List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-‘°n 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din - Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
Ljubljana, ib. februarja 1972
leto XXIII. - ŠT. 4
Pomembnost priznavamo, ob denarju pomišljamo
2$. januarja je bila v Ljubljani seja Zveze delavskih uni-eo, ki jo je vodil novi predsednik zveze Maijan Lah. Obrav-avali so program Zveze delavskih univerz za leto 1972, fi-nčni načrt, pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delov-^ uiest sekretariata zveze, ob tem pa znova načeli razpravo ” Pomembnosti in vlogi zveze ter njunih članic, pa tudi o
UanOSU družbe dn delavskih univerz
. Splošno mnenje je, in to ne /ez razloga, da so si delavske niverze v letih svojega obstoja pobile med drugim tudi neko ^ojstveno značilnost: to so in-ltucije, ki se najbolj neposred-o odzivajo na potrebe delov-lf} organizacij in posamez-‘k°v... Obravnava najrazlič-ntfše problematike je zajeta v ,eh temeljnih področjih nji-. 0Ve dejavnosti:	družbeno,
tokovno in splošno izobraževanje.
Pravijo, da nastopa novo Obdobje v dejavnosti teh insti-y*c}j ~ njihova temeljna naloga nai bi postalo spet družbeno-tolitično izobraževanje delav-Izobraževanje torej, na ka-erega smo v preteklih letih zla-£°/na pozabljali. Od vseh iz-0°faževalnih institucij so storile y tem področju največ prav ^lavske univerze. Lanski po-^tki sicer kažejo, da je zani-jtfe za tovrstno izobraževanje | V Primerjavi s preteklimi leti) >adlo, saj zajema le 8 % dejavni delavskih univerz družbe-Politično izobtaževanje, % strokovno in 60 % splošno “obraževanje (od tega je 30 % ( tfen/a tujih jezikov).
( družbenopolitično izobraže-'anje je nujnost - so poudarili la seji — zato ga je treba strokovno ovrednotiti in vnesti v Agrarne. Lotiti se ga moramo ^rtno, ugotoviti, kakšne “dre potrebujemo za to delo, akšni so pogoji in metode za °vrsto izobraževanje. Prav na .e^ področju je namreč' še rsta nejasnosti, saj nimamo tjanstveno raziskane družbo-‘°vne terminologije, mnogo ^(aktualnejših vprašanj ni teo-etično razščiščenih itn.
razpravi pa smo slišali tudi ”nen/e, da je tako „kampanj-r°'\ izobraževanje neracional-
o.	in vprašanje, zakaj so delav-ke univerze deležne pozornosti >o takrat, kadar jih potrebu-frtto. V zadnjih letih so se nam-^ morale hočeš nočeš same
ubadati s številnimi problemi, očitali so jim komercialnost. In še danes smo tako daleč, da te inštitucije niso sposobne reagirati hitro in streči tenutnim potrebam. Opozarjali so, da delavske univerze ne morejo imeti „kadrov v izložbi", v trenutku usposobljenih za tako ali drugačno izobraževanje. Družbenim dejavnikom je bilo vedno jasno, kaj naj delavske univerze opravijo, ko pa je bilo treba dati denar, so temeljito pomišljali ob vsakem dinarju. Prav ta trenutna pozornost je odsev nepravilnega odnosa do delavskih univerz. Družba bi morala
tem instituciajam nuditi take pogoje, da bi lahko permanentno in kakovostno izobraževale in ne-le „gasile ogenj".
Vsekakor: treba se je lotiti izobraževanja po induktivni poti, na podlagi dokumentacije in raziskav. Šele na podlagi ugotovljenih potreb bodo delavske univerze lahko nastopile v aktivni vlogi.
Delavske univerze so pripravljene prevzeti novo nalogo v dogovoru z ZK, SZDL in sindikati. Pri usmerjanju njihovega dela bo lahko opravila zveza pomembno delo - kot povezovalka med ..naročniki" in „izva-jalci" in predvsem kot andragoško svetovalna služba.
Področje izobraževanja odraslih, ki je brez prave tradicije in se šele uveljavlja, je bilo namreč v preteklih letih prikrajšano tudi za strokovne službe; teh je odločno premalo tako pri za-
tehnični pouk in njegova vloga v naši šoli
u.Ne.le učitelji v Pomurju, tudi ltelji tehničnega pouka v Žal-v smo bili zelo zaskrbljeni za-. ‘J0 predloga novega učnega .aCrta, Gotovo otroci ne smejo /o preobremenjeni — toda tež-breme našega sedanjega ite,nega načrta ne temelji le na tiničnem, glasbenem in likov-^ pouku.
Lovorim iz svoje izkušnje: fl-f a in tehnika sta neločljivi bol' se v g°sP0Ciarstvai vse 'J združujeta. V šoli pa gresta Vadno vsaka svojo pot. Na se-Jnku v Žalcu smo slišali več »a!vler0v logičnega dopolnje-^Ja teh dveh predmetov. Ce učenec pri tehničnem pouku • ^ npr. navadno nihalo, ki 8a potem pri pouku fizike Pokušal, meril nihajni čas, Ttoiinjal amplitudo, dolžino l?Ce in težo nihala, bi tako lai °lj nazorno spoznal fizi-zakonitosti.
j a vendar nenadoma trdijo, Je tehnični pouk tako rekoč
odveč — tik za njim pa sta glasbeni in likovni. Že s tem, da bi se otroci lahko sami odločali za nek predmet, bi bila storjena velika napaka — kajti predmet se tako razvrednoti. Otrok mora odločati samo o stvareh, katerim je dorasel. V primeru svobodnega odločanja bi bilo bolje predmet črtati s predmetnika ter ustanoviti ustrezne krožke — za katere se otroci tako ali tako že doslej lahko svobodno odločajo. (Kako naj otrok npr. dobiva slabe ocene iz predmeta, za katerega seje pro-stovljno odločO? Ali se mu predmet ne bo uprl? Ta učenec bo gotovo „presedlal“ drugam.)
Pionirsko delo na področju tehnične vzgojeje na naših šolah opravljeno. Šoje so povečini opremljene z učilnicami za tehnični pouk in učitelji postajajo za'ta pouk vse bolj usposobljeni. Uspehi so tu — četudi jih doslej še niso znanstveno raziskovali. Poznam več učencev —
zdaj že mojstrov — ki so šoli iz srca hvaležni za tehnični pouk. Znana slovenska obrt izumira. To je zakon razvoja. Vendar ne pozabimo, da je v množici gospodinjskih in drugih aparatov treba zelo pogosto kaj popraviti. Nikomur tudi ne bo škodilo, če bo poleg teoretničnega znanja o zakonih nihanja znal npr. popraviti nihalo stare, podedovane stenske- ure. Pri tehničnem pouku si učenci pridobijo spretnost in delovne navade. Prav zaradi tega pa so naši ljudje cenjeni delavci doma in v drugih evropskih državah.
Prepričan sem, da je sestavljanje novega učnega načrta resno in odgvorno delo — in da našo šolo vse preveč vodima v vode teoretičnega znanja. Predmeti, kjer se nekaj dela ali vzgaja — so tako rekoč odveč. To je zmota.
Iz dopisa VINKA PEVCINA
vodu za šolstvo, gospodarski zbornici, republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo.
Obiski pedagoških svetovalcev so bili doslej v teh institucijah prava redkost. Obljubljajo, da bo v prihodnje bolje in da bo tudi področje izobraževanja odraslih enakopravno obravnavano.
In še o vlogi direktorja smo slišali na tej seji zanimiv predlog: ..Potegnimo vzporednico z ostalimi šolami! Na vseh vzgoj-noizobraževalnih zavodih naj bi bil ravnatelj tudi pedagoški vodja. Podobno funkcijo bi morali imeti tudi direktorji delavskih univerz; tudi v teh institucijah naj bi bil pouk tak, da bi ustrezal normativom sodobnega učnega procesa. “
Tistim, ki bodo izobraževali, je treba dati na voljo sodobne ustrezne priročnike, didaktična sredstva in učne pripomočke. Poskrbeti je treba za strokovno usposabljanje kadrov, ki delajo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Končno si tudi prosvetni delavec (PROSVETNI DELAVEC) iskreno želi srečno novo leto! — Kasno je za takšno čestitko — in vendar prekmalu: še vedno niso znana proračunska sredstva za prosveto v letu 1972. Čakal bi še dlje - pa je snežaku na karikaturi že pošteno vroče (od naraščajočega sonca, ne od skrbi za naše šolstvo) in se mi lahko še stopi, saj ni pustna šema. Potem bi vse popacal.
NOVA VRSTA POKLICNIH ŠOL
Prvič možnost poklicnega izobraževanj a v »j avni šoli«
Letos bo začela delovati v naši republiki nova vrsta poklicnih šol, ki smo jim dali splošen skupen naziv — Šole za specializirane delavce. Kakšne bodo te šole, katerim poklicem bodo namenjene, katere učence sprejemale in kakšno mesto bodo zavzemale med drugimi strokovnimi šolami?
Pedagoška javnost pozna to vrsto šol morda iz razprav, ki so se razvile ob zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij v letu 1970. Ta zakon je namreč dal pravno osnovo in enoten okvir za to novo vrsto poklicnih šol. Že takrat je bilo marsikomu nejasno: ali ustanavljamo te šole (za vpis vanje ni potrebna končana osnovna šola) zaradi žrtev osnovnošolskega osipa ali zaradi potreb gospodarstva.
Šole za specializirane delavce bodo praviloma sprejemale mladino in odrasle, čeprav ne bodo imeli uspešno končane osnovne šole. Spodnja zahtevana izobrazba bo - uspešno končanih vsaj šest razredov osnovne šole. V nekaterih primerih pa bodo poklicne zahteve verjetno terjale končano osnovno šolo.
Sole za specializirane delavce so namenjene pripravi na vrsto manj zahtevnih industrijskih in obrtnih poklicev, ki jih potrebuje gospodarstvo v sedanji fazi tehnološkega razvoja in delitve dela. Gre za poklice, ki zahtevajo ožjo kvalifikacijo, poleg praktične usposobljenosti za vrsto opravil torej tudi vsaj skromno strokovno teoretično podkovanost. Za take poklice ni potrebna široka poklicna izobrazba, ki jo dajo danes dve ali triletne poklicne šole, ki delujejo po zakonu o srednjem šolstvu. Kot podlaga za strokovno teoretične predmete v glavnem zadošča šest razredov osnovne šole, po potrebi pa manjkajoča znanja, npr. iz kemije ali fizike, obdelajo pri strokovnih predmetih pred poklicno tehnologijo ali kot njen prvi del, iz matematike pa pri strokovnem računstvu.
Število poklicev, za katere naj bi usposabljale šole za specializirane delavce, je precejšnje. Novejša raziskava o razvoju obrtnih poklicev pri nas je pokazala, da terja sedanja delitev dela in tehnologije v obrti le za eno tretjino zaposlenih široko poklicno izobrazbo, za dve tretjini pa ožjo kvalifikacijo, kakršno naj bi dale te nove poklicne šole. Podobne spremembe v strukturi poklicev imamo tudi v industriji, saj je npr. v naši obutveni industriji nekdanjega univerzalnega čevljarja nadomestilo pet ožje specializiranih poklicev (izdelovalec zgornjega dela obutve, pri-krojevalec zgornjega dela obutve, izdelovalec spodnjega dela obutve itd.). Takih ožjih poklicev je ugotovljenih v črni metalurgiji za sedaj 11, v gumarski industriji 6. Nekaj obrtnih poklicev: krovec, parketar, termoplastik, mehanik za kolesa, vulkanizer, dimnikar. Med gostinskimi poklici sodijo v to vrsto: sobarica, hotelski vratar in gostilničar.
Nomenklatura teh poklicev, ki jo določa gospodarska zbornica SR Slovenije, je v prvi seriji prinesla v letu 1971 seznam 64 poklicev, katerim se bo pridružilo kmalu še več drugih.
Doslej so za večino teh poklicev priučevali v samih delovnih organizacijah, s skromnim teoretičnim delom programa ah brez njega. Tisti, ki so se tako izučili za poklic, niso imeli javno priznane strokovne izobrazbe. Bili so vse življenje polkvali-
ficirani delavci, ah pa jim je bila kvečjemu interno priznana kvalifikacija. Po raziskati zavoda za šolstvo SR Slovenije se je leta 1969 samo v večjih podjetjih v naši republiki priučevalo za te poklice „ozkega profila" 4689 mladih delavcev. Še jasnejši nam postane delež teh poklicev — poleg nekvalificirane delovne sile in šolanih, kadrov, če upoštevamo, da je bilo 1. 1968 v naši republiki med zaposlenimi le 44 % tistih, ki so poleg osnovne šole imeli še kako drugo (srednjo ah višjo) šolo.
Šole za specializirane delavce so tako brez dvoma korak naprej v našem sistemu strokovnega izobraževanja, saj bo poklicna priprava v verificiranih šolah zagotovo temeljitejša in bolj široka, kot je bila ponavadi v sami delovni organizaciji. Medtem ko je po navedeni analizi izobraževanja v delovnih organizacijah trajalo interno izobraževanje za te poklice povprečno le 201 uro, je zdaj toliko ur predpisanih samo za splošnoizobraževalne predmete: slovenski jezik, nastanek in razvoj nove Jugoslavije ter družbena ureditev SFRJ, organizacija in ekonomika podjetij. Strokovnoteoretični predmeti bodo imeli največkrat še enkrat toliko ur, celotno izobraževanje pa bo trajalo eno do dve leti.
Čeprav se bodo torej odpirale te šole zaradi potreb našega gospodarstva, pomenijo veliko za mladino, ki ne konča uspešno osnovne šole. Ta mladina
(Nadaljevanje na 5; strani)
Redni razpis
PROSTIH DELOVNIH MEST Letošnji redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prosvetnem delavcu 14. aprila. Šolska vodstva prosimo, da pošljejo razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo Ljubljana, Župančičeva 3 — najkasneje do 20. marca.
20 letnica zavoda Planina
NOV OBRAZ
DVAJSETIH
Pripovedujejo, da je bila najprej italijanska vojašnica. Leta 1951 se je spremenila v dom tridesetih gojencev in njihovih vzgojiteljev, ki še niso imeli izkušenj za delo z neprilagojeno mladino. To je bilo deško vzgajališče Planina z nižjimi razredi osnovne šole, ki se ji je leta 1962 pridružil internat; izoblikovali so vzgojne skupine in začeli izpopolnjevati vzgojne metode. Struktura gojencev se je spreminjala in v zavodu seje izoblikovala posebna osnovna šola.
Letos ima zavod novo podobo: upravno zgradbo in internat so povezali z novim objektom, v katerem je telovadnica.
V	poslopju je še otroški vrtec, pa tudi tehnični in ostali prostori so na novo preurejeni.
10. FEBRUAR 1972: Slovesen dan je to v vzgojnem zavodu Planina. Dež, ki vztrajno izpira prometno cesto prek Planine proti Postojni in naprej, ne more zmotiti prazničnega razpoloženja povabljenih.
Pravzaprav bi morali praznovati že lani teh njihovih dvajset let, pa so raje počakali na novo telovadnico. Kako zelo so čakali nanjo! V šolskem glasilu Grmada berem: - Po dvajsetih letih smo šele zdaj začeli graditi telovadnico. Ta telovadnica bo ena najlepših v občini. Opremljena bo z najboljšo opremo. V telovadnici so koši za košarko, goli za rokomet, koza, bradlja, blazine, priprave za namizni tenis in še mnoge druge stvari.
Komaj čakam, da bom telovadil v naši telovadnici. (Učenec 8. razreda POŠ).
DELO, VZGOJA, UČENJE.
Ampak ta dan je bil praznik.
V	veliki svetli telovadnici nas je pričakal zbor praznično oble-
čenih fantov in deklet; tisti iz folklorne skupine so oblečeni v narodne noše. Tudi dekletce, ki napoveduje, je v starem slovenskem oblačilu. Poslušamo recitacije, učiteljevo kitaro, ki spremlja skupino pevcev narodno zabavne glasbe, šolski pevski zbor in moški oktet iz Logatca. Veseh smo lepo pripravljenega nastopa, občudujemo, ploskamo. Samo zebe nas. Novi prostori še nimajo centralne kurjave.
Poslušamo ravnateljev govor. Jože Simšič: - Ko se po dvajsetih letih ozremo nazaj na prehojeno pot, z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo ob delu strokovno rasli in se izpopolnjevali tudi na teoretičnem področju. Bistveno so se izboljšali materialni pogoji, za kar se imamo zahvaliti naši sociahstični družbi, ki je v zadnjem času pokazala večjo skrb tudi za tovrstne ustanove. V imenu vseh delavcev zavoda in naših otok se zahvaljujem vsem republiškim in-
Pomembnost priznavamo, ob denarju pomišljamo
(Nadaljevanje s 1. strani)
na delavskih univerzah, da bodo dosegli zahtevano izobrazbo in se nenehno izpopolnjevali. Prav to pa je temeljna zahteva na poti do verifikacije.
Skratka: za delavske univerze je treba poskrbeti drugače kot doslej. Ob koncu še misel Jožeta Valentinčiča: „Če bi kateri drugi instituciji mogli očitati družbeno neangažiranost - pa naj gre za splošno, strokovno ali družbeno izobraževanje - tega prav gotovo ne bi mogli reči za
delavske univerze. Te institucije namreč niso bile niti družbeno neangažirane niti idejno nevtralne." Vse to pa je treba upoštevati tudi takrat, ko gre za razdeljevanje „družbenih sredstev", saj bodo le ob ustrezni materialni pomoči lahko opravile svoje številne naloge. Tako da ne bo več slišati očitkov na račun nestrokovnosti, komercializacije itn. In končno zato, da se bodo v prihodnih letih v resnici lahko razvile v sodobne izobraževalne centre.
Marjana Kunej
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKIMO
Tudi njim dajmo priložnost, da se izkažejo
Kadarkoli pripravljamo proslave in izbiramo recitatorje, se odločamo navadno za iste učence. Zakaj? Nastopajo naj tisti, ki imajo iz slovenščine odlično ali prav dobro oceno, ki govore dovolj glasno in znajo lepo pripovedovati. Premalo pa se zavedamo, da s tem delamo nastopajočim slabo uslugo, saj se začenjajo polagoma zavedati svojega „zvezdništva“, da brez njih ne mine nobena prireditev. Taka odločitev je zd nas najlažja, saj nam niti kolegi niti ravnatelj ne morejo očitati, da smo jih površno naučili.
Ne pomislimo pa, da imamo med nekoliko ..slabšimi" učenci tudi take, ki bi radi nastopali, če bi znali lepo pripovedovati. Torej bi jih bilo treba tega najprej naučiti ali jih zanj celo šele navdušiti. To pa nam nalaga dodatno delo, ki sega, če le moremo, otepamo. Vedite, da ne ravnamo prav, saj je včasih le nekaj spodbudnih besed dovolj, da nekomu pomagamo spoznati, da tudi on lahko postane dober recitator.
Na osnovni šoli Šmartno pri Litiji deluje že več let literarni krožek, ki ima različne dejavnosti, med njimi tudi recitiranje. V januarju smo povabili na obisk znano slovensko pesnico. Poprej smo jo zaprosili, naj nam pošlje nekaj svojih pesmi, ki jih bodo pripovedovali učenci, ona pa bo nato povedala, kako so nastale. Pesnica je naši želji ustregla in treba je bilo poiskati 15 članov-reci-tatorjev. Sklenil sem, da izberem tiste, ki še niso nikoli nastopili. Zanimivo je, da ni nihče odklonil, skoraj vsi pa so rekli, da se bojijo nastopati, ker imajo tremo, zato se bodo zanesljivo zmotili.
Razdelil sem jim pesmi in začeli smo vaditi. Sprva je buo precej težav, ki so jih nekateri hitreje, drugi počasneje obvladali. Na dan nastopa so bili „na trnih ", ker jih je skrbelo, če bo šlo vse gladko. Pred skoraj sedemdesetimi učenci, učitelji in pesnico so lepo opra-
stitucijam in občini Postojna, ki so nam omogočili izgradnjo danes odprtega objekta, to je telovadnice, vrtca in ostalih tehničnih prostorov..,.
Kasneje je povedal ravnatelj natančnejši izračun: za novi objekt je dala 420.000 din republiška izobraževalna skupnost, 740.000 din republiška skupnost otroškega varstva, 200.000 din so prispevali iz lastnih sredstev, 200.000 kredita so dobili pri koprski kreditni banki.
Novi prostori pa ne bodo uporabni vse dotlej, dokler ne bo urejena centralna kurjava. V ta namen so dobili od izvršnega sveta že odobrenih 300.000 din, za denar, ki jim še manjka, pa so naprosili republiško izobraževalno skupnost in skupnost otroškega varstva. Upajo, da bodo prošnje ugodno rešene.
Hodimo iz prostora v prostor, ogledujemo lepo urejene spalnice in učilnice, tehnične prostore, ljubko učilnico za gospodinjski pouk, izdelke učencev, ki so jih razstavili nalašč ob 20-letnici zavoda. Del hodnika se preliva v modrikasto-zeleni barvi: razkošje rastlinja, po stenah vitrine z razstavljenimi predmeti. Ravnatelj Jože Simšič pojasnjuje: „Imamo poseben način spodbujanja otrok k delu v delavnicah. Občasne nagrade in razstave gojenčevih izdelkov dvignejo zavzetost za tako delo. Otrok je še posebno počaščen, če lahko odnese izdelek domov."
službe v nekem kraju. Ta podatek je statistično zadovoljiv, saj tudi v svetu dosegajo približno take rezultate.
ČEMU DAJETE PRI VAŠEM DELU NAJVEČJI POUDAREK?
— Delovni vzgoji: verbalizem pri naših učencih ne pride v poštev. Za sedaj imamo samo eno delavnico, kar pa še zdaleč ni dovolj za sistematsko delovno vzgojo, ki bi bila potrebna še zlasti gojencem, ki končajo šolsko obveznost, nimajo pa še dovolj privzgojenih in utrjenih delovnih navad; na delovnih mestih ne uspevajo, zapuščajo jih in ponovno zapadajo pod negativne vplive družbe. Zato smo v našem petletnem načrtu predvideli gradnjo štirih novih delavnic: mizarske, kovinarske, šiviljske oziroma gostinske delavnice in modelirnice za obdelavo kar-tonaže. V delavnicah bomo usposabljali gojence po programu določene stroke. Gojenci bodo izdelovali določene predmete v kooperaciji s podjetjem. CT sodelovanju se že dogovarjamo: s kovinskim podjetjem LIV v Postojni, gostinskim podjetjem Kras, lesno-predelovalno industrijo Javor (obrat Postojna) in s kartonažno tovarno Rakek.
Poklicno usposabljanje absolventov posebnih šol je še vedno problem z dolgo brado. Verjeli smo obljubam, da bomo dobili tak zavod leta 1965, pa od vsega ni ostalo ničesar, razen nenehnih opozoril, da prihajajo
Za sedaj dopoljnjujejo pre-vzgojno-izobraževalno delo še v mizarsko strugarski delavnici; v sodelovanju z bližnjimi podjetji so izdelali razne izdelke za določena podjetja. Naloga mojstra v delavnici je, da beleži razne pozitivne in negativne odklone.
V dvajsetih letih so prevzga-jali in usposabljali v zavodu 603 gojence.
KAKO JE Z ODPUSTNIKI?
— Naredili smo analizo od-pustnikov v razdobju petih let in ugotovili, da seje 65 % otrok socializiralo. O ostalih nismo dobih podatkov, nekaj pa je recidivistov. Precej je odvisno od tega, kako delajo socialne
učenci iz teh šol poklicno ne-uspobljeni, premalo pripravljeni za delo.
KAKO JE POTEMTAKEM Z GOJENCI, KI KONČAJO OSEMLETKO?
— Vsako leto odpustimo tudi gojence, ki so stari že več kot 15 let, končali pa so v nižjem razredu posebne osnovne šole. Vedeti moramo, da pridejo otroci v naš zavod precej kasneje kot v druge osnovne šole — veliko jih je starih tudi petnajst let. Tem ni mogoče napovedovati uspešne prihodnosti. Tiste, ki so končali s 15.,
(Nadaljevanje na 5. strani)
vili svojo nalogo — nihče ga ni polomil. Tu in tam je bilo potrebno še marsikaj izboljšati, a za „krst" je bilo kar v redu.
Po prireditvi sem jih vprašal, če bodo še kdaj nastopili. Večina mi je pritrdila, nekateri bi sodelovali celo na večji prireditvi v dvorani.
S tem nastopom smo omogočili bojazljivejšim učencem, da pridobijo zaupanje v svoje recitatorske sposobnosti in se še izpopolnijo. In kako malo je včasih potrebno, da jih odkrijemo in navdušimo, kajne?	_
Izdala je svoj poklic
Kako strupen, skoraj grozljivo obtožujoč naslov. ..
Pripravljen sem, da bom vsaj od polovice tistih, ki bodo ta zapis prebrali, deležen ironičnega smeha, češ, ali se je človeku zmešalo, da nas v eri kompjutrske stvarnosti posiljuje s sentimentalnostjo donkihotske romantike! - Počutil se bom pač kot vsak, ki je že tvegal nastop pred areno javnosti in je bil za nagrado izžvižgan.
Duša je bila zmeraj ena tistih učiteljic, ki so jim inšpektorji, ko je bilo to še v navadi, pisali v ocenjevalne liste superlativne označbe: „Prizadevna, predana, tovariška, zgledno disciplinirana...“ Tudi sama je veliko dala na to in je svojo odlično oceno s ponosom nosila zapisano na ambicioznem čelu.
Učiteljski poklic je (po izbranih izjavah in vsem ponašanju sodeč) pojmovala kot izjemno vzvišen nad vse ostale. Učitelj je bil zanjo nekaj usodno posvečenega, nič manj kakor pesnik ali duhovnik. Kadar so kolegice, ki se niso počutile tako poklicno vzvišene in posvečene, kaj pomergale, če jim je bilo preveč hospitacij in aktivskega dela, jim je rada mašila usta s citatom iz Prešerna:
„Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!"
In proti koncu šolskega leta, ko so kar vse po vrsti, izgubljale živce nad paglavci, ki jih je razganjala pomlad, jim je spet hitela dajati pomirjevalno injekcijo iz Pevca:
„Kako bit hočeš poet (učitelj) in ti pretežko je v prsih nosit’ al pekel al nebo!"
Kar je naložila sebi, je zahtevala tudi od svojih učencev. Morali
piti najbolj disciplinirani, najsnažnejši, najlepše urejeni, najuspešnejši in najbolj tovariški, vse „naj“...
Kdo bi se tedaj čudil, če jo je vsa zbornica enodušno imela za
Gojenci posebne šole Planina na proslavi 20-letnice
Priučenost še ni dovolj
Kot smo že poročali v Učnih načrtih, je strokovni svet zavoda za šolstvo razpravljal o temeljnih zasnovah predmetnikov in učnih načrtov za poklice (tako imenovanega ozkega profila) matalurške, čevljarske in gumarske stroke. (To so šole, ki izobražujejo po zakonu o poklicnem šolstvu.) Tovrstno izobraževanje je namenjeno ožjemu krogu podjetij: železarnam Jesenice in Ravne na Koroškem, Alpini-Žiri, Peko, Planika, in Sava-Kranj. Seji so prisostvovali predstavniki vseh omenjenih podjetij. Zasnove so pripravljene za mladino in odrasle. Težnja odrashh, da pridejo do družbenoveljavnega spričevala, je dobra motivacija za uspeh. Med zaposlenimi je 56 % takih, ki so imeli samo spričevalo o končani osemletki in nobene strokovnosti.
pomenu telesne vzgoje, ki naj*1 imela preventivni značaj P'Q utrjevanju in razvijanju telesa'^ spretnosti, zlasti v razvojih obdobju mladostnikov in p0’ nejše drže pri poklicu. Iskali^ j možnosti pri predhodnosti n lanja s primernimi izpiti in 1$ jj tovili, da je nujno ob likov31 /( njihove zasnove. Predhodnost) j, mišljena v istovrstnih poklkf 4,
torej možnost obrazbe.
vertikalne u l/,
V tehtni razpravi, katere so se udeležili tudi predstavniki delovnih organizacij, so se odpirala nova vprašanja. Med drugim: ali je učna doba polno izrabljena in kakšna je dolžina praktičnega dela v organizaciji?
Ker vsak poklic ni podalj^ /e in ker se vsakega ne da razšiE , (npr. čevljarski), je treba f*1 ^ učiti, kje ta predhodnost staja. Vsak učenec mora vedet „ za kaj se odloča in če bo laf*'1 nadaljeval šolanje. Zaposli delavce je treba izobraževati3 podlagi temeljnih zasnov. F' hi klicne šole ne morejo mi%a tega programa, ki sprošča oržj nizacijske oblike za tovrsi"
izobraževanje in pobira togo8'
i •	•	•	w «	w*.	««	__ n
V tovarnah naj bi prilagodih praktični pouk pri obravnavi strojev in naprav, ker tu lahko pridobe učenci praktično usposobljenost za varno in kakovostno delo. Varstvo pri delu mora vsebovati najmanj 5 % praktičnega pouka in zajeti tudi varstvo okolja. Učni program naj bi zajel zlasti prve faze dela. Na delovnih mestih v organizacijah je očitno pomanjkljivo znanje iz fizike. Delovne organizacije - zaradi pomanjkanja kadra so še vedno prisiljene pri-učevati svoje delavce. Nagel razvoj tehnologije je rodil potrebo po specializiranih delavcih ozkega profila. Znaki gibanja kažejo, da težka mesta niso priljubljena (manjša plača), zato so prosta mesta za širši profil ponekod le 50 odstotno zasedena. Znova se je pojavilo vprašanje naziva: matematika ah strokovno računstvo, ki ostane še odprto do nadaljne proučitve. Veliko je bilo govora o
ki jo ustvaija šola. Predlog , Molka, naj bi v splošno ^ obrazbo vključili potreb3 ; osnove vzgoje, ni jjil sprejet, k1 trenutno nimamo takih u<] teljev, ki bi lahko pri vsake' predmetu posredovali z1’31' stvene spoznanja. Enotna je bj'7 zahteva udeležencev, da je tre” j1 dati večje pristojnosti strok®' k nemu svetu zavoda za šolst"
avtiu taverna z.a	,1
pri spreminjanju zakonov.
leženci so podprli načelo, naJ! -bila družba soudeležena pri nanciranju tudi tistega šola®)* ^ ki so ga doslej financirali delovne organizacije. Te PT
khene šole bodo po vsej ve^£ jetnosti sprejemale tistih 36Fh
učencev, ki nimajo dokončal osnovne šole. Tem je bilo dosUv onemogočeno šolanje na drvfe bene stroške, odprto jim je b^c le priučevanje v podjetju. ^ učenost ni dovolj. Dolžni s*”1® odpreti tehnološko-prograrn^1, usmerjenim tečajem. S tern W problema osipa ne bomo resp ker mora biti le-ta rešen ž£ osnovni šoli. Širina splošiKpc obraževalnih predmetov 'da more biti nadomestilo za to J sta sar ni d?ila osnovna šola.
TEA DOMINKV,
M

vzornico in so se vanjo že privajeno prikrito ali neprikrito obrasle, oči, kadar je ravnatelj godrnjačem tesal grebene z že znano W<?c tico: Nekdo med nami pa vendarle vse zmore in bo našel uro tudi za to in to...	^
Nekega dne sredi šolskega leta pa se je na lepem v zbpr^hi razpočila bomba: Dušo bomo izgubili, že s prvim odide...	1 \
Ni ga bilo, ki bi ob tej novici ne dvignil glave in še obrvi povija ^ Duša da gre? Kam in zakaj? ... Saj ima vendar tu hišo iti Ijeno življenje! Zaradi denarja menda tudi ne, saj vedno govori j* delu, nikoli pa o denarju!	. ' ^
Zbornica je zaman ugibala o vzroku, sama pa je molčala sfinga. Šele dan potem, ko se je poslovila, se je razpočila bomba: Duša je obesila učiteljstvo na klin in ostala doma, kjer! J1 odprla nadvse donosno obrt...
Nihče ni niti slutil, da je to obrt že nekaj časa opravljala dodobra preizkusila njeno rentabilnost. Dvema gospodoma' moreš hkrati polnovredno služiti. In ker pomeni vsaka za šolo H šoli potratena ura izgubljene težke tisočake, ki jih mehanično b'1 naprezanja meče v žepe rezkalni stroj, bi njen kalkulativni ra$ ^ utrpel nepopravljivo škodo, če bi z odpovedjo službe čakala3 $1 konca šolskega leta. Kdo bi bil sentimentalen, kadar je beseda h denarju? In posebno, če je učiteljska plača proti obrtnemu^ b/( služku samo drobiž ...	A;
V zbornici so se bliskovito razkresali komentarji prek mize:	Ai
-	Da nam bo ONA kaj takega zagodla sredi leta, ko ve,'
bomo morali kipariti do konca, si ne bi nikoli mislil!	Afa
-	To je cinična prevara družbenega zaupanja, izdajstvo poki'1, h'v
ki ga je tolikanj opevala!	mi,
-	Zdaj vemo, kaj se je skrivalo za njeno leporečnostjo o dek
rafiniran račun s šolniško kariero! Ko pa se ji je nenadoma odpb tb zlata jama, se ji je v trenutku vsa posvečenost razdimila v n?i puh...	hn,
-	Komu naj še verjamemo?	^
-	Predvsem nobenemu ..idealistu"! Prej se smeš zanesti na
stobo godrnjača, ki ti po štirikrat na leto preti, da bo pobral *0; kopita, a ko se resnično poslavlja od šole, se izkaže, da se jaf J šteno otepal z njo Jernejevih štirideset...	Čaj
Tako in nič drugače je naredila Duša. Kdor misli, da je rcd^M nespotakljivo v duhu kompjutrske stvarnosti, naj me po branj? 'Pro zgodbice mirne duše izžvižga...	/liki
AM^kot
JANEZ LA!
ZAKAJ TAKO?
Le dve uri za Prešernov dan
Nisem prvi, ki se oglašam v zvezi s praznovanjem slovenskega ^turnega praznika, ki po novem šolskem koledarju ni več pouka f dan. Vsi prosvetni delavci razumemo, da je zaradi prostih jbot treba skrčiti število ostalih prostih dni, ki smo jih imeli ,0%', take rešitve pa vendar nismo pričakovali. Novi koledar upo-‘^a namreč kot pouka proste dni štiri športne dneve, dan pio-^lev, zdravstveni pregled, ekskurzije in podobno. Vse lepo in vav, ne morem pa razumeti, da so nam vzeli edini dan, namenjen Mturi. Kako je z njo v današnji družbi, posebno med mladino, °bro vemo, in storiti bi morali vse, da se tako stanje čimprej Popravi.
i' , Zdaj imamo za Prešernov dan namesto prostega dne na voljo le uri, ki jih lahko vzamemo od pouka. V takih okoliščinah pa n» Bobre proslave ni vedno mogoče pripraviti.
,01 Prešernov dan naj bi bil resnično praznik vse naše mladine. Šole i« ^ bi ob tej priložnosti pripravile kvalitetne prireditve, na katerih jo feznaniU doraščajočo mladino s slovenskimi umetniki, kar bi mm prispevalo k temu, da bi le-ta bolj cenila kulture, kot jo ^ To naj bi bil kulturni dan, ki bi se ga učenci spominjali vse it j in komaj čakali, kaj bodo doživeli prijetnega čez leto dni. Zdi
uuruzcujuuu rmauinu a ziuvcnarurni urriciriuu, tKur ui
g? n^vomno prispevalo k temu, da bi le-ta bolj cenila kulture, kot jo
¥ mi, in mmgim drugim kolegom tudi, da je nujno uvesti 8. fe-jj .^ar kot pouka prost dan, namenjen pa naj bo kulturnemu uve-‘kvljanju naših šolarjev.
jša . Rešitev je kaj preprosta, ne vem pa, če je za vse sprejemljiva. Ker ;jfi' jf t' novem koledarju že močno skrčeno število šolskih dni, pred-pfO kgam naslednje: imamo štiri športne dni; zakaj ne bi imeli le treh, ot pa bi lahko ..spremenili" v kulturni dan. Cenim šport in jet ,elesno krepitev mladega človeka, sodim pa, da Prešern in slo-]ik driska kultura tudi zaslužita svoje.
•eJ Prav bi bilo, da bi tudi tisti, ki so o tem spregovorili krojili usodo p, ^vemu koledarju. Torej - ali lahko upamo, da bomo v pri-Jjjr^njem šolskem letu spet tako praznovali Prešernov dan, kot smo
ntPred leti?	BORIS ŽUŽEK
stfl
’°d
Seja koordinacijskega odbora ;bk! stalne konference jugoslovanskih g založnikov šolskih knjig
iitf1 Pred desetimi leti so jugoslovanski založniki šolskih knjig z na-ibjj nenom, da skupno rešujejo nekatere probleme na tem področju, tre1’^tanovili svoje združenje — Stalno konferenco jugoslovanskih za-^tetnikov šolskih knjig.
ČLANI KONFERENCE SO: Zavod za izdajanje udžbenika iz v.A°e°grada, Školska knjiga iz Zagreba, Zavod za izdavanje udžbenika lajjjjz Sarajeva, Pokrajinski zavod za izdavanje udžbenika iz Novega Pokrajinski zavod za izdavanje udžbenika iz Prištine, Pro-mteetno delo iz Skopja, Edit iz Reke ter Državna založba Slovenije saflte Mladinska knjiga iz Ljubljane. Sedež stalne konference se vsako rrto menja, letos je v Prištini, predsednik kordinacijskega odbora 'Ta/e prof. Zujadin Mu niši, direktor Pokrajinskega zavoda za udžbe-36fttfce i nastavna sredstva iz Prištine.
^^Sodelovanje med založniki šolskih knjig iz vseh republik in po-^ajin je i,ii0 doslej uspešno. Stalna konferenca predstavlja za-^žnike tudi v mednarodnem sodelovanju pri realizaciji kulturnih 1 f<dVenc‘i’ med katerimi je trenutno posebno Madžarska. Tako so-■	z drugimi državami, posebno sosednjimi, kjer živi del
oziroma narodnosti Jugoslavije, je izredno pomembno. Prav ** Posedovanjem Stalne konference so predstavniki DZS obiskali mj evenske šole v Porabju in prisostvovali pouku slovenskega jezika. reSj ^venske jezikovne vadnice za te šole tiska DZS.
. Stalna konferenca je organizirala uspešen simpozij o sodobnem ’n $\čbeniku, izdaja revijo Pouk zgodovine, v pripravi pa je tudi iz-fUjanje revije Sodobna matematika. Organizira tudi vsakoletne raz-teve šolskih knjig iz vse Jugoslavije ter strokovna predavanja o *°nceptu sodobnih učbenikov.
JIC0 Na seji dne 9. in 10. februarja so zastopniki iz vse Jugoslavije Opravljali o sedanjem in prihodnjem delu konference. Glede vsa-tetnih razstav so menili, da naj bi bile razstave strokovno urejene „ morda redkejše. Razpravljali so tudi o izdajanju posebe revije ■d^%ne konference, ki bi člane in javnost seznanjala z delom kon-ktM*nc? Pa tetdi 2 možnostmi in koncepti izdajanja učbenikov. Tz-i č$ učbenikov mora biti načrtno: republiški sekretariati za pro-7jto in kulturo naj bi izdelali dolgoročnejše načrte za izobraže-01 Oje in na osnovi teh bi potem izdajali učbenika. Pogovarjali so se teli o možnosti sodelovanja pri izdajanju učil.
.jj0 ločeno vlogo tako pri populariziranju učbenikov in učil kot Glisti Pri u%°tavljanju potreb po šolah bi imeli republiški prosvetni jli stl, h pridejo v vsako šolo.
JTalna konferenca jugoslovanskih založ-
ktN jNOV Šolskih KNJIG bo poskušala združiti vse izdajatelje dN Ubenikov in učil V tesnem sodelovanju bi bila zajamčena večja iet* jjjjteiost - in morda tudi znižanje stroškov, torej cen učbenikov 'Uede teh so težave predvsem v Makedoniji in Sloveniji), itt
%it Tudi na Dolenjskem aktiv domskih delavcev
? b Šestim ^— pov in zahtevala takojšnjo rešitev najbolj perečih problemov: več prostora v novih domovih, obnovitev starih zgradb, sodobnejšo opremo, učila itn.
Problemi so si v vseh domovih bolj ali'manj podobni, zato. so prosvetni delavci v domovih na Dolenjskem pozdravili prvi sestanek domskih delavcev, saj upajo, da se jim bo tako hitreje posrečilo izkopati iz težav, pa tudi strokovno izpopolnjevati.
V dijaškem domu Majde Šilc v Novem mestu so predstavniki šestih domov sprejeli stvaren enoletni program: vsaka dva meseca bodo imeli strokovni posvet, vedno v drugem domu. Prihodnji sestanek bo marca v Kočevju. Mladina teh domov bo prirejala tudi športna in kulturna srečanja.
MARJAN TRATAR
k e*}im domskim aktivom h i Ateliev in ravnateljev dija-Ut Hornov Slovenije se je sredi ji hjj.Nga januarja pridružil 1 Oni - N domskih delavcev Uki^Nke, ki združuje šest dija-,e > »leli iomov: Kočevje, Cmo-’ No ’ ^vnica, Krško, Brežice in
'0 iivi0»oneSto- V teh domovih tih srednješolcev, zaposle-
de> hatlu Je 30 vzgojiteljev in rav-jv., lev. To je seveda območje Ji netniske; ki je povečini rev-e C \ mdustrijsko nerazvito in ^jsko zaostalo. Domske n N noj(,le b‘ rnoralo biti deležno 0 i koi^l Nirikrat več mladine je f ftp ■
(al s je, da smo v zadnjem tv^tečn Začeli bolj resno in do-""prohi Opravljati o domski liki	^ občini in repub-
njv11
fffkkonfPudi rnladina je na svojih lerencah sprejela vrsto skle-
Tek na dolge proge
Učitelj je vzdržljiv. Prekosi vse maratonce, a nikoli ne govore c njem kot o zmagovalcu. Tudi v tem je ironija njegovega poklica.
Najprej je tekel za plačo. Tu sicer še ni dohitel vseh, ki dirkajc pred njim, a nihče ne pravi, da jih ne bo. Za sabo je pustil čase, kt ga je bilo sram povedati, da je učitelj. Vsak je vedel, da je najbol, revna miš na svetu. Na izletih so mu učenci plačevali sladoled.
Odkar je diplomiral, se poganja za uspehom v poklicu. Na stavljajo mu zapreke, on pa spretno čeznje! Prej ga je lovila ene tretjina nezadostnih, zdaj pa pet procentov. Tistim, ki znajo za tri, da pet. Cvekarjem prisluži dvojko. Ob koncu leta ima najboljši uspeh. Kaka sitna gnida tečnari, da to ni prav. V pedagoškem brevirju piše, da na račun uspeha ne sme pasti zahtevnost. Kaj pa je že to - zahtevnost? O njej radi pretiravajo starši. Začne se takrat, ko otroku ne znajo narisati v zvezek kresničke z ugasnjeno lučko. Naenkrat.začno govoriti, da je šola prezahtevna.
Učitelj pa teče in teče. Vrhovna oblast mu kdaj vrže kaj poa noge, a tega se je navadil. Pošlje mu kake obrazce, ki jih ne zna izpolniti. Eno vprašanje je že tako zavito, da se useka in odgovori v svojo škodo. Na Zavodu si pa manejo roke in brusijo nože. Gc bomo, bo že videl! Kako pa ta pepe sploh uči? Ni važno, kako uči. Važno je, da priteče na cilj.
Najhujša je dirka za uglednostjo, a v tej disciplini učitelj omaguje. Kdaj le si bo pridobil ugled? Vsi so že gospodje, edino on je ostal tovariš. Obrtniki so cenjeni zaradi dragih storitev. Kakšno slavo uživajo na primer kuharice! Pred zdravnikom ne upa nihče niti pisniti, nad njim pa lahko bevska kdorkoli. Inženirji hodijo na prakso v inozemstvo, in če se slučajno vrnejo, vse strmoglavlja s pokloni prednje.
Pedagoški maraton je na zadnji progi neuspešen. Nič ne pomaga, nismo produktivni.
Kljun je otresala	BERTA GOLOB
Cena učitelja v samoupravnem sporazumu
Dva čianKa, (J. Šifrer: Prosveta, financiranje in samoupravni sporazumi — Sodobnosti: Lotrič: Kako vrednotimo učiteljevo delo - Delo), ki sem ju prebrala v prvih dneh letošnjega leta, sta me spodbudila k pisanju naslednjih misli, ki naj prikažejo še nekatere probleme našega šolstva in financiranja.
1.	Novo leto, je za nas prosvetne delavce novo le glede financiranja, sicer pa smo sredi dela in napisali smo prve — polletne obračune dela nas in učencev.
Proti koncu preteklega leta so potrjevali samoupravni organi s precejšnjo naglico samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov. V kolektivih je bilo tedaj in že prej izrečenih precej kritičnih misli, ki pa odnosov in razmerij med posameznimi izobrazbenimi stopnjami učiteljev glede denarnega vrednotenja niso spremenile. Prav zato pa učitelji s srednjo in višjo izobrazbo z njegovimi določih ne soglašamo (glej Delo!).
Zakaj? Izhajajoč iz zakona o osnovni šoli delamo v osnovni šoli učitelji s srednjo, višjo ah visoko izobrazbo. Naše delo je vzgojno — izobraževalno. Uresničujemo učni načrt za osnovne šole, vse cilje osnovne šole zapisane v učnem načrtu in v zakonu o osnovni šoli. Prav teh ciljev in vzgojno-izobraževal-nega procesa pa nihče ne deli po naših izobrazbenih stopnjah, prilagojeni so le razvojni stopnji učencev. Vzgojno-izobraževal-no delo je enako zahtevno za vse učitelje, zaposlene v osnovni šoli. Opravljamo enako težko in odgovorno delo. Prav zaradi tega pa prihaja samoupravni sporazum s svojimi merih (učitelj s srednjo izobrazbo — 213 točk, učitelj z višjo izobrazbo 250 točk, učitelj z visoko iz-obrazbo 313 točk) v nasprotje s 7. členom ustave, ki pravi: „Samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka.11
Tolikšnega razpona med učitelji s srednjo in visoko izobrazbo torej ne opravičuje delo, temveč predvsem iz-
obrazba. Le-ta naj bo vsakomur priznana, ovrednotena, toda razmerja naj bodo razumevajoča, sprejemljiva. Poudarjam: ne gre le za količino denarja; za vsakega učitelja je pomembna pravilna ocena in cena njegovega dela v primerjavi z drugim na isti ustanovi.
Kako nepravilno je vrednotenje dela učitelja s srednjo izobrazbo, naj pokaže še naslednji primer:
Po 35 letih dela odhaja predvsem živčno utrujen v pokoj. Po ceni svojega dela doseže takrat mladega predmetnega učitelja, primerjava s profesorjem začetnikom pa je nevzdržna.
‘ In kako samoupravni sporazum določa vrednotenje minulega dela ah izkušenj? Kratko: po izobrazbenih stopnjah, saj se procentualna vrednost računa od osnove. Vprašujem v imenu vseh prizadetih: So izkušnje, pridobljene v vzgojno izobraževalnem procesu, res več ah manj vredne odvisno od človekove izobrazbe?
To so tri vprašanja, ki v sporazumu niso našla ustreznega odgovora, pa nas vznemirjajo. Energije ne usmerjamo samo v pedagoško delo, kar bi bilo edino koristno; po nepotrebnem jo trošimo, ko znova in znova razpravljamo o teh in podobnih vprašanjih. V kolektivih je nezadovoljstvo, ki delovno storilnost znižuje, ne pa spodbuja. Osebno zadovoljstvo je pogoj za uspešno delo kolektiva, za notranji mir v kolektivu. To pa je tisto prijetno ozračje, soglasnost, pripravljenost opraviti vsako nalogo, premagati vsako oviro.
2.	O kadrovskih problemih sta oba avtorja v omenjenih člankih spregovorila dovolj kritično. Omenim naj še en problem: feminizacija pedagoškega pokhca. Že v preteklosti so v
tem poklicu prevladovale ženske, toda danes najdete učitelja razrednega pouka le še med starejšo generacijo, ostali so ah na vodilnih položajih, so doštu-dirah ah pa sploh odšh iz prosvete. Zanimivi bi bih podatki, koliko učiteljev (ne glede na spol in izobrazbo) je zapustilo pedagoško delo. In še bolj zanimivi bi bih odgovori: Zakaj so to štorih? Morda bi ne bilo napak izvesti anketo o tem, da bi prišli do spoznanja, kateri dejavniki so moške šilih zapustiti učiteljski pikhe ter zakaj se mladi fantje več ne odločajo zanj. Znano je, da je družinska vzgoja z enim samim staršem pomanjkljiva, v mnogih, predvsem čustvenih smereh polovična. Ah ni tako tudi z uresničevanjem vzgojnih smotrov na stopnji razrednega pouka?
Na pedagoških akademijah v Ljubljani in Mariboru je diplomiralo le malo učiteljev za razredni pouk. Vpis še ni nič večji. Primanjkljaj učiteljev je že zdaj precejšen. Nihče ne pove jasno in odkrito, kdo in kako bo poskrbel za kader.
3.	Nemalo slabe volje je bilo v začetku šolskega leta, ko so v šolah uveljavih nova določila o učni obveznosti. Ponovno smo bih učitelji razrednega pouka diskriminirani v primerjavi z ostalimi. Zdaj bo, tako se shši, osnova za plačilo 42-umi delavnik. Nisem proti, pa tudi navdušiti se zanj ne morem. V vsebinskem in metodičnem pogledu ne prinaša v našo šolo nobene novosti; je samo novo merilo za obračun mesečnega učiteljevega dela. Prav ta obračun pa bo le administrativno obremenjeval posameznika in vodstvo šole. Povečah bomo papirnato vojno, ki je pri nas že zdaj ne manjka. V nobenem primeru ni to bistven napredek.
4.	V splošno nezadovoljstvo učiteljev s srednjo in višjo izobrazbo je poslala TIS Ljubljana v decembru 1971 obširno priporočilo, naj samoupravni
organi šol sprejmejo naslednje
sklepe: „-------“ Ne morem jih
točno navesti. Dopisa nimam. Vsebina je govorila, naj se učiteljem z visoko izobrazbo izboljša vrednost delovnega ...esta še za 6 %. Tako se je vrednost delovnih mest tehničnega in administrativnega kadra, učiteljev s srednjo in višjo izobrazbo povišala za 18%, učiteljem z visoko izobrazbo za 24%. Marsikje so tako izplačah in nagrade za celotno delo so se še toliko bolj razlikovale in oddaljevale druga od druge. In rezultat: delovno vzdušje vseh prizadetih in dovolj obveščenih je nenadoma popustilo in to v kritičnem času — pred L polletjem. Črta na grafikonu je padla, namesto da bi se vzpe njala. Ali so odločujoči in pisci takih priporočil pri temeljni izobraževalni skupnosti vsaj zaslutili, koliko negativnih posledic lahko prinese taka odločitev v učiteljske kolektive?
Po vsem tem se vsiljuje sklep: kako zelo hitro in nepremišljeno prenašamo ugotovitve in ukrepe z enega področja naše družbe na drugo področje, kako malo upoštevamo in presodimo vpliv konkretnih razmer in dejavnikov na tako presajanje, ko da nimamo časa, ko da nismo še nikoh nič slišali o tem, kaj in kdaj smemo od drugod vnašati v vzgojno izobraževalni proces.
Vsiljuje se misel, da smo pri-šh do takih meril in sporazumov zunaj šole, v temeljnih izobraževalnih skupnostih in znotraj nekaterih šol zato, ker so pri sprejemanju sklepov ah izvajanju priporočil odločah samoupravljavci, ki so bih glede na izobrazbeno stopnjo v večini. Tako so nastale med šolami pomembne razlike. Zgodilo se ni torej nič nenavadnega, saj je že Engels učil, da človekovo usmeritev in njegovo odločanje pogojujejo ekonomske razmere, v katerih proizvaja.	a.B.
Samoupravni sporazumi in nesporazumi
Na naše uredništvo prihajajo številni dopisi v zvezi s samoupravnimi sporazumi. Dopisniki prizadeto in resno razčlenjujejo stanje v našem šolstvu in posledice, kijih utegne izzvati nepravilno vrednotenje dela prosvetnih delavcev.
Prispevke bomo postopoma objavljali. Ker pa so samoupravni sporazumi že podpisani — torej sprejeti - prosimo vse, ki imajo kakšne dodatne ah spre-minjevalne predloge, da pošljejo vloge podpisnikom družbenega dogovora, to je:
republiškemu sindikatu; republiškemu izvršnemu svetu;
gospodarski zbornici Slovenije.
List PROSVETNI DELAVEC je vaše glasilo - ni pa v njegovi pristojnosti, da samoupravne sporazume, ki ste jih prosvetni delavci podpisali, kakorkoli dopolnjuje, spreminja — kritizira ali ocenjuje. Lahko samo raznamuje stanje uspešnosti ali neuspešnosti podpisanega in sprejetega.
Zakaj »puško v koruzo«?
Nedvomno se vsi zavedamo pomembnosti vzgoje in izobraževanja naše mladine. Postavljamo jo celo na prvo mesto! Tako je tudi prav. Vendar pri vsem tem kaj radi pozabljamo na tiste, ki naše najmlajše vzgajajo in izobražujejo. Če že družba zahteva od njih največ, kar morejo nuditi najmljašim, potem bi morala prav ta družba tem ljudem vsaj v nekaterih primerih nuditi več.
Po nekaterih podatkih je namreč samo lani iz treh obalnih občin Kopra, Izole in Pirana odšlo iz šolstva kar 40 usposobljenih učiteljev, pri vsem tem pa je polovica šolskih ur nestrokovno zasedena. Vzrokov za tako množičen odhod prosvetnih delavcev v druge službe je sicer precej, vendar so najbolj očitni — pomanjkanje stanovanj in sorazmerno nizki osebni dohodki. Čeprav so se lani osebni dohodki prosvetnim delavcem na tem območju zvišali za
18-odstotkov, so kljub temu dosegli le okoli 70 odstotkov realizacije samoupravnega sporazuma, Stanovanjsko vprašanje se zaradi vedno dražjih gradenj stanovanj še počasneje rešuje. To pa beg iz prosvete še pospešuje. Pri tem moramo poudariti, da prosvetni delavci na d bolnem območju pri vsem tem ne držijo križem rok in samo čakajo, kdaj bodo dobili stanovanje. Bili so med prvimi, ki so se tega vprašanja lotili resno, že pred leti, in med prvimi, ki so začeli združevati sklade za stanovanjsko varčevanje. Kljub vsemu pa stanovanj za prosvetne delavce manjka. Nekateri med njimi rešijo svoje stanovanjske težave že s tem, ko se zaposlijo v drugih podjetjih, kjer v večini primerov dobijo višje osebne prejemke in stanovanja.
Sami prosvetni delavci vseh teh pomembnih vprašanj ne bodo mogli rešiti.
T. URBAS
Iz drugih republik: Kosovo
Da ne bo premalo učiteljev
Na nedavni seji izvršnega sveta Kosova in Metohije, so razpravljali med drugim tudi o razvoju šolstva na Kosovem in Metohiji in pri tem menili, da bo do 1975. leta treba vzgojiti za nižje razrede osnovnih šol okrog 5.200 učiteljev. Toliko se bo namreč povečalo število učencev v nižjih razredih osnovne šole. Seveda pa bodo potrebovali tudi učitelje za višje razrede, zato nameravajo nekatera dosedanja učiteljišča spremeniti v pedagoške akademije. Medtem pa se bo povečalo tudi število profesorjev na srednjih šolah od sedanjih 647 na 2.300.
Pogled na lepo šolsko zgradbo v Preddvoru
Skrb za podmladek
Področnega posveta v Ljubljani (zadnjega v vrsti teh posvetov) so se udeležili predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti iz Novega mesta, Metlike, Vrhnike, Koče\ja, Ribnice, Grosuplja, JesenictKranja, Tržiča, Radovljice, Škofje Loke, Kamnika, Ljubljane in Domžal.
Tudi tu so razpravljali o kadrovski pohtiki in štipendiranju. S poklicnim usmerjanjem mladine je treba začeti zgodaj — kakor hitro se pokaže delovno nagnjenje mladega človeka. Kadrovske komisije bi morale priznati potrebe ne le svojega kraja, pač pa tudi širše družbene skupnosti. Tudi za naraščaj na področju prosvete moramo sami poskrbeti.
„Kot vsaka delovna organizacija moramo tudi mi sami misliti na svoj podmladek. Kljub določenim težavam v prosvetnem poklicu je malokje zagotovljena takšna socialna delovna varnost kot pri nas. Za nas bo dela vedno preveč,“ je poudaril Ludvik Zajc.
V razpravi se je pokazalo, da pravzaprav nimamo programa, na osnovi katerega bi usmerjali učence v prosvetne poklice. Sedanji prosvetni delavci pa tudi nimajo trdnega občutka pripadnosti svojemu poklicu. Nezadovoljni učitelji so slabi propaga-torji.
Posebno zaskrbljujoče je vprašanje matematikov. Že od osnovne šole dalje se otroci tega predmeta ali izogibajo ali celo bojijo. Kaj malo se jih odloči za ta študij — pa še te fakulteta dobesedno zdesetka. Naše šole bodo čez nekaj let ostale brez matematikov, če se študij ne bo temeljito reorganiziral. Pedagoške gimnazije tudi premalo pripravljajo dijake na prihodnji
Tako na pedagoških gimnazijah kot na pedagoških akademijah bi bilo treba več skrbi posvetiti oblikovanju osebnosti prihodnjih učiteljev — saj to ne bo navaden obrtnik, ki mora samo znati toliko in toliko snovi, dmgega pa nič. Prosvetni delavec kot osebnost z občutkom za pravičnost, za dolžnost ter s predanostjo do. pokhca in otrok, lahko tudi vzgaja in ne le poučuje.
Zavoljo pravočasnega usmerjanja mladih ljudi v prosvetni poklic naj bi se štipendiranje prihodnjih prosvetnih delavcev preneslo na temeljne izobraževalne skupnosti. Glede izpopolnjevanja in napredovanja učiteljev — kajti tudi to ni brez pomena za nove učitelje — je nuj-ino takoj napraviti analizo, sestaviti predloge in jih razposlati v razpravo po šolah. Zdaj imamo pravzaprav samo učitelja, ki začne delo, in učitelja, ki umre — vmes pa je 15 % razlike v osebnih dohodkih. To ni posebna stimulacija.
Vsak si krajša čas po svoje, bi lahko zapisali pod tole sliko. Avtobus je kaj muhast. Če le malo zamudiš, ga že več ni, če pa prideš pravočasno, ga moraš čakati. Bojan Baša, Jože Čekada, Danilo Brožič in Leon Dodič iz Jasna pri Ilirski Bistrici, ki obiskujejo šesti razred, le Leon tretji razred Kettejeve osnovne šole v Ilirski Bistrici, za muhe avtobusa sicer dobro vedo, zato so na domači avtobusni postaji v Jasnu vedno pravočasno, čeprav potem še pol ure avtobusa ni od nikoder. Pride pa vedno!
Kaj dosežemo z besedami?
poklic. Tako prenekateri skrene drugam. Pedagoška akademija ne vzgaja ljudi za odročnejše predele. Zastopniki temeljnih izobraževalnih skupnosti iz Dolenjske so izjavili, da v Ljubljani ne vzgajajo učiteljev za njihove šole. Tako se je rodil predlog, naj bi se ustanovili oddelki pedagoške akademije še v Novem mestu in Novi Gorici.
Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je na svoji 65. seji obravnaval delovni načrt za leto 1972. K skupnim nalogam, kijih bodo letos opravili izobraževalna skupnost SRS, republiški sekretariat za prosveto in kulturo, zavod za šolstvo SRS in pedagoški inštitut, je Tilka Blaha predlagala, da bi uvrstili tudi izobraževanje odraslih, torej tudi Zvezo delavskih univerz. Delovni načrt bi se zaradi tega zelo razširil, zato se navzoči s tem niso strinjali. Nujen bi bil tudi pregled nad šolami pri delovnih organizacijah — uvrstili naj bi jih k tehniškim šolam. (Takih šol je 22 — njihovo financiranje pa ni urejeno.) Tudi šole ozkih profilov bi morale imeti začrtano delo. Predsednik Ludvik Zajčje na osnovi predlaganega sklenil, da je zbiranje podatkov o takih šolskih dejavnostih nujno in da je na osnovi podatkov takoj treba začeti urejati razmere.
Merila za financiranje dejavnosti posameznih vrst vzgojnih in izobraževalnih zavodov v letu 1972 so izzvala med prosvetnimi delavci precej nejevolje. Tudi na republiško izobraževal-
no skupnost prihajajo protestna pisma, predvsem zaradi nelogičnega razmeija med plačevanjem predmetnih učiteljev in profesorjev. Milena Borovac je pojasnila, da so prvotno imeli učitelji (srednja izobrazba) manj točk, toda zaradi dejstev, da učitelji često opravljajo delo predmetnih učiteljev ah bolje rečeno, da je njihovo delo enako zahtevno (zdaj traja tudi šolanje pet let), so učiteljevo mesto točkovali više. Tako je bilo porušeno ravnovesje v razmerju do profesorjev. Sklep razprave je bil, da je treba prosvetnim delavcem pojasniti, da so merila samoupravnih sporazumov narejena pravzaprav zato, da se dobi global potrebnih sredstev za delovno organizacijo ali šolo. V primeru, da bi zahteve po spremembi samoupravnih sporazumov še naraščale, je prav, da jih prizadeti v obliki vloge pošljejo Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti, repub-liškemu izvršnemu svetu ter gospodarski zbornici, ki so podpisniki družbenega dogovora. Izvršni svet republiške izobraževalne skupnosti sklepa samo o razporejanju sredstev glede na dane možnosti.
BREZPLAČNI UČBENIKI V KOPRU: DA ALI NE?
Dober namen, denarja premalo
Nedavnega posveta v Kopru, ki ga je sklical podpredsednik koprske občinske skupščine Bojan Furlan, so se udeležili tudi predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti, zavoda za šolstvo in sveta za socialno varstvo in zdravstvo. Na posvetu so razpravljali tudi o možnih oblikah brezplačnega razdeljevanja učbenikov vsem učencem osnovnih šol.
Leto ali dve je tega, ko se je reška občinska skupščina odločila, da bo razdelila vsem učencem osnovnih šol učbenike brezplačno. Reški primer so več ali manj uspešno začeli posnemati tudi drugod, in tudi v Kopru.
Predstavniki temeljnih izobraževalnih skupnosti so na. področnem posvetu v Ljubljani sprejeli sklep, da bodo pospeševali ustanavljanje kadrovskih komisij in da si bodo prizadevali usmerjati mladino v prosvetni poklic.
N. M.
Priprave za razdeljevanje brezplačnih učbenikov v vseh koprskih osnovnih šolah so po besedah predsednika temeljne izobraževalne skupnosti v Kopru prof. MIRANA MASLA in tajnice TIS JOŽICE ŽAGARJEVE šele na začetku poti. Sklepno besedo o tem bo seveda izrekla občinska skupščina. V sedanjih razmerah je, predvsem kar zadeva denar, malo verjetno, da se bo odločila za nakup učbenikov za vse učence, kajti nakup učbenikov za nekaj več kot 4.300 učencev
v koprski občini bi le-to stal več kot 60 milijonov starih dinarjev. Najverjetneje se bodo v Kopru, v danih razmerah, odločili, da bo za sedaj vse učne pripomočke kupovala šola, starši pa jih bodo plačali. Le tistim učencem, katerih starši ne bodo zmogli tako velikih stroškov, bo učbenike plačala občina. Kdo bo in kdo ne bo zmogel stroškov za nakup knjig, bo ugotavljala socialna služba skupaj z učitelji po posvetu s starši. Po nekaterih dosedanjih predvi-' devanjih je v koprski občini, kljub naglemu gospodarskemu napredku, še vedno okoli 370 šoloobveznih otrok socialno ogroženih.
Zamisel o enotnem nakupu učbenikov pravzaprav ni nič novega. Z enotnim nakupom učbenikov imajo na sečoveljski osnovni šoli že bogate izkušnje. In morda bolj kot z vsem drugim imajo težave pri odločitvi, kje bodo učbenike kupili. Pri skupinski nabavi so učbeniki cenejši, šola pa kupi tam, kjer jim nudijo večje ugodnosti.
Čeprav bo to za tiste šole, ki imajo veliko šoloobveznih otrok precejšnje breme, ni strahu, da bi ta dobro zamišljena, predvsem pa koristna akcija, propadla in doživela neuspeh.
V KOPRU, IZOLI IN PIRANU SO SE ODLOČILI ZA ENOTNO NOTRANJO DELITEV OSEBNIH DOHODKOV
ENOTNA MERILA ZA VSE
Čeprav je finančni program temeljne izobraževalne skupnosti treh obalnih občin v primerjavi z lanskim kar za dobro tretjino večji, bi vsakršno spreminjanje programa ali pa črtanje neugodno vplivalo na vzgoj-no-izobraževalno delo. Program financiranja za letošnjo leto namreč zajema 21 osnovnih šol v vseh treh občinah s 7.650 učenci, 15 predšolskih varstvenih ustanov z okrog 1.500 otroki, šolsko varstvo s podaljšanim bivanjem v šoli, v kar naj bi bilo vključenih 520 učencev ter male šole, ki jih bo po predvidevanjih letos obiskovalo le nekaj manj kot 900 otrok.
Ljubljana
Vedno bolj polni oddelki
V sedmih osnovnih šolah ljubljanske občine Center je v šolskem letu 1970/71 obiskovalo pouk 4.024 učencev v 152 oddelkih. Na oddelek je tako prišlo 26,5 učenca, kar pomeni, da seje v primerjavi s prejšnjimi leti število učencev nekoliko dvignilo. Šole so tudi bolj razvile podaljšano bivanje, ki zajema tretjino vseh šolarjev, kar je zopet za tri odstotke več kot leto prej.
Ob koncu lanskega šolskega leta je bilo na vseh šolah v Centru 910 odličnjakov. Razreda pa ni izdelalo 157 učencev ah skoraj štiri odstotke. Sicer pa je po učnem uspehu v osnovnih šolah občina Center na tretjem mestu, za Bežigradom in Šiško. Osip se je sicer znižal na štiri odstotke, vendar to ni vedno le posledica neuspevanja v šoli, ampak se v njem zrcali tudi preseljevanje učenčevih staršev.
Postojna
Prošnje
v imenu otrok
V Postojni se že nekaj časa srečujejo z nepremostljivimi težavami otroškega varstva Več kot 130 otrok v starosti od dveh do sedmih let vsak dan čaka, kdaj se jim bodo odprla vrata vrtca. Po nekaterih izračunih bo čez tri leta v Postojni, seveda, če se razmere ne uredijo, čakalo na vrtec že 350 otrok. Sedanjih težav in pa težav, ki jih na tem območju še čakajo v prihodnjih letih, se lahko rešijo le še z zgraditvijo novega vrtca in jasli. Izdelali so tudi že idejni projekt. Menijo, da bodo stroški za postavitev vrtca in jasli znašali od osem do devet milijonov dinarjev. Vendar bi za začetek gradnje že v 1974. letu potrebovali okrog tri milijone dinarjev. Zato je svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti v Postojni že naslovil na delavske svete delovnih organizacij v občini prošnje za dodelitev kratkoročnega posojila, kajti z normalnim dotokom denarja v te namene bi z izgradnjo lahko začeli šele čez deset let. Takrat pa bi bilo že zdavnaj vse zamujeno.
Za celotno izvedbo progra^'
■ jiS
bodo morale občinske skript ne nekoliko globlje seči v SO
l
proračun, kajti le tako b<^ šolstvu in izobraževanju ** obali dali tisto, kar mu gre. Re* da je to samo predlog finaI'^c nega načrta temeljne izobra( ^ valne skupnosti, ki je skupaj e 1 ovrednotenjem programa za1 J tošnje leto in pospeševal de !Ce
pri izračunih za uresničitev tN
moupravnih sporazumov. ‘ sebna komisija pododbora ^ prosveto in kulturo pri obaln6, °r< sindikalnem svetu pa je že pl P čela pripravljati predlog za delitev odebnih dohodk0 sal ki ga je pred dnevi tudi k° hu čala.	fin
Ta predlog, ki ga je izdelkov
komisija na osnovi samoup^p °i
iW*
nega sporazuma, vsebuje enoj
merila in postavke o del1f!faki osebnih dohodkov, ki naj biPna upoštevale vse šole in vzgofikgi, varstvene ustanove na obm0fi°fi obalne temeljne izobraževal11 Zi skupnosti.	N*
ftih
aiia;
Vranja peč pri Kamnikg
No
ftlOj
bodo popravil^
Solo
Šola v Vranji peči pri K3!6® niku ni več za rabo. Kaj tod-Fkc njo? Jo porušiti in 7-gra've novo ali pa sedanjo tako te,1Jnc Ijito popraviti, da bo lahko c bila svojemu namenu. Pr>vf°i teh vprašanjih so pred dnevi borniki občinske skupščinskih Kamniku dolgo razpravljali fij,; slednjič sklenili, da bodo šolo v Vranji peči lepo obnov b; in tako občini prilita^-600.000 dinarjev. Z obnovo sti bj
re šole bodo začeli že letos.
Medvode
Urejeno pošolsko bivanl
kat
i pa
S
'nat 'vid lii n
fr bc
a s
Osnovno šolo Franca Bukjf v ca v Preski obiskuje letos učencev, ki so razporejeni v vfi oddelkih in imajo pouk v d'vJ izmenah. S pričetkom ^ njega šolskega leta so v pr^fi
njega avnaivega leta au v	i :•
jenih spodnjih prostorih \ odprli štiri oddelke pošolsk^1)c bivanja za učence od prveganJ>
vključno petega razreda. V a) opravlja pod strokovnim v” stvom kar 73 učencev svoja ske dolžnosti. Seveda je za vedrilo in prehrano teh ob tudi preskrbljeno.
Col nad Ajdovščino
Nova šola b
Predstavniki občinske sk^ P ščine v Ajdovščini so v nem pogovoru s predstava Na sveta krajevne skupnosti | do Colu sklenili, da bodo na CJpivi zgradili novo prepotrebno iTjjj V novo šolo na Colu se p
vozili učenci iz Predmeje, l^ht
šice in drugih vasi na tem TCrt,
močju. Načrte so že narOjN ! Če bodo izdelani pravočaS" fiv) bodo novo šolo na Colu zag^r
graditi že prihodnjo jesen.
so
urni]
'■»dl
Samoprispevek za telovadnico f J
bo.
V Dravogiauu oodo letošnjo spu.nlad pripravili referendum^ n
katerem se bodo občani odločili o prispevku za graditev tel0jr|> š niče pri osnovni šoli. Telovadnica bo stala 2,2 milijona din, grffiNt pa naj bi jo začeli že letos poleti. Za začetek-bo občinska sJJd^I ščina v Dravogradu poizkušala dobiti premostivni kredit, ^ p drugega denarja pa bodo prispevale tudi delovne organizacij /fisti
družbenem dogovoru o financiranju negospodarskih dejavnojm [^vo
(
Učbeniku za spoznavanje narave v petem razredu na pot
ni &
iž^atavi
ePrav je učbenik spoznavanja
,. e za peti razred avtorice Tatja-a{f ^^anove šele zagledal luč sveta, 8a učitelji biologije iz občin Jese-J,C® ^ Radovljica na dveh konzulta-dokaj temeljito obravnavali.
Sjijah
^,ji menijo, da je s tem učbe-0lTl stoijen velik kvalitativni
-1 ^
p^Po
icAčbenik razlikuje od starejših izdaj, poglavje se začenja z uvod-
ie*orait j. modernizaciji učbenikov.
metodični zgradbi se novi
ko^sako
tO^iitii vprašanji ,.Poskušaj odgo-i iL 11 *’ nat0 siedi obravnava nove : > Vl> povzetek v mastnem tisku
,IT°niI'i“ ter zanimivosti pod „Ali ^ ter na koncu ..Odgovori‘.
ilitjakšn
na> saj opozaija učitelje na bistvo
■Sna struktura poglavij je drago-
v J ®avja ter tako razmeji snov za
°W 7** 'n P0Prei“ne učence.
/n> Znano je, da pripravljajo_pri nas '^jekt, po katerem naj bi se v petih 'z*1 Pri nas začel v biologiji progra-i?1Iani pouk; okrog 60 % učiva bio-lllvstje bi bilo programiranega. V tem . ^°bju naj bi tudi novi učbeniki ^*°8ije že vsebovali elemente, ki bi tt'°gočali delno programirani jlfk- Tak učbenik bi imel ob kon-* i ,^rših poglavij naloge za prever-Je Znanja pod naslovom ,.Učenci, Rušite svoje znanje'1. S tem do-in rešitvami nalog na koncu ra j, en>ka bi postal učbenik meto-teflj^no bogatejši, vzpostavljena bi <0 lj)a dvojna komunikacija med učbe-raVpm in učencem. Učenci bi vsako vidrglavje utrdili. V uvodnih vpra-in.S^iih naj bo v prihodnje več vpra-ali p ki bi bila namenjena vertikalni S J eZavi učne snovi. Dobro bi bilo, h0'bile naloge razdeljene na dva itaifa. Pred razlago nove učne snovi /O bi bili navedeni poskusi kot vaje, S. paterih izpeljemo razlago, na kon-Pa opazovalne in poizvedovalne f°8e za domače delo. Novi pojmi psedilu, ki je namenjeno razlagi, I Natisnjeni polkrepko. Tako so jas-p. ‘^ni in učitelji bodo laže sestav-/ naloge objektivnega tipa. Nava-j-jjff Dobo učence na uporabo učbe-fa s lem, da bodo učenci priprav-lukv vPrašanja k poudarjenim poj-(S Pismeno ali ustno. Žal pa je i V Plenitev posameznih poglavij , dvjp različna.
lep Povzetkih „Pomni“ se na neka-iredpz oiestih pojavljajo novi pojmi, l besedilo ne navaja. Učitelji IskfNPo, naj bi tega ne bilo več v pri-egafNjih ponatisih; s tem namreč iz-
vi1!
Vi
gubi povzetek svoj osnovni namen. Vprašanja, ki so zbrana pod naslovom „Odgovori“, pogostokrat sprašujejo po definicijah, kot npr. Kaj je vesolje . .. magma . . . rudnina ... prod ... grušč .. r itd. ali; Kaj so kamnine .... kristali. Takih vprašanj, ki zahtevajo definicijo, se je treba v prihodnje izogibati. Vprašanja te oblike so bolj primerna v nalogah izbirnega tipa za prevetjanje količine osvojenih pojmov. Nekatera poglavja po mnenju učiteljev pretežka za učence petega razreda. Učitelje skrbi, kako bo mogoče obdelati prvo poglavje „Narava ‘, ki zajema dokaj zahtevne pojme, kot so: materija ali snov, osnovni najmanjši delec snovi, osnovni delci se vežejo med seboj, preprosto zgrajena snov, zapleteno zgrajena snov. Učenci si bodo težko predstavljali starost Zemlje dve milijardi 700 milijonov let. V poglavju ..Nastanek vesolja" sta navedeni dve teoriji: Kant-Lapla-sova in Hoylova. Po mnenju geologa Tučana (1948 Učbenik geologije in mineralogije) je Kant-Laplasova teorija najbolj zastarela. Učitelji menijo, da bi bilo dovolj, če bi bila opisana le ena teorija in to taka, ki je bolj verjetna oziroma modema. Nekatera poglavja so po mnenju učiteljev zgrešila svoj osnovni namen. Pri opisu tonalita naj bo v prihodnje poudarjeno, da je zgrajen iz različnih snovi, torej je raznosnoven za razliko od kremena, ki je isto snoven. To učenci na primerkih obeh kamnin z lahkoto opazijo, hkrati pa nam daje taka razlaga izhodišče pri obravnavi pojmov homogen in heterogen pri kemiji v 7. razredu. Tudi poglavje o lepotnih rastlinah bi se dalo drugače oblikovati. Nekaj bi bilo treba spregovoriti o moderni ureditvi mest ter zelenih površinah. V tem poglavju pogrešajo učitelji več pobud, da bi učenci spoznali okrasne rastline.
Potrebna bi bila skupinska raziskovalna naloga: učenci naj raziščejo in ugotovijo, katere rastline rastejo v bližnjem parku, v kakšnem stanju so in kolikšni so stroški za njihovo celoletno vzdrževanje. S takšno nalogo bi se pred učenci razgrnila vsa problematika naših zelenih površin. Vedeli bi, kaj bi moral storiti posameznik, da ta pljuča naših mest ohranjamo in ščitimo.
(Nadaljevanje na 7. strani)
'edl,
atadi boljšega razumevanja ki ga podajam, ni na-5*^7. Povedati, da se mi je po-nef>I v Angliji.
tavupnameniti Jonathan Swift, ki stitMro poznamo kot pisca ‘a fjk^Verjevih zgodb, je pod 2nanim naslovom Skro-
e Vmff108 zapisal nevefrietno
e’ (i&c ln m lzvlren retormm
^ Je vse Prej kot skro-a** • Skromen je bil le njegov rča^ljalcc.
1 za ie Ct je moj predlog svviftov-i- j s°rte, se moram svojemu oddolžiti vsaj s tem, L.taJce v glavnem seznanim z Z0 j; f.i° znamenitega pisca. To C6' otopilo tudi kako stre-lu%; namenjeno mojemu pred-te*°afe ^ Pre^en bi zadela cilj. ’	^ moram > da sem močno
•a 'Soft ien za tole šibko dete t» .fjjv Povprečnošolniške ustvar-iC*|e Vish1*’ Nanašam se seveda na J**1, j j2Vo> da je sociološko okolje, ptj .Pogojeno z našim samo-foa • jem (zlasti s samo-Nt11 sporazumevanjem), bolj naklonjeno kot
iti a*3 družba svviftovsko jonske Anglije.
Swift je bil očitno hudo zaskrbljen za usodo svoje domovine. Skrbela ga je plačilna bilanca monarhije in zlasti porast uvoza teletine in jagnjetine s kontinenta. (Anglija tedaj še ni bila članica deseterice — opomba pisca). Na drugi strani pa ga je srce bolelo, ko je gledal razvoj vedno hujše socialne diferenciacije med svojimi sorod-njaki. Kako zavarovati standard tistih z najnižjimi osebnimi dohodki in hkrati uravnovesiti zunanjetrgovinski plačilni primanjkljaj? To je bilo slavnemu Jonathanu hamletovsko usodna uganka.
In bilo je v tem možu nekaj več. Po mojem je bilo v njem kanček lingvističnega filozofa, nekakšen Wittgenstein v malem, proletariat? Kaj je to? Kdo so ljudje, ki sodijo v to skupino? “ Naj bo kdorkoli, za učitelje je bilo jasno, da niso outsi-derji, kar zadeva to sociološko skupino. In eden njih, klasik menda, mu je pojasnil, da pomeni proletarec po grško toliko kot „tak, ki ima kup otrok11. „Aha,“ je tedaj hevristično za-
Še enkrat: Edina rešitev
Vsebina članka „Edina rešitev: po poti sodobnih metod" v Prosvetnem delavcu z dne 7. januarja 1972 me ni presenetila. Tokrat se je oglasila mladina, ki se pripravlja za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce. Če diplomanti srednjih poklicnih in strokovnih šol niso ustrezno pripravljeni za svoj poklic, kot to ugotavljajo kritiki, potem se strinjam s piscem omenjenega članka, ki trdi, „da vsega le niso krivi srednješolci". Menim, da je problematično govoriti o krivdi srednješolcev. Res je namreč, da naša mladina obiskuje šole, kjer jo pripravljajo za življenje tudi neustrezno in pomanjkljivo usposobljeni učitelji. Današnje naloge pouka na katerikoli šolski stopnji zahtevajo, da poučujejo in oblikujejo mlade ljudi vsestransko izšolani in za ta poklic usposobljeni strokovnjaki. Za delo v naši samoupravni šoli je brez dvoma potrebna široka in poglobljena strokovna izobrazba, h kateri pa sodi poleg ožje stroke tudi pedagoška, didaktično metodična, psihološka in družbena izobrazba. Tega v teoriji, tako v svetu kot pri nas, nihče ne zanika. Vendar pri nas v praksi, žal tudi na odgovornih mestih, še srečamo ljudi, ki ne mislijo^ tako. Res je, da že sama logika snovi kaže učitelju tudi načine dela pri pouku in da je
vsak metodicizem pri pouku prav tako nesmiseln in škodljiv kot je nerazumljivo in škodljivo odrekati vsako vrednost sodobnim didaktično metodičnim in psihološkim spoznanjem. Še prav posebej pa je to škodljivo v današnjih razmerah, kajti v današnji šoli naj bi vzgajali mladega človeka vsestransko: intelektualno, fizično, estetsko, moralno.
Pripravljanje na poklic mora biti organizirano, tako da se bo posameznik v tern procesu razvijal in usposobil za samostojno nadaljnje izobraževanje.
Praktične in teoretične izobrazbene vsebine imajo več funkcij. Z njimi „oborožen" delavec bo sposoben opravljati določen poklic, z ustreznim načinom obravnavanja in osvajanja vsebin pa je treba učenca vsestransko razvijati.
Ta naloga v resnici ni lahka. Zmorejo jo le s strokovnjaki, doma v ožji stroki, ter pedagoško, didaktično in družbeno kultiviranim razgledani učitelji. Naši prihodnji kovinarji, avtomehaniki, strugarji, šoferji, pleskarji itd. imajo vso pravico zahtevati, da jih pripravljajo za življenje in poklic za tako delo usposobljeni strokovnjaki. Da bi moral sodoben učitelj obvladati stroko in še kaj - ugotavlja (v omenjenem članku) mladina sama: „Odločno in upravičeno
Prvič možnost poklicnega izobraževanja v javni šoli
(Nadaljevanje s 1. strani)
ima tako prvič možnost poklicnega izobraževanja v ,javni“ šoli. In te mladine ni malo!
Če primerjamo število mladih, ki so se npr. v začetku šolskega leta 1970/71 prvič vpisali v srednje šole, z njihovo celotno generacijo, ugotovimo, da kar 36 % ali skoro 11.000 učencev iz te generacije po končani osnovnošolski obveznosti ni nadaljevalo šolanja. Večina nima končane osnovne šole. Osip in socialna diferenciacija opravita za mnoge usodno selekcijo; nekaterim je odprto šolanje na družbene stroške skoro do doktorata, drugim kvečjemu večerno šolanje — na lastne stroške — do poklicnega spričevala. Šole ža specializirane delavce bodo slednjim odprle možnost družbenega usposabljanja vsaj za enostavnejše poklice.
Ali pa imamo lahko po ustanovitvi teh šoT mirnejšo vest zaradi osipa v osnovni šoli? Ne!
Šole za specializirane delavce
so poklicne, ne splošnoinzobra-ževalne šole. Ker je težišče na praktičnem in teoretičnem usposabljanju za določen poklic, ne morejo v celoti zapolniti vrzeli v splošni izobrazbi, ki so ostale nekomu, ki je končal samo šest ali sedem razredov osnovne šole. „Žrtev“ osipa -tistih, ki bodo šli v življenje brez končane osnovne splošne izobrazbe, je pri generacijah, ki zdaj končujejo osnovnošolske obveznosti, vsako leto čez 9000 mladih ljudi. Pri tem so že odšteti tisti, ki končajo osnovno šolo po 15. letu, bodisi s podaljšanim rednim bodisi z večernim šolanjem.
S šolami za specializirane delavce smo torej storili korak naprej v skrbi za našo mladino in za naše gospodarstvo. Vendar te šole ne morejo pomiriti naše družbene vesti, da ne bi z vsemi ustreznimi sredstvi zmanjšali na normalno, dopustno mero osipa, ki usodno prizadene mlade generacije.
JOŽE VALENTINČIČ
vzdihnil naš predhodnik neopo-zitivizma. „Te že imam.“ (Idejo namreč, ne Cefizlja — op. ; pisca).
In objavil je Swift svojo misel. Predlagal je torej proletariatu (tistim, ki imajo mnogo otrok).. .o, ne, ne, ni jim predlagal antibaby pilul niti ni začel rohneti proti svobodni ljubezni. Dejal jim je, naj se le ljubijo in imajo otroke in zavzemal se je, naj jih matere dolgo dojijo, da bodo zdravi in krepki enoletni ah dveletni debeluščki. (Saj si jih predstavljate — okrogle in smejoče ter kobacajoče, op. p.) Potem pa naj jih prodajo bogatim. Vendar ne kar tako, za kakršen koli namen. Bilo je v Jonathanu očitno nekaj Enocka in nekaj populacijskega planerja. (Enock je angleŠri konservativec, ki pridiga proti priseljevanju ljudi drugih ras v Anglijo. Piše se Powell, ime pa so mu dah starši po svetopisemskem Kajnovem prvorojencu. Op. pisca). Populacijo Otoka je treba obdržati na primerni ravni (pred nedavnim) so Angleži znanstveno ugotovih, da bodo ob sedanji modi minikril leta 2000 na Otoku stali vsak na eni nogi, če ne bodo ah:
a) začeh nositi dolgih gat, ki zaradi pregretja modnika povzroče 57-krat več dednih sprememb kot kratke ah pa
b) razpisah nagrade v višini vsaj 200 pint piva za tiste, ki bi se dah sterihzirati. Op. pisca). Bogati bi te otročke lepo zaklali, spekli in pojedh. Ševeda bi jih lahko pripravih tudi v golaževi omaki s kruhovimi cmoki, vendar se v kulinarične podrobnosti Swift ne spušča. To področje prepušča izvedencem.
Predlog rešuje več problemov na mah. Revnim bi standard na-rastel, število socialnoprivilegi-ranih ne bi naraščalo, svobodno bi se lahko predajali ljubezni in nogometnemu navijaštvu, kar bi zagotavljalo, da se ne bi vtikali v pohtko, dežela pa bi bila manj vezana na uvoz hrane. In nazadnje, ne pa najmanj pomembno: na jedilniku mnogih velikih Angležev z višjih družbenih položajev kot so: Woman, Woman’s speciahteta, katere priprava bi bila dolgo priljubljeno branje v časopisih kot so: Woman,Woman’sOwn, Elle in podobnih, kar se pa moških čisto nič ne tiče. („Jane“ tedaj za gotovo še ni bilo, za druge pa nimam podatkov. Op. pisca).
Bo kdo rekel: „Ja, že, že. z,a Anglijo je bil takle predlog razumljiv. Pri nas pa ni revežev in bogatašev.11 Bi mu lahko odvrnil: „Je že res, pa tudi ne. Imamo pa socialno diferen-
po poti sodobnih metod
zavrača mladina slabo prevedena skripta, ki jih učitelj včasih celo slabo bere. In tako naprej. “ Kje je potem pravilno izvedena artikulacija posameznih učnih tem in učnih ur? Kako je z učinkovitostjo učnih ur in z njihovo smiselno povezavo v relativno zaokrožene učne procese itd.? Kako je s spoštovanjem zahtev didaktičnih principov, z zahtevo po individualizaciji pouka, zavestni aktivnosti, nazornosti itd.? Kako je z dinamiko pouka, menjavanjem učnih oblik, vključevanjem sodobnih učil v pouk, s sprotno motivacijo učencev, s povratnimi informacijami, kako je organizirano ponavljanje, preverjanje, ocenjevanje itd.
Naštel sem samo nekaj problemov, ki so vse prej kot preprosti. Praksa nas resno opozarja, da nikakor ne bi smeli dovoliti, da bi pedagoški poklic opravljali ljudje, ki zanj niso usposobljeni.
Mogoče je res, da današnjega stanja v šolstvu ni mogoče revolucionarno spremeniti, nujno pa ga je izboljšati. Vsem učiteljem bi morali nuditi pomoč ustrezni zavodi in zanje organizirati posebne seminarje, v katerih bi si učitelji dopolnili manjkajočo ali zastarelo pedagoško psihološko in družbeno izobrazbo. Zavedajmo se, da je pripravljanje mladine za jutrišnji dan
težka in odgovorna naloga, ki zasluži posebno družbeno skrb.
Nikakor ne mislim, da je mogoče vsebino članka „Edina rešitev po poti sodobnih metod" posplošiti na vse učitelje v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Globoko sem prepričan, da imamo tudi ustrezno usposobljene, prizadevne in zato uspešne učitelje. Med njimi je tudi lepo število takih, ki so si s sprotnim analiziranjem učne prakse ali na seminarjih, ki jih organizirajo nekatere delavske univerze, ali s samoizobraževa-njem pridobili manjkajočo pedagoško psihološko in družbeno izobrazbo. Saj bi sicer ne mogel novinar v članku .Najprej Nemec, potem tujec" (Delo, 8. 1. 1972) zapisati „... da je obča in strokovna izobrazbena raven na primer jugoslovanskega kvalificiranega delavca višja kot raven nemškega delavca. Ta ugotovitev je gotovo spodbudna in ohrabrujoča.
Vsa sodobna tehnična sredstva in pripomočki dobijo pravo veljavo v šoli šele v rokah vsestransko razgledanega učitelja. Še tako dober sistem srednjega šolstva je brez pomena, če v njem ne bodo delali usposobljeni in za pedagoško delo zavzeti učitelji.
P. K.
Nov obraz pri dvajsetih
(Nadaljevanje s 1. strani)
16. ali 17. letom, pa podjetja nerada zaposlijo, ker še nimajo 18 let... To so torej mladostniki brez dela, ki so na najboljši poti v delinkventnost.
KAKŠNA BI BILA REŠITEV IZ TEGA?
— Ustanovitev šole za posebno poklicno izobraževanje. Menim, da bi s tako šolo, kakršno želimo ustanoviti pri našem zavodu, navedeni problemi odpadli ah pa bi se vsaj močno ublažili. Tako bi imeh gojenci po končani posebni osnovni šoli možnost, da bi se priučih za določeno poklicno delo. Zaposlitev bi bila nedvomno
uspešnejša, povečalo pa bi se tudi število odpuščenih gojencev, ki bi bili pripravljeni za delo in življenje v normalnem okolju.
Zamisel, ki jo velja upoštevati. Sodeč po dosedanjih rezul tatil^bi jo v vzgojnem žavodu Planina prav gotovo dobro izpeljali. Dosedanje delo tega kolektiva namreč zasluži, da ga podpremo na strmi poti napredovanja. Če hočemo dobro tistim mladim ljudem, o katerih največkrat prepozno razmišljamo .. .
Toliko, namesto čestitke ob dvajsetletnici.
MARJANA KUNEJ
ciacijo, izvirajočo iz dela. In zadnje čase so odkrih tudi nekaj take iz nedela.11 Da svviftov-ske ideje le niso kar tako, je videti že iz dejstva, da problema socialne diferenciacije pri nas niso odkrih le po pohtični hniji ljudje, ki jim je to skoro službena dolžnost. Dosti prej so jo zaznah npr. nekateri slovenski zdravniki in zobozdravniki, ki jim je sociološka problematika le konjiček. Reševanja so se lotih z vso vnemo in z znano zdravniško etiko, o kateri vsi, kar nas je količkaj spodobnih, govorimo le s pieteto in še-petaje, uporabljaje vso etiketo in etikete tako tiho, da včasih že drug drugega več ne slišimo.
Prav po svviftovsko so torej ti nekateri doktorji predlagali poleg „državnih“ zdravstvenih ustanov še take bolj privatne. Za boljše stranke samoplačniške zobozdravstvene ambulante in posebne sanatorije, za menagerske bolezni, kot so abdominalna hipertrofija (tre-bušatost), sladkorna bolezen, zlata žila in podobne. Hkrati pa smo poštah oprezni, da ne bi s kakim sodnim precedensom sprožih neupravičenih prošenj in pritožb tistih delavcev, ki so si ob delu brez zaščitnih sredstev pridelah silikozo, revmatizem in podobno. Neodpustljiva je počasnost in nerazumevanje naše birokracije (na
primer v Ljubljani), ki ne uresniči predloga za ustanovitev privatnih zobozdravstvenih ambulant. Obstajajo sicer nekateri sveth primeri (menda v Mariboru), ko so stvari glede tega stekle malo bolje, toda v večini primerov naši občani še vedno čakajo v dolgih vrstah pred vrati „državnih“ (zlasti zobozdravstvenih) ambulant in delajo škodo z zapravljanjem delovnega časa. (V Domžalah je že malo bolje. Tam so mi glede mojega piškavega zoba rekli, naj v prvem polletju letošnjega leta še ne pridem. Izguba časa se s tem znatno zmanjša. Zapravim le kako uro na pol leta. Op. pisca.)
Vse te težave pa bi takoj odpadle, če bi pustih, da ljudje vendarle porabijo denar (socialno diferencirane vsote) tako, kot ga vedo in znajo. Naš sistem pa jim naravnost preprečuje, da bi bolje poskrbeli za svoje zdravje. Koristi za družbe bi bile brezštevilne. S privatnimi ambulantami bi uravnavah racionalnejšo potrošnjo denarja občanov, z njim bi si zdravje utrjevali in ne kvarih, kot se zdaj često dogaja po barih in drugih podobnih inštitucijah, socialno zavarovanje bi zmanjšalo svoje izdatke, zdravstvo bi povečalo dohodke.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Korak
Kako kaže letos občinskemu proračunu v nerazviti litijski občini? Slabo! •
Kljub temu pa si upam trditi, da se razmere zelo izboljšujejo: namreč za šolo na Dolah pri Litiji. Čeprav je šolsko poslopje v izrazito kmetijskem območju in ga obiskujejo iz skrajno oddaljenih vasi — 90 otrok — je tovariš ravnatelj z največjim razumevanjem prisluhnil našim potrebam po kultumejšem okolju: tako smo v kratkem času — nekaj mesecih — dobili centralno kurjavo v vseh prostorih, da ne omenjam beljenja celotne' šole z dodatki, ki so jih terjale najosnovnejše higienske zahteve
naprej
šolske kuhinje.
„V litijski občini zbiramo denar od samoprispevka za dograditev novih in popravilo starih šolskih poslopij že dve leti in pol. Ob referendumu so hkrati izračunali, da bi za obnovo osemnajstih oddelčnih in podružničnih šol ' in za zidavo manjše nove šole potrebovali pet in pol milijona dinarjev14 — tako je pisalo v Delu in verjetno je res tako.
Gre namreč za odpravljanje socialnih razlik: čemu bi bil naš prvošolec prikrajšan za vse dobrine, ki jih je deležen mestni otrok?
MILICA MEKINDA
Boljša dobra repriza
3|P"’
s
KOPRSKE STREHE (linorez, Matevž Gros, 6. razred osn. šole Janka Premrla-Vojka, Koper)
kot slaba premiera
Prireditvena poslovalnica Festival - Ljubljana zajema v svojo dejavnost tudi filmsko gledališče. Le-to Se trudi, da bi s sporedom filmskih predstav zadovoljilo kar najširši krog obiskovalcev: odrasle, mladino in otroke. Čeprav se nenehno borijo s težavami, med katerimi so na prvem mestu distribucijske (lahko predvajajo samo reprize), uspeva vodji Matiji Bri-šaru nabaviti pretežno dobre filme.
„Lansko leto smo jih od 180 predvajanih filmov imeli kar 75 s predikatom. “ (To pomeni, da imajo priporočilo posebne ko-
Decembra smo imeli socialni delavci osnovnih in posebnih šol iz vse Slovenije seminar. Namen seminarja je bil študijsko izpopolniti naše znanje. Organiziral ga je zavod za šolstvo SRS v Ljubljani na pobudo aktiva šolskih socialnih delavcev.
Seminar je imel dva dela. Plenarni del je bilo predavanje prof. Stritiha o intervjuju kot uvod k knjigi Anette Garrett, drugi del pa je bilo delo po diskusijskih skupinah (šest skupin po osem članov), ki so jih vodile za to posebej pripravljene šolske socialne delavke. To je bil že drugi seminar v tem koledarskem letu, ki je potekal na tak način. Gre namreč za to, da delo ne poteka le na relaciji predavatelj in poslušalci, temveč da se o predavanju nato razpravlja v diskusijskih skupinah. Tako je vsakemu udeležencu dana možnost sodelovanja, izmenjave misli, izkušenj in predlaganja sklepov, ki izhajajo iz prakse. To je v bistvu združevanje teorije s prakso.
Na tem strokovnem srečanju smo poslušah predavanje o intervjuju. Strokovno voden intervju je eden izmed najvažnejših sredstev, ki rabijo uspešnemu opravljanju socialnega dela. Pri vodenju intervjuja mora socialni delavec poznati ne le motivacijo stranke temveč tudi svoje motive. Cilj intervjuja ni nikoli le dobivanje podatkov o otroku in njegovi družini. Skušamo se približati globljemu razumevanju otroka in njegovemu doživljanju težav. Težnja socialnega delavca je stranko usposobiti, da bo svojo težavo lahko reševala sama, nuditi ji svojo strokovno pomoč in jo usmerjati. Le redko ji daje konkretne predloge ah neposredne nasvete. Pomaga ji, da bolj stvarno uvidi svoj položaj, da sama bolje spozna svoje možnosti in sposobnosti. Zato mora biti vsak intervju oziroma razgovor dobro pripravljen. Po razgovoru lahko začnemo razmišljati o oblikah pomoči, ki jih stranki v konkretni težavi lahko nudimo. Pri obliki pomoči moramo upoštevati: strankino osebnost, okolje, v katerem živi, predvsem pa moč njene osebnosti. Eno izmed osnovnih načel našega dela je, da stranke nikoli ne obsojamo, temveč jo sprejemamo tako kot je, z njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi Le tako ji lahko pomagamo.
misije zaradi vzgojne ali umetniške vrednosti). ,,Sicer pa, boljša je dobra repriza kot slaba premiera!" je dejal Matija Brišar.
Obveščanje občinstva je dobro urejeno, saj prejmejo obiskovalci ob nakupu vstopnice brezplačno bilten festivala s sporedom in kratko vsebino filmov (bilten izhaja enkrat mesečno).
Med obiskovalce predstav spadajo tudi šole in vzgojno-var-stvene ustanove. Najboljše je sodelovanje s I. gimnazijo (Bežigrad) in II. gimnazijo v Ljubljani (Šubičeva). Od predšolskih
V diskusijskih skupinah smo se pogovarjali o oblikah pomoči, kijih socialni delavec lahko nudi stranki. Govorih smo o stvarnih in osebnih oblikah pomoči. Naštela bom nekaj stvarnih oblik pomoči: materialna pomoč, pomoč pri vključevanju učencev v oddelke podaljšanega bivanja, vključevanje učencev v razna letovanja, pomoč pri rsKa-nju primernih učnih mest po končani osemletki in podobno. Teh oblik je zelo veliko in vse so nam znane. Uporabljamo jih že več let — nekatere bolj, druge manj. Zelo malo vključujemo učence v internatsko oskrbo. Največ seveda zato, ker je internatov premalo, velikokrat pa se take možnosti ne domislimo, čeprav je zelo koristna.
Veliko je učencev, ki so zaradi neurejenih razmer v družini učno neuspešni. V takih primerih vključujemo učence v oddelke podaljšanega bivanja ah pa v skrajnem primeru javimo skrbstvenemu organu, da je potrebno za otroka poiskati rejniško družino. Rejniške družine so v predšolski dobi zelo primerna rešitev, ker se jim otrok lažje prilagaja, manj ustrezna pa je taka rešitev za šolske otroke, ker jim premeščanje iz lastne družine v rejniško pomeni še eno obremenitev več. Nadomestne družine so čestokrat tudi zelo oddaljene od prebi-vahšč pravih otrokovih staršev, zato lahko pride med njimi do odtujitve. V internatih imajo učenci preskrbljeno vzgojo in oskrbo, ob koncu tedna in med počitnicami pa se vračajo v domače okolje. Tako vez med starši in otroki ni nasilno pretrgana. Zato naj se socialni delavci večkrat zavzemajo za tako rešitev in povezujejo z drugimi službami.
Druga obhka pomoči, ki je bila omenjena, je bila vloga socialnega delavca kot zaščitnika otrokovih pravic s pravnega sta-hšča. Mišljeno je v primerih, kadar otrok nima staršev, ah pa le-ti ne znajo nastopati tako, da bi otrokove pravice zaščitih. Ob tej obliki pomoči bi se bilo dobro posvetovati s pravnikom, dobrim poznavalcem rodbinskega prava.
Osebne oblike pomoči, kijih socialni delavec nudi, so zelo raznolike. O njih bi se bilo potrebno pogovoriti bolj podrobno, zato bom o njih pisala kdaj drugič.
TATJANA STEPANČIČ
ustanov je najboljši vrtec „Ane Ziherl" iz Čufarjeve ulice. Povezava prosvetnih delavcev omenjenih ustanov s filmskim gledališčem je izredno dobra. Posebno pohvalo za prizadevanje zasluži prof. Andrijan Lah z bežigrajske gimnazije. Dijaki te gimnazije obiskujejo predstave po dogovoru, jih samostojno izbirajo, nakar sledijo razprave s profesorji po razredih. Dijaki so razdeljeni v štiri skupine (vsak razred predstavlja skupino). Zahtevnost filmske razgledanosti raste z vsakim višjim razredom V izbiro njihovih filmov so se uvrstili: avtobiografski, zgodovinski in filmi po romanih. Dijaki Šubičeve gimnazije, ki imajo tudi francoski klub, so si ogledali francoski film v originalu. Pri teh dijakih je štiriletna intenzivna filmska vzgoia zelo koristno vplivala na oblikovanje njihove razgledanosti pri presoji filmov. Njim tudi šund ne more več škoditi. Pri povprečni mladinski publiki so kot filmska zvrst najbolj priljubljene komedije, sledijo jim vojni filmi Pri delavski mladini prednjačijo westemi
Za predšolske ustanove predvajajo v glavnem risanke na širokem traku, ker so ostali filmi s podpisi neprimerni. Poleg rednega programa nadaljuje filmsko gledališče z retrospektivo dobrih filmov (npr. štiri do pet filmov Ingmarja Bergmana kot celota), pripravljajo teden italijanskega filma, večer kratko-metražnega filma in retrospektivo domačega filma. Filmsko gledališče je pozabilo na komercialne koristi, da bi omogičilo obisk predstav šolam in varstvenim ustanovam ter pripomoglo k vzgoji mladih. Mladinski kolektivi imajo pri vstopnini več kot 550 % popusta (posamezna vstopnica stane 2 din), predšolske ustanove filme zanje predvajajo pretežno v dopoldanskem ali zgodnje popoldanskem času) imajo pa kar 90 % popusta (vstopnica velja 0,50 N-din).
Naročila predstav za šolske kolektive in predšolske ustanove sprejema vodstvo filmskega gledališča Križanke po telefonu, prek predstavnika mladinske organizacije ali učitelja.
Tea Dominko
Učne ure — vedno boljše
Biologija - 8. razred
PREDMET: biologija RAZRED: 8
UČITELJICA: Marija Golob KRAJ: Osnovna šola Šentilj v Slovenskih goricah UČNA TEMA: Živalstvo in rastlinstvo paleozoika UČNI PRIPOMOČKI: Učbenik ..Razvojni nauk44, diafilm „Dokazi iz paleontologije44, diaprojektor, responder.
VZGOJNI SMOTER: Navajanje učencev na samostojno delo. Živa bitja so se v razvoju spreminjala — dokazi za materialistični svetovni nazor.
V uvodnem delu ponovimo splošne podatke iz paleontologije. NAPOVED UČNEGA SMOTRA: Pri današnji uri bomo spoznali življenje v starem zemeljskem veku — paleozoiku.
Učencem razložim metodo dela.
a)	iz učbenika izpišejo učenci značilnosti posameznih obdobij, npr. kambrij: podnebje in življenjske razmere, rastlinstvo v kam-briju, živalstvo v kambriju.
Po istem sistemu obdelajo učenci še ostala v učbeniku navedena obdobja.
b)	Ko imajo učenci izpisane značilnosti posameznih obdobij, se to snov po zapiskih učijo. Za samostojno delo imajo na voljo 20 minut.
c)	Sledi učiteljeva razlaga ob diafilmu. Ob slikali iz diafilma, ki prikazujejo posamezna obdobja, poudarim glavne značilnosti obdobij in podčrtam razvojno pot rastlinstva in živalstva v paleo-zoiku.
HI.
Z responderji preverim, koliko so učenci snov osvojili. Na tablo napišem obdobja in jih označim s črkami.
A: ordovicij, B: silur, C: devon, D: karbon, E: perm.
Vprašanja im ari) napisana v pripravah in jih berem. Učenci sproti odgovarjajo. (Tehniko dela z respondeiji učenci poznajo).
Vprašanja:	Odgovori:
Iz katerega obdobja izvirajo prve kopenske rastline?	B
V	katerem obdobju so bile razvite samo alge?	A
Iz katerega obdobja izvirajo protovci?	B
Iz katerega obdobja izvirajo pečatnikovci in luskavci?	D
V	katerem obdobju so se razvile prve golosemenke?	D
V	katerem obdobju je bilo življenje še samo v vodi?	A
V	katerem obdobju so se razvile ribe brezčeljustnice?	A
V	katerem obdobju se pojavijo prve kopenske živali?	B
Iz katerega obdobja izvirajo prve dvoživke?	C
V	katerem obdobju so se pojavili prvi plazilci?	D
Iz katerega obdobja izvirajo zverozobci?	-	E
IV.
Učenci so si sami že napisali povzetek, po katerem doma snov utrdijo.
Teorija povezana s prakso
Bo kdo prisluhnil?
Dan prosvetnih delavcev v Slovenski Bistrici — Delovni dogovor in predlogi za razreševanje nekaterih vprašanj vzgoje in izobraževanja. Sestanek bistriških šolnikov, letos drugi po vrsti, je z vso resnostjo ponovno opozoril na nekatera, nerešena vprašanja v našem šolstvu. Lepi uspehi v učnovzgojnern delu.
Po svečanem uvodu mladinskega pevskega zbora osnovne šole Pohorski odred v Slovenski Bistrici se je začel dnevni red sestanka bistriških prosvetnih delavcev. Dr. Vladimir Bračič, član IS SR Slovenije, je govoril o aktualnih nalogah na področju vzgoje in izobraževanja v SRS. Svoja izvajanja je strnO v poziv za boljšo kakovost pouka ob intenzivnejši uporabi produktivnejših metod,' za večjo idejnopohtično jasnost in angažiranost naše šole, za izvajanje načel samoupravnih sporazumov in hitrejše reševanje kadrovskih problemov v šolstvu. Ob tem pa je razgrnil tudi predvideno materialno osnovo financiranja vzgoje in izobraževanja v 1. 1972.
Po odmoru je predsednik občinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti Miroslav Lešnik, predmetni učitelj, pregledno podal stališča in sklepe III. sindikalnega kongresa. Poudaril je, da so vrsto nalog v občini že aktivno uresničevah, da pa je močno čutiti pomanjkanje materialne osnove manj razvitega območja, kakršno je občina Slovenska Bistrica.
Občinski odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti in izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti sta predložila v razpravo stališča do aktualnih vprašanj v šolstvu občine.
Prijetno je bilo slišati čestitke obeh organov vsem delavcev v šolstvu te občine za dosežene učnovzgojne uspehe v preteklem šolskem letu. V treh letih so kljub težavam zrasli iz kolektiva z najnižjim učnim uspehom na.območju mariborske enote zavoda za šolstvo v dobro organizirano in uspešno delovno skupnost. Za zboljšanje materialnega stanja šolstva je bil ob uvedbi samoprispevka sprejet širši akcijski program, ki vključuje tudi notranje delo in življenje šolskih kolektivov.
Uspehi niso prišli po naključju. Z dogovorom o kvantifikaciji 42-urnega delovnega časa so bili vsi prosvetni delavci postavljeni v enak položaj glede njihove delovne obveznosti. Temeljna izobraževalna skupnost redno nagrajuje nadpovprečno kvaliteto na šolah in v občini. V tem obdobju se je ob študijskih dopustih" in štipendijah temeljne izobraževalne skupnosti izboljšal kadrovski sestav, temeljna izobraževalna skupnost je organizirala dodatno strokovno izpopolnjevanje za ravnatelje in druge prosvetne delavce, organizirano so nabavljali in uvajali novo izobraževalno tehnologijo, k čemur je veliko pripomogla desetletna nepretrgana hospitacijska dejavnost bistriške šole. Postopoma že uvajajo šolske strokovne službe, večina motenih učencev je vključenih v posebno osnovno šolo. Vsi šolski novinci so pred vstopom v šolo zdravniško pregledani, testirani glede na druševno zrelost in vsi obiskujejo malo šolo. Pri vsaki šoli sodelujejo komisije staršev za. učni uspeh. Šole so odprte občanom, krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in društvom. (Denar za B program je komaj zadoščal za vrtec. Prosvetni delavci so se zavestno odpovedali delu OD za pokrivanje novih oz. razširjenih dejavnosti, zavedajoč se, da je to edina pot k boljšim učnim uspehom.) Poleg tega so se učiteljski zbori trudili, da bi uresničili sprejete naloge, zavzemali so se za enoten režim dela in šolski red.
Glede na dosežene uspehe in zelo težke delovne in materialne pogoje menijo člani obeh samoupravnih organov, da bi se v letu 1972 morali še bolj dosledno zavzemati za nadaljnji napredek na vseh ravneh življenja in dela šole. Prosvetni delav-
ci se pri svojem delu srečujejo mnogimi težavami, ki jim kljub najboljši volji, niso K Na srečanju so zahtevali, d3, publiški organi -v najkrap času poleg finančnih pr°^ ’ mov, ki se delno že urejejo, dijo še:
— Vprašanje učiteljeve lovne obveznosti. Zakon osnovni šoli sicer govori,
učiteljeva obveza 42 ur te^|
sko. Zakonodajalec je opo
■ed^
obvezo v pouk in ostalo
del
kar lahko pomeni skoraj p°u
ožjem smislu ali pa obrede tev, ki nikoli ni dokončana,0 visno od posameznika, naP krat od ravnatelja. Tako vi^ osebnega dohodka ni odvis od opravljenega dela, tefliv predvsem še vedno od občin0 kateri prosvetni delavec ^ buje. Na majhnih in odro^ šolah se dogaja, da morajo 0"
telji opraviti prav vse, nj®|
obseg dela je že v šoli velik, ^ bijo pa nižji osebni doho“' ( kot prosvetni delavci v razvik območju. Tudi samoupr3' sporazumi govorijo o nag” vanju po delu. Nihče pa nc f vori o tem, kako bomo izpe‘J‘ nagrajevanje večjega obseg3 ^ kakovosti dela. Delovne sk3 ^ nosti in razne komisije pora01 | ogromno časa in vsak se s s1 | jega vidika loteva reševanja i£ { problema, kar ni racionak Vsak predlagatelj zakona drugega predpisa bi moral prf kusiti, kako se le-ta obnese odnosu do delavca v službi-— Zaradi nenehne fluktu* je in nezasedenosti težjih del| nih mest je nujno v repun' enotno urediti vprašanje datka za težje delovne p°S( že v letu 1972. Rizična sl-nost v okviru občine je P ozka. Zaradi dodatka za h delovne pogoje se zmanjs OD prosvetnih delavcev v čini Slovenska Bistrica za J Že štiri leta zapored ostaj3! šina nespremenjena od 6“J do 150,00 din mesečno. Dj tek za težje delovne pogoj° nujno moral biti globalni kaj lativni element potrebnih 53 štev za posamezno teme1!
b h l v 1
izobraževalno skupnost.
danji fazi bi bilo nujno pr#1 temeljni izobraževalni ^ nosti Slovenska Bistrica $ malno 2 % od vseh neto os nih dohodkov za leto 1972-predlog ne bo sprejet, v ob Slovenska Bistrica ne bo 1 goče izplačevati OD po 3 čilih samoupravnih razumov.
— Prosvetni delavci šo1 Slovenska Bistrica soglašaj določili samoupravnih razumov in so le-te vsi kok1 tudi podpisali. Tudi spora? so za delitev na bogate in re saj ne določajo, od katereg3 turna dalje jih bomo upoštej Tako si nekatere službe in j nekateri šolski kolektivi laj dogovorjeni dohodek #1 čujejo za nekaj mesecev n kjer ni denarja, pa morajo zadovoljni z „manj“.
- Prosvetni delavci so ni
ti) ti, sj ‘n us
Stanku zahtevali, naj tem
so
fu
nt
«c nc ra Pc v, vo Pr sa, m sk °!
izobraževalna skupnost posJ. da bodo že tretje leto vpel! normativi za delo v 42-uf delovnem tednu v tej fazi v® cirani kot eksperiment, ko' izmed uradno priznanih 11 nosti za konkretno urejanj0
ie
diš
htt
lot
lat
ta
Pn
no
rei
stiP
svetnega delavca na delov ^
lovnega časa in obvezno^r,
delov«
m nu
mestu.
Ob koncu se je < - > 0, učencev iskreno in občutn , hvalila prosvetnim delavc®3 ^ njihov trud in napore j s[(. mladega rodu učenka 8. r^P| , bistriške šole Vesna k,reS,j Je' koncertu mladinskega pe( 1 „ zbora bistriške šole (p001 J stvom zborovodje Milan^J ^
karja) so se prosvetni
razšli z najboljšimi upi ^
Ijami, Ja bo tudi njihovim P ^ logom le kdo prisluhnil- J ^
»PO VUKOVIH STOPINJAH«
NAJBOLJŠI PROSVETNI DELAVCI SRBIJE NA OSEMDNEVNEM NAGRADNEM pOTOVANJU
V preteklem letu so sindikati Srtnje skupaj s kultumoprosvet-***nii skupnostmi, šolami, delavnimi univerzami in drugimi Organizacijami začeli skupno ncijo za odpravljanje nepismenosti, za dvig splošne izobrazbe zaposlenih — za uspeš-n° dokončanje osnovne šole.
Najprizadevnejše prosvetne delavce in organizatorje so na-Sradili z osemdnevnim potovanjem, imenovanim ,jPo Vuko-stopinjah". Odpotovali so iz Tršiča (Vukov rojstni kraj) prek Sremskega Karlovca, Novega Sada, obiskali so Budimpešto, Bratislavo, Dunaj, Gradec in 5. •ebruaija — ob vrnitvi — tudi Ljubljano, kjer so bih gostje sindikatov. Obiskali so univerzi-tetno knjižico, kjer so si ogledali dve Vukovi pismi, Kopi-tarju in Knezu Milošu ter druge znamenitosti.
, Razgovor s srbskimi nagra-ienci na sindikatih nam je pri-L3zal nekatere izkušnje, rešitve m odgovore glede izobraževanja °draslih, ki bi si jih veljalo zapomniti in posnemati tudi v
Sloveniji. V skupen akcijski program so zajeli vse do 35 leta starosti — zaposlene in nezaposlene. Napravili so poseben učni načrt za izobraževanje odraslih, ki je prilagojen njihovi izobrazbi in upošteva poklicno opredelitev. Osnovno šolanje je ne glede na starost učenca po ustavi brezplačno. Učni načrt je precej zahteven, vendar ga z uspehom dosežejo. Gradivo za štiri razrede osnovne šole morajo učenci obvladati v dveh letih. Za dobre učence so priskrbeli razne olajšave, celo nagrade v višini 100 novih dinarjev. Financiranje zaposlenih so prevzele ustrezne delovne organizacije, za nezaposlene pa družba. Njihove izkušnje so pokazale, da se je uspeh izboljšal, od kar si učenci ne plačujejo več sami šolanja. Po končanih štirih razredih šole prejmejo učenci spričevalo o dokončani osnovni šoli, ki jim služi kot zahtevana osnova za nadaljnje šolanje. Jasno je, da so pri tej akciji naleteli na veliko težav, med katere spada tudi pomanjkanje učbenikov, ki velja predvsem za kaniško občino, kjer živijo madžarske manjšine. Pri tem delu obstaja izredno dobra povezava z delovnimi organi-
REFERAT DIJAKA NA PROBLEMSKI KONFERENCI
Na sestanku mladinskega ko-rniteja je bila navedena ugotovi-te}>, s katero se povsem strinjam: „Vsak profesor je peda-tus Sog in s tem ko se je odločil za lel< te poklic, se je moral zavedati, jbk ter bo njegova naloga tudi vzga-'• ianje in ne samo izobraževanje. ogl Poleg svojih izkušenj in dobre sl. v°lje za delo mora imeti pro-f Lesor tudi določeno pedagoško te znanje, ki mu pomaga ustvariti tak razredni kolektiv, s katerim krhko vsak dijak sodeluje v Vzgojnem delu. “
Vendar mi nismo zadovoljni 5 metodami moralne vzgoje, z idejnostjo pouka in z medsebojnimi odnosi. Pridige izza ka tedra, nenehno razburjenje nad našimi dejanji, nenehno obsojanje in kaznovanje so metode nvtoritativne vzgoje, ki razvijajo Predvsem birokratsko uradniško moralo. To je morala brezpogojnega podrejanja, motala strašljivcev in oportunistov.
J\asi razredni kolektivi niso razgibani. Niso organizirani in vzgojeni tako, da bi s| imeli svoje javno mnenje, ki bi Ustrezalo vsem načelom naše s°cialistične morale. V naših razredih so pojavi, ki izhajajo h negativnega odnosa do skup- -nosti, politična nezainteresiranost in velika družbena neupo tabnost. Naši profesorji pa so Pozabili, da nas za nove odnose 11 družbenem kolektivu niso do-n S Volj vzgojili. Občutek imam, da la« Profesorji pričakujejo, da bo že iz sama organizacija dijaških sa-na! moupravnih organov ali mladin-jcj ska organizacija namesto njih opravila delo.
n»J . Na naši seji smo ugotovili, da ne? ,e ta nevzgojenost delno de-iskl tiščina osnovne šole, vendar za-jelj1 bte varno, da se profesorji naše jr(j te/e poglobijo v vzgojna vpra-ve? Sanja. V našem času ni prostora ntl te lagodnost. Edini izhod je Preusmeriti težišče idejne dejav-n°sti na razredni kolektiv. Razjed mora postati objekt profesorjevega vzgojnega vpliva, da bi bil kot celota sposoben vplivati ini'* 'te posameznike v svojem ;nc, okolju. V razredu morata najti :ew Prostor nadarjen in slabši uče-vžj 'tec. Pri nas profesorji prepogo-azf sto ugotavljajo nedelavnost, eš- kaznujejo prekrške, razburjajo vsi* te nad nazainteresiranostjo, i 'J vendar nas puščajo same. a P Tako si ne moremo predli Javljati socialistične šole. iflf Zadnjič smo na konferenci i p? slišali pripombo: ,Na krivico se j tiora človek navaditi, utrditi in N °borožiti z znanjem/' Ali so to
zacijami, ki po potrebi usmerjajo svoje delavce. V Srbiji je osip na osnovni šoli dosegel komaj 12 %, v Sloveniji beležimo kar 37 %, v nekaterih krajih celo več, npr. v Ormožu 50 %.
Številke, nad katerimi se velja zamisliti. Kaže, da v Sloveniji precej sramežljivo omogočamo izobraževanje odraslih in morda tudi nekoliko podcenjevalno gledamo na tiste, ki se s tem ukvarjajo. Morda je krivda tudi v okosteneli organizaciji tega šolanja, ki ga izvajamo v raznih kombinacijah. Kakšno je zanimanje za tovrstno šolanje, kaže podatek vpisanih, ki dosega kar 60% mladih do 18 let.
Reforma tovrstnega šolstva je težko izvedljiva, ker se sta-
rostna struktura učencev nenehno spreminja. Poleg sedanjih verificiranih šol pri delavskih univerzah potrebujemo še najmanj štiri take šole poleg oddelkov pri rednih osnovnih šolah. V razgovoru so menili, da je treba za zaposlovanje organizirati izobraževanje v tečajih in po predmetnih skupinah. Z nalogami objektivnega tipa naj bi preverili znanje po načelu — oziroma po sistemu gradnje kock‘“. S tem bi uveljavili individualno skrb in dosegli motivacijo za delo, saj ni potrebno, da bi vsak učenec začel vse predmete na isti stopnji. Nujna je notranja povezanost predmetov. Po končanem tečaju naj bi učenci opravili izpit.
TEA DOMINKO

DIMNIKI V KOPRU (linorez, Doris Pohlen, 6. razred osn. šole Janka Premrla-Vojka, Koper)
Z II. REDNEGA OBČNEGA ZBORA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE
Začetno obdobje — dober obet za prihodnost
vse metode za socialistično moralno vzgojo?!
Profesorji zahtevajo od nas samokritičnost. Čigava napaka je večja? Tudi če profesor želi ustvarjati videz nezmotljivosti, se ne more približati dijaku. Njegova avtoriteta se s tem tako poveča, da se vzdigne v nekakšnega sodnika, ki nam ne skuša pomagati, temveč le preži na naše napake. Zato želimo, da postane profesor sodelavec, ki naj bi nam pokazal, kaj je v resnici samokritika. Po naših dosedanjih predstavah je to povsem slepo prevzemanje krivde nase tudi takrat, če je dijak izzvan z nepravilnim ravnanjem profesorja.
Od profesorja zahtevamo pravičnost. Vsako nepravično ravnanje s posameznikom ne glede na to, kakšen dijak je, nas prizadene in pušča na nas sledove. Ustvarja prepad med nami in pedagogi.
Da bi ustvaril zaupanje in s tem ozračje za sodelovanje, mora biti profesor nepristranski, objektiven. Postavljati mora enake zahteve za vse učence ter ne sme gojiti simpatij in antipatij v razredu, kar je pri nas zelo pogosto. Če profesor reče: „Ti si dobra, ker se vedno učiš in si tiho, “ je to dovolj slabo. Slabo za primer, kakšen naj bi bil mlad človek v naši družbi.
Dijaki čutimo, da so v šoli velike neenotnosti v vzgojnih metodah in se ne strinjamo s tem, da je to zadeva posameznih profesorjev.
Dijaki želimo močan razredni kolektiv, kolektivno zavest, ki bi lahko oblikovala posameznika in podpirala vsak boj proti napačnemu, nehumanemu in nepravičnemu ravnanju. Taka zavest je več vredna od vseh pridig o pravičnosti in disciplini.
Želimo zagotovilo, da se bo naš profesorski kolektiv ukvarjal še bolj kot doslej z vprašanji socialistične morale in uresničevanjem novih naprednejših odnosov na šoli, brez katerih ne moremo zagotoviti takega uspeha, kot si ga vsi skupaj želimo.
Svojo razpravo bi rad končal s Platonovim citatom: ,/Država ne trpi, če ima slabe čevljarje, Atenci bodo pač samo bosi. Če pa ima vzgojitelje, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, se ustvarja generacija nevednežev in nemoralnih ljudi, ki bodo uničili državo. “
IGOR CESTNIK, dijak 3. b razreda gimnazije Trbovlje
Podoba dveletnega delovanja Glasbene mladine Slovenije je obetajoča:	to je bilo pri-
pravljalno obdobje, v katerem se je pokazalo, da ima Glasbena mladina možnosti, da se razvije v organizacijo mladih, ki bo izpolnila vrzel na področju glasbene vzgoje. Znano je, da je glasbenega vpliva pri nas premalo, da je še veliko mladine, ki je za glasbeno vzgojo prikrajšana in ni sposobna glasbe kritično dojemati.
Take in podobne misli je bilo slišati v razpravi na prvem rednem občem zboru Glasbene nladine Slovenije v soboto, 12. februarja v Ljubljani. Občnega zbora se se udeležili med drugim tudi: podpredsednik republiške konference SZDL Franc Kimovec — Žiga, predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar, tajnik ljubljanske kulturne skupnosti in drugi ugledni gostje, predstavniki Glasbenih mladin iz drugih republik. Na občnem
zboru so obravnavali in sprejeli dokument o delovni umeritvi Glasbene mladine Slovenije v prihodnjem dveletnem obdobju (1972-73), razpravljali o statutu in izvolili novi odbor.
Čeprav je bilo prvo obdobje delovanja te organizacije bolj iskanje smernic za delo, lahko trdimo, da so bili organizatorji v „uvodnem delu" kljub nelahkim pogojem dela uspešni. Posrečilo se jim je najti stik z mnogimi mladimi ljudmi na terenu, hkrati pa ugotoviti, kje so ovire, da niso mogle osnovne skupnosti v posameznih krajih bolj zaživeti: nerazvitost okolja, v katerem ni bilo doslej organizirana niti ena oblika dela z mladino, nerazumevanje odločilnih lokalnih dejavnikov pa tudi neupravičen strah, da bi nova oblika organiziranja glasbene dejavnosti izpodrinila kakšno drugo, že ustaljeno.
Žarišči delovanja Glasbene mladine Slovenije sta bili dolsej v Ljubljani in Mariboru, poleg
teh pa so zaživele še osnovne skupnosti v Celju, Velenju in Šoštanju, Novem mestu, Brežicah, Črnomlju in Gorici. Dejavnost Glasbene mladine pa je našla ugoden odmov tudi na šolah v Tolminu, Idriji, Cerknem in drugod.
„Med zavestnimi nosilci tega gibanja je še vedno premalo mladine," je poudaril predsednik GMS Miloš Poljanšek. Dejal je, da pri tem lahko več storile tudi organizacije - Zveza mladine Slovenije, Zveza študentov in Zveza prijateljev mladine.
.Mladina se zbira v disco-klu-bih, posluša pop-glasbo/ pri tem pa se zaveda, da nima ustreznih meril, da bi znala ločiti dobro glasbo od slabe," je dejal eden od razprav Ijalcev. Drugi so predlagali, da bi morali spremeniti že same oblike dela z mladino: zakaj večno enako pripravljeni koncerti z nepripravljeno publiko. Zakaj barikada med poslušalci in izvajalci? Mladi bi veliko raje prihajali na
glasbene večere, kjer bi jim glasbeni strokovnjak v spoščenem razgovoru odgovarjal na vprašanja in jih „učil“ poslušati...
Se in še bi lahko naštevali predloge in misli udeležencev občnega zbora, poudarimo pa naj ugotovitev, zapisano v programu delovne usmeritve Glasbene mladine Slovenije: - Konkretno delovno območje Glasbene mladine Slovenije je v mnogočem odvisno od posebnega položaja mladih na Slovenskem, od stopnje njihove kulturne zavesti, od razmer v slovenski glasbeni in splošni kulturi, od naše glasbene in tudi splošne kulturne vzgoje...
Uresničitev nalog, ki si jih je zadala Glasbena mladina v prihodnjem obdobju je seveda odvisna predvsem od tega, koliko bo denarja, pa tudi, koliko poklicno angažiranih in strokovnih sodelavcev je pripravljenih sodelovati s to organizacijo.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Učbeniku za spoznavanje narave v petem razredu na pot
(Nadaljevanje s 5. strani)
Učitelji so posvetili veliko pozornost opremi učbenika. Da bi se tudi glede tega učbenik izboljšal, predlagajo naslednje:
-	Pri sliki na str. 6. „2ivljenje na Zemlji" je treba spremeniti podnaslov: Npr.: „V tropskem deževnem pragozdu so najbolj ugodni življenjski pogoji".
— Slika apnenice naj bi bila v prihodnje modernejša.
-	Slika hotaveljskega marmorja naj bo dopolnjena s podatkom, daje na sliki viden amonit in da je to detajl marmornate plošče mize, ki je na blejskem gradu.
— Slika, ki predstavlja sestav prsti, naj v prihodnje odpade, ker tudi s shematsko sliko ni mogoče predstaviti bistva rodovitne prsti.
-	Barvne slike, kot so: Zoisova zvončnica, njiva krompirja, pšenično polje, krvava uš, ripeča zlatica, travniška kadulja šentnajževka, lapuh in vrtni mak, so premajhne ali nenaravnih barv, zato jih ni mogoče prepoznati brez podnaslova.
-	Slika jabolčnega zavijača se po svoji bajvi ne ujema z opisom.
-	Anatomske slike organov so premajhne ali nejasne. V prihodnje bi bilo dobro uporabiti barvne anatomske slike iz knjige Detela — „Usvajanje neživega sveta". - Slika, kije namenjena prikazu fotosinteze, je preveč skopa.
Zelo primerne pa so umetniške reprodukcije, ki sestavljajo najbolj naravno povezavo z likovnim poukom. Na koncu moram na opozorila učiteljev spregovoriti še o nekaterih strokovnih napakah. V poglavju „Apnenec“ je stavek: „Najpo-gosteje so apnenci usedline, ki nastajajo iz apnenčastega ogrodja različnih živali - na primer iz lupin odmrlih polžev in školjk. Trditev je delno resnična, učenci bi dobili predstavo, da je večina apnencev zgrajenih iz okamnin. Poleg tega pa
bi bilo bolj pravilno navesti, da v apnencih lahko najdemo hišice odmrlih polžev in lupin školjk.
V	poglavju „Kremen“ je navedeno, da uporabljajo zdrobljen kremen za izdelavo brusnega papirja za kovine. Podatek ni točen. To, kar je na brusnem papirju, ni kremen, pač pa silicijev karbid.
V	poglavju ..Nastanek prsti" je navedeno: „Preperefanje pospešujejo tudi močni vetrovi, ki lomijo in drobe skale v vedno manjše dele. Nosijo jih s seboj in jih - ko se ozračje umiri - nekje odlože." Pri branju tega bo učenec dobil dokaj napačno predstavo o vlogi vetra. Bolje bi bilo reči, da močan veter sproži kamnite plazove, v puščavah pa s pomočjo drobnega peska brusi kamnine v značilne gobaste tvorbe.
Pri razlagi prsti je enkrat prst predstavljena brez humusa, drugič s humusom. Sam opis prehoda humusa v rudninske snovi je precej zapleten. Na tem mestu bi bilo treba nakazati, kakšno vlogo imajo za tla živali pri humifikaciji rastlinskih in živalskih ostankov; le bakterije so bežno omenjene pod ,Ali veš". Na tem mestu bi bilo potrebno obdelati vrste prsti, ker so omenjene v nadaljnjih poglavjih.
Rastlinska hrdna je v poglavju ..Nastanek življenja ter razvoj rastlin in živali" pravilno predstavljena, v poglavju „Pogoji za razvoj in življenje rastlin" pa napačno npr.: „Drugi pogoj za življenje rastlin je hrana. To so rudninske snovi, ki jih . . .“ V poglavju „Kalitev“ je opis kalčka, v besedilu in pod sliko, ki predstavlja fižolovo seme, napačen. V besedilu je izpuščen brstič, pod sliko pa je navedba: ..Vidita se oba odebeljena klična lista in kalček".
V	povzetku istega poglavja je trditev: „Seme je sestavljeno iz kalčka in rezervne hrane . ..“ Trditev je pravilna le za enokaličnice, pri dvo-kaličnicah pa je rezervna hrana v
kalčku. Na str. 43 je stavek: „Po-gosto opazimo na različnih delih rastlin luskaste liste. Najdemo jih na koreninah . .. (verjetno tiskovna napaka).
Pri opisu notranje zgradbe zelenega lista se učiteljem zdi čudno, čemu je treba opustiti ustaljena pojma stebrič asta in gobasta plast ter oba pojma posredovati opisno: „. . . so riževim zrnom podobne celice" „. . . je plast nepravilno oblikovanih celic, ki so med seboj rahlo povezane."
Na več mestih v učbeniku se pojavljajo številčni podatki, izraženi v odstotkih. Uporaba odstotka v petem razredu ni v skladu z matematičnim znanjem učencev, ker se učenci s pojmom odstotek srečajo šele v šestem razredu. Iste številčne podatke bi učencem posredovali lahko z ulomki ali decimalnimi števili. V poglavju o izhlapevanju bi bilo dobro spregovoriti o sesalni sili listov, ker brez nje ni mogoče pojasniti dviganje vode v rastlini nad 10 metrov.
Na str. 55 je uporabljen pojem „sipek cvetni prah"; ta pojem doslej ni bil v rabi. Bolje bi bilo ostati pri starem, ker so sestavljeni pojmi za 5. razred preveč zahtevni. Na isti strani je pod „Ali veš" navedeno, da oprašujejo kaktuse netopirji. Trditev je preveč splošna, učenci dobe predstavo, da vse kaktuse oprašujejo netopirji. Na str. 60 je trditev: ,AH veš, da raste na slovenskih tleh okrog 3000 različnih rastlinskih vrst? “ Trditev ni točna: samo praprotnic in cvetnic je 3299 vrst (E. Mayer - Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja), kje pa so še mahovi in steljčnice. Na strani 78 je opis pridobivanja semena zelja s sajenjem štorov brez glav. Resje, da je možno tudi na ta način priti do semena, vendar je tako seme drobno in slabo kaljivo (Strekelj - Vrtnarstvo). Na našli repe. Zasipnica je
lepo opisana v knjigi ing. Viktorja Repenška - ,.Krompir".
V učbeniku je na več mestih omenjen divji zajec. Tega v zoološki terminologiji nivpač pa je poljski zajec, doma pa gojimo domačega kunca. V knjigi niso nikjer sistematično obravnavana socvetja, kipa se v poglavjih pojavljajo brez razlage. Ker rastline s socvetji prevladujejo, bi bilo dobro socvetje sistematično obdelati.
Pri opisih oziroma definicijah sadovnjaka, travnika, vinograda in polja bi bilo dobro poudariti, da so to umetne življenjske združbe, za katere mora skrbeti človek. Ta pojem bi lahko med letom utrdili. Tako bi ustvarili solidno podlago za nadaljnjo poglobitev in razširitev pojma ..življenjska združba" v 6. in 8. razredu.
Na str. 106 bi bilo dobro v prihodnje napisati fonetično izgovorjavo kaparja „San Jose".
Površino travnikov, kije na strani 115 prikazana s številko v hektarjih, bi bilo bolje predstaviti s pomočjo krožnega diagrama. Nastrani 119 v poglavju „Trave“ je pojem klas napačno rabljen, ker po 2 - 3 cveta pri travah gradi klasek, iz klaskov pa so oblikovana različna socvetja. V besedilu je precej še neobjavljenih tiskovnih napak, ki pa se jim bodo učitelji lažje izognili, zato jih ne navajam.
Razpravljati o učbenikih se nam zdi nujno. Le pravočasno odkrivanje slabosti v učbenikih ter utemeljeni predlogi bodo v veliko pomoč avtorjem. Ob koncu želimo avtorici učbenika še mnogo uspehov pri njenem nadaljnjem ustvarjanju; težko pa bomo čakali delovni zvezek, ki naj izide čimprej.
Po naročilu učiteljev, navzočih na obeh konzultacijah v Radovljici zbral in dopolnil.
ANTON KORENČ
Zakaj se izogibamo dela z
Znano je, daje izobraževanje danes edina dejavnost človeštva, Iger je bil dosežen najmanjši napredek. Kaže pa, da bo tudi tu prišlo do sprememb, saj nenehno poslušamo pripombe, češ da je nujno modernizirati pouk in ga prilagoditi novim potrebam. Modernizacija vključuje med drugim tudi uvajanje modernih didaktičnih pripomočkov v vzgoj-no-izobraževalni proces. Med te pripomočke prištevamo tudi različna avdiovizualna sredstva.
Tudi v naših vzgojno-iz-obraževalnih ustanovah uporabljajo občasno razne avdiovizualne pripomočke. Na žalost je teh primerov za sedaj še zelo malo. Zakaj? Vzrokov je več! Nakup teh pripomočkov, zlasti v večjem številu, zahteva vehko denarja. Ta problem pa ni samo naš, saj morajo podobne težave premagovati tudi v drugih drža-vah. Težje in dolgotrajnejše pa je reševanje drugega problema, to je šolanja kadrov, ki bodo ta sredstva uporabIjah. Kaže, da temu pri nas še nismo posvečali dovolj pozornosti, kajti pogosto se dogaja, da se modeme naprave prašijo na policah vitrin, vsebina in pestrost pouka pa se zavoljo tega bistveno ne spreminjata. Gre predvsem za to, da imamo pri nas še vedno zelo medle predstave o tem, kako vključevati avdiovizualne pripomočke v sestavo učne ure.
Uporaba kakršnegakoli avdiovizualnega pripomočka med učno uro ima smisel le tedaj, če ga učenci med delovanjem „ne vidijo". Najlepši primer za to je šolska tabla, ki je prav tako vizualni pripomoček. Ker je tabla ves čas v učilnici, je nihče več „ne opazi", saj predstavlja sestavni del okolice, v kateri preživljajo učenci čas svojega šolanja. Prav mtovo pa bi nečesa primanjkovalo, če bi tablo odstranili. Povzročilo pa bi tudi marsikatero pripombo učencev in učiteljev. Prinašanje avdiovizualnih naprav v učilnico navadno usmerja pozornost učen cev bolj k sami napravi kakor k učni snovi, ki jo tisto uro obravnavamo. Ustaljeni red v življenju učencev v učilnici se zavoljo tega spremeni in prisotnost naprave v njihovi oko-lici predstavlja „doživetje„. Včasih pa se majhno doživetje sprevrže v neprimerno večje, ko učenci spoznajo, da učitelj napravi ni kos, čeprav jo je sam prinesel v učilnico. Mnogokrat se zgodi, da učenci ne vidijo nobene slike ali ne slišijo glasu iz naprave, ker učitelj m sposoben odpraviti še tako neznatne napake, ki je povzročila zastoj. Še huje pa je takrat, ko učenci pokažejo učitelju, kje mu je spodletelo. V večini takih primerov je učitelj kot usmerjevalec vzgojno-izobraževalnega procesa onemogočen. O pedagoški vrednosti take učne ure pa ni potrebno posebej razglabljati. Ker pa je večina prosvetnih delavcev samokritična do svojega dela, se zavedajo, da je njihovo tehnično ter zato tudi metodično znanje uporabe avdiovizualnih pripomočkov ,,na zelo majavih nogah". Zato se raje izogibajo delu z avdiovizualnimi pripomočki.
Če prištejemo k temu tudi to, da celo njihovi pedagoški vodje večinoma niso na boljšem, je popolnoma razumljivo, da bo še vedno veliko število zagovornikov dosedanjega sistema, saj je ta za svoje potrebe docela izpolnjen. Pojem mo-
dernizacije pouka pa ima v takem primeru le deklarativen pomen.
Občasna uporaba avdiovizualnih pripomočkov ah celo njihova pomanjkljiva uporaba opozarjata na to, daje sistem šolanja za to področje pedagoškega dela prosvetnih kadrov pomanjkljiv. Praksa narekuje, da bomo morah rešiti več problemov, in sicer:
—	uvesti načrtno nakupovanje avdiovizualnih pripomočkov in organizirati dobro svetovalno službo (organizacija multi-media centra ah centrov);
—	izboljšati tehnično raven izobraževanja prosvetnih delavcev o uporabi in vzdrževanju avdiovizualnih pripomočkov;
—	izboljšati raven izobraževanja prosvetnih delavcev o metodiki dela z avdiovizualnimi sredstvi;
—	prilagoditi sedanje učilnice pogojem moderniziranega pouka.
AVDIOVIZUALNI
PRIPOMOČKI - MRTEV KAPITAL
Čeprav vsebina tega sestavka ne zadeva neposredno problema izobraževanja prosvetnih delavcev o uporabi avdiovizualnih pripomočkov, je to pomembno za samo modernizacijo pouka. Glede na statistična poročila je veliko šol s Sloveniji opremljenih vsaj z osnovnimi avdiovizualnimi pripomočki. Tako navaja Milan Adamič v uvodu knjige Nova tehnologija izobraževanja (avtor Michael J. Apter, izdah pa sta jo republiška izobraževalna skupnost in Can-kaijeva založba v Ljubljani 1971), da premore že skoraj vsaka osnovna šola radijski sprejemnik in diaprojektor; okrog 80 % šol ima magnetofone, gramofone in cMograf, okrog 60 % pa televizijski sprejemnik in episkop ter kinoprojektor. Kot zanimivost pove, da ima že petina popolnih osnovnih šol respondeije, čeprav je preteklo komaj leto dni, odkar so jih pri-čeh uvajati v šole. To pa ni celoten seznam raznih vrst pripomočkov, ki jih lahko danes najdemo v šolah. K vsemu temu moramo prišteti še množico raznega slikovnega in drugega gradiva, brez katerega ni mogoče uporabiti avdiovizualnih sredstev.
Če bi število teh naprav ovrednotih z denarne plati, bi verjetno ugotovih da gre za zelo velike vsote. Zanimivi pa bi bili tudi podatki, ki bi (vsaj okvirno) povedali, koliko teh avdiovizualnih pripomočkov je vključenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v vsakdanje delo. Zavedati se namreč moramo, da so avdiovizualni pripomočki, ki ležijo dalj časa brez uporabe v vitrinah, mrtev kapital. Družba pa je za ta sredstva prikrajšana, saj bi jih lahko uporabila v druge namene.
Nakup avdiovizualnih pripomočkov je poseben problem. Naši učitelji so pri njihovem nakupu, to se pravi nakupu novih didaktičnih pripomočkov, prepuščeni v večini primerov sami sebi, oziroma natančneje — prodajalcem. Daje temu tako, prav gotovo niso krivi učitelji, ki navadno dobe prve informacije o napravi prav od prodajalcev. Ker želijo prodajalci predvsem prodati ponujano blago in jih ne zanimajo ne didaktične ne metodične vrednosti uporabe takih pripomočkov, učiteljem morebitnih spodrsljajev ne moremo zameriti. Ne pozabimo,
avdiovizualnimi pripomočki
da so zlasti ugodni dnevi na nakup raznih avdiovizualnih pripomočkov ob koncu koledarskega leta, ko se mora predvidene kredite porabiti za vsako ceno. Ker ni nobene svetovalne službe, kjer bi se učitelji lahko posvetovali pred nakupom, nakupujejo naprave stihijsko. Tu lahko morda tudi iščemo vzrok za tolikšno pestrost avdiovizualnih pripomočkov v naših vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Uporaba teh pripomočkov pa seveda zahteva „dodatno specializiranost" učitelja, saj mora le-ta poznati tehnične lastnosti, pa tudi razhčne tehnične izvedbe naprav. Vse to pa prav gotovo zavira množičnost uporabe teh naprav. Ne smemo pozabiti, da tehnične izvedbe takih pripomočkov večkrat ne ustrezajo pedagoškim zahtevam.
V zadnjem času se tudi pri nas vse pogosteje govori o avdiovizualnih centrih, ki so znani kot ,,multi-media centri". Poleg svetovalne in izobraževalne službe bi morah taki centri skrbeti tudi za možnost nakupa in po potrebi tudi za izdelavo ustreznega avdiovizualnega materiala, ki bi ga učitelji uporabljali pri pouku. Za notranje potrebe bi morale kadrovske šole (fakultete, pedagoške akademije) misliti vsaj o razvoju avdiovizualnih kabinetov, če bi bili interni centri predragi. Namen teh avdiovizualnih kabinetov ah centrov bi bil predvsem izobraževanje (tehnično in pedagoško) o delu z avdiovizualnimi pripomočki. Poleg teh nalog bi taki avdiovizualni kabineti, oziroma centri v okviru svojih možnosti lahko opravljah razne raziskave o uporabi avdiovizualnih pripomočkov v vzgojno-izobraže-valne namene.
uporabe, so brez pomena, če kandidat tako pridobljenih spoznanj ne preizkusi pri praktičnem delu. To pa je mogoče le s smotrnim izvajanjem praktičnih vaj, ki pa morajo biti časovno pravilno odmerjene. Ne smemo pozabiti, da je izvajanje takšnih vaj uspešno le v posebnih prostorih in ob načrtnem vodstvu inštruktorjev. Časovni obseg vaj naj bo tolikšen, da ustreza potrebam prihodnjih učitljev (s povprečnimi zmožnostmi) za delo pri pouku. Razumljivo je, da bo naloga posameznika v tem, da se še nazadnje sam izpopolnjuje in to na svojem delovnem mestu, saj tudi v tem primeru velja pravilo, da ,Je vaja naredi mojstra."
V tehnično usposabljanje z delom z avdiovizualnimi pripomočki sodi tudi odpravljanje manjših okvar, ki se lahko pojavljajo med delovanjem naprav. Instruktoiji, ki poučujejo in usposabljajo prihodnje učitelje in dodatno uspodabljajo učitelje iz prakse, morajo poznati najbolj pogoste napake, ki nastajajo na avdiovizualnih sredstvih oziroma napake, ki jih pogosto delajo učitelji ob praktičnem delu z njimi. Na te napake morajo opozarjati prihodnje učitelje in sedanje učitelje. Priporočljivo je, da takšni inštruktorji umetno povzročajo takšne napake na napravah. Kandidati, ki znajo ob koncu šolanja napake samostojno odpravljati, so oboroženi z zadostnim tehničnim znanjem za nov način pedagoškega dela v učilnici.
PRIPRAVA ZA POUK V NOVI GOVORICI
Zavedati se moramo, da je nakup naprav eden izmed pogojev za modernizacijo pouka. To je vsekakor potreben, ne pa zadosten pogoj. Le učilo, ki ga zna učitelj pravilno in smotrno uporabiti, opravi nalogo uspešno. Na ta način se spreminja tudi vsebina pouka, kar pa hkrati spodbuja učitelja k nadaljnjemu izpopolnjevanju. Očitki, da uporaoa raznih, avdiovizualnih pripomočkov
preveč mehanizira pouk, so
upravičeni le takrat, ko učitelj
zaradi svojih „tehničnih“ in v zvezi s tem tudi „pedagoških“ nezmožnosti usmerja pozornost učencev na „opazovanje tehnike in tehničnih naprav". Razumljiveje, da take učne ure ne dosežejo svojtega namena, vendar pa ne smemo iskati vzroka v avdiovizualnih sredstvih, ki vedno ostanejo le učiteljevi pripomočki.
Bojazni ah v nekaterih primerih celo skrite želje, da bodo avdiovizualni pripomočki nadomestili učitelje pri njihovem delu, so prav tako nesmiselne. Nasprotno: smotrna uporaba teh pripomočkov vsestransko aktivira učitelje pri pouku, hkrati pa popestruje in racio-nalizira njihovo pedagoško delo.
Uporaba avdiovizualnih pripomočkov zahteva določeno mero „tehničnega občutka" za take naprave. Ko si bodo prosvetni delavci te izkušnje tudi pridobili, bo hkrati s tem izginilo tudi odklonilno stališče do teh naprav. Danes srečujemo včasih taka naziranja na vseh stopnjah šolanja. Ni dvoma, da bodo taki učitelji iz dneva / dan teže razumen zahteve n. derne (tehnizirane) družbe Svojo vzgojno-izobraževalno nalogo bodo lahko uspešno opravljali le, če se bodo naučili ter uporabljali govorico družbe, v kateri delujejo. Prihodnji učitelji bodo morah to pridobiti že med šolanjem, učitelji v praksi pa pri nenehnem (dodatnem) izobraževanju. Oba načina bosta dosegla uspeh le, če bo način izobraževanja prosvetnih delavcev teoretičen in praktičen. Obširne teoretične razlage delovanja avdiovizualnih pripomočkov, kakor tudi teoretične razlage njihove metodične
TUDI „SEDMI C UT"
JE POMEMBEN Učitelj (ne glede na ožjo strokovnost), ki razume tehnične osnove avdiovizualnih pripomočkov, zna z njimi tudi ravnati; uspešno odpravlja napake, ki se pojavljajo ob delu z njimi, izpolnjuje začetne pogoje za uspešno pedagoško delo pri moderniziranem pouku. Poleg tehnike mora predvsem poznati metodiko dela z avdiovizualnimi pripomočki. Vedeti mora, kdaj bo med poukom z izbranimi avdiovizualnimi pripomočki dosegel največjo učinkovitost. Tuai to rešuje z uspehom, če pozna med drugim tudi tehnične lastnosti vseh avdiovizualnih pripomočkov, ki so mu na voljo. Le učitelj,kije pedagoško in tehnično dovolj razgledan, lahko izbere najprimernejše učilo, s katerim bo snov, ki jo posreduje, napravil učencem še bolj razumljivo. Tako bo za pojasnjevanje vsebine zahtevnejših slik uporabil na splošno projektorje, s katerimi bo predvajal statične slike. Za prikazovanje raznih gibov (hitre gibe, upočasnjene oziroma časovno dolge procese in časovno kratke) bo uporabil kinoprojektor. Uporaba televizije je tako mnogostranska, da lahko tu navedem le nekaj primerov, kot so; neposredne oddaje, prikazovanje raznih vrst poizkusov, prikazovanje raznih vrst mikrofilmov, uporaba na področju specialne pedagogike itn. Razne vrste avdio-naprav lahko uporabljajo šole v vsakdanjem življenju ah za posebne namene (radijska šola, glasbeni pouk itd.). V industrijsko razvitih državah se pri izobraževanju vse bolj uveljavljajo tudi računalniki. Tudi te naprave so učiteljevi pripomočki. Uporaba računalnikov pri izobraževanju določa učitelju drugačno vlogo, kakor jo je imel prej v učilnici. Učitelj se skriva za programom, ki ga računalnik posreduje učencem. To, da učitelj nima neposredne zveze z učenci, učitelje bolj odbija, kakor pa navdušuje za novo obliko pouka. Sčasoma bo treba vse bolj upoštevati tudi takšno obliko dela. Tako prevzame računalnik učiteljeva rutinska dela v razredu in hkrati omogoča v celoti individualizacijo pouka, to, česar učitelj pri tako množični zasedbi v današnjih razredih povsem ne zmore.
Splošna metodika uporabe avdiovizualnih pripomočkov bo močna osnova učitelju, da bo znal vključiti avdiovizualna sredstva v posebnih primerih —
pri predmetnem pouku. Tako kot v splošni metodiki zasledimo tudi v specialni le glavne napotke. Ob samem delu v učilnici mora imeti učitelj „sed-mi čut" pri izbiri ustreznega avdiovizualnega pripomočka. Zato tudi večkrat govorimo, da so nekateri učitelji boljši metodiki kot drugi.
Kadrovske šole bi vsekakor morale poskrbeti, da se študenti med šolanjem seznanijo tudi z metodiko dela z avdiovizualnimi pripomočki. Učitelji po šolah bi morali pri hospitacijah pogosteje vključevati razne avdiovizualne pripomočke in tako praktično pokazati prihodnjim prosvetnim delavcem prednosti pri smotrni uporabi takih naprav. Med šolanjem bi bilo dobro opozarjati študente zlasti na negativne strani pri površni uporabi avdiovizualnih sredstev med poukom. Izkušnje, ki bi jih študenti tako pridobih, bi lahko znova praktično preizkusih ob svojih na-
stopih po šolah. Metodično dst
vodstvo celotnega nastopa bi imel profesor kadrovske šole.
Takšno delo bi pri študentih zmanjševalo (nepotrebno) bojazen pred delom, ki jih čaka, in bi pripomoglo k temu, da bi praktično spoznah, da je smotrna uporaba raznih učil močno orodje v eni najbolj zahtevnih vej človeškega delovanja, to je, pri oblikovanju človeške osebnosti.
PREUREDIMO UČILNICE
Poleg dobre tehnične in metodične priprave mora biti tudi delovni prostor prilagojen novim pogojem dela. Današnje učilnice lahko z manjšimi spremembami priredimo tako, da bo učiteljevo delo v razredu v marsičem olajšano. Omenil bi le nekaj načinov.
— Zatemnevanje učilnice je večkrat velik problem. Učitelj mora imeti pri tem včasih lastnosti cirkuškega artista. Mehanizmi s temnimi zavesami so večkrat pokvarjeni, tako da ni mogoče doseči niti minimalnih pogojev za zatemnitev, kaj šele za boljšo zatemnitev, ki je večkrat nujna za boljšo kakovost projekcije svetlobno slabih slik (epi-projektoiji).
— Večkrat imajo učilnice le eno vtičnico za priključek naprave na vir električne napetosti. Ker postavljamo razne avdiovizualne pripomočke med njihovim delovanjem na raz-hčna mesta učilnice, ni mogoče postaviti vtičnice na tako mesto, ki bi ustrezalo vsem pogojem dela. Nekatere učilnice so celo brez vtičnic. Tak prostor ustreza načinu dela „tabla-kreda". Zelo redki so primeri, kjer so te zahteve projektanti upoštevah. Še redkeje pa so upoštevah, da potrebuje učitelj pri delu z avdiovizualnimi pripomočki več vtičnic in so jil predvideh. Ohišje vtičnic je več krat zdrobljeno; zato predstavljajo take vtičnice nenehno življenjsko nevarnost za zvedave učence. Redkeje so vtičnice nameščene v zaklenjenih kasetah znotraj sten učilnice. Ključe od teh kaset ima seveda le učitelj.
— Zelo redki so primeri, da ie v učilnici nameščen zaslon, ki ga učitelj uporabi, ko to želi. Šole premorejo ponavadi enega ah dva prenosna zaslona, ki ju učitelji zvesto prenašajo iz učilnice v učilnico, če si ne pomagajo kar s pobarvano steno. Pri takem transportu se zasloni hitreje kvarijo in mažejo, da ne omenjam večnih problemov, kdo je zadnji uporabljal zaslon Zaradi podobnih primerov več-
krat odpade projekcija, čeprav se je učitelj že namenil, da jo bo izvedel. Pri nas je zelo v rabi vmesna rešitev. Učitelji si namreč pomagajo s hrbtnimi stranmi zemljevidov, kar pa tako kot pobarvana stena nikakor ne ustreza pogojem kakovostne projekcije. Potrebno bi bilo, da ima vsaka učilnica svoj stalni zaslon, ki bi bil sestavni del šolskega oziroma razrednega po; hištva. Namestitev zaslona bi morala biti preprosta in učinkovita.
- Učilnice imajo le malokdaj primerno trdno ter stabilno stojalo za projektorje. Večinoma jih ni v učilnici, če pa že so, so večkrat majava in neprimerna. Glede na stalno me; sto zaslona v razredu bi morali enako predvideti tudi stalno mesto za stojalo.
— Zelo zamudno in neprijetno opravilo je nameščanje kablov v učilnici pred projiciranjem. ,.Kabelske pajčevine", ki se razpredajo po vsej učilnici, lahko povzročijo razne nevšečnosti. Bolje bi bilo, ko bi kable namestih v posebne kanale pod podom. Pokrovi bi morah niti premični, da bi jim v primeru,
če bi se pokvarih, lahko odprli-~ lil s
Omenil sem le nekaj sprememb, ki bi jih lahko bolje ali slabše izpeljali v vsaki učilnici, da bi pri tem pomagah učitelju pri posodabljanju pouka. Pri raznih učilnicah bi lahko predvideh delovno mesto učitelja tako, da bo le-ta pri delu Lahko uporabljal tudi moderne avdio- ' naprave, kadarkoli bo to želel.
To bi bila v prvi vrsti skrb obli- ( kovalca šolskega pohištva.
Ob koncu le nekaj misli za ■ sklep. Modernizacija pouka . vključuje uporabo avdio; ( vizualnih sredstev, ne pomeni pa že kakršnakoli uporaba takih sredstev modernizacije. Z uvajanjem in uporabljanjem avdio- t
vizualnih pripomočkov se bo ^
morala v marsičem spremeniti
tudi miselnost prosvetnih de-
lavcev, ki bodo zato morah pri-
lagoditi svoje ustaljene načine
poučevanja novim pogojem Tako bodo s časom očitki, da I ! je vzgojno-izobraževalni proces ^ še vedno na obrtniški ravni, to ^ je na ravni, ki v marsičem ne . ustreza ne po vsebini ne p° ^ učinkovitosti potrebam moderne družbe. Modernizacijo bo možno izpeljati ne le ob velikih / denarnih vlaganjih, ki so tudi „ namenjena za modernizacijo z šolstva, pač pa predvsem ob do- u bri volji učiteljev na vseh stopnjah šolanja, da se prilagodijo novim pogojem dela in nenehnem iskanju boljšega in učinkovitejšega.	_
JOŽE TOMSE
Cigančki v novi osnovni šoli v Bršlinu
S 1. februaijem letos se j6
število učencev v novi bršlinski
S.
šoh v Novem mestu povečalo za ^
okrog 20. Prvič so namreč prišli
v šolo cigančki iz Žabjeka, P°' ^ gancev in Gumberka, stari od 7 ^
do 9 let.
Odkar so pričeli obiskovati r šolo, so prejeh nove enotne . obleke. V pogovoru so učenci
po vedah, da so zelo vese h, ker Ce se bodo naučih brati in pisari- ^
Dečki so še posebej poudarili, ^ kako imenitno bo, ko bodo lah' ^ ko pozneje pisali od vojakov domov.
Učiteljica Anica Kafolj je j2' d0 javila, da sta z njeno kolegic0 ^
pripravljeni storiti za te otroke ^
vse. Do sedaj sta jih že pripravili ^ na dnevni red v šoh, na obvezno kopanje in malico, posebej Pa 0;, še na tople in prijateljske be-^d6-	Stanko Skočb I
RIHARD JAKOPIČ
Srečanje dveh pokraim	Otrok v lepem okolju
, 'Najmočnejši vtis zgodnjega otroštva: megličasto ljubljansko yje z razpuščajočimi se obrisi predmetov, zavitih v sivino kot v ?!° - in zmagoslavni dir sončnih žarkov skozi ta puhasti svet, dir, ^ sProti, ko trga pajčolane, spreminja podobo vsega, kar sreča, Preminja obrise, barve, obstojnost predmetov, spreminja v ne-Jzdano, previjajočo se, mogočno energijo samo bistvo tega, kar je.
Pravzaprav, ne: razkriva bistvo tega, kar je, ker je to bistvo: Spreminjanje, Akcija, Energija. “
Tak uvod v knjigo o slikarju Rihardu Jakopiču, tem našem jnetniku evropskega merila ter hkrati duhovnem vodji našega ^presionizma. Nujno je treba omeniti to dvojno podobo velikega rrietnika: na eni strani Jakopič kot bojevnik za nov umetniški fraz in na drugi strani organizator samostojnega umetniškega živ-’enia pri nas. Toda za slovensko samostojnost ni bilo mogočevoditi °/tf z Dunaja - prenesti ga je bilo treba domov. To svoje spo-Jjanje je Jakopič tudi uresničil - čeprav je tako sebe prikrajšal za st°, kar bi morda še lahko dosegel kot umetnik. Kot bojevnik za
BREZE (olje, Rihard Jakopič)
s°vensko samostojnost pa je leta 1900 pripravil prvo slovensko 1 m^etnostno razstavo v Ljubljani. Za Slovence je to pomemben
■	■ OMžek. Dal je Sloveniji razstavni prostor (Jakopičev paviljon, i‘ 'dpn 1909), risarsko šolo in temelj zbirke sedanje Narodne gale-1 Je, je na razstavi leta 1910 zbral 250 del slovenskih umetnikov,
■	Atolih od 1830 do 1910.
■	0 vsem tem podrobneje pripoveduje monografija. Glavna vse-°‘([a knjige pa so vendarle reprodukcije slik in skic Richarda Jako-yCa (81 barvnih reprodukcij in 50 skic ter risb je v knjigi). Te nam
i predstavljajo umetnika. Danes spoznavamo: umetnik je tako ro postavil svoj program, da ga lahko imenujemo soiniciatorja i j sJga slikarstva, ki se je povsem uresničilo šele v petdesetih letih.
\ “kopičevi vrhunski dosežki ga postavljajo v evropski prostor.
V galeriji Mestne hiše v Kranju so 4. februarja odprli razstavo slik skupine DHLM (Danč, Hauko, Logar, Mesarič) iz Murske Sobote. Hkrati razstavlja Gorenjska skupina 72 v Murski Soboti (slikarji: Mibn Batista, Herman Gvardjančič, Boris Jesih, Saša Kump, Kamilo Legat, Henrik Marchel, Franc Novinc, Boris Sajovic (kipar), Štefan Simončič, Vinko Tušek in Melita Vovk-Stih). Gostovanje oziroma kakovostna izmenjava skupin pomeni napredek v kulturnem sodelovanju obeh pokrajin, saj predstavlja obveščanje o likovnem ustvarjanju in je izraz njegove dejavnosti. Tu sta pokrajini, ki sta enaki po prizadevanjih, različni pa po možnostih uveljavljanja na kulturnem področju.
Razstavljena dela ak. slikarjev (Hauka, Logarja, Mesariča, Danča) spregovorijo v imenu slikarjev-a o vsakem - drugače. Čeprav veže prve tri (Hauka, Logarja in Mesariča) skupna ekspresionistična smer, ostajajo dela prepričljivo osebna: orginalna celota posameznika. Slikar Danč sodi med impresioniste, v njegovih delih je odsev impresionistov pred petdesetimi leti.
Slikar Hauko nam v svojih oljih: Obbki, Ležeča, Vrata nevsiljivimi, umirjenimi barvami (svetlo-modra, vijoličasta, beb in črna) pokaže svoj svet ekspresije, ki sloni na konkretni upodobitvi človeka v posebnih prostorskih rešitvah. Novo likovno občutje izražajo Mesaričeve slike: Osnutek za nedeljo, Študentje z lutko in druge, pri katerih prevbduje temna barva in skoraj geometrijska natančnost forme.
Logarjeva ekspresionistična deb so sveža, bhko bi jih prišteli v ornamentiko. (Spominjajo na novejšo grafično zvrst - serigrafijo). Značilne so svetle, pastelne barve (Coca-cob).
Dančeva deb so impresije v pretežno temnih barvah, dopolnjenih z živorumenimi z živordečimi in zelenomodrimi kontrasti (Spomin na njega, Pokrajina itd).
C vetje pedagogu—skladatelj u
Otvoritev razstave je obogatil koncertni večer skladb Petra Liparja ob 40-letnici njegovega deb. Skladateljevo ime nam je dobro znano, saj je povezano z našo glasbeno ustvarjalnostjo vseh zvrsti.
Sbvljenec se nam je v dolgih letih predanega deb predstavil kot dirigent, skbdatelj in glasbeni pedagog. Njegovo iskanje lepote v harmoniji se je odzrcalilo v njegovih stvaritvah, v narodni pesmi ter zborovski in sodobni glasbi. Njegova deb so objavljena v naših številnih revijah in v mednarodni izdaji za sodobno glasbo. Njegov uspeh: številne nagrade in priznanja, veliko nastopov z zborom France Prešeren". Njegovo delo: tri desetletja vodigbsbeno šolo v Kranju, od koder je izšlo mnogo glasbenikov; je pedagoški svetovalec in častni svetnik, ki se vestno uveljavlja tudi pri osnovnošolskem pouku. Skratka, duša glasbenega življenja v Kranju je. Ob njegovem jubileju ni manjkalo besed priznanja, cvetja in daril.
Izvajalci pestrega programa kiparjevih skladb so nas popeljali v skladateljev svet harmonije: doživeli smo nagajivo otroško pesem, resno gbsbo in čudovit pogovor instrumentov, kbrineta in violon-čeb. Izvajali so ga: Leon Engelman (kbvir), Sabira Hajdarevič (mezzosopran), Igor Karlin (kbrinet) in Edi Majaron (violončelo).
TEA DOMINKO
Litija
Počastili so Prešerna
Obletnico smrti velikega pes- njegovega življenja. Gojenci nika dr. F. Prešerna so učenci glasbenega centra so poskrbeli osnovne šole v LITIJI počastili za glasbeni del proslave. Ob s proslavo, ki jo je pripravil lite- koncu pa so člani maldinskega rami krožek. Člani literarnega pevskega zbora pod vodstvom krožka so recitirali pesmi dr. F. Darinke Slimšek zapeli Zdrav-Prešema in brali odlomke iz Ijico.	MILOŠ DJUKIČ
.'Zmeraj bolj jasno postaja, da njegove slike že v prvi dobi nist j J1’ temveč prividi, ne „štimunge‘‘, temveč meterializacija čustva Jopič slika čustvo in ga preobraža v fakturo. Vse bolj postaj* legovo slikanje absolutno slikarstvo, ki ustvarja samo svoj svet oje zakonitosti v tem svetu, pri čemer umetnik uživa v sam juralnosti. Slika je vedno bolj samo materializirana barvna ener Vf .Pociobno ie Pri motivih, h katerim se je slikar vedno vračal Knjigi lahko to zasledujemo pri brezah, podobah ob klavirju (kje, . umetnik želel naslikati gbsbo), kot tudi ob neštetokrat našli l nih Križankah in motivi ob Savi. Daleč je presegel dobo, v kater Ztefl; izrazna moč njegovega ustvarjanja nam je danes bliže, bol, trčJ" dragocena, kot je bila včasu njegovega življenja. (Citati so L v°DA Zorana Kržišnika.)
fiamze reprodukcije monografije so bile natisnjene v Mibnu pi J grafiche Ricordi. Cena knjige, ki ima 232 strani velikega fot ZA rlV-ezana ie v Platn°), N 350 dinarjev. Izdala jo je DRŽA VNj MO ZB A SLOVENIJE. Pri likovnem pouku v resnici predstavi j encem del našega slikarstva - kot tudi del slikarstva na sploh.
NAŠI RAZGLEDI
Iz 3. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo bralcem:
-	Janko Pleterski: Vprašanje naroda v socializmu (str. 65)
-	Zvone Dragan: Gospodarsko-politična (ne) ravnotežja (str. 67)
-	Dr. Marinka Jakopič-Garbajs: Kod postane toksikoman — in zakaj (str. 69)
-	Dr. Živko Šifrer: Napovedi za število prebivalstva (str. 69)
-	Karel Šiškovič: 3o let dolga pot (str. 70)
-	,Naši znanstveniki pred mikrofonom" (str. 73)
-	Govorijo Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada
-	Likovni zapisi (str. 82)
-	Knjižne novosti (str. 83)
-	Slovenska šola na Tržaškem (str. 84)
-	Listina o knjigi (str. 85)
-	Televizija - šola krutosti (str. 88)
-	Kritika Konfucijevega pedagoškega koncepta (str. 91)
Bogat televizijski teden
f, ^den od 6. do 13. februarja je bil v znamenju kulturnega d Za ■fuaria- Mislim, da se je televiziji posrečilo izbrati t Ufmivih oddaj, ki jih bomo na kratko pregledali.
Komedija za konec tedna si je pridobib že p iza a^cev ‘n dobiva ugodne ocene tudi iz drugih repi revija Studio). Izbor del je pripravljen tako, da bo, (kem času spoznali vrsto manj znanih domačih in tujih avte hJ°nedeliek: Za 19. urn ie bil nnnnveHnn PR F Al n s: prmRT i
Pren ■UV1H maukau. vsako leto nam televizija ta dog cel Vaia samo enkrat in zato ji zamerimo, ker nam ga ne pret Večerni spored ponedeljka je to nerodnost tebviz Cajl Videli smo tudi dramatizirano novelo Bena Zupai ‘st‘ večer smo se v Kulturnih dbgonabh srei trnovimi nagrajenci. Lepo.
in°tek: Za sam kulturni dan nam je televizija poklonih < 4ovT slovenskih filmov NA KLANCU. Kdor Cankarja ne j bgf!1’ morda vsega ni razumel, posebno, ker nismo mogli s lenemu in čmobelemu delu, sanjam in resnici. Meni se zd jfapPfsem. Pa še predlog televiziji: OB PREDVAJANJU T/ PODOBNIH FILMOV JE TREBA TEMELJITA RAZLAG/
K K Sred n SP 1P irrtph-pl rrsr/lnii rlol	--------------
priznati, da so v iskanju različnih tem bolj iznajdljivi kot mi. Tako bi tudi mi bhko gledali Kersnika, Jurčiča, Tavčarja in druge kbsike. Srečanje z njimi bi bilo prav gotovo zanimivo.
Petek: Pomembna oddaja je Slovenska poezija 20. stoletja. Do sedaj smo videli oziroma poslušali Dragotina Ketteja in Ivana Cankarja. Na vrsti bodo še Župančič, Murn, Gradnik, Golia in drugi. ALI JE TUDI KAJ UPANJA NA SREČANJE Z VRSTO SODOBNIH PESNIKOV IN PESNIC? To vprašanje bi veljalo televiziji. Odločitev televizije za tako oddajo bhko pohvalimo, pa čeprav bi želeli poleg dobre interpretacije in gbsbe ter monotone slike še kaj več. Televizijski medij ima več možnosti kot slika, beseda in gbsba. Tebvizijsko bolj izkoriščena bi oddaja te vrste bhko dobib visoko ceno. Pridobib bi več poslušalcev in gledalcev, ki jih poezija poklicno zanima, in jo imajo radi ali pa ji po naključju prisluhnejo. Lahko bi jo še bolj uporabili pri pouku, saj so oddaje te vrste v šolske namene še posebno dobrodošle.
Ob koncu naj omenim še posebno razgibano poročanje z zimskih olimpijskih iger v Sapporu, ki so imele vrsto navdušenih gledalcev vseh starosti in so bhko spodbuda pri telesni vzgoji. Ob pregledu sporeda spoznamo, da nam daje naša televizija vrsto odličnih oddaj in da smo v svojem hlastanju po zabavi prevečkrat nezadovoljni. Mnogokrat tudi neupravičeno. MILOŠ DJUKIČ
Pravljica - edina resnica otrok., kjer je povsod prisotno sonce, kjer cvetje preraste ljudi, kjer so živali prijatelji - to je svet pozabljene enostavnosti, ki sama po sebi postane velika. Tudi odrasli radi pobegnemo v otroški svet in postanemo vsaj trenutek to, kar smo nekje v globini: dobri, veliki otroci.
Razumljivo je, da želimo vedno vse najlepše za naše otroke, ker jih imamo radi. Marsikdaj prekoračimo mejo domačih izdatkov, da bi jim kupili novo obleko, torbico, čevlje. Želimo, da bi bib njihova zunanjost skladno, estetsko urejena. Ne smemo pozabiti, da obstaja razen zunanjosti vedno žejna otrokova notranjost. Otrok je izredno dovzeten za vse vtise: zbira jih, nastajajo predstave, zaznave, postopoma oblikuje svoj estetski čut, čut za lepo.
Velikokrat ponudimo otroku igračo, slikanico, mu okrasimo sobo s slikami (z najboljšim namenom, seveda), toda, žal so te stvari mnogokrat vse prej kot vzgojne, estetske ali celo umetniške vrednosti.
Težko se je znajti v poplavi kričavega kiča po naših trgovinah, ki deluje kot pest v oko, včasih je celo mikavno poceni.
Zakaj ne bi našemu otroku omogočili, da živi v lepem okolju? Prav ta želja je vodih Mladinsko knjigo in akademskega slikarja Tomaža Kržišnika.
Slikar Tomaž Kržišnik je posvetil otrokom 7 izvirnih grafik (iz-dehnih v serigrafiji-novi zvrsti grafike) v sitotisku. To je 7 ilustracij na tekst pravljice „Zlata ptica". Izdehl jih je akademski slikar Zvest Apollonio, tipografijo k vsaki grafiki je pripravil Matjaž Vipotnik. Pravimo jim ilustracije, v resnici je to 7 likovnih biserov. Rdeča, modra, zlato-rumena in zelena barva se nenehno prelivata. Lahko bi rekli, da je notranje bogastvo odraslega gledano z otroškimi očmi. Slike so izredno primerne kot okras na zidu v vseh predšolskih ustanovah, razredih, knjižnicah, pa tudi v domačih otroških sobah. Če želite, jih bhko uporabite tudi kot album, saj imajo spremno besedilo in so opremljene v posebni kartonski mapi.
V prodaji so pri Mladinski knjigi samo v kompletih po 7 slik (velikost posamezne slike je 33,5x43cm) po izredno ugodni ceni 250 novih din. Naročite jih bhko tudi pismeno na naslov Mladinska knjiga, Titova 3/II, ali pri njenem zastopniku ob obisku vaših šol. Če boste slike uporabili kot okras na zidu, priporočamo navaden bel okvir (ne stane veliko) širine 1 cm. Jasno je, da morate ' slike zastekliti. Nabavo slik toplo priporočamo staršem in zavodom.
TEA DOMINKO
Ilustracija k pravljici ZLATA PTICA
Popravek
V članku SLEPEMU SO ROKE OČI (iz prejšnje številke) popravljamo: Inženir Arsen Surlan in skupina njegovih študentov je iz fakultete za elektrotehniko - ne iz Inštituta Jožef Stefan.
Dalje: Tovarna ISKRA bo izdelovala ozvočene električne šahovnice (izum inženirja Arsena Surlana) in ne teleprinterjev, kot smo pisali.
Gornja Radgona
Jeseni prve lopate za novo šolo
Pripravljalni odbor za novo radgonsko osnovno šolo je že prejel potrebno dokumentacijo za gradnjo nove velike šole, ki bo bhko sprejeb okrog 1.000 otrok. Po sedanjih izračunih in normativih republiške izobraževalne skupnosti bo štab nova šob z opremo 21 milijonov dinarjev. Tako velike investicije za sedaj ne bodo zmogli, zato so sklenili, da bodo šolo postopoma dograjevali. Z deli naj bi začeli že letošnjo jesen.
Nova šob je Gornji Radgoni nujno potrebna, kajti stara šob je že vsa leta v starem radgonskem gradu in bi bib obnovitev zelo draga. Še vedno pa je vprašanje, kako bo z denarjem, kajti republiška izobraževalna skupnost bo z letošnjim denarjem komaj krila neplačane investicije v lanskem letu, poleg tega pa z vseh strani dežujejo nove prošnje. V Gornji Radgoni
kljub temu upajo, da bodo uspeli in si zagotovili denar vsaj za prvo etapo gradnje.
Gornja Radgona
Kako
do nove šole?
V Gornji Radgoni, Črešnjev-cih in v Spodnji Ščavnici bodo petega marca letos vaščani z referendumom odločali o krajevnem samoprispevku, s katerim bodo pomagali, seveda če bo referendum uspel, pri gradnji nove osnovne šole v Gornji Radgoni, vrtca v Gornji Radgoni in Črešnjevcih in pri po-ravilu osnovne šole v Spodnji čavnici. Samoprispevek bodo zbirali pet let in tako zbrali okoli dva milijona din. Zaposleni bodo plačevali 1 odstotek od neto osebnih dohodkov, kmetje pa tri odstotke od katastrskega dohodka. Samoprispevka bodo oproščeni le tisti, ki imajo nižje dohodke od 800 din na mesec ter kmetje s katastrskim dohodkom, nižjim od 400 din letno.

Izberite med novimi knjigami * Izberite med novimi knjigami
Misli o spolni vzgoji
Med avtorje, ki se spolne vzgoje ter problema njenega izvajanja med mladino in odraslimi lotevajo z vso resnostjo in prizadevnostjo, sodi tudi France Demšar. Na podlagi svojih petnajstletnih izkušenj je napisal 156 strani obsegajočo knjižico o tem, kakšna naj bo pravilna in uspešna spola vzgoja. Naslov knjižice je „Od kod in kako".
Pisec je svoja samonikla izvajanja strnil v pet poglavij. Prvo je namenil spolni vzgoji v predšolskem obdobju, drugega spolni vzgoji otrok v mlajši šolski dobi, tretjega izvajanju spolne vzgoje v (osnovni) šoli, četrtega spolnemu vzgajanju pubertetne mladine, v zadnjem pa je skoraj na literaren način podal slavospev družini kot prvemu in zadnjemu zavetju v življenju, kjer „te ne vržejo skozi vrata, ko se ti prav vse v življenju podreka, “ kot je to duhovito zapisal neznani anketirani šolar.
Knjižica „Od kod in kako" Franceta Demšarja je izšla kot redna v zbirki knjižnih izdaj Prešernove družbe v Ljubljani. Stane 16 din.
V LATOR
VRTNICE
Za lepoto okolice doma kot tudi za lepoto okolice vsake šole, za vzgojo estetskega čuta, za veselje je cvetje. Med cvetjem so izredno trajne, lepe in vedno spet cvetoče prav vrtnice.
Državna založba Slovenije je izdala knjigo Oskarja Scheererja ..Vrtnice", ki ni samo navodilo za gojitev tega cvetja, pač pa uidi zanimivo branje o življenju vrtnic, njihovi razširjenosti in kombiniranju v gredicah. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami
Informacije
SCENA (prej Prosvetni servis) je izdala in natisnila: dve komediji: Neila Simona-Hotel Plaza. Prva komedija: Gost iz Forest Hillsa in Gost iz Mamaronecka. (Prevedel in spremno besedo napisal Dušan Tomše). Izšla je tudi drama v treh dejanjih Toneta Partljiča Naj poje čuk. Komedije in drame so primerne in hvaležne za naše amaterske odre.
Slovensko partizansko glasbo (pesmi povezuje tekst z zgodovinskim ozadjem) Radovana Gobca ki bo dobrodošla pri pouku, zlasti pa kot obogatitev programa ob praznovanju svečanih dni.
Oddelek za muzikologijo filozofske fakultete je izdal Muziko-loški zbornik v njem boste našli Razmerje med posebnim in splošnim v Beethovnovih klavirskih sonatah, gostovanje igralske družbe Karla Meyerja, posebnost vokalne melodike Vatroslava Lisinskega, prvo beograjsko pevsko društvo, samospeve Slavka Osterca in druge prispevke.
V založbi Lipe so izšli trije pesniški listi, estetsko opremljeni in vsebinsko bogati: pesniški list Filipa Fischerja Ahasver	Večni popotnik
jetnik svobode strastno položim glavo na opojne grudi katerekoli domovine
pesniški list Toneta Kuntnerja
Dan se posveti Dan se posveti in mene je strah mene je strah živeti. Ljudje se zbudijo, stroji zagrmijo, puške so pripravljene. Nočem, nočem umreti od človeške ljubezni.
pesniški list Ace Mermolja
Morje	Utrujena pot sonca
usiha na modri dlani Ribe plavajo s srebrnimi očmi v rdeča srca koralov in veter trosi poslednje poljube hladu in nemira po razpokah zapuščenih skal.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike
Slovenska matica je začela izdajati „Zbomik za zgodovino naravoslovja in tehnike". Zamisel je navezana na trajno, periodično izdajanje tovrstnih del, ki naj ovrednotijo ter ohranijo vednost o domačih dosežkih prirodoslovja in tehnike. Taki napori pač sodijo v območje kulture vsakega naroda. Čeprav je iz razumljivih razlogov znanstvena misel posvečena predvsem zdajšnjemu utripu tehnike in znanosti, pa bi bilo napak, ko bi zametovali zgodovino znanstvenih naporov, ki so navsezadnje most do današnje stopnje civilizacije. Prva knjiga ..Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike" je v uredništvu Frana Dominka zbrala pet razprav ter dvoje krajšh študij, vsi prispevki pa so z dokaj različnega področja. Zmago Bufon razpravlja p .^Naravoslovju v slovenskem narodnem prebujanju" in daje močno izpopolnjeno podobo k tistemu, kar je bilo doslej morda najbolj znano v okviru slovenistike. Lavo Čermelj je biografsko spregovoril o fiziku Nacetu Klemenčiču, čigar raziskovalna zavzetost za elektriciteto in magnetizem presega običajno raven povprečja tedanjih fizikov. Avtor je navedel tudi bibliografije njegovih objavljenih del. Albert Struna je spregovoril o ..Mlinarstvu drugod in pri nas". Na videz nazanimiva tema postane kaj hitro zanimiva, živa in podprta z zgodovinskimi dejstvi - in primernimi reprodukcijami. Vladimir Murko se je posvetil razpravljanju o „Sta-rem in novem o življenju in delu Josipa Ressla". Avtor je podal Resslov življenjepis, ni pa se omejil le na izum ladijskega vijaka, marveč tudi na številne druge izume. Dejstvo je, da njegovo izumiteljstvo že začenjajo priznavati Angleži, Francozi, Rusi, Čehi. Njegovo ime že lep čas ni neznano različnim tehničnim enciklopedijam. Eman Berti je spregovoril o .Naravnem zdravilišču pri Limbušu", Franc Minarik pa je podal s . JPtujskimi lekarnami, lekarnarji in njihovimi hišami" natančno, zelo nazorno zgodovino ptujskega lekarništva. Ante Štefančič je napisal „Kratek pregled zdravstvenega nadzorstva živil nekoč in danes s posebnim poudarkom na Sloveniji".
O poeziji Marije Goršetove
Marija Gorše, ZID
Tistega dne, ko sva se srečali s poezijo Marije Goršetove, se je prebudil spomin na otroško doživetje. Pogosto smo odšli na izlet v Kamniško Bistrico. Vlak nas je pripeljal do postaje Kam-nik-mesto. Ostal je spomin na zid ob smodnišnici. Otroške noge so se spoprijele z dolgočasno neodzivnostjo vijug in pričakovale konec zidu. Onstran je bil skrivnosten kraj — smodnišnica. Zid je bil pre~* visok. Ni bilo mogoče pogledati čezenj. Zid je bil sivo odvraten. In vendar je privlačil z magično močjo. Ob njem, vsem blatnem, razpadajočem in zapuščenem, je brlela drobna cvetlica kot obet nečesa, zaradi česar so otroške noge nadaljevale bitko z dolgočasnostjo, strahom in utrujeno naveličanostjo. Za vsakim ovinkom smo pričakovali konec in razrešitev. Pa je ni in ni bilo. Ko se je končno groza upornega spopada končala, je pokrajina razgrnila le spoznanje, da je tudi doživetje bitka, v kateri izgubljaš energijo, veselje, moč. Toda dala je tudi spozananje, da je zid tisti, ki odgovaija na smisel človeškega v nas. Osvetlila je zdaj s šopki češenj, zdaj z rožnim jabolko-vim cvetom, pa spet z valujočimi travami smisel vztrajanja in kazala še drugačne pozornosti. Vredne in odrešujoče, čeprav niso bile nepremagljive, čeprav so bile blage in pomirjujoče.
Taka spoznanja in občutja zbudi tudi ZID Marije Goršetove. Saj je res, da se je spoprijela z zidom neodmevnosti, za
Založba LIPA 1972
katerim je prvinsko čutila obilico čustvovanja in si ga je zaželela. Vsaka zdrava ženska pozna te krike krvi in srca. Toda ni za vsakim zidom pravi smodnik ... Marija Goršetova je to doživetje sporočila. Še več. Prebila se je do novih spoznanj, do vrednot, ki so enako močne in prav tako lahko napolnijo srce.
Je to zgodba o ponosni Pehti, ki že od prvega filmskega Kekca vznemirja? So to demoni sufražetstva, ki neusmiljeno pehajo žensko v spopad s sodelavcem? So to doživetja osvobojene in zato osamljene ženske? „Porcelanasta punčka se razleti z rezkim pokom ledu.
—	Sveče se lomijo na dvoje. — Ostane srce, — majhno, ranje: no: — utripanje na dlani. — Tega ne veš.“ „Malo je ostalo:
—	nekaj zbadljivk. Lahko si ga zatakneš za klobuk, — svoj sarkazem, — ali za dimnik, — meni je vseeno. — Ogradila sem se. — Nihče me ne bo ujel na lepo besedo. — Nihče me ne bo ujel na lepe oči. — Nihče me ne bo ujel na lepo dušo. — Prežim za svojim zidom — in molčim." „ .. .Vse je početje Sizifa: — Ta zid je iz tople rdeče — krvi."
Saj. Živeti pristno. Odzivati se. Dajati. Saj. Samo dva sta potrebna za tragedijo in dva za srečo. Saj. Vse to je Goršetova izpovedala na moderen način, sodobno pa zato nič manj pretresljivo. Izpoved naprej se ji ponuja sama po sebi. Težko čakamo njeno naslednjo zbirko.
JOŽA ZAGORC
6r)
Dr. Dušan Vejnovič: Od plemen ^ do narodov v Afriki
V zadnjem času je naša literatura pozornejša do nacionalne^. $
vprašanja ter skuša zapolniti tiste praznine naše publicistike, ,IC, obravnavajo vprašanja afriškega nacionalizma, zadnje celine, kjetse to pred našimi očmi porajajo novi narodi.	pr
Prav s tega področja je tudi študija dr. D. Vejnoviča: Od pletne va do narodov v Afriki, ki jo je v 1971. letu izdala DZS v Ljubljani cfc Skoraj ves prvi del knjige je teoretičen. V njem obravnava p\seL de pojmovanje naroda tako kot ga pojmujejo razni meščanski ' marksistični avtorji. Več strani posveča nastajanju narodov v sveflj’ s/c v različnih družbenoekonomskih ureditvah. Poudarja nujnost inf* na vidualnega razvoja vsakega posameznega naroda, kajti njihov bolz: ve osvoboditev izpod vlade drugih nacionalnih skupin poteka v sp#1 hi fičnih družbenih razmerah. Prav te razmere jih silijo, da se osvouO sf( dilne sile ne držijo že znanih dogem in stereotipnih načinov os*’0. in, bodilnega boja, temveč da za vsak primer izdelajo posebno M6 Ni todo, ki naj bi jih vodila do zmage in rešitve narodnostnega vpra kj, šanja.	hi
V drugem delu podaja avtor zgodovinski pregled afriškega naci° Pc nalizma in afriške nacionalne zavesti, kakor se je porajala v °D^ dobju kolonialnega suženjstva in v posebnih razmerah ekonotf] stl skega izkoriščanja. Tretji del knjige nas seznanja s preteklostjo If‘ }(, geografskimi značilnostmi vzhodne Afrike; pri tem obravnava avto’ fej Kenijo, Zambijo, Tanganiko, Ruando in Rodezijo. Seznanja nas J ^ prvimi pojavi odpora vzhodnoafriških ljudstev proti kolinialnetnj' sti
zasužnjevanju; prikazuje družbeno strukturo in premike v afrf^f ni,
zusuznjevunju, prikazuje uruzueriu ziruKiuiu in premice v iv t , -n/
tribalistični (plemenski) družbi ter nastajanje posameznih plasti pr‘ ka različnih plemenih in pojave prvih afriških organizacij.	ze.
Četri del knjige je posvečen prav tem organizacijam. Iz njih so » to razvijala množična narodno-osvobodilna gibanja, izšle sso iz pr, težavnih razmer boja proti kolonializmu. Avtor podaja zgodovins*’ s h pregled teh gibanj in njihovo sedanje stanje ter ugotavlja, da so S1 p0 razvijala v docela drugačnih družbenih in političnih razmerah kf pf{ jih poznamo pri evropskih narodih. Avtor prav posebej poudari" da uspehu narodnoosvobodilnih gibanj afriških ljudstev dikazujeft Sti netočnost teze tistih marksistov, ki so v začetku tega stolMf pe dogmatsko določili plast ljudstva, ki naj bi bilo za vse čase gibal° gla in vodilna sila osvobodilnih gibanj.	.
Delo D. Vejnoviča ni le sorazmerno obširna in temeljno napisa”11 ^ študija o nastanku in razvoju afriškega nacionalizma, temveč p° meni nadaljni uspeh in afirmacijo metod znanstvenega socialin” pri raziskovanju vprašanj naroda nasploh. Knjiga obsega 2 70 stra”1 ter ima podrobno biografijo, primanjkuje pa ji geografska kan vzhodne Afrike, ki bi bila nujna za boljše razumevanje in spret” ^
ŽEUKOKMftZ
Prispevek h kibernetiki
tirr
Po
ha
Slovenski psiholog prof. A. Trstenjak je znan širši slovenski P’Pf e nosti zlasti zaradi svojih poljudnoznanstvenih del, v katerih na s*0 °al ski način obravnava človekovo osebnost ter človekov odnos ” V<*1 ljudi, s katerimi prihaja vsakodnevno v stik. Med takšna dela sodi *9< predvsem naslednja: Med ljudmi (1954), Pota do človeka (19^ Van Človek v ravnotežju (1957), Človek v stiski (1960), Če bi še erik” Sa živel (1965) ter Hoja za človekom (1968). Tem je sedaj pridružil ■ delo z naslovom „Človek samemu sebi".	?°s
V uvodu navaja avtor, da je bil njegov namen napisati nekaki” °or psihokibemetiko, tj. delo o duševnem, oziroma duhovnem sanj ,°l vodenju ali samokrmarjenju. Pisec je globoko prepričan, da kolik or toliko telesno in duševno zdravemu človeku ni treba biti igrd f”1' notranjih in zunanjih viharjev, saj premore v samem sebi ^ notranjih sil, na katere se vedno lahko opre na svoji težki poti s^j!faz življenje, kajti tudi najboljši svetovalci so brez moči, dokler
sebi nismo pripravljeni in nočemo pomagati. V to osnovno misd $ |°J: vtkana številna uporabna spoznanja o tem, kaj je nam
y i ivuitu j*.^ runu c*r uunu jyvz*riuiiju v	rxuj /c. nuni	« ..
potrebno, da bi si ohranili duševno zdravje ter kakšno bodi M življenje, da bo zares smiselno, da nas bo iz dneva v dan 00 jftei bogatilo in končno tudi - osrečevalo.	ot
Pri pisanju tega zanimivega dela je uporabljal avtor	^
domačo in tujo strokovno literaturo kot je to razvidno iz bibliografije. Skoraj 150 strani obsegajoča knjižica stane 15.-
__________________.v
L
RAZŠIRJAJTE SVOJ LIST!
”ap<
m
Prat
Opera v Stanovskem gledališču
Pri zbirki Razprave in eseji je pri SM izšla,
m
t
gledališču v Ljubljani od 1790 do 1861" Jožeta Sivca. Razprav”!
Opera v stanovsK*^ g
»aše
resda namenjena predvsem muzikologom, toda avtor je opravil pf tem memben delež v zgodovinskem raziskovanju in interpretaciji p°r_ p0U(
vnv lent c n nntplcnli v T.iuhli/mi v čisu Iri /V> rt n nnpmpm nndrO''l rini
vov, kot so potekali v Ljubljani v času, ki je na opernem podro0! ^ pri nas manj poznan. Vmes so poleg znanih ugotovitev tudi vre”" ^ v novitete, ki se raztezajo od vzpona glasbenega klasicizma p<* ^ d0 c
zmagovite romantike. Jože Sivec obravnava prav vidika noV% so jj. muzikologije. K besedilu se prilegajo izbrane fotografske reprod” ^ ^
cije. Knjigo je ustrezno opremila Miša Bernik.
nim
Polit
•melj
Trpki anekdoti
HUj
že d leseh
K izpitu iz pedagogike je prišla izredna študentka nekje s Ptujskega. Vprašanje je udarilo: „Katere pomembnejše razprave o vprašanjih vzgoje in družbe ste si ogledali v Sodobni pedagogiki? “. „Mhm, tovariš profesor," je pričela vznemirjeno učiteljica. „Vesie, samo en izvod prihaja na šolo, pa ga ne morem dobiti. Veste, zlagamo jih za vezavo. Tovariš ravnatelj
hoče tako." Profesorja je odi”]ta)^ vor globo ko presenetil. \ vošč
da t
Na strokovnem izpitu jePrt -— fesor rekel kandidatu, naj oplf naš vzgojni smoter. Spraševd. w je pričakoval gladek odgo*’0. I\^ kandidat pa se je presedal, N., kal dlani in nazadnje izbruh”0 ..Tovariš profesor, saj samo zdaj se ne morem spof niti!"	rl
S
Spominu žrtvi fašističnega taborišča Viktorju Bajdetu
odsluženi vojski v neki obmejni gorski albanski vasi, kjer se je z muziko in s pesmijo sporazumeval s tamjkajšnjimi otroki in prebivalstvom, nato v Solčavi, v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je absolviral tudi glasbeno akademijo.
Med okupacijo so ga izgnali in zaprli v italijanskem fašističnem taborišču v Gonarsu, kjer je začel bolehati. S čvrsto voljo in z neukrotljivim življenjskim optimizmom, srečen, da se je vrnil v osvobojeno domovino, je prišel v Maribor. Nato je postal ravnatelj osnovne šole v Slatina Radenci, sodeloval je v prosvetnem društvu in vodil izvrsten mladinski zbor. Težko so se poslovili občani in njihova mladina od svojega dobrega upravitelja. Tako kot v glasbi, je znal prisluškovati tudi najsubtilnej-šim glasovom mladih src, ko je odšel na novo službeno mesto v Maribor, najprej na II. gimnazijo in nato kot pomočnik ravnatelja na tehnično srednjo šolo. Tudi pri vsem svojem poklicnem delu je bil izredno natančen in nadvse human v odnosih do tovarišev in mladine. Vsem je bil vzgled. Zaradi težke obolelosti od naporov življenja in trpljenja je moral predčasno v pokoj. Letošnjega 27. januarja ga je smrt rešila trpljenja, ki sta mu ga lajšali le požrtvovalna ljubezen svojcev in njegova ljubljena glasba.
KOAL
^ soboto, 29. januarja 197z, spremili k zadnjemu počit-[ h na mariborsko pokopališče ^ega tovariša VIKTORJA °4JDETA, ki je bil pet let na-a ]>IZan m posteljo zaradi posle-j fašističnega taborišča v Go-'e narsu. Njegov sošolec, šol sve-iovalec v.p. Franc Rogi se je ob n Prisotnosti številnih spremlje-v^cev poslovil v ganljivih bese-,c ^h, s katerimi je nakazal Baj-zetovo življenjsko pot. ti Viktor Bajde je bil rojen v slovenski, glasbeno in izredno ,a Udarjeni družini, očeta Trbo-.j. Veljčana iz zavedne proletarske y niše, in matere Čehinje. Prišla y sfa iz Inomosta, kjer je bil oče e. lnšpektor KPZ, v Jugoslavijo. a. ^ njprej se je nastanil v Zadru, niar se je rodil 30. aprila 1904 tudi Viktor, nato pa, po zasedbi j. P° Italiji, v Mariboru.
; Tu je dal vse svoje štiri sinove študirat. Tako je Viktor leta oJ t927 dokončal drž. moško uči-, j teljišče v Mariboru, kjer se je šksbeno uveljavljal pod vod-.jj stvom dveh odličnih glasbe-j nikov: Emerika Berana in Hin-' na Druzoviča. Bil je član takrat g telo znanega in iskanega Bajde-tovega kvarteta, s katerim je P Preizkušal slovenski skladatelj s( Slavko Osterc svoje prve kom-gl P°zicije, eno do teh je posvetil j, Ptav temu kvartetu.
0 Na vseh svojih službenih me-'L stih je Viktor Bajde ustanavljal Pevske zbore, sodeloval in vodil glasbene ansamble: v Mežici, po
•ni
nb
rti
rn z2. januarja je množica Meščanov, kolegov in prijateljev $ spremila priljubljenega, tovariša Franja Ferlugo na zadnji poti * ta izolsko pokopališče.
. Rodil se je pred sedemdese-Hrni leti v Konkonelu pri Trstu. Y prvi svetovni vojni, ko so talijani zasedli naše kraje, se je jtP Preselil v Maribor. Tam je kon-vo čal učiteljišče in 20 let službo-“ vfl na Štajerskem. Spomladi H J je bil poklican v jugoslo-‘jvVansko vojsko. Ob razpadu so kn Sa Nemci odvedli v Nuernberg. »• Vd tu so ga po osmih mesecih Poslali domov v Ruše pri Mari-$ °ru, že med potjo pa so ga po-fft Povno aretirali in zaprli v mari-°rsko kaznilnico. Po mnogih ■at Piučnih zasliševanjih so ga ob-v°\ S0(Rti na pet let težke ječe. 9. iOjPiaja 1945 je til osvobojen, ^t° pa se je pridružil, čeprav it olan in izčrpan, XIV. diviziji 1 verc.erjeve brigade v Celovcu in A.°dil propagandni odsek. Jeseni bd stega leta je bil demobiliziran Kot učitelj.
ttP Leta 1946 so ga premestili v Tu je bil sedem let uprav-arjuk Mladinskega doma v Porto-'Ol°žu oziroma v Piranu, nato pa uvnatelj osemletke „ Vojka v Izoli Tu je opravljal Oporno in odgovorno peda-delo do upokojitve 1962. j anio Ferluga ni bil samo odli-
Franjo Ferluga
čen vzgojitelj, metodik in pedagog; sodeloval je tudi v raznih organizacijah in tudi kot upokojenec ni počival. Ostal je aktiven družbenopolitični in socialni delavec. Bil je predsednik Društva upokojencev Izola, podpredsednik občinskega odbora RK Izola, sodeloval je v Društvu prijateljev mladine in kot član raznih svetov in komisij pri Skupščini občine Izola.
Za njim so ostale globoke vrzeli, povsod ga bodo pogrešali.	\
Za svoje požrtvovalno, nesebično delo pri RK je prejel srebrni znak RORKS in zlati znak ZORKJ.
Za zasluge med vojno in po njej je bil Franjo Ferluga odlikovan z „Redom zasluge za narod s srebrno zvezdo" in „Re-dom dela s srebrnim vencem". Ob njegovi sedemdesetletnici, dne 22. XI. 1971. so ga predlagali za visoko odlikovanje: „Red zasluge za narod s srebrnimi žarki".
Ob grobu so se od njega s težkim srcem poslovili njegovi domači, sodelavci, kolegi, prijatelji, šolarji in mešani pevski zbor iz Izole. Vsem, ki smo ga poznali, cenili in spoštovali bo ostal Franjo Ferluga v dragem, trajnem spominu.
1	Pa bi bilo le prav
m »
*	• - svetni delavci tudi iz tega pre-
dela Slovenije. Tako pa samo beremo, kako se na takih dnevih dodobra pomenijo o svojih problemih in težavah, kako se jih nadrejeni forumi spomnijo, zlasti najaktivnejši in zaslužnih, ter jih izročajo prizananja za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo. Prosvetni delavci se takih zbližanj s predstavniki naše ljudske oblasti vesele in žele; vesele se priznanj za svoje težko in odgovorno delo in se ne branijo utemeljene kritike. Prepričan sem, da bi organizacijo takega dneva pozdravili vsi naši prosvetni delavci z ljubljanskega območja, saj bi bila to manifestacija njihovega dela in obenem tudi priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo mnenj. Pričakujem odgovor od pristojnih forumov.
NACE VODNIK, Homec
afl večkrat sem se oglasil v ^ asem stanovskem glasilu o jjit ”1> kar bi rad danes ponovno ^Poudaril: to je dan prosvetnih jt ®*avcev za ljubljansko ob-d jčje. Zakaj tega dneva še vse e/l0 danes ni bilo? Mariborčani !iit ^ uneli že več takih zborovanj, katerih so govorili prosvet-j!1 delavcem naši najvidnejši ^ im ilični delavci. Tak dan so že v eu Celjani, prosvetni delavci . ^Ursko-soboškem območju in drugod. Le za Ljubljano in 1 tak ^ °bdin s tega območja si dneva ne moremo pri-j seiti. Pa vendar bi bilo prav, ^ se nekje zbrali vsi pro-
0 ---------------
Razširjajte
i SVOJ LIST!
w>
Visoki jubilej Josipa Gosaka
Emil Klinc
Med slovenskimi učitelji, ki so pred vojno usmerjali naše kmetijsko gospodarstvo na napredno pot, je bil eden najuspešnejših Josip Gosak, ki na svojem posestvu nad Ločami pri Slovenskih Konjicah te dni slavi 90-letnico svojega uspešnega življenja.
Rodil se je 29. januarja 1882 v bližnjih Žičah na kmečki domačiji, ki je uporabljala tedaj nove izkušnje v poljedeljstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji. Izhajajoč iz spodbudnega okolja je Josip Gosak iz celjske meščanske šole l. 1898 vstopil na mariborsko učiteljišče. Tu mu ni bil všeč neživljenjski pouk profesorjev -uradnikov. V mladih učiteljih je bila močna težnja, da najdejo pot k ljudstvu in ga z gospodarskim in kulturnim dvigom utrde v odporu proti raznarodovalnemu pritisku s severa.
Kot začasni učitelj v Tepanju, kjer ga je v delo uvajal Rado Jurko, je postal vnet dopisnik celjske ..Domovine". Kmalu je dobil mesto pomožnega učitelja za celjski okraj, kar mu je omogočilo stik s kmetijskimi strokovnjaki, naprednimi kmetovalci in izven šole delavnimi upravitelji. Kamor ga je zanesla služba, je tudi sam prirejal strokovna predavanja in pospeševal zlasti razvoj sadjarstva.
Po prvi svetovni vojni, ki jo je srečno prebil na ruski in italijanski fronti, je prevzel vodstvo šole na Teharjah pri Celju. Tu je ustvaril zgledno žarišče prosvete in zelo uspešno praktične propagande naprednega kmetovanja. Vselej pa ga je odlikovala socialnost in stvarna kritičnost v gledanju na življenjske probleme našega naroda.
Od leta 1926 pa do svoje upokojitve je 8 let predsedoval učiteljskemu društvu za celjski okraj v času, ko se je slovensko učiteljstvo s ..celjsko deklaracijo" otreslo odvisnosti od vladajočih meščanskih političnih strank.
Daleč je segal vpliv Gosakove dejavnosti v stanovskih in splošnih organizacijah, predvsem pa v ustanavljanju kmetijskih, sadjarsko vrtnarskih in čebelar-
Na osnovni šoli Čadram pri Oplotnici je takratni šolski upravitelj, zdaj že več let upokojeni prosvetni delavec Franc Brglez pripravil v zimski sezoni 1940/41 kmetijsko-nadaljeval-no šolo. Prijavljenih nas je bilo kakih 20 do 25 fantov in deklet v starosti med 17 in 22 leti.
Ko smo šolo v začetku marca 1941 končali, smo se dogovorili, da bomo v nedeljo obiskali kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju. Večina nas je potovala z vlakom, nekateri pa s kolesi.
V Šentjurju smo si ogledali za tiste čase dobro urejene hleve in živinorejo, posamezne stroje in naprave, kar vse je pomenilo dober konec naše šole. Okrog 16. ure smo se poslovili ter se z vlakom odpeljali do postaje Lipoglav. Od tam smo se reš napotili čez manjši hrib do irejene domačije takrat že upokojenega učitelja Josipa Gosaka. Naš vodja Franc Brglez se je z njim že poprej dogovoril, da se bomo spotoma ustavili tudi pri njem na domu.
Z veseljem nas je pričakal pred hišo, takoj zatem pa pogostil z domačo slivovko. Od
skih podružnic ter društev za rejo štajerske kokoši. Še posebej so bili pomembne kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole na podeželju. V ta namen je bilo treba učiteljstvo pripraviti v posebnih tečajih, kajti pri širini tega dela sami strokovnjaki še niso bili dovolj. Podlaga uspehu pa je bil tudi ’ učiteljev individualni študij krajevne problematike. V tedanji banovini je bilo 120 takih šol, njihov nadzornik za Štajersko pa je bil Josip Gosak.
Treba je bilo poskrbeti za priročnike učiteljem in učencem nadaljevalnega šolstva, pri čemer se je kot pisec in metodik uveljavil tudi Josip Gosak. Tehten je njegov delež zaslug pri leta 1934 v Celju prirejeni vrtnarski razstavi.
Učiteljstvo kmetijskih nadaljevalnih šol na Slovenskem se je vsako leto sestalo k „delov-nemu občestvu" — konferenci, ki je podala obračun dela in določala nadaljnjo pot. Ta zborovanja je vse do l. 1941 vodil tovariš (Gosak. Predsedoval je še posebnemu odboru, ki je večkrat v letu sproti reševal aktualna vprašanja.
Učiteljstvo kmetijskih nadaljevalnih šol na Slovenskem se je vsako leto sestalo k „delov-nemu občestvu" — konferenci, ki je podala obračun dela in določala nadaljnjo pot. Ta zborovanja je vse do l. 1941 vodil tovariš Gosak. Predsedoval je še posebnemu odboru, ki je večkrat v letu sproti reševal aktualna vprašanja.
Med okupacijo je skupaj s soprogo Čehinjo močno podpiral naše osvobodilno gibanje, za kar je prejel poseba priznanja. Na predlanski proslavi stoletnice teharske šole je v govoru prikazal njeno zgodovino, deležen tople hvaležnosti občanov.
Širokopotezno delo tovariša Josipa Gosaka in njegovih sodelavcev, opravljeno v neposredno korist slovenskega ljudstva, je rodilo sadove.
Jubilantu - pedagoškemu svetniku, še krepkemu in delavnemu, želimo še dosti • let zdravja in zadovoljstva!
F.R.
razmeroma hitre poti smo bili primemo utrujeni in vroči. V času, ki smo ga prebili pri njem, nam je Josip Gosak med veselim kramljanjem pokazal svoj vinograd pa sadno drevje in seveda celotno domačijo.
Moram reči, da mi bo ta šola, še bolj pa obisk lepo urejene domačije in vinograda ter vin-skle kleti učitelja Gosaka ostal v trajnem spominu, čeprav je od tega že skoraj 31 let. V. L.
Ilirska Bistrica
PREMALO PROSTORA ZA KNJIGE
Matična knjižnica v Ilirski Bistrici šteje že več kot 2.200 članov, ki si na leto sposodijo skoraj 10.000 knjig. Knjižnica je že dobro leto stisnjena v enem samem proštom, kar nedvomno delo pri izposojanju knjig precej ovira. Knjižnica ima tudi posebne kovčke za prenos knjig v oddaljene kraje. Pri tem pa imajo težave s tem, da se tega dela, celo po šolah, zelo branijo.
Smrt je veliko prezgodaj, komaj v 58. letu starosti, pretrgala delovno življenje profesorja Emila Klinca. Njegova življenjska pot se je pričela 29. aprila 1914 v Šentjurju ob Ščavnici. Osnovno šolo je končal v Šmarju pri Jelšah, maturiral pa je v Celju. Študij na geografskem oddelku filozofske fakultete v Ljubljani je zaradi vojne končal šele po osvoboditvi.
Ob okupaciji je bil s starši in dmžino izseljen na Hrvatsko. Ker ni hotel sodelovati z usta-ško oblastjo, se je moral zaposliti kot poljedelski delavec. Tedaj je začel sodelovati s partizani, julija 1944 pa se je vključil v NO V. Po kratki aktivnosti v borbeni enoti so ga zaposlili kot partizana - prosvetnega delavca v zaledju. V Celje se je vrnil šele po osvoboditvi; ves čas od 1945. leta pa je služboval v Celju. Največ let je bil profesor na gimnaziji, nekaj let pa tudi upravnik Kajuhovega doma v Celju, ravnatelj II. gimnazije in ravnatelj III. osnovne šole. Ko je bil lani upokojen, je bil še poln energije in volje do šolskega dela. Prepričani smo bili, da bo še dolgo honorarno poučeval.
Njegova bolezen in nenadna smrt sta nas hudo prizadeli. Z
(Nadaljevanje z 7. strani) Glasbena mladina bo skušala utrditi sistem osnovnih skupnosti, pridobiti več mladih sodelavcev in vzpostaviti stike z organizacijami, ustanovami in posamezniki, ki sodelujejo v njenih akcijah.
Osnovne skupnosti se bodo morale povezati s temeljnimi kulturnimi skupnostmi tako, da bo njihovo financiranje manj odvisno od denarnih razmer glavnega odbora.
Ne samo učencem osnovnih šol in dijakom v srednjih šolah - tudi študentovski, delavski in kmečki mladini bodo posvetili v naslednjem obdobju več pozornosti. Osnovna dejavnost bodo sicer še vedno koncerti, zanje pa bo treba najti smotrno vzgojno obliko. Ni najvažnejše, koliko koncertnih prireditev bo in koliko mladih se jih bo udeležilo. Pomembnejše je, da bodo ti koncerti temeljito študijsko pripravljeni in za mlade zanimivi. Tudi umetniške hiše naj bi pripravljale svoje programe tako, da bodo v spored uvrščena tista dela, ki jih ima mladina rada.
Posebno pomoč pričakuje Glasbena mladina od šole, saj je
njim izgubljamo uglednega prosvetnega delavca, ki se je vedno trudil, da bi svoje izobraževalno delo najtesneje povezal z vzgojnim in idejnopolitičnim vplivanjem. Vrsto let je poleg vestnega dela na šoli opravljal tudi razne funkcije na okraju in
občini.	________________
Prosvetni delavci in dijaki se poslavljamo od dobrega profesorja in vzgojitelja. Težko je verjeti, da ne bo nikoli več stopil v razred med dijake, ki so ga imeli radi in so se ga bali hkrati, ker je bil vedno strog in ora-vičen. Kot zgodovinar je pri mladih ljudeh oživljal tradicije NOB in socialne revolucije. Njegova beseda je bUa resna, vedno pa spodbudna in razumevajoča. Z veliko skrbjo je zbiral mlade ljudi v krožku, ki je tolmačil pota OZN. Opozarjal je na njeno poslanstvo in budil vero v lepšo prihodnost človeštva. V svoji dolgoletni praksi si je pridobil veliko izkušenj, tako da jih je lahko posredoval svojim mlajšim kolegom. Zato nam bo ostal za vedno vzgled dobrega vzgojitelja, tovariša in družbenopolitičnega delavca. Te vrline so dragocena zapuščina vsem nam, ki žalujemo za njim.
pouk glasbene in splošne kulturne vzgoje najbolj učinkovito posredništvo njenih akcij. Zato bo spremljala ..glasbena doga-janja“ na področju šolske zakonodaje, reforme učmih načrtov in predmetnikov in nakazovala pomanjkljivosti v obstoječem vzgojnoizobraževalnem sistemu.
MARJANA KUNEJ
Prometna vzgoja v šolah
Na novo imenovano delovno skupino štirih članov komisije za prometno vzgojo v šolah pri republiškem svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pred dnevi zadolžili, da pripravi osnovni program dela za letošnje leto in smernice za daljše obdobje.
Novi predsednik Boris Čiž-mek-Bor pa je med drugim tudi poudaril, da morajo postati občinski sveti čimprej samostojni družbeni organi. Pri izmenjavi mnenj in dosedanjih izkušenj so nekateri vodje občinskih svetov pohvalili, drugi pa zopet grajali odziv šol pri njihovih akcijah, češ da naletijo na gluha ušesa.
OSNOVNA SOLA
,3RAT0V DOBROTIN ŠKOV“ VOJNIK
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za razredni pouk na PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI vSOCKI
za določen delovni čas.
Stanovanja ni. Avtobusne zveze s Celjem ugodne. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
AVTOPORTRET (linorez, Barbara Špička, 6. razred osn. šole Janka Premrla-Vojka, Koper)
Majhen dogodek ob 90-letnici Josipa Gosaka
prof. Ivan Grobelnik
Začetno obdobje — dober obet za prihodnost
OSNOVNA ŠOLA TONETA OKROGARJA ZAGORJE OB SAVI
razpisuje naslednji delovni mesti:
učitelja angleščine in sloveščine, PRU ali P (17 ur, za določen čas)
učitelja za likovni pouk, PRU ali P (15 ur, za določen čas) Rok za prijave: 15 dni po objavi.
GIMNAZIJA LJUBLJANA - ŠENTVID	
razpisuje delovno mesto	
učitelja za biologijo za določen čas.	
Pogoj: visoka izobrazba.	
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	
Litija
Polletni učni uspeh
V letošnjem šolskem letu obiskuje matično šolo v Litiji 773 učencev. Prvo polletje je uspešno izdelalo 669 učencev ali 86,55 odstotka. Razreda ni izdelalo 13,20 odstotka ali 102 učenca, dva učenca pa sta neocenjena. Med negativno ocenjenimi učenci je kar 65 učencev z eno nezadostno oceno, 30 učencev z dvema in le sedem učencev s tremi ali več nezadostnimi ocenami.
Na podružničnih šolah, teh je na litijskem območju sedem, je vpisanih 360 učencev. Prvo polletje je razred izdelalo 319 učencev ali 88,61 odstotka, 41 učencev ali 11,39 odstotka pa ne.
Zahvala vsem darovalcem za Šilihovo spominsko ploščo — sodelavcem in udeležencem spominske svečanosti
Pedagoško društvo v Mariboru se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem in s prispevki pripomogli k dostojni spominski svečanosti ob 10-letnici smrti slovenskega pedagoga GUSTAVA ŠILIHA.
Posebno se zahvaljuje vsem njegovim stanovskim tovarišem, prijateljem, učencem in znancem, vsem njegovim častilcem, založnikom in bralcem njegovih pedagoških del, vsem šolskim kolektivom, posameznim učiteljem in staršem, ki so nekoč po vsej Sloveniji poslušali njegova tehtna predavanja ter so se ga spomnili s svojimi prispevki in z udeležbo pri spominski slovesnosti. Prav posebno se zahvaljujemo predsedniku IS SRS tovarišu * Stanetu-Kavčiču in članu IS, direktorju Pedagoške akademije dr. Miru Bračiču, ki sta s svojo prisotnostjo počastila to spominsko prireditev. Hvala tudi mnogim kulturnim delavcem, predsedniku ZMKD Vladu Golobu, zastopnikom mariborske mestne skupščine s tovarišem predsednikom Mirkom Žlendrom, ki je, po uvodnem pozdravu in govoru tov. Alberta Žerjava, predsednika PD v Mariboru, odkril spominsko ploščo. V svojem govoru je Mirko Žlender poudaril zasluge pedagoga in pisatelja Gustava Šiliha, zaslužnega slovenskega in jugoslovanskega pedagoga in družbenega delavca, priznanega tudi v tujini. Posebej gre zahvala Zvezi pedagoških društev Slovenije, ki so jo zastopali: njen predsednik dr. Frane Pediček in odbornika Ivan Andoljšek in Venčeslav Čopič, republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, tovarišem
Dragu Glogovšku, Miru Lužniku in Viktorju Schweigetju in Zvezi borcev za severno mejo. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik te zveze dr. Maks Mohar, saj je bil G. Šilih eden od sedmih oficirjev, ki so najtesneje sodelovali z generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom pri osvoboditvi Maribora 1. 1918. Zahvaljujemo se ravnatelju osnovne šole Ivana Cankarja v Mariboru tovarišu Janezu Karlinu in šolarjem, ki so se s toplimi besedami spomnili velikega prijatelja mladine in okrasili spominsko ploščo s Šilihovim reliefom, z lepim vencem, nadalje zastopnici ZPM SRS tov. Vidi Rudolfovi, zastopniku Hrvatskega pedagoško književnega zbora in Siliho-vemu velikemu prijatelju ter prevajalcu njegovih del tov. Josipu Dema-rinu ter zvestemu kolegu dr. Emanu Pertlu. Iskrena hvala tudi gradbenemu podjetju ,,Stavbar", kije brezplačno zgradilo spominsko ploščo ter uredništvu Prosvetnega delavca, ki je vse leto skrbelo za objavo prispevkov in člankov o odkritju. Daje spominska slovesnost tako lepo potekala, pa je velika zasluga organizacije sindikata prosvetnih delavcev v Mariboru s predsednikom tov. Lojzetom Štefaničem in Učiteljskega pevskega zbora EMIL ADAMIČ pod vodstvom dirigenta Branka Rajšter-ja, saj je povzdignil vse slavje z odlično izvedenima pesmima. Hvala tudi akademskemu kiparju Gabrijelu Kolbiču in dipl. inž. arh. Maksu Hladu, ki sta obogatila Maribor za nov umetniško dovršen spomenik.
PEDAGOŠKO DRUŠTVO MARIBOR
Za Šilihovo spominsko ploščo so že darovali
Za Šilihovo spominsko ploščo z reliefom smo prejeli še naslednje zneske: od osn. šole Limbuš pri Mariboru 200 din, osn. šole Radeče 300 din, šolskega centra Ravne 200 din, Posebne osn. šole Gornja Radgona 500 din, osn. šole Jarenina 150 din, Dragan in Marica Goblja iz Ribnice na Dolenjskem sta poslala 50 din, Grafenauer Darinka iz Šetvida pri Grobelnem 30 din, Emil Smasek iz Ljubljane 100 din. Vsem darovalcem nadvse iskrena hvala.
UDračun prispevkov in stroškov za spomeninsko ploščo Gustavu Šilihu bo objavljen po občenem zboru Pedagoškega društva v Mariboru, ki bo predvidoma po občenem zboru ŽPD Slovenije, ob koncu februarja ali v začetku marca.
Preostanek zbrane vsote je namenjen za vzdrževanje spomenika Henriku Schreinerju, postavljenem 26. 11. 1956. leta ob prvem dnevu
prosvetnih delavcev, prav tako s prispevki prosvetnih delavcev in s podporo MLO Maribor; je odlično delo akademskega kiparja Gabriela Kol-biča. Ostanek teh prispevkov je vključil takratni blagajnik odbora za postavitev spomenika H. Schreinerju Ciril Hočevar v zbirko za Šilihovo spominsko ploščo. Preostala vsota naj bi hkrati rabila kot potreben znesek za vzdrževanje omenjenega spomenika oz. plošče in kot prvi polog za spominsko ploščo ali tudi spomenik slovenskemu pedagogu -komunistu dr. Franju Žgeču. Odkrili jo bomo leta 1976 ob 80-letnici njegovega rojstva in 15-letnici njegove smrti. Na to opozarjamo prosvetne in druge delavce že danes. Prepričani smo, da se bodo odzvali z isto znano požrtvovalnostjo, ljubeznijo in s spoštovanjem, kot so se doslej.
PEDAGOŠKO DRUŠTVO V MARIBORU
Kinematografi prikazujejo
LOV NA JELENE je najnovejši film Fadila Hadžiča, ki ima velik posluh za izbiro sodobnih tem. Spopad s predsodki, karierizmom, intrigami in šablonami je uspel novinar-, sko registrirati. Tako delikatna tema pa zahteva več občutljivosti pri umetniški obdelavi. Zato pa je film, žal, le na ravni feljtona. — m.b.
BARABA (PEST 72) je preizkušnja Clauda Leloucha na področju kriminalke. Uspelo mu je mikavno, zabavno lahkotno ter mojstrsko obdelati star pregovor „Še tak lisjak se nazadnje ujame". Pri tem mu je bila v izredno pomoč njegova žena in večni sodelavec Trin-tignant. — m.b.
VRT FINCI CONTINIJEV (FEST 72) je delo Vittoria de Sice. Vojna z vsemi človeškimi deformacijami ter moralnimi problemi posameznika in celote je še vedno ena od njegovih osnovnih preokupacij. V tem filmu je znal združiti lepoto in patetiko tragičnega v podobo časa, ki ga je težko razumeti, a smo ga živeli. V opusu Vittoria de Sice je to pomembno delo, ki pa mogoče ne bo našlo stika z našimi mladimi gledalci. — m.b.
CATCH 22 (FEST 72), vojni film, je delo režiserja Mika Nicholsa, ki je eden najbolj znanih režiserjev ameriškega novega vala. V osnovo zgodbe o vojni vplete režiser vse, kar se v njej poraja — od vojaškega razuma do posameznikove nezmožnosti vezati se na karkoli okrog sebe in v sebi. Možnost rešitve pri gledalcih, ki želijo dobre filme, je zagotovljen. — nd
UM KRALJUJE je francoski film režiserja Gerarda Ouryja. Film spada v žanr komične kriminalke. Za realizacijo takšnega žanra je nujna poleg komične zgodbe še inventivna igra. Zato ni čudno, da je režiser izbral odlične igralce, kot so Jean Paul Belmondo, Bourvil, David Niven in drugi. Film vas bo prijetno presenetil. — md
ŽENSKA BANDIT je franco-sko-italijanski pustolovski film, v katerem ima glavno vlogo Claudia Cardinale. V tem filmu je za vsakogar nekaj: seks, kriminal, mučenje, lepe obleke, eksotična narava, lepotice, celo množični verski obredi. Skratka, veliko vsega pa vendar premalo, da bi bil ta film zanimiv.
OKRUTNO NEŽNE je italijanski film, ki nam prinaša nemogoče sporočilo. V norme vklenjeni ljudje, ki so bogataši, hočejo iztrebiti vse mlade ljudi, ker jih motijo svobodni nazori. Zato zvabijo v svoje mreže svobodomiselnega mladeniča, dokler ga ne ubijejo na najbolj sadističen način. Ob njegovem grobu pa dobijo nadaljnje ukaze za svoje akcije. Fihn je nemogoč tako po vsebini kot po realizaciji. — nd
SICILIJANSKI KLAN je izredno zanimiva kriminalka z igralsko ekipo: Alain Delon, Jean Gabin, Lino Ventura. Film ima zanimivo zgradbo, poln je zanimivega ozračja. Konflikt med suho logiko razuma in intervencijo nekontroliranih čustev je vodilna nit scenarija. Nezaželena so, nepričakovana in zato tudi usodna. — Kot vedno. — m.b.
NEBO IN PEKEL je slab norveški film, ki ga hoče odkupiti Morava film iz Beograda. Narejen je iz vzgojnih potreb, da bi mlade odvrnili od drog. Način, ki so ga avtorji izbrali s svojo čmobelo obravnavo in slabo realizacijo, lahko prej škodi kot koristi. Zato pozor, če film vseeno pride na naše ekrane. — m.b.
Splitčani vztrajajo
Tri leta je tega, ko so se Spli-čani odločili, da bodo s samoprispevkom pomagali izboljšati stanje v šolstvu. Načrti o novih vrtcih in šolah so bili kaj kmalu sprejeti. Samoprispevek sO tudi namenili preureditvi nekaterih starih šol in nekaterim komunalnim dejavnostim. V treh letih so se s samoprispevkom zbrali v Splitu okoli 38 milijonov din. Od te vsote so za šolstvo porabili več kot dve tretjini zbranega denarja in v tem času zgradili ali pa preuredili kar 20 šolskih zgradb.
Samoprispevku občanov Splita je priskočila na pomoč tudi občina, kije pri vseh novogradnjah in popravilih šol sodelovala s 63-odstotki vseh sredstev. Zaradi znanih podražitev gradbenega materiala in ostalih storitev Splitčani niso v celoti uresničili svojega načrta. Zgradili niso treh šol in tudi obnovili niso še pet potrebnih šolskih zgradb. Toda Splitčani trmasto vztrajajo in pravijo, da bodo načrt povsem uresničili. To pot bodo priskočila na pomoč s svojimi deleži tudi gospodarska podjetja, ki bodo zbrala potreben denar. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da so se od takrat, ko so izglasovali samoprispevek, pa do danes, potrebe v splitskem šolstvu, kljub novogradnjam, preureditvam in razširitvam starih šol, toliko povečale, da ima v Splitu še vedno več kot polovica vseh šol pouk v treh izmenah. Kaj bi šele bilo brez samoprispevka? !
OSNOVNA ŠOLA „BRATOV DOBROTINŠKOV" VOJNIK
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
predmetnega učitelja za tehnični pouk za nedoločen delovni čas.
Stanovanja ni.
9
TEHNO — UNION
LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 5
Nega perila — Razstava in predavanja o aparatih in likalnih avtomatih
fZ//IV//gi cTc tehno union
od 23. febr. do 8. marca
Demonstracije likanja — 24., 25. febr. in 1. marca v Centru za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Gradišče 2.
NAGRADK0 TEKMOVANJE ZA OSNOVNE ŠOLE
ZMAJ — tovarna baterij in baterijskih naprav, Ljubljana, Šmartinska 28, je brezplačno dodelila osnovnim šolam poučni film „Od bliska do baterije". S ponovnim nagradnim tekmovanjem želi tovarna ZMAJ šole in učence spodbuditi pri njihovem delu.
A - tekmovanje učencev
Učenci tekmujejo za najboljši spis v eni izmed navedenih tem do konca aprila:
1.	Od obiska do baterije. Kritična ocena filma.
2.	Od bliska do baterije. Oris razvoja fizike.
3.	Uporaba baterije v sodobnem življenju in tehniki.
4.	Baterija v našem fizikalnem krožku — Opis poizkusa-
Vsaka šola sme poslati 4 najboljše spise. Posamezen spis sme obsegati 1 do 3 tipkane strani ali ustrezen obseg čitljivega rokopisa.
Šole morajo dostaviti spise do 1. VI. 1972 na naslov: Zavod za šolstvo SRS, 61.000 Ljubljana, Poljanska 28 -Nagradno tekmovanje ZMAJ. Nagrade:
35 učencev prejme praktična darila v vrednosti po 260 din
25 mentorjev — učiteljev fizike, katerih šole in učenci bodo v tekmovanju dosegli najboljše uspehe, prejmejo praktična darila v vrednosti po 350 din. Vsi nagrajeni učenci si bodo s svojimi mentorji ogledali med 20. in 30. junijem proizvodnjo tovarne ZMAJ v Ljubljani

ki
iti
B - tekmovanje šol
Šole naj pošljejo poročilo - izpolnjen vprašalnik tovarne ZMAJ do 1. VI. 1972.
1.	Kolikšen % učencev od 5. do 8. razreda sije ogledalo film Od bUska do baterije?
2.	Kolikšen % učencev je sodelovalo pri tekmovanju za najboljši spis o baterijah?
3.	Koliko učencev je v fizikalnem krožku?
Tekmovalno komisijo sestavljajo predstavniki tovarne
ZMAJ in Zavoda za šolstvo SR Slovenije.
Tekmovalna komisija bo objavila rezultate tekmovanja v reviji VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, PROSVETNEM DELAVCU in PIONIRSKEM LISTU ter neposredno nagrajenim šolam in posameznikom do 15. VI. 1972.
ZMAJ - tovarna baterij in baterijskih naprav Zavod za šolstvo SR Slovenije
'ali ed nai či. . 1 4
los
ive
ran
0v
Uk
Knjiga prosvetnih delavcev literarnih ustvarjalcev
ih
s
«1
ati!
M
ta’
P
Od katedra do Parnasa
J?
-di
Prosvetni delavci so nosilci kulture in še posebej nosilci književne kulture. Mnogi med njimi tudi sami pišejo - nekaj od tega za poživitev pouka, torej za lastno uporabo, nekaj po tudi za objavo.
Ne samo v Sloveniji - po vsej Jugoslaviji žive prosvetni delavci, ki so hkrati tudi literarni ustvarjalci. Zamisel, da bi njihova najboljša dela izbrali ter izdali v zborniku, je bila navdušeno sprejeta. In že je pred nami knjiga OD KATEDRA DO PARNASA - zelo na hitro urejena in na hitro natisnjena. Morda je zaradi te naglice marsikdo, ki se ne more tako naglo odločiti za izdajo svojih del, odpadel; mogoče bi ta ali oni prevod bil lahko boljši; morda bi tudi oprema bila skrbneje dodelana, če bi si izdajatelji vzeti več časa. Toda počasno pripravljanje izdaj nosi s seboj bojazen podražitve in še druge nevšečnosti.
I. ZBORNIK LITERARNEGA USTVARJANJA PROSVETNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE (izdajatelji nameravajo izdati še naslednje) je urejen po abecedi. Vsebuje 80 pesmi, 30 krajših črtic (ali odlomkov iz proznih del) ter o humoristično satiričnih prispevkov in prizorov. Naj naštejemo nekatere slovenske avtorje: Dušan Bavdek, Janez Dodič, Ludovika Kalan, Ankica Krivec, Neža Maurer. Karolina Kolmanič. Tudi prispevek Mile Vlašič-Gvozdičeve - četudi v srbohrvaščini - lahko štejemo, da je iz Slovenije.
Knjiga OD KATEDRA DO PARNASA stane 30 dinarjev-
h
tžl
'OŠ
irej
ov
ite
Izpolnite naročilnico, jo izrežite in pošljite na naslovi UREDNIŠTVO .PROSVETNEGA DELAVCA" 61001 LJUBLJANA, Poljanska 6, poštni predal 355-VII. Denar pošljite na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1
Le)
iziti
(Tukaj odrežite)
PROSVETNI DELAVEC, Poljanska 6, 61001 LJUBLJANA, pp 355-VII.
l'2Q E. td
bc ‘e i dic
NAROČILNICA
fce,
ki
ZSo
Zel
Nepreklicno naročam..........izvodov ZBORNIKA
LITERARNEGA USTVARJANJA PROSVETNIH DELAV- ; c
CEV po 30 dinaijev Knjige mi pošljite na naslov: Priimek in ime: .............
Pošta:...........
Kraj, ulica, št.:
Celoten znesek ......... bom plačal takoj po pr®’
jemu na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1
(svojeročen podpis naročnika) (uslužben pri)
L
i


I
$vei
■jej,
tur,