IH. Jtnllta. i umhi trna, i jdp UI1I.ML „StovtafU Narod- vdjt v mWuA na do« đocUvlj«fi: ledo k*o napfej . • * . K 24'— pol leta » • ■> »i • ; • • 12—-JCetrt teta « •*•!>£• • %~~ ▼ ttpravništvM pcejemaii: cdo leto naprtj . t • • K 22"— pol leta w • • • . • 1W-četrt leU m .*•!••. • 5*50 na nesec w . • -.*. # 1*90 Dopisi na) m {rankirajo. Rokopfei se ne vnSa)*. fTn <■!*<■ im Kaallov* «1Im it 5 (v priman tevo.) teMM Ml M. teeratt vtt|ajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vhL, za dvakrat po 14 vta^ za trikrat ali večkrat po 12 rio. Parte in zahvala vnta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. I*i večjih insercijah po dogovora. Upravatttvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, intetatf L t 4, to je administrativne stvari Ni ptoaKStt amčHft btez tatodobM vpostetve nmoćmim at m os4m. •Stovenaki Narod* vtlja po poifli a Avsfeo-Ogrsko: cdo leto sknpaj naprtj . K 25-— POJ leta ...... 13— četrt leta .. , . . . 650 j ni mesec m . . . . 230 u Nemčljo: četo leto napiti . . , K »•-< za Ameriko in vse druge defcete: ćelo leto naprej .... K 35,— Vpfafaaje« gitde laauatov te naj prilozi za odgovor dopisnica ali zamka. Ipi ■■fin (»po*j, đttriMt levH »MtflOTi mll— *, », »**— iH* V žalnih dneh. Umor prestolonaslednika je do-godek najvecjega političnega pome-na. Naš cesar je star gospod, ki je sele pred kratkim prestal hudo bole-zen in kraj vse žilavosti, s katero iz-polnjuje svoje vladarske naloge, je vendar nemogoče. da bi jih vse sam opravljaL Novi prestolonaslednik je se jako mlad gospod in se ni imel prilike, spoznati vladarske posle in spoznati probleme zunanje in notranje politike. Umrlega nadvojvodo bo država vsaj nekaj let jako težko po-grešala, kajti bil je v zadnjih desetih letih vendarle duša vladarstva. To je toliko huje, ker država ni ravno v ugodnem položaju in se ima boriti z dalekosežnimi nasprotstvi. Rusija, Romunska, Srbija, Albanija, Italija ... to pove mnogo, to znači, da so zunanje politične razmere strašno kritične. Clovek bi torej mislil, da se bodo spričo strašnega dogod-ka v Sarajevu in občnega položaja vsi krogi in vse stranke trudile, da vsaj v državi sami ublaže obstoječa nasprotja. Toda — zgodilo se je ravno narobe. Vsi mogoči elementi so na delu, da poglobe in pooštre ob-stoieČa zunanja in notranjepolitiČna nasprotja, da sejejo sovraštvo in vzbujajo najnižje strasti in ravno pa-trifotje po pokliču, tišti, ki jim patri-jotizem, ki je večkrat hlinjen, kakor odkritosrčen, največ nese, so zdaj v žalnem tednu uprizorili ostudno ob-rekovalno gonjo. Mrt\Ti prestolonaslednik je na potu iz Sarajeva na Du-naj — patrijotje pa mečejo blato vse križem, kakor bi bili pobesneli. Slovenski klerikalci so seveda med prvimi. Menda čutijo, da so lepi :asi velikanskega protežiranja klerikalizma minuli in da ne bo več edi-no merodajno načelo: državo je treba crno pobarvati. Na stežaj odpirajo usta, nore, kakor derviši pri svojih molitvah in se izigravajo za edino državno zaslombo na jugu, za edine, na katere se lahko država zanese. Način, kako skušajo klerikalet umor prestolonaslednika izkoristiti za svoje strankarsko - politične na-mene, je naravnost ostuden in nam le kaže vso izkvarjenost klerikalcev. Pred svetom so klerikalci do kosti crno - rumeni in kdor bere te dni klerikalne časopise, bo videl, da se kar cede samega patrijotizma. To je njih oficijalna politika, kako pa mislijo in čutijo v resnici, to je drugo vprasanje. Izgled za to nam daje 9. zvezek »Zore«, glasila katoliŠko-na-rodnega dijaštva in katoliškega aka-demičnega starešinstva. V tem listu čitamo: »Nehajmo tuđi mi že enkrat zatrjevati pri vsaki priliki, kako da smo zvesti državljani, da smo tem bolj zvesti, čim bolj nas tepe-jo, da nočemo in ne borno stremili iz Avstrije itd., povejmo rajši ob vsaki priliki, da smo nezadovoljni Avstrijci, da nam je prav malo na obstoju takega nestvora* kot je današnja naša monarhija, kjer moramo biti le za gnoj nemski in madžarski nenasitnosti in pa »Ka-nonenfutter« ob času dragih vojsk, ki jih moramo največ mi plačeva-ti! Povejmo jim resnico v obraz, čemu vedno klečeplastvo, in tuđi to jim povejmo,da se borno za svoje pravice postavili z rstimi sred-stvi, s katerimi so se uspešno drugi narodi. Bolje, da umremo z nožem y roki, kot ponizni, izstradani '.a\ ci.« K lor primerja divjanje »Sloven--tvo« v zadnjih dnevih in njegovo • -čno zaganjanje v slovenski libe-'7em, ta bo spoznat vso brezmej-no hiriavščino, ki jo uganjajo klerikalci v žalnih dneh. Oficifalno naj-večji patrijotje, neoficijalno pa naj-vecji revosiici}oiiarft» Naših klerikalcev vredni teknio-valci so nemski nacijonalcL Vsi pol-ni pangermanskega navdušenja, so popolnoma pozabili, kaj so tolikokrat pocenjaji proti pokojnemu prestolo-nasledniku in mislijo, da se bo zdaj vsled atentata v Sarajevu ves državni kurz 3brnil proti Slovanom in da se bo začelo pravo zažiganje vseh, ki s sedanjimi razmerami nišo zadovoljni. »Grazer Tagblatt^ je da-nes prijavil dopis iz Ljubljane. Šifriran je z »B« in mnogo ljudi je mne-nja, da je potekel iz peresa znanega proiesorja Binderja, ki je prvi na Kranjskem zanesel politiko v Solo m bil prvi nositelj pangermanske misli v naši deželi. V tem članku denuncira na pruske straske živeči »Grazer Tagblatt« slovensko dijaštvo in njega starše, jih dolži velesrbske propagande in napada šolske oblasti, češ, da dajejo mladini potuho. Mili bože! Naše šolske oblasti so pač vse prej kakor prizanesljive in ne pozna-jo nobene šale. Kake krvave pre-iskave so se že vršile, pa vsaka je le pokazala, da na vseh obdolžitvah niČ ni. Ne samo šolska oblastva, tuđi policija je slovenskim dijakom vedno za petami, pa kolikor znano, ni došle j prav nič docrnala. Saj je mogoče, da se je kak di-jak kđaj kaj spozabil, izrekel kako neumno besedo, ali storil kako ne-umno dejanje. Ali se pri nemški mladini nič takega ne zgodi? Gotovo, med slovensko mladino je navdušenje za kulturno zbližanje in edinstvo med jugoslovanskimi narodi živo in močno, ali odkar je narodno - napredna stranka ubila T.Preporods je to mladinsko navdu-šenje za ideale negotove bodočnosti, izgubilo vobče vsako politično bar-vo in se kvečiemu posamezni eksal-tiranci še vdajajo svojim utopijam. Grda je ta gonja, ki so jo uprizorili klerikalci iz svoje, nemški na-cilonalci pa iz svoje strani ravno v žalnih dnevih. Komično je pa vendar gledati take patrijote! Našim novim soobčanom v pozdrav! Danes dopoldne je Ijubliar ^ki župan prevzel agende spodnje^ senske občine. S tem je Spodnja SišK pravno prenehala biti samostojna občina ter se združila s stolnim mestom, be-lo Ljubljano. Ta združitev se je zgodila proti volji ogromne večine obeh občin. Odločevalo je zopet edino-le strankarstvo klerikalne stranke ozi-roma samoljubje voditelja te stranke, dr. Ivana Šusteršiča. Spodnja Siska je bila že od nekdaj nepremagljiva predstraža narodne in napredne misli v ljubljanski okolici, iz katere se je narodno - napredno mišljenje širilo po vsej ljubljanski okolici. Kakor skale so stali spodnje-šišenski volilci. Zastonj so butali va-nje klerikalni valovi, zastoni so klerikalci napenjali vse svoje moči, zastonj vporabljali vsa mogoča sredstva, ki so jim na razpolaganje — Spodnja Siska je ostala kot samostojna občina napredna in bo ostala napredna kot del stolnega mesta Ljubljane. In ravno ta kremenita značajnost je bila usodepolna za obstoj samostojne občine spodnješišenske, ki je tvorila v državnozborskem vt>-lilnem okraju dr. Susteršiča zelo važno pozicijo, ker je ravno Spodnja Siska, kakor magnet privlačevala vo-lilce iz ljubljanske okolice y narodno-napredni tabor. In z nepričakovano hitrostjo se je bližal oni usodepolni trenotek, v katerem bi volflei ljubljanske okolice izpodmaknili načelniku klerikalne stranke, dr. Sosterliču njegov državnozborski stoL In to bi bil začetek konca klerikalne strahovlade na Kranjskera. bi vsled tega se je klerikalna stranka odločila za nasilje, ki tvori dandanes esencialen del vsega njenega delovanja, ter v deželnem zboru proti volji ogromne večine davkoplačevalcev obeh občin sklenila inkorporacijo Spodnje Siške ljubljanski občini. In vlada, ponizna dekla klerikalne stranke, je komaj čakala, da je storila zopet uslugo tej stranki. Tako je vlada zaKon predložila v sankcijo. In danes je občina Spodnje Siške formeino prešla pod okrilje ljubljan-skega mesta. Ljubljančani prav dobro vemo, da je bila spodnješišenska občina de-ležna prav iste mačehovske ljubezni od strani klerikalne večine deželnega odbora, kakor ljubljanska. Spodnješišenska občina je dolgo Časa ječala pod klerikalnim gerentstvom, Ki je edinole na to gledalo, kako bi oško-dovalo napredne občane. In ko so napredni volilci na legalen način iztr-gali občino iz rok klerikalnega nasil-nega gerentstva, tedaj je klerikalna večina deželnega odbora s pomočjo raznih pritožbarjev popolnoma one-mogočila vsako uspešno gospodarsko delo v občini. Klerikalci so hoteli, da bi Spodnja Žiška v temi utoni-la. Toda tuđi v tem oziru je krepka roka naprednih Šiškarjev odbila klerikalne napade. Vsepovsod je znano, da se ljubljansko mesto nahaja v zelo tesnih finančnih razmerah. Povsod pa caka mesto mnogo nujnega javnega dela, ki je predpogoj gmotnega in zdrave-ga napredka Ijubljanskega prebival-stva. Treba bo ogromnih sredstev, ce bo hotela mestna občina zadostiti vsem potrebam. Načelstvo mestne občine ljubljanske pa dobro ve. da je davčni vijak, naših deželnih finančni-kov iztisnil skoro že zadnjo kapljo ljubljanskim davkoplačevalcem in da bo spričo klerikalnega sovraštva na-pram ljublianskemu meščanstvu le težko najti virov in sredstev, da za-dosti najvitalnejšim potrebam ljubljanskih davkoplačevalcev. To dej-stvo poznajo tuđi naši novi soobčani. In vsled tega bo treba od strani spod-nješišenskih soobčanov nekoliko po-trplienja. Načelstvo ljubljanske občine prav dobro pozna potrebe, ki jih ima Spodnja SišKa, in se tuđi prav dobro zaveda naloge, ki jo je morala prevzeti z inkorporacijo. Z a t o r e j je pa tuđi nedvomno, da bo ljubljanska občina v polni meri vršila svojo nalogo napram svojim novim soobčanom. v kolikor bodo to pripuščata sredstva in pa klerikalna strahovlada v deželni hiši. Pozdravljamo, prav iskreno pozdravljamo svoje nove soobčane, vsaj pri-dobimo ž njimi dobro iz-vežbano, nepremagliivo armado naprednih bojevni k ov. k i s e b od o od danes naprej bojev ali z nami ra-moobrami zanaprednizna-čaj slovenske prestolice, naše bele Ljubljane, ki je s tem, da je dobila tako zve-stoin krepko pomoč, postale za večne čaše nepre-magljiva napredna trd-n j a v a. Torej še enkrat: pozdravljeni, prav iskreno pozdravljeni naši novi soobčani iz starodavne Spodnje Siške! ______ Imtakialmipnzijihni HMFIIUJI HStifijnBI. VCeraJšnJa >Wiener Zeitimg« Je priobčfla cesarsko naredbo, s katero •e opreaicni sakon a pokafariMfccm zavarovanju nastavljencev. Novela, ki se uvaja s pomočjo § 14., ima na-men, odpraviti netočnosti, ki so se našle v dosedanjem zakonu, tako da bo vsakdo že iz prvih treh paragra-fov jasno razvidel, ali je podvržen pokojninskemu zavarovanju ali ne. Tuđi so nastavijenci upravičeni, da se sami prijavijo k zavarovanju. Naj-važnejsa izprememba pa je skrajša-I nje čakalne dobe za upravičenost j prejemati rento od 10 let na 5 let, Če-tudi z zmanjšanjem na V.-?. Ženskim zavarovankam se bo izplačala sta*-rostna renta najkasneje s 65. letom, Kljub temu pa,' da je bila ta novela objavljena že sedaj, je sprejeta v novelo določba, da stopi novela v ve-Ijavo sele s 1. oktobrom 1914. Naredba pa je tuđi samo interimistična za tako dolgo, da se to delo socijalne skrbi zakonitim potoni popolnoma uredi. _________ Po atentatu v Sarajevu. Pogreb. Split, 2. julija. Med zvonenjem vseh zvonov v mestu je pasirala predvčerajšnjim ob Četrt na devet zvečer vojna ladija »Viribus Unitis«, obdana od vojnih ladij in torpednih čolnov, splitsko pristanišče, kjer so bile zbrane vse oblasti, duhovščina, občinski odbor in tisočglava množica ter počastile nadvojvodo in njegovo soprogo na zadnjem potu. Oporoka prestolonaslednikova. Dunah 2. julija. Predvčerajšnjim popoldne so v navzočnosti cesarja in nadvojvode Karla Frana Josipa, s so-delovanjem najvišjega dvornega moj-stra kneza Montenuovo,odprli oporo-ko nadvojvode Frana Ferdinanda. Oporoka je starejšega datuma in do-loča, da preide vse premieno in ne-premično premoženje na otroke. Za vojvodinjo Hohenberg je bil določen le užitek premoženja. Dunai. 2. julija. Predvčerajšnjim odprta oporoka nadvojvode Frana Ferdinanda osebuje določbo, da pri-pade zapuščina zdaj otrokom. Zapu-ščina obsega ražen štirih milijonov privatnega premoženja še posestva Konopišt, Artstetten, Lolling na Ko-roškem in Chlumec. Dunai, 2. julija. Zapuščina nad*» vojvode Frana Ferdinanda se deli na dva dela, na njegovo privatno premoženje in v takozvano Estejevo zapu-ščino, ki preide na nadvojvodo Karla Frana Josipa. Ta obstoji iz posestev, nadalje iz posestev v Italiji, slavne vile Este v Rimu, iz gotovine in sre-brnega zaklada, ki ima veliko vred-nost. Posestva le malo donašajo. Privatno premoženje nadvojvode, ki pripade njegovim otrokom, ni zelo veliko, ker je nadvojvoda vporabil veliko dohodkov za povećanje svojih dveh gradov Konopišt in Chlumec. Obe posestvi sta baje vredni 20 milijonov; posestvo Artstetten ne do-naša mnogo. Razentega je bil nadvojvoda tuđi lastnik posestva Lolling na Koroškem. Ta posestva in gradovi, kakor tuđi veliki zakladi umetnin preidejo na otroke nadvojvode. Glavni dedič je najstarejši sin, princ Mak-similijan, kateremu pripade posestvo Konopišt. Važno Je, da se doŽene, Jeli nadvojvoda prvi umri ali njegova soproga, kajti od tega so odvisna na-daljna vprašanja podedovanja. O usodi grada Konopišt se bo še le odločevalo. Konopišt je v sedanji obliki le za luksus, kakor ga more imeti le bodoči cesar. Oporoka nadvojvode se Je nahajala v jekleni shrambi praške filijalke dunajskega bančnega društva. Napisana je bila pred desetinu leti, ima pa Se tri poauiej spisane kodicile, • ^ • Položaj v Bosni in Hercegovini. : V torek popoldne se je vršila v, Sarajevu izredna vladna konferenca pod predsedstvom deželnega šefa fcm. Potioreka. Kakor se zatrjuje, bo stopila vlada, predno se odloči za odločilne korake, v stik s saborskim predsedstvom in vodilnimi politiku Najbrže bo sklenila vlada strožje odredbe v tiskovnih in društvenih za-devah ter bo pooštrila tuđi zahteve za dovoljenje zborovanj. Posebno pozornost bo vlada obraćala na srednje sole, na katerih so se v zadnjem času dogajali prav neljubi dogodki. Da bi sabor mogel delovati, na to ni misliti. Tekom torka je prišlo opetovano do rabuk, — naj tuđi pristavlja-jo k temu, da mir ni bil nikjer kaljen. Srbski zavodi in trgovine so zaprte. Od drugod v Bosni poročajo o proti-srbskih demonstracijah. Iz Čapljine je prišla v torek v Mostar vest, da se bliža kakih tisoč oboroženih Srbov mestu. Iz Mostara so odposlali takoj močen oddelek vojaštva, zdi se pa, da je bil to le šlep alarm. Iz Zavido-vića poročajo tuđi, da se zbirajo srbski kmetje iz okolice, da napadejo kraj. V Bugojnu so Hrvati in muzli-mani razbili vse sipe na srbskih hi-šah. O protisrbskih izgredih v Konjici, Livnu, Stolcu, Opličičih, Senici, Bosanskem Brodu, Tesariju, Banja-luki in Zavidoviću smo poročali že snoči. V Dolnji Tuzli so ekscedenti popolnoma devastirali srbski del mesta ter razdejali tuđi srbsko banko. Prišlo je ćelo z vojaštvom, ki je hote-lo napraviti red. do spopadov. Neki stotnik je bil ranjen na glavi. Policij-skega koinisarja dr. Weberja so are-tirali. V Tuzli in Maglaju je proglašeno obsedno stanje. V Gabeli v okraju Stolac so hrvatski in muzlimanski kmetje napadli in opustošili srbsko cerkev. Obsedno stanje ie bilo proglašeno nad ćelo Bosno in Hercegovino. Uradno poročajo iz Sarajeva, da tam ni bil noben Srb ubit, da pa sta bila en Hrvat in en muzliman usmrčena. Orožništvo in policija v Sarajevu sta v najtežjem položaju. Izgredov ništa mogla preprečiti, vsled česar je bilo poklicano voja-štvo. Streijalo pa vojaštvo ni. Demonstranti so razbili tuđi sipe na palači srbskega metropolita, pri čemer je bil metropolit Zetica lahko ranjen na Ievi roki. Z avtoritativne strani se poroča, da ni govora, da bi dala vlada Srbom, ki so imeli vsled demon-stracij škodo, kako odškodnino. Do-godek je smatrati kot elementarni dogodek, ker je izraz ogorčenja, torej vis maior. Mogoče pa je, da bodo prav revni Srbi dobili milostnim potom kako odškodnino. Ražen v Mostaru, kjer Je bil ćelo neki Srb zaboden, in v Travniku, ni prišlo nikjer do prav resnih dogodkov. V Sarajevu je opažati tuđi že bojkotno gibanje proti Srbom. V več tovarnah se branijo delavci delati, če se Srbi ne :>dpuste. Med prebivalstvom Sarajeva Je prišlo do sklepa, da postavijo na kraju, kjer je bil atentat izvršen, spomin-sko ploščo in zgrade spominsko kapelico. V Sarajevu nadaljuiejo z are-tacijami. Predvčerajšnjem so areti-rali tri osebe zaradi zločina po pravu obsednega stanja. Med njimi se nahaja trgovski nastavljenec Nikolić, ki pa še ni 20 let star in ki ga zato ne morejo obsoditi na smrt. Drugi ai eti-ranec je Srb iz kraljevine Radovano-vić. Nikolić je baje v Novem Sarajevu nagovoril zbrano ljudstvo z bese-dami: Ne bofte se, do pojutrijšnjera bo mnogo tisoč srbskih vojakov tu. Kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta s srbsko vojsko že na meji in bosta pojustrišnjem ob 3. popoldne že prikorakala v Sarajevu. Tuđi ruska annada Je mobilizirana,« NikoHća so takoj oddali vojnemu so-dišču in če se bo dokazalo, da je U* res govoril, ga bodo astrolUL Stran 2. •SLOVENSKI NAKOD«, dne 2. jftlija 191«. 149. stev. DeinMStracllt) ▼ Zagrebu hi drvcođ. V Zagrebu so bfle frankovske demonstracije posebno bude. Prišlo je tuđi do protidemonstracije. Tem demonstrantom pa se ni posrećilo prodreti do Starčevićevega doma. Frankovci so razbili okna tuđi na stanovanju posla ne a dr. Medakovića na Zrinskega trgu. Okna so razbiti tuđi na stanovanju poslanca Pribiče-vića. Njega same ga so iskale divje klerikalne tolpe po ulicah in kavar-nah, češ, da hocejo na njem mašče-vati umor prestolonaslednika. Naci-Jonalistični listi napadajo kornega po-veljniKa barona Rhemena, češ, da je sokriv na protisrbskih demonstracl-jah v Zagrebu. Nad 20 članov večine občinskega sveta zagrebskega je poslalo županu Holjacu pismo, v kate-rem zahtevajo, da skliče izredno ob-činsko sejo. V pismu pravijo: Vsled tega, da se trpe demonstracije in vsled nezadostnega varstva policije in orožništva pri demoliranju se zrii, kakor da bi hoteli gotovi krogi napraviti vtisk, kakor da prebivalstvo glavnega mesta Zagreba ni lojalno in da se mora zato kaznovati. Župan, ki pripada većini občinskega sveta, bo najbrže sklical izredno obeinsko sejo, pri kateri bo prišlo brez dvoma s strani pristašev stranke prava v občinskem svetu do prav burnih pri-zorov proti Srbom. — Iz Knina poročajo tuđi o protisrbskiii demonstra-poslaništvu na uunaju se je uaeiezuo 300 dijakov. Ponoći so hoteli demonstranti zopet prodreti pred poslani-štvo, kar se jim pa ni posrećilo. Samo od daleč so kričali in razgrajali ter zahtevali vojno s Srbijo. Na Naschmarktu so se zopet zbrali in hoteli prodreti v dvor. Dvorska straža pa jim je z nasajenimi bajoneti zabranila vhod ter demonstrante raz-gnala. Obrnili so se zopet proti IV. okraju. Spotoma je imela druhal sko-mine po neki kavarni, vendar se je policiji posrećilo, da je preprečila, da nišo kavarne demolirali. Se pozno v noči so se demonstracije pred srb-kim poslaništvom ponovile. Atentatorji in atentati. ...» M O drugem atentatu poročajo iz Sarajeva, da je stal zraven Principa neki stražnikjd je atentatorja po drugem strelu udaril na roka, tako, da ta ni mogel naprej streljati. Cabrinović je bil baje nekaj časa zaposlen tud? v neki tiskarni v Trstu. Bil pa je slab delavec. zaradi-česar so ga kmalu odpustili. Prišel je na Reko brez denarja ter si je iz-prosil 10 K. Neki Hrvat mu je podaril hlače. Z Reke je šel peš v Belgrad. Cabrinović in Princip sta baje izjavila, da sta dobila in revolver od nekega četaša Ciganovića v Belgra-du in da jima je dal tuđi denar. Princip pravi, da je hotel atentat izvršiti prvotno v Tarčinu. glavnem tabori-šču vodstva manevrov. tega pa ni mogel storiti vsled vojaških varnost-nih odredb. Predsednik bosanskega sabora Basagić izjavlja v »Budapesti Hirla-pu«: Prestolonaslednik je moral tu na bosanskih tleh izgubiti življenje. ZaTOtniki so ga bili obsodili na smrt. Ker je prva bomba izgrešila svoj na-men, je prišel na vrsto revolver, če bi tuđi ta ne zadel, bi bila prišla 10 korakov naprej na vrsto zopet bomba in 20 korakov naprej zapet revolver, tako dolgo, da bi bila oba mrtva. Saj so našli bombe ćelo na drevesih in ne samo v Sarajevu. Govorilo se je, da se bo prestolonaslednik peljal 8 kilometrov iz Sarajeva v Bistrico. Tuđi na tej poti so našli na nekem drevesu bombo. Morilci so razpredli mrežo, iz katere za prestolonaslednika ni bilo rešitve. »Esti Ujsag« si da poročati iz Sarajeva, da sta Princip in Cabrinović priznala, da je se nekdo tretji vr-gel bombo. Baje je bil to neki Trifko Grabes, dijak in sin srbskega duhovnika v Pali. Oče tega dijaka ie izpo-vedal, da se je njegov sin odpeljal v Budimpešto na obisk sorodnikov. Oblasti pa so mnenja, da se Grabes skriva nekje v blizini. Potlorekovl izgovori. Prav značilen članek prinaša torkova »Arbeiterzeitung« o urad-nem poročilu sarajevske deželne vlade. V tem članku beremo med drugim tuđi sledeče: Kljub hitri vožnji je bil izvršen prvi atentat. Imel je za posledico sicer samo nekaj lahkih poškodb, vendar je tuđi avtomobil prestolonaslednika poškodovan. — Kljub temu se odloči nadvojvoda, da se pelje z rotovža obiskat ranjenega podpolkovnika. »Odsvetovali somu,« pravi poročilo lakonično . . . Ce pa so sedaj sklenili, peljati se po Applo-vem nabrežju, ker se Je zdela izpre-menjena smer boU varna, šakaj neo skrbeli potem za to, da so vedeH rsi šoierii sa to tiprerocabo? Kako ae je moglo zgoditi, da Je županov avtomobil, ki Je vozil »predaj, tavil ravno v Fran Josipovo cesta Zakaj je bilo potem ćelo potrebno, da je dobil šofer grofa Đoos - Waldecka drugo naročila In aH ni ravno to nasprotno naročito, ki ga iofer ni tako] razumel, zmanjšalo hitrost vožnje? Kako je bilo tnogoče, da po atentatu in v bojazni, da se izvrše še drugi atentati, nišo vsega žc v naprej jasno zapovedali? Kar pa sledi potem v poročilu, je sploh nerazumljivo. Dva strela pa-deta, avto se ustavi. Toda deželni šef general Potiorek, ki, to si je treba zapomniti, sedi v vozu nadvojvode, >je imel vendar vtisk, da se k sreči ni rtič zgodilo, ko sta tako prestolonaslednik, kakor njegova so-proga mirno in pokonci sedela v av-tomobilu. To se bere res, da spreleti človeka mraz, ker sta bila v resnki prestoionaslednik in in njegova so-proga zadeta na smrt in sta se že borila s smrtjo. Potiorek pa sedi ** vozu in ne zapazi ničesar! DacJr?wr^ pa ničesar ne zapazi in m'cT; prestolonasledniku ni nič zr pove Šoferju, ker se pod ta1 nostmi absolutno noče naT . eljati, da naj avtomobil zapelj . ^zaj. Za-povedal je to, ne da ' K vpra* nadvojvodo in ne da * s bil ču da b\ se bU ta zaradi rnr n&~ senje živcev. In zakaj to? *T - je slišal, da sta prestolon: slec in vojvodmja tiho govorila par . jsed, ki jih pa ni bilo moči razumeti.-Vedno zopet je treba te besede brati, da se prepričamo, da so res v poročilu. Deželni šef. ki ne vidi, da sta oba tik njega na smrt zadeia. slili, da govorita. In vendar je krogla raztr-gala prestolonasledniku žilo na vratu in sapnik: kako more umirajoč še govoriti? Sele ko so spravili avto na-zaj čez most, ko zopet pogleda nadvojvodo, — vidi v prestolonasledni-kovih ustih kri! Priznavamo, da nam ni mogoče spraviti v ta opis atentata smisla, ražen če domnevamo, da so po obeh strelih — in tuđi že prej — deželni šef in vsi drugi izgubili glavo. Srbija in Crna goru. »Figaro« poroča: Sporočati mo-remo, da sta Srbija in Crna gora sklenili proklamirati svojo zvezo. Proklamacija naj bi se bila razglasila na dan obletnice bitke na Koso-vem polju, torej 29. m. m. Vsled umora avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda pa se je razglasitev odložila. Gre pa samo za kratko odložitev. Vsi detajli so že urejeni. Pred vsem bo proglašena carinska enotnost ter se bosta zvezali finančno ministrstvo in zunanje mi-nistrstvo obeh držav. Potem bo šio po vrsti naprej tako dolgo, da bosta obe državi popolnoma združeni. Po-gajanja se vrše pod vplivom Rusije med obema kabinetoma popolnoma tajno. Kar se tiče dinastičniga vpra-šanja, se ne bo nič izprenv nilo, do-kler živita kralj Peter in k^alj Niko-laj. Kadar pa bosta oba za* snila oči, se bosta obe državi popoln rna združili. Za kralja bo proglas sedanji srbski prestolonaslednik Aieksander. ltalijansha zbornica. V Italijanski zbornici so nadalje-vali socijalisti obstrukcijo. Dvakrat so konstatirali socijalisti nesklepČ-nost zbornice vsled česar se je morala seja prekiniti. Vršila se je debata o finančnih potreban in davkih. Revolucija i fflbaniji. Pretile Bib Doda. Prtnk Bib Doda je bil torej zopet tepen. Novega to ni nič in tuđi to nas prav nič ne preseneti, da pravijo, da ni bil tepen, marveč je samo svojini Ijubeznjivim Malisorom dal dopust in sam šel v LjeŠ, v morsko kopel. Mnogo zabave! Z druge strani pravijo tuđi, da je Prenk Bib Doda napravi! etiketo z vstaši m je konšta-tiral, da z njegovo vojsko ne more ničesar opraviti. »Ce je tako,« Je reket, »pa grem«. Da mu ne more)o očitati nelojalnosti, je svoje kanone razdeiiU nekaj jih je posla] nazal v Drač, nekaj pa jih je dal vstašem, da se vendar tuđi oni seznanijo z izbornim: izdelki Skodovih tovaru. Na-pravil je s tem prav hvalevredno reklamo za avstrijsko železno industrijo, škoda le, da ne izvemo, ali je ra*-delil tuđi neka] reklamnih pušk iz boroveljske puškarne. Drugi pravilo zopet, da stvar sploh ni bila tako resoa. Prenk Bib Dođi Je nainrcč v Skadn znuu^kaiD drol>i£a, ker Je 1)11 s flMOMHPOoniiiii csstBlKt popil pre* več Šampanjca, žalo ie sklenil, da si žepe topet napobti Zbral le »ekal ljudi m pisal v Drač, da mora sa trn ljudi skrbeti. Nad 1O000 kros so im dali za vaak dan. V mmu maaecu to-rej je dobil kakih dOOJOOO krou. To Je že prav lep denar. Vtaknil ga ie v žep, svoiim ljudem pa Je rekel, da naj tako dolgo stikaio po vaseli, da bodo imeli dostL Seda) so imeli vsi že polnc culice, — no in zato so Sli dotnov. Pa naj bo, kakor hoće, s Prenk Đib Dodo v prestolnem mestu avtonomne albanske kneževine in avtonomnega Epira visoka knežja vlada v Draču ne sme več računati. V Draču. V Draču gledajo s kukali na gore, kadar jih obseva zlato jutrauje solnee, ko se prebude ptici m zapojo svojo jutranjo molitev. V Dra^u g e-dajo na gore in polja, ko pnpeka solnee na skaie in dviga težko supa-r^ iz sinjega Ja(iran^kega morja. V . ču napenjajo oci, ko tone 'uce laieč na obzorju v morje, ko >e-'o zadnji žarki na valovih in ,U-daj^ in gleJajo v crno noč. (jleuajo na "^ ., gledajo na levo. Od niko-der moči. Prostovoljcev z Duna;a ni. .w-nk Bib Pode ni, Ahmed bega Ma i ni, lzmail Kemala ni. Saino crne vojn,' ladje leže zunaj na morju. In na gorah se blesče puške in vedno SKftiflfi ifi f«fii^Rri&vWLJa nebJ?-vili legijo tujcev, samo tujce\ ni, ki bi vstopili v to legijo, dasiravno pravijo, da je prišlo nekaj bojaželjnih Dunajčanov že v Drač. Iz iužne Albanije ne prihajajo Dunajčani, marveč strašne, pretresljive vesti. Vstaši ne marajo spoznati, da je albanska vlada postavljena s pomočjo velesil od boga in so se predrznili zasesti Premeti ter pregnati holandske čast-nike v Valono. Že eno upanje je ostalo. Esad paša, oni Esad paša, ki so ga oblegali, ki so ga vjeli, zaprli. hoteli obsoditi na smrt, ki so ga pre-gnali, ta Esad paša naj sedat poma-ga. Ministra Turtulija in Mufid bega bodo poslali v Italijo k ekscelenci, bivšemu vojnemu ministru, da naj nastopi v prilog knezu. Tuđi Turkan paša bo prišel, ali pa bo Esad paša sedel na barko in se dal prepeljati čez sinje morje Adrijansko, je drugo vprašanje. Za enkrat ni drugih zani-mivejših vesti, kakor ta, da je baje albanska vlada sklenila, naročiti pri Skodovih tovarnah havbice^ ki jih bo potem najprej malo poskušala, potem pa blagohotno prepustila cenje-nim vstašem. StflBPSllO. Iz Celja. V imenu izvrševalnega odbora narodne stranke je izrekel predsednik deželni poslanec dr. Ku-kovec štajerskemu namestniku ob-žalovanje nad groznim zločinom v Sarajevu in ga prosi!, rtaj to'mjči na najvišjtm mestu sočutje in vdanost štajerskih Siovencev do prestola. Iz Celja. Vest o strašnem deja-nju mlađega in nepremišljenega člo-veka v Sarajevu je došla sem v ne-deljo popoldne. Na javnih in mnogih zasebnih poslopMh so razobešene crne zastave. Cinl - Metcdova slav-nost, ki bi se imela v nedelio dne 5. julija vršiti na Bregu pri Celju, je bila odr>ovedana. Današnia stevllka »Narodnoga Lista« ne iziđe, ker še vedno traja v tiskarni pasivna resistenca. Naročni-ki »Narodnega Lista« naj to obvesti-lo vz^rno na znanje in oproste. Šoštani. Predpriprave za veliko 5ckolsko veselico, ki se vrši dne 26. julija t. 1., so že v polnem teku. Pri telovadbi nastopijo člani, članice, nu»ški in ženski narašča}. Zvečer se bedo izvajale tuđi vaje z gorečimi kiji. Lačnim in žejnim bodo dobro postregle iiase narodne dame v raznih šotorih. JhIHsU avanzma ml Jažnl ielez-iticL Imenovani so za prave inspek-terje Alfred NViirtenberger (Ptu|>, Hubert Kugler (Celje). Janez Keifl (Maribor), vsi trife postalenačelniki; za prave nadrevidente so imenovani: Rudolf Poterz (Ormož), Karei Maier (Maribor), Ludovik Moćnik (Qra* dec). Za revidente sta imenovana pristava Ivan Sterniša (Zidani most), Janez Fostel (Maribor). Za pristava ie imenovan asistent Alojzij Sche-seherko (Zidani most). Definitivno so nastavljeni provizoriCni asistenti Jo-žef Oreger (Pragersko), Pavel Cichi (Pesnica). Joief Mand (Pracersko), Rudolf Metak (Sevnica). friderik Pmtčih (Zidani most). Karei Rebo« (Celje)* Franc Žekar (Brnck), Jote loftt in Juli] Ramsak (Celje). Za pro-vizoričnega asistenta le imenovan praktikant Vinko Salovic (Trbovlie). Dratai novlc«. Ponesrečil se ie na Natterricgbi v Aoiiki dolini namestoik državnega pravdnika v Ltnbmnt dr. CK»tav Lebcelteni. Ko Je šel z večjo družbo čez neko snež-bo polje, i« spodrnil in zletel več sto ftietror floboko. Potolkel se je tako, dA ie za nekaj ur uinil. — Pri Sv. Lenartu v Slov. gorica h se vrle v kratkem občinske vo-htve. /firazer ragblatt« pravi, da utefneio Nemci doživeti drugi Laški trg. — Iz Maribora. Cesar ie od-likoval 7. zlato zaslužno kolajno s krono kazmlniskega učitelja Henrika Tribnika. — Imenovan ie orožni-ški stra/mešter Janez Konrad v Slatini za sodnijskega koncelista v Or-možu. V Marbegu so obhajali tamkaj-Šnji Vsenemci v Četrtek 25. junjia svoj »Sonnwendfeier«. Seveda se ]e udeležilo te slavnosti vse uradni-štvo in obrtništvo. Neka dama jim je govorila. Zapeli so odkritih glav svo-o »Waclit am Rhein«, ter začeli skakati preK kresa. kakor je navada. Ne em, kako je dru^od. Pri nas vsak nekaj imenitnega pove, predno prek skoči. Prvi je izročil pozdrav ma eri Oermaniji in skočil, drugi je pa rekel: Meil Bismarck!« skočil in obsedel r '•' kresa. Njegovi bratci so ga pre-cej opečenega izvlekli iz Kresa. Na ^ saK način je bil to slab omen Marhefane in pokojnega Bismard Iz Ptuja. Občni zbor podružni mariborskega dramatične društva \ Ptuju se vrši v sredo, dne 8. julija še'ic^Orftftrigrf ^vri zv;e£ef wY.JSar Številu udeleže. Ljutoraer. Z rzno,.i na prestolo-naslednikovo smrt ^e Ciril - Metodo-va slavnost, ki se je imela vršiti pri-hodnjo nedeljo, preloži na nedoločen čas. Liutomer. Po trgu in okolici se Siri vest, da misli naš Japec odložiti blagajniško mesto pri okrajni poso-jilnici v Ljutomeru. In zakaj? Gre namreč po deželi glas, da so prej naš gospod teham Japca skrivaj opazo-vali, kako je v potu svojega obraza kotal sod vina iz vitezove kleti na svoj skedenj, ko je imel svojo boljšo polovico v otročji postelji. Ne vemo, ali je na tem kaj resnici, nam ne pri-stoja, soditi tako vzornega moža, kakor je ravno naš Japec; če so mu gospod vitez odpustili, zakaj bi mu mi zamerili, če je hotel kot skrben zakonski mož preskrbeti svoji ženici dobro, a ceno vinsko kapljice In ko se je to zvedelo, je sklenil, odložiti blagajništvo, ker pravi, da je denar še bolj okrogel, kakor pa vitezovi sodčki. Motili smo se dosedaj v Ja-pecu, ko smo mislili, da nima vesti, ker nam je sedaj dokazal, da še vendar ljubi poštenost. Kaj pa, če bi Japec s svojo debelo kožo pozabil na dogodek z vinom ter tuđi v naprej mirno kot vzor poštenjaka sedei pri MagajniŠKem okencu?! L}utomer. Na razna ocitanja na mojo osebo od strani »Slovenskega Gospodarja« in »Straže« v Mariboru izjavijam sledeče: I. veliki obrtniški shod v Liutomeru dne 1. junija t. I. je sklicala »Zveza južno-štajerskih zadrug v Celju« ne pa g. dr. Kuko-vec, kakor to ve" pisati zadnji ^Slovenski Gospodar«. Na shod je Zveza povabila vse državne in deželne po-slance za Spodnji ^tajer. Našega ^hoda s^ je udeležil le gosp. dr. Ku-kovec, deželni poslanec. Ob enem sta bila v Ljutomeru še državna in deželna poslanca g. Verstovšek in g. T. RoŠk^r, ki se pa na^e^a shoda ništa hotela udeležiti! Gospodje! Bodite nrepričani, Če bi se shoda udeležili. kar bi bila vaša sveta dolznost, bi vas ravno tako pozdravil. kakor vse druide navzoče. Sai so naši obrtniki večina volilci ob enem kmečkih po-slancev in imajo potem pravico tuđi vns krcati in vabiti na shode, da sli-Šite želje in njih zahteve. Sedaj v pr-vem nastopu naše obrtne organizad-ie ste pa javno pokazali vaše simpatije do zatiranega slovenskega obrtnika. — Liutomer, 30. junija 1914. — Janko Horvat, slikar. RoPOŠho. Žalna seja mestnega obč'nskega sveta celovskega V torek popoldne se je zbral v celovški inestni posveto-valnici občinski svet pod predsedstvom župana dr. R. pl. Metnitza k žalni seji. Župan je nato prebral žalni govor, katerega so občinski svetniki po-sHtlali stoje. K ro^erskemn umoru pri Cer-fliem poročajo, da se nahaja morilec rudar Germadnik v bolnišnici v Ce-lovcu. Dobil je pri areUciji od razjar-jenega občinstva take poSkodbe, da dvontjo, da bi ie okreval. V Tportajeai Dravogradu $o na* ili v ponedeljek zjutraj na progi po-voien neki zaljubljeni par. Obema Je odtrgalot glavo, Zaminm zgodba nočnefa 6u-*a|a» b Bici poročajo zanimivo zgodba Neko nedeljo ponoči okoti 12. so stali mi trgu v Brežab štirje delavci in se mirno pogovarjali. Kmalu je pristopil k njim nočni čuvaj in jih pozval, da gredo domov, ntkar mu je eden de-lavcev rekel, da ni vzroka jih poditi domov, ker nišo pijani in se zadržijo mirno. NoČni čuvaj je dotičnega de-lavca prijel in ga peljal v občinske zapore. Tam je delavec sedel zaprt od nedelje 12. ponoči, do torka zjutraj ob 8. uri, ne da bi dobii kaj jesti in pijace. Očividno so nanj popolnoma pozabili. Sele na njegove klice je prišel neki redar in ga vprašal, zakaj je zaprt, česar mu pa delavec ni mogel povedati, ker sam ni vedel. Seveda so delavca, ko se je ćela zadeva pojasnila, takoj izpustili, 32 ur je pa le presedel brez jedi in pijace v občinskem za-poru. Drobne novice. Smrtni pa dec V Borovljah je padel učenec Drittna« ler iz poda nekega gospodarskega po-slopja tako nesrečno na tla, da je za-pobil težke notranje poškodbe in je kmalu po padcu umri. — Strela je udarila v Št. Lenartu te dni v hlev posestnika Liedla na planini in mu ubila tri teleta. Ostalo živino strela ni poškodovala. — Težka nezgoda. V Celovcu je sekal drva lesni delavec Fran Gradović. Pri tem pa mu je sekira spodMela in se je vsekal globo-ko v nogo. Zadobil je težko telesno poškodbo in so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico. — Tatvina. Iz 5l^rl^,DPJo?iaJ9n ,4§ jft»3eznan_ttz: Brezdvomno se je moral tat dalje časa pred tatvino nahajati v gostilni in je videl, kam je natakarica spravila denar. —Poškodba v blazn,osti. Minuli teden so v bolnišnico v Črnem pripeljali nekega blaznega rudarja. Ko je bil po noči nekaj časa sam v svoji čelici, je skočil skozi okno na cesto in obležal z zlomnjeno hrbtenico. — Požar. Pri Pliberku je zgorelo te dni gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Perkounika. Skoda znasa okoli 16.000 K. — Nezgoda pri delu. V Krivi vrbi je padel zidar Jakob Se-g*tti na pokopališču pri delu v neko grobnico, pri čemur si je zlomil več reber. Prepeljali so ga v bolnišnico. Primorsko. Istrske deželnozborske volitve. Rezultat volitev iz mestne kurije, ki so se vršile 30. junija, je sledeči: V enaj-stem volilnem okraju, z glavnim vo-HŠčem Pazinom je izvoljen dr. Šime Kurelić, odvetnik v Pazinu. Kurelić je dobil 260 glasov, Italijan pa le 34. — V trinajstem okraju, z glavnim voli-ščem Voloskim, je izvoljen oficijeln kandidat .Pol. društva za Hrvate i -= Slovence v Istri", dr. Gjuro Červr.r, ki je dobil 253 glasov. Njegov proti-kandidat, tržaški odvetnik dr. Brnčić je dobil 118, italijanski kandidat dr. Constantini pa 114 glasov. — V tretjem volilnem okraju, z glavnim voliščem v Pulju, je ožja volitev med hrvaškim kandidatom Stihovićem in kamorašem Fabro. Stihović je dobil 375, italijanski kandidat Fabro 258, mornariški kandidat Morazi 148 in socijalist Anton Pirz 42 glasov. — To so hrvaski okraji. V italijanskih okrajih so bili izvoljeni: V L okraju v Pulju izvoljen dr. Rizzi (ital. liberalec), dobil 187 glasov, Hrvat Stihović 33, mornariški kandidat Morazi 18, socijalist 5 glasov. V drugem okraju Pulja je izvoljen kamoras profesor Carvin z 289 glasovi, Hrvat Stihović 67 glasov, mornariški kandidat 93, socijalist 12 glasov. V okraju Koper je izvoljen ital. liberalec dr. Belli. V okraju Piran ital. liberalec dr. Ventrella, v okraju Rovinj ital. liberalec dr. Ma-tija Bartoli, v volilnem okraju Izola-Milje rezultat volitev še ni znan, v okraju Poreč izvoljen ital. liberalec dr. Tulij Sbisa, v volilnem okraju Buje - Umag izvoljen ital. liberalec dr. Franco, v okraju Vodnjan izvoljen ital. liberalec dr. Dominik Sbisa s 156 glasovi, slovanski kandidat je dobil 28 glasov, v okraju Malega in Velikega Lošinja je izvoljen ital. liberalec Nico-licta, v okraju Cres-Krk pa ital. liberalec dr. Chersich. — Ožje volitve v tretjem volilnem okraju med ban-čnim ravnateljem Stihovićem in itali-janskim kandidatom, posestnikom Fa-brom se vrši še to soboto ob isti uri v ljudski soli Liana. — Kakor se naknadno poroča, je izidv okraju Izola-Milje sledefi: Veljavno oddanih glasov je bilo 612. Od teh je dobil socijalist Fran Zorzenon 267 glasov, italijanski klerikalec Pasquale Marchio i 88 in italijanski liberalec učitelj Runitch 157 glasov. Vršila se bo torej ožja volitev med socijalistom Zorzenom in n>!~ klerikalcem Marchiom. S«nkO'joniran skUp gon^keg« d«ž«tntf« zbori. Cesar i' podelil sklepa goriškega dclelnega zbora glede klasifikacije nekaterib čest najviSj« potijenjc i . 4 149. Star. .SLOVENSKI NAROD«, dat % jtiii)« »14. Stran a. Tržaski občinski svet. Za danes Sklicana javna seja tržaškega obČin-skega sveta je bita preložena. Zaplenjen (talijanski list. Kakor poroča včerajšnji „Polaer Tagblatt", je bila predvčerajšnja izdaja „Giornaletta" zaplenjena radi članka, ki je v zvezi z atentatom v Sarajevu bil naperjen proti Slovanom. Aretacija. Včeraj zjutraj je sedel 29 letni rnomar Anton Matić iz Bosne z več osebami na neki klopi na Veli-kem trgu v Trstu. Ko se je govorilo 0 atentatu v Sarajevu, je izrazil Matić glasno svoje odobravanje nad izvršenim atentatom. Nekdo ga je nato ova-dil pri policijskem komisarijatu v Vii Mudi vechii in je bil Matić takoj nato aretiran. Drobne novice. Smrt na cesti. Predvčerajšnjem popoldne so popadle nekega Sante Oriija na cesti della Sta-zione v Trstu slabosti in se je zgrudil. Par trenutkov na to je bil že mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. — Težka nezgoda pri kopanju. 22 letni Donato Regant je skočil predvčerajšnjem v vojaškem ko-pališču v Trstu tako nesrečno v morje, dn si je pri tem težko poškodoval hrbtenico. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnišnico. — G o - 1 juf. V Trstu stanujoči 271etni nata-kar Alojzij Hrebernik iz Celja je imel dalje časa razmerje z neko Ano Ma-yer, ki ji je obljubil, da jo poroci. V resnici pa so mu disali le njeni pri-hranjeni denarji. Pri nekem obisku ji je ukradel 300 kron, ko ga je pa hotela ovaditi policiji, jo je Hrebernik pregovoril, češ, saj se poročiva in po-tem bo to kar je moje — tvoje. No, Ana Mayer ga res ni naznanila in stvar bi bila s tem v redu, da ni Hrebernik zahteval od nje 1000 K, ki mu jih je dala, da si najame lastno gostilno. Ko pa je imel denar, je sicer najel res gostilno, a jo je tako zanemarjal, da jo je moral v par dneh zapreti, ker je med tem časom zapravil vseh 1000 K. To pa je bilo Maverjevi le preveč in je naznanila vso zadevo policiji, kt je goljuiivega Hrebernika are-tirala in oddala sodišču. Dnevne vesti. "4- Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je sklenil v svoji ad hoc sklicani seji soglasno sledečo scžalno izjavo: »Narodno - napredna stranka na Kranjskem se zgraža v nepo-pisnem gnevu nad vnebokričečun zločinom, čigar žrtvi sta morali postati preteklo nedeljo na jugo-slovanski, neločljivo z našo av-striisko domovino združeni zemlji, naš presvetli prestolonaslednik in njegova zvesta soproga. V n e -omahljivi zvestobi do dinastije in države, v najiskrenefši otroški vdanost! in Ijubezni do presvjtlega vladarja-t r p i n a na starodavnem in ne-razrušljivem prestolu habsbur-škem žaluje danes ob preranem grobu blagopokojnikov ves slovenski narod, brez razlike pol 11 ičnega nazira-n i a. Prav zaraditega bi se moral vsak poskus izkoriščanja groznega zlodejstva v kakršnekoli strankar-sko - politične namene kar nai-strožje obsojati in zavračati.« To žalno in vdanostno izjavo je Sporočiti po posebni deputaciji stran-kinega vodstva c. kr. deželnemu predsedstvu. -f- Deputacija izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke pri deželnem predsedstvu. V smislu zgo-raj priobčenega sklepa izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke, sta bila danes pri deželnem predsed-niku gosp. dr. Vladimir Ravni-h a r, državni in deželni poslanec ter gosp. dr. Fran Novak, deželni po-slanec, da priobčita sklep in žalna čuvstva izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke radi pre-tresujoče katastrofe, ki je zadela našo monarhijo in se posebej Slovence. Prosila sta, naj sporoči gosp. deželni predsednik obenem zagoto-vilo neomahljive lojalnosti in zve-stobe na najvišje mesto. — Ekscelen-ca gosp. deželni predsednik je obljubil to storiti. -f- Žalna manifestacija deželne-ga odbora. Včeraj ob 6. zvečer se je zbral deželni odbor k posebni seji, v kateri je deželni glavar dr. Šusteršič prečital obširno žalno in vdanostno izjavo, katero so- polnoštevilno zbra-ni deželni odborniki stoje poslušali. Nato se je na predlog deželnega gla-varja sklenilo, da je zapisnik seje razmnožiti ter vposlati c. kr. deželni vladi in vsem deželnim poslancem in županstvom. V soboto, dne 4. julija se daruje v stolnici po inicijativi de-želnega odbora posebna sv. maša-zadušnica za visokima blagopokoj-nikoma. 4- Nečeio zaostati! Slava, ki so si jo pridobili zagrebški frankovci s svojimi demonstracijami, ne da mirno spati našim Uubim MerjfcalceiD. Tuđi oni hočejo malo podemonstrira-ti, ne morda iz globokega, ootranjega prepričan^ marveč samo v svrho, da bi se merodajnim krogom predstavili kot edin patrijotičen in dina-stičen element v deželi, na katerega se sploh more vlada naslanjati, ako hoče, da ne propade na jugu državna imseL Iz tragedije, ki se je do-igrala v Sarajevu, iz katastrofe, ki je zadela državo, hočejo torej naši klerikalci po vzoru vrednih svojih brat-cev - trankovcev kovati strankarsko političen kapital. Zato sklicujejo za nedeljo v Ljubljano velik shod, na Katerem hočejo zavzeti stališče na-pram atentatu. Prosimo, ali je potreba napram groznemu dejanju še za-vzemati posebno stališče, ko je ven-dar ves vivilizovani svet edin in eno-dušen v najostrejsi obsodbi tega zlo-činskega dejanja? Toda, kakor rečeno, klenkalcem ne gre za stvar, marveč samo za efekt, ki ga hočejo doseći s svojo prireditvijo. Nedeljska klerikalna prireditev ne bo manifestacija tuge in žalosti, izliv iskrenih srčnih čustev, ampak navadna demonstracija, ogrnjena v plaše patrijo-tizma in dinastičnosti v svrho, da se bo laglje in bolj neovirano lahko na-stopilo proti političnim nasprotni-kom. Pod pretvezo lojalne komemoracije in patrijotske prireditve bodo ne kot užaljeni patrijotje, marveč kot strankarji demonstrirali proti svojini političnim nasprotnikom, dasi ve ves svet, da ti njihovi politični na-sprotniki infernalni zločin v Sarajevu prav tako odločno obsojaio, Kakor oni, samo s tem razločkom morda, da je ta obsodba pri prvih odkritosrč-nat pri klerikalan pa večinoma hli-niena in neiskrena. To priznavajo klerikalci sami. Znani pristaši klerikalne stranke hodijo po Ljubljani oKrog in pripovedujejo po javnih io-kalih, da jim bo v nedeljo dana prilika, ne toliko, da dado duška svoji žalosti, marveč da ohlade jezo nad gotovimi, jim neljubimi osebami. Ne-kateri teh junakov navajajo ćelo imena oseb, na katerih si hočejo pod pretvezo »pairijotske« prireditve ohladiti svojo jezo. Kakor se torej zdi, se tuđi pri nas v Ljubljani pripravlja neke vrste pogrom. »Lavorike«, ki so si jih v tem oziru pridobili frankovci, pač tuđi našim »kristjanom« ne dado mirno spati, za to se tuđi oni priprav-Ijajo za malo zabavo, ki jo namerava-jo prirediti v nedeljo po ljubljanskih uiicah, ševe, ako teh njihovih raču-nov ne bo prekrižala — državna oblast! + Infamni obrekovalci. Sovraž-nikom jugoslovanskih narodov so sedaj napočili lepi čaši: kolikor jim srce poželi, lahko udrihajo po omraženih Jugoslovanih in podtikajo jim lahko vse mogoče nacrte in namene, a vse to zbog tega, ker sta iz njih srede izšla dva zločinca, ki sta v svoji zaslepljenosti in v svojem fanatizmu dvignila roko na posvećeno osebo bodočega našega vladarja. Kakor da bi drugi narodi ne imeli zločincev in kakor da bi bili jugoslo-vanski narodi v celoti odgovorni za dejania posamnih zločincev in pri-frknjencev! In v tej gonji proti Jugo-slovanom se najbolj odlikujejo Madžari, ki imajo pravzaprav najmanj vzroka komu očitati nepanijotičnost in nelojalnost, ko vendar ves svet ve, kakšni lojalni patrijotje so bili Madžari 1. 1848. in tuđi 1. 1906. Toda na-vadno so najglasnejši tišti, ki imajo največ masla fia glavi. Tiil:o je tuđi z Madžari, ki sedaj najboli kriče in Ju^o^Iovane najbolj psujejo z »mo-rilci«. Višek infamije in zlobnosti pa je v tem oziru zagrešil »Magyar-orszag«, glasilo Justhove stranke, ki obdolžuje naravnost Slovence, da so že leta 1906., ko je prestolonaslednik potoval v Dalmacijo, hoteli na progi Ljubljana - Trst razstreliti v zrak dvorni vlak. To infamijo si je izmislil list tište stranke, ki je 1. 1906. pošilja-la po vsem slovanskem jugu svoje emisarie, da bi si zagotovila pomne Jugoslovanov v njeni takratni borbi proti Dunaju, to lopovščino je zagrešil organ tište madžarske stranke, ki je 1. 1906. poslala tuđi v Ljubljane svojega emisarja dr. Kovacsa, da bi pridobila za - se Slovence, a je ta doživela blamažo, da se je njen emisar moral z dofgim nosom vrniti v PeŠto! In »Magvarorszag« se hoče sedaj za to blamažo maščevati nad Slovenci s tem, da laže in obrekuje, kakor da bi Slovenci že 1. 1906. na-meravali atentat na prestokmasled-nika. Čemu, zakaj, tega seveda madžarski poštenjak ne pove, ker tega tuđi ne more povedati. Zato laže kar tako v en dan, saj se zaveda, da se y današnjih razmerah verjamejo tudj najneverjetnejše gorostasnosti. Ali se nai branimo in zagovarjamo pred temi podlimi madžarskimi insinuaci-}ami? Nam ne prihaja na misd. Slovenski narod je tako utrjen in znan po svojem neomahljivem patriotizmu in po svoji dinastičnosti, da ga natolcevanja madžarskih KoSutovccv in Justovccv piti zadeU ne morelol r+ PmvlM Mđta. Včerajšnja »Arbeiter Zeitunfc* piše: »O glupih in surovih škandalih v zagrebškem saboru, o krvavih napadih na Srbe na Hrvatskem s strani Frankove stranke se ne da mnogo povedati, prav zaradi tega ne, ker je to Fran-kova stranka, ki se je vedno postavljala s svojim našminkanim in forsiranim klerikalizmom v najsurovejši obfiki in katera od nekdaj smatra denuncijacijo kot najizbornejšo formo udejstvovanja patrijotskega mišljenja.« — Ta sodba socijalnodemokrat-skega glasila o hrvatskih Frankovcih velja v polnem obsegu tuđi glede slovenskih Frankovcev — glede naših klerikalcev. + Brez komentarja. V škofovi Dkrožnici ^vsem p. n. častitim gospodom duhovnikom ljubljanske Škoti je<, priobčeni v včerajsnjem »Slovencu«, čitamo ta-le stavek: »Dobro vemo, kako vsemogočni bog dopusti zlo, ki ga stori človek po svoji prosti volji, ker ie mogočen in moder do-volj, da iz zla izvede kaj koristnega za človeski rod. Ta misel naj nas po-tolaži.« — Te stavke je napisal škof Anton Bonaventura. Ako bi jih bil kdo drugi, bi nesporno proti njemu takej nastopila državna oblast. + »Slovenec« poroča, da je dr. Šusteršič preiel od nadvojvodinje Marije Terezije brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje »globoko ginjena za iskreno sočutje na visokorojeni veliki bolesti^. Mi tega ne razumemo. 4- Dr. Lampetu ni vsega verjeti. Dne 30. junija t. i. se je končala pri sodišču v Postojni razprava o zasebni obtožbi župana Lavrenčiča zoper dva preverna pristaša dr. Lampeta, namreč Andreja Čuka in Franceta Lenčck. Kakor smo že poročali, sta Čuk in Lenček obdolžila župana Lavrenčiča, da je dobil od neke tvrdke ob priliki zgradbe mestne elektrarne v Postojni provizijo. Slišala sta to tr-ditev na shodu dne 17. maja t. 1. v Postojni, ki ga je imel dr. Lampe. Dr. Lampetu sta brezpogojno verje-la ter to laž trošila po Postojni. Pri prvi razpravi sta ponosno ponudila dokaz resnice, češ dr. Lampe, ki ju je zapeljal, jima bode pomagal. Toda bila sta prepuščena sama sebi. Vse zavijanje jima ni pomagalo. Bila sta obsojena, vsak na 100 K globe, oz. 10 dni zapora, ter v stroške kazen-skega postopanja. Sedaj imata priliko spoznati, da dr. Lampetu le ni vsega brezpogojno verjeti. Ker sta se Cuk in Lenček proti sodbi pritožila, bode zadeva še prišla pred deželno sodišče v Ljubljani. -f- »Katoliške kase« so se proda-jale v Hrenovicah pri fari v klerikalni prodajalni Družnik. Tuđi neki hu-domušnik je šel tja kupit koso in ko je videl, da je na kosi znamka Zadružne zveze, je vprašal, zakaj ni zapisano, da so to katoliške kose, kakor se je Ijudem razglasilo. Dobil je odgovor, da je to v latinskem jeziku zapisano in da so te kose edine prist-ne katoliške kose. Dobro, je rekel, prosim, naročite, mi še katoliške grablje in vile, a napis naj bo slovenski; katoliško orodje bo morda samo delalo brez Človeške moči. — Ta stvar izgleda nedolžna in bedasta, toda kdor prav premisli. spozna kmalu, da ni tako. Katoliške kose — to naj reče kmetu, ne le da so te kose dobre, nego da se bistveno raz-likujeio od drugih, da imajo nekak verski značaj in da si kmet pridobi zasluženje za cerkev, če kupuje katoliške kose. Katoliškim kosam bodo kmalu sledili katoliški stroji, katoli-ška kava, katoliški sladkor. katoliŠka maka itd. V tein tjčl sistem, to so znak i gospoda rskega boja, kl sa pri-rravliajo klerikalci v natnen. da bi vse preskrhovanje ljudstva z vsak-daniimi potrebščinaml monopolizirali v Zadružni zvezi. + Iz finančnega ministrstva. Finančna svetnika dr. Rudolf S a j 0 -v i c in dr. Fr. E11 e r sta imenovana za ministerijalna svetnika v finanč-nem ministrstvu. + Iz sodne službe. Sodni kance-listi m- Franc V o g r i n c v Novem mestu, Fran Voršič v Kočevju, Albin Perhavec y Postojni, Fran S b r i z a j v Ribnici in Mihael Luz-narv Škof ji Loki so imenovani za oficijale. + Odlikovanje. Višji davčnj oskrbnik g. Adolf Rudav Ljubljani je šel v pokoj in je dobil naslov cc-sarskega svetnika. + Potrtem konfiskacija. Deželno sodišče je potrdilo zaplembo no-tice »Noblesa« v >Obrtnern Vestniku« kljub temu, da sta isto notico nekon-fiscirano prinesla tržaška »Edinost« in »Trgovski List«, — UrtalhisU samostan v Ljubljani Je dobil od naučnega ministrstva 1400 Kf da priredi gospodinjski tečaj za katoliške učiteljice. V urŠulinskem samostanu sicer ni nobenih pogojev za tak tečaj, ampak samo upanje, da katera udeleženk naleze jetiko, — DarttOL Medicinalni svetnHt dr. Franc Uner Je dasoval povodom svojega odlikovanja, na katerem mn ie čestitalo društvo zdravnikov na Kranjskem, 100 K in sicer 50 K Blei-weisovemu fondu za podporo one-moglim Članom in 50 K vdovskemu in sirotinskemu zakladu društva. Za ta velikodušni dar se mu je predsednik društva toplo zahvalil na rednem zborovanju. V Spodnii Šiški je umri g. Josip Vodnik, posestnik in veletržec. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke in je užival v Siški velik ugled. Pogreb bo jutri v petek ob 6. popoldne iz hiše žalosti št. 79. Pokojniku bodi ohranjen trajen spo-min! Člane Ćitalnice in Sokola v Sp. Šiški pozivata odbora, da se udeleže pogreba pokojnega g. I. Vodnika. Či-talničarji se zbirajo v Čitalnici, Sokoli pa pri Ančniku. Umri je danes v Sp. Hrušici pri Ljubljani posestnik g. Josip Hoče-v a r. Bodi mu blag spomin! Pregnana vlomilca. V noči 28. t. m. sta dva tata poskusila vlomiti v prodajalno Marije Cadež v Brinju pri Grosupljem, pa ju je neki četovodja,ki je bil doma na dopustu, pregnal. Clani slov. gledališča iz Ljubljane prirede v soboto, dne 4. julija v Kamniku in nedeljo, dne 5. julija v Domžalah gledališko predstavo »Greh žene«. Požar. Dne 29. m. m. je strela udarila v skedenj posestnika Janeza Moćnika iz Zg. Brnika. Nastali ogenj se je naglo razširil tuđi po drugih poslopjih, tako da znaša škoda kakih 15.000 do 20.000 kron. Ob isti uri je strela užgala tuđi kozolec Janeza Gašperlina v Št. Jurju. Obesil se je ćl let stari Janez Se-mič iz 2irov. Žalna seja občinskega sveta no-vomeškega. Iz Novega mesta se nam poroča: Tuđi naše mesto je takoj po prejemu strašne vesti iz Sarajeva (prvo poročilo je baje prejel prost dr. Elbert) pokazalo svojo globoko žalost. Ne samo vsi uradi, tuđi veči-na zasebnih hiš so razobesili crne zastave. Glavni trg je sploh ves v crnih zastavah. V torek, 30. m. m. zvečer pa se je vršila mestna občinska seja, pri kateri je župan g. Rosman v primernih besedah na pristojno mesto izrazil sožalje nad tako nepriča-kovano izgubo našega prestolona-slednika ter njegove visoke soproge. Na dan pogreba se posebna deputacija pokloni pri šefu politične oblasti z izrazom spoštljivega sožalja ter udanosti. Avtomobilstvo. Dne 8. julija t. 1. je poskušnja avtovožnje na progi Kranj - Brezje - Radovljica - Bled, dne 9. julija t. 1. Kranj - Kamnik-Domžale in dne 10. julija Kranj-Je-zersko-Železna Kaplja. Začetek vsa-ke vožnje je ob 8. zjutraj iz Kranja. Iščejo se interesenti in družabniki za te proge. Kdor želi pristopiti k tej družbi, lahko se oglasi že pri poskuš-nji te vožnje pri g. Antonu Kolencu, veletrgovcu v Celju, ki bode takrat navzoč. ali pa pismeno direktno v Celje. Po poskušnji in po dovoljenju c. kr. okrajnega glavarstva se začne takoj z vožnjo, tako da bode letošnjo sezijo že vse v popolnem teku in redu. Iz Liubnega se nam poroča: V soboto 27. junija je prišel kakih 20 let star mladenič k posestnici Mariji Pavlin. Rekel ji je, da se je njen sin Janez, ki je že skoro pet let v Ame-riki, povrnil, in ji sporočil, da sin želi, naj priđe nemudoma v Trst. Fant je pripovedoval, da so Janez Pavlin, dva Kočevarja in njegov brat zadeli srećko in da bodo v Trstu dvignili denar; potrebno pa je, da je pri njih kak svojec, oče ali mati, Ki ima fotografijo. Fant je želei, naj se Marija Pavlin koj odpelje ž njim v Trst. Toda Marija Pavlin je bila previdna. Poklicala je nekega svojega sorodni-ka, ki je kmalu dognal, da ima pred seboj sleparja. Čemu je fant posku-sil zvabiti ženo v Trst in kaj je na-meraval, se ni dognalo. Bržčas bo fant še kje drugje kaj takega posku-sil, zato nai bo občinstvo posvar-jeno. »2rtev« je naslov senzacijonalne, genljive drame iz finančnega sveta v 4 dejanjih, v kateri igra glavno vlogo znana filmska predstavljalka Lilly Beck in ki se predvaja v petek na specialnem večeru v kinematografu »Ideal«. V soboto kriminalna drama v dveh delih »Deklica iz Transvala«, — Danes zadnji dan velikanske drame »Priča v višinah«. Pri tem spore-du zbuja obče zanimanje še krasni naravni posnetek »Telovadne vaje in igre podčastniške sole v Potsđamu«« Zdravstveno stade lMtine ob-čtee OubDaaske, V času od 21. do 27. junija t L |e bilo 17 novorolencev, 2 mrtvorojenca, umrlo pa Je 21 oseb, med temi 14 domačinov in 7 tujcev. Za ietiko so umrle 3 osebe, med temi 1 tujec, ra ruličnfmi boleznimi im 18 oseb. Za infekcijoziiimi boleznimi so zboiele 2 osebe. in sicer obe sa egiptovsto ocem Msa^N V ntestnl klavnici HubUanskl )6 bilo zaklano v času od 14. do 21. ju^ nija 1914 66 volov, med temi 3 bivoji, 5 bikov, 8 krav, med temi 6 bivolic* 150 prašičev, 109 telet, 51 koštrunov in 34 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 243 kg, 1 zaklan prašič. 51 telet in 20 kozličev. Na včerajšnji semen] so prignali 1188 glav in sicer 375 konjf 243 vo-i lov, 96 krav, 32 telet in 442 prašičev. Kupčija je bila zelo živahna. Prve slive. Danes so prodajali na trgu prve slive in sicer tri za 2 vinarja. Najdene stvari v času od 25. do 30. junija 1914. 1 par luknjičastih no-« gavic, 1 majhen psiček z belimi lisa<-mi, 1 srebrna verižica za uro z obe-skom, 1 srebrna ura s športno veri-žico iz usnja, del konjske oprave, 1« prstan iz novega zlata z modrim kamnom, 1 zlat uhan brez kamna, l! nova višnjeva srajca z belimi proga-mi, 1 srebrna varnostna igla, 1 na-vadni ščipalnik s futeralom, 2 obroč-ka z različnimi kljuČi, 1 crna denar-nica z 2 K 92 v, 1 srebrna damska ura, 1 otročji kolje iz korald. — Izgubljene stvari v času od 25. do 30. junija 1914. 1 zaponka z 8 bri-Ijanti v obiiki lista, izgubljena dne 11. junija 1914. 1 denarnica z bankov-cem za 10 K, 1 bankovec za 10 K, I1 britev, 1 vrećica z bankovci za 30 K, 2 crna dežnika, 1 polsvilen robec za na glavo, 1 srebrna dolga pozlaćena verižica za uro, 1 briljantni kamen iz zapestnice. Društvena naznanila. IH. slovenski vsesolski zlet v Ljubljani leta 1914. Običajna seja taj-nisko-časnikarskega odseka jutri od-pade, pač pa se vrši redno drugi teden. Zadruga raizarjev za Ljubljano, Sp. Šiška, Vič in Moste vabi svoje člane na letni redni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo, dne 5. julija le-tos ob pol 10. uri dopoldan v gostilni pri g. Mraku. Rimska cesta št. 4. Gledališko društvo na Jesenl-cah. V soboto, dne 4 julija t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši v hotelu »Triglav«: na Jesenicah redni letni občni zbor, za društveno leto 1913/14. — Ako občni zbor ob določeni uri ni sklep-čen, se vrši pol ure pozneje ravno-tam drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov. Razne stvori. * Nadvojvoda doma. V dunajski plači v Belvedere je bil navadno sle-deči dnevni red: Nadvojvoda je vsta-jal ob pol sedmih zjutraj. Nato je zajtrkoval ter se potem lotil dela. Sprehod je bil nadvojvodi, ki se je sploh rad pregibal, potreba. Pri opol-danskem obedu so se zbrali vsi rodbinski člani, na kar je šel vsakdo po svojem pokliču. Glavni obed je bil zvečer. Nadvojvoda je zelo rad imel okoli sebe goste, ljubil je vesele na-rave ter se rad in srčno smejal. Njegovo obnašanje je bilo neprisiljeno. In imel je tuđi rad, če so se drugi obnašali neprisiljeno. Nadvojvoda je bil prijatelj lahke smodke. Regalijo alt medijo je imel najraje. Ob pol enajstiti je šel navadno spat. * Slabo predznamenje. Iz Kono pista poročajo čuden dogodek: Po odpotovanju prestolonaslednika so začeli v torek preteklega tedna $ projektirano zidavo gradu. IV, soboto popoldne so razstreljevali z dinamitom. Pri tem je odletel kos skale sko-i zi okno v drugem nadstropju v pisar-no prostolonaslednikovo ter razbil na mizi stoječo fotografijo vojvodmje Hohenberg., Ta dogodek, za katerega se takoj nišo dovol} zmenili, se je drugi dan izpremenil v grozno predznamenje. Dela so v ponedeljek usta«* vili, ker so zdaj brezpredmetna, / * w A -^A. - * Zrtev zrakoplovstva« Iz Ple-« skava poročajo: Stabni kapitan Bo-jalogro je pri poletu v okrožju Por-^ šov padel iz precejšnie viSine na tlal ter obležal mrtev. Njegov spremlie-valec se je poškodoval. * Kuga na Turškem, Iz Carigra^ da poročajo: V provinci se je pripe-tilo več slučajev kuge. y Badori jei zbolelo pet oseb na kugi, od kateriri so štiri umrle. V Jemenu se je pripe-tilo več slučajev, v Beirutu Je enat oseba bolna, dve sta umrli, y Jafti so umrle štiri osebe. * Reforma pariške pošte. M pa* riSkem državnem sekretaiiatu post in brzoiaiva hoćejo ustanoviti novo poštno sekcijo. V te) novi poštni sekciji bodo napraviK arhiv in tnkal bo dobila vsaka oseba, kf bo želeUu proti malemu piačilu »poštno števil* ko«. Ta »poštna števifica«, kt jo boda pristavili pismo ali brzojavki, bo zajamčila, da se bo poStna pošiijatev pravitao oddala. Nova ins^iidla, kl )o namermva pariška pošte uvesti, Je tore! čim aajvečie jamitro, da se pisma «e bodo iaEgubliala. Ta nacrt je Stran 4« •SLOVENSKI NAROD-, dne 2. jmHJ« Iti4. 149. fttcr. nin, ki fe prišel na to misel, ko ft ne-koč obiskal trhiv vojnega ministr-stva, kjer so uvrščena imena vseh aktivno služečih ali pa Se vojni sluibi podvrženih francoskih vojakov, Vsa-ko ime ima svojo Stevilko, ki odgo-varja Stevilki njegovega vojaikega pasa. Pogrebna slanost tragltio umrlega nadiojiode Fnia Ferdinanda in vojiodiije Hohenberg. Danes ob pol dveh je pripeljal dvorni vlak v^ Ljubljanp zemske ostanke na tako tragičen način pro-minolega prestolonasiednika nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg. 2e eno uro pred prihodom vlaka so bile vse ceste ob tiru južne železnice pol-ne ljubljanskega prebivalstva, ki je bilo večinoma v žalnih oblekah. Pred kolodvorom je bil ves velikanski prostor prenapolnjen ljudstva. Na vseh obrazih se je brak globoKa žalost. Tiho. mirno je čakalo ljubljansko pre-bivalstvo dohoda vlaka, ki naj zad-njič pelje skozi Ljubljano našega bivšega prestolonasiednika — mrtvega. Na cestah ob tiru južne Železnice in na kolodvofu so gorele svetilke, za-grnjene s crnim florom. Glavni kolodvor je bil v crnih zastavah. Ljubljanske prodajalne so bile v znak žalosti zaprte. Na kolodvoru so čakali vlaka dež. predsednik ekscelenca ba-ron Schwarz skoro s polnoštevil-nim uradnistvom deželne vlade, župan ljubljanski dr. Ivan Tavcar, podžupan dr. Karei T r i 11 e r z mno-goštevilnimi občinskimi svetniki in uradništvom mestnega magistrata ljubljanskega, namestnik dež. glavar-ja dr. Lampe z deželnimi odborni-ki. Nadalje smo opazili predsednika trgovske in obrtne zbornice Ivana Kneza, predsednika odvetniške zbornice dr. Danila M a j a r o n a, predsedn. notarske zbornice P 1 a n -t a n a, predsednika stare zveze ga-silskih društev posl. Josipa Turka, predsednika zveze obrtnih zadrug Franchettija. deputacijo Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev, deputacijo mornariškega društva, načelnike vseh drž. uradov z mnogo-številnimi uradniKi, ravnatelje vseh sol z učiteljskimi zbori, zastopnike raznih društev. Mnogoštevilno je bil zastopan častniški zbor. Ko je pripeljal vlak točno ob 1. uri in dvain-trideset minut, ga je ljudstvo in za-stopniki korporacij, uradov in društev sprejelo molče z odkri:imi gla-vami. Občinstvo in pa šolska mladina, ki je stala ob dolgem tiru izven kolodvora, je metala cvetke na tir. Turobna tihota je vladala, ko je knezoškof ljubljanski Bonaventura J e g 1 i Č v polnem ornatu in v sprern-stvu duhovšČine začel moliti mrtva-ške molitve. Potem je blagoslovil trupli. Po molitvah je zapel zbor se-meniščnikov žalno pesem. In zasolzi-le so se oči ljubljanskega prebival-stva ... Iz vlaka je stopil najvišji dvornik baron Rumerskirch, kateremu sta izrekla svoje sožalje dež. predsednik ekscelenca baron Sch \v a r z in župan ljubljanski dr. Tavcar. Na krsti so položili pet vencev in sicer občina ljubljanska dva. po enega vlada, dež. odbor in katoliške organizacije. Ves tir ob vlaku je bil posut s cvetkami, ki iih je dalo raztrositi načelništvo glavnega kolodvora. Točno čez pet minut je odsopihal vlak ter odpeljal trupli nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge, ki ju tuđi smrt ni mogla razločiti, proti Dunaju. da jih polože k večnemu počitku v Arnstettnu. In žalujoče ljubljansko prebivalstvo je zopet molče, z veliko tugo v srcu odšlo proti domu, dobro čuteč veli-kansko izgubo, ki je zadela osivclega vladarja in monarhijo . ♦. Telefonska in brzojavna poročila. PO ATENTATU V SARAJEVU. Pogrebne slavnosti. Trst, 2. julija. Danes zjutraj so se vršile ob navzočnosti tisočglave množice mrtvaške slavnoti. Že v zgodnjih Jutranjih urah je nepregledna množica napolnila glavne tržaške ulice in zlasti zasedla obrežje. In-fanterijsko in mornariško moŠtvo, fi-nančna straža, policija in ogniegasci so napravili Špalir. Na pomolu San Karlo sta bila postavljena dva crno in zlato drapirana katafalka. Na levo od katafalka proti morju se je postavila generaliteta in admirali teta, na čelu jim mornariški poveijnik admiral Haus, za njimi vsi službe prosti častmki. Na desno od katafalka so se postavili namestnik princ Hohcn- Inh« in državni uradnikL Na obeh strineh to aledflt nato rmrne korporacije. V otadju kaUfalkov Je stala častna stotiti)* vojne mornarice. Na desni od katafalka tržaiki občinski svet z županom Valerijem. Tik za katafalkoma se je postavila triaška duhov&čina s tržaškim škofom Kar-linom in poreškim Ikofom Tederzoli-jem. Prostor je zapirala šolska mladina. Ob pol 8. zjutraj je bilo opažati na krovu dreadnoughta »Viribus uni-tis«, kako so začeli prenašati krsti. Prenesli so Ju z vojne ladje na crno drapiran plav, na katerem so gorele svetilke. Tender vojne mornarice je plav remorkiral med grmenjem topov vojnih ladij na kopno. Po celem Trstu so zvonili zvonovi. Mornariški podčastniki so prenesli krsti na kopno ter ju položili na katafalka. Krsta-ma je sledilo spremstvo prestolonasiednika, na Čelu mu najviŠji dvornik baron Rumerskirch in načelnik pre-stolonaslednikove vojaške pisarne, polkovnik dr. Bardolff. Stotnija je prezentirala. Smrtna tišina je zavladala, ko so trobente naznanile voja-ški »Pozor*. Skof Karlin je izvršil cerkvene ceremonije. Ko so zapeli duhovniki *Libera«, so iznova zagr-meli topovi Pvignili so krsti ter ju položili na dva triuprežna gala mrtvačka voza, vence pa so položili na 7 velikih vo-zov. Spored je otvoril oddelek policije na konjih, sledilo je 7 vozov z vencu nato duhovščina z obema ško-foma, nadalje voz s krsto vojvodinje liohenberg in voz s krsto prestolonasiednika nadvojvode Franc Ferdinanda. Za krstama je sledilo spremstvo, potem namestnik Hohenlohe, mornariški poveijnik, župan, admira-liteta in generaliteta, predsedstvo trgovske in obrtniške zbornice, civilni državni funkcijonarji, Častniški zbor. uradništvo in občinski svet. — Sprevod sta zaključili dve stotniji in-fanterije in oddelek policije na konjih. Sprevod se je pomikal mimo pa-lače namestnistva, po Velikem trgu, po Borznem trgu. čez Korzo, po ulici Caserma. po trgu Caserma mimo Narodnega doma, ki je bil popolnoma crno drapiran, na Južni kolodvor. Gorele so vse svetilke. Tisočglava množica je odkritih glav z globoko ginjenostjo gledala sprevod. Ob V4IO. je dospel sprevod na Južni kolodvor, ki je bil ves crno prevlečen in okrasen s testoni in za-stavami. Avla kolodvora je bila pre-oblečena crno s srebrom, na stenah , so gorele baklje. Ob 9. uri 39 minut so dvignili mornariški podčastniki krsti in ju odnesli na peron, kjer je čakal posebni dvarni vlak z mrtva-škim vagonom, ki ie bil opravijen kakor kapelica. Škof Federzoli je krsti še enkrat blagoslovil. predno so ju položili v mrtvaški voz. Na peronu je stala častna stotnija bosansko-hercegovinskega polka §t. 4, ki je iz-kazala zadnjo čast. Nato so mornariški podčastniki vzeli z obeh krst vojni zastavi, s katerima sta bili pokriti. $kof Federzoli ie krsti še enkrat blagoslovil, nakar so vagon plomhl-rali. Ob 9. uri 45 minut se je vlak odpeljal. Berolin, 2. jul i ja. Na ponovno intervencijo dunajskega dvora je cesar Viljern opustil potovanje k pogrebnim slavnostim. Duna], 2. julija. Opoldne *e je razvedelo, da se tuđi otroci pres">lo-naslednika in njegove soproge n bo-do udeležili poprrebnih slavnost na Dunaju, marveč da ostaneio na ^radu Chlumec. Zatrjuje se. da se je to zgodilo zato, da bi otroci s svojim jo-kanjem in tarnanjem ne motili ofici-jalnega poteka pogrebnih slavnosti. Opoldne se tuđi razglaša. da bodo otroci sele v soboto prispeli v Art-stetten. kjer iih bodo peljali v grobnico njih roditeljev. Dunaj. 2. julija. Pogreba v Art-stettenu, ki se bo vršil v soboto ob pol 11. dopoldne, se bodo udeležili nadvojvodinje Marija Terezija, Marija Anunciata in Marija Jožefa, nadvojvoda prestolonaslednik Kajel Fran Josip, nadvojvodinia Žita, nadvojvoda Maks ter najožji sorodniki vojvodinje. Ferdinandu Burgu, bivšemu nadvojvodi in bratu umorjene-ga prestolonasiednika, ki se je bil oženil s hčerko dvornega svetnika Czubra ter je odložil vsa svoja dostojanstva, so dovolili, da prisostvuje v Artstettenu pogrebu. Ferdinand Burg je bil do zadnjega časa v najintimnej-Ših odno^ajih s prestolonaslednik om, ter je vladalo med obema bratoma najboljše razmerje. Preplr zaradi pogreba. DnnaL 2. iulija. Pogreb nadvoj-vode Frana Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg se bo vršil brez posebne-ga pompa. »Zeit« dvomi, da bi se cesar udeležil pogreba. Ker se tuđi vo-jaštvo, izvzemli ono, ki ie potrebno za špalir, ne bo udeležilo, protestira »Reichspost« in dolži gotove visoke dvorne funkcUonar)e, da hočejo pre-prečiti, da bi voiaštvo in ljudstvo iz-kazalo obema umrlima na impozan-ten način zadn)o Čast Tuđi »Arbel-tcrzeitung« kritizira priprostost, ki Ie določena za pogreb. Seveda stori to s povsem drugega stališea. Trdi natnreč, da španska etiketa, ki je ve-ljavna tuđi na dunajskem dvoru, iz-ključuje gotove Časti za soprogo po-kojnega prestolonasiednika. List trdi, da so zaprosili zunanje vladarje, da naj se pogreba ne udeleže, ćeš, da |e dvorna kapela premajhna. Izrazi sožalia. Dunal, 2. julija. Sožalje so izrazili dunajska izraelitska občina, grški knezoškofijski konsistorij, predsednik turske poslanske zbornice Halih, češka deželna upravna komisija in skoro vse avstrijske merodajne korporacije. Dunaf, 2. julija. Crnogorski kralj je sporočil svoje sožalje. Na romun-skem dvoru je odrejeno 4tedensko žalovanje. % Dunaj, 2. julija. Borza v petek, 3. t. m. ne bo poslovala. Hišne preiskave pri slovenskih dija-Kih na Dunaju. Dunajl, 2. julija. Policija ie uvedi a v zvezt z liubljanskimi diiaškimi are-taciianii hišne preiskave pri slovenskih ditakih na Dunaju. Preiskave so se vršile včerai ter so se nadalievale danes. Policiji fe asistlral Hublianski policijski komi ar Skubl, ki je baje dospel z obširntm materijalom na Du-nai. Ob 9. zvečer je hil na podlagi hišne preiskave aretiran neki jurist. Preiskave se nadaljuieio. Kakor se nam zatrjuje, te preiskave nišo v prav nobeni zvezi s sarajevskim atentatom. V Zagrebu. Zagreb, 2. julija. Včeraj dopol-diie se je izvršila pri tukajšnjem društvu tipografov hišna preiskava. Preiskava se je izvršila zato, ker je bil atentator Cabrinović nekdaj član tega društva in je predsednik društva Lazarević, ki je bil svoj Čas zapleten v bombno afero v Cetinju ter ga dolže, da je v stiku z revolucijonarji v Srbiji. Atentatorja. Biograd, 2. julija. »Politika« po-roča o bivanju obeh atentatorjev v Belpcradu. da sta bila silno eksaltira-na in da ju nikdo ni jemal za resna. Pritoževala sta se, da ju omalovažu-jeio in najbrže sklenila dokazati, da ju je smatrati za resna. Zato sta se odlečila tuđi za umor. Preiskava proti Principu in Čabrinoviću bo danes ali jutri v glavnem končana. Zaradi udeležbe na atentatu aretiranim ose-ham se ni dalo dokazati nič drugega, kakor da so občevale s Principom in Cabrinovićem. Budimpešta, 2. julija. Listi poro-čajo baje iz Sarajeva, da je Prinči-pov zagovornik baje sporocil, da mu je Princip priznal. da je sledil presio-lonasledniku za petami, Kjer koli se je nahajal. Atentat je bil pred 6 tedni v Belgradu pripravljen. Princip je baje tuđi povedal sledeče: Imel sem pripravljen strup. ki mi ga je dal oni, ki je zahteval atentat. Motel sem izvršiti samomor. Toda izgubil sem stekieničieo, ko se je množica vr^Ia na mene. — Vest je očividno izmišljena. Budimpešta, 2. julija. Med tem. ko sr je izkazalo, da so včerajšne navedbe o izpovedi Principa izmišljotina, nadaljujejo madžarski listi s takimi fabrikati. »Pesti Hirlap« pri-občuie interviv s preiskovalnim sod-nikoiri dr. Pfciferjem, Ki konstatira haje tri dejstva, in sicer: 1. obstoja obširna zarota, 2. oba sta izvršila zločin iz nacijcmalističnih motivov in 3. plaćana sta bila iz Srbije. Dokaz dej-stvo, da sta imela po 1000 K v zlatu. V zlatu pa se plačujejo na Balkanu Ie izredne službe. Državni pravdnik Schvvara pa si da iztrgati sledeče tajnosti: Do sedaj je aretiranih II ude-ležencev na atentatu. Princip je priznal, da je njegovo roko vodila ve-likosrbska ideja, upal je, da bodo re-volvesrki streli odprli srbski armadt pot v neodrešeno Bosno. Schwara deli aretirance na tri kategorije. 1. one, ki so se aktivno udeležili, 2. one, ki so že prej vedeli, da se bo izvršil atentat in 3. one, ki se z obema iden-tificirajo. Zarota je bila skovana v neki belgradski kavarni. Bombe so prišle iz Kragujevca, denar iz Bel-grada od Narodne obrane. — Nepotrebno je naglašati, da so to Ie fantazije razgrete madžarsko-židovske domišljije. Škof Stadler in atentat. Budimpešta, 2. julija. Listi pri-našajo interviv s sarajevskim nad-škofom Stadlerjem, v katerem pravi ta, da m slučaj, da je bil atentat iz-vršen ravno na kosovski praznik. Vse mesto Sarajevo je bilo baje polno zarotnikov, ki so bili pripravljeni za vsako ceno usmrtiti prestolonasiednika. Vsi srbski atentati v monarhiji so se izvršili ta dan ati pa približno v tem času. Kakor iivem iz ofictiatne-ga vira, je deloma že danes dokaza* no, da sta dva atentatoria istoCasno streljala. Eden |e stal na desni, drugi na levi strani. Prvi stret Je zadel voj-vodinjo, drači Sele prestotona&ledni-ka. Samo ene^a atentatorja so mogli prijeti, drugi Je u*el. V Sarajevu. $*nH*Y*, 2. Julija. Major Pifffl, učitelj v voiaškem deškem penzijo-natu, )e dal inicijativo za zbiranje da-rov za spomenik, ki se naj postavi na kraju, kjer je bil izvršen atentat. 2e takoj od početka Je bilo podpisanih 2000 kron. Sarafevo, 2. julija. Glavni urednik »Srbske Rječi«, Stefan Kobasica, je bil aretiran in postavljen pred preki sod. Preiskava Je pokazala, da proti njemu ni ničesar, kar bi spadalo v kompetenco prekega soda, zato pa so ga kratkomalo izgnali iz Bosne. Sarajevo, 2. julija. Organ vladne (Dimovićeve) srbske stranke »Istina« je ustavil nadaljno izhajanje. To naznanja v člaku, y katerem pravi, da je sedanji položaj tak, da ni mogo-če naprej pisati. S tem je ugasnil v Bosni zadnji srbski list. »Srbska Rječ«, »Narod« in »Otačbina« ne mo-rejo izhajati, ker so tiskarne demolirane. Sarajevo, 2. julija. Včeraj po-poldne se je vršila pod predsedstvom deželnega šefa konlerenca, pri kateri so bili navzoči deželni šef, saborski predsednik, voditelji strank ter najvišji državni funkcijonarji. Konfe-renca se je pecala z odredbami, ki jih je za bodoče izvesti. Deželni šef je iz-javil, da ne namerava izvajati retor-zijske politike. Budimpešta, 2. julija. Opozicijo-nalni listi predlagajo, da naj pošljejo v Bosno Tiszo ali pa Khuen-Heder-varyja, ki da sta edina zmožna pomiriti Bosno in Hercegovino. Oba sta v tej stvari veščaka, Khuen se je izka-zal na Hrvatskem, Tisza pa na Ogr-skem. Sarajevo, 2. julija. Policija iiada-ljuje aretacije. V nasprotju s trditva-mi klerikalnih in zlasti dunajskih li-stov, da je dokazano, da gre za cb-sežno zaroto, in v nasprotju z denun-cijacijami, da so Srbi imeli pripravije-nih mnogo bomb, se oficijozno raz-glaša, da do sedaj ni dognano nobeno dejstvo, ki bi dokazovalo, da gre za obsežno zaroto. Dunaj. 2. julija. »Fremdenblatt« poroča iz Sarajeva, da je bilo v zvezi z atentatom aretiranih 11 oseb, proti katerim se preiskava nadaljuje. Protisrbski izgredi. Dunaj, 2. julija. Kakor poroča »Reichspost«, je v Tuzli množica popolnoma demolirala odvetniško pi-sarno poslanca Stojanovića. Zader, 2. julija. V okraju Metković je prišlo do protisrbskih izgre-dov. V občini Fortopus so napadli srbsko cerkev in jo demolirali. Cesar. Dunaj, 2. julija. Kakor se domne-va, se bo cesar vrnil v soboto dopoldne v Išl. Dunaj, 2. julija. Oficijozno se po-roča, da je cesar lahko indisponiran. Cesarieva proklamacija. Dunaj, 2. julija. Grof Berchtold je bil včeraj pri cesarju v dolgi avdi-jenci. Kakor se zatrjuje, bo izdal cesar po pogrebu prestotonasleđnika proklamacijo, v kateci bo slavil zasluge prestolonasiednika za državo in zlasti za armado ter preciziral tuđi stališče, katero bo zavzel novi prestolonaslednik. Zatrjuje se, da proklamacija ne bo izdana v obliki manifesta, marveč v obliki pisma na grofa Berchtolda. Prestolonaslednik Karei Fran Josip. Duna], 2. junija. Neka lokalna korespondenca poroča, da se bo novi prestolonaslednik Karol Franc Jožef nastanil po inventarizaciji zapušČine nadvojvode Frana Ferdinanda v Bel-vedere. Avdifenca Bllinskega pri cesarju. Dunai, 2. iuliia. Kakor se poroča z Dunaja, so vsi detajli, ki jih je pri-občila neka dunajska korespondenca o včerajšnji avdijenci skupnega fi-nančnega ministra pl. Bilinskega pri cesarju izmišljeni. Prestolonaslednik In voiaška pisama. Dunai, 2. iuliia. Cesar ie odredil razpust vojaSke pisarne rajnega prestolonasiednika. Včerai dopoldne je cesar sprejel prestolonasiednika Karla Praoca Jc«ipa v dolgi avdijenci. ^__ Sociiatoo-zararovalni odsek. Dual, 2. julija. Prihodnja seja so-cijalno-savarovalnesa odseka bo v ponedeljek 6, julija ob pol 4. uri po-poUtae. D«m4 2Jvl0a. BivS sraSki tb6r-ničoi poveHnik in sedanU an&adni I nadzornik Ernest baron Leithner Je danes umri. Afera Šimek. Praga, 2. julija. Danes bi se bila morala vršiti razprava Simek contra »Narodnim Listom«. Urednik Heller je ponudil popolno zadoščenje ter iz-javil, da Šimeka ni hotel osebno žaliti in da mu ne more očitati, da bi bil posredoval v kaki grdi kupčiji med vlado in narodnimi socijalci. Tuđi sedanjim narodno-socijalnim poslan-cem ne more ničesar očitati ter !e bila njegova kampanja naperjena samo rroti Švihi. Šimek je to opravičbo sprejel, vsled česar je bil urednik Heller oproščen. Hrvatski sabor. Duna], 2. julija. »Reichspost poroča iz Zagreba, da je pričakovati zaradi dogodkov pri žalni seji hrvat-skega sabora razpust sabora. Kongregacija na Francoskera. Pariz, 2. julija. Predvčerajšnji ministrski svet je sklenil razpustiti 15 kongregacij, ki ne služijo javne-mu blagru. Tuđi se zatvori zadnjih 127 šo!, ki so iih oskrbovale razne kongregacije. Mehika* Berclin, 2. julija. 'Neki tukajšnjt list poroča iz Mehike, da so minulo soboto odkrili tamkaj vojaško zaroto. V nedeljo zjutraj so ustrelili v vladni palači dva generala. 11 Čast-nikov in 24 mož armade. V armadi vre. Civilno občinstvo se za vojaške zadeve ne briga. Angleško kolonijo je angleški poslanik pozval, da naj zapusti mesto. Tuđi nemski poslanik je izdal varnostne odredbe. REVOLUCIJA V ALBANIJI. V Draču. Rim, 2. julija. »Agencia StefanU poroča, da je dospela holandska ladja »Nordbrabant« pred Drač, da odpe-Ije truplo Thomsona. Pomoč? Dunaj, 2. julija. Včerai se ie ba}e odpeljalo z Dunaja 25 prostovolicev v Albanijo. * * Crnogorski kralj. Cetinje, 2. julija. Kralj Nikola se je vrnil včeraj s svojega potovanja Pj2_jnozemstvu. Srbija in Crna gora. Dunaj, 2. julija. Opoldanski listi prinašajo iz diplomatičnih krogov vest. da bi Avstrija za nobeno ceno ne pripustila sporazuma med Srbijo in Crno goro v obliki unije. Srbski kralj. Dunaj, 2. julija. Profesor đr. Chvostek je bil poklican h kralju Petru srbskemu na konsilii. Srbski listi. Belgrad, 2. julija. Srbski listi pf-šejo zelo oštro o zadnjih protisrbskih izgredih. Zaradi ostrosti je vlada za-plenila vec listov. Vsem prednjači »Piemont«. r Orijentske železnice. Belgrad, 2. julija. Kakor poroča vladna ^Samouprava«, so odpotovali avstro-ogrski delegati, ki so se mu-dili v Belgradu. zaradi vprasanja ori-jentskih železnic, na Dunaj. Balkanska zveza. ĐukareŠta. 2. julija. Listi pišejo, da se bodo sestali na dan obletnice bukareškega miru v Sinaji srbskr, grški in romunski kralj v znak solidarnosti balkanskih držav. SpOfttini na drugo balkansko vojno. Bukareštd, 2. Julija. »Adeveruk poroča iz Sofije: Povodom včeraj-šnje obletnice izbruha bolgarsko-srbske vojne je prišlo tu do velikih antidinastičnih demonstracij. Opozi-cijonalni listi so izšli s crnim robom in so pozivali ljudstvo, da proti večeru demonstrira. Res se je proti večeru zbrala velika množica ljudi, ki je šla proti sobranju. Tam so ljudje predrli policijski kordon. Opozicijo-nalni poslanci so govorili na množi-co ter poudarjali. da je kralj Ferdinand provzročitel} druge balkanske vojne. Med klici proti dinastiji je šla množica pred kraljevo palačo, ki so jo stražili vojaki. Prišlo je do spopada med občinstvom in vojaštvom, pri Čemer je bilo več oseb ranjenih. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Belgrad, 2. julija. VčerajŠnji listi se spominjajo obletnice napada bol-garskih čet na srbske pozicije pri Bregalnici. Listi poudarjajo, da so bili Bolgari za svojo nezvestobo kaz-novani. Upajo pa, da bo prišlo bol-garsko ljudstvo do spoznanja« da ie spas vseh.balkanskih narodov lc v edinostl 149. šiev •SLOVENSKI NAROD*, dne 2 julija 1914. ■■■■^_________________________„_________-________._ _ Stran 5. GospođuntvfL — Dunajska borza bo jutri v znak žalosti za nadvojvodo Ferdinandom zaprta. — C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver. Stanje denarnih vlog 30. junija 1914 92,535.931 K. — Zrebanje. Srečke a v - IstrijskegaRdečega križa. Glavni dobitek v znesku 30.000 K je zadela serija 5726, št 29. — Kre-iitnesrečkeiz leta 1858. 300 ti--oč kron je zadela serija 3865, št. 43, \000 K serija 1107, št. 21, 30.000 K -erija 2573, št. 49, 10.000 K serija 4116, št. 6, in serija 4116, št. 35. — Goriški eksportni trg. Iz Gorice poročajo: 30. junija so prodali na rukajšnjem ek^portnem trgu: 3 stote abolk po 44 K, 30 stotov hrusk po H K, 20 stotov breskev po 68 K, 80 5'Otov Češenj po 36 K, 7 stotov če->ve\\ po 28 K, 2 stota agreža po 36 K, rd kg ribizelja po 40 v, 30 kg jagod ro 1 K 20 v kg, 20 stotov vstročjega ržola po 2S K, 4 stote graha po 36 K, :0 stotov krompirja po 10 K stot. ppečitane časopise v šent- t jflkobshem ofcraju V za'ogi v plavi, rjavi in 1 crni barvi. — Cena steklenici i K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Ćvančara. O. Fettich-Frankheim v Ljubljani « PlXAVOH) //egrovanje las s Pixavonom na znanstveni poalagL sfesnično najboljsi način 32 ja- čenjs koie na glavi in krezitev las. Stekleniea K 2,50. Zadosti za već wsecev. Borana porodila. IMUmfci .Krefitat tanka v Ljubljani", Uf»!* k. 0. čeSke del banke . 85 75 86-75 SreCke iz 1. 1860 •/• .... 415— 425 -H „ H 1864......670— 690 — „ tiske........287-— 297-m zemeljske 1 izdaje . 276- — 286'— II. ,. . 237^0 24750 rt Ofcrske hipotečne , . 224-25 °34-25 „ dun. komuna ne , . 452 — 462 — „ avstr. kreditne ... —•— —•— ljubljanske..... 5750 62 50 „ avstr. rdeč. križa . . — •— —— i „ ogr. t) n . . 26— 30—1 „ bazilika...... 2 ••50 Q7 SO ' „ turSke.......210*30 21J/30 Dalnloe. Ljubljanske kreditne banke . 39T 0 1 400 — Avstr. kreditnegra zavoda . 90 2 ! \W 7S Dunajske hanCne družbe . *<04 — i .'05-— Južne železnice...... 82'— | h\ — Državne železnice.....i i fi/4 SO f-75 c0 Alnine Montan. . . . ;j 790 5'J I 7C»1"5J) Ce5ke sladkorne & , ji 288 - ' -\ 2 — Živnostenske bani. . i! 266— 26/ — ¥al«t«. I Cekini....... . . . Ij 11 -A !1 46 Marke..........117 9 118-15 Franki..........; 95*97 96 17 Lire...........j; qS7" 9595 Žitne eena v Budimpešti. l'ne 2. julija 1Q14. Termin« P5enica za oktobei 1014 za 50 k(» t2 74 Pšenica za april 1915 . za SO kg 12 95 Rt za okt. 1914 ... za 50 kg 9*23 Oves za oktober 1^14 . . za 50 kg 7\c.7 Koruza za lulij 1914 . . za f>0 kg 739 fc'oruza ?a avgust 1914 . . za 50 kg; 7 55 Koruza za maj 1915 . . . za 50 kg 727 Meteorolosično porobio. Vitina nad »orje« 3«fi-2 Srednji iraCni tlak 730 m« ! čas '«•■!•' fi« 3 0Paz°- metri e 5 Cehovi Nebo " va"Ja f mm £3 1. 2.pop. 7354 ; 28*2' sr. vzh. J jasno „ 9. zv. 7350 i 23 4 sr. jvzh. oblačno 2 7. zj. 7361 191 si. svzh. „ i t Srednia včerajSnja temperatura 23'C^ norm. 191* Padavina v 24 urah mi\ 0 0. I i Potrti ^loboke žalosti nazna-njamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš I predobri, iskrenoliubijeni soprog in I oče, gospod I Josip Hočevar posestalb I danes zjutraj ob t. uri do dolcem I trphenju, Dreviden s to'ačili sv. vere I mirno v Gospodu zaspal I I Popreb nepozabnega rajnkega ] bo v petek, dne .°>. lulija ob 6. uri j zvečer iz hiše žalosti v Spod Hru- I | Sići na pokopališče k Božjemu grobu I v Steranjo vas. I Priporoča se v molitev. 2559 | Spodnja Hrašica, 2. julija 1914. I laluleči MtoU. I pm osamljena 22 letna sirota brezhib. slovesa, muzikalična, s premoženjem 170.000 mark, se želi porobiti s honetnim gospodom zago-tovlj. pozicije. Poštene direktne ponudbe pod »B. 1. IM" h—ptj—ti AHom. Diskrecija ob sebi utnevnr Anonimno se odklanja. kratek klavir v dežicah s ■IIIlili 4'/2 kg vsebine, razpo* IfluU Gobelarstvo Iliraka Bistrica« DIJAKI iz boljših hiš se sprelmejo na zračno stanovanje, izborno hrano in strogo nadzorstvo. Stari trg h\m 34, IL nadstr.y desno. 2551 Sprejme se ; gospodična na stanovanje in hrano* Ako bi hotela gospodična vstopiti po počitni< cah, naj se takoj oglasi v upravništvu »Slov. Naroda«, 2552 Krasno, solnčno stanovanje ob stojeće iz 3 velikih sob, prostorne predsobe, kopalnice, sobe za služkinjo ter drugimi pritiklinami z uporabo vrta, se Odda za novembrov termin ali tuđi poprej. 2542 Poizve se pri stavbeniku g. Ja Kdnig, Marmontova nllca. Dr. E. Slajmer ne ordinira do 15. afgnsla fiplski aparat Proda se prvovrsten aparat z naj- boljšim objektivom, prav malo časa rabljen in izvrstno obranjen, kakor nov. Oblika 10/15 cm, i = 180 mm, f : 4.8; 3 dvojne kasete (Buchkasseten) in najfinejši stativ iz aluminija. Navedeno je pred letom stalo nad 600 kronf odda se proti takojšnjemu plačilu za 420 kron. 2553 Ponudbe sprejema pod Šifro „Euriplan" na upr. ^Slov. Naroda«. j TovarniŠka zaloga za Alpske dežele v Ljubljani. Pisama: Albert PečevnUf. Nepopisno veselje, \ nobene težave, ne-govati Čevlje z Erđal' kremo za čcvlje. št. 12^72. ______ 2562 Jntri, v petek, dne 3. jolijm ob 4. nri popoldne bodeta se V dvorni župni cerkvi na Dunaju aloveano blagoslovili trnpli Njegove ceaarake in kraljeve vieokoati, blagopokojnega preatolonasleđnika Fiaaea Ferdinanda ter njegove blagopokojne »opruge Zofije, vojvo-dinjo Hohenberike. VaMn im|i« lffw— HiMlarntko, ia tmM\9 v iMk gio-tato ftslMlI nuti UaMtas#| v tem irntrn^ to so tfil|» p#« pvtol »fcftilp te (• •« 4. «• i. lrt ptptiiag9 ivo|# irg«wkMi , V Mw>H»l, dte 2. juUjm 1914. [ 2upaa: ih Um tiiipfc Ivan Knez naznanja v gvojem in imenu svoje sestre Astovlja SogoU in brata Alo{xlja Baosa vsem prijateljem in znancem prezalo^tno veftt, da je njih stric, gospod JOSIP VODNIK veletrftec in posestnik v Sp. ii§ki danes ob 3. nri zjutraj, po daljSi in mučni bolezni, previđen a sv. sakramenti, v 70. letu starosti mirno v Goapodu zaspal. Pogreb rajnika bode v petek, dne 3. julija ob 6 uri popoldne iz htie šaloeti v Sp. Šiftki št. 79, na pokopališče k Sv. Križn. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raroih eerkvah. Dragega pokojnika priporoCamo v blag apomin. V SPOD. ŠIŠKI, dne 2. juUja 1914. • 257 A *e a L slov. pogreba! uvod Josip Turk v LjubljML Stran 6. •SLOVENSKI NAROD- dat 2. julija 1914. 149. Stev. f T«l«f •■» *t*v. 1S. Teta*** Mm« tt» 139 ■**" L«te ISTO. MtamtMfi atoMAfca tfraMaa "M iKraija startiirta IriHii Ijilljai Mavbno podjo tai*t»o | pisama za arhitekturo in stavbno- ] lahalifca delaj teearstvo in mizarstvo m strojnim obratom I n etavtma ia fiaa dela; opekarne s strojnim obratom v I Kasszati ia aa Vtčuj kamnolomi w Podpeči in v Opatiji. — I ===== Priporoća se za stavbna dela vsake vrste. ! I Sptni zastDimikt £££?-£ visoki proviziji spreime|o od svetovno- znane firme za suKno. Ponudbe na nas'ov; MDachengriti, Češko, Postftcii Nr. 11. 2396 Vsak dan svei SLADOLED in ledena kava se dobi v sla&čičftral J. ZALAZNIH Stari trg St. 21. L_______________J Zamoškcinžcnske.l Brez vbrlzgavaaja I v nekaj malo dneti ćelo najbo'j I zaneraarjene toke botosat mutim* | cetl ozdravi I Ursin - Tecton. I 1 škatlja s 100 kroglicami K 5*-. I Ia popolao oidravl{en|8 ud«- I stn[eta 2 ftkatlii. Izđelovalec: 1 The Ursin Cbeatlcal Co., Londoa. I Naroča se v glavni zalogi: I E. LEDERSR, lefearnar. 1 Bndtmpetta IV. ftlvsenmrtng 21. i fi* 0*1* 1*1 •§ PojasnHno brošuro o hitremjenju in temeljitem ozdrav! I lT||l¥|If 1 i brez motenja pokliča, brez ponovitve, brcz živega llllllllKi I srehra ^n dril?in strupov, orez vbrizgavanja. brez Skod ili I Hl I III i 1 ljivih postranskih učinkov ra^poSilja za 20 h za ^**"* * * roštnir^ v zaprti kuverti brez kakega natlsk-i dr. med. H. Seemann, Sotnmerfeld 83 (Lausitz) I Vsm p'aČrim, ako moi uničevalec ^orenin yvRla a balsam11 Vaš'h kurjih ocem, bradavic, I otiščance* v 3 dner ne odstrani brez bolečin I C.na ioi.v u z garar.c jckm pismom K I1—, 3 i lončki K 2-.V) Na stotine zahvalnih in prizn. pišem. 1 Kemc-xyf Kaschau (Ratsa) 2135 ? !. PosHach 12 736 (Ogrsko). PRVA DUDU IlILliil DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. | Oifeo iooiKijfliirana nrodaia flnui. Ustanovljena leta 1897. JJlnton Kane L;ub!]aaa, Židovska ulica 1. Ceniki na nzpolaeo. Ccniki na razpolago. r Dopisuje se slovensko. 2550 I Veletrgovina z vinom i F!il Armailiiti Jun. y Tridentu priporoča svoio bogato zalogo prvovrstnth : zajamčeno pristnlh belih in rdečfh vin. : Vino pelinovec izborne kakovostL Nizke cene. Vzorci na razpolago. 1 Biis m u nftH strnjev w MslblilliSfl Brno In Pot«a dobavlja I lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vsch sistemov, cevovode, transmisije, leđne in hla-dilne stroje, izpiral-\ ne naprave pat. ■ i. ^ ^ v—^ * ir ,-r -m~ - — — - —* Freygang itd* I I Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in slađarnic, itd. — Za stopo i k za KoroSko I I Kranjsko in ju2no Štajersko: Ini.nJr I. ■Ikiil* Lj«Mi»M, Cl«al^«*« nlloa !• I ---__^^^»^ l\SANATORIUM-EMONA/l r POROONIŠNICA tj LUUBLUANA komenskeoa ulica ^ ti I/ SEF-ZDf^NIK FRIGAHU DR~FR DERGANC \1 ■T Pn4a te "VS enonađstroona yj|] z vrtom ia satnim dreviem na nai-lepšem prostoru v blizini Liuh'jan«?, za Tsako trgovino pripravna za 25.000 K. Puizve se pri upravništvu »S!ov. Naroda« 2529 | Proda se Dsarijizgisio v ?ečjcm trgu z veliko pnhodnjostjo ia trgovino- 2528 | Kje, pove upravn. »Slov. Naroda« Vsled selitve se proda nekaj SflUne in RoliiDiske oprave Natančnejo v trattU na Htmilri cesti 24. 2511 '01 #i$ W!|B t)|$l|Epd|9 'trDBf|qn{l *P!^f "3 ajszap 'JsoSnf «z nAjsdo^scz ud cd x\* nusurjuibiiJ9j^i a lajPAo; ad n^t23f Lua^sa^AOfs a ajfinso ni 90joza ^[bas^b^ -UlEfBZ BQZ3J}SOd nupi|r>c^ 'f-jdeu AOp^UJO>f 000l A0fjBlI?4 06 PO 3DIU3j>|9;S BZ I>|5BUIB7 „nsfau^ofiru u! isffoqfBa S3J os j3h — 0>jsuBd5 'srozini) 3p nipj US — BHSUI3N *uz2u\v\H — cfijjSAv "JCO *nJisuomsui3iM a VAONIS ni VfH3III3U0 •V *2) AOMSBiiiBz *QOjd iicujcAoi i|iuao)9as a 3>i^!uisz 3AO>iqoid ooi^fndn^ ivu** : ofvABjd p u *i ^S3ie>|ipp ^fiiso^ds ^UJOUIA 2 aLHAoSj} **pil SAld 'B3faBdtLIB§ *BJlBvaO>| 'Bijeli 30JEA0; •ifiBUiB^'J NA IZ3IRO pošilja ludi na dežeto: Krisr.c II II 1 r krll*> kottume, ■ Ilir notn*halje-I II11 pcriio in ***** LULL modno blago« Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar L|ubl;ana, f tart trg 8. Lastaa Uia. Ncprekosljiva v otroških oblekcah s: in krstni opravi. » £*r Sidro- ^> \r Syrup. Sarsaparillae >^ W compot. ^ ^Utlle krti. StcfcT.nica K 3 60 in 7 50. f Sidru-Liniment. ^ > Nadomestilo za sidro-Pain-£xpciler Bolećine otaliujoće mazilo za preTiIajenj«. L rt ucnutizem, trganje po udih, itd. ^h^ ct.n»;.. K -.80, V*0. 2--- ^^ Sidro - žvepleno - mazilo. - Zclp olajiujode pri ližaju.solnem teku. i Cl-Lonfek K 1— Pofci se ckoro v vsnki apoteki ali pa i direktno v |^ 0r. Richter-jevi apoteki „pri zlatem A ^v levu". Praga I, jM r^Mf^ EUzabethstrasse 5. ^^đ*£ Zaradi pozne sezije se prodaja kar je še v zalogi damskih in otroških slamnikov pod tovarniško ceno ===== 5«me \> mednem pelenu ===== Stuchly- Maschk e Ljubljana, Židovska ulica št. 3. Slovensko trgovsko iolfl v Uubl'nni (Kongresni trg ftev. 2) s pravico javnosti. Sprelemno nagonilo. Dvorazredna trgovska sola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let m so dovršili vsaj štiri razrede ljudske sole. I V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenći, ki so stari vsaj 14 let j in ki napravijo posebno sprejemno izkušnjo. Brez sprejemne izkušnje se spreje-r majo v I letnik le učenci, ki so vsaj z uspehom dovršili 4. razrede kake srednje j ali meščanske sole. ! Odhodno izpričevalo sole upravičuje do đveletne aktivne vojaške služ- be in nmdameita triletno očno dobo v trgovini. Dvorazredna trgovska šola za deklice. V I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14. let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske sole ali 3. razred meščan-ske ali 4. razred kake srednje sole. Pripravijalnega razreda na dekliški soli ni. Vpisovanje se bo vršilo v soboto, 4. julija 1914, od 9. do 12. ure dopoldne, Pri sprejerau imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov. K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu starišev ali njih namestmkov ter naj prineso s seboj krstni list, zadnje iolsko izprl-tevato in 15 kron vpisnine ter prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje tuđi pismenim potom V LJUBLJANI, dne 12. junija 1914. ravnateljstvo. zdranttko priporočcBO kri turili vlas daje MSS in limvfs. Vtorec 3 steklenice 5 kg franko po poginem povretju K 4 80. — Edina zalo^m: Br. Novakovlć, iclttofiisa vfaHU VerMstki* Minaie. =- MtJage, KMtalu^ tpu*i M. = Najboljše švicarske vezenine. [A. ŠARC I last Jadvlga Saro | I LtfiaBUBlealiupa fta 5.1 Perilo za dame ia gospode po merl. Najbol|fte platno v vseh širjavah. Majveftja isbira namiznih garrilur« U teti »vojo tedinjo n«^oto'»o in •!*• bo pbfCano »iaibo isme&jau s bo!)io. iiće dobrega in Uhkagi potran-•kega gasi utka, uiira ugled m kao panj« pri svojih prijate, »ih in tnmncih, se n« plaši pred akrisidialdm poslom, će *e mu dobro »plača. ta *>•) nemodoma sporoii «voj naslov pod sP«MhI prtiti 4T*t gsMjut. Sprejema savarovanfa dovcScefa fl*» ljenja p© ■ajnoajomutnelllb koabta^ icijafc pod tako ogodnlnd pogojl. to aobtoa draga savtnnraMca* Zlaati |e Ofodno ui¥arovaii|t a« do2iw4t In ■Mt s —fi|iajoCiiiri at 12 vptoca. I ••• • d% vsaleaiae savarevalaa banka v Pragl. ••• - .».I H iiMmfl dn^a mjiaii matuMu Mit Mm s m*ad tlmnkt-aandio iprtfo- -^ Ca^H^ ^a^ata 1 IUaW °— P—** — *m Ca^^l aJM te « -^m\ ■F^ ■■■ aVaPH 1 IPPI itJftaJSbaftai I HPB BO ML \L ^H| ----------------------------------- Zavaraje poslopja in preralCnlne proti | požarnim Skodam po najnl2jlh cenaK j Škode cenjaje takoj in na)kulantne|e. I Uilva najbolji slovea, koder posluje, I P«s«rl Sprejema tud! xavarovanja I proti viomski Utvini pod telo ugod- I ntai pofoji. — Zahtevajta pfospektel I