n sova industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Urcuvj Kraigherjeva nagrada Janezu Beravsu 25. januar 1974 Št. 1 — XIV Častna diploma kolektivu Skupaj s Kraigherjevo nagrado je letos Gospodarska zbornica Slovenije dodelila tudi častno diplomo za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. Tudi to diplomo smo dobili mi, Sava. Za vse, kar sem že neštetokrat zapisal. Bodimo ponosni za priznanje in naj nam bo spodbuda pri naših naporih za doseganje gospodarskih uspehov in pri graditvi humanih, socialističnih odnosov. častno diplomo je na svečani seji v Ljubljani prevzela Zdenka Jurančič, dipl. inž., prejšnja predsednica delavskega sveta delovne organizacije. < .■ ■ ■ ■ . ka n: ■ k . SL'OVE.NL.N:: ČASTNO DIPLOMO DELOVNEMU KOLEK11VU SAVA.krnm ... ,. o :x: ; - V. D-V, ; X x x; XX NiLl Samoupravni sporazum Svečanemu podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela prisostvoval Miha Marinko, član sveta federacije • Vsi za enega, eden za vse ® Samoupravni akti so naše poti, smerokazi, semaforji • »S tem sporazumom delavci te- medsebojne interese v delovni orga-meijnih organizacij združenega dela, nizaciji Industrije gumijevih, usnje-ki so podpisnice tega sporazuma, v nih in kemičnih izdelkov »Sava« skladu s sklepi, sprejetimi na zbo- Kranj s sedežem v Kranju, škofje-rih delavcev, da bi usklajevali svoje loška c. 6, urejajo medsebojna raz- Janez Beravs, glavni direktor delovne organizacije je zaslužen za delovne uspehe Save, ki imajo pomen tudi za razvoj gospodarstva Slovenije • Delavcem Save pa je dala Gospodarska zbornica Slovenije visoko priznanje s Častno diplomo • Miha Marinko in predstavniki družbenopolitičnega življenja v Kranju so prišli osebno čestitati • Mija Dimitrievski predsednik delavskega sveta delovne organizacije, Marjan Zorc njegov namestnik Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta delovne organizacije so delegati temeljnih organizacij izvolili za predsednika tov. Ilija Dimitriev-skega, dipl. inž., za namestnika pa tov. Marjana Zorca, kvalificiranega gu-marja. Tov. Dimitrievski je v naši delovni organizaciji od 5. 5. 1969 (vmes je bil pri vojakih), doslej pa je bil vseskozi aktiven mladinski funkcionar, v organizaciji Zveze komunistov pa je bil član komiteja, zdaj pa je v Svetu ZK Sava. Marjan Zorc pa je bil velikokrat član samoupravnih organov in predsedstva MO, v sindikatu pa član izvršnega odbora in predsednik kadrovske komisije. merja, ki izhajajo iz skupnega dela, in določajo temeljna načela poslovanja. Podpisnice tega sporazuma izražajo enotno voljo, da organiziranost združenega dela in samoupravljanja v TOZD in njihova združitev v delovno organizacijo SAVA Kranj temelji na skupnem spoznanju in odločenosti, po katerih temeljne organizacije predstavljajo učinkovite organizme samoupravljanja; gospodarjenja in uresničevanje družbeno- ekonomskega položaja delavcev, ki so sposobne ustvarjati optimalni dohodek, zagotavljati materialno in socialno varstvo ter stabilnost delavcev in usmerjati nadaljnji razvoj vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote__«. To je izvleček najpomembnejših misli 1. člena splošnih določb samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. (Nadaljevanje na 4. strani) O stanovanjih Dopolnitev sedanjih oblik reševanja stanovanjskih problemov V enem letu so se stanovanja v Kranju podražila za 28,5 °/o • Med prosilci veliko mladih, ki si žele ustvariti družine ® Obvezno posojilo? — so se zaostrili pogoji za dodelitev posojil, — se je povečala obvezna lastna udeležba prosilca kot pogoj za dodelitev posojila, — so se z novim pravilnikom ljubljanske banke poslabšali pogoji za pridobitev posojila na podlagi namenskega varčevanja, — so se v enem letu stanovanja v Kranju podražila za 28,5 °/o, realni osebni dohodki delavcev pa so se zmanjšali, — struktura prosilcev za stanovanje je neugodna glede na njihov osebni dohodek (največ priučenih in kvalificiranih delavcev v neposredni proizvodnji), — med prosilci je veliko mladih delavcev, ki so si šele ustvarili družine, njihove stanovanjske razmere pa so zelo slabe. Ko so samoupravni organi oktobra lani obravnavali konkretni predlog o razdelitvi novih stanovanj, ki bodo vseljiva letos spomladi na Planini, so bili mnenja, da večina prosilcev res ne more odkupiti stanovanj pod pogoji, ki so določeni z zakonom o financiranju stanovanjske gradnje, vendar pa jim njihov dohodek omogoča, da bi podjetju lahko posodili določena sredstva, če bodo dobili novo družbeno stanovanje. Seveda pa je višina posojila odvisna od višine osebnega dohodka na družinskega člana prosilca in od velikosti dodeljenega stanovanja. Kadrovska služba je bila zadolžena, da do konca leta 1973 izdela kriterije za plačilo posojila podjetju in te kriterije posreduje v obravnavo delavskim svetom temeljnih organizacij združenega dela. Ker menimo, da je obravnavana tema pomembna za precejšnje število delavcev, predlog v celoti posredujemo članom kolektiva. 1. Z namenom, da bi v delovni organizaciji Sava zbrali čim več namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, se v delovni organizaciji uvede obvezno posojilo, ki ga morajo prispevati tisti člani kolektiva, katerim je delovna organizacija Sava dodelila nova družbena stanovanja na Planini, vseljiva spomladi leta 1974. Višina posojila delavca je odvisna od višine osebnega dohodka na družinskega člana ter velikosti in cene dodeljenega stanovanja, določi pa se na osnovi naslednje tabele: V prizadevanju, da bi vsako leto v Savi rešili kar največ stanovanjskih problemov, kadrovska služba skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami neprestano išče nove možnosti. Pred nami je torej informacija o novem predlogu, in čeprav ga bomo v celoti objavili kot predlog delovnim skupinam, sodimo, da ga bo marsikdo prebral tudi v glasilu. Na področju reševanja stanovanjskih problemov delavcev se je v zadnjem času marsikaj spremenilo. V republiki je bilo sprejeto nekaj novih zakonov, ki na novo urejajo področja stanovanjske dejavnosti, v občinah so bile ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti, ljubljanska banka je sprejela nov pravilnik o namenskem varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo itd. Precejšnje spremembe so nastale tudi v naši delovni organizaciji. Oblikovale so se nove temeljne organizacije združenega dela, ki so sprejele tudi svoje statute, delavci pa so podpisali samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu; ta samoupravni sporazum med drugim obravnava tudi pravice delavcev do socialnega varstva in družbenega standarda, kamor spada tudi reševanje stanovanjskih problemov delavcev. V Savi smo do sedaj reševali stanovanjske probleme delavcev na štiri načine: on: KAKO DO STANO : VANJA — z dodelitvijo družbenih stanovanj socialno ogroženim delavcem (nizki osebni dohodki na družinskega člana), — z dodelitvijo posojil za odkup stanovanj ob obvezni udeležbi prosilca (najmanj 20 °/o od vrednosti stanovanja), — z dodelitvijo posojil tistim članom kolektiva, ki so gradili ali adaptirali svoje hiše, — z dodelitvijo ležišč v samskih domovih. V mesecu septembru lani smo v kadrovski službi izdelali analizo ekonomskih, socialnih in stanovanjskih razmer 150 članov kolektiva, 'ki so imeli vložene prošnje za dodelitev stanovanj. Ena od ugotovitev analize je bila v tem, da bo treba v bodoče dodeljevati družbena stanovanja tudi prosilcem, ki sicer niso socialno ogroženi, njihovi osebni dohodki pa kljub temu ne dopuščajo, da bi stanovanje lahko odkupili, ker: Osebni dohodek na druž. člana Višina posojila v % glede na vrednost stanovanja do 1.000 N din 1.000 do 1.200 3 o/o 1.201 do 1.400 4 % 1.401 do 1.600 5% 1.601 do 1.800 6 % 1.801 do 2.000 70/0 nad 2.000 N din 8% prosilca in njegovih družinskih članov, ki so jih dosegli v letu 1973, dohodki iz dopolnilnega dela (redna ali popoldanska obrt), dohodek iz kmetijske dejavnosti na osnovi potrdila občine o odmeri davka itd. V osebni dohodek delavca pa se ne šteje nadurno delo ali razni občasni honorarji. 3. Ob dodelitvi novega družbenega stanovanja so obveznega posojila oproščeni tisti delavci: družbeno stanovanje, morajo posojilo vplačati v finančni službi delovne organizacije najkasneje en mesec pred vselitvijo. Če delavec posojila noče prispevati, se mu novo stanovanje ne dodeli. Med delavcem in podjetjem se sklene pogodba, v kateri se določijo pravice in dolžnosti posojilodajalca in posojilojemalca. 5. Delavci posodijo podjetju svoja sredstva za dobo 5 let, delovna organizacija pa posojilo obrestuje po 2 % letni obrestni meri. Po preteku gornjega roka, delovna organizacija vrne delavcu posojilo s pripadajočimi obrestmi. Posojilo se v celotnem znesku vrne enkrat letno, in to po zaključnem računu. Če delavec izprazni stanovanje preje, kot mu poteče doba, za ka- Stolpnice na Planini so skoraj nared za vselitev. Graditelji obljubljajo, da meseca marca. — ki imajo na družinskega člana manj kot 1.000 din osebnega dohodka, — ki so ob dodelitvi družbenega stanovanja delovni organizaciji v preteklosti že posodili svoja sredstva, — ki dobijo bistveno manjše stanovanje, kot bi jim glede na število družinskih članov pripadalo, — ko samoupravni organi na predlog kadrovske službe delavca oprostijo obveznosti posojila (težka invalidnost, huda bolezen v družini, smrt v družini, mati samohranilka). Delavcem, katerim se dodeli starejše družbeno stanovanje, posojila ni treba prispevati. 4. Delavci, ki dobijo po sklepu samoupravnih organov ustrezno novo tero je posodil svoja sredstva delovni organizaciji, mu delovna organizacija izplača posojilo s pripadajočimi obrestmi v roku 3 mesecev od dneva izpraznitve stanovanja. 6. Finančna sredstva, ki se zberejo kot posojilo delavcev, se prenesejo v sklad skupne porabe — stanovanjski del — in se lahko koristijo samo za nakup novih stanovanj ali za dodelitev posojil za individualno gradnjo. Navedena določila bomo vnesli tudi v nov pravilnik o dodelitvi sredstev sklada skupne porabe, ki bo predvidoma konec februarja posredovan v obravnavo delovnim skupinam. Franc Dolenc 2. V osnovo za izračun osebnega dohodka na družinskega člana se štejejo poprečni osebni dohodki Odbor za informiranje Z novim letom je začel delati tudi nov odbor za informiranje, ki bo v letu 1974 skrbel, da boste kar najbolje obveščeni. Odbor za informiranje se sestane vsakih štirinajst dni in razpravlja o vseh člankih za objavo v glasilu. Poleg tega člani odbora predlagajo, o čem naj bi pisali v prihodnje. Odbor za informiranje je pri svojem delu popolnoma samostojen, le on odloča, katere informacije bodo objavljene. Za svoje delo je odgovoren vsemu kolektivu, neposredno pa delavskemu svetu delovne organizacije. Informiranje je prav gotovo področje, pomembno za vsakogar izmed nas, zato vam predstavljamo člane odbora, če boste imeli pripombe na časopis ali pa sploh na informacije, če imate predloge, jih sporočite članu odbora iz vaše TOZD. Člani odbora za informiranje: TTI — Jagrič Regina VET — Vidmar Franc TAP — Pevc Lado SZDL — Cicmil Vule OSS — Jan Renata SZDL — Šlibar Stanka POS — Korenčan Olga Po novem zakonu o tisku tudi SZDL izvoli dva predstavnika v odbor za informiranje. Janez Beravs, glavni direktor, je dobil Kraigherjevo nagrado Dne 4. januarja 1974 je bila v Ljubljani svečana podelitev Kraigherjevih nagrad za leto 1973. Nagrada Borisa Kraigherja je bila ustanovljena 1. marca 1968 in nosi ime borca za nove kvalitetne tokove v našem gospodarstvu in pobudnika ter tvorca gospodarske reforme. Zato nagrado podeljujejo v počastitev njegovega spomina vsako leto 4. januarja, ob obletnici smrti Borisa Kraigherja. Z nagrado se daje moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij, če so taki dosežki odločilno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarskih organizacij ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv za gospodarstvo SRS. Med petimi nagrajenci za leto 73 je bil tudi direktor naše delovne organizacije dipl. inž. Janez Beravs. Navajam uradno utemeljitev Gospodarske zbornice Slovenije: »Tovariša Janeza Beravsa so za nagraditev predlagali samoupravni organi in politične organizacije delovne organizacije. Nagrajenec je postal direktor 1963. Sava je pod nje-vim vodstvom postala vodilna gumarska delovna organizacija v Jugoslaviji. Fizični obseg proizvodnje se je do leta 1972 povečal za trikrat, obseg prodaje za 3,5-krat in akumu-lativnost za 20-krat. Produktivnost dela je kar za enkrat večja od povprečja te panoge za Jugoslavijo. Podjetje realizira proizvodnjo pretežno skozi lastno prodajno mrežo skraj 3000 kupcem pa vsej Jugoslaviji. To pa so samo nekateri od uspehov, ki jih je Sava dosegla ob temeljitih kadrovskih in organizacijskih spremembah. Danes ima ves vodstveni kader univerzitetno izobrazbo. Pri podjetju je bil ustanovljen gumarsko-izobraževalni center s poklicno, srednje tehnično in višjo šolo ter močan razvojni tehnološki institut. Okrepilo se je tudi sodelovanje z drugimi znanstveno-raz-iskovalnimi organizacijami. Izredno širok asortiman te panoge stalno proučujejo oddelki skupnih služb z aplikacijo najmodernejših metod poslovanja in analize. Razviti so bili številni novi proizvodi, med njimi prvi radialni avtoplašč v Jugoslaviji. Z novimi kapacitetami za proizvodnjo radialnih plaščev, ki jih gradi s finančno soudeležbo »Semperita« in »IFC-a«, tuji partnerji zagotavljajo konvertibilni plasman za skoraj tretjino te in del druge proizvodnje. S tem se bo zelo povečal izvoz. Nagrajenec je iniciator integracijskih gibanj ter razvojnega koncepta tovarne, ki so jo preselili iz Kranja v novo industrijsko cono Stražišče pri Kranju. Centralno linijsko organizacijo so decentralizirali v obliko produktivnega tipa organizacije s tremi samostojnimi enotami. Original- na rešitev neposrednih organov upravljanja so delovne skupine, sicer pa je Sava že dalj časa vzorčno podjetje pri razvijanju samoupravnih odnosov. Pravilnost razvojnega koncepta in uspešnost poslovanja nedvomno potrjuje tudi dejstvo, da je investicija v avtopnevmatikarno drugi največji projekt skupnega vlaganja v Jugoslaviji, pri čemer je za nadaljnje širjenje kapacitet zainteresirana tudi Mednarodna ban- Čeprav smo vas v zadnjih dveh mesecih zelo malo ali skoraj nič obveščali o tem, kaj delajo, o čem razmišljajo in kakšne akcije izvajajo v družbenopolitičnih organizacijah, je bilo njihovo delo ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta zelo pestro ter uspešno. Želim vas seznaniti samo z nekaterimi vprašanji in akcijami, ki so bile predmet razprav in dela družbenopolitičnih organizacij. V novembru in decembru so vse družbenopolitične organizacije zelo aktivno obravnavale materiale v zvezi z ustanavljanjem novih temeljnih organizacij združenega dela in se tudi aktivno vključevale pri tolmačenju in izvajanju programa pri ustanavljanju temeljnih organizacij v delovni organizaciji. Nato so sledile razprave in razčiščevanja, najprej o samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu, nato pa še o statutih temeljnih organizacij in samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Organizacija ZK je imela v začetku decembra svojo sklepno konferenco, o čemer smo vas že obvestili, sedaj pa poleg tekočih nalog pripravlja program dela za prihodnje obdobje, v teku pa so že tudi priprave za sklic konferenc osnovnih organizacij ZK v delovni organizaciji. Program dela organizacije ZK bomo objavili v naslednji številki glasila SAVA ali pa v posebnem Informatorju. Tudi organi sindikalne organizacije so imeli veliko razprav, sej in akcij. Kot nosilci volilnega postopka za volitve v samoupravne organe so to nalogo pred novim letom dokaj uspešno izvedli. Pripravili pa so tudi že predlog kandidatov za delegacije temeljnih organizacij in delovne organizacije v organih družbenopolitičnih skupnosti, o katerih ka. Po sodbi predlagateljev in oceni komisije so k uspehom podjetja in utrditvi razvojnih perspektiv bistveno prispevali ravno vsestranski organizacijski in strokovni napori direktorja Janeza Beravsa«. Ob številnih čestitkah, ki jih je ob nagradi dobil Janez Beravs, mu je nedvomno najpomembnejša čestitka delovnega kolektiva, izražena predvsem kot zaupanje in spoštovanje njegovega dela. Jože Štular bomo v kolektivu razpravljali in jih v aprilu tudi volili na skupščinskih volitvah. Pred novim letom so delegacije sindikalne organizacije obiskale tudi ustanove, s katerimi ima naša delovna organizacija resnejše stike, in sicer: Dom oskrbovancev v Preddvoru, karavlo na Jezerskem, osnovno šolo Lucijan Seljak in osnovno šolo ter vrtec na Orehku. Posebna delegacija se je udeležila tudi slovesnosti ob dnevu JLA 22. dec. v vojašnici Stane Žagar. V novembru so člani izvršnega odbora sindikata pripravili tudi predlog dopolnitev organizacije sindikalne organizacije v naši delovni organizaciji in prav te dni o njem razpravljajo tudi izvršni odbori in člani osnovnih organizacij sindikata v temeljni organizaciji. Skupna kadrovska komisija organizacije ZK in sindikalne organizacije so dale v razpravo tudi predlog za nekatere kadrovske spremembe in dopolnitve v organih sindikalne organizacije. V pripravi je tudi drugi seminar za sindikalne poverjenike, ki bo 26. januarja t. L, in sicer za poverjenike iz OSS iz tovarne avtopnev-Inatike. Na zadnji seji pa je izvršni odbor sindikata obravnaval predlog sindikalne liste, ki zadeva bistvo socialnega položaja in varnosti delavca, in dal na predlog tudi nekatere pripombe. Obravnaval je tudi predlog koordinacijskega odbora za izvajanje programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih ustanov, o začasni prostorski rešitvi osnovnega in srednjega šolstva v občini Kranj ter ga ocenil kot nesprejemljivega. S tem svojim stališčem bo izvršni odbor seznanil tudi samoupravne organe. Izvršni odbor je tudi sklenil, da bo v primeru, če bi se izo- (Nadaljevanje na 4. strani) Po tem, ko je inž. Janez Beravs prejel Kraigherjevo nagrado, so mu za to visoko priznanje prišli čestitat prijatelji in znanci iz vrst družbenopolitičnih delavcev. Med njimi velja posebej omeniti tov. Miha Marinka, člana sveta federacije. Prišli pa so tudi Martin Košir, sekretar medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko; Franc Šifkovič, predsednik skupščine občine Kranj; Stane Mihalič, sekretar občinske konference ZK Kranj; Janez Sušnik, podpredsednik skupščine občine Kranj ter Tone Volčič, predsednik SZDL Kranj. Vesti iz družbenopolitičnih organizacij Uvodni nagovor ob podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo je imela tov. Zdenka Jurančič, sekretarka sveta ZK Samoupravni sporazum (Nadaljevanje s 1. strani) Sporazum so dne 27. decembra 1973 podpisali predsedniki delavskih svetov in direktorji TOZD ter predsednik delavskega sveta in glavni direktor delovne organizacije. Ob svečanem podpisu so bili navzoči številni predstavniki vseh štirih temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne delovne skupnosti. Prav gotovo pa je velik pomen dogodku dal naš gost tovariš Miha Marinko, član sveta federacije. S podpisom je bila zaključena ena najbolj širokih in temeljitih razprav v naši delovni organizaciji, o čemer smo vas kar najbolje sproti informirali. Prav zato, ker je pri nastajanju in dokončnem oblikovanju tega pomembnega samoupravnega akta sodelovalo zares veliko število delavcev, je tembolj pomembno, da se vsi prizadevamo za uresničevanje in spoštovanje njegovih določil. Pri tem moram reči, da je zmotno mnenje, ki se pojavi tu in tam v kolektivu, da je spoštovanje določil sa- moupravnih aktov ter njih uresničevanje naloga ali dolžnost le delavcev na vodilnih in vodstvenih položajih. Vsi smo delavci ene delovne skupnosti in vsi delamo za blaginjo nas vseh. Nikogar ni izven te skupnosti, ki bi za nas skrbel, ki bi urejal naše odnose in prevzel odgovornost za nas. Ne samo enkrat je bilo dokazano, da smo dobri delavci, dobra in napredna delovna organizacija. To nam ni padlo z neba to smo dosegli s požrtvovalnim delom, s posluhom za delovnega človeka —■ in ta človek je s svojim delom bogato vračal. Kakorkoli se zdi nek samoupravni sporazum formalna zadeva, pa je v njem stkano vse prepletanje pravic in dolžnosti, hotenj. Kdorkoli se le malo temeljiteje poglobi vanj, najde pravzaprav vse, kar se dogaja med nami. Razumljivo, to dogajanje mora biti usmerjeno, v mnogočem točno določeno, saj nas je tri tisoč in živimo v samoupravni družbi, če se ne bi dogovorili, kaj in kako delati, tudi ne bi vedili, kaj in kako kdo dela, kajti zelo pomembno je, da vsakdo dela tisto in toliko, kot je usposobljen in po tem dobiva tudi dodatek. Zato uresničevanje in spoštovanje kateregakoli samoupravnega akta ni stvar le manjše skupine delavcev; to je dolžnost nas vseh, pa čeprav gre za samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Sleherni od nas je namreč v takšni ali drugačni vlogi samoupravi jalca, mnenje in stališče slehernega pa je pomembno. J. Š. Praznovanje jubilantov in delavcev, ki so v letu 1973 odšli v pokoj Vesti iz D PO (Nadaljevanje s 3. strani) blikovala kakršna koli druga varianta realizacije tega predloga, zahteval ponovno obravnavo in odločanje delavcev z referendumom. Na zadnji seji izvršnega odbora sindikata je bila izrečena tudi kritika nogometni zvezi Jugoslavije zaradi plačevanja visokih premij reprezentantom nogometne reprezentance Jugoslavije (10.000,00 din za tekmo z Grčijo v Atenah in 50.000,00 din za morebitno dobljeno tekmo s Španijo v ZRN). Izvršni odbor utemeljuje svojo kritiko s tem, da tako vsoto denarja zasluži naš delavec s poprečnim osebnim dohodkom v komaj dveh letih. Način pa tudi ni v skladu z našimi težnjami in prizadevanji na področju športa. Tone Bajuk Sava ob koncu koledarskega leta že tradicionalno nameni našim jubilantom in delavcem, ki gredo v pokoj, nekaj prijetnih ur. Dne 14. decembra 1973 je bilo srečanje s 26 jubilanti — 50-letniki. Med njimi je praznoval tudi glavni direktor Janez Beravs. Pozdravni govor s čestitko in najlepšimi željami za srečo v nadaljnjem življenju je jubilantom zaželel namestnik gl. direktorja tov. ing. Helmut Turzanski, v imenu sindikata pa tov. Jože Čopek. Tov. Silvo Mravlje, ki je bil tudi med jubilanti, pa je uvodoma popestril prijetno vzdušje s prijetno in hudomušno sestavljeno pesmico Savskim petdesetletnikom, ki pa jo žal zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Savski oktet je jubilantom čestital kar s pesmimi in to je dalo srečanju še posebno svečano obeležje. Popoldne je bilo srečanje s Sav-čani, ki so v letu 1973 dopolnili — žene 20 let delovne dobe v Savi, teh Člani izvršnega odbora konference sindikalne organizacije Sava redno razpravljajo o vseh važnejših družbenopolitičnih akcijah v delovni organizaciji. je bilo 23 in moški 25 let, ki jih je bilo 16. Ob prisotnosti glavnega direktorja je jubilante pozdravil njegov namestnik Helmut Turzanski in jim izrekel zahvalo za dolgoleten trud, ki so ga s svojim delom, vestnostjo in odgovornostjo vložili v razvoj podjetja. Predvsem gre jubilantom vsa zahvala, da imamo danes moderno tovarno, da imamo mnogo boljše delovne in življenjske pogoje. Prisotni so se še dobro spominjali, kako je bilo v starem obratu I. Z zdravico je tov. Turzanski zaželel vsem jubilantom, naj še dolgo uživajo sadove svojega dela v želji za še večji razcvet našega podjetja, za še boljše življenje nas vseh in naših otrok. Pesem naših fantov — okteta — je jubilante še bolj razživela in kmalu so se jim pridružili še pevci sami. Tudi zaplesali so. Skratka, vzdušje je bilo zares prijetno, sproščeno in vsi so bili zadovoljni. Najbolj svečano pa je bilo 20. decembra 1973 v hotelu Jelen, ko so praznovali naši delavci pred odhodom v pokoj. Ob 17. uri so pričeli prihajati. Znani obrazi. Zdi se mi, da ne bo odveč, če povem, kako človeka prevzamejo čustva hvaležnosti, ko pripenjamo nageljčke in sprejemamo prve goste. Tudi na njihovih obrazih je čutiti svečanost dogodka. Izredno urejeni, na videz pomlajeni, so tiho stopali v pripravljen, lepo okrašen prostor, kjer so jih pričakali in pozdravili vodilni in družbeno-politični delavci našega podjetja. Glavni direktor Janez Beravs se svečanosti ni mogel udeležiti, ker je imel prav takrat v Ljubljani zelo važne poslovne razgovore. Ko je večina od 32 slavljencev prispela, je prevzel besedo namest- (Nadaljevanje na 5. strani) Bolj se bojimo cepiva kot pa gripe Kadrovska služba — oddelek za tehnično in zdravstveno varstvo je cepiti vsaj 3/4 delavcev, da je rezul- v novembru in decembru organiziral cepljenje proti gripi. Ekipa obratne ambulante je cepila na več mestih v delovni organizaciji. Mesta in čas cepljenja so bili razporejena tako, da bi se lahko cepili vsi delavci, pri tem pa delo ne bi nič trpelo. Rezultat cepljenja je viden v naslednjih tabelah. tat cepljenja pozitiven. Letošnja zima je mila in zato je več možnosti obolenj z gripo. Vsi se bojimo slabosti in bolniških dni, vendar se zdi, da se bojimo cepilne pištole in cepiva bolj kot pa bolezni. Rezultate objavljamo tudi zaradi tega, da bo vodstvo obračunske enote videlo, kako so se njihovi delavci zavarovali proti gripi in da bodo takrat, ko bo gripa na pohodu, lahko pričakovali ustrezen izostanek zaradi bolezenskih dopustov. Menimo, da bi bilo navedeno poročilo lahko tudi gradivo za delovne skupine. Janez Krišelj OE Št. zaposl. prvič Cepljenih drugič enkrat dvakrat TTI Vodstvo TTI 198 56 34 40 25 Valjarna 141 28 22 36 7 V elopnevmatika 307 120 56 74 51 Stiskani izdelki 292 72 43 69 23 Cevama 184 30 19 25 12 Prevleke 30 7 2 5 2 Kemični izdelki 41 12 8 10 5 Ročna konfekcija 144 68 69 15 61 Umetno usnje 98 50 20 42 14 Vzdrževanje 61 15 7 10 6 Skupaj 1496 458 280 326 206 TAP Vodstvo TAP 108 45 33 24 27 Polizdelki 51 13 18 17 7 Konfekcija 120 54 16 48 11 Vulkanizacija 120 54 16 48 11 Avtozračnice 89 39 4 35 4 Vzdrževanje 56 24 8 18 7 Skupaj 750 395 223 270 174 oss Tajništvo 20 10 5 5 5 Kadrovska služba 142 58 19 45 16 Nabavna služba 90 29 12 17 12 FRS 74 40 32 24 24 SIS 33 9 7 8 4 Tehnična služba 119 32 26 14 22 Vzdrževanje 114 41 23 24 20 Energija in avtopark 151 27 13 28 6 Marketing 218 35 18 25 14 Skupaj 991 281 155 190 123 SKUPAJ SAVA TAP 750 395 223 270 174 TTI 1496 458 280 326 206 OSS 991 281 155 190 123 3237 1134 658 786 503 Če ste si tabele dobro ogledali, ste lahko ugotovili, da je rezultat cepljenja zelo slab. Najbolj odporni proti gripi se počutijo delavci iz valjarne, prevleke valjev, polizdelkov pnevmatike, avtozračnic in SIS. Dvakrat se je cepilo le 19 % Savča-nov. Zdravniki pravijo, da se mora (Nadaljevanje s 4. strani) nik glavnega direktorja inž. Helmut Turzanski. Njegove besede so iskreno poudarjale zahvalo za dolgoletno uspešno in vestno delo. Delo, katerega sadove bomo uživali mi, ki pa bomo tudi njim v zahvalo skušali nadaljevati njihovo delovno tradicijo. Težko je napisati vse izrečene besede. Predvsem je zaželel vsem sodelavcem ob odhodu v zasluženi pokoj mnogo sreče in zdravja ter zadovoljstva v nadaljnjem življenju. Zaželel jim je tudi, da bi se še večkrat srečali. Besede zahvale je izrekel tudi predsednik sindikalne organizacije tov. Mile Milivojevič. Zdravica je veljala vsem prisotnim slavljencem, domača slovenska narodna pesem, ki jo je zapel naš oktet, pa je svečani del ločila od zabavnega. Skromna darila, ki so jih slavljenci prejeli, niso pomenila toliko kot poimenska pismena zahvala, ki jo je vsakdo prejel. Ob razgovoru s slavljenci, ki so se vsi zahvaljevali podjetju za izkazano zahvalo in pozornost, za lepe besede hvaležnosti, sem ugotovila, da si prav vsi želijo takih srečanj s predstavniki podjetja tudi še potem, ko bodo upokojeni. Radi bi večkrat obiskali delovno organizacijo in spremljali njen vzpon. Nadalje bi radi obiskali sodelavce, svojo enoto, delovno mesto, kjer so delali itd. Menim, da smo dolžni ustreči njihovim željam in bomo o organizaciji takih srečanj razmislili. Zelo nam je bilo žal, da med slavljenci ni bil tov. Marjan Škarabot, ki ima med njimi najdaljši staž v podjetju, to je 33 let, 2 meseca in 23 dni, med nami pa so bili nekateri z zares dolgim delovnim stažem. Koderman Kristina, 31 let, 4 mesece, 9 dni Bergant Dora v podjetju 31 let, 1 mesec in 29 dni Sonc Franc, 30 let, 10 mesecev in 7 dni ter Ovnik Marija, 30 let, 11 mesecev in 21 dni. 17 slavljencev je bilo v podjetju od 20 do 30 let, 7 od 10 do 20 let in 7 slavljencev do 10 let. Tako je bilo sklenjeno slavje, ki morda komu drugemu ne pomeni veliko — vsem, ki smo bili z njimi, pa zelo veliko. Lojzka Planinšek Cepljenje v % glede na število zaposlenih prvič drugič enkrat dvakrat TAP 53 30 37 23 TTI 31 19 22 14 OSS 28 16 19 12 Skupaj 37 22 26 16 Tudi tokrat smo se spomnili vseh, ki so dopolnili 50. leto starosti (slika zgoraj), vseh, ki so se v letu 1973 upokojili (slika v sredini) kot tudi vseh tistih žensk, ki so v podjetju 20 let in moških, ki so v podjetju 25 let (slika spodaj), vsi so dobili skromna spominska darila, pripravili pa smo jim tudi zakusko in kulturni program. Poročilo o pripombah iz razprav o samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD TOZD TAP 1. Na eni DESK je bilo postavljeno vprašanje, kako se bo TOZD (predvsem VET) odločal v primeru, kadar bo potrebno nujno izvršiti ne- da še besedi »komercialni predstavniki«. K 3. odstavku pa doda še novi, ki naj bi se glasil: Komercialni predstavniki so organizacijsko vezani na POS, toda delajo za vse TOZD Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela so podpisali direktorji in predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij ter direktor in predsednik DS delovne organizacije. ko popravilo oz. kako bo odločil, katera usluga ima prednost pred drugo. Pojasnilo: Odločati se bo moral poslovno — v interesu delovne organizacije. TOZD TTI — nima pripomb TOZD VET — nima pripomb TOZD POS 1. Ena DESK je predlagala, da se v 5. členu v 4. odstavku v točki 5 — prodajna področja v oklepaju do- (TAP, TTI in POS), čigar stroški (OD in potne stroške) krijejo navedeni TOZD po ključu, ki se določa z vsakoletnim gospodarskim načrtom. Pojasnilo: Pripomba se delno osvoji. Sporazum TOZD VET se DOPOLNI, tako da se pri točki 5 opredeli še komercialne predstavnike. 2. Pripombi in pojasnilo: Na osnovi nadaljnjih dveh pripomb omenjene delovne skupine se sporazum DOPOLNI: pri 6. členu se k točki (k) doda: Sporazum o združitvi TOZD in statuti TOZD Delavci so v času od 18. do 25. 12. obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD in statut TOZD in se o tem odločili takole: TOZD Štev. del. GLASOVALI % ZA od št. navz. °/o ZA od št. zaposl. ZA PROTI VZDR-PR0TI ŽANI samoupr. sporazum TAP 774 568 568 100 73,38 TTI 1508 1165 1160 1 4 99,57 76,92 POS 109 108 108 100 99,00 VET 296 215 215 — — 100 73 statuti TOZD TAP 774 568 568 100 73,38 TTI 1508 1165 1162 99,74 77,06 POS 109 108 108 100 93,00 VET 296 215 215 — — 100 73,00 Samoupravni sporazum o združitvi TOZD so obravnavali tudi delavci OSS SDS in se z njim strinjali, le DESK KS in TI O so dale nekaj svojih stališč. Na. tej podlagi ugotavljamo, da so delavci vseh TOZD sprejeli predlog sporazuma z več kot 2/3 večino glasov vseh zaposlenih in da je sprejet. Prav tako ugotavljamo, da so sprejeli predloge statuta TOZD z večino glasov vseh zaposlenih. . zavarovanje osnovnih sredstev pri 8. členu — točki 4 se doda še stavek: . zavarovanje osnovnih sredstev 3. Ista DESK je nadalje predlagala, da se v 22. členu doda tekst »sestavlja zbirno-periodične in zaključne račune za TOZD POS«. Pojasnilo: Ustrezna določila o tem so že v sporazumu. 4. Ista DESK je postavila vprašanje, kako določiti pravilno ceno za storitve VET. Predlagano je bilo, da se te cene določajo z vsakokratnim gospodarskim načrtom. 5. Ista DESK je menila, da 5. odstavek 31. člena lahko odpade, če 4. odstavek istega člena zagotavlja pravilnost poslovanja. Pojasnilo: Sporazuma ni potrebno spreminjati. Odstavek sam po sebi pa ne zagotavlja pravilnosti poslovanja. 6. Delavci iste DESK so v zvezi s 46. členom postavili vprašanje, kako naj POS vpliva na znižanje stroškov OSS, oz. da ne bodo naraščali. Pojasnilo: S sporazumom je določeno, da se stroški določijo z vsakokratnim gospodarskim načrtom. SDS OSS 1. Delavci delovne skupine ene obračunske enote so menili, da določilo 3. odst. 4. člena v V. poglavju predloga sporazuma o združitvi po našem mnenju ni usklajeno z dolo- trebno uskladiti z določili 37. čl. IV. poglavja — alinea f in 47. člen IV. poglavja sporazuma o združitvi. TOZD so sporazumne za združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo, delovanje DPO, družbeno izobraževanje in izobraževanje nasploh, socialno dejavnost v širšem pomenu besede in preventivnega zdravstvenega varstva delavcev (kar po njihovem mnenju v 47. čl. IV. poglavja sporazuma o združitvi manjka). Glede na navedeno so bili mnenja, naj bi ustrezne plane vseboval letni gospodarski načrt delovne organizacije kot celote. Pojasnilo: Med prvimi spremembami sporazuma o združitvi TOZD smo objavili skrajšani 47. čl., v katerem se ne našteva več sredstev za funkcionalne potrebe po vrstah in se to prepušča vsakokratnemu gospodarskemu načrtu v celoti. S tem se bodo vse potrebe na enak način ob-ravnavalne in usklajevale v skupnem gospodarskem načrtu. 3. Člani DESK iste OE so nadalje navedli, da v nobenem od predlogov samoupravnih aktov, o katerih je tekla razprava, niso zasledili določila o vlogi in pomenu sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu ter njegovi povezanosti z določili statuta oz. sporazuma o združitvi. Pojasnilo: Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih je treba razumeti kot samostojni akt delavcev, ki se o teh razmerjih sporazumevajo. Kar Člani delovne skupine konfekcije čili 3S. člena VI. poglavja predloga sporazuma o združitvi. Sklep o izbiri dokončno sprejme DS, ne pa razpisna komisija, kot je možno razbrati iz 3. odst. 4. čl. V. poglavja sporazuma o združitvi. Pojasnilo: Omenjena člena sta že usklajena, kar je razvidno iz informatorja o prvih spremembah samoupravnega sporazuma, ki v 4. členu na novo določa vodilna delovna mesta, v 39. čl. pa je določeno, da na predlog razpisne komisije imenuje samo direktorja delovne organizacije. 2. Delavci delovne skupine iste obračunske enote so menili, da bi bilo 122. člen predloga statuta TTI po- pa je enotnih določil s področja medsebojnih razmerij, pa so v V. poglavju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD. Glede nadaljnje pripombe, da bi bilo primerno vsaj neko splošno določilo o vlogi in pomenu organizacijskih predpisov, pa menimo, da dopolnitev sporazuma v tem pogledu. ni potrebno. 4. Člani DESK iste OE so menili, da bi bilo parcialne plane v poslovnem delu gospodarskega načrta potrebno napisati v zaporedju poslovnih funkcij kot si delni plani morajo slediti, da se jih v celoti realno lahko ovrednoti. (Nadaljevanje na 7. strani) Branžno povezovanje znotraj združenja kemične industrije Slovenije (Nadaljevanje s 6. strani) PREDLOG SPREMEMBE Na osnovi navedenega predlagamo SPREMEMBO: 7. člena v poglavju III., in sicer naj se zadnji dve alineji. vključita kot 4. in 5. alineja. 5. Člani DESK iste OE so predlagali, da bi znižali število potrebnih let prakse za direktorja delovne organizacije (od 12 na 10 let) s tem, Letošnji odbor za informiranje da bi kandidat za direktorja delovne organizacije moral vsaj nekaj časa v svoji praksi biti že na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu. PREDLOG SPREMEMBE Predagamo, da se 24. člen VI. poglavja sporazuma o združitvi popravi, tako da se bo glasil: »Za direktorja DO se lahko imenuje osebo, ki poleg splošnih pogojev, predvidenih s predpisi, izpolnjuje še pogoje, da ima visoko izobrazbo z 10 let prakse, ali visoko izobrazbo z 8 let prakse, od tega 4 leta uspešnega dela na vodilnih delovnih mestih«. 6. člani DESK iste OE so predlagali, da se 4. čl. VI. pogl. dopolni z naslednjo alinejo: — sprejema perspektivne programe stanovanjske izgradnje. Pojasnilo: Člen 4. VI. pogl. sporazuma že določa, da DS del. organizacije sprejema razvojne programe, kjer so mišljeni razvojni programi vseh področij in za vsa perspektivna obdobja. Glede drugega dela predloga pa pojasnjujemo, da je za delavce tako pomembnega področja, za katerega so potrebna relativno tudi znatna finančna sredstva in ob upoštevanju dosedanje razprave, nemogoče določiti drugačen postopek kot ga določa sedanji sporazum in ni možno prepustiti predlagane funkcije izvršilnemu organu. 7. Člani DESK iste OE so predlagali, da se določilo 39. čl. v VI. poglavju uskladi z določili zakona v pogledu imenovanja individualnega poslovodnega organa DO. Za imenovanje individualnih poslovodnih organov TOZD pa so bili mnenja, da bi zadoščala razpisna komisija, sestavljena iz predstavnikov DO brez zunanjih članov. Pojasnilo: Sporazum o združitvi TOZD je že usklajen z zakonom. 8. člani DESK iste OE so nadalje navedli, da se pod nobenim pogojem ne morejo strinjati, da bi o neodtujljivih pravicah delavcev v SDS s področja medsebojnih razmerij (organizacija, sistemizac. in AODM) odločal nek posredno voljen organ (navajajo, da predlog sporazuma o združitvi v 13. členu VI. poglavja predvideva, da bi o tem odločal odbor za program in razvoj podjetja). Zahtevajo, da o navedenih vprašanjih odloča odbor za medsebojna razmerja v SDS OSS, podobno kot to velja za ostale odbore o medsebojnih razmerjih v TOZD. Menijo, da je samo takšno določilo lahko usklajeno z intencijami nove ustave. Pojasnilo: Neodtujljivost pravic delavcev skupnih strokovnih služb je sorazmerna njihovemu statusu, v katerem se organizirajo kot delovna skupnost. V tej zvezi pa zato ni mogoče organizacijska vprašanja, ki zadevajo to skupnost vključno z določanjem sistemizacije DM, pojmovat za neodtujljivo, ampak za pre-nešeno pravico TOZD, ki izhaja iz združevanja njihovih poslovnih funkcij v OSS. Vsa medsebojna razmerja delavcev od zaposlovanja naprej pa bodo sodila v pristojnost organov te skupnosti. 9. Delavci DESK iste OE so predlagali da se v 17. členu poglavja VI doda še ena alinea, in sicer: odloča o organiziranju družbene prehrane. Pojasnilo: Pripomba pripravljalcem predloga ni bila razumljiva predvsem v pogledu, kaj so diskutanti menili z »organiziranjem« družbene prehrane. 10. Delavci DESK iste OE so predlagali, da se v 47. členu poglavja IV vnese še ena alinea, in sicer: »sredstva za družbeno prehrano«. Odgovor: že podan pri točki 2. 11. Delavci DESK iste OE so navedli, da zakon o strokovnem šolstvu zahteva ustanovitev posebnega šolskega sveta, ki ga morajo imeti vse izobraževalne ustanove in predlagali, naj se tak svet predvidi v tem sporazumu. Pojasnilo: KS je bila seznanjena, da so najvažnejše pristojnosti s tem v zvezi dane DS podjetja, druge pristojnosti (izvršilnega značaja) pa bo imel svet strokovnih šol pri SDS, kamor so funkcije izobraževanja preneše-ne. 12. Pripomba in pojasnilo: Na pripombo DESK TPO se predlaga SPREMEMBO 4. člena v poglavju Združevanje upravljalskih funkcij — točke a in b tako, da bo DS podjetja odločal v soglasju z vsako TOZD v zadevah, ki so vezana na finančna sredstva, v ostalih pristojnostih iz teh dveh točk (a in b) pa v soglasju z vsako TOZD in SDS OSS. Takoj po novem letu je bil v naši upravni stavbi sestanek direktorjev enajstih delovnih organizacij, med katerimi že nekaj časa tečejo pogovori o združevanju: to je o tako imenovanem branžnem povezovanju znotraj združenja kemične industrije Slovenije. Te delovne organizacije — vključno Sava — imajo mnogo skupnega, so pa manjša podjetja in vsa finančno dobro stojijo. Kot pri združevanju kemične industrije gre tudi pri branžnem povezovanju za združitev finančnih sredstev za razvoj in investicijska vlaganja, za organiziranje nabave ipd. Naslednja informacija je pripravljena na osnovi zapiskov omenjenega sestanka in povzeta iz razgovora s Slavkom Miheličem. Velik dogodek, lahko prelomnica v življenju slovenske kemične industrije je prav gotovo podpis sporazuma o njenem združenju. Precej časa je že minilo od prvih zamisli o povezovanju, toda ta čas je bil potreben, da so mogle vse delovne or- ganizacije s tega področja uskladiti svoje interese s skupnimi. Samoupravni sporazum je odraz teženj za boljše delo in bolj zanesljiv obstoj, zato delovne organizacije združenja z vso resnostjo iščejo poti za nadaljnje izboljšanje svojega položaja. Logično nadaljevanje tega procesa je branžno povezovanje. Sedaj potekajo razgovori med naslednjimi delovnimi organizacijami: Donit Medvode, Helios Domžale, Color Medvode, Melamin Kočevje, Iplas Koper, Jugoacril Ljubljana, Mitol Sežana, Svit Kamnik, Jub Dol pri Ljubljani, Commerce Ljubljana in Sava Kranj. Vseh enajst združenih delovnih organizacij bi imelo okrog 8 tisoč delavcev z okoli 1970 milijard S din vrednoslti proizvodnje. Naj hujša oblika domišljavosti je ponižnost. • V tej številki glasila je objavljenih trideset informacij . Poleg teh enajst delovnih organizacij ene branže je teritorialno združena kemična industrija, povezujejo pa se tudi proizvajalci zdravil (Krka, Lek). Delovne organizacije, podpisnice sporazuma, so v večini srednje velike in manjše delovne organizacije. Vsaka od teh delovnih organizacij se poteguje za svoj obstoj, vendar v svoji majhnosti nikamor ne more. Kaj bodo imeli delavci teh delovnih organizacij od združenja? Podjetja so bila izolirana v svojih proizvodnih procesih s silno širokimi proizvodnimi programi brez razvojnih programov. S skupnimi vlaganji, z bolj racionalno organizacijo dela, s skupno nabavo itd., bodo delavci v teh organizacijah v boljšem položaju. Pripravlja se osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, program proizvodnje in razvoja ter ekonomskem položaju vseh 11 delovnih organizacij. O vseh materialih bo tekla v prihodnjih mesecih javna razprava. J. S. Pisali ste nam Ob novem letu smo dobili v uredništvo številne čestitke, pozdrave in voščila za kolektiv. Žal je praktično nemogoče, da bi objavili vsa pisma in voščilnice, zato se vam zahvaljujemo na ta način in vam želimo veliko sreče in zadovoljstva v letu 1974. SAVA, glasilo delavcev temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne delovne skupnosti združenih v delovno organizacijo Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informacije, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože štular. Naslov uredništvo: Kranj, Medetova 1, telefon 225 21, interno 282 in 482. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za informacije (št. 421—1/72 z dne 9. 1. 1974). Kolegiju sta med drugimi prisostvovala tudi Marko Bulc, član sveta federacije ter tov. Lev Premru, direktor združenja kemične industrije Slovenije. Iznajditeljski predlogi v letu 1973 V letu 1973 100 °/o več predlogov kot 1972 • Lani so dobili iznajditelji 12 milijonov S din • V razvojno-tehnološkem institutu smo v letu 1973 prejeli 50 prijav iznajditeljskih predlogov. Ime predlagatelja Tema TOZD 1. Luthar Miklavž Izdelava in montaža dveh ukrivljenih Šter Franc valjev pri dvojni navijalni napravi TAP 2. Šefanec Alojz Izdelava odzračevalne naprave pri štiri- Šmajd Anton valjčnem kalandru TAP 3. Horvat Tone Nova tehnologija in konstrukcija vlaga- nja ventivov v ogrevne duše TAF 4. štefe Franc Izboljšava stiskalnice 1000 x 1000 št. 915.83 TTI 5. Šeruga Franc Korekcija noge ventila za prešane velo- zračnice TTI 6. Frantar Primož Izboljšava za rezanje velo zadrg OSS Roža j Bruno Jereb Ciril Mehle Alojz 7. Požek Jurij Konfekcija butilnih zračnic s prekritim spojem in vulkanizacija v preši TTI 8. Dolinar Anton Sprememba tehnološkega postopka pri OSS vulkanizaciji ležalnih blazin (zdaj 9. Urh Anton Izdelava šob za dajanje zraka pri na- TAP) vlačenju duš na jeklena jedra TTI 10. Zupanec Stane Odprava nastavkov pri vulkanizaciji avtozračnic TAP 11. Župane Alojz Kljuka za izvlačenje avtoplaščev iz zgornje polovice kalupa TAP 12. Tomažič Lojze Odprava valovitosti pri keltanu TTI 13. Dragič Filip Odprava snemanja role TAP 14. Skrbiš Peter Hitrejša priprava konfekc. strojev HEB-Pirelli pri spremembi dimenzij konfekc. plaščev za tovorna vozila TAP 15. Skrbiš Peter Predelava napeljav oljnega amortizerja na SPD-3 konfekcijskih strojih TAP 16. Skrbiš Peter Možnost proizvodnje 12” R-karkas na strojih NRM-80 z uporabo originalnih likalnih naprav TAP 17. Žlogar Miro Predelava -nabijača na konfekcijskem stroju »Borovo« TAP 18. Urh Anton Izboljšava pri izvlačenju fleksibilnih jeder TTI 19. Dolinar Anton Sprememba tehnološkega postopka pri konfekciji avtozračnic TAP 20. Urh Janez Naprava za dovod lakov in tiskarskih barv na lakirnem stroju TTI 21. Urankar Frančišek Pripomoček za varno transportirani e embaliranega blaga na paletah TTI 22. Urankar Frančišek Uvedba novega izdelka — traktorska toplotna zavesa TTI 23. Novak Marjan Dodatno napenjanje traku pri vulkani- Perčič Janez zaciji kratkih klinastih jermenov na stiskalnici P-2 TTI 24. Vrankar Frančišek Boljši izkoristek delovnega časa v pro- izvodnji in strokovnih službah TTI 25. Uredniški odbor za sestavo žepnega koledarja TTI 26. Pregled zaposlenih pri vstopu v tovarno TTI 27. Proizvodni program naj sloni na kvali- teti in ne količini TTI 28. Povečati ugodnosti za člane kolektiva TTI 29. Tehnična izpopolnitev transportnega traku pri novi liniji brizganja cevi na gumijevih jedrih TTI 30. Izboljšave .pri brizgalnem stroju in na- vijanju cevi na pladnje TTI 31. Skladiščenje železnih obročev v OB — prevleke valjev TTI 32. Gazvoda Vid Zmanjšanje teže in debeline skimanega tekstila za blazine TTI 33. Pervanje Rajko Strojna vleka cevi TTI 34. Novak Marjan Kvalitetnejši način izdelave diafragme Perčič Janez za vulkanizacijo SPZ jermenov TTI 35. Škrjanc Franc Izboljšava pri surovcih za vi tlak TTI 36. Sinkovič Jože Postopek izdelave večdelnih profilnih Gorenc Justin trakov, sestavljenih iz različnih mate- rialov, na profilnem kalandru TAP 37. Homan Dušan Korektura aluminijevih jeder pri prekrito spojenih velozračnicah TTI 38. Munih Pavel Adaptacija rezalnika za pasove »Gazuit« TAP 39. Novak Marjan Odprava poškodb na stroju SKR-1 pri polaganju jedra TTI 40. Kalan Ivan Izdelava visokotlačnih fleksibilnih L cevi za BOM preše 40” in 42” TAP 41. Lončar Ivan Luthar Miklavž Usmerjevalni valj za predgrevanje zmesi TAP 42. Sušnik Marjan Dodatna stikala na NS za izklapljanje ventilatorjev TTI 43. Zupan Pavle Odprava robnega traku pri konfekciji diagonalnih avtoplaščev TAP 44. Grčar Alojz Priprava robnih trakov pod kotom rezanja 0°. TAP 45. Grčar Alojz Zamenjava servisorjev phoemix s serviserjem S 6. Pladnji za tri konfekcijske stroje tipa Herbert TAP 46. Žgalin Martin Izdelava 20° SH A tiskarskih valjev TTI 47. Župane Alojz Odprava prelivov plaščev za osebna vozila TAP 48. Munih Pavel Rezanje jeklenih kordnih vložkov z laserskim žarkom TAP 49. Mubi Franc Šmajd Anton Naprava za odstranjevanje skrčenega korda zaradi vlage TAP 50. Skrbiš Peter Vodilo za kompenzator z minimalnim trenjem TAP Niko Luthar Leopold Ratnik Število prijavljenih iznajditeljskih predlogov v letu 1973 je v primerjavi z letom 1972 skoraj za 100 % večje (leta 1972 je bilo 26 predlogov). Vsem prijaviteljem hvala za sodelovanje in za prispevek k izboljšavam na tem ali onem področju. Želim, da se k navedenim imenom pridruži v letu 1974 še mnogo novih imen in dobrih predlogov. Nadja Markun, dipl. inž. O vrednosti sprejetih racionalizatorskih in drugih predlogov ter o izplačanih nagradah bomo pisali v naslednji številki glasila. Gospodarski načrt 1974 Že pred koncem leta 1973 smo skupaj s finančno-računovodsko službo nameravali objaviti informacijo »Gospodarski načrt '74«. Kot tedaj niso bili znani, tudi v tem trenutku še niso znani podatki, v kakšnih pogojih bomo delali. Cene surovinam so namreč v zadnjem četrtletju lani tako zelo porasle, poleg tega pa so dajatve za uvozne surovine tako visoko, da bi po prvotnih izračunih Sava delala v letu 1974 z izgubo. Težave so nas pestile skoraj vse lansko leto, zato so se strokovne službe in vodstvo podjetja takoj lotili dela. Kolikor smo lahko izvede- li, potekata dve najpomembnejši akciji, hkrati pa seveda precej lahko pripomoremo tudi vsi v kolektivu. — Poskusi, da bi nam znižali carinske dajatve niso novi, toda v sedanjih pogojih dela silno pomembni. — Sicer nam dovolijo zvišati cene našim izdelkom, vendar pa so cene surovinam daleč »spredaj«. Delo v delovni organizaciji poteka povsem normalno, osnove gospodarskega načrta so v celoti pripravljene in takoj, ko bo kaj več znanega, vas bomo obvestili. Jože Štular