X. letnik.
V Gorici, dne 31. julija 1902.
31. Številka.
Izhaja vsaki četrtek ob II. tu i dopoldne. Kokopisi se ne via-čajo. Nefiankovana pisma se ne spre-jetnajo.
Cena listu /naša za celo leto 4 krone, ni pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 'Krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije fi K.
Rokopise sprejema uredništvo v Goiici, dvorišče sv Hilarija ,,ev' 7
fr r
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan It a j t v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Soeijalno vprašanje
ali:
Odkod izvira siromaščina delavskog-a ljudstva.
Vlil.
Krščanski socijalizem aii krščansko pobratimstvo.
(Daljo.)
2. Delavčevo geslo mora biti: varčnost. Hes je,'da so včasih plače tako pičle, da delavci komaj izhajajo in da hranili ne morejo prav nič. Toda veliko njih ima lepe zaslužke, da jim je mogoče prihraniti si lepe svote. ako hočejo biti varčni. Ta opomin velja zlasti mladini, katera tako rada zapravlja, ne da bi za moško dobo prihranila sebi in otrokom doto. Zato pa je dolžnost vseh pravih prijateljev delavskega ljudstva priporočati mu varčnost in navajati je k temu.
3. Delavc' varujte se greha! Greh je največje zlo ne samo za dušo ampak tudi za telo in blago. Greh ima prokletstvo za seboj. Grešnik propade, propalica pa vse zapravi ali vsaj zastavi: moštvo, zdravje in imetje. Zato pa, ljubi moji, ako hočete kaj veljati v človeški družbi, ohranite si čisto in zdravo srce. o
4. Delavci bodite složni kakor drugi stanovi. Duhovniki, učitelji, uradniki, odvetniki, častniki, zdravniki itd. so res stanov i, ker so složni in združeni med seboj. Zalo se jim dobro godi na zemlji. Delavci pa so kakor razkropljene ovce, eden za drugega ne vedo, eden za drugega ne mara, eden drugemu ne pomaga. Vsak dela le za se, kupuje le za se, prodaja le za se ild. Ni čuda, da zviti prekupci in sleparski kramarji oberejo delavske ljudi enega po enem.
LISTEK.
Ivan socijalist.
Kam pripeljejo človeka socijalistični nauki!
Priprosto pa čedno je stanovanje. Mir in zadovoljnost je tu doma, ki je dela pač srečnejše od bogatih in z zlatom okinčanih palač. Priden in veren kovač Tone in vrla njegova žena Marjeta tu stanujeta. Poročena sta dve leti. Bog jima je dal prelepega sinka.
V	kovačiji ima Tone delavca, mladega kakor on, zdravega in močnega ki je tudi poročen in oče treh otrok. Ali njegovo lice ni kaj veselo, njegov pogled teman. Malo ima besod, veselega petja celo že ne pozna.
Ivan mu je ime.
Ivan je od nekega časa sem ves spremenjen. Dela nekam prisiljeno in nejevoljno, je len in ne sluša rad gospodarjevo voljo. Žena njegova Nina se večkrat Marjeti pritožuje, da je njen mož nekaj časa sem ves spremenjen, ne hodi več v cerkev, ne moli in ima vse nekam drugačne misli in besede, kakor Tone tudi zvečer zahaja v razne družbe in tovarišije in ga ni domu ure in ure: „0 da bi bil moj mož tak, zdihuje Nina, kakor tvoj Tone, ki živi prav, pride o pravem času domu in živita skupaj veselo ia zadovoljno, kakor Bog zapove 1“
Dokler ne bodo delavci stan, jim ne bo veliko p omagan o, tudi če jim gospodarji povišajo plačo. Več ko zaslužijo, več jim drugi izpulijo. — V slogi, v družbi je moč delavskih stanov. To misel je treba L vso silo širiti med delavske ljudi, da se vseh prime. Kajti ko se la misel prime vsega ljudstva, tedaj bo rešeno soeijalno vprašanje, tedaj bo konec izkoriščanja ali kapitalizma, če ne z lepa pa z grda. Zložno in zavedno delavsko ljudstvo je nepremagljiva moč v narodnem gospodarstvu. Ta složnost bo osnovala razna društva, namreč politična, vzajemno podporna, gospodarskn, izobraževalna in dobrodelna društva.
1.	Politična delavska društva. Ta so velike važnosti za politične pravice vseh delavcev. Brez politične od-goje no bo delavsko ljudstvo nikoli politično zrelo, če pa ne bo zrelo, ne bo nikoli dobilo političnih pravic in če bi pravice tudi dobilo, ne znalo bi jih rabiti, ampak bi zapalo vodstvu drugih stanov. Delavci bi bili vedno le volilci, a nikoli poslanci ali vsaj merodajni za poslance. — Politične pravice pa so silno važne za blaginjo delavskega ljudstva, ker brez njih bo vlada vedno v rokah drugih stanov in vedno premalo poslušna za bedo in potrebo žuljavih rok. Brez krščanske socijalne vlade bi torej ostalo vse naše soeijalno delo polovičarsko.
Toda politična društva so tudi silno važna za odgojo ljudstva k političnim dolžnostim. Zlasti dandanes, ko vsi govorijo le o pravicah in malo o dolžnostih, ker ne vedo, da človekove pravice izvirajo iz njegovih dolžnosti, je treba ljudstvo učiti dolžnosti, katere ima do oblasti in še posebno do politične oblasti. Kdor tega ne
Šest let sta Ivan in Nina poročena. Imata troje otrok. Živela sta še prav dobro s tem, kar je Ivan zaslužil in kar si je pridna žena po strani pridobil;); shajala sta lepo. V hiši je mir in blagoslov božji. Troje otrok bilo je veselje in sreča starišev. Nihče ni mislil, da bi se to kedaj predrugačilo.
Toda Ivana so zapeljale in premotile slabe družbe in krivi nauki; začel
1	je izostajati od dela, začel je živeti raz-j košno in nezmerno in udal se je pijančevanju. Dobra žena je v začetku k vsemu molčala in potrpela, ko je bila govorila, bilo je pa prepozno.
Nekega večera pride Ivan za časa domu. Vrže klobuk na posteljo, se obrne nekako osorno proti ženi in ji reče: „Veš kaj ti povem, tudi za nas pridejo boljši časi. dela in truda manj, dohodkov (plačila) pa več; molči! tedaj se bomo
tudi mi veselili in kratkočasili!“________
Na to mu žena odgovori: „Ivan! ti dobro veš, di v naši hiši in družini ni, hvala Bogu! nič manjkalo. Radi smo de-! lali in tudi dohodki so nam bili zadostni za celo hišo in za potrebe, in mi smo bili zadovoljni in srečni v svojem stanu. Te prosim, vrnimo se k prejšnjemu življenju in ne zgubljajmo se v pohlepnosti tujega, da še tega ne izgubimo, kar imamo. Ivan. bodi pameten, Ivan ne daj se zapeljati!*...
Ivan pa noče o tem kar nič slišati, temveč nejevoljno ženo zavrne, rekoč:
dela, nima pravice ljudstvu govoriti o pravicah. 0 pravicah enkrat, o dolžnostih dvakrat!
2. Vzajemno-p odporna društva so potrebna zlasti za slučaj bo lezni, nesreče in starosti. Sama miloščina ne zadostuje za pomoč toliko po trebnih siromakov. Treba je torej, da delavci sami skladajo po malem v skupne bratovske skladovnice in blagajne, da iz njih zajemljejo v bolezni, v nesreči ali na starost. Taka društva že obstojajo v Avstriji, deloma uradna, deloma zasebna, toda do zdaj niso še nikjer tako močna, da bi ustrezala namenu. Na tem polju je torej še veliko dela.
3. Strokovna društva (Ge-vverkvereine, Trade Unions). Strokovno društvo je društvo vseh delavcev ene stroke ali ene vrste v isti deželi ali celo v isti državi, n. pr. društvo vseh delavcev, ki delajo v papirnicah ali v tiskarnah. Taka društva družijo delavce bolj tesno ko druga, krepijo v njih stanovsko zavest in jim dajejo veliko moč nasproti gospodarjem. Njih naloge so:
a) Pojasnila o slabem stanju delavcev,
o	nezdravih ali nenravnih razmerah v tvornicah in to pri gospodarjih, po časopisih, na shodih, pri vladi;
b) Pravna pomoč in podpora krivično kaznovanim;
c) Podpora za potovanje za delom, podpora delavcev, ki so brez dela, organizacija dokaza o delu;
d) Pokorjenje podjetnikov, ki se ne držijo pravil in postave;
e) Skupno zahtevanje priboljška glede plače ali glede delavske dobe z grožnjo, da se ustavi delo na celi črti, n. pr. v vseh tiskarnah v celi Avstriji;
/) Podpora v bolezni jld.
Strokovna društva so bila v začetku res bojna društva, ali polagoma so se
„Mi smo malo študirali in znamo tudi malo; mi smo bili dozdaj zapuščeni, toda; veš, mi delavci smo Velika moč, ki ima pravice in ki se mora postaviti na noge. Če pa mi tega storiti ne moremo, so pa druge osebe, ki za nas skrbijo. Te so se učile, so razumne, zasto-pijo, imajo dobro srce in nas hočejo razsvetliti, da bomo tudi mi deležni dobrot sveta in veselja in t6 osebe hočejo, da bomo vsi enaki, enaki bogatinom, ki se vozijo v kočijah in valijo v zlatu in v veselju brez dela in ki živč o naših žuljih! Tako je veš!“
„Ti si ženska1*, pravi dalje, „in tega ne zastopiš, jaz sem jo pa hitro sprevidil. Nas delavcev je veliko, unih pa malo in če hočemo, bomo tudi imeli! Mi smo bili sužnji, pa Bog je ustvaril človeka prostega. Drugi hočejo, da bi mi nič ne vedeli ter so nas motili stem in stem in s pridigami duhovnov. Mi naj bi bili le doma in v cerkvi, drugi pa po igrab, po gledališčih, po veselicah itd.
Toda zdaj smo se prebudili, zdaj ustajamo, in kamor gre bogatin, pojdemo tudi mi; njegov denar mora biti zadosten tudi za nas, in če ga ne bo'hotel dati; gorje mu!!...
rIvan! za božjo božjo, kaj govoriš! ?“ zavpije žena. ,.Kaj ti je prišlo v glavo!? kdo te je to učil?!..
„Kdo!?u zarjovi Ivan z zatuhlim glasom. „Kdo?.. Mož, ki je lahko v izgled celemu Trstu in kateri, ko govori na
ublažila in so uplivala na delavce zelo praktično, učeč jih pokorščine, požrtvovalnosti, zatajevanja in treznosti v zahtevah — nasproti pretiranim obetom in sanjam socijalnih demokratov.
Dobro razvita so strokovna društva na Angleškem, kjer jih je 1250, ki štejejo 1,400.000 udov. Najodličniša so društva zidarjev, mizarjev, tiskarjev, tkav-cev, krojačev, čevljarjev. Leta 1895 so imela dohodkov 41,640.000 kron, izdatkov 36,480.000 kron, premoženja pa
45,120.000	kron.
(Konec prih.)
Deželni zbori.
Koroški.
V koroškem deželnem zboru se je zopet izvršilo nasilje proti slovenski manjšini. Z glasovi nemških nacijonalcev se je sprejela predloga o volilni preosnovi a odklonili so se predlogi slovenske manjšine da bi se pomnožili mandati kmečkih občin, ki bi prišli v korist slovenskemu prebivalstvu. Vsled tega so pri glasovanju slovenski poslanci Einspieler, Grafenauer in Huber ostavili zbornico.
Dalmatinski.
V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal poslanec Milič, župan mesta Spljet da se premesti deželni zbor iz Zadra v Spljet. Njegov predlog se je odstopil posebnemu odseka. Ko je prišlo do glasovanja, so Srbi in Italijani demonstrativno zapustili zbornico.
Češki.
V češkem deželnem zboru je nemški poslanec dr. Baernreither predlagal glede jezikovnih razprav nekak pro-vizorij, tako da bi se Čehom ugodilo za v prvo s tem, da bi se uvedel češki notranji jezik pri sodiščih v čeških in me-
tribunalu, pripravi v strah celo sodnike. Ti ne veš, kaj govoriš, ali jaz hočem, da bom spoštovan jaz in moja družina, jaz hočem, da bodo spoznane moje pravice in pravice mojih otrok. Jaz sem socijalist, da veš!“
„Zdaj sem prišel domu, da te popeljem na veselico, ker pa nočeš biti pametna in si zboljšati življenje, ostani le doma v vrišču otrok, jaz pa grem k mojim „kompanjem“, ki me pričakujejo".
Vzame klobuk in hajdi skoz vrata.
Preteče nekaj dni.
Tone pride po navadi za časa domu, a nekam zamišljen. Marjeta to hitro zapazi in se ne malo začudi, pa vendar mu gre naproti, ga prijazno poljubi, vzame na to otročiča in mu ga ponudi v roke. Tone pogleduje, zdaj ženo, zdaj nedolžnega otročiča — angeljčeka — ki mu ročice nasproti steguje in ga pozdravlja ter poljubuje, rekoč: „tata, tata!“ Tone tedaj — stisne ročice svojega otročiča, je pritisne na sreč, si solzo obriše in zdihne glasno: „oh ne, ne — jaz ne pustim dela, jaz ne popustim mojega opravila! jaz se ne odpovem sreči, ki me obdaja, jaz nočem vzeti zadovoljnost Marjeti in mojemu otročiču ter ljubi smeli spremeniti v jok!"
V	mestu bil je štrajk!
Tone ostane zvest svojemu kladvu in batu, dela in dela veselo naprej in se ne zmeni za drugo. Ivan pa in njegovi tovariši, z ženami vred tekajo po ulicah,
jra vero dom gg
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Seineniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. ,14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafunijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi
Sanih krajih; v takozvanem zaprtem nemškem jezikovnem okrožju pa da bi se nameSčali sami nemški uradniki. Razun tega naj bi se ustanovilo izključno nom-ško obratno vodstvo za železnice na Češkem. Čehi pa so tak predlog odklonili in je dr. Herold v imenu češkega kluba izjavil, da za dosego sporazumja v jc .ikovni zadevi treba le nekoliko dobre volje in nasprotja bodo takoj odprav-ijena.
Nižjeavstrijski.
Nižeavstrijski deželni zbor je vsprejel v vseh treh branjih vladni načrt zakona po katerem se oproščajo cena in zdrava stanovanja za delavce vseh deželnih naklad. Kakor je znano je sličen zakonski načrt predložila vlada tudi našemu deželnemu zboru.
Politični pregled.
Ministri pri cesarju. — V petek dne 25. t. m. so bili pri cesarju v avdijenci avstrijski, in ogerski mi-nisterski predsednik ter vnanji minister grof Goluchowski. Cesar je sprejel vsakega treh ministrov v posebni avdijenci. Mej Koerberjem in Szellom so se vršile ves dan dolgotrajne konference, tičoče se nagodbe.
Stavka poljskih delavcev v vzhodni Galiciji je vedno večja. Doslej stavkajo pojjski delavci v 200 občinah. Stavkujo-čih delavcev je nad 100.000. Stavka ima tudi naroden pomen, ker so rusinski delavci v boju proti poljski „žlahti“. Ra-sinski list „Dilo“ pravi, da bo ta stavka dobila še večje obsežje, da tako pokaže ljudstvo, da je močnejše kot zastareli privilegiji aristokratov.
NaFrancozkem so se začele pojavljati prav nevarne stvari. Combesova vlada, katero preveva framasnnsko-pru-aaški duh, je z vso silo začela preganjati kongregacijske Sole. Doslej je dala zapreti nič manj nego 2600 takih šol, katere vodijo redovniki ali redovnice in v katere šole najrajši pošiljajo francozki stariši svoje otroke, ker se tam najbolje vzgajajo in največ naučš. Kongregacijskih šol za otroke od 6—13, leta je na Francozkem 22.167 z 1,629.612 otrok mimo 62.192 državnih šol s 2,780.406 otrok. Redovi vzdržujejo vrhu tega še 2906 otročjih vrtcev z 362.214 otrok. A v 2674 državnih vrtcih je 359.661 otrok. Državne in mestne Sole imajo 85.699 učiteljev, privatne pa 10.182, a šole, katere upravljajo redovniki, imajo 68.826 dijakov. A večina dekliških šol se nahaja v upravi redov. In vse to ogromno število mladine je vrženo na cesto, da država sama ne ve kam ž njimi. Vladni organi nastopajo proti redovnikom z največjo surovostjo tudi ako so upravičeni za vodstvo kongregacij. Vsled tega nastopanja vlade je začelo vreti po vsej Franciji. Demonstracije proti vladi se vrše po vseh mestih. Shodi se sklicujejo in ljudstvo je silno razburjeno in protestira radi razpustitve redovniških šol.
se lovijo tje in sem, vpijejo, razsajajo razkačeni, nejevoljni, včasih lačni, včasih pijani I
Ivan, hud razsajalec je vlovljen. Ustavlja se na vso moč. Ne pomaga nič. Obsojen je v ječo. Družina zapuščena in brez očeta, trpi, strada pomanjkanja in vsega. Nina hiti h „kompanjem“* socija-listom za pomoč, ravno ko Ivana peljejo v ječo. In kaj ji voditelji (kaporijoni) odgovorč: „Vaš mož je bil predrzen, da je postavljal sebe in družino v nevarnost. Sicer vam mi ne vemo za nobeno pomoč, ker kasa je izpraznjena in tedaj ne Vam ne otrokom pomagati ne moremo! Pojdite, od kjer ste prišla 1“
Ta je lepa! si misli žena, briše si solze in gre. Tedaj tako je? 1 kje so tiste obljube? kje pomoč? kje denar?
Ne dolgo na to in nesrečna žena je vlovljena radi ponočnega pohajanja I
Dve leti na to, Ivan prestal je kazen. Gre domu, išče družino, a družine več ne najde. Kje je? Nina je med tem umrla v bolnišnici, otroci, dva fantiča in ena deklica, se klatijo okoli, beračijo in kradejo. Ivan, hud socijalist, star 49 let, se ud& vsim hudobijam in slabostim od stopinje do stopinje, je zdaj v ječi, zdaj v bolnišnici. Neko noč, zopet v pijanosti in tepeži, vdobi globoko rano z„britolo“,|pade, ravno ko ga je policija iskala radi velike tatvine. Rana je smrtna — Ivan umrje1...
Nesejo ga pokopat. Pogreb je sijajen. Vse polno vencev in „florov“; govor na pokopaliiča aardaflen.
Novice.
Premcščenje. — Učiteljica na čipkarski šoli v Idriji gospodična Amalija Korbar je premeščena v Bovec. Na njeno mesto v Idrijo pa je premeščena gosp. Ivanka Jereb iz Bovca.
Gospod Feliks Kovačič iz znane rodbine pri Sv. Luciji na Mostu, je naredil te dni judicijelni državni izpit s prav dobrim vspehom na graškem vseučilišču.
Srčno časUtamo!
Iskreno zahvalo izrekajo slovenske učiteljice, katere so se udeležile duhovnih vaj v Gorici, velečastitljivemu očetu Hugolinu Sattnerju, župniku frančiškanske cerkve v Ljubljani za požrtvovalno vodstvo, pa tudi preblagorodni baronici Spaun za blago gostoljubnost. Bog plačaj I
Posvečeni so bili minulo nedeljo v mašnike sledeči čč. gg. in sicer: Iz goriške nadškofije jedini Andrej Strekelj; iz tržaške škofije Štefan Bassa, Matija Kurelič, Jožef Ujčič in Franjo Vranjac, ter oo. kapucina Lavrencij Novak in Rafael Bogataj.
Za Alojzijevišče: V. B. 20 K, neimenovana gospa po preč. g. Jan. Ko-košarju 10 K, na dan zlate poroke g. Andreja Male iz Mirna nabralo veselo društvo 4 K 20 v, „izletniki“ na Otlici 3 K 60 v, č. g. dekan Jožef Vidmar v Bovcu 10 K (ravno toliko za „Šolski Dom")
Bog stotero povrni!
Sklep Šolskega leta na obrtno-nadaljevalnl Soli »Šolskega Doma1.
—	Dne 13. t. m. seje vršil na omenjeni šoli sklep šolskega leta v navzočnosti odbora in nekaterih gg. gostov prijateljev te šole.
Iz	poročila voditelja	te	šole po-
snamemo sledeče:
Redno se je poučevalo na tej šoli od 18. sept. 1901 in do 16. jun. 1902 in sicer v treh razredih po 9 ur na teden, skupaj 957 ur. — Šolo je nadzoroval v tekočem šolskem letu namestnik deželnega šolskega nadzornika gospod Štefan	Križnič trikrat	in	sicer v
slovnici in računstvu ter deželni nadzornik obrtnih šol, vladni svetnih gosp. Karol vitez H e s k y pri risanju.
Učencev se je vpisalo 119, od katerih je do konca leta ostalo 82, drugi so izostali ali se preselili.
Po starosti je bilo učencev in sicer: 2 v 12. letu, 13 v 13., 14 v 14., 9	v 15.,	10 v 16., 12 v 17., 4	v 18, 7
v	19. in	6 v 20. letu. Čez	20	let starih
je bilo 7, torej vseh skupaj 82 učencev.
Bivali so in sicer: 24 v Gorici, 34 v Solkanu, 8 v Vrtojbi, 1 v. Pevmi, 3 v Št. Andrežu, 3 v Bukovici, 2 v Podgori, 2 v Opatjemselu, 2 v Št. Petru, 2 v So-vodnjah in 1 v Mirnu.
Po	poklicu je bilo :	32	mizarjev,
23 zidarjev, 2 kovača, 4 ključavničarji,
2	sodarja, 2 klesarja, 2 rezbarja, 4 kolarji, 2 strugarja, 2 čevljarja, 2 knjigo-
„Ivan“, pravi gospod v fraku, „Ivan, povzdignil se je iz priprostega delavca v hrabrega možaka in mučenika modernega vprašanja! Ivan, slaven mož, boritelj za enakost pravic in imetja, boritelj za delitev zasebne lasti in prosto ljubezen ! Ivan bil je častna oseba, drugem v iz-gled; njegovo ime bo ostalo vsekano v srca ljudi in naj bo zapisano z zlatimi črkami v letnice socijalistov. Mir njegovemu pepelu!...
Ivana — očeta — pogreznejo v tužno zemljo, pokritega z venci in rude-čimi klinčki, njegov prvorojenec pa premišljuje v Poli, v verige vkovan, kaj se pravi poslušati nemogočne nauke sobratov — socijalistov o prostosti (liberUi); drugi sin pa zdihuje med štirimi zidovi v Warlau na Štirskem, ter premišljuje tudi on, kaj se pravi segati po tujem blagu, ceš zdaj bomo vsi enaki; njegova hčerka, lepa deklica 15 let, lepa Jakomina, se pa klati po ozkih judovskih ulicah, prodaja svoje meso ter v dejanju spolnuje nauk socijalistov o prosti ljubezni !!....
Kam dovedejo novi nauki!!
Ravno tisti — dan — dan Ivanovega pogreba — vesela sedita Tone in Marjeta pri obloženi mizi, ter se veselita svojega sina Guida, ki je ravno izvrstno dokončal visoke šole. Hvaležni sin po-ljubuje roko skrbnemu očetu in se veseli dobre matere, ki sta ga lepo učila moliti in delati!
Veza, 1 krojač, 1 svečar, 1 urar, 1 ka-varničar in 1 trgovec.
Od teh je bilo 11 rokodelskih pomočnikov, ostali so bili rokod. učenci.
Napredovali so tako-le: 15 prav dobro, 19 dobro, 39 zadostno in 9 nezadostno.
Obdarovanih je bilo 27 učencev s skupnim zneskom K 180'60.
Dasi učenci niso redno obiskovali šole, se d& v primeri s prejšnjimi leti zabeležiti tudi v tem oziru napredek. V šolskem letu 1900/1 2 učenca nista zamudila nobenkrat, '/io Šolskih dnij je zamudilo 6 učencev, -’/io 13 učencev. Letos 4 učenci niso zamudili nobenkrat, l/10 dnij 14 učencev, 2/,0 14 učencev. Najnerednejše v obče so obiskovali šolo oni iz Gorice, najrednejše oni iz Bukovice in Opatjegasela.
Koliko lepši pa bi še bil napredek, ako bi roditelji in gg. mojstri bolje skrbeli za to, da mladina rednejše obiskuje šolski pouk, kjer si pridobi neobhodno potrebnega znanja in spretnosti ter se tudi izomika v lepem obnašanju.
In zakaj naj bi mi Slovenci pri to-iki nadarjenosti oslajali vedno le na zadnji stopinji — težakov, tujci pa naj bi bili naši gospodarji? Ako hočemo postati povsodi sami svoji, moramo skrbeti za to, da nadarjenost naše mladine postane temelj naši samostojnosti, a ob jednem gonilna sila v motorju našega napredka. In to nadarjenost moremo jačiti in krepčati jedino le z vztrajnim in vspešnim poukom. — Zatorej roditelji, skrbite da bodo vaši sinovi marljivo hodili v obrtno - nadaljevalno šolo, da postanejo razumni in spretni obrtniki, ker le taki postanejo pravi gospodarji domače obrti.
Procesija na Sv. Goro, katero priredi italijansko katoliško delavsko društvo, pojde na 17. dan avgusta. Udeležil se je bo tudi prevzvišeni knezonadškof.
Družbe sv. Cirila in Metoda. — XVII. redna velika skupščina bode letos v četrtek, dne 7. avgusta 1902 v Ilirski Bistrici.
Ali nismo uganili? — Svoj čas smo, pišoč o namenih „Narodnega sklada11 dejali, da bode isti služil izvestnim itd. itd. itd:, mej katerimi da bode tudi pokrivanje deficita pri izdajanju „SoCe“ in „Pri-morca*. To, kar smo trdili, je menda blizu tega, da se vresniči. Kajti v dopisu „z dežele*1 v zadnji številki „Soče“, kateremu dopisu se že na „nosu“ pozna, da ga je pisala znana „nenadomestljiva moč“, stoji črno na belem to-le: „V nekak tak namen (kakor namreč po zatr-jilu tega ^nenadomestljivega11 dopisnika „klerikalnim* listom „Tiskovni sklad11) naj bi nam služil že obstoječi „Narodni sklad11. Kakor se je do sedaj pokazalo (aha!), žal, ne more se z „Narodnim skladom11 tega doseči, kakor je bilo nameravano. — Ker pa „Narodni sklad11 že obstoji, naj bi se skrbelo iz njega tudi za to, da bodo mogli naši časopisi redno in brez gmotnih skrbij izhajati'1.
Ali nismo torej govorili resnice? In kako je takrat zarohnela nad nami „Soča“ ter zagotavljala, da ona lahko živi ob svoji naročnini!
—	Polagoma se že še tudi marsikaj vresniči, da svet vidi, kako ima laž kratke noge.
Električna razsvetljava v našem mestu. — Društvo ,,Gasindustriegesell-schaft“ na Dunaju je predložilo tuk. mestnemu magistratu natanjčen načrt o napravi elektr. razsvetljave v Gorici. Po tem načrtu dobi naše mesto do konec meseca maja 1903 elektriško razsvetljavo.
„Naši liberalci.4* — Pod tem naslovom začelo je obrambno društvo izdajati brošurice. Prva je „Liberalna vera'1 v kateri se temeljem izpiskov iz „Slov. Naroda11 dokazuje, kakošna je liberalna vera. Da je ta brošura v živo zadela liberalce, dokazuje vpitje „Narodau in nSočew, ki kričita le o klerikalnih lažeh, pa ne povesta, da je knjižica po večini ponatis „Slov. Naroda1*. Knjižico priporočamo v naročanje in razširjanje. Vsi zavedni možje naj jo naroče ter raz-dele med ljudstvo. Knjižica stane 40 vin. Na vsakih deset edna po vrhu.
V	„Narodui tiskarni" je ravnokar izšla knjižica: „Življenje blažene Marije Magdalene Martinengo", kapucinske redovnice. V nemškem spisal o. Ferdinand Skala, kapucin. (Poslovenjena z dovoljenjem pisatelja). Natisnjena
i	dovoljenjem nadikofijstva v Gorici in
redovnih predstojnikov. Knjižica se dobiva v „Narodni tiskarni" v Gorici, ulica Vetturini št. 9. mehko vezana po 2 0 vin, po pošti 3 vin, več.
Varnostne odredbe proti kugi.
— Z ozirom na to, da se je v mestu Odesa na Ruskem pojavilo žo več slučajev kuge, je naložilo c. kr. namestništvo tukajšnjemu magistratu, da je vse tujce ki bi prišli iz Odese v Gorico, podvreči zdravstvenemu opazovanju skozi desot dni.
Z Gorjanskega nam pišejo: Dne
27.	julija je prevz. nadškof Andrej Jordan posvetil v mašnika čast. gosp. Andreja
S	t r e k 1 j a, dovršivšega bogoslovca, uda občespoštovane družine iz Gorjanskega na Krasu —- mlajšega brata vsenčiliškega prof. dr. Karla Štreklja. Prvo sv. mašo pel bode novomašnik v krogu svojcev v Gorici v uršulinski cerkvi dnč 3. augusta ob 10 uri. Za goriško nadškofijo je bil v mašnika posvečen letos le č. g. Andr. Štrekelj. Duhovnemu prvorojencu prevz. nadškofa Jordana čestitamo!
Vipavska železnica. — Gotovo je torej, da se dokončajo dela na vipavski železnici do 31. avgusta t. 1. ter da se ista s 15. septembrom izroči prometu.
Obesil se je v Krminu kovaški delavec Jakob Makorič. Zapustil je ženo in več otrok. Dolgovi so spravili baje nesrečneža do tega koraka.
Neprevidnost s petrolejem. — Krčmar Kodrmac v Flejani je prilil v svetilko, ki je bila že prižgana, petroleja. Svetilka se je razpočila ter ranila tri goste, jednega celo tako nevarno, da se je bati da umre.
Občinske volitve v Krminu so konečno rešene. Prizivi liberalnih strank so odbiti. Večina v občinskem odboru torej ostane avstrijska.
Najden utopljenec. Onega Mariniča iz Kozane, o katerem smo poročali, da je utonil, so našli na bregu Soče v Flumičelu.
Zopet zaplenjeno sadje. — Mestni tržni komisar je v soboto zaplenil en kvintal sadja, ki ni bilo godno za raz-pošiljatev.
Vojaške vaje. — Tukajšni pešpolk štev. 47 je odšel 28. t. m. zjutraj ob 6. uri na vsakoletne vojaške vajo in sicer na Kras.
Ozdravel je oni 22 letni mladenič Anton Kavs, ki je 17. jun. t. 1. skočil z železniškega mosta v Sočo in se nevarno poškodoval. Sedaj so ga izpustili zdravega iz bolnišnice, kjer pa je moral prestati še precej nevarho operacijo v dolenjem delu telesa.
Iz Brd svari nekdo Briške rojake pred človekom, ki je prišel iz Amerike, kjer je pustil ženo in malega otroka. Varuje naj se ga, kdor se noče kesati.
Iz Devina nam pišejo. Vendar enkrat! Po trikratnih volitvah, ki šobile na pritisek nasprotne stranke dvakrat razveljavljene, izvoljen je bil slednjič za župana g. Jož. Mervič, trd in pošten krnet, ki se ne briga za novodobne novotarije, škodljive vsakomur, posebno pa kinetu v verskem in narodnem oziru. Nadjamo se, da bo kot neodvisen inožak vse tako urejeval, da bo občini v korist,
— v duševni in gmotni napredek. Geslo naj vam bo g. župan: „Vse za vero, dom, c e s a r j a!11
Shod kmetovalcev. — V kratkem času priredi c. kr. kmetijska družba v Tolminu shod kmetovalcev, na katerem se bode razpravljalo o tem, kako zboljšati živinorejo na Tolminskem ter tudi določilo glede tolminske razstave katera se namerava napraviti v Tolminu za gorato stran naše dežele.
Od Sv. Lucije. — (Grobni kamen prof. Kragelj a.)
Križ....	.	,
To znak njegovega življenja, Njegovih križev živ je znak I Grego rčič.
Tako torej, dobil si grobni kamen, blagi učitelj, dobil si križ, kakoršnoga si si sam želel, križ priprost, kakor je bila priprosta Tvoja blaga, žarna duša ! Tvojo sliko zrem	na	križu, ah	in	meni postaja
tako težko	pri	spominih, ki se	mi vsi-
ljujejo v srce,	spomini,	ki	ne	bodo šli
iz duše moje....
In Tvoje življenje stopa pred moje oči, Tvoje življenje, katero je tako lepo orisal pesnik z besedami,:
Življenje merjeno le kratko Ti bilo je, ko zimski dan;
Ta dan ni tekel vedno gladko,
Bil maoj ja topel, ko hladanl
Toda — zdaj si srečen, in križ, ki so Ti ga postavili žalujoči sorodniki, govori le o sreči, o mini. o »nem miru, ki si toliko hrepenel po. njem!
Mučenec, za prava svol-i, spava.1 sladko! Mož, nevslrašcu v boju. odpočij 0d napora! Blag u č i te I j, dobrotnik svojih učencev, sedaj uživaj mir zn trud in delo v življenju I Z v o s I i sin matere Slovenije, lahka Ti zemljica, blag spomin ! Non omnis moriar! Ti ne bodeš umrl! Ti živiš in boš živel v srcih onih, ki so Te ljubili, onih, katerim si Ti posvetil vse svoje moči! . .. O Aleksandru Velikem pripovedujejo, da je vskliknil na grobu Ahilejevem: ,.Srečen mladenič, ki si našel oznanjevalca svoje hrabrosti!-‘ Iste besedo veljajo o Tebi, blagi pokojnik! Našel si moža, —- pesnika, ki je gorko, gorko zaplakul na Tvojem grobu, ki je s prekrasno kitico okrasil Tvoj veliki spomenik, spomenik Tvojih del!
A mi, ki smo le poznali, čislali, ljubili, kličemo Ti besede v slovo, besede, ki krasijo Tvoj grobni kamen:
„Ti v zemlji tu predzgodovinski,
V planinski zemlji, domovinski.
Počivaš zdaj —
Dog mir Ti, srečo večno daj.. . .
Na svidenje kedaj!
Iz Šebrclj. — Da se v »Zamorcu,, z dne 25. julija t. I. štv. 30 neki dopisnik spodtika kaj napredno ob osebo podpisanega, oziroma da lepša v javnosti izjavo Janeza Kobala razglašeno po J K. občinstvu pred cerkvijo dne 13. julija.
V tej izjavi je Jan. Kobal javno preklical svojo trditev da se podpisani kot obč. tajnik v minulem letu občino osleparil za 700 Kr.
Dopisnik dvomljivo nadaljuje: „Ne vemo koliko je res na tem resnice. ...“
V odgovor le toliko: Razprava o tej slepariji se je imela vršiti pri c. kr. okr. sodišču v Cerknem dno 7. julija (za kar je pa še čas). Vprašam, ako je bil Janez Kobal o istinosti sleparije popolnoma prepričan, čemu me je prosil odpuščanja v pričo mož, zagotovljaje da prekliče na omenjeni način vse neresnične besede; kar je po usmiljenju tudi dosegel. Gospod dopisnik, ker tudi Vi dvomite, koliko je na tem resnice, le na dau z dokazi o moji slepariji, potem povrnem Škodo do vinarja. Toraj potrudite se, saj bo v korist občine.
Vprašam nadalje g. dopisnika je li prišel g. Klavžar semkaj, radi računov zadnjih desetih mesecev pod vodstvom podžupana Lapanja, in ali je to res stalo občino 40 K radi moje krivde? Odgovorite g. dopisnik, ali sem jaz zahteval g. Klavžarja, da reši račun za deset mesecev, ako je pregledoval račune prejšnjih let, čemu meni to podtikate.
Gospod dopisnik, da mi konečno kličete „na svidenje11 pa brez podpisa, to pa vendar ni napredno. Podpišite se javno kakor jaz
Janez Lapanja organist.
Grozna nesreča se je zgodila v Kamnjah na Vipavskem. V pondeljek dne
28.	t. m. popoludne je začelo grometi in dežiti. Ljudje, ki so na planini pod Čavnom spravljali seno, so iskali zavetje. Družba šestih je šla pod visoko steno, pod katero je precej globoka votlina. Ustavili so se pred votlino ravno pod steno. Nesreča je hotela, da je treščilo v steno in zadelo vseh šest. Trije so ostali mrtvi, ti so 46-letni gospodar Franc Vodopivec, 23-letno dekle Jožefa Bajc oba iz Kamenj in 17-letna Franca Zgonik iz Skrilj. l)va možka in 14-letnega dečka pa je strela popolnoma omamila. Prvi se je zavedel Danijel Čermelj, ki začetkoma niti ni vedel, kaj se je zgodilo. Sele ko je videl vse po tleh, se je spomnil, kaj bi znalo biti. Začel je vse tresti, pa le dva je obudil. Oba moža sta z nezavestnim dečkom z veliko težavo prišla do ljudij. Žalosten prizor je bil na vasi, ko so že v temi pripeljali vse tri mrliče in jih porazdelili na dom. Treska in hudega vremena reši nas o Gospod !
Nesreča. — V Čez-Soči povozil je minuli teden neki bovški voznik 4-letnega otroka tamošnjega župana. Kolo je strlo glavo otroku, ki je bil takoj mrtev. Sta-riši, pazite na otroke I
Golob — pismonosec. — Vihar minolega tedna zanesel je v golobnjak libušenjskega župnišča tujega goloba, ki je ves premočen in onemogel obležal na tleh. Ubogo živalico so spravili na suho ter ji dali živeža. Pri pregledovanju so opazili, da ima na nogi gumijev ovitek s številko 336 in črko V. Pod perutmi pa je imel natisnjeno: E. Vanderemys-een Grand Hfttel, Gand (Belgique), torej
je bil iz Žanda v Belgiji, in: Apre.s ni avoir soigne, render-mol mu liber tu (t. j. primi in prehrani me, ter potem me spusti). Ko se je živalica odpočila, spustili so je, da je nadaljevala svojo pot.
Toč«. — V pondeljek popoludne začela je v Solkanu in Kromberku toča padati. V začetku padala je do cela suha. Pozneje jo je veter pregnal. V Solkanu ni naredila škode, pač pa je potolkla v Kromberku.
Slovenska zmaga v Benečiji. — Na zadnjih provincijalnih volilvah v Vidmu zmagali so beneški Slovenci z dvema poslancema. Izvoljena sta prof. Iv. Trinko in notar Kukovec.
Uzorcn liberalen župan je bil
Anton Hrovatin starejši v Vipavi. G. Mirko Perhavc očital je pri neki občinski seji Hrovatinu: „Vi molčite! Vi ste nepošten! Vi sle nepošteno poročali o meni, ko sem bil pri vojakih*1. Hrovat!n je radi tega tožil Perhavca G. Perhavc pa je nastopil dokaz resnice ter dokazal, da je Hrovatin v telegramu in v vlogi poročal na vojaško oblast, da se je g. Perhavc do-sedaj s simuliranjem oproščal vojaških vaj in da je doma za vsako težko delo sposoben. Radi tega je moral Perhavc takoj kot popolnoma zdrav človek nastopili službo pri kompaniji,dnsi se je med orožno vajo od vojaških zdravnikov kon-štatiralo, da jo bil Perhavc v resnici bolan, kar je potrdil tudi stotnik Reinde kot priča. G. Perhavc namreč je bil pred nekaj leti tako bolan na revmatizmu, da se je sploh dvomilo, da bo še kedaj ravno hodil. Premikati se je mogel le po dveh palicah okoli To je bilo znano po vsej vipavski dolini, torej tudi tedajnemu županu Hrovatinu. In vendar je tako neresnično poročal vojaški oblasti, in sicer le radi tega, da bi se g. Pevhavc kot klerikalec ne udeležil občinskih volitev, kakor je sam Hrovatin se bahal. Seveda je sodišče oprostilo g. Perhavca, Hrovatinu pa prisodilo stroške. Hrovatin se je pritožil, a tudi pri deželnem sodišču pogorel. Ostal mu je le znak, ki mu ne dela časti, ter pravdni stroški, ki niso baš majhni. Hrovatin star. je tudi častni občan vipavskega trga in obč odbornik. Radovedni smo ali bodo vipavski tržani dolgo hotelijimeti tegačastnega člana.
»Narodni Dom“ ljubljanski je
pod sekvestrom. Mestna hranilnica ima na njem 240.000 kron dolga, in ga je sedaj spravila pod sekvester. Niti „Nar. doma“ ljubljanski naprednjaki ne morejo rešiti I
Duhovnika ubili so v Makolah na Štajerskem. Dne 16. t. m. je šel tamošnji kaplan g, Anton Miklič na kraj župnije spovedovat in se je zamogel vrniti še le pozno v noč domu. Iti pa je moral mimo neke hiše, v kateri je bila gostija. Pred hišo so rogovilili fantje. Ker je bilo med njimi nekaj tacih ki so imeli piko na kaplana kerjihje zaradi nelepega obnašanja svaril, so se namenili zdaj nad njim zmaščevati se. Prestregli so mu pot in ga je najprej jeden udaril z neko težko ojstrino po glavi ter mu prizadejal 5 cm. globoko rano.
V	isti hip mu je drugi vrgel v hrbet težek kamen. Kaplan se je zgrudil v nezavesti, a še po nezavestnem so bili s pestmi in s kamenjem. Ubijalci so potem zbežali. Ko se je kaplan nekoliko zavedel, prilezel je še domu, a je potem ležal nezavesten do 23. t. m., kateri dan je umrl. Tri razbojnike so že dobili. — Ta uboj je bil sad hujskanja lista „Štajerc“, kateri igra na Štajerskem isto vlogo kakor pri nas „Soča“ in v Ljubljani „Narod“. Ta poslednji list je v tozadevnem poročilu v škodoželju nad tem činom pisal, da je kaplan storil „smrt sv. Štefana11. Tako daleč smo* srečno prijadrali, da se kdo raduje nad takimi dogodki I Alije potem čudo, če si naši narodni sovražniki zadovoljno manejo roke?
Dr. Dinko Vitezič. — V četrtek 24. t. m. je slavil ljubljenec hrvatskega naroda v Istri in starosta isterskih prvo-boriteljev, dr. Dinko V i t e z i č v Krku svoj osemdeseti rojstni dan.
Dr. Vinko V i t e z i č se je porodil v Vrbniku dne 24. julija 1822.
Velike so dobrote, ki jih je Vitezič poleg svojega narodnega dela v gmotnem podaril narodu. V Vrbniku je ustanovil „Hrvatski Doin“, ustanovil je štipendijev v skupnem znesku 80000 kron in ustanovil je rodbinsko knjižnico Vitezičev Posebno pri srcu mu je bila „Družba sv. Cirila in Metoda“ za Istro, kateri je predsedoval od I. 1891—1899 ter redno zahajal čez morje vBaki mesec k sejam v
Opatijo. O lom možu se sme torej danes po vsej pravici reči s pesnikom : Zarja večerna — slava nezmerna!
Zadnji odmevi tržaških IVbru-vnrskili dogodkov. — V soboto zjutraj torej po pel in pol mesečni bolezni, zapustil je bolnišnico zadnji ranjenec izza februvarskih dogodkov, poštni uradnik g. Franc Titzko, kateremu je kroglja iz vojaške puške prestrelila nogo. Zdravnikom se je posrečilo, ohraniti ranjencu nogo, dasi jo bila v veliki nevarnosti.
Knvarnarski uslužbenci v Trstu štrajkajo, ker jim gospodarji niso dali večjih koncesij. Gospodnrij točijo kavo, goslje si jo morajo pa sami nositi na mizo.
Zanimivo ljudsko štetje. — Gospodje na tržaškem magistratu so se pokazali zopet mojstre. Dolgo časa niso prišli na dan z zaključkom ljudskega štetja. Sedaj javlja „Piocolo“, da so vsega skupaj v mestu in okolici našteli —
2	0.000 SI o v e n c e v. Ko se to uradno potrdi, Ireba bode pač poropotati.
Zastrupljen. — Bivši tehnični ravnatelj prve tržaške čistilnice riža gosp. Alojzij Riebessel je umrl na svojem posestvu pri Vidmu pri Krškem na zastrup-Ijenju. Sumi se, da ga je zastrupila zlobna roka.
Cesarski manevri. — Zdaj je že določen program, po katerem se vrše letošnji cesarski manevri. Najprej se vrše isti na morju in na kopnem ob obali jadranskega morja in sicer blizu Pulja in na Kvarnerskih otokih blizu Lošinja. Cesar se priprelje namreč dne 31. avgustu zvečer v Trst. Od tod se popelje dne 1. septembra zjutraj na jahti „Mi-ramar“ v Pulj in koj ta dan prično vaje naše mornarice na morju, ki se bodo vršile 1. in 2. septembra. Dne 3. sept. skašala se bode naša mornarica izkrcati na kopno proti jugu od Pulja, a pešpolka 97. in 87. imela bodeta nalogo da preprečita to izkrcanje. Dne 4. sept. si pa ogleda cesar nekatere nove mor-narične stavbe v Pulju. Ta dan zvečer se odpelje na Dunaj. V njegovem spremstvu pri teh vajah bode tudi prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand.
Uravnava plač diurnistom. — „Wioner Zeitung“ je objavila naredbo »kopnega ministerslva, ki uravnava plače diurnistom. V državni službi je okoli 12.700 diurnistov. Od teh jih okoli 7000 dobi gotove mesečne plače. Vlada pa pripravlja uravnavo plač tudi za davčne izterjevalce, katerih je okoli 800, in za razne pomožne služabnike. Število vseh, katerim bodo v kratkem plače zboljšane, znaša nad 20.000 oseb. Plače se razdele v pet vrst po krajih in službeni dobi. Plače prvo vrste — službena doba 3 do
6	let — 75 do 100 kron na mesec, druge vrste (6 do 10 let) 85 do 116 kron, tretje vrste (10 do 16 let) 95 do 130 kron, četrte vrste (16 do 20 let) 105 do 140 kron, pete vrste (nad 20 let službe) 116 do 150 kron. Dalje dobe pomožni služabniki dnevnine po 3 krone, 2 kroni 60 st. 2 kroni 40 st. in 2 kroni 20 st.
Kranjske novice. — Toča je pobila po občinah Št. Janž, Radeče in Šoštanj na Dolenjskem. Samo v šentjanški občini cenijo škodo na 60.000 kron. — Utonila je 72 letna Mina Rebolj iz Te-netišča v kranjskem okraju. Izpila je baje četrt litra žganja ter zašla v vodo. — Ponesrečil se je do smrti na Gorenjskem ljubljanski biciklist Jakše. — Strela je ubila Marijo Peternel v Idriji.
Štajerske novice. — Pri Polzeli je utonil v Savinji nek splavar. Voda ga je odnesla raz splav in izginil je v hladnih valovih. — Pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic je nek potujoč rokodelec napadel gospodinjo A. Lokovšek. Na njen krik je prihitel v hišo njen mož, prijel napadalca in ga oddal orožniku. Ko ga je orožnik zvezanega gnal, skočil je naenkrat s ceste v Savinjo in utonil. —
— Oblak se je utrgal nad Gradcem in okolico. — Vlak je povozil med Vuzenico in Vuhredom 60 let staro Marijo Cern. Bila je na meBtu mrtva. — V Celju se je umoril Ferdinand Klecl, nadučitelj v pokoju. Prerezal si je vrat z britvijo.
Koroške novice. — V Velikovcu je posojilnica vkupila prostorno gostilno, ki jo je prenovila. Ta gostilna je sedaj pravi dom Slovencem velikovškega okraja.
— V Hodišah je padel 14-letni Iv. Si-berle z visokega javorja na spodaj daj stoječi plot. Kol mu je predrl prsi, da je ostal takoj mrtev. — Toča je po Koroškem napravila mnogo Škode. — V
Higarjivasi je vihar odnesel 12 streh in poškodoval mnogo poslopij. V Viharjivasi je vihar uničil 12 skednjev in drugih poslopij, 2G pohištev pa je močno poškodovanih.
Koliko porabimo tobaka? — „Statistična izvestja finančnega minister-stva“ priobčujejo ravnokar podatke o uspehu razprodaje tobaka v naši monarhiji leta 1901. Iz teh podatkov je posneli, da se je lansko leto prodalo tobaka za 216,111.196 kron, dočim se ga je prodalo I. 1900 le za 213,134.471 kron torej za 1.4% manj od lani. Od teh 216,J 11.196 kron pa odpade 2,111.017 kron na izvoz našega tobaka v inozemstvo. — Največ pa se je prodalo tobaka ker so ga najbrže tudi največ pokadi na Češkem in sicer za 55,768.577 kron. Za Češko pride Dolenje Avstrijsko z 51,285845 kron, Galicija z 27,214.321 kron itd. Smodk narejenih v domačih tovarnah se je prodalo in pokadilo
1.267,512.000	proti 1.282,716.000 predlanskega leta. Cigaret se je prodalo in pokadilo 3.080,129.000 proti letu 1900 2.885,252000. Po vrstah se je prodalo največ tistih „po dva in pol“, namreč i>35,670.586 kosov, potem pridejo „kuba“. 0<1 cigaret je „šlo“ največ „dram“ namreč 1.406,680.900 kosov, a „šport“ je „šlo“ 1.128,792.450,
Stolp sv. Marka v Benetkah bo v ugodnih razmerah dograjen v petih letih. Stroški so proračunjeni na 3 mil. lir, od katerih je polovica že pokrita. Načrti so že izgotovljeni.
Mišji „dež“. — Nedavno se je pojavila v bližini mesta Bougie v Algeriji čudna prikazen. Naenkrat se stemni nebo in na zemljo so začele padati črne miši tako gosto, da so bila tla v malih sekundah popolnoma pokrita samih miši. Mnogo teh živalic se je nataknilo v padcu na špicaste kole, s katerimi so ograjena domovja. Arabci, ki prebivajo v teh krajih, so se te prikazni tako prestrašili, da sO bežali in klicali: „Alah, Alah!“ misleč, da je kazen božja. Ta prirodna uganjka pa je bila kmalu razvozljana. Močen vihar (ciklon), ki je pribučal iz puščave, kjer vse mrgoli miši, je te živalice dvignil tam od tal ter jih nesel po zraku pred mestece Bougie, kjer bo padale na zemljo.
Kolera ua Kitajskem. — V Pekingu, glavnem mestu Kitajsko, bo kolera tako Siri, da umrje vsaki dan na stotine oseb na tej epidemiji.
Gospodarski nauki. — Kako se spoznajo gobe, ali so užitne ali ne? V dvomu jeli goba užitna, t. j. zdrava, ali ne, se spozna prvič, ako se goda prelomi in nekaj časa pnsti. Ako je goba prava, ostane ji znotraj barva nespremenjena, dočim vsaka dvomljiva ali strupena goba kmalu vsa zelena postane. Na Italijanskem pa gobe še drugače spoznavajo. Denejo jih kuhat in med nje frišen peteršilj. Ako je ta ostal med njimi zelen, so gobe užitne, ako pa je postal rnjav ali črn, tedaj so gobe neužitne in škodljive.
Madeže od črnine, kako iz perila odpraviti. Marsikomu znano, mnogim pa neznano sredstvo za odpravo madežev od črnega vina itd., kar se često dogodi na mizah in drugače, je, da se omenjeno mesto potrese s soljo. To je treba storiti precej, na kar sol potegne črnino nase in se madež kar nič ne pozna.
Za kratek čas.
Prepir radi klobase. — Po svoji navadi sedel je tržki zdravnik zvečer v krčmi pri kozarcu piva. Ob občni uri prišel je stalni gost nadzornik proge s železniške postaje in se vsedel poleg zdravnika. Razgovarjala ata se o vremenu ter e tržških dogodkih. Po dolgem času zdr&vnik konečno omeni, da je dobil z Dunaja izborno Iilobaso, katere ni mogel prehvaliti. Vedni dobrovoljček železniški nadzornik mu odgovori, da je slučajno tudi on iz Prage dobil klobaso, ki je še boljša od dunajske. Hvalisanje in proslavljanje klobas je skoraj provzročilo prepir v veliko zabavo navzočih, dokler nadzornik ni izjavil, da prinese pražko klobaso, da se navzoči sami prepričajo da je njegova klobasa res boljša. Odšel je. Čoz nekaj časa se vrne, položi klobaso pred zdravnika, ki jo je skrbno pokušal in nato izrekel svojo sodbo, da se ta klobasa niti primerjati ne da ž njegovo, ki jo ima doma. Nadzornik je klobaso razrezal na kosce ki so je med vseobčo pohvalo o nje izvrstnosti kmalu pojedli. Med jedjo so jeli govoriti od dru-
gih slvarih, in prepir o klobasah je bil pozabljen.
Drugi dan v jutro hotel je zdravnik povžiti koščič znamenite klobase ter u-kazal soprogi jo prinesti. Gospa ga nekaj trenotkov gleda začudeno in vpraša, katero klobaso hoče. „1 no, klobaso ki sem jo dobil z Dunaja,“ odgovori nevoljno zdravnik „Moj Bog! kako si pozabljiv11, mu odgovori gospa, „saj si vendar si-hoči nadzornika poslal po njo!“ Zdravniku se je obraz podaljšal.
Cena večerja. — „Kaj pa imate vi vojaki za večerjo?“ vprašal je neki radovednež vojaka. ,.I kaj!“ se odreže vojak, ..zvečer pritisnemo trebuh k peči in to pogrejemo, kar smo opoldan jedli.“
jfaitrai jFon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
r"
00000000000000000 000000000000000
((
v Gorici,
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o-brestuje po 4‘/t polumesefino; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje posojila udom na osebni kredit po 6% in na vknjižbo po S1/,.
Sprejema Alane z glavnimi deteti po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K.
Otvaija Slanom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago po-ioinice c. kr. poitne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poitnih strolkor.
Uradne ureio vsak delavnik od 8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popeludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9.
oooooooooooo ooooooooooooooooooo'
NMSa Irma za živino
KOKOVA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. 67 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4.
Vzorci z navodili se razpošiljajo brezplačno.
m
*****
Naznanilo.
Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po naj novejših zahtevah urejeno in o-premljeno
kavarno „Central“
na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zagotavljajo najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani
JFilip Pečenko.
P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti.
F
9
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli
frf priporoča pročasl. duhovščini za Pl izdelovanje cerkvenih posod in Ca jjjj orodja. Pripravo cerkvenega o- ^ ■ C rod ja olajšuje revnim cerkvam || s tem, Ha daje tudi na obroke, cjj W Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sani lahko določi. A
JjJ naročevalec sani lab
Lekarna
Prave in edine žel. kapljice
8 znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih| dvakrat na dan'
....	,	.	po jedno žličico
(Varstvena znamka) p0pije>— Okrepi
Želodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CBlSTOFOIiETTI V
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilnem posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima liajelegatnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
0000040000?
Krojaška mojstra
čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji,
izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in nčencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
80000000000
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma“.
Teodor Slabanja, ^
Špedicijska poslovnica
GašparHvalie
v G-orici,
v ulici Moiclil št. 12.
Priporoča so toplo Slovencem v mesili in rojakom iiii deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse I raje. Ker ima
tri nove zaprte vozove za prevažanje,
zagotavlja, da so blago nepoškodovano dostavlja.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovalisče niruberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike, i
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in deteljo.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
m-1
dobi se v zalogi tvrdke
I. Zornik, — Gorica
Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago.
Najboljše, največje in najcenejše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje.
Priporočevalno najbolje kupova-IišCe za g. šivilje in krojače.
Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno.
*******
___________
f? Največja trgovina krojnega blaga ® ’
»Krojaška zadruga“
^ Gorica — Gosposka ulica štev. 'V — Gorica
Priporoča se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, perkal, satin, batist, zephir svile, svile za prati,
Volile de Lanie, Tennis, Oksford, piqu£ luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje ima bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobilje, platna, Čkiffona, ruskega platna, Knelppovega platna, hlacevine, volnenih odej, kovtrov, srajc, bombaževin, žepnih rut itd.
Gospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeno, dokler je Se zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajce z barvanimi oprsniki, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajce za hribolazce itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti.
Prosiva zahtevati listko!
Pi
-d, oj U bo d
a o pi , o
p
M
O
d
:
Naj večja trgovina z železjcm
Konjedie & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbno potrebščine, kakor : cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje z;i vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
N
;
.
h'1
o Pk'
r i
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
....	v	Gorici.	_
1 Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah!
Pozor!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže hk( s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati listke!
O
' M
O ' 1
,W
P
o
.►i o 'P 1 O p
’ p
(<n , i v>
'p-
o
\i