http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si	t6CÌ D Ì K
ČETRTEK, 19.MAJ 2011 / ŠTEVILKA 910, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA /'cFRAiTzO EUR
910
7 8 9 6 1 21,4 4 O 6 7 111
(3 simobil
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure.
Povej nekaj lepega
ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743
wrtU®
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Tlusviijai+io po Govnače
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
K0SIL0-7€
^030239790
Ce je vse po zakonu imamo slabe zakone
(Mefj Pravo ni nastalo zato, da bi ga zlorabljali ampak zato, da bi naredili red v odnosih med ljudmi. Toda, verjetno so bili prvi kršitelji prava tisti, ki so ga prvi napisali, kajti, oni najbolje vedo, kaj je slabo napisano. Tako je bilo na kitajskem dvoru, v Egiptu, v antiki in starem Rimu, In čeprav je Justinjansko pravo, ki je nasledilo rimsko, osnova modernega prava, je znano, da tudi Rimsko pravo ni bilo bogsigavedi kako pravično.
In zato so že v 2. stoiletju pred našim štetjem imeli poklicne pravnike in posebne šole, kjer so razlagali zakone. Če dobro pomislimo se nič ni spremenilo.
Tudi mi .imamo pravnike, ki imajo v naši družbi podoben položaj kot tisti iz starega Rima in tudi pri nas zakone razlagajo vsi živi, od ustavnega sodišča in profesorjev prava do poslancev državnega zbora in zadnjega uradnika na lokalni ravni. Nič čudnega, da je vse kar se nam v odnosu do države in občine dogaja, posledica dejstva, da oblast razume zakone po svoje in to svoje razumevanje podpira s plačanimi pravniki oziroma advokati, ki jim z realnim življenjem ni treba imeti nobene zveze, ker je za odnose z ljudmi odgovorna oblast. Oblast pa pravi, da ne more nič storiti in tako se izgovarjajo eni na druge in amen.
Normalno je, da ima občina pogodbene advokate, ki branijo njen interes v odnosu do tretje stranke. Toda, da mora občina s pomočjo najetih advokatov nastopati proti svojim nebogljenim občanom, ob tem, da je v upravi kar nekaj diplomiranih pravnikov, dokazuje, da gre v resnici za prenašanje odgovornosti v stilu: “saj bi vam pomagal ampak, občinski advokat pač dela po zakonu.”
Tako so se obnašale vse oblasti od samostojnosti naprej. Zase so imele “zdravo pamet”, za druge pa občinske odvetnike in proračunski denar, p.s. Občinski odlok pravi, da je treba imeti malega psa na vrvici. Ali je v tem primeru odloku zadoščeno.
Ta rdeči
Ne vem kako naj vam povem a tukaj je en tak problem. Medtem ko v Kopru semaforje podirajo, jih tukaj v Izoli,, na novo montirajo.
In ker so v Kopru ostali smo jih Izoli prodali, pa ne zaradi urejanja prometa ampak zaradi tega pamfleta: Pravi Izolan v preteklosti živi in vsak dan vsaj nekaj ur pred rdečo stoji.
Tito se vrača
Seveda v Izolo, saj Kulturno društvo Tito, v sredo 25. maja, organizira praznovanje v Ljubljanski ulici pri bifeju Suzi (ex. Fredi). Festa se bo začela ob 18.00 uri nastopil pa bo Partizanski pevskji zbor Pinko Tomažič iz Trsta.
Na predvečer pa se bodo v Ljubljanski ulici (pri spini) zbrali nekdanji mladinci in se (ob sardelah in kulturnem programu) družili s sedanjimi mladinci
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
komunala
izda- isola
Obratovalni čas odlagališča
PONEDEUEK- PETEK: 8.00 - 19.OO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO	,	. Ail4 ,
24 UR tel: 041/ 650 375
Pogrebna služba
Kultura in zabava
Stavim, da bo trg nabito poln...
Ko sva se pogovarjala o izidu njegovega prvega samostojnega, postfaraonskega albuma, je Enzo Hrovatin napovedal promocijski koncert na Manziolijevem trgu in takrat sem mu napovedal, da bo trg zagotovo nabito poln, Enzo pa ni bil prepričan, da bo res tako. Sobotni koncert bo tako tudi pokazal, kdo od naju bolj pozna Izolane tudi če eden od naju bolj pozna izolski dialekt.
V svoji napovedi sem izhajal iz izkušenj s podobnimi nastopi, od Vruje do Daria Marušiča in od Rudija Bučarja do Kalegarije. Vsi so imeli ob svojih nastopih dobro podporo in naklonjene poslušalce in ni vrag, da se to ne bi ponovilo tudi ob predstavitvi albuma na katerem je 12 pop pesmi z besedili z izolskem dialektu. Da gre za to specifiko pove že naslov, ki ga niti avtor zapisa ni razumel, namreč: Volarija dismentegarte, kar bi se po italijansko reklo vorrei dimenticarti oziroma Rad bi te pozabil, po slovensko.
Izdelek, kije izšel te dni v samozaložbi in ob pomoči Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Izola, smo v Mandraču že predstavili, novost je skupina, ki jo je Enzo sestavil posebej za nastope s tem repertoarjem. Na koncertih mu bodo pomagali: Aleksij Cerkvenik (kitare), Marsel Marinšek (harmonika), Matej Barič (klaviature), Marino Marinac (bas) in Valentino Destradi (bobni).
Na koncertu., ki bo v soboto, 21. maja ob 20.00 uri na Manziolijevem trgu, bo Enzo s skupino predstavil skladbe z albuma, zaigral bo tudi nekaj svojih iz faraonskega obdobja, pripravlja pa še presenečenje ali dve.
Seveda bosta na koncertu posebne pozornosti deležni soavtorici besedil: Dorina Beržan in Astrid Brenko.	M.D.
Uspešni harmonikarji
V soboto, 7. maja so harmonikarji vseh generacij tekmovali za 10. pokal Rutar, ki so ga pripravili v Podnanosu.
Mladi izolski harmonikarji so bili zelo uspešni, saj sta posebni nagradi prejela Valentina Carpenetti in Kri-stofer Franca. Od starejših godcev I pa so priznanja dobili: Ivan Ivančič, | Angel Glavina in Tomaž Boškin, ki J je osvojil 1. mesto v svoji kategoriji '.s in postal tudi absolutni zmagovalec. ^ Prav Tomaž je tudi mentor najmlaj-,£ šim izolskim harmonikarjem.
Vzgoja otrok ni na recept
Zinka Ručigaj ima več kot trideset let izkušenj na področju vzgoje otrok in je avtorica knjige Otroško srce je zaklad, ki jo je v petek, 13. maja predstavila v izolski mestni knjižnici v okviru Študijskega krožka Beremo s starši.
Smernic in knjig, kako danes vzgajati svoje otroke je skoraj več kot otrok. Zinka Ručigaj kot primerno vzgojo vidi vzpodbudno vzgojo, se pravi vzgojo z ljubeznijo, vzpodbudo, pohvalo, usmerjanjem, z iskanjem dobrega v otroku in možnostjo, da se otrok uči na lastnih izkušnjah. Ta način vzgoje pripomore, je prepričana strokovnjakinja, da človek odraste v osebnost z dobro samopodobo, saj so vzpodbuda, ljubezen in pohvala pri otrocih tisto, kar otroku pokaže, da ga imajo starši radi in mu s tem pokažejo njegovo vrednost, ki se je zaveda kot otrok in kasneje kot odrasel človek. Na ta način se zaveda svojih sposobnosti, vidi dobre strani drugih ljudi, zato so tudi njegovi odnosi dobri.
-	Kako otroku postaviti meje?
-	Pogosto se nam zdi, da se danes vse več govori o tem, da je treba otroku postaviti meje, vse premalo pa o tem, kako jih postaviti in kako pri njih vztrajati. Povsem brezpredmetno, če otroku govorimo Ne dovolim. Ne smeš. To moraš pospraviti. Ne smeš tja. Sedi pri miru. Najprej pojej, potem se boš igral, če pri tem ne vztrajamo. In to brez pardona. Jasno je, da imamo svojega otroka najrajši
na svetu, a ne smemo pozabiti, da smo mi tisti, ki vzgajamo otroka in ne obratno! S tem, ko otroku popuščamo, pustimo, da počne, kar hoče in dobi, kar želi, da razgraja, kolikor želi, da ima vedno prav, da se mu po možnosti v vsem neprestano prilagajamo, naredimo sebi in otroku medvedjo uslugo.
Otrok se vzgaja in odrašča v sodelovanju s starši. Najmočnejše varovalo, ki ga lahko otroku ponudimo, so meje, saj se znotraj mej otrok počuti varnega, ljubljenega in sprejetega. Otroci te meje neprestano preizkušajo, a ne zato, da bi meje premaknili, ampak da bi preverili, ali smo jih nemara vmes kaj spremenili. Pospravljanje igrač, kričanje, izsiljevanje v trgovini, neprimerno vedenje za mizo ipd. veljajo za neprimerne. »Vsakič, ko smo na tem, da pri svojih mejah popustite, si recite, da ravno z mejami kažete svojo veliko ljubezen do otroka, in ne boste več imeli težav, vaši otroci pa bodo zrasli v samozavestne in srečne posameznike« je poudarila strokovnjakinja iz vzgoje otrok. Seveda morata biti pri mejah neizprosna oba starša. Tako oče kot mama. Pri pomembnih stvareh morata zagovarjati enotno stališče, pri katerih ne sme nikoli nobeden popustiti. Kadar je eden od staršev popustljiv, drugi pa strog, otrok to izkorišča, istočasno pa ima občutek negotovosti.
Ksenija Orel
Zakaj je zdravo zreti v sonce?
V Mestni knjižnici Izola, je Pavel Turk podal svojo izkušnjo z zrenjem v sonce. Metodo, s katero v naše telo prinašamo harmonijo in red, obenem pa naše telo uglašujemo z naravo in okolico, je spoznal, ko si je pred nekaj leti v izolski mestni knjižnici iz izposodil knjigo o solarni jogi.
Zrenje v sonce je pravzaprav ritual, ki so ga uporabljale vse civilizacije pri zdravljenju telesnih, duševnih, čustvenih in duhovnih bolezni. Starodavni Indijci so gledanje v sonce imenovali Surya Namaskar, Egipčani Helioterapija, Evropejci so jo imenovali Apollo zdravljenje. Ljudje običajno dobimo vir energije iz sekundarnih virov, kot so rastline in živali. Osnovna ideja zrenja v sonce je, da se tudi ljudje naučimo absorbirati energijo iz primarnega vira, to je iz (od) samega sonca. Zrenje v sonce je lahko zelo učinkovita metoda pri zdravljenju vseh vrst psihosomatskih, duševnih in telesnih bolezni, kot tudi za povečanje moči psihofizičnih sposobnosti. Praktikanti zagotavljajo, da se lahko znebimo kakršne koli psihične motnje in razvijemo samozaupanje ter se soočimo z vsemi težavami v življenju, premagamo vse vrste strahu. Postopek je preprost in zahteva le disciplino in previdnost pri izpostavljanju soncu. Najti je treba primerno mesto, kjer je viden sončni vzhod ali zahod. Prvi dan gledamo v sonce deset sekund, naslednji dan dvajset in tako vsakič čas povečamo za deset sekund, dokler ne dospemo do petinštiridesetih minut. Pomembno je, da po končanem postopku oči ostanejo
zaprte, dokler oko ne neha zaznavati barv sonca. V sonce zremo največ enkrat na dan, in sicer v prvi uri po sončnem vzhodu ali zvečer zadnjo uro, preden sonce zaide. Takrat je namreč izpostavljenost ultravijoličnemu svetlobnemu spektru manjša od 2.
(Za posamezna področja je to mogoče natančno ugotoviti tudi na svetovnem spletu). Čas zrenja v sonce doseže kritično točko pri trajanju petinštirideset minut, nato je kvarno za oči. A da se oko navadi na to svetlobo, je treba biti brezpogojno discipliniran. Postopnost je nuja. Tisti, ki so sistematični in disciplinirani, bodo skrajno mejo dosegli v 9-ih mesecih.
Učinkovitost metode lahko_ poveča tudi pitje osončenje vode. Čista pitna voda, ki jo v lavorju ali v prozorni (neplastični) steklenici izpostavimo sončni svetlobi skozi ves dan, je najnaravnejši energetski napitek. Vodo pustimo na soncu čim dlje časa, zvečer počakamo, da se voda ohladi na sobno temperaturo in jo potem v 24. urah spijemo; v tem času namreč energija sonca še ostane shranjena v vodi. S pitjem te vode se energija v telesu poveča, dejansko lahko občutimo, kako imamo več energi[e.
Ne bojmo se zrenja v sonce. Če smo se naučili zrenja v računalnik in televizijski sprejemnik, je tudi zrenje v sonce povsem neškodljivo, če ga izvajamo ob primernem času in primerno dolgo. In ne na zadnje, če so se naše oči privadile na televizijo in na računalnik, ne bomo imeli nikakršnih težav s soncem, zagotavlja Pavel Turk.	Ksenija Orel
Pl
V
J
5. REDNA SEJA OS
Priveznine in parkirnine jezijo Izolane
Zaradi spremenjenega načina zaračunavanja cene privezov je marsikateri lastnik čolna celo pomislil, da so se privezi pocenili. Potem so ugotovili, da cena velja za meter plovila in da je podražitev več kot 250 odstotna. Vse več je tudi pripomb na račun spremenjenega prometnega režima in parkiranja. Občani menda že zbirajo podpise.
Tudi za današnjo sejo občinskega sveta je predlagan obsežen in zahteven dnevni red.
Svetniki se bodo namreč najprej seznanili s projektom opremljanja objektov v lasti občine Izola s foto-voltaičnimi sistemi, sledila pa bodo gradija Komunale, od poročila do programa dela in predloga za spremembo cen komunalnih privezov. Nato bodo obravnavali predlog investicijske dokumentacije za razširitev pokopališča v Kortah, dopolnitve Odloka o varstvu pred požarom in-spremembe Odloka o ureditvi statusa javnega podjetja Komunala Izola, katerega bistvo je, da se na Komunalo seli režijski obrat parkirišča. Sledi še predlog spremembe odloka o ureditvi cestnega prometa in nato predlog preoblikovanja javnega zavoda za lekarniško dejavnost Obalne lekarne Koper, tokrat kar presenetljivo v prvi obravnavi in ne po skrajšanem postopku kot večina ostalih.
Potrebno bo novo usklajevanje
Predlog sprememb statuta Obalnih lekarn s katerimi bi dejansko tri občine dobile večino v svetu tega zavoda in bi dejansko lahko posegle v njihovo blagajno, če bi tam bil dobiček, morajo v enakem besedilu sprejeti vse tri občine. Toda, koprska pobuda ni bila deležna eklamacij niti v Kopru, niti v Piranu, še težje bo v Izoli, kjer nekateri odbori predloga niso podprli, pripravljena pa so že dopolnila, ki jih je podal svetnik Silvano Sau, kar pomeni, da bi bilo, v primeru sprejetja le teh, potrebno ponovno usklajevanje vseh treh občinskih svetov. Glede na prihajajoče koprske volitve in nov zakon o lekarniški dejavnosti je najverjetneje, da bo zaenkrat ostalo po starem.
ftliaS

Občinske nagrade
V	nadaljevanju bodo svetniki govorili o občinskih nagradah in priznanjih, razrešitvi in imenovanju v Svet zavoda Zdravstveni dom Izola, o soglasju k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Izola, potrdili bodo mandat novoizvoljenemu svetniku Valdiju Moratu, potrjevali spremembe o plačilu za opravljanje funkcije članov občinskega sveta, o nagradah članom nadzornega odbora, članom komisij in odborom občinskega sveta ter članov delovnih skupin organov občine;
Za konec pa bodo dobili še odgovor na svetniško pobudo Slavka Samo-torčana v zvezi z revizijo obračuna Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Izola in odgovor na svetniško pobudo Darka Grada glede sofinanciranja programov športa in ustanovitve športnega po-ola/sklada.
Cene privezov razburjajo
Župan, Komunala, občinski svetniki in novinarji smo včeraj že dobili pismo kot protest proti predlagani podražitvi komunalnih privezov.
V	njem nekateri najemniki komunalnih privezov, odločno protestirajo proti predlogu podražitev letne pristojbine za najem komunalnega priveza, ki je bil objavljen v zadnji št. Mandrača. Menijo, da so predlagane tarife previsoke, in so blizu komercialnim privezom. Pravijo, da je višina najema za S metrsko barko iz zdajšnjih 137 Eur (kar je malo) na novo tarifo 480 Eur odločno preveč.
fS tapi
mi
tapetništvo
merkelj
Aleš Merkelj
Aleš Merkelj s.p. Velike Zabije 78a 5263 Dobravlje
MOJSTER TAPETNIK IN DEKORATER
gsm: +386 (0)40 467 478, ales.merkelj@yahoo.com
IZDELUJEMO SEDEŽNE GARNITURE PO VAŠI ŽELJI IZDELUJEMO PONJAVE AVTOPRIKOLIC IN TERENSKIH VOZIL IZDELUJEMO OBLAZINJENO OPREMO IN TENDE ZA PLOVILA TAPECIRAMO VSE VRSTE STOLOV IN KOTOV OBNAVLJAMO SEDEŽNE GARNITURE OBNAVLJAMO IN POPRAVLJAMO PISARNIŠKE STOLE
Tako velika pristojbina bo za marsikatero gospodinjstvo pomenila strošek ene mesečne pokojnine, za tistih par rib ki si jh ujamejo za lajšanje družinskega proračuna in užitka je to veliko prevelik strošek.
Podpisniki apelirajo na občinske svetnike naj zahtevajo podrobnejšo pojasnilo o podražitvah komunalnih privezov in dodajajo, da ni treba pri vseh, za navadne občane negativnih podražitvah, slediti sosednjim občinam. In še dodajajo, da je nekoč za občinsko pristanišče skrbel en delavec, danes jih je menda 3+2 za isti obseg dela.
Opozarjajo tudi na to, da bodo tisti, ki še nimajo komunalnega priveza in imajo sklenjeno pogodbo s Komunalo plačevali manj kot najemniki ki imajo sklenjeno pogodbo za komunalni najem (pri Lonki). Ob tem so še dodali, da bi želeli prisostvovati današnji seji, da bodo lahko videli “kateri svetniki bodo zastopali interese navadnih občanov.”
V uredništvo smo prejeli še en podoben dopis, kjer avtor pravi, naj svetniki ob sprejemanju novih cen privezov zahtevajo javno glasovanje oziroma naj v Mandraču objavimo, kako je kdo glasoval.
Komunala pojasnjuje
Očitno so po prejemu tega pisma v Kabinetu župana in Komunali pripravili sporočilo za javnost v katerem odgovarjajo na vprašanja iz pisma najemnikov privezov.
V	odgovoru pojasnjujejo, da sedanje cene privezov ne krijejo stroškov upravljanja pristanišča. V primeru zavrnitve predlaganih cen je v letu 2011 predvidena izguba 139.479 EUR, ki jo bomo krili neuporabniki pristanišča oziroma ostali občani Izole. Dodajajo, da nova cena krije le lasten strošek. Planiran dobiček 0 EUR. Podražitev je podprl in zahteval Nadzorni odbor Komunale, predlagana cena komunalnih privezov pa je primerljiva s sosednjima občinama. Cenik bo sicer moralo potrditi še Ministrstvo za promet. Formula izračuna vrednosti prive-znega mesta je preprosta: Predvideni skupni stroški v letu 2011 deljeni s tekočimi metri privezanih plovil
V	Komunali pravijo, da skupni stroški pristaniške dejavnosti v letu 2010 znašajo 141.720 eur, z racionalizacijo pa bodo prihranili 29.970 eur (-17%)
•	Stroški uprave po ključu v letu
2010	znašajo 34.568 eur
•	Strošek vodnega dovoljenja v letu
2011	znaša 40.000 eur
•	Najemnina plavajočih pomolov znaša 48.000 eur
•	Investicijsko vzdrževanje v letu 2011 (5%) 12.250 eur
Skupni STROŠEK pristanišča po teh izračunih znaša 246.568 eur In kako do denarja?
•	Plovila do 3,99m ....skupaj 36 m
•	Plovila do 5,99m skupaj 1585 m
•	Plovila do 7,99m skupaj 756 m
•	Plovila do 10 m skupaj 470 m Skupaj je to 2.847 m plovil. Povprečen strošek na meter plovila znaša 86,60 EUR / m
V	sporočilu so še dodali, da je no-vosprejeti koprski cenik v potrditvi na Ministrstvu za promet (MZP), da je Piran prav tako v pripravi novega cenika, da je veljavni izolski cenik najnižji v regiji in da je predlagan cenik ugodnejši od koprskega.
Sončne elektrarne na sedmih občinskih stavbah
Občinski svetniki še ne bodo odločali o najetju kredita ali oddaji v najem streh šestih občinskih stavb za postavitev sončnih elektrarn. Tokrat se bodo le seznanili s projektom postavitve omenjenih sončnih elektrarn in mu dali zeleno luč za nadaljevanje priprav, kar je pomembno pri morebitnem kandidiranju na evropska ali kakšna druga sredstva. Vsekakor pa je treba s pobudo pohiteti, saj država ne bo prav dolgo tako radodarna pri zagotavljanju odkupne cene tako pridobljene električne energije. Elektrarne bi postavili na vseh treh osnovnih šolah, na strehi vrtca Mavrica, na športni dvorani v Kraški in na balinišču v Jagodju.
VRTEC MAVRICA IN MESTNA KNJIŽNICA
Ekonomika:
Investicija	Cena	Dobiček 15 let
€		€
146.830,84	2.95	122.676,51
Prihrane k CO	Prihranek CO v žnijOjski dobi FVE	Število dreves
•-tAeto	4/15 Ot'	
3 S,4	990,4	3.21 6
Občino in državo loči Sengen
Izolski turizem je ponovno na preizkušnji. Zdaj seje vmešala država, ki ne dovoljuje turističnim plovilom, da pristanejo na “Šengenskih pomolih”, kar je bilo sicer v navadi v zadnjih letih. Na Občini že iščejo možne rešitve, škoda le, da to vedno vzame nekaj dragocenega sezonskega časa.
V starem delu Izole in njenem prometnem režimu se zadnje čase dogajajo zanimive stvari. Zadnja v dolgi vrsti je ustanovitev mejnega prehoda na carinskem pomolu, kjer je sicer od vedno bil, a je zdaj samo še to.
Obvestili so nas, da so turisti, ki so se v Izolo odpravili s turističnimi barkami iz Portoroža in Pirana, naleteli na zanimivo presenečenje. Na izolskem majhnem, severnem, “carinskem” pomolu, kjer tradicionalno pristanejo in izkrcajo turiste, so zagledali policista, ki je zamahoval z rokami češ, tukaj pa ne smete pristati. Zakaj ne? Ker to je vendarle mejni prehod.
Začudenemu lastniku plovila ni ostalo drugega, kot da barko obrne in se s skupino začudenih in razjarjenih Nemcev in Skandinavcev vrne v Piran, ali pa svoje goste izkrca preko že privezanih ribiških bark na ribiškem pomolu, kar je tudi storil. Na njegovo olajšanje pa ni bil edini, saj so isti tretma doživeli tudi ostali lastniki turističnih plovil, ki so hoteli svojim gostom ponuditi sprehod in morda sladoled v našem mestu. Kaj se dogaja, so se spraševali.
Kriva je policija, kriva je Občina
Robert Radolovič z izolske Zla-toperke nam je povedal, da se piranski kolegi glasno pritožujejo, saj v Izoli ne morejo nikjer pristati.
“Na carinskem pomolu policija ne dovoli pristati, drugod pa ni prostora, tako da lahko samo obrnejo barke in gredo nazaj. A ne smemo pozabiti, da gre vendarle za turiste, ki bi v Izoli pustili tudi kakšen evro. Ne razumem, kaj se dogaja”, je povedal Robert.
In kot on, tudi marsikdo drug tega ne razume. Nadaljeval pa je, “zadnja leta je veljal dogovor med Občino in državo, da je južna stran pomola, torej tista, ki gleda proti pristanišču, namenjena turističnim plovilom, severna pa je delovala kot mejni prehod. Slišal sem tudi, da so se predstavniki Občine, kapitanije in policije dogovorili za sestanek, a očitno skupnega jezika še niso našli, saj se stanje ni spremenilo. ”
Očitno res ne, a zadeva je menda bolj kompleksna kot je videti na prvi pogled. Predvsem pa, kakšen interes bi imela policija, da prepreči piranskim turističnim barkam, da pristanejo v Izoli?
Zakaj sploh imamo mejni prehod v Izoli?
Najprej pa moramo vedeti, da je izolski “carinski” pomol nekakš-nen presihajoči mejni prehod. Od velike noči pa vse do konca septembra in to samo čez dan deluje kot mejni prehod, v ostalih mesecih oziroma ponoči, pa kot navaden, nič kaj poseben pomol. To velja še iz časa bivše republike, ko je oblast dosegla
nekakšno ravnotežje med zahtevami in potrebami mesta in so nadebudni obalni ribiči čakali, da se zastave na pomolu spustijo, preden so se lahko odpravili na ribarjenje.
Za časa turistične sezone so sta-cionirani policisti omogočali prihod italijanskim turistom preko morja, medtem ko so v preostalih mesecih, ko italijanskih “mornarjev” v Izoli takorekoč ni bilo, lahko svoj čas porabili drugod. In tako je ostalo še do današnjih dni, s to razliko, da niso več italijanski gostje tisti, ki potrebujejo mejni prehod, temveč hrvaški oziroma turisti, ki v Slovenijo priplujejo iz Hrvaške. Sicer sta osrednja morska mejna prehoda v Sloveniji stacionira-na v Piranu in Kopru. Lahko pa na teh pride do večje gneče in takrat se mnogi “morjeplovci” raje odpravijo v Izolo, kot pa, da bi nekaj ur čakali na razburkanem morju pred piransko punto. In tako je zadnja leta ta prehod tudi deloval. Ni bilo nekega hudega prometa, a nekaj gostov se je vendarle odločilo za Izolo.
Je kriv četverovez?
Občina pa se je nato pred enim letom nekoliko prenaglila in Ministrstvu za notranje zadeve menda zagotovila, da uporaba carinskega pomola za turistične barke ne bo več potrebna, saj se bodo po novem ribiške barke privezale na obnovljen ribiški pomol v četverovezu, in bo tako del pomola na razpolago turističnim plovilom. A, kot vemo, so se ribiči nad četverovez pritožili in o njem nočejo niti slišati, policija pa je medtem nekoliko na skrivaj zasedla pomol, ki je sicer v lasti Občine. Nekoliko na skrivaj pravimo zato, ker o “novem” policijskem režimu ni bil obveščen nihče.
Veliki balinarski derbi
Vsi veseli in zadovoljni pred začetkom težko pričakovanega mestnega derbija med balinarji Jagodja-Dobrave in izolskim Jadranom.
Derbi je bil seveda prijateljskega značaja in pomembno je bilo druženje, tako, da je čisto vseeno, kdo je zmagal. Ali pač? Ker menda so balinarji Jagodja dobesedno raztrgali Jadranovce. A to so verjetno samo govorice...
Zakaj bi hotela policija škodovati Občini?
Ko smo vprašali na Ministrstvo za notranje zadeve, kaj je botrovalo novemu režimu na carinskem pomolu, smo dobili, pričakovano, sledeči, zelo uraden in skop odgovor: “V policiji se zavedamo težav, ki jih predstavlja povečan promet plovil na morju v času turistične sezone. V koordinaciji z drugimi državnimi organi in predstavniki obalnih občin smo že pristopili k iskanju konstruktivnih rešitev. Poudariti moramo, da veljajo za območja mejnih prehodov posebna pravila, tako imenovani Schengenski standardi. To predvsem pomeni, da na teh območjih ne more in ne sme prihajati do mešanja potnikov, ki so na notranjih plovbah, s potniki, pri katerih se opravlja mejna kontrola. Policist, ki opravlja delo na tem območju, ima pravico zahtevati (v okviru zakona o nadzoru državne meje), da vsi, ki se neupravičeno zadržujejo na območju mejnega prehoda, le tega zapustijo.
Policija je že do sedaj v nujnih ali izrednih primerih dovoljevala pristanek plovil v notranji plovbi na območju mejnega prehoda, vendar le za nujno potreben čas, vsekakor pa so to le izjeme.”
Odgovor, ki ni odgovoril na vprašanje, saj vemo, da v zadnjem obdobju turistična plovila niso imela težav pri nekajurnem postanku na tem pomolu.
Gre za izsiljevanje policije?
Neuradno je bilo slišati, da naj bi policija “izsiljevala” Občino s prepovedjo pristajanja turističnih plovil zato, da bi Občino prisilila v to, da na carinskem pomolu, ki je v njeni lasti, ukine mejni prehod in tako policistom ne bi bilo potrebno stacionirati na objektivno malo uporabljenem mejnem prehodu. In glede na to, da se podobno stanje dogaja tudi v Kopru,morda resnica res tiči v tem grmu. Konec koncev se lahko gostje iz tujine ravno tako prijavijo, ko pristanejo v katero od_ Marin na slovenski obali in je Šengenski mejni prehod nepotreben luksuz, ki si ga policijska uprava v času, ko se tako krčevito bori s pomanjkanjem kadrov, ne more privoščiti.
A gre le za špekulacijo in tako z Ministrstva kot z Občine, kjer so nam povedali le, da je do zapleta prišlo pred tednom dni in so zdaj v fazi reševanja zadeve, nismo dobili nobenih otipljivej-ših informacij. Mogoče pa bi bilo res najbolje, če bi občina s tega pomola “spodila” policiste. Vsi bi nekaj pridobili, policisti tako prepotreben kader, občina pa pristan za turiste. Američani bi rekli “win-win situation”, torej zmaga-zmaga. Zmagajo eni in zmagajo drugi. Kaj še čakamo? Aljoša M.
Morda niste vedeli

Načrtno oviranje razvoja turizma?
Ali bodo lekarne v Slovenski Istri postale zgolj trgovine?
Bo pod vprašaj postavljen strokoven in neodvisen lekarniški nasvet, zgolj zato, ker ustanoviteljice želijo čim več lekarniškega denarja v svoj proračun?
V zadnjih tednih se precej govori in piše o načrtih obalnih občin v zvezi z javnim zavodom Obalne lekarne Koper. Ob tem se vse pogosteje in kot kažejo zadnji podatki tudi upravičeno, pojavljajo razna namigovanja o nam nerazumljivih namenih v zvezi z zavodom.
Ravno zaradi tega v Izolskih strankah: LDS, UN in ZARES menimo, da je potrebna širša diskusija, ki bo razjasnila določene zadeve in nejasnosti, ki spremljajo dogajanje. Javni zavod Obalne lekarne Koper opravlja lekarniško dejavnost, kar zajema predvsem visoko profesionalne storitve za nas občanke in občane. Lekarna nedvomno sodi v sklop dejavnosti, ki so posebnega pomena za ljudi in je v zakonodaji na tak način tudi opredeljena, hkrati pa v nekaterih ozirih deluje tudi kot trgovina.
Dejstvo je, da Obalne lekarne ustvarjajo dobiček iz poslovanja, vendar mora biti le-ta namenjen za širjenje in dvigovanje kakovostnega nivoja ter uslug javnega zavoda, kar posledično pomeni vedno boljše in prijaznejše storitve za občane. Ne nazadnje se lahko ustvarjeni dobiček koristi tudi za subvencioniranje cene zdravil za določene ‘ogrožene’ kategorije prebivalcev, mobilno lekarno, ipd. Vendar pa naj o tem odloča stroka in ne laična javnost. Ob zadnjih dogodkih in informacijah se upravičeno bojimo, da želene spremembe vodijo le k enem cilju. Iz Obalnih lekarn Koper želi nekdo narediti le poslovno enoto nekega drugega javnega zavoda iz nekega nam belega mesta. Prenekateri indici kažejo na to, da niti vlečejo ljudje v ozadju, ki imajo velike apetite po vodenju javnega zavoda z namenom širjenja njihove lastne dopolnilne dejavnosti.
Če za konec celotno zadevo analiziramo skozi poslovne rezultate OLK pridemo do sledeče ugotovitve. Javni zavod Obalne lekarne je imel v letu 2010 za nekaj manj kot 280.000 eur dobička ob dobrih 19 mio eur prometa. Občina Izola kot soustanoviteljica in približno 20 % lastnica zavoda bi bila tako upravičena do dobička v višini cca 55.000 eur!!! Sprašujemo se ali smo res tako nezmožni, da ne znamo tega denarja ustvariti v drugih sektorjih ali moramo le-tega dejansko pobrati lekarnam ter v najslabšem primeru postaviti na kocko njihovo kvalitetno delovanje. Ali se sploh zavedamo, kaj se nam lahko v prihodnje zgodi zaradi nekaj deset tisoč evrov? In ali se sploh zavedamo, da v tem primeru lekarne ne bi imele več sredstev za širjenje in izboljšavo svojega delovanja?
In še podatek, ki bi moral imeti veliko težo za nas občane Izole. V Občini Izola bodo Obalne lekarne Koper vložile v razvoj lekarniške dejavnosti za 100.000 eur več sredstev, kot ga je ustvarila lekarniška enota Izola v zadnjih desetih letih. To omogoča finančna moč, ki izhaja iz enovitega poslovanja javnega zavoda Obalne lekarne Koper. Ustvarjeni presežek se vrača v izolsko občinsko blagajno v še večjem znesku, kot ga ustvarja Lekarna Izola in s tem povečuje vrednost občinskega premoženja.
Do sedaj s strani "organizatorjev” scenarija še nismo slišali niti enega pametnega argumenta, zakaj naj bi občinski svetniki podprli predlagane spremembe statuta javnega zavoda Obalne lekarne Koper. Občutek imamo le, da so nas postavili pred zid in nam z njihovo vehementno in brezkompromisno držo, kar je sicer tudi slog lutkarjev, poslali sporočilo: ‘kaj nam pa morete, tako ali tako smo dovolj močni in imamo dovolj podpore, da naredimo stvari po svoje’. Občine kot ustanoviteljice so po našem prepričanju dolžne Obalnim lekarnam Koper ponuditi roko in pomoč pri njihovem delovanju, da bi lahko le-te še bolje služile nam občanom, za kar je nujna samostojnost in neodvisnost javnega zavoda Obalne lekarne Koper.
Po naših informacijah je Vlada RS že sprejela nov zakon, ki ureja tudi lekarniško dejavnost in v njem je predvideno, da se presežek prihodkov lahko uporablja le za izvajanje dejavnosti zavoda. Zato ni potrebe, da bi se pred uveljavitvijo novega zakona za vsako ceno pristopalo k spremembam veljavnih aktov o ustanovitvi.
Na zadnji seji občinskega sveta Občine Piran ravno tako niso sprejeli Odloka o spremembah in dopolnitvah "Odloka o preoblikovanju javnega zavoda Obalne lekarne Koper” in se bodo o njem še nadalje usklajevali. Zato pozivamo Izolske svetnike ter župana, da tudi v Občini Izola ne sprejemajmo prenagljenih odločitev.
Slovenske turistične ladje, prevažajo domače, predvsem pa tuje potnike ob slovenski obali in pristajajo ob pomolih obalnih mest Piran, Izola in Koper, da si lahko potniki ogledajo znamenitosti omenjenih mest in obiščejo restavracije. Tuji potniki so običajno dobri potrošniki in od njih živi del obalnega prebivalstva, kakor tudi ladjarji.
Glede na to, da so omenjeni pomoli istočasno Schengenske meje in edina varna mesta za izkrcanje in vkrcanje potnikov na potniške ladje, se je to do letošnjega leta vedno izvajalo brez težav, z namenom zagotavljanja varnosti vkrcavanja/izkrcavanja potnikov. Naj omenimo, da omenjeni pomoli v glavnem samevajo, tako da ni ovire za pristanek potniških ladij oz. ni moteče za druga plovila. Slovenska obala je majhna in nima drugih pomolov za varno pristajanje potniških ladij.
V zadnjem času (kulminacija med prvomajskimi prazniki) pa so glede pristankov ob omenjene pomole nastale težave, ki jih povzročata Pomorska policija s tihim odobravanjem Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Veliko težav so imeli lastniki vseh potniških ladij, kar dokazuje njihova peticija naslovljena na vse tri obalne občine, vendar bomo navedli samo dva dogodka, ki sta jih lastnika navedenih ladij pripravljena potrditi: Potniška ladja »Laho« pristane ob koprskem pomolu in izkrca potnike. Čim so bili potniki izkrcani, pristopita k ladji dva predstavnika policije in s kričanjem zahtevata, da se ladja odveže in se oddalji od pomola. Poveljnik ladje izpluje misleč, da mora neka druga ladja pristati na njegovo mesto.
Po cca. eni uri se ladja vrne, da bi vkrcala potnike, ki so med tem opravili ogled Kopra in obedovali v bližnji restavraciji. Tokrat k ladji pristopijo trije predstavniki policije in ponovno s kričanjem preprečijo privez ladje in vkrcaj potnikov (med njimi so bili tudi invalidi na vozičku). Na vprašanje lastnika ladje g. Kvedra, kje naj varno vkrcajo potnike in posebno invalide je bil odgovor predstavnikov policije čisto kratek in nesramen: »to se nas ne tiče«.
Ladja je morala vkrcati potnike na tako imenovanem severnem delu obale (stara obala), kjer je vkrcaj zelo nevaren, ker na ladjo zaradi ne-zaščitenosti tega dela obale delujeta zunanji sili kot so valovanje morja in veter.
Kar je najbolj presenetljivo so dogajanje opazovali delavci Uprave Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljevanju URSP), ki je organ odgovoren za varnost plovbe in bi v tem moral ukrepati zaradi zagotovitve varnosti potnikov in omogočiti varni vkrcaj le-teh.
Potniška ladja »Svetko« želi pristati ob pomolu v Izoli in izkrcati potnike, ker so imeli dogovorjeno kosilo v bližnji restavraciji. Tudi v tem primeru
pristopi predstavnik policije in s kričanjem prepreči pristanek ladje in izkrcanje potnikov. Na vprašanje poveljnika, kje naj izkrcajo potnike, je odgovor predstavnika policije hladen in sicer: »to ni moj problem«.
Ladja je morala pristati na sosednjem pomolu, kjer so privezane ribiške ladje in izkrcati potnike preko ribiških ladij, kar predstavlja veliko nevarnost za potnike. Ravno tako so se morali ponovno vkrcati preko ribiških ladij. Celotno dogajanje so tudi v tem primeru nemo opazovali delavci URSP. Tudi v tem primeru bi morali intervenirati in zagotoviti varno izkrcanje in vkrcanje potnikov. Kot smo že navedli, je takih primerov še veliko, zato kot dokaz prilagamo Peticijo vseh lastnikov potniških ladij, ki so jo le-ti naslovili na vse tri obalne občine.
Ne glede, da se dogodki odvijajo na pomolih, kjer naj bi vladal Schengenski red, je celotna situacija dosegla vrhove absurdnosti in prestopila vse meje normalnega delovanja pravne države. Ravno tako se s temi dogodki dokazuje, da smo policijska hladna država, ki ji ni do spoštovanja človeškega dostojanstva in še manj pravic.
Kot dodatni absurd omenjenih dogodkov želimo poudariti tudi naloge Koordinacije služb na morju, v katero med ostalimi spadajo tudi predstavniki omenjenih organov. Osnovna naloga Koordinacije služb na morju je tesnejše medsebojno sodelovanje služb, ki delujejo na morju, kar je eden od temeljev za učinkovitejše reševanje skupne problematike na morju. Med ostalimi spadata v to službo tudi URSP, in Pomorska policija. Sprašujemo se, kako je mogoče, da na pomolih, kjer se je odvijala in se še vedno odvija drama za potniške ladje in potnike, lahko delujeta policija in URSP tako neusklajeno, čeprav oba organa delujeta v Koordinaciji služb na morju, ki se tedensko dobivajo na sestankih oz. koordinaciji. Menimo, da Pomorska policija in URSP s takimi nepremišljenimi dejanji pripomoreta, da Slovenija kot turistična dežela pridobiva negativno prispodobo. Ravno tako je del obalnega turističnega gospodarstva ob lep zaslužek, ker se potniki ne želijo več izkrcavati na nevaren način. Drastično je upadel tudi promet potniškim ladjam in s tem resno ogrozil preživetje ladjarjev, ki jim je ta panoga edini vir preživetja.
Zato pozivamo vodstva vseh treh obalnih občin, da takoj stopijo v kontakt z vodstvom Pomorske policije in Uprave RS za pomorstvo ter dogovorijo izvajanje postopkov državnih organov kot v preteklih letih.
Nevijo FRANK, Predsednik 00 SDS Izola Marijan HRVATIN, Predsednik MO SDS Koper
Pobuda županu za spremembo prometnega režima v Občini Izola
V	imenu skupine občanov občine Izole podajam pobudo spremembe prometnega režima z namenom omogočanja dovoza in odvoza otrok v Glasbeno šolo Koper podružnica Izola.
Starši otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo se z dneva v dan srečujemo z ovirami (plačila kazni ), ki so nastale s spremembo prometnega režima.
V	preteklem obdobju nam je bilo omogočeno, da smo starši s TIC kartico koristili za kratek čas parkirišča
v bližini Glasbene šole Koper podružnica Izola (dovoz otroka, spremljanja do šole in odhod iz parkirišča je trajal od 5-15 minut). Podobne zgodbe imajo občani, ki spremljajo otroke do cerkve, prijateljev ali sororodnikov.
Na osnovi problemov s katerimi se občani Izole srečujemo predlagamo, da se na parkiriščih lociranih v bližini cerkve in Glasbene šole Koper podružnica Izola omogoči parkiranje za kratek čas (do 30 min- v predhodnem obdobju je bilo 60 min) z uporabo oz. postavitvijo TIC ali kakšne druge kartice na vidno mesto osebnega vozila.
Miran Hrovatin občan Izole
Od izbrisanega do neobstoječega
Najprej izbrisan, zdaj neobstoječ
Časopis ni samo politika, in novice niso samo politika. Če smo povsem iskreni, ko nam gre v življenju zelo dobro, ko nimamo skrbi in imamo občutek, da je vse odvisno samo od nas samih, nas politika ne zanima prav nič. Pustimo jo tistim, ki se radi z njo ukvarjajo in imajo občutek, da je politika srž eksistence posameznika.
A kaj, ko časi niso tako rožnati. Življenje postaja vedno večji luksuz in vedno bolj imamo občutek, da nekdo vodi našo eksistenco mimo naše volje. In takrat se nam zazdi, da je tudi politika pomembna. Težava je v tem, da v teh trenutkih tudi tisti, ki politiko vodijo dobijo isti občutek.
Poročali smo že o občanu, ki so ga občinske službe poskušale in še vedno poskušajo nasilno izseliti iz stanovanja, v katerega se je sam nasilno vselil. Nič narobe, bi lahko pripomnili, če ne upoštevamo človeškega faktorja, tistega, ki s politiko in njegovo najboljšo prijateljico birokracijo nima dosti skupnega. Tistega, ki bi inštitucijo prisilil, da dvakrat pomisli, preden iz bivšega skvota vrže starejšega občana z zdravstvenimi težavami, ki si je v tej pozabljeni luknji uredil prijeten dom, ne da bi to kogarkoli, karkoli stalo. In tistega človeškega faktorja, ki bi občinskim službam naložil nekaj več premisleka pred tem, da dolgoletnega občana označijo kot neobstoječega, pa četudi se jim zdi, da imajo za to vso pravico.
Obstajaš, če hočem jaz
Pripovedujemo zgodbo družine Baltič, stanujoče, tako pravijo, na Smrekarjevi 52 v starem delu mesta. Da tam stanujejo že slabih trideset let sicer pravijo sami, in v njihovem imenu tudi osebni dokumenti, ki segajo vse do Jugoslovanskega potnega lista, kot tudi računi za vodo in elektriko, ki so jih v tem času redno plačevali. Da to ni res, pa pravijo na Občini, kjer so se, povsem racionalno, odločili, da bodo staro in stanovalcev izpraznjeno stanovanjsko hišo porušili in jo spremenili v sodobno poslopje s poslovnim prostorom in tremi manjšimi stanovanjskimi enotami. Jasno, če je prazno, to lahko. Če pa kdo v njej stanuje ni dovolj, da ga označimo kot neobstoječega in se delamo, da je prazno.
Ker problem nastane, ko človeka, v tem primeru Sejfulaha Baltica, ki ga na Občini uslužbenke brez slabe vesti označijo za neobstoječega, srečaš in ugotoviš, da je še kako stvaren.
Pa če se sprehodimo po kronoloških dogodkih zgodbe. Hišo na Smrekarjevi 52 je pred nekaj desetletji obnovil Sejfulahov stric in kot nekakšno kompenzacijo takrat dobil v uporabo to občinsko stanovanje. Ko si je nato leta 1982 zgradil hišo na izolskem podeželju, je po takratnih zakonih stanovanje moral vrniti, vanj pa se je vselil njegov brat s sinom Sejfulahom. V stanovanju je Sej-fulah najprej z očetom, nato pa z družino živel vse od takrat, redno pa je bil tudi prijavljen na ta naslov, z izjemo kakšnih osem let, ko je bil del statistike izbrisanih demokratične republike Slovenije. A to le do leta 2003, ko je dobil državljanstvo in se je ponovno uradno prijavil na domač naslov v Smrekarjevi 52.
Z Občino, lastnico stanovanja, pa ni imel sklenjene najemne pogodbe, pa čeprav si je to želel. “Seveda mi je bilo v interesu, da dobim najemno pogodbo in da plačujem najemnino, a na Občini so mi takoj povedali, da to ni mogoče. Pred štirimi leti so mi nato ponudili nadomestno stanovanje v podstrešju enega od stanovanjskih blokov, a ker imam težave s koleni, tega preprosto nisem mogel sprejeti. To pa je tudi vse, kar sem z Občino imel stikov. "
Enostranski sklep
Vse do nekaj dni nazaj, ko so na njegova vrata potrkali, sicer z lopatami in krampi, delavci, ki so od Občinskih služb dobili nalogo, da stanovanje porušijo. Njihovo orožje proti Sejfulahu je bil Sklep Okrajnega sodišča, ki pravi, da “Tožena stranka Sejfulah Baltič je dolžna izprazniti stanovanje v drugem nadstropju na naslovu Smrekarjeva 52 v Izoli [...] ter ga praznega oseb in stvari izročiti toženi stranki, skupaj s ključi navedenega stanovanja, vse v
roku 3. dni, sicer je na stroške tožene stranke to upravičena storiti tožnice sama.”
Zanimivo je, da tega sklepa “tožena stranka” ni dobila, ker pač ne obstaja in očitno niso vedeli (ali hoteli vedeti), komu ali kam bi ga izročili, kljub temu, da so sami napisali, da ga je moč dobiti na Smrekarjevi 52, kjer naj bi se, kot piše v sklepu, nasilno vselil 24.4.2011 a kjer je, kot smo že nekajkrat poudarili, uradno prijavljen že od leta 1982, v kar se je tudi sam prepričal na Policijski postaji.
Tam se je seveda odpravil, ko je skupina delavcev vstopila v njegovo stanovanjsko hišo in meni nič, tebi nič, začela rušiti vse pred sabo. Na policijski postaji so mu tudi povedali, da ima osem dnevni pritožbeni rok, ker pač živimo v tovrstni pravni državi, a kaj, ko se sam ni mogel pritožiti na sklep, ki mu ni bil izročen.
Če te ni, nisi naš problem
Odpravil se je seveda tudi na Občino, kjer so najprej ustavili delavce, a jih hitro ponovno poslali v pogon. “Irena Prodan, ki vodi postopek, mi je povedala, da ne obstajam, zato ni razloga, da bi dela ustavljali. Povedali so mi tudi, da imam vsega dva dni časa, da izpraznim stanovanje, sicer bodo delavci Komunale prišli do mene s policisti. Kako naj jim dopovem, da že trideset let stanujem na tem naslovu?" je še povedal Baltič.
Sejfulah Baltič je seveda takoj stopil v stik s svojo odvetnico iz Ljubljane, ki se je nad postopkom začudila in hitro stopila v akcijo. V sredo so mu Občinarji že odmonti-rali vrata, a po posredovanju odvetnice, so jih tudi postavili nazaj na mesto in uničevalna, oziroma obnovitvena, dela, ustavili. Morda pa vse vendarle ni tako preprosto, kot so najprej trdili.
Obrnili smo se tudi na Občino, kjer so nam povedali, da je eno od stanovanj na Smrekarjevi 52 brez pravnega naslova uporabljala družina Čikotič, ki se je pred začetkom del izselila, kar je potrdil tudi Sejfulah Baltič. A njega niti omenjajo ne. Vse, kar so o njem zapisali je, da “g. Baltič nima z Občino Izola sklenjene nobene najemne pogodbe. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je g. Baltu: 1. 2003 zaprosil za sklenitev najemne pogodbe, do česar pa ni prišlo.” Hvala, to že vemo.
Zgodba se je torej zaenkrat ustavila. Na bojišče bodo stopili odvetniki in začelo se bo pravdanje, ki pa je, vsaj kar se zunanjega opazovalca tiče, povsem nepotrebno in odvečno. Razen za odvetnika ali odvetnico, ki bo postpek vodil, seveda.
Občina je podjetje, ki dela za ljudi in občinska uprava je menda vedno bolj prijazna do občanov. Katerih?
Aljoša M.
Tudi kopalnica je že skoraj neobstoječa
A/SH-SMO-KOMUNALO
Uspešno zbrani nevarni odpadki
S sloganom »na varno z nevarnim« je Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. v petek, 13. maja, in soboto, 14. maja, izvedlo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico. Skupaj je bilo zbranih 860 kilogramov nevarnih odpadkov, kar predstavlja slabih 300 % več zbranih odpadkov kot lani v istem obdobju.
Med nevarnimi odpadki je bilo največ barv, odpadnih baterij ter starih in neporabljenih zdravil. Najboljši odziv občanov je bil na lokaciji »pri Ribiču«, najmanj odpadkov pa je bilo zbranih na lokaciji v Kortah.
Da bi preprečili škodljive učinke nevarnih odpadkov, bo Javno podjetje Komunala Izola akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico ponovilo še v oktobru.
Sicer pa se izolska Komunala še odločneje usmerja v ločeno zbiranje odpadkov, zato bodo v kratkem vse zabojnike na novo označili in dosedanjim dodali še kontejner za posebne odpadke. To so tisti, ki jih ne moremo uvrstiti niti med papir niti med plastiko, niti med biološke ali steklene odpadke.
Komunala pripravlja popis zabojnikov, na podlagi katerega bodo določili optimalni plan odvoza odpadkov oziroma novo optimizacijo poti. Optimizacija bo narejena v skladu z upoštevanjem zakonodaje, pravilnikov odvoza, izkoriščenost voznega parka ter stroškov odvoza.
Tudi Stipe varčuje s pitno vodo
Cena vode občutno vpliva na stanje v naših denarnicah v smislu večje sušnosti v njej. Temu stanju je prispevala strahovita podražitev le - te, na račun t.i. kanalščine, ki se nam je zgodila lansko leto. Na sliki videni in podobni viri v obliki vodnjakov, Štirn, spin, zajetij ter zadrževalnikov nam tako vedno bolj prav pridejo. Voznik in vrtnar Stipe iz naše Komunale, vedno pogosteje in redno črpa vodo iz jaška starega istrskega vodovoda ob parku Pietro Coppo. Račun za vodo ni poskočil le nam občanom, ampak vsem, tudi komunalnemu podjetju. Pa še zalivanje z "neobdelano" vodo je rastlinju prijaznejše.
Na fotografiji: Vodo, s katero delavci komunale pridno zalivajo občinske zelenice, "komunalci" točijo v lično prepleskano priklopno cisterno, ki kaže na odnos do svojega dela. To in pripadajoče orodje za odpiranje kovinskih pokrovov jaškov, so prepleskali kar sami v času, ko jim vreme ne dopušča delati na terenu.
Vsem, ki se trudijo pa čeprav je to njihova služba, se lahko vsak dan zahvalimo in tako povemo, da jih cenimo že s tem, da ne uničujemo zelenic in opreme v njih. Težave imajo namreč tudi z nepridipravi, ki jim režejo cevi namakalnih sistemov ali pa zahvalne šobe, te so aktivene zgolj ponoči, preprosto zasukajo in voda odteka brez učinka na zelenje. Tudi tako lahko vplivamo, da bo pitna voda sploh dostopna.
Tekst in foto: Dušan Ambrož
Po poteh vodnih virov
Vabimo vas, da se nam v soboto, 21. maja, pridružite na pohodu po poteh vodnih virov izolskega podeželja. Zbiranje bo ob 08.30 izpred zadružnega doma v Kortah, kjer si boste lahko preverili količino sladkorja v krvi in krvni pritisk.
Okvirni načrt pohoda:
09.00 do 11.15: Korte - Medoši - Ka-štelir - Cetore
11.30	do 12.30: Cetore- Medljan
12.30	do 13.30: Medljan- kosilo
13.30	do 15.00: Medljan - Frata -Korte (zadružni dom)
Na fontani Frata v Medoših bo domačin, g. Mejak predstavil uporabo vodnega vira nekoč.
V	Cetorah bodo Cetoranke prikazale delo gospodinj na fontani ter stojnico z dišavnicami, zelišči ter izdelki iz njih.
Med postankom na Medljanu bo ponujeno kosilo ( 6 Eur).
Zaključek na Frati V Kortah, z anekdotami o fontani ter ljudsko pesmijo ženskega pevskega zbora Korte (zborovodkinja Eneja Baloh).
Ne pozabite na pijačo, zaščito pred soncem in klopi.
V	primeru dežja pohod odpade.
Za kosilo je potrebna predhodna prijava na tel. št: 031/607-845 Alenka
Postanite Organizator socialne mreže
Ljudska univerza Koper predstavlja v sodelovanju z Višjo strokovno šolo DOBA Maribor novost v študijskih strokovnih programih, in sicer program ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE. To je klasičen izredni študij za vse, ki ste aktivni, optimistični in ste radi v vsakodnevnem stiku z ljudmi.
Vse boste izvedeli na informativnem dnevu, ki bo v ponedeljek, 23. maja ob 16. uri v prostorih Ljudske univerze Koper na Cankarjevi 33. Na njem vam bo svoje izkušnje predstavil študent tega programa. Sicer pa informacije o študiju lahko dobite tudi na spletnih straneh Ljudske univerze Koper in Dobe Maribor.
Reaktor
Odprto pismo županu in svetnikom občine Izola
Poslovni načrt JP Komunala ali srednješolska seminarska naloga
Pred dnevi je bil na spletnih straneh občine Izola objavljen poslovni načrt JP Komunala Izola. Pri prebiranju poslovnega načrta se poraja vprašanje ali je avtor mnenja, da tega izdelka ne bo nihče prebral in bodo svetniki složno kot že velikokrat potrdili predstavljeni predlog ?
Čudi nas, da je tak načrt, ki mimo grede nima jasno merljivih, konkretiziranih ciljev, nadzorni svet JP Komunala potrdil. Seveda se je težko znebiti občutka, da je poslovni načrt namerno napisan v nedoločniški obliki, saj ob zaključku poslovnega leta zagotavlja avtorju manj zadreg ob pregledu in oceni vzrokov glede zastavljenih ciljev.
V	poslovnem načrtu v točki, ki opredeljuje cilje družbe pogrešamo konkretne cilje in ne pavšalnih navedb »povečali bomo« ipd. Navajajo se nove storitve. Katere so le te pa ostaja skrivnost. Pogrešamo konkretne številke, odstotke, metode za dosego ciljev, opredelitev drugih aktivnosti za doseganje ciljanega poslovnega rezultata.
V	točki, ki omenja nadaljnji razvoj družbe se poraja vprašanje za koliko bo družba povečala delež ločeno zbranih odpadkov. Da je glavni cilj družbe ločevanje čim večje količine zbranih odpadkov, enostavno ne more biti cilj, saj če ločeno zberemo eno plastenko več je cilj že dosežen.
Samo strmenje k racionalizaciji poslovanja kar hitro ostane le pri namenu, saj cilj ni konkretiziran. Glede na to, da je občina prenesla upravljanje parkirišč na JP Komunala Izola je nedopustno, da v delu načrta, ki opredeljuje investicije iz občinskega proračuna najdemo postavko »nakup opreme za delovanje parkirišč« v višini 40.000,00 Eur. To je enako kot, če mobilni operater, ki je dobil koncesijo od države od iste zahteval, da mu financira postavitev baznih postaj.
Seveda je v samem poslovnem načrtu še veliko nesmislov in pavšalnih ciljev, na prihodkovnem delu je velik del povečanja planiranih prihodkov na račun dejavnosti, ki so bile sedaj pod občino. Iz tega gre sklepati, da je načrtovano povečanje prihodkov v tem segmentu bolj kot ne kozmetika.
Smatramo, da je za kvalitetno obravnavo poslovnega načrta potrebno le tega dopolniti, svetnike pa pozivamo,da na seji OS Izola, takšnega načrta ne potrdijo.
Za OO LDS Izola Boris Mori
Izola zanimiva tudi za sabljače
Nogomet
EPNL
Rezultati:
Rakek : Železničar Divača 0:4 (0:4) MNK Izola : Bilje 6:0 (2:0)
Postojna : Korte Avtoplus 3:4 (1:4)
II. Bistrica : Škou Nagode 2:1 (0:0) Idrija : Košana 2:1 (1:1)
Gažon : Kobarid 0:2 (0:0)
Alpod Cerknica:MND Tabor 2:2 (1:0)
Postojna : Korte Avtoplus 3:4 (1:4)
Postojna, 15.05.11, Gledalcev 30 Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Čamdžič Admir, Peroša Jernej, Kleva David, Deigiusto Valter, Čuro Ivan (Baltič Denis 74’), Kapun Tine, Tonejc Damjan, Peroša Matej, Pahor Rok (Rihter Andrej 67’), Baruca Tilen Strelci: 0:1 - Baruca Tilen (23’), 0:2 - Baruca Tilen (26’), 1:2 -Durdevič Aleksander (27’), 1:3 - Tonejc Damjan (30’), 1:4 - Peroša Matej (45’), 2:4 - Živkovič Goran (63’), 3:4 - Hasanbego-vič Haris (85’)
MNK Izola: Bilje 6:0 (2:0)
Izola, 15.05.11, Gledalcev 100 MNK Izola: Mustafic Hamid (Koprivec Alen 78’), Cavar Darko, Hoti Alban, Maršič Matija, Šabič Midhad, Maletič Pero (Koščak Mandino 46’), Božič Marko, Memič Aldin (Meš Dragan 56’), Hasanagič Elvis (Gerič Elmin 65’), Muminovič Elvis (Božič Damjan 78’), Ze-mljak Matej
Strelci: 1:0 - Zemljak Matej (25’), 2:0 - Božič Marko (30’), 3:0 - Meš Dragan (60’), 4:0 -Božič Marko (87’), 5:0 - Meš Dragan (88’), 6:0 - Gerič Elmin (90’)
Klub	T	l	N	P	DZ:PZ	TČ
Ilirska Bistrica	20	15	2	3	65:20	47
Korte Avtoplus	20	15	1	4	63:24	46
MNK Izola	20	13	1	6	47:27	40
MND Tabor	20	11	6	3	39:15	39
Postojna	20	11	2	7	37:25	35
Aipod Cerknica	20	11	2	7	42:36	35
Bilje	20	10	3	7	41:32	33
škou Nagode	20	10	2	8	35:26	32
Gažon	20	10	1	9	48:30	31
Jadran Piv. Mahnič	20	9	3	8	37:32	30
Kobarid	21	7	4	10	21:34	25
Renče	19	7	2	10	39:40	23
Idrija	21	7	1	13	25:42	22
Kočana	20	6	1	13	20:49	19
Železničar Divača	21	5	3	13	34:55	18
Piama Pur	20	4	4	12	28:50	16
Rakek	20	0	2	18	11:94	2
Futsal
Izolani z eno nogo v drugi ligi
KMN Benedikt - Izola 4:3 (1:1) FINALE, 3. kolo
13.05.2011 ob 20:00, Benedikt, Športna dvorana, gledalcev 80 1 : 0 [16] Danijel Fujs 1 : 1 [17] Sadmir Sukanovič 1 : 2 [29] Sadmir Sukanovič
1	: 3 [34] Aleš Jačimovič
2	: 3 [35] Danilo Pukšič (6m)
3	: 3 [38] Matija Kolman
4	: 3 [40] Viljem Lovrenčič
Benedikt je v dramatični tekmi, v predzadnji sekundi z golom Lovrenčiča premagal Izolo s 4:3, (1:1). Izolani so po izključitvi Šnofla povedli z 1:3, hkrati pa si nabrali 6 akumuliranih prekrškov in prav šestega je iz 6-metrovke izkoristil Pukšič. V igri na vse ali nič je izenačil Kolman, Ko so že vsi pričakovali kazenske strele, pa že prej omenjeni zadetek naveze Pavič, Kolman in Lovrenčič.
Naslednja tekma z prvo zaključno žogo je na sporedu v sredo, 18.05.2011 ob 20.00 uri v Benediktu. V primeru poraza bi Izolani izpadli v drugo ligo, kar na začetku sezone, ko so se po lanskem četrtem mestu celo okrepili, ni pričakoval nihče. A Izolani so po poti izgubljali kose in zdaj jih lahko rešita le še dve zaporedni zmagi, ki pa ob pregovorni izolski borbenosti in podpori navijačev sta seveda še kako mogoči.
Rokomet
1. A SRL ženske - Z dežele
Casino Izola - Olimpija 39:23 (19:7)
Casino Izola: Djuranovič, Bajič, Atanasova, Petrinja, Barič, Toplak, Barišič, Srečkovič, Smodiš, Mattica.
V nezanimivem srečanju favoriziranim domačinkam sprva ni steklo v napadu, na sredini polčasa pa so zlomile odpor Ljubljančank in že ob polčasu določile zmagovalca. Drugi del srečanja je zgolj potrdil prevlado Izole na parketu, ki je tako osvojila končno šesto mesto.
Za visoko zmago je precej zaslužna vratarka Sandra Srečkovič, ki je nabrala več kot dvajset obramb, ubranila pa je tudi šest najstrožjih kazni. Strelke: Polona Barič in Ula Toplak (po 7), Suzana Atanasova (6), Lili Smodiš (5), Kristina Petrinja, Armina Jagurdžija, Sandra Barišič in Nika Djuranovič (po 3) ter Tina Bajič (2).
Izolske rokometašice: z leve proti desni in desne proti levi.
Kadeti Slovenije premagali Norvežane
Na popravljani tekmi se je slovenska moška reprezentanca letnika 1994 in mlajših v Izoli pomerila z izbrano vrsto Norveške. Čeprav so imeli Skandinavci ob polčasu dva zadetka prednosti, je moštvo selektorja Saša Praprotnika na koncu slavilo s 26:25.
Za reprezentanco Slovenije so največ zadetkov dosegli Matic Ver-dinek (8), Žan Gjerek (6) in Rok Kodrič (5). Pri gostih sta bila najučinkovitejša Morten Christiansen (5) in Moen Nielsen (4).
Slovenija - Norveška 26:25 (12:14)
Izola, Športna dvorana, gledalcev 200, sodnici: Hana Škrbec in Ingrid Škrlič (obe Slovenija).
Slovenija: Blaževič, Grof, Ban 2, Gjerek 6, Fižuleto, Lapajne 2, March, Žekar, Marc, Okleščen 1, Jelaš, Blagotinšek, Kodrič 5, Bogdanovič Jenko, Košir 2, Verdinek 8. Norveška: Aashem, Balstad 2, A. Christiansen 2, M. Christiansen 5, Sagosen 3, Finsrud 3, Brandmo, Moe, Nielsen 4, Roehmer 1, Eriksen 1, Schjetne 2, Liaba 1, Johannesen 1. Sedemmetrovke: Slovenija 7 (4), Norveška 6 (3).
Izključitve: Slovenija 8 minut, Norveška 8 minut.
Mlajše deklice
Selekcija ŽRK IZOLA - Mlajše deklice A (letnik 98 in manj), sicer lanske državne podprvakinje, je pod vodstvom trenerke prof. Duške Čuk tudi letos uspešno zaključila sezono 2010/2011. Najprej so osvojile tretje mesto na lestvici državnega prvenstva v ligi Mlajše deklice A zahod.
Za zaključek sezone pa so se dekleta 07.05. letos v Izoli pomerile na finalnem državnem turnirju s tretjeu-vrščenima ekipama iz lige CENTER
-	RK NAKLO-TRŽIČ in lige VZHOD
-	ŽRK CELJE CELJSKE MESNINE. Izolanke so z eno zmago in enim neodločenim rezultatom zasedle drugo mesto. Za celotno sezono velja pohvaliti vse igralke : Anamarija Baruca, Ajla Burkič, Nea Čendak, Soraja Drinič, Silvija Jurič, Sonja Killough, Lucija Klariča, Joel Leno-ci, Ajla Makič, Lara Maslo, Lana Pe-harc, Nika Štrancar, Alessia Švagelj, Karin Vatovec.
Dekleta se bodo konec junija udeležile še dveh mednarodnih turnirjev
-	Orka tournment v Banja Luki in Eurofest v Izoli.
Celotni ekipi in trenerki Duški Čuk v prvi vrsti iskreno čestitamo, dekletom pa želimo, da bi še naprej ostale ekipa, redno in pridno trenirale ter nas tudi v bodoče razveseljevale s svojo borbenostjo.
Na tem mestu bi se ponovno radi zahvalili vsem sponzorjem, ki so na različne načine s sredstvi pomagali v tej sezoni: Istrabenz plini d.o.o., Hervis Ljubljana, Mercator Koper, Kruh Koper, Mehano d.o.o., Lama dekani, Vernar d.o.o., Luka Koper-Inpo, ABC-trans, ŽITO d.d. PC Gradišče, delmar Izola in drugi zvesti navijači.

Sabljanje
Izolo preplavili D’Artagnani
V soboto so se sabljači vseh starostnih skupin v moški in ženski konkurenci potegovali za naslove državnih prvakov v meču. V nedeljo pa so se tekmovalci in tekmovalke v sabljaških borbah pomerili še v floretu in prvič v Sloveniji tudi v sablji. Na državnem prvenstvu v Izoli se je za naslove v posameznih kategorijah potegovalo več kot 130 sabljačev, letos že iz sedmih sabljaških klubov iz Kopra, Nove Gorice, Velenja, Maribora in Ljubljane.
Rast števila prijavljenih sabljačev v vseh kategorijah prvenstva ter zastopanost slovenskih sabljaških klubov kaže na krepitev klubske konkurence, ki je pomembna za dvig kakovosti slovenskega sabljanja v prihodnje.
Naslove članskih državnih prvakov so si priborili Eva Jeza in Jan Golobič {oba SS Tabor) v meču, Klara Korenčan in Matej Kušar (oba SS Duel Tabor) v floretu ter Nika Pušenjak (Sabljaški klub Branik) in Milan Jovanov {Sabljaški klub Erazem).
Na letošnjem državnem prvenstvu so ponovno prevladovali mlajši sabljači, katerih časi šele prihajajo. Še posebej je izstopala 16-letna Klara Korenčan, ki je postala državna prvakinja pri kadetinjah, mladinkah in članicah v floretu ter 20-letna Eva Jeza in Jan Golobič, oba iz Sabljaš-ke sekcije Tabor, ki sta osvojila članska naslova v meču. Pri članih je v floretu ponovno slavil Matej Kušar iz Sabljaške sekcije Duel Tabor, v sablji pa Nika Pušenjak (Sabljaški klub Branik) in Milan Jovanov (Sabljaški klub Erazem).
Rezultati vseh kategorij so objavljeni na spletni strani Sabljaške zveze Slovenije HYPERLINK “http:// www.sabljaska-zveza.si/” www.sa-bljaska-zveza.si.
Državno prvenstvo je potekalo 14. in 15. maja 2011, v Športni dvorani Livade, v Izoli, v organizaciji Sa-bljaškega društva Gladio in Sabljaš-ke zveze Slovenije.________________
Kite
Slovenski prvaki v kajtanju očarali Obalo
Ta konec tedna so obalo in morje med Sečo in Portorožem zapolnili ljubitelji kajtanja iz vse Slovenije, ki so se pomerili na 1. slovenskem državnem prvenstvu v kajtanju v Sloveniji.
Tridnevni dogodek je pritegnil tako tekmovalce kot ljubitelje deskanja z vlečnim padalom, ki so se pomerili v dveh disciplinah - regata (race) in prosti slog (freestyle). Pokal v regati in prosti slog je osvojil 17-letni Por-torožan Vari Stepanov iz Športnega društva Keka Piran.
Deskanje z vlečnim padalom oziroma kajtanje postaja v Sloveniji čedalje bolj priljubljena športna disciplina, ki je ob jadranju in jadranju na deski od letos dalje tudi disciplina pod okriljem Jadralne zveze Slove-
nije. Slednja se je tudi odzvala pobudi Športnega društva Keka Piran in nastopila kot so-organizatorica tridnevnega 1. slovenskega državnega prvenstva v kajtanju v disciplinah regata in prosti slog.
Športno društvo Keka Piran, ki je prevzelo organizacijske vajeti tekmovanja, ima dolgoletno tradicijo, saj bo prihodnje leto obeležilo 30-letnico delovanja. Kot je povedal Alan Železnik, predsednik društva, je bila organizacija prvenstva za društvo velik zalogaj, vendar so takoj naleteli na izjemen odziv. Zaradi atraktivnosti lokacije in ugodnega termina (konec tedna) so se tekmovanja udeležili tako ljubiteljski deskarji, pa tudi izkušeni kajtarji, ki si utirajo pot v svetovni konkurenci. Med njimi zagotovo lahko izpostavimo Jerneja Privška, zmagovalca številnih državnih prvenstev v kajtanju, ki so se doslej žal vedno odvijala izven meja Slovenije in nosilca hitrostnega navtičnega rekorda, ki ga je dosegel z vlečnim padalom (46,60 vozlov). Prvenstva se je tokrat skupno udeležilo 16 tekmovalcev.
V	petek, 13. maja, je bila na programu prva regata, vendar je bila zaradi brezvetrja premaknjena na soboto. Jugo in ugodnejše sobotno vreme so tako na divji plaži v Seči nekaj po 14. uri omogočili začetek tekmovanja v disciplini regata, v kateri se je v treh plovih pomerilo 11 tekmovalcev. Regatno polje je bilo dolgo 0,8 navtičnih metrov proti vetru, postavljeno v obliki palice. V tej disciplini je zmago osvojil 17-letni Portorožan Yari Stepanov. Tekmovanje v disciplini prosti slog, ki je za gledalce najbolj privlačna, je bilo ob močnem vzhodniku izpeljano v nedeljo dopoldan. Posamezni tekmovalec je imel na voljo 6 minut za prikaz najboljših likov, ki jih je sposoben izvesti v zraku.
V	konkurenci osmih tekmovalcev se je najbolje ponovno izkazal Yari Stepanov, ki je izvedel številne zahtevne like in zasluženo osvojil naslov državnega prvaka še v prostem slogu. Tekmovalce in organizatorje je v soboto pozdravil tudi piranski podžupan dr. Gašpar Gašpar Mišič, ki je športnikom zaželel ugoden veter ter izrekel željo, da bi regata Keka Kite Cup postala tradicionalni praznik kajtanja in ljubiteljev vodnih športov.
V	nedeljo, na zadnji dan prvenstva, so najboljšim slovenskim kajterjem podelili privlačne nagrade. Glavno nagrado v disciplini regata in prosti slog je prejel 17-letni Portorožan Yari Stepanov, ki ga bodo na kopnem en teden prevažali z avtomobilom znamke Seat. Udeleženci in organizatorji 1. slovenskega državnega prvenstva v kajtanju so se razšli s pestrimi vtisi, njihov trud pa je nagradilo tudi številno občinstvo, ki je bilo vidno navdušeno nad izjemnimi veščinami slovenskih deskarjev z vlečnim padalom.
Deskanje z vlečnim padalom oziroma kajtanje je razmeroma nov šport, ki z izjemno hitrostjo osvaja svet. Opremo sestavljata padalu podoben zmaj, ki športnika zaradi svo-
je oblike nadzirano vleče, ter deska, ki si jo športnik pritrdi na noge in z njo drsi na vodi. Kajtanje omogoča visoke skoke in doseganje visokih hitrosti, tudi do 55 vozlov, kar je približno 100 km/h in predstavlja rekord med plovili, ki jih poganja veter.
Rezultati-Regata (race)
1.	Yari Stepanov, Šd Keka Piran v sodelovanju s Šd Kitelife
2.	Miha Glažar, Šd Keka Piran v sodelovanju s Šd Kitelife
3.	Rajko Vodišek, Šd Bum Koper Rezultati-Prosti slog (freestyle)
1.	Yari Stepanov, Šd Keka Piran v sodelovanju s Šd Kitelife
2.	Matej Peljhan, Škd Wada Ajdov-čšina
3.	Andraž Tuš, Deskarski Klub Celje
Namizni tenis
Kadetinje druge
Od petka do nedelje je v Zagrabu potekalo 58. odprto prvenstvo Zagreba v mladinskih kategorijah. Na prvenstvu je nastopilo devetsto tekmovalcev in dvestopetdeset ekip iz petnajstih držav. Nedvomno gre za enega močnejših turnirjev v Evropi z dolgoletno tradicijo.
Tudi tokrat so nas tekmovalci in tekmovalke Arrigonija ugodno presenetili. Izjemen podvig je uspel kadetski ekipi. Maja Milenkovski in Urška Čokelj sta izgubili šele v finalu. Ze uvrstitev v finalni del sta vse ekipe v predtekmovalnem delu premagali s 3:0. Nato pa sta v četrtfinalu s 3:0 premagali ekipo Osijeka. V polfinalu sta po istem receptu premagali tudi reprezentanco Norveške, v finalu pa z 1:3 izgubili z reprezentanco Hrvaške.
Na turnirju v Zagrebu igrajo v ekipnem delu skupaj tako klubske ekipe, kot tudi reprezentance in kombinirane klubske ekipe, kar sicer na ostalih turnirjih ni dovoljeno in je zato toliko težje klubskim ekipam. Katrina Sterchi je pri mlajših kadetinjah igrala v ekipi s Hrustničanko Tamaro Pavčnik. Tudi onadve sta dosegli lep uspeh. V polfinalu sta tesno z 2:3 izgubili proti kasnejšim zmagovalkam, romunski ekipi Uni-rea in bili na koncu tretji.
Uspešen je bil tudi posamezni del turnirja. Blizu kolajne sta bili Urška Čokelj in Erik Paulin. Urška je v četrtfinalu z 1:3 tesno izgubila proti Hrvatici Viktoriji Grunič, Erik pa je ravno tako v četrtfinalu z 1:3 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja, Hrustničanu Darkotu Jorgiču. Med šestnajst najboljših se je med kaditinjami uvrstila tudi Maja Milenkovski, pri mlajših kadetinjah pa Katrina Sterchi.
Na glavni turnir med 32 najboljših sta se uvrstila še Admir Muratovič pri mladincih in Matija Novel v ka-tegoriji do deset let.____________
Eurofest
Dr. Danilo Tiirk pokrovitelj Eurofesta
Le še slab poldrugi mesec nas loči od letošnjega 19. Eurofesta, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo
predsednik države dr. Danilo Turk. Sicer bo ta evropski festival prvič v svoji zgodovini izpeljan v nekoliko drugačni izvedbi. Zaradi koncerta Eltona Johna - ta bo v soboto, 2. julija v Izoli, je slovesna otvoritev prestavljena na nedeljo, 3. julija, po končanem prvem tekmovalnem dnevu.
Po pričakovanjih organizatorja letošnja udeležba ne bo rekordna, vendar število nastopajočih ne bo bistveno manjše kot druga leta. Trenutno je prijavljenih okoli 120 ekip, med katerimi gre omeniti dokaj številčno zasedbo iz oddaljenega Taiwana. Glede na to, da je rok prijave do konca maja, je pričakovati, da bo število prijavljenih moštev še naraslo. Tako si lahko v začetku julija na Obali znova obetamo živahen mladostni utrip in pester rokometni vrvež.
Potem, ko je sodniška organizacija iz Beograda na Eurofestu že najavila izvedbo izobraževanja za svoje mlade kadre, je podobna ponudba za organizacijo seminarja s 30 člansko delegacijo prispela tudi iz oddaljenega Qatarja. Glas o Eurofestu je tako prodrl tudi na Srednji vzhod in lahko se zgodi, da bodo na prihodnjih rokometnih festivalih v Izoli sodelovale tudi ekipe s tega konca sveta.
Organizator poziva ekipe, ki želijo sodelovati, k čim prejšnji prijavi predvsem zaradi zagotovitve primernih bivališč. Pravočasna prijava je prirediteljem v veliko pomoč , saj število nastopajočih pogojuje tako rezervacijo igrišč kot tudi samo organizacijo tekmovanj v posameznih kategorijah.
Rok za prijavo je do konca maja 2011. Vse o letošnjem Eurofestu (informacije in prijave) dobite na www. eurofest.si.
Eurofest začenja dobrodelne akcije
To soboto, 21. maja 2011, prireja ekipa Eurofesta prvo iz serije dobrodelnih akcij, ki jih bo izvedla v tem letu. Tokrat bodo pod pokroviteljstvom podjetja »JUB d.o.o.” izvedli akcijo »Pobarvajmo igrišča.” Cilj sobotnega dogodka je obnoviti zbledele oznake na igrišču pri OŠ Dante Alighieri (italijanska OŠ pri Banki Koper) in pobarvati tribune v športni dvorani v Kraški. Zbor je ob 10. uri pred dvorano v Kraški, po končanem delu pa sledi piknik. Vabljeni vsi ljubitelji rokometa!
Morskošportno ribolovno društvo Menola Izola
Vabi izolane, da se nam pridružijo na:
tradicionalni 17. MENOLADI
ki bo v nedeljo 22maja ob 14 uri na Sončnem nabrežju pred restavracijo Parangal.
Po mednarodni tekmi v ribolovu ,bomo pekli menole in jih brezplačno delili. Vabljeni!
Upravni odbor MENOLA Izola
Kultura
Med obrtjo in umetnostjo
V petek so v Manziolijevi palači odprli razstavo Med umetnostjo in obrtjo - od ideje do izdelka, na kateri se predstavljajo obrtniki iz sekcije usnjarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Razstava nas vodi od strojenja kož, do izdelave različnih usnjenih prednmetov, kot so čevlji, torbe, krznena oblačila, albumi za fotografije in drugi drobni predmeti.
Na otvoritvi so govorili: župan Igor Kolenc, predsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Silvano Sau in predsednik Upravnega odbora Obrtno podjetniške zbornice Štefan GROSAR.
Ta večer je bila v palači Manzioli in pred njo zbrana Slovenija v malem, otvoritvi pa je sledil prijeten večer ob pogovoru in snovanju načrtov, izmenjavi izkušenj ter ogledu projekcije, ki je navzoče razveselila, ko se je ob mraku prikazala na steni cerkve Marije Ali-etske. Žlahtnost pa je dodala prisotnost akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič, ki se predstavlja s svojo umetnino v tehniki fuzije stekla ter zaponkah in ogrlici, ki krasijo krzno in usnje narejenih v isti tehniki.
Seveda te zanimive razstave ne bi bilo brez vseh, ki so pomagali pri postavitvi. Za nazorno predstavitev dolge poti od osnovnega materiala do umetniškega izdelka je poskrbel Remigio Grižonič, ki je fotografije nanizal v obliki filmskega traku, Mira Ličen Krmpotič je pomagala z nasveti pri sami postavitvi razstave, zelo nam je pomagal Matjaž Smole, krznar iz Ljubljane, Bruno Orlando je poskrbel za projekcijo in še je bilo tistih, ki so nam ponudili pomoč.
Maraton glasbene šole
V	soboto, 14. maja se je predstavila Glasbena šola Izola. Pripravili pa so tudi pohod treh generacij
V	amfiteatru OŠ Livade so pripravili glasbeno pravljico »Obuti Maček«, nastopil pa je tudi pihalni orkester Pirati.
Predstavitev so nadaljevali na Manziolijevem trgu, kjer je bil zaradi istočasne poroke program nekoliko moten, vseeno pa sta nastopila godalni orkester in jazz ansambel GŠ Izola in Piran. Vse je bilo super le promocija je zatajila.
Usnjarji in tisti ki ta material obdelujemo in mu dajemu tudi umetniško vrednost smo seveda ponosni na razstavljeno, vendar pa si želimo, da ne bo ostalo samo pri velikem dogodku ob odprtju razstave, ampak da bo galerija za 14 dni na široko odprla svoja vrata. Tako bo razstava dostopnejša tistim, ki si pridejo razstavo namenoma ogledati, še bolj pa za naključne mimoidoče, ki si pred zaprtimi vrati pač ne morej predstavljati, kaj se za njimi skriva.
Še posebej pa vabimo šolnike, da svoje učence, ki se šele odločajo o poklicu, popeljejo skozi razstavo. Morda pa se bo kdo od njih, ob novem načinu videnja določenega poklica začutil poklicanega zanj.
Judita Miško
Oživele slike Vojka Aleksiča
V petek je bilo v Izoli kar nekaj dogodkov in različnih otvoritev, tako da je odprtje razstave del Vojka Aleksiča v galeriji Alga minilo ob skromni udeležbi, čeprav je bilo kaj videti in slišati.
Tisti, ki so na otvoritev prišli pa so lahko slišali izvrsten glasbeni nastop s predstavitvijo projekta Z denarjem napadam trgovine, v razstavnem prostoru pa so na ogled dela, ki so nekakšna kombinacija slikarstva in multimedije. Po naslikanem Tartinijevem trgu se sprehajajo projecira-ni sprehajalci, sonce na obzorju se obrača in spreminja pokrajino vmes pa je še enourna video produkcija omenjenega glasbenega izdelka. Vojko Aleksič se je rodil leta 1955 v Postojni. Slikarstvo je študiral na ALU v Ljubljani, leta 1981 pa je tam opravil podiplomski študij iz slikarstva. Dolgoletna Aleksičeva ustvarjalnost se zaokroža v likovni poetiki, ki izrablja različne elemente.
Termin mešana tehnika se tukaj dopolnjuje v animirano sliko videa oziroma se ustrezno opredeljuje z nekakšno
kolažno izvedbeno artikulacjo, kjer avtor prepleta lastne ustvarjalne izreke na področju fotografije, videa, grafike, slikarstva, kiparstva... Aleksiča preprosta dvodimenzionalna slika ne zadovoljuje, prestavlja jo v prostorski objekt.
Aleksič torej ostaja upornik, večno na poti, vendar z odrejenim ciljem: z eksperimentom in provokacijo v občutenju primarnega, historičnega ustvarjati odnose zavednega v nezavednem. Skratka ustvarjati umetnost.	Dejan Mehmedovič
Draganova jadra v zalivu
Ob četrti letošnji razstavi iz cikla Umetnost na cesti je v Ljubljanski ulici svoje fotografije razstavil Dragan Sinožič.
Dragan, ki se s fotografijo ukvarja ljubiteljsko, čeprav je njegov pristop zelo profesionalen, je za razstavo izbral serijo fotografij, ki so nastale na različnih jadralnih regatah v izolskem zalivu.
Kot fotograf in snemalec je nam,reč spremljal vse večj e jadralne dogodke v našem zalivu in tako so nastale številne fotografije, ki kažejo tudi tisti del jadranja, ki ga s kopnega ni mogoče videti. Tudi s pomočjo njegovih fotografij so jadranje bolje spoznali tisti, ki morda mislijo, da je jadranje šport, kjer ni veliko fizičnih naporov, kar še zdaleč ni res. Večina fotografij je nastala v ugodnih vetrovnih razmerah, kar jim daje potrebno dinamiko, toda nekatere so nastale tudi v popolnem brezvetrju, ki ga jadralci in športni fotografi ter snemalci najbolj sovražijo.
Tudi tokrat je razstava pritegnila pozornost številnih mimoidočih, manjkali so le jadralci, ki pa so imeli dobro opravičilo, saj je otvoritev sovpadala s štartom znane regate Marinada, kjer so bili tudi jadralci z Draganovih fotografij. Še sreča, da je Dragan sam posnel otvoritev in naredil video, ki si ga bodo lahko kasneje ogledali, d.m.
V soboto fotografija in steklo
V soboto, 21. maja, bo na Ljubljanski ulici že 5. razstava iz cikla Umetnost na cesti. Ob 10.30 bodo odprli rzstavo izdelkov iz stekla in fotografij teh izdelkov. Steklo je oblikoval sosed razstavišča, Matjaž Bornšek, njegove izdelke pa je fotografiral Dušan Ambrož.
Matjaž Bornšek je sicer vse bolj uveljavljeno ime v slovenskem oblikovanju stekla o čemer priča tudi njegovo sodelovanje na razstavi steklarskih izdelkov na gradu Podsreda. Dušan Ambrož pa je ljubiteljski fotograf in sodelavec Mandrača.
Steklene
mojstrovine
Četrtek, 19. maj 2011
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Gosta 57. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« bosta
Elizabeta in Alen Pušpan, mati in sin
Z blagovno znamko morskih dobrot Salladia sta ime Izole ponesla daleč naokrog. Zdaj zahajmo v Bujol. Ker tam riba diši po morju.
Stara italijanska šola - ob 17.30
predstavitev knjige “Chiudere il cerchio 2”
avtorja Olinta Mileta Mattiuz in Guida Rumici.
Predavatelj: prof. Guido Rumici. Maria Pfeiffer bo prebrala določene odlomke ÌZ knjige. Comunità degli Italiani Dante Alighieri, Unione Italiana di Fiume e Università Popolare di THeste
Sobota, 21. maj 2011
Manziolijeva trg - ob 20.00
ETHNOINSULA 2011
Drugi koncert in predstavitev Cd-ja
“Volaria dismentegarte”
Enza Hrovatina
Večer bo vodil Andrea Effe.
Enzo Hrovatin - glas, kitara / Aleksij Cerkvenik - kitara, glas / Marsel Marinšek - harmonika / Matej Barič - klaviature / Marino Marinac - bas kitara, glas / Valentino Destradi - bobni Prost vstop!
V primeru slabega vremena koncert bo v Manziolijevi palači.
sobota 21.maj - Ljubljanska ulica, otvoritev ob 10.30 do 14.00 ure
Umetnost na cesti: Matjaž Bornsek .Ambrož Dušan
sobota, 28. maja Kulturni dom Izola - ob 20.00
JAVIER RODRIGUEZ& CHENSAMBLE ARGENTINO
Skupina se v Sloveniji predstavlja drugič.
Javier Rodriguez ( glas, kitara, charango, tolkala )je zelo znan argentinski pevec tenorist, kitarist in skladatelj. Izdal je več zgoščenk, zadnja med njimi Tango che tango, žanje neverjetne uspehe pri poslušalcih in gledalcih.Spremljajo ga izvrstni glasbeniki, redni profesorji na univerzi Cuyo v Mendozi :
Daniel Morcos ( klavir, tolkala ), Fernando Martinez ( bas kitara, harmonika, klavir, tolkala j in Marcos dl Paolo ( kitara ). Kot gost bo nastopil solist ljubljanske Opere SNG, ki se redno posveča tudi južnoameriški glasbi.Sodeloval je pri krstni izvedbi opere-tango Maria de Buenos Aires, Astorja Piazzole.Izdal je zgoščenko Sudamerica, s pesmimi vseh držav nove celine. Vabljeni na čarobni večer južnoameriške glasbe !
Vstopnina : 12 eur v predprodaji, 15 eur na dan prireditve !
Na Društvu prijateljev mladine Izola pripravljamo
sejem rabljene otroške opreme, oblačil, igrač, knjigic itd,
in sicer na dvorišču stare italijanske šole na Gregorčičevi 21
24.5. in 27.5. od 14. do 19. ure.
Vse, ki bi želeli opremo in ostalo prodati na brezplačni stojnici, vabimo da nas pokličete do ponedeljka, 23.5. na tel. 040 385529. Imamo pa tudi precej oblačil in obutve, ki jih ljudje želijo podariti, tako da vabimo vse, ki bi kaj morebiti potrebovali, da pridete pogledat, ravno tako pa oddajamo večje število igrač.
Društvo prijateljev mladine Izola - tel. 040 385529
GARDALAND
Tudi letos se organiziramo izlet v Gardaland, in sicer v soboto, 4.6. Cena izleta je 25 EUR na osebo, otroke do 12 leta mora nujno spremljati starš. Odhod bo iz avtobusne postaje v Izoli ob 5.30, povratek pa v večernih urah (odhod iz Gardalanda ob 18.30).
Prijave zbiramo do 27.5. Ker je število mest omejeno, pohitite!
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Vabimo vas na ogled razstave
VOJKO ALEKSIČ
78000 + 6
Razstava bo na ogled od 18. junija 2011.
Vabimo vas na ogled razstave
GAIL MORRIS» V0JC S0DNIKAR P0NIS
V Palači Gravisi V Kopru. Razstava bo na ogled do 24. maja2011.
Vabimo vas na ogled razstave
SIMON KOCJANČIČ - »Linorezi«
Razstava bo na ogled do 6. junija 2011.
Mala dvorana Kulturnega doma »
Vabimo vas na ogled razstave ^skulptur
Charles Gustav Škapin
»EVOLUCIJA«
v Kulturnem domu v Izoli, Oktobrske revolucije 1.
Dela so na ogled tudi v galeriji Alga, Kristanov trg 2.
Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra )
Razsavasik Dragane Dade Čurin '
v Sončni dvorani ržola Ogled do 27.5.2011, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00_
Manziolijeva Palača
vabimo vas na ogled razstave
MED UMETNOSTJO IN OBRTJO od ideje do izdelka
Razstava podjetnikov z naslovom “Med umetnostjo in obrtjo - od ideje do izdelka”. Skozi razstavo je predstavljeno, kako se od ideje, izdelave predlog, skic,
šablon... nato samega postopka izdelave ustvari končni zdelek.
Razstava bo na ogled do ZV.maja 2011_________________________
MARIJA BEGAN0V1Č
Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v
uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009_Kulturno društvo Korte
Mestna knjižnica Izola
•	»Istrski utrinki« razstava fotografij - Dinko Dominik Bizjak.
•	Razstava slik na platnu - Dolores Peroša.
•	Razstava šivanih in poslikanih izdelkov Katerine Štokar, mozaiki Majde Šumnik ter slike in izdelki iz gline Age Veršnik.
•	Petek, 20. maja 2011 ob 19. uri - predstavitev knjige Nutrizione cosciente - Ozaveščeno prehranjevanje tržaškega avtorja Nevia Sgherle. Prehrana pomembno vpliva na kakovost našega življenja, naš videz, počutje in delovanje. Je zdravilo za naše telo in ga varuje pred boleznimi. Ozaveščeno prehranjevanje je družinski priročnik, ki govori o prehranjevanju kot podpori telesnemu, duhovnemu in duševnemu razvoju sodobnega človeka. S knjigo se zavemo, da nas ne prehranjujejo le živila, ampak vse, kar nas obdaja. Je vir konkretnih zgledov, napotkov in načel na poti »nazaj k naravi«.
•	četrtek, 26.5. 2011 ob 19. uri - delavnica KREATIVNA VIZUALIZACIJA. Kakšne so vaše misli - pozitivne ali negativne? Misel oblikuje vaše življenje, misel je energija, ki se najprej skreira in potem materializira v našem vsakdanu. Popeljala vas bom skozi postopke vizualizacije, s katerimi si boste ustvarili svojo prihodnost in usmerili svojo energijo v pozitivne smeri in stvari. Pridite oblečeni športno, s seboj imejte pisalo in blok. Udeležba je omejena na 30 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola, na tel.št. (05)6631-282 ali na e-naslovu: izola@borzaznanja.si. Delavnica je brezplačna. Vstop je prost.
•	petek, 27. maja 2011 ob 19. uri - literarni večer s pesnikom Mitjo Godnjav-cem, ki bo predstavil peto številko literarne revije OtočjeO in njene ustvarjalce, pesnike in prozaiste. Tudi za glasbo bo poskrbljeno. Vstop je prost
•	Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282
•	BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
Kultura in zabava
Stavim, da bo trg nabito poln...
Ko sva se pogovarjala o izidu njegovega prvega samostojnega, postfaraonskega albuma, je Enzo Hrovatin napovedal promocijski koncert na Manziolijevem trgu in takrat sem mu napovedal, da bo trg zagotovo nabito poln. Enzo pa ni bil prepričan, da bo res tako, Sobotni koncert bo tako tudi pokazal, kdo od naju bolj pozna Izolane tudi če eden od naju bolj pozna izolski dialekt.
V svoji napovedi sem izhajal iz izkušenj s podobnimi nastopi, od Vruje do Daria Marušiča in od Rudija Bučarja do Kalegarije. Vsi so imeli ob svojih nastopih dobro podporo in naklonjene poslušalce in ni vrag, da se to ne bi ponovilo tudi ob predstavitvi albuma na katerem je 12 pop pesmi z besedili z izolskem dialektu. Da gre za to specifiko pove že naslov, ki ga niti avtor zapisa ni razumel, namreč: Volarija dismentegarte, kar bi se po italijansko reklo vorrei dimenticarti oziroma Rad bi te pozabil, po slovensko.
Izdelek, ki je izšel te dni v samozaložbi in ob pomoči Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Izola, smo v Mandraču že predstavili, novost je skupina, ki jo je Enzo sestavil posebej za nastope s tem repertoarjem. Na koncertih mu bodo pomagali: Aleksij Cerkvenik (kitare), Marsel Marinšek (harmonika), Matej Barič (klaviature), Marino Marinac (bas) in Valentino Destradi (bobni).
Uspešni harmonikarji
V soboto, 7. maja so harmonikarji vseh generacij tekmovali za 10. pokal Rutar, ki so ga pripravili v Podnanosu.
Mladi izolski harmonikarji so bili zelo uspešni, saj sta posebni nagradi prejela Valentina Carpenetti in Kri-stofer Franca. Od starejših godcev pa so priznanja dobili: Ivan Ivančič, Angel Glavina in Tomaž Boškin, ki je osvojil 1. mesto v svoji kategoriji in postal tudi absolutni zmagovalec. Prav Tomaž je tudi mentor najmlajšim izolskim harmonikarjem.
Na koncertu., ki bo v soboto, 21. maja ob 20.00 uri na Manziolijevem trgu, bo Enzo s skupino predstavil skladbe z albuma, zaigral bo tudi nekaj svojih iz faraonskega obdobja, pripravlja pa še presenečenje ali dve.
Seveda bosta na koncertu posebne pozornosti deležni soavtorici besedil: Dorina Beržan in Astrid Brenko.	M.D.
Vzgoja otrok ni na recept
Zinka Ručigaj ima več kot trideset let izkušenj na področju vzgoje otrok in je avtorica knjige Otroško srce je zaklad, ki jo je v petek, 13. maja predstavila v izolski mestni knjižnici v okviru Študijskega krožka Beremo s starši.
Smernic in knjig, kako danes vzgajati svoje otroke je skoraj več kot otrok. Zinka Ručigaj kot primerno vzgojo vidi vzpodbudno vzgojo, se pravi vzgojo z ljubeznijo, vzpodbudo, pohvalo, usmerjanjem, z iskanjem dobrega v otroku in možnostjo, da se otrok uči na lastnih izkušnjah. Ta način vzgoje pripomore, je prepričana strokovnjakinja, da človek odraste v osebnost z dobro samopodobo, saj so vzpodbuda, ljubezen in pohvala pri otrocih tisto, kar otroku pokaže, da ga imajo starši radi in mu s tem pokažejo njegovo vrednost, ki se je zaveda kot otrok in kasneje kot odrasel človek. Na ta način se zaveda svojih sposobnosti, vidi dobre strani drugih ljudi, zato so tudi njegovi odnosi dobri.
-	Kako otroku postaviti meje?
-	Pogosto se nam zdi, da se danes vse več govori o tem, da je treba otroku postaviti meje, vse premalo pa o tem, kako jih postaviti in kako pri njih vztrajati. Povsem brezpredmetno, če otroku govorimo Ne dovolim. Ne smeš. To moraš pospraviti. Ne smeš tja. Sedi pri miru. Najprej pojej, potem se boš igral, če pri tem ne vztrajamo. In to brez pardona. Jasno je, da imamo svojega otroka najrajši
na svetu, a ne smemo pozabiti, da smo mi tisti, ki vzgajamo otroka in ne obratno! S tem, ko otroku popuščamo, pustimo, da počne, kar hoče in dobi, kar želi, da razgraja, kolikor želi, da ima vedno prav, da se mu po možnosti v vsem neprestano prilagajamo, naredimo sebi in otroku medvedjo uslugo.
Otrok se vzgaja in odrašča v sodelovanju s starši. Najmočnejše varovalo, ki ga lahko otroku ponudimo, so meje, saj se znotraj mej otrok počuti varnega, ljubljenega in sprejetega. Otroci te meje neprestano preizkušajo, a ne zato, da bi meje premaknili, ampak da bi preverili, ali smo jih nemara vmes kaj spremenili. Pospravljanje igrač, kričanje, izsiljevanje v trgovini, neprimerno vedenje za mizo ipd. veljajo za neprimerne. »Vsakič, ko smo na tem, da pri svojih mejah popustite, si recite, da ravno z mejami kažete svojo veliko ljubezen do otroka, in ne boste več imeli težav, vaši otroci pa bodo zrasli v samozavestne in srečne posameznike« je poudarila strokovnjakinja iz vzgoje otrok. Seveda morata biti pri mejah neizprosna oba starša. Tako oče kot mama. Pri pomembnih stvareh morata zagovarjati enotno stališče, pri katerih ne sme nikoli nobeden popustiti. Kadar je eden od staršev popustljiv, drugi pa strog, otrok to izkorišča, istočasno pa ima občutek negotovosti.
Ksenija Orel
Zakaj je zdravo zreti v sonce?
V Mestni knjižnici Izola, je Pavel Turk podal svojo izkušnjo z zrenjem v sonce. Metodo, s katero v naše telo prinašamo harmonijo in red, obenem pa naše telo uglašujemo z naravo in okolico, je spoznal, ko si je pred nekaj leti v izolski mestni knjižnici iz izposodil knjigo o solarni jogi.
(Za posamezna področja je to mogoče natančno ugotoviti tudi na svetovnem spletu). Cas zrenja v sonce doseže kritično točko pri trajanju petinštirideset minut, nato je kvarno za oči. A da se oko navadi na to svetlobo, je treba biti brezpogojno discipliniran. Postopnost je nuja. Tisti, ki so sistematični in disciplinirani, bodo skrajno mejo dosegli v 9-ih mesecih.
Učinkovitost metode lahko poveča tudi pitje osončenje vode. Čista pitna voda, ki jo v lavorju ali v prozorni (neplastični) steklenici izpostavimo sončni svetlobi skozi ves dan, je najnaravnejši energetski napitek. Vodo pustimo na soncu čim dlje časa, zvečer počakamo, da se voda ohladi na sobno temperaturo in jo potem v 24. urah spijemo; v tem času namreč energija sonca še ostane shranjena v vodi. S pitjem te vode se energija v telesu poveča, dejansko lahko občutimo, kako imamo več energije.
Ne bojmo se zrenja v sonce. Če smo se naučili zrenja v računalnik in televizijski sprejemnik, je tudi zrenje v sonce povsem neškodljivo, če ga izvajamo ob primernem času in primerno dolgo. In ne na zadnje, če so se naše oči privadile na televizijo in na računalnik, ne bomo imeli nikakršnih težav s soncem, zagotavlja Pavel Turk.	Ksenija Orel
Zrenje v sonce je pravzaprav ritual, ki so ga uporabljale vse civilizacije pri zdravljenju telesnih, duševnih, čustvenih in duhovnih bolezni. Starodavni Indijci so gledanje v sonce imenovali Surya Namaskar, Egipčani Helioterapija, Evropejci so jo imenovali Apollo zdravljenje. Ljudje običajno dobimo vir energije iz sekundarnih virov, kot so rastline in živali. Osnovna ideja zrenja v sonce je, da se tudi ljudje naučimo absorbirati energijo iz primarnega vira, to je iz (od) samega sonca. Zrenje v sonce je lahko zelo učinkovita metoda pri zdravljenju vseh vrst psihosomatskih, duševnih in telesnih bolezni, kot tudi za povečanje moči psihofizičnih sposobnosti. Praktikanti zagotavljajo, da se lahko znebimo kakršne koli psihične motnje in razvijemo samozaupanje ter se soočimo z vsemi težavami v življenju, premagamo vse vrste strahu. Postopek je preprost in zahteva le disciplino in previdnost pri izpostavljanju soncu. Najti je treba primerno mesto, kjer je viden sončni vzhod ali zahod. Prvi dan gledamo v sonce deset sekund, naslednji dan dvajset in tako vsakič čas povečamo za deset sekund, dokler ne dospemo do petinštiridesetih minut. Pomembno je, da po končanem postopku oči ostanejo
zaprte, dokler oko ne neha zaznavati barv sonca. V sonce zremo največ enkrat na dan, in sicer v prvi uri po sončnem vzhodu ali zvečer zadnjo uro, preden sonce zaide. Takrat je namreč izpostavljenost ultravijoličnemu svetlobnemu spektru manjša od 2.
Prihaja festival
Kino Otok se je odrekel tekmovanju
Letošnja izvedba filmskega festivala Kino Otok bo precej bolj izolska kot nekatere prejšnje, tudi zato, ker ima festival manj denarja in se mora bolj približati Izolanom, ki bodo pomagali tam, kjer država in Občina ne zmoreta več.
LUCMN0 L1GABUE
<s?y
A
♦
MM 1S0U CINEMA
Pred dnevi je na Kino Otok iz Cannesa prispelo pismo: Mladi iranski režiser Reza Serkanian, ki je svojo mednarodno pot začel prav na prvem Kino Otoku pred sedmimi leti (svoj prvi kratki film je predstavil v programu Videa na plaži, pozneje pa nastopal tudi v vlogi prostovoljca in mentorja delavnice Vesela kamera), je vodstvu festivala sporočil, da mora žal prelomiti dogovor in da svojega prvega celovečernega filma Ephemeral Weddings (recimo Poroke enodnevnice) letos ne bo mogel predstaviti v Izoli.
Vse (razen rdeče preproge) je bilo zanj že pripravljeno. Film so v Cannesu prikazali kot otvoritveni film sekcije Združenja za distribucijo neodvisnega filma ACID, zanj se je zavzel sam Costa Gavras, tudi tema filma je požela veliko zanimanje, uspel ga je prodati svetovnemu distributerju, ta pa bo po svoje zasnoval distribucijsko strategijo in Kino Otok prihaja za to prezgodaj...
Lepa in žalostna novica hkrati. Cannes, ki je v preteklosti Otoku dal že kar nekaj avtorjev (in z nagrado Apichatpongu Weerasethakulu tistega leta 2004 tik preden je prišel v Izolo tudi pomembno odmevnost), je tokrat utrgal en grozd letošnje otoške Trgatve. Pa nič zato. Za prihodnje leto ima Kino Otok en uspešen film, ki si ga lahko šteje tudi za svojega, že rezerviran. (Mimogrede, eden koproducentov filma je slovenska Casablanca).
Program sedmega Kino Otoka dobiva dokončno podobo, spet s pomočjo številnih pomembnih festivalskih mačkov, ki se jim letos s svojim selektorskim debijem pridružuje rotterdamski programer kultnih izborov kratkih filmov Erwin van’t Hart. Ime mogoče zveni znano? Seveda, saj je na Kino Otok s svojim Openluchtbioscoo-pom prinesel letni kino!
V zvezi s Cannesom pa je tudi glavna programska sprememba: na Kino Otoku namreč ne bo več tekmovalnega programa. Nete-kmovalnost, združevanje namesto kakršnega koli razdruževanja in razvrščanja, je zapisana v srcu Kino Otoka (tako kot namesto rdečih preprog raje ponuja leteče!), letos pa je napočil čas, ko se lahko naposled loči od edine festivalske “bolezni”.
Prav to je pred dnevi v Cannesu novinarjem govorila Tilda Swinton: "Vse skupaj je srečelov. Bila sem že članica preveč žirij, da bi na to gledala kako drugače. Žirije imajo pač to čudno nalogo podeljevanja nagrad, ampak to ni nikoli najpomembnejše. Po mojih izkušnjah greš na festival, kjer vidiš cel kup filmov in imaš fantastične pogovore z ljudmi, potem pa je na vrsti ta poguben proces izbiranja. ”
Podobno bo projekt zastavljen tudi na Kino Otoku. Na sporedu bo otroški program s filmi s poučno vsebino, v načrtu pa so tudi otroške delavnice. V sklopu Kina Balon pa pride tudi sodelovanje z Društvom Sezam, nevladno organizacijo, ki se ukvarja z organiziranjem aktivnosti za otroke in starše. Člani društva bodo nudili staršem varovanje otrok za časa filmskih predstav, in tako omogočili staršem nemoteno gledanje filmskih predstav, kar v času ba-by-booma niti ni tako zanemarljivo.
Otvoril bo Ligabue
Festival bo otrvoril Brez strahu, film, ki je bil lani predstavljen na festivalu v Benetkah, režiserja Pi-ergiorgia Gay-a, in v kateremu igra Ligabue. Gost festivala pa bo tudi režiser sam.	ur
Zakaj je imel Kino Otok tekmovalni značaj?
Izbor občinstva je bil pred sedmimi leti zasnovan v kontekstu tedanjega stanja filmske distribucije v Sloveniji, ki v svoj program ni uvrščala filmov z drugih celin, temveč izključno ameriške in nekaj zahodnoevropskih. S tem je festival želel vsako leto v slovensko distribucijo poslati vsaj en film z drugih delov sveta, izbor pa je prepustil svojim gledalcem. Danes je, morda tudi zaradi Kino Otoka, situacija bistveno drugačna in zlasti po zaslugi Kinodvora v slovensko kinematografsko mrežo prihaja vse več takšnih filmov. Kar nekaj filmov iz letošnjega otoškega izbora je denimo že odkupljenih. Tako Lorena Pavlič, direktorica festivala Kino Otok: “našo odločitev sem preverila tudi pri dosedanjih direktorjih Kino Otoka in prav vsi sojo sprejeli z navdušenjem. Kot bi za vse nas to pomenilo neko olajšanje, odstranitev kamenčka, ki smo ga čutili v čevlju. Predvsem zato, ker se je položaj filmov, ki jih predstavlja in promovira naš festival, pri nas bistveno izboljšal. Verjamem, da tudi po zaslugi Kino Otoka, ki lahko to poslanstvo zaenkrat zaključi. Tudi lepa zgodba lahko postane še lepša. Prepričana sem, da se bo z umikom tekmovalnosti Kino Otoku zgodilo prav to. ”
Festival obnavlja sodelovanja
Sicer pa je letošnji festival, po konceptu podoben lanskemu. Zadovoljni so, ker so obnovili sodelovanje s Slovensko kinoteko, kjer bo za časa festivala potekala Romarjeva retrospektiva, na Manziolijevem trgu pa se bo v sodelovanju s kinoteko odvrtel tudi Romarjev film.
Drugo pomembnejše sodelovanje, ki je tudi letošnaj novost, pa je s Kino Balonom, projektom Kina Dvor. Gre za otroško sekcijo Kina Dvor, v sklopu katere vrtijo otroške filme.
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole pravi, da je upokojenka, takšna, ki opazuje svet okoli sebe. In ga tudi opiše. Zase in zdaj tudi za vas.
Vesela sem, da imam družino. Bila sem ponosna na sebe in člane moje družinske skupnosti, ko smo sedeli, klepetali, se prisrčno smejali, jedli in pili vsi skupaj za velikonočno kosilo.
Spraševala sem se: Koliko je danes takih družin, ki dajo kaj na svojo medsebojno povezanost? Upam, da jih je veliko več, kot nam to želijo prikazati različni anketni rezultati in statistike.
»Družina? Ne, hvala«, bi rekli njeni nasprotniki.
»Družina? Absolutno ja«, bi rekli njeni podporniki. Jaz spadam med te druge. Meni je družina dala veliko več kot sem pričakovala. Dala mi je moža s katerim delim dobro in slabo, žalost in veselje. Dala mi je otroke, ki so nas neštetokrat osrečili, kakšenkrat tudi razžalostili. Z možem sva bila velikokrat priči srečnih trenutkov, ki ti ostanejo v spominu, ki so del tvojega življenja. Želela bi, da dočakava vnuke, ki so dodatno veselje in nadaljevanje družinskega drevesa.
Tisti, ki si žal ne morejo ustvariti lastne družine ali tisti, ki jim je bila že v otroštvu odvzeta možnost biti del družine, ne po svoji krivdi, so na nek način oropani in prikrajšani za nekaj pomembnega in lepega v našem življenju.
Če si član družine (tukaj mislim na vsaj tri člane skupnosti: mati, oče, otrok), je tvoje življenje lahko bolj bogato, bolj popolno.
Če si mati, poznaš svojega otroka; čutiš ga. Nihče ti ne more tega občutka vzeti. Če si oče, veš kaj rabi tvoj otrok, tvoj dedič, oseba, ki ima tvoj DNK, oseba, ki ti je podobna po značaju in pogosto fizičnem izgledu.
Zakaj nam vztrajno želijo vsiliti občutek, da je nekaj narobe z današnjo družino, da je več ne rabimo v sodobnem, liberarnem svetu? Zakaj nam kar naprej trdijo, da ima velika večina slovenskih družin kakšen problem zasvojenosti?
Od nekdaj družine imajo takšne in drugačne težave in probleme, ki jih lahko krepijo in pomagajo preživeti. Družina, kot osnovna socialna celica, je ohranila svoj status kljub preizkušnjam, ki je vseskozi pestijo.
Predlagatelji, podporniki in preoblikovalci nove, drugačne oblike družine ne bodo uspešni, ampak bodo padli na družinskem izpitu.
Narava ima svoje poti in prej ali slej bo pokazala svoj pravi obraz. Ne samo, da uničujemo naravo, želimo v svoji neučakani ihti in hitenju uničiti še tisti osnovni temelj človeške vrste: skupnost, ki temelji na primarnem zakonu človeštva. Kaj je bolj naravnega kot biti mati in oče novorojenemu otroku? To ni privilegij - to je pravica in dolžnost vsakega posameznika.
Ste gledali poroko novega britanskega kraljevskega para? Je njihova odločitev, da se poročita, postaneta mož in žena, in ustvarita družino samo farsa? Turistična atrakcija? Biznis? So vsi ti miljoni ljudi, ki so sledili njihovi poroki, samo gledali televizijsko predstavo?
Vesela sem, ko vidim in slišim, da so še vedno ljudje, ki jim je mar za poroko in družino. Vesela sem, da imam družino in, da sem žena, mati, babica, tašča.
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža svoja mnenja, ki lahko tudi ne izražajo mnenja uredništva in odgovornega urednika.
Izolsko pokopališče
■%	■■■	■	■■	■	■ ■ v
Invalidi tradicionalno na izlet v Domžale
Na Visoki šoli za zdravstvo Univerze na Primorskem je včeraj popoldne diplomirala prva diplomantka visokošolskega študijskega programa Prehransko svetovanje - dietetika.
Anita Kos, ki je bila v tem študijskem letu (2010/2011) nagrajena tudi kot ena izmed najboljših študentk Univerze na Primorskem, je s svojo zaključno projektno nalogo potrdila, da bo diplomiran dietetik v prihodnosti nepogrešljiv tudi na področju športa.
Zagovarjala je delo z naslovom Prehranska podpora športnika med nastopom v ironmanskem triatlonu in s telesnim naporom povezane gastrointestinalne motnje , ki je nastalo pod mentorstvom doc. dr. Mihaele Jurdana in somentor-stvom doc. dr. Boštjana Žvanuta.
Raziskava predstavlja pomemben doprinos predvsem na področju vrhunskega športa, saj je prehranska podpora pri ultra vzdržljivostnih telesnih naporih izrednega pomembna za preprečevanje pojava gastroin-testinalnih motenj, med katerimi so najpogostejše bruhanje, krvavitve in močni krči. Tega se zaveda tudi diplomantka, ki se s tem zahtevnim športom, kot ena redkih v Sloveniji, aktivno ukvarja, zato bo zagotovo dognanja iz svoje naloge prenesla v prakso.
Člane Društva invalidov Izola vljudno vabimo na tradicionalno srečanje s pobratenim Medobčinskim društvom invalidov Domžale, ki bo 10. junija. Skupno druženje bomo nadaljevali v Zdravilnem gaju Tunjice, kjer si bomo nabirali novih moči ob energijskih točkah.
Z vpisovanjem pričnemo v sredo 25.5.2011 na sedežu društva od 15. ure dol7. ure.
Odhod avtobusa bo ob 8 uri na običajnih postajah.
Vida Orbanič,
predsednica komisije za informiranje in organizacijo
»Sem ena izmed študentov prve generacije, ki smo se leta 2007 vpisali i; študijski program Prehransko svetovanje - dietetika na Visoki šoli za zdravstvo Izola. Ko sem se vpisala, i; resnici nisem prav dobro vedela, kaj me čaka, sedaj, ko končujem, lahko rečem, da mi je študij dal širše temeljno znanje, kot sem ga pričakovala. In ki ga bom tudi v prihodnje nadgrajevala, saj če znanje iščeš, ga tudi najdeš."
Cvetlični izlet na Markovec
Uspehi izolskih kulturnikov
Letošnja pomlad je za izolsko kulturo ponovno izjemno uspešna. Na 5. Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske, ki je potekalo 12.maja 2011 v Novi Gorici je zmagal Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper- Podružnice Izola, ki ga vodi Kristina Babič. (Foto)
Plesni studio LAI se je uvrstil na Regijsko srečanja plesnih skupin, ki bo 25. maja v Ajdovščini.
Vseh 5 odraslih izolskih zborov se je uspešno predstavilo na reviji Primorska poje.
Člani likovnih društev Tuba in Lik se predstavljajo po vsej Sloveniji in za svoje izdelke prejemajo certifikate Zveze likovnih društev Slovenije. V Sončni dvorani Izola je pravkar na ogled zanimiva razstava Dragane Dade Čurin, članice likovnega društva Lik.
Osnovna šola Livade je prejela naziv Kulturna šola 2011. Svečana podelitev priznanj bo 3. junija v Ljubljani.
Gledališče STEPS Izola, ki se je uvrstilo na Regijsko srečanje gledaliških skupin in prejelo nagrado bo predstavo Igrajmo se gledališče, avtorice in režiserke Zvonke Radojevič, odigralo v Kulturnem domu Izola v sredo 25. maja za OŠ V.Šmuc, OŠ D.Alighieri in OŠ Škofije.	ur
Predstavniki Društva upokojencev Jagodja-Dobrave smo lepo sobotno dopoldne izkoristili za sprehod,praznovanje rojstnih dni in ogled cvetličnega raja sredi Markovca,ki ga je ustvaril Peter Mejak, naš krajan.
Glavnina cvetja, ki je prišlo iz daljnega vzhoda in je značilno za kitajske in japonske vrtove je že odcvetelo, vseeeno pa ga je bilo še toliko, da smo si napasli oči in si pričarali svet, ko je to v polnem cvetenju. Največ ljubezni je posvetil potunikam, bradatim perunikam in lilijam.
Ta Petrov raj, ki obsega približno 4 000 m2 je skrit takoj zraven zadnjih blokov na Markovcu in pod zadnjo pozidavo, zaradi katere smo občani Izole zelo prizadeti, ker so nam spremenili prometni režim za Koper. Koliko ljubezni in znanja je posvečeno vsakemu cvetu in njegovo zgodovino, smo izvedeli od sicer skromnega Petra, ki nam je bil na voljo za vsa naša vprašanja.
Še enkrat hvala za pobeg iz vsakdana in lep sobotni dopoldne vsem, ki so za to poskrbeli.	Nadja
VDC-jevci obiskali transfuzijsko postajo
Ob Tednu Rdečega križa smo organizirali za varovance VDC (varstveno delovni center) Izola ogled transfuzije v Izoli. Sprejela jih je višja medicinska sestra Branka Trbovič. Razložila jim je kaj je krvodajalstvo in nazorno orisala postopek do odvzema krvi. Nato so si ogledali prostore transfuzije. Zelo so bili radovedni in so kar naprej spraševali. Za konec pa so se v jedilnici posladkali z bonboni in sokovi. Rdečekriževci smo jih obdarili s skromnimi spominki na današnji dan. Ker jim je bil ogled zelo zanimiv in poučen, so se zahvalili predavateljici za prijazno vodenje po transfuziji in obljubili, da se bodo še vrnili.
MYYIHt\f 15
Četrtek, 19. maj 2011, št. 910
-------------------------------------------------------------- Predzadnja
KRIMINALNE
Prehitro je šlo
V	nedeljo so bili policisti obveščeni, da je med Kortami in Medoši padla motoristka. Na kraju so policisti in reševalci ugotovili, da je v prometni nesreči udeležena 17-letna voznica kolesa z motorjem (25 km/h), ki je verjetno zaradi neprilagojene hitrosti padla. Pri padcu se je huje poškodovala (zlom leve noge).
Oba sta bila kriva
Policisti so odhiteli k trgovini na Prešernovi, kjer je prišlo do prometne nesreče. Na kraju so ugotovili da je prometno nesrečo povzročil 47-letni voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v desni bok 33 - letne voznice, ki je zavijala v desno na parkirišče. Na kraju mu je bil izdan plačilni nalog. Ravno tako je bil izdan plačilni nalog voznici, saj pred premikom ni nakazala smeri.
Kolesarji niso krivi
Ob Parencani med Izolo in Strunjanom, je prišlo do manjšega požara, kjer je pogorelo približno 50 m2 trave in trsja. Požar so pogasili gasilci PGB Koper z dvema voziloma in dva gasilca PGD Izola z enim vozilom.
Živa meja je manj živa
Policisti in gasilci so bili napoteni tudi na Tomažičevo ulico, kjer je zagorela živa meja. Ugotovljeno je bilo, da je zagorelo grmičevje na površini 5 m2. Materialna škoda ni nastala.
Brez gum je še BMW počasen
Na 113 je poklical občan iz Kort in povedal, da mu je nekdo ponoči ukradel kolesa s parkiranega avta. Na kraju so policisti ugotovili, da so z vozila BMW ukradena vsa štiri platišča z pnevmatikami. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
Nični bilo po zakonu
Izolski policisti so v ponedeljek zvečer na Šaredu ustavili 53-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so mu preizkus alkoholiziranosti, katerega rezultat je pokazal 1,15 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Pri postopku so tudi ugotovili, da je bilo vozilo neregistrirano, registrske tablice pa so pripadale drugemu vozilu. Voznik tudi nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi vinjenosti je bil odpeljan v pridržanje na policijsko postajo, zaradi prekrškov, ki se jih je v dveh letin nabralo preveč, pa so mu zasegli vozilo. Za storjeno se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.
Nekdo ne mara oblasti
V	torek so z občinskega redarstva sporočili policistom, da se je nekdo znesel nad njihovim vozilom. Policisti so na kraju ugotovili, da je v popoldanskem času storilec z ostrim predmetom naredil razo na levem boku službenega vozila redarstva, s silo pa je zlomil nosilec levega vzvratnega ogledala. Policisti zbirajo obvestila, da bi prišli na sled nepridipravu.
Samopostrežna črpalka
V	noči na četrtek je voznik tovornega vozila, parkiranega na Izolski obvoznici, poklical na 113 in sporočil, da je nekdo izpraznil rezervoar njegovega tovornjaka. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec iz treh tovornjakov iztočil okoli 600 litrov goriva in lastnike oškodoval za približno 700 eur.
En Uno manjka
Na policijski postaji se je zglasil 21-letnik iz Kort in prijavil, da je nekdo v Kortah ukradel osebni avto znamke Fiat Uno, svetlo modre barve, letnik 1990 last njegovega očeta. Vozilo je bilo parkirano ob glavni cesti v bližini odcepa za šolo v Kortah.
Dobro da je nad črpalko
Na številko 112 je poklical občan in sporočil, da je nad bencinsko črpalko opaziti dim. Na kraj so odhiteli gasilci in policisti, ki so ugotovili, da je pogorelo 4.000 m2 suhe trave in grmičevja. V požaru materialna škoda ni nastala. Vzroka požara ter kraja, kjer naj bi začelo goreti, ni bilo možno ugotoviti.
Ni ostal pri besedah
V	petek popoldan so bili policisti obveščeni, da je občan pretepel ženo. Policisti so zbrali obvestila o dogodku in opravili razgovor z oškodovanko in pričo. Pretepena je dobila poškodbe. Osumljencu je bila odvzeta prostost in izdana Odredba o prepovedi približevanja. Sledi kazenska ovadba.
Kupujte kartonaste žlebe
Zvečer je občanka obvestila policiste, da ima v Kortah novogradnjo, s katere so ji ukradli žlebove. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznanec izvršil tatvino 7-8 m bakrenih žlebov, sledi poročilo na ODT.
Tudi v nadstropju nisi varen
Na postajo je poklical 40-letni Izolan in naznanil, da mu je nekdo ponoči, ko so spali, skozi okno vlomil v stanovanje. Na kraju so policisti ugotovili, da je neznani storilec v nočnem času splezal v prvo nadstropje, kjer je bilo odprto okno stanovanja, prišel v notranjost in odtujil nahrbtnik, sledi kazenska ovadba.
Motor so našli
Na makadamskem delu parkirišča ladjedelnice Izola so policisti izsledili kolo z motorjem znamke Zip, rdeče barve, ki je bilo ukradeno 16. 5.2011. Policisti so opravil ogled in kolo z motorjem pripeljali na policijsko postajo v hrambo do vrnitve lastniku.
Še Koprčani nas lovijo
Ob 21.58 je policijska patrulja ustavila v Kopru vozilo, ki ga je vozil 27-letni Izolan. Policisti so mu odredili strokovni pregled na mamila in zasegli osebni avtomobil zaradi večkratnih hujših kršitev cestno-prometnih predpisov.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam 2sobno(51m2) stanovanje v centru Izole, tel 0039040 312 009 med 14 in 17 uro
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-	Mirni družini oddamo 2,5 sobno stanovanje z atrijem v vrstni hiši v obrtni coni v Izoli za daljše obdobje. Tel: 040 457 888.
-	Oddamo 2 sobno stanovanje, obnovljeno in popolnoma opremljeno, mirni družini za daljše obdobje Telefon v večernem času: 05 641 9275 ali 040 865860
Delo
-	Nudim pomoč starejši osebi, tel 031 310410
-	Oddamo mladičke hišne podgane za hišne ljubljenčke. Info: 031 856 380.
-	Medicinska sestra izvajaugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel: 040 820 332
-	Delovna in pridna iščem delo za čiščenje pisarn in domov v Izoli, tel 070 217 562
-	Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
-	Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156
-Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
-	V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947
-	Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka)
-	Opravljam različna gospodinjska opravila, tel 031 295 156
-	Nudim nego na domu starejšim osebam, tel 051 235 947
Razno
-	Prodam večjo količino domačega žganja po zelo ugodni ceni. 041 676 541
-	Podarim komplet otroško sobo z dvema ležišči.Tel.031 326 847
-	Prodamo dobro ohranjeno italijansko usnjeno sedežno garnituro (tro-sed in dva fotelja - eden z možnostjo podpore za noge). Tel: 040 457 888.
-	Mlada štiričlanska glasbena skupina iz Izole išče primeren prostor za vaje. tel 070 748 145
-	Malo Tomosovo črpalko in 80 metrov zahvalne cevi na stojalu ter šest 200 litrskih sodov PRODAM. Tel. 041 234 591.
-	V starem Jagodju /pod Šaredom / blizu naše poljske hišice sem pred nekaj tedni izgubila-pozabila fotoaparat znamke canon.Je digitalni, majhen, črne barve v črnem etuiju. Najditelja prosim, da mi ga vrne, ker mi je drag spomin. Nudim tudi nagrado. Irena, 031223644
Vozila in plovila
-	Letne gume dim.: 165-70-13, cena 80 EUR za 4 gume, leto dni stare, tel 040 199-749
-	Prodam jadrnico UFO 27 v odličnem stanju, dolžine 8,30 m. Ima lazy-bag, jennaker, motor Yanmar 18 KV, GPS,VHF, autopilot, polnilec baterije, zunanji tuš, tender, radio CD..., nima osmoze. Tel. 041-249-806
Nove ločevalne označbe na smetnjakih in tovornjakih

IMBJUUKI Bt rusncA e um«
STEKLENA EMBALAŽA '

.'iv
(JMBJU.LACCI 01 VETRO J
Izolska Komunala bo junija začela z novim označevanjem zabojnikov. Najprej bodo označili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov z barvnimi nalepkami in sicer: papir in kartonska embalaža, plastična in kovinska embalaža, steklena embalaža, biološki in ostali odpadki.
Junija bodo tako oporemili stari del mesta in potem po vrsti do
septembra, ko bo opremljeno še podeželje. Pred zamenjavo nalepk bodo vse zabojnike oprali in jih po potrebi popravili. Vsi občani bodo ob novem označevanju zabojnikov dobili v poštne nabiralnike brošuro z navodili za ločeno zbiranje odpadkov. Sicer pa bodo v Komunali ustrezno označili tudi svoj strojni park s katerim odvažajo odpadke.
E—3
RIFIUTI GENERICI I
P77
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www. n I b.si/premijsko-va rceva nje
Divja tradicija družine Stepanov
Pred nekaj desetletji so Stepanovi rolkali, skejtali, surfali, bordali, akrobatsko kolesarili, letali s padali, smučali in bili pionirji teh takoimenovanih ekstremnih športov. Zdaj so malo v letih ampak družinska tradicija se nadaljuje. Tako-leti njihov naslednik, dvakratni državni prvak, Yari Stepanov.
manufaktura
h	^ kjerje dober nakup pravilo/dove ogni acquisto é un affare
31.5.2011

Kupon
# veljavnost do.
20% popust
za nakup enega izdelka po vaši izbiri*
Popust lahko uveljavite v :
Hiši s stilom Izola Pittonijeva 1 Tel: 05 641 84 57
Urnik:
P0-PE 8.00-19.00 50:8.00 - 12.00
j Hiši s stilom Koper Pristaniška 23 K Tel: 620 25 02
Urnik:
PO-PE 8.30-19.00 SO: 8.30 - 13.00
‘Popust ne velja za izdelke, ki so že v akcijski prodaji. Popust se med seboj ne seštevajo.
Popust se obračuna pri blagajni.

KA7 KM KEKU,DA MM* KKl UKE7AK7U AKAOLIME M TO VALI ffOMEMlŠKO ZtófITENE OBJEKTE.
Dan druženja treh generacij

n d
V soboto, 14. maja 2011, je na 180 različnih lokacijah po Sloveniji potekala prireditev s sloganom »Dan druženja treh generacij«. Ta dan je namenjen vsem generacijam, predvsem z namenom druženja ter skupnemu in aktivnemu preživljanju časa. Prireditve, ki je letos v Izoli potekala že četrto leto, se je udeležilo rekordno število Izola-nov. Med tisočero množico, ki je v soboto dopoldne zasedla pločnike in druge poti v Izoli, so bili otroci OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc, PŠ Korte, SE Dante Alighieri, Asila Aquilone in Vrtca Mavrica, poleg otrok pa še njihovi starši, stari starši, učiteljice in vzgojiteljice.
Prireditev se je pričela pred OŠ ^
Livade, kjer so se vsi udeleženci v soboto zjutraj najprej zbrali.
Po pozdravnem nagovoru ravnateljev šol in vrtcev je sledila glasbena pravljica Obuti maček, ki so jo pripravili in predstavili učitelji GŠ Izola. Nato se je množica pohodnikov počasi pripravila na pohod po Izoli. Pot je vodila po Parenzani, Jagodju, Simonovem zalivu, Marini Izola, Drevoredu 1. maja in Livadah. Med potjo so se družine med seboj družile, zabavale, sklepala pa so se tudi nova prijateljstva. Družabnosti res ni manjkalo. Ob prihodu na cilj so si udeleženci ogledali še plesne točke mlajših učenk, glasbene točke učencev GŠ ter se pogostili na stojnici Gostinske šole ali opravili razne meritve na stojnici Zdravstvenega doma Izola. Med udeležence so podelili tudi pokale in sicer najmlajši in najstarejši osebi, ki sta se udeležili pohoda ter najštevilčnejši družini. Pokal je tako prejela gospa Komac ter družina Radin-Tuljak.
Druženje, glasba, lepo vreme in dobra volja so bili idealen recept za prijeten in uspešen dan. M.Š.