Številka 10 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI, dne 18. marca 1968 Cena 3 dinarje Leto XXV vsebina: 53. Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca organi-zacijsko-političnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 33. volilni enoti Ljubljana-Hežigrad. 54. Resolucija o osnovah družbeno-ekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1968. 55. Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 19G8. 56. Zakon o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966 do 1970. [57*. Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov. « 58. Odlok o razdelitvi deviz za potrebe SR Slovenije v letu 1968. 59. Odlok o dopolnitvah odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja adaptacije podopij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 60. Odlok o spremembi odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve Drr.me Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. 61. Odlok o finančnem programu za financiranje nadaljnji* graditve Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. 62. Odlok o finančnem programu za financiranje obnovitve fasad poslopja Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. 62. Odlok o finančnem programu za financiranje namestitve ogrevalnih in prezračevalnih naprav v poslopju Narodne galerije v Ljubljani. 64. Odlok o finančnem programu za financiranje obnovitve fasad poslopja Narodnega muzeja v Ljubljani. 65. Odlok o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. 66. Odlok o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objekta agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani. 67. Odlok o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve fakultete za strojništvo v Ljubljani. 68. Odlok o dopolnitvi odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve reaktorskega centra v Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan«. 69. Odlok o finančnem programu za financiranje razširitve strokovne šole za notranje zadeve v Ljubljani — Tacen. 70. Odlok o finančnem programu za nakup stanovanj za vzgojitelje Vzgojnega zavoda Logatec. 71. Odlok o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objektov Višje tehniške šole v Mariboru. 72. Odlok o finančnem programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970. 73. Odlok o potrditvi programa za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije. 74. Odlok o najetju kreditov za financiranje likvidacije poslovnega združenja energokemičnega kombinata Velenje v likvidaciji. 75. Odlok o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije. 76. Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo. 77. Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici. 78. Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. 79. Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1968. 80. Odločba o odpravi komisije Izvršnega sveta za vprašanja zaposlitve delavcev služb organov za notranje zadeve, katerih delovna mesta se odpravijo, ter o razrešitvi predsednika in članov te komisije. ✓ AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS: Sl. Rešitev spora o pristojnosti med sodiščem in upravnim organom glede odločanja o mejah nacionaliziranih zemljišč. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 109. Odredba o višini pavšalne skočnine na območju občine Litija za leto 1968. 110. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev, dograditev šolskih prostorov in prostorov za otroško varstvo na območju krajevne skupnosti Gorenji Logatec. 111. Sklep o prevzemu in opravljanju temeljne izobraževalne skupnosti Vrhnika; nalog skupnosti otroškega varstva za območje občine Vrhnika. SPLOSNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 112. Sklep o stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od dopolnilnega dela (Ravne na Koroškem). 113. Sklep o obsegu in oblikah zdravstvenega varstva kmetov, zavarovanih pri komunalni skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj. 53. Na podlagi 10., 140., 141. in 142. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7-62/67) izdajam ODLOK • razpisu nadomestnih volitev za poslanca organizacijsko-političnoga zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 33- volilni enoti Ljubljana-Bežigrad 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca °rganizacijsko-političnega zbora Skupščine Socialistič- ne republike Slovenije v 33. volilni enoti Ljubljana-Bežigrad. 2. Volitve bodo dne 15. maja 1968. St. 0206-7/68 Ljubljana, dne 14. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik; Sergej Kraigher 1. r. 54. Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 12. marca 1968 razpravljala o družbenoekonomskem razvoju v letu 1967 ter o pogojih in možnostih razvoja v letu 1968 in ugotovila: 1. Osnovna značilnost družbenega in ekonomskega razvoja v letu 1967 je bila nadaljnje uresničevanje temeljnih nalog gospodarske reforme. Ta se kaže v večji usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem, v umirjenejšem gibanju cen, v naporih za intenziviranje gospodarjenja in v povečani menjavi s tujino. Stabilnejše razmere na trgu in bolj zaostreni pogoji gospodarjenja so vplivali na večje razlike med posameznimi delovnimi organizacijami glede na njihove poslovne uspehe. Veliko število delovnih organizacij se je že uspešno vključilo v domač in zunanji trg ter ustrezno preusmerilo in občutno povečalo proizvodnjo in dohodek ter tako pomembno prispevalo k rasti celotnega gospodarstva. V drugih delovnih organizacijah pa je proizvodnja zaostajala in je zato celotno povečanje proizvodnje manjše od predvidevanj. Interes delovnih organizacij za racionalno gospodarjenje ter za doslednejše upoštevanje ekonomskih kriterijev pri usmerjanju proizvodnje postaja vse večji ter se s tem ustvarjajo pogoji za uspešnejše vključevanje v reformo in za razvoj proizvodnje v prihodnje. S prenašanjem gospodarskih odločitev na neposredne proizvajalce so se ustvarjali tudi pogoji za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov. 2. Uspešnejši razvoj gospodarstva pa so v preteklem letu še naprej omejevali nekateri problemi in težave, ki so posledica nezadostne pripravljenosti vrste delovnih organizacij za prilagoditev poslovanja bolj zaostrenim pogojem gospodarjenja, ki jih povzročajo zahtevnejši domači in zunanji trg ter ukrepi gospodarske reforme. Prepočasno preusmerjanje proizvodnje glede na sortiment, kvaliteto in cene je povzročalo nadaljnje težave pri prodaji in vplivalo na povečanje zalog, kar se je odražalo na večanju nelikvidnosti gospodarstva ter je zadrževalo naraščanje proizvodnje in produktivnosti dela. Visoko angažiranje sredstev za zaloge in za kreditiranje kupcev je obenem vplivalo na zmanjšanje investicij, kar se je zlasti neugodno odrazilo na hitrejše izvajanje modernizacije, na uveljavljanje nove tehnologije in na zboljšanje organizacije dela kot osnove z? večjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Na zaostajanje modernizacije gospodarstva, ki je osnovna naloga ekonomske politike SR Slovenije, je vplivala tudi vrsta drugih dejavnikov. Eden izmed osnovnih je pomanjkanje razvojnih programov delovnih organizacij ter nezadostno poslovno in tehnično sodelovanje. V takih pogojih ni možnosti za večjo selekcijo pri financiranju posameznih razvojnih programov ter za ustvarjanje večjega interesa za koncentracijo sredstev delovnih organizacij in bank. Tudi na področju bančništva se je zadržala razdrobljena in regionalno usmerjena bančna organizacija, ki ni uspela doseči večje koncentracije bančnih sredstev, ustvarjanja tržišča prostih sredstev družbene reprodukcije in večje učinkovitosti kreditne politike. Takšna prizadevanja bank so zavirala tudi velike obveznosti poslovnih bank za kreditiranje dolgoročnih investicij, zlasti s področja infrastrukture. Podobne probleme'bo povzročala v letu 1968 tudi povečana obremenitev delovnih organizacij z družbenimi dajatvami ter sprememba razmerij v delitvi dohodka v korist osebnih dohodkov in na škodo akumulacije, s čimer bo prav tako otežkočeno financiranje razvojnih programov. Taksna sprememba razmerij pa je obenem v vrsti delovnih organizacij tudi v nasprotju z dogovorjenim načelom delitve po delu, To bi lahko imelo za posledico negativen vpliv na razvoj produktivnosti dela. v i Vsakodnevni tekoči in razvojni problemi še niso spodbudili procesa hitrejšega izboljševanja in prilagajanja kadrovske strukture strukturi proizvodnje in potrebam razširjeno reprodukcije v podjetjih. Vrsta delovnih organizacij se še vedno zapira sama v sebe, v zastarele organizacijske oblike ter v nesodobno organizacijo dela in tehnologijo ter ne uvidi, da si samo z uveljavljanjem visoko izobraženih in strokovno usposobljenih kadrov lahko zagotovi vnašanje sodobnih konceptov v poslovanje, s tem pa tudi pogoje za njihov obstoj in nadaljnji napredek. Zaradi takšnega gledanja se zato kljub nezadovoljivi kadrovski strukturi, zlasti mlajši strokovni kadri še vedno ne morejo vključiti v proizvodnjo in se usposabljati, da postanejo nosilci razvoja, kakršnega narekuje reforma. V splošnih naporih za vključevanje v nove pegoje gospodarjenja se še vedno opažajo težnje po zadrževanju zastarelih metod gospodarjenja ter iskanje rešitev v povečapih administrativnih ukrepih. Čeprav moramo iskati vzroke za težave ter možnosti za njihovo reševanje v samih delovnih organizacijah, pa je treba ugotoviti, da tudi nekatere sistemske rešitve ter reševanje tekočih problemov gospodarske politike niso vedno podpirali naporov delovnih organizacij za doseganje boljših ušpehov. Pristojni zvezni organi namreč med letom niso podvze-mali pravočasno ukrepov, s katerimi bi odpravljali nastale probleme, zlasti na področju zunanje-trgovin-skega sistema ih deviznega režima. Ukrepi gospodarske reforme, ki so imeli za cilj tudi uskladitev vseh oblik potrošnje z materialnimi možnostmi, se počasneje uresničujejo na področju splošne potrošnje oziroma negospodarskih dejavnosti in so se ponekod ukrepi za racionalizacijo poslovanja šele pričeli uveljavljati. Izdatki na nekaterih področjih splošne potrošnje, zlasti v socialnem zavarovanju, so še vedno presegali razpoložljiva sredstva, normalizacijo proračunskega poslovanja pa so otežkočale obveznosti iz prejšnjih let. To je še nadalje zaostrilo nekatere probleme, kot so: — financiranje strokovnega šolstva, ker ni bil dosledno izpeljan zakon o izobraževalnih skupnostih in ker ni vzpostavljen neposreden odnos med koristniki šol, t, j. gospodarstvom in šolami in ker v takšnem neurejenem sistemu občinske skupščine niso izpolnile dogovorjenih obveznosti: — zaostajanje starih pokojnin, česar v okviru razpoložljivih sredstev kljub zakonskim možnostim ni bilo mogoče rešiti; — visoke obremenitve epubliškega proračuna za poravnavo investicijskih in drugih obveznosti iz preteklih let. Ob upoštevanju teh ugotovitev, možnosti razvoja, ki se kažejo v letu 1968 ter nalog, ki so nakazane v družbenem planu SR Slovenije v letih 1966—1970 sprejema Skupščina SR Slovenije RESOLUCIJO o osnovah družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1963 I Poglavitna naloga družbenega in gospodarskega razvoja v K tu 1968 je nadaljnje uveljavljanje procesov, ki jih je začrtala reforma. Dosedanje izkušnje, zlasti pa dosežki delovnih organizacij pri usposobitvi za poslovanje v bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja omogočajo, da si lahko zastavimo kot temeljno halogo gospodarskega in družbenega razvoja ponovno poži-v.tev rasti celotne proizvodnje, ki jo mora spremljati nadaljnja stabilizacija tržišča. Ob upoštevanju pogojev gospodarstva v SR Sloveniji ter ukrepov, ki jih je sprejela zvezna skupščina za poživitev gospodarske aktivnosti, je v letu 1968 mogoče doseči stvarni porast skupnega družbenega proizvoda za 5 do 6 %> in v tem porast industrijske proizvodnje za 4 do 5 “/o. Tak razvoj proizvodnje temelji na hitrejši rasti izvoza od rasti proizvodnje — izvoz naj bi porasel za 9 do 11 "/o — na učinkovitejšem vključevanju delovnih organizacij v potrebe notranjega tržišča ter na povečanih naložbah v osnovna sredstva, ki naj jih omogoči postopno sproščanje sredstev, ki so vezana na zaloge in terjatve. Temeljna naloga investicijske politike mora biti povečana učinkovitost naložb. To bo mogoče doseči le z večjo usmeritvijo investicij v modernizacijo gospodarstva, katere osnova je medsebojno integrirano gospodarstvo ter povečano poslovno sodelovanje. Takšno investicijsko politiko pa bo podpirala tudi ustrezna koncentracija denarnih sredstev in integracija bank. Modernizacija gospodarstva bo uspešna le, če bo temeljila na uvajanju sodobne tehnologije ter na uporabi znanstvenega in raziskovalnega dela, ki se mora stalno krepiti in izpopolnjevati. Vzporedno s tem pa bi morali načrtneje pristopati k uveljavljanju sodobnih metod ekonomske analize pri programiranju razvoja ter k poglobljenemu raziskovanju tržišča, kar vse naj ustvarja osnovo za gospodarski napredek ter za razvoj produktivnosti dela na trajnejši podlagi. Hitrejši razvoj proizvodnje bo omogočal tudi nekoliko večje možnosti za zaposlovanje, zlasti v sto? ritvenih dejavnostih V zaposlitveni politiki delovnih organizacij pa mora priti do odločilne, preusmeritve s povečanim vključevanjem kadrov z visoko stopnjo strokovne usposobljenosti tako. da bo izboljšana struktura kadrov omogočala tudi zboljšanje strukture proizvodnje ter uspešnejše izvajanje modernizacije in razširjene reprodukcije. Za zagotovitev večje stabilnosti v odnosih med proizvodnjo in potrošnjo, bo v letošnjem letu posebfio pomembna naloga urediti nekatera kritična vprašanja s področja splošne potrošnje, kot so financiranje strokovnega šolstva, usklajevanje pokojnin ter poravnava proračunskih obveznosti iz preteklih let. Prav tako bo treba urediti financiranje nekaterih dolgoročnih investicijskih objektov in s tem omogočiti bankam bolj sproščeno poslovno politiko. Celotna potrošnja se sme gibati le v okviru razpoložljivih sredstev ter se morajo zaradi stabilnosti podvzemati napori za zagotovitev neobhodno potrebnih materialnih in finančnih rezerv. Življenjski standard se mora usklajevati z gospodarsko rastjo, osebni dohodki pa ne morejo rasti hitreje kot produktivnost dela. Pričakovana povečana gospodarska aktivnost bo omogočila uspešnejše reševanje tudi drugih problemov na področju družbenih služb, ki pa se morajo prav tako kot gospodarstvo bolj učinkovito vključevati v reformne procese. S tem bodo zagotovljene tudi osnove za večji vpliv teh dejavnosti na razvoj gospodarstva, zlasti s širšim vključevanjem raziskovalnega dela in strokovnih kadrov v proizvodnjo, hkrati pa bo s tem povečan tudi vpliv gospodarstva na razvoj družbenih služb. II Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da so osnovni nosilec prizadevanj za uspešnejši in učinkovitejši gospodarski in družbeni razvoj lahko le delovne organizacije, katerih aktivnost bi se morala odraziti predvsem v hitrejšem preusmerjanju njihovega poslovanja na pogoje, 'ki jih postavlja tržno gospodarstvo. Ukrepi, ki jih bodo podvzemali predstavniški organi in samoupravne skupnosti v republiki in občinah za izvrševanje nalog ekonomske politike, imajo predvsem namen, da bi spodbudili in omogočili izvrševanje zgoraj nakazanih ciljev ter da bi ustvarjali trajnejše pogoje zc. uspešno rast proizvodnje in produktivnosti dela ter za stabilnost pogojev gospodarjenja. 1. V letu 1968 bodo pristojni republiški organi v sodelovanju z združenji proizvajalcev in delovnimi organizacijami dokončali projekcijo razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ki jih .predvideva srednjeročni načrt, zlasti pa dolgoročni razvoj energetike in cocthega omrežja. Lotili se bodo tudi drugih nalog, ki jih predvideva srednjeročni načrt ter nadaljevali s pripravami za izdelavo koncepta dolgoročnega razvoja SR Slovenije, pri čemer bodo kot eno od osnov upoštevali dolgoročne razvojne programe delovnih organizacij. Glede na razmeroma visoko stopnjo zastarelosti osnovnih sredstev in tehnologije bi morale delovne oiganizacije in poslovne banke v sodelovanju z gospodarsko zbornico v SR Sloveniji podvzeti ukrepe za hitrejše izvajanje modernizacije celotnega gospodarstva. posebej pa industrije, kjer do seda. niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. V učinkovitejšo pripravo za izvajanje programa modernizacije se morajo vključiti vsi ekonomski in družbeni činitelji z izdelavo programov in predlogov za njihovo izvrševanje. Republiški organi bodo izdelali analizo stanja ter pripravili predloge za hitrejše in učinkovitejše izvajanje modernizacije. Za razvoj proizvodnje in izvoza, za modernizacijo in za financiranje razvoja posameznih dejavnosti je treba neobhodno podvzemati ukrepe za učinkovitejt;'. pristopanje k integraciji in poslovnemu sodelovanju. Uspešnejše izvajanje programa inodernizacije kot osnove za hitrejše naraščanje produktivnosti dela in vključevanja v mednarodno delitev dela zahteva bolj učinkovito pristopanje k integraciji in poslovnemu sodelovanju delovnih organizacij. Osnova teh procesov’ so lahko samo neposredni poslovni interesi delovnih organizacij, ki pa jih morajo s svojimi ukrepi spodbujati in pospeševati samoupravni organi gospodarskih organizacij in republiški organi. Republiški organi bodo izdelali analizo o problemih, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje integracijskih procesov ter predlagali ukrepe, ki bi te procese pospeševali. Republiška skupščina bo podpirala vse tiste integracijske težnje, ki imajo za cilj izboljšanje ekonomičnosti poslovanja ter uspešnejše uresničenje ciljev sprejete ekonomske politike. Zlasti bo podpirala tista težnje in potrebe, ki se kot najbolj akutne kažejo na področju združevanja energetske in metalurške dejavnosti, pa tudi na drugih področjih, kot so kemična in kovinska industrija, lesno-predelovalna industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, promet ter turizem. V te procese je treba vnašati tudi nove, sodobnejše oblike vertikalne integracije, ki se šele pričenjajo uveljavljati, kot so skupna vlaganja, proizvodno-tinančno sodelovanje, integracija v raznih fazah proizvodnje in blagovnega prometa in podobno. Politiko modernizacije in integracije bodo podpirale s svojimi naložbami tudi republiške skupne rezerve gospodarskih organizacij. Uspešnejše izvrševanje programov dolgoročnega razvoja in modernizacije ter programov integracij in poslovnega sodelovanja delovnih organizacij bo podpiralo tudi hitrejše kroženje in večja koncentracija denarnih sredstev, ki se mora doseči z ustrezno politiko poslovnih bank. 2. Republiški organi bodo podrobneje proučili pogoje gospodarjenja posameznih dejavnosti z namenom, da bi predvideli ukrepe, ki naj tem dejavnostim omogočijo uspešnejši razvoj oziroma vključitev v zadovoljevanje potreb domačega trga tor zunanjetrgovinske menjave. Svoja prizadevanja bodo usmerjali zlasti na naslednja področja: — proučili bodo, kako se izvaja temeljni zakon o elektrogospodarstvu in,kako se dosegajo smotri, ki so bili postavljeni ob sprejemu zakona. Proučili bodo tudi potek izgradnje energetskih objektov ter načine in metode financiranja, ki bodo zagotovile večji vpliv potrošnikov električne energije na obseg in strukturo investicij; — obravnavali bodo pogoje poslovanja ter analizirali dosedanje dpsežke na področju nekaterih dejavnosti kot so kmetijstvo, gozdarstvo, trgovina in turizem, obrtništvo ter promet s stališča podvzemanja ukrepov za njihovo učinkovitejše vključevanje v celotni gospodarski razvoj. S proučitvijo in ureditvijo nekaterih odprtih vprašanj kot so npr. kmetijska pospeševalna služba, sredstva za vzdrževanje in obnovo gozdov, pogoji poslovanja v cestnem in železniškem prometu in podobno pa naj bi še posebej prispevali k zboljšanju pogojev za razvoj teh dejavnosti; — v okviru naporov za boljše izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti ter za zboljšanje preskrbe tržišča bodo proučili položaj osebnega dela s proizvajalnimi sredstvi v osebni lasti. V tem okviru se bo posebej proučil položaj zasebnih kmetijskih proizvajalcev ter vloga kmetijskih zadrug pri pospeševanju in širjenju kooperacijske blagovne proizvodnje ter pogoji hitrejšega razvoja obrtništva, zlasti storitvenega, na podlagi osebnega delu. 3. Za uspešnejši razvoj proizvodnje bi morale delovne organizacije izboljšati svojo službo za raziskave tržišča.ter na tej osnovi hitreje prilagajati svojo proizvodnjo potrebam domačega in zunanjega trga. Združenje proizvajalcev, gospodarska zbornica in republiški organi pa naj bi podpirali in pospeševali tudi razvoj ustanov, ki se bavijo s tržnimi raziskavami in talco prispevali, da bodo proizvajalci razpolagali s tekočimi podatki, analizami in predlogi, ki lahkoi prispevajo k uspešnejšemu spreminjanju strukture proizvodnje Republiški organi pa bodo izdelali tudi analizo zunanjetrgovinske menjave in predlagali ukrepe, s katerimi naj bi se povečala stopnja vključenosti našega gospodarstva v mednarodno dolitov dela. 4. Za povečanje gospodarske aktivnosti bo odločilnega pomena kreditna politika poslovnih bank, ki mora zagotoviti hitrejše kroženje denarja in učinkovitejše nalaganje razpoložljivih sredstev. Takšno usmeritev spodbujajo tudi ukrepi kreditno-monetarne politike zvezne skupščine za leto 1963. V skladu s temi načeli in ukrepi naj banke dosledno izvajajo takšno politiko kreditiranja, s katero bodo dujale prednost tistim dčlovnim organizacijam, ki uspešneje usklajujejo proizvodnjo blaga in storitev z zahtevami domačega in zunanjega trga. Banke bi morale težiti k hitrejšemu sproščanju sredstev, ki so vezana v kreditih za pokrivanje čezmernih zalog in terjatev ter ,s tem spremeniti strukturo svojih naložb tako, da bi povečale delež sredstev za kreditiranje rpodernizacije in prodaje opreme. Banke in hranilnice naj bi razširile tudi kreditiranje razvoja zasebne dejavnosti, zlasti na področju kmetijstva, obrti in turizma ter pospeševale uveljavljanje hranilnih in kreditnih služb. Za izvajanje takšne kreditne politike naj bi poslovne banke v okviru svojega združenja sprejele tudi ustrezne skupne dogovore. Prizadevanja za izvajanje učinkovitejše investicijske politike zahtevajo večjo koncentracijo sredstev i gospodarstva in poslovnih bank. Zato Skupščina SR Slovenije podpira širše sodelovanje vseh poslovnih bank v SR Sloveniji za združevanje sredstev na podlagi medsebojnih kreditnih pogodb in drugih oblik združevanja. Samo v takih pogojih bi lahko zagotovili smotrno financiranje programov modernizacije ter programov razvoja gospodarskih organizacij, ki jih pripravljajo poslovne banke v okviru svojega združenja. Ukrepi ekonomske politike za leto 1968 bodo omogočili poslovnim bankam večjo aktivnost na ->odročju stanovanjske graditve. Večii obseg gradnje stanovanj pa bomo lahko dosegli predvsem s povečanim namen- skini varčevanjem občanov, delovnih organizacij in stanovanjskih podjetij. Delovne organizacije naj v sodelovanju s poslovnimi bankami in stanovanjskimi podjetji bolj intenzivno in organizirano, predvsem pa z lastnimi sredstvi, rešujejo stanovanjska vprašanja svojih delavcev, zlasti tistih z nižjimi 'osebnimi dohodki. Prav tako pa naj tudi stanovanjska podjetja iz sklada stanovanjskih hiš namenijo del sredstev za gradnjo novih stanovanj. Prizadevanja za učinkovitejšo stanovanjsko graditev morajo biti usmerjena v uresničevanje sklepa in priporočila Skupščine SR Slovenije o ukrepih za nadaljnji razvoj stanovanjskega gospodarstva in stanovanjske reforme. 5. Pri delitvi dohodka sc bodo republiški organi zavzemali za tako izpopolnitev sistema delitve dohodka in oblikovanja osebnih dohodkov, ki bo spodbujal delovne organizacije k temu, da bo rast osebnih dohodkov usklajena z gibanjem produktivnosti dela in učinkovitosti poslovanja, delitev dohodka pa s potrebami financiranja programov razvoja posamezne delovne organizacije. Republiški organi bodo v sodelovanju z drugimi družbenimi činitelji proučili sistem delitve doljodka in metode družbenega usmerjanja delitve dohodka, ki naj bi ob upoštevanju samoupravnih pravic delovnih organizacij in ekonomskih zakonitosti v največji možni meri zagotavljal optimalni razvoj in izvajanje načela delitve po delu. Prav tako bo proučila in predlagala ukreps za odpravljanje nesorazmerij v delitvi pri skupinah delovnih organizacij, ki imajo monopolen ali drug izjemen položaj. Občinske skupščine naj bi v skladu z razvojem sistema delitve dohodka primerjale izplačila osebnih dohodkov z določili v aktih o delitvi dohodka ter sprejemale priporočila delovnim organizacijam, če gN banja osebnih dohodkov n? bodo v skladu z rastjo produktivnosti dela oziroma s predpisi delovnih organizacij in drugimi dokumenti, ki bi bili sprejeti zaradi zagotovitve skladnosti gibanja osebnih dohodkov. 6. V prizadevanjih za hitrejši družbenoekonomski razvoj bo v letu 1968 pomembna naloga nadaljnje izpopolnjevanje' gospodarskega sistema. Zato bo potrebna večja aktivnost in iniciativa rspubliških organov za nadaljnje izpopolnitve sistema in krepitve družbenoekonomskih odnosov. Republika pa se bo še posebej zavzemala za: — uskladitev obveznosti, določenih v srednjeročnih planih, s sredstvi in možnostmi, ki jih nudijo tekoča gospodarska gibanja; —. proučitev uporabe- sredstev odpravljenega splošnega investicijskega sklada in usmerjanje njegovih anuitet; — aktivnejšo vlogo republike pri usmerjanju družbenoekonomskega razvoja in reševanju problemov, ki ae pojavljajo na posameznih področjih; — izpopolnjevanje zunanjetrgovinskega, carinskega jn deviznega režima v smislu večje prožnosti, gibčnosti in konkurenčnosti pri prilagajanju pogojem na inozemskih trgih zaradi pospešitve domače proizvodnje in ekonomsko upravičeno menjave z inozemstvom; — proučevanje sistema financiranja razširjene reprodukcije zlasti s stališča financiranja dolgoročnih naložb z vključevanjem sredstev neposrednih koristnikov investicijskih objektov ter večjega uveljavljanja proizvodno-finančnega sodelovanja na osnovi skupnih vlaganj; — proučevanje vpliva davčnih oblik in drugih obveznosti delovnih organizacij ter obrestnih mer na obremenitev gospodarstva ter na njihovo konkurenčno sposobnost in akumulativnost; — krepitev in uveljavljanje samoupravnih odnosov na področju izobraževanja, socialnega zavarovanja, otroškega in socialnega varstva; — uvajanje samoupravnih odnosov pri gospodarjenju s ces tami. ‘ Republiški organi bodo tudi na drugih področjih spremljali delovanje gospodarskega sistema ter predlagali ali podvzemali ukrepe, ki bodo vplivali na ugodnejše pogoje gospodarjenja. 7. Enotno izvajanje davčne politike in odprava nesorazmerij v obdavčitvi med posameznimi kategorijami zavezancev je pomembna naloga, ki jo morajo zagotoviti republika in občine v medsebojnem sodelovanju. Hkrati s tem bi morali zaostriti tudi kontrolo ugotavljanja dohodkov in kaznovalno politiko v zvezi z obdavčitvijo in onemogočiti neobdavčeno prilaščanje visokih dohodkov posameznikov. S tem bo doseženo učinkovitejše zajemanje dohodkov; obenem pa naj bi izvajali tudi takšno davčno politiko, ki bo zagotovila, da bo prispevek posameznih slojev prebivalstva za kritje potreb splošne potrošnjo v skladu z njihovimi dohodki. Usklajevanje davčne politike med občinami mora biti trajna in no le občasna metoda vsebinskega izpopolnjevanja davčnega sistema. Večjo enotnost je treba vnesti tudi v politiko davčnih oprostitev in olajšav. Osnove za tako usklajevanje so podane v priporočilu Skupščine SR Slovenije o izvajanju davčne politike. Z izvajanjem davčne politike bo treba še nadalje spodbujati razvoj zasebnih kmetijskih, obrtnih, predvsem storitvenih dejavnosti, s čimer se tudi odpirajo možnosti za dodatne zaposlitve. Z olajšavami pri odmeri prispevkov iz osebnega dohodka bi morali stimulirati širše vključevanje mladine v uk pri samostojnih obrtnikih in drugih gospodarskih dejavnostih, ki lahko sprejemajo vajence v uk. Učinkovitejše izvajanje davčne politike bo zahtevalo izboljšanje finančnih služb v republiki, predvsem pa pri občinskih skupščinah, in njihovo organizacijsko in kadrovsko okrepitev. Ue bolje usposobljena in bolje organizirana služba bo lahko pripravljala strokovne analize o delovanju davčnega sistema, ki naj bi omogočile predstavniškim organom pravočasen vpogled v delovanje sprejetih načel davčne politiko. 8. Pričakovana rast gospodarstva ob nadaljnjem porastu deleža produktivnosti v naraščanju proizvodnje in predvidena racionalizacija družbenih služb, ne zagotavlja zaposlitve celotnega naravnega prirastka delovne sile. Družbeno-politične skupnosti, delovne organizacije in skupnosti za zaposlovanje naj spremljajo gibanja zaposlenosti in ustvarjajo materialne in druge pogoje za odpiranje novih, ekonomsko upravičenih delovnih mest. Na področjih, kjer nastajajo presežki delovne sile zaradi modernizacije, preusmeritve ali opustitve proizvodnje, naj zavodi za zaposlovanje ob sodelovanju delovnih organizacij aktivneje pristopijo k pripravam za prerazporeditev ali prekvalifikacijo take delovne sile. Povečanje prispevka za zaposlovanje bo ob udeležbi sredstev delovnih organizacij omogočilo realizacijo teh nalog. Prizadevanja vseh družbenih činiteljev se bodo morala usmeriti tudi v hitrejše vključevanje strokovnih in visoko strokovnih delavcev, da se tako izboljša struktura zaposlenih. Samoupravni organi v delovnih organizacijah, občinske skupščine ter ostali družbenopolitični činitelji, naj pri izvajanju letošnje reelekcije vodilnih kadrov zagotovijo spremembe, ki bodo povečale strokovnost vodstvenih kadrov. To bo pospešilo vključevanje delovnih organizacij v zahtevnejše pogoje gospodarjenja, nadaljnjo rast in modernizacijo proizvodnje ter zaposlovanja. Z uvedbo pripravniškega staža in zmanjšanjem prispevkov iz osebnih dohodkov pripravnikov so ustvarjene nove možnosti, ki naj podpirajo prizadevanja delovnih organizacij za večje zaposlovanje mladih strokovnih kadrov. Zato je potrebno čimprej sprejeti ustrezne republiške predpise in pravilnike, s katerimi bodo delovne organizacije uredile smotrno uvajanje pripravnikov v poklic. Z davčno in kreditno politiko je treba pospeševati razvoj terciarnih dejavnosti, ki Še vedno zaostajajo za potrebami. Z doslednim izvajanjem take politike bodo ustvarjeni tudi pogoji za hitrejše zaposlovanje. Republiški organi bodo pripravili podrobno analizo problemov zaposlovanja, na osnovi katere bo Skupščina SR Slovenije sprejela posebne sklepe. 9. Usklajevanje splošne potrošnje z zmogljivostmi gospodarstva je ena izmed osnovnih nalog vseh druž-beno-političnih skupnosti in delovnih organizacij. Z ukrepi in prizadevanji za racionalno porabo sredstev ter z učinkovitejšim zajemanjem in uvajanjem novih virov dohodkov, so ustvarjene možnosti, da skupna prispevna stopnja od osebnih dohodkov v republiki ža kritje potreb splošne potrošnje ne bi bila višja kot 27,5 "/o. V politiki razdelitve sredstev splošne porabe v letu 1968 je treba predvsem: — odpraviti v proračunih družbeno-političnih skupnosti žarišča deficitnega financiranja. To bo zahtevalo med letom tekoče spremljanje in analiziranje priliva dohodkov in sprotno sprejemanje ukrepov za uskladitev porabe z doseženimi proračunskimi dohodki; — vključiti srednje strokovno šolstvo v sistem financiranja izrednih virov izobraževalnih skupnosti, ~azen strokovnih šol pri gospodarskih organizacijah. 10. Tekoče leto je prvo leto uresničevanj^ zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja. To je pomembno obdobje popolnejšega uveljavljanja novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja ter tesnejšega organskega zraščanja tega področja z drugimi dejavniki družbene reprodukcije. Zato .t ustvarjanje pogojev, ki bodo pospešili začete procese novega sistema izobraževanja, temeljna naloga vseh družbeno-političnih, gospodarskih in samoupravnih organizmov naše družbe. Pri uresničevanju začrtane politike in graditvi sistema šolstva imajo pomembno vlogo že ustanovljene temeljne in republiška izobraževalna skupnost kot tudi posebne izobraževalne skupnosti. S hitrejšim ustanavljanjem in uveljavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti bodo ustvarjeni pogoji za učinkovitejše reševanje problemov, ki so že dalj časa prisotni na področju strokovnega šolstva. Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo poleg svojih temeljnih nalog posvetila posebno skrb izenačevanju gmotnih pogojev za delo osnovnih šol, na področju strokovnega šolstva pa bo njena intervencija omogočila bolj smotrno organizacijo in izboljšanje kakovosti izobraževanja. Skupščina SR Slovenije bo ob sodelovanju z izobraževalnimi skupnostmi, občinskimi skupščinami m šolskimi zavodi sprejela program za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja. Program za racionalizacijo srednjega šolstva naj bo. temeljnim izobraževalnim skupnostim, občinskim skupščinam ter drugim ustanoviteljem srednjih šol v pomoč pri sprejemanju konkretnih ukrepov za izvajanje racionalizacije na tem področju. Skupščina SR Slovenije bo ob sodelovanju z izobraževalno skupnostjo nadaljevala izvajanje programa racionalizacije na področju visokega šolstva. Eksten-zivnost na tem področju šolstva je predvsem znotraj posameznih visokošolskih zavodov in manj v mreži teh zavodov. Specializacijo med študijem, kolikor je pretirana, je treba zato prilagoditi stvarnim potrebam, razbremeniti je treba učne načrte, okrepiti raven splošne in teoretske izobrazbe diplomantov ter ustvariti načelo enovitosti vzgojnih in raziskovalnih nalog. Izobraževalna skupnost SR Slovenije in sklad Borisa Kidriča naj s svojo politiko spodbujata visoke šole in fakultete k oblikovanju skupnih enot za vzgojne in raziskovalne naloge ter pospešujeta združevanje laboratorijev, seminarjev, odsekov, oddelkov ali kateder na področju iste ali zelo sorodne dejavnosti. Na podlagi sklepov za nadaljnji razvoj visokega šolstva v SR Sloveniji bo Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o visokem šolstvu, ki bo določal zlasti ustreznejšo organizacijo študija in znanstvenega dela ter omogočil učinkovitejšo skrb družbe za izboljšanje ravni vzgojnega in znanstvenega dela učiteljev. Ob tesnejšem sodelovanju delovnih organizacij ter Gospodarske zbornice SR Slovenije in združenj je treba posebej urediti izobraževanje mladine, ki je vključena v uk s praktičnim delom pri delovnih organizacijah in pri samostojnih obrtnikih. Ureditev statusa teh učencev in njihovega bolj smotrnega izobraževanja bo zagotovila širše možnosti za izobraževanje in zaposlovanje mladine, ki je izpolnila osnovnošolsko obveznost. Republiška izobraževalna skupnost in repuoliška skupnost otroškega varstva bosta podprli prizadevanja pri nadaljnji izgradnji osnovnošolskega prostora in pri širjenju dejavnosti na področju predšolske vzgoje, predvsem tam, kjer so potrebe najnujnejše. Predlogi nekaterih občinskih skupščin in izobraževalnih skupnosti, da se celotno srednje šolstvo pre- nesa na financiranje republiške izobraževalne skupnosti, bodo predmet posebnih obravnav organov republiške skupščine. 11. Pristojni republiški organi bodo ob sodelovanju z univerzo, SAZU in drugimi raziskovalnimi organizacijami podpirali nadaljnji razvoj znanstvenega aplikativnega raziskovalnega in razvojnega dela v SR Sloveniji in pripravili predloge za nadaljnje izpopolnjevanje sistema na tem področju. Izvršni svet SR Slovenije bo izdelal program ukrepov za ustreznejšo organizacijo, enotnejše načrtovanje in financiranje raziskovalne dejavnosti, ki je za republiko še posebej pomembna. Hkrati bo proučil možnosti za racionaflizacijo mreže in bolj smotrno uporabo potrebnih zmogljivosti raziskovalnih organizacij, do katerih ima ustanoviteljske pravice in dolžnosti republika. 12. Republika bo proučila gmotni položaj kulturnih dejavnosti in možnosti ter oblike za njihovo stabilnejše financiranje. Podpirala bo prizadevanja občinskih skupščin, delovnih in drugih oi-ganizacij ter samih kulturnih ustanov za načrtnejše razvijanje tistih zvrsti kulturne in umetniške ustvarjalnosti, ki ustrezajo potrebam in možnostim občinskega, regionalnega in nacionalnega okvira. Da se bodo v prihodnje hitreje razvijale in bolje zadovoljevale kulturne potrebe občanov, bodo skladi za pospeševanje kulturnih dejavnosti podpirali zlasti tiste najkvalitetnejše umetniške in druge kulturne sto-t ritve, ki so dosegljive čim širšemu krogu občanov in imajo poseben pomen za rast nacionalne kulture. 13. Ugotovljene neskladnosti in problemi v sistemu zdravstvenega zavarovanja terjajo od republiških organov v letu 1968, da se zavzamejo za izpopolnitev tega sistema v smeri krepitve vloge zavarovanca pri odločanju o obsegu pravic iz tega zavarovanja in odmeri sredstev za realizacijo teh pravic, nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov, ki naj omogočijo zdravstveni službi, da sodeluje pri oblikovanju družbenega dogovora o nalogah zdravstvenega varstva in potrebnih družbenih sredstvih za ta namen. Nadalje bo treba rešiti vprašanje statusa in nalog kliničnega centra, organizacije bolnišničnih služb in izpeljati verifikacijo bolnišnic. Za učinkovitejše izvajanje nalog na področju zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva bodo republiški organi v sodelovanju z občinskimi skupščinami, skupnostmi socialnega zavarovanja in zdravstvenimi centri sprejeli ukrepe za zagotovitev rizično močnejših komunalnih skupnosti in za ustreznejšo organizacijo zdravstvenih regij. V ta namen bo treba proučiti, katere pogoje za ustanovitev komunalnih skupnosti bo treba spremeniti ter kakšna naj bo vloga in status zdravstvenega centra. Skupščina SR Slovenije bo sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji zdravstvene službe, kar naj odpravi ovire pri reorganiziranju osnovne zdravstvene službe. K izboljšanju ravni zdravstvenega varstva bodo prispevali tudi normativi in standardi, ki jih bo izdelal republiški zdravstveni eenter. Republiški organi bodo nadaljevali s prizadevanji, da se dokončno izoblikuje enoten sistem financiranja za osnovno, specialistično in za bolnišnično zdravstveno varstvo. 14. Dosedanji ukrepi za razrešitev protislovij v pokojninskem zavarovanju niso dali zadovoljivih rezultatov, ker niso dovolj proučena temeljna načela tega zavarovanja, načela solidarnosti in dohodka. Poleg tega niso usklajene materialne možnosti z obsegom pravic, kot tudi niso prenesene pristojnosti na republike in samoupravo zavarovancev. Zato se bodo republiški organi zavzeli za izpopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja v smeri do-* sledne izvedbe temeljnih načel; krepitve republiške samouprave zavarovancev in za ustrezno ureditev pokojninskega zavarovanja oseb z izjemnimi pravicami. Nadalje se bodo proučevale možnosti za odpravljanje razlik med pokojninami, priznanimi v različnih ča-" sovnih razdobjih. 15. Skupščina SR Slovenije bo v sodelovanju z republiško in temeljnimi skupnostmi otroškega varstva sprejela republiški program razvoja otroškega varstva in si prizadevala za sprejem zadevnih programov s strani občinskih skupščin. Sprejela bo tudi program razvoja zavodov za delovno usposabljanje in zaposlovanje otrok in .mladine, motene v telesnem in duševnem razvoju. Republiški organi bodo v sodelovanju z občinskimi skupščinami in centri za socialno delo sprejeli ukrepe za izboljšanje varstva ostarelih oseb, za zmanjšanje števila družbeno patoloških pojavov, za izboljšanje organizacije službe socialnega varstva in za reševanje drugih perečih problemov na področju socialnega varstva. Skupščina SR Slovenije bo sprejela zakon o varstvu žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in žrtev vojnega materiala. 16. Na področju varstva borcev NOV in vojaških vojnih invalidov bo republika: —, sprejela ukrepe za izboljšanje materialnega položaja predvojnih revolucionarjev, borcev NOV in vojaških vojnih invalidov; — sprejela predpis o priznavalninah. 17. Republika bo s sredstvi, s katerimi razpolaga, podpirala nakazano politiko gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb. S sredstvi že uvedenega dodatnega davka od prometa blaga na drobno bo financirala r nadaljevanje graditve osrednjega kliničnega centra v Ljubljani, dograditev nekaterih že začetih visokošolskih zavodov, projektiranje novih cestnih odsekov ter študije in raziskave na področju regionalno-prostorskega in dolgoročnega programiranja. Razpoložljiva sredstva republike za investicije v gospodarstvu bodo v letu 1968 že omogočala delno udeležbo republike pri kreditiranju razvoja kmetijstva. turizma in gozdarstva. Z udeležbo sredstev republike pri kreditiranju snovanja plantaž in hitro rastočih nasadov bodo tudi ostali nosilci sredstev izven področja gozdarstva stimulirani za hitrejše združevanje sredstev v te namene Za kritje primanjkljajev, ki nastajajo pri obveznem združevanju sredstev iz prispevkov gospodarstva od investicij zaradi manjšega porasta vlaganj v osnov- na sredstva od predvidenih in za izboljšanje likvidnosti poslovnih bank, ki so v preteklih letih vložile znatna bančna sredstva za financiranje elektroenergetskih objektov, bo republika iskala možnosti za zagotovitev potrebnih sredstev na podlagi obvezhega združevanja sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov. Hkrati s tem pa se bo zavzemala za dopolnitev zveznih predpisov o skupnih vlaganjih v taki smeri, da bo mogoče po zakonih obvezho zbrana sredstva gospodarstva za financiranje elektroenergetskih objektov spremeniti v sovlaganje, ob zagotovitvi z zakonom določenih minimalnih pravic vpliva vlagateljev na poslovno politiko elektrogospodarstva. Pri uporabi republiških sredstev skupnih rezerv gospodarskih organizacij bo dan v letu 1968 poudarek kreditiranju takih programov modernizacije, ki bodo . temeljili na večjem poslovno-tehničnem sodelovanju ih integraciji, uporabi dosežkov raziskovalnega dela ter izboljšanju kadrovske strukture. Razpoložljiva sredstva se bodo uporabila tudi za kreditiranje prodaje opreme, zlasti, kadar je taka prodaja povezana, z izvajanjem sanacijskih programov. Skupne rezerve bodo sodelovale pri odpiranju novih delovnih mest za sedaj zaposlene v tistih premogovnikih, kjer bodo v bližnji bodočnosti izčrpane zaloge premoga oziroma •njihova nadaljnja eksploatacija ne bo več rentabilna, ter pri modernizaciji železnic. Iti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo predložil skupščini v I. polletju 1968. leta analizo o izvajanju srednjeročnega načrta s predlogi za ukrepe, ki se bodo pokazali kot potrebni. Izvršni svet-Skupščine SR Slovenije bo prav tako med letom poročal skupščini o izvrševanju politike gospodarskega in družbenega razvoja v letu 1968 ter sprejemal v okviru svojih pristojnosti potrebne ukrepe oziroma predložil Skupščini SR Slovenije sprejetn takih ukrepov. St. 30-34/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 55. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1968 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1968, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji orga-nizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968. St. 400-33/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. I ZAKON o proračunu Socialistične republike SUJvehijč (republiškem proračunu) za leto 1938 1. člen Republiški proračun za leto 1968 obsega din dohodke v znesku 491,281.000 razporejene dohodke v znesku . 486,537.930 nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v ziteskU 4,743.070 2. Člen / Od dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije iz 1. člena tega zakona pripada: •/. Skladu Borisa Kidriča....................5.364 Prešernovemu skladu ....... 0.092 skladu za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov..................0.057 skladu SRS za pospeševanje založništva 1.223 skladu SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti..........................3.053 3. člen Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da verjetno he bodo doseženi v viširii iz 1. člena tega zakona, bo Izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posarhezne namene ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so V proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora Izvršni svet obvestiti Skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna. Ce proračunski dohodki presegajo v 1. členu tega zakona predvidene zneske, se presežek vloži v rezervo SR Slovenije. 4. člen Ce se med letom ustanovi nov republiški državni organ, potrdi njegov predračun Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve). 5. člen Ce se med letom odpravi republiški državni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). 6. člen Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 196U morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja, v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena. Zato morajo republiški organi izvršiti ustrezne ukrepe, da bi z racionalizacijo dela dosegli primerno zmanjšanje stroškov za opravljanje svojih nalog in s tem v okviru zagotovljenih sredstev bolj zadovoljivo nagrajevanje svojih delavcev. Republiški organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 19C3, in tudi ne ustvarjati obveznosti za republiške proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom Skupščine SR Slovenije oziroma aktom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona. Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi Viri dohodkov zanje. 7. člen Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva sploh ne bodo ali ne bodo vsa porabljena, lahko prenese Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sredstva, ki ne bodo porabljena, v proračunsko rezervo. 8. člen Hidrometeorološki zavod SRS, Luška kapitanija Koper, Zavod za vodno gospodarstvo SRS ter republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo za dejavnost sanitarnega inšpektorata uporabijo dohodke, ki jih pridobijo za tehnične storitve od drugih organov, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost. Dohodki od upravnih in poslovnih stavb, ki jih je doslej upravljala Uprava zgradb SRS, se stekajo na Poseben račun pri Izvršnem svetu Skupščine SR J51o-venije in se uporabljajo za delno kritje izdatkov, ki nastanejo pri upravljanju teh stavb. 9. člen Dohodki, s katerimi razpolaga zavod SRS za statistiko po posebnih predpisih preko posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi. 10. člen Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo, kot sredstva za svpjo redno dejavnost. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da zavod del sredstev uporabi posebne namene (investicije). 11. člen Sredstva, namenjena v republiškem proračunu za leto 1967 za dopolnilna sredstva občinam, ki do konca leta 1967 niso bila porabljena, se prenesejo v republiški proračun za leto 1968 in se smejo uporabljati kot namenska dopolnilna sredstva občinrm za elementarne nezgode (tretja alinea 15. člena). 12. člen Od dohodkov po 1. členu tega zakona se vlaga v rezervni sklad SR Slovenije 2u/u. 12. člen Nosilci sredstev, razporejenih: — v razdelku 48 »sredstva za splošne republiške potrebe« so : 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavkah: protokolarni stroški, sr-edsiva za upravljanje reprezentančnih stavb, dinarsko kritje za nakup ueviz, osrednje proslave, kongresi in druge akcije, specialne potrebe narodne obrambe in udeležba pri financiranju iilma- »Bitka na Neretvi«; 2. Republiški sekretariat za gospodarstvo po postavkah gospodarski posegi; 3. Republiški sekretariat za finance po postavkah: preživnine babicam in odškodnine za prevzeto premoženje, bančni stroški, obresti, stroški dvojezičnega poslovanja, osebni dohodki duhovnikom, sredstva za plačilo uciug SDK in regres za skupinska potovanja otrok in mladine; 4. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje kmetov-borcev NOV, invalidski dodatek in priznavalnine; 5. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo po postavki socialno zavarovanje umetnikov; 6. Geodetska uprava SRS po postavki geodetska karta; — v razdelku 49 »sredstva za negospodarske investicije, za plačilo anuitet in drugih obveznosti« so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po postavki investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme; 2. Republiški sekretariat za finance po postavkah: plačilo anuitet in drugih obveznosti, tekoče naložbe in sredstva za plačilo proračunskih obveznosti iz prejšnjih let. ' 14. člen Sredstva, ki so predvidena v predračunu republiških orgahov za pogodbeno dejavnost, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki jih ti organi sklenejo z izvrševalci take dejavnosti. 15. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča — o uporabi sredstev rezervnega sklada in sicer do višine 100.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za' namene iz 1. in 3. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64 in št. 43-334/67); — o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku 52 »sredstva za nove namestitve v republiški upravi in pravosodju in za reorganizacijo republiške uprave«; — o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku 50 »namenska dopolnilna sredstva občinam«. 16. člen Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1968 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1968, ki j'e sestavni del splošnega dela proračuna, 17. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od I. januarja 1968. ( BILANCA DOHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA A. DOHODKI SR SLOVENIJE (republiškega proračuna) ZA LETO 1968 Klasifikacijska Številka Znesek oblika podoblika Dohodki podoblika vsega oblika dohodkov dohodka dohodkov dohodkov 11 13 15 18 Vrsta 1 — Prispevki 1,51 °/o prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja............................ 129,739.000 5°/o prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 12,500.000 9 °/o prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav................... 5,360.000 posebna stopnja republiškega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v primerih iz prve točke 42a člena zakona o prispevkih in davkih občanov znaša 19,31 °/o, v primerih iz druge točke 42a člena pa 15,81 %> ......................................... 20,000.000 Vsega vrsta 1 — Prispevki 165,599.000 Vrsta 2 — Davki 21 Prometni davek 211 32 °/o del davka od prometa blaga na drobno .... 22,144.000 215 20 »/o udeležba pri zveznem davku od prometa blaga na drobno ................'.............................. 197,400.000 219.544.000 Vsega vrsta 2 — Davki.................................... 219,544.000 Vrsta 3 — Takse 33. Sodne takse v gotovini...................................... 39,960.000 Vsega vrsta 3 — Takse....................................... 39,960.000 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih 52 Denarne kazni............................................... 11,000.000 Vsega vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih ...................................................... 11,000.000 Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki 61 Dohodki organov........................................................... 300.000 62 razni drugi dohodki..................................................... 1,000.000 Vsega G. vrsta — Dohodki organov in razni drugi dohodki................................................................ 1,300.000 Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva 7,6 #/o udeležba na zveznem prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja........................... 32,000.000 Namenska dopolnilna sredstva v določenem znesku . . 21,100.000 53,100.000 Vsega vrsta 7 — Dopolnilna sredstva................... 53,100.000 Vrsta 9 — Prenesena sredstva Preseženi dohodki po proračunu za preteklo leto . . . Vsega vrsta 9 — Prenesena sredstva ....... Skupaj dohodki za razpored (Vrsta 1 do 9) . . 1 , . 491,281.000 778.000 778.000 721 722 B. SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV Klasifikacijska Številka razporedne razporedite skupine podskupine Splošni razpored dohodkov Znesek razporedne razporedne podskupine skupine Glavni namen 02 — Znanstvena dejavnost 02-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov . . 26,352.600 02-2 02-2-1 Sredstva, razporfejena v določenem znesku za redno dejavnost 3,900.000 3.900.000 Vsega glavni namen 02 (02-1 in 02-2) 30,252.600 Glavni namen 03 — Kulturno-prosvetna dejavnost 03-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh ali posameznih dohodkov % 21,737.000 03-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 1 03-2-1 sredstva za redno dejavnost 567.300 03-2-2 za posebne namene 4,978.040 Vsega glavni namen 03 (03-1 in 03-2) 26,715.040 Glavni namen 04 — Socialno skrbstvo 04-2 04-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne namene 76,827.910 76.827.910 Vsega glavni namen 04 (04-2) 76,827.910 Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo 05-2 05-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne namene 2,868.000 2,868.000 Vsega glavni namen 05 (05-2) 2,868.000 Glavni namen 07 — Delo državnih organov 07-2 07-2-1 Sredstva, razporejena v določenem znesku za redno dejavnost \ 167,546,570 07-2-2 za posebne namene 226.858.680 Vsega glavni narnen 07 (07-2) 226.858.680 Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva občinam 10-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 3,778.000 Vsega razdelek 10 (10-2) 3,778.000 Glavni namen 13 — Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev 13-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku I 19,864.300 Vsega glavni namen 13 (13-2) 19,864.300 Glavni namen 14 — Negospodarske investicije 11-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 14-2-21 za tekoče naložbe........................................... 17,111.000 s 14-2-22 za odplačila anuitet........................................ 1,674.000 14-2-23 za izplačila obveznosti iz prejšnjih let.................... 11,617.000 60,402.00t) Vsega glavni namen 14 (14-2) . . . . N. . 60,402.000 Klasifikacijska Številka Znesek razporedne lazpotedne SploSni razpored dohodkov razporedne razporedne skupine podskupine podskupine skupine Glavni namen 16 — Gospodarski posegi 16-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku............... 10,103.400 Vsega glavni namen 16 (16-2)............................. 10,103.400 Glavni namen 17 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 17-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku................. 18,868.000 Vsega glavni namen 17 (17-2)............................ 18,868.000 Glavni namen 18 — Rezervni sklad 18-1 Sredstva, razporejena v odstotku....................... 10.000.000 Vsega glavni namen 18 (18-1) .......................... 10.000.000 Glavni namen 19 — Nerazporejeni dohodki 19-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku................ 4,743.070 Vsega glavni namen 19 (19-2)............................ 4,743.070 Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki (Glavni nameni 01—19) . . I........................ 491,281.000 56. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966 do 1970 Razglaša se zakon o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966 do 1970, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 12. marca 1968. St. 402-93/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. , Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966 do 1970 1. člen V 1. členu zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966 do 1970 (Uradni list SRS, št. 4-14/67) se spremeni točka c) tako, da se glasi: xc) za kreditiranje obveznosti SR Slovenije v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo energokemičnega kombinata Velenje — do zneska 50 milijonov dinarjev;« S 2. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva iz točke c) 1. člena tega zakona se bodo uporabila za kreditiranje obveznosti SR Slovenije v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo energokemičnega kombinata Velenje z vračilnim rokom 30 let in po obrestni meri 3%>.« 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 57. Na podlagi tretjega 'odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov Razglaša se zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na saji gospodarskega zbore dne 12. marca 1968. St. 351-12/68 Ijjubljana, dne 12. marca 1968. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov I. IZDELAVA INVESTICIJSKE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE infekcijske bolnice in klinike, hospitalni in poliklinični zavodi, zdraviliščni, okrevališčni in nastanitveni gostinski objekti z več kot, iyo posteljami; šolski ©bjokti; javna, industrijska in posebna zaklonišča tar podobni objekti; 3. prometni objekti: železniške proge s pripadajočimi objekti in z opremo na sami progi; avtomobilske ceste, ceste 1, in H. reda in objekti na njih; žičnice za prevoz ljudi, morske luka in notranja pristanišča; aerodromi, letalska pristanišča in letališča; medkrajevni tt kabli ter objekti radiodifuzne in televizijske službe; 4. energetski objekti: hidroelektrarne in termoelektrarne; daljnovodi za napetost nad 30 in transformatorske postaje na takih daljnovodih; objekti in naprave za proizvodnjo in uporabo nuklearne energije ter magistralni plinovodi in naftovodi; D. vodnogospodarski objekti: regulacije, s katerimi se menja tok in režim vode na rekah: Drava, Mura, Sava, Savinja, Soča, Krka, Sotla in Ljubljanica; na vseh vodotokih, kjer se izvajajo regulacije zaradi graditve državnih in mednarodnih cest ter železnic; na vseh vodotokih, kjer se izvajajo regulacije zaradi graditve drugih pomembnih gospodarskih objektov (energetskih, obrambno-vojaškilj itd.); melioracijska dela na površinah nad 1000 ha; skupinski vodovodi za več naselij oziroma vodovodi za posamezna naselja v Ura-škem svetu; zunanje kanalizacije za naselja z več kot 10.000 prebivalci; kanalizacije za odpadne vode iz industrijskih objektov, ki obremenjujejo kanalizacijo z 10.000 populacijskimi ekvivalenti, in čistilno naprave. 1. člen Investitor sme sam brez vpisa v register izdelovati 'nvesticijsko tehnično dokumentacijo le za jnvestlcij-ske objekte in dela, ki' jih potrebuje zase In katerih vrednost ne presega zneska 250000 dinarjev, če izvalijo ta dela strokovnjaki, najmanj z ustrezno srednjo strokovno tehnično izobrazbo, ki so v delovnem raz-•herju pri investitorju. 2. člen Investicijsko tehnično dokumentacijo za posebno ahtevne in specifične objekte (drugi odstavek 43, ,e£a temeljnega zakona o graditvi investicijskih ob-leirtov, Uradni list SFRJ, št. 20-306/67 — v nadaljnjem j es°dilu: temeljni zakon) smejo izdelovati samo de-°vne organizacije, ki so registrirane za izdelovanje osameznih vrst take dokumentacijo. Za posebno zahtevne in specifične objekte iz prejš-Jega odstavka se štejejo tile objekti: objekti, ki so v konstruktivnem pogledu zelo ko P° dimenzijah, obtežbah ali po specifičnosti ouTv^fcoije. T° so: objekti, ki presegajo višino 30m; stri u ’ katerih so svetli razponi nosilnih kon-joJVlJ večji kot 30 m; lupine nad 10 m razpona; si-jtr^, n. .rezervoar.H nad 1.000 m" vsebine; nosilne kon-0^. , ciic z uporabno obremenitvijo nad 3.000 kg/m*; k' zahtevajo specialni način temeljenja (pnev-nčno, Benoti koli itd.); kijc^' oh*kti. kjer se zbira veliko število ljudi: po-a gledališča; dvorane za več kot 500 obiskovalcev; 3. člen Za izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije za objekte iz prejšnjega člena so lahlur registrirane delovne organizacije, ki imajo v delovnem razmerju najmanj osem projektantov-strokovnjakov za izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije. Med njimi morata hiti vsaj dva samostojna projektanta za izdelovanje tiste vrste investicijske tehnične dokumentacije, za katero se deloyna organizacija "registrira, eden med njima pa mora imeti vsaj triletno prakso kot samostojen projektant. Delovna organizacija, ki se registrira za izdelovanje več vrst investicijske tehnične dokumentacije, mora imeti po dva samostojna nrojektanta za vsako vrsto investicijsIfe^TeBničhe obkunieivtacijer ^ Izjemoma se sme registrirati delovna organizacija za izdelovanje več vrst investicijske tehnične dokumentacije, čeprav za posamezno vrsto dokumentacije nima dveh samostojnih projektantov, če je sklenila za izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije, za katero nima dveh samostojnih projektantov, pogodbo z drugo delovno organizacijo, ki ima samostojne projektante za izdelovanje take vrste investicijske tehnične dokumentacije. Osebe, ki delfijo investicijsko tehnično dokumentacijo za objekte, navedne v prejšnjem členu tega zakona, morajo imeti visoko strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na področju izdelovanja investicij-sko-tehnične dokumentacije. 4. člen Investitor oziroma organ ali organizacija, na katero je prenesena pravica uporabe investicijskega objekta, mora za čas trajanja objekta hraniti investicijsko tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, po katerih je bil objekt zgrajen. Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, mora hraniti investicijsko tehnično dokumentacijo, na katere podlagi je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vsaj pet let po izdaji tega dovoljenja. 5. člen Investicijski objekti in dela iz tretjega odstavka 8. člena temeljnega zakona lahko ostanejo kot stalni objekti tudi še potem, ko prenehajo okoliščine, zaradi katerih so bili zgrajeni, če si investitor v šestih mesecih po prenehanju okoliščin preskrbi gradbeno dovoljenje in po tehničnem pregledu uporabno dovoljenje. II. GRADBENO DOVOLJENJE IN GRADITEV INVESTICIJSKIH OBJEKTOV 6. člen Gradbeno dovoljenje daje za gradbeništvo pristojni občinski upravni organ. Republiški sekretariat za gospodarstvo daje gradbeno dovoljenje za tele objekte: — za železniške proge s pripadajočimi objekti in z opremo na sami progi; za avtomobilske ceste in ceste I. in II. reda in objekte na njih; za žičnice za prevoz ljudi; za morske luke in notranja pristanišča; za aerodrome; letalska pristanišča in letališča; za medkrajevne tt kable ter za objekte radiodifuzne in televizijske službe; — za hidroelektrarne in termoelektrarne; za daljnovode za napetost nad 30 kW in transformatorske postaje na takih daljnovodih; za objekte in naprave za proizvodnjo in uporabo nuklearne energije ter za magistralne plinovode in naftovode; — za regulacije, s katerimi se menja tok in režim vode na rekah: Drava, Mura, Sava, Savinja, Soča, Krka, Sotla in Ljubljanica, ter za melioracijska dela na površinah nad 1000 ha. 7. člen Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za graditev investicijskega objekta priložiti dokumentacijo po 19. členu temeljnega zakona; pri tem se šteje za dokument iz 2. točke omenjenega člena lokacijsko dovoljenje po zakonu o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67). 8. člen Ce graditev ali rekonstrukcija investicijskega objekta terja prejšnjo odstranitev ob'-'oječega objekta ali njegovega dela, mora investitor priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja tudi načrt odstranje-valnih del z opišem teh del. 9. člen Ce investitor zahteva, da se izda gradbeno dovoljenje po investicijski tehnični dokumentaciji, na katere podlagi je že bilo izdano gradbeno dovoljenje (17. člen temeljnega zakona), mora zahtevi priložiti celotno investicijsko tehnično dokumentacijo. 10. člen Ce so po izdaji gradbenega dovoljenja investicijska tehnična dokumentacija tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov iz petega odstavka 2. člena temeljnega zakona, mora investitor spremembo investicijske tehnične dokumentacije predložiti organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Sprememba te dokumentacije mora biti opremljena s potrdilom organizacije, ki jo je izdelala, da je opravila notranjo kontrolo po določbah drugega odstavka 42. člena temeljnega zakona. , Organ, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenju, izda na podlagi predložene dokumentacije ustrezno odločbo. 11. člen Za dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo investicijskih objektov po petem odstavku 2. člena temeljnega zakona, ni potrebno gradbeno dovoljenje, temveč zadošča priglasitev občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Priglasitvi je treba priložiti kratko poročilo o tem, na katerem objektu namerava investitor izvajati dela, kakšna dela in v kakšne namene. Ce pristojni organ ugotovi, da vložena priglasitev po veljavnih predpisih ne zadostuje, prepove graditev z odločbo, ki mora biti dostavljena investitorju naj-ppzneje v petnajstih dneh od dneva, ko je organ prejel priglasitev. Ce v tem roku investitor ne dobi odločbe ali zahteve za dopolnitev priglasitve, lahko začne dela. 12. člen Investitor mora priglašena dela pričeti najkasneje v šestih mesecih po vloženi priglasitvi, sicer priglasitev izgubi veljavnost. 13. člen Investitor sme sam brez vpisa v register izvajati le investicijske objekte in dela, ki jih potrebuje zase in katerih vrednost ne presega 250.000 dinarjev, če izvajajo ta dela strokovnjaki najmanj z ustrezno srednjo strokovno tehnično izobrazbo, ki so v delovnem razmerju pri investitorju. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka investitor ne sme brez vpisa v register izva jati investicijskih objektov iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. 14. člen Tisti, ki vodijo graditev investicijskih objektov oziroma del iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. in tisti, ki strokovno nadzorujejo graditev takih objektov in del, morajo imeti ustrezno visoko strokovno tehnično izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na področju graditve objektov iz 2. člena zakona. 15. člen Organizacija, ki gradi investicijski objekt, mora voditi dnevnik o izvajanju del. Ce so cene v pogodbi iz drugega odstavka 47. člena temeljnega zakona določene za mersko enofo posameznih vrst del, mora voditi tudi knjigo obračunskih mer. Izvajalec mora na gradbišču namestiti napis s podatki o investitorju, projektantu, izvajalcu in nadzornem organu. Na gradbišču mora biti en izvod investicijske tehnične dokumentacije. Republiški sekretar za gospodarstvo izda natančnejše predpise o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih mer. 16. člen Upravni organ mora o svojih odločbah, ki jih izdaja v zvezi z graditvijo investicijskih objektov ali z njihovo uporabo, seznaniti pristojne organe tehnične inšpekcije. III. TEHNIČNI PREGLED INVESTICIJSKIH OBJEKTOV IN UPORABNO DOVOLJENJE 17. člen o kvaliteti vgrajenega materiala, naprav in opreme, o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov, o pregledih in merjenjih vodovodnih, električnih, ogrevalnih in drugih mrež, o preskusu pravilnega delovanja dvigal in transporterjev, o upoštevanju predpisov sanitarne varnosti, varstva pri delu in varstva pred požarom ter dokazi o izpolnitvi drugih pogojev, ki so bili predpisani na podlagi 15. člena temeljnega zakona. 20. člen Organ iz 18. člena tega zakona postavi za tehnični pregled komisijo in določi vodjo komisije. V komisiji morajo biti ustrezni strokovni delavci upravnih organov, ki so določili pogoje ali dali soglasja po 115. členu temeljnega zakona. V komisijo se lahko imehujejo še drugi strokovnjaki, če je to potrebno zaradi tehnične ali druge specifičnosti zgrajenega objekta. Tehnični pregled lahko opravi organ tudi po ustreznih strokovnih organizacijah. Odločba o postavitvi komisije oziroma cjoločitvi strokovne organizacije se pošlje investitorju in izvajalcu gradbenih del. Ustrezni organi tehnične inšpekcije lahko predložijo upravnemu organu v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja svoje ugotovitve o zgrajenem objektu. 21. člen Tehnični pregled zgrajenega investicijskega objek--ta opravi upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. \ Investitor in organizacija, ki je gradila investicijski objekt, morata na dan tehničnega pregleda predložiti komisiji vso potrebno dokumentacijo, zlasti pa: Po opravljenem tehničnem pregledu jžda upravni organ odločbo o tem, ali se sme zgrajeni investicijski objekt uporabljati oziroma dati v obratovanje (uporabno dovoljenje). 18. člen 1. gradbeno dovoljenje; 2. investicijsko tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami in dopolnitvami, na katere podlagi je bil objekt zgrajen; Zahtevo za tehnični pregled mora investitor vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalske organizacije, da je zgrajen investicijski objekt ali njegov del, ki pomeni ekonomsko-tehnično celoto. Ce investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, lahko vloži zahtevo za tehnični pregled organizacija, ki je gradila investicijski objekt. 3. geodetski načrt s horizontalnim in višinskim prikazom lege zgrajenega objekta; 4. gradbeno pogodbo; 5. dnevnik o izvajanju del in knjigo obračunskih mer; 6. vsa dokazila, našteta v drugem odstavku na tega zakona. 19. člen Zahteva za tehnični pregled mora vsebovati: ime in vrsto investicijskega objekta, kraj graditve, številko In datum gradbenega dovoljenja z označbo upravnega °rgana, ki ga je izdal, ime organizacije, ki je gradila investicijski objekt oziroma izvedla napeljave ali dobavila opremo in naprave, in ime organizacije, ki je izdelala investicijsko tehnično dokumentacijo. V zahtevi morajo biti navedeni dokazi, potrdila. °cene, atesti, komisijski zapisniki in druga dokazila 22. člen Pri tehničnem pregledu sodelujejo s pismenim pooblastilom predstavniki investitorja, izvajalca gradbenih del in projektantske organizacije. Predstavniki imajo pravico in dolžnost dajati komisiji potrebna pojasnila. Ce se predstavnik brez vnaprej opravičenega razloga ne udeleži tehničnega pregleda, se lahko opravi tehnični pregled brez njegove udeležbe Ce je potrebno, lahko komisija tehnični pregled preloži. 23. člen 29. člen Po tehničnem pregledu in ugotavljanju dejstev iz 34. člena temeljnega zakona, sestavi komisija za tehnični pregled zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije in predstavniki organizacij, ki so bili navzoči pri pregledu. Zapisnik o delu komisije mora vsebovati vse podatke in dejstva, ki so pomembna za odločanje o tem, ali se investicijski objekt lahko začne uporabljati oziroma da v obratovanje. Poleg ugotovitev iz prejšnjega odstavka mora zapisnik vsebovati tudi predlog komisije za izdajo ustrezne odločbe. Občani in civilne pravne osebe smejo izvajati v svoji režiji vsa gradbena dela, ki jih potrebujejo zase in katerih vrednost ne presega višine, določene v prvem odstavkd^fC člena tega zakona, če je zagotovljeno strokovno vodstvo. Občan oziroma civilna pravna oseba, ki gradi v svoji režiji, mora priglasiti začetek del in izkazati, da je zagotovljeno strokovno vodstvo. V. KAZENSKE DOLOČBE 30. člen 24. člen Po prejemu zapisnika iz prejšnjega člena izda pristojni upravni organ odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje ali odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali pa odredi, da je treba investicijski objekt podreti oziroma odstraniti, če gre za pomanjkljivosti iz 36. člena temeljnega zakona. Z denarno kaznijo, od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek civilna pravna oseba, če začne graditi, ne da bi za člen). k civuna pravna oseba, ce začne . to imela gradbeno dovoljenje '1*'? Z denarno kaznijo od 300 do 500 dinarjev se kaznuje občan, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Ce stori občan tak prekršek zato, da pridobi materialno korist, se kaznuje z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev. 25. člen 31. člen Ce se z odločbo odredi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti, mora investitor potem, ko jih je odpravil, zahtevati, da se opravi ponovni tehnični pregled. Pri ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali naknadno opraviti. Na podlagi poročila komisije za ponovni tehnični pregled izda upravni organ ustrezno odločbo. IV. GRADITEV OBJEKTOV OBČANOV IN CIVILNIH PRAVNIH OSEB 26. člen Za graditev objektov občanov in civilnih pravnih oseb je potrebno gradbeno dovoljenje, razen v primerih iz 19. člena zakona o urbanističnem planiranju in iz člena tega zakona. Gradbeno dovoljenje iz prejšnjega odstavka daje za gradbeništvo pristojni občinski upravni organ. 27. člen Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte občanov in civilnih pravnih oseb mora investitor priložiti investicijsko tehnično dokumentacijo in lokacijsko dovoljenje, če je to predpisano po zakonu o urbanističnem planiranju. i 28. člen Za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja za objekte občanov in civilnih pravnih oseb se primerno uporabljajo določbe 33. do 38. člena temeljnega zakona in določbe 17. do 25. člena tega zakona, vendar pa lahko opravi tehnični pregled teh objektov ;amo en strokovnjak. Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek civilna pravna oseba, če ne zagotovi strokovnega vodstva pri delih, ki jih izvaja v svoji režiji (prvi odstavek^iO.-^člena). Z denarno kaznijo od 200 'do 500 dinarjev se kaznuje občan, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 32. člen Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek občan ali civilna pravna oseba, če ne priglasi za&j^ca del, ki jih izvaja v svoji režiji (drugi odstavek/Jaor^lena), ali če začne uporabljati zgrajeni objekt oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, preden dobi uporabno dovoljenje ^9. "člen). % t VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Tehnične ukrepe, strokovne norme in pogoje Iz drugega odstavka 89. člena temeljnega zakona sporazumno predpišeta republiški sekretar za gospodarstvo in republiški sekretar za urbanizem, če ne izda predpisov o tem pristojni zvezni organ. 34. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: 1. zakon o graditvi investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. S-SS^eS1); 2. odlok o določjtvi investicijskih objektov, za katere bo izdajal dovoljenja za graditev sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt (Uradni list LRS, št. 9-84/63);. 3. pravilnik o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. £-76/03), 4. pravilnik o tehničnem pregledu zgrajenih investicijskih objektov (Uradni list LRS, *t. 8-77/63); 5. pravilnik o izdajanju dovoljenj za graditev investicijskih objektov (Uradni list LRS, št. 8-78>'63); 6. pravilnik o vsebini in načinu vodenj dnevnika o izvajanju del in knjige obračunskih izmer (Uradni list SRS, št. 6-36/64); 7. navodilo o vsebini in o načinu izdelave investicijskega programa, poenostavljenega elaborata in referuLa za investicijske objekte s področja šolstva (Uradni list SRS, št. 20-172/63); 8. navodilo o vsebini in o načinu izdelave investicijskega programa, poenostavljenega elaborata in referata za investicijske objekte s področja zdravstva (Uradni list SRS, št. 20-173/63); 9. navodilo o tem, kateri konstruktivni deli stanovanjskih in drugih objektov, ki jih grade gospodarske organizacije zq trg, so podvrženi tehničnemu pregledu med gradnjo (pregled surove zgradbe) (Uradni list SRS, št. 23-219t'G3'); i 10. navodilo o tem, kaj se šteje za sekundarno i omrežje komunalnih naprav in napeljav pri graditvi komunalnih objektov (Uradni list SRS, št. 6-38/64). 35. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 58. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 57. členom zakona o deviznem poslovanju (Uradni list SFRJ, št, 29-361/66 in št. 54-692/67) ter s 4. In 6. členom zakona o zagotovitvi deviz družbeno-političnim skupnostim, družbenim organizacijam in civilnim pravnim osebam (Uradni list SFRJ, št. 52-606/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o razdelitvi deviz za potrebe SK Slovenije v letu 1908 1. Z odlokom o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe družbeno-političnih skupnosti in nekaterih organizacij za leto 1968 (Uradni list SFRJ, št. 54-710/67) so določene za potrebe Socialistične republike Slovenije devize v znesku 11,929.500 dinarjev. 2. Od zneska* deviz po prejšnji točki se v letu 1968 uporabi: din — za neblagovna plačila ..... 9,603.750 — za blagovna plačila..............1,610.440 — republiška devizna rezerva znaša 715.310 3. V posebnem pregledu, ki je sestavni del tega odloka, so določeni najvišji zneski deviz za posamezne • organe in organizacije (nosilci deviznih planov). 4. Sredstva republiške devizne rezerve se uporabljajo za nepredvidene ali premalo predvidene izdatke posameznih nosilcev deviznih planov ter za neblagovna plačila upravnih organov in družbenih organizacij, ki po pregledu iz 3. točke tega odloka niso nosilci deviznih planov. O uporabi sredstev republiške devizne rezerve odloča: republiški sekretar za finance, če znaša zahtevek do 1500 dinarjev: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, če znaša zahtevek nad 1500 dinarjev. 5. Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«. St. 43-8/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. Pregled razdelitve deviz za potrebe SR Slovenije v letu 1968 Blagovne devize Zap. št. Nosilec deviznega plana Nebla- govne devize din kon- verti- bilne valute din nekon- verti- bilne valute din Skupaj din 1. Skupščina SRS 71.250 62.ICO 133.440 2. Izvršni svet Skupščine SRS ..... 3. CK Zveze komunistov Slovenije 4. Republiška konferenca Soc. zveze delovnega ljudstva Slovenije 95.000 16.000 72.000 167.000 16.000 a) za redne potrebe b) za posebne namene 5. Zveze združenj borcev NOV ......... 22.000 9.000 3.125 25.125 8,800.000 9.000 Nosilec deviznega plana Nebla- govne devize din Blagovne kon- verti- bilne valute din devize nekon- verti- bilne valute din Skupaj din 6. CK Zveze mladine Slovenije 4.000 4.000 7. Zveza kulturno prosvetnih organizacij 3.500 3.500 8. Republiški svet za Slovenijo Zveze sindikatov Jugoslavije 15.000 15.000 9. Republiški sekretariat za notranje zadeve .... 35.000 580.000 22.125 637.325 10. Republiški sekretariat za gospodarstvo . . . . . 20.000 20.000 11. Republiški sekretariat za urbanizem 15.000 / 15.000 12. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo . . . 72.000 10.000 82.000 13. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ....•< 347.000 r • 347.000 14. Zavod SRS za statistiko * 800.000 800.000 15. Hidrometeorološki zavod SRS 20.000 20.000 40.000 16. Komisija SRS za telesno kulturo . 22.000 10.500 2.500 35.000 17. Gospodarska zbornica SRS . 27.000 0.000 35.000 18. Mestni svet Ljubljana ........... 30.000 30.000 Skupaj nosilci i . . . 9,603.750 1,565.815 44.625 11,214.190 Republiška devizna rezerva 715,310 Skupaj . . . 9,603.750 1,565.815 44.625 11,929.500 59. Na podlagi 151.. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji orga-nizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja adaptacije poslopij Slovenske akademije znanosti in umetnosti I S tem odlokom se dopojnilpo k odloku o finančnem programu za financiranje nadaljevanja adaptacije poslopij Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Uradni list SRS, št. 13-75/66), ureja financiranje nepredvidenih dodatnih del ter podražitev pri adaptaciji stavb Novi trg 3 in Novi trg 4 v Ljubljani in sicer: din nepredvidena dela na stavbi Novi trg 3 . . 179.000 * podražitve pri stavbi Novi trg 3 .... . 479.350 nepredviđena dela na stavbi Novi trg 4 . . 277.595 podražitve pri stavbi Novi trg 4 .......... 405.000 II Skupna vrednost investicije se zaradi nepredvidenih dodatnih del in podražitev povečuje od 2,664.000 dinarjev za 1,340.945 dinarjev na 4,004.945 dinarjev. III Sredstva za nepredvidena dodatna dela in podražitve v znesku 1,340.945 dinarjev so zagotovljena v proračunu SR Slovenije za leto 1968. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži po končani adaptaciji Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 60. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične, republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji orga-nizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1960 sprejela ODLOK o spremembi odloka o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve \ Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani I S tem odlokom se spreminja odlok o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS, 'št. 13 z dne 28. aprila 1966) in ureja primanjkljaj pri financiranju graditve I. etape Drame Slovenskega narodnega gledališča, katere investitor je Slovensko narodno gledališče. II Prvotna vrednost investicije iz I. točke tega odloka je znašala 6,480.000 din ter je obsegala pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, opremo, stroške za zunanje priključke in stroške) investitorja. S tem je Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani v novozgrajenem traktu dobila nove delovne prostore (garderobe, sobe za vaje, skladišča, knjižnico, arhiv itd.). Investicija se je pričela leta 1964 ip je bila končana leta 1967. Za dovršitev del iz prvega odstavka je bilo doslej zagotovljeno: din a) iz bivšega sklada SRS za negospodarske investicije . ............................ 1,300.000 b) iz sredstev bivšega okraja Ljubljana . . 500.000 c) s citiranim odlokom......................... 4,680.000 Skupaj . . . 6,480.000 Skupna nova vrednost investicije iz I. točke tega odloka pa znaša 6,906.600 din. Za kritje primanjkljaja iz prvega odstavka je po podražitvah in dodatnih nepredvidenih delih potrebno še 426.600 din. III Glede na povečano investicijsko vsoto pri izvršitvi I. etape gradnje Drame SNG v Ljubljani zagotovi SR Slovenija iz proračuna SR Slovenije za leto 1968 dodatno 426.600 din. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno , skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 61. Na podlagi 151. člena ustave socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organiza-cijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje nadaljnje graditve Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani , I S tem odlokom se ureja financiranje II. etape graditve Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, katere investitor je Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. II Skupna vrednost investicije IL etape znaša 4,800.000 dinarjev in obsega gradnjo ter opremo odra in plačilo 10 «/o garancijskega pologa. Izvedba celotne investicije obsega poglobitev in mehanizacijo glavnega odra, stranskega odra ter nove svetlobne in tonske odrske naprave. Sredstva v višini 4,320.000 din služijo za financiranje gradnje in opreme odra; 480.000 din za plačilo 10 "/o garancijskega pologa. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. Investicija se prične leta 1968 Mn bo končana leta 1969. III Za dokončanje del iz I. točke tega odloka zagotovi sredstva SR Slovenija, in sicer: v letu 1968 za gradnjo in opremo odra 2,450.000 din v letu 1969 za elektro opremo odra in tonski studio...................... . 2,350.000 din IV Za izvajanje tega finančnega programa skrbita neposredno republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži za leto 1968 in po končani graditvi Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega načrta. V Ta odlok sačne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 13, marea 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 62. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organiza-cijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje obnovitve fasad poslopja Akademije za likovno umetnost v Ljubljani I S tem odlokom se ureja financiranje obnovitve fasad, oken, balkonov in dimnikov na poslopju Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Erjavčeva 2S. II Obnovitvena dela se bodo pričela v letu 1968 in v istem letu končala. Skupna vrednost investicije znaša 90.000,00 din in obsega gradbena, obrtniška dela in plačilo 10 %> garancijskega pologa. S tem bo objekt obnovljen in zaščiten pred nadaljnjim propadanjem. Sredstva za izvršitev teh del v znesku 90.000,00 din so zagotovljena v .proračunu SR Slovenije za leto 1968. Predvidena sredstva za izvršitev del v tem znesku služijo za tekoče financiranje gradbenih in obrtniških del v višini 81.000,00 din in za plačilo garancijskega pologa v znesku 9000,00 din. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. .Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži ob zaključku del in za leto 1968 Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa V Ta odlok ?ažpe veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 63. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organiza-cijjko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje namestitve ogrevalnih in prezračevalnih naprav v poslopju Narodne galerije v Ljubljani I S tem odlokom se ureja financiranje namestitve ogrevalnih in prezračevalnih naprav v poslopju Narodne galerije v Prežihovi ulici 1 v Ljubljani, katere investitor je Narodna galerija. II ' Skupna vrednost investicije znaša 350.000 din in obsega vsa instalacijska dela in plačilo 10 °/o garancijskega pologa. Izvedba celotne investicije obsega: namestitev centralne kurjave in prezračevalne naprave ter zidarska, slikarska in pleskarska dela. Sredstva v višini 316.000 din služijo za financiranje instalacijskih del; 35.000 din pa za plačilo 10°/» garancijskega pologa. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. III Za izvedbo investicije iz I. točke tega odloka zagotovita v letu 1968: 175.000 din SR Slovenija iz sredstev proračuna SR Slovenije iz proračuna za leto 1968, 173.000 din pa investitor. Sredstva SR Slovenije v znesku 175.000 din lahko uporablja investitor šele, ko zagotovi preostali del sredstev. / IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat zn prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži po končanem delu Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »-Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1068. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 64. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji drganlza-cijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje obnovitve fasad poslopja Narodnega muzeja v Ljubljani I S tem odlokom se ureja financiranje obnovitve fasad poslopja Narodnega muzeja na Prešernovi cesti 20 in Trgu herojev 1 v Ljubljani, katere investitor je Narodni muzej. II Skupna vrednost investicije znaša 460.000 din in obsega gradbena, mizarska, kleparska dela in plačilo 10 "/o garancijskega pologa. Izvedba celotne obnove obsega: popravilo strehe in dimnikov, obnovo ometa, obnovo oken in zunanjih vrat, ureditev ograje, dvorišča in lapidarija. Sredstva v višini 414.000 dinarjev služijo za financiranje gradbenih, mizarskih in kleparskih del, 46.000 dinarjev pa za plačilo 10 %> garancijskega pologa. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. III Za izvedbo investicije iz I. točke tega odloka zagotovita v letu 1968 230.000 din SR Slovenija iz sredstev proračuna SR Slovenije za leto 1968 in 230.000 din investitor. Sredstva SR Slovenije v znesku 230.000 din lahko Uporabi investitor šele, ko zagotovi preostali del sredstev. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži po končani obnovi Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 65. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije jc Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organiza-cijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani I S tem odlokom se ureja financiranje nadaljevanja graditve objekta za gradbeni in geodetsko-komunalni oddelek fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Investitor za to gradnjo je fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. • II Graditev objekta iz prejšnje točke se je pričela v letu 1963 in bo končana v začetku leta 1969. Objekt ima prostore za gradbeni in geodetsko-komunalni oddelek, za dekanatske pisarne, za inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, obsega pa še transformatorsko postajo in hišnikovo stanovanje. Sedaj je v IV. gradbeni fazi. Skupna vrednost investicije znaša 17,503.329,96 dinarjev in obsega pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, šolsko opremo, stroške za zunanje priključke, ureditev okolja, stroške investitorja in plačilo 10 °/(i garancijskega pologa. Do ustavitve del v letu 1965 je bilo plačano iz sredstev sklada SRS za šolstvo in iz sredstev federacije 8,050.784.96 dinarjev. Za dograditev objekta jc potrebno še 9,452.545,00 dinarjev. S tem bo objekt usposobljen za funkcionalno uporabo. III Za nadaljevanje in dokončanje graditve objekta iz prejšhje točke zagotovi sredstva SR Slovenija in sicer: din — v letu 1968 za nadaljevanje zaključnih gradbenih del, za obrtniška in instalacijska dela in opremljanje............. 8,730.000,00 — v letu 1969 za dokončanje oprfemljanja, ureditev okolja in druge stroške . . . 722.545,00 Sredstva zagotovi SR Slovenija iz sredstev 1,5 °/o dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki so po točki č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRŠ, št. 42-213/66) predvidena za nadaljevanje graditve že začetih objektov visokošolskih zavodov. Predvidena sredstva za gradnjo objekta v znesku 9,452.545,00 dinarjev služijo za tekoče financiranje gradbenih in drugih del v višini 8,531.352,00 dinarjev in za plačilo 10 %> garancijskega pologa v višini 921.193,00 din. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet skupščine SR Slovenije predloži za leto 1968 in po končani graditvi Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije t • Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 66. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji orga-nizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objekta agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani I S tem odlokom se ureja financiranje dograditve objekta agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani do usposobitve za pedagoške namene. Investitor za to gradnjo je Biotehniška fakulteta v Ljubljani. II / Graditev objekta iz prejšnje točke se je pričela v letu 1962. Objekt je sedaj v IV. gradbeni fazi. Za usposobitev v pedagoške namene bosta v letu 1968 dograjeni obe nadstropji južnega in zahodnega krila objekta s predavalnicami, laboratoriji, pripadajočimi kabineti in pomožnimi prostori. Skupna vrednost investicije znaša 3,532.741,85 din in obsega pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, opremo, stroške za zunanje priključke, stroške investitorja in plačilo 10 »/o garancijskega pologa. Do konca leta 1965 je bilo plačano iz sredstev sklada SRS za šolstvo in federacije 2,022.741,85 novih din. Za usposobitev obeh kril navedenega objekta je potrebno še 1,510.000,00 din. S tem bo objekt usposobljen za funkcionalno uporabo. III Za nadaljevanje in usposobitev obeh kril objekta iz II. točke tega odloka zagotovi v letu 1968 sredstva SR Slovenija iz sredstev 1,5 »/o dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki so po točki č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42-213/66) predvidena za nadaljevanje graditve že začetih objektov visokošolskih zavodov. Predvidena sredstva za gradnjo objekta v znesku 1,510.000.00 din služijo za tekoče financiranje gradbenih in drugih del v višini 1,361.961,00 dinarjev in za plačilo 10°/« garancijskega pologa v znesku 148.039,00 dinarjev. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži ob koncu investicijskih del Skupščini SR Slovenije poročilo o izvedbi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije • Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 61. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organizacij sko-političnega zbora dne 12. marca 1966 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve Fakultete za strojništvo v Ljubljani 1 S tem odlokom se ureja financiranje nadaljevanja graditve stavbe Fakultete za strojništvo v Ljubljani (objekt A). Investitor za to gradnjo jc Fakulteta za strojništvo v Ljubljani. II Graditev objekta iz prejšnje točke se je pričela v letu 1963 in bo končana v letu 1970. Stavba obsega prostore za pedagoške potrebe, to je pr davainice, ri-salnice, kabinete za učno osebje in lažje laboratorije. Sedaj je v II. gradbeni fazi. Skupna vrednost investicije znaša 1(1,054.942,42 dinarjev in obsega pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, šolsko opremo, stroške za zunanje priključke, ureditev okolice, stroške investitorja in plačilo 10 "/o garancijskega pologa. Do ustavitve del v letu 1965 je bilo plačano za to stavbo iz sredstev sklada SR Slovenije za šolstvo, iz lastnih sredstev in iz sredstev gospodarskih organizacij, skiipaj 2,282.730,42 dinarjev. Za dograditev je potrebno še 15,772.212,00 dinarjev. S tem bo objekt usposobljen za funkcionalno uporabo. III Za nadaljevanje in dokončanje objekta iz II. točke tega odloka zagotovi sredstva SR Slovenija in sicer: dinarjev — v letu 1969 za gradnjo.................. 8,793.000,00 — v letu 1970 za dokončanje gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, za šolsko opremo, priključke, ureditev okolja in druge stroške 6,979.212,00 V letu 1969 bo SR Slovenija zagotovila sredstva iz sredstev 1,5 %> dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki so po točki č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od prometa blaga na drobno in o uporabi sredstev iz tega davka (Uradni list SRS, št. 42-213/66) predvidena za nadaljevanje graditve že začetih objektov visokošolskih zavodov. V letu 1970 bo SR Slovenija zagotovila še potrebna sredstva za dokončanje graditve. Predvidena sredstva za gradnjo objekta v znesku 15,772.212,00 din služijo za tekoče financiranje gradbenih in drugih del v višini 14,242.239,20 din in za plačilo 10*/o garancijskega pologa v znesku 1,529.972,80 dinarjev. Sredstva garancijskega pologa sme investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljena, jih mora vrniti. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije' predloži za leto 1969 in po končani graditvi Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem ii^lu SRS-. St. 402-75/68 Ljubljana, dnd 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 68. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji orga-nizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o finančnem programu za .financiranje nadaljevanja graditve reaktorskega centra v Nuklearnem inštitutu -Jožef Stefan« S tem odlokom se dopolnilno k odloku o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve reaktorskega centra v Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan« (Uradni list SRS, št. 13-71/66), ureja financiranje 'podražitev nadaljevanja graditve reaktorskega centra — objekta kemije v Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan«, katerega investitor je ta inštitut. II Skupna vrednost investicije se zaradi podražitev povečuje od 20,460.000 dinarjev za 1,303.000 dinarjev na 21,763.000 dinarjev, sredstva, ki jih za nadaljevanje, in dokončanje investicije zagotovi SR Slovenija, pa od 6,160.000 dinarjev na 7,463.000 dinarjev. S sredstvi za podražitev v znesku 1,303.000 dinarjev je zagotovljeno dokončanje objekta kemije v reaktorskem centru. III Sredstva za podražitve v znesku 1,303.000 dinarjev so zagotovljena v proračunu SR Slovenije za leto 1968. IV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 69. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organi-zacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za financiranje razširitve strokovne iole za notranje zadeve v Ljubljani — Tacen I S tem odlokom se ureja financiranje prve etape graditve strokovne šole za notranje zadeve v Ljubljani — Tacen, ki obsega graditev internata, šolskega objekt«, kuhinje z jedilnico in kotlarne ter nabavo opreme za te objekte. Investitor je SR Slovenija — republiški sekretariat za notranje zadeve. Gradnja se prične leta 1968 in bo končana leta 1970. Skupna vrednost investicijskih del znaša 10,292.000 dinarjev ter obsega pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, opremo, stroške za zunanje priključke in stroške investitorja. Financiranje te investicije b° trajalo do leta 1971. HI Sredstva za dokončanje prve etape zagotovi iz republiškega proračuna SR Slovenija za razdobje od leta 1967 do 1971 v naslednjih zneskih: dinarjev v letu 1967 za izdelavo investicijskega programa za vse objekte ter za izdelavo glavnega projekta za šolski objekt . . 224.000 v letu 1968 za delno kritje stroškov za gradnjo šolskega objekta........................... 1,000 000 v letu 1969 za kritje stroškov investicij iz leta 1968 .............................. 2,400 000 v letu 1970 za kritje stroškov investicij izvršenih v letu 1969 .................... 3,623.000 v letu 1971 za kritje stroškov dokončane celotne gradnje I. gradbene etape . . . 3,045.000 Skupaj . . . 10,292.000 V zneskih iz prejšnjega odstavka je upoštevan tudi 10 Vo garancijski polog v znesku 710.112 dinarjev, ki ga bo investitor po opravljenem obračunu vrnil SR Sloveniji. IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za notranje zadeve in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži za vsako leto in ob koncu investicijskih del Skupščini SR Slovenije poročilo o izvajanju tega finančnega programa. V Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968! Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 70. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organi-zacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o finančnem programu za nakup stanovanj za vzgojitelje Vzgojnega zavoda Logatec I S tem odlokom se ureja financiranje nakupa stanovanj za vzgojitelje Vzgojnega zavoda Logatec. Investitor je Vzgojni zavod Logatec. II Skupna vrednost investicije iz I. točke tega odloka znaša 840.000,00 din. III Sredstva za nakup stanovanj iz I. točke zagotovi SR Slovenija, in sicer: dinarjev — v letu 1968 iz proračuna SR Slovenije za leto 1968 ............................. 420.000,00 — v letu 1969 pa............................ 420.000,00 iz vira, ki ga bo določila pozneje. t , IV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto In kulturo in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži za leto 1968 in po realizaciji programa Skupščini SR Slovenije poročilo o Izvršitvi tega finančnega programa. UHADN1 LIST SRS St. 10 — 18. III. 1908 Stran 18? V Ta odlok Začne veljati nasledrlji dan po objavi V »UrOdrielii listu SRS«. St. 402-75/08 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. Tl; Na podlagi 151. člena ustave Socialistična republike Slovehlje je Skupščina Socialistične republike Slovenije na Seji republiškega zbora in na seji organizacijsko političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela f X ODLOK o finančnem programu za financiranje nadaljevanja graditve objektov Višje tehniške šole v Mariboru I S tem odlokorrt se ureja financiranje dograditve objekta predavalnic in fizikalnega praktikuma (objekt C) in opekla laboratorijev za strojništvo, elektrotehniko in kemijo (objekt D) Višje tehniške šole v Mariboru do usposobitve za pedagoške namene. Investitor za tb gradnjo jfe Višja tehniška šola v Mariboru. 42-213/66) predvidena za nadaljevanje graditve: že začetih objektov visokošolskih zavodov. Predvidena sredstva za gradnjo objektov v znesku 4,760.000,00 dirlarjev služijb za tekoče financiranje gradbenih in drugih del V višini 4;313.022,66 dihafjev ih za plačilo 10 °/o garancijskega pologa v znesku 446.977,40 dinarjev. Sredstva garancijskega pologa sme- investitor porabiti pri dokončnem obračunu investicije, če pa ne bodo porabljerta, jih mora vrniti. XV Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat žd prosveto iti kulturo in republiški sekretariat za finance. , .. vi ^ Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži ofe koncu investicijskih del Skupščini SR Slovenije pofo^ čilo o izvedbi tega finančtlega programa. V a.''. . • 'V*-! Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-75/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. . . : r ■ .•••■; '-j Skupščina Socialistične republike SlOVehije Predsednik: Seegej Kraigher i. r. II Graditev objektov iz prejšnje točke se je pričela v letu 1964. Objekta sta v III. gradbeni fazi. V letu 1968 bosta dograjena do usposobitve v pedagoške namene. Skupna vrednost investicije znaša 5,914.476,83 dinarjev, od tega objekt C 1,519.999,13 dinarjev in objekt D 4,394.317,70 dinarjev, in Obsega pripravljalna, gradbena, obrtniška in instalacijska dela, šOlskd obfVfnb* stroške za zunanje priključke, Ureditev Okolja^ Stroške investitorja in plačilo 10 °/o garancijskega pologa. Do konca leta 1965 je bilo iz sredstev sklada SRŠ za šolstvo plačano 1,154.476,83 dinarjev za gradnjo obeh objektov, in sicer za objekt C 371.083,93 dinarjev, za objekt D pa 783.393,90 dinarjev. Za dograditev do usposobitve v pedagoške namene je potrebno še 4,760.000,00 dinarjev, od tega za objekt C 1,148.876,20 dinarjev, za objekt D 3,611.123,80 dinarjev. S tem bosta objekta usposobljena za funkcionalno uporabo. III Za nadaljevanje graditve objektov iz II. točke tega odloka v letu 1968 zagotovi sredstva SR Slovenija iz sredstev 1,5 °/o dodatnega davka od prometa blaga na drobno, ki so po točki č) 3. člena zakona o uvedbi dodatnega davka od .prometa blaga na drobno in o Uporabi Sredstev iz tega davka (trt-adhi list SftS, št. 78. Na podlagi 151, člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične fepUblike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organi-zacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1958 sprejela OOtt)K 0 fipančnetii programu za financiranje geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 I S tem odlokom se ureja financiranje in sofinanciranje tehle geodetskih del za obdobje 1968 do 1970: — izdelava osnovne državne karte v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : lO.OOO; — izddlava geodetskih načrtov v merilu 1 :500 do 1 :5000; — bonitiranje zemljišč. Za izdelavo osnovne državne karte v merilu 1 : 5000 oziroma 1 :10.000 ter za izdelavo geodetskih načrtov v merilu 1 : 500 do 1 : 5000 bo SR Slovenija do leta 1970 prispevata *?,800.000 dinarjev. Za bonitiranje zemljišč bo SR Slovenija do leta 1970 zagotovila 600.000 dinarjev. Sredstva iz prvega in drugega odstavka te točke bo SR Slovenija zagotovila v svojem proračunu. III Sredstva iz prejšnje točke bo SR Slovenija zagotovila takole: v letu 1968: 2,400.000 dinarjev v letu 1969: 3,000.000 dinarjev v letu 1970: 3,000.000 dinarjev Sredstva se bodo uporabljala po programu del, ki ga za vsako leto posebej določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije; v programu del se določi tudi višina sredstev za vsako posamezno delo po občinah. IV Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, bodo za isti namen prenesena v naslednje leto. V Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita geodetska uprava SR Slovenije in republiški sekretariat za finance. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa. VI Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 402-114/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sengej Kraigher 1. r. 73. Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 7. členom zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/67) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o potrditvi programa za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije I Potrdi se program za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije, ki sta ga izdelala republiški sekretariat za urbanizem in zavod SR Slovenije za planiranje in ga je predložil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dne 19. januarja 1968 pod št. 350-3/64. II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 350-19/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. \ Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 74. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 12. marca 1968 sprejela ODLOK o najetju kreditov za financiranje likvidacije poslovnega združenja energokemičnega kombinata Velenje v likvidaciji I Za plačevanje obveznosti v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo energokemičnega kombinata Velenje v likvidaciji bo SR Slovenija: — najela v skladu s točko c) 1. člena zakona o spremembi zakona o usmeritvi sredstev SR Slovenije za investicije v gospodarstvu v letih 1966—1970 kredit v znesku 50 milijonov dinarjev; — prevzela v skladu s sporazumom o ureditvi premoženjskih in pravnih razmerij v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo energokemičnega kombinata Velenje kredit, odobren temu združenju iz sredstev republike za investicije v gospodarstvu, ki je bil po stanju 25. 2. 1966 izkoriščen v znesku 22,558.000 dinarjev. II Kredite po prejšnji točki bo SR Slovenija vrnila iz sredstev svojega proračuna začenši z letom 1971, in sicer v 30 letih s pripadajočimi 3-odstotnimi obrestmi. III Za izvajanje tega odloka skrbi republiški sekretariat za finance. IV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 31.11-7/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 75. Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-114/67) ter v zvezi z 48. členom zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. marca 1968 sprejel ODLOK o imenovanju predsednika in članov upravnega odbora vodnega sklada SR Slovenije V upravni odbor se imenujejo za dobo dveh let: za predsednika: Jože Tramšek, dosedanji predsednik uprav« nega odbora vodnega sklada SR Slovenije: za člane: ing. Janko B 1 e i w e i s , redni profesor fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani, ing. Jože Kolar, šef za upravljanje in razvoj kanalizacijskih naprav v podjetju »Kanalizacija« Ljubljana, Milan Kristan-, predsednik komisije za družbeno nadzorstvo Skupščine SR Slovenije. Franc Lubej, direktor kreditne banke Celje, podružnica za kmetijstvo, ing. Jože Pintar, vodja in projektant v podjetju za urejanje hudournikov, Ljubljana; za dobo štirih let: za člane: ing. Lojze BI en k uš, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem, ing. Slavko Korbar, predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik, i Jože R a j g 1, vodja komercialno-računskega sektorja v tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, ing. Ivo Senica, vodja gradbenega oddelka v dravskih elektrarnah, Maribor, Evstahij Zadnik, predsednik skupščine občine Sežana. St. 111-5/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r, 76. Na podlagi 17. alinee 135. člena, 5. alinee 152. člena in 196. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-114/67) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. marca 1968 sprejel ODLOK o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo Peter V u j e c , se razreši dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za gospodarstvo. St. 111-6/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 77. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. marca 1968 sprejel ODLOK o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici Za sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici sp izvoli Iva Štucin, sodnica občinskega sodišča v Novi Gorici. - ■ St. 111-33/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Sergej Kraigher 1. r. 78. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-114/67) ter v zvezi z 12. in 19. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. marca 1968 sprejel ODLOK o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Benjamin Marušič se razreši dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani. St. 1U-14/68 Ljubljana, dne 12. marca 1968. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Kergej Kraigher 1, r. 79. ' Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s tretjim odstavkom 1. točke odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1968 (Uradni list SFRJ, št. 54-726/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za kravje mleko v letu 1968 I Iz sredstev proračuna SR Slovenije se bo izplačevala premija 0,10 dinarjev za liter predelanega oziroma izvoženega kravjega mleka, jn sicer: 4. delovnim organizacijam, ki mleko predelujejo ali izvažajo, za mleko, ki ga kupijo od predelovalnih organizacij, upravičenih do premije po 1. točki odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1968 (Uradni list SFRJ, št 54-726/67 — v nadaljnjem besedilu: premijski upravičenci po zveznem odloku), ter ga predelajo oziroma izvozijo; 2. pridelovalnim delovnim organizacijam — premijskim upravičencem po zveznem odloku za kravje mleko, ki ga same predelajo ali izvozijo. n Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala za kravje mleko, ki ga delovne organizacije predelajo oziroma izvozijo v času od 1. januarja do 31. decembra 1968. III Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala samo delovnim organizacijam v tistih občinah, v katerih dobijo delovne organizacije, ki prodajajo mleko, od občine premijo 0,10 dinarjev za liter kravjega mleka, ki ga prodajo porabnikom. IV Premija iz I. točke tega odloka s? bo izplačevala samo za kravje mleko, za katero je zaj razbarvanje metilenskega modrila potrebno: v času od 1. januarja do 31. marca in od 1. novembra do 31. decembra najmanj 2 uri, v času od 1. aprila do 31. oktobra pa najmanj 30 minut. Pogoj iz prejšnjega odstavka ugotavlja najmanj dvakrat mesečno občinski veterinarski inšpektor. Za veterinarsko-sanitarne preglede po prejšnjih odstavkih se plačuje pristojbina (57. člen temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine — Uradni list SFRJ, St. 16-339/65 in št. 29-37U66). Premijski upravičenec iz I. točke tega dtlloka priloži zahtevi za premijo: potrdilo s podpisom direktorja in računovodje, da je bilo mleko predelano oziroma izvoženo, potrdilo občine^ da se daje premija po III. točki tega odloka, potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja, da mleko izpolnjuje predpisani pogoj, in virmanski nalog za izplačilo premije. V Zahteva za premijo iz I. točke tega odloka mora biti vložena pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, predelano oziroma izvoženo v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. Organ iz prejšnjega odstavka izplača premijskemu upravičencu premijo iz I. točke tega odloka na njegov žiro račun. VI Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1- januarja 1968. St. 320-2/62 Ljubljana, dne 14. marca 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Dr. France Hočevar 1. r. 80. Na podlagi 16. in 17. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-1:19(05) ]t> Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: i I Odpravi se komisija Izvršnega svetr. za vprašanja zaposlitve delavcev služb organov za notranje zadeve, katerih delovna mesta se odpravijo, ki je bila ustanovljena z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 020-27/68 z dne 9. septembra'1966 (Uradni list SRS, št. 29-16(V66). II Razrešijo' se predsednik in člani te komisije, ki so bili imenovani z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 020-27/66 z dne 9. . septembra 1966 (Uradni list SRS, št. 29-160/06). III Ta odločba velja takoj. St. 020-27/66 Ljubljana, dne 7. marca 1968. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije \ Predsednik: * Stanc Kavčič 1. r. Akti Ustavnega sodišča SKS 81. Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom sodnika Milka Goršiča, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, Jožeta Pavličiča, 6r. Mihe Potočnika in ing. Pavla žšaucerja, v postopku za rešitev spora o pristojnosti, nastalega zato, ker sta Okrožno sodišče v Gorici in Republiški sekretariat za Pravosodje in občo upravo zavrnila, da odločita o zahtevku Jožeta Podgornika iz Nove Gorice o sporu zaradi meje, po javni obravnavi dne 30. januarja 1968 odločilo: 1) da je o zahtevku Jožeta Podgornika pristojno odločiti sodišče, 2) da se to odločbo objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Obrazložitev: Jože Podgornik je dne 21. 4. 1965 predlagal Skup-ačini občine Nova Gorica, da vzpostavi oz. določi mejo hied parcelo štev. 1092 k-o' Nova Gorica, katero parce-je bil kupil s pogodbo, sklenjeno 7. 11. 1957, od solastnikov Petra Gorjana in Katarine Lutman, in sosednjo parcelo iste k.o., katero je bil še poprej oo, 'stih solastnikov kupil Miron Mozetič Ena kot druga teh dveh parcel st^ bili prodani v mejalv, kakor so hile določene z zazidalnim načrtom za gradnjo stano-vanjskih hiš. V tem namenu sta bili parceli kupljeni ^ prejšnjih solastnikov. V predlogu za določitev meje ie Podgornik navajal, da je njegov mejaš Mozetič samovoljno, v njegovo škodo, premaknil mejo v njegov SVet — parcelo štev. 1092. Skupščina občine Nova Gorica — oddelek za uPravno pravne zadeve je zahtevo Jožeta Podgornika s sklepom z dne 1. 8. 1966 zavrnila, češ da je za obravnavanje tega spora pristojno sodišče, ne pa uprav-organ, ker je do spora med mejašema prišlo zato. ker eden od njiju in sicer Mozetič, uživa svojo parcelo drugače, in to v večjem obsegu, v khterem pa jo je bii hupll. Proti temu sklepu se je Jože Podgornik pritožil na "opubliški sekretariat za pravosodje in občo upravo, m je s svojo odločbo z dne 17. 12. 1966 pritožbo zavr-mi v glavnem iz razlogov prvostopnega sklepa. Jože Podgornik je nato prišel v spor zaradi meje j' drugim mejašem in sicer z zakoncema Antonom Vol-0lh in Anico Volk, ker sta odstranila žično ograjo med njihovo in Podgornikovo parcelo, ki jo je bil Podgornik postavil natančno po meji obeh sosednih parcel. Podgornik je nato predlagal občinskemu sodišču v Gorici, da odloči o sporu z Antonom Volkom in Anico Volk. Občinsko sodišče v Gorici je s sklepom z dne 22. 3. 1967 opr. št. Rnp. 41/67-4 izreklo, da meja med naznačenimi zemljišči poteka tako, kakor jo določa urbanistični oz. zazidalni načrt. Spor med mejašema je mejni spor, ki ga je pristojno reševati redno sodišče. Pritožbo Antona Volka in Anice Volk proti sklepu občinskega sodišča je Okrožno sodišče v Gorici s sklepom z dne 5. 5. 1967, opr. št. Gž 68/67-»2 zavrglo. Odločbo je utemeljilo z okolnostjo, da so bile meje med spornimi parcelami določene z urbanističnim načrtom. Zato te meje ne morejo biti nepoznane ali sporne in ni podlage za odločanje o mejnem sporu. V obeh sporih odklanjata pristojnost za odločanje tako sodišče, kot tudi upravni organ. Gre za negativni spor o pristojnosti, o katerem je po 4. alinei drugega odstavka 228. člena ustave SR Slovenije in 45. člena zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije pristojno odločati Ustavno sodišče SR Slovenije. Jože Podgornik je po določbi 45. člena zakona o Ustavnem sodišču SRS legitimiran predlagati rešitev spora glede pristojnosti, ker zaradi zavračanja pristojnosti ne more uveljaviti svoje pravice, preprečiti po-s šege v zemljišče, ki mu je bilo dano v trajno uporabo za gradnjo- stanovanjske hiše. Ustavno sodišče ugotavlja, da Okrožno sodišče v Gorici neosnovano zavrača pristojnost sodišča za odločanje o tem sporu. Po ugotovitvah v postopku pred občinskirh sodiščem sta Gorjan in Lutmanova v letu 1957, torej pred nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč prodala zakoncema Podgornik, kot tudi Mironu Mozetiču in zakoncema Antonu Volku in Anici Volk dele svojega zemljišča. Odprodana zemljišča so bila zajeta v ožji gradbeni okoliš mesta. Zemljišča so postala družbena lastnina, kupci zemljišč, ki so jim bila dodeljena z upravno odločbo, so pridobili pravico trajne uporabe. Kupci teh zemljišč so tako v skladu z določbo 37. člena zakong o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč pridobili pravico gradnje na dodeljenih jim zemljiščih. Pravica gradnje je stvarna pravica, torej pravica premoženjskega prava povsem analogna služnostni pravici in zato uživa stvarno-prav- no zaščito, kakor jo liživa služnostna pravica ter celo zaščito, kakor jo uživa lastninska pravica, ker je pravica uporabe družbene lastnine po svojem bistvu eno od upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice. V takšnem zakonitem varstvu pravice trajne uporabe je obsežena tudi pravica zahtevati urejevanje sporov zaradi meje med zemljišči. Ali je treba dati več pomena mejnim črtam, kakor jih je bil določil urbanistični načrt oziroma katastrski elaborat, ali pa okolnosti, v katerem obsegu se je dodeljeno zemljišče v primeru s sosednjim zemljiščem dalj časa mirno in nemoteno uživalo, pa se rešuje v postopku mejnega spora. Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije je ta odločba dokončna. Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SRS sodnik: Milko Goršič 1. r. .Pivcipiši občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 109. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67), 3. člena odloka skupščine občine Litija o območju, na katerem je dopuščeno pripuščanje krav in telic in o pavšalnem plačevanju odškodnine za oplojevanje krav in telic (Uradni list SRS, št. 12/67), sklepa 2. redne seje sveta za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Litija z dne 28. februarja 1968 ter soglasja organa skupščine občine Litija pristojnega za cene izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Litija ODREDBO o višini pavšalne skočnine na območju občine Litija za leto 1968 1. člen Tarifa za prvo osemenitev ali oplemenitev krav in telic, starih 1. januarja 1968 nad 10 mesecev oziroma za drugo in tretjo osemenitev ali pripust, če se pleme-nica ni prvikrat niti drugikrat oplodila — znaša 32,00 dinarjev. 2. člen ) Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje. St. 320-3Ž68-3/12 Litija, dne 28. februarja 1968. Predsednik sveta za kmetijstvo Predsednik in gozdarstvo: skupščine občine Litija; Ing. Jože Habjan 1. r. Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Krajevna skupnost Gorenji Logatec 110. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36-290/67), 16. člena statuta KS Gorenji Logatec in sklepov zborov občanov iz območja krajevne skupnosti Gorenji Logatec je svet krajevne skupnosti Gorenji Logatec na 2. redni seji dne 18. marca 1968 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev, dograditev šolskih prostorov in prostorov za otroško varstvo na območju krajevne skupnosti Gorenji Logatec I Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev krajev, dograditev šolskih prostorov in prostorov za otroško varstvo za območje krajevne skupnosti Gorenji Logatec. II Referendum se izvede za naselja: Gorenji Logatec, Grčarevec, Gorenja vas, Kalce in Logaške Zibrše. III Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani r volilne imenike naselij, navedenih v 2. točki tega sklepa. IV Referendum bo v nedeljo, dne 7. aprila 1968 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. V Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je tole besedilo: O uvedbi krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev krajev, dograditev šolskih prostorov in prostorov za otroško varstvo, ki bi bil predpisan za obdobje 5 let, tji od 1. V. 1968 do 30. IV. 1973 in naj bi se plačeval po stopnji 0,5 °/o mesečno. Osnova za odmero krajevnega samoprispevka je: — za lastnike in uživalce zemljišč, katastrski dohodek po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju; — za zaposlene in upokojene, neto osebni dohodek izplačan v posameznih mesecih zadevnega obdobja; — za obrtnike in gostilničarje, čisti dohodek po katerem se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za posamezno leto v zadevnem obdobju; glasujem »ZA« »PROTI« Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo »PROTI«. / VI Preci izvedbo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo samoprispevka. VII Za izvedbo raferenduma se imenuje 3-članska volilna komisija. VIII Ta sklep začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SHS*-. St. 9/63 Gorenji Logatec, dne 18 marca 1968. Predsednik sveta KS Gorenji Logatec: Mihael Kleč 1. r. SKUPSCIIM OBČINE VRHNIKA m. Ila podlagi 111. člena statuta občine Vrhnika in 16. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o fi- Splošni akti komunalnih SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV RAVNE NA KOROŠKEM 112. Na podlagi 3. točke 1. odstavka 22. člena, 2. in 3. točke 1. odstavka 79. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, št. 57/65, št. 2&/60, št. 52/66. št. 12/67 in št. 5W/) in zakona o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov (Uradni lir.t SRS, št. 5'68) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem na seji dne 16. februarja 1968 SKLEP o stopnjah dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od dopolnilnega dela 1 Stopnja dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje od dopolnilnega dela zavarovancev, ki so Poleg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim časom zaposleni zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov pri drugem Izplačevalcu osebnega dohodka ali opravljajo po posebnem sporazumu posamezna dela izven določenega delovnega časa pri istem izplačevalcu osebnega dohodka po 2. točki prvega odstavka 79. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, se določi v višini 100 “A. neto stopnje osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za leto 1968. Osnova za obračun prispevka po stopnji iz prejšnjega odstavka je prejemek za delo, ki ga opravlja zavarovanec zaradi pridobivanja dopolnilnega dohodka (1. (očka prvega odstavka 81a člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja). nanciranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1968 sprejela SKLEP 1. Temeljna izobraževalna skupnost Vrhnika prevzame in opravlja naloge skupnosti otroškega varstva za območje občine Vrhnika. 2. Za opravljanje nalog iz 1. točke tega sklepa se pri temeljni izobraževalni skupnosti na posebnem računu zbirajo sredstva, predvidena v zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. 3. Ta sklep začne veljati po objavi v »Uradnem listu SRS-. St. 2/3-56-012/67 Vrhnika, dne 26. februarja 1968. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. samoupravnih organizacij 2 Stopnja dedatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje zavarovancev, ki poieg dela v delovnem razmerju s polnim delovnim Časom opravljajo še kakšno drugo samostojno dejavnost zaradi pridobivanja dopolnilnih dohodkov (po 3. točki prvega odstavka 79. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja), se določi v višini 4,00 “/o Osnova za obračunavanje prispevka po stopnji iz prejšnjega odstavka je zaVarovančev čisti prejeti osebni dohodek iz delovnega razmerja (2. točka prvega odstavka 81a člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja). 3 Dodatni prispevek po 1. točki tega sklepa obraču-nva in odvaja v sklad zdravstvenega zavarovanja delovna organizacija oz. zasebni delodajalec, ki izplačuje zavarovancu osebni dohodek za dopolnilno delo. Dodatni prispevek po 2. točki tega sklepa obračunava in odvaja skladu zdravstvenega zavarovanja delovna organizacija oz zasebni delodajalec, pri katerem je v delovnem razmerju zavarovanec, ki opravlja samostojno dejavnost potem, ko prejifle od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ravne nalog za plačevanje dodatnega prispevka. Delovna organizacija oz. zasebni delodajalec mora na nalogu ali položnici, s katero plačuje prispevek, razčleniti znesek prispevka po posameznih stopnjah. Za izvajanje tega sklepa se upoštevajo ustrezne določbe temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in republiškega zakona o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopolnilnih dohodkov, Stran 194 UHADNI LISI SRS St. 10 - 18. III. 1968 -------------- ——— ... -----J---- —i------n_ 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS-«, uporablja pa se od 1. januarja 1968. St. 01-238/1-68 Ravne na Koroškem, dne 16. februarja 1968. Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kavne na Koroškem Predsednik: Rudi Delopst 1. r. Skupščine občin niso pismeno sporočile svoje odločitve k temu sklepu do 29. II. 1968, zato je po 5. in 8. členu zakona o postopku, rokih in obveznostih v zvezi s soglasjem k stopnjam prispevkov za zdravstveno zavarovanje (Uradni list SRS, št. 5/68) šteti, da je dano soglasje k temu sklepu. Predsednik: Rudi Delopst 1. r. SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV KRANJ 113. Na podlagi 10., 11., 12., 13., 14. in 26. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 43/67) je skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj na seji dne 26. februarja 1968 sprejela SKLEP o obsegu in oblikah zdravstvenega varstva kmetov, zavarovanih pri komunalni skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj 1. člen , Za osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, se v celoti plačujejo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov stroški za: 1. zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če zbolijo za kolero, kugo, rumeno mrzlico, kozami, pega-vico, povratno mrzlico, trebušnim tifusom, paratifusom, nalezljivim vnetjem možganskih mren (meningitisom), spalno boleznijo, nalezljivo zlatenico, smrkavostjo, da-vico, mrtvičnim krčem, vraničnim prisadom, gobami, steklino, Vailovo boleznijo, tularemijo, akutno otroško ohromelostjo, porodniško mrzlico, boleznijo kala-azar, trahomom, škrlatinko, šenom, ošpicami, oslovskim kašljem, malteško vročico, Bangovo boleznijo, kapavico, luesom, mehkim Cankarjem, četrto spolno boleznijo ali mikozo; 2. zdravljenje v ustreznih zdravstvenih zavodih, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je zboleli nevaren za življenje drugih; 3. cepljenje, kadar je cepljenje obvezno po posebnih predpisih; 4. opravljanje dezinfekcije ali deratizacije njihovega stanovanja, če je to zaradi nalezljive bolezni zdravniško indicirano; 5. zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih in pa bolnikovem domu, če zavarovana oseba zboli za aktivno tuberkulozo, katerekoli oblike; 6. ambulantno zdravljenje raka, levkemije in podobnih malignih obolenj ter sladkorne bolezni v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu; 7. zdravniški pregledi, svetovanja in zdravljenja nosečih v zdravstvenih zavodih in na domu ter zdravniški obiski na domu, če so zdravstveno potrebni; 8. zdravstveno varstvo predšolskih in šoloobveznih otrok, vendar najdalj do končanega 15. leta starosti — v enakem obsegu kot je to zagotovljeno otrokom zaposlenih delavcev po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev; 9. zdravila za zdravljenje nalezljivih bolezni; 10. prevoz bolnikov, obolelih za nalezljivo boleznijo, duševnih bolnikov, ki so nevarni za okolico in hudo poškodovanih ali obolelih oseb. glede katerih so nujni zdravniški posegi v bolnišnici; 11. ambulantno in bolnično zdravljenje učencev šol druge stopnje. 2. člen Osebe, ki so zdravstveno zavarovane po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, plačajo same del stroškov za tele oblike zdravstvenega varstva in sicer: 1. 10 °/o stroškov: — za zdravljenje v splošnih in specialnih bolnišnicah od 31. dneva dalje; 2. 20% stroškov: a) za zdravljenje v splošnih in specialnih bolnišnicah za prvih 3'0 dni; b) za porodniško pomoč doma in v bolnišnici; c) za ambulantno (splošno in specialistično) zdravljenje; č) za preglede in zdravljenje na bolnikovem domu; 3. 50% stroškov: a) za zobozdravstveno varstvo; b) ortopedski pripomočki; 4. zdravila: — za vsako zdravilo plačajo zavarovane osebe po 3 din (če niso vračunana v ceni za posamezne storitve); 5. prevozi: — za vsak prevoz z reševalnim avtomobilom v zdravstveni zavod, oz. iz zdravstvenega zavoda na bolnikov dom, ki ga odobri zdravnik, plačajo zavarovane osebe po, 10 din (razen primera iz 10. točke 1. člena. 3. člen Zavarovana oseba pridobi pravice iz zdravstvenega zavarovanja po prejšnjih točkah tega sklepa šele po preteku trimesečnega nepretrganega zavarovanja, oziroma g presledki po preteku šestmesečnega zavarovanja v zadnjem letu. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. marca 1968. St. 01/1-687/1 Kranj, dne 26. februarja 1968. Skupščina komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj Predsednik: Ivan Oman 1. r. Izdaja Časopisni zavod -Uradni Ust SRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tlška tiskarna -Toneta TomSiča«. vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo,in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 370'VU — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60