GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški obč POSEBNA ŠTEVILKA kamnik, novembra i980 Družbeni in gospodarski razvoj občine Kamnik VSEBINA: Družbeni plan občine Kamnik 1981-1985 Stališča, predlogi, pripombe in odgovori na javno razpravo o dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Resolucija o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v letu 1981 Splošna poraba v občini Kamnik Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik Na osnovi dosedanje razvitosti, uspešnosti uresničevanja nalog v tem srednjeročnem obdobju ter sprejetih usmeritev bodočega gospodarskega in družbenega razvoja naše občine so se vsi nosilci planiranja v občini že v prvi polovici letošnjega leta lotili zahtevne in težke naloge - oblikovanja planskih dokumentov, ki bodo v novem srednjeročnem obdobju 1981-1985 smerokaz naših hotenj in potreb, uokvirjenih v realne možnosti, ter naša skupna obveznost, da bomo sprejete družbenoekonomske cilje uresničevali kot najpomembnejšo obveznost v vseh samoupravnih okoljih. Odgovorno in usklajeno zastavljeno delo nosilcev planiranja se je pokazalo že v prvem delu, saj smo že julija začeli razpravo o paketu osnutkov planskih dokumentov -osnutku dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti negospodarstva, osnutku samoupravnega sporazuma o financiranju potreb krajevnih skupnosti ter o osnutkih samoupravnih sporazumov o financiranju SLO in DS, požarne varnosti ter pospeševanja kmetijstva - ki so bili med seboj že v veliki meri usklajeni. Priprava planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje se je v tem času prevesila v svoj zaključni del, saj v delovnih organizacijah in v samoupravnih interesnih dejavnostih že sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih planov. Hkrati pa je že pripravljen predlog dogovora o temeljih plana občine Kamnik, v katerem so upoštevane vse utemeljene in tehtne pripombe in predlogi iz javne razprave, osnutek družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, hkrati s tem pa osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana 1981-1985 v prihodnjem letu in predvideno splošno oziroma proračunsko porabo za prihodnje leto. Osnovne značilnosti predlaganih dokumentov so skladnejši razvoj občine, katerega nosilec ostaja tudi v prihodnje na prvem mestu industrija in gradbeništvo z večjim deležem pa naj bi bili v prihodnje udeleženi tudi obrt ter gostinstvo in turizem. Posebne pozornosti bo deležno kmetijstvo, med družbenimi dejavnostmi pa zdravstvo in otroško varstvo. Po planiranih kazalcih gospodarskega in družbenega razvoja občine v prihodnjem petletnem obdobju pa razberemo naslednje usmeritve: družbeni proizvod naj bi naraščal s 5 odstotno letno stopnjo, zaposlovanje naj bi naraščalo v skladu z naravnim prirastom oz. 2,5 odstotno, produktivnost z enakim odstotkom. Izvozna usmeritev našega gospodarstva naj bi se odražala z 10 odstotno letno rastjo izvoza. Razporejanje dohodka naj bi bilo še bolj gospodarno kot doslej, saj naj bi bila skupna poraba uokvirjena v 3,6 odstotni letni porast sredstev, za gospodarske naložbe pa naj bi namenili 31,5 odstotka ustvarjenega družbenega proizvoda. Razvojni cilji so smeli, vendar so izraz prizadevanj vseh nosilcev planiranja, da bi v bodočem petletnem obdobju kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja z večjo produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, uvajanjem sodobne tehnologije in povečevanjem izvoza ustvarili večji dohodek. S tem pa tudi trdne temelje za nadaljni razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti ter splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Družbeni plan občine Kamnik 1981-1985 UVOD Družbeni plan razvoja občine sprejemamo v zaostrenih pogojih gospodarjenja tako doma, kot v svetu. Živimo in delamo v razmerah, ki nas silijo, da spremenimo nekatera naša hotenja, gospodarjenje z družbenimi sredstvi pa moramo še posebej na vseh področjih dvigniti na kvalitetnejšo, stabilnejšo raven. V občini smo uspešno zaključili plansko obdobje 1976-1980, zlasti pri uresničevanju nekaterih naložb, kar nam je lahko dobra osnova in spodbuda za naprej. V istem času pa so se pojavile tudi bistvene spremembe pri cenah produkcijskih faktorjev ter neskladja med ponudbo in povpraševanjem. Tako prenašamo v novo obdobje vse težje pogoje gospodarjenja in nestabilnost v gospodarskih tokovih. Vsi nosilci družbenoekonomskega razvoja v občini imamo v prihodnjem obdobju pred seboj osnovni cilj: skrb za delovnega človeka. To se bo odrazilo v naših prizadevanjih za stabilne pogoje življenja in dela, za obrambno sposobnost naroda ter za ohranitev zdravega okolja. Glede na današnjo razvitost občine, usmerjenost, možnosti in potrebe, bo osnovni poudarek razvoja prihodnjega obdobja na proizvodnih programih, ki so izvozno usmerjeni ah' nadomeščajo uvoz, prednostna bo proizvodnja hrane ter razvijanje turistične dejavnosti. V negospodarstvu pa bomo dali prednost razvoju zdravstva in otroškega varstva. Razvoj za naslednjih pet let še ni povsem dorečen, zato bomo morali nekatere naloge še sproti spreminjati in dograjevati oziroma upoštevati spremembe v dinamiki njihove realizacije. i n u/iicm um guspoaarsiu razvoj oocme i\amniK 5 OSNOVNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA DEMOGRAFSKEGA, EKONOMSKEGA IN SOCIALNEGA RAZVOJA OBČINA KAMNIK Sedanja občina je nastala 30. 6. 1955 po združitvi mesta Kamnika in občin Kamnik, Komenda, Kamniška Bistrica, Srednja vas, Tuhinj in Motnik. Območje občine obsega na severu visokogorski svet Kamniških Alp, na jugu Kamniško-Komendsko ravnino, v osrčju in na vzhodni strani pa zgornji del doline Kamniške Bistrice, doline Črne in Tuhinjsko dolino. Najvišja nadmorska točka je vzpetina Grintavec (2558 m), najnižja pa je pri Suhadolah (329 m). Med šestdesetimi slovenskimi občinami je občina Kamnik po površini na 31. mestu, meri 289,25 km2, po številu prebivalstva iz popisa leta 1971 pa je bila naša občina na 28. mestu. Konec leta 1979 je bilo število prebivalcev 25.574 in se je tako občina povzpela na 25. mestu med slovenskimi občinami. Gostota poseljenosti znaša 89,6 prebivalcev na kvadratni kilometer in je za 4,4% nižja od slovenskega povprečja. Število članov na gospodinjstvo je 3,5 kar približno ustreza slovenskemu povprečju. Najbolj gosto naseljeni sta rodovitna Kamniško-Komendska ravnina in območje ob Kamniški Bistrici, kjer je locirana industrija. Kraji so po izvoru agrarni, izjema je le Kamnik. Nekatera kmečka naselja v nižini so se že pred vojno, zlasti pa po njej, urbanizirala in industrializirala. Tudi v čisto agrarnem okolju se kmečki domovi postopno urbanizirajo. Tako je znašal delež kmečkega prebivalstva leta 1953 31,6%, do leta 1971 pa se je zmanjšal na vsega 14%, kar je posledica hitrega industrijskega razvoja. V industriji je zaposlenih 6481 (avgust 1980) delavcev, kar predstavlja skoraj polovico vsega aktivnega prebivalstva, zato spada občina Kamnik med najbolj industrializirane občine v Sloveniji. PREBIVALSTVO Po številu prebivalstva je kamniška občina med srednje velikimi občinami v Sloveniji in ima po stanju 27. 6.1980 25.921 prebivalcev. Kamniško prebivalstvo je sorazmerno mlado; to je razvidno iz popisa prebivalstva leta 1971, saj je v občini 36% vseh prebivalcev starih do 20 let, v Sloveniji pa 32,9%. Ta starostna struktura je tudi eden od vzrokov za višji naravni prirastek prebivalstva v občini Kamnik v primerjavi s prebivalstvom v SR Sloveniji. Gibanje naravnega in selitvenega prirasta v občini prikazuje tabela 1, naravni in selitveni prirast prebivalstva ter koeficiente prirasta za občino Kamnik in SR Slovenijo pa tabela 2. Analize prebivalstva do leta 1971 kažejo na to, da je bil naravni prirastek v občini višji kot v SRS, selitveni prirast pa je bil, razen leta 1970 rahlo pozitiven. Spadali smo med selitveno nevtralne občine, po letu 1971 je naravni prirastek še nadalje nad slovenskim povprečjem, selitveni porast pa nas že z letom 1974 uvršča med občine, za katere je značilno izrazito priseljevanje. Vsa ta leta so pri koeficientih priselitev v občini višji kot v SRS, ki sicer velja za priselitveno območje v okviru SFRJ. Število priseljenih je bilo že v leu 1975 višje od števila rojenih v občini, kar traja vsa nadaljna leta, neto selitveni prirast pa se tekom časa vse bolj približuje neto naravnemu prirastku. Ugodni življenjski pogoji, prometne zveze ter bližina Ljubljane so dejavniki, ki pogojujejo taka gibanja. Osnova za to pa je predvsem gradnja stanovanj za trg, še posebno zato, ker je bila mnogo cenejša kot v Ljubljani. Posledice tega se seveda kažejo v potrebah po novih otroških vrtcih, šolah in boljših zdravstvenih storitvah, ki pa jim bo občina v bodoče težko kos, še zlasti v novih, težjih pogojih gospodarjenja in investiranja. Osnovne značilnosti v gibanju prebivalstva občine nam odkrivajo tudi popisi prebivalstva v letih 1948, 1953, 1961, 1971 ter prebivalstvo po stanju 1976 in 1980. Spremljanje števila prebivalcev po KS v navedenih letih nas opozarja na stalen proces deagrarizacije, tako v letih popisa, kot po stanju v letih 1976 in 1980. Stanje prebivalstva se je v letu 1980 znižalo v primerjavi z letom 1976 v KS Godič, Kamniška Bistrica, Motnik, Pšajnovica, Sela pri Kamniku, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Tunjice, Vranja peč. Hiter proces urbanizacije pa doživljajo predvsem krajevne skupnosti Duplica, Moste in Komenda, kar je razvidno iz tabele 3 in prikaza na karti občine Kamnik. NARKVNO GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI KAMNIK PO LETIH Naravni prirast Selitveni Rojeni- Umrli Neto naravni Priselitve Odselitve Neto selitve- prirast ni prirast 197o 352 2o3 149 298 3oo - 2 1971 36o 195 165 35o 325 25 1972 ^23 189 234 383 293 9o 1973 ^25 197 228 37^ 287 89 197*+ 2o2 235 422 285 137 1975 Ikl 192 279 37^ 292 282 1976 ^35 217 218 5oo 312 188 1977 461 2o8 253 521 338 183 1978 468 192 276 ^99 289 21o 1979 i+98 222 276 529 282 24? NARAVNI IN SELITVENI NETO' PRIRAST PREBIVALSTVA V OBČINI KAMNIK PO LETIH S PRIMERJAVO V SRS TABELA 2 Leto Priraat Koeficient prirastaJ na tisoč preb.) Koeficient jrirasta(na tisoč greh,) Skupaj Naravni Selitveni Skupaj Naravni Selitveni Skupaj Naravni Selitveni OBČINA KAMNIK SR SLOVENIJA 197o 147 149 - 2 6,6 6,7 - o,l 6,7 5,8 0,9 1971 19o 165 25 8,5 7,4 1,1 7,6 6,2 1,«* 1972 324 234 9p 14,4 lo,4 *,0 7,9 6,0 1.9 1973 315 228 87 13,8 lo,o 3.8 8,6 6,7 1,9 1974 312 235 137 16,2 10,2 6,0 8,8 6,4 2,4 1975 561 279 282 23,9 11,9 12,o lo,2 6,4 3.8 1976 4o6 218 188 16,9 9,o 7,9 11,2 6,7 *,5 1977 436 253 183 17,9 lo,4 7,5 11,1 6,7 4,4 1978 486 276 2lo 19,5 11,1 8,4 lo,5 6,6 3,9 1979 523 276 247 2o,7 lo,9 9,8 ll,o 6,9 M Stat.podatki po občinah SRS Zv.XVIII/l976, XX/1979 ŠTEVILO PREBIVALCEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OB POPISU LETA 19*40,1953,1961,1971 in PO STANJU LETA 1976 in I980 TABELA 3 19^8 1953 1961 1971 1980 1980 19U8" 1980 1976 1980 1975"" 1971" Občina skupaj: 16.937 17.843 19.897 22.474 ■ 25.921 153,o 115,3 24.o62 lo7,7 KS Kamnik *t.969 6.362 7.9o7 8.562 191 ♦»» 108,3 8.46o 101,2 167,7 KS Duplica 3?o 384 532 1.264 3.239 lol?,2 116,5 256,3 1.931 KS Godič 5o4 517 59"+ 6o2 587 97,5 595 98,7 KS Črna 864 894 9^7 842 776 89,8 92,2 768 lol,o KS Kamniška Bist.1.371 1.378 1.568 1.684 I.676 122,2 99,5 1.682 99,6 KS Komenda 1.386 1.457 1.5^2 I.580 1.846 133,2 116,8 1.741 lo6,o KS Tuhinj 891 924 912 894 « 913 102,5 lo2,l 116,3 889 lo2,7 KS Moste 759 8o2 873 l.oTo 1.2U4 163,9 1.117 111,4 KS Motnik 619 609 527 449 368 59,^ 82,0 383 96,1 KS Nevlje 809 878 914 I.068 1.266 156,5 118,5 1.181 lo7,2 KS Podgorje 506 538 560 611 73o 1M*,3 119,5 653 111,8 KS Pšajnovica 227 223 2o5 167 168 74,o loo,6 17o 98,8 KS Sela pri Kamniku 518 492 446 43o 432 83,^ loo,5 434 99,5 KS Srednja vas 519 52o 525 510 537 lo3,5 lo5,3 512 lo4,9 KS Smarca 55^ 605 728 858 l.loo 198,6 128,2 l.oo? lo9,2 KS Šmartno v Tuh. 7o5 73o 666 655 658 93,3 loo,5 664 99,1 KS Spitalič 3oo 251 272 245 290 96,7 118,4 3ol 96,3 KS Tunjice 681 676 642 638 555 81,5 87,0 621 89,4 KS Volčji potok 256 332 412- 33o 317 123,8 96,1 3ol lo5,3 KS Vranja peč 393 375 313 288 260 66,2 9o,3 275 9^,5 KS Križ 281 289 357 3S2 197 1*1,3 lo3,9 377 105,3 Vir: Statistični podatki po občinah v SRS ZAPOSLENOST V letu 1980 je bilo v občini Kamnik zaposlenih 10.267 delavcev, od tega v gospodarstvu družbenega sektorja 8.882 delavcev, v negospodarstvu 953 delavcev, 432 delavcev pa je v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov. Gibanje zaposlenih po teh kategorijah v času od leta 1975 do leta 1980, tako za občino kot tudi za SR Slovenijo, prikazujemo v tabeli 4. Primerjava nam pokaže, da beležimo v občini stagnacijo zaposlovanja v gospodarstvu družbenega sektorja, Slovenija pa ima nasprotno previsoko rast. Tudi v negospodarstvu je bilo zaposlovanje v občini bolj umirjeno kot v SR Sloveniji, bistveno hitrejšo rast zaposlovanja kot v SR Sloveniji pa imamo pri zaposlovanju delavcev v obrti, kar kaže na oživljanje te dejavnosti v tem obdobju. Do podobne ugotovitve pridemo tudi če primerjamo strukturo zaposlenih v SR Sloveniji po sektorjih dejavnosti. Še leta 1974 smo bili na področju sekundarnega sektorja v okviru Slovenije na vrhu lestvice in sicer na tretjem mestu po strukturnem deležu, v letu 1979 pa smo na 14 mestu. V terciarnih dejavnostih smo bili leta 1974 na 58 mestu, v letu 1979 pa na 40. mestu. Grafični prikazi nam prikazujejo razvitost posameznih sektorjev po občinah glede na število zaposlenih v teh sektorjih. V primarni sektor je uvrščeno kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo; v sekundarni sektor industrija in rudarstvo ter gradbeništvo; v terciarni sektor promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in osebne storitve, stanovanjska-komunalna dejavnost, finančne, tehnične in poslovne storitve; v kvartarni sektor pa družbene dejavnosti, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične dejavnosti. V primarnem sektorju je bilo v občini zaposlenih 5,3% vseh zaposlenih delavcev, v SR Sloveniji 5%, v sekundarnem sektorju 69,3%, v SR Sloveniji 53%, v terciarnem sektorju 16,1%, v SR Sloveniji 27%, v kvartarnem sektorju 9,3%, v SR Sloveniji 15%. Mesto naše občine je med 60 slovenskimi občinami v strukturi posameznih sektorjev razvidno iz prikazov. Struktura zaposlenosti in mesto naše občine v SR Sloveniji je odraz usmerjenosti, pa tudi razvitosti v posameznih dejavnostih. Po deležu zaposlenosti je bila občina Kamnik v primarni dejavnosti med 60 slovenskimi občinami na 28. mestu, v sekundarni dejavnosti na 14. mestu, v terciarnih dejavnostih na 40. mestu in v kvartarnih dejavnostih na 49. mestu. Zanimivo je tudi primerjati našo strukturo delavcev v združenem delu po stopnjah strokovne izobrazbe s SR Slovenijo. Iz grafikona je razvidno, da je bistveno odstopanje v doseženi strokovni izobrazbi v okviru posameznih izobrazbenih skupin. Te razlike so prav gotovo pogojene s strukturo gospodarstva naše občine, vsekakor pa bi morali izobraževanju in kadrovanju v prihodnje posvetiti vso pozornost.. ZAPOSLENI V GOSPODARSTVU DRUŽBENEGA §5^2B^-.2?2I!!5_^^!!!I^_I!i_§?_^Lf2Y5^I£5 Tabela h 1975 1976 1977 197o 1979 198c Občina Kamnik 8.733 8.656 8.80^ 8.717 8.912 8.882 Indeks 98,1 lo2,8 99,o lo2,2 99,7 SR Slovenija 56?.5^ 579-323 6II.636 631.987 650.939 653-612 Indeks 102^1 lo5,6 lo3,3 lo3,o loo,5 ZAPOSLENI V NEGOSPODARSTVU_DRUŽBENEGA_ Občina Kamnik 8o5 880 9o8 92o 9^6 953 Indeks lo9,7 lo3,2 lol,3 lo2,8 loo,7 SR Slovenija lo3-3H lo9-362 I05.36I 113-^91 116.439 117-52o Indeks lo5,3 96,3 lo7,7 lo2,6 loo,9 DELAVCI V DELOVNEM RAZMERJU Z DELOVNIMI LJUDMI, KI SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO DEJAVNOST Z OSEBNIM Občina Kamnik 2l8 245 275 3o6 362 432 Indeks 112,4 112,2 111,3 H8,3 119,3 SR Slovenija 15-359 l6.oo? 16.991* 18.253 19-811 lo4,2 lo6,2 lo7,^ lo8,5 VSI.DELAVCI V ZDRUŽENEM DELU DRUŽBENEGA SEKTORJA IN DELAVCI V DELOVNEM RAZMERJU Z DELOVNIMI LJUDMI, KI SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO DEJAVNOST Z OSEBNIM DELOM Z DELOVNIMI SREDSTVI V LASTI OBČANOV OBČINE KAMSIK IN SRS Občina Kamnik 9-756 9-69o 9-987 9-9^3 lo.22o I0.267 Indeks 99,3 lo3,l 99,6 lo2,8 lo5,5 SR Slovenija 686.214 70U.692 733-991 763-731 786.889 Indeks lo2,7 lo4,2 lo4,l lo3,o DELAVCI V ZDRUŽENEM DELU PO STOPNJAH STROKOVNE IZOBRAZBE (FORMALNOPRAVNA IZOBRAZBA) V SR SLOVENIJI IN V OBČINI KAMNIK Tabela 5 Leto Skupaj Visoka Višja Srednja Nižja Visoko kvalif. delavec Kvalif. delavec Polkvalif. delavec Nekvalif. delavec SR Slovenija-štev. 1976 69o.891 29.6o4 26.143 lo7.56l 44.698 27.213 195.346 l43.oo8 117.318 strukt.del. % 1976 loo 3,8 15,5 6,5 3,9 28,3 2o,7 17,o Občina Kamnikvšt. 1976 9.424 237 l.lo2 572 248 2.5o8 1.966 2.547 strukt. del. % 1976 loo 2,6 2,5 U,7 6,1 2,6 26,6 2o,9 27,o Vir: Stat.podatki po občinah SR Slov. zvezek XII/8o OB m r m w DELEŽ ZAPOSLENIH PO OBČINAH V PRIMARNEM SEKTORJU SEPTEMBRA 1979 V % 12 _i_ 16 j_I_l 20 J_L v/ c l E. H 2J 24 i_ % zaposlenih TA6Qg|e a6 savi O C MO ; K.OCE VJE I Moii t/E 1 T C g O v L | 6 ct n o m e i-7 <=>■ v TO7 le,-na er Rt 5 H i C~ JO h Z.A LE 5 0E2I c H. so ČOT4 si. a^)fc kahh I k, i i H SE»lT7Uft "TO U f »LIB.SKA 8ISTB.ic4, M c T L. I K a, TQEJ N7S 1-7. Vli Bu(MI K &'e v m i c a I 5e.i7a mesto k o n 7 I c e r novo SLov. ? I (kam l I t i 7 a i 2. o L a StŽAMA nova _w t._c_ _w O va * q"otl c <3__ v* c .i. m 7______ če«! e K o c Si. B FiPt_«y C4 M U j__f> ____» -H Ti s ~r >^ i ^_ M, _____ K. _1 _.""o" p2,_j_ L k. w J_i_a C ■¡¿4 0 d o N A i M a £" O S T O 7 M A K. O P ce.-air. J arni sester: Tr.cueirija in ruoarstvo Grsdb-?r.i5tvc iir sta;.tc-atKov: Statistični podatki po občinah SS Slovenije, zvezek XII/S0 B-LZŽ ZAPOSLENIH FO OBČINAH V TZP.CIARNEM SEKTORJU SEPTEMBRA 1979 V % % zaposlenih _L ■p t P. *• H 20 I 3L L3U8L7ANA CENT« rzr32- KOP SEŽANA V ost o j KA (M a t i 1 o R 1 ? T u 3 l IAVME NI KOCOSKEM J H C H a i c E L"7 . šiSka 1 l4- q a M 7 1 pjova GociCd, 4L - 3 i S t £ i c a Lt. Vič lo C N IK Bt4VO <« l»P \ 2- O L a t e »> o "i--7 e 8- S K O novo M.EsTo ve i-1 j_D g l kamnik H O Z I A "7 $ o v/ Vt«N i K A l_7 u TO M. fc C-METLl VLA T G. ^ < C C S g iz N ic& L O O, A T E o l/ l j H Ca a.OW 0L|E bEN.Ug gj_j CeL|. ■I Ki _ t)0I^2_ALE j čl ______ ________ "¿4 LE SI D N V A l 1 t ( ž.I6HICA 12.4-1)0 I L O C, a t-le- ( a_rvgc «>l s K A g LE N 7E žale C _______________ n^o 2 ' b-7E [L.[ E. 11S TRI CA _______________ t* L\3 l-A cceiiNiCa Kvartalni sektor: Izobraževanje, znanost, kultura, informacije Idravr čvenc ir. socialno varstvo Družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije Vir stat.podatkov: Statistični podatki po občinah SR Slovenije, zvezek XII/80 STBTJKTDBA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU PO STOPNJAH STROKOVNE IZOBRAZBE V OBČINI KAMNIK IN SŠ SLOVENIJI * zaposleni 32 -1 30 28 26 _ 2k _ 22 20 _ 18 _ - iS -i* - 12 _ lo - 8 -6 1 k - 2 - i i Visoka ViSja Srednja Nižja VKV I j. KV PKV I V I NKV Strok, izob. V////A občina | | SR Slovenije GOSPODARSKI RAZVOJ Pri planiranju bodočega gospodarskega razvoja je potrebno analizirati tudi vpliv produkcijskih faktorjev in drugih dejavnikov na dosedanji razvoj, da v prihodnje obdobje krenemo z boljšimi razvojnimi koncepti in voljo za nove uspehe. Zaradi objektivnega prikaza dosežene stopnje gospodarske razvitosti občine zajema analiza pokazatelje razvoja v obdobju desetih let v okviru občin osrednje slovenske regije, razen ljubljanskih občin, ter občine gorenjske regije. Struktura družbenega proizvoda Pregled strukture družbenega proizvoda po letih nam v obdobju od leta 1969 do leta 1975 ne pokaže bistvenih premikov v razvoju posameznih dejavnosti, opazen je le hiter razvoj gradbeništva in upadanje deleža kmetijstva. V obdobju od leta 1975 do leta 1978 se je opazno zvišal delež trgovine. V tem obdobju imajo na strukturo močan vpliv predvsem organizacijske spremembe - ustanavljanje TOZD, oziroma spremembe pri uvrščanju temeljnih organizacij v razne dejavnosti. Te spremembe seveda zmanjšujejo vrednost ocene premikov v korist te ali one gospodarske dejavnosti, vsekakor je promet izredno porastel v Trgovskem podjetju »Kočna«. Iz strukture je povsem razvidno, da je industrija najmočnejša dejavnost v občini; pozitivni pa so premiki, saj se znižuje delež industrije v celotni strukturi oziroma se hitreje razvijajo druge gospodarske dejavnosti, kot so trgovina in obrt. .O N IA >C*J »H O- 3 O (M. (. H 13 6 .O J- >M o- 3 on >~ rH TJ t; r- 3 ■<-. tj t • > -C k c «j — O- 3 O ON U U rt B r r-1 3 CN U rH -g 3 i* on ' •C C ON >t3 NO 3 O ON U U r-H tj tj G >o O O C O > *H o \ itn O c* rH kn ir\ J" kn O 1 r- r- r- r p p O 1 lAITl O O cm o rH -J- r-H 1 no rH rH a- i ia O (\j o on -r itn cm 1 no kn kn cc no oo ia O k\l ITi cn- ia o- k\ on o k\ • i • • • » • • • • C^-l on cm on no j- O um ia ia o cm rH rH -3" Ol no rH r-1 rH 1 o 1 itn o cm 00 J- H ia ia C 1 p f p *- p r r r r— «)4- H O cm 0 rH k\ no rH rH m IA itn rH no cm kn cc knnc vo no rH rH kn. on EN- -a- cnno _r rH o on rH • • » • rH on rH rHOO c kn kn oc rH 00 r-t cm cc ia o -3" rH rH ir\ c\j itn cm C r r p r r r r . " c kn j- rH -3" rH on rH -j" rH no rH on cnno r> no o lA cn rH o J" IA on j- oo m-3- o on ono o ON00 on cm on itn kn CN O rH KN -3" OO Vi O H H HCO no rH K\ rH 00 OC IA O rH NO OO 1A ON IA NO O CO cm NO oo OC o j- oo cm o • » ON nO cm -3- H rH KN cn rH cm -3-v_ \o km no cm IA 0 O nO O-NO km IA KN NO J- rH IAI KN Ol hA O KNOO IA IA LA~3" c 1 p' p . • » . • » — 1 rH 1 cc IA rH CN rH OO rH K\ NO KM NO O O- cm ON rH ON ON no 1 oc rH co rH NO O tN-J- Ol rH kn.ct rH K\^f KN-3" 1 • ••••• • • cc 1 kn-t IA CM NO NO VO -3" cm 1 On cm -3" K\ rH ~ j cm Ol cm O -r o nO rH NO -3- C 1 p p p r — r r » 1 H 1 NO IA rH CM i-H CO rH KN NO rH Ol O on IA rH co O O- O- IAI c*—3" cc CN- IANO O IA rv i V£> IANO CM rH KN KN CM • ••••• • • 1 oi NO cc -3- cn LA nO IA rH cm 1 rH rH kn CM rH km cm O 1 CM CM CM 00 IA O o--a- 0 1 » p p p * m rH 1 NO NC rH O rH CN i-H K\ 1 NO rH KM CN KN rH rH ON KN rH NO o 1 CM ONCO NO H CM CO rH oc 1 cc O- rH CN —H CM IA rH 1 • t * • • • • • cc 1 ONO KNCC -t -f -3 ON VO 1 t> rH CM CM cm 1 rH ■rj! C • S 1 0 ■H • TJ PJ > E O 3 1 <8 O O +> O O P. X 1 •t > > >CS > J£ CO to i •H JJ HJ .H CD +J O !_ C I C C iC E C to O 1 hu m r. S) 4J -H C 0) -h c i E TH (E JO 4) > -H o ti i 3 +) TJ 13 B O h-> •rl +> C XJ 1 TJ « D t O V O U U TJ rC 1 C S O k m t- o S f> o Ol ■H bO hO P<-t->' O > w K w XI (C C •rH >o j3 o « w O p. o ¿2 -h -r4 Ni h-> a a •H t3 -m O C O. h-> •H C >o ta •h •u TJ CD O •h > -P 55 CO H-> ta 1 u -h > Rast družbenega proizvoda Iz dinamike rasti družbenega proizvoda v desetih letih je razvidno, da je ta rast v občini do leta 1977 zaostajala za rastjo v SR Sloveniji, prav tako v primerjavi z rastjo gorenjskih občin in občin osrednje slovenske regije ter za občino Domžale. V letu 1978 je bil v občini dosežen izreden porast družbenega proizvoda, kar nas je dvignilo nad slovensko povprečje< oziroma smo se po dinamiki rasti družbenega proizvoda povsem izenačili z občino Domžale. V okviru občin osrednje slovenske regije dosega izredno gospodarsko rast občina Grosuplje, v okviru gorenjskih občin pa občina Škofja Loka. Rast družbenega proizvoda po občinah nam odkriva gospodarsko aktivnost področij oziroma njenih gospodarskih enot. Ustvarjene naložbe v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe ter dinamika zaposlovanja sta osnovna dejavnika te rasti, zato jih v nadaljevanju tudi analiziramo. Na rast pa seveda vplivajo tudi drugi produkcijski dejavniki in tudi izobrazbena struktura zaposlenih, katera je bila že omenjena. Ustvarjene naložbe v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe na zaposlenega Pregled ustvarjenih naložb po občinah nam zaradi različne razvitosti in velikosti občin ne more dati neke bistvene informacije, v kolikor pa se le primerjamo s sosednjo občino Domžale, lahko ugotovimo, da so v obdobju 1969-1978 ustvarili trikrat višjo ustvarjeno vrednost naložb. Analitsko pomembni podatek pa je primerjava med občinami glede ustvarjenih naložb v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe na zaposlenega. V primerjavi z občinami osrednje slovenske regije smo v obravnavanem obdobju ustvarili najnižjo vrednost ustvarjenih naložb na zaposlenega. V primerjavi s sosednjo občino Domžale so bila ta vlaganja nižja celo 2,3 krat. V primerjavi z gorenjskimi občinami pa za nami zaostaja samo občina Tržič. Na področju investiranja pa so za občino ugodni izračuni učinkovitosti naložb, ki kažejo, da so bile v občini investicije učinkovitejše kot v povprečju v Sloveniji. DRUŽBENI PROIZVOD V OBČINAH OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE RAZEN LJUBLJANSKIH OBČIN TABELA 7 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Občina Kamnik 268.8o3 Indeks loo 327.257 121,7 428.763 159,5 533.455 198,5 627.612 233,5- 80I.785 298,3 l.o57.322 393,3 1.194.o71 444,2 I.506.086 56o,3 1.974.549 73^,6 Občina Domžale334.-795 Indeks loo 43o.5o2 128,6 554.195 165,5 696.ol2 2o7,9 84o.839 251,2 1178.954 352,1 1.53^.213 458,3 1.731.182 517,1 2.121.o65 633,5 2.469.136 737,5 - Grosuplje Indeks 117.258 loo 166.411 1M,9 233.879 199,5 264.568 225,6 314.345 268,1 436.169 272,o 581.802 496,2 697.536 59^,9 843.962 719.7 1.394.181 1189,0 - Kočevje Indeks 194.46o loo 228.812 . 117,7 262.o84 13^,8 316.926 l63,o 44o.22o 226,4 59o.148 3o5,5 75o.826 386,1 853.149 438,7 l.lo5.747 568,6 1.376.95o 7o8,l - Litija Indeks 126.358 loo l4o.462 111,2 192.719 152,5 252.5oo 2o7,7 341.245 27o,l 46o.?9o 364,7 565.383 447.4 6ol.579 476,1 7ol.o26 55M 832.848 659,1 - Logatec Indeks 104.543 loo 78.32o 74,9 95.742 91,6 127.782 122,2 191.983 183,6 261.485 25o,l 319.3o9 3o5,4 384.497 367,8 481.6lo 46o,7 559.735 535 - Ribnica Indeks 82.428 loo lo9.o73 132,3 136.051 165,1 179.858 218,2 225.86o 274,o 3o7.5ol 373,1 42o.3o5 5o9,9 48o.851 583,^ 680.628 825,7 698.244 847,1 - Vrhnika Indeks 135.966 loo 161.781 119,o 233.526 171,8 328.587 241,7 354.138 260,5 ^39.339 323,1 550.843 4o5,l 617.323 ^,0 835.98o 614,8 975.756 717,6 SKUPAJ občine od Grosuplje Vrhnike - Indeks do 761.ol3 loo 884.849 116,3 1.154.ool 151,6 , 1.48o.221 19»*,5 1.867.791 2.495.432 245,4 327,9 3.188.468 4l9,o 3.634.935 477,6 4.648.953 6lo,9 5.837.714 767,1 Virt Statistični podatki po občinah - Zavod za statistiko SRS DRUŽBENI PROIZVOD V OBČINAH: KAMNIK, DOMŽALE, GORENJSKI REGIJI IN SRS 1969 197o 1971 1972 1973 OBČINA KAMNIK indeks 268.803 loo 327.257 121,7 428.763 159,5 553.435 198,4 627.612 233,5 OBČINA DOMŽALE indeks 334.795 loo 4-3o.5o2 128,4 554.195 165,5 696.012 2o7.,9 84o.839 251,2 OBČINSKE GORENJSKE REGIJE " JESENICE indeks 429.525 loo 521.69o 121,5 698.893 162,7 838.oo3 195,1 1.066.378 248,3 KRANJ indeks 749.814 loo 927.473 123,7 1.222.114 163,0 1.628.855 217,2 1.981.822 264,3 RADOVLJICA indeks . . 363.431 loo 484.151 133,2 635-652 174,9 736.353 2o2,6 868.075 238,9 ŠKOFJA LOKA indeks 346.04-1 loo 495.164 143,1 625.166 180,7 8ol.491 231,6 990.764 286,3 TRŽIČ indeks 156.428 loo 184.094 117,7 256.008 163,7 299.476 191,4 392.464 25o,9 SKUPAJ OBČINE 2.04-5.239 2.612.572 3.437-833 4.304.178 5w299-5o3 GORENJSKE REGIJE indeks loo 127,7 168,1 21o,4 259,1 SRS 20.447.135 25.554.000 32.643.ooo 4o.2o5.ooo 49.494.ooo indeks loo 125,o 159,6 196,6 242,1 Vir: Statistični podatki po občinah - Zavod SRS za statistiko v tisoč din TABELA 8 1974 1975 1976 1977 1978 801.785 1.058.322 1.194.071 I.506.086 1.974.549 298,3 393,3 44,2 56o,3 734,6 1.178.954 1.534.213 ' 1<_31.182 2.121.065 2.469.136 352,1 458,3 517,1 633,5 737,5 1.495.174 348,1 2.53o.354 337,5 1.135.263 312,4 1.268.121 366,5 5o5.417 323,1 6.934.329 339,o 65.369,ooo 319,7 2.o46.73o 476,5 3.4o5.oo3 454,1 1.359.196 374,o 1.6ol.l98 462,7 638.621 4o8,3 9.o5o.748 442 5 84.322!54o 412,4 2.o97.12o 488,2 4.227.747 563,8 1.606.594 442,1 1.855.095 536,1 . 731.846 467,8 lo.518.4o2 514,3 97.lo4.598 474,9 2.617.863 6o9,5 4.821.368 643,0 1.919.575 528,2 2.365.234 683,5 829.764 53o,4 12.553.804 613,8 118.037.199 577,3 3.397.o81 79o,9 6.368.417 849,3 2.454.191 675,3 3.o75.o63 88,6 1.022.177 653,4 16.316.929 797,8 146.825.497 718,1 05 m r m H M USTVARJENE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA IN SREDSTVA SKUPNE PORABE GOSPODARSTVA TABELA 9 O Občina 1969 197o 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Obdobje ekupaj 1. 1969 - 1978 Kamnik 39.784 57.114 57.367 78.834 150.123 123.o72 154.665 82.008 182.158 259.56o 1.184.685 Domžale 45.467 63.426 58.850 88.835 132.3^9 151.599 252.852 387.625 lo39.927 851.953 3.072.883 Grosuplje 11.852 31.369 25.559 30.580 55.7oo 88.446 156.463 81.908 177.559 219.669 879. lo5 Kočevje 36.679 49.227 52.955 60.345 97.482 189.071 177.185 157.316 213.51o 44o.777 1.474.547 Litija 19.996 41.383 18.350 22.8o5 85.568 114.o45 141.688 34.113 99.738 2II.067 788.753 Logatec 12.912 37.776 73.o39 114.416 38.161 22.818 47.12o 88.59*+ 680692 l4o.665 644.193 Ribnica 5.882 7.294 37.683 20.191 33.029 22.644 37.951 51.448 81.165 149.195 446.482 Vrhnika 21.515 44.292 6o.517 119.832 89.778 68.830 195.832 142.549 32o.47o 273.2ol 1.336.816 Vir: Statistični podatki po občinah - Zavod SRS za statistiko USTVARJENE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA IN SREDSTVA SKUPNE PORABE GOSPODARSTVA /v ti noč dftn/ TABELA lo 1974 1975~ 1976 1977 1978 Skupal W 197o 1971 1972 l?73 Občina Kamnik 39.784 57.114 57.36? Občina Domžale 45.467 63.426 58.850 Občine gorenjske regije" - Jesenice 145.749 96.44o 97.528 -Kranj 104.419 175.395 176.474 - Radovljica 117.887 73-711 l8o.427 - Škofja Loka 79.212 llo.o51 198.282 - Tržič 29.992 31.6o2 49.586 78.834 15o.l23 88.835 132.3^9 142.060 3oo.o72 197.817 125.628 44.157 l44.53o 612.68? 156.9o9 139.847 42.31o 123.072 151.599 342.426 645.256 246.442 194.362 58.308 82.008 182.158 387.625 lo39.927 92o.7o5 656.066 287.931 357.72o 78.583 508.150 731.931 43l.o2o 436.725 99.538 259,56o I.030.o2o 851*.953 2.82o.o31 673.89^ looo.376 495.675 592.7o2 143.903 3.o71.482 4.4o2.6?6 2.169.819 2.234.529 577.979 Skupaj občine 477.259 487.199 7o2.297 8o9.73** I096.283 1486.794 gorenjske regije 2.3ol.oo5 2189.364 29o6.55o 12.456.485 SR SLOVENIJA 3996.32o 53*»8.134 7111.668 7196.459 1o.159.^9 l4.lo9.445 26.058.643 29,535-191 35^27.2o7 138.742.516 Vir: statistični podatki po občinah SRS - Zavod za statistiko SRS TABELA 11 1969 197o 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Skupaj v lo.letih Občina Občina Kamnik Domžale 5,57 5,8o 7,64 8,00 7,43 7,lo 9,78 lo,76 18,19 15,78 17,84 17,71 28,17 9,57 M, 95 2o,69 100,63 29,78 86,87 l4o,9o 322,93 Ostale občine osrednje slovenske regije - Grosuplje 4,14 lo,32 8,08 9,57 16,83 24,36 41,41 21,71 42, lo 38,89 217,41 - Kočevje 7,83 lo,o8 lo,35 11,56 17,79 32,79 29,12 25,3.2 32,87 62,94 24o,65 - Litija 7,44 15,52 6,37 7,15 25,92 32,99 38,92 9,11 25,97 53,1*» 222,53 - Logatec 8,3o 23,83 46,85 61,95 2o,13 11,46 23,57 4o,49 29,36 59,o3 324,97 - Ribnica 3,53 4,16 19,9>* 9,72 15,86 lo,o8 16,31 19,83 29,57 57,12 186,12 - Vrhnika 7,68 15,3*» 19,72 35,3^ 2^,99 18,58 49,69 36,64 79,17 66,94 35*k,o9 Skupaj ostale občine t oarednjeslovenske regije 6,7o 12,57 15,16 19,^6 2o,33 24,32 3^,7^ 24,82 M, 57 55,82 255,^9 SS Slovenija 9,oo 11,55 1*%73 l4,4l 19,66 25,88 44,34 44,98 47,96 56,06 288,57 W W M En H O Ph ■< a w ss w o P4 w M o M w > M W w PS > E-i 03 C3 > * •H O O T"} +j ON ON C* » PiH 0 oj 3" • -4" OJ j: 0 H KN \ C •H ■a 00 OO O- r> O-CO ON 0 rH ONVO to oj 00 »H ■P > O- ON K\ O- VO VO D ON C rH O O d oj 0 O rH 41 XJ VO O- IT\ O 0. ITN On ON m> m- H ON rH -t-> J- itn rH -3" 0 O- rH ON rH O-CO rH Cd -3" J" -3" CV LT\CO ON rH •3" O- rH rH kn ON OO 0 rH O- ON rH 00 m rH H oj OO nO r>- O- O- rH ON O rH rH O- J" rH 0N rH Cn. O- O -3" O O- nO 0 CN H fN-CO ON O" O VO LTNCO CA •» »~ rH LT\ LT\ • Ji rH •H ee C «n! B S CQ O « a C C •H «H jO JO O O «1 •n( •HI bOt «1 Ui I 0)1 Xt 01 •»-* BI »I Ul Ol tO «1 Cl -ril x_>l J3I Ol oj ON 00 ON O rH VO ON oj J" [N.K\t>0>H kn oj oj oj H OJ NO O O OO vjo k\j- o m •» . ^ ♦ rH O- ITN LTNVO lf\ KN-3" -3- OJ O- rH rH KN ITN H OJ OJ VO O v> . » •> j* ONOO ON-3" 00 KN OJ KN KN rH J- J" IT\ rH ITN K\ rl fVJ OO OO OJ VO OO ON j" O- OJ OJ OJ rH O- OJ ON OJ rH ITN-3- OJ O ON ON rH KN ON O NO KN KN OJ OJ O LT\ OJ O KN OO O OJ On kn, f> O j- VO rH OJ OJ OJ rH rH O ON rH OO-KN rH O VO KN. OJ Cn-VO OJ OO rH OJ rH rH O ITN KN O- O VO ON O-OO OO OJ KN O rH CO rH rH OJ rH KNCO O- OJ OO 00 -3" O OJ O CO OO on On o oj o oj 1—i nO oj vo rH itn kn. onco oo rH vo H O- ONOO kn r>-vo oj -3- o- o KN LfN KNCO VO 4) O a «8 J* o o •H rH" t. rH d c t-j > 1-j>o « B O Vi -H O (0 T3 O >£4 V U (6 X U ►3 iS K>W H i I i I KN KN OJ OJ ON O J" OJ kn KN OJ ITN KN O o 00 KN VO KN OJ O OJ 00 00 ON kn rH oj OJ m ON co o o ON « 60 b 4> •H (1 JO X. d o .* (0 t-j 1-j a b p< « 3 j« o C0 0D ixn ■a co CO OJ VO O VO ITN VO ON 00 on -3" J- co CO ITN oj VO VO ON rH kn ia o o ON ¡5 > Dinamika zaposlovanja Od leta 1969 do leta 1975 smo v občini zvišali število zaposlenih za 22,3%, v srednjeročnem obdobju 1976-1980 pa je število zaposlenih stagniralo. Še do leta 1975 je bila dinamika zaposlovanja v občini precej višja kot v sosednji občini Domžale in višja kot v občinah gorenjske regije. V tem obdobju je jast družbenega proizvoda v veliki meri slonela tudi na porastu števila zaposlenih. Višjo rast zaposlovanja so v tem obdobju dosegli v občinah osrednjeslovenske regije in v SR Sloveniji. Po stagnaciji zaposlovanja v obdobju 1976-1980 smo v opazovanem obdobju desetih let dosegli najnižjo stopnjo zaposlovanja med vsemi občinami, s katerimi se primerjamo, razen v primerjavi z občino Tržič, ki ima v vsem obdobju stagnacijo zaposlovanja. Družbeni proizvod na zaposlenega Manjša investicijska vlaganja v obdobju 1969-1978 v naši občini so se morala odraziti v ustvarjenem družbenem proizvodu na zaposlenega v primerjavi z drugimi občinami, ki so imele višja vlaganja, kljub temu da je imelo kamniško gospodarstvo še pred tem obdobjem dokaj razvito gospodarsko osnovo ter trden gospodarski položaj, tako v okviru SR Slovenije, kot tudi v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Leta 1977 je občina Kamnik dosegla najnižji družbeni proizvod na zaposlenega med vsemi občinami gorenjske in osrednje slovenske regije, razen v primerjavi z občino Tržič, katera ne beleži posebnega gospodarskega razvoja. V letu 1978 se je gospodarski položaj občine Kamnik bistveno popravil, vendar pa še vedno ne dosegamo povprečja niti gorenjskih niti osrednjeslovenskih občin, prav tako pa tudi ne slovenskega povprečja. Družbeni proizvod je najbolj objektiven kazalec razvitosti nekega gospodarstva, vendar pa se pogosteje uporablja v primerjavah razvitosti posameznih krajev narodni dohodek na prebivalca. Narodni dohodek na prebivalca Na osnovi tabel št. 17 in 18 je razvidno, da ima občina Kamnik višji narodni dohodek na prebivalca, kot vse občine osrednje slovenske regije ter SR Slovenija, zaostajamo pa v primerjavi z gorenjskimi občinami. Tudi v primerjavi s sosednjo občino Domžale imamo v naši občini precej višji narodni dohodek na prebivalca, kar pa nas pri oceni dosežene razvitosti ne sme zapeljati. Na izračun tega pokazatelja namreč v veliki meri vpliva odliv in priliv delavcev v občino ali iž občine. To se kaže očitno v primeru občine Domžale, kjer je izrazit odliv delavcev iz občine, izračun narodnega dohodka pa jih zajame kot občane. Narodni dohodek na prebivalca je ustrezen kazalec predvsem v primerjavah razvitosti republike in države. ZAPOSLENI V GOSPODARSTVU DRUŽBENEGA SEKTORJA OBČIM: IZVEN LJUBLJANSKE OBČINE, OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE 1969 197o 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 OBČINA KAMNIK indeks 7.142 loo 7.478 lo4,7 7.719 lo8,l 8.063 112,9 8.254 115,6 8.464 118,5 8.733 122,3 8.565 119,9 8.8o4 123,3 8.717 122,1 8.919 124,8 OBČINA DOMŽALE indeks 7.843 loo 7.933 101,1 8.253 lo5,2 8.252 lo5,2 8.385 lo6,9 8.496 lo8,3 8.984 114,5 9.239 117,8 lo.334 131,8 9.8o7 125,0 I0.I85 129,9 OBČINA GROSUPLJE indeks 2.865 loo 3.041 lo6,l 3.164 llo,4 3.196 111,6 3.3o9 115,5 3.63o 126,7 3.778 131,9 3.773 131,7 4.218 147,2 5.649 197,2 6.0I5 2o9,9 OBČINA KOČEVJE indeks 4.681 loo 4.884 lo4,3 5.118 lo.9,3 5.228 111,7 5.48o 117,1 5.766 123,2 6.o84 13o,o 6.212 132,7 6.496 138,8 7.oo3 149,6 7.247 154,8 OBČINA LITIJA indeks 2.686 loo 2.667 99,3 2.882 lo?,3 3.i9o 118,8 3.3ol 122,9 3.457 128,7 3.64o 135,5 3.745 139,4 3.841 143,o 3.972 147,9 3.985 148,4 OBČINA LOGATEC indeks 1.556 loo 1.585 lol,9 1.559 loo,2 1.847 118,7 1.896 121,9 1.991 128,o 1.999 128,5 2.188 14o,6 2.34o 15o,4 2.383 153,1 2.33o 149,7 OBČINA RIBNICA indeks 1.665 loo 1.754 lo5,3 1.89o 113,5 2.o78 124,8 2.o82 125,o 2.247 135,o 2.327 139,8 2.594 155", 8 2.745 164,9 2.612 156,9 2.765 166,1 OBČINA VRHNIKA indeks 2.801 loo 2.887 lo3,l 3.o69 lo9,6 3.391 121,1 3.592 128,2 3.7o5 132,3 3.941 146,7 3.89o 138,9 4.o48 144,5 4.08I 145,7 4.o43 144,3 SKUPAJ OBČINE od GROSUPLJA do 16.254 16.818 17.682 18.93o 19.66o 2o.796 21.769 22.4o2 23.688 25.7oo 26.385 VRHNIKE indeks loo lo3,5 lo8,8 116,5 121,o 127,9 133,9 137,8 145,7 • . 158,1 162,3 Vir: Statistični podatki po občinah - Zavod SRS za statistiko TABELA 14 ZAPOSLENI V GOSPODARSTVU DRUŽBENEGA SEKTORJA OBČIN: KAMNIK,DOMŽALE,OBČINAH GORENJSKE REGIJE IN SRS PO LETIH 1969 197o 1971 197? 1973 1974 1975 1976 1977 197« Občina Kamnik 7.142 7.478 7.719 8.063 8.254 8.464 8.733 8.565 8.8o4 8,717 Indeks loo lo4,7 lo8,l 112,9 115,6 118,5 122,3 119,9 123,2 122,1 Občina Domžale 7.843 7.933 8.253 8.252 8.385 8.496 8.984 9.239 lo.334 9.8o7 Indeks loo lol,l lo5,2 lo5,2 lo6,9 108,3 114,5 117,8 131,8 125,o Občine gorenjske regije" Jesenice I0.658 I0.459 ll.o42 11.271 11.75o 12.316 12.811 Indeks loo 98,1 lo3,6 lo5,8 llo,2 115,6 12o,2 Kranj 19-749 2o.4o4 2o.8o2 21.511 22.537 23.851 24.174 » Indeks loo lo3,3 lo5,3 lo8,9 114,1 12o,8 122,4 Radovljica 8.619 9-o74 9-463 9.544 9-799 lo,174 lo.l77 Indeks loo lo5,3 1=9,8 llo,7 113,7 ll8,o 118,1 Skofja Loka 9.078 9-558 lo.JL4 I0.585 ll.lol 11.497 11.863 Indeks loo lo5,3 113,6 116,6 122,3 126,6 13o,7 Tržič 4.965 4.921 5.ol5 5.o57 5.o57 5.144 -5.3o3 Indeks loo 99,1 lol,o lol,9 M,9 lo3,6 lo6,8 12.728 119,4 25.093 127,1 lo.l92 118,3 11.999 132,2 5.291 lo6,6 12.974 121,7 25.949 131,4 lo.532 122,2 12.6o9 138,9 5-514 111,1 13.o54 122,5 26.774 135,6 lo.917 126,7 13.172 145,1 5.414 lo9,o Skupaj občine Gorenjske regije53«o48 54.46o 56.542 57.926 60.244 62.952 Indeks loo lo2f7 lo6,6 lo9,2 113,6 118,? 64.328 121,3 65.3o3 123,1 67.578 127,4 69.331 13o,7 SRS 44.171 463.I08 482.947 499.333 516.776 545.111 567.544 579-323 611.636 631.987 Indeks loo lo4,3 lo8,7 112,4 116,3 122,7 127,8 13o,4 137,7 142,3 Vir: Statistični podatki po občinah SRS - Zavod za statistiko SRS Stanje 3o.septembra UKUZHJvru FKUiZVOD NA ZAPOSLENEGA PO LETIH: TABELA 15 1969 197o 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Občina Kamnik Občina Domžale Občine osrednje slovenske regije 37,64 43,76 55,54 66,16 76,o4 94,73 121,o7 139,41 171,06 226,51 42,69 54,27 67,15 85,34 loo,28 138,76 17o,77 187,37 2o5,25 251,77 - Grosuplje 4o,93 54,72 73,92 82,78 95,oo 12o,l6 154,oo 184,88 2oo,o9 246,80 - Kočevje 41,54 46,85 51,21 6o,74 80,33 lo2,35 123,41 137,34 17o,22 182,51 196,62 - Litija 47, oh 52,66 66,87 82,29 69,18 lo3,38 133,29 155,32 160,63 2o9,68 - Logatec 67,19 49,41 61,41 71,98 lol,26 131,33 159,73 175,73 2o5,82 251,67 - Ribnica 49,51 62,18 86,55 lo8,48 136,85 . 180,62 185,37 247,95 267,32 - Vrhnika 48,54 56, o4 76,o9 96,9o 98,59 118,58 139,77 158,7o 2o6,52 239,lo Skupaj občine oerednjeelovenske regije 46,82 52,61 65,26 78,24 95,oo 12o,o 146,47 162,26 196,26 227,15 SR Slovenija 46,03 55,18 67,59 8o,52 95,77 119,92 115,18 167,61 192,98 232,32 S3 m r m n< DRUŽBENI PROIZVOD NA ZAPOSLENEGA PO LETIH: TABELA 16 1969 197o 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Občina Kamnik Občina Domžale 37,64 42,69 43,76 57,27 55,54 67,15 66,16 85,34 76,o4 loo,28 94,74 138,77 121,07 170,77 139,41 187,37 171,o6 2o5,25 226,51 251,77' Občine gorenjske regije: - Jesenice - Kranj - Radovljica - Škofja Loka - Tržič 4o,3o 37,97 42,17 38,12 31,64 49,88 45,45 53,36 51,81 37,o8 63,29 58,75 57,17 60,61 52,o2 74,35 75,72 77,15 75,72 59,72 90,76 87,94 88,59 89,25 77,61 121,4 lo6,o9 111,58 llo,3o 98,25 159,76 l4o,85 133,55 134,97 12o,42 164,76 168,48 157,63 154,6o 138,31 2ol,77 185,80 182,26 187,58 15o,48 260,23 237,85 224,8o 233,45 188,80 Skupaj občine gorenjske regije 38,55 47,97 60,80 74,3o 87,97 llo.lo l4o,69 161,o7 2o2,27 235,34 SR Slovenija 46,03 55,18 67,59 80,52 95,77 119,92 115,18 167,61 192,98 232,32 NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA PO LETIH V OBČINAH: KAMNIK, DOMŽALE, OSREDNJESLOVENSKI REGIJI IN V SRS /v dinarjih/ TABELA 17 1969 1970 1971 197? 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Občina Kamnik Indeks II.065 loo 13.061 118,0 16.857 152,3 2o.328 183,7 .23.945 216,4 3o.29o .273,7 39.532 357,3 44.3ol 4oo,4 55.828 5o4,5 72.571 655,9 Občina Domžale Indeks 9.944 loo 12.4o9 124,8 15.717 158,1 19.328 194,4 22.642 227,7 31.464 316,4 4o.llo 4o3,4 43,2ol 434,4 52.187 524,8 59.4o5 297,4 0 Viine _oer«dn Je sIoven8Jče~regIje - Grosuplje Indeks 4.760 loo 6.780 142,4 9.526 2oo,l lo.524 221,1 12.311 258,6 16.931 355.7 22.o88 464,0 26.528 557,3 32.o74 673,8 53.182 117,3 - Kočevje Indeks 9.862 loo 11.642 ll8,o 13.116 133,o 15.363 155,8 21.788 22o,9 3o.29o 3o7,l 39.532 4oo,9 44.3ol 449,2 55.828 566,1 72.571 735,9 - Litija Indeks 6.959 loo 7.599 lo9,2 lo.4o2 149,5 14.000 2ol,2 18.318 263,2 23,694 34o,5 28.723 412,7 32.oo2 459,9 37.482 538,6 43.953 631,6 -Logatec Indeks 8.669 loo 9.868 113,8 11.756 135,6 15.292 176,4 23.o2o 265,5 31.457 362,9 38.086 439,9 45.151 52o,8 56.o64 646,7 63.214 729,2 - Ribnica Indeks 6.412 loo 8.413 131,2 lo.4o9 162,3 13.598 212,1 17.ol6 265,4 23.252 362,6 32.488 5o6,7 35.661 556,2 53.456 833,7 54.311 847,0 - Vrhnika Indeks 9.312 loo I0.9H 117,2 15.243 163,7 20.558 22o,8 21.934 235,5 27.o35 29o,3 32.819 352,4 35.514 381,4 46.541 499,8 53.678 576,4 Skupaj občine osrednjeslovenske regije Indeks 7.754 loo I0.56I 136,2 11.551 l49,o 14.442 186,3 18.232 235,1 24.382 314,4 3o.664 395,5 34.719 447,8 44.819 578,o 55.757 719,1 SR Slovenija Indeks 10.736 loo 13.3o6 123,9 16.852 157,o 2o.349 189,5 24.69o 23o,o 32.o22 298,3 41.435 285,9 47.o46 438,2 57.o24 531,1 7o.l97 653,8 NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA PO LETIH V OBČINAH: KAMNIK,DOMŽALE, GORENJSKI REGIJI IN SRS m.d„t. ,q / j j j • t TAJsiLA 10 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 Občina Kamnik II.065 13.061 I6.857 20.328 23,945 3o.29o 39.532 44.3ol 55.828 72.571 Indeks loo 118,0 152,3 183; 7 216,4 273,7 357,3 4oo,4 5o4,5 655,9 Občina Domžale 9.944 12.469 15.717 19.328 22.642 31.464 4o.lIo 43.2ol 52.187 59.4o5 Indeks loo 124,8 158,1 194,4 227,7 316,4 4o3,4 434,4 524,8 597,4 Občine gorenjske regije - Jesenice 12.550 l6.oo4 21.245 24.293 30.085 41.242 57.917 6o.848 72.395 93.622 Indeks loo 127,5 169,3 193,6 239,7 328,6 461,5 484,8 576,9 746,0 - Kranj 12.146 14.945 19.58o 25.739 3o.768 38.056 5o.787 60.178 67.162 88.21o Indeks loo 123,o 161,2 211,9 253,3 313,3 418,1 495,5 553,o 726,2 - Radovljica 11.431 15.2o5 19.879 21.853 25.416 33.38o 39.53o 45.724 54.979 ?o.12o Indeks loo 133,o 173,9 191,2 222,3 292,o 345,8 4oo,o 48l,o 613,4 - Škofja Loka 11.620 l4.12o 17.546 21.742 26.925 34.569 43.917 5o.647 63.475 8l.92o Indeks loo 121,5 151,o 187,1 231,7 297,5 377,9 435,9 546,3 7o5,o - Tržič 11.786 13.718 19.362 21.610 28.128 35.415 45.069 49.497 56.476 69,3o4 Indeks loo 161,4 164,3 183,4 238,7 3oo,5 382,4 42o,o 479,2 588,0 Skupaj občine gorenjske reg. 11.656 14.922 19.511 23.652 28.692 36.837 48.124 54.91o 64.2oo 83.153 Indeks loo 128,o 167,4 2o2,9 246,2 316,0 412,9 471,1 55o,8 713,4 Sr Slovenija I0.736 13.3o6 16.852 2o.349 24.732 32.o22 41.435 47.o46 57.o24 7o.l97 Indeks loo 123,9 157,o 189,5 230,4 298,3 385,9 438,2 531,1 653,8 IZPOLNITEV SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA RAZVOJA OBČINE KAMNIK 1976-1980 Analize družbenoekonomskih gibanj srednjeročnega razvoja občine Kamnik 1976-1980 kažejo, da je razvoj po letih neenakomeren, da smo nekatere naloge uspešno izvršili, vendar pa z doseženimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. V letu 1976 so bili gospodarski uspehi skromni. Za to leto je bila značilna predvsem nizka gospodarska rast, in sicer kot posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja in nekonjunkturnih tržnih pogojev. Še težji položaj kot v industriji je bil takrat v gradbeništvu. V prvem polletju 1977 je industrijska proizvodnja močno porastla, proti koncu leta pa je začela zopet upadati. To upadanje gospodarske rasti se je nadaljevalo do začetka leta 1978, tekom tega leta pa je industrijska proizvodnja vse hitreje naraščala, še posebno je naraščal izvoz, kar se je močno odrazilo v porastu doseženega družbenega proizvoda občine. Gospodarska rast se je stopnjevala tudi v letu 1979 in v letu 1980. Izvoz je leta 1976 porasel za 15 odstotkov, v letu 1977 je porasel le za 5,8%. Z letom 1978 je izvoz pričel močno naraščati, ugodna izvozna gibanja so se nadaljevala tudi v letu 1979 in 1980. Analize periodičnih in zaključnih računov kažejo, da nekatere delovne organizacije poslujejo več let na robu rentabilnosti ah z izgubo. Zaradi tega so bili potrebni v nekaterih gospodarskih organizacijah posebni ukrepi družbenopolitične skupnosti za odpravo trajnih slabosti v poslovnih rezultatih. Te delovne organizacije, na primer Tovarna usnja in Golfturist TOZD Hoteli in žičnice, so povzročale nestabilne gospodarske razmere. Uspešno sanacijo Tovarne usnja, ki je poslovala že v prav kritičnih razmerah, lahko smatramo za enega največjih gospodarskih uspehov v občini. Tovarna je znana in priznana, poleg tega pa je danes, komaj leto in pol po sanaciji, največji izvoznik v občini. Golfturist TOZD Hoteli in žičnice bomo usposobili za nemoteno poslovanje v okviru samoupravne interesne skupnosti Velika planina. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij v Rudniku kaolina so v letu 1980 še bolj prišle do izraza slabosti v TOZD Rudnik, ki so tako komercialne, tehnološke kot razvojne narave. Zaradi prednostnega položaja, ki ga imajo domače surovine v naši gospodarski politiki, bo morala delovna organizacija v prihodnje najti optimalne dolgoročne rešitve. V letu 1980 so se pokazale tudi slabosti v poslovanju podjetja Meso, ki so sicer v veliki meri pogojene s pogoji gospodarjenja v dejavnosti, očitno pa prihajajo do izraza tudi slabosti združevanja dela in sredstev. Težave pri združevanju in povezovanju so prisotne tudi v tozdih Donita. Zaradi velikih izvoznih naporov oziroma plačilnobilančnih težav naše družbe, so se v letu 1980 pokazale slabosti v preskrbljenosti z osnovnimi prehrambenimi izdelki ter nekaterimi drugimi izdelki široke potrošnje. Kljub omenjenim težavam in problemom, ki bodo prisotni tudi v obdobju 1981-1985, smo v občini dosegli tudi vidne uspehe, saj smo zlasti v letih 1979 in 1980 realizirali nekaj programov, ki so bili dolgoletne želje in hotenja delovnih ljudi in občanov občine Kamnik. Če povzamemo najaktualnejše probleme in težave ter prikažemo le najvidnejše dosežke v občini, je potekal razvoj v obdobju 1976-1980 na posameznih področjih takole: RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK Večji del preteklega srednjeročnega obdobja je Rudnik kaolina in kalcita Kamnik posloval kot enovita delovna organizacija, le v zadnjem letu je bilo poslovanje organizirano v dveh tozdih. V začetku leta 1977 j a zaradi uvedbe nove tehnologije v papirnicah prišlo do hudega zmanjšanja prodaje papirniškega kaolina, posledica je bil izpad tretjina dohodka. Rudnik je zato vse svoje dejavnosti skrčil na minimum in osredotočil razvojna prizadevanja v raziskavo, če je še mogoče zagotoviti ustrezen kaolin za papirno industrijo. Posledica tega položaja so neizkoriščene naložbe iz preteklih let, nedopusten zaostanek rudarsko-geoloških raziskav, neizboljšano težko delo na zastareli tehnologiji, izpad načrtovanih tehnoloških novosti, za rudarstvo nizki osebni dohodki, nadaljevanje problemov v zvezi z varstvom okolja ter poslovanje z izgubo v zadnjem letu srednjeročnega obdobja. Proizvodnja kalcita, ki je sama po sebi sicer uspešna, je ves čas pokrivala primanjkljaje pri proizvodnji kaolina. Z intenzivnimi raziskavami za zagotovitev kvalitetnega kaolina je rudnik uspel do konca leta 1979 skleniti s papirno industrijo samoupravni sporazum o skupnem vlaganju v dodatne raziskave, ki naj dajo dokončno odločitev o vlaganjih v obnovo proizvodnje kaolina. Obenem se je krog uporabnikov kalcita sporazumel za skupna vlaganja v modernejšo in čistejšo ter večjo proizvodnjo kalcitnih polnil. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA »TITAN« Delovna organizacija Titan zaključuje srednjeročno obdobje z realizacijo pomembnih investicijskih naložb v proizvodno opremo in sicer v avtomatizacijo linije za formanje in ulivanje ter dopolnitev opreme za avtomatizacijo pocinkovalnice. V zadnjem letu so imeli težave pri oskrbljenosti z repromaterialom. INDUSTRLISKO PODJETJE »ALPREM« Srednjeročno obdobje 1976-1980 je Alprem zaključil zelo uspešno. Smelo načrtovan razvoj je bil v celoti dosežen in celo presežen. V tem obdobju je Alprem načrtoval začetek gradnje novih prostorov na Duplici. Ker je v letu 1977 prišlo do likvidacije obrata 1POK, se je Alprem odločil za nakup teh objektov in zemljišča, s čimer so v trenutku rešili svoje prostorske probleme. Nakup IPOK-a je omogočil takojšnjo preselitev v adaptirane prostore, s tem pa razširitev proizvodnje v vseh oddelkih. Zaposlili so 130 novih delavcev, vrednost proizvodnje pa se je podvojila. Naložbe so se v zelo kratkem času obrestovale. Alprem je v celoti opustil uvoz in se preusmeril na domače surovine. Alprem je začel tudi izvažati in sicer v Afriko in v Sovjetsko zvezo. KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« Kemijska industrija je v tem srednjeročnem planu realizirala naložbe v vrednosti 117.000 tisoč din in sicer v izgradnjo obrata za izdelavo kovinskih in plastičnih delov, modernizirala je obrat za proizvodnjo aluminijevih prahov in past ter povečala zmogljivosti obrata plastike. INDUSTRIJA POHIŠTVA »STOL« V letih 1976-1980 je delovna organizacija uresničila naslednje važnejše investicije: v tozdu Sedežno pohištvo so v predvidenem času zgradili skladišča vnetljivih snovi, v tozdu Kovinsko in tapecirano pohištvo so zaključili izgradnjo novih prostorov za tapetniško in PV proizvodnjo ob Korenovi poti, v tozdu Ploskovno in kosovno pohištvo »Sloga« Moste so poleg rekonstrukcije delovnih prostorov zaključili še gradnjo skladišča tvoriv in kotlovnice. V tozdu Prodaja so v letih 1976-1980 zaključili investicije v izgradnjo Interiera Beograd in Interiera Sarajevo. Delovna organizacija je dokončala naložbo v prvi in drugi del poslovnih prostorov z delavsko restavracijo. TOVARNA POGREBNE OPREME »MENINA« Srednjeročni plan delovne organizacije je bil v celoti uresničen. Realizirali so tudi vse investicije, ki redno obratujejo. Odvojili so zahtevnejši proizvodni program. Za planiranimi načrti je zaostal samo izvoz, ki dobiva vse bolj pomembno mesto pri planiranju bodoče prodaje. TEKSTILNA TOVARNA »SVILANIT« Delovna organizacija Svilanit Kamnik je presegla s planom določene naloge za srednjeročno obdobje od leta 1976 do leta 1980. TOZD Frotir Proizvodnja, merjena v fizičnem obsegu, se je v srednjeročnem obdobju povečala za 18% glede na leto 1975. Pogoji poslovanja, kot je oskrba s surovinami in prodaja izdelkov, so bili v srednjeročnem obdobju razmeroma ugodni. V letu 1980 se je poslabšala oskrba s surovinami, tako domačimi kot uvoženimi. Temeljna organizacija proda na konvertibilno tuje tržišče 16% svoje proizvodnje in si zagotavlja devizna sredstva za uvoz surovin. Pri investicijskih vlaganjih je temeljna organizacija uresničila predvideno izgradnjo oplemenitilnice metražnega blaga in delno obnovila strojni park, kar je vplivalo na povečan obseg proizvodnje in na dosežene poslovne rezultate. TOZD Svila Temeljna organizacija je v srednjeročnem obdobju uresničila večletno željo in potrebo po novih proizvodnih prostorih, kar ji bo omogočilo hitrejši razvoj. Za 18% so povečali tudi zmogljivosti proizvodnje tkanin. V konfekciji so nabavili nekaj novih strojev. MONTAŽNO PODJETJE »ZARJA« Kot najpomembnejši dosežek delovne organizacije v obdobju 1976-1980 je treba omeniti novo dejavnost delovne organizacije in sicer proizvodnjo elektronskih naprav. Strokovnjaki s področja elektronike so v izredno kratkem času razvili najmodernejšo napravo za javljanje požarov, ki dopolnjuje že prej proizvajane in montirane protivlomne naprave. Analize tržišča so pokazale veliko potrebo po tovrstnih napravah, tako da delovna organizacija na tem področju načrtuje veliko rast proizvodnje. TEKSTILNI INŠTITUT MARIBOR - - EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK V letih 1976-1980 je TOZD Eksperimentalna tkalnica naredil izredno velik vzpon, tako po fizičnem obsegu proizvodnje, kot pri izboljšanju asortimana in kvalitete ter raziskovalnega dela, kar se je seveda odrazilo v doseženih finančnih pokazateljih. V tem obdobju je temeljna organizacija z lastnimi sredstvi začela izvajati investicijski program, ki ga leta 1980 zaključuje in bo omogočal izredno povečanje proizvodnje. V tem času so podvojili proizvodne površine, posodobljena bo vsa oprema. ŽIVILSKA INDUSTRIJA »ETA« Živilska industrija je v srednjeročnem obdobju 1976-1980 svojo prodajo usmerila tudi v izvoz; ta se je za šestkrat povečal glede na pretekla leta. V tem obdobju so uresničili tudi pomembne investicije in sicer: - oprema proizvodnje v Kamniku, notranji transport in izgradnja nadstrešnice; - rekonstrukcija obrata Mengeš, asfaltiranje dvorišča v Kamniku, oprema za proizvodnjo Kamnik in sodobna telefonska centrala ter pričetek gradnje čistilne naprave za odpadne vode; - izgradnja regalnega skladišča, oprema za modernizacijo proizvodnje za odpadne vode. GRADBENIŠTVO -mm -mm- mm -asm- -mm- -»■■ mm -mm- -mm- mm- .«■•"" ■»*■ SGP »GRADITELJ« Po izrednih težavah v letih 1976 in 1977 je v delovni organizaciji sledila visoka konjunktura, ki je dosegla svoj višek v letu 1979. V teh letih je celoten prihodek porastel celo za 3,5-krat. V tem obdobju je delovna organizacija svoje investicije usmerila v me-hano opremljenost, tako da so lahko svoje zmogljivosti ponudili izven občine Kamnik. Polovico proizvodnje so tako realizirali v občini Kamnik, ostalo pa v sosednjih občinah. Delovna organizacija je v veliki meri realizirala številne investicije na območju občine in sicer sosesko Bakovnik, srednješolski center, osnovno šolo Duplica, Fructal Alko, kanalizacijo Podgorje -Šmarca, kolektor pri obvoznici, trgovskostanovanjski blok v Komendi, skupaj z Gradbincem pa upravno zgradbo in obrat Svile v Svilanitu. SGP »GRADBINEC« KRANJ - TOZD KAMNIK SGP »Gradbinec« Kranj - TOZD Kamnik je bil v srednjeročnem obdobju 1976-1980 poslovno dokaj uspešen. Gradnjo je imel usmerjeno predvsem v izgradnjo industrijskih objektov in sicer v KIK, Titanu in Svilanitu. TRGOVINA TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA« V obravnavanem obdobju si je delovna organizacija ABC Po-murka, Trgovsko podjetje »Kočna« Kamnik s smotrno nabavno in prodajno politiko preko svojih služb in poslovnih enot na območju občine Kamnik prizadevala opravljati svojo nabavno in prodajno funkcijo v interesu delovne organizacije, občanov in delovnih organizacij ter v interesu območja kot celote. Aktivnost je bila usmerjena na zadovoljevanje potreb družbenega in zasebnega sektorja s potrebnim živilskim in mešanim blagom. V obravnavanem obdobju opravljeni investicijski posegi so ustvarili pogoje za izboljšanje osnovne preskrbe prebivalstva v samem mestu, okolici in oddaljenejših krajih občine, kar vse je prispevalo k povečanju prodaje blaga. Od investicij, ki so bile načrtovane za preteklo obdobje, so realizirali vse, razen blagovnice v Tomšičevi ulici, in sicer hladilnica, samopostrežna trgovina Laze, Bakovnik in Komenda. GOSTINSTVO IN TURIZEM V tem obdobju smo največ prizadevanj namenili ustrezni rešitvi nadaljnjega razvoja turistično-rekreacijskega centra Velika planina. Na podlagi prizadevanj iniciativnega odbora za ustanovitev interesne skupnosti RTC Velika planina, ki segajo v leto 1977, je bila junija 1980 ustanovljena SIS RTC Velika planina. Z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti so dane možnosti za hitrejši razvoj tega področja, ki postaja vse bolj zanimivo za delovne ljudi ljubljanske kotline. Z ugodno kreditno politiko smo pospeševali gostinstva ter kmečkega turizma, kjer se že kažejo prvi rezultati, saj bosta dve preusmerjeni kmetiji kmalu pričeli sprejemati goste. Kljub prizadevanjem, da bi območje Vasena vključili v turistično ponudbo Kamnika, občina Kamnik ni uspela pridobiti investitorja za vlaganja v izkoriščanje toplotnega izvira v Tuhinjski dolini. SAP-VIATOR, DO GOLFTURIST, TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik. TOZD Gostinstvo in žičnice se je v preteklem planskem obdobju srečal z vrsto problemov, kot so visoke obresti, slaba organizacija dela, visoki režijski stroški, neodgovorno vzdrževanje žičniških naprav in hotelov, iz česar tudi izhajajo vsekoletne dokaj visoke izgube. S prizadevanjem skupščine občine Kamnik je prišlo v letu 1980 do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti RTC Velika planina, kar predstavlja dobro osnovo za sanacijo obstoječega stanja in nadaljnji razvoj turistično-rekreacijskega centra Velika planina. OBRT V srednjeročnem obdobju 1976-1980 se je na področju zasebne obrti znatno povečal obseg obrtnih, kot ostalih gospodarskih dejavnosti. Če primerjamo število na novo ustanovljenih obratovalnic samostojnih obrtnikov in zaposlenih delavcev v zasebnem sektorju leta 1976 s stanjem v letu 1980 lahko ugotovimo, da se je število rednih obrtnih in gospodarskih dejavnosti do 30. 9. 1980 povečalo skupno za 34,7 % oziroma posamezno: obratovalnice samostojnih obrtnikov za 23,4 %, gostincev za 12,2 %, avtopre-voznikov za 208,2 %, gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic za 7,5 %, prodaje na drobno 0 %. Število delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju je poraslo za 99,1 %, število učencev pa se je zmanjšalo za 20 %. S Is i I ¥= a' > Si 1 si I| fl 1 J 1976 222 49 49 147 1 217 35 1980 274 55 102 158 1 432 28 Kljub temu, da je bilo ustanovljenih precej novih obratovalnic, tako proizvodnih in storitvenih obratnih dejavnosti, gostinstva in še zlasti avtoprevozništva, pa ugotavljamo, da nam še vedno primanjkuje nekaterih uslužnostnih dejavnosti. Pa tudi prodajaln na drobno v odročnejših krajih, kjer ni zagotovljena preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Na počasnejši razvoj, še zlasti storitvenih kot ostalih obrtnih dejavnosti, je vplivalo tudi pomanjkanje poslovnih prostorov v samem centru mesta Kamnika kot tudi v ostalih Krajevnih skupnostih. S kreditiranjem je bila samostojnim obrtnikom omogočena hitrejša gradnja poslovnih objektov, nabava novih strojev in opreme, zboljšani so bili tudi pogoji poslovanja obstoječih obratovalnic. Pri obdavčevanju obrtnikov so bili sprejeti ukrepi za stimulativ-nejši razvoj zasebne obrti, saj so bile na novo uvedene davčne olajšave za starejše obrtnike ter povečana olajšava obrtnikom začetnikom. V letu 1979 so bile sprejete še dodatne olajšave za deficitarne storitvene obrtne dejavnosti. Občinska skupščina je sprejela tudi predpise s področja obrti ter ostale ukrepe za pospešeni razvoj. V tem obdobju je bil sprejet tudi zazidalni načrt obrtne cone Kamnik na podlagi katerega bi bila možna gradnja novih poslovnih prostorov za obrtne dejavnosti na Duplici in v Podgorju. Realizacija zazidalnega načrta je trenutno vprašljiva ker je krajevna skupnost Podgorje sprožila ustavni spor. V tem petletnem obdobju je bil pri Obrtnem združenju Kamnik ustanovljen knjigovodski servis, ki vodi finančno poslovanje 40 obrtnikom. V okviru DO Kočna pa so organizirali dejavnost kooperacije s samostojnimi obrtniki. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO V obdobju 1976-1980 je bilo v tržno proizvodnjo mesa in mleka preusmerjenih 56 kmetij, pogodbeno pa pri odkupu meša in mleka sodeluje 532 kmetij. V strukturi vrednosti odkupa je v vseh letih najvišjo vrednost predstavljala živina, vendar je delež njene vrednosti do leta 1979 dokaj hitro upadal. Naraščal pa je odkup mleka in nekaterih drugih pridelkov (vrtnine, perutnina), kot posledica ugodnejše odlupne cene. V navedenem obdobju je bilo na novo zgrajenih ali adaptiranih 719 stojišč za goveda, zgrajenih 4495 m3 silosov, za posodobitev kmetijske proizvodnje so bila odobrena posojila v znesku 16.107.500 din. Število opremljenih zbiralnic za mleko je naraslo od 2 v letu 1977 na 7 v letu 1980, število strojnih skupnosti pa od 5 v letu 1976 na 20 v letu 1980. V letu 1979 so bili storjeni prvi koraki pri preusmeritvi treh kmetij v kmečki turizem, za kar so bila odobrena posojila v znesku 700.000 din. Na področju kmetijske zemljiške politike pomeni pomembno novost odlok o določitvi zaščitenih kmetij, ki ga je na osnovi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč v letu 1976 sprejela občinska skupščina. Z njim je status zaščitene kmetije dobilo 598 kmetijskih gospodarstev, njegovo izvajanje pa je zagotovilo celovitost marsikatere kmetije. V letu 1977 je Kmetijska zemljiška skupnost pripravila prostorski načrt za potrebe kmetijstva, ki ga je sprejela občinska skupščina. Prostorski načrt za. potrebe kametijstva je bistveno prispeval k omejevanju gradenj na najboljših kmetijskih površinah, zlasti njivah. Kmetijska zemljiška skupnost je v preteklem obdobju sofinancirala melioracije manjših kompleksov kmetijskih zemljišč v skupni površini okrog 40 ha, prispevala pa je tudi k vzdrževanju skupnih pašnikov. Na področju družbenega sektorja gozdarstva je bila v obdobju 1976-1980 predvidena blagovna proizvodnja v celoti uresničena. Skupaj je bilo v tem obdobju oddanih 49.500 m3 lesa iglavcev, 17.600 m3 tehničnega lesa listavcev in 11.700 m3 lesa listavcev. Obnova gozda je bila izvršena na 23 ha, nega pa opravljena na 824 ha gozda. V zasebnem sektorju gozdarstva je bilo v preteklem obdobju oddanih za blagovni promet povprečno po 25.000 m3 lesa iglavcev in listavcev od česar je znašal izvoz 300 m3 letno. V tem obdobju je bilo pogozdenih 10 ha zemljišč, čiščenje pa izvršeno na 200 ha gozda. STRUKTURA YREDNOSTI ODKUPA KMETIJSKIH PRIDELKOV V OBDOBJU 1975-1979 Leto Meso Mleko Vrtnine in zelenjava ostalo 1975 12 o,7 3.3 1976 82 15 1,5 1,5 1977 68 27 2,5 2,5 1978 58 36 1,5 4,5 1979 6o.5 33 2 4,5 1975 1976 1977 1978 meso 1979 vrtnine ia zelenjava ostalo UREJANJE PROSTORA Skupščina občine Kamnik je v letu 1978 sprejala novelacijo osnovnih urbanističnih dokumentov in sicer - novelacijo urbanističnega programa in urbanističnega reda območja občine Kamnik, - novelacijo urbanističnega načrta območja Kamnika, - novelacijo urbanističnega načrta območja Moste in Komenda. V tem obdobju je bil sprejet tudi prostorski načrt za potrebe kmetijstva v občini Kamnik. Na osnovi teh dokumentov so bili kasneje izdelani tudi zazidalni načrti posameznih območij. KOMUNALNA DEJAVNOST Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik je po svojem srednjeročnem programu 1976-1980 izvajala naslednje naloge - nadaljevanje oz. dograditev CČN Domžale - Kamnik - odkup zemljišč in hiš za pripravo trase obvoznice v Kamniku - na zazidalnem območju Komenda, kjer je predvidena zasebna stanovanjska izgradnja, je bila izvedena komunalna opremljenost za 36 zasebnih hiš in sicer - makadamska cesta, vodovod, elektrika, regulacija potoka Reka, povezano s tem tudi izgradnja dveh novih mostov in mehanska čistilna naprava - v letu 1979 je bila izvedena rekonstrukcija z asfaltiranjem ceste Kamnik - Tunjice Za stanovanjsko izgradnjo je bila izvedena primarna komunalna ureditev stanovanjske soseske BS-2 Perovo ter soseske BM-1, kjer je predvidena izgradnja Doma varnosti in soseske BS-6 Bakovnik. Izvajali so dodatna dela na zajetju kamniškega vodovoda Iverje s ciljem večjega pretoka oz. zagotovitve večjih količin pitne vode. V letu 1980 so bila v okviru srednjeročnega načrta opravljena na področju komunalne dejavnosti naslednja dela - dokončanje obvozne ceste Kamnik - I. faza (do železnega mostu z vključitvijo mostu na Duplici), - na zazidalnem območju Komenda H. je bila izvedena primarna komunalna opremljenost za 34 zasebnih hiš (izgradnja ceste, elektrike, vodovoda in kanalizacije), - na območju industrijske obrtne cone je bil zgrajen vodovod in kanalizacija Podgorje - Šmarca, - v sklopu izgradnje obvozne ceste Kamnik je bilo komunalno opremljeno 14 parcel na Novem trgu - Perovo za zasebne hiše, - dokončana je gradnja kanalizacije na Jeranovem in kanalizacija Zgornje Perovo za potrebe Veterinarskega zavoda, Emone in Gozdnega gospodarstva, - v sklopu cestnega telesa obvozne ceste je bija zgrajena primarna kanalizacija za pokritje obstoječega in perspektivnega naselja (novelacija) v Novem trgu - Perovo (soseska BS-3, kjer je predvidena zadružna gradnja) s prečrpovalno postajo v glavni kolektor CČN, - podaljšan oz. obnovljen je bil vodovod za to območje in položena kanalizacija za PTT kable v cestnem telesu, - opravljene so bile prestavitve daljnovodov in zgrajena javna razsvetljava za potrebe naselja ob obvoznici. V letu 1980 smo z združevanjem sredstev KS Komenda in Godič izvedli rekonstrukcijo ceste Komendska Dobrava - Podboršt in Podjelša - Brezje. Na enak način so bili zgrajeni pločniki in avtobusna postajališča v KS Šmarca ter del kanalizacije za severni del KS Pogorje. V sosski BS-2 Perovo je bila zgrajena kanalizacija in stanovanjska cesta skozi sosesko. V letu 1980 so bili izdelani tudi načrti za bodočo avtobusno postajo v Kamniku in v celoti odkupljeno zemljišče. V tem srednjeročnem obdobju so se izvajala vzdrževalna dela kolektivnih komunalnih naprav po programu, ki ga je izdelal upravljalec in izvajalec - Komunalno podjetje Kamnik, vendar v okviru razpoložljivih sredstev. STANOVANJSKA DEJAVNOST Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik je na področju stanovanjske izgradnje sprejela srednjeročni program za obdobje 1976-1980, ki določa izgradnjo 922 stanovanj, od tega 642 družbenih stanovanj in 280 individualnih stanovanj. V obdoju od 1976 do 1979 je bilo iz sredstev družbene pomoči, ki se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, zgrajenih 336 stanovanj, kar predstavlja v primerjavi s planiranim številom družbenih stanovanj realizacijo v višini 52%. V letu 1980 je v izgradnji še 129 stanovanj, od tega iz sredstev družbene pomoči pri Stanovanjski skupnosti še 61 solidarnostnih stanovanj. Skupno je bilo v družbeno usmerjeni gradnji v tem planskem obdobju zgrajenih 653 stanovanj, kar pomeni, da je bil plan izpolnjen in celo delno presežen. STANOVANJSKO KOMUNALNO GOSPODARSTVO V obdobju 1976-1980 je bilo ustanovljeno tudi Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, in sicer na podlagi sklepov Samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravne komunalne skupnosti iz delovne skupnosti stanovanjske skupnosti. Delovna organizacija je konstituirana in vpisana v register gospodarskih organizacij z dne 9. 6. 1977. Dejavnost delovne organizacije je bila v letu 1977 in 1978 vezana predvsem na opravljanje del in storitev za samoupravno stanovanjsko in samoupravno komunalno skupnost. V letih 1979 in 1980 je razširila dejavnost tudi na izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije, zazidalnih načrtov ter organizacijskega inženiringa. Predpogoj za dosedanji razvoj SKG je bil od ustanovitve dalje ureditev poslovnih prostorov, zato so v letu 1978 pričeli z izgradnjo poslovne stavbe, ki je bila dokončana v letu 1980. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Na območju občine Kamnik so bila izvedena naslednja vlaganja v gradnjo, modernizacijo in vzdrževanje regionalnih cest in sicer Vodice-Moste, Stahovica-Črnivec, Spodnji Brnik-Moste, Moste--Mengeš, Kamnik-Ločica in Kamnik-Duplica (obvoznica). OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA-SAVA V srednjeročnem obdobju so bile na območju občine izvršene regulacije naslednjih vodotokov: - Kamniška Bistrica (levi breg ob obvoznici in mostu na Duplici ter ob sotočju Nevljice) - Nevljica (v Šmartnem, v Srednji vasi in ob Domu upokojencev) - Pšata (ob sotočju Tunjščice v Mostah) - Reka (v Komendi). Nadalje so bila izvršena vlaganja v ureditev Kamniške Bistrice pri tovarni Menina in pragov ter podslapja v Stranjah, kakor tudi v Kamniku pri gasilnem domu. Realizirano je bilo popravilo praga ob Kemijski industriji v Kamniku in izgradnja opornega zidu ob tovarni Stol Kamnik. PROMET Za občino Kamnik je za nadaljni razvoj zelo pomembna dosežena boljša prometna povezanost s širšim slovenskim prostorom. K temu je vsekakor prispevala izgradnja prvega dela obvoznice v Kamniku, kakor tudi modernizacija in asfaltiranje odsekov na relacijah Kamnik-Ločica in Stahovica-Lrnivec. Avtobusni promet V srednjeročnem obdobju je bilo odkupljeno zemljišče in izvršene vse priprave za gradnjo nove avtobusne postaje z zakloniščem v Kamniku. Železniški promet Kamniška proga je bila v srednjeročnem obdobju ponovno vključena v redni promet, kar je delovnim ljudem in občanom izboljšalo udobnost in varnost potovanja na relaciji Kamnik-Ljubljana. Poleg tega pomeni oživitev železniškega potniškega prometa tudi prispevek k varčevanju z dragim pogonskim gorivom. Nosilec realizacije programa razvoja PTT omrežja in kapacitet je bila območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana. V poštnem prometu so bila večja vlaganja v objekt nove pošte v Komendi in adaptacijo stavbe v Kamniku. V telefonski službi so bile povečane zmogljivosti avtomatskih telefonskih central za 1740 telefonskih priključkov z ustrezno kabelsko povezavo. Postavljena pa je bila tudi povezovalna kabelska mreža Kamnik-Moste. ELEKTRO OMREŽJE Pri oskrbi z električno energijo so bila v srednjeročnem obdobju izvršena vlaganja v namestitev novega nizko napetostnega omrežja v krajevni skupnosti Kamnik in postavitev novega 2 x 110 KV daljnovoda Domžale-Kamnik. TOZD Elektro Ljubljana - okolica je v tem obdobju pospešila gradnjo transformatorskih postaj, kar je približalo vire odjemalcem, s čemer so izboljšane napetostne razmere. Postavljeni so bili naslednji večji objekti na območju naše občine: TP Velika Lasna, TP Komenda - center, TP Zgornji Zalog, TP Sp. Rudnik, TP Gozd, TP Olševek, TP Vrhpolje-vas, TP Markovo, TP Zg. Palovče in TP Sp. Palovče. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V obdobju 1976-1980 je bilo vloženih veliko naporov za razvoj družbenih dejavnosti. Poudarek je bil predvsem na razvoju šolstva in otroškega varstva, seveda pa je bil dosežen napredek tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih. Ostalo pa je še dosti odprtih vprašanj, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnjem planskem obdobju. OTROŠKO VARSTVO V letu 1975, ki je bilo izhodiščno leto pri sestavi planov, je bilo v vrtcu vključenih 374 otrok, v letu 1980 pa je bilo v vzgojnovar-stveno dejavnost vključenih 678 otrok. Še vedno pa v občini Kamnik zaostajamo pri vključevanju otrok v vrtce za republiškim povprečjem, saj znaša v letu 1980 zajetje predšolskih otrok v vzgojnovarstvene organizacije v Kamniku 24%, v SR Sloveniji pa 34,5%. V obdobju 1976-1980 smo še pokrivali investicijo v otroški vrtec Bakovnik, zgradili vrtec Komenda za 100 otrok in delno zagotovili sredstva za gradnjo otroškega vrtca na Duplici za 170 otrok, ki je sedaj v gradnji. IZOBRAŽEVANJE V obdobju 1976-1980 nismo uvedli načrtovane celodnevne osnovne šole, kot prehod na celodnevno šolo pa smo razvijali podaljšano bivanje. Tudi integracija osnovnih šol ni bila uresničena, z njo bi dosegli večjo racionalnost, boljšo kadrovsko politiko, boljše pedagoško vodstvo in cenejše upravnoadministrativno poslovanje. Združila pa sta se Delavska univerza in Izobraževalni center Rudolfa Maistra. Investicije v osnovnošolske prostore smo večinoma realizirali po predvidevanjih. Na Duplici smo gradili celo preko plana, saj smo poleg druge etape (8 učilnic) zgradili tudi telovadnico. Pri šoli Fran Albreht smo tudi zgradili več, kot smo predvidevali. Namesto telovadnice imamo sedaj veliko športno dvorano, večnamenski prostor ter jedilnico, uredili pa smo tudi novo centralno ogrevanje. Pri gradnji igrišč v Tuhinjski dolini smo sodelovali z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V Centru usmerjenega izobraževanja smo zgradili kuhinjo za 1500 obrokov, ki bo pričela z delom konec leta 1980. Tu bodo kuhali kosila za vse kamniške šole, nerešen pa je še problem delitve kosil v osnovnih šolah, saj ni povsod zato primernih prostorov (razdelilnih kuhinj in jedilnic). Učencem vseh šol smo ob koncu srednjeročnega obdobja uspeli organizirati malico. V usmerjenem izobraževanju smo dokončali prvi del centra usmerjenega izobraževanja, ob izteku srednjeročnega obdobja smo pričeli tudi z izgradnjo drugega dela - telovadnice. Mnogo problemov je na področju usmerjenega izobraževanja. Da bi občanom Kamnika zagotovili možnosti usmerjenega izobraže- vanja je bilo vloženo veliko naporov. Izdelan je bil program usmerjenega izobraževanja, center pa je vključen v republiško mrežo usmerjenega izobraževanja. KULTURA Muzej je bil poglavitni nosilec in organizator kulturnih prireditev ob 750 letnici Kamnika, organizator zgodovinskega simpozija o Kamniku, organizacijsko je prevzel tudi prenovo galerije. Arhiv je lani priredil obsežno razstavo arhivskih virov in dokumentov o Kamniku, v letošnjemu letu pa pridobil nove prostore za arhivsko gradivo iz vse občine Kamnik. Muzejska dejavnost je bila v tem obdobju naravnana v prirejanje občasnih razstav. V tem obdobju so bili usposobljeni, prenovljeni in posodobljeni kulturni prostori v krajevnih središčih (Komenda, Sela, Motnik) in v občinskih središčih (prostori nad kavarno Veronika in kino Dom), največja naložba je bila prenova hiše na Titovem trgu v Kamniku v galerijo z zbirko Mihe Maleša. TELESNA KULTURA Število aktivnih udeležencev športno-rekreativne dejavnosti se je v tem obdobju bistveno povečalo, povečalo se je tudi število organiziranih nosilcev dejavnosti v vzgojno varstvenih zavodih, šolskih športnih društvih, TOZD in KS, posebno tam, kjer jih še ni bilo. Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost je posvečala vso pozornost telesnokulturnim objektom, tako rednim vzdrževalnim delom, kot izgradnji novih objektov. Sodelovala je kot soinvestitor pri izgradnji športne dvorane, zagotovila sredstva za vzdrževanje objektov širšega občinskega pomena (kopališče, stadion prijateljstva, dom Mekinje, telovadnica pri Zdravstvenem domu, igrišča pri Osnovni šoli Toma Brejca). Interesna skupnost je prispevala sredstva tudi za izgradnjo vadbišč na območju krajevnih skupnosti Komenda, Šmarca, Duplica, Tuhinj, Nevlje in Križ. ZDRAVSTVO V zdravstvu so bili doseženi uspehi zdravstvenega varstva otrok in mladine, žensk med nosečnostjo in po porodu ter borcev NOV. Nezadostno pa je razvito zlasti preventivno zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva, še posebno zobozdravstveno varstvo. Zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja prebivalstva, ki pa ga je mogoče doseči le s hitrejšim razvojem osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva, bo to prednostna naloga v tem obdobju. SOCIALNO SKRBSTVO Na področju socialnega skrbstva so se v občini izvajale vse predvidene naloge v okviru dogovorjenih kriterijev, razen nege na domu, ker ni prišlo do dogovora o združevanju sredstev za te namene. ZAPOSLOVANJE V letu 1978 se je skupnost za zaposlovanje reorganizirala in sicer tako, da je nastala samostojna občinska skupnost, pred tem je predstavljala le eno od delegatskih baz za regijsko skupnost. Po reorganizaciji je občinska skupnost dobila znatno večje pristojnosti, vendar še ni zaživela tako, kot družbena skupnost od nje pričakuje. Vzroki izhajajo iz prešibke povezanosti združenega dela tako s skupnostjo za zaposlovanje kot z njeno strokovno službo. Izrazito se ta pomanjkljivost kaže v nerazumevanju združenega dela za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in drugih težje zaposljivih oseb kljub zakonu o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb. Prav tako tudi ni bilo mogoče uskladiti kadrovsko bilanco za leto 1980. Skoraj neizvedena naloga v tem obdpbju je izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, ki je bil sprejet konec leta 1978. Neplanirana naloga v preteklem obdobju je bila sofinanciranje razvoja Centra za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu. Ta center je začel z delom konec leta 1978 in je že do sedaj dokazal upravičenost svojega obstoja. Tu so na usposabljanju invalidi in težje zaposljive osebe, poleg tega pa so tam v varstvu še osebe, nezmožne za delo v normalnih pogojih. . KRAJEVNE SKUPNOSTI V minulem obdobju je bilo delovanje krajevnih skupnosti usmerjeno predvsem v zadovoljevanje potreb občanov pri izgradnji objektov komunalnega urejanja. Viden napredek je bil dosežen tudi pri urejanju krajev in varstvu okolja, kakor tudi pri dograjevanju vseh aktivnosti LO in DSZ. Za čim uspešnejše uresničevanje planov in nalog so se krajevne skupnosti dogovarjale s SIS, delovnimi organizacijami ter vsemi drugimi dejavniki, ki imajo kakršenkoli vpliv na življenje in delo krajanov. Planske zasnove so v bistvu uresničene, delni odmiki so nastali pri gradnji večjih komunalnih objektov, katerih gradnja pa se bo nadaljevala v prihodnjem obdobju. Skupno je bilo vloženo v izvajanje programov 82.678.548 din, kar je tretjino nad predvidenim. Kot največji vir sredstev 35.798.553 din je bil krajevni samoprispevek, 15.000.225 din so znašala združena sredstva delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu, ostalo pa je bilo združeno s sredstvi SIS, prispevki občanov, delovnih organizacij in drugo. Poleg tega je bilo za izvedbo posameznih objektov vloženega tudi veliko neovrednotenega osebnega dela in materiala, ki so ga prispevali občani. S temi sredstvi so bili zgrajeni oziroma sofinancirani na celotnem območju občine komunalni objekti, pa tudi objekti družbenega standarda. Obnovljeno je bilo elektro omrežje in zgrajene TP v 9 krajevnih skupnostih, vodovodi v 7 krajevnih skupnostih. Zelo pomembna pridobitev za življenje krajanov je bil v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica vodovod Tučna in Briše, v Črni -Praprotno in Zakal. Avtobusna postajališča so bila zgrajena v 5 krajevnih skupnostih; javna razsvetljava v 12 krajevnih skupnostih, večja v Duplici, kjer je bila urejena tudi železniška postaja. Skupaj sta krajevni skupnosti Kamnik in Duplica modernizirali preko 20 mestnih ulic. Redno je bilo vzdrževanih nad 120 km občinskih javnih cest in poti, kot pomembnejše pa so bile urejene ceste na Veliko Lasno in Pšajnovico. V večjih krajevnih skupnostih, kot so Sela, Šmarca, Motnik, so bili urejeni kulturni domovi, s čimer so si tudi samoupravni organi krajevnih skupnosti pridobili prostore za delovanje. V drugih krajih pa je ureditev teh prostorov v pripravi, na primer Šmartno, Volčji potok. Urejala so se športna igrišča, kot večja na Duplici, v Motniku, Nevljah, Komendi. V Tuhinjski dolini so bile urejene 3 zbiralnice mleka in urejene tehtnice za tehtanje živine. Večji spominski obeležji sta bili odkriti v Volčjem potoku in na Duplici. V preteklem planskem obdobju so krajevne skupnsoti prevzele določene naloge tudi pri preobrazbi sodstva, saj so bili v vseh krajevnih skupnostih organizirani poravnalni sveti, ki svoj namen dokaj uspešno dosegajo. Manj uspešno so bili organizirani in delujejo potrošniški sveti, pa tudi hišni sveti v večjih stanovanjskih enotah še niso zaživeli. Kot uspešno lahko ocenimo medsebojno dogovarjanje krajevnih skupnosti, saj za naslednje plansko obdobje skupaj načrtujejo uresničitev določenih nalog krajevne skupnosti Križ, Moste in Komenda; Godič, Stranje in Črna pa tudi krajevne skupnosti v Tuhinjski dolini se o tem že dogovarjajo. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V srednjeročnem programu dela na področju ljudske obrambe v obdobju 1976-1980 je osnovna usmeritev na področju uresničevanja republiškega zakona o ljudski obrambi, podružbljanja ljudske obrambe, usposabljanja prebivalstva za splošni ljudski odpor in kadrovska ter materialna krepitev civilne zaščite, službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje in centra zvez ter teritorialne obrambe. Ugotovimo lahko, da smo v preteklem srednjeročnem obdobju ustanovili odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih. Dejstvo je, da so odbori, kot posebni družbeni organi, uspešno uresničili svojo vlogo pri podružbljanju ljudske obrambe in lahko trdimo, da so naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite postale sestavni del samoupravnih aktivnosti delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. V skladu z zakonom smo v preteklem planskem obdobju veliko pozornosti namenili tudi narodni zaščiti oziroma podružbljanju varnostne funkcije države. V vseh okoljih smo imenovali načelnike narodne zaščite in velik del delovnih ljudi in občanov strokovno usposobili za izvajanje nalog pripadnikov narodne zaščite. Prebivalstvo se je v preteklem obdobju za obrambne aktivnosti pripravljalo tudi preko predavanj, ki so bila iz leta v leto številnejše obiskovana, v sezoni 1979-1980 se je teh aktivnosti udeležilo prek 7.000 občanov. Predvsem v zadnjem času postaja organiziranost in dejavnost civilne zaščite čedalje bolj pomembna, kajti izkušnje, pridobljene pri odstranjevanju posledic naravnih nesreč, so pomembnost civilne zaščite tako v miru kot morebitni vojni izredno povečale. V preteklem obdobju smo civilno zaščito kadrovsko povečali, 70% enot ter štabov v krajevnih skupnostih opremili s potrebno opremo. Preko 60% razporejenih v enote civilne zaščite je bilo v omenjenem obdobju tudi strokovno usposobljenih za opravljanje predvidenih nalog. Služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje je v obdobju po letu 1978, ko se je izločila iz sestava civilne zaščite, doživela kadrovski in materialni napredek in dejstvo je, da je služba strokovno usposobljena za delo. Primanjkujejo pa ustrezni prostori za delo in tudi določena materialno-tehnična sredstva. Center zvez ima tako v izrednih razmerah kot morebitni vojni izredno pomembno vlogo v zagotavljanju zvez poveljevanja in sodelovanja. V preteklem obdobju je bil center kadrovsko okrepljen in tudi materialno-tehnično opremljen. Na tem področju dela predvsem pogrešamo še del materialno-tehničnih sredstev, katera bi zagotavljala nemoteno delo centra. Teritorialna obramba, kot sestavni del oboroženih sil SFRJ je tudi v naši občini v preteklem obdobju doživela precejšno kadrovsko okrepitev in materialno-tehnično popolnjenost. Programi opremljanja z materilano tehničnimi sredstvi in programi usposabljanja so bili kljub majhnim finančnim sredstvom skoraj v celoti realizirani. Štab in enote so usposobljene za izvršitev načrtovanih nalog, kar je bilo v preteklem obdobju tudi večkrat preverjeno. V zaključku analize lahko omenimo, da so bile v preteklem planskem obdobju realizirane tudi nekatere naloge, ki niso bile načrtovane s planom. Tu velja omeniti predvsem oblikovanje enomesečnih rezerv osnovnih živil, namenjenih za prebivalstvo in vse komponente splošnega ljudskega odpora v izrednih razmerah in morebitni vojni. Cilji in naloge v obdobju 1981-1985 V bodočem razvoju občine bo naš osnovni cilj in naloga ustvariti stabilne pogoje življenja in dela. Ključnega pomena je stabilizirati gospodarstvo ter izboljšati delovanje in oskrbljenost trga. Zagotoviti je treba rast produktivnosti dela in sicer predvsem z boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti, bodoči plasma proizvodnje pa dolgoročno usmeritev v izvoz. Nadalje je treba krepiti vlogo združenega dela ter upoštevati ekonomske zakonitosti. Dvig življenske ravni bo pogojen z možnostmi bodočega razvoja. Rast osebnih dohodkov bo odvisna od novo ustvarjene vrednosti proizvodnje in storitev ter v skladu z ustvarjalnostjo pri delu, učinkovitostjo pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi ter vodenju in organizaciji dela in izrabi delovnega časa. Tudi v prihodnje bomo krepili našo neodvisnost in socialno var- nost, zato bomo nadalje krepili našo obrambno sposobnost. Delovni ljudje in občani bodo razvijali v svojih okoljih obrambno in samozaščitno delovanje ter skrbeli za usposabljanje, opremljanje in vodenje splošnega ljudskega odpora. Naš cilj je tudi izboljšanje delovnih pogojev in varstva pri delu. K izboljšnju življenjskih in delovnih pogojev sodijo tudi večje zmogljivosti zdravstvenega in otroškega varstva, ki sta prednostni nalogi na področju razvoja družbenih dejavnosti v občini. Prizadevali si bomo za ohranitev zdravega življenskega okolja -varovanje voda, zavarovanje pitne vode, preprečevali pa bomo tudi onesnaževanje zraka ter varovali kmetijska zemljišča za naše sedanje in bodoče potrebe po naravnih dobrinah. Varovali bomo tudi naravno in kulturno dediščino. GOSPODARSKI, PROSTORSKI IN SOCIALNI RAZVOJ GOSPODARSTVO Pri načrtovanju možnosti prihodnjega gospodarskega razvoja izhajamo iz ocen doseženega razvoja v občini ter iz ocen ključnih problemov razvoja občine kot širše družbene skupnosti. Glede na izredno stabilizacijsko naravnanost našega gospodarstva je možno v prihodnjem obdobju v občini doseči naslednje globalne okvire razvoja: Kazalci poprečne letne stopnje rasti ObčinaSR Slovenija Jugoslavija Družbeni proizvod 5.0 3,5 4-5,0 Razpoložljiva sredstva za porabo 2,9 2,9 2,5-3,5 Zaposlenost v združenem delu 2,5 2,0 2,7 Produktivnost dela v gospodar- stvu 2,5 1,6 2,0 Realna rast izvoza 10,0 7,0 8.0 Delež sredstev za materialne na- ložbe v DP 31,5 36,3 - Investicije v osnovna sredstva gospodarstva (delež v DP) 22,0 17,5 22,2 V obdobju 1981-1985 moramo računati z umirjanjem domačega povpraševanja ter zmanjšanjem obsega investicijske potrošnje. Zato bo rast družbenega proizvoda v občini slonela predvsem na industriji, ki se mora še bolj kot doslej usmeriti na izvoz. Poleg izvoza pa bodo k rasti družbenega proizvoda prispevali novi proizvodni programi v OZD, nadalje novo zgrajeni Fructal Alko ter Tekstilni inštitut, ki vstopa v novo plansko obdobje z obsežnim proizvodnim programom. V novo plansko obdobje stopamo tudi z investicijskimi programi v skupni vrednosti ... din. Dinamika rasti zaposlovanja pa mora biti v okviru zaposlovanja domačega prebivalstva. Po novem izračunu naj bi to znašalo letno 2,5%. Da pa bi dosegli stabilno gospodarsko rast mora biti naša aktivnost usmerjena predvsem v naslednje - planirana rast proizvodnje mora temeljiti na dodelanih tržnih analizah in ocenah oziroma na zanesljivem povpraševanju po proizvodnji, - uveljaviti moramo stimulativnejše metode nagrajevanja, - bodoča kadrovska politika mora prinesti izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, - v gospodarske tokove se je potrebno kar najbolj vključevati s povezovanjem in združevanjem dela in sredstev, - krepiti moramo materialne osnove za delo, vse oblike porabe pa morajo biti v okviru objektivnih možnosti. KMETIJSTVO Povečanje proizvodnje hrane je ena od temeljnih nalog družbenoekonomskega razvoja občine Kamnik v obdobju 1981-1985. Tako usmeritev narekujejo zahteve po zagotovitvi hrane delovnim ljudem in občanom ter prizadevanja za izboljšanje prehranske bilance v občini. Pri uresničevanju zastavljenih nalog bodo potrebni znatni napori za posodobitev kmetijske proizvodnje, ki bo morala temeljiti na intenzivnejšem izkoriščanju kmetijskih površin. Treba bo pospešeno razvijati družbeno organizirano proizvodnjo, pri čemer bomo stremeli za tem, da se v živinorejski proizvodnji zagotovi večji del doma pridelane kvalitetne krme. Samo tako lahko od živinoreje, kot najpomembnejše kmetijske proizvodne dejavnosti občine, pričakujemo večji dohodek, ki bo zagotavljal višjo življenjsko raven kmetijskim proizvajalcem. V razvoj zasebnega kmetijstva bodo v tem obdobju vložena znatna družbena sredsteva, ki bodo v obliki regresov in premij namenjena predvsem kmetijskim proizvajalcem v hribovitih, kmetijsko manj razvitim območjem občine. Sredstva za te namene bodo združevali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti v Samoupravnem skladu za intervencije v občini Kamnik. Vzporedno s pospeševanjem kmetijske proizvodnje si bomo prizadevali za učinkovito varstvo kmetijskih zemljišč. Osnova za to bo prostorski načrt za potrebe kmetijstva kot dolgoročni dogovor uporabnikov kmetijskega prostora. Pomemben napredek pričakujemo tudi pri izvajanju agrarnih operacij. Za uresničevanje nalog na področju kmetijske zemljiške politike bo skrbela Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik. Kmetijska zemljiška skupnost Aktivnost Kmetijske zemljiške skupnosti Kamnik bo v obdobju 1981-1985 usmerjena v aktiviranje čimvečjega obsega kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Pri tem bodo upoštevana predvsem načela ekonomike gospodarjenja z zemljišči na osnovi urejanja, združevanja in varstva kmetijskih zemljišč. Na področju varstva kmetijskih zemljišč je pomembna naloga izdelava agrokarte, s katero bo določen načrt rabe zemljišč. V sodelovanju z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije bo Kmetijska zemljiška skupnost dajala pobude za izsušitev zamočvirjenih zemljišč. Predvidoma bo v progTam hidromelioracij zajetih 140 ha kmetijskih zemljišč v krajevni skupnosti Moste in Komenda in 25 ha zemljišč v Tuhinjski dolini. Komasacija kmetijskih zemljišč bo izvedena povsod, kjer bodo za to pogoji, predvidoma pa v krajevni skupnosti Komenda. Pomembna naloga Kmetijske zemljiške skupnosti bo oblikovanje sklada kmetijskih zemljišč, ki ga bodo sestavljala zemljišča v družbeni lastnini, na katerih nimajo pravice uporabe kmetijske OZD. Zemljišča v skladu bodo dana v zakup ali odprodana kmetom, v kolikor na njih ne bo mogoče organizirati družbeno usmerjene proizvodnje. Gospodarjenje s skupnimi pašniki bo organizacijsko prilagojeno določbam zakona o kmetijskih zemljiščih. Pri tem bo poudarek na racionalnem izkoriščanju in vzdrževanju zemljišč in naprav skupnega pašnika. , Kmetijska pospeševalna služba Vse delo na področju pospeševanja kmetijstva bo v naslednjem srednjeročnem obdobju temeljilo na usmerjanju kmetij v tržno proizvodnjo, s poudarkom na pospeševalnem delu v kmetijsko manj razvitih območjih občine. Predvidoma bomo v tem obdobju pridobili 625 stojišč za goveda v novozgrajenih in adaptiranih hlevih, zgrajeni pa bodo tudi silosi s skupno prostornino 3000 m3. V tržno proizvodnjo bo preusmerjenih 65 kmetij. Investicije v posodobitev kmetijske proizvodnje so ocenjene na 69.950.000 din. Kmetijska pospeševalna služba bo uvajala sodobne načine pridelovanja krme, kar bo prispevalo k izboljšanju ekonomičnosti kmetijske proizvodnje, izboljšani pa bodo tudi pogoji za odkup pridelkov. Zbiralnice za mleko s hladilnimi napravami bodo urejene v Špitaliču, Zg. Tuhinju in Srednji vasi. Predračunska vrednost del znaša 2.000.000 din, sredstva pa bodo zagotovili OZD Emona, kmetijska kooperacija in krajevna skupnost. Odkup mleka in mesa bo predvidoma znašal: 1981 1985 Indeks mleko (litrov) 2.140.000 2.601.000 121 pitano govedo (kg) 540.000 632.000 117 brojlerji (kg) 650.000 700.000 107 Kmetijska pospeševalna služba bo sodelovala tudi pri usmerjanju kmetij v kmečki turizem in organizirala izobraževanje kmetovalcev v okviru aktiva mladih zadružnikov in aktiva kmečkih žena. Za izboljšanje zdravstvene zaščite živali in živil živalskega izvora bo zgrajena veterinarska postaja. GOZDARSTVO TOZD Gozdarstvo Kamnik predvideva v obdobju 1981-1985 povprečni letni etat 12.500 nr tehničnega lesa iglavcev, 6.600 m3 lesa listavcev ali skupaj 19.100 m3 lesa. Predvideva blagovna proizvodnja v tem obdobju bo skupaj 53.100m3 tehničnega lesa iglavcev, 17.000m3 tehničnega lesa listavcev in 12.000 m3 drv listavcev, ali letno 10.620 m3 tehničnega lesa iglavcev, 3.400 m3 tehničnega lesa listavcev in 2.400 m3 drv listavcev. V tem obdobju bo na novo pogozdenih 30 ha površin, gojitvena dela bodo izvršena na 840 ha gozdov. Predvidoma bo v obdobju 1981-1985 na novo zgrajenih ali usposobljenih za kamionski prevoz 13 km gozdnih cest. Glede na to, da je v gozdarstvu proizvodnja omejena z gozdnogospodarskimi načrti in tako poseka ne bo mogoče bistveno povečati, se tudi število zaposlenih ne bo povečalo oziroma se bo glede na povečano produktivnost dela zmanjšalo. TOZD Gozdarstvo Kamnik predvideva, da bo v obdobju 1981-1985 oddala letno za blagovni promet po 23.500 m3 lesa iglavcev in listavcev, za izvoz pa 500 m3 lesa. Vsako leto bo pogozdenih 20 ha zemljišč, gojitvena dela pa opravljena na 200 ha gozdov. Za varstvo gozdov bo letno namenjenih 50.000 din. INDUSTRIJA RUDNIK KAOLINA ČRNA TOZD Kaolin V prihodnjih petih letih TOZD Kaolin predvideva povečati fizično proizvodnjo s cca 18.000 t na 24.000 t, večji skok predvideva v drugi polovici obdobja. Taka proizvodnja bo lahko presegla prag normalnega poslovanja. Ob ugodnih rezultatih geoloških in tehnoloških raziskav, ki se izvajajo na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev s slovenskimi papirnicami in je v zaključni fazi, bo TOZD Kaolin izvedel postopno obnovo proizvodnje, ki obsega - preureditev sedanje tehnologije tako, da bo novi proizvod ustrezal potrebam papirne industrije, - spremembo končne oblike izdelkov, tako da se bo del sušil, del pa razvažal v tekoči obliki; s tem v zvezi pa tudi preselitev suhega dela predelovalnega postopka iz Stahovice v Črno, - prilagoditev proizvodnje sodobnim zahtevam glede varstva okolja (tako zraka kot vode), - obnovitvena dela v jami in selitev na tretje obzorje, - nadaljevanje geoloških raziskav vzporedno s proizvodnjo ob ustreznem angažiranju ustreznih sredstev raziskovalne skupnosti, - razširitev asortimana proizvodnje tudi na stranske produkte. V ta namen bo treba investirati v celoti 166 milijonov din, pri čemer so vključeni tudi posegi za varstvo okolja. Celotni program bo mogoče izvesti le s takojšnjim sovlaganjem. Združevanje sredstev bo teklo v krogu papirnic, ki se oskrbujejo s kaolinom Črna in v krogu nekaterih drugih organizacij, ki so porabniki mletega in pleskarskega kaolina. Kaolin iz Črne nadomešča uvoz te surovine za različne industrije, v prvi vrsti za papirno industrijo. TOZD Kalcit TOZD Kalcit načrtuje v obdobju 1981-1985 realizacijo projekta kalcitna polnila, ki predvideva povečanje kapacitet s sedanjih 65.000 t na 120.000 t ob koncu srednjeročnega obdobja ob praktično nespremenjenem številu delavcev. Poleg starega asortimana je predvidena tudi proizvodnja kvalitetnejših finih in mikro kalcitnih polnil. Vrednost naložbe je okoli 274 milijonov din. Vlaganje bo izvedeno z združevanjem sredstev porabnikov, t. j. steklarn, farmacevtske industrije in proizvajalcev barv ter drugih kemičnih izdelkov. Za premostitev obdobja do uresničitve novih vlaganj bo v letu 1981 izvedena rekonstrukcija obstoječe tehnologije, ki naj bistveno izboljša ekološke razmere na obratu predelave v Stahovici. Proizvodnja kalcitnih polnil je prvenstveno usmerjena v zadovoljevanje domačih potreb ter nadomeščanje uvoza, ob ustrezni kvaliteti in zadostni zmogljivosti pa se kažejo tudi realne možnosti za direktni izvoz. TOZD SVIT KAMNIK V naslednjih petih letih nameravajo povečati proizvodnjo iz sedanjih 908 ton na 1.315 ton, kar bo pomenilo povprečno letno stopnjo rasti 7,5%. Usmeritev bo predvsem v steatitne izdelke, izdelke za gospodinjstvo, v proizvode za industrijo, ki se proizvajajo po načrtih in v velikih serijah. Investicije bodo v glavnem usmerili v izboljševanje in nabavo opreme za proizvodnjo izdelkov iz navadnega in visoko frekvenčnega steatita. Investicija naj bi bila predvidoma končana leta 1984. Predvidevajo rast izvoza s povprečno letno stopnjo 14,5%, kar pomeni, da bodo v letu 1985 izvozili za 52.702,00 din proizvodov, predvsem na konvertibilno področje. Število zaposlenih bo raslo po stopnji 2% letno, kar bo skupaj z izboljšanjem obstoječe kvalifikacijske strukture zadostovalo za normalno proizvodnjo. Večjo pozornost bodo posvetili delovnim pogojem zaposlenih, posebej v čistilnici in drugih oddelkih, kjer so slabši delovni pogoji. DONU MEDVODE TOZD Trival Kamnik V tem obdobju načrtujejo izvedbo investicijskega programa za proizvodnjo armiranih plastičnih cevi, kakor tudi programa za namensko proizvodnjo. Z realizacijo teh programov predvidevajo bistveno povečanje deleža izvoza v celotnem prihodku. Obenem pa bodo z realizacijo investicijskega programa zagotovljene pretežno domače surovine, kar bo omogočilo doseganje pozitivne izvozno-uvozne bilance, oziroma devizni presežek. Prostorsko usmeritev za to investicijo načrtujejo na zemljišču na Bakovniku. Pri fizičnem obsegu obstoječega proizvodnega programa načrtujejo povečanje s poprečno 6% letno stopnjo, produktivnost dela s poprečno 4,5% letno stopnjo ter povečanje števila zaposlenih poprečno 1,5% letno. Ivoz obstoječega proizvodnega programa naj bi v drugi polovici srednjeročnega obdobja 1981-1985 pokrival celotni uvoz in ustvarjal presežek. DONIT MEDVODE TOZD Kemostik Kamnik TOZD Kemostik načrtuje za srednjeročno obdobje 1981-1985 poleg povečanja obsega sedanje proizvodnje tudi intenzivno investicijsko dejavnost v razvoj novih proizvodov, ki so vključeni v družbeni dogovor o prestrukturiranju gospodarstva - proizvodnja poliuretanskih umetnih smol in sistemov. Poleg zagotovitve deficitarnih surovin na domačem tržišču (čevljarska, avtomobilska in lakarska industrija), bodo del nove proizvodnje namenili v izvoz, tako da bodo s tem ob koncu petletnega srednjeročnega obdobja ustvarjali tudi devizni presežek. Prostorsko usmeritev načrtujejo na zemljišču Bakovnik, za kar imajo že rezerviran ustrezen prostor. Fizični obseg rasti proizvodnje obstoječega programa bi znašal letno okoli 8%, produktivnost 6%, zaposlenost 2%. Izvoz sedanjega programa naj bi v letu 1985 pokrival uvoz z 52,6%. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN Gospodarski načrti delovne organizacije predpostavljajo normalizacijo na področju nabave surovin in drugega reprodukcijskega materiala. Razvojni načrti so usmerjeni predvsem - v odpravo ozkih grl in s tem aktiviranje proizvodnih rezerv, - v posodobitev tehnično tehnoloških elementov (razvoj akumu-lativnejših proizvodov in proizvodov, ki so bili dosedaj predmet uvoza, uvedba novih sodobnih tehnoloških proizvodnih kapacitet, mehanizacija - avtomatizacija), - v izgradnjo novih in posodobitev neprimernih obstječih proizvodnih prostorov, - v tehnološke rešitve za potrebe varstva okolja, - v dvig strokovne ravni zaposlenih. TOZD Livarna z obdelavo Zasnova temeljnih ciljev gospodarjenja v TO (temeljni organizaciji) sloni na obstoječem proizvodnem programu, kot tudi na razvoju novih proizvodov. V okviru obstoječega proizvodnega programa predstavljajo najvažnejšo postavko fitingi. Proizvodnja teh izdelkov se v srednjeročnem programu 1981-1985 nadaljuje, saj je povpraševanje domačega tržišča še vedno večje od ponudbe. Istočasno pa fitingi predstavljajo ugodno postavko v izvozu. V srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985 bo večji poudarek namenjen blagovni litini, pri kateri so ugodnejša stroškovna razmerja. Pomembno usmeritev TOZD v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985 predstavlja osvajanje novih proizvodov v okviru programa III, kamor spadajo stroji za prehrambeno industrijo, kot tudi osvajanje programa SMC, kamor spadajo ventili in elementi za enocevni sistem ogrevanja. Tovrstni izdelki so bili do sedaj predmet uvoza, zato temeljna organizacija z osvojitvijo lastne proizvodnje direktno posega v zmanjšanje uvoza. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 za proizvodno opremljenost TO planirajo investicijska vlaganja v tiste proizvodne zmogljivosti, kjer so ugotovljena ozka grla, da bi s tem postavili ravnovesje izrabe kapacitet v okviru celotnega proizvodnega ciklusa. Predvsem pa bodo v tem srednjeročnem obdobju usmerjali rešitve v avtomatizacijo in mehanizacijo proizvodnega procesa ter v izboljšavo delovnih pogojev. Z nadaljevanjem obstoječega, kot tudi z uvedbo novega proizvodnega programa ter z investicijskimi vlaganji v posodobitev in razširitev tehnološko proizvodnih zmogljivosti v TO Livarna z obdelavo, planirajo 8% fizično rast proizvodnje. Planirano fizično rast bodo dosegli z rastjo produktivnosti 6,5% in stopnjo rasti zaposlovanja 1,5% letno. Ob planirani rasti fizične proizvodnje v TO planirajo 10% rast izvoza, ki bo obsegal celoten proizvodni program (obstoječi kot tudi novo ustvarjeni proizvodi). TOZD Ključavnice in okovje Temeljna izhodišča planskega gospodarjenja v TO slonijo na obstoječem proizvodnem programu, vzporedno pa načrtujejo za srednjeročno obdobje 1981-1985 lastni razvoj novih proizvodov. Osnovni proizvodni program TOZD predstavljajo artikli v okviru skupin - klasičnih ključavnic in obešank, - cilindričnih ključavnic in obešank. V naslednjem srednjeročnem programu planirajo temeljito simpli-fikacijo, pa tudi diverzifikacijo obstoječega programa proizvodov, glede na tržne potrebe doma kot tudi potrebe zunanjih tržišč. Pri osvajanju novih proizvodov načrtujejo proizvode širših družbenih potreb. V ta okvir spadajo predvsem zahtevnejše vrste ključavnic za potrebe šefov, kot tudi ključavnic v okviru varnostnega programa. V tem srednjeročnem programu bo usmerjen razvoj v skupino kontaktnih ključavnic za razna stikala. Nadalje planirajo v proizvodnji intenzivno vključitev programa smučarskih vezi, in sicer v kooperacijskem sodelovanju z avstrijsko firmo TYROLIA. S tovrstno kooperacijo se jim odpira področje mednarodnega gospodarskega sodelovanja v okviru razvojno tehnoloških kot tudi ekonomskih pogledov. Nadalje bo TOZD angažirano razvijala program ročajev MERONI, za kar je interes tržišča kot same TOZD glede na donosnost proizvoda, pa tudi širše družbe, saj je do sedaj ta proizvod predmet uvoza. Z nadaljevanjem proizvodnje v okviru prestrukturiranega obstoječega proizvodnega programa ter dopolnitvijo novih proizvodov, s tehnološko proizvodno usmerjenimi investicijskimi vlaganji, planirajo v TOZD 6% fizično rast proizvodnje, katero bodo realizirali z rastjo produktivnosti 4,2% ter stopnjo rasti zaposlenosti 1,8% letno. Glede na povpraševanje po tovrstnih artiklih na domačem tržišču kot tudi glede na celotne proizvodne zmogljivosti v TOZD načrtujejo 10% rast prodaje v izvoz. TOZD Vzdrževanje in energetika V srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985 ostajajo temeljni cilji gospodarjenja v okviru tekočega investicijskega vzdrževanja opreme in objektov za celotno DO Titan. Za ta okvir nalog bo TOZD še nadalje poglabljala tako kvalitativno kot tudi kvantitativno svoja prizadevanja, da bo sposobna svoje usluge optimalno prilagoditi potrebam proizvodnih temeljnih organizacij oziroma celotni DO Titan. V ta namen bo TOZD v srednjeročnem planskem obdobju 1981-1985 dajala poudarek organizacijski in tehnološki posodobitvi vzdrževalne službe, kot tudi prilagoditev izvrševanja vzdrževalnih del glede na nove pogoje proizvodnih temeljnih organizacij, kjer bo v tem srednjeročnem planu velik poudarek na mehanizaciji in avtomatizaciji proizvodnega procesa. Kot nov sestavni del proizvodnega programa TOZD planirajo v srednjeročnem programu 1981-1985 proizvodnjo strojev in naprav za potrebe avtomatizacije proizvodnih TO v DO Titan kot tudi za potrebe širšega tržišča. S tovrstno proizvodnjo se je TO že ukvarjala, vendar v zelo ozkem okviru. Potrebe proizvodnih TO, kot tudi ostalega tržišča pa kažejo, da bi tej proizvodnji lahko dali veliko večji poudarek in razmah. Uvedba programa izdelave avtomatiziranih strojev in naprav v proizvodni program TO ima dvojni cilj, in sicer - zadovoljevanje potreb na trgu, - zmanjševanje uvoza tovrstnega programa. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 pri proizvodni opremljenosti TO planirajo investicijska vlaganja v tiste proizvodne zmogljivosti, ki so nujno potrebne za dvig kvalitete in kvantitete vzdrževalnih del, kot tudi za potrebe novega programa proizvodnje strojev in naprav. Za izvedbo planskih ciljev bo TO vzporedno reševala oziroma optimirala organizacijske rešitve v vseh svojih funkcijah, sukcesivno dvigovala strokovno raven zaposlenih in tako zadovoljevala potrebe, ki izvirajo iz planskih ciljev srednjeročnega obdobja 1981-1985. V TOZD Vzdrževanje in energetika planirajo rast zaposlovanja 4,5%. Večja rast zaposlovanja sloni na dejanskih potrebah po tovrstnih nalogah, kot tudi na uvajanju novih proizvodov. Pri zaposlovanju bo dan velik poudarek strokovnim kadrom. TOZD Orodjarna Temeljna izhodišča planskega obdobja 1981-1985 za TOZD Orodjarna slonijo na usklajenih in opredeljenih gospodarskih ciljih, ki so se izkristalizirali glede na gospodarski razvoj preostalih TOZD v DO Titan. Zasnova ciljev v TOZD sloni na proizvodnji novih in vzdrževanju obstoječih orodij, potrebnih pri tehnoloških rešitvah proizvodnih programov proizvodnih TOZD. Za srednjeročno obdobje 1981-1985 planirajo večjo kooperacij-sko povezavo z drugimi proizvajalci orodij in to v vseh primerih, ko se v teku lastnega proizvodnega ciklusa pokažejo proste kapacitete oziroma pomanjkljivosti. Nadaljnji gospodarski planski razvoj TOZD kaže, da bo razkorak med potrebami po orodjih in razpoložljivimi proizvodnimi kapacitetami v orodjarni dosegel stopnjo, pri kateri bi pomanjkanje orodjarskih kapacitet onemogočalo normalizacijo dviga fizične rasti industrijske proizvodnje kot tudi neoptimalno realizacijo investicijskih naložb v proizvodnih TOZD. Omenjena dejstva narekujejo, da se TOZD Orodjarna v srednjeročnem obdobju 1981-1985 ustrezno prostorsko in tehnološko ojača in tako v smislu kvantitete in kvalitete svojih proizvodov posredno omogoči normalizacijo v realizaciji planskih ciljev proizvodnih TOZD. Opisane planske usmeritve bodo v TOZD realizirali z investicijskimi vlaganji, z organizacijskimi rešitvami, kot tudi s 6% rastjo zaposlovanja. Pri zaposlovanju bodo dajali poudarek strokovni ravni delavcev. INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM V naslednjem planskem obdobju mora Alprem rešiti svoje temeljno tehnološko vprašanje, to je vprašanje površinske obdelave kovinskih izdelkov. Osnovni pogoj je postavitev lakirnice za železne in aluminijaste izdelke. Prav tako mora rešiti vprašanje galvanike in eloksirnice. Ker se vprašanje galvanike in eloksirnice lahko reši s kooperacijo, se je Alprem osredotočil na postavitev lakirnice, ki je sicer v načrtu že več kot 10 let. Predvidena investicija bo zahtevala vsaj 150 milijonov din. Vlagati bo treba tudi v opremo in razširitev obrata za predelavo žice. Vse to bi v Alpremu odprlo 50-60 novih delovnih mest, vrednost proizvodnje pa bi se v petih letih več kot podvojila. Gre torej za vlaganje v tehnologijo in višjo stopnjo predelave. Proizvodnja je za okolje povsem neoporečna, zaradi visoke kvalitete pa na tržišču dovolj iskana. Alprem vstopa v novo plansko obdobje z željo, da naredi odločilen korak naprej v kvaliteti ter da se utrdi na domačem in tujem tržišču. KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK Kemijsko industrijo Kamnik sestavljajo tri temeljne organizacije združenega dela in delovna skupnost skupnih služb. . TOZD Kamniktit je pomemben proizvajalec gospodarskih razstreliv v Jugoslaviji, poleg tega je edini proizvajalec aluminijevih past in Al prahu za proizvodnjo plinobetona ter proizvajalec eksotermnih posipov in mas za jeklarsko industrijo. TOZD Kamnik je proizvajalec plastičnih folij in rokavov iz polietilena, polipropilena in najlona ter drugih plastičnih izdelkov za industrijo in široko potrošnjo PE, NPE, in PP vreče itd.) TOZD Namenska proizvodnja je edini proizvajalec črnih smodnikov, vžigalne vrvice in drugih izdelkov za potrebe namenske industrije in tudi za civilno tržišče. Plan razvoja Kemijske industrije Kamnik je izdelan na podlagi plana razvoja kemične industrije Slovenije, na podlagi analize porabe gospodarskih razstreliv v obdobju 1981-1985 ter na podlagi sprejetega plana porabe namenskih izdelkov. Kemijska industrija Kamnik predvideva, da bo v planskem obdobju 1981§985 stopnja rasti fizičnega obsega znašala 6,7%. Za realizacijo navedenega proizvodnega programa predvideva delovna organizacija povečanje števila zaposlenih po stopnji 2,5%, produktivnost dela pa bo naraščala po povprečni stopnji 4,2%. Kemijska industrija se bo še nadalje usmerjala v izvoz svojih izdelkov. Predvideva, da bo izvoz naraščal po stopnji 7,0%. Delovna organizacija predvideva, da bo v planskem obdobju 1981-1985 izvajala naslednja investicijska dela - izgradnja obrata za proizvodnjo novih vrst razstreliva, - razširitev obrata za predelavo aluminija, - razširitev obrata za proizvodnjo plastičnih izdelkov, - razširitev TOZD Namenska proizvodnja, - izgradnja centralne garderobe, - razširitev zmogljivosti kurilnice, razvod elektro energije in kompr. zraka. INDUSTRIJA POHIŠTVA V DO Stol predvidevajo v naslednjem srednjeročnem obdobju 5,6% povprečno rast fizičnega obsega proizvodnje. Pri tem naj bi zaposlenost povečavah s stopnjo 1,7% letno, produktivnost pa s stopnjo 3,9% poprečno vsako leto. Ocenjujejo, da bodo prodajo na domačem trgu povečevali s stopnjo rasti 5,7% letno, za izvoz pa planirajo 6% letno povečanje. Uvoz naj bi se v naslednjih petih letih povečeval s stopnjo 4,6% letno. V TOZD Sedežno pohištvo planirajo 4,0% povečanje fizičnega obsega proizvodnje, s tem da planirajo 5,7% rast izvoza in 3,0% rast prodaje na domačem trgu. V TOZD Ploskovno pohištvo predvidevajo 10,0% povprečno letno stopnjo rasti izvoza in 6,0% rast prodaje na domačem trgu, tako da bo povprečna letna stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje v tej TOZD 6%. V TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo je predvidena povprečna letna stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje 7,0%, pri tem na domačem trgu planirajo 7,1% rast in 5,0% rast izvoza. V obdobju 1981-1980 planirajo skupno vrednost investicij 340,8 milijonov din (po cenah iz leta 1980). Tako bodo uskladili zmogljivosti na posameznih vrstah proizvodnje z investiranjem v boljšo opremo, v ozka grla, dograditev proizvodnih prostorov in boljšo produktivnost dela. Med največje naložbe, ki jih bodo realizirali v prihodnjem petletnem obdobju, sodita nabava in montaža parnega kotla ter izgradnja nove kovinske delavnice v TOZD Kovinsko in tapecirano pohištvo. TOVARNA POGREBNE OPREME MENINA Menina Kamnik bo v petletnem planskem obdobju usmerjena v dosedanji program, ki bo razširjen z novimi izdelki za kompletno tovrstno ponudbo. Predvidevajo 6% letno povečanje fizičnega obsega proizvodnje; predvidena rast bo dosežena z modernizacijo proizvodnje ob 2% letni stopnji zaposlenosti in 4% povečanju produktivnosti dela. Višjo kvaliteto proizvodnje in višjo produktivnost bo možno doseči, kolikor bo delovni organizaciji omogočeno glede na ozko specializacijo, nabavljati posamezno strojno opremo na svetovnem trgu. Na omenjeni pogoj je vezano tudi večanje konkurenčne sposobnosti plasiranja na svetovnem trgu. Delovna organizacija bo v tem obdobju investriala predvsem v modernizacijo obstoječe proizvodnje, v izboljšanje delovnih pogojev ter v spremljajoče prostore. Potrebna sredstva bodo predvsem iz lastnih virov. Izvoz se predvideva v 10% obsegu realizacije celotne prodaje ob uvozu samo najbolj nujnih materialov. TEKSTILNA TOVARNA SVTLANIT Podjetje Svilanit Kamnik je sestavljeno iz dveh temeljnih organizacij združenega dela - Frotirja in Svile in delovne skupnosti skupnih služb. TOZD Frotir Proizvodni program bo še naprej usmerjen v proizvodnjo frotirja. Obseg proizvodnje bo naraščal letno do 4,5%, upoštevaje pri tem manjšo rast količine in večjo rast kvalitete. Izvoz bo naraščal povprečno letno za 8%, medtem ko bo v prvem letu srednjeročnega obdobja porast izvoza znatno večji od povprečja. Na ta način bo zagotovljen 2% delež izvoza v celotnem prihodku. Zaposlenost se bo povečala za 1 odstotek. Pri investicijah (v skupni vrednosti okrog 260 milijonov din), je predviden predvsem nakup novih, boljših strojev, ki bodo zamenjali oz. dopolnili stare in gradnja skladišča gotovih izdelkov. Le vlaganja v tej smeri bodo omogočila boljšo kvaliteto in produktivnost. Pazili bodo, da bodo še bolj kot doslej preprečevali onesnaževanje okolja; velika skrb pa bo posvečena temu, da bo poraba vseh vrst energije čim bolj racionalna. V tem obdobju je končno tudi predviden prehod na uporabo plina. TOZD Svila Razvojni program predvideva, da se bo proizvodnja od sedanjega programa kravat in šalov razširila še v sorodne smeri. Novozgrajene proizvodne prostore bo TOZD opremila z dodatno strojno opremo, ki bo omogočila za 5% povprečno letno povečano proizvodnjo, pri tem se število zaposlenih ne bo povečalo. Temeljna organizacija se bo vključila s prodajo svojih izdelkov tudi na tuja tržišča. EKSPERIMENTALNA TKLANICA KAMNIK V letih 1981-1985 predvideva TOZD Eksperimentalna tkalnica skokovit dvig proizvodnje in sicer na račun novih zmogljivosti, ki bodo dokončane leta 1981. Ne predvidevajo povečanja proizvodnih kapacitet, pač pa le modernizacijo strojne opreme. Vsa oprema je domače proizvodnje. Predračunska vrednost naložb za petletno obdobje je 21.520.000 din. Usmeritev je tipično proizvodna in računajo, da v obdobju 1981-1985 postane TOZD Eksperimentalna tkalnica izključno proizvodni TOZD ali OZD. Predvidevajo, da bodo do konca srednjeročnega obdobja zaposli največ 7 do 10 ljudi. TOVARNA USNJA KAMNIK Temeljne usmeritve obeh TOZD v prihodnjem srednjeročnem obdobju so začrtane v sanacijskem programu, t. j. ohranitev sedanjega proizvodnega programa na višji kvalitetni ravni. V prvih dveh letih novega srednjeročnega obdobja naj bi zaključili investicijska vlaganja v modernizacijo proizvodnje ter z nekatero novo strojno opremo omogočili izboljšanje kvalitete, povečanje produktivnosti, odpravili ozka grla ter zmanjšali stroške. V TOZD Konfekcija poleg vlaganj v modernizacijo proizvodnje načrtujejo nadaljnji razvoj lastne maloprodajne mreže, kar se je pokazalo kot edino realna alternativa zapiranju trgovskih organizacij v lokalne, predvsem republiške meje. Temeljna prodajna usmeritev v prihodnjem obdobju je izvoz. S tem bo UTOK nadaljeval tradicijo pretežnega izvoznika. Stopnja rasti izvoza bi bila vsa leta višja, kot je stopnja rasti proizvodnje, oziroma rasti celotnega prihodka. Večji del izvoza naj bi bil usmerjen na zahodna konvertibilna področja, manjši del pa na vzhodno kliriniško področje. Število zaposlenih v obdobju 1981-1985 ne bo naraščalo, razen v maloprodaji v skladu z dinamiko odpiranja novih prodajnih objektov. To pa pomeni, da bazira planirana rast fizičnega obsega proizvodnje na povečevanju produktivnosti dela v višini 8% konfekcija in 4% usnjarna. ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA Osnovna dejavnost delovne organizacije bo temeljila tudi v tem srednjeročnem obdobju na predelavi vrtnin in sadja, proizvodnji gotovih jedi in gorčice ter prodaji na drobno predmetov lastne proizvodnje in nakup ter prodaja sadja in zelenjave na drobno. Razvojnadejavnost bo v glavnem usmerjena na - iskanje novih izdelkov za popestritev ponudbe na domačem trgu, - izpolnitev že obstoječega proizvodnega programa, • - razvoj izdelkov za večjo ponudbo na tuja tržišča. V srednjeročnem obdobju želijo doseči večjo rast pri proizvodih, ki jih predelujejo izven sezone, kot so delikatesni proizvodi, gotove jedi, sadne mase in kompoti. Razvijali bodo tudi nove delikatesne proizvode. Koliko in katere izdelke bodo izdelovali, je odvisno tudi od potreb tržišča. Kakor pri proizvodnji za domači trg, bodo strmeli tudi za razvojem izdelkov za tuji trg. Tu se bodo opirali na želje kupcev in prilagajali okus naših izdelkov okusu inozemskega kupca, za določene kupce pa bodo izdelovali tudi po njihovi recepturi. Povprečna letna rast fizičnega obsega proizvodnje v srednjeročnem obdobju bo 7%. S to rastjo proizvodnje bodo dosegli 7,7% rast prihodka. K večjemu prihodku bo pripomoglo tudi dohodkovno povezovanje s trgovino in kmetijskimi proizvajalci na osnovi samoupravnih sporazumov. Investicije bodo usmerjene v izboljšanje pogojev dela, za širjenje proizvodnih zmogljivosti in modernizacijo tehnoloških linij. Gradili bodo hladilnico, samopostrežno trgovino in novi obrat družbene prehrane v skupni vrednosti 65.019 din. FRUCTAL ALKO Fructal Alko Ajdovščina vstopa v srednjeročno plansko obdobje 1981-1985 z realizirano ustvarjeno vrednostjo investicije 130.000.000 din. S poskusnim obratovanjem so pričeli že z mesecem oktobrom 1980. Ta faza omogoča proizvodnjo predelave sadja in naravnih destilatov v višini celotne realizacije 60.000.000 dinarjev. Doseženi družbeni proizvod znaša 18.000.000 din. Do konca 1985. leta pa bodo realizirali še investicije v vrednosti 356.840.000 din. Druga faza izgradnje predstavlja preselitev obrata brezalkoholnih pijač in preselitev obrata doy pack, izgradnjo skladišča in pomožnih obratov ter predelave ostankov sadja za krmo in močna krmila. To bi omogočilo realizacijo vrednosti proizvodnje v višini 400.000.000 din oziroma družbenega proizvoda 110.000.000 din. TOZD MESO KAMNIK Srednjeročni plan 1981-1985 TOZD Meso Kamnik temelji na - programu proizvodnje v okviru ABC Pomurka, nabavi surovin ter prodaji izdelkov v okviru DO Delikatesa in ostalimi trgovskimi DO, ki so in ki bodo potencialni kupci izdelkov. Na podlagi rezultatov gospodarjenja v obdobju 1976-1980 in glede na cilje širše družbene skupnosti za srednjeročno obdobje 1981-1985 ter njihovimi razvojnimi možnostmi v prihodnjem obdobju, si delavci TOZD Meso Kamnik postavljajo naslednje temeljne cilje: - povprečno 2% rast fizičnega obsega proizvodnje, pogojeno z začetno strukturo proizvodov, 4% rast prihodka. Večjo rast želimo doseči pri mesnih proizvodih z lastnimi recepturami, medtem ko naj bi proizvodnja mesa naraščala bolj umirjeno glede na potrebe kamniškega trga. - v srednjeročnem obdobju 1981-1985 bodo investicije usmerjene predvsem v varstvo okolja. LONČARSKO PODJETJE KOMENDA V obdobju 1981-1985 se bo povečal fizični obseg proizvodnje okrog 1,7% letno. Za povečanje proizvodnje bo obnovljen strojni park za predelavo gline ter transport in postavljene nove peči za žganje lončenih izdelkov. Zaposlenost se bo povečala za 1% letno. Razvojni program predvideva tudi nove modele proizvodov. GRADBENIŠTVO SGP GRADITELJ Optimistično predvidevajo, da bo celotna proizvodnja rasla s stopnjo 8% ob 2,2% rasti zaposlovanja. Ob predvidevanjih, da bo proizvodnja v letu 1980 dosegla 340 milijonov din, bo proizvodnja narasla od 367,2 milijonov din v letu 1981 na 500 milijonov din v letu 1985 ob stanju zaposlenih v letu 1981 432 in 462 zaposlenimi v letu 1985. Struktura proizvodnje bo naslednja - 32,6% stanovanjska gradnja - 16,3% industrijska gradnja - 35,0% objekti družbenega standarda - 10,0% nizka gradnja - 6,1% ostala proizvodnja. To predstavlja v petih letih 1000 stanovanj, 20.000 m2 industrijskih površin ter 15 šol in vrtcev, ki naj bi jih zgradili na območju Kamnika, Domžal, Kranja in Ljubljane. •V obdobju 1981-1985 bodo v obnovo in razširitev obstoječih kapacitet in dograditev stranskih obratov vložili 135 milijonov din; 90 milijonov dinarjev nameravajo finansirati iz lastnih sredstev, 45 milijonov pa iz bančnih posojil. Za realizacijo naložb morajo čimprej rešiti zazidljivost levega brega Kamniško Bistrice in dokončno ureditev območja na desnem bregu v Stahovici. Izven investicijskih vlaganj bo treba v letih 1981-1985 razširiti gramoznico, ker dosedanji obseg zadošča le do konca leta 1981. Zato bo potrebno doseči razširitev gramoznice na jug ob robu Godiške ravnice v skupni izmeri cca 1 milijon m3 gramoza, kar bo zadoščalo za potrebe Kamnika do leta 2000. Za to bo treba nameniti cca 100.000 m2 zemljišča, ki za kmetijstvo ne bo izgubljeno, ker bi se po končanem izkoriščanju ponovno uredile kmetijske površine 10 m nižje. SGP »GRADBINEC« KRANJ -TOZD KAMNIK V obdobju od 1981 do 1985 načrtuje DO povečanje fizičnega obsega proizvodnje za okrog 3% letno. To dinamiko rasti bi zagotovili z izboljašnjem tehnične opremljenosti in s tem produktivnosti dela ter s povečanjem števila zaposlenih za 1-2% letno. Proizvodnja bo v veliki meri odvisna od potreb in možnosti investitorjev, zato planirajo gradnjo stanovanj, šolskih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, gradnjo industrijskih objektov, komunalna dela, manj pa poslovnih stavb in sploh investicij negospodarstva. Proizvodnja specialnih obratov bo pokrivalo potrebe gradbenih TOZD v okviru delovne organizacije delno na nivoju SOZD GIPOSS. Načrtujejo naložbe v novo mehanično'in mizarsko delavnico, v novo separacijo in železokrivnico, ter za nabavo težke mehanizacije in opazne tehlologije, pri čemer se bodo temeljne organizacije sporazumevale o združevanju sredstev za te namene. Za gradnjo železokrivnice se bo DO sporazumevala z drugimi gradbenimi delovnimi organizacijami v gorenjski regiji. MONTAŽNO PODJETJE ZARJA KAMNIK Razvoj delovne organizacije Zarja Kamnik bo v obdobju 1981-1985 najtesneje povezan z dosedanjimi in bodočimi investicijskimi vlaganji na širšem in ožjem območju. Tudi v bodočem razvoju bo v prodaji blaga in storitev imela odločilno vlogo prodaja storitev, t. j. montažnoinstalacijska dejavnost. Glede na omejevanje investicijske dejavnosti zaradi stabilizacijskih ukrepov bo iskanje novih tržišč, novih dejavnosti, novih proizvodov, izvoz ena prvenstvenih nalog v bodoče. Odločilnega pomena za nadaljnji razvoj je sklep delavcev, da odkupijo zemljišče ob Korenovi poti v Podgorju. Ta sklep sicer še ni realiziran, ko pa bo, jim bo omogočil, da se rešijo prostorske utesnjenosti, ki onemogoča kakršenkoli resen planski pristop k organiziranju proizvodnje. Zaradi nerešenih prostorskih vprašanj bodo v prihodnjem obdobju vsekakor morali poiskati začasne rešitve še na tej lokaciji. Tako za delovno enoto Elektro, ki je njihova najmočnejša veja dejavnosti, načrtujejo zmerno rast obsega realizacije. To naj bi dosegla z zboljševanjem izkoriščenosti delovnega časa ter boljšo organizacijo dela in preskrbo z materialom. Največja ekspanzija je načrtovana v proizvodnji signalno varnostnih, predvsem protipožarnih naprav. Za leto 1981 na tem področju načrtujejo vsaj 10.000.000 din realizacije, kar pomeni dvakrat toliko, kot v letu 1980. V naslednjem obdobju bo organizirana maloserijska proizvodnja, ki bo lahko zadovoljila povpraševanje. V delovni enoti Instalacije bo tudi v prihodnjem planskem obdobju najmočnejša veja dejavnosti montaža vseh vrst strojnih instalacij. Največjo rast bo lahko dosegala veja prezračevalnih in klimatizacijskih naprav, saj je v to vejo bilo tudi največ investirano. Načrtovano zmerno rast obsega poslovanja bo tudi v tej enoti treba doseči z zboljšanjem izkoriščenosti delovnega časa in večjo stopnjo organizacije dela. Delovni enoti Plesk kadrovska zasedba ne dopušča prevzemanja večjih poslov. Kakih večjih skokov v realizaciji tu ne načrtujejo. Večjo pozornost pa bodo posvetili steklarski veji v tej enoti. Za naslednja leta načrtujejo okrog 10% rast obsega proizvodov in storitev. Pri tem načrtujejo približno enako rast vseh delovnih enot. Kljub vsemu pa, kot že rečeno, pri signalnovarnostnih napravah načrtujejo precej večji porast proizvodnje. Na področju investicij načrtujejo realizacijo tistih vlaganj, ki so bila že planirana, pa jih niso mogli uresničiti. Predvsem načrtujejo izgradnjo novih proizvodno poslovnih objektov na novi lokaciji. Glede na zelo visoko oceno predračunske vrednosti investicije (okrog 150.000.000 dinarjev), bodo naložbo uresničevali postopoma. Zaradi navedenega in tudi drugih vzrokov, predvsem stališča krajevne skupnosti Podgorje, bodo prisiljeni na začasno premostitev načrtov s tem, da bodo investirali tudi na sedanji lokaciji. Na področju zunajetrgovinske menjave predvidevajo v naslednjem planskem obdobju tudi izvoz. Po načrtih naj bi bil ta realiziran na področju protipožarne zaščite, kjer so prvi razgovori o tem že stekli. Sodelovali bodo z Elektrotehno Ljubljana, kjer naj bi njihove protipožarne sisteme vključili v prodajo v sklopu z računalniškimi sistemi Delta, tako na domačem kot na tujih trgih. V naslednjih letih predvidevajo le zaposlovanje izučenih učencev v gospodarstvu in štipendistov. Ker pa je teh sorazmerno precej, bo tudi stopnja zaposlovanja v primerjavi s sprejeto občinsko stopnjo zaposlovanja visoka in sicer 10 do 15%, ker bodo sprejeli vse učence in štipendiste. TRGOVINA Zaostajanje tržnih razmer narekuje vse večjo smotrnost in prožnost v trgovski dejavnosti. Trgovina ima veliko družbeno funkcijo v reprodukcijskem procesu - funkcijo menjave blaga in storitev. Naloga trgovine se predvsem izraža v pravilnih ocenah in predvidevanjih; na eni strani, kakšna bo ponudba in na drugi, kakšna bo poraba določenega materiala, blaga in storitev v določenem pro- štoru. V prihodnjem srednjeročnem načrtu moramo posvetiti večjo skrb razvoju dobro organizirane in predvsem specializirane trgovine. Ugotovljeno je - da imamo v kamniški občini dovolj prodajnega prostora, vendar le-ta vedno ne omogoča sodobnega trženja, - da imamo za nekatere blagovne vrste preskromno ponudbo (tekstil predvsem konfekcija, šport in rekreacija, optika, fotomate-rial, igrače, otroška oprema ...) - da nimamo koncentrirane ponudbe - v srednjeročnem obdobju od 1976-1980 smo deloma uspeli zaustaviti odliv kupne moči ter posebno v zadnjem letu čutimo priliv kupcev, ki živijo izven območja občine. Na območju občine je 94 prodajnih enot, od tega je 38 zunanjih. Industrijskih prodajaln, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, je pet in prav toliko je trgovin v zasebnem sektorju. Prevladujejo predvsem domača trgovska podjetja, ki imajo v skupnem blagovnem prometu 60,6% delež. Delež nekaterih večjih trgovskih podjetij v celotnem blagovnem prometu je naslednji - Kočna 55,3% - pet industrijskih trgovin, lekarna, zasebni sektor trgovine, ta je poleg Kočne vsa ostala trgovina 5,3% - zunanje trgovske poslovalnice 35,4% - od tega večje: Metalka 11,0% Petrol, Istra Benz 8,8% Delikatesa Lj. prodajalne mesa 3,3% Emona-kmet. kooperac. 2,5% Emona-Market 1,8% Vsa navedena dejstva govorijo za to, da moramo kamniško trgovino razvrstiti in posodobiti tako, da bomo dosegli maksimalno možno stopnjo ponudbe. To bi bilo izvedljivo na ta način, da bi majhne trgovske lokale specializirali in modernizirali, ter zgradili blagovno hišo (preskrbovalni center v stanovanjski soseski BS-2 Perovo). TRGOVSKO PODJETJE KOČNA Osnovna in temeljna družbena naloga delovne organizacije Kočna Kamnik je pospešeno razvijanje in posodabljanje stabilne in kakovostne preskrbe prebivalstva, kar pa bo zelo težko, čeprav delovna organizacija to področje ureja na dolgoročnih osnovah in v ta namen že sovlaga investicijska sredstva za razširitev kritičnih proizvodnih kapacitet (cement, premog, sol, sladkor, olje). Okrepiti pa bo treba tudi stike s potrošniškimi sveti, ki v občini še niso preveč zaživeli, ker bo delovna organizacija le na ta način lahko še bolj seznanjena z željami, potrebami in pripombami kupcev. Nemajhen problem v poslovanju delovne organizacije, ki je nosilka osnovne preskrbe v občini, predstavlja tudi preskrba s potrošnimi dobrinami v odročnejših krajevnih skupnosti, kjer so vse trgovine nerentabilne in ne pokrivajo niti svojih direktnih stroškov. Težave predstavljajo tudi pomanjkanje kadrov za te trgovine. Delovna organizacija predvideva v srednjeročnem obdobju 1981-1985 naslednje investicije - izgradnja samopostrežne trgovine v Stranjah (gradnja se je začela) s prodajno zmogljivostjo 490 m2, - druga faza preskrbovalnega centra v BS-2 Perovo, s 3.600 m2 prodajnih površin. - dokončanje plantažnega nasada jablan v Godiču (investicija je v teku), - vrtnarski center (investicija v sodelovanju s »Pomurko« iz Murske Sobote in inozemskim partnerjem iz Holandije), - adaptacija nekaterih trgovskih lokalov in zamenjava dotrajane opreme in delovnih priprav, - odkup zemljišča in izvedba pripravljalnih del za samopostrežno trgovino v Nevljah. EMONA - KMETIJSKA KOOPERACIJA DOMŽALE V srednjeročnem planu ima Kmetijska kooperacija predvideno nadomestno gradnjo trgovine z repromaterialom - kmetijskim v Kamniku na Perovem; pričetek gradnje bo v letu 1984, predračunska vrednost znaša 10.480.000 din. PRESKRBA PREBIVALSTVA Stabilna in kakovostna preskrba prebivalstva bo predstavljala eno osnovnih nalog v naslednjem planskem obdobju. Odgovorni nosilci osnovne preskrbe z izdelki široke potrošnje bodo na podlagi ocene potreb preskrbe prebivalstva zagotavljali preskrbo na podlagi izdelanih materialnih bilanc. Na podlagi izdelanega in sprejetega programa oblikovanja in dopolnjevanja občinskih blagovnih rezerv osnovnih živilskih proizvodov bomo dopolnili občinske blagovne rezerve za 60-dnevno osnovno preskrbo prebivalstva v primeru izrednih razmer in v vojni. Dinamiko oblikovanja in dopolnjevanja občinskih blagovnih rezerv bomo morali prilagoditi tržnim razmeram. Za blagovne rezerve bomo zagotovili ustrezne zmogljivosti in zgradili novo bencinsko črpalko v Tuhinjski dolini. TURIZEM IN GOSTINSTVO V prihodnjem petletnem obdobju bomo skrbeli za ohranitev naravnih lepot in intenzivneje izkoriščali naravne danosti območja Velike planine, Kamniške Bistrice, Tuhinjske doline, pospeševali razvoj kmečkega turizma in s povečanjem nočitvenih zmogljivosti bogatili turistično ponudbo občine Kamnik. Pospešeno rast turizma in gostinstva načrtujemo z izboljšanjem turistične ponudbe, ki naj bi bila enotna in celovita. Zagotavljali bi jo preko raznih oblik združevanja sredstev, preko ustrezne poslovne povezanosti turističnega gospodarstva - zasebno gostinstvo, turistične agencije, občani, ki se ukvarjajo z nočenjem turistov, kmečkim turizmom in počitniškimi domovi. RTC Velika planina bo tudi v bodoče predstavljal prioritetno mesto v turistični ponudbi Kamnika in je zato treba pospešeno dograjevati njegov nadaljnji razvoj ter na ta center vezati tudi ostalo turistično in gostinsko ponudbo. Na Veliki planini bo treba v večji meri izkoristiti obstoječe zmogljivosti (gostinske, domske, žičniške). Za obstoj planšarstva in izkoriščanje gozdnih površin pa je to območje treba povezati z ustrezno cesto od Črnivca, Kranjskega raka na Kisovec in v bližino Tihe doline. Z nadaljnjimi raziskavami toplotnega izvira Vaseno in temu prilagojenim projektom bodo v tem obdobju nakazane realne možnosti za izkoriščanje tega izvira v Tuhinjski dolini. Z ugodnimi kreditnimi pogoji bomo pospeševali razvoj kmečkega turizma v dolini Kamniške Bistrice, Črne in v Tuhinjski dolini in posvetili posebno pozornost izgradnji turističnih sob v družbenem in zasebnem sektorju. SAP VIATOR-SOZD GOLFTUR1ST -TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK V srednjeročnem obdobju 1981-1985 načrtuje TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik skupaj z DO Golfturist in SOZD Sap-Viator dokončno sanacijo žičniških naprav in gostinskih objektov na Veliki planini in v Kamniku. Predvidene so naložbe v višini 75,000.000 din in v prvi vrsti pomenijo sanacijo obstoječega stanja. Nadaljevala se bodo prizadevanja za dokončno smotrnejšo organiziranost TOZD in ostalih obratov Sap-Viator na kamniškem področju. CENTER KRANJ - TOZD »PLANINKA« KAMNIK Osnovna naloga TOZD Planinka Kamnik v novem srednjeročnem obdobju bo izgraditev hotela B kategorije s klasično in samopostrežno restavracijo za družbeno prehrano. OBRT V planskem obdobju 1981-1985 bomo stremeli za tem, da bodo uresničena vsa programska izhodišča za nadaljni razvoj drobnega gospodarstva, ki so bila že sprejeta v občini. Pospešeni razvoj drobnega gospodarstva bomo dosegli s stimulativno davčno in kreditno politiko ter zagotovitvijo potrebnih poslovnih prostorov in zemljišč za vse vrste obrtnih dejavnosti. Glede na navedeno bo treba v naslednjem planskem obdobju z zazidalnimi načrti opredeliti prostore za vse vrste obrtnih dejavnosti in pospešiti rešitev zahtevkov za izdajo dovoljenj za gradnjo novih delavnic in spremembe namembnosti stanovanjskih prostorov. Potrebno pa bo zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva za nakup in izgradnjo poslovnih prostorov, ki naj bi jih predvsem obrtniki storitvenih dejavnosti dobili v najem pod ugodnejšimi pogoji. V tem obdobju je treba še bolj razširiti poslovno sodelovanje in povezovanje med enotami drobnega gospodarstva v OZD. Ker je drobno gospodarstvo tisto, ki se mora hitreje prilagoditi razvoju gospodarstva in potrebam prebivalstva, bo treba tudi na področju usmerjenega izobraževanja zagotoviti zadostno vključevanje učencev v obrtne poklice in tako zagotoviti strokovni kader, ki bi se vključeval v vse dejavnosti drobnega gospodarstva. Da bi bila kvaliteta dela boljša, bo treba skrbeti tudi za dopolnilno izobraževanje delavcev, ki so že zaposleni v drobnem gospodarstvu. OBRTNO PODJETJE USLUGA Po planu 1981-1985 bo podjetje »Usluga« skrbelo za kvalitetne storitve tako v tapetništvu, krojaštvu in šiviljstvu, čevljarstvu in * pranju perila. Enota v Ljubljani bo nadaljevala z naslednjimi storitvami - montaža mizarskih izdelkov - oken in vrat - instalacija vodovodnih in toplovodnih naprav Pri opravljanju teh storitev ne predvidevajo povečanja obsega storitev, prav tako pa tudi ne novih investicij. UREJANJE PROSTORA V preteklem srednjeročnem obdobju je občina Kamnik sprejela prostorski plan kmetijstva, novelacijo ostalih osnovnih urbanističnih dokumentov in sicer novelacijo urbanističnega programa in urbanističnega reda za območje občine Kamnik ter novelacijo urbanističnega načrta območja Kamnika in območja Most in Komende. Sprejeti urbanistični dokumenti zagotavljajo možnost razvoja vsem uporabnikom prostora, seveda pa bo treba te dokumente tudi dopolnjevati. Potrebno bi bilo krajinsko in urbanistično obdelati vse območje alpskega in predalpskega prostora v občini Kamnik, saj je ustrezna zaščita in načrtna izraba tega prostora nujna, ker moramo ohraniti neoporečnost pitne vode na kompletnem območju občine Kamnik. Isto velja tudi za območje Vasena, saj drugače urbano izkoriščanje takega prostora v nikakršnem obsegu ni mogoče. * Vzporedno z usklajevanjem osnovnih urbanističnih dokumentov bo vsled izrabe prostora prišlo tudi do izdelave posameznih zazidalnih načrtov za zasebno, blokovno in industrijsko gradnjo ter gradnjo ostalih objektov. V prvi. vrsti bi bilo nujno treba pristopiti k realizaciji zazidalnih načrtov za posamezna območja industrije. Pri realizaciji kompletnega urbanističnega razvoja občine je nujno treba stremeti za tem, da je osnova za izrabo urbanega prostora dobro izdelani in na realnih možnostih zasnovani razvojni programi posameznih dejavnikov v prostoru. Vzporedno z reševanjem problematike komunalnega urejanja območja občine Kamnik bo v bodočem obdobju nujno izvesti dopolnilno zaščito evidentiranih izvirov in talne pitne vode za potrebe , občin Kamnik in Domžale. Precejšnjo pozornost bo v prihodnje poleg navedenega treba posvetiti tudi dokončni prometni ureditvi, torej ne samo programiranju, temveč tudi realizaciji prometne mreže na mestnem območju in s tem tudi strogi zaščiti mestnega jedra Kamnika. Občinska skupščina bo na osnovi dogovora o temeljih plana in izdelanega revitalizacijskega načrta sprejela ukrepe za zavarovana območja in objekte, s katerimi bi onemogočili posege, ki vplivajo na spreminjanje naravnih in kulturnih značilnosti. Na osnovi dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev ljubljanskega območja za obdobje 1981-1985 bomo v občini skupaj z ostalimi občinami sprejeli poseben samoupravni sporazum, ki bo opredeljeval obveznosti za postavitev optimalnega sistema zbiranja, sortiranja, transporta, predelave in uporabe odpadkov ter urejanje odlagališč odpadkov in strupenih snovi. KOMUNALNA DEJAVNOST Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981-1985 izvajala naslednja dela - pridobitev zemljišč in komunalno opremljanje le-teh za stanovanjsko izgradnjo in industrijsko obrtno cono, V tem obdobju bodo v skladu s potrebami pridobili naslednja zemljišča: - soseska BS-2 Perovo 6 ha - soseska BS-6 Bakovnik 6 ha - soseska BS-3 Novi trg 29 ha; od tega 20 ha za zadružno gradnjo 9 ha za blokovno stanovanjsko gradnjo - komunalno opremili območje industrijsko obrtne cone Na področju individualne komunalne rabe bomo v tem srednjeročnem obdobju izvajali naslednja dela - izgradnja trafo postaje in razvodi za 34 zasebnih hiš - izgradnja kanalizacije, vodovoda, energetike v KS Križ - dokončanje razbremenilnikov visokih vod (RW) na primarnem kolektorju - izgradnja energetike na industrijsko obrtni coni - izgradnja kanalizacije Nevlje - zajetje in razvod vodovoda (primarni) Črna - obnova vodovoda v starem mestu Kamnik - izgradnja in obnova raznih drugih vodovodov v občini Kamnik - napeljava PTT kablov v občini Kamnik - izdelava projektov za idejne rešitve kanalizacijskih sistemov za odvajanje odpadnih voda v nekaterih KS občine Kamnik - nadaljevanje izgradnje primarnega kolektorja CČN za povezavo vse kanalizacije mesta Kamnik - nadaljevanje in razvoj CČN Domžale-Kamnik. Na področju kolektivne komunalne rabe bo Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik v tem srednjeročnem obdobju izvajala naslednja dela - izgradnja obvozne ceste II. faza - Cankarjeva cesta - Podjetje »Kamnik« Kamnik - izgradnja povezovalne ceste na prvi del obvozne ceste - izgradnja avtobusne postaje Kamnik - obnovitev obstoječe in postavitev nove funkcionalne javne razsvetljave v KS in v naseljih občine Kamnik v sodelovanju s KS - izgradnja cest v KS Križ - ureditev avtobusnih postajališč v občini Kamnik v sodelovanju s KS - ureditev in razširitev centralnega pokopališča v Kamniku in ostalih pokopališčih v krajevnih skupnostih v sodelovanju s KS. Vzdrževanje in rekonstrukcije kolektivnih komunalnih naprav bo v tem srednjeročnem obdobju teklo po programu, ki ga bo izdelal upravljalec oz. izvajalec Komunalno podjetje Kamnik v okviru razpoložljivih sredstev. Mišljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija občinskih cest I. reda. Vzdrževanje cest II. reda, pločnikov, javnih površin, parkov in nasadov pa v sodelovanju s KS. Nekatere naloge, ki so navedene za to srednjeročno obdobje, bo možno izvršiti samo z združevanjem sredstev s KS, TOZD in skupnostmi. V smernicah za to srednjeročno obdobje je Samoupravna komunalna skupnost v okviru možnosti financiranja pri obstoječih virih izhajala iz sledečih stališč - zagotoviti je treba pokrivanje anuitet za že najeta posojila za izvajanje nalog iz preteklega obdobja - zaključiti je treba objekte, ki so že začeti in dokončati tiste objekte, ki predstavljajo zaključenost nekega sistema - zagotoviti je treba najmanj enostavno reprodukcijo obstoječih objektov - v dodelovanju z občino Domžale je treba izdelati dokumentacijo in pridobiti zemljišče za skupno odlagališče odpadkov. KOMUNALNO PODJETJE Komunalno podjetje Kamnik bo kot eden izmed urejevalcev komunalne dejavnosti v občini Kamnik v naslednjem obdobju opravljajo naslednjo dejavnost - vodovod - kanalizacijo - javno snago - vzdrževanje cest in ulic ter zimsko službo - pokopališko službo - urejanje parkov in nasadov - javno tržnico in sejmišče Vodovod Gradnja I. etape vodovodnega zajetja Iverje je dala predvidene rezultate in sedaj pokriva potrebe območja mesta Kamnika. Vodovodna zajetje Iverje oskrbuje z vodo naslednja naselja: KS Kamnik, Tunjice, Nevlje - Vrhpolje, Duplico, Volčji potok, Šmarco in Podgorje. Poleg navedenih naselij oskrbuje z vodo tudi vso industrijo, ki je vezana na centralni sistem. Vodovodno omrežje mesta Kamnika se sestoji iz primarnih in sekundarnih vodov, ki pa so po velikosti zelo različni in iz različnih materialov od pocinkanih cevi, litoželeznih, azbest cementnih do plastičnih cevi. Vsa ta raznolikost, zlasti starost vodovodne napeljave, narekuje v tem srednjeročnem obdobju zamenjavo dotrajanih oziroma prešibko dimenzioniranih cevovodov. Zaradi višje ležečih predelov Novega trga, Nevelj in Vrhpolja je predvidena v tem srednjeročnem obdobju tudi izgradnja rezervoarja Stari grad z zmogljivostjo 1500 m3. S krajevnimi skupnostmi, vaškimi vodovodnimi odbori, Samoupravno komunalno skupnostjo se bo treba dogovoriti za enotni režim vodooskrbe na vsem območju občine Kamnik. Nadaljevali bodo z že začeto avtomatizacijo distribucije vode ter varovanja njene neoporečnosti. Kanalizacije V letu 1979 je Komunalno podjetje prevzelo u upravljanje 13.6 km kanalizacije, ki je bila po tehničnih pregledih nepopolna in s strani izvajalcev nepopravljena. Zato bodo morali v prvem obdobju srednjeročnega obdobja stremeti, da te napake odpravijo, ustrezno pozornost bodo posvetili obnovi že obstoječe kanalizacije. Najpomembnejša naloga pa bo, v sodelovanju s Samoupravno komunalno skupnostjo, zavzemanje za to da bo celotna kanalizacija priključena preko kolektorja na OČN Domžale - Kamnik. Zaradi tega bo nujno zgraditi - podaljšanje kolektorja desnoobrežno od Usnjarske ulice do Žebljarske - povezava kanalizacije Mekinje - Jeranovo na kolektor pri železnem mostu - povezava - podaljšanje kanalizacije Vrhpolje - Nevlje - izgradnja razbremenilnih kanalizacijskih vodov na relaciji Šmarca - Fužine. Poleg kanalizacijskega omrežja, ki je preko kolektorja vezano na CČN, bodo prevzemali tudi kanalizacijska omrežja in naprave izven tega območja (Komenda, del KS Bistrica - Stranje), s tem, da bo treba urediti tudi enotno plačevanje kanalščine, ne glede na območje teh naprav. Javna snaga V dejavnost javne snage so po odloku Skupščine občine Kamnik zajeti vsi urbanistično urejeni predeli. Zaradi čistoče, urejenosti ter tudi zaščite zdravja ljudi, bi bilo treba urediti odvoz smeti in odpadkov tudi v tistih krajevnih skupnostih, ki še niso zajete u urbanistični plan. Problem neugodne razporeditve mesta Kamnika - ozke ulice ali osamela naselja, ki ovirajo pobiranje smeti - bodo rešili s kontejnerji, tako da bodo v eno takih ulic ali skupino osamelih hiš postavili kontejnerje. Z nabavo novega smetarskega vozila, ki bo prilagojeno tudi praznjenju kontejnerjev od 100-1000 litrov, bodo uvajali zamenjavo smetnjakov s kontejnerji pred bloki oziroma v stanovanjskih naseljih. Za odpadni material bo treba že v prihodnjem letu rešiti problem centralnega odlagališča, ker bo sedanja odlagališča jama na Duplici zapolnjena ter vrnjena prvotni namembnosti - kmetijski površini. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo organizirali spomladanska in jesenska odvažanja kosovnih odpadkov. Vzdrževanje cest in ulic V vzdrževanje cest in ulic, ki ga v občini Kamnik opravlja Komunalno podjetje Kamnik spada - vzdrževanje mestnih ulic - zimska služba - čiščenje ulic in javnih površin - prometna oprema - vzdrževanje prometnih objektov , - vzdrževanje parkov in nasadov. Komunalno podjetje Kamnik opravlja te naloge na osnovi pogodbe z upravljalcem Samoupravno kumunalno skupnostjo Kamnik in krajevnimi skupnostmi. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo nujno treba enotno obravnavati vzdrževanje mestnih ulic, ne glede na kategorizacijo in meje KS, ker je poudarek na urejenju okolice, sosesk, mestnega območja. Urejeno okolje v mestu zagotavljajo tudi zelenice in parki. Glede na pridobitev novih zelenic v stanovanjskih soseskah bo treba, zagotoviti urejanje zelenic in parkov v mestu Kamnik. Pokopališka služba Ker se z izgradnjo krematorija v Ljubljani veča število žamih pokopov, bodo na osnovi izdelanega idejnega projekta uredili žarno pokopališče, za katero bo nujno pridobiti za to namensko določeno zemljišče, to je zemljišče severno od obstoječe mrliške veže in žalske poti. Pokopališče Mekinje je zapolnjeno in novih grobov ne bo mogoče urejati. STANOVANJSKA DEJAVNOST Na osnovi samoupravnega sporazuma 6 temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Kamnik za obdobje 1981-1985 ter ob upoštevanju stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu bomo v tem srednjeročnem obdobju upoštevali zlasti - obseg stanovanjske izgradnje v srednjeročnem obdobju in po posameznih letih ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj; - prostorske rešitve za izgradnjo planiranega števila stanovanj glede na lokacijo in dinamiko izgradnje - zmogljivosti izvajalca za uresničitev predvidenega obsega stanovanjske graditve, prenove in vzdrževanje stanovanjskega sklada - združevanje in zagotavljanje sredstev - obseg, vrsto in način solidarnostnega in vzajemnega reševanja stanovanj - osnovne kriterije za vzdrževanje in upravljanje z obstoječim stanovanjskim skladom - naloge, ki jih uresničujemo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije - medsebojne pravice in obveznosti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktov. Stanovanjska graditev je v srednjeročnem obdobju 1981-1985 načrtovana na naslednjih območjih Lokacija gradnje 1981-1985 blokovna gradnja soseska BS-6 Bakovnik 180 soseska BS-2 Perovo 450 soseska BS-3 Novi trg 420 ostalo 30 Skupaj: 1080 Zasebna gradnja je predvidena predvsem v soseski BS-3 Novi trg - Perovo, in sicer 200 stanovanjskih enot (zadružna gradnja), ostala zasebna gradnja 200 stanovanjskih enot pa na drugih lokacijah v občini Kamnik (Komenda, Mekinje, Jeranovo). Struktura načrtovanih stanovanj bo v tem srednjeročnem obdobju naslednja Blokovna gradnja število stanovanj - solidarnostna stanovanja 330 - najemna stanovanja 350 - nadomestna stanovanja 20 - etažna stanovanja 380 Skupaj: 1080 Zasebna gradnja število stanovanj - zadružna gradnja 200 - ostala zasebna gradnja 200 Skupaj blokovna in zasebna gradnja 1480 Stanovanjska gradnja se mora odvijati v skladu z dejanskimi potrebami in možnostmi v občini Kamnik. STANOVANJSKO KOMUNALNO GOSPODARSTVO Stanovanjsko komunalno gospodarstvo bo še nadalje razvijalo svobodno menjavo dela s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in samoupravno komunalno skupnostjo kot tudi servisno službo za vzdrževanje stanovanjskega fonda. Del dohodka bodo ustvarili z dejavnostjo na področju urbanizma, projektiranja in organizacijskega inženiringa. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE Republiška skupnost za ceste je pristojna za gradnjo, modernizacijo in vzdrževanje vseh regionalnih cest na območju občine Kamnik. Trenutno je od skupno 70,2 km regionalnih cest asfaltirano 62,2 km ali 89%. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 so predvidena naslednja vlaganja na posameznih odsekih - na območju investicijskega vzdrževanja cest bodo izvajana dela na cesti Domžale — Duplica v vrednosti 4.033 tisoč din in na cesti Stahovica - Črnivec v vrednosti 4.565 tisoč din; v obeh primerih gre za ojačitev ceste, - modernizacija bo izvršena na cesti Črna - Črnivec v dolžini 4 km v skupni vrednosti 74.305 tisoč din, - na cesti Stahovica - Črna bo izvršena rekonstrukcija v dolžini enega kilometra v vrednosti 21.230 tisoč din. Poleg tega bo v Kamniku dograjen drugi del obvoznice v vrednosti 26.538 tisoč din. Iz navedenega je razvidno, da gre pri vseh vlaganjih za asfaltiranje makadamskih cest, utrditev asfaltiranih odsekov oziroma za nove gradnje posameznih odsekov. OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA - SAVA Plan nadaljnega vodnogospodarskega razvoja na območju občine Kamnik temelji predvsem na naslednjih področjih dejavnosti - redno vzdrževanje - redna vodnogospodarska dejavnost. 1. Redno vzdrževanje obsega redno vzdrževanje objektov in naprav v splošni rabi in redno vzdrževanje naravnih strug, nižinskih vodotkov in hudournikov ter erozijskih žarišč, a) Objekti in naprave v splošni rabi so na območju občine zgrajeni na naslednjih hudournikih in vodotokih - Kamniška Bistrica ' - Črna - Nevljica - Pšata f Skupaj vrednost objektov na navedenih hudournikih in vodotokih znaša 264.915 tisoč din. Za vzdrževanje teh objektov so v obdobju 1981-1985 predvidena sredstva v višini 25.760 tisoč din. Od tega je za objekte na hudournikih predvideno 3,325 tisoč din. Dinamika porabe teh sredstev bo določena z letnimi plani Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava v skladu s potrebami po teh sredstvih na celotnem območju delovanja skupnosti. b) Na območju občine je osem hudournikov, ki jih je treba redno vzdrževati in sicer: Kamniška Bistrica nad Stahovico, Sedeljšek, Prošek, Krvavec, Kamniška Bela, Konjska, Črna in Volovjek. Skupna dolžina omenjenih hudournikov znaša 49 km. Za vzdrževanje navedenih hudournikov v srednjeročnem obdobju so predvidena sredstva v višini 8.628 tisoč din. Poleg hudournikov je na območju občine tudi sedem nižinskih vodotokov v skupni dolžini 70 km in sicer Kamniška Bistrica, Nevljica, Tuhinjščica, Tunjica, Pšata - razbre-menilnik, Reka in Pšata. Za redno vzdrževanje korit navedenih vodotokov so v obdobju 1981-1985 predvidena sredstva v višini 11.180 tisoč din. Dinamika porabe sredstev bo določena z letnimi plani. 2. Investicijska vlaganja za ukrepe na nižinskih vodotokih na območju občine niso predvidena, ampak bodo regulacije in ostala dela izvajana iz sredstev rednega vzdrževanja objektov in vodnih strug. Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava bo sodelovala pri vlaganjih za varstvo vodnih količin (bogatenje podtalnice) s soudeležbo v višini 1.500 tisoč din. 3. Pri regulaciji in ostalih delih na vodotokih je treba zagotoviti dostope za potrebe požarne varnoti. PROMET Nadaljnji razvoj občine Kamnik je zelo odvisen od dobre prometne povezanosti s širšim slovenskim prostorom. Treba bo zgraditi še drugo fazo obvoznice v Kamniku, kar je osnovni pogoj za smotrno ureditev prometa v mestu. Utrdili in v celoti asfaltirali bomo cesto od Stahovice do Črnivca. Vse bolj se bo uveljavljal tudi železniški promet, pri čemer morajo biti vozni redi prilagojeni potrebam delovnih ljudi in občanov in usklajeni z drugimi prevozniki. Avtobusni promet V obdobju 1981-1985 bo zgrajena avtobusna postaja v Kamniku. S tem bomo center mesta razbremenili zadrževanja avtobusov. Pri prometni ureditvi mesta bomo uporabili rezultate študije o ureditvi prometa v Kamniku. Železniški promet V obdobju 1981-1985 se bodo nadaljevala vlaganja v modernizacijo kamniške proge, predvsem obnavljanje pragov in ostalih naprav. Predvideno je elektrorelejno zavarovanje postaj in avtomatizacija cestnih prehodov v skupni vrednosti 28.000 tisoč din. Predvidena je tudi rekonstrukcija postaj in postajališč. Zgrajenih bo pet peronov, od tega eden na območju občine Kamnik na Bakovniku. Za realizacijo navedenega programa modernizacije kamniške proge bo v obdobju 1981-1985 potreben obseg investicijskih vlaganj v višini 153.000 tisoč din. Od tega bo znašal delež TOZD ŽTO Ljubljana 74.000 tisoč din, medtem ko bodo potrebna dodatna sredstva kot sovlaganja zagotovili uporabniki širše regije. PTT PROMET Razvoj PTT omrežja in zmogljivosti v srednjeročnem obdobju 1981-1985 temelji na zahtevi po zmanjšanju razkoraka med potrebami in možnostmi zadovoljevanja uporabnikov PTT storitev. Zato bodo potrebna nadaljnja vlaganja v sredstva PTT prometa. Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD PTT Domžale bo realiziral program v skupni vrednosti 129.825 tisoč din. Na začetku srednjeročnega obdobja bo zgrajena nova stavba za PTT Kamnik II z 1700 m2 površine, kar bo skupaj z novo in sodobnejšo opremo bistveno pripomoglo h kvalitetnejšemu ter hitrejšem prenosu in dostavi poštnih pošiljk. Na področju telefonije bodo vlaganja usmerjena v postavitev nove rajonske telefonske centrale Kamnik II, ki bo omogočila 4.000 novih telefonskih priključkov. Zagotovljena bo tudi postavitev ustrezne kabelske kanalizacije in krajevnega kabelskega omrežja. Postavljenih bo tudi 40 javnih telefonskih govorilnic. Nosilec programa je območna samoupravna intersna skupnost PTT prometa Ljubljana. ELEKTRIČNO OMREŽJE TOZD Elektro Ljubljana okolica bo vlaganja v obdobju 1981-1985 usmerjala predvsem v sanacijo elektroenergetskih in napetostnih razmer. Za dosego tega cilja bo potrebna postavitev mreže transformatorskih postaj 20/04 KV ter ojačanje 20 KV omrežje. Postavljene bodo transformatorske postaje v naslednjih krajevnih skupnostih - KS Kamnik (TP Perovo 1 C) - KS Duplica (TP Duplica Bloki II) - KS Godič (TP Godič) - KS Črna (TP Podlom-Kališe in TP Praprotno) - KS Kamniška Bistrica (TP Zagorica, TP Zgornje Stranje šola, TP Stahovica II in TP Županje njive) - KS Komenda (TP Gora, TP Mlaka, TP Podboršt in TP Breg) - KS Križ (TP Križ) - KS Moste (TP Suhadole in TP Moste jug) - KS Nevlje (TP Poreber in TP Briše) - KS Sela (TP Rožično) - KS Srednja vas (TP Loke) - KS Šmartno (TP Kostanj in TP Buč) - KS Tunjice (TP Zadnji vrh). Skupna vrednost vlaganj v srednjeročnem obdobju znaša 33.869 tisoč din. Na območju občine se bo pristopilo tudi k izgradnji malih hidroelektrarn. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Razvoj družbenih dejavnosti bo v naslednjem srednjeročnem obdobju počasnejši in pogojen s konkretnimi dohodkovnimi možnostmi našega združenega dela. Prednost v razvoju bi v naslednjem srednjeročnem obdobju imelo osnovno zdravstveno varstvo, otroško varstvo in odprava večizmenskega pouka v osnovnih šolah. Absolutno prednost v delovanju družbenih dejavnosti pa bo imel zajamčeni enotni program, ki je opredeljen z zakoni. V stabilizacijskih pogojih naslednjega srednjeročnega obdobja bomo sledili predvsem naslednjim ciljem - na področju družbenih dejavnosti bomo morali varčevati, skrbno gospodariti in racionalizirati vse programe. Racionalizacija mora biti prisotna na vseh področjih družbenih dejavnosti, predvsem pa se mora uveljaviti v organizacij dela, znižanju režijskih stroškov in administracije. V tem srednjeročnem obdobju ne bomo uvajali novih programov in novih pravic ter socialnih dajatev. Z boljšo organizacijo dela in boljšo razporeditvijo delovnega časa izvajalcev bomo približali družbene dejavnosti občanom v krajevnih skupnostih in delavcem v organizacijah združenega dela ter tako omogočili dealvcem, da jim ne bo zaradi tega treba izostajati iz dela. Skrčili bomo naložbe na najnujnejše in pri njih upoštevali kot prednostne - adaptacija obstoječih objektov, da se zagotovi solidno uvajanje dejavnosti v njih, - dokončanje že začetih naložb - naložbe, ki neposredno vplivajo na produktivnost in na zdravje delavcev, - pri naložbah bomo upoštevali večnamensko uporabnost prostora, - naložbe, pri katerih je s konkretnimi obveznostmi že dogovorjena udeležba samoprispevka in sovlaganj. Razvijali bomo predvsem tiste oblike družbenih dejavnosti, pri katerih je zagotovljena množičnost s čim manjšo udeležbo sredstev. Z združevanjem med izvajalskimi organizacijami bomo prispevali k zmanjšanju stroškov poslovanja (skupno izvajanje dejavnosti, skupno koriščenje kadrovskih in prostorskih ter materialnih zmogljivosti). Z organiziranjem skupnih strokovnih služb za vse samoupravne interesne skupnosti bomo dosegli racionalaizacijo in večjo učinkovitost pri planiranju, dogovarjanju in izvajanju programov družbenih dejavnosti. IZOBRAŽEVANJE Da bi dosegli temeljne cilje na področju vzgoje in izobraževanja se bodo osnovne šole morale programsko in organizacijsko oblikovati tako, da bodo uresničevala svojo vzgojnoizobraževalno in drugo dejavnost kot družbeno, kulturno in telesnokultumo središče v krajevni skupnosti. Pri svojem delu se bodo osnovne šole morale povezovati in sodelovati z organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi ter družbenimi organizacijami in skupnostmi. Te cilje so si izvajalci in uporabniki zastavili z zakonom o osnovni šoli, ki je bil sprejet leta 1980. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zajeli v osnovno šolo naslednje število otrok leta 1981 - 3.200 otrok leta 1982 - 3.240 otrok leta 1983 - 3.325 otrok leta 1984 - 3.395 otrok leta 1985 - 3.475 otrok V organizacijah za usposabljanje se bo usposabljalo letno 75 otrok. Osnovno šolo za odrasle bo predvidoma obiskovalo 70 občanov letno. V osnovnih šolah bomo intenzivneje kot v preteklem srednjeročnem obdobju razvijali podaljašno bivanje, kot prehodno obliko v celodnevni šoli. V podaljšano bivanje bomo zajeli povprečno 400 učencev letno. Ta oblika vzgoje in izobraževanja bi morala biti organizirana na vseh centralnih šolah, po možnosti pa tudi na podružničnih osnovnih šolah. Skušali bomo uvajati celodnevno šolo predvsem tam, kjer so že dani minimalni pogoji ali bomo te ustvarili z dodatnimi investicijskimi vlaganji. V celodnevno osnovno šolo bomo vključili v letu 1980 - 100 učencev in v letu 1985 - 200 učencev. Učencem, ki stanujejo od šole oddaljeni nad 14 km, bomo še nadalje zagotavljali prevoz v šolo. Kjer pa to ne bo mogoče, bo zanje zagotovljena ali oskrba v Dijaškem domu ali pa vsaj brezplačna prehrana v šoli. V Kamniku, Duplici, Komendi, Mostah in Stranjah bomo omogočili učencem prehranjevanje v šoli (ne le malico - tudi kosilo). Več pozornosti bo treba posvetiti vzgoji in izobraževanju pedagoških kadrov, saj bomo s tem najlaže presegli tradicionalno naravnanost nekaterih šol. Ker dela večina kamniških osnovnih šol v dveh izmenah, bomo morali tudi v tem srednjeročnem obdobju vlagati v adaptacije in razširitev osnovnošolskega prostora. Prednost morajo imeti adaptacije z obstoječih zgradb. V letu 1981 bomo adaptirali šolo Moste, v letu 1982 pa šolo Toma Brejca Kamnik. Prioritetni red novogradenj bo naslednji: 1. dokončanje osnovne šole Duplica, 2. druga etapa izgradnje osnovne šole Komenda 3. izgradnja posebne osnovne šole v Domžalah, kjer naj bi bili udeležni kot soinvestitorji po številu otrok iz naše občine, ki so vključeni v to šolo. V sodelovanju z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi bomo tudi v tem srednjeročnem ob- dobju skušali reševati probleme igrišč in drugih večnamenskih prostorov ob šolah. Ob upoštevanju stabilizacije ne bomo širili subvencij in drugih ugodnosti, pač pa bomo nadaljevali z akcijami, ki so se izkazale za zelo uspešne in koristne (šole v naravi, učbeniki). V delegatskih odnosih bi želeli dogovarjanje čimbolj približati delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim, zato bomo skušali organizirati enote izobraževalne skupnosti ob centralnih šolah. Z dograditvijo osnovne šole Duplica bomo ustanovili novo centralno šolo na Duplici. OTROŠKO VARSTVO V obdobju 1981-1985 bomo skrbeli za dogovorjen obseg vzgoje in varstva predšolskih otrok, socialno varstvo otrok, varstvo materinstva in družine, razvoj novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti ter zagotovljali bolj enake možnosti za skladen duševni, osebnostni in telesni razvoj vseh predšolskih otrok. Od vseh programov, za katere se delavci in drugi delovni ljudje dogovarjajo v skupnosti otroškega varstva, je posebna skrb namenjena zagotavljenemu programu, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo-mala šola v obsegu 120 ur, vzgojo in varstvo predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in minimalni obseg denarnih pomoči (otroški dodatki). V tem obdobju prevzame občinska skupnost otroškega varstva zbiranje in razporejanje sredstev denarnih pomoči otrokom, kar je bilo doslej zajeto v skupnih nalogah Zveze otroškega varstva SRS. Za izvajanje nalog zagotovljenega programa, ovrednotenega po enotnih merilih, se tudi solidarno zagotavljajo sredstva za področje Slovenije. Vzgojnovarstvena dejavnost prispeva velik delež k produktivnejšemu delu staršev v združenem delu. Žal ta dejavnost ne zajema vseh otrok, ampak bo v prvem letu novega planskega obdobja zajetih šele 27% otrok (750 otrok od skupnega števila 2823 otrok). Zato naj bi se večja sredstva vlagala v razširitev zmogljivosti. V dodatnem programu so naloge vzgojnovarstvene dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, program graditve objektov ter nekatere druge naloge. Dodatni program vsebuje poleg drugih nalog naslednje naložbe: nadaljnje pokrivanje naložbe za otroški vrtec na Duplici, gradnja otroškega vrtca v Nevljah in sofinanciranje dela krajevnega doma v Šmarci za potrebe otroškega varstva in adaptacijo kuhinje v vrtcu Antona Medveda. Poleg občinskih programov bomo združevali tudi sredstva za programe skupnih nalog v okviru SRS. To so predvsem porodniški dopusti, ki jih v tem obdobju v celoti prevzame zveza skupnosti otroškega varstva ter solidarno združevanje sredstev za zagotovljene programe. SOCIALNO SKRBSTVO Razvoj socialnega skrbstva v občini Kamnik bo temeljil na skrbi za ljudi, ki jim je potrebna pomoč družbene skupnosti. Pri tem bo treba upoštevati stanje posameznikov in možnosti gospodarskega in socialnega razvoja, določila zakona o socialnem skrbstvu, zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, statuta, samoupravnih sporazumov in drugih predpisov iz tega področja. Socialne skrbstvene naloge naj bi se izvrševale v Centru za socialno delo, kateri mora biti ustanovljen najkasneje do 31. 12. 1981. Za njegovo ustanovitev morajo biti zagotovljeni kadri, finančna sredstva in prostori. Dejavnost socialnega skrbstva zahteva vse več .dobro organiziranega strokovnega in svetovalnega dela, torej se od pretežno kurativnega preusmerja na preventivne ukrepe. Za izvajanje teh nalog, ki jih nalagajo strokovni službi - Centru za socialno delo, zgoraj navedeni predpisi, je potrebno zagotoviti ustrezne strokovne kadre, najmanj 1 strokovni delavec na 4.500 prebivalcev. V tem obdobju na področju socialnega skrbstva niso predvidene nove naložbe. Vendar pa mora v svojih programih zagotavljati sredstva za družbene denarne pomoči kot edini vir dohodka in družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir, za bruto osebni dohodek strokovnih delavcev, kar se zagotavlja v okviru enotnega programa. Iz tega programa se izvaja tudi sistem solidarnost in s tem usklajevanje z dohodkovnimi možnostmi posameznih občin. V bodoče naj bi višina družbene denarne pomoči znašala vsaj 80% najnižjega pokojninskega zneska oziroma 80% ugotovljene višine minimalnih življenjskih stroškov, ob koncu srednjeročnega plana pa naj bi dosegle 100% višino. Nadalje bo treba zagotavljati sredstva za izvajanje skupnih nalog, dogovorjenih v SRS, kot so investicije v zavode, ki so pomembni za vso Slovenijo ter za naloge, za katere so se občinske skupnosti dogovorile, da združujejo sredstva (raziskave na področju socialnega skrbstva, sofinanciranje programov Romov, financiranje samoupravnih organov in strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije), in druge naloge. V občinskem programu bomo zagotavljali uresničevanje naslednjih nalog - storitve za izvajanje določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki ga socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi (opredelitev nalog je razvidna iz analize o izvajanju srednjeročnega plana) - diagnostično in svetovalno delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi osebami - pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi nege in vzgoji otrok, - svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju, - oskrbo in varstvo v tujih družinskih, socialnih zavodih, v vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje, - pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju alkoholizma in narkomanije, ' i - družbene denarne pomoči, - zagotavljanje pogojev za delo in organizacijo dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji, - varstvo in organizacija pomoči občanom na domu, - izvajanje predzakonskega in zakonskega svetovanja ter spravni poskusi, - izvajanje varstvenih ukrepov nadzorstva in pospenalne pomoči obsojenih oseb, - ustanovitev in delovanje sodišča združenega dela, - SLO in družbena samozaščita, - sodelovanje pri organiziranju socialno skrbstvenih aktivnosti v KS in TOZD. TELESNA KULTURA Na področju športne rekreacije načrtujemo vključitev 40% prebivalstva občine Kamnik v redne organizirane športne rekreativne dejavnosti. Športno rekreacijski program bomo izvajali v 20 osnovnih telesnokulturnih organizacijah ter v organiziranih vadbenih skupinah v KS in OZD. Telesnokulturni program za predšolske otroke - športna značka I - bomo izvajali skupno z OIS in SOV v WO in organiziranih skupinah v KS. Skupno z občinsko izobraževalno skupnostjo bomo izvedli program šolskih športnih društev in športne značke II. in III. Organizirali bomo stalne in občasne športno-rekreativne akcije in prireditve, pri čemer bomo dajali prednost tistim prireditvam, v katerih nastopa največje število udeležencev na območju KS oziroma občine. Število udeležencev 1981 1982 1983 1984 1985 v organiziranih vadbenih sku- pinah v OTKO in KS 4429 4732 5383 6080 6760 aktivnost predšolskih otrok (ŠZ I) 636. 687 680 730 780 šolska športna društva in športna značka II in III 1420 1490 1680 1750 1890 športno rekreativne trim ak- cije 5400 5650 5800 5900 6000 11885 12559 13543 14460 15430 Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost bo zagotovila kakovostni razvoj vrhunskega športa zlasti v predšolskih panogah, določenih z občinsko prioriteto, ob ostrejših kriterijih za uvrstitev v program vrhunskega športa pa tudi tistim panogam in posameznikom, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v vrhunski šport po kriterijih, sprejetih v skupščini SITKS. Za uresničitev programa SITKS bo delovalo naslednje število strokovnih kadrov: 1981 1982 1983 1984 1985 a) amaterski kadri 351 335 350 365 380 b) profesionalni kadri 112 2 2 Program predvideva na področju telesne kulture - izgradnjo rekreativnih igrišč in vadbišč v krajevnih skupnostih, - odkup zemljišč, namenjenih telesnokulturnim objektom, - dokončanje objektov v izgradnji in dodatno opremljanje že obstoječih vadbišč, - redno vzdrževanje in upravljanje z objekti. Skrbeli bomo tudi za povečanje števila aktivnih udeležencev v športno rekreativni dejavnosti in uresničevanje nalog, ki izhajajo iz tega smotra ter zagotavljali možnosti za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki izpolnjujejo dogovorjena merila. Za uresničitev navedenih temeljnih smotrov bomo razvijali sodobno strokovno delo, intenzivneje izobraževali strokovne in organizacijske delavce, postopoma vzpostavljali boljšo materialno osnovo za izvedbo dogovorjenega programa ter pri tem vzpostavili tesnejše stike z OZD in KS. Tekmovalne sisteme bomo postavili v funkcijo športno rekreativnega in športno tekmovalnega udejstvo-vanja. KULTURA Glede na dolgoročna stabilizacijska prizadevanja v tem obdobju ne bo moč širiti programov kulturnih dejavnosti, temveč le znotraj dosedanjih obsegov dosledno in kvalitetno izvajati zastavljene naloge. Na področju knjige bo občinski normativ za nabavo knjig 1 knjiga na 10 prebivalcev letno. Na področju varstva kulturne dediščine bo arhiv s pridobitvijo novih prostorov v Komendi (v letu 1980) za arhivsko gradivo občine Kamnik oživel dejavnost na tem področju javnega dela in popularizacije te vrste naše kulturne dediščine ter vzpostavil močnejši stik z uporabniki tega gradiva. Spomeniško varstvena služba bo v tem obdobju izvedla poleg manjših varstvenih posegov letno eno obsežnejšo akcijo, pri kateri bo kriterij pomembnost spomenika in njegova ogroženost (dokončanje del na Malem gradu do leta 1982, nadaljevanje del iz leta 1980 na konservaciji knjižnega fonda in slik Frančiškanske knjižnice). Muzej načrtuje v tem obdobju 4 razstave, med katerimi bo temeljnega pomena razstava, ki bo prikazala vsa zgodovinska dogajanja na kamniškem in bo odprta v letu 1981, ob 20-letnici Kamniškega muzeja. Likovna dejavnost bo ostala v dosedanjem obsegu: letno 6 likovnih razstav, med katerimi je predvidena po ena temeljna retrospektivna razstava starejšega ali sodobnega kamniškega umetnika. Število gledaliških predstav ostane nespremenjeno: 6 večernih in 4 mladinske, na področju ljubiteljske dramske aktivnosti pa iz preteklega obdobja ohranjamo občinsko revijo gledaliških skupin. Tudi v prihodnjem obdobju načrtujemo v okviru ZKO 6] komornih koncertov na leto ob otvoritvah likovnih razstav in vsakoletno občinsko revijo pevskih zborov. Osem pevskih zborov, kolikor jih deluje na našem območju, bo organiziralo letne koncerte, načrtujejo pa še gostovanja po domovini in tujini (Češka ali Poljska) ter udeležbo na pevskih tekmovanjih in festivalih (Tabor v Šentvidu pri Stični itd.). Prav tako so predvideni letni koncerti Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik in Pihalnega orkestra. Folklorni skupini Kamniška Bistrica se pridružuje folklorna skupina iz Komende. V okviru naložb je v letih 1981-1982 načrtovan zaključek del na podstrešnih prostorih novo odprte Galerije na Titovem trgu (predvideni depoji za galerijo in društveni prostori). V obdobju 1981-1985 bomo v Kulturni skupnosti Slovenije združevali sredstva za program skupnih nalog, ki so nacionalnega pomena, na področju založniške in knjižničarske, gledališke, glasbene in plesne dejavnosti, na področju kinematografije, varstva kulturne dediščine, radia in televizije, kulturna dejavnost narodnosti v SRS, kulturne stike s Slovenci zunaj SRS, sodelovanje med narodi in narodnostmi v SFRJ, kulturne stike s tujino, kadrovsko politiko v KSS, skupne naložbe, pomoč manj razvitim in raziskovalne naloge na področju kulture. ZDRAVSTVO Program zdravstvenega varstva temelji na analizi zdravstvenega stanja prebivalstva, izhaja iz potreb prebivalstva po celovitem zdravstvenem varstvu, upošteva kadrovske in druge zmogljivosti ter zagotavlja smotrno delitev dela. Zdravstveno varstvo je sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejavnik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti delovnih ljudi in občanov in sodi med bistvene elemente socialne politike in življenjske ravni vseh delovnih ljudi in občanov. Osnovno zdravstveno varstvo v občini Kamnik zagotavlja Zdravstveni dom Domžale - TOZD Zdravstveno varstvo Kamnik. Osnovno zdravstveno varstvo je locirano v zgradbi zdravstvenega doma v Kamniku, izven zdravstvenega doma pa delujejo obratne ambulante Stol, Titan in KIK. Potrebe razvoja zdravstvenega varstva kažejo, da je le-to nujno približati občanu, zato načrtujemo v srednjeročnem obdobju organizirati splošni in zobni ambulanti v Komendi in Lazah. V okviru zdravstvenega doma v Kamniku poslujejo vse službe osnovnega zdravstvenega varstva, razen dispanzerja Za mentalno higieno, ki je v ustanavljanju. Da bi službe lahko pokrivale vse potrebe kamniških občanov, bi se morale kadrovsko okrepiti, to pa ni možno zaradi prostorske utesnjenosti. Kot vse otale službe, tako tudi dispanzer za medicino dela nima potrebnih prostorov za svoj razvoj, zato zaostaja v razvoju ena od prioritetnih nalog osnovnega zdravstvenega varstva aktivne populacije. V kadrovskih potrebah izstopajo predvsem potrebe po razširitvi patronažne službe in nege bolnika na domu. Te službe naj bi nudile dodatno pomoč in ustrezno zdravljenje ostarelim in bolnim občanom na domu. Tako bi se pogostokrat izognili nepotrebnemu zdravljenju v bolnišnici. V naslednjem srednjeročnem obdobju se nadaljujejo prioritete osnovnega zdravstvenega varstva, ki jih konkretiziramo s številom kadrov pri posameznih varstvih, pri čemer izpostavljamo tista varstva, za katera menimo, da jih je potrebno dosledneje realizirati v tem srednjeročnem obdobju. To je predvsem dejavnost medicine dela, zdravstvenega varstva borcev in starostnikov (kjer se populacija stalno povečuje kot posledica dobrega zdravstvenega varstva), pa zobozdravstveno varstvo itd. V tem srednjeročnem obdobju bomo zagotovili boljšo materialno osnovo osnovnega zdravstvenega varstva. Vse večja zahtevnost zdravstvenih uslug zahteva boljšo tehnično opremljenost in strokovno izpopolnjevanje zaposlenih kadrov. 'Oboje zahteva dodatne prostore, le-ti pa omogočajo tako razširitev obsega obstoječih služb kot tudi ustrezno kadrovsko dopolnjevanje. Le tako bo zdravstvena služba v Kamniku sledila medobčinskim in republiškim kadrovskim normativom in zagotovila kamniškim občanom celovitejšo zdravstveno varstvo. Podobna problematika je v zobozdravstveni službi, ki se prav tako bori s prostorskimi in kadrovskimi problemi. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo zaradi nujnih potreb zdravstvene službe in zato, da bi zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo kamniškim občanom, zgradili nove prostorske zmogljivosti. Kot najbolj racionalna se je pokazala izgradnja novega zdravstvenega doma. Namembnost in racionalnost daje prednost novogradnji pred adaptacijo neustrezno grajene sedanje zgradbe zdravstvenega doma. Sredstva za gradnjo zdravstvenega doma in lekarne, ki bi predvidoma znašala 140,000.000,00 din, bi zagotovila v višini 50 % regionalna zdravstvena skupnost, 50 % pa občina Kamnik. ZAPOSLOVANJE V naslednjem srednjeročnem obdobju bo skupnost za zaposlovanje skupaj s strokovno službo izvajala naloge, ki izhajajo iz zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposlenosti, zakona o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb, samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih, družbenega dogovora o kadrovski politiki, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje in ostalih sprejetih dokumentov s področja zaposlovanja in kadrovanja. Skupnost bo zagotavljala - ažurno spremljanje gibanj in strukture zaposlovanja z anaitzo vzrokov za odklone od predvidenih gibanj ter sprotno seznanjanje združenega dela z ugotovitvami, - skrb za hitro vključevanje iskalcev zaposlitve v delo, v času brezposelnosti pa zagotovitev socialne varnosti v skladu z zakonom, - intenzivne stike z združenim delom z namenom pomoči, ne samo pri zagotavljanju potreb po kadrih, ampak tudi pri kadrovskem načrtovanju in usklajevanju planov, - učinkovito obravnavo težje zaposljivih oseb, predvsem invalidov in skrb za vključitev v delo, - učinkovito poklicno usmerjanje v sistemu usmerjenega izobraževanja v skladu z obsegom in strukturo potreb združenega dela po delavcih. Poleg tega je skupnost za zaposlovanje Kamnik po veljavnem samoupravnem sporazumu dolžna do leta 1985 sofinancirati Center za varstvo in usposabljanje invalidnih oseb v Mengšu v višini 500.000,00 din letno. RAZISKOVANJE Občinska raziskovalna skupnost Kamnik stopa v novo srednjeročno obdobje z lastnim programom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana v smislu zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. Občinska raziskovalna skupnost doslej ni imela lastnih izvirnih dohodkov, zato sta bila njena vloga in delovanje močno okrnjena v primerjavi z ostalimi družbenimi dejavnostmi v občini. No a zakonska določila jasneje opredeljujejo vsebino delovanja občinskih raziskovalnih skupnosti. Pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti mora biti stalna naloga pri vseh razvojnih usmeritvah v sleherni organizaciji združenega dela. V samoupravnem sporazumu je opredeljena obveznost, da bodo vse najrazvitejše organizacije združenega dela namenile najmanj 4 % sredstev od družbenega proizvoda za raziskovalno dejavnost. V tem so upoštevana sredstva, ki jih organizacije združenega dela namenjajo za sprotne potrebe raziskovalnega dela v okviru delovnega procesa iz materialnih stroškov ter za potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti, ki jih organizacije združenega dela uresničujejo s svobodno menjavo dela v posebnih raziskovalnih skupnostih v občinski raziskovalni skupnosti in v Raziskovalni skupnosti Slovenije iz dohodka. Občinska raziskovalna skupnost bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju izvajala splošni program, ki ga terja zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih in program raziskovalnih nalog, za katerega se dogovorijo uporabniki in izvajalci. Po predlogih uporabnikov naj bi raziskovalni program obsegal predvsem naslednje naloge - energija in surovine - viri, poraba, razvoj, - onesnaževanje okolja - povzročanje, posledice, odpravljanje. Sredstva za pogram raziskovalne skupnosti ORS bodo združevana po enotni prispevni stopnji iz dohodka od organizacij združenega dela gospodarskih in negospodarskh dejavnosti. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA Enotni cilji razvoja družbenega sistema informiranja so predvsem celovitost in pravočasnost informiranja delovnih ljudi in občanov in s tem uveljavljanje njihovih pravic in svoboščin oziroma njihove aktivnosti pri snovanju in usmerjanju družbenega razvoja, odločanju ter upravljanju v združenem delu, kakor tudi v drugih oblikah samoupravnega združevanja in družbeno ekonomskega in političnega povezovanja. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo razvijali oblike zbiranja in posredovanja hitrih, točnih, celovitih in razumljivih informacij z vseh področij družbenopolitičnega in gospodarskega življenja za učinkovitejše delovanje samoupravnega in delegatskega sistema. Posebno pozornost bomo na nivoju družbenopolitičnih skupnosti namenili uresničevanju določil dogovora o ustanovitvi informa-tivno-dokumentacijske službe v občini Kamnik ter kvalitetni rasti glasila SZDL Kamniškega občana. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih bomo organizirali informativne skupine, ki bodo postale bistveni vezni člen pri prenosu informacij iz temeljnih sredin na nivoje DPS in v obratni smeri. V srednjeročnem obdobju bomo v večini delovnih organizacij ter vseh večjih krajevnih skupnostih oz. po dogovoru več manjših krajevnih skupnosti skupaj, izdajali glasila. Poiskali bomo tudi učinkovitejše oblike za kvalitetnejše in pogostejše povečanje o dogajanjih v občini v sredstvih javnega obveščanja (tisk, RTV ipd.). V okviru materialnih možnosti si bomo prizadevali ustvariti tehnično in kadrovsko osnovo za ustvarjanje temeljne baze podatkov v občini. Da bomo lahko uspešno uresničevali pomembne naloge na področju informiranja, bomo morali posebno skrb posvetiti izobraževanju in usposabljanju nosilcev informativne dejavnosti v temeljnih organizacijah in skupnostih in na nivoju občine. V večji meri bomo razvijali tudi samoupravno organiziranje in medsebojno povezovanje udeležencev v družbenem sistemu informiranja. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevne skupnosti se bodo v prihodnjem obdobju prizadevale zagotoviti vsestranske pogoje za uspešno uresničevanje njihovih nalog na vseh področjih družbenega življenja. Prizadevale se bodo za nadaljnji razvoj socialističnih, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, pri čemer bo ključnega pomena uveljavljanje delegatskih odnosov in zagotavljanje take materialne osnove za njihovo delovanje, ki bo temeljila na načelih svobodne menjave dela. Na podlagi sprejete usmeritve skladnejšega razvoja območij občine, za dosego cilja izenačitve življenjskih in delovnih pogojev občanov, so krajevne skupnosti po merilih - gospodarske razvitosti, - gibanja prebivalstva, - družbenega standarda, - infrastrukturnega stanja in preskrbe razvrščene v tri skupine po stopnji razvitosti. v 1. skupino se kot gospodarsko razvite razvrščajo: KS Duplica KS Kamnik KS Komenda KS Križ KS Moste KS Nevlje KS Podgorje KS Š m are a. V 2. skupino so kot gospodarske srednje razvite razvrščene: KS Godič KS Kamniška Bistrica KS Motnik KS Srednja vas KS Šmartno KS Tunjice KS Tuhinj KS Volčji potok V 3. skupino so kot gospodarsko manj razvita razvrščena: KS Špitalič KS Pšajnovica KS Sela KS Vranja peč KS Črna Krajevna skupnost Kamnik, v kateri je zaradi njene številčnosti samoupravno delovanje in odločanje zelo otežkočeno in ne dosega zaželenega učinka, se bo v tem planskem obdobju preoblikovala v tri ali štiri krajevne skupnosti. Materialna osnova za uresničitev načrtovanega razvoja bo kot doslej en odstotni krajavni samoprispevek, združena sredstva TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti po samoupravnem sporazumu, združena sredstva delovnih organizacij za uresničitev določenega programa krajevnih skupnosti, za kar se bodo krajevne skupnosti neposredno dogovorile, za tisti del programov, ki je usklajen s programom SIS, pa bodo sredstva zagotavljale SIS. Program nalog na področju splošne porabe v krajevnih skupnostih se bo financiral iz sredstev občinskega proračuna. Kot doslej pa bodo tudi v prihodnjem obdobju za določene namene združevali sredstva in delo občani neposredno. Predvidevamo, da bomo v prihodnjem planskem obdobju s temi sredstvi ob soudeležbi Samoupravne komunalne skupnosti in drugih gradili in urejali predvsem komunalne objekte, pa tudi druge objekte družbenega standarda. Tako bo urejena kanalizacija v 8 krajevnih skupnostih, kot najpomembnejša bo povezalna za 3 krajevne skupnosti - Križ, Moste in Komenda; Asfaltiranih bo več km cest, kot 3 km Markovo-Sela, 2 km v Tuhinju, 4 km v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica ter urejeno 10 km ceste v krajevni skupnosti Vranja peč; vodovodi bodo zgrajeni v 7 krajevnih skupnostih, kot najpomembnejši v Okrogu in Tunjicah-Vinski vrh; javna razsvetljava bo urejena v večini krajevnih skupnosti; urejala se bodo pokopališča in mrliške vežice v 5 krajevnih skupnostih, krajevne skupnosti Križ, Moste in Komenda bodo to urejale skupno; TP bodo zgrajene in električno omrežje obnovljeno v 6 krajevnih skupnostih; manj zadovoljivo pa bo urejeno PTT omrežje. Krajevne skupnosti bodo podpirale razvoj drobnega gospodarstva, saj je le-to, predvsem storitvene dejavnosti, preslabo razvito in ne zadovoljuje vedno večjih potreb. Pri uresničevanju cilja pospeševanja kmetijstva, zaščite kmetijskih zemljišč te pospeševanja kmečkega turizma se bodo dogovarjali medsebojno in z drugimi pristojnimi dejavniki. Za dosego boljše uravnovešenosti preskrbe bodo krajevne skupnosti pospešile organiziranje potrošniških svetov; krajevne skupnosti z večjimi stanovanjskimi enotami delovanje hišnih svetov; vse pa tudi poravnalnih svetov. VARSTVO PRED POŽAROM Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Kamnik je pričela na osnovi samoupravnega sporazuma zbirati sredstva za izvajanje svojega programa v drugem polletju 1977. V občini je 15 gasilskih društev in 6 industrijskih. Z izjemo društva Sela imajo vsa svoje domove. Gasilci so dobro povezani z enotami civilne zaščite, posebno še v dejavnostih NNNP. Njim pripada tudi naloga za strokovno usposabljanje gasilskih oddelkov civilne zaščite v primeru vojne. Po večletnem zbiranju lokacije za gradnjo doma zaščite in varnosti je prišlo do odločitve, da bo ta dom ob Kovinarski cesti poleg garaž Viatorja. V njem bi poleg gasilcev imeli svoje prostore še civilna zaščita, teritorialna obramba in milica. V posebnem skladu se je v ta namen v dveh letih zbralo 6.200.000 din. Skupnost se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju angažirale predvsem za izvedbo naslednjih nalog - dovršitev Doma varnosti in zaščite, - pojačanje preventivne dejavnosti s predavanji, pregledi in razstavami, - krepitev gasilske službe z ustanovitvijo še enega gasilskega društva v Mekinjah za severni del mesta in boljše opremljanje centralnega društva ter vseh enot na obrobju mesta; - strokovno-tehnično usposabljanje kadrov s predavanji, tečaji, vajami, in tekmovanji, - vzgoja podmladka in ženskih gasilskih oddelkov, - pomoč pri sestavi obrambnih načrtov in priprav za usposabljanje gasilskih enot CZ. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito moramo na podlagi idejno-političnih izhodišč in stališč zveze komunistov, ki so opredeljene v kongresnih resolucijah in ob angažiranju vseh sub- jektivnih sil, organiziranih v SZDL, še naprej načrtno razvijati na najširši družbeni podlagi kot množično gibanje in ju povezovati v enoten in učinkovit samozaščitni in obrambni sistem, katerega temeljni cilj je krepitev varnosti in položaja delovnega človeka in socialistične samoupravne ureditve ter pripravljenost celotne družbe za preprečevanje in odpravljanje posledic in drugih nesreč, morebitnih izrednih razmer ter obrambe pred oboroženo agresijo in različnimi agresivnimi pritiski. Za uresničevanje zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in njuno uspešno urjenje, razvijanje in nadaljne po-družbljanje je potrebno, da se ustrezno organizirajo, odgovorno in dosledno izpolnjujejo svoje naloge vsi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, občani v družbenopolitičnih in drugih organizacijah in oblikah družbenega organiziranja in drugih pravic in odgovornosti za stanje in učinkovitost obrambe in zaščite naše družbe. V nadaljni aktivnosti v vseh družbenih dejavnostih je treba posebno skrb posvetiti obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju in vzgoji delovnih ljudi in občanov, katere vsebina mora postati sestavina splošnega družbenega usposabljanja, vzgoje in izobraževanja. V obrambno in zaščitno usposabljanje je treba zajeti vse delovne ljudi in občane, zlasti mladino in zagotoviti zanje ustrezne kvalitetne programe usposabljanja, ki naj omogočijo njihovim sposobnostim ustrezna vključevanja v različne oblike in dejavnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Več pozornosti bo treba nameniti izboru in zagotavljanju strokovnih kadrov za potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite ter njihovemu izobraževanju; potrebna bodo večja prizadevanja za odpravljanje ugotovljenih slabosti in za usmerjanje načrtnejše kadrovske politike. Zato bo potrebnov prihodnje dati več poudarka zlasti usposabljanju kadra, razporejenega v različne dejavnike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ker še niso izkoriščene vse možnosti za učinkovitejši razvoj .in pripravljenost civilne zaščite za opravljanje vojnih nalog in za delovanje v drugih izrednih razmerah, zlasti ob naravnih nesrečah, moramo zato v tem srednjeročnem obdobju posvetiti več pozornosti usposabljanju in tehničnemu opremljanju enot in služb civilne zaščite ter usposabljanju celotnega prebivalstva za izvajanje ukrepov osebne in vzajemne zaščite na načelih solidarnosti. Pospešili bomo tudi razvoj splošnih enot civilne zaščite v stanovanjskih hišah, ulicah, vaseh in zaselkih in manjših organizacijah združenega dela. V tem srednjeročnem planu bo nujno pospešiti gradnjo ustreznih zaklonišč, v ta namen je treba zagotoviti, da se bodo predpisi o gradnji zaklonišč dosledno izvajali. Narodna zaščita kot oblika najširšega uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter podružbljanja varnostne in obrambne funkcije bo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh drugih organizacijah in skupnostih še naprej razvijati in usposabljati kot najširšo obliko organiziranja in vključevanja delovnih ljudi in občanov v splošne družbene napore za zagotovitev varnosti in obrambe. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, izobraževalno skupnostjo, službo za zaposlovanje se bomo v petletnem planskem obdobju več angažirali na pridobivanju mladih za šole, kjer se bodo šolali in usposabljali za delo v upravnih organih za ljudsko obrambo, JLA, teritorialno obrambo, civilno zaščito in za izvajanje pouka o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v šolah. Še več pozornosti pa bo treba posvetiti podružbljanju na vseh področjih ljudske obrambe in družbene samozaščite. Med skupnimi nalogami, ki so splošnega pomena za celotno občino in katerih financiranje se izvaja iz sredstev, ki jih združuje združeno delo, velja poleg tistih, ki so stalne, posebej omeniti - Dopolnjevanje občinskih blagovnih rezerv - sofinanciranje izgradnje skladišč za skladiščenje MTS za TO in COA. IZVRŠNI SVET PREGLED NAČRTOVANIH INVESTICIJ V LETIH 1981-1935 PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH Investitor namen investicije opis investicije predračunska vrednost .i OZD Rudnik kaolina in kalcita - skupaj TOZD Kaolin tehnološki p ogram TOZD Kalcit i.alcitna polnila Rekonstrukcija OZD Lončarsko podjetje Komenda DONIT Medvode -TOZD Trival -TOZD Kemostik \ OZD Titan - skupaj - TOZD "ENA" TOZD "DVE" -oprema za prizv.fil. in ostalih vlitkov -oprema za proizv.stroj. za prehramb.dej. -proizv.ventilov inelem. za enocev.sistem ograj . prost. -dopol.oprema in avtom, proizv.ključavnic -oprema za var.prog.in ključ.za pos.naročila Ooprem.za proizv.smuč. var.vezi - moderniz.proiz. - sovlaganje papirnic.in rep.razis. skupnosti - nadomest.uvoza SKUPAJ KAOLIN -moder.in poveč . jroizv. -soviag.upor.surov? n predvsem steklar.in gumarske industrije SKUPAJ KALCIT TOZD-a v občini - skupaj -proizv.armiran.plast. cevi T.faza -namen.proizv.iz armir. plastike /voj.proizv./ -izgradnja poliovretan. sistema 1*57 63 32, 7o, 166, 274. 17 291 -Proizv.hala in opr. 7< 873. -modern.pl.povečanje izvoza in zman j . uvo28 91 < -nova proizv.za nad. uvoza 26o. SKUPAJ TRIVAL 351. .665 .53o 9oo 000 43o 211 ,024 • 235 ,82o ,067 000 000 000 -proizv.cevi za ele-ktroind.za geološka in naftna vrtanja, cevne windsurfing jamb.,cevi za pos.namene,proizv.na visoki stopnji afcfort., izvoz in nad.uvoza SKUPAJ KEMOSTIK 522.067 435. 114, -moderniz.proizv., povajaroza nad.uvoza -moder.proizv.,pov. 15. izvoza nad.uvoze -močem, proizv. pov. 48, izvoza,op.nad.uvozd, prihranek pri energ. SKUPAJ T0ZD~"ENA" ' 178. , 5oo ,loo .850 .050 , 000 -moaerniz.proizv.,pov. izv.nad.uvoza 84.000 -pov.proizv.nad.uvoz. 11.9oo in pov.izvoza -pov.proizv.in hkra- 24.1oo ti izv.nad.uvoza SKUPAJ TOZD "DVE" 120.000 -TOZD "TRI" TOZD "ŠTIRI" DSSS OZD ALPREM -opr.za proizv.Btr.in -nad.razvojproizv,strojev sred.za avtomatiz. za lastno in tuj.rabo,nad. uvo-a,prod.tehnologije SKUPAJ TOZD "TRI" -zgor.planirani prog.DO so povez.z moderniz.in zmoglj.orodj. SKUPAJ TOZD "ŠTIRI" -družb.preh.novogradnja,zaklon. ,račun.center,oprema ^ovršin.obdelava kovin.-pog.za kval.in nad.razvoj 37•ooo -orod.-dop.opreme in novogradnja 63 37 .000 .5oo lakirnica OZD Kemijska ind."Kamnik" - skupaj -proizv.plast.folij -proizv.razstreliva proizv.,ter možnost vključ na zunanjem tržišču skupaj -izvoz m naa.uvoza -pov.proizv.in s tem pov. izvoza,sovlag. SSNO 23o, 2^1, 5o. 74, ooo 273 ooo 498 -energ.-proizv.elek.energ.-pov.lastn.energ.virovy nad. 3°•ooo za lastne potrebe ozd Stol - skuiaj -tozd Kov. in ta::ec .isiiištvo -Izgrad.kov.delav.z opr, -strojna oprema mazuta s trdimi gorivi -alurai, pasta - prah -povečanje izvoza -moder.proizvodnje SKUPAJ TOZD KOV.IN :af.poh 86, 326, 79. 17. 96, ,78o -5oo , 000 000 000 TOZD PLOSK.POHr tozd sed.pohištvo TOZD TEH.STORITVE -skupno vlaganje -dogr.prcizv.prostorov -moder.povr.in pretoi. taktne stiskalnice -moder.suš.za umetno sušenje lesa -strojna oprema -moderniz.Bizarne -moderniz.žagalnic -strojna oprema -nab.in mont.parn.kotla -uniles.galvana -vis ka stop.avtomat.in izboljšava KV struktura -povečanje izvoza -zmanj.stroškov energije in surovin -moder.proizvodnje SKUPAJ TOZD.PLOSK.POHIŠTVO -povečanje izvoza -visoka stop.avtomat.in povečanje izvoza -moderniz.proizvodnje skupaj TOZD SEDEŽ.POHIŠTVO 17.ooo 33•000 15. 73- 48. lo. 4o. 98, -Odprava ozkega grla,poveč. akum.in izvoza Si.upaj TOZD TEHNIČNE STORITVE 9 7o, 25. OZD KENINA - tov.pogrebne opreme -rsasiritev proizvodnje -oprema-lakirnica skupaj -povec.proizv.mocer.opreme, posp.izvoza 121. 34. 86. OZD SVILANIT TOZD FROTIR ier.rroizv. ter -rek.m moc SKlac.. izgr.got. izdelkov -rek.in močer.proizvodnje TOZD SVILA TOZD TIM - eksperimentalna tkalnica OZD TOVARNA USNJA - sku:aj TOZD Usnjarna -moder.proizv.prost. in nabav.onreme moder.proizv.-pov.izvoza •moder.in pov.izvoza 000 000 5oo 000 000 5oo . 000 . 000 ,000 ,lo9 5oo 6o9 od: 229.000 2?- ono 15.520 62.300 58.300 TOZD Usnjena konf. -rekon. ir/razširitev -pov.proizv.in izvoza k.ooo proizv.prostorov OZD ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA -moder.proizv.in hlad.-šir.in moder.tehnol.linij, 53«235 ki b do pogoj.večjo prod. in večji izvoz DELTKATESA LJUBLJANA TOZD Meso Kamnik -moder.obrata za pre- -zagot.osnovne preskrbe z me- l6.ooo delavo mesa som in mesnimi izdelki FRIICTAL ALKO AJDOVŠČINA - skupaj 356.8^0 TOZD FRUCTAL Kamni.-: -moder.obrata in prjzvTpreselitev obrata brezalk. 256-84o pijač in pres.obrata Rov pack 1 izgr.sklad. in poni. obr. - ii. v• o -pred.ostan.sadja za krmo loo.ooo in močna krmila HKS EMONA DOMŽALE - skupaj loo.Joo za občino Kamnik - grad.in nakup zemljišč •' - višinske kmetije 31.^8o - nižinske kmetije L6.I00 - kmetijska mehanizacija: višinske kmetije 2^.52o nižinske kmetije -'-'S.loo -kmečki turizem 2o.ooo OZD KOZOROG - Zavod za gojitev divjadi - skupaj 12.000 -grad.proizv.hale za -posp.tuj.lovnega turizma v rejo fazanov OZD SGP GRADITELJ - skupaj llo.ooo -proizv.bet.ali kov.izd. 4o.ooo -izgr.les.obratov in usedal.bazena 4o.ooo -transportna sredstva lo.ooo - gem.mehaniz.in žerjavi 11.000 - izgrad.betonar.,ostala oprema 9.000 OZD ZARJA KAMNIK - skupaj 9o.ooo -raz.proizv.prostor. -moder.in razš.mož.izvoza - proizv.signal.in var.naprav OZD ABC POMURKA - KOČNA KAMNIK - SKUPAJ • 135.000 TOZD Prodaja na deb. -vrtnarski center -nad.uvoza • 5»ooo TOZD neživ.proin. -izgradnja preskrb. -zag.osn.preskrb.v nov.nas. 13o.ooo centra SAP VIATOR - GOLFTURIST LJUBLJANA - TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK 142.000 -ureditev Velike planine CENTRAL KRANJ - TOZD PLANINKA KAMNIK 37.5oo -izgradnja rest.hotela -zagot.družbene prehrane in ■nov. turizma OZD ARBORETUM VOLČJI POTOK 15-000 -rest.Kozlarjeve hiše -pospešitev turizma MALO GOSPODARSTVO 15o.ooo Skupaj predračunska vrednost investicij za obdobje 1981-1985 znaša STALIŠČA, PREDLOGI, PRIPOMBE IN ODGOVORI NA JAVNO RAZPRAVO O DOGOVORU O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 Skupščina občine Kamnik je na zasedanju družbenopolitičnega zbora 7. julija 1980 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 9. julija 1980 sprejela osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 in ga dala v javno razpravo, ki je trajala do konca meseca septembra. V javno razpravo o navedenem temeljnem dokumentu so se vključili in posredovali stališča, pripombe in predloge: Občinska konferenca SZDL Kamnik Občinski sindikalni svet Kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan Kamnik Industrijsko podjetje Alprem Kamnik Industrija pohištva Stol Kamnik Tovarna pogrebne opreme Menina Kamnik Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik Alprem, Kamnik Emona - kmetijska kooperacija, p. o. Domžale Trgovsko podjetje Kočna Kamnik Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana Krajevna skupnost Šmarca Krajevna skupnost Pšajnovica Krajevna skupnost Duplica Krajevna skupnost Podgorje Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana STALIŠČA, PREDLOGI IN PRIPOMBE Občinska konferenca SZDL Kamnik 1. Koordinacijski odbor za spremljanje in koordiniranje družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov, kakor tudi predsedstvo OK SZDL sta v javni razpravi ugodno ocenila osnutek dogovora kot realen in kvaliteten dokument za nadaljnji razvoj naše občine. 2. Ob realno opredeljeni stopnji rasti zaposlovanja je treba vso pozornost nameniti tudi zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih razmer delavcev tudi v planih interesnih skupnosti. 3. Iz pregleda načrtovanih naložb za naslednje srednjeročno obdobje je razvidna velika neusklajenost investicijskih programov z realnimi možnostmi. Te neusklajenosti je treba uskladiti z realnimi možnostmi, ob upoštevanju pogojev gospodarjenja in bančnih kriterijev, saj lahko samo realno načrtovane investicije, usmerjene v proizvajalna sredstva pomenijo trdno osnovo za uresničevanje načrtovanih nalog v naslednjem srednjeročnem obdobju. 4. Velik poudarek je v osnutku dogovora namenjen prizadevanju za razvoj kmetijstva, predvsem dvigu produktivnosti kmetijske proizvodnje. Poleg dviga strokovnosti in boljši organizaciji dela bodo za uresničitev te naloge potrebna tudi sredstva za vlaganja v kmetijsko proizvodnjo. 5. Nadaljevati in razvijati je treba oblikovanje blagovnih rezerv mesa v živi teži in ta ukrep vključiti v ostale ukrepe za pospeševanje kmetijstva, predvsem na višje ležečih kmetijah. 6. Na področju urejanja prostora je treba z realnim načrtovanjem preprečiti prekomerno porabo ter pri tem načrtovanju zagotoviti upoštevanje potreb, kakor tudi enakomeren razvoj celotne občine. 7. Predsedstvo OK SZDL je podprlo usmeritve na področju razvoja družbenih dejavnosti v naši občini. Podprlo je tudi predlagano dinamiko investiranja v področja, ki so dosedaj zaostajala. 8. Na področju splošne in skupne porabe je treba dosledno vztrajati na predvidenem razmerju do rasti družbenega proizvoda, zato pa je znotraj tega potrebno vzpodbuditi prizadevanja za iskanje in oblikovanje cenejših in izvirnejših rešitev. 9. Da bi zagotovili enakomeren razvoj na območju vse občine, bo potrebno veliko pozornost posvetiti razvijanju manj razvitih krajevnih skupnosti, ki si bodo tudi na osnovi svobodne menjave dela zelo težko zagotavljale možnosti za svoj razvoj. Združevanje sredstev za solidarnostno zadovoljevanje skupnih interesov in manj razvitih krajevnih skupnosti na podlagi meril je samo del celovitega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. Tak policentričen razvoj mora biti prisoten tudi v planih in drugih aktivnostih. Občinski sindikalni svet Kamnik 1. Obravnavani dokument je dobra osnova za razprave pri posameznih nosilcih planiranja. Izražen pa je bil dvom o realnosti načrtovane rasti družbenega proizvoda (5% stopnja) glede na obseg planiranih investicij, ki jih je prikazalo združeno delo; to so predvsem želje, ne pa realne ocene o možnostih razvoja v bodoče. 2. Načrtovani izvoz je sicer v skladu s stopnjo rasti družbenega proizvoda, vendar so nosilci planiranja menili, da je 10% povečanje nekoliko previsoko. Takšno rast izvoza je možno uresničiti, v kolikor združeno delo ne bo imelo posebnih motenj v proizvodnji, odvisno pa je tudi od širših družbenih ukrepov. 3. Predsedstvo meni, da so sedanja gibanja med izvozom in uvozom dokaj pozitivna, s tem da se s takšnim trendom tudi nadaljuje, prizadevanja pa morajo iti v tej smeri, da bo razmerje še ugodnejše v prid izvoza. 4. Stopnja rasti zaposlovanja je primerna in tudi nujna glede na naravne možnosti in migracijska gibanja, ki jih je pričakovati v naslednjem srednjeročnem obdobju. 5. Investicije v materialni proizvodnji bodo morale bolj kot doslej biti usmerjene v proizvajalna sredstva,ki bodo skupaj z dobrim izkoriščanjem delovnega časa, organizacijo dela, specializacijo dale boljše rezultate produktivnosti, s tem pa tudi večji dohodek. 6. Na področju vseh vrst porabe, tako osebne, skupne in splošne porabe, je treba vztrajati pri soodvisnosti v skladu z gibanjem dohodka. Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan Kamnik 1. V pregledu načrtovanih investicij v letu 1981-1985 je treba vnesti podatke za temeljne organizacije Vzdrževanje in energetiko »TRI« ter za delovno skupnost. 2. Več poudarka je treba nameniti industriji in opredeliti njeno usmeritev, cilje in celotne možnosti gospodarstva v prihodnje. 3. Predvidena je rast realnega družbenega proizvoda po letni stopnji 5%, pri porastu produktivnosti dela za 2,8% in porastu zaposlenih za 2,2%. Pojavlja pa se vprašanje doseganje te rasti. V zadnjem času se namreč soočamo z velikimi težavami pri pridobivanju delovne sile, zato menimo, da je navedeno predvideno rast družbenega proizvoda potrebno ponovno proučiti (pridobitev čim večjega števila strokovnih delavcev in načrtovanj investicij, ki bodo lahko dajale najboljši efekt). 4. Dopolni naj se 13. člen tako, da se glasi: Na področju gostinstva in turizma bomo podpisniki dogovora skrbeli za ohranitev naravnih lepot in izkoristili naravne in druge danosti doline Kamniške Bistrice, Velike planine in Tuhinjske doline z Vasenim. 5. Vnesti je treba tudi določbe o varstvu okolja. Pereč problem onesnaževanja je reka Kamniška Bistrica, zato je treba vnesti ustrezna določila in opozoriti kamniške OZD na programe čistilnih naprav in čiščenja okolja. Industrija pohištva Stol Kamnik 1. Predloženi osnutek je še vedno bolj plan želja kot plan realnih možnosti razvoja. V osnutku je posvečena temeljna pozornost uporabi sredstev, premalo pa je poudarjena skrb za ustvarjanje Ie-teh oz. dohodka. 2. Osnutek ne upošteva številnih pripomb, ki smo jih delavci Stola sprejeli na zborih in so bile dane v zvezi s programi SIS. 3. Spisek investicij za DO Stol ni ustrezen, zato Ie-tega prilagamo. 4. Podpiramo realno letno stopnjo rasti sredstev za družbeno dejavnost v višini 3,6%. Menimo, da je to v skladu z načrtovano realno rastjo gospodarstva. 5. V 29. členu se dodatno navaja adaptacija OŠ Moste in OŠ Toma Brejca ter podružničnih šol. Sprašujemo se, ali je realno, da bo SIS za izobraževanje in vzgojo z istimi sredstvi vse to opravila. Stroški omenjenih dveh adaptacij, čeprav podpiramo njuno vključitev v progame, niso kvantificirani. Zna se zgoditi, da bo v dogovoru vse napisano, kar je bilo pripomb na terenu, vendar ne bo mogoče vsega izvršiti. 6. Strinjamo se glede povečanja družbenega proizvoda po letni stopnji 5%, kar je realno, prav tako menimo, da je rast zaposlenosti 2,2% realna, in da je realno prikazano povečanje produktivnosti z letno stopnjo 2,8%. 7. V planih 1981-1985 moramo v TOZD-ih posvetiti posebno skrb izvozu, ki je bistvena razvojna komponenta za vsako TOZD in DO, vendar ocenjujemo, da je realno povečanje z letno stopnjo 10% preoptimistično. 8. Industrija kot glavna dejavnost razvoja občine je v osnutku temeljev plana premalo obravnavana. Nedvomno je drobno gospodarstvo za razvoj industrije pomembno, vendar ni sprejemljivo, da je nekajkrat več pozornosti posvečeno drobnemu gospodarstvu kot industriji. Industrija je omenjena v osnutku plana le s skromno dikcijo v 10. in 11. členu. 9. V javni obravnavi je bila dana pripomba, da ni realno računati na izgradnjo 300 solidarnostnih stanovanj, vendar je to v osnutku ostalo. V osnutku ni predvidena stopnja prispevka za stanovanjsko izgradnjo, čeprav je bil v razpravi jasno podan zahtevek, da se mora stopnja glede na gradnjo zmanjšati in naj bi znašala samo 5 in 6% od bruto OD. Združevanje sredstev za solidarnostne namene je treba obravnavati z ustreznimi kriteriji, kajti ni sprejemljivo, da združeno delo 60% oz. celo več sredstev združuje v te namene. 10. V osnutku plana je komunalno gospodarstvo preambiciozno planiralo, naložbe v vodovode KS v višini 50 milijonov dinarjev so verjetno realne. Prav tako je verjetno realno vlaganje 90 milijonov din v kanalizacijo, vendar skupno urejanje komunalnega gospodarstva v višini 660 milijonov din ni realno. Menimo, da stopnja 0,6% zadovoljuje za vzdrževanje komunalnih naprav, ki so realno ocenjene v višini 35 milijonov din. Združeno delo in ostali uporabniki so dolžni združevati sredstva le v višini enostavne reprodukcije. Zato velja ponovno preveriti programe v komunalnem gospodarstvu. 11. Glede izgradnje zdravstvenega doma menimo, da je potrebno predhodno zagotovilo regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za sofinanciranje. Samo združeno delo in uporabniki v občini prav gotovo nismo sposobni v 5-letnem obdobju financirati zdravstveni dom. Kot pomemben vir za izgradnjo zdravstvenega doma je predviden krajevni samoprispevek. Referendum za samoprispevek še ni izveden, zato je vprašljivo, če lahko v planu 1981-1985 s tem virom že računamo. 12. Glede urejanja in skrbi za boiljšo požarno varnost ni navedena višina vlaganja v to področje. 13. Prav tako ni navedena višina vlaganja za področje PTT. 14. V tabeli Pregled ovrednotenih programov SIS 1981-1985 je za otroško varstvo v letu 1980 predviden kot vir krajevni samoprispevek v višini 30 milijonov din. Krajevni samoprispevek v tej višini za otroško varstvo ni bil izglasovan, zato gre verjetno za tiskarsko napako. 15. V 30. členu je predvidena usposobitev prostorov za delo socialnega centra, vendar menimo, da se ne sme dodatno zaposlovati novega kadra. Službe se duplirajo na nivoju skupščin, posameznih SIS-ov. 16. V 33. členu osnutka je predvideno v Kulturni skupnosti povečanje zaposlenih. Menimo, da bi v vseh SIS družbenih dejavnosti ne smeli povečevati zaposlenih. 17. V 32. členu je predvidena nabava teptalnega stroja za tekaško smučarsko stezo. To je povsem nerealno in nepotrebno. Teptalni stroj naj nabavi Komunalno podjetje oz. ustrezne organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom ter nudijo športnim društvom storitve. Ni pa v planu telesne kulturne dejavnosti sredstev za adaptacijo oz. popravilo edinega kopališča v občini, ki je v skrajno slabem stanju. 18. V osnutku srednjeročnega plana je potrebno že v začetju predvideti novo obliko financiranja KS in ne tako kot sedaj, da je združeno delo plačevalo »glavarino«. Menjava dela in sredstev zahteva čiste račune in menimo, da je edino realno in pravilno, da združeno delo financira programe KS. Delavci DO Stol že dalj časa zahtevamo spremembo za financiranje KS. 19. V razpredelnici »Pregled ovrednotenih programov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981 - 1985« so podatki v posebni prilogi Kamniškega občana drugačni, kot pa v istovrstni razpredelnici, ki so jo dali v javno razpravo zbori Skupščine občine Kamnik. Vprašujemo, zakaj je do spremembe prišlo in kdo ima pravico mimo delegatov karkoli spreminjati. Na ta način sta v javni razpravi 2 podatka: kateri od obeh je pravilen? Tovarna pogrebne opreme Menina Kamnik 1. Strinjamo se s skupno vrednostjo ovrednotenih programov SIS družbenih dejavnosti. 2. Letna rast vrednosti programov po stopnji 3,6% je sprejemljiva. 3. Predlagana je ponovna usmeritev ovrednotenja programov posameznih interesnih skupnosti. 4. Večji poudarek naj bi bil na otroškem varstvu, nelogično je razmerje med tem programom in vrednotenjem programa za kulturo. Poudarjena naj bi bila večja možnost uporabe otroškega varstva za občane, ki že dlje prispevajo za uresničevanje teh programov. 5. Stanovanjska izgradnja naj upošteva tudi možnosti pridobitve novih stanovanjskih površin z izrabo neizkoriščenih podstrešnih prostorov v družbeni in zasebni lasti. Tekstilna tovarna S vi lani t Kamnik 1. Zaradi upoštevanja družbene usmeritve, po kateri mora razvoj gospodarstva sloneti predvsem na lastnih sredstvih in manj na bančnih, so se delavci v TOZD Frotir odločili, da srednjeročni plan investicijskih vlaganj zmanjšajo za 40 milijonov din. 2. Poglavje o industriji naj bi dopolnili tako, da imajo OZD, ki izpolnjujejo resolucijska stališča oziroma osnove smernic tega dogovora (izvoz, modernizacija proizvodnje itd.) prednost pri razvoju in vso potrebno družbeno podporo. Alprem Kamnik Na gradivo, objavljeno v posebni št. Kamniškega občana, ki je po našem mnenju izredno sistematično in razumljivo pripravljeno, dajemo naslednje pripombe in predloge: 1. v členu 5 predlagamo, da se izpusti »višji« realni družbeni proizvod po najmanj pet % letni stopnji, ker smatramo, da bi naše gospodarstvo moralo takšno stopnjo rasti dosegati kot najnižjo. 2. v členu 8, drugi odstavek, ko govorimo o nujnosti vnašanja delitvenih razmerij v planske dokumente, bi morali tudi v načelu določiti, da se deleži udeležencev na dohodku ne bodo relativno povečevali. Smatramo, da je tukaj treba vnesti določilo o maksimalnih obremenitvah (maksimalne prispevne stopnje) in o zaščiti minimalne akumulacije. Svobodna menjava dela gre cesto na škodo reproduktivne sposobnosti delovnih organizacij, ki je seveda odvisna od akumulacije. 3. v členu 12 je komaj omenjeno gradbeništvo, ki pa vendarle v okviru našega gospodarstva predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost. V okviru gradbeništva bi morali prav tako bolj smelo načrtovati proizvodnjo gradbenih elementov, kakor tudi gradbenega materiala. 4. člen 37 - pri finansiranju krajevnih skupnosti smatramo, da še ne obstojajo pogoji za prehod na financiranje programov krajevnih skupnosti direktno s strani OZD. Prav tako smatramo, da za tako obliko financiranja prihaja v poštev samo »domicilna« krajevna skupnost, to se pravi, da bi bilo normalno, da OZD sodeluje pri reševanju določenih vprašanj v krajevni skupnosti, kjer se nahaja. Emona - kmetijska kooperacija p. o. Domžale 1. V našem srednjeročnem planu imamo predvideno nadomestno izgradnjo trgovine z repromaterialom - kmetijskim v Kamniku, Perovo, pričetek gradnje leta 1984, predračunska vrednost znaša 10.480.000 din, od tega - lastnih sredstev . . ■ 3.373.000 din - združenih sredstev v drugih OZD 5.467.000 din - posojila bank 2.900.000 din. 2. Na osnutk« planov SIS za naslednje srednjeročno obdobje nimamo posebnih pripomb, razen da bi morale prispevne stopnje ostati na isti ravni. Trgovsko podjetje Kočna Kamnik 1. Zaradi boljše preskrbe bo ABC Pomurka TP Kočna Kamnik v obdobju 1981 - 1985 zgradila samopostrežno trgovino v Stranjah s prodajno zmogljivostjo okrog 450 m2, prvo fazo blagovne hiše s prodajno površino okrog 3.600 m2, plantažni nasad jablan v Godiču ter adaptirala nekaj trgovskih lokalov, zamenjala dotra- jane delovne priprave in odkupila zemljišča za samopostrežno trgovino v Nevljah. Prosimo, da se navedene dopolnitve vnesejo v predlog Dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 -1985. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana 1. V členu 5 je realna rast družbenega proizvoda planirana razmeroma visoko (5%), v zvezi s tem tudi rast realnega izvoza (10%). Rast zaposlenih z 2,2% je previsoka ob upoštevanju visoke ravni obstoječe zaposlenosti v občini. 2. V členu 10 je razvoj industrije kot najpomembnejšega nosilca razvoja izredno skopo obravnavan. V bistvu le seznam načrtovanih investicij, ki verjetno niso usklajene. Krajevna skupnost Šmarca Svet KS Šmarca ugotavlja, da v osnutku dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 -1985, smernice in elementi KS Šmarca sploh niso upoštevani, čeprav so bili pravočasno izdelani in posredovani občinski skupščini in interesnim skupnostim. Vprašujemo, zakaj KS Šmarca ni bila upoštevana v dopolnitvi dogovora in predlagamo, da ne glede na izvršni svet SO Kamnik pri dopolnjevanju dogovora, ki bo izhajal iz javne razprave, obvezno upošteva tudi elemente srednjeročnega plana krajevne skupnosti Šmarca. Krajevna skupnost Pšajnovica Krajevna skupnost Pšajnovica glede na predlagani osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 - 1985 ugotavlja; da ne bi smelo priti do kakršnegakoli krčenja programov KS, ker je že tako skromen, da ne bomo zadovoljili tudi najnujnejših potreb. Smo krajevna skupnost, ki je ena najmanjših v občini Kamnik, teren je hribovit, prebivalstvo pa po večini kmečko. Poleg tega smo zelo oddaljeni od industrijskega središča. Zaradi zgoraj navedenih vzrokov prosimo, da ostane naš plan za naslednje obdobje nespremenjen. Krajevna skupnost Duplica Svet krajevne skupnosti predlaga, da se v tem obdobju zgradi v naselju Duplica stanovanjsko - trgovski blok, ki naj bi ga financirala tovarna Stol in Trgovsko podjetje Kočna Kamnik. Sedanja trgovina za Duplico ne zadovoljuje tako širokega razvoja tega kraja. Krajevna skupnost Podgorje 1. Kmetijske površine zapadno od obratov Perutnina in Alko do naselja Podgorje se ne pozidajo in se morajo ohraniti za proizvodnjo hrane. Obsegajo nad 20 ha zemlje. 2. Zemljišče v naselju Podgorje je kmetijski pridelovalni prostor, v vasi pa se sme pozidati le toliko in tako, da ne bo ovirana kmetijska proizvodnja. Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana Za razširitev PTT mreže, posodobitev poslovanja z vključitvijo sodobne mehanizacije in avtomatizacije, povečanje zmogljivosti in prehod na avtomatizacijo telefonskega prometa, povezavo s koaksialnimi visokofrekvenčnimi impulznokodnimi in radiorelejnimi mnogokanalnimi sistemi, povezavo s telefonskimi priključki posameznih zaselkov v hribovitih predelih, se udeleženci obvezujejo zagotoviti pogoje za uresničitev v okviru SIS PTT prometa dogovorjenih naslednjih objektov in naprav skupnega medobčinskega pomena: - prenosni visokofrekvenčni sistemi za povezavo GATC z vo-zliščno avtomatsko telefonsko centralo (VATC) Kamnik, - telefonske naprave za novo GATC in razširitev vozliščne avtomatske telefonske centrale Kamnik. Za realizacijo dogovorjenih vlaganj bodo delavci zagotavljali finančna sredstva iz - lastna sredstva TOZD in združena sredstva v okviru DO PTT, - združena sredstva uporabnikov ter prerazporejena stanovanjsko komunalna sredstva. Za planirani razvoj bodo uporabniki PTT storitev v okviru Območne SIS za PTT promet Ljubljana združevali sredstva uporabnikov - v višini 20% vrednosti impulza - 30% vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika - za gradnjo sekundarnega in primarnega PTT omrežja v posameznih novih in obstoječih stanovanjskih naseljih bomo združevali sredstva v okviru usklajenega programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč z vsemi objekti komunalne infrastrukture individualne rabe. ODGOVORI NA PRIPOMBE IN STALIŠČA Občinski sindikalni svet Kamnik Odgovor v zvezi z rastjo družbenega proizvoda je podrobno podan v osnutku družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 -1985. Njegova rast sloni predvsem na nujni še večji preorientaciji kamniškega gospodarstva v izvoz in na novih proizvodnih programih OZD, pa tudi na aktiviranju novih investicij, še posebno v Fructal Alko in Tekstilnem inštitutu. Vztrajati moramo na rasti 5%, ker kamniško gospodarstvo v svojih srednjeročnih planih ocenjuje še celo višjo gospodarsko rast. Glede na umirjeno domače povpraševanje bo glavni generator gospodarske rasti izvoz, zlato je agresivna usmeritev v izvoz nujna. Ostala stališča občinskega sindikalnega sveta so usklajena in zajeta v dogovoru o temeljih družbenega plana Kamnik za leto 1981 §985. Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan Kamnik Pregled načrtovanih investicij v tovarni Titan je v osnutku srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik usklajen s predlogom delovne organizacije. Več pripomb je bilo podanih zaradi skromnega obravnavanja industrije v tem dokumentu, zato je to poglavje toliko bolj obsežno in analitsko obdelano v osnutku družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981 - 1985. Predlagatelj dogovora o temeljih družbenega plana smatra kot umesten predlog za dopolnitev 13. člena dogovora. Prav tako bomo v dogovoru o temeljih družbenega plana upoštevali pripombo, ki se nanaša na varstvo okolja. Industrija pohištva Stol Kamnik Delovna organizacija Stol Kamnik pod 4. točko svojih pripomb podpira stopnjo rasti sredstev za družbene dejavnosti, ki je predlagana v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Kamnik. V kolikor bomo dosegli planirano gospodarsko rast, s tem pa tudi načrtovano rast sredstev za družbene dejavnosti, potem tudi plan občine ne bo plan želja, kot je navedeno v 1. točki temveč bo tudi realiziran. Drugi del pripomb pod 1. točko se nanaša na ustvarjanje dohodka, češ da ni celovito obdelano za naslednje srednjeročno obdobje. To pa zaradi tega, ker v času pripravljanja osnutka o temeljih družbenega plana v temeljnih organizacijah le-tega še niso imeli povsem obdelanega. Pripombe, ki se nanašajo na program samoupravnih interesnih skupnosti, so se usklajevale v okviru interesnih skupnosti. Isto se nanaša tudi na točko 5. Spisek investicij, ki je vnesen v okviru dogovora, je bil predlagan s strani delovnih organizacij, spremembe pa so vnesene v osnutku družbenega plana občine. Z načelnimi pripombami in stališči v 6. 7. in 8. točki se strinjamo, deloma pa smo že dali odgovor v predhodnih točkah. Pripombe, ki se nanašajo na stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v 9. in 10. točki so se usklajevale v okviru stanovanjske in komunalne skupnosti. S stališči vil. točki se povsem strinjamo. Samoupravni sporazum v zvezi s sofinanciranjem še ni podpisan. Imamo pa zagotovilo Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana, da bo podpisan do 5. decembra. Orožnem \n £ospoawrsK> iui.v«j »ucme tv»mii\K Višina sredstev za vlaganje za večjo požarno varnost je razvidna iz samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje požarno-varnostne dejavnosti v občini Kamnik za obdobje 1981-1985. Višina vlaganj na področju PTT v samoupravni sporazum o temeljih plana območne SIS za PTT promet ni vnesena za posamezno občino ampak le za širše območje. Ugotovitev pod 14. točko, da gre za tiskarsko napako, je točna. 15. točka - po Zakonu o socialnem skrbstvu je treba formirati center za socialno delo do konca leta 1981. S pripombo v 16. točki se načeloma strinjamo. S pripombami pod 17. točko se načelno strinjamo, dokončna odločitev o tem pa je v pristojnosti samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo. Glede financiranja krajevnih skupnosti tako naša kot širša družbenopolitična skupnost ni našla ustreznega načina financiranja krajevnih skupnosti, zato računamo, da bo vsaj v začetku planskega obdobja dosedanje financiranje krajevnih skupnosti teklo še naprej. V materialih za javno razpravo zborov skupščine občine Kamnik so bili podatki glede financiranja samoupravnih interesnih skupnosti prikazani v cenah 1. 1980, v prilogi Kamniškega občana pa v cenah 1. 1979. Drugih razlik pa med tabelama ni. Zaradi najštevilnejših pripomb delegacije delovne organizacije Stol je izvršni svet organiziral posvet v delovni organizaciji Stol z vodji vseh delegacij, strokovnimi službami in političnimi organizacijami. Na tem posvetu so bila že podana podrobna pojasnila. Tovarna pogrebne opreme Menina Kamnik Strinjamo se s stališči delovne organizacije Menina. Poudarili pa bi, da bo nadaljnji razvoj otroškega varstva v družbenem planu občine Kamnik vključno z zdravstvom opredeljen kot prednostna naloga. Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik Strinjamo se s predlogom delovne organizacije Svilanit, da mora razvoj gospodarstva sloneti predvsem na lastnih sredstvih in manj na bančnih. Sprememba njihovih investicijskih vlaganj bo vnesena v pregled načrtovanih investicij občine Kamnik. Glede drugega predloga se načeloma povsem strinjamo, vendar bodo prednosti v razvoju tiste industrije, ki izvaža, opredeljene v razvojnih investicijskih kriterijih bank. ALPREM, Kamnik Splošna, skupna in osebna poraba bo zaostajala 10 odstotkov za rastjo dohodka. Taka delitvena razmerja v dohodku omogočajo zagotavljanje potrebne akumulacije. Gradbeništvo je bolj podrobno obdelano v osnutku družbenega plana razvoja občine Kamnik za obdobje 1981-1985. Emona - kmetijska kooperacija, p.o. Domžale Predlog Emone, kmetijske kooperacije p.o. Domžale glede izgradnje trgovine z repromaterialom je vnesen v osnutek srednjeročnega plana občine Kamnik. S pripombo na višino prispevnih stopenj se načelno strinjamo. Vendar pa moramo reči, da je višina prispevnih stopenj odvisna od sprejetih razvojnih programov, ki jih delovni ljudje in občani sprejemajo s samoupravnimi sporazumi. Višina prispevnih stopenj je odvisna tudi od obračunskih osnov in njihove višine. Trgovsko podjetje Kočna Kamnik Strinjamo se s predlagano spremembo trgovskega podjetja Kočna in bo vnesena v predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana Na pripombo Gospodarske banke je odgovor že posredovan v predhodnih točkah. Krajevna skupnost Šmarca Dogovor o temeljih družbenega plana občine je dokument Skupščine občine Kamnik, ki zajema predvsem bistvene razvojne naloge in ni seštevek planov organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Pšajnovica Krajevna skupnost Pšajnovica je po kriterijih razvitosti opredeljena kot manj razvita, zato bo njen razvoj deležen tudi širše družbene podpore. Krajevna skupnost Duplica Predlog krajevne skupnosti Duplica glede izgradnje stanovanjsko-trgovskega bloka naj krajevna skupnost uskladi s srednjeročnim planom delovne organizacije Stol in trgovskega podjetja Kočna. Krajevna skupnost Podgorje Za območje industrijske in obrtne cone obstojajo veljavni urbanistični dokumenti. V urejanje območja so bila že vložena visoka finančna sredstva, namenska izraba tega prostora pa zagotavlja tudi možnosti nadaljnjega razvoja industrije in obrti, kot se načrtuje z novim srednjeročnim programom. Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana Predlog se vnese v predlog dogovora o temeljih družbenega plana . Občine Kamnik za obdobje 1981-19B5. Na pobudo krajevnih skupnosti se dopolni 37. člen dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik. Po usklajevalnem postopku dejavnikov v občini in med krajevnimi skupnostmi je spremenjena razvrstitev krajevnih skupnosti po razvitosti v naslednje 3 skupine. 1. Razvite krajevne skupnosti: Duplica, Kamnik, Komenda, Križ, Moste, Nevlje, Podgorje, Šmarca 2. Srednje razvite krajevne skupnosti: Kamniška Bistrica, Motnik, Srednja vas, Šmartno, Tuhinj, Tunjice, Volčji potok, Godič 3. Manj razvite krajevne skupnosti: Črna, Pšajnovica, Špitalič, Vranja peč, Sela. DOPOLNITVE DOGOVORA O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 1. Dopolni se 13. člen tako, da se glasi: Na področju gostinstva in turizma bomo podpisniki dogovora skrbeli za ohranitev naravnih lepot in izkoristili naravne in druge danosti doline Kamniške Bistrice, Velike planine in Tuhinjske doline z Vesenim. Večji del razvojnih vprašanj s tega področja bo reševala Samoupravna interesna skupnost RTC Velika planina, ustanovljena v letu 1980. 2. Dopolni se 4. in odst. 17. člena tako, da se glasi: Zaradi boljše preskrbe bo ABC Pomurka, TP »Kočna« Kamnik v obdobju 1981-1985 zgradila samopostrežno trgovino v Stranjah s prodajno kapaciteto okrog 450 m2, prvo fazo blagovne hiše s prodajno kapaciteto 3600 m2, adaptirala nekaj trgovskih lokalov, zamenjala dotrajane delovne priprave in odkupila zemljišče za samopostrežno trgovino v Nevljah, ter uredila plantažni nasad jablan v Godiču. 3. Doda se nov 20. a člen, ki se glasi Varstvo okolja Podpisniki dogovora bomo skrbeli za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Posebno skrb bomo posvetili čiščenju odpadnih voda, ter tako preprečili onesnaževanje Kamniške Bistrice. Zato se bodo vsi onesnaževalci priključili na kolektor, oziroma poskrbeli, da se odpadne vode ne bodo neprečiščene zlivale v Kamniško Bistrico. Onesnaževalci zraka bodo s čistilnimi napravami preprečili onesnaževanje zraka nad dopustno mejo. Spremeni se 23. člen Dogovora o temeljih družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 tako, da se glasi: Električno omrežje Osnovna usmeritev razvoja TOZD Elektro Ljubljana okolica bo usmerjena v sanacijo elektroenergetskih, zlasti pa napetostnih razmer. Za dosego tega cilja bo treba zagotoviti mrežo transformatorskih postaj 20/0,4 KV ter dograditi in ojačati 20 KV omrežje. Investicije v srednjeročnem programu se bodo predvidoma financirale 50% iz lastnih sredstev in 50% iz najetih posojil. Elektro gospodarstvo bo del sredstev za investicije namenilo tudi za pospešitev sanacije napetostnih razmer na manj razvitih območjih. Naložbena vlaganja v letih 1981-1985 Investicije v OOO OBJEKTI INVESTICIJSKA VREDNOST Leto 1981: TPSuhadole 990 din TPZagorica 1.132 din TPGora 1.101 din TP Podlom-Kališe 1.421 din TP Godič 668 din Skupaj: Leto 1982: TP Zadnji vrh TPKriž TP Duplica bloki II. TPPerovo 1-c 5.313 din 1.788 din 2.319din 2.495 din 1.304 din Skupaj: Leto 1983: TP Kostanj TPBuč TP Rožično TP Zg. Stranje šola TP Mlaka II 7.606 din 1.500 din 1.247 din 905 din 2.024 din 1.312 din Skupaj: Leto 1984: TP Poreber 7.078 din 2.020 din TP Podboršt TP Briše TP Praprotno 1.446 din 2.100 din 1.091 din Skupaj: Leto 1985: TP Stahovica II TPBreg TP Županje njive TP Moste-jug TPLoke 6657 din 1.585 din 1.479 din 1.375 din 2.866 din 1.101 din Skupaj: RTP 110'20 K V Kamnik 8.406 din 4. Na koncu 26. člena se doda naslednje besedilo: Za razširitev PTT mreže, posodobitev poslovanja z vključitvijo sodobne mehanizacije in avtomatizacije, povečanje zmogljivosti in prehod na avtomatizacijo telefonskega prometa, povezavo s koaksialnimi visokofrekvenčnimi impulznokodnimi in radiorelejnimi mnogokanalnimi sistemi, povezavo s telefonskimi priključki osa-meljenih zaselkov v hribovitih predelih, se udeleženci obvezujejo zagotoviti pogoje za uresničitev v okviru SIS PTT prometa dogovorjenih naslednjih objektov in naprav skupnega medobčinskega pomena: - prenosni visokofrekvenčni sistemi za povezavo GATC z vo-zliščno avtomatsko telefonsko centralo (VATC) Kamnik, - telefonska naprava za novo GATC in razširitev vozliščne avtomatske telefonske centrale Kamnik Za planirani razvoj bodo uporabniki PTT storitev v okviru Območne SIS za PTT promet Ljubljana združevali sredstva uporabnikov: - v višini 20% vrednosti impulza, - 30% vrednosti izgradnje posameznega novega telefonskega naročnika, - za gradnjo sekundarnega in primarnega PTT omrežje v posameznih novih in obstoječih stanovanjskih naseljih bomo združevali sredstva v okviru usklajenega programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč z vsemi objekti komunalne infrastrukture individualne rabe. Na območju občine bodo v srednjeročnem obdobju realizirana naslednja vlaganja v PTT promet: v 000 din Kapaciteta Vlaganje no letih Skupaj Zap. št. .... Enota Naziv investicije ____ mere Stanje Povečanje 1981 1982 1983 1984 1985 vlaganj Opomba 1981—85 1980 1985 81—85 I. GRADBENI OBJEKTI 30.000 2.400 32.400 1. Stavbe mJ 1.170 30.000 30.000 1.2. Stavba za ptt Kamnik II m2 1.170 30.000 30.000 2. Kabelska kanalizacija km cevi 10 2.400 2.400 2.1. Kamnik km cevi 10 2.400 2.400 II. TT MREŽA 5.000 5.000 1. Krajevno kabel. omr. km par . 5.000 5.000 1.1. Kamnik II km par 1.000 5.000 5.000 III. POSTNA OPREMA 4.845 1.300 1.300 1.300 750 9.495 1. Poštna oprema 1.175 1.300 1.300 1.300 750 5.825 2 Oprema za nove prostore pošte Kamnik II 3.670 3.670 IV. TELEGR. OPREMA 127 50 175 V. TELEF. OPREMA 800 48.800 800 800 52.000 1. Komutacijska oprema 48.000 48.000 1.2. Nova RATC Kamnik II 4.000 4.000 48.000 48.000 6. JTG kosov 40 800 800 800 800 800 4.000 IX. projekti in Študije 1.100 70 1.600 350 50 3.170 X. SKUPAJ po- cenah 1978 36.870 2.220 59.100 2.450 1.600 102.240 XI. SKUPAJ po cenah 1979 44.576 2.684 71.452 2.962 1.934 123.608 XII. Prenos iz leta 1980 po cenah 1979 6.216 6.216 SKUPAJ XI. in XII. po cenah 1979 i 50.792 2.634 71.452 2.968 1.934 129.824 Prenos iz leta 1980 po objektih: Klima za ptt Kamnik KKO Laze KKO Kamnik—'Bakovnik—Stranje Poštna oprema — infor. sist. 5. Doda se nov 36. a člen, ki se glasi: INDOK služba Skupščina občine ter Izvršni svet Skupščine občine bosta v sodelovanju s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi del nalog s področja obveščanja delegatov in delegatske baze funkcionalno, organizacijsko, kadrovsko in na druge načine združevala v INDOK službi. . Na osnovi skupnega programa bo v tem obdobju zagotovljeno, da bo vsak delavec, delovni človek in občan lahko pridobival delegatskemu odločanju namenjena gradiva, se v svoji sredini - delegaciji ali neposredno dogovarjal ter opremljal s svojimi stališči ustrezne delegacije. 6. Nadomestita se 4. in 5. odstavek 37. člena z naslednjim besedilom: Da bi zagotovili uresničitev skladnejšega razvoja vseh območij občine, kakor smo opredelili v smernicah srednjeročnega plana, se na podlagi izoblikovanih meril opredeljujejo krajevne skupnosti po razvitosti v tri skupine: \ - razvite krajevne skupnosti: Duplica, Kamnik, Komenda, Križ, Moste, Nevlje, Podgorje, Šmarca - srednje razvite krajevne skupnosti: Kamniška Bistrica, Motnik, Srednja vas, Šmartno. Tuhinj, Tunjice, Volčji potok, Godič - manj razvite krajevne skupnosti: Črna, Pšajnovica, Špitalič, Vranja peč, Sela. IZVRŠNI SVET Skupščina občine Kamnik je na osnovi 122. člena Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije, 81. člena Statuta občine Kamnik in ob upoštevanju družbenega plana občine Kamnik 1981-1985, na sejah vseh zborov dne sprejela RESOLUCIJO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KAMNIK V LETU 1981 Na osnovi sprejetih smeri razvoja in nalog, ki jih je občinska skupščina sprejela z Dogovorom o temeljih plana občine Kamnik ter na osnovi sprejetega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985, bo celotna družbena aktivnost občine v letu 1981 usmerjena zlasti na naslednje - nadaljnji materialni razvoj bo pogojen s cilji ekonomske stabilizacije, pri tem naj bi nadalje uveljavljali samoupravne družbenoekonomske odnose ter krepili vlogo združenega dela v procesu družbene reprodukcije, - v doseženem dohodku je treba krepiti delež za razširitev materialne osnove dela, oblikovanje vseh oblik porabe pa se mora gibati izpod rasti dohodka, - na področju delitve osebnih dohodkov je treba bolj kot doslej uveljavljati stimulativne elemente zaradi boljše izrabe delovnih sposobnosti, zvišanja produktivnosti dela ter doseganja višjega dohodka, - izvoz bo v letu 1981 glavni nosilec gospodarske rasti, hkrati pa bo tudi omogočal oskrbo s surovinami in repro materialom, - posebna aktivnost bo v letu 1981 usmerjena v zvišanje kmetijske proizvodnje ter v izboljšanje preskrbe prebivalstva, - nadalje bo treba krepiti tudi ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. GOSPODARSTVO Gospodarska aktivnost bo v letu 1981 pod vplivom problemov v tokovih družbene reprodukcije, prav tako pod vplivom tekoče ekonomske politike. Vsekakor bo to leto, v katerem se bomo spoprijeli z zahtevnimi nalogami stabilizacije ter se soočili z realnimi možnostmi proizvodnje in potrošnje. Ob vstopu v novo srednjeročno obdobje bo moral razvoj gospodarstva sloneti predvsem na domačih virih surovin ter repromate-riala in na izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. Rast realnega družbenega proizvoda občine bo predvidoma dosegla 4%, kar naj bi dosegli z 2,5%porastom zaposlenih ter 1,5% porastom produktivnosti dela. Investicije v gospodarstvu bodo v tem letu v okviru izvajanja srednjeročnega družbenega plana udeležene z..........din bančnih sredstev Zaradi umirjenega domačega povprašanja bo moral v letu 1981 izvoz prevzeti vso pobudo višje gospodarske rasti, tako da bi vsaj polovico te rasti realizirali v izvozu. Izvoz bi moral doseči v tem letu 10% rast, uvoz pa moral ostati v okviru rasti v letu 1980. Rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo bo za 10% počasnejša od rasti dohodka. INDUSTRIJA RUDNIK KAOLINA ČRNA TOZD Kaolin V letu 1981 se dosedanji poslovni položaj še ne bo bistveno izboljšal, ker še ne bo zagotovljena nova kvaliteta papirniškega kaolina. Zato bo ostala proizvodnja na dosedanji višini cca 18.000 t kaolina vseh vrst, kar ne bo zadoščalo za normalno poslovanje. Programe za nova vlaganja bo treba izvesti čim prej, vso dejavnost v prihodnjem letu pa osredotočiti na vsaj najnujnejšo obnovo, ki bo mogoča v okviru razpoložljivih bančnih, lastnih in združenih sredstev. TOZD Kalcit Predvideni proizvodni in drugi rezultati bodo v prihodnjem letu na isti ravni kot leta 1980, dejavnost pa bo' osredotočena na ukrepe v zvezi z varstvom okolja in vse potrebne priprave na izvedbo programa kalcitnih polnil. Tako bo proizvodnja v prihodnjem letu 64.000 t kalcitnih proizvodov ob nespremenjenem številu delavcev. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN Leto 1981 je prvo letno plansko obdobje srednjeročnega gospodarskega razvoja planskega obdobja 1981-1985, zato so vse planske usmeritve v tem letu že naravnane po usmerjenosti srednjeročnega plana. TO 1 - Livarna z obdelavo V temeljni organizaciji Livarna z obdelavo planirajo 8% rast fizične proizvodnje in sicer 1,5% na račun večje zaposlenosti ter 6,5% na račun povečane produktivnosti dela; sočasno s temi planskimi usmeritvami planirajo 10% rast izvoza. Planske trende bodo dosegli z dokončnim optimalnim izkoristkom v letu 1980 uresničene investicije v modernizacijo livarniške obdelave (DISA-MATIC), in sprovedbo proizvodnje novega lastnega proizvoda iz programa III. - mlin za kavo, kot tudi s planirano investicijsko dopolnitvijo livarne, s postavitvijo nove pocinkovalnice. TO 2- Ključavnice in okovje V temeljni organizaciji Ključavnice in okovje planirajo 6% rast fizične proizvodnje, ki jo bodo dosegli z 1,8% rastjo zaposlenih ter 4,2% rastjo produktivnosti dela. Glede na možnost izvoza ter razpoložljivost proizvodnih zmogljivosti bodo v letu 1981 povečali izvoz za 10%. Planirane cilje bodo dosegli z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi ter z dopolnitvijo proizvodne opreme za proizvodnjo ključavnic za centralne sisteme ter dopolnitev proizvodne opreme za proizvodnjo varnostnih smučarskih vezi TO 3 - Vzdrževanje in energetika Temeljna organizacija Vzdrževanje in energetika planira v letu 1981 5% rast zaposlenosti. Nekoliko višja rast je namenjena v tem planskem obdobju pripravi kadrov v namene razširitve proizvodnje strojev in naprav za potrebe avtomatizacije proizvodnih TO, pa tudi širšega tržišča. V letu 1981 bo TO uredila prostore za proizvodnjo strojev in naprav v obstoječih proizvodnih prostorih. TO 4 - Orodjarna Temeljna organizacija Orodjarna planira v letu 1981 5% rast zaposlenih. Večja rast zaposlovanja v TO sloni na potrebah po tovrstnih uslugah oziroma orodjih in je usklajena z rastjo fizične proizvodnje proizvodnih TO. V letu 1981 bo TO pripravila vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novih proizvodnih prostorov. INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM Delovna organizacija ima za leto 1981 že sklenjene pogodbe za izvajanje del. Naročil je celo več, kot pretekla leta. V tem letu ne predvidevajo višjega števila zaposlenih. KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK Za leto 1981 predvidevajo, da bo fizični obseg industrijske proizvodnje za vso delovno organizacijo 9,7% višji od dosežene proizvodnje v letu 1980. Povečan obseg proizvodnje bo po pričakovanjih rezultat boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti in vključitve novih naprav, ki so bile nabavljene v letošnjem letu. Za planirano proizvodnjo bo v letu 1981 število zaposlenih 2,3% večje kot v letu 1980. Povečanje zaposlenih planirajo le po temeljnih organizacijah, ne predvidevajo pa povečanja zaposlenih v delovni skupnosti. Produktivnost bo v letu 198i znašala 7,4% v odnosu na doseženo produktivnost v letu 1980. Izvoz bo v letu 1981 znašal 12% več kot v letošnjem letu. DONIT - TOZD Trival Delovna organizacija načrtuje v letu 1981 pričetek izvajanja prve faze investicije po investicijskem programu za proizvodnjo armiranih plastičnih cevi. Investicijski program je uvrščen kot prednostna naložbena aktivnost v delovni organizaciji Donit v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Delež izvoza v celotnem prihodku naj bi se povečal za 12%. V tem letu predvidevajo 1,5% povečanja števila zaposlenih. DONIT - TOZD Kemostik Za leto 1981 predvidevajo 7% porast fizičnega obsega proizvodnje glede na leto 1980, izvoz pa naj bi porasel za 70%. V letu 1981 je načrtovana dokončna izvedba kompletne investicijske dokumentacije na osnovi že izdealne preliminarne študije za izgradnjo novega obrata sinteze poliuretanov. Omenjena naložba, ki bo temeljila na predvidenem sovlaganju inozemskega partnerja in združevanju sredstev v okviru DO in izven DO Donit, naj bi bila po programu zaključena v drugi polovici leta 1983. S tem bi bila ustvarjena možnost dolgoročne usmeritve prestrukturiranja sedanje proizvodnje. V letu 1981 temeljna organizacija ne planira povečanja delovne sile, višji fizični obse^ proizvodnje pa naj bi bil ustvarjen na osnovi višje produktivnosti dela oziroma boljšega izkoristka delovnih sredstev. INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL KAMNIK Glede na ocenjene tržne možnosti predvidevajo, da bodo v letu 1981 dosegli 5,6% porast fizičnega obsega proizvodnje. Pri tem naj bi se zaposlenost povečala za 1,7%, tehnična produktivnost pa za 3,9%. Predvidevajo 6% povečanje izvoza. Poleg redne proizvodnje za izvoz, ki poteka v TOZD Sedežno pohištvo, planirajo v letu 1981 bistveno povečanje proizvodnje za izvoz tudi v TOZD Ploskovno pohištvo. Na področju investicijske izgradnje je poleg nabave potrebne strojne opreme v vrednosti 10 milijonov din glavna naloga izgradnja in oprema novih prostorov za mizarno v TOZD Sedežno pohištvo v skupni vrednosti 27 milijonov din (po cenah iz leta 1980). TOVARNA POGREBNE OPREME MENINA Skladno s planirano gospodarsko rastjo srednjeročnega plana delovna organizacija predvideva tudi v letu 1981 enako gospodarsko rast. Predvidene investicije so v pripravi. Za naslednje leto načrtujejo 10% rast izvoza. TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT V DO Svilanit oziroma v TOZD Frotir, predvidevajo v letu 1981 okrog 3% rast proizvodnje, približno enako tudi v TOZD Svila. Število zaposlenih naj bi se v Frotirju zmanjšalo za 2-3%, medtem ko bo v Svili ostalo nespremenjeno. Delež izvoza v celotnem prihodku TOZD-a Frotir naj bi se povečal na najmanj 20%. V celotni proizvodnji bodo stremeli predvsem za dvig kvalitete in produktivnosti, kar bodo uresničili z nabavo dela novih strojev v TOZD Frotir in rednim obratovanjem povečanih in kvalitetnejših zmogljivosti tkalnice v Svili. TEKSTILNI INŠTITUT MARIBOR -EKSPERIMENTALNA TKLANICA KAMNIK TOZD Eksperimentalna tkalnica Tekstilnega inštituta Maribor je proizvodna TO raziskovalnega zavoda. Kot taka svoj dohodek ustvarja s proizvodnjo tekstilnih izdelkov za tržišče in z raziskavami proizvodnega tipa na področju tehnologije tkanja. Razmerje proizvodnega dela in raziskovalnega dela je 80:20 v korist proizvodnega dela. TOZD zaposluje 52 ljudi, v glavnem ženske. TOZD je bila do leta 1977 proizvodna enota Tekstilnega inštituta brez lastnega žiro računa. Njihov cilj pa je postati proizvodna temeljna organizacija. TOVARNA USNJA KAMNIK V letu 1981 naj bi fizični obseg proizvodnje v TOZD Usnjarna narasel za 4%, v TOZD Konfekcija pa 8%. Večja proizvodnja v obeh TOZD je namenjena izključno povečanju izvoza, ki naj bi v prihodnjem letu dosegel 150 milijonov din, t.j. približno 25% povečanje glede na predvideno doseganje v letu 1980. V obeh TOZD je v letu 1981 osnovna naloga nadaljevanje procesa modernizacije strojne opreme, s tem pa izboljšanje tehnoloških postopkov, povečanje kvalitete izdelkov in produktivnosti dela. V TOZD Konfekcija pa planirajo še nadaljnji razvoj lastne maloprodajne mreže in v zvezi s tem odprtje 3-4 trgovin v Sloveniji in drugih republikah. Število zaposlenih se v letu 1981 ne bo povečalo, razen na področju maloprodaje, kjer za vsak novó odprti lokal planirajo 3-5 delavcev. ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA Za leto 1981 planirajo 12.200 ton proizvodnje, to je za 6% več kot v letošnjem letu. Tudi v tem letu še planirajo v sestavi proizvodov največ kislih povrtnin, obenem pa bodo uvajali tudi nove proizvode, ki se predelujejo izven sezone. Z omejeno rastjo proizvodnje ter s 6% večjimi porabljenimi sredstvi kot v letu 1980, bodo dosegli 7,7% več dohodka kot v letu 1980. Rast izvoza naj bi bila že v letu 1981 12% večja kot letos. Tudi pri izvozu so še vedno glavni izdelki povrtnine ter gotova jedila. Uvoz v letu 1981 naj bi bi v skupni vrednosti narasel za 17% z ozirom na letos 1980, vzrok za to je visok indeks repromateriala, rezervnih delov ter opreme, uvoz surovin pa bo že manjši kot leta 1980, ker jih bodo postopoma nadomeščali z domačimi. Investicije v tem letu bodo razmeroma nizke, v skupni vrednosti 3,695.000 din, namenjene bodo za opremo v proizvodnji. TOZD MESO KAMNIK TOZD Meso Kamnik predvideva v letu 1981 fizični obseg proizvodnje na ravni leta 1980. Proizvodnja mesa bo slonela na potrebah kamniškega trga, proizvodnja mesnih izdelkov pa na potrebah DO Delikatesa Ljubljana in Kočna Kamnik. V tem letu naj bi zmanjšali zaposlenost za 6%. GRADBENIŠTVO SGP GRADITELJ Delovna organizacija stopa v leto 1981 kljub restrikcijam na investicijskem področju dokaj optimistično. Na pomanjkanje del sicer računajo v drugi polovici leta, vendar kljub temu računajo na 10% povečanje proizvodnje. V leto 1981 prenašajo tudi nedovr-šeno proizvodnjo iz leta 1980. V tem letu bodo uresničili investicije iz preteklega leta. SGP »GRADBINEC« KRANJ TOZD Gradbena operativa Bakovnik V letu 1981 predvidevajo manjšo industrijsko gradnjo, stanovanjsko gradnjo pa bodo uresničevali po programu in sicer 90 stanovanj na leto. V letu 1981 predvidevajo tak obseg del, kot leta 1980. MONTAŽNO PODJETJE ZARJA KAMNIK Pretežni del prodaje delovne organizacije bo v letu 1981 predstavljala montažna in instalacijska dejavnost elektro in strojnih instalacij. Največjo rast proizvodnje in prodaje pa načrtujejo pri novem izdelku, in sicer elektronski napravi za javljanje požarov. Pri investicijah načrtujejo dokončanje proizvodne linije za proizvodnjo prezračevalnih kanalov, ki bo v naslednjih letih prerasla v proizvodnjo klimatskih naprav. Poleg tega načrtujejo razširitev prostorov na sedanji lokaciji. Predvidevajo, da bodo zaposlili 7,5% več delavcev, kot v letu 1980. To povečanje je pogojeno z zaposlitvijo njihovih učencev in štipendistov. TRGOVINA ABC POMURKA - TP KOČNA KAMNIK V letu 1981 se bo v delovni organizaciji prodaja fizično povečala za 5% in to na račun nove samopostrežne trgovine z bifejem v Stranjah ter nadaljnjega širjenja nove dejavnosti, to je kooperacije in s povečevanjem gravitacijskega območja oskrbe s suhome-snatimi in mlečnimi izdelki iz distribucijskega centra, predvsem v gorenjski regiji. Število zaposlenih naj bi se povečalo za 2%, to je za 8 delavcev. Na področju investicij v letu 1981 načrtujejo - dokončanje samopostrežne trgovine z bifejem v Stranjah, za katero bo vsa dokumentacija pripravljena že ta mesec, prav tako pa so že tudi zagotovljena finančna sredstva, - dokončanje in oskrba nasada jablan v Godiču; naložbo uresničujejo sami, - odkup komunalno urejenega zemljišča za oskrbovalni center, - zamenjava nekaterih dotrajanih osnovnih sredstev in adaptacija prostorov. PRESKRBA PREBIVALSTVA Na osnovi že sprejetih ukrepov na področju preskebe bomo v prihodnjem letu zgotovili boljšo preskrbo prebivalstva z osnovnimi živili kot je bila v letu 1980. V ta namen so že izdelane in sprejete materialne bilance preskrbe z osnovnimi živilskimi proizvodi. Podpisani so tudi sporazumi in pogodbe med ABC Pomurka, TP Kočna kot nosilcem preskrbe v občini Kamnik in dobavitelji ter oskrbovalnimi delovnimi organizacijami. Odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev bomo postopoma oblikovali tržne rezerve nekaterih osnovnih živil, kar bo ugodno vplivalo na boljšo založenost, izbiro blaga in s tem na boljšo in bolj stabilno preskrbo prebivalstva. GOSTINSTVO IN TURIZEM V gostinstvu in turizmu bomo pozornost usmerili v nadaljnjo sanacijo in razvoj turistično-rekreacijskega centra Velika planina, v raziskave toplotnega izvira Vaseno in v preusmerjanje kmetij v kmečki turizem. S kategorizacijo gostinskih obratov in z usklajeno turistično ponudbo Kamnika preko turistične agencije bomo bogatili in zagotavljali enotni nastop na domačem in tujem trgu. S pomočjo ugodnih posojil bomo pospeševali vlaganja v izgradnjo turističnih sob v družbenem in zasebnem sektorju. DO GOLFTURIST - TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik V prihodnjem letu načrtujejo sanacijo nihalke (zamenjava varnostnega sistema in kabin), hotela Šimnovec in Malograjski dvor ter prestavitev vlečnice Purman. Ugodnejše poslovne rezultate pričakujejo z dokončno realizacijo sanacijskega programa TOZD Gostinstvo in žičnice, tesnejšo povezanostjo s TOZD Turizem, DO Golfturist in SOZD Sap-Viator. OBRT Osnovne naloge na področju razvoja v letu 1981 naj bi bile naslednje - pospeševanje kooperacije in poslovnega sodelovanja med drobnim gospodarstvom in industrijo, gradbeništvom, trgovskimi organizacijami in turizmom, - reševanje lokacij za izgradnjo objektov drobnega gospodarstva in vnašanje le-teh v urbanistične načrte, - prikazovanje potreb po storitveni obrti v KS in proizvodnih obrti, ki so KS potrebne za razvoj industrije na njihovem območju, - prikazovanje realnih potreb delavcev in učencev, ki bi se vključevali v drobno gospodarstvo, - zagotoviti financiranje poslovnih prostorov za storitvene obrti dejavnosti, - kreditiranje samostojnih obrtnikov in določitev deficitarnih obrtnih dejavnosti v letu 1981. OBRTNO PODJETJE USLUGA Obseg storitev se bo odvijal v dosedanjih okvirih. V letu 1981 bo izvršena predvsem modernizacija opreme. Število zaposlenih se v tem letu ne bo zvišalo. KMETIJSTVO Kmetijska pospeševalna služba Temeljna naloga na področju kmetijstva bo v letu 1981 usmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo z namenom, da bi povečali proizvodnjo hrane in zagotovili boljši ekonomski uspeh gospodarjenja na kmetijah. Osnovna naloga na tem področju bo izgradnja veterinarske postaje. OZD Kmetijska kooperacija bo v letu 1981 na območju občine Kamnik predvidoma odkupila naslednje količine kmetijskih pridelkov mleko 2.140.0001 pitano govedo 540.000 kg brojlerji 650.000 kg V tem letu bo v občini Kamnik zgrajeno: hlevi-novogradnje 60 stojišč, hlevi-adaptacije 85 stojišč, silosi 600 m3, urejenih bo 12 zbiralnic mleka in 6 dosuševalnih naprav. Delo kmetijske pospeševalne službe bo v letu 1981 usmerjeno na naslednja področja - pridelovanje koruze za silažo na višinskih kmetijah - demonstracije siliranja trave in koruze - siliranje z izčrpavanjem zraka - setev krmnih dosevkov. Da bi zagotovili večjo uporabo mineralnih gnojil, bo treba zagotoviti regres v višini 20% od nabavne vrednosti gnojil v Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik. Delo v živinoreji bo usmerjeno v izboljšanje proizvodnih sposobnosti goveje črede. Uvajali bomo svetlolisasto pasmo govedi. Začeli bomo tudi s programom razvoja ovčjereje in nadaljevali delo na področju kmečkega turizma, kjer bosta za sprejem gostov usposobljeni dve kmetiji. Kmetijska zemljiška skupnost V letu 1981 bodo Kmetijska zemljišča razvrščena v skladu z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih. Kmetijska zemljiška skupnost bo sodelovala pri izsušitvenih delih in melioracijah na manjših kompleksih zasebnih kmetovalcev, pripravljena pa bo tudi tehnična dokumentacija za posege na večjih kompleksih v krajevnih skupnostih Moste in Komenda. V tem letu bo izvršen prenos kmetijskih zemljišč v kmetijski zemljiški sklad in izvršen pregled gospodarjenja z zemljišči v skladu. V sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo bo izdelan načrt gospodarjenja s skupnimi pašniki. Predvidena je obnova ograje na Mali planini in planini Konjščici ter hleva na Bibi planini, za kar bo finančna sredstva zagotovila Kmetijska zemljiška skupnost Kamnik. Posebno pozornost bomo namenili načrtnemu izkoriščanju pašniških površin. GOZDARSTVO V družbenem sektorju gozdarstva je v letu 1981 predvidena blagovna proizvodnja v višini 17.000 m3 in sicer: 11.000 m3 tehničnega lesa iglavcev, 3.400 m3 tehničnega lesa listavcev in 2.600 mJ lesa listavcev. V letu 1981 bo obnovljenih 5 ha gozdov, gojitvena dela pa opravljena na 170 ha. Na novo zgrajenih in rekonstruiranih bo 3 km gozdnih cest. UREJANJE PROSTORA • V letu 1981 bo nadaljnje oblikovanje prostora potekalo po predvidenem programu. Zaradi boljše izrabe urbanega prostora Velike in Male planine bo nujno treba dokončno izdelati urbanistični načrt območja najbolj kompletnega gorskega masiva Kamniških Alp in njihovega predgorja in vzporedno z njim tudi ovrednotiti kvalitete teh zemljišč. Predvidene so tudi eventualne manjše spremembe zazidalnih načrtov, kot je npr. sprememba zazidalnega načrta Vrhpolje - Nevlje, itd. Poleg stanovanjske gradnje bi bilo nujno treba pristopiti k izdelavi zazidalnih načrtov območij, namenjenih industrijski izrabi. Na osnovi izdelanega revitalizacijskega načrta mestnega jedra bomo pripravili predlog družbenega dogovora o prenovi starega mestnega jedra Kamnika. Dogovor o temeljih planov občin ljubljanskega območja pa nas zavezuje, da bomo do konca leta 1981 sprejeli samoupravni sporazum, ki bo opredelil obveznosti in skupne naloge pri usposobitvi odlagališč za odpadke in strupene snovi ter njihovo predelavo. KOMUNALNA DEJAVNOST V letu 1981 bo Samoupravna skupnost občine Kamnik izvajala naslednje prednostne naloge: - izgradnja I. faze avtobusne postaje v Kamniku, - v soseski BS-3 Novi trg in v industrijsko obrtni coni pridobiti manjkajoča zemljišča v skladu s potrebami in možnostmi v občini Kamnik, - pristop k izgradnji razbremenilnikov visokih vod (RW) in k izgradnji podaljšanja »S« kanala od tovarne Utok do bodoče avtobusne postaje s povezavo na Cankarjevo cesto in s podaljškom na Žebljarsko cesto ter izgradnja primarnega kolektorja ob tovarni Titan, - izgradnja II. faze obvoznice v sodelovanju z Republiško skupnostjo za ceste, - vzdrževanje in rekonstrukcija kolektivnih komunalnih naprav po programu, - odplačevanje obveznosti - anuitet na podlagi že odobrenih posojil, - izvajanje programov na osnovi dogovorjenega združevanja sredstev s KS, OZD in skupnostmi. STANOVANJSKA DEJAVNOST V letu 1981 bo zgrajeno 154 stanovanj, od tega 61 stanovanj iz sredstev solidarnosti, 30 najemnih stanovanj in 63 etažnih. Na področju zasebne gradnje pa je predvidena izgradnja 40 stanovanj. Pri uresničevanju programa stanovanjske graditve bodo v največji možni meri upoštevani sprejeti ukrepi za varstvo človekovega okolja in naloge ter ukrepi s področja SLO in družbene samozaščite. V tem srednjeročnem obdobju bodo na osnovi že sprejetega samoupravnega sporazuma o postopnem prehodu na ekonomske stanarine uveljavljene ekonomske stanarine do leta 1985 in tako zagotovljena materialna osnova za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. V tej zvezi bodo namenjena sredstva amortizacije za vzdrževalna dela, ki imajo naravo investicijskih del in s katerimi se izboljšuje stanovanjski standard. O uporabi teh sredstev bodo odločale skupnosti stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost na osnovi dolgoročnih in letnih planov vzdrževanja stanovanj, ki so v fondu stanovanjske skupnosti. Pri izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja stanovanjskega fonda bodo upoštevane tudi potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1981 V letu 1981 bo potekal razvoj družbenih dejavnosti skladno s politiko stabilizacije. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla 10% počasneje od rasti dohodka. Vire in osnove ter način obračunavanja prispevkov bo na novo urejal Zakon o obračunavanju in vplačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb. Omejene materialne možnosti bodo samoupravne interesne skupnosti upoštevale predvsem tako, da - ne bodo širile programov, - se obseg do sedaj dogovorjenih pravic ne bo spreminjal, - bodo ponovno preverili normative in standarde izvajalcev, - omogočile bodo socialno koriščenje obstoječih prostorskih zmogljivosti, da bodo dostopne čim večjemu številu porabnikov, - z boljšo organizacijo dela bodo izvajalci zmanjšali režijska dela, - z dogovarjanjem med SIS in organizacijami združenega dela zagotovile socialno koristne usluge drugih, - SIS bodo organizirale učinkovito skupno službo, ki bo ločena od izvajalskih funkcij, racionalna in kvalitetna. Na področju investiranja bomo najprej dokončali že začete naložbe (vrtec Duplica), z manjšimi vlaganji bomo obnovili prostore osnovne šole Moste, predvsem pa bomo pričeli s pripravami za razširitev in posodobitev zdravstvenih zmogljivosti v občini. Razvoj na področju zdravstva, otroškega varstva in osnovnega šolstva bo predvsem odvisen od pripravljenosti občanov, da še naprej tudi s samoprispevkom omogočajo reševanje perečih problemov na teh področjih. Pri razširitvi zdravstvenih zmogljivosti računamo tudi na podporo regije in sicer v višini 50% vrednosti naložbe. Velika pripravljenost delovnih ljudi in občanov za reševanje problemov v družbenih dejavnostih in za zagotavljanje boljših delovnih pogojev pa zavezuje tudi izdajalce na teh področjih, da izboljšajo kvaliteto dela in da organizacijo ter delovni čas prilagode potrebam uporabnikov. OTROŠKO VARSTVO V letu 1981 bo skupnost otroškega varstva izvajala program otroškega varstva, kot je opredeljen v srednjeročnem planu 1981-1985. Vsem otrokom bo zagotovljena priprava na osnovno šolo v letu pred vstopom v šolo v trajanju 120 ur, kar je novosprejeta naloga občinske izobraževalne skupnosti. V zagotovljeni program sodi tudi vzgoja in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in zagotavljanje minimalnega obsega denarnih pomoči (otroških dodatkov), za katere so se doslej zbirala sredstva v Zvezi skupnosti otroškega varstva. V organirano vzgojo in varstvo bo vključenih 750 otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah. Leta 1981 bo dograjen in predan v uporabo vzgojnovarstveni objekt Duplica s 170 mesti za otroke. IZOBRAŽEVANJE Program osnovnega izobraževanja v občini temelji na standardih in normativih dogovorjenih v Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki izhajajo iz zakonskih obveznosti, predpisanih učnih načrtov in predmetnikov ter drugih za šolo obveznih predpisov. V vzgojnoizobraževalno dejavnost bo v letu 1981 vključen - program osnovnih šol s 124 oddelki in 3170 učenci, - program organizacije za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju s 64 učenci, - program osnovne šole ža odrasle s 4 oddelki, - prevoz in vzdrževalnirie učencev, ki bodo do tega upravičeni po zakonu, - program glasbene šole, - podaljšano bivanje učencev, - sofinanciranje prehrane učencev, učbenikov in šolskih potrebščin ter ekskurzij za učence osnovne šole. Iz programa investicij za srednjeročno obdobje 1981-1985 bo v letu 1981 realizirana adaptacija osnovne šole Moste in manjša investicijska dela v osnovnih šolah. Delno bomo še odplačevali anuitete za investicijo Centra za usmerjeno izobraževanje. V letu 1981 bomo pričeli z uresničevanjem usmerjenega izobraževanja v skladu z družbenim dogovorom o razmestitvah vzgojnoizo-braževalnih programov. <• SOCIALNO SKRBSTVO Socialno skrbstvena dejavnost bo v letu 1981 usmerjena na izvrševanje nalog, katere tej skupnosti in njenim organom nalagajo zakoni in drugi predpisi s tega področja v obsegu, kot je predvideno v predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Kamnik za obdobje 1981-1985. V tem letu mora biti po zakonu o socialnem skrbstvu ustanovljen Center za socialno delo kot izvajalska organizacija na področju socialnega skrbstva. Za ustanovitev centra morajo biti zagotovljeni pogoji, kot so prostor, finančna sredstva in kader. TELESNA KULTURA Uresničevanje načrta telesne kulture bo v skladu s potrebami in interesi delovnih ljudi in občanov in možnostmi gospodarstva občine Kamnik. Na področju množične telesne kulture in športne rekreacije bomo povečali število aktivnih udeležencev v organiziranih oblikah s tem, da bomo - zagotovili organizirano telesno kulturno udejstvovanje vsem predšolskim otrokom, tudi tistim, ki niso vključeni v vzgojno varstvene organizacije, in izboljšali vsebino športne vadbe športne značke I, - skupno z OIS bomo povečali število udeležencev v šolskih športnih društvih osnovnih in srednjih šol ter ustvarili boljše pogoje za kvalitetnejše delo, predvsem na podružničnih šolah ter izvedbo športne značke II, - zagotovili bomo termine in kadre za redno organizirano vadbo rekreativnih skupin, - omogočili in vzpodbujali bomo vključevanje delovnih ljudi in občanov v množične trim akcije panog telesnokulturnega minimuma, - skupno s sveti KS si bomo prizadevali, da bo v letu 1981 KS postala mesto usklajevanja in izvajanja športne rekreacije, - skrbeli bomo, daTsodo vse osnovne telesnokulturne organizacije občine Kamnik pripravljale, zagotavljale in izvajale program množičnega športa, - zagotavljali sredstva za izvedbo programov nosilcev športne rekreacije. Na področju vrhunskega športa bomo: - posebno podpirali razvoj dogovorjenih prednostnih športnih panog ter skrbeli za izboljšanje delovnih pogojev vseh športnikov oziroma skupin, ki dosegajo vidnejše rezultate v jugoslovanskem in slovenskem tekmovalnem prostoru, pa tudi sproti preverjali uspešnost njihovega delovanja, - posebno pozornost bomo posvetili - saniranju obstoječih športnih objektov ter s tem omogočili večjo izkoriščenost, - rezervirali in odkupili zemljišča za izgradnjo novih ter razširitev obstoječih objektov, - prizadevali si bomo za izgradnjo cenenih objektov za telesno kulturo in šport v KS in pri osnovnih šolah. Skupaj z drugimi samoupravnimi skupnostmi, zvezami in organizacijami bo telesnokulturna skupnost zagotavljala izvedbo naslednjih nalog - s skupnostjo otroškega varstva bo zagotovila izvedbo športne značke I, - z občinsko izobraževalno skupnostjo Kamnik bo skupno pokrivala področje ŠŠD, delovanje selekcij v ŠŠD in tekmovalne sisteme, - samoupravno se bo povezovala fn dogovarjala o izgradnji športnih objektov pri šolah, pri čemer bo sledila razvojnim načrtom posamezne KS, - z OZPM bo sodelovala pri izvedbi programa šol v naravi te* letovanj, - skupaj z Zdravstveno skupnostjo bo zagotovila stalen zdravstveni nadzor udeležencev v športno tekmovalnem sistemu. KULTURA Program kulturnih dejavnosti v letu 1981 izhaja iz planskih dokumentov o razvoju kulture za srednjeročno obdobje 1981-1985 in upoštevaje stabilizacijska načela ne predvideva širjenja dejavnosti, s tem da se naloge izvajajo v okviru obstoječih prostorskih In organizacijskih zmogljivosti. Nabava knjig bo v letu 1981 v okviru normativa 1 knjiga na 10 prebivalcev. Na področju varstva kulturne dediščine bo arhiv s pridobitvijo novih arhivskih prostorov v Komendi omogočil večji pristop do arhivalij tako strokovnjakom kot širšemu krogu uporabnikov. Spomeniško varstvo bo nadaljevalo z izkopavanjem in utrjevanjem temeljev Malega gradu, restavriranjem Jelovškovega oltarja v Komendi ter pričelo s sanacijo cerkvenega stolpa, ostrešja in severne stene cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom. V okviru tega področja je predvideno tudi nadaljevanje konservacijskih del na knjižničnem in slikarskem fondu Frančiškanske knjižnice v Kamniku. Ob 20-letnici delovanja predvideva Muzej obsežno razstavo Zgodovinskega dogajanja na Kamniškem. Likovna dejavnost ostaja pri šestih razstavah, s tem, da bodo tri namenjene predstavitvi sodobnih avtorjev, ena fotografiji, ena amaterski likovni dejavnosti, ena pa bo izmenjalna. Hkrati bodo na tem področju tekle priprave za retrospektivno razstavo slikarjev Koželjev. Število gledaliških predstav ostane enako kot doslej: 6 za odrasle in "4 za mladino, s tem, da bo repertoar predstav upošteval kvalitetna dela osrednjih slovenskih gledaliških hiš. Društva z dramsko dejavnostjo načrtujejo v okviru ZKO občinsko revijo dramskih skupin. Prav tako bo v prihodnjem letu izvedena revija pevskih zborov občine Kamnik, društva pa bodo še sama organizirala letne koncerte, gostovanja doma in v zamejstvu ter nastope na festivalnih in pevskih tekmovanjih (vsakoletni Tabor v Šentvidu pri Stični). V okviru ZKO bodo 6 likovnih razstav spremljali krajši komorni koncerti in nastopi glasbenikov, plesalcev in pevcev. Simfonični orkester bo pripravil tradicionalni novoletni koncert. V okviru naložb je v letu 1981 predvidena druga faza in s tem zaključek del na podstrešnih prostorih novo odprte galerije na Titovem trgu, v katerih so predvideni prostori za delo galerije in društveni prostori. ZDRAVSTVO Program zdravstvenega varstva na območju občine Kamnik izhaja iz potreb delovnih ljudi in občanov po celovitem zdravstvenem varstvu, upošteva kadrovske in druge zmogljivosti ter zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev iz zagotovljenega obsega pravic do zdravstvenega varstva v SRS po zakonu. Dalje zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev, ki si jih poleg zagotovljenega obsega zdravstvenih storitev po zakonu zagotavljajo uporabniki v občinski zdravstveni skupnosti in pravice do socialne varnosti, ki vključujejo denarna nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe in nege obolelega družinskega člana, povračilo potnih stroškov ter pogrebnine in posmrtnine. Izhodišče za programiranje v tem srednjeročnem obdobju je doseženi obseg zdravstvenega varstva do leta 1980 in nadaljnji razvoj oziroma povečanje le-tega v odvisnosti od razvojnih možnosti v občini. S tem letom se prične izvajati tudi program investicij, ki bo prispeval k izboljšanju zdravstvenih storitev v občini. ZAPOSLOVANJE V letu 1981 bo skupnost s strokovno službo izvajala naloge, ki izhajajo iz srednjeročnega plana. Te naloge slonijo na zakonodaji, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Z ozirom na sedanje gospodarske in družbeno politične razmere bo poudarek na naslednjih nalogah - v šolskem letu 1981 '82 bo steklo usmerjeno izobraževanje, zato se bo treba intenzivno vključiti v priprave za reformo vzgoje in izobraževanja, kar bo doseženo z večjim sodelovanjem z združenim delom na področju planiranja kadrov in izobraževalnih programov. V ta namen bo izdelana letna in srednjeročna kadrovska bilanca v občini. V sklopu tega bo nujno pristopiti h kontroli izvajanja samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev ter sankcioniranju kršitev tega sporazuma; - skupnost za zaposlovanje bo z letom 1981 vključila v svojo dejavnost štipendijsko politiko v občini, kar predstavlja novo kvaliteto na področju kadrovske politike; - še nadalje bo velik poudarek na usposabljanju in zaposlovanju invalidov, težje zaposljivih in povratnikov iz tujine. Ostale naloge se bodo izvajale po že ustaljenem programu. RAZISKOVANJE Občinska raziskovalna skupnost bo v prvem letu srednjeročnega obdobja izvajala splošni program dela občinske raziskovalne skupnosti, ki zajema predvsem ugotavljanje in opredeljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, usmerjanje raziskovalnih pobud, spodbujanje množične inventivne dejavnosti, spodbujanje inovacijske dejavnosti, programiranje znanstvene dejavnosti ter informiranje delavcev in občanov v raziskovalni dejavnosti. Od raziskovalnih nalog, načrtovanih v srednjeročnem obdobju, bo v prvem letu formiran projektni svet, detajlirane raziskovalne naloge in sklenjeni dogovori oziroma pogodbe z raziskovalnimi organizacijami kot izvajalci teh nalog. VARSTVO PRED POŽAROM SIS za varstvo pred požarom občine Kamnik bo svojo dejavnost v prihodnjem letu v glavnem usmerjala na pričetek gradnje Doma zaščite in varnosti, ki naj bi se pričela v začetku prihodnjega leta. V ta namen je predvidenih 65 % lastnih sredstev. Požarna skupnost in Občinska gasilska zveza bosta v prihodnjem letu skrbela tudi za vzgojo kadrov, v ta namen bodo organizirani tečaji za izprašane gasilce, strojnike in nižje častnike. Skupnost bo v letu 1981 skrbela za to, da se izdelajo načrti požarne varnosti ter požarne obremenitve v miru in vojni za vso občino, kakor tudi za posamezne krajevne skupnosti in organizacije združenega dela. Požarna skupnost bo financirala dejavnost Občinske gasilske zveze, kakor tudi nabavo opreme in orodja ter tekoče vzdrževanje gasilskih domov ter tudi gradnjo gasilskega doma na Selah. Prizadevala se bo tudi za krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zato bo interesna skupnost sodelovala s civilno zaščito in usposabljala kadre, ki so potrebni za dobro delovanje gasilskih ekip v sestavi civilne zaščite. KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevne skupnosti v skladu s sprejetim srednjeročnim planom v letu 1981 načrtujejo dograditev najbolj potrebnih komunalnih objektov in objektov družbenega standarda, hkrati pa bodo zagotavljale uresničevanje potreb krajanov na drugih področjih družbenega življenja. V ta namen se bodo aktivno vključile v akcijo za izvedbo samoprispevka. Za uresničevanje načrtovane dejavnosti bodo imele na voljo 30.000.000 din. Kot največji vir dohodka bo še vedno krajevni samoprispevek, s katerim bo zbrano približno 14,121.716 din. Drugi viri bodo združena sredstva delovnih organizacij, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu za razvoj krajevnih skupnosti in neposredno dogovorjena za financiranje posamezne naloge, sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, namenska sredstva iz proračuna občine, soudeležba krajanov ter druga združena sredstva. Večino sredstev bodo krajevne skupnosti namenile za dograditev komunalnih objektov, ki so že v gradnji in nekatera nova manjša investicijska dela ter sofinancirala gradnjo posameznih objektov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Opaziti je mogoče, da krajevne skupnosti postopoma usmerjajo svojo dejavnost v sodelovanju z interesnimi skupnostmi tudi na druga področja družbenega življenja, saj načrtujejo tudi urejanje objektov družbenega standarda za uresničevanje interesov kulture, telesne kulture, otroškega varstva in drugih, vedno več pa tudi za urejanje naselij ter varstvo okolja. V skladu z načrti doslednejše uresničitve zasnove vsesplošne ljudske obrambe ter usposabljanja enot narodne in civilne zaščite, prav tako pa tudi za delovanje organizacij in društev, bodo krajevne skupnosti namenile potrebna sredstva. Delovne organizacije bodo v letu 1981 po samoupravnem sporazumu za uresničevanje programov razvoja krajevnih skupnosti združile skupno 4.702.000 din. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo v letu 1981 izvajali predvsem naslednje naloge - pri nadaljnjem razvoju teritorialne obrambe bomo uresničevali naloge, določene s srednjeročnim načrtom razvoja 1981-1985 v letu 1981, - na področju obrambnih priprav družbenopolitične skupnosti bo aktivnost usmerjena predvsem v nabavo opreme in orožja za organe družbenopolitične skupnosti, ažuriranje, dopolnjevanje in dograjevanje obrambnih načrtov, v obrambne priprave krajevnih skupnosti, - na področju obrambnega usposabljanja bo aktivnost usmerjena v razvoj in vsebinsko dopolnjevanje vseh že uveljavljenih oblik usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave, opravljanje nalog narodne zaščite in civilne zaščite in ostalo usposabljanje na podlagi programa za leto 1981, - na področju civilne zaščite bo aktivnost usmerjena v zagotavljanje opreme za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah za novo ustanovljene enote civilne zaščite, opremljanje ustanovljenih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in usposabljanje članov štabov civilne zaščite in enot civilne zaščite, - na področju zvez in sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje bomo nadalje opremljali enote zvez in centra za obveščanje in alarmiranje s potrebnimi radijskimi sredstvi ter usposabljali pripadnike enote za vojne zveze in pripadnike službe OJOA za njihovo učinkovito delo. PREGLED ZDRUŽEVANJA SREDSTEV PO SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH GOSPODARSKIH INTERESNIH DEJAVNOSTI IN ZA m> POTREBE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Po samoupravnih sporazumih o financiranju občinskih gospodarskih interesnih dejavnosti za obdobje 1981 do 1985 se v letu 1981 združujejo sredstva od osnov doseženih dohodkov po naslednjih stopnjah: 1. za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po stopnji0,20 %; 2. za financiranje požarno-varnostne dejavnosti po stopnji 0,50 %; 3. za financiranje skupnih potreb na področju komunalnih dejavnosti po stopnji 0,80 %; 4. za financiranje pospeševanja kmetijstva po stopnji 0,10 %; 5. za financiranje stanovanjske graditve po najnižji stopnji 6,0 % in 6. za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav po stopnji 1,0 %. Za sofinanciranje programov potreb in razvoja krajevnih skupnosti se v letu 1981 združujejo sredstva v višini 600 din na zaposlenega. SPLOŠNA PORABA V OBČINI KAMNIK Spremembe občinskega proračuna za leto 1980 in občinski proračun za leto 1981 1. Splošne uvodne ugotovitve Proračun za leto 1980 so zbori skupščine sprejeli decembra 1979, ko še niso bili v celoti znani oz. sprejeti razni dogovori in drugi ukrepi, ki so vplivali na proračunska gibanja v letu 1980. Tako so omejitveni ukrepi določeni z zveznimi predpisi in nastala tržna situacija, vplivali na višino prihodkov, dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka pa na proračunsko porabo. Po novi oceni, ki je zapopadena v predlogu spremembe proračuna za leto 1980, bodo napram izvršitvi v letu 1979 izvirni proračunski prihodki porasli za 7,3%, vsa proračunska masa skupno s prenesenimi sredstvi pa za 8,4%. Načrt oz. sprejeti proračun za leto 1980 pa je predvideval 9,7% rast izvirnih prihodkov in 11,0% rast skupnih prihodkov. Upoštevajoč sprejete dokumente je izvršni svet s posebnimm sklepom omejil proračunsko porabo, katera je pri vseh uporabnikih znašala preko 5,0 milijonov dinarjev, kar predstavlja 8,0% sredstev sprejetega proračuna za leto 1980. Te omejitve so zajete tudi v predlogu spremembe proračuna za leto 1980, višine po glavnih namenih porabe pa so razvidne v priloženem primerjalnem pregledu. V tem pregledu so prikazani še novi uporabniki, določeni s sklepom zborov skupščine, o razporeditvi sredstev proračuna po ZR/1979 ter predlagani drugi novi uporabniki v mejah razpoložljivih sredstev proračuna, katerega skupna višina naj bi znašala 66,5 milijona din. Za leto 1981 se pri izvirnih prihodkih ocenjuje približno enaka poprečna rast kot v letu 1980. Na indeksno primerljivost rasti in tudi na samo. višino prihodkov pa vpliva v letu 1980 znižana stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev od 0,5% na 0,1%. Ob enaki stopnji tega davka bi znašala rast prihodkov - v letu 1980 napram letu 1979 skupno za 19,5% in v letu 1981 napram letu 1980 skupno za 21,4%. Po dejanskem stanju z upoštevanjem znižane stopnje davka pa znaša rast - v letu 1980 napram letu 1979 skupno za 7,3% in v letu 1981 napram letu 1980 skupno za 21,4%. V letu 1981 bo treba uskladiti občinske stopnje davkov s stopnjami davkov, veljavnih za okvire regije in republike. Do sprememb in delnih povišanj bo prišlo predvsem pri davku po odbitku od doseženega dohodka opravljanja gospodarskih in intelektualnih storitev, pri davkih od prometa proizvodov ter pri davku od prometa nepremičnin. Pri davkih iz osebnega dohodka velja ponovno ugotoviti, da je občina Kamnik edina, ki je v letu 1980 znižala občinski davek iz osebnega dohodka delavcev od 0,5% na 0,10%. Od vseh 60 občin v SR Sloveniji ga občina Maribor ni predpisala, v občini Jesenice in in Slovenska Bistrica znaša 0,4%, v naši občini kot je že navedeno 0,1% in v vseh ostalih občinah 0,5% oz. v občini Gornja Radgona celo 0,75%. Na osnovi teh navedb in ugotovitev se v osnutku občinskega proračuna za leto 1981 ocenjuje, da bodo izvirni prihodki porasli za 21,4%. Na skupne proračunske prihodke bodo vplivala tudi prenesena sredstva iz leta 1980, katera so napram prenesenim sredstvom iz leta 1979 precej nižja. Na podlagi take ocene, ki naj bi bila glede na dotok sredstev dokaj realna, bo skupna proračunska masa v letu 1981 napram letu 1980 višja le za 14,7% ter naj bi znašala 76,3 milijona dinarjev. 2. Sprememba občinskega proračuna za leto 1980 Bistvo sprememb predlaganih z rebalansom proračuna za leto 1980 je že navedeno med uvodnimi ugotovitvami. Iz pregleda, kjer so navedene vrste prihodkov in nameni porabe se pri prihodkih lahko ugotavlja: - da bodo izvirni prihodki povečani od 62.180.000 din le na 62.490.802 din in - da so bila prenesena sredstva po zaključnem računu za leto 1979 visoka in so znašala 4.009.198 din. Taka višina presežka je bila dosežena vsled nepričakovane visoke rasti osnov v letu 1979 ter realnega ugotavljanja in zajemanja dohodkov po pristojni službi. Pri posameznih vrstah prihodkov se bo v manjšem obsegu povečal davek iz osebnega dohodka delavcev in to po enaki stopnji rasti, kot je bila predvidena, le da so bili prihodki iz tega vira v letu 1979 višji kot so bili ocenjeni ob sestavi proračuna za leto 1980. Višja rast ostalih prihodkov iz skupine davkov iz osebnega dohodka bo dosežena od kmetijske dejavnosti, kjer niso bile uveljavljene vse pričakovane olajšave in pri davku od obrti pod zap. št. 3 vsled povečanega prometa in doseženega višjega dohodka, kakor tudi realnega ugotavljanja odmernih osnov s strani pristojne službe. Pri davkih od obrti naj bi po oceni znašala rast prihodkov 42,6%. Nižja rast prihodkov od načrtovanih pa bo dosežena pri davku od intelektualnih storitev, od skupnega dohodka občanov in od davkov od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Na ta znižanja vplivajo predvsem uvedeni omejitveni ukrepi. S temi spremembami se le v manjši meri povečujejo prihodki iz vrste davkov iz osebnih dohodkov ter so napram izvršitvi leta 1979 višji le za 0,9%. Tudi v skupini prometnih davkov, davkov od premoženja in na dohodke od premoženja z rebalansom ni ocenjeno večje povečanje prihodkov. Skupni prihodki iz te vrste davkov bodo napram izvršitvi v letu 1979 višji za 14,2%. Spremembe pri posameznih vrstah davkov so razvidne iz pregleda, kjer je opazno povečanje pri davku na dohodek od premoženja vsled večjega prometa z nepremičninami in premičninami, zlasti s prodajo hiš in stanovanj, in pri davku od prometa nepremičnin pod zap. št. 9. Iz že ugotovljenih podatkov bo tudi v letu 1980 visok promet z zemljišči, kateri se odraža na rasti prihodkov iz tega vira. V nasprotju s tem pa ne bodo doseženi načrtovani prihodki od davkov od prometa z alkoholnimi pijačami, od prometa z motornimi vozili in davki od plačil za storitve. Znižanje teh prihodkov temelji predvsem na tržni situaciji in omejitvenih ukrepih ter oprostitvi plačevanja davka TOZD Hoteli in žičnice Kamnik v skladu s sanacijskim programom. Načrtovana rast taks ne bo dosežena ter so po novi oceni tudi nižje kot v letu 1979 - indeks 92,3%. Predvsem bodo nižje takse na promet parklarjev in kopitarjev, upravne in komunalne takse pa naj bi bila na ravni leta 1979. Za sodne takse in denarne kazni je predvideno manjše povečanje. Skupni prihodki teh sredstev, navedeni med dohodki po posebnih predpisih, bodo napram letu 1979 porasli za 21,9 %. V predlogu spremembe proračuna za leto 1980 so znižani še drugi dohodki tako, da bodo za malenkost presegli višino, doseženo v letu 1979. Kot je bilo že navedeno, so po zaključnem računu leta 1979 ostala visoka sredstva, posebno napram višini, določeni s proračunom za leto 1980. Napram letu 1979 so ta prenesena sredstva višja za 28,7%. Da bi omogočili boljši pregled in primerjavo nove razporeditve prihodkov napram postavkam po proračunu za leto 1980, je priložen primerjalni pregled sprememb proračunske porabe. Iz tega pregleda je razvidno, da bodo znašale omejitve in znižanja po sklepu izvršnega sveta skupno 5.066.400 din, in povečanja pri uporabnikih po proračunu na 1980. leto 299.450 din. Na nove uporabnike, ki so bili že določeni s sklepi zborov skupščine ob potrditvi zaključnega računa za leto 1979 bo odpadlo 3.289.198 din, iz tako imenovanih prihrankov pa so predlagani novi uporabniki v višini 5.J77.752 din. Gibanja po posameznih namenih porabe so razvidna iz pregleda, kjer so novi uporabniki posebej označeni, podrobneje pa so spremembe sledeče: 1. Pri stroških skupščine, izvršnega sveta in delovne skupnosti (od zap.št. 1 do 3) so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo znižana na dovoljeno višino rasti, ki znaša 16,0 oz. 13,0%. Nadalje so znižana sredstva za reprezentanco, za stroške proslav in državnih praznikov ter razni enkratni prispevki, s katerimi razpolaga skupščina in izvršni svet. Pri sredstvih za redno dejavnost delovnih skupnosti so odpravljena sredstva za nove namestitve delavcev, omejeni izdatki za materialne potrebe in amortizacijo ter v manjšem obsegu sredstva za posebne namene. Skupno znižanje za vse tri uporabnike bo znašalo 1.734.500 din. Povečana sredstva pa bo treba zagotoviti za nadomestila OD za voljene in imenovane organe vsled netočnega izračuna potrebne višine sredstev, za kritje višjih stroškov sej skupščine, za večje stroške porok in avtomatske obdelave podatkov ter za manjše povečanje višine posebnih nagrad za delavce postaje milice. Vsa navedena povečanja znašajo skupno 99.900 din. V predlog spremembe proračuna sta vnesena dva nova uporabnika in to za stroške priprave izdelave in objav družbenega plana, resolucije in proračuna občine ter potrebna sredstva za ureditev prostora za službenega psa postaje Milice v skupnem znesku 177.000 din. 4. Šele v letu 1980, t. j. po sprejemu proračuna, so bile dokončno usklajene višine udeležb za sofinanciranje pravosodnih in drugih upravnih služb, kot je navedeno v pregledu pod to zaporedno številko. Skupna znižanja bodo znašala 307.200 din in povečanja 30.000 din. 5. Sredstva za dejavnost ljudske obrambe niso bila omejena in bodo ostala na višini sprejetega proračuna. Vnesena pa je nova postavka za kritje stroškov izdelave projekta, po katerem se bodo vse sirene v občini povezale v centralni sistem alarmiranja z možnostjo vključitve iz enega mesta. Ti stroški znašajo 230.000 din. 6. Tudi družbenopolitičnim organizacijam in društvom so znižana sredstva za osebne dohodke na dovoljeno višino ter izvršene ostale uskladitve med drugimi izdatki. Znižanje sredstev tega namena znaša 437.000 din, povečana pa so sredstva za pokrivanje stroškov civilnih pogrebov za 30.000 din. 7. Med negospodarskimi investicijami niso bila izvedena večja vzdrževalna dela na upravni zgradbi občine in sodišča, za katera je bilo predvideno 800.000 din, za manjši znesek so znižane anuitete in izvršen prenos zneska, namenjenega za ureditev partizanske bolnišnice v Komendski Dobravi 40.000 din v namen krajevnih skupnosti. Tako nastaja skupno znižanje za 861.500 din. Povečanje za 12.650 predstavlja dokončno usklajeni znesek udeležbe za sanacijo prostorov zavoda SRS za šolstvo, katera znaša skupno 132.300 din. Novi uporabniki pa so: nekriti del stroškov dokončne ureditve prostorov občinskega sodišča in preselitve Geodetske uprave -173.000 din, odpadajoča udeležba za več dela pri financiranju obnove počitniškega doma ZB Banjole - 216.768 din, redna udeležba pri sofinanciranju izgradnje Doma zaščite in varnosti -1.000.000 din in udeležba za ureditev obrata družbene prehrane v zgradbi občine - 202.932 din. Med sredstva za odplačilo anuitet je vnesena prevzeta obveznost za dokončno odplačilo kreditnih obveznosti za KZ Kamnik v likvidaciji v znesku 54.150 din. Seštevek navedenih novih uporabnikov znaša 1.646.850 din. 8. Znižanje sredstev v namenu socialnega skrbstva za 617.000 din se nanaša na zmanjšanje števila upravičencev do priznavalnin, podpor družinam kadrovcev in preživninskega varstva kmetov. 9. Sredstva za dejavnost zdravstvenega varstva niso bila omejena in tudi ni predlaganih sprememb. 10. Pri komunalni dejavnosti so znižana sredstva za pokrivanje stroškov splošne urbanistične dokumentacije, udeležba za izdelavo dolgoročnega družbenega plana za območje ljubljanske regije in za stroške komunalne dejavnosti splošnega namena v skupnem znesku 260.000 din. Povečanje za 20.000 din gre za pokrivanje večjih stroškov vzdrževanja katastra, nova postavka pa predstavlja udeležbo za nakup cestnega semaforja v višini 700.000 din, katerega predračunska vrednost znaša približno 1.500.000 din. Semafor bo postavljen na križišču obvozne ceste s cesto proti Šmarci. 11. Kot pri drugih uporabnikih so tudi za administracijo v krajevni skupnosti Kamnik izvršene ustrezne uskladitve. Glede na dovoljeno rast osebnih dohodkov in število zaposlenih, je znižana udeležba proračuna za 343.200 din. Prispevek za pokrivanje funkcionalnih izdatkov je skupnostim povečan od 290.000 na 340.000 din, med novimi uporabniki s skupnim zneskom 290.000 din pa so krajevne skupnosti Sela z udeležbo za kritje dela stroškov napeljave telefona, KS Pšajnovica z udeležbo za odpravo posledic po neurjih in KS Volčji potok z udeležbo za ureditev spominskega obeležja v Rudniku. 12. Vrste in oblike intervencij v gospodarstvu so razvidne iz pregleda. Sredstva, namenjena za kmetijsko pospeševalno službo in za pokrivanje stroškov občinskih blagovnih rezerv so ostala na isti višini. Zaradi nižjih prihodkov od taks na promet s parklarji in kopitarji je tudi postavka za prenos teh sredstev na posebni račun znižana za 250.000 din. Zbori skupščine so že pri sprejemu zaključnega računa proračuna za leto 1979 od ugotovljenega presežka namenili: 700.000 din za soviaganje v SIS Velika planina ter razliko 2.589.198 din v posebno rezervo. Sredstva posebne rezerve je izvršni svet razporedil: 1.000.000 din za formiranje občinskih blagovnih rezerv mesa v živini v obliki pogodbene udeležbe rejcem živine ter 1.589.198 din za namene intervencij v kmetijstvu. Ta znesek predstavlja začetna sredstva novo ustanovljenega Sklada za intervencije v kmetijstvu. Med druge nove uporabnike se s spremembo proračuna predlagajo sredstva za kompenzacije oz. za pokrivanje razlik dogovorjene cene nekaterih osnovnih prehrambenih izdelkov (meso, kruh i. dr.) v znesku 1.033.902 din in za del dogovorjene 40.0 % udeležbe pri sofinanciranju izgradnje Veterinarske postaje v Kamniku 1.000.000 din. 13. Z manjšim zneskom nerazporejenih prihodkov se zagotavljajo sredstva, potrebna za tekočo proračunsko rezervo. 14. Delno spremenjena višina 1 % obveznega rezervnega sklada se nanaša na obračun od nove višine proračunskih prihodkov za leto 1980. S predlogom odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980 se po vsem navedenem spremene: - skupni prihodki od 62.900.000 din na 66.500.000 din ter razporeditev prihodkov - za občinske potrebe od 62.344.000 din na 66.200.000 din in - za tekočo proračunsko rezervo od 556.000 din na 300.000 din. PRIMERJALNI PREGLED SPREMEMB PCKAP.JS OBČINEOUA FKOKAČUKA Z« LETO' I98O Nameni porabe Po proračunu Zniž.in omejitve Prenosi in Po ZR/1979 za leto 1980 po sklepu IS povečanja Novi uporabniki Drugi novi Sprememba- . uporabniki prorač.l/80 3 j. 1. Stroški skupščine, IS-a in delov.skup.(l do 3) 4. Sofinanc.pravosodnih in drugh upravnih služb 32.785-000 8.970.200 3.490.000 4.341.200 5. Dr. jav. ljudske obrambe 6. Dejav.DPO in društev 7. Negospodarske investicije 2.311-000 8. Dejav.social.skrbstva 4.355.000 9. Dejav.zdrav.varstva 40.000 10. Komunalna dejavnost 1.100.000 11. Dej.kraj.skupnosti I.63O.OOO 12.Intervencije v gospodarstvu2.700.000 13. Tekoča prorač.rezerva 556.000 14. Rezervni sklad 621.600 SKUPAJ 1.734.500 3C7.200 437.000 861.500 617.000 260.000 343.200 250.000 256.000 99.'900 30.000 30.000 12.650 20.000 90.000 16.900 3.289.198 177.000 31.327.400 230.000 1.646.850 700.000 290.000 2.033.902 8.693.000 3.720.000 3.934.200 3.109.000 3.738.000 40.000 1.560.000 1.666.800 7.773.100 300.000 638.500 62.9OO.OOO 5.066.400 299.^50 3.289.198 5.077.752 66.5OO.OOO Kamnik, novembra 1980 3. Osnutek občinskega proračuna za leto 1981 Navedena izhodišča med uvodnimi ugotovitvami, pričakovano umirjanje splošne potrošnje in nadaljnje omejevanje gotovih oblik porabe bodo vplivali na rast izvirnih proračunskih prihodkov v letu 1981. Tako se pričakuje, da bo rast vseh vrst prihodkov višja v povprečju za 21,4 % vsled manjših prenesenih sredstev pa bo skupna proračunska masa napram letu 1980 večja le za 14,7 % in bo znašala 76,300.000 din. Umirjenejša rast je tako načrtovana pri davkih iz osebnega dohodka, kot je razvidno v pregledu pod »Vrsto 1« prihodkov. Od poprečne 22,0 % stopnje rasti odstopa le davek od skupnega dohodka občanov (Zap. št. 5), za katerega bo v letu 1981 nosilcem obrtnih dejavnosti izvršena odmera glede na doseženi dohodek v letu 1979 in 1980. V vrsti 2 - prometni davki bodo izrazitejši naslednji vplivi: - pri davku na dohodek od premoženja se za prodajo nepremičnin (stanovanj in hiš) predvideva, da bo z republiškim predpisom pod določenimi pogoji odpravljen; - za davek na posest cestnih motornih vozil (zap. št. 3) je bilo predvideno, da bo odpravljen že v letu 1980, po prejetih informacijah pa se bo še predpisoval. V tej skupini davkov bodo na novo obremenjeni tudi občani, katerim je potekel rok 10 letne oprostitve davka na posest stavb in stanovanj; - drugi davki so ali ocenjeni kot naprimer davki na dobitke, oziroma so načrtovani v višinah, odvisnih od pričakovanih tržnih razmer, prometa blaga ter obsega storitev (davki pod zap. št. 4 do 8); - za davek od prometa z nepremičninami bodo v letu 1981 prilagojene odmerne osnove s porastom cen zemljišč in objektov. Z novim predpisom se bodo obremenitve znižale v poprečju za približno 30,0 %, ob pričakovanem prometu pa bodo prihodki napram letu 1980 nižji le za približno 10,0 %. Pri taksah, katere napram prejšnjim letom upadajo, ni pričakovati večje rasti. Po oceni naj bi v letu 1981 rasle v poprečju za 15,4 %. Sodne takse in denarne kazni, ki se vodijo v vrsti dohodkov po posebnih predpisih, se zbirajo v razmerju, v kakršnem posamezne občine zagotavljajo sredstva za delo temeljnih sodišč, javnih tožilstev in drugih pravosodnih služb. Po oceni naj bi ti prihodki rasli po stopnji 21,0 %. Drugi prihodki v vrsti 6 in 7 so ocenjeni na pričakovano rast, nizka prenesena sredstva pa temelje na novi realni oceni pričakovanih prihodkov za leto 1980 in tako ne bo večjih presežnih sredstev po ZR proračuna za leto 1980. Zahtevki uporabnikov proračuna so glede na vrste dejavnosti zelo različni, na višine posameznih oblik porabe pa vplivajo še gotove posebnosti ali nove postavke, ki v letu 1980 niso bile prisotne. V osnovi so z osnutkom proračuna zagotovljena sredstva za kritje osebne porabe po enotni stopnji 18,0 %, krite druge materialne potrebe in naloge za normalno poslovanje in dan večji poudarek formiranju sredstev za intervencije v gospodarstvu. Uporaba sredstev za osebne dohodke in druge namene bo izvajana v mejah okvirov, ki bodo določeni s posebnimi predpisi oz. dogovorjeni z ustreznimi dogovori in sporazumi. Za posamezne namene so v pregledu izkazani z možnostmi usklajeni zneski ter indeksi rasti napram letu 1980, podrobnejši podatki in posebnosti pa so sledeče: 1. Skupna sredstva za dejavnost skupščine, izvršnega sveta in delovnih skupnosti so povečana za 23,6 %. Osnove za povečanje sredstev so za redno dejavnost 18,0 % in za posebne namene 20,0 %. Na preseganje teh poprečij vpliva nova postavka stroškov za izvedbo referenduma v znesku 200.000 din, vnesena med posebne namene skupščine in rezervna sredstva za 3 nezasedena oz. nova delovna mesta in 2 pripravnika pri delovni skupnosti v višini 1.090.000 din. Nad poprečjem so še stroški za razširjeni obseg avtomatske obdelave podatkov, zajeti med posebnimi nameni delovne skupnosti. 4'. Udeležbe za sofinanciranje pravosodnih in drugih upravnih služb so glede na pridobljene podatke o povečanju obsega dejavnosti šele ocenjene in to na višine, razvidne iz pregleda. Dokončna uskladitev bo predvidoma izvršena do konca meseca novembra ter bodo eventuelne potrebne spremembe vnesene v končni predlog proračuna za leto 1981. 5. Za dejavnost ljudske obrambe so za novo srednjeročno obdobje izdelani in sprejeti programi, po katerih odpade v mejah možnosti proračuna za leto 1981 za potrebe SLO 2.200.000 din in na TO za večja obnavljanja in nabavo opreme ter orožja 2.500.000 din. 6. Pri usklajevanju zahtevkov družbenopolitičnih organizacij in društev so bili upoštevani navedeni osnovni kriteriji in dane proračunske možnosti ter so predlagane udeležbe in prispevki napram letu 1980 višji za 29,6 %. Od skupnega zneska 5.098.000 din pripada za redno dejavnost SZDL 1.560.000 din ter za posebne namene, ki vključujejo stroške civilnih pogrebov in proslave ob 40-letnici oboroženega odpora 500.000 din, za ZSMS 870.000 din, za ZZB NOV 490.000 din, za ZRVS 250.000 din, za Kamniškega občana 800.000 din, Ljudsko tehniko 145.000 din, Gorsko reševalno službo 120.000 din, Zvezo prijateljev mladine 110.000 din, Turistična društva 100.000 din, Izseljeniško matico 18.000, za Odbor koroških partizanov ter Kamniško-zasavskega odreda 38.000 din in za druge manjše ter enkratne prispevke 97.000 din. 7. Že v letu 1980 je bila predvidena izvedba večjih vzdrževalnih del na občinski zgradbi in zgradbi sodišča, katera pa niso bila izvršena. Ta dela bodo izvajana v prihodnjih letih in je v ta namen v letu 1981 predvidena predvsem obnova streh. Za najnujnejša dela bodo potrebna sredstva v znesku 489.000 din. V letu 1981 je predvidena še preselitev občinskega arhiva v zgradbo samostana v Mekinjah, za kar je rezervirano 400.000 din. Za kreditne obveznosti pa so vnesena sredstva, ugotovljena iz anuitetnih razporedov v skupnem znesku 611.000 din. 8. Potrebna višina sredstev za namene socialnega skrbstva temelji na novih cenzusih in pričakovanem številu upravičencev do priznavalnin kadrovskih podpor in preživninskega varstva kmetov. 9. Sredstva za zdravstveno varstvo so povečana od 40.000 na 50.000 din in to za potrebe, kot so navedene v tem namenu porabe. 10. Pri komunalni dejavnosti so predvidena večja sredstva za vzdrževanje katastra ter izdelavo kart posameznih krajev v občini. Iz sredstev za urbanistično, prostorsko in medobčinsko dokumentacijo se bodo krili stroški dopolnitve osnovnih dokumentov območja urbanističnega načrta Kamnika in Velike planine ter stroški za dokončno izdelavo dolgoročnega prostorskega in družbenega plana za območje ljubljanske regije. V tem namenu so še načrtovana najnujnejša sredstva za komunalno dejavnost splošnega pomena ter za obnavljanje in vzdrževanje pokopališč in spominskih obeležij borcev NOV. 11. Tudi za financiranje skupne računovodske službe krajevnih skupnosti so vnesena sredstva v takih višinah, kot so predvidena z že navedenimi enotnimi kriteriji, s tem, da mesto tajnika krajevne skupnosti Kamnik ni zapopadeno med udeležbo iz občinskega proračuna. Sredstva za pokrivanje stroškov delegatskega sistema in funkcionalnih Izdatkov so povečana od 340.000 na 400.000 din, za posebne udeležbe skupnostim pa je rezervirano le 240.000 din. 12. Posebno specifičen je namen intervencij v gospodarstvu, kjer so znatno povečana sredstva za kompenzacije, regrese ter druge intervencije, s katerimi naj bi se pokrivale razlike med formiranimi cenami na trgu in dogovorjenimi cenami za osnovne življenjske izdelke. Že znani ukrepi in ukrepi, kateri znajo slediti v prihodnjem letu, narekujejo potrebo po usmerjanju vseh razpoložljivih ali presežnih sredstev za te namene porabe. Upoštevajoč dane možnosti so tudi povečana sredstva za kmetijsko pospeševalno službo in to od 800.000 na 900.000 din. Sredstva za intervencije v kmetijstvu, katera naj bi pripadala novo ustanov- ljenemu skladu, so predvidena v znesku 600.000 din. Tudi sredstva za formiranje občinskih blagovnih rezerv in za kritje stroškov teh rezerv so napram letu 1980, ko so bila 1.800.000 din, nižja in znašajo le 1.300.000 din. 13. Tekoča proračunska rezerva je formirana v minimalni višini ter predstavlja z zneskom 468.000 din le 06 % del prihodkov proračuna. 14. Obvezna proračunska rezerva, katere je obračunana po stopnji 1,0 % od pričakovanih izvirnih proračunskih prihodkov pa znaša 760.000 din. Upoštevajoč gibanja prihodkov in namenov porabe, kot so razvidni iz pregleda in v obrazložitvi navedeni, se z osnutkom odloka o proračunu za leto 1981 določa, da bodo znašali - skupni prihodki 76.300.000 din in da bo izvršena razporeditev prihodkov - za občinske potrebe 75.832.000 din ter - za tekočo proračunsko rezervo 468.000. Kamnik, novembra 1980 IZVRŠNI SVET SPLOŠNA - PRORAČUNSKA PORABA V OBČINI KAMNIK Zap. št. VRSTA PRIHODKOV IN NAMENI PORABE Proračun Sprejeti proračun za leto 1980 Sprememba proračuna Ounutek proračuna za I/I98I Indeks ' 5 : k 1 2 3 4 ' ' " 5 6 PRIHODKI Vrsta 1. Davek iz osebnega dohodka 1. Občin.davek iz osebnega doh.delavcev 1.570.000 1.740.000 2.160.000 124,1 ■ 2. Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 950.000 1.080.000 1.080.000 100,0 3. Davek iz oseb.dohodka iz sam.opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti • 15.330.000 17.730.000 21.500.000 121,2 4. Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelek.storitev 5.580.000 3.900.000 • 4.824.000 123,7 5. Davek od skupnega dohodka občanov 180.000 120.000 586.OOO 488,3 6. Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic,patentov in-tehničnih izboljšav 850.000 650.000 750.000 115,4 SKUPAJ VRSTA 1. 24.460.000 25.220.000 30.900.000 122,5 Vrsta 2. Prometni davek, davek na premo- ženje in na dohodke od p'remoženja 1. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 505.000 930.000 600.000 64,5 2. Davek jna dediščine in darila ,200.000 135.000 145.000 ■ 107,4 3. Davek od premoženja na stroje, na posest motornih vozil,gozd.zemljišč, stavb in stanovanj 1.680.000 1.760.000 2.850.000 161,9 4. Davek na dobitke 110.000 85.000 95•000 111,8 5. Davek od prometa z alkohol.pijačami ll.i9O.OOO 10.800.000 13.300.000 123,1 6. Davek od prometa z motornimi vozili 2.560.000 1.900.000 2.600.000 136,8 7. Davek od ostalega prometa s proizvodi 10.625.000 10.630.000 13.080.000 123,0 8. Davek od plačil za s€oritvfl 1.070.000 990.000 1.080.000 119,2 1 2 9. Davek od prometa nepremičnin SKUPAJ VRSTA 2. Vrsta 3» Takse 1. Takse na promet parkljarjev in kopitarjev, upravne in komunalne takse Vrsta 5« Dohodki po posebnih predpisih 1. Sodne takse, denarne kazni za prekrške, gospodarske prestopke in kazniva dejanja Vrsta 6. Drugi dohodki 1. Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Vrsta 7« Prispevki_drugih DPS 1. Dopolnilna sredstva republike Vrsta 0. Sred.prenesena iz prej.leta 1. Sredstva presežka proračuna leta 1979 oz. 1980 in druga preneš.sredstva SKUPAJ_PRIHODKI_ - od teh: a. Izvirni prihodki b. Prenesena sraistva NAMENI PORABE Dejavnost_organov_družbenopolitične skupnosti 1. Stroški_skupščine - eredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene SKUPAJ 1. 3 4 " I 5 6~ 1.450.000_3.000.000_2.650.000 88,3 29.390.000 3O.23O.OOO 36.5OO.OOO_ _ 120_7 3.180.000 ._____2_222_. .___Z22_222_________ 2_.Z22_.222_. .___§_2_222______________2_222________2 ____2_222_. ._____2__2?.____________22_222_________ 20.ooo_ 22-°22_ .__2_222_. .__22_2 720.ooo_ ^_222__2__. .___2i222______2_Z 62.9_oo_ooo_______66^500.000____==;=_Z|i222^2g2=_=_:i|^iZ ___i§2_222_. ._____22_§2_________Z___Z2_222_________ 720.000 4.009.198 .___2_222_. .__2_Z 840.800 826.500 975.000 118,0 1.178.200_873.500__1.243'. 000 142,3 2.019.000 1.700.000 2.2l8.000__ . 130_0 1 2 2. Stroški Izvršnega sveta - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene SKUPAJ_2. 3. Stroški_delovne skupnosti - sredstva za redno dejavnost - sredstva za posebne namene - poseb.nameni nov uporabnik SKUPAJ 3. Skupaj stroški pod tč. 1,2 in 3 4. Sofinanc.pravosod.in drugih upravnih služb - Del.skupnost za kaznovanje prekrškov - Temeljno sodišče, enota Kamnik - Temeljno javno tožilstvo Ljubljana - Sodišče združenega dela Ljubljana - Javno pravobranilstvo Ljubljana - Družbeni pravobranilec samoupravijanja'Kamnik - UJV Ljubljana za postajo Milice - Rep.in medobčinske inšpekcije SKUPAJ___ Skupaj sredstva za dejavnost organov družbenopolit.skupnosti - Tč. 1 do 4 5. Dejavnost ljudske obrambe - Sredstva za SLO po spre j.proračunu - novi uporabnik v 1/79 - sredstva za TO SKUPAJ _. 6. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev - uporabniki po sprejetem proračunu 76'+. 000 751.000 886.200 118,0 154.500_174.000 ;_195-800_112,5 918.500 I.O82.OOO 117,0 925.000 28.354.700 27. 086.100 53.270.000 122,8 1.492.800 1. '+66,300 I.960.OOO 134,1 - 150.000 180.000 120,0 25.847.500 28. 702.400 35-416.000 ' 123,4 32.785.000 31. 327.400 38.716.000 123,6 1.025.000 959.500 I.I65.OOO 121,4 5.209.000 5.098.500 6.250.000 122,6 892.700 832.900 1.020.000 122,5 424.000 424.000 519.000 122,4 212.600 212.600 257-000 120,9 404.000 397.000 520.000 131,0 677.900 7O7.9OO 867.000 122,5 125.000 60.600 95.000 156,7 8.970.200 . 8.693.000 10.£93.000 123,0 41.755.200 40.020.400 49.409.000 _123,4 1.830.000 1.830.000 2.200.000 120,2 230.000 1.660.000 1.660.000_2.500.000_150,6 3.490.000 3.720.000 '+-700_000__ 126 __ 4.341.200 3.934.200 5.O98.OOO 129,6 T 7. Negos barske investicije - uporabniki po sprejetem proračunu - novi uporabniki - sredstva za odplačilo anuitet 8. 1.710.000 601.000 882.300 1.592.700 579.850 889.OOO 611.000 100,8 105,4 SKUPAJ 7. 2.311.000 3.109.000 1.500.000 48,2 Socialno skrbstvo - priznavalnine in druge pomoči udeležencem NOV - kadrovske podpore in preživninsko varstvo kmetov 3.875.000 480.000 3.575.000 163.000 4.070.000 300.000 113,8 184,0 SKUPAJ 8. 4.355.000 3.738.OOO 4.370.000 116,9 Zdravstveno varstvo - mrlilki ogledi, pogrebni stroški, sanitarni pregledi in stroški drug.zdrav.komisij 40.000 40.000 50.000 125 _0 Komunalna dejavnost - Vzdrz»katastra, nove izmere, geodetske in druge pregledne karte - Urbanist«»prostorska in regijska dokumentacija - Komunal.dejavnost splošnega namena in vzdrževanje pokopališč borcev NOV in spominskih obeležij - Udel.za nakup cestnega semaforja, novi uporabnik 330.000 400.000 370.000 350.000 240.000 270.000 700.000 485.000 300.000 38O.OOO 138,6 125,0 140,7 SKUPAJ 10. 1.100.000 i.560.000 I.I65.OOO 74_7 Dejavnost krajevnih skupnosti - Sred.za potrebe SLO in DS ter tajništvo KS - Skupna računovodska služba KS - Stroški deleg.sist.in funkc.izdatki KS - Posebne udeležbe KS, novi uporabniki 410.000 930.000 290.000 250.000 746.800 340.000 330.000 1.140.000 400.000 240.000 152,6 117,6 72,7 SKUPAJ 11. I.63O.OOO 1.666.800 1.78O.OOO 106,7 12.Intervencije v gospodarstvu - Kmetijska pospeševalna služba - Prenos taks za zatiranje živalskih kužnih bolezni - Sredstva za intervene,v kmetijstvu,novi uporabniki 800.000 1.100.000 800.000 850.000 I.589.I98 900.000 950.000 600.000 112,5 111,8 37,7 2 - Sred.za kompenzacije in druge jntervenc■■novi uporab. - Sred.za form.obč.blag.rezerv, novi uporabniki - Sred.za kritje stroškov občinskih blagovnih rezerv - Sofinanc.izgradnje Veterinar.postaje, novi uporabniki - Sred.za sovlag.v SIS Vel.planina, novi uporabniki _KUPAJ_1__ 13. Tekoča proračunska rezerva - Nerazporejeni prihodki 14. Rezervni sklad - 1 co obvezna proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let . SKUPAJ NAMENI PORABE Kamnik, novembra I98O 3 5 Z 800.000 1.033.902 1.000.000 800.000 1.000.000 700,000 3.250.000 500.000 800,000 314, . 50,0 100,0 2.700.000 7.773.100 7.000.000 90 _0 556.000 300.000 468.000 156,0 621.600 638.500 760.000 119,0 62.900.000 66.500.000 76.300.000 114_7 M i S' BELEŽKE: Na podlagi 586. člena Zakona o združenem delu, Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine bi se ustvarili pogoji za hitrejši, ekonomični in skladnejši OSNUTEK razvoj stanovanjskih naselij ter izboljšale stanovalske in komunalne razmere, podpisniki kot uporabniki komunalnih storitev sklenejo naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik L člen S tem Samoupravnim sporazumom TOZD in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu organizacije) določajo osnove, pogoje in merila, s katerimi usklajujejo svoje interese s splošnimi interesi in določajo medsebojne obveze pri izločanju, usmerjanju in združevanju sredstev za zadovoljevanje svojih komunalnih potreb in se zato samoupravno sporazumejo, da bodo za dosego teh ciljev namenili sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ki so namenjeni stanovanjski gradnji. 2. člen S tem Samoupravnim sporazumom se določa: 1. višina stopnje sredstev, ki se namenjajo za izgradnjo komunalnih objektov in naprav 2. način zbiranja sredstev in upravljalec sredstev 3. način uporabe namensko zbranih sredstev. 3. člen Podpisniki tega sporazuma se na podlagi srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini Kamnik in srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje ter srednjeročnega programa izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj sporazumejo, da bodo v te namene združevali sredstva po stopnji 1,2%. 4. člen Podpisniki tega sporazuma se sporazumejo, da je osnova za izračun višine namenskih sredstev po 3. členu tega sporazuma osebni dohodek. Sredstva iz 3. člena tega sporazuma se izločajo pri vsakem izplačilu osebnega dohodka in se plačujejo na poseben račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik, ki s temi sredstvi upravlja. Zbrana sredstva iz 3. člena tega sporazuma se smejo uporabiti samo za izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, namenjenih "za individualno rabo v stanovanjskih soseskah, ki se gradijo po sprejetem programu usmerjene stanovanjske graditve. Iz zbranih sredstev lahko upravljalec dolgoročno kreditira ali neodplačno financira tudi izgradnjo omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena namenjenega individualni rabi in izven območja stanovanjskih sosesk v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve, vendar le pod pogojem, da ti objekti in naprave vsaj delno služijo oskrbi omenjenih stanovanjskih sosesk. 6. člen Pri oddaji zemljišč namenjenih za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo v skladu s sprejetimi programi, se stroški za objekte in naprave iz 5. člena tega sporazuma ne štejejo v ceno stanovanj oziroma zemljišč. 7. člen Za organizacije, ki he pristopijo k temu sporazumu, lahko določi obveznost izločanja sredstev po tem sporazumu občinska skupščina z odlokom. 8. člen Glede tega, kateri objekti in naprave se štejejo za objekte primarnega in sekundarnega pomena individualne komunalne rabe veljajo določila 13. in 14. člena Zakona o opravlianiu in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Financiranje in kreditiranje komunalne izgradnje po tem sporazumu sme upravljalec - Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik izvajati samo za objekte po 5. členu tega sporazuma. 9. člen Zgrajeni komunalni objekti in naprave preidejo v osnovna sredstva ustreznih komunalnih organizacij združenega dela, ki z njimi upravljajo in gospodarijo v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/76). Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki je predviden za sklenitev sporazuma. K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve. 11. člen Ta sporazum prične veljati takoj, ko ga podpiše večina udeležencev in sicer za dobo 5 let. Sporazum se prične uporabljati od 1. 1. 1981. dalje. 12-. člen Vsak podpisnik sprejme po en izvod sporazuma, izvirnik sporazuma hrani Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik. Kamnik dne Podpisniki: Številka: OBRAZLOŽITEV Z ostalimi dokumenti za srednjeročno obdobje oz. za leto 1981 dajemo v javno razpravo tudi Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik. V srednjeročnem obdobju 1976-1980 je bil v občini Kamnik sprejet Samoupravni sporazum o izločanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik. Za izgradnjo komunalnih objektov in naprav primarnega ter sekundarnega pomena v stanovanjskih soseskah družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje je bil namenjen del sredstev za stanovanjsko graditev v višini 20 %. Ker osnutek zakona o stanovanjskem gospodarstvu ne predvideva nadaljevanja sedanjega načina oblikovanja in združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo in odpravlja sedanji prispevek za stanovanjsko gradnjo, odpade s tem tudi združevanje sredstev na način, ki je določen v 25. členu Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7/77 in 8/78), po katerem lahko delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom do 20% sredstev združenih za stanovanjsko gradnjo, namenili za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav. Ta sredstva so predstavljala pomemben vir financiranja komunalne gradnje v preteklem planskem obdobju. Ne glede na to, da Zakon o stanovanjskem gospodarstvu še ni sprejet, lahko pričakujemo, da bo njegovo sprejetje vplivalo tudi na spremembo vsebine določila 25. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Zato menimo, da je potrebno sprejeti predlagani Samoupravni sporazum, saj je tak način sporazumevanja v skladu z Zakonom o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1 /80), prav tako pa ni v nasprotju s 25. členom sedaj veljavnega zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. BELEŽKE: f BELEŽKE: BELEŽKE: