Naročnina iiiomCIM
25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ca-lolžtno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din i ■ Uredniitv« je v Kopitarjevi »16/111
SEOVENEC
Telefoni HedaHtnu <Uovma
»M, BN la
čet račon: Ljnh«
Ijana Al. 10 690 i«
10.349 za mseratei Sarajevo štv. ?5b\ Zagreb *t». 39.0) 1, Praga-Dnn«j24.79T
lakaja vmak dan zjutraj.
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299t
ponedeljka tal ta«n p« praznik«
Pet tel
„Quadragesimo anno"
Danes poteka pet let, kar je 15. maja 1951,
sedanji papež Pij XL, kot slovesen Štiridesetletni spomin na znamenito okrožnico Leona XIII. >Rerum novarum< ravno za binkoštne praznike izdal novo socialno okrožnico »Ob š tridesetletnici«, hoteč s tem že nekako v nazivu označiti njen nainen in vsebino, ki je v tesni zvezi z Leonovo okrožnico. Prvi del Pijeve okrožmice je tudi posvečeni socialnemu razvoju 40 let med obema razdobjema, ki je za katoličane stal v glavnem pod vplivom Leonovih socialnih smernic. Radi velikih gospodarskih in zlasti tehničnih sprememb pa je bilo treba katoliškemu svetu dati novih smernic, posebno ker je razvoj časa epravil na površje mnogo socialnih vprašanj, v katerih »e katoliški znanstveniki sami niso več zlagala med seboj. Važne avtoritarne odločitve v Pijevi okrožnici, ki prinašajo zopet jasnost n. pr. glede bistva lastninske pravice, potem pravšnega razmerja med delom in kapitalom, posebej pa še glede razrednega boja, socializma in bodočega socialnega reda — so zopet v katoliške vrste sirom sveta v socialnih pogledih zanesle edinost in trdnost, ki je predpogoj za vsako smotreno socialno gibanje.
Poleg zanesljive načelne orientacije v vseh perečih socialnih vprašanj pa ima Quadragesi-mo anno izredno važen pomen kot smernica za nove gospodarske oblike. Saj .ponekod Pije-vo okrožnico za razliko od Leonove, ki je izrazito socialno delavska (magna charta socialnega reda!) imenujejo tudi gospodarsko okrožnico. »Quadragesimo anno« je izšla res na prelomu časa. Gospodarski liberalizem s svojim kapitalističnim gospodarstvom, ki je 150 let vladal Evropo, je zašel kot ideja in kot sistem v brezizhodno krizo. Družabni prepad, ki ga je ustvaril, vedno huje zeva. Na eni strani vedno večje gospodarsko saimosilje in samodrštvo, ki ne upravlja le duše, gospodarstva, ampak stega roke tndi na politično področje in določuje domala vso državno zakonodajo, na drugi strani pa mase proletarcev in nemaničev, ki se organizirajo v mogočen razred za boj proti kapitalističnemu samodrštvu. Diktaturi brezdušnega kapitala se stavlja nasproti diktatura brezoblične mase, boj proti boju, sila proti sili... Tako položaj človeške družbe postaja vedno bolj majav, nestalen, ker se opira na »razrede« s povsem različnimi težnjami, ki si med seboj nasprotujejo in so radi tega nagnjeni k sovraštvu in borbam.
Na to je pred vsem mislil Pij XI., ko je v svoji okrožnici znova oživel misel o »korpora-eijali«, ki naj bi odstranile borbo nasprotnih si razredov in dale pobudo za vzajemno sodelovanje stanov. V korporacijah vidi papež možnost, da se odpravi »delovni trg«, ki deli ljudi v dve stranki kakor v dve četi im ki je poniževalen za človeka in njegovo dostojanstvo. Ustanove naj se flolbro urejeni udje socialnega telesa, korporacije, katerim ljudje ne bodo pripadali po vlogi, ki jo imajo na delovnem trgu, ampak po raznih socialnih opravilih, ki jih posamezniki izvršujejo. Tako korporativna misel logično sega nazaj na stanove m zahteva pre-uredbo družbe na osnovi stanovskega družabnega reda.
Bila je ravno ta pobuda Pijeve okrožnice, ki je tudi za nekatoliški svet pomenjala največjo aktualnost, katere predvidoma tudi v bodoče še dolgo ne bo izgubila. Civilizirane države namreč stoje pred izbiro: ali naj se gospodarski red prepusti svobodni tekmi sil, ki jo nasprotje razredov vedno znova izziva — do popolnega uničenja obeh nasprotnikov ali do zmage, oz. neomejene diktature zmagovalca —, ali pa naj se gospodarstvo podvrže pravemu in uspešnemu vodilnemu načelu, ki bo samodrštvo nadomestilo s pravičnim sodelovanjem. Tako vidimo, da gre korporativna in z n jo vred stanovska misel svojo zmagoslavno pot po svetu. Upira se ji le razrednobojni marksizem na eni in samodržni, enako razrednobojni kapitalizem na drugi strani, od katerih oba strmita po samolastni diktaturi.
Prva je s korporativno stanovskim poizkusom pričela Italija še pred Pijevo okrožnico. Vendar se njen poizkus vsled državnega absolutizma vsemogočne fašistične države, ki je zdravi stanovski miselnosti, temelječi na samoupravi stanov, bistveno nasprotna — dosedaj ni bogvekaj posrečil. Mussolini je moral lani sam priznati, da so se fašistične korporacije izza prvih osem let zadušile v — birokratizmu, kar je med drugim točno predvidela tudi papeževa okrožnica. Danes stoji duce pTed izbiro: ali reformirati korporacije na osnovi samoupravne stanovske misli, da bodo zmožne zdravega življenjskega razmaha, — kar pa seveda ni združljivo s totalitarnostjo fašistične države —, ali pa da prične z državnim socializmom kakor boljševiki, proti čemer se je do zadnjih let vedno upiral, a ga fašistični koncept družbe in države nujno v to žene, kakor kaže med drugim letošnje podržavljen je največjih italijanskih denarnih zavodov. Sicer je bil tn poseg dTŽave v gospodarstvo motiviran z vojno v Afriki, vendar ni dvoma, dn je trajnega znača ja in da je pričakovati še več. podobnih ukrepov.
Srečneje so se korporativne stanovske misli lotili po nekaterih drugih državah. V zgled je postala mala Portugalska, ki s svojo novo zakonodajo (23. sept. 1933) uvaja korporacije in korporativno zbornico in je razvoj v tej smeri že toliko napredoval, da je lani nadaljno snovanje stanovske družbe že lahko prepustila zasebni stanovski iniciativi in samodisciplini. Korporacije so ideal tudi nove nemške in nove avstrij ske ustave, dasi se v marsičem odmikajo od smernic »Quadragesimo anno« in mestoma sli-čijo fašističnim konporacijam. Zelo interesanten je švicarski poizkus in sicer zaenkrat samo še V friburškem Kantonu. Njihovi zakoni (3. maja 1934) se namreč iz.rccno sklicujejo na Pijevo okrožnico. Zdi se, da bo kulturna Švica tudi v tem pogledu pokazala pot in vzgled novi Kv-ropi. S korporativno mislijo se je tudi pričela rosno baviti Belgija (zakon 13. jan. 1935) in Holandska (zakoni 23. junija 1934 in spomenica vlade 31. oktobra 1934). ki se tudi oslanjata na tarnali« ki Kh ia udarila okrožnica »Ossdraj:©-
Temeljit preobrat na Dunaju:
Vodja avstrijskega fašizma strmogtavljen
Nova vlada z demokratično smerjo — Fašistična Heimivehr bo razpuščena — Za varnost države je armada
Dunaj, 14. maja. b. Še preden so se politični krogi dobro zavedli, je prenehala v Avstriji obstojati vlada, ki je doslej onemogočala vsako notranjo ureditev države. Že zdavnaj je namreč bilo vsem jasno, da je sedanje stanje v Avstriji nevzdržno in da bo prej ali slej moral pasti zvezni kancler dr. Schuschnigg ali pa voditelj Heimwehra knez Starhemberg. Ce bi ostal Starhemberg, bi pomenilo to za Avstrijo najbrezobzirnejšo fašistično diktaturo, medtem ko je sedaj, ko je ostal na državnem krmilu kancler dr. Schuschnigg, zagotovljena konsolidacija države tako, da bo prišel do izraza narodni blok, v prvi vrsti pa razpoloženje kmetov in delavstva, ki sta najbolj prirodna in najiskrenejša nasprotnika priključitve Avstrije k Nemčiji. Kajti tako delavec, kakor tudi kmet želita živeti svobodno v svobodni domovini in sta najhujša nasprotnika kakršnekoli diktature.
izzivalna Starhembergova brzojavka
Dogodki v preteklem tednu, ki so jih vprizo-rili Heimwehrovci proti krščanskim socialcem, so pospešili ta proces, glavni povod za padec avstrijske vlade pa je dal sam knez Starhemberg s svojo brzojavko, ki jo je na lastno pest poslal šeiu italijanske vlade Mussolinijn, in sicer brez znanja zveznega kanclerja dr. Schuschnigga in sploh brez znanja vlade. Knez Starhemberg ni samo čestital Mussoliniju k njegovemu uspehu v Vzhodni Afriki, temveč se je v tej brzojavki tudi zelo žaljivo izrazil o demonstracijah, ki v raznih oblikah vladajo na svetu. Brzojavka, ki jo je poslal knez Starhemberg, se glasi takole:
»V zavesti fašistične povezanosti in važnosti usode fašistične Italije, ki mi je posebno pri srcu, čestitam v imenu fašistične misb avstrijskih borcev in v svojem imenu vaši ekscelenci od vsega srca na slavni in lepi zmagi italijanskega fašističnega orožja ter k zmagi fašistične požrtvovalnosti in disciplinirane odločnosti nad demagoško lažjo. Naj živijo zavedni voditelji zmagoslavnega fašizma, naj živi zmaga fašistične misli na svetu!«
Zaradi te brzojavke je izbruhnil odkrit spor, ki je že dolgo tlel med Schuschniggom in knezom Starhembergom. Vsak pošten Avstrijec se zaveda, da je samostojnost Avstrije odvisna edino le od kmeta in delavca, ki nista več mogla prenašati samovoljnosti kneza Starhemberga, ki je sistematično in proti volji večine naroda pripravljal teren za fašistično diktaturo.
Proti Starhembergovim nameram pa se niso uprli samo delavci in kmetje, temveč se je v obrambo fašizma postavila tudi krščansko - socialna stranka. Postajalo je vedno bolj jasno, da državo pod takšnimi pogoji ne bo mogoče nolranje-poli-tično pomiriti, če se razmere med fašizmom in zmernimi elementi ne urede.
Edini nosilec orožja v Avstriji bo armada l
Snoči je zvezni kancler dr. Schuschnigg nenadno sklical vladno sejo. na kateri je popolnoma odkrito razložil svoje stališče z ozirom na notranjo politiko in postavil knezu Starhembergu ultimatom, da se mora Heimvvehr kot izključna milita-rizirana organizacija odreči vsakršnega vmešavanja v notranjepolitične zadeve, enako pa je tudi zahteval, da se formacije HeiimvehraJ ki morajo najmanj doprinesti do ureditve notranje političnih razmer, razorožiti, kakor se je zgodilo to že s katoliškimi Sturmscharen in s krščansko-socialnim delavskim Freiheitsbundoni.
Knez Starhemberg je Schuschniggovo zahtevo odločno odklonil, kar je bilo tudi pričakovati. Dr. Schuschnigg mu je s povzdignjenim glasom zabrusil v obraz, da bodo v bodoče nosilci orožja v neodvisni Avstriji samo avstrijska armada, avstrijska policija in avstrijsko orožništvo. Vse ostale politične organizacije pa morajo položiti orožje, poleg vojske bo obstojala lahko edino še prostovoljna milica, ki pa bo tudi pod vrhovnim vojnim poveljstvom in ki bo služila kot rezerva redne avstrijske armade.
Čeprav je zvezni kancler dr. Schuschnigg odločno obrazložil svoje stališče, pa je bil vsak sporazum nemogoč, radi česar sta se knez Starhemberg in zvezni kancler Schuschnigg podala ob 11 zvečer k predsedniku avstrijske republike dr. Mi-
klasu, kjer je dr. Schuschnigg podal ostavko celokupne avstrijske vlade in prepastil predsednika sklep o sestavi nove vlade. Takoj nato so se pričela v troje pogajanja, ki so trajala nad eno uro, pa niso dovedla do pozitivnega rezultata. Predsednik Miklas si je zadržal pravico končnega sklepa.
Ker je bila konferenca prekinjena, je povabil predsednik Miklas k sebi samega zveznega kan-olerja dr. Schuschnigga in mu dal mandat ia sestavo nore vlade.
Nova vlada brez Starhemberga
Dr. Schuschnigg je takoj pričel s posvetovanji in se mu je že v teku noči posrečilo sestaviti novo vlado, v kateri je on sam prevzel innanje ministrstvo in ministrstvo ia vojsko, začasno pa je zadržal tudi resor poljedelskega ministra Drugi Slani so: Hammerstein, pristaš krščanske delavske sveže, pravosodstvo; dr. Hans P e r t -n e r, prosveta; dr. Joie! Reseh, pristaš radikalnega krila krščansko-soeialne stranke, socialna politika; Stoekinger, tudi krščanski socialist, trgovina in promet; Bahrenfels, član Heim-wehra, podkancler in notranji posli ozir. policija; Draxler, član Heimwehra, finančni minister; general Z n h n e r ostane državni podtajnik sa vojsko kakor v prejšnji vladi; državni podtajnik Guido Zernat, tudi pristaš Heimwehra, ostane na razpolago pri kanclerju.
Najznačilnejše imenovanje je imenovanje nni-vercitetnega profesorja R e s c h a kot ministra ia socialno politiko, ker je Resch najizrazitejši kršf. socialec, ki ima največji ugled med delavstvom ter je najhujši nasprotnik kneza Starhemberga, oziroma njegove lašistovske Helmwehr. Razen njega sta v vladi, kakor vidimo, še dva izrazita krščanska socialista. Od bivših ministrov, pristašev Schuschnigga, so ostali v novi vladi vsi stari ministri, izločeni so pa vsi H.cimwohrovci in sicer poleg kneza Starhemberga še zunanji minister baron Berger-Waldenegg, kmetijski minister dr. Strohl (kmetijsko ministrstvo bo začasno vodil kancler sam), minister za socialno politiko Do-bretsberger in državni podtajnik ministrstva sa
socialno politiko Žnidariš. Od obeh Heimvrahro* cev, ki jih je sprejel kancler v vlado nanovo, je le podkancler Bahrenlels pravi, toda imerni Heim-wehrovee, dofim se Drailer nagiba bolj na kan elerjevo plat.
Heimwehr se likvidiral
Proti jutru je bila nova vlada imenovana ta ministri so takoj prisegli. Istočasno je bil Izdan uradni komunike, v katerem se trdi, da je knei Starhemberg izstopil zaradi stvarnih nesoglasij s kanclerjem dr. Schuschniggom, ki je sedaj prevzel na sebe nalogo, da iivede koncentracijo vseh organiziranih narodnih sil. Tn naloga zahteva predvsem, da se izvrši popolna združitev političnega vodstva v eno roko, t sveži s tem pa ia ae raifistijo odnosi domovinske fronte do drtavnlh ustanov. Zaradi tega je moral knez Starhemberg odstopiti in sicer ne kot državni podkancler, pač pa kot vodja domovinske fronte. Pri izstopu iz vlade je knez Starhemberg kot voditelj Heim-wehra dovolil, da vstopi v novo vlado kot podkancler član Heimvvehra Edvard BShrenfels.
Zvezni kancler dr. Schuschnigg je izjavil časnikarjem, da nova vlada ne bo menjala svoje dosedanje smeri niti v notranji, niti v zunanji politiki. Kot najresnejši kandidat za poljedelskega ministra se omenja voditelj avstrijskih kmetov, sedanji deželni glavar za spodnjo Avstrijo .Tosol Reiter. Trdi se, da bo naloga novega podkancler-ja predvsem razorožitev Heiinwehra ne glede aa to, da je on sam pristaš te organizacije.
Nova vlada je ponoči dovolila, da se sme od 12. do 15. julija vršiti na Dunaju velik zlet avstrijskih kmetov, na katerega namerava priti okrog 300.000 kmetov iz vReh zveznih krajev. Proti temu shodu je še pred par dnevi energično nastopil knez Starhemberg in je tudi ta njegov odpor mnogo pripomogel k njegovemu padcu.
V političnih krogih se splošno pričakuje, da se bo konsolidacija notranje - političnih razmer r Avstriji sedaj izvršila v pospešenem tempu v smeri zbiranja vseh pozitivnih narodnih sil. kar bo omogočilo vzpostavitev prave demokracijo.
Ugoden odmev v inozemstvu
Pariz, 14, maja. c. Francoski krogi so večinoma današnje dogodke že pričakovali. Vedelo se je, da mora priti do spremembe vlade na Dunaju, vendar pa se ni mislilo, da bi bilo mogoče Starhemberga tako hitro in popolnoma izločiti iz vlade.
Posebno veliko zadovoljstvo nad dunajskimi dogodki v levičarskih listih, ki izražajo kolikor toliko mnenje bodočih vladnih krogov. Ti krogi so posebno zadovoljni, da se bo sedaj vpliv Mus-solinija na Dunaju precej zmanjšal. Ti listi pišejo, da je knez Starhemberg še pred dnevi poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu je čestital k zmagam in obenem dejal, da je sedaj evropska demokracija popolnoma premagana. Ta brzojavka je izzvala v vsej Franciji zelo veliko nezadovoljstvo. Že z ozirom na to je bil Schuschniggov korak zelo ugodno sprejet.
London, 14. maja. c. Tudi angleško javno mnenje sprejema dogodke na Dunaju zelo dobrohotno. Vse tri angleške stranke se strinjajo v tem, da pomeni nova Schuschniggova vlada uvod v po-vratek k demokratskemu vladanju. Posebno zadovoljno pa je časopisje delavske stranke, ki je zelo zamerilo knezu Starhembergu njegovo brzojavko Mussoliniju. Ta brzojavka je v vseh angleških demokratskih krogih izzvala veliko nezadovoljstvo.
Nekoliko bolj so rezervirani krogi konservativne vladne stranke. Tj krogi menijo, da je bil vendarle knez Starhemberg tisti, ki se je najbolj odločno boril proti hitlerizmu. Od te strani bo vsaj v začetku boj Avstrije proti Nemčiji nekoliko oslabljen.
Posebno pa so zadovoljni londonski krogi s tem, da je vstopil v novo vlado tudi Resch, ki je veljal povsod za odločnega zagovornika demokracije in je njegov ugled v bivši krščanski so-
simo anno«. Težko je bila kdaj časovna aktualnost kake enciklike tako splošno in buro izpričana, kakor je to doživela socialna okrožnica Pija XI., ki je še vedno stalno pre-im.'! proučavanja tudi izven Evrope. Ameriški pr--"-1-sednik Roosevclt n. pr. priznava, da mu jc štu dij >Quadragasimo anno« dal mnogo pobud nri njegovih socialnih reformah.
Za majhne narode, ki sami pač ne bodo mogli spremeniti gospodarskih oblik — to /morejo le države ali vebki narodi — pa ima okrožnica velik pomen radi izrazitega povdarka samoupravnega načela tudi za male in najmanjše družabne edinice, kakor so občine in pokrajine. Z neprikrito jasnostjo je poudarjeno v okrožnici načelo krščanske socialne filozofije, naj se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, ne izroča večji in višji družbi, keT to povzroča škodo in moti pravi red. Država mora po svoji moč! in naravi udom social. organizma
s svojo dejavnostjo dajati oporo, nikdar pa ne sme le teh vase povzemati in uničevati. Stanje države bo tem srečnejše in ugodnejše, čim bolj se bo centralna obla/st omejevala nn svoj delokrog, manjšim edinicam pa prepuščala avtonomijo, ki jim po naravi gre. Kdo bi mogel tudi tem mislim zanikati izredno aktualnost baš v naši dobi, ko je centralizem in državna vsemogočnost vse povsod v ofenzivi!
Sploh je okrožnica >Qnadragesimo anno« oplodila svet z mnogimi bogatimi mislimi, vzetimi iz vekovite zakladnice krščanskega uče-ništva. Dala je učinkovito pobudo za praktično socialno delo in za nravno obnovo, brez katere novega, boljšega socialnega reda človeštvo ne bo doživelo. Katoličani po vseli delih sveta so se z razveseljivo pripravljenostjo oprijeli njenih smernic, treba je le. da jim tudi v bodoče z delom in zgledom čim uspešnejše pomorejo * življenje,	drin.
cialni stranki žejo velik Splošno se poudarja, da je zelo verjetno, da je Italija na Dunaju izgubila mnogo na svojem vplivu.
„Sodelovanje z levimi elementi"
Rim, 14. maja, c. V Rimu skušajo dogodke na Dunaju mirno presojati. Sicer so izjave o položaju v Avstriji zelo rezervirane, splošno pa se poudarja, da se skuša položaj v Avstriji notranjepolitično konsolidirati tako, da bi se pritegnili k sodelovanju nekateri levičarski elementi
Budimpešta, 14. maja. c. Dogodki na Dunaj* so bili precejšnje presenečenje za vladne kroge v Budimpešti. Vedeti je namreč treba, da je biC Fey še pred kratkim v Budimpešti in da ima tudi Starhemberg v Budimpešti zelo mnogo prijateljev. V Budimpešti so skušali doseči pomirjenje med tema dvema zastopnikoma avstrijskega nacionalizma, da bi lahko skupno sodelovala na vladi za »obnovo položaja v srednji Evropi«. Toda zbližanje med obema se ni izvedlo dovolj hitro in to j« sedaj prišlo prav dr. Schuschniggu, da je prevzel nalogo obeh teh dveh in sestavil takoj svojo vlado, ki je precej homogena.
T adi Nemčija je zadovoljna
Berlin. 14. maja. Tukaj je izprememba avstrijske vlnde napravila dober vtis. Zlasti pozdravljajo Nemci, da je moral iti Starhemberg. Niso pa zadovoljni, da je Schuschnigg sprejel v vlado socialista prof. Rescha. (Resch je krščanski socialist Op. uredn.)
Kancler ostane zvest rimskim paktom
Dnnaj, 14. maja. b. Zvezni kancler dr. Schusch-nigg je poslal po sestavi nove vlade šefu italijanske vlade Mussolinijn brzojavko sledeče vsebine:
»V trenutku, ko prevzemam vodstvo poslov v novi vladi, mi je posebno na srcu, da izrazim v svojem imenu in v imenu svoje vlade vaši ekse-lenci čustva nespremenjenega prijateljstva. Vežem s tem tudi prepričanje, da smo čvrsto sklenili izvajati tudS v bodoče preizkušeno politiko rimskega protokola, a istotako tudi nrijatejstvo treh članov rimskega protokola v lastnem interesu, kakor tudi v interesu konsolidacije srednie Evrope.r
Predsedniku madjarske vlade Gombosu p. je poslal dr. Schuschnigg sledečo brzojavko:
»Ob priliki prevzema dolžnosti nove vlade izražam Tebi v svojem imenu, kakor tudi v imenu svojih sodelavcev čustva prijateljstva in tovariške iskrenosti. Prepričan sem, da bo na5e sodelovanje na temelju rimskega protokola v bodoče koristno za interese vseh sodelujočih držav.«
Dunaj, 14. maja. c. Popoldne je bilo zasedeno tudi poljedelsko ministrstvo v novi vladi. Za po liedelskeča ministra ie imenovan Federmaver,
Veličasten sprejem maršala
Francheta d9Espereya
Belgrad, 14. maja. Davi ob 8.30 ee je pripeljal iz Bukarešte na belgrajsko železniško postajo Franchet d'Es,peray, maršal Francoske vojske in častni vojvoda jugoslovanske vojske. Sprejemu na postaji so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, general Colak Antič, minister za vojsko in mornarico g. Marič, vojvoda Bojovič, vsa generaliteta in admiraliteta, francoski poslanik na našem dvoru grof Dampiere ter drugi diplomati in dostojanstveniki, belgrajski župan in številne deputacije društev. Na peronu je stala častna četa in vojaška godba. Ko je vlak pripeljal na postajo, je godba intonirala marseljezo. Ko se je prikazal siovlasi maršal, so zaorili na peronu vzkliki: »Živega Francija«!
Maršal je obhodil častno četo m se seznanil s
prisotnimi. Nato je odšel v dvomo čakalnico, kjer je ostal okoli 20 minut v razgovoru s prisotnimi. S tem je krenil po belgrajskih ulicah do hotela Srpski kralj, kjer se je maršal nastanil. Med vožnjo maršala Francheta d'Esperaya po ulicah so se neprestano slišali vzkliki »Živela Francija! Živel maršal!«
Vsi državni uradi in hiše zasebnikov so na čast maršalu razobesile francosko in jugoslovansko zastavo.
O 11.40 se je maršal Franchet d'Esperay odpeljal v spremstvu v dvor, kjer se je vpisal v dvorsko knjigo. Nato se je podal v zunanje ministrstvo, kjer ga je takoj sprejel v kabinetu zunanjega ministrstva predsednik kr. vlade dr. Milan Stoja-
dinovič. Odtod se je maršal odpeljal v vojno ministrstvo, kjer je obiskal ministra, generala Lju-bomira Mariča. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel je sivolasega maršala francoske vojske sprejel v avdijenco na dvoru v Dedinju ob pol 1, nakar ga je zadržal tudi na kosilu. Temu kosilu so prisostvovali med drugim tudi dr. Milan Stojadinovič, vojni minister, general Marič,' francoski poslanik Dam-pierre, bivši vojaški poveljniki s solunske fronte, ki so bili neposredno pod poveljstvom maršala d'EsipieTeya, generali Gjuno Dokič, Peter Pešič, Danilo Kalafatovič in Dragomir Milojevič. Nadalje je bil pozvan na kosilo tudi poveljnik mesta Belgrada, general Tomič, član vrhovnega vojnega sveta, general Milan Milovanovlč in general Milan Nedič ter pomočnik vojnega ministra, general Bogoljub Ilič, general Ljubomir Polič in poveljnik kraljeve garde, general Aleksander Stankovič, nadalje francoski vojaški ataše Befcnar, francoski letalski odposlanec, kapetan Tarle, polkovnik Belon, kapetan Bastin, ki je dodeljen v službo maršalu d'Espereyu, dalje minister, maršal in upravnik dvora.
Popoldne ob 17 je francoskega maršala d'Es-pereya sprejela Nj. Vel. kraljica Marija, ob 18 pa kraljevska namestnika Perovtič in Stankovič.
Jutri se bo maršal d'Esperay odpeljal na Oplenac, kjer se bo poklonil manom blagopokojnega kralja Aleksandra. Tu bo njemu na čast priredil slavnostno kosilo vojni minister, general Ljubomir Marič.
vprašanja še ni konec
Italija skuša dobiti zase Nemčijo
Pariz, 14. maja. b. jutranji »L'Oeirvre* poroča, da jc italijanski poslanik v Berlinu izročil zunanjemu ministru von Neurathu noto o aneksiji Abe-sarrije. Pri tej priliki je v imenu ilalijanske vlade skušal prepričati nemškega zunanjega ministra, da je Italija pripravljena podpirati Nemčijo v vseh mednarodnih vprašanjih, če bi Nemčija sprejela italijansko noto v pozitivnem smislu. Državni kancler Hitler sd je pridržal pravico odgovora. Če bi Francija in Anglija neugodno odgovorile na italijansko noto glede aneksije Abesinije, je po poročilu »L'Oeuvra« iz Rima šef italijanske vlade Mussolini sklenil, da bo naprosil francosko m angleško vlado, da odpokličeia svoje predstavnike iz Abesinije ter bo tako skušal prisiliti Francijo in Anglijo, da neposredno priznata stvarno stanje v Abesaraji.
Addis Abeba, 14. maja. (Stefani.l Delo pri organizacija v Addis Abebi, ki se mu je posvetil civilni guverner Bottai, kakor hilro so čete zasedle mesto, počasi napreduje. Guverner Bottai je začel reorganizirati mesto s sodelovanjem vojaških oblasti, ki so v ta namen sprejele v službo več domačinov, ki so redno plačani in ki kolikor toliko delajo za ureditev ulic. Oblastva si prizadevajo, da izpopolnijo higijeno. To vnašanje je posebno kočljivo, ker Addis Abebi manjka stalna raz det rt« v vode in vsak sistem za razsvetljavo mesta. Razen tega se organizira mestna policija, lavne avtomobilske proge bodo v kratkem obnovljene. Kar se bolnišnic tiče, funkcionirajo samo
vojaške ambulante, v kratkem bodo pa organizirane civilne bolnišnice.
Naposled so izdelali tudi program za povzda-go trgovine in obrit. Zgradili bodo poslopje za banko in skušali mesto rekonstruirati, pri čemer »e bo vpošteval afriški značaj Addis Abebe z arhitektonskega stališča.
Rim, 14. maj«. A A. Štefani poroča: Po odredbi pravosodnega ministra morajo vsi sodni dokumenti v Italiji poslej nosili napis: V imenu Viktorja Emnauela III. po milosti božji in volji naroda kralja Halije in cesarja Abesinije.
Abesittsfea vlada ni likvidirala
Kairo, 14. maja. b. Angleški konzul v mesfu Gore, ki se nahaja v zahodni Abesiniji, 340 km odadljeno v južnozapadni smeri od Addis Abebe, potrjuje vesl, da se je abesinska vlada v resnici nastanila v tem meshi in da v redu vrši svoje posle. Vladi se je posrečilo prenesti ludi celoten arhiv in si ga zavarovali pred evenluelnimi napadi.
Angleško brodovje se še ne umakne iz Sredozem. morja
London, 14. maja. b. Velika vojna križarka »Red Hughes«, ki je bila poltrelje leto v popravilu, bo odplula 8. junija letos v Sredozemsko morje in se priključila tamkajšnji britanski mornarici
Diplomati se posvetujejo
Italija bo iz ZN izstopila Sodelovanje med Francijo, Anglijo in Rusijo
Rhn, 14. maja. AA. (Štefani). V dobro poučenih krogih trde, da so vse kombinacije o vrnitvi italijanske delegacije v Ženevo prenagljene. Zaenkrat še sploh ni znano, kaj bo italijanska vlada storila. Misli se pa, da bo ravnanje Društva narodov, ki se je vsaj doslej postavljalo na popolnoma nasprotno stališče, kakor pa je italijansko, vplivalo na to, da Italija prekine svoje sodelovanje ž njim.
Ženeva, M .maja. AA. (DNB). Danes dopoldne se je zunanji minister Eden razgovarjal z glavnim tajnikom DN Avenolom in španskim delegatom de Madariago. Mislijo, da so pri (ej priložnosti govorili o potrebi reforme Zveze narodov.
Ženeva, 14 maja. A A. Havas poroča: Poljski delegat Komarnički je snoči priredil večerjo na čast francoskega delegata Paula Boncoura. Večerje se je udeležil tudi poljski zunanji minister Beck in pa mnoge odlične poljske francoske osebnosti.
London, 14. maja. c. Danes se je vrnil pomor-
ski ataše pri sovjetskem poslaništvu v Londonu. Govori se, da bo kmalu podpisana med Anglijo in Rusijo pomorska pogodba. Nova pogodba bo sklenjena približno tako, kakor je izdelan januarski sporazum med Francijo, USA in Anglijo.
Ženeva, 14. maja. c. Danes so zastojsniki nevtralnih držav priredili kosilo na čast Litvinova. Po kosilu je bil dolg sestanek med Litvinovim in danskim zunanjim ministrom Munchom in španskim delegatom de Madariago. Govorilo se je o reformi Zveze narodov.
Pariz, 14. maja. b. Paul Boncour je imel pred svojim odhodom iz Ženeve še enkrat daljšo konferenco z britanskim zunanjim ministrom Edenom in ga ponovno opozoril na stanje nemških vojnih sil in na gradnjo nemškega trdnjavskega pasu v Porenju. Eden je obljubil Boncourju, da bo Anglija poslala Nemčiji drugo noto, če bi dobila na prvo neugoden odgovor.
Bolgarski Sašizem
zopet dviga glavo
Sofija, 14 maja. m. Včeraj so prijatelji in somišljeniki Aleksandra Cankova, voditelja bolgarskega narodnega socialnega pokreta, začeti širiti po Sofiji letak, ki nosi naslov: >Bulletin št. 4c. Letak je tiskan na osmih straneh. V njem podaja Cankov mednarodni politični jx>ložaj in pregled notranjega političnega stanja od 19. maja 1934 dalje. V letaku Cankov zelo ostro napada sedanjo bolgarsko vlado in politično stanje v Bolgariji. Ostro se izraža tudi • ostalih političnih strankah. Za sedanjo vlado pravi, da nima nobenega socialnega programa. Predlaga, da se mora vlada zaupati ljudem, ki imajo zaelombo med ljudstvom. V zvezi s tem Cankov poudarja močno svoj fašistični pokret, za katerega pravi, da predstavlja »ogromno silo v narodu«. Izjavlja, da bo tudi njegova vlada normalizirala politične razmere v državi.
Tukajšnji politični krogi 6e zelo čudijo vsebini zadnje okrožnice bivšega diktatorja Cankova, kakor tudi tonu, v katerem je napisan. Čudi se tudi načelom, ki jih izpoveduje Cankov. Ti krogi izjavljajo, da ee Cankov sam smatra za fašista ter se zaradi tega zelo čudno sliši, da se je pričel kar naenkrat potegovati za ljudsko vlado.
Sofija, 14. maja. m. V dvorani tukajšnjega Oficirskega doma je imelo enoči občni zbor Društvo rezervnih častnikov, na katerem so med drugim razpravljali tudi o vprašanju framasonov v bolgarskih vojaških krogih. Vsi govorniki so se izrazili proti temu, da bi posamezni framasoni bili člani tega društva. Sprejet jc bil sklep, da se horlo iz organizacije bolgarskih rezervnih častnikov izključili vsi visoki rezervni častniki, za katero se ho ugotovilo, da pripadajo katerikoli framasonski loti. To vprašanje članstva bolgarskih rezervnih
Domač i odmevi
častnikov v framasonskih ložah se je bilo pokrenilo že na lanskoletnem kongresu v Plevlju. Toda kljub temu se je v odbor društva vrinilo nekoliko rezervnih častnikov, ki pripadajo raznim omenjenim ložam. Istotako se je na snočnjem občnem zboru razpravljalo tudi o vprašanju razpusta židovske organizacije. Vsi govorniki so se izjavili proti organizaciji bivših bojevnikov Židov. Poudarjali ao. da je Bolgarija narodna država ter da v njej ne morejo obstojati nobene druge vojaške organizacije razen narodnih.
Italijani krivi homafij v Palestini?
London, 14. maja. AA. DNB jx>roča: Današnji »Star« obtožuje Italijane, da so bili oni vmešani v nedavne nerede v Palestini, kjer je bilo pobitih 19 Židov. Plačani agitatorji so širili nezadovoljstvo med arabskim prebivalstvom samo zato, da bi v Angliji povzročali nemir in nerazpoloženje. Iste metode se uporabljajo tudi v Egiplu. Angleške oblasti so bile zelo rezervirane in pazljive in niso dopustile, da bi se objavljala dejslva, ki jih je odkrila preiskava, da se na la način še bolj ne vznemirja angleška javnost.
Jeruzalem, 14. mojo. AA. Havas poroča: Pri včerajšnjih spopadih, kjer so stavkujoči napadli trgovine, ki niso bile zaprte, sla bila ubila 2 Žida.
Jeruzalem, 14. maja. AA. Reuter poroča: Žid, ki je bil pri včerajšnjih neredih ubit, je neki rabin. Zvečer je bilo izdano povelje, da se morajo pogasiti vse Sudi v mesto.
Belgrajska JRZ
Belgrad, 14 maja. m. V prostorih JRZ so se nocoj od pol 7 sestali na konferenco predsedniki in podpredsedniki krajevnih pododborov te stranke
za področje Belgrad—Zemun—Pančevo. Na konferenco je prišel tudi minister za gozdove in rud-j nike Gjura Jankovič. Sestanek funkcijoanarjev JRZ za omenjene kraje je otvoril prof. Milan Kostič, ki je v svojem krajšem govoru med drugim dejal, da je delo dosedanjega odbora zaključeno ter da se bo na tem sestanku izvolil odbor za Belgrad— Zemun—Pančevo. Za jjredsednika je prof. Kostič predlagal ministra Gjura Jankoviča. Govornik je nato predlagal člane kot kandidate v ta odbor, ki so jih predsedniki in podjrredsedniki stranke sprejeli. Zatem se je ta odbor umaknil v eno tajniških sob, kjer sestavlja kandidatno listo za krajevni odbor JRZ. Po izvolitvi krajevnega odbora bo v veliki dvorani JRZ druga konferenca, na katero so povabljeni vsi odborniki krajevnih odborov. Na tem sestanku bo govoril tudi član izvršilnega odbora dr.'Milan S t o j a id i n o v i č.
Trboveljski rudarji
pri ministru dr. A. Korošcu
Belgrad, 14. maja. m. Deputacijo zagorskih rudarjev, ki je včeraj prispela semkaj, da posreduje za zboljšanje stanja, v katerem se nahajajo trboveljski rudarji, je sprejel danes minister dr. Anton Korošec ter ji znova zagotovil vsestransko podporo. Člani deputacije so nato izročili dvorni pisarni obsežno spomenico, v kateri opisujejo težko stanje rudarjev. Podobno spomenico so izročili tudi pisarni kraljevskih namestnikov dr. Stanko-viča in dr. Peroviča ter v predseiništvu vlade. Jutri bo deputacijo sprejel minister za gozdove in rudnike Gjura Jaokovič in še nekateri drugi ministri.
Mednarodni policijski kongres
Belgrad, 14. maja. m. Kakor je »Slovenec« že poročal, bo pričel 25. maja zasedati v dvorani tukajšnje trgovske zbornice mednarodni polftijski kongres, za katerega se vrše že sedaj velike priprave. Otvoritvi kongresa, za katerega se je prijavilo doslej že 24 evropskih in izven evropskih držav (Egipt, Kina, Kanada in druge), bo prisostvoval tudi notranji minister dr. Anton Korošec in bo ob tej priliki imel tudi krajši pozdravni nagovor. Kongres bo zasedal štiri dni. Po končanem zasedanju se bodo udeleženci podali na izlet po naši državi. Obiskali bodo tudi L ub jano in Bled. V Ljubljani se bo kongres zaključil predvidoma v magistratni dvorani.
Čast padlim za domovino
Dojran, 14. maja. m. Davi je na obali Dojran-skega jezera na grško-jugoslovanski meji prišla do izraza redka iskrena manifestacija jugoslovansko-angleško-grškega prijateljstva, ki je nastalo že pred dvema desetletjema na bojnih poljanah ravno na tem mestu, kjer so bile angleške postojanke in kjer so Angleži pustili nad 6000 svojih bojevnikov mrtivh. Na tem kraju je bil danes odkrit visok spomenik, ki so postavili bivši bojevniki svojim mrtvim tovarišem. Spomenik stoji na grškem ozemlju, nekako dva kilometra od naše meje. Britanska zveza vseh društev bivših bojevnikov je priredila v ta namen veliko turnejo na bojišča solunske frcmte in polotoka Galipolija.
Delegacija 33 članov Društva nosilcev Kara-gjorgjeve zvezde z meči je odpotovala v Dojran na kraj, ki je bil določen za sestanek na sami jugo-slovansko-grški meji. Na pokopališču je že bila postavljena častna četa grške armade z vojaško godbo. Bivše angleške bojevnike je spremljal naš generalni konzul v Solunu Adžemovič ter grški general Melisinos. Molitve na grobovih padlih angleških vojakov sta opravila dva angleška duhovnika, nakar so bivši angleški bojevniki položili na spomenik padlih angleških vojakov velik venec. Ob tej priliki je grška vojaška godba zaigrala angleško himno, nato pa je grški evzon od strani grških bojevnikov položil venec. Vojaška godba je zaigrala grško himno. Predsednik Združenja, nosilec Karadjorjeve zvezde z meči general Stojišič je imel nato krajši govor, v katerem je poveličeval hrabrost angleških borcev v Solunu. Po končanem govoru je tudi on položil venec na sj>omenik padlih grških vojakov, vojaška godba pa je zaigrala našo državno himno.
Nov vozni red
Belgrad, 14. maja. AA. Nocoj ob 24. stopi v veljavo novi vozni red.
V	novem voznem redu so glavne izpremembe v tem, da se na nekaterih pTogah poveča število potniških vlakov. Na nekaterih relacijah, kakor n. pr. Belgrad—Niš, Belgrad—Sarajevo in Slovon-ski brod—Sarajevo, se pa pospešeni vlaki spremene v brze.
Upoštevaje razvoj našega tujskega prometa, je železniška uprava uvedla posebne sezonske vlake, ki bodo vozili samo v poletni sezoni. Tako je v relaciji Belgrad—Jesenice uveden sezonski brzi vlak, ki bo vozil od 15. junija do 15. septembra vsak dan. Iz Belgrada bo odhajal ob 20.55, in bo prišel v Zagreb ob 4.20, v Ljubljano ob 7.31 in na Jesenice ob 9.32. Na povratku se bo ta vlak vračal z Jesenic ob 20.15 in bo prispel v Ljubljano ob 22.02, v Zagreb ob 0.35 in v Belgrad ob 7.22. Ta vlalk ie uveden zato, ker se je na tej progi v poletni sezoni pokazal velik obisk potnikov, da ee jim tako omogoči udobnejše potovanje, zlasti tistim potnikom, ki se vozijo na Bled, Bohinjsko jezero in v druge kraje v Sloveniji.
Med Sarajevom in Dubrovnikom bo vozil nov sezonski vlak vsak <lan od 15. maja do 30. septembra. Ta vlak bo odhajal iz Sarajeva ob 13.10 in prisipel v Dubrovnik ob 23.40. Na povratku bo odhajal iz Dubrovnika ob 22.15 m prispel v Sarajevo ob 8.55.
V	posameznih relacijah so že preteklo leto prišli v promet motorni vlaki. Po novem voznem redu bodo na progi Belgrad—Pančevo vozili motorni vlaki pri vseh lokalnih vlakih. Razen tega so na progi Sunja—Banjalulka uvedena dva para motornih vlakov in na progi Belgrad—Požarevac en par.
Novi vozni Ted uvaja tudi direkten vagon Belgrad—-Bitolj.
Po novem voznem redu se Izpremene nekatere stvari v mednarodnem prometu. Tako je za dobo poletne sezone, to je od 15. jun. do 15. sept. uveden vsakodnevni brzi vlak Praga—Zagreb— —Split Ta novi vlak, mednarodnega značaja je namenjen v prvi vrsti občinstvu iz Češkoslovaške in Madžarske, ki obiskuje naSe primorje.
Razen tega se v mednarodnem prometu uvede tudi novo večje število norih direktnih vagonov, ki bodo vezali posamezne evropske jjrestolnice, in večja evropska trgovinska in tujskoprometna sre-dišča z Belgradom.
Naposled se j« pri izdelavi novega voznega reda vpoštevalo zlasti to, da imajo vlaki, ki pridejo na Siušafc, v Dubrovnik ali Split, ugodne zvaee s parniki Jadranske in Dubrovačke plovidbe.
(Iz generalnega ravnateljstva državnih železnic, 14. maja 1936J
*
Belgrad, 14. maja. m. Na tukajšnjem okrožnem sodišču jc bila danes zanimiva razprava o tožbi ge. Evgenije Tolmačevske-Valjani, operne pevke, ki loža upravo tuk. narodnega gledališča, češ, da ni izpolnilo pogodbe, ki je bila sklenjena z njo glede gostovanja leta 1935. Omenjena operna pevka radi tega zahteva od narodnega gledališča 44.000 Din odškodnine. Ker bo sodišče zaslišalo še več prič, je razprava preložena.
Belgrad, 14. maja. m. Za svetnika agrarnega oddelka okrajnega načelstva Maribor-levi breg je postavljen jan Osojnik.
Izraz, ki „zaprepaščau
Le kaj počnemo z našim jezikom! Ali naj vstane Koseski, da nam bo »jezik očistil peg«? V grobu bi se obrnil, ko bi vedel, da se v slovenskem časopisju vdomačujejo izrazi, kS morajo zaskeleti vsako slovensko uho, »Pohod« — Bog obvaruj, da bi mu kdo rekel, da ni ves vnet za slovenstvo — v zadnji številki razmišlja o silnem padcu porabe umetnih gnojil, članek pa nosi naslov: »Števika, ki zapTepašča«. Zelo smo radovedni, ali je kdo med -PoJiodovimi« feitatelji, ki bi ta naslov razumel. Ali bi ne bilo mogoče iste misli povedati v čistem slovenskem jeziku? Učene knjige pišejo v slovenskem jeziku, pa bi naslov kratkega gospodarskega članka ne mogel biti lepo sloveraski! Več spoštovanja do materinega jezika I
Nov hrvatski dnevnih
Hrvatski politični krogi, ki se zbirajo okrog dr. Mačka, so že dolgo želeli, da bi imeli svoj samostojen dnevnik. Glavna težava je bilo vprašanje finančne podlage, ko so to vprašanje zadovoljivo rešili, se je takoj sestavil konzorcij in prijavil drž. pravdništvu nov list »Hrvatski dnevnik«. Državno pravdništvo je te dni izdalo potrdilo, da je prijavo vzelo na znanje in dne 24. maja bo »Hrvatski dnevnik «začel izhajati. Predstavnik in glavni urednik je Cvjetko Štahan, odgovorni urednik pa Oton Pu-pič, oba v Zagrebu. List bo izhajal v dveh izdajah, večerni in jutranji, in bo zastopal politično smer hrvatskega kmečkega gibanja. Tiskala ga bo tiskarna »Merkantile«.
Kaj pravijo o nas
Včerajšnje »Vreme« piše, ija je pred kratkim obiskal Belgrad neki francoski časnikar. Časnikarsko združenje mu je odredilo nekega stanovskega tovariša, ki ga je vodil po našem glavnem mestu in mu razkazoval zanimivosti njegovega dnevnega in nočnega življenja. Naslednji dan Francoza že ni bilo več, čez teden dni pa je v nekem francoskem [ietu objavil svoje »popotne spomine«, v katerih predvsem govori o »čevapčičih«, po katerih da rad trebuh boli, o damah, ki smrde po čebuli, o bosonogi in umazani ženski služinčadi, s katero da grdo postopajo; dalje o pretepih po »kafanah«, o pevkah brez glasu in ciganski mu-ziki. »Vreme« se čudi, kako da ta človek ni' videl nič boljšega, zlasti še, ker je ob koncu pripisal; da je odkril vse vtise in da ni ničesar utajil. Nato pa pravi, da se je to moglo zgoditi samo zato, ker ga je po Belgradu vodil neki naš državljan z albanske meje, ki niti besede ni znal francoski.
»Vremenu« vsekakor ni všeč, da se tako piše o Belgradu in prav ima! Tako je pisal Francoz o popolnoma tujem svetu, na katerega ga ne veže drugega kakor radovednost.
Kaj b u.-ao pa dejali če nekateri srbski časopisi pišejo v »popotnih vtisih« iz Slovenije samo v ponižujočem in zasmehujočem tonu? Če o ljubljanskem Tivoliju ne vedo povedati drugega, kakor da ga proglase za poprišče ljubimkanja in sentimentalnega zdihovanja in se norčujejo iz upokojencev, ki v »Monte Carlu« oživljajo spomine. ne vidijo pa v celem Tivoliju nič lepega in_ hvale vrednega? Če pišejo o slovenskih gostilnah kot o »oštarijah, ki imajo to skoro neverjetno prednost, da se v njih ne politizira, ampak samo pije, jedo klobase, norčuje in kolne — in pomalem pretepa«, in o Slovencih kot ljudeh, ki šele »v vinu pokažejo svojo čisto in nepokvarjeno slovansko dušo«, vsega drugega ogledovanja in pisanja vrednega pa ne vidijo ali pa morda tudi ne marajo videti? (Navedki so vzeti iz »Pravde«, po kateri neki M, Rakočevič na ta način skrbi za dobro ime in ugled Slovencev.) Verjamemo, da je tisti Francoz samo zato videl le manjvredni del Belgrada, ker ga je vodil človek, ki ni znal besedice francoski, še večji razlog pa je najbrž v tem, ker ta vodnik kulture in višjih vrednot gledati ne zna in jih zato tudi nikomur pokazati ne more. Prav tako mislimo, da take površne pisce popotnih spominov iz Slovenije volijo po naši zemlji ljudje, ki ne znajo besedice slovenski in ki kulture, umetnosti in duševnega bogastva gledati ne znajo, ampak imajo smisel samo za pikantnosti. Zato pa vsem, ki si na ta način ogledujejo Slovenijo, že vnaprej odrekamo pravico, da bi kdaj rekli, da Slovenijo poznajo, kakor tudi tisti Francoz ne pozna Belgrada.
Večerna politična šota
Politika je zapletena reč, zato se sme z njo pe-čati samo tisti, ki se na to razume. Da bi bolj poglobili svoje politično znanje, so se »pohorci« včeraj zbrali v Celju, radi bi pa tudi nekoliko poučili svoje pristaše m radovedneže sploh. Glavni namen njihovega sestanka pa je, da se utrdijo »prijateljske vezi«. Zbrali so se pa najvidnejši predstavniki pohorskega pokreta, razni bivši ministri, senatorji, poslanci m druge politične osebnosti, ki bi bile rade bolj vidne. Navzoči so bili tudi g. dr. Kra-mer bivSi minister g. Iv .Pucelj, dr. Puc, dr. Ma-rušič in dr.
Drobne vesti
London, 14. maja. m. Danes je hi v 75. letu starosti umrl lord Alemby, znameniti britanski vojskovodja za časa svetovne vojne.
■ .i ^ 14- maia- AA- »Hindenburg« se danes zjutraj ob 5 vrne v Frankfurt ob Meni. Zračna ladja je nn poti našla že dolgo iskano stalno strujo zapadnega vetra, ki ladjo žene s seboj.
Prihodnjo nedeljo, 17. 1. m. zjutraj ob 8 bo sveta maša na Rožniku zo pokornim šolskim ravnateljem lan k o Nepomukom J e g I i č e m. Sveto mašo bo bral njegov sin g. Stanko Jeglič. Vabijo se vsi prijatelji, do se službe božje »deleže.
Dunajska vremenska napoved: Menjajoča in pretežno močna oblačnost, temperatura se ne bo mnogo spremenila.
Letošnji protituberhulozni teden
Fond za zdravljenje in zatiranje jeiihe
Slovenska javnost prav različno komentira po-iit Protituberkulozne zveze za zbiranje milijonskega fonda v protituberkulozne svrhe. Predvsem si ni na jasnem, kaj bo zveza počela s tolikim denarjem, če ji akcija res uspe. Po večini si mislijo vsi, da gre za postavitev temeljnega kamna kakega ljudskega zdravilišča ali pa bolnišnica za jetične. Tako ugibajo pač vsi oni, ki jim je problem zatiranja in zdravljenja tuberkuloze poznan le od zunaj. Zato smatramo za potrebno, cilje letošnjega protituberkuloznega tedna podrobneje razložit/i.
Protituberkulozni zvezi je v teku zadnjih let uspelo, da prikliče v življenje devet protituberku-loznih dispanzerjev, torej devet protituberkuloznih trdnjav v Sloveniji. Slovenska javnost je komaj opazila to širokopotezno zdravstveno akcijo. Dispanzerji odkrivajo jetiko dan za dnem — sledeč svoji nalogi — ugotavljajo ognjišča tuberkuloze, s tem pa postaja od dneva v dan bolj pereče vprašanje o zdravljenju teh odkritih bolnikov. Gotovo vsa protituberkulozna borba izgubi mnogo na svojem pomenu, če bi se izživljala samo v goli registraciji tuberkuloze, saj nam to nalogo prav dobro opravljajo župni uradi po svojih mrliških knjigah — in zato ni treba prav nobenih dispanzerjev — ko nam povedo, da umira v Sloveniji letno okroglo 2000 ljudi za jetiko. Skratka: zahteva po zdravljenju postaja vedno nujnejša, možnosti zdravljenja pa ni tako rekoč nobene — kolikor je ne opravljajo dispanzerji sami — razen za delavce, zavarovane pri Okrožnem uradu, ki ima svoje sa-natorije.
Toda saj ima Slovenija tri sanatorije za pljučne bolezni: Golnik, Topolščica, Vurberg. Zakaj Ti ae prevzemajo bolnikov? Zato, ker jih ni kljub
2000 mrličem, namreč takih, ki bi mogli oskrbnino plačati sami. Kratko povedano: Zdravljenje jetike stane mnogo denarja in tega denarja nil Zato se je Protituberkulozna zveza odločila zbrati ta denar, ki ga ne misli uporabiti za prav nič drugega in tudi ne za zidanje zdravilišč, ki jih že imamo, kakor za podpiranje bolnikov, ki ne zmorejo sa-natorijskih oskrbnin, oziroma za ustanavljanje novih dispanzerjev z začetno podporo. Denar, ki se bo stekal v fond za zdravljenje in zatiranje jetike pri Protituberkulozni zvezi v Ljubljani, bo porabljen v teku leta do nove nabiralne akcije za naše paciente. To je ves načrt.
Protituberkulozna zveza želi nabrati v prvem letu prvi milijon. To vsoto, ki je siceT še mnogo premajhna za zdravljenje 4 do 6000 bolnih, bomo z lahkoto dosegli, če se bodo vsi poklicani akcije lotili s srcem. Ker nima Protituberkulozna zveza organiziranih svojih lig v prav vseh krajih Slovenije, zato je prenešeno težišče akcije na slovensko šolstvo, ki je po svoji razprostrtosti najbolj v stanu izvesti res vse-narodno akcijo. Vse zavisi od velikodušja, ki ga bodo znali krajevni voditelj« vlivati v svojo okolico.
V nedeljo, 17. maja se začne protituberhulozni teden in z njim nabiralna akcija za protituberhulozni fond! Prispevajte vsak en dinar - vsi skupaj milijon!
Ban dr. Natlačen na severni meji
Včeraj popoldne je ban dr. Natlačen obiskal kraje ob naši severni meji, ki so bili nekdaj izpostavljeni najhujšemu nemškemu pritisku, ki pa so vsled občudovanja vredne narodne zavesti prebivalstva ostali slovenski. Obmejni St, Ilj, stara slovenska trdnjava, je z radostjo sprejel najvišjega predstavnika državne oblasti v Sloveniji. Na meji občine so ga sprejeli konjeniki in mu izrekli prvo dobrodošlico. Pred Slovenskim domom, simbolom borb in zmage slovenskega obmejnega prebivalstva, je g. bana pričakovala velika množica ljudstva in mu ob prihodu priredila burne ovacije. — Šolski otroci so mu v pozdrav zapeli in mu izročili šopek rož. V imenu občine ga je pozdravil župan Swaty, v imenu župnije stari narodni borec župnik g. Evald Vračko, v imenu JRZ banovinski zdravnik dr. Sevšek, v imenu prosvetnega društva, ki je za časa Avstrije bilo edino slovensko društvo v Št. Ilju, kaplan g. A. Raušl. Ban se je za pozdrav in sprejem v iskrenih besedah zahvalil in vsem navzočim poklical v spomin one čase, ko je Št. Ilj v težkih narodnostnih bojih pokazal toliko zvestobe do svojih narodnih svetinj in jih pozival, naj tudi v bodoče ohranjajo zvestobo do naroda in države.
Iz Št. Ilja se je g. ban odpeljal v Jarenino, od tam pa skozi Zg. Sv. Kungoto, kjer so mu ob-ča,ni,. šolski otroci in gasilci priredili lep ©prejem, v1 Svečino. Tukaj so ga župljani z g. župnikom Časlom na čelu, šolski otroci, gasilci in člani prosvetnega društva z navdušenjem sprejeli. V pozdrav visokemu gostu so izpregovorili župnik Časi, član banskega sveta Šerbinek in v imenu prosvetnega društva Kren. G. ban se je za sprejem in pozdrave s kratkim nagovorom zahvalil, nakar se je odpeljal na banovinsko posestvo, katerega bodo v najkrajšem času pričeli preurejati za gospodinjsko šolo. Proti večeru se je g. ban s spremstvom odpeljal v Maribor kjer je prenočil.
Danes zjutraj se je g, ban v spremstvu bivšega oblastnega predsednika dr. J. Leskovarja, min. v pok. I, Vesenjaka, okrajnega načelnika P. Popoviča, mariborskega podžupana Fr. Zebota in tajnika JRZ M. Kranjca, odpeljal v Slovenske gorice, kjer mu je prebivalstvo prirejalo triumfalne sprejeme in ga viharno pozdravljalo. Prvi sprejem so mu pripravili pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer ga je pred cerkvijo pričakovala velika množica ljudi. Pozdravne beisede so izpregovorili zastopnik občine, za JRZ g. Rakuša, zastopnik gasilcev in zastopnik kmetov, ki je g. bana prosil pomoči, da bi se regulacija Pesnice čimprej izvršila. G. ban se je za lep sprejem zahvalil in obljubil prebivalstvu vso 6vojo pomoč. Nato se je g. ban odpeljal proti Sv. Lenartu. Na poti so mu v Črnem lesu priredili Ruperčani prisrčen sprejem. V imenu občine in JRZ ga je pozdravil župan Muršak. Nad
vse triumfalno je gospoda bana sprejelo prebivalstvo v Št. Lenartu, metropoli slovenskih goric. Trg je bil ves okrašen z zastavami in zelenjem. Ljudstvo se je iz bližnje in daljne okolice zbralo, da pozdravi svojega bana. Na Glavnem trgu se je zbralo več tisoč ljudi ter vsa tamošnja šolska mladina. Pozdravne besede so izrekli zastopnik občine Recer, v imenu dekanijske duhovščine dekan Franc Gomilšek, ki je banu zagotavljal, da bo prebivalstvo dekanije ohranilo svojo zvestobo do naroda in države, katero je že mnogokrat izpričalo. V imenu uradništva je govoril starešina okrajnega sodišča dr. Ilaunig, v imenu JRZ dr. Ludvik Kram-berger, v imenu prosvetnega društva kaplan Kor-dež. Govornikom in vsemu prebivalstvu se je g. ban zahvalil za sprejem in pozdrave in pozival k zvestobi do naroda in države.
Iz Št. Lenarta se je g. ban odpeljal k Sv. Trojici, kjer je ves tTg v pozdrav izobesil zastave. Ljudstvo ga je veselo pozdravljalo in mu vzklikalo. Od tu se je g. ban podal k Sv. Barbari, na Vurberg, k Sv. Martinu in čez dupleški most v Poljčane, kjer se je poslovil od obeh mariborskih okrajev. Sprejemi, ki so bili g. banu pripravljeni v vseh krajih, katere je obiskal, glasno pričajo, da prebivalstvo svojega bana ceni in spoštuje in da je veselo, ker ima v banu svojega zaščitnika in prijatelja.
o 9
Važno!	Novo!
Dr. A. Piskernik
SLOVARČEK
slovenskega in nemškega jezika s sloveniškimi podatki za Slovence
232 strani cena nevezano Din 20'— vezano v platno Din 30"—
Založila
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
I
Vroče vrelce v Laškem na novo zajemajo
V zdravilišč OUZD v Laškem, ki slovi po svojih vročih radio-termalnih vrclcih, sedaj na novo zaiemajo tc vrelce, kar bo vso javnost gotovo zelo zanimalo. Stare zajemalne naprave so že kakih 80 let stare ter zato ne ustrezajo več modernim zahtevam, najmanj pa novi veliki potrebi zdravilišča delavskega zavarovanja. Dela se izvršujejo pod strokovnjaškim vodstvom inž. F.vge-na Maurerja iz Badcn-Badena. Ta strokovnjak je že izvršil v naši državi več takih del. Tako jc odlično zajel vrcice v kopališču »Banja Vručica« pri Tesliču. Mnogo vrelcev je zajci v svoji nemški domovini ter tudi v južni Ameriki.
Ker sedaj kopljejo v globočino ter odkrivajo nad 80 let stare naprave, je silno zanimivo gledati, kako so pred 80 leti zajemali vrelce. Obenem pa je tudi kaj zanimivo gledati, kako se ta dela sedaj izvršujejo ,da bo zajetje docela mo-derno-tehnično izvršeno.
Zelo je verjetno, da se bo kapaciteta zdravilišča v Laškem nepričakovano dvignila, ker bo po novem načinu zajetih morda še kaj več močnejših vrelcev. Vrelci pa bodo zajeti tako, da bodo obenem z vročo vodo zajeti tudi vsi radio-
ieg
oh
aktivni plini, katerih ima ta voda toliko, ki pa po starem načinu zajetja niso vsi prišli do veljave v bazenih. Ta velika dela v Laškem niso torej važna le za mesto Laško, ampak morajo zlasti zanimati vse zavarovance ter vso slovensko javnost, ker bo tako izpopolnjeno kopališče v Laškem za vso Slovenijo velike zdravstvene in gospodarske važnosti.
Od danes naprej:
Maribor — obmejni kolodvor
Opolnoči so začeli uradovati avstrijski obmejni uradi
Noč od 14. na 15. maja je prinesla veliko izpremembo v Mariboru. Opolnoči se je dosedanji mariborski kolodvor izpremenil v obmejni kolodvor in obenem se je začelo uradovanje avstrijskih obmejnih organov. 2e več dni so se vršile priprave za vselitev avstrijskih uradov, ki so zasedli pisarniške prostore v novo zgrajenem severnem peronskem traktu, s katerim se jc podaj-šal peron mariborskega kolodvora na 207 m ter postal eden najdaljših v celi državi. Prvi so v smeri od juga proti severu uradi avstrijske obmejne policije, potem slede prostori železniškega urada in na skrajnem koncu je avstrijska carinarnica. Veterinarski oddelek se )e združil z našim v skupnem prostoru v tovornem železniškem skladišču. Poleg tega dobijo Avstrijci na razpolago še dve pisarni v novi zgradbi kolodvorske carinarnice. Novi peren. trakt jc dobil tudi moderen, lep restavracijski kiosk. Uradovanje v avstrijskih uradih se vrši po določenem turnusu, lako da je v vsakem oddelku vsak dan zaposlen vodja z določenim številom uradništva in ostalega pomožnega osebja, ki vrši 24 urno službo in ima
potem 48 ur odmora. Železniški oddelek vodi jest Vodušek (rodom iz Ptuja). Ta oddelek bo imel v službi vedno po 6 uradnikov in 1R pomožnih železniških moči. Skupno pa jc določenih za službo v železniškem oddelku okrog 200 ljudi. Carinski oddelek, ki ga vodi dr. Heinrich Sedlak, ima 3 uradnike in 16 carinskih organov. V službi je stalno po 1 uradnik in 4 carinski organi. Obmejno policijo vodi dr. Hanss (sin bivšega mariborskega notarja), ki je dosedaj vodil obmejno policijo v Spilju. Ta oddelek šteje 27 ljudi. Poslovanje obmejnega kolodvora bo na zunaj vidno zgolj v potniškem prometu. V brzih mednarodnih vlakih se bo vršila carinska in policijska revizija kar v vlaku, pri osebnih vlakih pa v prcglcdovalnici kolodvorske carinarnicc. Pregle-d se bo vršil tako, da ga izvrše pri prihodu vlaka iz Avstrije najprej avstrijski organi in potem naši, pri odhodu v Avstrijo pa obratno. Vsi avstrijski uslužbenci stanujejo zaenkrat v Avstriji ter jih vsako jutro pripelje avstrijski jutranji vlak v Maribor v službo, izmenjane osebe pa zopet odpelje.
Slovenske dijakinje v sončno Dalmacijo
Ljubljana, 14. maja.
Danes od opoldne pa vse do odhoda zagrebškega brzovlaka ob 12.47 je nudil ljubljanski kolodvor živahno sliko, kakor malokdaj: odpravljale so se na svoj petdnevni izlet v Dalmacijo gojenke Mestne ženske realne gimnazije.
Okrog 180 razposajenih dekliških obrazov je opravljalo na kolodvoru svoje zadnje formalnosti. Te so obstojale večji del v poslušanju navodil, ki so jih v neizčrpnih količinah prinesle s seboj skrbne
r
Pride! Odlična in zabavna opereta N A LEPI PLAVI DONAVI Premiera v KINU SLOGI
Mati človeškega rodu
Za maj in slednji čas.
D. S KRISTUSOM SKRITA.
11. Pred Jožefom.
Vsaka duša je skrivnost zase.
Ko bi tudi hotela biti odkrita, bi se nikomur ne mogla razodeti, kakor se sama spoznaj še manj tako, kakor jo Bog sam pozna.
Marijina skrivnost ni bila zgolj skrivnost božje Matere.
Skrivnost božje Matere je bila tudi skrivnost božjega Sina.
Od Kristusa je Marija sprejela svojo skrivnost. Z Njim in zanj jo bo čuvala, dokler On hoče in kakor on hoče.
Po nadangelu je sprejela Devica veliko vest; brez naročila, naj jo sporoči še komu drugemu.
Tisti, ki jo je razodel njej, jo more razodeti tudi Jožefu, je mislila najmodrejša Devica. Ohranila se je v skrivnostnem molku,
Jožefa, pravičnega moža, je begalo oboje: Marijina skrivnost in Marijin molk.
»Ako nisem vreden,« je ponižni mož ponižno razsodil svoj položaj, »da bi izvedel njeno skrivnost in ukinil njej molk, tudi nisem vreden, da bi »prejel k sebi njeno skrivnostno in molčečo osebnost. Bolje, da jo na skrivaj ostavim, nego da bi se moral pozneje očitno ločiti od nje.« To so bili hudi dvomi pravičnega ženina.
Ali tem dvomom so se pnJružili še dvomi pravičnega moža. »Ali smem skrivaj zapustiti njo, ki je bila vedno tako dobrohotna do mene in mi ni nikoli nič storila žalega? Ali smem pred svetom osramotiti njo, o kateri sem prepričan, da je vsa sveta, čista in nedolžna.«
Vse te dvome bi mogla deviška nevesta razrešiti svojemu pravičnemu ženinu: z eno samo besedo.
Toda Marija ni mogla, ni hotela, ni smela.
Ni mogla, ker je bila ponižna.
Ni hotela, ker je bila pripravljena na vsako žrtev.
Ni smela, ker je bila zvesta varuhinja tega, kar se ji je izročilo.
Kakšno in kolikšno zaupanje v božjo previdnost je pokazala Marija s svojim neporušnim mirom in molkom! Z neporušnim mirom! Zakaj čeprav je zaenkrat ostala ženinu prikrita nevestina skrivnost, ni ostala nevesti skrita ženinova namera. Ohranila je skrivnost v globoki tihi boli.
Vendar je trdno upala, da skoraj pride ura, ko se zgodi, da bo nje ženin Jožef med prvimi, ki bo spolnil Marijino preroško besedo: »Glej, bla-grovali me bodo odslej vsi rodovi.«
12. Pred sosedi.
Bližnje priče in prvi sporočevalci vsega, kar vsaj vidno in slišno zadeva sosednjo hišo, so navadno njeni sosedje. Sosedje kakor sorodniki morejo še najprej najti vpogled v sosedove razmere.
Med sosedi nastajajo najboljša prijateljstva, pa tudi najhujša nasprotstva. To velja, kakor vidimo, tudi za dežele in države. Sosedstvo je prva naravna prilika izven domače hiše, kjer se izkažejo nagnjenja src v dobrem ali slabem pomenu. Sosedova hvala ali graja je prvo spričevalo, ki ga more dobiti posamezna hiša ali družina.
Sosedje Nazareške hiše niso vedeli za skrivnost Svete Družine.
Bližala se je že nevarnost, da se razglasi čudovito rojstvo Kristusovo v domačem mestu, v Nazaretu. Ali prišlo je povelje cesarja Avgusta in z njim predpisana pot Davidovih dveh potomcev v Betlehem. Bila je že nevarnost, da se rojstvo Gospodovo razglasi po vsem judovskem svetu. Ali dvignil se je Herodov meč in povzročil beg Svete Družine v Egipt, Tako je Bog čuval skrivnost njim, ki so io čuvali tudi sami.
Ko se je Sveta Družina vrnila v Nazaret, so se že poizgubili sledovi in pozabili spomini betle-hem.ske svefonrvčne skrivnosti. Nihče ni r.if vede! o skritih duhovnih zakladih na Tesarjevem domu.
In pri tem je ostalo dolgih trideset let. Dolga so bila ta leta za vsakdanjo soseščino, kratka so bila za izredno življenje treh družinskih članov, katerih vsak je bil velika skrivnost prej sosedi.
Ko bi sosedje za skrivnost Svete Družine izvedeli, bi morebiti verovali, morebiti tudi ne. Ko bi verovali, bi zavidali sosedovo Družino; ko bi ne verovali, bi jo zasmehovali. V obojnem primeru bi trpeli škodo na svoji duši. Božji Sin se je v Nazareški hiši podvrgel vsem postavam izvzemši postavo greha.
13. Pred rojaki.
Ako ni Bogu po volji, če kdo namenoma razkazuje svoja dobra dela pred ljudmi, mu je toliko manj pogodu, če kdo razkriva pred ljuilmi svoje vrline in prednosti. Razkrivanje lastnih vrlin in prednosti ni po volji niti ljudem, zlasti ne soro-jakom, sovaščanom in someščanom.
»Odkod ima ta to modrost in te moči? Ali ni tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija?« Naza-renčani so se spotikali nad Kristusom. Jezus pa jim je rekel: »Ni brez časti prerok razen v svojem kraju in na svojem domu« (Mt 13, 54—58).
Ves ta prizor in govor priča, kako skrita je bila Marija s Kristusom v Nazaretu pred rojaki.
Od te molčeče skritosti se ni dala odvrniti tudi tedaj ne, ko so se Nazarečani nai.l Kristusom v shodnici razsrdili, ga vrgli iz mesta ter odvedli na rob hriba, na katerem je bilo njih mesto sezidano, da bi ga pahnili v prepad . . .« (Lk 4, 29).
Kakšno moč je moralo imeti v sebi Marijino srce, da je preneslo vse to preziranje in ponižanje njenega Sina, ne da bi spregovorila katero besedo sebi ali Kristusu v prilog. To je storila moč velike vere. »Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod «
Sin je gotovo svoji materi še v domači hiši mnogo pripovedoval o svojih prihodnjih potih, de-: 'ih in uspehih pri rojakih in pri tujcih.
Mati je spremljala vse Sinove poti in presku-i šnje z vdanim in živovernim srcem. Mogla je čakat; na končno slavo svojega Sina, ker je bila v svojem molku modra in v svojem upanju močna.
mamice: »Pazi, da se ne prehladiš; pa ne pojej vse naenkrat; pa z denarjem pametno gospodari; In da veš — vsak večer eno karto, da bomo vedeli, če si zdrava; glej, da se preoblečeš, če se spotiš;
—	in na parniku obuj raje copate; pazi, da se ne zgubiš; drži se kar gospoda profesorja. — Ja, gospod profesor, ravno prav — vam jo izročam v varstvo...« Ubogi profesorji! Jih je sicer šlo zraven kar devet, toda deklet je 180; kako bo, če se bodo vsa dekleta držala profesorjev!
Najnujnejši pomenki so bili potem še skozi okna treh posebnih vagonov, ki so na deklice — one bi sicer raje slišale, da jih imenujemo gospodične, saj so večinoma iz zadnjih razredov — že čakali. Tega pa je bilo kmalu konec. Kajti prihru-mel je brzovlak in utegnili so samo še pnklopiti te tri vagone. Samo ena od najbolj skrbnih mamic je še utegnila z zadnjo, zato pa tembolj poudarjeno avtoriteto zabičati: »Vsa okna na eni strani morajo biti zaprta, na drugi strani pa odprta! Drugače boš imela zojiet z zobmi opraviti! Glej, da ubogaš« — toda vlak se je že pomikal in mamičine besede so se izgubile v pozdravljanju in mahanju, ki je trajalo vse dotlej, dokler ni vlak z zadnjimi tremi vagoni in z njihovo ljubljansko dekliško vsebino izginil za ostalimi vlaki, ki so stali na kolodvoru.
»Pet dni bom brez nje« — je dopovedovala gospa svoji sosedi. - »Kako jo bom pogrešala
—	da bi se le ne prehladila.«
Pa smo lahko vsi skupaj brez skrbi. Kajti dekletom se gotovo ne bo nič pripetilo: devet profesorjev in profesoric bo na poti zastopalo očela in mater, ravnatelja in policaja. Mestni zdravnik gosp. dr. Fon, ki jih tudi spremlja, pa je vzel s seboj potrebno število piranudoiiov in arnike, tako da so tudi s te strani predvideni vsi varnostni ukrepi. Za prehlad pa sploh ne bo časa. Kajti na poti Zagreb -Split—Biševo—Komiža Vis- livar—Klis, ki jo bodo izletnice prevozile, prehodile in prespale, je (oliko zanimivosti, da ne bodo utegnile misliti na kako bolezen. In ko se bodo v ponedeljek |x>pok!ne vrnile v Ljubljano, gotovo nc bodo mogle prehvaiiti izleta in dopovedati vseh dogodkov.
Medlem, ko bodo ljubljanske gosfie do ponedeljka z mislimi neprestano pri svojih hčerkah doli kje v Dalmaciji, bodo dekleta po možnosti vedno kje drugje, kakor mamine misli. — Pa so lahko ljubljanske gospe mirne, S3j imajo dekleta od svojega ravnatelja s seboj črno na belem: »Povsod naj vedo. da prinesete s seboj dobro vzgojo lako od doma kot iz šole in da ste gojenke edine slovenske ženske gimnazije! «
Obisknitp prii-pditvp v PriititnherkulozneiP tednu!
Drobne novice
Koledar
Petek, 15. maja: Zofija; Izidor, kmet, spozna-valec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v častitljivi starosti 94 let mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Bartl, vdova po železniškem uradniku. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne.	_ , , , ,. ___.
+ V Stožicah je včeraj v 78 letu starosti umrl g. Anton Bolka, posestnik. Pokopali ga bodo v soboto ob K4 popoldne.
+ V Truavi pri Goinilskem je za vedno zatis-nila svoje oči gospa Ana Korun, posestnica. Po-ereb bo danes ob 9 dopoldne pri Sv. Rupertu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel	,
+ V Slivnici pri Celju je umrla po dališem bolehanjn ugledna posestnica, gospa Josipina Se-Hč roj Zidanšek, p. d. Vebrova, v 68 letu starosti. Pogreb blage rajnke bo v soboto dopoldne. Svetila ji večna luč!
Osebne vesli
= Poroka. V Banja Luki, vrbaska banovina, se ie poročil koncept ni uradnik finančne direkcije g. Joško Suh a o, doma iz Prlekije, z gdčno Emo G i 1 m i n g , uradnico na isti finančni direkciji. Da bi bilo srečno!
Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo odlični uspehi z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno Franz-Josefovo grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Offl. reg. S. to. 30474/35.____
—	Protituberkulozni teden. Ministrstvo pro-svete je izdalo odlok, s katerim naroča solsknn upraviteljstvom, da sodelujejo pri vseh akcijah v Protituberkuloznem tednu, zlasti pri nabiranju denarnih sredstev. Šolska upraviteljstva so pooblaščena da k nabiranju denarnih .sredstev priteg: nejo tudi odrasle učence in učenke. Radi tega m nobene ovire, da učiteljstvo ne bi sodelovalo, lo ne velja samo za osnovne šole, temveč tudi za sred-
"'e S°lep0pusti na Češkoslovaških železnicah pri potovanju v ČSR v sezoni 1936. Za potovanje v seziji leta 1936, t. j. od L V. do 31. X. 1936, nudilo CSD obiskovalcem iz tujine splošno 50% popusta pri povratku. Omenjeni popust sc dovoljuje samo po najmanj 6-dnevnem nepretrganem bivaniu v kateremkoli kraju Češkoslovaške republike. Ta popust se dovoljuje na podlagi inozemskega potnega lista in tako imenovanega »kontrolnega lista«, ki se lahko dobi za znesek 5 Kč v potovalnih pisarnah v inozemstvu, oziroma na obmejni čsl železniški postaji. Izrecno se opozarja, da noirarvje železniške postaje v CSR kontrolne listke ne bodo izdajale. Potovalne pisarne v tujini lahko vpišejo v kontrolni list, če potnik natančno ve dan svojega odpotovanja, te-le podatke: 1. datum prekoračenja čsl. meje; 2. datum, kdaj lahko nai-preje nastopi potovanje nazaj (po 6 dnevih od prvega datuma): 3. datum, kdaj se lahko najkasneje nastopi potovanje nazaj 160 dni od drugega datuma). V primeru kakšne spremembe se lahko naknadno preskrbi tozadevni popravek kontrolnega listka pri kakršnikoli notranji železniški postaji. Potovalne pisarne lahko preskrbijo vozni listek tudi s 50% popustom. Povratna vozna karta s popustom se dobi pri vsaki železniški postaji v CSR. Za posetnike — iz inozemstva -češkoslovaških zdravilišč m kopališč popust na železnicah se poviša na 66 2/3% pri najmanj 10-dnevnem bivanju v času od 1. V. do 31. X. 1936. Ta popust se daje na 1. zv. »Nakaznico za cenejše potovanje obiskovalcem zdravilišč«, ki se dobi pri potovalnih pisarnah v inozemstvu, ozir. pri obmejnih postajah pri plačanju normalne vozovnice pri potovanju v zdravilišče (na razdaljo najmanj 30 km od čsl. meie). Pred nastopom potovanja nazaj si mora potnik preskrbeli polrdilo zdraviliščne uprave o 10-dnevnem bivanju, nakar dobi vozovnico s 662/3% popustom. Posebne ugodnosti so vpeljane za skupne izlete, bodisi z normalnim vlakom, bodisi s posebnim izletniškim vlakom. Vodniki skupin dobijo pri določenem številu udeležencev prosto vožnjo. Vpeljane so tudi ugodne okrožne vozne karte za potovanje po CSR, ki omogočajo tujcem obiskovati in spoznati naravne lepote, zgodovinske kraje in druge znamenitosti CSR. Upoštevajoč, da imajo CSD nizke osnovne vozne tarife (vožnja na 100 km stane na pr. v Avstriji 37.40 Kč (preračunano), v CSR pa 24.50 Kč (ter malo razliko med vožnjo v II. in v 111. razredu (vožnja v II. razredu jc samo eno tretjino dražja kot v 111. razr.), prekaša fi-načni efekt popusta na CSD eveni. percentuelno mnogo višje popuste, ki se nudijo v inozemstvu. Procentuehri popust pri skupnih izletih in okrožnih potovanjih, oziroma natančna navodila bo sporočil konzulat na željo interesentov.
—	Opozorilo prosilcem za francoske štipendije. Profesor Lacroix, lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi, prosi v6e one, ki bodo prosili za francoske štipendije, da n\u čim prej predlože prošnje v podpis, ker se bo komisija za razdelitev štipendij kmalu sestala.
—	0 lepotah in bridkostih gostilničarskega stanu nam bo govorila gostinska razstava na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do S. junija. Obširne statistike o zdravstvenih razmerah osebja, o njihovi umrljivosti in drugih okoliščinah, ki so važne za presojo kakega stanu, o kretanju gostinskih obratov, bodo nudile jasen pregled življenja gostinstva. Gostinsko časopisje bo dokazovalo, kako so naši gostilničarji in drugi vedno stremeli navzgor z razvojem časa in prilik. Ta del razstave bo zlasti poučen za tiste, ki nameravajo vstopiti v gostinski stan, mnogo zanimivega pa bo seveda nudil tudi drugim obiskovalcem.
—	Koralni Marijin slavospev (Magnificat) v slovenščini je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena izvodu je 1 Din. Pričujoči spev se navadno poje pri sklepu pobožnosti marijanskih kongregacij, za katero priliko je izdaja tega slavo-speva v prvi vrsti namenjena. Porabi se seveda lahko tudi zlasti ob Marijinih praznikih, na koncu litanij. Skladbo priporočamo posebno zborom marijanskih kongregacij, kakoT tudi drugim cerkvenim zborom.	,f „	,
—	Dražbe na ljubljanskem sodišču. Na dnevnem redu so dražbe posestev in hiš. Za te dražbe je dostikrat veliko zanimanje, drugič pa prideta le dva dražitelja, ki si tudi ne delata prehudo konkurenco. Včeraj je bila na okrajnem sodišču na javni dražbi prodana Torkarjeva hiša z mesarijo in vrtom v Zg. Šiški, ki je bila cenjena na 142.000 Din, a prodana za 94.200 Din. Kupil io ie lesni Ugovec
Lojze Kraje iz Grahovega pri Cerknici. Na dražbo bi moralo priti tudi večje posestvo v Mostah. Dražba je bila zadnjo minuto ustavljena.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčlce«.
—	Se do 15. maja pohitite s plačili za romanje na Trsat in izlet na otok Rab. Cena 140 Din (za Štajerce 115 Din); po 15. maju 20 Din več. Podrobna pojasnila pošlje zastonj pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
Ljubljana
0 Večer otroka je naslov zanimivi prireditvi v Protituberkuloznem tednu. Vršil se bo v soboto, 16. maja t. 1. ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice s prav pestrim sporedom. Sedeži po 10, 8 in 6 Din, stojišča po 4 Din. Vstopnice so v predprodaji v trafiki OUZD na Miklošičevi cesti in v trafiki na Tyrševi cesti (Matjanova hiša).
© K Skrbinškovemu jubileju. Po dovršeni Ottovi dramatični šoli je Milana Skrbinška angažiral takratni intendant deželnega gledališča Fran Govekar za sezono 1909/10. V sezoni 1911/12 je postal režiser. Od tedaj je zrežiral celo vrsto domačih in tujih dram, komedij itd., najbolj srečen pa je še danes, če režira Cankarjeva dela. Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. V Trstu ga je prevrat rešil vojaške obveznosti in je tam takoj organiziral Slovensko gledališče in ga bodril eno leto. Gostoval je v Sarajevu, Osijeku, Zagrebu; bil ravnatelj gledališča v Celju in Mariboru Po osmih letih v sezoni 1922/23 pa je prišel nazaj v Ljubljano, kjer deluje še danes z velikim uspehom kot režiser tn igralec. Dne 20. maja praznuje svoj 25 letni jubilej na polju gledališke umetnosti. Za ta svoj veliki praznik si je izbral vlogo Ed. Moulton-Barreta v Besierovi igri »Tiran«.
0 Na Rožniku bo imelo v nedeljo, 17. maja Kat. društvo rokodelskih pomočnikov sv. mašo s petjem društvenega pevskega zbora. — Pričetek božje službe bo zjutraj ob 7.
0 Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob »Himno svobode« (Štefanik) z Zvonimirjem Rogo-zom in »Angela aerodroma (Shirley Temple).
O Majniški izlet Autokliiba na Notranjsko. Tukajšnji Autoklub sporoča, da priredi dne 17. t. mes. družabni izlet za svoje članstvo v okolico Cerkniškega jezera. Izletniki, ki gredo — odhod ni skupen —■ iz Ljubljane preko Turjaka in Velikih Lašč v Novo vas, se ustavijo najprej v tamkajšnji gostilni Lavrič, kjer se zberejo pri zajtrku, nato pa nadaljujejo vožnjo proti Staremu trgu, odtod čez Dane v Cerknico, kamor je prispeti do 13. ure. Po želji izletnikov je predviden ogled znamenite Kriške jame, v kolikor je ista dostopna, dalje poniko-valnice Golobina blizu Dan, iz Cerknice pa napravijo izletniki krajši pešizlet k jezeru. Št. 5 klubo-vega glasila »Autoc prinaša obširnejše podatke z razdaljami itd. Autoklub naproša članstvo, ki se namerava udeležiti izleta, da vpošlje prijavo tajništvu, Kongresni trg l/I, tel. 21—93. Izlet nima nikakega oficijelnega obeležja in je povsem družabna prireditev. Vrši se le v lepem vremenu, če je vreme dvomljivo, se je informirati v tajništvu na sam dan prireditve od 7 zjutraj dalje.
TEL. 22-21
KINO UNION
Danes samo ob 16. url (večerne predstave odpadejo zaradi koncerta
EUIan Harvey V naJnovelSem filmu
Noč v Monte Carin
© Mestna elektrarna ljubljanska ponovno opozarja svoje odjemalce električnega toka na točno plačilo računov. Ker se še vedno dogaja, da nekateri odjemalci zavlačujejo plačilo toka po dva in več mesecev, sporoča mestna elektrarna, da bo takim strankam nadaljno dobavo toka ukinila do popolnega plačila zastalih računov; priključila pa bo vod šele po položitvi potrebne varščine. Mestna elektrarna ima sama velike plačilne obveznosti, katere mora izvrševati v smislu pogodb redno in točno. Nekateri dolžniki se neupravičeno pritožujejo, zato prosi mestna elektrarna svoje stranke, da take pritožbe in intervencije radi zastalih dolgov v bodoče opustijo, ker jih žal ne bo mogla upoštevati. Stari dolgovi morajo biti činipreje poravnani, da more občina zadostiti svojim obveznostim.
© Mesto venca na krsto pokojnega Jakoba Golmajerja, služitelja Drž. trgovske šoie v Ljubljani, je darovala Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana, 200 Din za podporno zalogo šole. Ravnateljstvo se za dar najlepše zahvaljuje.
© V počastitev spomina blagopokojne gospe Marije ŠušteTšič je darovaila mesto cvetja družina Čeč-eva Elizabetni konferenci pri frančiškanih 50, stolni 50 Din.
Otvoritev protituberkuloznega tedna v nedeljo ob 9 na verandi restavracije Zvezda. Pridite!
© Nevarnost gozdnih požarov. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 4. aprila 1936 je v mestni gozdni parceli na Drenikovem vrhu izbruhnil požar, ki so ga mestni gasilci sicer takoj pogasili, ki bi bil pa lahko povzročil občini precej škode. Ugotovilo se je, da je najbrže kak sprehajalec vrgel v suho vejevje in travo goreč ogorek cigarete in na ta način zanetil ogeni. Mestno poglavarstvo opozarja sprehajalce po gozdnih sprehajališčih v Ljubljani in okolici, da vsakokrat skrbno ugasnejo cigareto, ker bi lahko iz male neprevidnosti nastala mestni občini in drugim gozdnim posestnikom ogromna škoda. Tudi pričakuje mestno poglavarstvo od meščanov, da sami čuvajo in pazijo na mestne nasade in gozde, ki so ne le v okras mesta, temveč tudi za zdravje mestnega prebivalstva potrebni in koristni. Mestno poglavarstvo opozarja, da bo proti vsakemu krivcu kar najstrožje postopalo po zakonu o gozdih.
0 Stare hiše ob Dunajski cesti bodo podrte.
Lastniki hiš ob Dunajski cesti v bližini nebotičnika so te dni vložili pri okrajnem sodišču 30 stanovanjskih odpovedi, s katerim zahtevajo, da se morajo najemniki stanovanj odnosno trgovskih lokalov in delavnic najpozneje do 1. avgusta izseliti. Te hiše, ki hranijo marsikako lokalno zanimivost in ki jih stari Ljubljančani poznajo pod imenom »Froh-lichove« hiše, so stare nad 100 let, kajti to kaže letnica na portalu prve hiše, kjer je zapisano Cs,r. 3 in 1796. Prvotni lastniki teh hiš so bili po zaznamkih ljubljanske zemljiške knjige Froh-lichi, ki so imeli na Vrhniki lastno pivovarno, iz katere so pivo vozili v prvi vrsti na Notranjsko in na Ksas. V dobi tovornikov jc ta pivovarna pro-
cvrtala. Pred vojno je slabo obratovala zaradi hodfe
konkurence. Hiše bodo popolnoma podrli. Ob regii-lačni črti, ki dolača razširjenje ceste do nebotič-nikove črte, bodo zgradili veliko palačo, kajti za ta svet se zanima neka zavarovalna banka. S stavbnim podjetjem Dukič in drug se sicer še vodijo pogajanja, ki bodo ugodno končana. Sicer pa načrti za to palačo še niso predloženi mestnemu gradbenemu uradu. Skozi velika vrata, ki nosijo letnico 1796, so vozili v stari dobi vojaške krste, tam je bil glavni vhod v nekdanjo vojaško bolnišnico. Po Dunajski cesti pa se je nato formiral vojaški pogreb. Od leta 1841 je v zemljiški knjigi zaznamovan kot lastnik hiš Anton Frohlich, ki je leta 1877 umrl. Dediči so jeseni leta 1917 prodali hiše z ogromnim vrtnim kompleksom veletrgovcu Avgustu Tomažiču. Po njega smrti so nastopali kot lastniki Tomažičevi dediči, ki so hiše prodali. Sedaj so lastniki tega hišnega kompleksa: ing. Dukič, ing. E. Stern, pek Ivan Piskar ter Matilda in Josip Zalta, ki ima v teh hišah tudi svojo trgovino z železnino.
Vsak Ljubljančan v nedeljo, 17. maja na »Otroški sejm« na verandi restavracije Zvezda. Številni obiskovalci bodo prejeli darila. Zelo zanimivo: ročni izdelki otrok itd.
0 Stanovanjske odpovedi se množe. Od 1.
aprila do včeraj je bilo pri okrajnem sodišču vloženih 236 stanovanjskih odpovedi. Nekaj se jih nanaša še za majniški selitveni rok. Kar 142 odpovedi določa izpraznitev stanovanj za avgust, ko bo pač veliko preseljevanje strank. Druge odpovedi odpadejo na junij in julij. Mestna občina je za 1. oktober odpovedala Banovirtski šolski zalogi knjig in učil skladišče in pritlične prostore ter v I. nadstropju prostore za pisarne. Ta zaloga se je nahajala v hiši št. 4 na Vrazovem trgu, nekdanji šentpeterSki vojašnici. Občina navaja kratko za razlog: adaptacija poslopja. Lastniki hiš navajajo za odpoved običajne razloge, ki smo jih že večkrat omenjali. Brez pripombe pa navajamo tu izjavo nekega hišnega lastnika, ki je vrgel stanovanjskega najemnika iz hiše takole: »Ker stranka ni pripravljena plačati zvišane najemnine, naj gre veni«
0 Kuhanje obeda na električnih kuhalnih ploščah (rešojih) bo danes ob 16 na Bregu 8. Vstop prost.
O Dobavo mestnih tehtnic za mestni trošarin-ski (dohodarstveni) urad v Ljubljani razpisuje mestno poglavarstvo v »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine z dne 13. maja t. 1., na kar se interesenti opozarjajo.
0 Dravska stalna vojna bolnišnica sprejme strokovno izurjeno šiviljo. Dnevna nagrada 20 do 25 Din. Refleklantiiuje naj se oglase s potrebnimi dokumenti ori komisarju te bolnišnice do 25. t. m.
o Priletna ženska, inteligentna, lepega vedenja, popolnoma zanesljiva in poštena, želi službe. Vajena je vseh domačih del, zna dobro samostojno kuhati in gospodinjiti. Naslov pove uredništvo.
© Opozorilo) Obveščamo cenj. gospodinje, da se vrše vsak petek zvečer ob 20 v Radion poslovalnici na Mestnem trgu predavanja o pravilnem pranju z Radionom. Vabimo vse tiste gospodinje, katere so čez dan zaposlene, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavanj in da pridejo danes zvečer ob 20 v Radion poslovalnico.
Celje
& Sestanek Krajevne organizacije JRZ v Celju
bo drevi ob pol 9 (po šmarnični pobožnosti) v fantovski sobi v Domu. Poročal bo gosp. minister dr. Kulovec o političnem položaju.
•©• Pogreb najstarejšega Celjana. V sredo popoldne je bil pogreb najstarejšega Celjana, davčnega uslužbenca v pokoju gosp. Jožefa Skočirja. Na zadnji poti so pokojnika, ki je dočakal visoko starost 94 let, spremili številni prijatelji in znanci Skočirjeve rodbine, posebno častno so bili pa zastopani Primorci. Pokojni je bil namreč doma iz Tolmina. Ob grobu se je od njega poslovil zastopnik društva »Nanos« iz Maribora. Pokojni gosp. Skočir je kljub visoki starosti še vsak dan z največjim veseljem čital »Slovenca«.
0- Prevzem Kvaternikovega posestva po mestni občini. Kakor je občinstvu znano, je mestna občina kupila lepo Kvaternikovo posestvo, tako zvani Kristinin dvor v Medlogu, kjer se bo nahajala hiralnica. V sredo popoldne se je vršil ogled poslopij in posestva, včeraj popoldne so pa zastopniki mestne občine prevzeli od dosedanjega gospodarja polkovnika gosp. Kvaternika posestvo. V glavnem poslopju in stranskih hišah bo mogoče po malenkostnih predelavah takoj namestiti kakih 60 hiral-cev, ki so s tem dobili najlepše zavetišče.
& Usmiljenim srcem. Uboga vdova odda svojega 15 letnega sina dobrim ljudem v brezplačno oskrbo. Natančnejše podatke je dobiti pri Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju, kamor naj se naslovijo vsa pisma.
& Smrtna kosa. V sanatoriju v Zagrebu je v sredo, dne 13. t. m. umrl kleparski pomočnik gosp. Korber Josip, stanujoč v Celju, Gosposka ulica 17. Prepeljan bo iz Zagreba v Celje. Naj počiva v miru.
ss Novi vozni redi mestnega avtobusa se dobe brezplačno v pisarni podjetja.
Ptuj
Gradnja telefonskih zvez v Haloze. Direkcija pošte in telegrafa je pričela graditi telefonske zveze v naše vinorodne Haloze in sicer: Ptuj—Podlehnik ter Ptuj—Sv. Vid pri Ptuju— Sv. Andraž v Halozah —Sv. Barbara v Halozah. — Zaposleni so sami domači brezposelni delavci in dela dobro napredujejo. V teku meseca maja utegnejo biti glavna dela že končana, tako da bo otvoritev telefonskih central pri imenovanih poštah mogoča v mesecu juniju. Istočasno bo telefonska naprava izročena javnemu prometu. Za pokrajino Haloze, ki nima do danes niti kake redne avtomobilske zveze, pomenijo te telefonske linije najdragocenejšo pridobitev. Interesenti so požrtvovalno pomagali k uresničenju tega večletnega načrta z izdatnejšimi prispevki in tudi poštna uprava je uvidela, kako potrebna je ta telefonska zveza.
Zagorje
Maribor
□	Važne prometne ureditve v Mariboru. Včeraj ee je mudila v Mariboru komisija banske uprave, ki jo je vodil g. Likovič, bila pa sta zraven še viš. teh. svetnik inž. Bevc in teh. svetnik inž. Černivec. Mestno občino je zastopal v komisiji mag. direktor Rodošek, mestno poglavarstvo pa vodja gradbenega urada ing. Baran in iing. Maister. Komisija je proučila na licu mesta načrte za preureditev Kralja Petra trga, Glavnega trga, za regulacijo Cvetlične ulice ter razširjenje vhoda v Tattenbachovo in Vetrinjsko ulico, zaradi česar se bo morala podreti Lovrečeva hiša, v kateri je gostilna »Vinski hram«. Komisija svoje delo še ni definitivno zaključila ter bodo potrebne še nekatere izpremembe.
□	Prvi plavači v Dravi. Kopalna sezona se je v Mariboru že pričela. Na otoku se solnči vsak dan več kopalcev in tudi obe obiravski kopališči sta zelo dobro obiskani. V torek pa so pasanti na Dravski brvi opazovali prve plavače v Dravi v kaj žalostnih okoliščinah. Dva znana mariborska gosipoda sta se odpeljala v sandolini na otok ter se popoldne zopet vračala nazaj. Drava pa je sedaj močno narastla in deroča in na tako zvanih »mlinskih kamnih« je obema čoln prevrnilo. V deroči reki se je vnel obupen boj na življenje in smrt in z največjo težavo sta dosegla oba rešilni breg. Enemu je Drava odnesla tudi aktovko z denarnico, v kateri je imel 180 Din in razne druge predmete.
□	Stari in mladi umirajo. V visoki starosti 81 let je umrl na Frankopanski cesti 8 upokojeni ključavničar irž. železnic Adolf Permozer. V Slovenski ulici je umrl zasebnik Anton Lešnik, star 78 let, v Studencih, Slomškova ulica 10, je ugrabila smrt 76 letno Marijo Ozimič, v bolnišnici pa je umrl v cvetu 26 let mizarski pomočnik Welt Rudolf.
□	Novost za obiskovalce južnega Pohorja.
Z novim voznim redom je dobila Slov. Bistrica nov vlak, ki vozi iz mesta vsako nedeljo in praznik ob 21,12 k nočnemu mariborskemu vlaku. S tem je ustreženo številnim obiskovalcem Vel. vrha. Sv, Treh Kraljev, Črnega jezera itd. na Pohorju, odkoder je najlepši in najbližji sestop v Slovensko Bistrico, ker bodo imeli sedaj ugodne zveze z vlakom.
□	Nova razsvetljava na Slomškovem trgu je že zažarela. Vzdolž poslopij med policijskim pred-stojništvom in kazinskim poslopjem je nameščenih več ličnih kandelabrov. Nova razsvetljava docela izpreminja nočno lice tega prej tako temnega trga.
□	Težka nesreča mariborskega odvetnika. V sredo popoldne se je težko ponesrečil mladi mariborski odvetnik dr. Zdenko Senkovič v Vildenu v Avstriji, ko se je peljal s svojim motornim kolesom v Gradec. V prikolici je sedela njegova sestra. Na vildenskih strminah se je zaletel v tovorni avto ter si je zlomil nogo, poškodoval koleno ter ranil glavo in roke. Njegova sestra se je poškodovala na glavi in na rokah. Oba ponesrečenca so odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico v Gradec.
□	V nedeljo nastopi SK Ljubljana. Nedeljski športni program je kaj pester. Dopoldne ob 9 na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti med-klubski lahkoatletski miting ISSK Maribora. Ob 14 na Železničarjevem stadionu prijateljska teikma SK Slavija (Pobrežije) : SK Železničar rezerva. Ob 15.30 prvenstvena tekma SK Ljubljana : SK Železničar. Za prvi nastop novoosnovanega kluba SK Ljubljana vlada v Mariboru umevno zanimanje.
□	Obrtno-nadaljevalna šola v Maribora poziva vajence in vajenke, ki so letos dovršili obrtno-nadaljevalno šolo, naj pridejo po svoje odpustnice v nedelio, 17. t. m. od 9—12 na deško meščansko šolo v Krekovi ulici.
Ne zamudite prilike in obiščite »Otroški sejm«, ki bo samo v nedeljo od 9 do 17 na verandi restavracije Zvezda,
V »Glasu naroda« z dne 13. t. m. je priobčena pesem Vitala Voduška »Pozdrav Vetru«. Med drugimi navaja pisec, da gosp. Vodušek stalno biva v Ljubljani. Resnici na ljubo ugotavljamo, da gosp. Vodušek službuje že sedmo Teto kot ekspozit na Lokah pri Zagorju ter ves prosti čas žrtvuje za delavska vprašanja.
Kmetijska podružnica v Zagorju ob Savi javlja vseni interesentom, da je 3 svojim sklepom z dne 9. maja 1936 sklenilo dajati semenski krompir po 0.75 Din za kg. Kdor se zanima za ta krompir, ga lahko dobi pri gosp. Koprivcu Mirku in Drnovšku Ivanu v Zagorju v dneh 14., 15. in 16. maja.
Naznanila
Liubliana
1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bajkarčiič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. (5 ar t lis, Most«.
1 Pevski zbor Glasbene Matice. Drevfi ob 20 koncert v Unionu; v nedeljo zjutraij »b lepem vremenu izlet ha S>v. Goro; prihodnja vaja vsega zbora bo v torek ob 20.	'
1 Moški Akademiki zbor Mladost-Balkcm priredi dmies ob 20 v velilki liniomski dvorani koncert sodobnih lagTobSkiih dklariateljev.
i Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev i*niredi v nedelio, 17. maja t. 1., društveni Met an Sv. Planino pri Trbovljah. Ljuhljančami se odpeljemo ajutroj ob 5.30 do Trbovelj. Med potjo se nam pridružijo 61ani litijsike podružnice. Sv. m«6e se tidede-žlmo na Srv. Planini. Nazaj grede si bomo ogledali dnevni kop <INež»« aH «Dobrna«. Obleka izletniška, Ho bi bilo slabo vreme, bo izlet preložen wl nedoločen 6as.
1 Kino Kodeljevo igra dane« m jutri o.b ipol J • Hinmo svobode« (Štefanije) z Zvonim,iirjem Kog-ow>m in »Angela aerodroma« (Shtrlex Temple).
1 Naraščaj Fantovskega kroika ma Kodeljeveim bo tanel danes po Smarnlieah sestanek.
Celfe
C Dve prireditvi SPD. V ponedoljeik, 16. maija bo ob 8 zvečer v ri&atnici mehanske Šole filmsko preda-™nje. VMelli bom« prekrasne filime s priizor.i Velikega Kleika, TiroJisfte, Korogke in mesta Gradca. Predvajanje teh filmov je vzbudilo v Marlibcvm mnogo 7.aiidnna-ntl« in je Imelo veliilt rtspeh. Opoaairjamo Celjane, naj tega večera ne zamnde. — V potek, 22. maja pa bo S zvečer predajaj v riaatoici mehanske šole pod okriljem podružnice STO znani planinec TTrofi Zuipmnčlič iz Jeseni« o temi- Kaj mora vedeti visaik .pleralec. Predavanje bodo pojasnjevale »kioptiične sliilk«.
e Podporno druMvo za revne otroke v Gaberju bo i™,™?,,*™1 'edini občni 7bor 23. uvaja l(K!fi ob 19 v go stllnlakom prostoru pri Permozerju. — Od'bor.
Cerkveni vestnih
Nočni častivei pre.tv. Srca Jezusovega imajo 1n-tr,i na predvečer praznita svojega zaščitnika sv. Paska,la v stalnici izredno molitveno uro od 9 do 10 7/večer. Opravili bodo molitve 10. uTe: Zahvala 7,a l<o»je dobrote. Vljudno vnMJeni vsi čnshiivcit
IlubllimskD gMaUils
..........."'"..............•••••••ssssssssssM»a»«»ii»H»ss»»sss«r-
DRAMA: Začetek ob 20.
Pelek. 1,1 maja: ZnjM-t/o. (Gostovanje v Kranju: Otroci.) Sobota, Hi. maja: Gozd. Red A.
Nodolja, 17. maja: Tuje dete. Izven. Cene o.' 10 Din navzdol.
OPERA: Začetek ob 20.
Potek, 15. maja: Zaiprto. Sobota, 11!. maja: OHiello. Bed O. Nedelja, 17. maja: TMeia di Lammermoor. Izven. Zni žame oeue od 30 Dim navzdol.
Maribut&kc? otestaliile
nttmiltiitiiiitiiiiiin
iiiilliililiiiliiiiiiMiliniliiiuiiiiiiii
Petek. 15. maja: Zaprto.
Sobota, 16. maja ob 20: Sveti Anton, vseh zaljubljeniI
pntron Znižane cene. Zadnjič v sraoni. Nedelja, 17. maja ob 15: Otroška plesna prireditev za-urebike piesne Soie Mercedes GorUz-PaveUteve. —
Prilike v naši trgovini
V četrtek je bil v Trgovskem domu v Ljubljani občni zbor Trgovskega društva Merkur, najstarejše organizacije slovenskega trgovstvo. No občnem zboru je podal predsednik g. dr. Fran Windi-scher obsežno in izčrpno predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo nekaj najbolj značilnih odlomkov:
Nnše ckuštvo je končalo 36. leto svojega obstanka in dela. Društvo deluje zadnja leta v prav posebno težavnih razmerah. Gospodarsko neugodni čosi močno učinkujejo tudi nn razmere noše organizacije, ki je matica slovenskega trgovskega stanovskega organizatornega prizadevanja. Zelo skrbno in previdno moramo obračati svoje skromne dohodke, da vzdržimo za silo ravnotežje. Izredne prilike, ki obstoje v mnogih naših denanrih zavodih, prizadevajo učinkovito tudi nas. Napenjamo zategadelj vse sile, da obstanemo navzlic temu občutnemu udarcu. Naše članstvo se sestavlja iz trgovcev in trgovskih sotrudnikov, prizadeti pa so po krizi osobito trgovci na deželi, ki seveda v skrbi za svoj obstanek skrbno pretehtajo vsak svoj izdatek. Trgovski sotrudniki, ki tvorijo večino našega članstva, preživljajo prav tako skrbi polne čase. Mnogi od njih so prišli v nesrečo po dolgih letih dela in ne zmagajo več naše itak skromne članarine. Skrbno pazimo no svoje člane in skušamo preprečiti vsako nodaljno padanje v številu svojega članstva, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da kaže zadnja leta padajočo tendenco. Bodi mi dovoljeno apelirati današnji dan na naše trgovce in trgovske so trudu i-ke, da nam navzlic pezii težkih časov ostanejo zvesti in ne zapuščajo naših vrst. Naše društvo ima, brez lastne hvale rečeno, velike in traine zasluge za slovensko trgovstvo in za slovensko trgovino. S svojim smotrenim mirnim in preudarnim delom je od početka našega stoletja, ko so bHe razmere v naši trgovini bistveno drugačne, vztrajno in naporno delalo za probudo stanovske zavesti, za utrditev stanovske solidarnosti. Trudilo se je za ugled in spoštovanje našega trgovskega stanu. Začelo jc v časih, ko ni bilo strokovnih šol, skrbno negovati strokovni pouk, gojiti smisel za trgovsko izobrazbo s tem, da je prirejalo poučna predavanja in poučne tečaje za strokovne predmete in za tuje jezike. Od početka je izdajalo svoje društveno glasilo, izdalo celo vrsto strokovnih trgovskih knjig v našem jeziku, ki so nam dotlej manjkale. Ledino smo orali. Naš trgovski koledar je bil dolga leta zvesti tovariš našim trgovcem in trgovskim sotrudnikom. Za letošnje leto smo izdali že 22. letnik.
Naše društvo ima lepo tradicijo in gotovo zasluži spoštovanje, zvestobo, udanost in ljubezen vseh, ki se štejejo v vrste slovenskih trgovcev in trgovskih sotrudnikov. Tekom desetletij so se razmere v naša trgovini zelo preobrazile. Ko je začela velika vojska, je bila naša organizacija, ki je medtem dobila že po vseh večjih mestih svoje tovariše v trgovskih društvih z lokalnim delokrogom, na vrhuncu svojega razmaha. Med vojsko je bilo težavno delo m smo se morali predvsem omejiti na to, da smo razvili podporno akcijo v korist družinam svojih vpoklicanih članov. Ko je zasijala svoboda v mladi zedinjeni domovini, smo takoj stopili živahno na plan ter razvili iz srede našega društva sistematično delo v ta namen, da je v kratkih mesecih po naših okrajih v Sloveniji nastala sedanja gosta mreža trgovskih zadrug in gremijev. Iz našega društva je izšla tudd akcija za ustanovitev Zveze trgovskih gremijev, ki ji je bil položen temelj v mogočnem slovenskem trgovskem shodu v Ljubljana v veliki dvorani »Uniona« spomladi leta 1920. Ko je bila tako raz-pletena tesna mreža trgovskih poklicnih organizacij v naših gremiiih in so se ti gremiji združili v svoji Zvezi trgovskih gremijev, se je iz razumljivih razlogv delokrog našega društva kot matice slovenske trgovske organizacije v mnogem pogledu skrčil. Naše društvo je pa navzlic temu ponosno na obsežno opravljeno delo in se more kot nekak starešina samo veselit vsestranskega živahnega dela v naiih trgm skih gremijih, odnosno v trgovskih združe ijih. Od tedaj je naše delo predvsem posvečeno skrbi za strokovno in splošno izobraževanje, katero vršimo s tem, da izdajamo lepo gospodarsko revijo »Trgovski Tovariš«, vsakoletni Trgovski krl»dar ter da prirejamo za naš trqovski naraščaj v jesenskih in zimskih mesecih izobraževalne tečaje, ki so osobito zadnie leto postali prava večerna nadaljevalna šola, odkar imamo po dobroti vodstva Irgovske akademije v Ljubljani možnost, da se vrši pouk v lepih prostorih trgovske akaiemije. Omenial sem žc, da izvaja naše društvo podporno akcijo prvenstveno za naše člane, ki so brez sredstev, sicer pa po sili razmer tudi za podpore potrebne trgovskega poklica, ki niso naši člani. V teh letih gospodarske stiske se pogosto prav nazorno
pokaže, kako potrebna je vsaj skromna starostna preskrba za trgovske uslužbence Večkrat se dogaja, da možje, k' «0 desetletja delali v trgo-vjni, naposled onemorejo in ostanejo brez sredstev za življenje. Naše društvo jc imelo vedno smisel za vprašanje starostnega zavarovanja in starostne preskrbe ter je ob raznih prilikah zavzemalo se za obveznost starostne preskrbe glede trgovskega osebia. Vsi preudarni gospodarji so bili vneti za to misel, vendar je dejstvo, da je ob času, ko se je uvedlo v stori monarhiji tnko-zvano pokojninsko zavarovanje za privatne nameščence, med trgovskim naraščajem bilo vse premalo zanimanja za tako soeijalno uredbo. Ti časi so četrt stoletja za nami: Razni so bili razlogi za to. Glavni vzrok pa je jotovo iskati v dejstvu, da so naši m'adi trgovci, dokler so bili v službi, do malega vsi r»čunali s lem, da bodo Se v čvrstih letih postni1 samostojni trgovci. Trgovina v naših kraj h še ni bila posebno razširjena in tudi ne dovti) razčhnierki Mnogo je bilo še prostora in prilike za nastanitev novih trgovin Razmere so se v zadnjem desetletju kar bistveno iz-premervile. Po vojski je število trgovin silno naraslo. Trgovina se je tudi v strokovnem pogledu močno razčlenila. Ko je prišel prevrat v suhih letih, je začelo število trgovin padati in še danes vidimo padajočo nagibnost. Ker so tudi sicer izgledi za trgovsko samostojnost poslali mnogo slabejši, je naravno, da danes nastavljena vseh vrst v trgovinah in obrtnih podjetjih vse drugače gledajo na vprašanje starostne preskrbe potom uvedbe obveznega zavarovanja. Le mali odstolek trgovskega naraščaja more v obstoječih prilikah računati na to, da začne samostojno trgovati. Velika večina pa mora računati s tem, da ostane v službi celo življenje. Starostna preskrba je danes mnogo bolj razumljiva tudii gospodarjem, ker jim ne more biti vseeno .kakšna bo bodočnost njih dolgoletnih zvestih sodelavcev. Pni tem je imeti pred očmi, da tudi samostojni trgovci, zlasti tisti, ki imajo trgovine srednjega in malega obsega, smatrajo za potrebno, da se začne misliti na preskrbo hidi samostojnih trgovskih gospodarjev v slučaju bolezni, onemoglosti in starosti. Interesi gospodarja in uslužbenca so tako prišli na eno ravnino. Gospodarske prilike so zbližale in har-monizirale, pa danes vidimo, da vlada precej velika soglasnost glede vprašanja o potrebi obvezne preskrbe za starost in onemoglost v naših trgovskih vrstah. Težave so pri tem v naši državi zbog tega, ker je zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nastavljeneev domač in popularen samo pri nas in v dalmatinskem Primorju. Veliko razlika v gospodarskem razvoju in v socijalnem stanju ter naziranju na severu in jugu naše domovine so tudi okolnosti, ki prečijo praktično izvedbo lega, danes že zelo popularnega socijalnega problema.
Dolga leta že ima naše društvo posredovalnico za službena mesta, ki je bila uvedena v ta namen, da se v strokovnem društvu opravlja preskrba in oddaja služb in mest. Bili so časi, ko se je v naši posredovalnici osredotočalo delo za preskrbo služb in mest. Gospodarji in uslužbenc-i so se radi obračali na nas. Naša naprava je mogla storiti mnogo koristnega ob zadovoljstvu gospodarja in uslužbenca. Zadnja leta žalibog prihaja iz navade, da bi se trgovski gospodarji obračali do nas za posredovanje. Na drugi strani je tistih, ki iščejo službe in mesta, vedno več. To pojav je praktično razložiti tako, da je prostih služb jako malo, ker gospodarji navadno ne množijo števila svojih uslužbencev, narobe, skušajo svojo režijo zmanjšati in krčijo službena mesta. Uslužbenci tudi kar mogoče vztrajajo na svojih mestih, ker so pre-merobe težko izvedljive. Prihajajo pa seveda novi sotrudniki, ki žele pod streho. Za redka mesta, ki se odpirajo, je seveda največje zanimanje. Navadno oddajajo mesta po priporočilih, prijateljih in pod roko, ne da bi interesent pritegnil posredovalnico. Naša velika želja je, da bi mogli oživiti in razgibati svojo staro, koristno napravo, ki je nastala iz žive praktične potrebe.
Leto 1935 v naši trgovini
Preteklo leto naši trgovini in našim trgovcem ni prineslo zadovoljstva. Svobodni razmah trgovine in prometa prečijo vedno nove ovire, ali saldo po-skušanega gospodarskega dirigiranja doslej niso bodreča uspehi. Po vsem, kar se je do sedaj videlo in poskušalo, je pač dopustna misel, da je bilo za trgovino in blagostanje najboljše tedaj, ko je vladala svoboda prometa, svoboda blaga, svoboda človeka. Tiste čase je nastalo blagostanje, pognala je socijalna kultura in mislimo, da je svobodno trgovsko delo v obilni meri pripomoglo do relativne gospodarske blaginje, ki je vladala pred gospodarsko krizo. Tiste čase je bilo tudi več samozavesti in več pogumnega tveganja, ne da bi se
«atalo na pomoč raznih gonpoefc. ki norvjo t«. dar da« samo pomoč za silo. Proteze ki berglje
redlcokje delajo človeka zadovoljnega in »tvarrl-nega. Da je vzeti kupčijo, promet in produkcijo iz ro* podietnikom m gospodarjem ter jo prepustiti raznim gorspoekam, je dane« prav priljubljeno geslo. Vprašame pa je, jeli tudi premišljeno do zadnjih posledic, kajti živo življenje pri nas in drugod dokazuje, da malokje uspevajo podjetja v rokah gosposke, narobe, navadno morajo davčna sredstva ▼sako leto celiti tefke gospodarske rane. UspeSno voditi gospodarsko ižvljenje, proizvajati in prodajati bi mogel le prvovrsten upravni aparat, odlično kos težki nalogi, pa so celo stare državne tvorbe v veliki zadregi, kadar vstopajo v trdo trenje neusmiljene gospodarske borbe. Lahko si je misliti, kako je potem mladim državam, ki zmagujejo komaj tekočo upravo, ako naj stopijo s svojo mlado gosposko na mesto zasebnega podjetnika in gospodarja. Trgovini se danes napravljajo t njenem pra-laetnem delokrogu najrazličnejše zapreke. Podipira se posredovalno delo ▼ blagovni kupčiji daleko preko potrebe, aH je resnica: Trgovci se ne boje konkurence .zahtevajo pa, da ostanejo v gospodarski borbi pogoji enaki, ne smejo jih gosposke premikati na škodo poklicnega trgovca. Življenje našega trgovca je doneo osobito po manjših krajih zelo zaskrbljeno, ali vendar je še zelo razširjeno mnenje, da žive trgovci v zavidnem blagostanju. Tako pa prihaija, da še vedno navzlic vsem zahtevam m protestom ni posvečena tista skrb obrambi nastani enega trgovca od strani goepodke, ki (e potrebna v bo^u proti zakotnemu delu in trgovanju ter prodaji blaga od hiše do hiše.
Naše delniške dražbe
V naslednjem podajamo nekaj bilančnih podatkov naših delniških družb za leto 1934, katere je sestavilo trgovinsko ministrstvo, za primerjavo pa navajamo tudi podatke iz prejš. let, kolikor bo nam dostopni, razmetani po raznih virih.
Statistika za 1032 obsega 950 delniških družb, industrijskih in drugih, za 1933 911, za 1934 pa 1045 družb. Dokler se ne objavijo podrobni podatki, ne moremo pojasniti te velike razlike med 1938 in 1934 v korist leta 1934.
Aktiva:
	19812	1933	1934
gotovina in nal.	382.7	600.8	673.4
menice	130.4	65.4	00.1
vrednostni papirji	429.6	560.2	685.7
surovine	607.6	650.1	732.6
izdelki	1594.9	1402.1	154)6.1
stroji	2953.2	3306.7	3318.4
inventar	652.5	567.9	725.0
prev. sredstva	666.1	1200.3	964.4
nepremičnine	2266.5	2549.3	2579.4
kavcije itd.	176.0	165.6	161.8
dolžniki	3554.2	3361.0	3231.7
prenosne post.	191.8	f	202.9
ostalo	1134.5	1895.2	12672
izguba	399.4	485.5	471.4
Pasiva:
glavnica	4237.6	5016.4	4779.7
rezervni fond	6292	688.2	590.4
ostali fondi	1367.0	1861.1	2284.1
pokojninski fond	82.4	63.1	68.5
menice	574.6	501.2	477.1
upniki	6606.6	6456.6	6685.8
prenosne postavke	342.8	1	267.8
ostalo	1220.9	1840.0	1066.7
čisti dobiček	178.3	247.2	260.1
Račun zgube in dobička kaže za 1934 tole sliko (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 1933):
Bruttodohodki 2981.3 (3016.4), izguba 337.5 (486.6).
Izdatki: osebni izdatki 1063.2 (1158.25), dotacije fondom 91.2 (112.0), davki 289.7 (270.16), odpisi 217.3 (064.16), ostali stroški 1429.6 (1450.2), čisti dobiček 257.7 (247.2) milij.
Statistika nam kaže izboljšanje položaja delniških družb v letu 1934. Na eni strani ao se zmanjšale izgube, na drugi strani pa so narasli čisti dobički. Posebno pada v oči veliko naraščanje fondov za 1934.
Statistika pa kaže, da so naše delniške družbe navezane v veliki meri na izposojila, ki 90 sicer v zvezi z zmanjšanim poslovanjem padla leta 1933, toda leta 1984 zopet narasla.
Med aktivi je opaziti povečanje zalog v letu 1934 ter inventarja, zmanjšali pa so ae dolžniki. Menično poslovanje v industriji in trgovini je kaj slabo razvito.
Zanimiva je tudi naslednja statistika bilančnih vsot v milij. Din:
1031	.	.	.	14.805.8
1932	.	.	.	15.130.4
1933	.	.	.	16.494.6
1934	.	.	.	16.480.0
Abesinskega tolarja ne bo več. Po italijanskih
poročilih bodo italijanske oblasti zaprle Etiopsko banko, ki je sedaj začasno še odprta. Italijanske oblasti bodo stvorile nov bančni sistem. Abesinski tolar, ki stane danes še okoli 0 lir, bo razvrednoten in bo v bodoče stal le še 5 lir.
Banka za mednarodne ohračune izkazuje za 1935-1936 9.2 (13.05) milij. frankov čistega dobička na glavnico 125 milij. Sv. frankov. Dividenda bo ista kot lani: 6%.
Borza
Dne 14. maja 1936.
Denar
Neizpremonjeni so ostali tečaji Berlina in Cu-rfha, dočim so vsi drugi tečaji popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijaki šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 9.14 do 9.34, na zagrebški borzi pn je naraslol nn 9.17 do 9.27, na belgrajski pa na 9.1507 - 9.2507. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.40—31.10, v Belgradu 30.50 denar. Angleški funt je notiral samo na ljubljanski borzi in to neizpremenjeno 249.20 -250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrobu 6.85 donnr, v Belgradu 6.90 denar.
Nemški čeki so nadalje popustili ter ao notirali v Ljubljani 12.30—112.50, v zagrobu 12.25 do 12.45, za uiti 1110 maja 12.25 donar, za medio junija 12.10—12.30, za ultimo junija 12.1750—12.3750. V Belgradu so notirali 12.2643—12.4643
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.17—3.22, za dolar po 49.50—50.
Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam, 100 hol. golcL . . . 2971.00—2985.60
Berlin, 100 mark...... 1756.03—1709.95
Bruselj, 100 belg...... 744j18— 740.24
Curih, 100 frankov.....1421.22—143129
London, 1 funt.......217.84— 219.90
Nowyork, 100 dolarjev .... 4361.79—4398.10
Pariz, 100 frankov......286.96— 291.39
Praga, 100 kron......182^54— 183.65
Promet na zagrebški borzi je znašal broz kompenzacij 1,536.265 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20365, London 16.3925, Newyork 308.75, Bruselj 52.275, Milan 2L30, Madrid 42.175, Amsterdam 208.70, Berlin 12450, Dunaj 56.20, Stockholm 79.05, Oslo 77.05, Kopen-hagen 68.45, Praga 12.825, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.755, Boenos Aires 0.865.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 80—M, agrarji 48—60, vojna škoda promptna 358—360, begluške obveznice 66—39, 8% Blerovo posojilo 82 do 84, 7% Blerovo posojilo 72—74, 7-% posofOo Drž. hip. banke 83—85.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81 den., agrarji 48 den., vojna škoda promptna 858—359, begluške obveznice 66 den„ dal m. agrarji 63 den., 8% Blerovo posojilo 8Q den., 7% Blerovo posojilo 72 den., 7% posojilo Drž. hip banke 83.50—84, 7% stab. posojilo 81.25 den. — Delnice: Priv. agrarna banlta 217—220, TrboveJJ-aka 125—130 (120, 105), Isis 25 bt, Osj. sladkorna tov. 150 blago.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82—82.50 (82.75, 81.50), agrarji 48.25 den, vojna škoda promptna 357—358, begluške obveznice «7—6750; 66-66.50, 8% Blerovo posojilo 8250—83, 7% Blerovo posojilo 72.75—73.25 (72.75), 7% posojilo Drž hip. banke 88.50 bi. — Delnice: Narodna banka 6350 bL, Priv. agrarna banka 21750 do 21850 (217).
Žitni trg
Novi Sad. — Pšenica: bačka in sremska 131 dn 133, bačka, okolica Sombor in banaška 130—182, bačka, ladja Tiaa 188—140, bačka, ladja Begej 137 do 139. slavonska 136—1137. — Oven neizpremenjen. Rž ne notira. Ječnom bački in sremaki 64 kg, 125—127.60. Koruza bačka, sremska in banaSka 99 do 100, bačka, ladja Begej, Donava 99—100. Moka: bafika in Bremska Og in Ogg 217.50—207.50, št. 2 197.50—207.50, št 5 17750—187.50, št. 6 15150 do 16750, St 7 100—140, 5t. 8 102.50 do 105. Sremska in slavonska 217.50—227.50, št. 2 197.50—20750, št. 5 177.50—187.50, št. 6 157.50—167.50, št. 7 130 do 140. št 8 100—105. Fižol neizpromenjen. Otrobi bački 100—100, sremski in banaški 98—'100. — Tendenca mirna. Promet srednjL
Živina
Sejem za prešiče r Ptuju. V sredo 13 t. m. se je vršil v Ptuju na mestnem sejmišču običajni svinjski sejem, ki je bil tokrat prav dobro založen in tudi kupčija je bila živahna. Pripeljali so 96 velikih svinj in 248 prascev, skupaj 344 ščetinar-jev. Od teh so prodali 106 komadov. — Cene svinjam ao od zadnjega sejma nekoliko poskočile, kar ; je pripisati agilnemn dehi kmetske zveze. Povprečne cene na tem sejrmi so bile naslednje: Pršuta rji 5.50 Din, debele svinje 6 do 6.50 Din, plemenske 4.75 do 5 Din za kilogram žive teže, mrtve teže« do 8.50 Din. Prasee stare 6 do 12 tednov no prodajali po kakovosti od 60 do 100 Din enega. Prihodnji sejem za prašiče se vrši dne 20. t. m.
Jutri V kinu Unionu premiera najnovejšega Ufinega velefilmal — WW rf^fl^ T ^
Dejanje se godi v Moskvi, v predvojni Rusiji. V gl. vlogi HatlS fllbefS JI ^F ML JCd	▼	JŽT	JL 4 |
Kulturni obzornik
J. Jurčič: Deseti brat
Priredil Fr. Koblar. Cvetje z domačih m tujih
logov, rv. 10., str. 286.
V šolski zbirki komentiranih klasikov, »cvetja iz domačih in tujih logov«, ki jo urejuje prof. Šolar in izdaja Mohorjeva družba in je ne moremo dovolj priporočiti, je zidaj Jurčič, ta naš najboljši starejši pripovedni klasik, izšel že v drugič. Po prvi njegovi povesti »Kozjak«, je zdaj eden najboljših književnih kritikov našega časa prof. Koblar priredil prvi slovenski družabni roman, eno najbolj razširjenih slovenskih del sploh, njegovega »Desetega brata«. Ker je svoj ča« ta roman izšel v Mohorjevih večernicah, pač ni slovenskega niti na pol izobraženca, ki bi ga ne bral. Vsi ti bodo zdaj z veseljem pozdravili tako temeljito obdelano problematiko »Desetega brata« kot kulturnega dokumenta ter kot književnega — umetnostnega dela, kot je podana v pričujoči monografi&ni obdelavi. Prof. Koblar poda najprej vznik romana, ki je izšel 1. 1866 in ga je pisal 22 letni Jurčič, takrat že znan slovenski pisatelj (Kozjak). Tudi ta Jurčičev roman je izišel iz Levstikovega knjižnega programa, da, nasloni se celo na Levstikov fragment »Deseti brat«; pa tudi iz branja Scota ter iz osebnega doživetja. Nato razbira prireditelj na osnovi ohranjenega prvotnega črteža romana, kako je zgodba dobila tako obliko kot jo ima sedaj, ter očrta kraj in čas dejanja ter Jurčičevo obzorje v času pisanja povesti, kar vse nam more služiti za pravilnejše in polnejše razumevanje umetnine. Glavni poudarek je položil Koblar v natančnejšo razčlenitev zgradbe, v oznako umetnostnih prvin, ki sestavljajo in gibajo notranji ustroj romana kot književna umetnine. Duhovito in izvirno, z močno
miselno ostrino, odkriva metodo Jurčičevega snovanja, ki ni enotna ter zato zgaiiba ostro razpada v dva dela: v razvojni (sintetični) potek povesti ter v razpletajoče (analitično) poseganje v preteklost, ob katerem se šele ob koncu pojasni smisel zgodbe. Prvo metodo vporablja Jurčič do viška, nakar se posluži druge, bolj odgovarjajoče romantičnemu umetnostnemu nazoru, s katero v naglem padcu privede romam do konca. Če smo doslej mislili z Levstikom, da je roman kompozicijsko nesorazmeren, mahedrav, nam Koblar s posebno analizo ter grafičnim prerezom dokaže, da je vsa povest grajena strogo arhitektonsko ter jo moramo smatrati tehnično kot mojstrovino. V romanu samem pa je strnil Jurčič tri pripovedne motive (življenje na gradu, v vasi in usodo Piškava ter jih razvrstil na treh prostorih (Slemenice, Polesek, vas). Prav tako je tudi v treh smereh oblikoval svoje osebe: v idealizirano realnost (grad), v etično ureditev sveta (Piškav) ter v patriarhalni opis tipov in originalov (vas). V teh smereh analizira urednik podrobneje posamezne osebe, kjer vidimo, da je v resnici Kvas najbolj nedejavna oseba, prav kot je ugotovil že Levstik, da je najbolj razgibana Martin, ter najbolj v etični re>d sveta posegajoča Piškav. Ob razčlenitvi miselnih m oblikovnih osnov pride avtor do zaključka, da je roman nastal iz idejne zamisli o nravstvenem redu, ob katero je Jurčič napisal prvi slovenski družabni roman, ki zato izkazuje — kot v nazoru tuili v oblikovanju — v večini romantične prvine, pa tudi že močno realistično plastiko: »idealistična osnova je močnejša, osebe so poudarjene v moralni vrednosti, risane so s pesniškim vrednotenjem, ne z očmi pristranskega opazovalca.« Zato je delo polno lirike. Ob tej priliki se prireditelj pomudi pri oznaki romantične ironije, ki jo šolsko jasno, pa globoko razloži na podlagi Prešernovega »Krsta«. V zadnjih poglavjih se ob oznaki Jurčičevega jezika naslanja na Breznikove ugotovitve, ob primerjavi »Desetega brata« s Scottovim »Starinar-
jem« se pa v opoziciji proti Ša-rtdi približa dr. Prijateljevem stališču. V očrtu pomena tega romana se ozre predvsem na znano, šele 1. 1917 objavljeno oceno Levstikovo, ter poda končno oznako: »Popolna vrednost »Desetega brata« je danes v mnogočem obledela. Dobro čutimo neizravnano, mladostno kipeče delo, pisateljevo zaverovanost v ! čudake, zlasti nas moti njegovo romantično razmerje do kmeta, ko v karikiranju čutimo celo ostanek fevdalnega in meščanskega nazora; toda poezija, ki preveva to delo, ima še danes svoj čar.« V opombah so razložene vse stvarne in jezikovne težkoče, ki so potrebne pojasnrtve za sedanji čas. Dodana je vsa literatura, ki se tiče predmeta, ter vprašanja, ki jih nudi roman kot kulturni in književni problem. Tekst romana je povzet po prvem tisku iz 1. 1866. V dodatku pa je vnovič natisnjena omenjena Levstikova privatna kritika, kot jo je sporočil v dveh pismih Jurčiču 1. 1868.
Na to komentirano izdajo Jurčičevega »Desetega brata« opozarjamo vse ljubitelje slovenske književnosti in vse, ki hočejo v polnosti razumevati naše največje klasične vrednosti tz preteklosti, priče na<še kulturne samostojnosti, predvsem pa šolnike in starše, kajti ob izdajah »Cvetja iz domačih in tujih logov« se dijaki najtehnejše uvajajo v vse probleme, ki so predmet naše narodne znanosti v slovenskih šolah.	td.
Katoliška akciia
Referati natečaja za duhovnike 8.-9. januarja
1936 v Mariboru (Cirilova tiskarna, str. 118,
cena 15 Din).
Bravo, Maribor! Ob težkih začetkih gibanja Katoliške akcije posebno čutimo potrebo po tozadevnih jasnih pojmih in konkretnih smernicah za duhovnike, saj po besedah sv. očeta »ta akcija, čeravno po svoji naravi delo laikov, brez vnetega in vtrajnega dela duhovnikov ne more
niti nastati, niti prospevati, niti pokaizati posebnih sadov«. Na drugi strani pa je »potrebna in ena prvih dolžnosti duhovniške pastirske službe« tn do nje duhovnik ne sme ostati brezbrižen. Zato bo delo, ki so ga s tečajem in objavo referatov storili nekateri odlični mariborski duhovniki od vseh duhovnikov m vernih laikov, z veseljem pozdravljeno in sprejeto, posebno še zato, ker bo s svojo teoloiko temeljitostjo in upoštevanjem dejanskih razmer odpravilo marsikatero nejasnost in zablodo ter izdatno pripomoglo k poživljenju Katoliške akcije, ki ee pod vodstvom naših škofov pripravlja T bližnji bodočnosti. Knjiga vsebuje sledeče referate: Dr. J. Aleksič, Dogmatične osnove in zgodovinsko ozadje KA. Delokrog KA. Prof. J Rihter, KA v odnosu do nabožnih in prosvetnih organizacij. Dr. J. Aleksič, KA, socialno vprašanje in politika. Drago O b e r ž a n , Predpogoji dobre metode pri KA. Dr. J. M e š k o , Hierarhični položaj duhovnika v KA in njegova misija. Anton Karo, Praktične smernice za vzgojo laičnih apostolov. Na koncu knjige so še smernice mariborskega vladike za praktično izvedbo KA. — Publikacijo najtoplejše priporočamo 'iuhovnfkom in laikom.	D. V. F. •
Slovenska književnost v pra!Skcm radiu. V ne deljo, 17. t. m. ob 10.45—11.15 bo v praškem radii-mtervjuval znani češki pisatelj A. C. Nor lektorja za slovenščino na Karlovi univerzi g. dr. O. Ber-kopca o predstavnikih modernega slovenskega pesništva. G. A. C. Nor bo stavljal vprašanja c A. Vodniku, A. Seliškarju, Sr. Kosovelu. Fr. Vodniku, J. Pogačniku, E. Kocbeku, M. Klopčiču in M. Jarcu, dr. Berkopec pa bo odgovarjal. Za to priliko sta prevedla več pesmi omenjenih pesnikov pesnik Jan Čarek in Jifina Karasovd. Prevodi so izvrstno uspeli in bodo pozneje izšli v posebni zbirki. Opozarjamo na ta razgovor o slov. pesništvu, ki bo naše poslušalce gotovo zanimal.

'^SAUBUUO
"Hm
„
BOOAPCsr
'"t?«!«' s.n.1
ftiflicli I

""liršh j 1
\kugenfui
Razstava katoliškega tiska odprta
Papežev govor modernemu svetu
V torek dopoldne je sv. oče na najslavnejši
način odprl svetovno razstavo katoliškega tiska. Slovesnosti so prisostvovali kardinali, diplomatski zastopniki, med katerimi ie bil tudi jugoslovanski poslanik, med cerkvenimi dostojanstveniki sta bila tudi sarajevski škof dr. Sarič in škof Njaradi iz Križevcev.
Sv očeta je najprej pozdravil glavni urednik vatikanskega glasila »Osservaiore Romano« grof Dalla Torre, ki je v svojem govoru podal geslo razstave in dela katoliškega tiska: Nezmotljivemu učitelju resnice je posvečeno orožje resnice. — Omenil je velikopoteznost razstave in številne sodelavce, ki so vložili ves trud v pripravljalna dela, da se je razstava proti vsemu pričakovanju posrečila. Arhitekt Giovanni Ponti ji je dal zunanji obraz in io razmestil po 73 paviljonih. Razstavljen je tisk 45 držav Evrope in Amerike in 53 dežela Azije, Afrike in Oceanije. Vsi so se odzvali vabilu, tudi bratje iz Nemčije, ki so z nami vsemi v duhu zedinjeni. Nato je prosil sv. očeta da razstavo blagoslovi in jo odpre.
Sv. oče je na to iskreno vabilo spregovoril med drugim tudi sledeče prisrčne in tehtne besede:
Papežev govor
Dobri Bog vedno darežljivo in popoln v svojih darovih je zbral in zedinil na tem zboru svetovni katoliški tisk. Razstava torej ni katoliška (vesoljna) samo v bogoslovnem, ampak tudi v zemljepisnem smislu. Glavni del pa ste vi, preljubi sinovi, katoliški časnikarji 45 držav Evrope in Amerike, 53 dežela Azije, Afrike in Oceanije, ki ste prišli z vseh strani, da razvijete vaše zastave in pokažete vaše orožje — zastave in orožje resnice. Nato je sv. oče izrazil globoko obžalovanje, da dveh velikih držav in dveh velikih narodov ni tu: široka in širna Rusija, kjer je resnični bes in sovraštvo proti Bogu podrl in še podira vse, kar je verskega, zlasti kar ie katoliškega. Drugi pa je nam posebno znana in draga Nemčija, ki proti vsaki pravici in resnici, po iz-ametničenem in hotenem enačevanju in mešanju vere in politike ne mara, da bi tam bil katoliški tisk. V tej in oni državi pa so katoliškemu tisku izkazali čast, da se boje njegove moči in učinkovitosti. Vsem našim dragim sinovom v tej in oni velfla državi naj s tega mesta in ob tem trenutku velja naš sožalni pozdrav in najčastnejši spomin. Sv. oče se je nato spomnil vseh posameznih organizatorjev razstave in pohvalil njihovo požrtvovalnost m strokovno sposobnost, s katero so razstavo tako dovTŠeno opremili, nato pa je izpre-govoril
o največji nevarnosti.
Prva, največja in najbolj splošna nevarnost je gotovo komunizem v vseh svojih oblikah in stopnjah Ta ves grozi in odkrito napada, ali pa prikrito zalezuje dostojanstvo posameznika, svetost di užine, red in varnost človeškega sožitja, predvsem pn vero; povzpne se celo do odkritega m ornaniziranega zanikavanja in napadanja Boga, naiholj izrazito pa napada katoliško vero in katoliško cerkev. Obširna in žal zelo razširjena literatura osvetluje v polni in najbolj zanesljivi luči ta program, ki ga moremo spoznati tudi iz v posameznih pokrajinah že izvajanih ali poizkušenih slučajev (Rusija, Mehika, Španija, Urugvaj, Bra-zilna). Velika nevarnost, celotna in splošna. Povejte, preljubi sinovi, da ste videli skupnega očeta vseh vernikov, Kristusovega namestnika, vsega v skrbeh in žalostnega zaradi te največje nevarnosti, ki grozi vsemu svetu in ki je v nekaterih pokrajinah že naredil velikansko škodo, zlasti pa v evropskem svetu. Povejte, preljubi sinovi, da skupni oče ne bo nehal opozarjati na nevarnost, da nekateri, mnogi nekako prezro in ne izpre-gledajo resnosti nevarnosti. Povejte tudi, kakor vam Mi povemo, da je vse, kar se opusti za varstvo javne nravnosti in v obrambi proti temu novemu poganstvu, čeprav pod pretvezo pomehkužene materijelne civilizacije, prav za prav pripravljanje potov in olajševanje zmagoslavja omenjene nevarnosti. In jasno povejte, preljubi sinovi, in ne nehajte vedno ponavljati, da namestnik Kristusov ne samo kot skupni oče vseh vernikov, ampak še bolj kot sin svojega časa, ne samo v dobrobit cerkve, katere poglavar je, ampak tudi za splošno dobro veruje in naglas pove, da je katoliška cerkev nenadomestljiva pomoč kot edina ohranjevalka pravega in pristnega krščanstva. Kaj je na primer zunaj katoliške cerkve po pravih postošenjih tako imenovanega svobodomiselstva, liberalizma, in različnih reform, kaj je še ostalo od Kristusovega nauka, ki nam je dan v evangelijih in v zanesljivem izročilu?
Izrecno smo dejali, da ne nameravamo govoriti samo kot glavar katoliške cerkve, ampak tudi m še bolj kot sin našega časa, kot osebna priča in soudeleženec dogodkov, ki grozijo ustanovam naših sodobnikov, v katerih se razvija njihovo posamezno, domače in družabno življenje. Katoliška cerkev je božja ustanova in za njo govore božje obljube. Sovražne sile morejo zelo
ostro groziti in njihovi napadi morejo postati bolj
kakor kdajkoli sfrašni in nasilni. Toda pisano je: ne bodo je premagali in božja beseda, božja obljuba ni prazna. Gotovo ni dobra in modra politika tistih (tudi to vam hočemo povedati), ki zavirajo življenje in delovanje cerkve, ali pa samo zadržujejo njen poln in svoboden razvoj S tem zavračajo visoko vredne in dragocene darove cerkve, ki jih ona in samo ona more dati javnemu življenju, resničnemu miru in splošnemu blagostanju. S temi darovi si katotiška cerkev, povejte to naglas, ne mara prav nič prilaščati, kar izrečiio pripada politiki po njenem namenu To se danes trdi, da bi mogli katoliško cerkev na vse mogoče načine ovirati in izključiti njeno blagodejno delo celo s tistih širokih področij, ki jo najbolj potrebujejo in ki jim je v največjo korist: mladina, družina, šola, tisk, preproste množice. Cerkev priznava državi njej lastni delokrog delovanja in ne zahteva, ne ukazuje pretenkočutnega spoštovanja. Ne more pa priznati, da bi politika stopila na mesto morale in ne more pozabiti ukaza svojega božjega Ustanovitelja: Učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal (Mat. 28,20).
Mrači »e
No grozno rjovenje brezbožnežev naša razstava odgovarja z zaupno, prisrčno prošnjo iz bogoslužja teh dni: Mane nobiscum domine quo-niam advesperascit, ostani z nami Gospodi Strašen večer, ki, kakor se zdi, naznanja še srtraš-nejšo noč, je padel na ves svet. Ostani z nami in tudi v temi nam bo svetila ln nas bo vodila tvoja luči Ostani z nami!«
Vsa množica, ki je v veliki dvorani razstave prisostvovala tej slovesnosti, je besede sv. očeta z napeto pozornostjo poslušala, zlasti pa zadnje preroške besede. Sv. oče je nato podelil vsem sodelavcem in organizatorjem razstave in vsem katoliškim časnikarjem svoj blagoslov, in razstavo proglasil za odprto Nato si je s svojim spremstvom ogledal razstavne prostore, kjer se je zlasti dolgo zadržal v prostorih francoskega katoliškega tiskovnega podejtja Maison della Bonne Presse.
V razstavnih prostorih ie tudi kapela, v bližini paviljona francoskega katoliškega tiska, kjer je prvo sveto mašo daroval v četrtek ob 10 dopoldne ravnatelj dnevnika »La Croix« p. Merklen za uspeh razstave.
Cesta Milan-Budimpešta
Nove ceste v Avstriji in na Madjarskem
Ta zemljevid je povzet po nemških listih, ki opisujejo novo cesto. Zato so tudi imena slovenskih krajev v Avstriji na zemljevidu nemško označena.
Italija, Avstrija in Madjarska, ki so politično zvezane, si prizadevajo dobiti čim ožjo in bližjo prometno zvezo. Temu namenu služi tudi nova cesta, katero so Avstrijci zgradili sedaj po Svin-ških planinah čez Koroško na Štajersko. Ta cesta vodi čez tako zvano Paško sedlo (sedlo Pack). ie pred vojsko je avstrijska uprava nameravala gorsko cesto čez planino Pak spremeniti v avtomobilsko ter jo v ia namen znatno razširiti. Toda fedaj so se zbali stroškov, ker bi bilo treba vso cesto docela preložiti Saj je ta cesta ponekod bila do 30% strma. Po vojski pa, ko se je avtomobilski promet tako razvil in so k temu prišli še zunanje-politični razlogi, so sklenili to cesto na novo speljati. Obenem pa so hoteli med italijansko mejo in avstrijskim zaledjem napraviti dobro cestno zvezo. Srednja nemška Štajerska doslej s Celovcem ni imela zveze drugače, kakor po jugoslovanskem ozemlju. Po tej novi cesti pa bo stvar drugačna.
Ta nova mednarodna cesta bo sedaj takole speljana: Iz Celovca pojde skozi Velikovec na Wolfsberg ter po Labodski dolini na Twimberg. Odtod se obrne skozi Waldenstein na Preitenegg ter na štajersko-koroško mejo pri tako zvanih »Štirih vratih«. To je že precej visoko. Nato se še za nekaj metrov dvigne ter doseže Paško planino, ki leži 1190 m visoko. Od tukaj se spušča potem na štajersko stran proti Koflachu, Voits-bergu, Tobelbadu ter se v Gradcu združi s tržaško državno cesto. Ta del novo zgrajene ali pa razširjene ceste se imenuje »Paška cesta — Pack Strasse«. Doslej je najkrajša cestna zveza iz Celovca skozi Bruck do Gradca znašala 213.3 kilometrov. Po novi cesti pa bosta Celovec in Gradec le kakih 150 km vsaksebi. To cesto bodo slovesno odprli na binkoštno soboto. Na Paškem sedlu bodo postavili 8 in pol m visok križ.
Medtem pa grade Avstrijci proti Fiirstenfeldu do madjarske meje iz Gradca novo cesto, ki bo nalašč za avtomobilski promet. Takisto pa Madjari med Vezprimom in Budimpešto grade podaljšek te štajerske ceste. Ko bo to dvoje na obeh straneh končano, bo sedaj dograjena Paška cesta postala prava mednarodna cesta, katera bo po najbližji poti vezala Milan z Budimpešto. Obenem pa se baje že tudi Poljaki pripravljajo,
da bi iz Varšave do Karpatov zgradili tako cesto, ki bo potem vezala Budimpešto in Varšavo. Tako bi te politične ceste vezale Milan z Varšavo.
Avstrijci pa bodo na binkoštni ponedeljek odprli še eno novo cesto, ki bo po najbližji poti vezala Innsbruck z Dunajem. To ceslo, ki vodi skozi slovečo sotesko Gesause, so Avstrijci začeli graditi 17. avgusta 1933.
Tako je Avstrija sedaj po dveh novih avtomobilskih cestah zvezana z Italijo. Avstrijski listi naglašajo, da so te ceste zgodovinskega pomena.
Nova naprava na telefonu. V Nemčiji so uvedli pri telefonskih slušalkah tako napravo, ki omogoča, da lahko v telefon vpričo drugih glasno govoriš, pa te ne bo slišal nihče drugi kakor le tisti, ki stoji na drugi strani pri telefonu.
Politični pregled.
Z jugoslovanskega bojišča se naznanja, da avstrijska vlada je Turkom res prepovedala vojake svoje na Kleku izbarkovati in da je tje odposlala ladjo »Custozza«, ki bo imela čuti nad izvrševanjem te prepovedi. Iz Zadra se tudi poroča, da vlada begunom zopet daje podporo, ki jo jim je bila ustavila... V »Magdeb. Ztg.« piše neki oficijozen dopisnik, da bodo vendar le Av-slTijanci posesti morali Bosno in Hercegovino, ker drugače se vshodnje vprašanje tudi začasno nikakor rešiti ne da, če se prav ustavljajo tema na Dunaju in v Peštu. Kaj pa potem? Ne bo li Bismark zahteval ka( Avstrije?
VMnihovem na Bavarskem se pripravljajo za nove volitve.
Izvirni dopisL
Iz Gorice, 12. maja. Včeraj 11. maja imelo je novo politično društvo »Sloga« svoj prvi občni zbor. V imenu osnovalnega odbora odprl je g. Dolenec zbor s tem, da je naznanil postavno število zborovalcev, pozdravil nazoče, omenil zgodovino novega političnega društva in da ie vabil nov odbor, ki bo izvoljen, k neumornemu delovanju.., Najprej se je volil predsednik in izvoljen je bil g. Dolenec. Za odbornike so bili izvoljeni gg. dr. Jožef Gabrijevčič, prof. bogoslovja, dr R o i c, not. koncipient, Ignacij G r u n 1 a r, mestni kaplan, Fr. V i d i c, prof. in vodja slov. oddelka kmetijske šole, Fr. P o v 5 eu, deželni poslanec F a g a n e I, posestnik N a n u t, posestnik L e b a n , učitelj Z e g a iz Kanala in 5 namestnikov... Mnogo dela čaka novo politično društvo, naj bi le delalo v resnici za prav? napredek slovenskega naroda na Goriškem!
Srce maršala Pilsudskega pri materi
Francoski kmetje slave Devico Orleansko. Na sli ki vidimo del slavnostnega sprevoda francoskih kmetov, kateri vsako leto tako slovesno praznuj ejo praznik svoje velike rojakinje in rešiteljice
Fran cije.
Poljski podčastniki so poljski armadi darovali 13 letal, katere je poljski general na letališču Mokotov
slovesno izročil poljski armadi.
Pokojni poljski maršal Pilsudski je v svoji oporoki določil, naj njegovo srce pokopljejo ob nogah njegove matere, ki počiva na pokopališču v Vilni. Dne 12. t. m so Poljak na naslovesnejši način izvršili to zadnjo željo svojega maršala. Med zvonjenjem vseh vilnskih zvonov se je premikal sprevod, v katerem so nesli maršalovo srce na pokopališče. Na čelu sprevoda so korakali vojaški oddelki, zastavonoše, venci itd. V sprevodu so nosili tudi krsto z izkopanimi kostmi maršalove matere, katere so potem s sinovim srcem vred pokopali na vilnskem pokopalšiču poljskih junakov. Pred žaro z maršalovim srcem m materino krsto so šli duhovniki. Zoro pa so nosili zastopniki raznih poljskih narodnih društev. Za njimi je šel predsednik poljske republike ter maršalovi sorodniki in visoka generaliteta. Ob 1 popoldne je bil slavnostni mimohod vseh organizacij mimo novega grobišča.
Zraven pokopališča junakov so zgradili nov mavzolej, v katerem bosta pokopano mati s sinovim srcem Okrog mavzoleja leži pokopanih 160 poljskih vojakov vseh činov. Sredi teh mrtvih junakov je grob maršalovega srca in njegove matere. Tako bo pokojni maršal Pilsudski še po smrti pričeval svojo nerazdružljivo zvezo in pripadnost k domovini, družini, narodu in armadi. Na zadnjem koščku poti so posodo z maršalovim srcem nosili rektorji poljskih vseučilišč v slikovitih tolarjih. Med pogrebnimi ceremonijami je vojaštvo prezentiralo s puškami, množice so molčale.
vojaške godbe so igrale, nakar se je velika plošča iz črnega granita poveznila na grobnico. V tem hipu je poljsko topništvo oddalo topovsko salvo. 101 strel je zagrmel in slovesnost je bila končana.
»Torej, poslušajte me! Moja hči bo dobila pol milijona dinarjev dote. Kaj pa vi lahko za to nudite?«
»Dam vam lahko pobotnico, če ravno žcHtc.«
Spod
Dr. M. Slavfc
Svetovni rekordi amaterjev v dviganja uteži
Po stanju z dne 15, aprila 1936 izgledajo svetovni rekordi amaterskih dvigačev uteži takole: Poleg z desnico: Peresna: Baril (Francija 76 kg. Lahka: Haas (Avstrija) 85 kg. Lahka srednja: Lachmann (Avstrija) 92.5 kg. Težka srednja: Hala (Avstrija) 95 kg. Težka: Rigoulot (Francija) 101 kg. Poteg z levico;
Peresna: Schweiger (Nemčija) 75 kg. Lahka: Schubert (Nemčija) 80.5 kg. Lahka srednja: Huttner (Nemčija) 87 kg. Težka srednja: Gietl (Nemčija) 90 kg. Težka: Riehs (Nemčija) 95 kg. Poteg z obema:
Peresna: Wa!ter (Nemčija) 96.5 kg. Lahka: Fein (Avstrija) 106 kg. Lahka srednja: Touny (Egipet) 120 kg. Težka srednja: Hala (Avstrija) 121 kg. Težka: Wahl (Nemčija) 130 kg. Sunek z desnico:
Peresna: Rosinek (Avstrija) 92.5 kg. Lahka: Haas (Avstrija) 107.5 kg. Lahka srednja: Haas (Avstrija) 112.5 kg. Težka srednja: Hunenberger (Švica) 107.5 kg. Težka: Hunenberger (Švica) 113.5 kg. Sunek z levico:
Peresna: Rosinek (Avstrija) 84 kg. Lahka: Jaquenoud (Švica) 92.5 kg. Lahka srednja: Biihrer (Nemčija) 100 kg. Težka srednja: Biervvirth (Nemčija) 100 kg. Težka: Jaegle (Nemčija) 107 kg. Obojepočnl sunek; Peresna: Richter (Avstrija) 126 kg. Lahka: Attia (Egipet) 141.5 kg. Lahka srednja: Opschruf (Nemčija) 150.5 kg. Težka srednja: Hussein (Egipet) 156 kg. Težka: Rosseir (Egipet) 167 kg. Obojeročno tezno:
Peresna: Wolpert (Nemčija) 95.5 kg. Lahka: Fein (Avstrija) 105 kg.
Lahka srednja: Touny (Egipet) 112.5 kg.
srednja: Deutsch (Nemčija) 113.5 kg.
Težka____________ ,______
Težka: StraCberger (Nemčija) 135.5 kg.
Hermes: Čakovec
V	nedeljo se sestaneta zgoraj imenovana nasprotnika in to za važne točke. Odveč bi bilo pisati o gostih saj je športno občinstvo videlo pred komaj štirinajstimi dnevi, ko so bili enakovredni in še celo boljši nasprotniki SK Ljubljane, Izgubili ®o le zaradi taktične napake' in pustili obe točki v Ljubljani. Preteklo nedeljo pa 60 mariborske »Železničarje« odpravili z dvema goloma razlike. Od Šiškarjev pa pričakujemo, da nam bodo zopet enkrat zaigrali ter odnesli točke Upamo, da se bodo tega zavedali in dali iz sebe vse moči ter s tem dokazali nadmoč Ljubljane proti mariborski skupini. Hermažani nastopijo ojačeni s popularnim branilcem Ilirije — Brglezom — ter jim bo dobra opora v obrambi.
V	predtekmi nastopita dva para ioi sicer: B nufštvo Hermesa z SK Slovanom ter juniorji v prvenstvenem boju proti juniorjem Ljubljane. Med glavno pavzo pa bodo motoristi Hermesa pognali stroje ter obkrožili petkrat. — Zato opozarjamo športno občinstvo, da prireditev v čim večjem številu poseti.
Dogodki v II. razreda
4. kolo ni prineslo mnogo presenečenj in tudi moštva sama niso bila na posebni višini. Nepričakovano je prišel pač precej visoki poraz Svobode, ki je zadnje čase nudila dokaj dobro igro — a je to pot odpovedala. Reka in Slovan sta 6 precejšnjo srečo spravila po dve točki ter si zagotovila skorajda že sigurno 1. in 2. mesto v tem tekmovanju.
Na Slovanovem igrišču sta se srečala Slovan :Mare 1:0 (1:0).
Oba favorita svojega razreda sta dala to pot svojo najslabšo igro. Slovan, ker je nastopil s blezira-nim igralcem in Mars, ker je oddal trojico svojih igralcev v svoj junionski tim, kjer ima največjo na-do, da si pribori 1. mesto. Tako ni igra nudila kaj posebnega. Slovan je kot srečnejše moštvo odločil partijo z enim golom- v svojo korist, čeprav bi po poteku igre zaslužil Mars neodločen rezultat. Pri Slovanu je nastopil bivši Ilirijan Malič v golu, ki ni imel mnogo posla; v dveh nevarnih situacijah se je pokazal nesigurnega in le stativa ga je rešila sigurnih golov. Doberlet, bleziran, je bil moštvu samo v kvar. Pri Marsu je manjkala skupnost. KaT sta dva napadalca sezidala, je rezerva pokvarila, tako si napad razen dveh šans ni mogel ničesar ustvariti. Proti koncu diktirano 11-ko je Marsov golman sijajno odbrani!.
Jadran : Svoboda 3:0 (2:0)
Svoboda je morala na vroča trnovska tla. Računala je najmanj na polovičen uspeh, toda Jadranu ©0 točke najbrže še bolj potrebne za častno mesto, ter je dal vse od sebe, da si zasigura zmago. Z lepo in hitro igro je zmedel vrste Svobode. To je bilo zadosti, da je razbil edino orožje, ki ga Svoboda ima, štart in voljo, ter si s tremi zgoditki zasigura! visoko zmago. Ako bo Jadran tako naprej igral, bo lahko še svoje zadnje dve tekmi odločil v svoj prid in tako obdržal častno 3. mesto.
Reka : Korotan 2:0 (1:0)
Reka je imela zadnje plasiranega Korotana v gosteh. Bila si je svoje zmage sigurna, toda potek na igrišču dolgo in kazal tako. Korotan z svojimi mladimi igralci je nudil močan odpor in tudi cesto napadal. Fantje so požrtvovalni in nekateri tudi tehnično dobro podkovani. Manjka jim samo rutine, da bi mogla svoje lastnosti tudii realizirati. Škoda, da jim nič več ne pomaga, in tako se bodo morali seliti v III. razred. Reka ni več tista,kar je svoječasno bila. Razpolaga z nekaterimi dobrimi igralci, toda one krasne kombinatorne igre, ki jo je včasih nudila, ni več opaziti. Posamezniki se tudi poslužujejo preveč svoje fizične moči, kar se zna moštvu maščevati. — Obisk je bil na vseh igriščih zadovoljiv in tudi tekme so potekle popolnoma v redu.
V	nedeljo so sledeči pari: Svoboda: Slovan in Grafika: Reka. Tekmi se vršita na Igrišču Pri-morja dopoldne ln Korotan : Mars na Rakovniku,
Stanje D. razreda:
Slovan	10	8	2 0	25:6	1«
Reka	9	7	0 2	17:8	14
Jadran	10	5	0 5	21:14	10
Grafika	9	4	14	12:11	9
Mars	10	4	0 6	11:19	8
Svoboda	9	3	15	10:17	7
Korotan	9	0	0 9	5:26	0
k kolesarske podzveze. Obvešča se vsa kolesarska društva, da priredi v nedeljo, 17. t m. kol. društvo »Ljubljanica«, Dobrunje pri Lj-ubtjani, otvoritveno medklubsko dirko na progi Dobrunje-Besnica in obratno za A m B skupino. Start pred gostilno g. Pavčič v Dobrunjah ob po! 14. Pod-zvezni delegat g. Maver. Sodniki: gg. Gregorc, Gregorčič in Pogačar. Pozivajo se vsi vozači m funkcionarji posameznih klub-ov, da se dirk v čim večjem številni udeleže. Dirke se vrte ▼ vsakem vremenu.
*
6000 telovadcev bo sodelovalo nn olimpijskem turnirju, na katerem bodo pokazali sisteme telesne vzgoje svojih držav. Švedska postavi 750 telovadcev m 600 telovadkinj, Čehoslovaki pošljejo po 500 telovadcev in telovadkinj, Jugoslavijn 310, Finska 206 moških, Danska po 20 moških in žensk, Nemčija pa nastopi z 1800 možmi in z 1200 ženskami. 12. avgusta pa nastopijo še Madžari.
ZamimitHi prireditev Sp. kolesarskega kluba slinje* v Slovenjgradcu. Ni Se dol«o, odkar Je v Slo-vonjtgroidcu ustainovljon kolesanskii ši>ortn.i klub «Mi-aLtaje«, a je v tem .kratkem času pokava! tok pravo voljo proovlt slovenskega kolesarstva vobč« s prireditvami, M vntradaij« ne safmo med tamlkajftnjitai.i S-portnIM precfijftnij« millmmnjo, tonvveč tiuidii med kolesarji d-aleč naokrog. Ljinibljansld In dTU«d dlnknfti so ie nekajkrat sodelovali na prireditvah omenjenega ki infra ta bo Sportml kolesarski klub Mislinje« gotovo dosegel v-iSftk svoj etra delovanja dne 14. junija, ko bo jx>d j»-kirovitefljstvom gosp. bana dravske banovine prišel na dam 7. v ti ilkopotacmo prvo mednarodno kolesarsko dirleo v <lolžinrt okrog km 1(10 na progi SlovenJigiraideo—CeMe —®1 o v em jurr ad «c Nagrad, razpisanih 7,a to 7vnmm«nfl>to dlinko je nad 30 po Številu. Podrobnejši spored prireditve bo objavljen v dnevnem časmpisjn.
AS K Primorje. (Lahkoatletskn sekcija.) ' nhko-»ttetnkn elkSipa, ki newtopi v nedeljo dopoldni'. dne 17. tega meseca n proslafvnem mc«tltag-n SK Amaterja v Trbovljah ln1 »1«rr: PoceWWk. Vahtnr, Cerar Vlado, Kosec, Serše, Slkaff.a, Slak, Sralkar I , Požar, Nalbernlik, Kupam, Sufiter&iS ta vodja olrtpe WeJM, iimajo biti na postaji v nedeljo zjutraj najrpozmeje oh 7. Zivrndl oflvreroe se lm«Jo Jarviti vsak dan od 1*1 naipred na lisrrliičn tehiričmmvn vodji »okolje grap. 8am-efom. — Predsedstvo.
SK Ilirija, lahkoatletska sekcija. Na mitingu Primerja dne Ifi. in 17. mai-a 198® Startajo nlede&i altleti: Bnnvko, Bnučam. Brnnett, Pečman, prof. DoibavSeft, llo-vnr, .legttč, Kvas, Oro7.sy, Osterman, Prlbovgok, Prislov, Safošniilk, Starman I ln II, lmsr. Steplftnfllk, StrorP-ivilk. Sveteik I i.n II, Zupem, Zupnm^fS. — Sestonrtk vseh ju-niorjetv se vrfti v petdk, 1S. m.aja oh IS.16 v klubski
kavarne »Evrope*.
Slalom ktvh tu. Djmes «e vrši n. rodni letni ob6nii 7.bor v besli dvorami hoteila Union <Vb 30. Pocl-vamo čkainistvo, da se polTioštevlilno nd«l«£i tiepra oWVneK® 7>bora.
Vse planinske postojanke v Savinjskih .lipah bodo od binikoSM daljo stalno oskrbovane. Kocbekov itom na Kocroftici je otvorjen že oti velike no&i ta Je stalino oskrlx>vam. Snežno pr-ilidctp »o ujrodne ta smmka Je v teh viAimah So prav HRodna. Aleksandrov dom v Lo-grarelkii doltai ta Frisoha/nfov dom na OkreSljn bosta od btaikofltne sobote dali e stalno oskrbov«ina.
Akademiki Športni klub Primorje v Ljubljani vil j url'no sporoča tem potom vsej Siportni javnosti, kln-bovemru 61«nstvn, podiHMinikain ta prijatoljom. Športnim orprani-Aac.i:ja;m ta klubom, da je novi klubov naslov: Aiko/demski športni k;lni,b PrunorrJo, Ijubljana, v polke tajniku Savo Sanotan, Tav<Sa<rm-a. alica l/III. in naproSa, da blagovolijo odslej vse dapl«e nasloviti na novi klubov naslov. Istočasno vljudno obveftča v«e članstvo, dn je odslej ipooblnS<šeni ipobtratl čla-nslke pri--spovke le imiasarit, ki se bo taka«al s pooblastilom, podiplsamiim od prredsedinllk-a, (josp. Goslanja, naimiwt-nilka državnesa tožilca, tiajinl-ka po«p. Perica, nradmilka ' barok« Slavijo in blaKnjnilka, (to«p. Kriia, pr(>kuri«Ui Jnig. bam. drufitrva.	-
Velike Športne prireditve na Vrbskem jezeru. S
slovesno otvoritvijo nove goriške Taker-ccste, k) bo 30. maja, He prnično na Vrbskeim jerzeru na KoroSkem veliike Športne prireditve mednarodnega karakterja. Na teh prireditvah bodo gotovo sodelovali Športniki v»eh narodov. Pmlreditn-e bodo trajalo nepretrgoma do 30. avgai«ta. Okolica Vrbskoffa jemera, Celovec, Port-sohach, Veldem in Of5rlH,7.en ,pri BeJjialkn bodo postali v tem času oeivtar vseh Športnih pamop:. Zolo ™niimive avtomobilske, motooiiklllstliftne knfkor tndi kolpsamlto dirk« ter ostale Športne tekmo se bodo vrSile. Informacije o teh hvteresanitnih Športnih prireditvah se morajo dobiti pri «Pu.tniikiw kakor tndi ipri av«tridwk«in t.-uriMtiWn«m niradn v Zaigirebu, Prafika mllon 9
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 15. maja: 11.00 Šolska ura: »kJailatolj Vav-kon v basodi ita pesmi, tovaja III. ramred ljudske Šole Daroiviraa Jen.ka v Cerkljah pri Kranju — voda Šolski upravitelj Josvp Lapajne 12.00 TIra nafle narodne glasbe (-pložče) 12.4fi Vremensika naipovod. poročdja 13.00 Napoved časa, objava sii)or«la, obvestila 13.1S Po dalj-ttih tujih krajih (ploSče) 14.00 Vremensto poročilo, bor-mi' tečaji 16.00 Ženska ura: Mladina in kriminal (ga. Zilata Pirnatova) 18.20 Fa«ot floilo, tavaj a g. Avgust So-paimik 18.40 O stavik.i (Milan Valant) 19.00 Napoved časa, vrflanemska napoved, poročila, obdava »sporeda, obvo stila 19.30 Nacionalna ura: Kulturni mosečini pregled 30.00 Re7.orvl.rano za prenos 21.30 Banlijsiti 0(rkest.m-22.00 Nai>ovod časa, vremenska naipoved, poročila, objava sporeda. 22.30 AmerleSke iploftč«.
Drugi programi»
PKTBK, IS. maja. Belgrad: 19.A0 Ploščo 20-10 Pre nos ia narodnega gledališča — Belgrad II: 22.4A Bal-kaniska glasbena folklora (p]o«6e) — Zagreb: 20.00 Kon certni večer 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 19.28 Pucoi-nijeva oa>ora »Dekle z zapada. 22.30 Zat>av,iii konc«rt radijskega orkestra — Bratislava: 19.10 VojaSka godba 22.40 Plošče — Biulimpešta: 19..K) I^oharjeva opereta »Zemlja »onoa» 2!.46 Ciganska glasba — Brno: 21.30 Ljuba vrni bajniik 2140 Klavirska gilasba — Praga: 20.00 Itadio-orkoster s solisti — 21.30 Sonata — Varšava: 30.00 tn iKumlod« (Sb-au»sova opereta) — 2E.OO K la vinski 'koncert — 31.IS Rlasba iz leta 1700 — Trst Milane: 20.50 Si-infonijski koncert (pronos te Rima) 32.00 Pester večer — KiHn: 21 Jfi VnJ.nškc pesmi — 212.30 Klavirski koncerti. — Lipsko; 19.30 Zborov koncert 20.1« Simfonični onk oster z 7.borom — Berlin: 21 00 Radio-orkester s solisti — Frankfuri: 20.10 Zabavni večer (radio-orkester, soliHtn im ftram«l) — Hamburg: 30.40 Zborov koncert — 21.16 Narodni inobivi.
Prekmurje v cerkveni statistiki
Ime Prekmurje
Uredništvo prekmurskega Marijinega lista i^jT	Klekl) )• z« zadnje štiri mesece m.
1. izdalo izredno zanimivo knjigo z naslovom: Ma-Dar ap" »dmiuistrature Slov. Krajine kali j	Pole^ lcpih verskih člankov ima skke duhovnikov, redovnikov in redovnic in različnih cerkvenih slovesnosti. Največjo pozornost pa vzbuja pregled, koliko sta dali obe dve prekmurski dekaniji 1. 1935 kat. Cerkvi v službo. Prekmurje s svojimi 70.000 katoliškimi prebivalci je 1. 1935 iJalo kat. Cerkvi 51 svetnih in 39 redovnih duhovnikov, skupno 90 duhovnikov. Dalje 27 svetnih in 13 redovnih bogoslovcev, skupno 40 bogo-slovcev. Dalje 43 redovnih klerikov in 31 redovnih bratov, skupno 74 redovnih klerikov in bratov. Vsega skupaj 204 osebe moškega spola. Redovnic pa je dalo 262 sester in 11 novinJk, skupno 273 oseb ženskega spola. Slkupno je 477 oseb obojega spola. Ker vseh podatkov niso mogli dobiti, se računa, da je skupno 500 oseb obojega spola. Skoro never-jf1"0 7xil to veliko število pri 70.000 katoličanih. Pa knjiga nam vse rošteva z imeni, z rojstnimi kraji in rojstnimi podatki ler s kraji in poklici, kjer delujejo. Čudovito je tudi, kako so te osebe prišle v različne škofije, v različne redove in samostane, 21 pa jih je v misijonskih krajih. Tn statistika je zares vse hvale vredna. V knjigi je še tudi statistika, koliko oseb je spremenilo veroizpoved v posameznih 18 župnijah. Iz drugih veroizpovedi, zlasti iz evangeličanske, največ v Pečarovcih in Soboti, je prestopilo v katoliško Cerkev 266 oseb, iz katoliške Cerkve pa je izstopilo 29 oseb.
To krasno spominsko knjigo je poklonil urednik g. Jožef Klekl sv. očetu s prošnjo za blagoslov, na kar je dobil lepo priznalno pismo z blagoslovom za vse, ki z Marijinim listom sodelujejo, pišejo, čitajo, molijo.
V tem priznalnem pismu apostolske nuncia-ture, ki so ga objavile Novine in Marijin list (8. maja 1936), se nahaja tudi ime te naše slovenske krajine. V latinskem besedilu se nahaja izraz »in-colas Transmuramae regionis«, kar je uredništvo prevedlo s »prebivalci Prekmurja«.
Ta primer nam zopet kaže, da je izraz Prekmurje praktično dobro geografsko ime za to slovensko pokrajino. Ime Slovenska krajina je sicer lepo etnološko ime, ki bi bilo na mestu v madjar-ski dobi, v kateri pa se je rabilo ime »Slovenska okroghna«. V naši dobi pa se Slovenska krajina lahko zamenja s Slovenijo ali s kako »slovensko krajino« v Sloveniji. Kdor pa čuje Prekmurje in ve za Muro, bo velel, kje je ta »Transmurana re-gio«. To pismo torej rabi enak izraz, kakor se je rabil že v srednjem veku za časa zagrebškega škofa Avguština Gazotta (1304—1323) za del Prekmurja, namreč »Distiictus ex altera parte Murae« t. ). »okraj onkraj Mure« — Prekmurje. Ta del je imenovala sombateljska škofija še v letopisu za 1. 1914 »Districtus Transoiuranus« t. j. prekmurski
okraj, Prekmurje, dasi za Sombotelj ta okraj nI bil »prek Mure«. Toda ime se je ie udomačilo.
Ime »Slovenska krajina« za Prekmurje tudi zaradi te^a ni dobro, kiar se lahko zamenja s »Slovensko Krajino« t. j. »Windische Mark«, ki je segala od Višnje gore do Save, Krke in Metlike ter eksistirala poleg ostale Kranjske. Tako piše Ko« (Zgod. Slov. str. 161) o Koroški, Kranjski in Slovenski krajini: »Vendar ostanejo na Kranjskem in v Slovenski Krajini zakupniki šc nadalje goriški grofje«. Kidrič v Biograf, leksiku str. 117, 119 piše o Dalmatinovih posvetitvah »prebivalstvu na Šta-jerskem, Kranjskem, Koroškem, Goriškem, v Slov. Krajini, Metliki, Istri in na Krasu«. Tu seveda ni misliti na Prekmurje, ampak na dolenjsko Slovensko Krajino. Zato pustimo Dolenjcem zgodovinsko Slovensko Krajino! Za pokrajino ob Muri pa je primerno zgodovinsko ime z Muro.
Ime Prekmurje jc dobro tudi zato, ker imamo primerne izpeljanke: prokmurščina, prekmurski. Iz Slovenske Krajine pa ne moremo lahko narediti »slovenske krajinščine« (slovenske kranjščine) ali slovensko-krajinskih prebivalcev s sloveneko-kra-jinskim ali slovensko-kranjskim narečiem. Namesto enostavnega pridevnika prekmurski je pridevnik z dvema besedama okoren. Tako še tudi imena za prebivalce Slovenske krajine nisem slišal v obliki »Slovenski Krajinci« ali »Slovenski Kranjci«. Na Kranjskem je nekaj nemških Kranjcev; zato bi človek slovenske Kranjce našel na Kranjskem. V Prekmtirju pa jih še nihče ni iskal med domačini, pač pa je iz Kranjske in dolenjske Slovenske Krajine prišlo nekaj slovenskih Kranjcev v Prekmurje, 90 MOTa1' 'U vai čez Muro' ker so dobili službo prek Mure. Mura je neprijetna, kjer ni regulirana, ker ruši bregove Štajercem in Prekmurcem. A za une je Mura celo nedolžna, in pokrajina prek Mure m njeni prebivalci bodo talci, kakršne se bodo naredili, naj se imenuje s kakršnimkoli imenom. Da pa je ime Prekmurje najlažje umljtvo in zato dobro porabno, nam kaže tudi omenjena pohvala znamenite prekmurske spomenice.
Darujte za Protituborkulozno zvezo vsaj 1 Dinf
Bolnim ženam
•e izpraznijo čreva po vporabi narai
FranzOosefove
grenke vode neovirano in lahko. | a«, po mrki. me. pot. Vb ui. tir. »-br. 1MM, tt. V. ».
Novi vozni red za Ljubljano
Veljaven od 15. maja 1936
Brzi	1.20
M	4.15
Izletniški	5.20
Brzi	5.38
Potniški	6.50
M	7.01
n	6.55
H	7.05
ti	7.08
Brzi	7.31
Potniški	7.12
„	8.14
n	8.04
Brzi	8.20
Potniški	8.51
Brzi	8.49
Potniški	9.10
Mešani	9.20
Brzi	9.32
Potniški	10.57
M	12.17
Mešani	13.14
Potniški	13.29
Brzi	12.50
Potniški	13.23
n	13.31
H	15.03
n	15.42
ff	16.09
Brzi	16.56
Mešani	17.55
Potniški	18.08
H	18.12
M	19.15
„	19.25
Brzi	19.42
M	20.22
Pafcnišld	20.35
»♦	20.39
Izletniški	21.10
i«	21.20
Brzi	21.38
11	21.43
Izletniški	21.52
i«	21.55
Potniški	22.03
M	22.08
Izletniški	22.12
Brzi	24.00
Prihod vlakov
iz Belgrada iz Trsta
iz Zagreba, (ob nedeljah in praznikih od 31. V. do 6. IX.) z Dunaja
iz Novega mesta (oh delavnikih) iz Kamnika iz Vrhnike iz Zidanega mosta iz Postojne
iz Belgrada (15. VI—15. IX.) iz Tržiča iz Kamnika iz Bistrice, Planice iz Belgrada (O. S.) iz Karlovca iz Jesenic
iz Maribora. Zagreba iz Vrhnike iz Belgrada iz Kamnika iz Planice, Jesenic iz Vrhnike iz Kamnika iz Trsta iz Postojne iz Maribora, Zagreba iz Karlovca iz Kamnika iz Bistrice, Planice z Dunaja iz Vrhnike iz Kamnika iz Maribora, Zagreba iz Trsta k Tržiča iz Jesenic iz Belgrada iz Bistrice, Planice iz Karlovca
iz Jesenic (31. V.—4. X. ofc nedeljah in praznikih) iz Vrhnike iz Pariza (S. 0.) iz Jesenic (15. VI—15. IX.) iz Karlovca (ob ned. in prazn.) iz Kamnika (ob ned. in prazn.) iz Maribora, Zagreba iz Postojne
iz Bistrice, Planice (ob nedeljah
in praznikh) iz Trsta
Brzi	0.03
Potniški	0.45
Brzi	1.35
n	4-35
Izletniški	5.00
M	5.25
PotniSki	5.30
Brzi	5.42
PotniSki	5.50
H	5.58
Izletniški	6.00
PotnlSki	6.15
Izletniški	6.45
Potniški	7.15
M	7.20
M	7.24
Me&ani	7-25
Brzi	7.58
*	8.27
Potniški	8.55
Brzi	9.00
n	9.42
PotniSci	10.00
f	11.30
H	11.45
H	12.05
„	12.30
Brzi	12.55
PotniSki	13.36
	13.45
ft	13.46
Mešani	13.55
Potniški	14.20
M	15.44
H	16.10
Brzi	17.02
Potniški	17.35
H	18.20
ti	18-25
Mešano	18.30
Potniški	18.23
M	18.40
»»	19.05
Brzi	20.02
f*	20.48
Izletniški	20.20
Brzi	21.50
ff	22.02
Izletniški	22.25
Odhod vlakov
proti Dunaju	»Ižilot
proti Mariboru, Zaigrebo "th,')t proti Trstu proti Zagrebu
proti Jesenicam (ofc ned. In pr.) proti Karlovcu (ob ned. in prj proti Mariboru, Zagrebu proti Trstu proti Kamniku proti Tržiču (ob delavmikih) proti Jesenicam, Bistrici, Kranjski gori (ob ned. m praz. od 31. VJ proti Trstu
proti Jesenicam (ob ned n pr.
od 31. V.) proti Bistrici, Planici proti Mariboru proti Karlovou proti Vrhniki proti Jesenicam proti Trstu (O. S.) proti Kamniku proti Belgradu proti Jesenicam proti Trstu proti Kamnin proti Vrhniki proti Bistrici, Planici proti Novemu mestu (ob detar^ proti Dunaju proti Mariboru, Zagrebu proti Trstu proti Kamniku proti Vrhniki proti Karlovo« proti Jesenicam, PlamJd proti Kamniku proti Trstu proti Tržiču proti Postojni proti Kamniku proti Vrhniki proti Mariboru, Z»i<grebu proti Bistrici, Planici proti Novemu mestu proti Belgradu proti Jesenicam
proti Vrhniki (ob ned in praz.) proti Belgradu (S. O.) proti Zagrebu (15. VI—15. ITJ proti Zagrebu (ob ned. In pra*. od 31. V. do 6. IX.)
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem 1n znancem žalostno vest, da Je naji Iskreno ljubljeni oče, stari o8e, brat, gospod
ANTON BOLKA
posestnik
dne 14. t m. v 78. letu Btarostt po dolgi fnuCnt bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega rajnkega bo v soboto, dne 16. maja ob pol 4 popoldne Iz hiše žalosti, Stožlce St. », na pokopallsSe k sv. Juriju.
Svete maše zadušnlce ae bodo brale r cerkvi sv. Jurija v Stožleah ta v tu pni cerkvi na JoZlcl. — Bla* mu »pomln. Stožlce, dne 14. maja 193«.
Anton, Ivan, Alojzij, sinovL Marjeta Vilfan, Marija Kos, Cecilija Peršin, sestre. Terezija Boika, sinaha.
VBem sorodnikom ln znancem javljamo žalostno vrst, da je v sredo, dne 13. maja umrla v 86. letu starosti naša mati, stara mati, babica, gospa
Ana Korun
posestnica v Trnavi pri fioinilskem.
Pogreb blage pokojnlee bo danes ob 9 dop. pri Sv. Rupertu. V Trnavi, dne 15. maja 1936.
žalujoči ostali.
Tinček in Tonček ko* detektiva
57.
Boj s konjedercem.
Ko sta pritekla na obronek gozda, se jima je nudil strašen prizor: na planoti je stal velik voz s kletko, v kateri je kar mrgolelo psov najrazličnejše starosti in velikosti. Obupno so se zaletavali v klinovje kletke in tulili tako pretresljivo, kakor da jih derejo na meh. In kar je bilo za Tinčka in Tončka najstrašnejše: ne daleč od kletke je stal stari konjederec z veliko mrežo v roki, v katero je pravkar ujel ubogega Mukija.
»No, le počakaj l< je vzkliknil Tinček in grozeče zaškripal z zobmi >Ti bom takoj pokazal, kaj se pravi ujeti mojega Mukija l< In se je obrnil k Tončku ter navdušeno zapel:
»Naprej zastava slave, na boj junažka krite
»Hiiral« je kot v dokaz solidarnosti zakričal Tonček in se pognal naprej.
»Bums!« je reklo — in konjederec se je zavalil po tleh. Tinček se mu je s tako silo zaletel v trebuh, da je kar zabobnelo. Ali je bilo to lepo ali grdo od njega, presodite sami! .laz bi rekel, da ni bilo lepo, kajti konjederec je izvrševal samo svojo dolžnost: imel je ukaz, da mora poloviti vse pse, ki se brez gospodarja in brez nagobčnika potepajo okoli. In tako je pač tndi Mukija doletela ta bridka usoda.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo dobro mamo, staro mamo, gospo
Frančiške Bartl
vdovo po žel. uradniku
v starosti 94 let — Pogreb drage pokojniee se bo vršil v soboto, dne 16. maja ob 3 popoldne (15) iz hiše žalosti, Rožna dolina cesta IV. št 14 na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Ljubljana, StPaul, WienerNeustadt, dne 14. maja 1936.
Žalujoče rodbine Bartl
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali ogla« Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno, kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
llužbodobe
Pisarniška mož
spretna, se išče. Pogoj: odločno katoliško prepričanje. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Majnlk«.	(b)
Potnika
dobro vpeljanega v ljubljanskih špecerijskih trgovinah proU proviziji takoj sprejmem. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Slov.« pod »Potnik 193«« štev. 7027.	(b)
Krojaški pomočnik
se sprejme v stalno službo samo za velike boljše komade. Rafael Krajnik, Trbovlje II.	(b)
Iščem prodajalko
za delo v trgovini ln pisarni za takoj. Znati mora šivati. Ponudbe pod: »Začetnica« upravi »Slovenca« pod št. 7019. (b)
t »IV
19 leten fant
pošten, trezen, nekadilec, izobražen, išče službo v pisarni ali kjerkoli, vsaj za 3—4 mesece. Cenjene ponudbe pod »Skromni zahtevki« 7033 na upravo »Slovenca«.	(a)
msm
Modni atelje »Vera«
nebotičnik - VI. nadstr. -| sprejme vajenko. (v)
Pekovskega vajenca
iz dobre hiše sprejmem. Ponudbe: Jonke, pekarna I - Oplotnica.	(v)
Objave
Jutri prevzamem
bivšo Severjevo mesnico. Krakovski nasip 10. Postregel bom s prvovrstnim volovskim, telečjim in svinjskim mesom. - Cene zmerne. Postrežba točna.
■ Priporoča se Jakob J e s 1 h m 1.	(o)
Razna
Radio zastopstvo
za bivšo Kranjsko, prvovrsten nemški izdelek, se odda. Ponudbe pod »Sol-venten radio zastopnik« upravi Slov. v Mariboru.
Posestva
Zemljišče
večji kompleks v Ljubljani. zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7020. (p)
Obrt
Entel, ažur, plise, gumbe,
gumbnice, monograme — izvrši ekspree Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13.	(t)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Kranjc Matija
rezerv, zrakoplov, narednik, Je Izgubil spričevala izvršeni artllerij. pod-oficirskt šoli, ki z današnjim dnem izgubi vsako veljavo za onega, ki bi se hotel z nJim okoristiti. !- Ljubljana, 14. V. 1936.
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.
Vse denarne posle
denarnih zavodov,
vrednostne papirje
vojno škodo
nakup in prodajo Iz posluje
najugodneje Trg. ag. bančnih poslov AL PLANINSEK.
Ljubljana. Beethovnova ul. 14-1. - Teleton 35-10. Za odgovor znamko D. 3"-
Hranilne knjižice
Zadružne gosp. banke ln Zadružne zveze kupimo do 1,000.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca«, Maribor pod »Najboljši plačnik« št. 6927.	(d)
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske kupim po najvišji ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izplačam takoj« št. 6960.	(d)
Poizvedbe
Dvokolnica
m
LLUJ
Praktično,
lepo ln poceni oblečete svoje blrmance pri Pr«-ekerju, Sv. Petra testa 14.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Belo platno,
kontenlna ln Sifoni, za rjuhe, namizne prte, brisače. servete, etamlnl. batlstl, tusor za zavese najceneje pri F. L Go-rlčar, Sv. Petra cesta 29.
Kruino moko
za domač 6ra kruh prodaja na' drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos. BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7.
Kolesa
kromirana ln ponlklana od 750 Din naprej. Nova trgovina, Tyrševa 36. (1
la češnje
sveže, kilogram B—6 Din, mladi grah ln krompir 5 Din franko voznlna po 80 kg razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Deering - kosilnice
najnovejšega modela, so dospele. Zglasite se pravočasno, dokler traja zaloga. - Ponudite v nakup staro železo in čebelnl vosek. Fr. Stupica, železnina, Ljubljana - Go-sposvetska cesta 1. (1)
Skobelnik
kombiniran ln v dobrem stanju, kupim. Najnižje ponudbe pošljite na ogrL oddelek »Slovenca« pod: Skobelnik 45 6-7026. (k)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030.
Zahvala
Tai vse teraze sočutja, poklonjeno cvetje tn spremstvo
na poslednji poti naše predobre mame, gospe
Gabrijele
vitez
Pogačnikove
izrekamo vsem našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini in častitim sestram sv. Vin-eeneija Pavelskega.
Podnart, v maju 1936.
Žalujoči ostali
mi je padla v Dravo. Najditelja prosim, da jo odda : Maribor, Aleksandrova 33. Demeter Glumac, kotlar.	(e)
L. Oanghofer:
87
9cad HiMns
Roman
»Otroki Otroki« se je vznemiril Tasilo. »Kaltš-ao si pa spet zdaj ugenilal«
Kiti je šla z roko čez oči. »Ugemila? No, v božjem imenu! A ti Ana, kajne, ti si vesela?«
Mlada žeina je objela deklico. »Na tihem sem upala. In sd res prišla. Hvala ti!«
Tasilo, ki mu je veselje zažarelo v očeh, je rael sestrino glavico v svoje dlani. »Vrabčeik ti, mali, ti si ljubeznivo, ljubeznivo deikle. A tega ne bi smela narediti. Saij je vendar čisto nemogoče, da bi papa —?«
»Če ve? Seveda ne! Drugače bi me zaklenil v sobo. A nič naj te ne skrbi. Z očetom bom te račune že uredila.«
»S kom si pa prišla? Vendar ne sama?«
»Bog vari! Teta Gundi se ni upirala. In mi je dala oskrbnico s seboj.«
»Kje pa je?«
Z dobro pogojenim začudenjem se je o®rla Krti skozi okno. »Sam Bog ve, kod hodi! Jaz sem seveda ko krt stekla naprej, starka je pa počasnih nog.« Da bi se otresla tega kočljivega pogovora, je spet objela Ano okoli vratu. »Kako si lepa! Ne morem se te nagledati. In kako sem vesela vajine sreče! To je dan zame —« Kakor v blaženem opoju si je pritisnila roke na prsi. »Raznesti me hoče! To je tako lepo, talko veliko — za to nimam več prostora. Kričala bi rada, kričala na vse grlo!« Tedaj se je zadela s pusti ob bisere. »Večni Bog! Zdaj bi skoraj pozabila —« Z drhtečimi rokami je odvila ogrlico. »Vzemi Ana! To sem prinesla zato. Moje največje bogastvo! Te bisere je nosila moja mati. Vzemi jih! Mama ti jih daje. Prinesli ti bodo srečo. Tebi in mojemu Tasu!«
Tedaj so se zaloputnila vrata. »Odhod!« je zaklical sprevodnik in prodiren žvižg je presekal zrak. Prestrašen je Tasilo spet odprl vrata. »Hitro! Hitro!« Skočil je ven, pomagal sestri iz voza in jo poljubil. Pritekla sta dva sprevodnika, ljudje so hiteli vkup, iz vseh vozov so se prikazale glave potnikov. Tasilo se je držal z eno roko za prijemni drog pri vozu, ki se je začel počasi že pomikati, z drugo je objemal sestro. »Kje je Roza?« Menil je oskrbnico. »Kje je? Ne pustim te same?«
»Toda Tas! Za božjo voljo!« je zajecljala Kiti. »Tam je vendar!«
»Kje?«
»Tam! Tam!« Pokazala je nekam t<a med
ljudi.
Sprevodnika sta klela. Eden je hotel zapreti kupejna vrata, drugi odtrgati Tasilovo roko z droga. Za ljudmi se je pojavila rdeča čepica postajnega uradnika, dočim se je Forbeck krepko prerival s komolci skozi ljudsko gnečo.
»Toda, Tas! Tas!« je tarnala Kiti. »Vstopi vendar! Tvoja žena je v vozu —«
Ana se je pojavila pri vratih in stegnila obe toki po Tasilu.
»Nazaj Ana! Padla boš!« se je prestrašil Tasilo, in da bi zavaroval mlado ženo, je izpustil ■sestro ter skočil na stopnico. Sprevodnika sta ga potisnila v kupe, eden je. viseč na vozu, zaprl vrata, drugi je obrnil medeni zaklop.
Kiti je gledala za hitreje in hitreje vozečim vlakom. »Zdaj potujeta. In sreča z njima. Ker sta imela pogum, da sta si srečo proborila.«
»Pogum?« je dejal Forbeok z drhtečim glasom. »Če hrepeni srce po sreči, je pogum poceni. Kdor se hoče pokazati pogumnega in si priboriti srečo potrebuje še trdnejšo pravico ko samo pravico svojega hrepenenja. Vaš brat je imel to pravico. »Vzel je, ker je dajal, žrtvoval, da bi pridobil več.«
V ovojem nemiru je odkimala z glavico: »To mi je preučeno, tega ne razumem.« Opazila je žgočo rdečico, ki mu je zalila čelo in lica, in se je zmedla. »Pa ne, da bi vas razžalila. Kar sem rekla, ni bil očitek vam — prej meni!« Povesila je odi in privila labodje ogrinjalo tesneje okoli ramen. Brez besede je šel Forbeck ob njej, ko je krenila dalje ob tiru. Tedaj je dejala tiho: »Prosim, razložite mi, kaj ste s svojimi besedami mislili?«
»Denite: vaš brat ne bi bil, kar je, plemenit po rodu, bogat, neodvisen mož, ki drži svojo bodočnost trdno v rokah — temveč mlad človek brez imena, brez imetka, brez družine, na cesti doma. In denite: neusmiljena muhavost usode bi bila hotela, da bi se njegovo srce oklenilo deklice, ki ga od nje loči vse, kar imenuje svet oviro. Kaj menite, ali bi imel vaš brat potem še pogum, da bi si priboril svojo srečo?«
»Gotovo! Potem še prav posebno!«
»Ne, kontesa! In gotovo ne, če bi bilo njegovo nagnjenje tiste vrste, ki zveni v sleherni žilici ko čiista struna in dviga vsega človeka, četudi ubija v rajem vsako upanje. Kako bi tudi mogel zlorabiti veselo igro, ki se pridruži v njej mladost k mladosti? In če bi se v srcu tiste deklice reis tudi vnela zanj iskrica naklonjenosti? Ali naj bi bil to iskro razpihal v viharju strasti do plamena, ki visoko zaplapola, in spet ugasne, ko se človek iz-trezni? — Mar naj bi bil poskusil prikleniti v prvem opoju ljubljenko nase? Ali naj bi jo bil pregovoril, da mu žrtvuje ime in rod, brezskrbno udobje v domači hiši in ljubezen očeta, ki bi ne bil nikoli privolil v takšno zvezo? In kaj bi mogel ponuditi v zameno za te žrtve? Blažen opoj kratkih ur. In za rožnatimi tedni vrsto let, polnih tistega grenkega boja, ki je delež resnega umetnika ob začetku njegove poti navzgor! In vsak boj ne vodi do zmage. Če obnemore pred ciljem? Ce se v tem trdem boju razdrobi njegov talent? Če izgubi poslednje, kar bi bil rad dal svoji ljubljenki za vse njene žrtve: da bi smela biti nanj
ponosna, da bi smela vanj verjeti, da bi smela upati na njegovo slavo in čast. Kaj potem? Tvegati za ljubljenko možnost takšne sreče — ne, kontesa, to bi ne bil pogum ljubezni, bil bi pogum tatu!«
Razžarjenih lic in napeto prisluškujoč v svoji razburjenosti, je šla Kiti poleg Forbecka. Potem je dvignila oči. »Da, gospod Forbeok! Zdaj razumem! Vse!« Glas ji je omahoval. »A potem? To vendar ni konec. Vedeti hočem, kaj se bo zgodilo z n j i m.«
»Trdo bo njegovo življenje, vendar ne brezciljno.« Izogibal se je njenih oči. »Ljubezen je sreča, četudi ostane sama. Njegovo delo ga bo tolažilo, njegova umetnost. In morda mu ta le izpolni vsaj eno upanje njegovega življenja in ga dvigne v ponosne višine, tako da bo po letih kdaj mogel reči o ,sebi: nisem se ustrašil boja, kjer je mogla zadeti izguba samo mene, bal se nisem najbolj strme poti in v teh letih, ko se jt toliko spremenilo, je ostalo eno v meni vedno enako.«
Kiti je prikimala. »Tako se bo res zgodilo. Z njim! To vem. A kaj bo z n j o ? To je pač oproist-ljiva radovednost, ali ne? Torej? Saj ste sami priznali, da mu je bila dobra — četudi menite, da je bil samo drobcen plamenček?«
»Čas ga bo pogasil. Pozabila bo.«
»Pozabila? Tako? To bi bilo v resnici pripravno. In zgodbe bi bilo konec.«
Postajna ura je udarila pol, in odmevajoče sta se razlegla udarca po prostranem peronu.
Forbeck se je prestrašil. »Oprostite, kontesa, pozabil sem — naročili ste mi, naj pogledam na vozni red. Hiteti morava, če nočete zamuditi Tam-le, prav ob koncu perona stoji vaš vlak, odhaja v nekaj minutah.«
»Vem. Ob dveh in osemintrideset minut!« je dejala Kiti in pospešila korak«.
»Vi veste?«
Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karel Ce6.
Izdajatelj: Ivan Rakov«1®
Urednik: Viktor CenčiJ.