124. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. junija 1896. XXIX. leto. {shaja vsak dan svetov, izimai nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske de&ele r.a Trne leto 15 gld., ra pol leta 8 gld. za Četrt leta 4 gld., za jede« l gld. 40 kr. — Za ^j ubijano brez pošiljanja na dom za vsa leto 13 gld., za fcetrt leta S gld. 30 kr., va jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanje na dom račana ue po 10 kr na mesec, po 30 kr. xa četrt leta. — Za t nje de le In toliko ve*, kolikor poštnina z»ia6a. Za oznanila plačuje ee od itiristopne potit-vrste po 6 kr., če »e oznanilo jedenkrat tinka, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če ao trikrat ali večkrat tiuka. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopiei ae ne vračajo. — Credni&tvo in npravništvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. D pravnifitva naj te blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vsa adnuuiatrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlavne p. m. obelaustVO aljudno vabimo mm nor« eareebo, etare goapode saroeiilke pa, knv-fterlaz ko potekel« keaeeta meeeea naroealsa, •realno, da Jo o pravem «aau ponove, d« poAl-IJaafe zte preseke In dsi deke vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja is Ii|sbl|ssike aareeulke brez poallfa- n|a mm doza t vse lete . . . vid. It-— I Ctotrt leta . . *ld. ■•SO Pel leta ... M 0-5O | Jeden zneaee. 1*10 Sa pe*IIJan|e mm dom ae rs«eis lv kr. na m ose«, »O kr. m eetrt leta. m poill|aaJem po pošt I veljat Vae lete . . . ajd. IV— I Četrt leta . . . arld. 4* — Pel leta ... „ | Jedea zneaee . 1*40 ■ja*T~ Marotaje ae lakko a vzaklm dnevom« a k krata ae znore pozlati tadl aaroftalna, drasaee ae ae ealrame mm dotleao naročilo. Upravniitvo „Slovenskoga Naroda". Ljudstvo — zopet prevarano. Brez posebnega šuma in hrupa se je v zadnji •eji poslanske zbornice zopet jedenkrat prevarilo ljudstvo. Na dnevnem reda je bilo vprašanje o zni-ianja cenzusa v sedaj obstoječih volilnih kuri j ah in vzprejel se je kompromis, sklenjen mej ljudstva ia ljudskim pravicam sovražnimi strankami vsled katerega bo na tisoč in tisoč malih davkoplačevalcev izgubilo volilno pravico. Vprašanje o znižanja cenzusa se je sprožilo zajedno z davčno reformo, za Časa koalicije. Takratni finančni minister Plener se jo pogAnjal za davčno reformo z veliko unemo, a mej razlogi, ka teri so ga pri tem vodili, je bil tudi ta, da ae z davčno reformo vzame nebroj malim davkoplačevalcem volilna pravica. Davčna reforma določuje namreč najmanjAim davkoplačevalcem na sebi dosti majhne popuste od davkov. Tega popusta bodo deležni mali posestniki na kmetih in mali obrtniki v'mestih. Dotični popunt jim ne bo nič zalegel, ker bo jako neznaten, pač pa bodo vsled njega izgubili volilno pravico, ker ne bodo več plačevali toliko davkov, kolikor znaša cenzus. Plener je hotel male davkoplačevalce oropati volilne pravice, da reši s tem svojo stranko, nemško levico, popolnega propada. Odkar so dobili takozvani petakarji volilno pravico, izgublja levica v mestih mandat za mandatom, ker so se petakarji največ pridružili protiliberalnim strankam. Zmaga protisemitov na Dunaja je največ zasluga peta karjev, pa tudi drugod so ti mali davkoplačevalci nevarni interesom in zastopnikom kapitalizma. Iz-bacniti petakarje iz obstoječih kuri j, to je bil smoter, kateri ie imel Plener z davčno reformo. Mladočehi so to spoznali in v družbi drugih, ljudstvu prijatnih strank so zahtevali, naj se zniža cenzus, tako da ne izgube volilne pravice tisti davkoplačevalci, katerim se zniža davek vsled davčne reforme. Mladočehi so iz taktičnih razlogov poverili vodstvo te akcije sedanjemu načelniku katoliške ljudske stranke baronu Dipauliju, kateri jih je končno grdo prevaril. Plener se je zahtevi, naj se zniža cenzus, upiral z vso odločnostjo, k večjemu je hotel pripustiti, da se pusti volilna pravica tistim, kateri jo zdaj imajo, pa bi jo po davčni reformi morali izgubiti. Pripravljen je bil Čakati, da petakarji iz-mrjejo. Ker se ni doseglo soglasje, nastali so glede davčne in volilue reforme boji, katerih izid je bil odstop najnesposobnejšega ministerstva, kar jih je kdaj imela Avstrija, namreč koalicijskega mini-sterstva. Badenijevo ministerstvo je dognalo volilno rtf rmo in sedaj tndi davčno rtformo.- Zajedno s slednjo se je moralo rediti tudi pereče vpraSanjo o znižanju cenzusa in reš.Io* se je, r. tako, da je ljudstvo zopot jedenkrat prevarano. Vodja, katoliškonaro In • stranka baron Dipauli se je združil z največjimi sovražniki ljudstva, z levičarji in Poljaki, m se ž njimi dogovoril, naj se zniža cenzus na 4 gld. In ta predlog je obveljal tudi v zbornici. Zaman so bile vse besede ljudstvu prijaznih poslancev. Zbornica je odklonila Lueger-jeva predloga, naj se da volilna pravica v mestni in kmetski kuriji vsakemu, kdor kaj davka, plačuje, oziroma naj se zuiža cenrua na 2 gld., a odklonil se je tudi minoritetni .predlog, kateri so podpisali češki in slovenski poslanci, naj se zniža cenzus na 3 gld. Pravičnost bi bila zahtevala, da je katoliško-Ijudska strauka glasovala vsaj za znižanje cenzusa na 3 gld. Vsled davčne rtforme se bode namreč malim davkoplačevalcem znižal davek, a ne toliko, da bi plačevali manj kakor 3 gld. Ko bi bila zbornica vzprejela minoritetni predlog, bi se bila vsem dosedanjim petakarjem in vsem njih naslednikom ohranila volilna pravica. Izdajstva barona Dipanlija ni težko umeti. Za časa koalicije se je poganjal pač za petakarje, a le da bi tedanjemu iinančuemu ministru delal sitnosti, da mu ni bilo nič za ljudske pravice, dokazuje sedanje njegovo postopanje. Dipauli zastopa pač vedno in povsod samo interese veleposestnikov, dusi je kmetski poslanec. Kadar je glasovati o kaki stvari, glede katere so si nasprotni interesi ljudstva in privilegovancev, vselej jo pottgae baron Dipauli s privih govanci, on je zastopnik kapitalizma in šktfovske avtoritete v posvetnih rečeh. Sklep poslanske zbornice glede znižauja bo imel jako slabih posledic. Vsled izobčenja malih davkoplačevalcev iz sedanjih kurij se utrdi stališče nemških liberalcev na Dunaji in na Moravi in poljskih Šlahčičev v Oaliiki. Katoliška ljudska strauka je ti stranki otela smrtni nevarnosti in jima podaljšala življenje. Tu se je novic pokazalo, da so končni smotri takozvanih katoliških strank vedno reakcijo* narni a nkdnr ljudstvu prijazni. A se drugo posled'co bode imelo to izbac-njeuje malih davkoplačevalcev iz obstoječih kurij. Ti, gospodarski stiskani in tla'eoi elemeati, se bodo pridiužili tisti stranki, katera je za največje razširjenji volilne pravice in je najodloćnejša nasprotnica kapitalizma — socijulnodemokratični stranki. Ta t-tranka bi morala imenovati katoliškega barona Dipaulija svoji častnim člauoin, zakaj po njegovem izdajstvu pridobi toliko novih pristašev, kolikor bi jih z najintt nzivnejšo agitacijo ne mogla dobiti v desetih letih, in sicer takih pristašev, katerih bi sicer ne mogla dobiti. Ker je tudi v nas nekaj takih Ijndij, ki se ogrevajo za združenje slovenskih poslancev z Di-panlijeviin klubom, se nam je zdelo potrebno pokazati, kak prijatelj ljudstva je baron Dipauli. I^imt&lsLm Gorski župnik. (Slika. Spisal Fr. J a v o r.) (Dalje.) „Da, odpirati oči I — To je laglje govorjeno, kakor storjeno I — Kolikokrat sem že nameravala baš to izvršiti, kar ste mi svetovali — pa vselrj sem je opustila; ni mi Slo iz ust in pridržala sem j« zopet zase. rodili se bodete in morda ugovarjali, da je to vender materina dolžnost. Priznam in pri trdim vam, da je to materina dolžnost, a povem tudi, da je to težka, silno težka dolžnost Sodim namreč sama po sebi in bojim se nekako, zatreti dekletu one sladke iluzije in sanje, katere sniva baš ▼ tej dobi. Prvo spoznanje sveta pe, njegovih namenov, prvo spozuanje stališča, katero zavzema žena v socijalnem življenju in prvo spoznanje dolžnosti žene v družini, njenega razmerja napram možu . .. vse to — povem vam odkrito — ponižuje žensko, ji dela skrbi in žalost . . . Mislim, da me umejete". »Da, nrr.tm vas milostljiva, ali baš v tem bi vam ugovarjal. Po mojem mnenju namreč n*ora ■poznanje, kaj jo še čaka. spoznanje, da bode tudi ona kdaj mati in uživala vse materino veselje, na- j vdati ženo z radostjo in hrepenenjem!" Seveda z veseljem in — z bojaznijo in strahom I* — je odgovorila gospa. „Privadila se hode tudi tej misli; zato je najbolje, da gospico Olgo čim preje omožite. Gotovo pride prilika, da bo našla srce, kateremu bo zaupala, in ki bo tudi njo razumelo in bo vredno njene ljubezni !" — je tolažil Anton gospo. „Tud', jaz sem istih huhIij A to ne pojde tako zlahka. Ulejte, Olga je došla s 12 leti domov. Umevno je, da đo tednj v institutu, v katerem |e bivala le jedno leto, ni izvedela ničesar in se vrnila nepokvarjena, kakoršna je odšla. Doma sem ji najela odgojiteljicu, suho, postarnq gospico, ki jo je strogo nadzorovala. In to ženišče je bilo nad vse zlobno! Svarila jo je pred možem kakor pred zverino. Će smo bili kje na posetih, ji ni pustila občevati z gospodi, v bližnjem mestu se je morala na ulicah ozirati v stran, kadar ju je srečal kak znanec, in moške ji je slikala le kot lažnjivce, hinavce, sleparje, neodkritosrčneže in sebičneže. Vse sem zvedela šele pozneje — prepozno. Najbrže se je hotela s tem maščevati in izliti svoj srd na nehvaležni moški svet, ki ni mogel umeti njenih teženj in jej poda- riti niti jedofgi svojega člana. Seveda vzrokov Olgi ni navedla, zakaj je moški svet zloben ... in Olga se je menda tudi z njeno jednestransko instrukcijo zadovoljila. Saj si pozreta *) 13, 14 let domišljajo, da poznajo svet iz „tV- in se smatrajo imenitnim, će nalik starejšim zabavljajo čez moški bvet, češ: sama hinavščina jih je. In Olgi je to ostalo. Silno je nezaupljiva, z gospodi ne. mara občevati, da-si sama ne ve, zakaj ne. Čudim se, da se vede napram vam tako zaupno; prikupili ste se ji koj prvi mah; doma govori rada o vas. A drugim se izogiba; za sedaj to sicer nič ne Škodi, a če bi me izgubila nenadoma in ostala sama, prišla bode gotovo, oziroma morala bo priti v družbo, in kaj potem! Ona je nezaupna, a sama ne ve zakaj, in zato je pri vsej svojej nezaupnosti vedno še najivna, — in to njeno najivnost bo lahko oni, ki si bo znal pridobiti njeno zaupanje zlorabljal in storil ž njo, kar se mu bo ljubilo . . .u „To je sedaj, ko še ni povsem izginil upliv zlobne odgojiteljice. Spasom se bodo i to pogubilo iu sprevidela bo sama, da si je slikala svet prečrno". nl)ul Bog, da to še v pravem Času spozna! — Mirno bi lahko zatisnila potem oči, ker nimam •) Uackflsch. V Izubijani, 1. junija. Nemci proti pouku nemščine. Vodstvo češke dole v Tratnovu je sprožilo misel, da bi se poučevala nemščina na tej šoli kot neobvezni predmet. Občinski zastop se je izrekel odločno proti temu. Nemški mestni očetje se pa nikakor ne boje, da bi se Cebi ponemčili, temveč baš nasprotno. Sedaj hodi več čeških otrok v nemške šole, da se nemščine nauče. Če se vpelje pouk nemščine na češki šoli, bodo vsi češki otroci zahajali v to šolo, in nemške zguhe mnogo učencev. Otroci v nemških šolah se tako navzamejo nemškega duha, da se izneverijo češki narodnosti. Svoj materni jezik kmalu pozabijo. Če bi pa hodili v češko šolo, bi se naučili na podlagi črškoga učnega jezika nemščine, a ostali bi zavedni Č hi. S svojim sklepom je mestni zastop naravnost pokazal, da mu ni to bilo za to, da se otroci za potrebo nemščine nauče, temveč za to, da se ponemčijo. V utemeljevanju svojega sklepa pravi, da je v mestu dosti nemških šol, v katere naj hodijo Ct hi, ako bo hočejo priučiti nemščine. Dolonjeavstrijski deželni zbor se snide v juniju v kratko zasedanje, da reši premembo volilnega reda po vladni ž*dji. Kakor jo je bil sklenil v zadnjem zasedanju, se ni predložila v polrjenjo. Zasedanje bode najbrž mirno, ker so se vlada in Btranke že sporazumele Prememba je v tem oziru zanimiva, ker bo vpeljejo direktne volitve v kmetskih obČtaah in s tem ob jednem direktne volitve v kmetskih občinah za državni zbor in v novi kuriji. Ker n ' n!i na Koroškem vpeljejo direktne volitve, prišla boda ta stvar v tek. Ni Štajerskem so tadi nemški liberalci in nemški nacijonalci za direktne vol I ve in ja tudi upanje, da se sklenejo. Konservativci so bodo pač hranili, ker potem duhovščina ne bodi' DSOgla tako 1 ihko upHvati na volitve. Z\-torej utegnejo konservativci zgubiti rnarsdcak mandat. Stranka prava Pogajanja o združenju stranke prava so zadeli na nove ovire Sporazumeli sta se že obe frakciji o programu, a ko je naposled pi šlo do t^gi, kdo naj bi imel pravico glasovati pri strankinih sho lih, so pa p išli v popolno navzkrižje. Dr. Franka pristaši na drže načela, da naj imajo to pravico člani obeli klubov, ali nasprotna frakcija pa I tem ni povse zadovoljna, ker sa boji, da bi jo Frankov! privržene ne majorizovali. Določbo glede ve prejema v klub so pri oboh strankah raz-Udno. IV »tikova frak ;ija vsprejema skoro VB9 br.-z razlike, dočim Folnegoviceva zahteva, da imajo člani vsaj občinsko volilno privico. Upamo, da se naposled najde še kak način, da se ta stvar uravna in tako obe stranki prideta do sporazuraljonja. To je toliko 1 čje mogoče, k r so d ose laj razkol si ni razširil na delalo. Delegaciji in Madjari Skrajna ogerska levica misli v delegaciji predlagati, naj bi se vse tiste v nanje stvari, ki se tičejo tamo Ogerske, prepustile ogerski vladi. Povod za ta predlog je dalo to, da ministerstvo vnanjih stvari za sežiganje madjarske zastave v Budimpešti ni dobilo tacega zadoščenja, kakor s<> ga Madjari želeli. Seveda naša državna polovica v kaj takega ne more privoliti. Midjari bi Avstrijo poten hhko v vojno ztplali. Bojevali bi se sami ne, ham veo' bi tudi krvaveli avstrijski vojaki in naša državua polovica bi plačila 70 od- stotkov stroškov. Celo židovska liberalna stranka se v takih stvareh ne bi upala zagovarjati Madjarov. Značilno je pa vsekako, da se Madjari npajo prihajati s takimi predlogi, ko veuder ne nosijo večine državnih bremen. Pa skromnost nikdar ni bila madjarska lastnost. Vstaja na Kreti dela diplomaciji in turški vladi velike skrbi. Boje se, da se razširi na druge pokrajine. Na Kreto je Turčija poslala šestnajst batalijonov vojakov. To je pa spravilo vlado v nove zadrege. Bojevan'e stane denar, blagajnice so pa vse prazne. Na otoku vlada popolen nered. Oboroženi Turki more mirne krečanske kristijane in ropajo. Seveda kristi-jani tudi mirno ne gledajo, in če vidijo, da so kje mohamedanci slabši, jih pa potolčejo. Turški vojaki niso sposobni, da bi delali red, kajti po evropskih očevidcih je dokazano, da so binkoštni ponedeljek redni turški vojaki se udeleževali klanja kristijanov. Umorjen jo tudi Anglež Macedouald z vso družino. Dobro bi bilo, da bi velevlasti same vzele pomir-jenje Krete v roko. Če bodo Turki delali mir, utegnejo se dogajati stvari, ki kulturni Evropi ne bodo v čast. Dop >1S1. Iz Dolu 30. maja. Zadnja številka „Rodoljuba" prinesla je dopis iz Dola. v katerem se mej drugim govori o gasilnem društvu in poštnem pečatu. Ker je dopisnik o drugih stvareh dobrote poučen, se čudimo, d i ni poučen u gisilnem društvu. Krivda, da gasilno društvo ne deluje tako, kakor bi bilo želeti, nikakor ne zadene vodstva, ki je ravno sedaj v najboljših in najspretnejših rokah. Vajo društvena so sedaj redne, kakor prej nkdar, in želeti bi bilo le, da bi se tudi moštvo svojih dolžnostij bolj zavedalo ter vaj redno iu polnoštevilno uddeževalo. Da društvo v gmotnem oziru ni na boljš h nogah, kdo pa je tega kriv? N»jveč župan in veČina „pa-tentovanih katoličanov" občinskega odbora. Občini je 1. 1893 ustanovila gisiluo društvo, do danaB pa še pol vinarja za to svoje društvo ni žrtvovala, da, občina Dol še podporni ul društva ni, dočim šj sosedna občina iz svoje blagajne G kratno udnino plačuje; I še tega ne stori, da bi dala gasilnemu d ruše; u kako shrambo za brizgalno in gasilno orodje, katero je društvo dobilo le vsled požrtvovalnosti nekaterih podpornikov. Ako bi g. Le ve ne bil brezplačno prepustil popolnoma pripravno in varno shrambo za brizgalno, bi jo bila občina pustila pod m lira nebom stati. Občina ima pri stari šoli na naj primerne jem kriiju čisto pripravno poslopje, že več let popolnoma prazno — gas-Inemu društvu v porabo pa ga ne da. Prav značilno in karakteristično za večino obč. odbora pa je sledeče: L^t". 1892. je obi. odbor izbili 4 odbornike v ustanovni odbor za gasilno društvo. Ta odbor odzval s> je, mu dani nalogi i tpm, da je sestavil pravila, katera ie ob& odbor potrdil in podpisal, potem je poskrbel zi ude, in kupil pri firmi Samassa brizgalno in cevi za 1080 gl. tez plačal 400 gld. na račuu od nabranih podpor. Za Ostalo svoto pa je podpisal dolžno pismu. Dno 28. maja 1893 ustanovilo se je gasilno društvo in ustanovni odbor izročil je vse posle in orod|e društvu v navzočnosti občinskega odbora in župana. Seda1,, ravno čez 3 leta, ko nt* so dva uda teda-niega ustanovn ga odbora že davno preselila v druge občine, tožila je fin *a Samassa — t* ustanovni odbor — in se vsakema 3 udov na njih poestva vknjižila za polni osr.ali znesek v znesku 020 gl. 10 kr. z obresti in nO gld. 33 kr. troški. Sed »j je pa šo vsem trem zarubiia premičnina in jim seveda s tem napravila novih troš .uv. Poziv na občinski odbor, da prevzame on jamstvo za pl »čilo, kar je drngh ekrbij Prem žonji bo dobila toliko, da ji I pri gospi darotvu no bo gledati na vsak vinar. Da dobi le d »bregn soproga in srečna bode. Presrečua bodem, te učakam, da jo vidim ob strani ljubljenega in ljut - • a nioJa, če tudi ne doživim trenutka, ko bi jo pozdravila kot mlado mamico, kar bi značilo vrhunec moje sreče t" „M lostljiva, umem vaše besede in zdim vam, da bi se uresničile vaše želje!" Po teh besedah je priskakljala Olga po stopnicah. „Dolgo sem igrala, kaj ne! Pri takem glasoviru se tudi lahko ostane Jfj mauni, ti ne veš, kako blagudonoč je ta glasovir, naš pijano so prave citre v pcinioru s tem." „Na4 je pač star" — je odvrnila gospa — .kadar te omožiš, kupiš si sama novega". O'g'i je lahno zarudela in ni nič odgovorila. „(^ospica, le večkrat se poslužite glasovirja, če vam res ugaja. Čim češče pridete, tem dražjo mi bodel" „I)a vara le prevečkrat ne pride" — je pri-pomuila smehljaje gospa". Mej tom je došla služkinja, da popelje gospo domov in — poslovili eo se. Mej potjo in doma je O ga zopet veliko go vorila o kipelanu; hvalila njegov glasovir, pripovo dovala — sklepajoč iz umetnih skladb, katere je našla v njegovi zbirki — da mora biti dober pija nist. Oh! ko bi hotel igrati z menoj čveteroročno; potem bi še rajše hodila tja, je vskliknila, ko sta sedeli že doma v sobi. Anton pa se je fznil v sobo in zopet študiral pridigo. Pa nikakor mu ni šlo gladko izpod rok Često se je zamislil in poz »bil na svoje delo, v duhu pa je gledal blago, lepo lice Olgino! . . . Potem je zopet vstal, zdramivši se iz svojih sanj, in s silo razpodil vse ono slike, ki so se mu vstvarjale v njegovi duši. Po glavi mu je šumelo, a energično je odbijal vse razstresujoče misli in se zopet uglobil in utopil v svojo propoved — posročilo se mu ni povsem — po raznih zaprekah in odmorih je vendar končal svoje delo! — Drugi dan pa je pridigoval o ljubezni do bližnjega, tako ognjevito, krasno, in govorniško dovršeno, da je jedni lepi misli sledila druga še krasnejša, in so mu tekle izbrane besede kakor živahen izvirk. Karani pa so si po opravilu pripovedovali: „Ej, naš gospod, ti pa znajo pridigo vat i, da malo kateri takol Take pridige še nismo njega dolžnost, pa se je odbil. Ako hoče kaka občina ustanoviti gasilno društvo, brez vsakih troškov naj posnema občino Dol — izvoli naj ustanovni odbor in ta naj se trudi ter plača iz svojega Žepa kolske za pravila in droge t roške — potem pa naj plača še brizgalno in cevi. Kaj ni to lepo in katoliško? — Da je poštni pečat samo nemški, ja za nas Slovence žaljivo — tu je tadi občina v prvi Vrsti poklicana, da potrebno ukrene. Kako pa pride dopisnik do tega, da je dva prav miroljubna indn> strijalca spravil v zvezo s pečatom — ni nr*evno. Gotovo je dopisniku znano, da Oger. o katerem govori, ni žid; zakaj ga s tem žali in izživlja? In ravno ta Oger je ud slovenskega bralnega društva in podporni ud gasilnega društva, dočim je gotovo, da g. dopisnik ni podporni ud ne enega in ne drugega društva. Drugikrat še kaj. čuli (Dalj« prib.) Dnevne vest*. V Ljubljani, 1. junija. — (Občinski svet) bo imel v torek, 2. junija ob G. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dnevni red: I, Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o predlogu glede preosuove amortizacijskega načrta pri mestnem loterijskem posojilu; b) o mestnega magistrata dopisu glede nagrad onim policijskim stražnikom, ki so 1895. 1. vlovili več psov brez pasjih mark. III Predlog odseka za regulacijo meeta gledo oskrbovanja regulacijskega zaklada. IV. Šolskegi odseka poročilo: a) o računih vodstev mestnih lju Iskih šol glede porabe dotacij v šolskem letu 1894./95.; b) o računu vodstva I. mestne deške petrazrednice o porabi dotacije letnih GO gld. za vzdrževanje šolskega vrta v šolskem letu 1894./95.; c) o računu vodstva II. mestne deške petrazrednice o porabi dotacijo za vzdrževanje šolskih dolsrn v šol. letu 1894/95.; č) o računu ravnateljstva c. kr. všiike realke o porabi dotacije v 1. 18lJ5.; d) o ra čunu ravnateljstva c. kr. \elike realke o porabi dotacije za modelirsko šolo v 1. 1895. V. Olepševalnega odseka poročilo: o) o konservnciji pota od Podinmske graščine v Šiško in o popravi hleva v Švicariji; b) o nastavljeujui čuvaja za mestne nasade. VI. Občinskega svetovalca Ant. Svetka Bamostalni piediog glede uredbe pokojnin, preskrbnin in vzgojnin občinskih uradnikov in slug, odnosno njih vdov in sirot z ozirona na zakon z dne 14. maja t. 1. drž. zak. št. 74 in § 29. obč. reda. Tajna seja. — („ Dramatičnega dru.Hva") občni zbor se je vršil v soboto in je bila udeležbi prav številna. V odbor so bili z ogromno veČino izvoljeni gg.: dr. Tavčar kot predsednik, ravnatelj Š ub i c , dr. S t a-re, prof. Funte k in prot. Orožen. V odboru so ostali od prej naslednji gospodje: dr. vitez Hlei-weis, podpredsednik, notar G o g a 1 a, notar Plan-tan, ravnatelj G. Pire in dr. Tekavčič Novi odbor so bode jutri konstituiral. — (Slovensko planinsko društvo) napravi prihodnjo ned ljo dne 7. junija t. 1. društveni izlet na Zaplaz, raz katerega jo prekrasen razgled. Vspored in popis gore Zaplaz priobčimo v jedni prihodnjih številk našega lista. — (Pevskega društva „Ljubljane") včerajšnja vrtna veselica pri Koelerji se je vzlic dvomljivemu vremenu jako dobro obnesla. Obširni prostori so bili polni narodnega občinstva, katero je z navdušenjom sledilo obširnemu programu. Pod vodstvom vrlega povo vodje g. prof. Fran G-rhiča, na kateri pridobitvi si sme društvo čestitati, pel je številni moški zbor vsa točke jako precizno in ek8aktno. Občinstvu bo posebno ugajale pesmi „Slovanski brod", „Popotnik" in „Pri slovesi", pri katerih sta se odlikovala solista gg. Pucihar in Pavšek. Pa tudi g. Čmnko treba pohvalno omeniti, ki se je kot solist zelo dobro obnesel. Kakor vodno igrala je vojaška godba neumorno in dovršeno. Trajnemu ploskanju se je vsikdar takoj z dodatvijo odzvala. Trudoljubiv odbor skrbel je za zabavo mladine, spustivši par zrakoplavov in prižgavši v mraku bengalični ogenj. Čistega dobička ima društvo blizo 100 gld, kar najbolj znači doBOženi uspeh. — (Obrtno pomožno društvo) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, imelo je v četrtek dne 28. maja t. 1. v društveni hiši svoj 40. redni občni zbor v navzočnosti več članov društveuikov. Društveni ravnatelj gosp. Srečko Nolli pozdravil je navzoče potrdil njih sklepčnost in otvoril zborovanje z ogovorom, v katerem je naglašal, da je društvo po računskem sklepu za L 1895. imelo upravnega prometa 7G8.324 gld. 49 kr., čistega dobička pa 293 gld. 58 kr. ia to vzlic lanski potresni nezgodi, valed katere je bilo m popravo obeh dro- tvenih hi3 1400 gld. 13 kr. izplačati. Rezervni aklad, je narasel v preteklem leto, kakor je v bi-raci izkazan na 33 208 gld 33 kr. Po poročanju a čelnika pregledovalnega odbora, glasom katerega o bile od njega vse knjige pregledane in primer- . stje z bilanco popolnoma v soglasji spoznana, odo- ! •ril je zbor soglasno predloženi računski sklep in j lodelil ravnateljstvu absolutorij. Iz rezervnega za- j dada za darila v dobrodelne namene votiranih ;o gld. dobijo obubožani obrtniki 30 gld., Ciril- ; iletodovo društvo 10 gld, Vincencijevo društvo [0 gld. in odbor za napravo obleke revnim šolskim )trokom 10 gld. V ravnateljstvo so bili zopet izvoljeni soglasno vsi dosedanji člani, ki so po pravilih letos izstopili, in sicer gg Ferd. BiHna, Fran 3eba, Jakob Naglas in Ivan Sloboduik. Tudi v Mregledovalni odsek se jednoglasno izvolijo vsi trije losedanji funkcijonarji gg. Jos. Lokar, Ludovik Vidonajer in Fran Pilko. Po zvršenih volitvah je v imenu zbora društveni član g. dr. Štor oziraje se na letešno 40. zborovanje z lankavimi besedami povdarjal vsp^šno delovanje prejinega in sedanjega ravnateljstva na kar je gospod ravnatelj zborovanje Baključil. — (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja leta 1890. vložilo je v mestno hranilriilnh o ljubljansko 576 strank 192 895 gld. 3G kr., 568 j strank pa vzdignilo 189.578 gld 8 kr. — (Policijske veBti) Josipu Debevcu, hlapcu j v Rakovniški grajščiui pri Ljubljani, bila je dne 12. maja ukradena srebrna ura z verižico. Sun letel jena tovariša Antona Moharja, tudi hlapca v Ihkovniku, vendar eo mu tatvina ni mogla dokazati. Včeraj pa je Mohar hotel uro pri urarju zamenjati, a urar ga je ovadil mestni policiji. — (Iznevorjenje ) Mestna policija ljubljanska aretovala jo danes vsled telegrafi 3ne rekvizicije iz Tržiča Marijo Rožič zaradi hudodtlstva 'zne\er-jenia. Mlada, šo lo 18 let stara dekle pisala je v loterijski kolekturi Marije Pehare v Tržiču ter tudi sama poskušala Srečo v loteriji. Ker ji lastna sredstva tega niso dopuščala, segla je v loterijsko bla-gaj nico ter v teku jeduega leta na ta naoin izneverila okolo 800 gld. Zadnje dni se iznoverjenje •ni dalo veš prikrivati, zaradi tega odšla je Maiija Hožič skrivoma iz Tržiča ter prišla včeraj v Ljubljano, kjer je baje ves popoiudan molila v fev. FIo-lijana cerkvi, Prenočila je v neki krčmi v Rožnih ulicah, ker jo je zesačila policija. Razven leptga števila loterijskih listkov našlo se je pri njej tudi 1aetiu.ro n o pisano pismo brez naslova, v katerem priznava izsmverjenje ter da je deuar do z . »j-iia krajcarja zastavila v loteriji. — (Najden mrtvec) Naprošeni smo prijaviti, da je v soboto najdeni mrtvec ilanei Z ur g a bržkone v temni Bodi dne 28, m, bi izu svojega stanovanja, ponesrečili kajti k samomoru ni bilo nobe-nef a povoda, ker je imel delti in taelnftsk. I hI je pač veseljak, a pošten in spreten delavec. — (Izpred porotnega sodišča.) Pr taoer.o soboto sedelo je pri tukajsnj. m porotnem Bidifiču »opet pet obtožencev na zatožni klopi, vei zaradi hudodelstva uboja. Doe 21. aprila lotos bil je vojaški nabor v tiOgatcn, pri katerem so te BDrali fantje is. raznih vasij. V Ribarjeti krčmi prišlo je mej fanti iz Rovt in ouimi iz MedvejegabrJa do prepira in jo Jaka Podobnik fanta Francota Skvarčo a nožem nekoliko ranil. K >vtarnki fantje hii ho potem k Bonaču iu ko so sa poznejo tje pripeljali tutli fantje iz M^dvojegabrda in hoteli vstopiti v gontihm, Zabranili so jim to Hovtarji ter zaklenili vrata. Ko pa je Pivk Jožo ud«ril z „dritelnom" po vratih, planili so obtoženci Anton Albreht, Franc Skvarča, Janši Les ko ve c, Jože Jer ob in Janez Kogovšok pri zadnjih vratih, oboroženi z Vilatmi, kopani iu koli, nad fante iz MedvejegHbrda. Franc ta Podobuiba iu Jožeta Pivka pobili so na tla in je prvi vsled pri/adejanih mu poškod^b umrl Že isti dan, slednji pa je bil težko poškodovan. Ko-govgek Janez, ki je Podobniku s koso prizadejal smrtno poškodbo, bil je obsojen na Štiri leta težke ječ«, poostreue z jodnim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 24. aprila vsakega kasenstaga leta, Franc Skvarča pa na tri mesece ječe; Anton Albreht, Janez Leskovec in Jože Jereb P» so bili od obtožbe oproščeni. — (Cirkus Guillaume) je pričel v soboto nvoje predstave v jahalnici na Tržaški cesti, ki se je prav pripravno priredila v to svrhu. Čuditi se J,!, da se to že ni zgodilo poprej pri jednaoih prilikah. Vspored je bil jako raznovrsten in so vse točke našle živo odobravanje precej mnogobrojnoga občinstva, posebno jezdec na neosedlanem konju, Ernesto, kraljica zraka Misi Marina, po ravnatelju predvedena konja Piff in Bak, oba izborno dresirana, ruski žebec Vladimir, ki ga je jahala kontessa Lilij in par force ture gdč. Pavle ter voltiŽa gdi. Terese; istotako so žongler na konju, mrs. Oaore, ekvil hris'a na žici Broather B)or. razne gimnasti-ške igre na bimbusu bratov Garisson in na tleh skupine He iry našle živahno priz tanje. Clowai so prav dobro izpolnjevali svojo nalog) in vzbujali obilo smeha, posebno drastičen mačji duet in glasbena produkcija z raznmi instrumenti. Z jako originalnimi in novimi »salto mortaie" se je odlikoval „ Avgust*. Prva predelava je pokazala, da ima cirkus Gmllaume prav dober materijal in zidoščuje vsem zahtevam. Včeraj sta bili dve predstav, obe dobro obiskani. Danes je zopet predstava. — (Popravek.) V „Zahvalo" gg. I. Hjjnika in M. II ;.:ika v liraslovčati so jo urioila pomota. Pravda je tekla zarali 160 000 gld. in m zaradi IG 000 gld., kakor je bilo tiskano. — (Odprto pismo gospodu državnemu po slancu Viljemu Pfoiferju) Naprošeni smo objaviti naslednje vrste: Znatio Vam je, Kaka bedi je nastala po Dolenjskem zaradi opu-tos-nja vinogradov po trtni uSi. Gotovo tudi veste, da v septembru 189", i. vložene prošnje za biezobrestua posojila Onim vinogradnikom, ki hočejo BVOJe vinograde n■«, novo nasad ti z am^r Š!n huJamušr-eži itak žo trdijo, da ste povsem brez upliva, kjr nam lel »S niti običajne pedpore z živili in semeni nista izt> -sloveli, dssiravno so s-* na VSio inicijativo vi igala prošn^ za njo. Pokažite torej, da to ni res! Vaši volilci. — (Iz Novega Mesta; bs naru poroča, da je bilrt dno 28 maja t l. mej budim nalivom toča, katera je na polja in na vrtnih nasadih napravila j precejšnjo ikodo. Dočim «>b Trški Gori ni niti kapljica padla, usula se je s toliko večjo močjo proti G rj.-.iici-m — (Od tatinskih lovcev umorjen) Is Ko s1 anj.-vice se nun pi.V: Dne 25 maja ob 6 nri zjntraj našel j-- desetletni pastir« ' .'•> S ntifl il Q u terca na p^-iju zraveu p. ni, :: oj O t in Č-šni to mrtvo t i kojAČinah jfl soiiti, da je mrž obležal v boja z lovskimi tatovi iu re-i so . r< /u ki že pri eh !»;»-.•; U t Mu trna K >e -aenčiča in gootača M-.ho ZotičS is 0 tarOS, k' sta sumljiva ndsleibs i ri tem umom nlemenetČ je o»ki že obstal, da je bil zraven, ZllHč p is taji. — (Iz Starega treja pri Kočevju) si nam poroča, da je tal tam \(lj*n ftapStkOOI g Jnnj Fu-gino, trgovec v Stiiri-m tr/^u; za svetovalce pi gg Pet. Hukovar, Jož. Kapš, Jur j Žtrk in Mart. M iv-rin. Novi župan je Isveden, energ čt*n in narodeSi mož, kakor-sne^a prav sedanjih razmerah potrebujemo. — (Rop — nevihta nesreče.) le Trbo volj ho nam piše: V petek 2!) m^ja dopold.tn sta dva ueisnaua, prav el;tbo epravijena potepuha prijela nekega moža v Hrastnika; jerien teh grdunov rgiabil je moža pod vrat, dragi pa mu je preiskal žepe ter ga oropal za 10 gld. Roparja sta bežala proti Trbovljam. Tukaj hI* kuatla >n vožnje listke, ter jo namerila s poštnim vlak' ni proti Ljubljani; a zadoščenja za to zlolejstvo sledilo je njima za petimi. V tem, ko sta ntopila v vagon in mislila, da sta že utekla, prijela in ukleiila ju je vrla hrast-uiška žandarmerija ter ju odvedla eodniji v Liškem. — V soboto 30. maja mej 12. in 1. uro opoldan bila je tukaj huda ploha in nevihta, kakoršne ljudje dolgo ne pomnijo. Dalje kot jeduo uro deževalo je kot bi se vsi obiski pretrgali. Voda pri-vrevši iz hribov, raženila ja njive in vrte. V krat kem je narastal tudi potok Trbovlj-ca. Voda je stopila iz stroge, se razlila po seuožetih in njivah ter pomandrala lepe setve in nasade. Povodenj je poškodovala več mlinov in jezov, razdrla muogo nasipov in odnesla tudi obunsko kopalnico. Ravno ta dan zgodila se je tudi v tukajšnjem rudokopu velika neareča. Jožef Blino in Franc 6kof razstre-Ijevala sta premogevo pečino. Nista bila dovolj pre- vidna, strel ju je zadel; prvi je močno ranjen in malo je upauja, da ozdravi, drug', 17 let en priden fant, bil je koj mrtev. Dne 12 maja pa lel je pre-mogar Jožef Vratanar v 13 metrov globok rov ia se ubil; zapustil je vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. — (Deželnozborska volitev v Istri.) Pri deželnozborski volit vi v vološkem okraju dne 30. maja sta bila izvoljena Siavoj Jenko in Matko Man-d i č v lošinjskom okraju pa Simon K v. K o z u 1 i 6 in sicer vsi trije soglasno. — (Tiskovne razmere na Hrvatskem.) „Obzor11 je priobčil prezidijalno okrožnico hrv. bana na vse velike župane, naj store kar mogoče, da bode obisk milenijske razstave iz Hrvatske kolikor mogoče številen. Sodišče jo radi tega objavljenja obsodilo urednika „Obzora" na globo IfiO g'd , list pa na izgubo 250 gld. od kavcije. To so prav perzijske ali abesinake razmere. * (Bombe v Parizu ) V četrtek in v petek sta v Parizu na naj .bljudeoej em boulevajdu eksplodirali dve bombi. Det .•nacija je bda strahovita. Ker *-ta bili bombi nabiti s smodnikom, se ni zgodila n v ka večja nesreča. Ni dvoma, da so bombi vrgli anarhisti. * (Visoka starost) V Tlflisn jo umrla vdova Ururnsija Arutjanova stira 120 lef\ Starka je bila do zadnjega trenotka prilično krepki ter ia opravljala samu v.sa gospodinjska dela. Tudi vid je imela tako dobčr, da jo mogla šivati brez naočal. Zapustila je dvoje „otrok* v starosti 80 in 72 let. Da.x»lla i Uredntišvu našega lista so poslali: Za rNarodni dom11 v Ljubljani: G ispodje uradniki banke „81 a vi je* v Ljubljani 4 krone GO vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Književnost. — »Ljubljanski Zvon prinaša v G. zvezku naslednjo ve. bino: l. Mihael Mihajlo v: Sonen Vi-jolioa. I. -IV.; 2 Fran Gfovckar: V krvi. (Diije); 3 Vladimir L • o: Upori gorenjskih nuaetiv v 17. ?u 18. stoletju; 1 Pavlina Pajkova: Dišno lorbe. (Dalje); 5. P- «io: 0'o<; G Sraou šibo: Kime-n m d. ž (l)ii-); 7 F.. DJioČan: Srečavanja I« Evelina (iJ.ilj.j; 8. Alekaand rOrel: Hrast (Dalje.); 9 V. H—s.: Umetniško potovanje po Italiji; 10. Md^ rica: Shke in Bi h- i življe ja; 11. Liste'«: | N^d-vojvoda K ; I L" J — f Monsigaof Luka Jeran. — j J) p S' ti* — JS v ■•■ :kv3 narodne pesmi. —• Jenke v novi izdaji. — Pomladni gl tsi — šaljivi Slovenec. — Zemljevid kam oškega okraja — Droi Vortiaga iiv;er di < ethnographisons Aosstellang in Prag 1895. —> Lfublsa*. — 0 pokojnem V. Oblaku. — V pojasnilo. - Popravak. — Slovensko gi"Ia-Kšče. — Pomladanski r.dm'-vi. — Pouk v igranji naci rh. — H v .* l !i o fielnih p srni vr.a knjiga. Budimpešta L. junija. Danes je cesar vzprejel najprej avstrijsko, potem ogersko delegacija. V prestoinem ugovoru se je cjsar naj-prej zahvalil ea izras BOialja <> smrti nadvoj-vod« Karla Lttdovika, potem pi naglaŠal, tla j< ra m rje me monarhijo m d.ugiiui dr/.avami prijateljsko. Dokaj tega so čestitanja o milenijski razstavi. Nadaj e poudarja prestola! ogovor, da je postopanje trotvese mnogo pripomoglo, da se je ohranil mir. Glede pn/.nanja Fcrdi-nanda Kobuižana kot bolg.rskiga kneza pravi preitolni ogovor, da je važno sategadelj, ker se je s trm Ironsolidiral status quo na Barkami. Dunaj 1. junija. Dr/., poslanec dvorni sretnik Lienbacher je j;iU*> nevarno obolel. Dunaj 1. junija. Pri današnjem sreč-kunju sre;^k il 1. 1864 je zadela glavni dobitek v znesku 150.000 gld. sre ka serija KJ5 št. 77 ; dobitek 20.000 gld. Brečka serija 1447 št. 24; dobitek 10.000 gld. srečka serija 82 št. G4. Moskv.i 1. junip«. Pri strašni nesreči v soboto zjutraj je preminilo 1282 oseb. Katastrofa se je primerila ob 4. uri zjutraj. Ulizu 700.000 ljudij se je gnetlo na Chodinskega livadah, kjer so se delila jedila in pijače. Okolu prostora, kjer so se delila jedila, je bil narejen 18 metrov širok jarek. Vsled pritiska od zadtj so ljudje v prvih vrstah stojeći padli v jarek iu bili pehojeni ali so se zadušili. Ob 6. uri je policija naredila red. Pariz 1. junija. Vladno predlogo, uaj se anektira Madagaskar, je pristojni odsek pn>-Blanske zbornice soglasno vzprejel. London 1. junija. Tukajšnji listi so jako razburjeni zaradi namere francoske vlad« glede Madagaskarja. **4.*i. ** 4. ** **** ************* ***-*j& Jutri bicikliški jour-fixe v »Narodnem domu". ♦ i i Bx urad neg^i* s ista. l'x , r*.i»n.- m1 j rUveUuiivno «t Valentina Sajovicft posestvo v Selu, cenjeno 7ij7.r» f»ld. in Martina Mat j nna posestvo v Kostanju, cenjeno 915 gld,, oba d'ie 2. junija in 8. julija v Kamniku. Zemljišče vi. Stov. 192. v Ribnici, potom rolicitacije dno .'J. ftUli)a v Ribnici. Jožefa Jndnifia posestvo v Kotu, cenjeno 1971 gld. FiO kr., Ane Starih a posestvo v Spodnji vasi, cenjeno 270 gld. in Južcfa Početa posestvo v Predgrađu, cenjeno 920 gld., vsa tri dno 8, junija in 3. julija v Črnomlju. Marijo Žibe rt roj. Mikolic posestvo v Kožarjih, co-njeno 390 gld., dne ."t. junija in 4. julija v Krikom. Avgusta Wagncrja zemljišče v Mokronogu, cenjeno 953 gld. 3!> kr. in Janeza J ortnana zrmljilče v Nov. Zabu-kovji. cenjeno 60 gld., oba dne 3. junija in 8. julija. EiOteriJiic srceke 16. maja. Na Dunaj i: 85, 0, 58, 47, 42. V Gradci: 89, 7, 75, 31, 3. Meteorologično poročilo. Čas opa-aovanja Stanje barometra v trii!. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri u a v mm. v 24 urah 30. 31. !*. ivećer 7. stjntraj 2. popol. ,:i> l 786 o 73« 1 16*6 14 9 16*0 »1- jnff sr. svzh. sr.Bavzliod drž oblačno oblačno 0« n l.jnn. * 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol, 7309 7:47-5 7868 11; o ia h 199 si. vzhod si. vzjvzh. si. vzjv/.h. oblačno oblačno pol o bi 00 Sreduia temperatura sobote in nedelje 1H"1° in 15*G", oziroma rii ilii0 nad iu 0 1° pod nmnalom tjkupni državni dolg v notah..... 101 gld Skupni državni dolg v srebru .... 101 „ Avstrijska zlata renta....... 122 , Avstrijska kronska renta ;' 0..... 101 , Oporeka zlaia renta 4U,0...... . 1*22 „ Ogerska kronska rt-nta 1"',,..... 98 , Avstro-ogerske haufine delnice .... 953 „ Kreditne delnice......... 34t! „ London vista. . . ....... 120 , NeraAki drž. bankovci za loo mark . , 58 . 20 mark............ 11 , 30 frankov........... 9 , Italijaiinki bankovci........ 44 „ C. kr. cekiui........... 5 , 30 25 50 05 40 75 50 72'/, 75 52 47 Ve G5 tr. Izvod iz voznega reda •v-el5a.-^7-n.esra, cd 1. j-va.:n.ija. 1S9S, Nantopiio omnujnni prili:vjalni in oriliajalni 6a»l ozimčanl ao v MrodnJccvr«»|iHliUiii .-asu (1705-124) Odhod lw. l,i«iH!}we«C' fjul. kol.). Ob 12. uri f> min. po DoW molitil »luk v Trbi/., 1'untabol, Hcljnlc, Ce'ovrc, Krnnzpiitifolitr, Ljubno, čer. Solitlinl v AttMM, Iachl, Gmundon, rioluoKr»:iHti>iii,'/ril jezeru, Inomnit, Slnyr, Lino, Dunaj ri* Amatutten. — Oli 0. url U> min xjiitrnj nirAani vl.ik v Ko-otJu, Noto mnito — Ob 7. uri 10 min. oanbni vl*a v Trbi*, PouUbul, Itblj.ik, Ooloveo, Fran-»ptiHfeHtf!, Ljubno, Dunaj vt\r. Bttftthftl t S..lnourSteyr, Lino, I*udoj«vico, 1'lionj, Mnrijiue vpru, Heb, Kr*im>vc vare K.rlore vi.ro, Vrngo, Llpiko će* Amatotton na Dunaj. — Ob 12, url BO nun potmluilno meftoui vlak t Koćevjo, Nove inoflto. — Ob II. uri &'l min. dopulutluc oaobni vlak v Trbti, 1'oiitnliul, Noljnk, Golovec, Fransniiifoato, Ljubno, Sclzthal, Dunaj. — Ob 4. uri Mpoludn« nnubnl vlik v Tjrbli, fieljak, Ctlovec, Ljubno, con Sola-tlial v s.ih.••.•!•:!,I, Lonil-Oaitefn, Zoll na jočem, Inomont, llrcKouc, Ourlh, Oonovo, 1'arin, Strvr, Lino, Ginumlen, lachl, Diulcjovico, 1'laenJ, Marijine vare, Hob, Krancovo vare, Karlovo vare, Prano, Lipiko, Dunaj vla Ani-atetten. — Ob C. uri SU min. »vrror meaani vlak v Kov-ovjo, Novo metlo. _ Ol, 7. uri ii min. »večer oiobni vlak v I.oicc-lllr.1. — Vrini to^a ob r>. uri 8'J min. popolurlno vsako neileljo in prasuik v Lcioe-Uled. l'riliod v l.|iil>Iiun«> juž. kol.). Ob B. url BB min. »jutraj oaobni vlak a Dunaj* Ti» AmiteHen, HolrOKrada, Bnfenoe, luomoata, Zcllu na jozeru, Lcna-Gaateiua, Llnoa, Htevra, Omundeiia, IiobU, Auneaa, Ljubna, Uelovoa, Ueljaka, Franaena. faate, TrbiRa. — Ob B. uri ijutrnj otobnl vlak ia Leic-lileda. — Ob H. uri 10 min ajulraj meiani vlak ia Kočevja, Noveg* inoita. — (»b 11. uri IS min. doppludne o«obnl vlak a Dunaja vl» Amatotteu, DIpakeitK, Prage, Francovih varov, Karlovib varov, lloba, Marijinib vnrt,»v, 1'lanja, Budeje-vlc, Holnograda, Lmoa, Stovra, 1'ariaa, <}encv«, Ci"lba, Bregenca, Ino. moila, /ella na jeieru, Lend-Oatteina, IJubna, Celovca, PontabU, Trbiaa. — Ob 9. uri 33 min. popoludue meiani vlak ia Kočevja, Novega meata. — Ob 4. uri f>6 min. popoludnn oiobni vlkk e Dunaja, Ljubna. italathala, Beljaka, Celovca, Francenifette, Pontabta, Trlu/a — Ob 8. uri 3R min. svečer meiani vlak is Kočevja, Novoga meata — Ob 0. uri 4 min. avečer oiohni vlak a Dunaja preko Amttettoiia, ia Lipaije, Prage, Kranoovfb varov, Karlovib varov, II.Im, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, 1'untabla, Trbiža. — Vrbu tega ob 10. uri 35 min. avečer viako nedeljo Iu prar.uik Ik LeavC-liloda. CMliod Is l.jut.lKiie (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 9s min. cjutraj, ob 3. uri & min. popoludne, ob 6. uri BO min avečer, ob 10. uti 2ft min. svečer. (Poalednji vlak 1« ob nedeljah Iu praauikih.) 1'rihod v l.|ubl|uiio (drž. kol.) iz Kamnika. Ob 0. uri no min. ijutraj, ob II. uri 16 miu. doptdudne, ob 6 url 10 n.ln. avečer, ob 9. uri oB min. avečer. (Poilodnjl vlak 1« ob nedeljah in praauikUi.) 9468 „Sidara". ~a*C 2 Za jedno lečenje iTrinkhnr) zadostuje 1 saboj s 36 litri. Cena 88 kron franko od postaje Slavonski Šamsc. Naslov : 816ar a-uprava, po it* Modric (Bosna). Največji izboc K t. / ^ ' 9 u s o a fz i u [ e (sj ^. Učenec 14 let star, Čvrst, zmožen Blovenakega ter nekoliko nem« Skega jezika, vzprojine se v trgovino mešanega blagat (2460-3) Jakob Petrovčič v Trebnjem. Poštna ekspeditorica z dobrimi Rpričevali, zmožna telegrafiranja, želi Rvoje sedanje mesto premeniti. — Ponudbe pod šifro Z. Z. upravnižtvu „Slov. Naroda*. (2480—1) Ravnokar j« izšel v nasi zalogi: (2440—7) 1*1 W- Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral in izdal ^.nton Srazovnlk. Drag« povsem predelana ln sa polovioo pomno* iena Izdaja. Str. 808. ---— Cena 90 kr , po posti 10 kr. vefl. -.---i Ig", pl. Kleinmayr & Fed. Bamber; Kujl|juruu -v IJitt>l|t«tiI. Lepo stanovanje se takoj odda. (248l-'> Kje? pove upravništvo nSlovenskega Naroda". Učenca 14 do 15 let Btarega, zmožnega slovenskega in nekoliko tudi nemškega jezika, ki je zanesljiv in poštenih sini • • ter v računstvu dobro podkovan, vzamem takoj v svoja trgovino z mešanim dlugoin. Anton <3L& Selila,ttsl (2179—1) v Oerknlol pri Rakeku. Skladišče (magacin), ki j» tudi za delavnico jako pripravno, ne ofHlit v lini\ 11 ro«lu|. (2475—2) SCen.l'tn.e ponudbe« V mojom posredovalnem zavodu jo zapisanih 1500 sirot in vdov, mej njimi 1200 b premoženjem od gld. 1000 do gld. 600.000 in ^00 ponudb od gld. 60.000 do milijonov za aristokrate, z»iipno obrnejo na A Follnei-Jevo oblastveno potrjeno agenturo v Bndlmpeitl, Wessellnyl-Jeva ulica 40. — Samo na nemška dopise se odgovujs, 8488) Prostovoljna dražba lesa. \ torek, dl6 2. junija t. L, zjutraj ob 9. uri prodal brde pođpiMUeO v lantnem p;ozr?u ležfčem mej Fužinami in Hr as tj eni, poleg vojaškega vežbališča, okolu 900 smrekovih debel razne velikosti in debelosti, lepe, zdrave kakovosti prosto volj« niui dražbenim potom nHjviAjim ponudnikom proti takojšnjemu odvozu lena. PiOfdor in lnga je za odvoz kaj ugodna. Debla se bodo oddala razdeljena po 50, 40, 30, 25 in 10 komadov. ____ _ Iv. Fabian (2170—I) ^■BSBBl i s1 ^Važnu za kolesarje!^ Tbiijam si naznaniti, da sem bvoJo melianično dela^r-zxlco sedaj uredil tudi za, :a:-.:'. -vratno jDoprei.vl3cvn.Je lcolos ibi-ciklovj. Ihtotako imam vedno v zalogi kolesa (bicikle) najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah BBBVBBBSBBBBBBSBBSSSSBBBBBSI tei poskrbujem na posebuo žtdjo zajedno tudi r;i. |>. .m .• io rabljenih, n &o dobrvi ohranjenih koles. Velespostovajo (8888—9) 1 I i »p puškar v Ljubljani. JelenbvirgOT.'-o -va.13.ee 6t. S. t i i I 8 M. o bo O •H l-H !Pri nizki ceni! 4* Največja izbira iz najboljšega vira l udi ao° „ ceneje kravat, srajc, ovratnikov, modrcev, nogovic, rokovic pri (2477-2) Ljubljana, Sv. Petra cesta. t-^v^v^ ! Pri nixlsi ceni! ^^^r-3 1^ w o h-• h"« P- P O C I—* o I w ,p^'-'' Trnk6czyja ustna voda MtckJciilcit |io AO kr., Trnkoczvja zobni prašek i ?C*' Mkutljn ■•« SO kr., (i kakor tudi vso medicinićno-kirurgićne in farraacevtične preparate, specijalitete itd , dijetetićna sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parnmerije itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani lekarniške firme: Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl.Trnkoczy, Dunaj, Margarethen. Dr. Otoa pl. Trnk6czy, Dunaj. Landstrasse. Julij pl.Trnk6czy, Dunaj, Joaefttadt. Vendelin pl.Trnkoczy, Gradec, Štajersko. r<»AUJa m«> v. <>•>!•»»lom poMOi (21f>l —10) Izdajatelj in odgovorni ur dmk : Joni p Mol I i. Lastninil in tiak .Narodna Tiskurneu,