IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
 ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VIII. . Štev. 172 (2168)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 16. julija 1952
Cena 20 lir
komentarji jugoslovanskega tiska ob prihodu prvega rimskega emisarja v trst
UMORI, POŽIGI, ROPANJE IN DIVJANJE
so bile vedno posledice prihoda rimskih oblastnikov
Novi upravni ravnatelj pri ZVU je šel pred svojim prihodom v Trst po navodila k ekspertu za zatiranje narodnih manjšin prefektu Ino-eentiju - Tudi on se bo ravnal po Inocentijevem geslu: «V zaščito velikih interesov domovine!« kot je sporočil županu Bartoliju - »Politika«; “Dogodki so gen.Wintertona dovedli v nezaviden položaj, da j e tudi on začel dvoriti vedno bolj objestnemu italijanskemu nacionalizmu«
^JUBLIANA, 15. - Ves ju-gosiovanski tisk posveča ime-genovskega prefekta “ttelUja za višjega upravnega svnatelja pri ZVU in- šovinista De Castra za italijanske. °a Političnega svetovalca pri s®11- Wintertonu obširne kopitarje. Glasilo Osvobodilne tonte Slovenije ((Slovenski po-vgčvalecn je y zadnjih dneh “lavil že več člankov, v kate-_Ja razkrinkuje zlasti Diega De v-astra kot njegovo imenovanje a grobo protijugoslovansko Provokacijo, a nastop kar dvaj-"“ih italijanskih funkcionar-J?v na podlagi samovoljnih Ion. jaških sklepov za izvajanje i?’6hja mirovne pogodbe z lilijo.
Pod naslovom «Ali bo znova jA°-» piše včerajšnji «Ljub-■trfPfki dnevnika, da je cdšel jntelli pred svojim odhodom v ~*®t na obisk k bivšemu fašističnemu prefektu v Bozenu toocentiju, ki ga imajo za er^ga «najboljših» italijanskih »ekspertov« za obmejna v ražnja, ki mu je verjetno povedi, kako je izpolnil v Južnem tirolu Mussolinijevo natego naj »pomiri« Tirolce, inocenti Jih je namreč «pcmiril» tako, da je v sestih mesecih zapri
terniraf’ aa V|^i1h knJiždic in-v wli učiteljev in poslal
2000	v^°	taborišče nad
le takrat' k' S°.jih lzPustiIi *«* solir,- • Vt^° sta postala Mus-c-T?.1 .In Hitler prijatelja. Ino.
nti je zdbj funkcionar V. ob-»TnJv^iCone («Trid:entinska» in ianskem Bsr>ečija») pri itali-in w notranjem! ministrstvu n ekspert Za te kraje v zuna-niem ministrstvu-
Inocolo Poudarja dalje, da je kar	Vitellija dobro poučil,
sledni Vidi iz Pisma. ki ga je irerfSu- P0*!3! italijanskemu j^entističnemu županu B?rto-Je napisal, «da
tev v tesno sodelovala za rešili '"^likih interesov domovi-posj mocenti je v maju 1944. TiiJ:. Mussoliniju poročilo o ksterl • jih ie preganjal, v
v	la +11/14 r. n y-.il c-1.
»ščiS,m i,®. tudi 2aPisal: «Za !>> ve^1Li interesov dlomo
lijansv p^e Bst 0 divjanju lta-rirnsk;? 'redente po prihodu ; h oblastnikov v naše kra. Je to Poudarja:
Z m* t 86	seznanil
nostniKt,Mn,i preganjanja narod-venl h ma«Jšin, se tržaški Slo-Jim 'K1.Upravičeno 1x13e’ da se ^ Pihajo spet časi, kakršni laniu? Prinesli divjanje itali-Jansv iredente v letih itali-.“C okupacije v Trstu in
°koli,
Svež,
U Po prvi svetovni vojni. jj^eze jim j« Je v spominu, kako Se 1,8x3 njimi znašala ta-lta,j.tni®novajna »demokratična iizm ' ^ pred P®**0**0™ fa'
.Ir ,ebr> nera^p^! guverner Trsta, ge-Hetittj dl Roreto, poslal v
ltaiija--.uruar3a 1919 je prvi
Itvte- ‘ c“tti <*i Roreto, poslat v Vene*?0'*0	680 tržaških Slo-
28 mu’ m<ld katerimi je bilo cdv>r '“v in profesorjev, 6 ko„- ^'kov m 5 duhovnikov. Do iSaiia J921- leta so Italijani po-do^ 5 slovenskih kulturnih foflf,:' in med njimi tudi Na-dom v Trstu (prav na dan pred 32. leti).
as
ati
slej), . £o po nalogu italijan-1 funkcionarjev požgali nad
knj^^n
200.000 slovenskih
400 ?a3u 1921 so Pretepli nad na l®vencev, ki niso hoteli PožJ^?emoltlratidne volitve ter stanov' v Trstu 51 slovenskih bliži aiH in vas Mačkovi Je v leta , rsta- Septembra 1926. s° Prepovedali javno upo-
rabo slovenskega jezika in s pomočjo Gentilejeve reforme zaprli 42 slovenskih šol, kjer je poučevalo 122 učiteljev in jih je obiskovalo nad 9000 učencev. Zaprli so tudi 42 slovenskih knjižnic v Trstu in okolici.
V istem času so odvzeli obrtno dovoljenje 96 slovenskim gostilničarjem ter enostavno odpustili iz službe 600 slovenskih uradnikov in nad 850 železničarjev.
Zdaj ko prihajajo v Trst novi italijanski emisarji, ki so jih internirali razni znani fašistični raznarodovale!, je verjetno iredentistična vlada v Rimu skovala tudi načrt zaostrene diskriminatorske politike do tržaških Slovencev, Značilno pa je še to, da je anglo-ameri-ška vojaška uprava v Trstu pristala na imenovtmje Vitellija s pripombo, da jo to (tzelo veselili.
Včerajšnja «Politika» piše pod naslovom ((Posledičen med drugim o nedoslednosti angleške politike in tiska ter navaja pisanje «Daily Tele-grapha«, ki je smatral najprej, da je razdelitev STO pozitivna stvar, pozneje pa (en mesec nato) pisal resnico; da Italija razen šovinističnih nima v Trstu nikakršnih interesov; če bi bil Trst razdeljen, bi moral gotovo propasti. List nadaljuje:
»Ali ne bi bilo bolje, zavzeti se pravočasno, da bi bil tok dogodkov drugačen; ali je Ita lija izkoristila londonske sklepe, da bi poboljšala — kot je prerokovala — svoje odnose z Jugoslavijo Rim, ki je bil v Londonu ohrabren, pozdravlja samo tisto, kar zmanjšuje možnost skupnega reševanja tržaškega vprašanja in na hrupen način odklanja vse, kar bi mo glo dati temu vprašanju ponoven mednarodni izgled«....
»Italijo ne zanima stabilnost v tem delu Evrope. Se več, ljudje v Rimu so »vznemirjeni« zaradi perspektive o vedno večjem turško-grškem-jugoslo-vanskem zbližanju. Oni proglašajo to za »pakt« pod jugoslovansko dominacijo, ki bo naperjen proti — Zapadni Evropi!«. Nato poudarja list, da se Rim obnaša v Trstu vedno bolj kot da ga je že dobil ter
da Diego De Castro prihaja v Trst, ko se demokratično ravnotežje v Trstu vedno bolj ruši in ko Slovenci vodijo isto bitko kot pred 32 leti za svoj narodnostni obstoj. Nato se »Politika« vprašuje:
»Kako bo ZVU še dokazala, da londonski sklepi «niso ničesar prejudicirali?« Iredentisti pa priznajo, da se je general Winterton «nekaj popravil«, ker je začel imeti svoje govore tudi v italijanščini. Težko je verjeti, da bi on to storil tudi v slovenščini. Dogodki so generala dovedli v nezaviden položaj, da je celo tudi on začel dvoriti vedno bolj objestnemu italijanskemu nacionalizmu. Takšne so posledice popuščanja, na žalost«, zaključuje »Politika«.
Beograjska «Borba» pa v včerajšnji številki piše o rimskih osvajanjih v zgodovini in navaja pisanje znanega italijanskega iredentista Albertija: «Problem Jadrana se rešuje integralno ali pa se sploh ne rešuje... Na Jadranu ne moreta biti dva gospodarja dve avtonomiji Jadran ne prenaša sodelovanja, razdelitve oblasti. Tu je bil vedno en sam domi-nator. a ostali so bili podvrženi njegovi dominaciji«.
ZagTebški «Vjesnik» pa objavlja članek znanega novinarja Iva Mihoviloviča, v katerem piše v zvezi z Vitellijevim pn: hodom v Trst o strašni rimski birokraciji in navaja o tem naslednji odstavek iz knjige Guglielma Gianninija «La Fol-la» (Gianndni je znan kvalun-kvistični voditelj);
«Tisto, kar nas je najbolj presenetilo, so bile odlične ceste, vasi in mesta ekrog Trsta, vse čisto, urejeno, vsako okrašeno s svojo iepo šolo. MaiU pozneje smo ugotovili, da prebivalstvo onstran meje plača zelo majhne davke, da je bilo tukaj življenje boljše in cenej, še kot v Italiji. V kratkem pa so bile ceste razdrte, šole so postale smrdljive jame n*šili edinic, vasi in mesta so spoznala vse strahote invazijske armade. Davki so se takoj dvakrat povečali. Potrebno je imeti .toliko poštenja in povedati, da je Avstrija odlično upravljala te kraje, mnogo bolje kot smo mi mogli in hoteli».
Nato se v članku navaja pisanje Fabia Cusina, znanega tržaškega indipsndentističnega
prvaka, ki je v nekem svojem članku zapisal: «Tržačani noče. jo italijanske države, ker jo po. znajo edino V obliki nepravičnega in nesposobnega administratorja™.
Borba med klikami
na Madžarskem
DUNAJ, 15. — Dunajski list »Neue Wiene'r Tageszeitung« objavlja danes poročilo o položaju na Madžarskem. Poročilo navaja, da se obe glavni osebnosti današnje Madžarske — podpredsednik vlade in glavni tajnik Kp Madžarske Matyas Rakosi in pa Emg Geroe, minister za težko industrijo in gospodarski diktator Madžarske — ogorčeno borita za oblast.
V Budimpešti pričakujejo, da bo v kratkem prišla iz Bukarešte posebng komisija, poslana od Kominforma, ki naj pre. išče položaj in ugotovi, kdo med obema — Rakosi ali Geroe — naj prevzame krivdo za polom gospodarskega načrta.
Dunajski list poroča, da dolži Rakosi svojega tekmeca, da je »sabotiral plan», Geroe pa obtožuje Rakosi ja, dh je bil prevelik prijatelj Ane Pauker in Vasilija Luca> ki sla bila nedavno «epurirana» v Romuniji. «Neue Wiencr Tageszeitung« napoveduje, da bo preiskavi sledila drastična čistka, podobna primeru Slanskega ali Ane Pauker.
Mosadekove izjave
o položaju Irana
TEHERAN, 15. — Iranski parlament je danes nadaljeval z diskusijo o Mosadekovi zahtevi, naj se mu odobrijo izredna polnomočja. Seja je bila prekinjena, ne da bj bil dosežen kak sklep. Poročajo, da so nekateri poslanci predlagali nekaj popravkov k Mosadeko-vemu predlogu.
Medtem je priredil Mosadek tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je zahteval izredna pooblastila, da bi «izboljšal
gospodarski in finančni položaj dežele«. Dodal je, da mora
Perzija znati uravnovesiti svoj proračun ne glede na dohodke s petrolejskih polj, ki jih bo mogoče realizirati šele po rešitvi spora z Anglijo. Takrat bodo ti dohodki lahko služili za obnovo in razvoj dežele. O novih petrolejskih ležiščih, ki so jih odkrili 80 km južno od Teherana, je Mosadek izraizil upanje, da bo tam kmalu mogoče postaviti rafinerijo.
Iranski ministrski predsednik je nato izrazil svojo odločno podporo tuniškim in egiptovskim zahtevam. O pakistanskem predlogu zg konferenco ministrskih predsednikov vseh mohamedanskih držav pa je Mosadek menil, da bi želel po-,
drobnejša pojasnila o namenih te konference.
zunanjih ministrov «poo!a»
PARIZ, 15. — Po obvestilih
iz poučenih krogov se šest vlad, ki so udeležene pri Schu-manovem načrtu, še vedbo raz-govarja o dnevu začetka konference šestih zunanjih ministrov. Doslej še ni bil določen noben toqen datum. P0 navedb bah običajno zanesljivih virov pa bp konferenca v Parizu 23. in 24. julija.
Tudi dnevni red konference še ni točno določen.
Trlaške družbe kupujejo
stare ladje v ZDA
NEW YORK, 15. — Sest tržaških družb se v ZDA pogaja za nakup desetih ladij tipa «Liberty», da bi vsaj nekoliko izpopolnile svojo tonažo, ki so jo izgubile po krivdi Italije. V trgovskih krogih navajajo, da je teh šest družb pripravljenih plačati 5 milijonov in pol dolarjev za vseh deset «Li-berty» in da obljubljajo, da jih bodo popravile in usposobile za plovbo v ameriških ladjedelnicah.
Za nakup pa je po ameriških zakonih potrebno posebno za-ktonsko pooblastilo, ki ga bo mogoče doseči šele prihodnje leto.
Tržaške plovne družbe, ki so prisiljene kupovati zastarele ladje «Liberty» v Ameriki, so Gerolimich, Tripcovich, Marti-nolich, Bratje Cosulich in «So-cieta Anonima Oriente«. Družbe se bodo morale tudi obvezati, da ne bodo uporabljale kupljenih ladij v konkurenci z ameriškimi linijami
OB PRIHODU
PRVEGA EMISARJA
(Komentar radia jugoslovanske cone SIO)
LONDON. 15. — Angleška vlada je sklenila zahtevati od spodnje zbornice, naj še ta me. sec ratificira pogodbene sporazume z Zahodno Nemčijo. Laburistična poslanska skupina, ki se bo jutri sestala na tajni seji, meni po večini, da bi bilo treba ratifikacijo odložiti.
Dane* bo prevzel v Trstu posle glavnega ravnatelja za civilne zadeve, genovski pre. fekt Vitelli. On je prvi emi-sar rimskega imperializma, ki prihaja v Trst na podlagi protizakonitih sklepov tristranske konference v Londonu. Uradnih aktov, ki jih bo prevzel od svojega prednika, zavezni. škega oficirja, mu menda ne bo treba mnogo spreminjati. Pri izvrševanju njegove naloge ki ima namen postopno vključiti tržaško upravo v rimsko birokracijo, mu bodo pomagali stari fašistični zakoni, ki so v Trstu še v veljavi in novi italijanski zakoni, ki jih je Zavezniška vojaška uprava raztegovala tudi na Trst.
Od Vitellija tržaško demokratično prebivalstvo ne more pričakovati nič dobrega, saj je znano, da je tega policijskega funkcionarja poslala italijanska vlada leta 1938 v Genovo, da bi zatrl delavsko gibanje. Zlasti pa ne more pričakovati nič dobrega slovensko prebivalstvo, ki v o-snovi ni doseglo niti pod Zavezniško vojaško upravo nobene svojih temeljnih nacio. nalnih pravic. V coni A ni zakona, ki bi ščitil njegovo enakopravnost kot narodu, ki bi priznal slovenski jezik kot državni jezik, slovensko šolstvo, slovenski tisk, in tistih nekaj drugih pravic, ki so si jih Slovenci priborili v krvavi vojni in so jih ohranili s trdo borbo v ozračju anglo-ameriške vojaške uprave, visijo v zraku, saj nimajo temelja na zakonu, ki bi sankcioniral konec nadvlade enega naroda nad drugim. Kot
ANGLIJA IN ZDA PRISTALI
na protijugoslovansko provokacijo
Diego De Castro je bil potrjen kot italijanski politični svetovalec pri ZVU - Vitelli nosi v žepu imena ostalih 19 emisarjev rimskega imperializma
RIM, 15. — Kot poročg itali. janska poluradna agencija AN-SA, sta vladi ZDA in Velike Britanije sporočili italijanski vladi svoj pris‘anek n,a imenovanje prof, Diega De Castra za italijanskega pojitičnega svetovalca pri ZYU. Kot znano, je pristanek na to imenovanje diailj časa visel v zraku, zdaj pa se zdi, da sta v Ladi v Londonu in Washingtonu premagali sleherni piomisLek proti tej provokaciji rimske vlade, ki je naperjena v prvi vrsti proti Jugoslaviji. Imenovanje Istrana (španskega porekla)., poleg tega pa znanega apologeta iredentizma, jasno kaže, kakšni^ so nameni rimske vlade in kakšna naj bi bila funkcija, ki jo bo De Castro opravljal v Trstu.
Jutri bo prišel v Trat doee-
G3SKA DELEGACIJA NA OBISKU V MAKEDONIJI
Povečanje vojašhe pomoči FLBI
Odslej bo FLRJ prejemala Iz ZDA tudi letala na reakcijski pogon, tanke in težko topništvo - S tem je zadan udarec rimskim protijugoslovanskim spletkam in blatenju JLA
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Grška pai> lamenitamh delegacija je danes odpotovala iz Beograda v Skoplje, od koder se bo po obisku nekaterih krajev Makedonije vrnila v domovino. Na zemunskem letališču je vodja grške delegacije Gondikas izjavil, da grška delegacija odhaja iz Beograda z najboljšimi vtisi ter poudaril prisrčen sprejem uradnih in neuradnih krogov v Jugoslaviji. Dejjal je, da je grško dialegacijo posebno impre-sionirala organizacijska struktura Jugoslavije, privrženost ljudstva maršalu Titu, volja in ljubezen do dela in pa industrializacija držav«. Kdor ima
možnost, da vidi vaše abjektte, je dodal Gondikas, temu se zdi, da je nekje v centralni Evropi, a ne na Balkanu. Govoreč o srečanju z maršalom Titom je Gondikas rekel:
»Ljubezen maršala Tita do ljudstva in njegov posebni kontakt z ljudstvom dokazujeta njegovo genialnost in odločnost da izgradi svojo deželo. Naša delegacija je imela čast, da se udeleži večerje pri maršalu Titu. Qb tej priložnosti simo videli, da je maršal Tito zbral okoli sebe izbrane in požrtvovalne sodelavce. Zato se ni ču-diiti, da je popolnoma uspel v svojih naporih., da obnovi svojo dteželo in d® toliko stori za
Eisenhower na kongresu republikanske stranke v Chicagu po izvolitvi Za predsedni-m kandidata. Na sliki: Eisenhomer in Nlxon, kandidat z a podpredsednika, oba z ženama-
ljudstvo«.
Na koncu je Gondikas izjavil, da se je grška delegacija med bivanjem v Jugoslaviji prepričala, da želijo merodajni klrogl iskreno zbližan j e z Grčijo ter dodal, dja v Grčiji vlada isti duh. Izrazil je prepričanje, da bodo grško — jugoslovanski odnosi po obisku jugoslovanske delegacije v Grčiji še bolj poglobili.
Nocoj po prihodu v Skoplje je grška delegacija prisostvovala koncertu makedonskega državnega ansambla, potem pa se je udeležila svečane večerje, ki jo je priredil Prezidaj ljudskega sobrar.jp Makedonije.
Te dni bo prispel v Beograd, kot gost predsedlnika mestnega ljudskega odlbora Beograda, a-teniski župan Konstantin Nilko-lopulos.
Letalo np reakcijski pogon s sovjetsko oznako je 14. t. m. ob 12-45 kršilo jugoslovanski zračni prostor. Letalo je preletelo jugoslovansko mejo pri karavli Mukaš, severovzhodno od Subotice; letelo nekaj časa nad jugoslovanskim zračnim prostorom ter se nato vrnilo. Letelo je v višini 2000 m.
Od 7. do 11. julija so jugoslo. vaniske oblasti in ribiči našli na Donavi in Begeju 6 zabojev in več manjših škatel protijugoslovanskega materiala, ki ga informbirojevci tihotapijo po omenjenih rekah Iz Romunije. Severno od Nahova, severovzhodno od Inčičeva in vzhodno od Hetlna je večja skupina romunskih vojakov potd nadzorstvom oficirjev 11. julija postavila mine in žične ovire.
Agencija »Associated Press« javlja, da sta visoka ameriška oficirja Eddleman in Olmstet, ki sta skupno s pomočnikom ameriškega obrambnega ministra Nashorn v nedeljo obiskala maršala Tita, izjavila, da Jugoslovani lahko računajo na povečanje ameriške vojaške pomoči, vštevši letala na reakcijski pogon, tanke In težko topništvo. Ta sklep, poudarja agencija, izraža zaupanje Zdru-
I Ženih držav Amerike v Jugoslavijo in njeno pripravljenost in sposobnost, da se upre agresiji SZ ali njenih satelitov. Ta sklep istočasno predstavlja udarec tistim, ki so trdili, da Jugoslavija lahko vodi s®mo gverilsko vojno in da ji je zato treba dati samo lahko orožje. »Associated Press« poudarja, da je sklep o dobavi letat na reakcijski pogon deloma posledica vesti, da Rusi modernizirajo letalstva satelitskih dežel. Za časa svojega obiska v Jugoslaviji so se jjmeriški oficirji prepričali o izvežbanosti in visoki morali Jugoslovanske ljudske vojske.
Okrožno sodišče v Beogradu je dame s obsodilo tri štud*snte noviniarskodiiplomatske visoke šote v Beogradu in, enega študenta ekonomske fakultete, ki so snovali «Ceniter za formira-nje in f ormfoiro jevsk ih organizacij« s ciljem, da se Jugoslavija priključi sovjetskemu bloku, na razne kazni od 7 do 10 let strogega zapora.
Pred okrožnim sodiščem v Leskovcu se je danes začela razprava proti skupini bolgarskih vohunov in diverzantov, kateri, je načeloval bivši kapetan JLA Z. Mujovič. Mujovič je 1949. leta zbežal v Bolgarijo ter stopil' v bolgarsko obveščevalno službo. Dvakrat se ie vrnil v Jugoslavijo z nalogo, da zbira vohunske podatke.
Pod naslovom ((Slovenski kmetje v coni A STO v borbi za svoj obstoja piše nocojšnja »Borba« o težkem stanju slovanskih kmetov, katerim nevarnost, da bodo ostali brez zemlje zaradi ekspiropriacije v korist italijanskih »družbeno koristnih ustanov«, «Borba» zaključuje, da je to delo tistih, ki so po slovenskih vaseh izbrisali italijanske napise ter na sejah občinskih' svetov v Miljah in v Tralu prepovedali slovensko govoriti, tistih, ki so ladje Tržaškega Lloyda . odpeljali m registrirali v italijanskih pristaniščih.	0
danji genovski prefekt Vitelli, ki bo prevzel funkcijo glavnega ravnatelja uprave, v skladu z mešetarskim lmdonisikim' sporazumom- Kot poročajo, ga bo šel Paiutan čakat kar v Cervi-njan, morda zato, da bi bil prav gotovo prvi Tržačan, ki bo. pozdravil svojega novega predstojnika. V Tržiču bosta Vitellija sprejela polkovnika Miller in Burger od ZVU in ga spremljala do Trsta, kjer bo Vitellija sprejel gen. tVintertors. Ob 11.30 bo sprejem, na katerem bodo Vitellija predstavili predstavnikom ZVU, predstavnikom tržaških civilnih oblasti in tisku.
V uradnih krogih v Rimu javljajo danes, da bo Vitelli gen. Wiwtertonu med drugim predložil tudi seznam svojih glavnih sodelavcev v ctviini u-pravi. To razlagajo s tem, da bo Viitelli prinesel s seboj seznam v«eh 19 — ali Pa morda tudi samo nekaterih — rimskih birokratov, ki jih je Italija iz-barantala V Londonu.
Prvi Vitellijev uradni obisk v Trstu je bil Odložen za en dani, ker j« gen. Wintentcn,u te dni umrla mati. V običajno dobro obveščenih krogih pravijo, da bo Vitelli ostal v Trstlu le nekaj dni, nakar bo spet odpotoval v Kalij o in šele čez približno diva tedma za strino pre-vziel svoje mesto.
V italijanskem parlamentu je danes poslanec Viola vložil im terpelacijo na predsednika vlade, v kateri želi pojasnila, kaj je z ovadbo, ki jo je vložil na kazenskem sodišču proti ministru Spataru. Viola dolži Sp,a-tara menedmosti v zvezi z dediščino družine Cremonesi, kjer je bil Spataro testamentami izvršitelj. V vladnih krogih pravijo k temiu, da je sodišče ovadbo odložilo v arhiv, ker da j« «očitno neutemeljena«.
Spataro, sedanji minister za pošto in telekomunikacije, je začasno prevzel tudi notranje ministrstvo, ker odhaja Scelba na dopust. Soelba pa je danes dobil zlato medaljo italijanskega Rdečega križa. V utemeljitvi Odlikovanja je rečeno, da si je pridobil «velike zasluge« za to organizacijo.
za nabave ameriških oboroženih sil.
Vojaški material, ki bo izdelan po teh pogodbah, bo razdeljen med države - članice NATO.
Truman podpisal
zakon o pomoči tujini
WASHINGTON, 15. — Predsednik Truman je podpisal danes zakon o gospodarski in vojaški pomoči tujini za finančno leto 1952-53, Kot znano, je kongres izglasoval za 25 odstotkov nižjo vsoto od one, ki jo je predsednik prvotno zahteval. Ko je podpisoval zakon, je Truman o tem znižanju pripomnil. da pomeni «zelo varljivo obliko varčevanja«.
Truman je obenem podpisal tudi zakon o kreditih za gospo, darsko stabilizacijo. V ta namen je predsednik zahteval 103 milijone dolarjev, kongres pa je vsoto znižal na 60 milijonov.
Hevvlett Johnson
v križnem ognju
LONDON, 15 — Canterbury-ški dekan Hewlett Johnson, znan kot «rdeči dekan«, je bil danes spet na dnevnem redu v angleški spodnji zbornici. Johnson se je pred kratkim vrnil iz Kitajske in podprl sovjetsko propagando o bakteriološki vojni, kar je povzročilo v Angliji obilo komentarjev in protestov. Včeraj je neki konservativni poslanec v spodnji zbornici zahteval, naj ga zaradi izdaje postavijo pred sodišče. Danes je na podobno zahtevo odgovarjal sam Churchill, ki je menil, da bi to dalo Johnsonu važnost, ki je ne zasluži. Dodal je, da angleška vlada brani pravico svobode govora, ki «obsega tudi vse neumne, neprijetne to strupene stvari, ki jih človek lahko spregovori«.	.	.	.
V lordski zbornici pa je o
dekanu govoril njegov predstojnik, canterburyški nadškof Geoffrey Fischer, ki je menil, da je Johnson »motilec za cerkev in državo«, nato pa izrazil prepričanje, da «ga je treba« prenašati z vso potrpažljivost-jo. ki smo je zmožni, dokler ne bi kršil cerkvenih ali civilnih zakonov«. Rripomr.il pa je, da mu je zelo nerodno, ker zlasti v Inozemstvu ljudje mislijo, da sta canterburyški dekan in canterburyški nadškof ena in ista oseba.
Politično prepričanje Hew-letta Johnsona, ki je zajadral čisto v kominformistične vode, daje že nekaj let povod za polemike v Angliji, vendar se je vprašanje razvnelo šele po dekanovem povratku iz Kitajske in po njegovih izjavah, da so dokazi za bakteriološko vojno na Koreji «dokončni» in »neizpodbitni«. Štirideset poslancev je podpisalo peticijo, naslovlje. no na kraljico Elizabeto, s priporočilom, naj odvzame Johnsonu kraljevska pooblastila za dekanat
Vznemirljivo poročilo
o raku
2ENEVA, 15. — Sveitovr.a zdravstvena organizacija objavlja vznemirljivo poročilo dr, Pascua, iz katerega je razvidno, dia se rakova obolenja vedno bolj množijo po vsem svetu.
Skrbno proučevanje v petnajstih evropskih in sedmih iz-venevropskih državah, med terni tudi ZDA, dokazuje, da se je umrljivosti zaradi tfe bolezni povečala zlasti medi moškimi in starejšimi osebami. Povečana umrljivost zaradi rakovih obo. lenj je bila ugotovljena predvsem v Angliji, Franciji, Italiji, Norveški. Švici, Holandski in Švedski, najvišja pa v ZDA leta 1949, Vsekakor pp dr. Pascua priporoča, naj bi se to njegovo poročilo vzelo v poštev s primerno previdnostjo in naj bi ne dalo takoj povoda poraznim zaključkom.
primer navajamo, da slovenski šolniki še zmerom niso dobili stalnosti in da radio Trst 11 prehaja (potem ko so ga pred sedmimi leti ustanovili partizani) pod italijansko ad. ministracijo. Kakšne posledice ima vse to, si je lahko predstavljati.
V duhu ljudi, ki imajo v rokah ključne položaje tržaškega življenja, in v zakonih, na katere ti ljudje naslanjajo svojo moč, vlada najbolj strupeni šovinizem. Ce je ta šovinizem dajal zlasti v zadnjem času ton tržaškemu življenju, bo s prihodom Vitellija in o-stalih funkcionarjev rimske uprave še bolj sproščen, saj ga bodo ščitili na najvišjih mestih funkcionarji italijan. skega imperializma.
S postavitvijo profesorja italijanskega iredentizma, kot imenujejo v Trstu De Castra, za italijanskega svetovalca pri generalu Wintertonu, je Italija jasno povedala, kakšne namene ima na Tržaškem ozemlju.
Q ideologiji tega predstav, nika italijanskega imperializma smo že govorili na podlagi njegovih člankov v «Gior-nale di Trieste» ter njegove zadnje knjige o tržaškem vprašanju
Pri roki pa imamo še nekaj podatkov o njegovi preteklo, sti, ki jih je zbral naš dopisnik med ljudmi, ki De Castra poznajo.
De Castra zlasti poznajo ljudje v vasi Valpari pri Savudriji, kjer je imel svojo vilo za poletni odmor. Sem je prihajal vsako leto iz Rima, kjer je bil zaposlen v ministrstvu zg korporacije. Kot funkcionar tega ministrstva je imel tesne stike z notranjim ministrstvom v Rimu in to kot izvedenec za Istro. Ljudem se je večkrat bahal s privilegiji, ki jih je užival pri Mussoliniju. Z njim je bil v dobrih odnosih in je od njega dobil osebno vizitko, s katero ga je lahko vsak trenutek obiskal v vili Torlonia v Rimu in v palači Venezia. Ljudje pravijo, da je večkrat potoval z osebnim Mussolinijevim le. talom iz Savudrije v Rim, da bi si olajšal pot, saj je menda bil slabega zdravja.
V dneh kapitulacije Italije septembra 1943. leta je bil v Umagu, od koder je zbežal pred partizani. Ko se ljudje iz okolice Savudrije spominjajo De Castra, pravijo, da je imel glavno besedo pri sprejemanju raznih sklepov in odlokov o Istri.
Ti podatki gotovo ne kvalificirajo De Castra za politično nekompromitiranega člove. ka, ki je najbolj primeren za mesto italijanskega svetovalca v Trstu, kot to trdi šovinistični tisk, Sicer pa zadostuje to, kar je De Castro napisal v časopise in v suoji knjigi, da spoznamo njegovo bistvo iredentista in imperialista, ki je ideološko povezan z Mussolinijevim fašizmom.
Kar se tiče ostalih 19 funkcionarjev italijanske vlade, ki bi morali prevzeti mesta an-gloameriški častnikov, se zdi, da se bo njihov prihod nekoliko zavlekel zaradi trenj, ki vladajo med voditelji rimske imperialistične politike in voditelji tržaškega iredentizma. Tržaški iredentisti so računa, li, da si bodo zagotovili večji delež pri zasedbi odgovornih mest v Trstu, v Rimu pa niso tega mnenja in hočejo nadaljevati s staro fašistično na-vlado pošiljanja zvestih juž. njaka v Trst, ker ne zaupajo niti svojim tržaškim agentom.
Imenovanje De Castra in Vitellija in pričakovano imenovanje ostalih funkcionarjev je vzbudilo med tržaškim prebivalstvom na splošno veliko nezadovoljstvo. Ne gre tu za osebnosti, niti toliko za preteklost tega ali onega človeka, temveč za načelo. Rimski funkcionarji prihajajo v Trst kot agenti italijanskega imperializma, tistega imperializma, ki je stal Tržačane že mnogo gorja in katerega vrnitve tržaško demokratično ljudstvo ne mara.
Auiia vojaška naročila
PARIZ, 15. — William Dra-per, posebni predstavnik ZDA v Evropi, je naznalil, da so ZDA v preteklem finančnem letu (končalo se je 30. junija) sklenile v Evropi pogodbe za vojaške dobave v vrednosti skoraj 200 milijonov dolarjev. Večina pogodb z evropskimi industrijami je bila podpisana v zadnjih treh mesecih
Od naročil odpade 46 milijonov na Belgijo, 6 na Dansko, 335 na Francijo, 11 na Grčijo, 129 na Italijo, 38 na Holandsko, 6 na Norveško, 69 na Veliko Britanijo, 300.000 dolarjev na Luksemburg, na dežele, ki niso članice NATO. pa 43 mili-
jonov.	.
Draper je dodal, da je MS A že nakazala 600 milijonov dolarjev za finansiranje teh naročil. Za kritje preostalih 84 milijonov naročil bodo poskrbeli z rednimi krediti obramb.
Prepovedane publikacije
sovjetskega veleposlaništva v ZDA
Obenem je bila ukinjena revija ..Amerika", ki jo ie izdajalo ameriško veleposlaništvo v Moskvi • Brezuspešna pogajanja za rešitev spora v jeklarski industriji
WASHINGTON, 15. — Ameriško zunanje ministrstvo je danes pozvalo sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu, naj preneha z izdajanjem in razde, ljevanjem brošur, knjig, revij itd. v ZDA. Obenem je zunanje ministrstvo sporočilo, da bodo ZDA ustavile izdajanje a-meriške revije v ruščini »Amerika«, ki so jo razdeljevale v ZSSR, ker so sovjetske oblasti ovirale njuno razpečavanje.
V noti, ki je bila poslana so. vjetskemu zunanjemu ministrstvu, pravi ameriško zunanje ministrstvo: «Zaradi teh ovir je število izvodov (revije «A-merika«), ki verjetno dosežejo sovjetsko javnost, tako neznatno, da ne more opravičiti tega napora ameriške vlade, da bi s podajanjem realne slike ame. riškega življenja sovjetskim či-tateljem prispevala k zbližanju med obema narodoma« Pred-
nega ministrstva ZDA, ker gre j stavnik ameriškega zunanje-
ga ministrstva je dejal, da je bila revija kljub oviram v ZSSR zelo popularna in da so rabljene izvode prodajali na črni borzi po zelo visokih cenah.
Zunanje ministrstvo je nadalje sporočilo, da ne bo več izhajala trimesečna revija v arabščini «Arabic America«, ki so jo razdeljevali v deželah Bližnjega vzhoda. V drugačnem formatu pa bo še nadalje izhajala trimesečna revija v srbohrvaščini «SAD», ki jo razdeljujejo v Jugoslaviji. Dodajajo, da ta dva ukrepa nimata nobenega opravka z ukinitvijo revije «Amerika».
Medtem ko se veča pričakovanje za bližnji kongres demokratične stranke v Chicagu, na katerem bodo določili predsedniškega kandidata stranke, prihaja vse bolj v ospredje stavka ameriških jeklarskih delavcev, ki traja danes že 44 dni. Vlada
ZDA je sklenila dovoliti uporabo za ‘civilne namene vseh količin jekla na zalogi, ki niso nujno potrebne za izvrševanje obrambnih načrtov.
Tudi na današnjih razgovorih med predstavniki delodajalcev in sindikatov niso dosegli sporazuma. Po izjavah sindikalnih predstavnikov je treba v najkrajšem času pričakovati intervencijo Johna Steelmana, začasnega ravnatelja za obrambno mobilizacijo.
KAIRO, 15. — Abct el Krim, znani vodja upora v Riffu, ki ima danes že 70 let, je ’ izstopil iz osvobodilnega odbora severnoafriških nacionalističnih
strank. Izjavil je, da so »trenja osebnih in političnih interesov povzročila neuspeh severnoafriškega osvobodilnega giba. n j a«.
PRIMORSKI DNEVNIK
16. julija 1952
i
Danes, sreda 16. julija
Valentin, Bogdan Sonce vzide ob 4.30, zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.21. Luna vzide ob polnoči, zatone ob 15.33 Jutri, četrtek 17 julija Aleš, Držislav
PRED SEJO OBČINSKEGA SVETA
na urnem redu plače uslužbencem, davki, trošarine in lavna dela
GORICA, 15. — Včeraj so se na županstvu sestali vodje raznih političnih skupin in razpravljali o točkah, ki jih je upravni odbor dodal k preostalim točkam dnevnega reda prejšnje seje občinskega sveta. Za dodatne točke občinski od. bor terja nujno rešitev od občinskega sveta Vodje svetovalskih skupin so v glavnem proučili dodatni dnevni red in razpravljali o vlogi svetovalca Vodice v zvezi z rešitvijo vprašanja obrtni, ških vajencev Vloga se glasi: «Ker se brezposelnost v vrstah vajeniške mladine vedno veča in upoštevajoč, da ne bodo centralne oblasti tako kmalu rešile tega vprašanja ter da se je načrt za rešitev vajeniškega vprašanja, ki so ga sindikati svojčas predložili u-pravi proste cone, izjalovil, predlagam, naj občinska upra. va nemudoma prouči . stanje naše mladine brez dela in poklica.
Mislim, da z majhnim prispevkom malim obrtnikom (mizarjem, kovačem, mehani. kom, krojačem, radiotehnikom itd.) bi lahko vsaj delno, bodisi s tehničnega kakor tudi iz ekonomskega in moralnega vidika, rešili težko stanje mladi, ne. £ sprejemom vajencev v trgovine in obrtniške delavnice, ki so sedaj prazne, bi pripravili bodoče vešče nameščence in ustvarili sposobne delavce, po katerih veliko povprašujejo večje tvrdke.
Ce občinska uprava že letno potroši dvajset milijonov lir za oskrbo javnih vrtov, mislim, da bi lahko žrtvovala tu. di nekaj milijonov za mladino; ki nestrpno čaka na prvo zaposlitev.
Mladini smo dolžni posvetiti vso našo skrb in pozornost ter ji nuditi vso pomoč, ker samo s takim ravnanjem bomo lahko rekli, da smo delali v njeno korist in za boljšo bodočnost.
Nato so vodje svetovalskih skupin prešli k razpravi o popravilu Ul. Barzellini, Kapucinske ulice in Ul. Rabatta ter o odstopu občinskih zemljišč upravi INA-Casa, o čemer bodo govorili in sklepali na četrtkovi seji občinskega sveta.
Nadalje so pregledali še o-stale točke dodatnega dnevnega reda, in sicer: predujem fondov za ustanovitev delovnih in pogozdovalnih centrov za brezposelne; preureditev pra. vilnika občinskih nameščencev:	a)	nagrada	za delavnost
nameščencem ob 25-letnici službovanja; b) pravni in eko. nomski položaj nestalnih nameščencev (o tem bo svet razpravljal na tajni seji); c) do. ločitev pravnoekonomskega stanja; d) povišek prejemkov stalnim in nestalnim nameščencem, kakor po zakonu od dne 8. aprila 1952. štev. 212.
Po omenjenem zakonu bodo prejemke občinskih nameščen cev izenačili s prejemki držav, nih uslužbencev ter jim bodo v 35 letih petkrat povišali plačo. Stalni nameščenci bodo po novi ureditvi pravilnika, upoštevajoč dovršene šole in služ. bena leta, lahko dosegli največ sedmo stopnjo.
Občinski svet bo nadalje določil davek na živino, tarife občinskega tehničnega urada in pristojbine za uradniško delo.
Slednje točke je vodjam sve. tovalskih skupin pojasnil odbornik dr. Bettiol-poverjenik za finance in jim predložil davčno tabelo, ki jo bo uprav, ni odbor predlagal svetu. Po omenjeni tabeli je upravni odbor določil nove in precej visoke davke zlasti na živino. Lastniki živine — zasebniki — bodo po tej tabeli plačevali po 2 odst. davka na glavo goveje živine, vrednost katere bodo cenili od 90 do 100 tisoč lir; 2 odst. na kopitarje, vrednost katerih bodo cenili največ do 220000 lir; ter po 2 odst. na drobnico (ovce, koze. prašiče itd.) vrednost katere bodo ce. niti od 50Q do 4500 lir. Za kmečke zadruge je davek polovičen ali 1 odst..
Pri sedmi točki dnevnega reda bo odbor predložil svetu v odobritev potrošniški davek na blago proste cone za drugo šestmesečje 1952; pri osmi bo. do razpravljali o zvišanju za eno nadstropje zavoda «Oddo-ne Lenassi« in pri deveti ali poslednji točki pa bo svet proučil nart o sanaciji Ul. Ascoli,
pogodb neveljavna. Posebnost omenjenega zakcng je y tem, da bo ostal v veljavi db izdaje novega zakona v zvezi s kmečkima pogodbami in ne bodo od-selj več izdajali vsako leto zakona, ki bo potrjeval njegovo veljavnost.
Seja pokrajinskega
sveta za zdravstvo
GORICA, 15. - Pod predsedstvom prefekta dr. Giammi-cheleja se je včeraj sestal na prefekturi pokrajinski svet za zdravstvo. Na seji so razpravljali o važnih vprašanjih v zvezi z zdravstvom in med drugim tudi o preureditvi in zvišanju bolnice v Gradežu. Nadalje so pregledali načrte za vzpostavitev novih naprav za gojenje mušic. Omenjene naprave nameravajo vzpostaviti v Tržiču pri kanalu Quaranta in v Gradežu.
Nato je goriški občinski zdravnik dr. Manzini pcročal r. poslovanju babiške ambulante v Renkah in otvoril diskusijo o preureditvi pogodbenih pogojev za poslovanje babiške ambulante v Krminu,
Za 10 mil. lir
menic v protestu
GORICA, 15. — Po podatkih, ki jih je zbrala Trgovska zbor. nica v svojem vestniku za mesec maj, je bilo v goriški občini protestiranih 281 menic v skupnem znesku 10.099.220 lir-
Izlet v Avstrijo od R do 1?. avgusta
GORICA, 15. — Zveza slovenskih žena v Italiji vabi vse člane in prijatelje na zanimiv štiridnevni izlet v Avstrijo.
Spored izleta:
Dne 14. avgusta odhod iz Gorice ob 5.30; potovanje skozi Conegliano - Cortina d’Ampez. zo - Toblach . Brenner - Innsbruck. Qb 13. pristanek v Innsbrucku za kosilo do 15. Ob 15. odhod proti Nemčiji skozi Rei-hentall. Prihod v Salzburg ob 19 Prenočevanje v Salzburgu.
Dne 15. avgusta odhod iz Salzburga ob 9.30, kosilo v Lin zu in ob 14, odhod iz Linza proti Dunaju s kratkim postankom v St. Poeltenu. Prihod na Dunaj ob 18. Prenočevanje na Dunaju.
Dne 16. avgusta odhod z Dunaja ob 14, kratek postanek na Semmeringu in prihod v Graz ob 19. prenočevanje v Grazu.
Dne 17. avgusta odhod iz Graza ob 9. uri, ob 13.30 kosilo v Raifintzu na Vrbskem jezeru (Woether See), ob 15. odhod v Vrbo (Velden), ob 15.30 prihod v Vrbo (Velden) in postanek do 18. Prihod v Gorico okrog 23.30.
Prijave sprejemajo na sede žu Prosvetne zveze v Ul, Ascoli 1 do vključno 14. julija.
Trgovine, ki so
prenehale z obrutovaniem
GORICA, 15. — Preteklega maja je Trgovska zbornica v svojem vestniku za goriško ob. čino zabeležila 6 primerov trgovin, ki so prenehale z obratovanjem, in sicer:	trgovski
zastopnik s skladiščem vina in likerjev Gennaro Edmund iz Ul. P. Dijakona št 3; destileri-ja likerjev Rabotti iz Sveto-gorske ulice 37; prodajalna premoga in drv Komel Kristina por. Gennaro iz Ul. P. Dija. kona 3; prodajalna premoga in drv Ragusa e Batti iz Ul. P. Umberto 50; mehanična delavnica Cossovel Narcizij iz Ul. XXIV. maja 19; vojaška pral. nica na paro Monaco Alfred iz Ul Coraioli 35
Pogled na Ukve (787 m) t; Kanalski dolini
OB OROŽNIH VAJAH V KANALSKI POČISTI
Opustošenj travniki in ovire pri (ieiu
Prizadetim kmetom je treba čir jjrej in pošteno plačati od* škodnino - Vojska naj pazi zlasti na travnike in njive
2ABRNICE, 15. — Zelo poredkoma S£ oglašamo iz naše vasi. Izredlnih dogodkov ni, o razmerah v naši dolini pa bi se dalo, in bi bilo tudi potrebno, napisati daljši članek.
Suše še ne občutimo. Letina kaže dobro. Čeprav je po dnevu še precej vreče, je zvečer bolj hladno, ker smo precej visoko nad morjem, okrog in okrog pa so gozdovi in visoki hribi. Letoviščarji so že začeli prihajati, v nedeljah pa nas obiščejo izletniki iz vseh krajev in romarji, ki gredo na Sv. Vilarje. Opaža pa se, da gostje in. romarji vedno bolj štedijc, ker povsed primanjkuje de-
BLAGO PODVRŽENO potrošniškemu davku
Koloradski hrošč že vžabnicah
GORICA, 15. — Nove odred, be v zvezi s krajevno financo, ki bodo stopile v1 veljavo z mi. r.istrskim odlokom, so' vnesle več sprememb glede potrošniškega davka. Po omenjenih o-dredbah bo podvrženo potrošniškemu davku sledeče blago:
•Vinske pijače, žganja, alkohol, ekstrakti (tudi nealkoholni) za pripravljanje grenkih in sladkih likerjev in sirupov, sodavice, kisle vode, naravne ali ponarejene namizne vode, nealkoholne sodavice, praški za namizne vode. meso, perutnina, zajci in divjačina, sveže in kon. zervirane ribe, slaščice, kakao, čokolada, sir, maslo in njegovi nadomestki, dišave in toaletno milo, plin, luč in plin za raz. svetljavo, plin za kurjavo in gospodinjsko uporabo, električni tok, gradbeni material, pohištvo, gramofonske plošče in krzno.
Nadalje je v odredbi navedeno blago, ki je oproščeno potrošniškega davka kakor: kruh, testenine in' jedilne moke, riž, suhe stročnice, mleko, jajca, sveža povrtnina (razen gob in gomdljk), sveže Sadje itd. Potrošniški davek bedb" lahko po uvidevnosti povišali fta vse ali pa le na del blaga ene vrste. V tem primera mora občina vprašati za dovoljenje pokrajinsko upravo. Omenjeni povišek pa ne bo smel presegati 25 odst. za vino in 50 pdst. za dru. go blago.
Krompir je v Kanalski dolini glavni pridelek -
ob prvem pojavu
ment; Fužinska jezera in do-Škodljivca je treba Zatreti
toki do sotočja z Bela v ob-1__________*_____________________________
čini Trbiž; Nadiža z dotoki, ki tečejo skozi občino Čedad, Sv.
Lenart, Sovodnje in Srednje, potok Korn od Farle v občini Maiano in Rivotta v občini Rive d’Arcano. V zgoraj-navedenih vodah je' ribolov dovoljen, vendar le s športnimi ri-bolovskimi pripravami.
Srednješolska prireditev
v Doberdobu
GORICA, 15. — V nedeljo 20. t. m. od 20. uri zvečer bodo v doberdobski prosvetni dvorani nastopili goriški srednješolci z Mannersovo veseloigro v treh dejanjih «Peg, srček moj», ki so jo s tako velikim uspehom uprizorili v nedeljo 1. junija v Standrežu. Priporočamo obilno udeležbo.
Tudi v Kanalski .dolini se je pojavil koloradski hrešč. Ni še ugotovljeno, odkod - se je pri-tepel. Za nas ni to važno, bolj važno je, da ga že v začetku zatremo, dokler se preveč ne razpase in razširi. Krompir je pri nas glavni pridelek in poleg lesa glavni vir dohodkov, zato je nujno, da vsak kmet pridno pregleduje svoje njive in zatira škodljivca.
Kmetje v Kanalski dolini so zelo napredni. in . dobro vede, koliko škode lahko napravi ko-lorSdski hrošč, zato so že začeli pregledovati svoja krompi-rišča. Zdi se, da so prvo zalego koloradskega hrošča odkri. li pred dobrim tednom v 2ab-nicah. Paziti pa 'je treba tudi v sosednjih vaseh. Oblasti . in
strokovnjaki morajo nuditi kmetom vso pomoč in nasvete, da bodo hrošča čimprej zatrli:
Cepljenje psov
GORICA, 15. — Županstvo sporoča vsem lastnikom psov, da lahko dajo svoje živali cepiti proti steklini občinskemu živinozdravniku vsako soboto od 11. do 12. v Ul. Nazario Sau-ro 5.
Cepljenje psov ni obvezno. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na občinski higienski urad v Ul. Mazzini 7 ali pa na občinskega živinozdravnika.
narja.
Te dni so prišli k nam na orožne vaje ameriški vojaki iz Trsta. Vojaških vaj se vedno bojimo, ker nam vsakikrat pov. zračijo veliko škodo. Zdaj ima. mo pri nas košnjo. Zaradi vaj pa nam je zelo otežkočena ker ne moremo delati, ko imajo vojak; svoje vaje. Poleg tega pa nam vojska s topovi, kam-jon; in granatami povzroča veliko škodo. Skrbi nas zelc, ker so nekateri travniki prav opustošenj in bodo še bolj, ker se vaje nadaljujejo. Brez sena Pa bo huda, saj je živinoreja pri nas zelo razvita. S svojimi sredstvi ne bi mogli nakupiti sena, ki ga bpmp zgubili zaradi vojaških vaj.
Vojaška oblasti so sicer v plakatih, ki so jih nalepili v vsaki vasi. obljubile, da nam bo vso škodo plačala italijanska vlada, toda za take obljube ne damo niti počenega groša, ker imamo že grenke izkušnje iz prejšnjih let.
Od zavezniških vojaških oblasti, ki imajo pri nas orožne vaje, zahtevamo,, da posredujejo na merodajnem mestu, da nam bo odškodnina čimprej in pošteno izplačana. Nad vse pa si žeiimo, da bi vojska napravila čim manj škode in, da bi pazila zlasti na njive in travnike.
Nova žarišča
slinavke in parkljevke
Potem ko se je zdelo, da ni več nevarnosti za slinavko in parkljevko v Karniji in so prve dni junija odgnali znova ži. vino na planinske pašnike, je veterinar v občini Coneljans ugotovil, da je okuženih deset glav. Sicer je nevarnost mnogo manjša kakor pred časom, vendar je bilo nujno podvzeti vse
mere, da bi se bolezen ne raz-širila-
Pričakujejo tudi. da bodo uvedeni ukrepi proti uvozu živine na naše področje. Ni iz. ključeno, da b0 prepovedano tudi trgovanje z živino za zakol. Upajmo, da se bo ukrenilo vse potrebno pri zatiranju nove nevarnosti, ker bj lahko s širjenjem bolezni ogromna škoda lahko znova prizadela Bene. ško Slovenijo. Na drugi strani pa ni mogoče razumeti, kake da se ravno v teh krajih letos pojavljajo žarišča živinske bolezni, ki se potem širijo tudi na ostale bližnje kraje.
Prodaja lubenic
GORICA, 15. — Goriški župan je na podlagi čl. 160, 161 in 162 krajevnega higienskega pravilnika odredil;
1. Lubenice (angurie) in melone je prodajati na prodajal-nih mizah z nepremočljivo in pralno površino.
Zaprta meja
zaradi slinavke
GORICA, 15. — Zaradi novega pojava slinavke so jugoslovanske oblasti zaprle obmejne bloke za živino. Prepoved prekoračenja meje traja od 8. julija dalje.
KINO
VERDI. 17.30: aPogumni možje«, T. Cernova, barvni film. VITTORIA. 17: ((Pustolovščina lady X«, M. Oberon. CENTRALE. 17: «Jetnik zla«, W. Bendix.
MODERNO. Zaprt.
ESTIVO. 21: «Za naju raj», B. Grable.
NA PROSTEM V STANDRE-
2U. 21: «Mali stari svet«, A. Valli in M. Serrato.
5-DNEVNI IZLET
V DALMACIJO
Prve dni septembra priredi «Adria - Express» 5-dnev®i izlet v Dalmacijo z naslednjim sporedom: Odhod iz Trsta s parnikom ((Dalmacija« ob 4. uri zjutraj. Obisk Opatije, Raba, Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika, Kotora in zopet Splita. Prekinitev vožnje na Rabu, v Splitu in Dubrovniku in na povratku zopet v Splitu, kjer si bodo izletniki ogledali mesto 111 prenočili. Prvovrstna hrana na ladji. Dan izleta bo pravočasno objavljen. Z vpisovanjem prično takoj. Cena vožnji (vključena hrana in prenočišče) je lir 14.350. Pri vpisu plača vsak izletnik polovico vsote, dva dni pred odhodom pa Se ostanek.
Ker je število izletnikov omejeno, prosimo, da se zainteresirani čimprej vpišejo. Vpisovanje pri «Adria-Express», Ul, Fa-bio Severo 5-b.
PREKLIC
Podpisani Marušič Viktor (Stavko) iz Lonjerja št. 270, preklicujem in obžalujem vse moralne žalitve, ki sem jih izrekel proti vdovi Cok - Pečar Zofiji in Leonu v lonjerskem avtobusu dne 10. julija 1952 ob 17.40 uri. Izjavljam, da moje trditve ne odgovarjajo resnici, prosim za odpuščanje in se zahvaljujem, da nista vložila tožbe.
MARUŠIČ VIKTOR (SLAVKO)
Lonjer, 12. julija 1952.
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi.
Sprejema od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca št. 43
(vogal Ul. Caraucci)
nekaj določb o trajanju dopustov |2adovoljive zdravstvene K4KO TF 7 DOPTISTl ? razmere v preteklem mesecu
Dokaj nizko število nalezljivih bolezni, ki so
Borba proti
koloradskemu hrošču po zakonu obvezna
GOIUCA, 15. — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je v številnih krajih borba proti koloradskemu hrošču cdjenjala. Hrošč se neverjetno močno razmnožuje in znova občutno grozi pridelku krompirja. Nadzorništvo poziva vse kmetovalce, naj vztrajno uničujejo tega škodljivca in preprečijo uničenje pridelka. Na koncu poudarja	nadzorništvo v
svojem sporočilu, da je borba proti koloradskemu hrošču po zakonu obvezna in da bodo pooblaščeni nadzorniki proti brezvestnežem ravnali po zakonu.
Sporočilo ribarske zveze
glede prosteqa ribolova
Pokrajinska sekcija italijanske športne	ribarske zveze
javlja, da bo po odločbi ministrstva za	poljedelstvo m
gozdarstvo prost ribolov v naslednjih vodah: Ter in dotoki na ozemlju občin Tarčent, Neme in Rejna; Fela in dotoki od Pontebe do sotočja z reko Til-
Dopusti
stmskth
v kolektivnih pogodbah trgovske stroke, go-obratov, industrijskih ‘n obrtnih podjetjih
Razstrelivo mu je počilo v roki
GORICA, 15. — Zapuščeno vojno orožje predstavlja vedno veliko nevarnost zlasti za deč. ke, ki jih privlači ravno zato, ker draži njihovo drznost. Svojo drznost pa je danes drago plačal 12-letni deček Ivan Cotič iz Ul. sv. Mihaela, ki se je že zgodaj zjutraj namenil k Sv. Martinu v skladišče starega železa. Nekaj časa je deček brskal po staremu železu dokler ni našel nekega razstreliva, ki mu je nenadoma počilo v roki. Dečku so nekateri ljudje po eksploziji takoj pri. tekli na pomoč in poskrbeli, da ga je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po pregledu ugotovili globoko rano na ramenih in levi roki. Ozdravel bo v 15 dneh.
vseeno priplaval na površino. Nekateri njegovi prijatelji sp mu takoj priskočili na pomoč in telefonsko obvestili rešilno postajo Zelenega križa, dU bi Aguzzcnija pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so po kratkem pregledu ugotovili, da se je deček pri nesrečnem skoku globoko ranil v nos in si baje prebil nosno kost ter prizadel manjše poškodbe po obeh rokah. Zdravi, ti se bo moral približno 40 dni, če ne nastanejo morebitne komplikacije.
Kmečke pogodbe
veijavne do sv. Martina
GORICA, 15. — Uradni list od dne 12. julija štev. 150 je objavil zakon štev. 765, od dne 11.7.1952 o podaljšanju odredb v zvezi s kmečkimi pogodbami.
Po omenjenem zakonu so vse kmečke pogodbe sklenjene z neposrednimi obdelovalci zemlje, spolovinarji, koloni, najem, niki in sodelavci podaljšane do konca kmečkega leta (sv. Mar. tina) ali izdaje novega zakona o preureditvah kmečkih pogodb.
Razen zakona o podaljšanju pogodb so še vedno veljavne tudi odredbe, po katerih je bilo plačilo najemnine v žitu ali v de-narju namesto žita znižano za 30 odst. Po novem zakonu je ga torej vsaka odpoved kmečkih j kopališča m s krvavo glavo
Neroden skok v vodo
GORICA, 15. — Danes popoldne sg je 12-letni Aguzzom Igij s Korza Italija 56 kot običajno napotil v javno kopališče v Ul- Cadorna. Tu se je nekaj časa sončil, tociB neznosna vročina gg je privabila, da je skočil v vodo. Po neštetih srečnih poskusih se ,ie vnovič zaletel, toda ni računal, da je voda tako plitva. Pri skoku je z glavo zadel ob cementno dno
Pravilnik o nameščanju
didaktičnih ravnateljev
GORICA, 15. — Šolsko skrbništvo sporoča, da je bil objavljen pravilnik o nameščanju didaktičnih ravnateljev v onih predelih pokrajine, kjer bo ostalo kakšno mesto prosto po dokončnem nameščenju s strani ministrstva za javno vzgojo.
Interesenti si lahko ogleda jo omenjeni pravilnik na Sol skeni skrbništvu, didaktičnih ravnateljstvih in pri uradu Šolskega skrbništva v Gorici na Korzu Verdi št. 37.
Prošnje je treba vložiti do ; 20. avgusta t. 1.
Dopusti uslužbencev urejuje že civilni zakonik, poleg tega jih urejujejo je posebej kolektivne pogodbe med delodajalci in delojemalci Kolektivne pogodbe urejujejo delovna razmerja posameznih strok ter so seveda različne. Tudi materija dopustov je v posameznih kolektivnih pogodbah različno u-rejena, vendar so nekatere določbe načelnega značaja skupne vsem kolektivnim pogodbam, to se pravi, da so določbe načelnega značaja v pogledu dopustov enake ali skoro e-nake v vseh strokah gospodarsko - pridobitnega značaja kot so trgovina, gostinstvo, industrija, obrt Določbe načelnega značaja, ki so skupne vsem strokam, bi bile v glavnem sledeče:
Dopust pripada vsem uslužbencem. ki so dopolnili vsaj e-no leto službovanja pri istem podjetju Torej do enega leta službovanja uslužbenec nima pravice do dopusta. Vendar se v slučaju odpusta uslužbenca, preden je ta dopolnil eno leto službovanja, istemu računa ob likvidaciji prejemkov za slučaj odpusta toliko dvanajstin letnega dopusta, kolikor je mesecev uslužbenec služil v dotič-nem podjetju.
Dopustu se uslužbenec ne more odpovedati. Vsaka pogodba med delodajalcem in delojemalcem. ki bi nasprotovala tej načelni normi, je nična.
Trajanje dopusta zavisi od trajanja službovanja pri istem podjetju, t. 1. čim dalj je uslužbenec v službi pri istem podjetju, tem daljši je dopust, ki mu vsako leto pripada. Za posamezne stroke velja različna doba trajanja dopusta v smislu tozadevnih pogodb, vendar se iz posameznih kolektivnih pogodb izlušči norma, da znaša najmanjša doba trajanja letnega dopusta 12 dni po enem letu službovanja. Doba trajanja dopusta je tudi odvisna od kvalifikacije uslužbenca. V vseh kolektivnih pogodbah najdemo določbe o trajanju dopusta, ki predvidevajo za uslužbence z uradniško kvalifikacijo daljšo dobo dopusta kot za uslužbence z delavsko kvalifikacijo.
Dopust je plačan, to se pravi, da uslužbencu za dobo trajanja dopusta pripadajo vsi redni prejemki kot so; osnovna plača izredna doklada, doklada Ya kruh. družinske doklade
Dopuste dovoljuje delodajalec upoštevajoč tudi želje delojemalca po potrebah podjetja navadno v dobi od maja do oktobra vsako leto, razen seveda v podjetjih sezonskega značaja kot so turistična, paroplov-na, gradbena podjetja, ki imajo prav v tej dobi največ dela Delodajalec sme v nujnih slučajih dobo trajanja dopustov razdeliti navadno ne več kot na dva dela.
Za slučaj, da delojemalec po sporazumu z delodajalcem ne izkoristi dopusta, mu za dobo, za katero bi mu pripadal do-
pust pripada poleg rednih prejemkov še odškodnina za neizkoriščen dopust, ki je enaka rednim prejemkom za to dobo.
Dopust navadno se ne sme začeti na nedeljo praznik ali sicer za uslužbenca prost dan, razen ako se začne dopust prvega ali šestnajstega di\e v mesecu. Toda nedelje, prazniki ali sicer prosti dnevi, ki padajo v dobo trajanja dopusta, se štejejo v dobo dopusta.
Navedene določbe načelnega značaja veljajo za vse stroke. Poleg tega prinašajo kolektivne pogodbe posameznih strok še druge določbe v pogledu dopustov, ki so različne od stroke do stroke. Najvažnejše .so še določbe glede trajanja dopustov ki jih hočemo tukaj navesti. TRGOVSKA STROKA: Glasom kolektivne pogodbe med delodajalci in' delojemalci ki je bila podpisana v Trstu dne 11. decembra 1950, pripada delojemalcem sledeči dopust: Za vse osebje tako z uradniško kot z delavsko kvalifikaci. jo, ki je bilo v službi na dan podpisa pogodbe, t. j. 11. decembra 1950;,
dopolnjenem enem letu
po
nepretrganega
službovanja 12 dni
po dopolnjenih 2 letih do dopolnjenega 6 leta	16	dni
po dopolnjenih 6 letih do dopolnjenih 10 let	20	dni
po dopolnjenih 10 letih do dopolnjenih 20 let	25	dni
po dopolnjenih 20detili 30 dni Za osebje z uradniško kvalifikacijo, ki je nastopilo službo po gornjem datumu, t. j, po 11 decembru 1950, velja ista doba trajanja dopusta kot zgoraj.
Za osebje z delavsko kvalifi. kacijo, ki je nastopilo službo po gornjem datumu, pa velja sledeča doba trajanja dopusta: po dopolnjenem enem letu do dopolnjenih 10 let službovanja	12	dni
po dopolnjenih 10 letih do dopolnjenih 20 let	15	dni
po dopolnjenem 20 letu 18 dni GOSTINSKI OBRATI:
Osebju z uradniško kvalifikacijo zaposlenemu v restavra. cijah, gostilnah, krčmah, bufe-tih in podobnih obratih pripada:
dopolnjenem enem letu
po dopolnjenih 15 letih do dopolnjenih 20 let	21	dni
po dopolnjenih 20 let 30 dni Osebju z delavsko kvalifikacijo zaposlenemu v restavracijah. krčmah, bufetih in podobnih obratih pripada: po dopolnjenem enem letu službovanja do dopolnjenih 5 let	15	dni
po dopolnjenih 5 letih do dopolnjenih 10 let	18	dni
po dopolnjenih 10 let 21 dni Osebju z delavsko kvalifika cijo zaposlenemu v kavarnah, barih, sladoledarnah, slaščičarnah in podobnih obratih pripada.-
po dopolnjenem enem letu službovanja do dopolnjenih 5 let	12	dni
po dopolnjenih 5 letih do dopolnjenih 10 let	15	dni
po dopolnjenih 10 let 18 dni INDUSTRIJSKI IN OBRTNI OBRATI:
Doba trajanja dopusta je različna za posamezne vrste industrije ali obrti. Velja pa tudi tu- načelo, da pripada dopust šele po dopolnjenem enem letu službe pri istem podjetju in da pripada za dobo od dopolnjenega enega leta do dopolnjenih ali 8 let (tudi 10 let) službe 12 dni dopusta za osebje z delavsko kvalifikacijo. Za uslužbence z uradniško kvalifikacijo gre doba dopusta od 10 do 30 dni po dobi trajanja službe pri istem podjetju.
Po ((Gospodarstvo«
po
do
dopolnjenih 18 dni
službovanja 5 let
po dopolnjenih 5 letih do do polnjenih 15 let	20	dni
po dopolnjenih 15 letih do do.
polnjenih 20 let	25	dni
po dopolnjenih 20 letih 30 dni Osebju z uradniško kvalifikacijo zaposlenemu v kavar nah, barih, sladoledarnah, sla ščičarnah in podobnih obratih pripada; po dopolnjenem enem letu službovanja do dopolnjenih 5 let	15	dni
po dopolnjenih 5 letih do dopolnjenih 15 let 18 dni
v poletnih mesecih vedno precej razširjene
Statistični podatki občinskega higienskega in zdravstvenega urada za mesec junij so dokaj povoljni; tako kažejo na primer, da je bilo v juniju rojenih 211 otrok (5 otrok je že pri rojstvu umrlo), umrlo pa je skupno 218 oseb. Da je število smrtnih primerov višje od rojstev sicer ni preveč razveseljivo, toda če pogledamo in primerjamo podatke drugih mesecev moramo reči, da števdke niso tako slabe.
Tudi nalezljivih bolezni, kljub vročini, ni bilo dosti; tako našteje higienski urad 8 primerov davice, v nasprotju s IG primeri v maju in 23 v juniju lanskega leta; 61 primerov škrlatinke, v primeri s 86 v maju in 33 v juniju lanskega leta. Za tifusom je zbolelo samo 5 oseb, kar je za poletne mesece izredno nizko število. 25 otrok je zbolelo se ošpicami, 21 pa za divjimi kozami. Zvišalo pa se je zelo število obo. lenj za oslovskim kašljem, ki znaša 30.
Tržaško prebivalstvo Je v preteklem mesecu porabilo dnevno 98.064 kubičnih metrov vode, ki jo je po večini dobilo iz vodovoda na Randacciu, iz Nabrežine in nekaj iz Zavelj
Uradniki higienskega urada so v preteklem letu pregledali 777 stanovanj ter ugotovili, da stanuje 54 družin v na pol po-I rušenih stanovanjih, 45 družin
v vlažnih stanovanjih, 149 družin pa v stanovanjih, ki so bi. la že označena kot neprimerna. Uradniki so izvršili preglede tudi v 25 trgovinah, 34 javnih lokalih in 14 industrijskih obratih.
Šolski zdravniki so pregledali 4 razrede srednjih šol s 44 učenci; izvršili so zdravniške preglede tudi v 173 razredih osnovnih šol s 1721 učenci, kot tudi 45 razredov otroških vrtcev s 867 otroci. Skupno so ta. ko pregledali 229 razredov z 2733 učenci ter ugotovili, da je bilo 23 otrok okuženih z nalezljivimi boleznimi. 165 otrok so poslali na podrobnejše zdravniške preglede, 1860 so jih pa predlagali za zdravstvene kolonije.
V občinskih zdravniških ambulantah so pregledali 8883 o-seb, od katerih so 156 poslali na zdravljenje v bolnico. V ambulantah se je javilo tudi 2634 upokojencev.
V preteklem mesecu se je v predzakonski posvetovalnici javilo 15 oseb.
POŽAR	V
Od hleva m dela stanovanjske hiše v Bazovici, so po požaru ki jc nastal predvčerajšnjim, ostali le še poli zifiopt in nekaj zogljcnelih tramov
£eiOMdčai{i!
V hladnem gorskem zraku, ali ob modrem -Jadranu
Vam bo čitanje ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA« samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo in za katerikoli kraj, tudi za inozemstvo.
15-dnevna naročnina 180 lir.
UPRAVA LISTA Tel. 7338
A D E X IZLETI
2. IN 3. AVGUSTA
IZLET V
Rovinj Tolmin Sv. Lucijo
3. AVGUSTA IZLET V
Postojnsko jamo Skocijanske jame
Vpisovanje do 19. pri «Adria-Express». u'• Severo 5-b - Tel' ~'^43
LETOVANJE PDT NA BLEDU S 3. avgustom se prične letovanje Planinskega društva na BLEDU, ki bo trajalo do prve polovice septembra. Letovanje bo v tedenskih izmenah. Vpisovanje in Informacije pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13/11, vsak dan od 18. do 19. ure.
zahvala
Prisrčno se zahvaljujem«
vsem, ki so spremili na zadni11 pol: našo drago in nepozabno mamo
FranCiško Pertot
Posebno zahvalo izrekamo čč. g. župniku, godbenemu društvu za ganljive žalostinke tef darovalcem cvetja.
Žalujoči otroci.
Nabrežina, 16. julija 1952.
ZAHVALA.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega
JOSIPA DANEUA
spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo partizanom, vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali-	,
Žalujoča družina DANEU
Kontovel, 16, julija 1952,
Škerljev: ANGLEŠKO — SLOVENSKI slovar Je v daji v slovenskih knjigarnah v Trstu In Gorici.
pro-
Preden greste na dopust,
se naročite na ^PRIMORSKI DNEVNIK*-Pošljemo Vam ga v katerikoli kraj-15 _ dnevna naročnina samo L 180-" — Telefonirajte na štev. 7338
primorski dnevnik
16. Julija 1952
NEKRONANI KRALJ
omeriškega podzemlja
Predstavlja s svofimi pristaši nevaren pojav, roti kateremu se mora boriti ameriški senat
sanf,U^Cne dr*ave Amerike, ki '•»e imenujejo najbolj n„ «	°* na)bolj demokratič-
en ° *“ celem svetu' de' ve, ' v kateri živi vsak člo-
tili Te? strahu, da bi mu k ra. «L--1?3Csoue Pravice, skratka Jlo deželo« — trpi, med
čtii>ln' tUd* zaradi nekega j ncsa Pojava: ima namreč '°sa tkralja podzemlja».-
krdtkim je župan mesen ,eWs Orleans, ki je pred-... združenja ameriških ni, W’ v katerem je včlanje-Bri ?	0 9500 mest, zahteval
()0 . . koralni vladi pomoč v a 1 Proti izredno močni in o razpredeni kriminalni mrn' » vsej deželi. n la ,uindi kat» kriminalcev je tič no Ze^° rnodan tudi poli-(ja ’ ?a te nastala nevarnost, va PJlie V nie90ve roke upra-čin .6 'tt}erih najvažnejših ob-ganiznr .eže!i- Na čelu te or-stelto « 3* kockar Frank Co-šitn vnrek 2 najnevarnej-cieseto	in cden izmed
v ie^e najmočnejših ljudi riši-. ' Pvkronani kralj ame-
Podzemlja.
J° ie Frank Costello?
Iggj L.Se je v Južni Italiji Frnn tegovo pravo ime je fllic C?C° Costello ali Casti-nt ^ Stella ali Saverria. Tega H, ^ do sedaj nihče odkri-san *!? ®*em sodeč, ne ve niti r; j o-0 je Francesco imel šti-eraj. a’ je njegova družina m ** v Severno Ameriko Ko ,• J!a5eltla v Nevo Yorku. Vrij d°POlnil 17 let je prvič r,.tlr n<tvzkriž z zakonom. A-rn,7n je bi! zaradi poskusa mtstva. Cez 4 leta je bil »ti ,,areUran zaradi podobne-
UpuitClnStVa' °bakrat je bil drj.„ n zaradi pomanjkanja to	vendar pa se mu je
* r?, ?eVal°' ko so 9a dobili ''»e! °,vertem, z<t katerega ni »'fič °V°li*nia- Tedaj je bil 10	zadnjič obsojen.
Ho	secev je bil v zaporu,
te ne !Zpfst’ii' se je zaklel, dan Dr nikoli več niti en te bit eZlVe^ za rešetkami. Hote	\.Parnetnejši odločil se
,.a lk°tapstvo.
teni:
Začel j
le delati z «Big Bil-
lom# d	z	«aig ou-
delj^ tvgerom, pristaniškim CenjenZni' k* je bil že znan in ta Ve; ,Jned ameriškimi tiho-J 'Ghola.
. SPe,
tepsti)!,"- Vttte sta se v tiho-s°bn„.,. na- c<mtellove spo-l. n°stt so se kmalu pokaže-
te. Pft;;	Kmatu	pokaza-
ti n al je organizator vse-tetla ■ na’krateem času sta "'onoJl}atel]a Vključno sama 'tehej nad Padajo vtihotap-jUma v Združenih dr-tefi S7,rJnelCt sta P° uscj drobom; }adišča, ki so pre-k°hola ° tatne prodajalne altane ar2 runiom, tako imeno-niki s*PeakeasV», katerih last-od n-.	‘2 strahu pred njimi
bili niih Povnli ali pa so že namen °V' nameščenci. V ta delek k ° tmeli poseben od-telCe ’ J ustrahoval proda-deleij s drobno, posebpn od-So°odst„ ,bnir/l* vozili, knji-n° vem 5!a0aj,l° ttd. Poseb-lptevlfa delovaniu je bila 1 b> ProL	5	Parnikov.
rialnih rJ bJ° ^en te->te obale°J, ZDA: 2«« SO 4 nJe ,i-A}antske0a ocea-? »''Ion?!1 -° hHr,h motor-^roipmh čolnov, ki so bili
,ielovanie S stT°9nicami. Vse vi SOuPravljali iz cen-YQ^eZingrom Avenue v
c^° rt„,
- ,°steliu , ra organizacija je j' nQšei 'Pela zaradi tega. ker J1, ^tdin. da je podkupil ,e’ °baln„ sv°i>h rokah velik
>01« i„ V*traže' fci te nad~o-
n.J' tiholai] m°.ra,a propre-
sten Pnr>	136	*	Parniko
Po! Po zna, Samo' dn te Co-cl j j ed hjihf, dedno točen ražnji ■'"■otvcA Vlh kontrolnih la-',ibehci i*° ceio nekateri »ravlkli „ o!)o!ne policije u-7 prav Sagove motorne čol-V je s	je	uredil vpra-
Jja* profili™.k°j>nvr-
s* , n* .	71(2 topnem.
6 0 *n i-rJ	te nista Co-
:»n!a B'iU 20rudi SV o-
k ’sPref D
Pu m*«*	171 Costellove
h*0a tovora' u°ub'la niti
1 [o ve JZ. Uma' Nekoi sr
k ki/o ,. zll°dilo, toda to J0ii. ko \?nkiiučje. Bilo je ^ hJ°. «“ S«cco in Van.
®o(i. ”o!n T_ '	“ riektrič-
B /r ■ i5e bi'“ vsa de	1 Netu Vo>* n
jJt°SU- ker so se bal, pj	^lovstva. Tako
k,S Ua°\ da m "eki p,p. ■tel, te JteoJ opazil ponoči, n„, i>U 1‘blizuje obali neki
JJJZo:nijl,K Takoj te
*tel,*koJ ' a se Približu-. ‘"‘stični agenti«. Co-hoi akate * *° takrat prvič
'o‘lcij( **-*- *
..^de
'c'Je, Cete čete oborožene
riševa ,
Fh,*° te,),,* Vrtela pred ame
l^tiJ 'tn b i C0S'e,!° ti„ notaj) "ta obtožena žara-
d,, drža-a in podkupova-
toh “'Pelo ?. uslužbencev. To-
nj “ navleči.!1 ie preiskavo
*!«>" brohibj 1 so z ukinja-
Jn*ki ‘c‘je usta«<11 tudi
^ >■00	.5 0pefc proti njima
'UhiJnn-J0 Je tihotapci "tvila v	l:> cvetelo, sc
»Jteita h(l'0r,'Cmlju Ameri-te 0 ‘etjen,	’“ed voditelji
»o, 0,eodarsfcn 3C u Blavnem
"te,t p°<i*emljaPremoč in nad‘ “i.;1- V	posameznih
'h.J' V te, t , Posamez..... je tebo)n»„„	*	je	prišlo	do.
0**01« ta ub‘j«nja. Viie^
5‘erj* Al c ha' pQ*tn , c,lponeja
°Ul1* sredi beleya
duc
sedem gangsterjev Buda Morana k zidu neke garaže in jih ustrelili.
Costello ni odobraval takih ukrepov. Bil je za mir med čiani podzemlja. Zaradi tega je pozval vse voditelje posameznih skupin na mirovno konferenco. Konferenca je bila v Atlantic Cityju. Tedaj je Costello predlagal, da razdele ozemlje med posamezne skupine. Ce se hoče živeti, se mora dati tudi drugemu možnost, da živi, to je bilo njegovo načelo. Tedaj so ustanovili tudi posebno sodišče, ki naj bi reševalo tudi njihove medsebojne spore.
Ko je Costello spoznal, da tihotapstvo z alkoholom ne bo več prinašalo dobička, je začel iskati nekaj novega. Pri tem mu je pomagal bivši izsiljevalec Castel. Opozoril ga je no avtomate za kockanje. V ta avtomat se vrže kovinski denar majhne vrednosti. Potegne se za ročaj, in če po srečnem naključju kroglica pade v katero izmed jamic, vrže avtomat dvakratni, petkratni ali desetkratni dobiček. Seveda je pri teh avtomatih predvidenih toliko zaprek, da pade kroglica le redko v pravo luknjico. Costello je takoj izračunal, kolikšen dobiček bi lahko imel pri takem poslu, če bi to organiziral po vsej državi in če bi pri tem nekdo imel izklju čen monopol.
Večino prodajaln alkoholnih pijač je imel že od prej pod svojim nadzorstvom. Ostale, tako tudi lastnike slaščičarn, bo s pomočjo svoje organizacije že lahko prisilil, da dovole postavitev teh avtomatov po svojih lokalih. To delo je zahtevalo tudi manj nameščencev kot prejšnje.
Organiziral je takoj novo podjetje in uvedel v Nem Yor-ku nekoliko tisočev avtomatov. V kratkem se je izkazalo. da mu ta posel ogromno nese. tako da ukinitev prohibicije ni predstavljala za Costella nobenega udarca.
Vendar je Costello dobil nenadoma močan udarec. La Ouardia je postal župan New Yorka. Costello je bil že od prej z njim v sporu, poleg tega pa je bil tako velik sovražnik. kakršnega koli igranja za denar. Takoj ko je bil La Guardia izvoljen, je začel pravo križarsko vojno proti avtomatom. za igranje. Policija je dobila nalog, da takoj uniči take avtomate, kjer koli jih najde. Pri tem ni pomagalo niti podkupovanje, ker je bil La Guardia prenevaren nasprotnik.
V zadnjem času je prišla rešitev. Huev Long. senator iz Louisiane je prišel v zadrego; med svojimi počitnicami v Ne tv Yorku je navezal stike z neko znano igralko. Neka skupina izsiljevalcev je to zvedela in ga je začela izsiljevati. Long je takoj spoznal, da se bo teh zelo težko rešil, in da ga hočejo oni napraviti za svojo molzno kravo. Obrnil se je na Costella za pomoč. Ta je stvar uredil. Longa ni nihče več motil. Za plačilo je ta omogočil Costellu, da dobi dovoljenje za postavljenje svojih avtomatov v državi Louisiani.
Tedaj šele je začel Costellov posel cveteti. V samem mestu New Orleansu je zaslužil pri avtomatih čistih 2,500.000 dolarjev.
Sčasomu so se Costellovi avtomati razširili po vseh Združenih državah. Komisija, ki je vodila preiskavo proti njemu, trdi. da presegajo njegovi letni dohodki 33 milijonov dolarjev.
Tako je postal kapitalist, toda Costello ne sedi na denarju. temveč ga vlaga dalje. Solastnik je cele verige nočnih klubov. Zdaj. ko je proizvod-
nja in prodaja alkohola dovoljena, se je ponovno vrnil v to stroko.
Costello igra tudi v politiki znatno vlogo. Vplivna osebnost je v Tammang Callu. Na politiko se je vrgel, ko je uvidel, da uresničuje najbolj gotovo svoje načrte s podkupovanjem. V l. 1943 mu je uspelo, da je bil izvoljen njegov kandidat v vrhovno sodišče. Zdaj se bori -/ vsemi svojimi silami, da na bodočih volitvah za župana Nem Orleansa izsili svojega kandidata.
Nad delovanjem Costella so vodili številne preiskave. Do sedaj ni niti ena uspela. Njegovi nasprotniki trde, da je na čelu organiziranega kriminala v ZDA. Kalifornijska komisija trdi, da vodi največjo kriminalno organizacijo, ki ima svoje središče v New Yorku. in ki ima kot svoj izvršilni organ posebno skupino organiziranih morilcev. Federalna komisija za nadzor in prepreče vanje mamil trdi, da njegova organizacija tihotapi, razširja in prodaja mamila.
Njegovi prijatelji pa trdijo nasprotno, da vse to ni resni ca Edino, kar mu lahko očitajo, so — pravijo — avtomati za igranje. Ker pa to ni po zakonu prepovedano, ne dela niti tu nič protizakonitega.
Sedaj razpravlja Kongres predlog, da bi bil sprejet zakon, ki bi prepovedal po vsej državi igranje z avtomati. Ce bo to uspelo, se bo morda tedaj zlomila moč Costella, ker ne bo imel več tistih stalnih dohodkov za vzdrževanje svoje organizacije.
(Po «Borbi»)
Izpovedi beguncev iz satelitskih držav in beguncev, ki se vračalo v domovino
Posebni avioni za fotografiranje jugoslovanskih obmejnih predelov - Ruski «strokovnjaki» in bolgarski težaki - Izpovedi Makedonca, ki se je po enem letu, sit tujine, vrnil domov - Beograjčan, ki mu je tujina izpila zdravje
umetniki v filmu
V Ameriki pripravljajo vrsto dokumentarno igranih filmov, ki bodo prikazovali življenje znanih sodobnih umetnikov. Vsak izmed teh filmov bo zajel nekaj življenjepisov, vendar bo pri njih glavno umetnikova reproduktivna u-metnost. Vsak umetnik bo izvedel tiste točke, s katerimi se je najbolj proslavil. Ti filmi bodo omogočili ljudem poslušanje znamenitih pevcev, klavirskih in violinskih virtuozov itd.
Glavni dei prvega filma bo posvečen zamorski pevki Ma-rion Anderson. Prikazal težak vzpon te pevke, ki je začela s svojo kariero leta 1935. Sneman bo v baptistični cerkvi v Filadelfiji, kjer je Andersonova pela v zboru, k0 ji je bilo 8 let.
Nenadkriljiv mezzosopran te pevke, o kateri je Toscanini dejal, da se tak glas pojavlja komaj vsakih 100 let., bodo lahko obiskovalci filma poslušali v klasičnih arijah in zamorskih pesmih. Ostali umetniki, ki bodo sodelovali v tem prvem filmu, so violinist Jaša Heifec, pianist Artur Rubinstein in čelist Gri-gorije Piatigorski.
Poleg podatkov ter službenih poročil jugoslovanskih oblasti o «socialističnem» odnosu sate-l.tskih držav Sovjetske zveze do Jugoslavije, nam ta odnos najbolje prikažejo ter potrdijo razni begunci, ki se tako rekoč dnevno zatekajo iz Madžarske, Romunije, Bolgarije ter Albanije v Jugoslavijo.
Se ni dolgo tega. ko sta pribežala v Jugoslavijo dva romunska letalska častnika s svojima avionoma.
Kapetan Georgiju, ki je pribežal v Jugoslavijo, je bil načelnik štaba 108. lovskega polka. Njegov polk je bil poslan v Lugoš, ki je oddaljen le 65 km od jugoslovanske meje. s posebno nalogo. Na letališču je bilo vsega okoli štirideset letal in med njimi tud; posebno letalo za fotografiranje. Fied moštvom je štab zakrival to nalogo s tem, da je trdil, oa so v bližini meje zato, da preprečijo morebitne pobege civilnih in tudi vojaških letal in so imeli izrecno nalogo zbiti vsako civilno kakor tudi vojno letalo, ki bi skušalo iti čez mejo ali pa bi letelo izven odmerjenih smeri.
Komandant posebnega avtona za fotografiranje Jugoslavije pa je bil podrejen neposredno komandantu polka ter je imel posebna pooblastila. Kapetan Georgiju je imel možnost pogledati v ta posebni avion in je ugotovil, da je ta v nekolikih poletih preletel mejo z Jugoslavijo ter fotografiral. Videi je tudi razvite filme in že napravljene fotografije, ki so jih izdelovali v neki, samo za to izpraznjeni vili. V kolikor jim to m zadostovalo, je na letališče prišla še posebna ruska ekipa sedmih ljudi s svojim posebnim letalom «L I-11», ki je imelo isto nalogo, le da je letelo čez Madžarsko za-padno od Arada in ne direktno proti Jugoslaviji.
Tako pripovedujejo romunski begunci, ki so se naveličali služiti taki vojski. Pripovedovanja Bolgarov, ki so tudi pribežali v Jugoslavijo, se sicer ne nanašajo na vojsko, pač pa s svoje strani osvetljujejo razmere v drugj satelitski državi, ki uživa blagodati velike «zaščit-nice». Bolgarov je pribežalo doslej v Jugoslavijo na stotine, in kaj pripovedujejo? Vsak se v svojem pripovedovanju zaustavi predvsem pri tem, kar ga je pognalo od doma. Kmet Vlado Stojanov Hristov iz Ti-šanova v čustendilskem okraju pripoveduje, kako je v Bolgariji življenje kmetu onemogočeno, kajti prisilni odkup mu pobere več kot sam pridela in vse to po tako nizki ceni, da si, glede na visoke oene industrijskih izdelkov, ne more nabaviti niti najnujnejšega. Kot primer je navedel, da dobi kmet pri odkupu za enega vola 200 levov, dočim plača za en par čevljev 200 levov, kolikor je pač dobil za enega vola.
Drugi Bolgar, in sicer Ma-nasij Dimitrov Zlatkov, pa pripoveduje, v kakšnih razmerah živijo delavci pri gradnji jezu «Stalin», blizu Sofije. On pravi, da gospodarijo na gradbišču ruski «strokovnjaki», ki imajo v svojih rokah vsa vodeča mesta, dočim preostane Bolgarom le težaško delo. Povod njegovemu -begu je bila aretacija bolgarskega inženirja Gašarova ter nekaterih njegovih sodelavcev, ki so nameravali protestirati proti takemu postopku.
Takih primerov je toliko, da bi jih lahko naštevali v nedogled. Prj vsem tem pa je značilna skupna rdeča nit, ki veže posamezne primere in ta je: nezdržno stanje, v katero so pognale ljudstvo oblasti satelitskih držav, kjer jim krojijo
usodo najrazličnejši «strokov-njakiu, ki jih v te države pošilja kot (iveliko in širokosrčno pomoč« Sovjetska zveza.
Kakor se tako rekoč vsak dan prijavljajo jugoslovanskim oblastem begunci iz satelitskih držav SZ, tako se tudi čedalje pogosteje, tako posamič kakor v skupinah, vračajo v Jugoslavijo oni, ki jih je tuja propaganda izvlekla v svet. Mnog:, ki so na lastnih plečih preizkusili «raj» v svetu, so uvideli, da ni vse tako rožnato, kot so si sami zamišljal; ali kakor jim je razna propaganda obetala. In danes se vračajo domov z enim izkustvom več, in sicer, da bi bilo bolje, če bi ostali doma.
Pa pustimo jih same do besede. Prejšnji torek se je pripeljalo v Ljubljano sedem mladih Makedoncev, ki so lanskega avgusta pobegnili od doma. Najstarejši, osemindvajsetletni Tom0 Gerovski iz S to jakova v bližini Gjevgjelije. pripoveduje:
«Lani, v nedeljo 5. avgusta, smo se odločili. Vančo Marko, Dino Kostadinčov in jaz smo jo mahnili kar s plesa čez mejo. Nismo mnogo premišljevali, kako in kaj.n Nato pripoveduje, kako je šla težka pot po običajnih zaporih ter taboriščih v
J Grčiji, dokler niso končno pri-' speli v Brazilijo, seveda po povsem normalni poti, s potnim listom za begunce in vsem, kar je s tem v zvezi. Bili so končno v obljubljenem raju. In sedaj? Tomo pripoveduje: «Toda najprej nas je čakalo taborišče na otoku Illidas Flores. Tu smo bil; dva meseca, ker dela ni bilo, ■ Nad 2 tisoč emigrantov vseh evropskih držav se je potegovalo za delo v Riu in v Portu Legru,- Kot stekli psi smo se tedne in tedne, lačni, raztrgani in obupani potikali p^ bogatem . mestu za delom. Toda v šestih mesecih sem dobil dela samo za 14 dni. Tudi ostali fantje so delali le jx> nekaj tednov...« Tomo- zaključuje tako: »Nikdar več v tujino — to smo ue zakleli. Kaj smo imeli od svoje pustolovščine — leto dni težkega življenja in še državo smo oškodovali za okrog 400 tisoč dinarjev, ker je plačala voznino za domov. Mi smo sedaj srečni, da smo spet v domovini. V Riu pa čaka v bedi še nad 30 Makedoncev na vrnitev.«
Tem mladeničem, ki so šli v svet zaradi lahke brezvestne propagande, je ostalo kot spomin na «lepote» v svetu le pre- i
pričanje, da je vsa taka propaganda podla, toda kaj naj rečejo t-isti, ki jih je podobna lahkomiselnost pognala v svet in so si v večletnih stradanjih po najrazličnejših taboriščih ter zaporih, brez dela in zaslužka nakapali še hude bolezni.
Tak primer imamo v Rado-miru Miloševiču, ki je pred leti šel od doma. Potika! se je po najrazličnejših krajih in mestih kot plesalec, dokler mu težko življenje ni uničilo zdravja. Ko je začel bruhati kri, je bil dokončno sit tujine in se je vrnil domov.
Z naštevanjem najrazličnejših primerov bi lahko nadaljevali, toda predaleč bi nas zavleklo.. Najbolje bo, če navedemo le primer onega slovenskega begunca, lei je v Ljubljani, takoj potem ko je izstopil iz vlaka, šel na pošto. Ko so ga vprašali, čemu se mu tako mudi na pošto, jim je odgovoril: «V taborišču sta bila z menoj dva moja prijatelja, ki bi se zelo rada vrnila domov, toda se bojita. Ko sem odpotoval jaz, sem jima obljubil, da jima pišem, če srečno prispem domov. Sedaj jima takoj pišem, naj se čimprej vrneta.»
Triglav s Kriških podov
Julijske Alpe s svojim očakom Triglavom privabljajo vsako leto v svoje divne predele številne ljubitelje planin. Tudi Tržačani radi obiskujejo te krasne kraje, ki Jim nudijo poleg čudovitih razgledov, lepih sprehodov in tudi drznih tur najboljši oddih.	(Foto Magajna),
POMAVA - stara cesta narodov
Najveličastnejši del njene poti je ob jugoslovanskem ozemlju
m
Mar po vsem tem nisem upravičena poudarjati, da sem jaz, Donava, edini evropski veletok? Jaz sem osrednja vodna žila staTe Evrope! Tisoč in več let že izvršujem kulturno poslanstvo s tem, da približujem Zahodno Evropo narodom na vzhodu tako gospodarsko kot kulturno.
Veste, kaj me močno teži? Moj neenakomerni in dokaj neznatni padec in s tem v zvezi moja različna hitrost. Od izvira do izliva padem samo za 678 metrov. Povprečno bi to zneslo 24 cm na kilometer, toda to se zniža na pr. v mojem spodnjem toku na revne 3 centimetre na kilometer. Marni to obupno! Pri tem pa je moj padec neizravnan in moja hitrost zato od predela do predela različna. Ne smem pomisliti. kako neugodno to ponekod vpliva na mojo plovbo! O. blaženi Ren!
V zgornjem toku tja do Dunaja sem še živahna alpska reka. 2uborim in hitim skozi ožine in čez ravnine. Dolina WachaU je posejana s številnimi starimi gradovi, samosta-
ni, dvorci in razvalinami, ki se vrste med gozdovi, planjavami in Vinogradi. Vse se ogleduje v moji gladini in se nasmiha mojim valčkom. Pokrajinsko je to brez dvoma najlepši del. moje celotne poti. Ni čuda. če sem pod takim okoljem navdihnila nekaterega umetnika v besedi in glasbi.
Onstran Dunaja sem čisto druga. Skoraj bi me ne spoznali. čeprav smo že stari znam ci. Iz živahne mladenke sem se razvila v stasito ženo. Pa mi ne zamerite primere in da se sama pohvalim! Moj značaj se je popolnoma spremenil. Kaj hitro sem se prelevila v ravninski veletok. Od Dunajske kotline do železnih vrat se vijuga moj srednji tok. Večkrat ga razdelim v rokave in delam otoke. Rada tudi spreminjam strugo. Kljub nekaterim tež-kočam pa nudim plovbi v srednjem toku — izvzemši Železna vrata — mnogo boljše pogoje kot v zgornjem toku.
H.
Po Jugoslaviji
Na jugoslovansko ozemlje se spustim južno od Mohača. Pri Bezdanu odrinem nekaj vode
Železna vrata na Donavi.
v 119 km dolgi prekop, ki me veže s Tiso. Malo niže pritisne vame Drava s tako silo, da mi strugo obrne proti vzhodu. Pa jo hitro spet uravnam proti jugu dol do Vukovara.
Ali veste, da obstaja že star načrt, kako bi me zvezali s Savn po prekopu od Vukovara do Samca? Progo Samac-Sara-levo poznate. Kmalu bo podaljšana do Kardeljevega, do Jadrana. Z ustvarjanjem tega na-črta bi po mnenju gospodarstvenikov velik del svetovne trgovine krenil v novo smer proti Sredozemskemu morju Moj gospodarski pomen bi s tem znatno zrasel. Da bi mi le ne bilo treba predolgo več čakati! Ukvarjali sta se s tem načrtom že bivša Jugoslavija in nekdania Avstro-Ogrska. V Jugoslaviji bi se dalo v mojem porečju, ki zavzema 71% celokupne državne površine, napraviti še marsikaj koristnega v zvezi z vodnimi potmi.
Med vinorodno Fruško goro in Novim Sadom se valim proti Beogradu. Spotoma sprejmem pri Slankamenu madžar sko reko Tiso, pod Beogradom pa čisto jugoslovansko Savo, Znatno okrepljena po teh velikih vodah ubiram pot mimo slikovitega Smedereva ter pri Bazijašu dosežem romunsko državno mejo. Poslej moje vodovje razmejuje države skoraj do delte ob izlivu. Na moji levici Romunija, na drugi strani Jugoslavija do izliva Timoka v moje naročje. Potem se ob mojem desnem bregu vrsti Bolgarija, zadnji predel ob delti pa si lasti Sovjetska zveza.
Štejem si v čast, da vam morem povedati, da je najveličastnejši del moje potj prav ob jugoslovanskem ozemlju! Med sedanjo Jugoslavijo in Romunijo sem si v mnogih tisočletjih izgrizla pot v živo skalo ir, tako sem izoblikovala na> večjo in naj lepšo prodorno dolino v Evropi. Vleče se sko
Midva idealna človeka tedaj nisva poznala paragrafa o žalitvi javne straže in sva se zelo začudila, da je postal (a škandal glavni predmet pogovorov celega mesta. Na srečo je bi! Albertov stric mestni župan ali svetnik in bombardiranje ni imelo nobenih posledic, razen da sva izpod čela opazila na zeleni čuvajevi uniformi zlatoru-mene sledove spretno vrženih jajc. Vsekakor sva zmagala midva. Nočni čuvaj ni več kikirika) pod najinim oknom. Tako sva si lahko po mili volil deklamirala izdelke svojega srca do zore. Otroča-iH! Ali nisva tudi midva kikirikala? — In Neža?
K.aj naj reče mladenka, katere duša je čista kakor gorski vir. ko iz dveh duš in iz dvojih ust v isti sapi prvič sliši o ljubezni? Kajti navsezadnje sva ji govorila na ves glas, kakor je že navada pri nepremišljeni mladini. Revica je bila vselej v zadregi, zardevala je in sirota ni vedela. kaj naj stori. Nazadnje SV?, Pf, a Prebirati najine zaljubljene peSmj tudi njej in o njih so zvedeli tudi drugi ljudje v mestu, ker so se ljudje lepega in nelepega spola krepko drezali pod rebra in s prstom kazali na naju, mlada vetrnjaka. Neki upokojeni uradnik, zelo spreten poznavalec mestnih starin, ki je znal z matematično natančnostjo označiti trgovsko pot Benečanov čez Gorenjsko in si je pri tem s krtačicp gladil pobarvane
Uugusi senoa {\'L
brke. z matematično natančnostjo, ki bi me z njo malodane odnesel vrag, je imel navado vpletati v svoje arheološko predavanje nekatere ironične zbadljivke, sipati iznad debelih naočnikov hudo ujedi.»v« poglede in pri kozarcu vina izviti kakršna koli namigavanja na Nežo. da je ubogo dekle obstalo ko kuhan rak, jaz in Albert pa ko kuhana pesa! Dekle je molčalo in je moralo molčati. Ko bi trenila samo z enim očesom malo na levo alf na desno, bi prišla stvar na mestni boben, tako pa so se brusili jeziki samo naskrivaj. Tako Albert kot jaz sva ji bila ljuba in pri moji duši, niti zdaj ne bi mogel reči, katerega od naju je takole zares ljubila; toda zbegana in vznemirjena je bila vsekakor. Večkrat je sedela na vrtu z vezenjem ali pletenjem v roki in midva poleg nje. Brala sva ji pesmi. Ko je Neža slišala to svojo glorifikaoijo, je zažarela d0 vrha glave, povesila dolge in lepe trepalnice in rekla napol skozi smeh: «Saj nisem to jaz; vedita, to je rp.s pregrešno.)) — Jaz sem io bit namreč prispodobi) z neko krščansko svetnico. Albert pa z neko pogansko boginjo, kajti mi-
dva, šolska piščanca, še nisva prav vedela, da je tudi v naravi, med živimi bitji poezija. Tako naju ie znala vselej odbiti s šalo, s smehom, toda s tako čudovitim smehom, da sem opazil dvakrat. trikrat solzico pod njenimi trepalnicami. Nama mladeničema, ki še nisva poznala logike sveta in silogizma čustev — oprostite mi ta paradoks — nama mladeničema je bilo težko ln mučno. To vzporedno tekmovanje dveh prijateljev, ki tako ali tako ni moglo pripeljat; do cilja, nama je postalo naravnost neznosno. Gospodinja, ki je imela dobre oči. naju je nekako smehljaje se opazovala in mi je nekoč rekla:
«Nisem mislila, da se vi Hrvati tako naglo vžgete; pa tudi Albert se je pohrvatil.»
To metaforo sem navzlic zrelostnemu izpitu, k; sen; ga prebil pred kratkim, kaj dobro razumel in me je bilo pošteno sram: Toda ta diplomatski namig preproste Kranj ice ni spametoval ne mene ne Alberta.
Ko sva bila v takem meglenem in liričnem položaju, sva sedela nekoč kakšne tri četrt ure od Kranja kraj ceste drug proti drugemu in molče
puhala dim iz svojih smotk. Dim se je zvijal vedno močneje in gosteje, znamenje silovite in rastoče vznemirjenosti. V tem hipu se pojavi na vrhu griča, pod katerim sva sedela, neka v resnici zelo čudna prikazen in se spušča z baletnim korakom po bregu navzdol. Bil je to visok človek, suh kakor kol v vinogradu. Na sebi je imel pr vri stke, črnobele kockaste hlače, precej ponošen črn frak, ki nikakor ni bil primeren njegovi postavi, rumene copate na nogah, zelo nečedno srajco brez telovnika, okrog vrata rdečo, genialno zavezano ruto. precej ogoljen cilinder na levem ušesu in majhno, v moder robec zavito culico pod desno pazduho. Tej nenavadni prikazni sva se čudila tem bolj, ker je bilo suho in koščeno lice skrbno obrito. Poteze tega človeka niso kazale niti najmanjše značilnosti; bil je prava uganka. Vzbočena sjjod-nja ustnica je kazala nekaj cezarske samozavesti, toda dvoje strmo gledajočih oči pod tankimi obrvmi .ie bilo znamenje bolezni, ki sc imenuje cdelirlum tremens», ali oa znamenje tistega zanosa, o katerem rečemo: «Z nami je Bog, ki nas podžiga in
ogreva.« — Dolgo sva ugibala. v katero vrsto sesalcev bi se dal uvrstiti ta nenavadni individuum, in sva se nazadnje zedinila, da bi utegnil biti to član spoštovanega krojaškega ceha, ki ga preganja «kruta usoda». Ker pa sva se prištevala k izobraženim ljudem in tistim, ki spoštujejo osebno svobodo vsakega človeka. sva sklenila, da najine radovednosti ne bovla gnala do kraja, niti se mešala v poklic orožnikov, ki imajo pravico, vprašat; vsakega človeka na cesti po njegovem potnem listu. Zato nisva trenila nit; z očesom, v nadi. da pojde navidezni vitez igle ini sukanca mimo naju kot oblak preko jasnega neba. A zmotila sva se.
Človek v kockastih hlačah je bil menda zalo agresivne narave. Pride do naju, _ se ustavi, dene kakor «maitre de plaisir* desno copato pred levo, sname klobuk, vzboči obrvi, pihne dvakrat, trikrat v zrak in se prikloni na desno in na levo s priklonom, po katerem sva pričela sumiti, da potuje tu incognito kak «clown» jahaškega društva. Toda tud: to pot sva sc zmotila. Mož bulji predse in spregovori v nemškem jeziku: «Naše stoletje je zastor
umetnosti, uti figura docet. Jaz, visokospoštovano občinstvo, ne letim na hipogrifu y vilinski svet, kakor pravi Wieland. temveč per pedes apostolorum, glejte, takole«, in pri tem brcne možakar z dostojanstvenim prezirom levo copato od sebe. «Da. gospoda moja, po vsej pravici me vprašate, kdo sem. Poslušajte in jokajte! Jaz sem Kare! Moor, Fiesko, Markiz Po-zai Egmont. mlinarski pomočnik Konrad itd., itd. Ali se spomnite besed: .O prekleta komentatorska doba!’ ,Sir, dajte svobodo mislil’ Ali veste to?» In pri tem ss zasuče mož na peti. «Umetno$t! Ha, ha! Fraza! in jaz sem umetnik. Po Tržiču, Radovljici, Celju se razlaga moja slava, celo v Gradcu sem se proslavil v vlogi sluge. In zdaj? Ne vprašajte me! Bomba je padla v našo družbo. Razkropili smo se; mene je vrgla usoda sem na cesto. Biti — ne biti, to je vprašanje«, beseduje sloveči Hamlet, «a jaz nimam nit' beliča. Odgovorite vi na vprašanje danskega princa! Vidim, da ste plemeniti, in iaz se imenujem Artur Feldmann. Ali naj vama še kaj povsm? O, zakaj ni še sem posvetilo sonce prosvete? Apolon? Kje si? Oh, Apolo! Kako naj pride on med to kranjsko sodrgo? Ali je vredno, da gazi koturn to barbarsko zemljo, kjer ljudje ne govore Schillerjevega jezika, temveč lajajo ko psi.«
(Nadaljevanje sledi) i
raj sto kilometrov daleč od mejnega Bazijaša do Kladova nad Turn Severinom. Svet jo pozna pod imenom Železna vrata ali Džerdap.
Od Železnih vrat
do C rnega morju
Nikjer na vsej poti se toliko ne razživim kot v džerdap-skih tesneh. Vsa moja-moč in sila nista zalegli, da bi sj bila skozi gorovje izgrizla enakomerno in gladko strugo. Mogočne čeri mi marsikje zastavljajo pot. Kar sredi struge so se postavile, drugod so S) razmestile širom po strugi na kilometre daleč. Ponekod so mi ostale plitvine, drugod se mi je struga poglobila tla šestde-re' metrov. Se mi je pa tudi stisnila naravnost neverjetno Na 150 in še manj metrov. To je v Kazanu, najveličastnejšem delu Džerdapa. Riniti se moram skozi visoke skalne sklade in peči; tod padam hitro, drugod se umirim. Včasih sem bila tod strah in trepet brodarjev. Nesreče niso bile redke. Večkratne regulacije so mi divjo strugo toliko uredile da so moje brzice zdaj skoraj krotke vodice in je omogoče na plovba skozi Džerdap tud) ob neugodnem vodnem stanju Divji šum mojih voda pa tudi sedaj še opominja brodarje in mornarje, naj ne bodo preveč brezskrbni.
In zdaj naj vam povem še. kako je z mojim spodnjim tokom od Železnih vrat dalje Nad vse zanimivo! Tam sem ” vsej dolžini 930 km pravi ni žinski veletok. Za plovbo* po meni ni nobenih posebnih ovir Moj padec je zdaj enakome ren, a žal prav neznaten. Zdaj se več ne valim, samo polzim še polagoma v slani objem Cr nega morja, nekdanjega Pon ta. Daieč onstran Galaca ne kal kilometrov pred 'Tulceo se pritisk mojih voda tako poveča, da jih ne morem več krotiti. Razdelila sem jih v več rokavov in jim pustila prosto pot do morja. Pahljača mojih iztokov se je ob morski obalj razširila na razdaljo 50 km. Podobna je grški črki D zato ji pravijo ljudie «delta»
Pod Tulceo usmerim ogrom no zalogo svojega vodovja v dva rokava. V zgornji ali severni rokav odrinem več kot polovico vode. 63% vsega, s čimer razpolagam. Težko si je predstavljati tolikšno množino vode in njeno silo. Zato se ta moj rokav vedno znova cepi razlije se kot jezero, pa se spet zbere, polzi mimo Izmajla tet se po sto kilometrov dolgi pp< v sedmih odprtinah izliva v morje pod imenom Kilijsko grlo. Desni rokav sem kmalu za Tulceo morala tudi razcepiti v srednji, ki mu je ime Sulina. ter v južni, imenovan Grlo sv, Jurija. Tega sem morala posebno navijugati, ket se nikakor nisem mogla preriniti naravnost do morja. Zato je ta moj rokav najdaljši. Me ri .120 km.
Tako, pa sm0 skoraj pri kraju! In vendar bi vam rada še toliko povedala! Ne morete si misliti, koliko peska in blata vlučim po svoji dolgi poti! In vse te reke, ki mi hite v naročje, koliko tega prinašajo s seboj! Potem pa z združenimi močmi rinemo to proti morju Ne boste verjeli, če vam povem, da vsilim Črnemu morju letno okoli 28 milijonov štiri- j'
jaških metrov naplavin. Kakšne so posledice, menite? Zares čudne! Moja delta sili vedno bolj v morje. To se peni in hrumi, buta v moj pesek — pa smo močnejši od njega! Tudi tu pokažem svojo veljavo!
Dokaz? Ga že imam! Tretji svetilnik v mestecu Sulini. Pred desetletji so ga postavili na kraju, kjer jem. se spajala z morjem. Danes- je ta svetilnik sred; mesta. In v morju samem pred mojimi iztoki! Da bi vi le videli te ogromne množine sipin! Pa jih nisem zagrešila le jaz. Smešno je. da jih morje samo tam odlaga. Pobira'naplavine rek, ki se izlivajo vanj severno od mene in morski tok. ki se pomika vzporedno z obalo navzdol proti Bosporu. jih naklada na moje sipine. Seveda ta nebodigatreba ladjam zelo otežkoča vstop v moje iztoke. Koliko žrtev je že terjal! Je imel pač vedno take gospodarje, ki so ga zanemarjali. Včasih so bili to Turki, pa Rusi in Romuni, celo Anglež; in zdaj spet Rusi. Izkoriščali so moje vodovje vsi, ki so bivali ob mojih bregovih. za ureditev plovnosti pa sc- se ponekod bore malo brigali. Predvsem ravno ob mojem iztoku v Crno morje.
III.
Pronielua pot
Sele s pariškim mirom 1856. 'eta se je Evropa zavzela za promet po mojih ledjih: postavila ga je pod mednarodno pravo. Vzpostavitev plovnosti in nadzorstvo nad mojim vodovjem od Črnega morja do Galaca sta bila poverjena Evropski donavski komisiji. Le strmite, kdo vse - je bil -v tej komisiji! Zastopniki Francije, Velike Britanije. Avstro-Ogr-ske, Prusije. Rusije. Sardinije in Turčije. Kaj so nekatere teh držav le imele iskati v komisiji! Pristojnost komisije je bila kasneje z raznimi konferencami in pogodbami (pariška konferenca 1866, berlinska pogodba ) 878 in londonska donavska konferenca 1883) podaljšana do 1904. leta,
Ta komisija je izmed mojih treh izlivnih rokavov izbrala za plovbo in regulacijo srednjega, Sulino, čeprav vsebuje komaj 7% vsega vodovja, ki ga dovajam Črnemu morju. Kako to? Sulina je najkrajša, meri le 84 km, jma najmanj zavit tok tet prinaša najmanj naplavin. Zaradi tega rastejo tudi sipine pred ustjem neprimerno bolj počasi kot n. pr pred Kilijskim grlom. Presekali so vijuge moje Suline in so s tem skrajšali njeno pot do morja za 20 km. Tudi strugo so mi temeljito poglobili. Po vsod sem nad šest metrov globoka, Ob izlivu pa so moje vodovje speljali med dvema nasipoma do dolikšne globine, da brez škode odlagam svoje naplavine. In tako lahko plovejo po meni do Braile parniki, ki se pogrezajo do 50 din globoko. S to regulacijo je ladijski promet po moji delti narasel več kot dvojno, število nezgod pa se je zmanjšalo za dve tretjini. Človeška bistroumnost, njegova odločnost in dejavnost so se poskusile na meni večkrat ter mi od narave dane pogoje izboljšale. Zal mt še niso odpravili vsega in mi tudi ne bodo. Naj vam le kratko razložim!
VI. Pl,
l/r^ri ir	Vremenska napoved	za danes:
V IT r AA f*	Pretežno jasno z	rahlo po-
I I \ L. f V I L	poldansko pooblačitvijo. —
Temperatura skoraj	brez spre-
membe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 31.6; najnižja 24 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
K:«:!!
........... .
m us
ss««ssaagss-*§igi5{miissif^ra^	naManam
16. JULIJA 1952
II V ' ti
■ii! IMWMWHIHliiaiigBasiliS
■ «»ii i
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.20:
Od Triglava do Jadrana. 21.00:
Koncert mešanega zbora KUD «Jože Hormenko* iz Maribora. — Trst II.: 18.15: Brahms: Koncert za klavir in orkester. 21.30: Čajkovski:	Francesca da Rimini. — Trst I.: 11.00-
Simfonična glasba. — Slovenija: 12.00: Opoldanski koncert slovenske orkestralne glasbe.
IZLOČILNE TEKME V NOGOMETU I1V KOŠARKI
Jugoslavija-lndSia 10:1 (5:0)
Tesna zmaga nogometašev Sovjetske zveze nad Bolgarijo šele v nadaljevanju
Srednji krilec HORVAT
(Naše poročilo)
HELSINKI, 15. — V središču #animanja je bila nogometna tekma med SZ in Bolgarijo. Malo je manjkalo, da niso Bolgari v začetku turnirja priredili veliko presenečenje, 18.000 gledalcev, ki so vsi navijali za Bolgare, je bilo razočarano z igro Sovjetov, ki niso bili na višini svoje slave. Ruska enajsterica je bila fizično močnejša in bolj energična od Bolgarov, ki so bili hitrejši. Sovjeti so igrali sicer povezano, vendar •je njih igra bila sestavljena iz nepotrebnih podajanj in dri-
blingov. Bolgari so bili bolj praktični, vendar tudi oni pred golom premalo odločni.
Začelo je deževati, igrišče je postalo težko in Rusi so se na njem bolje znašli. Ko pa je bolgarski srednji napadalec Pa-najotov bil poškodovan, Bolgari niso bili več nevarni. V zadnjih 10 min. je igra postala surova in madžarski sodnik Czolt je moral neprestano prekinjati igro, da bi preprečil večji nered. Ob zaključnem žvižgu sodnika sta obe enajsterici pri stanju 0:0.
V 6. min. prvega nadaljevanja je desna zveza Bolgarije Kolef preigral levega krilca Petrova in branilca Mirkova ter nato z ostrim strelom dal prvi gol za Bolgare. 4 minute kasneje je srednji napadalec Bobrov z glavo spremenil smer žogi in izenačil. Zopet je minilo 4 minute in desno krilo Trofimov se je znašlo samo pred bolgarskim vratarjem. Sokolov je žogo sicer ujel, toda bil je zelo nervozen in jo je zopet nehote podal nasprotniku. Trofimov je z razdalje nekaj korakov dosegel odločilni gol za sovjetsko moštvo. Tako ni prišlo do presenečenja in bolgarsko moštvo je izločeno iz turnirja.
S: ff *
V Helsinkih je na olimpijskem stadionu Jugoslavija za-
služeno odpravila Indijo z visokim rezultatom 10:1	(5:0).
Zmaga bi lahko bila še višja, če bi napad zlasti v prvem delu izkoristil zrele šanse. Kljub visokemu porazu so Indijci igrali dobro, borbeno, korektno ter pokazali smisel za lepo igro. Le pred golom so bili zelo neučinkoviti.
Jugoslovanska reprezentanca jr.i grala dobro, v njej ni bilo slabega mesta. Najboljši je bil Zebec, ki se je odlično dopolnjeval z Bobekom. Izvrstno sta igrala tudi Boškov in Horvait. Gole so dali: Vukas 2, Mitič 3, Zebec 4, Ognjanov 1. Za Indijo je bil uspešen Ahmed Kan.
Po tekmi je kapetan indijskega moštva dejal, da je zmaga jugoslovanske enajsterice popolnoma zaslužena ter da Indijci občudujejo igro zmagovalcev. Sodil je dobro Ameri-kanec West.
* * *
Ostale nogometne tekme o-limpijskega turnirja. Poljska je odpravila z 2:1 Francijo po izenačenem prvem polčasu (1:1), Madžarska pa je z istim rezultatom premagala Romunijo. Oba rezultata sla bila predvidena, tako tudi zmaga Danske nad Grčijo 2:1 (2:0). V prvem polčasu so danski igralci zabili dva gola, medtem ko je v d:ru. gem delu prešla v ofenzivo Grčija Borba med obema na-
nmSK PHt PRKUSEDftUmi MOTUBISTOEGA llULSiU „MMTERJt“
Velik napredek v enem letu
Začeli so s tremi člani, danes jih društvo šteje 400 - Redni tedenski izleti Klub bo dobil nove prostore - Sedemdnevni izlet v Beograd bo v začetku avgusta
Vedno pogosteje lahko citate v našem listu, pa tudi drugje, med obvestili, da to ali onoi motoristično društvo priredi iz. let v Jugoslavijo.
Hoteli smo izvedeti kaj več o delu in naporih motoristov zato smo se napotili k »Amaterjem* — klubu, ki je botroval pri rojstvu vseh drugih, jim pomagal z nasveti pri začetnih težavah in ima še danes med njimi mnogo ugleda.
Obrnili smo se na požrtvovalnega predsednika Giovanni-ja Cuccolija, ki nam je rad povedal o prvih korakih društva. Dajmo mu besedo: «V začetku smo bili v dveh, treh. Ce se ozremo danes na pot, ki smo jo prehodili v enem letu, smo lahko nadvse ponosni. V na. šem društvu je trenutno včlanjenih skoraj 400 članov (!), ki skoraj polnoštevilno sodelujejo pri aktivnosti kluba. Imamo včasih tudi po dva izleta v eni nedelji!*
Prekinili smo ga in povprašali kje so vse bili motoristi kluba «Amaterji», in kakšne vtise so odnesli z izletov, «Vsi od kraja so navdušeni. Naš prvi izlet je bil na velesejem v Zagreb. Nismo izbrali najboljše ceste, in posebno za lažje motorje je bilo neprijetno Krst je bil težaven.
Poznfijših izletov je toliko, da je nemogoče imeti vse v glavi. Obiskali smo Bled, Pulj, j trikrat smo bili v Opatiji, prekrižarili Istro, poleg teh enodnevnih izletov pa imamo v programu od 2. do 9. avgusta enotedenski izlet v Beograd. To bo preizkušnja naše zrelosti, Natančnega števila motoristov še ne vemo, ker vpisovanje še traja, vendar je zanimanje zelo veliko. Sli bomo
preko Ljubljane, Maribora do
Zagreba, nato po avtomobilski cesti do Beograda. Nazaj grede bomo iz Zagreba zavili preko Karlovca na Reko, od tam pa domov*.
— Imate kakšne težave?
— «Pravih težav pravzaprav ne, le nekatere stvari bomo lahko še izboljšali. Tako se bomo nemara že prihodnji teden preselili v nove prostore v U-lico Alfieri, kjer bodo za naše člane vedno odprta vrata*.
— Kakšne člane imate v dru. štvu?
— »Mnogo je mehanikov, nekateri so trgovski pomočniki. Pozabiti tudi ne smemo delavcev iz tovarn. V društvu so Slovenci in Italijani, vendar vsi do poslednjega dobri tovariši, disciplinirani, da je pravo veselje potovati z njimi*.
— Načrti za bližnjo bodočnost?
— «Kaj hočete, dopusti so pred vrati in vsak bo zajahal železnega konja in po svojih poteh iskal mira in hladnejšega podnebja. Prosili smo Ekonomsko delegacijo FLRJ, da bi lahko naši motoristi — mnogi od njih hočejo namreč izrabiti dopust v Jugoslaviji — dobili dovoljenja, da bi lahko prepeljali preko meje svoje motorje, kar je bilo doslej mogoče le skupinam, ne pa tudi posameznikom. Upamo na ugodno rešitev*.
— Ne bomo vas dalje zadrževali, le to še povejte za naše bralce, koliko je. še drugih takih društev na angloameri. Škem področju STO?
— «Zelo so močni na Opčinah, kjer imajo svoj Jadran; mladi in pogumni vozači, iz katerih bodo lahko postali dobri tekmovalci, so včlanjeni v nabre^
žinski Mladosti. Agilni so tudi v Dolini, medtem ko je novoustanovljeno društvo v Miljah ravno začelo z delom*.
— Najlepša hvala, za danes bo zadostovalo. Prihodnjič pa več o ostalih društvih.
Finska nogometna stava «Veikšenkaustenisto» je razdelila danes kupone za tekme prvega kola olimpijskega nogometnega turnirja. Za 10 mark (trije centi dolarja) se bo lahko dobilo največ en milijon in pol mark. Dva popoldanska lista sta v Helsinkih predvidela za tekme, ki bodo 14., 15. in 16. julija naslednje rezultate: Italija - ZDA 1. Italija bo premagala ZDA, Brazilija Holandske, Rusija Bolgarijo, Danska Grčijo, Madžarska Romunijo, Velika Britanija Luksemburg, Polj. ska pa bo premagala Francijo.
Prognozi se razlikujeta sarr.o v enem: «Uta - Sanomat* predvideva. da bo v tekmi Cile -Egipt zmagal Cile, «Nya Pres-sen* pa je mnenja, da bodo zmagali Egipčani.
* * *
MILAN, 15. — Evropski finale teniškega tekmovanja za
sprotnikoma je bila uravnovešena, kar predstavlja presenečenje in kaže, da Danci letos nimajo tako močnega moštva kot pred štirimi leti V Londonu.
Nadaljevale sq se izločilne tekme v košarki. Italijani so premagali Turčijo z rezultatom 49:37 (16:24). V začetku drugega polčasa so Italijani ostro reagirali, izenačili, prišli v vodstvo in zasluženo zmagali.
Ostali rezultati košarkarskih tekem:	Grčija - Izrael 54-52,
Kanada.Romunija 72:51 (28:21), Belgija - Švica 59:49 (33:25).
Italijanski nogometaši imajo
5:5«
Tudi na včerajšnji tekmi se je odlikoval ČAJKOVSKI
škodovano tudi Cade, medtem ko ie Azzini še na potovanju, ker je v nedeljo odigral v Val-dlagmi tekmo Triestina - Bre-
smolo: CardarelJi je dobil vnet- j SCja. Meazza bo imel težko deje rebrne mrene in odpotuje )o, preden bo sestavil enajsto-nazaj v domovino. Nastopiti ne rico.
mor« Bonipertd, koleno ima pou 1	ELVEZIO	BIANCHI
MIREN SPREHOD BREZ VEČJIH PRETRESLJAJEV
Dekkers prvi etl irejice
ki ie pri Itvncu
VRSTNI RED :
1. Dekkers (Hal.) 5.15:16; 2. Voarting (Hol.) 5.15:25; 3. Par-
današnjo pot z vožnjo skozi Pira in ko smo zapustili zadnje hiše je ob 10.44 bil dan znak dcen (Sever-zahod-center), isti ‘ za start-
čas; 4. Faanhof (Hol.) 5.17:01; 5. Vitetta (Jug-zahod); 6. Gi-guet (Jug- zahod); 7. Rosseel (Bel.);	8. Sabbadini (Vzhod-
jug-vzhod); 9, Fernandez (Sev. Afr.); 10. Kebatli (Sev. Afr.); 11. Wagrt>mans (Hol.); 12. Vi-vier (Vzhod-jug-vzhod), vsi s časom Faanhofa; 13. Van Ende (Bel.) 5.17:35;	14. Deledda
5.18:02;	15. VVeilenmanm; 16.
Decaux; 17. Van Breenen, vsi s časom Deledde.
(Naše poročilo)
BORDEAUX, 15. — Ob 10.30 je karavana dirkačev nastopila
Vozi 78 tekmovalcev. Razsodišče je dovolilo štirim dirkačem, ki so včeraj prišli izven maksimalnega časa, da so vsled majhne zamude in olajševalnih okolnosti startali na današnjo etapo. Samo Spanec Perez, čigar zamuda je bila znatna, je odpotoval v Španijo. Manjkata tudi Molineris in Lapepie, ki sta včeraj odstopila. Ozračje je precej ohlajeno, moremo reči naravnost hladno, v primeru z vročino prejšnjih dni.
V prvih kilometrih je bilo nekaj poskusov bega, kar pa je skupina kmalu ukrotila. Odslej
ZADNJA POROČILA
POVELJNIK AMER. GLAVNEGA STANA GEN. COLLINS:
Z vsemi sredstvi na napadalce
Demonstracije na Japonskem ob obletnici ustanovitve japonske komunistične partije - Kitajsko japonska mirovna pogodba Zarota proti poveljnikom kitajskih nacionalističnih čet v Birmi
TOKIO, 15- — Zavezniško le- I ki pade na današnji dlan, pred'
Davisov pokal med Italijo in Belgijo bo v Milanu od 25. do j rabljen; atomske borrvhe majh“
talsbvo je danes obnovilo napade r,a področje Piongjanga, kjer so bili zadeti objekti v bližini prestolnice. Vzh odrto od mesta so zavezniška letala bombardirala tovarno cementa in železniške delavnice. Sile OZN so zavrnile severnokorejski napad južno od Kesooga, kjer že od četrtka skušajo nasprotniki zavzeti ta položaj. Osma armada računa, da so s evernokorejske čete pri teh poskusih izgubile 592 mož.
Agencija Tass komentira za. vezniška bombardiranja Severne Koreje in trdi, da so ameriška letala 11. julija izvedla nad Picngjangom najbolj krvoločen napad, kar jih je to mesto utrpelo od začetka vojne. Agencija ugotavlja, da jp bilo pri tem napadu poškodovanih deset šol, da je biilo deset učencev mrtvih Jn ranjenih in da je bilo več žrtev tudi po bolnicah, po kulturnih ustanovah in v gledališču. Agencija zaključuje svojg poročilo s trditvijo, da skušajo zavezniki s terni napadi uničiti mesto Pjongjang in da je samo to njihov namen, ker v mestu ni vojaških objektov.
Poveljnik ameriškega glavnega stan® general Collins se je danes v PUsan.u srečal s predsednikom Južne Koreje Singmartom Rijem. Na povratku v Tokio je Collins izjavil novinarjem, da so Združeni narodi pripravljeni uporabiti proti nasprotnikom vsakršno sredstvo, da bi preprečili uničenje lastnih sil na Koreji. Vsekakor pa, j« dejal Collins, je pri tem izključena bakteriološka vojna. Na vprašanje, dali bodo upo.
27. julija.
V italijanskem moštvu bosta nastopila v igrah posameznikov Fausto Gardini in Rolando Del Bello, v dvojicah pa Cucelli -Marcello Del Bello.
* * *
TURIN, 15. — V Turin je prispel argentinski novinar Piero Fiore, ki je pooblaščen, da sklene pogodbo z italijanskimi kolesarskimi dirkači, ki bi nastopili na dirki »Po Argentini«,
nega kalibra proti nasprotni' škirn položajem, je Collins odvrnil, da bi bilo za to potrebno odobrenje Združenih narodov. Glede splošnega položaja na Daljnem vzhodu je general mnenja, da s; je v zadnjih mesecih izboljšat zlasti v Indoki-r»i, vendar da bi morala Francija poslati svoje častnike na Korejo, kjer bi lahko proučili metode, kli so se jih poslužill Združeni narodi pri uporabi domačih čet za njihovo lastno obrambo.
Za obletnico ustanovitve japonske komunistične partije,
videva policija številne demonstracije po vsej državi. Opremljeni z orožjem in bombami za solzenje so policisti pripravljeni posredovati, kjer bi bilo potrebno. Do manjših neredov je prišlo že včeraj, pri čemer je bilo aretiranih 37. oseb. Danes zjutraj so nenadno preiskali korejsko šolo v predmestju Tokia in našli tam vse, kar je potrebno za izdelovanje zažigal-nih bomb, imenovanih »ccck-taiil Molotov«. Preiskava j? bila izvedena na podlagi informacij oseb, ki so bile aretirane 1. maja.
Ministrski predsednik nacionalistične Kitajske je sklical danes nujno sejo parlamenta za odobritev separatne mirovne pogodbe z Japonsko. Na seji je ministrski predsednik izdavil: »Predvsem je treba ugotoviti, čf je v našem interesu, da si ustvarimo stalnega sovražnika ali pa da živimo s sosedom, ki je nasproti nčm prijateljsko razpoložen,*. Pogodbo je že včeraj odobrila direkcija Kuomir,-tanga.
Po informacijah, ki jih je angleški list »Nation« prejel iz Kengtuniga, raj bi bili Kitajci odgovorni za zaroto proti voditeljem sil Kuomintanga, ki so se zatekli v Birmo. Poročilo trdi. da je rarola tudi delno us,pela. V Monksatu. kjer je glavni slan teh sil, je kapetan Ci Feng Leong s samokresom ustrelil generala U Ju Tama in njegova dva nadomestnika, ki so bili pred kratkim poslani s Fonmoze. Polkovnik Ein N ang pa naj bi bil streljal n,a generala in podpoveljnika naciona listačnih sil v Birmi Ma Cu Jeea. Posredovali so elementi, ki so ostali zvesti naciorjali. stični Kitajski in ubili oba atentatorja. Generala Jeea *> s helikopterjem prepeljali v Siam.
Poročilo pravi nadalje, da so zaradi tega atentata ustrelili
kri član« racionalističnih sil in procesirali nekaj si0 drugih. Po informacijah nekaterih u-porniikov 90 bili častniki, ki so vodili zaroto, vtihotapljeni o-genti ljudske Kitajske.
Na neki konferenci angleške metodistične e**rkve v Presto ,wu Je bilo sklenjeno, da bodo
zaprosili angleško vlado naj posreduje pri zavezniških silah n,a Koreji, da bi te ne uporabljale napalmbomb, ker nasprotuje to duhu Združenih narodov.
65.11-liska lelaloaosilka
NEWPORT NEWS, 15. — Ob primerni ceremoniji so pričeli včeraj z gradnjo 65.000-toniske letalonosilke »Forestal*. Letalonosilka bo razpolagala s 320 m dolgo in 76 m široko ploščino za pristajanje in odlet letal. Ladja bo lahko služila tudi težkim bombnikom za prenos a. tomskih bomb. Na vzletni ploščadi s« bo lahko zvrstilo 100 letal od reakcijskih lovcev do bombnikov. jtForestal* bo plula z brzino nad 32 vozlov.
Ramsnje spisi SGleriev i»zilravie Puram
BUENOS AIRES. 15. — Čeprav danes ni bilo uradno orne. njeno zdravstveno stanje Eve Peron, so uradne ceremonije še nadalje odpovedane. Tako je špansko poslaništvo odložilo tradicionalno «fiesito», ki bi morala biti 18. julija. Člani vlade in pokrajinske skupščine so v Cordobi sneči pošastili Evo Peron z enominutnim molkom. V prestolnici pokrajine Buenos Aires, La Riali, avtotaksiji jutri ne bodo vozili, ker bodo njihovi vozači poromali v svetišče Lujan in tam molili za zdravje gospe Peronove.
Leteči krožniki v Maroku
RABAT, 15. — V štirih različnih krajih Maroka »o danes opazili leteče krožnike: 35 km južno od Marakeša, v Tanou-danlu, v Casablanci in v bližini Rabata.
PITTSBURGH, 15. — Danes so bili povzeti razgovori mod predstavniki kovinarjev in jeklarn. da bi našli primeren način za rešitev spora in prenehanja stavke, ki traja že 44 dni. Sindikalno združenje kovinarjev predstavlja predsednik Murray, delodajalce pa podpredsednik «Bethlelen Steel Corporation* Joseph Larkis.
2100 km na uro
MOFFETT FIELD (Califor-nia), 15. — Poskusno letalo a-menške mornarice «Skyrocket» je doseglo 2100 km na uro, to je okrog dvakratno brzino zvoka.
To vest So danes potrdili funkcionarji narodnega odbora za zrakoplovstvo. Poskus ie bil izveden že avgusta lansko leto. «Skyrocket» je bil odvržen z matičnega letala v višini 10 ti. soč metrov. Sodeč po pisanju neke letalske revije je bila gori imenovana brzina dosežena v višini 24 tiseč metrov.
Odlet helikopterjev
preko oceana
WESTOVEK, (Massachus-setts), 15. — Kakor smo že včeraj poročali, sta danes ob 14. po našem času odletela s tukajšnjega zračnega oporišča dva velika helikopterja ameriškega letalstva, ki bosta skušala preleteti Atlantski ocean. Helikopterja spremlja navadno letalo C 54. Poskus ima namen ugotoviti, d,ali bi bilo mogoče po zračni poti spraviti preko oceana ameriške helikopterje, namenjene Evropi.
NEVV YORK, 15. — Albanski ministrski predsednik je poslal predsedniku Varnostnega sveta OZN brzojavko, v- kateri ponovno zahteva, naj bi bila Albanija vključena v OZN. Obenem je v brzojavki rečeno, da Albanija podpira sovjetski predlog za skupni sprejem 14 držav v OZN.
Železniške nesreče
GRAZ. 15. — Nekaj metrov od mostu preko reke Enns na Gornjem Štajerskem je danes iztiril osebni vlak. Po prvih vesteh so trije mrtvi in najmanj 20 ranjenih.
Mnogo več žrtev pa je zahtevala nesreča, ki se je pripetila danes v Egiptu. Pri Tantahu je namreč iztiril ekspresni. Vlak, ki vozi np progi Kairo-Da-nieita. Skupno z lokomotivo so se prevrnili vsi vagoni prvega razreda p0 prvih vesteh so med žrtvami tudi strojevodja in številne znane osebnosti.
NEW YORK. 15. — V New Yorku krožijo nepotrjene vesti, da je bil v Pragi aretiran Sigmund Sleim, eden izmed usta. noviteljev češkoslovaške komunistična partije. Tudi njegovo pretacijo spravljajo v zvezo s čistko, ki jma namen spraviti Žide s pomembnih položajev. Po teh' vesteh sodeč, so tudi v Bratislavi dobili številni Židi nalog, naj v 10 dneh zapustijo mesto. Sigmund Stein je pred zadnjo vojno v nekem procesu v Pragi branil Ano Panker.
nihče ni dobil večjega naskoka vse do 140. km, ko je prišlo do dogodka, ki je odločil etapo. Pred tem lahko omenimo Gi-guetov in Mirandojev poskus bega v Comptieuxu (115 km), kjer je bila zaloga hrane.
Oglejmo si, kaj se je zgodilo proti 140 km: Holandec Dekkers je v nekaj km dobil, kakih sto metro naskoka in vozil tako sam približno 20 km. Tedaj sta dohitela ubežnika Holandec Voorting in Pardoen (Francija). Trojica je vozila še nadalje 100 m pred Van E zidom, Vivierom in Vagtmansom Večja skupina tekmovalcev je sledila z zamudo 150 m. Ubežniki so vozili hitro in skupina za njimi se je raztrgala.
15 km pred ciljem sledijo Dekkersu, V o ortingu in P ar do. enu le še Kebaili, Rossel, Gi-guet, Vivier, Vitetta in Sabba-dini, medtem ko so vsi ostali raztreseni v ozadju.
Do prihoda na stadion v Bor. deaux se stanje ni spremenilo. Pri vhodu na velodrom je Dekkers imel preko 10 m naskoka pred tovarišema. Prednost je obdržal do konca, medtem ko je takoj za njim prešel cilj Voorting. Faanhof je bil najhitrejši med neposrednimi zasledovalci.
Po naporih poslednjih dveh gorskih etapah, je današnja bila samo mirna preselitev in lahko pričakujemo, da bo do konca ostalo na istem. Morda se bodo zaradi osebnega prestiža asi, predvsem Coppi, še enkrat izkazali v etapi na kronometer.
Ockersa bo zelo težko spraviti z drugega mesta in je tako tudi na tem sektorju borba izgubila na zanimivosti. Magni si je poškodoval kolena, tudi Bartoli se ne počuti povsem dobro
JACQUES COPAIN
LESTVICA :
1. Coppi (Italija) 122.33:31; 2. Ockers (Bel.) 123.00:32;	3.
Robič (Fr.) 123.04:08; 4. Ruiz (SP-) 123.04:20; 5. Bartali (It.) 123.06:20;	6.	Close (Belgija)
123.66:26;	7.	Dotto	(Francija)
123.10:57;	8.	Magni (Italija)
123.11:08; 9. De Kertog (Bel.) 123.22:04;	10.	Carrea (Italija)
123.23:14;	11.	Gelabert	(Sp.)
123.26:12; 12. Geminiani (Fr.) 123.32:48; 13. IVeilenmann (Sv.) 123.34:15; 14. Van Ende (Bel.) 123.44:02;	15.	No! ten (Hal.)
123.59:03;	16.	Lauredi	(Fran-
cija) 124.11:25; 17. GoldSchmidt (Luks.) 124.12:17; 18. Van Est (Hol.) 124.15:23;	19. Zelasco
(Sev. Afr.) 124.21:42; 20. Voorting (Hol.) 124.23:36.
MOŠTVA :
1. Italija (Milano, Coppi, Bartali) 367.55:54.
2. Francija	(Rol!and,	Rabič,
Geminiani) 368.08:22.
3. Belgija (Rosseel, Van Ende, De Hertog) 368.33:19.
4. Španija (Gelabert, Ruiz, Trobat) 370.20:14.
5. Holandska (Dekkers, Voorting, Faanhof) 370.31:05.
KINO
V IBSTI
Rcssetti Zaprto zaradi poči***; Excelsior. 16,30:	»Princ	Azil®
Sabu, R. Massey.
Nazionaie. 16.30: «Prva legO**1
C. Boyer, B. Rush.
Fenice. Zaprto zaradi počitnic Filodrammatico. 15.00:	«Sar®'
sko maščevanje*. W. Chiart Arcobaleno. 14.30:	»Igralka*-»
Gardner.
Astra Rojan. 17.00: «LjubezW‘K' srečanje*, M. Rooney. . Alabarda. 16.30: »Nevarni nU*®-letniki*, Jackie, Butch. Armonia. Zaprto zaradi počit«*' Aurora. 16.30: «WaterlojskI ttlf1 V. Leigh, R. Taylor.
Ariston. 16.00: «Mešetarji», Gable, Ava Gardner. Garibaldi. 14.30: «Uničenje na * liki stezi*, G. Montgomerjr. ' Ideale. 17.00: «Gbbavost», Am«“ Nazzari.
Impero. 16.30: «Skrinja s sed mi biseri*.
Itaiia. 16.30: «Rasci‘mon». , Kino ob morju. Zaprto počitnic.	J
Moderno. 17.00: «Stvar z drllF ga sveta*.
Savona. Zaprto zaradi počiti*6 Viale. 16.00: «Bozambo», Ban**. Vittorio Veneto. Zaprto za*J počitnic.	.	’
Azzurro. 16.00:	«Tragična
banda*, S. Granger, F. R0®8?/ Belvedere. 17.00:	«2ensk3»> ‘
Chapman, A. Menyou. . Marconi. 17.00: «V srcu Seveb
D. Toran, G. Dickens. Massimo. 16.30:	«Montecri^
meč», G. Montgomery.
Novo cine. 15.00: «Zorrovo
sit
'll
menje*, T. Povver, L. Dat^ Odeon. 16.00: «Dr. Cyclops». Radio, Zaprto zaradi počitnic Veneta. 16.00: «Mož zla*, J.
fielcJe, B, Pearson.	..
Poletni kino Rojan. 20,00: t*1 ljenje na plesni korak*.
RADIO
C O bi K T It S Ti
254,6 m ali 1178 ke SREDA, 16. Julija 1952
5.30 Prva poročila. 5.45 JjjL n ja glasba. 6.45 Pogovor 1 m 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske L rodne. 13,30 Poročila. 13.*5 . včeraj do danes. 13.50 D01% zvoki. 14.20 Od Triglava č°. jll drana. 18.15 Narodne pesmi, iv, Po opernem svetu. 19.15 f0 la. 21.00 Koncert mešanega ^ ra KUD «Jože Hormenko* ribora. 21.30 Igrajo za vas... ;j Plesna glasba. 23.10 lahko noč. 23.30 Zadnja P0***
TOKIO, 15. — Japonski zunanji minister je prepovedal japonskemu moštvu v odbojki, da bi odpotovalo v Sovjetsko zvezo na svetovno prvenstvo, ker «vlada ne more zagotoviti ■sigurnost japonskih podanikov v SZ*.
* * *
V Karlovcu so nastopili jug olimpijski reprezentanti - plavalci. Ob tej priliki je Troja-novič dosegel na 100 m prsno nov državni rekord z rezultatom 1:09.2.
TRST II.
306,1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7 30 Jutnjlj i. P'..
Za vsakega nekaj. 12.45 Port,,-f 13.00 Zabavna glasba. 13.4 ba za štiri klavirje. 14.00 P°hj( la. 14.15 Lahke melodije. ^
morju
oceana
Plesna glasba. 18.15 Koncert za klavir in ° sF
19.00 Zdravniški vedež. 19415 > stra operna glasba. 19.45
la. 20.00 Koncert violinsta “j vita Dobronyja. 20.30 Spreti®8^
• 2. Človek si upa G# 20.45 Lahke m eHjV
21.00 Veseli bratci. 21..!0
ski: Francesca da' Rimini, iir Glasba iz revij. 22.00 Dve govi skladbi. 22.30 Prt'J*|V melodije. 23.00 Hanson: TO . za orgle, godala in harf«* Poročila. 23.30 Polnočna gtv TRST I.
7.45 Jutranja glasba. U.O*1 fonlčna glasba. 11.30 Dn" ran roman, 12.00 Električna ra. 12.30 Plesi iz vseh dežel. Gledališka glasba. 14.00 ske pesmi. 14,15 Kolesarskajtji po Franciji. 14.30 Slavni V A
16.30 Mednarodni kabaret-Jj Orkester. 17.45 Prenos oogF.j nega srečanja Italija - ZDA. j Športne vesti. 20.16 Aktulil^V
21.00 Radijska igra. 23.30 P" glasba.
SLOVENIJA
327.1 m 202,1 m 212.4 0*
12.CO Opoldanski koncert jj venske orkestralne glasbe. Poročila. 12.40 Zabavna 13.20 V pesmi in plesu Šimi narodi, 14.10 Lepe me'“L)l
18.30 Lahka glasba. 18.40 Veseli godci. 19.10 Partij pesmi in koračnice. 19.30 P®r oj) 19.40 Zabavna glasba. 20.00 koncert lahke glasbe. 21.30
ni dueti. 22.00 Poročil*. Nočni koncert.
Challeb
33.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradači
»Gospa!»
Usoda je hotela, da je bil gospod Jtogle v Istem trenutku prav zraven hladnlce. Stal je tiho, da bi bolje slišal, za kar je imel troje vzrokov. Prvič je bil radoveden im ni imel nobenega opravka; drugič ni bil prav nie skrupulozen; in tretjič ter zadnjič je bil za cvetočim grmičjem prav dobro skrit. Prisluškoval je torej.
«Gospa!* je kričal Joe vdrugič.
«Dobro, Joe,* je rekla stara dama in se tresla, «saj sem tl bila vendar zmerom dobra. Joe; tako lepo sem vedno ravnala s teboj. Imel si zmeraj malo dela in vedno dovolj jesti.*
Posebno zadnje besede so bile nežno čutečemu Joeju vSeč. Zdelo se je, da je bil ganjen, ko je glasno odgovoril:
»Da, res je!»
»Kaj torej hočeš od mene?* je nadaljevala stara dama nekoliko pogumneje.
»Groza vas bo,» Je odgovoril Joe.
To je zvenelo, kakor da se je hotel zelo krvoločno zahvaliti, in ker stara dama ni dobro razumela, se je začela spet tresti od strahu.
»Kaj mislite, da sem videl v tej hladnici?* je kričal Joe-
»Sveta nebesa, kaj neki?* je vzkliknila stara dama, ki jo je prestrašil njegov slovesni obraz.
»Tujega gospoda — tistega, ki je imel ranjeno roko — m poljubljal Je in objemal —»
»Joe! — koga? — upam, da ne kake dekle?*
«Se hujše,* Ji je kričal Joe v uho.
»Menda vendar ne katere mojih vnukinj?*
»Se hujše!*
«Se hujše, Joe?* Je vprašala stara dama, ki je domnevala, da ne more biti nič hujšega. »Joe, katera Je bila? Hočem, da mi poveš.*
Joe je poškilil previdno na vse strani ter Ji je nato zakričal v uho:
»Gospodično Rachel!*
«Kako?» Je vprašala stara mati % zvišanim glasom. »Govori glasneje!*
»Gospodično Rachel!* Je kričal Joe, kar Je mogel.
«Mojo hčerko?*
Debeli mladenič je nekolikofcrat pritrjevalno pokimal in njegovi tolsti lici sta se pomenljivo namrdnili.
«Pa je pustila, da jo je poljubljal?* Je vzkliknila gospa Wardle.
»Videl sem, kako ga je sama poljubljala,* je kričal Joe.
Ko bi bil gospod Jingle mogel iz svojega skrivališča videti izraz na obličju stare dame, ko je to čula bi bil gotovo svojo bližino izdal z neodoljivim smehom. Toda sliSal je samo odlomke njene razkačenosti. —• «Brez mojega dovoljenja! — Pri njenih letih!* Uboga stara oseba, kakor Jaz — BI bila lahko počakala, da jaz umrjeml* — itd. ter slednjič korake oddaljujoče se stare matere.
Čudno je, pa vendar resnično, da je bil Jingle prejšnji ve-
čer, pet minut po prihodu v Dingley-Dell, v duhu sklenil, da bo brez odloga oblegal tetino srce. Ni mu ušlo, da njegova smelost nikakor ni bila neprijetna vrednemu predmetu njegovega nameravanega naakoka, vrhu tega pa je Se slutil, da ima gospodična Rachel tieto najbolj zaželjeno vseh lastnosti, lepo premo-ženjce. Zdaj Je videl, da mora spraviti tekmeca s poti, ter .ie takoj napravil vojni načrt. Fielding pravi, da so možje ogenj, žene pa kodelja, knez teme pa jih zažiga. Gospod Jingle je vedel, da so mladi možje pri starih dekletih to, kar so ognjene iskre pri smodniku, ter je sklenil brez obotavljanja poskusiti eksplozijo.
Zdelo se Je, da mu Je sreča mila. Tiho Je šel z vrta in videl spotoma, da gredo gospodje in mlade dame ravno na izprehod. Gospod Tupman ln drugi gospodje so šli skozi stranska vratca, kakoar je videl, in mlade dame, kakor je vedel, so se po zajtrku same izprehajale. Zrak Je bil čist.
Sel je v hišo ter pogledal v sobo, ki je bila na pol odprta; teta je sedela pri oknu in pletla. Zakašljal je; ozrla se Je in se nasmehnila. Plačljivost ni bila v značaju gospoda Alfreda Jingla. Skrivnostno Je položil prst na usta, vstopil in zaprl vrata.
«Gospodlčna Wardle,» je začel s hlinjeno resnostjo, »oprostite, da se vsiljujem — kratko znanje — ni časa okolišiti — vse razkrito*.
«Gospod!» Je vzkliknila dama, ki jo Je njegov nepričakovani prihod nekoliko presenetil in ki je malo dvomila, ali Je v glavi gospoda Jingla vse prav.
»Pst! — Zarobljenec, obraz kakor cmok iz moke — izbuljene oči — malopridnež!* je nadaljeval gospod Jingle, teatrsko Sepetaje, ln zmajeval pomenljivo z glavo; teta se Je tresla, tako je bila razburjena.
»Vi govorite o Joeju, gospod, kakor se zdi?* Je rekla ter se
očitno trudila, da bi ostala mirna.	jr
«Seveda, gospodična — prekleti Joe! — Izdajalec — tal stari dami — stara dama kar besnela divjala — hladh^ v Tupman — objemanje in poljubljanje — kaj pravite, gosr na, kaj?*
«Gospod Jingle, me hočete žaliti, gospod?*	.	✓
«Bog obvari!* je nadaljeval neomajni Jingle; »vse sll^.' vas svarim — na uslugo — preprečiti škandal. Toda vse®L*t* če smatrate za žalitev — odidem,* ln delal se Je, kakor da oditi.	^
«Kaj naj torej počnem?* Je reklo ubogo dekle ln se lo. »Moj brat bo divji.* '	0	ifi
«Seveda,» je dejal gospod Jingle in se vračal; »stra-divjal.*	j«
^Ah, gospod Jingle, kaj naj rečem?* je vzdihnila zmerom v solzah.	^,fl!|
«Redte — da se mu je sanjalo,* Je hladnokrvno odS gospod Jingle.	6<r
Zarek upanja je razsvetlil mračno dušo uboge daibe-spod Jingle Je to opazil ter je obračal vodo na svoj mlih- / «Burka,» Je nadaljeval, »nič lažjega — malopriden ljubezniva dama malopridnež tepen — dama mislila — pub m Ali je upanje, da uide zUm posledicam razkritja, raZV,mB^t damo, ali je bridko bolest olajšalo to, da Jo je imenoval ,^r nivo damo, ne vemo. Nekoliko Je zardela ter hvaležno P°® j gospoda Jingla.
Prllizljlvi tujec Je globoko vzdihnil, njegov pogled nekaj minut na tetinem obrazu, potem pa se Je dra zgrozil in obrnil oči od nje.	.
(Nadaljevanje sled
ln1l638Ur-'pošUU predal »T- UPRAVa"'HUCA^V '^FRANČIŠKA«0 20. -"Trtrflnlk.V'?«« - OGLASifed «!»"	m
!o ,o r. Po*tn' PredjU	UPRAVA.	ULICA	&	V.	r	n . n . . -0 financru>.upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mrr, širine 1
«o?pc."J^"eVrlKarov ra^oTn - Tlsk^ Tlskarskf zaPvod 7.TT. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II.. Tel 11-32. - Rokopisi se ne vraCalo.
NAHOCNINA: Cona A: meeeCria 350, Četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno Poštni tekoči račun za STO. ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374, — z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možemi ^ Llubljana Tyrševa 34 • tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska