Mostnina plačana v gotovini Leto LVII. v Ljubljani, v nedeljo, dne 18. avsusta 1929 Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedelUkn Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D St. 186 St. 3 Din VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, peflt-vrsla mali oglasi po 1-50 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din , v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri veC)em o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljkn ln dneva po proznlku Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici »t. 6/IIJ Hohanlsl se ne vračalo, netranUlrana pisma se ne sprejemajo -r Uredništva tvinfon št. 2050. upravnlitva it. 2328 Jubilej Slovenske krajine Dosti velikih vzrokov je, da praznujemo desetletnico združenja s Slovensko Krajino z največjimi slovesnostmi in z najlepšim ponosom v srcu. Zakaj nobena druga slovenska pokrajina ni bila od nas tako dolgo ločena ko Slovenska Krajina. Toliko stoletij je trajala ločitev, da smo že skoraj pozabili, da so onstran Mure naši bratje, ki čuvajo nam zadnji ostanek Panonske Slovenije. A vrhu tega je bila Slovenska Krajina pod tako silovitim pritiskom tujca ko nobena druga. Z vsemi sredstvi, dovoljenimi in nedovoljenimi so hoteli Madjari na vsak način izneveriti Slovensko Krajino nam. In morda bi se jim to tudi na vse zadnje posrečilo, da se ni zgodil pred desetimi leti oni veliki dogodek, ko je Slovenska Krajina pripadla nam, ko se je za večno združila z nami. Zadnje sredstvo v že obupnem položaju je bila združitev Slovenske Krajine z nami in zato bo obletnica tega dogodka vedno radostno povzdignila naša srca. Pa še iz drugega vzroka. Povsod drugod, na severu in na zapadu nam je nova razdelitev Evrope vsekala skoraj nezaceljive rane. Gor ina severu krvavi naš Korotan, doli na jugu in zapadu pa naš Jadran. Edina uteha je bila Slovenska Krajina. Uteha tem bolj, ker smo vedeli, da je bil skrajni čas, da se je nehalo madjarsko go-spodstvo nad Slovensko Krajino. Jubilej Slovenske Krajine pa nam je tudi v zadoščenje, saj smo kljub svoji maloštevilnosti in majhni gospodarski moči dali v teh desetih letih Slovenski Krajini več, ko Madjari v sto letih. Šolstvo, promet, ceste, uprava, vse je danes na neprimerno višji stopnji ko pred desetimi leti, ko so se morali umakniti Madjari. Dokazali smo tako, da je združitev z brati za Slovensko Krajino v resnici blagoslov in ta dokaz je naš glavni ponos. Pri tem pa se v polni meri zavedamo, da je bil ves napredek mogoč, ker so sinovi Slovenske Krajine krepko pomagali pri delu, ker so bili oni glavni stebri vsega napredka. Zato pa je tudi desetletnica svobode Slovenske Krajine za te apostole narodnega dela tudi zaslužen jubilej njihovega dela. S pravico praznujemo zato desetletnico združitve s Slovensko Krajino, toda naše praznovanje mora biti tudi kritično. Ne smemo se udajati sitemu zadovoljstvu, temveč priznati si moramo, da bi moglo marsikaj biti boljše, kakor je bilo. Ker so Madjari silno zanemarjali Slovensko Krajino, zato ni mogla ta nuditi teh ugodnosti, ko drugi kraji. In nakrat je postala Slovenska Krajina naša »Sibirija«, kamor smo skoraj pošiljali ljudi le za kazen. V dvojnem ozi-ru smo v tem grešili. Grešili smo proti svoji ljubezni do Slovenske Krajine, ki je po tolikih letih pač zaslužila, da dobi samo najboljše ljudi. In grešili smo proti onim svojim ljudem, ki so iz samega idealizma šli v Slovensko Krajino, a so potem morali spoznati, da je padel še na nje greh nesposobnih ljudi. še drugo, čeprav danes ne več aktualno napako, je treba omeniti. Naravnost ostudno je bilo, kako se je v volivnem boju prirejal lov na prekmurske glasove. Ni manjkalo dosti in še mi bi se proslavili v Prekmurju z madjarskimi volitvami. In tudi naša bivša uprava ni vedno bila na višku. Ali je bilo treba, da se ni prekmurska železnica izvedla boljše? Ali je bilo treba, da se je pri agrarni reformi naredilo toliko napak, da se je tako pozno oglasila skrb za sezonske delavce in drugo? Zgodile so se težke napake, toda ne nepopravljive. In prva desetletnica združitve s Slov. Krajino naj bo ravno oni vzrok, da sličnih napak ne ponovimo več. Praznovanje druge desetletnice mora biti brez vsakih grenkih primesi, čist praznik ljubezni, ki veže za večno Slovenijo s Slovensko Krajino. In to tudi lahko dosežemo, ker doba posku-aov in šole je za nami in nahajamo se že sredi vesele gradnje, ko je treba samo malo dobre volje ln gradnja bo hitro ter pravilno napredovala. Naša je lepa Slovenska Krajina, čisto naša in zato vso ljubezen njej, ki je bila toliko časa ločena od nas in ki je pretrpela toliko težkih dni. Pred desetimi leti so se začeli za njo veseli dnevi, naj sc prično sedaj še veselejši! Belgrad, 17. avg. (Tel. Slov.) Občni zbor agrarne banke je dobil z Bleda sledečo brzojavko: »Bled, 17. avg. 1929. Gospodu Vojinu Ojllrič«, predsed. zbora agrarne banke. Srčno se zahvaljujem za poslane pozdrave s prve skupščine delničarjev in z največjim zadovoljstvom pozdravljam začetek dela agra-ne banke z nado, da bo ona najuspešn;je služila mojemu dragemu narodu. — Aleksander.« Pred proslavo osvoboditve Slov. krajine Ljudstvo se z ljubeznijo udejstvuje pri pripravah Kraljev zastopnik na proslavi Murska Sobota, 17. avg. (Tel. »Slov.c) Kakor še nikdar prej, je zavalovilo po širni Slovenski krajini. Vsepovsod., po vaseh, po domovih, po cestah, povsod po društvih, na obrazih vseh ljudi samo prekipevajoče veselje, navdušenje in zvestoba. Pri pripravah za dostojno proslavo velikega dne za desetletnico osvobojenja Slovenske krajine je bil združen ves zaveden slovenski rod, ne glede na stanje in vero. Vsi ljudje v Slovenski krajini gredo na proslavo v strnjenih vrstah, spontano, od nikogar gnani. Brez posebnih priprav gre vsa stvar. Ko greš po samotni beli cesti od vasi do vasi, povsod srečuješ vesele ljudi, ljudi o proslavi govoreče. Vsi se pripravljajo na proslavo v Murski Soboti, Črensovcih, Dolnji Lendavi, kjer Do proslava imela glavno obiležje. Razen tega se tudi vse ostale občine pripravljajo na dostojno proslavo tega narodnega praznika. Vaš poročevalec je v teh dneh prepotoval vso Slovensko krajino in lahko sporoči, da se narod prav povsod z enako ljubeznijo udejstvuje pri pripravah za ta slovesni dan. Vse poti in ceste ter železniška proga, ki vodi v Slovensko krajino, so okrašene s slavoloki- povsod vihrajo slovenske in državne zastave. Po vseh vaseh čistijo ceste in hiše ob njih. Vsi kraji ob edini progi v Slovenski krajini od Veržeja do Hodoša so slavnostno okrašeni z zastavami. Pri okrasitvi so prav tako sodelovali vrli železničarji, kakor tudi zavedni domačini sami. Murska Sobota jc že danes dobila slavnostno lice. Prav na vseh hišah vise zastave v slovenskih in državnih barvah, domačini p. so okrasili tudi hiše z zelenjem in postavili slavoloke. Množica ljudi z vnemo sodeluje pri pripravah v Saparjevem parku, kjer bo jutri popoldne orlovska telovadba. Prijavljeni so tudi praški orlovski tekmovalci iz Ljubljane. Za jutri pričakujejo v Murski Soboti par desettisoč ljudi iz vseh strani Slovenske krajine. V manjših skupinah so gostje že danes pričeli prihajati. Nj. Vel. kralja bo na proslavi zastopal polkovnik Lazarič iz Varaždina. Iz Ljutomera poročajo, da je tja prispel nocoj minister dr. Korošec in ljubljanski oblastni komisar dr. Na/tlačen. V Mursko Soboto pride tudi univerzitetni profesor dr. M. Slavič iz Ljubljane, ki bo na proslavi zastopal ljubljanskega škofa. V pisarni odbora za proslavo desetletnice osvobojenja Slovenske krajine neprestano brne telefoni ter se javljajo novi gostje in zastopniki raznih oblastev iz vseh krajev. Iz Belgrada pride na proslavo tudi še! javne varnosti Zika Lazič, ki si že oddavna želi ogledati Slovensko krajino. Prijavljenih je tudi že devet godb, ki bodo prostovoljno in brezplačno sodelovale pri slavnostnem sprevodu in proslavi sploh. Murska Sobota, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Nocoj na predvečer proslave desetletnice osvo-bujenja se je vršila v Murski Soboti bakljada, ki so se je udeležili domači gasilci s plame-nicami in domača godba iz Sebebovec. Po ba-kljadi so zažgali na dvorišču soboškega župana velik spominski kres, obenem pa so domačini priredili slavnostno streljanje v Murski Soboti in okolici. Tudi po mnogih drugih krajih Slovenske krajine gore nocoj kresovi, v Murski Soboti pa se vrše na več krajih koncerta ter vlada povsod slavnostno razpoloženje. Jutrišnja proslava se bo vršila na ta način, da bodo najprej položili vence na grob vseh padlih za osvobojenje Slovenske krajine, nato pa se bo vršilo veliko ljudsko zbo-rovaiije v Murski Soboti, Črensovcih in Dolnji Lendavi, popoldne pa bo v Murski Soboti javna orlovska telovadba. Gosti si bodo ogledali pestro in zanimivo razstavo v Murski Soboti in Črensovcih. V Murski Soboti prirejajo razstavo obrtna društva v zvezi s slavnostno razstavo vajeniških in pomočniških del, v Črensovcih pa se bo vršila razstava vseh znamenitosti in posebnosti Slovenske krajine. Program kongresa Fidaha Iz vseh zavezniških držav pridejo številna zastopstva — Sprejem v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu Belgrad, 17. avg. Odbor za pripravo kongresa Fidaka, ki se bo vršil v Belgradu od 1. do 9. septembra, je sestavil program kongresa in svečanosti. Inozemski delegati prispejo v našo državo 1. septembra. Na obmejnih postajah na Rakeku, Subotici in Somboru bodo sprejeti od posebnih odborov. Poseben sprejem jim bo prirejen tudi v Ljubljani in Zagrebu. Prvi dan kongresa bo posvečen Belgiji. Ob 9 dopoldne se bodo domači in inozemski delegati sestali pred Oficirskim domom. Nato bo v veliki dvorani Oficirskega doma svečana otvoritev kongresa, po otvoritvi pa skupen obhod po mestu. V povorki bodo sodelovali delegati iz inozemstva in iz vseh krajev naše države, rezervni oficirji, dobrovoljci, Sokoli, bivši bojevniki, četniki itd. Popoldne bo polaganje temeljnega kamna za Bojevniški dom. Nato se delegati napotijo na Avalo, da polože na grobu Neznanega junaka vence. Dan 2. septembra bo posvečen Združenim državam. Čez dan bo zasedal kongres s svojimi sekcijami. Zvečer priredi vlada svečan banket, Torek 3. septembra je posvečen Franciji. Kongres UJU Zagreb, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Danes predpoldne se je začel v dvorani zagrebške borze kongres Jugoslovanskega učiteljskega združenja, ki se ga je udeležilo preko 2000 oseb. Nj. V. kralja je na kongresu zastopal armadni general Matic, prosvetno ministrstvo pa nadzornik Kasumovič. Kongres je otvoril predsednik Petrovič. Zastopani so bili vsi učiteljski zbori v državi po svojih delegatih. Kongres je izvolil tri odbore: finančnega, poročevalskega in odbor za predloge in prošnje. Popoldne so delali le odbori, dočim so ostali udeleženci obiskali razstavo ročnih del v Kapiteljski ulici in zanimivosti zagrebškega mesta. Jutri predpoldne ob 9 se bo kongres nadaljeval. Nocoj pa se vrši v dvorani zagrebškega velesejma koncert, ki se ga bodo korporativno udeležili vsi udeleženci kongresa. Kongres nadaljuje svoje delo, zvečer je v narodnem gledališču svečana predstava. Sreda 4. septembra je posvečena Veliki Britaniji. Dopoldne je odhod v Topolo, popoldne pa se delegati napotijo na izlet z ladjo po Dunavu in Savi. Delegati bodo večerjali na ladji, kjer bo svirala vojaška godba. Četrtek 5. septembra bo posvečen Italiji. Dopoldne bodo sestavljene resolucije, popoldne pa bo zaključek kongresa, izvolitev novega predsednika Fidaka za 1. 1929-30, ter izvolitev podpredsednikov za vsako zvezno državo. Petek je dan v počast Poljske. Odhod v Zagreb, svečan sprejem na tamošnji postaji, ogled mesta, ob 9.30 rout. Sobota je posvečena Portugalski, ogled Zagreba in njegove okolice. V nedeljo, ki je posvečena Romunski, pa se vrši izlet na Plit-vička jezera ter z avtobusi na vrhovine, nakar odhod v Split. Svečan sprejem na postaji. Ponedeljek jc dan Češkoslovaške. Ogled splitske okolice, pešizlet na Marjan, popoldne izlet do Trogira. Delegati se nato razidejo in odpotujejo na svoje domove. *Belgijski kapital v Jugoslaviji Split, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Svoječasno j se je v javnosti mnogo govorilo o nameri | neke belgijske industrijske skupine, ki na-| merava v Sučurcu pri Splitu zgraditi veliko tovarno cementa, ki bi se naj organizirala deloma z našim domačim kapitalom. Izgleda, da se ta misel približuje svojemu uresničenju ter se je belgijska skupina odločila v novo cementno industrijo vložiti preko 100 milj. dinarjev. Tvrdka še ni protokolirana. Slovenski in hrvatski akademiki iz Avstrije v Zagrebu Zagreb, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj so prispeli iz Ljubljane v Zagreb koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati. Po zajtrku na kolodvoru so si akademiki ogledali etnološki muzej in vseučiliško knjižnico. V Zagrebu ostanejo dva dni ter si bodo ogledali vse zanimivosti mesta. Oprava le v Kopita rlevl ul.št.O - Čekov nI račun: C/obl/ana šle v. 10.650 ln 10.349 za lnserate.Saralevošt.7363, Zapreb št. 39.011, Praga ln Dana/ št. 24.797 Predsednik vlade v Varaždina Belgrad, 17. avg. (Tel. »Slov.«) »Avala« poroča iz Maribora: Ministrski predsednik, general Peter Živkovič je tekom današnjega dneva prepotoval vse one kraje, kjer ni bil včeraj, in izvršil inšpekcijo vseh uradov. Nato je nadaljeval pot v zagrebško oblast in tekom dneva obiskal Varaždin, Novi Marof, Križevcc in nekatera druga manjša mesta. Povsod je pregledoval delovanje uradov ter se razgo-varjal s prebivalstvom. Proti večeru je ministrski predsednik odpotoval proti Zagrebu. Velik požar v Zagrebu Zagreb, 17. avg, (Tel. »Slov.«) Okoli pol 12 ponoči se je pojavil v skladišču sena Josipa Gjumliča na Samoborski cesti št. 15 požar, ki je zavzel tako velike dimenzije, da se je plamen videl celo do glavnega kolodvora. Takoj so bili pozvani ognjegasci, ki so po štiriinpolurnem trudapolnem delu omejili požar, ki jc uničil hišo št, 15 s skladiščem sena in pisarno g. Gjumliča ter stanovanje in delavnico ključavničarja Žagarja. Škoda znaša 400.000 Din. Sumi se, da je požar zanetila zlobna roka in je policija pridno na delu, da ugotovi, če je ta sum utemeljen. Volčja nadloga v okolici Zagreba Zagreb, 17. avgusta. (Tel. :Slov.«) Pred par dnevi so se pojavili v neki vasi pri Veliki gorici sestradani volkovi, ki so kmetom na živini povzročili mnogo škode. Volkovi so ranili celo več konjev, ki so jih morali pre. peljali v konjsko bolnico zagrebške veterinarske fakultete. Kmetje so se obrnili na veterinarsko fakulteto s prošnjo, da fakulteta predloži velikemu županu vlogo, v kateri se zahteva javna pomoč, da bi se ogroženi kmetje osvobodili volčje nevarnosti. Volkovi so najbrž še za časa letošnje hude zime prišli v omenjene kraje iz Bosne. Drobne vesti 17. avgusta. Belgrad, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila druga seja upravnega odbora privilegirane agrarne banke. Izredno veličasten pogreb pokojnega Če-loviča, znanega dobrotnika belgrajske univerze, ki ji je zapustil vse svoje premoženje, se je vršil danes.' 900.000 Din podpore je dobila od kmetijskega ministrstva zveza agrarnih cdinic v Zagrebu. 200.000 Din pa zveza agrarnic edinic v Sloveniji. V ministrstvu obstoja tendenca, da bi se obe zvezi združili v eno. 60 učiteljev (učiteljic) začetnikov (začetnic) je postavljenih v ljubljanski in mariborski oblasti na podlagi ukaza, ki je podpisan v prosvetnem ministrstvu. Večinoma so bili nastavljeni učitelji in učiteljice, ki so že eno leto brezplačno volontirali. Podpisan je ukaz, s katerim je vpokojenih 5 učiteljev v mariborski in 5 v ljubljanski oblasti. Ljudskošolski zakon bo prihodnji teden predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, dočim se je danes dopoldne vršila debata o srednješolskem zakonu, ki se vrši še vedno na splošno. — Čujemo, da se bo tudi zdravstveni zakon v najkrajšem času predložil VZS. Posmrtne ostanke v Franciji umrlih srbskih vojakov bodo jutri pripeljali v Belgrad. Za sprejem je določen končnoveljavni spored. V Južni Srbiji je na raznih mestih divjalo neurje, ki je povzročilo ogromno škodo. Zagreb, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Hrvaško narodno gledališče je imelo 32 let svojo lastno električno centralo, ki je bila nameščena v zgradbi Hrvatskega Sokola na Trgu Ivana Ma-žuraniča. Ker pa je bil zastareli obrat predrag, jc gledališka uprava sklenila, opustiti svojo centralo in priključiti gledališče na mestni tok. Namestili so motor generator, ki spreminja mestni tok na 110 voltov. Potrebne aparate in stroje je dobavila tvrdka Siemens za 250.000 Din. Montirali pa so jih nameščenci mestne elektrarne. * Atene, 17. avgusta. Požar, ki je izbruhnil v carinskih skladiščih v Pireju, jc bil ugašen šele danes. Škoda znaša nad 200 milijonov drahem. Herriot v Solunu Solun, 17. avg. Davi jc prispel v Solun | Herriot, bivši predsednik francoskc vlade. Kramarov načrt o federaciji slovanskih narodov Praga, 17. avg. (Tel. »Slov.«) V Moskvi • izhajajoči -Rdeči arhiv« je objavil načrt o federaciji slovanskih narodov pod vodstvom Rusije. Načrt je izdelal meseca junija 1914 dr. Kramar in ga izročil ruskemu agentu Svat-kovskemu, ki ga je poslal ruskemu zunanjemu ministrstvu. Dr. Kramar je k temu izjavil, da se je s Svatkovskim večkrat razgovarjal o potrebi slovanske federacije in da se je kot zgled za to vzela v poštev takratna nemška ustava s svojimi širokimi avtonomijami v posameznih nemških državah. Takrat nihče ni pričakoval vojne, toda za primer, da bi vendar prišlo do vojne in da bi Rusija zmagala, se je smatralo za pravilno, da se Rusija informira, kako stališče bi o tem zavzemali drugi slovanski narodi. Gol slučaj je pomagal dr. Kramaru, ki je ta načrt vedno nosil s seboj, da ga ob izbruhu vojne, ko so ga aretirali, ni imel pri sebi, kar mu je rešilo življenje. Njegovi soprogi se je pozneje posrečilo, da je zapiske uničila. P oljsko-romanski gospodarski sporazum Varšava, 17. avgusta. Agencija Pat poroča, da potekajo poljsko-rumunska pogajanja ugodno in da bo sporazum o vseh postavljenih gospodarskih vprašanjih podpisan nemara že prihodnji teden. Na zadevni konferenci so se razpravljala gospodarska, prometna, bro-darska vprašanja, problemi tranzita, prostega ; prometa ter administrativna in carinska vpra- ; šanja. O vseh tehničnih straneh teh vprašanj jc bil dosežen poseben sporazum. Delegati so v prijateljskem duhu proučevali tudi vprašanja pospeševanja medsebojnega izvoza. Bivša cesarica Žita se preseli v BeŠgijo Dunaj, 17. avg. (Tel. »Slov.«) S strani avstrijskih monarhistov se doznava, da se bo bivša cesarica Žita v jestni z rodbino preselila v Louvain, kjer bo mladi prestolonaslednik obiskoval vseučilišče. Slabe gmotne razmere ne dovoljujejo rodbini dvojnega gospodinjstva v Španiji in v Belgiji. Zato bodo tudi ostali otroci obiskovali šole v Louvainu, o velikih počitnicah pa se bodo preselili na Špansko. Izpovedi dr. Ivanke Praga, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljevalo zasliševanje dr. Ivanke, iniciator-ja dr. Tukovcga procesa. Dr. Ivanka je polagal glavno važnost svoje izpovedbe na Tukov načrt avtonomije iz 1. 1921. Dr. Tuka je na to odgovoril, da je sestavil načrt na željo Hlin-ke. To je bilo čisto teoretično delo ter je šlo za ustanovitev federativne države, v kateri bi imeli Slovaki svoj delež pri suverenosti. Rekel je: »Nisem mislil na to, da bi razcepil republiko. Kot profesor mednarodnega prava sem vedel prav dobro, da bi bil vsak tak poskus pustolovščina, ker bi antanta ne dovolila take spremembe.« Pred odstopom grškega zunanjega ministra Atene, 17. avgusta. Današnja številka lista »Patris« objavlja iz političnih krogov informacijo, da je bil na sestanku med Venize-losom in Kondilisom v Parizu dosežen popoln sporazum o tesnem sodelovanju med Kondilisom in sedanjo grško vlado. Šlo je za to, da vlada imenuje Kondulisovega kandidata Pa-pasa za državnega podtajnika ministrstva narodnega zdravja. Za tem je bil dosežen sporazum glede spojitve ministrstva vojske in mi-nistvrstva mornarice v enotno ministrstvo narodne obrambe. Novo ministrstvo bo obsegalo tudi letalstvo. Pri tej priliki pa beleži list govorico, da bo zunanji minister Mihalakopulos t,- izstopil iz vlade. Atene, 17. avgusta. Tukajšnji list »Etnos« komentira sporazum, ki je bil sklenjen med , Venizelosom in Kondilisom in trdi, da s tem še niso rešena vsa vprašanja, ki so v zvezi i- z vstopom Kondulisa v vlado. Ministrstvo vojske in ministrstvo mornarice bosta združeni v ministrstvo narodne obrambe, toda za ministra tega resora bo imenovan Sofulis. Zmaga monarhistov v Grčiji Nedavno so se v Grčiji vršile občinske volitve. Te volitve so prinesle velika presenečenja. Protivladni kandidati, pristaši mo-narhistične stranke so dosegli znatne uspehe in zavzeli mnoge postojanke. Najbolj značilna je njihova zmaga v Atenah, kjer je izvoljen za župana znani voditelj rojalistov senator Mcrkuris, dočim je voditelj venizelistov in dosedanji župan Pacis propadel kljub podpori celotnega aparata in vlade. Monarhisti so zmagali dalje v večini mest in občin na Pelo-ponezu, na jonskih otokih itd. Republikanci so obdržali svoje pozicije v Epiru, Tesaliji, na egejskih otokih in na Kreti. Dunajska vremenska napoved: Temperatura bo visoko narasla, potem pa bo od zahoda prišla nevihta, ki se bo raztegnila na širno ozemlje, Nepopustljivost Anglije Italija glavna zapreka sporazuma — Optimizem dr, Siresemanna London, 17. avgusta. Reuter poroča iz Haaga, da je bil Snowdenov odgovor izročen danes dopoldne in da so bil s tem odgovorom zavrnjeni medzavezniški predlogi z izjavo, da teh predlogov ni mogoče sprejeti od strani Anglije. V odgovoru se zatem zahteva, naj med-zavezniške sile stavijo nove, ustrezajoče predloge. Haag, 17. avgusta. Briand, Loucher in Cheron so pozvali finančne strokovnjake, naj prouče angleški odgovor. Francoska, belgijska, italijanska in japonska delegacija bodo imele skupen setanek, na katerem bo sestavljen odgovor na najnovejši Snovvdenov odgovor. London, 17. avgusta. Splošno se v Londonu sodi, da je položaj na haaški konferenci še vedno kritičen. Pričakuje pa se, da bo Italija v poslednjem trenotku vendarle popustila in sprevidela, da ne gre, da bi se, konferenca razbila zaradi njene nepopustljivosti. Snovvden je pristal na ponovno odlaganje današnje seje finančne komisije, da bi na ta način omogočil, Ua se ugodi upravičenim zahtevam Anglije. Ta popustljivost od strani Snowdena vliva nove nade v končni sporazum na haški konferenci. Haag, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Snovvdenov odgovor na znani predlog ostalih štirih držav zavrača predvsem trditev štirih držav, da bi bila Anglija več dobila iz zaplenjenega sovražnikovega imetja, kakor bi znašale angleške izgube po predlaganem Youngovem načrtu. Vprašanje zaplenjenega tujega ime'ija spada k skupnemu kompleksu medzavezniških dolgov, ki je izključen iz haaških obravnav. S predlogi, ki so jih stavile Angliji ostale štiri drŽave, je bil Snowden malo zadovoljen. Ti predlogi zadovoljujejo samo okoli 25 odstol. angleških zahtev. Stnowden se obrača posebno proti italijanski trdovratnosti in jasno namiguje, da bi konferenca lahko prišla do srečnega konca, če bi Italija popustila, ker tudi Anglija, kakor je namignil med vrsticami, ne bo trdovratno vzftrajala pri tem, da se njene zahteve izpolnijo s 100%. Zato se smatra v Haagu, da je namen potovanja Pirellija v Rim, ki je rekel, da se pelje tja na neko upravno sejo, v resnici ta, da bo govoril z Mussolinijem. Haag, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Dopoldne sta se sestala dr. Stresemann in Snovvden. Nato je nemški zun. minister Stresemann izjavil časnikarjem v zelo optimističnem razpoloženju, da lahko demantirajo vse vesti, ki bi -e širile o tem, da sc bo haaška konferenca« prifc„ kinila. •/ j Haag, 17. avg. (Tel, »Slov.«) Snovvden je dal danes angleškim in ameriškim zastopnikom listov izjavo o razgovorih, ki so se vršili med Anglijo in ostalimi štirimi državami. Sno\vden smatra njihove predloge za popolnoma nezadovoljive in nejasne. Jasparju je izjavil, da je nadaljevanje pogajanj nemogoče, če je to njihova zadnja beseda, ker so ti predlogi po angleškem mnenju smešni in neprimerni. Jaspar je odgovoril, da ti predlogi niso zadnja beseda štirih držav, temveč da so pripravljeni, nadaljevati pogajanja na podlagi angleškega odgovora. V krogih angleške delegacije se trdi, da je napačno, če se smatra, da bi bilo s temi predlogi ugodeno 80% angleških zahtev, dočim so zadovoljene kvečjemu za 20 odstot. Te štiri države torej v resnici niso žrtvovale ničesar in niso dale nobenih koncesij. Na očitek, da je bil nepristopen, je odgovoril Snovvden, da to ni res, za kar je dokaz to, da je pristal na odgoditev pogajanj, da se s tem pridobi čas za nadaljnja pogajanja. Tudi on smatra za zločin, če bi se pogajanja končala, preden niso izčrpane vse možnosti poravnave. Iz angleškega odgovora je še pripomniti, da se Anglija prav posebno sklicuje glede Italije, kakšne koristi uživa Italija iz dogovora z Anglijo o dolgovih in da ima tudi še se- daj na stroške Anglije privilegiran delež pri nezavarovanih nemških anuitetah (42 milj.). Mnenje v angleški delegaciji se torej skuša izogniti trditvi, da se francoski delež pri nezavarovanih anuitetah v znesku 500 milj. mark ne more strinjati z zagotovitvijo, ki jo je dal Poincare Churchillu, da namreč Francija pri tem noče iskati posebnih koristi. Anglija ne stoji na stališču, da se razgovori o Youngo-vem načrtu ne bi mogli zopet začeti. Štiri države so sicer za prva leta res ponudile Angliji 100 milj. mark več, toda to ne bi veljalo za poznejši čas. Ce zahteva Anglija sedaj 48 milijonov več, se misli pri tem na 40 milj, kot odplačilo za resnično izdane in pismeno dogovorjene dolgove, ki presegajo lastni angleški dolg v Ameriki. Pariz, 17. avg. (Tel. Slov.) Kakor poroča »Journal«, je dr. Sreseniann včeraj zahteval od Brianda, da mu definitivno naznani čas trajanja operacij, ki so potrebne za izpraznitev Porenja, ker so se po mnenju strokovnjakov za obadva pasa proračunale na deset mesecev. Dr. Stresemann smatra to dobo sicer za veliko predolgo, pripravljen je pa na tej podlagi se dalje pogajati. Pariz, 17. avg. (Tel. Slov.) Niti najmanje sc ne dvomi, da bo Snovvdenov odgovor na predlog štirih držav negativen. Samo dejstvo, da Snovvden sploh odgovarja v podrobnostih, opravičuje še nadalnje upanje. »Journal« piše, da je Henderson odgovoril Stresemannu: »Predlogi, ki se nam stavijo, nam ne dajejo nobenega zadoščenja. Hočemo pa pogajanja nadaljevati.« Vsi listi kategorično demantirajo, da bi bile Belgija, Francija ali Japonska izvajale kak pritisk na Italijo, da bi jo pripravile do tega, da bi se odrekla svojemu deležu po Voungovem načrtu. Tudi na Belgijo se ne bo nikakor pritiskalo. Vse štiri države so popolnoma solidarne v tem, da se ima Voungov načrt obdržati, in da ne bedo dovolile nobenih nadaljnih žrtev pri svojih deležih. London, 17. avgusta. Današnji londonski listi smatrajo soglasno, da je Italija glavna zapreka sporazuma na haaški konfercnci. »Daily Telegraph« doznava, da gredo predlogi, ki so jih sinoči stavili predstavniki četvorice upniških sil Angliji na račun malih upniških držav, kar preprečuje in onemogočuje eventualni pristanek Anglije na te predloge. »Times «zamerja Italiji, da očituje na konferenci tako intrasigentno stališče, čeprav je Anglija pri ureditvi italijanskih vojnih dolgov napram Angliji postopala najve- . likodušneje., »Evening Standard« doznava iz dobrega vira, da bi Francija in Belgija še pristali ' na angleške zahteve, da pa se protivi Italija vsakemu popuščanju in sporazumu. Vladno glasilo »Daily Herald« poroča iz Haaga, da so italijanski delegati izjavili, da Mussolini zaradi notranjega položaja ne more popustiti napram Angliji niti ene pare. Haag, 17. avgusta. Davi je prispel v Haag češkoslovaški minister zunanjih del dr. Edvard Beneš. Haag, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne se je francoski minister Loucher oglasil v Oranje Hotelu pri nemških ministrih Hil-ferdingu in Curtiusu. Od tam je odšel v Hotel des Indes, kjer so bili popoldne zbrani zastopniki šitirih držav, da se posvetujejo o odgovoru Snowdenu. Ali se bo ta odgovor izročil že danes, je odvisno od tega, ali je drugi italijanski delegat Mosconi že dobil nova telefonska ali brzojavna naročila od glavnega delegata Pirellija in koliko se smatra za pooblaščenega, oddajati v odsotnosti Pirellija obvezne izjave. Haag, 17. avg. (Tel. »Slov.«) Snovvden je danes dal zastopnikom listov sledečo izjavo: »Gre za prestiž Anglije. Mi poskušamo, dostojno vzpostaviti angleške pravice v svetovni politiki. Bili smo do sedaj tako slabi, da je bilo to stališče omajano. Prišel pa bo čas, ko bo Velika Britanija zavzela na svetu ono mesto, ki ji pripada.« s ta® Borbe ob meji se nadaljujejo — Odkrita komunistična zarota London, 17. avg. (Tel. Slov.) Kitajska je po svojem poslaniku v Washingtcnu opozorila države, ki so podpisale Kellogovo pogodbo, da so ruske čete brez vojne napovedi vdrle v kitajski odsek. ouc Nankinška vlada je zato dala v svrho obrambe Mandžurije vrhovnemu poveljniku v Mukdenu nalog, postaviti ob severovzhodni in severozahodni meji Mandžurije po 30.000 mož, ki naj se proti ruskim četam izključno samo branijo. Z ruske strani utemeljujejo premikanje čet ob mandžurski meji s potrebe, da bi Kitajsko z »rahlim« pritiskom prisilili, da bi zopet namestila na vzhodni železnici ruske uradnike, preden se Rusija in Kitajska sestaneta k razgovorom o ureditvi pravnih razmer. Iz Harbina se poroča, da je kitajska policija odkrila komplot ruskih komunistov, ki so nameravali pognati v zrak železniški most čez reko C,,r»rrni-i tv,rt»c?ifi tam nrictnnicČA in rAct-A nnr. .... u m i, j.v > ..." .. .u... j- ......... i ~ ... . —.ij •.. i nike. Tokijo, 17. avgusta. Poročevalec tokijskega lista »Asahi«« javlja s postaje Pograničnaja, da so se ruske in kitajske predstraže že spopadle in da so se vršili dne 14. t. m. hudi boji južno od Pcgraničnaje. Sovjetska konjenica je vdrla na kitajsko ozemlje. Pri spepadih je bilo ubitih 12 ruskih in 4 kitajski vojaki. Peking, 17. avgusta. Iz službenih krogov v Mukdenu se poroča, da je sovjetska konjenica izvršila napad na kitajske obrambne črte v bližini Mančulija. Boji trajajo dalje. šangaj, 17. avg. Indopacifištična agencija poroča, da je kitajska vlada odposlala i)a mejo 60.000 mož broječo vojsko in da je v kritje stroškov najela veliko posojilo. Šangaj, 17. avgusta. Indopacifištična agencija poroča iz Harbina, da kitajske oblasti nadaljujejo z aretacijami sovjetskih podanikov. En masse aretirani sovjetski državljani se oddva-jajo v kitajska koncentracijska taborišča. Davi je bil aretiran sovjetski konzul v Harbinu, ki je hotel nocoj odpotovati. Novosadska vremenska napoved. Večinoma vedro z zmernimi vetrovi spremenljive smeri. Na severozapadu nekoliko oblačno. Temperatura se nc bo bistveno spremenila. Šahovski turnir Praga, 17. avg. (Tel, »Slov.«) V Karlovih varih so se odigrale danes samo viseče partije iz prejšnjih kol. Partija Colle-Becker je ostala remis. Partija dr. Vidmar-Menšikova je bdla remis po 88 potezah. Spielmann je zgubil visečo partijo proti Rubinsteinu iz 11. kola, v partiji proti Yatesu iz 14. kola pa je dosegel samo remis. Stanje po 14. kolu; Capablanca, Spielmann 10, Vidmar 9 in pol, Niemcovič 9, Rubinstein 8 in pol. Ugoden potek „Zeppelinovega" poleta Friedrichshaien, 17. avg. (Tel. Slov.) Zrakoplov »Zeppelin« je zjutraj ob 7 javil svoje stališče na 64 stopinji severne širine in 95 stopinji vzhodne dolžine. Na krovu je vse v redu. Pozno popoldne se je ugotovilo, da je zrakoplov že v brezžični zvezi z Japonsko. Japonci pošiljajo zrakoplovu vremenska poročila. Ob 12.52 časa po Greertwichu se nahajajo na 64 stopinji severne in 110 stopinji vzhodne dolžine. Ob 9 zvečer je poslal »Zeppelin« v Friedrichshafen brzojavko: »Ob 16 časa po Green-wichu smo se nahajali na 63 stop. severne širine in 115 stop. vzhodne dolžine.« Uspehi evropskega krožnega poleta Pariz, 17. avg. (Tel. Slov.) Francoski aero-klub poroča sedaj o povprečni hitrosti udeležencev evropskega krožnega poleta, ki so 14. in 15. avgusta dosegli cilj. Na čelu udeležencev prve kategorije (prazna teža 309 do 440 kg) je bil Charvery s hitrostjo 155 km, potem sledi Broard 154 km, Gelmetti s 148 km, Castaldo s 146 km in Bottalla s 145 km. Vrh Pia XI. Rim, 17. avg. (Tel. Slov.) Na čast papežu Piju XI., ki je bil kot kardinal Ratti še navdušen turist, se je na praznik Velikega Šmarna z velikimi slovesnostmi prekrstil najvišji vrh v Ape-ninih, 2600 m visoki Gran Sasso, v ime Pizzo Pio XI. V Messini so včeraj posvetili novo zgrajeno stolnico, ki je zgrajena po vzorcu stolnice, porušene pri velikem potresu 1. 1908, in Id so jo ponovno zgradili v stilu XIII. stoletja. Optantsko vprašanje pride pred Društvo narodov Budimpešta, 17. avgusta. Madžarska vlada je odgovorila s posebno noto na vprašanje, ki ' ga je stavila rumunska vlada Madžarski dne 3. avgusta glede ureditve optantskega vprašanja med Madžarsko in Rumunijo. Madžarska vlada ugotavlja v tej svoji noti, da dosedanja pogajanja, ki so se vodila med obema državama o agrarnih vprašanjih, niso uspela in da se bo morala madžarska vlada zato ponovno obrniti na Društvo narodov. Vstaja v Perziji uduiena Pariz, 17. avgusta Perzijsko poslaništvo v Parizu objavlja uradno, da so bili strti od perzijskih oblasti vsi ustanki gorskih plemen in vlada po vsej državi popoln red in mir. Primorske vesti Prestolonaslednik Humbcrt na Goriškem. Dne 1. avgusta, na dan prihoda Italijanov, so odkrili v Gorici spomenik padlim vojakom na starem pokopališču, ki je danes spremenjeno v park. Sloves-nosti je prisostvoval tudi prestolonaslednik Huin-bert. Občinski načelniki so poskrbeli, da je prišlo v mesto mnogo ljudstva z dežele. V imenu vlade je spremljal prestolonaslednika slovenskemu ljudstvu dobro znani Francesco Giunta, tajnik ministrskega predsedništva. Dantejev spomenik v tolminskem parku, ki so ga tudi ta dan odkrili ob prestolona-slednikovi navzočnosti, je vklesan napis: »Dante ob meji, od Boga začrtani.« Meščani so vrgli v prestolonaslednikov avtomobil več šopkov cvetic; njegov opozornost je zbudil šop z dalmatinskim trakom in fašistovski listi poročajo, da si je prestolonaslednik šopek skrbno shranil. Po mestu je bilo videti tudi več dalmatinskih zastav. V Kanalu, Tolminu in v Volčah je ljudstvo pozdravljalo s klici »Živijo!« in prestolonaslednik je odgovarjal slovensko: »Živijo! Na zdar!« Kanalski podeštat Ros-si je kričal na ljudi, naj ne vzklikajo v slovenskem jeziku. Ljudstvu je dobro znano, da je princ Huni-bert sin črnogorske kraljice Jelene, po kateri je dedoval tudi svojo stasitost, in da ni posebno navdušen za fašizem. Ob več priložnostih je prestolonaslednik pokazal svoje katoliško prepričanje; tako se je pred jedjo na banketu v Gorici prekrižal, ob drugi priliki je poljubil goriškemu nadškofu msgr. Sedeju prstan. Pred odhodom je princ obiskal cerkev in grobnico na Kostanjevici, pozneje se jo podal še na Kalvarijo nad Podgčro. Generalne vaje. Komunistični praznik 1. avgusta ni potekel na Primorskem povsem mimo. Komunisti so razvili žilavo akcijo predvsem v Istri. Širili so letake proti vojni in proti fašizmu, zažigali kresove, spuščali rakete in streljali. V So-cerbu nad Dolino so zažgali velikanski kres, spustili so več raket; ena je vžgala bližnji gozd. Ljudja so hiteli gasit, a ko so se približali gozdu, je švignila v zrak rudeča raketa in izza skale se ie glasila strojna puška. Pokalo je tudi od drugih strani. Vaščani so se vrgli na tla in se po trebuhu umikali. Človeških žrtev ni bilo. Gozd je gorel vso noč, šele drugi dan so ga kmetje pogasili pod varstvom karabinerjev. V Ospu so karabinerji podili komuniste, ko so delili letake. Komunisti so odgovorili z ognjeni iz pušk. V Tinjunu, ki velja za zbirališče fašistov, so komunisti napravili velik kres, spuščali so rakete in streljali. Drugi dan so našli kmetje na travnikih izstrelke avstrijske munirije. Ljudstvo meni, da so to bile komunistične generalno vaje. Deset let svobode Slovenske krajine Pozdravljeni na naših tleh!.. Slovenska krajina, 17. avgusta. Nedelja, 18. avgust bo dan Slovenske krajine. Pripravlja se zato, da tisočletnega tujega gospodstva osvobojeni narod izrazi svojo ljubezen do nove domovine in do svojega vladarja, ki je blagovolil sprejeti protektorat nad proslavo in da manifestira svojo udanost, zlasti pa svojo narodno zavest, o kateri so mnogi neštetokrat dvomili in so nam jo odrekali. Naš dan bo to, kar nas je sinov Slovenske krajine. Naša želja pa je, da ga z nami vred proslavijo tudi bratje onstran Mure. Želimo, da se tudi oni veselijo nad našo svobodo. To željo so izrazili pripravljalni odbori, ko so razposlali po vsej Sloveniji na stotine plakatov in posebej še na stotine vabil visokim cerkvenim, državnim in oblastnim predstavnikom in drugim zaslužnim možem, kakor tudi raznim društvom. Ker gotovi ljudje in časopisi celih deset let niso imeli druge naloge, kakor da so slikali Slovensko krajino pred slovensko javnostjo v najslabši luči in so ožigosali naše ljudstvo za suženjske duše, za hinavce in prevratneže in ker so nekaterniki tudi sedaj smatrali za svojo narodno dolžnost, da so potom nekega časopisa in potom spo- menice na visoke predstavnike, vrgli v javnost sodbo, ki meče na proslavo neko senco, se je bilo bati, da na vabila ne bo zaželjenega odziva. Strah je bil prazen. Iz Belgrada, Ljubljane, Maribora in sploh od vseh strani Slovenije in države prihajajo prijave. Javnost je prezrla proslavi neprijazne vesti in spomenico in to je Slovenski krajini v radost. Bratje od onstran Mure, pozdravljeni na naših tleh! Pozdravljen zastopnik visoke kraljeve hiše! Pozdravljeni predstavniki junaške vojske, državnih in pokrajinskih oblasti! Pozdravljeni vsi, ki ste se na kakršenkoli način borili za ta košček zemlje! Pozdravljena društva in sploh vsi, ki pridete med nas praznovat dan naše svobode! Mura Vam šumi v pozdrav. Mogočni topoli Vas vabijo. V pozdrav Vam kliče M. Sobota, pozdravljajo Vas Čren-sovci, pozdravlja D. Lendava in sploh vsa Slovenska krajina, ki Vam sicer ne bo mogla nuditi sijaja, kakor ga nudita ob talcih prilikah Ljubljana in Maribor, pač pa Vam bo nudila ljubezen in udanost. Osemnajsti avgust Vam naj bo priča, da nam srca polni živa narodna zavest in želimo, da odnesete od tukaj najlepše spomine I Deset let — Slovenska krajina Dr. M. Slavič Ta naša majhna slovenska deželica z okrog 100.000 prebivalci praznuje danes desetletnico svoje narodne in državne svobode z veseljem in ponosom, z radostjo in s samozavestjo. Še nikdar od časa Pribine in Kocela, slovenskih panonskih knezov, in dobe slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki sta hlagovestila Kristusov nauk v njuni kneževini iPrelat dr. Matija Slavič, univerzitetni profesor v Ljubljani in izvedenec za Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu. ob Blatnem jezeru, niso mogli panonski Slovenci na levem bregu Mure imeti enakih občutkov kakor danes. Tisoč let so bili skoro nepretrgoma pod-ložniki Madžarov, ki so podjarmili panonska Slovence do Mure ter jih izkrčili do njihovi, zadnjih ostankov v Slovenski krajini, med Muro in Rabo. Ob prevratu 1918 je pač za-plapolala takrat še rahla narodna zavest od Mure in Rabe, vsakemu, tudi nešolanemu Prekmurcu je bilo jasno, da spadajo k Jugoslaviji. Zato so se udeleževali narodnih taborov v Ljutomeru in Radgoni ter ustanavljali Narodne svete po vsej pokrajini. Toda prvi poskus narodne samosvoboditve se je ponesrečil v začetku januarja 1919. Od takrat pa je zavladala huda strahovlada v Prekmurju. Narodni voditelji Ln navdušeni prostovoljci so morali zapustiti svojo ožjo domovino ter bivati v begunstvu v že uveljavljeni Jugoslaviji. Dne 1. avgusta 1919 je Pariz prisodil Prekmurje Jugoslaviji, 12. avg. so jugoslovanski vojaki brez strela vkorakali v Prekmurje, ki je 19. avgusta v Beltincih obhajalo veliko slavnost narodne osvoboditve. Toda prebivalstvo je bilo še nezaupano. Od 1. okt. 1918 do 1. avg. 1919 so štirikrat morali zamenjati vladavino, zato so se nekateri še vedno bali, da se jugoslovanska vladavina tudi ne bo držala. Ta strah je vladal tudi še 1. 1921., ko se je obhajala dveletnica prekmurske svobode, ker še mejniki nove državne meje niso bili postavljeni in je madžarska propaganda še vedno begala ljudstvo. Desetletnica pa se obhaja v čisto drugačnem razpoloženju. Zato se je ljudstvo udeležuje v obilnem številu in se raduje v srčnem veselju. To se je pokazalo že pri jubilejnem Klckl Jože, njegov oče in njegova mati. romanju na Brezje. Take udeležbe niti največji optimist ni pričakoval. In ti jubilejni romarji so bili do solz ginjeni, ko so videli, kako so jih sprejemali in pozdravljali v Celju, Zidanem mostu, Kranju, Brezjah, Bledu in Ljubljani. Zato prihaja današnja proslava v Murski Soboti, Črensovcih in Dolnji Lendavi tudi iz narodne duše in je slavnostno razpoloženje splošno in prisrčno. Kaka razlika v 10 letih! Pred desetimi leti si komaj slišal v Soboti ali Lendavi slovensko besedo. In če si jo slišal, je bila tiha, skromna, pohlevna. Danes ti doni nasproti iz okrašenih oken katerekoli hiše: »Kje so moje rožice?« ali »Otok bleski, kinč nebeški« ali prekmurska »Marko skače po zeleni travi«. Nov rod se je vzgojil v desetih letih v slovenskih osnovnih šolah, ki so bile prej vse madžarske, Ln desetletnica soboške gimnazije se lahko ponaša s prvimi abiturijenti slovenske gimnazije. Poleg šol je bilo ljudstvo veselo slovenskega uradovanja, ker prej madžarski uradniki niso smeli ali hoteli slovenski govoriti, in so bili visoko nad ljudstvom, dočim vidi sedaj, da ni slovenski uradnik visok grajski gospod, ampak preprost, z ljudstvom misleč in trpeč brat. In veliko so prestali ti zastopniki slovenske uprave! Do končne razmejitve med Madžarsko in Jugo-' slavijo 1. 1924. še niso bili varni pred kakim| napadom od madžarske strani onkraj državne meje; saj so v prvem jugoslovanskem letu Dol. Lendavo zasedli za eno noč Madžari in so Slovenci morali bežati čez mejo v Medži-murje. Danes se obhaja praznik svobode brez vsakega strahu, brez vsakega beganja od katerekoli strani. Zato je veselje globoko in odkritosrčno. S hvaležnostjo se danes spominja slovenski narod vseh tistih Srbov in Hrvatov, ki so v bratski slogi pomagali slovenskim zastopnikom na mirovni konferenci v Parizu, da je po težkih trudih prišla ta pokrajina k Jugoslaviji. Vence hvaležnosti polaga na grob že umrlima slovenskima delegatoma d r. Zolgerju in dr. R y b a r u ter umrlima srbskima delegatoma Vesniču in C v i -j i č u za njihov trud za Slovensko krajino. Spomenik hvaležnosti postavlja v duhu ob najsevernejši meji naše države Amerikancu Johnson u. Johnson (izg, Džonsn), prof. v Newyorku na univerzi z imenom Columbia, je bil pri amerikanski deputaoiji najvplivnejši strokovnjak za določitev mej. Od zastopnikov peterih velesil, ki so določevale mirovne pogoje, je bil on prvi, ki je šel avtoritativno z državno mejo čez Muro na razvodnico med Muro in Rabo, in določil sedanjo državno mejo v Prekmurju, ki je torej Johnsonova linija, kakor je tudi on predlagal po Wilsonu imenovano Wilsonovo linijo za naše Primorje. Z žalostjo pa pogrešamo znotraj naših državnih mej radgonskih in rabskih Slovencev. Ni jih sicer veliko, a Slovenci smo majhni, vsakega pogrešamo. Radgono z okolico je priznala mirovna konferenca že Jugoslaviji iz stvarnih strokovnih razlogov. Ko so pa Avstrijci zahtevali plebiscit za Dravsko dolino in Apaško kotlino, ki je bil po spretni diplomatski potezi dr. Zolgerja s pomočjo francoskih delegatov odbit, so dobili Avstrijci v tolažbo za izgubljen plebiscit pri seji tako zvane petorice Radgono brez vsakega utemeljenega razloga ali predloga strokovnjakov. Izgubo rabskih Slovencev nam omenjeni Johnson vsaj skušal utemeljiti s tem, da ti težijo po njegovem mnenju gospodarsko proti Madžarski. Če bi dali rabske Slovence Jugoslaviji pod pogojem, je rekel Johnson pri razgovoru s slovenskimi izvedenci, da bo po desetih letih plebiscit za rabske Slovence, tako je on (Johnson) prepričan, da bi glasovali proti Jugoslaviji, ker jih razvodnica loči od drugih Slovencev. Ta razvodnica teče sicer po hribih, ki so samo 400 m nad morjem, a bila je povod za tako važno odločitev, ki je tudi naši francoski prijatelji niso mogli več spremeniti. Spominjamo se ob našem slavlju teh radgonskih in rabskih bratov, ki bodo vsaj kulturno tem lažje z nami, čim bolj bodo videli Slovence v državnih mejah srečne, zadovoljne in močne. Naj bo ta desetletnica porok za srečno, zadovoljno in močno Slovensko krajino! Dr. Fran Ivanoči, prekmurski Krek. • Ko je že Jugoslavija bila, a smo mi še neosvobojeni bili... (Spomini na one dni ob 10 letnici naše svobode.) Bilo je o božičnih počitnicah ls 1918. Solnce je s svojimi zadnjimi večernimi žarki božalo strehe poslopij na pristavi v Bakovcih1. Lahen vetrič je zibal gole veje vitkih topolov. Popravljal sem na dvorišču pristave svoje sani. Pričakoval sem, da bo voda čez noč v Mokošu zamrznila in da se bom drugo jutro lahko sankal. Ravno sem bil zatopljen v svoje načrte za jutrišnji dan, ko me iznenadijo trije vojaki, ki so se bližali pristavi. Pustil sem vse svoje stvari in sem tekel v hišo povedat domačim, da prihajajo vojaki. Domači so jim šli naproti, jaz pa sem se skril v kot ob vratih in sem prisluškoval. Slišal sem glasno prerekanje med vojaki in domačimi. Vojaki so v mešanici slovenskih in hrvaških besed zatrjevali, da imamo skrito blago Židov, ki so jih pred tremi dnevi odvedli v zapor v Soboto. »Vi imate ovdje skritu robu!« - »Nimamo!« »Imate! Kazali su nam ovo u selu!« »Ni res! Preiščite vso hišo, če kaj najdete! Izvolite!« Dva sta nato preiskala vse sobe, tretji pa je sta! na straži. Zleze! sem iz svojega kota, ko sem videl, da ni nevarnosti, ter sem si začel ogledovati vojaka, ki je bil na straži. Bil je čudno opravljen. Pozneje so mi pove- * Vas 6 km južno od M. Sobote proti Muri. dali, da je bil opravljen po mornarski. Kapa pa mu je bila bolj slična policijski kakor mornarski. Na njej je imel znak, ki je predstavljal jugoslovansko trobojnico. Po brezuspešni preiskavi so vsi trije odšli. Bili so to Jurišičevi vojaki... Vc Minilo je Novo leto 1919. Vstal sem precej zgodaj. Bilo je 3. januarja. Mislil sem se iti drsat, a zemljo je pokrivala gosta megla in me zato ni nič kaj mikalo drsanje. Šel sem raje pogledat za dedom, ki me je bil prejšnji večer nagovarjal, naj bi šel danes ž njim na lov. Našel sem ga v »škegnju«', kjer je pravkar nadziral delavce, ki so popravljali vrhove »oslic« Med tem pa, ko sem ogledoval delavce, pa se je naenkrat začulo od Sobote sem zamolklo streljanje. Nihče mi ni mogel povedati, kaj naj to pomeni. Vsi so zatrjevali, da se čuje neko streljanje že od pete ure dalje. Ugibali smo marsikaj, ali uganili nismo ničesar verjetnega. Tedaj pa je prišel domov »mlečar«\ ki je vozil mleko na Puščo3. Bil je to cigan, ki sem ga rad poslušal, ko je kaj pripovedoval. Ves zasopljen je začel pripovedovati: »Ja, pri mojoj diiši! v Soboti je velika ne-volja. Prišli so Vogri in se streljajo.« Več nismo mogli spraviti iz njega, ker je venomer samo to ponavljal. J Skedenj. ' Stogi siame. • * mlekar. 5 Do prevrata je tod imel soboški grof Szapa-ry svojo mlekarno in sirarno, leži dobra 2 km zapadno od M. Sobote. Z dedom sva odšla na lov. Ko sva sc zvečer vrnila, so nama doma že vedeli povedati, kaj se je zjutraj v Soboti bilo zgodilo. Prišli so ogrski vojaki z vlakom iz Sobotišča. Na Lendavski cesti so izstopili, da so se izognili topovskemu žrelu, ki jim je bil namenjen na soboškem kolodvoru. Nekdo je namreč izdal soboške fante, da so odšli po ogrske vojake. Nenadno in od nepričakovane strani so sedaj ti ogrski vojaki napadli Juri-šiča in njegove vojake. Šest jih je bilo ubitih. Jurišič sam pa je bil ranjen in ujet. Bila je prva nedelja po soboški »fronti«. Šel sem s tetama k maši v Soboto. Šlo je mnogo ljudi, ker so bili radovedni, kako jc bilo v Soboti. Pripovedovale so se namreč take stvari, da niso bile čisto nič verjetne. Ponoči je padlo nekaj snega, zato smo šli drug za drugim v dolgi vrsti. Dospeli smo na rakičansko cesto. Zaslišali smo klice »hura«, »hura«, streljaj! Vsi smo se prestrašili. Počil je strel, ki pa k sreči ni nikogar zadel. Prvi vojaki so sc nam za toliko približali, da so mogli opaziti ženske rute. Vojak, ki je pripravljal ravno strojno puško, jo je zdaj pustil pri miru. Slišal sem, da so se med seboj pogovarjali: »Dobro, da nismo več streljali!« Sedaj so se jeli tudi opravičevati ogorčenim ljudem, češ, da so nas smatrali za jugoslovanske vojake, ki gredo v razviti vrsti. Vprašali so nas nadalje, zakaj da gremo v vrsti drug za drugim. Povedali smo jim, marsikateri mož pa se jc na skrivnem rogal njihovi strahopetnosti. Jugoslovanska vrsta pa je počasi izginjala v cerkev ... Ostal sem na pogrebu soboških fantov, ki so padli v bitki z Jurišičem, baš onih, ki so pripeljali »rdeče« vojake iz Sobotišča. Ko so se spominjali teh nesrečnih žrtev, so na najbolj umazan način blatili in preklinjali »Slave«8. Slišal sem tudi ljudi, ki so si pri- J povedovali, da so obiskali v bolnici ranjenega Jurišiča. Pri tem, ko so omenjali njegovo ime, so pljuvali. Še več, ko so pasli radovednost na ranjenem človeku, so mu pljuvali v obraz, kakor da bi bil najostudnejša žival. Pogreb je bil zelo svečan. Udeležila se ga je ogromna množica ljudi. Bogato okrašene krste so se svetlikale v solncu. Mrtvaški voz je bil obložen z venci in opletcn s cvetjem. Pogrebno svečanost jc opravil sedanji soboški gospod kanonik. »Rdeči« vojaki so žrtvam izkazali čast s salvo strelov. Po končanem pokopu je nastopil še govornik, ki pa je govoril ogrski. In padli Jugoslovani? Nihče jih ni videl. Nihče jih ni spremil k zadnjemu počitku. V skupni grob so jih položili. . . Jurišiču je bila amputirana roka in je bil odpuščen, baje pod pogojem, da sc več nc vrne v Slovensko Krajino. Morda so se bali moža brez roke ... »• Po državni cesti iz Lendave proti Bogo-jini7 sc jc pomikal enovprežen voz. Na njem • Tako so Madjari nazivali Jugoslovane. 7 Ena najlepših prekmurskih župnij, približno 12 km severovzh. od M Sobote, znana po svoji umetniški Plečnikovi cerkvi. * Skoro popolnoma madj. vas v bližini Bo« gojine. 53482301534848010201010153482348535323482323480201535353532348234848482353234823912348482323235323534853235348484848010053482323532300022353484823532353480100014801535348234823230101020148010248230223535348020201020053482323484848482348234823534823235348235348482323530053482302014848532348234823020101010102022301020102010100010201100202010248482323 Prvovritni dehUSKi /a*oMi Slovenci zahtevamo slovenske šole, celo slovensko univerzo za slovenski narod.« To je znak, da smo že tedaj težili za združenjem z ostalimi Slovenci onstran Mure. V semenišču so nas imeli za »nevarne panslaviste«. Kot taki smo se tudi iz semeni-i šča v Sombotelu razšli. Na moji primiciji dne > 25. julija 1897, ki sem jo služil v svoji domači fari, je visela prvič slovenska zastava na »svetih madjarskih tleh krone sv. Štefana«. Ta dogodek je povzročil hudo burjo. V ogrskem parlamentu je bila radi te slovenske zastave stavljena posebna interpelacija. Tedaj sem bil prvič zapisan kot nevaren pro'.idržaven element. Nikdar več nisem mogel tega »madeža« zbrisati s sebe. Za kaplana sem bil prišel k pokojnemu tišinskemu kanoniku in dekanu dr. Ivanociju, ki je mojo dotedanjo slovensko zavest še krep- Spominski znak za desetletnico osvoboditve Prekmurja- keje vžgal. Z njim na čelu smo vodili hude borbe proti šovinistom na Madjarskem, naj so to bili civilni ali cerkveni dostojanstveniki. Zlasti šola je bilo jabolko, za katero smo se venomer grizli z Madjari. Oni so zahtevali, jaz sem se branil. Nikdar nikoli nisem maral poučevati madjarsko,. če prav sem imel sijajne ponudbe, ter so mi celo ponujali denarne nagrade. Povedati imam še to, da je bila v tiSinski fari, dokler ji je bil na čelu dr. Ivanoci, vedno slovenska katehizacija. Nekoč so prišli visoki gospodje povprašat iz Pešte, kako uspeva ma-djarizacija po naših šolah in koliko naši otroci že znajo madjarsko. Tudi od mene so želeli, da jim to reč pokažem. Na zahtevo, naj to z otroci pokažem, sem bil dejal: »Moji otroci se uče le slovensko.« »Kakšno je bilo tedaj ljudstvo v Slovenski Krajini?« »Vsi ko eden so pač govorili slovensko, toda narodna zavest še ni bila razvita. Madja-rizacija je uspevala zlasti v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in deloma po Goriokem med protestanti. Slovenska stvar je stala najbolje na Dolinjskem in Ravenskem. Tišina je bila tačas slovensko žarišče, saj je bil tam nač veliki dr. Ivanoci. Ze na Tišini sem hotel začeti izdajati slovenski nabožni mesečnik, a cerkvena oblast mi tega ni pustila, civilna oblast je pa itak z vso skrbnostjo preganjala slovensko orientirano duhovščino in ljudstvo, ki je bilo na njeni strani. Z one strani Mure smo dobivali slovenske knjige in liste, zlasti mohorske knjige smo vneto širili med našim ljudstvom. Duša te akcije je bil zopet dr. Ivanoci in Družba sv. Mohorja je naravnost dolžna, da mu tu na skrajnem našem slovenskem severu postavi časten spomenik.« »Kakšni so bili vaši stiki z vodilnimi Slovenci onstran Mure?« »Prav malo jih je bilo, političnih vsaj; bili so pač v prvi vrsti kulturni stiki. Naši mladci so hodili čez Muro na prireditve raznih društev ter tamkaj spoznavali pota novega slovenskega narodnostnega gibanja, obenem pa si krepili svojo lastno zaves>t. Prekmurski fant je celo govoril na takšnih prireditvah tam čez. Tudi katoliških shodov v Ljubljani smo se ved- -9 Prekmurje narodnejfna m.4ja mitUinica m nameravana teleiniea sta sedela dva moža. Prvi je bil dolgi, suhi notar v Bogojini, drugi pa moj oče. Bližala sta se Dobrovniku8. Ustavila ju je »rdeča« armada. »Ne peljite se naprej! Okrog Bogojine se nahaja vse polno »belih« 1« Oče se je zasmejal, notar pa se jc tresel ko šiba na vodi. Pričel je očetu prigovarjati, da bi ostala v Dobrovniku. Oče mu je dokazoval, da se jima ne more nič zgoditi. Ona se peljeta kratkomalo domov, ker sta iz Bogojine. Zraven tega so pa še »beli«, ki jima bodo tem manj kaj žalega storili. Notar se je udal. Prišla sta do gostilne v Filovcih. Nasproti jima na poti priteče »rdeči« častnik ves za-sopljen s kapo v rokah. Nc pojdite dalje! ^Beli« gredo.« Notar prebledi, pograbi za vajeti in hoče ubrniti voz. Oče mu iztrga vajeti ter požene konja v dir. Notar je šklepetal z, zobmi od strahu, dasi mu je oče dopovedoval, da se mu ne bo nič zgodilo. Pridirjala sta že skoro do Matajevega mosta, ko ju ustavi povelje »belega« vojaka. Ustavita konja in v »belcm< spoznata Koce-ta, vučjegomilanskega prekupčevalca z govejo živino. Vpraša ju: »Ali jih je mnogo?« »Joka! Vsa cesta jih je polna,« mu od- ftAo in nadalinipta nnl lfnrot c o to 73. gu,w». --• — —---1 — I ---f " " * —" » I —-- vlekel nazaj v žito, iz katerega je bil prej prilezel, a ona dva sta srečno dospela domov. • Po isti cesti se je pomikal malo pozneje rojaški voz z »rdečimi«. Na njem so imeli strojno puško. Počasi prodirajo s konji proti gostilni v Filovcih in se ves čas ozirajo proti Bogojni ter iščejo z daljnogledi med žitom >bele«. Nenadoma jih presenetijo streli z desne strani s pokopališča. Z največjo naglico po-skačejo na tla ter začno teči nazaj proti Dobrovniku. Streli se še parkrat ponovijo, potem pa vse utihne. Čez uro se pokažejo na cesti zopet » rdeči«. Korakala je cela četa v strnjenih vrstah. Ko dospejo zopet do omenjene gostilne, se zaslišijo s pokopališča, ki leži na vznožju griča, povelja v ogrskem jeziku: Prva in druga stotnija naprej! Streljaj! Tretja stotnija v rezervo! Levo in desno krilo naprej! Streljaj!« Padejo streli. Med »rdečimi« obleži eden mrtev, nekateri pa so bili ranjeni. > Rdeči« zopet poberejo šila in kopita ter se v divjem diru čez žitna polja vrnejo v Dobrovnik. Med tem so dobili »rdeči« iz Dolnje Lendave ojačenje. Ponovno razvijejo bojno črto po vsem polju in z vinsko trto posajenem griču ter prodirajo počasi proti Bogojini. Na fi-lovskem pokopališču ne najdejo nikogar. Bratje Kocetkje in še trije drugi »beli«, bilo jih je vsega skupaj sedem, so namreč pravočasno opazili ^rdečo« premoč in so jo -JI____si: OD.: €«„,..,.«.. uuniuill V migujlliv. 1 »» , u^i IUUI»I1I so zahtevali voz, da bi se peljali domov v Se-lo. Gospodarjev sin jc moral ustreči njihovi želji, dasi nerad, ker je že nastopil mrak. Peljejo se po vasi navzgor, kjer jih naenkrat sreča gospodar, ki je nesel ravno steklenico vina z Vršiča. Vprašal je sina, kam jih pelje sedaj zvečer. Ko mu pove, se starec nenadoma nekaj spomni in vzklikne: »Saj nikamor ne prideta več! Ne veste, da je ves Vršič poln »rdečih«. Vsak količ ima rdečo kapo. Bratom Kocetom več ni bilo treba. Skočili so z voza in skozi Mavčecev vrt stekli proti potoku in nato ob potoku proti Selu domov. Števan pa se je na tihem muzal. »Rdeči« pa so res prispeli v Bogojino. Vsa vas, ves Vršič jih je bil poln. Zaplenili so zaboj patron in nekaj granat, ki so jih pustili Kocetkje. Vršila se je preiskava, nameravali so kruto kaznovati vso vas. To pa jim je preprečil notar, ki jim je dokazal, da Bogojina ni bila v zvezi s »fronto«. Kot ogrskemu notarju so mu verjeli, dasi je pozneje Bogojina večkrat morala okusiti bremena »rdečih« re-kvizicij. Mati je bila sama doma v trgovini, ker je oče odšel po svojih opravkih. V trgovino je vstopil »rdeči« vojak, popolnoma oborožen, s svojo piinčaro. Pozdravil je še precej prijazno in jc mati mislila, da ima opraviti s poštenim človekom. Prosil je blago in z »ljubico« sta ga dolgo prebirala, katero bi ji lepše pristojalo. Dala '.I. c.; MafOTafi lor» L-nrv^oL* i« ri nir* tsMpva la OlU • " — • - --- ----[- - • — (.---- ... »M.v — — -------- račun. Mati jima ga je naredila. »Rdeči« je pomolil materi beli« denar. Mati se ga je branila, ker ta denar ni imel nobene veljave, nihče ga ni maral. Tedaj je rdeči« zagrabil puško in jo nameril na mater. »Vzamete, ali ne vzamete?« Mati je prisiljena vzela denar. »Rdeči« je bil neki Goričanec. Na sejmskem prostoru so mlatili s strojem. Delavci so ravnokar opravili južino in se znova lotili dela. Bilo je okrog desete ure dopoldne. Po beltinski cesti je prihajala četica vojakov na konjih z jugoslovansko zastavo na čelu. Ljudje pri mlatilnici so začudeno gledali in ustavili delo. Četica dospe do gostilne gospodičen Vogel, kjer so bili nastanjeni ogrski vojaki. Ogrski vojaki priteko s puškami in strojnico iz gostilne, a bilo je že prepozno. Ker so videli, da nima smisla, upirati se, so se predali. Jugoslovani so jim odvzeli orožje ter jih odpustih. Veselo je bilo njihovo slovo... Vsak je želel, da bi čimprej dospel domov. Meni je to novico sporočil prijatelj, ki je pritekel ves zasopljen k meni, rekoč: »,Jugo-slavi' so prišli, Jugoslavi'«. Nisem si skoraj ničesar vedel predstavljati pod tem imenom in sem začudeno in neumno bulil v prijatelja, ki mi je v eni sapi ves navdušen pripovedoval ta dogodek. Čez štirinajst dni smo dobili slovenske orožnike. Bogojina je začela živeti novo življenje v svobodi. Bogojanski abiturijent. no v večjem številu udeleževali. Vsakoletna romanja v Celje so dala znova in znova novega ognja, potrebnih vezi in upanja.« Borba za Jugoslavijo. Sivolasi voditelj Slovenske Krajine je za trenutek obmolknil, se zamislil, nato pa znova nadaljeval: »Taiko je prišla svetovna vojna. Naši fantje in možje na vseh frontah so se spoznavali med seboj, z ostalimi Slovenci ter z vojaki drugih slovanskih narodnosti. Ob tem spoznavanju je rastlo njih lastno spoznanje, ki je postajalo vse bolj živahno, vse bolj izrazito, vse bolj in bolj narodno zavedno. V tistih časih sem dobil od fanta z italijanske fronte lepo sliko, ki jo še sedaj hranim. Mož se je dal na fronti slikati s »Slovencem« v roki — hoteč tako pokazati svoje notranje razpoloženje. Pomislite: v tisti dobi, pa na Madjarsko poslati takšno sliko, torej povsem demonstrativnega značaja. S te strani je imela vojna za nas vsaj nekoliko I dobrega. Dan za dnem sem dobival od fantov pisma, do 10.000 jih je bilo. Zveza med nami ' v tistih časih je bila nekaj sijajnega. Razvoj je sprožil Wilsonovo idejo, prišla je majniška deklaracija, za katero je tudi ljudstvo v Slovenski Krajini s podpisi glasovalo. V tisti dobi so od vsepovsod prihajala vprašanja na uredništvo »Novin«, celo iz že pomadjarjenih krajev jih je bilo dovolj: »Kam spadamo mi...?« Znamenit je ljutomerski tabor, kjer je v | mojem imenu prečital sedanji cestni nadzor-I nik Jožef Cigan deklaracijo predkmurskega ljudstva, da se ono želi združili z Jugoslavijo. Par dni nato sem bil aretiran ter postavljen pred preki vojni sod. Vislice zame so bile že pripravljene in brez dvoma bi bil tistikrat visel, čo se Madjari sami ne bi zbali posledic in pa protesta Narodnega veča v Zagrebu. Prihajale so iz Peste ponudbe, prošnje, pretnje, vse zaman. Prišel je celo škof iz Sombotelja, da pod plaščem cerkvene vizitacije agitira za Madjarsko. Zlasti name se je obrnil, naj bi v tem zmislu vplival pri ljudeh, toda rekel sem mu: »Prevzvi-šeni! Prepozno, ker ljudje so vsi za Jugoslavijo.« Vlada v Pešti se je potem brzojavno obrnila name, naj pošljemo deputacijo, naj navedemo zahteve. Deputacija je odšla v Pešto , brez mene, Madjari stavljenih zahtev niso niti odklonili, niti na nje pristali. Prišel je komisar Obal, ki jo pozval narod v Beltince na shod. Ponujal je ljudem sladkorja in tobaka, ljudje pa so vpili: »Ne potrebujemo sladkorja niti tvojega tobaka, ampak hočemo Jugoslavijo ...« Shod je bil mahoma razbit in komisar jo jo žalostno odkuriL Prav tako so nekaj dni po ljutomerskem taboru naši ljudje raz-! bili shod, katerega so bili tamkaj priredili Ma-1 djari. Kljub temu so prireditelji javili v Pešto, da je bila na shodu sprejeta resolucija, da hoče ljudstvo ostati pod Madjarsko. Po teh dveh neuspehih pa se je zbrala naša katoliška duhovščina iz vse krajine v Crensovcih in tamkaj očitno pred zastopnikom t madjarske oblasti, okrajnim glavarjem v Beltincih dr. Ciganom, soglasno zahtevala zdru--^ žitev z Jugoslavijo. Ako bi tega v Parizu ne. priznali, potem so zahtevali popolno zakonodajno avtonomijo za Slovensko Krajino s slovenskim uradnim jezikom celo v vojski. Doba preganjanja. V tistih mesecih sem bil stalno v smrtni nevarnosti. Z menoj vred tudi drugi, ki so mi stali v narodni borbi ob strani. Teror je bil strašen, strojne puške so govorile — narod pa je postajal dan za dnem zavednejši ter je s silno vero pričakoval odrešenja. Vse tako do marca 1919, ko so na Madjarskem zavladali boljševiki. Pod njihovo strahovlado je Slovenska Krajina prestala svoje mučeništvo zlasti v svojem najbolj zavednem delu na Do-linjskem. Podivjano čete so mučile, pa tudi morile ljudi, kolikor se jim je zljubilo. Zaplenili so »Novine«, »Marijin list«, vse. Duhovnike so zapirali kar po vrsti. V Crensovcih so stali s puško v cerkvi, duhovnik se ni smel pokazati na ulici. Vztrajal sem, ali moji ljudje s v bodoče posvetiti prav posebno paž-njo. — Sezonski delavci so posebno vprašanje: 6—7000 jih gre vsako leto na sezonsko delo v Slavonijo, v Vojvodino, v zadnjih letih tudi v Nemčijo in na Francosko. Zaradi svoje pridnosti je naš človek povsod čislan. V sezoni zasluži toliko, da čez zimo preživi sebe in svojo družino. Zemlja v ravnici je prilično dobra, le na Goričkeni je bolj peščena ali pa ilovnata ter le slabo redi. Pred vojno so v teh pokrajinah porabili silne množine umetnih gnojil. Sedaj se je ljudstvo zoper, v večji meri začelo zanimati za takšna gnojila, da si izboljša pridelek. Za zaključek zapišite tudi to: Ker je zveza s kraji preko Mure, kljub temu, da se je zgradil že most pri Veržeju, še vedno težavna, zato bi bilo nujno potrebne, da se zgradi pri Petanjcih namesto sedanjega broda most, ki bi vezal vso severnozapadno stran krajine s pokrajinami onstran Mure.« F. S. V.: Napredek SSov. Krajine pod jugoslovansko upravo Ko se je po dolgih stoletjih tujega gospod- j stva leta 1919 zopet pojavila na ostanku ozem- j i lja staroslavnih panonskih Slovencev zmagovita bratska slovanska vojska, so njene udarne kolone prodirale po razdrtih cestah in čez pre-' perele lesene mostove, ki so javno pričali, da je tujec to slovansko zemljo zanemarjal. Omrežje javnih cest je bilo sicer precej gosto, toda ceste so bile zgrajene slabo, splošno brez trdne podlage, ki bi bila na tem ozemlju diluvi-jalnih in tercijalnih ilovnatih tvorb temliolj potreba. Za slovansko zemljo je smatral lesene cestne objekte zadosti dobre, masivni mostovi so bili ob zasedbi le redka izjema. Jugoslovanska uprava je takoj pričela z utrjevanjem višje kategoriziranih cest ter rekonstrukcijo njih objektov. S sistematičnim navažanjem kamna na razmehčane ceste se je doseglo sedanje povoljno, deloma pa celo prav dobro stanje prekmurskih cest. Zgradilo se je novih masivnih, večinoma železobetonskih, izjemoma železnih objektov 13 večjih ter 78 Brv preko potoka Hokoša pri Tišini. manjših mostov in propustov. Lesenih objektov, večinoma novih ali pa temeljito popravljenih, so je postavilo 22. Razen tega so se ublažile prejake strmine, postavile ograje, zgradili oporni zidovi i. dr. Ta dela so zahtevala iz državno blagajne ogromne vsote denarja. Stoletni tuji gospodarji so se poslužili naravnega ločila deroče Mure, da so temeljito od-delili brate tu- in onstran tega vodotoka. Na celi dolgi meji niso zgradili čez Muro nili enega mostu, ki bi omogočal redni razvoj prometa. Edino na skrajnem vzhodu krajine so premostili reko radi zveze z Medjimurjem in Hrvatsko. Prva naloga jugoslovanske uprave je bila, novo ozemlje tesno navezati na ostalo državno ozemlje z zgraditvijo ceste in cestnih mostov čez mursko inundacijo kakor tudi z gradnjo železnice, ki bi spajala Ormož in Ljutomer z osrčjem Prekmurja. Tako se je že leta 1920 zgradila Veržejska cesta s 133 m dolgim lesenim mostom čez matični tok Mure, petimi večjimi inundacijskimi mostovi ter 17 masivnimi propusti. Istotako se je zgradila>£elezni-ca z ustreznimi, glavnim železnim ter inundacijskimi mostovi. Ta dela so bila .dovršena leta 1924. Provizorni železni most čez matični tok Mure je bil izmenjan leta 1968 z definitivnim. Ta velika dela so stala dežavo težke milijone. Župnik Baša Ivan v Bogojiui, Radi vojnih let zanemarjene murske urav-nalne zgradbo je deroča reka na več mestih razdrla ter začela trgati obrežno ozemlje. Ponekod je bilo že opasno za obrežne naselbine. Da se nadaljna škoda prepreči, je država in mariborska oblastna samouprava popravila in izpolnila murske obrežjie zgradbe predvsem pri Petanjcih, Bakovcih, Dokležovju, Ižakov-cih in Bistrici. Znano je, da požre izvršitev uravnalnih zgradb posebno na velikih rekah ogromne vsoto denarja. V notranjosti Slovenske Krajine je deloma država, večinoma pa mariborska samouprava s pomočjo vodne zadruge v Dolnji Lendavi izvršila na raznih mestih uravnavo rek, kakor Ledave pri Predanovcih, Renkovcih in Benici, Radmožanskega kanala pri Radmožan-rih in Dobrovniku, Libenice pri Kapci, Giinje pri Dobrovniku itd. V delu jo nova cesta Turnišče—Radmo-žanci, ki jo izvršuje mariborski oblastni komisar. Razne agilne občine so postavile na svojih cestah namesto lesenih stalne železobeton-ske mostove, deloma 7. javno podporo, večinoma pa iz svoje mooi, med drugimi občine Zen-kovci, Puconci, Sebeborci, Skakovci, Topolov-ci, Šalovci in Pužovci. V Prekmurju je vpeljan po prejšnjih gospodarjih sistem enorazrednih osnovnih šol — iz principa, kajti madjarskim mogotcem jo sluKilo slovansko prebivalstvo predvsem le /a težko ročno delo. Te šole kakor tudi druga javna poslopja je našla jugoslovanska uprava v zanemarjenem stanju. Veliko je bilo treba truda in denarja, da se jo spravilo javna poslopja v znosno gradbeno stanje. Iz državnih sredstev so se dogradile šolo v Serdioih in Kramarovcih, iz lastnih sredstev pa si je postavila novo šolsko poslopje občina Mala in Velika Polana. Za bližnjo bodočnost je pereča potreba zgraditev več novih šolskih zgradb. V minulem desetletju se j« postavilo v Prekmurju več novih in večjih cerkvenih gradb — tako arhitektonsko pomembna katoliška cerkev v Bogojini, na izbranem mestu ležeča katoliška cerkev v Sv. Jurju, ki napravi na potnika impozanten vtis, nadalje evangeljska cerkev v Gornjih Slavečih, katoliške cerkve v Kobilju in Polani, nov stolp k evangeljski cerkvi v Moravcih, nov evang. zvonik v Kupšin-cih, končno več manjših kapelic. Na novih zgradbah javnega značaja se omenja župnišča in sicer kat. v Martjancih, Turnišču, Hotizi, Polani in evang. v Domanj-ševcih, velika zgradba di jaškega zavoda Mar-tinišče v Murski Soboti, Hranilnica in posojilnica v Črensovcih. Vse te cerkvene in javne zgradbe pričajo o smotrenem stremljenju posameznikov, katerim priskoči ljudstvo rado na pomoč, uvažujoč njihove ideje. Javno koristnega značaja je tudi priključitev velike občine Murska Sobota in . bčine Beltinci na električni daljnov. J fnlske centrale ter položitev lokalnega omrežja. Poleg velikih javnih del je nastalo v > setih letih jugoslovanske uprave živahno privatno stavimo gibanje po vsej deželi. Zgradile so se vsepovsod stanovanjske, gosp -.-irske, Po sklepu mirovne konference v Parizu z dne 1. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska zasedla dne 12. avgusta 1919 Prekmurje in združila tako tudi večino onih Sloveucev z mlado narodno državo, ki jih je več stoletij ločila Mura. Sedanji pomočnik upravnika oblastne poštno-telegrafske uprave, g. dr. Anton Vagaja. zaslužen maž in strokovnjak, je organiziral ob osvobojenju prekmursko poštno upravo, prevzel pošte od madjarske poštne uprave, spravil prekmurske pošle v jugoslovanski tir, uredil prometne zveze in porazdelil poštno osebje. kar pri takratnih tukajšnjih razmerah ni bila lahka naloga. Napredka in dviga v narodnem gospodarstvu si brez dobrega ustroja v poštni upravi ni mogoče misliti. Slovenski Krajini je bila madjarska poštna uprava prava mačeha. Radi pomanjkanja točnosti ter dovolj dobrih in brzih zvez je zaostajalo vse in pokrajina je trpela težko škodo. Ko pa je prišla Slovenska Krajina pod jugoslovansko upravo, se je dosegel tudi glede pošte razveseljiv napredek. Poštna uprava se je dvignila v Murski Soboti in ostalem Prekmur-ju na najmanj isto višino, kakor jo najdemo po ostalih dobro urejenih mestih in pokrajinah Slovenije. Je to nemala zasluga upravnika oblastne poštno-telegrafske uprave za Slovenijo Alojzija Gregoriča, ki je izposloval Prekmurju vse, kar je bilo potrebno. Kako velik napredek je v poštni upravi doseglo Prekmurje, nam kaže primerjava poštnih enot pod madjarsko in jugoslovansko upravo. Povprečni mesečni promet pošte Murska Sobota za časa madjarske uprave je zuašal 7 do 8 tisoč delovnih enot. V mesecu marcu 1919. ko so zasedle Prekmurje boljševiške čete, pa je padel celo na 4995 delovnih enot in pri teh enotah ostane poštni promet pošte v Murski Soboti povprečno vse mesece do osvobojenja. Leta 1929 pa je znašal že redno vsak mesec nad 28 do 29 tisoč enot. Promet se je torej več ko potrojil. Z ozirom ua stalno naraščajoč promet se je morala pošla Murska Sobota v teku 10 let dvakrat preseliti v primernejše, zadostno velike lokale. Po preteku treh let pa postajajo "Meško Josip: Slovenska Krajina in „ceki Sodobna prosvetna in socialna gibanja stojijo v znamenju obnovitve starih narodnih običajev in duhovnih vrednot. V današnjih dneh je to gibanje vsekakor zdrav pojav, saj čutimo in vidimo, da postaja življenje družbe mehanizem brez duše. Težišče vsega je preneseno iz celic, družine, delavnic, stanu, v centrale, kjer se diktira in skoraj diktirati mora. Moralna vrednost poedinca, družine in 1 stanu pada, ker ni čuta odgovornosti. Zdi se, da se v tem pojavu naravnost izpodmikajo tla demokraciji, pravilno pojmovani. Obžalovati moramo, da je marsikatera socialna institucija naših pradedov že zamrla in se bo težko obnovila. Potrebno bi pa bilo, ker je vsako duhovno gibanje navezano na neko gotovo organ i zat orno obliko, brez katere ne more živeti in se uveljavljati. Sodobni rastoči napredek in vzporedno z njim se porajajoči razkroj skupnosti je brez dvoma največji grobokop starih narodnih kulturnih vrednot. Slovenska krajina zavzema, če gledamo poedine dele naše slovenske domovine, častno mesto med onimi, ki so zvesti ostali tradicijam slovenske preteklosti. Zakaj? Vsi vemo, da je živela Slovenska krajina čisto dru-gačuo življenje nego ostale slovenske krajine. trgovske in obrtne zgradbe. Posebno Murska Sobota se je zgostila, razširila in olepšala s postavitvijo nekaj večjih trgovskih hiš ter velikim številom meščansko-stanovanjskih in pa manjših delavskih hiš. Po celi krajini pa je nastalo nebroj novih stanovanjskih in gospodarskih stavb, večinoma v kombiniranem prekmurskem slogu, vendar iz masivnega materijala. Za materijalno povzdigo Prekmurja tekom minulega desetletja govori posebno tudi nebroj novih obrtnih zgradb ln naprav. V mur-, skosoboškem srezu je bilo zgrajenih 12 novili i večjih privatnih izvoznih klavnic, med njimi velika privatna klavnica in prekajevalnica, povsem moderno opremljena, v Murski Soboti, nadalje v Nuskovi, Serdici, Križeveih, Pužav-cih, Zenkovi, Fokerci, Beznovici i. dr., dve pa v dolnjelendavskem s rezu, in sicer v Črensovcih in Ivanjcih. Nadalje je bilo postavljenih nekaj novih večjih mlinskih naprav, tako v Bakovcih, Serdici in Sotini, ostali mlini pa so se preuredili večinoma na valjčno proizvodnjo ter na turbinski in lokomobilski pogon. Postavljenih je bilo nekaj novih žag, tako v Doliču, Gor. Lendavi, Predanovcili in Kan-čovcih. Na tem smotrenem in obsežnem javnem kakor tudi privatnem gradbenem gibanju se jasno kaže živi napredek Prekmurja v minulem desetletju pod jugoslovansko upravo. tudi sedanji poštni prostori že premajhni. Kar velja za pošto Mursko Soboto glede razvoja prometa, velja ttuli za vseh ostalih 19 pošt v Slovenski Krajini. Poštni avtomobilski promet v Prekinurju. Najvažnejša promelna žila in lahko, rečemo duša prekmurskega poštnega in potniškega prometa pa je poleg železnice avtomobilska poštna linija Rogaševci—Murska Sobota—Dol. Lendava, dolga 60 km, ki vzdržuje zvezo z 10 poštami in ki spaja mursko soboški srez z dolenjelendavskim in veže skrajno točko južnega dela Prekmurja s skrajno točko severnega dela te pokrajine. Pošlni avtomobili prevozijo dnevno 126 km, avtomobilska poštna garaža z dvema šoferjema ter enim sprevodnikom avtomobila pa se nahaja pri pošli v M. Soboti. Avtomobilske vožnje, ki jih vzdržuje postna uprava v lastni režiji, so se pričele vršiti 8. oktobra 1923 in to med M. Soboto in D. Lendavo preko Beltinc in Črensovec. Ker pa so imeli Beltinci in deloma tudi Črensovci -v-prU meri z nekaterimi drugimi kraji v tej pokra-' jini z otvoritvijo železnice Ormož—Hodoš, ki se je izvršila 22. novembra 1924, še dovol j dobro zvezo, je poštna uprava preložila 1. maja 1925 te avtomobilske vožnje na črto Murska Sobota — Martjanci — Bogojina — Dobrovnik v Prekmurju—Dolnja Lendava. Dne 15. maja 1928 je podaljšala ta avtolinija preko Ran-kovec—Gederovc (na avstrijski meji)—Canko-ve do Rogaševec (Sv. Juri). Nove pošte. V teku zadnjih 10 let so se otvorile nove pošte v Bogojini v Prekmurju, v Hodošu iu v Mačkovcih. Nove telefonske linije in nove telefonske centrale. Neprecenljivega pomena pa je za prekmurski telefonski promet nova telefonska linija Maribor—Murska Sobota—Gor. Lendava —Rogaševci, ki se je dogradila spomladi 1928 in bila otvorjena in izročena prometu 16. maja 1928 na prav slovesen način. Pošte: Murska Sobota, Dolnja Lendava, Cankova, Prosenjakovci so bile že pod mad- Tisočletno suženjstvo je oviralo napredek in s tem samoobsebi ohranjalo narodovo posebnost in bitnost- Osvobojenje pred desetimi leti je dalo Slovenski krajini svobodo in tudi možnost, da gradi lepo bodočnost neovirano in na podlagi svoje posebne kulturne biti in značilnosti. Gotovo je sicer, da marsikatera poseb-. nost in navada ne pomeni nič važnega, so pa mnoga, katerih obstoj je gotovo v interesu zdravega napredka in čuvanja zavesti skupnosti in vzajemnosti. Takšna preostala in še živa posebnost Slovenske krajine so stanovska udruženja, takozvani »cehi«. V ostalih delih Slovenije so zamrli, v Slovenski krajini še živijo, a že skoraj izumirajo. Cehovska udruženja obstojajo tri: to je čevljarski, krojaški in mlina reki ceh. Vsako udruženje v občini ima svojo posebno ustanovno listino, pisano večinoma v slovenskem, latinskem in madjarskem jeziku, ki je shranjena z raznimi cehovskimi računi in denarjem pod dvema, tu in tam celo pod tremi ključi. V teh pravilih je omenjen namen ceha, sredstva in sploh organizacija kot taka. Značilna je pa pri cehovskih udruženjih tesna zveza s cerkvijo — sploh versko življenje ceha v celoti in posameznih članov. Prekmurski cehi so še ohranili svoje cerkvene zastave, lepe in simbolično okrašene in vezane, ohranili so ob gotovih dnevih svete maše, ki se berejo za namen ceha. za umrle in še žive člane. Ob pogrebih umrlih članov spravljajo stanovski tovariši umrlega na zadnji poti z jarsko poštno upravo opremljene s telefonskimi centralami. Z izdatno pomočjo šefa X. terenske, tele-grafsko-telefonske tehnične sekcije v Mariboru, g. Ivana Bračka, pa so se otvorile nove telefonske centrale pri sledečih poštah: Beltinci, P.odraici, Črensovci, Gornja Lendava, Puconci, Martjanci, Petrovci, Rankovci, Rogaševci. Telefonske centrale pri poštah: Turnišče; Bogojina in menda tudi Dobrovnik v Prekmurju pa se bedo otvorile v najkrajšem času, verjetno v 2 do 3 mesecih. Interesenti v TurniščU in Bo- Zivinoreja je ena izmed glavnih panog narodnega gospodarstva v Slovenski krajini. Zlasti veliko se redi konj, govedi, svinj in perutnine. Smernica tukajšnje živinoreje je nagla produkcija za izvoz. Iz Slovenske krajine se izvaža že od nekdaj neverjetno veliko število živine. Največ pozornosti in nege posveča kmet konjem, zato je tudi stanje konjereje veliko boljše od stanja ostale živine. Konju da kmet vedno boljši prostor v hlevu in boljšo krmo na škodo goveji živini. Konjereja je razvita posebno v občinah ob Muri. Goji sc v prvi vrsti težka belgijska pasma, ki je deloma pomešana z noričko. Od toplokrvnih konj so gojila prej veleposestva za šport in lahko v prego lipicance, sedaj pa ta pasma propada. Lipicanca plemenjaka že od 1. 1922 ni nobenega več. Za povzdigo konjereje je veliko storila tudi država. Tako je dala iz drž. žrebčarne na Selu dva polnokrvna žreb-ca-belgijca za pleme in vsako leto daje nagrade za najlepše žrebce. Kmetu je konjereja v prvih letih veliko nesla. Rabil je konja za obdelovanje zemlje, mlade konje in žrebeta pa jc prodajal po 12.000 ozir. 15.000 Din v Avstrijo in Nemčijo. V tuzemstvu prodaja Prekrriurec konje večinoma v Medžimurje, zlasti Čakovec, domači sejmi so lc slabo obiskani. V zadnjih letih konjereja silno pojema. Vzrokov je več. Nemčija je onemogočila uvoz naših konj z visoko carino; Avstrija, kamor se je odprodalo največ belgijcev, ne goji več teh, temveč noriške konje. Na svetovnem trgu pa težkega belgijca izpodriva avtomobil. Od 1. 1925. dalje belgijec nima nobene cene več. Konj, ki je prej stal šest do deset tisoč dinarjev, stane sedaj komaj poldrugi tisoč. Kmet dobi za šest tednov starega teleta več kot za šest mesecev starega žrebeta. Lepa, šest mesecev do enega leta stara žrebeta, gredo za meso. Treba bo misliti na vpeljavo lažje konjskte pasme, ki bo dobra pred plugom in 2a težek voz, tako kakor belgijska ria eesti. Druga, lahko rečemo najvažnejša panoga živinoreje, je govedoreja, kajti za malega in srednjega kmeta je dohodek, ki mu ga vrže goveja živina, glavni in dostikrat edini dohodek. Goji se v prvi vrsti simodolska pasma. Najlepši simodolci se dobe v jugovzhodnem delu Slovenske krajine, ob madžarski meji. V severnem delu je simodolec pomešan s pinc-gavci, v severozahodnem delu, ob avstrijski meji, pa najdemo že čiste pincgavce. Število goveje živine se giblje okoli 40.000.. Visoko vzgojena simodolska pasma je nekaj časa propadala. Velik vzrok padanja je bila agrarna reforma, ker je bila tistim ljudem,, ki so preje redili živino, zemlja odvzeta (travniki), dobili pa so jo taki ljudje, ki si niso mogli nakupiti tudi živine. Drugi vzroki so bile slabe letine (suša 1921), velike povodnji (1. 1925.), metlja-vest in pomanjkanje svežih plemenjakov, ki se jih od 1. 1919. do 1. 1926. ni več dovažalo. Kvarno vpliva na razvoj goveda tudi to, da uporabljajo mali in srednji posestniki, ki nimajo konj, krave za obdelovanje. Volov tu skoraj ne poznajo. Kolikor jih je, jih imajo veleposestva. V zadnjem času se je začelo originalnimi, umetniško izdelanimi cehovskimi svetiljkami. Te časti je deležna tudi žena člana cehov in njegovi otroci. Iz pripovedovanja »veteranov« se more posneti, da je bila disciplina v cehu zelo stroga — predvsem kar se tiče verskega življenja, obnašanja in sploh javne morale. Ceh je izvrševal naravnost sodno oblast. Bile so tudi čisto določene kazni in precej stroge. Tako je bil obsojenec obsojen, da mora stati privezan v leseni kladi v nedeljo in k maši idočim glasno oznanjati, zakaj je kaznovan. Zopet drugi je bil obsojen, da je gotov,čas letal bos po snegu, nekatere so položili pod težke verige, ki držijo ob Muri mline k bregu- — Razmerje med mojstrom in učenci »inaši«, kakor jim še danes pravijo, je bilo po celiarskih pravilih čisto posebno; strogo nadzorstvo, štedenje, vzorno vedenje v javnosti, to so značilnosti. Mnogi stari možje, ki se še spominjajo predpreteklih časov, so z žalostjo ugotavljali, da je to lepo in za vajence tako koristno razmerje, danes zrahljano in čisto uničeno. Se pač tudi tukaj dogaja Isto, ko drugod. Gleda se predvsem na to, da dobimo spretne in v svoji stroki izvežbane mojstre in vseeno je, če pa so ti moralno slabi in versko mlačni. Slovenska krajina lahko z veseljem in zadovoljstvom ugotovi, dn cehi še živijo. Vprašanje pa je in mora postati to vprašanje, ali naj cehi izumrejo ali naj se obnovijo? Sledeč točasnemu kulturnemu hotenju, moramo biti za obnovitev. Dobro, da cehi še živijo v Slov. gojini so že položili polrebne prispevke. Otvoritev telefonskih central pri še ostalih štirih poštah, to so: Hodoš, Križevci v Prekmurju, Mačkovci, Veliki Dolenci je v dobrem teku. Prispevki interesentov za te telefonske centrale so že dosegli znatno višino; iz njih pa je posneti dobra in odločna volja po napredku. S to spopolnitvijo bodo dobile vse pošte v Prekmurju telefonske centrale, kar je z ozirom na velike razdalje teh krajev do svojega središča, do Murske Sobote, nadvse potrebno. J. C. zopet skrbeti za obnavljanje simodolske pasme in je dobila Slov. krajina od države simodolske plemenske bike. Uspehi v obnavljanju pa ne bodo popolni, dokler se ne bo poskrbelo tudi za hlevsko higijeno. V temnih, nezračnih in premajhnih hlevih živina ne more lepo uspevati. Simodolska pasem je za tukajšnjo klimo še najbolj primerna in najbolj rentabilna. Biki dosežejo v enem in pol do treh let že težo 500—600 kg in še več. Teh ne izvažajo. Razširil se je simodolec tudi na Mursko polje in v Slovenske gorice. — Poizkusili so tu že tudi holandce in druge pasme, pa se niso obnesli. Veliko redijo v Slov. krajini tudi svinj. Število svinj se giblje med 30.000 do 40.000. Goji se več pasem: mangolica, jokširsko pleme in nemška plemenska svinja. Največ je jork.širno-nemške plemenite svinje in pa križancev teh dveh z domačo pasmo. Kakor konjereja in govedoreja je tudi svi-njereja precej nazadovala. Krivda nazadovanju je predvsem v hlevski higijeni, pomanjkanju krme, slabih letinah, goji v sorodstvu in pomanjkanje sveže plemenske živine. Zadnja dva vzroka pa se bosta menda počasi odstranila, kajti v letu 1925. je dobila Slovenska Krajina od države 10 merjascev nemške plemenite pasme, ki kot regenerosorji obetajo najboljše. Smotreno urejeno izrejevališče prascev je samo na veleposestvu v Beltincih. Svinje tvorijo najvažnejši izvozni produkt, ki prinese lepe denarje. Pred desetletji je bilo v Slovenski Krajini jako razvito tudi ovčarstvo, kar pričajo zapuščene pristave na veleposestvih, in kozjereja. Potem je to propadlo. Ovco je zatrla konkurenca angleške volne in metljavost, kozo pa je izpodrinila govedoreja. V zadnjem času je prišlo nekaj ovc in koz zopet v dolnjelendav-sko okolico, kamor so jih pripeljali kolonisti, ki so dobili veleposestniško zemljo. Zelo veliko je v Slovenski Krajini tudi perutnine, 120—140.000 kljunov, in to največ kokoši, nekaj je tudi gosi (ca. 4000), rac (ca. 200) in puranov. Med kokošmi so zastopane najrazličnejše pasme: plymoutska, sedmogra-ška, različne italijanske pasme ter stara domača, štajersko-zagorska pasma, ki se jo je tudi začelo s pomočjo državne subvencije re-generirati. Perutnine in jajc se izvaža v velikanskih množinah tudi v inozemstvo. Tudi čebelarstvo se v Slovenski Krajini lepo razvija. Število panjev čebel se je v par letih od 4700 zvišalo na 6000. Čebelnjake in panje imajo večinoma moderne. Največja in najumnejša čebelarja, ki imata krasno urejene čebelnjake, sta Evgen Antaner, šol. upravitelj . na Trsini in Faflik Franc, župnik pri Sv. Benediktu v Kančovcih. ivan križnar krovec - Hrenova ulica št, 9 — se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča krovska dela krajini, kajti lažje je obnoviti kot pa že umrlo znova poživiti in takorekoč na novo uposta-viti. Cehe bo seve treba v marsičem prilagoditi novim razmeram sedanjosti. Osnovne ideje bodo ostale iste kakor so bile, edino v sredstvih bodo morali cehi iskati novih potov. Samopomoč, zadružništvo, skupno nakupovanje — to bodo gospodarski temelji cehov, izobrazba, posebno strokovna bo morala najti svoje mesto. Obrt je v Slovenski krajini zelo razširjena, pomanjkanje zemlje in nagel prirastek prebivalstva bo obrtni stan prav gotovo dvignil. Industrializacija Slovenske krajine, če sa hoče omejili preveliko izseljevanje, je edini izhod iz gospodarske in gospodarske in socialne krize, Iti je očividna. Ceharska udruženja bodo, dobro organizirana, zamogla stopnjema pripravljati tla industrializaciji. Ta pot bo edino rešilna, bo v interesu narodne moči. Izseljevanje slabi moč naroda. Desetletnica osvoboditve Slovenske krajine, ne bo le manifestacija, ki vzbudi ognjeno navdušenje in se zopet pomiri, aijipak bo pomenila obenem program za bodočnost. Slov. krajina, svo6ta si pomena svobode, bo to svobodo porabila, kakor jo že deset let porablja, za vsestranski napredek in dvig. Upamo, da bodo obenem z dosedaj tlačenimi silami vstali tudi cehi kot čuvarji verskega življenja in morale svojih članov, kot pospeševatelji narodne zavesti in izobrazbe, kot družabni stebri n,aroda. Poštna uprava v Prekmurju oh proslavi desetletnice osvobojeni® v 'Živinorejit v Slovenski krajini 3\a t / aj/e novega Koledar Nedelja, 18. avgusta (13. pobinkoštna nedelja): Helena (Jelena), cesarica. — Jutri: ponedeljek, 19. avgusta: Ludovik Tolož., škof. Začetek slavnostnih dni M. Sobota, 16. avgusta. Slavnostni dnevi proslave desetletnice so se že začeli. Včeraj je bila otvorjena obrtna razstava vajencev in pomočnikov, ki jo je priredila obrtna zadruga ravno pod okriljem proslave. Otvoritev se je izvršila zelo slovesno. Prvi je izpregovoril g. Štefan Lukič, predsednik obrtne zadruge. Razstavo je otvoril mestni župan g. Jožef Benko. Otvoritvi so prisostvovali gg. Fr. Založnik kot zastopnik vel. župana, dr. Lipovšek, glavar, dr. Bratina, vladni tajnik, Čeh, predsednik gremija trgovcev in druge odlične osebnosti. Zastopana so bila tudi vsa društva — moška in ženska. To je v M. Soboti prva razstava te vrste in je vzbudila mnogo zanimanja. Zastopane so vse obrti. Mnogo pozornosti vzbujajo zlasti umetni lončarski izdelki, klišeji, ki jih je izdelala >Prekmurska tiskarna«, pohištvo, predvsem pa državni grb, ki je izšel iz peči pekovskega mojstra g. Kralja. Vsi razstavljalci: vajenci, pomočniki in učenci obrtne šole zaslužijo priznanje za trud, ki so ga imeli z izdelki in sploh za razstavo, katera ima namen, da dvigne proslavo desetletnice. * Slavnostna številka Novin je izšla v podvojenem obsegu in v povečani nakladi. Med drugim obsega sledeče važnejše članke: Dr. M. Slavič: Ob desetletnici slovenske svobode. — Klekl Jožef vp. župnik: Naša zmaga. — Jožef Godina C. M. Ljubljana: Prve jugoslovanske čete v Slovenski Krajini. — Erko: Gimnazija — naš Pijemont. — F. Bajlec: Naše posebne razmere. — Šolstvo v Prekmurju. — Fr. K.: Narodno delo naše duhovščine. — F. K.: Dijaško gibanje v Slovenskoj Krajini. _ Napredek poštne uprave itd. — Večina člankov je napisana v knjižni slovenščiui. Objavil pa je tudi pesnik Srčen domoljubno pesem »Mura svojoj sestrici Rabi«. Škof dr. Rozman na prvi apostolski poti Prelepo slovesnost je obhajala sorska župnija na Veliki Šmaren, 15 t. m. Za 37 letnico posvečenja župne cerkve, je gorečnost župljanov za lepoto svoje hiše božje preskrbela dva nova stranska oltarja, ki sta že itak lepo cerkev še prav posebno v krasoti povzdignila. Zadnje tedne pred praznikom je neumorno sodelovala vsa župnija, da dostojno okrasi cerkev in dohode do nje za izredno slovesnost Nebroj vencev lične oblike je spletla gorečnost deklet vseh vasi — zlasti članic Mar. družbe. Fantje so postavili nad 20 mogočnih mlajev in lepih slavolokov s primernimi napisi. Prvi na meji župnije se je glasil: Na Vaši prvi apostolski poti Pozdravi srčni Vam hite naproti! Presvetli škof dr. Rožman se je pripeljal ob pol 9 iz Ljubljane. Konjenica v narodnih nošah ga jc sprejela na meji župnije ter ga spremljala ob slovesnem zvonenju do Sore, kjer ga je cela župnija pričakovala. Po nagovorih in pozdravih so se zvrstili v sprevodu šolska mladina, Marijine družbe, društva, narodne noše, duhovščina, obč. zastop z županom in ostali proti cerkvi. Pevski cerkveni zbor je s himno, posvečeno Presvetlemu, in drugim lepim petjem spremljal svečanost. Pomenljivi in ganljivi obredi posvečenja so se pričeli točno ob 9. Verno ljudstvo je neutrudljivo sledilo dolgim obredom, poslušalo vneto besedo Presvetlega, ki mu je razlagal svete obrede, življenje in trpljenje sv. Kocijana in tovarišev, kojih svetinje so se vzidale v kamenite oltarne menze. Popoldne ob 3 je sprejel g. škof po ganljivem nagovoru 43 novih članic v Mar. družbo. Po odpetih litanijah se je slovesnost zaključila. Ne samo domačini, temveč daljna okolica je napolnila prostrano cerkev do zadnjega kotička. Vsi so bili polni hvale.ter se izražali, da tako lepe slovesnosti Sora še ni obhajala. Žrtev Save Dne 16. avgusta je Sava zahtevala novo žrtev. Kovaški mojster Janez Okoren se je šel po težkem dopoldanskem delu s svojo ženo, katero je poročil šele pred tremi tedni in s tovarišem kopat v Savo. Po nesreči je mladi mož zašel na kraj, ki mu je bil neznan. Od začetka je bila Sava plitva, kar naenkrat pa se je za skalo razširila v globoko kotlo z vrtincem. Ker je bil mož vroč, ga je bržkone prijel krč in ga zgrabil močan vrtinec. Ker ni bil dober plavač, ga je vrtinec potegnil na dno. Žena in tovariš, ki sta nesrečo zapazila takoj, si nista upala v vodo, ker nista znala toliko plavati, da bi si ga upala rešiti. V bližini ni bilo nikakega kopalca. šele čez nekaj časa je prišel neki učitelj, ki je iskal ponesrečenca dolgo časa, a ga ni mogel najti. Nato so prispeli še drugi ljudje s čolnom in po 1 in pol urnem iskanju se jim je posrečilo potegniti mrtvo truplo iz vode. Starši Janezove žene so bili o nesreči takoj obveščeni in šli nemudoma v Hrašče (pri Smledniku), kjer je pokojni stanoval z ženo in je imel kovačnico. Ponesrečenca so ponoči prepeljali na dom njegove žene v Dravlje. Zahrbten umor v Iški Loki V Iški Loki odkrili g rožen zločin, izvršen pred meseci. — Ženska umorila svaka v spanju. — Njen mož, brat umorjenega - sokrivec Naporno poizvedovanje orožnikov — Grozna najdba na polju Iška Loka, 17. avgusta. | Francijo ali kam drugam. Ko so orožniki poizve- Ižanska okolica, posebno pa prijazna vasica Iška Loka, je pod vtisom groznega zločina, ki so ga orožniki odkrili te dni, ki pa je bil izvršen že pred meseci. Vest o tem umoru so danes dopoldne prinesli Ižanci tudi v Ljubljano, kjer je vzbudila enako pozornost. Ravnokar odkriti zločin je bil marca meseca izvršen nad 51 letnim Martinom Kraljičem, rojenim v Iški Loki. Martin Kraljic je bil štirikrat v Ameriki, pred leti pa se je vrnil s precejšnjim kupom denarja v Iško Loko in se nastanil pri svojem bratu Francetu Kraljiču. Francetovo posestvo je bilo precej zadolženo in ga je Martin mogel še pravočasno rešiti. Posodil je bratu in svakinji okoli 175 tisoč dinarjev. Pri Kraljičevih se je pričelp veselo življenje. Martin Kraljič, bogati ameriški stric, jih je zalagal z živili, kupil jima je voz, konje in drugega blaga. Obenem pa je tudi zalezoval bratovo ženo. Spomladi je nehal z dajatvami in tedaj se je na mah nehalo prijateljsko razmerje z bratovo družino. Posebno Martinova svakinja, Marija Kraljič, rojena Japelj in doma iz sosednje vasi Bresta, je pričela Martina zelo črtiti. Marija je zelo odločna ženska, krepka in močna. Imela je svojega moža Franca, ki je bolj mehke narave v popolni oblasti. Martin je tožil brata in svakinjo za znesek 175.000 dinarjev, ki jima ga je posodil. To je sovraštvo le še povečalo. Pred sodiščem pa so se za denar pobotali, namreč, da plača brat Franc Martinu 25.000 dinarjev, povrhu tega pa mu mora dajati vse življenje hrano in stanovanje, v slučaju pa, da Martin s brano ne bi bil zadovoljen, mu morata Franc in Marija plačevati letno 5000 Din. Martin je dal svoje pravice tudi intabulirati. Svakinja Marija pa tudi s tem ni bila zadovoljna. Njej je bil Martin napoti in hotela se ga je znebiti. Večkrat se je izrazila napram sosedom, da »bo tega h... že spravila s pota!« Svojo tajno namero je tudi izvršila in sicer dne 25. marca. Ko je odšel Martin spat v hlev, kjer je hitro zaspal, je okoli 11 zvečer vstala, se splazila v hlev in svaka spečega večkrat udarila s sekiro po glavi ;n sicer na sence. Martin je bil najbrže že po prvem udarcu mrtev. Zločinka je nato odšla po moža, ki se je kar stresel, ko mu je žena sporočila, kaj je napravila z njegovim bratom. Toda odločna žena mu je ukazala, naj ji pomaga spraviti Martinovo truplo v kaščo. Franc jo je pohlevno ubogal. V kašči sta imela Martinovo truplo skrito 24 ur. Drugega dne, 26. marca zvečer, sta zapregla konja, naložila bratovo truplo na voz in ga zapeljala na pol ure oddaljeni travnik ob Išči ter ga tam zakopala v poldrug meter globok grob tik vode. Sosedom, ki so takoj pogrešili Martina, sta pripovedovala, da ga sama pogrešata, da je Martin najbrže odšel na tihem v Ameriko, morda v Švico, deli, da Martin pri oblasteh sploh ni nikdar v zadnjem času prosil za potni list, so pričeli sumiti — enako tudi vaščani sami, — da je bil nad Martinom Kraljičem izvršen umor. Nad 30 krat so v zadnjih dveh mesecih orožniki zaslišali Franceta Kraljiča in stvar se je čimdalje bolj bližala razjasnitvi. Dne 16. t. m. pa so orožniki še enkrat temeljito in ostro zaslišali Franceta Kraljiča. Franc se je po dolgem obotavljanju in zapletanju v protislovja udal in skesano priznal: »Jaz ga nisem, žena je Martina ubila.« Nato je povedal vse, kako se je umor izvršil. Orožniki: narednik Poštovan, narednik Klemene in kaplar Krese so odvedli Kraljiča na travnik ob Išči in tu je pokazal mesto, kjer je bil Martin zakopan. Franc Kraljič je bil aretiran, z njim pa tudi žena Marija. V petek popoldne so pripeljali orožniki v ljubljanske zapore Marijo, ki je ves čas zatrjevala svojo nedolžnost in se vedla zelo histerično, kake tri ure za njo pa so privedli še njenega moža. Danes je odšla na lice mesta sodna komisija, ki so jo tvorili preiskovalni sodnik dež. sodni svetnik dr. Stojkovič, zapisnikar Špunt in sodna zdravnika dr. Puher in dr. Bežič. Komisija je dala truplo odkopati. Truplo je že popolnoma razpadlo, na lobanji pa so se poznali še močni udarci na sencih, prizadejani s topim orodjem. Z zločinom Franca in Marije Kraljičeve se bo bavilo eno prihodnjih zasedanj ljubljanske porote. Likvidacija okrajnega zastopa v Sevnici Dne 11. avgusta t. 1. se je vršila v pisarni Okrajnega zastopa v Sevnici likvidacijska seja, s katero so bili preneseni posli likvidiranega zastopa na nove edinice, t. j. na Okrajni cestni odbor v Sevnici, na Okrajno blagajno v Brežicah ter na zdravstvena okrožja v Sevnici, v Rajhenburgu in na Planini. Vsa aktiva in pasiva bivšega okrajnega zastopa se porazdele na posamezne edinice v razmerju 70:20:10, zdravstvena okrožja pa dele med seboj v razmerju 7:3:0. Vse premično in nepremično premoženje prevzame okrajni cestni odbor Sevnica, ki izplača posameznim edinicam odpadajoče vsote po gornjem ključu. — Za podlago likvidaciji se je vzelo 1. 1. 1929. ter so bili izdatki v tekočem letu posameznim edinicam vračunani v odpadajoči delež. Vse sklepi na likvidacijski seji so se izvršili soglasno. Zdravnik dr. Alojzij Tursič je otvoril ordinacijo v Cerknici. Roda Roda: Gos iz Podvoloczyske Dobijo se Dunajčani, ki so se sprijaznili 2 razpadom stare včlike avstroogrske države, ki so zadovoljni z neznatno okleščeno Avstrijo, ki so veseli, da ne slišijo nič več o okrožnem sodišču v Trutnovu, o Sandžaku, za katerega je bil večen prepir in o Trentinu. — Kako je vse to daleč za nami! Kakor da nikoli ne bi bilo res! In vendar je obstojala nekoč neka večna n. I. kateg. Maribor, glav. kol.; sklad, desetarja: Steinbucher Henrik, zvan. II. kateg. Maribor, glav. kol.; Šonc Ferdo. zvan. II. kateg. Ljubljana, glav kol.; kretnik: Pfeifer Friderik, zvan. II. kateg. -Aestinje; vo-zovna zapisovalca: Perovšek Josip, zvan. II. kat. Ljubljana, glav. kol.; Selan Franc, zvan. II. kat. Ljubljana, glav. kol.; sklad, sluge: Bdbuder Andrei, zvan. II. kateg. Rakek; Ferk Rudolf, zvan. II. kat. Maribor, glav. kol.; Krašovic Stane, zvan. II. kat. Rakek; postajni slugi: Bcnda Maks, zvan. II. kat. Ljubljana, gor. kol.; Dobravec Valentin, zvan. II. kateg. Bistrica, Boh. jezero; postajni zvaničnik: Potočnik Vladimir, zvan. I. kateg. Novo mesto; za strojevodjo dosedanji strojni kurjač Vengust Leopold, zvan. II. kateg. kuril, ekspoz. Velenje; za prometne zvaničnike dosedanji sprevodnik: Gorup Karel/ zvan. II. kateg. Dravograd Meža; postajni pazniki: Babošek Alojzij, zvan. I. kateg. Hoče; Kolarič Albert, zvan. I. kateg. Ruše; Luoe) Martin, zvan. 1. kateg. Pesnica; sklad, desetar: Bedenikovič Mihajlo, jvan. II. k=iteg. Bučečovci; brzojavec: Prezelj- Vlado, zvan. I. kateg. Ortnek; pomožni pisar: Simončič Maks, zvan. I. kateg. Pol-zela-Braslovče; kretnik: Planinšek Anton, zvan. II. kateg. Šalovci; čuvaj: Špoljar Josip, zvan. II. kateg. Petrovci Križevci. Nova radijska sezona se bliža! Preglejte svoj aparat - njegove žarnice zvočnik - anteno 1 — Nabavite si pripravo za priklopitev na električen tok, ki Vam znatno zmanjša obratne stroške! — Če mu manjka eno ali drugo, če ga želite modernizirati ter ga usposobiti za novo radijsko sezono, dostavite ga delavnici RADIO LJUBLJANA - Miklošičeva 5 ¥p7aIa]tl™po novih izumih za bodočo sezono! od lo Druge vesti it Podeljeni sta župniji: Hotedršica Jankotu Borštnarju, dosedanjemu župniku v Pečali in Duplje Jožefu Vrankarju, dosedanjemu župniku na Mirni. Z okrožnico sta se razpisali župniji: Peče v moravški dekaniji in Mirna v trebanjski dekmiji. Rok za % laganje prošenj je določen na 10. september 1929. it Zgradnrina se mora plačevati tudi r stanovanj dušnih pastirjev. Tako je odloči fin. ministrstvo dne 3. julija 1929 št. 31.064. Lato ne pomaga nobena pritožba; pač pa imujo dušni pastirji pravico, da zahtevajo kakor doslej pri dopolnilni prenosni taksi (pri.stjjb. na-mestku) povračilo tega davka v Smislu S 7. kon-grualnega zakona z dne 19. sept. iso.-i, drž. zuk. št. 176, po katerem se stavijo med ;zdatke v fa-siji vsi državni davki, deželne (oblastne!, občinske doklade, prenosne takse itd. Dušni pastirji naj torej precej, ko zgradarino plačajo, predlože škof. ordinariatu dotično davčno potrdilo ozir. položnico poštne hranilnice z davčnim predpisom. Škof. ordinariat bo notein predložil ta dokazila g. vel. županu v rešitev. Vzajemnost v Ljubljani. I", avgusta 1929 * Zapriseženi so bili 16. t. m. člani upravnega odbora, finančne kontrole in uradništva Delavske zbornice v Ljubljani, da bodo vestno vršili svoje dolžnosti v korist države in Delavske zbornice. Pri tem slovesnem činu je bil za vlado navzoč gospod vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka. -fr Smrtna kosa. V četrtek, 15. t. m. ponoči je preminul zadet od kapi g. Pavel Zupe, mesar in gostilničar v Škocijanu. Bil je splošno priljubljen in spoštovan, posebno lovci ga bodo pogrešali. Zapušča ženo in več otrok. it Prispevki za socijalno zavarovanje. Okr. urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja na dejstvo, da mora od vsakega drugega delodajalca prisilno — to je s politično ali sodno izvršbo _ izterjavali zavarovalne prispevke. Po eni strani povzroča to uradu ogromne neproduktivne uprav- ■ i__Xt.~ Jr,.*'. .Ivo-,: n-----. .. 1.' ., liv suuont v nevarnost njegovo likvidnost. S tem so neposredno občutno prizadeti tudi mnogoteri gospodarski faktorji, kakor so lekarne, bolnice, zdravilišča in razni dobavitelji, ker urad napram njim ne more pravočasno izpolniti prevzetih obveznosti. Res je položaj gospodarstva težak, vendar pa ni tako težak, da polovica delodajalcev ne bi mogla pravočasno plačevati zavarovalnih prispevkov. Temu nevzdržnemu stanju je mnogo krivo pomanjkanje dobre volje in nerazumevanje potreb soc. zavarovanja s strani delodajalcev, ki bi si mogli precej olajšati plačevanje prispevkov že s tem, da onega dela zavarovalnih prispevkov, ki ga odtegujejo od plač in mezd nameščencev in delavcev, ne puščajo v obratovanju, temveč ga takoj izročijo Okrožnemu uradu. Potem bodo ob zapadlosti predpisa prispevkov morali odvzeti obiatnim sredstvoi": dejansko le še polovico predpisanega iznosa prispevkov in ne bodo imeli ob-čuth i. da odvzamejo prometu ves znesek hkrati. Dejstvo, da mora polovico delodajalcev prisilno terjali za prisp..vkc, skrb ze znižanje s tem povzročenih stroškov, kakor tudi skrb za likvidnost Mit okrožni urad, da se bo moral poslužiti proh ne.cdnim plačnikom prispevkov vseh zako-nitih kiienskih določb. if Krstna darila četvorčkom. Ravnateljstvo Bolnice /.a ženske bolezni v Ljubljani je prejelo ledeča darila zr porodnico Terezijo Gorenje: Petrovič, Belgrad 200 Din, Neimenovan 200 Din, iz sklada g. priinarija dr. Ivana Jenka 500 Din, dr. Dolenc 30 Din — Ker je Terezija Gorenje, ki ima že od prej šest otrok, podpore nujno potrebna, jo toplo priporočamo usmiljenim srcem. Darove sprejema tudi uprava »Slovenca«. it Pevska zveza naznanja, da se pevski tečaj v Trebnjem dne 19. in 20. avgusta ne vrši radi zaposlenosti predavateljev. it Planincem in izletnikom v vednost. Vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 11.40, ima na Jesenicah zvezo na vlak. ki odhaja v Kranjskogoro in Rateče. -A- Državna trgovska akademija v Mariboru. Vpisovanje novih in dosedanjih učencev in učenk se bo vršilo dne 2. in 3. septembra. V I. letnik se sprejemajo oni učcnci, ki so dovršili najmanj štiri razrede srednje šole, a oni, ki so dovršili meščansko šolo z završnim izpitom, morajo prej opraviti dopolnilni izpit iz slovenščine, nemščine, narodne geografije z zgodovino in matematike v obsegu ! programa III in IV. gimn. razreda, Za pripustitev I k dopolnilnemu izpitu treba nasloviti s 5 Din kol-! kovano prošnjo na ravnateljstvo zavoda ter ji pri-I ložiti zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Iz-i pitna taksa znaša 450 Din, državna taksa 20 Din v kolkih. Dopolnilni izpiti se bodo vršili dne 4. S in 5. septembra. Za sprejem v I. letnik se nadalje zahteva, da učenec (učenka) dovrši v letu, v katerem se vpiše, in da je predvsem iz mariborske oblasti. Popravljalni izpiti se opravijo v času od 26. do 31. avgusta. Prizadeti morajo pravočasno predložiti tozadevne prošnje za pripustitev z izpitom in jim predložiti izpričevalo. Redni pouk se prične dne 7. septembra. — Ravnateljstvo. it Samomor v blaznosti. Dne 15. avgusta se je obesila 491etna samska Ana Rus iz Lučarje-vega kala pri Št. Vidu. Bila je slaboumna. Dvakrat so jo letos komaj rešili, ko se je hotela vto-piti. Lani je bila dva meseca v blaznici. Pustili so jo domov, ker primanjkuje prostora in ker so bili mnenja, da se ji je zboljšalo. ir Studijsko potovanje nemških zdravnikov i/ češkoslovaške v našo državo. Zveza za tujski promet v Sloveniji organizira veliko poučni )>o-tovanje nemških zdravnikov iz Čehoslovaške \ Slovenijo in na naše Primorje. Izletniki, J00 po številu, bodo prišli dne II. septembra v Miri-bor, nakar bodo posetili Rogaško Slatino. Dne 12. septembra se bodo peljali oreko Ljubljane na Bled, kjer ostanejo dne 13. septembra cel dan. 14. septembra potujejo gostje preko Pt.sio.j-nc v Opatijo in od tam na Sušak. S Sušakn se bodo vozili po morju do Kotora In potem nazaj do Splita. Iz Splita pa dne 22. septembra na Plitvička jezera in Zagreb. Konec ootovanja bo v Zagrebu dne 24. septembra. To ootovauje bo izredne tujsko-prometne in propagindne važnosti. vsled česar bi kazalo, da se gostom priredi čim dosfojnejši sprejem v vseh večjih krajih, kjer se bodo ustavili. •fc 150 kandidatov na milijnrdno dedščino. Poročali smo včeraj o ogromni dedšeini. ki jo je zapustil Nikola Bironič v Londonu. Na teh pet milijard se je prijavilo dosedaj že 130 deB dičev in sicer 110 Bironičevih sorodnikov i/, ženskega, 40 pa iz moškega kolena. Če bi psem sorodnikom bila dodeljena dediščina, odpade na vsakega še vedno okrog 40 milijonov nišega denarja. Eden teh kandidatov, trgovec Lazar Bironič v Sremski Mitrovici. je izjavil, ]a če res prejme teh 40 milijonov, da zgradi v Sremski Mitrovici nebotičnik in da vloži v svojo trgovino samo 10 milijonov dinarjev. Bomo videli, kaj bo s temi milijoni? it Napetost, nepravilno vretje v debelem črovesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef«-grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. Dobiva se v lekarnah, drogerijak in špecerijskih trgovinah. it Ant Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in upisovanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančnejše v inserat-nem delu. it Vzgojno delo je velika umetnost, katere ne zna vsak sam od sebe. Na priprost in lahko umljiv način nam »Mati vzgojiteljica« v svojem drugem poglavju to veliko umetnost razlaga. Knjiga se naroča pri Upravi »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom in stane s poštnino vred 16 Din. — Knjigarna dobe običajen popust. Ljubljana Nočna služba lekarn Nočno službo imajo drevi: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra c. 78, Hočevar, Šiška VII. V ponedeljek zvečer: Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska c. 10. * O Zlata poroka v mestnem zavetišču. Starčki in sta lice v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici so komaj prenehali razgovarjati se. o zadnji zlati poroki, ki se je vršila pred meseci — počasi teko dnevi v zavetišču in zlata poroka, to da tam obilo snovi za razgovore — že bodo doživeli zopet nekaj takega. Pa naj si vsak privošči slovesnost zlate poroke, bomo videli, če bo šlo! Deležen bo vsega spoštovanja, kot ga bosta danes doživela zlata jubilanta Ivan in Frančiška Hafner v mestnem zavetišču. 50 let je že od tega, kar sta se vzela in vedno sta složno živela. On, Janez Hafner, je bil železničar in je opravljal važno službo portirja, ona pa mu je zvesto gospodinjila, šele pred tremi leti ju je usoda prisilila, da sta. se radi premalo pokojnine morala zateči v mestno zavetišče. Naj izdamo še njuno starost. Njemu, Janezu, je 72 let, pu je še kar dobre volje in se dobro počuti, njej, Frančiški, pa jc 74 let in tudi ona je še kar čila. Danes ob 10 bosta v cerkvi sv. Petra ponovila poročno slovesnost, kot sta je bila deležna pred 50 leti. Za moža pa bosta tokrat g. magistratni direktor dr. Zamik in magistratni nadoficijal g. Kozinc. Potem seveda ne bo šlo brež zakuske, ki jima jo bo priredila na čast v mestnem zavetišču mestna občina. Zlatoporočencema še obilo svetlih, vedrih let! 0 Mestni otroci gredo na izlet. Slučaj davice v počitniški koloniji v Velesovem je prekrižal, kot smo že poročali, ljubljanskim malčkom mnogo lepih načrtov in doživetij. Tako ne bo mogla oditi v Velesovo tretja kolonija mestnih otrok. Toda mestna občina je skrbna mama iu kar enkrat svojim revnim otrokom obljubi, tudi izpolni, če ji je le mogoče. Ker ne more tretje kolonije poslati na počitnice, jim bo priredila na lastne stroške seveda, celodneven izlet. Otroci, 40 po številu, odidejo v ponedeljek zjutraj na Šmarjetno goro. Dečke in deklice bodo spremljale gospodične in gospe magistratne uradnice. Otroci bodo na izletu deležni raznih IKjsvetnih dobrot, katerih še ne smemo izdati, da bodo jutri bolj presenečeni. Samo to lahko izdamo, da bodo imele gospodične s seboj razne »škrniclje« in pakelce — seveda ue prazne. — Želimo, da bi se ti otroci, ki doživijo v svojem revnem življenju le malo lepega, enkrat prav dobro zabavali. © Cepin ponesrečenega Vinka Habeta. Pred dobrim teduom je nek gospod, ki je plezal severno triglavsko steno, vzel seboj del cepinu ponesrečenega Vinka Habeta Cepin je bil še okrvavljen. Ko se je pripeljal v Ljubljano, je cepin pozabil v vagonu gorenjskega vlaka. Ker je ccpin za sorodnike pokojnega Habeta drag spomin, se najditelj prosi, da ga odda pri Slov. plan. društvu ali ga pa dostavi sorodnikom v Gledališki ulici št. 5. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 14. do 17. t. m.: Anton Panholzer, železniški sprevodnik v p., 76 let, Miklošičeva cesta 28. V bolnišnici so v istem času umrli: Ivana Svetlin, služkinja, 22 let. Gradišče 9; Andrej Gliebe, zasebnik, 59 let, Gotenica 26; Mihael Klanjšek, posestnik, 51 let. Sv. Katariua; Marija Jelen, privatna urod-uica, 21 let, Stari trg 26. O Poprava železniškega mosta preko Martinove ceste. Vsled popravila železniškega mosta preko Kette-Murnove (Martinove) ceste ostane dne 18., 19. in 26. avgusta t. 1. prehod pod žel. mostom za pešce in vozila zaprt in sicer od 6. do 14. ure. © Gremij trgovcev v Ljubljani (šolski odbor) obvešča gg. učne gospodarje, da se vrši vpisovanje v I. ra/.red greuiijalne trgovske šole v soboto, dne 31. avgusta t. L, od 8. do 12. ure in od 2 do 5 popoldne v gremijalni pisarni. Vpisovanje v II. iu III. razred se vrši v ponedeljek, dne 2. s e p t e m b r a , od 2 do 5 popoldne v šoli na Ledini. Pri vpisovanju mora plačati vsnk vajenec predpisano šolnino v zne- Zborovanje Slomškove dražbe Lepo se je obneslo, četudi je bilo sklicano prav nepriličen čas. Kakor bi hotel odbor preizkušati zanesljivost, odločnost ter požrtvovalnost svojih članov, tak občutek smo imeli, ko smo brali vabilo na zborovanje ob tako neugodnem času,. Reči moramo, da se je poizkus vsekakor sijajno obnesel. Pričakovali smo do 60 udeležnikov, bilo pa jih je nad 100! Dalje je to zborovanje pokazalo, da se za vzgojna vprašanja zanima pred vsemi stanovi le učitel.jstvo in duhovščina, vsi drugi stanovi pa kažejo v tem pogledu preveč indiferentnosti, kar je obžalovanja vredno. Zanesti pa moramo v vse stanove zanimanje za vzgojo mladine, zato bomo poskušali še s takim zborovanjem in sicer ob takem času, da bo udeležba mogoča tudi drugim stanovom, ki nimajo počitnic. Smo namreč prepričani, da bode naše delo le tedaj uspešno, ko bomo zainteresirali za vzgojo mladine najširše plasti naroda. V to smer delovati pa ne sme biti le naloga učitelja, duhovnika, ampak vsakega inteligenta. Po sv. maši smo prisostvovali predavanju c. o. salezijanca g. Josipa Mezeta. V svojem predavanju nam je orisal vzgojni sistem blaž. Janeza Don Bosca, ki se je posluževal preventivnega sistema ter žel po njem krasne uspehe. Kako pa tudi ne? Preventivni sistem sloni na uvidevnosti, ljubezni, prijaznosti, zaupnosti, družinski domačnosti. Razdalja med učencem in učiteljem-vzgojiteljem zgine, veže ju medsebojna ljubezen in spoštovanje. Preventivni sistem prepreči zlo, da ga ni treba še-le zdraviti. Pri represivnem sistemu je to vse narobe. Čaka na zlo, da ga nato zdravi, kar pa je slabše — da: zanič! Vsi navzočni smo se ogreli za Don Boscova vzgojna načela in jih bomo v bodoče uporabljali v svojem poklicu. G. predavatelj je žel za svoje lepo predavanje prav živahno odobravanje vseh navzočih. Ogledali smo si dalje še čevljarske, krojaške in usnjarske delavnico in odnesli iz vseh ugodne vtise. V sedanjih časih je naravnost sreča za vse one, k ise morejo izučiti obrta pri č. oo. salezijancih, kojih zavod moramo javnosti kar najtopleje priporočati. Na lepi Rakovnik bomo še pohiteli. Všeč nam je bilo vse, kar smo slišali in videli. sku 500 Din, novo vstopivši pa še 100 Din kot sprejemnino. Natančnejši podatki so razvidni na šolski deski v šoli na Ledini in v gremijalni pisarni. Redni pouk se prične v ponedeljek 9. s e p t e m b r a o b 2 na Ledini. Šolski odbor opozarja gg. šefe, da naj se vajenci sprejemajo le do 1. septembra, ker se pozneje prijavljene vajence pod nobenim pogojem ne bo sprejemalo v šolo. šolski odbor. 0 »Ofrelit«, ki se je zaključil na policiji. Rdečelična in prijazna gospa Mara v Zg. Šiški jc imela na Veliki Šmaren svoj god. Pet žejnih muzikantov, članov glasbenega društva »Boben*, je že teden poprej ugibalo, kateri Mici bi bilo najbolj pametno napraviti »ofrelit«. nazadnje pa so jo pogruntali, da še najbolj pri gospej Mari. Povabili so se kar sami in muzici-rali pod oknom tako dolgo in na toliko lepih viž, da sta jih povabila gospa Mara in njen mož: »No, pa pridite,notri!« V hiši je bilo potem prav prijetno. Gospa Mara ni skoparila. Muzi-kantje so si pošteno odvezali duše z jedačo, s pijačo, gospa Mara pa z njihovo muziko. Vse bi šlo tako lepo v redu. samo, če se ga ne bi Albert, uslužbenec moža gospe Mare malo preveč nalezel. Pričel je nekaj godrnjati, še gospodu in gospej je odpovedal spoštovanje. Muzikantje so že imeli v žepu tri stotake za ofreht in so bili sila korajžni. Z lepa ali z grda, Alberta je bilo treba potolažiti. Ali Albreht se jim jc. postavil po robu in je pometal vse štiri mu-zikante na tla. samo petega ni mogel, ta je obdržal ravnotežje, ker se je oklenil bobna. Muzikantje pa so se le maščevali nad Albertom. Pred hišo so ga napadli in temeljito zdelali. Če Albertu ni boljše, se še danes drži za one dele telesa, kjer so mu jih muzikantje naložili in sicer prav gorkili. Albert je »hudobne« mu-zikante ovadil policiji, vse, razen petega, ki se ni utegnil tepsti, zaka j moral sc je držati bobna. Na policiji pa ravno tedaj niso imeli drugega dela, so pa o tej reči napisali dolg in izčipen protokol. Pa še nekaj: prav prijazno so vprašali na policiji muzikante: »Kje imate dovolilnico za podoknico?« »Dovolilnico?« so se začudili muzikantje, ki so bili že zopet žejni, «te pa nimamo!« »Kazen bo treba plačati!« Tako bo šlo po vodi onih 300 Din. težko primuziciranih na »ofrehti«, če ne bo kaj hujšega. Muzikantje pa so še vedno žejni in vztrajno brskajo po koledarju, kdaj bo kje zopet kak god. Samo s policijo, to so se zakleli in prisegli, pa nikoli več nobenega opravka! © Trije »politiki«. Sestali so se trije možje v znani gostilni v Spodnji šiški. Po šestem ii-terčku so se pobratili in si povedali imena. Čudno — vsi trije so imeli imena treh bivših slovenskih politikov. Naenkrat so začeli hvaliti vsak svoje ime, to sc pravi politika, ki ima isto ime. Beseda je dala besedo in razvil se je med njimi pristen -.političen« pretep. Kot v prejšnjih političnih časih, je bila tudi tokrat tepena najmanjša stranka, to se pravi nosilec imena njenega bivšega predstavnika. Ta političen spor bo rešila policija, ki bo vsem enako razdelila kazni, brez ozira na kako pripadnost k bivšim strankam. O Star panj in mlada dekleta. Hudo je. če se vname star panj. Sosedje se zgražajo, ljudje spogledujejo, »panj« pa se ne zmeni za vse in počenja ravno tisto, kar je njemu všeč, sosedom pa ne. To pa je tisto žalostno, da jo navadno takle »panj« vedno na koncu skupi. Tam med čevljarskim in šentjukobskim mostom stanuje tak star panj. Mož je že sila prileten, nli v njegovem stanovanju so se zbirala vsa lahkoživa dekleta, ki jim ni nič za svojo dekliško čast. Naenkrat je »panj« opazil, da mu je zginila zlata verižica, že na starini vredna svojih 2000 Din. Ena njegovih mladih prijateljic jo je morala pohasati, drugegn ni bilo v stanovanju. Toda katera, ko jih je bilo zadnje čase toliko pri njem? Zaupal je vso reč policiji, ta jc kmalu izsledila tisto, ki jo je »pobasala«. Detektiv je tudi našel verižico, zakaj preslabo jo je skrila. Verižico je razsekala že na tri dele in si mislila napraviti iz teh delov zlate zapestnice. Na zlat nakit so taka pokvarjena dekletu namreč kar neumna. Dekle je bilo aretirano in na dan je prišel še en njen greli. Svoji gospodinji je ukradla 800 Din vredno zlato zapestnico in jo podarila nekemu mlademu gospodu, kot pravi sama. Ta »gospod« pa sedi sedaj v zaporih deželnega sodišča radi zločina goljufije. AiLEM TOTEM 38$>- . ■ DES - ; UBLIK J»B1| W£LTKRIEGE5 if DER ARBEIT V** Na čelu poleta okoli Evrope so: Angležinja miss Spooner (1), kapitan Broad ( čisto zadej, lord Car-berry (2), Čeh Kleps (3 desno), Nemca Offermann (4 levo in Kirsch (4 desno), Roder (5). Mož z masko Nenavadna afera razburja športne kroge v Rigi in celokupno livonsko javnost. Vzrok so odkritja nekega lista, ki se tičejo osebnosti livonskega krvnika. Mož, ki v riški centralni kaznilnici izvršuje smrtne obsodbe, je tajin-stveoa osebnost, ki se širijo o njej najrazličnejše govorice po vsej deželi. Krvnik v Rigi prihaja k usmrtitvam navadno s črno masko na obrazu in odpravi tako obsojenca »inkog-nito« na oni svet. Kdo se skriva pod masko, vedo samo tisti sodni organi in oblasti, ki morajo pri usmrtitvah sodelovati, ostalo livonsko prebivalstvo pa pozna krvnika le pod priimkom »Mož s črno masko«. Livonsko pravosodno ministrstvo je doslej skrbno čuvalo skrivnost državnega krvnika, toda po neki indiskreciji se je posrečilo strgati krvniku krinko z obraza in odkriti, kdo jc. Neki livonski list opisuje moža tako natančno, da ga more vsak, ki se kakorkoli zanima za šport, takoj spoznati. Krvnik je v svojem zasebnem življenju uradnik v eni najvišjih upravnih ustanov v Livoniji. Razen tega jc eden najbolj znanih in najpopularnejših športnikov v Rigi, ki si jc pridobil dober sloves v najrazličnejših športih ter velja kot vodilna športna osebnost. Njegovo sliko je zelo cesto videti v nemških, ruskih in livonskih ilustriranih listih, ki izhajajo v Rigi, ker sc daje ob vsaki priliki fotografirati in jc njegova največja strast, biti popularen. Tega športnika pozna vsa Riga. Postave je majhne, nosi brke in ko sc pokaže na izprehajališčih, ga pozdravlja pol Rige. Krvnik napravlja — brez maske — mučen vtis. Njegova zunanjost izdaja brezsrčnost, celo brutalnost, tako da je mož dejansko že po svoji naravi nekako doiočen za krvniški poklic. Dasi je le skromen uradnik, hodi vedno najelegantneje oblečen ter jc stalen gost v dragih riških zabaviščih. Razen tega si dovoljuje vse mogoče gosposke športe, iz česar sledi, da mora biti kot krvnik sijajno plačan. Krvnikovo ime sicer še ni javno padlo, vendar vsak ve, kdo je. Njegovi družabni in športni ulogi je po vsej priliki odklenkalo. Uradni krogi v tej zadevi doslej popolnoma molče. Katoliški duhovniki rešili iz požara židovske kulturne zaklade V Litvi vsa javnost govori o lepem činu katoliške duhovščine. V mestecu Ramigala je bil nastal požar, ki se je hitro širil in uničil streho 46 družinam, večinoma židovskega rodu. V splošni zmedi se nihče ni brigal za sinagogo, ki je tudi gorela. V mestecu so prav tedaj zborovale ka.toliške mladinske organi- Plemena in jeziki v Senegaliji Mesto Dakar, prestolica Senegala, ki šteje nad 40.000 prebivalcev, je po raznovrstnosti plemen čisto kozmopolitsko. Uprava takega mesta ni lahka stvar. Poleg evropskih jezikov je treba govoriti še razna narečja domačinov, kakor volof, serer, dyola in portugalsko kreolščino... A to so le najvažnejša narečja. Za elemente, ki pridejo iz drugih kolonij, se morajo rabiti še drugi jeziki: bam-bara (Sudan), mosi (Visoka Volta), susu (francoska Gvineja) itd. Za domorodce iz Gabona in Kameruna se lahko rabi francoščina. Smrt v uri Neki indijski knez ima uro, ki je ne bi hotel vsak imeti, vsaj ne v svoji spalnici. Je to ura brez cifrenice, ki jo nadomešča steklena plošča, na kateri so pritrjeni številni zvončki. Kadar poteče ura, začno plesati mrtvaške kosti, ki se strnejo v okostnjak. Okostnjak vzame kost in z njo tolikokrat udari na zvonce, kolikor je ura. Nato se okostnjak sesede in ostane tako, dokler ga prihodnja ura zopet ne pozove v službo. Za to uro so ponujali maharadži že visoke vsote, a se noče ločiti od nje. Proslava 10 letnice nemške ustave v Berlinu. Slavnostni sprevod gre mimo spomenika padlim vojakom. Gaetsha Madona - ponarejena? s/ / / >m?/<3 IMGDI9H? vrvenjem Ameriški katoličani sc nahajajo v silno mučnem položaju. Darovali so bili Piju XI. za njegov mašniški jubilej Raffaelovo Marijino sliko, znano pod imenom »Madona de Gaeta«. Sliko je izročila sv. očetu posebna deputacija in je bila namenjena za vatikansko pinakoteko. Sedaj se je pa izkazalo, da je slika ponarejena! Veliki ameriški katoliški listi označujejo to afero kot največjo sramoto ameriškega katolištva. Pred približno štirimi meseci sc je vršilo v Newyorku izredno zborovanje ameriških katoličanov, na katerem so sklenili, da poča-ste sv. očeta s posebno dragocenim darom — z izvirno slika kakega slavnega starega mojstra, ki naj jo izroči posebna deputacija. Bilo je več ponudb. Izbrali so Raffaelovo »Gaetsko Madono« in plačali zanjo okroglo 13 in pol milijona dinarjev. Slika se je dotlej nahajala v Nemčiji. Dolga so jo hranili v nekem gradu na otoku Rujani; za časa velike povojne denarne krize jo je prodal tedanji lastnik za smešno nizko ceno nekemu Ham-buržanu in nekemu Monakovčanu. Ta dva sta bila sedaj prodala sliko ameriškim katoličanom. Ker sta se izkazala z izjavami odličnih strokovnjakov, med drugim z izjavo ravnatelja Narodne galerije v Rimu, ki označuje sliko kot posebno dragoceno Raffaelovo delo, ni nad pristnostjo nihče niti za trenotek dvomil. Sliko so odpravili najprej v Ncwyork, kjer je bila v tamkajšnji umetnostni galeriji več tednov razstavljena. Ogledali so si jo ne- šteti interesenti in poznavalci umetnosti, ne da bi se bil pojavil nad njeno pristnostjo najmanjši dvom. Šele v Rimu, ko je bila slika že slovesno izročena in se je ameriška deputacija že vračala preko oceana, je prišlo na dan, da slika ni izvirna, marveč samo izvrstna ponaredba, kopija Raffaclove Madone, ki se nahaj^ tačas menda v Petrogradu. Ponaredba je stara že nad 150 let; šele tedaj se je zvedelo, da so bili skušali sliko že pred vojno večkrat prodati kot pristnega Raffaela, a brez uspeha. Newyorški katoličani nameravajo sedaj sliko spraviti nazaj v Newyork in tam uvesti preiskavo. Ponarejena Madona je vredna baje komaj pol stotisoča dinarjev. Pretežna večina strokovnjakov, ki so si ogledali sliko v Rimu, izjavlja sedaj, da nad potvorbo ni mogoče več dvomiti; posamezni poznavalci Raffaelove umetnosti pa še vedno trdijo, da je slika pristna, tako n. pr. že omenjeni ravnatelj Narodne galerije v Rimu, dalje znani italijanski poznavalec umetnosti Hermani, ravnatelj hamburške umetnostne galerije prof. Pavly i. dr. Le-ti predlagajo, naj sc skliče konferenca strokovnjakov, ki naj enkrat za vselej reši vprašanje, ali je slika pristna ali ne. V tem pa iščejo ameriški katoličani kako drugo dragoceno sliko za sv. očeta. Nakup so poverili posebnemu odboru specialistov, ki naj pazi, da se jim ne pripeti še enkrat kaj takega, kakor pri Gaetski Madoni. Novo sliko bo papežu še letos prinesla posebna dc-putacija. Z »grofom Zeppclinom« okoli sveta potuje kot edina žena angleška časnikarica lady Drummond-Hay (na desni). razdelili po en gram trem danskim radijskim postajam: v Kodanju, Odenseju (na otoku Fiinen) in Aarhusu (Jutlandija). — Denar za tri grame radija so zbrali Danci na ta način, da so najeli čert milijona kron posojila, za katero je prevzela jamstvo država, osminko milijona je darovala država, ostalo pa banke. Prstan z opatom V zadnjem času so listi pisali o žalostni usodi vdove po francoskem pisatelju Alfredu Capusu in se pri tem spomnili tudi Capuso-vega prstana z opalom. Pokojnemu pisatelju je bil podaril ta prstan neki prijatelj in nosil ga je kakor talisman. Capus je bil prepričan, da je prstan z magično silo zvezan z njegovo osebo in da ga ne more izgubiti. Kolikorkrat tudi je prstan kje pozabil ali izgubil, vedno ga je zopet našel. Nekega dne pa jc prstan izginil brez sledi in Capus ga je vsepovsod zaman iskal. V svojem obupu sc je zatekel k zlatarju in si dal napraviti nov prstan z opalom, ki jc bil prvemu podoben. Prstan je bii nekoliko prevelik in ko jc prišel Capus v stanovanje nekega svojega prijatelja, gledališkega ravnatelja, mu je prstan padel z roke in sc strkljal pod debelo preprogo. Ko je Capu«, iščoč prstan, preprogo odgrnil, ni mogel verjeti svojim očem: pod preprogo je ležal njegov prvotni prstan z opalom, ki ga je tako britko pogrešal. Kdo pa je pri telefonu? ' Mislim, da je vaša gospa soproga, gospod šef.« »Kaj pa hoče?« »Ne vem natančno, razumel sem le besedo »tepec«. Dajte rni sltišaloj najbrže zove me rte.* Mož: Nocoj bom imel pozno v noč posla v pisarni. Ne čakaj me! /ona: »Saj te ne bom; prišla bom kar i pote.« Razkošna ladja cesarja Kaligule, ki je skoro 2000 let počivala v globočini jezera Nemi, se sedaj, ko so izčrpali vodo iz jezera, že popolnoma vidi. zacije. Ko je nastal hrup zaradi požara, so navzoči duhovniki prekinili zborovanje in hiteli na pogorišče. Tu so opazili zapuščeno sinagogo in z nevarnostjo lastnega življenja hiteli reševat iz nje bogoslužne predmete. Zgled duhovščine je potegnil za seboj tudi člane katoliške mladinske organizacije, ki so se istotako požrtvovalno udeleževali reševalnih del. Židovsko glasilo v Kownu izreka katoliški duhovščini največje priznanje. Dražba „šesterih vozlov" V Birkenheadu na Angleškem se je pravkar zaključil svetovni skavtski sestanek. V šotorih je taborilo 50.000 mladih fantov iz celega sveta; tudi slovenski skavti so bili zastopani. Sestanku je prisostvoval tudi angleški prestolonaslednik — princ Waleški v skavtski obleki: v plavih kratkih hlačah, olivnozeleni srajci, ovratni ruti in širokem klobuku. — Skavli si podajajo vedno le levo roko, ki prihaja od srca. Pri pozdravu dvignejo tri srednje prste desne roke, palec pa polože čez mczinec, kar pomenja, da mora močnejši vedno ščititi slabejšega. V celoti pomenja skavtski pozdrav: pripravljenost bližnjemu pomagati, zvestobo nasproti tovarišem, izpolnova-nje dolžnosti nasproti Bogu in domovini. Skavt sc mora znati v vsakem ozemlju hitro znajti in znati mora hitro napraviti »šestero vozlov«: tkalskega, mornarskega, pretežnega, reševalno zanjko, osmerno zanjko in skrajšanje vrvi. Skavtov je danes na vsem svetu okroglo tri milijone. Za tri grame radifa -12 detektivov Najbogatejša skandinavska prestolica — Kopenhagen je svojim bolnicam kupila tri grame čudotvornega radija in plačala zanj Belgiji pol milijona zlatih frankov ali 600.000 danskih kron. Dragoceno pošiljatev je spremljalo 12 danskih detektivov in ko je dospela v Kodanj, so jo takoj spravili v oklopne kleti državne banke. Take previdnostne odredbe nikakor niso odveč, kajti na radij preže mednarodni vlomilci, ki so naravnost izvežbani za to, da po bolnicah kradejo radij. — Radijevi preparati — 467 jih jc — so shranjeni v najrazličnejših pušCicah, šivankah, ovojih, ploščicah itd. Vsak preparat je treba natančno preizkusiti glede radija. Šele potem bodo Mirko Kunčič: Moja mamica Dobra kot kruhek je mamica moja. Kadar sem lačna in ni skorjice suhe pri hiši — ljubezen njena me upokoji. Kadar sem žalostna, me potolaži, kadar sem bolna — sloni vso noč v skrbeh nad menoj in me ziblje. Zame, le zame živi. Lepa je, mila kot jutranja zarja. Solnce so 'njene oči, pesmi najslajše so njene besede, solze v očeh — biseri. Pridna je kakor čebela: za druge noč in dan dela, skrbi. Tiha in srečna je v svojem trpljenju; sladko se breme ji zdi-- Njeno plačilo bo: Moja ljubezen živa in močna do konca dni, domek hladan in tih pri svetem Križu, ves okrašen z rožami... "Vinko Bitenc: Bajka o ajdovem možička Gotovo vam še ni znano, otroci, da prebivajo na polju med ajdo prav majhni, komaj mezinec veliki možički, ki so pa drugače silno vljudni, prijazni in postrežljivi. Kakor hitro zraste ajda za ped visoko, se naselijo možički v njej. Pod stebelci si napravijo udobna ležišča, da se zvečer mirno odpočijejo po težkem dnevnem delu. Hišic ne potrebujejo, ker se ajda razraste dovolj gosto, da jim nudi streho. Odkod pridejo ti možički in kje jim je rojstni kraj, nihče ne ve; menda jih pošilja sam ljubi Bog, da pomagajo čebelicam pri nabiranju medu, kadar začne ajda cveteti. Takrat imajo namreč marljivi možički neznansko mnogo posla. Venomer odpirajo in zapirajo čašice cvetoče ajde in sicer tako, da potegujejo spodaj pri steblu za tanke nevidne nitke, ki so v zvezi s cvetnimi čašami. Čebelice srkajo odzgoraj sladko strd in jo nosijo v panje. Lahko si mislite, otroci, koliko dela, truda in skrbi imajo možički, da ustrežejo vsem čebelicam, ki prihajajo na ajdovo polje. Blagodejna teta Rosa, ki se spusti vsak večer z neba na zemljo, preskrbuje možičke z vodo, da ne trpijo žeje. Med nežne lističe si shranijo rosne kapljice za drugi dan. Nekoč je živel med ajdo tak možiček — Dlesk mu je bilo ime. O tem vam hočem pripovedovati. Nekega vročega poletnega dne, v zgodnjih dopoldanskih urah, je priletela na ajdov cvet trudna čebelica in jedva da ni omahnila na tla. »Ljubi srtriček Dlesk, pomagajte mi, slabo mi je.< »Komaj je uboga čebelica izgovorila te besedice, že je nezavestna zdrsnila s cveta pod stebelce. Možiček Dlesk se je bil tako prestrašil, da sprva ni vedel, kaj storiti. Šele po nekaj trenutkih je prišel k sapi; brž je stekel po rosne kapljice, ki jih je imel spravljene v lističih, in je nemudoma začel močiti oslabelo čebelico. Čebelica se je kmalu zavedla in je začudeno pogledala naokoli. >Kje sem?« je vprašala in glas se ji je tresel. »Nič se ne boj, draga moja čebelica, pri meni si. tu pod stebelcem. Kaj pa se ti je zgodilo ?< »Oh. veš: zgodaj zjutraj, ko sem zletela iz panja, sem medpotoma sedla v vrtu našega gospodarja na razcvelo poletno rožo. Tam me je napadel hudoben čmrlj, s katerim smo si žal v rodu. Sprva sem se mu branila, toda bil je močnejši od mene; pičil me je in me nato zasledoval do semkaj. Kaj se je dalje zgodilo, se ne spominjam več.« »Vsa oslabela si priletela na. ta ajdov cvet in omahnila z njega na tla. Jaz sem te močil s kapljicami, ki nam jih je sinoči prinesla dobra leta Rosa, in to je pomagalo.« Med tem je možiček natanko pogledal čebelico in zapazil, da ji ob strani drobnega re-lesca curlja kri. >Pa ranjena si! Čakaj, obvežem te.« Neutegoina je odhitel možiček Dlesk med stebelci in ravno tako hitro se je zopet vrnil. V malem ajdovem lističu je prinesel neko mazilo iu pomazal z njim bolno mesto na telesu čebelice. Sam Bog si ga vedi, kakšna eu-dotvorna moč je bila v mazilu, kajti čebelica je postala mahoma vsa živahna. Vesela je dejala: »Zdaj pase počutim naenkrat popolnoma zdravo. Oh, dobri možiček Dlesk, kako naj ti poplačam vso skrb in sočutje, ki si ju imel z menoj? Rešil si mi življenje.« »To je bila moja dolžnost, draga čebelica. Za to ne zahtevam nikakega plačila.« A čebelica je dejala: »Veš kaj, oprimi se me in ponesem te v naš panj, kjer te bomo lepo pogostili.« Možiček se je branil, misleč, da bo čebelica po prestani slabosti jedva sama mogla leteti domov. Ker pa je čebelica le silila in prigovarjala, se je je res prijel z malimi roči cami — in veselo sta odletela preko polja proti domu čebelice. Kaj bi vam še pravil, otroci, kako je bilo v panju, kjer je prebivala čebelica! — Matica in njene delavke so pogostile možička z medom in drugimi priboljški, da nikoli tega. Zelo, zelo dobro so se imeli. Ko je bila gostija končana, je čebelica odnesla možička na svojih krilih zopet nazaj na ajdovo polje, kjer še dandanes z veseljem opravlja svoj posel, kadar vzvete ajda. Zakaj tjuhim svojo mamico ? l. Ime »mati je vsakemu otroku najdražje 111 najslajše ime. Ljubim in spoštujem svojo mamico, ker ona je moje vse. Prva me je učila moliti in govoriti svoj materin jezik. Materin jezik bi moral zato biti vsakemu človeku najdražji na svetu. (Tako smo se učili v šoli.) Mati me je vzgajala, me pošiljala v šolo, in se neprestano trudila in delala in skrbela zame. Ko bom velika, bom postala igralka in pevka. To je moja želja in moje hrepenenje Ze tri leta igram pri vseh gledaliških predstavah v samostanski šoli. Častite učiteljice mi pravijo, da sem prav posebno nadarjena za igralko in pevko. Vendar zagotovo še ne vem, kaj bo z menoj. Vse skrbi in trpljenje bom materi poplačala z največjo hvaležnostjo in ljubeznijo. S svojim zaslužkom bom skrbela zanjo in ji stregla zvesto in vdano do njene smrti. Vse kar bom imela — bo tudi njeno. Vem pa dobro, predobro, da ji vsega ne bom mogla nikoli poplačati Kadar jo bo Bog poklical k sebi, bom molila zanjo in je ne bom pozabila in je ne bom nehala ljubiti do konca svojega življenja. Milena Simončič, učenka IV. razr. uršulinske šole v Ljubljani. 2. Zjutraj, ko vstanem, je mama prva, ki me opomni, naj molim; da mi jesti, pomaga mi pri oblačenju, da grem snažen v šolo; priganja me k učenju in ima še vse polno drugih skrbi z menoj. Ko še nisem mogel hoditi, me je pe-stovala. Kadar sem bolan, je vsa v skrbeh, daje mi zdravila, me tolaži in je vedno pri meni. Ne skrbi pa samo, da sem sit in oblečen, skrbi tudi za mojo dušo. Kako je žalostna, če ne ubogam! Prav smili se mi in si na tihem očitam, da sem ji premalo hvaležen in je ne ljubim dovolj. Moja želja je, postati duhovnik. Potrudil se bom, da se bom pridno učil, da bom ubogal in se lepo vedel — in mamica mi bo pomagala, da bom dosegel to. Ko bom sam kaj zaslužil, bom skrbel zanjo, kakor je skrbela ona zame in ji tako vračal njeno veliko ljubezen. Mirno se bo tedaj odpočila po dolgoletnem trudu in trpljenju. Vse bom storil zanjo, saj jo imam tako rad, čeprav jo včasih ujezim ... Mamica je moje najdražje na svetu Marjan Savinšek, učenec III. razr. na Jesenicah. 3. Vsak človek ima svojo mater. Kdor jo je prezgodaj izgubil, je največja sirota na svetu. Saj pravi pregovor: »Kdor nima očeta je pol sirote, kdor nima matere je cela sirota.« Jaz imam dobro, skrbno in ljubeznjivo mater, zato je moja dolžnost, da ji že v rani mladosti vračam vso dobroto s tem, da sem priden otrok. Ako bi je ne ljubil in ne spoštoval, bi bila ona žalostna. Prišla bo tudi name vrsta, da si izberem kak poklic. Moja želja je, da postanem profesor. Ako pa bi mamica želela, da postanem kaj drugega, ji tudi rad ustrežem, ker vem, da jo bom s tem zelo razveselil. Ko bom izvrševal svoj poklic, bom skušal mami povrniti ves trud s tem, da bom pošten in ugleden mož, napram njej vedno ljubeznjiv in darežljivih rok. Tako ji bom lajšal stara leta. Bogo Smole j, učenec IV. razr. na Jesenicah. 4. Ljubezen do mamice je vsakemu otroku že prirojena. Ljubimo jo, ker se toliko trudi z nami. Ze ko sem bila v zibelki, je bila ona tista, ki me je negovala, mi govorila sladke besede in me najbolj ljubila. Vse stori zame, samo da bi nekoč postala srečna. Ko bom velika bom postala učiteljica. Z mamo bova tudi takrat živeli skupaj in jaz ji bom stregla, kar bo v moji moči. Zdaj pa se bom pridno učila, da bo mamica vedno vesela in zadovoljna z menoj. Mici Brenčič, Podlipa, pošta Vrhnika. Ostali spisi pridejo na vrsto v prihodnjih številkah. Najboljši odgovor bo nagrajen po objavi vseh odgovorov. Nadalnje spise še vedno sprejema po pošti: Kotičkov sinček, uredništvo »Slovenca«. Spisal Mirko Kuiičič. 79. Ponatis prepovedan. Ilustriral J. P. Romarčki so romali tri dni in tri noči, pre-romali tri gore in tri doline in priromali v prelepo, prečudežno deželo kralja Tratarata. Še Indija Koromandija ne utegne biti lepša od tiste dežele. Jokec, Meka in Kec so gledali, gledali, gledaii — in se niso mogli nikoli dovolj nagle-dati. Srne krotke in brzonoge se približajo tam popotniku na pet korakov; nenadoma in nepričakovano, mu kakor veverica preskočijo pot. Ptički imajo tam lepe zlate peroti in zlate kljunčke in pojo tako milo, da bi človek od radosti plakal... Rože imajo tam obraze kakor krilatci in nežne bele ročice, ki se ti prožijo naproti, da bi jih objemal po vrsti in pil njih opojne vonjave do smrti... In so tam palače, ki segajo do samih zvezd. In so jezera — kot samo čisto raztopljeno srebro, in v njih ribe, ki kakor slavčki pojo ... Res lepa, prelepa, čudežna, prečudežna je tista dežela — dežela kralja Tratarata! Pa bi utegnil kdo misliti, da so v tisti deželi sami dobri in plemeniti ljudje; da vladata tam sama sreča in zadovoljstvo; da ni tam ne bede, ne trpljenja, ne žalosti, ne smrti--O, ta bi se hudo motil! So v tisti deželi prav tako revni kakor bogati, prav tako hudobni kakor dobrosrčni ljudje. In tudi tam smrt ne prizanaša nikomur-- 80. 82. Mimo pisanih poljan in gajev se je vila bela cesta. Po njej je jezdil naš junak. Zasenčil si je obraz z dlanjo in se zavzet zazrl v daljavo. Prvi obrisi ogromnih mestnih palač so mu zablesteli nasproti. Burno mu je zaigralo srce v prsih in oči so mu zagorele v svetlem pričakovanju. 81. Preden pa je Jokec prijezdil do prvih mestnih palač, ga je čakalo novo presenečenje. Široka ravnina se je razgrnila pred njegovimi očmi, vsa posejana s pisanimi šotori in zelenimi drevoredi. »Kaj le neki je v tistih šotorih?« je ugibal Jokec in napenjal oči. I K loldi: Cyrano, Schu-bert-Berte: Pri treh mladenkah, Flotov: Marta, Dvorak: Uspavanka. Sidnev 'Jones: Geishn. Vmes izvaja Ferry Staudaclier. akademski kitami solist z Dunaja: A. Kothin: Balada, F. Tarreva: Tango. Sanhu: Španska pesem. — 15.00 Remec: »Užitkarji«, člani narodnega gledališča — 16.30 Duet vijolino in kitare (gg. Mau-rovič in Kristan) — 17.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski — 20 Prelovčev večer, pevske točke izvaja Slov. vokalni kvintet (gg. Gostič, Mikuš, Vončina, Šulc in Petrovčič). Nato prenos koncerta iz unionskega vrta — 22.00 Časovna napoved in poročila. Od 19. do 29. avgusta ljubljanska postaja radi snaženja strojev ne oddaja. Začne zopet 30. uvgusta ob 17. Drugi program«! Nedelja, 18. avgusta. Belgrad: 11.00 Plošče, 12.10 Plošče, 13.15 Dnevne vesti, 17.30 Narodne pesmi, 20.00 O ljudski izobrazbi predava g. Popovič, 20.30 Radio-orkester, 21.30 Čas in dnevne vesti, 21.40 Srbske pesmi s klavirjem poie Cvetkovič, 22.25 Radio-septet na pihala. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert, 17.00 Glasbeni prenos »Mnnon«, 20.30 Lahki večerni koncert radio-kvarteta šidak. — Varšava: 15.00 Plošče. 17.00 Ljudski koncert. Izvaja filharmonični orkester, 20.30 Večerni kon- Na radio-honcertu v Zalem loga (Nace Pik.) Tako je Zali log naposled vendarle dobil radio. Ostra je bila borba zanj na zadnji seji Prosvetnega društva in če bi ne bil posegel vmes gospod Anton, novi zaliloški kaplan, bi bili tisti, ki so glasovali za nabavo radia, najbrž ostali v manjšini. Je torej tako rekoč zasluga gospoda Antona, da imajo v Zalem logu radio. Odbor Prosvetnega društva v Zalem logu je smatral za neizogibno dolžnost, da predstavi čim prej to čudo društvenim članom, zakaj z njihovimi žulji in v potu njihovega obraza so plačevali članarino v društveno blagajno, ki kljub nabavi ra-dio-aparata za 6000 Din, hvala Bogu, ni ostala prazna in je v njej zdrave jugoslovanske valute vsaj še za en — detektor. Pa naj kdo reče, da se Zaliložani ne postavijo! Ko je prispel iz Ljubljane tako težko pričakovani aparat z zvočnikom in ostalimi potrebščinami, so je odbor nemudoma spravil na delo in soglasno prepustil »montažo« radia gospodu Antonu pod pretvezo, da tega noben odbornik bolje ne razume, kot gospod Anton. In je gospod Anton radevolje prevzel poverjeno mu delo ter s pomočjo odbornika Buča v štirih urah napeljal Zalemu logu radio. Radovednost odbornikov je bila tolika, da so vsak hip pošiljali otroke spraševat, če že poje. Za zvečer je bila napovedana seja v Prosvetnem domu. Še nobenkrat niso bili odborniki, ki jim gre sicer vsa čast, tako točni, kot to pot. Zarečih lic so poslušali prvi radio-program v Zalem logu in OArfl ontl Q sklenili, ^n Sfi niora prihodnjo nedeljo VTŠitPjnven radio-konccrt za vse člane in tudi nečlane. Sklenili so tudi, da bodi za društvene člane vstop prost, ostali pa morajo plačati vstopnino. Tnko je prišla nedelja. Po rani maši ie ob-Blnslu birič Kavs z gromkim glasom oznanil ljud- stvu pred cerkvijo, da bo popoldne po večernicah v društveni dvorani radio-koncert in da se bodo pri tej priliki godili čudeži, o kakršnih Zali log še sanjati ne more. »Vsi pridite, nobeden naj ne ostane doma, razen tisti, ki še k maši ne morejo, ker so prestari, premladi, ali pa bolni!« je vabil vrli Kavs. »Kako je rekel? Ali sem ga morda narobe razumel? Čudeži da se bodo godili popoldne?«, je poizvedoval stari, naglušni kmet Čep. »Čudeži, čudeži, oče!«, je hitel pojasnjevati postaven mladenič, ki je stal v bližini. »Hm, to bi si pa še rad ogledal, preden odrinem na oni svet. Tudi staro popeljem s seboj, čeprav se bo branila. Čudeži, čudeži! Koklja jo brcni, to mladino! Kaj ti vsega ne ugane!«, je smehljaje godel stari mož in se odpravil počasi proti domu. To vam je bilo govorjenja in ugibanja tisti dan v Zalem logu! Goreči odbornik Buc je bil že v soboto zvečer s parom koni pripeljal pred društveni dom smrečja in bršljana, zaliloška dekleta pa so prinesla polne košare svojega pisanega vrtnega pridelka, du bi kar najlepše okrasile društveno dvorano za ta pomembni dogodek. In res je bila dvorana knVir živa podoba cvetočega in ze-lenečega poletja. Z?,sti bogato je bil okrašen oder, sredi katerega je stala nova mizica, na mizici pa šestelektronski radio-aparat. skrivnostna skrinjica. Odbornik Buc je predloga!, da bi tudi antenski žici ovili z zeleno kito, pa je gospod Anton to še pravočasno preprečil, češ, da je antena — previsoko. Od popoldanskega cerkvenega opravila so pa Zaliložani kar drli v društveno dvorano in jo napolnili do zadnjega kotička. Ko je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, je stopil gospod Anton na oder in takole nagovorit Zaliložane: Dragi farnni! Danes je v Zalem logu zgodovinski dan. Prvikrat boste čuli. kaj vam bo sporočil radio, to največje zemeljsko čudo novih ra-ov. Čidi boste prelepo godbo, ki igra tam v daljui Jk se občudujejo l/asi lasje. Tudi Vaši lasje lahko postanejo tako lepi, da jih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti svilnatomehki in se ne smejo sprijemati, imeti morajo oni lesk svile,ki ga imajo običajno zdravi lasje. Uporabl jajte tudi Vi Elida Sham-poo, kakor to delajo druge negovane žene. Elida Shampoo naredi lase veliko bolj košate in mehke kot svila, da jim lep moten lesk in nežen duh. ELIDA SHAMPOO cert, 22.45 Plesna glasba. — Dunaj: 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra, 16.00 Popoldanski koncert, 18.30 Komorna glasba kitar, 19.25 Heuchellovu slavnost, 20.00 Čas in vreme, 20.05 Opereta: Die goldene Meisterin — Brno: 19.30 Iz Prage: Koncert pevke Novotne, 21.00 Vojaški orkester, 22.00 Poročila — Langen-berg: 9.00 Jutranja slovesnost, 12.30 Petje na prostem, 16.50 Večerni koncert, 18.25 Stanje nemške lirike v 1928-29, 20.00 Koncert iz Aache-na. — Berlin: 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Promenadni koncert, 13.00 Zabavni orgelski koncert, 14.00 Veselo čtivo, 20.00 Ljudski koncert, 21.30 Poročila in plesna glasba. — Katovice: 11.00 Pontifikalna služba božja, 16.15 Šport, 20.30 Večerni koncert, 22.00 Poročila, 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert, 14.00 Popoldanska služba božja, 20.30 Fragmenti iz oper, 21.00 Koncert simfoničnega orkestra. — Stutt-gart: 11.15 Katoliška služba božja, 12.00 Orgelski koncert, 14.00 Kalif Starch, Wollmannova sluho-igra za radio, 15.00 Zabavni koncert, 19.45 Ura balad, 20.30 Koncert radio orkestra, 21.45 Lud-vig-Manfred-Loinmelov večer, 22.45 Poročila in plesna glasba. — Praga: 9.00 Religiozna glasba, 12.00 Ljudski koncert, 16.00 Popularna glasba, 17.00 Poročilo o nogometni tekmi Slavije na Dunaju, 21.00 Vojaška godba, 22.20 Plesna glasba. — M. Ostrava: 9.00 Religiozna glasba, 12.00 Godba, 16.00 Orkestralni konccrt iz Prage, 19.30 Koncert Novotne, 21.00 Orkestralni koncert. 22 Poročila in koncert. — Leipzig: 9.00 Jutranja slovesnost, 11.30 Koncert, 15.00 Domača glasba, 17.00 Dunajski valček, 19.45 II. dejanje opere sTristan in Isolde«, 22.00 Čas in poročila. — Bre-slau: 9.00 Jutranji koncert. 11.00 Katoliška služba božja, 12.00 Klasični dunajski plesi, 15.30 Popoldanska zabavna glasba, 19.30 Ura muzi-kaličnih avtor jev, 20.15 Vesela večerna zabava. Ponedeljek, 19. avgusta. Belgrad: 12.10 Plošče, 12.45 Radio-kvartet, 13.30 Dnevne vesti, t7.30 Radio-jazz, 20.00 Branje Rankovičeve novele: Zvanična ispravka, 20.30 Radio-kvartet. Slovanska ura. Sodeluje g. Stefanovič-Kursuli (bariton), 21.35 Čas. Dnevne vesti, 21.40 Na radio avionu. Predava Djordje-vič, 22.05 Plošče. — Zagreb: 13.15 Plošče, ^0.25 Uvod v nastopni prenos, 20.50 Mednarodni konccrt. Prenos iz Berlina. — Varšava: 12.05 Plošče, 18.00 Orkestralni mandolinski koncert, 20.30 Mednarodni koncert, 22.45 Plesna glasba. — Dunaj: 11.00 Predpoldanska glasba (kvartet), 16.00 Popoldanski koncert, 18.00 Mladinska ura, 18.50 Mednarodna radio razstava na dunajskem veli -sejmu. Govori g. ravnatel j dr. Stetten, 19.00 Potovanje skozi gozd in log, 20.05 Angleške in italijanske arije in pesmi. Poje tenorist Feure Londona, 20.30 Prenos iz Berlina: Mednarodni koncert, nato večerni koncert radio jazz-godbr-. — Brno: 12.00 Opoldanski koncert, 16.30 Po|w>l-danski koncert, 19.00 Vojaški koncert, 20.30 Prenos mednarodnega koncerta. — Lnngenherg: 13.05 Opoldanski koncert, 16.55 Mludinska ura. 17.35 Večerni koncert — 20.00 Večerna glasba, 21.00 Ljudstvo in domovina, nato poročila in plesna glasba. — Berlin: 14.00 Plošče, 16.00 Grafika kot izraz modernega življenja, 17.00 Wolf-fovc pesmi, nato zabavna glasba. 19.30 Orkester balalajk, 20.00 Mlada lirika, 20.30 Izva jan je mednarodnega programa, koncert, nato poročila in plesna glasba. — Katovice: 16.20 Popoldanski koncert, 18.00 Ljudski koncert, 19.20 Poljščina, 20.30 Prenos mednarodnega koncerta, 22.00 Poročila, 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični konccrt, 13.15 Popevke. 20.30 Koncert simfoničnega orkestra. 21.00 Orkester mandolin, 21.45 Plesna glasba. — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert radio orkestra. 18.45 Alzaška v nemškem duš. življenju, 20.00 Slike iz Indije, 21.15 Zabavna glasba, 22.45 Poročila. — Praga: 12.20 Orkestralni koncert. 16.30 Koncert iz Brna. 20.30 Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina, 22.00 Poročila in plošče. — M. Ostrava: 19.05 Ljudski koncert, 20.30 Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — Leipzig: 12.00 Plošče, 16.30 Koncert radio-orkestra, 20.00 Moderni ples v klavirski literaturi, 20.45 Pisana glasba. — Breslnu: 16.30 Zabavna glasbu. i .25 Pesniška ura, 19.50 Poročilo o umetnosti in literaturi, 20.15 O velikih strasteh, 21.15 Nove pesmi, po je tenor R. Hell. Ljubljani in se vam bo zdelo, da so godci tu na odru, v tejle skrinjici. Še več. Zavrtel bom nekoliko tole kolesce in že nam bodo igrali godci iz Rima, Pariza, Dunaja, Budimpešte. Pomislite, koliko bi morali plačati na primer godcem iz Pariza, če bi jih povabili, da pridejo v Zali log in nam zaigrajo! Sedaj, ko imamo radio, se bo moral z Zalim logom pogovarjati tako rekoč ves svet, kadar se nam bo zljubilo. To niso majhne stvari, ljudje božji! Ali ni lo imenitno? Pa ne samo godba. Zvedeli bomo po radiu vse važnejše novice, ki se dogajajo po svetu, poslušali bomo poučna in koristna predavanja, celo vreme nam bo vrli očka radio prerokoval. Glejte, kakšen prijatelj in vse-vedež je prišel med nas. Kupili smo ga in pošteno plačali, on pa nam bo zato zvesto služil z neizmernim bogastvom zdrave duševne hrane in izobrazbe. Zaliložani! Vam je namenjen radio, vaš je. Zbirajte se okoli njega in ne zamudite jemati od njega neprecenljivih korisli, ki vam jih nudi. Sedaj pa v božjem imenu pričnimo! Gospod Anton je na par mestih na aparatu nekaj premaknil, nakar je pričelo v skrinjici lire-ščati in pokali. »Kuja se, kuja, stric radio. Smo mu menda prekmečki, da bi spregovoril z nami!«, je rentačtl polglasno stari Čep, ki se je bil radi svoje nagluš-nosti preril prav blizu odra. Nenadoma je nastala v aparatu tišina in iz zvočnika sc je začni prijazen, miren moški glas: Halo, Radio Ljubljana!« Živiooooot«, je zaorilo po dvorani v prekipevajoči radosti in navdušenju. Mladina je od same nestrpnosti cepetala z nogami in ploskala, starini ženicam in očnncem so se kresale oči in jim žareli obrazi. Gospod Anion je miril in »pst-taK zakaj vedel je, da ljubljanski napovedovalec ne bo čakal, da bi se poleglo navdušenje Zaliložanov. Ko se je dvorana pomirila, so napolnili ve« prostor glasovi poskočne koračnice, da so še Čopovo mater zn-srbeli podplati. Gazda čep pa je bil take volte, da bi bil najrajši zn vriskal, čc Iji :-e to spodobilo zn njegova leta in če bi ue bil že lani obhajal zlate poroke. Po koračnici se je nekoliko pošalila z Zaliložani radijeva kukavica. »Le kje ti s pa k tiči?«, so ugibali debela Smr-konova botra. »Gospod Anton jo imajo v žepu,« je šaljivo sumil Brketov Poldač, ki zna na harmoniko. Kukavica je kukala in prikukala mogočno, lepo ubrano pesem. »Pevsko društvo »Ljubljana« po,je v radiu,\ je povedni prej skrivnostni moški gias v zvočniku. »Tako pa še naši cerkveni pevci ne znajo,« je ugotovil birič Kavs, ki mimogrede opravlja na koru tudi odgovorno službo mehača. Nedeljski program ob priliki prvega radio-koncerta v Zalem logu je bil izredno pester. Ne da se popisati mogočnih vtisov, ki so jih Zaliložani dobili na tej izredni prireditvi Prosvetnega društva. Uspeh koncerta je bil popoln. Mračilo se je že, ko je gospod Anion poslušalce opozoril, da bo zaenkrat dovolj. »Pojdite sedaj lejio domov, da opravite živino in poskrbite tudi zase. Lahko bi nas zabaval radio do polnoči in še dlje, toda potrebni ste počitka, kajti jutri vas zopet čakajo polne roke dela na polju. V nedeljo pa zopet na svidenje! Pozimi, ko Smelo dolge noči, bomo pa tudi zvečer nekolike dlje posedeli ob radiu. Lahko noč!« Še nekaj, gospod!', se je oglasil Tičkov Cene, ki ni bil. član društva in je moral plačati vstopnino k koncertu. »Ali bi me vpisali v društvo, dj bom mogel zastonj poslušati radio?« »1, seveda, čenui ne?« »Pa mene tudi, mene tudil«, se je oglasilo vsevprek v dvorani. Tako ima Zali log svoj radio in 200 društvenih članov več. flrtOTV,^ SlinAtt T Jnor ir. Kit i,,.ti nrl Irnlt.flrfn ■ - v, ... j'... j, v • >. i .«-*... , . ....... — ■ in je obljubil Prosvetnemu društvu iz občinske blagajne prispevek za kritje stroškov nabave radia, j To sem na rodna mi ušesa Cul jaz, Nace Pik, ki sem bil tudi ua radio-koncertu v Zalem logu. Najboljši v materijalu in najlepši v opremi so šivalni stroji, kolesa „Grltzner" in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja brezplačen Le pri JOS. PETELINC Ljubljana joleg Prešernovega spomenika ob vodi Večletna garancija! Zahtevajte nonudbe. »Java« pšenična kava I« izvrstna, zelo redilm in okasna. - Zahtevajte Jo pri vseh trgovcihi — Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. - Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr »J a v a« pšenične kave poštnine prosto. - Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. - Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Lomina ulica 11/a. Kupim stalno kostanjev taninski les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo. FRANC OSET. SV. PETER V SAV. DOL. SPECTRUm d d tvornlca ogledal In bruienega stekla Ljubljana VII Celovška cesta 8t — Telefon 2343. Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje o med. Fina, navadna ogledala. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno najboljših svetovnih znamk v veliki — izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribuna" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Radioaktivno termalno kopališče Rimske Toplice SHS Odlično proti reumatizmu, protinu, išijasu, nervoz-nosti in ženskim boleznim. Sezona: Maj — oktober. Penzija: Predsezona Din 60'—. Glavna sezona Din 80'— za osebo. Prospekte pošilja kopališčna uprava brezplačno. Zahvala in naznanilo Trgovina Habič se iskreno zahvaljuje svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost, katero so mi skozi 20 let izkazovali v sedanjih prostorih na Novi cesti 36. Ob tej priliki naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom odslej v renovirani trgovini z izpopolnjeno zalogo, točno postrežbo in solidnimi cenami skušal zadovoljiti cenjeno občinstvo, katero vljudno prosim, da mi ohrani svojo naklonjenost tudi v bodoče. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Habič trgovina z mešanim blagom, Vrhniki* Radio aparate, potrebščine in vse informacije Vam nudi Peter Habič trgovina z radijskimi potrebščinami, Vrhnika 36. Dober nakup zviša Vaš promet, zato obiščite IIPSKI JESENSKI VELESEJM 1929 splošni, tehničniin stavbeni velesejm 25.—31. VIII. tekstilni velesejm...... 25.-28. VIII. velesejm šprtnih predmetov . . . 25.-29. VIII. Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih za ljubljansko oblast: StegU, LjUbl|ana, Gledališka 8, tel. 2925 — za mariborsko oblast: dr. SChelClienDOUer. Trg Svobode, Maribor : Gospodaril! Živinorejci! 0117111° I razbiiaite si glave z razmišljanjem, kako bi pridobili čim več smetane in masla, Itako bi na lahek način prišli do večjega in lažjega zaslužka, kajti to vprašanje je rešeno! Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Reslstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna uera najugodnejša. — Za liranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica jc kot kmetska zadruga prosta rentnega davka «* ElINA" eksporfiia hiša MARIBOR - Aleksandrova 19 dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in na debelo. Rešil ga ie pravi švedski posnemalnik balItic Pristni pravi švedski „BalticM posnemalnik je lahko vporabljiv, natančen, zanesljiv, ne rabi nobenega popravila, garantiran, in — kar je najvažnejše — najboljši in najcenejši. Te dni Vas obišče naš zastopnilj „Baltic" posnemalnikov, za katerega prihranite Vaše naročilo. Veletrgovina železnine D. HAKUSCH, CELJE Pozor! „Baltic" posnemalnik na obroke! $3«fic in zeleniad vsake vrste vkuhavajte samo v originalnih Wecko vili pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo Wecka pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard; Celje: Josip Jagodič. dobavlja vsako množino Material d. z o, z., Ljubljana Dunajska cesta 36 — Telefon 27-16 motorno kolo „PIICH" nova tipa 250 ccm dobite pri tvrdki H. Mssar trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji IHaribor, Gospodska ulica 20 Ludovic Hal6vy: Župnik Konstant < (Nadaljevanje.) VI. Tistega dne je obiskal Jean župnika v župnišču in skupno sta se napotila po cesti v ?rad. V preteklem mesecu je navalila v Lon-gueval pravcata armada delavcev; vaške gostilne in vinotoči so obogateli. Ogromni selitveni vozovi so privažali iz Pariza cele tovore pohištva in preprog. Oseminštirideset ur pred prihodom gospe Scott sta se pritihotapili v grad gospodična Marbeau, poštna ravnateljica in gospa Lormier, županja; njih pripovedovanje je povzročilo zmajevanje z glavami. Staro pohištvo je izginilo ter bilo spravljeno v podstrešje; izprehajali sta se sredi resničnih nakopičenih čudežev. In hlevi! In vozarna! Poseben vlak je pripeljal iz Pariza pod visokim nadzorstvom Edvards-a deset voz, in pa kakšnih voz! Dvajsetorico konj. Pa kakšnih konj! Župnik Konstantin je mislil, da ve, kaj je razkošje. Enkrat v letu je obedoval pri svojem škofu, monsinjorju Fourbert-u, ljubez-njivem in bogatem prelatu, ki je živel precej razkošno. Doslej je župnik mislil, da ne moreš najti na svetu kaj dragocenejšega od škofovske palače v Souvlgny-u in gradu Lavar-dens in Longueval. Potem, kar je slišal praviti o novi krasoti Longue%'ala, je pričel ume-vati, da razkošje imovitih hiš današnjih dni izdatno prekaša resno iu strogo razkošje starih hiš. »itogicj, Jean,« je rekel župnik, kako se it \»o izpremenilo! Ves ta del parka je bil i zanemarjen in vidiš, vse je posuto s peskom ! in pograbljeno; nič več se ne bom počutil do-i mačega tukaj kakor preje, prelepo bo vse! Nič več ne bom našel svojega starega žametnega kostanjastega fotelja, kjer se mi je tolikokrat pripetilo, da sem po obedu zaspal. In kaj bo, če boni danes zaspal? Ti moraš paziti, Jean! Ce opaziš, da postajam zaspan, se mi moraš približati in me uščipniti na skriv-i nem v roko. Mi obljubiš?« »Da, boter, obljubim Vam.« Pa Jean je bil raztresen in je le z majhno pozornostjo sledil govorenju župnikovemu. Do skrajnosti je že bil nestrpen, hotel je že zopet videti gospo Scott in miss Percival; tej nestrpnosti se je pridružil zelo živahen nemir. Ali ju bo li še srečal v onem velikem longue-i valskem salonu takšne, kot ju je videl v mali j jedilnici župnišča? Mogoče bo mesto onih dveh tako zelo priprostih in domačih gospa, katere je zabavala tista improvizirana večerja, ; in sta ga bili že prvi dan sprejeli s tolikšno ; ljubkostjo in tako domače, mogoče bo našel j sedaj v njih samo dve lepi posvetni lutki, elegantni, hladni in pravilni. Ali se bo izbrisal njegov prvotni utis? bo nemara izginil? Ali pa se bo ta utis v njegovem srcu še bolj poglobil, postal še sladkejši? Stopila sta preko šestih stopnic pred vhodom in v veži sta ju tiho sprejela dva velika lakaja. Ta veža je bila preje ogromen leden prostor in pust v svojih kamenitih stenah; danes pa r.o bile stene pokrite z občudovanja vrednimi preprogami, ki so predstavljale dogodke iz mitologije. Župnik jih je komaj pogledal; toda to je zadostovalo, da je takoj opazil, da so boginje, ki so se izprehajale po tem zelenju, nosile obleke starinske preprostosti. Eden izmed d%eh lakajev je odprl na ste- žaj oboje kril vrat v veliki salon. Tam se je običajno nahajala stara markiza, na levi strani je stal njegov kostanjevo pobarvani fotelj. Nič več ga ni bilo tam! Stara empirska oprava, ki je bila bistvena v ureditvi salona, je bila nadomeščena z uprav čudežnim pohištvom in preprogami izza preteklega stoletja. Po vsem salonu so bili razpostavljeni mali fotelji in stolički brez naslona, raznovrstno barvani, v vseli oblikah, raztresni semtertja v navideznem neredu, ki pa je bil vrhunec umetnosti. Ko je videla gospa Scott vstopiti župnika in Jeana, se je dvignila ter jima šla nasproti: >To je pa lepo od Vas, gospod župnik, da ste prišli. In tudi od Vas, gospod. Kako sem vendar vesela; da Vaju zopet vidim, Vaju, moja prva in edina prijatelja v tej deželi!« Jean se je oddahnil. To je bila ista žena. »Mi li dovolita,« je pripomnila gospa Scott, >da Vama predstavim svoja otroka. Harry in Bella! pridita!« Harry je bil zelo čeden majhen deček šestih let in Bella zelo ljubka mala deklica petih let; imela sta po materi velike črne oči in zlate lase. Ko je župnik objel oba otroka, je Harry, ki je z občudovanjem gledal Jeanovo uniformo, vprašal svojo mater: »In vojaka, mamica, ali ga moram tudi objeti, vojaka?« »Ce hočete,« je odgovorila gospa Scott, »in seveda, če mu je to všeč.« Minuto na to sta bila oba otroka na Jea-uovih kolenih ter sta ga naravnost obsula s vprašanji: »Vi ste oficir?« »Da, oficir sem.« »Kje pa?« »Pri artileriji.« »Artileristi so oni, ki streljajo s topom? Oh! Kako bi me to zabavalo, če bi mogel slišati streljanje s topom, in sicer čisto od blizu!« »Ali naju boste vzeli s seboj, kadar boste streljali s topom; povejte, ali boste?« Medtem se je gospa Scott pogovarjala z župnikom, Jean pa jo je, odgovarjajoč na vprašanja otrok, ogledoval. Imela je obleko iz belega muselina, toda ta muselin je ginil pod lavino valencijskih gub. Obleka je bila spredaj široko četverokotno urezana. Lakti sta bili do komolca goli, velik šopek rdečih rož je imela na prsih in pravtako je imela v laseh zataknjeno z demantno agrafo rdečo rožo. To je bil ves njen nakit. Gospa Scott je naenkrat zapazila, da je bil Jean vojaško zaposlen z obema otrokoma • »Oh! Kako Vas prosim odpuščanja, gospod! Harry! Bella!« J ' h »Prosim Vas, gospa, pustite mi ju ven-dar!« »In kako mi je žal, da boste tako pozno večerjali! Moja sestra še ni prišla iz svoiih sob. A! Tukaj je.« Bettina je vstopila.. Ista obleka iz belega muselina, isti mali kup čipk, iste rdeče rože, ista gracija, ista lepota in isti smejoči, lju beznjivi in odkritosrčni sprejem. »Na uslugo sem Vam, gospod župnik Ali ste mi oprostili strašno indiskrecijo tistega dne?« Potem se je obrnila proti Jeantt in mu ponudila roko rekoč: »Dober dan, gospod ... gospod Ti je pa lepa! Sedaj se pa ne morem spomniti Va šega cenjenega imena... in vendar sc m? zdi, da sva si že stara prijatelja?« Maribor i □ Stolni župnik in kanonik Franc Moravec je dne 16. avgusta v ožjem krogu slavil 25-letnico svojega župnikovanja v Mariboru. Pri cerkyem slovesnosti ie nastopil izborno izšolani pevski zbor pod vodstvom g. Gašpariča. Gospodu jubilantu naše ^ffv Jarenino! Danes, 18. avgusta popoldne se vrši v bližnji Jarenini, naši zvesti narodni trdnjavi, narodna slovesnost. Prosvetno društvo priredi ob 3 popoldne veselico z igro. Sodeluje pevsko društvo »Maribor«. Veselice v Jarenini so navadno za Ma-ribarčane zelo vabljive. Vlak vozi ob pol 2 (13.30) z glavnega kolodvora. Iz Pesnice je dobre pol ure hoda po prijetnih slo venjegon škili gričih v Jarenino. Zvečer vozi vlak ob pol devetih iz Pesnice Vabimo mariborske. Slovence, da se danes popoldne pridržijo izletu »Maribora« v Jarenino n Na deški meščanski šoli v Mariboru so dne 27. in 28. avgusta vselej od 8-12 razredni (ponavljalni) izpiti. Vpisovanje v vse razrede je dne 30. in 31 avgusta od 8-12. Vpisati se morajo ponovno učenci vseh razredov, tudi oni, k. so se vpisali ob koncu šolskega leta. Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din za zdravstveni fond. Vplačevanja so oproščeni le oni učenci, ki se izkazejo s potrdilom o uboštvu. To potrdilo izda pristojna občina in ga potrdi davčni urad. Ker so obmejne občine pristale na prispevek za zidanje nove šole na levem bregu, je krajevni šolski odbor dovolil, da smejo biti v 11.. III in IV. razred sprejeti vsi dosedanji zunanji učenci, ki se pa morajo ob vpisu >^ati, da so vplačali na mestni blagajni prispevek 400 Din (stir sto dinarjev). Oprostive tega prispevka ni! V prvi razred zavod ne sprejema zunanjih učenčev. Izjemo tvorijo oni, kojih roditelji so zaposleni v mestu, a radi pomanjkanja stanovanj ne morejo stanovati tu. Taki se morajo pri vpisu izkazati, da je bila njih tozadevna prošnja v krajevnem šolskem odboru ugodno rešena. Dne 2. septembra je ob po 9 solska maša v stolnici. Učenci se zberejo na solskcm dvorišču. V torek, dne 3. septembra je pnčetek pouka. ^p1 D°uiiovTie vaje za učiteljice v zavodu šolskih sester Maribor, Strossmajerjeva u). od 19.—23. avg. Začetek v ponedeljek ob 7 zvečer. Stanovanje in hrana istotam. . ... t.,-*; □ Romarski izlet prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru se vrši 25. avgusta, to ie zadnjo nedeljo v mesecu. Odhod vlaka je zjutraj ob pol šestih. Dovoljen ie poseben vlak in polovična vožnja. Izkaznice za polovično vožnjo se dobijo ou nedelje naprej v Omladinskem domu zjutraj od 8 odbor h V samostanski cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru se je vršila pretekli četrtek, 15. avgusta ganljiva slovesnost preobleke. Vpričo starisev, sorodnikov in samostanske družine je prejelo redovno obleko 34 kandidatinj. Preoblečene so bile sledeče: Amalija Krajnc, s. Mirijam iz Konjic; Marija Golob, s. Norberta iz Šmarja pri Jelšah; Alojzija In-tihar, s. Danila iz Galicije; Ana Ščavmčar, s. hili-berta iz Strigove; Rozalija Zidar, s. Krista iz Raj-henburga; Marija Marovt, s. Vinka iz Braslovč; Marija Nadrah, s. Mara iz Stične; Ivana Logar, s. Dizma iz Vodic; Justina Polh, s. Domiciia iz Loč; Neža Vidmar, s. Ernesta iz Hinj; fvana Vidmar, s. Rustika iz Hinj; Helena Trpin, s. Akvila iz Sclce; Jedert 2unko, s. Digma iz Cirkovc; Ana Demšar, s. Alakok iz Selce; Elizabeta Puksbaum, s. Konstantina iz Gozdanj; Barbara Piopivnik, s. Elfrida iz Škoci-jana; Terezija Benedik, s. Emerana iz Selc; Marijana Koželj, s. Jona iz Smlednika; Ana Jelene, s. Valeri-jana iz Podbrezja; Frančiška Jelene, s. Simeona iz Podbrezja; Marija Frantar, s. Septima iz Kovora; Ana Debelak, s. Florencija iz Sv. Križa na Slatini; Apolonija Port, s. Favsta iz Mozirja; Ivana Pečnik, s. Leona iz Sv. Mihaela; Elizabeta Zagožen, s. Bernardina iz Šmartna ob Dreti; Angela Slapmk, s. Friderika iz Šmartna ob Dreti; Ljudmila Zvitter, s. Avgusta iz Št. Jakoba v Rožu; Alojzija Reven, s. Iluminata iz Velenja; Angela Cremošnik, s. Magria iz Polzele; Katarina Špendal, s. Erazma iz Kovora; Frančiška Alešnik, s. Lioba iz Trbovelj; Marija Horvat, s. Vlasta iz Dolnje Lendave; Julijana Maček, s. Venerija iz Pliberka; Marija Vastl, s. Herme-negilda iz Doberlevasi. — Na krepkem drevesu kon-gregacije šolskih sester je zacvetelo na Marijin praznik lepo število novih cvetov. Dal Bog, da vsak obrodi svoj sad v napredek kongregacije in ženske mladine, za katere vzgojo se sestre trudijo. □ Koncert v mestnem parku bo danes dopoldne. Svirala bo železničarska gedba. — Kapelnik Schonherr. □ Stavbeni nedostatek. Prejeli smo: Opozarjamo vodstvo mestnega stavbenega urada, mestnega fizikata in požarno komisijo na dimnik livarne bronastih izdelkov družbe »Ruda« v Frankopanovi ul. št. 10 na dvorišču v Mariboru. Dimnik ne odgovarja stavbenim predpisom in se je pred kratkim podrl, toda družba ga je dala zopet dvigniti. Dimnik je sedaj mnogo znižan in komaj gleda iz sosednjih hiš, čiščenje je nemogoče, ker je nevarnost, da se podre, zategadelj so v nevarnosti hiše, posebno pa še hiša, na katero je livarna priključena. Zraven se nahaja mestni otroški vrtec in bi bilo zato potrebno, da se družbo prisili, da postavi visok in predpisom odgovarjajoč dimnik in s tem zabrani razširjanje strupenega dima jx> otroškem vrtcu in okolici. □ Dr. Josip Majcen ne ordinira do nadalj- nega. □ V krematoriju sežgan. Od kapi zadet je umrl dne 16. avgusta 51-letni železniški uradnik in delegat družbe »Osterreichische Bundesbahnen« Emil Gliha. Stanoval je v Mariboru, Levstikova ul. St. 1. Ker je bil član svobodomiselnega društva, ka-j----- »i—: — -----"ezati, da r~ avgusta pri >lo terega člani se morajo pri vstopu zavezati, da se dajo po smrti sežgati, je včeraj, dne 17. avgusta peljal mariborski pogrebni zavod Glihovo trupi diuiajski krematorij »jorvi ivivniHiviij« □ Nezgoda. Dne 16. t. m. je padel 29-letni posestniški sin Franc Zupan iz Jarenine v Lajters-bergu blizu tovarne Welle s kolesa in se je tako težko poškodoval na levem kolenu, da so ga morali prebijati v bolnico v Maribor. □ Tujski obmejni promet v Mariboru meseca Julija 1929. V mesecu juliju je prišlo v Maribor 19.473 oseb in sicer 5563 iz države SHS, 7263 iz Avstrije, 4314 iz Češkoslovaške, 1378 iz Nemčije, in 950 iz drugih držav. V istem času pa je odšlo iz Maribora 18.923 oseb in sicer 7633 v SHS državo, 6075 v Avstrijo, 3595 v Češkoslovaško, 945 v Nemčijo in 675 v druge države. Kakor je razvidno, je največji promet med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma Mariborom. □ Redek gost naših krajev. V petek, 9. t. m. je ustrelil neki trgovec v Gornji Radgoni jezerskega orla ravno v hipu, ko ie odgrizel nekemu puranu glavo. Mariborski gačitelj g. Ziringer ga je nagačil • ter ga razstavil v svoji delavnici v Frankopanski ul. Orel je res krasen. G. Ziringer je ugotovil, ua je orel imel še puranov kljun in del njegovega vratu v grlu. Kakor znano, živijo ti orli v Črnem morju in se hranijo z ribami in divjimi racami. Lansko leto v decembru so našli enega zastrupljenega jezerskega orla na obali pri Ptuju, drugače pa se ljudje ne spominjajo, da bi ga v teku desetih let kdaj tukaj videli. Če se kaj takega pripeti se gospa Mica samo smehlja. Kaj pa more mala nebogljenka zato. Lehitro čisto oblek-co za njo in svež predpasnik za mamico, saj vse madaže odstrani brez truda le ScHichtov H ON □ Težka nesreča na Hlebovi žagi pri Gornji Sv. Kungoti se je dogodila 16. t. m. Ta dan je namreč prišel komaj 4 dni tam zaposleni žagar Kinnerc po nesreči z levo nogo v stroj, kateri mu je debele čevlje naravnost prerezal in prste na nogi preklal. Slučajno v tem času v Gornji Sv. Kungoti nahajajoči se okrajni zdravnik je nudil ponesrečencu prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnico v Maribor. CeSie Izjaval Izjavljam, da so lažne vsa obrekovanja, ki se iz hudobnih namenov o meni ttosijo in da bom v bodoče proti vsakomur, ki bi ta obrekovanja razSirjd, nastopil sodnim potom. Žalec, 17. avgusta 1929. Otto Zeckendorl, Žalec, & Če že ne moreš dopoldne, vsaj poseti današnjo veliko orlovsko slavje v št. Juriju ob juž. žel. kjer lamkajšnji Orel slavi 20 letnico svojega obstoja in razvije svoj novi prapor. er V gledališkem tečaju je sinoči predaval praktično g. Pfeifer o šminkanju, g. Peršuh pa je vodil praktične vaje v nastopanju ter režijo. Jutri v ponedeljek 19. avgusta predava prvi g. Marolt o slovenskem gledališču od Linharta do Cankarja, g. Fedor Gradišnik pa o zgodovini gledališča od Lessinga do Sirindberga. Nato se vrši vaja za »Že-nitev«. ■& Iz Celjske bolnice. V tukajšnji bolnici so umrli: dno 14. avgusta Jakob Turnšek, prevžitkar iz Brezova št. 31, obč. Šmartno v Rožni dolini, star 76 let; dne 15. avg. B letna Tepež Rozalija, hči rudarja iz Huma na Sotli; dne 16. avg. Veber Barbara, stara 45 let, soproga jetniškega paznika v Celju, Prešernova ul. 10; dne 17. avgusta 53letna Marjeta Čamžek, vdova, zaposlena kot delavka v tovarni \Vesten, stanujoča v Gaber ju 64. — Naj v mini počivajo! JSr Smrtna nesreča. Možina Josip je bil kot kovač zaposlen pri tvrdki Majdič in je stanoval na Sp. Hudinji 66. Dne 9. avg. je pomagaj nalagati seno in se je nahajal na že visoko naloženem vozu. Naenkrat potegnejo konji sunkoma voz in po nesrečnem slučaju je Možina padel z voza ter si prelomil hrbtenico. Prepeljali so ga v celjskv bolnico, kjer pa je včeraj podlegel težki poškodbi. Možina je bil star 54 let. JSr Volitve v okrajne cestne odbore Celje in Vransko. Kakor je bilo deloma že javljeno, se vršijo v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. na podlagi razpisa komisarja oblastne samoupravo mariborske oblasti molitve v cestne okrajne odbore. V okrajni cestni odbor celjski se bo izvolilo 17 odbornikov, ki se izvolijo po sledečem ključu: Občinska odbora občili Celje-mesto in Celje-okolica izvolita vsak po 2 člana cestnega odbora. Po enega odbornika volijo občina Dobrna, Škofja vas, Sv. Pavel pri Preboldu, Velika Pirešica, Sv. Jurij okolica, Petrovče, Nova cerkev in Višnjavas skupaj (volišče v Novi cerkvi), Vojnik in Šmartno v Rožni dolini ter Frankolovo skupaj (volišče v Vojniku), Sv. Ruoert nad Laškim in Svetina ter Kalobje skupaj (volišče na Kalobju), Sv. Peter v Savinjski dolini skupaj na volišču v Št. Petru v Sav. dolini, Žalec in Griže na volišču v Žalcu skupaj, Teharje in Sv. Lovrenc pod Prožinom skupaj lia volišču na Teharju, Dramlje in Sv. Jurij ob juž. žel. trg skupaj na volišču v Št. Juriju. — V okrajni cestni odbor Vransko se bo izvolilo 7 odbornikov in sicer voli občina Braslovče 2, občina Polzela 1, občina sv. Jurij ob Taboru 1, občina Sv. Jeronim 1, občini Vransko in Prekopa 1 na volišču na Vranskem, ter občine Gomilsko, Grajska vas in Marija Reka 1 na volišču na Gomilskem. JSr Aktovka mu je izginila. Inž. Ivo Šorli se je v petek 16. avgusta opoldne mudil v kavarni »Evropa« in pustil tam svojo aktovko na stolu pri mizi, ob kateri je sedel. Čez kako uro je šele zapazil, da je pozabil aktovko v kavarni. Stopil je ponjo, ali ni je bilo nikjer več najti. Takojšnja natančna preiskava ni mogla dognati ničesar, kam bi bila aktovka izginila. V aktovki je imel nekaj dokumentov, bankovec za Din 100 ter sveženj ključev. jredu je tudi bogat srečolov; pri veselici bo igrala godba K. D. D. iz Jesenic. K našemu poročilu o požaru v Predosljah dodajamo: Reševalnih del pri gašenju požara sta se jxileg predaške in kokriške požarne hrambe udeleževali tudi [»ž. hrambi iz Britofa in Suhe. Ogenj je prvi zapazil mlad cigan, ki je pritekel na dvorišče pred šu|x> in zaklical »Feuer!« Ciganov povzročiteljev požara še niso dobili, ker se skrivajo najbrže ]X> gozdih v smeri proti Kamniku. Škodo |X>žara cenijo pogorelci na 1(W tisoč Din, zavarovalnina dosega komaj eno četrtino nastale škode. Cerkveni jubilej. Na praznik M. Vnebovzetja jc praznovala podružnična cerkev na Priniskovem na najslovesnejši način 3 jubileje: 450-letnico svojega posvečenja, 300-letnico obnovljene bratovščine Marije Vnebovzete in 200-letnico obstoja sedanje cerkve. Zadržanje Primskovljanov je bilo ta dan res praznično-jubilejno, kar so dokazovali številni mlaji, ki so jih za ta dan postavili domačini; tudi streljanje iz topičev je prejšnji večer slovesno oznanjalo praznik. Pri cerkvenih slovesnostih drugega dne se je zbralo pri nekdanji božjepotni cerkvi izredno mnogo občinstva, zlasti iz Kranja jih je bilo veliko. Spomin na ta praznik bo stal vedno, ker so kranjski župnik in cerkveni ključarji sklenili, da se vrši od sedaj naprej cerkveno žegnanje za cerkev na Priniskovem na praznik Marijinega Vnebovzetja. DOMŽALE Kamniška gasilska župa bo 25. avgusta v Domžalah proslavila 10 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bo vršila na vrtu g. Volka veflika veselica s pestrim sporedom (v slučaju slabega vremena v Godbcnein domu). K slavnosti so vabljena vsa gasilska društva in prijatelji gasilcev, posebno iz Ljubljane in Kamnika. Zveze z vlaki so jako ugodne, vozili pa bodo tudi avtobusi. Črnomelj V našem kraju se je zadnji teden dogodilo več nesreč. 6. avgusta so našli v Dobličanki utopljenca Jožefa Šterka, posestnika iz Loke št. 14. Mož je bil star 88 let; usodnega dne se jc sprehajal ob vodi; najbrže mu je spodrsnilo in je padel v vodo, kjer jc našel smrt. — 9. avgusta so našli v Loki št. 19 na podu obešenega tamošnjega posestnika Franca Jermana. V smrt so ga gnale najbrž domače razmere. — V oni noči iz 11. na 12. avgusta, ko so po celi Dolenjski švigale strele, je udarila strela tudi v hišo Matija Wolfa na Straž-nem vrhu. Zgorela mu je streha, sedem voz krme, krava in osemdeset trt v vinogradu. Od strele povzročena škoda znaša 40.000 Din, zavarovan pa je bil samo za pet tisoč dinarjev. Zraven pa je pogorela tudi zidanica nekega Božiča iz Toplega vrha, ki je ravno dan preje prišel iz Amerike. Njegova škoda je 25 tisoč dinarjev. VAVTA VAS Na praznik Mar. vnebovzetja je bilo pri sosednji podružnici v Dol. Straži žegnanje. Ker je to romarska cerkev, je opravilo v cerkvi ob 6 in ob 10. Tja je šla tudi vdova Marija Zupančič prodajat razne sladkarije, a jo je že zjutraj med prvim opravilom zadela srčna kap. Reva se je pri stojnici zgrudila in bila takoj mrtva. Zapušča hčer in sina, ki sta še oba nepreskrbljena. — V nedeljo 18. avgusta ob 3 pop. ponovi naše dijaštvo burki: »Nc kliči vraga« in »Dva gluha«. Kdor se hoče razvedriti, nuj ne zamudi te prilike. Litija Blagoslovitev motorne brizgalno. Danes slavi agilno prostovoljno gasilno društvo Litija svoj veliki dan, ko se blagoslovi avto-bencin-motorna brizgalna. Dopoldne ob jk>1 desetih bo svečana služba božja v litijski cerkvi, popoldne pa bo g. dekan M. Rihar brizgalno slovesno blagoslovit na litijskem trgu pred Svetčevo hišo. Ob 3 se vrši v takozvani »Švarcovi hosti« velika ljudska veselica, združena z bogatim srečolovom. Svira priznana rudniška godba iz Zagorja. Glavna zasluga, da sc je v tako kratkem času nabavila prepotrebna avto-motorna brizgalna, gre načelniku Emilu Koprivnikarju, pod-načelniku Petere i ter tajniku Fr. Zapušku. Želimo, da bi nova brizgalna zelo redko vršila svojo dolžnost in kadar, z najboljšim uspehom nesrečnežem v pomoč. Litijski leseni most, to staro »fregato*-, je letos precej temeljito popravila gradbena direkcija v Ljubljani v lastni režiji. Priznati moramo, da je letos poprava šla mnogo hitrejše izpod rok pod nadzorstvom častnega mojstra g. F. Počkaja in da ,(e poprava neprimerno boljša od lanskoletne, ki je bila izvršena precej malomarno po privatnem podjetniku. Tudi tovorni promet preko mesta ni bil zdaleka toliko oviran kot lansko leto. Nadzorniku g. Počkaju v tem oziru vsa čast in hvala za uvidevnost. Predno pa preide ta most v upravo oblastne« ga odbora, bi bilo potrebno, da gradbena direkcija iz letošnjega kredita izmenja vseslabe mostnice, katerih jo najmanj polovica mostu. Na nekaterih krajih so potrebno ševrhne ograje. Križ na mostu, ki je stal vedno sredi mosta (meja med občinama Litija in Hotič) stoji sedaj (ko ni več nobene meje med občinami) na koncu mostu le začasno, županstvo bo dalo križ v ognju jKalatiti, jroteni pride pa zopet na staro mesto*. Šolske vesti. Krajni šolski odbor je iz dveh stanovanjskih sob, v katerih sta bili nastanjeni dve učni moči litijske šole, napravil en nov učni razred, v katerem bo začasno nameščen otroški vrtec, ki je do sedaj imel svoj prostor v kleti litijske šole. Kakor čujenio, je občina v dogovoru z ravnateljstvom litijske predilnice Mauthner d. d., do skupno zgradijo posebno poslopje za prepotreben otroški vrtec z dvema učnima sobama, večjim vrtom in stanovanji otroških vrtnarjev. — V jeseni se otvori od velikega župana dovoljena obrtno-na-daljevalna šola, ki je /.a litijski industrijski trg bila skrajno potrebna. Občina kot oblastni odbor sta prispevala primerne podpore. Trbovlje Deputacija, sestoječa iz gg.: kateheta Jožefa Žmavca, župana Ignaca Sitarja in obč. svetovalca Karla Malovrha, ki je šla v Belgrad posredovat v več važnih občinskih in drugih zadevah, se je v petek vrnila. Odnesla je iz Belgrada najboljše utise in tudi občinski proračun, ki še do danes ni bil potrjen, je že predložen g. financ, ministru v podpis. Nesreče. Na stavbi rudniške stanovanjske hiše na Tereziji je padel delavec Sonc Jurij z odra v be-tonirano greznico, ter sc močno poškodoval na glavi in rokah. — Na dnevnem kopu Neža je priletel kamen delavcu Jerina Antonu v nogo s tako silo, da mu je odtrgalo kos mesa, kot bi ga odrezal. V enem tednu je bilo 5 težkih nesreč, med temi 2 smrtni. Ptuj . V proslavo krsta našega tretjega kraljeviča jo priredila tukajšnja Jadranska straža na predvečer 14. t. m. ob 20. uri v velikem četvero-kotu med mostovoma in v mestnem parku ob in na Dravi čarobno »Beneško noč«, ki je lepo uspela. Lep je bil pogled ni razsvetljene čolne, ki so pluli po Dravi, še lepši pa jc bil pogled i/, čolnov na mestni park, čigar kostanji so odsevali v svitu številnih žarnic. Zvoki godbe so dvigali veselo razpoloženje mnogoštevilnih po-setnikov proslave. MARIJA REKA Prelepa in velepomenljiva slovesnost se je vršila pri nas preteklo nedeljo II. avg. t. 1., slovesnost, ki se niti v največjih župnijah ne vrši vsako stoletje: Naš vlndika je ob asistenci 10 duhovnikov posvetil tukajšnje nove zvonove — iu to oh najlepšem vremenu. Občudovali smo mladeniško čilost prevzvišenega nadpastirja la-vantinskega. Kljub častitljivi starosti se je pripeljal naš premili knezoškof že v soboto — ob najhujši vročini — v Trbovlje, kjer je blagoslovil drugo jutro nove cerkvene klopi. Nato še le jc sedel v pripravljeno kočijo in dospel okoli 9 semka j. Ljudstvo — silna množica — je z vidno nestrpnostjo čakalo na ljubljenega nadpastirja. Kmalu se jc začelo pomenljivo posvečenje novih zvonov, ki je trajalo eno uro. Po posvetitvi je Prevzvišeni s primerno, v srca sega-jočo besedo, razldžil pomen zvonov. Nato je bila sv. maša Prevzvišenega. Slovesnost je v cerkvi lepo jioveličal domači pevski /bor. Že kmalu pojioldne so se prav lepo oglasili novi z\onovi. DOBOVA Na tukajšnji osnovni šoli bi na vsak način radi ukinili parulelko v prvem razredu. Nujna potreba je, da ostane in da sc tudi za 2. razred otvori paralclku, kjer bo okrog 80 otrok. Krajni šolski svet je tudi letos delno popravil šolo in dal nupraviti tudi na vzhodni strani nova moderna okna. Prav je. Saj šola bo kmalu premajhna in bo treba kmalu misliti na novo moderno urejeno šolsko stavbo. — Stavbeno gibanje jc tu jako razvito. Hišice enostanovanjske rastejo kot gobe po dežju. Jako le-po vilo si je postavil tudi žel. uradnik Antolovič. — S kolodvora sc jc otvorila nova cesta jioleg gostilne Kramar na glavno cesto, da je precej bližje v Čatežke toplice. — V gostilni pri žel. postaji jo vedno precej gostov. Dobro bi bilo, da bi imel gostilničar za goste na razpolago tudi »Slovenca« in našo lepo »Ilustracijo«. Podjetni gostilničar poleg kolodvora mora skrbeti vsestransko za svoje goste. Poleg gostilne pa stoji lična stavba z napisom »Mlekarska zadruga«, ki je pa zaprta že pur let in ne deluje. Da bi v kraju, kakor je Dobova, kjer jo priznano skoro najboljše mleko, ne mogla uspevati, je čudno. Dobro bi bilo, da bi hranilnica, v čigar |x>sosti je mlekarna, oživila obrat in dala tukajšnjim kmetom priliko, da- se mleko proda v mlekarno. Šoštanj Da ne bo nesporazuntljenja. V petkovi štev. ♦Jutra« omenja njegov dopisnik otvoritev Slomškovega doma« in pravi, da niso »nasprotniki« nasprotovali g. Grilu glede tega doma, »ker se zato sploh niso brigali...« Nam pa je še v dobrem spominu, kaj je pisalo »Jutro« o Slomškovem domu ob priliki prvega kmetijskega tečaja, ki se je vršil v šc nczgotovljenem domu. Tega se »Jutrov dopisnik ni sjx)mnil... Sprememba posesti. Prenovljeno hišo obrtne posojilnice je kupil pekovski mojster g. Delopit. Dobro idoča restavracija se da radi rodbinskih razmer takoj v najem. Nadaljnje informacije »HOT£L BALKAN. CELJE. Glejmo prav! Krilatice imajo kaj rade to modo: na videz ali le delno resnične čez čas obveljajo pri mnogih za popolno resnico, takorekoč za resnico brez vsakega vprašanja. Na svojem potu od ust do ust izpremene lahno kopreno resničnosti v težko in čisto zlato resnice po misli premnogih. Ume jih ljudski glas pretvoriti tako, da veljajo kot nekaj čisto naravnega, samo ob sebi umevnega in brez nadaljnjega izvestnega in gotovega. Ako kdo podvomi o resničnosti take splošno razširjene krilatice, ga kaj kmalu zadene hudi val splošnega in javnega mnenja z očitkom zaostalpsti in umske manjvrednosti. Zato so le redki, ki se ob takih krilaticah zamišljajo v umsko motrenje in se vprašujejo sami, koliko in kaj je resnica na njih. Nikdar popolni, čisti, vseobsežni in izčrpni izraz resnice, pa vendar žive pri ljudeh bohotno kraljevsko življenje, kakor da so kraljica resnica sama. Reklo, ki si je utrlo pot v svet, obvelja v mnenju ljudi, zavlada dušam, ker skoro nihče več ne vprašuje po njegovi resničnosti. Zato so pa lažnjiva rekla, zmotne krilatice taka škoda in taka nevarnost. Odenejo se s kraljevskim videzom resničnosti. Take hodijo strašno pot pu-stešenja in uničevanja po dušah. Zmota obvelja za resnico in rodi sadove, kot jih zmota edino roditi more: nesrečo in prevaro življenja, da redki so, ki imajo dovolj samostojnosti in moči, da se upajo takim zmotnim krilaticam pogledati pod kraljevski plašč, s katerim jih je odelo javno mnenje in nekritično češčenje, in tako razgaliti njih pravo vsebino v svoje miselno osvobojenje. Krilatica, ki je z videzom vzvišene in brezobzirne nepristranosti rodila že mnogo gorje in ruševino življenja, je krilatico o nasprotju med vedo in vero. S krščanstvom naj bi bila znanost že opravila in obračunala. Nauki Cerkve naj bi bili po znanosti že cvržen>. Kdor je mož znanosti, naj ne b: mcgel biti dober kristjan, še manj prepričan katoličan. Z vseučilišč razglašena beseda o nasprotstvu vere z znanostjo se je ponavljala in se ponavlja po šolah, širile so se brošure, raznašali v svet listi. Tako si je utrla svoj pohod v ljudske sloje. In ta pohod je bil uničevalen. Nepoučenim, nerazsodnim, lahkovernim in zlasti mladim bore-čim se dušam je trgala vero iz srca, podirala, uničevala ali vsaj slabila veselo trdnost verskega prepričanja. Kar je. delala že dolgo, tega delati še vedno ni prenehala. Dvojna znanost. Kaj je z nasprotjem med vero tn vedo ? Je-ii to nasprotje resnično? Ali res Cerkvi pred znanostjo ni obstanka? Ali res krščanstvo ne vzdrži znanstvenega raziskavanja? Cerkev stoji sredi miselnega boja kot steber resnice. Vsi viharji človeške misli, ki so kot divja vihra hrumeli nad njo, so ostali brez moči, steber resnice se ni porušil, niti zamajal se ni. Vse orjaško valovje, ki ga je dvignil človeški razum zoper Cerkev in resničnost njenega nauka, se je razbilo ob stebru resnice. Tako priča zgodovina. Isto uči Cerkev sama. Z nadčloveško zavestjo nezmotne verske in nravne resnice podaja svoj nauk. Z orjaškim pogumom stopa na bojno pozornico in oznanja že vnaprej svojo nepremagljivost v vseh vekovih, čeprav njena obrambna črta sega od prvega človeka do konca sveta. Z veličastnim mirom gleda na miselne nasprotnike, tudi zanje bije njeno ljubeče srce. Neustrašeno zre na razvoj vede in ga sama pospešuje. Cerkev se znanosti ne boji. Ni je strah, da bi prišlo med vero in vedo do resničnega nasprotja. Saj ve, da svojega nauka nima sama cd sebe. Prejela ga je od Izvora vse resnice. Isti je vir vere, ki jo oznanja Cerkev, Isti je stvarnik človeškega razuma, ki se peha in trudi v trdem znanstvenem delu. Nemogoče je, da bi Resnica zanikala sebe, nemogoče je, da bi Bog svojo besedo preklical. Prav tako ie tudi nemogoče, da bi resnica prišla z resnico v navzkrižje. Resnica je ena. -Isti je pravi vir nadnaravne, skrivnesti-polne resnice, isti pravir naravne, človeškemu razumu dostopne resnice. Zato je nasprotje med resnico in resnico izključeno, zato tudi nemogoče, da bi znanstveno izvestna resnica bila v opreki z razodeto resnico Cerkve. Izkustvo seveda govori vse drugače. V imenu znanosti se bije hud boj zoper Cerkev, ne-le danes, ampak od pivih početkov Cerkve trajno naprej. To dejstvo postane jasno, če razločujemo vedo in vedo. Znanost je napram Cerkvi in krščanstvu dvojno umerjena. Je znanost, ki je svojemu vzvišenemu zva-nju zvesta. Voditi se da le od veličastva resnice. Hoče le eno: spoznati resnico. Zato ne postavlja vnaprej nobenih pogojev, ne izključuje ničesar že kar vnaprej. V svojem znanstvenem delu vprašuje ob vsem in išče samo, kaj jc resnica. Ne računa z nikakimi vnaprej ustvarjenimi sodbami, ne zavzema vnaprej nobenih prijaznih ali neprijaznih stališč. Je kakor pravični sodnik, ki so mu vse stranke enake. Talca znanost ne pozna predsodkov. Tuji so ji vsaki postranski nameni. Vsako pristranost odklanja brezpogojno in z vso odločnostjo. Tako dela čista znanost, ki ni tendenciozna in zato nima niti najmanjšega namena, da bi vodila napadalne operacije. " Človeška dela so vsa nepopolna. To resnico izpričuje tudi znanost in nje zgodovina. Je namreč tudi veda, ki ni nepristranska, ampak pristranska. Veda, ki ni brez predsodkov in vnaprej zavzetega stališča. To je taka veda, ki si je gotove sodbe že postavila in osvojila, predno . in ne da jih je znanstveno, nepristransko, brez ' vsakega čustva in afekta, brez vsake tendence in postranskega, neznanstvenega in izvunznan-stvenega namena preskusila in raziskala. To je vsa tista znanost, ki Boga že kar vnaprej izključuje, ne da bi preiskovala razloge in dokaze, ki govore za njegovo bivanje. Taka je znanost, ki kar vnaprej taji ves duhovni svet in vsakega duha, ker se pač duh in duhovno po svojem duhovnem bistvu ne dajo vreči v kemično re-torto ali pod operacijski nož. To je tista znanost, ki ji je brez vsakega nadaljnega vprašanja že kar vnaprej gotovo, da razodetja ni. Ne da bi kaj sodila ali motrila, njej je gotovo, da nadnaravnega sveta ni. Zato dejstva, ki so sicer po še tako kritični zgodovinski znanstveni metodi ugotovljena kot zgodovinska, pa nosijo pečat nadnaravnosti, taji že vnaprej in išče rajši vse nemogoče in abotne razlage, samo da ne bi bilo treba priznati nadnaravnega božjega razodetja in s tem sveta nadnaravnega življenja. Taka že vnaprej proti Bogu, proti vsakemu božjemu razodetju, proti krščanstvu in Cerkvi usmerjena veda seveda hoče in tudi upa, dasi zastonj, da bo zadala Cerkvi smrtni udar. Veličino znanosti taka veda ponižuje z višav služabnice resnice na nizkost dekle strasti, napuha in neznanstvenih predsodkov. Veda se tudi moti. S tem dejstvom običajno premalo računamo. Preveč nas ljudi objame sijajni blesk vede kot take. Vendar pa je to dejstvo — potrjeno že premnogokrat. Tudi je nemogoče drugače. Zastopniki vede so pač ljudje iz mesa in krvi, zato tudi oni niso prosti vse človeške revščine. Pečat človeške revščine pa človek vtisne svojim delom, znanstvenik svojemu znanstvenemu delu. Zmotljivcst je nekaj splošno človeškega. Zato se tudi učenjak lahko ob vsej najboljši volji zmoti. To je prvo. Drugo je pa to, da je resnica nekaj tako vzvišenega, da od njih, ki ji služijo, zahteva visoke moralne kvalifikacije. Čim manj napuha, čim manj strasti, čim čistejše življenje, tem lažja ie pot do resnice. Napuh, strast, nenravno življenje so pravi očetje zmot in umskih zablod. Človeška tljivcst in *:sto nagnjenje k hudemu, o katerem uči Cerkev ' ot posledici izvirnega greha, sta glavna vzroka znanstvenih zmet. To je tista velika, občečloveška korenina, iz katere izvira pristranost in neobjektivnost v gospodarskem, socialnem, političnem, kulturnem, zasebnem, javnem, pa tudi znanstvenem življenju. Veličina znanosti je pa mogočna. Uprav zato se pa kaj lahko zatemni realni pogled nanjo. Realni pogled je prcdragccen in nujno potreben. Tudi na znanost in znanstveno življenje je treba zreti realno, vzeti jo kot tako, kakršna je. Priznati je treba znanosti njeno vzvišeno veličino, toda ne se vtepiti v tej veličini tako, da izgubimo vid za mračne pege na njej. Kdor tako realno gleda na znanost, se ne bo čudil napadeni znanosti na Cerkev. Cerkev je sveta, a premnogo je življenja nasprotnega njeni svetosti. Cerkev je tudi nezmotljiva, toda z njeno nezmotljivostjo ne nehajo zmote ljudi — hotene in nehotene. Kdbr realno gleda na znanost, ta bo Ie utrjen v tem, da je nezmotljivost nekaj božanskega, lastna le Bogu in zato po božjem delu in bežji milosti tudi Cerkvi. Katoliški rotnan Kaj je katoliški roman? ali je to poem, ki se giblje v glavni zasnovi v katoliškem svetu, po katoliških načelih, kjer je centrum cerkev in cerkveno udejstvovanje, kjer je osrednji junak nujno duhovnik ali karkoli že, kar je s tem v zvezi? Ne! Ali je morda s pojmom katoliškega romana nujno zvezan pisatelj katoličan, — ki je vpisan v matrike katoliškega župnega urada? Ne i Prvo in drugo mnenje je zmotno in prav na podlagi tega zmotnega mnenja se le pre-rado dogaja, da se pavšalno sodi in obsoja knjige, ki so dobre in globoke — ampak ne za otroke ter nedorasle — ter pravtako pavšalno priporoča knjige, ki so plehke, brezizrazne, ne izrazito katoliške, pa tudi izrazito akatoliške temveč lepo v pomirljivem tonu pišejo in govore o najbolj temnih in težkih vprašanjih, o veri, o Bogu, o večnosti, o kazni, o odgovornosti po splošnih receptih: »Wie schreibt man gute Romane?« (»Kako se pišejo romani?«) Dočim je katoliški roman vedno zrcalo — v velikem in malem svetu — tistega čudovitega odnosa do Boga, stvari do Stvarnika, kjer ni ničesar s a ni o slučaj, kjer ni nobenih malenkosti, kjer ni nobenih izjem od glavnega počela — da je vse božje in vsakdo božji otrok. V kat. romanu je vse: čutno, nad-čutno, telesnost, duševnost, vse v luci Večnosti. Tako nekako bi prispodobil kat. roman — srednjeveškemu misteriju, kjer je vse dobilo svoj izraz, kjer so vse poosebljena predstavljali ljudstvu in narodu, ki je povsem složno in vzajemno doživljalo enovito religioznost — ohole poleg škofa, starec poleg mlade žene v upanju, knez in pa razcapanec brezdomec — vsi so bili edini v veri v Boga in njegovo svet obsegajočo skrb in modrost. —- Zato so božjo resnico o Jezusu in njegovi Materi o svoji nežnosti prav tako živo čutili kot resnico o zlobnosti hudiča in brezboštva. Svetnik je bil tem ljudem žive vere močno poudarjena izrazito oblikovana katoliška osebnost, povsem blizu, saj je zrasla iz njih srede, iz njih življenja. Večni, Živi, Vsevidni je čuval nad tem svetom in vse je bilo harmonično prepleteno s sijajem in toplo lučjo iz onkraj vrat groba. Dobro in zlo ni bilo nekaj — o čemer bi lahko razmotrival — ker je greh bil za človeka vere zlo, le osebna odgovornost in hila večja ali manjša — zlo samo pa je bil nek umik, pobeg iz sveta harmonije, lepote in dobrote, kesanje je to harmonijo zopet uredilo. Izraz tega močnega mišljenja in enovitega religioznega doživljanja so katedrale in mogočni doini pravtako kot po naših sloven- skih gričih zidane cerkve in kapelice. Tudi pesem je kakor mogočna tromba vere, je bila izraz velikega in globokega čuvstvovanja. Primer v tem oziru močno delo Conrada Ferdinanda Meyerja — protestanta »der Heilige«. Tu je vse to, kar sem zgoraj napisal, podkrepljeno in brezhibno dokazano, kolikor se to dokazati da. Pri nas malone ne moremo govoriti o izrazito katoliškem romanu, ker je naše življenje in kultura bila tako čudno religiozno ohlajena in pozunanjena, da naš katolicizem ni prišel do veljave v močnih refleksih v litera- turi razen par drobnih izjem. Šele Pregelj nam je podal v svojih delih izrazito katoliški slovenski poem: njegovi ljudje so srčni, živi, slikoviti, slovenski in verni — verni tako, da se nam zdi naravno če križ napravi, če moli, če Joannes Plebanus križ poljublja in moči prosi. Vse diha katoliško misel, vse je teecen-trično Bogousmerjeno — dočim je prečesto vse podobno udejstvovanje pri drugih narejeno, čudno hladno odbijajoče, ker niso po-vsemi z notranjosti. Več o teh problemih napisati in razmotrivati bo koristno, da se pojmi razbistre. Delo naše univerze Kratek pregled poročil posameznih fakultet in institutov v »Spomenici naše univerze« kaže, koliko neizpolnjenih želj še vedno ima univerza, koliko ji še manjka, da vrši v popolnem obsegu svoje kulturno poslanstvo. Filozofska fakulteta si želi izpopolnitev stolic za etnologijo in etnografijo, prehistorijo in antropologijo, fiziologijo živalstva, primerjalno literaturo in literarno vedo, sistematično botaniko in eksperimentalno fonetiko. Veliki vplivi romanskih in germanskih kultur zahtevajo stolici za romansko ozir. germansko jezikoslovje ter za romanske ozir. germanske literature (anglistiko). Zgodovina novega veka že nima zastopnika kakor tudi slovanske staro-žitnosti ter zgodovina severnih in vzhodnih Slovanov (Poljakov, Cehov in Rusov). Geografija potrebuje dveh učnih sil: za fizikalno geografijo in antropo-geografijo. Arheologija ir. epigrafilca sta le pastorki stolice za zgodovino starega veka. Stolici za teoretično filozofijo se mora pridružiti stolica za zgodovino filozofije, lingvističnim stolicam pa stolica za fonetiko z laboratorijem za eksperimentalno fonetiko ... Astronomija in geofizika nista še zastopani ... Do danes ni bilo mogoče realizirati italijanskega lektorata, ki je potreben z ozirom na veliko število slušateljev iz Dalmacije ter slovenskega Primorja in zato, ker mora slovenska univerza proučevati stalne, dolgotrajne stike ter vplive sosednjega romanskega elementa na Slovence. Še vedno ni tudi predavanj iz italijanskega jezika in književnosti, katere je imel nekaj časa kot gost naše fakultete profesor zagrebške univerze, g. P. Skok. Sedanjima lektoratoma za ruščino in češčino vsekako bi se moral pridružiti vsaj še lektorat za poljski jezik. Juridična fakulteta zopet piše, da se vedno bolj pogrešajo učbeniki v domačem jeziku, prikazujoči domače pravne razmere, a za izdajo noče biti nobene podpore. Medicinska fakulteta še zdaj šteje samo prve štiri semestre. Tehnična fakulteta, ki mora toliko izdajati za notranjo stvarno opremo, toži o >naših tesnih razmerah«. Vsled njih je n. pr. izgubila 1-1924 izredno usposobljenega strokovnjaka ' železarske stroke, ruskega prof. inž. A. Mitinskega. Odšel je na Češkoslovaško, kjer lahko bolj uveljavi svojo sposobnosti, in je to neizmerna škoda. Vsled redukcije in znižanih postavk za pomožne predavatelje »je prišlo tako daleč, da imata danes povprečno komaj dva profesorja po enega asistenta, in da pri tem opravlja vsak profesor povprečno dvakrat toliko nalogo, kot bi mu pa pripadala po zakonito določeni učni obveznost.« Fakulteta upa, da bodo mero- j daini činitelji ume val i njeno dolžnost korakati vzporedno z razvojem tehničnih znanosti. Tudi teološka fakulteta, »ki je nekak univerzitetni Tusculum s svojim vrtom in tihimi koridorji v Alojzijevišču«, ima svoje težave. Ce bi število stolic znižal numerus clausus, bi bili s tem nekateri predmeti oškodovani. Psihološko ni mogoče pričakovati enake znanstvene vneme za predmet, ki bi ga moral kdo poučevati kot večen docent, in za predmet, kjer bi lahko napredoval od docenta do izrednega in rednega profesorja. Nujna potreba je nova osrednja bogoslovna knjižnica, ki bi se izpopolnjevala z ozirom na dosti bogato knjižnico starejših del v semenišču. Zdaj se je izboljšal splošni položaj v toliko, da je nehala vedna mučna negotovost. Težko je bilo delati, dokler so se majala tla in se govorilo o ukinienju zdaj ene, zdaj zopet druge fakutete. Upajmo, da bo drugo desetletje slovenske univerze doba mirnega razvoja in veselega znanstvenega dela! Vendar nam ne smejo vse te neprilike in težave zasenčiti splošnega uspešnega razvoja univerze! Izkazala se je kot res živ in močan organizem ter od samega početka zavzela svoje vodilno moralno stališče v našem narodnem življenju. Že začetkom 1920 je bila poklicana, da nastopi tuli izven akademskih tal in je odposlala mirovni konferenci v Parizu svoj protestni manifest v zadevi rešitve jadranskega vprašanja. Kljub izredno neugodnim razmeram je postala ognjišče široke kulturne propagande ter pogumno nadaljuje prepo-trebno, dasi močno pasivno izdajo znanstvenih knjig. Profesorji filozofske fakultete so ustanovili »Znanstveno društvo za humanistične vede< z »Razpravami«, »Geografsko društvo« z »Geografskim vestnikom«, »Umetnostno zgodovinsko društvo« z »Zbornikom za umetnostno zgodovino«, »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino«. Natisnili so skupno do zdaj nad 50 knjig. Juridična fakulteta je izdala v lastni založbi več nujno potrebnih učbenikov. Znanstvene publikacije, ki jih od naše univerze prejemajo stotine inozemskih visokih šol in učenih društev, pa tudi za inozemstvo namenjena, v tujih jezikih spisana dela (n. pr. prof. Krekovi »Grundztlge des Verfassungs-reehtes des Konigreiches SHSe, prof. Bilimovičeva »Jugoslavien«, prof. Vidmarjeva »Elektrotechnik« in mnogo drugih), so najboljša informacija in naj-izdatnejše priporočilo, katero si moramo želeti z ozirom na naše narodne težnje. Univerza je tudi pripravila ustanovitev akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, s katero bo šele dograjen laš slovenski kulturni hram. Obenem napreduje organizacija notranjega, živega dela univerze, in je nad vse zanimiv popis njenih posameznih zavodov, v tišini katerih zorijo mednarodno priznani znanstveni uspehi ter se oblikuje mlada, zanosna dijaška duša. Pričnemo zopet pri filozofski fakulteti. Stopimo v tihi, starinski botanični vrt ob Dolenjski cesti. Takoj ob ustanovitvi, leta 1919, ga je poklonila univerzi pokrajinska vlada, in pod okriljem botaničnega instituta se je pričelo novo življenje. Zaslužnemu direktorju prof. Pavlinu, lastniku svetovno znane najboljše zbirke kranjske flore, stoji ob strani kot brezplačen pomočnik upokojeni g. nadučitelj R. Justin, ki od 1. 1923 požrtvovalno urejuje herbarije in sleherni dan dijakom nudi dragoceno strokovno pomoč pri vajah na področju rastlinstva. Asistenta ni. A dva izprašana kandidata nista nastopila srad-nješolske službe in sta brez plače ostala na institutu, da vodita vaje 30 dijakov. Občudujemo krasne uspehe, katere je rodila vsega priznanja vredna požrtvovalnosti Nabran jc bogat besedni zakl-id za označbo rastlin oz. njih delov. Slušatelji so določili nad 600 vrst gob in na Barju našli med ve? kot 500 vrst alg tudi algo Tetraspora tetracanthum. katera je dosedaj bila ugotovljena samo med rastlinstvom ... jezera Tanganajika v osrednji Afriki! Velikega narodnogospodarskega pomena so poskusi g. prof. dr. F. Jesenka z umetnim skrižanjem raznih vrst žita, za katere se toliko zanima tujina Samo lani je odposlal direktor prof. Pavlin v 300C paketih semena na prošnjo 31 inozemskih univon ter pošilja žive rastline na univerze v Upsalo nj Švedskem, v Lisbono, Ženevo in na sedem nemških univerz. Na prizadevanje istih znanstvenikom je ustanovila vlada krasni Triglavski narodni park 3700 ha pri Sedmih jezerih, kjer se proučuje planinska flora. Omeniti je ob tej priliki požrtvovalnost Bohinjcev, ki so se odrekli v korist parka sta rim pašnim pravicam. Vojaki pograničnih čet, mec njimi zvečine Srbijanci, z neverjetno Ijubeznijc čuvajo to Zlatorogovo kraljestvo. In o praktični! vprašanjih že zdaj poučuje v besedi in pismu na šr-ga vrtnarja in kmeta nov naraščaj botanikom Slovenske univerze. Člani zoološkega instituta z velikimi težko čami sami love in prinašajo za študij neobhodni potreben morski materijal, ker se šele snuje m Splitu oceanografski zavod, ki bi jim v tem oziri lahko priskočil na pomoč. Moderni kemični institut je nastal iz temnit kleti v poslopju realke. Znanstvena dela. ki so iz šla iz teh kletnih laboratorijev, so že postala i svetovni literaturi vodilna v kemiji škroba. Is »vojne« kovine si je institut napravil stikala it okove svetilk, ter je služila »Cadorna-žica« ko elektrovod. Do sedaj je zapustilo institut že 41 diplomiranih kemikov inženjerjev, in devet kandidatov je napravilo doktorat, kar je dober doka2 njih ambicije. Samo zaradi pomanjkanja denarja se ni mogel predlani udeležiti institut belgrajske razstave Kemične straže, kjer bi lahko pokazal marsikaj zanimivega. Na medicinski fakulteti se v biološkem institutu vršijo raziskovanja o kožnih čutilih človeške ribice. Fiziološki institut razen znanstvenega in šolskega dela izvršuje kemične in biološke preiskave za sodišča v Sloveniji. Histološki institut se je poleg drugega lotil važnega vprašanja o od-nošajih krvnih skupin domačega prebivalstva. Ponos tehnične fakultete je moderni elektrotehnični institut, ki ga je zgradila specialna tvrdka Siemens & Halske. Šteje že 170 slušateljev, ki zastopajo ves slovanski jug, vštevši Bolgare. Ta naraščaj bo imel dosti posla pri velikem elektrifika-cijskem problemu naše države, ki je posebno v svojem zapadnem ozemlju dežela vodne energije. Zelo razsežen je tudi institut za tehnično mehaniko. Zbirke, aparati in knjižnica instituta za mineralogijo in petrografijo se lahko primerjajo z onimi na marsikaterem inozemskem zavodu. Prijateljski stik med znanstvenimi instituti in tehnično prakso se še ne konča 8 prejemom diplome. Nekdanji slušatelji se vedno radi vračajo v znane prostore, in to upravičuje najboljše nade za bodočnost. To pomeni, da so si odnesli mladi ljudje iz univerze več nego golo teorijo I Samo na kratko smo se pomudili pri najpomembnejših univerzitetnih zavodih. A tudi ti podatki zadostujejo v dokaz, da si ni zaman osvojila univerza naklonjenosti in sočutja najširših plasti našega naroda. Podpirati mirni in uspešni razvoj vseh njenih koristnih institucij je tudi dolžnost vsega našega naroda1 IZPOD GOLICE, spisal Slavko Savinšek. Ljudske knjižnice 29. zvezek. — Eden naših najbolj nadarjenih mladih, ki se je vglobil v srce slovenskega kmetske-ga naroda, nam v tem z vso drhtečo napetostjo prave ljudske povesti napisanem romanu slika krvave boje tihotapcev z oblastmi, odigravajoče se pod Golico, ki vzgaja naš nazunaj trpki ln grčastl. naznotraj pa tako mehki rod. Broš. 30, vez. 42 Din. Kongres za vzhodno bogoslovje v Pragi od 11. do 14. avgusta 1929. Ideja cerkvene edinosti je ideja Kristusova, radi tega tudi ideja krščanstva. Posebno od časa Leona XIII. se ta ideja posebno povdarja ter se mnogo dela na tem, da bi se uresničila. Ta ideja je rodila velebradske kongrese. Po vzoru teh kongresov se je vršil 1. 1925 pri nas v Ljubljani shod za vzhodno bogoslovje, letos pa v dneh od 11. do 14. avgusta v Pragi ob priliki tisočletnice smrti sv. Vaclava. , Poslanica sv. Očeta. Namen in pomen takih kongresov je lepo izrazil sv. Oče Pij XI. v pismu, ki ga je poslal na kongres po rektorju Vzhodnega instituta v Rimu, škofu Mihaelu dr. Harbignyju. Sv. oče namreč pravi: »Takšne kongrese, ki so se že večkrat vršili na Velehradu, potem pa v Ljubljani in v Chicagu, smo z veseljem pohvalili. Potom njih namreč vsi katoličani ne spoznavajo samo, kar je dobrega in znamenitega na krščanskem Vzhodu, temveč se učijo tudi boljših načinov in metod, s katerimi bi mogli pripeljati nezedirtjene brate v naročje matere Cerkve.« kongresa se je udeležilo mnogo znamenitih osebnositi, med njimi: praški nadškof dr. Fr. Kordač, olomuški nadškof dr. L. Pre-čan, papežev delegat v Bolgariji nadškof Roncalli, škofje: Mihael d'Herbigny, Prze-zdiecki, Kocylovsky, Njaradi, Sokolovslci, Jan-tauk, SlavSl in Podlaba, prelat dr. Grivec, opata Zavoral in Vykontal, minister in prelat dr. J. Šramek ter mnogo odličnih bogoslovcev in laikov iz raznih dežel. Posebno močna je bila delegacija iz Poljske. Prvi in drugi dan kongresa. Na predvečer kongresa, v nedeljo 11. avgusta, se je vršila v veliki dvorani na Slovanskem otoku slavnostna akademija, na kateri je praški nadškof dr. Fr. Kordač prečital papeževo pismo, nato so posamezni delegati pozdravili kongres. V imenu Hrvatov je govoril škof dr. D. Njaradi, v imenu Slovencev prelat dr. Fr. Grivec. Prvi dan kongresa, v ponedeljek 12. avgusta je najprej govoril škof M. d'H e r b i -gny o ideji vesoljnosti in življenju molitve. Drugo predavanje je imel prelat dr. Fr. G r i-v e c o vzhodnem pojmovanju Cerkve. Zaključil pa je dopoldansko zborovanje olomuški profesor dr. V a š i c a , ki je govoril o staro-slovanskih spomenikih sv. Vaclava. Popoldne je govoril najprej profesor Vzhodnega instituta jezuit S pačil o pravovernosti kot počelu cerkvene edinosti, za njim pa kapucin p. Markov o odnošajih Bulgarov do svete Stolice. Zvečer je imel predavanje s skiop-itičnimi slikami o življenju sv. Vaclava praški pomožni škof dr. Po d lah a. Drugi dan, v torek 13. avgusta, je govoril naprej praški vseučiliški profesor dr. Vaj s o bresilovski uniji, za njim pa poljski profe^ sor dr. Cichovski o filozofskem temelju vzhodne teologije. Benediktinec L a m b e r t Beauduin je razpravljal o skupnem maševa-nju ali koncelebraciji na Zapadu in Vzhodu. Ganljiv prizor je bil v čast Iverski Materi božji. Vstal je namreč škof M. d'Herbigny ter sporočil kongresu žalostno novico, da so boljše-viki v noči od 30. do 31. julija porušili kapelo Matere božje Iverske v Moskvi. V znak žalosti so vsi navzoči vstali, v zadoščenje Materi božji pa so zmolili Zdravo Marijo in Ceščena bodi Kraljica. Marsikomu so stopile solze< v oči. Navzoči pravoslavni Rus prof. Z y z i k i n je prosil za besedo ter se je z veliko ginje-nostjo zahvalil kongresu za to sočustvovanje Obljubil je, da bo o tem poročal svojim pravoslavnim rojakom. Popoldne je govoril najprej emavskiopat Vykonkal o ciril-metodijski tradiciji pri Čehih, za njim pa poljski škof P r z e z d i e c-k i o delovanju za zedinjenje na Poljskem. Zvečer je imel jezuit Belloy skioptič-no predavanje o sv. očetu — papežu cerkvene edinosti. Tretji dan in sprejem v mestni hiši. Tretji dan kongresa, v sredo 14. avgusta, je predaval najprej lvovski profesor dr. S 1 i -p y j o stanju katoliške Cerkve vzhodnega obreda, za njim pa benediktinec de M e e -siter o blagoslavljanju v vzhodni Cerkvi. Ob 11 je bil svečan sprejem udeležencev kongresa na praškem magistratu. Pri tej priliki je škof M. d'Herbigny položil venec na grob neznanega vojaka. Pri sprejemu je odsotnega primatorja dr. Baxo zastopal mestni svetnik T y 1 i n e k. Po sprejemu so bili vsi kongre-sisti pogoščeni. Škof M. d'Herbigny je ob tej priliki pozdravil Prago kot mater vseh slovanskih mest v francoskem in ruskem jeziku. Ostale prireditve. Popoldne so posamezni delegati poročali o delovanju Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Za ljubljansko in mariborsko škofijo je govoril dr. Josip Mirt iz Maribora, za Hrvate dr. K a 1 a j iz Zagreba. Zvečer je predaval Rus dr. V i 1 i n s k i j o religioznem življenju v Rusiji. Vse tri dni kongresa so se pred začetkom kongresa vršile slovesne sv. maše za zedinjenje, po popoldanskih zborovanjih je bila skupna adoracija, pri kateri je škof M. d'Her-bigny opravil kratko, pa izredno globoko premišljevanje. Vsa dopoldanska predavanja so se vršila v samostanu benediktincev v Emavsu, popoldne in zvečer v Obecnem dimni. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta so udeleženci kongresa prisostvovali velikim evliarističnim slavnostim v Stari Bo-leslavi, kjer je pred .1000 leti mučeniške smrti umrl sv. Vaclav. Ves kongres je potekel v resnem delu in notranji poglobitvi. Dal Bog, da bi obrodil obilo sadov za teološko znanost in za cerkveno zedinjenje! ž^kdufia mwce Zlatomašniški helih zagrebškega nadškofa dr. A. Bauerja Jugoslovanski škofje so zagrebškemu nadškofu kot zlatomašniški dar izročili dragocen, globoko pomenljiv, prelesten kelih, ki ga v sliki prinaša današnji ^Ilustrirani Slovenec«. Je izdelek slovenske umetniške moči. Načrt je narisal vseuč. profesor arhitekt Iv. Vurnik, emajle je naslikala Helena Vurnik, kelih je dovršil ljubljanski pasar Iv. Kre-gar. Kelih je srebrn, bogato v ognju pozlačen. Noga, ozir. podstavek, je močna široka krožna ploskev, ki ob robu nosi vdelan venec temno rdečih almandi-nov. Na vrhnjo krožno ploskev je spredaj v sredini pritrjen nadškofov grb z geslom: Fides vincit = vera zmaguje. Glavni okrasek noge pa tvorijo štirje živahni emajli (pristni einail champleve, jamičasti, polnilni ema jI, ki se na sledeči način izvrši: risba se v kovinsko ploskev vdolbe tako, da obrisi — konture — ostanejo v prvotni višini ploskve, in se pozlate; jamice, ki pri tem nastanejo, se napolnijo z emajlom, to je, s tekočo snovjo, ki je v bistvu stopljeno steklo, pobarvano z različnimi kovinskimi oksidi. Steklo in kovinske barve se stolčejo v prah in zamesijo v lcašnato tekočo zmes, ki se nanese v jamice med obrise in v ognju vžge. Najboljši empi" so tako delani, da ena barva vedno izpolni eno jamico, da je torej vsaka barva posebej okoli in okoli obdana s zlatim robom). Prvi trije emajli so slikarski vpodobljene prve tri vrstice četrte kitice iz himne: »Verbum super-numt za praznik sv. Rešnjega Telesa: Se nascens dedit socium, convescens in edullum, se moriens in pretium ... 1. Rojstvo Jezusovo — posebno lepo je izražena Marijina materinska skrb in milina. 2. Zadnja večerja — Kristus blagoslavja kruh in ga izpremi-nja v svoje Rešnje Telo. 3. Kristus na križu — s posebno rahlim čutom je zopet upodobljena tesna vez med Materjo in Sinom: s kakšno sočutno ljubeznijo ga objema! Getrti emajl pa kaže nevernega Tomaža, kako polaga roko v Kristusovo predrto stran, pri tem mu pa iz srca vro besede žive vere, s katerimi zlasti izza Pija X. dan za dnem ob najveličastnejšem trenutku — med povzdigovanjem — milijoni izpričujejo svojo vero v resnične,* navzočega Boga: »Moj Gospod in moj Bog.« — Emajli so ob robu okrašeni z nizom biserov: s proizvodi nerazumne narave, porojenimi iz ran in skrite bolečine. Iz te ploskve, iz dvanajst preprosto stiliziranih, pa živahno razvitih koreninic raste krepko steblo, ki se pod vrhom razširi v vodoraven krog — nodus — zopet okrašen s pritajenim bleskom skrivnostnih biserov. Na vrhu pa se steblo razraste v bogat venec, dvanajstero vejic, ki pa se nazadnje pretvorijo v dvanajstero krvavih žebljev: vsaka vejica se končuje v glavico, okrašeno s temno, krvavo rdečim almandinom. Iz srede tega čudovitega simboličnega venca okrvavljenih žebljev se kot čisto naraven vrh razcveta ljubek cvet, kot prelestna tulipa oblikovana čaša, znotraj v uglajenem, zunaj v motnem zlatu se lesketajoča. Globoke simbolike tega prekrasnega keliha ni treba še posebej razlagati. Dovolj jasno kažeta venca rdečih almandinov veliko tajno kv. Rešnje krvi, v brezmejnem trpljenju dokončano, dovolj označajo bogati nizi biserov, da ne jmzabimo onega, ki takoj na dnu, še pod koreninami oklepa steblo. — Je ta kelih visoka pesem o sveti Rešnji Krvi... Ali je verno umetniško srce kdaj že lepšo zapelo"? ... Nič čuda, če je slavljenca, ki je kot poseben pastivec skrivnosti sv. Rešnjega dobro znan, ta, v svetovni tozadevni produkcijfedinstveni izdelek, ta dragoceni, čudoviti dar izredno razveselil, globoko ganil. K. ' Slovensko kmečko slikarstvo V režiji našega etnografskega muzeja je izšla knjižica »Slovenske panjslce končnice*, donesek k študijam o slovenskem ljudskem slikarstvu. Spisal je razpravo dr. Stanko Vurnik, ki že nekaj let zbira študij o naši ljudski umetnosti in pripravlja večjo izdajo o kmečki arhitekturi, plastiki, slikarstvu na Slovenskem. Poslikane paniske končnice so naša etnografska specialiteta. Kar se tiče njih umetnostne vsebine, »kažejo dragocene zaklade predstavne fantazije slovenskega kmeta, nje živo fantastiko in zdrav, robusten snovni humor, formalno odet v dekorativno obliko.« Avtor uvodoma razpravlja o našem ljudskem slikarstvu sploh, o ornamentiki staroslovenskih grobov, o renesančnih freskah, poslikanih lesenih stropih, o volivnih slikah, o freskah na hišah, slikanju na polknicah, ženitovanjskih skrinjah, o slikah na steklo in preide na opis čebelarskih panjev. Bavi se s časovno in lokalno omejitvijo navade po-slikovanja končnic (od srede XVIII. stol. dalje, pretežno med obalpskimi Slovenci s »slikovno fantazijo«), Podaja zgodovino zanimanja za to lianogo, opisuje barve in tehniko, navaja slikarje in slikarice teh kmečkih galerije v čebelnjakih, dalje opisuje predmetnosti in stil slik. Slike so zlasti snovno zanimive. Največ končnic obravnava religiozni žanr, zgodbe iz obeh testamentov, dalje Marijo, sodbo, pekel, obrede, slovenske imenske patrone. Dalje je priljubljena erotična snov v obliki žanra ali humorni obliki, poredno smešenje ženske ničemurnosti, jezikavosti, ksanti-parstvo, ljubosumnost. Med moškimi se smešijo lovci, krojači, čevljarji, strahopetci. Potem so tu zgodovinske snovi, v katerih žive še prastare remi-niscence, postavim na Matijo Korvina, Lutra, Turke. Potem so tu novejše snovi iz vsakdanjega kmečkega življenja. Stil je v XVIII. stoletju realističen, v XIX. pa preide v naturalizem. Knjižico ilustrirajo reprodukcije 34 panjskih slik. Tako smo pridobili novo, potrebno delo k gradivu o naši ljudski umetnosti. Naroča se: Etnografski muzej, Ljubljana. Cena 15 Din. Koliko filmi stanejo Kari Lammle, predsednik ene največjih ame-rikanskih filmskih družb poroča v angleškem časopisu prav zanimive podatke, koliko posamezni filmi stanejo, Samo vzdrževanje študijskih in projekcijskih objektov, dvoran, atelijerjev, palač itd. stane ogromne svote. Največ pa seveda stanejo »filmske zvezde«, katere je treba z ogromnimi svotami odkupovati, da ne gredo k drugim podjetjem. Za pridobivanje pravic filma-nja raznih romanov so v filmskem podjetju predvidene ogromne postavke. Velefilm »Broadway« n. pr. stane samo za izključno pravico filmanja nič manj, kot dvanajst in pol milijona dinarjev. Ker so se različne družbe zanimale za Broadway je moral Liimmle hiteti, da je s tako ogromno svoto od avtorja kupil pravico snimanja. Lammle se ie takrat nahajal ravno v Londonu in po prekooceanskem kablu je sklenil pogodbo. V Londonu in Ameriki so se sestavile pogodbe, podpisale in podpisi brezžičnim potom izmenjali, tako da je bila pogodba tekom 20 minut sklenjena in polnomočna. To je stalo »samo« 100 funtov ali 27.600 dinarjev. Za velefilm »Showboat« je avtor imel v mislih reko Misisipi, a iz raznih razlogov je bilo sni-manje ob tej reki nemogoče. Izbrali so reko Sa-eramento v severni Kaliforniji, ter ob obrežju zgradili tri mesta. Ko je bilo to gotovo, so izpustili v reko 20 čolnov iz leta 1885., poleg teh pa velik in razkošen parnik tudi iz tedanje dobe. Razume se, da je vse to stalo neizmerne svote, A to še ni bilo vse. Film je zvočni in zato je bilo treba primerne glasbe, Režiser se je spomnil, da mora glavna igralka Laura la Plante peti posebno pesem, katere ni nihče več znal, ker je bila že davno pozabljena. Spomnili so se na nekega moža v San Franciscu, ki baje pesem še zna in tele-foničnim potom so jo postavili na note. To je trajalo tri ure in telefon je stal štiri tisoč Din. Film »Stric Tomova koča«, katerega bomo kmalu imeli tudi mi priliko gledati je dobesedno požiral svoto za svoto. Stal je z vsemi stroški vred 600.000 funtov, kar je po naše 165 milijonov dinarjev. Sezidati je bilo treba posebno palačo za katero so samo mavca porabili nad 100 ton. Pet-tisoč kvadratnih čevljev stekla je bilo treba vdelati v okna in v vrata. Danes se v teh prostorih igrajo otroci. Najtežji in najdražji je bil prizor, ko Eliza prekorači z otrokom v naročju ledeno ploščo. štiri milijone dinarjev so stale priprave in snimanje tega edinega prizora. Celokupno osobje za ta film je prepotovalo 26.000 milj. Posebne vrste pse so importirali iz Anglije, več tisoč dreves so morali podreti in na tisoče najrazličnejših umetnih cvetlic so umetno »posejali« po vrtovih, kjer se je snimanje vršilo. Iz tega v resnici vidimo, da film požira ogromne svote. Kino »Ljubljanski dvor« igra te dni film »Napad na m e h i k o n s ki ekspres vla k«. Film slika napade organiziranih razbojniških tolp na ameriške vlake in je poln najinteresantnejših senzacij. Glede filmr.ke tehnike je film naravnost občudovati, vmesni romanček je amerikan?ko sentimentalen. 1. Voda, seveda mehka ali nekoliko omehčana z navadno kuhinjsko sodo, 2. Milo Gazela, ki ga dobite pri vsakem trgovcu, 5. Tako snažno belo perilo kot ga vidite na sliki MILO/ To je najenostavnejši in najboljši način pranja. Odlikovanja povodom krsta kraiieviča Andreja V ljubljanski oblasti so bili odlikovani z redom sv. Save V. razreda (nadaljevanje od včeraj): Alojzij Fabijančič, posestnik in žujian v Anžah; Ivan Pavlovič, jiosestnik in župan na Armešku; Martin Rozman, posestnik in župan v Artičah; Ivan Balon, posesntik in župan v Sp. Sušici; Josip Janežič str., veleposestnik v Stari vasi; Martin Frece, posestnik in trgovec v Stari vasi; Rudolf Rahtelj, župnik v Bračni vasi; Fr. Krun.jc, posestnik in gostilničar v Prcsladolu; Jožef Radej, posestnik in župan na lilanci; Ignac Suprin, posestnik in župan v Brežicah; Martin Jurhar, župnik v Brežicah; Ivan Zevnik, posestnik in župan na Brezju; Andrej Jurmun, posestnik in župan v Ga!: ju; Mihael Romih, posestnik iu župan v Selai: Miha Hotko, posestnik in župan v Jereslavcih; Leopold Kolenc, župnik v Kapelah; Ivan Kovačič, posestnik in župan v Ločah; Franc Lupšin, posestnik in župan v Mi-halovcu; Franc Drugovič, posestnik iu župan v Mostecu; Jožef Bračun, posestnik in župan v Uršnih Selili; Jožef Pečnjnk, župnik v Pi.šecah; Franc Rauter, posestnik in žujian na Planini; Vladimir Cepuder, posestnik na Planini; Alojzij Šoba, župnik v Zdolah; Franc Vranetič, posestnik in župan v llajhenburgu; Ludovik Kr-žišnik, posestnik in trgovec v llajhenburgu; Jožef Omerzu, posestnik in župan v Rastezu; Fr. Pintarifi, posestnik in župan v Rigoncih; Franc Toporišič, posestnik in župan v Selili; Jožef ško-berne, posestnik in župan v Dovskem; Štefan Lumper, posestnik in župan v Sevnici; Janez Doberšek, župnik v Sevnici; Karel Ciperšek, posestnik in trgovec v Sevnici; Anton Petan, posestnik in župan v Sromljah; Josip Pečnjak, župnik v Sromljah; Ivan Cučnik, posestnik in župan na Stolovniku; Anton Božičnik, posestnik in župan na Vel. Kamnu; Ivan Bolčanšek, j>o-sestnik in župan na Breznici; Josip Senica, jx>-seslnik in žujian v Trnovcu; Josip Dolter. posestnik v Črnomlju; Josip Fabijun, posestnik in urar v Črnomlju; Karel Miiller, posestnik in trgovec v Črnomlju; Janko Strugar, posestnik in kolar v Črnomlju; Franc štefanič, posestnik in trgovec v Dragatušu; Franc Piletič, posestnik in pekovski mojster v Gradacu; Ivan Štefan, posestnik in trgovec v Kotu; Ivan Goli, župan v Metliki; Julij Kopinič, posestnik in gostilničar v Metliki; Milan Guštin, trgovec in posestnik v Metliki; Franc Bajs, jiosestnik v Metliki; Josip Kapš, posestnik in trgovec v Prelesju; Jožef Je-lenič, jiosestnik in mesar v Dol. Suhoru; Miko Cvitkovič, posestnik v Tribuču; Pero Malič, posestnik in gostilničar na Vinici; Franc Zamljen, posestnik in župan v Bistričnici; Janez Štrebar, posestnik in župan na Viševku; Franc Bernik, župnik v Domžalah, Matej Turk. gostilničar v Domžalah; Franc Janežič, posestnik in župan v Domžalah: Franc Ribič, posestnik in župan na Podbrdu; Ivan Senožetnik, posestnik ni župan v Krivce vem; Ivan Osolnik, posestnik in župan v Podbregu; Franc Ložar, posestnik in župan v Ihanu: Ivan Giovanelli. posestnik in župan v Spodnjih Jaršah; Maks Koželj, posestnik in slikar v Kamniku; Ernest škof, jiosestnik v Kamniku; Josip Sadnikar, veterinarski nadzornik v p. in posestnik v Kamniku: Janez atrein, jiosestnik v Kaplji vasi; Alojzij Brccclnik, župnik v Krašnji; F rune Kosec, posestnik in župan v Križu; Matevž Belehar, posestnik in župan v La-hovčali; Franc Tavčar, posestnik in župan v Loki; Josip Kališnik, posestnik in /tipan v Potoku; Peregrin Capuder, posestnik iu župau v Lukovici; Franc Gams, jiosestnik in župan v Mekinjah; Peter Lipar. piosestnik in žaipan v Malem Mengšu; Franc Kušar, župnik v Malem Mengšu; Franc Seršen, jiosestnik in žuj>an nu Gmajnici; Karel Novak, jiosestnik in župan na Zajasovniku; Ulrik Konjar, nadučitelj v p. v Motniku; Ferdinand Novak, jiosestnik in župan na Vrhovlju; Ciril Jesenšek, |iosestnik in župan na Pečali; Anton Pavlič, jiosestnik in župan v Podgorju; Lovrenc Muu, posestnik in župmn v Iniovi; Mihael Kočar, posestnik in župan v Za-gorici; Franc Pavlič, jiosestnik in župan v Buču; Ivan Pavlič, posestnik in župan v Radomljah; Mihael Mošnik, posestnik in bivši župan na Beli; Franc Kralj, ipizar na Zavrhu; Josip Štele, posestnik in župan v Tunjiški Mlaki; Janez Kerč, posestnik in župan nn Viru: Ivan Gubanec, trgovec in župan v Vodicah; Franc Štern, jiosestnik in župan v Zalogu; Jožef Kranjc, župnik na Zlatem Pol ju: Jožef Ka jlež, posestnik in trgovec v Novih selili; Josip ^ospišil. posestnik in gostilničar v Dragi; Martin Jurkovič, gostilničar na Vrhu; Jožef Glibej, župnik v Gotenici; Ivan Novak, mizar v Kočevju; Ivan Zurl, industrijalec v Kočevju; ing. Franc štiglic, gozdni upravnik v Kočevju; dr. Jurij Retl, zdravnik v Kočevju; Rajmond Erker, jiosestnik v Kočevju; Ivan Rus, industrijalec na Hribu; Josip Pruuher, župnik na Taboru; Franc Andolšek. gostilničar v Karlovici; Marko Burger, jiosestnik iu usnjar v Ribnici; Anton lludež, inženir v Ribnici; Ev-gen Ivane, tovarnar v Sodražici; Josip Oberster, tovarnar v Sodražici; Ivan Barteleuiej, župnik v p. v Spodnjem Logu; Josip Huberle, posestnik in gostilničar v St. Logu; Jožef Epich. župnik v Stari Cerkvi; Franc Krumpcstar, župnik pri Sv. Gregorju; Anton Janež, posestnik in župan v Srednji vasi: Josip Ahac, gostilničar na Turjaku; Franc Adamič, posestnik in gostilničar v Kneju; Ivan Hočevar, gostilničar v Velikih Laščah; Jakob Ramovš, župnik v Velikih Laščah; Andrej Murnik, posestnik in župan v Cerkljah: Ivan Kern, posesinik in trgovec v Cerkljah; Matevž Zmrzlikar. jiosestnik in župan v Hrast ju; Ivan Ofner, veleposestnik in trgovec na Jezerskem; Vinko Klemenčič. jiosestnik in župan v Kovoru; Franc Holzhacker, zobni zdravnik v Kranju; Franc Gorjanc, jiosestnik iu trgovec v Kranju; Konrad Pučnik, posestnik in krojač v Kranju; Franc Ažman. jiosestnik in mizar v Kranju; dr. Robert Neubutier. zdravnik na Golniku; Franc Tiringer, posestnik in župan na Bregu; Alojzij Pavlič, posestnik in gostilničar v Podbrezju; Jurij Povšnar, jiosestnik in gostilničar v Kokri; Karel Zaiilotnik, jiosestnik in načelnik cestnega okrajnega odbora v Letencu; Ivan Zabret, jiosestnik in industrijalec v Bobov-ku; Ignac Zupane, župnik v Predosljah. (Nadaljevanje prihodnjič.) Zadovoljnost v zakonu. Iz vsega srca se Vam zahvaljujem za sijajni uspeh Vašega preparata »Aroko I«, s katerim sem na popolnoma mil in prijeten način, da moj bolnik tega niti opazil ni, ozdravila strastnega alkoholika, ki je mučil mene in mojo družino že dolgo let s svojo slabo navado. Preparate sera mu dajala skrivaj v jedi in pijači in uspeh se je pokazal z vso gotovostjo v času, ki je po Vaši napovedi za to potreben, namreč v treh tednih. Rešili ste človeka gotovega propada in napravili s tem najin zakon zopet srečen in zadovoljen, kot je bil prej. Iz hvaležnosti Vam dovoljujem, da priobčite rnoje pismo v časopisih, če bi se pa kdo zanimal za moje ime, mu smete na zahtevo sporočiti moj naslov. Še enkrat moja in mojih otrok srčna hvala! Z velespoštovanjem: S. Take in podobne zahvale prihajajo vsak dan tvrdki Arome Company, Zagreb, Jelačičev trg br. 20 za njeno sredstvo »Aroko I«, s katerim je mogoče na popolnoma nenevaren način odvaditi alkoholike vseh starosti in jakostl v razmeroma kratkem času alkoholizma. Ozdravljeni alkoholik pa se ne bo nikdar več udal alkoholu. Obrnite se it danes s pismom na našo tvrdko, ki Vam zastonj in franko v dobro zaprtem in diskretnem ovoju, brez napisa na zunanji strani in na vsak naročeni naslov pošlje tiskovine, cenik in vzorce, In sicer br«z obveznosti z Vaše strani za nakup. Tisočere družine so obvarovale svoj ugled obstoj in napredek s pomočjo sredstva »Aroko 1«. Ce imate torej alkoholika v hiši, pomeni naše sredstvo tudi Vam gotovo zmago nad zlom, zaradi katerega Vam preti velika nevarnost. Spori Desetletnica S. K. Ptuja Te dni poteka deset let, odkar se je sestala v Ptuju peščica idealnih ljudi in ustanovila športni klub. V izrazito provincijalnem mestecu, kakoršen je Ptuj, je bilo le težko misliti in upati, da bo novorojeno dete dolgo živelo. Takrat je bil Ptuj še ves proze t nemškega nacionalizma in baš to je ohranilo S K, Ptuju življenje, kajti Nemci so nahajali v njem družabno krinko, pod katero so se shajali in prirejali razne prireditve. Tok časa pa je tudi Ptuj pomel z železno metlo in ga očistil. Iz ncmško-nacijonalnega S. K. Pettaua je nastal S. K. Ptuj, zgolj športni klub, ki mu je edini cilj spoznati narod s športnimi vrlinami. S. K. Ptuj spada med one klube, o katerih obstoju širša javnost niti ne ve. Tiho, mirno, brez vsakršnega pompa dela in dela ter nastopa le redkokdaj pred javnostjo. Vsak nastop pa je temeljito pripravljen in dokazuje vedno znova, da klub živi in dela ter vzgojuje mladino v športnem duhu. Ptuj je danes ccnter vsega športa na Dravskem polju. S. K. Ptuj je važen pijonir slovenskega športa. Z neumornim delom, primoran boriti se vedno in vedno z neštevilnimi zaprekami, je odstranil vsako oviro in planiral tla. Požrtvovalni člani so klub gmotno vzdrževali in mu omogočili, da je dosegel prvi decenij. V proslavo desetletnice se je vršil lahko-atletični meeting na praznik 15. avgusta. Na predvečer je klub priredil krasno uspelo iluminacijo na Dravi, kakršne Ptujčani še niso videli. Meetinga se je udeležilo 45 atletov iz Ljubljane, Maribora, Zagreba in Ptuja. Ilirija je postavila 12, Ptuj, Primorje in Rapid po 10, Maraton 2 in Železničar enega atleta. Razveseljivo so presenetili Ilirijani, skoro sami juniorji, ki so dokazali, da razpolaga Ilirija s krasnim materijalom, ki ga pa tudi vežba. Od Primorjanov smo pričakovali več. Podpečan je na 3000 m pokazal, da tudi v Mariboru ni slabih atletov, le premalo se zanimajo naši klubi za lahko atletiko. Aranžma ni bil brezhiben. Vse je šlo vse preveč po domače. Meeting je vodil g. Danilo Sancin iz Ljubljane. Motilo je, da starier ni imel pištole. V končnem placementu je dosegla Ilirija prvo mesto s 56 točkami, Ptuj drugo s 25, slede Primorje z 19, Rapid s 13 in Železničar s 5. Maraton se ni pla-ciral. Doseženi so bili naslednji rezultati: Krogla. 1. Petkovšek (Pr.) 10.64. 2. Pavšič (I) 10.52. 3. Stepišnik (I) 10.35. Skok v dalj z zaletom. 1. Pavšič (I) 6.22. 2. Režek 5.32. 3. Outrata, oba II., 5. 28. Outrata je krasno skakal, ^al je prestopal. Tek na 400 m. 1. Junger (Pt) 57.1. 2. Vidmar (lj 61.1. Met diska. 1. Banko (I) 32.35. 2. Štros (Pt) 29.7. 3. Barlovič (R) 28.92. Tek na 800 m juniorji: 1. Monderer (R) 2:16:3. 2. Podpečan (Ž) 2:23. 3. Žorga II (Pr) 2:31. Tek na 1500 m. 1. Kumar (I) 4:32. 2. Žorga I (Pr) 4:42. 3. Jugovič (P). Tek na 3000 m. 1. Podpečan 10:11:2. 2. Štros (Pt) 10:39 3. Randt (Pt) 10:45. Tek na 100 m. 1. Pavšič (I) 11:9. 2. Režek (1) 12:1. Tek na 200 m. 1. Pavšič (I) 24. 2. Skok (Pt) 25. 3. Stepišnik I (I) 25:6. Stepišnik si je spahnil nogo. Met kopja. 1. Petkovšek (Pr) 45.47. 2. Ilovar (I) 37.72. 3. Gorjup (Pt) 36.23. Skok v vis. 1. Gorjup (Pt) 1.60. 2. Pogačnik (Pr). 3. Stepišnik II. Skok s palico. 1. Pavšič (Pt) 3.201 2. Jurič (R) 2.40. 3. Ogrizek (R) 2.30. Štafeta 4 X 100. 1. Ilirija, 2. Rapid, 3. Ptuj. Tekmovanja so se zavlekla prav v noč, ker so se pričela šele popoldne. Občinstva je bilo malo. LJUBLJANA : MARIBOR. (Danes, na igrišču Ilirije ob 17.) Ljubljanska enajstorica se pripravlja za nastop proti graški reprezentanci. Jasno, da je potrebno v to svrho pogledati nogometaše, ki bi prišli v poštev; izbrati one, ki se nahajajo v kon-diciji, v formi, torej izbrati one, ki so »fit«. Pods. kapetan je odločil precejšnje število igralcev, izmed katerih bo gotovo izbral najbolj-fe, upoštevajoč pri tem glavno načelo sestave nogometne enajstorice: homogenost moštva, V to svrho mu bo prav dobrodošla današnja medmestna tekma. Mariborčani so že lansko leto dokazali, da krepko stopajo v isti črti za Ljubljančani. V nogometu ne marajo zaostajati. Da so res dosegli v tej športni panogi Mariborčani kvaliteto Ljubljane, pričajo izvrstni rezultati, ki so jih dosegli v raznih medklubskih in medmestnih tekmah. Že nekaj krat je mariborska reprezentanca občutno porazila ljubljansko, kar priča, da bodo morali Ljubljančani v današnji tekmi zelo paziti in razviti vse sile, če hočejo borbo dokončati z uspehom. Vsekakor sme naša športna publika pričakovati lepe in napete igre. Semifinale juniorskih pokalnih tekem. Danes ob 16 Ilirija : Primorje. V semifinale juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije sta se priborili juniorski moštvi SK Ilirije in ASK Primorje, ki sta v predidočih treh kolih sigurno nadviadala svoje nasprotnike: Ilirija. Mladiko, Jadrana in Hermesa, Primorje Slovana, Svobodo in Slavijo. Zmagovalec v današnji tekmi se bo kvalificiral za finale z izvrstnimi juniorji SSK Maribora, ki se bo odigral prihodnjo nedeljo, Današnja tekma se igra ob 16 na prostoru SK Ilirije kot predigra medmestni tekmi Ljubljana : Maribor. Tekma obeta dober šport, ker nadkriljujeta juniorski moštvi Ilirije in Primorja po kvaliteti svoje igre pretežni del naših regularnih tekmovalnih moštev in ker pride ravno v tem srečanju močno v poštev tudi tradicijonalna rivalnost m,ed obema kluboma, ki bo stopnjevala napetost igre. Zveza kolesarskih druitev v Ljubljani vabi kolesarske klube, da se v čim večjem številu udeleže prireditve kolesarskega društva »Zarja«, Zg. Kašelj, ki se vrši danes v Vevčah pri gostilni g. Fr. Anžurja. Skupen odhod kolesarjev je iz Ljfibijane izpred Zvezne pisarne, Karlovška cesta št. 4 točno ob pol 14. SK Ilirija. — Iz tajništva. V torek, 20. t. m. se vrši klubova plenarna seja v damskem salonu kavarne Em«na. Vsi gg. odborniki kakor tudi načelniki sekcij se naprošajo, da se seje sigurno udeleže in pripravijo potrebna poročila. SLUŽBENE OBJAVE LNP. Sklepi glavne skupščine z dne 3. avg. 1929. 1. Klubi v Ljubljani se uvrste v dva razreda, in sicer tako, da je v prvem razredu 5, v drugem pa 6 klubov. Pri razdelitvi klubov se upošteva § 10 pravilnika zveznih prvenstvenih tekem. 2. Izvoli naj se odsek, ki naj pregleda pravila in sestavi predlog za spremembo pravil za prihodnji občni zbor JNS-a. 3. Upravni odbor naj čimprej skliče sestanek delegatov vseh klubov, na katerem bo zastopnik uprav, odbora natančno predelal pravila in predvsem obrazložil, kako bo upravni odbor tolmači! vse nejasne točke pravil. 4. Upravni odbor naj poskrbi, da se bodo vršili skupni vaditeljski tečaji pod strokovnim vodstvom kakega dobrega vaditelja. Tečaji naj se vršijo radi tega, da se dvigne tehnična in disciplinska stran nogometa na področju LNP-a in vsaj deloma zadosti § 2 podzveznih pravil. Po možnosti naj skuša LNP pridobiti lastno igrišče, ki bo na razpolago vsem klubom mesta Ljubljane, zlasti onim, ki so brez pravih predpisom odgovarjajočih igrišč. 5. Upravni odbor naj ukrene nemudoma vse potrebno, da tudi prvenstvenih tekem prvih moštev ne bo sodil sodnik, ki je član kakega nastopajočega moštva. 6. Vsa važna funkcijska mesta upravnega odbora podzveze zlasti predsednik, oba podpredsednika, oba tajnika in blagajnik ne smejo biti v rokah enega kluba, da se omogoči čim objektiv-nejše delovanje podzveze. 7. Klubov, ki ne bi mogli nastopiti z mladinskimi moštvi, se ne more kaznovati. JNS-u pa se naj predlože spremembe glede pravilnika za od-igravanje juniorskih prvenstvenih tekem. 8. Revidira naj se sklep odstopajočega upravnega odbora glede odmere kazni za slučaj, da nc nastopi kak klub pri prvenstvenih tekmah. 9. Objavljanje kazni klubov v dnevnikih naj se opusti. Izrečene kazni se naj sporoče klubom pismeno. 10. Taksa na prijavnice se zniža od 10 Din na 2 Din. 11. Preskrbe naj se poslovni prostori in odrede poslovne ure za funkcijonarje LNP-a. 12. Upravni odbor naj prouči čn je potreben dvojni finale za prvenstvo Slovenije. 13. Upravni odbor naj skuša doseči, da dobi tudi SK Železničar v Mariboru primerno zastopstvo v medklubskem odboru. 14. Upravni odbor naj z vso strogostjo pazi na to, da se prepreči kapranje igralcev. Vsi dopisi za Ljubljansko nogometno podzvezo naj se v bodoče naslavljajo na naslov »Ljubljanska nogometna podzveza, Ljubljana. Poštni predal II.« — Tajnik I. Službena objava LNP. Upravni odbor jc na seji dne 16. t. m. odobril nove propozicije za odi-granje tekem za prehodni pokal LNP, ki se prično v nedeljo, 25. t. m. Sodelovanje v teh tekmah je obvezno za klube Primorje, Ilirija, Hermes, Jadran, Slovan, Svoboda in Reka v Ljubljani ter za klube SSK Maribor, SK Rapid, SK Železničar in SK Svoboda v Mariboru. Izmed klubov Kra-kovo, Slavija, Grafika in Natakar bo pritegnil LNP v letošnje tekmovanje še dva kluba, pri čemer bo v prvi vrsti vpošteval prostovoljne priisv ve; slednje navedeni klubi se pozivajo, da javijo do torka. 20. t! m. zvečer ali želijo sodelovati. Vse 4 tekme I. kola v Ljubljani so določene za nedeljo 25. t. m.; izžrebani vrstni red bo objavljen, čim bosta določena 7. in 8. sodelujoči klub. Tekme za poškodbeni fond LNP se. v ljubljanskem podsaveznem okrožju letos ne bodo vršile. Prvenstvene tekme II. razreda se bodo pričele 15.9, I. razreda pa 22.9. Objava izžrebanega vrstnega reda sledi. — Tajnik II. Športne drobiinr 125.000 dolarjev hočejo dati Schmelingu, če bi se boril z Dempseyem. Boj bi se vršil v Agua Caliente v Mehiki. V Južni Ameriki je dodal Ferenczvaros proti dogovoru z ogrsko zvezo v Buenos Aires še eno igro in jo je zgubil, 0:2. Doma na Ogrskem je vse razburjeno in grozijo s hudimi kaznimi; Ferenczvaros se izgovarja in pravi, da so vozni red spremenili in da zato ni mogel odpotovati 9. t. m., temveč šele 16. t. m. Njegovemu tovarišu Bocskayu se denarno slabo godi; hoče postati nekakšna podružnica Ferenczvarosa, ki naj bi prevzel vse njegove finančne obveznosti. — Omenimo še: Vienna—Wa-cker 2:2 (Vienna praznuje letos 35 letnico svojega obstoja), Rapid—Simmering 6:4, Slovan—Hertha 4:2, BAC—Nicholson 1:1, Wacker v Kluju (Rumu-nija) 9:2, Sportklub—BAC 3:2, Gradjanski v Mann-heimu 3:2, Admira na Švedskem 8:1, Sparta—Vik-toria iz Žižkova 3:1. 4:3 se glasi rezultat Amerike proti Angliji v borbi za Wightmanov pokal, koja borba se vrši zaenkrat le med Angležinjami in Američankami. — Boussus je v svojem zaključnem boju za nemško prvenstvo v tenisu premagal 20 let starejšega Froitzheima; prvenstvo dam si je priborila gospa Reznicek. Gdčna Witkowski je pri lahkoatletskih tekmah nemških telovadcev dosegla v skoku na daljavo 5.29 m. Launners je tekel 100 m v 10.5 (torej le ni izstopil iz telov. zveze), 800 m Bach 1*57.7, krogla Lingnan 14.34 m. Pri nemških tekmah v dviganju uteži je presenetil poraz Helbiga, ki je bil skupaj s Haasom v Amsterdamu olimpionik. — Dunajčan Hiplinger (lahka sred. teža) je obojeročno potegnil 105.5 kg, nvstr. rekord. — Preidemo zopet na lahko atletiko. Švicarji so premagali Avstrijce 68:56; nič omembe vrednega. Pri tekmah Nemcev in Ogrov v Budimpešti je tekel Kornig 200 m v 21.5, Ragambt v 22 (ogrski rekord). Marvalič je zalučil diskos 46.12 m daleč, Farkas je skočil na daljavo 7.23 m, SchlolSke 7.12, Karlowits ob palici 3.91 m (ogrski rekord), Kesmarki v višino 1.90 m in Čeh Stanislaj tudi 1.90 m (čsl. rekord). Stanislaj dobi s tem skokom nagrado, ki jo je obljubil neki tovarnar prvemu zastopniku Češkoslovaške za 1.90 ni. Na Dunaju so skočile tri atletinje z mesta 1.075 ni visoko. — Estinja Teitelbaum je tekla 400 m v 61.8! Več plavalk se pripravlja za start čez Kanal Te dni enkrat bo treba poskusiti. — V plavalnih tekmah je premagala Avstrija Južno Nemčijo 61 'A proti 57^, Nemčija Švedsko 220:140. Med prvimi tekmami omenimo 100 m prosto Maus 1:04.2 in Golberger 1:04.3. 4X 200 m Južna Nemčija 9:58, 200 m prsno Avstrijec SrhaTer 2:51.4, Nemec Selnvarz za širino roke za njim v 2:51.1. — Ta Schiiier je oni veliki mojster v umetelnem drsanju, o katerem smo opetovano pisali. — V tekmah Švedske proti Nemčiji je plaval A. Borg 100 ni prosto v 1:00.5. Kiippers 100 ni hrbtno v 1:11.5, 4X200 m Nemčija v 9:48, 1500 m prosto Borg v 21:32.4, 100 m prosto Erkcnsova v 1:15. — V /OiZduO. VV V Od solnca zagorelo zdravo kožo hočete imeti! Zato na-drgnite svoje telo z SIVEA-CREME In nato ven v naravo, zrak in solnce. Nlvea-Crema pospešuje zagorelost potom solnčnih žarkov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnih opeklin. Ali suho mora biti Vaše telo. Ne smete jo nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. In zmeraj prefe nadrgniti. Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože potrebni eucerit in v tem tiči njen učinek. Vt^^ |JUWOUUl cuuc nT j- Doze po Din 8" \\ v* . !>•-, 10- in 22.-. Tubo lz čistega kositra po Din 9"— in 14"—. Ameriki je plavala Mac Kimova 440 y v 5:47.4 (doslej Norelijeva Marta 5:51.4, 1. 1927). — Pri Dunaju je plavalo 500 plavačev čez Donavo in so vsi prišli čez; najmanjši odnos je bil 474 m, to se pravi: plavač je prišej 474 m bolj doli ob reki na nasprotni breg kot je startal. — Blatno jezero na Ogrskem je na razdaljo 12.5 km preprečkal Geocze i v 5:01.32. — Senzacilonalna bo borba med Borgom | in Tarisom v Parizu; kosala se bosta na 100, 200 I in 400 m. Veslaške evropske prvenstvene tekme se vr-| šijo te dni pri Bydgošču na Poljskem. V svetovnih prvenstvenih kolesarskih tekmah ! je zmagal na kratke razdalje med profesionali Francoz Michard, med amateri Holandec Mazairak. I — Na Riittovi areni v Berlinu je prevozil Ehmer j 500 m v 31.8 sek., bolje kot Linarijev rekord za to j areno. Alpska avtomobilna vožnja, 2716 km, ni bila | nič kaj športna. Vse polno je bilo nezgod, defektov i itd. V 1. skupini (3—8 litrov) je zmagalo moštvo ■ Hansa, v 2. skupini (1.5 do 3 litre) pokala niso | oddali, v 3. skupini (mali vozovi) je zmagalo v ! brezhibni vožnji moštvo na BMW, ki je bilo sploh I najbolje ocenjeno; priborilo si je Alpski pokal. — | Neki nemški časopis imenuje vožnjo >Wilde Jagd I iiber die Alpen«. Veliko darilo Avstrije za motorna kolesa se je izvojevalo na 10.410 m dolgi progi pri Dunaju; treba je bilo dirkati 6 ur. Rezultat: do 1000 cm3 Steinfellner na BMW 399.765 km; do 500 cm1 Sim-eock na Sunbeamu 580.779 km (je bil glede na število kilometrov prvi v vseh kategorijah); do do 350 cm3 Rowley na AIS 526.332 km; do 250 cm5 Runtsch na O. K. Supreme 525.226 km. Najhitrejšo rundo je vozil Handley s 115.289 km na uro, novi rundni rekord vseh kategorij. Od 29 tekmecev jih je absolviralo vožnjo po vseh predpisih samo 15 ali 41 odstotkov. Turistiha Meseca julija sta izvršila znana turista Mark« Pibernik-ova in Edo Držaj težko turo čez Gamsov Rob in vzhodni del severne stene Mangarta. Turo sc odlični nemški alpinisti poizkušali izvesti zaman tei jo jo dr. Kugy izrekel kot neizvedljivo. Letos pa j« stena padla ter sta to, eno najtežjih tur v Julijskih Alpah, izvršila slovenska alpinista. Od 9. do 13. avgusta t. 1. pa sta zmagala severno steno Triglava in sicer srednji steber, ki vrhuje v točki 2464 m Skalaša Pavla Jesih-ova in Milan Gostiša. Prenočevala sta štiri noči v skalah, prestala dvakrat vihar docela razpostavljena ter sta čila in zdrava izvršila to menda do sedaj najtežjo turo v naših Alpah. Tudi ta pristop so najodličnejši nemški alpinisti poizkušali zaman, šele našim plezalcem se jo posrečil prvi pristop. Srednja triglavska stena ima sedaj tri smeri: Slovensko vzhodno, prvič izvedel dr. Henrik Tuma, srednjo nemško v različnih varijantah, izvedel prvič Domenigg in dr., in tretjo, Skalaško smer, katero sta izvedla Jesih-ova in Gostiša. Obe dve turi zahtevata občudovanja vredno spretnost, moč in energijo. Ako zahteva triglavska tura izredno moč, zahteva eksponirana mangartska stena izredno tehniko ravnotežja. Tako naša mladina tekmuje uspešno z najodličnejšimi alpinisti prvih kulturnih narodov. Sava vabi... Tomačevo, na praznik Vnebovzetja. Iz meglenega, nekoliko hladnega jutra se je izluščil prelep solnčen dan. Zablestela je bela Savska cesta na ljubljanskem polju in oživela. V svežem razpoloženju so že v prvih dopoldanskih urah hiteli zagoreli kopalci in kopalke peš ali na kolesih, posamič ali v skupinah proti Tomačevem, k Savi. Okoli poldneva je bilo kopališko življenje na desnem bregu reke že živahno razgibano. V vsej krasoti so žarele v ozadju ponosne Kamniške planine, s severozapada je pozdravljala Šmarna gora, zavita v rahlo meglico, tam gori na ovinku Save | pa se je smehljala iz zelenja prijazna Jezica, kot bi hotela želeti otrokom solnca dobro jutro, dober dan iu obilo radostnega, zdravega užitka v šumečih valovih gostoljubne reke. Sava vabi... Pri cerkvici sv. Marjete je odzvonilo poldne. Savsko obrežje postaja vedno živahnejše, novi kopalci prihajajo, razgreti, prepoteni. V nekoliko minutah zamenjajo svoje oblačilo s kopalnimi hlačami in kostumi in že čofajo po vodi, plavajo, legjo na beli prod ter se dajo božati od toplih solnčnih žarkov, iz katerih srka telesni organizem dragocene rezerve zdravja za zimo. Kako radodarna, dobra je majčica priroda v teh solnčnih dneh! Kako pametni so tisti, »ki jemat' od nje ne mudč.« Na obrežnem prostoru, kjer so nedavno taborili študentje, gori s kamenjem obložen ogenj. Nad ognjem je strnjenih troje palic. Od vrha te «piramide» visi na žici kotliček, v kotličku voda, ki bi rada vrela, a ne more, ker je ogenj preslaboten. »Sveži klinci ne gore. Samo kadi se neznansko. Tako ne bomo nikoli skuhali. Suhih drv pri-nesik je poučeval slok, zagorel mladenič z velikimi očali svojo sestrico. »Vsa opraskana sem že po nogah, ko se plazim po grmovju za suhljadjo. Sam poišči drv, jaz ne pojdem nikamor več ponje. Rajši ostanem brez kosila!« je kategorično izjavila deklica in skoro na jok ji je šlo. »Prihodnjič pa vzemi nahrbtnik drv s seboj, če nameravaš kuhati pri Savi!« je še modro svetovala. Medtem se je vrnila druga, ki je spadala k družbici, s polnim naročjem provijanta. Ko je odlagala posamezne stvari, je gostolela: »Samo pet jajčk sem dobila v vasi. Ampak so sveža in debela. Tukaj je pol čebule, je niso imeli več pri rokah. V tem papirju je sol, tukaj pa hruške. Niso imeli drobiža, pa so mi kar hrušk dali. Pomislite, otroci, petnast hruška za 50 par! Ali ne znam kupovati? Paprike pa nimajo. Bomo napravili golaž pač kar brez nje. Jaz je itak ne «obraj-tam», paprike.« Uro pozneje so obedovali. Trdo kuhana jajca in golaž brez paprike. Pa jim je šlo sijajno v tek. Gospod z mlado, krotko lisico, se to pot ni kopal. Prišel je sicer k Savi, slekel suknjič in legel v senco, a v vodo ni šel. Dvakrat ga je zmagala žeja in jo je moral iti hladit v vas. Obakrat se je prav kmalu vrnil. Tretjič pa ga ni bilo več nazaj... Veliko krika in vrišča je bilo tam, kjer je Sava najbolj globoka in zelo pripraven breg za skakanje. Potapljače so se šli. Kakih petnajst mladih, docela športno razpoloženih «Indijancev» se je dalo občudovati od ostalih kopalcev, ko so izvajali več ali manj «elegantne» skoke v vodo. Me-I tali so nogometno žogo v vodo in «potapljač» jo je I moral prinesti zopet na suho. To je bilo smeha! Potapljač za žogo pod vodo, žogo pa sučejo valovi nad njim. Bila je seveda šala, saj fantje niso tako naivni, da bi verjeli, da se bo žoga potopila na dno. Drugače je bilo potem, ko je šlo za kos opeke. Opeka gre na dno. Dvema, trem se je posrečilo, da so jo prinesli iz vode, četrti pa je pograbil na dnu rujavkast kamen in hotel prevariti tovariše. Zagnali so ogorčen protest, ki je seveda izzvenel v razposajeno zbadanje navihanega potapljač0. Mladost, vesela, zdrava, razpoložena I Prišla sta znanca, Ciril in Bojan ter se odločila, da bosta «peš» prebredla Savo na plitvem mestu. Bojan je dober neustrašen plavač, Ciril pa se izgovarja: »Veš, kuine, mene rad prime krč v želodcu ali pa v mezincu na nogi. In pa, nerodna je takale hoja po ostrem kamenju. Bom rajši plaval čez.« »Tudi prav, toda tam, kjer je voda globoka in struga ožja, bova prej na oni strani,« je predlagal Bojan. »Nak, na globoko ne grem. Le pojdi sam, pridem za teboj!« In sta šla. Bojan čez globoko vodo, Ciril po plitvem. Pa bi bila Cirilova bojazljivost zanj kmalu usodna. Gnali so ga valovi navzdol proti strmemu padcu Save, kjer prš6 razpe-njeni valovi čez nekak naraven jez. Ciril ne more h kraju, dasi brca in reže vodo s «polno paro». Tik pred jezom se mu je jedva posrečilo, da se je ujel za skalo in bolestno zastokal. Ujel se je bil namreč s kolenom ob skalo... Vsega onemoglega je Bojan za roko privlekel na prod. Od strahu in iz-neinoglosti se je Ciril tresel kot list v vetru. Trajalo je najmanj uro, preden si je upal nazaj. Toda, kaj je hotel! Obleko je imel na oni strani in je moral. Z velikimi koraki gre letošnja kopalna sezona h koncu. Topli avgustovi dnevi nudijo prijateljem solnca iu vode poslednjo blagodati. Po vrtovih zori sadje, na polju cvete ajda. Jesen je blizu. Še nekoliko tednov in Sava bo šumela osamljena, zapuščena ter sanjala o veselih dneh vriska-jočega poletja, ki ji je naklonilo tisoče in tisoče hvaležnih oboževalcev. Na tramvaju Ljubljana, avgusta. Iz Šiške do bolnišnice je daleč. Daleč je tudi iz bolnišnice nazaj. Človek, Ljubljančan, včasih le najde priliko, da se posluži tramvaja. Saj zato je tramvaj vendar tu, čeprav se tujci bolj vozijo z njim, kot pa Ljubljančani sami. Pred »Evropo« je torej stopil na tramvaj znanec Joško iz Šiške. »Živio! Kam pa?« »V bolnišnico obiskat hčerko. Revica se je opekla, ji pa sedaj nesem nekaj pomaranč. Bo otrok vsaj vesel!« »Pa drugače, kako si P« >Eh, saj veš, malo mi gre že na boljše!« Vsakdanja zgodba s tem Joškom iz Šiške. Pol leta brez službe, težko je trgovskemu pomočniku najti zaslužek. Doma žena in njeni nemi očitajoči pogledi, otrok je doma, oče pa nima dinarja, če ga otrok poprosi. Hudo je šlo Jošku in še sedaj, ko je službo dobil, mu ne gre bogve kako imenitno. Pred pošto se je tramvaj napolnil. Gruča mladih ljudi, s hrupom so zavzeli ves tramvaj, svojih živahnih pomenkov niso prekinili niti pri vstopu. Še dve mladi dami vstopita, sprevodnik da znamenje in tramvaj odvozi dalje. Vsi sedeži so zasedeni, midva z Joškom sva pa še po stari šegi in kavalirsko ponudiva damama lastna sedeža. Sprejmeta. Joško pogleda tedaj eno damo natančneje in se ji odkrije v pozdrav. Spoznal jo je. Tudi ona ga je spoznala in odzdravila. Pričneta razgovor. »Ste že dobili službo?« vpraša ona tiho. »Da!« odvrne vljudno, dasi mu je bilo vprašanje očividno neprijetno. Na Ambroževem trgu dama izstopi. Joško mi nato pove: »Vidiš, ko sem pred meseci iskal službo, sem zvedel, da trgovec X. išče pomočnika. Ponudila sva se mu prvi dan dva, jaz in pa to dekle. Jaz družinski oče, brez pare v žepu, z oguljenim suknjičem, ona, hči premožnih staršev, v lepi toaleti; službo je potrebovala le, da si more saina kupovati obli ke in da nc načne dote, naložene v hranilnici. Trgovec je dal prednost tej lepotici, ne meni. Vem, onih tisoč dinarjev, ki jih prejme vsakega prvega, razda samo za obleko, za vse ostalo pa skrbe njeni starši. Tudi njena dotu raste v hranilnici.« Prav mirno je nadaljeval pogovor: »Vidiš, in sedaj sem ji odstopil še svoj sedež na tramvaju. Jaz, petintriclesetletni mož, njej. dvajsetletni mladenki. Kajti kavalir sem, kljub temu. da imam ponošene hlače. Veni, kaj se spodobi napram damam. Ali ni špasen tu svet?« »špasen!« mu pritrdim in skočim pri Sv. Petru s tramvaja. Šo&podarsfvo K načrtu novega rudarskega zakona Iz interesentskih krogov smo prejeli sledeče podatke: Generalna direkcija rudnikov Ministrstva za šume in rude v Belgradu pripravlja nov rudarski zakon, s katerim se hoče izjednačiti vsa zakonodaja, ki se nanaša na rudarstvo v naši državi. Kolikor se je dosedaj zamoglo povzeti iz časopisnih vesti, ki so prišle iz Belgrada, se namerava zakon v marsičem spremeniti. Naša država je brez dvoma zelo bogata na raznih rudah, ki so ogromnega pomena za naše gospodarstvo. Posebno Slovenija se mora upravičeno šteti k tistim pokrajinam-naše države, ki ima ogromna bogastva podzemskih zakladov in ki prednjači v tem pogledu vsem ostalim pokrajinam. Zato je tembolj potrebno, da baš mi Slovenci zasledujemo priprave, ki se vršijo okrog osnutka novega rudarskega zakona, kjer so v istem predvidene obsežne spremembe, v kolikor so se take po Generalni direkciji tega Ministrstva napovedale. Za nas Slovence je bil dosedaj v veljavi v celoti stari avstr. rudarski zakon z dne 23. maja 1854, kateremu se mora priznali, da je bil s svojimi poznejšimi dopolnitvami ustvarjen na precej moderni podlagi, četudi v marsikaterem vprašanju nepopoln, toda nudil je možnost splošnega udej-stvovanja na polju rudosledstva. Zanimanje pri nas Slovencih pod avstr. vlado za to gospodarsko panogo je bilo sicer vedno veliko, manjkalo nam pa je pravilnega pojmovanja o važnosti rudosledstva, manjakalo nam je tozadevne strokovno izobrazbe in širokopoteznosti, ki je baš v tej stroki predpogoj za uspešno delo. Tako smo se morali še vedno zanašati na tuje strokovnjake, ki so vedno znali dobra rudna polja s praviti v svoje roke. Tako so nas povsodi tujci izpodrivali in izrabljali, zavedajoč se našega bogastva, katerega so si korak za korakom osvojevali. Šele s prevratom je postala možnost, da se je naš človek mogel z vso pozornostjo posvetiti tudi vprašanju rudosledstva v kolikor so nam to dovoljevale naše lastne gospodarske sile. Z velikimi žrtvami se je že marsikaj doseglo in odkrilo, toda realiziralo v prava rudniška podjetja se je zelo malo vsled nerazumevanja in nezaupljivosti naših domačih finančnih krogov, pri rudosledcih pa pomanjkanje zadostnih lastnih denarnih sredstev. — Zato je marsikatera dobra stvar, ki jo jo rudosle-dec z velikim naporom in denarnimi žrtvami odkril, na pol pota zastala, ali pa vsled teh okolno-sti brez pričakovanega in upravičenega dobička padla v roke inozemskega velekapitala. K novemu rudarskemu zakonu se namreč s strani Generalne direkcije tudi napoveduje, da je treba tujcem iti na roko, da se tujemu kapitalu da prilika in možnost čimvečjega udejstvovanja v raziskovanju in eksploataciji naših rudnih leziše. lo-da ako'pogledamo zgodovino in ves postanek, recimo naših rudnikov in rudniških podjetij v Sloveniji, moramo predvsem ugotoviti, da je najmanj 80 odstotkov teh podiet'i bil° ustvarjeno za na-daljni razvoj v večja ali velika nidniSka podjetja po idealnih rudosledcih, ki se nikakor niso smeli prištevati med. bogataše nego med ljudi srednjih mnotnih razmer, ki se nisd strašili vlagati svoj razpoložljivi denar v riskirana raziskovanja, toda računajoč da jim bode sreča mila in naklonjena in da niihov trud ne bo zastonj. , , ., . V krogih naših rudoeledcev in rudarskih podjetnikov je prav vsakemu dobro znano, da se tujci g ffvojim denarjem udejstvujejo v raziskovanjih eventuelno le tam, kjer so za pozitiven uspeh ze dani vsi predpogoji, da ne bo izgube. Za dobro stvar tudi ni £freba nobeno reklame m vabe pri Si, oni prav radi pridejo s svojim kapitalom, to se ne strašijo nobenih gmotnih sredstev za pri-dobhev takšnih dobrih rudniških objektov kjer pač dobro vedo, da bodo zraven mastno zasluzili, ter na tak način odnašajo vse sadove in koristi naših gmotno šibkejših rudosledcev ter ogromnih dohodkov^draavL Q ved lo previdno. On si ogleda marsikatero rudno ležišče, ° odkril nas rudosledni podjetnik er hodi ix>tem okoli raziskovalca kot maček okoli vrele kaše Nikoli se tujec ne bo prenaglil z vložitvijo ^ofesa kapitala, izvzemši ako je popolnoma pre-3 da ^ie bo izgube in da bo imel masten do-bičekPo dosedanjih izkušnjah inozemski kapital še nikjer ni, vsaj v Sloveniji ne, vršil raziskovanja v več fm obsegu na še popolnoma neodkntem te-^enu ako ni bil prisiljen k temu z ze obstoje-čfm rudniškim podjetjem. Vsa ostala raziskovanja rudnSi poliT ki »začetkoma še dvomljivegal zna-aia prepuščajo prav radi našim šibkejšem domačim rudosledcem, ter čakajo, da jim jabolko dozori 1 _ . • Inozemci posegajo le po ze obstoječih rudniških podjetjih in odkritih rudnih poljih z že do-cnano visoko rentabilno kapaciteto, ter se prav redko dogaja, da bi oni svoj kapital riskantno vlagali v še neodkrita rudna polja. Zato je potreba, da novi zakon v prvi vrsti ščiti svojega človeka, da daje lastnemu državljanu vso podporo, absolutno prednost ter vspodbudo in veselje do te za nas tako važno gospodarske panoge. Treba je gledati, da se bode po možnosti plasiral v vstvarjajoča se rudniška podjetja v prvi vrsti domači kapital, država in oblasti bi bile v prvi vrsti poklicane, da v dognanih slučajih renta-bilitete takšnih rudniških podjetij dajo istim svojo ■pomoč. Ni pa s tem rečeno, da bi se naj tujce in njihovo udejstvovanje odbijalo ali celo onemogočalo, nasprotno — naj se upošteva sodelovanje njihovega kapitala, v kolikor to ne bi škodovalo domačim interesom, nikakor bi so jih pa ne smelo favorizirati in dopuščati, da oni kot gospodarsko močnejši onemogočajo domače gmotno slabejše rudarske pdjetnike, ki so pionirji samoosvojitve rudarstva v naši državi. Tega naj bi se zavedale naše merodajne oblasti, potem šele bodo sadovi tega truda ostali v domačih rokah ter v procvit in gospodarsko okrepitev države. Generalna direkcija rud napoveduje tudi spremembe v vprašanju izdaje koncesij rudosledstva. V tem pogledu je bil riosedajšen zakon, da- lahko trdimo, prav dober. Obstojali so strogi in jasno določeni predpisi za Izvrševanje rudosledstva. Ako se namerava sedaj te točke poostriti in uvesti še strožjo mere, bo lo v škodo rudosledcev in države same. Hes so tudi slučaji, da posamezne osebe drže koncesije rudosledstva, ne da bi same kaj mnogega za eksploatacijo storile, toda treba je pomisliti da rudarstvo oziroma rudosledstvo ni običajen posel, ampak ie dejstvo, da mora imejitelj koncesije računati z rizikom, dn bo vsako paro, ki jo vloži, izgubil. Sleditcv nhle še ne daje nade, da bode dosežen srečen in kontno dobičkanosen uspeh, ter je predvsem potreben denar in mnogo, prav mnogo potrpljenja in časa. Treba je tudi ločiti one rudoeledce, ki so na svojem rudnem terenu že nekaj storili, ki delajo in ki imajo že kolikortoliko dokazane uspehe. Takim se nikakor ne bi smelo še naposled od strani rudarskih oblasti delati tež-koč, ker upoštevati je treba, da je rudosledec vlagal denar ter da so bile to žrtve, katere ga po vsej pravici popolnoma opravičujejo, da drži raziskano rudno polje zasedeno, dokler se ne zamore nekaj vstvariti za eksploatacijo te rude. Dejstvo je namreč in mnogi so slučaji rudosledcev, ki so z uspehom raziskali podeljeno jim rudno polje, da so pa pri tem tako gmotno opešali in izkrvaveli, da za eksploatacijo niso mogli več dosti storiti. Skrajna krivica bi torej bila, ako bi se potem takemu podjetniku odvzela koncesija, na da bi se mu nudil čas, da zamore tudi za eksploatacijo nekaj storiti. Take slučaje bi moral novi zakon ščititi tako, da se mu sploh ne more odvzeti koncesija. Vsako brezobzirno postOjanje v tem vprašanju bi imelo za posledice, da bi se nihče več ne hotel baviti z ru-dosled3tvom; cveteli bi posli gotovih l.iudi, ki niso nič drugega kot slamnati možje tujcev in njihovega kapitala, s čemer bi bilo njihovi gmotni sili popolnoma ustreženo. To pa nikakor ni v interesu države in ostalih državljanov. Rudarstvo bi postalo posel le za priviligirane ljudi, ter bi se nehalo dosedanje svobodno, vsem slojem dostopno rudosledstvo, ki bi posebno danes moralo ustrezati duhu modernega naprednega časa. Vsakemu se naj nudi možnost sodelovanja v rudosledstva, novi zakon ne sme biti takšen, da bo oviral delo domačih rudosledcev in podjetnikov, ker bi to ne bila pot k osamosvojitvi našega rudarstva. Ako bodo tujci izkoriščali naša rudna ležišča, ki so v resnici dobra, ne bo to dotok tujega kapitala v našo državo, temveč odtok našega čistega zlata v tujino. Ako se ozremo samo v Nemčijo, pa se bomo takoj prepričali, da vsa ogromna industrija te države sloni na ogromno in velikopotezno zasnovani lastni rudarski industriji in smelo se lahko trdi, da so to črpalke nedosegljivega nemškega industrijalnega napredka in blagostanja. Nadalje je želeti, da novi zakon nikakor no bi smel vsebovati določila, s katerim si rudarske oblasti pridržujejo presojo o rentabilnosti obdelovanja odkrite rude, ker bi se s tem oviral razvoj rudarstva. Dunajsko gospodarsko pismo 11. Težje bo urediti izvoz v razne države, v velika mesta tako, da si izvozniki ne delajo sami konkurence, da sami ne uničujejo prodajnih cen. V Brčki je priznano središče izvoda češpelj. Tu so mnogi že uveljavljeni izvozniki, znani po svetu. Tu so banke ali po njih ustanovljena izvozna društva, ki skušajo ustalili kupčijo s češpljami po jako zdravih načelih. Že v juniju vsakega leta razpošiljajo v tujih jezikih tiskane prospekte po vsi srednji Evropi in vabijo na naročila s plačilom proti neoporečnemu akreditivu pri kaki velebanki. Natančno so označeni vsi pogoji in način razpošiljanja. — Toda na tak način dobivajo le malo odjemalcev, V največ slučajih prihajajo kupci sami v Brčko, sami kupujejo tudi naravnost od kmetov, sami nadzorujejo obiranje, sami so zraven pri pa-,kovanju, in tako plačujejo kar so sami videli in so sami za vse posledice odgovorni. Najvarnejši način kupčije Za obe strani je pač ta. Toda na ta način prodajajo naši producenti in izvozniki le majhen delec biaga. Večji del pa morajo sami voziti na tuje trge, kjer se tudi drže od svoje strani jako zdravega načela: kdor nam hoče kaj prodati, na) pride sem z blagom. Ne plačam nič, kar sam ne vidim, da je blago sposobno za naš trg in da je povsem zdravo. Treba namreč vedeti, da ni samo Brčko tu za izvoz češpelj. ,Ie še veliko krajev, kjer naravnost cvete kupčija s češpljami, ali ves način ni tako lepo urejen, kakor to skušajo v Brčki. V manjšem obsegu prihaja malo kasneje sicer tudi naše spodnje Štajersko v poštev. — V teh raznih krajih pa izvozniki ne gledajo tako strogo na so-lidnost v svojih dolžnostih nasproti tujemu kupcu. Je naravnost neverjetno, kaj se vse tu doživlja, koliko nCrcelnosti in slabo umevane pretkanosti se uporablja, da bi prejemali denar za nevredno blago. So mnogi kraji, pred katerimi v tujini naravnost svarijo: za Boga, le nc imejte nič opravila s temi in temi ljudmi. Nikar si ne prikrivajmo te resnice, ako hočemo prav umeti težkoče našega izvoza v sosednje države. Zato pa na tujih trgih čakajo, da naši izvozniki ali producenti sami prihajajo s svojim blagom. Ker je pri nas, kakor statistika sama pravi, nad 5000 vagonov za izvoz, jc naravno, da se naši izvozniki naravnost trgajo za dober tuji trg, kamor sami vozijo svoje blago. — Eden takih trgov, da največji trg za naše češplje je — Dunaj, kajti ta je nam najbližji, semkaj more naše blago najlaže prihajati zdravo in v kratkem času. Dunaj je dva-milijonsko mesto, ki silno mnogo rabi, zlasti so tu češplje smatrane za neobhodno potreben del ljudske prehrane. Toda gotovo niti desetina češpelj ni kupljena po lepih usancah brčkih izvoznikov, vse ostalo vezijo naši izvozniki semkaj. Ako je blago res lepo, dobe prav gotovo zanj več nego brčki izvozniki doma. Že na kolodvorih čakajo kupci iz vseh možnih drugih avstrijskih mest, da iz Češke in iz Nemčije, ki kupujejo cele vagone in jih pošiljajo kar dalje v svoje kraje. Na Dunaju samem je le malo grosistov, ki sami kupujejo v Brčki ali drugod, vsi ostali pa čakajo, da jim naši izvozniki pripeljejo blago naravnost v njihove stojnice. In sicer v — komisijo. Oni dajejo našim izvoznikom na razpolago svoje prostore na dunajskih trgih, prodajajo bodisi sami ali s sodelovanjem izvoznika, in si računajo od brutto prodanega blaga navadno 7% provizije. Ta kupčija ima svoje prednosti, a še več napak. Ugodnosti so te-le: Blago je do zadnjega hipa last našega izvoznika. Prav tako prejeti denar. Vsaka zloraba od strani trgovca je pod kazenskim zakonom in ima posledico, da more nevesten trgovec takoj izgubiti svoj prostor na trgu. Tako je ob eksistenco. Zato se navadno ni bati za plačilo. Vprašanje pa jc le, ali je trgovec povsem vesten pri prodaji, kajti naš izvoznik navadno ne more biti navzoč od prvega do zadnjega zabojčka, ali pa ga sploh ni. — Taki trgovci hočejo, da vsak dan prodajo vse, kar imajo v svoji stojnici, kajli za jutri jim pride novo blago. Zato se ne brigajo mnogo, kakšne so cene, po katerih se blaga izne-bijo. S tujim blagom delati konkurenco drug drugemu pa je lahko. Toda taka kupčija se je na Dunaju najbolj udomačila in jc ni mogoče odpraviti, razen ako bi bilo od strani naših oblasti naravnost prepovedano, dajati blago v komisijo. Tega pa ni doslej storila še nobena vlada držav, ki veliko pošiljajo na Dunaj, Ali stvar sama na sebi bi ne bila napačna, ako bi bilo mogoče tak izvoz tako urediti, da bi prihajalo na Dunaj dnevno le toliko naših češpelj, kolikor jih Dunaj more porabiti. Potem bi bile cene na zanesljivi višini, — Toda kaj se dogaja vsako leto? V prejšnjih letih sem povedal v dopisih veliko naravnost drastičnih zgledov o zlu, ki se je razpaslo in ki uničuje premnoge eksistence v naših krajih. — Ako je tu kak dan zares dober, da so ljudje recimo pri enem samem vagonu lepo zaslužili, pa telegrafirajo: pošljite dva, tri vagone. Ali tako pameten ni samo eden, navadno vsi nakrat tako naredijo, pa prihrumi za dva dni toliko vagonov češpelj, da je tu prava poplava in cene katastrofalno padejo. Ako so jih predvčerajšnjim prodajali po 60 grošev, jih danes po 30 ne morejo prodati. — Torej kolosalne izgubel Ali po navadi se vtaknejo v te kupčije povsem novi ljudje, ki o vsem skupaj pojma nimajo, ljudje, ki ne znajo ne kupovati, nimajo pojma o pakovanju, ne znajo pa tudi prodajati. To so ljudje, ki si menda do-mišljujejo, da vprav na nje Dunaj čaka. Pa pri-hrurmio na Dunaj z nekolikimi vagoni in šele tu potem iščejo kupca. Predlanskim sem imel priliko gledati revščino nekega Slovenca, ki je v Posavini kupil od navihancev pet vagonov češpelj, pa je prišel ž njimi sam na Dunaj. Iz vseh vagonov je že teklo. In konec je bil, da je vse pobasal žganje-kuhar za malenkostno plačilo. Lani jc bil neki drugi Slovenec tako pameten, da je prišel s češpljami na Dunaj in izgubil, da jc bil črn. — In takih kvarljivcev je vsako leto toliko, da često pokvarijo ves trg. To so naravnost nesreča za naš izvoz. Tu bo pomagati prav težko. Ali eno bi vlada lahko dosegla, da prepove take priložnostne izvoznike. Kdor ni reden izvoznik češpelj, nc sme se slučajno s tem pečati. S tem bi bil odpravljen že velik del nedostatkov v našem izvozu. A. G. Povišanje vosarine za premog Te dni je bila objavljena naredba generalne direkcije državnih železnic o povišanju vozarine za nekatere važne predmete, ki naj velja za čas izvozne sezone 1929/30. Zveza industrijcev je vsled sklepa predsednišlva iz seje od 6. avgusta t. 1. naslovila na g. ministra dr. Ant. Korošca pismeno predstavko, proseč ga, da izposluje preklic one ta-rifskeodredbe. Naša javnost ima na tej stvari tem večji interes, ker preti ravno za zimski čas nova podražitev kuriva, premoga in tudi drv. Predstav-ka slove v glavnem tako: Ko jo bila generalna direkcija držav, železnic meseca junija napovedala to povišanje tarif, smo mi enako kakor druge odlične gospodarske korpo-racije nemudoma prijavili našo razloge proti tako-zvanemu sezonskemu povišanju vozarine ter smo predlagali opustitev tega povišanja. Nadejali smo se, da so naši razlogi obveljali. Tudi se nam je dalo razumeti, da hoče železniška uprava z napovedjo povišanja vozarine doseči zgolj intenzivnejšo izrabo prometnih ssedstev v času pred izvozno sezono, da pa ne namerava dejansko uveljaviti povišanja vozarine. Da bi si industrijska podjetja mogla pred 1. septembrom napraviti polletne zaloge na premogu itd., je bilo a priori izključeno že po teh 3 momentih: premogokopi niso v stanu takih količin produrirati; 2. železniška uprava ni v stanu zmagati tako forsiran prevoz; 3. računi kažejo, da je še vedno cenejše plačati povišano vozarino, s katero se oena n. pr. premogu zviša za 3—6%. nego plačati za predčasna naročila 12 do 16% bančno obresti. Tedaj je bila zgornja namera generalne direkcije drž. železnic iluzorna in ne preostane drugo nego podražitev prevoza važnih potrebščin, katera naj' nastopi baš v onem času, ko bo običajno pomanjkanje vagonov povzročalo interesentom tudi sicer občutno škodo. Sezonsko povišanje vozarine zadene v prvi vrsti Slovenijo, katera ima relativno največ industrije in seveda relativno tudi največji konsum na premogu. Šele 1. marca 1020 se je bila ta vozarina podražita za 15% in več in to proti intencijam tarifnega odbora ter proti tehtnim argumentom gospodarskih organizacij. Sedanji prevozni stroški premoga so tako visoki, da se, ta najvažnejša potrebščina ne sme še višje obrementi, ako nočemo provocirati usodnih težkoč.« Nov strokovni list za hoteljerstvo. Začetkom meseca avgusta je začel v Ljubljani izhajati strokovni list za hoteljerstvo »Hotek, ki je prinašal članke in notice tudi v srbohrvatskem jeziku. Sedaj pa smo prejeli tudi prvo številko novega organa: »Hoteiijer«, ki je izšla 15. t. m. v Splitu. »Ilote-lijer« je organ Jadr. hot. zveze in ga urejuje Karlo Baumann. List bo ravno tako izhajal dvakrat mesečno in stane polletno 24 Din. Vloge pri vojvodinskih denarnih zavodih so v juniju t. 1. znašale 1317.5 milj. Din, od tega na knjižice' 1218.0 milij. Din. Največ vlog je v Banatu, potem v Bački in v Sremu. Znižanje kapitala. Petrinjska parna pilana, d. d. (prej gozdni oddelek Hrvatske eskomptne banke) predlaga občnemu zboru izpremembo pravil, naziva tvrdke in znižanje kapitala, ki znaša sedaj 8 milj. Din. — Bilanca za 1928 pa izkazuje 4.04 milj. izgube napram 2.97 milj. Din izgube v letu 1927. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnji jesenski razstavi, ki se vrši v Ljubljani Od 31. avgusta do 9. septembra. Zastopani bodo izdelki iz naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosiliie stroje, mlatilnice, čistilnice, slamo-reznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje m veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomohilami, motorji in električnim tokom. II. državna gospodarska razstava v Skoplju. Pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja se vrši od 1. do 8. septembra v Skoplju II. državna gospodarska razstava z etnografskim oddelkom in s posebnim oddelkom za inozemske gospodarske stroje in umetna gnojila. Na razstavi smejo biti izloženi vsi domači poljedelski, živinorejski, gozdni, obrtni, industrijski, rudarski in hišni proizvodi; od inozemskih proizvodov pa samo poljedelski stroji in umetna gnojila. Razstavne predmete bo ogledala in ocenila posebna komisija in se bodo na podlagi njenega poročila porazdelile med razstavlialce nagrade, kolajne in diplome raznih vrst. Dovoljen je 50% popust na državnih železnicah in parobrodih za po- selnike in razstavno blago. ............................................................................. Borza Pridobivajte novih naročnikovi_ •iiniiiiiiiiifiiiiiHintiiifiiiimiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiHiiiii 17. avgusta 1929. Devizni tečaji ljubljanske borze ne beležijo ta teden znatnejših izprememb; zaključni tečaji so bili v petek (v oklepajih v ponedeljek): Berlin 1357 bi. (1356.25), Curih 1095.90 (isto), Dunaj 802.41 (802.47), London 276.22 (276.27 bi.), Newyork 56.87 bi. (56.875 bi.), Pariz 222.90 (222.00 bi.), Praga 168.58 (168.60), Trst 297.80 (297 bi.). Promet je bil ta teden slabši kakor prejšnji; vršili so se samo 4 borzni sestanki: v ponedeljek in petek je bil prav znaten (okoli 5 milj. Din), ostale dneve pa ik> ca. 2 milj. Din. — Skupno je znašal 13.93 milj. Din napram 14.8, 13.4, 15.5 in 21.9 milj, Din v prejšnjih tednih. Največ prometa beleži deviza London, jiotem Ne\vyork in Curih. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.81, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.22, London 25.205, Madrid 76.20, Ne\vyork 510.90, Pariz 20.35, Praga 15.385, Sofija 3.75, Trst 27.18, Varšava 58.30. Žito Splošni položaj na našem domačem žitnem trgu je v znamenju razpleta zaključkov v novi pšenici, pri čemer imajo izvozniki in trgovci toliko pravka, da ne utegnejo sklepati novih kupčij Cenitev izkazuje, da je prodala Jugoslavija dosle| ca. tri milijone kvintalov pšenice za izvoz, katerih odprema bo trajala vsekakor do konca avgusta ali do srede septembra. V internem prometu, ki je zadnji čas mnogo živahnejši, beležimo proti koncu tega tedna prijazno tendenco, kar je najprej pripisati preokretu na čikaški borzi, kjer je notirala pšenica za september v sredo 13. t. m. 1317/8; 14. t. m. 133% 15 t. m. 135, 16. t. m. 139»/g centov na bushel. Cena za gornjebačko pšenico jc danes 207.50 nakladalna postaja, vodno ekspoziturno blago je pa ca. 10 para dražje. — Stara koruza se drži zdaj zopet na isti višini kakor pšenica. Trg nove koruze je odločno pod vplivom čvrste svetovne tendence za ta predmet. Izgledi za našo novo žetev so v splošnem zelo debri, na manjših okoliših, tako rekoč v posameznih krajih severnega Banata in Bačke — kjer posevki niso imeli zadosti mokrote — bo donos i morda nekoliko slabši. — Nova rž je izpadla v Bački kvalitativno precej slabo, blago ima veliko primesi. Ponuja se precej in sicer po 190—195 bačka nakladalna postaja. — Ječmen se trguj« v nekoliko večjem obsegu. Merkantilno blago velja 180—185 v Bački. Oves je zelo zanemarjen predmet. — Kupčijo s pšenično moko ovirajo še precejšnje zaloge starega blaga v bačkih mlinih, vendar »e drži cena neizpremenjeno. Pšenična moka srednje bačke znamke velja 315—320, pše-nični otrobi pa 130 nakladalna postaja. — Od najvažnejših produktov naše države je prišel bački novi fižol že na trg. Kvaliteta je v Bački in Sremu zadovoljiva, blago ima malo primesi. Trgovalo sc je že nekaj promptnih vagonov, toda prava kupčija se bo začela šele čez teden dni ali dva. Promet naših borz. Na ljubljanski borzi je bilo ta teden zaključenih 10 vagonov pšenice, dočim je bilo prejšnji tedn zaključeno: 7 vagonov pšenico in 1 vagon moke. Notacije so ostale neizpremenjene. Novosadska borza beleži ta teden 403 vagone prometa (prejšnji teden 347 vagonov), od tega odpade na pšenico 200 (200), oves 39 (5), ječmen -• (7), moko 34 (33), otrobe 7 (3), koruzo 104.5 vago-na. Razen tega je bil kupljen eksekutivno 1 vagon ječmena (prejšnji teden (i in pol vagona pšenice). Tendenca je bila omahljiva. Somborska borza pa lielcži ta teden 669 vagonov prometa. Novi Sad. Pšenica bar. nova 202.50—207.50. ban. in sr. 200—202.50, ladja Tisa 215— 220, oves bač. in ban. 172.50—177.50," koruza bač. in ban. 200 —205, ječmen bač. 157.50—162.50, moka 00 in Og 307.50-312.50, št. 2 287.50-202.50, št. 5 267-272.50, štev. 6 242.50—247.50, štev. 7 212.50— 217.50, št. 8 135—140, otrobi bač. 115—120, fižol beli novi 375—380, mast v knntah fko ban. post. 25 kg, 100 kg 2300—2350 brutto za netto. Tendenca čvrsta za pšenico. Promet: 45 vag. pšenice, 10 ovsa, 13 koruze, 7 ječmena, 7 % moke, 2 otrobov. 2 fižola, skupaj 86!4 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 24.53—24.31, zaklj. 24.30—24.31, marec 26.95-26.68, zaklj. 26.68—26.69, rž okt. 10—18.98, zaklj. 18.04—18.95, marec 21.12—21.08, zaklj. 21.07— 21.08, koruza maj 20.30—20.27, zaklj. 20.25—20.27. Živina Mariborski sejem 16. t. ni. Na svinjski sejem dno 16. avgusta t. 1. je bilo pripeljanih 122 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari omad 150—170 Din, 7 —9 180—250, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mes. 450-600, 8—10 mes. 700—850, l leto 1000—1200, kg žive teže 10—12.50, kg mrtve teže 17—18.50 Din. Prodanih je bilo 95 svinj. Na sobotni mariborski špoharski sejem so pripeljali špeharji na 24 vozeh 42 zaklanih svinj. Tržno nadzorstvo je zaplenilo samo eno svinjo. Cena mesu je bila 12.50 do 32.50 Din za kg. Celo svinje pa so prodajali po 16—18 Din kg. Krompirja je bilo na trgu 8 vozov, cena 80 para do 1.12 Din. Čebule in kumare 14 vozov, hrušk 18 vozov, sena 20 vozov po 60—90 Din za 100 kg, slame 4 vozove po 45—50 Din za 100 kg. Jajca Št. Jurij ob južni železnici, dne 16. avgusta 1929. — Od časa zadnjega poročila so se nakupne ccne najprej, vsled živahnejšega povpraševanja iz inozemstva, dvignile na 1.20 za komad. To pa je trajalo samo kratek čas. Vsled visoke vročine so postali inozemski odjemalci jako previdni, kupujejo trenutno samo toliko, kolikor neobhodno rabijo, kar je nenadoma povzročilo zopet precejšnji zastoj. Izvozničarji so bili torej primoiani nakupno ceno zopet na 1.15 Din znižati. Ker Rusija letos jako malo Izvaža, je jajčna trgovina v tekočem letu popolnoma drugačna kot v drugih letih. Dočim smo imeli v zadnjih mesecih sFrs 20—30 pri zaboju po 1440 komadov višjo ceno kakor v istem času lanskega leta, imamo trenutno sFrs 20 pri zaboju po 1440 komadov nižjo ceno kakor lansko leto v istem času. Iz tega vidimo, da je Rusija regulator v evropejski jajčni trgovini. Prireditve in društvene vesti Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske: Naloge v prvi polovici nastopajoče pevske sezone zahtevajo, da se setanemo že v torek, dne 20. avgusta t. 1. ob 20 k prvi vaji. Vsi dobri dosedanji člani in članice lini nam ostanejo zvesti. Vpisovanje novih članov se vrši v ponedeljek, dne 19. t. m. od pol tO do pol 20 v sobi št. G, Vegova ulica. Zboru so po trobili samo teoretično in praktično dobro izvežbnni resni pevci in pevke. — Odbor. Pevski zbor »Sloge«. V torek, dne 20. t. m. ob pol 20 se pričnejo zopet rodne pevske vaje. Val pevci in pevke se opozarjajo na ločno udeležbo radi bližnjega koncertnega nastopa. — Odbor. Mali oglasi Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din.Najmanjši znesek SDin.Ojjlasinad 9vrstic se računajo višje.Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Wn.Najmanjši zneseklODitt. Pristojbina za šifro Z Din.Vsak oglas treba plačali pri I; naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamole.če je prllože-v na znamka. Čekovni račun Ljubljana iO.S^.tTelefon štev.23v& | Kuharica vešča tudi šivanja, ročnih del in nemščine, želi službe s 1. septembrom, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Nemščina« št. 8827 Žagar išče stalnega mesta na polni jarmenik ali na ve-nicijanko. Vajen je tudi skobeljnih strojev in zmožen vseh večjih in manjših popravil. Vstop v službo s 1 septembrom ali pozneje. - Vprašati pod K. J., Žagar na Poljanlh pošta Prev^lje. Kontoristinja zmožna slov. stenografije, knjigovodstva, strojepisja, hrvaSčine in drugih pisarniških del z 2 letno prakso, iSče primerno službo. Ponudbe na inserat. odd. »Slovenca« pod »Takojšen nastop« št. 8765. Mesto strežnika kjerkoli, najraje na graščini, iščem. Službo nastopim takoj, star sem 25 let, z dobrim spričevalom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8830. Konjski hlapec išče službo. Pošten, trezen, marljiv, star 32 let, zmožen vsakega dela. Gre tudi za hišnega hlapca na kako gostilno. Ponudbe na upravo pod šifro »Zelo marljiv«. Kot praktikant v gozdarski stroki išče mesta 18 leten pošten mladenič, ki govori in piše tudi nekoliko italijanski. Pisma na upravo pod »Marljiv«. Korespondent $ perfektnim znanjem jezikov, ki pridejo v po-čtev v lesni trgovini, želi spremeniti službo. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« št. 8896. Mesto oskrbnika išče mlad absolvent kmetijske dvoletne šole, izkušen v vseh panogah kmetijstva. — Naslov v upravi »Slov.« Maribor. Kuharica srednje starosti, skrbna, pridna in poštena, želi službe v župnišču, kjer bi sama opravljala vse gospodinjske posle. Naslov v upravi lista pod št. 8865. MESARSKI POMOČNIK dobro izvežban, išče službo. Nastopi lahko 5. oktobra t. 1. Naslov se po-izve v podružnici »Slovenca« v Celju. Šofer vesten, zanesljiv, pripraven za vsako delo, išče službe. - Ponudbe pod »Primorec«. Kuharica srednjih let, varčna ter spretna, išče mesto župnišče. Naslov v upravi pod št. 8874. Kuharica in hišna dobri moči, obe srednjih let, se sprejmeta k boljši družini. Nastopita lahko s 1. septembrom. Ponudbe na upravo Slov. pod »1. september« št. 8818. Trgov, vajenca poštenega in pridnega, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. A. Čok, trgovina- z meš. blagom, Št. 11 j pri Velenju. Uradnika v lesni stroki, poštenega in popolnoma zanesljivega, kateri je vešč najmanj slovenskega in nemškega jezika, iščem za takojšnji nastop. Pogoji: Strokovnjak v mehkem lesu s prakso, dobro ver-ziran v knjigovodstvu in strojepisju. Ponudbe z navedbo plače in referenc na Franc Hrastnik, Slov. Konjice. Zastopnike (ce) za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din. Slikarske in pleskarske pomočnike, dobro izvež-bane, sprejme takoj Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 15. Trgovski pomočnik ali pomočnica krščan skega življenja dobi zaposlitev. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. »2«. Korespondentinja prvovrstna, vešča slo venske in nemške stenografije, se išče za veliko manufakturno trgovino Tudi se sprejme istotam dober prodajalec, izučen manufakturist. Naslov upravi lista pod št. 8885. Ponudbe z navedbo prejšnjih služb naj se potem osebno predlože. Pletilje, pozor! Sprejme se več izurjenih pletilk in tudi učenk. — Miklavčič, J N d., mehanično pletenje, Št. Vid nad Ljubljano. Kuharico katera je vešča meščanske kuhe, išče proti dobri plači boljša trgovska hiša poleg sobarice v Ljubljani. — Ponudbe na upravo pod »Poštena in zanesljiva« št. 1890. Trgovski sluga začetnik poštenih staršev, od 16—19 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini Dobljekar, Tattenbachova 3, Maribor. Kuharico ki bi opravljala tudi hišna dela za malo družino, se sprejme takoj. D. Pač-nik, Laško. Učenec se sprejme v manufakturno trgovino. Naslov: Brata Sumer, Celje — Glavni trg. Vajenca poštenih staršev in z dobrim šolskim spričevalom, sprejmem takoj za čevljarsko obrt. Prednost ima tisti, ki se je že kaj učil. Ivan Kočevar, čevljar, Šešče, p. Sv. Pavel pri Preboldu, Sav. dolina. Trgovska učenka stara 16 let, s 4 razr. meščanske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se želi izučiti v večji trgovini mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8864. Natakarica Marijina družabnica, ki želi spremeniti službo, naj sporoči svoj naslov pod št. »5« na upravo »Slovenca«. Mizar išče službo skladiščnika, sluge ali kaj sličnega. Kavcije do 10 tisoč dinarjev, ali pristopim h kakemu podjetju. Naslov v upravi pod št. 8888. otograf. pomočnika zmožnega vsega fotografskega dela, dober operater ter negativ in positiv retušer, vojaščine prostega, se išče za večje mesto v Sloveniji. Hrana in stanovanje eventuelno v hiši. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Dober fotograf 1929«. Išče se dekle za vsa hišna dela, ki zna nekoliko kuhati, za kršč. družino treh članov. Re-flektira se samo na pošteno in resno dekle z dežele, ki hoče imeti stalno mesto. Plača 350 do 400 Din mesečno. Ponudbe poslati: Zora Petrovič, posjednica, Ruma, Srem, Aleksandrova ulica 128. Mlinar, pomočnika mladega, treznega in poštenega, iščem. Vstop takoj. Oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Bizjak Alojzij, Moste, p. Žirovnica, Gorenjsko. Mizarskega vajenca poštenih staršev sprejme Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj. Kontoristinja s perfekt. znanjem nemščine in srbohrvaščine, strojepisja, stenografije in vseh pisarniških del s prakso najmanj 3 let, se sprejme za Varaždin. Začetnice izključene. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo »Slov.« pod šifro »Varaždin« št. 8644. Sprejmem vajenca poštenih staršev hrana stanovanje v hiši. Anton Grahek, pekarija, Črnomelj. Brusnice na drobno in debelo, po najnižji dnevni ceni, se dobijo v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava sukcesivna, kon- Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam | po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovlč, ke-raička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82. Opalographa 23X36 in 36X48 cm skoraj nova, proda Vojno-vič & Cie. Ljubljana-Vič. Stavbne parcele prodam poleg Stadiona na Dunajski cesti v Ljubljani. Franc Jerko, pošta Ježica. Lesena stena 14 m2 z vrati, se proda. Poizve se trg 17, T. Pagon. poceni Mestni Salonska garnitura se proda. Ogledati v ponedeljek dopoldne. Naslov v upravi pod 8871. Mladi psi volčje pasme, stari okrog 2 meseca, se prodajo v skladišču na Ahacljevi ccsti 10. Pristno angleško sukno se dobi po ceni vedno v TEKSTILNEM BAZARJU Maribor - Veirinjska ulica i5 Železna vrata dvoriščna, dvoje novih, 3.80 m in 3.20 široka, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8459. št, slov Pletilni stroj 10/35 se proda. Nase izve v upravi pod št. 8785. Proda se dobro ohranjena eno-vprežna kočija, polkrita, rumene barve, po zelo ugodni ceni. — Istotam ugodno naprodaj tudi več vsakovrstne konjske vprege. Poizve se v Ljubljani, Gradišče št. 4, konfekcijska trgovina Derenda. Obleko in čevlje rabljeno, se poceni proda. Maribor, Vrazova ul. 9/III, vrata 8. Proda se nov nerabljen M e y e r s Konversations Lexikon -peta izdaja, 20 v polusnje krasno vezanih knjig (po 40 Din), skupaj 800 Din. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8824. Klavir - kratek črn, dobro ohranjen, ceno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8877. Konjska oprema elegantna, skoraj nova, naprodaj v Trnovem, Ko-runova ulica 7. Malinovec z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven se dobi v lekarni dr. G. Piccoli- Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ceneje. - Razpošilja se po pošti in železnici. im Kupimo V«ak o vrstno zlato kopale po naiviSiib cenah. CERNE, Invelir, L|ubl|ana. WoIiova ulica it 1 Francis turbino z ležečo osjo, dobro ohranjeno, na vodni padec 380—400 cm za vodno množino 900—1100 sek. lit., kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod »Turbina« št. 8776. Kobilo lepo, svetlorujavo, z belo grivo in belim repom, liso, 174 cm visoko, 3 do pet let staro, kupim. — S. Tičar, Jezdarska 19, Maribor. Avto dvo ali štirisedežni, kupimo takoj. Ponudbe na »Avto takoj«. Posestva Lepo posestvo prodam zaradi izselitve, liša in gospodar, poslopje na novo zidano na lepem industrijskem kraju, tik postaje Poljčane, 5 minut oddaljeno, skupno 12 do 13 oralov zemlje za ceno 150.000 Din. -Vprašanja najbolje ust-meno pri L. Fišinger, trgovina z mešanim bla gom, Poljčane. POSREDOVALEC realitetna pisarna Dalmatinova ulica 11, PRODA: Vilo pri Taboru, tri- in štirisob. parketirano stanovanje s kopalnico, vrt, 350.000 Din. Vilo pri Taboru, dve trisobni stanovanji, vrt, 285.000 Din. Trgovsko hišo, okraj Žužemberk, gospodarsko poslopje, njiva, v hiši lokal in 2 stanovanji, 62 tisoč dinarjev. Gostilniško posestvo 30 oralov, pošta Lukovica, ob državni cesti, 350.000 dinarjev. Stavbišče Ježica, 600 m2, po 23 Din. Kupujem hišo ob potoku blizu pošte in postaje. Ponudbe z lego in ceno na Vek. Žibret, Zidani most. Hišico enodružinsko, v ljubljanski okolici ali kje na deželi, po možnosti blizu postaje, kupim. - Polde Lampič, Ljubljana, Poljanska cesta 31. Jabolka ctresena, za mošt, dobavi Kmetijska zadruga Ptuju. Kravar! pošten, priden, trezen in zanesljiv, ki je dobro vajen goveje živine in je že služil v taki službi, se sprejme na večjem posestvu blizu Ljubljane. Dopisi na upravo pod »Kravar«. za bakrarska dela sprejme takoj Ivan Kapelj Ljubljana, Šiška. Aljaževa cesta 4 Prodamo Pletilni stroj št 8/60, nov, naprodaj, -Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8826. Marjasca lepega, čistokrvnega, velike pasme, 10 mesecev starega — ima naprodaj Franjo Mihclič, Križov-ljanska Dubrava — via Moškajnci. Remington 92 novi pisalni stroj, slovenska tastatura, 92 znakov, voz 42 cm dolg, velike črke, tabulator, za statistično delo, piše pismen-ke 8 jezikov. — Naslov Kožar, Žalec. Ani. Rud. Legal ov €iiol€(ni frgovshi lečaf v raariborn (odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogra du) Učni predmeti: Enoslavno, dvostfivno in ameriško knjigovodstvo Trgovsko računstvo Slovenska korespondenca in kontorna dela Srbohrvaški jezik inkoresp. Nemška trg. korespondenca Gospodarski zemljepis Magoznanstvo Slov. stenografija Strojepisje Lepopis je Slovenski jezik Nemški jezik Italijanski jezik Nemška stenogr. Začeteh dne 2. septembra 1929 Lastni internat in lastni šolski buffet. — Letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdke Ani. Rud. Legat A Co.. Maribor Slovenska ulica 7 Telefon 100 Pisalni stroj čisto nov, prodam za Din 1500.—. — Pletilni stroj »Ideal« za nogavice itd., skoraj nov, pa za 2500 Din. - Jančigaj, Zg. Šiška, Celovška cesta. Automatska tchtnica ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 8906. /-t J »1 .V . • (jrostilniearji, pozor! Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina I. BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul. (za škofijo). Na drobno! Na debelol PSenitno moho najboljših mlinov nudi najoe ueje ©lefcr^ovinn žita in mlevskih izdelkov A. VOLK. Ifubiiana Kesljeva cesta 24. Hno moho in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Lepa lončena peč naprodaj. Resljeva c. 26, I. nadstr. Prodam trgovino lepo, dobro idočo, z mešanim blagom, tik drž. ceste, eno minuto od postaje Poljčane, z lepimi vrtovi in hišo. Ustmena vprašanja pri lastniku Albinu Bellagu, Poljčane, Križišče treh cest. Trgovino gostilno s posestvom ali brez, dobro vpeljano -kupim. Ponudbe na Ant. Kužnik, Št. Lovrenc, Vel. Loka, Dolenjsko. Visokopritlična hiša s 5 sobami in pritikli-nami, podkletena ter 1800 ma stavbnega zemljišča, ki se nahaja ob poslopju ob prometni cesti, pripraven za vsako trgovino ali obrt, se proda. — Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 8828. Mlin na 6 parov kamnov, popolnoma na novo zidan z moderno opremo na močni reki s stalno vodo, s predpripravami za žage v bližini najbogatejših gozdnih kompleksov, pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. Napla-čilo po dogovoru, ostanek pa lahko v daljših ugodnih obrokih. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Nov mlin in žaga« št 8030. Krasna hiša masivno zgrajena, eno nadstropna, z 12 sobami in stranskimi prostori poleg posebnega manj šega poslopja, z dvoriščem in vrtom, garažo in modernim avto, sredi mesta Celje, zelo primerno za zdravnika, zobozdravnika ali trgovca, 2 minuti od kolodvora, se proda radi odpotovanja najceneje za 555.000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod »Obersied-lung« št. 8866 na upravo tega lista. (( Kavarna lepa lega, 520.000 Din. -Velika gostilna ob drž. cesti s 17 orali zemlje. Proda se ca. 150 hI vina, 70 hI pive in slivovke. -Velika opekarna, žaga, 220.000 Din, 180.000 Din, 800.000 Din. Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka 28. Stanovanja Dosmrtno stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje, nudim starejši osebi ali zakoncema brez otrok za 5000 Din v lepem kraju na Dolenjskem. Na željo vsa oskrba po dogovoru. - Ponudbe na oglasni oddel. Slov. pod šifro »Dosmrtno stanovanje« št. 8820. Soba lepo opremljena, se takoj odda. Maribor, Koroška cesta 19/1, vrata 1. Velika prazna soba s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo se odda v Sp. Šiški. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 8778. Stanovanje dveh sob in pritiklin na Glavnem trgu se zamenja z enakim oz. eno večjo sobo in kuhinjo na periferiji mesta. Ponudbe pod »Zamena stanovanja 1. novembra« na upr. lista. Prazna soba s posebnim vhodom se odda. Vodmatska št. 11. Opremljena soba se odda dvema osebama. Gerbičeva ulica I. Mestna hiša, vrata 4, Kolezija. Soba s kuhinjo se odda samo samostojni osebi. Obširne ponudbe na upravo »Slovenca« št. 999. Krasno posestvo se proda, 12 oralov, 3A ure od Maribora. - Naslov v upravi, Maribor. Vila s 6 sobami in 2 orali krasnega sadonosnika se ugodno proda v bližini Maribora ali pa da v najem. Vprašaj v upravi »Slovenca«, Maribor, Nova hiša v Smledniku pri Medvodah, pripravna za vpoko-jenca, naprodaj za 30.000 Din. Vprašati pri Francu Žitniku, Zg. Šiška št. 158. »POSEST Realitetna pisarna, družba z o. z. Ljubljana jms -— PRODA:-- Vilo, enonadstropno, 5 sob, kuhinja, kopalnica, vse pritikline, 500 m3 vrta, pri Obrtni šoli, 290 tisoč dinarjev. Hišo, enonadstropno, vili slično, 2 stanovanji po dve in tri sobe, vse pritikline, novozidano, prostoren vrt, pri šišenski cerkvi, 250.000 Din. Hišo, enonadstropno, trgovski lokal, eno trisobno, dve dvosobni stanovanji, v mestu, 130.000 dinarjev. Hišo, novozidano, vili slično, eno trisobno, tri enosobna stanovanja, vse pritikline, 600 m2 zemljišča, pri šišenskem kolodvoru, 150.000 Din. Hišo, visokopittlično, novozidano, podkleteno, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 600 m' vrta, 92.000 dinarjev, Šiška. Hišo, enodružinsko, 2 sobi, kabinet, lepo urejen vrt, blizu tramvaja, 95.000 Din. Hišo, prenovljeno, tri stanovanja, gospodarsko poslopje, 200 m2 vrta, pri Škofljici, 40.000 Din. Hišo, visokopritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, nekaj zemljišča, v okolici Medvod, 28.000 Din. Hišo, visokopritlično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, vpeljana elektrika, vodovod, nekaj vrta, Gorenj-sko,_ 50.000 Din. Hišo, pritlično, 3 sobe, hlev, 1000 m2 vrta, tri-četrt ure od Ljubljane, 80.000 Din. Hišo, enonadstropno, mizarska delavnica, tri sobe, kuhinja, pritikline, 300 m5 vrta, pri Medvodah, 35.000 Din. Poleg tega večje število hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, industrije cesti 7. Vpisnina 10 Din: itd., parcele v mestu in šolnina nizka. - Zavod predmestjih, po najugod-1 preskrbuje absolventom nejših cenah. službe. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, pritikline in kos vrta oddam mirni stranki brez otrok za 1200 Din mesečno. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8823. Iščem stanovanje z vso oskrbo za dijaka V. gimn. v Ljubljani, blizu II. državne gimnazije. Plačam od 400 do 500 D mesečno. - Ponudbe: Samuel Pollak, Murska Sobota, Prekmurje. Meblovana sobica se odda. Medvedova 22, Sp. Šiška. Lepo stanovanje sobo, kuhinjo, s pritikli-nami oddam takoj. Za-laznik, Podutik pri Ljubljani. Christolov zasebni učni zavod v Ljubljani, edini državno koncesijonirani učni za-od za stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, s pravico izdajanja pravoveljavnih izpričeval, vpisuje za bodoče šolsko leto edinole meseca avgusta in septembra vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena 1900 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Brzojavni naslov: BANKA Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Delniška glavnica: Din 50,000.000* Brežice Kranj Celje Maribor Črnomelj Metkovič Brzojavni naslov za podružnice: Ljubljanska banka. Podružnice Novisad Novomesto Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradec Split Šibenik Trst Skupne rezerve: ca. Din 10,000.000 - Šoferska šola prva oblastv. konoesijon., Camernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. t Prvovrstna gonilna jermena in mlinsko - tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478 Pohištvo na obroke, novo, za spalne in jedilne sobe, kuhinjo itd,, iz vsakovrstnega trdega lesa, nudimo na dolgoročne do triletne mesečne in tedenske majhne obroke vsakomur, tudi delavcem. Pošljite natančen naslov na upravo pod št. 7740/29 in mi Vam pošljemo takoj našega zastopnika na dom. Krasne tlakove (mozaične plošče) izdeluje I. Gostinčar, cementarna, P. Dol pri Ljubljani. Avtokaroserije izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo l.aznik, stroj, kolarstvo, Kadeče. PMŠIVO moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva FKANC VELHAVRI1 mizarstvo, Vižmarje, (pod klancem) p. Št. Vid nad Ljubljano. Priporoča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke. Delo solidno. Pokrajin, razglednice izdeluje poceni in dobro fotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39. .. i m i r Orgle in harmonije izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dernič, orglar, Radovljica, Slovenija. Gonilna jermena za diname ali navadni pogon izdelujem po naročilu. Delo solidno in trpežno, usnje po zmernih cenah. Franc Iskra, sedlar, tapetnik in ličar vozov, Vič 16 pri Ljublj. Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje najceneje izgotavlja tovarna klavirjev WAR-BINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bliž. univ.) Foto - Holynski Ljubljana, Dunajska e. 6. Od 25. do 31. teden reklame! 6 razglednic in 1 kabinet 70 Din Urarska popravila izvršuje najprecizneje in najceneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12. Klavirji prvih svetov, znamk! ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mostni tre 3 Najmanjši obroki Zaloga ln izposojevalnica najboljših klavirjev, pi-aninov ln harmonijev, Stelnway. Blisendorfcr, FBrster, HBlsI, Hofmnn, Original Stlngl. Popravila in uglaševanje naj-cenejše. — Najbogatejša Izbira vseh ostalh glasbenih instrum. ln stran EMM 2 dijaka aH dijakinji sprejmem na stanovanje po želji z vso oskrbo, v novi hiši v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8841. Dijak nižjih razredov se sprejme na stanovanje z zajtrkom, strogo nadzorstvo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8634. Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo po zmerni ceni. Naslov v upravi pod štev. 8903. Eno ali dve dijakinji sprejme učiteljica po zmerni ceni na dobro hrano in stanovanje. Klavir in vrt na razpolago. Na željo nemška kon-verzacija. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8843. Dijake se sprejme na dobro hrano in stanovanje. Maribor, Strossmajerjeva 6. Dijaka sprejme kot tovariša k majhnemu dijaku boljša rodbina v hrano in stanovanje. Strogo nadzorstvo, nemška konverza-cija. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8822. Dijaka (-injo) sprejme solidna družina na hrano in stanovanje. Na razpolago lepa soba, klavir, kopalnica in vrt. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8819, Dijaka iz dobre hiše sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo profesor v Mariboru. Solnčna lega, vrt in glasovir na razpolago. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Dva dijaka (inji) se sprejme v Celju na dobro domačo hrano in celo oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« v Celju pod »Nizka cena«. Dijaka vzame v popolno oskrbo profesor F. Gasparin, Maribor, Vrbanova 57. Dijakinja učiteljišča, obrtne ali trgovske šole, se sprejme v vso oskrbo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 8875. Tovarniiki prostori suhi, svetli, razsvetljava, vodovod, pogon, event. tudi še stanovanje dveh sob, četrt ure od centra, pripravni za manjšo industrijo, se oddajo v najem. - Cenj. ponudbe pod »Tovarniški prostori« na upravo Slovenca. Dosmrtno stanovanje hiša, vrt, idiličen kraj Dolenjske, pripravno za upokojenca, oddam po najugodnejših pogojih. -Pismene ali osebne ponudbe na Terezijo Dobr-šek, Cerovilog — pošta Št, Jernej. Lep trgovski lokal v Kranju na glavnem trgu, pripraven za manu-fakturo, se odda s 1. oktobrom t. 1. Pismene ponudbe na upravo »Slov.* do 1. sept. pod »Lokal 9«. 11 7Ef5 m □1 iisšli Dijak nižjih razredov se sprejme na stanovanje z zajtrkom, strogo nadzorstvo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8878. (L 20°|o kronske bone kupuje proti gotovemu plačilu Pucka štediona, Osijek, Desatičina 27. Lokal Iščemo v Ljubljani primeren objekt, četudi dvoriščni. ki bi se dal preurediti v pisarniške in skladiščne prostore. Ponudbe na poštni predal št. 47, Ljubljana. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr, Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) - Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina. Več dijakov ali dijakinj se sprejme v popolno oskrbo. Strogo nadzorstvo. — Informacije daje KRUŠIČ FRANC, Celje, firma Majdič. Dva dijaka sprejmem na stanovanje event. tudi s hrano. Lepa snažna sobica z elektr, razsvetljavo v centrumu mesta. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8897. Dijaka nižjih razredov se sprejme v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo k pošteni družini. - Naslov v oglas. odd. Slov. št. 8829. Posojilo z 10% obrestovanjem. Na bremen prostem posestvu s trgovino pri popolni varnosti 240.000 Din za 5 letno dobo in 10% obrestmi ali proti mesečnemu odplačevanju po 2000 Din, se išče. Prijazne ponudbe pod »Si-chergestellt 240.000« na upravo lista pod št. 8867. Kot družabnik pristopim k trgovini meš. blaga. Sem samski, 24 let star. Cenjene dopise na »Slovenca« pod »Zvest in pošten«. Kdor ima lokal za trg. meš, blaga, a nima trgovske oprave, naj piše na »Slovenca« pod »Jako ugodno«. Trgovina z mešanim blagom, na lepem in promet, kraju, blizu državne meje, na deželi, z zelo ugodnimi pogoji, se odda takoj za daljšo dobo v najem z vsem inventarjem in pri-tiklinami; stanovanje na razpolago. Primerno je tudi za vinotoč. V hiši se nahaja tobačna trafika, Ponudbe pod šifro »Lepa prilika« št. 8760 na upravo Slovenca. Dosmrtno oskrbo _ navadno, popolno, iščem. Plačam po dogovoru. P0-, nudbe na upravo »SIo-( venca« pod »Upokoje i nec« št. 8904. | Visokih obresti odrešenje; ' za zidanje, sploh dolgove, prinese organizirano brezobrestno posojilo. — Pojasnila: Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor (5 znamk). Izčrpanim se pošlje brezplačno pojasnjujoča literatura »Nov način obnavljanja moči, zdravja in sposobnosti za delo. Obrniti se je: Beograd, Molerova 27, Miloš Markovič. Učenka z Viča katera je z materjo vprašala radi učenja, naj se ponovno zglasi v špecerijski trgovini, Kolodvorska ulica. Danes 18. avgusta se dobe pri Sedmici v Mostah ocvrte ribe: li-pani. Franc Čeme. Zaslužek Pozor zastopniki ki se bavite s prodajo srečk na obroke! Visok postranski zaslužek Vam nudimo z razpečavanjem predmeta, ki se sijajno prodaja. — Vprašajte na upravo »Slovenca« Maribor pod značko »Visok zaslužek«. • lila Ušel je kanarček Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti primerni nagradi na Glincah, cesta 9, št. 7. lPOVSOD Ženitbc OGLAŠUJTE v MevEvrt, IE Preklic. Podpisana preklicujem in obžalujem žaljivke in sum-ničenja napram gospej V o n č i n a Mici in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Kozje, dne 13. avgusta 1929. — Resnik Leopoldina. Mlajši gospod dober, podjeten, naobra-žen mladenič z lepim, večjim posestvom na deželi, želi zaradi takojšnje ž e n i t v e seznaniti se z enako, čedno, mlajšo gospodično, ki je tudi dobro in podjetno dekle, po možnosti izučena trgovine ali gostilne, kjer bi bila zmožna isto ustanoviti, ali ni pogoj. Potrebna pa je vsaj temu primerna dota. Le značajna in dobra dekle naj pošlje takojšnje ponudbe s polnim naslovom ter po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Slovenca-: pod značko: »Razumevam resno«. Inserirajte v ,Slovenca' dih Katehetski dan! Slovenski katehetje se bodo zbrali v torek 27. avgusta t. 1. na celodnevno zborovanje v Ljubljani. Začetek ob 9 dopoldne v scmeniški dvorani. Spored: 1. Uvodno poročilo. (Prof. dr Gr, Pečjak.) 2. Referat tajnikov. 3. Predavanje prof. J. Bogoviča, tajnika lavantinskega kateh. društva: »Psihoanaliza in verskonravna vzgoja.« 4. Predavanje prof. dr. J. Demšarja: »Se- danje stanje katehetskega gibanja.« 5. Poročilo in razgovor o definitivni obliki Novega katekizma. Popoldansko zborovanje. Zbirališče v Lichtenturnovem zavodu. (Začetek ob 14.30.) 6. Kateheza o delu. (»Novi katekizem« vpr. 262—264.) Katehizuje Fr. Koretič stolni vikar in katehet v Lichtenturno vem zavodu. 7 Občni zbor ljubljanskega kateh. društva Opomba: Gg. zborovalci, ki bi se hoteli udeležiti (proti primerni odškodnini) skupnega obeda v semenišču, naj se prijavijo čimpreje (najkasneje do 24. avg.) tajniku Katehetskega društva A. Čadežu, Pred Škofijo 6, Ljubljana. njpi ^jp GOSPODARSKA ZIIEZA U LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste utnetniSl gnojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portland cementa. Bogata zaloga Špecerijskega in kolonijalnega blaga, vse vrste mleoskč Izdelki, semsnska črna in siua ajda, poljzdclslki stro|i, limone. Delavnica za 3 do 4 mizarje ali ko-larje, opremljena z motorjem, v sredini mesta, se proda ali odda, event. se sprejme družabnika. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8870. Kot ste Vf pogledali ta inserat radi kričečega vprašaja, tako nihče ne bo prezrl Vašega oglasa, če ga primerno sestavite in objavite v našem listu. Vsa pojasnila in navodila daje naša uprava. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljena, dobra soproga, prababica, babica, mati in tašča, gospa loma sbihsb v petek, dne 16. t. m. v 80. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 18. avgusta 1929 iz hiše žalosti v Ilirski Bistrici št. 115 na farno pokopališče v Trnovem. Ilirska Bistrica, Kranj, Vojnik, 17. avg. 1929. Žalujoče rodbine: Samsa, Žnideršič, Ličan, Košar, Jerala in Martinčič. cfr. Fran Irgoč v Mariboru je preselil svojo pisarno iz dosedanjih prostorov v Cvetlični ulici št. 13/11 na Aleksandrovo cesto št. 48/1, pri glavnem kolodvoru v hišo mizarskega mojstra Kom-para, prej veletrgovina Gaspari-Faninger. Prva celotna izdajal Prva celotna izdaja! Doktorja Franceta Prešerna Zbrano delo Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Slovenci, čuite obupni klic obmejnih bratov in hitite no pomoč Slovenski Straži IfCCCTDAKI^I/Tl izobrazbo in za-t JEJ 1 K MIIJ^ lmvo prinaSa do-■■»mnBmimiTcaa i)0r radioaparal, zato mora priti v vKuko hišo. Zabtcvajto Sc člane« veliki ilustrovanl cenik od veletrgovine Stermecki z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno. Imeli boste priliko izbrati si res prvovrsten aparat po najnižji coni. Neodsoviirjnjočo so zumenja ali pa vrno dennr. Cez Din 500'— poštnino prosto pošiljanje. Veletrgovina R. Slermeckl, Celje, štev. 18. Slov. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem pesloptu) ObPBStovanja vlog, nakup In prodalo vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzno naroČila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazilo v tu- in inozemstvo, safe-deposlti itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubljano Tel. zoto. Z«t57. ZS48: interurban Z706, Z8D6 lire, zlatnino In srebrnimi Kupite no|bolj$e In nolcenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA. Prešernova ulica 4 (poleg franCiškanske cerkve) — Največja in naj-solidnejša razpošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tu- in inozemstva. Zahtevajte brezplačni cenik H. SnttnEr, Lfnbliana 2 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, znamk IKO, OMIKO. AX0. China srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo. Najpopolnejši „STOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L BARAGA. LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 STROJNO PLETILSTVO Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 9. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Blei-vveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. sept. Poučujem tudi privatno. GRAZER MESSE 31. Aug.- 8. Sept. 1929 Zdrav! človek I Nega do-S mate živali Razstava tujskega promet h Zdravstvena nega ljudi in živali VELIKO ZABAVIŠČE AKO RABITE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D.. TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, DLAG O VOLITE SC OBRNITI VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO JUGOSLOVANSKA TISKARNA BRZOJAVKKs JtIGOTISKARNA LJUBLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSCT-TISH ♦ kamenotisk KNJIGOTISK ♦ UMETNIŠKI TIS« tRKOMVNICA ♦ KNJIGOVEZNICA LASTNIK: J. KOCMJTKMNJ —■—■———nimi mu i mi"« ——— Izdeluje: _; kostume -- telovnike puloverje - lemperte majice--šole- otroške _oblekce -- čepice -- Itd. Ekspori samo lastnih izdelkov Kupujem stalno kostanjev tanlnski les ln smrekovo Skorjo v rolah po najugodnejših tenah leieion 136 Ernesi raarinc, Celje VRTNAR za vzdržavanje nasadov se išče. Samo resni strokovnjaki naj se osebno javijo: Tvornlca Arko, Zagreb, Vlaška ul. 116 gospodinjj; modernizirajte si Vašo pralno kuhinjo, prihranite si denar, čas in ohranite si Vaše perilo. »THOR« pere in lika sam. American Commercial Agency, Maribor. Kam pa kam? Vsi na veliko vrtno veselico in ples v nedeljo, dne 18. avgusta v Sp. Šiško k Anžoku v gostilno »Dalmacija«. Tam se dobe vedno dobra dalmatinska vina kakor tudi topla in mrzla jedila in razne morske ribe. Vstopnina prosta. Za obilen obisk se priporoča tvrdka brača Lasan. Spodnještajerska ljudska posofinica V ^eglstrovana zadruga z neomeieno zavezi Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarni stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri tei nc odteguje vlagateljem rentnega davka Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nadvse ljubljena hčerka MARICA dne 15. avgusta po kratki, težki bolezni za vedno zapustila. K večnemu počitku smo jo položili dne 16. t. m. na pokopališču pri Sv. Križu. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so nas tolažili ter vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zastopnikom fin. oblasti, g. šefu carin, odelenja fin. direkcije, g. upravniku carinarnice in njegovemu spremstvu ter tovarišicam rajnke »Orlicam«, kakor tudi cenj, damam, posebno g. Češnovarjevi, ki so nam v teh težkih časih na kakršenkoli način pomagali. Vsem Bog povrni! Ljubljana, dne 18. avgusta 1929. Žalujoče rodbine JELENOVE in ostalo sorodstvo. Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani je likvidirala življenjsko zavarovanje mojega nenadno umrlega nečaka gospoda Rudolfa Marušič, poslovodjo na Jesenicah, izredno kulantno, čeprav je zavarovanje obstojalo samo tri mesece. Moja dolžnost je zato, da se imenovani, prvi in edini popolnoma domači zavarovalnici, javno zahvalim in jo za sklepanje življenskih zavarovanj vsakomur kar najtopleje priporočim Jesenice, dne 12. avgusta 1929. Katarina Gerkman, s. r. encin lahek 720/25, nudi ugodno veletrgovina ED. SUPPANZ, PRISTAVA SE U BRIJETE SANI ? TEDAJ SAMO Z IZVIRNO Nenadkriljiva v vseh svojih odlikah, nedosegljiva je ta britvica, izvršena iz svetovno slavnega srebrnega jekla %ayser Gllison Sfjeffield. Njena kakovost je vsled tega brezprimerna, tako da po osemkratnem britju še vedno izborno brije. Samo ne bodite konservativni! Ne prezrite napredka tehnike I Napravite brezpogojno en poskus z »Ben-Hur« britvico, ki jo dobite v vseh onih trgovinah, ki jim je do tega, da svojim odjemalcem nudijo vselej od dobrega najboljše. Preprodajalci naj se obrnejo na: Gustav Hnsscr & Solin, Transitlager Wien VII., Richtergasse 10 I ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani (Miklošičeva cesta IO) Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno In največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Držav-ne rairedne loterije. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000—, vloge nad Din 360,000.000-— Podružnice: Bled, Celie, Diakovo, Kočevle, Kranj, % Novi Sad, Sombor, Split, Sibenik. Telefon št 2057, 2470 in 2979 Prodaja obveznic 7% dri. invest. posojila ter 2,/,°/o vojne odškodnine ln vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.