tribuna LISTSLOVENSKIH ŠTUDENTOV LETO XIV. Mubljona, sreda. 8. I. 1964 štev. 1 Hiiii KARAKTl RISTIKT IN BIROKRACUA §j Vsakdo ve, kaj so kariikterlstike. J §jf Vsakdo tudj ve, da pišemo leto j I 1964 in da bo kmalu minilo dvaj- | 1 set let od osvoboditve. Vsakdo ve, §j 1 da potreboije karakteristuko npi*. 1 1 ca odsluženje vojaškega roka, za 1 1 štipendije. Vsakdo tudl ve, kako I m se pišejo karakteristike, „, g 1 Na eni ali dveh tipkanih stra- jj m neh n e k d o zajame vso osebnost | 1 prosilca, ga okarakterizira, da bi | 1 tisti v podjetju, zavodu ali družbe- || jj nem organu vendar vedeli s kom | J imajo opraviti! fcekdo, ki piše ka- § 1 rakteristike, je na .vsak način po- 1 I klican, da to dela in je največkrat 1 1 zelo dobro seznanjen z lastnostmi 1 m osebe, o kateri podaja svoje mne- jj 1 nje. Zato pa tudi pišejo karakteri- i i stike kar povprek, po dobro miš- J ljenih kalupih, da jih razlikujejo 1 največkrat zgolj drugače zasukana j fraza, imena in rojstne letnice pro- P silcev. To je ena plat karakteri- g stik — da so anahronističru biro- 1 kratski papir. In vse to opravlja- §1 1 nJe (pisanje karakteristik) je polno | I konspirativnosti, to so pravcaie jj g tajne marginalije — birokracija je g 1 pač iz njih napravila svoj obred, ( 1 v katerem se izživlja — tako da Je 1 §§ mučno tistim, ki karakteristike pi- 1 1 šejo, in je nelagodno onim, ki za- | 1 nje prosijo in #h potem v z a - = 1 lepljenih kuvertah prenašajo m | od vrat do vrat. 1 1 Včasih pa nastajajo karakteristi- | p ke tudi drugače — ne po dobrona- g 1 mernih kalupih, ampak po drugili 1 I pogledih in ozirih, ki so pobarvani | g s kričeče osebnimi nagibi. Temu jj g pravimo po domače — ha, se mu jj I je maščeval, ali, kar dobro mu jo | 1 je podkuril — v pravniško-časni- g 1 karskem jeadku pa — zloraba po- | 1 ložaja in funkcij. To je druga plat M 1 pisanja karakteristik. Res je sicer, j| I da so taki primeri redkejši in. da j | se je praksa skoraj povsod pravi- g 1 loma odločila za standardne, puhle g 1 kalupe, vendar se tudi to sem in g 1 tja dogodi. O nerazumJjivih. kriii- B 1 cah, ki Jih tak prosilec potem do- 1 1 življa, in o tnoralni škodi, ki jo i j naša stvarnost zaradi tega utrpi, j 1 ne bi pisal, ker si to tako in tako 1 | spoštovani bralec lahko sam pred- I 1 stavlja. I 1 Takoj po osvoboditvi, ko je po- | 1 vsod mrgolelo takšnlh in drugačnih g 1 ljudi in ko se je naša r^volucija | §§ utrjevala, tedaj so bile karakteri- 1 1 stike eno izmed nujnih obrambnih 1 1 sredstev mlade države. Toda danes | 1 — danes so nekaj, kar ponižuje. 1 I O meni, o tebi pišejo skoraj ne- 1 = znani Ijudje, kakšen in kaj si. Ka- 1 I kor da kdo dvomi, ali so tvoje g I moralne kvalitete take in take: ali 1 I nisi ti zoper naso družbeno uredi- i | tev? O zločincih naj pišejo karak- | § teristike naši organi za notranje ¦ I zadeve in pristojni v kazensko-po- i | boljševalnih domovih. Te karakte- | | ristike so brez dvoma potrebme, so 1 | eno od obrambtiih ukrepov ufejene g I družbe zoper kriminaliteto in teror. 1 I V čem pa so potrebne karakteri- | 1 stike, o katerih je govora? Odgo- J I vor: za krepitev birokracije. 1 B.Paš SAMOUPRAVA NA UNlVERir S študenti ali brez njih? Čeprav se raaprava o novih statutih univerze in fakultet še fti razvila tako, da bi v njej sodeloval zares najširši krog štnidentov, lahko ugotovimo, da je bil v zadnjem času napravljen velik korak na-prej. Ni nujno, da izhajamo pri osvetsljeva-nju dos&danje razprave Iz nasprotujočih si stali&č o sodelovanju študecitov v uprav-Ijanju fakultet, vandar menim, da je prav takšno obravnavanje najbolj ilustrativno. Gre za dve stališči, lci obe poskušata najW svoje opravičdlo v okviru ustave SFRJ. V 10. členu Ustave beremo: »Delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji, vzpostavljajo kot člani delovne skupnasti medsebojna delovna razmerja in so pr' samoupravljanju enakopravni...« Po prvetn stali&ču, zagovarjajo ga pred vsern člani statut-arnih komisij pri uni- verzi in fakultetah iz vrst predavateljev, študentje niso člani delovnih skupnosti Ln zatorej niso nosilci samoupravnih pravic na fakultetah oz. univerzi, pač pa lahko sodelujejo preko svojih predstavnikov v organih samouprayljanja fakultet pri stva-reh, ki jih več ali manj zadevajo, zlasfci pri študijski tn materialni problemat.iki. V sklepih s posvetovanja fakultetniJi šfeudijskih skupin za statute, ki je bllo 25. dec. preteklega leta, so ta vprašanja os\fetljena z druge strani: gtudij je družbeno potrebno delor zato je definicdja, da so č>lani delovne sk\i / — Z mano bo bolj slab intervju. Silv©-strovala sem kakor vsako leto doslej: doma pri starših. Gledali smo televizijo in obujali spomine. Ne, prav ni<5 mi ni žal, da sem se tako zabavala. To je zame praanik, ki ga najraje preživim s starši. — Televizijski pragram? Pihnili so ga Bpograjčani, ljubljatiski spored pa se nv je zdel osladen .. S. B., študent elektrotehnike, šesti blok. — Vsi maji kolegi sm> odpatovali v Skopje. Ostal sem sam in tako sem silve-stroval kar v sobi pri radijskem sprejem-niku. Imel seai tudi še nekaj dela, pro-dajal sem pred prarniki kn.j:ise pri Državni založbi. pa sem urejeval zadn.jp račune .. ¦ —• Na ka.j sem mislil opolnoči? Na niL. Sem študent brm želja. Naslpdnjp jutro sem v mestu sre^al znance In v Emoni smo zalili Novo leto. To ,je vse, kar mo-rem povedati o pričakovanju novega leta. • J. S.(" študetltka stomatologije, peti bloifc. ¦..-.-.- ¦ - - — Noč na Velrki planini. Dva za dve? Ne! Dve za dva. škoda, da se>m se morala baka hitro posloviti zaradi dežursfcva Dru-gi so ostali do nedelje. — Cesa sem se nnjbolj bala? MedvBda. N&kdo od sosednje diružbe nas je prasbra-šil, da je videl medvedje stopinje v sne-gu... — Med drugim sem morala budi gazlti sneg, saj sem bila edina brea smuči. Sicer pa: konec dober, vse dobro. P. I., študent 4. leinika tekstilnega od* delka FNT, četrti blok. — Novo leio sem preživel m urnlh no-gah. Bil sem natakar. Zaslužil niti nisent dosti, komaj štiri tisoč dtnarjev, napitoine pa niti za tisočak nisem zbral. — V čigavem objemu sem bil opolnoči? Ni bilo prilike, pa tudi časa ne. Vsi so hoteli, naj jim čimprej prinesem novo steklenico. .. B. K... šfcudent elektrot&bnlke. — Btlo nas je okrog petsnajst šfcudentov. Do trde teme smo gazili sneg do kofie n» plajtiini Razor, na hrbfcu sem nosil dva para smuči in 30 kg težak nahrbtnik. Po-nofii smo petali č©\'apčiče in priredili re-vijo na ledu ob.soju lune in petralejk. ' — Užibkd? Razgledi po Julijsklži alpah, čudovit« črede gamsm', ki imajo pod Vog-lorri svoj rezervat. Tako smo že pri kraju, čeprav bi še l»hko zapisali na tisoce drobnih mozaikov iz novoletnegfa razpoloženja. DoČakali amo tudi ta trenutek, ki je ostal resničen do takrat. ko smo odprli vrata in Je v nas udaril hladen zrak in resničnost dneva. -de- M HONORARNE ZAPOSLfTVE ŠTUDENTOV: KJESOMEJE? V trenutku, ko sem s tovariši pri honorarnih zaposlitvah pričel s pogovorom, je vstopil nekl mo-ški: »Ali mi lahko priskrbite...« Iskal je inštruktorja za hčerko, ki obiskuje srednjo šolo. »Lahko, prosim za ime in na-slov!« Pod zaporedno številko ena je pred mojimi očmi registrirano pr-vo naročilo za honorarne zaposlit-ve študentov v letu 1964. V pre-Aeklem letu je znašal bruto promet honorarnih zaposlitev približno 259 milijonov. S tem so zabeležili do-slej največji porast prometa in števila zaposlenih. Najuspešnejši mesec je bil november, saj je 4a-krat celokupen promet presegel 20 milijonov. Milijonske številke dajo slutiti, da se za njimi skriva dober za-služek zaposlenih. Pa dajmo bese-do članom socialno ekonomske ko-tnlsije: S honorarnimi zaposlitva-mi v prostem času hočemo poma-gati socialno šibkejšim študentom. ki si lahko na ta način oskrbe manjkajoča denarna sredstva za študij. Osnovna naloga servisa je torej preprečiti vsako zaslužkar-stvo, ki bi se zaradi ugodnih po- gojev izplačevanja (nizke dajatvel utegnilo razviti v okviru honorar-nih zaposlitev. Zaradi tega srno ob koncu preteklega leta sprejelt pro-gresivno lestvico za odtrgovanje odstotka dajatev, omejili pa smo zaslužke z največjo letno vsoto 600.000 dinarjev. Pri zaslužkih do 150.000 din se odteguje 5 odstot-kov, pri večjih, npr. pri vsoti 600 tisoč din, se odtrga 45 odstotkov. Na ta način so zaslužkarstvo znatno omejili, vendar je btto še v zadnjem času nekaj primerov, ko so hoieli otroci — Uudentje in študentke, preko študentskih honorarnih zaposlitev registrirati račune svojih očetov — obrtnikov. Seveda iz te moke ni btto kruha! Koliko je vredna ena ura študen-tovega honorarnega dela? Enotne urtie postavke pri hono rarnth zaposlitvah nimajo, giblfe pa se ta znesek od 200—300 din. študentje, ki se skozi vse leto ob-časno honorarno zaposlujejo, za-služijo pribltžno 100—150 din. Ne-kateri so redno zaposleni, na pri-mer pri RTV kot napovedovald, administratorji, pri šnemanju. Najbolj množično se študentje za-poslujejo pri različnih inštitutih, na javnih prireditvah, razstavah (skoraf na vseh razstavah na Go-& spodarskem razstavišču). Veliko večino del opravijo študentje za gospodarske in družbene organiza-cije, manjši pa je delež uslug za-sebnikom, predvsem so to inštruk-cije in manjše strokovne usluge. Kdo vse se zaposluje? Ce bežno pregledamo kartoteke zaposlenih, vidimo, da je največ tistih, ki jim je servis najprej na-menjen, študentov s slabšim gmot-nim položajem. Ostanek tvorijo maloštevilni »srečniki« z zelo vi-sokimt zaslužki, pa povprečni mla-dl Ijudfe, ki bi radi zaslužili kak dlnar zraven rednega mesečnega proračuna, za klno, cigarete, šport. prijatelje... Kadar govorimo o študentih, ki sfc honorarno zapos-lujejo,'ne bi smeli prezreti dejstva, da je nfihava osnovna dolžnost, študij, In kako izpolnjujejo štu-dijske dolžnosti? Nobenega dvoma ni, da so ti študentje v primerjavi s tistimi, ki itnajo preskrbljene materialne pogoje, v neenakoprav-nem položaju, saj izgubljajo dra-goceni čas, ki bi ga lahko upora-bili za študij, neredno obiskujejo predavanja in vaje. Vse to se jas-no pozna pri študijskem uspehu. čeprav nimamo na voljo podrob-nejše analize študijskih uspehov honorarno zaposlenih študentov. Res pa je do neke mere, da imajo študentje, kl se zaposlujejo, že po naravi smisel za delo, torej tudi* za študij, vendar tega pojava ne kaže preveč posploševati. Dejstvo. da se bruto promet iz leta v leto veča, prav gotovo sledi iz poslab-šanja materialriega stanja študen-tov v tem obdobju, nedosledne ka-drovske politike, štipendiranja... Honorarna zaposlitev je ob mno-gih in zahtevnih dolžnostih, ki jih pred vsakega študenta postavlja druiba, in ki so se s študijsko re-formo še povečale, prenehala biti hobby, pri študentih že več ali manj tradicionalna dejavnost. To je zdaj nujno zlo, ki ima z načeli sodobnega zahtevnega Študija prav malo skupnega. . Z dohodki od honorarnih zapo-slitev se tvori sklad samopomoči. ki predstavlja nerazporejena sred-stva, s katerimi razpolaga univer-zitetni odbor. Po največjem trenutnem proble-tnu pri honorarnih zaposlitvah nt ireba spraševati, saj ga lahko za-sledi vsakdo, kl ga pot zanese okrog poldneva v zgradbo, kjer ima sedež univerzitetni odbor: pro-stori. Za zaključek še ugotovltev, da so honororne zaposlitve v sedanjih pogojih študija obremenitev, fci bl morala prej kot slej odpasti, sred-stva bo treba zagotoviti na dru-gačen način. Razen omejitve višine zasluzka bo treba postaviti mejo med delom, ki je nujno potrebno za študij in življenje študenta, in delom, ki ima za posledico po-stavljanje študijskih obveznosti na drugo mesto. IVO VAJGL Pomankanje pedagoškeg8 kodio Kadar govorimo o stopnj&vanju visokošaSskega šiudija cziron.a o preoblikovanju strokovnega kadra in novih po:eh vjsokosolskih zavo-dov pri nas. mnogokrct pozablfamo ludi na Gsncvno vprašanje, ki je s tem tesno povezano: to je ur. rcz-no izpopclnitev pedagoškHi kcdrov, nphova etastičnost -pri izvetjanju šolske reforme in tudi kriterij pri sfrsjemanju novih učnih mcčS. Vse ustanove prav gotovo ne de-lajo v istih pogojRi. Najbrž še naj-bolj drži dvoje: stari in izkušeni ^re-davateljski kadri se opirajo na tra-dicijo in se ne menijo dosti ?a, nove ukrepe,~mlad! so toiiko bolj elastični, a nimajo izkuienj starejših ko^egov. Obojim pa priinanjkuje možnosti za tistf posege v pedagcško znanstveni praksi, ki jih terjajo moderne me'o-de pouka na visokih šolah. Se?n lah-ko brez pomisieka uvrstimo skrom-ne finančne možnosti us.anov in šol. Odtod morda tudi izvira upanje, da bomo po-nanjkarije dela s študen-ti v inštJiiitih in drugih znans ve^ib ustanovah ž*« kar dobro nadomestili s predavatelj! iz protevodnje. Takšno u"^nje je na«r»reč zmotm vsp »'otlej, d^iile- s št"»^°ntom ne rešuje o za-pi«t?i?'h riružbenih a!i proizvodni*» nro-b!?m*H'. <*; • ie fnženir v praksi f'ober, rrn +r» la'j'»iekod zastarele ali pa so pou nivo-jem, ki ga prediideva stopnja šole. Glavni vaslog za to je nedvomno y le neka?!etni praksi predavanj na viš-ji šoli in pa v mini oalnih mož ostih uvajanja vizualnega nduka (?aradi po-manjkanja rripomcčkov). V te n po-gledu bo č^s .i?gla:lil marsikakšm ne-spretnost. Balj zaskrbljujoča pa je idcvi-.iGSt pouka, ki zaosta^a. Tu ni govora o tem, da so proiesor-ji višjih šol premalo aktivni na svo-jem področja. Mnogo jih je, ki se trudijo, da bi svoje delo dpravili čim bolje in da bi mnogo svojega znanja prenesli na mlada generacije. Tpda prav gotovo je, da bodo moruli svo-je znanje še pogloiiiti in sistematizi-rati. Dejstvo je. da jena vseh mari-borskih visokošblskih zavodiii se aj le nekaj rednih profesor.jev, ki so kon-čali tretjo stonnjo študija ali onravili doktorat. Fodaki sicer rr~"'"'" da je tudi iieka* os'aHh vy= jo c*Ao'' <.-<. ..se-Pri vse-n iem pa n°^ nfecej , ..-iu ¦c pre-•»*i ka- r, še n; ^ii h '".v-v..rM«: 1. covci' Ji stcvilo rednlli X^^,.^,)T-jev in asšstentov, 2. obstoječe učne moči kvalificirati za dobre ^rofesnrje, ki bi imeli s-ni-sel za raziskovalno dejavnost, 3. žasrotoviti materi^lne pogoje. ki omo^očain solidno znanstveno "¦"> pe-dagoško delo. M. PRAŠNICKI TRIBUNA STRAN 4 Konec decembra sj ^e s^i.^ i^a ^v^j drugi redni sestanek' izredn] študentje vlš-je ekonomsko ko^srcialne šole'v. Maribo-ru. Sodelovali so predstavniki dasetih az-med enajs:ih sekcij, ki so .se pripeljali v LjubljanO iz vseh kOncev Slovenije. -¦ Dnevni red je namreč pre'dvidel razpla-vo o stvareh, ki so za štuc-ente bistvenega . pomena: iftformacije o izo-bražeVanju eko- •' nomskih kadrov, dokončno sectavu pro-gramov deia sekoij izrednih študentov v -tem študijskem letu in plan obveznosti šole do sekcij.- ^ '. Na sestanku so sodelovali tudi nekaferi pr^dstavniki organizacij, v akviru* katerlh delujejo posamezne sekcije izrednih štu-dentov. : • Ugotovili so, da so vse sekcije že zače!e. z rednim delom, nekatere celp že v sep-tembru. Njihovi plani. deia» so postavljeni precej široko, še posebej plan sekcije pri skupnosti železniških- podjetij Slovenije,-ki je dosegJa.izredno ugodne študijske po-' goje. Vsi študentje, filani te sekcije, imajo namreč vsak drugi teden po dva dnj pro-sto, da se lahko udeležujejo celodnevnih se- ELEKTRO —.TOLMIN ToEmin, Zalog št. 11 lel. Tc!nn!n 47 podjeii? za prencs in razdeijo-va^je e!&ktrične encrgije * Leics prazmuj« naš kblekšiv deseto cb^inico ploilnega ds-lovarj.3. Za to • obletnico, po-sebrso ps §e ob No^/arn Isu, iskrehe česillke. • Umlm odjemcsh^' ¦rs^ktn*^ enor!fs in pr !ovari- šcs;i ssii za sz. ' ~r"fn zahva!|u)emc! m:.narje-v v i^^i^,,.;:^. x^.n. v^c ^.,^^c! :ta- ' ciis, kaierlh člani še n'sj ¦ do-segii tolikš-n..^a razutrtžvanja v svcj.h orgaiiisacijah, so seitavile obieine plane svojjega Aela. Najvočji del predmetrvv ozirbma .izpitov hj.neravajo prip^aviti s sgminii-rj.j^ " Za preJinece, ki so sejv nekajletpi praksi po-kžzali kot' laže ..raziriiijivi, so ste ponekod odljčili za drugd oblikt): individualni štu-ctij z obJaLnimi"kcnzu.tacijaTnd. Ta oblika je seveda pfscej cenejša, a po drugi stra-ni zahteva več štjidija 'n prad.vsem še več vz;r2'jno3ti. Prav zaradi tcga pa so zamiš-ljone tudi staln0 tor.zuiracije, da ostane k^!ek;jv. trden" in da štud&ntje drug dru^ gcga spodhujajo k nadaljnemu delu. Ve- . l:k odstotek šiudentov, ki so obscali sredi poii, jeravno največjj problem izrednega šc.:J;ja nasploh. Letos so prvič nekatere sekcije izrednih študsntoT/ progra,mira!e tudi- skupne pri- -prave za izpčte iz predmetov- II. : le"n:ka. V;a leta dosedaj so sekcije ' izred-n:h š':udentov dajale poudarek pomoči no- ~ vim študentom, torej pripravi izpitov pr-vega letnika, V .drugem letniku.so nam-reč običajnp razlike v številu opravljenih izpitov posameznih študentov in v pred-metnikih oziroma Učnin načrtih tako veli-ie, da ni bilp nikoli mogooe zbrati dovolj velike skupine, Letos bo to verjetno mož-nj. ker b(f-mogoče račiinati na študente več generacij, ki ndso še vsi opravili izpi-tov iz nekaterih predmetov. Nnjveč poudarka dajejo seveda vsi pri-pravam na izpite iz gospOdarske matema- eiconornije. Za njimi pa so takoj ostali spJošni predmeti I. lemika — ekoaoniika podjecij, knjigovodsfcvo in splošno gospo-darsko pravo. Iz vseh teh predmetov na-meravajo skoraj vse sekcije pripraviti iz-pite na svojem sedežu.' Ter pom&iii, -Sa še? nanj pripravija večje število študejitov skupaj — večinoma s seminarji ai ski^p:4-skimi konzuJtacijami. Ker vse stroške za tske izpite ria sekciji nosi šola, je to za študente tudi finančno velika prednost, tudi če pustimo ob strani pcmembne . ele-inente — potovanje, utrujenost, izguba de-lovnega časa (ponekod morajo še vedno šrudentje za izpite uporabijati samo redni dopust ali pji po izpitu delati popo^dne irf nadomesfeiti izgubljeni delovni čas?!). Zaradi koordiniranja obveznosti proie-sorjev šole in planov potreb po njih fta posameznih sekčijah je po planih dela. sek-cij tudi VEKŠ sestavila syoj plan obvez-nosti do sekcij. -Kaže, da bodo nekateri profesorji tudi po štirikrat.mesečno poto-vali na posamezne sekcije, da bi se tam sestall s študentj na predavanjih, kra-:h 2—3-dnevnih setrninarjih ali na izpitih. S:a-tistični" podatki, zbrani za obdobje sep-tember — sredina. decembra 1963, kažejo, da je bilo takih obisicov na skupno ll\sek-cijah že več kpt- 30! Približno polovica od-pade na organizacijske sestanke s študen-ti, ostala polovica pa na pedaga?ke obi-ske (predavanja, seminarje, izpdte) Prihodnji sestanek sekcij bo na sedežu brežiške sekciie. . Na IV. skapc,:___ /_... __ tov vis|e ekonomsko konierclalne šo-le so razpravljali predvsem o^amo-utJravUanju štud^niov, o Lvenštudijv, ski dejavnosti in o si ateri ilnem sta-nju -šiudentov. V samoupravljavij študentje VEKš peka?ali veliko aktlvnpst v sve-tu.jn upravi šole tLr rr| študijslu ko-misiiji' uprave šole. Vcliko šlaLše so sr orlrezali sveti letnikov, ki so bili "O ustanovljeni. rialno stanje študentov je prav-zar.rav eden izmed poglavitnih vzro-kov pasivnosti študeniov v izvenštu-diiski deiavnosti, vendar ne moremo reči, da študenti snloh-ničesar ne de-l?n"o tudi izven študija. saj so prire-dili vrsto šnortnih tekmovan} inkultnr-no prireditve v počastitev naših nraz-nikov ter r>pkaj predavanj iz idejao vzgojnega dela,« je navedla v svojem ______ ^edsedilc- dentov Alija Paj V poročila je :'i. da število štipendij pada in se talia že :y ¦ . lja problciti, kje si naj |tude4si,i, ki imajo slabšo materialno osnovo za študij, priskrbijo potrebna der~v-~ sredstva ža nadaljevanje študija. E -dvoma je, da študent, ki si mora rri-skrbeti primerna finančna sredstva, izgubi mnogo svojega prostega časa in seveda t<* večkrat odloeilno vpliva na študii. V razpravi so soglasno spre-jeli predlog, da naj bi se študentje šole, ki nimajo dovolj denarnih sred-stev, honorarno zaposlili pri Zavodu za ekonomiko okraja Maribor, kjer nai bi pomagali pri snemalnih delih. Na skupščini so predlagali tudi. da naj se ustanovi študentski klub OZN. —niš POČITNFŠKA ZVEZA NA UNIVERZI Nič več servis za izposojanje Ceprav je PZ organizacija, za katero je med študenti Ijubljanske univerze največ mnimanja, saj je vsak peti študent ferija-lec, pa moramo priznati, da je bilo delo v organizaciji sami stihijsko in nenačrtno — prepuščeno prizadevnejšim posamezni-kom. 2e od predlanske skupščine PZJ v Skopju težimo za tem, da se dejavnosi PZ prenese na osnovne enote, to je na dru-žine po fakultetah. Ugotavljamo pa, da se študentje po fakultetah neradi lotevajo dela v organizacifi, na katero gledajo zvi-ika, podcenjevalno. Posledica takšnega od-nosa nekasterih FO je, da je bilo čutiti v lanskem letu razen na medicini, ekonomiji in FNT popolno mrtvilo; nekateri Mudent-je, ki so kljub temu kazali zanimanje za PZ, so biti tako vezani izključno na JO univerze, ki pa s to dodatno obremenitviio in s svojimi slabostmi in mogel izpolniti nalog, ki si jih je zastarM, saj je namesto koordinatorja dela druiin postal »servis za isposojanje šotorov in izdajanje tnair-kic«. Seveda pa tudi delo samega 10 ni bilo najbolfše, kar fe bilo prav gotovo po-sledica na hitro setavljenega odbora — pone-kod celo preko poznanstev, saj se je zgo-dilo, da so postali člani odbora neferijalci. Povesava z UO ZšJ je bila zelo slaba in je bila morda prav zato tudi pomoč oz. dotadja premajhna. Za primerjavo naj omenimo, da je v Lfubljani zna&ala 200 tisoč din, v Novim Sadu 2 milijona in Sa-rajevu 2 milijona. Ker je letas zaradi zaklfučka Uudija in študijskih obveznosti večina članov stare- ga odbora opustila delo, je peščica pte-ostalih sklenila ob pomoči 10 PZS končno dati PZ na univerzi tisto mesto, ki fi pri-pada. Na sfcrbno pripravljenem seminarju $i fe odbor sam vzgojil nov kader, ki je v dobrem mesecu pokazal, da se tudi feri-falcem obetajo lepši časi. Odbor je vzpo-stmM tesen kontakt z UO ZSJ, aktiviral vse dosedanje in ustanovil nove druHne po fakultetah \n se povezal z vsemi osta-limi univerzitetnimi centri, Naj omenimo, da bodo 10 vseh centrov v letošnjem letu orgairtizirali »Marš bratstva in enotnosti« na relaciji Split—Makarskd—Podgora—Vis, posvečen 20. obletnici bivanja maršala Tita na Vtsu, z ttdelezbo okoli 20 tisoč študen-tov iz vseh republik. čeprav odbor Še ne namerava opustiti izletniške in ostalih de-javnosti, pa se vendar kaže težnja, da se vsa dejavno&i prenese na druiine, fcj naj bi nabirale kadre predvsem iz prvih letni-kov, 10 univerze pa naj bi postal končno le koordinator dela družin. Njegave večje akctfe Jri bile: tradiciondlno li-dnevno po tovanje po Poljski, arganiziranje letovantf in izposojanje šotorov. Da pa bodo 10 in odbori po fakultetah cilj, ki so si ga zasta-vili, tudi dosegli, pa fe nujno, da univer-zitetni in fakultetni odbori ZŠJ nudijo po-leg materialhe tudi pomoč pri reševanju orggntzactjsko-kadrovskih problemov. Ce pa se bodo družine po fakultetah uspele po vzoru ene izmed njih povezati še s športmmA in kultumimi komisijami. bodo napraoile še en korak naprej pri uvajamju kulturno-družabne in izletniko-športne re-kreachje med študente. S. RUTAR Po vegasti gazi sem se nejevoljen prebil do šestega bloka v Študentskem naselju. Z melanholičnim in otrplim obrazom sem se predstavil študentu, ki je pravkar odložil popoldansko delo. MILAN BRČIN, študent elektrotehni-ške fakultete, štipendist železaroe iz Zenice, sicer pa že pri koncu študija: 4. letnik. V bloku je predsednik odbo-ra študentov. »Kdaj pa si se že začel ukvarjati s študentsko problematiko?« »Lani; 27. maja so me izvolili za predsednika bloka. To mesto sem spre-jel v čudnih okoliščinah, saj so prišle kmalu po moji izvolitvi počitnice, ki so mi dale dosti dela.« »???« »Najvec težav snro imeli pri vzpo-stavitvi, ali bolje rečeno, pri spošto-vanju hišnega reda. V našem bloku so vsako noč prenočevali tuji Ijudje, ki so jih naši študentje pripeljali s se-boj, ali pa so prišli prenočevat v blok, ne da bi naša dežurna služba take obi-ske registrirala. Nemalo sitnosti smo imeli tudi s popotniki in študenti, ki so se nastanili v našem bloku. V mi-slih imam tiste študente, ki so prišli k Razgovor ob dveh nam kot kontaktni štipendistl preko mednarodne študentske organizacije oziroma preko odbora za izmenjavo študentov. čeprav je svet Naselja skle-nil, da našega bloka ne bodo upora-bili z začasno prebivanje tujcev, so ti vseeno v počitnicah prebivali pri nas.« »Kakšne nevšečnosti pa so povzro-čali ti »gostje«?« »Imeli so skrajno matomaren odnos do inventarja in reda v hiši. Zgodilo se je na primer, da so ti »kontaktni šti-pendisti« polivali po stenah vino, su-šili v sobah srajce in tako poškodovali parket. Nekdo si je med svojim biva-njejn privoščil tudi izlet nekam k morju, v bloku pa je v sobi pustil okno tia stežaj odprto. Ponoči je deževalo in veter je v sobo nanesel pravo jezerce.« , »Se je še kaj zanimivega dogajalo v »tvoji dobi«?« »Poleti smo imeli poleg vratarske službe, ki je tnočno šepala, tudi težave s tistimi študenti, ki so čez počitnice ostali v Naselju. V našem bloku se je formiral pravi kvartopirski kiub, kjer so v neki srobi igrali kot v Monte Car-lu. Igrali so na štirih mizata in to kar za čedne vsote.« »In kako ste igralnico odpravili?« »Nekaj študentov te baže se je odse-lilo, druge je obravnavala disciplinska komisija, tretji pa so se zresnili.« »Kaj si želiš, ko premišljuješ o ne-discipliniranosti?« »Da bi ne bil predsednik š t u d e n t-s k e g a bloka, temveč komandant kasarne. Potetn bi stanovalci ne metali odpadkov skozi okna.« Bsl. SREDNJEŠOLCI O SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI Prispevek na temo: ALIGREŠ? Današnjd družabni ples je doživel vsve-tu ogramen razmah. Razdelimo ga v dve akupini, ki sta si le toliko sorodni, da v obeh primerih plešemo v dvoje. Pri plesu gojimo predivsem družabnast m eatetsko Izvajanje posameznih gibov, zgolj mehanično gibanje in estetsko pravillno izražan.a posame^aiih plesnih figur. Iz tega izhaja, da ne more ustrezati v vsakem primeru e&tetskim ln moralnun v daružbi uzafeonjenlm nonnam. In če se končno vprašamo, zakaj naj bd bil ptes tudl špoft, odgo>vorimo na to prav lahko, ker je vežbanje In poraba mi-šdc enako važna kot pri vsakem športu. Erotičnl užiteik je potisnjen v ozadlje ln na njegovo mesto stopa špiortni užitek z željo doseči popodnost v kretnijah. Tudi za feportni ples so predpisana pravila medna^ rodno uzakonjena in ga lahko primerjamo z najbolj sorodnlrni športl, kot so katalka-nje in vonetno drsanje. Ljubljansika plesna šola, ki' jo viodi mojster Jenko, je v svojem koncejpibu oiientirana predvsem na družabni ples. Vsako leto obiskuje plesne tečaje 3000 do 3800 učencev s približno 45.000 obiskl. Naj-več od tega je prav srednješolske milaidine in Studenitav. Tujii študentje, ki šitudirajo pri nas, s^j oelo najbolj prizadierai. Zani-mivo ^e, da kažejo iaaredno zaniimanje za jiaše damače plese (pdlka, valček), kerpra-Vijo, da se pač modernih plesov lahko na-U6a doma. Dolgo časa je bil diružabni ples tretiran pri nas kot manjvredna oblika izživljanja. To je delno posledica starih nazorov, v velikd meri pa dogodkov, ki nlkakor ne sodijo na plesne prireditve. Še celo v bliž-nji pretieklosti so na vseh mladinskih ple-sdh točili alkobol in tako je mnogolkrat pri-šlo do neljubih izgredov, ki so blafili ugled celotne mladine, tudi tisite, ki se je prišla na ples kulturno zabavait. 2a dolgo je praksa v naših plesnih te-čajih, da se poleg golih plesnih korakov tn figur vičimo tudi osnov lepega vedenja. To se sioea: malce čudno siiši, ampak res-nica je, da čeprav je nekdo pri dvia>etih, mu js bonton še zmeram tui, MnogokraJt slišimo, kalko pride fant dekle prosit za ples malce preveč po domače: »Punca, a greš?« »Naš ciflo,« pra\i mojister Jenfco, »ni, da bi mladino naučill in jo silili s staromod- no meščansko uglajenostjo, ampak želimo, da bi bdili med mladimi odnosi sproščeni, vedri in hkrati v mejah etake tn esitetiike. Šola bl morala dati dijaku poleg telesnih spretnosti v oloviru telesne vzgoje tudi osnove drnžabnega plesa. Tu obstojajo vse možnosti, da se organizirajo plesni te-6aji na dostojni ravni. S tem bi tudd sred- n^ešolski plesi po ljubljansikih šolah lahko spet zaživeli. Vzrok, da so bili ukinjeni, ja prav ta: pomankljiva družabna in ples-na kultura.« »Moderni« plesni ritroi, ki so v biatvu muhe enodnevndce, so postald danes osnov-nl repertoar nekaterih plesnih ansamblov. Eedkio slišimo na kakem plesu v Ljubljani domačo polko, če se pa že »izjemoma« za-igra, vidimo plesati vse drugo, samo polko ne. Kdor si jo drzne zaplesati, je v hi-pu predmet posmeha, čeS, glej ga kmeta. Nismo proti modernim ritmom, daleč so že časi, ko sta dedek in babica začudeno gledala »nemoralni« swing, žalositno je le, da nas je sram vsega, kar le malo diši po domačem. Pravijo, da v Ljubljani manijika plesniii dvoran. Mogoče je to res. Kaže pa, da so v Narodnem domu, kjer so bile pred leti zelo obtskane plesne prireditve, morali ples letos opustiti, ker ni bilo obiskoval-oev. Verjeanl, če moreš! Temipona multanitur! Na visoki šoli za telesno kiiltuno so uvedli kot fakultabivni predim©t tudl pouik plesne vzgoje. Verjetno SK) res prav profesorji telesne vzgoje pokili-cani, da mlade ljudi poleg telesnih sprett-nosti nauče tudi osnove ritmičnega giba-nja po glasbi, saj je ples konec koncev tudi šport. Le če bomo pristopila k proble-mu resno, bodo tudi rezultati zadovolji\i; nikogar ne bo več sram izreči tistega: »Ali boš plesaLa z menoj?« I. MARENK Zgodba o neki seji Dogodilo se je, da je bil Huck povabljen na sejo. Kako in zakaj, tega mt ni povedal. Predstavnlca domske skupnosti (katere, tega mi Huck ni povedal) je čutlla potrebo, da Skliče sejo. Nanjo j« povabdla upravni odbor tega internata in še nekaj »neprlzadetih« ljudi. No in tako se je ubogi Huck znašel na sejl saml. Sedel je nedaleč od predstavnic« domske skupnostl. '>Poškilil« i« na kos bele-ga papirja, ki je ležal pred njo. Z muko Je prebral: DNEVNI RED: 1. Problem hrane 2. Zakaj nlso R. F. dovolili prisostvovati seji upravnega odbora . 3. Zakaj se zanika resnica o stanju v in-ternatu pred predstavniki tiska. (TukaJ je Huok polglasno zakašljal.) i, Plesne vaje 5. Odhodi in prihodi gojenk v internat ob praznikih 8. Pomivanje posode pri prvem zajtrku. Predstavnica domske skupnosti j« prečl-tala dnevnl red. Predsednlk upra\Tiega odbo. ra, upravnica Intemata in vzgojiteljice so vse točke obšli, kakor mačka lonec vrele kaše. Kukaj j« Huck spoznal, da ima vdova pravj češ da imajo »-starejši* prvo In zadnjo bese-do in da se jim ne sme ugovarjati. Pri šesti točki dnevnega reda se je zvede. lo, da so gojenke pri zajtrku v uniformah in da gredo z njimi na prakso. Predsednik upravnega odbora je pripomnil, da to ni dovoljeno ter je celo kaznivo nositi unl-forme izven delovnih prostorov, najmanj pa še na cestl. Seveda Je tukaj predsednlk poza-bil na slačiinlce, katerih bolnica ne zmore. Toda vse bi še bllo v redu, če ne bi Huck takrat opazil, da zraven predsednika uprav-nega odbora sedi glavna sestra bolnice - ln to V UNIFORMI. Nazadnje Je predsednik upravnega odbora zaključil sejo z besedami: »Zatavaljujem se za sodelovanje. Zares sem vesel, da smo pre-šll na drobne probleme. DROBNE?! Tukaj je Huck »skremžil« ustnice in zakašljat. Za njega vsaj prva točka dnevnega reda ni bila »droben« problem. Ni In ni mogel verj«ti, da je seje konec. Kaj so pozabili na ODNOSE V INTERNATU med strokovnim osebjem in gojenkami?! In še nekaj Je bilo, kar je Huc ka potrlo; predsednica domske skupnosti, ki je zastopala ž€lje gojenk, je zahtevala razre-šitev. Huck jo je razumel. Vsaka podobnost s sestankom v domu srednje medicihske šole v Mariboru je zgolj Blučajna. B. K, Popisniki Težave kmetijskih šol Ko sta kmeti>ka srednja šola v Mart-boru in vinogradniško sadjarska Soda v Svečini še imeli svoja posestva, so na njili profeeorji in učitelji obeh šol z dijaM opravljali razne pratatične vaje. S tem, da sta šoli odistiopili svoja posestva »Agrdkcm« binatu« v Mariboru, sta se znašli pred problemom, kako izvajati praktični pouk, kl sta ga po sedanjem učnem programu dolžni nuditi dijakom. Jasno je namreč, da je povezava med praktičnim in teoretiCnim poukom vsekakoc potrebna. Zastavlja se vprašanje, kako naj absolvent kmetijske srednje šole v Mariboni in vinogradnlške sadjarske šole v Svečlnl dela v določeni kmetijski organizaciji kot strokoven kmetijski delavec, ne da bi poprej sam na praktičen način poizkusil, kako obre. zujemo ali cepitno sadno drevje, krrnimo živino, obrezujemo v vinogradu itn. Pripravlja se verifikacija za knietijske šo-le, ki posebej določa, da morajo inietl t« šol« v svojem sklopu tudi šolske delavnioC ali pa vsaj ustrezne objekte, kjer je mogoče izvajati praktičnl pouk. Ce obetna šolama pristojni organi ne bodo zagotovili možno-sti, da bi lahko svojim dijakom nudill prak. tični pouk, bo prišlo do vpraianja nadaJjne. ga obstoja šol. Posledice odvzema položaja poiklicnih kmetijskih Sol bi bile zedo hude, zlasti Se zato, ker kmetijska sredr^ja šola v svo^i devetdesetletni tradiciji \zgaja kmetijsik« tehnike, vinogradnišika sadjarska šola v Svečini pa pri^vae vinogradnike in sad- S tem v zvezi velja opozoriti tudi na fco, da sta obe šoli uvrščeni med vajenske šole s periodičnim poukom, kar pa vselkav kor ni pravilno. Obe šoli namreč delata V drugačnih pogojih in vzgajata drugačnd strokovne delavce kot vajenske šole. V takšnem položaju pa nista samo ti dve kmetijski šoli, teomveč tudi vse druge to vrstne šoie v Sloveni;d. « Vse to je proučila okrajna gospodarska zbornica v Mariboru in nato sklicala po svetovanje, katerega so se udeležili še predsta\"niki »Agrokombinata«, kmetijske srednje šole v Mariboru in vinogradniške sadjarske šoile v Svečinl. Glede na sedanje okoliščine so sklenili, da bodo obema šolla-ma dodelili n^katere manjše objekte in nft« kaj zemljišč, da bosta tako lahko zagoto-vili svojim dijakom možnost praktdčnega usposabOJanja. Imenovali so tudi posebno komisijo, ki bo te probleme podrobneje strokovno proučila in predlagala ustrezne utoepe. PIKO VENE TRIBUNA STRAN 5 KNJIŽEVNE REVIJE Problemi 12 Najnovejša štetvilka Problemov je vsebinsko 8ila raznorodna. V proznem delu prevladuje vojna tematika, s katero v reviji nastopata Tone Seliškar in Matevž Hace. Prvi objavlja krajši odlomek iz še ne objavljenega romana Noč in svitanje, drugi pa zaključuje svojo v prejšnji številki započeto novelo Intendant Ciril. Za oba je značilna realistična pripoved-na tehnika, ki pa se pri vsakem od njiju za-držuje v zelo različnih motivnih in oblikovnih sferah. Medtem ko je Seliškar dogajanje po-stavil med jetniške zidove, v območje velike psihične preizkušnje, v kateri se med pogla-vitnimi sredstvi zlasti uveljavlja dialog, pa se Hace zadržuje pri nizanju zunanjih dogodkov, pri sila preprostem popisovanju zgod in ne-Stgpd mladega partizana, ki se nazadnje odloči, da bo s svojo Ijubeznijo osrečil petintrideset-tetno vdovo. Kljub temu, da je Seliškarjev Odlomek marsikje pregostobeseden, čustveno prenapet, deklarativen in premalo elementa-ten pa je v primerjavi s Hacetovim tekstom po kultu jezika in po veščini pripovedovanja naravnost ktasičen. Osrednje prozno dejanje v $tevilki predstavljajo tri groteskno obarvane (rtice Vladimirja Kavčiča; ki po svoji zasnovi in zunanji obdelavi sodijo v okvir tiste du-hovne orientacije, ki jo je pisatelj nakazal že S svojo novelo Babilonski stolp. Jedki in tra-gični podton njegovega pisateljskega sveta ka-le na neki specifični odnos njegove ustvarjal-ne zavesti do resničnosti. Ta odnos je, posebno tam, kjer dominira fantastična vizija sveta, prav kafkovsko zaostren in predstavlja v so-dobnl slovenski prozt afirmacijo novih pripo-vednih možnosti. Krajšo črtico (Platnarjev radio) objavlja Otmar Knap. Poezija je že stara slabost revije Problemov. To pot jo zastopajo Henrik Zbil, Aleš Savin in Rudi Miškot. Večino pesmi označuje izpo-Vedna nebogljenost. Tu in tam je sicer čutiti pristno doživetje, vendar le-to skoraj nikjer ne doživi ddekvatne pesniške upodobitve. Se najbolj uspele so nekatere pesmi Rudija Mi-Škota, v katerih je čutiti prizadevanje po me-taforično razgibani in tudi motivno dokaj samosvoji pesniški izpovedi. V kritično publi-Cističnem delu revije izstopata predvsem pri-spetka Staneta. Sakside Hipoteze o pospešenem razvoju družbe in kritika nove Kocbekove pesniške zbirke Groza Borisa Paternuja. Saksidov članek ima namen seznaniti bralce Z nekaterimi hipotezami ameriških sociologov 0 pospešenem razvoju družbe. Pravzaprav gre Za hipoteze o kvantitativnih zakonitostih iz-ključno tehnološkega razvoja (razvoja proizva-jalnih sredstev), ki se omejujejo na povsem tnehanično naštevanje, seštevanje in razlago posameznih indikatorjev (tehničnih izumov, jcoličine proizvedene energije na prebivalca, hitrost človeškega gibanja ipd.J tega razvoja. Samo kot take bi te hipoteze utegnile biti še kar zanimive. Povsem neznanstveni pa ostajajo aposkusi aplikacije teh hipotez na analizo čružbene stvarnosti«. žal avtor zaključuje svoj tlanek le z zelo splošno ugotovitvijo o »mož- nosti izpopolnitve historičnega materializma 2 eksaktnimi hipotezami o kvalitativnih razmer-jih.« Citatološki princip Paternujeve književne kri-tike sicer skrbi za kar največjo pozornost, ven-dar pa hkrati vodi v cenenost in vseskozi diši po predavanju. Kompaktnejša struktura bi nje-govi kritiki dala večjo prodornost, zlasti še, ker imdjo mnoge Paternujeve ugotovitve in sodbe brez dvoma potrebno težo in veljavnost, saj izpričujejo avtorjeve široke razglede na literarno teoretičnem področju in so podprte tudi z ustrezno dokumentacijo. Citatomanija, ki se ji pridružtije tudi^ ne-kakšna po sili znanstvenost, pod črto podprta z različno znanstveno in drugo literaturo, je značilna za polemično zaostreno oceno Borovih Daljav, katere začetek je izšel že v eni prvih številk Problemov in jo avtor Janez Dokler v pričujoči številki po daljšem premoru zaklju-čuje. Zanimive rezultate bi lahko dala tudi anketa Bralci in revija, če bi temeljila na drugačni razporeditvi anketne snovi, kot je. Anketa bi bila smiselna in tudi bolj upravičena^ če bi v enaki meri upoštevala vse slovenske revije. Ob sedanji, pretezno na eno revijo usmerjeni anketi so izločeni mnogi elementi, ki bi omo-gočili sgnakovredno primerjavo med revijami glede na ocene in interese bralcev. Zategadelj je tudi za same Probleme v veliki meri zgolj pesek v oči, saj jim ne omogoča kolikor toliko realne presoje ugleda revije med bralci. Iz an-kete se da tudi razbrati, da so bili anketiranči v glavnem študenti, čeprav so v analizi nave-deni različ7ii socialni sloji. Med ocenami in poročili zasledimo med drugim sicer tudi oce-no Pretnarjevega filma Samorastniki izpod peresa Staneta Bernika in poročilo I. festivala sodobne komorne glasbe v Radencih, ki ga je prispeval Kristijan Ukmar, medtem ko Matjaž Kmecl objavlja daljšo oceno koroške književ-ne revije Mladje 5, ki je po ocenjevalčevem mnenju »s to številko dosegla raven, kakršne slovenski tisk na Koroškem zlepa ne pozna«. N. G. Gledališka melanholia Jože Meglič: Vinjeta Gledališki človek potrebuje vrveža, potrebuje neprenefcnih komunikaoy vseh vrst, dialoga, najrazličnejšega: pijano senzualnega in trezno razumarskega, morda v večji meri ko drugi (negiedališki) smrtniki, prisiliti se mora v preseganje »čistega« intelektualstva v sebi v karseda vsestransko dimenzionirane in poglob-ljenp odnošaje, ki jih stvarja bodisi v zasebni, intimni plati svojega bivanja, bodisi v oni dru-gi, povnanjeni, podružbljeni, kakor pravimo, javni. Ločnice med prvo pa drugo platjo prav-zaprav ni, so samo bolj ali manj trdne kohe-rence. — Gledališko delo je pa že samo po sebi negacija čistega, sleparskega zasebndštva, je že samo- po sebi ukinjanje privatnih, kabi-netnih relacij do bivanja. Izpovedna vsebina je bolj ko kjerkoli dmgje resnična šele takrat, ko preide v komunikacijo, ko gledališki gong poga-si luči v dvorani, ko se edinole igralec pojavi na odru osvetljen — in ko kljub intim-ni vsebini, ki jo ima tisti dve uri in pol iz-povedovati, preneha bivati in agirati kot po-samezni zasebnik, in ko postane sleherna nje-gova, še tako ponotranjena in abstraktna ak-cija znenada družbena in ima tudi povsem praktične ambicije v tem smislu. Pravzaprav velja to za vse oblike izpovedovanja. Igralec pa ima to (ne)hvaležno sposobnost, da lahko (in mora) komunicirati neposredno, iz oči v oči. Njegovo izpovedovanje — najsi bo še tako zasebno in specifično — mora tudi že zaradi prisotnega gledalca biti vedno splošna rezul-tanta tako njegove intlinne specifičnosti (nje-govih praktičnih življenjskih izkušenj, pa tisti-kratnih, trenutnih življenjskih problemov, am-bicij in perspektiv) kot literature, ki jo mora (v dobesednem pomenu besede) oživeti na odru. Gledališko delo se slednjikrat stvarja iz kon-kretnih, praktičnih odnosov. Kolikor si tako delo prizadeva dialektično negirati ekskluziv-nost določene gledališke skupine pa določene ekskluzivne grupe delavcev v smeri splošnej-ših življenjskih dimenzij — teko znotraj kolek-tiva kot tudi oavzven —, toliko več velja. Ne sme se pa nikdar izneverjati izpovedovaniu pa bojevitosti, napadalnosti in kritičnosti, s ka-tero je sleherno izpovedovanje zaznamovano, saj mora vedno imeti — če je angažirano in če ima čiste namene — značaj revolte. Razpo-znavni znak gledališkega izpovedovanja, dialog, mora pač vedno nositi polemični predznak. Komkretna življenjska angažiranost zmore pač edinole stvarjati bojevite pa dialektične dia-loge: vrvež, ne abstraktni, findesieclovsko ro-mantičen, v katerega slaboumneži odevajo odr-sko akcijo in jo. poimenujejo z golim zvezdni-ško-privatniškim bliščem, ampak tistd konkret-ni, vsakdanji vrvež, to je tista gonilna sila, ki sili gledališkega človeka y neprestana razpore-janja, v neprenehno kritičnost: to je nujnost vsakodnevnega komuniciranja s tujimi skuš-njami, s tujimi oblikami bivanja, nujnost ne-prenehnega soočenja svoje osebne resnice ž resnico bližnjikov (ki se često razodeva — v rezultanti — kot resnica splošno®ti). Takle dialog pa je znabitd tudi edini pravi embrio odrskega dialoga. Ko je takole gledališki človek mesec dni in delj stran od običajnega komunlkacijskega \t-veža, ko se delj časa zaletava samo v svojo osebno resničnost, ko je ves čas uklenjen le v kabinetne monologe, spontano dobi določeno kritično distenco takop vsebin, na katere je nazadnje naletel, kot dbdnosa nied dialogom Ln monologom, med fežem in zatišjem. In navsezadnje šele zna p^ definirati tisto usod-no praktično sociološi kategorijo, ki ga je kot pojav že od nekd^znemirjala in begala: provinco. i Rekel bi, da provii (kjer je stvarjalna komunikacija ves časjeta v okvire stalnih gostilniškibi omizij; k|so vse resnice sploš-no znane že od nekdikjer so potisnjene v kompromi&no spravn<|ožitje raed seboj, v spokojnost in prijetn^ miru) predvsem de-generira polemičnega ba. Rekel bi, da kon-kretne družbene akcijetoed katere spada tudi komunikacija na »umliškem« nivoju) sicer res ne gre razmejeva med provincialna in centralna komuniciran, ampak da gre pred-vsem za bolestno intim vznemirjenost in bo-lezen, ki jo spočenja ina komunikacijskega radija in resnice, ki *po navadi vrh vsega še tako splošno veljaa, da je komaj še resnična. In tako s svx>jih pifijih pozicij, ko te je še obdajal vrvež, koij razumeš navdušene hvale tržaškemu gledžu, ki je gostovalo v Ljubljani (Othello) in V okvirih tvojih prejš-njih komunikacij nisctnele niti kuriozitetne veljave. Ko pa spoznapplošni mentalni nivo okolja, v katerem gleSšče dela, si prisiljen povesiti »lepoumniškodedališko kritično kop-je in pisatdi o gledališaB sumljivimi socialno-dobrodelndmi besedarrln ko vidiš, s kako jvmaško su-veresniira argiraiti je Jo&ip Vidmar povzdignil predstavo, lote spoznaš, kako je prav ob Othellu mor|doživeti popolno raz-krinkanje njegov neglfliški odnos do gleda-lišča. Kar si ob prejfc kritikah (Caligula, Arhangeli iaiso avtomt Henrik IV. itn.) ko maj slutil, se je zdajazkrilo do dna: Vid-marjev »sdjajni okus«Jet v meje goethejan-stva in modierovstva, '¦ jih komaj uspe kdaj razbiti, se je ob Sha|>earovi predstavi po kazal kot popolnoma paben in neučinkovit, predvsem pa kot v iti negledališki in za-starel. NegledaJi&ki m kot kdajkoli prej. Vidmar je v kritiki —jeinoma je pisal samo o predstavi — čisto po povedal, kako mu temeljno g;ledališko Mk> predstavlja sklad-nost med telesno, gov« in scensko kulturo, torej predvsem formai metierske sposobno-std komedijantstTa, vspiskih substanc pa da gledališče samo nimate se gledaJiška kvali-teta pokaže v avtentidpresaditvi literamega teksta na oder, ne }v svobodni, sodobni interpretaciji; da je rej gledališče le po-ustvarjanje, suženjskodklenjeno na literarne resnice dramskega teii. Amipak to že prebijafije tvojega razmišlja-nja. Razmišljal si o afentu, v katereni" gle-dališče dela. SpraševaJ $e o bistvu province. • Potem sd se spomniipcušnje, ki ¦ je znabiti tipična. Pred dobrimi txemi|dni je goriški teater uprizoril Hofmanove ^vezde na jutranjein nebu« s precejšnjo oiio, ki je sicer dokaj nedodžnemu Hofmanoau tekstu nadela pre-cej ostrih In doslednfcumamstienih katego-ričnih inipe(rativov. itrand dveh lokalruh »ideologov«, članov oiniškega sveta, pa je tcot glas iz, obdinstva feoj prišlo mnenje, da drama t^ko, kot je bi^oštevljena, blati naSo Porfret Foto: Pavel Kolavčič revolucijo, da je fcorej idejno zmedena in ne-varna tudi naši nadaljnji poti v socializem in da jo je treba ali »popraviti« (idejno preak-centuirati) ali pa vzeti iz repertoarja. V na-sprotnem primeru da bosta že poskrbela, da bo teater »ukinjen«. Gledališče je takoj pri-pravilo — iz previdniosti takorekoč — zaprto predstavo za ideološko komisijo okrajnega ko-niiteja, da bi se stvar razjasnila. Pokazalo se je, da v predstavi ni nič, kar bi naši revoluciji zmanjševalo ugled. Posledica je bila ta, da so predstavo obdržali v repertoarju. Zdaj namreč preprostega ljudstva — kakor je bilo rečeno prej — ne bo pohujševala. Značdlno je to, ka-ko takile »ideologi« v imenu ljudstva to ljud-stvo podcenjujejo in kako skrbijo za njegovo usodo, ne da bi mu pustili, da bi samo imelo kako besedo. Iz tega sledi, da se Ijudstvo deli med tiste, ki vedo, kaj je idejno in kaj ne-pohujšljivo, in med tiste, ki tega ne vedo; raed taste, ki delajo, in med tiste, ki skrbe, da bi d€lo prvih ne motila nobena stvar. Noben pro' blem. Da bi čimveč delali — prvi — in čim-manj razmišljali. Zanimivo jeprivsej stvari to, kako je dvojica dogmatično prenapetih in re-ligiozno stražarskih ideologov sposobna dajati skupini bojevitih umetniških ustvarjalcev idej-no nezaupnico (in to ne med štirimi stenami) in^ kako lahko grozi z ukinitvijo teatfa, ne da bi se bila za trenutek prip-ravljena obdržati na nivoju fairpolemike, ko je že ves razgovor tako krčevito postavliala na dejstvo praktične politične moči in nemooi. Iz tega konkretno izvira konsekvenca, kaj da si pod sodobno kulturo »ideologi« take vrste predstavljajo. Mogoče »Charliejevo teto«, kako trga v nedeljo popoldan v zelend travici iv^laninsko rožo«. Kaj se zgodi, če takile metafizneži po naključju zaidejo v gledaJiški svet, ne da bi imeli naj-manjšo idejno kvalifikacijo za to, in dobijo v roke krmilo nekega gledališča! Provinca se ti je pokazala pred očmi skupaj z vsem zakulisjem privatniških intrig in idej-ne bojevitosti, ki ima eno samo arnbičijo, pa še ta je karseda uspavalna: iz korenin iztrebiti vse, kar skuša od daleč motiti idilo njihove vsesplošne pomirjenosti z vsem. Humanistični imperativ pa je vendar ostal, kljub protestom: neprenehoma se je treba zavzemati za ustvarjaJno človečnost in jo ob-varovati vseb. metafižičnih posiljevanj kakršne-koli totalitarne vrste. Postalo td je nerodno: tolikokrat si ga že povedal. Prejšnje ambicije so postale ničeve, sit si bil lastne resnice, sit ambienta, ki je bil načeln,o proti bojevitim dialogom. Vrnil si se spet v vn^ež. Nazaj, da boš lahko šel naprej. Za spopad — ne da bi bil dovolj pripravljen — v mestu samem nisi imel dovolj ugleda in praktične moči. ANDREJ INKRET FILAf SREČNO, KEKEC V gjavi filma pirebe.remo, da naj b|' bil Si-ecno, xwAe« filmska pnpovenika po motivih Vandotcvih povesti. Po iirugi strani pa tudi vemo, da je tail film nameirijeii mlae povecuje zmedo, nejas« na je eticna vrednost K^kčevih ilAjanj in s tem f€lot-ni prolil tega )ika (ki se v skrajfii konsekvenci laliko Ltkrivi tucli do stopnje zgolj malega domišljavca), ce-lotno fiJmsko dogajanje se razvodeni, je brez napetosti in dijiamike, navrženi probiemi pa ostanejo nerazre-šeni. Vse to so avtorji filma še podkrepili s svojo piripovedno in izrazno nedomiseljiostjo. Tako sloni dra-matiOnost dogajanja zgolj na zunanjih učinkih (in si-cer «d zaklepanja in ^azbijanja vrat, neprestanega beganja in lovljenja, ki je brez vsakega smisla — saj-. je Pehta navsezadnje zgolj preganjana dobrosrčna. ženska; — do ruvanja za stekleničko z zdravilno teko-' čino, ki je po neki čudni — da ne zapišera smešni -• logiki največja Pehtina moč (!) in s katero Pehta po prav tako nerazložljivem naključju na noben način noče pomagati Mojci; baje sicer iz jeze (!), ker jo je slednja zapustila). To še dopolnjuje turistično razgled-niško prikazovanje pokrajine, Kekčevo prepevanje (ki je v nasprotju s pr\im Kekcem t« pot čisto n««rgan-sko, zgolj nasilno pritaknjeno filmu in ni zato nič drugega kot navaden kič), ukanje ipd., kar vse skupaj-. ne moTe pomeniti drugega kot borno nadomestilo za. resnično akcijo, kaže pa na pomanjkanje domlšljije in ustvarjalnih nwii avtorj«v. Notranje napetosti ni nobene. Kamera je v filmu neustvarjalna in brez kakršnih koli izpovednJh ambicij. Z izjemo enega samega prizo-ra (trenutka, ko Mojca spregleda, tu je čutiti nekaj poezij*) je ostala na ravni najpreprostejš«ga pripore-dovanja, ob katerem so celo xmeti posnetki velika redkost. Na isti ravni }e ostala tudi montaža. Dialogi so pisani skrajno po\Tšno. Igra je slaba (dobra prav-zaprav niti ni mogla biti, ker za to ni bilo osnov« že v saimem soensriiu). Scenografske re^itve so od Kek-čeve paiice do Pehtinih aparatur neokusne oziro-ma neprimerne in samo jposJCrtujejo slabosti že ome- , njene poveza\'e med pravljico in stvarnostjo v filmu. Kaj so nam imeli avtorji filma povedaii, ni jasno,': ©s-Tediniji problem filma j€ ostal nerazi-ešen (odnos Ke^-' kec — Feihta). ¦ \ Fjlm ni prtpovedka (ker je preveč realen), za otro-ka .1e nezanimiv (ne more se vživeti vano, ker je brea farjtiazdje. keir je nelopičen. ker j« brez vsake resnične nfiprErtoisia). za odraslega gledalca je preproeto br&z ¦VT€d,T>OSti. .¦;-.. . Ostane nam samo še vprašanje. kaj so hoteli avtarjj doseči s terh lilmom. Pred leli (ni še dolgo, da se ne bd spotmandali) je isti režiser poervel prva Kekca. Filift je bildober, veder in sproSčen in pritegnil je gl«dclce. Totrej ... . •'"..;¦'. Ptrt tem se\'€da film ni več' važ*n. INGO PAA" ' BORISPAŠ Drug drugega-kakor je kdo na vr&ti-odtrgajo« pahnejo čez prag, naj tava $am. Potem ga gledajo izza zastorov in čakajo jutra. Jezi jih njegova trmo -glavost, ker se vedno znova in znova pobere. Vendar vedo, da imajopmv in zatojih vsakičprijetno zaščegeče vgrlu. Avtor novelc se je irodil 1941. leto v Berfinu. Sedoj študira no pravni fakulteti v Ljubljani. S krajšimi novelaml in črticamf je že v gimnozijskih letih sodeloval pri reviji Mlada pota; pred dvema letoma se je prvič oglasil na stroneh Naše sodobnosti. Od takrot dalje je stalen sodeiovec te, zdaj v Sodobnost pre-Imenovane irevije, pri koteri so ga pred krotkim Izvolili tudi za člana Siršega uredniSkego adbora. Sedaj pripravlja izdajo svojega prvega romana. Prihajala je po kodniku ogledovaje si številke na vratih. V počasnem plesu se je bližala> ko je spet in spet zaokrožila k steni in se vsakič odvila na pot v sredini. Gledal jo je: Odkrito namv-nost. Iz žepa je potegnil cigareto in si jo prižgal; razkoračen je Čakal Zdrznila se je (ni mogla prikriti), zažarela. Obotavljala se je. Vendar samo za hip — začutila je, da je v kleščah. Morala je naprej, saj ji je samo to preostalo. i + ¦""'".. »Katco si zapleten!« je vzkliknila, ko sta stopila s pfačnika na eesto. Zapleten? In je ukradel vili in smmki na oglu ob koncu ulice podobQf kakor bi dahnil k njima. Tam. Tisti večni tam. »Ne,« je spregovoril,. ko sta stopila na pločnik, »najenostav-nejši človek na svetu sem.« »Patem se pa razjasni!« je vzkliknila. Hodila sta drug ob drugem kakor vsak na eni strani nedosež-no visoke in dolge šipe. »Greva k Petru,« je predlagal na zadnjem križišču. . , Ugovarjala je. Milostno je dovolila, da jo je prosjačil. »Ob tetn času je tukaj zmeraj moja mama na turški. Nočem, da me vidi!« se je šobila pred vhodom. »Bom šel naprej, na izvidnico!« se ji je smejal. »Saj je ne poznaš!« ga je zagovorila. »Seveda jo, -—¦ tebi je podobna,« jo je zagovoril nazaj. »Mordre? Kaj je to?« - »Ugrizniti. Tebe bom..« Sijoča, oblita z lasmi se je sklonila čezenj, da bi ji lahko za senca prifel glavo in si jo obdržal v na-ročju. Ogomk je potlačil V pepelnik. — Tam. Tisti večni tam. »Kaj mi hočeš povedati?« Tako zatrepeče gro&nja. Molčal je. — »No ali boš?« — »Hotel sem...« — Molk. — »No — bo že kaj?« Molčal je. »Ti si pa res!« »Povedati sem ti Jiotel.. m »Hotel sem, da sem se te silno zaželel... kot bi iztegnil roke za letalom na nebu.« »Kdaj se bova videla?« j »Ti in tvoj večni kdaj!« :^ »Telefoniral ti bom.« ! »Zamdn. Me skoraj nikoli ni doma.n »Nq kdaj pa poiem?« »Pa kaj hočeš od mene?« »Kdaj imaš kaj časa?« , Skomignila je. »Ne vefn.« ',, »Pa telefoniraj ti meni!« ij| »Imaš telefon?« ^* »Da, v službi.« ..'."• »Kakšen?« »37-484. Sedemintrideset štiristoštiriinosemdeset — 8i boš za-pomnila?« . »Sedemlntrideset Štlristoštiriinosemdeset.n ,-- »Sedemintrideset Štiristošttosemdestt,« je stal, ko te - je kakor čolniček, ki ga je spusiUffuNjala meet Ijudmi. Tam. Tisti večni tam. V vsakem človeku zarenči ¦&.• Preganjana, v zadnjem Hatoči-Šču, v grmovju pred navpiino ato, koder je najbofjši cilj. Takrat se prihuli k tlom, usloči, da ji\tor $rh spreleti telo. Sonce je že na poti in preseva meglo. PtičifAijo dm, list se vrtinči k tlom, nekje blizu žubori voda. Laježk). Naj bo dopoldne, naj bo o§ne, ttaj bo večer. Naj bo nujno, naj brni telefon, naj kolesarij Hrum ti ne vme miru: roli ranOi Znand ti ne darujejo kruha: prazne dlani stiskaš. SovljLje, atnpak ne samo zate. Rokam mesta ne uideš. — Zdržati. čeJBi&š, ti je laže. — Vsem si na očeh. Korak in korak in zanihfyrok& Zasleduje te tvoj jutranji obraz, neobrit, brezkrven, midbtav — kakor razrvane oči in mudarjajoča, maščobna povrhnL ki odstopa—kakor semenišč" nik, ki se mu poda sekira. . Drugo noč, ko si ves mrzlifatnukniliz postelje, se z grabečo hlastnostjo napravil in skozi o\\ zapustil sobo, tečeš ob zidovih, tečeš ob zidavih, varen &a pri&nim ovratnikom, divji od brez-umja prečkaš križišča mimo iUi semaforjev — odleglo ti je; nemočnih rok, ki so davile, st( in motriš svojo žrtev, toplo in voljno telo prt nogah. Sopeš, kme ne gane, ker te reže v pljuča ostri zrak samote in noči, ker w licih ledeni megla. Tretja noč te zaloti nepripr^tnega, Osupel se sprašuješ, ali je bil vmes dan in ali ni sledila H no6. Nitesar ne veš za trdno. Negotovost te vznemirja in mdilutnja o nezavedno preživetein dnevu te straši. Strah se stopn^ v grozo. Ležiš z odprtimi otffil in kakor. ozon te osvežuje bisia v glavi. Ne tnisliš na nič in ničesar ne pričakuješ. Pustiš, iK tesnoba vzdiguje in da ti jo tihota odplakuje s prsi. Potem opaziš, da se pohištvo in predmeti izvijajo iz brezoblične, plavajoče mehkobe, in patem vidiš, da ife bled svit polil parket. Prišlo je jutro, ki ti nl zanj in ki se tudi ne meni zate. ¦ ¦'. . .¦-.¦•¦¦¦-' Nekaj mbraš početi, da te ne pošre glava. In je vzel denar in šel poiskat vlačugo; že pri vratih jo je uzrl, kako je pri mizici v kotu srebala kavo in kadila. Medtem ko se ji je bli&al, se je silil z njenim telesom in-si z nesramnimi predstavami burkal do-mišljijo. Pozdravil jo je in vprašal, če lahko prisede. Pokimala je. Pogovor, zadršan in mučno živčen kakor zahteva uvertura. Potem o stvareh, ki sta jih sproti pozabljald, Sčasoma se je raz&ivela in poRazala svojo barvo. Pocestnt iargon, predrzen v prostaštvu. Za zbližanje in kogum. —> Previdno je namignila na denar. Pokazal ji ga je. »Ne da se mi več tu sedeti,« je rekeh »Srčele.u?« - »PlačatlHijepoklicalnatakarja. ¦ - ¦ - - Svinjarija, ne pa duševna higiena. Ponesnažen, umazan, zgub-Ijen se je vlekel domov. Vzlic temu, da je gledal izložbe in se potapljal v umikanje v gneči, ga je spet in spet izneverila misel, da se je stresel od studa, Tja! Nazaj tja! Kakor na gmajno nazaj ogenj kurit in kozo tolč, avce zavračat in piščal rezat — icakor zvečer na skalo k morju sedet, da te polni butanje zakasnelih valov in mamljiva razsvetljava parnika, ki vozi mimo, in pokašljajoči glasovi pod šotori in vznemirljiva glasba od plesišča pri drugemu pomolu... kakor sapa popja ustnic in napenjanje brstja prsi, predano žarenje cvetov oči in nenadejani dotiki vejice dlani ob vejico dlan — irt nagli utniki... kakor stre-sanje kilic s pentljo in glava pošev razigrano spogleduje in vznak priprtih oči, sproščena v nerazložljivem zanosu k nebu in pobešena v samotni muki, ker se nevajena bližine še ni naučila dati.., kakor jagoda zd jagodo, hip za hlpom — se maje grozd, temen od soka... * Vseeno je. Ko vstaneš, se že večeri. Ko lešeš, se &e danl Kakor obsojen na dosmrtno sedenje pri točilni mizi v baru. Pevka z izrabljentm altom, glasne drušbe in pajacasti samotarjt in priže-manje v temi... kakor glavobol zmer*f enolično eden in isti pro-gram artistov, čarovnikov, komedijantov, eksotičnih plesalk in nvoljni štu* dentje: Ijubljanska TV si je namreč svoj silvestrski program zamislila (verjetno malce pod vphvom ravno v sedanjem času aktualnega govorjenja, pisarjenja in razpravljanja o nekakš-nih štipendijah, kreditih, študijskih reforraah in podobnem) čisto po štu-dentovsko. Pravzaprav domiselno: študentsko življenje je vendar že samo po sebi primerno za veselo, novoletno razpo-loženje. Saj vsi poznamo tisto poskoč-no: Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro je..., da ne govorimo o brueovanjih, pa o gostUnah in ponoč-nih ulicah, pobiih prešernih študentov, ki se vesele življenja (kaj nam pa mo-rejo, morejo, morejo ...) Toda ne. Naša TV nam je hvala bo-gu prizanesla z vsem tem vriskanjem, z brucovsko zelenjavo, popivanjem sta-rih bajt, prt)fesorskimi bradami in po-dobnimi rekviziti. Naša TV si je nam-reč študentovsko življenje zamislila moderneje, v duhu časa: sicer pa, saj ste videli... kot v filmu. Resniično je težko uganiti, kaj Je uredništvo hotelo doseči s to oddajo. Morda pa naj bi verjeli, da študent-je arhitekture v resnlci po ves dan sanjavo rišejo osnutke plakatov v svo-jih udobnih apartmajih, medtem ko se njihova dekleta zdolgočaseno valjajo po vabljivih kavčih, Jim od Sasa do časa zapojejo kako popevko in jih od časa do časa tudi bolj od blizu ispi-rlrajo pri delu? In ko bi to verjeli, naj bi postali dobre volje in morda drugo jutro, na novega leta dan, priredili po mestu demonstracije in zahtevall, naj se ukinejo vse štipendije, naj se pri priči ustavi gradnja irovih študentskih domov in naj se študijski kreditni skladi porabijo raje za ustanovitev po-pevkarske akademije. Morda pa so nam študentom z odda-jo hoteli nakazati neslutene možnosti študentskega standarda v letu 64 in nas nanj že v naprej vsaj psihično pripra-viti, da ne bi bilo presenečenje pre-hudo? Ali pa je vso zgodbo treba razumeti dugače, globlje, morda kot parodijo na študentovsko življenje? Če smo jo že štoidentye lahko (s precejšnjo mero dobre volje in lahkovernosti) razumeli na ta način, pa tega ne bi mogli reči za vse ostale neprizadete gledalce. Kaj pa, če je bila vsa oddaja le pred-Igra za uspelo šalo na koncu, ko štu- dent arhitekture za svoje delo dobi tu-di prvo nagrado na konkurzu? * Ob novem letu je svoj piskrček (in žiro račun) pristavil tudi Ježek s svo-jim: Nič novega! Le ringa — raja, ld — kot vse kaže — večmo traja. In kroni-ka? Šaljivi verzi (bolj šaljivi kot verzi) govorijo o aferi Keeler in o skopskih ruševinah, o dallaškem zločinu in o uradnlku Simi, ki je zaspal za pisalno mizo, o opatijskih popevkarjih in o rtovi ustavi, o prvakih nogometnega teatra in o ... (raje ne!) Nekateri slovenski časopisi so tudi z zrišanjem cen novoletnih številk prl-spevali k boljšemu pocutju občanov v prazničnih dneh. Kdo od dragib bral-cev bi neki v mrzličnem prednovolet-nem nakupovanju stiskaril tistih dvaj-set dinarjev več za duhovjie dobrine, še posebej, če so ovite v praznično barvo. Tako so npr. zvišali ceno Delo, TT, Tovariš in Mladina. Toda ne kaže prezreti, da denar vsem uredništvom le ni tako ležal na srcu, saj so tudi Ljubljanski dnevnik, Pavliha, Vjesnik in Vjesmik u srijedu npr. izšli v pove-ča,nem obsegu, pa zaradi tega niso zvi-šali cene. Bržkone so v uredništvih teh časopisov menili: Za praznik ponuditi bralcu ob nespremenjeni ceni več stra-ni kvalitetnega prazničnega branja. V tem se kaže posluh za želje bralca. Toda ne gre samo za nerazumljivo računico nekaterih časopisov. Gre tudi za to, kaj so nam za več denarja dali. Recimo novoletna Mladina. Po hrupni reklami na prvi strani, da bo novo-letna številka izšla v kolorju, smo jo z zanimanjem pričakoVali. Potlej smo pričakali: neokusno in neživljenj-sko barvno sliko na naslovni strani — na razglednicah in v koledarjih so mnogo boljše — na zadnji strani kolo-rifanega ovitka, kl je ob ostalih stra-neh samemu sebi vnapoto, pa pozdrav-lja bralca ljubka ščetinasta živalca iz Disneyeve knjige Svet narave. Reklama IVHadinske knjige, v kolarju seveda. To pa je tudi vsa revščina najavljene-ga kolorja, ki je opeharil naša priča-kovanja. Mnogo hrupa za prazen nič. ŠTUDENTKE IZ MGSKVE V LJUBLJANI I&. i ekaj dni pred novim letom je j%j Ljubljana dobila nenaviden obisk. Po dolgih letih je i,rispe-la na obisk k študentom filoznfske fakultete skupina šestnajstih študentk slavistike iz Moskve, ki jih je voiil prof. Balakin. S študenti filozofske fakultete so se dekieta zadržua wč kot tri dni, domačini pa so simpatič-ne gostje iz Sovjetske zveze pospremi-li v nekatere najlepše kraje Slovenije. V Ljubljani so jim razkazali muzej NOB, ogledali so si neka er<- fakulte-te, sprejel pa jih je tudi rektor univer-ze dr. Makso Šnuderl. V nasleJnjih dneh so si ogledali še Vrbo, Bled in Begunje, potem pa so nadaljevali pot v Postojno in Split, od tod pa so z vlakom odpotovali v Beograd ter na-to v Moskvo. Srečanje z ruskimi študentkami smo izkoristili za kratek razgovor. »Kakšne vtise ste dobili, ko ste pri-šli prvič v našo deželo?« »Zelo dobro se počutimo,« so nam odgovorile v čisti srbohrvaščini, »mno-go stvari smo že videle, mnogo vtisov pa nam bo ostalo tudi na filmskem traku.« »Kakšen je pri vas sistem študija?« »Pri nas traja študij pet let štu-dentke južnosl.ovanskih jezikov študi-ramo deset semestrov jezik in knjj-ževnost. Preden dobimo diplomo, pa moramo obvezno prakticirati eno le-to. Na naši fakulteti sta dve usmerit-T~:: lingvistična in literarna. KdOr di-mira na literarni usmeritvi, se na- Ino zaposli v založniških hišah in titutih, če pa diplomira na lingvi- :xn usmeritvi, se zaposli v raznih . odih kot prevajalec, znanstveni de- ... ec. V primerjavi z jugoslovanskimi s]avističnimi fakultetami je naš študij iisnierjen predvsem v to,.da se bodo- diplomanti zaposlijo "v znanstvenih Litucijah, na jugoslovanskih univer- i pa se šola.io bodoči prosvetni, pe- ;oški delavci.« *Pri nas se mnogo govori o tem, je v vašerri visokošolskem študiju čna selekcija. _Ta opstoji predvsem :em, da so študijski pogoji p^izpro- in posledice izgube pogojev za . :sj v naslednji -letnik~" Zelo boleče«< Morda čas večerje in restavracija nista najbolj primerna za razgovor, pa vendar so naši prošnji prijazne Moskovčanke rade ugodile ter posvetile neikaj trenutkov prijetnemu kramljanju. > »To ni tako hudo, kot govorite. Pri rias študentje, ki izgubijo pogoje za vpis v naslednji letnik, tako kot pri vas čakajo na naslednje leto. Razum-ljivo pa je, da so posledice težlce tu in tam . ..« »Katere tuje jezike pa se učijo dija-ki~v srednjih šolah?« »Vas bo najbrž zanimak), da ni v učnem programu srednjih šol nobe-nega slovanskega jezika. Dijaki st lah-ko izberejo enega od teh: nemšč na, francoščina, arigleščina ali španšcina. Slovanske jezike poučujejo le na vi-sokih šolah.« »Zelo bi nas zanimal odgovor na vprašanje o ekonomskem položaju ru-skih študentov' predvsem o načinu štipendiranja.« »Na" to vprašanje "bi vam lahko od-govorila le delno, kajti odgovor bo .veljal za način štipendiranja študen-tov družbenih ved, se pravi študen- tov fakultet, ki se ukvarjajo s študi-jem jezikov in ostalih družbenih zna-nosti. Torej iraa študent, ki nima.pre-možnih staršev, pravico do državne štipendije. Višina štipendije je bila še preteklo leto klasificirana po let-nikih ne glede na študijsld uspeh. Ta-ko je prejel študent prvega letnika 29 rubljev, drugega 32 rubljev, tretjega in četrtega 35 rubljev in petega le:ni-ka 42 rubljev. Z letošnjim letom pa smO u^edli enoten način štipendira-nja, tako da prejme vsak študsnt brez ožira na leto študija 35 rubljev. »Kaj pa npr. podjetje ali. tovarne, morda tudi te štipendirajo študen-te.. .U »Kot sem že omenila, velja ta način štipendiranja za študente družbenih ved. Sicer se pa ne razlikuie dosti od načina štipendiranja na tehniških fa-kultetah. Le redka so podjetja, ki študente štipendirajo. Mi rešujemo EVSOFSKI KULTyi?ril DC6CBEK lETA: Hochhiiihooa' igra ¦ »Za^slopmk« (Der llvertreiter) je nedvomno delo, ki je v ix>}ni Nemčifi vzbndilo na^bolj živahne 'iurne razprave, V Berlinu ga je posta-na oder Enoin Piscaior, torej mož, Jci sme lastiti čast, da je z Bertom Brech-n — če že ne pred njim — »iznašel« čno gledališče. Vsekakor si je vredno 'edati, zakaj ign posvečajo toliko pozor-i*^?h ;>, drugično. pHh * "-•' bi bila sc ... .._„. ._ \-Yivdor nemških naci- "¦¦¦¦' *''o preprečil. Piscatorjeva o-dr- ¦;. papeževo čentrdlnost še stop- Tiskdna verzija drafhe je namreč daljša, saj od 42 oseb,'ki se v njej '), na odru nastopi le 16. Režišer je ' tudi Eichmanna, Kruppa in druge .dsiavnike oboroževalm industrije ter mškega policijskega načelnika v Rimu.' liko riemških krivcev manj je ria odru Tia" pripomoglo k temu, da so v središču tožbe papež in dva druga predstavnika . soke vatikanske hierarhrje — berlinski nuncij in rlmski kardinal. Toda tudi iz c&lotnega dela se da razu-meti, da Hochhuthc bolj skrbi krivda viso-ke katoliške hierarhije kot pa mora.lna pokvarjenost Nemcev v dobi nacizma. Nje-gova igra je plod' ogorčenja, zato jo je treba soditi bolj z moralnimi kot z estet-skimi kriteriji. Mnogo nemških katolikov pa vendar avtorju zameri to tezo, po ka-teri se nemški narod lahko izogrie občutku krivde z mislijo: če papež, ki ni tvegal ničesar in je imel odprte roke, da prote-stira, tega ni storil, kako bi naj to naj na-pravil jaz, ko bi to btlo povsem nekoristno in celo samomorilsko. Vsekakor je Hoch-huth imel pred očmii^-ee je~ lahko Dante i;a Celestina V. na dno pekla, zalcaj tega ne bi mogel storiti sodobni umetnik s sodobnim papežem? V daljšem postskriptu Hochhuth navaja vire, kz so ga pnvedli do zaključka, da je Pij XII ravnal neopravičljivo. Prepr čan je, da bi pap.ež lahko zaus^vil uničevanje človeštva in postavlja veliko vp-rašanje, zakaj.t~ega nl storil. Moralni problem tako prehaia v zgodovinskega z ] brezkončnimi debatami, kakšna bi bila verjetna posledi-ca papeževega prbtesta. Hochhuth je izrazil željo, da bina odru en sam igralec predsiavil več oseb. S tem je poudaril svojo misel, da v času popbl-nega terorp Ijudje ne morejo pokazati osebnih vrednot ali izbire, ker v takšni dobi ~posamezniki ne ~delujejo kot osebno-sti, ki samostojno odločajo, pač pa kot brezlična masa. V tej fatalistični kohcep' ciji pa odkriiemo dve izjemi v dveh pozi-. fivnih junakih igre, katerima je delo po-svečerto: patru Kolbeju, ki je umrl v Au-schivitzu- in duhovniku Lichtenbergn, ki so gu. zaradi rintisernitizi^a poslali v Dachau. Junak igre pa je SS oficir in antinacist Gerstein, ki predstavlfa poasebljeno vest in pogum. Tu vidimo resnično poanto jgre — možnost obsioja osebne plemenitosti in celo mučeništva. Ob teh resnično plemeni-tih raožeh je vsa visoka hierarhija videti neopmstljivo nizkotna, brezčutna in'banal-" ¦ rimski kardinal se briga le za dolire Jine in je strokovnjak za čigare, papež • izranl za^krbljenost Qb vojnem pu-i,koso padle bombe ; , v ih.je tndi Vatikan irml svoj kapital. S tedretičnega stališča je treba pripom-niti še, da je drama pisana v blankverzu, kar bi naj stopnjevald banalnost nacistzv. Tekst oziroma izjave so večkrat avtentične, po psihodramatskih kvalitetah pa igro lo-čimo od dramatizirane reportaže. Da je. »Zastapnik« povzročil zgražanje in- užalje-nost v mnogih cerkvenih krogih, po vsem tem ni težko razumeti. In tudi tega ne, da je tiskana verzija že nekaj mesecev ptav pri vrhu nemške bestsellerske lestvice, odrsko priredbd pa je za to sezono več evropskih gledališč vklfučito v svoj reper-toar. FRANČEK LASBAHER problem visokokvalificiranega kadra kompleksno, zato tudi vplačujemo do-ločen procent denarja v poseben sklad, namenjen štipendijam. Prav za-radi tako kompleksnega načina šti-pendiranja pride do enakomernega in racionalnega razmeščanja strokovnja-kov. ' »Kako pa je z vpisom na vašo uni-verzo? Imate morda omejene vpise?« »Konkretno na filozofsko fakulteto se lahko letno vpiše 1000 študentov. Če se npr. prijavi 2000, imamo pose-ben izpdt. ki še bolj kot žs predhod.no opravljena neke vrste matura preizku-si splošno razgledanost kandidata, oceni kvalitete študenta irr odloča o možnostih vpisa na univerzo. Da ne bo pomote, ta številka 1000 pomeni numerus clausus samo za državljane Sovjetske zveze. "TH niso upoštevani tuji štiidentje, ki so prišli študirat v našo' državo.« »Omenili ste tuje §tudente. Ali bi nam povedali, kdo so ti študentje in kako so se vživeli v novo okolje?« »Pri nas študirajo predvsem štu-deritje iz arabskih in afriških • držav, uče se ruščine. Tisti pa, ki so že ab-solvirali ruski jezik, pa poslušajo pre-davanja na različnih fakultetah. S tu-jimi. študenti smo uspeli vzpostavi;i prijeten stik, tako da enkrat mesečno predstavniki določene države pred-stavijo besedo in pesem njihove do-movine.« »Ko smo že pri pesmih in plesih, bi povedali še kaj o zabavi ruskega štu-denta?« »Zelo je podobna-:. vašim zabavara. Radi plešemo, pojemo, obiskujemo ki-no in gledališče. Mogoče je majh ia razlika v temperamentu in plesih, si-cer pa je t.o razumljivo, saj so regio-nalne razlike vaše in našs domovine velike.« Razgovor pripravili in vodli: TADE] MUNIH IVO ŠTRAKL IVO VAJGL Studciitsko združenje wtuti«uuu vVaK lone des Etudiants Socialistes« v Bruslju je izdaloprvo števi! 'uments socialistes«,- ki Je jj; 'ico na- cionalnih nesocialističnih študentskih revij. Uredniški odbor si je zastavil kot najvaž-nejšo nalogo predstaviti belgijsldm bral-cem marksistično revijo, ki se je rodila med mladino. Prva številka »Documents socialistes« obsega članke z naslovi »Borba proti rasizmu . v Združenih državah Ame« ri^e«, \>>Delovno Ijudstvo Jugoslavije« in »Portugalska in konec ultrakolonializma«. TRIBUNA STRAN 9 "1 INDEKS IN... ATLETIKA K.l.jub temu, da sino sredi zime, se atleti in atletinje vsepovsod pridno pripravljajo za zintska tek-movanja v dvoranah. Zadnji dan pred novim letom sem tik pred njegovim zadnjim treningom srečal Martina ŠTAJNERJA, študenta viS-Je komercialne šole — oddelka za splošno komercialb. 0 Zakaj si se odločil za tek na 800 in 1500 metrov? — Slučajiio sem nekoč preizkusil svoje sposobnosti v teku na 1000 tnetrov. Strokovnjaki so rekli, da sem perspektiven. Progi mi odgo-varjata, ker nista niti predolgi niti prekratkl. 9 Kako sh se počutil, ko si prvič oblekel fciubskj in državni drcs? — Kot človek. ki je dosegel svoj žtvljenjski uspeh. Ko sem pricel irenirati, sem si zadal nalogo, uvr-stiti se vsaj enkrat v držarno re-prezentanco. Vedno sem si želel nastopati skupaj % Lorgerjem in njegovimi sovrstniki. To se nU je slučajno posreeilo leta 1963 y An-kari iia Balkanskih igrah. # Tvoj največji uspeh dotna in v tujini? — Na domačih tleh zmaga na državnem članskem prvenstvu v Beogradu leta 1963, ko so za me-noj ostali vsi znaui jugoslovanski 800-metraši; v tujini pa osvojitev naslova dvakratnega mladiuskega balkanskega prvaka. % SpremenU si klubske barve. Ali te je to kaj tnotilo pri trenin-gu? — Seveda. Vsekakor je to eden izoied vzrokov, da tetos nisetn do-segel zaželenih rezultatov. Spre-memba kraja in vzdušja je odlo-čilno vplivala na resne priprave. O Govorijo, da bi se združila AK Maribor in MAK Branik v sku-pe« klub. Glasuješ za ali proti? — Scm odiočno za. Dvignila W se kvaliteta in verjetno bi s* ii-boljSalo finančno stanje. Uvrstitev v atletski ligi bi bila nedvomno precej višja kot dosedaj. 2al pa do vsega tega ne bo prišio, ket tti razumevanja pri višjih forumih. # Te spremlja trema pred w-piti? — Da ki ne; odvisna je od pri-prav. 0 Kdaj lahko najbolj intenzivno HudiraS? — Na to vprašanje bi težko od-govoril. Vse je odvisno od razpo-ložljivega časa, vzdušja in volje. Sem pristaš študija ponoči. # Tvoj bivSi khibski kolega Va-žič je odpotovaJ v Sao Paolo n» tradicionalni silvestrski tek. Kaj misliš o njegovi uvrstftvi? — Vprašanje je, če bo prlspe4 pravočanno. V Sao Panlo bi naj po voznem redu prisp^i le nekaj ur pred startom Urugo pa ,je velika sprememba v temperaturi, Ce bi potekalo vse normalno. bi se lahko uvrstil med prvih 15 tekmovalcev. # Tvoja želja ob vstopu v leto 1964? — 2elim si: srečn pri izpitih, tekmovanju in ... v (juhezni: Danila Božič Ka smo se preko, prelaza Jezersko spustili v Celorško koblin-o, smo hitro ugotovili, ds tam ni prav nič več snega kot pri nas, Potovanje smo nadaljevali ob Vrbskem jezeru po dolini Drave, Molla do Malnifcza, kjer smo avtobus naložili na vlak in^ se 9k.ozi Taueraski tiinel odpeljali v Bad Gastein. Tu je bilo naše presenečenje še večje, saj je bilo tu snega še •manj, slovito letovi-šče in prizorišče svetovnega prven>tva v smučanju 1. 1958 pa je bilo kot izumrlo. Tudi v Innsbrucku. kamor smo prispeli zvečer, je bilo zelo rnalo snega, vendar pa si prireditelji zaradi tega ne belijo glav, saj pravijo, da je pri njih raje več snega kot premalo. Kljub niaki tempera-turi, »samo« — 15 9C, srrvo se že prvi večer odločili za krajši sprehod po mestu, ki je bila svečano okrašeno in razsvetljena za bližnje prazrrike. Mesto, ki je staro preko 700 let, šteje danes več kot stotisoč prsbivalcev in stoji v čudoviti dolini reke Inn. obdajajo pa ga visoke gore. L. 1955 je Innabruck kandidiral za zim-sko olimpiado 1960, vendar je moral za-radi dveh glasov manj prepustiti to časit Amerikancem, Leta 1959 pa so na konigra-su mednarodnega olimpij-skega komiteja — IOC — v Munchenu določili Innsbruck za prizorišče 9. olimpijskih zimskih iget, saj ima glavno masto Tirolske za t&ko veliko priredifcev vse pogoje. Kraj je znatl buristični center z dolgo zimskošportino tradicijo. V mesfcu samem bodo vse pri-reikve na ledu. tu so nadalje olimpijska skakalnica. olimipijska vas, sedež organi-satorjev itd. Ostala tekmovanja pa bodo v bližnji pkolici. Vse alpske discipline, razen moski smuk, bodo v Axamer Limu, v izredno lepi alpski dalini, 18 km juigo zahodno od Innsbruoka. Gozdnato planoto zahodno od Seefelda so izbrali za tekmovanje v nordijskih di-sciplinah Pokrajina ne nudi le odli^nih &mučargik:ih terenov, marveč s avojo lepota tudi vzbuja pozornost in občudovanje gle-dalcev in tekmavalcev. Kraj Seefeld lecžl 20 km zahodao od Innsbrucka in je le 23 km oddaljen od znanega nemškega zim skošportnega centra Garmisch-Partenlkir-chena. Prebivalci Innsbrucka so zalo ponos.nl na skakalnico Bergisel. Čudovit je pagled s ska,kalnice proti mestu. za katerim tvori slpvita »Nordikotte« impresivno ozadies. Skakalinica ima . kritično točfco pri 81 tn. dovoljiije pa skoke do 90 m. Prostor za gledalce je urejen za 60 tisoč ijudi. Za priredttve na ledu so Avstrijci pn-pravili imipozanfcni iedeni stadion, ki so ga zgradili po nadjrtih avstrijskih arhitek-tov '.Buchreiner:'a in Gruberia. Stadion NA OBISKU V INNSBRUCKU '10i ieži na jugovahodneim delu mesta, v paricu Tivoli, kjer so tžudi ostale športae iiapra-ve. Stadiion meri 95 m v dolžina, 65 m v širino. visok pa je 23 m. Pod ravno streho je umetna ledena ploskev dimonaij 30 k x SO m in prostor za prlbli*no 11.000 gle-dalcev. Vhodi oziroma Izihodi so aame-ščeni tako, da lahko iapraziaijo stadkm v Sestih minutah. Prav ob ledeni ploskvi so ložam podobni udobni sedeži, nato slede sedeži do pribiižno tri četrtine raa-dalje od dpsališča do vrha, za sedeži pa so stojišča. Ometvtl bi še, da so vsfcopnice za finaLne hokejske telcme raaprodane in da stane ena karta za rse tekme »le« okali 1000 šiliingov (30 tisoč dinarjev). Tetkmovalna steza za hitrostno drsanje je na južnl strani zLmskega stadiona. Dolga je 400 m, vendar v primerjavi z ve-ličasfinim sosedom skomj neofpazaa. V sejmski dvorani (Messehalle) bodp izločiLne teiksme hakejskega bumirja. Tu^i tu imajo umeten led, dararana pa sprejme skoraj 6000 gledaloeiv. Prav na konou smo obiskali Še t»ojlm" pijško vas«. Ime »vas« sega že v zgodovi-no olimipijsklh ig©r, saj je naselje, kjer bodo nastanjjpni tekmovalci, rse kaj dru-gega kot vas; Nas©lje s«st*vlja osem mo- Elektriki najboljši šahisti TRI8UNA STRAN 10 Medittkultetnega prvenstva v šahu v &r-ganizaciji ZSSO se je od 10 prijavljenih ekip udeležilo 8 in to 1. in II. ekipa elek-tro fakultete, ekipe filozofske, FAGG, efco-nomske, strojne in pravne fakultete in ekipa višje šole za socialne delavce. Ze prvo koio js pokamlo, da bosta nai* resnejša kandidata za prvo mesto I. efci-pa elektro in FAGQ. Elektro je namreč premagala VSSD. FAGG pa ekonomsko s 4:9. Filozofska je premagala elebtro II. s 3:1, strojna in pravna pa sta si razdeliU točke — 2:2. V naslednjih kolih sia eiek-tro.I. in FAGG potrdili svojo premoč. Ta-ko je elektro I. premagala s 4:0 še strof-no, etektro II. in filosofsko, ki se je do tega poraza zelo dobro drzala in bi z mafo več sreče Lahko dosegla boljU re-ziiltat. tako pa se ie ob koncu tefctnova-nia morala zadovoljiti s tretjim mesiom. Tudi FAGG fe v nadal ieranju igrala zelo dobro in ie premagaln vravna. ekonomsko in stroino s i:0 ter VSSD, s 3.5:0.5. V odtočtlnem dtot>om med eieatro l. in FAGG je ¦ bil ¦ dnseien neodločen rezultat 2:2, fca* je efcipi elektro !. zadostovalo. da je za^adt inšnh zmag p^oti ostalim na-sprotajkom dosegla prvo mesto. Za zmagonto ekipo so igrali Rakič, Jaz-bec.:<*iriakomč. Kodela in Karamehmedo-vič. Za drufjanlasirano FAGG pa so igraii Faifar Sir&ič, Smon. Studnička, Robič in Gaapan NeknLiko pa ¦ »e razočarnla ekono^ska jakulteta, ki je osvojila šele 4. hiesto kijub temu, da so zanjo igrctii nekateri znani igralci kot Ankerst, Pasternfak in Ljilfak. Končni vrstni redje bU naslednfi: elek-iro I. 23 točk, FAGG 22, filosofska 18, efco-nomska 13$, elektro II. 11, pravna 9, stfojna 8,5 in zadnje mesto VSS 7 to&k. Tekmovanje je Hfub mafhru udeleSbi dobro uspelo, sai so nekatert znani šahi* $ti, ki so letos prvič lahko timtopiU, ve~ liko prlsp&oati k boijšl kvdtiteti tefcmo van]a. A. P. Filozofska fakulteta : Klub primorskih šiudentov 73:61 V dneh pred novim lebom so » telo-vadnici Soie PrežLhov&ga Voranca študant-je ¦ košariearji filozofske fatailtete prema-gali vrsto Kluba primorslriii študenbov z rezultatom 73:61 (34:24). V pnrem polfiasu so Blozofi nadigrali 9voje kolege s Primorske in dosegli pre-pričljivo vodstvo. V drugem delu igre pa se je slika na igriš6u precej sprerrtenila. saj so igralci Kluba primorslkUi študeantx>Tr uspeli izenačiti rezultat. Filoaofi so v zadnjih 10 minutah dru-gega dela igre zop^t urelili svoje vrste in zmas:ali. Koše za filozofsko fakultoto so dosegii: Bečaj 10, Eržen 6, Simončič 13, Reoanšek 30, Dolinar 2, Grm 2. Za Klub primorskih študentov pa so bi!i uapešni: Polenčič 7. Kozorog 5, De Brea 14, De-Costa 31 in Rakovec 4. J.R. MORDA SE IME VESTE, DA... ¦.. jc uredništvo makedonskega časopisa za študente in srednjeSol-sko mladino Mladi borec, ki izhaja v Skopju, razplsalo anketo o tem, kdo Je najboljši jugoslovanski Sportnik, mlajši od 20 lct. Izmed slovenskih časopisov je odgovore na anketo poslal I« na5 list. Po mneiiju Tribune bi blla lestvica najboljših jugoslevanskib športni-kov. mlajših kot 20 let, takale: na prrem mestu Korpa — namizni te-ais. Drugi Vecko — naJtnizyi tenis, tretji VrhovSek — plavanje. Končni vrstni red najboljSih ju-goslovanskih mtadili športnikov io športnic bo znan čez 14 dni. ... je izvršni odbor svetovne štu-dentske organizaci,fe — odsek za šport — na svoji zadnj seji skle-nil. da bo prihodnja študentska olimpiada, to je Univerziada, avgu-sta I. 1965 v Budimpešti. Na (anski, zadnjj Univerziadi, ki je bHa v Porto Allegre v BraziUji, je sodelovalo (e skromno zastop-stvo jugoslovanskib študentov in to brez večjih uspehov. Lpamo in prav bi bilo. da bi naša država po-slala na univerziado števibio za-stopstvo, saj nam je Budimpešt.a v primeri s Porto Allegrom zelo !bli-%a. T. Z. tlernih desetoadstropnih stanovanjskih zgradb. Poleg teh so tu še dve veliitaL kuhinji z jedikiicami, trgovinski center -, In zabavi&čnl prostor. »Olimpijsko vas« bodo po končani olimpiadi z majhnimi in-vesticijami preuredili v stanovanjsko na-selje. O veliiki udobnosti pa tu ne moremo govoriti. V vsaki sobi bosta resda le dva tekmovalca, spala pa bosta na oztaih in trdih železnih vojaikih posbeljah in prav rad verjamem, da se bo marsikateri tek-movalec. ki ima doma udobno posteljo, moral najprej »aklimatizirati«. V sobah tudi ni teko^e vode in t«kmovalci bodo morali uporabljati skupne kopalnice, kl jih je toliko, kot je v načrt^u toodočilJ stanovanj. Ko smo se mudili v Innsbruc-kw, naselje še ni bilo popolnoma gotov». Graditi so ga začeli 21. julija 1961, g;radnja fcefte po na # u in zato se lahko zan-esamo, da bo do obvoritve vse nared. Iz Innsbrucka nas je pot vodila proti jugu in čez Bre«ner v Italijo. Za slonro od oliniipijskega mesta pa smo se peljaii še prako slovitega mosta Evrope (Europa-briicke), ki Je prava mojstrovina avstrij-skih gradbenlkov in ga bodo slovesno od-prii na začecku olimptjskih iger. Janez RepanSek POKEC IN PLAZILCI Dobrodelna psihiatri preiskujejo mojega zvestega prijatelja Pokca, ki je nehote postal žrtev zoološkega vrta. Nedavno se je vrnil s študijskega potovanja po Ame-riM, kjer je kot gost »DruStva za pomoč malim žavalim« obiskal plazalsiki oddeletk Zo>Bronxy v New Yorku. Ko mi je nav-dušen pripovedoval, kako so ga prevzeli krokoddM, očarale kače in osvojili neina-vadnd plazilci vseh kontinentov — sem si ga pobliže ogledal. Cudo: oči so mu ne-kako nepreračunljivo izstopile kot kame-leonu ali žabi. Kretnje roik so se podre-diiie kretnjam nog (svojsfcvo šfcirinožcev). Ušesa so se mu prihulila h glavi ter se vidno zmanjšala. Vse njegovo, prej šport-no, vzravnano, gibko telo je kazalo znake mlahavosta in uradniške utrujenosti. Po čašicd peilinkovca se je razkoračil na vse štiri ter pričel šklepetati z zobrni, kar je pomenilo, da je kača klopotača okusila ra-dosti alkohola. Nato je pričel na ceniku računati integrale in si je nataknil očala. Nainmeži so raislili, da oponaša profesor-ja matematiike; jaz pa sem vedel, da apo-naša ples madison v naočarfkini impro-vizaciji. Težje je bilo, ko si je domri&ljal, da je kroikodil iz vrste kajmanov, znanih po svoji požrešnosti. Ti sicer žive v Južni Ameriki in nimajo z evropsfco menitalite-to ničesar skupnega. Vendar — Pokca je privlačila eksotika. Ob prihodu mestnega vetermarja se je predstava nepre.tlicnu pričela; še dandanes se poznajo sledovi — odtisi njegoivih tarzanskih zob na d^eh na-takaricah, upravniku — znanemu oderuhu -in postavni mizi, ki jo je obgrizel v za-vesti, da je to njegova bodoča žena. Od takrat so mu stregli samo še krepki na-takarji. Plaziilstvo v neprištevnem tanju odpu-ščam Pakeu čez noč! A kam s preklet-stvom državljana Pokca: prišteven je mi-slil, da je giista (deževnik): v s&užbi, v družbi; med tujci — med znand; v vla-ku in avionu, ob soncu in dežju. Sefu je prinesel vsako juitro šopek za njegavo ženo. Le-te je osebno natrgal (spomladi, poleti) ali pa kupil (jesend in pozimi). Letna poročila je sestavljal brez imen grešnokov, če so ta imeli kakršen-kola vpliv na njegovo napredovanje. Ime-nd tehiiiičnega tn komercialnega je zame-njeval s: spLošnim odsevom tehničnega razvoja repubiike in proizvodnih sil v sve-tu sploh; ime komercialnega pa z zaprtu-stjo tujih tržišč, vtsokimd Uivoznimi cari-nami in ndzkimd prodajnimi oenami na domačem- tržišču, ki je — komeroialna ne-sreča — nerentabilno za veliko podjetje ... Med tujcd na doputstu je Francozu gio-voril o slavi Eiffelovega stolpa (ndkoli ni bil v Parizu); Nemcu o odličnih renskih viniih (pil je samo slatino); Amenikancu o s\X)jih vtisih iz poetične Kalifornije (rad Dve avtomobilski Vozači rallyja iz Kemčjje so se obrnlli nazaj. (Uvoz je še naprej prepove-dan. Sožalje!) IZPOSOJENO IZ SKOPSKEGA ŠTUDENTSKE6A ZBORA Rešitev ugank ZLOGOVNA KRI2ANKA: Vodorav-no: 1. Palomar, 3. oaza, 6. Saint Tropez, 7. limanice, 8. Rt»sina, 9. opanka, 10. ma-mon, 11. tablica, 12. setev, 13. maltarka, 14. čiki, 15. kapUarka, 17. zastiralo, 19. jame, 20. Martina, 21. prednost, 22. okolje, 23. Mali, 24. Mitrovič, 25. turizem, 26. stav-beništvo, 28. poljana, 29. kataster, 30. za-bava. Navpično: 5. zacelitev, 8. ro-manistka, 18. lokalizem, 21. predpostavka. REBUS: vr(a)t na RI JA, vrtnarija. POSETNICA: kontrabasist. KRI2ANKA: Vodoravno: 1. šoja, 5. okno, 9. Ozalj, 11. brod, 12. Tanana-rive, 14. ureh, 15. Dakar, 16. rak, 17. rez, 18. sen, 19. eta, 22. odlok, 25. klet, 26. Bau-delaire, 28. iver, 29. Orson, 30. rosa, 31. para. Navpično: 10. J(an) N(eruda), 27. L(ud\vig) O(tto). NOVE CRKE: Igo Gruden. MAGICNI LIK: Vodoravno in navpično: 1. Moss, 2. oltar, 3. Stanek, 4. sanskrt, 5. rektor 6. krogi, 7. trio. VSTAVLJALNICA: ščurek, kolednica, moštvo, atribut, bungalov, dežela, zaliva-nje, Semmering, Menart, očnica, kombajn, nesrečnež, Panonija, dovoljenje, rešeto. GESLO: Uredništvo Tribune želi vsem naročnikom srečno novo leto. (V tej uganki sta se vrinili dve manjši napaki: odveč je zlog LIM, v besedi PANONIJA pa je črka I slabo odtisnjena. Reševalcem se za ne-ljubo pomoto opravičujemo.) j« g^ectai K.avt>ojiiej; z Albanci in Kitajci pa iz higienskih razlogov ni navezoval sti-kov. Najsiromejše — poročene prijatelje — je spremljal osebno na stanovanje, kjer je razjarjena žena čakala pozno v noč z nudl-valjarjem, dvignjenim visoko v zvezdnato aoč. Molče, s svetopisemsiko vdanostjo je pre-vzemal dekleta, katerih so se fantje pre-objedlli ali pa so jim med loljubljanjem skoraj izpraakale oči ali denarnice. Sosedom je pazil na otroke, da so lah-ko namoteno gledali TV pri sosedu ali pa š.li v kino. Tri kanarčke je nekoč na trgu izpustdl \z kletke in ne da bi trenil z očesom plačal še za kletke, kd jih je pustil branjevki v spomin. . V letalu je odstopa/l svoj sedež preobil-nim potnrcam in rejenim direktorjem, ki so bili stabilni pred zračno ratacajo. — Pokec se je stdstoal ir^-i kante za rezervno gorivo. Vsakemu je ponujal padalo, čeprav so ga vsi potniki že imeli. Knjižico polno bibliofilsklh izdaj in pečatov zgodovine je po študiju podaril Klubu nepismenih. Potem je nekega meglenega večera sre-čal Lejo. Bila je krhka, drobcena, srčkana — oh, tako zelo drobcena. Nezaščitena, ta-korekoč. On jo je, samoumevno, zaš&til. Drugi dan po poroki sem jo videl, kako ga je nosiila v ročni torbici iz pasjega usnja. (Ljudje pa so mislili, da je po-stal neviden). Neke srede so ga sredi kosila pabasali psihiatri. V prostranem umobalnišikern avtu so ga odpeljali na turnejo kričanja po belih hodnikih. Mesece so ga preizkušali. Bil je ek.sem-plaričen pacdent, — »patološko nagnjen k neozdravljivi dobroti«. Po polletnem opa-zovanju so ga končnoveJjavno razčlenili, definirali, razstavili na koščke njegovo dušo kat otiroSki avionček — ter ga pre-čitali kot roman. Pri duži jim je bilo, kot da čditajo IJijigo svojih življenjepisov. V sebi je imel preveč dobrega, da bi lahko uspeval med dvonožnami plazdilci. Psdhi-atri so z njim obogatili medicinu. Vrnil se je med dobre in poštene Ijudi in spet nobene sfcvari ne imenuje s svo-jim imenom. Goljufov ne obsoja. Varanje una za mo-ralno preoiščevanje Trave ne tepta. Hrb-tenice ne vzravna prej ko v soboto, ko gre na izlet v najravo. Umazanih besed nd v njegovih sneženih misJih. Vse je ugla-jeno m mu odlično služi. Ima hišico in dva avtomobdloka. Na zdravni&kem sipričevalu mu piše: Boluje za splošrib človeško boleznijo — PLAZITIS. Vendar triočno pfetiraVa! Za poš-teno člaveštvo ni nevaren in se lahko brez nadzorstva giblje med Ijudmi. (Zlobneži šep&tajo, da fe končal šolo za življenje.) IVO CIMERMAN ZAGREBČANI SOSI DOMISLILI Naša dežela je elektrificirana! Zakaj poilej ne osvetlimo nekaterih problemov!? ZaJcaj bi molčali? Bodimo odkriti, od-prti od 7—13 ure! Njegov molk ]e bilo zazriati daleč.' Ob gnilem jabolku zgnjijejo tudi o&tala jabolka v kupu. Zaradi enega poštenega človeka se njegova okolica ne spremeni. ANTUN MIJATOVIC ^ > > • • . . Tačas, ko je stal na pločniku z d-kle-tom, je pristapil kolega: »Prosim te, po-sodi rrti sto dinarjev!« sOprosti, a jih nimam!« Potem je videl, da tudi dekleta nima. IVAN BRAJOVIC • Karikaturisti in humoristi nimajo svo-jega zdruzenja. Videti je, da so se vsi zdru-žili proti njim! Ko je iridel, kako visoke so cene novo-letnim dartiom, je dedku Mrazu posivela brada. DUSAN STARCEVIC — Taka je ta reč, če vam rečem — je dejal Mičo, potomec prednikov, ki so hra-bro preminili za zgo^ovino. —¦¦ Ali ima kdo kaj proti? — Da, jaz imam, je rekel neki inteligent. — Navajam argument. — Ce pa fe tako, pravi Mičo, bom tudi jaz prikazal svoj argument. To je dejal in ga zadel z argumentom naravnost v levo okor- FRANJO MARTINOVIC -BRALCEM, NEVEŠCIM LATINSCINE, ZA DARILO OB NOVEM LETU PREVOD PRVE LEKCIJE. " 7 Če bi molčal, bi ostal filozof Kar pristoja Jupitru, ne pristoja volu (Jupiter - rimski bog št. 1) Zdrav duh v zdravem telesu V vinu resnica Ne dotikaj se mojih krogov BojLm se Danajcev (Grkov), četudi prl-našajo darila Hiti počasi « Prišel, videl, zmagal . Deli in vladaj NAJ DA, KDOR LAHKO DA: V časopisu sarajevskih študentov smo zapazili kar 60 komercialnih oglasov in čestitk na 5 stra-neh velikega formata, v beograjskem Stu-dentu ne dosti manj. Drugo podnebje, kaj hočemo! DEDEK MRAZ NAM JE ZAJOZIL pre-vesele kolednike iz naše hiše na Poljanski. Ni prav nobeno čudo potem, če se štu-dentskih družb branijo še predmestne krč-me, ko že doma tako počno! 1. IV. (oprostite, 4. I.) smo slišali, da se tramvaj še ne bo podražil samo zaradi te-ga, ker bi študentje spet tečnarUi za zvi-šanje štipendij. ZAVOD, KAKSEN ZAVOD? MUZEJ, MUZEJ!: Baje je v našem stolnem mestu nekakšen zavod za cene. Kmalu pa bo spremenjen v muzej, kjer si bomo lahko ogledovali, kakšne cene so bile v dobrih, starih časih. VREMENSKA NAPOVED: V drugii po-lovici januarja je pričakovati padavine. CRNA PIKA ZA ORGANE: In to za one, ki so nas včasih varovali pred preprpda-janjem kino vstoapnic. Saj ni bilo nobene slane, da bi jih pobrala zdaj, ko smo jih potrebni. KOZARCEK PEPELA NA GLAVO tistim, ki imajo na skrbi »manj zahtevno« zaba-vo Ljubljančanov. Osrednji kino in štiri zadimljene kavarne so vrlim občanom ob sobotnih večerih premalo. DOBRA LETINA: Škorpjonček o briga-dirju-inozemskem natakarju iz prejšnje številke je menda bogato obrodil, saj so užaljeno protestirali tudi nekateri drugi kolegi. Le-tem sporočamo, da je bil posve> čen tov. Sergeju K., študentu geografije. Pa brez zamere, če smo na ostale pozabili. ZADNJA VEST: Ko je prebral najno-vejše časopise, je študent Polde Kajšebo skočil v vodo. — Imel je denarja samo še za en čcber. TRIBUNA STRAN 11 Silvestrovanje Dan pred novim letom so se v ka-varni študentskega rtaselja zbrali na povabilo mednarodnega kluba in uni-verzitetnega odbora ZŠJ v Ljubljani tuji študentje, ki študirajo pri nas. Med kakimi sto tujimi študenti je bilo tudi nekaj desetin praktikantov. Božo Stepančič, sekretar mednarod-nega kluba, je v novoletnem vošcilu med drugim dejal: »Jugoslavija si šteje v čast. da lahko nudi gostoljubje študentom in prakti-kantom prijateljskih afriških, azijskih in ameriških dežel, ki pri nas študi-rajo na visokošolskih zavodih ali pa so na tehničnem izpopolnjevanju v naših tovarnah« Poudaril je prihodnost. ki čaka tuje študente na naši univerzi. Prihodnje leto bo namreč diplomiral prvi tuji študent in iz svoje domovine poglab-ljal prijateljstvo med nami. 1'redsilvestrovska prireditev v Naselju je ftila po sprejemu, ki ga je rektor ljubljan-ske univerze priredil za tuje študente in praktikante, ki študirajo in se usposab-Ijajo pri nas. • Organizacija RK naj zaživi tudi na osfalih fakultetah OrganizSfcija, ici se je v pičlih treih letih obstoja povzpela v eno najboHj priljublje-nih, najbolj množičnih tn po delu med tri najboljše, je organizacija RK na medi-cinsftci fakultetri, ki dela v okviru FO ZŠJ. To je enoglasna ugotovibev pretekle skup-ščine RK, ki je nanizada sioer še kup ner^ šenih problemov, na drugi strani pa pri-kazala vrsto leplh uspehov v svojent krait-kem obdobju delovanja. V oknriru arganizacije so delale 4 komi-sije in sicer: sekcija za zdravstveno- vzgo-jo, ki je na svojf predavanjih obravna-vala najrazličnejše teme. Omenimo nekate-re: »Etika mladega človeka« s stališč pedia-goga, zdravnika in psihologa, problematiika splavov itd. Sekcija za prvo pomoč je pri-rejala tpčaje in predaivanja iz prve pomoči po nižjih in sradnjih šolah in organizirala krvodajalske akcdje. Sekcija za asana^ije, ki je v ozki povezavi z Higiensikim inštitu-tom, je priredila ekskurzije v Lito&troj, Idrijo/ Pfcuj, Maribor, Roga&ko Slatino in Zalog in seznanjala udeležence s higienslko-tehndčno zaščito v ustanovah v teh krajih. Sekcija za borbo proti tuberkulozi je sta-tistično obdelala to zahrbtno bolezen in delala skupaj z iiJititutom na Golniiku. : Nekateri gostje kot prof. dr. Bonač, za-stopniki iz glavnega odbora RK in občin-skih odborov, so poudariH velik pomen preventive v vsem današnjem dogajanju in izrazili zadovoljstvo nad zanimanjem, ki ga kažejo medicinci za preventivno medi-cino, ker bo le tako družba dobila reis dobre zdravstvene delavce, ki jih v našem nenehnem razvoju potrebuje. Precej muč-na in porazna pa je bila ugotovitev, da OO RK na ostalih fakultetah nikakor ne rnore zaživsti, čeprav je res, da so zaradi sorod-nosti pogo:i za RK pri medioincih vsaka-kor ugodnejši. Vendar pa smo mnenja, da je RK organizacija, ki bi morala najti masto na vsaki fakulteti in- zato se strinja^ mo s predlogi nekaterih, ki menijo, da naj bi bila OO RK medioincev pobudnik za ustanovitev in nato za pomoč pri aa-četnih težavah RK tudi na ostalih fakulte-tah. Skupščina se je z enominuitnim molkoim spomnila ^likega človeka, ki je bil vsa leta nekak idejni vodja organizacije, po-kojnega dr. Jožeta Potrča, na koncu pa ga ob vsespiošner.i odobravanju proglasila za častnega predsednika OO RK na medticin-ski fakuliteti. Na konou naj aimenimo še, da so vsd redno vpisani študemtye tudi vključeni v organizacijo RK, kar najbolj zgavomo pri&i o priljubljenosifci le-*e med medicinci. S. RUTAR Poskus vloma? Nekaj dni pred Novim letom se je na Poljanski 6 v pisarni honorarnih zaposli-tev in subvencij odigrala nevsakdanja zgodba. V prostoru, kjer je blagajna, so pri merjenju dimenzij v oknu, kjer name> ravajo v kratkem napraviti okence, kjer bodo odslej izplačevali honorarje in sub-vencije — kar bo gotovo olajšalo poslo->anje blagajnikov — odkrili, da je prepi-Ijena rešetka v oknu. ŠOPEK ZA.. Vida in Murjfiuta i Danes objavljamo 25. Sopek za... Čudno naključje ob tem jubileju je postavilo pred matičarja našega letošnjega urednika notranjepolitične rubrj,ke — MARJANA TAVCAR-JA, študeHta 4. letnika sociolugije, in VIDO PUC, študentko 2. letnika prava. Kaj naj vama zapišem, Vida i» Marjan, ko prejetnata šopek nageljnov našega ured-ništva? Naj povem, kako sem vaju srečaval v Naselju, v gledališču, na ulici mesta? Naj zapišem, koliko večerov smo z Marjanom presedeli v redakciji in razpravljali o člankih, ki jih je bilo treba še enkrat, dvakrat, popraviti? Kako sva si delila mizo na Tribuni, iskala po vsej hiši tajnico, da bi nama pretipkala rokopise ... Povej, kolikokrat sem ti telefoniral in te prosil, da ml napišeš 33 vrstic, ker je zijala luknja v »špeglu« na moji strani? Kako smo kleli, ko se nismo držali rokov in kako stoično smo plačevali penale ... Zdaj sedimo vsi trije s tvojim bratom in Jožetom šušmeljem, lanskoletnim odgo-vornim urednikom Tribune, kl sta vajini priči, v predsobi poročne sobe in čakamo, kdaj bo prišla matičarka in nas s prijaznim nasmehom povabila v dvorano, kjer bosta »prav-noveljavno sklenila zakonsko zvezo« in kjer od stea. diskretno odmeva Mendelssohnova poročna koračnica. Govorlmo o poroki in življenju študentov. Med pogovorom se »čakaJnica« počasi napolni, kajti zadnja sobota preteklega leta je in ljudje hočejo medene tedne združiti z novoletninii prazniki. čeprav se je Marjan že poslovil od urednistva, mu novinarska žilica le ni dala miru, da se ne bi spomnil svojih tovarišev in mrzlice, ki divja pred izidom vsake številke. »Ste imeli dosti dela z novoletno? Tisti članek na strani ...« Ni bilo časa, da bi mu odgovoril na vsa vprašanja. Kot šolarčki smo se postavili v vrsto pred resnim matičarjem in v nekaj trenutkih smo bili na planem. Spodaj, pred vhodom, se je Marjan spomnil, da je v garderobi pozabil klobuk. Jože je hitro skočil ponj. »Če bi bilo treba pred poroko sleči hlače,« je rekel Marjan, »bi jih gotovo pozabil...« »Srečno v novem letu in veselo ohcet,« smo si rekli ob slovesu. Mož je namreč omenil, da sd^doma v Cerknem v ta namen »lubi stariši« zaklali prašiča. TADEJ MUNIH Ker je bilo »očitno«, da je rešetka sveže prepiljena, so takoj poklicali varnostne organe, ki pa zaradi množice prstnih odti-sov niso mogli odkriti ničesar bistvenega, kar bi lahko pokazalo sled za storilcem. Prizadeti blagajniki so bili mnenjaT da gre za pripravljalna dejanja vloma v pro-store oziroma v blagajno honorarnih za-poslitev in subvencij, kajti znano je, da hranijo v blagajni včasih tudi po več mili-jonov dinarjev. Po nekaj dnefa pa se je izkazalo, da so prepilili rešetke uslužbenci že pred nekaj leti, ko so v sobi pozabili ključe od vhod-nih vrat... Veliko hrupa za nič... Letos spet v Arezzo? V zadnjih dneh preteklega leta sta študentska pevska zbora »Tone Tom-šič« in »Vinko Vodopivec« prejela iz Arezza (Italija) povabilo, da se letos udeležita tradicionalnega tekmovanja pevskih zborov, ki ga vsako leto pri-reja to znamenito mesto v provinci Firenc. Zbori so razvrščeni v kategorije in bodo morali v vsaki kategoriji za-peti dve pesmi, ki jih je Ž6' določil prireditelj, poleg tega pa bo vsak zbor izvajal še dve pesmi. Zbori bodo nastopali z dvema izločitvenima pes-mima, dva pa bo vsak zbor zapel v fi-nalu. XII. Conoorso polifonico interha-zionale »Guido d' Arezzo« je znan po kvalitetnem petju polifoničnih in re-nesančnih pesmi. Zbor »Vinko Vodo-pivec« je leta 1958 na tem tekmova-nju dosegel prvo mesto v kategoriji ihoških zborov, vidne uspehe pa so dosegli tudi drugi jugoslovanski zbori. Od leta 1952 pa do lanskega leta so v Arezzu sodelovali študentski mešani zbor in moški zbor Branko Krsmano-vi(5 iz Beograda, učiteljski pevski zbor »Emll Adamič«, komorni moški zbor iz Celja in drugi. V upravi Akademika so izrazili pre-pričanje, da se bo tekmovanje v Arez-zu, ki bo od 27. do 30. avgusta, lahko udeležil (glede na, razpoložljive denar-na sredstva) vsaj en zbor. število nastopajočih v Arezzu je omejeno. V kategoriji mešanih zbo-rov bo lahko nastopilo največ 40 pev-cev, v kategoriji moških zborov pa nekaj več. Abonmaji SNG Kot prejšnja leta sta tudi letos v drami Slovenskega narodnega gledali-šča dva študentska abonmaja. V pr-vem je letos 491, v drugem pa 430 študentov. V primerjavi s preteklimi leti je to število prijavijencev kar kon-stantno. Največ prijavljencev je bilo v lanski gledališki sezoni in to 528 v prvem in 50? v drugem abonmaju. V sezoni 1961/62 je bilo število neko-liko manjše: 444 in 412 prijavljenik študentov: O vprašanju obiska predstav aboni-rancev menijo na Akademiku, da je dvorana, ko so predstave za študente, prazna, na upravi SNG pa so mne-nja, da pri predstavah manjka kveo-jemu ena tretjina abonirancev. Vsekakor pa je obisk študentske pu-blike v primerjavi s šte\ilom študen-tov v Ljubljani majhen. Nekateri *o-dijo, da si relativno malo študentov ogleda predstave izven abonmaja, saj bi bile sicer abonmajske predstave zelo slabo obiskane. Ce se dogaja, da je v Drami le tnajhno število gledalcev, ko je pred-stava za študentski abonma, je ver-jetno krivo tudi delo, ki ga uprizar-jajo, saj je bila dosedanja praksa povečini taka, da so razpisane pred-stave za abonmaje prepozno. Kot je znano, imajo študentje pri abonmaju 50 odstotkov popusta. Zad-nja predstava za študente oziroma za študentski I. abonraa je bila Gn-bernator — v zadnjib dneh pretekle-ga leta. Medicinski razgledi Le še ne&aj dni nas loči od dne\a, ko bodo »Medicinski razgledl« uspešno zaklju-čili že svaje drugo leto izliajanja. Strakov-no mediicinsko glasilo, ki ga izdaja ured-niški odbor izbljučno iz vrsit Študentov m&-dicinske fafcultete v L.ubljanl in višje sto-matološke šole v Maribaru, je postalo 7 dveh letih najboljše, najbolj priljublj«no in najbolj brano študentsiko medacinsko sbrokovno glasilo v Jugosia^ji. Izhaja šti-rikrat v ietu in bjavlja študentska stro-kovna dela, sestavke fakulitetnih učitel-jev, obravnava problematrko zdravstvene služ-be, problemaitiko študentske organizacije, poroča o kaitedrah, daje recenalje na .'tigo silovanskein trgu izišlih knjig in na/osti iz centralne medicinske knjižnice. V prihod-njem letu namerava uredništvo obravna-vaci tudli trenutno nekaj zelo aktuaJnih problsmov kot staž, refonno in akadiemr ske nazive. če omenimo še nekaj teako pričaJkovanih sestavkov, ki bodo v kralt-kem izšli: »Kodeks etike zdravstvenih de-lavcev«, »Gradnja nove bolnice v Ljuiblja-ni«, »Perspektiva mladega zdra\iiika«, vidi-mo, da so nova naro&la, ki prihajajo na uredništvo iz najrazličnejšili krajev, posl©-dica res skrbno in kvalitetno pripravljenih sestavkav. Naj omenimo še, da so na gla-slo naročeni prav vsi slušatelji medicin-ske fakuitete in da je največja gneča v študjenifcskih prostorih ravno ob izidu vsatoe nove številike. S. RUTAR Reforma študija na medicini Ceprav lahko trdimo, da problem refor-me na medicinski fakulteti še dolgo ne bo papolnoma rešen, pa moramo priznati, da se komisiia za reformo .študija in fakultet* na uprava posebno v zadnjem času zelo trudita, da bi končno vsaj eno od treh ve-Hkih polemik (reforma, akadermki nazivi, staž) na fdkulteti končali. V peti semester so namreč letos vpisani študentje, ki so opravili vse tepite sproti, v četrtem seme-stru ali v B-grupi pa je velika večina isto leto vpisanih študentov, ki so prej ali slef pod res nekoliko pretežbimi pogoji oma-gali. Da bi omogo&ila, da se Studentje atibeh omenjenih semestrov zopet združija v enotni VI. seme&ter, je FU sklernla, da se takcrimenovani B-grupi zimski semester podalj&a do 1. aprila, A-grwpa pabo ta čas počivala. Enotni šesti semester se bo za obe grupl pričel 1. aprila in bo trafai do 30. funija. čeprav je res, da ne bo prijettno sedeti po predavalnicah do 30. junija im da se bo moraHa B-grwpa pošteno potruditv,, je pa tudi res, da je FU tokrat šttn&en&om zelo ustregla in posledica tega je, da ištu-dentje sedaj z mnogo večjim zaupanjfem pričakujejo novih ufarepov v zvezi z rejar-rru>. S. RUTABl Tribuna - list slovenskih Studentov - Izdaia Univerzitetni odbor Z§J - Ureia uredniški odbor - Glavni uredmik Draso Mirošič - Odsnvorni urednik Peter Jambrek. - Uredništvo in uorava Tribune: Polianska S^TI - Telefon 30-1123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - oosamezni izvod 20 dinariev - Rokopisov in fotograifi} ne vračamo Tiska Casopisno oodietie *Delo*. Liubliana. Tomšičeva i. telefon 23-522. Poštnina plačana v gotoviini.