z zakonom izdelovali letne in polletne bilance, nova zakonska ureditev pa polletne bilance ne zahteva več. V TOSAMI uspešnost poslovanja ocenjujemo tekoče po izteku vsakega meseca, po preteku prve polovice leta pa menim, da je prav, da naredimo tudi pregled našega dela v letu 1994.
V našem glasilu smo pred
POSLOVANJE V PRVI POLOVKI LETA 1994
kratkim že pisali o tem, da je bilo za poslovanje v letu 1993 treba izdelati najprej letni obračun "po starem", čez mesec dni pa še po novih Slovenskih računovodskih standardih. Razlika v izkazanem uspehu med obema metodama je bila
nalizirancem (5 mio SIT) in nekaterih drugih odhodkov.
Poslujemo pozitivno, tako, da bi morali do konca leta doseči cilj pokriti pretežni del negativnega rezultata iz leta 1993, ne moremo pa se predajati pretiranemu zadovoljstvu.
Prodaja je v prvem polletju kljub razmeroma visokim ciljem Gospodarskega načrta 1994 skoraj dosegla plan. Prvi štirje meseci so bili izredno uspešni zaradi ohranitve posla za Visoki
^ n \ f/,
abcdcli??7^ 7 /
velika, saj vemo, da smo po prvi izkazovali dobiček, po drugi pa karznatno izgubo 252 mio SIT, ki jo moramo pokriti v naslednjih petih letih. Zaradi slednje smo težko čakali bilanco uspeha za prvo tromesečje leta 1994, ki je že izdelana, celo več, znani so tudi podatki za obdobje l - v 1994. v prvih petih mesecih smo poslovali pozitivno in ustvarili 18 mio SIT čistega dobička oz. za toliko zmanjšali izgubo iz leta 1993. Čisti dobiček I - III je bil še večji in sicer 52 mio SIT, v naslednjih dveh mesecih pa se je logično zmanjšal zaradi izplačila regresa (48 mio SIT), izplačil denacio-
Poslujemo pozitivno, tako, da bi morali do konca leta doseči cilj pokriti pretežni del negativnega rezultata iz leta 1993, ne moremo pa se predajati pretiranemu zadovoljstvu.
komisariat združenih narodov za begunce (UNHCR), ki je letos še naš največji kupec. Kakšna je usoda novih naročil ni moč predvidevati, dejstvo pa je, da svet počasi dviga roke od Balkana in da za nove dobave verjetno že primanjkuje denarja.
DOHODNINA >94
V času, ko dobivamo davčne odločbe za preteklo leto, je treba misliti že na davčno napoved na leto 94, ki jo bomo izpolnjevali v začetku prihodnjega leta. Ne bi bilo pametno, če ne bi med letom shranili dokumentov, s katerimi bomo lahko kasneje
uveljavljali možne davčne olajšave. Zato in pa tudi zaradi spremenjene davčne zakonodaje, objavljamo na naslednjih straneh To-same letošnje novosti pri uveljavljanju olajšav s katerimi bo moč zmanjšati osnovo za odmero davka.
Obseg prodaje v maju in juniju je brez UNHCR precej pod planom, kljub temu, da se je okrepilo poslovanje z Makedonijo in da smo že izvozili prve pošiljke v praktično vse bližnje države Vzhodne Evrope, kljub vojni se že obnavljajo stiki z Bosno. Omenjene države so poleg Zahodne Evrope tudi naši perspektivni trgi.
Število redno zaposlenih še nadalje upada in je trenutno 792. Povprečno letno zaposlujemo 806 delavcev, ker pa je za delo po planu potrebnih 838 delavcev, smo si veliko pomagali z nadurnim delom.
V	Makedoniji smo že pristopili k postopku za odprtje predstavništva, na Slovaškem zaključujemo postopek pridobitve certifikatov za naše izdelke, z IBN (Jugotekstil) Ljubljana se dogovarjamo za skupne prodajne nastope v Evropi in v septembru so predvidene prve dobave za njihovo konsignacijsko skladišče v Moskvi.
Primerjava s prodajnim planom pokaže, da smo v izvozu krepko nad planom, doma pa seje prodaja realno povečala, a ne toliko, kot smo planirali, največji zaostanek za planom in realen padec pa je na hrvaškem trgu in v ostalih državah bivše Jugoslavije. Kupna moč na Hrvaškem je še nadalje skromna, dodatno nas je prizadelo skrajno varčevanje hrvaškega zdravstva.
V	zadnjih mesecih smo priče velikemu porastu cen bombaža in celuloze, medtem ko so cene končnih izdelkov v Evropi nespremenjene, zaradi česar se posli z Italijo, Dansko in deloma Avstrijo že bližajo meji rentabilnosti. Na domačem trgu smo letos že dvakrat povečali cene v skladu z rastjo cen surovin in možnostmi na trgu.
Uvedeni sta blagovni znamki KOBACAJ in VIRIA-NA. Hlačna plenica KOBA-
CAJ ima soliden uspeh, povečali smo slovenski tržni delež pri higienskih tamponih, slabše pa gre s higienskimi vložki, kjer je tržni delež celo padel. V kratkem bomo v VIRIANO uvrstili še tri izdelke, pridobiti moramo tudi krilni vložek in aktualizirati reklamo.
Proizvodnja je letos razen v maju in juniju sledila potrebam prodaje, vendar ob dodatnem zaposlovanju za določen čas, naročila pa so zelo spremenjiva, zato se ne moremo izogniti neljubim premestitvam. Težje sledimo povečanim naročilom v sanitetni konfekciji pri izdelkih, kjer je potrebno veliko ročnega dela.
V zadnjih mesecih izdelujemo računalniško primerjavo prodaje in zalog gotovih izdelkov, ki je pokazala, da imamo okoli 140 izdelkov na zalogi za več kot trimesečno prodajo, nekatere celo za večletno. Vrednost teh zalog je ca 150 mio SIT in do konca leta jo želimo zmanjšati na raven nekajmesečne prodaje. Tako bomo sprostili sredstva za tekoče poslovanje in povečali zaloge izdelkov, po katerih je povpraševanje in ki so nam v zadnjih mesecih celo primanjkovali.
Primerjava s prodajnim planom pokaže, da smo v izvozu krepko nad planom, doma pa se je prodaja realno povečala, a ne toliko, kot smo planirali, največji zaostanek za planom in realen padec pa je na hrvaškem trgu in v ostalih državah bivše Jugoslavije.
Večjih investicij letos še ni bilo, nabavili smo tri pakir-ne stroje za nove izdelke VIRIANA in nekaj računalnikov. Večji investicijski zalogaji bodo v drugi polovici leta, sprva verjetno v posodobitev in širitev strojnih zmogljivosti v sanitetni konfekciji, po dokončni izdelavi elaborata za poso-
dobitev vate v belilnici in mikalnici in tudi pridobitve ustreznejših upravnih prostorov ne bo več dolgo moč odlagati.
Večjih investicij letos še ni bilo, nabavili smo tri pakirne stroje za nove izdelke VIRIANA in nekaj računalnikov. Večji investicijski zalogaji bodo v drugi polovici leta, sprva verjetno v posodobitev in širitev strojnih zmogljivosti v sanitetni konfekciji.
v letu 1994 opažamo v Sloveniji bistveno izboljšanje finančne discipline-, tako da so naše terjatve v povsem normalnih okvirih. Žal je bila TOSAMINA finančna disciplina napram našim upnikom nekaj mesecev zelo slaba, predvsem zaradi težav pri izplačilu regresa in izplačilu plač. Ker si tega ne moremo privoščiti, smo bili prisiljeni za nekaj mesecev prestaviti izplačilo poračuna za leto 1993.
Število redno zaposlenih še nadalje upada in je trenutno 792. Povprečno letno zaposlujemo 806 delavcev, ker pa je za delo po planu potrebnih 838 delavcev, smo si veliko pomagali z nadurnim delom. Računalnišni razpis in obračun proizvodnje je narejen za sanitetno konfekcijo in vlaknovinski odde-
lek, v pripravi je PIOH in konfekcija. Projekt ISO 9000 je deloma že v fazi internih presoj, cilj je pridobitev certifikata v začetku leta 1995.
Plače v letu 1994 so nekoliko nad ravnijo kolektivne pogodbe in nad povprečjem gospodarstva in tudi v okviru najnovejših zakonskih določil.
Program lastninjenja je že na agenciji za privatizacijo in pričakujemo, da bo v
Plače v letu 1994 so nekoliko nad ravnijo kolektivne pogodbe in nad povprečjem gospodarstva in tudi v okviru najnovejših zakonskih določil.
kratkem potrjen, v pripravi so postopki interne razdelitve, notranjega odkupa in javne prodaje. V kolikor ne bo prišlo do večjih zakonskih sprememb, bo postopek dokončan pred koncem leta 1994.
Tekoče poslovanje z dobičkom, dovolj dela za vse redno zaposlene in plače nad kolektivno pogodbo nas lahko navdajajo z zadovoljstvom, z vso resnostjo pa se moramo lotiti doseganja planskih postavk tudi v drugem delu leta, kar bo vse prej kot lahko.
JANKO VELKAVRH
zato olajšavo lahko uveljavljamo z dokumenti o nakupu vrednostnih papirjev, ki so last države z vračilnim rokom nad letom dni, kot tudi o nakupu delnic, vendar izključno v naložbe, ki služijo razvoju znanosti in tehnologije.
Tako, našteta je torej vsa dokumentacija, ki lahko služi zmanjšanju do-
0 DOHODNINI'94
V letošnjem letu je začel veljati novi zakon o dohodnini. Za davkoplačevalce je pomembno, da že med letom ustrezno skrbijo za ustrezno "dokumentacijo" (račune, ipd.), ki jo bodo lahko kot olajšave uporabili pri pisanju svojih napovedi za odmero dohodnine. Država kot pobiralec davkov daje svojim davkoplačevalcem nekatere ugodnosti v obliki olajšav, na posameznika pa je ali bo zakonske možne ugodnosti izrabil ali ne.
zato moramo za omenjeno "dokumentacijo" poskrbeti sami med letom ob nastanku samem, kajti ob koncu leta je za iskanje manjkajočih računov običajno prepozno.
Po novem bodo vsi davkoplačevalci deležni letno 11-odstotne splošne olajšave, posameznik pa bo lahko na podlagi ustrezne dokumentacije uveljavljal še "individualno" do 3-odstotno zmanjšanje dohodnine.
Med stroške, ki jih je moč pri davčni napovedi šteti za "individualno" olajševalne; sodijo predvsem tisti, ki so povezani s stanovanjskim standardom, izobraževanjem, socialno varnostjo ter do-brodelništvom davkoplačevalca.
Večino davkoplačevalcev najbolj zanima, kateri so z novim zakonom priznani izdatki, ki se lahko pri dohodninski napovedi štejejo za olajšave. Tudi po novem dohodninskem zakonu je kar nekaj olajšav, s pomočjo katerih si bo davkoplačevalec zmanjšal osnovo za odmero davka. Po novem bo veljala za vse 11-odstotna olajšava, katere višina bo izračunana prihodnje leto na osnovi letošnje slovenske povprečne plače.
Poleg te 11-odstotne splošne olajšave (brez predložitve računov) pa bo vsak posameznik uveljavljal še dodatno "individualno" olajšavo, ki pa ne more biti večja od 3 odstotkov; za nekatere specializirane stroške. Za pridobitev "individualne" olajšave pa bo treba imeti ustrezne, že preje omenjene in tudi dosedanjega davčnega predpisa znane dokumente. Čeprav se zdi 3 odstotna dodatna olajšava nepomembna, pa lahko v skupnem obsegu dohodkov in vseh možnih odbitkih pomenijo kar pomemben delež pri odmerku dohodninske obveznosti.
In s katerimi računi bo moč uveljavljati olajšave? Še naprej (kot doslej) se bo splačalo hraniti račune, povezane s stanovanjem (gradnja, nakup, vzdrževanje), kar velja tudi za izdatke, nastale zaradi raznih komunalno-komunikacijskih hišnih priključkov. Sem spadajo računi za napeljavo vodovoda, kanalizacije, plinovoda, toplovoda, telefona ali kabelskega televizijskega priključka. "Olajševalni" računi so tudi tisti, ki dokazujejo, da je davkoplačevalec kupil šolsko ali drugo strokovno literaturo, kot tudi računi za plačane šolnine (glasbeno, jezikovno, podiplomsko in drugo izobraževanje).
Med olajševlne račune štejejo tisti, ki so povezani z zdravjem davkopla-
čevalcev. Shranjeni računi za nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov so v skupini računov, ki lahko gredo v davčno olajšavo. Davkoplačevalec lahko uveljavlja olajšavo (na podlagi dokumentov) tudi za stroške, ki jih je imal s povečanjem lastne socialne varnosti, izkazanimi prostovoljnimi prispevki in še nekaterimi drugimi izdatki (plačila v okviru izglasovanega samoprispevka, članarine političnim strankam ter sindikatom).
Stroški socialne varnosti so izdatki, povezani s pokojninskim, invalidskim in zdravstvenim zavarovanjem, če so bila ta zavarovanja sklenjena s pravnimi osebami, ki imajo sedež v naši državi.
K plačanim prostovoljnim prispevkom sodijo denarni prispevki ali darila (vrednost) za humanitarne, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke ali religiozne namene.
Osnova za dohodnino pa se za omenjene 3 odstotke zmanjša tudi z našim vlaganjem v kapitalne naložbe,
hodnindke osnove in nekaj stroškov od navedenih nas bo gotovo "zadelo", zato jo velja vestno shraniti do izpolnjevanja dohodninskega obrazca 94.
Če smo to v prvi polovici leta nekoliko pozabili, nam ostaja še vedno naslednjih slabih 6 mesecev.
F.V.
MESEC INVENTIVNE DEJAVNOSTI
V skladu s Pravilnikom o vzpodbujanju in usmerjanju ustvarjalnosti pri delu, se za mesec inventivne dejavnosti določi mesec september (od 01.09. do 30.09.1994).
Vsi predlogi, ki bodo prispeli v razpisanem času, bodo obravnavani prednostno in nagrajeni najmanj v rangu koristnega predloga.
TOSAMA
Št. 7 - julij 1994
GASILI SMO...
Kar nekaj vzrokov je bilo, ki so pripomogli k odločitvi, da je nujno izvesti praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, ki so nameščeni glede na požarno ogroženost po celotnem območju podjetja.
Namenjeni so predvsem za gašenje začetnih požarov, ko so ti šele v fazi razvoja, kajti ko se požar enkrat razvije, uporabnost ročnih gasilnih aparatov upada, oziroma je požar potrebno gasiti z drugo tehniko gašenja, katero pa imajo na voljo samo gasilci. Bistveno torej je, da se požar pogasi v fazi razvoja, to pa naj bi bil tudi vsak zaposlen sposoben izvesti. Pogojev za uspešno gašenje pa je več. imeti moramo uporaben aparat (redno vzdrževan po navodilu proizvajalca), vedeti s kakšnim aparatom gasiti vrsto požara glede na snov, ki gori (trdne, tekoče, plinaste, lahke kovine, električne instalacije in uporabnike), končno pa moramo biti za uspešno gašenje tudi praktično usposobljeni. To je bil tudi namen praktičnega prikaza gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, ki smo ga v mesecu juniju izvajali za vse delavce zaposlene v podjetju. Praktični prikaz gašenja se je izvajal po skupinah in organizacijskih enotah, tako v dopoldanski, kot v popoldanski izmeni in vsak je imel možnosti, da se je tudi praktično preizkusil v svojih gasilskih sposobnostih. Glede na to, da je potrebno zaradi normativnih vzrokov (predpisov) izprazniti določeno število ročnih gasilnih aparatov, so udeleženci le-te tudi lahko intenzivno praznili in preizkušali svoje sposobnosti.
Zanemarljivo tudi ni dejstvo, daje sedaj tudi že veliko ročnih gasilnih aparatov po individualnih stanovanjih, delavnicah in avtomobilih in verjetno je zelo kruto dejstvo, če aparat, ki ga imamo ni uporabel ali pa z njim v primeru požara ne znamo ravnati ali pa ga uporabljamo s strahom, kar je bilo razvidno tudi na vajah in izraženo od strani udeležencev.
Na kraju mogoče še nekaj napotil, ki so vezana na ročne gasilne aparate, ki so nameščeni po podjetju: imejmo do njih odgovoren odnos, naj bodo
vedno in povsod dostopni, ne izvajajmo huliganstva nad njimi, opozarjajmo na pomanjkljivosti, ki jih opazimo službujočega delavca gasilske službe, uporabljajmo jih samo namensko in o uporabi "takoj1' obvestimo delavca gasilske službe, ki je vedno prisoten v podjetju, občasno si jih malo oglejmo, kako se aktivirajo in za kakšne vrste gorljivih snovi jih uporabljamo, kar je razvidno iz nalepke na vsakem aparatu, v delovnem okolju pa se obnašajmo tako, da nam bo treba aparate čim manjkrat uporabljati, šest začetnih požarov v letošnjem letu ni zanemarljiv podatek, k sreči "začetnih".
M.M.
SONCE "94
V	rosami so že preteklo leto v poletnem času zapisali nekaj napotil državnega sveta za zdravje povezanih s sončenjem ob povečanem ultravijoličnemu sončnemu sevanju zaradi tako imenovane 'ozonske luknje".
V	teh poletnih dnevih se zdi, da ne bo nič narobe (ker se preje omenjena luknja ni nič zmanjšala; temveč prej obratno), če ponovimo nekaj “novih resnic" o sončenju, katere bo zlasti "beli človek" moral vedno bolj upoštevati in se nanje navajati.
Polt potemni tudi, če ni izpostavljena direktno sončnim žarkom, zato se da "porjaveti" tudi s "sončenjem" v senci. Čas pridobivanja barve je seveda nekoliko daljši, zagotovo pa pri tem ne bomo dobili opeklin.
Če pa se vseeno odločimo za “direktno" sončenje, potem zdravniki svetujejo, da je za to primeren čas le v zgodnjih dopoldanskih oziroma poznejših popoldanskih urah. Med 11. in 14. uro seje močnim sončnim žarkom pametno umakniti v senco. Običajno je sončenje povezano s kopanjem. Ker vodne kapljice delujejo kot leče in skozi katere padejo na kožo snopiči zgoščenih žarkov, se je dobro po prihodu iz vode zbrisati in s tem osušiti površino izpostavljene kože.
Na ultravijolični vpliv sofičnih žarkov moramo računati tudi pri kopanju oziroma plavanju na prostem. UV žarki prodirajo namreč kar globoko pod površje vode, tako, da koža pordeči, čeprav se kopalec ni prav veliko sončil z ležanjem na bregu.
Na intenzivnost škodljivega žarčenja vpliva tudi okolica, v kateri se izpostavljamo soncu; voda, bele oziroma svetle površine (kamenje, pesek) skoraj podvojijo učinek ultravijoličnih žarkov. Zelene travnate površine so vsled navedenega primernejše (v zdravstvenem smislu) za poletno sončenje.
Različni ljudje so glede na svoje "naravne danosti" različno občutljivi oziroma odporni na vplive sončfiih žarkov. To je bilo znano tudi doslej, vendar pa s povečano dozo UV žarkov v sončni svetlobi velja to še dosledneje upoštevati.
Najbolje prenesejo sončne žarke ljudje s temno poltjo (črnolasci in tem-nooki), ki običajno sploh ne poznajo opeklin zaradi sončenja, zagorijo pa zelo hitro. Narava je tej kategoriji "belokožcev" dovolila, da lahko začnejo s polurnim sončenjem na dan. Ljudje svetle polti (svetlolasci, pri čemer so tisti s sivim odtenkom izvzeti) predstavljajo skupino, katerih polt je
na sonce najbolj občutljiva, zato morajo biti pri nabiranju "rjave" barve posebej previdni. Dnevno naj ne bi začeli z daljšim sončenjem od 10 minut.
Zdravniki priporočajo povečano previdnost pri sončenju tudi ljudem, ki imajo po telesu veliko znamenj, zato naj bi se tudi ta skupina izpostavljala soncu manj časa.
Pri sončenju velja kožo ustrezno "grundirati" (bi rekli pleskarsko raz-
gledani) in zaščititi s kozmetičnimi sredstvi za sončenje. Pri tem velja iskati preparate, ki zagotavljajo povečano stopnjo zaščite pred ultravijoličnim žarčenjem A in B področja in seveda tudi take, ki ne povzročajo kožne alergije.
Ker je, kot je že bilo omenjeno; poletno sončenje povezano s kopanjem, naj bodo zaščitni kozmetični preparati vodoodporni.
Polt velja s “kremo" namazati vsaj pol ure pred sončenjem, "namaz" pa čez dan večkrat obnoviti.
Pri sončenju velja posebej zaščititi glavo, zato naj bi jo zakrili s pokrivalom; zlasti primeren v tak namen je tradicionalen “domžalski izdelek"; ši-rokokrajen slamnik.
Ultravijolični žarki pa ne škodujejo le koži, pač pa so nevarni tudi za oči. Med opremo za sončenje sodijo zato tudi varovalna sončna očala, ki morajo biti taka, da imajo filtre proti žarkom obeh spektrov (A in B). Optiki trdijo, da očala, ki take zaščite nimajo, uporabniku, oziroma njegovim
očem napravijo več škode kot koristi. Če želite "zagoreti" po vsem telesu, potem od letos to storite tudi v kopalkah, če ste izbrali tiste, ki nosijo oznako "Sun seleckt" in katerih posebnost je v tem, da ne prepuščajo polti škodljivih UV B žarkov.
Sicer pa je na vročem soncu priporočljivo čim več piti čim več tekočine, pri čemer sploh ni nujno, da je ta tekočina le pivo.
JULIJ 1994
V TOSAMI SEM Sl NAJBOLJ Z ZANIMANJEM OGLEDAL PRISPEVKE:
1. _
2.
3.
IME IN PRIIMEK NASLOV
IZPOLNJEN KUPONČEK ODDAJTE V TOSAMIN NABIRALNIK DO 20. V MESECU.
PO POTIH REKE LHIBL|ANICE
Vsi upokojenci, udeleženci izleta, se še enkrat lepo zahvaljujemo vodstvu in vsem delavcem TOSAME, ki ste nam finančno pomagali pri izvedbi našega druženja, izleta.
Želimo vam uspešno izpolnitev vseh vaših delovnih načrtov.
M. P.
Skoraj polovica TOSAMINIH upokojencev se je veselila ponovnega snidenja in sicer tokrat na izletu. Razdelili smo se po skupinah in se v treh terminih podali proti Dolenjski in naprej proti Notranjski.
Pod vznožjem Travne gore smo si v vasi Nova Štifta, ki ima le tri hiše, ogledali zanimiv kulturni spomenik. To je cerkev izvirne baročne arhitekture z znamenitimi lesenimi rezbarijami, ki so posrebrene ali pozlačene. Zunaj so mogočne košate lipe, pod katerimi smo se okrepčali z malico, katero so nam lepo pripravili v TOSA-MINI kupinji. Manjkalo nam je le še malo poživila in zato smo se ustavili v Sodražici, da smo popili obvezno kavico.
Pot smo nadaljevali na Notranjsko do gradu Snežnik, ki leži sredi urejenega parka ob vodi s krožno sprehajalno potjo. Še vedno je obdan z obzidjem in stolpiči, ter je edini grad na slovenskih tleh, ki je med drugo svetovno vojno ostal nepoškodovan. V notranjosti, kjer nas je najprej pozdravil velik nagačen kosmatinec, smo imeli kaj videti. Tu je veliko zelo okrašenega starinskega pohištva z več delov sveta, ročno vezene preproge, star porcelan, oljne slike lastnikov gradu in njihovih sorodnikov, lovske trofeje, skratka prava paša za oči.
Po tem ogledu smo se zapeljali do gostišča, kjerso nam pripravili kosilo, imeli smo dovolj časa za klepet, obujanje spominov.
Dobro razpoloženi smo se odpravili naprej in se ob pogledu na Slivnico spomnili starih izročil in coprnic. Pripeljali smo se do svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, ki spomladi umre in jeseni spet oživi. Za nas ga je bilo še malo, da smo si v vodi lahko ogledali rumene lokvanje in večcvetne zvončke. Kmalu bo ves poniknil v požiralnikih in spet bodo na njem sušili seno.
Postanek mora biti tudi zabaven in nekateri so se podali na balinišče ter tako pokazali, da tudi na izletu ne manjka volje za razgibanost.
Ta je bila še kar potrebna, da smo si lahko ogledali še zaraščene kanjone Rakovega Škocjana. Po gozdnati dolini teče ponikalnica Rak, ki prihaja na površje pod malim naravnim mostom iz Zeljških jam in za velikim naravnim mostom izgine v Tkalci jami. Resnično so globoke te kotanje in mostovi čudežno delo narave.
Pred gostiščem v Rakovem Škocjanu je sonce prijetno grelo, tako, da smo si vzeli dovolj časa za prijeten odmor. Morali smo si oddahniti, saj smo spremljali pot reke Ljubljanice od njenih ponikalnic do Unice, ki ponikne na planinskem polju in priteče na površje v Močilniku v obliki več kra-ških izvirov. Seveda smo se morali ustaviti tudi pri njih in si jih ogledati.
Tam so nas na žalost temni oblaki kmalu pregnali v avtobuse. Domov smo se pripeljali v dežju, vendar naše razpoloženje mu ni bilo podobno, saj smo bili zadovoljni.
SODELAVCI
V tej številki Tosame so s svojimi pismenimi prispevki sodelovali: Slavko Klopčič, Alojzija Korbar-lacar, Albina Kosmač org., Marjan Merkužič, Marija Presekan Janko Velkavrh dipl.ing. in Feliks Vodlari ing. Grafična oprema časopisa, oblikovanje in risbe: Feliks Vodlan, ing.
Objavljene fotografije je posnel Jože Vidmar.
Računalniška obdelava tekstov: Sonja Rode
Grafična postavitev časopisa: Bojan Rab-zelj.
Tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. Avtorjem posameznih prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi druge k sodelovanju.
K^OniKA
Komisija za delovna razmerja je na svoji junijski seji podaljšala delovno razmerje za določen čas do 31. 08. 1994 trinajstim delavkam.
Odobreno je bilo zdravstveno okrevanje 30-tim delavcem. Letos je prispelo kar 53 vlog za okrevanje, zato je dr. Novakova razvrstila prosilce v ti skupine, pri čimer je upoštevala zdravstveno sta nje prosilcev (na podlagi predložene dokumentacije) in delovno dobo v TOSAMI.
DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI
V	MESECU JUNIJU
V	mesecu juniju so delovni jubilej 10-letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci:
Andrej Kerec, Igor Novak, Marija Peterka, Vladimir Pevec, Janez Pervin-šek, Marija Testen, Peter Volčini 20-letnieo delovne dobe:
Elizabeta Arnuš, Dragica Huber, Rozi
Lovšin
Čestitamo!
V	preteklem mesecu so praznovali okrogli življenjski jubilej naslednji sodelavci:
tridesetletnico Darja Hren, Simona Peterka, Marija šum;
štiridesetletnico Breda Petrovič, Olga Ručigaj, Janez Stare.
Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
IZLET
UPOKOJENCEV
Tudi letos je Klub upokojencev TOSA-ME organiziral izlet za svoje člane. Odločili so se za Notranjsko, ker je bila z njihove strani še povsem neraziskana. Pomembnejša točka, ki so jo obiskali, je bil grad Snežnik.
Od 578 upokojencev, kolikor jih Klub šteje, se je izleta udeležilo 229 članov.
Na pot so se odpravili 2. junija (dva avtobusa), 8. junija (en avtobus) in 9. junija (dva avtobusa).
Upokojenci so za izlet sami prispevali 1.100 SIT na osebo, del stroškov pa je bil pokrit iz Sklada skupne porabe, kjer so bila planirana sredstva v ta namen.
TOSAMINE
DROBTINICE
v julijski številki Gospodarskega vestnika je Pii oPjavljen seznam 300 najuspešnejših slovenskih podjetij za leto 1993.
Po objavljenem seznamu, ki ga je pripravila Služba družbenega knjigovodstva Republike Slovenije, je bilo najuspešnejše slovensko podjetje lani Elektro Maribor.
Sicer pa prvih pet lanskih najboljdo-bičkonosnih podjetij v državi Sloveniji predstavljajo naslednja:
-	Elektro Maribor p. o. Javno podjetje za distribucijo energije Maribor,
-	Papirnica količevo d. o.o Domžale,
-	Elektro Ljubljana p.o. Ljubljana,
-	Elektro Celje p.o. Celje,
-	Kompas MTS d. d. Ljubljana,
Tosame na lestvici "tristotih‘‘ ni, za letos pa kažejo sedanji rezultati, da bo drugače.
V času moje bolezni se sindikatu najtopleje zahvaljujem za obiske, denarno pomoč in cvetje.
Ob odhodu v invalidski pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz Tkalnice širokih tkanin najlepše zahvaljujem za prejeto darilo. Prav tako se tudi vodstvu podjetja najlepše zahvaljujem za knjižno darilo. Želim vam še mnogo delovnih uspehov.
Flis Silva
Osnove v mesecu juliju
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
6.453.00	SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri
10.755.00	SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 4.302,00 SIT
-	polovična dnevnica
2.194.00	SIT
-	znižana dnevnica
1.592.00	SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
21,60 SIT/km
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
160.00	SlT/dan
-	oddaljenost od 4 km do8km200,00SiT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 280,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 320,00 SlT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
370.00	SlT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
161.328.00	SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
2.99	SIT
-	tekoči kilometer
1.99	SIT
-	spremljevalec tovora 1,20 SIT
■ Albina Kosmač
Kot je bilo objavljeno v zadnji Tosami v razpisu za interno dražbo, seje tudi zgodilo. 22. junija 1994 so se na tovarniškem dvorišču zbrali zastopniki ponudnika ter kupci. Da je bilo na tokratni dražbi kar živahno, pove tudi podatek je šlo skoraj polovica ponujenega materiala v promet, saj je bilo od 54 dražbenih artiklov prodanih 25.