. P-Maz. Sragatec Sa. Sujerskt. 1434 Rfenfi*! za popravljanje jamskih luči nlC)lfli)u spreme Rudnrsko oskrbni-Stvo hHS v Veleniu. 5>okol telovadec Irns prednost. Ponudbe naj te vpo Sljejo na aa gori omeojeno oskrbm-5tvo. 26C9 Zr^CfSTflifl cvent- eno» pripravni za bciaiBil! vsskega obrtnika, kier se nahaja 5e več let ključavničarska in kleparska obrt. oddsm t. sptils, — V istem poslepju ?e dobi tudl lahko stanovanje IgaaeiJ Morič. Jeseniee 11S, Ooreajtk«. 2573 llff D nniiMdo Hsfemu. W presk^bi go-JU R HllJIlSeiS spodični takoj mebliranc sobo 5 posebnim vhodom in s pravico do rabe kuhinje event. samo zs mesec dnij. Najemnikti se nrispeva tud! z i\-vili. Ponudbe pod „S#be takoj/2577" na uprav. „Slov. Naroda**. 2S77 Hrlflsiafta P"đnsf poštena in iranes-rlOUUJUJ&a, liivav v«akem dehi. zmo-žna ga'anteriitkf in manufakturne stroke (s prakso}, pripravljena tuđi pomagati v pisarni (vtrojepisje), lićs pHmerasgs smssts v Ljubljani. Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Ua»Ua»a>162S*. 262^ {Mm* malo rabrfes^jn eiegantifi, ^^IsV^P^^^P^P ^^^ ^^^^^^SbWbW Ms^BBBB^BB^BSi^zl V* M - W41i aia# >a velik kožuh se po-110 IIH ceai pfoda. Naalo« v upravaištvn .Slov. Ka roda V 5S52 laitm vsake vrste po zmernih ce-IHHR nah sasavll« reSM tvtiss ft. Msika. LjaiUaaa. Trtalta e. 4. Postieiba ^oCoa in solidna. ^3^1 Slaftor umj« za setieiel Pismene ponudbe pod „PetrsicJ 2t2ft" na upr. Si. Nar J620 BlW Brt!573HS SS&I S IRIS. Ponudbe pod vUra4a!k;268aa na uprav. Siovenskega Naroda. 26Su lito no ali m mulinu m in kuhinjo 7a 15. uprli. Naslov: llr l*h. B^dia Devide. St Petra c, M. 2. 2079 TnsG?ino z mm blassm ",»-°m kra;Ut najraje na S-». Šta erskem, vza-meni takoj v ufesa. Cenj. ponudbe pod ,Tr£*?iaa" poits« leteće Kraaj, 0«-reajska. 2661 Pnmrstin ..SafTS SSLTZ pr.^ovoćai S2 rotehrjem kavarnarjcin, gostj!n;ćarjem m priva'nikom. Cenj. naro^:tn Apre;ema tiR* W«blfartt LJob-tjaaa, Cerkvssa a?. 31 II. 2553 33 kn«BiH nmlsršllfl DU. v^7^° 30 metrov i vrstnega platna, 150 cm Siiokeja, oO metr. Sifona, finega, 200 cm Sirekega, da mašta. Voz platon sodo ve, banja, omara ta led in druge stvari ss proda Bled fila wflessrd4" 44 Biisn itaiBjni bti z ntn in nekaj poljem ne daleč od L obijane, na dolenjsko stran, tefln ka^ti afl neti t idjen. Pismene ponudbe z opisom in ceno prosim na uor. Siov. Nsroda vposlati pod JUst/2ss9\ 2650 Cmm begunka, izurjena v pcmtni-UlSpn narstvu, feli MSo z aekaj po-hištvom, z dvoriJčem okoti ali aekaj vrtom, v sajesi vseti, ker bi rada redila vetje stevilo razne kuretnlne, purane, kokoti in dr. Najraje v ljubljanski okolici blizo zelernice. Prijazne ponudbe se prosi na gospo A. Kralj, Cr< Bttttlj 172. 2643 Misliš marijlvega la lzsrja*«ga flUcni iSCeai. Znati mon VWđela pri ssdnem drevja, v cvstKCnem vrtu in pri obdelavanj* seUa^sre, Nastop službe Ukoj. Stanovanje la hrano bi imel v nisi. Ponodbe z navedbo p!aCe in relerene ns Franio Zagar, Marko-rec posts Stsri trg vfa Vdiks LaKe. 2641 _ flttniji! inft h tašš^s^l ■oCnlh, b^nsoStnili, đnnsjsnia nmelni-«db kartah, ptsemsklii atnpnl^ kreden-čnUi trakevin, svtnCnikih rn peresih za prepTodajaka oo cenah as debele Za potskosno om poSilismo 300 veNkonoeaib, Mnkoibđh, ljubavnik godovnlh, cvetHčnni, in onwtnl5aih razglsdnlc v bsrrotoskn, Mesa* In sfa-tem Meska ssftimno v vsek fctfltih ss K 25-—. Po povzctj« poSitia tvor nks raksmne«_Dapir|« Isltr. teJsd * Csmt. lamaj (Wlea>, IL Prsten*, la. KONJAK 2a oalaeele vsled starosti, proti sfsbo-boetini v seJodeu In pveH izgubi te-lesnt meci Ja eter vinaki konjak pravo pof nrijsnja. PoSilia dve peliltraki stcklenid franko z saboKkoni vred za 60 K. ■■niilfcl Bsrti, grsKsk si grasetal nsiC pri K—Jfcaa, Štajerska Josip Jug ItavMIll mo*WhMM ••• jfw^^^k^nb^9 vw n%sr w> Rimska tmstm «• |6 naznanja, da Se vedno deU a pristnin ____ _ ^^^&**fW" Krbi za aiie a tubama »SILADONT* K 30 po tuc. K 60 po toc, dobiva se dok zaliha traje oz prislani novac a naorhro. Karte Haslach, iMpik. nsnusnnknsH all^ šv. si. •B^un^ni^ ^^^^^w ^^^^^^^^^^^^^^^^^^•^b^u^bv^s vBmvs^Bjsjn njsnj sj ^s^n Tff||#f anUI ■ MnsMnsl SEVERtKON^ ta*4* h pw LJnbtistta, Pepi Henchler Dora Prachtig saročena. Sp. Siška-Ljubljana, 4. aaica 1919. a* Avgust Jeršek, , ocoliUski straftsiofster Mirni Jeršek roj. Berlot poročemu 1^DBQSBm> v Aif■s^■■^ one; a. BMRa •9*n> 9Sis> Št 2765. toipis Btavne a Mnske im. Mestai magistrat ima oddati tri mesta eraf tiailaifajf ostanove^ eno po 28 vinarje**, dve po 30 vinaijev na dan. Pravico do ten mest imajo revne samice ali vdove, ki so v Ljobljano pristojne in poStenega vedenja. Nekoiekovane prošnje z nataneno navedbo rarmer (zashiika, že vživanih rednih podpor, šterila nepreskrbljenih otrok, zdrav-stvenega stanja itd.) ter stanovanjskega naslovu je vlagatl pri vlož-nem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 15. marca 1919. Me*vtni magistrat ljubljanaki| dne 26. febraarja 1919. Št 299a Razpis sirotinske ustanove. Meatna obfiaa im« oddati eno mesto litajj laflaBOTO uatanoti v letnem zneakn S4 K. Pravico do te ustanove imajo revni otrod brer staršev (obe-stramke sirote^ ki so rojeni v fari Marijinega Oznanjenja, Sv. Petra ali Sv. Jakoba v Ljubljani in ie nišo izpoinili 14. leta, t i. uživati se srne ustanovo le do 14. lete starosti. Nekolkovane prošnje naj vlože varhi takih otrok pri vložnem rapisnikn mestnega magistrate najkasneje do vštetega 22. marca 1919. Prošnji je priložiti otrokov rojstni in krstni list, mrtvačka liste steršev, če hodi otrok že v solo tuđi dokaz o očnih uspehih; navesti je v prošnji, na črgave stroSke se otrok vzgaja, ali uživa ka) rednih podpor od javne strani in pri kom je v oskrbi, oziroma ktMM u roko bi bilo ustanovo izplačcvati. ■a^taii pjMgiatrat IjublJanaUp