ESjaškra
INFORMATIVNO GLASILO OBČINI« I) O B H h P O L J K
j S
letnik VIII, št. 3
\/sem občankam in občanom občine Dobrepolje, še posebej tistim, ki ste bolni, osamljeni ali se počutite zapuščeni, želim prijetno in resnično doživeto praznovanje velikonočnih praznikov. Kot Bog vsako pomlad obuja celotno naravo k novemu življenju, tako naj nas vstali Kristus v duhovnem smislu obudi k novemu življenju in napolni z novo močjo. Z vero v vstajenje so obzorja jasnejša in razgled mnogo lepši.
Vaš župan Anton Jakopič
Letošnji dobitnik priznanja Civilne zaščite je PGD Zdenska
vas
Predstavniki društva so ga prejeli na regijski prireditvi v Medvodah, 28. februarja, stran 9
marce 2002
Uspešna predstava dramske skupine Scena
Premiero in dve ponovitvi Jakličeve ljudske igre O, ta testament je do zdaj videlo že skoraj 800 ljudi. Naslednja predstava bo v ponedeljek, 1. aprila.
stran 7
Vsem našim bralcem želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Uredništvo
Iz vsebine
- Župan: Živeti iz vstajenja
- Iz občnih zborov
- Pogovor s Francetom Nučičem
- Odprt frizerski salon "Čopek"
- Iz Podgore
- Iz ŠD Dobrepolje
- Iz ŠD Kompolje
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec aprila 2002. Prispevke sprejemamo do 12. aprila.
2
Županova stran
marec 2002
Živeti h vstajenja
Aha, spet je velika noč. Krasno! Šunka, pirhi, potica in v Dobrepolju obvezno ajdovi štruklji, močna hrenova korenina. Pa morda še živca in še marsikaj se najde, da bo velika noč res prava. To mora biti, post smo nekako na hitro preskočili, ni tako pomemben, a velika noč, ta pa
mora biti.
Seveda mora biti, a jejhana ... boleč želodec, bolečine v ledvicah, prostata še slabše funkcionira, sladkorje narastel, holesterol prebija, pritisk naraste, dva meseca shujševalne kure je šlo v nič. Kaj ima to skupnega z vstajenjem, z vstalim Kristusom? Nič, to je ljudska folklora, lepi običaji, prijetni, ni kaj reči, zlasti prvi del mojega naštevanja. To, seveda, spada k vsakemu resničnemu in velikemu prazniku in velika noč je naš največji praznik. Največji krščanski praznik in po vsem razvitem svetu in v naši državi tudi državni praznik. In če je to tako velik praznik in če ga vsi lepo praznujemo, se mi zdi prav in primerno, da za ta praznik rečemo tudi v našem občinskem glasilu nekaj besed in zapišemo nekaj misli ob tem.
Med nami seje nekako ustalila navada, da se znamo pogovarjati o vsem mogočem pomembnem in še večkrat nepomembnem, da za to porabimo veliko časa, da pa smo nekako v zadregi ali nemočni, ko pogovor nanese na versko temo, zato se naši pogovori sukajo samo okoli pirhov in štrukljev, čeprav mnogi čutimo, da to ni tisto in da bi se morali kot resnično svobodni ljudje znati tudi svobodno pogovarjati o vseh verskih temah. Ruski pozdrav ob veliki noči se glasi: Kristus je vstal, da zares je vstal. V tem pozdravu je bistvo. Velika noč je samo zato velika, ker je v tej noči Kristus premagal smrt. Učlovečeni Bog nam je pokazal, daje on gospodar življenja in smrti. Bog sam, ki življenje daje, nam je pokazal, da smrt ni večna, da telesna smrt ne pomeni konca, da smemo neomajno upati. Vstajenje je pravzaprav vrata večnosti. Vera v vstajenje je v bistvu vera v večno življenje. Živeti iz vstajenja, živeti za večno življenje pa pomeni biti trdnejši, močnejši, manj preplašen, bolj samozavesten, vesel, toda tudi modro ponižen pred nedoumljivim Bogom, ki se je sam učlovečil in postal v svoji človeški naravi eden izmed nas.
Vera v vstajenje lahko premaguje vse navidezno nepremagljive težave. Potrebno je samo eno, odpreti se Bogu, odpreti svoje srce. Versko se poglabljati. Za takšno odprtje pa potrebujemo mir. So-
dobni svet pa se sam uničuje prav s tem, da si ne da miru. Miru ni, vse drvi, vse hiti. Nočemo si vzeti časa, nočemo se poglabljati, zato smo prazni, zato nas je strah. Kristus je vstal v tihoti noči. Sodobni samo navidezno samozavestni človek noče razmišljati o tem. Zato potrebujemo vse elektronske pripomočke z mnogo decibeli, da zadušimo tihoto. Toda dogodki, ki so se zgodili 11. septembra preteklega leta v Ameriki, so v marsičem vzpodbudili tudi vsa druga duhovna in moralna vprašanja. Nezaslišano egoistični moderni človek, kije prepričan, da zmore vse, je pravzaprav padel iz svojega vzvišenega prestola in bo moral prej ali slej ponižno priznati: velik si Bog in samo v tebi je rešitev. In samo na ta način se bo rešil atomske bombe in terorističnih napadov, osebne osamljenosti in mamil, samomorov obupa, ki se loteva mnogih ljudi in ki neusmiljeno prodira tudi k nam, v naše kraje, v našo občino. Papež Janez Pavel II., ki je prav gotovo vizionarski papež, ki vidi v dno človeške duše, ni tja v en dan zaklical:"Odprite vrata Kristusu, ne bojte se ga!" Odprimo torej ob tej letošnji veliki noči svoja vrata vsaj za eno špranjo. Tudi čez majhno špranjo posije sonce. Vem, da bo kdo, ki bo prebral te moje vrstice, samo zamahnil z roko, češ ta župan je spet enkrat brcnil v temo, toda ko odprem časopis, kaj prebiram: Pretepli učitelja, učenci skoraj do smrti pretepli sošolca, spet je iz nerazumljivih razlogov ugasnilo mlado življenje. Samomor, grozljive številke zasvojenih z mamili, 30 odstotkov slovenskih zakonov se loči, rodilo se je samo 15.000 novorojenčkov v enem letu v Sloveniji, strah nas je prihodnosti, zato se ne bomo ženili, nadalje sami ropi, kraje, goljufije, itd. Vem, ne verjamem vsega, mnogo je dobrote in plemenitosti, ki pa se ne obešata na veliki zvon. Če je ne bi bilo, bi nas več ne bilo, toda zlega je preveč. Preveč zaradi tega, ker mislimo še vedno, daje vera v vstajenje samo povod za lepe običaje, nočemo pa iz nje živeti. Zdi se mi, da bi lahko že spregledali in ugotovili, da problemov, ki visijo nad nami in nas vse bolj grozeče pritiskajo, ne bo rešila nobena pravna dr-
žava, ne policija, ne vojska, ne še tako visoka raven splošne izobrazbe prebivalstva, ne visoka ekonomska blaginja, pač pa preprosta vera v vstalega Kristusa.
Dr. Hubert Požarnik, kije tudi pri nas pred kratkim predaval, je na vprašanje, ali ima kakšno fobijo, odgovoril, za moje pojme, z izrednim odgovorom, ki bi nam moral dati resnično misliti. Odgovoril je takole: "Fobije nimam, imam pa zato druge upravičene strahove. Namreč, da gre ta družba počasi v norost in daje vse, kar mi gledamo, visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija. To mene skrbi, ne fobije". To je namreč to, kar nas pokopava. Hočemo vse organizirati, želimo da bi vse teklo, da bi bilo vse na mestu, toda brez duše in brez Boga in brez vere v vstajenje, se nam vedno sesipa.
Prav v teh postnih dneh pa smo v sklopu postnih predavanj, kijih vsako leto organizira župnija Dobrepolje, doživeli, lahko bi rekli, enkratno pričevanje zakoncev Sečnik iz Ljubljane. Razmeroma dobro obiskano predavanje, ki bi ga pa resnično morali slišati vsi. Neprisiljeno, neobvezno, sproščeno sta nam predstavila svoj zakon. 28 let sta poročena, oba v službi, živita v Ljubljani s šestimi otroki, vesela zadovoljna, ne materialno bogata, z vsemi materialnimi problemi, s katerimi se srečujemo vsi in vendar zadovoljna, zadovoljna cela družina in neprisiljeno to zadovoljstvo prenašata tudi na druge. In v čem je skrivnost tega njihovega veselja, ki se je kar nekako spontano preselilo tudi med nas, ki smo to poslušali? Že pred poroko sta sklenila, da bosta svoj zakon postavila na duhovni temelj. Neomajno zaupava v Boga, sta dejala, molitev je sestavni del našega vsakdana, v vsaki stiski se najprej obrneva na Boga. Kako preprosto in kako malo za zadovoljstvo. Kako nemoderno ali ne? Niti tega nista rekla, da še vi tako delajte in vendar je bilo njuno zadovoljstvo nalezljivo. Kako vodeni se nam zazdijo problemi, ki zasipajo naše medije in nas delajo vse bolj neumne, od moderne spolne vzgoje, ki temelji skoraj izključno na kondomu in kontracepciji, do ženske emancipacije, do poročanja homoseksulcev, umetnega oplojevanja samskih žensk, do teorij, daje klasična družina pač preživela, da v Boga verjamejo samo še tisti, ki si sami ne znajo pomagati. Čudno, pred nami pa stojita zakonca z 28 letnim sta-
Iz življenja političnih strank
žem, z visokošolsko izobrazbo, živita sredi Ljubljane s šestimi otroki, neomajno zaupata v Boga in sta zadovoljna. Živita torej iz vstajenja in gledata skozi vstajenje v večnost in, kar je bistveno, sreč-
na sta, to je nalezljivo, mi se pa za to srečo tako neizmerno pehamo. Človek je po božji volji ustvarjen kot svobodno bitje. Bog mu je pustil celo takšno svobodo, da se lahko odloči zanj ali proti nje-
mu. Tudi zakonca Sečnik sta nam povedala samo svojo izkušnjo in tudi jaz nisem napisal teh misli zato, da bi jih komu vsiljeval, sam pa sem v to prepričan. Vaš župan Anton Jakopič
Velika udeležba na občnem zboru SLS
Tako kot vsako pomlad, smo se tudi letos, 21. februarja, srečali vsi člani, simpatizerji stranke, v občinskih prostorih na rednem občnem zboru SLS, ki je v skladu s statutom sklican vsaj enkrat v letu.
Čeprav je bil sprva obljubljen prihod predsednika stranke mag. Franca Buta, pa se zaradi nujnih drugih obveznosti zbora ni mogel udeležiti, je številna udeležba članov ter gost večera, minister za pravosodje in podpredsednik stranke SLS Ivan Bizjak, pripravila prijeten, pester in zanimiv večer, kjer so se izmenjali pogledi na ožje občinsko kot tudi širše državno politično dogajanje.
Najbolj konstruktivno analitično oceno političnega dogajanja v občini in državi je podal predsednik stranke Anton Jakopič. Stranka je po združitvi postala še močnejša in je resnično prava ljudska in krščanska stranka. Sprememba imena v SLS je le poenostavitev, katere osnove so krščanske vrednote in naša stranka je tudi pravni naslednik predvojne SLS, ki
je največ naredila za Slovence. Poudaril je, da se večina začrtanih nalog, ki smo jih na zadnjih volitvah volivcem obljubili, uresničuje, daje tudi letošnje leto volilno in da se bomo tudi v prihodnje trudili, da izpolnimo vse naloge in obveze, ki nas čakajo. Z jasnimi konkretnimi cilji, z dobrimi in sposobnimi ljudmi,
SI CZ
Slovenska ljudska stranka
ki jih v naši stranki ne manjka, in so pripravljeni aktivno sodelovati za naše skupno dobro, smo prepričani v nadaljnji napredek naše občine, je bil prepričljivjakopič. Tudi na državnem nivoju je stranka doživljala marsikateri pretres, od novega vodstva, nove organizacije, "dolgega" razpravljanja o sami sebi, da pa se že čuti novo konstruktivno delovanje, ki pa seveda vsem državljanom žal ni poznano, saj nimamo lastnega medija. Stranka dela v vladi, čeprav smo se v našem občinskem odboru odločili drugače in truditi se mora in delovati še posebej na področjih, ki imajo širši in globlji značaj, še posebno za naš narodni obstoj in vitalnost, prisluhniti mora problemom in stiskam ljudi. Naša politika se vse bolj nagiba v reševanje konkretnih odgovorov na pereča vprašanja. Nehali smo se spraševati o samem sebi in se medsebojno obtoževati, to nikogar več ne zanima. Stran-
ka mora odgovoriti na tekoče izzive, še posebno se mora zavzemati za reševanje kmetijstva, predvsem v luči ohranjanja podeželja. Vzpodbujati je potrebno podjetništvo, privatno inciativo in v družbi ustvarjati klimo, ki bo občane silila v naložbe, ne pa v potrošnjo, je povedal predsednik.
Tudi minister Bizjak je orisal trenutno politično dogajanje v državi, predvsem pa vse prisotne spodbudil k pozitivnemu razmišljanju, objektivnemu ocenjevanju doseženega ali nenarejenega, predvsem seje potrebno potruditi, da strnemo vrste, da prenehamo le z kritizerstvom, vsesplošno apatijo, daje potrebno videti tudi svetle strani. Kar nekaj projektov, za katere seje in se zavzema naša stranka in bi se prav gotovo odvijali v škodo Slovenije, če se naša stranka ne bi intenzivno vključila v dogajanja. Če navedemo samo nekatere: privatizacija državnega premoženja - banke, pietetni odnos do vseh povojnih grobišč, vključevanja Slovenije v EU in še marsikaj drugega.
Te uvodne misli so vzpdbu-dile široko razpravo med udeleženci občnega zbora, saj je živahna razprava trajala kar dve uri. Po njej so bili na koncu predlagani in potrjeni naslednji sklepi:
1. Na občinski ravni se bomo zavzemali za:
- dokončanje gradnjejakli-čevega doma;
- solidno oskrbo z vodo in izgradnjo vodovoda za vse vasi v občini;
- izgradnjo kanalizacij in čistilnih naprav, v skladu s finančnimi možnostmi;
- izgradnjo igrišč v vseh večjih vaseh v občini in prizadevanje za novo športno dvorano;
- podpiramo vse privatne in komercialne pobude za oživljanje športne dejavnosti;
- razvoj drobnega gospodarstva s spodbujanjem privatne iniciative in ob tem v
Iz življenja političnih strank
skladu z interesi investitorjev tudi nadaljnja prizadevanja za oživitev obrtne cone;
- za čimbolj neboleče preobrazbo kmetijstva v občini in s tem v zvezi pospeševanje komasacij, vendar s soglasjem ljudi;
- podpiramo prizadevanje za oživitev turizma v občini, s posebnim poudarkom na izgradnji privatnih gostinskih in prenočitvenih kapacitet;
- podpiramo prizadevanje župnije in karitasa za izgradnjo doma za ostarele občane;
- podpiramo ohranitev vseh šol v občini;
- dokončanje vseh še neurejenih cestišč.
2. Na državni ravni terjamo:
- večjo zaščito nacionalnih interesov na vseh nivojih in še zlasti krepitev državljanske zavesti;
- dosledno in samozavestno držo v pogajanjih z EU, še posebno na kmetijskem področju;
- spremembe vseh predpisov in zakonov, ki povečujejo birokratski aparat v državi za dosego večje učinkovitosti;
- z ustrezno zakonodajo omogočiti in spodbujati občane za investicijske naložbe in ustvarjanje pogojev za investiranje, namesto za tekočo potrošnjo.
Tina Shavvish
Slovenska ljudska stranka
Vera v vstajenje naj prežarja naše življenje. Veselimo se vstajenja z vstalim Kristusom, vstal je tudi za nas. Kot se v naravi prebuja pomlad in novo življenje, tako naj nam
vera v vstajenje da novih moči, novega življenja in novega upanja. V luči vstajenja in velikonočne radosti so vse težave neznatne. Kristus je za večno premagal smrt.
V tej veri želimo vsem občankam in občanom globoko doživeto praznovanje velikonočnih praznikov.
Občinski odbor SLS Slovenske ljudske stranke Dobrepolje
N.Si
Nova Slovenija
Kršćanska ljudska stranka
" Vedno bolj čudovito se mi zdi, da morem verovati v vstajanje, v živega in vstalega Jezusa, v večno življenje.
Kaj bi bilo življenje brez velike noči? "
Veselje velike noči - veselo Alelujo vam želi Občinski odbor Nove Slovenije
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE]
Občinski odbor LDS Dobrepolje
IZJAVA ZA JAVNOST
V novi večnamenski dvorani vjakličevem domu na Vidmu so bila opravljena nenačrtovana dodatna dela. Razporeditev sedežev v sicer čisto novi dvorani je bila namreč taka, da so gledalci le delno in pod posebnimi pogoji lahko nemoteno spremljali kinopredstave in ostale prireditve, saj je bil pogled na oder in platno močno oviran.
Tako kot že mnogokrat do sedaj, se je je pokazalo, daje bila občinska uprava z županom Antonom Jakopičem na čelu, tudi tokrat, s svojim pristopom za odpravo posledic neustrezne in nefunkcionalne opreme dvorane, neuspešna.
Obljuba občinske uprave in župana Antona Jakopiča je bila, da bodo takoj pristopili k odpravi te nevšečnosti, ter da bodo poiskali tudi krivca za storjeno napako in od njega izterjali finančna sredstva, ki so bila potrebna za nenačrtovana dodatna dela.
Od danih obljub občinske uprave in župana Antona Jakopiča se je doslej uresničilo samo to, da so se odpravljanja napake lotili neverjetno hitro. Zaradi poznavanja njihove ažurnosti seje sam od sebe ponujal pomislek, da takojšnja odprava napak ne bo imela pravega učinka, če ta ne bo strokovno pretehtana.
Zgodilo seje po naših predvidevanjih. Odprave napak v postavitvi sedežev in spremembi naklona dvorane so se lotili na "horuk" in verjetno tudi brez kakršnekoli strokovne podlage, saj tudi spremenjen naklon zadnjega dela dvorane in zamaknitev sedežev ne dajejo željenih rezultatov. Večina gledalcev ima namreč tudi po omenjenih popravkih še vedno otežen pogled na platno, s tem pa je tudi moteno spremljanje kinopred-stav.
Ker je z nenačrtovanimi deli v novi dvorani prišlo tudi do dodatnih stroškov, ki vsekakor niso zanemarljivi, na osnovi izkušenj in dosedanje prakse predvidevamo, da bodo ti pokriti iz proračuna občine Dobrepolje. Po zagotovilih Antona Jakopiča, župana, ki je tudi podpisnik pogodbe v imenu investitorja, od projektanta ni zahteval niti dobil nobene garancije zaradi morebitnih napak, ki se bodo morebiti pokazale med gradnjo in po končni dograditvi celotnega Jakličevega doma.
Iz slednjega je mogoče sklepati, da bo občinski proračun zaradi nepremišljenega gospodarjenja s sredstvi davkoplačevalcev in slabega vodenja investicije obremenjen z odhodki, ki sijih občina vsekakor ne bi smela privoščiti. Odgovarjal pa spet ne bo nihče.
Občinski odbor LDS Dobrepolje predsednik Slave Palčar
marec 2002
Iz občine - delo OS in NO
O poročilih Nadzornega odbora občine Dobrepolje
Predsednik Nadzornega odbora (v nadaljevanju NO) g. Stane Škulj je prejšnji mesec v tem časopisu želel ponovno prikazati, kako veliko delo naj bi NO imel s pregledom občinske blagajne. Istočasno je priznal, da so bili do sedaj objavljeni "zapisniki" nerazumljivi in namenjeni predvsem članom občinskega Sveta in da se je s pomočjo "luščenja" le dalo izvedeti za bistveno sporočilo napisanega.
S tem, ko je predsedniku NO zmanjkalo poročil za objavo, je podal še končno mnenje. V njem je imenoval tudi spodaj podpisanega. Zaradi navajanja nejasnosti g. Staneta v zvezi z mojim imenom, le to potrebuje določene dopolnitve.
S strani 00 LDS Dobrepolje je res bilo zastavljeno vprašanje v povezavi z županovimi izjavami, ki jih je širil v javnosti. Ker so bile županove izjave lansirane z namenom zavajanja javnosti, nanašale pa so se na prihodke občine, le teh pa ni bilo v nobenem zaključnem računu, je bil NO naprošen, da ugotovi, zakaj finančna sredstva niso v zaključnem računu. Odgovor NO je bil, da se ne bo ukvarjal z vprašanji, ki so posledica politike, čeprav se je vprašanje nanašalo na 20 mio sit, o katerih se je govorilo, v zaključnem računu pa jih ni bilo mogoče videti.
O resnosti in namenu NO veliko pove že to, da v vseh videnih poročilih, ki se nanašajo na finančno poslovanje občine, niti enkrat niso prikazali revidirane finančne situacije in le nekajkrat (poročilo NK september 2001 )so v poročila zapisali zneske odhodkov. Drugače povedano, pregledovali naj bi občinske finance, a se z njimi niso ukvarjali.
Kljub temu, da so bila poročila pomanjkljiva in ne razkrivajo nadzora proračunske porabe v minulih letih in zamegljujejo dejansko finančno porabo za posamezne politične projekte, se mi zdi pravilno, da je g. Stane dobil pod nos očitek, kako da si upa deliti nasvete tistim, ki so ga ustoličili na ta položaj. Ponovno se je izkazalo, da so bile moje navedbe v oktobrskem NK točne, ko sem napisal, da je bila sestava in imenovanje NO delo lokalne politike, saj si je z imenovanjem NO želela zagotoviti vladanje brez nadzora. Mogoče pa je NO le želel priti do bolj čiste slike v občinski blagajni, pa mu je bilo onemogočeno?
Moje pisanje (po Stanetovo, modrovanje) oktobra v ta časopis, ni bilo le pisanje o njegovem političnem imenovanju, temveč se iz teksta da razbrati, da sem ga javno pozval tudi za odgovore na nedvoumno za-
stavljena vprašanja. Vprašanja, na katera do sedaj nisem prejel odgovora, zato zastavljam ponovno in bi želel tudi javne odgovore v tem časopisu, saj kot se je do sedaj predstavil NO, slednji želi delati javno.
1. Zakaj v več kot treh letih "delovanja" NO še vedno ni sprejel poslovnika o svojem delu?
2. Zakaj NO še vedno nima sprejetega letnega programa nadzora in po kakšni metodologiji opravljajo
"Po daljši razpravi na prejšnji seji sta bila zdaj podana le dva še dva amandmaja, ki jih je vložil A. Palčar (izdelava elaborata za izvedbo energetskega pregleda šole in amandma o analizi vode v naseljih, kjer nimajo vodovoda), vendar nista bila sprejeta" (Nk-fe-bruar 2002).
Gornji izvleček iz poročila ne daje pravilne podobe dogajanja na seji, niti ne pove nič o namenu predloženih amandmajev. Na predloženi amandma sem kot predlagatelj imel pravico podati dodatno obrazložitev. To sem poizkušal tudi na seji. Žal, brezuspešno, saj je bila po presoji predsedujoče, podžupanje, obrazložitev nepotrebna in mi je zato vzela besedo in s tem preprečila podrobno obrazložiti namen vložitve amandmaja. Mogoče pa tudi zaradi tega poročevalka s seje ni mogla zapisati vseh dejstev na predloženi amandma.
In da bi bili bralci pravilno obveščeni, kaj je bil namen vložitve amandmaja, podajam celotno obrazložitev. In bralci naj presodijo, kaj je bolj koristno in cenejše. Sprejetje ali zavrnitev amandmaja?
PREDLAGANO BESEDILO AMANDMAJA:
Zmanjša se PP 2.3.1. za 250 000 sit in PP 11.3.1 ZA 300 000 sit; skupaj 550 000 sit
Odpre se nova PP pod Investicijsko vzdrževanje OŠ - JVIZ - Energetski pregled OŠ
OBRAZLOŽITEV: Redno, tekoče in kvalitetno vzdrževanje CENTRALNE šole in podružničnih šol potrebuje pravilen pristop. Predvsem centralna šola na Vidmu je (bo) potrebna temeljite obnove. Glede na to, da je šola potrebna sanacijskih del, je zato potrebno izdelati elaborat oz. ENERGETSKI PREGLED. Slaba izolacija, nekvalitetna okna in nepravil-
nadzor?
3. Kako ste lahko kot predsednik NO dovolili, da je sestava NO, kljub opozorilom, več kot dve leti deloval v nasprotju s Statutom občine Dobrepolje?
4. Kdaj bo NO dopolnil poročilo letnega pregleda za 1.2000, katerega ste obljubili pred enim letom, dne 27.3.2001?
5. Kdaj bom dobil odgovor na vprašanje o jasno izraženem sumu, da si je občinska uprava skoraj eno leto obračunavala osebne dohodke v nasprotju s sprejetim Odlokom?
Slave Palčar član OS
na in neracionalna uporaba ener-gentov iz leta v leto povečujejo materialne stroške.
DODATNA OBRAZLOŽITEV Učinkovita raba energije v občini
Znaten del stroškov pri vzdrževanju zgradb predstavljajo stroški za energijo, s katero zagotavljamo primerne bivalne in delovne pogoje v zgradbi. Večji del energije v zgradbi je namenjen ogrevanju, preostanek pripravi tople vode, razsvetljavi in električnim napravam. Zato lahko največje prihranke dosežemo s kakovostno toplotno zaščito zgradbe, z učinkovitim sistemom ogrevanja in s primernim odnosom uporabnikov do rabe energije v zgradbi.
Stroški vzdrževanja javnih zgradb (v tem primeru osnovne šole) v veliki meri bremenijo lokalno skupnost. Strošek za energijo je med največjimi, ki jih lahko nadzorujemo in vplivamo na njihovo višino z izvajanjem ukrepov za učinkovito rabo energije.
Manjša raba energije prispeva z zmanjšanjem emisij škodljivih snovi tudi k varovanju okolja, česar za zdaj še nismo primerno finančno ovrednotili, dolgoročno pa čisto okolje predstavlja neprecenljivo vrednoto.
Kaj je energetski pregled?
Energetski pregled zgradbe je študija, ki zajema skupino postopkov za oceno stanja rabe energije v zgradbah, evidentira možne ukrepe za zmanjšanje rabe energije, jih ovrednoti z vidika stroškovne učinkovitosti in analizira njihove možnosti za izvedbo.
Energetski pregled zgradbe omogoča investitorju, da se odloči za prioriteto izvajanja ukrepov za varčno rabo energije.
Namen energetskega pregleda
Namen energetskega pregleda
zgradbe je zmanjšati rabo energije in stroškov zanjo z izvajanjem ukrepov, ki čim manj stanejo in imajo kar se da velik energetsko varčevalni učinek, vse to seveda ob hkratnem izboljšanju toplotnega ugodja v zgradbi.
Energetski pregled skupine zgradb z enako dejavnostjo, financiranih iz skupnega vira je podpora investitorju pri odločanju o investiranju ne samo v ukrepe energetske sanacije, pač pa tudi v ukrepe investicijskega vzdrževanja zgradbe.
Investitorju omogoča načrtovanje izbranih investicij v najugodnejšem zaporedju in v najprimernejši tehnični izvedbi, zagotovitev kvalitetnega vzdrževanja zgradbe s tehničnega vidika ob hkratnem zmanjšanju rabe energije v zgradbi.
Rezultati energetskega pregleda
Rezultat energetskega pregleda je spisek priporočenih ukrepov, ovrednotenih po stroškovni učinkovitosti. Izkaže se namreč, da je možno nekatere ukrepe, ki imajo za posledico velike energetske prihranke, izvesti ob minimalnih stroških, nekateri ukrepi pa zahtevajo glede na varčevalni potencial bistveno višjo investicijo in imajo zato daljšo odplačilno dobo.
Energetski pregled opozarja na kritična mesta v zgradbi, kjer so energijske izgube največje, kar je pogosto povezano tudi z neugodnimi bivalnimi pogoji .S pravilnim redo-sledom izvajanja predlaganih ukrepov lahko z optimalno vloženimi finančnimi sredstvi dosežemo največje možne energijske prihranke ter hkrati izboljšamo bivalne pogoje.
Predlagani ukrepi
Predlagani tehnični ukrepi zadevajo energetsko sanacijo zgradbe in ogrevalnega sistema, zelo pa so pomembni tudi organizacijski ukrepi, ki imajo lahko velik učinek pri relativno majhni investiciji.
Eden izmed osnovnih organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije je na primer vzpostavitev energetskega knjigovodstva, ki investitorju omogoča natančen vpogled v porabljeno energijo in stroške zanjo. S primerjavo med posameznimi časovnimi obdobji in s podobnimi objekti lahko v prihodnje investitor sam ugotavlja nepričakovana odstopanja in pravočasno poišče strokovno pomoč
Od energetskega pregleda do investicije
Energetski pregled je osnova za nadaljnje postopke učinkovite rabe energije, ki jih želimo izvajati na zgradbi. Je izhodišče za izdelavo investicijskega projekta in je zagotovilo, da bo načrtovana investicija izvedena v smislu največje možne energetske učinkovitosti ob istočasni
Dopolnitev poročila s seje OS, objavljenem v prejšnji izdaji tega časopisa
Iz Upravne enote
marec 2002
gradbeni sanaciji.
Opravljen energetski pregled omogoča investitorju pridobiti tudi nekatere vire finančnih sredstev, ki jih država v svoji strategiji učinkovite rabe energije namenja spodbujanju investicij, saj strokovno utemeljuje upravičenost investicije.
Potek energetskega pregleda
Energetski pregled poteka po v naprej določeni metodologiji. Za njegovo uspešno izvedbo je potrebno tesno sodelovanje med strokovnjaki, ki energetski pregled opravljajo, in investitorjem ter uporabniki zgradbe. Njihovo sodelovanje je najpomembnejše v prvem delu energetskega pregleda, ki zajema spoznavanje objekta, zbiranje podatkov o rabi energije in stroških ter ugotavljanje bivalnih razmer.
V drugem delu energetskega pregleda sledi analiza rabe energije in energijskih tokov v zgradbi, identifikacija kritičnih mest ter nabor možnih ukrepov.
V zaključku energetskega pregleda na osnovi analize stroškov in energijskih prihrankov ter razgovora z investitorjem izdelamo prioriteto
predlaganih ukrepov učinkovite rabe energije za posamezno zgradbo oz. za skupino zgradb.
Zaključek
Energetski pregled OŠ v občini Dobrepolje bi pokazal, da sta celovit pristop in analiza vseh šol v občini smiselna in potrebna iz naslednjih razlogov:
* energetski pregled nudi celovit pregled nad stanjem šol v občini,
* omogoča načrtovanje porabe razpoložljivih občinskih finančnih sredstev na najbolj učinkovit način,
* pomaga pri celovitejšem odločanju o vrstnem redu tako izvajanja ukrepov kot izboru objekta,
* na osnovi zbranih izkušenj izvedenih ukrepov omogoča izbor sodobnih tehnoloških rešitev,
* omogoča oblikovanje celovite servisne in vzdrževalne službe,
* s stalnim spremljanjem učinkov izvedenih ukrepov pomaga pri oblikovanju celovitih programov za zniževanje stroškov za rabo energije in vzdrževanje objektov,
* opozarja na potrebo in možnosti izobraževanja in usposabljanja učencev in učiteljev kot uporabni-
kov ter hišnikov kot upravljalcev sistema,
* zbrani so vsi potrebni podatki za sodelovanje na javnih razpisih, pri prošnjah za dodeljevanje nacionalnih subvencij.
KOMENTAR PREDLAGATELJA:
Amandma je pogorel. Ni bil sprejet. Demokratično. Pomladanska večina v dobrepoljskem OS si to lahko privošči. Verjetno sem celo preveč pričakoval od ravnatelja OŠ, ko sem upal, da bo amandma podprl, saj se nanaša na šolo, v kateri se po pripovedovanju, dnevno ukvarja z velikanskimi računi za materialne stroške in tarna, da je energentom cena močno poskočila. Naj se sliši še tako čudno, toda amandmaja ni podprl. Prav tako amandmaja ni podprl nobeden od učiteljev, članov OS, eden zdajšnji in eden bivši. Žalostno, toda resnično.
Amandma je bil pred sejo podan v pisni obliki. Na moj(e) predloge se je odzval tudi predlagatelj proračuna, župan. V tekstualni del se mu je zapisalo: "Za nekatere spremembe, ki jih predlaga svetnik Palčar pa smatramo, da so samo prestižne-
ga pomena oziroma ne rešujejo ničesar, porabijo pa nekaj dragocenega denarja, kot na primer energetska analiza starega dela šole, za katerega vemo, da je montažno zgrajen in kaj bistvenega na objektu kot takem ne moremo narediti, razen da ga po naših najboljših močeh vzdržujemo do konca trajanja, za katero pa mislimo, da še ni končana" (dodatna obrazložitev k predlaganemu proračunu za I. 2002 - avtor Anton Jakopič- Župan)
Strošek ENERGETSKEGA PREGLEDA bi bil kaplja v morje, če primerjam, koliko energentov v enem letu po nepotrebnem (in tega se ne zavedajo) porabijo v centralni in podružničnih šolah v občini Dobrepolje. In če bi bil izdelan ENERGETSKI PREGLED, bi šolniki in občinska uprava vsaj vedeli, kje spuščajo energijo po nepotrebnem "skozi okno".
Slave Palčar, član OS
p.s. O amandmaju, ki se je nanašal na analizo pitne vode v naseljih, kjer nimajo vodovoda, bom obrazložitev s komentarjem podal v naslednjem NK.
Od izida zadnje številke Našega kraja smo dobili iz Upravne enote dve obvestili o potnih listih. Ker se obvestili dopolnjujeta, jih objavljamo v celoti.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPUE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01 78-10-900 / Fax: 01 78-10-919
OBVESTILO OBČANOM
Veljavnost starih modrih potnih listin izteče 05.08.2002. Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da je bilo do 01.03.2002 podanih 2700 vlog za zamenjavo potnega lista, kar predstavlja le 13% do sedaj izdanih potnih listin. Trenutna čakalna doba za pridobitev nove listine je tri tedne. Vsem, ki menite, da boste novi potni list potrebovali, predlagamo, da zaprosite zanj pred pri-četkom poletja oziroma dopustov; tako se boste izognili morebitnim zapletom, saj se zaradi zelo velikega števila zahtevkov v poletnih mesecih lahko zgodi, da vam potna listina ne bo izdelana pravočasno.
Upravna enota Grosuplje je od 25.02.2002 z notranjo prerazporeditvijo povečala število referentov, pri katerih lahko oddate vlogo za novo potno listino, in sicer na sedežu Upravne enote Grosuplje, Kolodvorska cesta 2 v sobi št. 115, 106, 128, I. nadstropje od ponedeljka do petka ves delovni čas ne glede na uradne ure.
Prebivalci Občine Dobrepolje, razen Krajevne
skupnosti Struge, lahko svojo vlogo oddajo tudi na Krajevnem uradu Videm v torek od 8. do 12. ure in sredo od 12. do 16.30 ure.
Občani Občine Ivančna Gorica imajo možnost oddati vlogo na Krajevnem uradu Ivančna Gorica v:
PONEDELJEK: OD 8. DO 14. URE SREDO: OD 8. DO 16. URE
PETEK: OD 8. DO 13. URE
Glede na to, da je v Ivančni Gorici iz tehničnih razlogov eno sprejemno mesto za oddajo vlog, predlagamo tistim, ki tudi druge upravne zadeve urejate v Grosupljem, da svojo vlogo oddate na sedežu upravne enote na Kolodvorski cesti 2 in tako nekoliko zmanjšate vrste v Ivančni Gorici, sebi pa skrajšate čakanje.
Vlogi za zamenjavo starega potnega lista je potrebno priložiti stari potni list in fotografijo dimenzije 3,5 x 4.5 cm, ki kaže pravo podobo imetnika.
Vloga se vloži samo osebno.
Bistvena novost novih potnih listin je tudi ta, da vpis otrok ni več možen, zato mora otrok pridobiti samostojno potno listino. Poleg fotografije mora eden od staršev oziroma zakoniti zastopnik za izdajo potnega lista otroka predložiti izpisek iz rojstne matične knjige, otrok starejši od osem let ob vložitvi zahtevka ob spremstvu staršev vlogo tudi sam podpiše.
Cena potnih listin skupaj s takso je za listine z 32 stranmi glede na veljavnost naslednja:
* za otroke do štirih let starosti se izda potni list za dve leti in stane 5.860 SIT;
* za mladoletne osebe od štirih let do polnoletnosti se izda potni list z veljavnostjo petih let in stane 6.580 SIT;
* za polnoletne osebe se izda potni list z ve-Ijavnostno desetih let in stane 7.780 SIT.
Cena potne listine z 48 stranmi je 500 SIT višja.
Pripravil: Andrej Struna
UPRAVNA ENOTA GROSUPUE OBVEŠČA OBČANE, DA JE ŠE SLABIH PET MESECEV DO KONCA VELJAVNOSTI STARIH (MODRIH) POTNIH LISTOV
Po podatkih iz evidence izdanih potnih listov je doslej podalo vlogo za nov potni list 231.055 državljanov. Na dan 01.03.2001 je imelo star (modri) potni list še 1.297.896 oseb. 916.906 državljanov je trenutno brez nove osebne izkaznice oziroma brez novega potnega lista, kar pomeni, da v kolikor si dokumentov ne bodo uredili, po 05.08.2002 ne bodo mogli v tujino.
Ker se približuje čas velikonočnih in prvomajskih praznikov, pričakujemo porast vlog za nove dokumente, kar bo povečalo tudi čakalno dobo za njihovo izdelavo. Ocenjujemo, da se bo čakalna doba za nov potni list v mesecih junij in julij povečala na dva meseca, za osebno izkaznico pa ne en mesec.
Svetujemo vam, da pred odhodom v tujino pravočasno preverite veljavnost vaših dokumentov, saj posamezne države zahtevajo ob vstopu na njihovo ozemlje potni list, veljaven še določeno časovno obdobje - pol leta ali tri mesece. Tako mora na primer državljan Republike Slovenije za vstop na Dansko, v Francijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Sajšele itd. imeti potni list, veljaven vsaj še tri mesece, za vstop v Grčijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko, Slovaško, Tajsko, v Turčijo, ZDA pa potni list, veljaven vsaj še pol leta (toč-nejše informacije lahko dobite na diplomatsko-konzularnih predstavništvih posameznih držav).
Obenem vas obveščamo, da lahko državljani Republike Slovenije na podlagi sklenjenih meddržavnih pogodb potujejo z osebno izkaznico že v šest tujih držav, to je v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško, Madžarsko, po novem pa tudi v Švico in v Lichtenstein.
Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
FRAN JAKLIČ: O, O TA TESTAMENT_
Dramska skupina Scena privabila rekordno število gledalcev
Dramska skupina Scena je napovedala uspešen začetek igralske sezone v novi dvorani Jakličevega doma. Njihova napoved in pričakovanja občinstva so se uresničili v soboto, 2. marca, ko so se igralci predstavili s premiero ljudske igre Frana Jakliča O, ta testament.
S premiero, dvema ponovitvama, obeta pa se še najmanj ena, so že dosegli svojevrsten rekord, ki je najbrž presenetil še njih same. Do zdaj si je namreč igro ogledalo blizu 800 gledalcev. Če bi se vprašali, s čim jim je uspelo privabiti toliko občinstva, bi najbrž dobili več odgovorov. Nedvomno pa si je Scena ustvarila sloves že v prejšnjih sezonah predvsem z dobrimi igralci, ki najbolj blestijo, kadar igrajo Jakličeva dela. Njegove dramatizirane povesti zaživijo in se še bolj približajo gledalcem, če jih poslušajo v domačem narečju, slikovito obarvanem z ljudsko modrostjo in šega-vostjo.
Tema ljudske igre O, ta testament je ženitev zaradi dote. To je igra s preprosto, a dovolj zapleteno zgodbo, da se gledalci niti malo ne dolgočasijo. Delo je leta
1938 dramatiziral Pavel Bobnar in jo podnaslovil "Ljubavi cvetje zamorjen". Prvič so jo uprizorili v Hrastju pri Kranju.
Igralci Scene so jo tokrat zaigrali v dobrepoljskem narečju, v režiji Vide Jakopič in organizaciji Vesne Hrovat. Za tako obsežen projekt je bil poleg igralcev angažiran tim scenskih in tehničnih sodelavcev, ki so poskrbeli za moderno in
kreativno zasnovano sceno s projeciranjem diapozitivov, s katerimi so prikazali različne lokacije dogajanja. Sceno so obogatili z igro svetlobe, svoje pa so prispevali tudi zvočni in drugi efekti, kar jim je omogočila oprema nove dvorane.
Skratka, mladi igralci in vsi, ki so pri igri sodelovali, so opravičili zaupanje, velik obisk in navdušenje gledalcev pa je bila zanje največja nagrada in spodbuda.
M. Steklasa
OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUTVA D0BREP0LJE
Sprememba v vodstvu
Letošnji občni zbor Kulturnega društva Dobrepolje, bilje 16. 2. 2002, se velja zapomniti po dveh stvareh - po veliki udeležbi in po izvolitvi novega predsednika.
Prisotni so na to mesto soglasno izvolili edinega kandidata Igorja Ahačevčiča. Izvršilni odbor pa . bodo, kot doslej, sestavljali predstavniki vseh sekcij. Mesto blagajnika so zaradi vestnega dela še naprej zaupali Damjani Palčar, medtem ko je nova tajnica Vesna Hrovat.
Prejšnji predsednik KD Janez Tomšič in novi predsednik Igor Ahačevčič
Dosedanji predsednik Janez Tomšič je v svojem poročilu za leto 2001 dejal, da je Kulturno društvo v lanskem letu pripravilo proslavo za kulturni praznik in sodelovalo na prireditvi ob odprtju nove dvorane. Kot je dejal, je naloga predsednika društva predvsem koordinacija, organizacija in urejanje tekočih zadev. Društvo v celoti deluje tako, kot delujejo posamezne skupine. Te pa so zelo dejavne.
Nekatere pevske skupine so se pohvalile z zanimivimi
projekti in gostovanji, predvsem pa z veliko delavnostjo. Iz obširnega poročila predstavnikov sekcij naj omenim le najzanimivejše poudarke.
Posebno pohvalo "kot najbolj delujoča in angažirana skupina" je dobila vokalna skupina Mavrica. V letu 2001 so se pri nastopih povezali z vokalno skupino Stična in z moškim pevskim zborom Vokal ter mešanim zborom Stanko Premrl iz Podnanosa. Njihov največji projekt je bilo gostovanje na Dunaju na adventnem srečanju pevskih
Udeležba na občnem zboru je bila največja v zadnjih letih
skupin. 8. decembra so v Pod-gori izvedli samostojni koncert, pevke so bile izbrane tudi za sodelovanje na medobčinski reviji malih vokalnih skupin.
Za moški zbor Rafko Fa-biani je bilo poleg številnih nastopov v občini in izven nje, najzanimivejše romanje v Izrael, kjer so prepevali kar štiri dni.
Največji uspeh Zagoriških fantov je njihovo sodelovanje na koncertih Sreča - biser življenja v okviru vseslovenskega projekta Rastoča knjiga.
Med najbolj delavnimi, čeprav so po času delovanja najmlajši, so pevci mešanega upokojenskega zbora Skr-janček. Udeležba na njihovih koncertih je kar 99 odstotna. Sodelovali so že na nekaterih prireditvah v občini in izven nje, prvi samostojni koncert
Avtor knjige, duhovnik Ivan Lavrih, živi v državi Kan-sas v Združenih državah Amerike. Zdaj je že deset let v pokoju. Prvo kaplansko mesto je dobil v Dobrepolju v začetku druge svetovne vojne. "To je bila častita fara in le tisti duhovniki, ki so bili že vsaj 20 let kaplani, so smeli računati na Dobrepolje," se spominja Ivan
pa bodo pripravili letos.
V letu 2001 zaradi objektivnih razlogov (služenje civilnega vojaškega roka itd) ni delovala le skupina Beati.
Poleg pevskih skupin je bila aktivna še slikarska sekcija s slikarsko razstavo ob ob-
Lavrih začetka kaplanjevanja v Dobrepolju.
Knjiga prikazuje, kako zelo se je navezal na farane in postal vsestransko aktiven, tako na cerkvenem kot na kulturnem področju. A čas vojne in revolucije je prekinil živahen kulturni in družabni utrip v dobrepoljski fari. Knjiga se nadaljuje s prika-
činskem prazniku. Nekoliko manj delavni, če ne omenjamo krajših nastopov, so bili v dramski skupini Scena. Za večji projekt zaradi graditve nove dvorane niso imeli pogojev, zato pa se pripravljajo za zahteven projekt v letoš-
zom komunističnega nasilja v dobrepoljski dolini na začetku vojne, kar je povzročilo ustanavljanje vaških straž in pripeljalo do vsega kasnejšega gorja, vse do zločinskih pobojev v Kočevskem rogu. Skozi ves ta hudi čas je šel Ivan Lavrih. "Je eden mnogih, ki jih je zajel metež, komunistične revolucije. To je bil čas, ko so ljudje kot posamezniki lahko le malo vplivali na svoje usode" pravi v spremni besedi Ivo Zajdela.
Knjiga "V primežu revolucije" je bila ob svojem izidu prvič predstavljena v Lavriho-vem rojstnem kraju Šentvidu pri Stični, 17. februarja pa jo je založba Družina predstavila tudi v Dobrepolju. Predstavil jo je direktor in glavni urednik Družine dr. Janez Gril. Po obširnejši predstavitvi zbirke "Čas in ljudje" je na kratko spregovoril še o vsebini Lavrihove knjige.
njem letu (Jakličeva dramatizirana povest O, ta testament).
Od pomembnejših kulturnih dogodkov v letu 2002 naj omenim še samostojni koncert zbora Skrjanček (13. aprila), dva koncerta Mavrice (19. oktober in 22.12. v Podgori) ter koncert ob 95-letnici Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani.
Vse, kar je bilo slišati na občnem zboru, je dokaz, da je Kulturno društvo v 4-let-nem obdobju dobro delovalo in da to delovanje ni bilo občutno okrnjeno niti zaradi gradnje nove dvorane. Pričakovati pa je, da utegne dogradi tev in moderna oprema dvorane med člane društva vnesti še več volje in delavnosti.
M. Steklasa
Urednik Družine dr. Janez Gril
Na začetku je spregovoril tudi župan Antonjakopič in dejal, da so po letih komunizma začele prihajati na dan do takrat neznane stvari, zato smo se dolžni seznaniti z različnimi viri informacij, da si lahko ustvarimo jasnejšo podobo o naši zgodovini.
Predstavitve seje udeležilo blizu sto ljudi. V kulturnem programu so nastopili Zago-riški fantje. Pričakovane razprave po uvodni predstavitvi pa skoraj ni bilo.
M. Steklasa
Predstavitev knjige "V primežu revolucije"
V mesecu oktobru leta 2001 je pri založbi Družina izšla knjiga Ivana Lavriha "V primežu revolucije". Knjiga je izšla kot enajsta po vrsti v zbirki Čas in ljudje, v kateri izhajajo pričevanja ljudi o obdobju zadnjih 60 let.
Civilna zaščita; kmetijstvo
PGD Zdenska vas dobitnica priznanja Civilne zaščite
Prvi marec je svetovni dan Civilne zaščite. V Sloveniji je
na ta dan vsako leto osrednja prireditev v Ljubljani, posamezne regije pa organizirajo svoje prireditve. Letos je bila gostiteljica ljubljanske regije občina Medvode.
Podelitve priznanj v Medvodah so se udeležili: Jože Gorjup, Marija Kramžar, župan Anton Jakopič, Jože Zrnec ml., Ivi Tiselj in Marko Marolt.
Prireditevjebilavpriznani hiši kulinarikcJezeršek, kije gostoljubno sprejela udeležence iz celotne regije, zato se ni čuditi, da so bili vsi po vrsti navdušeni nad družabnim delom prireditve. Takoj pa je treba dodati, da je bil tudi kulturni del programa kvalitetno izveden, vsebinsko pa prirejen praznovanju. Se več. Vanj so znali spretno in zanimivo vključiti predstavitev svoje občine.
Seveda pa je bila osrednja točka podelitev priznanj Civilne zaščite. Poveljnik CZ ljubljanske regije mag. Franc Kraljic je v kraj-
šem govoru izpostavil eno od pomembnih človekovih vrednot -prostovoljnost in se zahvalil vsem, ki delujejo v prostovoljnih humanitarnih društvih. Nato je podelil 14 bronastih, 8 srebrnih in 3 zlata priznanja CZ.
Iz občine Dobrepolje je letos dobilo bronasto priznanje Prostovoljno gasilsko društvo Zdenska vas. Podelitve sta se udeležila poveljnik društva Jože Zrnec ml. in blagajničarka Ivi Tiselj. PGD Zdenska vas je znano po svoji dolgoletni tradiciji, delavnosti, množičnosti in še po marsičem, med drugim tudi po tem, da ima v svojih vrstah veliko mladih, pa tudi žensk.
Priznanje je torej prišlo v prave roke. Dobili so ga tisti, ki se zavedajo pomena pomoči in tako tudi ravnajo.
M. Steklasa
Jože Zrnec ml. prejema priznanje Civilne zaščite iz rok poveljnika CZ Ljubljanske regije Franca Kraljica.
Določitev optimalnega časa osemenitve krav
Ob obisku kmetij in hlevov se često pojavi vprašanje, ali se krava poja ali ne, kdaj je optimalni čas semenitve? Ker je vsaka krava individuum za sebe, je večkrat težko dati natančen odgovor. Zato sem se odločil, da napišem nekaj pogledov na optimalni čas semenitve krav.
Pri umetnem osemenjevanju je važno, da se semenčica in jajčna celica srečata v rodilih v optimalnem času za oploditev. Do ovulacije pride 25 do 32 ur po začetku po-jatve oziroma 12 ur po končnih znakih pojatve. Optimalni čas za osemenitev je 12 do 16 ur pred ovulacijo, to je zadnjih 6 ur pojatve.
Semenčica morajo biti v rodilih vsaj 6 ur prej, kot so sposobne oploditi jajčno celico. Jajčne celice po ovulaciji hitro potujejo po rodilih do mesta v jajcevodu, kjer pride do oploditve. Plodno obdobje je pri jajčni celici manjše kot pri semenčici in traja 8 do 10 ur. Največja verjetnost oploditve in razvoja normalnega embrija je, če se jajčna celica oplodi v 8 do 10 urah po ovulaciji. Po tem času naraste število zgodnje embrionalne smrtnosti, ki se v praksi kaže kot pregoni živali. Priporočljivo je, da semenčice čakajo jajčno celico na mestu v jajcevodu, kjer prihaja do oploditve.
Glede izbiranja optimalnega časa osemenitev rejcem svetuiem:
1. Osemenjujemo v drugi polovici pasivne pojatve. Stojni refleks je najboljši znak pojatve, po katerem naj rejec načrtuje čas osemenitve. Po tem času uspešnost osemenitve hitro pada.
2. V praksi velja pravilo, naj bi krave, opažene v pojatvi zjutraj, osemenili še isti dan, posebno še v zimskih mesecih, ko so pojatve praviloma krajše. Osemenitev naslednji dan se priporoča pri kravah, ki smo jih opazili v pasivni pojatvi popoldne oziroma pozno zvečer. Rejci, ki imajo možnost osemenjevanja tudi zvečer, naj bi krave, ki so jih opazili v pasivni pojatvi dopoldne in opoldne, osemenili pozno zvečer.
3. Pri plemenicah, kjer je odkrivanje pojatev slaba, ose-menimo takoj, ko jo vidimo v pasivni pojatvi. V tem primeru 10 do 12-urno čakanje poslabša plodnost.
4. Tudi če kravo osemenimo v optimalnem času, ne postane vedno breja. Na uspešnost obrejitve vplivajo še številni drugi dejavniki.
Kdaj po porodu ponovno osemeniti plemenko?
Tako prepozno kot prezgodnje osemenjevanje lahko prinaša izgubo zaradi naslednjih vzrokov:
- krave morajo nadomestiti izgubljene telesne rezerve v zgodnji laktaciji,
- pri prezgodnjih osemenitvah je brejost po prvi osemenitvi nizka,
- doba med telitvama, daljša od 365, skoraj vedno prinaša izgubo.
Da bi dosegli dobro brejost, morajo biti krave v optimalni telesni kondiciji. To pomeni,da morajo biti krmljene tako, da so pokrite vse potrebe po hranilnih snoveh in da je v čredi čim manj zdravstvenih težav.
Pri zdravi kravi v primerni kondiciji se ciklična aktivnost ovarijev vzpostavi 15 do 25 dan po porodu. Pri večini krav prva ovulacija poteče brez vidnih znakov pojatve. Druga ovulacija poteče 36 do 46 dan po porodu in v tej dobi krava pokaže vse znake pojatve.
Krave naj bi osemenjevali ob prvi vidni pojatvi, to je okrog 50 dni po porodu.
Kmetijski svetovalec, Jože Andolšek
10
Gospodarjenje z gozdovi
marec 2002
Zavod za gozdove Slovenije
Gospodarjenje z gozdovi na krajevni enoti Dobrepolje v letu 2001 in nekaj informacij za
tekoče leto
Leto 2001 je bilo zaznamovano z vročim in suhim poletjem. Pričakovati je, da se bodo njegove posledice v gozdovih pokazale šele v letošnjem letu. Sicer je delo v gozdovih potekalo po ustaljenih tirnicah.
Nekateri lastniki ste vzorno opravili gojitvena dela, spet drugi zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov odlašate.
V letu 2001 se je na območju KE Dobrepolje posekalo 14.380 m3 lesa, od tega 10.485 m3 v GE Dobrepolje in 3895 m3 v GE Struge. Razmerje med posekanimi iglavci in listavci kaže na rahlo prednost listavcev, kar je razumljivo, saj je delež listavcev v sestojih večji, pa tudi tržne razmere so bile nekoliko bolj ugodne za listavce.
Delež sanitarnih sečenj je bil v GE Dobrepolje 16%, največ zaradi smrekovega lubadarja, v GE Struge pa je bil delež 32%, kar je pripisati sušenju jelke.
Gojitvenih del je bilo opravljenih nekoliko več kot je bilo planiranih, največ nege mladja in gošče. Pohvalno.
Dolgotrajna suša je pripomogla k temu, daje drevje zaradi pomanjkanja vode oslabelo. Zato so dobili svojo priložnost predvsem smrekovi podlubni-ki. Tako se je v jeseni posekalo samo na območju GE Dobrepolje preko 1300 m3 smrek, v Strugah nekaj čez 200 m3. Sanacija smrekovih žarišč še poteka in lastnike gozdov opozarjamo, da pravočasno izvedejo sanacijo žarišč ( do 31. marca), t. j. preden začnejo lubadarji z rojenjem.
V lanskem letu seje pristopilo k izdelavi novega gozdnogospodarskega načrta za GE Struge z veljavnostjo 2002 -2011. Kakšno je bilo gospodarjenje z gozdovi na območju Strug v preteklem desetletju, bomo pisali v eni od prihodnjih številk Našega kraja.
Opravila so se tudi pripravljalna dela za izdelavo gozdnogospodarskega načrta za GE Dobrepolje. V letošnjem letu se bo na novo opravil popis gozdov in izmera lesnih zalog na stalnih vzorčnih ploskvah. Če v svojem gozdu naletite na kovinski količek z rjavim plastičnim pokrovom, je tam postavljena vzorčna ploskev za spremljanje stanja sestojev ( mreža 250 X 250 m). Zato vas prosimo, da količke ne odstranjujete. Količek na vaši parceli ne pomeni, da je kdo postavljal mejnike za vašo parcelo. Stanje
na ploskvi se bo spremljalo desetletja, zato je količek postavljen z namenom, da se naslednjič najde ta ploskev in da se izmerijo ista drevesa kot prej. Zaradi velikosti GE Dobrepolje ( skoraj 5000 ha) meritve na terenu opravljata dve ekipi po dve osebi.
Na koncu še dve obvestili - vabili:
Skupaj s Kmetijsko gozdarskim zavodom pripravljamo ekskurzijo, tokrat v Belo krajino. Okvirni program je sledeč: gozdarski del bo zajemal predstavitev gospodarjenja s hrastovimi in bukovimi gozdovi ter steljni-ki. Objekte si bomo ogledali v okolici Adlešičev.
V nadaljevanju sledi ogled sodobne živinorejske kmetije Štrucelj v Gribljah (računalniško vodena proizvodnja). V isti vasi si bomo ogledali še vrtnarijo Črnič, ki se ukvarja z vzgojo cvetja. Možen bo tudi nakup sadik. Po kosilu v Krupi sledi ogled izvira Krupe (naravna znamenitost). Odpeljali se bomo še v Vapčo vas pri Semiču, kjer bo degustacija belokranjskih vin, možen bo tudi nakup.
Priporočamo terensko obutev.
Ekskurzija bo predvidoma 11. aprila. Prijave in akontacije zbiramo na ZGS (tel. 7807 - 032). Pohitite, kajti, kdor prvi pride, prvi melje.
V jeseni, 17. oktobra, pa bo predvidoma potekal seminar iz krojenja gozdnih lesnih sortimentov. S pravilnim krojenjem si lahko bistveno izboljšamo zaslužek od lesa. Seminar bo izvedla Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne. Natančnejše informacije bodo objavljene še pravočasno, že sedaj pa lepo povabljeni k sodelovanju.
Andrej Andoljšek
TURISTIČNO DRUŠTVO ?0Dq0R7\
organizira, v soboto, 13. aprila 2002,
strokovno ekskurzijo v Tunjice
S prijaznimi krajani iz Tunjic smo se seznanili na podelitvi priznanj Turistične zveze Slovenije v Zrečah, kjer je vas Podgora v kategoriji "drugi kraji" osvojila prvo mesto, na tretje mesto pa so se uvrstile Tunjice. Vaščani Tunjic so nas že obiskali in nas obenem povabili, da pridemo tudi mi na ogled njihovega kraja.
Ekskurzija bo potekala po sledečem programu:
ob 7. uri
odhod avtobusa iz Podgore
$ ogled arboretuma Vočji potok -spomladanski) nasadov tulipanov
$ prihod v Tunjice in pozdrav z vaščani
't? ogled znane baročne in božjepotne
cerkve Svete Ane ? ogled Zdravilnega gaja vTunjicah
kosilo v vaški gostilni ter srečanje z vaščani Tunjic $ ogled kraja Tunjice (ogledali si bomo urejenost kraja, oganiziranost vaščanov, ekološko kmetijo ...)
$ ogled znamenitosti mesta Kamnik, ki je prejelo Evropsko priznanje za urejenost mesta
l^povratek v večernih urah
Cena izleta znaša 3.000 SIT in vključuje stroške prevoza, kosila in vstopnine v ar-boretumu. Vse zainteresirane prosimo, da se prijavijo do 10. aprila 2002, na telefon
7867-076 ali 031 661-704. Lojze Strnad ali 7808-129 ali 031 291-332. Janez Škantelj.
Iz turističnih društev
Občni zbor Turističnega društva Podgora
Turistično društvo Podgora že žanje sadove
svojega dela
V soboto, 16. februarja smo se zbrali člani Turističnega društva Podgora na 4. rednem občnem zboru v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Ker je po Statutu mandatna doba članom v organih društva po štirih letih potekla, je bil občni zbor v znamenju volitev. Na veliko presenečenje vseh zbranih, se je občnega zbora udeležilo rekordno število mladih Podgorcev, ki so se včlanili v društvo in ustanovili Sekcijo mladih, skozi katero bodo lažje udejanjali svoje ustvarjalne sposobnosti v društvu. Članstvo v društvu se je v letošnjem letu precej povečalo.
s svojo veliko udeležbo na prireditvi poklonili tudi rojaki iz Podgore, ki sedaj živijo po drugih krajih, pa tudi številni drugi udeleženci prireditve.
* Skupaj z Zelenim valom smo v septembru organizirali Prijateljski pohod na Kamen vrh in Grmado, ki pa zaradi dežja ni najbolje uspel.
* V začetku decembra smo organizirali Adventno Miklavžev sejem, ki je bil zelo do-bro obiskan. Prireditev je obogatil tudi gospod župnik s sveto mašo, ki je bila Miklavževo obarvana in prirejena najmlajšim.
* Na božični dan smo organizirali tradicionalni Pohod z baklami na Kamen vrh, na katerega smo se zelo dobro pripravili in v priprave vložili veliko truda. Pohod je bil zelo dobro obiskan, vendar pa je bila letos udeležba
Razprava med občnim zborom, ki ga je vodil delovni predsednik Alojz Strnad
Občni zbor je potekal ob prisotnosti večine članov, pod delovnim predsedstvom, ki gaje vodil Lojze Strnad.
Predsednik TD Franci Adamič je podal obširno poročilo o delu društva v preteklem letu, v nadaljevanju je povzetih nekaj glavnih nalog iz poročila:
* Izpeljanih je bilo 5 skupnih delovnih akcij ter še nekaj posameznih, na katerih seje urejala okolica Korita, notranjost koče pri Koritu, postavila so se igrala, zapornica na parkirišču, urejala se je okolica Bč-a, začelo se je tudi že z urejanjem trase Gozdne učne poti (Teloh in Zvonček), katero ureditev imamo v načrtu za letošnje leto. Aktivno smo sodelovali tudi v študijski skupini za ureditev prej omenjene Gozdne učne poti, skupaj z Zavodom za gozdove, Občino Do-
brepolje, Osnovno šolo in drugimi strokovnjaki, s katerimi smo določili vsebino poti. V izdelavi so že označevalne table in v teku so tudi vsa potrebna dovoljenja za njihovo postavitev.
* Sodelovali smo pri pripravi dokumentacije za občino, ki se je na našo pobudo prijavila na razpis za dodelitev sredstev iz Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda, na katerem smo dobili sredstva za ureditev Bč-a, ki smo ga v mesecu juniju tudi uredili in predali namenu na slovesni otvoritvi, kije potekala v sklopu Srečanja družin in prijateljev. Za izvirnost pri organizaciji prireditve smo bili s strani predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor ter drugih prisotnih strokovnjakov, še posebej pohvaljeni.
Priznanje našemu delu so
na kmečki pojedini nekoliko manjša.
* V septembru in januarju smo zelo uspešno in kvalitetno izpeljali dve prireditvi za podjetje Celi svet v Ljubljani, kateremu se za sponzoriranje društva lepo zahvaljujemo. Z organizacijo tovrstnih prireditev smo si že nabrali bogate izkušnje.
* V novembru smo se udeležili prireditve ob podelitvi priznanj Turistične zveze Slovenije. Med dobitniki najvišjih letošnjih priznanj je bila tudi naša Podgora. Prireditev smo izkoristili tudi za navezavo stikov z ostalimi kraji, pri čemer smo bili še posebej uspešni. Rezultat je bil obisk skupine izTunjic nažegnanj-sko nedeljo.
* V februarju je TD Podgora poskrbelo za promocijo vasi in občine Dobrepolje na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, kjer smo zastopali občino Dobrepolje. Za ta namen smo dali stiskati zloženko, katero bomo tudi v prihodnje potrebovali pri promocijah kraja in osveščanju javnosti z našim delovanjem.
Na koncu je predsednik društva zaključil z ugotovitvijo, da je bil zastavljeni program realiziran nad pričakovanji.
Razprava je pokazala, da so člani društva z delom zado-
Občnega zbora se je udeležilo rekordno število mladih Podgorcev, ki so se včlanili v društvo in ustanovili sekcijo mladih
Iz turističnih društev
Društvo je v letošnjem letu pridobilo kar nekaj obetavnih novih
članov
voljni, saj na poročilo niso imeli bistvenih pripomb.
Da predsednik društva Franci Adamič uživa vso podporo članstva, so pokazale volitve, ki so sledile po razrešitvi dosedanjih članov v organih društva. Izvoljen je bil nov Upravni odbor v naslednji sestavi: Franci Adamič (predsednik), Marija Kastelic (tajnik), Jože Klun (blagajnik), Alojz Strnad (gospodar), Franc Meglen (gospodar), Tone Novak (gospodar), Saša Strnad (stiki z javnostjo^, Albin Babic (član), Janez Skantelj (član), Robi Fink (član), Peter Celarc (član) in Nadzorni odbor v sestavi: Darko Vodičar, Meta Sušteršič injanez Gačnik ter disciplinska komisija, ki jo sestavljajo: Stane Skoda, Marko Babic in Anton Gačnik.
Po uspešno izpeljanih volitvah je bil podan naslednji program dela za leto 2002:
1. Nadaljevanje z deli pri urejanju okolice Korita, Bč-a in notranjosti koče pri Koritu;
2. Postavitev opozorilnih tabel v okolici Korita;
3. Ureditev naravovarstvene Gozdne učne poti (Teloh in Zvonček);
4. Napeljava elektrike do Naravovarstvenega centra Pri Koritu;
5. Postavitev označbe za za-
četek vasi in ureditev oglasne deske v vasi;
6. Izdelava predstavitvenega materiala;
7. Nadaljevanje del v zvezi z zbiranjem starega kmečkega orodja;
8. Aktivnosti za ureditev kmečkega muzeja v vasi;
9. Organizacija strokovne ekskurzije;
10. Promocija vasi in društva.
Prav tako bomo tudi v letu 2002 izpeljali štiri že tradicionalne prireditve:
11. Srečanje družin in prijateljev z otvoritvijo Gozdne učnepoti- 14. julija2002;
12. Prijateljski pohod na Kamen vrh in Grmado - 15. septembra 2002;
13. Adventno Miklavžev sejem - 1. decembra2002;
14. Pohod z baklami na Kamen vrh - 25. decembra 2002.
Po zaključku zbora smo si ob prigrizku in v prijetnem klepetu izmenjali medsebojne izkušnje o bogatem dosedanjem in prihodnjem delu, ki nas čaka. Vabimo tudi tiste člane, ki se do sedaj niso aktivno vključevali v delo, da se nam pridružijo in skupaj bomo gradili naše in vaše bivalno okolje lepše in tudi prijaznejše do vseh. Pridružite se nam, ne bo vam žal.
TD Podgora, Marija Kastelic
Podgora skozi čas
Piše: Tone Novak
Oblačenje
S spremembo družbenih predpisov o stanovskem oblačenju v 18. in 19. stoletju so se začele širiti svobodomiselne ideje s poudarkom na enakosti ljudi, kar se je odražalo tudi v oblačenju. V letih po marčni revoluciji, ko šc davščine niso bile urejene in je moralo podeželje hraniti mesto, so lahko kmetje vse svoje pridelke spravili v denar. Ta pa jim je omogočal, da so si kupili najnujnejše, pa tudi več oblačil. Garderobo so zamenjali z nakupom novih oblačil na sejmih. Oblačila so izdelovali obrtniki in jih prodajali na sejmih. Tako so prinašali novitete tudi na podeželje.
Cenejše in hitrejše izdelovanje oblačil je omogočila tehnična revolucija z iznajdbo raznih strojev. Ti so omogočili v začetku 19. stoletja odpiranje velikih tekstilnih obratov in tovarn, ki so izdelovale ogromne količine blaga, in s tem oblačila pocenila in omogočila boljše oblačenje ter večjo izbiro blaga in vzorcev.
Obleke, namenjene za nedelje in praznike, so še vedno do neke mere kazale družbene razlike. Učiteljice na Vidmu so vedno skrbele, da so se modno oblačile po vzoru ne tako oddaljenega mesta Ljubljane. Njihovo oblačenje so posnemale mlada dekleta, posebno iz gostiln in velikih kmetij. Obleke ali blago so kupovale v mestu, domače šivilje pa so se hitro naučile šivanja modnih oblačil. Na Vidmu je dolga leta učiteljicam šivala obleke Prim-čkova Franca. Starejši znajo povedati, da so se učiteljice tako lepo oblekle za v cerkev, da jim ni nobena segala do kolen.
V nedeljo so se razlike v oblačenju najbolj opazile. Ločili so se po kvaliteti blaga pa tu-
di po obuvalih in dodatkih. Najpremožnejši so nosili hlače iz irhovine, kmetje in bajtarji pa iz raševine, kasneje iz cenenega "cajha". Nekoliko boljše obleke so bile iz "taj-fclcajha". Začetne moške oprijete in nekoliko čez kolena krojene hlače iz irhovine so spodrivalc dolge hlače, narejene iz "cajha". Srajce so nosili iz doma izdelanega platna, da so jih poleti lepo hladile pri nošenju.
Ob koncu 19. stoletja so že nosili srajce iz "perhala", kasneje iz sifona in bele koteni-ne. Pod vplivom mesta so tudi na podeželju ob nedeljah in večjih praznikih začeli nositi močno poškrobljen ovratnik in manšete. Bele platnene srajce so v hladnejših dneh zamenjali s srajcami iz "barheta". Moški so na belih srajcah nosili telovnike, narejene iz žameta temnejših barv. Po prvi svetovni vojni so bili telovniki iz enakega blaga kot hlače. V zimskem času so nosili površnike, izdelane iz sukna. Ti so bili malo daljši od "reklca". Bili so v sivi, rjavi ali zeleni barvi. Šele leta 1925 so se pojavile moške suknje, izdelane iz cenenega sukna, imela pa so žametov ovratnik. Visoke, s trdimi in mehkimi golenicami narejene škornje, so pozimi zamenjali z visokimi čevlji na vezalke. To so tako imenovane "čižme". Kasneje so začeli nekateri mlajši, pa tudi starejši, nositi nizke čevlje. Za delo so prevladovali visoki čevlji, ki so bili podkovani z žeblji.
Pozimi so iz domače volne pletli za vso družino nogavice, rokavice, šale, kape in jope. Kmalu so take nogavice izpodrinile nogavice iz bombaža. Moški so se pokrivali s klobukom, pozimi s polhovko, večinoma pa s kapo "na šilt", saj so te izdelovali domači krojači.
Iz turističnih društev
JAVNI NATEČAJ ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH
SLOVENSKIH TURISTIČNIH
SPOMINKOV
V LETU 2002
Turistična zveza Slovenije - Združenje spo-minkarjev Slovenije, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2002. Na natečaju lahko sodelujejo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo:
f  kulturno in naravno dediščino
f  turistični objekt
P turistični kraj
I? turistično regijo ali
C  Slovenijo kot turistično destinacijo
t Jih je možno izdelati v poljubni količini
za prodajo P  In so prvič javno predstavljeni
Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade:
Prva nagrada 300.000 SIT
Druga nagrada 200.000 SIT
Tretja nagrada 100.000 SIT
Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje tri najbolje uvrščene spominke. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih pogojen za sodelovanje ni. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom.
Spominke na natečaj bomo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. 06. 2002. Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki:
Ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja
Kratek opis spominka
2 fotografiji spominka (velikosti 12 cm x 9
cm)
označeno, ali je to le ideja za spominek izjava, da je izdelek prvič predstavljen izjava, da je izdelovalec oziroma avtor spominka.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov.
OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA D0BREP0LJE
TD Dobrepolje si je zastavilo obširen program dela
16. februarja so se zbrali člani TD Dobrepolje na rednem letnem občnem zboru. Letos je bil volilni, vendar do sprememb v upravnem odboru ni prišlo. Dosedanji predsednik Stane Skulj je prav tako dobil polno podporo za vodenje društva v naslednjih štirih
letih.
Del udeležencev občnega zbora TD Dobrepolje
Ocena delovanja društva za leto 2001 je bila dobra, saj je društvo organiziralo nekaj uspelih prireditev, med katerimi je potrebno omeniti velikonočno delavnico, razstavo lesorezov Draga Koširja in koncert Sreča - biser življenja v okviru vseslovenskega projekta Rastoča knjiga. Poleg kulturnega pomena omenjenega koncerta je vredno omeniti pohvalne ocene gostov in nastopajočih iz različnih koncev Slovenije, ki so se nanašale ne le na organizacijo, ampak tudi na sprejem in vse ostalo, kar so imeli priložnost spoznati in videti ob svojem prvem obisku pri nas.
Člani občnega zbora so bili soglasni v oceni, da društvo s pripravo kulturno-razvedrilnih prireditev deluje na višjem nivoju. Druga značilnost pa je, da z vključevanjem osnovnih šol pomaga vzgajati mladi rod in ga pripravlja na kasnejše aktivno delo v kraju.
Za leto 2002 si je Turistično društvo Dobrepolje zastavilo obširen in zahteven program dela. Društvo se bo prvič predstavilo z velikonočno razstavo, ki v različnih oblikah poteka že vrsto let. Letos prinaša kar
nekaj novosti, med drugim razstavo fotografij z lanskoletnega izleta MPZ v Izraelu. Spodbujeni z uspehom dveh naših vasi na tekmovanjih za najbolj urejeno vas, v društvu po enoletni prekinitvi ponovno začenjajo z akcijo "Urejena domačija 2002". Posebna komisija, ki je bila imenovana na občnem zboru, bo v najkrajšem času izoblikovala program dela in objavila razpis za letošnje tekmovanje, ki se bo ob koncu leta končalo z zaključno prireditvijo, na kateri bodo podeljena priznanja medobčinske komisije, v kateri bo sodeloval tudi predstavnik TD Dobrepolje. Lanskoletno uspešnico Srečanje pod kozolcem bo letos nadaljevalo turistično društvo. Prireditev bo konec poletja, po možnosti bo povezana s projektom Slovenski kozolec, ki ga vodi Slavko Mežek.
Tudi oživitev projekta "Turistični spominek" je v letošnjem programu društva. Projekt bo vodila posebna komisija, ki jo bo vodila Duši Hočevar. Letos bo poudarek na izobraževanju. O tej temi bo organizirano predavanje dr. Janeza Bogataja.
Iz društev
marec 2002
Sprejet pa je bil tudi predlog, da bi avtorji nagrajenih spominkov iz prejšnjih let, izdelali serijo teh spo-minkov. Ti bi bili na voljo ob različnih prireditvah, sicer pa bi bili razstavljeni v Jakličevem domu, kjer naj bi imelo svoje prostore Turistično društvo Dobrepolje. S tem v zvezi je župan poudaril, daje občina vključena v projekt Po poteh dediščine, zato je treba razmišljati o celoviti turistični ponudbi, privatni iniciativi in trženju. V bližinijakličevega domaje načrtovana postavitev turistične table z reliefnim zemljevidom, na katerem bodo označene vse turistične zanimivosti. Informativne table pa naj bi bile tudi po vaseh, posebej je bila dana pobuda za Ponikve.
Poleg omenjenih osrednjih projektov je v programu še pohod s Planinskim društvom Dobrepolje, izlet članov, sodelovanje s turističnimi društvi, predlagano pa je bilo tudi srečanje turističnih društev iz štirih občin z namenom tesnejšega sodelovanja.
Skratka, program dela je obsežen, prinaša pa tudi nekaj novosti, zanimivih prireditev in akcij.
M. Steklasa
Iz PD Dobrepolje
Pohodi v Dobrepolju?
Načelno ja, a težje izvedljivo. Letošnji 9. Jurčičev
pohod iz Višnje Gore na Muljavo oz. Krko je bil številčen, bilo je blizu 5000 udeležencev, vzdušje je bilo izjemno.Številčno se v bistvu približuje Levstikovemu Pohodu iz Litije do Čateža. Zupanu, ki se aktivno vključuje tako v organizacijo kot pohod in ki je potem kot pravi Krjavelj pozdravil pohodnike, sem lahko le čestital.
Med pohodniki je bilo kar nekaj Dobrepoljcev in, zelo pohvalno, z ravnateljem g. Grandovcem na čelu. Zakaj?
Iz daljše prakse lahko ugotavljamo, da starejša populacija zaradi obveznosti raznih del ob sobotah nima časa, v nedeljo so tudi druge obveznosti (pevci, godba, športniki ...) ali pa počitek. Sčasoma pride potem tudi fizična nezmožnost ali pa premagovanje raznih tur le z izjemnim naporom, koje za večino potrebno le tuširanje. Namen pohodov je ravno ohranjanje dobre psihofizične kondicije, še kako potrebne ob raznih stresnih situacijah.
Zato je pravilna odločitev šole, da s tem začne pri mladi
generaciji. To bo v življenju še prevečkrat potrebovala.Potrebno bo mnogo vztrajnosti in samoodpovedovanja za dosego zaželjcnih življenjskih ciljev. Predhodni sistem ročnega okopavanja na dolgih njivah ali koscev na prostranih senožetih je dokončno mimo in s tem tudi avtomatično pridobivanje fizične kondicije.
Vsem društvom, posebno pa šoli kot glavnemu udeležencu, bi dal v razmislek naslednjo pot: šola, cerkev v Podgoricijakličeva hiša, preko ali ob Gorici, Mali vasi po E - F do šole. Lahko bi se imenovala dobrepoljska kulturna pot.
Z ustreznim spremnim opi-
som z npr. tremi spominskimi žigi bi lahko že v cerkvi ali ob njej s sliko Marije, delo Toneta Kralja, predvajali diapozitive obeh bratov Kralj.
Okolica bo končno menda le urejena s parkiriščem za rezervno "župno cerkev", urejenim obzidjem, zmanjšanim dračjcm in osvetljenim zvonikom. Pot bi šla dalje pod daljnovodom in skozi središče vasi kjakliču. Brez izgovorov si je verjetno že zaslužil spominsko obeležje na hiši kot učitelj, "zadružnik", poslanec ter seveda pisatelj. Pod kozolcem se tega dne lahko vrtijo kasete iz njegovih del v pristnem dialektu, v vitrinah pa bi bile na ogledu njegova že izdana dela. Pot h Kraljem v Zagorko gre preko dela Gorice ob lepem vremenu ali ob njej. Povratek v šolo pa do Male vasi ob SV strani Gorice.
Pri pripravi bi moralo biti sodelovanje med občino, bodočim muzejem izjakličeve-ga doma (kasete, knjige, listine ...), šolo, PDD, KDD,TDD, DPZ ... V kolikor bomo mi spoštovali naše znane prednike, se nam bodo zagotovo pridružili tudi drugi.
Alojz Nučič
Program planinskih akcij
DATUM	TURA	ČAS HOJE	ZAHTEVNOST
2. marec, sobota	9. pohod po Jurčičevi poti Višnja Gora - Muljava - Krka	4 ure	Manj zahtevna*
23. marec, sobota	Sv. Anton, Stari grad, Limberg, Vodice	4 ure	Manj zahtevna
20. april, sobota	8. pohod Struge, Sv, Ana, Grmada, Kamen vrh	5 ur	Manj zahtevna
27. april, sobota	Golobar- PD Bovec	6 ur	Manj zahtevna*
11. maj, sobota	Goteniški snežnik	5 ur	Manj zahtevna
26. maj, nedelja	Srečanje na Vremščici	5 ur	Manj zahtevna*
9. junij, nedelja	X. kulturna pot - Velike Lašče, Retje, Podsmreka, Rašica	4 ure	Manj zahtevna*
25. junij, torek	Kočevje, Jelenov Studenec, 32. Tabor MDO PD Ljubljana	6 ur	Manj zahtevna*
20. julij, sobota	Kočna, Grintovec	8 ur	Zelo zahtevna*
25. avgust, nedelja	10. srečanje planincev na Kamen vrhu		
7. septem., sobota	Društveno srečanje PDD		
15. septem., nedelja	Krim	6 ur	Manj zahtevna*
20. oktober, nedelja	VI pohod po Lavričevi poti - Šentvid pri Stični	5 ur	Manj zahtevna*
25. december, sreda	8. pohod z baklami na Kamen vrh	2 uri	Organizacija TD Podgora in PD
			Dobrepolje
Informacije in prijave na PDD 7 dni pred vsakim posameznim pohodom, tel.: (01/7807434, 01/5198631)
Pohod se lahko spremeni, prilagodi ali odpade zaradi vremenskih razmer. Pohodi z oznako * so v koledarju akcij PZS za leto 2002. Pohodi so na lastno odgovornost.
POGOVOR S FRANCETOM NUČIČEM
Njegovo delo je usmerjeno v odkrivanje resnice
France Nučič (desno) na predstavitvi knjige Slovenija - zamolčani grobovi in njihove žrtve. Predstavitev je bila v Krajevni knjižnici v Grosuplju ob izidu knjige.
France Nučič je bil rojen v Pod-gorici. Osnovno šolo je končal med drugo svetovno vojno, po vojni pa je nadaljeval šolanje v stiski nižji gimnaziji in nato na gimnaziji Poljane. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani in študij končal med prvimi v svoji generaciji. Motivirala ga je želja, da bi čim prej prišel do kruha. Bil je štipendist in prvo službeno mesto ga je čakalo v Trbovljah. Kmalu je napredoval v predsednika trboveljskega Okrajnega sodišča in njegova zasluga je bila, da je na tamkajšnjem sodišču in tudi drugod po Zasavju (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi) poskrbel za domači pravni kader, ki ga je do takrat še močno primanjkovalo. Na trboveljskem sodišču je služboval do leta 1982, nato pa se je zaposlil na ljubljanskem Višjem sodišču, in sicer na civilnem oddelku, kamor so ga vabili že prej. Upokojil se je leta 1991. Za svoje delo je dobil vrsto priznanj in odlikovanj. Trbo-veljčani so mu za leta službovanja podelili Prvojunijsko nagra-
do, že leta 1975 pa je dobil državno odlikovanje -Red dela s srebrnim vencem, kasneje pa še jugoslovanski Red dela z zlatim vencem. Je tudi prejemnik častnega znaka Slovenskega sodniškega društva. Vsa ta priznanja je dobil za strokovno delo v sodniški službi, ki ni imelo, kot pravi, nobene zveze s politiko.
Ves čas službovanja je stanoval v Trbovljah. Medtem si je s pokojno ženo Mihaelo zgradil hišo na Vidmu in se vanjo za stalno vselil po upokojitvi.
Njegova upokojitev je približno sovpadla s slovensko osamosvojitvijo, ki jo je dočakal z velikim navdušenjem. Njegovo zanimanje za družbeno in politično stvarnost je dobilo nov zagon in smisel. Dotedanje enostransko obravnavanje in gledanje na vojne in povojne dogodke mu ni dalo miru, želel je priti do dna resnici o dobrepoljski "Hirošimi". Tak je tudi naslov njegove prve knjige, ki jo je izdal leta 1995. Kasneje so izšle še tri njegova dela: Struge zamolčani zločini (1996), Sodni
umor poslednjega domobranca (1997) in Velikolaški in škocjanski holokavst (1999). Vse štiri knjige je izdal v samozaložbi in vse so že zdavnaj razprodane. Po osamosvojitvi je imel glavno vlogo pri postavitvi spomenika padlim domobrancem na Vidmu. Je pa tudi član nekaterih komisij, med drugim vladne Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in član Društva za ureditev zamolčanih grobov. Zaveda se, koliko dela je na tem področju še nedokončanega, sleherni dan prinese odkritja novih grozodejstev. Ves svoj prosti čas namenja poizvedovanju in raziskavi medvojnih in povojnih dogodkov. In piše. Na mizi ima polno zapiskov. Kadar ni na sestanku ali pri delu na vrtu, poskuša urejati gradivo in iz različnih virov sestaviti sliko naše polpretekle zgodovine. To je bila tudi tema najinega pogovora.
Od kod Vaše zanimanje za raziskavo medvojne in povojne zgodovine?
Med vojno sem bil še otrok, vendar so se mi takratni dogodki močno vtisnili v spomin. V tistih časih sem vse spremljal zelo čustveno. Spomnim se, da mi je bilo leta 1941 tako žal za kraljevino, da sem celo jokal. Moje simpatije so bile na strani slovenskih četnikov. Po poklicu sem pravnik in čeprav se nisem aktivno vključeval v politiko, se vse dogajanje spremljal zelo intenzivno. Vse, kar se je dogajalo v Dobrepo-lju, me je posebej zanimalo. Zaradi vseh tragičnih dogodkov sem bil zelo prizadet in ves čas me je vodila želja, da bi prišel resnici do dna. Pred letom 1990 nisem deloval javno, podatke sem zbiral bolj zase. Pri sebi sem neprestano razmišljal in premleval. Poslušal sem radio London in Glas Amerike in zaslutil sem, da še ne vemo vsega, da je resnico šele treba odkriti. Nisem bil prepričan, da bo kdaj drugače, vedel pa sem, da bo vse, kar sem zvedel, še prav prišlo.
Bili ste pravnik v prejšnjem režimu. Ali zaradi svojega prepričanja niste imeli težav? Za ljudi na tako visokem položaju je veljala moralno-politična neoporečnost.
Verjetno so slutili, kako sem usmerjen, vendar me je reševalo to, da sem svoje delo opravljal strokovno in učinkovito. Rudarji so me imeli radi ter me leta prepričevali, naj ostanem v Zasavju. O vsem sem imel svoje mnenje, res pa je, da ga nisem javno izražal. Prav tako mi ni bilo treba delati v nasprotju s svojim prepričanjem, ker na Okrajnem so-
dišču v Trbovljah nisem vodil političnih procesov. Teh tudi ni bilo, če pa je bil kakšen, je bilo zanj pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Prav tako ne na Višjem sodišču v Ljubljani, kjer sem tudi delal kot sodnik na civilnem pritožbenem oddelku. Ko so me vabili na Višje sodišče, sem postavil pogoj, da rešujem le civilno-prav-ne zadeve.
Po letu 1990 ste začeli politično vedno bolj javno delovati. Vaš največji projekt je bilo odkritje spominske plošče padlim in pobitim domobrancem na Vidmu. Kdo je poleg vas še sodeloval in kako so potekale pri-prave?
Do postavitve spomenika padlim in pobitim domobrancem in civilom oz. farnih spominskih plošč je prišlo na pobudo Društva za ureditev zamolčanih grobov in Nove zaveze že v letu 1992, spomenik pa je bil postavljen v letu 1993 ter dne 18. 7. 1993 blagoslovljen po pogrebni maši, ki jo je opravil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Farni odbor je štel 21 članov. Predsednik je bil Stane Boštjančič, tajnik jaz in blagajnik Tončka Grm. Od Nove slovenske zaveze sta bila aktivna domačina Franc Hočevar in Franc Levstek, od Društva zamolčanih grobov pa Franc Perme. Zbirali smo podatke o žrtvah. Vseh je 286, kar je izredno veliko. Zbrati je bilo treba tudi finančna sredstva, pri čemer so se izkazali posamezniki, pa tudi naši politični emigranti in društvo Tabor in sam g. Ivan Lavrih. Veliko dela je opravil mizar Stane Jakič st. in ostali odborniki po vaseh z zbiranjem podatkov. Država ni prispevala ničesar.
Precej odmevna je bila vaša prva knjiga Dobrepoljska Hirošima. To je v bistvu prvo delo, ki v celoti prikazuje dobrepoljsko tragedijo.
Kako je knjiga nastajala?
Razpolagal sem z velikim številom podatkov, ki sem jih dobil ob pripravi spominske plošče. Imel pa sem tudi veliko drugih zapiskov, ki sem jih zbiral ves čas po vojni, zato je bilo treba vse skupaj le urediti. Tako sem že dve leti po odkritju plošče izdal še knjigo. Zanjo je vladalo veliko zanimanje in hitro je bila razprodana.
Kasneje ste izdali še tri knjige?
Pogovor
Kaj obravnavajo in kako ste zbirali podatke zanje?
Knjiga Struge zamolčani zločini prikazuje pa medvojno in povojno dogajanje v Strugah. Podatke sem zbiral v Strugah, največ informacij sem dobil pri Jožetu Puglju, ki je s pomočjo struškega spominskega odbora ugotovil vse žrtve komunizma v fari. Druga struška knjiga je posvečena sodnemu umoru kmečkega fanta Alojza Tekavca. Moja četrta knjiga z naslovom Velikolaški in škocjanski holokavst pa osvetljuje dogajanje na območju Velikih Lašč in Škocjana pri Turjaku. To knjigo sem napisal zato, ker so me zanjo prosili člani spominskega odbora za odkritje spominske plošče v Velikih Laščah: Anton Stritar, Jože Vesel in Stane Prijatelj kot predsednik. Za škocjansko faro je podatke zbiral Alojzij Strle iz Gradeža. Vse štiri knjige so bile dobro sprejete.
Medvojne in povojne dogodke v Dobrepolju, na Turjaku, v Kočevju in Ljubljani in na Koroškem obravnava tudi knjiga Ivana La-vriha V primežu revolucije, ki je pred kratkim izšla pri Družini. Kako ocenjujete to knjigo?
Knjiga je prepričljiv dokument obdobja od leta 1941 do 1948, ko je na Slovenskem vladala krvava komunistična revolucija. Mislim, daje prikaz precej realen, le tu in tam se najde kakšna netočnost.
Ste tudi član vladne Komisije za izvajanje zakona o popravi krivic. Ali lahko predstavite delo komisije?
Že tretje leto sem član omenjene komisije. Njen predsednik je Janez Lukač, članov nas je deset. Sestanke imamo redno vsak teden na Ministrstvu za pravosodje. Komisija je bila ustanovljena leta 1998, vendar je bila udeležba na sestankih zelo slaba, v letu 2000 jo je Bajukova vlada reformirala in zamenjala z nekaj novimi člani. Zdaj s sklepčnostjo ni več problemov. Do zdaj smo rešili že nad 3000 zahtev za popravo krivic državljanov. Vendar jih je še enkrat toliko nerešenih, ljudje pa umirajo Rok za vloge jc potekel konec leta 2001. Tudi nekaj Dobrepoljcev je med prosilci. Ven-
dar so bili med pobitimi večinoma neporočeni moški, za njimi pa odškodnine ni.
Ste pa tudi član Društva za ureditev zamolčanih grobov.
Res je, tudi član tega društva sem, njegov predsednik je Franc Perme iz Ljubljane. Zbrali smo podatke o grobiščih in moriščih in podatke zbrali v knjigi Zamolčani grobovi in njihove žrtve. Izšla je že druga izpopolnjena izdaja, vendar je tudi ta že zastarela, saj se še vedno odkrivajo nova grobišča in morišča, okrog 300 jih jc še neodkritih. Društvo še naprej zbira podatke in prosi ljudi, da ga obveščajo o morebitnih še neznanih grobiščih.
Podobna komisija deluje tudi na vladni ravni.
Tako je. To je državna Komisija za vojna in povojna grobišča, ki že nekaj časa pripravlja zakon o vojnih grobiščih, vendar ne gre tekoče, ker politika o tem nima enakih stališč. O teh nasprotjih jc prav zdaj v medijih veliko slišati in nič še ne kaže, da se bodo sporazumeli. Vlada je pripravila še kar sprejemljiv predlog, vendar ga leva stran ne podpira, ker ne priznava revolucije in ne državljanske vojne, govori samo o NOB.
S čim se trenutno ukvarjate?
Še naprej zbiram gradivo o medvojnih in povojnih dogodkih. Zbral sem že precej zapisov o usodah po vojni pobitih domobrancev. Nekaj teh zapisov sem poslal sorodnikom. To bi lahko služilo kot gradivo za novo knjigo-
Torej še pišete?
Na pisalni mizi imam polno gradiva. Skoraj vsak dan pišem in urejam. Šc veliko stvari je treba pojasniti. Upam, daje najbolj krvavo 20. stoletje v zgodovini človeštva za vekomaj minilo in ne bo nikoli več prišlo do prelivanja krvi vsaj nc v prihodnji združeni Evropi.
Hvala lepa za pogovor in še veliko uspehov pri odkrivanju resnice.
Pripravila M. Steklasa
Šestrazredna ljudska šola Dobrepolje
Piše: Ivan Grandovec
Nadaljevanje iz prejšnje številke.
Na šolo je prišel 14. julija pomemben dopis, kjer so bili objavljeni sklepi deželnega šolskega sveta s seje, ki je bila 4. junija 1907. Najpomembnejši sklepi so bili:
1. Projektirana enorazrednica na Hribu se ne ustanovi, pač pa naj še naprej obstaja na Vidmu hribski oddelek za učence iz Hočevja, Hriba, Male Ilove Gore in Vodic. Pouk mora biti v tem oddelku od začetka šolskega leta do 31. oktobra in od 1. marca do konca šolskega leta v obsegu osmih ur tedensko ter dodatno še ene ure verouka, kar pomeni tri dneve v tednu po tri ure, ki so dolge 60 minut.
2. Predlog, da se razdeli tukajšnja mešana štirirazrcdnica na dekliško in fantovsko, se prepove ter ustanovi šestrazredno šolo z manjšimi oddelki.
3. Ker bo na šoli le dopoldanski pouk brez opoldanskega dveurncga odmora, imajo popoldne učitelji še nekaj časa, ki ga naj po razporedu na-dučitelja uporabijo za pouk v ponav-ljalni šoli, in hribskem oddelku. Ure se naj štejejo v obveznost.
4. V času, ko ne bo pouka v hribskem oddelku, naj bo pouk v ponav-ljalni šoli od 1. novembra do zadnjega februarja. Pouk naj bo trikrat tedensko po dve uri za dečke in dvakrat tedensko po dve uri za deklice. Poleg teh ur morajo imeti tudi verouk.
5. Nadučitclj mora vsako leto na deželni šolski svet poročati o številu ur in kdo je poučeval v hribskem oddelku in ponavljalni šoli. Učitelji bodo dobili ure plačane.
Ob koncu šolskega leta ni napredovalo 36 ali 7% učencev.
Med počitnicami sta dobila sporočilo okrajnega šolskega sveta o premestitvi učiteljica Justina Schwinger, ki je odšla v Dolenjo vas, in učitelj Maks Bajcc, ki je odšel za nadučitelja v Banjo Loko. Na to šolo je bila imenovana konec avgusta Antonija Virk.
Novo šolsko leto se je začelo z vpisom otrok 15. septembra in naslednji dan s slovesno sveto mašo, kjer so se po starem običaju priporočali svetemu Duhu. Učiteljica Ivanka Jaklič -Arko je takoj nastopila dopust za čas šestih mesecev. Poudariti moram, da je morala učiteljica Jakličeva sama plačevati Olgo Poženel, ki jo je nadomeščala zaradi rojstva otroka. Konec februarja 1908 je odšla v Dolsko. Po predhodnem soglasju deželnega šolskega sveta s 7. septembra, je 13. septembra okrajni šolski svet dal učitelju,državnemu poslancu Franu Jakliču, trajen dopust za čas njegove funkcije v dunajskem državnem zboru. Na dobrepoljsko šolo sta bila imenovana tako še dva učitelja: Pavel Ločnik in Radovič. Pavel Ločni k je nastopil službo 19. septembra, odšel pa je v začetku marca 1908 v Loški Potok. Ker učitelj Radovi} ni prišel v Dobrepolje, je imenoval 21. septembra okrajni šolski svet za učitelja Valentina Ivanuša, ki je tu ostal do 14. septembra 1908, ko je bil imenovan v Veliko Dolino (okraj Krško). Pouk se je tako lahko začel brez nadomeščanj 23. septembra. Na šoli jc bilo šest razredov ter oddelek za oddaljene, v katerem je Pavel Ločnik poučeval slovenski jezik, Valentin Ivanuš pa "računstvo". Ponavljalno
šolo ob četrtkih je imel pri dečkih Valentin Ivanuš, pri deklicah pa Frančiška Zebre. Verouk sta poučevala župnik Andrej Ramoveš in kaplan Ivan Baloh. Ženska ročna dela je v 3. in 4. razredu poučevala učiteljica Olga Poženel, v 5. in. 6. razredu pa učiteljica Antonija Virk.
V začetku oktobra je bilo zelo močno deževje. "Že 4. oktobra, ko je šolska mladina z učiteljstvom praznovala na slovesen način pri sveti maši, ki jo je služil častiti gospod župnik v počastitev imenovanja Njegovega Veličanstva Franca Jožefa L, je ves dan lilo. Pravi potoki dežja so se pa izlivali dne 5. in 6. oktobra. Slednji dan je grmelo in treskalo. Posledica je bila, da je Rašica pritekla celo na Videm in v Podpeč ter tudi v Podgorico, kjer se je razlivala po dvorišču župana Stiha1. Voda je napolnila vse kotline ter je drla s tako silo, da je s seboj valila težke skale in hlode, ki so bili na žagah. Najstarejši ljudje niso pomnili take povodnji in na večer 6. oktobra je vse hodilo z lučmi gledat, koliko je vode."2
Krajevni šolski svet je na oktobrski seji sklenil uporabiti dvorišče med staro šolo in šolo, ki je bila v gradnji, za telovadni prostor. Ta prostor so namenili zagraditi , da ne bi služil kot bližnjica med cerkvijo in vasmi, ki so južno od cerkve.
Dobrepolje je obšla 8. decembra 1907 žalostna vest, da je bolnici Kan-
Štihova hiša na Vidmu, ki je bila podobno poplavjena 6. oktobra 1908. Skrajno levo je kapelica, na tem mestu je bil 1908. leta križ.
Iz zgodovine šolstva
dija v Novem mestu umrl nadučitelj Štefan Primožič. Bil je pobudnik gradnje nove šole, katere otvoritev pa ni dočakal. Njegov prijatelj gostilničar Celofiga ga je 11. decembra pripeljal iz Novega mesta. Množica ljudi in duhovniki so ga pričakali pri Štihovi kapelici ( tedaj je tu stal križ). Do pogreba , ki je bil naslednji dan na videmskem pokopališču, so se vrstili številni kropilci v šoli, kjer je počivalo njegovo truplo. Naslednji dan je bil tako številčen pogreb, kot ga Dobrepolje še ni videlo. Udeležilo se ga je poleg učencev, staršev in ostalih Dobrepoljcev tudi skoraj vse uči-teljstvo iz kočevskega okraja, okrajni glavar, in predstavniki deželnega šolskega sveta iz Ljubljane. Na pogrebu so bili predstavniki Učiteljske hranilnice in posojilnice, ki jo je ustanovil in bil njen predsednik do odhoda v Dobrepolje. Prav tako so bili vidni predstavniki Slovenskega učitelja, katerega naj bi v naslednjih dneh začel urejati. Številni venci (14), šest duhovnikov na pogrebu in množica lju-
di je dokazala, kako so vsi cenili njegovo delo. Kljub temu, da je bil ob smrti star šele 42 let, je pustil slovenskemu šolstvu veliko zapuščino.
Za pokojnikom je na šolo prišla poučevat Marija Grabrovšek, ki je tu ostala le do 1. marca 1908, ko je prišel za učitelja Ivan Štrukelj, nadučitelj iz Bučke, ki je tudi prevzel od Frančiške Zebre začasno vodenje šole. S 1. marcem je na šoli začel poučevati tudi Jožef Odlasek, ki je sem prišel iz Mokronoga. Sledilo je pomembno priznanje Franu Jakliču, ko je bil 23. 4. 1908 imenovan za na-dučitelja na Ljudski šoli Dobrepolje. Z istim imenovanjem je bil za čas njegovega dela v državnem za njegovega namestnika imenovan Ivan Štrukelj. V šoli so prvič v njeni zgodovini imeli predavanje fotografa iz Litije s pomočjo slik o lepotah Kranjske. Učenci so bili nad slikam navdušeni. Prav tako je bil 3. maja prvi roditeljski sestanek za starše v prostorih Kmetijskega društva. Učenci so se predstavili z izdelki, učenke so pred-
stavile igrico Zapuščena sirota, kjer je v glavni vlogi igrala učenka 5. razreda Drobnič iz Ceste. Nadučitelj je staršem spregovoril o pomenu sodelovanja med šolo in domom - starši, kaplan pa je imel govor o škodljivosti alkohola in tobaka
1 Za pojasnilo naj povem, da je živel velik dobrotnik dobrepoljske šole in kulturnega življenja podgorski župan Šteh. Živeli so v Podgorici 28. Poudariti pa moram, da je bila ta številka na Vidmu, tam kjer sta še sedaj mogočni Štehovi hiši. Štehovi so se preselili v novi dom Podgorica 28, 1894 iz Male vasi. Običajno se je med ljudmi uveljavil izraz "pri Štihovih ali pri Štihu", zato pomeni ta opis poplave dejansko za Videm in ne Podgorico. V Štihovi hiši so imeli v sredini velik prehod z vratmi in čez te vrata je tedaj tekla voda. Pri Štihovih je stanoval tudi Fran Jaklič, ki je ob koncu 19. stoletja od posestnika Jožefa Šteha kupil nekdanji svoj rojstni dom in tam je v prvih letih 20. stoletja tudi zgradil novo hišo.
2 Glej kronika šole stran 122.
(se nadaljuje)
L
Tečaj se prične
15.04. 2002 ob: 17.00 uri
v gasilnem domu v VELIKIH LAŠČAH
Z vozniškim dovoljenjem
vam do p kategorije manjka
- samo
2 dni
INFORMACIJE in PRIJAVE v gasilnem domu 12. 04. 2002 ob 19.00 uri ali na GSM 041/726-897 od 10 do 22 ure
Iz Gasilske zveze Dobrepolje
Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje
Eden najbolj organiziranih in obiskanih občnih zborov v občini je občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje. Člani se ga praviloma udeležijo v gasilskih uniformah, pomembnost pa
vsakoletnemu srečanju prispevajo obiski najvišjih predstavnikov iz regije in predsednikov sosednjih gasilskih zvez iz grosupeljskega, kočevskega in ribniškega področja.
Velika udeležba na občnem zboru Gasilske zveze Dobrepolje. V prvi vrsti so gostje iz GZS in sosednjih gasilskih zvez
Letošnji občni zbor je bil v nedeljo, 10. marca. Obširno poročilo predsednika GZ Jožeta Lenarčiča (objavljeno v nadaljevanju) je dokazalo visoko zavest in delavnost v društvih na vseh področjih njihovih aktivnosti, pri čemer dajejo največji poudarek permanentnemu izobraževanju in posodabljanju opreme, nič manj pa ostalim dejavnostim.
Iz poročila poveljnika GZ Jožeta Zrneca st., ki je predstavil področje operative, je bilo razvidno, da so bili v letu 2001 uspešni pri gašenju štirih požarov. Dobro usposobljenost so dokazali na vaji v Stolarni Dobrepolje. V nadaljevanju je poveljnik pohvalil stalno skrb za izobraževanje in vse večje vključevanje žensk, vendar si v prihodnje želijo še večjega sodelovanja z ženskami in mladino.
Od gostov iz regije so se občnega zbora udeležili Jože Burja, Bogomir Samsa, Božo Knez, predsednica članic v regiji Lj. II in drugi. Vsi so poudarjali pomembnost stalnega usposabljanja ter pomen dobre povezave med GZ Slovenije in gasilskimi zvezami. Predstavili so organiziranost in trenutno stanje na ravni regije in države.
Širše razprave ni bilo. Da pa čla-
ni le niso zadovoljni z vsem, seje dalo sklepati iz besed Marka Pr-haja iz PGD Hočevje, ki je dejal, da so v gasilska društva pristopili prostovoljno, vendar že od prvega trenutka dalje ni šlo več za prostovoljnost. Začele so se akcije, obveznosti in čedalje večje obremenitve. Država zahteva od gasilcev čedalje več, nudi pa bolj malo, zato je v prihodnje pričakovati težave pri pridobivanju novih članov. Tudi z občinskim proračunom niso zadovoljni. Motijo jih predvsem predpisi o požarni taksi. Predsednik GZJože Lenarčič je dejal, da bodo zahtevali, da se v prihodnjem proračunu zagotovi za dejavnost gasilstva 3 odstotke sredstev, brez požarne takse. Ta bi se, po mnenju gasilcev, morala nakazati direktno gasilski zvezi.
Sicer pa jc razprava pokazala, da so problemi v gasilskih zvezah več ali manj podobni in da je sodelovanje med občino in GZ Dobrepolje med zglednejšimi. Pripravljenost za čim boljše sodelovanje in podporo je ponovno pokazal župan Anton Jakopič, ki se je tudi letos udeležil občnega zbora.
M. Steklasa
Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje
POVZETEK POROČILA PREDSEDNIKA GZ DOBREPOLJE JOŽETA LENARČIČA:
Za nami je že sedmo leto uspešnega delovanja. Ob pregledu delovanja z zadovoljstvom ugotavljam, da smo večino tega realizirali, nekaj celo presegli. Zaradi širokega področja dela imamo 10 komisij, ki pokrivajo vsa področja, vanje pa so vključeni člani iz vseh prostovoljnih gasilskih društev. Komisije imajo izdelane programe dela za tekoče leto in za mandatno obdobje treh let. Občina nam redno zagotavlja dogovorjena finančna sredstva, kijih razporejamo po sprejetem planu.
V minulem letu smo prednostno namenili sredstva za nabavo osebne zaščitne opreme, s poudarkom na tipizirani in kakovostni opremi priznanih izvajalcev. Več kot polovica društev že ima kompletno opremo za štiri operativce, ostale pa to še čaka. Društva glede na različne aktivnosti tudi finančno stimuliramo, njihovo delo ocenjujemo po sprejetem točkovniku in na podlagi doseženih točk razdelimo za to namenjena sredstva.
Vsako prvo soboto smo preverjali sirene in vzpostavljali radijske zveze na celotnem območju občine. Tudi informacijski program GAS 2000 seje aktiviral v vseh sedmih društvih in uspeli smo vnesti podatke za večino našega članstva, prek 460 članov.
Tudi v preteklem letu smo dali izobraževanju velik poudarek. Januarja smo pričeli 75 urni tečaj za vodjo enote - NGC z 29 udeleženci iz vseh sedmih društev. Tečaj za nosilce IDA je dodatno opravilo v dveh skupinah 16 tečajnikov. V oktobru se je začelo izobraževanje za vodje enot GC v Grosupljem v organizaciji Regije LJ II. Tega tečaja se je udeležilo 9 kandidatov.
V minulem letuje na medobčinskem tekmovanju v Grosupljem sodelovalo 17 ekip, na regijskem, prav tako v Grosupljem, pa 12 ekip, kar kaže na veliko aktivnost društev.
V gasilske vrste so se lepo vključile tudi ženske, saj se jih veliko izobražuje, imeli smo kar štiri tekmovalne enote na tekmovanju in na splošno lepo sodelujejo z moškimi kolegi.
Aktivni smo bili na mnogih področjih. V maju smo slovesno proslavili Florjanovo nedeljo v Ponikvah, v juniju smo praznovali 75-letnico v Zdenski vasi s prevzemom novega prapora. V avgustu smo se udeležili 70-letnice v Zagorici.
Dobro sodelujemo s sosednjimi prijateljskimi društvi in zvezami.
LETNI PROGRAM DELA ZA LETO 2002
Na podlagi programov društev bomo celotno izvajanje programa razdelili na naslednja področja:
1. Izvajanje strokovno-tehničnih nalog na področju organizacije, operative, preventive, svetovanja
Iz Centra za socialno delo
marec 2002
društvom;
2. Skrb za strokovno usposabljanje članov v okviru lastnih tečajev in omogočili udeležbo na tečajih v IC na Igu ali v sodelovanju z drugimi zvezami v regiji Ljubljana II. Na osnovnih šolah mora zaživeti krožek za mlade;
3. Stalna skrb za vključevanje in delo z gasilsko mladino, ženskami in veterani;
4. Pregled in ocenjevanje društev ter njihova stimulacija na podlagi sprejetega točkovnika;
5. Preverjanje siren in radijskih zvez vsako prvo soboto v mesecu in izdelava karte pokritosti s signalom na območju občine;
6. Za mesec oktober poveljstvo izdela poseben program aktivnosti;
7. Komisija za tekmovanja izvaja program tekmovanj. PGD Ponikve se udeleži državnega tekmovanja s pionirsko desetino;
8. Financiranje redne dejavnosti, zavarovanje vozil, domov, članov, vzdrževanje obstoječe opreme in domov ter nove investicije, predvsem zaščitne opreme itd;
9. Sodelovanje z GZ Slovenije pri izvajanju programa, s sosednjimi gasilskimi zvezami ter na regijskih svetih in poveljstvih;
10. Sodelovanje z lokalno skupnostjo na področju zaščite in reševanja.
Otroški dodatek
V decembru 2001 sprejeti Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih opisuje otroški dodatek kot dopolnilni prejemek družine oziroma otroka za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, vendar še vedno le, če dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu.
Višina otroškega dodatka ostaja torej odvisna od dohodka na družinskega člana v preteklem letu v primerjavi s povprečno plačo RS v preteklem letu. Tako znaša otroški dodatek od 3.270 sit za prvega otroka v zgornjem ali zadnjem dohodkovnem razredu do 22.650 sit za tretjega in vse nadaljnje otroke v prvem razredu, v katerega sodijo tisti z dohodkom do 15% povprečne plače na družinskega člana ali z dohodkom do 32.184 sit mesečno na družinskega člana.
Če poenostavimo na primeru 4-član-ske družine, pridobi otroški dodatek v prvem dohodkovnem razredu, če so znašali vsi njihovi dohodki in prihodki do 1.544.839 sit letno ali 32.184 sit mesečno na družinskega člana.
Kdo ima pravico do otroškega dodatka?
Dohodkovni kriterij je prvi pogoj, njemu pa sledijo še nekateri drugi. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prebivališčem v Sloveniji, če je državljan Republike Slovenije. Če ni državljan Slovenije, ima to pravico le ob pogoju vzajemnosti, kar pomeni, da tujci prejemajo otroški dodatek v Sloveniji, če ga prejemajo tudi Slovenci v njihovi drža-
vi. Če ima vsaj eden od staršev sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem v Sloveniji, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima prebivališča v Sloveniji, če:
-jc državljan R Slovenije in nima pravice uveljaviti pravice do otroškega dodatka v državi, kjer živi;
- ni državljan R Slovenije in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo.
Komu ne pripada otroški dodatek?
Kot novost je v zakonu navedenih nekaj skupin otrok oziroma staršev, katerim otroški dodatek ne pripada kljub izpolnjevanju prej navedenih pogojev, in sicer za otroka, ki:
-je že v delovnem razmerju, opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost;
-je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo; izjema je le, če starši del šolskega leta skrbijo zanj doma;
-je oddan v rejništvo;
- je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti oziroma ima svojega otroka;
- ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe;
- ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če PREŽIVNINA NI DOGOVORJENA NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO ALI DOLOČENA NA SODIŠČU, razen v pri-merih, če očetovstvo ni urejeno.
Trajanje pravice do otroškega dodatka
Pravica do otroškega dodatka traja do otrokovega 18. leta, če ni zaposlen, opra-vlaj kmetijsko ali samostojno dejavnost. Po 18. letu lahko prejema otroški dodatek vsakdo, ki ga preživljajo starši in ima status učenca, vajenca, dijaka ali študenta na dodiplomskem študiju do dopolnjenega 26. leta.
NOVOST je, da lahko prejemajo otroški dodatek tudi po 26. letu, in sicer tisti, katerih šolanje na visoki stop-
DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA V % POVPREČNE PLAČE RS-2.674,732 SIT BRUTO (preračunano na mesec)	ZNESEK OTROŠKEGA DODATKA ZA POSAMEZNEGA OTROKA V SIT		
	1. otroka	2. otroka	3. otroka
Do 15% oz. do 32.184 SIT mesečno	18.870	20.760	22.650
Nad 15% do 25% oz. Nad 32.184 SIT do 53.640 SIT mesečno	16.140	17.840	19.530
Nad 25% do 30% oz. Nad 53.640 SIT do 64.368 SIT mesečno	12.300	13.750	15.190
Nad 30% do 35 % oz. Nad 64.368 SIT do 75.096 SIT mesečno	9.690	11.070	12.460
Nad 35% do 45% oz. Nad 75.096 SIT do 96.552 SIT mesečno	7.930	9.250	10.570
Nad 45% do 55% oz Nad 96.552 SIT do 118.009 SIT mesečno	5.030	6.290	7.550
Nad 55% do 75% oz. Nad 118.009 SIT do 160.921SIT mesečno	3.770	5.030	6.290
Nad 75% do 99% oz Nad 160.921 SIT do 212.415 SIT mesečno	3.270	4.530	5.790
Iz Centra za socialno delo
nji traja 5 ali 6 let, ali če oseba zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka - prejemnika otroškega dodatka se podaljša, če uspe z dokazili dokazati zgoraj navedene razloge. Podaljša pa se toliko, kolikor seje šolanje zaradi teh razlogov podaljšalo.
Pravica do otroškega dodatka se prizna vedno za dobo enega leta, in ne tako kot sedaj, ko seje priznavala pravica do 30. 4. naslednjega ali tekočega leta.
Letos je to še posebno pomembno za vse tiste, ki so na novo uveljavili pravico do otroškega dodatka v januarju, februarju ali marcu inje bila že priznana pravica za dobo enega leta. Le ti naj pozorno preberejo IZREK ODLOČBE, ker je v njem naveden datum trajanja njihove pravice. Če so starši na primer v januarju uveljavili pravico do otroškega dodatka za novorojenega otroka, ki seje rodil v novembru, jim je bil otroški dodatek priznan od 1.11.2001 do 30.10.2002. Se vedno namreč velja, da prejmejo starši otroški dodatek od rojstva otroka dalje, če za otroški dodatek oddajo vlogo v treh mesecih od rojstva. Tako morajo ti starši vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka ponovno vložiti šele v OKTOBRU 2002. Za vse ostale vlagatelje, ki so uveljavili razne spremembe, ki so vplivale tudi na pravico do otroškega dodatka, pa velja, da se njim pravica prizna vedno od naslednjega meseca do uveljavitve pravice dalje. Na primer, če so uveljavili spremembe v januarju, se jim te priznajo šele s 1.2.2002, vendar pa otroški dodatek prejmejo na podlagi tega šele v marcu, ker se otroški dodatek vedno izplačuje za nazaj.
Kaj sodi v skupni dohodek družine?
V skupni dohodek družine sodijo vsi bruto dohodki vseh družinskih članov za koledarsko leto, tako obdavčljivi kot neobdavčljivi. Tako sodijo v dohodek družine vsi osebni dohodki oziroma plače, regresi, pokojnine, nadomestila osebnih dohodkov, dodatno pokojninsko zavarovanje - če ga plačuje delodajalec. V dohodek sodijo tudi denarno socialne pomoči, nagrade rejnicam, nadomestila za brezposelnost, štipendije in nagrade vajencem (razen tistega dela, ki se nanaša na potne stroške), starševski dodatek s prispevki, delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki, plačani prispevki za rejnice, plačani pris-
pevki in dobiček samostojnih podjetnikov (obrtnikov), plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju kulture, za vrhunske umetnike, šahiste, nadomestila preživnin, razne dajatve vojnim invalidom, žrtvam vojnega nasilja in veteranom. Posebej opozarjamo, da se šteje v dohodek tudi vse prejemke učencev, dijakov in študentov za delo prek študentskih servisov, zmanjša se jih lahko le za normirane stroške, če so navedeni. V dohodek se šteje tudi katastrski dohodek oziroma dohodek od kmetijske dejavnosti, tudi če je minimalen ali če se ga pomaga ustvarjati na kmetiji, katere lastnik je nekdo drug. V teh primerih se napiše, koliko in katere osebe ustvarjajo ta dohodek. Katastrski dohodek se upošteva preračunan s količnikom, kije določen za vsako leto posebej s posebno metodologijo.
V skupni dohodek družine sodijo tudi še preživnine v višini izvršljivega naslova, kar pomeni v višini, kije navedena v dogovoru ali sodbi o preživnini, razen če upravičencu s predlogom za izvršbo ali sklepom o izvršbi oziroma dokazilom o neuspeli izvršbi uspe dokazati, da preživnine ne prejema v določeni višini. Tudi darila in dediščine ter dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj ali odškodnine pri nezgodnem zavarovanju sodijo v dohodek družine in jih je potrebno vpisovati v vloge za otroški dodatek.
V letošnjem letu je moralo vrniti preveč izplačane otroške dodatke kar prek dvesto družin, saj se njihove navedbe v vlogah niso ujemale s podatki, ki jih je ob kontroli posredovala davčna uprava. Do vrnitve preveč prejetega otroškega dodatka pa te družine niso prejemale otroških dodatkov.Tudi novi zakon predvideva ustavitev otroškega dodatka v primeru posredovanih napačnih ali neresničnih podatkov ter vračilo v roku 90 dni oz. z obrestmi, če se ne vrnejo v tem roku.
Dohodek se vedno prikazuje za preteklo leto. Le v primeru, če se pravica uveljavlja v januarju, februarju ali marcu, se upošteva dohodek predpreteklega leta.
Kdaj se lahko po novem zakonu uveljavljajo spremembe?
Vsakdo mora sporočiti Centru za socialno delo dejstva in okoliščine, ki vplivajo na priznane pravice v roku 8 dni od dne, koje taka sprememba nastala. Vendar pa se po novem upošteva le spre-
memba števila družinskih članov, zaposlitev ali izguba zaposlitve enega od staršev, začetek opravljanja samostojne dejavnosti ali zaposlitev otroka po 15. letu starosti, namestitev otroka v rejo ali zavod. Po novem ne bo več mogoče priznavati, tako kot je bilo po starem zakonu, sprememb v višini ali obliki dohodka, npr. če se plača nadomesti z nadomestilom ali pomočjo.
Dokazila o šolanju
Dokazila se bodo posredovala šele ob in po 18. letu starosti otroka, in sicer takrat, ko se bo pravica uveljavljala ponovno. V zakonu ni več določenega termina, kdaj se mora dokazovati šolanje, pač pa boste v odločbah pozvani, da morate predložiti potrdila o šolanju za otroke starejše od 18 let v mesecu vpisa za posamezno študijsko ali šolsko leto. Zakon določa, da morajo biti ves čas trajanja pravice izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Tako so starši dolžni sporočiti, če se otrok preneha šolati, ker ob tej spremembi in starosti 18 let ni več upravičen do otroškega dodatka. Ravno tako morajo sporočati tudi vse druge spremembe, ki vplivajo na to pravico in so navedene v prejšnjem poglavju.
Novosti v naslednjih letih
V letu 2003 se bo otroški dodatek povečal za 20 % za predšolske otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo. V letu 2004 se bo povečal za 10 % tistim otrokom, ki bodo živeli v enostarševski dru-
Dodatek za veliko družino
V letu 2002 je uveden na novo dodatek za veliko družino v višini 25.000 sit tistim družinam, ki imajo tri ali več otrok, ki izpolnjujejo iste kriterije kot otroci prejemniki otroškega dodatka, razen dohodkovnega kriterija. Za prejemnike otroškega dodatka bo to pravico določil Center za socialno delo že po uradni dolžnosti, in sicer do roka izplačila. Tisti, ki ne bo uveljavil pravice do otroškega dodatka ali do tega ne bo upravičen zaradi preseganja dohodkovnega kriterija, bo moral vložiti zahtevek ZA TO PRAVICO najkasneje do 15. 7. za tekoče leto. Po tem roku pravice za tekoče leto ne bo mogoče uveljaviti.
Jožica Matjašič Center za socialno delo Grosuplje
Od dopisnikov
Pričakovanje velike noči
V pričakovanju velike noči in velikonočnih praznikov in priprave nanje, praznikov, ko je Jezus dokončno premagal smrt in nam dal novo upanje, se mi tudi to pomlad vedno znova in znova potrjuje eno: VERA, UPANJE, LJUBEZEN.
Vsi trije elementi: vera, upanje in ljubezen se morajo nujno medsebojno prepletati v celotnem našem življenju v odnosu do nas samih, kakor tudi do drugih.
V sedanjih časih, ko se ti zdijo večkrat čisto "odštekani", koje ravno narobe prav in obratno, ko tudi medijev ne moreš prebirati, ne da bi podvomil o njihovi resnici, ti ostane samo ena resnica, ki traja že dva tisoč let. Težko razumljiva, včasih celo nemogoča. Uči pa nas pravilno živeti v duhu, ki ne pozna sovraštva, jeze, nasilja in vsega slabega, kar iz tega nastaja.
VERA je nekaj večjega, kot samo to, da verjameš nekaj, kar se ti zdi, da bi moralo obstajati. Za to je potrebno veliko truda in tudi danosti, če hočete božje milosti, da to lahko
dojamemo. Podati se moramo na duhovno pot in spoznati bistvo vere.
Šele ob spoznanju, daje človek veren, se ti v srcu lahko poraja tisto pravo UPANJE, za katerega živimo in po katerem vsi tako hrepenimo. Upanj je več vrst, toda odkriti pravo upanje, to je več kot vsi užitki tega sveta.
To je upanje za naš svet, za naše družine, za naše otroke.
Vero in upanje pa pogojuje LJUBEZEN v polnem pomenu besede. Ne ljubezen, besede, ki jo danes tako plehko izkoriščajo, pač pa ljubezen, za katero seje vredno žrtvovati. Povsod, kjer je izražena beseda ljubezni do sočloveka ali storjeno dejanje prave ljubezni, tam je Kristus res vstal.
Vera, upanje in ljubezen od nekdaj do danes so bile te besede med seboj povezane. Posebno v sedanjem času se jih je prepotrebno zavedati in jih razumeti ter po njih živeti.
Ce prej nismo, začnimo z velikonočnim jutrom na novo:
Odločiti se za ta korak, ki ljudi zbližuje, ne oddaljuje: možje s svojo možatostjo, žene s svojo ženskostjo in otroci s svojo iskrivostjo. Gre za odrešujočo skrivnost ljubečega darovanja.
Komisija za družino želi vsem bralcem, da bi se zarja velikonočnega jutra dotaknila vsakega izmed nas.
Anica Štrubelj
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Na drugi seji letos smo razpravljali o regijskem srečanju pevskih zborov društev upokojencev, o uvrstitvi v pokojninske regije, o sponzorstvu, o letovanju v Izoli in o našem koncertu.
Sodelovali bomo na regijskem srečanju pevskih zborov društev upokojencev. Lani je bilo srečanje v Borovnici. Pri razvrščanju v pokojninske regije smo se odločili, da bomo ostali v ljubljanski regiji. Enako se je odločil ves koordinacijski odbor, to je Grosuplje, Šmarje Sap, Ivančna Gorica, Višnja Gora, Šentvid pri Stični in mi. Imeli smo možnost priključitve novomeški oziroma belokranjski regiji, vendar smo menili, daje za nas bolj ugodna ljubljanska regija.
Počasi se bomo začeli pripravljati na praznovanje 50-letni-ce našega društva. Za pomoč se bomo obrnili na sponzorje.
Mešani pevski zbor Škrjanček prireja koncert z gosti 13. aprila ob osmih zvečer v Jakličevem domu. Vljudno vabljeni.
Na sedemdnevnem letovanju v Izoli je bilo 31 članov društva. Bili smo v hotelu Delfin, kije last Društva upokojencev Slovenije. O tem več v naslednji številki.
Izlet na Trsat in v Ilirsko Bistrico bo 20. aprila. Cena za prevoz je 1.900 SIT. Pobiranje bo ob 6. uri po naslednjem vrstnem redu: Zdenskavas, Kompolje, Bruhanja vas, Videm, Cesta, Predstruge, Ponikve. Planiranje ogled moderne kozje farme v Ilirski Bistrici, cena ogleda je 700 tolarjev, vključuje pa zakusko, pijačo, možnost nakupa sirov in vseh vrst stroje-nih kož.
Lepo pozdravljeni!
V šolo se je vpisala že druga generacija devetletkarjev
Na Osnovni šoli Dobrepolje seje 27. februarja vpisovala v prvi razred že druga generacija devetletkarjev. Njihove bodoče učiteljice in vzgojiteljice so spet poskrbele, daje bil njihov prvi stik s šolo kar se da prijeten.
Kristjan iz Kompolj: "Ja, vem, kdo me bo učil. Učiteljica Barbara. Mamica mi je povedala:"
Ob Kristjanu: Barbara Žnidaršič, Ivan Grandovec in Karmen Perko
Tako je v popoldanskem času postajalo na matični šoli vse bolj živahno. Že na hodniku so otroke in njihove starše sprejele in pozdravile uči-
teljice in vzgojiteljice. Starše so napotile k šolski psihologinji, kjer so opravili vse potrebno glede vpisa, otroke pa so prijazno popeljale v učil-
Iz šole
nico, opremljeno z raznovrstnimi didaktičnimi igračami. Ob pogledu na pravljični svet igrač je z otroških obrazov zginil še zadnji strah, le najbolj plahi so se še nekaj časa držali mamičinih rok. Ven-
dar jih ni čakala le igra, ob pomoči učiteljic so med otroškimi prsti kar mimogrede nastajali izdelki iz papirja - lepe rumene trobenti-ce.
Medtem ko so bili otroci
zatopljeni v igro, so se vrnile mamice, ki so si lahko ogledale še pisne in druge izdelke letošnjih prvošolčkov, ter bogato zalogo didaktičnega materiala, ki ga bodo njihovi otroci uporabljali naslednje leto.
Prvi vtisi so bili lepi, to so potrjevali nasmejani in radovedni obrazi otrok, zadovoljne pa so bile tudi mamice, saj že po prvem obisku v šob lahko pričakujejo, da bodo njihovi otroci radi hodili v šolo.
M. Steklasa
V bogato opremljeni učilnici so se otroci počutili zelo sproščeno.
Dan odprtih vrat v devetletki
V šolskem letu 2001/2002 je OŠ Dobrepolje uvedla devetletno osnovno
šolo. Pravzaprav je to storila s privolitvijo nas, staršev, ki imamo otroke rojene leta 1995. Moram priznati, da smo bili sprva zelo skeptični glede novega načina dela. Otroci hodijo v šolo vsak dan za razliko od dosedanje male šole, pa tudi učni program je obsežnejši, da ne omenjam popolnoma drugačnega načina ocenjevanja.
Starši smo se med sabo večkrat pogovarjali in z veseljem ugotavljamo, da otroci zelo radi hodijo v šolo, in da niso prav nič obremenjeni. Mnogi celo pravijo, da imajo raje šolo kot vrtec. Torej smo storili prav, da smo jih vpisali v program devetletke.
Da se o tem prepričamo, so nam učitelji pripravili dan odprtih vrat. Kot nalašč za to je bila delovna sobota, 2. marec 2002.
Šolski red je veljal tudi za nas, starše, torej začetek pouka ob 8. uri zjutraj. To pa je tudi edina ura, ki nas je vezala, saj sicer devctletka ni vezana na zvonec in običajno dolžino šolskih ur.
Zbrali smo se v učilnici, v jutranjem krogu, kar tudi sicer polno otroci vsako jutro. Deklica, ki je bila na vrsti, je povedala svojo željo za ta dan. Prese-
nečena sem bila, da ni imela prav nič treme, čeprav nas je bilo veliko. Nato smo skupaj zapeli nekaj pesmic.
Pogovorili smo se o delu. Učiteljici sta dali navodila, kot jih tudi sicer dajeta otrokom. Vsak par (otrok in starš) sta izžrebala svojo številko. Naša naloga je bila izpolniti navodila na deset različnih postajah, ki so bile vnaprej pripravljene. Tako smo si obrisali dlani in stopala in jih izstri-gli, prepoznavali smo različne vonje in okuse... in vse zapisovali v pripravljene razpredelnice. Tudi zmerili in stehtali smo se. Zelo zanimiva je bila postaja, kjer so otroci z zavezanimi očmi sledili napeti vrvici, na kateri so bili navezani različni predmeti. Ugotoviti so morali, kateri predmeti so to (čopič, punčka, skodelica, ravnilo ...). Spet na drugi postaji smo se posneli. Otrok se je predstavil z imenom in
priimkom ter zapel pesmico. Vse rezultate smo sproti skrbno zapisovali v razpredelnico. Ugotavljali smo tudi barvo las in oči s pomočjo ogledala.
Na koncu so otroci s pomočjo izpolnjenih tabel ugotavljali, koliko je svetlolasih, koliko jih ima modre oči, koliko je težjih od 20 kg in podobno.
Iz šole
Vsi smo se zelo zabavali. Skozi zabavo pa so se otroci naučili razumevanja preprostih navodil, štetja in računanja, spoznavanja svoje različnosti, branja razpredelnic ...
Sledila je malica. Po malici so nam otroci pripravili predstavo. Zaigrali so igrico Mojca Pokrajculja in zapeli še nekaj pesmic. Ves čas, med delom in med nastopanjem, so bili zelo sproščeni in razigrani, saj so navajeni takega načina dela. Večkrat nastopajo v vrtcu ali pred višjimi razredi OS, zelo so dejavni tudi pri bralnem palčku, pa tudi računanja in vsega ostalega se učijo z motivacijo, z
gibanjem in sodelovanjem, ne zgolj s sedenjem v klopi in poslušanjem. Odštevajo na primer s podiranjem kegljev in podobnimi igrami.
Skratka, moja hči rada hodi v šolo, zato sem tudi jaz zadovoljna. Se pa zavedam, da morajo Dušica Hočevar, Martina Prhaj in Roman Zabukovec (ki ima po novem podaljšano bivanje) vložiti veliko truda in tudi svoje domišljije v ta način dela, zato si zaslužijo vso pohvalo. Močno upam, da bodo ostali učitelji sledili njihovemu zgledu in skušali brez prisile in nejevolje iz naših otrok potegniti tisto najboljše.
Irena Žgajnar
Dobrepoljske "mačkare"
Slikovitost tradicionalnih dobrepoljskih pustnih oblačil, pustni običaji in obredja so vznemirjali že davno in segajo tudi v današnji čas. Značilni "kasturji" - pokrivala dobrepoljskih mačkar, so izdelani iz lepenke in okrašeni z živobarvnimi kolaži, ob spodnjem robu zadaj pa so trakovi iz papirja.
Zato smo se skupaj z otroki iz skupine ježkov odločili, da si v predpustnem času izdelamo ka-sturje. Otroci so z navdušenjem rezali in lepili koščke barvnega papirja. Izpod drobnih ustvarjalnih ročic so nastajali prekrasni živobarvni izdelki, katerih so se otroci zelo razveselili.
Mihelca Grm in Martina Prhaj
Pustovanje v vrtcu
TRA-RA-RA TRA-RA-RA PUSTSEPELJA
Pust seje pripeljal tudi v naš vrtec, kjer so ga pričakale vesele maškare. Da pa bi maškare imele tudi občinstvo, ki bi jih občudovalo, smo med nas povabili tudi babice in dedke.
Babice so napekle veliko pustnih dobrot, ki smo jih razstavili na pogrnjeno mizo. Bila je bogato obložena s krofi, miškami, flancati, ocvirkovo potico, štruklji ... Maškare so obiskovalce razveseljevale s petjem in rajanjem. Ob koncu srečanja pa smo se vsi posladkali s pustnimi dobrotami ter se razšli v želji, da se kmalu spet srečamo.
Darja Eri ulj
OBVESTILO
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo pobiranje kosovnih odpadkov sredi meseca maja. Točni datumi bodo objavljeni v aprilski številki Našega kraja.
Cenzura kot element za dolgotrajno (doživljenjsko) vladanje
Vsaka oblast poskuša obvladati mehanizme, ki ji omogočajo dolgotrajno in stabilno vladanje. Eden izmed teh je tudi cenzura, zato ni naključje, daje OS na zadnji seji sprejel nekatere ukrepe, s katerimi je pokazal, da jim pisana beseda v dosedanji obliki in vsebini, več ali manj vsem poznanih piscev v rubriki "Pisma bralcev", ni niti malo po volji. Kljub izredni homogeni politični moči so se "pomladni" svetniki odločili, da se od sedaj naprej cenzurirajo vsa "sporna pisma" namenjena v omenjeno rubriko. Cenzuro naj bi po sklepu OS izvajal izdajateljski svet, imenovan pred sedmimi leti. Dobrc-poljski "politbiro" z namenom cenzuriranja je v sledeči sestavi: Anton Jakopič, župan /SLS+SKD, Stane Ja-kič, član OS/SDS in Igor Ahačcvčič (politična privrženost slednjega mi je neznana).
Prvi, ki si je cenzuro kot inštitut poskušal resneje teoretsko omisliti, je bil Platon. On je začrtal koncept preventivne in klasične cenzure. Preventivna cenzura je bila namenjena vsakomur, ki bi želel, bodisi z umetniškim bodisi s političnim nagovorom, nastopiti pred javnostjo. Pred tem dejanjem bi moral svojo namero in govor najprej predstaviti organom sestavljenim iz modrih starcev, ki bi potem odločali o tem, ali je tekst primeren za javnost ali ne.
Drugo vrsto cenzure si je Platon zamislil kot represivno mero proti tistim, ki bi se pregrešili zoper njegovo idelano državo. Kazen za
tak prekršek je bil izgon iz države, kar je v tistih časih pogosto pomenilo suženjstvo. Obe obliki cenzure sta se v takšni in drugačni obliki ohranili skozi vso zgodovino, s pojavom moderne demokracije pa sta se začeli umikati iz uporabe. Najpomembnejša lastnost institucije cenzure je, da je usmerjena proti besedam in ne proti dejanjem. Cenzura torej ni usmerjena proti neki določeni politični praksi, temveč zgolj proti napisani besedi. Ustoličenje verbalnega delikta, kot se temu pravi, je ena izmed osnovnih karakteristik totalitarnih režimov. Kaj je pravzaprav vloga cenzure? Cenzura je poskus kontroliranja javnega mnenja. Njena naloga je, da prepreči, da bi v javnost prišli teksti in mišljenja posameznikov, ki niso po volji vladajočega režima. V tem primeru, naj bi bili občani kar se da slabo obveščeni o slabostih in namerno prikritih dejanjih zdajšnje vladavine.
V najširšem pomenu cenzura predstavlja kontrolo, na naslednji stopnji pa tudi prepoved družbene komunikacije. Cenzuro lahko razumemo kot manifestacijo moči družbene, državne, občinske ali verske institucije oziroma sistema. Ta je lahko postavljena v liku neke legitimne avtoritete ali le kot repre-zentant določenega sistema norm. Njeni mehanizmi strežejo ob vsakem odstopanju od običajnega, se pravi patriarhalnega sistema razmišljanja oziroma mišljenja, ki je družbeno tolerirano.
Cenzura naj bi dosegla dvoje. Po eni strani preprečila nezaželjeni besedi, da bi le ta prišla do javnosti, po drugi strani pa pojav cenzure pisce v rubriko "Pisma bralcev" pripravi do tega, da svojo javno besedo oziroma delo prilagodijo zahtevam cenzure. S tem se se-
veda hote ali nehote spremenijo v sluge in vazale vladajoče lokalne politične garniture. Cenzura tako izloči nezaželjene tekste in obenem forsira prorežim-sko pisanje, ki daje možnosti za dolgotranje in stabilno vladanje. Slave Palčar, Videm
Odprt frizerski salon "Čopek"
Odprtje salona Čopek
4. marca je bil na Vidmu odprt frizerski salon "Čopek". Del pritličnega dela stare Stihove hiše je lastnica Andreja Draženo-vič uspela preurediti v lep in modern salon z novo sodobno opremo in vsem potrebnim za obratovanje. Kar daje salonu dodatno vrednost, je lokacija sredi Vidma, ki je najbrž že sama po se bo garancija, da strank ne bo manjkalo. Zvestim in zadovoljnim stalnim strankam se bodo zagotovo pridružile nove. To lahko sklepamo tudi po velikem obisku ob odprtju. Med posebej povabljenimi sta bila tudi župnik Franc Skulj in župan Anton Jakopič. Trak je prerezala
Andrejina hčerka, nato pa so si obiskovalci ogledali notranjost salona. Bogata postrežba in gostoljubnost lastnice jih je zadržala ob prijetnem klepetu še nekaj časa. (M. S.)
*. f
/
Priljubljena lastnica salona Andreja Draženovič
Sport
Občni zbor ŠD Kompolje
Športno društvo Kompolje je imelo svoj občni zbor 17. 02. 2002. Glavne točke dnevnega reda so bila poročila za leto 2001, sprejem programa dela za letošnje leto in sprejem novih članov.
O delu v preteklem letu je poročal predsednik društva Boštjan Grandovec. Poudaril je, da so bili začrtani cilji društva v preteklem letu v veliki večini realizirani. Na tekmovalnem področju je največji uspeh dosegla malonogometna sekcija. Z delovanjem društva smo zadovoljni, saj smo ga uspešno zastopali, tako v občini kot izven nje. V finančnem poročilu je Robert Brodnik poudaril, daje bila tudi letos večina sredstev pridobljena s pomočjo donatorjev. Kljub visokim stroškom, ki jih je imelo društvo, je bilanca stanja pozitivna.
Plan dela je nato predstavil Boštjan Grandovec. Sprejetje bil naslednji plan:
* PO štirih letih prizadevanja ŠD Kompolje in vaške skupnosti za izgradnjo novega rokometnega igrišča v Kompo-Ijah smo končno dobili ustrezno lokacijo in soglasje lastnikov, tako da pričakujemo, da se bodo dela pričela že v letošnjem letu. Da bodo dela potekala hitro in učinkovito, smo ustanovili gradbeni odbor.
* Mali nogomet: Tudi letos bomo imeli eno ekipo, ki nas bo zastopala v občini in izven nje (občinska liga, zimska liga in turnirji). Zaradi velikega zanimanja za mali nogomet tudi letos delujeta dve vadbeni skupini mladih, kijih še naprej vodita Mare Strah in Roman Zupančič. Na področju malega nogometa ima SD Kompolje za cilj tudi letos organizacijo dveh turnirjev, in sicer memo-rialni turnir v spomin Marjana Straha (prva nedelja po končanem spomladanskem delu lige ali prvo nedeljo po medobčinskem turnirju) in tradicionalni novoletni turnir v OS Dobrepolje.
* Košarka: V košarki ostajata obe ekipi, ki bosta sodelovali v občinski ligi in na mnogih turnirjih. Organizirali pa sta že tudi tradicionalni turnir trojk za prehodni pokal Kompolj, kjer je slavila ekipa Kome 750.
* Namizni tenis: V letu 2002 imamo dve ekipi v namiznem tenisu, ki nas bosta zastopali v medobčinski ligi. Tudi na področju namiznega tenisa bo letos delovala skupina šoloobveznih otrok, katerih vodja je Brane Brodnik. Druš-
tvo bo organiziralo društveni turnir.
* Organizacija veselice: Ta bo v nedeljo, 30.05.2002 ali 07.07.2002. Z organizacijo veselice bomo pridobili sredstva za pomoč pri organizaciji igrišča.
* Sprejete so bile tudi naslednje pobude:
- pomoč pri izgradnji igrišča v obliki prostovoljnega dela
- organizacija enodnevnih smučarskih izletov
- organizacija društvenega izleta. Za SD Kompolje
Bojan Adamič
Medobčinski prvaki v odbojki
V letošnjem šolskem letu smo se intenzivneje začeli ukvarjati z mini odbojko s fanti petega in šestega razreda. Na medobčinskem prvenstvu so dosegli prvo mesto. Pod vodstvom športne pedagoginje Anice Ternovšek se bodo še pomerili na področnem prvenstvu konec meseca na domačem terenu, ker smo tudi organizatorji tekmovanja.
Športni pedagog Anica Ternovšek
OBČINSKO PRVENSTVO V TAROKU
bo v petek, 12. aprila 2002, v pizzeriji Adam s pričetkom ob 19. uri.
Prijave sprejemajo do 11. aprila v pizzeriji Adam. Prijavnina znaša 1500
SIT.
Pravico do nastopa imajo vsi občani občine Dobrepolje .
Občinsko prvenstvo v taroku je hkrati tudi izbirno tekmovanje za regijsko tekmovanje.
Tarok sekcija.
Občni zbor športnega društva Dobrepolje
V soboto, 23.02.2002 seje odvijala seja že šestega rednega letnega občnega zbora Športnega društva Dobrepolje.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in štetju navzočih, se je pričelo delo oz. poročila. Najprej je podal poročilo o delu v preteklem letu predsednik društva g. Kuplenk. Med najodmevnejšimi akcijami je navedel akcijo "Veter v laseh - s športom proti drogi ", v kateri je sodelovalo preko 100 mladih športnikov (najboljše ekipe so se udeležile zaključnih tekmovanj v Rušah pri Mariboru). Nogometni turnirje druga akcija, kije privabila številčno udeležbo iz širše Ljubljanske regije. V mesecu septembru pa je bil izpeljan še košarkarski turnir trojk, kije bil tudi lepo obiskan.
Športno društvo Dobrepolje se prizadeva svojim članom ponuditi programe za najširše športne aktivnosti.Tako so tudi zimski meseci bogati s športnimi dejavnostmi. Od oktobra pa tja do marca imajo člani možnost obiskovati košarko, odbojko, mali nogomet in aerobiko.Ekipe za odbojko in mali nogomet pa se udeležujejo tekmovanj tako doma kot izven občine.
Delo seje nadaljevalo s finančnim poročilom nadzornega odbora, ki gaje zastopal Bojan Novak. Poročilo je pripravila računovodja, ki ni članica ŠD in ni
bila prisotna.Vseh prihodkov je bilo 1,643.225,40 sit, odhodkov 1,338.852,60, razlika med prihodki in odhodki je bila pozitivna.Nadzorni odbor je pregledal poslovanje ŠD Dobrepolje in nanj ni imel pripomb.
Sledil je plan dela za leto 2002. Bistveno se ne bo razlikoval od prejšnjih let.Glavne akcije bodo naslednje:
* 26.05.2002 veter v laseh-s športom proti drogi
* 07.07.2002 turnir v malem nogometu
* 07.09.2002 turnir trojk v košarki (street - bali)
*21.09.2002 družinsko športno popoldne v Bruhanji vasi
Ekipe se bodo še naprej udeleževale raznih tekmovanj po Sloveniji, pred-
vsem v odbojki, malem nogometu in košarki .V zimskem času pa bo potekala rekreacija v telovadnici OS Dobrepolje.
Problematika:
Člane je predvsem zanimalo, kako bo z igriščem in prostori za športnike.Ker ni bilo z občinske ravni nikogar, ki bi dajal pojasnila (razen Slavca Palčarja, kije bil prisoten kot član SD), je to izvajal kar sam predsednik SD. Nekega vidnejšega zadovoljstva ni bilo, saj po mnenju članov, dela na športni infrastrukturi na Vidmu tečejo prepočasi.Po-dan je bil celo predlog po odmevnejši akciji, ki bi prisilila občino po učinkovitejšem reševanju te problematike.
Seja seje vseeno zaključila z optimizmom in v pričakovanju boljših razmer za športnike.
Šport
ODBOJKA
Doseženi rezultati spomladanskega dela medobčinskega rekreativnega prvenstva v odbojki za dekleta za leto 2002
SD GRCA             - LISICE	2:0	(12;23)
ŠD DOBREPOLJE - SD GROSUPLJE	2:0	(25;23)
SD DOBREPOLJE - LISICE	0:2	(9;20)
ŠD GRČA             - SD DOBREPOLJE	2:1	(-21:20:7)
LISICE                 - ŠD GROSUPLJE	2:0	(9;11)
ŠD GROSUPLJE    - ŠDGRCA	2:1	(-22;18;15)
TRENUTNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM	ZMAGE	PORAZ	TOČKE	OSVOJENI SETI	IZGUBLJ. SETI	SET RAZLIKA
1	LISICE	3	2	1	4	4	2	2
2	SD GRCA	3	2	1	4	5	3	2
3	SD DOBREPOLJE	3	1	2	2	3	4	-1
4	SD GROSUPLJE	3	1	2	2	2	5	-3
Doseženi rezultati spomladanskega dela medobčinskega rekreativnega prvenstva v odbojki za fante za leto 2002
D GRČA - ŠD DOBREPOLJE ŠD DOBREPOLJE - ŠD GROSUPUE OK GROSUPUE - ŠD DOBREPOLJE PUPA PUB BANANE - ŠD DOBREPOLJE ŠDDOBREPOUE-GROŠ
1
2 2 2 2
(-24,23 ;3) (11; 17) (21; 16) (20,-19; 11) (22; 13)
TRENUTNA LESTVICA
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM	ZMAGE	PORAZ	TOČKE	OSVOJENI SETI	IZGUBLJ. SETI	SET RAZLIKA
1	OK GROSUPLJE	6	5	1	10	11	2	9
2	SD GROSUPLJE	6	5	1	10	10	4	6
3	SD DOBREPOLJE	6	4	2	8	9	6	3
4	SD GRCA	6	3	3	6	8	9	-1
5	PUPA PUB BANANE	6	3	3	6	6	9	-3
6	GOSTILNA PRI JAPU	6	1	5	2	4	10	-6
7	GROS	6	1	5	2	3	11	-8
NOGOMET - informacija
Tudi letos se bo odvijalo občinsko prvenstvo v malem nogometu. Pravila -glede nastopanja ekip - so močno spremenjena. Kaj to pomeni? Nastopale bodo lahko ekipe, ki so mešane z igralci od doma in drugod, celotne ekipe iz drugega kraja ali regije.Potrebno bo samo prijaviti 12 igralcev, vplačati prijavnino in ekipa bo lahko sodelovala.
Tako je bilo izglasovano in odločeno na sestanku večine ekip iz Dobrepo-lja.Sledil se je cilj popestriti ligo z večjim številom ekip. Potrebno je opozoriti,da je veliko število mladih, ki igrajo nogomet, ki radi tekmujejo, vendar se ne morejo zbrati v " klapo ".Seveda ta liga nima samo tekmovalnega značaja, pač pa omogoča druženje in prijateljevanje ob nogometu.Zato vabimo vse nadobudne nogometaše, da se zberejo v ekipe in da se prijavijo na občinsko tekmovanje.
Razpis bo objavljen že v marcu, za vsa vprašanja pa se obrnite na št.041 669 227 (Kuplenk Alojz).
Pripravil: Alojz Kuplenk
Policijsko poročilo
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je februarja 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala 9 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo šest kršitev storjenih v zasebnih prostorih, tri pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako zoper lastnike gostinskih lokalov represivno ukrepamo, enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo devet različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Vlamljajo v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se
Informacije iz PP Grosuplje
da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ter si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ači če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na PP Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo bomo dosegli varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede 7 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 ter v samem naselju Videm.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobre-polje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo.
V času od 11.3.2002 do 17. 3. 2002 se bo izvajal poostreni nadzor nad uporabo varnostnega pasu pri voznikih v cestnem prometu, kakor tudi pred šolami in vzgojno-varstvenimi zavodi.
V mesecu marcu 2002 bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-pro-metnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
"SLOVENIJA PRIPNI SE" - preventivna
akcija
I. UVOD
V usmeritvah za delo policije na področju varnosti cestnega prometa za leto 2002 imamo na področju uporabe varnostnega pasu določena dva cilja:
- doseči 85% uporabo varnostnih pasov na sprednjih sedežih;
- doseči najmanj 30 % uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih.
Da bi ta cilj tudi dosegli, bomo v letu 2002 poleg doslednega ukrepanja zoper kršitelje izvedli tudi nekatere preventivne aktivnosti. Gre za akcijo poostrenega nadzora uporabe varnostnih pasov, pod imenom "SLOVENIJA, PRIPNI SE". Akcijo, ki bo potekala na celotnem območju RS, bodo izvajali tudi policisti na območju vseh policijskih enot v PU Ljubljana. V tem tednu bodo policisti pri rednem delu poostreno izvajali nadzor nad uporabo varnostnih pasov ter proti kršiteljem tudi dosledno ukrepali.
Vodje policijskih okolišev bodo obiskali vse vrtce in osnovne šole, v dopoldanskem in popoldanskem času, ko starši pripeljejo oziroma odpeljejo otroke iz vrtcev in šol. VPO bodo ob ugotovljenih nepravilnostih opozarjali starše na pomembnost uporabe varnostnih pasov in ustreznih otroških sedežev.
II. UPORABA VARNOSTNIH PASOV
Iz podatkov o skrivnih štetjih uporabe varnostnih pasov, ki jih izvajamo več let, je razvidno, da delež privezanih voznikov oziroma potnikov še vedno ni tak, kot smo si ga
zadali z usmeritvami za delo oziroma bi ga želeli doseči. Iz tabele je razviden delež privezanih, ki smo ga ugotovili ob zadnjem štetju, ki je bilo izvedeno v drugem polletju 2001.
Zlasti zaskrbljujoč podatek o privezanosti na zadnjih sedežih in dejstvo, da se je delež privezanosti v drugem polletju zmanjšal na vseh sedežih, in sicer na celotnem območju PU Ljubljana. Ti podatki kažejo potrebo, da se sicer številni represivni ukrepi, ki so bili izvedeni v preteklosti (samo v letu 2001 smo izrekli 46.406, v letu 2000 pa 43.461 denarnih kazni), dopolnijo tudi s kvalitetnimi preventivnimi ukrepi.
Za učinkovit potek akcije smo oziroma izvajamo naslednje aktivnosti:
- v času akcije bomo zagotovili stalno prisotnost vodij policijskih okolišev pred WZ in osnovnimi šolami;
- opozarjanje staršev (tistih, ki ne bodo privezani) na uporabo varnostnih pasov;
- VPO se povežejo z vodstvi šol glede predstavitve vsebin o uporabi varnostnih pasov - otrok;
- VPO obiščejo odgovorne osebe v prevozniških podjetjih in se dogovorijo o objavi pripravljene informacije o uporabi varnostnih pasov v njihovih glasilih, radijskih postajah itd;
- Seznanitev medijev o poteku in rezultatih akcije.
Danijel Žibert, univ.dipl. tur. NAČELNIK URADA UNIFORMIRANE POLICIJE VIŠJI SVETOVALEC
Delež privezanih na območju PU Ljubljana:
VRSTA UDELEŽENCEV Priv. VOZNIKI IN POTNIKI
SKUPAJ 2130
VOZNIKI 1677
POTNIKI - SPREDAJ 453
POTNIKI - ZADAJ 173
NAJ SE OTROCI VOZIJO VARNO!
Nepriv.	Skupaj:	Odstotek priv.
651	2781	76,6 %
453	2130	78,7 %
198	651	69,6 %
52	224	30,2 %
Je vaš otrok pripet?
KIN0PR06MM 7/1 UPltlL 2002
KINO  " OORHtPOlIt"   VIOtM ?9
PETEK, 5. APRIL, ob 19.30
ameriška uspešnica - drama ČUDOVITI UM
KRATKA OZNAKA: Čudoviti um, globoka drama o pravem rojenem geniju, je posnet po življenjski zgodbi matematika Johna Forbesa Nasha, ml. Privlačni in izjemno ekscentrični Nash je že na začetku kariere uspel priti do presenetljivega odkritja, kar mu je odprlo vrata do mednarodnega priznanja. A njegov bliskovit vzpon v intelektualno elito je drastično prekinila huda shizofrenija. Mnogi bi podlegli bolezni, a Nash se ji ni dal. S pomočjo vdane žene Alicie se je boril in po več desetletjih hudih naporov mu je uspelo premagati najhujše. Leta 1994 je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. John Nash še vedno dela in predava na Princetonu. Piše se leto 1947. John Forbes Nash, ml. (Russel Crowe) je prišel na Princeton na podiplomski študij matematike. Skrivnostni genij iz Zahodne Virginije ne prihaja iz družine, v kateri bi že rodovi pred njim študirali na Princetonu. Niti ne prihaja iz bogate družine, ki bi mu z denarjem lahko zagotovila šolanje. Le ena najbolj prestižnih štipendij, ki jo je dobil za podiplomski študij, kaže, da res spada na Princeton. A ne Nash ne Princeton se ne moreta zlahka prilagoditi drug drugemu.
Nash niti najmanj ne obvlada družabnih veščin, poleg tega pa ne hodi na predavanja. Obseden je z eno samo mislijo - najti izvirno idejo. Prepričan je, da bo edino tako kaj
veljal.
DOLŽINA: 134 minut
NEDELJA, 7. APRIL, OB 15. IN 19.30
ameriška akcijska komedija FULL GAS 2
KRATKA OZNAKA: Ful gas 2 se začne s prihodom inšpektorja Leeja iz hongkongŠke policije (JACKIE CHAN) in losangeleškim detektivom v Hong Kong, kjer naj bi preživela počitnice. Oborožen s kitajsko-angleškim slovarjem se Carter na moč veseli zasluženih počitnic in eksotične zabave, ki jo ponuja mesto. Komaj prispeta v mesto, se že spopadeta z največjim primerom v svoji karieri - v ameriški ambasadi je eksplodirala bomba in ubila dva carinika, ki sta raziskovala tihotapljenje vrhunsko ponarejenih sto-do-larskih bankovcev. Hongkongška policija sumi, da za vsem tem stoji Ricky Tan (JOHN LONE), vodja Triade Fu-Cang-Long, najgroz-Ijivejše kitajske bande. Primer začne raziskovati inšpektor Lee, kar pa ni pogodu Carterju, ki se proti svoji volji zaplete v dogodke in se zaveda, da se mu počitnice vse bolj oddaljujejo ...
Lee in Carter se podata na divje zasledovanje Rickvja Tana in njegove bande, v upanju, da bosta našla neprecenljive ploščice za tiskanje ponarejenih bankovcev. Na svoji poti povzročata razdejanje, vključno s karaoke barom, kjer Carter uči obiskovalce/gangsterje, kako se zapoje klasiko Michaela Jacksona, masažnim salonom Raj na zemlji ter zabavo na Tanovi jahti, ki križari po vodah slikovitega pristanišča Victoria. Na svoji poti se morata spopasti z lepo in smrtonosno Hu Li, milijarderjem, lastnikom hotela ter glavnim sodelavcem Rickvja Tana Stevenom Reignom in privlačno, skrivnostno ter domnevno pokvarjeno agentko tajne službe Isabello Moli-no. Akcija se nadaljuje v Združenih državah. Za hip strese Los Angeles, vrhunec pa doživi v spektakularnem, adrenalinskem finalu na otvoritvi hotela in igralnice Rdeči zmaj v Las Vegasu. Ful gas 2 je poln adrenalinske akcije in humorja, poleg tega pa je med Chri-som Tuckerjem in Jackiejem Chanom ponovno prisotna neverjetna energija, ki prekaša prvi del. DOLŽINA: 95 MINUT.
PETEK, 12. APRIL, ob 19.30
slovenska drama UUBUANA
KRATKA OZNAKA: Mare je na koncu svoje mladosti in tako kot njegovi vrstniki ne ve, kam bi s svojim življenjem. Študij medicine je v najboljšem primeru nejasno vodilo, dekleta se izmenjujejo na obzorju, ničesar stalnega ni v tem fantu sredi dvajsetih let, katerega infantilnost podčrtuje zanimanje za rejversko sceno in občasne odmerke poceni ekstaze. V tem podaljšku mladosti si išče svoje trenutke sreče. Sošolci in prijatelji okrog njega bolj ali manj prisilno odraščajo (vstopajo v službe, dobivajo otroke ...), vrzel med njimi se veča, postajajo neprijetni znanci, katerih naključna srečanja so vse bolj nelagodna. Še najbolj pristno se zdi ljubezensko
hrepenenje, razklano na dvoje usodnih žensk, lepo in prizemljeno sošolko, ter skrivnostno in prostodušno rejverko. DOLŽINA: 71 minut
NEDELJA,. 14. APRIL, OB 15. in 19.30
ameriška uspešnica akcijska kriminalka IGRAJ SVOJO IGRO
(OCEAN'S ELEVEN)
KRATKA OZNAKA: Eleganten Danny Ocean (GEORGE CLOONEY) je človek akcije. Komaj pride na prostost, in že ima ta cinično karizmatičen tat na mizi naslednji načrt -izvesti najbolj prefinjen in zapleten rop igralnic v zgodovini.
Zanj obstajajo le tri pravila: 1. Nikomur ne naredi nič. 2. Ne kradi ljudem, ki si tega ne zaslužijo.3.Loti se zadeve tako, kot da nimaš kaj izgubiti.
V eni noči zbere Danny 11 specialistov -Rustvja Ryana (BRAD PITT), desno roko Oceana; Linusa Caldvvella (MATT DAMON), katerega spretni prsti lahko sežejo v še tako skrit žep; Basherja Tarra (DON CHEADLE), strokovnjaka za orožje; Reubena Tishkoffa (ELLIOTT GOULD), katerega je novi kralj Las Vegasa zabrisal iz njegovega hotela in v tem vidi priložnost za poravnavo računov; brata Malloy, Virgila (CASEY AFFLECK) in Turka (SCOTT CAAN), izkušena avtomehanika, vozača in pozerja; Franka Cattona (BERNIE MAC), profesionalnega delilca kart in opazovalca; Saula Blooma (CARL REINER), ki je mislil, da je prenehal s sleparijami; Living-stona Della (EDDIE JEMISON), oči in ušesa ekipe, ki je zmožen vdreti v še tako zapleten varnostni sistem in Yena (SHAOBO QIN), kitajskega akrobata. Lastnik igralnic je Terry Benedict (ANDY GARCIA), eleganten in neusmiljen podjetnik. Ker je v svoji krutosti tudi precej prebrisan, Benedict brez pomislekov
Kino
stori vse, da bi dobil to, kar si zaželi - pa naj bo to hotel ali pa dekle. V tem primeru gre za hotel Reubena Tishkoffa in bivšo ženo Dannvja Oceana Tess (JULIA ROBERTS), ki se je preselila v Las Vegas in naj bi postala upraviteljica umetnostne galerije. Je to le naključje?
To ve samo Danny. Da bi se dokopal do denarja, bo tvegal svoje življenje in priložnost, da bi se pobotal s Tess. Kdaj naj bi se zgodil rop? Na večer boksarskega dvoboja v težki kategoriji med Lennoxom Levvisom in Vladimir-jem Kličkom. In kakšen je plen?
150 milijonov. Deljenih zli. Kar sami izračunajte.
Film je ponovna ekranizacija filma, ki se ga srednja generacija še spominja, saj se je v naših kinematografih vrtel konec šestdesetih z naslovom "ENAJST VETERANOV". Tudi takrat so v filmu nastopali tedanji eminentni igralci (DEAN MARTIN, FRANK SINATRA, SAMMY DAVIŠ YR...). DOLŽINA: 120 minut.
PETEK. 19. APRIL, ob 19.30
ameriška uspešnica - kriminalna drama ZAOBUUBA
KRATKA OZNAKA: Na dan svoje upokojitve se detektiv za umore Jerry Black (JACK NICHOLSON) še zadnjič mudi v svoji pisarni, preden mu v njegovo čast priredijo nepričakovano zabavo. Ker so bili njegovi kolegi tako dobrodušni, Jerry prijazno sprejme njihovo darilo - letalsko vozovnico za njegovo sanjsko ribarjenje v Mehiki. Toda ko v zasneženih gorah odkrijejo umorjeno osemletno punco, se temu bodoči upokojenec ne more upreti. Jerry ponudi svoje strokovno znanje na prizorišču zločina in sam sprejme breme, da bo grozno novico sporočil žrtvinim staršem. Žalujoča mati prosi Jerryja za odgovore. Pred očmi mu neprestano sili tragičen zločin, trpljenje staršev in lastni življenjski dvomi v obdobju po delu na policiji, zato Jerry priseže, da bo našel morilca. Ko mladi častihlepni policaj iz naivnega osumljenca izvleče dvomljivo priznanje umora, je
primer zaključen ... Toda ne za Jerrvja. Navkljub številnim dvomom drugih Jerry posluša svoje slutnje, da je morilec še vedno na prostosti in bo kmalu spet udaril. Toda kako daleč je Jerry pripravljen iti, da bi izpolnil svojo obljubo? In za kakšno ceno? DOLŽINA: 124 minut
NEDELJA, 21. APRIL, ob 15. uri in 19.30
ameriški akcijsko vojni film
ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO
KRATKA OZNAKA: Poročnik Chris Burnett (Owen VVilson) je vrhunski pomorski avia-tik, ki ga muči geopolitika na triih nogah, zaradi katere ne more do tistega, kar najbolj obvlada: da bi z F/A-18 superhornet jet poletel v boj. "Opazujemo, ne vojskujemo se," pravi admiralu Reigartu (Gene Hack-man), ki meni, da se Burnett še ni naučil, kaj zares pomeni biti vojak. Med rutinsko izvidniško misijo Burnett fotografira nekaj, česar ne bi smel videti nihče, zato ga sestrelijo. Ujet za sovražnikovo črto, si prizadeva preživeti neusmiljen pregon okrutnega tajnega policista, smrtonosnega slednika in brezštevilnih sovražnih enot. Ker se čas izteka, Reigart sprejme težko odločitev, da bo pozabil na pravila skrbno nadzo-
rovanega sveta, v katerem dela, in tvegal svojo kariero za reševalno misijo, da bi rešil življenje enega vojaka. Producent John Daviš in njegova ekipa so si zadali izziv posneti film, ki bi bil še kaj več kot akcija in pirotehnika. Njegov cilj je bil posneti novo zvrst vojnega filma, ki bi bil mešanica akcije, vrhunskih učinkov, politike in najpomembneje - imel bi srce. "V filmu je dovolj akcije, kot smo je vajeni," pravi, "a mislim, da je poleg nje še marsikaj. Ta žanr smo želeli popeljati v 21.stoletje z vključitvijo kompleksnosti sodobnega vojskovanja in vplivom le tega na može in žene, ki služijo svoji državi."
V filmu je Burnett ujet v te kompleksnosti. Nejevoljen je zaradi pomanjkanja bojnih nalog, kar je posledica napete politične situacije v Bosni (dogajanje filma ni postavljeno v neko specifično obdobje, temveč, kot pravijo filmski ustvarjalci, se odvija dan po ju-
trišnjem dnevu), zato se pripravlja na odhod. "Je mož, ki je izgubil vero v svoje sposobnosti, da lahko kaj spremeni, ki je izgubil občutek za misijo," pravi izvršni producent Wyck Godfrey.
Burnett je zaradi svojega odnosa v konfliktu z admiralom starega kova Reigartom, ki meni, da se Burnettu še sanja ne, kaj pomeni služiti očetnjavi. "Reigart je žilav, staromoden možak, ki verjame v svoje delo," pravi režiser John Moore. "Meni, da Burnett ni iz pravega testa, Burnett pa ima Reigarta za fosila." Godfrey dodaja: "Vojska je bila Rei-gartovo življenje in zdaj je soočen z nekom, ki ji ni več pripravljen zapisati svojega življenja." DOLŽINA: 105 minut
PETEK. 26. APRIL, ob 19.30
ameriška uspešnica - drama V IMENU PRAVICE
KRATKA OZNAKA: Film je odlična drama o Leu Handervu, ki se je vrnil iz zapora in se odločil živeti pošteno in mirno življenje, vsekakor pa ne izven zakona. Njegovi prijatelji pa so drugačnega mnenja in že načrtujejo nove podvige, seveda skupaj z njim. Ko prijateljem skuša dopovedati, da se je odločil živeti pošteno, z grozo ugotovi, da je vsa njegova ožja družina prežeta s kriminalom in da imajo na vesti celo umor. Kako se odločiti, delovati v okviru svoje kriminalne družine in prijateljev, ali jih prijaviti in s tem izgubiti najožje člane družine in prijatelje, ter živeti pošteno življenje? Težka odločitev! Kako se je Leo odločil, pa si oglejte v tem odličnem filmu.
NEDELJA, 28. APRIL, ob 15. in 19.30
ameriška drama, domišljiski triler IZVIRNI GREH
KRATKA OZNAKA: Ob koncu 19. stoletja si Louis, bogat kubanski izvoznik kave, zaželi edino stvar, ki še manjka v njegovem sicer
popolnem majhnem kraljestvu: statusni simbol - ženo Američanko. Ko spozna svojo bodočo soprogo, se vse, kar je do tedaj želel v življenju, v trenutku spremeni. Želi jo imeti v lasti in spoznati resnico o njej ... medtem ko ga ona vleče v svet erotike, pretvarjanja in zločina.
Dama, ki odgovori na njegov oglas, je prelepa Julia Russell, ženska izrazite seksualne moči in številnimi skrivnostmi. Ona niti malo ni oseba, za kakršno se je predstavljala, ko si je dopisovala z Louisom. Nepojasnjene brazgotine na njenem hrbtu, nočne more in velik kovček, ki ga ne želi odpreti, so skrivnosti, ki samo povečujejo Luisovo zanimanje zanjo. Takrat k Luisu pristopi neznanec, ameriški privatni detektiv VValter Dovvns z zastrašujočimi vestmi o Juliji, ki namigujejo, da bi bila Julija lahko zakrknjeni zločinec. Prav v tem času Julija izgine z vsem Luisovim denarjem, kar še poveča njegovo željo po njej. Začne se njegova odisejada v Julijin svet, kjer odkrije njeno preteklost polno težav, njena srečanja z nekdanjim ljubimcem in njeno sposobnost, da izključi čustva in sledi zgolj svojemu nagonu za preživetje.
Skoraj ves Izvirni greh je posnet v Mehiki, kjer arhitektura in romantika v veliki meri spominjajo na Kubo, redko obiskan otok, mesto fizične toplote, z veliko kolonialne zapuščine. Kubanska etnična raznolikost, razkošna lepota in izrazna kultura so popolno ozadje za zgodbo, ki vključuje toliko osnovnih čustev in žanrov. Scenograf je moral poiskati odgovarjajoče lokacije v Mehiki, ki so morale predstavljati tri kubanska mesta - Santiago, Cardenas in Havano. Zunanji posnetki so morali biti polni svetlobe, medtem ko so morali notranji prostori odražati umirjenost in hlad sredi tropske kubanske vročine.
Za potrebe kostumografije filma je bilo sešitih več kot 2000 kostimov, od katerih so jih morali 400 sešiti povsem na novo, in se pri tem posluževati obsežnih raziskav kubanske mešane rase in razredov ter vplivov Afrike in Evrope.
In kot pravi Angelina Jolie: "Mislim, da je Izvirni greh eden od filmov, pri katerem lahko ob njegovem gledanju občutite zadovoljstvo, ki smo ga občutili mi, medtem ko smo ga snemali. Bila je to resnično velika kreativna pustolovščina." DOLŽINA: 116 minut.
SALF TRGOVINA d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču
Najprej en lep pomladanski pozdrav vsem prebivalcem občine Dobrepolje. Vreme se je ogrelo in ponovno vam pripravljamo obilo doma vzgojenih rož.
Nudimo vam
- trajnice (velika ponudba)
■ mačehe
■ dišavnice
■ ostalo po dogovoru
■ balkonsko cvetje
- enoletnice
■ zasajamo korita po naročilu (pohitite z naročilom v marcu)
Pričakujemo vas vsak dan med 8.00 in 18.00 uro, ob sobotah od 8.00 do 14.00. Obilo zadovoljstva z vašim cvetjem vam želi S7\LF d.o.o.. Vrtnarija Grosuplje.
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
- GEODETSKEGA POSNETKA
- LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
- UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BLOKA NAD LJUBLJANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43
RAZPORED DELA SPLOŠNE IN ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU
DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE VIDEM
	DOPOLDAN	POPOLDAN	SPL.AMB. STRUGE
PONEDELJEK	7.00-13.00	13.00-17.00	
TOREK	7.00-11.00	13.00-19.00	
SREDA	7.00-11.00		7.00-13.00
ČETRTEK	7.00 -11.00	12.00-18.00	
PETEK	7.00-13.00	13.00-17.00	
Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00 OBVESTILO
TRENUTNO NADOMEŠČA dr. VVALIDA el SHAVVISHA dr. BARBARA MERŠE dr. med. po urniku: PONEDELJEK 13.00 do 19.00
SREDA 7.00 do 13.00
(ambulanta Struge) ČETRTEK 7.00 do 13.00
DELOVNI ČAS ZOBNE AMBULANTE VIDEM			
	DOPOLDAN	POPOLDAN	
PONEDELJEK		13.00-19.00	
TOREK	7.00-13.00		
SREDA	7.00-13.00		
ČETRTEK		13.00- 19.00	
PETEK	7.00-13.00		
Dežurni zdravnik: 781-90-09 050-624 071			
DELOVNI ČAS LEKARNE VIDEM			
	DOPOLDAN	POPOLDAN	
PONEDELJEK	7.30- 14.30		
TOREK		12.00-19.00	
SREDA	7.30-14.30		
ČETRTEK		11.00-18.00	
PETEK	7.30-14.30		
TIRS
d.o.o. KOMPOLJE
RENAULT
SERVIS
PRODAJA (UGODNI KREDITI) VULKANIZERSTVO NADOMESTNO VOZILO KAROSERIJSKA POPRAVILA AVTOVLEKA
Pokličite nas na telefon: 01 780-71-61 ali 041 787-361 DELOVNI ČAS:   PONEDELJEK DO PETEK
8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00
SOBOTA:
8.00-12.00
AKCIJA
LETNIH PNEVMATIK - POTNIŠKI PROGRAM
Na izbiro pnevmatike znanih proizvajalcev
KLEBER, CONTINENTAL, MICHELIN, GOODYEAR
-10%
FULDA, SAVA -15%
Ponudba velja od 15. 3. do 30. 4. 2002
(za gotovinsko plačilo)
SUPER AKCIJA
v času od 1. 4. - 10. 4. 2002
FULDA -20%
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
F/NALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPI-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kHAUf
©rnstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.