Poštnina plačana ? gotovini. Illali traooec Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 42'—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto III. Ljubljana, 25. aprila 1931. Štev. 17. Prodaja na obroke. Na zadnji konferenci trgovskih zbor-hic v Zagrebu se je med drugim podrobno razpravljalo tudi o trgovini na obroba odplačila. Zastopnik beograjskega udruženja 'banu fakt umih trgovcev se je zavzemal Za to, naj bi država trgovino na. obroke Kratkonialo z zakonom prepovedala in le utemeljeval svoj predlog z argumenti* ki naj bi prikazali obročno trgovino k°t škodljivo, da, celo nemoralno, tako 'z stališča trgovca, kot iz stališča kontinenta. Nasprotno pa je delegat zagrebških trgovcev g. A. Klein v obširnem, stvarem govoru dokazal, da je trgovina na °kroke iz vidika trgovca in konsumenta Potrebna, in bi bila gospodarska škoda z zakonsko prepovedjo obročne trgovine bedogle.chio velika. Danes že nimamo predmeta, ki bi se P® prodajal na obroke. Obročna prodaja i® santo neka vrsta kreditiranje, ki se v sedanjih razmerah spričo splošne kri-®> še bolj pa vsled naraščajočih kull-a|,nih in naravnih potreb sicer upo-raklja v večji meri kot pred vojno, ven-?ar l>a do danes obseg obročne trgovine ‘Se daleko ni dosegel dovoljene višine. Protivniki obročnega sistema trdijo, ,a ie ta način trgovine povzročil pre-^dolženost v socijalnih slojih, posebno ®d uredništvom, vsled česar trpi tudi . Sovina in se množijo slučaji netočnega z^rševanja plačilnih obveznosti. dpi .^haiio je, da je trgovina morala kre-lrhti blago konzumentom tudi pred vojno in da so pravtako naraščali dolgovi na blagu, dasiravno tedaj sistem obročne trgovine ni bil tako v splošni rabi kot je danes, ko se ga mora tudi trgcvec-detajlist posluževati v lastnem interesu, če noče stranko prisiliti, da gre h konkurenci. Velika večina konsumentov živi od perijcdičnih dohodkov: tedenske, mesečne plače ali pokojnine in slično. Za nabavo potrebne obleke^ pohištva in drugih predmetov bi ne zadoščala če-sto niti cela mesečna plača, ki je pa že itak določena za razne .redne živijenske potrebščine. Nabavo potrebnih predmetov mu omogoča edino obročni sistem. Odprava obročne trgovine bi značila samo povratek k sistemu daljših kreditov, ki imajo za konsumenta in za trgovca iste kvarne posledice kot obročna prodaja. Obenem pa hi se vsled tega skrčil že tako na najnižjo točko reducirani konzum, ker bi bila pot do kredita za večino konzumentov veliko’ težja, trgovčev iriziko pa nič zmanjšan. Kot razlog za prepoved obročne trgovine se je navajala tudi okoliščina, da se vsled te ugodnosti često nabavljajo predmeti, katerih si kupec sicer ne bi mogel omisliti, vsled česar zopet nastaja prezadolženost. Prav ta razlog sam govori za obročno trgovino, ker je na eni strani uspešno sredstvo za dvig konsuma v interesu trgovine, na drugi strani pa ustvarja zadovoljstvo med socijauiimi sloji, ker jim omogoča nabavo potrebščin, katere bi jim bile sicer nedostopne ali vsaj mnogo težje dosegljive. Zadovoljstvo širokih slojev je zdrava podlaga državi. Trgovina sama si mora prizadevati dvigniti konsum; tega ne delajo samo manjša trgovska podjetja potom svojih prodajalcev in agentov, marveč se tudi svetovne tvrdke (»Ford« etc.) trudijo, da najdejo za svojo veliko produkcijo dovolj odjemalcev, in vendar jim nihče ne očita, da na škodo socijalnih plasti .-svoje izde'ke preveč vsiljujejo. Trgovec išče mesta za prodajo, dolžan ga je iskati. Uspeh je seveda odvisen od 'njegovih zmožnosti iii od njegove prodajne organizacije. Dejstvo, da se pri obročni prodaji mnogokrat, celo največkrat zavlačujejo plačila, da se veliko terjatev tudi izgubi, ne govori v prilog njenim (protivnikom; saj se tudi v prodaji na odprti kredit zavlačujejo plačila in propade marsikatera terjatev. Nikomur pa ne prihaja na um, da bi vsled nekaterih slabih plačnikov obsojal vse in se vsled tega odločil edino le za sigurno in varno trgovino proti gotovini, ker bi se s tem odrekel velikemu številu dobrih odjemalcev. Kakor pri prodaji na kredit, mora trgovec tudi pri obročni kupčiji upoštevati načela zdrave trgovine: zavarovati mora terjatev ter poleg tega paziti na to, da vsled kasnejšega plačila ne bo oškodovan na obrestih. Da doseže varnost in da ni prikrajšan na zaslužku, naj se ravna po sledečih glavnih navodilih: 1. Pre Zavodu« že fiksne ponudbe z navedbo, vrste, množine, cene, dobavnega roka in plačilnih pogojev. Še neuspele lesne dražbe. Pri direkciji šum v Apatinu se je vršila dražba okoli 6000 prost, metrov izgotovljenih vrbovih, brestovih in hrastovih drv, ki je ostala brez uspeha, ker ni bilo nobenega kupca. Izklicna cena za vrbova drva, zložena ob Dunavu, tedaj ob najboljšem in najcenejšem izvoznem potu je znašala za prostorninski meter vrbovih drv 19—35 Din, brestovih 40—64 Din in hrastovih 60—90 Din. Prav tako je bila brezuspešna dražba izdelanih jelovih hlodov v množini 1500 m3 pri direkciji šum v Otočcu, ker ni noben ponudnik ponudil izklicne cene. Kz?czsne vence za birmo kakor tudi šopke, vence za neveste, ročne šopke, razno cvetlično listje, nagrobne vence izdeluje in nudi po najnižji konkurenčni ceni Hadc Pregrad industrija umetnih cvetlic Podčetrtek Dravska banoviua Edino domače večje slovensko podjetje te vrste. Lesni izvoz preko slovenskih obmejnih postaj. Iz pravkar objavljene statistike državnih železnic za leto 1930 posnemamo, da je skupni železniški izvoz lesa znašal 1,332.100 ton in 59.600 ton oglja. Kako veliko vlogo igrajo pri lesnem izvozu slovenske izvozne postaje z Rakekom na čelu, pričajo sledeči podatki izvoza lesa (v tonah): preko les oglje Rakeka 583.300 42.200 Boh. Bistrica 72.700 1.300 Jesenice 66.500 Šent 11 j 57.600 Kranjska gora 30.100 1.000 Prevalje 9.500 Skupaj 829.700 44.500 Preko slovenskih obmejnih postaj je šlo tedaj nad 62% celokupnega izvoza lesa in 76% izvoza oglja . NATURAL-KIS 12% n VINAL-KIS 9% KISOVIN 100 8-4 Zahtevajte v lastnem in-D teresu ponudbo /.a naše izdelke K Pošta Ljubljana 1 — predal 35 Tovorna za kis A Ježica PHOTI IZVOZNICAM Pred letom dni je bila v naši banovini uvedena ‘2°/o taksa za izsekavanje gozdov in se je ta naredba na prizadevanje naših gospodarskih predstavnikov in Društva gozdnih posestnikov letos omilila vsaj v toliko, da je bila vsaj gotova množina izsekanega lesa te takse prosta. Novi zakon o gozdovih pa ne dovoljuje izvoza lesa iz gozda, dokler ni posekani les opremljen z žigom. Od tega nerodnega in zamudnega postopka lah- LJUBLJANSKA Položaj na ljubljanski lesni borzi je neizpremenjeno slab. Tudi cene so še vedno stare in notirajo za m3 franko vagon, nakladalna postaja sledeče: Smreka—jelka: hlodi I., II. monte 150 do 170, brzojavni drogovi 190—‘200, bordonalni merkantilni 290—300, trami inerkantilni 190 do 220, škorete, konične, od 16 cin naprej 500—525, škorete, paralelne, od 16 cm naprej 550—560, škorete, podmerne, do 15 cm 400—420, deske - plohi, kon., od 16 cm naprej 400—420, deske-plohi, par., od 16 cin naprej 430—460. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni Din 420—430, deske-plohi, naravni, ostro-robi 550—590, deske - plohi, parjeni, neobrobljeni 550—610, deske - plohi, parjeni, o-strorobi 700—850, testoni 430—460. Hrast: hlodi I., II. Din 300—400, bordo-nali 1200—1230, deske - plohi, neobrobljeni boules 1000—1200, deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 850—900. deske-plohi, ostro-robi (podnice) 1000—1050, praži 800 do 1000. Drva: bukova Din 14—15, hrastova 13 do 14 za 100 kg. Železniški pragovi: 2-60 m, 14X'--t, hrastovi Din 48—53, bukovi 29—32. Oglje: bukovo za 100 kg Din 60—70. Povprašuje se po sledečem blagu: 2 vagona orehovih plohov, prima, sečnja letošnje zime iz hlodov od 35 cm naprej, brez grč, bul in črva. Cena frnako Špilje. Rezana borovina, paralelna, ostroroba, obrobljena, izključeno gnilo in razbito in sicer: ca. 20 nr1, 23 nun debeline, dolžina 2-40 m, 20 in 23 cm širine; ca. 23 111111 de- beline, dolžina 2’40 111, 32 in 33 cm širine. Cena Din 460"— franko Sušak pristanišče. Dobava najkasneje do konca aprila. 200 m:i reznae borovine tombante, ostroro-be, paralelne, očeljene in sicer: 80 m3 51/152, v dolžinah 3'33, 3-66, 4-33 111; 60 m3 51/127, v dolžinah kakor zgoraj; 303 111 63/152, v dolžinah kakor zgoraj; 30 m3 ZA POSEKANI LES. ko ban izvzame male privatne gozdove in odredi zanje poseben postopek. V sosednji Savski banovini je izvoz lesa iz malih privatnih šum podvržen posebnemu izvoznemu dovoljenju, kar je vezano z zamudo časa, stroški in drugimi sitnostmi. Naše Društvo gozdnih posestnikov je podvzelo potrebne korake, da se za našo banovino, kjer je večina gozdov privatna last, ne uvede tega zamudnega, gozdarstvu in lesni trgovini škodljivega sistema. LESNA BORZA. 75/225, v dolžinah 4‘33, 4‘66, 5, 5-33, 5-66, 6, G'33. Cena franko vagon Sušak pristanišče. 160 komadov hrastovih na živ rob žaganih tramov, dolžina 4 111, 15 X 20 cm. Franko Sušak pristanišče. Navesti dobavni rok. Suha orehovina, temne barve, raznih dimenzij. Mecesnove deske, prima kvalitete, v debelinah od 60, 50, 40, 30 mm, suho, fine rasti. Franko Sušak pristanišče in meja Postojna. 1.) 1 vagon parjene obrobljene bukovine, 1. kvalitete (circa 14 m8), od 2 do 4'50 111 dolžine, z 10% 1 do 1'90 111, od 18 cm širine naprej, medija širine 27 cm, suha in lepa roba. 2.) 1 vagon parjene obrobljene bukovine, I. kvalitete, od 2 111 naprej, s 15% od 1 do 190 111, od 14 cm naprej; 50 nun ca. 10 m3, 27 mm ca. 10 ni3. oni ca. 10 111, 27 111111 ca. 10 m3. mz5-, 3.) Testoni ca. 10 m8, dolžin a2'25 111, 4/10" širine, 20 111111 debeline. 4.) 1 vagon parjene bukovine, II. kvalitete, obrobljene, od 2 111 naprej, s i5% kurso-nov, od 14 cm naprej in sicer: 27 111111 ca. 5 m3, 33 111111 ca. 5 m8, 40 111111 ca. 5 m3, 50 nun ca. 5 m8. 300 do 400 m3 škuret, polnih, 14 111111, v suhem stanju, I.—II.—III. kvalitete, z največ 30°/n III., 4 111, paralelno, obrobljeno, očelje- 110, vezano v zvezke po pet komadov, trikrat vezano z žico, v fiksnih širinah: 20, 22, 25, 28, 30 cm, v približno enakih razdelitvah. 10 do 15.000 bal tavolet, bukovih, dolžina 2-25 111, debelina 5 111111, kubicirano 4'h 111111 (bale po 20 komadov), 70°/o I.—II., 30"/o 111. kvalitete, paralelno, očeljeno, širine 6/7". — Prevzem na licu mesta. Dobava prve dni avgusta. Franko italijanska meja. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Praktični Zobje. Zdravi zobje so predpogoj za zdrav želodec. Z negovanjem zob, vsaj z enkratnim izmivanjem se obvaruješ zobobola. Pazi. da ne uživaš prevročih, niti Premrzlih jedil, zlasti da ne menjavaš temperature zob prenaglo, ker to kvari glazuro. Z votlim zobom pojdi čimpreje k zobozdravniku da se obvaruješ kasnejših večjih bolečin in izdatkov. Proti zobobolu, izvirajočemu iz votlega zoba pomaga štiri do šestodstotna raztopina karbolne kisline v vodi. Pomoči vanjo vato in si jo vtakni v votlino. še uspešnejše sredstvo je eter. Pomoči svaljek vate v velikosti fižola v žvepleni eter, vtakni ga v nosnico na oni strani, kjer te zob boli, nagni glavo nekoliko nazaj ter stisni nosnico, da pride ©ter v stik s kožo. To sredstvo pomaga pri vsakem zobobolu. nasveti. Sadje v steklenici. Svoje znance lahko jeseni presenetite z malo čarovnijo za katero pa se morate že sedaj pripraviti. Posebno pripravno za to je grozdje. Ko se pričnejo na trsju delati grozdi, podstavite pod grozdič steklenice z ožjim in krajšim vratom tako, da-grozdič visi vanjo. Jeklenico lahko privežete na kol, ki ga zasadite v zemljo. Seveda morate pustiti steklenico do zoritve na mestu. Grazd zraste v steklenico, in ko dozori, ga odrežete z nekaj listi, ki naj molijo iz steklenice. Le malokdo bo uganil, kako je bilo mogoče spraviti grozd nepoškodovan skozi ozki vrat. Sličen poskus lahko napravite tudi z drugim sadjem. Oglasi v „Malem Trgovcu" se najbolje rentirajo, ker ima med vsemi tisoči naročnikov samo resne kupce! Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni prašek, tedaj izrecno zahtevajte Dr. Oe^kerjev pecilni prašek in Dr. Oetfkerjev vanilinov sladkor ker se jo že večkrat pripetilo, da trgovec na to pozabi, vslod česar dobite slabe, posnetke naših izdelkov. Istotako pazite na zavarovalno znamko »SVETLA GLAVA“, ker je to edina, ki jamči za dobro kvaliteto. Ako pri Vašem engrosistu ne dobite Dr. OETKERJEVIH izdelkov, tedaj pišite direktno na tovarno Dr. Oetfber Maribor katera \ am na željo pošilja vse, pa bodisi tudi najmanjši kvantum. Vam ustreči naša želja! Zadovoljnost odjemalcev pa dosežete, če jim postrežete z najboljšim med dobrim, zato iim ponudite f>i?. Pircev© sladiio kavo Velepražarna »PROJA« Ljubljana, Aškerčeva ulica 3 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe divan Jelačin,Hjubl Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in ured ništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michdlek, oba v Ljubljani.