H» FoUevcm Je bita v nedelj« ugodna »m uto LJUBLJANA. TOREN, 7. FEBRUARJA 1956 LETO SVIL, STE7. I SLOVENSKI iMia.nr tn tiska časopisno-založniško podjetje Slovcnriu pOJf®* - Direktor! Rudi Janhuba - Glavni in »“eovorn vrednUc: Sergej Vvšnjak - Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica *tev:. *> *el^K rtev 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. TomSičeva ulica itev. 5-1!.. telefon štev. 23-522 do 23-52« - Oglasni rdUhk. Ljubljana. Kardeljeva ulica stev 6. telefon štev. 21-89^za ljubljanske naročnike 20 163. za znanje predaj 29 — Tek. r. so-KB-5-2-367 — Mesečna naročnina 200 um ODMEVI Ni DB0G0 BOLGANINOVO PISMO ^ Vsaka pobuda Je dobrodošla s težnjami vlade " Ustanovitev »Evro - Atoma ?« Napori za ustanovitev mednarodne agencije »Zahodne male Evrope« za miroljubno izkoriščanje jedrske energije Pariz, 6. febr. (Tanjug). Francoski politični krogi in časopisi so danes vnovič poudarili, da bi bilo treba »pozorno proučili ameriški odgovor na najnovejše sporočilo predsednika Bulganina,« da bi tako »odprli novo obdobje resnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom«. Uradni francoski predstavniki se za sedaj branijo slehernega komentarja in pričakujejo se vedno odziva na nedavno francosko poročilo, v katerem je bilo Priporočeno, naj bi se nadaljevala taka posvetovanja. Francoska pobuda je naletela Ba Širok odmev v pariški javnosti, zlasti pa v krogih vladajočih strank, ki zahtevajo, »da is izkoristi vsaka možnost za razgovore z Rusijo«. Ta pobuda Je tudi popo-inoma v skladu s težnjami nove vlade republi- kanske fronte, ki bi želela povečati vpliv Francije v mednarodnih zadevah. Tukajšnji opazovalci pa so mnenja, da Fraji-cije navzlic jasno izraženim željan po razgovorih ne bo za to, da bi sama storila take korake, brez opore in privolitve ostalih Dr. Stane Pavlič Zananfa trgovina FLBJ v leta ISii Dosledna svoji politiki aktivne koeksistence, si je Jugoslavija prizadevala v preteklem letu nadalje razširiti svoje ekonomske odnose z inozemstvom in to tako po vrsti in obsegu teh odnosov, kakor tudi po številu držav, s katerimi imamo ekonomske odnose. Pri tem je Jugoslavijo vodilo sledeče: s) dejstvo, da je mednarodno gospodarsko sodelovanje izraz potreb in zakonitosti v sodobni ekonomsko - politični situaciji. Delitev dela. specializacija proizvodnje, uporaba sodobne tehnike, vse večja vloga tržišča Itd. zahtevajo razširitev ekonomskega sodelovanja in razvijanja najrazličnejših oblik tega sodelovanja; b) dejstvo, da je razširitev gospod a rs k e g a sode lov a n j a z inozemstvom v ustreznih oblikah pogoj pospešenega gospodarskega razvoja vsake države; c) dejstvo, da predstavlja svetovno gospodarstvo celoto, zaradi česar si je Jugoslavija prizadevala, da s konkretnim razvijanjem ekonomskih odnosov z inozemstvom aktivno prispeva k vsakii akciji, ki bi bila usmerjena na odstranjevanje zaprek, k neoviranim odnosom na svetovnem tržišču. Jugoslavija jie obsojata in obsoja vsak poizkus politične in ekonomske osamitve in avtarkije, ki izdvaja nebo deželo iz svetovnega gospodarstva katera ne škoduje samo enotnosti svetovnega gospodarstva, temveč najbolj škoduje tisti državi, ki tako politiko izvaja. Konkretne oblike, obseg ekonomskih odnosov, kakor tudi karakteristika instrumentov, ki te odnose regulirajo, s>o pogojeni s stopnjo našega ekonomskega razveja, s stanjem plačilne bilance, z našo notranjo politiko na eni strani, na drugi »trami pa s situacijo na svetovnem tržišču in s stanjem mednarodnih odnosov sp-loh. Prav e tega stališča smo v teku lan-, eikega let ta zabeležili bistveno Izboljšanje na mednarodno - po-3& ti črnem planu. Popuščanje na-pet-osti se je moralo nujno pozitivno odraziti pri odkrivanju novih oblik medsebojnega ekonomskega sodelovanja. Jugoslavija je s svojo politiko nedvomno dala pozitiven prispevek, ko-si je prizadevala, da bi Cim učinkoviteje koristila obstoječe možnosti razvoja mednarodnega ekonomskega sodelovanja. Leto 1955 je bito karakteristično, grobo vzeto, po konjunkturi z visokim nivojem zaposlenosti. ki so jo spremljala najrazličnejši ukrepi državne intervencije v gospodarstvu. Nedvomno so k temu prispevali ■tudi razni neekonomski faktorji, predvsem pa nadaljevanje tekme v oboroževanju. Vendar, nasprotno optimističnemu priča-kovanljiu, ki je prišlo do izraza v začetku leta 1955, to leto tega optimizma ni opravičilo, vsaj, kar se tiče vzpostavljanja konvertibilnosti valut nekih zahodnoevropskih držav, ne. Prav tako v tem" letu ni prišlo do resnega odstranjevanja raznih umetnih barier in zaprek, ki resno ovirajo razširitev ekonomskega sodelovanja sploh, prvenstveno ipa svobodno za-fnenjiavo dobrin, kakor to terjajo ekonomske koristi zainteresiranih držav. Precejšnji napori so bili napravljeni tudi glede odstranjevanj* zaprek med tr- govino Vzhod - Zahod, vendar rezultati niso zadovoljivi. Industrializacija naše države, rezultat skrajnih naporov naših narodov, je prišla v letu leta 1955 do pomembnega izraza glede menjanja strukture jugoslovanske zunanje trgovine. Istočasno je omogočila tudi razvijanje drugih oblik gospodarskega sodelovanja, posebno na področju investicijske dejavnosti, na polju industrijske in tehnične kooperacije itd. V preteklem letu je Jugoslavija razvijala ekonomske odnose z inozemstvom, predvsem v dvostranskih okvirih. Vendar pa je bila v preteklem letu vse pomembnejša dejavnost Jugoslavije v vseh mednarodnih ekonomskih organizacijah in v večstranskih akcijah sploh. Najpomembnejše mesto v večstranskih, oziroma v dvostranskih ekonomskih odnosih zavzema blagovna izmenjava. Obseg zunanje trgovine j.e bil v teku lanskega leta, kot kažejo podatki, precej večji, kot prejšnje leto. Skupen obseg zunanje trgovine v letu 1955 je znaŠ3.1 203.5 milijarde dinarjev, v le-tu 1954 pa le 174 millijard dinarjev. Čeprav glavno povečanje tega obsega odpade na povečani uvoz, posebno na uvoz prehran-benih proizvodov iz naslova ekonomske pomoči, odnosno ameriških kmetijskih presežkov, smo v teku leta 1955 proti pričakovanjem zabeležili tudi ;p ovečamljle izvoza, in sicer 75 milijard dinarjev natpram 72 milijardam v letu 1954. To povečanje sicer ni znatno, je pa zelo pomembno, -ker je bilo doseženo kljub skoro popolnemu izpadu izvoza kmetijskih in ^prehrambenih predmetov iz jugoslovanskega izvoza. Ne da bi podrobneje analizirali struktu-ro izvoza in uvoza, navaj-suno nekoliko osnovnih pokazatelj e v. Proizvodu lesne industrije lin gozdarstva so v lanskoletnem izvozu sodelovali s 17 milijardami, proizvodi barvne metalurgije S 15.2 milijardami, živina im živalski proitzvodi z 'blizu 10 milijardami, proizvodi prehran-bene industrije s skoraj 6 milijardami, tobak s 4.8 milijardami, tekstilna industrija s 3.7 milijardami, kemična industrija z 2.5 milijardami dinarjev itd. Proizvodi črne metalurgije so sodelovali v iizvozu z 1 milijardo dinarjev, podobno kakor tudi proizvodi elektroindustrije, medtem ko so proizvodi metalne industrije bili udeleženi na izvozu z 1,5 milijarde dinarjev. Čeprav je v lanskem letu prišlo ' v osnovi do izboljšanja strukture izvoza, vendar doseženi rezultati kažejo potrebo nadaljnjih naporov jugoslovanskih proizvajalcev v smeri Izboljšanja kvalitete, sortimenta, pakiranja in v smeri uspešnejšega nastopanja naših izvoznikov na tujih tržiščih. * Uvoz kaže. da smo v teku lanskega leta največ potrošili za uvoz hrane in sicer nad 35 milijard dinarjev, za uvoz surovin blizu 25 milijard, za goriva in maziva nad 10 milijard, za uvoz opreme in prevoznih sredstev nad 30 milijard dinarjev itd. Primanjkljaj v trgovinski bilanci Jugoslavije je bil v lanskem letu krit največ z uvozom iz naslova ameriške pomoči, oziroma vz naslova ameriških kmetijskih presežkov. Zahvaljujoč (Nadaljevanj« n* 2. • Vrani) svojih zahodnih partnerjev. Uradni predstavnik francoske-ga ministrstva za zunanje za-deve je danes zanikal poročila, objavljena v francoskem tisku, da vlada razmišlja o tem, da bi povabila predsednika sovjetske vlade Bulganina na obisk v Francijo. Poročilo o tem je objavil pariški večernik »France Soir«. Zastopnik Bele hiše je izjavil danes na tiskovni konferenci, da pismo predsednika sovjetske vlade maršala Bulganina na predsednika Eisenhovverja še vedno proučujejo in da ne ve, kdaj bo predsednik Eisenhower odgovoril na to sporočilo. Uradni predstavnik britanskega zunanjega ministrstva ni hotel pojasniti uradnega sporočila francoskega ministrstva za zunanje zadeve o izmenjavi pisem med predsednikom Eisen-hmverjem in maršalom Bulga-ninom. Dejal pa je, da ne vidi razlike med uradnim francoskim sporočilom in odzivom predsednika Eissnno werj a na sovjetske ponudbe. Francosko uradno sporočilo je v Londonu očiviano napravilo ugoden vtis zlasti spričo nasprotujočih si poročil iz Pariza o stališču francoske vlade do sovjetskih ponudb. Ugledni »National Herald« iz New Delhija je napisal danes, da je dano upanje na ugode.n razvoj sovjetske pobude. Časopis pripominja, »da je vsaka pobuda za zbiižanje Vzhoda m Zahoda dobrodošla in je ne bi smeli ubiti s sumničenji o zahrbtnih namenih«. Takšno stališče do te pobude bi po mnenju časopisa dokazovalo, da si Zahod želi, da bi ostala med Vzhodom in Zahodom železna zavesa na vseh področjih mednarodnega življenja. Mendes-Franceov časopis »Ex-press« je priobčil ouširne izvlečke iz komentarjev nekaterih arabskih časopisov z Bližnjega vzhoda, v katerih le-ti »pozdravljajo francoski odpor angloameriški politiki na Bližnjem vzhodu«. Ti problemi so tudi sicer mesto globokih na-sprotstev med Francijo in njenimi zahodnimi zavezniki. V dobro poučenih krogih zato danes ne izključujejo možnosti, da bi francoski predstavnik na vvashtngtonski konferenci treh zahodnih veleposlanikov o problemih arabskega sveta uradno predlagal sklicanje četverne konference ob udeležbi Sovjetske zveze, na kateri bi razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu. t Pariz, «. febr. (Tanjug). Uradni pariški krogi z zanimanjem pričakujejo, kakšen bo uspeh poslanstva Rene Me-verla predsednika visoke oblasti zahodnoevropske skupnosti za premog in jeklo, ki je danes prispel v ZDA, da bi dobil ameriško pomoč za ustanovitev »Evro-Atoma«, mednarodne agencije »Zahodne male Evrope« za miroljubno izkoriščanje nuklearne energije. Prizadevanje za ustanovitev »Evro-Atoma« ima nova francoska vlada v svojem zunanjepolitičnem programu in predsednik Mollet je eden izmed pobudnd- Odlikovanje veleposlanika dr. Beblerja v Marseille-u Marseille, 6. febr. (AFP). Jugoslovanski ambasador v Parizu dr. Aleš Bebler je prišel danes v Marseille, kjer so ga sprejeli župan in minister za francoska prekomorska ozemlja g. Deffer ter druge politične in vojaške osebnosti. Deffer je želel dobrodošlico jugoslovanskemu ambasadorju ter omenil njegovo sodelovanje v borbi za osvoboditev Jugoslavije. G. Deffer je prav tako govoril o vlogi predsednika republike tov. Tita in želel srečo Jugoslaviji. Zatem je g. Deffer izročil ambasadorju Beblerju medaljo mesta Marseillea. Popoldne je jugoslovanski ambasador dr. Bebler svečano otvoril v muzeju razstavo srbskih srednjeveških fresk. kov akcijskega odbora za ustanovitev te agencije. Zahodnoevropske države so se ,v tem vprašanju razdelile, ker predpisuje načrt za to agencijo njen nadnacionalni značaj. Dosedanji napori zahodnoevropskih držav, zlasti pa Velike Britanije in nekaterih skandinavskih držav, da bi podobno organizacijo ustanovile v okviru evropske organizacije za eko- nomsko sodelovanje, so še vedno v začetkih, ker je pogoj za. ameriško pomoč nadnacionalni značaj take organizacije. Mnogi francoski in zahodnoevropski liberalni krogi vidijo v ukrepih za ustanovitev »Evro-Atoma« oživljanje »evropei-stičnih idej«, ki so doživele najhujši udarec z zavrnitvijo evropske obrambne skupnooti v francoskem parlamentu. Vcdilnl zagovorniki »evroatemske zamisli«, kot n. pr. belgijski predsednik Paul Henry Spaiak in drugi pa pravijo, da bodo postale zahodnoevropske države brez take mednarodne agencije in podpore ZDA zaostale in nerazvite države. Velik pomen Azlfe Izjava generalnega tajnika OZN Eamarskjoelda v indijskem radiu N e w Delhi, 6. febr. (IIS) Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je danes z letalom odpotoval iz New Delhija v Rangun. Sov Jotska. zvoza - Iran Perzijski zunanji minister o odnos ajili med Iranom in SZ Suh bo obiskal SZ maja ali junija letos — Minister računa na povečano ameriško pomoč V govoru, ki ga je imel v indijskem radiu, je Hammarskjold sinoči dejal, da so izkušnje, ki jih je dobil v Indiji, potrdile njegovo prepričanje, da je Azija, zlasti pa Indija, dala za reševanje svetovnih vprašanj pomemben prispevek. Njegovi razgovori s predsednikom vlade Nehrujem in drugimi indijskimi državniki so bili zelo koristni in bodrilni in bodo važen činitelj na njegovem potovanju v svojstvu generalnega sekretarja OZN. Ko je govoril o delu ekonomske komisije OZN za Azijo in dosegli življenjsko raven, »ki bi bila dostojna vseh nas«. Delo v komisiji je razen tega pokazalo, da lahko da Azija velik prispevek človeštvu na gospodarskem in socialnem področju in za njegovo blaginjo nasploh. Povabilo na parlamentarni obisk Beograd, 6. febr. (Tanjug). Predsednik zvezne ljudske skupščine Meša Pijade je dobil od predsednika bolgarskega narodnega sobranja Ferdinanda Kozlovskega pismo, v katerem v ske komisije uzin za azljo m . . . Daljn; vzhod v Bangolo.ru, je* imenu narodnega sobranja vabi J x 1 iurl=-lrv* Ciin tncpi n o nal Teheran, 6. februarja. (AFP) Perzijski zunanji minister Ali Ardalan je izjavil, da sovjetska nota, ki so mu jo izročili včeraj, ne vsebuje nobenih novih elementov. Dodal je, da bo perzijska vlada v svojem odgovoru ponovila argumente iz prejšnje korespondence s Sovjetsko zvezo. »Ni dvoma, je dejal Ardalan, da Sovjetsko zvezo skrbi misel na tuja vojaška oporišča na na- Catroux odstopil ALŽIR, 6. febr. (AFP). Kakor se je izvedelo v tukajšnjih uradnih krogih je novi franco- ski minisier rezident v rtiziru Catrous danes podal ostavko na svoj položaj. Predsednik vlade Guy Mcllet, ki je sedaj v Alži-ru. bo dal nocoj uradno izjavo v zvezi s Catrouxovo ostavko. Jugoslovanska razstava fotografij v Šanghaju Šanghaj, 6. febr. Včeraj so v Šanghaju odprli razstavo jugoslovanskih fotografij iz narodnoosvobodilne vojne in povojne graditve Jugoslavije. Razstavljenih je nad 400 fotografij, k: kažejo boj narodov Jugoslavije od leta 1941 do 1945 za osvobo ditev in gospodarski napredel po vojni. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na re fcah im indeks proizvodnje za 5 februar 1956. Sredinji dnevni dotok v kubičnih metrih na sek.: Drava — Dravograd 77 (lani 144): Sava — Mo ste' 8.2 (teni 8.8); Sava — Medvod* 31 (lani 51.1): Soča — Doblar 30.9 (lani 69.7). Indeks proizvodnje hidroelektrarn v primerjavi s 1955. letom 63. VREME Vremenska napoved za torek Nekoliko topleje, zmerno oblačno vreme. V vzhodni Sloveniji -hlačno. vmes nekaj snežnih padavin. Temperatura ■ ponoči med 7 m —12, na Primorskem do —4, podnevi med —i in —7, na Primorskem oikoli šem ozemlju, toda jaz osebno sem pred mesecem dni izjavil v skupščini, da Perzija v mirnem času ne bo odstopila nobenih vojaških oporišč tujim armadam.« Perzijski zunanji minister je nato odločno zanikal vesti, da je Sovjetska zveza ponudila Perziji nov sporazum o nena-padanju ali o trgovini. Poudaril pa je, da je Perzija pripravljena razvijati svoje gospodarske odnose s Sovjetsko zvezo. Glede obisk* perzijskega šaha v Moskvi je Ardalan omenil, da je šah sprejel povabilo šela Sovjetske zveze naij obišče Sovjetsko zvezo v maju ali juniju tega leta. Dejal je, da je povabilo v načelu sprejeto, da pa datum še ni določen. Glede razgovorov z ZDA o Diplomatska kronika Beograd, 6. febr. (Tanjug) Izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v Argentini Sla-vctljub Petrovič je davi prispel v Beograd na običajno posvetovati j e v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Slavoljub Petrovič je hkrati tudi poslanik FLRJ v Urugvaju in Paragvaju. povečanju pomoči Perziji, je Ardalan izrazil svoj optimizem. Dejal je, da je v interesu zahodnih velesil, da pomagajo Perziji v naslednjih dveh ah treh letih, ko država ne bo mogla vskladiti državnega proračuna s svojimi sredstvi zaradi večjih izdatkov za investicije in zaradi svojih mednarodnih obveznosti. Hammarskjold izjavil, da je za sedanje dalo spodbudo. za pomoč azijskim narodom, da bi Razgovori o rečnem prometu Beograd, 6. febr. (Tanjug) Med jugoslovanskim rečnim brodarstvom in sovjetskim državnim donavskim brodarstvom iz Ismaile se bodo 23. februarja v Bec-gradu začeli razgovori za sklenitev sporazuma o sodelovanju v rečnem prometu. zvezno ljudsko skupščino, naj pošlje parlamentarno delegacijo na obisk v Ljudsko republiko Bolgarijo. Predsednik Kozlovski izraža prepričanje, da bo navezava neposrednih stikov med parlamenti obeh držav prispevala k njunim skupnim naporom za utrjevanje miru na Balkanu in vsem svetu. Obisk naj bi bil po želji narodnega sobranja prve dni marca, če se bo naša zvezna ljudska skupščina v teh dneh lahko odzvala povabilu. S SEJE SVETI ZA PROSVETO IN KULTURO Sklep o podelitvi Prešernovih nagrad Ljubljana, 6. febr. Danes dopoldne se Je Svet za prosveto in kulturo LRS zbral k 16. redni seji. Na dnevnem redu so bili najprej nekateri predlogi odbora za splošno izobraževanje. Tako je Svet pregledal predlog predmetnika za petletno srednjo vzgojiteljsko šolo in. ga z nekaterimi priporočili vrnil odboru v dokončno obravnavo. V diskusiji o učnih programih za posamezne predmete je bilo ponovno izraženo mnenje, da v naših srednjih šolah na splošno posvečamo premalo pozornosti tako imenovani državljanski vzgoji in da mladina zapušča te šole brez pravega pojma o izgradnji naše socialistične države. Naslednje vprašanje, ki ga je obravnaval Svet na današnji seji, je vprašanje šolskega ko- ledarja. Gre za to, da naj bi se po možnosti izdelal enoten šolski koledar za vso državo, in to še preden bi se začela izvajati šolska reforma. V diskusiji pa se je pokazalo, da je treba pri sestavi smotrnega šolskega koledarja upoštevati najrazličnejše okoliščine, od klimatskih do čisto pedagoških in da bo zato potrebna še temeljita razprava, preden bo lahko dozorel predlog za zvezni predpis. Svet je zatem potrdil začasni pravilnik o popravnih izpith in predlog uredbe o pravici učnega in vzgojnega osebja do brezplačnega stanovanja in kuriva. Posebej se je zadržal pri predlogu o ustanovitvi komisije za gradnjo in opremo šolskih in vzgojnih objektov in ga soglasno odobril. Organ, ki bi skrbel za racionalnost in pedagoško ustreznost novih šolskih gradenj, je resnično potreben, saj na tem področju kljub perečim potrebam doslej še ni bilo nič storjenega. V drugem delu današnje seje je Svet za prosveto in kulturo razpravljal o podelitvi letošnjih Prešernovih na#iad. Na podlagi poročila glavne komisije, ki ga je podal predsednik dr. Ježe Goričar, in v smislu zakona o Prešernovih nagradah je sklenil takole r * Za področje znanosti: da ss prva nagrada v znesku 300.000 din ne podeli, dve drugi nagradi po 150.000 din pa da se podelita akademiku prof. dr. Jovanu Hadžiju za razpravi »Morfološki značaj pnevmatofo-ra pri sifonoforah« ter »Nadaljnja raziskavanja o ishiropsali-dih« in docentu dr. Alešu Strojniku za konstrukcijo elektronskega mikroskopa. Za področje umetnosti: da s« podeli prva nagrada v znesku jOO.OOO din akademiku pref. dr. Antonu Sovretu za mojstrska prevoda »Pisem mračnjakov in Platonove trilogije »Poslednji dnevi Sokrata«, obe drugi nagradi po 150.000 din pa pisa-;elju dr. Ferdu Kozaku za knjigo »Popotoval sem v domovino« n operni pevki sopranistki Vilmi Bukovčevi za vrsto njenih odličnih odrskih kreacij, pose-oej za naslovno vlogo v Masse-tetovi operi »Manon«. V zvezi z razpravo p pode-itvi Prešernovih nagrad so po-:amezni člani Sveta opozorili ta nekatere pomanjkljivosti ve-javnih predpisov in Svet j« ‘klenil, da bo o njihovih pred- >gih še podrobneje razpravljal, ekatera vprašanja s področja iolstva, k: so bila še na dnevnem redu, je Svet odložil dot jtfihodnje seje, _1 Cona 10 d&Z f 2 sb. / SLOVENSKI POBOCEVKIEC f 5t. 3i — 7. februarja lssa Napori za dvig storilnosti naj ima ' V okviru splošnih prizadevanj za dvig storilnosti pri delu in proizvodnosti podjetij sploh, smo v zadnjem času zabeležili že precej konkretnih ukrepov, ki naj bi ta prizadevanja uveljavili v proizvodni praksi podjetij ter pri zaposlenih neposrednih proizvajalcih samih. Tako je Društvo inženirjev in tehnikov v Ljubljani organiziralo skupno z Zavodom za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu posvetovanje direktorjev podjetij kovinske in elektro-predelovalne stroke. V zvezi s tem bo Društvo inženirjev in tehnikov organiziralo vrsto strokovnih tečajev. O boljši organizaciji dela in višji storilnosti so mnogo razpravljali tudi občni zbori sindikatov različnih strok. Sekcija za pohištvo pri strokovnem združenju lesno-indu-strijskih podjetij LRS se je pred nekaj dnevi v ta namen podrobno ukvarjala s problemom specializacije V proizvodnji pohištva. Sedaj „pa je Zavod za proučevanje dela in va,rnosti pri delu konkretno pristopil še k izvedbi tečajev po podjetjih, kjer se bodo vodilni uslužbenci in drugi voditelji del v podjetjih, ki imajo opravka z ljudmi na delovnih mestih ter določajo konkretne proizvodne naloge, seznanili s potrebnimi psihološkimi in pedagoškimi metodami vzgajanja ljudi v proizvodnji. S tem naj bi zagotovili pravilno prenašanje svo- jega strokovnega znanja na ljudi, s katerimi v podjetjih delajo. Tak petdnevni tečaj je do sedaj absolviralo v tovarni koles »Roga in v tovarni• pisalnih strojev 16 delavcev in uslužbencev, skupno pa bo absolviralo ta tečaj 91 ljudi iz obeh podjetij. Podjetje »Telekomunikacije« bo na tak tečaj poslalo skupno 60 ljudi. Tak tečaj bodo imeli dalje v strojnih tovarnah Trbovlje. v Velenju itd. Ti tečaji s pomočjo omenjenega zavod a so in bodo še organizirani na željo samih podjetij. Veliko zanimanje od strani podjetij za te tečaje kaže velik interes in težnjo neposrednih proizvajalcev, da bi čim-prej opravili z navlako in pomanjkljivostmi, ki danes ovirajo hitrejši napredek, predvsem pa smotrno organizacijo dela ter dviganje storilnosti. To pa je, kot vemo, ključ za izboljšanje materialnih pogojev delovnih ljudi. Našteti konkretni pojavi široko organiziranega in zavestnega prizadevanja za dvig proizvodnosti, za prelom s konservativnim gledanjem, po katerem ni mogoče dosegati višje proizvodnje brez investicij, novih strojev in brez ne vem kako teoretično visoko kvalificiranih ljudi. bodo nedvomno v veliki meri odpravili nazadnjaška gledanja na dviganje proizvodnosti podjetij in storilnosti posameznih delavcev. Končno bo to pripomoglo od- Znnaofa tifovina FLRJ v letu IS5S Nadaljevanje s prve strani, možnosti izvoza industrijskih proizvodov simo v znatni meri mogli zmanjšati deficit v trgovinski bilanci, ker so ti proizvodi v največji meri nadomestili izpad prejšnjih kmetijskih in prehranbenih proizvodov. V teku lanskega leta je Jugoslavija skušala nadalje razširiti svoje zveze z vsemi državami, posebno glede razvijanja blagovne izmenjave. V preteklem letu je Jugoslavija vzdrževala redne trgovinske odnose z okoli 60 državami ter je imela s skoraj 40 od njih sklenjene trgovinske in plačilne sporazume. Glede smeri gibanja izvoza je prišlo v lanskem letu do določenih sprememb. Nedvomno, <3.2 je prišel v laTLslcem le"tu bolj do izraza ekonomski moment kot v prejšnjih letih. To potrjuje dejstvo, da smo v lanskem letu imeli relativno naij-enakomemejše odvijanje blagovne izmenjave v povojnem času. Gibanje izvoza in uvoza je bilo tudi v tem letu pod vplivom določenih faktorjev, ki so slabili uveljavljanje ekonomskega interesa, gledanega s stališča določenega predmeta, njegove ponudbe in povpraševanja po njem. V vrsto takih faktr^tev moramo šteti naše obveznosti odplačevanja dolgov, ki v precejšnji meri vplivajo na smer gibanja blagovne izmenjave s posameznimi državami. Nepoznavanje tržišča, organizacijske slabosti naših izvozmo-uvoz-nih podjetij in pa tudi kvaliteta naših proizvodov so v lanskem letu vplivali na smer gibanja blaga. Devizni režim in njegove spremembe, do katerih je prišlo v teku lanskega leta’ so prav tako vplivali na določanje ©.snovnega usmerjanja blagovne femenijave. Analiza tega delo-'tjiftinja režima kaže, da ni bil v stanju voditi vsak čas računa o vseh momentih, ki določajo smer gibanja določenega predmeta. Kako pomembni so instrumenti, predpisani z našim deviznim režimom, kaže tudi doseženi izvoz v mesecu decembru lanskega ‘leta, ko je bil v višini 11 mil-ijaird dinarjev dosežen najviaji povojni mesečni izvoz sploh. T-o povečanje je v znatni meri posledica konkretne stimulacije naših izvoznikov in proizvajalcev, ki jo predvidevajo novi devizni predpiši. Prvo mesto v našem izvozu Je lansko leto zavzemala Italija z zneskom 11.5 milijarde dinarjev, medtem ko je sodelovala v našem skupnem izvozu s 16 %. Drugo mesto pripada Zah. Nemčiji, s skoro 10 milijardami dinarjev izvo-za in s sodelovanjem v skupnem izvozu s 13.5%. Na tretjem mestu sb ZDA z 8 milijardami dinarjev Izvoza in 10.7 % deležem v našem skupnem izvozu. Do največjega zmanjšanja izvoza je prišlo v primeru Turčije, kamor je bilo lansko leto izvoženo manj kot za 3 milijarde dinarjev blaga, medtem ko je bilo leta 1953 izvoženega blaga za okoli 10 milijard dinarjev. Pri uvozu je bila v lanskem letu na prverti mestu Zah. Nemčija s 16 in pol milijarde di-nairjev ali z deležem 12.7% v našem skupnem uvozu, na drugem mestu je bila Italija s skoraj 13 milijardami dinarjev ali deležem v višini 10% skupnega uvoza. Uvoz iz ZDA v vrednosti skoraj 43 milijard dinarjev ali 33% skupnega uvoza, je predvsem posledica našega uvoza iz naslova ekonomske pomoči, oz. iz naslova kmetijskih presežkov ZDA. V teku lanskega leta ni prišlo do resnejših premikov v izvozu, v odnosu na leto 1954. V preteklem letu je znašal delež Evrope v našem izvozu 78.4%, v letu 1953 pa je ta delež znašal skoraj 80%. V lanskem letu je odpadlo na države Vzhodne Evrope 14 %, na Severno ta Južno Ameriko pa 16.3%, za razliko od leta 1954, ko je ta delež znašal 14-1 %. Azija ta Afrika sta v lanskem letu imeli delež 7.2%, v letu 1954 pa 6.1% našega Izvoza. Podobno je tudi pri našem uvozu. V našem skupnem uvozu je imela Evropa v lanskem letu delež v višini 54.1%, leta 1954 pa v višini 59.4 %. Amerika je v našem uvozu sodelovala s 37.3 o/o, za razliko od prehodnega leta, ko je sodelovala s 34.4%. Povečam je bil tudi uvoz iz držav Azije in Afrike, ki so v lanskem letu sodelovale v našem uvozu z 8.6 %, medtem ko so v predhodnem letu imele delež v višini 5.8%. Naj večjega pomena za smer gibanja blaga v lanskem letu je bila normalizacija ekonomskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami. Da obstoja velik interes za izmenjavo blaga med našo državo in vzhodnoevropskimi državami, dokazuje dejstvo, da je v teku leta 1955 prišlo ne samo do znatne realizacije sklenjenih letnih trgovinskih sporazumov, temveč celo do povečanja nekaterih od teh sporazumov že v teku leta. No-co sklenjeni sporazumi z ZSSR, Poljsko in Albanijo za leto 1956 kažejo povečanje obsega b’agovne izmenjave. Slična težnja obstoja tudi pri drugih vzhodnoevropskih državah. Pogajanja s Češkoslovaško ta Bolgarijo so prav sedaj v teku. Potrebno je poudariti tudi zadovoljivo gtruk-turo blagovne zamenjave, precizirane s temi sporazumi, posebno z onimi z ZSSR. V teku lanskega leta je prac -tako prišla do izraza tudi liberalizacija uvoza, ki so nam jo priznale po večini zahodnoevropske države ne glede na to, da Jugoslavija ni članica Organizacije OEEC. Od stopnje liberalizacije, ki so nam jo priznale nekatere države, je bil c ‘naljf/ečji meri odvisen tudi obseg realiziranega izvoza. V kolikor bi v teku letošnjega leta našli sprejemljivo rešitev za delni prenos razpoložljivih klirinških sredstev znotraj držav OEEC, bi to gotovo pomenilo nadaljnjo vzpodbudo za povečanje blagovne izmenjave med Jugoslavijo in zahodnoevropskimi državami. Ta dejavnost na gospodarskem področju Jugoslavije v odnosih z inozemstvom, bo prispevala k uspešnejšemu izvrševanju nalog, ki bodo postavljene pred našo deželo v letu 1956. Dani so pogoji, da se naš izvoz v tem letu poveča za okoli 13 milijard dinarjev, odnosno za 17 % v primerjavi z izvršenim izvozom v lanskem letu. Realizacija tega plana bo pripomogla naši državi, da bo stopita s čvrstim korakom v smeri definitivne likvidacije primanjkljaja v plačilni bi.ls.nci. Povečanje izvoza bo omogočilo najrazličnejše oblike gospodarskega sodelovanja z drugimi državami. praviti mišljenje, da je organizacija proizvodnje že dosegla svoj višek in obračunalo tudi s primitivnim gledanjem, da gre pri dviganju storilnosti predvsem za povečano izčrpavanje fizičnih sil človeka i. t. d. V tej luči torej postajajo vsa omenjena prizadevanja kri in meso, napovedana smer naše bodoče ekonomske politike pa dobiva že povsem določeno, konkretno fiziognomijo. Dejstvo, da postaja organizirano prizadevanje za dvig proizvodnosti brez ali že z manjšimi investicijami sestavni del ekonomsko-političnega gledanja naših ljudi sploh in neposrednih proizvajalcev še posebej, je nedvomno neprecenljive politične važnosti Le tako gledanje bo namreč šele v celoti lahko dokazalo popolno premoč socialistične družbene ureditve nad kapitalistično. Prisostvovali smo tudi poteku enega dela tečaja v tovarni koles »Rog« v Ljubljani. Na programu so bila konkretna vprašanja, ki jih morajo poznati voditelji proizvodnje, če hočejo pravilno spoznavati in usmerjati psiho-fiziološke sposobnosti v proizvodnji zaposlenih ljudi in dosegati z njimi večji delovni učinek kot dosedaj. ne da bi pri tem in zaradi tega trošili ljudje več fizične sile. Osrednje vprašanje pri vsem tem je človek, katerega sposobnosti je potrebno najprej spoznati ter ga nato priučiti vsakemu konkretnemu delu, ki ga bo le-ta v proizvodnji opravljal. To priučevanje temelji na določenih načelih. Načela poučevanja so sledeča: pripraviti izvrševalca določenega dela v podjetju na samo delo oziroma pristop k delu; konkretno Nabava reprodukcijskega materiala za kmetijstvo Zvezna izvršni svet je odobril 673 milijonov deviznih denarjev za nabavo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo v iprvem tromesečju letošnjega leta. Od tega zneska pa je bilo nekaj sredstev že potrošenih. Določenih je 20 milijonov za nabavo plemenske živine, 9 milijonov za opremo morskega ribolova, 1 milijon za opremo sladkovodnega ribištva, 25 milijonov za seme hibridne koruze, 80 milijonov za seme živinske pese, niža, lucerne in krompirja, 210 mčK jonov za sredstva za zaščito rastlin, 20 milijonov za veterinarska zdravila m 250 milijonov dinarjev za nabavo rezervnih delov za traktorje. prikazati operacijo, ki jo mo-. ra delavec napraviti; zahtevati od njega izvršitev (ponovitev) prikazanega poizkusa in zagotoviti samostojen začetek dela, pri tem pa ga pogosto kontrolirati. Vsak od na-, štetih principov ima seveda še svoje podrobnosti, katerih poznavanje in sistematično, zavestno uporabljanje, naj zagotovi uspeh-poučevanja ljudi v proizvodnji, in pravilno prenašanje znanja bolj izkušenih na manj izkušene delavce. Značilno pri tem je to. da je kakovost dela priučevanih delavcev odvisna od tistega, ki mora svoje znanje prenašati na druge, s čimer je poudarjena tudi vsa odgovornost vodilnih ljudi, ki morajo svoje znanje in izkušnje posredovati tistim, kateri pod njihovim vodstvom' delajo. Z-ek Za posojila iz stanovanjskih skladov bo treba določiti še pogoje Beograd, 6. febr. Zakon o stanovanjskih skladih vsebuje samo osnovna načela o prispevkih za stanovanjsko gradnjo in o načina upravljanja teh skladov, podrobne predpise o izkoriščanju skladov pa bo moral izdati zvezni izvršni svet. Ker bodo sredstva iz teh skladov, ki se bodo ustanovili pri občinah, dajali s krediti, za katere bo treba plačevati obresti, se potreba takih predpisov čimdalje bolj vsiljuje, tem bolj, ker določa zakon sam vrstni red prvenstva za izkoriščanje sredstev iz občinskih skladov. V prvi vrsti bodo dobile kredite stanovanjske skupnosti, nato stanovanjske zadruge, za njimi pa bodo imele prednost gospodarske organizacije, •> ustanove, ki imajo statut pravne osebe, ta politično-teritorialne enote. Posamezniki so na zadnjem mestu in bodo mogli izkoriščati kredite edinole, ako bodo v delovnem odnosu oziroma, ako bodo cd svojih prejemkov plačevali prispevke za stanovanjsko izgradnjo. Čeprav pa določa zakon vrstni red za izkoriščanje skladov, se ni spuščal v to, da bi določil tudi pogoje, k! jih morajo najemniki posojila izpolniti, da bi dobili pravico do posojila. Zvezni izvršni svet ima pooblastilo, da določi potrebne pogoje za izkoriščanje teh posojil in bi bili ti pogoji predvsem v tem, da zagotovi vsak najemnik posojila prej potrebno vrednost v denarju, matenai-in delovni sili. Razen tega naj zvezni izvršni svet določi roke in višino obresti za vsako kategorijo koristnikov. Hkrati z določitvijo, minimalnih pogojev LETNI SKUPŠČINA ZVEZE GOSTINSKIH ZBORNIC Za rnodermzaciio gostinstva V ta namen se predlaga poseben krog kreditov Beograd, 6. febr. Popoldne sc je začela prva redna letna skupščina Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije, ki ji prisostvuje poleg številnih delegatov in gostov tudi član zveznega izvršnega sveta tov. Nikola Minčev. Glavna točka današnjega dnevnega reda je bil referat o aktualnih problemih gostinstva, ki ga je podal dosedanji predsednik upravnega odbora Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije tov. Krsto Filipič. Tovariš Filipič je v svojem poročilu poudaril, da je praksa v poldrugem letu, odkar so bile ustanovljene gostinske zbornice, pokazala njihovo koristnost, vendar pa v zbornice še vedno niso vključena vsa gostinska podjetja. Ko je govoril o delavski samoupravi v gostinskih podjetjih, je navedel, da v organih delavskega upravljanja v gostinskih podjetij sodeluje sedaj okoli <34,900 delavcev in uslužbencev. Ker v večini sezonskih gostinskih, .podjetij ni organov delavske samouprave, predlaga Žveza gostinskih zbornic, naj bi bili upravni odbori teh podjetij sestavljeni iz predstavnikov množičnih organizacij - in iz gostincev, !ki stalno žive v kraju, kjer je sezonsko podjet-je- Glede plačnega sistema v gostinstvu — tako imenovanega procentnega sistema — smatra Zveza, da je pozitivno vplival na povečanje prometa in na polniti in ga uvesti na vsakem delovnem mestu, tako da bi bil plačni sklad v gostinskem podjetju odvisen od delovnega učinka vsakega posameznika. V prihodnjem letu naj bi bil tak plačni sistem uveden v vseh gostinskih podjetjih. 1 Kot najvažnejši problem gostinstva je tov. Filipič navedel vzdrževanje in razširitev materialne baze gostinstva, saj je 40% osnovnih sredstev gostinskih podjetij iztrošenih in je nujna njihova . rekonstrukcija in modernizacija. Po vojni smo sicer zgradili 122 hotelov in penzionov, vendar pa imamo še vedno 4500 gostinskih podjetij manj kakor pred drugo svetovno vojno. Zmanjšana zmogljivost gostinskih podjetij je še posebej . občutna v najvažnejših turističnih krajih, kar položaj še bolj otežkoča. Gostinci so zato predlagali zveznemu Izvršnemu svetu, naj ustanovi poseben krog kreditov za Investici- na za modernizacijo gostinskih podjetij. Trenutno gostinci smatrajo kot najvažnejše, da zago-tovimo vsaj vzdrževanje gostinskih objektov na primerni višini. Glede novega deviznega sistema v gostinstvu je tovariš Filipič dejal, da je pokazal pozitivne rezultate. Čeprav so gostinska podjetja v znanih letoviščih precej povišala cene (v Opatiji n. pr. za 20 do 30%), so inozemski turisti že sedaj rezervirali vsa mesta na Rabu, 70 odstotkov mest v Opatiji itd. Glede domačih turistov pa priporoča Zveza gostinskih zbornic gostinskim podjetjem, naj dajejo čim večje popuste domačim turistom pred sezono in po sezoni. Drugače pa zveza smatra, da ni vzroka, da bi gostinska podjetja zviševala svoje cene, razen tistih podjetij, ki so zaradi prejšnjega deviznega sistema imela nenormalno nizke cene. M. P. naj zvezni izvršni svet določi; potrebne okvire za delo občinskih skladov za stanovanjsko gradnjo. V okviru teh predpisov bi občinski skladi v soglasju z ljudskimi odbori sestavili svoja pravilnike, s katerimi bi določali pogoje za dajanje kreditov-Ti pogoji bi bili odvisni tudi od. višine sredstev, s katerimi bodo razpolagale posamezne občine. Kakor se je zvedelo, b*o zvezni izvršni svet te predpise kmalu izdal. Za sedaj so prediogi-za ureditev teh vprašanj in za. to, kakšne ugodnosti nuj bi se dale posameznim kategorijam koristnikov kreditov. Edan izmed predlogov predvideva, .naj bi najbolj ugodne pogoje za izkoriščanje kreditov uživaie stanovanjske skupnosti, ki bi prej zagotovile saom 5% sikup— ne vsote, ki bd jo najele. V najbolj neugodnem položaju so stanovanjske zadruge, ker bi morale po tem' predlogu zagotoviti 15 % skupne vrednosti zahtevanega posolila- Enak odstotek bi morale zagotoviti tudi politično-teritorialne’ enote in. ostale pravne osebe. 43sta!i koristniki kreditov bi ntorali zagotoviti četrtino vrednosti, ki jo zahtevajo. Nasproti temu predlogu j® predlog Glavne zadružne in Stalne konference mest. Cn. ® organizaciji predvidevata, nat’ bi stanovanjsko gradnjo stimulirali s stanovanjskimi zadrugami, in predlagata v tem smi-. slu, naj bi zahtevali od stanovanjskih zadrug namesto 15%. samo 10% vrednosti zahtevanega posojila. Ne glede na to. ali bo sprejet prvi ali drugi predlog, je gotovo, da bedo stano— . vanjiske skupnosti in stanovanjske zadruge uživale prvenstvo in to naj bi služilo kot vzpodbuda za hitrejši razvoj stanovanjskih zadrug ko-t zelo dobre oblike reševanja stanovanjske- ga problema. Dosedanji uspehi, stanovanjske gradnje s pomočjo zadrug, ki so bili doseženi v Srbiji, opravičujejo to zaupanje, sprejem zakonskih predpisov v smislu gornjih predlogov pa naj bi samo pospešil ustanavljanje stanovanjskih zadrug in uč ir Kavi to izkoriščanje individualnih sredstev z.a pospešeno gradnjo stanovanj. t. st. ±J Vavrai %n c& znižanje cen, neH pa tudi i»a;» je v gostinstvu in to v višini zmanjšanje proizvodnih stro- 2 milijardi 'dinarjev poleg do- škov oziroma na varčevanje. Ta ločene vsote deviz, namenjenih sistem bi bilo potrebno izpo- za nakup opreme, ki je potreb- ,Stanovanje za < naše razmere* Tiskovno konferenco psi predsedniku Sveta za urbanizem LRS inž. Marijanu Tepini o pripravah na dve pomembni letošnji prireditvi LJUBLJANA, 6. febr. Dar.es je bila pri predsedniku Sveta za urbanizem LRS inž. Marijan u Tepini tiskovna konferenca, na kateri so novinarji naših 11 stov izvedeli nekaj podrobnosti o dveh pomembnih prireditvah, ki bosta v Ljubljani konec maja in v začetku junija. . Ob tem času bo namreč v Ljubljani zasedala redna letna sk-upšoina Stalne konference mest, ki je dala pobudo, da bi naj bilo takrat tudi široko posvetovanje o stanovanjski izgradnji pri nas ter odprta razstava v prostorih Gospodarskega razstavišča in v novi Gradisovi palači na Titovi cesti pod naslovom »Stanovanje za naše razmere«. Pri organizaciji posvetovanja i.n razstave so poleg Stalne konference mest in mestnih občin udeleženi tudi Zvezna gradbeniška zbornica in Zvezna industrijska zbornica, Zveza obrtnih zbornic FLRJ, Zveza društev arhitektov, .Zveza društev urbanistov, Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov, Zveza društev ekonomistov ta Zveza ženskih društev Jugoslavije, ki so ustanovili glavni odbor v Beogradu ta Organizacijski odbor razstave v Ljubljani. Medtem, ko bodo na posvetovanju razpravljala o udeležbi industrije pri gradnji stanovanj in pri proizvodnji elementov za opremo, o organizaciji znanstveno raziskovalnega dela, o’ vprašanju najemnin, o družbenem upravljanju stanovanj, stanovanjskih ’ zadrugah, o stanju, rekonstrukcijah in vzdrževanju tanovaiij-skega sklada, o stanovanjih glede na urbanizem ta sodobno rekonstrukcijo mest, o materialni podlagi za gradnjo stanovanj v državi, o družini in stanovanjskih pogojih ter o problematiki stanovanjskega obrtništva, bo o vseh teh vprašanjih govorila tudi razstava sama. Le-ta bo imela poučno propagandni In komercialni del ter bo kompleksno analizirala stanovanjsko vprašanje v pogojih, nafiega prostora in časa. prikazala c*- še dosedanje Izkušnje,»uspehe in neuspehe obenem pa najprimernejšo tehniko, ekonomiko In kulturo’ stanovanja. Stanovanjsko vprašanje je kompleksno družbeno vprašanje ter ni neka sama v sebi zaključena naloga. Zato se je po-• trebno sporazumeti v nekaterih načelih in kriterijih, ki bodo lahko vakladilj naša prizadeva- nja dati našim socialističnim ljudem stanovanja, ki bodo ustrezala našim pogojem, možnostim ta sposobnostim — stanovanja za naše razmere. To vprašanje je postalo zlasti važno letos, ko je menjana struktura investicij, ki so namenjena «a zboljšanje standarda znatno večja sredstva. Sprejeti za-kon o stanovanjskem prispevku bo imel za posledico pridobivanje večjih investicijskih oziroma kreditnih sredstev za stanovanj- ske izgradmjo, te prireditve pa imajo namen vplivati na kakovost gradnjo in opreme stanovanj. Zato so k udeležbi na razstavi povabljeni vsi zarvodl, inštituti, organizacij e, podjetja in posamezniki, ki bi lahko koristno doprinesli svoj delež v skupnem iskanju rešitve stanovanjskega vprašanja, da v okviru tez razstavnega scenarija, prikažejo svoje poglede na posamezna vprašanja, izkušnjo in pobude. Priprave za posvetovanje, kakor tudi za razstavo »Stanovanje za naše rasm ere« bomo sproti zasledovali in o vsem Še podrobno poročali. KmiFIK&CIISICI IZPITI Beograd, 6. febr .Na današnji as ji sveta beograjske univerza so sprejeli program kvalifikacijskih izpitov, za vpis študentov v prihodnjem šolskem letu. Kvalifi&aciijski izpiti bodo imeli dva dela: premeni seetp-vek iz posameznih disciplin n. pr. iz ter ustni ali pismeni izpit. Pismeni bo vseboval splošno temo •srbbhrvaraksgia jezika, zgoue Vine, bio.lo.gioe rtd. Iz tega sestavka nad bo r:i:vidna sposobnost kandidata za samostojno razmišljanje, iz pismenega a d ustnega izpita pa naj trto razvidna usposobljenost kandidata za študiran je na fakulteti, za katero se je prijavi' Izpite bode delali pred fakultetnimi komisijami. Poleg predmeta, za katerega se dela izpit, določa program tudi obseg gradiva, ki ga morijo kandidati poznati in Iki se gibliie v mejah srednješolskega pouka. Pismeni sestavki, v katerih naj se obdela splošna tema. so v glavnem prilagojeni prirodi fakultete s n skupine, za katero se je kand -dat prijavil Na veterinarski, medicinski te kmetijski fafculteti bo n. pr splošna tema s področja biologije. v skupinah flozofske fakultete želodovi na filozofij;« ta logike, splošna 'n nacionalna zgodovina itd., glede na gradivo, ki prevladuje v studita oo teh .skupinah. Izpili se bodo de-' al I tudi te določenih predmetov. T>. pr. na tohrrčnf fsikulteti •iz fizike in malem,»tike. na medicinski iz kemije n fizike Itd. Končni program, v katerem bo čiotočen obseg znanja, ki sc zahteva od kandidatov, bo beograjska univerza naknadno objavila. Nova postaja v Lipovcu Ribnica, 6. febr. Dopoldne so v Lipovcu pri Ribnici odprli novo železniško postajo, ki jo je v dobrem letu zgradilo ribniško podjetje »Gradbenik«. Stroški znašajo okoli 9 milijonov dinarjev. Domačini so zgradili do nje cesto in napeljali elektriko. Postaja je skrbno zgrajena in je ena izmed najlepših ob kočevski progi. Poleg udobnih uradnih prostorov, čakalnice im perona iona tudi stanovanja. Na slavnostmi otvoritvi, katere se je udeležilo zlasti precej mladine, so govorili ljudski poslanec in sekretar izvršnega sveta LRS tovariš klati ja Ma-leži-č, zastopnika železnice Marinšek im Matoh ter predsednik ribniške občine Jože Selšek. Navzoči so bili tudi zastopniki množičnih organizacij ter okrajnega ljudskega odbora v Kočevju. Šolska mladina je izvedla kulturni program. T. Zastopniki Jugoslovanska kinematografije na poti v Moskvo Beograd, 6. febr. Dne 7. februarja t. 1. bo odšla v Moskvo delegacija treh predstavnikov jugoslovanske kin emategr af ij e. Delegacija potuje v Moskvo na povabilo uprave sovjetske kinematografije in bo ostala v So- Preskrba s papirjem Ljubljana, 6. febr. Upravni odbor Združenja časopisnih podjetij FLRJ je imel pod predsedstvom Iva Sarajčiča, direktorja »Borbe«, včeraj in danes posvetovanje, na katerem so poleg drugega razpravljali tudi o preskrbi listov z rotopa-pirjem, nakar je bila tudi izvršena razdelitev letošnjega kontingenta papirja. Upravni odbor založniških podjetij FLRJ je proučil položaj v distribucijski mreži, k: prodaja liste v naši državi, ta ugotovil vrsto slabosti in pomanjkljivosti ter nekatere nelojalne postopke, ki vodijo celo do diskriminacije posameznih listov na nekaterih področjih. Nelojalna konkurenca se opa- ža v zadnjem času na področju LR Bosne ta Hercegovine, kjer domača distribucijska mreža omejuje možnost prodaje listov z drugih področij. Upravni odbor združenja obsoja tako ravnanje kot nasprotno duhu in določilom pravd združenja ter priporoča zainteresiranim podjetjem, naj čimprej uredijo nastale spore ta poiščejo v skladu s pravil: združenja najpravilnejši način za nemoteno distribucijo vsega jugoslovanskega t ska na področju LR Bosne in Hercegovine. Vsak četrtek ►TEDENSKA TRIBUNA« I Po daljši in mučni bolezni Je umrl v 85. letu starosti ANTON BR0VC Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 8. februarja 1956, ob 14. uri na pokopališču v Grahovem ob Bači. Žalujoči: žena Neža, sin Andrej, hčere Justina, Dora, Marija in Lulža ter ostalo sorodstvo. Spodnje Bukovo, Kranj, Ljubljana, Grahovo, 6. februarja 1956. I vjetski zvezi kakih 20 dni. Ogledala si bo filmska podjetja in ustanove v Moskvi in v notranjosti Sovjetske zveze. Priča— kujejo, da bodo jugoslovanski in sovjetski predstavniki kinematografije ob tej priložnosti, sklenili pogodbo o izmsnjjiavf filmov med obema državama v letošnjem letu. — (Jugopres) Izvoz v fsnuarja Beograd, 6. febr. Po predhodnih podatkih je vrednost jugoslovanskega izvoza v januarju znašala 5 milijard 220 milijonov dinarjev, za 624 milijonov dinarjev več kot v istem mesecu lanskega leta. Jugoslovanski izvoz je bil posebno pomemben decembra lani, ko je dosegel vrednost 11.8 milijarde dinarjev. Padec izvoza v prvih mesecih vsakega leta je redsn pojav v jugoslovanski zunanji trgovini. Ta padec je posledica deloma tega, da j« treba realizirati pogodbe, k; so vezane na rok, in deloma slabših vremenskih ta prometnih razmer, ki pridejo praviloma v teh mesecih najbolj do izraza. — (Jugopres) Posvetovanje stomatologov Ljubljana, 6. febr. V Ljubljani se je končalo dvodnevno posvetovanje stomatologov iiz Zagreba, Beograda in Ljubljane ter študentov Stomatoloških odsekov medicinskih fakultet. Na posvetovanju so sklenili, da se predlaga ustanovitev popolnih stomatoloških fakultet v Ljubljani in Zagrebu m •da se izenačijo študije na vseh stomatoloških fakultetah v drža-vi. V vseh šolah naj bi uvedli ko« samostojne .predmete otroško higieno zob in zobarsko preventivo. Sprejeti so bili tudi sklepi o izpopolnjevanju zobarskega kadra v dcntistščnih šolah, ker se smatra^ da je za to delo potrebna fakultetna izobrazba. Csns padajo Mnoga trgovska podjetja v Zagrebu so začela zniževati cene. Kava velja 2000 d n ar jev, pomaranče . 130 dhariev. iirnene din, mast 310 din, riž 130 din, margarina 26S din, smokve 100 din. suhe slive 100 din, koruzna moka 40 d n, zdrob 68 din itd. V mnogih izložbah se vidijo nova cene za tekstil ta obutev, znižan« do 40 odstotkov. OHIJDJtJOl URGU VOSNJAk , (glavni to odgovorni fBANCEK DRENOVEC (notranja ©oittaka) %UEKSANt)ER JAVORltl* (gCHTTKMl»* Wt' priSAN rt»vvn imnanjl vrfT.AH 4tr.esA Oroltural •TAir* URAH (Spor« Ci oelaat r*1govarJ» St. n — r februarja um J SLO VERSKI P0B0CL"'1LEC ] tllt. 9 \ 1 Vabilo v Bonn Predsednik italijanske vlade Antonio Segni in zunanji mmster sta odpotoval na uradni obisk v Bonn, kjer ju pričakujejo z velikimi upi. Adenauer namreč se ni opustil svojih načrtov o evropski »katoliški internacionali*, k a tare ogrodje naj bi sestav\ale krščansko demokratske stranke Zahodne Nemčije, Italije in Francije. Dokler je bil v ItaMji na vodstvu vla.de in krščansko demokratske stranske De Gasperi, je imel Adenauer v Italiji močnega zaveznika in pristaša za svoj načrt. Toda v Italiji so se stvari spremenile in v Bonnu so vse botlj nezadovoljni m italijansko politiko, ki se ne ogreva dovolj za z Idi Žan; e vodilnih evropskih katoliških stramk, predvsem pa po njihovem mnenju tudi ne podjpira v zaželjeni meri aabodne koncepcije o združitvi Nemčije. V Bonnu namreč niso nič preveč zadovoljni, da v palači Ch.gi icdi liberalec in temu dc\jstvu pripisujočo tudi italijansko mlačnost do nemškega vprašanja. Zato so tudi dači iniciativo za sedanji obisk. Vendar pa je zelo malo verjetno, da bi bila Martino in Segni osebnosti, od katerih bi Bonn lahko pnčakovaj kakih uspehov. Martino že kot liberalec m preveč navdušen za kanclerjeve načrte, a tudi Segni ne kaže, da bi se ogreval za tako povezovanje evropskih držav kot si ga zamišlja Adenauer. Prav gotovo pa ni slučaj, da je tik pred tem obiskom izšel v ameriškem listu »Christian Science Monitor« intervju, ki naj bi ga bil da! dopisniku tega lista predsednik italijanske republike Gronchi. Intervju so sicer demantirali, toda, čeprav Gronchi ni dal navednih izjav, med katerimi ‘e tudi sugestija naj bi Zahod spremenil svojo politiko glede združitve Nemčije, je v njegovi vsebini v glavnem le zajeta perspektiva italijanske notranje in zunanje politike. Brez dvoma se za objavo tega intervjuja skrivajo neke namere, k", niso brez zveze ni.ti s sedanjim italijanskim obiskom v Bonnu noti z bližnjim Gronchijevim obiskom v ZDA. A. Stanovnik Mohamed h gori... Ministrski predsednik Guy Mollet Je šel »na teren«, dn bi rešil aliirsko vprašanje — Pariški krogi ocenjujejo Molletovo nalogo kot »izredno težavno in delikatno« — Tunizija na poti do »neodvisnosti« v okviru medsebojne odvisnosti s Francijo A1 2 i r, 8. febr. (AFP) Predsednik francoske vlade Gny Mollet je danes prispel v Alžir. Na letališču so ga sprejeli Max Lejeune, državni sekretar sa alžirska vprašanja v ministrstvu obrambe, predsednik alžirske skupščine Abdelkader in druge osebnosti. Takoj po prihodu je dal Mol- tal a venec, ki ga je predsednik let na letališču izjavo, v kateri vlade položil na spomenik, je poudaril, da je navdihnila Zbrana ob stopnišču, ki vodi k ukrep njegove vlade »predvsem spomeniku, je množica prepe- storb za mir«. Ko je pozval al- vala marseljezo ter vzklikala: ži.rs&o prebivalstvo, naj bo mirno in hladnokrvno, je francoski predsednik dejal, da ne prinaša nilkakega čudežnega zdravila, ki bi ga bili zvarili v Parizu, pač pa prihaja, da b.j čimibolje spoznal potrebe in težnje vseh pre- »Mollet v Pariz«, »Soustelle, hitevo kolonov, da bi general« Catrouxa, novega ministra rezidenta v Alžiru, odpoklicali s sedanj ega položaja. Drugi člani vladne delegacije, skupaj pet ministrov, bodo med bivanjem v Alžiru proučevali gospodarska in socialna vprašanja desetih milijonov Aižir-cev. V pariških dobro poučenih krogih izjavljajo danes, da bo PRTri KOK-tt-i*. v .. . ’ krogih izjavljajo aanes, oa do Soustelle!« Vojaška policija in francoska vlada v načelu prizna- trn m nrffani SO večkrat I>0- * m___• er rvlmri — varnostni organi so večkrat posredovali ter množico razganjali s puškinimi kopiti in pendreki. Današnji »Manchester »Guardian« piše, da je položaj v Alžd- la Tuniziji »neodvisnost v okviru medsebojne odvisnosti a Francijo.« Tunizijska vlada bi s tem dobila pravico do »koor- znal potrebe in težnje vsen pre- .* >. t fgPjli***-:-' mmmm reicviur i j.^ imel vooja neoae-sturja naoiu S prihodom novega predsedni- Burgiba te ,jni v francoski pre-ka vlade Guya Molileta v AlžiT glinici, ko se je sešel s predse je danes začela odločilna ak- setjiniJcOm Guyem Molletom, mi' cija za rešitev alžirskega vpca- nist.rorn brez listnice Mendesom OB RAZPUSTU SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE V AVSTRIJI Protest zaradi prepovedi Svetovna sindikalna federacija ne bo nehala delovati zaradi prepovedi Ni še znano kje bo novi sedež federacije — Sestanek izvršnega odbora bo v predvidenem ro ku Feiix Houpnouet Boigny. poslanec afriškega demokratskega zbiranja, delegirani minister v predsedstvu vlade in edini črnec v novi francoski vladi Končno je rekel, da bo med bivanjem v Alžiru prebivalcem poslal posebno poslanico. Mollet se je nato podal s svojim spremstvom k spomeniku padlim borcem, kjer ga je pričakovala velika množica. Določeno število ljudi ga je obmetavalo s cvetjem, toda hkrati je proti njemu letelo tudi kame- nje. Ceremonija pri spomeniku je bila zelo kratka in se je odigrala v nepopisnem hrupu, ki ga vojaška godba ni mogla zadušiti. Molletcrv avtomobil se je nato odpeljal v letno palačo, množica, ki je prebila policijski kordon, pa je v tem času potep- šanija. Pariški krogi ocenjuj ego nalogo Guya Molleta. ki naj Jb opravi v Alžiru za »izredno težavno in delikatno«. Bolj kakor kdajkoli prej sta nezadovoljstvo francoskih kolonov zaradi predlogov nove vlade za rešitev alžirskega vprašanja kakor tudi energična zahteva »Alžirske fronte nacionalne osvoboditve« po priznanju neodvisnosti Alžira, vplivala na to. da tukaj prevladuje vzdušje negotovosti, kako se bo končala akcija voditelja republikanske fronte. Po zadnjih novicah je stanje v Alžiru napeto. Številne kolo— ntetične organizacije in pužrdi-sti so sklenili, da bodo bojkotirali sprejem francoskega ministrskega predsednika v Alžiru. Pozvali so evropsko prebivalstvo, naj stopi v splošno stavko. Francoska oblastva so storila izredne varnostne korake. »Vem. da me čakajo v Alžiru težki dnevi, toda jaz bom ostal tam tudi tri tedne, če bo treba«, ie izjavil predsednik vlade Guy Mollet in s tem opozoril tudi sam na splošno vznemirjenost, ki se ie zdaj polotila te severnoafriške dežele. Toda Mollet je pokaza.l tudi izredno odločnost. Spet je kategorično zavrnil za- Vsporočilu je rečeno, da sije Franceom in ministrom za zunanje zadeve Christianom Pi-neaujem. Po teh razgovorih je Burgiba izjavil, da je bil »dosežen nadaljnji napredek na poti do neodvisnosti Tunizije«. Danes popoldne je predsednik - -- republike Rene Coty sprejel avstrijski minister za notranje Burgiibo. Tukajšnji politični kro- zadeve s tem hotel »prilastiti gi poudarjajo, da je načelno pri- pravico do nadzorstva nad kon-znanje tunizijske neodvisnosti greši svetovne sindikalne fed^-nov oseibnj uspeh Habiba Bur- racije in nad sestavo njenih gibe in njegovih koncepcij, da vodilnih teles izvršnim od-je treba postaviti Tunizijo na borom in generalnim svetom«, noge v sodelovanju s Francijo. Sporočilo dodaja, da je gene- 50 let v parlamentu število laburističnih poslancev se je v 50 letih povečalo od 29 na 270 — Vloga laburistične stranke pri odpravljanju razrednih razlik In socialnih krivic D n n m J, «. febr. (AFP) Generalni sekretariat svetovne Sindikalne federacije je izdal sporočilo spričo odločbe avstrijskega ministrstva notranjih zadev, s katero je prepovedano delovanje te organizacije na ozemljn Avstrije, ter odločno protestira proti temu sklepu avstrijskih oblasti. London, 8. febr. (Tanjug). -— Laburistična parlamentarna skupina slavi ta teden petdese tletnico svojega obstoja. Vodstvo stranke je ob tem jubile ju Izdalo brošuro, v kateri podaja zgodovinski razvoj pariam entarae dejavnosti laburistov. V uvodu poudarja sedanji vo- ditelj stranke Hugh Gaitskell, da naloga, ki so jo prevzeli ustanovitelji stranke, še ni izpolnjena. Gaitskell piše, da sta se v Veliki Britaniji po zaslugi ralni sekretariat v želji, da bi zagotovil nadaljevanje dela, sklenil čimprej organizirati posvetovanje članov izvršnega biroja. ki bi proučil nastali položaj. Na koncu je rečeno, da svetovna sindikalna federacija zaradi tega sklepa ne bo nehala delovati. Generalni sekretar svetovne sindikalne federacije Louis Sail-lant je prav talko izjavil, da delo svetovne sindikalne federacije »v nobenem pogledu ne bo ovirano spričo omenjene prepovedi, ki je zadela organizacijo v Avstriji«. Na vprašanje, kje bo odslej sedež te organizacije, je Saillant odgovoril, da je še prezgodaj govoriti o tem, da pa se bodo v nekaj dneh zbrali evropski člani izvršnega odbora svetovne sindikalne federacije, se posvetovali s člani sekretariata in proučili Saillant je na koncu dejal, da bodo 27. sestanek izvršnega odbora svetovne sindikalne federacije in nekateri sestanki v okviru te organizacije v predvidenem roku. Italijanski obisk ▼ Bonna Bonn, 6. febr. (AFP) Zahodno- nemški časopisi so davi priobčili uvodnilke o obisku italijanskih državnikov — predsednika vlade Segnija in . ministra za zunanje zadeve Martina Bonnu. Hamburški »Die Welt« meni, da bodo v bonnskih razgovorih razen vprašanj, ki so v zvezi s skupnim evropskim tržiščem, govorili tudi o ustanovitvi evropske organizacije za izkoriščanje atomske energije. »Frankfurter Allgemeine Zei-tung« piše, da bodo Segni-jevl napori za združitev Evrope uživali podporo Zahodne Nemčije in kanclerja Adenauerja. Ker pa je Nemčija še razdeljena, piše časopis, se mora vse, kar bi storili v smeri združitve Evrope, vzporedno razvijati v prid združitve Nemčije, ne pa da bi j,o odlagali za daljno prihodnost. BALONI IN GEOFIZIKALNO LETO 61. letni kongres indijske kongresne stranke Saednagar, 6. febr. (AFP). Ju- se V vei-s.1 uriwuj. položaj, ki je nastal po tem laburistov zmanjšala revščina sklepu avstrijskih oblasti. Lou-s pravljene mnoge krivice, navz- . POGOJNA PRIPRAVLJENOST ven pa je bil dosežen resničen napredek v kolonijah na poti London, 6. fehr. (Tanjug). V odnošajev, toda če bo Brditanija k demokratični samoupravi in k razgovoru z dopisnikom »Daily še naprej nepopustljiva, bomo neodvisnosti. Expressa« je kralj Saudske Ara- morali spremeniti politiko, da * — —-------------- pn vsem tem je bila laburi- biue Sand izrazil pripravljenost, zaščitimo naše pravice« Po ^e- ,v da bi neki britanski družbi od- sedali Sauda bagdadski pakt v Washington, 6. febr. (AP). Za- jim ozemljem Ameriško nud- stična ^ankag ^ ^ pmvicQ do lzkor^čanja sedali obliki .koristi samo so^ stopnik ameriškega ministrstva strstvo za leualstvo pa j SpO - , .h krivic« ooudar- petroleja v oazi Buraimi, če bo vražnikom arabskega sveta m .- čilo, da se bo program razširi ^ciahuh kr m:,« poudiar ^ elika J Britanija priznala nje- ga ne bo odobril noben Arabec«. « ■S'S'opotou>HUtv? fcsrssil:1«-*s™”*'""“S R—*"■s" v sporočilu je rečeno, da bodo po- izginile, naš prosvetni sistem še Joejem. ^ ^ datk’, ki jih bodo zaznamovali ni docela demokratičen, nase spor glede te oaze zaostril r s pomočjo fotografksih aparatov gospodarstvo^ izpodkopujejo mo- odkr4tSh sovražnosti. Kralj •— j — —'t- v.i ira- nopoli, položaj delavcev v in— J _ .. - - - - dustriji pa tudi še ni tak kot bi moral biti. Pred nami je velika prihodnost, zaklju.uje Gaitskell, in zavedati se moramo nalog, pred katerimi stojimo.« Laburistična parlamentarna ipiUK ---- za zunanje zadeve je izjavil na sovjetski protest proti puščanju balonov nad vzhodnoevropske države, da se Sovjetska^ zveza verjetno jezi zaradi pošiljanja ameriških balonov »za ugotav Ijanije atmosferskih razmer »j —ar---- in drugih instrumentov, ki kažejo kozmično izžarevanje in _____________________ v velikih višinah«. Ameriško letal- - - Saednagar 6 febr (AFP) Ju- sko ministrstvo je sporočilo druge podatke ter j ih avtoma- E“*££T. s« Si s: S.TS*!?' no osem doi. Zadnja dva dneva mosler« h razmer v tem i » ,v«,. Saudske Arabije ne izključuje možnosti, da bi predložil spor Varnostnemu svetu, »če bi ga v to prisililo sovražno stališče Velike Britanije«. Ko je omenil, da Saudska ~ ~ --------- Razmerje sil v italijanski socialno demokratski stranki Rim, 8. feibr. (Tanjug) Na podlagi volitev na milanskem kongresu je prišlo v. vodstvo socialno demokratske stranke 12 članov Saragatove sredine, 7 predstavnikov levice, 1 zastopnik desnice in 1 zastopnik sin— bodo javne seje, ki se jih ude ležujejo deset tisoči ljudi. Politični opazovalci menijo, da bodo sklepii tega kongresa imeli za nadaljnji razvoj Indije velik pomen. Kot najvažnejša vprašanja, o katerih bo razpravljal kongres, omenjajo reorganizacijo države, splošne volitve, ki bodo v začetku prihodnjega leta, in drugi petletni načrt, ki ga bodo začeli izpol-njevati v prib lažno enem .mesecu. Glede zunanje politike pravijo politični opazovalci, da se bo Indija že naprej držala načel miroljubne koeksistence in ostala strogo nevtralna do vseh blokov na svetu. nem geofizikalnem letu. Združene države Amerike so take balone, ki so opremljeni z raznimi merilnimi aparati, doslej uporabljale samo nad svo- tem letu bo podobne poaaniKe Laburistična parlamentarna ko je ornemu, m -- ------ „ - . ob_ zbirala tudi Sovjetska zveza. skupina slavi svoj jubilej z 270 Arabi j a ujma diplomatskih zvez dikaln ruo izgub;_ Spomenica francoske vlade Posarju Saarbrficlcen, 6. febr. (AFP). Predsednik posarske vlade dr. ^-£tbi!KOrotaie čianice SEATO Hubert Ney je včeraj sprejel pakta naj bi njihove vojaške eno- VCKij0 francoske diplomatske te sodelovale v manevrih siamske mig;-e v saarbriioknu Carbon- vojske. Kombinirane vojačke vaje siamske vojske bodo ta mesec. neia. Bruselj — Belgijski delavci » v francoskih krogih ne daje-jeklarskr industriji so po dolgih . ■ • •• pogajanjih dosegli 5-dnevni delov- ju SK-Up 111 d Sla v l a v l/j - ..... --—. _ člani, ob volitvah leta 1906 pa s Sovjetsko zvezo, je kralj Saud Jih je imela 29. dodal: »Mi si ne želimo takih telegrami držala svoje, desnica j\e izgubila 1 mesto, levica pa dobila tri nova. S sedmimi zastopniki v vodstvu pričakuje leva struja, da bo lahko vplivala na nadaljnjo politično usmerjenost stranke in da se ji bo znotraj stranke posrečilo razviti svojo dejavnost v smislu enotnosti socialističnih sil v Italiji. Kot prvi ukrep bo levioa predlagal« v vodstvu, da socialno demo— RIM — V velikem delu ItaMJe stike z ameriškim ministrom za sneži nepretrgoma ie sto ur. Mno- zunanje ro sorskih vasi je popolnoma od- tanskjm ministrom za zunanje za f^ih. »ko da je v nevarnosti deve Selwynom Lloydom. njihova prehrana. Vlada ho sku- KAIRO — Sinoči so se končala ... gaja. poslati v te kraje hrano z trgovinska pogajanja med Egip- ________ ______ jekiarskr industriji so po do g nikakih pojasnil o vsebini ietali in helikopterji. V vsej Ita- tom in Zahodno Nemčijo. Trgo- . nredstavniki v vladi pogajanjih dosegli 5-dnevni delov 1 nemško usmersje- liji, celo v Južnih krajih, je tem- vinski In plačilni sporazum med kratski preUsitavmKi v viaui ni teden Namesto dosedanjega «- razgovorov, v nemško UCTaerge vpdno pod nieu> državama bo predložen v potrdi- zahtevajo izstop konservativnih urnega, bodo uvedi: 15-nrni delov- ^ krogih v SaarDrucknu pa pariz — Francosko delegacijo tev egiptovskemu vrhovnemu sve- i;beraicev ;z vladne koalicije in n; teden. Rudaril in delavcl v in- pravjj0 da je francoski diplo- Ba zasedanju držav pakta za tu za zunanjo trgovino, nato pa vlade ter narla- dnstriii jekla bodo dobili tud. 15 ... Dredstavni'k izročil pred- obrambo jugovzhodne Azije bo vladi. Egipt bo izvažal v zahod- sestavo nove vlade t r p dni plačanega dopusta na 'eto. ma'ts“ . vodij francoski minister za zuna- no Nemčijo bombaž, riž, usnje, mentarne koalicijske večine, ki LONDON - Lani je umrlo v Ve sedn.iku posarske vlade sporne n]e zadeve pjneau, ki bo tako lah- železno rudo, svinec in fosfate, b; se 0piraj.a na podporo Nep- liki Br tamji prometnih n njco francoske vlade, katere ko prvič kot minister za zunanje uvažal pa iz Zahodne Nemčije v . ; l; t sreč nad Sj00 Ltudi. Lan' Je bilo ebiaa ge ni bna objavljena. zadeve v Karačiju navezal uradne glavnem stroje. mrjevih socialistov. 509 žrtev vec kot leta __________________________ ____________________________________-——. PRED TOUTVRMI V GRČIJI Kdo bo zmagal? Grčija šteje 7,603.599 prebivalcev in je po ustavi iz leta 1952 republika s kraljem. Parlament, ki ima samo eno zbornico, volijo vsake štiri leta. Število Poslancev ne more biti manjše kot 150 in ne večje od 300. Po sedanjem volilnem zakonu se voli po večinskem sistemu. Pasivno volilno pravico imajo vsi državljani, ki so izpoLni^ petindvajset let. Od leta 1946 do 1952 so Grki štirikrat izvolil, nov parlament, samo v štirih letih parlamentarnega Obdobja pa so imeli 12 vlad. Stranke, ki nastopajo v poli- Demokratični ^ Je JlDA tični arenj Grčije v sedanjih (Združena demokratska levica), sološnih volitvah, se nahajajo katere vpliv je n ar a s., el vzad-že v zadnji rundi volilne kam- njih letih. Med drugim zastopa panje Pregrupiranje političnih v zunanji politiki prijateljstvo ^ je izvršeno in sploLa slika z vsem; državami, ki spoštujejo je z ozirom na zadnje volitve suverenost ter se ne ™e W precej spremenjena. Vlaganje v notranje zadeve drugih držav kandidatnih list je zaključeno. Oba bol,’t’5"a b °^f k stranke pa prirejajo zborovanja la več mladih ljudi, kajti v gr-Kandidira več kot 900 kandidatov, med katerimi je 6 žena. Za glasove se bori.ta v glavnem dva politična bloka: konservativna Nacionalno-radikalna unija pod vodstvom predsednika vlade Karamanlisa, ki je v glavnem prevzela dediščino bivšega Panagosovega »Gibanja zbiranja grškega naroda«. Opozicijo pa .- — — - - - sestavlja Demokratična zveza, in Nacionalno-sociailna stranka kjer so se združile stranke cen- bivšega ministra az ztmanje zatira la levica. Osnovna sila ▼ deiva Stefanopuloaa, katera Ja škem političnem življenju so velikega pomena razne osebnosti, vodje strank hi njihova sposobnost, da pridobijo lokalne prvake. Izven obeh blokov pa sta postavili svoje kandidate tudi Mar-tenzinisova stranka progresivnih katera on =olnSnih oceoah nima resnih možnosti za uspeh postavila liste samo v nekaterih volilnih okrožjih. Napredno Del a vsk o -km ečk o gibanje, ki ga je pred nedavnim organiziral predsednik atenske občine general Cacotas, se je umaknilo iz volilne borbe. Objavil pa je, da bo podpiralo kandidate opozicijske liste. Demokratična zveza se je zedinila za program, v katerem so med drugim zahteve: revizija grške zunanje politike »po realistični ocen, grških nacionalnih interesov«, amnestija bivših upornikov ter ponovno sprejetje v službo tistih, ki so jih odpustili zaradi političnih nazorov »er nronnrcionalna razdelitev mest v parlamentu in občinah. Vladna Nacionalno - radikalna unija zagovarja v zunanji politiki zveze z Zahodom, podpiranje prebivalstva Cipra v njihovih zahtevah, v notranji politiki pa obljubljajo prednost investicij za industrializacijo in poljedelski razvoj ter ravnotežje plač in cen. Kar se pa tiče jugoslovansko-grških odnosov na je predsednik vlade Karamanlis Izlavil na volilnem zborovanju, da se »sodelovanje z Jugoslavijo stalno Si« *n nostaja vedno bolj plodno« Nadalje le poudaril, da ti odnosi predstavljajo »živ primer, kako Je treba reševati ih razvijati odnose med dvema sosednima državama, ko oba strani vza- jemno spoštujeta pravice im interese«. Na splošno pa govore kandidati obeli blokov o političnih spremembah v Grčiji, o »boljšem in demokratičnem življenju« ter se skušajo v borbi za glasove čim bolj približati splošnim spremembam. V parlamentarni zgodovini Grčije ni do sedaj na nobenih volitvah dobila niti ena stranka absolutne večine. Vlade so se menjavale diruga za drugo, kar je bilo ena izmed velikih zaprek ekonomskemu in družbenemu napredku. Znano je, da se Grčija bori z velikimi ekonomskimi težavami in po zadnjih podatkih je v tej državi najnižji narodni dohodek na osebo v Evropi. Kadar se pa govori o političnem življenju Grčije v zadnjih treh letih, se omenja gibanje zbiranja grškega naroda, ki ga je organiziral maršal Papagos leta 1951. Ta stranka pa je uspela na volitvah 1952 zaradi osebnosti Papagos a ta večinskega volilnega sistema. Na zadnjih volitvah je dobilo »gibanje« 779 Msof 08? aeov. t. 1. 49 odstot-kmr \n od 300 maodartov 241 mesrt v parlamentu. Značilnost zadnjih volitev je bfla v tem. da je s politične a.rene izginilo večje število manjših strank ta političnih grupacij, ki so nastopale ••mnetoina. Namesto teh «0 M organizirali dva večja politična bloka, ki pa nista bila trdna in sta nosila le pečat osebnosti. »Gibanje zbiranja« je podpirala v glavnem konservativna Populistična stranika. katero pa so podpirali najvplivnejši grški bančni krogi. Absolutno večino na zadnjih volitvah sta dobila »gibanje zbiranja« in Liberalna stranka skupno. Na vseh volitvah, splošnih in delnih, pa je opozicija v zadnjih treh letih dobila 40 do 50 odstotkov glasov. Ni tudi dvoma, da je vladna večina v določeni meri pritiskala na opozicijske stranke in jih prisilila na združevanje. K temu jih je silil tudi dosedanji večinski sistem pri volitvah, po katerem dobi levji delež pri sedežih v parlamentu stranka z največjim številom glasov. Papagosova vlada Je bila prva povojna, ki je ostala dve leti na oblasti in je zato lahko z raznimi reformami izboljšala ekonomsko in politično stabilnost dežele. Na splošno se lahko reče. da ie bilo stanje boljše kot pred-prihodom Papagosa na oblast. Med uspehe te vlade na področju zunanje politike štejejo tudi podpis Balkanskega Resna politična kriza se Je pojavila lam ob emrtl Papagosa. ki je pa bila rešena s pojavom KaramanJifta kot predsednik« vlade. Ko je. osnoval svojo Nacionalno-radikal no unijo, je začelo »gibanje« avtomatsko razpadati in k novi stranki je pristopilo 190 od 240 poslancev Papaj; oso v ega gibanja. V političnem življenju Grčije prevladujejo meščanske stranke, ki predstavljajo interese trgovske in mlade industrijske bor-žuazije, povezane z državno birokracijo. Okoli sebe so uspele zbirati tudi večje število kmetov in nekaj delavcev. Za Grčijo P« je značilno bolj kot za kafte-ro koli drugo državo v Evropi, d« se politika v precejšnji meri vodi med osebnostmi in frakcijami. Poseben aspekt te borbe, ki se ga tudi ne sme podcenjevati, je borba med mlado in staro politično gardo. Tudi pri sedanjih volitvah stranke ne skrivajo, da so se »poženile iz računov«. da bi dobile v roke »vladno krmilo« ter da bodo ostale ▼ »objemu« samo do volitev. — Stranke levice pa pojasnjujejo volivcem, da sodelujejo v koaliciji, »da bi omogočili rušenj« reakcionarnih sil«. Kakšni bodo rezultati volitev 19. februarja? To je samo predmet ugibanja. Opozicijski voditelji trdijo, sklicujoč se na rezultate prejšnjih volitev, da bo njihova moč narasla. Na splošno pa prevladuje mn«nje, da sa lahko pričakujejo presenečenj^. I. Lenardič, A O JE PRIMER Kolik-a radost za učence, dijake, ko se sredi poletja Solsika vrata zapro! Toda kako sem se začudila, ko sem lani v počitnicah srečala mnogo ravenskih gimnazijcev na potii -v šolo. Povprašala sem jih, ali imajo tudi v počitnicah pouk. Malce hudomušno so se nasmehnili in potlej sramežljivo odgovarjali. »Da tečaje imamo, za popravne izpiite«. Profesorji nam pomagajo.« »Tako?« Zaž mi je bilo, da takrat nisem imela časa oditi na gimnazijo in podrobneje povprašati o teh stvareh. Sklenila sem, da bom to storila ob prvi priložnosti. Pred dnevi sem se zglasila pri direktorju ravenske gimnazije dr. Franu Sušniku. Hotela sem zvedeti kaj več o tistem lanskem tečaju za popravne izpite in sploh o delu šolskega odbora Ravnatelj je bil v pisarni toda ne sam. Obkrožali so ga dijaki' iz višjih razredov. Tega je vprašal kako, žiivijo doma, koliko ctrok je pri hiši. drugega ka,ko je z otroškimi dodatki, tretjega, koliko imaijo zemlje ... Iz razgovora sem razbrala, da so to revni dijaki, ki se sicer dobro uče, vendar zaradii težkih razmer doma le težko obiskujejo šolo. Visokemu bledoličnemu, slabo oblečenemu fantu osmošolcu je bilo z obraza razbrati, da le s težavo zadržuje solze. Najbrže se je sramoval pred vsemi razkrivati svojo revščino. Zato ravnatelj njega in ostale ni spravljal v zadrego. Vse dobro pozna, ve, da prihajajo v šolo po več ur daleč, s hribov in globač, In pojedo kaj toplega le enkrat na dan. Največkrat lačni in prezebli slone nad knjigami in se z dneva v dan uče in trudijo, da bi bil njihov uspeh čim boljši. Ravnatelj in člani šolskega odbora si prizadevaijo. kolikor je v njihovih močeh, pomagati vsakomur, ki je pomoči vreden in potreben. Kako. o tem pozneje. Zvonilo je in dijaki so morah k pouku. Prosila sem za podatke o delu šolskega odbora, ravnatelj p.a se mi je oprostil, ker je moral k pouku in dejal: »Vse kar hočete zvedeti boste našli v tejle knjigi.« S knjižne police je vzel debelo knjigo in jo položil predme. Prebiram knjigo. Tako sem se poglobila v branje, da se ml je zazdelo, kot, da sem bila sama na vsakem zasedanju ravenskega šolskega parlamenta. Med odborniki je veliko požrtvovalnih znancev, ki so mnogo pripomogli pni graditvi lepega poslopja — nove gimnazije. To so tovariši: Dretnik, Vin-kler. Hrome, Lipovec. Štor, Kokalj, Kladiš in drugi. V razpravo vselej živahno posegajo delavci, uslužbenci, učitelji, profesorji. ljudje raznih poklicev — člani šolskega odbora. Čestokrat se vrte pomenki o denarju, kaj tudi ne? Treba bo zgraditi stanovanje za profesorje, dijaški dom za oddaljene dijake, urediti notranje prostore gimnazije, telovadnico, nabaviti učila ... Na dnevnem redu so tudi socialni problemi: kako preskrbeti revnim dijakom štipendije. brezplačna in cenejša kosila ... Vendar s temi pomenki dnevni redi sej niso nikoli izčrpani. Nasprotno. Odborniki vselej do obisti pretresajo vzgojo mladine. Zanima jih marsrlkaj, na primer: kakšni so učni uspehi? Kakšen je socialen se.=*av višje gimnaz'):e? Koliko diiiakov je uspešno zaključilo šoi-;ko leto? Kdo je kriv, da so uspehi slab-? Morda učni program, šolski sistem sploh? Taka tn podobna vprašanja na sejah kar dežujejo in takrat se materiflalne skrbi umaknejo skrbi za vzgojo, ki je tako hudo pogrešamo pri marsikaterem šolskem odboru osnovnih, strokovnih šol, gimnazij im ne trdim preveč — tudi naših visokih šol. Šolski odborniki, delavci, ki prihajajo Iz železarne zgarani od težkega dela, presede prene-katero uro na sejah, ker žele mladini zares vse naijboljše. Z bleskom v očeh in z ognjem v srcu store karkoli morejo, da bi ji pomagali k napredku. Za trenutek prisluhnimo njihovim besedam. Bilo je menda lanii tik Najemnine za poslovne prostore Po naših predpisih se poslovni prostori dajejo v najem po prosti pogodbi med najemodajalcem in najemnikom. Tudi višina najemnin se določi prosto, zato zanjo ne veljajo predpisi stanovanjske tarife. Ljudski odbori so sicer pooblaščeni, da lahko predpišejo tarifo, ki je za pogodbenike obvezna, ali da določijo na drug način najemnino za poslovne prostore, ki ustreza tržnim pogojem. Tega pooblastila so se poslužili le redki ljudski odbori, tako da velja povsod v Sloveniji slej ko prej načelo popolne sprostitve najemnin za poslovne prostore. Čeprav je ta uredba mnogo prispevala k ekonomi zi ran ju najemnin za poslovne prostore, s tem je tudi obenem povečala sklade za upravljanje in vzdrževanje ter za gradnjo stanovanjskih hiš. so se pri njenem izvajanju že pojavili nekateri resnejši problemi. Pri določanju višine najemnin so najemodajalci izhajali iz načela popolne sprostitve najemnin, vse premalo pa so pri tem upoštevali trzne pogoje in kdo je najemnik. Nič čudnega ni potem, če so bila nemalokrat v isti ulici, včasih celo v isti hiši, velika nesorazmerja v najemninah za poslovne prostore. Gre namreč za to, da ljudski odbori in organi upravljanja stanovanjskih skupnosti v mestih niso v zadostni meri vodili pravilne in enotne politike pri določanju višine najemnin za poslovne prostore. Oglejmo si na primer, kakšne so najemnine za poslovne prostore v eni izmed najbolj prometnih ulic v Ljubijani. Poslovalnice trgovskih podjetij plačujejo po najemni pogodbi za kvadratni meter poslovnega prostora 62 do 377 dinarjev, prodajalne raznih vsakodnevnih prehranbenih artiklov (mesnice. _mlekarne, pekarne) 56 do 314, uslužnostni obrtni obrati 58 do 240 dinarjev. Večje razlike v najemninah za poslovne prostore so celo v isti hiši. Tako plačuje v neki hiši en najemnik za kimdratni meter poslovnega Takšno neurejeno stanje pri plačevanju najemnin za poslovne prostore bo vsekakor terjalo od pristojnih ljudskih odborov in stanovanjskih svetov, da vskladijo in pravilno uravnajo tarifno politiko za najemnine poslovnih prostorov na svojem območju (razvrstitev najemnikov na trgovske, uslužnostne in podobne obrate, določitev tarifnih razponov za kvadratni meter, upoštevanje tržnih pogojev, kot so na primer tradiciia podjetja, urejenost lokala itd.). Naloga hišnih svetov pa bo, da pregledajo dosedanje najemne pogodbe za poslovne prostore — mnogi namreč nimajo vseh potrebnih podatkov (površino v kvadratnih metrih, število in vrsto raznih prostorov, skladišč) in da v smislu smernic ljudskega odbora oziroma sveta stanovanjske skupnosti sklenejo z najemniki poslovnih prostorov nove pogodbe. Čeprav uredba o dajanju poslovnih prostorov v najem načelno določa, kaj je poslovni prostor, so vendar še primeri, ko pojem poslovnega prostora ni popolnoma jasen. Gre namreč za zasebne zdravniške in zobozdravstvene or-dinacijske prostore v sklopu stanovanja. Zdravnik, ki nima svoje ordinacije v lastnem stanovanju (morda ima premajhno stanovanje, ali stanuje izven mestnega središča) mora za svoj lokal plačati najemnino v smislu spredaj omenjene uredbe. medtem ko zdravnik, ki sprejema stranke v posebni ordinacijski sobi v sklopu svojega stanovanja, plačuje zanjo le stanovanjsko tarifo. V nekaterih hišah, kjer imajo v upravljanju med poslovnimi prostori tudi umetniške ateljeje (za slikarje in kiparje), so se večkrat kazale med posameznimi člani hišnih svetov težnje po čim večjem eko-nomizi ran ju najemnin za umetniške ateljeje. Jasno je, da bi imelo vsako izenačevanje najemnine za umetniške ateljeje z najemnino drugih poslovnih prostorov težke po- prostora 123 dinarjev, eden pa sledice za mnoge mlajše likov-kar 307 ' ' ”1 ~~ Za večino poslovnih prostorov v tej ulici lahko trdimo, da so več ali manj v dobro ohranjenih hišah in za naše razmere še dokaj urejeni. Zato je tohko bolj nerazumljiva večkratna, razlika pri plačevanju kvadratnega metra poslovnega prostora. Zanimivo je nadalje tudi. da je najemnina za poslovne prostore v tej ulici takorekoč izenačena z najemnino za poslovne prostore na periferiji mesta, kar nedvomno ko*e na neupoštevanje tržnih pogojev. pred koncem šolskega leta, ko se je eden od teh starih znancev z odločnim in samozavestnim glasom takole zavzel za mladino in njeno bodočnost: »Mislim, da nam ne sme biti vseeno, če do malega tricetrt naših otrok ne konča uspešno niti tretjega razreda gimnazije. Takih ne moreš sprejeti niti v industrijsko, niti v katerokoli drugo strokovno šolo ... Mi pa potrebujemo z dneva v dan več strokovnih delavcev. Nekaj bo treba .ukrenit’, tak pa res ne sme it’ naprej!« Odborniki so mu pritrdili in živo razpravljali o tej stvari. Nekateri so trdili, da se dijaki slabo uče, da se jih komaij kakih deset v razredu zares uči, drugi pa ne. Drugi so spet trdili, da domače razmere precej vplivajo na slabe učne uspehe, kajti številni starši nimajo pravega razumevanja za šolo. S terni, da bi bilo treba stopiti v osebne stoke . .. Predlagali so tudi neke vrste tečaje za slabe učence. V enem so si bili vsi edini: — »Dijak mora čutiti, da je zanj učenje prav tako deio, 'kakor za odraslega delo v tovarni. na polju..« »Pri vzgoji bi brez dvoma lahko mnogo pomagala mladinska organizacija,« so nekateri pripominjali, »vzgojitelji naj pomagajo organizaciji, da bo ta mladino vzgojila v požrtvovalnosti, samoodpovedi, tovarištvu, skratka v vseh tistih moralnih vrednotah, ki morajo biti last slehernega člana naše družbe. Dobro vzgojenega mladinca pač ne bi bilo treba priganjati k učenju, salj- bi sam čutil potrebo do učenja, kajti le z večjim znanjem bo lahko več koristil skupnosti.« Odborniki so se tudi nekajkrat hudovali zaradi stalnega menjanja učnih načrtov. Nekdo je dejal: »Da, tudi učni načrti so dostikrat vzrok slabim uspehom učencev. Zadnja leta je že kar vsako leto drugačen načrt. In namesto da bi bil bolj praktično uporabljiv, j« le vsako leto obsežnejši, tako, da še najprid-nejši dijaki pouk komaj in komaj zmagujejo.« Na Ravnah je to še problem zase, posebno, če se v enem letu kar po večkrat menjajo profesorji. Vsak od teh ima svojo metodo pouka in učenci se morajo spet in spet prilagoditi novim razmeram. Odborniki so se hudovali, da profesorju iz mest nočejo na deželo in so tudi oni delno krivi tolikih neuspehov na deželi. Včasih je odpor nekoliko razumljiv. Primernih stanovanj ni. Zato so pred ne- davnim rideniU, da bo en® Izmed prvih nalog pri njih, zgraditi dovolj primarnih stanovanj za profesorje. Ta problem bodo poizkusili premostiti tudi tako, da bodo Izbirali domačo talentirano mladino, jo pošiljali na univerzo, ter si tako vzgojili domač profesorski kader. 2e lani so sklenili odborniki skupne s profesorji obiskati vse šole od Mežice, Prevalj, Radelj in Slovenjega Grada«, ter poiskati talentirane dijake in jim preskrbeti štipendije. Revnim so že preskrbeli deset štipendij pri železarni, deset jih štipendira Svet za prosveto in kulturo LRS, nekaj Zveza borcev in od okraja dobivajo že od septembra 1955 mesečno 44.000 dinarjev za štipendiranje revnih dijakov. Ves štipendijski fond se zbira pri šolskem odboru. Šolski odbor je izbral tričlansko komisijo. Komisija vsak mesec pregleduje učne uspehe štipendistov. Ce je kateri slabši, mu štipendijo vzamejo in jo podelijo marljivejšemu. Tako je štipendija obenem tudi najboljša vzpodbuda za marljivo učenje. Za revne dijake je organizirana šolska kuhinja, kjer dobi 300 dijakov malice in 60 dijafcov poceni kosila. Šolska odbor je pred kratkim organiziral tudi srečolov za pomoč socialni komisij!!. Sreč o lov je dal čistih 122.000 dinarjev. Ta denar so takole porabili: 10.000 dinarjev za novoletno jelko, 32.000 dinarjev za brezplačno enolončnico najrevnejšim in 80.000 dinarjev za obratno kuhinjo. Na eni izmed sej so javno pohvalili, profesorico Klun Olgo, ki požrtvovalno nadzira in upravlja šolsko kuhinjo. Nadvse hvaležni pa so bili profesorjem tako odborniki kot starši tistih učencev, ki so v preteklem letu imeli popravne izpite. Na željo odbora so profesorji po šolskem letu organizirali tritedenske tečaje za dijake, ki so imeli popravne izpiite. V teh treh mesecih so imeli za posamezne predmete toliko ur kakor prej v dveh mesecih. Profesorji so se zaradi manjšega števila učencev lažje posvetili posameznikom i.n izpite so dijaki v veliki večini uspešno opravili. Tako je na Ravnah najbolj vidno kaiko profesorji sami vse-bolj čutijo odgovornost pred družbo. Vsebolj postajajo pro-svetitelji širokih množic in se zanimajo za potrebe v podjetjih, ljudje v podjetjih pa za potrebe šole. Z družbenim upravljanjem je tako zadnja pregrada med delom in šolo končno, podrta. M. Dornik G MATUA JAMA »BELOKRANJSKO KOLO«, 1902 Ugodni pojavi na kmetijskem tržišča Po podatkih banke In statistike se je januarja nadaljevala tendenca ustaljenejšega gibanja cen kmetijskih pridelkov na drobno, ki je bila značilna tudi za zadnje tromesečje lanskega leta. Tržišča so biia v glavnem dobro oskrbovana ter je tako tudi splošni indeks cen na drobno ostal na ravni prejšnjega meseca. Ponudba je bila zadovoljujoča razen tistih pridelkov, katerih sezona je minila. zelja, dočim so ostale cene za krompir in fižol nespremenjene. Fižol ponujajo od 30 do 76 dinarjev za kilogram, krompir pa od 12 do 40 din. Zlasti mnogo je na trgih jabolk in južnega sadlja. Svežega mesa -in masti je bilo na trgih dovolj in se cene niso bistveno spremenile. V zadnjem tednu je bilo opaziti na nekaterih trgih pocenitev domači masti, dočim. je bilo goveje, svinjsko jn ovčje meso po-draženo v štirih mestih. Januarja se je stalno večala ponudba jajc in so se vzporedno s tem zniževale tudi cene. Zadnji teden so se jajca na vseh trgih pocenila do 5 din in se seda.j giblje cena od 10 do 18 dinarjev. Mleko tn mlečne proizvode prodajajo še nadalje v glavnem po stabilnih cenah, ki so enake, kakor so bile konec prejšnjega leta. ŠŽš ................................................... %\ i' ’\-i Kakor ostali slovenski impresionisti Ivan Grohar <1867—1911), Rihard Jakopič (1869 1943) In Matej Sternen <1870—1949) je tudi četrti. Matija Jama <1872—1947) že v začetku našega stoletja zapustil atelje in slikal v naravi. Zanimala ga je bodisi sama narava, bodisi človek v njej v polni svetlobi. Ta problem svetlobe je reševal vse svoje dolgo življenje na impresionistični način. Belokranjsko kolo iz leta 1902 je eno njegovih najzgodnejših del, ko so vsi štirje impresionisti bili šele na začetku svoje poti, skupno slikali v naravi in skupno reševali slikarske probleme, vendar to delo že kaže vse značilnosti poznejšega njegovega razvoja. Njegova najpomembnejša dela, kakor'dela ostalih naših impresionistov, nato ekspresionistov, naslednje generacije, pa vse do današnjih najmlajših slikarjev, kiparjev in grafikov so zopet po kratki prekinitvi zaradi izpopolnitve in preureditve stalne zbirke ter nujnih adaptacij na ogled v sedmih velikih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani vsako sredo in petek od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Novi zvezek Kronike časopis za slovensko krajevno zgodovino ne umetnike. Ne samo, da ne bi mogli plačevati najemnine, še več, s preveč ekonomskimi cenami najemnin za ateljeje bi mladim slikarjem in kiparjem onemogočali njihov umetniški razvoj. O teh problemih, ki so se pojavljali v zvezi z izvajanjem uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem so pogostokrat razpravljali hišni sveti. Prav bi bilo, da bi zaradi tega sveti stanovanjskih skupnosti in ljudski odbori zavzeli do njih določeno stališče. B. ZAVAŠNIK Opaziti je bilo večjo ponudbo žita ter zmanjšanje cen — pri koruzi za 2, pri pšenici pa za 1 odstotek. Tud; povpraševanje je bilo zmanjšano, zlasti po koruzi, ker se je v glavnem končalo pitanje svinj. To je tud-i vplivalo na zmanjšanje ponudbe žita na nekaterih trgih, ker pričakujejo kmetje boljše cene spomladi. V zadnjih sedmih dneh se je pšenica pocenila na več trgih tudi do 10 din in jo ponujajo zdaj po 30 do 60 din za kilogram. Prav tako se je pocenila koruza, čeprav je bilo na nekaterih trgih opaziti majhno podražitev, za dinar ali dva pri kilogramu. Najnižja cena koruzi — 25 din za kilogram, ja bila v Novem Sadu, najvišja pa v Ljubljani. Zelenjave je bilo v zadostnih količinah. Cene so ostale nespremenjene. razen za sezonske vrste zelenjave, katerih ponudba je bila zmanjšana. Pomembna je podražitev čebule in sladkega Dohodki od lastnega stanovanja ne vplivajo na otroške dodatke Od nekega našega mariborskega naročnika smo prejeli dopis, v katerem takole piše: »Danes sem na upravi za dohodke oddal davčno napoved, v kateri sem moral navesti dohodek od lastnega stanovanja tako, kakor da bt v moji liiši stanoval kdo drug. Kaj je torej dohodek od lastne hiše? Samo tisto, kar ml plača nekdo drug, kajti sam sebi od stanovanja nič ne plačam, torej to res ni moj dohodek?« Pisec F G. Je sedaj v dvomih, ali bo tudi njegovo lastno stanovanje vplivalo na to. da bo prikrajšan jejo gosta kar z 9 del žganja? pri otroških dodatkih. ,__ninio. S tem v zvez smo se obrnili po -Alt ni odredbe, da se Vinje pojasnilo na Zavod za socialno ni m gostom ne sme postreči Z zavarovanje LRS. kler smo dobili odgovor, da dohodki lastnega stanovanja ne vplivajo na prejemanje otroških dodatkov, vendar pa Je navedba dohodka lastnega stanovanja v davčni napo. vedi potrebna upravi za dohodke Iz drugih oz rov. To poiasnilo bo tovariša F. O. iz Maribora prav gotovo pomirilo, saj ne bo zaradi uporabe svojeea lastnega stanovanja ob otroške dodatke. Seveda pa bi bilo drugače, če bi oddalal v svo-j hiši stanovanja drugim strankam in od njih oreiemal najem- O veliki preobremenjenosti naših tiskarn in njeni posledici ža izhajanje našega periodičnega tiska zgovorno priča dejstvo, da je druga številka Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino za leto 1S55 .zšla z veliko zamudo šele te dni. Na videz nekoliko tanjši zvezek kot običajno prinaša tudi tokrat nekaj zanimivih razprav. Uvodno mesto zavzema razprava Jožeta Sorna o merkantilistu Francu Rakovcu — Reigersfeldu (1697—1760). Po uvodnem razglabljanju o bistvu in teoriji mer-kantii zrna — prvi bolj ali manj načrtni gospodarski politiki države in prvi teoretični obdelavi razvijajočega se kap talizma, čigar edina dogma je aktivna trgovinska bilanca izražena v geslu »več izvažati in manj uvažati« — nam avtor prikaže na kratko razvoj merkantil zma v Zah. Evropi in nekoliko obširneje v Nemčiji in Avstriji, kjer so bili vod lni ideologi »kameralizma«, kot imenujemo merkantilizem v teh deželah, predvsem Becher, Hurnigk in Schroder. F. Rakovec — Reigersfeld, po poreklu iz slo-venjske gorenjske kmečke rodbine Rakovcev, rojen v Ljubljani kot sin že poplemenitenega stanovskega knjigovodje Janeza Bcšt. v on Re gersfelda, je zapustil v rokopisu številne spise in obširen dnevnik, kar vse danes hrani Drž. arhiv Slovenije. Na podlagi teh virov je avtor prikazal K. kot merkant lista, čigar ideje so bile v skladu z vedno bolj razvijajočim se kapitalizmom na naših tleh, zlasti v njegovem ostrem stališču proti cehom. Dalje je prikazan R. kot sociolog, kjer pa ne sega preko svoje dobe, ki je ni n koli prerasel in kot mislec, ki je vse življenje ostal pristaš vladarjevega absolutizma in teo-kratizma. — V naslednji razpravi opisuje dr. V. Valenčič razvoj, delo in zaton dveh steklarn na Notranjskem Javora ku (odlomek iz obdelave vseh steklarn na Kranjskem). Tu gre za steklarni pri Cerknici, ustanovljeni 1. 1774 predvsem zaradi obsežnih gozdov na .Javorniku, čigar opis nam je ohranil -Hacquet in od katerih je prva prenehala z delom konec 18. stoletja, druga pa je bila v obratu vse.do 1845, ko je morala prenehati zaradi pomanjkanja lesa. Ivan Mohorič zaključuje v tem zvezku' zgodovino fužin ob Bistrici pri Kamniku, k jih je po Ja. nezu Ziganu prevzel domač fuži-nar F. D. Urbančič. Le-ta je nadaljeval z obratom, odkril nova ležišča rude in skušal tehnično izboljšati pro zvodni proces, kar mu pa zaradi odbitja kredita na avstrijskem dvoru ni uspelo. Med francosko okupacijo so fužine izdelovale le žeblje, pa tudi kasneje si n so opomogle ter so prišle pod stečaj in jih je kupil ljub. ljanski železninar, tedaj že graščak in baron Anton Codelli pl. Fahnenfeld, ki je izdeloval tudi le žeblje. Njegov sin j h je prodal vitezu pl. Andrioliju, ta pa 1853 vojaškemu erarju, ki je na tem mestu zgradil smodnišnico— današnje podjetje »Kamnik«, ki je tako 1953 praznovalo stoletnico ebstoja. — Zanimiv donesek h krajevni zgodovini Metlike je J. Dularja objava Zapisa metliškega rojaka Janeza Navratila iz leta 1849, k) je v obliki krajevne kron ke zapisoval važnejše dogodke iz preteklosti svojega kraja. J. Dular je Zapis opremil s številnimi in obsežnimi opombami, ki obirneje osvetljujejo o-menjene dogodke in osebe ter tako podal vzoren primer, kako je treba izdajati take krajevne kronike. — Arheolog Jaro šašel razpravlja o najstarejšem napisu iz Emone, kjer skuša rekonstruirati odlomek napisa iz Emone, ki naj bi predstavljal gradbeni napis emonskega obzidja, datiran v spomladi leta 15 po n. št. — Dr. Milena Uršič zanimivo prikazuje življenje in delo zdravnika Florijana Sentimerja, rojenega 1786 v Kranju, ki ga je nemirna življenjska pot z Napoleonovo Veliko armado zanesla v Rusijo, kjer je ostal vse žvlje-nje in se zlasti posvetil zdravljenju takrat zelo .razširjene kolere. o čemer je izdal tudi knjigo, v kateri podaja nekatere svoje nove načine zdravljenja te bo- lezni. — Dr. A. Reisman podaja v ki a tkem zap su nekatere podatke o posesti Bourbonov v Slovenskih goricah, ki so bili konec preteklega stoletja tudi lastniki današnje Sladkogorske tovarne lepenke ob Muri. — V rubriki Muzejske novice je tokrat D. Goriškova prikazala nastanek in razvoj muzeja v Škofji Loki ter opisala lepe zbirke tega muzeja, ki spada nedvomno med našo najboljše in najbolj agilne krajevne muzeje. — Zaključna rubrika Zgodovinsko branje prinaša kratka poročila o nekaterih kraj evno-zgodo vinskih publikacijah, ki so izšle v zadnjem času. Na kraju tega poroč la moramo omeniti tudi pohvalno prizadevanje Kronike, da bi v oglasnem delu revije odstopila od običajnega načina oglaševanja, ko namreč skuša objavit' čim več reportažnih člankov, ki podajajo kratko zgodovino podjetja,_ opisujejo proizvodnjo in način dela ter v slikah tudi glavne izdelke. Tako dobvajo ti oglasi trajno vrednost in bodo služili nekoč, pa tudi že danes, krajevnemu kronistu in zgodovinarju pri njegovem delu. -o-c. Spomenik NOB v Mariboru Pred nedavnim je bila v Umetnostni galeriji v Mariboru razstava osnutkov spomenikov NOB, !ki jih je prejel Svet za prosveto in kulturo pri OLO kot odgovor na natečaj. Pri razpisu je sodelovalo le sedem kandidatov, od tega je žirija dva takoj izključila, ker nista zadostila zahtevam natečaja, podelili pa so le tretjo na- g*8 SBŠŽ W^u*edniSVvu »9 del žganja in 21 vina« V rubriki »Se nekaj• od 4. feb r. t. I. sem prebral notico, kako se je neki Z. J. v buf-fetu »Šibenik« no Titovi cesti tako močno opijanil, da je pri prevozu v bolnišnico umrl. To je zelo žalostno. Vendar pa po mojem mnenju s tem zadeva ne sme biti končana. Vprašal bi, kako je mogoče, da s buffetu postre- alkoholno pijačo? In kdo bo verjel, da gost, ki je izpil 9 del žganja ni bil močno vinjen že takrat, ko je izpil vsaj polovico te količine? Ne glede no to, do mu v buffetu Novi traktorji Za potrebe pobjedelsrva ▼ slavonskem In baianjskem bazenu, ie izdelalo podjetje »Poljotehnika« ne bi smeli dati toliko žganja. vprašam, kako je mogoče, da so mu dali še 2 l vina potem, ko je bil že tako močno vinjen. Obsojanja vredno je, da so mu dovolili piti vino tisti, ki so bili z njim v družbi, kakor tudi osebje buffeta. Menim, da bi moralo biti vse gostinsko osebje poučeno o posledicah prekomernega uživanja alkohola, kakor tudi sploh toliko človeško, da ne dovoli, da bf prišlo do takšnih nesreč. Klicati organe LM v primeru, kakor je bil opisan v omenjeni notici, je že prepozno in takšna pomoč osebja buffeta močno vinjenemu človeku, kakor smo videli, ne more več koristiti. Zato se zadeva ne bi smela tako končati, temveč menim, da bi se morali pristojni organi pozanimati, kaj in kdo ____ so moralni sokrivci smrti člo- niiio. To" i>i "predstavljalo niegov 70 novy, traktor te v od 500 plani- veka ter jih primerno kazno-dohodek. a ta bi vplival na .. 1 r. —-.-L.. zmanjšanje otroških dodatkov« zanifa. . vati, — G. Kostjakovsky, Osnutek spomenika NOB (»tud. arh. Jože Brumen) grado in sicer stud. arh. Jožetu Brumenu iz Ljubljane (100 tisoč dinarjev), štiri osnutke pa je žirija predlagala za odkup. Čeprav so razstavili vse osnutke, so obiskovalce zanimali predvsem trije in 'sicer: tretje-nagrajeni, nato osnutek akademskega slikarja Cirila Cesarja v sodelovanju z dvema arhitektoma iz Celja ter osnutek akademskega kiparja Lojza Kogovška iz Ljubljane. Natečaj je zahteval od kandidatov poleg idejnega osnutka spomenika še načrt regulacije Trga svobode. Regulacijo bi izvedli v dveh etapah. V prvi bi regulirali obstoječi trg, tako da bi zaprli trg za promet in bi na današnjem trgu napravili ploščad s spomenikom. V drugi etapi pa bi podrli vse stavbe do dvorane Ljudske prosvete ter bi trg — ploščad — razširili do dvorane. Na severni strani trga bi zgradili gledališče. Na ta način bi postal Trg svobode središče mesta In središče .kulturnih ustanov, zapad’- grad z muzejem, sever: gledališče, vzhod: dvorana za prireditve in Stu- dijska knjižnica. Nobeden od kandidatov ni povsem odgovoril na zahteve razpisa, vsekakor pa so spražili vrsto idej in zamisli, ki bodo prišle pri realizaciji morebiti prav. Osnutek, ki je prejel tretjo nagrado (stud. arh. Jože Brumen) predstavlja svojevrstno rešitev. - Osrednja tematika spomenika bi bil navpičen steber iz jeklenega ali aluminijastega predalčja, spodnji del pa bi bila galerija (tako jo imenuje avtor), ki bi nazorno prikazala borbo z liki borcev, talcev in zmagovalcev. Čeprav ja zamisel svojevrstna, je način ponazoritve NOB z jekleno konstrukcijo precej tvegan, saj daje spomenik na prvi pogled dojem, da je posvečen tehniki 20. stoletja, ne pa tako pomembni epopeji, kot je NOB. Naslednji osnutek (delo Cirila Cesarja skupno z inženirjema arhitekture Aleksejem Janu— šičem in Jankom Hartmanom) predstavlja tudi steber, vendar v povsem drugačni izvedbi. -Steber je sestavljen iz likov, ki nazorno predstavljajo borbo. Liki se skladno prepletajo drug v drugega in na ta način tvorijo 12 metrov visok steber, ki ga zaključi avtor z likom svobode in to tako nazorno, da roka osvobojenca in osvoboditelja prodre obod stebra ter so vzpenja v višave. Zamisel je vsekakor svojevrstna, obiskovalci razstave pa so bili le skeptični nad liki, ki čestokrat preveč groteskno prikazujejo borbo, z zamislijo pa so soglašali. Poleg stebra naj bi stal tudi nizek kvader, ki bi predstavljal kapitulacijo. Domnevam, da ne bi nihče brez predhodne- razlage dojel, da je kvader simbol kapitulacije. Tretji osnutek, ki je obiskovalce tudi precej zanimal (delo akademskega kiparja Lojza Kogovška in ing. Iva špinčiča iz Ljubljane) je zasnovan na učinku vodnih površin. V središču novega trga bi izdelali šest bazenov, eden višje drugega. vendar v svojevrstni razporeditvi, tako da bi se voda pretakala, med njimi pa bi postavili plastiko. Osnutek ni primeren za Maribor zaradi neprimerne klime, nadalje pa bi spomenik realizirali šele pri drugi fazi izgradnje Trga svobode. Na razstavi so bili še osnutki. ki pa obiskovalce niso prepričali. Žirija je pričakovala številnejši odziv, M. C« smo neurejeno oblečene. K topli obleki spada tudi tople obutev. S krznom podloženi čevlji nas zavarujejo pred hudim mrazom. Doma pa obujemo v copate prav kratka volnene nogavice, ki bi sicer, zavihane čez rob copat, ne bile v okras. Topla soba in topla obleka nam bodo v mrzlih dneh pomagale ustvariti prijeten dom brez slabe volje. Za to pa se izplača kolikor mogoče omejiti vse diu-ge manj potrebne izdatke. lov. Čeprav ugotavljamo, da so maškarade za odrasle v zadnjih detih izgubile svoj nekdanji pomen, pa moramo reči, da je, vsako leto več otroških maši^(» Otrok in pustna maska Kako kurimo Bliža se pustni čas — čas nekdaj številnih in bleščečih pustnih maškarad in karneva- Maks Kavčič: Pustna šema irad. Skoraj bi lahko rekli, da je postal pust predvsem otroški praznik. Zdi se mi, da je tako prav. Sicer ne trdim, da .se odraslim ne prileže pustno •veselje, vendar pa je gotovo, •da so nanj upravičeni predvsem otroci. Kdo je tudi bolj potreben poskočnega veselja od njih. !n flco^no — kdo se zna tudi bolje veseliti, Kv/kor vsako leto, tako bodo Phav gotovo tudi letos številne jtroške maškarade, ki jih bodo priredila razna športna in druga društva. Prireditelji že sestavljajo sporede in se ukvarjajo z organizacijskimi pripravami, matere pa razmišljajo, kako bodo oblekle svoje otroke, da se bodo lahko udeležili pustnega rajanja. Prav gotovo je za uspeh otro-šJkih maškarad, poleg sporeda prireditev, izrednega pomena to zadnje vprašanje, s katerim si belijo glave matere, saj je pri maškaradi kostim najvažnejša stvar, posebno pa je važen, če ga nosi otrok. Predvsem je treba povedati, da za otroke ne pridejo v poštev papirnate maske, ki se jih natakne na obraz in predstavljajo razne spačene in bedaste obraze ali živali. Te maske niso primerne zato, ker niso zdrave, otrok ne more pod njimi svobodno dihati in gledati, pa tudi poti se. Drugič pa je naravnost smešno skrivati čudovite izraze otroškega obraza pod, neoikusno popleskano lepenko. Otroci imajo tako bujno domišljijo in znajo na svoje obraze pričarati tako pestre izraze, da so obrazne maske ne samo popolnoma odveč, ampak tudi pokvarijo učinek, ki ga napravi otrok z ostalo pojavo. Otroci naj imajo torej na maškaradah obraze proste. Kvečjemu jim lahko podčrtamo obrvi, nardečimo lička ali nataknemo nos, če je to za pravo predstavo maske potrebno. Ves učinek maske je treba doseči le z obleko, obutvijo in pokrivalom. Za to, da bo maska zaživela, bo pa najbolje poskrbela otrokova vživetost v masko, ki jo nosi. Če bo maska izbrana in napravljena pravilno (lahko tudi z majhnimi sredstvi), bo vživetost popolna in učinek bo večji, kot si je mogoče misliti. Za to, da se ho otrok v masko vživel in da jo bo doživljal, pa je potrebno1 poznati otrokovo nagnjenje, njegove sposobnosti in njegov temperament. • Debelušnemu, rdečeličnemu dečku bo pristojala na primer maska »palčka«. Visok, vitek deček z resnim obrazom bo dostojanstven »princ« ali »vitez«. Neugnanega navihanca ali navihanko oblecimo v »Ostr-žfka« ali »Petra Pana«. Gibčna in spretna deklica je primerna za »baletko«, mala neroda pa bo prisrčen »pastirček«. Skratka, treba je izbirati po otrokovem značaju in temperamentu. Mislim, da je dobro, če izberemo osebo, ki jo je otrok spoznal na predstavi v gledališču ali kinu. o kateri je čital v knjigi ali slišal pripovedovati svojega dedka ali babico in je ni mogel pozabiti, tako se je ogrel zanjo. Ljubitelja živali ne bomo osrečili z ničemer bolj BAVARSKI KROFI V; hg moke, 3 rumenjake, 5 dkg anasla, 5 dkg sladkorja, l dkg čkvasa, približno 1/4 1 mleka 1 žlica ruma, 'iz kg masti za cvre. nje (še bolje poi masla pol olja), 3.0 dkg marelične marmelade. V lončku zdrob kvas, zmešaj Iga s toplim mlekom, prideni žlie-Iko ^sladkorja, da dobiš primerno ikasnato tvarino. To postavi na topel kraj, da vzhaja. Med tem žvrklja! mleko z rumenjaki, sladkorjem, soljo in raztopljenim maslom ter v! j v moko, prideni vzhajani kvas, nakar prav dobro stepaj, da se testo leči od kuhalnice in sklede in postrvi ponovno vzhajati. Ko je testo do-vo j vzhajalo, ga razvaljaj za prst •debelo, zreži z obodcem za krofe, •daj jih na prtič potresen z moko in pokrij z drug m prtičem, da vzhajajo. Vzhajanim naredi v sredo s prstem ali kuhalnico jamico ter jih poioži v razbeljeno mast (z jamico spodaj). Ko jih cvreš po prvi stran imej kozico pokrito. Ko lepo zarumene po spodnji strani jih obrni ter cevri se po drugi strani, vendar sedaj pri odprti koz ci. Ocvrte krofe pp'agai na cedilo, da se odteče mast. V jam co nabrizgaj razred. Seno marelično marmelado in potresi s vanilij eviui sladkorjem. FLANCATI Na desk naredimo testo iz 25 dkg moke, 4 rumenjakov, žlice ru ca, u dkg sladkorja, 3 žlice kisle smetane in nekaj zrn soli. Ko je testo dobro obdelano, ga pustimo nekaj ur na hladnem. Nato razvaljamo testo in razrežemo na štirikotnike. V vsak št rikotuik napravimo po dve zarezi, preden jih denemo na mast, potegnemo skozi zarezo en vogel in stisnemo vse štir skupaj take, da nastane oblika kapice, potem jih potresemo z vanilijevim sladkorjem kot samostojno sladico ali pa s kako peno. Marica NA OBISKU PRI kot če mu sešijemo obiekco, s katero bo ponazarjal zajčka, mucko ali katerokoli žival, ki jo ima rad. Skoraj vsi dečki obožujejo miličnike, pilote ali mornarje in ne bodo s svojim obnašanjem blatili ugleda, ki ga !e-ti njihovih očeh uživajo. Nikakor pa ne silimo otroka, naj bo nekaj, kar ne danski Na Dansko — deželo mlinov na veter, pip in lesenih cokelj, me je lani zanesla pot. Danci so zelo družabni ljudje. Mnogo vedo o Jugoslaviji. Na obisk so me večkrat povabili' ljudje najrazličnejših družbenih slojev, od krneujv in delavcev do intelektualcev. Tako sem med drugim spoznal tudi delo in življenje skrbne danske gospodinje. Torišče njenega delovanja — kuhinja, je za naše pojme izredno majhna, komaj 3 krat 3 metre. Vendar so ji v tem majhnem prostoru, ki je izredno praktično izkoriščen, v pomoč vsi izsledki moderne tehnike. Skoraj vsaka kuhinja ima električni štedilnik, hladilnik, električne mešalce za testo in sneg. strojček za rezanje mesa in še in še. Danska ima visok življenjska standard — vojne tu skoraj niso poznali in so ves čas jedli tam bel kruh. Prav ta visoka življenjska raven pa omogoča nabavo vseh teh dobrot. Kakšno pa njihovo družabno življenje? Danci gredo le redko v lokale. Njihovo družabno življenje se razvija na privat- nih obiskih in sprejemih v lepih, velikih sprejemnicah, ki so izredno lepo in okusno opremljene. Tudi snaga je povsod brezhibna. Stene so pobarvane vsaka z drugo barvo tako. da se oko prijetno spočije; na stenah visijo najrazličnejše slike, sličice to spominčki, kar daje vtis prijetne domačnosti. Lepi zastori na oknih, udobni fotelji, radio, avtomatični menjalec plošč — kaj hočete še več? Vendar so Danci to dosegli, to moramo priznati, s skrajno varčnostjo.'Oni ne poznajo brezglavega veseljačenja in ponočevanja, temveč vsako krono, da cedo oero skrbno pretehtajo, preden jo izdajo ra karkoli. Danska gospodinja porabi za pripravljanje hrane zelo malo časa in skrbi predvsem za to. da je hrana raznovrstna, kalorična in bogata z vitamini. Ni čudno, da ji pripravljanje hrane jemlje tako malo časa, saj jo mesar, pek, mlekar, zelenjadar in trgovec vsako jutro obišče z avtomobilom na domu. Na trg »topi le po rože ki jih ;e polna vsaka hiša. Kakšni so da- j ne, jaz e velika?« »Kaj ne, zdaj sem že velika?« Pet let je stara Radiča. Toda kljub temu, da je še majhna deklica, se ie že izkazala kot koristen član družine, s katerim lahko mama že prav »resno« računa. Zgodilo se je nekega dne, ko je mama hitela pomivat posodo. Ksdica je sedela pri peči na pručici in pridno risala. Na mizi se je nabral že velik kup pomitih krožnikov, kajti Radina mama opravlja poleg službe še vse gospodi n jak e posle in mora zato vsak dan pomivati posodo še od prejšnjega večera. »Mamica, ali boš kmalu gotova?« je sredi igre vprašala Radiča mamo. »Veš, rada bi videla, če b‘. bila ti zdravnik, pa bi jaz prišla k tebi s svojo bolno punčko.« »Danes pa ne bo n.ič z zdrav-irkom, Radiča.« je mama zmaja’a z glavo. Preveč dela imam. Poglej samo. kakšen kup posode se mi nabira.« Radiča, ki ruma ne bratca n; SO-tr:ce in ji ie mama veren tovariš pri njenih igrah, ni več silila v njo. Nenadoma pa se Je slišalo izza peči: »Mama, ali ti lahko pobrišem posodo?« Mamo je najprej začudil ta hčerin domislek, a tudi močno razveselil. »Pro.sim, Radiča, samo pazi na krožnike, da se ne razbijejo,« ji je še svetovala. Radiča je nato silno resno vzela v majhne ročice veliko karirasto brisalko in začela previdno brisati krhke krožnike Počasi je šlo, vendar je bil kupček pobrisane posode vedno večji. »Kaj ne, mama. zdaj sem pa že velika?« se je Radiča resno obrnila k mami. »Seveda si velika, saj mi že pomagaš v gospodinjstvu,« je komaj utajila nasmeh mama, ki bi najraje sblsmiila k sebi svojo majhno punčko, a ker je Radiča že velika. se to nekako ni več spodobilo. Ko je bilo pomivanje pri kraju in so pobrisani krožniki lepo razvrščeni čakali na mizi, je Radiča ponosno pokazala nanje: »Poglej, mama, če sem dobro obrisala,« pri tem pa je. čeprav majhna, sama prav dobro vedela, da ni nikjer več mokrote, in je to rekla le zato, da bi jo mamica pohvalila. »Odslej, vidiš, Radiča, mi res že lahko pomagaš pri delu, saj že znaš,« je dejala mama Radiči, ta pa jo je hvaležno pogledala. In mama je pri tem kar pozabila na to, da je prav mai-čkeno manjkalo, da se ni razbil naj lepši, z rožicami okrašen porcelanast krožnik, in da b; se Radiča skoraj zbodla z vilicami v prstek. Čeprav bi se lahko oboje zgodilo, ne bi ničesar več moglo omajati v Radiči samozavesti, ki ji jo je vlila mama s svojim privoljenjem, da ji sme pomagati pri brisanju posode. Radiča je s tem spoznala, da lahko tudi ona že nekaj koristi, in je bila tega na vso moč vesela. Prav je storila njena mama, kajti z ničemer ne ubijemo bolj zanesljivo otrokove samozavesti. kot z dokazovanjem, da je še premajhen in negoden, da bi mu lahko zaupali važnejše opravilo. Nasprotno pa mu to samozavest dvignemo s tem. da mu poverimo tudi bolj kočljive naloge. kot je na primer brisanje krožnikov. Istočasno, ko raste v Radiči samozavest. rawfe v njej tudi želja oomattaH mami. in še naučiti vedno kaj novega .V K. pozna, do česar nima nobenega odnosa, kar mu je tuje in kar si ;e vtepla v glavo mamica. Mislim, da.se nobeni materi, ki pozna svojega otroka, ne bo težko odločiti za pravo podobo, s katero naj se njen otrok uvrsti v pisano maškaradno povorko, saj ji daje otrokova neprestana igra nešteto originalnih in prečudovitih idej. Treba je samo prisluhniti otroki domišljiji in njegovim skrivnim željam. Ce bomo otroka poslali na pustno rajanje v osebi, za katero se je navduševal, če ga bomo oblekli v žival, ki ji je izkazoval izredno ljubezen in nežnost, in če bomo pri izdelavi kostima upoštevali tudi kako njegovo željo ali zamisel, potem bomo dosegli, da pustno rajanje ne bo samo prazno divjanje, ampak prireditev pravega otroškega veselja, ki ne bo ostala brez odmeva v njegovem srcu in ki bo v skladu z razvojem otrokovih sposobnosti in oblikovanjem njegove osebnosti. M. Simčič TikE kuriti Je treba zna«, d* čim prej skuhamo s čim manjšo porabo .kuriva. To pa ne zna vsaka gospodinja, zato sem tistim, Id tega še ne znajo, namenila nekai besed. Predvsem imejta vedno pripravljene suhe trske, da podkurite z njimi. Nato naložite nanje navzkriž polena, do vrha. Ko se ogenj dobro razgori, šele priložite nekaj drobnih premogovih kepic 6n ogenj bo vzpla-polal z vso mo&jo. Voda bo hitro zavrela. Tu naj omenim še, da hitreje skuhate kosilo, če n. pr. sti-osete krompir v vrelo sliano vodo kot pa v mrzl-o in neslano. Krompir bo hitreje kuhan, a kuriva boste porabile mnogo manj* Ce želimo štediti s kurivom sl predvsem zapomnimo to, da dobro naložimo na ogenj, ka-jti, č« nalagamo le po eno poleno alA dodajamo na ogenj tu pa tam kakšno kepico premoga, bomo parabole več kurjave, a učinek bo mnogo manjšL Tako se nam bo koslilo pozneje skuhalo, a tudi kuhinja se zlepa ne bo segrela. Ce v štedilniku močno gori, lahko kuhamo na šted-Mnikovi plošč: in tako tudi ne bo sajastih loncev, s katerimi izgubimo pit pomivanju toliko časa. Ida Črtalo za ustnice »Bel ami« — težko pričakovan izdelek Podjetje »Veledrogerija« (Ve. drog) pripravlja za naše žene vrsto kakovostnih kozmetičnih izdelkov. Med drugimi je treba omeniti črtala za ustnic® »Bel ami«, ki so že v prodaji in ki bodo nedvomno razvese-... .... . , ,, lila naše potrošnice zaradi svo« ki je nenadoma na- no tako. da je pulover opnjet, more biti primerna, lahko po- ,izredne kakovosH Izdelana kar težko znajdemo, jopica pa ohlapnejša. Videz bo pravimo prvo. S pravo izoiro uvoženem. materi- ;e ni enostavno obleči ta- lepši in tako oblečene tudi n® blaga tudi dolgi domači halji /predvsem barve) te*- imajo nam bo toplo in. da ven- bomo imele občutka, da nas podaljšamo uporabne ure. Tako fla tpr J L f/™,. ' J bomo dajale možnosti za obleka »veže«. smemo obleči haljo tudi v po- končno tisto najbolj lSitano m živo srebro Sedaj se ni enostavno ko, dar ne dar ne bomo dajale možnosti za obleka »veže«. smemo obleči haljo tud’ v po- J razne pripombe o »nagačeno- Tanke ženske nogavice nogo poldanskih urah (pri šivanju, zaželeno mastnost, da so sigur-gtj«, olepšajo. To velja za toplejše pletenju itd.), če je ta kiojena na in se barva na ustih obdrži. Volneno krilo tenka volnena drli- Kadar živo srebro močno iz debelejšega eno.barvr.ega bla- Seveda pa moramo ta črtala uza in čez njo to-el volnen zdrkne pod ničlo, si brez pred- ga in solidnega vzorca. Tudi pravilno uporabljati, če hočemo ^ _1 T___—t«l ««« a /JrtKnlnlrr. —■» ir —V n i -TOT- D C* tfPPl i I *7 rl Ir 7 rl n - n /ti nro tt! • V"% . nvnl n«5 li.rr^aK bluza in čez njo to-ei volnen zdrkne pod ničlo, si brez pred- ga m solidnega vzorca, iuai pravilno uporabljati. Ce hočemo pulover nam bo obenem z ffla- sodkov oblecimo debelejše noga- enkratni zares večji izdatek za doseči pravi in zaželeni uspeh, iico ki io sedaj pač pokličemo vice, kajti rdeče ozeble noge blago, ki ga sicer prodajajo za Pred uporabo moramo nam« -a Dom-č pomagal z dobro v o- niso prav nič lepe. Estetski vi- plašče se kmalu poplača. Iz ta- reč ustnice s prsti dob— -- io prestati tudi 18 stopinj. Ce dez pa tudi ni edini vzrok. kega blaga ukrojena halja je O imeti občutka, da oblečene, spada tudi top-krznom podloženi i«. & . —- —. —-------------•» pa nam je v prostoru, "v kate- Prožne volnene nogavice, te zares topla, trpežnejša in obe rem delamo kljub temu hladno, so žal samo včasih v prodaji, so nem tako solidnega .videza, da si oblečemo še volneno jopico, morda najprimernejše za mrzle nam ni treba imeti občutka, da Ce je le mogoče izbirajmo ved- dni, ker so tople in lepe. Manj idealne so tople flor nogavice, čez katere obujemo še tanke svilene ali najrlcn nogavice. V tem slučaju izgubi tanka nogavica svojo lepotno vrednost, saj jo njena podloga dela marogasto in ne gladkega izgleda. Ce bi hoteli izdelovati tanke nes obroki danske družine? zimske nogavice iz lepega tan-Danski zajtrk se sestoji iz čaja kega bombaža v vzorcu desna, (brez limone ali ruma) mleka, jeva, bi bile take nogavice ob ovsenih kosmičev (pravijo, da večji izbiri barv v zimskem ča-jim ti krepijo mišice), mehko sU najprimernejše. Tudi »žabe« kuhanega jajca, masla, marme- nekatere močno pohvalijo, spe-lade. sira, sladkega prepečenca cialisit za ženske bolezni pa bi ter črnega ječmenovega in be- jih tudi prav gotovo priporočil. lega kruha. Vse to je tako kalo- Takih nogavic pa ni, čeprav bi rično, da mi je bilo po takem bife lahko cenene in mnogo zajtrku vsaj dve uri prav ne- trpežnejše, bolj zdrave in bi prijetno teplo. Kosilo je za na- imele zato tudi mnogo kupcev, še pojme prav malenkostno in Bodo naše tovarne prihodnje ga gospodinja pripravlja največ loto mislile na to? pol ure. Vse je nekako sladko. V veliki večini se znamo ob-tudi meso in ribe. Juhe ne po- leči kadar gremo v mesto, v znajo. Namesto nje imajo mle- službo ali na zabavo. Znamo se čen riž z malinovcem in slad- obleči tako, da nam je toplo kim pivom ali pa neke vrste jn da vendar popolnoma ne '-z-juho iz sliv ali pa — ne boste maličimo svojo postavo. Doma mi verjeli — hladno mleko z pa vsa naša iznadljivst odpade, zdrobom, narezanimi limonami Ce spadamo med tiste, ki na-in kakavom. Druga jed Je vlečemo na sebe stare brezro-krompir, ki ga samo skuhajo, kavnike, jopice in izprano do-olupčjo. postavijo na mizo in mačo haljo potem smo tip-fen polijejo z nekakšno omako iz primer malomarno oblečene že-— m eka in peteršiljčka. Potem ne> ki ji krznen plašč in lepa slede neogibne »fisk« — ribe obleka izven domačih sten leh-vseh vrst in pripravljene na ko pripomoreta samo še k na-najrazličnejše načine ter kava, zivu neumne gizdalinke. In če ki pa je ne kuhajo, ampak zli- Smo ob teh besedah ogorčene, jejo nanjo skoz’ sitasto posodo je pomislimo pa spoznajmo vrelo vodo. Vse to pa ni za naš vrednost lepe domače obleke, okus in ne morem vam pove- izbira tople obleke, ki »o ob- ibro na- treti, da jih ogrejemo in jih šele potem namažemo. Ko smo to storile, počakamo nelkaj minut, vzamemo čist papirnat prtič ali kgk drug čist papir ter ga položimo med ustnice. Ust-Krznom pouiuzem . , zavarujejo pred hu- nlci nato Pritiskamo na papir Doma pa obuje- toliko .asa, dokler pušča barva prav kratke vol- na papirju kakršno Ikoli sled. ki bi sicer, zavi- Nato si ustnici ponovno nama- copat, ne bile v Jemo in ves postopek po nekaj minutah ponovimo. Ustnice so po vsem tem dovolj nardečene, barva je sigurna in stalna in ni treba skrbeti, da bomo neprijetne sledove cigaretah in dru- dati, kako sem zdihoval po naših nadevanih paprikah in solati! Večerja je glavni obrok hrane. Enkrat sem štel vse posode in steklenice, v katerih so jo servirali in sem jih naštel 24! Danci imajo lep običaj, da pri večerji prižgejo sveče na mia. Večerjo sestavljajo vedno mrzla jedila: vse vrste šunke, klobas in salam, več vrst sira. maslo, ribe. jajca, vse mogoče omake, sladke kumarice, sladka čebulica. »sorbrod« —- danska narodna* jed _ to so okusno pripravljeni sendviči. K večerii spadajo tudi kolači in piškoti ter neogibna kava s »flcde« — sladko smetano. Vse skupaj zalijejo še s sladkim brezalkoholnim pivom. Razpoloženje pri večerji pa ustvarja gospodinja, ts>’a skrbna ustrežljiva in vedno nasmejana žena, ki daje gostu občutek. da je vedno dobrodošel# in zaželen. Res je. da je vse tam lepo in oedantno. trda odkrito-povem, da naše domače kuhinje ne bi zamenjal z nobeno na svetu. Matjaž Ark® lečemo doma iu ZDRAVNIK SVETUJE PETER M. p” S5JS& desni T i egine ki potekajo bolečine razne bule in pritiski prt nr* tov v zape st ju in vse g« bolezenskih spremembah hrbteni-SU komolca Najhujše boleč ne ce, kakor tudi nekatera zastrnp-?m,te lkadar’ roka miruje, če pest ljenja, revmatična obolenja in « hočete roko izteg- razne nalezljive bolezni. Enak® stisnete ah pa hočete roao s posledice ima opravljanje nekate- Noihrž ere pri vas za nevrat- rih poklicev, oz. dela pod dolo-bolečine Te bolečine v ro- čenimi nezdrav mi pogoji. Važno ki utegnejo bit znak ali posledi- vlogo ima pri tem tudi posebna -.--ih obolenj, zlasti poapne- živčna konstitucija, zato so ne-»t. «1 riatUto^ bolezni" proti- katere osebe v večji meri nagnje-Si* nadsdje obolenj srca in ve- 1 ne^k -zmm^nevra^jam^^ osnovni pogoj, da ugotov mo pravi vzrok nevralgičnih bolečin, in pa odstranitev tega vzroka. Pri tem si pomagamo z raznimi zdravili, z masažo, z elefctr čnim zdravljenjem, s kratkovalovnim obsevanjem, s toploto itd. V vsakem primeru skušamo stanj® zboljšati s večjimi dozami vitamina BI. Kaj zakrivi alkohol? «0% vseh nesreč pri delu. 30% vseh do-ševnih obolenj, vseh do* ševno zaostalih. 57% vseh prometnih nesreč.- #*% nečloveškega ravnanja * otroki zagrelo alkoholiki. 17 % kriminala Zakaj ne kupite leni sesalke sa prah? Ce bi se vam stanje po dosedanjem zdravljenju ne izboljšalo kmalu ’n bi bolečine le nadalj® bile neznosne, vam vsekakor priporočam temeljit in vsestranski pregled na živčnem oddelku več j® bolnišnice ali pa klinike v Ljubljani, kjer so po potrebi možni le drugi specialni pregledi. Tudi se nikar ne zadovoljite a tem, da vas zdravnik kar na kratko odpravi s kakršnimikoli tabletami ali podobno. ____ Or. DA i Teorije kitajskega vojskovodje iz 5. stoletja pred našim Štetjem SE VOJSKUJE AZIJA? Temelj vojskovanja je prev di pa močan. — Bodi dobro ob nepripravljen. To so besede Ki ki je živel v petem stoletju pred Cezarjem, Hanibalom in ski vojskovodja je napisal knji naval teme, ki so jih pozneje ta, ki pa svojega davnega pred nosti in jedrnatosti. Sun Cujeva kovnih razpravah ni bila oinen potem, ko so bile v Aziji velike v današnjih Časih. Sun Cu ni bil samo strateg, temveč tudi filozof. V njegovi knjigi so poudarki, Iki so zelo verni izraz njegove filozofije. Eno poglavje njegove knjige ima na primer naslov: »skrivaj »Sovoreči btroii« v Tibetu Nek trgovec, ki je prišel iz Tibeta v Nepal, je tamkaj povedal, da so se v Tibetu pa-javili »govoreči strcfjfi«. Kitajci bo namreč vzpostavili radiotele-fonsko zvezo med Laso in Pekingom. Balaj Lama je dobil telefonske številko »Lasa 1«. Po zatrdilih trgovca Ten Semba je g tem tudi potrjeno, da je Dalaj Lama prva osebnost v Tibetu, pred Pančen Lamo. Hkrati s telefonom so se na tibetanskem tržišču pojavili tudi prvi radijski aparati. Stroški za konference Švicarske kantonalne oblasti so dokončno izračunale stroške konference velikih štirih v Ženevi, kakor tudi konference štirih zunanjih ministrov. Gkup-ni stroški konference štirih velikih znašajo 257.214 švicarskih frankov. Polovico stroškov bo plačala švicarska vlada, ostalo polovico pa mesto Ženeva. Konferenca zunanjih ministrov je bila mnogo cenejša, čeprav je trajala dalj časa. Po približnih računih znašajo stroški te konference okrog 90 tisoč švicarskih frankov. Boj matere s krokodilom Keka zamorka iz Stvazilanda v Južni Afriki se je spustila v boj z velikim krokodilom in mu iz gobca iztrgala svojega otroka. Dramatični dogodek se je odigral na obali reke, ko je šla mati z otrokom po vodo. Nenadoma se je pojavil krokodil in zgrabil otroka za nogo. Mati se je hrabro vrgla na krokodila, mu sedla na hrbet in čvrsto držala otroka, ujetega v krokodilovem gobcu. Domačini, ki so na materine krike pritekli k reki, so pomagali ženi, boreči se z neenakim sovražnikom in končno je moral krokodil svojo žrtev izpustiti in se umakniti. Otrcika so takoj odpeljali v najbližjo bolnišnico, kjer mu s stalno transfuzijo krvi skušajo rešiti življenje, čeprav je hudo ranjen. V času počitka »KAJ VEŠ — KAJ ZNAŠ?« ara, marsikaj se s šibkostjo, bo-orožen, n., videz pa na vojno tajskega vojskovodje Sun Cuja, pred našim štetjem, torej še Aleksandrom Velikim. Ta kitaj-go o strategiji ter v njej obrav-obravnavali strategi vsega sve-nika niso pre&osili glede nazor-kniiga v mnogih vojaških strojena, do veljave pa je prišla bitke in prav gotovo velja še svoje načrte, kakor da jih skriva najtemnejša noč.« V poglavju o strategiji pa najdemo poudarke: premikaj se samo takrat, kadar uspeh ne more izostati. Kadar uspeh ni zajamčen, čakaj mirno ter pusti nasprotniku, da prodira ter se pri tem izčrpava. — Sikr-bi za dobro prehrano in zlasti za prehrano svojih čet tudi takrat, ko bo nasprotnik že stradal. — Sovražne vojske so lahko leta in leta ena proti drugi, toda zmaga se bo odločila v enem dnevu. Sun Cu je v svoji knjigi dajal tudi havodila svojim vrstnikom in potomcem. Med drugim je takole pisal: »Če je general prepričan, da obvlada vse pozicije, naj udari kot blisk, enotnost njegove vojske pa naj bo podobna pragozdu. Vojskovodja pa se mora vedno zavedati, da lahko tudi drugi poznajo njegovo taiktiko. Krvave bitke so sicer potrebne, še večjo vrednost pa imajo tiste operacije, ki omogočijo, da se sovražna dežela zasede brez boja. Najboljša je tista armada, ki zmaguje v tajnosti in vsej tišini. Vedno bodo zmagovale tiste vojske, ki so prežete od najvišjega in do najnižjega vojaka od enotnega duha in mnogokrat je tudi potrebno, da se vojskovodja sploh ne briga za navodila svoje vlade. Potem so v knjigi starodavnega kitajskega vojskovodje še nekateri poudarki, ki spadajo predvsem v področje psihologije in filozofije. Ti poudarki razlagajo vzroke uspeha in neuspeha vojne. V knjigi je med drugim rečeno: Da bodo tvoji vojaki nasprotnika ubijali, jih moraš prej naučiti, da ga bodo sovražili. Ce ga ne sovražijo, ga ne bodo ubijali. Zmagali bodo samo tisti, ki vedo, kdaj in zakaj se smejo bojevati. Najvišji cilj vsette vojne je zmaga, in sicer zmaga čimprej, kajti še nobena dežela ni imela koristi od dolgotrajnega vojskovanja, čeprav se je končala z zmago. Se bolj tehtni so naslednji poudarki: Ce poznaš sebe prav tako kot svojega nasprotnika, se ti ni treba bati nobene bitke. Ce pa samega sebe poznaš, nasprotnika pa ne, boš tudi v primeru zmage nad nasprotnikom doživel poraz. — Ce pa samega sebe ne poznaš in tudi svojega NOVINARSKI ■ples 11. FEBRUARJA IV UNIONUl nasprotnika ne poznaš, potem boš neogibno vsako bitko izgubil. 1 »Atomska« razsvetljava Ce bodo pravočasno zgradili potrebne instalacije bo svetovno razstavo, ki bo leta 1958 v Bruslju, razsvetljeval električni tok iz atomske energije. Belgijska vlada je prepričana, da bodo to zamisel uresničili. Po izjavi predsednka ameriške atomske komisije so že v teku 'pogajanja z ameriškimi podjetji. Amerika bo nudila vso potrebno strokovno pomoč. Papir iz šibja Francoski inženir Louis Grant je iznašel revolucionarni postopek za proizvodnjo papirja iz šibja, ki ga v ta namen doslej še niso uporabljali. Da bi se prepričali o kvaliteti novega papirja, je francoski list »Fran-ce-Soir« na novem prcčzvodu natiskal nekaj tisoč izvodov posebne izdaje. Hitrost tiskanja posebne izdaje je znašala 6 metrov v sekundi, kar odgovarja 36.000 izvodom na uro. Da bi ugotovile fcakšna je vzdržljivost papirja so hitrost povečali celo na 7 metrov v sekundi, kar znese 42.000 izvodov na uro. Takšna hitrost praktično sploh ne pride v poštev, ker bi jo stroji ne vzdržali dolgo. Fapfir, izdelan iz šibja, je vse preizkusne hitrosti dobro ptrestal. Uspeli poskus odpira nov vir surovin, kajti pomanjkanje borovega lesa je v Franciju vedno občutnejše. V Franciji, kjer porabijo za tiskanje časopisov dnevno 1.200 ton papirja, pa je šibja dovolj. Vremenska napoved brez boleih mm. Marsikomu, ki ga v teh bi slabe napovedi precej laže zijdka postaja CBS. Zamisel je in lahno pretirana, a vendarle: programov CBS!) stalno raste, tanku iz plastične mase s proz držav pod vodo ... Tako zač In jim z milino pojatve in s prehude napoveši. Stanleyeva nih ali nevarnih podvodnih pri vedi prinesle slavo prave film mrzlih dneh še bolj zazebe, ka prenesel, če bi mu jih posredo sicer posledica ostre konkuren poročila pravijo, da popularnost 23-letna plavalka Ginger Stani orno sprednjo steno, na kateri rtuje svojim gledalcem stanje toplo besedo (kako sicer govori je bila doslej dvojnica Esther zorih v njenih filmih, pravijo ske zvezde. dar prebere vremensko poročilo, vali tako kot ameriška televi-ce med televiizijskimi družbami mlade napovedovalke (in z njo ey s Floride graciozno lebdi v je natlisan zemljevid Združenih vremena v posameznih predelih iz vode, nam ni jasno) olajša VFilliamsove pri preveč napor-pa, da ji bodo vremenske napo- PBEGNALE SO GA MODERNE SIGNALNE NAPRAVE Zadnji čuvaj na stolpu Prvega januarja letos so na nili službo gasilca, ki je 400 let i metropole pred ognjem. Uvedli naprave, Mi avtomatično javlja Prvi gasilec je pred nekaj sto leti javljal požare s cerkvenega stolpa tako, da je v ogromen toMatfi $ g»lzl cisterne z novim tovorom. Istočasno pa bo ta petrolejska ladja druga po vrsti v trgovinski mornarici, ki bo imela atomski pogon. Prva ladja bo namenjena predvsem za prevoz trdnega tovora. Telefon — vodič Turist, ki pride na Dunaj lahko pokliče telefonsko številko B 21263 in že dobi vse informacij e, iki so mu potrebne, da spozna avstrijsko glavno mesto. Informacije dajejo avstrijski študenti, ki govore več tujih jezikov in so dobro podkovani v zgodovini umetnosti. V tej študentski organizaciji jih je dkoli 150. Prvi tujec, ki je poklica'; študentsko informativno službo. Je bil neki indijski trgovec, ki Je želel vedeti, kjer bi dobil najboljše pivo. , ■ To je reklama! Adalbert Menezes, generalni di« rektor perujske letalske družb® je s težko glavo sedel za mizo, ter se predajal turobnim mislim. Nenadoma je segel po telefonu in poklical svojo tajnico. »Rad bi nemudoma govoril ■ šefem reklame, pošljite ga takoj k meni v pisarno.« Dve minuti nato je šef reklam® že sedel pred svojim šefom. »Ne bom delal dolgega uvoda«, je začel Menezes. »dobro vam je znano stanje našega podjetja. Ce bodo naša letala še mesec dni letala napol prazna bo podjetje propadlo. Poklical sem vas. da ml predlagate nekaj, da dvignemo podjetje na staro višino, hkrati pa izključimo tujo konkurenco.« »Razumem.« je odgovoril šef reklame. »imam imeniten predlog za lepak, kakršnega ne srečate vsak dan.« Generalni direktor je nervozno udaril po mizi, gc zoreč: »Nehajt® mi že s temi neumnimi lepaki, teh ne gleda nihče več. Potrebujemo popolnoma novo. originalno idejo, človek! Neikaj, kar še nihče pred nami ni poizkusil, vara je jasno?« »Potem bi vam predlagal, da pošljemo vsem pomembnim osebnostim v deželi okrožnico, na primer s takim besedilom: »Spoštovan’ potniki! Naša družba se iz dneva v dan trudi, da bi dvignila kvaliteto svojih uslug, bodisi v letalu samem ali še na zemlji. Ce vas bo na vašem prihodnjem službenem potovanju spremljala vaša soproga, ji bo naša družba dovolila brezplačen polet. Tako ji bo dana iziredno lep* priložnost, da tudi ona spozna vsa ugodnosti letalske družbe, katere uslug se že dolgo poslužujete tudi vi. Se priporočamo!« Direktor si je mel roke. »T® je res čudovito!« je zaklical ve« vesel. »To je reklama!« Dejansko se je število potnikov po tem razpisu naiglo dvignilo. Kazalo je. da je poskus lepo uspel. Okrožnice in oglasi so i* dneva v dan zapuščali! pisarn® družbe in vabili nove potnike. Posel se cvetel kot že dolgo rtm In direktor je bil sit!ari ne vodje; Ko so mu predložili seznam prvih sto potn ikov mu je širnir1® v glavo pametna misel. Takot) je dal nalog. pisati soprogam teh potnikov prisrčna p!rma z vprsšenii. kaka so se počutile med poletom :a kako jim je ugajala postrežbe. Dva dni nato je dobi geuerains direktor Menezes 89 telegramov * naslednjo vsebino; »KlItlM vanj® x letalom?- _ , Petek. 10. febr., ob 15.30: Marinkovič: Glorija. Gostovanje Celjskega gledališča. Izven. (Običajne cene.) Ob 20. Marinkovič: Glorija. Gostovanje Celjskega gledališča. — Izven. (Običajne cene.) Sobota. 11. febr., ob 20. WUder. Naše mesto. Izven in za podeželje. Nedelja. 12. febr.. ob 15. Machiavelli: Mandragola. Izven ln za podeželje. Ob 20. Shakespeare: Henrik IV. Izven in za podeželje. (Falstaff Pavle Kovič.) OPERA Torek. 7. febr.. ob 19.30: Wolf-Fer- rari: Štirje grobijani. Abonma red H. I Sreda. 8. febr.-, ob 19.30: Balet: Kogan _ Semenov: Amazonke. Mozart: Les petits riens. Lhot-ka: Balada. Borodin: Polovski plesi. Abonma red G. Četrtek. 9. febr., ob 19.39: Mozart: Figarova svatba. Abonma red A. Petek. 10. febr., ob 15.30: Lind-palntner: Dan na. Abonma red Petek popoldanski. Sobota. 11. febr.. ob 19.30: Mozart: Figarova svatba Abonma red F. Nedelja. 12. febr.. ob 14.30: Ltnd-paintner: Da-nina. Izven in za podeželje. Ob 19.30: Gounod: Faust. Gostovanje Rudolfa Franeta tn dirigenta Mitje 2ebreta. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasate Torek. 7. febr., ob 20. Matej Bor: Vesolje v akvariju. ABonma red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda. 8. febr.. ob 20.30: Matej Bor: Vesolje v akvariju. Abonma TSS II. Četrtek. 9. febr.. ob 20. Matej Bor: Vesolje v akvariju. Abonma LMS n. Petek. 1*0. febr.. ob 20. Matej Bor: vesolje v akvariju. Abonma TSS I. Sobote. 11. febr.. ob 20. Gogolj: 2enitev. Izven. Potem se je očka približaj koči, kajti čisto razločno eem slišal, ko je dejal: »Bogdan, stražarji naj se drže skupaj, da bodo pomagali spraviti stvari v bunker...« »Stvari v bunker? Da ni...« nisem utegnil do konca pomisliti, ko so se odprla vrata in je prihitel noter Dragan, s praga je zaklical: »Ti/spiš, a toliko, da se že ni začela ofenziva...« Skočil sem in v trenutku potegnil hlače nase. Torej se bo res vsak čas začelo. Kako se nam bo zdaj obrnilo življenje? Odšel sem z Draganom ven. Pogled med barake je ves spremenjen. Vse je živo kakor na semnju. Iz skladišča vlačijo blago in ga nakladajo na vozove. Vse je treba poskriti, da nič ne pade sovražniku v roke, če bi slučajno prišel sem. Rajko pripravlja suho hrano, ki jo bomo skrili v poseben bunker, in stražarji že tovorijo. Jovo je popeval skozi zobe, ko pa je zagledal mene in Liščka, ki je ravno hotel vtakniti gobček v zabojček »ladkorja, se je zasmejal in menil: »Pozdravljena, vidva. Zdaj bomo zapeli: FRED NJIM BODO KOLESARJI VARNI Pred dnevi se je pred senatom oScrajnega socLišča v Lrjubdjani za- g o var j a*: 26-tetni brezposelni zidar Asim Pinič Javn; tcvžndec . ga je obtožil kaznivih dejanj po čl. 249 lc- z. Kot marsikateremu, se je tudi njemu zdela Ljubljana primerno torišče za tatvine koles. Zato ie hodi] od časa do časa v Ljubljano in se v Zagreb vrača*! s tujim kolesom. Kradel je v glavnem skoraj nova kolesa. Tako Je nekega večera izpred trgovine ukradel popolnoma novo kolo. ki ga Je lastnik pustil odklenjenega. S tem je izginil in ko ga je prodal, se je vrnil in tokrat iznenadil drugega kolesarja kateremu je ukradel izpred gostilne skoraj novo moško kolo. Tudi tega je hitro spravil v denar. Nazadnje pa je prišel na tatvinski pohod pred neka 1 dnevi in ko se je z ukradenim kolesom že veselil, je padel v roke varnostnih organov. Na' sodni obravnav, mu ni pre-ostajalo drugega, kakor da Je izvršena kazniva dejanja, ki so mu bila dokazana priznal in je bil nato obsojen na dve leti zapora. Upajmo, da bodo ta čas kolesarji pred njim vami, naj jih pa to ne moti, da ne bi svojih koles zaklepali. Tio. VOZNIKOVA NEPREVIDNOST Na republiški cesti med Grosupljem in Žužemberkom je bilo lani precej prometnih nezgod, v glavnem zaradi ožine ceste kjer je na več mestih srečanje dveh avtomobilov nemogoče. ka.r velja zlasti za odcep med Zagradcem in Žužemberkom. Ce ie pri tem še ta ali oni voznik nepreviden in sili z nadaljevanjem vožnje, čeprav vidi, da ne more dalje, je nezgoda neizogibna. Tudi poklicni voznik Avgust Kuštrin. ki je voza pred dnevi po tej cesti z lahkim tovorni sirom, ni bil pri srečanju z avtobusom dovolj pazljiv. Prav bi bilo. da bi ustavil svoje vozilo in počakal tolfiko čaisa. d3 bi mu voznik avtobusa Albin Kirn napravil prostor in šele nato nadaljeval vožnjo. Ker ni storil tako, sta pri srečanju vozili zadeli skupaj in je nastalo na avtobusu za okrog 20.003 dd*n škode. NEZGODA PEŠCA Iz Stare cerkve proti Kočevju je šei pred dnevi 64-1 etni pešec Franc Henigman. Ker je bila cesta zasnežena, je hodil bolj po sredini ceste, ko je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom poklicni voznik Janez Sturm. Ko je pešec zaslišal avtomobil, se je ustrašil in skočil najprej na levo. Voznik se je zato umaknil bolj na desno, v zadnjem trenutku pa je skočil pešec proti desni strani, prt čemer ga je zadelo vozilo in podrlo. Pri tem je dobiil pešec »UNION«: premiera amer. fcitrv. fjim,a »Ukročena trmoglavka«. Tedu k: FN: 5. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. V gl. vlogi: Eaith-ryh Grayson ln How*ard Feel. »KOMUNA«: ital. barvasti film »Tu-rek Napolitanec«. Tednik: FN: 5. Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. V gl. vlogi; Toto in Isa Barzizza. »SLOGA«: angl. film »Vitez te lepenke«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstaven. Predstava ob 15.. 17., 19. m 21. od 19. ja matineja Istega filma. v gl. vi.: Margaret Locktvood tn Jerrjf Desmond. Danes zadnjikrat! »VIC«: amer. barvasti film »Mostišče«. Pred3tave ob 15.. 17., 19. tn 21. V gl. vlogi: Tony Cur-tis in Maxy Purphy. V soboto, ob 22. uri premier* »Bistre glave«. V gl. vlogi: Stan Laurel in Oliver Hardi. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.39 do 11. ter od 14. dalje, za matinejo pa od 9. dalje. »SOC A«: JUGOSL. KINOTEKA predvaja sovjetski! film »Capa— jev«. Predstave ob' 16.. IS. in 20. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. MLADINSKI KINO Ljudske milice. Kotnikova 8, predvaja za mladino od 8. do 14. lota šest Di*sneyevih filmov pod naslovom »Zaigrajmo in zapojmo«. — Redne predstave vsak delavnik ob 15. uri. Dopoldanske predstave samo po naročilu. Prodaja vstopn e in rezervacij« predstav za šole vsak delavnik od 14. do IS. ure pri blagajni mladinskega kina. Vstopnina 10 din. »SlšKA«: ameriški barvasti film »Cimeronska roža«. Predstave ob 18.. 18. in 20. Prodaja vstopnin od’ 14. dalje. »TRIGLAV«: amer. barvast: film »Scaramouche«. V gl. vlogi: Ste-vrart Granger in Eleonc-r Parker. Predstave ob 16- 18. in 20: Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: švedski film »Zaradi moie ljubezni*, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave BLED: francoski film »Trpljenje«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«: slovenski film »Trenutki odločitve«. ■KRANJ »STOH2IC«: angl. barv; film »Vlaki prihajajo«, ob 16., 18. in 20., zadnjikrat! Ob 21. francoski film »Rdeče in črno«, L del. .____ KRANJ »SVOBODA«: franc. barv. film »Rdeče in orno«, ob 19. JESENICE »RADIO«: omer. barv. film »Gypsy - črni konj«, ob 18. SO- _ JESENICE »PLAV2«: smer. barv, film »Hondo« ob 18. in 20. Izuoli!! so delegate za skupščino socialnega zavarovanja Člani sindikalne podružnice državn h ustanov v Trbovljah so se te dni sestali, da bi izvolili delegate za skupščino socialnega zavarovanja. Uvodoma Je direktor Zavoda za socialno zavarovanje tovariš Rupnik predava! o pomenu soc ainega zavarovanja. Po predavanju so izvolili 2* delegatov za skupščino socialnega zavarovanja. Delo sindikalne podružnice državnih ustanov v Trbovljah Je zadnje čase zelo plodno. Upravni odbor podružnice, ki je b'I izvoljen lani decembra, posveča veliko skrb ideološkemu in strokovnemu Izobraževanju članov, utrjevanju discipline ter njihovemu razvedrilu n počitku. V okviru upravnega odbora obsta. jata dve. komisiji, izmed katerih ima prva nalogo, da skrbi za ide. ološko in strokovno vzgojo, druga pa za razvedrilo n počitek. Upravni odbor je že Izdal program predavanj za člane sindikalne podružnice. Predavanja s področja gospodarstva itd,, bodo dvakrat na mesec. Od maja naprej, ko bo nastopi! čas dopustov pa bodo predavanja samo enkrat na mesec. Kakor lani, bo predvidoma tud! letos sind knlna podružnica vzela v najem počitniški dem na Rabu, kjer bodo lahko letovali njeni člani. Za tiste, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo letovati na morju, bo preskrbljeno, da bodo lahko letovali drugje. -nc. RAZPISI RAZPIS Na podlagi 99. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij In obrtov razpisuje K emisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Vojnik mest* UPRAVNIKA za gospodarsko podjetje »Mizarska delavnica« Vojnik in za gospodarsko podjetje »Pekarna« Vojnik. Pogoji: 1. mojstrski Izpit ustrezne stroke: 2. najmanj 3-letma praksa v vodstvu obrata iste stroke. Prošnje vložite na Občinski ljudski odbor Vojnik do 20. febi. 1958 s potrebnimi dokazili: o strokovnosti. dosedanji zaposlitvi in življenjepisom. • -R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja obč. LO Komen r a z p i s u Je delovne mesta za: 1. veterinarja, predvidena veterinarska fakulteta: 2. referenta za pravne zadeve, predvidena pravna fakulteta ali nižja šolska izobrazba s prakso; 3. referenta za gospodarstvo, predvidena srednja šole z l-letno prakso ali kaka druga šola. z daljšo prakso; 4. strojepsko, predvidena nepopolna srednja šola z 1-letno prakso ali kaka druga šola z daljšo prakso. Prijave z življenjepisom pošljite na obč. LO Komen do 15. februarja 1958. TBBJST BUtO TURIST BIRO 8prej«na prijave za'..potovanje. , na jjšelesejem na DUNAJ. Cena 7080: din. Prijavite se čimpreje. ' Na mednarodno nogometno tekmo Madžarska — Jugoslavija v BUDIMPEŠTI 29: aprila bo TURIST BIRO priredil veliki izlet s . posebnim ozvočenim vlakom. Cena 5600 din. Vsako nedeljo smučarski avtobusni Izlet na POLŽEVO, cena 380 din. Na JEZERSKO, cena 500 din. Izlet v MUNCHEN bo 12. februarja. Prijavite se ‘čimpreje, zahtevajte informacije. Potne liste ln vizume, najhitreje preskrbi TURIST BIRO. Najcenejše avtobusne prevoze vrši TURIST EIRO. Mednarodne vozovnice dobite pri TURIST BIROJU. Kot v lanskem letu, bo tudi letos oddajal privatne sobe za pre. nočišče TURIST BIRO. Pros mo vse zainteresirane, da se oglasijo v TURIST BIROJU, zaradi skle panja pogodb. Pred vsakim potovanjem se posvetujte s TURIST BIROJEM -Ljubljana, Miklošičeva 17, telet 30-845. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA - Mestni dom Sreda. 8. febr.,, ob 20. G. Senečič: »Logaritmi, in ljubezen«, veseloigra izven. Sobota. 11. febr.. ob 20. »Uspavanka«, veseloigra, izven. Nedelja, 12; febr.. ob 15.30: GoeT-ner: »Pepelka«. pravljična igra. Ob 20.: »Uspavanka«, veseloigra. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. št. 32-860. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 7. febr., ob 1S.30: Milo* Mikeln: Atomske bombe ni več. Zaključena predstava za ir. gimnazijo. Sreda. 8. febr.. ob 19.30: George Axelrod:. Sedem let.jiftomin. — Gostovanje tr Žalcu. Četrtek. 9; febr., ob 13. Ranko Marinkovič: Glorija. III. srednješolski abonma. Petek. 10. febr.. ob 15. ln 20. Banko Marinkovič: Glorija. Goeto-vnnje v Ljubljani. Sobota. 11. febr.. ob 15.30: Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več. Zaključena predstava za I. gimnazijo. Nedelja, 12. febr.; ob 15.30: Miloš Mikeln: Atomske bombe ni več. Izven. Nova tovarna nogavic Te dni je začela z obratovanjem tovarna nogavic v Težnji. Postavijenih ie 30 strojev, ki so iih dobili rz sarajevske tovarne »Ključ«. Tekom tega leta pa bodo verjetno postavili še deset strojev za izdelavo nogavic ter pe za izdelavo trikotaže. Za. dvig »rokovnega. kadra je. uprava tovarne.v Težnji organizirala tečaj, ki ga je obiskovalo 40 delavk. B-ruto proizvod te tovarne v letu 1956 bo predvidoma znaša.l okoli 65 do 70 milijonov dinarjev. podrlo. Pri tem je k sreči ie lažje poškodbe. Nezgo-ne ne bi bilo. če bi hodi) pešec po desn* strani ceste, ob robu vozišča ali pa se vsaj v zadnjem trenutku pravilno umaknil. S skakanjem Po cesti na eno i*n drugo stran je še bolj zbegal samega sebe. kakor tudi voznika za volanom, zaradi Česar je tudi prišlo .do nezgode. -* GOSPODINJSKO POMOČNICO — starejšo, vajeno kuhe._ pridno, pošteno, sprejmem takoj. Nasiov v oglasnem oddelku. 2269-1 PODJETJE v Ljubljani sprejme strojepisko z znanjem stenografije, blagovno knjdgovodScinjo. Prednost imajo absolventke ekonomskega tehmifkuma. Sprejmemo tudi nočnega čuvaja za Kovinski obrat v Šentvidu. Lastnoročno pisane prošnje pošljite v oglasni oddelek Slov. poročevalca pod »Vestnost«. 2100-1 BRIVSKO frizerska pomočnica želi zaiposlitev v Ljublj-aml ali y txa-žimi Ljubljane. Pavšer Elica, Podgrad štev. 3, Raivne na Koroškem. POSTRE2NICO sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 2286-2 PECIČO (gasperček) prodam. —■ Naslov v oglasnem oddelku S1-poročevalca. 2290-4 K0MCERTI V Kranju bo drevj ob 19.33 koncert meškega i*n mešanega zbora »France Prešeren« pod vodstvom Petra Liparja. - V petek, 10. t. m., simfonični koncert za rumeni abonma. Brahms. IV. simfonija; Paganini, Koncert za violino -in orkester št. l: Švara. Vizija — kantata za sopran bariton, zbor in orkester. Izvajajo Ruggero Itlcei (Italija), Nada Vidmarjeva. Samo Smerkolj, zbor in orkester Slovenske filharmonije. Dir gent dr. * Danilo Švara. Vstopnice razprodane. SPORED ZA TOREK Poročila: 5.95, f.M, 7.68, 13.63, 15.88, 17.99. 19.06 tu 22A8. 5.09—6.20 Dobro jutro, dragi po-slušdci! (pester glasbeni spored). 6.20 Naš predlog za Vaš jedilnik. 6.25 Reklame. 6.35 Priljubljene popevke. 7.10—7.30 Zabavn,: zvok:. U.oo Radijski koledar. 11.06 Gospodinjski nasveti. 11.15 Malt dopoldanski koncert: L. van Beethoven; Uvertura v C-duru; Josef Haydn: Koncert za klavir in orkester v D-duru. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Iz otroških pesmi Janeza Menarta). 12.00 Zbori pojo slovenske narodne pesmi!. 12.30 Kmečka univerza — Ing. Jakob Ferjan: Kako izboljšati rejo prašičev. 12.40 Kratek orkestralni eoored. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Od melodije do melodije. 14.20 Pionirski kotiček. 14.35 Želeli fte - poslušajte! 15.15 Igra kvartet Moj mira Sepeta. 15.30 Utrinki iz literature — Ferdo Kozak: Popotoval sem v domovino (odlomek). 15.45 Lepe melodije. 16.00 Tečaj esperamtske- ga Jezika — 17. lekcija. I6.10 Iz opernega sveta. 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Zun8nje-poHifičnl feljton. 19.15 Pianist Marjan Lipovšek Igra kratke klavirske »kladae velikih tnoiibrov. 18.30 Športni tednik. 19.09 RadMski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.80 Tedenski notranie-oočitični pregled. 20.16 Domače nesmt in napevi za prijeten .večer. 20.30 Radijska igra — Dickens: veliko pričakovanje (prva izvedba). 21.30 Solistične skladbe jugoslovanskih skladateljev 33.15—23.00 Zaplešimo. 22.15—28.00 UKV program*: NoSiI koncert — Otmar Nusrio: Eneadjmska suita — Mortln Goula; Latinsko ameriška »knfOiVetta. — 23.00—« 00 Oddala 28 tujino — na valu 327.1 m. (Preno« iz Zagreb*.) OTROŠKO POSTELJICO z žimnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku. PRODAM glavo za Tavrus C K. Diesel. Naslov v ogl. odd. 2300-4 PRODAM kompletno posteljo, zimo nočno omarico, klavirski stoli in veliko raztegljivo mizo. Streliška štev. 8-1. Ogled od 10. do 16- u*re. 2273-4 GROBNICO kupimo. Ponudbe pod »Zadnji dom« v ogl. odd. 2275-5 PARCELO, zazidljivo, piri Lampiču na Brinju. 661 kv. m. prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 2221-7 ENODRU2INSICO HISO. novo, ta- kod vseljivo, prodam p*roti takojšnemu izplačilu. Jarc. M sr; -.hor-Studend, Jocova ul. 55. 2280-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO Z vsemi pritiklinami, v centru Ljubljane, prodam tistemu, kd mi preskrbi sobo in kuhinjo v centru Beograda. Naslov v ogl. oddelku. 2270-7 ENOSTANOVANJSKA H ISA. nova, z vrtom v bližini Kranja, naprodaj za 2,200.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2271-7 V LJUBU A NT-POLJU Ozir. Polju kupim stanovanje ali prostor. ki se da preurediti za stanovanje. Tudi podstrešje pride v poštev. Cenj. ponudbe pod »Miima zakonca« v ogl. od. 2237-7 NUJNO ISCEM SOBO; dam posojilo ali nagrado. Naslov v ogl. oddelek. 2279-9 IZGUBLJENA je bila aktovka z vsemt dokumenti na avtobusni postaji Ljubljana. Najditelja naprošam, nad Jo vrne za nagrado na naslov v osebni teikaznici. 2305-10 HRANO, dietno, kosilo in večerjo v. bližini Poljanske grn-narije Ižče mlad inženir proti zel3 dobremu plačilu. — Ponudbe pod »Dietna hrana« v ogl. od. 2304-11 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nam Je nenadoma umrl dragi mož, oče, stari oče SEREMET CIRIL Pogreb dragega pokojnika bo 7. februarja 1356 ob 16.30 uri z Zal Petrove mrliške vežice na pokopališče. Za.ujočl: žena Julijana, sin Milan, hčerite Dragica, Tončka U» Cir la, zeti, vnuki in vnukinje. Po kratki ln hudi bolezni je umrla moja nepozabna žena ANKA POSTlSEK roj, Sladoevič Pogreb pokojne bo danes. 7. H-Ob 16. ur’ iz Medvod št. 55 n* farno pokopališče v Preski. Žalujoči: mož Franjo tn aoroa- StZagreb Metkovl«. Medvode. S. februarja 1956. ____________ V 75. letu Starost! nam Je umrl* dobra ln skrbna teta MICKA NOVAKOVA roj. Zaje Pogreb bo v torek. 7 n. J®5** oh 4. uri popoldne 1* Stoie 10 k SV2alujoM: Stefelj -Novakov. Čižmanov. _________________________ ’ V globoki žalosti »poročamo, da Je umrl po kratki bolezni n*S dragi brat ln stric IGNACIJ OMAHEN _ župnik v pokoju v Dobrniču Pogreb bo v sredo. 8. U. 1956, ob 10. uri dopoldan v Dobrniču. Žalujoča »estra Ivanka, nečakt Bi nečakinj* ter outelo aoradstvo. Umrl nam ]e oče ln stari oče FRANC ANKERST Sodeluje: >Veseli tržiški kvintet« Studi ntski Jazz za dezodorgacMo toaletnih ln drugih zatohlih prostorov U. FEBRUARJA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU TRADICIONALNI FLBNISiSin PLES Pd. Ljubljana-matica 2aIujočl sin m druiino ln ostali aorodnlkL Ce ho-češ kvaliteto, zahtevaj sa-trto poznano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo. desinficira in krepi tvcu« 2u.vo*l , _ r 8 str. 7 SLOVENSKI P0B06EV1LEC 7 *t. «t - t. febrttarj-* um Šolstvo v goriškem okraju V novem gor>;5kem okraju Je ISO osnovnih šol. 6 vajenskih, 4 strokovne, 4 nižje glasbene šole, 16 nižjih gimnazij, 3 popolne gimnazije in sicer v Gorici, Ajdovščini in Idriji ter učiteljišče v Tolminu. Lani so ustanovili v okraju še petnajst kmetijsko - gospodarskih sol, ki pa niso najbolj uspele, čeprav so v začetku obetale precej. Vzrok neuspeha je iskati v tem, da šole niso obvezne in da primanjkuje strokovnega kadra. Tudi nekatere kmetijske zadruge niso pokazale popolnega razumevanja do teh šol. isto pa velja ie za občinske ljudske odbore. Ravno obratno pa je z gospodinjskimi tečaji, saj je zanje izredno veliko zanimanje, organizira in vodi jih okrajni gospodinjski! center. Prav zaradi velikega zanimanja za te tečaje so sklenili, da jim bodo priključili nekaj splošnih in strokovnih predmetov. Izr^rl 190 osnovnih šol j^ 91 enooadelčnih. To je vsekakor Sreveč. kajt' enooddelčne šole ne ujejo takšnega uspeha, kakršnega bi bilo želeti, noleg tega pa so tudi v finančnem pogledu ljudskim odborom v večje breme kakor višje organizirane šole- Do nedavnega je vzdrževal vse te šolo okraj, sedaj pa j-ih vzdržujejo občine. Prav zaradi tega pa so slednje z večjim zanimanjem začele spremljati ukinjevanje eno-©ddelčnih šol in ustanavljanje višje organiziranih. Torej je prenos vzdrževanja z okraja na občine le privedel do uspehov. Vse kaže, da bo v bodoče hrereje potekala reorganizacija šol. Ponekod so obonski ljudski odbori že sami ugotavljali možnosti ustanavljanja višje organiziranih šol. Da •e ne bi prenaglili in da ne bi kilo kak h nepotrebnih ukrepov, Je svet za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskom odboru ustanovil posebno komisijo, ki se ba-vi z združevanjem šol. Vse šole naj bi razdelili v tri skupine. V V sklopu stanovanjske zadruge v Celju bo delalo tudi doslej samostojno gradbeno podjetje »Sa. vingrad«. Računajo, da bo stanovanjska zad_ruga v takšni or-ganizac jski obliki ceneje izvrševala gradbena dela. * Na zadnji seji ljudskega odbora celjske občine so sklenili. da razširijo odloke občinskega ljudskega odbora na področje celotne nove občine. Pri sprejemanju tega ukrepa pa so ljudski odbor, n ki ugotovili, da nekateri odloki ne ustrezajo več dejanskim potrebam in razvojji. Z^to so naročili vsem svetom pri ljudskem odboru, da naii do prihodnje seje pripravijo predloge o spremembi besedila tist h odlokov, kj so za. rad? povečanega območja nove občine ali zaradi kateregakoli drugega vzroka, zastareli. • Na podlagi komisije za vol tve in imenovanja je ljudski odbor celjske občine na zadnji seji o-dobril naslednje spremembe pri vodilnem kadru v nekater li celjskih gospodarskih organizacijah: Kot direktor je bil na lastno želijo razrešen Valter Dvoršak, na njegovo mesto pa je k podjetju »Apnenih« prišel Adolf Sedlar. Za direktorja obrtno šivilskega podjetja. »Neva« je bla imenovana Amalija Pečar. Na podlagi zahteve inšpekcije za delo in zaradi nekaterih drugih nerednesti v podjetju je bil razrešen Eožo Kekič, na njegovo mes^o pa je bil pr slaščičarskem podjetju »Zvezda« imenovan Jože Cekuta. Glede na to. da se je gabrska lekarna združila z lekarno Center, je bil dosedanji upravnik lekarne v Gaberju m. ph. Nazir Ljubič razrešen svoje do^nosti. Enako je b!l razpuščen tudi upravni cdbor lekorne v Gaberju. Za direktorja Mohorjeve založbe je b'l imenovan Jože Kroflič. Za direktorja tovarne za predelavo sadja »Ce-leia-Sad« pa Anton Robič, dosedanji pomočnik direktorja v Cin. karni. Za načelnika sveta za komunalne zadeve pri ljudskem odboru celjske občine je bi imenovan Zoran Vudler. * Na zadnji seji je ljudski odbor sprejel tudi odlck o začasnem fi. nansiranju občinskega odbora za prvo tromesečje letošnjega leta. Občinski proračun za prvo tromesečje znaša okoli 88 mil Jonov dinarjev. M. B. NOVA GORICA V soboto je v Novi Gorici In okolici prenehala burja, ki je divjala skoraj ves teden. Tud mraz Je nekoliiko popustil. Kmetje so začeli na njivah razvažati gnoj, ker se bo kemailu začelo pomladno oranje. Vodovodni inštalaterji m lastniki zasebnih vodovodov oz. vodnjakov so icneli polne roke dela. da so o tajal-, zamrznjene vodovodne cevi. čla je zopet pritekla voda. Prav tako so imeli mnogo naporov delavci Elektro-Gorica. da so na obsežnem področju sproti popravljali po burj; povzročene defekte in prekinitve električnega toka. -j p prvo bi spadale tiste, ki niso potrebne nobene preureditve za prehod na višjo stopnjo, v drugi naj bi bile šole. ki so potrebne manjših popravil, v tretji skupini pa naj bi bila povsem nova šolska sredšča. Ta analiza bo se v tem mesecu gotova, v marcu pa bo že odločala o njej okrajna skupščina. Na vseh šolah, gimnazijah, vrtcih in drugih kulturno-prosvet-nih ustanovah je zaposlenih okrog 800 prosvetnih delavcev. Kljub tako visokemu števiilu pa je še zelo veliko pomanjkanje učnih moči, posebno na osnovnih šolah. Letos se bo to stanje že zboljšalo, ker bodo prišli v okraj prvi diplomanti. Prosvetni kader je v goriškem okraju zelo mlad. Čeprav ima voljo do dela, sc bori s številnimi začetnimi in pedagoškim! težavami. Težave mu povzročajo tudi stanovanja, in dejstvo, da Šolska poslopja marsikje ne ustrezajo potrebam. V okraju bo treba zgraditi še vrsto novih šol, številne pa bo treba preurediti. Čeprav šole iz leta V leto izpopolnjujejo z učili, jih je še vedno občutno premalo. Isto velja tudi za inventar, ki je marsikje že tucLi zelo zastarel. Treba bo še ogromno sredstev, preden se bo šolstvo v goriškem okraju po- vzpelo na dostojno vis no. V zvezi z reformo šolstva je svet za prosveto in kulturo pri okrajnem ljudskem odboru v Gorici mnenja, da si brez dobre materialne osnove tudi reforme šolstva ne moremo pravilno zamišljati, kajti dokler ne bo dobre materialne osnove, ne bo tudi takega uspeha, kakršnega bi želeli. V. R Občni zbor DPM v Murski Soboti Na občnem zboru Društva prijateljev mladine v Murski Soboti, so ugoto-vil , da je društvo v preteklem letu v Murski Soboti o-pravilo izredno pomembno nalogo pri prevzgoji staršev in pri vzgoji otrok. Društvo je skrbelo za izvedbo raznih pr reditev ob Prazniku pomladi, v Tednu otroka, ob Novoletni jelki in podobnih priložnostih. Tako je društvo v Tednu otroka skupno z organ:, zacijo SZDL pr redilo uspela vzgojna predavanja v Murski Soboti in okoliških vaseh, na katerih je pedagog profesor Glistav Šilih staršem prikazal razne vzgo-jae probleme. Poleg profesorja Sililia pa so v tem tednu predaval o vzgoji tudi domači vzgojitelji. V Murski Soboti je predavala zdravnica dr. Talanji — Pfajfer Lea o zaščiti matere. V Tednu otroka je bila v Murski Soboti odprta razstava otroških igrač. Lutkovne igre, ki so bile To in ono iz Žalca V maloprodaji Je bilo lani » občini Žalec doseženega nekaj nad 778 milijonov dinarjev prometa. Od tega so kmetijske zadruge ustvarile 55%. — Na vsem področju občine je 10 državnih in 17 zadružnih trgovskih gospodarskih organ‘zacij s skupno *0 poslovalnicami. Od skupnega števila poslovalnic je 69% zadružnih. Specializirane prodajalne so le v Žalcu. Povprečno je v občin na vsakih 675 prebivalcev ena trgovska poslovalnica. To razmerje pa je v posameznih okoliših zelo različno. Tako je n. pr. na podrc-čju bivše občine Gomil, sko že na vsakih 336 prebivalcev ena trgovina, v okol 5u Petrovč pa odpade ena trgovina na 1.314 ljudi. Povprečni mesečni iztržek na prebivalca v občini Žalec pa znaša 2.402 dinarja. Tudi ta številka je v posamezn h okoliših zelo različna ter se giblje med 1.428 ter 3.487 dinarji. * V teku so priprave za ustanovitev trgovine s tehničnimi predmeti v Žalcu ter priprave za pre. mestitev mlekarne v drug prostor. Pri svetu za gospodarstvu so bil. nadalje sprejeti tudi sklepi o ukrepih, ki naj zagotovijo Žalcu redno preskrbo potrošnikov z zimskim, zgodnjim spo. Miladanskim in uvoženim sadjem ter zelenjavo. Ss vedno samo priprave za potrošniške svete 2e na okrajni konferenci ZKS v Novem mestu je bilo poudarjeno, da se imenovanje potrošniških svetov v novomeškem okraju prepočasi rešuje. Velko je bilo o tem že razprav, vendar do danes ne obstaja niti eden potrošniški svet, čeprav je občinski ljudski odbor Novo mesto med prvimi sprejel odlok o ustanovitvi potrošn ških svetov. Po predlogu okrajne trgovske 1 zbornice naj bi šteli posamezni sveti potrošnikov od 5 do 7 Članov. Predsedniki svetov pri posameznih poslovalncah naj bi hkrati sestavljali svet potrošnikov za vso podjetje. Zbornica je tudi predlagala, da se najprej ustanove sveti potrošnikov pri špecerijskih poslovalnic, pri mesarijah, mlekarnah in podjetju »Kurivo«. Zbornica je prav tako priporočila ljudskim odborom, naj bi prisl v svete potrošnikov najbolj razgledani ljudje. Občinski ljudski odbor Novo mesto je na osnovi prejšnjega odloka sklenil, da bodo volitve v svete potrošnikov v mesecu februarju letos. Pozval je vse špecerijske poslovalnice državnega sektorja, mesar je, mlekarne in prodajalne kuriva, da čimprej prediože sezname stalnih potrošnikov, nakar se bodo pričele volitve članov svetov na sestankih SZDL. Za ustanovitev potrošniških svetov se zanimajo tudi nekatere druge obe ne. Tako sta občini Kostanjevica in Straža— Toplice prosili pri zbornici za vzorce pravilnikov o delovanju svetov potrošn kov. Sodec po dosedanjih pripravah, bodo prvi sveti potrošnikov v novomeškem okraju zaživeli šele konec februarja ali v začetku marca. (r) v tem tednu, so obiskali skoraj vsi soboški cicibani in pionirji, nekateri celo po večkrat. Društvo je pr redilo šahovsko tekmovanje za pionirsko prvenstvo Pomurja, na katerem so zmagali pionirji soboške gimnazije. Ob Novoletni jelki je društvo priredilo otrokom 10. zredno uspelih čajank, kjer je otroke obiskal Dedek Mraz s svojim spremstvom. Lepo izvajanj plesi in rajanja pionirk ter nastopi živali, so otrokom izredno ugajal’. Praznovanje Novoletne jelke so povzdignile tudi Številne prireditve. Gimnazijci so priredili otroško spevo gro »Palčki«, lutkovna sekcija KUD »Stefan Kovač« pa igro Rdeča kapica. V počitnicah je društvo pomagalo okrajni zvezi DPM pri organiziranju otroškega taborjenja v Martuljku, kjer so se otroci odlično počutili. Vse to pa b bilo zelo otežkočeno, če ne nemogoče, če bi društvo finančno ne podprli predvsem okrajni in občinski ljudski odbor, pa tudi Zveza društev pr jateljev mladine in SZDL. Na občnem zboru so člani društva razpravljali o številnih bodočih naiogah. Na območju sobo. ške občine je precejšnje število otrok — sirot, '*a katere bo nujno potrebno najti primerne rejnike in te rejn ke nadzorovati. Na območju občine pa so tudi gmotno in moralno ogrožene družine, katerih otroci so v nevarnosti, da zapadejo slabim vplivom svojih nevzgojenih staršev. Med važn mi nalogami, ki društvo čakajo, bo tudi organizacija taborjenj in letovanj zdravstveno ogroženih otrok. ' 4 H. MARIBOR Torek. 7. februarja. Dežurna lekarna: .Planinka« — Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Lonca: »Marlana Ptae- da«. Red ZlS. RADIO 5.—7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 7.30—7.40 Domača poročila in objave. 7.40—8. Domači napev:. 8.—8.10 Mi in vi o športu. 8.10—8.30 Moderne popularne popevke izvaja Saša Ti.pel s svojim kvartetom. 11.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Stalna zbirka z nekaterimi dopolnitvami je odiprta od 9. do 16. ure. xxx Mladinska organizacija na I. gimnaziji Je imela pred dnevi pol letno konferenco. Ob prisotnosti številnih mladincev in gostov Je poročal o delu v preteklem polletju predsednik LMS tov. strajn-šak. Mladinska organizacija je dosegla na tem zavodu lepe uspehe. Po mnogih oddelkih prirejajo 14-dnevne politične seminarje, gospodarske preglede ln razgovore o najbolj perečih političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah. Mladinska univerza je priredila eno predavanje, a še to Je bilo slabo obiskano. Iz poročil predsednikov številnih krožkov posnemamo, da onemogoča uspešnejše delo predvsem nediscipliniranost članov ln pomanjkanje sredstev. Zato so sklenili, da bodo neredneže kaznovali z mladinskimi kaznimi. Na polletni konferenci je bilo slovesno spreletih v LMS 60 novih mladincev. Spreleti so bil= ustrezni sklepi da se delo mladinske organizacije vsestransko poglobi. Srednješolski list. Izšla Je druga številka srednješolskega lista. Ooaziti je pomanjkanje politično aktualnih člankov številni pa so povprečni literarni prispevki. Tudi športnih člankov je precej. Iz članka o mladinskem delu po šolah posnemamo, da so opravile mladinske delovne brigade za katere se je na poziv CK LMS prijavilo ogromno mladine nb učiteljišču 880 ur. na srednji kmetijski šoli pa 480 prostovoljnih ur p. v. KINO Ptuj: amer. film »Sanjavi ljudje«. Murska -Sobota: ameriški film »Opičja dela«. i» SS s HOKEJ NA LEDU Avstrijci v Ljubljani Letošnja zimska sezona je v teh dneh naklonjena drsalcem in ho-keistom, medtem ko številni smučarji še zmeraj z d.llcatni ob nogah potrpežljivo čakajo, kdaj ga bo kaj padlo. Sicer pa ne bodimo tako neučakan... pa takrat privoščimo malo veselja vsaj športnikom na drsalkah, ki so zadnja leta nedvomno še večji reveži kot smučarji. Razen drsalcev je hladn; val spravil na noge tudi naše vrle hokeiste. ki želijo dodobra zkori-stiti zrmrznjen« vodo v svoje namene. Vsepovsod hitijo z razblini i tekmovanji bcKtisl za točke bodisi za pr iateliska srečanja tudi zato da bi ob koncu vsaj letošnje sezone lahko delali ugodne obračune svojega dela. Tako .te hokejski klub Ljubljana povabi.l v goste dve meštv; iz Avstrije, ki se bosta pomerili z Ljubljano. V sredo. B. t. m., ob 20. bo prvi nasprotn-k Ljubljane ekipa Salzburga, ki ie član T avstrijske lige. Avstrijci igrajo lep hokej, razen tega' pa bodo imeli gledalci priložnost gledati tudi umetnje njihovega trenerja Kanadčana Nasledn.il dan. t. j. v četrtek, ob 19. bo Ljubljana Igrala z mošt vem Graza. ob 21 pq ho prvenstvena tekma med LjubVth.no Tl. in Mariborom. Tekme bodo pod Čeki novim gradom. NOV NAČIN TEKMOVANJA BO ZAJEL MN02ICE Strelci Slovenile za,zlato puščico, Lani Je strelska zveza S lovenije v »voj tekmovalni program uvedla novo dsclplino, ln sicer tekmovanje za »zlato puščico«, ki Jo v prehodno last prejme vsakoletni najboljši strelec v republiki. Prvo tekmovanje te vrste Je bilo uvedeno z vojaško puško, vendar je bila udeležba s tem orožjem premajhna, da bi že vnaprej ne bil vedeli za omejeno število »mojstrov favoritov«, ki bi prišli v poštev za določitev. Glede ns to Je bil na plenumu SZS sprejet sklep, da bodo naslednja tekmovanja za to lovo-r ko izvedena s puškami na zračni pritisk s katerim bodo lahko sodelovali ne samo člani in mladinci. ampak tudi članice n pionirji Pri tem Je vredno upoštevanja tudi to. da bo v taki množici tekmovalcev konkureca mnogo močnejša, saj Je dobrih strelcev s puškam na zračni pritisk po vseh naših krajih precej. Tekmovanje za »zlato puščico* se Izvaja po sistemu izpadanja tekmovalcev in je razdeljeno na štiri etape. V prvi etapi, ki se izvaja v strelskih družinah samih. tekmujejo vsi člani družin z enakimi pogoji. Vsak tekmovalec ima po 5 strelov iz vsakega položaja in še 5 poskusnih stre- lov na razdaljo 10 m in v 30 m -nutah. T* tekmovanje mora biti končano da 1». t. m. Strelske družine morajo takoj nato dostaviti okrajnemu strelskemu odboru poročilo s seznamom članov, ki bodo dosegli v družini 120 krogov in s tako pridobili pravico do nastopa v naslednjem višjem tekmovanj u. V okviru okrajnega strelskega odbora so tekmovalni pogoji enaki kakor v družinskem tekmovanju. Strelci, ki dosežejo . 125 krogov, nastopijo v naslednjem okrajnem tekmovanju, k mora biti zaključeno do 4. marca t. 1. V tej konkurenci ima vsak udeleženec po 13 strelov iz vsakega položaja in še 9 poskusmh strelov na razdaljo 18 m v 45 minutah. To tekmovanje organizirajo prav tako okrajni strelski odbor . Finalno tekmovanje za »zlato puščico« bo 11. marca v Ljubljani. Tu bo sodelovalo 50 strelcev Slovenije, ki bodo na zadnjem o-krajnem tekmovanju dosegli najboljše rezultate oziroma toliko Zimskim športom v Posočju se obetajo lepši časi? Pobočja Kuka ln Matajurja slovijo kot najlepša smučišča na Primorskem saj jih že od 'nekdaj imenujejo zimski biser.. Čeprav je b lo po vojni organiziranih na Livku nekaj republiških in pokrajinskih tekmovanj, so bila ta smučišča zelo slabo obiskana, kar je bilo glede na stroge obmejne predpise povsem razumljivo, pa tud; oddaljenost od prometnih točk je vplivala na obisk. Po videmskem sporazumu o krajevnem obmejnem premetu pa se je položaj precej zboljšal, saj so se kmalu nato na obmejnih blokih zgilasili predstavniki smučarskih klubov bližnjega Čedada in drugih krajev ter se zelo zanimali za smuč šča na Kuku in Matajurju. Livek je bil pred vojno za te ljudi in bližnje Furlane glavno zimskošportno središče. Tedaj so uvedli redno avtobusno progo Livek — Čedad, razen tega pa je. bila. cesta ob nedeljah polna tudi osebnih avto-moblov. kamionov in avtobusov, s katerimi so hiteli smučarji iz Trsta. Gorice. Vidina in celo iz Benetk. Glede na perspektivni razvoj turizma v teh krajih je treba misliti tudi na gradnjo-sodobnega hotela s prenočišči in na gradnjo vzpenjače iz Idrskega na Livek. Prav bi bilo. da bi, tudi goriška komuna podprla ta načrt, saj so pogoji za to nadvse ugodni. Razen tega pa je Livek priljubljen letov ški kraj tudi poleti ne samo za letoviščarje, temveč tudi za počitniške kolonije. Ti kraji bi lahko še bolj pridobili na svoji mikavnost; z ureditvijo malega planinskega jezera na Poljanah, kjer bi lahko pripravili odličen kopalni bazen pozimi pa bi služilo kot drsališče. Dokler ne bodo v s ti načrti, ki dajejo tamkajšnjemu turizmu velike možnosti, pa bi bilo za zdaj neogibno potrebno preurediti (izravnat: vsaj 5 ostrih ovinkov no severni cest) avtobusno progo soške ceste pri Idrskem na Livek. Turistično društvo Nova Gorica je pripravljeno dajati na voljo že v tej sezoni 24 zložljivih postelj, ki naj b, bile spr čo pomanjkanja prenočišč razmeščene pri gostoljubnih ljudeh — v toplih kmečkih izbah. Tudi Log pod Mangartom ima ugodne pogoje za razvoj zimskega športa- Na področju Loga bi lah- ko zgradili več skakalnic od 20 do 60 m. kakor se je izrazil naš znani konstruktor inž. Bloudek. V Logu pod Mangartom računajo namreč na vse večji dotok smučarjev tudi z italijanske strani. Načrti so res lepi in izvedljivi vendar brez tesnega sodelovanja z našimi vremenarji pa tudi ne bo šlo. Predvsem je potrebna ugodna snežna odeja, brez katere se tudi naša primorska smučišča ob še tako dobrih pogojih ne morejo uvelj avrtjl. Pr-at. MEDNARODNI NAMIZNOTE NlSKI TURNIR V BRUSLJU Dve pomembni zmagi treh Jugoslovanov Bruselj, 6. febr. Sinoč. je bil tukaj zaključen veliki mednarodni namiznoteniški turnir, na katerem- so se povzpeli do najboljših mest tudi trije Jugoslova-m... V četrtfinalu za prvenstvo posameznikov je Leach premagal Gabriča po trdi borbi v petih nizih medtem ko je Harangozo nekoliko laže Izločil Ceha Stipe-ka Prav tako uspešen je b 1 v tem kolu Vogrinc, ki je v petih nizih opravil Francoza Caffiera. V polfinalih sta si oba Jugoslovana' proti vsem pričakovanjem pr dobila še dve zmagi. Tako Je Vogrinc premagal večkratnega svetovnega prvaka Andreadisa z 21:19, 21:13, 16:21, 21:16. medtem ko je Harangozo uklonil prav tako močnega nasprotnika Angleža Leacha s 23:21, 9:21, 21:19, 21:8. V finalu, ki je bil potemtakem že samo dvoboj med obema gostoma, je Harangozo zmagal nad Vogrincem 21:16, 21:13, 21:15 in osvojil najboljše mesto med posamezniki. mmm V f nalu parov sta prav tako Vogrinc in Gabrič dobila dvoboj proti češkoslovaški dvojici An. dreadis — Stipek naslednje: 21:15. 19:21, 11:21, 21:15. 21:15 in zasedla prvo mesto. To Eta bil dve zelo pomembni zmagi jugoslovanskih namiznoteniških igralcev. PODZVEZA NA GORENJSKEM Kranj. 6. februarja. V prostorih športnega društva Triglav je bila včeraj ustanovna skupščina gorenjske namiznoteniške pod-zveze, katere so se udeležili predstavniki • vseh namiznoteniških klubov ln sekcij na Gorenjskem. Po sprejetju pravilnika so ž vahno razpravljali o sistemu tekmovanja. Po predlogu so se predstavniki sporazumeli za ligaško tekmovanje v treh skupinah: kran.jski, jeseniški in tržiški. V kranjski skupin bo tekmoval Triglav II., Mladost, Partizan Medvode, Škofja Loka, Stražišče v jeseniški: Jesenice H, Partizan Dobrava, Javornik in Žirovnica, v tržiški skupini pa Tržič. Storžič z Golnika, Križe in Kovor. Tekmovanje bo v obliki turnirja in se bo začelo 18. marca. Po dva najboljše plasirana kluba iz vsake skupine gresta v finale. Jk. več, kolikor jih bo imelo enak rezultat s plas ranim na 50. mestu. Nedvomno bo to zaključno tekmovanje najzanimivejše in bo borba med najboljšimi - strelci za to priznanje najbolj zagrizena. Vsak tekmovalec bo moral ▼ 90 minutah izstreliti po 20 strelov z vsakega položaja skupno s 15 poskusnimi .streli. Vsi tekmovalci bodo tekmovali v istem prostoru in v enakih pogojih. Na vseh tekmovanjih za »zlato puščico« je dovoljeno uporabljati samo puške na zračni pritisk znamke »Crvena zvezda« (Kragujevac) in Tyrol. medtem ko je raba vseh ostalih modelov prepovedana. To tekmovanje bo obenem najboljša priprava za republiško ekipno prvenstvo v streljanju z zračno puško v drugi polovici meseca marca. mm Z OBČNEGA ZFORA AMD NOVO MESTO Delo bo poslej smotrnejše Novomeško Avto-moto društvo, k šteje okrog 170 članov, n* nedavnem občnem zboru ni učakalo posebno dobrega obiska. Morda izvira to odtod, ker se je društvo v zadnjem času povsem usmerilo v strokovno smer, hkrati pa povsem zanemarilo vsakršno športno dejavnost. Vsa poročila ’n razprava o njih so kazala, kakor da gre za sama poklicna vprašanja šoferjev, ne pa za težnje avtomobil stov in motociklistov športnikov. Razne pomanjkljivosti ln sla-, bosti te vrste sta ugotovila tud! zastopnika AMZ Slovenije, češ da 1e bila posebna razprava na zboru močno enostranska in si društvo res ni delalo drugih skrbi, kakor za prodajanje nerabnega avtomobila. za zbiranja čimveč denarja v blagajni in za ocenjevanje pri šoferskih izp tih. In vendar Je poglavitna naloga takega društva zbiranje čimveč članstva, predvsem mladine, in njegovo vzgajanje v dobre športnike in spretne upravljalce motornih vozil. Prav tako b moralo društvo širokim krogom razlagati prometne predpise, da bi se zmanjšalo število nesreč. Prav gotovo pa niti ne sme pozabljati športnih tekmovanj, k naj popularizirajo motorizacijo do zadnje vasi. Članstvo si Je na vse te pobude sestavilo nov program dela za prihodjne, ki bo v=ek2kor precej drugačno kakor je biio doslej. V. načrtu so tudi štev lna športna tekmovanja, med njimi tud; gorska dirka na Gorjance, in pa več skrb; za vzgojo mladih šoferjev-amaterjev in zbiranja dohodkov po poteh, kakršne ubirajo tudi druge športne organ-zacije. Društve bo v kratkem, pridobilo tudi svoje prostore in garažo, toda mimo tega tudi poslej' ne bo moglo uspešno delovati brez Izdatnih podpor. F. M. t dokl — Šahovski prvak NOVEGA MESTA Na VIII. šahovskem prvenstva Novega mesta, na katerem ja sodelovalo 12 šahistov. je bilo odločeno šele v* zadnjem kolu, da Je letos prejel pokal OLO drugo-kategornik Slavko Dok!, ki ja ostal edin neporažen na turnirju (8.5 točke). Drugo mesto je zasedel Fink, njemu pa sledilo Primc, Saranovič Verbič, Boja-nič itd. Prva četverica si je pridobila prav co do vstopa na prvenstvu Dolenjske, ki bo v Novem mestu od 19. do 29. t. m- im Holandska plavalka Ati Voorby je izboljšala svetovni rekord v plavanju z metuljčkom na 100 m s časom 1:11,9. Prejšnji rekord je branila sama z 1:13,1 od lanskega septembra. Sovjetska drsalka Zofija Kon-dakova je v Stockholmu osvojila prvo mesto na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju za ženske. Zbrala je 207.484 točke pred svojima nasprotnicama 2u-kovo in Rylovo. Akademski smučarski klub Olimpija prireja smučarski (začetniški; ln nadaljevalni) tečaj za študente(-ke) ljubljanske univerze v dneh od 11. do 19. t. m. na Kumu. Prijave vsaik dan od 12. do 13. v klubskih prostorih. Miklošičeva 5a. Košarkarska ekipa BSK iz Beograda je v nedeljo v Parizu premagala močno vrsto PUC 61:54 (29:25). Na tekmovanju za nogometno prvenstvo Južne Amerike je Brazilija premagala Argentino 1:0. medtem ko sta reprezentanci Peruja in Paragvaja igrali neodločeno 1:1. Dunajska Avstrija je v Meksi-ku doživela hud poraz, in sicer v tekmi proti prvaku Meksika Leonu, ki jo je v glavnem mestu premagal 4:0 (1:0). Komisija za pr tožbe pri upravnem odboru NZJ je ugodila pritožbi sarajevskega Železničarja zoper odločbo ligaškega odbora o razveljavitvi tekem s Spartakom in Dinamom zaradi svoj čas ne-prav Ino verificiranega igralca Fazlagiča. Komisija je odločbo spremenila tako. da bosta oba tekmi obveljali s prvotno doseženim rezultatom. Šahovski termini za letos Na sestanku Šahovske zvez« Jugoslavije je bilo sklenjeno, da se bo 11. februarja pričelo državno prvenstvo v S kopi ju, razen tega pa je b lo dogovorjeno tudi, da bo dvoboj s Sovjetsko zvezo 17. junija na 8 deskah. Kakor nameravajo, bo del tega dvoboja odigran tudi v Ljubljani in Za- grebu. Mladinsko šahovsko prvenstvo bo 15. julija, na katerem bodo nastopili trije Slovenci. Močna bo letos tudi udeležba na prvenstvu šahistk, k: se bo pričelo l. avgusta, kjer bodo nastopile tudi tri Slovenke. Na polfinalnih turnirjih, ki bodo 15. avgusta, pa bo lahko od slovenskih šahistov nastopilo 7 igralcev. Skupšč na šahovske zveze je določena na dan 22. aprila v Beogradu. »Res je, sir,« je rekel, »da sem prosil — ah — nekaj grosistov, da se pri meni sestanemo in da se porazgovorimo o trenutnem položaju. Res je tudi, da sem — ah — posedoval neke delnice, ki me niso več zanimale, toda delnice so že prodane.« »Prodane! Jih je kupil van Heerden?« je Beale vneto vprašal. Mr. White je prikimal. »Doktor van Heerden je znamenit človek, resnično čudovit človek.« In zmajeval je ž glavo, kakor da ni mogel nikoli prav dognati, kako čudovit človek je doktor v resnici. »Doktor van Heerden je odkupil moje delnice nazaj in jaz sem pri tem naredil zelo dobro kupčijo.« »Kdaj je bilo to?« je vprašal Beale. »Da me na tak način izprašujete, vam res ne morem dovoliti, • mladi mož,« je dejal White strogo. »Vaš naglas mi izdaja, da ste doma preko Atlantika, kljub temu vam pa ne morem dovoliti, da me učite — to je menda prava beseda. Tvrdka Punsonby — « »Nikar ne govorite toliko,« je ostro rekel Beale. »2e skoraj osem let je Punsonby na robu propada. Mr. White, govoriva odkrito. Tvrdka Punsonby je samo družba enega moža, in ta mož ste vi. Bilanca vaše trgovske hiše je lažna in rezerve obstajajo le na papirju.« »Sir!« »Povem vam, da vem vse. Najel sem najboljšega knjigovodjo v Londonu in spoznal vaše pravo stanje; vem, da živite le iz rok v usta in da je prostor med vašo trgovino in polomom ravno tako majhen kakor med vami in ječo.« Mr. Whrte je zelo prebledel. »Vendar me to prav nič ne briga in najbrž bo denar, ki vam ga je davi van Heerden izplačal, držal še nekaj časa vaše upnike v šahu. Saj nisem tukaj zato, da bi se boril za poštene trgovske metode. Borim se samo proti vašemu prijatelju van Heerdenu, ki je Nemec.« »Nemec?« je, dejal krepostni Mr. White z glasnim začudenjem. »Gotovo ne — Holandec — « »On je Nemec in vi to veste. Finansirali ste njegov načrt za uničenje velikega dela Evrope in Združenih držav, da ne rečem ničesar o Kanadi, Južni Ameriki, Indiji in Avstraliji.« »Protestiram proti takim nečloveškim obdolžitvam,« je resno rekel Mr. White in vstal. »Na noben način ne ostanem še dalje tukaj — « »Ce odidete, vas naznanim policiji,« je rekel Beale. »Popolnoma resno mislim. Lahko odidete ali pa ostanete, kakor vam je ljubo. — Torej, najprej hočem vedeti, v kakšni obliki ste dobili vrnjen svoj denar.« »S čekom,« je zmedeno odgovoril White. »Na katero banko?« »Na londonsko podružnico Švedske nacionalne banke.« »Tajna poslovalnica Dresdnerjeve banke,« je rekel Beale. »Kaj vam je doktor van Heerden že kdaj prej izplačeval denar?« Sedaj je bil Mr. White najposlušnejša priča. Vsa njegova prejšnja samozavest je izginila in njegovi odgovori so zveneli kakor opravičila. »Da, Mr. Beale, manjše vsote.« »Na katero banko?« »Na mojo.« »Ali ste vedeli, da ima še kje drugje svoj konto — na primer ko ste mu dali to visoko vsoto; ali je šel takrat vaš denar skozi Švedsko nacionalno banko?« »Ne, sir, skozi mojo.« Beale se je igral s svojo brado. »Danes zjutraj je vrnil denar in lahki način, s katerim je sprejel izgubo dekleta — lahko pomeni samo eno.« Pokimal je. »Mr. White, dali ste mi dragocene informacije.« »Upam,, da nisem rekel ničesar, kar bi lahko — ah — škodovalo možu, ki me je vedno čislal,« je naglo rekel Mr. White. »Nič več, kakor si je sam sebi škodoval,« se je smehljal Stanford. »Še eno vprašanje; znano.vam je, da van Heerden organizira neko določeno družbo, v katero ste vložili svoj denar; kje so njegove tovarne?« Sedaj pa je Mr. White prisegel, da ne more dati nobenih informacij. Ne brez tesnobe se je spominjal na podobno zasliševanje, ki ga je imel dan poprej McNorton. Tovarne so bile — van Heerden je na to že namignil — toda kje, o tem ni imel Mr. White, tako je zatrjeval, niti najmanjšega pojma. »Nesmisel,« je rekel Beale surovo. »Gotovo vam je to znano. Kje ste se sestajali z van Heerdenom? Saj vendar ni bil vedno doma; in tam ste bili tudi samo dvakrat.« »Zagotavljam vam —« je pričel Mr. White, ki ga je prestrašila Bealeova silovitost. »Ničesar ne zagotavljajte!« je grmel Beale. »Vse to vam prav nič ne pomaga. Kje sta se sestajala?« »Pri moji časti —« »Oba menda hočeva voditi ta razgovor brez šal,« je dejal Beale ostro. »Kje sta se sestajala?« »Verjemite mi! Nikoli ga nisem mogel videti, če sem mu hotel poslati kakšno sporočilo ali novico, mu jo je povedala moja blagajničarka — ah Miss Glaum, zelo zanesljiva mlada dama.« »Hilda Glaum!« Beale je tlesknil z rokami. Zakaj ni nikoli prej pomislil na Hildo Glaum? »To je nekako vse, kar sem hotel od vas Izvedetig Mr, White,« je nežno rekel. »Srečen človek stel«