Etična kraška trma zaznamovala Cirila Zlobca in njegovo poezijo Tina Maze je kot prva Slovenka dosegla 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala /25 Primorski Dogodek, ki bi ga bilo pogubno ukiniti Vlasta Bernard Trst nima več svojega sejma oziroma sejemske družbe, ki je morala pod kopico dolgov zapreti vrata. S tem je bilo ogroženo tudi preživetje uspelih sejemskih prireditev, v prvi vrsti specializiranih za kavo in oljčno olje. Z dobro voljo in tudi po institucionalni dolžnosti je breme organizacije teh prireditev prevzela tržaška Trgovinska zbornica in v delo vpregla svoje posebno podjetje Aries. Pri tem je ohranila polno podporo tržaške pokrajinske uprave, medtem ko se je Občina Trst letos omejila le na pokroviteljstvo. Pokrajina je namreč posebej poklicana za promocijo ozemlja in njegovih proizvodov, kar je v vseh teh letih tudi vztrajno uresničevala. Nekdanjemu prvemu možu tržaškega sejma Fulviu Bronziju gre tudi po odhodu s sejmišča priznanje, da je s svojo izkušeno ekipo znal zastaviti nov sejemski model, ki ga je preživel in bo - upajmo - vztrajal do rešitve problema tržaškega sejma v načrtovani deželni razsežnosti. Samo nov institucionalni okvir namreč tem prireditvam lahko zagotovi razvoj, Trstu pa povrne njegovo mednarodno razstaviščno vlogo. Letošnji sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale je z novim prirediteljem nekoliko bolj podjetniški, saj je dala zbornica prednost komercialni plati dogodka. Za uravnovešenje je poskrbela kuharska šola italijanskega združenja kuharjev oziroma njene tržaške izpostave pod uspešnim vodstvom mojstra Emilia Cuka. Za štedilniki se v sejemskih dneh vrstijo tudi slovenski mojstri, njihovi pomočniki pa so mladi tečajniki zavoda Ad formandum. Tudi strokovna beseda zveni po slovensko, saj zastopajo kraške kulinarične tradicije slovenski proizvajalci, poznavalci in gostinci. Ob takih priložnostih seveda nikoli ne manjkajo Okusi Krasa, ki so v teh letih postali splošni pojem za pristno enogastonomsko kulturo kraškega in celotnega tržaškega ozemlja. Naši proizvajalci žlahtnega avtohtonega olja so seveda tudi tradicionalni razstavljalci na Olio Capitale. Skupina oljkarjev Tergeste DOP, ki bo v kratkem ustanovila konzorcij, je model naveze med majhnimi proizvajalci, ki so v zameno za skromno količino stavili na visoko kakovost, kar jim je bilo še enkrat priznano tudi na odprtju sejemskega dogodka. Po tej zanesljivo uspešni poti se je odpravila še vrsta drugih oljkarjev, pa tudi vinarjev, sirarjev, čebelarjev. Tako nas vsakokrat, ko se kot kronisti slovenskega dnevnika udeležujemo predstavitev in degustacij, obide tudi kanček ponosa ... dnevnik SOBOTA, 19. MARCA 2011_ Št. 66 (20.081) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € libija - Potem ko je Varnostni svet ZN v noči na petek sprejel resolucijo Vse je pripravljeno za vojaško posredovanje ZDA, Velika Britanija in Francija Gadafiju postavile ultimat sejmi - Na tržaškem sejmišču stekel Olio Capitale 2011 Kljub majhni proizvodnji Trst idealna prestolnica oljčnega olja NEW YORK/TRIPOLI - Varnostni svet ZN je v četrtek zvečer sprejel resolucijo, ki dovoljuje "vse potrebne ukrepe" za uveljavitev prepovedi letov nad Libijo in zaščito civilistov. Zahodni zavezniki so nemudoma začeli s pripravami na akcijo, sile Moamerja Gadafija pa so medtem napovedale prekinitev ognja z uporniki. A teh zavez naj ne bi spoštovale. Zato so ZDA, Velika Britanija in Francija sinoči postavile Gadafiju ultimat. Italija je pripravljena sodelovati v vojaških operacijah. Na 5. strani V Mostarju so se učili video novinarstva Na 2. strani Ljudstvo svobode za Antonioneja in Reta Na 7. strani Video o različnih načinih uplinjevanja Na 7. strani Štirna Ciganka bo postala muzej vode Na 8. strani TRST - Na tržaškem sejmišču se je včeraj začel 5. sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale 2011, ki ga je letos organizirala tržaška Trgovinska zbornica. Sejma se udeležujejo proizvajalci več kot 200 vrst olja iz Italije, Slo- venije, hrvaške Istre, Španije in letos prvič tudi Portugalske, navzočih pa je tudi 27 kupcev iz 15 držav, kar poudarja okrepljeno komercialno plat prireditve. Med protagonisti dogodka so kot je v tradiciji domači oljkarji, med njimi skupina Tergeste DOP (na posnetku Kroma), ki se pripravlja na bližnjo ustanovitev konzorcija. Med prvimi gosti sejma so bili včeraj dijaki četrtih letnikov liceja Prešeren. Na 6. strani Goriške ceste brez vzdrževanja Na 18. strani V Gorici razstavljajo umetniki petih držav Na 19. strani V Novi Gorici skok v srednji vek Na 20. strani japonska - Po podatkih IAEA Razmere v Fukušimi v zadnjih 24 urah stabilne DUNAJ/TOKIO - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sinoči na Dunaju sporočila, da je situacija v poškodovani japonski nu-klearki Fukušima resna, a se v zadnjih 24 urah ni "pomembno" poslabšala. Kljub temu svetovalec generalnega direktorja IAEA Graham Andrew tudi na izrecno vprašanje novinarjev ni želel dejati, da je glede Fukušime "optimističen". Agencija sedaj dobiva redne podatke o ravneh radioaktivnega sevanja iz 47 japonskih mest in lahko na podlagi tega zagotovi, da trenutne ravni sevanja ne ogrožajo zdravja ljudi. Na 4. strani 2 Sobota, 19. marca 2011 ALPE-JADRAN / PROJEKT Mo.START-V - Včeraj predstavitev v Trstu, v torek v Gorici Mladi iz Mostarja so spoznavali prvine novinarstva in snemanja V spomin na Luchetto, Oto in DAngela - Z željo, da bi opozorili na urbane špekulacije Marko Marinčič in Nadia Vedova med tržaško tiskovno konferenco kroma TRST - V tržaškem Novinarskem krožku so včeraj predstavili rezultate projekta Mo.START-V. Ime se posrečeno poigrava z besedami Mo-star, start in TV, saj je projekt potekal v prejšnjih mesecih v Mostarju, kjer so priredili tečaj snemanja in video novinarstva. O projektu sta včeraj spregovorila odbornik Pokrajine Gorica Marko Marinčič in Nadia Vedova, zastopnica neprofitne organizacije Kal-lipolis; zamislila si ga je namreč goriška pokrajinska uprava, razvila in izpeljala pa organizacija, ki si prizadeva za prebivalcem bolj prijazno urbano okolje. Glavnino projekta je financirala Dežela Furlanija-Julijska krajina, pri izvedbi pa so sodelovale številne ustanove in organizacije, med njimi tudi fundacija, ki nosi ime po mostarskih žrtvah Marcu Luchet-ti, Saši Ota in Dariu DAngelu. Projekt je namreč predvideval dve fazi. V sklopu prve so priredili trimesečni tečaj video novinarstva, s ka- terim so se želeli pokloniti spominu treh kolegov tržaškega sedeža RAI, ki so bili kot znano 28. januarja 1994 umorjeni v Mostarju, med snemanjem video reportaže za TG1. Dvajset mladih iz Mostarja je obiskovalo zahteven tečaj (trajal je 700 ur), polovica pa ga je tudi uspešno zaključila. Tečaj je predvideval tudi snemanje prave video reportaže (2. faza), v sklopu katere so udeleženci odkrivali mestoma degradirano urbano okolje, ki je po vojni doživelo številne spremembe. Tečajniki in ostalo prebivalstvo so bili povabljeni, da razmislijo o svojem doživljanju mesta, o spremembah, ki sta jih vnesli vojna in povojne špekulacije nekaterih brezvestnih gradbincev. Dokumentarec bodo v torek ob 15. uri zavrteli na sedežu goriške univerze v Ulici DAlviano, naslednji dan pa tudi v goriškem centru Infor-magiovani. Obeh projekcij se bodo udeležili tudi trije udeleženci mo-starskega tečaja. (pd) HRVAŠKA - Protivladni protesti se nadaljujejo Danes demonstracije v 15 mestih V četrtek so se na zagrebških ulicah že dvanajstič zapored zbrali prostestniki in zahtevali odstop vlade in razpis volitev ZAGREB - Protestniki v Zagrebu so tudi na četrtkovem večernem protestnem shodu zahtevali takojšen odstop vlade premierke Jadranke Ko-sor ter objavo datuma parlamentarnih volitev. Na zagrebških ulicah sicer ni bilo niti tisoč protestnikov, shod pa je potekal manj kot dve uri. Med sprehodom po cestah središča zagrebške prestolnice so na sedež HDZ zmetali nekaj jajc. Protivladni protestniki so četrtkov shod izkoristili tudi za oglaševanje dnašnjega velikega protestnega shoda, ki ga že nekaj dni napovedujejo preko spletne družbene mreže Facebook, kot najbolj množičnega od konca februarja, ko so začeli na ulicah vsak drugi dan zahtevati odstop hrvaške vlade. Četrtkov je bil tako že dvanajsti protestni shod zapored. Na letakih, ki so jih razdelili mimoidočim državljanom, so poudarili, da niso pripadniki nobene izmed strank ali združenj. Izpostavili so, da ne rušijo države, temveč da zahtevajo spremembe na boljše. Dodali so, da so enotni v želji, da "nesposobna in skorum-pirana HDZ odide z oblasti". Pred sedežem HDZ so klicali "Jaco odidi" in "Odstop". Policistom, ki so blokirali pristop do poslopja, pa "Čuvate mafijo" in "Delali boste v soboto". Ustavili so se tudi pred sedežem koalicijske Hrvaške kmečke stranke (HSS) ter klicali "HSS odidi". Med sprehodom so šli mimo sedeža več sindikatov, kjer so sporočili "Pridite na ulice", "Izdaja", "Bodite z nami" in "Sindikati spijo". Sicer pa so imeli v četrtek zvečer tudi nekaj novih napisov, kot je "Ne damo Brione", s katerim so se odzvali na napoved vlade, da bodo kmalu objavili razpis za koncesijo za znamenite Zagrebške ulice naj bi bile tudi danes polne protestnikov ansa hrvaške otoke v okviru turističnega projekta Brijuni Rivijera. Protestniki so prišli tudi pred stavbo japonskega veleposlaništva, kjer so se z minuto molka spomnili na žrtve rušilnega potresa in cunamija na Japonskem. Policisti so v četrtek prijeli sa-mooklicanega vodjo protestov Ivana Pernarja, ker je prekršil prepoved pristopa v ožje središče mesta. Preko Facebooka so za danes napovedali protivladne proteste v 15 hrvaških mestih, največ protestnikov pa pričakujejo v Zagrebu. Kot so poročali hrvaški mediji, naj bi policija angažirala okrog 2000 policistov, ker bo v danes Na Univerzi na Primorskem obeležili 8. obletnico KOPER - Na Univerzi na Primorskem so včeraj obeležili osmo obletnico delovanja. Rektor univerze Rado Bohinc je na prireditvi ob obletnici dejal, da so si v preteklih letih prizadevali za notranjo povezanost akademskih tokov, učvrstitev sodelovanja in partnerstva ter vzpostavitev akademskega dialoga. Poudaril je še pomen raziskovalne dejavnosti ter odprtosti v mednarodni prostor, ki je za visokošolske institucije razvojna nujnost. Bohinc je na prireditvi čestital tudi 11 najboljšim nagrajencem, ki so se v preteklem letu izkazali na razvojno-raziskovalnem in pedagoškem področju, obenem pa podelil priznanja petim odličnim študentom za izkazano odličnost pri doktorskih, magistrskih ali diplomskih delih. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj je v svojem govoru izpostavil pomembnost statusa avtonomije univerze, ki ga je potrebno negovati in čuvati, še posebno ob uvajanju sprememb. "Pred znanostjo in družbo pa so velike in nelahke naloge. Čas je, da na novo premislimo o odgovornosti. Čas, da na pomoč pokličemo etični nasvet. Pa tudi čas, da univerzam še naprej posvečamo posebno skrb in jim zagotavljamo neokrnjeno avtonomijo. Avtonomijo z odgovornostjo," je poudaril. Svetovni dan poezije v Kopru KOPER - Organizacija Unesco je prvi pomladni dan, 21. marec, razglasila za svetovni dan poezije. Na ta dan po vsem svetu potekajo številne prireditve, posvečene pesniški besedi. V knjigarni Libris so skupaj z dijaki in profesorjema Gimnazije Koper (pesnico in slavistko Ines Cergol in likovnim pedagogom Matejem Kocjanom) pripravili izbor verzov slovenskih pesnikov in pesnikov italijanske narodnostne manjšine in jih bodo 21. marca izobesili po izložbah trgovin in drugih poslovnih prostorov dveh koprskih ulic - Župančičeve in Čevljarske. Projekt so poimenovali »VVV« - Verzi v vitrini. Iz izložb bodo tako mimoidoče pozdravljali verzi Tomaža Šalamuna, Vere Pejovic, Aleša Štegra, Jureta Vuge, Gašperja Maleja, Nika Župana, Miroslava Košute, Vere Ve-zovnik, Isabelle Flego, Cirila Zlobca, Franceta Prešerna, Claudia Geisse, Vesa Pirnata - Brolskega, Andreja Medveda, Ines Cergol, Marka Matičetovega, Vladimirja Memona in Daneta Zajca. V tednu med 21. in 25. marcem bodo v Librisu k nakupu pesniških zbirk spodbujali tako, da bodo vse pesniške zbirke ponujali po znižanih cenah. na sporedu več dogodkov, na katerih naj bi se zbralo več deset tisoč ljudi. Poleg protestov bodo morali poskrbeti za varnost še zaradi nogometne tekme z visoko stopnjo tveganja med Di-namom in Hajdukom ter nekaj večjih glasbenih koncertov, na katerih organizatorji pričakujejo več tisoč ljudi. (STA) ■ v v Iscemo »prave« ženske! Zveza slovenskih kulturnih društev ZSKD in KD Equilibri, pod pokroviteljstvom Občine Gorica in Pokrajine Gorica prirejata recital poezij S POEZIJO V POMLADNI DAN nedelja, 20. 3., ob 11.00 - Gorica, umetnostna galerija na ulici Diaz Sodeluje Glasbena matica ZSKD in Inštitut za slovensko kulturo prirejata SREČANJE ZA USTVARJALCE V SLOVENSKEM JEZIKU ponedeljek, 21. 3., ob 19.00 - Špeter, Center za slovensko kulturo Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! LJUBLJANA Vodi jo slovenski evroposlanec Peterle: Opazovalna misija EU v Nigeriji že na delu LJUBLJANA - Opazovalna misija EU za aprilske volitve v Nigeriji, ki jo vodi evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle, je visoki zunanji predstavnici EU Catherine Ashton oddala prvo poročilo pred volitvami. V državi so že razmeščeni opazovalci, ki bodo na terenu bdeli nad potekom volitev, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Peterle. Letošnje parlamentarne, predsedniške in guvernerske volitve bodo za Nigerijo pomemben dogodek, tako za njen mednarodni ugled kot za notranji razvoj. Splošno pričakovanje ljudi je, da "bodo volitve bolj poštene kot prejšnje", v nasprotnem primeru pa lahko pričakujemo tudi nasilje, je dejal Peterle. V Nigeriji je prisotno zavedanje o zapletih po volitvah v Slonokoščeni obali, pa tudi o zadnjem vrenju v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Poleg tega v državi že od prej obstajajo velika verska nasprotja in druga razhajanja, zato je pošten potek volitev še pomembnejši, pravi Peterle. Nigerija je sicer upoštevala "priporočila EU, vendar je vprašanje, ali bo to delovalo od Alojz Peterle prvega do zadnjega volišča". EU bo volitve v tej državi v zahodni Afriki spremljala na povabilo nigerijske vlade. Drugega aprila bodo Nigerijci volili predstavnike v parlament, teden pozneje bodo potekale predsedniške volitve, 16. aprila pa še volitve guvernerjev in v deželne parlamente. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 20. marca 2011 3 FJK - Demokratska stranka kritična do Tondove uprave Od vprašanja nuklearke v Krškem do težav v kulturi Predsednik FJK Tondo od vlade pričakuje pomoč slovenskim prizadevanjem za varnost JEK JEK po nesreči na Japonskem buri duhove v FJK TRST - Po potresu na Japonskem in posledičnih nesrečah v jedrski elektrarni v Fukušimi se je v Furlaniji-Julij-ski krajini povečalo tudi zanimanje za Jedrsko elektrarno Krško (JEK) v Sloveniji in seveda tudi za možnost, da bi jedrsko elektrarno gradili tudi v FJK. Mnenja so kot običajno deljena, senator Demokratske stranke (DS) Carlo Pegorer pa je od predsednika FJK Renza Tonda zahteval jasen odgovor, ali je deželna vlada pripravljena izdati soglasje za morebitno gradnjo jedrske elektrarne na deželnem teritoriju. Pri tem je Pegorer spomnil, da je Tondo s tem v zvezi »po pilatovsko zagovarjal sodelovanje Dežele pri morebitni gradnji drugega bloka v Krškem«. Senator DS od Tonda tudi pričakuje, da bo od italijanske vlade zahteval, da se aktivno vključi v »stresni test« kot ga zahteva Evropska unija tudi za elektrarno v Krškem. Na Tondov odgovor ni bilo treba dolgo čakati, čeprav izrecno ni omenjal Pegorerja. Dejal je, da mora po njego- POTRES NA JAPONSKEM - Nabirka za obnovo šol in vrtcev Rezijanska solidarnost Rezijanska folklorna skupina lani gostovala na svetovnem festivalu v mestu Hakodate na otoku Hokaido RAVANCA - Neverjeten potres, ki je prizadel Japonsko, je močno ganil tudi prebivalce Rezije, še posebej člane Rezi-janske folklorne skupine, ki so se avgusta lani udeležili Svetovnega glasbenega in plesnega festivala (WMDF) v kraju Hakodate, na jugu otoka Hokaido. »Ko smo izvedeli, da je prišlo do potresa in uničujočega cunamija, smo takoj poskusili vzpostaviti stik z našimi prijatelji iz Ha-kodateja, organizatorji poletnega festivala. K sreči so vsi živi in zdravi. Sporočili so nam, da je to mesto, ki se nahaja na najsevernejšem japonskem otoku, v bistvu prazno, k sreči so prebivalce pravočasno evakuirali. Največjo škodo beležijo v okolici pristanišča, povzročil jo je nenavadni val, visok približno dva metra,« pravi predsednica folklorne skupine Pamela Pielich. Pristavila je, da so v ponedeljek prejeli še elektronsko sporočilo zadnje na spisku, vo-dičke Farin Sato, ki je v Tokiu in je imela seveda težave z internetno povezavo. Člani Rezijanske folklorne skupine so sklenili, da organizirajo dobrodelno kampanjo. V prihodnjih tednih bodo zbirali prostovoljne prispevke, akcija se je že začela. Sredstva bodo poslali organizaciji WMDF, ki jih bo namenila za obnovo poškodovanih otroških vrtcev, šol in domov za ostarele, v katerih je folklorna skupina nastopila med festivalom. Skupina ponuja darovalcem dvojezično rezijansko-ja-ponsko zgoščenko z naslovom I love citira in zapestnice prijateljstva. Pobudniki, ki vem mnenju italijanska vlada odločno podpreti prizadevanja Slovenije, ki namerava po besedah premierja Boruta Pahorja poskrbeti za še dodatne varnostne ukrepe v JEK. Kar pa zadeva samo vlado, pa je Tondo še dejal, da že dve leti govori o tem. »Pri tem me kdo posluša, kdo drug pa ne. Na koncu bomo videli, kaj bo iz tega,« je še dejal predsednik FJK. Tondo in njegov odbor pa sta bila tudi predmet tiskovne konference, ki jo je pripravila skupina deželnih svetnikov Demokratske stranke. Kot je poudaril Bruno Zvech, je splošna ocena dela, ki ga je opravila deželna večina, negativna. Desno sredino je obtožil, da na kritike odgovarja zgolj z zgodbo o dolgu, ki naj bi ga podedovali. »Drugega odgovora sploh ne poskušajo najti, ,ker ga tudi ne morejo,« je še dejal Zvech. Sicer pa je bilo veliko kritičnih besed namenjenih tudi kulturni politiki Dežele. Kot je poudarila evropska poslanka DS Debora Serracchiani, je kultura »naša nafta in vlada v Rimu se je odločila, da zažge vrtine, iz katerih priteka. Tondo in njegov odpor pa poslušno sprejemata drastično zmanjševanje finančnih virov.« Serracchianijeva je še dejala, da je na državni ravni enotni sklad za gledališča vlada zmanjšala s 1.100 milijard lir pred 15 leti na današnjih 230 milijonov evrov, kar je nominalno 62, realno pa kar 85 odstotkov manj. Zavzela se je za ovrednotenje kulture, ki ima tudi velik gospodarski pomen za FJK. Svetnik Mauro Travanut je odborniku za kulturo Eliu De Anni očital, da stalno odlaša s potrebnimi rešitvami, svetnik Paolo Menis pa je poudaril, da mora Dežela nujno poskrbeti za kriterije razdelitve sredstev. DEZELA FJK Gabrovec: Odbor nima posluha za manjšine TRAST - »Zadnji dve novici v slovenskem in nemškem jeziku na spletnem portalu Dežele sta bili objavljeni zadnji teden januarja, od takrat pa je popoln jezikovni mrk. Izjema so le novice v furlanščini, ki pa tvegajo konkretno ukinitev že s tem vikendom, ko bo spletna stran podvržena vsebinskim spremembam,« je na včerajšnji tiskovni konferenci deželne poslanske skupine DS, ki je bila posvečena pomanjkljivostim deželne politike v odnosu do kulture, poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Mrk slovenskih in nemških novic je bil posledica neobno-vitve terminskih pogodb trem začasno zaposlenim novinarjem oz. novinarkam. »Takrat smo slišali zagotovilo, da bodo pogodbe čimprej obnovili in to do novega razpisa za zaposlitev novinarjev za nedoločen čas,« pojasnjuje Gabrovec, ki se bo s tem v zvezi prihodnji teden obrnil na deželno vlado. Gabrovec je ob tem tudi izpostavil, da je že drugo leto zapored izničen deželni sklad za slovensko kulturo, ki ga je leta 2007 z zakonom ustanovila Illyjeva uprava. »Poleg tega se sploh še ni začelo izvajanje niti zaščitnega zakona za nemško manjšino, v zadnjem finančnem zakonu pa je uprava oklestila dotacije za promocijo furlanskega jezika in kulture« je še dejal deželni svetnik Gabrovec. Na lepi sončni legi ob robu gozda, s pogledom na morje in hribe V DOLINI PRODAJAMO samostojno, še v gradnji, hišo z dvoriščem, kletjo, garažo in vrtom. Folklorna skupina iz Rezije je lani gostovala na Japonskem nm poudarjajo, da so bili v težkih trenutkih tudi sami deležni velikodušne solidarnosti, so nekaj denarja že nabrali. Prispevke zbirajo v barih v Reziji in v kulturnem centru Rozajanska kulturska hiša na Ravan- ci, denar pa lahko nakažemo na tekoči račun folklorne skupine (Gruppo folklori-stico Val Resia) pri banki Credifriuli (re-zijanska podružnica, Ulica Roma), IBAN IT 79 J 07085 77460 030030001179. POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER V TRSTU OD LETA 1983 Ulica San Francesco 60 - Trst - tel. 040 637484 info@aerrecar.com RAZSTAVA IN PRODAJA: UL. DEL RONCO 10-040 571062 OBIŠČITE NAS! NAJBOLJŠA OCENITEV VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA ODPRTI V SOBOTO ZJUTRAJ PARKIRIŠČE ZA KLIENTE 4 Sobota, 19. marca 2011 DNEVNE NOVICE / JAPONSKA - Medtem ko je število žrtev in pogrešanih v potresu in cunamiju po podatkih policije preseglo 17.000 Jedrska nesreča v Fukušimi zvišana s četrte na peto stopnjo Prizadevanja reševalcev počasi rojevajo sadove - Premier Kan: Državo bomo še enkrat obnovili TOKIO - Japonska agencija za jedrsko varnost je stopnjo nesreče v jedrski elektrarni v Fukušimi včeraj dvignila s četrte na peto na sedemsto-penjski mednarodni lestvici jedrskih dogodkov. Japonski premier Naoto Kan je v televizijskem nagovoru narodu teden dni po potresu in cunamiju izjavil, da bo Japonska "premagala to tragedijo in okrevala". Na mednarodni lestvici jedrskih in radioloških dogodkov prve tri stopnje pomenijo "nezgode", stopnje od štiri do sedem pa "nesreče". Dogodki, ki niso pomembni za varnost, so imenovani "odstopanje" in so razvrščeni pod lestvico oz. označeni s stopnjo nič. Peta stopnja pomeni "nesrečo s širšimi posledicami", medtem ko četrta stopnja označuje "nesrečo z lokalnimi posledicami". Dvig stopnje nesrečo v Fukušimi uvršča na isto raven kot nesrečo v ameriški jedrski elektrarni na Otoku treh milj leta 1979, ko se je delno stalila sredica reaktorja. Francoska agencija za jedrsko varnost je sicer nesrečo v Fuku-šimi označila s šesto stopnjo. Japonski premier Kan je medtem v televizijskem nagovoru narodu izjavil, da bo Japonska "premagala to tragedijo in okrevala" po potresu in cunamiju. "Smo v krizi, ki je preizkus za naš narod. Japonska je bila čudežno obnovljena po vojni. Z močjo vseh bomo še enkrat obnovili državo," je dejal Kan. Japonski premier je priznal, da jih v jedrski elektrarni v Fukušimi čakajo "velikanske težave", vendar pa je zagotovil, da bo vlada prevzela čvrst nadzor nad razmerami na prizorišču najhujše jedrske nesreče po Černobilu. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Ju-kio Amano, ki se mudi na Japonskem, pa je napovedal, da bodo v Tokiu začeli meriti stopnjo sevanja. Ob tem je izrazil upanje, da bo japonsko javnost pomirilo, če bo sevanje poleg japonskih oblasti spremljala tudi mednarodna agencija. Dejal je še, da so napori za stabiliziranje razmer v poškodovani jedrski elektrarni v Fukušimi "tekma s časom". "To je zelo težka in resna nesreča," je dejal po srečanju z japonskim premierom. Svetovalec generalnega direktorja IAEA Graham Andrew pa je sinoči na novinarski konferenci na Dunaju sporočil, da je situacija v poškodovani japonski nuklearki Fukušima resna, a se v zadnjih 24 urah ni "pomembno" poslabšala. Kljub temu predstavnik agencije tudi na izrecno vprašanje novinarjev ni želel dejati, da je glede Fu-kušime "optimističen". Število žrtev in pogrešanih v potresu in cunamiju je po zadnjih podatkih policije preseglo 17.000. Doslej so potrdili 6911 smrtnih žrtev, medtem ko je uradno število pogrešanih 10.316, vendar utegne biti še precej višje. 2356 ljudi je bilo poškodovanih. V nuklearki v Fukušimi so si sicer še naprej prizadevali vzpostaviti električno napeljavo, da bi začeli reaktorje hladiti s pomočjo vodnih črpalk. Nadaljevali so tudi hlajenje z vodo iz cistern, a je iz elektrarne znova začel izhajati dim. Kljub temu so predstavniki nuklearke ocenili, da so se razmere rahlo izboljšale. Japonska vojska je na kraj nesreče napotila 11 vozil, tokijski gasilci pa 30 vozil in 140 ljudi. Tovornjaki so z vodnimi topovi tretji reaktor elektrarne zalili s 50 tonami vode. Družba Tepco, ki upravlja z elektrarno, je sporočila, da prizadevanja počasi rojevajo sadove. Pojasnili so, da še naprej delajo na napeljavi vodov do reaktorjev, da bi obnovili električno napajanje za zagon črpalk za vodo za hlajenje. Tepco sicer načrtuje boj na dveh frontah. Za reaktorja ena in dve naj bi obnovili električno napeljavo ter zagotovili hlajenje s pomočjo črpalk za dovajanje vode, medtem ko naj bi tretji in četrti reaktor še naprej hladili z vodo, ki jo dovažajo od zunaj. Japonski premier Naoto Kan ansa Poškodovani tretji blok nuklearne elektrarne Fukušima ansa Pomoč pri odpravljanju posledic jedrske nesreče je Japonski ponudila tudi EU. "Pripravljeni smo nuditi tehnično pomoč in pomagati pri ohlajanju reaktorjev," je sporočila tiskovna predstavnica komisije v Bruslju. Po njenih besedah gre predvsem za srednje- in dolgoročno pomoč, saj bo trajalo približno leto dni, da se reaktor popolnoma ohladi. EU lahko v tem obdobju Japonski pomaga z materialom, tehnično opremo in strokovnjaki. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem sporočila, da raven radioaktivnega sevanja sicer na območju Fukušime raste, a trenutno ne predstavlja nevarnosti za zdravje. WHO tudi ne vidi razlogov za prepoved potovanj na Japonsko zaradi jedrske krize. Predstavnik WHO Gregory Hartl je izjavil, da "organizacija ne priporoča uvedbe prepovedi potovanj na Japonsko", kar pa ne velja za zaprto cono. Ta zajema območja, ki so od poškodovane jedrske elektrarne v Fukušimi oddaljena 30 kilometrov ali manj. Dejal je še, da se je raven radioaktivnega sevanja v Tokiu dvignila zelo malo in je še vedno veliko nižja od ravni, ki bi pomenila nevarnost za zdravje ljudi. Trenutna raven sevanja zdravja po trditvah WHO praktično ne ogroža. Jure Kos (STA) VESOLJE - Uspešen podvig Nase Sonda Messenger v Merkurjevi orbiti WASHINGTON - Ameriški vesoljski agenciji Nasa je v četrtek uspelo v orbito Merkurja utiriti sondo Messenger. To je prva sonda v zgodovini, ki je uspešno vstopila v Merkurjevo orbito. Tam bo ostala približno eno leto. Messenger je okoli najbolj vročega planeta našega Osončja začel krožiti v četrtek okoli tretje ure zjutraj po srednjeevropskem času. Plovilo je zdaj približno 46 milijonov kilometrov oddaljeno od Sonca in 155 milijonov kilometrov od Zemlje. Za eno pot okoli Merkurja bo sonda po Nasinih izračunih na višini najmanj 200 kilometrov potrebovala 12 ur. Sonda je svoje potovanje začela pred več kot šestimi leti in je že večkrat potovala v bližini Venere in Merkurja. Od izstrelitve v vesolje je prepotovala 7,9 milijarde kilometrov. Messenger je po Nasinem raziskovalnem satelitu Mariner, ki je leta 1974 letel mimo Merkurja, šele drugo plovi- lo, ki bo znanstvenikom posredovalo pomembne podatke o tem planetu. Orodja za znanstvene raziskave, ki so na krovu Messengerja, bodo preverili in aktivirali 23. marca, 4. aprila pa se bo začel raziskovalni del misije. Sonda je opremljena z orodji, ki bodo omogočala prenos slikovnega gradiva, pa tudi s spektrometri za analizo atmosfere in površja planeta ter za opazovanje plazme in energijskih delcev. Znanstveniki upajo, da jim bodo raziskave pomagale priti do uporabnih podatkov o Merkurjevem magnetnem polju, skorji in kraterjih na površju planeta, ki so sicer vedno v senci. Zaradi težkih pogojev na planetu, kot so ogromne temperaturne razlike, je Merkur zelo težko dostopen. Vstop v njegovo orbito je ote-ževala tudi njegova oddaljenost od Zemlje. Znanstveniki namreč niso imeli dobrega nadzora nad sondo, ker njihovi signali do nje potujejo približno osem minut. (STA) ITALIJA - Pred skupščino delničarjev Francoski Lactalis krepi lastništvo v Parmalatu MILAN - Francoski proizvajalec mlečnih izdelkov Lactalis je v zadnjih dneh v italijanskem prehranskem velikanu Parmalatu, tik pred iztekom roka za oddajo kandidatnih list za člane upravnega sveta, neposredno in posredno pridobil prek 11-odstotni lastniški delež. S tem je postal največji posamični delničar Parmalata. Po poročanju italijanskih medijev bi utegnil delež povečati na najmanj 15 odstotkov, vendar po lastnih zagotovilih naj ne bi presegli 30-odstotnega lastniškega deleža. Po italijanski zakonodaji mora vsakdo, ki preseže 30-odsto-tni lastniški delež na borzi kotirajoče družbe, objaviti prevzemno ponudbo. Delnica Parmalata se je na milanski borzi po Lactalisovih nakupih podražila že za več kot 3,7 odstotka. Lactalis je lastniški delež začel povečevati po tem, ko so ostale skupine Parmalatovih vlagateljev predlagale svoje kandidate za 11-članski upravni svet. Investicijski skladi Skagen, Mackenzie Financial Corporation in Zenit Asset Management, ki imajo skupaj prek 15-odstotni lastniški delež, so predlagali skupino pod vodstvom izvršnega direktorja Massima Rossija, nekdanjega menedžerja Swedish Match. Banka Intesa Sanpaolo bo za pooblaščenega upravitelja predlagala En-rica Bondija, ki že zdaj vodi Parmalat. Bondi je prevzel nadzor nad prestrukturiranjem v dolžniški aferi propadlega Parmalata pred osmimi leti, tuji skladi pa mu očitajo, da namenja premalo pozornosti razvoju koncerna. Skupščina delničarjev bo sicer potekala 12 aprila. Zaradi lastniških sprememb v Parmalatu so se že oglasili tudi politiki. Minister za gospodarski razvoj Paolo Romani je že dejal, da podpira oblikovanje konzorcija italijanskih lastnikov. Vodja največje opozicijske stranke, Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je opozoril, da najbolj internacionalizi-rana italijanska družba zato, ker je zadnji dve leti spala, polzi v tuje roke. ITALIJA - Dokončna razsodba Evropskega sodišča Razpela v javnih šolah ne kršijo človekovih pravic STRASBOUG, RIM - Razpela bodo ostala v učilnicah italijanskih javnih šol. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč včeraj dokončno oprostil Italijo obtožbe, da z izobešanjem razpel v javnih šolah krši pravico otrok do laičnega izobraževanja. Postopek je sprožila italijanska državljanka finskega rodu Soile Lautsi Albertin pred devetimi leti, ko sta njena otroka začela hoditi v državno šolo v kraju Abano Terme pri Padovi. Tožnico je motilo, da so bila razpela po razredih, in je v imenu laičnosti države zahtevala od ravnatelja, naj jih odstrani. Toda šolske oblasti so njeno zahtevo večkrat odbile, tako da se je z njo obrnila na deželno upravno sodišče, ki je sprožilo vprašanje pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče in za njim upravno sodišče sta zahtevo odbili, češ da je križ simbol italijanske zgodovine in kulture, vključno načel enakosti, svobode, strpnosti in laičnosti države. Toda Lautsijeva se s tem ni zadovoljila in se je obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ji je 9. novembra 2009 s svojo prvostopenjsko razsodbo dalo prav in obsodilo italijansko državo, naj zakoncema Albertin izplača odškodnino 5000 evrov. A italijanska vlada je vložila priziv, in to, kot rečeno uspešno. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v svoji včerajšnji drugostopenjski razsodbi zapisalo, da razpelo »ni element in-doktrinacije«, zaradi česar naj bi njegova prisotnost v razredih ne kršila pravice otrok do laičnega izobraževanja. Razsodbo je v imenu italijanske vlade pozdravil zunanji minister Franco Frattini. »Zmagalo je ljudsko čutenje Evrope,« je dejal. »Razsodba namreč priznava evropskim državljanom pravico, da branijo svojo kulturno in zgodovinsko identiteto. Upam, da se bo Evropa s takšnim pogumom lotila tudi vprašanja strpnosti in verske svobode,« je pristavil. Marsikdo pa z odločitvijo Evropskega sodišča ni zadovoljen. Med temi je Massimo Albertin, ki je z ženo Soile Laut-si sprožil zadevo. »Novica iz Strasbourga me je razočarala, saj je bila prvostopenjska razsodba zelo jasna,« je dejal. / DNEVNE NOVICE Sobota, 19. marca 2011 5 LIBIJA - Ob vzdržanju Kitajske, Rusije in Nemčije Varnostni svet ZN sprejel resolucijo za vojaško akcijo proti Gadafijevemu režimu Gadafi napovedal prekinitev ognja, ki pa ga naj ne bi spoštoval - Slovenija ne bo sodelovala v vojaških operacijah NEW YORK/TRIPOLI - Varnostni svet ZN je v četrtek zvečer sprejel resolucijo, ki dovoljuje "vse potrebne ukrepe" za uveljavitev prepovedi letov nad Libijo in zaščito civilistov. Zahodni zavezniki so nemudoma začeli s pripravami na akcijo, sile Moamerja Gadafija pa so medtem napovedale prekinitev ognja z uporniki. A teh zavez naj ne bi spoštovale. Resolucija 1973 je v 15-članskem VS ZN prejela deset glasov podpore, pet članic pa se je vzdržalo, med njimi Rusija in Kitajska, ki pa nista uporabile pravice veta. Resolucija zahteva takojšnje premirje in popolno ustavitev nasilja ter dovoljuje "vse potrebne ukrepe" za uveljavitev prepovedi letov in zaščito civilnega prebivalstva, razen kopenskega vojaškega posredovanja. To bi lahko pomenilo tudi napade na Gadafijeve vojake, ne le letala, če bi šlo za zaščito civilistov. Gadafijev režim je v prvem odzivu ocenil, da sprejeta resolucija ogroža enotnost in stabilnost države in jo je mogoče razumeti tudi kot poziv prebivalcem, naj se pobijajo med seboj. Kljub temu je nato včeraj popoldne libijski zunanji minister Musa Kusa napovedal, da bodo nemudoma prenehali z vsemi vojaškimi operacijami in spopadi z uporniki, saj mora Libija kot članica ZN spoštovati resolucije VS ZN. A že nekaj ur kasneje so iz Libije prišla poročila, da Gadafijevi lojalisti nadaljujejo z napadi na upornike. Obstreljevali naj bi mesta Zintan, Adždabija in Misrata. Samo v Misrati, tretjem največjem libijskem mestu, naj bi bilo včeraj ubitih najmanj 25 ljudi. Uporniki so zato razglasitev premirja že označili za prevaro in "slepilni manever", s katerim si želi Gadafi kupiti čas. Resolucija VS ZN je sicer v svetu naletela na pozitiven sprejem, čeprav so akcijo za njeno uresničevanje napovedale le nekatere države. Najbolj zagreti sta predvsem Francija in Velika Britanija, pa tudi ZDA. So- delovanje so obljubile tudi Italija, Belgija, Kanada, Norveška, Španija, Švedska in Danska. Tudi v zvezi Nato so pospešili načrtovanje morebitne vojaške akcije v Libiji, a odločitve o dejanskem posredovanju še niso sprejeli. Tudi zato, ker enotnosti glede tega med članicami ni, čeprav podpirajo namen resolucije, da se takoj zaustavijo spopadi v Libiji. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je sicer ocenil, da so z resolucijo VS ZN izpolnjeni vsi trije pogoji za mednarodno posredovanje v Libiji - obstajajo potreba bo takojšnem ukrepanju, regionalna podpora in mandat ZN, je poudaril. A predvsem v Nemčiji, ki se je kot nestalna članica VS ZN v četrtek vzdržala podpori resoluciji, so skeptični do vojaškega posredovanja v Libiji. Kot je dejal zunanji minister Guido Westerwelle, Nemčija podpira zaostritev mednarodnih sankcij proti Gadafijevemu režimu, a vojaško posredovanje v Libiji s seboj prinaša nevarnosti in tveganja. Zato nemški vojaki ne bodo sodelovali pri vojaški operaciji v Libiji. Podobno so se odzvali tudi v Sloveniji. Zunanje ministrstvo je ocenilo, da resolucija predstavlja "jasno sporočilo polkovniku Gadafiju z odločno zahtevo po takojšnji in popolni ustavitvi nasilja, napadov na civilno prebivalstvo in vzpostavitvi premirja". A Slovenija aktivno v vojaškem posredovanju v Libiji zaenkrat ne namerava sodelovati. Kot je na skupni seji odborov DZ za zunanjo politiko in zadeve EU pojasnil premier Borut Pahor, bo Slovenija sodelovala kvečjemu z odobritvijo preletov čez slovenski zračni prostor in na humanitarnem področju. "Ne moremo vedno sodelovati s polnimi vojaškimi, policijskimi in civilnimi zmogljivostmi, lahko pa pomagamo doma s sprejemom ranjencev in ljudi, ki so bili mučeni," je dejal. S tovrstno politiko se je strinjal tudi predsednik republike Danilo Türk. Kljub temu je očitno vse že pripravljeno za intervencijo v Libiji, kot je v Parizu povedal francoski zunanji minister Alain Juppe. Prvo analizo stanja po napovedi prekinitve ognja s strani sil libijskega voditelja Moamerja Gadafija bodo opravili danes v Parizu na srečanju predstavnikov EU, ZDA, Arabske lige in Afriške unije, je še dodal, ni pa želel podajati kakih natančnejših urnikov morebitnega začetka operacij. Operacije naj bi bile sicer letalske, izvajali pa naj bi jih z ameriških letalonosilk in oporišč v Italiji. Ali bo do akcije proti Gada-fijevim silam prišlo, je zdaj, kot vse kaže, odvisno predvsem od tega, ali se bodo v Libiji držali prekinitve ognja. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je izrazila pričakovanje, da bi se Gadafijeve sile morale umakniti z vzhoda države, kjer prevladujejo uporniki. Tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je sporočila, da članice EU "preučujejo podrobnosti" razglasitve premirja. Je pa tudi napovedala, da unija načrtuje nove, ostrejše sankcije proti Libiji. Hkrati bo EU povečala tudi pomoč za ublažitev humanitarnih težav beguncev. (STA) Ljudje v libijskem Bengaziju pozdravljajo sprejem resolucije VS ZN ansa Vojaško letalo se pripravlja na posredovanje v Libiji ansa LIBIJA - Stranke soglasne, razen SL Italija bo sodelovala v vojaškem posredovanju RIM - Italija je odobrila uporabo svojih letalskih baz za izvajanje prepovedi letenja nad Libijo in uresničevanje določil četrtkove resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1973, je včeraj v Rimu sporočil obrambni minister Ignazio La Russa, ki je pristavil, da Italija sploh namerava aktivno sodelovati v »koaliciji dobrovoljnih«, ki bo poskrbela za izvajanje volje mednarodne skupnosti. La Russa je pojasnil, da so ZDA in druge države Italijo že zaprosile za dovoljenje, da uporabijo oporišča na njenem ozemlju. Gre za sedem oporišč, in sicer Aviano v Furlaniji-Julijski krajini, Sigonella in Trapani na Siciliji, Pantelleria, ki leži med Tunizijo in Sicilijo, ter v Amendola, Decima Manu in Gioia del Colle. Vlado je za sodelovanje pri izvajanju določil resolucije ZN že ustrezno pooblastil parlament. Komisije za obrambo in za zunanje zadeve poslanske zbornice in senata so to stališče izrazile soglasno, a ob odsotnosti parlamentarcev Severne lige. Kot je po- jasnil Umberto Bossi, se njegova stranka prepoznava v stališču Nemčije, ki se je na glasovanju o resoluciji v Varnostnem svetu ZN vzdržala. To je povzročilo nekaj slabe volje v vladni večini, pa tudi kritike iz opozicijskih vrst. Na predlog predstavnika Demokratske stranke Massima DAleme bo Italija med drugim zaprosila zvezo Nato za posebno varstvo kot država, ki je v primeru Libije vojaško neposredno izpostavljena. Italija vrednot pa je menila, da bi italijanska vlada morala preklicati »pakt prijateljstva«, ki ga je sklenila z Gadafijem. Zunanji minister Franco Frattini je dejal, da bo med izvajanjem resolucije ZN pakt avtomatično »zamrznjen«. Za posredovanje v Libiji se je odločno zavzel tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. »Ne smemo biti brezbrižni do osvobodilnih prizadevanj v Libiji,« je dejal, ko se je včeraj v Turinu udeležil slovesnosti ob 150-letnici združitve Italije. EGIPT - Egipčani danes na prvi volilni preizkus po Mubarakovem padcu Referendum o ustavnih spremembah, ki naj bi omogočile parlamentarne in predsedniške volitve KAIRO - V Egiptu bo dober mesec po odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka potekal referendum o spremembah ustave. Egipčani se bodo danes izrekali o načrtih vojske za čim hitrejši prehod iz avtokratske vladavine v sodobno demokratično državo. Le pet tednov po odhodu Mubara-ka, ki je Egiptu s trdo roko vladal več kot 30 let, bo 45 milijonov volilnih upravičencev odločalo o svežnju ustavnih sprememb, ki naj bi v arabski državi z največ prebivalci omogočile parlamentarne in predsedniške volitve. Vojaški svet, ki je prevzel oblast po odstopu Mubaraka, je obljubil, da bo v najkrajšem času obnovil civilno oblast in se umaknil iz političnega delovanja. Za pripravo sprememb ustave je imenoval skupino strokovnjakov, ki je predloge pripravila v komaj desetih dneh. Hitenje in improviziranje pri pripravi predlogov sprememb ustave, ki naj bi postavile temelje novega demokratičnega Egipta, je seveda povzročilo nezadovoljstvo med vodilni skupinami in osebnostmi prode- mokratičnega gibanja, ki so zato pozvali h glasovanju proti spremembam. Večina amandmajev sama po sebi ni sporna, vendar kritiki pravijo, da spremembe niso dovolj obsežne in da bi morali ustavo iz Mubarakovega obdobja napisati povsem na novo. Predlog sprememb med drugim predvideva, da bi bil predsedniški položaj omejen na dva štiriletna mandata, predsednik pa civilistov ne bi več smel pošiljati pred vojaška sodišča. Spremembe tudi predvidevajo, da bodo poslej izredne razmere, ki so desetletja omejevale življenje Egipčanov, lahko uvedene za največ šest mesecev, za dlje pa le po odobritvi na referendumu. Omejitve glede tega, kdo lahko kandidira za predsednika, bodo v glavnem odpravljene, vzpostavljen bo sodni nadzor nad volitvami. Vodja sodne komisije, ki bo nadzorovala potek referenduma, Mohamed Ate-ja je referendum pozdravil. Po njegovih besedah gre za "prve plodove revolucije", ki je odnesla Mubarakov režim. "Volivci bodo prvič v egiptovski zgodovini lahko sodelovali v političnem procesu, ki bo tako verodostojen kot pregleden," je poudaril. Toda dva najverjetnejša kandidata za novega predsednika države - generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in bivši generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej - sta pozvala k preložitvi referenduma ali glasovanju proti. "Zavrnitev ustavnih sprememb je prava odločitev volivcev, ki bodo odšli na volišča," je izjavil Musa. Amandmaji po njegovih besedah "ne izpolnjujejo ambicij egiptovskega naroda, ki sanja o novem demokratičnem obdobju". El Baradej pa je izjavil, da bi morala novo demokratično ustavo napisati ustavna skupščina in da bi za pripravo resnično svobodnih volitev potrebovali vsaj leto dni. "Če bomo sprejeli te spremembe, to pomeni, da bodo parlamentarne volitve v dveh mesecih in 80 odstotkov Egipčanov, se pravi tiha večina, ne bo imela možnosti sodelovati na resničnih parlamentarnih volitvah," je poudaril. Mladi aktivisti, ki so vodili 18-dnevno vstajo proti Mubaraku, so prav tako pozvali h glasovanju proti predlogom ustavnih sprememb. Le vplivna Muslimanska bratovščina, ki je bila pod Mubarakom uradno prepovedana, a so oblasti dopuščale njeno delovanje, in člani nekdaj vladajoče Narodne demokratske stranke so pozvali k potrditvi sprememb. Kritiki menijo, da so prav oni tisti, ki bodo imeli največje koristi od tega, če bodo volitve razpisane prehitro, medtem ko nove stranke ne bodo imele časa, da se organizirajo. Organizatorji referenduma opozarjajo, da v primeru zavrnitve predlaganih sprememb vojska ne bo imela druge možnosti, kot da ustavne določbe, ki bodo omogočile izvedbo volitve, sprejme z odlokom. Večina Egipčanov še ni odločenih, kako bodo glasovali na referendumu. "Glas 'za' bi skrajšal politično tranzicijo, vendar ob tveganju, da se bodo na sceno vrnili privrženci starega režima. Glas 'proti' pa bi podaljšal prehodno obdobje ob tveganju, da ne bo jasno, kakšna prihodnost nas čaka," je zapisal kolumnist časnika Al Šuruk, Emadedin Husein. Jure Kos (STA) Prebivalci Lampeduse ne želijo novih beguncev RIM - Na otoku Lampedusi, kjer je v minulih tednih pristalo na tisoče beguncev iz severnoafriških držav, so razmere vse bolj napete. Skupina kakih sto prebivalcev je včeraj preprečila, da bi ladja italijanske obalne straže s 116 nezakonitimi priseljenci, ki so jih rešili na odprtem morju, pristala na otoku. Prebivalci Lam-peduse so zagrozili, da bodo skočili v vodo, če bo ladja z begunci pristala na otoku. "Otok je tik pred ko-lapsom in nevarnost, da izbruhnejo nemiri, nevzdržno narašča," je opozoril župan otoka z vsega 2000 prebivalci Bernardino de Rubeis. Do večera so bile pred obalo Lam-peduse še štiri ladje s skupno 200 begunci na krovu, a pomole dveh pristanišč na otoku so zasedali jezni prebivalci otoka. V Jemnu ubitih vsaj 40 protivladnih protestnikov SANA - V najmnožičnejših demonstracijah doslej je bilo v jemenski prestolnici Sana včeraj po različnih navedbah ubitih med 40 in 50 protest-nikov. Po navedbah očividcev so na protestnike streljali privrženci režima predsednika Alija Abdulaha Saleha. Je-menske oblasti so nato po vsej državi razglasile izredne razmere. Po navedbah zdravnikov je bilo včeraj ubitih najmanj 40 ljudi, okoli 200 pa ranjenih. Nemška tiskovna agencija dpa medtem poroča o 50 ubitih in 240 ranjenih. Privrženci predsednika Saleha so po navedbah zdravnikov večinoma streljali v glavo, vrat in prsi protestnikov. Federacija BiH je vendarle dobila novo vlado SARAJEVO - Federacija BiH je v četrtek, pet mesecev po parlamentarnih volitvah, vendarle dobila novo vlado, ki jo sestavljajo ministri iz Socialdemokratske stranke (SDP), Stranke demokratske akcije (SDA), Hrvaške stranke prava (HSP) ter Narodne stranke z delom za blaginjo (NSRzB). Novo vlado so izbrali na izredni seji predstavniškega doma Federacije BiH v četrtek ponoči, neposredno potem, ko sta predstavniški dom in dom narodov Federacije BiH potrdila imenovanje Živka Budimira (HSP) za predsednika Federacije BiH ter Mirsada Kebo (SDA) in Svetozarja Pudarica (SDP) za podpredsednika. Novi predsednik vlade Federacije BiH je postal 50-letni pravnik Nermin Nikšic. (STA) 6 Sobota, 19. marca 2011 GOSPODARSTVO SEJMI - Na tržaškem sejmišču včeraj stekel 5. sejem Olio Capitale Trst mora ostati prestolnica ekstra deviškega oljčnega olja Trgovinska zbornica in Pokrajina v prvi vrsti za ohranitev specializiranih prireditev TRST - Začela se je peta izvedba sejma ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale 2011, ena od dveh najuspešnejših specializiranih sejemskih prireditev, ki si jih je zamislila in jih uresničila sejemska družba pod vodstvom predsednika Fulvia Bronzija. Družba se je medtem potopila pod težo dolgov, delo, ki ga je zastavil Bronzi s svojo ekipo pa je prevzela Trgovinska zbornica s svojim posebnim podjetjem Aries. Olio Capitale je tako doživel tudi letošnjo izvedbo, z bolj izrazito trženjsko naravnanostjo in s še bogatejšim spremljevalnim programom. Zbornici je ostala ob strani pokrajinska uprava, ki si je zadala institucionalno nalogo promocije tržaškega ozemlja in njegovih proizvodov, medtem ko je Občina Trst letos ohranila le vlogo pokrovitelja. Sejem je odprl predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je napovedal, da je zbornica po nekaj negotovostih trdno prevzela organizacijo sejemskih dogodkov v svoje roke in bo tako tudi nadaljevala: »Tisti, ki so mislili, da se bomo umaknili, so se zmotili. Mesto je odločeno, da ohrani vse sejemske prireditve, ne samo Olio Capitale.« Napovedal je, da bodo prihodnje leto v organizacijo in promocijo sejmov vpletli nacionalno zvezo Unioncamere, ki združuje 105 zbornic v Italiji in 73 zbornic v tujini. Na pomen tržaškega sejma je opozorila tudi tržaška občinska odbornica Marina Vlach, medtem ko je podpredsednik Pokrajine Walter Go- Z leve Luigi Caricato, Walter Godina, Antonio Paoletti in Marina Vlach na odprtju, spodaj dijaki liceja Prešeren, ki so si med prvimi ogledali sejem kroma dina govoril tudi v imenu italijanskega združenja oljčnih mest. Poudaril je, da bo treba institucionalni problem tržaškega sejma nujno rešiti, saj se sicer prireditve ne bodo mogle razvijati. Za Olio Capitale pa je poudaril, da gre za prvo in edino mo-notematsko sejemsko prireditev, posvečeno oljčnemu olju v Italiji. »Ne moremo se pohvaliti s količinsko pomembno proizvodnjo, lahko pa postanemo mesto srečanja med proizvajalci in odjemalci iz vse Evrope. Pokrajina je v vseh teh letih verjela v to poslanstvo in upamo, da bo tudi nova uprava nadaljevala naše delo,« je dejal Godina, ki je opozoril tudi na izredno dobrodošlo brošuro Made in Carso-Kras-Karst, ki v štirih jezikih (italijansko, slovensko, angleško in nemško) predstavlja proizvodnjo tržaškega ozemlja s priloženim zemljevidom, na katerem je označenih 47 obratov lokalnih proizvajalcev vina, olja, medu in sira. Strokovnjak za oljčno olje Luigi Caricato, ki je reden gost tržaških oljčnih prireditev, je povedal, kako se je Olio Capitale rodil in od kod njegovo ime. Obrobnost Trsta je po njegovem mnenju tudi njegova prednost, saj tukaj ni konf-liktnosti, ki preprečuje podobne sejme v deželah, ki so velike proizvajalke, kot npr. Toskana in Apulija. »Trst je v času sejma res prestolnica oljčnega olja, tudi po zaslugi nagrajevanja. Vsako leto zna ponuditi kaj novega in letos smo si zamislili Manifest za renesanso italijanskega olja,« je povedal in se pri tem nanašal na temo pogovorov v spremljevalnem programu sejma. Ta se je začel že včeraj takoj po odprtju z natrpanim programom v kuharski šoli šefa tržaških kuharjev Emilia Cu-ka, kjer so priznanim mojstrom, med njimi Kristjanu Sardoču iz Prečnika in Majdi Kult iz Lokve, pomagali mladi kuharji zavoda Ad formandum. Med prvimi obiskovalci sejma je bilo lepo videti mlade obraze dijakov četrtih letnikov liceja France Prešeren, ki jim je oleolog Alberto Grimeli v Oljčnem baru pomagal spoznati skrivnosti degu-stacije oljčnega olja. Spremljal jih je tudi Walter Godina in ob tem poudaril, da Pokrajina posveča mladim posebno pozornost, ker so »naša prihodnost tudi kot potrošniki, zato jih je pomembno vzgajati v smeri zdrave prehrane in spoznavanja pristnih proizvodov«. Na sejmu so med razstavljavci tudi letos praktično vsi naši oljkarji, tisti, ki so združeni pod znamko Tergeste DOP pa se pripravljajo na bližnjo ustanovitev istoimenskega konzorcija. Vlasta Bernard SEJMI - Olio Capitale 2011 Program sejemskih dogodkov in degustacij TRST - Danes in jutrise bodo na sejmu zvrstili naslednji dogodki: Sobota, 19. marca v kuharski šoli Emilia Cuka - 12.00 Tisk v kuhinji - regionalni recepti v interpretaciji novinarjev (med njimi bo tudi naš odgovorni urednik Dušan Udovič); - 13.30 predstavitev tipičnih proizvodov tržaške pokrajine; - 14.15 3 čokoldani bomboni, 3 barve, 3 okusi; - 15.00 predstavitev tipičnih kraških proizvodov (kraški ječmen gostilne Guštin iz Zgonika); - 15.45 Molise se predstavlja s »fusili alla molisana«; - 16.30 Ligurija se predstavlja s krožnikom »trofie al pesto« restvracije Ai Fiori; - 17.10 - 19.00 vodena degustacija olj na tekmovanju Olio Capitale; v dvorani srečanj - 10.00 pogovor Vidni in nevidni stroški oljčnega olja - od gojenja oljk do steklenice; - 11.30 - 12.30 predstavitev tipičnih proizvodov in olja iz Molizeja; - 16.30 - 18. pogovor Cene olja - zakaj so ekstra deviška izgubila vrednost na prodajni polici? Nedelja, 20. marca - 12.00 predstavitev tipičnih proizvodov tržaške pokrajine; - 12.45 predstavitev FJK s »la pasta e fasoi«; - 13.30 predstavitev Sardinije s krožnikom »gnocchetti alla sarda«; - 14.15 predstavitev Kalabrije z »macche-roncini nduia«; - 15.00 predstavitev Veneta z »bigoli in salsa«; - 15.45 predstavitev Apulije z »orecchiet-te con le cime di rapa«; - 16.30 predstavitev Umbrije z »bucatini alla maniera di Cascia«; - 17.10 - 19. vodena degustacija olj na tekmovanju Olio Capitale. Razglasitev zmagovalcev Olio Capitale bo na vrsti v ponedeljek ob 12. uri. SDGZ - 26. marca na sejmišču V Vidmu poslovna srečanja podjetij iz severne Italije, Slovenije in Avstrije TRST - Obrtno združenje Confartigianato iz Vidma organizira v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ) pobudo Matching day, ki bo potekala na videmskem sejmišču v soboto, 26. marca. Prejšnje izvedbe se je udeležilo več kot 130 podjetij, ki so izvedla čez 800 medsebojnih srečanj. Letošnje izvedbe se bodo udeležila podjetja iz severne Italije, Slovenije in Avstrije. Srečanje je namenjeno sektorjem proizvodov in storitev za dom (gradbeništvo, inštalacije, zaključna dela v gradbeništvu, materiali, pohištvo, storitve), kovinarstva in informatike. Kotizacija (v ceno je vključeno tudi kosilo) znaša: - za podjetja, ki so včlanjena v sistem Confartigianato ali v SDGZ in za slovenska in tuja podjetja 120 evrov (100 + DDV); - za ostala italijanska podjetja 144 evrov (120 + DDV). Interesenti se lahko prijavijo s spletnim obrazce, ki ga lahko naložijo s spletnega naslova www.matchingday.it. Dodatne informacije so na voljo v uradih SDGZ (info@sdgz.it, tel. +39 040 6724823). Rok za vložitev obrazca EAS se izteče 31. marca TRST - Agencija za dohodke FJK opozarja, da je treba do 31. marca oddati obrazec EAS, ki se ga poslužujejo zasebne nekomercialne ustanove oz. združenja. Ta imajo namreč pravico do olajšanih davčnih režimov tako za davke na dohodek kot za DDV. Rok za oddajo obrazcev je bil podaljšan z zakonskim dekretom omnibus (t.i. milleproroge). EVRO 1,4130 $ +0,09 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. marca 2011 valute evro (povprečni tečaj) 18.3. 17.3. ameriški dolar japonski jen 1,4130 114,68 1,4004 110,42 ruski rubel 40,0900 9,2076 40,0900 62,9430 danska krona 7,4586 7,4587 0,86740 švedska krona 8,9065 8,9790 7,8985 češka krona 24,388 24,396 1,2625 estonska krona 15,6466 15,6466 273,74 poljski zlot 4,0588 4,0790 1,3808 avstralski dolar 1,4240 1,4066 romunski lev 4,1705 3,4528 4,1800 3,4528 latvijski lats 0,7070 2,3584 0,7070 2,3367 islandska krona 290,00 2,2303 290,00 hrvaška kuna 7,3800 7,3763 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 18. marca 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25350 0,30900 0,46000 0,13667 0,17833 0,24667 0,887 1,170 1,477 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.163,52 € +326,53 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 18. marca 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,90 INITEDIII IDr»DA 1 1 n +0,42 +2 99 KRKA 11IKA KOPER 61,00 13 20 +2,33 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 180,00 +10,97 -1 95 TELEKOM SLOVENIJE 226,00 79,00 -3,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,50 AERODROM LJUBLJANA 16,35 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn +8,75 +0,93 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,98 - ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 5,00 10,08 -1,51 KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 15 20 - PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 13,60 +4,62 PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 7,30 24,29 315 00 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 64,00 175 00 +4,63 +4,49 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 105,10 16,30 -2,78 +0,10 -0,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 18. marca 2011 +°,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,084 94 15 8 -0,55 -0,90 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,32 +0,64 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,92 2,87 -1,12 +0,14 EDISON ENEL ENI 0,80 4,08 16 73 +0,82 -0,54 FIAT FINMECCANICA 6,01 -0,30 -0,33 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,69 14,73 +2,00 +1,31 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,20 12 92 +2,90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,46 +2,30 +0,70 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,42 7,18 +0,09 +0,14 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,6 5,93 1453 +4,00 +2,15 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,39 +2,76 +2,47 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,75 8,54 1 06 +0,54 +2,77 TENARIS TERNA 15,99 +0,06 +0 19 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,23 0,07 -1,63 UNICREDIT 6,95 1,72 +0,94 +0,41 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 101,34 $ +0,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. marca 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 816,74 +2,48 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.260,72 1.092,33 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.020,71 +0,93 -0,09 Beiex i5, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 760,04 311,27 1.789,37 +0,12 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.611,56 +0,54 +0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.858,52 2.221,07 +0,71 -0,19 S&P 500, New York 1.279,21 +0,43 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.279,69 6.664,40 5.969,11 +1,55 +0,11 +1,75 CAC 40, Pariz 3.386,21 +2,43 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.735,00 1.211,3 2.948,43 -0,85 +0,37 -0,70 Nikkei, Tokio 9.206,75 +2,72 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.043,49 2.909,40 -1,04 +0,42 Sensex, Mubaj 17.878,81 -1,49 Sobota, 19. marca 2011 VREME Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKA OBČINA IN POKRAJINA - Predstavitev koalicijskim partnerjem Antonione in Ret uradno kandidata Ljudstva svobode Poziv Severni ligi, naj pristopi k desnosredinski koaliciji na občinskih volitvah Ljudstvo svobode je včeraj svojim koalicijskim partnerjem uradno predstavilo kandidaturi poslanca Roberta Antonione-ja za tržaškega župana in devinsko-nabre-žinskega župana Giorgia Reta za predsednika tržaške pokrajine. Kandidaturi je predstavil deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo, seje so se ob Pie-ru Tononiju, namestniku tržaške pokrajinske koordinatorke stranke Sandre Savi-no, udeležili še deželni svetnik in pokrajinski koordinator UDC Edoardo Sasco, tržaški poslanec Bodočnosti in svobode Roberto Menia in pokrajinski koordinator te stranke Michele Lobianco, pokrajinski tajnik Severne lige, poslanec Massimiliano Fedriga in deželni poslanec Stranke upokojencev Luigi Ferrone. Koalicijski partnerji so vzeli na znanje kandidaturi, z imenovanjem obeh kandidatov se je v mnogočem razjasnil predvolilni položaj v desnosredinski koaliciji. Zastavilo pa se je novo vprašanje: ali bodo partnerji sodelovali z Ljudstvom svobode v skupni volilni koaliciji, to je pod znakom Berlusconijeve liste, ali pa samostojno. V tej zvezi bo verjetno odločilno, kar bo sklenila Severna liga. Ta je - po dolgotrajnem obotavljanju Ljudstva svobode UPRAVE - Podpis Posodobili bodo škedenjsko čistilno napravo V sinji dvorani tržaškega županstva so predstavili nov programski dogovor o prilagoditvi in okrepitvi ške-denjske čistilne naprave za predelavo odpadnih voda. Dogovor so pripravili in podpisali Dežela FJK, Pokrajina in Občina Trst, optimalno ozemeljsko območje ATO (ustanova, katere članice so vse občine v pokrajini) in Pristaniška oblast. Vsebino dogovora so opisali tržaški župan Roberto Dipiazza, občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia in predstavnik podjetja AcegasAps Enrico Altran. Posodobitev čistilne naprave je nujna, saj jo je treba (z nekajletno zamudo) prilagoditi evropskim predpisom in napovedanemu deželnemu načrtu za zaščito vode. Škedenjsko napravo so obnovili v 90. letih, ko so zgradili podvodno cev za izlivanje v odprto morje, nato pa so izboljšali tehnično plat predelave voda. Marca 2009 so podpisali prvi programski dogovor, podjetje Ace-gasAps pa je izdelalo predhodni načrt obnovitvenih del. Prejšnji teden je tržaški župan sklical sestanek, na katerem je bila izpostavljena potreba po novem dogovoru za sprejem urbanistične variante, ki bi omogočila širitev čistilne naprave. Dogovor predvideva tako varianto št. 121 k tržaškemu regulacijskemu načrtu: 30.000 kv. metrov obsežno območje v lesnem pristanišču bo po novem namenjeno tehnološkim napravam in ne več pristaniškemu prometu. Besedilo bo moral v teku 30 dni odobriti še tržaški občinski svet. Obnovitvena dela naj bi se začela oktobra in trajala 20 mesecev, stroški bodo v celoti znašali 50 milijonov evrov. Dežela bo za 20 let dodelila letni prispevek 700 tisoč evrov, tudi z evropskimi sredstvi, Pokrajina bo odštela osem milijonov evrov, Pristaniška oblast pa je dala na razpolago zemljišče. Odbornik Rovis je zagotovil, da za obnovo ne bo potrebno povišati tarif, čistilno napravo v Barkovljah pa bodo postopno zaprli. Roberto Antonione kroma pri izbiri županskega kandidata - že napovedala samostojno župansko kandidaturo poslanca Massimiliana Fedrige. Ostale desnosredinske sile so včeraj ponovile poziv Bossijevi stranki, naj pristopi k skupni volilni koaliciji. Predstavnik Severne lige je menil, da bo moralo vodstvo stranke zadevo še oceniti in presoditi. Bossijeva stranka je v preteklih dneh dala vedeti, da bi lahko sodelovala pri volilni koaliciji z Ljudstvom svobode, a brez soudeležbe sredinske UDC in Finijeve Bodočnosti in svobode, ker naj bi nasprotovali federalizmu. Veto Bossijeve stranke ni sredinski UDC prav nič všeč. Edoardo Sasco je po včerajšnjem srečanju izjavil, da je veto nerazumljiv in nesprejemljiv. Fe- drigo je pozval, »naj ne nateguje vrvi, da se ne bi strgala.« UDC namreč že sodeluje s Severno ligo v koaliciji, ki podpira Tondo-vo deželno vlado. Ko bi Liga vztrajala pri svojem, bi morali »preveriti koalicijo«, je med vrsticami namignil Sasco. Predstavnik UDC je pozitivno ocenil kandidaturi Antonioneja in Reta za tržaškega župana oziroma predsednika tržaške pokrajine. Oba sta imela doslej dober odnos do slovenske skupnosti, UDC si bo prizadevala, da bosta v volilni program vključila tudi posege za kraško območje, je napovedal Edoardo Sasco, ki je izrecno poudaril, da je sredinska stranka pozorna na vprašanja slovenske skupnosti, ker so med njenimi člani tudi številni Slovenci. Z »rimskim imenovanjem« Anto-nioneja za tržaškega župana je odpadla »domača« kandidatura Piera Tononija, ki jo je pokrajinsko vodstvo stranke podprlo ple-biscitarno. Deželni koordinator Berlusco-nijeve stranke Isidoro Gottardo je ponudil Tononiju mesto nosilca liste Ljudstva svobode na tržaških občinskih volitvah. Tononi bo v prihodnjih dneh odločil, ali bo na povabilo pristal, ali ne. Pristal je na »rimsko kandidaturo« tekmeca Antonioneja, ker pač tako določa statut Ljudstva svobode. Giorgio Ret kroma Ima pa pokrajinsko vodstvo Ljudstvo svobode prav v strankinem statutu drugo močno »orožje.« Njemu je poverjena sestava kandidatne liste, to je izbire kandidatov za bodoče občinske svetnike. Jasno je, da bo pokrajinsko vodstvo pod taktirko senatorja Giulia Cam-berja izbrala tiste kandidate, ki mu najbolj prijajo. Kandidatno listo bo sestavljalo 40 kandidatov. Po strankinem statutu je rimskemu vodstvu dana možnost, da vanjo le minimalno poseže, ta poseg ne sme preseči 5 odstotkov, kar dejansko pomeni, da bi Antonione morebiti »izprosil« v Rimu le dve mesti na kandidatni listi. M.K. APrimorski ~ dnevnik Cosolini v Ulici delle Torri Roberto Cosolini, kandidat leve sredine za tržaškega župana, nadaljuje svoje obiske po tržaških mestnih četrtih. Danes bo na vrsti mestno središče, kandidat se bo z občani srečal od 9.30 do 12.30 v Ul. delle Torri. Potni list na spletu Tržaška kvestura beleži pozitivne podatke v zvezi s spletnimi postopki za izdajo potnih listov. Spletne rezervacije je kvestura uvedla 18. novembra lani, odziv občanov pa je bil zelo dober. Postopek je dosegljiv na spletni strani www.passaportonline.polizia-distato.it. Okence na kvesturi pa je odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure. Popoldansko odprtje (v ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure) je namenjeno izključno prosilcem s spletno rezervacijo in občanom, ki morajo dvigniti potni list ali potrdilo za mladoletne. Kvestura obvešča, da bosta okenci uradov za potne liste in imigra-cijo v četrtek, 24. marca popoldne zaprti. Iščejo strojnika V petek, 25. marca ob 9. uri bodo na sedežu tržaške pristaniške kapitanije (urad za ladijsko opremo - ufficio armamento e spedizioni) izbrali strojnika s potrdilom poklicnega pomorskega motorista, ki se bo vkrcal na motorni ribiški čoln Nuova Rachele. PRIMORSKI DNEVNIK - Naboj med pošto Solidarnostne izjave zaradi grozilne kuverte Po četrtkovem neljubem dogodku, ko se je v poštnem nabiralniku Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi med 9. in 10. uro znašla kuverta z nabojem za pištolo devetmilimetrskega kalibra, smo prejeli več solidarnostnih klicev in izjav. Oglasili so se goriški župan Ettore Romoli, deželni svetnik Igor Gabrovec (SSk) in deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, dogodek je obsodil tudi tržaški spletni medij Bora.la. Deželni novinarski sindikat As-sostampa je v tiskovnem sporočilu izpostavil, da gre za sramotno dejanje, ki ne bo prestrašilo osebja Primorskega dnevnika, »časopisa, ki od leta 1945 odigrava zelo pomembno vlogo na območju severovzhodne meje«. Zaskrbljenost nad dogodkom je izrazil tudi generalni tajnik vsedržavnega italijanskega novinarskega sindikata FNSI Franco Siddi, ki je v svoji noti za tisk poudaril, da je Primorski dnevnik »spoštovan glas svobode in omikanega sožitja«. Pred dnevi je podobno grozilno kuverto z nabojem prejel tudi volilni odbor levosredinskega kandidata za tržaškega župana Roberta Cosolinija. Tovrstnih dejanj je bilo v Trstu (in na sedežu Primorskega dnevnika) v preteklih letih že veliko. BOŽJE POLJE - Danes poimenovanje Dom Karla Kalca Po njem bo poimenovan zgodovinski dom skupnosti Izvir Na Božjem polju bodo danes svečano poimenovali prvotni dom skupnosti Izvir, nekdanje skupnosti Družina-Opčine, po njenem ustanovitelju Karlu Kalcu. Slovesnost se bo začela ob 16. uri, na pročelju doma bodo odkrili tablo v spomin na Karla Kalca, ki je bil tudi podpredsednik skupnosti. Med drugim se je bodo ob sedanjih gostih novega doma, osebju in vodstvu skupnosti Izvir s predsednikom Ferdinandom Cassagom in ravnateljico Danielo Czerny na čelu, udeležili tudi deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti in tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Grilli, zapel pa bo moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela. OKOLJE - Včeraj srečanje z ogledom videa Dariborja Zupana o različnih načinih uplinjevanja Kopenski in morski uplinjevalniki so zastareli Danes uplinjevalni postopek poteka kar na ladjah Srečanje v dvorani Tessitori sta priredili organizacija Legambiente in svetniška skupina Mavrične levice v deželnem svetu FJK Poleg kopenskih in morskih uplinje-valnikov obstajajo danes sodobnejše, varnejše in tudi cenejše oblike dostave plina, družba Gas Natural, ki želi zgraditi uplinjevalnik pri Žavljah, pa doslej ni uspela prepričljivo odgovoriti na postavljena vprašanja. To je sporočilo včerajšnjega popoldanskega srečanja v dvorani Tessitori v Trstu, ki sta ga priredili okoljevarstvena organizacija Legambiente in svetniška skupina Mavrične levice v deželnem svetu. V ospredju včerajšnjega srečanja je bil video Dariborja Zupana, nekdanjega ravnatelja tehničnega zavoda Žige Zoisa in direktorja tržaškega krožka organizacije Legambiente Verdeazzurro, ki je po mnenju načelnika skupine Mavrične levice Igorja Kocijančiča izredno aktualen prav danes. V videu so obrati na kopnem oz. sredi morja označeni za zastarele, saj danes obstajajo novejši načini preskrbe s plinom: enega predstavljajo t.i. uplinjevalne ladje, ki so zasidrane daleč od obale in ki snov, črpano iz tankerjev, same uplinijo in pošljejo na kopno. Še bolj napredna pa je tehnologija EBRV (Energy Bridge Regasification Vessel), na podlagi katere steče postopek uplinjevanja in pošiljanja plina že na tankerju samem. V prispevku so predstavljeni tudi glavni ugovori gradnji kopenskega uplinjevalnika, od bližine drugih industrijskih obratov do ohlajanja in sterilizacije vode in le delne sanacije onesnaženega območja, na katerem naj bi gradili obrat. Predsednik krožka Legambiente Ver-deazzurro Lino Santoro pa je bil zelo razočaran nad tem, kako so se javne uprave, predvsem Pokrajina Trst, lotile vprašanja. Pri tem je opozoril na pomanjkljive odgovore družbe Gas Natural na vprašanja, ki jih je postavila delovna skupina izvedencev, ki jo je oblikovala Pokrajina, npr. glede obsega varnostne razdalje od obrata (španska družba omenja okoli sto metrov, medtem ko je pri drugih obratih preko dva kilometra), dalje glede različnega pritiska v plinskih rezervoarjih (pri Gas Natural zaupajo v varnostne postopke in ne verjamejo v možnost nesreče) in morebitne sprostitve plinskega oblaka (za družbo ne bi imel lastnosti utekočinjenega plina, ki je zelo vnetljiv). Na srečanjih, je tudi opozoril Santoro, so okoljevarstvenikom v bistvu preprečili, da bi govorili. (iž) Z leve: Zupan, Santoro in Kocijančič na včerajšnjem srečanju kroma 8 Sobota, 19. marca 2011 TRST / GROPADA - Načrt v okviru čezmejnega projekta Kras-Carso Štirna bo postala muzej Štirna Ciganka (letnik 1862) bo preurejena v muzej o vodi na Krasu V notranjosti razstava o vodnih virih, kalih, presihajočih jezerih in toku Timave COL - Danes Ob vznožju Tabra bo tekla Pot pesnikov Tam, kjer so stari Gropajci desetletja zbirali dragoceno vodo, bo v kratkem nastal muzej vode. Štirno Ciganko na koncu vasi bodo preoblikovali v dvonadstropno razstavno-dokumentarno strukturo, ki bo pričala o pozornosti, namenjeni vodi. Zamisel se je porodila domačinu, predsedniku vzhodnokraškega rajonskega sveta Marku Milkoviču že pred kakim desetletjem. Štirna Ciganka je dalj časa samevala, ljudje so začeli vanjo metati odpadke, obstajala je nevarnost, da jo bo zob časa razžrl. Vključitev projekta za obnovo štirne v strateški čezmejni projekt Kras-Carso je Ciganki ponudila rešitev in novo rojstvo v obliki muzeja o vodi. Načrt je že pripravljen. Osem metrov globoka in v premeru dobrih sedem metrov širok vodnjak bo postal dvonadstropna podzemska razstavna in dokumentacijska struktura. Vanjo bosta vodili stopnišči, ki ju bodo zgradili ob bokih štirne in se bosta pogreznili do srede votline. Pot bo skozi dve novi odprtini peljala v notranjost, ki bo prirejena za nove muzejske potrebe. Tu bo stalna razstava o vodi in vodnih virih na Krasu, ki so bili predvsem pred gradnjo vodovodov zelo dragoceni za življenje na tem kamnitem svetu. Obenem bo tu razstava o geologiji Krasa, o kalih, presihajočih jezerih, o podvodnem toku Timave. Obiskovalci bodo tudi izvedeli, kako si je kraški človek v preteklosti zagotavljal vodne vire, od kapnic do zbiralnikov in vodnjakov, posebna pozornost pa bo posvečena tudi gradnji vodovodov v avstrijskih časih. Okrog štirne bodo izkopali širši zaprt prostor, vedno za razstavne dejavnosti. Svetloba bo vanj pronicala skozi pet okenj, podobno kot pronica luč v štirno preko kamnite odprtine. Po pripravi načrta bo sedaj na vrsti oddaja del v zakup, To naj bi bilo izvedeno v teku maja, tako naj bi dela stekla v drugi polovici tega leta. Skupno naj bi stala 190 tisoč evrov, kolikor je bilo predvideno v čezmejnem projektu Kras-Carso iz evropskega programa Italija-Slivenija 2007-2013. Dokončali naj bi jih prihodnje leto, to je točno 150 let potem, ko je bila štirna Ciganka zgrajena, kot spominja v kamnu vklesana letnica 1862. M.K. Odtisi narave drevi v Bambičevi galeriji V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) na Opčinah bodo drevi ob 20.30 odprli likovno razstavo Tatjane Capuder Vidmar »Odtisi narave«. Umetnico bo predstavila likovna kritičarka Jasna Merku. Vidmarjeva, za katero nista bistvena spektakularnost ali količina umetniške produkcije, temveč njena trajna kakovost, je študirala arheologijo na Filozofski fakulteti in arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Izpopolnjevala se je v Londonu na Architectural Association School of Architecture Razstava bo odprta do 13. aprila, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. Zgoraj načrt o preureditvi štirne Ciganka, spodaj s kamni obokana notranjost štirne foto milkovič Pod Tabrom, najbolj prepoznavno lokacijo repentabrske občine, bodo danes odprli didaktično in naravoslovno pot, poimenovano Pot pesnikov na Krasu - Sientiero dei poeti sul Carso. Praznik bo tudi uvod v praznovanja ob tisoč stoti obletnici prve pismene omembe Tabra. Kot nam je pojasnil župan Marko Pisani, je Občina Re-pentabor sprehajalno pot, ki teče ob vznožju Tabra, preuredila v sklopu Lokalnega akcijskega načrta (LAN-PAL). Koordinirala ga je Pokrajina Trst, ki je v ta namen namenila okrog 100.000 evrov, s katerimi je Občina Re-pentabor postavila tri doprsne kipe Srečku Kosoveli, Igu Grudnu in Umbertu Sabi, a tudi utrdila del cestišča, ki je začel popuščati. Zbirališče je danes predvideno ob 17. uri na Poklonu (za restavracijo Furlan), od koder se bodo udeleženci sprehodili po sprehajalni didaktični poti. Simbolični trak naj bi prerezala pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Ob odkritju vsakega kipa bodo nastopili domači ustvarjalci, pevski zbori in šolarji. Skupaj bodo počastili pesnike, ki so opevali Kras, obenem pa tudi svetovni dan poezije, ki ga na pobudo organizacije Unesco praznujemo 21. marca. (pd) PRIMORSKA POJE - Jutri V Dolini koncert Da bi bila lepa ura Nadaljuje se niz koncertov v sklopu zborovske revije Primorska poje, ki je letos uspešno dosegla svojo 42. izvedbo. Organizatorji revije so od prve izvedbe Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Jutrišnji koncert z naslovom Da bi bila lepa ura se bo začel ob 17. uri v društvenih prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini, v rojstni vasi skladatelja in zborovodje Ignacija Ote ob njegovi 10-letnici smrti in 80-le-tnici rojstva. Predstavilo se nam bo 8 zborov, in sicer Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda (vodi Mojca Lepej), Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra (vodi Mojca Le-pej), MoVs Kantadore iz Gračišča, ŽePz Ivan Grbec iz Šked-nja (vodi Marjetka Popovski), Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije (vodi Aleš Magagne), KUD Vokalna skupina Drežnica iz Kobarida (vodi Martina Rakušček), MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra (vodi Massimo Devitor). Slednji je edini predstavnik deželnega združenja pevskih zborov USCI, ki nastopa na letošnji reviji. Prihaja iz vasi Farra d'Isonzo v goriški pokrajini in deluje že od leta 1994. Leta 2010 je izšla tudi njihova zgoščenka z naslovom »Soča poje - Isonzo canta«, ki združuje priredbe krajevnih ljudskih pesmi. Nekatere izmed teh bodo zapeli tudi na dolinskem koncertu. Ostali nastopajoči prihajajo iz celotnega območja Primorske - od Kopra do Kobarida - in zapeli nam bodo vrsto slovenskih ljudskih pesmi iz tega in tudi širšega slovenskega prostora. Izbor pesmi je živahen in bo gotovo za poslušalce zanimiv in sproščujoč. Nekatere skupine bodo nastopile v narodnih nošah, ki so jih same sešile. Koncert je nastal v sodelovanju med SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik, ki je na reviji Primorska poje nastopil 4. marca v Gradu Dobrovo in ki bo letos izdal novo zgoščenko. ŠOLSTVO - Predavanja na OŠ Franceta Bevka na Opčinah Problem nasilja v šoli Strokovnjakinja Doroteja Lešnik Mugnaioni je oz. bo predavala učiteljem in staršem Predavanja potekajo ob podpori slovenskega ministrstva za šolstvo in v koordinaciji Zavoda Republike Slovenije za šolstvo kroma V prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah potekajo predavanja za učiteljski zbor in starše otrok, ki obiskujejo osnovne šole in vrtce openskega didaktičnega ravnateljstva v okviru strokovnega izobraževanja, ki se na slovenskih šolah v Italiji izvaja med šolskim letom. Predavanja, ki so se začela v tekočem in bodo na sporedu tudi v prihodnjem tednu, podpira slovensko ministrstvo za šolstvo, koordinira pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo - konkretno pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni v sodelovanju z učiteljicami-ko- ordinatorkami na posameznih ravnateljstvih. Tako je že v ponedeljek na openski šoli Bevk potekal prvi del predavanja strokovnjakinje iz Republike Slovenije Doroteje Lešnik Mugnaioni na temo Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli, ki jo slovenski šolniki v Italiji dobro poznajo, saj je že nekajkrat predavala v okviru vsakoletnih seminarjev zanje. Mugnaionijeva bo drugi del svojega predavanja za učno osebje podala prihodnji ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri vedno na OŠ Bevk. Dan pozneje, v torek, 22. marca, pa bo vedno tam ob 17. uri predavala tudi za starše. / TRST Četrtek, 17. marca 2011 9 30-LETNICA ODPRTE MEJE - Včeraj protagonisti najmlajši Vreme jo je zagodlo: program zaživel v gledališču Otroci iz vrtca so čarali, osnovnošolci in srednješolci pa so se izkazali v petju, plesu in recitiranju Vreme jo je včeraj pošteno zagodlo otrokom, ki so bili ob 30-letnici Odprte meje namenjeni na pohod v Botač. Sivi oblaki niso v jutranjih urah kazali nič dobrega, tako da so se organizatorji odločili, da bo pohod odpadel, pripravljeni program pa vseeno zaživel v gledališču Prešeren v Boljuncu. Prvi so prišli na svoj račun malčki iz slovenskih in italijanskih vrtcev dolinske občine, ki so se zabavali v družbi čarodeja Rom pom poma in njegovih pisanih rutic ter golobov. Tudi sami so se preizkusili v čaranju, naposled pa se izkazali še v petju. Na oder so nato stopili osnovnošolci občin Dolina in Hrpelje-Kozina, ki so poskrbeli za res prikupen dopoldan v znamenju petja, recitiranja, plesanja, igranja na flavto in harmoniko. Nazadnje so nastopili še učenci nižje srednje šole Simona Gregorčiča z recitalom o miru in sožitju ob 150-letnici združitve Italije, pri čemer jim je na pomoč priskočila gledališka šola Studio Art. Vsi udeleženci so prejeli v dar rumene kapice, civilna zaščita pa jim je v imenu dolinske občine delila topel čaj in krofe. Sledilo je nagrajevanje najboljših likovnih in literarnih izdelkov natečaja Potprijateljstva skozi mavrico odprte meje. Za svoje likovne izdelke so bili nagrajeni: I.katego-rija - vrtci: 3. mesto Sara Prodan, 2. Simone Insinga, 1. Letizia Cimarosti; II. kategorija -1. in 2. razred OŠ: 3. Thomas Žerjal, 2. Živa Dodič, 1. Leonardo Robba; III. kategorija - 3. in 4. razred: 3. Metka Žerjal, 2. Matteo Buri, 1. Jana Salvi; IV. kategorija - 5. razred in srednja šola: 3. Tilen Gerlica, 2. Anže Ceglar, 1. Nicole Maiorano; V. kategorija - skupni izdelki: 3. Giada in Giacomo, 2. tretji razred šole Venturini, 1. drugi razred šole Venturni. Glede literarnih izdelkov pa tako: I. kategorija - poezija: 3. Simone Rivela, 2. Tihana Stricca, 1. Metka Žerjal, I. kategorija - proza: 3. Emma Riccobon, 2. Simone Genzo, 1. Valentina Livieri in Katja Biekar, II. kategorija - srednje šole, proza: 3. Luca Giacomini, 2. Daniele Fonda, 1. Alice Jez. Praznika sta se udeležila župana Doline in Hrpelje-Kozina ter predstavniki vseh didaktičnih ravnateljstev, ki so se udeležili natečaja (Dolina, NSŠ Gregorčič, zavod Roli ter ravnateljici OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje-Kozina in OŠ Oskarja Kavčiča Škofije). Direktorica Siota Ulrike Andres je ob pomembni obletnici sodelujočim šolam dodelila denarni prispevek, mali zmagovalci pa so prejeli darila Rezervata Doline Glinščice - skodelice, svinčnike, peresa, majčke in knjige. Radoživo mlado občinstvo je povsem preplavilo gledališče v Boljuncu kroma Jutri pohod do Botača in slovesnost na Beki Višek praznovanj 30-letnice Odprte meje bo seveda jutri. Pohodniki bodo izpred Sprejemnega centra naravnega rezervata Doline Glinščice (pri gledališču) v Boljuncu štartali ob 10. uri, tisti s slovenske strani pa se bodo na pot podali ob isti uri izpred karavle na Be-ki. Okrog 11. ure se bodo srečali v Bo-taču, kjer si bosta župana Občine Hrpelje-Kozina in Dolina prijateljsko segla v roko. Po priložnostnem programu in nastopu godbe na pihala Breg pa bo druščina pohodnikov nadaljevala proti Beki, kjer bo ob 13. uri kulturni program. Slavnostna govornica bo slovenska evropska poslanka Tanja Fa-jon, kulturni program pa bo oblikovala srčna pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Opozoriti velja, da si bo pred odhodom iz Boljunca v gledališču mogoče ogledati razstavo likovnih del naših malčkov. TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na kavi s slovenskim pisateljem in režiserjem Tonetom Frelihom Slaba kriminalna zgodba je tista, v kateri se na koncu ne najde morilca V žarišču sredinega srečanja v Tržaški knjigarni je bil slovenski kriminalni žanr, dogodek pa je bil uokvirjen v niz srečanj Na kavi s knjigo. Gost tokratnega jutranjega klepeta je bil slovenski pisatelj in režiser Tone Frelih, sicer avtor večjih romanov, mnogih knjig o filmu ter večjih radijskih iger. Pogovor je vodila Martina Repinc, ki je gostu postavila vrsto zanimivih vprašanj. Redni obiskovalci in obiskovalke sredinih srečanj so včeraj izvedeli veliko o Frelihovem kriminalnem romanu Usodna laž, ki je le prvi roman iz zbirke umorov. Avtor nam je zaupal, da bo v naslednjih tednih v tiskarno šel roman Truplo obpro-gi, tretji roman pa je še v računalniku. Izvedeli smo, da ima kriminalni roman Usodna laž vse značilnosti žanra: napeto zgodbo, ki jo priletni kriminalistični inšpektor Cene Dornik s svojo ekipo lušči iz zapletov, ima zločin, žrtev in morilca. V fabuli, postavljeni v sodobno slovensko okolje, bralci brez težav prepoznajo »zdajšnje« probleme svojega okolja, zato se v pripoved brez težav vživijo. Junaki romana so vzeti iz našega življenjskega okolja, je povedal Frelih, ki je tudi povedal, da je strasten bralec kriminalnih romanov, tudi tistih od Vei-ta Heinichena in Sergeja Verča, zelo ljubi pa so mu tudi romani Andree Camillerija o komisarju Montalbanu. Voditeljica srečanja je avtorja vprašala, kaj meni o tem žanru, ali je res kriminalni žanr večkrat podcenjen, zanimalo pa jo je tudi, če je tovrstna tuja literatura boljša. Na to vprašanje je gost odgovoril, da se kriminalke ponavadi berejo kot počitniško branje, dodal pa je tudi, da je kvaliteta slovenske kriminalke vsaj tako dobra kot kvaliteta tujih kriminalk. Res pa je, da ta žanr zelo rad pade v kliše-je, je menil Frelih in pohvalil dejstvo, da Slovenci ne pišejo po klišejih. Slovenska kriminalna zgodba je realna S Tonetom Frelihom se je v knjigarni pogovarjala Martina Repinc kroma zgodba, je dejal včerajšnji gost, ki je v nadaljevanju analiziral strukturo svojih kriminalk. Tema romana mora biti nekaj, kar se da sodno preganjati, je razložil avtor, začetni zločin pa naj bi se zgodil v preteklosti, dober kriminalni roman pa se mora tudi zaključiti; slaba kriminalka je namreč tista, v kateri se ne najde morilca, je še povedal avtor, ki meni, da mora kriminalni roman na bralca imeti katarzičen vpliv. In kot se za kriminalni žanr spodobi, kriminalisti tudi v Frelihovem romanu po burnih pripetljajih v razpletu uspešno rešijo primer in kot zagotovi inšpektor Dornik, morilca dolgo ne bo na spregled. Več o vsebini romana Usodna laž nam Frelih ni zaupal, povedal je le, da so tema tega romana mamila, v drugem romanu se bo vse vrtelo okrog ropa banke, v tretji knjigi pa bo inšpektor reševal primer gospodarskega kriminala. Gre torej za aktualne teme, ki so tudi lokalno obarvane, saj se vse dogaja v Ljubljani, je razložil govornik in poudaril, da je posebna značilnost njegovega pisanja tudi dejstvo, da zelo natančno opisuje vse detajle. Za vse tiste, ki so ljubitelji tega žanra in ki bi radi izvedeli več o slovenskih kriminalkah, naj povemo, da je knjiga Toneta Freliha tudi na knjižni polici Tržaške knjigarne. (sč) Nastop zbora Tomaž Tozon & Viribus Unitis Zborovska glasba je na Opčinah vedno dobrodošla; prejšnji teden so pri društvu Vesela pomlad gostili mlade pevce otroškega in mladinskega zbora glasbenih šol iz Kopra in Izole, danes pa bo že na vrsti novo gostovanje (tokrat v organizaciji župnije v sodelovanju Zveze cerkvenih pevskih zborov) mešanega in moškega zbora sv. Jernej. Gost koncertnega večera, ki se bo pričel ob 20.uri, bo pevski zbor Tomaž Tozon & Viribus Unitis iz Ljubljane. Novoustanovljeni zbor deluje od leta 2010 kot naslednik moškega zbora Glasbene matice Ljubljana. Prvo ime je dobil po zborovodji, drugo pa zaradi zasedbe oz. združenih moči pevcev iz raznih krajev Slovenije in iz Trsta. Ravno slednja povezava je bila povod za gostovanje v župnijski cerkvi na Opčinah, kjer bodo pevci izvedli program sakralnih pesmi iz pravoslavnega in katoliškega bogoslužja iz slovenske in tuje literature od baroka do sodobnosti. Zbor nastopa prvič na Tržaškem. Zanimiv slaščičarski tečaj na Opčinah SKD Tabor pripravlja slaščičarski tečaj, ki ga bo vodil Naser Gashi, strokovno usposobljeni slaščičar, ki je odraščal v Franciji, v Parizu pa obiskoval višjo slaščičarsko šolo. Delal je v najboljših restavracijah v Parizu, ki so bile specializirane za francoske gastronomske specialitete. Trenutno je edini v Sloveniji z diplomo te ugledne šole. Že 6 let živi v Ljubljani, med drugim oblikuje program sladic nove vrhunske slaščičarne Dulcis Caffe v Ljubljani, ki slovi po slaščicah, narejenih po zadnjih svetovnih smernicah. Vse slaščice so narejene iz prvovrstnih materialov, margarine sploh ne uporablja, samo maslo in vedno tudi sveže po možnosti ekološko sadje. Za kreme ne uporablja že pripravljenih praškov, sicer pa prireja recepte po svojem okusu. »Če si dober kuhar ali slaščičar neprestano ustvarjaš in si neke vrste umetnik,« meni Gashi. V Ljubljani prireja tečaje tako za strokovnjake kot za ljubitelje, nič jih ne oglaša, udeleženci ga kar sami poiščejo. Na tak način smo ga tudi mi odkrili, zalezovali smo ga po sledeh tort in slaščic (Prestig Ganashe, Opera, kara-melizirane jabolčne torte, francoski croissanti...). Ni kaj, zanimivo bo srečanje z njim v soboto, 26. marca, od 9. do 14. ure na Brdini na Opčinah (prispevek 60€). Še nekaj prostih mest, prijave na tel. 040/211997 (Olga) in 328/3617232 (Silva). (O.L.) Rekordna udeležba na reviji Pesem mladih Ob prejemu prijavnic za letošnjo revijo tržaških otroških in mladinskih zborov Pesem mladih, so se organizatorji Zveze cerkvenih pevskih zborov znašli pred izzivom rekordne izvedbe. Število zborov, ki bi se udeležili spomladanskega pevskega praznika, je bilo namreč tako visoko, da bi samo selekcija lahko omogočila nastop vsem prijavljenim skupinam na enem samem koncertu. Namesto selekcije pa so organizatorji podvojili maratonsko srečanje, ki bo v dveh delih: v nedeljo, 20. marca, od 14. ure na Pomorski postaji v Trstu, kjer bo nastopilo 29 zborov, in nato še 3. aprila v Športnem centru Zarja v Bazovici, kjer bo zapelo ostalih 18 zborov. Med njimi bo več pevcev iz vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol iz Trebč, Škednja, Bazovice, Trsta, Križa, Repna, Lonjerja, Doline, Katinare, Boljunca, Barkovelj, Domja, Milj, Proseka, s Cola in z Op-čin. Temelj otroške pevske dejavnosti pa ostajajo društveni zbori, ki jih bodo zastopale skupine DO-MI-SOL iz Devina, Zvonček iz Repen-tabra, Vigred, Primorec, A.M. Slomšek, SKD Slavec. Zbori so bili vabljeni, da v svoje sporede vključijo slovenske ljudske pesmi. (ROP) 10 Sobota, 19. marca 2011 TRST / OPČINE - Jutri bo v Prosvetnem domu nastopila Saša Pavček Obleci me v poljub Prva dama slovenskega gledališča bo predstavila svojo pesniško zbirko - Spremlja jo glasbeni trio Jutri se bo na Opčinah zgodil pomemben gledališko-glasbeni dogodek. V goste prihaja velika gledališka igralka, pisateljica in zdaj tudi pesnica Saša Pavček, ki bo predstavila svoj pesniški prvenec Obleci me v poljub. To ne bo klasična predstavitev, saj je svoje poezije Pavčkova povezala v ljubezensko-izpovedno zgodbo, s katero bodo pri društvu Tabor tudi obeležili mednarodni dan žena in svetovni dan poezije. Saša Pavček je v svoji bogati in dolgi umetniški karieri nanizala veliko priznanj in nagrad, prvo že v gimnazijskih letih za vlogo Veronike Deseniške na jugoslovanskem festivalu ljubiteljskih gledališč; dvakrat je bila žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju ter leta 2000 dobitnica nagrade Prešernovega sklada, med drugim za vlogo Luče v Tomšičevi monokomediji Bužec on, bužca jaz, s katero je lani poleti nastopila tudi na Opčinah. Zadnja leta je uspešna tudi kot avtorica dramskih besedil in radijskih iger: za radijsko igro Arija je prejela Unescovo nagrado Mir in prijateljstvo narodov na mednarodnem radijskem festivalu v Iranu, nagrado Umberto Saba v Trstu pa za komedijo Al' en al' dva, ki jo je napisala za kolego Aleša Vali-ča, ki je tudi že nastopil na Opčinah. Zbirka Obleci me v poljub je izšla pri založbi Miš decembra 2010, zdaj je že ponatisnjena. Peter Kolšek je v oceni knjige zapisal: »Skoraj vsaka pesem v tej knjigi premore zgodbo. Lahko so kratke in lapidarne, z dogodkom, ki ima v sebi pol sveta (na primer kratka pesem Poljub gostilniški), lahko pa so to tudi obsežne pesmi z epsko-dramsko zasnovo, zgradbo in pri-ostreno motivno streho, kakršne so na primer Srce rokavica, Srce izrezano, Nevesta norosti, da ne govorimo o skoraj osamosvojeni žanrski enoti, kakršna je En šanson Les pleurs de Paris. Ni si težko predstavljati, kako žive bi bile te pesmi, če bi se s papirja odpravile na oder.« In zgodilo se je ... S tem projektom Saša Pavček uspešno nastopa po Sloveniji, spremlja pa jo glasbeni trio, Aljoša Rijavec (klavir), Šemsudin - Dino Džopa (kitara) in Jan Oršič (bas-kitara). Temperamentni večer ljubezenskih pesmi in čutne glasbe bo jutri, v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 18. uri. Za ženske pripravljajo pri Skd Tabor dodatno presenečenje. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. marca 2011 JOŽEF Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 12.04 - Luna vzide ob 18.20 in zatone ob 5.32 Jutri, NEDELJA, 20. marca 2011 SREČKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1013,5 mb raste, veter 3 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 19. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306282), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 9 Šolske vesti 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah in Zavod RS za šolstvo prirejata v torek, 22. marca, ob 17. uri predavanje na temo »Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli«, ki bo na sedežu osnovne šole F. Bevka na Opčinah (Nanoški trg, 2). Srečanje, ki je namenjeno staršem, bo vodila priznana strokovnjakinja iz Republike Slovenija Doroteja Lešnik Mugnaio-ni. Toplo vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Sarajevo in Mostar od 23. do 25. aprila. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št.: 040-327221. U Kino M Izleti DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Kraška podružnica, prireja v nedeljo, 20. marca, pohod po poučni poti Narava Alpe Adria. Zbirališče ob 8.30 izpred hotela v Sežani, od koder bodo krenili z avtomobili na Prosek, podali se bodo na prib. tri ure dolgo pot do Križa in se vrnili do izhodne točke. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vodja pohoda je Ludvik Husu. Informacije na tel. 041350735 ali po 15. uri na tel. 040900021 (dr. Ljubislava Škibin). SPDT priredi v nedeljo, 27. marca, spominski pohod na Porezen (1630 m). Odhod ob 7. uri iz trga v Sesljanu. Potrebna je zimska oprema. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov 41. PESEM MLADIH jutri, 20. marca, od 14.00 ure dalje (1. del) in od 17.00 ure dalje (2. del) na Pomorski postaji v Trstu Mali Jasni se je pridružila sestrica Saša Srečnima staršema čestitamo, novorojenki pa želimo vso srečo in zdravje nono Claudio, nona Dušanka in stric Alex Rodila se je Saša S svojim prihodom je osrečila sestrico Jasno, mamico Tatjano in tatka Erika. Srečni družini čestitamo, mali Saši pa želimo vse najlepše v življenju nona Aurora, nono Ladi, bisnona Norma in stric Črtomir z Luiso Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudicare«; 14.35, 16.30, 18.25, 20.15, 22.05 »Gnomeo e Giulietta 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«; 15.35, 17.50, 20.00 »Dylan Dog«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Street dance 3D«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Il rito«; 22.10 »Il discorso del Re«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.20, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Debela mama: Kakršen oče, takšen sin«; 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Rango (sinhro.)«; 18.50, 21.00, 23.10 »Črni labod«; 14.40, 16.50 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 12.50, 15.00 »Zlatolaska 3D«; 20.30, 22.50 »Jutranje veselje«; 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 »Moja neprava žena«; 10.50, 13.10, 15.30, 17.50 »Rango - sinh.«; 21.30, 23.59 »Divja vožnja 3D«; 12.20, 16.20, 18.40, 21.05, 23.25 »Usodni«; 11.20, 13.40, 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40, 23.00 »Justin Bieber 3D«; 12.10, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 »Paul«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 2: 16.30, 20.30 »Street dance 3D«; 18.30, 22.15 »La vita facile«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.45 »Gnomeo e Giulietta 3D; 18.50, 22.15 »The fighter«. SUPER - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il rito«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno mi puo' giudi-care«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Street dance 3D«; Dvorana 3: 21.00 »Il rito«; 16.30, 18.40 »Rango«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Ami-ci miei - Come tutto ebbe inizio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »Dylan Dog - Il film«. Župnija sv. Jerneja ap., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na KOlsICERT SAKRALWH PESMI v izvedbi PEVSKEGA ZBORA TOMAŽA TOZONA & VIRIBUS UNITISl danes, 19. marca 2011, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Toplo vabljeni! PRODAM v Škrbini na Krasu hišo in kmetijsko zemljišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-2024228. PRODAM 50 kv. m. strešnih opečnatih votlakov (tavelle), ročno delanih, mere 24 x 12 x 2 cm, v odličnem stanju. Tel. 040 - 576116. V NAJEM dajem garažo v bližini Ro-jana. Tel. št.: 329-4128363. V SREDO, 9. marca, smo našli v jutranjih urah, v Dolini ob cesti, otroško kolo. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. št. 040-232223 ali 040-3758234 (urad). V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 3393666700. V TRSTU PRODAJAMO lepo prenovljeno stanovanje v bližini univerze. Tel. št. 348-5564643. S Poslovni oglasi V OBRTNIŠKI CONI ZGONIK PRODAM: halo 300 kv.m in prostor za urade ali razstavni prostor 200 kv.m. Tel. 335-285063 Dragi Erik, Tatjana in Jasna. Veselimo se z vami ob rojstvu male SAŠE ter vam želimo obilo veselja in lepih trenutkov skupaj. Erik, Maja, David, Vojko in Romina. Končno se je rodila SAŠA, pupa naša! Z Jasno, mamico in očkom se njenega prihoda veselimo vsi bližnji sodelavci. V kriškem morju se je rodila nova ribica SAŠA. Razveselila je Tatjano, Erika in sestrico Jasno. Sosedovi otroci se nove punčke zelo veselijo in mnogo plavanja si z njo želijo. Čestitamo tudi noni Dušanki in nono-tu Claudiu. Breda, Roberta, Martin, Gregor, Anja in Petra. Patricija in Giorgio bosta odslej pestovala malega NATHANA. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu junaku pa želimo vso srečo v življenju. Sorodniki iz Milj in Benečije. Danes praznuje gospa JOŽICA KORSIČ svoj imendan, včeraj pa je praznovala njen rojstni dan. Želimo Vam mnogo zdravja v krogu svojih najdražjih, Luči in Erminia. 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejšim osebam ali pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. 0038651852892. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 345-3594409. PREJŠNJO SREDO je nekdo dvorani Dopolavoro v Nabrežini postaja pomotoma zamenjal svetlo moško jakno. Za ponovno zamenjavo poklicati tel. št. 380-3584580. PRODAJAMO jeep gaucho peg perego v dobrem stanju, primeren za otroke do 50 kg. Tel. št. 040-327053 ali 3469520796. PRODAM betonske kole za vinograd po simbolični ceni. Tel. št.: 3356322701. DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. Bi Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM COLJA je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih. Samatorca tel. 040-229326 Bi Osmice OSMICO je odprl Zidrič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. |VV Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski dnevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! TRST Sobota, 19. marca 2011 1 1 SKD Slavec ip^S Ricmanje-Log RICMANJSKI TEDEN 2011 Danes, 19. marca 2011 ob 20.30 v prireditveni dvorani D0IKIAČI VEČER nastopata: ZNPZ Slavec - Slovenec vodi Danjel Grbec ..... Zmaga in Vitorio z veseloigro v domačem narečju >Sv. Jožef po domače< tekst in režija W Ingrid Verk in Peter Terčon J\ ^I Ü3 Obvestila \ .jš Bambičeva ^ galerija vabi danes, 19. marca 2011, ob 20.30 na odprtje LIKOVNE razstave TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi vse ljubitelje cheerleadinga na 2. Millenium Cup, ki se bo odvijal v športni palači Palatrieste od 11.00 dalje. Vstop prost! Pričakujemo vas! OBČINA REPENTABOR je preuredila didaktično naravoslovno kulturno pot poimenovano »Pot pesnikov na Krasu - Sentiero dei poeti sul Carso«, ki se nahaja ob vznožju Tabra. Otvoritev bo danes, 19. marca, ob 17. uri. Zbrali se bomo na začetku poti na Po-klonu (za restavracijo). PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ri-cmanjih: danes, 19. marca, ob 11.00 slovesna sv. maša, vodi g. škof Cre-paldi, sodeluje župnijski ženski zbor; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17.00 slovesna večerna maša, sodeluje združeni zbor ZCPZ. UMETNOSTNA ŠOLA UNINT vabi na konferenco »Ustvarjalni proces: talent? tehnika? navdih?«, ki bo danes, 19. marca, ob 17.30 v zadnjem nadstropju knjigarne Libreria del Centro-Borsatti. Predavatelji: umetnici Elisa Waldner in Alenka Deklic. OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev v nedeljo, 20. marca, ob 11.00 branje poezij z naslovom »Ta Trst« v tržaškem Ljudskem vrtu ob Kosovelovem kipu v sodelovanju z Glasbeno matico, združenjem Casa della letteratura in Tržaško knjigarno. V primeru slabega vremena bo prireditev v Tržaški knjigarni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 20. marca, ob 13. uri nastopil v Be-ki, zbirališče ob 12. uri na bivšem mejnem prehodu Pesek na slovenski strani. V torek, 22. marca, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENE SEKCIJE Dolina-Mačkolje-Prebeneg, Boljunec, Boršt in Domjo VZPI-ANPI iz občine Dolina in ZB za vrednote NOB iz Sežane pozdravljajo pobudo občin Dolina in Hrpelje-Kozina, da slavnostno obeležita 30-le-tnico Odprte meje. Vabimo k množični udeležbi v nedeljo, 20. marca, na pohod do Botača in Beke, kjer nas bo ob 13. uri poleg drugih nastopajočih ogrel Tržaški partizanski pevski zbor. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Operativnem sedežu v Repniču 49. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 20.00 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. arh. Tatjane Capuder Vidmar Predstavitev: mag. Jasna Merkù Odprta bo do 13. aprila 2011 ponedeljek-petek: od 10. do 14. ure SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZTT prireja v torek, 22. marca, predstavitev knjige Mirana Košute Mi-krofonije. Ob prisotnosti avtorja bo o delu spregovoril Ciril Zlobec. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 23. in 30. marca, 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 23. in 30. marca: »Kartonaste maske«, »Kolaž s trganim papirjem«; 25. marca: »Deževna cev«, »Rokice mesejo«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE: ugodne lastnosti mangostina - predavanje v organizaciji Društva Noe. Predaval bo dr. Gianluigi Giacconi (psiholog, naturopat) v sredo, 23. marca, v Grudnovi hiši v Nabrežini ob 20.30. Informacije: noeinfonoe@ya-hoo.it, tel. št.: 349-8419497. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA sporoča, da se bo tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows) začel v četrtek, 24. marca, ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur. Vpisovanje in poravnava vpisnine bosta potekala pol ure pred začetkom tečaja (ob 16.30) na šoli. Za dodatne informacije pokličite tajništvo Auser (040-3478208) - od ponedeljka do četrtka od 10. do 11.30 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT in ravnatelji slovenskih šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru vabijo na srečanje »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne...«, ki bo v četrtek, 24. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Raziskovalka SLORI Norina Bogatec bo predstavila izsledke projekta Šola2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije. Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kravos. SKD TABOR IN SDGZ - OKUSI KRASA vabita na izobraževalno srečanje za družine in mlade »Velikonočni in zdravi Okusi Krasa« v petek, 25. marca, ob 18.00 v Prosvetnemu domu na Opčinah. Na lekciji degustacij sodelujejo: prof. Majda Artač Šturman, enogastronomska izvedenka Vesna Guštin in Davorin Devetak za Okuse Krasa ter vinarji, sirarji, oljkarji in čebelarji ter gostilne, pekarne in trgovine z Opčin in okoliških vasi. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLAŠČIČARSKI TEČAJ v organizaciji društva SKD Tabor: priznani francoski slaščičar Naser Gashi nas bo naučil pripravljati francoske rogljiče, mignon pecivo in torte. Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, 26. marca, od 9.00 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej telovadba potekala le ob torkih in petkih od 9. do 10. ure. ŠTRUKLJI, SLADKI IN SLANI, ena najbolj prepoznavnih jedi iz slovenske kulinarične tradicije: pridruži se nam na večernem tečaju kuhanja v sredo, 30. marca, ob 18.00 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih! Prijave in informacije: 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP., MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej - Opčine v sodelovanju z ZCPZ - Trst vabijo na Koncert sakralnih pesmi v izvedbi Pevskega zbora Tomaža Tozona & Viri-bus Unitis, ki bo danes, 19. marca, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Toplo vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi danes, 19. marca, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »Odtisi narave« arh. Tatjane Capuder Vidmar. Predstavitev: mag. Jasna Merku. Razstava bo odprta do 13. aprila, od ponedeljka do petka, od 10. do 14. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. RICMANJSKI TEDEN v Babni hiši v Ri-cmanjih: danes, 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani Domači večer, nastopata ZMPZ Slavec - Slovenec, vodi Danjel Grbec, Zmaga in Vitorio z veseloigro v domačem narečju, »Sv. Jožef po domače«, tekst in režija Ingrid Verk in Peter Terčon. SKD LIPA vabi na ogled razstave Janka in Walterja Kovačiča danes, 19. marca, od 19. do 20. ure in v nedeljo, 20. marca, od 11. do 12. ure v Bazov-skem domu. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosve-te Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje: danes, 19. marca ob 20. uri v OŠ v Idriji (MePZ Jacobus Gallus iz Trsta) ter ob 19. uri v dvorani HDK v Reki (MoPz Fran Venturini od Domja); 20. marca ob 17. uri v KD v Hrvatinih (MePz Skala Slovan iz Gropade), ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (MePz Igo Gruden iz Nabrežine in MoVs Lipa iz Bazovice), ob 14.30 v KD v Ukvah (MePZ Naše vasi iz Ti-pane). SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žena in svetovnem dnevu poezije, v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 v Prosvetni dom na Opčine, na glasbe-no-gledališki večer »Obleci me v poljub«. Nastopa avtorica poezij Saša Pavček ob triu Aljoša Rijavec - klavir, Šemsudin-Dino Džopa - kitara, Jan Oršič - bas kitara. Ne zamudite temperamentnega večera ljubezenskih pesmi in čutne glasbe! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča cenjene abonente in gledalce, da ponovitev predstave »Rondo«, na sporedu v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri odpade zaradi poškodbe igralke. Sporočili bomo čim prej nova termina za nadomestitev ponovitev. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-seku Viky show. Čarodej nam bo predstavil svoje najnovejše čarovnije. Sodelujeta Tanja in Eva. Toplo vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabi na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 20. marca, ob 17. uri v društvene prostore SKD Vodnik v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ZePz Ivan Grbec iz Šked-nja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ZeVs Drežnica, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na »Koroški večer v besedi in glasbi«. Nastopili bodo Jasna Nemec Novak, Ivo Jelerčič in Nužej Tolma-jer, ki bodo predstavili zbornik o znanem skladatelju Pavlu Kernjaku ter notno zbirko Jožeta Ropitza. S kitaro bo nastopil Janez Gregorič, ki bo predstavil tudi svojo novo zgoščenko. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled enode-janke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 26. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v Briščikih. Predstavili se nam bodo: Ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ZePz Devin, MoPz Skala Gabrje, MoVs Slavna iz Slavine, MePz Rupa - Peč in MoVs Dornberški fantje. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na ogled komedije Harvey ameriške pisateljice Mary Coyle Chase v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana in režiji Franka Zerjala. Prireditev bo v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). POJE VAM MLADOST - KD Fran Ven-turini Domjo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na tretjo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo OPZ Fran Venturini Domjo (vodi Suzana Zerjal), Mini OPZ Fran 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Zavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Venturini Domjo (vodi Neda Sancin), OPZ Črešnjevec (vodi Franja Kmetec), OPZ Junior CS iz Maribora (vodi Ma-nja Gošnik Vovk), MlPz Secunde CS iz Maribora (vodi Tadeja Vulc), OPZ Pic-coli cantori della città di Trieste (vodita Maria Susovsky in Cristina Se-meraro) ter Cicizbor Glasbene matice Ljubljana (vodi Valentina Ugovšek). SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 19. revijo otrok in mladih Vsi smo prijatelji v nedeljo, 27. marca, ob 17. uri v telovadnici v Nabrežini. Sodelovali bodo: pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, gojenci god-benega društva Nabrežina, plesne skupine: Skd Vigred, Skd Tabor in SKD Škamperle, Mali Romjanski mu-zikanti, Shinkai karate klub, Cheer Dance Millenium-Skupina Zajčki, ritmična skupina Kontovel in ansambli Open Hatckers, U'pnska mularija, Domači Zvoki in Kraški Muzikanti. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Raya Cooneya »Zbeži od žene« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež, v nedeljo, 27. marca, ob 17.00 v dvorani Srenj-ske hiše v Mačkoljah. Prispevki V spomin na Rudija Budo daruje mama 300,00 evrov za Slovenski dijaški dom v Trstu. V spomin na Grazio Čuk vd. Emili daruje Marija Guštin od Banov 15,00 evrov za ZePZ Prosek-Kontovel. Nerina Zerjal daruje 20,00 evrov za VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. V spomin na prijatelja Edija Šelhausa daruje Drago Slavec 20,00 evrov za VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. V spomin na pokojne starše in brate daruje Milka Stegel z družino 50,00 evrov za DPZ Kraški slavček. Ob 30. obletnici smrti očeta Zelkota daruje Svetko 30,00 evrov za Ml.PZ Tončka Čok iz Lonjerja. Ob 36. obletnici smrti dragega brata Da-rija daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za Športno društvo Kontovel. V spomin na Darko Puntar darujejo Slava, Dušan, Pavel in Jadranka 20,00 evrov za Kulturni dom Prosek Kon-tovel. Anica Škerlavaj daruje 30,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob 25. obletnici smrti sina darujejo mama ter družine Kralj in Mozenič 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na moža Giovanne Samari-tani darujejo kolegice krožka Ob pletenju... 30,00 evrov za SKD Tabor. Loterija 18. marca 2011 Bari 16 6 50 57 41 Cagliari 52 62 87 60 76 Firence 60 3 49 1 52 Genova 3 73 23 72 56 Milan 81 37 24 43 9 Neapelj 41 70 12 77 22 Palermo 61 18 11 15 64 Rim 30 42 24 6 13 Turin 67 5 21 13 33 Benetke 8 11 73 23 30 Nazionale 37 42 59 16 51 Super Enalotto Št. 33 6 16 35 52 53 69 jolly 49 Nagradni sklad 3.161.114,44€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.750.371,57 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 52.685,25 € 1.278 dobitnikov s 4 točkami 371,02 € 52.664 dobitnikov s 3 točkami 18,00 € Superstar 66 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnikov s 4 točkami 37.102,00€ 305 dobitnikov s 3 točkami 1.800,00 € 4.156 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.512 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.189 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € www.primorski.eu1 priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Z ustrezno izolacijo proti toplotnim Konstrukcijski toplotni mostovi so mesta, kjer vodna para iz prostora kondenzira in tako navlaži površino stene ali zida. V primeru dolgotrajne vlage, se pojavijo idealne razmere za razvoj plesni in gob. Omet na zidu lahko posledično poka, cveti ali kar preprosto odpada. Največ škode povzroči vlaga na sami toplotni izolaciji, saj s prodorom v konstrukcijske materiale poslabša njene osnovne lastnosti. Da bi se izogibali toplotnim mostovom, je treba primerno vgraditi toplotno izolacijo in to še predvsem v mestih, kjer se stikajo materiali z različno stopnjo toplotne prevodnosti. Glavni vzrok za nastanek toplotnih mostov je torej nepravilno vgrajena toplotna izolacija. Napake pri izolaciji in temu povezane težave so pa bolj izrazite pri hišah, ki so toplotno izolirane, kot pri povsem neizoliranih. Zato je ključnega pomena, da konstrukcijskim toplotnim mostovom namenimo posebno pozornost predvsem pri energijski obnovi starejših hiš in seveda pri novogradnji. mostovom Toplotni mostovi se pojavijo na površinah, kjer je prehod toplote iz notranjosti povečan. Razmerje se lahko pojavi iz raznih razlogov in se zaradi tega toplotni mostovi delijo na konvekcijske, geometrijske in konstrukcijske. V prvem primeru izhaja toplota zaradi nenadzorovanega prehoda toplega zraka skozi špranje ali odprtine, ki se navadno pojavijo pri slabo vgrajenem ali zastarelem stavbnem pohištvu. Druga vrsta toplotnih mostov je običajna na neizoliranih stavbah: ti nastanejo v vogalih in se jim lahko izogibamo le z učinkovito toplotno izolacijo na zunanji strani. Geometrijski toplotni mostovi nastanejo, ko skozi neizolirane vogale prehaja več toplote kot skozi samo steno; notranja površina vogala je bistveno manjša od zunanje in prav ta geometrijski dejavnik je vzrok večje toplotne prevodnosti na tem mestu. Površna postavitev toplotne izolacije je lahko usodna Tretja oziroma konstrukcijska vrsta toplotnih mostov nastane tam, kjer je toplotna izolacija vgrajena nenatančno. Glavni vzrok je napačna postavitev izolacijskih materialov: v primeru, da med njimi ostajajo reže, se v teh poveča prehod toplote iz notranjosti. Drugi vzrok za konstrukcijske toplotne mostove je drugačna toplotna prevodnost različnih materialov, ki so bili uporabljeni pri gradnji. V tem primeru se najpogostejši toplotni mostovi pojavijo na armiranobetonskih stebrih v opečni steni in na vogalih hiše. Isti vzrok velja za armiranobetonski venec, na katerem je pritrjeno ostrešje, za okenske preklade in, nasploh, na celotni površini okenske odprtine. Zelo pogosti so tudi na stičišču med talno armiranobetonsko ploščo in zidovjem iz drugačnega materiala. Težavo se lahko reši le z ustrezno debelino toplotne izolacije ter s posebnimi izvedbenimi detajli, ki omogočajo, da se toplotni most izniči oziroma da se njegov učinek čim bolj zmanjša. Pri načrtovanju je treba paziti, da na stiku med armiranobetonsko medetažno ploščo in zunanjo opečno steno ne bo različnih vrednosti toplotne prevodnosti. Pri zidanih novogradnjah se težavo reši z uporabo armiranobetonskih stebrov in vezi ter medetažne plošče, katerih je debelina za centimeter ali več manjša od debeline opečnega zida. Razliko v debelini je treba točno izračunati in zapolniti z dodatnim toplotnoizolacijskim materialom, na celotno površino zunanjih sten pa bo vgrajena toplotna izolacija ustreznih dimenzij. Ta vrsta posega ni mogoča pri obnovi starejših hiš. V tem primeru bodo na teh mestih vedno ostali toplotni mostovi, vendar toplotne izgube ne bodo tako velike zaradi na novo vgrajene toplotne izolacije in posledice, v obliki kondenzacije vodne pare in navlaženja, bodo na teh mestih kar redke. Topel zrak na hladni površini kondenzira Veliko težav se običajno pojavlja v mestih, kjer se stikata dve različni vrsti toplotne izolacije, kot na primer na vogalih hiše in na kletnem oziroma pritličnem delu. Zaradi nenatančnega dela se lahko med ploščami toplotne izolacije pojavijo reže, ki predstavljajo velik toplotni most in tako povzročajo velike toplotne izgube. Zrak v prostoru je toplejši kot zunaj, zato prehaja proti hladnejšemu. Ko zadane ob steno ali vogal, kjer je zaradi prekinjene izolacije temperatura bistveno nižja, lahko vodna para, ki je v toplem zraku, kondenzira. To še predvsem v prostorih, kjer je temperaturna razlika dovolj velika in relativna vlažnost dovolj visoka, kot na primer v kuhinjah, kopalnicah, in v prostorih, kjer je pogosto veliko ljudi. Ko vlaga na hladni površini kondenzira, se najprej pojavijo vlažne lise. Ko te ostanejo dalj časa, postanejo idealno gojišče za bakterije, plesni, zidno gobo, lahko pa povzročijo tudi odstopanje, luplenje in odpadanje stenskih oblog. V naslednji fazi pa vlaga prodira v konstrukcijo in naprej v toplotno izolacijo na zunanji strani. Večji kot je učinek toplotnega mostova, bolj se bo mesto navlažilo, kar bo povzročalo čedalje večjo toplotno prevodnost materiala. To pomeni še večje ohlajanje na delu toplotnega mostova, katerega delovanje se bo s časom še povečalo. Stabilnost stavbe sicer ne bo ogorčena, posledice takšnih toplotnih mostov pa so vsekakor neprijetne za bivanje. Poleg tega, povečanje toplotnih izgub bomo opazili tudi pri večji uporabi energije za ogrevanje in posledično pri večjih stroških. Odprava teh težav je precej zahtevna in draga: treba je namreč odstraniti fasadni omet, zamenjati toplotno izolacijo, posušiti stene in sanirati omete. Toplotni mostovi pri oknih Podobne težave najdemo pri vgradnji oken, še predvsem ko stara zamenjamo z novejšimi. Primerno je, da z okni hkrati obnovimo fasado in to ustrezno toplotno izoliramo. Pri tem je pogosta napaka, da se novo okno preprosto vgradi na mesto starega, ne da bi se pri tem upoštevalo vrsto drugih dejavnikov. V primeru, da ne vgradimo toplotne izolacije na stenah, bo pozimi vodna para kondenzirala, saj ne bo več nemoteno prehakala skozi netesna mesta ob oknih. Prav tako bomo ustvarili toplotni most, če bomo namestili toplotno izolacijo, a špalet na zunanji strani ne bomo mogli izolirati z enako debelino kot na stenah. Da se izognemo tem težavam je najbolj preprosta rešitev, da nova okna vgradimo na skrajni zunanji rob okenske odprtine, tako da je okvir okna poravnan z obstoječo fasado. Ko bomo nanjo namestili toplotno izolacijo, bo njena debelina tvorila okensko špaleto, ki jo bomo le še zaključili s fasadnim slojem in na spodnjem robu vgradili okensko polico. Na tak način se izognemo tudi toplotnemu mostova na običajno armiranobetonski okenski prekladi. Druga možnost je pa ustrezno povečanje okenske odprtine. V tem primeru lahko na mesto starega vgradimo enako veliko novo okno, hkrati pa dobimo dovolj prostora za zadostno debelino toplotne izolacije. Največji toplotni mostovi so balkoni Med največjimi toplotnimi mostovi sodijo balkoni, ki so na obstoječih hišah običajno sam podaljšek armiranobetonske medetažne plošče. Toplotni most se ustvari na mestu, kjer se balkon stika s steno nad in pod njim, zato sta vlaga in plesen predvsem pod balkonom in na tleh prostora nad njim pogosti. Še večji toplotni most se pojavi, ko toplotno izoliramo steno nad in pod priključkom balkona. Bodisi pri obstoječih hišah kot pri novogradnjah je zato treba topolotno izolirati celoten balkon. Odprava toplotnih mostov pri balkonih je draga in zahtevna. Zaradi tega, se jim nekateri kar odpovejo, saj težave zaradi njih so bistveno večje, kot njihove koristi. Drugi se pa odločijo za francoski balkon. Ta je v steno vpet tako, da ne prebada toplotnega ovoja. Še druga varianta je posebna montažna različica klasičnega balkona, ki prav tako ne predstavlja toplotnega mostu v primeru, da je pravilno izvedena. Draga in zahtevna je tudi odprava težav, ki nastanejo zaradi toplotnih mostov na ostrešju. Pri izvedbi nove strehe ali pri obnovi stare, so napake pri povezavi toplotne izolacije na ostrešju pogoste. Stik med leseno strešno lego in škarniki je treba ustrezno načrtovati, ves prostor okoli stika pa mora biti napolnjen s toplotno izolacijo do zadnjega kotička. i ninn m II JU \ iVJ i Vanja Deveta h o i mu o i ii lil IZDELAVA POPRAVILA g 4 IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, l="LIN5KIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni \n . obnovljivi -i' energetski viri ' Na!>avar instalacija in vidrievanje peti na Luuctijiu {drvjrpdl£(....} znamke er=N* il^POLflJ l/Dfl, I£ Ti L. B4B-Z6B31Z M OB. 347-6282679 Sobota, 19. marca 2011 VREME KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO - Izdajateljska dejavnost Bogat Trinkov koledar 2011 soustvarjalo 37 avtorjev Trinkov koledar 2011 je vsebinsko bogat in zanimiv. Izšel je na 200 straneh in objavlja prispevke 37-ih avtorjev iz FJK in sosednjih krajev Slovenije. Enajst avtorjev je svoje besedilo napisalo v narečju (po nadiško, tersko, breginjsko, kam-breško in rezijansko). Pozdrav koledarju je letos napisal minister Boštjan Žekš. Prvi vsebinski sklop je posvečen zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino (38/2001), ki ga je 14. februarja 2001 sprejel rimski parlament. Desetletnico pomembnega dogodka obravnavajo štirje prispevki. "Brez zakona bi bili Slovenci v Italiji šibkejši in siromašnejši, prepuščeni na milost in nemilost trenutnim političnim večinam, predmet medstrankarskega barantanja, kamen spotike pri razvijanju do-brososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Kaj takega danes ni več mogoče," je napisala slovenska senatorka Ta- mara Blažina, ki v svojem prispevku osvetljuje napore, ki so pripeljali do pomembnega zakona, predvsem pa se zaustavlja pri tem, kaj zakon prinaša slovenski manjšini. "Z udejanjanjem zaščitnega zakona ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je ostal še marsikateri člen le na papirju', ugotavlja Tamara Blažina, ki pa poudarja, da je bil zgodovinskega pomena za Slovence videmske pokrajine, ker jih je priznal in postavil na isto raven kot druge Slovence, podržavil je dvojezično šolo in ji omogočil nadaljnjo rast (z dvojezično nižjo srednjo šolo) ter konkretno prispeva k razvoju krajev, kjer je manjšina naseljena. Razmišljanje je nadaljeval predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je pomembno obletnico izkoristil za poziv manjšini, naj premisli o svoji organiziranosti, o svoji vlogi na tem delu Evrope, kjer se s padcem meja ponujajo nove, še neizkorišče- ne, priložnosti, o potrebni notranji reorganizaciji. "Zamujamo tako organizacijsko kot vsebinsko," je poudaril Pavšič. Zanimiv je tudi prispevek Bojana Brezigarja, predsednika institucionalnega paritetnega odbora za slovensko manjšino. Vlogo odbora marsikdo, še zlasti med krajevnimi upravitelji, podcenjuje (zgovoren je primer Rezije), ker se ne zaveda, da ga večinoma sestavljajo predstavniki inštitucij, od državne vlade do deželnega sveta in občinskih uprav. Marsikdo v manjšini pa vidi v njem telo, ki naj rešuje vse odprte probleme. Brezigar zelo pregledno predstavlja pristojnosti in zadolžitve paritetnega odbora. O pomenu zaščitnega zakona za Rezijo podaja nato svojo oceno v rezijanščini Luigia Negro. V lanskem letu smo se večkrat spotaknili ob sporne politične izbire krajevnih upraviteljev, še zlasti v Nadi-ških dolinah. Tudi s tega zornega kota je zelo zanimiv prispevek Giorgia Banc-higa o Risorgimentu in nacionalni zavesti beneških upraviteljev, ki se uo-kvirja v 150-letnico proglasitve italijanske kraljevine in 145-letnico priključitve Benečije Italiji. Banchig med drugim navaja zanimiva dokumenta, ki ju hranijo v špetrskem občinskem arhivu in sta dokaz narodne zavesti takratnih županov in njihove skrbi za ohranitev špetrskega okraja ter vsaj dela avtonomije Benečije. Psihologinja Suzi Pertot nato predstavlja projekt "JezikLingua, Večje-zičnost kot bogastvo in vrednota čezmej-nega slovensko-itali-janskega območja', katerega strokovno-znanstveni del je njeno delo. V projekt Je-zikLingua sodi tudi multimedijsko središče v Špetru. Zvest, večletni sodelavec Trinkovega koledarja Zdravko Likar predstavlja nastanek, delovanje in poslanstvo Kobari-škega muzeja, ki deluje že dvajset let in Fundacije Poti miru v Posočju, ki ima za seboj polnih deset let plodnega dela in je na nedavnem srečanju predsednikov Napolitana in Turka, doživela pomembno potrditev. Zanimiv pogled na Benečijo je prispevala novinarka slovenske televizije Mirjam Muženič, ki opisuje svoje poti v Benečijo in videmsko pokrajino. Luisa Battistig se s pesmijo spominja desetletnice delovanja koče Dom na Matajure, o novi pomladi v Terski dolini pa je pisal Igor Černo, medtem ko Rudi Bartaloth predstavlja tradicionalne noše na tromeji, ki so bile tema razstave v Beneški palači v Naborjetu. Med številnimi zanimivimi prispevki, naj omenimo še skok za pol tisočletja nazaj, v čas furlanske ljudske vstaje, na pustni četrtek, Joibe Grasse, leta 1511. Prispevek z naslovom "Plamen, ki še vedno gori" je prispeval Carli Pup, ki je tudi predsednik združenja 1511, ki želi obuditi spomin na uporniško Furlanijo. Zgodovinske in človeške povezave med Čedadom in Idrijo, katerih protagonist je bil tudi Cesare Costantini, opisuje Tomaž Pavšič, njegov zapis pa dopolnjuje Franco Fornasaro. Giulia Crisetig je napisala prispevek o ljudskem izročilu v zgornji Rečanski dolini, ki ga je raziskala za svojo diplomsko nalogo. Prof. Irena Popov Novak je napisala kritično oceno pesniške zbirke Du-huor an luna Alda Klodiča, profesor Roberto Dapit pa se je osredotočil na bogato zakladnico subiških pripovedi, ki jih je zbrala Bruna Balloch in so izšle v lepi ilustrirani publikaciji. Nekatere subiške pripovedi so objavljene v Trinkovem koledarju in ga bogatijo skupaj z drugimi narečnimi prispevki. Med pripovedmi zasluži posebno pozornost "Marija v Landarski jami', ki jo je napisal France Bevk, čigar 120-letnico rojstva in 40-letnico smrti smo zabeležili lani. V poglavju "V spomin" pa se Trin-kov koledar poslavlja od Dina Del Medica, Zdravka Revna in Ivana Volariča Fea. "Utekli so bogovi" je naslov lepega in obenem pretresljivega vložka, ki je posvečen Kravarščakovemu hramu in ga je grafično oblikoval Alvaro Petricig. Pesmi in besedila so delo Marine Cernetig, Adriana Gariupa in Claudie Salamant, fotografije pa Marine Cernetig ter Giacin-ta Iusse. Trinkov koledar je uredila Lucia Trusgnach. Bogati ga kot vsako leto slovenska bibliografija videmske pokrajine (za leto 2009), ki jo je pripravila Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice, ponuja pa tudi pregled razvejanega delovanja kulturnega društva Ivan Trin-ko, ki izdaja Trinkov koledar. 14 Sobota, 19. marca 2011 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Skupina intelektualcev, študentov, kmetov in delavcev iz Beneške Slovenije se je nekaj mesecev po smrti msgr. Ivana Trinka odločila, da ustanovi prvo slovensko prosvetno društvo v videmski pokrajini in ga poimenuje prav po beneškem duhovniku in pesniku. Slovenske zanesenjake je družila želja, da bi ovrednotili slovenski jezik in večstoletno slovensko prisotnost v dolinah ob slo-vensko-italijanski meji v videmski pokrajini. Ustanovni vo politično predstavništvo Slovencev videmske pokrajine, v katerem so se prepoznavale prav vse kulturne in politične komponente. Danes, tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi sredinami, bogati kulturno življenje in delovanje v okviru slovenske manjšine na Vi-demskem. Še posebno pomembne so pobude, ki so namenjene tistemu delu naše manjšinske skupnosti, ki je najšibkejši in jezikovno najbolj ogrožen (na primer pu- občni zbor je bil 2. oktobra 1955 v Vidmu. Njegov prvi predsednik je bil Mario Kont, sledili pa so mu Izidor Predan, Viljem Černo, Beppino Crisetig, Marino Vertovec, zadnjih devet let pa društvo vodi Miha Obit. Kulturno društvo Ivan Trinko je matično društvo za vse druge kulturne, izobraževalne, raziskovalne in socialne pobude, ki so se v šestdesetih in sedemdesetih letih začele razvijati v Benečiji. Bilo je dolgo časa tudi pra- blikacija Mlada lipa za Slovence v občini Ahten), nezamenljiva pa je njegova vloga tudi pri obujanju ljudskih šeg na območju občine Dreka (pirhi, rožinca, devetica, pust, itd.). KD Ivan Trinko, ki ima od leta 1979 svoj sedež v središču Čedada (pred stavbo, v kateri društvo domu-je, je tudi doprsni kip Ivana Trinka), je že dolgo oporna točka za številne kulturne, raziskovalne, izobraževalne ■ süfiüSEiL brni KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO - Prvo slovensko prosvetno društvo na Videmskem aktivno že od leta 1955 Ključni dejavnik pri bogatenju kulturnega življenja Slovencev v Furlaniji Zgoraj posnetek z otvoritve razstave Lorette Dorbold v Čedadu, nato v smeri urinega kazalca kip Ivana Trinka pred sedežem društva, urednika in avtorica zbornika Mlada lipa, nekaj izvodov publikacij Mlade lipe, ki so izšla v zadnjih dvanajstih letih, posnetek s predstavitve pesniške zbirke Alda Klodiča, s podelitve zlatega reda za zasluge Republike Slovenije Kulturnemu društvu Ivan Trinko, nekateri izmed ustanoviteljev KD Ivan Trinko ob 50-letnici delovanja: z leve: Gianni Tomasetig, Romano Tomasino, Lea Simiz, njihova učiteljica iz Gorice Jožica Tomšič, Viljem Černo in Liliana Bonini. in druge ustanove v Benečiji. Nekaterim nudi tudi prostore za delovanje. Pomembna je tudi povezovalna vloga, ki jo društvo odigrava na deželnem in obmejnem območju. Kulturno društvo se namreč vse bolj uveljavlja kot čedajsko okno na slovensko kulturo tako v Benečiji kot v širšem slovenskem prostoru. Vzdržuje dialog in sodeluje s furlansko skupnostjo in italijanskimi sosedi. To povezovalno vlogo mu priznava tudi čedajska občinska uprava, saj daje svoje pokroviteljstvo njegovim pobudam in, še zlasti v zadnjem obdobju, neposredno sodeluje pri njihovi realizaciji. Pomembno vejo delovanja društva predstavlja bogato založena knjižnica, ki hrani nad 7 tisoč slovenskih knjig. Katalog knjižnice KD Ivan Trinko je dostopen tudi na spletu (www.winknj.si/OPAC/10005). Knjige so na razpolago vsem, ki se želijo izpopolnjevati v slovenskem jeziku ali poglobiti znanje o slovenski manjšini na Vi- demskem. V tem smislu velja še posebej izpostaviti plodno sodelovanje z videmsko univerzo in s sorodnimi ustanovami (Narodna in študijska knjižnica, Knjižnica F. Bevk iz Nove Gorice, Knjižnica C. Kosmač iz Tolmina) ter vključitev društva v projekt sodelovanja med lokalnimi knjižnicami »Servizio bibliotecario Cividalese« Občine Čedad. Gre v bistvu za čedajsko mrežo knjižnic (www.sbcividalese.it). Še posebno razvejana je izdajateljska dejavnost društva. Najprej je treba omeniti Trinkov koledar, zbornik, ki je začel izhajati leta 1953 in še v današnjih časih (le med leti 1986-1990 ni izšel) vsako leto predstavlja slovensko skupnost v Furlaniji, njeno kulturo in ljudsko izročilo, zgodovino, literarno in likovno ustvarjalnost. V zadnjem obdobju še posebej poudarja čezmejno sodelovanje in povezovanje na institucionalni ravni ter med obmejnimi ljudmi. Na splošno je pri svoji izdajateljski dejavnosti KD Ivan Trinko zelo pozorno na kvaliteto objavljenih del. Med njimi izstopajo naslednje publikacije: kritična bibliografija Beneška Slovenija, Jezik in kultura, Rezija, Ter, Nadiža prof. Roberta Dapita, ki je postala temeljno delo za spoznavanje naše manjšine na Videmskem; učbenik za igranje klavirja za predšolsko mladino Stoji, stoji lipica prof. Paole Chiabudini, ki črpa gradivo iz beneške ljudske tradicije, in istoimenska zgoščenka; Različni jeziki, zbirka pesmi mladih slovenskih avtorjev, ki so jih prevedli v bolgarščino, madžarščino in italijanščino v prevajalski delavnici med Postajo Topolove; CD z nabožnimi pesmimi Ivana Trinka Adoramus; Zbornik posveta Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami (1984); pripoved Ivana Trinka v slovenščini in italijanščini (Boter petelin in njegova zgodba - Compare gallo e la sua storia); knjiga c < J _L V1 JU ■a ¿jy ■ )ir ^L. F\,w ■ jfm rr ,-L Jjv,11 v m i> ■ : iMp hm I n Igflg JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Sobota, 19. marca 2011 15 Faustina Nazzija Landarska jama v visokem srednjem veku - La grotta dAntro nellAlto Medioevo; Poezije Antona Birtiča - Beneškega; zbornik Paskval Gujon, očak z Matajurja (ob stoletnici njegovega rojstva); Mlada lipa, Pravece domah narete Brune Balloch (izbor besedil iz publikacije Mlada lipa); Novi fotografski vodnik po Ljubljani - Nuova guida fotografica della citta di Lubiana Graziana Podrecce. KD Ivan Trinko je izdalo tudi številne spremne kataloge ali monografije, ko je priredilo različne razstave. Pomembne pa so tudi manjše publikacije, v katerih se odraža skrb društva za slovensko narečje, za ljudske šege in navade. Posebej je treba omeniti tudi projekt, ki ga KD Ivan Trinko izvaja v okviru Postaje Topolove. Gre za literarni projekt Koderjana, v sklopu katerega vsako leto povabijo kakega književnika, da nekaj dni preživi v Topolovem, rezultat njegovega bivanja v mali beneški vasici pa nato predstavijo na Postaji Topolove. V posebni zbirki Koderjana so tako izšle že štiri publikacije: 111 ur - 111 ore Iztoka Osojnika, Appunti dalla Schiavonia - Zapiski iz Schiavo-nie Draga Jančarja, Piccoli animali selvatici delle valli del Natisone - Zverinice iz Nadiških dolin Iztoka Geistra, Rožni venec iz tišine - Rosario de sienzhi Fabia Franzina. Zbornik Mlada lipa v dialektu vasi Subid Kulturno društvo Ivan Trinko je konec preteklega leta izdalo zbornik 'Mlada lipa! Knjiga vključuje del zgodb, pravljic, pripovedi in legend povezanih z vasjo in drugimi obrobnimi kraji med Nadiškimi in Terskimi dolinami, ki jih je Bruna Balloch zbrala v zadnjih desetletjih in že objavila, čeprav v skromni grafični podobi, kot prilogo Trinkovega koledarja. Potrpežljivo in vestno delo neutrudne Ballochove je z zbornikom končno dobilo svojo pravo dimenzijo: gre obenem za dokaz bogatega krajevnega kulturnega izročila in majhno, dragoceno skrinjo, v kateri je shranjen stari subiški dialekt. Mlado lipo so prvič predstavili prav v vasi Subid v občini Ahten, kasneje pa še v Špetru. Izdajo zbornika je omogočil prispevek gorske skupnosti. Knjigo so uredili kulturna delavka in tajnica KD Ivan Trinko Lucia Trusgnach, prof. Roberto Dapit in prof. Danila Zuljan Kumar (na posnetku levo in desno od avtorice Brune Balloch). Slednja sta na prvi uradni predstavitvi tudi podrobneje spregovorila o delu. Prof. Dapit, predavatelj slovenskega jezika in književnosti na videmski univerzi, je poudaril pomen vsebine gradiva, saj je za zgodbe značilno to, da so zapisane v slovenski različici iz Subida in predstavljajo zato pravo krajevno jezikovno dediščino, ki je bila pred tem skoraj neznana. Prof. Zuljan Kumar, znanstvena sodelavka dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš pri znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani, pa je povedala, kako se je približala subiškemu dialektu, katere so bile težave pri fonetičnem zapisovanju pripovedi (za vse obstajajo tudi zvočni posnetki). Obenem si je zaželela, da se pomembno delo ne bi zaključilo z zbirko, saj je bil na začetku eden izmed ciljev tudi objava slovarja subiškega dialekta. Ta projekt bi lahko bil naslednji korak na poti ohranjanja in ovrednotenja tega narečja. V zadnjem obdobju se je društvo posvetilo tudi filmski umetnosti. V sodelovanju s Kinoateljejem iz Gorice prireja namreč že vrsto let v gledališču Risto-ri v Čedadu poseben večer Video monitor. Ob spoznavanju slovenske kinematografije je pobuda vzbudila tudi ustvarjalnost domačih avtorjev. V tem okviru je KD Ivan Trinko sodeloval pri restavriranju, predstavitvi in novi izdaji prvega igranega filma v Benečiji "Človek iz Srednjega - L'uomo di Stregna", ki je bil posnet v Nadiških dolinah v šestdesetih letih. Film so predstavili v Čedadu in drugih krajih, KD Ivan Trin-ko pa je izdalo tudi knjižico o njem. Filmska in dokumentarna dejavnost se je še posebno razvila s skupnim projektom Mala apokalipsa, ki ga predstavljajo Ki-noatelje iz Gorice, Zavod Kinoatelje iz Šmihela ter Kulturno društvo Ivan Trinko in izdajo trilogije »Triptih« Alvara Petriciga, v kateri so zbrani njegovi dokumentarci Sarce oh Hiše, Starmi cajt - Il tempo ripido in L'uomo di Stregna - Človek iz Srednjega. KD Ivan Trinko je za svoje delovanje med drugim prejelo zlati red za zasluge Republike Slovenije, Gujo-novo priznanje in posebno priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev, za katero je čedajsko društvo referenčna točka v Benečiji. 1 6 Sobota, 19. marca 2011 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI ŠPETER - Emma Scubla, starejša, a zelo dinamična gospa, ki sicer živi v Son-driu, par Renzo Gariup in Lidia Zabries-zach (na posnetku skupaj s špetrskim županom Manzinijem v sredini) ter Orsola Banelli v kategorijah odraslih, skupin oziroma mladih do 18. leta starosti so zmagovalci letošnjega natečaja "Naš domači izik', ki ga je tudi letos priredila špetrska občinska uprava in na katerem je sodelovalo trinajst posameznikov oziroma skupin iz različnih predelov videmske pokrajine, tako da je bilo mogoče slišati marsikatero slovensko narečje. Prireditev, ki so jo prvič organizirali leta 1993, je letos povezovala Emma Golles, kulturni pro- gram pa sta obogatila nastopa harmoni-karskega orkestra 4-8-8-16 pod vodstvom Aleksandra Ipavca in mešanega zbora Tri doline iz Kravarja v občini Po-dutana z dirigentko Francesco Gussetti. Praznik slovenskih narečij je uvedel špetrski župan Tiziano Manzini, ki je le- tos tudi pozdravil po slovensko in pozval vse, naj redno (tudi v pogovorih z njim) uporabljajo krajevna narečja, da se bodo ta ohranila. Poleg tega pa je bil še posebno zadovoljen nad tem, da je med nastopajočimi tudi precej otrok (natečaja so se udeležili učenci 3. in 4. razreda dvojezične šole) in mladih. Prisoten je bil tudi poslanec Carlo Monai, ki je povedal, da ima tudi sam slovenske korenine, zaradi česar mu je naš svet zelo blizu. Poudaril je pomen valorizacije manjšinskih jezikov in omenil potrebo, da bi tudi v višjih srednjih šolah v Čedadu poučevali slovenščino. Čedajski parlamentarec je spregovoril tudi o društvu italijansko-slovenskega prijateljstva med parlamentarci v Rimu in Ljubljani. Kar zadeva sam tekmovalni tečaj, je treba poudariti, da so se letos izkazali prav vsi, tako da je bil večer še posebno prijeten, čeprav je bilo nastopajočih manj kot lani. V kategoriji odraslih je slavila Emma Scubla, ki je svoje otroštvo in mladost preživela v Subidu, a že dolgo živi v Sondriu. Kljub temu je ohranila svoj materni jezik in ljubezen do svojih korenin, iz Piemonta pa je prišla že drugo leto zapored, da bi sodelovala na natečaju. Letos je pripovedovala o potoku Malina, ki poje stare pravljice. Takoj za njo sta se med odraslimi uvrstili Andreina Trusgnach in lanska zmagovalka Anna Iussa. V tej kategoriji so nastopili še Gianni Rossi, Riccardo Rut-tar in Guido Qualizza - Guidac. Med skupinami sta strokovno žirijo, ki so jo letos sestavljali Firmino Marinig, Beppo Chiabudini, Angela Tomase-tig, Giorgio Banchig in Luisa Battistig, naj- bolj prepričala beneška Sandra in Rai-mondo, Lidia Zabrieszach in Renzo Ga-riup z zabavnim dialogom. Pohvalo pa zaslužijo tudi učenci špetrske dvojezične šole, ki so besedila za natečaj pripravili v sodelovanju z učiteljema Claudio Salamant in Damijanom Vizintinom, Stefania Ruc- li in Davide Tomasetig ter skupina iz Ter-ske doline, kjer je tradicija, da za pust ljudi v Sedliščih zabavajo z uprizoritvijo zabavnega skeča. Tak prizor so pripravili tudi za letošnji natečaj. Med mladimi pa je prvo mesto pripadlo Orsoli Banelli, bivši učenki dvoje- H."' i zične šole. Pripovedovala je o konjih Kozakov. Ti so bili med drugo svetovno vojno v Barnasu pri Špetru, o njih ji je pripovedovala nona Maria in še druga dva gospoda iz vasi. V tej kategoriji je nastopil še Stefano Tomasetig s pravljico o škratih iz Rečanske doline. Malina, zvierala an te mikane patoke Tiho an počasu re, naša Malina, kr sonce zarieua žejne planince an se merka tu čiste uodice. Preskaka kamunje, poboža trauice, čenta po našn stare pravce. Po-uno krat začene burlat, strašno oblačuje, or za oru se kaže an močno potiska črne male: se bušce, rmi, vietar stresa rmice, daž, pouson našu zemjo moči. Kr žalost ma, je napihnjena, potice, njue, mažierje nos deleč use zlomjene an mokre. Judie so ustrašeni, se tresejo, s tu desnu se ženajo. - Pomajte bab še nas!- Naša Malina nč ne posluša, seje souze, smrt za hiše an dušice. - Sveta Marija, prosite za nas!- Nazadnje oči nebeške se smiliejo. Oblak operja dne mikane urata, sonce pokriua hudičauo dielo, spe jasno na sviet se uarnjua! Vesela je naša Malina! Čičica noua, skače naprej an nazaj, tičice, vjolce an lastovce se laščijo. Ona se skriua: liepa je! Otroci na oir letjo, se jemajo, tičaci spolietajo an pojejo, rožce spe, pouson rastejo. Dou, nas merka cierkuica biela, k naši t stari dan bot so nardili. Kristušoua Mati nuotr kleči: za use judje prosi! An trpi! Malina uoku usaa vid: fantič vesok je bieu učeri snic, mama, za roku, liepo čiči-co drži, t stari sedjo an deleč merkajo... t mladi začenjajo zlo dielat; žene tu hiše, možje tu njue; trudn so, se potjo, naprej redo, srce veselo majo, se smejeio. - Ustavite se, opočiuajta se, kaubot! Za našu dušicu naordajta se, življenje pos-vietne mata pustit an maj vic nazaj se uornit! - Liepo uči naša uodica an leti: pouno pot šnje ma nardit, patoke an zvierala pobrat, za z njem tu morje se zubit. Usak človek k na sviet se rodi, puno ol malo liet požvi. Kr urata posvietne se zaklenejo za simpr o u Nebesah opočiuanje bo mu. Emma Scubla Kozaki tle v Barnase v lietu 1944 Te parvi, ki so paršli tle u Barnas, so bli armani. Je bluo lieto 1944, kar so paršli, an so se ustavli oku tri miesce. Tistu lietu je padlo puno krat snieh. Kozaki so bli niemški prizonierji an so paršli z njin, zak so jin obečal, de se bojo mogli ustavt tle tu naših vaseh. Oni so muorli gledat an varvat, de partizani na pridejo goz brega du vasi. Tu Barnase so se ustavli nih štierdeset Kozaku. So paršli go po puoj pred Skodejovo hišo an so se zbral na plac Gorenski. So paršli s konmi an z uoz-mi. Nieso miel ne otruok ne te starih, samuo kaj-šan je meu ženo. Žene so ble puno buoge, nieso miele nič. So ble obliečene ku naše žene an so miele zvezan facu gor na glavi. Možje nieso mieli ne brade ne mostaču, so miel armene lase. Kar usi su bli obliečeni sudajsko. So prašal kiek za jest an za pit, zaki Niemci taz Čidada nieso jin parnašal "rancio" an spanjiolete usak dan. So se ustavli tu hišah od Robadentu, Gompiču, Skode-ju, Mežnarju, Mižju an Bunču. So spal tu hišah. Po osmi uri zvičer usi so muorli iti spat uoz hiše an oni so nosil not an snop slame aržene, so ga luožli na tla an so se luožli spat. Kozaki so šli proč, kar so zaviedli, de Niemci so utekli an de preca bo konac ujske. "S tisto, ki so paršli, s tisto su šli'. So pravli, de so paršli du Či-dat, kier je biu njih komand an potada se na vie nič vič od njih; nobedan se j' uarnu damu gu Ru- Van na moren poviedat tu nih pet minutu use reči, ki san zaviedela od Kozaku, takuo san vebrala, de van bom guo-rila od njih konju. Konji kozaški su bli ku naši konji. Čez dan su šli oku, zvičer su paršli tu vas. Kozaki su bli puno barki za iti na konju. Su bli kopac iti al prist z njih konji, tu pu ure, taz Mažaruol gu Spignon. Otroc su gledal radi konje kozaške. Kar su pejal konje na pašu, su jin zvezal noge tazpriet, de su nardil mikane pase takuo, de nieso mogli utec. Konji su bli navajeni iti adan za druzin; usi so šli za te parvin. Otroc so letal za njin an kajšan krat Kozaki su jih luožli gor na konje an otroc su bli vesel. An puobi su bli kontenti iti na konju, so se parluožli čeh Kozakon za jih prašat al morejo iti gor na njih frisne konje an niesu viedeli, ka jin more ratat. - Od nonuna. Ta na placu je bluo nih pet moži, ta na uoze, ki su pejal nu nit "a sbalzo" za ju luožt gu Pariglo za spuščat goz brega, dol po nit, senuo al pa darva. Su se luožli gledat muojga nona, ki je takuo naglo paršu s konjan, gor po ciest, za iti tu štalo Robadentuvo. Štala je miela odparte urata. Urata su ble nizke an on je ulieku nazaj bruzdo an se j' dol spregnu, de je pasu lepua cja not, an od strahu se nie zaviedu, de kaka nasreča je mogla bit. Kar konj je paršu čeh jaslan se j' ustavu na žlag an nono je padu du jasla. Usi tisti, ki so bli ta na uoze, an so tuole videli, su šli cja pruot štal gledat, če muoj nono je biu šele žiu. Nono je par-šu veseu san uon: se nie biu nič zlomu, ne glave ne kosti. - Sičilian. Kozaki so luožli no kubilo, ki je bla puno žleht, tu štalo od Sičiliana, gu Nokul. An Kozak je teu navast tolo kobilo, de bo bugala. Je luožu no veliko želiezo du tla ta na sret duorja, an jo je parpeu z varco za bruzdo an jo je stuoru letat oku an oku za dva, tri, štier dni, zguoda an popudan. So jo lepuo trudil. Na zadnjo so rival ji luožt gor sielo. An Kozak se j' lepuo nabasu gor na njo an kobila je hnado parjela pot dol pruot Barnasu. Šla je takuo naglo, de su se runale iskre ta pod podkovan. Pravejo, de j' takuo šla gor po patoke, de obedna makina jo nie mogla dotec. Od tistega dne je nieso vič vidli. - Malčik. Tu štal od nonuna su bli štier konji. An adan od tistih, vesta, je bu takuo lepuo navajen: Kozak mu je jau: «Malčik je partizan!», an konj se j' polegnu na stran. An potada Kozak je jau: «Malčik, ale! Partizan je šu!»an konj se j' frišno zadru. Od Kozaku, ki so bli tle u Barnase, so mi poviedal nono Mario, Gompič, Elia, Mežnar an Giovanni dol na patoke. Adan me j' pravu, de kozaški konji so bli podobni našin konjian, drug me j' poviedu, de njeso bli podobni ne konju ne mulu... te trec je jau pa, de te prav kozaški konj je bieu. Jest niesan šele zastopila, kaki su bli. Al zna kajšan od vas me poviedat, kaki so bli teli konji kozaški? Orsola Banelli V ŠPETRU TUDI LETOS NATEČAJ NAŠ DOMAČI IZIK Ustvarjalnost otrok in odraslih v narečju ZmacovalcinatečajaEmmaScubla, OrsolaBanelliinparRenzoGariup, LidiaZabrieszach ^_KULTURA STALNO GLEDALIŠČE FJK - V veliki dvorani Goldonijeva komedija in današnje gledanje nanjo Privlačna večplastna postavitev režiserja Gabrieleja Vacisa Sobota, 19. marca 2011 17 TOMIZZEV DUH Japonska kot naše upanje Milan Rakovac_ Ako nas Arapi uče slobod-nom gradanskom duhu, Japanci nas uče postojnaosti i moralnosti; neočekivano pomalo, zar ne, za ovu »superiornu« bjelačku rasu, da dobija takve lekcije -. Kakve vec pet stolejca dijeli svima po svijetu! To mi pada na pamet, dok »brskam« po svjetskim teve-mre-žama, gledajuci ča je novega u Ja-panu, i ča u Čirenajki i Tripolita-niji, di su Hrvati i Slovenci ginuli per »L'Impero Romano«, pak pot-le pošli u Prekomorske brigade -Vis, Knin, Senj, Rijeka, Ilirska Bistrica, Trst. I pka najzad pensan da uva naša razza prepotente bian-cochristiana more zahvaliti bogu (Alahu i Budi) da se ima ča napu-titi u Afriki i Aziji, a ne samo patetično cmizdriti, kada nan ne gre jušto kako mi sanjamo da bi nan moralo hoditi! Samoljublju ove smiješne, im-potentne, indolentne i inkompe-tentne bjelačko-kršcanske »civilizacije« nema kraja! Mi zbilja mislimo da smo arbitri maximusi za cijeli svijet; skandaliziramo se što Gadafi napada gradane buntovni-ke, i mirno prihvacamo da saudij-ske trupe guše iste takve buntovne gradane u Bahreinu! Isto tako, Ja-panu mi s visoka dijelimo lekcije o moralu, medijima, politici, znanosti, i tehnologiji, i svemu, uopce, na ovome svijetu. Jer vrli zapadnjač-ki stručnjaci sumnjiče japanske kolege da ne iznose u javnost cijelu istinu. Pa naravno da ne! Dovraga, bitno je da se sačuva mentalno-psihološki korpus nacije: A u Ja-panu to čine bolje i ljepše nego je to ikada itko u zapadnjačkim strukturama učinio! Poveri noi bianchi, 'sta razza barbara: 'sto legendo l'arroganza inglese, The Guardian (prenosi Dnevnik): »Po treh eksplozijah in požaru v roku štirih dni se je situacija v nuklearki Fukušima na Japonskem danes še zaostrila. Vse zaposlene, ki na prizorišču niso nujno potrebni, so že poslali na varno, tako da se za prevzem nadzora nad reaktorji bori le še peščica strokovnjakov in tehnikov, ki pa so jih svetovni mediji že razglasili za 'junake'. Po najnovejših podatkih naj bi nad reaktorje poslali helikopterje, ki bi z vodo zalivali reaktorje in naprave za hlajenje, s čimer bi skušali preprečiti morebitne dodatne požare. Medtem so Zdru- žene države Amerike na pot že poslale opremo, s katero bodo na Japonskem lahko merili radioaktivne izpuste«. Eee, ma sekakor, coss ti vol che lori la i savessi, basta che 'riva i Yankey, lori i savera far! Tako se digla medijska prašina da je radioaktivna prašina ozračila jedna njihov helikopter, pak vero da oblak črni gre iz Japana na Ame-riku; ma totlano nevrjetna je vest na CNN-u, rešebalne službe iščejo ENEGA AMERIČANA (one, uno, adjin, jedan čovik!) ča je u Ka-lafonji fotografiva mini-tsunami pak ga je val potiega u Pacifik! E si, cio mio, un 'Merican val piu de mille Japs! Arogancija, bahatost, tipična kriptokolonijalna bjelačka supe-riornost. Ma glej ti njih, Japance, co muoj, ma ti ljudi nisu »junaki« nego JUNAKI, JJUNAČINE kako-ve bi teško bilo najti, vržmo, u ni-koj talijanskoj neuklearki, ossia med slovenskim in hrvaškim strokovnjakom v Krškem, ne daj bog! Sarkastičen sem, po navadi, seveda! Kako ne, če se potem nadaljuje la »morale« biancochri-stiana: »Ameriški časnik Wall Street Journal je kritičen do nastopa japonskega premierja v javnosti. Po pisanju časopisa, je Kan z današnjimi izjavami želel pomiriti ljudi, a mu to ni uspelo, saj so možnosti nove jedrske katastrofe dobile nove razsežnosti«. Ma ki te ča pita, co, 'Merikan, i to z lažljivega i sliparskega Wall Streeta, da ti napadaš japanskega premijera???!!! Ma gledaj svoja sli-parska posla, e tasi una volta! No soporto piu 'sta misera idea bianca! Ma, namisto da prodajemo compation de due centesimi, bi bolje bilo da se to ča navadimo od Ja-pana. Prija sviega moralnosti, skro-monosti, delavnosti, kuraja, mire i vire, svega tega ča je bilo i mrež nas drugih, još u generaciji naši didi, ča su zgobljeni nad motikon kopali od škurega do škurega, pak potle pošli u Trst eli u Pulu, fachini del porto, noseci po dvi vrice cimienta na hrptu za dva čnetiežima! Japonska je naše upanje, morda se nekaj člo-večnega naučimo; i zato bi bolje bilo da pogledamo samo u se, i da uzmemo smirno i zahvalno lekcije iz historije ča nan dohažaju iz afrikanskega i azijskega svita! GORICA - Jutri ob 18. uri v Kulturnem domu Presenetljivo realistična trijezična Miklova Zala Za Gabrieleja Vacisa in njegovo skupino samo moških igralcev je postavitev Goldonijeve komedije I Rusteghi (Grobijani) priložnost za razmislek o vprašanjih uprizarjanja gledališkega dela vključno z medosebnimi odnosi znotraj zasedbe, o lastnem odnosu do tem, ki se jih komedija loteva, o starih postavitvah, ki smo jih kot otroci gledali po televiziji, in seveda tudi priložnost za zabavo in smeh, tako ob motivih, ki jih je v zaplet vnesel že avtor, kot ob novih režiserskih domislicah. Vsi ti elementi, skrbno premišljeni in dovršeno izdelani ter učinkovito posuti od začetka do konca predstave, že po prvih besedah med nastopajočimi pritegnejo gledalce, tako da jih spremljajo s smehom in ploskanjem ob odprti sceni ter s končnim navdušenim toplim aplavzom, kot se je zgodilo tudi na prvi ponovitvi v veliki dvorani tržaškega Rossettijevega gledališča, kjer je bilo delo prejšnji teden v go-steh v okviru tradicionalnega abonmajskega niza Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Predstava je nastala v koprodukciji med Fundacijo turinskega stalnega gledališča in Deželnega gledališča iz Alessandrie. Grobijane je Carlo Goldoni spisal leta 1760, to je v zadnjem obdobju svojega bivanja v Benetkah, ko je bil že zagrenjen in razočaran nad svojimi someščani, ki so raje kot njegove realistične komedije hodili gledat Gozzijeve gledališke pravljice. Tudi v Goldoniju ni bilo več navdušenja nad družbeno trdnostjo novega meščanskega sloja, ki Jan Fabre v Ljubljani Belgijec Jan Fabre, ki velja za enega najbolj inovativnih in vsestranskih sodobnih umetnikov, se ponovno predstavlja v Ljubljani. V treh razstaviščih Muzeja in galerij mesta Ljubljane bodo od 20. marca do 24. aprila na ogled njegove razstave. Umetnik, ki je v Ljubljano prišel na pobudo zavoda Exodos, je tudi kurator letošnjega festivala Exodos. V Mestni galeriji Ljubljana bo na ogled razstava Izposojeni čas, v Galeriji 001 v Kulturnem centru Tobačna 001 bo postavljena instalacija Umbraculum, v galeriji Vžigalica pa instalaciji Karneval mrtvih pouličnih psov in Katakombe mrtvih pouličnih psov. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin, bodo razstave ponudile uvid v Fabrove ustvarjalne prakse. Njegovo ustvarjanje na področju scenskih umetnosti bo na razstavi Izposojeni čas prikazano s številnimi dokumenti in zapisi, risbami in predvsem fotografijami. Poleg njegovih skic in zapisov za odrska dela bodo razstavljena tudi dela velikih fotografskih mojstrov, kot sta Helmut Newton in Robert Mapplethorpe. Kot je dejal Fabre, sta gledališče in vizualna umetnost dva različna medija, ki uporabljata različna orodja, videnje povezav med njima pa mu omogoča nove interpretacije. Lilijana Stepančič je v razstavnem katalogu o trojici razstav v Ljubljani zapisala, da Fabra predstavljajo retrospektivno in z novejšimi deli. Odprtje razstav bo danes ob 20. uri v Mestni galeriji Ljubljana, razstavi v Galeriji 001 in galeriji Vžigalica pa si bo na dan odprtja mogoče ogledati med 18. in 22. uro. Vse tri razstave bodo odprte do 24. aprila. Na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti se bo Fabre v okviru 17. festivala Exodos in 6. balkanske plesne platforme predstavil kot režiser, dramatik, koreograf, scenograf pa tudi kot selektor in predavatelj. V njegovi režiji bo na ogled spektakel Prometej, pokrajina 2, v Slovenski kinoteki pa se bo predstavil s svojo filmsko ustvarjalnostjo. (STA) ga je v prvih komedijah prikazoval z dobrodušnim humorjem in celo z občudovanjem, zdaj je v njegovih predstavnikih videl predvsem pritlehnost in oz-kosrčnost, ki se je izražala zlasti med moškimi v odnosu do žensk, katerim so prvi odrekali vsakršno svobodo in vsako drobno veselje. V štirih naslovnih junakih Gro-bijanov je Goldoni prikazal štiri variante takšnega moža: Lunarda, Simona, Maurizia in Canziana. Lunardo, ki drugi ženi Margariti in hčeri iz prvega zakona Lucietti ne dovoli iz hiše, celo vrat ne smeta odpirati, da ne bi slučajno prišli v stik s tujcem. Lunardo sklene Lucietto omožiti z Mauriziovim sinom Felippettom; seveda nobenemu od obeh očetov ne pade na pamet, da bi bilo morda dobro, ko bi se mlada dva prej spoznala, zato poseže Canziano-va žena gospa Felice, ki zna z brihtnim prigovarjanjem voditi moža in tudi druge po svoji želji. Čeprav grobijan-ski soprogi zalotijo zaročenca med skrivnim srečanjem, se po njeni zaslugi vse srečno konča. Gabriele Vacis je skupaj z Antonio Spaliviero Goldonijevo komedijo prelil v dokaj sodobno italijanščino z obilico beneškega narečja, ki ga govorijo le igralci po rodu iz Veneta in tisti, ki jim je tu- di sicer beneška govorica domača. Poleg tega njuna priredba postavlja izvirno komedijo v okvir, ki prikazuje igralce med začetnimi vajami, ko se še med sabo dogovarjajo o nastopanju in ob tem razpredajo svoje osebne misli. Večplastna predstava je vsekakor učinkovito in jasno postavljena, tako da gledalec brez težave in z užitkom sledi različnim ravnem odčitave. Posrečena je tudi režiserjeva izbira, da je ženske vloge zaupal moškim igralcem, tako da je zaradi nerealisti-čnosti še v večji meri poudarjena krivi-čnost ženske podrejenosti. Ženske vloge moški igralci igrajo s primernim odmerkom komedijantstva, a brez karikiranja, kar sicer velja tudi za moške like. Poleg Eugenia Allegrija, ki igra osorne-ga Simona, Natalina Balassa, ki igra tiranskega Lunarda in lahkotnega grofa Riccarda, Jurija Ferrinija, ki poleg sta-rokopitnega Maurizia igra brihtno gospo Felice, ter Mirka Artusa, ki igra po-hlevnejšega Canziana, nastopajo še Daniela Marmi kot Simonova žena Marina, Alessandro Marini kot Margarita, Christian Burruano kot Lucietta in Nicola Bremer kot Felippetto. Pri oblikovanju predstave je sodeloval scenograf, kostumograf, oblikovalec luči in zvoka Roberto Tarasco. (bov) Miklova Zala v uprizoritvi šentjakobskega gledališča Tratomora je na Koroškem poskrbela za vrsto presenečenj. Osvežujoče je osmešila brambov-ski svet, njena hčerka - dotlej tujka in prvič na Koroškem - pa si je v prelepi deželi nadejala prav takšnih ljudi ... Svojevrstna, trijezična Zala v režiji Marjana Štikarja, v kateri nastopa 26 igralcev, se nam bo prvič v zamejstvu predstavila na odru Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20), v okviru gledališkega projekta Komigo 2011 jutri ob 18. uri. Mit o Miklovi Zali, iz ljudskega izročila prenesen v povest in iz nje predelan v gledališko igro, je v prvi polovici 20. stoletja na Koroškem veljal za bilko upanja v hudih časih morije in državnega terorja. Danes, ko Slovenci živimo v demokratičnih strukturah in se nam ni treba bati zunanjega agresorja, se nam prelevi v naivno, ponižno zgodbo, polno starinskih nazorov in vedenja. To je gotovo tudi razlog, zaradi česar se besedilo ne pojavlja več na odrih. Na pobudo teatra Tratomora sta se mlada nemško govoreča avtorja povesti lotila neobremenjeno in sproščeno in iz nje naredila novo gledališko besedilo, ki se le posredno navezuje na Miklovo Zalo, a se hkrati sarkastično in hudomušno loteva sodobnih koroških mitov, zlaganosti in laži. Vsebina gledališča Tratomora iz Farovža Šentjakob v Rožu se torej prav gotovo spaja z delovanjem goriškega festivala Komigo, istočasno pa želi biti gostovanje Korošcev na Primorskem dodaten izraz sodelovanja med goriškim Kulturnim domom in Zvezo slovenskih kulturnih društev s Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca oziroma slovenskimi organizacijami slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Večjezična predstava Zala (v slovenščini, nemščini in turščini) oziroma realistična pripoved avtorja Jakoba Šketa (1884), ki je opremljena s slovenskimi podnapisi, je bila tako na Koroškem kot tudi v Sloveniji deležna hvalevrednih ocen. Drevi bo ob 19.30 Zala zaživela na odru SNG Drama v Ljubljani. (ik) LJUBLJANA - V Cankarjevem domu Kulturni bazar Sejem ponudb kulturnega izobraževanja - Več kot 700 prijavljenih »Učenje skozi umetnost, ki je srce naše civilizacije, je temelj razvoja vsakega posameznika in družbene identitete.« S temi besedami je slovenska ministrica za kulturo Majda Širca uvedla drugo izvedbo Kulturnega bazarja, ki so ga po lanski izkušnji tudi letos priredili ministrstvo za kulturo in tisto za šolstvo in šport Republike Slovenije ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pravi sejem ponudb kulturnega izobraževanja je potekal v torek v Cankarjevem domu v Ljubljani. V drugem in tretjem preddverju Cankarjevega doma je svoje programe ponujalo preko dvesto kulturnih ustanov, zavodov in organizacij - od muzejev, do plesnih in baletnih šol, vse do likovnih centrov in gledališč, med temi tudi Slovensko stalno gledališče. Ob tem je za šolnike in za vse, ki se ukvarjajo s kulturo, potekal bogat izobraževalni program. V dvoranah kulturne hiše in na bližnji osnovni šoli Majde Vrhov-nik so namreč potekale delavnice, predavanja, pogovori, predstave, med temi tu- di predstava Andreja Rozmana Roze, filmske projekcije in druge oblike kulturnega ozaveščanja, izobraževanja in posredovanja kulturne vzgoje. Do vseh prireditev je bil vstop prost. Na bazar se je prijavilo več kot 700 posameznikov, ki se s kulturo ukvarjajo profesionalno, tako iz vzgojno-izobraže-valnih kot tudi iz splošnih kulturnih zavodov. Dneva so se udeležile nekatere vzgojiteljice iz slovenskih šol v Italiji ter nekaj zaposlenih na slovenskih kulturnih združenjih v Italiji Programsko jedro Kulturnega bazarja je bilo usposabljanje za prireditev kulturnih dni. Njegov poglavitni cilj pa je bil prirediti izložbo celotne kulturne ponudbe, ki je prisotna na slovenskih tleh, za izobraževalne programe, zlasti v šolstvu. Gre v bistvu za poskus približanja kulture šolstvu in s tem zapolnjevanja morebitnih programskih vrzeli. Letošnji dodatni izziv je bil po besedah Majde Širca še »prenašati umetnost ne samo v izobraževalni sistem, temveč tudi na ulico.« (mlis) 1 8 Sobota, 19. marca 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Gradnja grajske vzpenjače Uprava se zagovarja »Ni več poti nazaj« Zamrznitev načrta bi po županovih navedbah stala več od gradnje Goriška uprava se zagovarja; glede gradnje vzpenjače po besedah župana Et-toreja Romolija ni več poti nazaj, saj bi zamrznitev načrta stala več od gradnje kot take. Da bi javnosti pojasnili razloge za gradnjo vzpenjače, so se včeraj - na dan pred protestno manifestacijo na Travniku - občinski upravitelji z Romolijem na čelu srečali z novinarji in jim razložili, zakaj se po njihovem mnenju spornega načrta ne morejo zamrzniti. »Za gradnjo vzpenjače se nisem odločil v trenutku neprištevnosti, pač pa sem le nadaljeval že začeti upravni postopek. Na to sem bil obvezan tudi po zakonu in torej nisem imel alternativ. Kot znano so načrt za vzpenjačo pripravili že med mandatom župana Gaetana Valentija in ga odobrili leta 2000. Zeleno luč so mu takrat poleg občinskega odbora prižgali tudi zbornici inženirjev in arhitektov ter spomeniško varstvo, tako da projekt ni ravno tako iz trte izvit, kot danes trdijo njegovi nasprotniki,« je včeraj poudaril Romoli in opozoril, da se je upravni postopek nadaljeval med županovanjem Vittora Branca-tija. »Moj predhodnik ni zamrznil načrta, pač pa je poskrbel, da so izdelali in odobrili definitivni in izvršni načrt, nato pa so opravili še javno dražbo za izbiro izvajalca del. Zakon je nato mojo upravo obvezal k prižigu zelene luči za začetek gradbenih del, kar smo dejansko tudi storili,« je razložil Romoli: da bo gradnja vzpenjače koristila k turističnemu razvoju Gorice, so skupaj z županom trdili še odborniki Guido Germano Pettarin, Antonio Devetag, Dario Baresi in Francesco Del Sordi, ki je pripravil video o koristnosti vzpenjač. V njem je zbral fotografije vzpenjač iz Mondovi-ja, Todija, Orvieta, Coma, Bergama, Genove, Vareseja, Perugie, Ljubljane, Gradca, Salzburga in še iz nekaterih krajev. »Vzpenjače gradijo v številnih mestih že od konca 19. stoletja. Da bi olajšal dostop do goriškega gradu, pa je vzpenjačo načrtoval že Max Fabiani,« je poudaril Del Sor-di in opozoril, da so za namestitev tirnic na pobočju gradu posekali drevesa in grme, ki niso imeli posebne naravne vrednosti. Del Sordi je odgovoril tudi na pripombo, da je grajski grič zelo nizek in peš dostopen v desetih minutah. »Tudi druge vzpenjače so zgrajene za premagovanje višinske razlike, ki je povsem primerljiva z goriško,« je povedal Del Sordi in opozoril, da je pred koncem nedeljske maše v eni izmed goriških cerkva predstavnik skavtov pozval vernike k udeležbi na jutrišnji protestni mobilizaciji. »Nekateri voditelji skavtov se poslužujejo otrok za sponzoriranje pobud s čisto političnim namenom, zato pa pozivam nadškofa, naj poseže, saj bo drugače tudi sam kriv za razprtije, do katerih prihaja v mestu zaradi vzpenjače,« je poudaril Del Sordi in za zaključek skupaj z Romolijem pojasnil, zakaj po mnenju uprave gradnje vzpenjače ni mogoče ustaviti. »Če bi zamrznili načrt, bi morali izvajalcem del plačati dosedanji del opravljenega posega, ki je vreden okrog 50.000 evrov. Poleg tega bi jim morali na podlagi pogodbe izplačati še eno desetino vrednosti projekta, kar znaša okrog 170.000 evrov. Deželi bi morali vrniti preostali del denarja - v najslabšem primeru 2,5 milijona evrov, verjetno še en milijon pa bi šel za vračanje denarja, ki smo ga dobili od lastnikov razlaščenih zemljišč. Vsemu temu bi treba nazadnje dodati še stroške, ki bi jih imeli zaradi preiskave in odškodninske zahteve računskega sodišča,« je nanizal Del Sordi, Romoli pa je opozoril nasprotnike vzpenjače, da sredstva za njeno gradnjo ni mogoče preusmeriti v druge projekte. »Denar za vzpenjačo smo dobili v okviru zakona, s katerim nam je dežela ob priliki tisočletnice mesta zagotovila sredstva za ureditev Travnika. Zato ga lahko porabimo edino za gradnjo vzpenjače,« je zaključil župan Ettore Romoli. (dr) GORICA - Županova razlaga »Vodijo četrto križarsko vojno« Financarska šola, Jeremitišče, bolnišnica in... »Mobilizacija proti vzpenjači sloni na čisto ideoloških predpostavkah, za njo pa stojijo eni in isti ljudje, ki so že v minulih letih nasprotovali večjim javnim delom v mestu.« Tako polemično trdi goriški župan Ettore Romoli in poudarja, da nasprotniki grajske vzpenjače vodijo pravo križarsko vojno, podobno kot so počeli že pred leti, ko je bil govor o gradnji šole finančne straže. »Tudi takrat so zagnali pravi vik in krik, namesto da bi pristali na prenovo poslopij v Tržaški ulici, ki zdaj že leta lepo propadajo, in na priselitev dveh tisoč ljudi,« še navaja Romoli v svoji razlagi ozadja mobilizacije proti vzpenjači. Po njegovem prepričanju je druga križarska vojna zadevala širitev tovornega postajališča na Jeremitišču. »Trdili so, da hočemo uničiti slovensko narodno skupnost v mestu, čeprav je širitev tovornega postajališča predvidevala samo podrtje hiše pri avtood-padu. V bran zaselka so prirejali srečanja, koncerte, shode, kiparski simpozij, ob zaključku katerega so sredi polj namestili lesene kipe, ki sedaj gnijejo. Tretjo bitko so nato začeli, da bi preprečili uresničitev nove bolnišnice, na katero smo danes lahko ponosni, saj je - čeprav majhna - najbolj sodobna v deželi,« pravi Romoli, ki je prepričan, da so se »križarji« danes zagnali proti vzpenjači, ki so jo začeli načrtovati že pred enajstimi leti. »Edina krivda, ki bi mi jo lahko pripisali, je ta, da se nisem prej lotil gradnje vzpenjače,« poudarja župan Gorice. (dr) VZPENJACA Protest na Travniku Danes od 15.30 do 18.30 Na goriškem Travniku bo danes popoldne protestna mobilizacija proti gradnji grajske vzpenjače. Prireja jo koordinacija goriških združenj in organizacij, ki je bila ustanovljena februarja letos in se od takrat redno sestaja (www.gagoriziano.org/coas-go). V njej so Forum za Gorico, Gruppo Archeologico Goriziano, italijanski skavti organizacije Agesci iz Gorice, skupina Principesca Con-tea di Gorizia, Italia Nostra, Legambiente in posoška sekcija WWF »Eugenio Rosmann«. Prepričani so, da bodo stroški za upravljanje vzpe-njače izpraznili žepe davkoplačevalcev, njena izgradnja pa bo nepopravljivo izmaličila grajski grič. Naložba v mehansko povezavo med Travnikom in grajskim naseljem - tako trdijo - je nesmiselna in okoljsko nesprejemljiva. Na današnji protestni shod so vabljeni vsi občani. Začel se bo ob 15.30, ko bodo sodelujoča združenja na Travniku namestila infotočke. Ob 16. uri bo poglobljena razprava o poteku gradbenih del na grajskem griču, o turističnem razvoju gradu, stroških vzpenjače in alternativah. Hkrati bodo na Travniku uprizorili srednjeveške dvoboje in priredili skupinsko igro za otroke na temo zgodovine gradu. Ob 17.30 se bodo povzpeli na grad, ogled pa bodo vodili predstavniki goriškega arheološkega društva in združenja Italia nostra. Pobuda se bo predvidoma zaključila ob 18.30; ob slabem vremenu jo bodo odložili na jutrišnji dan. GORICA - Cesta pred travniško cerkvijo »minirano polje« Luknje in ceste brez vzdrževanja Kamnite plošče in »fugiranje« goriškega trga tarči kritik - Občina zaenkrat krpa, a že razmišlja o korenitejšem posegu Luknjasta cesta v Podgori (levo), razdejano cestišče pred cerkvijo sv. Ignacija na Travniku (spodaj) bumbaca Vožnja pred cerkvijo sv. Ignacija na goriškem Travniku je vse bolj nevarna, saj je cesta polna lukenj. Po zadnjem deževju so se številne kamnite ploščice odlepile od svoje podlage, nekaj časa so predstavljale oviro sredi cestišča, nato pa so jih premaknili k robu ceste. Polne lukenj so tudi številne goriške ulice in ceste. Odsek Ulice Duca dAosta v Gorici, ki vodi proti sodišču, zgleda kot, da bi malo prej po njem vozili tanki, razpoke in luknje pa »krasijo« tudi glavno cesto v Podgori, štandreško Ulico San Michele in še zlasti cesto, ki s kro-žišča vodi proti središču Štandreža. Zakaj nastajajo vse te luknje, smo vprašali inženirja Matjaža Klemšeta, ki se poklicno ukvarja ravno z vzdrževanjem cest. »V asfaltu se po določenem času začenjajo pojavljati razpoke, skozi katere voda pronica v podlago. V zimskem času voda zmrzne, ker ima led večjo specifično prostornino, pa se razpoke začenjajo širiti. Ko spomladi pride do otoplitve, se podlaga naenkrat zmehča in cestišče se začenja posedati,« pravi Klemše in pojasnjuje, da je lahko za cestišče »usodno« tudi daljše deževno obdobje. »Voda skozi razpoke pronica do podlage z gramozom, ki se namoči in zaradi tega se spremenijo njegove mehanske lastnosti. Namočeni gramoz postane deformabilen, s prometom se začenja premikati, zato pa se asfalt nad njim zlomi in se pojavijo luknje,« poudarja Klemše in opozarja, da so luknje značilne za ceste s starim asfaltom, ki je z leti izgubil na fleksibilnosti. »Na novem asfaltu se luknje ne bi smele pojavljati,« pravi Klemše in poudarja, da je treba ceste redno vzdrževati, česar pa v Italiji nikakor ne delajo. »V Sloveniji razpoke takoj sanirajo z maso iz bitumna; na saniranih cestah so nato vidne črne kače, ki jih v Italiji ni mogoče opaziti, saj italijanske ceste raje pre-plastijo, ko so pa res dotrajane,« razlaga Matjaž Klemše in poudarja, da v Sloveniji veliko več pozornosti namenijo vzdrževanju cest, to pa so v zadnjih časih ned- vomno opazili tudi vsi vozniki, ki z avtomobilom prečkajo državno mejo. »Če je cestišče skrbno tlakovano s kockami, bi moralo zdržati prehod avtomobilov,« poudarja Klemše v zvezi z luknjami na goriškem Travniku. Po njegovih besedah je dobro tlakovanje odvisno od njegove podlage, ki mora biti dovolj debela, zelo pomembne pa so tudi fuge med kockami, ki na Travniku na videz niso ravno iz najboljšega materiala. Klemše je opazil, da se ponekod cesta pred Travnikom poseda, to pa se dogaja tudi na Trgu Sv. Antona. »Vzrok posedanja je navadno slaba podlaga; mogoče ni bila dovolj močno utrjena, mogoče so cestišče tlakovali pod dežjem, mogoče je plast gramoza pre-tenka,« razlaga Klemše in opozarja, da je včasih za težave kriva tudi neprimerna sestava podlage, v kateri se znajdejo neka-kovostni materiali. Vzrokov za težave je lahko kar nekaj, pod očem vseh pa je, da so nekatere goriški ceste potrebne nujnega vzdrževanje, če že ne preplastitve. Za Travnik pa po drugi strani velja, da so bile pri tlakovanju cestišča storjene razne napake. »Očitno je, da so cestišče prekrili s podolgovatimi kamnitimi ploščami, ki so predolge in se zaradi teka kaj hitro premaknejo iz svojega ležišča, ko nad njimi vozijo avtomobili. Uporabo tovrstnih plošč je sicer zahtevalo spomeniško varstvo, zdaj pa je nedvomno na dlani, da je treba premisliti, kako rešiti nastalo situacijo,« pravi goriški župan Ettore Romoli, potem ko so se ravno včeraj delavci iz občinskega cestarskega podjetja opravili popravit luknjasto cesto pred cerkvijo sv. Ignacija. Kamnite plošče so ponovno nalepili na svojo podlago že neštetokrat, a to ni veliko koristilo. Župan pojasnjuje, da zaenkrat luknje na cestišču ob Travniku krpajo, v prihodnosti pa bo treba pomisliti na ko-renitejši poseg. Po vsej verjetnosti bo treba cesto na novo tlakovati, v to smer pa zaenkrat na občini niso sprejeli še nobenega upravnega akta. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. marca 2011 19 GORICA - Ciril Zlobec med dijaki licejskega pola Z etično kraško trmo svoje verze piše vedno in povsod Prvo pesem spisal v Gorici, dvojezično, takoj zatem pa se je ozavestil kot ponosen slovenski pesnik Ciril Zlobec ob Nadji Marinčič (levo) in dijaška publika (desno) bumbaca Ali je poezija popolnoma iluzorna v tem našem času, v tem medijskem svetu, ki ustvarja disciplini rane in poenotene ku-povalce? Katera je sploh funkcija poezije? O pomenu pesniškega ustvarjanja je v Gorici spregovoril pesnik Ciril Zlobec, ki se je v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini v ponedeljek srečal z dijaki licejskega pola Trubar-Gre-gorčič. S pesnikom se je pogovarjala profesorica Nadja Marinčič, ki je Zlobca pozdravila kot Nestorja slovenskih pesnikov in akademikov. Dijakom je najprej prikazala njegovo življenjsko pot, nakar se je zaustavila ob njegovem ustvarjalnem opusu, ki šteje že trideset pesniških zbirk, tri romane, številne esejistične spise in prevode italijanskih pesnikov, za katere je prejel pomembna priznanja. Pesniku je zatem postavila nekaj iztočnic za njegovo nadaljnje razmišljanje. Zlobec je prisotnim zaupal, da je prvo pesem zapisal v Gorici, in to dvojezično - v slovenščini in italijanščini -, takoj zatem pa se je ozavestil kot ponosen slovenski pesnik, zaznamovan z etično kraško trmo, ki je svoje verze pisal vedno in povsod, v ključnih zgodovinskih trenutkih, v internaciji, med partizani, med vojno v Sloveniji. Poezija se pri njem kaže kot nuja, kot dopolnilo nekega drugačnega življenja, ki ga tekoče vsakdanje življenje ne dopušča, včasih kot terapija ob bolečinah in travmah. Poezija ostri v človeku občutek, da se spušča v samega sebe, da je unikatno bitje, je poudaril Zlobec, verzi pa morajo bralca nagovarjati. Že italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti je trdil, da je pesem prava pesem, če jo bralec prisvoji za svojo in postane tako njen soavtor. Zlobec se je v slovensko literaturo zapisal predvsem kot največji avtor ljubezenskih pesmi. Njegove poezije so avtobiografske, rahločutne in iskrene, je še pojasnila profesorica Marinčič. Zaobjemajo v glavnem tri tematske sklope, ki se prepletajo v vseh njegovih zbirkah: pobeglo otroštvo, ljubezen in pesniško besedo, za vsemi pa se razodeva Kras. Zlobec je podčrtal, da je zanj ljubezen najbolj vesoljno človeško čustvo, pri tem pa ni le ekstrakt erotike kot take, ampak je povezana z večplastnostjo samega spoznanja. Slovenska beseda je bila za pesnika vedno znamenje upora, kljubovanja in utrjevanja lastne osebnosti, saj je večkrat izkusil preganjanje in zatiranje lastnega jezika in lastne narodnosti. Kras mu je čudežna pokrajina, navidezno surova, pa vendar plemenita, ki jo je doživel intenzivno kot otrok. Kras pa mu ne pomeni le otroštva, ki ga ni več, ampak je tudi vir življenjske energije, moči, ki lahko ozdravi globoke travme. Pesnik je zbranim povedal, da je na Krasu nastal cikel pesmi »Ah, ti moji kraški bori« kot oblika zdravilne moči in terapije po smrti ljubljene hčerke. Bor, simbol Krasa, ki živi, kjer druge rastline ne zmorejo, je za Zlobca postal popolna afirmacija življenja v nemogočih razmerah. Vsak dobi neko rešilno bilko, da se ne zgubi v življenju, je še dodal pesnik in tako sklenil svoj nadvse zanimiv in doživet nagovor. Neva Klanjšček GORICA - Razstava v Kosičevi galeriji v Raštelu Umetniki petih držav Na ogled so dela, ki so nastala na likovni koloniji na Sinjem vrhu nad Ajdovščino Galerija Kosič v goriškem Raštelu gosti likovno razstavo z naslovom Druga narava 2010. Gre za izbor del, ki so nastala na lanski likovni koloniji na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Enotedensko srečanje likovnikov iz raznih držav je lani postalo polnoletno, kar pomeni, da je bilo že osemnajsto po vrsti. Udeležilo se ga je 22 likovnih ustvarjalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije in Poljske. Slikarska delavnica z naslovom »Slovenija odprta za umetnost« je v zadnjih dveh letih uresničila tudi svojo simpozijsko nadgradnjo. Izbor najboljših del so decembra lani prikazali na razstavi v Galeriji Kosovelovega doma v Sežani, februarja letos v Mestnem muzeju v Idriji, sedaj je na vrsti Gorica, aprila pa bo razstavo gostila še Siv-čeva galerija v Radovljici. Na odprtju razstave v Kosičevi galeriji se je zbralo veliko ljubiteljev likovnih umetnosti, kar pomeni, da je tovrstno umetniško izražanje na Goriškem priljubljeno, pa tudi v samem Posočju je zraslo in se uveljavilo veliko odmevnih ustvarjalcev. Temu v dokaz je tudi prisotnost kar velikega števila razstavnih prostorov v Gorici, med katere se je zelo dobro vključila tudi Kosi-čeva galerija. Prisotne, med katerimi je bil tudi občinski odbornik Stefano Ceretta, je uvodoma pozdravil lastnik galerije in tudi sam slikar, Andrej Kosič, ki je obenem čestital avtorjem za njihova likovna prizadevanja, zahvalil pa se je tudi umetniškemu vodstvu kolonije Sinji vrh, da je med razstavna mesta vključilo tudi Gorico. O likovni koloniji, o udeležencih na Občinstvo na odprtju razstave v Kosičevi galeriji, v ospredju eno izmed razstavljenih del bumbaca njej in o njihovih delih sta spregovorili umetniški kritičarki Cristina Feresin v italijanščini in Anamarija Stibilj Šajn v slovenščini. Slednja je tudi umetniški vodja likovne delavnice na tisoč metrov visokem Sinjem vrhu. Obe sta poudarili predvsem dejstvo, da pri tej pobudi ne gre zgolj za slikanje v svojevrstnem okolju, gre predvsem za spoznavanje novih tehnik in novih načinov pristopa do likovnega izražanja. Utrjujejo se tudi prijateljske vezi, ki se odražajo na različne načine, zlasti še pri poudarjanju univerzalnosti likovne govorice. V času, ki ga živimo, zasičeni od vizualnih informacij, potrebujemo likovno umetnost, ki nam omogoča čustveno in estetsko očiščenje, sta še povedali kritičarki. Na razstavi sta s svojimi deli prisotna tudi častna gosta, znani slovenski slikar Andrej Jemec in hrvaški umetnik Zvonimir Kamenar-Funči, ki je v Kosičevi galeriji prisoten z lesenimi skulpturami. Izdan je bil tudi katalog, ki v slovenščini, italijanščini in angleščini podrobno opisuje celotno pobudo. Razstava je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih in bo na na ogled tja do prve desetine aprila. (vip) GORICA Slovikova gosta Jankovic in Pelizzo Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) bo v kratkem v Gorico pripeljal dva ugledna gosta. V Kulturnem domu bodo najprej gostili ljubljanskega župana Zorana Jankovica, nato pa še predsednika bančnega zavoda Banca di Cividale Lorenza Pelizza, ki je edini predstavnik iz bančnih krogov iz Furlanije-Julijske krajine v vsedržavnem združenju ABI. Srečanje z Zoranom Jankovicem bo v sredo, 23. marca, ob 18. uri, vključeno pa je v okviru seminarjev »Odlično vodenje: primeri dobre prakse«, ki jih Slo-vik namenja predvsem zaposlenim v ne-pridobitniških organizacijah. Jankovic je poklicno pot začel že pred koncem štu- Zoran Jankovič dija leta 1978 na Pošti Slovenije v sektorju investicij. V letih med 1979 in 1984je kot predstavnik in komercialist zastopal podjetje Grič Zagreb, leta 1984 pa bil imenovan za v.d. direktorja podjetja Merca-tor Investa, kjer je služboval do leta 1988. Od leta 1988 do 1990 je bil podpredsednik SOZD-a Emona in v.d. generalnega direktorja Emona-VPS, leta 1990 je ustanovil podjetje Electa, katerega direktor je bil do leta 1997. Jeseni istega leta je bil imenovan za predsednika uprave družbe Mercator, ki jo je vodil do novembra 2005, ko so ga predstavniki največjih lastnikov razrešili. Oktobra leta 2006 je bil izvoljen za župana Ljubljane. Vodstveno ekipo mestne občine je oblikoval z nekaterimi sodelavci iz Mercatorja, volivci pa so mu zaupanje potrdili tudi lani, ko je bil potrjen na županskem mestu. V ponedeljek, 28. marca, pa bo na vrsti četrti seminar iz ciklusa »Poti razvoja in rasti«, ki ga Slovik prireja v sodelovanju s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem. Predaval bo Lorenzo Pelizzo, predsednik bančnega zavoda Banca di Cividale. Z njim se bo pogovarjal Vladimir Nanut, znanstveni direktor MIB-a. Pelizzo je diplomiral iz farmacije leta 1964 na univerzi v Rimu. Od leta 1966 do leta 2003 je bil farmacevt. Leta 1973 je bil izvoljen za svetnika furlanskega Združenja za farmacijo. Leta 1969 je bil izvoljen v upravni odbor Če-dajske ljudske banke - Banca Popolare di Cividale. Že leta 1971 je bil imenovan za predsednika bančnega zavoda, položaj pa še vedno ohranja. Pelizzo je od leta 2006 tudi upravitelj v deželni finančni družbi Friulia iz Trsta, poleg tega pa je tudi član razširjenega sveta Furlanskega filološkega inštituta. SOVODNJE - Uspešnica »Dueti« v Kulturnem domu Igralca vabita občinstvo • ■ v • naj »posluša svoje srce« Prizor iz predstave foto agnese divo »Poroka z gejem še zdaleč ni najbolj nora stvar, ki jo ženska lahko stori v tem kaotičnem svetu.« Vsaj tako misli Janet, ena od protagonistk štirih bizarnih in humoristično realnih partnerskih odnosov 21. stoletja, kot si jih je angleški komediograf Peter Quil-ter zamislil v svoji uspešnici »Dueti«. Četverica dialogov med moškim in žensko o iskanju sreče in ljubezni v tem norem svetu je postala tudi uspešnica Slovenskega stalnega gledališča (SSG), saj predstava gostuje od lanske sezone na odrih naše dežele in Slovenije z velikim odobravanjem širšega občinstva. Maja Blagovič in Vladimir Jurc sta se izkazala kot uigran par, ki v različnih preoblekah štirih situacij zabava s subtilnim, angleškim humorjem in z ritmom ameriške komične nanizanke. Romantični prizori prikazujejo dve samski osebi na prvem zmenku na slepo, uslužbenko in šefa pred rojstno-dnevno zabavo, komaj ločena zakonca na počitnicah, brata in sestro pred tretjo poroko. Duhovite zgodbe o sladkostih in tegobah ljubezenskih odnosov so odraz sprememb v odnosih med moškim in žensko v moderni družbi, kjer je koncept življenja v dvoje poln presenetljivih nians. Režiser Matjaž Latin je postavil na oder čar gledaliških preobrazb, saj se okolja in liki stalno spreminjajo pred očmi gledalcev. Predstava bo v danes, 19. marca, z začetkom ob 20.30 gostovala v Kulturnem domu v Sovodnjah in jo bodo priredili v sodelovanju s krajevnim slovenskim kulturno-rekreacijskim društvom. Tu bosta igralca SSG ponovno povabila svoje občinstvo, naj vsaj za trenutek »posluša svoje srce«. 20 Nedelja, 20. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / KROMBERK - Grajska Goriška obetavna novost Skok v srednji vek za promocijo teritorija Poleg grajskih večerij želijo uveljaviti še srednjeveške delavnice, vodene obiske gradov in kongresni turizem »Dober večer, vaša milostljiva gna-da!« V soju sveč me pospremijo do sobe za preoblačenje, kjer se s pomočjo »spletiči-ne« in v naprej pripravljenih srednjeveških kostumov začne precej komično preobla-čenje v opravo, značilno za dvorjane tistega časa. Na dolgo enobarvno spodnjo obleko je treba obleči še vrhnji del, ki je bogatejših barv in vzorcev, nekatere moške različice imajo na prsih križe, celotno podobo zaokroža platnena čepica. Novopečene dvorjane že čaka bogato pogrnjena miza s krožniki iz kruha, ob njih pa pribor: lesena žlica in nož, ki bolj spominja na bodalo. V kotu sobe na nenavadna inštrumenta igrata berača in upata, da si bosta zaslužila vsaj nekaj dobrot z obložene mize. Še preden postrežejo prvo »rihto«, se omizju predstavita grof in grofica Coronini Cronberg, ob njiju pa hči, godna za možitev. Na prizorišče planeta viteza, ki se prav nič zaigrano spopadeta: nekaj časa se obdelujeta s palicama, nato pa zagrabita vsak svoj meč, da po vsej dvorani odmeva od težkih kovinskih udarcev. Zmagovalec si je pridobil roko mlade grofičine ... Projekt Grajska Goriška sta zasnovala Mateja Bagar in Aleš Šibav iz restavracije na gradu Kromberk v sodelovanju s turistično vodičko Evelin Bizjak, ki tudi šiva srednjeveške kostume, in Goriškim muzejem. Skupaj so oblikovali ekskluzivno in celostno turistično ponudbo na regionalni ravni, saj so prepričani, da turizem za regijo predstavlja perspektivno gospodarsko panogo, ki vključuje in povezuje tudi številne druge dejavnosti. Da je takšna ponudba dobrodošla novost, ki jo kaže spodbujati in promovirati, saj so naravne in zgodovinske danosti omenjenega območja premalo izkoriščene, so se strinjali tudi župa- ni Nove Gorice Matej Arčon, Vipave Ivan Princes in občine Brda Franc Mužič, ki so se poleg drugih gostov udeležili četrtkove grajske večerje oziroma predstavitve omenjenega projekta. Do zadnje podrobnosti premišljen večer je pripravila ožja ekipa, ki šteje šest ljudi, ob njih pa so sodelovali še mečevalci iz skupine »Principesca Contea di Go-rizia«, kulturno združenje »Il danzar gioio-so« iz Vidma, srednjeveška glasbenika Leonhard in Eleonora iz Struge (Bojana in Klemen Čibej), srednjeveška berača iz Čadrga, slikar mojster von Gorzberg - Aleksander Peca, manjkala pa ni niti jasnovidka. Poleg programa, ki še posebej pristno zaživi v grajskih prostorih kromberškega gradu, ponudbo zaokroža tudi hrana. »Izbrali smo sestavine, ki so bile na jedilnikih v tistih časih. Veliko idej, pogledov na to hrano in tudi receptov nam je dala Slavica Plahuta, nekdanja direktorica Goriškega muzeja, ki je tudi izdala zbirko treh knjig goriških jedi,« je povedal grajski kuhar Aleš Šibav. Gostom je pripravil svinjsko pleče na način grofa Coroninija Cronberga, gosto grajsko obaro, popečen sir s slanino in zelišči iz grajske peči, ječmen, zabeljen z jurč-ki iz grofovega gozda, sočna svinjska rebra in grajski posladek s kuhanim vinom z beneškimi dišavnicami. Ekipa, ki je zagnala projekt Grajska goriška, pa ima poleg grajskih večerij, naslednji dve bosta na sporedu 22. aprila in 20. maja in sta odprtega tipa, v načrtu še marsikaj: med drugim želijo uveljaviti še grajske poroke, srednjeveške delavnice, vodene oglede po gradovih na severnem Primorskem, kongresni turizem in kulturno zabavne prireditve v amfiteatru ob gradu. Katja Munih ŠEMPETER-VRTOJBA Proračun občine vendarle sprejet Potem ko je pred enim tednom na redni občinski seji šempetrski proračun »padel« zaradi premajhne podpore svetnikov, so ga na četrtkovi izredni občinski seji svetniki vendarle potrdili. Letošnji proračun v višini odhodkov 10,5 milijonov evrov je najvišji doslej. Med največjimi investicijami, ki se nadaljujejo še iz lanskega leta, so fotovoltaična elektrarna, za katero namenjajo dobrih 900.000 evrov, in ureditev središča Šempetra, za kar je v letošnje proračunu rezerviranih 700.000 evrov. Med novimi investicijami pa bodo največ sredstev namenili reševanju prostorskega problema podružnične glasbene šole, za kar bodo namenili 400.000 evrov. Občina se namerava za slabega pol milijona evrov tudi zadolžiti. Na redni proračunski seji so svetniki županu Milanu Turku očitali predvsem, da je proračun zgolj nadaljevanje lanskega, da ni razvojno naravnan in da ponuja premalo podpore gospodarstvu. Skupaj so svetniki vložili kar 20 amandmajev, potrjen pa je bil le eden, kar je bil razlog za to, da kar šest svetnikov, ki so neuspešno vložili amandmaje, ni glasovalo za proračun, glasovanja pa sta se vzdržala še dva. Zaradi premalo glasov podpore je proračun pred enim tednom »padel«. Župan je tedaj sicer zavrnil očitke o tem, da naj bi bil proračun le kopija lanskega in premalo razvojno naravnan, poleg tega pa je napovedal, da bo predlagal nekatere popravke proračuna in dodal upanje, da jih bodo svetniki sprejeli. Na prvi izredni občinski seji je bil proračun z dvema amandmajema soglasno sprejet. Več denarja so namenili spodbujanju razvoja podjetništva in zaposlovanja. Sicer pa letos nadaljujejo projekte, ki so bili začeti ali zasnovani v lanskem letu, med njimi so še ostanek plačila urejanja dvorca Coronini, že omenjena ureditev središča Šempetra, mladinski cen- Milan Turk foto k.m. ter Vrtojba, fotovoltaična elektrarna, protihrupna ograja na hitri cesti Vrtojba-Bazara, za urejanje ulic v Vrtojbi in kapitalski vložek v Zavod za izgradnjo socialnega centra v Vrtojbi. »Kljub zaostalim obveznostim pa je proračun za leto 2011 še vedno zelo razvojno naravnan. Vanj je namreč vključenih kar precej novih investicij. Največ planiranih sredstev je namenjenih za reševanje prostorskega problema podružnične glasbene šole v višini 400.000 evrov,« poudarja Turk. Med novimi investicijami so še kanalizacija in cestna razsvetljava na Krožni cesti, nakup zemljišč za pokopališče, povezovalna cesta na vrtojbensko obvoznico in obnova ekoloških otokov. »Ostajajo nam tudi dolgoročno naravnane investicije kot so center za ravnanje z odpadki in čistilna naprava,« pojasnjuje župan, ki opozarja še na dejstvo, da gospodarski razvoj občine pogojuje tudi uspešno sprejemanje prostorskih aktov, kot so občinski prostorski načrt (OPN) in občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). »Upam, da bo v letošnjem letu OPN sprejet, za kar smo tudi namenili ustrezna sredstva. Z ustrezno korekcijo nekaterih OPPN-jev pa nameravamo zmanjšati zahteve po gradnji javne infrastrukture, s čimer bi zmanjšali stroške investicij in tako naredili naš prostor bolj zanimiv za različne gospodarske subjekte,« dodaja Turk. (km) V viteškem kostumu se je srednjeveškega večera udeležil tudi novogoriški župan Matej Arčon (desno), dvoboj med vitezoma v kromberškem gradu (spodaj) foto km. Zmagovite srečke V Kulturnem domu v Sovodnjah so izžrebali zmagujoče številke pustne loterije. Prvo nagrado prejme srečka številka 2702, drugo številka 4488, tretjo številka 7782, četrto številka 3598, peto številka 0244, šesto številka 7994, sedmo številka 9264, osmo številka 5170, deveto številka 1168, deseto številka 0314, enajsto številka 1849, dvanajsto številka 5070, trinajsto številka 9195, štirinajsto številka 9840, petnajsto pa številka 1129; za prevzem nagrad je na voljo tel. 0481-882119. Predsednik Fini v Medeji Predsednik italijanske poslanske zbornice Gianfranco Fini bo danes v okviru praznovanj 150-letnice Italije obiskal razne kraje v deželi FJK. Dopoldne bo k spomeniku Ara pacis mundi v Medeji položil venec, nakar se bo odpravil v Tolmeč, v Karnijo. Dvakrat zasegli drogo Novogoriški policisti so v četrtek obravnavali dva primera posesti droge. Najprej so mladoletniku iz okolice Nove Gorice zasegli manjši zavitek posušene zelene rastline, za katero so posumili, da je indijska konoplja. Če bo rezultat analize pozitiven in se bo izkazalo, da je šlo dejansko za prepovedano drogo, bodo policisti zoper mladoletnika podali prijavo. Istega dne so imeli v postopku še 27-letnega italijanskega državljana. Zasegli so mu zavitek s snovjo, za katero so posumili, da gre za heroin. Če bo rezultat analize tudi v tem primeru potrdil, da je sum upravičen, bodo zoper italijanskega mladeniča uvedli hitri postopek zaradi kršitve določb zakona o proizvodnji in prometu z mamili. (km) Gherghettov odbor v Gorici Volilni odbor kandidata za predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghet-te bo danes med 15. in 19. uro namestil informativno stojnico na Korzu Italia, ob križišču z Ulico IX Agosto. Italijanka spet ni plačala Tatvine goriva, ki jih na obmejnih bencinskih črpalkah izvedejo vozniki avtomobilov z italijanskimi registracijami, se kar vrstijo. V četrtek je voznica Kie na-točila za 50 evrov goriva, v prodajalni nakupila še druge izdelke in jih plačala, nato pa odšla, ne da bi plačala tudi gorivo. (km) GORICA - Pobudniki občinskih referendumov Pozivajo k sklicu Skrbi jih zavlačevanje občine - »Skrutinatorji naj bodo občinski in rajonski svetniki« Odlok, na podlagi katerega mora goriška občina sklicati tri občinske referendume, je od včeraj pravnomočen, zato pa odbor pobudnikov treh referendumskih vprašanj poziva mestne upravitelje, naj čim prej opravijo svojo dolžnost in skličejo ljudsko posvetovanje. V odboru pobudnikov so namreč zaskrbljeni, da bi občina ne zavlačevala s sklicem referendumov, zaradi česar bi jih ne uspeli izpeljati konec maja oz. v začetku junija, kot predvideva zakon. Referendume bi lahko izpeljali 15. ali 29. maja, 5. ali 12. junija, iz odbora po- budnikov pa opozarjajo, da na dan referenduma ne sme biti drugih volitev. Zaradi sočasnosti pokrajinskih volitev se krčijo priložnosti za sklic referendumov, zato pa njihovi pobudniki opozarjajo občinsko upravo, da je sklic ljudskega posvetovanja možen tudi brez velikih stroškov. Za ureditev volišč je treba šole enostavno zapreti na soboto ob 13.30 in jih ponovno odpreti na ponedeljek ob 7.30. Poskrbeti je tudi treba, da bodo skrutinatorje opravljali občinski in rajonski svetniki, ki za svoje delo ne bi prejeli plačila. Pobudniki referendumov so se pred nekaj dnevi srečali s predsednikom občinskega sveta Rinaldom Roldom in dvema občinskima funkcionarjema, na srečanju pa so potrdili, da se ne bodo odrekli svoji zahtevi po ljudskemu posvetovanju, čeprav jih z občine opozarjajo na njegove stroške. Kot so predstavniki referendumskega odbora poudarili že nekajkrat, referendumi so sestavni del demokratičnega ustroja države, zato pa predstavljajo fiziološki strošek za zagotavljanje demokracije. GORICA - Univerzitetni konzorcij RONKE - Demokratska stranka Darovanje krvi Podpira vkop proge, širijo med študenti K darovanju krvi želijo spodbuditi tudi univerzitetne študente. Plemeniti cilj so si zadali predsednik konzorcija za razvoj univerzitetnega pola Rodolfo Ziberna, predsednik združenja goriških krvodajalcev Marco Fonzar in predstavniki konference študentov, ki so se srečali pred dnevi. Ziberna je napovedal, da bodo priredili informativna srečanja, med katerim bodo študentom spregovorili o darovanju krvi. »Preverjamo tudi možnost, da bi priznali nekaj študijskih kreditov univerzitetnikom, ki se bodo odločili za darovanje krvi,« je poudaril Ziberna, Fonzar pa je pojasnil, da bo svetovnem dnevu darovanja krvi, ki bo 11. junija, bodo priredili čez-mejno krvodajalsko akcijo na skupnem trgu obeh Goric Transalpini, kjer bodo kri skupaj darovali Slovenci in Italijani. Akcije naj bi se udeležil tudi predsednik dežele Renzo Tondo. a Gorice ne zapostavlja »Alternativno rešitev mora predlagati, kdor vodi deželo« Na zasedanju pokrajinske skupščine Demokratske stranke so ob prisotnosti evropske poslanke Debore Serracchiani razpravljali o hitri železnici in učinkih njene gradnje. »Načrt podjetja RFI predvideva okrepitev železniškega križišča pri San Polu v Tržiča, kar bi povečalo podvojilo kapaciteto proge med Trstom in Benetkami. Hkrati so iz načrta črtali povezavo med progama Trst-Benetke in Trst-Videm, vanj pa so vključili vkop proge Trst-Videm pri Ronkah, kar bi pozitivno vplivalo na promet v tržiškem mestnem okrožju. Seveda se pri tem zavedamo, da je treba upoštevati tudi potrebe Gorice, ki je nikakor nočemo zapostavljati,« poudarja pokrajinski tajnik Omar Greco in poziva deželo, naj predlaga alternativne rešitve, saj po njegovih besedah to v pristojnosti Demokratske stranke, pač pa strank, ki so trenutno na vladi. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 19. marca 2011 21 VRH - Ob mednarodnem dnevu žena Za pust tudi mimoze Družabnost na sedežu društva Danica popestrile štandreške »Tri gracije« Tudi na Vrhu so praznovali 8. marec, mednarodni dan žena, ki se je letos ujemal s pustom, zato so na pustni torek domači fantje v tipičnih vrhovskih maskah poklonili mimoze mladim in manj mladim domačinkam. Kulturno društvo Danica je družabnost priredilo v sredo minulega tedna. Na društvenem sedežu se je zbralo veliko pripadnic nežnega spola vseh starosti, ki so jih po večerji s krajšo gledališko predstavo zabavala štandreške »Tri gracije« Breda, Nataša in Marta. Ob zaključku skeča so pogumnejše udeleženke praznika zaplesale valček ob glasbi muzikanta Franka iz Branika. Sledila je loterija z bogatimi nagradami. Vsaka udeleženka je prejela v dar rožico, šopek pa je predsednica društva Danica, Dolores Černic, izročila Amandi, da ga položi na grob pokojne mame Karle, ki je letos ni bilo na prazniku. Njeno prisotnost so pogrešali, saj se je udeleževala vseh pobud in prireditev društva Danica. Christine Abrami Praznik na sedežu društva Danica foto c. a. Shod podmorničarjev V Tržiču bo danes potekal prvi državni shod podmorničarjev. Zbrali se bodo ob 9.30 pred luško kapetanijo, od koder bodo ob 11.30 v sprevodu korakali do Trga Republike, kjer jih bodo ob 12. uri nagovorili predstavniki mestnih oblasti. Posvet o malih odrih Z okroglo mizo »Mali odri«, ki bo danes ob 17. uri v SNG v Novi Gorici, se pričenja sklop rednih forumov, s katerimi želi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije spodbuditi razmislek o izbranih temah s področja uprizoritvenih umetnosti. Z današnjo pobudo želijo organizatorji izpostaviti pomen pridobitve novega gledališkega prostora in ob odprtju malega odra v novogoriškem teatru odpreti prostor za razmislek o konceptu in zgodovini malih odrov. Sodelovali bodo Aleš Berger, Zvone Šedlbauer, Alen Jelen, Ana Perne in Andrej Jus. (km) Silver drevi v Jamljah Društvo Kremenjak prireja danes ob 21. uri koncert doberdobskega rockerja Sil-verja; ob 19. uri bo tekmovanje za najboljšo salamo. Salame v Sovodnjah Ribiško društvo Vipava prireja danes z začetkom ob 16. uri na svojem sedežu v Sovodnjah tekmovanje za najboljšo salamo. Pravljica v Doberdobu Na sedežu društva Jezero v Doberdobu bo danes ob 16. uri Martina Šolc pripovedovala pravljico o Mucu, ki je iskal Vodstva po zbirkah Goriški muzej prireja jutri ob 15. uri brezplačno strokovno vodstvo po muzejskih zbirkah v solkanski vili Barto-lomei. Obiskovalci morajo poravnati le vstopnino, ki znaša dva evra za odrasle in en evro za otroke, dijake in študente. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481808074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. [ÏÏ1 Osmice Prvo leto svečka 1, tretje leto svečke 3. Danes pa, poglej, poglej, na tvoji torti kres gori! Nazdravimo danes skupaj vsi, ker Adriano 70 jih slavi! Marisa, Barbara, Boštjan, Tanja, Boris in Jasmin ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 19. marca, ob 20.30 »Patty Angel Night Live Show«, nastopa gledališka skupina Andromeda iz Ivree; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KOMIGO 2011: v nedeljo, 20. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teatr Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kulturni-dom.it). Mali oglasi NUDIM lekcije in pomoč pri pisanju nalog in študiju iz slovenščine, zgodovine in angleščine za vse šolske stopnje ter poučujem sloveščino tujcem; tel. 346-6451171 ali 00386-31782740. PRODAJAM seno in slamo; tel. 048178066. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. Dvorana 2: 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 18.40 »Rango«; 20.45 »Il discorso del re«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. Dvorana 2: 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 16.30 - 18.40 »Rango«; 21.00 »Il rito«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Dylan Dog - Il film«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.00 »I fantastici viaggi di Gulliver«. M Izleti BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ v okviru kongresa organizira štiridnevni izlet v Parmo od 12. do 15. maja. Vpisovanje ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah, informacije po tel. 340-3423087 (Paola). Ü3 Obvestila KB A Equilibri Associazione Culturale glasbena matica 4 S P0EZI]0 V POMLADNI DAN Nedelja, 20. marca 2011 ob 11. uri v Umetnostni galeriji v ul. Diaz, Gorica CIaudia Voncina • Liliana Visintin Mila Bratina • Jurij Paljk • David Bandelj Giovanni Fierro • Roberto Marino Masini Francesco Tornada • Alberto Princis Nastopila bo učenka Glasbene matice Silvia Lepore - razred prof. Manuela Fighelija Pod pokroviteljstvom Občine Gorica in Pokrajine Gorica V okviru projekta Za lepše življenje vseh žensk Mladinski dom vabi ženske in mladostnice na srečanje dr. alenko rebula Spoznati svoja čustva Torek, 22. marca, ob 20.30 - Dom Franc Močnik, Gorica - ul. San Giovanni 9 KRUT vabi na cvetlični sejem Euroflora, ki bo v Genovi od 25. do 26. aprila; informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B v Trstu, tel. 040-360072. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ pri reja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAn-gelo (prvi dan), Monte SantAngelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobello - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik -Medugorje - Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). SPDG prireja v nedeljo, 27. marca, pohod po Krasu z vzponom na Grmado. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču gostilne pri Devetakih v Dolu, od koder se bodo z avtomobili zapeljali v Medjo vas, nato pa se bodo povzpeli na Grmado. Hoje bo za dve uri in pol. Pohod bo vodil Srečko Vižintin (za informacije 335-5421420). hBSSSB wmm SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Peter Quilter Dueti 'immurimeil DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Operativnem sedežu v Repniču 49. RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja danes, 19. marca, tekmovanje za najboljšo salamo. Kdor bi rad sodeloval, naj prinese svojo salamo na ribiški sedež v So-vodnjah ob 16. uri. Po pokušini bo potekal tudi srečelov z bogatimi nagradami. KD SOVODNJE prireja likovni tečaj okrasnih izdelkov na temo »Pomlad je tu« pod vodstvom Silvie Micheletti 23. in 30. marca ter 6. aprila od 20. ure do 22.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah; vpisovanje do nedelje, 20. marca, informacije po tel. 349-3017831. »LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC« je naslov kuharskega tečaja v organizaciji ZSKD, ki ga bosta vodila kuhar Damjan Miklus in pokuševalka vin Adrijana Korsič 22. in 29. marca med 17. in 20.30 v gostilni Korsič v Števerjanu, Sovenca 7, in je namenjen mladim med 17. in 28. letom starosti; informacije in vpisovanje na gorica@zskd.org, tel.0481-531495 ali 327-0340677. Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: danes, 19. marca, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z Luciom Caracciolom z naslovom »150 anni sono abbastanza?«; vstop prost. KULTURNI KROŽEK ZDRAVŠČINE prireja bralno srečanje za otroke med 4. in 7. letom starosti danes, 19. marca, ob 10.30 na sedežu krožka v Ul. IV Novembre 44 v Zdravščinah. Brezplačno srečanje se bo zaključilo z laboratorijem; informacije po tel. 340-6435706, www.circolo-culturaledisdraussina.it. ZSKD prireja ob svetovnem dnevu poezije prireditev z naslovom »S poezijo v po- Danes - sobota, 19 . marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah mladni dan« v nedeljo, 20. marca, ob 11. uri v umetnostni galeriji v ulici Diaz. So-dolovali bodo Claudia Voncina, Liliana Visintin, Jurij Paljk, David Bandelj, Mila Bratina, Giovanni Fierro, Francesco Tomada, Roberto Marino Masini in Alberto Princis. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH in Goriška Mohorjeva družba vabita na srečanje z zgodovinarjema Petrom Černicem in Renatom Pod-bersičem, ki bosta predstavila knjigo »Msgr. Rudolf Klinec. Dnevniški zapisi 1943-1945« v ponedeljek, 21. marca, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice v Sovodnjah. AVTOCESTA V SOVODNJAH - sovodenj-ska občinska uprava vabi na informativno srečanje v torek, 22. marca, ob 18.30 v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bo alternativna cestna povezava v obdobju prekinitve glavne pokrajinske ceste. V VEČNAMENSKEM UNIVERZITETNEM SREDIŠČU v Ul. Sv. Klare v Gorici bo v torek, 22. marca, ob 17. uri v organizaciji Furlanskega filološkega društva predstavitev publikacije o posvetu »Le comunita linguistiche di Alpe Adria«. Predstavila jo bosta Liliana Ferrari in Peter Černic. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z občino Števerjan prireja srečanje za predstavitev razpisa, ki predvideva financiranje obratov za proizvodnjo, uporabo in prodajo termične in električne energije pridobljene z obnovljivimi viri v sredo, 23. marca, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Števerjanu. SKRD JADRO vabi na predstavitev zgoščenke »Vidna in nevidna dvoježičnost v Tržaški pokrajini«. Slike o pomanjkanju dvojezičnosti na cestnih smerokazih bodo predstavili predstavniki politične skupine Mladi za Mlade v Romjanu na sedežu društva v petek, 25. marca, ob 20. uri. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v soboto, 26. marca, ob 18. uri v knjigarno Rinascita na Drevoredu San Marco, 29 v Tržiču na predstavitev knjige »Un onomasticidio di stato« Mira Tassa. S pisateljem se bo pogovarjal Tiziano Pizzamiglio. »60 LET SAMOSTOJNOSTI IN SVOBODE« je naslov prireditve, ki jo Slovenska skupnost prijeja ob 60. obletnici Kmečko delavske zveze za Števerjan v soboto, 26. marca. Na programu bodo ob 17. uri odkritje in blagoslov jubilejne plošče na Križišču, ob 18. uri v župnijskem domu Frančišek Borgia Sedej slavnostni govor Petra Černica in okrogla miza na temo upravljanja v svojem jeziku. Organizatorji prosijo za potrditev prisotnosti po tel. 328-2180155, marjandru-fovka@gmail.com. KD JEZERO vabi v nedeljo, 27. marca, ob 18. uri v društvene prostore v Dober- PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Ray Cooney ZBEŽI OD ŽENE režija Jože Hrovat nedelja, 20. marca 20I1, ob 20. uri Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin ŠTANDREŽ 2010 Nagradna predstava K.U.D. Dolomiti - Dobrova Peter Shaffer ČRNA KOMEDUA režija Franci Končan sobota, 26. marca 2011, ob 20. uri Župnijski dom Anton Gregorčič dobu na večer, posvečen aleksandrin-kam. Na programu predstavitev knjige, pesmi, skeči in modna ženka revija izpred 80-100 leti. Pogrebi DANES V ŠTEVERJANU: 10.00, Anton (Tonče) Pintar v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Giovanna Bas-sanese vd. Sabatti iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Giuliana Pasquali vd. Miniussi iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 14.15, Solidea Zanolla vd. Tessaris s pokopališča v cerkev, sledila bo upepelitev; 13.00, Roma Baldon por. Vidonis s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V KRMINU: 10.00, Ermenegilda Svriz (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 11.00, Giorgia Sanson vd. Brumat v cerkvi v Borgnanu in na tamkajšnjem pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 22 Sobota, 19. marca 2011 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Na vlaku ali peš za njim? Vojko Flegar / Česa takšnega slovenski državljani pravzaprav niso slišali od desetdnevne osamosvojitvene vojne pred dvajsetimi leti. Kriza, ki se je začela leta 2008, se ni končala leta 2009, kot so nekateri pričakovali, in se tudi še ne bo jutri. In ne končuje tako, kot bi si to kdo želel, ampak se s političnimi negotovostmi v mednarodni skupnosti do neke mere celo stopnjuje, je po srečanju vodilnih ljudi vladnih strank v sredo izjavil premier Borut Pahor. Gregor Golobič, visokošolski minister in predsednik druge največje koalicijske stranke, pa: »Ne želimo širiti strahu. Prav je, da se javnost zaveda, da bodo odločitve, ki jih bomo sprejemali, ali neod-ločitve imele velike posledice za življenje ljudi v Sloveniji v prihodnjih desetletjih. Ni mogoče računati na to, da bi se lahko izognili težkim odločitvam, ki so pred slovensko politiko in ki jih mora tudi javnost razumeti, da ne bo v prihodnje cena za njih še večja.« Bil je to koalicijski vrh, namenjen predlogu ukrepov, ki jih od Slovenije terja predlagani pakt za stabilnost evra (o katerem bo evropski svet odločal konec meseca). Nekateri ta evropski dokument nemara poznajo kot pakt konkurenčnosti, večini Slovencev pa je spet najbolj domač kot nemško-fran-coski vlak. Predsednik vlade Pahor o njem govori že kar nekaj mesecev, v prepričanju, da Slovenija nima druge možnosti, kot da se vstopi nanj in se odpelje v lepšo prihodnost. Prispodoba o vlaku je medtem zaradi inflatorne rabe že postala predmet posmeha in morda tudi zato pretežni del javnosti niti po dramatičnih izjavah, s katerimi so udeleženci sredinega sestanka za zaprtimi vrati po- stregli javnosti, še ni dojel, kako resne so pravzaprav razmere. V deželi, ki se tako rada ukvarja s polpreteklo zgodovino in instrumentalizacijo preteklosti za dnevnopolitične obračune, večjimi ali manjšimi osebnimi zamerami med vodilnimi politiki, ideološkimi in drugačnimi diskvalifikacijami, hkrati pa je tako zaverovana vase in svoje domnevne dosežke, to ne more biti presenetljivo. In čeprav je bil Pahor zgovoren kot običajno, je bilo pod njegovim navideznim optimizmom, češ da ima Slovenija dovolj moči, volje in poguma, da izpolni zaveze iz pakta, tokrat vendarle čutiti tudi zaskrbljenost. Morda tudi zato, ker je ustavno sodišče v začetku tedna sprejelo za vlado vsekakor neprijetno odločitev, da predlagani referendum o pokojninski reformi ustavno ni sporen. Volivci bodo o tej ključni in doslej pravzaprav edini reformi, ki jo je vlada, nazadnje brez soglasja socialnih partnerjev, torej sindikatov in delodajalcev, spravila skozi parlament, enkrat sredi pomladi smeli glasovati, kakor so to predlagale sindikalne centrale. V referendumski kampanji bo imela vlada težko delo, prepričati spremembam pokojninskega sistema nenaklonjeno javnost, da je podaljšanje delovne in starostne dobe nujno, sicer bo financiranje pokojnin z javnofi-nančnega stališča postalo nevzdržno. Ne glede na to, kolikokrat bo Pahor še ponovil, da bo Slovenija očitno edina država v EU, kjer bodo o javnih financah imeli končno besedo volivci in ne parlament, pa je očitno, da se to ne bo zgodilo le zaradi ustavno ne prav posrečeno širokega kroga pooblaščenih predlagateljev in tem, o katerih lahko volivci odločajo, četudi je parlament že povedal zadnjo besedo. Do tega bo namreč prišlo tudi zato, ker pretežni del politične elite, tako vladne kot opozicijske, misli predvsem na kratkoročne politične dobičke, občutno manj pa na obče koristi oziroma državo. Tako, denimo, v vladni kampanji za referendumsko potrditev pokojninske zakonodaje ne bo sodelovala niti ena od koalicijskih strank. In to prav tista, ki bi se morala najbolj zamisliti nad dejstvom, da sta še pred nekaj leti enega upokojenca »financirala« dva zaposlena, že čez dve leti pa bo to razmerje za četrtino slabše. Desus kot stranka, ki je v bistvu stanovska organizacija upokojencev, reformi nasprotuje, a navzlic temu ostaja v koaliciji. Še več, z določenimi dopolnitvami podpira tudi pakt stabilnosti. Kako napet je javnofinančni položaj Slovenije in kako ogrožene so ne le pokojnine, temveč tudi plače uradnikov in javnih uslužbencev ter javne naložbe, pa kaže tudi predlog razvojnega ministra Mitje Gasparija, da bi zgornjo raven dolga države omejili na 45 odstotkov BDP, državnih poroštev pa na 13 odstotkov. Pri prvem merilu je še nekaj prostora, saj trenutno zadolženost dosega 38 odstotkov (a se je v dveh letih skoraj podvojila), medtem ko poroštva predlagano mejo že zdaj krepko presegajo. Z velikansko zamudo je, kot je upati, vlada vendarle dala vedeti, da se resnosti položaja zaveda. A ker je v prvih dveh letih zapravila skoraj vse zaupanje, bo zdaj v nujnost odpovedovanja državljane le skrajno težko prepričala. KLASIČNA GLASBA - V treh manjših slovenskih mestih Dubravka Tomšič Srebotnjak na kratki slovenski turneji Pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je novembra lani v Ljubljani obeležila 65-le-tnico nastopanja, v teh dneh pa s podobnim programom nastopa še v treh manjših slovenskih mestih. Že sinoči so ji prisluhnili v Delavskem domu v Zagorju, 21. marca bo koncertirala v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, 23. marca pa še v So-kolskem domu v Škofji Loki. Občinstvu v omenjenih krajih bo zaigrala dve Beethovnovi sonati in vse štiri Chopinove balade. "Klavirski recitali in klavirski koncerti Dubravke Tomšič Srebotnjak so tudi na domačih tleh že od nekdaj posebna doživetja. Razprodani Gallusova dvorana Cankarjevega doma ter dvorana Slovenske filharmonije vsakič znova spominjata na izredno zanimanje ljubiteljev resne glasbe za njene vedno navdušujoče koncerte. Novica, da nam bo spet igrala 'naša Dubravka', vnaprej vzbudi prijetna pričakovanja, saj je jasno, da bomo slišali brezhibno klavirsko igro, obogateno z izvirno interpretacijo, ki daje prepoznavnost, brezčasnost in s tem večnost načina igranja ene od največjih pianistk v vsej zgodovini klavirske igre," je v vabilu za škofjeloški koncert zapisal Peter Kopač. Prva dama slovenskega pianizma ima za seboj več kot 4000 koncertov. Ime Slovenije je ponesla po vseh glasbenih središčih sveta, bodisi solistično ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Po- PISMA UREDNIŠTVU Za referendum Spoštovani pobudniki kraške občine, ker ste mi na straneh našega dnevnika pripisali taka in drugačna stališča o vaši pobudi, se mi zdi še najbolj korektno, da svoja stališča izražam v prvi osebi. Naši medsebojni odnosi so dobri in tvorni. Vaši pobudi sem sledil zelo pozorno in ker sem navajen stvarnosti gledati naravnost v oči tudi zelo pragmatično. Nekateri drugi politiki so verjetno takoj ugibali, kako se bo vse skupaj končalo in so zadevi sledili bolj odmaknjeno ali pa so bila njihova stališča dvoumna. Politiki nismo vsi enaki. Eni govorimo kar mislimo, drugi pa le kar ljudje radi slišijo. A ravno ker v Italiji prednjačijo drugi, se Italija nahaja v globoki kulturni in politični krizi. Zamisel o kraški občini se je rodila že v času, ko je bil Ivan Nabergoj tržaški občinski svetnik in poslanec na Dunaju. Od takrat je minilo vsaj 150 let. Zadeva je spet postala vroča septembra 2007 in od takrat je minilo dolgih 42 mesecev. Številke so zelo zgovorne, ampak demokracija dosledno terja svoje: naj se razpiše referendum in naj se ljudje izre- Nlfi čejo. To stališče zagovarjam. Referendum so večkrat sklicali v Quebecu, neuradne referendume prirejajo v Kataloniji in na referendumu so se izrekli tudi prebivalci Ankarana. A Quebec je še vedno v Kanadi, Barcelona še vedno v Španiji in Ankaran še vedno v koprski občini. Peticija štirih občanov, ki zahtevajo razpis referenduma za kraško občino, je na spletni strani Dežele FJK in je bila vložena 29. julija 2010. A ker predsedstvo deželnega sveta, peticije še ni uvrstilo na dnevni red deželnega sveta, ki odloča o razpisu referenduma, lahko navedem le dve možnosti, Drugih pač ne vidim. Ali v desni sredini, vštevši s Severno ligo, nočejo referenduma, ali se je pri pripravi peticije nekaj zataknilo, kar bi lahko celo izničilo pobudo. Čas je gentleman in bo povedal svoje. Stefano Ukmar Dubravka Tomšič sebno cenjena je v ZDA, od koder se je pred kratkim vrnila s turneje z orkestrom, aprila pa bo tam nastopala z recitali. Posnela je tudi več kot 90 zgoščenk. Svoje znanje in izkušnje že več kot štiri desetletja prenaša na mlajše generacije, saj je kot profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani vzgojila vrsto slovenskih pianistov in pedagogov. Je tudi članica žirij na največjih klavirskih tekmovanjih in občasno pripravlja mojstrske tečaje. Ob številnih nagradah in priznanjih je prejela tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE O občutljivem otroku Vsakdanjik z otrokom ni enostaven in včasih tudi lahek ni. Zlasti ne, ko imamo v družini zelo občutljivega otroka, takega, ki rad toži in je pogosto frustriran. Takemu otroku se je težko približati. To spoznajo tudi sami starši. Včasih ga ne razumejo ali pa zato, ker jim je tako obnašanje tuje. Otrok začne staršem iti na živce. Zdi se jim, da se sam sebi preveč smili. Še zlasti takrat, ko imajo še druge otroke, ki so opisanemu popolno nasprotje, ker so veseli, prijateljski in zadovoljni. Tudi tak preobčutljiv otrok zna biti od časa do časa prijazen in pripravljen pomagati in sodelovati. V bistvu pa je nesrečen in nezadovoljen. Takemu občutljivemu otroku vrstniki v vrtcu ali šoli kmalu pripnejo še vzdevek. To otroka vse bolj peha v neugodno počutje: nimajo vsi malčki enako debele kože, na občutljivca pa se navadno spravijo tisti, ki jim nič ne pride do živega. Starši si zastavljajo vprašanje, ali bo njihov občutljivi otrok kdaj prebrodil to fazo, da bi v življenju ne bil tako ranljiv in izpostavljen? Ali bo znal primerno prilagoditi svoje odzivanje na to, kar ga še čaka? Občutljivi otrok zaznava občutke zelo močno in jih jemlje resno. To pomeni, da ima tak občutljiv otrok ali kasneje občutljiv človek zelo izostreno čutenje. Na nek način ima nastavljene še dodatne zelo občutljive senzorje za zaznavanje in širok sprejem. Ko starši in učitelji ali vzgojitelji njegovi značilnosti dodajo predpono pre- in otroka označijo za preobčutljivega, potem pomeni, da jim otrok ustvarja s to svojo posebnostjo dodatne probleme. Mnogi izvedenci se sprašujejo, ali je res otrokova občutljivost lahko vzgojni problem, zlasti v sodobnem času, ko se hkrati pritožujemo, da so mnogim otrokom in mladini čuti otopeli do prevelike mere. Pri opisu občutljivih ljudi oziroma občutljivih otrok navadno uporabljamo različne izraze. To nam daje slutiti, da je tudi izražanje velike občutljivosti samo po sebi različne vrste. Po eni strani so ti občutljivi ljudje opisani kot sentimentalne osebe, pronicljive, budne, dovzetne, polne čustev, življenjske in pesniške moči, po drugi pa kot izjemno problematični, ker so mehkužni, vzburljivi, živčni, sitni, razdražljivi, trpeči, jokavi, preveč nežni in podobno. V vsakdanjem življenju seveda ni razlike med tistimi, ki so izredno budni, ker so občutljivi, in onimi, ki so sitni, ker so občutljivi. Morebiti tudi zaradi tega ne, ker sta obe oznaki za občutljive ljudi zelo tesno povezani med seboj. Tako je čutno izredno dovzeten otrok manj navdušujoč, ko hkrati še ja-mra, joka in je prenežen. Prav zaradi tega se starši sprašujejo, kako naj se obnašajo sami. Veliko problemov nastane zato, ker mnogi starši in pedagogi jemljejo značilnosti in obnašanje občutljivih otrok kot nekaj obremenjujočega. Na tak način spregledajo vsako pozitivno izhodišče, ki bi ga otrokova izredna občutljivost lahko nudila. Ta namreč lahko nudi otroku tudi marsikatero življenjsko priložnosti, če je pravilno obravnavana. Če smo že kdaj imeli priložnost živeti z občutljivim otrokom, potem nam je jasno, da ta opazi in zazna marsikaj, kar mnogi njegovi neobčutljivi vrstniki spregledajo. Starši, ki na svojega občutljivega otroka ne bodo več gledali kot na vzgojni problem, bodo odkrili na njem marsikaj pozitivnega in se morebiti od njega celo naučili živeti bolj polno z odprtimi čutili, ne pa doživljati stvari le polovično. Občutljiv otrok lahko staršem pokaže nove življenjske dimenzije in jim izostri čutenje in doživljanje. Vsekakor so občutljivi otroci veliko bolj ranljivih od onih, ki to niso. Občutljivi jasneje pokažejo svoje občutke in siloviteje reagirajo že pri nepomembnih pripetljajih; hkrati pa so tudi fleksibilnejši in prilagodlivejši, veliko laže se vži-vijo v življenje drugih. Takoj so pripravljeni z drugimi ljudmi deliti žalost in skrb, če je treba. Starši pa se pri takem otroku morajo veliko ukvarjati s čustvovanjem: svojih otrok in svojim. Le tako se namreč otroci učijo pravilno razbrati, kaj občutijo, ko se nekaj dogaja. Zato je prav, da se starši s svojimi občutljivimi (in manj občutljivimi) otroki veliko pogovarjajo o čustvih in občutkih, ki jih doživljajo. Vse torej sloni v bistvu na primernem pogovoru, na komunikaciji, pri kateri starši, če so dovolj pozorni, podoživijo to, kar občutljivi otrok občuti. Zlasti morajo znati pozorno poslušati in pokazati s primernimi pripombami, da natančno sledijo tistemu, kar otrok razlaga. Tako bo otrok zaznal, da ga starši razumejo, starši pa bodo dobili občutek, da so pri otroku sprejeli. Življenje z otroki izmenjuje ugodne z neugodnimi, razpoložene z nerazpoloženimi trenutki, krasne dneve s problemov polnimi. Občutljivi otroci težje sprejemajo razočaranja, se težje izogibajo solzam in intenzivneje doživljajo bolezni. Pred nekaterimi takimi močnimi občutki otroka lahko obvarujemo. Eno izmed pravil je, naj take otrokove emocionalne reakcije ne omalovažujemo in naj jih ne prepovedujemo. Imejmo potrpljenje, ki ga je treba toliko več, če smo starši občutljivega otroka. Tak otrok namreč potrebuje veliko več časa za to, da ustali nove stike, veliko bolj previdno doživlja nove situacije kot drugi otroci in veliko več časa trpi, če se prijateljstvo raz-dere. Tudi negativne strani življenja in vsakdanje težave prenaša slabše in potrebuje več časa, da jih sprejme. Zelo pomembno je zato, da se starši navadijo širiti življenjski optimizem, ki bo otroku najbolj pomagal. Ko bo namreč otrok prišel na dan s kritiko in negativnim odnosom do kakšne stvari, bodo morali biti starši sposobni pokazati pozitivne plati celotne zadeve. Poleg tega je zelo pomembno, da se občutljivi otroci učijo in naučijo čim bolj nadzorovati svoje emocije. To je dolgotrajna in potrpežljiva vaja, ki je naložena v prvi vrsti na rame staršev. To ne pomeni, da je treba otroku občutljivost omejiti, pač pa, da je treba otroka naučiti, naj svojih širokih občutkov ne da takoj vedeti okolici, saj so prav zelo občutljivi otroci lahka žrtev prepričevanj drugih in podležejo včasih njihovim nameram, kar je včasih nevarno in lahko celo privede do zlorab. Izvedenci svetujejo za vaje pri nadzorovanju emocij posebne igre, pri katerih mora otrok ostati miren, medtem ko ga drugi jezijo ali s norčujejo iz njega. Ena izmed takih igre, ki jo menda vsi dobro poznamo, je "Človek ne jezi se!" Dovolj bi bilo vsaj enkrat vsakega toliko časa ugasniti televizor in večer posvetiti skupni igri. Podobnih iger, razvedrilnih vaj, ustvarjalnih del in razmišljanj, ki v otroku utrjujejo sposobnost zadržati svoje občutke zase, je seveda veliko. Mnogi občutljivi ljudje nosijo v sebi poseben umetniški dar, vendar s tem še ni rečeno, da bo postal vsak občutljiv otrok nobelovec. Vendar bodimo pri obravnavi njegovih občutkov previdni in potrpežljivi, ukazi in prepovedi lahko učinkujejo nasprotno od tega, kar bi si želeli doseči. (jec) / RUBRIKE Sobota, 19. marca 2011 23 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tudi Edinost se v teh dneh ukvarja z najnovejšo modo ...tako imenovanimi ženskimi hlačami. »Revolucija proti ženskim hlačam ali hlačnemu krilu, kakor bi že kdo hotel imenovati najnovejšo modo, se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. One pogumne Evine hčere, ki se vzlic vsemu zasmehovanju upajo pokazati na ulici v jupe-culottes, za-služujejo že radi svoje korajže in svojega »mučeništva« vse simpatije! Kakor je treba za vsako idejo mučenikov, tako tudi nova ženska ne prodre brez »mučenic«. To mu-čeništvo ne obstaja sicer v prelivanju krvi, a uboge reklamne gospice (in doslej se menda nobeni drugi dami ni ljubilo obleči zgornjih hlač) so izpostavljene vsemu možnemu zasmehovanju občinstva, seveda - moškega. V Pragi in na Dunaju so se predvčerajšnjim zopet ponavljali prizori, kakršne smo že opisali. Čim je kdo nekje zagledal ženske hlače, se takoj pričenja z demostracijo. Policija ima mnogo opraviti, da jo reši pred »razburjeno« množico. V Pragi so demonstrantje sledili celo neki dami, ki ni ime- la hlač, ampak samo jupentrave ali ozko krilo. Našim damam torej ne bo preostajalo drugega, nego da si oblečejo zopet v široka krila, magari v ona z obroči, kakor je to bilo v modi pred tridesetimi in štiridesetimi leti. - Potem bodo gotovo varno hodile po ulicah. Tvrdka Gerngross na Dunaju je razložila v svojem izložbenem oknu celo skupino modelov v hlačnih krilih. V par minutah se je nabralo na tisoče ljudi, ki je znatno oviralo tramvajski promet. Ko je policija videla, da množica vedno bolj narašča, jo je morala siloma razgnati. Na splošno je položaj nespremenjen in se niti za las ni še približal rešitvi!« V javnost je prišla novica o ustanovitvi društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu. »Namen društva je združevati v svoji sredi jugoslovanske uradnike denarnih zavodov in to bank, hranilnic, posojilnic, denarnih zadrug in zavarovalnic, gojiti med njimi prijateljske vezi in skrbeti za izpopolnjevanje njih strokovne izobrazbe.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Trstu so ponovno na dnevnem redu fašistične akcije, le da so za spremembo fašisti opustili »običajne izpade proti Slovencem in raje oskrunili spomin padlih v odporniškem gibanju, katerim je tržaška občina postavila spominske kamne na gradu Sv. Justa. Nič točnega se ne ve, kdaj so se fašisti spravili nad spominske kamne. Nekdo je o tem obvestil tajnika KPI prof. Semo, ki je oskrunitev takoj prijavil policiji. Tako je bilo ugotovljeno, da so fašisti izruli iz zemlje kakih petnajst spominskih kamnov, ki so bili posvečeni ustreljenim antifašistom, obešencem v ulici Ghega in žrtvam zloglasne Rižarne. Policija je kamne takoj po prvi preiskavi postavila na njihovo mesto, sedaj pa se preiskava nadaljuje. Predstavniki KPI, PSI, ANPI, ANPPIA, CGIL, ZDZ in ZKM so odšli na grad Sv. Justa, kjer so na spominske kamne Paolu Retiju, Gabrielu Foschiattiju, Um-bertu Fellugi in Zafferinu Pisoniju položili šopke cve- tja. V imenu ANPi in ANPPIA je spregovoril nekaj besed Giovanni Postogna, ki je najprej obsodil zločinski vandalizem fašistov ter ugotovil odgovornost oblasti, ki so v odnosu do fašistov preveč popustljive. Pozval je vse antifašiste, da strnejo svoje vrste v borbi proti preživelim ostankom fašizma ter ohranijo pridobitve odporniškega gibanja. O fašističnem vandalizmu in oskrunitvi spominskih kamnov na gradu Sv. Justa je razpravljala tudi Neodvisna socialistična zveza, Zveza bivših partizanov in Združenje bivših političnih preganjancev. Omenjene organizacije so ugotovile, da se fašistični izpadi nemoteno nadaljujejo in so naperjeni predvsem proti Slovencem ter proti svetinjam odporniškega gibanja. To dokazujejo fašistične demonstracije proti Slovencem in njihovim ustanovam, sramotilni napisi in sedaj še oskru-nitev spominskih kamnov žrtvam nacifašističnega terorja. Vse to pa se dogaja pred očmi policije!« FILMI PO TV Nedelja, 20. marca, Canale 5, ob 21.10 Johnny Stecchino Režija: Roberto Benigni Igrajo: Roberto Benigni, Nicoletta Braschi in Paolo Bonacelli Dante je simpatični šofer mestnega šolskega avtobusa, s katerim vsak dan rutinsko prevaža skupino telesno prizadetih otrok. V njegovem na videz nezanimivem življenju se na lepem pojavi skrivnostna Maria, s katero preživi en cel dan. Takoj nato pa za njo izgine vsaka sled. Temnolasa osvajalka ga čez nekaj časa ponovno poišče in povabi v Palermo. Dante seveda ne ve, da je Maria poročena z njegovim dvojnikom, znanim krajevnim mafijašem... Ponedeljek, 21. marca, Rai 3, ob 21.10 101 dalmatinec Režija: Stephen Herek Igrajo: Glenn Close, Jeff Daniels, Joely Richardson in Joan Plowright Dalmatinec Pongo živi s svojim gospodarjem Ro-gerjem osamljeno življenje, vse dokler v parku ne spozna prikupne psičke po imenu Perdita, ki se sprehaja s svojo gospodarico Anito. Zahvaljujoč posredovanju Ponga se Roger in Anita srečata in na prvi pogled zaljubita. Ne mine dolgo in se tudi poročita. Kaj kmalu po poroki se po hiši podi petnajst pasjih mladičkov. Ko Rogerja in Anito nekega dne obišče Anitina bivša delodajalka Cruella De Vil, se zagleda v pasje kožuščke. Cruella je namreč obsedena s krznom in kožuščki pasjih kepic so ji tako všeč, da sklene, da si bo iz njih naredila plašč. Ker ji Roger in Anita nočeta prodati psičkov, se odloči, da bo do njih prišla na drugačen način. Tatovoma Jasperju in Horacu naroči, da jih ukradeta. Torek, 22. marca, Premium cinema, ob 00.50 Mystic River Režija: Clint Eastwood Igrajo: Sean Penn, Kevin Bacon, Tim Robbins Sean, Jimmy in Dave so bili prijatelji v otroštvu. V revni soseski so se zabavali z igranjem hokeja na cesti, nekega dne pa so zapisali svoja imena v svež cement. Pravzaprav sta ju zapisala le Jimmy in Sean, medtem ko je Dave prišel le do sredine. Prekinil ga je krut dogodek, ki je za vedno spremenil njihovo prijateljstvo in pogled na svet. A tudi njiho- va imena so osta- NET -«iftfŽi la zapisana v cementu, ujeta v preteklost, ki je izoblikovala njihovo prihodnost. Umor Jimmyje- ve hčerke sedaj Jjk i i V v"^^*" odrasle prijatelje 4 * VW- - spet združi in tokrat se morajo dokončno soočiti s preteklostjo, toda šele sedaj se vidi, kako globoke rane je v njih pustil tisti nesrečni dogodek. Sreda, 23. marca, Rete 4, ob 21.10 Gran Torino Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood, Christopher Carley, Bee Vang, Ahney Her, Brian Haley, Geraldine Hughes, Dreama Walker Walt, ostareli veteran korejske vojne, se sooča s številnimi osebnimi predsodki proti priseljencem. Kljub temu priskoči na pomoč sosedom azijskega porekla, ki jih ogroža lokalna tolpa, rešitev mladega Thaa pa mu na glavo nakoplje neželeno hvaležnost njegove družine. Mentorski odnos do mladeniča počasi prerašča v nevsakdanje prijateljstvo, s pomočjo katerega Walt odkriva, za kaj (in proti komu) se je zares vredno boriti. Četrtek, 24. marca, Rete 4, ob 23.20 Volver Režija: Pedro Almodovar Igrata: Penelope Cruz, Carmen Maura Raimunda je privlačna, marljiva in mlada mati. Živi z mladoletno hčerko in brezposelnim mo-žem.Raimundina sestra Sole je malce starejša, preživlja pa se z neprijavljenim frizerskim salonom. Živi sama, mož jo je zapustil. Pula je njuna teta, živi v vasi Manči, rojstnem kraju cele družine. Veter v vasi je pogosto kriv za duševne stiske, ki jih doživljajo vaščani in tudi za pogoste požare, ki popolnoma opustošijo pokrajino. Raimunda nekega dne najde mrtvega moža. Umor prizna njena hčerka; oče jo je pijan nadlegoval. Rai-munda skuša na vse načine zaščititi hčer. Volver je predvsem zgodba o preživetju in optimizmu. Pripoved toplih barv, prežeta z žensko energijo in močjo, ki sta s časom postali pravi zaščitni znak Pedra Almodovarja. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV 1 2 3 4 s 6 7 8 9 ■ 10 11 12 ■ ■ 13 14 15 16 17 18 ■ 19 VODORAVNO: 1. vodja francoske revolucije (Jean Paul); 6. sultanov pismeni ukaz, razglas; 7. votla mera za tekočine; 8. koralni otoki; 9. avtomobilska oznaka Novega mesta; 10. začetek embarga; 11. najvišja stopnja jeze, srd; 13. majhna pasja hišica; 16. ... drugi, makedonski kralj, oče Aleksandra Velikega; 17. nekdanji japonski smučarski skakalec (Takanobu); 18. kemijski znak za natrij; 19. ameriški filmski igralec Pacino. NAVPIČNO: 1. naš zgodovinar; 2. del matematike, ki obravnava računske zakone števil, računstvo; 3. krajša oblika imena Ratomir (nekdanji jugoslovanski košarkarski re-prezentant Tvrdic); 4. italijanska balerina Fracci; 5. reka v osrednji Aziji; 12. moč, jakost; 14. kokoška, putka; 15. klic, javen poziv ali grški slikar, čigar dela niso ohranjena. (lako) SLOVARČEK - AALAND = otočje v Baltskem morju • LINEKER = angleški nogometaš • MORE = angleški filozof • ONIČ = slovenski pesnik • TARE = albanski nogometaš (Igli) 24 Sobota, 19. marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Žreb četrtfinalnih parov Ugoden žreb za Inter Angleški »super dvoboj« Milančane čaka nemški Schalke - Vpolfinalu nasprotnik Chelsea ali Manchester Utd? NOGOMET - A-liga Vodilni Milan s »slovenskim« Palermom V Videm prihaja Catania LAZIO IN MILAN ZNOVA NA NOGAH? - Danes bosta imela priložnost popraviti vtis izpred tedna dni Milan in Lazio. Najprej bodo stopili na igrišče varovanci ločniškega trenerja Edyja Reje, ki bodo na Olimpicu gostili Ceseno. Lazio je v mestnem derbiju doživel zelo hladno prho in nešportne poteze na tej tekmi so plačali s kaznijo Radu, Lichsteiner in Ledesma (prvi bo moral preskočiti kar tri tekme). Zato je Reja prisiljen nekoliko spremeniti postavo. V konici napada je Kozak favorit za mesto v standardni enajsterici. Vsekakor mora Lazio nujno zmagati, saj se ji četrto mesto izmika na račun Udineseja. A Ficca-dentijevo moštvo je še kako živo, kar je dokazalo proti Juven-tusu, ko je nadoknadilo dva gola zaostanka. Tudi Milan prejšnji konec tedna ni blestel. Proti pepelki prvenstva se je moral zadovoljiti s točko. Črnordeči odhajajo na Sicilijo, kjer jih čaka Palermo, brez zvezdnika Ibrahimovi-ča, ki je bil na tekmi proti Bariju izključen. Razen v primeru znižanja kazni bo moral Ibra mirovati kar tri tekme, med temi milanski derbi. Domača ekipa je v krizi, izgubila je zadnje štiri tekme in tudi zamenjava na klopi ni obrodila sadov. Co-smi sicer ne nosi krivde zaradi slabe forme nekaterih ključnih mož (Iličič, Pastore, Miccoli), prvenstvo Palerma pa se iz tedna v teden vse bolj spreminja iz uspešnega v neuspešno. Nujen je torej preporod ravno tistih igralcev, ki so trenutno v senci. EVROPSKI INTER...TUDI ITALIJANSKI? - Inter, tako kot lani, rešuje čast italijanskih ekip na evropski sceni. Leo-nardovim fantom je uspelo premagati v gosteh Bayern in tako ostajajo edini predstavnik iz apeninskega polotoka v evropskih pokalih. Leonardo se noče nikakor odreči prvenstvu, saj je Milan v dometu mestnih tekmecev in v tem krogu je Inter nedvomno pred lažjo nalogo. Trenutno znaša zaostanek med ekipama pet točk, v naslednjem krogu pa je na sporedu ravno mestni derbi. Če bi Interju ta konec tedna uspelo nadoknaditi dve točki, bi se lahko nato tretjega aprila (vmes A-liga miruje zaradi nastopov reprezentance, 25. marca je na sporedu Slovenija - Italija) lanski prvaki z zmago povzpeli na vrh lestvice. Kljub torkovem nastopu v ligi prvakov verjetno Leonardo ne bo pretirano spremenil začetne postave, v kateri naj bi dobili mesto Sneijder, Pazzini in Eto'o. Lecce se bo po svojih močeh poskušal upirati boljšemu nasprotniku, a dvomimo, da bo De Ca-niovim varovancem uspelo kaj več kot omiliti poraz. UDINESE ZA NADALJEVANJE SERIJE USPEHOV - V Vidmu je v tem obdobju res živo. Mimo uspehov na igrišču je konkretno stekel načrt za popolno prenovo stadiona Friu-li, kjer naj bi odpravili atletsko stezo in pokrili vse tribune. Prenovljen stadion torej za društvo, ki svojo »modernost« dokazuje vsako leto. Stroške za prenovo bi lahko furlansko društvo krilo že s prodajo Alexisa Sancheza, za katerega naj bi iztržilo najmanj 40 milijonov evrov. Evropski sprint Udineseja se bo nadaljeval jutri, ko bo na Friuliju gostil Catanio. Glede na trenutno formo Guuidolinovih varovancev je zmaga seveda v dometu di Nataleja in soigralcev, le da nasprotnika ne podcenjujejo. VEČERNI NAPOLI - Na nedeljski večerni tekmi bo znova zaposlen Napoli. Po zmagi v Parmi bodo pod sijem refle-torjev poskušali na domačem San Paolu premagati še Caglia-ri. Neapeljčani so v tem trenutku nekako med dvema ognjema. Po eni strani bi želeli še ciljati na prvo mesto, ki je oddaljeno šest točk, po drugi pa je še pod vprašajem sama uvrstitev v ligo prvakov, saj Lazio zaostaja le pet točk. Vsekakor je po vrnitvi Lavezzija Napoli znova učinkovit, tako da je v taboru Neapeljčanov navdušenje znova na višku. FANTANOGOMET - Sicer je težko verjeti, da bo ne-premaganst obrambe Udineseja še dolgo trajala, a tudi za domačo tekmo proti Catanii bi potrdili zaupanje v Samirja Han-danoviča (Udinese). Naj bo v postavi tudi branilec videmske ekipe Benatia, ob njem pa še Santacroce (Napoli), Dias (Lazio) in Ranocchia (Inter). Za vezno vrsto je kar nekaj alternativnih rešitev, za kak gol pa bi lahko poskrbeli Stankovič (Inter), Can-dreva (Parma) in Vargas (Fiorentina). V napad je skoraj obvezno vključiti enega napadalca Interja ali kar oba (Eto'o in/ali Pazzini), ter enega ali oba napadalca Udineseja (Sanchez in/ali Di Natale). Med temi štirimi izberite tri. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Lazio - Cesena 2:1 (45%, 30%, 25%) (ob 20.45) Palermo - Milan 1:2 (30%, 30%, 40%); jutri (ob 12.30) Fiorentina - Roma 1:1 (30%, 40%, 30%), (ob 15.00) Bari - Chievo 2:1 (35%, 35%, 30%), Bologna - Genoa 2:1 (40%, 35%, 25%), Inter - Lecce 4:1 (60%, 30%, 10%), Juventus - Brescia 2:1 (45%, 35%, 20%), Sampdoria - Parma 1:1 (40%, 30%, 30%), Udinese - Catania 2:0 (45%, 35%, 20%); (ob 20.45) Napoli - Cagliari 3:1 (50%, 30%, 20%). (i.F.) B-LIGA - Sinoči: Sassuolo - Modena 1:1. Srečna roka Garyja Linekerja za Inter ansa NYON - Pri milanskem Interju so zadovoljni. Črno-modri bodo igrali proti nasprotniku, ki so si ga želeli. V četrtfinalu jim bo nasproti stal nemški Schalke. Ostali četrtfinalni pari, ki ji je določil žreb na sedežu Uefe v Nyonu so: Real Madrid - Tottenham, Chelsea - Manchester United in Barcelona - Šahtar. Če se bosta iz četrtfinala naprej prebila Barcelona in Real Madrid, bo to njun četrti medsebojni dvoboj v slabih treh tednih. Katalonci bodo v španskem prvenstvu gostovali v Madridu 17. aprila, 20. aprila sledi finalni obračun španskega pokala v Va-lencii, nato pa še dve tekmi v Ligi prvakov. Chelsea se bo poskušal »maščevati« Manchester Uni-tedu za poraz v finalu leta 2008, ki so ga odločile enajstmetrovke. Po strelih z bele točke se je zmage v pokalu Uefa leta 1997 veselil tudi Schalke proti Interju. Tedaj so v finalu igrali še dve tekmi, Nemci so slavili na San Siru. Črno-modri bodo imeli zdaj priložnost, da iz Lige prvakov po Bayernu izločijo še eno nemško moštvo. Če se bo Inter uvrstil v polfinale, bo igral proti zmagovalcu z angleškega dvoboja med Chelsea in Manchester United. Prve tekme bodo 5. in 6. aprila, povratne pa teden dni pozneje. Polfinale bo na sporedu 26. in 27. aprila, povratni tekmi pa 3. in 4. maja. Finale bo 28. maja na londonskem Wembleyju. EVROPSKA LIGA - Po današnjem žrebu so znani tudi četrtfinalni pari nogometne evrop- ske lige. Prve četrtfinalne tekme bodo 7. aprila, povratna srečanja pa bodo odigrali 14. aprila. Polfinalna dvoboja pa bosta na sporedu 28. aprila in 5. maja. Veliki finale bo na sporedu 18. maja v Dublinu. Portugalski Porto se bo v če-trtfinalu evropske lige pomeril z ruskim Spar-takom iz Moskve, v primeru zmage pa ga v pol-finalu čaka zmagovalec obračuna med Villar-realom in Twentejem. Benfica se bo v reprizi finala pokala evropskih prvakov iz leta 1988 pomerila s PSV iz Eindhovna, ki ga je takrat po izvajanju enajstmetrovk dobil PSV. Krvnik Li-verpoola Sporting Braga se bo pomerila s krvnikom Manchester Cityja Dinamom iz Kijeva. Po osmini finala evropske lige so v ognju za lovoriko ostalo moštva iz petih držav, presenetljivo pa je, da tokrat barve ekip iz najmočnejših petih evropskih lig zastopa le španski Villarreal, ki je v dosedanjem poteku tekmovanja izločil tudi Napoli in Bayer iz Leverkusna. Najbolje so zastopani Portugalci s tremi predstavniki, ki pa se bodo v četrtfinalu uspeli izogniti drug drugemu. PRESTAL OPERACIJO - Eric Abidal, francoski reprezentant in član španske Barcelone, je brez težav prestal operacijo, s katero so mu odstranili tumor na jetrih. Abidal je bil operiran v bolnišnici v Barceloni, zdravniki pa so po triurni operaciji uspešno odstranili tumor, ki ni bil benigen. DOBRODELNI SKLAD Angažirani japonski športniki TOKIO - Japonski športniki so ustanovili dobrodelni sklad Team Japan za pomoč rojakom, ki so bili prizadeti v nedavnem hudem potresu in cunamiju. Sklad, ki ga vodi atletski zvezdnik Dai Tamesue, je v petih dnevih od pojava na spletu zbral 17.925.800 jenov (162.342 evrov). Sklad Team Japan je del projekta JustGiving Japan, ki ga vodi triatlonec Masaru Jumoto in je od 16. marca zbral okrog dva milijona evrov. PLATINI OSTER - Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini je napovedal, da se bo v drugem mandatu boril predvsem proti korupciji v nogometu in proti klubom, ki bodo z velikimi dolgovi kršili pravila poslovanja. »Če me sprašujete, ali si bom upal kaznovati uveljavljene evropske klube, je odgovor da,« je dejal Francoz, ki bo na torkovem kongresu Uefe edini kandidat za predsedniško mesto. Med drugim je dejal, da bodo takšne klube že v sezoni 2012/13 izključili tudi iz evropskih tekmovanj. DOPING - Nemškemu kolesarju Pa-triku Sinkewitzu grozi doživljenjska prepoved nastopanja na dirkah. Kolesar ekipe Far-nese Vini je bil pozitiven na dopinški kontroli po dirki za veliko nagrado Lugana, 27. februarja, test naj bi pokazal, da si je pomagal z rastnim hormonom (HGH). Take vrste dopinga doslej med kolesarji še niso odkrili. KUBICA - Šestindvajsetletni Robert Kubica, poljski voznik formule 1, ki je doživel hudo nesrečo na reliju in skoraj izgubil dlan ter roko, naj bi čez nekaj tednov že lahko hodil s pomočjo bergel. Poljak je 12. februarja na reliju po Italiji v bližini Genove utrpel številne poškodbe, zdravniki pa so s številni operacijami uspeli rešiti njegovo desno roko in dlan. PRIMORSKI DERBI - Danes (ob 18. uri) bo v Športnem parku v Novi Gorici na sporedu že jubilejni 60. prvoligaški sever-noprimorski derbi. Hit Gorica je v letošnjem zelo izenačenem prvenstvu boljše uvrščena od Primorja. Kljub temu pa Ajdovcev ne gre odpisati, saj so v spomladanski del krenili z dvema zmagama. ROKOMET - Tržaški rokometaši bodo nocoj ob 20.30 igrali v gosteh pri ekipi Cassano Magnago, ki je s 24 točkami na sredini lestvice. VATERPOLO - Nocoj (ob 19.15) bo tržaški drugoligaš Pallanuoto TS v tržaškem bazenu Bianchi gostil Brescio. PREPOVED - Okrajno sodišče v Kopru je z začasno odredbo prepovedalo, da Aljoša Tomaž in njegova ekipa zastopajo in predstavljajo Jadralno zvezo Slovenije. Obenem je sodišče potrdilo, da zveza že ima vodstvo, ki ga vodi Gregor Veselko in izvoljen izvršni odbor. NOGOMET - V pričakovanju kvalifikacijskih tekem za EP 2012 proti Italiji in S. Irski Selektor Kek izbral Večjih presenečenje ni - Stevanoviča ni - Cesar in Matavž kljub poškodbi na reprezentančnem zboru LJUBLJANA - Selektor nogometne reprezentance Slovenije Matjaž Kek je včeraj objavil seznam 23 nogometašev, ki bodo nastopili na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2012 proti Italiji in Severni Irski. Vročica pred kvalifikacijsko tekmo med Slovenijo in Italijo je z vsakim dnem večja, selektor Kek pa je teden dni pred stožiškim spek-taklom objavil seznam igralcev za obe srečanji. Kek je v pripravljalno bazo na Ptuju vpo-klical triindvajseterico igralcev, ob treh vratarjih je na seznamu še osem branilcev, osem vezi-stov in štirje napadalci. Selektor se je za tri-indvajseterico odločil tudi zato, ker nekaj igralcev «visi» zaradi rumenih kartonov, s prejšnjega reprezentančnega seznama tokrat manjka Dalibor Stevanovič, medtem ko je tokrat že od začetka zraven Goran Šukalo, ki je proti Albaniji vskočil namesto poškodovanega kapetana Roberta Korena. »Tekmi, ki sta pred sami po sebi nosita izjemno pomembnost v zelo izenačeni skupini. Na zbor sem vpoklical triindvajset igralcev, gre pa za preverjena imena. Skozi tekme se je izoblikovalo jedro reprezentance, zato tu večjih presenečenj tudi ne more biti,« je ob objavi se- znama povedal selektor Kek. Robert Koren je od izpuščene tekme v Tirani že dodobra okreval, Slovenija bo ponovno močnejša tudi za Samirja Handanoviča. Se pa Kek s svojim strokovnim štabom in zdravniško službo tudi tokrat ubada s poškodbami članov udarne enaj-sterice. »Do manjših sprememb sicer še lahko pride, predvsem zaradi vprašajev za imeni Tima Matavža in Boštjana Cesarja. Oba imata težave s poškodbami. Smo nenehno v kontaktu z obema, kot tudi z zdravniškimi službami obeh klubov. Oba igralca se bosta zbora udeležila, po pregledu zdravniškega tima slovenske reprezentance in konzultaciji z dr. Vogri-nom pa se bomo odločili, kakšni bodo naslednji koraki,« je o pereči temi v zvezi z Ma-tavžem in Cesarjem povedal Kek. Štirikratni svetovni prvaki prihajajo v Ljubljano kot favoriti, toda slovenska izbrana vrsta je pod vodstvom Keka odnesla že marsikateri skalp favoriziranih ekip. Vendar se Kek pred tekmo zaveda, da bo vse odvisno zgolj od pripravljenosti slovenske reprezentance: »Izgubljati besede o nasprotnikih je povsem brezpredmetno, pomembno je v kakšnem stanju bomo v tekmi stopili sami. Italija in Severna Ir- ska sta izredno zahtevna tekmeca, predvsem gostovanje Italije v Ljubljani pa je že povzročilo izredno zanimanje prav povsod.« (STA) Seznam slovenskih nogometašev za tekmo z Italijo in Severno Irsko: - vratarji: Sa-mir Handanovič (Udinese), Jasmin Handanovič (Empoli), Vid Belec (Crotone); - obrambni igralci: Siniša Andelkovič (Palermo), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilič (Lokomotiva Moskva), Bojan Jokič (Chievo), Ma-vrič Rožič Matej (KSV Superfund), Marko Šu-ler (Gent), Mitja Viler (NK Maribor); - zvezni igralci: Armin Bačinovič (Palermo), Valter Bir-sa (Auxerre), Josip Iličič (Palermo), Andraž Kirm (Wisla Krakow), Robert Koren (Hull City), Nejc Pečnik (FC Krylya Sovetov), Aleksander Rado-savljevič (ADO Den Haag), Goran Šukalo (MSV Duisburg); - napadalci: Zlatko Dedič (Bochum), Zlatan Ljubijankič (Gent), Milivoje Novakovič (Köln), Tim Matavž (Groningen). www.primorski.eu / ŠPORT Sobota, 19. marca 2011 25 ALPSKO SMUČANJE - Zgodovinski rezultat na finalu svetovnega pokala Tina Maze zmagala in osvojila skupno 3. mesto Pred zanjo tekmo ima Nemka Riesch tri točke prednosti - Odpovedali moški veleslalom: Ligetyu globus SKOKI - Planica Za uvod avstrijsko zmagoslavje PLANICA - Gregor Schlierenzauer je dobil prvo tekmo v smučarskih poletih na planiškem finalu svetovnega pokala. Avstrijci so slavili trojno zmago, saj sta se za njim zvrstila Thomas Morgenstern in Martin Koch. Najboljši slovenski letalec je bil včeraj Jurij Tepeš, ki je z 12. mestom dosegel uspeh kariere v svetovnem pokalu. Robert Kranjec, ki je bil po prvi seriji s četrtim mestom v igri za stopničke, je v finalu padel pri doskoku in posledično nazadoval na 16. mesto. Jernej Damjan je tekmo končal kot 19., Peter Prevc, ki je prvič tekmoval na pla-niški velikanki, je bil 21., Dejan Judež pa je končal na 25. mestu. Brez finalnega nastopa je ostal Mitja Mežnar, ki je bil 34. »Spet smo dosegli lep ekipni uspeh; pet tekmovalcev v točkah je več kot smo si želeli, res pa nam je zmanjkala tista pika na i. Kljub temu sem prepričan, da bomo tudi to piko do konca planiškega finala še nekje prinesli noter,« je nastop Slovencev ocenil glavni trener Matjaž Zupan, ki je imel več razlogov za zadovoljstvo, saj so slovenski skakalci postavil kar nekaj osebnih mejnikov: Judež je prvič v karieri osvojil točke svetovnega pokala, Prevc je prvič osvojil točke na kateri od letalnic, Tepeš je dosegel rezultat kariere: »Mislim, da je to res lepo, še sploh, ker je to doma.« »Leteči« Kranjec je iz poleta v polet nizal odlične predstave, a zmanjkala je pika na i. Po finalnem nastopu, ko se je v zraku lovil, nato pa je pri doskoku še grdo padel, sam ni vedel natančno, kaj se je dogajalo. »Prav nič nisem razočaran, važno je, da sem lepo na skakalnici oddelal svoje. Res pa je škoda, da se mi je to pripetilo ravno na današnji tekmi. Ostali fantje pa so dobro skakali,« je dela K29-letnik Kranjec, ki se pri padcu ni huje poškodoval, a vseeno čuti bolečine, še posebej po nastopu, ko se je že shladil. »Malo me bolita hrbet in kolk, drugače pa ni nič. Že tolikokrat v življenju sem padel in zlomljen skakal, da ne bo hujšega,« je v svojem slogu dodal Kranjec. Italijanska skakalca sta pristala v ozadju: Sebastian Colloredo je bil 22., Andrea Morassi pa ne bil po napaki pri prvem skoku zadnji. Odlično je Morassi skakal v kvalifikacijah, na poskusnem skoku pa je bil peti; skočil je 215,5, metov in izboljšal italijanski (ter osebni) rekord za sedem metrov. Danes bo na sporedu ekipna tekma, ki se bo začela ob 10. uri s prvo serijo. Slovenske barve bodo zastopali bronasti junaki z minulega svetovnega prvenstva v Oslu Prevc, Damjan, Tepeš in Kranjec. MAJDIČEVA 17. - Norve-žanka Marit Bjoergen je zmagovalka «prologa», 2,5 kilometrske preizkušnje smučark tekačic v klasični tehniki. Drugo mesto je osvojila Poljakinja Justyna Kowalczyk, tretje pa Norvežanka Therese Jo-haug.Petra Majdič je z zaostankom 37,4 sekunde zasedla 17. mesto, Vesna Fabjan je zasedla 45. mesto (+1:10,2), Katja Višnar pa 48. (1:17,3). Danes bodo dekleta nastopila v dvojnem zasledovanju 2 x 5 km, nato pa jutri še na 10 v prosti tehniki. Mazejeva je prva Slovenka, ki je osvojila tretje mesto v skupnem seštevku; med slovenskimi alpskimi smučarji je to doslej uspelo le Juretu Koširju leta 1995, ko sta bila pred njim Italijan Alberto Tomba in Avstrijec Günther Mader ansa LENZERHEIDE - Slovenska smučarka Tina Maze je včeraj dosegla uspeh kariere. Zmagala je v slalomu na finalu svetovnega pokala v švicarskem Lenzerheideju in kot prva Slovenka dosegla skupno tretje mesto v skupnem seštevku. Tretjeuvrščena Avstrijka Elisabeth Gorgl Slovenke ne more več prehiteti, saj ima Črnjanka neulovljivih 147 točk prednosti. S tem je kronala svojo izjemno sezono, v kateri je v Garmisch-Partenkirchnu osvojila naslov svetovne vele-slalomske prvakinje, srebrna pa je bila tudi v superkombinaciji. Mazejeva je včeraj dosegla svojo drugo zmago v sezoni in enajsto v karieri. Najboljša slalomistka zadnjih sezon, Avstrijka Marlies Schild, je za slovensko smučarko zaostala 5 stotink, Mazeje-va je bila torej tudi edina tekmovalka, ki je letos uspela prekositi »kraljico« slalomov, ki je v tej zimi zmagala na vseh šestih slalomih, na katerih je prišla do cilja. Tretja je bila Slovakinja Veronika Zuzulova (+0,64), četrta pa je bila Nemka Maria Riesch (+0,66), ki je tako spet prevzela vodstvo v skupnem seštevku. Američanka Linsay Vonn je bila 13. (+1,65) in v skupnem seštevku za Nemko zaostaja za tri točke. Od Italijank je nastopila samo Nicole Gius (zasedla 24. mesto), saj je Manuela Molgg zaradi gripe odpovedala včerajšnji in današnji nastop. Tina Maze je po več kot enajstih letih zmagala slalomsko tekmo: »Dosegla sem vrhunski rezultat. Že v prvi vožnji, ko se je proga uničevala od številke do številke, sem bila zelo zadovoljna, ker sem bila tretja. V finalu pa sem imela izkušnjo iz prve proge in sem dobro opravila tudi drugi del tekme. Zmagala sem na slalomu in sem na to zelo ponosna. Sem tam, kamor sodim,« je bila zadovoljna Slo- KOŠARKA - Deželna C-liga venka. Pred svetovnim prvenstvom v nemškem Garmisch-Parten-kirchnu je bila precej daleč od skupnega tretjega mesta, po dveh kolajnah pa je nadaljevala z izjemni nastopi: »Mazejeva je postala vsestranska smučarka. Manjka ji le še zmaga v superveleslalomu; malo je tekmovalk, ki jim je to doslej uspelo. Škoda za smuk, kjer ima še nekaj strahu, kar je največja ovira, ima pa izvrstne tehnične sposobnosti in tudi v smuku in superveleslalomu bo lahko krojila vrh, če bo nadaljevala s smučanjem,« je po zmagi pojasnil Massi. Danes bo skušala Mazejeva osvojiti še eno odličje v posamičnih disciplinah, saj je v veleslalomu skupno šesta (208), za tretjeu-vrščeno Finko Tanjo Poutiainen (240) pa zaostaja za 32 točk. Napet pa bo tudi boj za veliki kristalni globus med Nemko Riesch in Američanko Vonnovo. Prireditelji so tudi včeraj imeli zaradi slabega vremena velike težave. Po četrtkovi odpovedi obeh superveleslalomov so včeraj zjutraj zaradi nočnega dežja in sneženja odpovedali moški veleslalom, tako da je Ted Ligety brez boja dvignil v zrak veleslalomski globus. Ženski slalom pa je potekal na zelo mehki in skrajšani, skoraj šprin-terski progi, na kateri je bila vsaka napaka usodna. Izidi: 1. T. Maze (Slo) 1:29,33, 2. M. Schild (Avt) +0,05, 3. V. Zuzulova (Slk) +0,64, 4. M. Riesch (Nem) +0,66, 5. M. Pietila-Holm-ner (Šve) +0,67, 6. K. Zettel (Avt) +0,74. Svetovni pokal skupno pred zadnjo tekmo: 1. M. Riesch (Nem) 1728, 2. L. Vonn (ZDA) 1725, 3. T. Maze (Slo) 1139, 4. E. Gorgl (Avt) 992, 5. J.Mancuso (ZDA) 976. DANES: ženski veleslalom ob 9.50 1. vožnja, ob 12.20 2. vožnja; moški slalom: 1. vožnja NAVIJAŠTVO - Danes V Palatrieste tekmovanje Millenium cup TRST - Tržaško športno palačo PalaTrieste bodo danes preplavile plesalke in navijačice iz sedmih držav. Slovensko društvo Cheerdance Millenium prireja mednarodno tekmovanje 2. Millenium cup. Ob 11.00 bo otvoritev in mimohod vseh ekip, sledil pa bo tekmovalni del prireditve. Nastopilo bo 71 ekip cheerlea-dinga in 63 skupin cheerdanca. Ker bo glavni parter razpolovljen, bodo gledalci lahko spremljali izmenično navijaške in plesne točke. Vstop bo prost. Tekmovanje bo vidno tudi na in-ternetni povezavi http://www.live-stream.com/cheerdancemillenium. ALPSKO SMUČANJE Na Čezmejnem goriškem prvenstvu 219 smučarjev Jutri bo na Piancavallu 7. Čez-mejno goriško pokrajinsko smučarsko prvenstvo, v organiziaciji Slovenskega planinskega društva Gorica, ki med drugim proslavlja letos 100-letnico svojega delovanja in je bilo že leta 2005 pobudnik in organizator prve izvedbe tega tekmovanja. Letos bo nastopilo 145 smučarjev (14 društev) iz Italije in 74 smučarjev (6 društev) iz novogori-škega območja. Tržaško pokrajinsko prvenstvo pa bo jutri na Trbižu: na progi C bodo tekmovali starejši, na proti D pa najmlajši, super babyji, babyji in miški. Pokal prijateljstva treh dežel na progi Cimacuta V kraju Forni di Sopra bo danes zadnja tekma 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. pokala Alternativa sport. SK Devin v sodelovanju s ŠD Št. Janž in SK Snežnik prireja 23. Pokal prijateljstva treh dežel, kjer bodo sedmič najuspešnejšemu društvu podelili tudi prehodni pokal v spomin na Lucijana Sosiča. Včeraj je organizacijski odbor odločil, da bo tekmovanje na progi Ci-macuta, vsi tekmovalci pa bodo startali z vrha proge. Na tekmo se je prijavilo 310 tekmovalcev iz 15 klubov; največ članov je prijavil SK Devin (60), nato SK Kalič (54) in Sk Portorož (35). Nastopili bodo tudi tekmovalci SK Brdine in ŠD Mladina. Danes Breg, jutri Bor Brežani v Vidmu proti solidnemu UBC - Svetoivančani po treh porazih računajo na zmago proti novincu v ligi VIDEM - V osmem krogu povratnega dela deželne košarkarske C-lige bo Breg (28 točk) igral danes že ob 17.30 v Vidmu proti ekipi UBC (20), Bor Radenska (26) pa jutri ob istem času v Por-togruaru (16). Brežani gostujejo na igrišču solidnega moštva, ki pa igra letos manj prepričljivo kot lani. Po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe se je v zadnjih tednih vrnil na igrišče izkušeni ostrostrelec Silvestri, ostala dva veterana v ekipi pa sta branilec Rosso in prva violina peterke, krilni center Rovere. Ostali nosilci so play-makerja Barazzut-ti in Generale in krili Chierchia ter Gabai. Bregov trener Tomo Krašovec razpolaga tokrat z vsemi starejšimi igralci, zato pa ima več težav z mladimi, saj so zaradi šolskih izletov pod vprašajem Moschioni, Nadlišek in Norbedo. Kakorkoli že, usodo krojijo že vso sezono bolj izkušeni člani moštva, ki so danes trdno odločeni, da z vsekakor neugodnega gostovanja odnesejo tretjo zaporedno zmago. Na prvi tekmi so UBC premagali z 89:73. Sodnika bosta Serafino in Sa-cilotto iz pordenonske pokrajine. Jutri (sodnika Andretta in Micelli iz Vidma) pa se bo Borova četa spoprijela s Portogruarom, ki je novinec v ligi in se poteguje za obstanek. Gre za dokaj izkušeno postavo, ki jo je v zadnjem času okrepil veteran Cecco (nadomestil je poškodovanega argentinskega centra Pezzinija). Nosilci igre so play-makerja Munaron in Zorzi, branilca Ciman in Sgorlon ter krila Grion, Pizziuti in Bonato. Trener je bivši prvoligaški igralec Domenico Fantin. Obe ekipi imajo za sabo po tri zaporedne poraze in si želijo revanše. V Borovih vrstah bi moral spet biti na razpolago tudi Stefano Babich, na igrišču pa bo predvidoma tudi novopečeni oče Alan Burni, ki je v torek dobil prvorojenca Kevina. V prvem delu so varovanci trenerja Bobana Popoviča Venete doma ugnali z 68:62. HOKEJ NA ROLERJIH Polet ZKB Kwins danes na Pikelcu V predzadnjem krogu A1-lige bodo hokejisti Poleta ZKB na Opčinah gostovali Pa-dovo, ki zaseda drugo mesto na skupni razvrstitvi. Na Pikelcu se bo tekma začela ob 21.00. Padova bo naskakovala na novo zmago, da bi obdržala drugo mesto. Le tri točke manj ima Milano 24 Quanta. PLAVANJE Borovci v deželnem finalu Danes in jutri bo peterica Borovih plavalcev nastopila na zaključni fazi zimskega deželnega prvenstva v kategoriji začetnikov A in B. V proge tržaškega bazena Bianchi se bodo danes od 15. ure dalje podali Dimitri in Patrik Zettin, Mattia Blasina, Elia Pelizon in Peter Furlan. prej do novice www.primorski.eu • KOLESARSTVO - Med ljubitelji Robertu Vidoniju prva dirka v FJK TRICESIMO-V nedeljo se je z dirko pri Tricesimu začela ljubiteljska kolesarska sezona v naši deželi. Na dirki je prvo mesto v svoji kategoriji osvojil slovenski kolesar Roberto Vidoni (na sliki), ki tekmuje za tržaško društvo Federclub Tecnoedile Scat Capponi. Za Vidonija ni to prva letošnja dirka, saj je že tekmoval januarja v Liguriji na tridnevni dirki v Sanremu, kjer je zasedel končno 10. mesto in februarja na dvodnevni dirki pri Gard-skem jezeru. Kot vsako leto, so se na dirko v Tricesimu prijavili tudi kolesarji iz Veneta, Slovenije in Avstrije. Po 10 kilometrih, na vzponu na prelaz Montecroce, Vidoni pritisne na pedale in v družbi drugih štirih kolesarjev poskusi pobeg. Tudi če do cilja manjka še celih 70 km, se peterica dobro izmenjava in obdrži vse do konca visoko srednjo hitrost, okoli 42 km/h, katera jim dovoli, da pridejo v cilj s približno eno minutno prednostjo nad glavnino. Šprint peterice je tako zmagal Andrea Pinos, ki je v lanski sezoni še dirkal in večkrat tudi zmagal med profesionalci. Vidoni pa je zasedel prvo mesto v kategoriji senior in bil absolutno četrti. Na dirki so nastopili tudi člani tržaške ekipe Eppinger Saab, ki so prikolesarili v cilj v grupi. Prihodnja dirka bo jutri v Pordenonu. 26 Sobota, 19. marca 2011 ŠPORT / NOGOMET - Derbi 25. kroga promocijske lige Vesna-Juventina: vsaka napoved tvegana Že 22. medsebojni obračun - V prvem delu je zmagala Vesna NOGOMET - D-nga Domači šport N. Radovac (Juventina) in S. Gulič (Vesna) Za današnji 22. medsebojni obračun med kriško Vesno in štandreško Ju-ventino (v Križu ob 15.00) je vsaka napoved zelo tvegana. »Tekma za 1, X, 2,« pravi športni vodja Juventine Gino Vinti, ki seveda drži pesti za dvojko: »Ze v prvem delu smo nerodno izgubili. Upam, da bo tokrat šlo vse po načrtih,« je še dodal Vinti. V prvem delu so bili favoriti kockasti rdeče-beli, zmagali pa so plavi z 0:1 (gol Jana Čoka). Vesnin trener Andrea Massai je priznal, da so na papirju gostje močnejši: »Zoga pa je okrogla in upam, da bodo tri točke ostale na domačem igrišču. Navsezadnje smo v Križu že trikrat zapored izgubili, kar je absolutno preveč. Od fantov pričakujem pozitivno reakcijo.« Pri Vesni bosta še naprej odsotna Bertocchi in Ronci. Trener Juven-tine Giovanni Tomizza pa bo imel na razpolago vse svoje varovance. Odsoten bo le diskvalificirani Masotti. »Pan-tuso in Sellan sta bila lažje poškodovana, kljub temu pa bosta na razpolago,« je dodal Vinti. Danes bodo v celoti igrali 10. krog promocijske lige: Lumignacco - Pro Go-rizia, San Daniele - Caporiacco, Pro Romans - Ponziana, Trieste Calcio - Rea-nese, Martignacco - Union 91, Valna-tisone - Villesse, Zaule - Aquileia. NOGOMET - Jutri v ostalih deželnih ligah V ospredju dolinsko proseški obračun 1. AMATERSKA LIGA - Sovo-denjci bodo jutri gostovali v Šlovrencu. Domača Isontina je z 42 točkami druga na lestvici. Belo-modri pa imajo šest točk manj. »Isontina je odlična ekipa. Če bomo igrali koncentrirano kot v zadnjem krogu, pa lahko iztrgamo tudi vse tri točke,« je prepričan predsednik Zdravko Kuštrin. Sovodenjci bodo igrali brez poškodovanega Erosa Kogoja in diskvalificiranega Erosa Kogoja. Sodil bo Pordenončan Mariano. Trebenski Primorec (42 točk) bo gostoval pri predzadnjem Turriacu (18 točk). Rde-če-beli bodo poskusili osvojiti vse tri točke. DERBI V DOLINI - Jutri se bosta v Dolini spopadla Breg, ki ima za seboj 16 zaporednih pozitivnih rezultatov (pred tednom je premagal Zarjo Gajo z 1:0), in Primorje, ki igra letos zelo nihajoče. »Breg je pozitivno serijo začel z nami v prvem delu in upam, da jo bo z nami tudi končal,« je malo za šalo malo zares izjavil predsednik Primorja Ro- berto Zuppin. Z njim se seveda ne strinja Bregov trener Dino Tommasi, ki upa v novo zmago svojih varovancev: »Prišli smo do četrtega mesta in bi bilo res škoda, da bi popustili prav v najlepšem trenutku.« Obe ekipi bosta igrali s popolno postavo. Le pri gostiteljih bo zaradi kazni odsoten Drago. Sodil bo Tržačan Angeloro. ZARJA GAJA - Zarja Gaja (27 točk) bo jutri gostovala pri zadnjeuvrš-čenem Fiumicellu (12), proti kateremu je v prvem delu igrala le 2:2. Za rume-no-modre je zmaga imperativ, saj bi se lahko položaj na lestvici nepopravljivo poslabšal. Sodil bo Krminčan Zollia. MLADOST - Ekipa doberdob-skega društva bo jutri na domačem igrišču gostila Villo, ki zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. Cristofaro- vi varovanci morajo osvojiti vse tri točke, če se želijo še naprej potegovati za uvrstitev v play-off. V prvem delu sta se moštvi razšli pri neodločenem izidu 1:1. (jng) Arhivski posnetek z derbija Primorje-Breg v prvem delu pri Briščikih, kjer so gostje zmagali z 2:1 kroma Kras za nove točke Po lepi predstavi in zasluženi zmagi proti Concordii bodo krasov-ci v jutrišnjem 28. krogu D-lige gostovali v kraju Quinto di Treviso. Domači Union Quinto je z 42 točkami v zgornjem delu lestvice. Ekipa iz Veneta se lahko še poteguje za nastop v končnici prvenstva za napredovanje. Modro-rdeči so na domačem igrišču izgubili le dvakrat, tako da varovanci trenerja Davideja Pellegrinija zagotovo ne bodo imeli lahkega dela. Kras je v prvem delu v Repnu premagal Quinto z 2:1. Tokrat pa bo bržkone pela drugačna pesem, četudi se bodo rdeče-beli potrudili in dali vse od sebe. Kras mora namreč na vseh preostalih tekmah, do konca prvenstva jih je še sedem, igrati kot v finalu. Na razpolago je namreč še 21 točk. Predsednik Goran Kocman upa, da bodo fantje potrdili soliden nedeljski nastop: »Odslej nimamo kaj filozofirati. Vsaka tekma je pomembna. Nujno potrebujemo točke,« je dejal Kocman. Trener Davide Pellegrini bo imel na razpolago vse igralce. Na razpolago bo tudi Radenko Kneževič, ki je bil v nedeljo odsoten zaradi četrtega opomina. Trener Pellegrini nam je na vprašanje, ali bo potrdil nedeljsko začetno postavo, Tomizza-Giacomi v obrambi, Carli-Božič v zvezni liniji in Fantina-Venturini v napadu, odgovoril tako: »V resnici povedano se še nisem odločil. Vsi morajo mesto v začetni enajsterici potrditi na treningih med tednom. Odločil se bom zadnji trenutek,« je dejal Pellegrini. Jutri bo sodil Affatato iz Domodossole. V Bazovici gostujejo beloruski naraščajniki Jutri ob 10. uri v Bazovici bo zanimiva prijateljska tekma med združeno ekipo naraščajnikov Krasa in beloruskimi vrstniki ekipe FK Postavsky Mebelny Center iz kraja Postavy. Beloruska mladinska ekipa se namreč v teh dneh mudi na pripravah v Repnu. ODBOJKA - Danes v deželnih ligah Dva slovenska derbija Na 1. maju se bosta v boju za obstanek pomerila Bor Kmečka banka in Kontovel, v moški C-ligi pa Sloga Tabor in okrnjena Soča ZBDS Danes bosta na odbojkarskih igriščih dva slovenska derbija. Zanimivejši se obeta v dvorani Bojana Pav-letiča na 1. maju, kjer se bosta v boju za obstanek v ženski D-ligi pomerila Bor Kmečka banka in Kontovel (ob 18.00). V Sovodnjah pa bo povratni derbi v skupini za napredovanje moške C-lige med Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje in Slogo Tabor (ob 20.30). Slovenski derbi v ženski D-ligi v skupini za obstanek med Borom Kmečko banko in Kontovelom bo za obe ekipi zelo pomemben: obe sta z 9 točkami (kot Edi-Grado) na 2. mestu, obstanejo pa prve tri. Glede na to, da sta se ekipi v rednem delu prvenstva že srečali in vsaka je zbrala po eno zmago, se na 1. maju obeta zanimiva tekma. Kontovelke v boju za obstanek ne želijo izgubiti dodatnih točk: »Igrale bomo borbeno in maksimalno. Precizne bomo morale biti predvsem v sprejemu in napadalne na servisu,« napoveduje trenerka Tania Cerne, ki bo imela na razpolago vse igralke. V popolni postavi bodo nastopile tudi borovke, ki pa so med tednom trenirale nekoliko manj zaradi tekem U18. »Rade bi ponovile predstavo z letošnje prve tekme v rednem delu prvenstva, ko smo Kontovelke premagale. Igrati moramo perfektno, 100-odstotno,« meni trenerka Bora Betty Nacinovi. Odločilna bo tudi zbranost igralk: trema ali nervoza bi bili lahko jeziček na tehnici ženskega derbi-ja. Na derbiju med Sočo ZBDS in Slogo Tabor pa so slogaši glavni favoriti: Sovodenjce so premagali že trikrat s 3:0, tako da bodo pozitiven izkupiček skušali ponoviti tudi danes. Po porazu v prejšnjem krogu so Battistijevi varovanci že reagirali z dobrim delom na treningih, saj želijo čim prej ponovno stopili na zmagovito pot. Soča pa bo igrala tudi tokrat v okrnjeni postavi, odsotne bodo nadomestili mlajši igralci, ki si utirajo mesto v članski ekipi. Če je Soča skratka že dosegla cilj - obstanek in pri klubu že razmišljajo o naslednji sezoni, pa ga mora Sloga Tabor še doseči, zato bo skušala v popolni postavi čim prej vknjižiti vse tri razpoložljiv točke. Slogo v ženski C-ligi čaka gostovanje v Buii. Ma-verjeve varovanke že dobro poznajo gostiteljice: v prvem delu prvenstva so bile obakrat boljše nasprotnice, s tem da so v drugi tekmi slogašice klonile z 2:3. V skupini za obstanek pa sta si ekipi izmenjali vlogi: Buii kaže tačas slabše, saj je doslej zbrala le tri točke, Sloga pa sedem. »Lahko igramo čisto sproščeno, saj smo v zadnjih krogih osvojili zelo pomembne točke. Zmaga bo pomembna, da se še več oddaljimo od nevarnih voda,« pravi trener Maver. V D-ligo izpadejo tri ekipe od osmih, Sloga je ta teden peta. Od standardnih igralk bodo prisotne čisto vse, odsotni bosta Cericheva in Teresa Spangaro. V skupini za obstanek moške C-lige bo Val Imsa gostoval v Trstu pri Volley Clubu. Obe ekipi imata 11 točk, tako da bo v telovadnici Cobolli zanimiv dvoboj (ob 18.00). Trener Makuc bo sicer imel na razpolago samo osem igralcev; poleg poškodovanih bo odsoten Cutuli. Slogo pa čaka težka naloga, saj bo v Tržiču merila moči proti Fincantieriju, ki je na lestvici prvi s 14 točkami. V skupini za napredovanje moške D-lige se bodo danes v medsebojnih obračunih pomerile ekipe z vrha lestvice: Olympia Ferstyle (12 točk) bo igrala proti ekipi Pippoli Team (9 točk), prvouvrščani San Vito (15) pa bo gostil pri Reani (12), tako da bi lahko prišlo do sprememb na vrhu lestvice. Olympia bo v domači dvorani proti izkušeni in visoki ekipi skušala utrditi vsaj drugo mesto, ki vodi v končnico za napredovanje: nastopili bodo v popolni postavi, saj je Terčič že okreval. V prvem delu sta se ekipi že srečali, vsaka pa je zbrala po eno zmago. V Kulturnem domu v Gorici pa bo Naš Prapor igral proti Prati (ob 20.30), ki s 15 točkami vodi v skupini za obstanek. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Libertas 3:2 (25:21, 25:22, 13:25, 21:25, 15:9) Libertas - Kontovel 3:0 (25:17, 25:13, 25:19) Kontovel: N. in D. Vattovaz, Cabrelli, Cassanel-li, Ban, Grgič, Ghezzo, Bembi, Paoli (L1), De Walderstein (L2), Briščik, Poiani. Trenerka: Tania Cerne. Kontovelke so se v začetku tedna pomerila dvakrat z Libertasom. na prvem srečanju so drugouvrš-čene nasprotnice najbrž nekoliko podcenjevale domače igralke, tako da je zmago slavil Kontovel, na povratnem srečanju pa je bil s 3:0 boljši Libertas. Na prvi tekmi v domači telovadnici Tržačanke niso začele prepričljivo: predvsem v sprejemu servisa so imele kar precej težav, kar so Kontovelke seveda izkoristile. Ob koncu prvega niza, ko je so gostje povedle z 19:21, je šest zaporednih servisov Agnese Poiani omogočilo, da so domače igralke nadoknadile in osvojile niz. Z učinkovito igro na servisu in sprejemu so varovanke trenerke Cerne nadaljevale tudi v drugem nizu, tako da so ga osvojile brez težav. V tretjem in četrtem nizu so prevladale nasprotnice, ki so manj grešile. V odločilnem petem nizu pa so Kontovelke ponovno prevzele vajeti igre v svoje roke in z borbeno igro zasluženo osvojile zmago. V povratni tekmi pa je na začetku zgledalo, da bo tekma spet izenačena, vendar se je pri Kontovel-kah že na polovici prvega niza nekaj zataknilo in jim ni šlo več nič od rok. Igralke Libertasa pa so v torek odigrale boljše kot dan prej, zelo malo grešile in ostro servirale. Vsi tri nizi so bili do polovice izenačeni, nato pa so Tržačanke zaključile niz v svojo korist. Nekoliko boljši je bil tretji set; v tem setu se je izkazala štirinajstletna Nina Vattovaz, ki je v napadu bila 90% in dosegla tudi 3 bloke, skupno 9 točk. Danes Sobota, 19. marca 2011 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna -Juventina DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Repnu: Kras Repen - Sanvitese ZAČETNIKI - 15.00 v Koprivnem: Isontina -Sovodnje; 15.00 v Gradišču: Gradisca - Juventina; 17.30 v Trstu, Ul. Pascoli: Fani Olimpia B - Kras Repen B KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu; Marangoni: UBC - Breg UNDER 17 DEŽELNI - 16.30 v Štarancanu: Monfalcone - Bor ZKB UNDER 15 DEŽELNI - 17.45 v Krminu: Alba Cormons - Bor ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Mark - Falconstar B ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Volley club - Val Imsa; 20.00 v Tržiču: Fincantieri - Sloga; 20.30 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Buji Buia - Sloga MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, center Spacapan: Olympia Ferstyle - Pippoli; 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Prata ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj Bor Kmečka banka - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - OMA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Nabrežini: Sokol -Poggivolley UNDER 16 MOŠKI - 18.00 Il Pozzo - Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Estetica 3D - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Gorici, center Spacapan: Olympia - Fincantieri Azzurra UNDER 13 MEŠANO - 17.30 v Gorici, center Spacapan: Olympia Corsi - Pieris NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Inottica Molfetta MOŠKA B-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras - CUS Udine Moderna HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Padova NAVIJAŠTVO 2. MILLENIUM CUP - 11.00 v tržaški športni palači: prireja Cheerdance Millenium ALPSKO SMUČANJE PRIMORSKI POKAL - 9.00 v Forni di Sopra za 23. Pokal prijateljstva treh dežel in 7. Memorial Lucijana Sosiča Jutri Nedelja, 20. marca 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Quintu di Treviso: Quinto - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Turjaku: Turriaco -Primorec; 15.00 v Šlovrencu: Isontina - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Fiumicellu: Fiumicello - Zarja Gaja; 15.00 v Dolini: Breg -Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Villa NAJMLAJŠI - 11.15 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Kras Repen; 10.30 v Tržiču: Monfalcone -Juventina ZAČETNIKI - 9.00 pri Domju: Fani Olimpia A - Kras Repen A KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA - 11.00 v Trstu, Ul. Giulia: Libertas Barcolana - Sokol UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Ardita TENIS MOŠKA C-LIGA - 10.00 v Vidmu: Martignacco -Gaja ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Trstu, Ul. Locchi: S.Andrea S.Vito - Kontovel UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga; 18.00 v San Vitu: San Vito -Olympia Terpin UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Gestioni Immobiliari UNDER 13 MEŠANO - 15.30 na Proseku: Kontovel - Killjoy UNDER 12 MEŠANO - 17.30 na Proseku: Kontovel - Svevo NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 13.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Trevisu: nastopa tudi Kras Pojutrišnjem Ponedeljek, 21. marca 2011 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Jadran ZKB - Falconstar ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Brunner NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Žavljah: Zaule -Vesna; 19.00 v Štandrežu: Juventina - Aquileia ZAČETNIKI - 17.00 v Miljah: Muggia A - Kras Repen A / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. marca 2011 27 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Goriški športni vrtec 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.00 Variete: Appunta-mento al cinema, sledi Vremenska napoved 11.10 Aktualno: 7+ 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Affari tuoi 21.10 Talent show: Ballando con le stelle 23.35 Dnevnik - kratke vesti 0.35 Aktualno: Italia mia, esercizi di memoria 1.15 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Variete: Cinematografo 2.30 Variete: Appuntamento al cinema 2.35 Film: A casa nostra (dram., It., '06, r. F. Co-mencini, i. V. Golino, L. Zingaretti) 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.25 Film: La donna perfetta (kom., ZDA, '04, r. F. Oz, i. N. Kidman, B. Midler) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.30 Nan.: Belli dentro 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. In-sinna) 0.20 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.20 Nan.: Sabrina, vita da strega 6.50 Risanke 10.10 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Tre piccole pesti (pust., ZDA, '95, r. S.S. Sheen, i. V. Wong) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Mr. Nice Guy (akc., Hong Kong, '97, r. S. Hung, i. J. Chan, R. Norton) 15.55 17.50 Motociklizem: Grand Prix, SP, Quatar 19.00 Film: La famiglia del profes-sore matto (kom., ZDA, '02, r. P. Segal, i. E. Murphy, J. Jackson) 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.20 Variete: Art Attack 8.10 Risanke 9.00 Nan.: Karku 9.20 Kviz: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 16.15 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.05 Nan.: Primeval 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal minds 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike ^ Tele 4 6.00 1.30 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.40 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: Riscatto - Tu sei il mio giudi-ce (dram., It., '53, r. M. Girolami, i. F. Lul-li, F. Marzi) 10.15 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 13.55 1.25 Aktualno: Ap-puntamento al cinema 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dnevnik in Tg3 Pixel 14.50 Kolesarstvo: etapa Milan - Sanremo, prenos 17.45 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto - Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoperta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Sto-rie maledette 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sa-bato Notte u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.35 Nan.: Ko-jak 8.25 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Carabinieri 11.00 12.05 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Morte di un editore (krim., ZDA, '87, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 22.20 Nan.: Lie to me 23.15 Nan.: Law & Order: Unita speciale 0.10 Film: La casa sulle colline (tri-ler, ZDA, '93, r. K. Wiederhorn, i. M. Madsen, H. Slater) 2.05 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Rotocal-co Adnkronos 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Cavallo... che passione 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Variete: 80 nostalgia 11.00 Talk show: A tambur battente 12.35 20.05 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Splendori d' Italia 15.20 Variete: Chef a sorpresa 15.45 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Un caso ancora aperto (triler, '92, i. L. Frost, T. Busfield) 22.50 Aktualno: Castelli e manieri 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Bookstore 11.00 Dok.: La7 Doc: Couples & Duos 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Šport: Rugby, prepartita 14.20 Film: GreyOwl - Gufo grigio (pust., Kan./VB, '99, r. R. Attenborough) 16.40 Nan.: I magnifi-ci sette 17.45 Šport: Rugby, Škotska - Italija, turnir 6. držav 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Medical Investigation 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 1.25 I pri-gionieri dell'oceano (dram., ZDA, '44, r. A. Hitchock, i. W. Bendix, T. Bankhead) Jf* Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.00 Oddaja za otroke 9.40 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Dojenček pri hiši 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.15 Nagradna igra 16.20 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 17.15 Nagradno žrebanje z Damijanom, 2. del 17.25 Na vrtu - Oddaja Tv Maribor 17.50 18.15 (Ne)uresničeno 18.00 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Viktorji 2010, prenos 23.00 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.45 Nad.: Sinovi anarhije 0.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal 9.20 Ben 10 - Tuja sila (ris.) 9.45 Gnusolo-gija (ris.) 10.10 Dok. serija: Živalski fenomeni 10.30 Preverjeno (družbene teme, pon.) 11.30 Dok. serija: Kuhajmo po domače 12.05 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 13.05 Zvezdniška preobrazba (res. šov) 14.00 Poirot (krim. nan.) 15.50 30 Rock (hum. serija) 16.20 Monk (krim. serija) 17.15 Film: Usodno spogledovanje (triler, Kan., '05) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ful gas 3 (akc. kom., ZDA/Nem., '07) 21.35 Film: Prvinski nagon (triler, ZDA/Fr., '92) 0.05 Film: Težave z biljardom (triler, ZDA, '05) 2.00 24UR, Novice (pon.) 3.00 Nočna panorama, Reklame Jr S|ovenija 2 ^ Kanal A 7.20 Skozi čas 7.30 Posebna ponudba 7.55 Dok. serija: Poti z vzhoda (pon.) 8.50 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. vožnje 21.10 Film: Alla ricerca dell'Isola di Nim (pust., ZDA., '08, r. J. Flackett; i.: M. Levin, Jodie Foster, A. Breslin) 23.00 Šport: Studio Sport XXL 0.00 Šport: World Series of Boxing 1.40 Aktualno: Tv Moda 9.35 Planica: finale SP v smučarskih skokih, smučarski poleti, ekipna tekma, prenos 9.50 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje 11.25 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. vožnje 12.20 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje 13.10 Falun: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek, 5 in 5 km (ž) zasledovalno, prenos 14.00 Nogometni magazin prve lige 15.00 Elvis Meets Ray, posnetek koncerta Ota Pestnerja in Uroša Perica, ponovitev 17.10 Ljubljana: rokomet, tekma lige prvakinj: Krim - Oltchim, prenos 19.10 Šport 20.00 Maribor: nogomet, tekma prve lige, Maribor - Celje, prenos 22.15 Film: Sedem punc (pon.) 23.50 Nad.: Usodna nesreča (pon.) 0.35 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.25 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 7.30 9.50, 21.30 Žarišče 8.55 Dok. oddaja 10.4515.50 Na Tretjem... 12.00 Poslanski premislek 13.10 15.30 Tedenski pregled 14.15 Dok. odd.: Princesa Diana - V iskanju sreče 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Satirično oko 22.10 Dok. odd.: Ko se korenin zavemo - Velika zmaga Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasb. odd. 15.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.00 Šport: SP v alpskem smučanju, finale 17.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vse-danes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Koncert: Francesco Pio 21.00 Koncert: Mississippi heat 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Backstage live 23.25 Vsedanes aktualnost 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 0.10 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 0.20 Tv prodajno oko 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Objektiv 21.30 Z Mojco po domače 22.30 Zelena bratovščina 23.00 Beneški fantje -55 let 0.15 Videostrani pop Pop TV 8.15 Dok. serija: Velike ideje za majhen planet 8.50 Dinotopija (avant. serija) 9.40 Nan.: Vsi sovražijo Chrisa 10.10 Šola za deskar-je (dramska serija) 10.40 Hum. serija: Športna srca 11.15 Čarobna mavrica (kom., VB/Kan., '95) 13.00 Teksaški mož postave (akc. nan.) 14.00 Vitez za volanom (fant. serija) 14.50 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.25 Film: Molly, ameriško dekle (vojna drama, ZDA, '06) 17.05 Top Gear (hum. serija) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 1.55 Avto. info, promet 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: V iskanju dežele Nije (drama, ZDA/Angl., '04) 21.50 Film: Namišljeni junaki (drama, ZDA/Nrm./Belg., '04) 0.00 Boljša spolnost (dok. serija) 0.55 Motociklizem: MotoGP, krog za ogrevanje 2.25 Love TV (erotika) 4.50 Nočna ptica (erotika) 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.50 Medved Rupert (ris.) 9.00 Poštar Peter (ris.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Kvartet rogov Akademije za glasbo v Ljubljani; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.50 Music box; 18.00 Mala scena - Feri Lainšček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.00 Predstavljamo dogodek: povežimo soline; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humo-ristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-cije;6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna ka-bala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9. Aktualno; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35 Literarna oddaja; 11.0012.00 Love generation; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 Babelina knjižnica; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.0018.00 Popoldan ob štirih Hot hits; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic eletronique; 21.30 O 150-letnici združitve Italije; 22.00 In orbita news; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izštekani po izštekanih; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: sopranistka Kiri Te Kana-wa; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 G. Donizetti: Lucia di Lammermoor, prenos iz Met-a; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 19. marca 2011 VREME jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA c o GRADEC 3/10 <3 CELOVEC O 2/10 TRBIŽ O 0/7 O 0/8 KRANJSKA G. y>°2/9 C/ S. GRADEC MARIBOR O 3/11 M. SOBOTA O 3/11 ČEDAD O VIDEM O 3/14 jr"-! tRŽIČ ^^TV 2/12 o KRANJ ^XH, LJUBLJANA CELJE 3/12 O PTUJ O c^TK ' ZAGREB 3/12 (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo le zmerno oblačno vreme; sredi dneva pa se bo pooblačilo in v Pre-dalpah in v Karniji bo možna kakšna nevihta, ki se bo lahko potem pojavila v nižinskem pasu predvsem v osrednjih in zahodnih predelih. Proti večeru izboljšanje. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, nastale bodo posamezne plohe. Pihati bo začel severovzhodni veter, popoldne na Primorskem zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 15 stopinj C. Danes bo od severa našo deželo dosegla hladna fronta, ki bo prinesla nekaj nestabilnosti. Od jutri dalje, ob dotoku suhih tokov in širitvi Atlantskega anticiklona proti Evropi bomo deležni nekaj dni lepega vremena. Nad Evropo se krepi anticiklon. Od severa bo začel k nam pritekati nekoliko hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15 Dolžina dneva 12.04 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.20 in zatone ob 5.32 BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le najbolj občutljivi bodo še imeli manjše vremensko pogojene težave. PLIMOVANJE Danes: ob 4.05 najnižje -50 cm, ob 10.02 najvišje 45 cm, ob 16.04 najnižje -57 cm, ob 22.27 najvišje 62 cm. Jutri: ob 4.38 najnižje -53 cm, ob 10.40 najvišje 39 cm, ob 16.34 najnižje -47 cm, ob 22.55 najvišje 59 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .400 Vogel.................120 Kranjska Gora.........30 Krvavec................90 Cerkno................90 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .30 Civetta...............220 Piancavallo............70 Forni di Sopra........110 Zoncolan............150 Trbiž..................100 Osojščica..............70 Mokrine...............45 Podklošter...........170 Bad Kleinkirchheim . . 70 & o GRADEC -2/8 CELOVEC S "V O -2/8 CL^ TOLMEČ O -4/6 TRBIŽ O _ 5/5 ' KRANJSKA G. q ^^ O-2/7 S. GRADEC 2/14 ČEDAD O VIDEM O 2/14 1/15 ION GORICA O 4/15 TRŽIČ -3/9 ŽIČ ¿S" O KRANJ 5/15 a POSTOJNA 3/15 /Vo -1/8 CELJE -1/9. o LJUBLJANA . 'N. MESTO 1/9 KOČEVJE JVi 1 ČRNOMELJ MARIBOR 0 2/9 PTUJ O M. SOBOTA O 3/9 ' ZAGREB 3/9 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo lepo jasno vreme. Vidljivost bo odlična in stopnja vlage nizka. V spodnji nižini in ob morju bo pihala zmerna burja. V visokogorju bo sorazmerno mrzlo in bo pihal okrepljen severovzhodnik. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v ponedeljek pa povečini jasno. Še bo vetrovno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.