Cena 30 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini TRST, nedelja 17. februarja 1957 Leto XIII . Št. 42 (3577) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI »t. *, II. nad. — TELEFON 93-J8« IN 94-63« — poitnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA tt. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v širini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Volitve v zvezno FLRJ bodo v Protislovna ugibanja v vodstvu zunanje politike ZSSR Voditelja PSI Valori in Benzi v razgovoru med zadnjim socialističnim kongresom v Benetkah Okrepitev položaja Mendes Francea Izrael trmasto odklanja in nadaljuje barantanje Nadaljnja podpora vlade ali pa umik Senzacionalne izjave na procesu Montesi Scelba ukazal prekiniti preiskavo o smrti Wilme? Segni in Martino bosta najbrž ves teden odsotna IVIenoi v današnjem «Avanti!» polemizira s saragatovui smo objavili vest Anse o bodočem delu vodilnih organov stranke, centralnega komite-ja in vodstva. Tajnik stranke nas prosi, naj objavimo, da še ni bilo nič sklenjeno o sklicanju teh organov. Tajništvo bo prevzelo potie prihodnjo sredo.* Vest Anse se je nanašala na izjavo Nenni-ja ob njegovem prihodu v Kirn, ko je dejal, da bo imelo glavno delo predvsem tajništvo. prav za centralni komite je dejal, da se ne bo sestal pred kakimi tremi meseci. »Giustizia« komentira to vetk s trditvijo, da so zopet prevladali notranji nasprotniki Nennija, ko so trdili, da tajnik stranke ne more postaviti vodilnim strankinim organom nikake meje glede časa in delovanja. List navaja tudi besede, ki jih je baje Nenni Izrekel, češ da so bile volilne operacije za centralni komite nepravilne, ker so bili v nekaterih delegacijah tudi elementi, ki v delegacije niso spadali, tako na pr. v delegaciji Toscane. Emi-lie in Campanie. V okvir te polemike spada tudi članek Nennija v jutrišnjem «Avanti!», ki bo odgovor tistim voditeljem PSDI, ki skupaj z demokristjani zanikajo, da bi bil kongres v Benetkah prinesel kakršnokoli novo dejstvo. Okrog tega odrekanja vrednosti kongresnih sklepov se vrti tako «vade retro Satana« demokristjanov kot podobna tendenca socialdemokratov in samega Sara-gata. Nenni citjra članek Sa-ragata ter trdi, da je njegovo jedro v strahu, ki ga je socialdemokratski voditelj izrazil, da ne bi bila njegova stranka kar absorbirana po. kaki drugi stranki, »v večini (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Zunanji minister Martino je že odpotoval v Pariz, ministrski predsednik, pa bo prišel tja kar s Sardinije, Na konferenci o skupnem tržišču in Evratomu se bosta zadržala bržkone kar ves teden. Delo vlade bo torej nekoliko prekinjeno, bo pa še več časa za strankarsko politiko in za vprašanja, kj imajo za glavno vsebino vendarle vlado ali pravzaprav njen nadaljnji obstoj ali padec. Prvi bodo o tem izrekli svojo besedo republikanci. Jutri se sestane njih vodstvo, prihodnjo soboto pa glavni odbor stranke. Čeprav bo glavni odbor sprejel sklepe, se bo vendar že tudi na jutrišnjem sestanku vodstva videlo, kako se bo stranka usmerila. Znano je več ali manj, da je Pacciardi za sodelovanje z vlado, medtem ko je La Malfa temu nasproten, On je baje sploh za to, da se odtegne dosedanja podpora vladni koaliciji, s čimer bi bila socialdemokratom o-lajšana sprostitev in odtrga-nje od vlade. Vodstvo socialdemokratov bo o tem razpravljalo na sestanku 22. t.m. Vprašanje verjetno niti po republikancih niti po socialdemokratih ne bo postavljeno v goli obliki «sodelovati ali ne sodelovati«, temveč v obliki nekake cene. Tako bo verjetno cena, ki jo bodo zahtevali republikanci. ministrstvo za državne udeležbe ali kak drug zelo važen resor, socialdemokrati pa bodo mogoče zahtevali kak popravek v cedanji formulaciji agrarnih pogodb. Današnji »Avanti.« je objavil sledeče poročilo: »Včeraj BUDIMPEŠTA. 16. - Predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva je uradno opo-ročil, da je 196.000 Madžarov zbežalo v tujino po oktobrski vstaji. Od teh je 180.000 zbežalo v Avstrijo, 16.000 pa v Jugoslavijo. Dodal je, c'a se je iz Avstrije vrnilo na Madžarsko 16.000 beguncev. Poleg tega se jih je okoli tifoč vrnilo iz Jugoslavije, Budimpeštanski radio je javil. da so na državnem posestvu «Ala» pri Budimpešti aretirali osem oseb. ki jih obtožujejo, da so vodile pro-tidržavno delovanje in skrivale orožje. Radio je pripomnil, da so na tem posestvu našli veliko količino orožja In streliva. Isti radio je tudi navajal glavne točke govora ki ga je imel v Diosgyoeru državni minister Marosan: 1, ne obstaja «narodni komunizem«; obstaja en sam komunizem, to je tisti, ki ga je definiral Karl Marx. 2. Intervencija sovjettkih čet na Madžarskem je bila zgodovinska nujnost. 3. Nova madžarska komunistična stranka bo morda imela manj članov kakor prej, toda če bo potrebno, bo znala braniti z orožjem v roki oblast delavskega razreda. 4. Na Madžarskem ni vzrokov za obstoj socialdemokratske stranke. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 10,9, majnižja 8,7, zračni tlak 1002,2, vlaga 83 odst., temperatura morja 8,3. Vreme dane«: Pretežno jasno in sončno vreme, temperatura se bo nekoliko dvignila. Tržaški dnevnik Daoes, NEDELJA, 17. februarja Dortat, Bratom: 1 Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34. Dolžina dneva 10.39. Luna vzide ob 21.33 in zatone ob 8.06. Jutri, PONEDELJEK, 1«. febr. Simeon, Dragoslava Zaključeno delo občinske komisije za pomorstvo Konkretni predlogi in pripombe za okrepitev in obnovo pomorskih prog Poleg tega predvideva načrt ustanovitev novih pomorskih prog, ki naj povežejo Trst z Azijo, Ameriko, Avstralijo in Severno Evropo V četrtek so načelniki političnih strank zastopanih v občinskem svetu odobrili predloge in pripombe, ki jih je sestavila komisija za pomorstvo občinskega sveta in ki se nanašajo na okrepitev, obnovo in ustanovitev pomorskih prog, ki zanimajo tržaško pristanišče. Ti predlogi se nanašajo na sledeče pomorske zveze: Okrepitev že obnovljenih prog; 1. Proga 167 — trgovska — Jadransko morje - Tirensko morje - Pakistan - Indija -Daljni vzhod. Proga je obnovljena tako, da služi Genovi in Jadranskim pristaniščem, vendar pa se ladje ustavijo v Genovi dvakrat, medtem ko v Trstu samo enkrat. Zaradi tega, ker je ta proga služila pred vojno samo Trstu in ker jo je vlada obnovila izrecno zato, da .koristi jadranskim pristaniščem, predlaga komisija, da se uresniči eden izmed naslednjih predlogov: a) Razdeliti progo z istočasnim povečanjem števila ladij (najprej štiri, nato o-sem), tako da bo proga služila Tirenskemu in Jadranskemu morju. b) Ce to ni mogoče, je treba dodeliti progo izključno jadranskim pristaniščem. c) V skrajnem primeru je treba urediti progo tako. da bo večje število ladij pristajalo v jadranskih pristaniščih. 2. Proga 168-169 — trgovska — Tirensko morje - Jadransko morje - Indija - Beo-gala. To progo je treba okrepiti tako, da se pridružita ladja ma vrste «navigatori» (Ca-bofo in Vivaldi), ki sedaj vozita na tej progi, še dve ladji enakih značilnosti. 3. Proga 49 - hitra - Egipt -Trst - Benetke - Alexandrija. Za to progo predlaga komisija. da naj se uresniči obljuba o dodelitvi ladje «Ausonia». 4. Proga 541 - Jadransko morje - Aleksandrija - Sirija. Komisija predlaga okrepitev te proge s tremi novimi hitrimi potniško-tovornimi ladjami po 4.300 ton, tako da se bodo podvojili odhodi. 5. Proga 190 - trgovska - Jadransko morje / Tirensko morje - Srednja Amerika - Severni Pacifik. Zamenjati je treba ladjo «Stromboh» z ladjo, ki bo imela slične značilnosti, kot jih imajo ostale tri ladje (Volta, Pacinotti, Ferraris), ki vozijo na tej progi. 6. Lokalne proge po Jadranskem morju. Komisija je mnenja, da zagotovila ministra za trgovinsko mornarico odgovarjajo potrebam in da je treba dobiti odgovarjajoče moderne ladje, da se ta zagotovila uresničijo. Na novo je treba ustanoviti odnosno okrepiti sledeče proge: 1. skupina: A. V Jadransko morje je treba premestiti progo 161 Ja lransko-Ti rensko morje-Južna Afrika (skozi Suez). B. V Jadransko morje je treba premestiti progo 163-164 Italija, Pakistan, Indija, Daljni vzhod, na kateri vozita ladji «Asia» in «Victoria». C. Okrepiti je treba progo 161 Jadransko-Tirensko morje Južna Afrika (skozi Suez) o 4 motornimi ladjami po 6500 to«, ki bodo omogočile odhod ladje vsakih 15 dni. D. Obnovit je treba 15-dnevne odhode na progi 36 Jadransko morje, Sicilija. Severna Evropa. 2. skupina: A. Obnoviti je treba redni odhod na progi 162 Italija, Afrika, Kongo, Angora. B. Okrepiti je treba trgovsko progo Jadransko morje- Južna Amerika s štirimi motornimi laijami. S tem bi bila obnovljena predvojna proga 191. C. Opraviti je treba najmanj 7 voženj od 21 predvidenih z ministrskim dekretom od 19. februarja 1953 za hitro progo Italija-Avstralija, pri čemer bi morale ladje voziti na obeh vožnjah iz Jadranskega morja. Na progi naj vozi poleg parnika «To-scana» še nova motorna ladja. D. Razviti je treba progo 43 Dalmacija, Pirej, Candia, tako da se pridruži ladji «Candia» še nova potniška ladja, ki bo omogočila vključitev novih pristankov. E. Razširiti je treba co podonavskih in turških pristanišč v Črnem morju vožnje na progi 60-trgovska. Jadransko morje, Crno morje. Jutri 24-urna stavka poštarjev Kakor je bilo že napovedano, bodo jutri zjutraj začeli 24-urno stavko uslužbenci in nameščenci III. kategorije poštne uprave, ki bodo stavkali do torka dopoldne. Stavke se bodo udeležili tudi pripadniki sindikalnih organizacij CISL in UIL. V prihodnjih dneh tega tedna bodo stavkale tudi druge kategorije poštnih delavcev. «»------- 31. marca zamenjava 100 in 50-lirskih bankovcev Vladni komisariat sporoča, da bo dne 31. marca 1957 zapadla veljavnost bankovcev po 100 in 50 lir, in sicer na osnovi dekreta št. 381372 od dne 21.1.1957, ki bo objavljen v Uradnem listu. Bankovci se bodo lahko zamenjali v podružnicah pokrajinske in centralne zakladnice do 30. junija 1957. a«------- O V ponedeljek 18. t. m. ob 21. uri bo na sedežu UP v Ul. Rossetti 4 govoril Alberto Berti na temo «Trst pred vprašanjem dežele in posebnega statuta«. Vstop prost. •liiiliiilimiimiHiiiiimittimiiitiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiMMiiiiiiiiiiiMiiiiitimiiiiiiiiiiiiiniimimiiiifiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiititiiiitiiiiiiiiiit V torek bo predložena v razpravo občinskemu svetu Resolucija občinske komisije glede ustanovitve avtonomne dežele Dokončno besedilo bo sestavljeno jutri, ko bo o resolu. ciji izrazil svoje mnenje tudi predstavnik misinov Komisija občinskega sveta za deželno avtonomijo bo v torek predložila občinskemu svetu resolucijo glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. O tej resoluciji je komisija razpravljala že na svoji zadnji seji. Ker pa je predstavnik misinov izjavil, da ne more še zavzeti stališča do tega vprašanja, češ da se bodo šele danes sestali njihovi predstavniki iz tržaške, go-riSke in videmske pokrajine, da odločijo o zadevi, se bo komisija jutri ponovno sestala in sprejela dokončno besedilo. Resolucija, ki naj bi jo komisija predložila občinskemu svetu na prihodnji torkovi seji, naj bi imela naslednjo vsebino: »Tržaški občinski svet potrjuje svoje stališče, ki ga je zavzel 15. marca 1955 glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, ki jo določa člen 16 republikanske ustave. Upoštevajoč dejstvo, da so nekateri krogi predlagali rešitev tega vprašanja, ne da bi upoštevali osnovne zahteve glede imenovanja glavnega mesta dežele in glede strukturne razdelitve dežele, tržaški občinski svt pripominja, da je že poslanec Ruini, ki je predsednik zadevne komisije v poslanski zbornici, od cneva, ko je ustavodajna skupščina sklenila ustanoviti avtonom- .............................................................................................. IIUIIIIIIIIIII Izpred okrajnega sodišča Za nepremišljene besede bi bil lahko tudi obsojen Toda zaradi pomanjkanja pismene toibe »e je obtoženec rešil kazni - Agent ni imel časa, do bi se legitimiral več nekje v bližini kina Lu-miere pri Sv. Ani. Od tam rta ga oče in sin odpeljala na policijo, kjer je Hrvatič izjavil, da je kokoš ukradel, a da ni vedel, kaj je delal. Ce bi tedaj Toscam vložil tožbo bi Hrvatiča nihče ne rešil 'obsodbe, a ker te ni bilo, je sodnik prekinil postopek. Hrvatič pa bo vseeno moral plačati 2000 lir denarne kazni, na katero ga je solnik obsodil, ker so ga zalotili pijanega na javnem prostoru. Ker te je zvedelo, da je Hrvatič prodal kokoš za 600 lir 63-letnemu Antoniu Riceattiju od Sv. MM. Sp., so tudi njega poklicali zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga na zagovor, a mož se je rešil s popolno oprostitvijo. Agent javne varnosti Pa-sqaule Schiavon se je novembra 1955 vračal iz službe, a ko je prišel do bara »Alla Petcheria« na nabrežju, se je ustavil pri skupini mladeničev, ki so se kregali med seboj. Ko sta se dva i :meč njih začela pretepati, pa je nastopil, z namenom da ju pomiri. Pri tem je potegnil iz žepa izkaznico, da bi se legitimiral, a ni utegnil ‘.pregovoriti niti nekaj besed, ko se je že znašel na tleh. Zgodilo se je namreč, da se je eden izmed mladeničev, in sicer 22-letni Licerio Carbon-oich iz Ul, Galilei, zaletel vanj in ga s sklonjeno glavo butnil v trebuh. Naoavno je, da je agent Carboncicha aretiral in ga odpeljal na poveljstvo, kjer so ga obtožili ne le napaca na agenta, temveč tudi žalitve javnega funkcionarja. S tema obtožbama je prišel pred sodišče, ki pa ga je spoznalo za krivega le žalitve, zaradi česar ga je obso-rilo na 4 mesece zapora in na plačilo sodnih otroško v. ici... . Preds. Rossi, tož. Tavella, z njim obračunati. Toda Hr-|zap. Urbani, obramba odv. vatiča ni našel doma, tem-‘Poius. Ce ne bi 69-letnemu Angelu Budinu iz Samatorce št. 4 sodnik spremenil obtožbo grožnje v obtožbo samovoljnega uveljavljanja svojih pravic, bi bil brez dvoma obsojen. A prekršek te vrste predvideva pismeno tožbo in ker te ni bilo, je.sodišče prekinilo postopek in Budina, ki je bil že na zatožni klopi, odslovilo. Bucin sicer ni 'mel nobenega namena groziti. On je namreC julija 1955 kosil na nekem travniku pri Grljanu, misleč da je ta lart /vlojza Gorjupa s Proseka, ki mu je prot. maihni odškodnini dovolil, da bi si nakosil trave. Toda Budin se je zmotil m namesto, da bi kosil na Gor-jupovem travniku, je delal na travniku Ane Bogateč. Ta je prišla na mesto v spremstvu svoje sorodnice ter opozorila Budina na pomoto. Ta pa ni hotel nič slišati in je ženski napodil, češ naj ga ne motita pri delu. Med njimi je nastal spor in ko je Bucin izgubil potrpljenje, je ženskama zažugal, da ju bo odgnal z vilami. Ta grožnja je zalegla, a ženski sta šli na najbližjo policijsko postajo ter zadevo prijavili. Ker pa Bogatčeva ni vložila pismene tožbe, te je Budin rešil gotove obsodbe. * * • Isto sodišče je oprostilo obtožbe tatvine 35-letnega Petra Hrvatica od Bv M.M. Sp., a ga je obsodilo zaradi pijanosti na 2000 lir globe. Hrvatiča je namreč obtožil tatvine njegov sorodnik Albino To-soani prav tako od Sv. MM. Sp. in ga tudi pripeljal na policijiki komisariat. Toscanijeva žena je namreč marca 1955 opazila, da Ji je izginila kokoš in ker je To-scanijev sin Luciano pojasnil, da je vičel Hrvatiča, k>i je bil pijan, s kokošjo, ki jo je skrival pod plaščem je moz sklenil poiskati sorodnika in no deželo, priznal Trstu naravno funkcijo glavnega meda. Tržaški občinski svet upošteva dejstvo, da je treba pri ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom zagotoviti najširšo pokrajinsko avtonomijo na osnovi krajevnih zahtev in razmer. Zato pooblašča občinski odbor, naj posreduje pri vladnih in parlamentarnih organih za uresničitev omenjenih zahtev glede ustanovitve avtonomne dežele.« Gornja resolucija poudarja med drugim čve zelo važni vprašanji giede avtonomne dežele, ki bosta postali glavni sporni točki med Trstom in Vidmom, in sicer vprašanje določitve glavnega mesta in široke pokrajinske avtonomije v okviru deželne avtonomije. Kot je bilo ugotovljeno tudi v govoru pokrajinskega predsednika prof. Gre-gorettija, ki smo ga včeraj objavili, se nekateri furlanski demokristjanski krogi hudo spotikajo prav ob ti dve vprašanji. Zato je čobro, da jih tržaški občinski svet odkrito navaja in da s tem prispeva k čim bolj odločnemu stališču za pravično ureditev avtonomne dežele, ki ga mora zavzeti pokrajinska komisija za deželno avtonomijo na razgovorih s predstavniki goriške in videmske pokrajine. ----«»---- Samomor s plinom 37-letnd Mario Rumaz iz Ul. dello Scoglio se je v zadnjem času naveličal življenja in je zato sklenil, da bo izvršil samomor. Dolgo je čakal na ugodno priliko, ki se mu je ponudila šele včeraj popoldne. Njegova 35-letna žena je šla na pogreb nekega znanca in je njunega 5-letnega otroka odpeljala s ie-boj z doma in ga baje pustila pri neki družini. Cim je bil Rumaz sam, Je sklenil izvršiti načrt. Najprej se je usečel k mizi ter napisal ženi pismo. «Naveličal sem se življenja,« je napisal, »videli »e bomo tam gor. Zbo. gom.» To pismo je žena ob povratku domov okoli 17,15 našla pri možu, ki je bil že mrtev. On je namreč odprl pipo gorilnega plina in čakal na smrt, ki ga Je rešila vaeh skrbi. Njegovo truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Karabinjerji eo uvedli preiskavo, da ugotovijo točne vzroke, ki so Ruma-za prisilili, da si je izbral prostovoljno smrt. «»- — Zastrupitev s pokvarjeno hrano 15 minut po 13. uri se je zglasila v bolnišnici 70-letna Lucija Černe vd. Bosco iz Ul. Paganim. ki se je zdravnikom pritožila zaradi želodčnih krčev in bruhanja. Dodala je še, da so se ji krči pojavili predvčerajšnjim zvečer in da je mnenja, da so to posledice zaužitja neke ribe. Zdravniki so žensko npreje-li iz previdnosti na 4. zdravniškem oddelku in Če ne bo komplikacij, bi morale v 5 ali 7 dneh izginiti vse bolečine. ---«»- Nezgodi na delu Med delom v neki delavnici v Ul. Economo je 33-letni mizar Laonello Vascon iz Ul. delle Docce položil roko prav poleg rezila stružnice ter istočasno priklopil električni tok. Ostro rezilo pa je možu iz- nenada odrezalo prvi člen sredinca in dva členka mezinca desne roke. Vascon je takoj stekel iz delavnice in te s prvim av- tom ki je privozil mimo, odpravil v bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki sprejeti s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na drugem kir. oč-delku. Popoldne pa so s prognozo okrevanja v 40 dneh pridržali na ortopedskem oddelku 42-letnega Angela Serravalla iz Pocenie v videmski pokraji- ni, kateremu so ugotovili zlom podlahtnice desne roke. Delavec, ki se je zatekel z rešilnim avtom v bolriišriičo, je zdravnikom izjavil, da t« je ponesrečil mec' delom v nabreiinskiih kamnolomih, fiil je namreč zaposlen pri mešalnem stroju in v 'trenutku, ko je spustil nekaj materiala v samokolnico, so mu 'lopate stroja zlomile roko, «» —■ • ,■ V ptvih popoldanskih urah .to z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 35-letnega Maria Tognaccija iz Ul. Lorehzetti, katerega 90 zaradi zastruplje-nja s plinom sprejeli s prognozo okrevanja y g ali 7 dneh na 4. zdravniškem oddelku. Tognacci je ižjavil, da »e je zastrupil med delom v livarni Tovarpe strojev pri Sv. Andreju, in sicer s ' plini', ki se rajknjajo z delom pri zlitinah. ——*»------------ Z lambreto trčil v obmejno zapornico Ob povratku iz Jugoslavije s svojo lambreto je 21-letni Alojz Kante iz Praprota pri Nabrežini treščil na obmejnem bloku pri Prečniku v zapornice in odletel na tla. Kasneje se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarcev s podplutbami pod očesom pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na opazovalnem oddelku. «»-------- Z glavo v deske 20-letm Silvij Semec iz Križa je bil včeraj zjutraj tako zamišljen med hojo po neki šentjakobski ulici, ča ni opazil ob pločniku ustavljenega tovornika. Ko je prišel do tovornika, pa je Semec začutil precejšnjo bolečino v očesu. Zgodilo se je namreč, da je mladenič udaril z očesom po deskah, ,ki to bile naložene na vozilu. V bolnišnici, kamor se Je Semec zatekel po tej nenavadni nezgodi, so mu izprali poškodbe in ga nato odslovili. Okreval bo v nekaj dneh. «»-------- Guganje na stolu v šolski šobi je 9-letnega Giuliana Zorzuta iz Ul. Locchi precej drago stalo: fant je namreč padel na tla in ker se je ranil na glavi, ga je njegiva sectra kasneje odpeljala v bolnišnico. Zdravniki so mu rano razkužili in nato dečka odslovili s priporočilom nekaj dni počitka. Sestanek članov notranjih komisij Za obrambo proti nezgodam ter poklicnim boleznim Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri so poudarjene zahteve za preprečitev nezgod na delu Na sestanku, ki je bil v pe- stva izboljšali v primeru ne- tek zvečer na sedežu nove Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta, so člani notranjih komisij, po zadevnem poročilu in izčrpni diskusiji o vprašanju nezgod na delu, soglasno odobrili naslednjo resolucijo: «Clani notranjih komisij CGIL v industrijskem, trgovskem in prometnem sektorju v Trstu so se 15. februarja zbrali na sestanku, za katerega je dala pobudo nova Delavska zbornica CGIL. Proučili so razmere glede nesreč na delu in poklicnih bolezni in pri tem podčrtali, da so primeri nesreč na delu vedno bolj pogosti in povzročajo zaskrbljenost delavcev ter hude socialne posledice- Ugotovili so, da so nesreče, ki so se pripetile v Trstu leta 1956, čeprav številčno skoraj enake kot prejšnja leta, hujšega značaja kot nesreče v industrijsko zelo razvitih krajih. To potrjuje tudi večje povprečno število plačanih dni bolovanja za posamezni primer (n. pr. v Lombardiji znaša leta 1955 povprečje za en primer 15.91 odst., v Trstu pa 18.74 odst.). Upoštevajoč dejstvo, da so glavna vzrok nesreč na čelu in hudih posledic delovne razmere in intenzivnost fizičnega in psihičnega napora, na katerega so delavci prisiljeni, člani notranjih komisij odobravajo pobude nove Delavske zbornice CGIL, da bi o-pozorila odgovorne oblasti in javno mnenje na to pereče vprašanje. Zaradi tega poudarjajo, da je nujno potrebno: 1. ustanoviti preiskovalno komisijo, ki naj bi proučila v tržaških podjetjih in pristanišču razmere, v katerih delajo delavoi, kakor je nova Delavska zbornica CGIL že zahtevala oč vladnega generalnega komisarja; 2. oživiti v podjetjih, kjer že obstajajo, ustanoviti pa v drugih podjetjih, kjer jih še na, primerne protinezgodne odbore sj sodelovanjem delavcev za boljšo preventivno službo; 3. da čimprej parlament razpravlja in odobri zakonski osnutek, ki .so ga leta 1955 predložili Di Vittorio in drugi poslanci sindikalisti ih ki predvideva ustanovitev odborov za varnost in higieno na delu (v .-podjetjih, ki imajo manj kot 25 delavcev, delegati), ki imajo nalogo ugotoviti stanje varnostne in higienske službe v tovarnah in predlagati izboljšave; paziti, da se v podjetjih spoštujejo varnostni predpisi; predlagati spremembe itd. ter tesno sodelovati v ta namen z inšpektoratom za delo in ustanovo ENPI; 4. ča vsi delavci enotno in odločno nastopijo in sodelujejo za širjenje in spoznavanje določb za preventivno službo in spoštovanje teh: da prijavijo pristojnim oblastem in javnosti kršilce in neznosne delovne razmere; da ustanova ENPI aktivno sodeluje v vseh vprašanjih preventivne službe, tako da bodo zadevni predpisi v skladu tehničnim napredkom in novimi organizacijskimi oblikami produkcije; ča se bosta v okviru radikalne spremembe v tistemu socialnega skrb- sreče ali poklicne bolezni zdravniška pomoč in oskrba. Člani notranjih komisij nove Delavske zbornice CGIL poudarjajo, da so najboljša obramba proti nezgodam in poklionim boleznim boljši delovni pogoji. Pri tem se pridružujejo vodstvu nove Delavske zbornice in njenemu pozivu delavcem, naj ojačijo že pred časom po celi državi borbo, ki jo je CGIL začela za zaščito zdravja in varnosti delavcev, proti izkoriščanju, za čosego boljše življenjske ravni delavcev. S tem je povezana tudi akcija za zboljšanje delovnih pogojev v podjetjih in za zboljšanje prejemkov ter za znižanje delovnega urnika na 40 ur tedensko brez znižanja prejemkov.« «» . Izkaznice za reveže Tržaška občina sporoča, da bodo 20. februarja začeli razdeljevati zelene izkaznice za leto 1957 vsem onim. ki so vpisani v seznam revežev. Vsi zainteresirani morajo izkaznice prevzeli pri občinskih delegacijah najkasneje do 20. marca. (mitiki m pmočiu) Literarni večer JV a povabilo Društva slovenskih srednješolcev so sinoči nastopili v Gregorčičevi dvorani mladi slovenski literati, ki sodelujejo pri reviji «Mlada pota«. Na literarnem večeru so brali iz svojih del Drago Grah, Humbert Pribac, Vladimir Kavčič in Viktor Konjar. Prisotna je bila tudi urednica revije «Mlada pota« Sonja Gašperšič. Zaradi pomanjkanja prostora naj za danes le omenimo, da je bila dvorana polna hvaležnega občinstva, predvsem srednješolcev, ki so mladim literatom priredili prisrčen sprejem. Zal pa smo tudi tokrat pogrešali predstavnike našega kulturnega življenja, kar očitno kaže na nerazumevanje ali celo na bojkotiranje prireditev, ki jih prireja naša srednješolska mladina GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 16. uri druga predstava Bellinijeve opere »Puritanci«. V četrtek premiera «Othela». PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! IZLETI Planinski izlet r Planico. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi planinski Izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih poletov na veliki, 120-metrskl skakalnici v Planici, dne 10. marca t. 1., z avtobusom skozi Trbiž I« čez blok v Beli peči (Fusine-Laghi) - Rateče. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. od vključno 21. t. m, dalje vsak dan od 19 do 20. ure. ( IJCDŠKA PHOBVKTA ) Prosvetno društvo »Andrej Cok« na Opčinah obvešča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in četrtek od 20.-21. ure. [OD VČERAJ DO DANES Dne 16. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb, bila pa je eni poroka. POROČILA STA SE: elektri- čar Urazlano Persini in prodajalka Pia Drst radi. UMRLI SO: 89-letnl Giuseppe Guerigila Gentue, agent finance Giuseppe Usat In gospodinja Glovanna Alba, elektrotehnik Bruno zeper In gospodinja Ma-rlella Siatich, uradnik Giuseppi-no Tanfant In gospodinja Norma SoMazzI, Čevljar LtKlano Coro- Sellak, 71-letni Frančišek Cepek, mca tn gospodinja Aorta Maria 73-letna Rosa Buttinar vd. Godina, 77-letna Amaha VVeber, b5-lema Antonia Pesel por. Smerdel, 75-letnl Adolf Orel, 63-letnl Francesco Renati, 89-1 etn 1 Enrlco Horitzhy-Orsmi, 76-letnt Frančišek Stoker, 75-letnl Umberto Ca-nova, bi-letna Anna Steffe por. Pičeni, 71-letna Virginia Zeocbl-ni vd. Abrami. OKLICI: indiustrljec Franco Enrico Brunner ln gospodinja Eugenla Filomena Tonoli, fotograf Paspuale Stefini ln uradnica Francesca Zeman, uradnik Nerlo Cosoli ln gospodinja Nl-dia Pasutto, zastopnik Luciano Grego in oevka Laura Silil, mehanik Aldo Colonl in gospodinja Olga Gtovanninl, železničar Giuseppe OuačaTItotto in delavka Angela Ibsole, uradnik Giuseppe Giordano in gospodinja Ota tima Percavaz, šofer Giuseppe Roncelll In šivilja Albina Brec-ciaroli, mehanik Bruno Slrol in šivilja Anna Maria Bassanese, eltograf Vincenzo Calabrese tn trg pomočnica Glovanna Abate, agent CP Romano Pelllelo In trg. pomočnica tolanda Linardl, zidar Antonio Cedaro in delavka L! di a Gaspard, šofer Gaefa-no Maggio ln pletilja Rachele Codan, kemik Paolo Pontoni in gospodinja Silvia Alello, tesar Augusto Turella In gospodinja Radin, zidar Aldo Jerman in šivilja Mana Giacomini, pomorski kapitan Fulvio Štolfa In uradnica Anna Alma Spanghero, Mario Pacl In Rosita BattiStella «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1957 Crevato, Ul. Roma 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmeu ner, Ul. Uiulia 14; Al Lloyd, Ul. delTUrologio 6; Slgnorl, Trg O-spedale 8. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AirAiabarda, istrska cesta 7; Barbo-Carmel, Garibaldijev trg 5a; Croce Azzurra, Ul. Commer-ciale 26; de Leltenburg, Trg sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. Cl-lino (Sv. Ivan); Mlzzan, Trg Ve. neala 2; Vielmetli, Trg della Borsa 12. BENETKE BARI CAGL1AR1 FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN «> • PERIJ A 49 75 87 30 79 88 13 41 21 37 85 57 68 12 61 74 39 80 78 34 47 73 7 45 37 81 80 74 4 4‘ 31 17 76 55 7 71 83 34 21 14 60 81 10 50 3 56 28 32 34 49 Resna beseda v šaljivem predpustu Glasbena Malica bo prire dila v soboto, dne 23. t.m., v dvorani na stadionu «Prvi maj» svoj II. predpustni ples. Glavni namen Glasbene Ma. tire gotovo ni prirejanje p le-so", ampak predvsem glasbena vzgoja mladine in gojitev t-esve, kolikor mogoče dobre in kvalitetne glasbe. Toda glasbena šola je spojena z občutnimi, neizbežnimi stroški, ki jih učnina ne krije, ker mora biti primerno nizka, tako da je pouk v glasbi vsakomur dostopen. Dohodki iz resnih koncertov, ki tudi morajo biti vsem dostopni, komaj zadostujejo za stroške; včasih tudi ne. Zato je Glasbena Matica | navezana na podporo iz Kulturnega sklada, katera pa je žal omejena, in na doprinose rednih tn podpornih članov. Nabiranje podpor je sitna stoar za nabiratelja in za podpornika. Treba je na dan z denarjem, ki je p današnjih trdih časih silno težak, a v zameno je samo lepa beseda o plemenitosti tn požrtvovalnosti. Naravno je torej, da Glasbena Matica išče druge oblike za dosego podpore. Pri tem jo vodi zdravo geslo «da) — dam«. Ena taka oblika je ples, ki je primeren veselemu predpustnemu času. Zato se obrača podpisani odbor na celokupno naše občinstvo, mlado in staro, brez razlike stanu in svetovnega naznanja. in kliče: Pridite na nal ples « soboto, dne 23. je bruarja! Dajte nam podporo in vzemite p zame no veseljeI Veselo pa bo na našem plesuI Igral bo živahno razposajeni Avsenikov gorenjski kvintet, ki že slovi daleč preko meja svojega domačega kraja; na sporedu se bo sproti prilagojeval okusu in željam občtnstoa. A da se bodo plesalci oddahnili, bo nastopal v odmorih priznani ženski duet (Ahačičeva in Hočevarjeva) in pa Milčinski-Jeiek t suojtmi urapolijami. Najbrž bomo tudi vsi skupaj eno »zažtnpali«. Pridite torej vsi! Podpisani 'odbor je prepričan, da vam lahko tu poda pismeno garancijo, da se boste imenik no zabavah in da tiam ne bo žal. V nedeljo, 24. februarja, ob IS. uri pa bo v Avditoriju »Zabatien pustni popoldan« Za bogat, vesel spored, sloneč skoraj izključno na narodni pesmi, bo zopet poskrbel Avsenikov kvintet, ki se bo pridno izmenjaval z ljubkim ženskim duetom ter neugnano nakazanim Ježkom Na ta zabauni p opoldan opozarjamo posebno okoličane Dobro bo, da pohitite z nakupom listkov. Bojimo se namreč, da bo zmanjkalo prostora; kajti dobro se zavedamo, kaj bomo nudili. Daj — dam! Na veselo svidenje/ Odbor SNG za Tržaško ozemlje Jutri, 18. t. m. ob 20.30 ob 20.30 v Nabreži.nl Valentin Katajev ^Kvadratura kroga* V torek, 19. t.m. ob 20.30 v Borštu Valentin Katajev ^Kvadratura kroga* c KINO OLEPALlSČA ) V SOBOTO 23. FEBR. ob 21. uri v dvorani stadiona »Prvi maj« II. ples Glasbene Matice Igra »Avsenikov kvintet« (gorenjski). Vmes zabavni spored Ježka tMilčinski) in drugih. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od srede, 20. t. na. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 in dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane. V NEDELJO 24. FEBR. ob 18. uri v Avditoriju Zabavni pustni popoldan Sodelujejo : «Avsenikov kvintet«, pevski duet Sonja Hočevar in Marija Ahačič z narodnimi pesmimi ter Frane Milčinski - Ježek in Pavle Kovič. Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20. DANES 17. februarja ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah pod okriljem PD « Andrei Čok« in PD »Opčine« Prešernova proslava Vabimo naročnike in čitatelje PRIMORSKEGA DNEVNIKA, da si ogledajo v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljene nagrada, ki bodo -zzrebane prihodnjo soboto 23. t. m. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA RAZNA OKVENTII.A Excelsior. 16.00: »Rihard III.», Lavvrence Oliver, John Giel-gud, Ralph Richardson, Claire Bloon. 'lectinicolor-V ista Vision. Femce. 14.00: «Zena dneva« z Virno Lisi, Hayo Hararit, A. Cifariellom m Francom Fabrl-zijem. Nazionale. 15.00: »Junaški VVebb«, Richard Egan, Dorothy Malone in Cameron Mitchell. RKO film Scope-techn lcolor. Fitodrammatlco. 14.30: «Istam- t»ul». Cinemašcope Techmcolor. •E. Flynn in C. Borchers. Grattacielo. 14.00: «Kot listje v vetru« (»Come le fogiie a! ventn«), Technicolor Urriversal, L. Bacall, R. Hudson, D. Malone, R. Stack. Supercinema. 14.00: »Istambul«. Cinemašcope Technicolor. E. Flynn in C. Borchers. Arcobaleno. 14.00: »Ljudje m volkovi«. Premiera. Cinemasco-pe Technicolor. S. Mangano, J. Montant ln Pedro Armendariz. Astra Rojan. 14.00: »Donatella«, Cinemašcope technicolor. E. MartineUi in G. Ferzelti. Capitol. 14.30: »Za ogledalom« Čudovita interpretacija J. Ma-sona in B. Rush. Cristallo 14.00: «Eliana in moški«. l’ Bergman in M. Ferrer. Očarljiv, vesel in bledeč techmcolor. A>abarda. 14.00: »Ljubezen veli ke kraljice«. Pretresljiva ljubezenska zgodba v razkošju kraljevskega dvora. Romy Schnelder in Adrian Hoven. Ariston 14.00: »Trije novcj v vodnjaku«. Fox predstavlja najlepši cinemašcope sveta v krasnih barvah De Lux. Odlični igralci: Clifton VVebb, Do-rolhy Mac Guire in J. Peters. Ob 21.00: Telematch TV. Armonia. 14.00: «Ognjeno opol. dne« («Mezzogiorno dl fuo-co»), Gary Cooper, Grace Kel-ly. Nov zabaven variete. Aurora. 13.30: »Montecaclo«, V. De Sica, M. Dietnch, A. O’ Conel in R. Raicel. Zabavna zgodba. Titanus. Technirama. Garibaldi. 14.00: «Moje življenje je tvoje« (»La mia vita etua«) Armando Francioli, Patuzia Roc, Alba Arnova. Pojeta A-chllle Togliani in Lucien Cal-las. Ideale. 14.30: «Branim svojo lju bežen«. M. Carol, G. Ferzetti, V Gassman, C. Vanel. Impero. 14.30: «Maderni čas« Mojstrovina C. Chaplina, v kateri poje znamenito popevko »Smile« (Nasmehni se). Itatla. 14.00: «Greh nedolžnosti« Komična ljubezenska zgodba G RalU m A. Cifarlello. S. Marco. 14.00: »Oporniki neba« ‘(«1 pilastri del cielo«). Ljubezen, vera in sila v clnemasco-pe v technicolor ju z Jeffom Chandlerjem. Moderno 14.00: Van Johnson ln Vera Mites v filmu «23 korakov od zločina«. Cinemašcope Fox v technicolor Ju. Savona 14.00: »Hanibal in ve- stalka«. Komičen Cinemašcope Metro techmcolor E. VVilliams H Keel, G. Sanedn-s. Viaie. 13.30: »Čolni v morje« z J. Chandlerjem ln L. Barker Technicolor. Vitt Veneto. 13.45: Cinemašcope «M.»iael Strogov«, CuFd Jur-gens. Silva Koscina. Fox. Belvedere. 14.00: «Orli v neskončnosti«. Technicolor Vtstavision z J. AHyson in J. Stewari. Marconi. 14.30: »Dunja, hči ste. pe« v barvah z Evo Bartok. Ivanom Desnyem in VValter. jem Richterjem. Masslmo. 14.00: »Velika pregra- da«, Cei-incom film. Novo cine. 13.30: «Divje steze« («Sentieri selvaggi«), John Wayne In Natalie VVood. Režija John Ford. Odeon. 14.UO: Po popularnem romanu »Siroti«, Mllly Vttale in Myriam Bru. Radio. 14.30: «Kongo«, Virginia Mayo, George Nader m Peter Lorre. gio mušica le fiorentmo«; 21.05 Dino DS odi: «Tugci», slušna igra v 4 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13.30. 14.15, 15.00. 19.00. 22.00. Poročila v Italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 8.00 Jutranji koledar in objave; 8.10 Kmetijska oddaja; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Med jezovi in daljnovodi. SLOVENIJA 327,1 m, 282,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 6.00 Narodne viže, vesele in mirnejše za prijetno nedeljsko jutro; 7.35 Zabavne melodije; 8.30 Otroška predstava — Ja-nevski-Kostovski: Otrok Iz sladkorja; 9.00 Ponovitev javnega četrtkovega večera (sodelujejo: kvintet bratov Avsenik, vokalni kvintet Niko Štritof, ženski vo-kalni kvartet, recit. Janez Ro-haček, Dorko Skoberne In pevca Mariva AhSčič in Franc Koren); 9.45 Se pomnite, tovariši — Bogdan Zolnik: Ko je štirinajsta prišla na Štajersko; 10.15 Nedeljski simfonični koncert: 11.15 Oddaja za beneške Slovence; 11.35 Lahka glasba: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Prugel: Apolon na Šeini; 18.35 Melodije za dobro voljo; 20.00 Zabavni glasbeni večer radia Beograd; 21.00 Kulturni razgledi; 21.15 Carl Orff: «Tr!onfo di Afrodite«, scenski koncert za soliste, zbor in orkester. ■TELEVIZIJA 15.00 Športni popoldan; 17.00 Film »Zlati pašniki«, Rod’ Cameron; 18.55 Športne vesti; 21.00 Telematch; 22.00 Snomin na Ar-tura Toscaninija; 22.55 Iz filmov. RADIO PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajin _ skih motivov, pozivamo planin-1 Grtester^La^OTŽj^Vžbo' Oddaja ske fotoamaterje, člane SPDT|za najmlajše - AnloHTja Curk: . " " »pravljica o kresnici«, Igrajo čl a. ni Radijskega odra; 13.30 Glas- NEDELJA, 17. februarja 1957 TRSI POSTAJA A 8.00 jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Salnt-Saens: Živalski Karneval; 9.43 lz operetnega sveta; 11.00 Mozartovi in Beethovnovi samospevi; 11.18 Sin-ding: Suita za violino in orke. ster; 11.45 Potovanje v Pa-riz — MALI OGLASI J MAGAZZINI FELICE, Trst, Ul. Carducci štev. 41 (casproti pokritega trga . Telet 90-513). Srajce, hlače, spodnje hlače, nogavice, rokavice, zimski plašči, jopiči In drugo. Vse po najnii-jih cenah! KOLESA, moška ln ženska rabljena do 7.000 lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir motorna kolesa po 50.000 lir na obroke darilne pakete brez carine. Marcon. Ul. Pieta 3. PRODAJAMO smrekove deske za gradnjo in mizarstvo, trd les, plošče za pode. Ugodne cene. Gambini 3. OBIŠČITE RAZSTAVO MOTO-GUZZI Ekonomični dvosedežni motorji: Cardellj 73 kub. cm, Zi-goll 99, Gailetto 192. Motofur-goncin »Ercolino« bencin. Nosilnost 350. »Erccle« 1500. — Olajšave. Novost: Lodola 175. — Cre-mascoli, Trleste, Ul. F. Severo 1*. SMOKING PRODAM — ugodna prilika. Bavčar, viale XX Set-tembre 22. SLIKE ki jih je posnel tov. Magajna 9. t. m. na plesu SNG v dvorani na stadionu »Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. NOVOSTI: Montgomery: Ru-menooki L 210.— Čebelica: Nebo nad nami L 150.— TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat . 1)1. N« . Frančišku *» Telefon »7-888 J ah sinvpatizehje, da pripravijo povečave izbranih slik v formatu 24x30 predložebe na kartonu pod steklom. Sprejmejo Se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do 15. marca v Ulici Roma 15-1. KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA z. z o. J. v Trstu vabi na redni občni zbor zadruge, ki bo v nedeljo 24. februarja 1957 ob 9. uri v Ulici Zonta št. 2. I. z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročilo upravnega odbora: 3. poročilo nadzornega odbora; 4. predložitev, diskusija in odobritev obračuna, ki se je zaključil 31.12.1956. 5. izvolitev novega upravnega odbora in nadzornega odbora. NSZ Boršt-Ricmanje. Sestanek Neodvisne socialistične zveze, ki bi moral biti sinoči v Borštu, je bil zaradi Prešernove proslave preložen na Jutri ob 20. uri. [darovi in pkispkvki) Ob prv| obletnici smrti pok. Manja Kariša daruje žepa Pina 500 lir za Dijaško Matico. Na veselem družinskem prazniku In na pobudo jubilanta Ivana Rijavca so zibrali 5000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Milke Skerlavaj z Opčin daruje Marija Kralj z Vrdele 1000 lir za Dijaško Matico. ba po željah; 15.00 Rahmaninov: Trije simfonični plesi; 15.33 Cho. pinove skladbe v izvedbi Niktta Magalova; rs.00 Slovenske ritmične popevke; 16.20 Čajkovski: Francesca da Rimini; 1641 Boi-to: Grški prizor iz IV. dc|. opere Meflstofeles; 17.00 Slovenski zbori: 17.20 Plesna čajanka: 18.00 Beethoven: Koncert za violino In orkester op. 61; 18.43 Renata Te-baldi ln Ferruccio Tagfiavlni; 19.00 Orkester Dino Olivieri; 19.15 Obrti ln poklici: «St»rlnar»; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Peter Kreuder; 20.30 Puccini: «Madame Butterfly», opera v 2 dej. (po 1. dej. ob 2150 ca: Nedelja v športu); 22.45 Večerni ples. TRST 1. 9.15 Tržaške pesmi; 9.40 V valčkovem tempu; 14 30 Operna glasba; 16.00 Reportaža z nogometne tekme, 17.00 Simfomčnl koncert orkestra zavoda »\75g- • UNION« Svtlvvifu zna,,a za varoValnica od let s-1828 |e v TRSTU UL GHEGA 8 - I tel. 27512 - 35939 Prokurator R A VNIK Llekiru-instaiatijvko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila ia nove mstaiacile v«en vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322. Viale Miramare 29. SE PHIPOHOCAMO! ZAHVALA Vsem, k: so nam pomagali ob dolgi in mučni bolezni naše ljubljene mame, zene in stare mamu Ane Križmančič se prisrčno zahvaljujemo. Ganjeni se zahvaljujemo tudi darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali ter na katerikoli način počastili spomin pokojnice in jo spremili na njeni zadnji poti. DRUŽINA KRIZMANCIC Bazovica st. 142 17.11.1057. Izkoristite tradicionalno Varčevalno Prodajo^ Prodajalne čevljev onaa Trst - Lar go Barriera Vecchia ett GUY DE MAUPASSANT ~'V Eden najpomembnejših svetovnih novelistov, Gug fti ^aupassant, v tem odlomku prikazuje težko življenje delavcev ob Koncu preteklega stoletja- j Ye^ kot mesec dni že Ran-e blodi okrog in si išče zaposlitev, v rodnem mestu 1 e-Avary je namreč ni mp-; e dobiti. Bil je tesarski polutnik; sedemindvajset let ar. krepak in dober dela-! /c' *n vendar je moral biti j j * *e»eca v breme svoji , . lnb ki je že tako bila al često brez kruha- Sestri I j ?. za malenkostno plačo de-koK k0t P°strežnici- On, Ja-Randel, najstarejši sin i* ?^moanejši v družini, pa » bil brezposeln in je je--de' kruh drugih... L„ oteni pa je vse svoje do- hvi-en^e' dv()ie hlač, par v .ev in sl ajco zavil v odr° culo> si jo zvczal na Popotno palico in odšel. - in °*la* ie brez počitka, dar. 1 noci v soncu in dežju in kie aij 'ska* čudežno deželo, tevr delavci najdejo zaposli-• aprva je vztrajal pri Uro'’ .^.a bo sPrejel delo, u-je Zap^e Poklicu, ki se ga "dni 2UC*l' A v vsaki tesarski I jstiavnic' ’§a je čakal vedno Drpi- °dgovor. da so celo Pot Snje de'avce odpustili... ®ar^m mU 3e zmanikalo de-j (ja a' *n Pripravljen je bil, deiaSe J3pr’me katerega koli IPotpm i ?e naipfei kopač, Sar konjski hlapec in ža- kleštilZ spekel \ dra^3a zakuril in vroečga krompir. Pečenega, ^ipreinoi Vsakega posebej 'k rokah v svoi'h narz- •e6el„, » ln P°tem bi jedel, ®0tti -v, tem poznem let. 1)9 PoljuU °mpirja ni več ®tona . 'ebi , aprej jn sam pr; itrPjenostSn? eovori- Vsa u' I *Peino ’• . zuPno in brez-'faina j‘‘kanje dela, dolgo-!t«m ‘akota' noči na pro- ’ PiP/ir )«n: iitit a ~ir do ljudi z ure- klatež°am0m’ ki ga imaj0 [ 'S' ki . ’ sP°min na doma. * so Dr lcer niso po svetu, !sPja 'a*c° brez vsakega !'»Posiit; obu,P. da ne more i-. ka,“:av°iih m°5nih rok, )1V'ienjskr, dJ’ti Prekipevati n' t°iV VSe t0 ^ ja Ut nievalS 7 3 in boli na’ >ni«vala vsat°H kl 56 JC : ro. vsak dan vsako rv> m.,1 • . . I Zdaj brako minuto in’ki mu I !lavkih. 'z ust v kratkih ,*>ta ' “Ta revščina! Cio. i *!-. sr e umreti od lako-SPiev sramnost! Se dveh >am *!*••• Pa ta dež... !l 0 stisv Divji nad kri* ! «MP.a Zok>e i*1 pon a v-| °st!» p sramnost, Nesram-« 'mam aričujfc se: «Pravi-lakn ilVet’! Ua me pu-cpmreti od lakote! lan udih mu porode mi- bet. to ,hoč !,na *el; u lOlVUlt glodanje' v Nesramnost.. > ■■ I v srcu in bole- Slt, .'uPna i.,. je ziak e (j. ■ vseh. Nihče me i uhaj, mel Pustiti brez j mrz.el aoban, gost, lede-! , Ustavi se in ^ dni v revščina!... Me-S Prea^ moral »Pet ho- i». in nKn Pr>dem do do-1 domu ,rne se v smer pro- i U°itiu u smer pro- i našei ®r,uPa, da bo !a-,raJU , 0 v rojstnem k) kjer ga vsj pozna. I •"n, ul pa na teh dolgih K-mijiv, ’ar Re zdi vsakemu Lestah, ki„ >‘ilv -r ‘ fia l*sar res tudi do- li; de h res ,udi do-! Lako d f°: morda p» bo k c. a i ar' a*i eestni de-daj t morda kamnar. LtS,te dela l izbirčen glede . ulil Z- V. da *' bo hrano. kV°iega “j zaveže ostanke 0(i vratu njrie8a robca °’ * da mu ne bi mrzla voda curljala dol po hrbtu in prsih. Kmalu začuti da mu dež pronica že skozi obleko. Ozira se okrog kot v agoniji. Njegov pogled je pogled človeka, ki ne ve, kam bi se vlegel, kje bi se odpočil. Je to pogled človeka, ki na vsem svetu ne najde prostora, kjer bi imel zavetje. Tam v daljavi, na pašniku, zagleda tedaj nekaj temnega. Zasluti, da je to krava. Zato preskoči jarek in se ji bribliža, ne da bi pravzaprav vedel, kaj bo storil. Ko je ob njej si misli. «Zdaj bi se lahko napil mleka, ko bi imel posodo«. Žival obrne svojo glavo k njemu. On jo gleda in jo nenadoma u-dari v bok. da bi vstala. Ta se res počasi dvigne. Ran-del se vleže pod njo na hrbet, prime z obema rokama njeno toplo, težko vime in pije, pije, dokler je kaj mleka. — Žival se spet počasi vleže na tla. On se vsede ob njej in — hvaležen ji za hrano, ki jo je dobil od nje — jo boža ter se premražen ozira po planjavi. A nikjer ne vidi kakega prostora, kjer bi se mogel zavarovati pred vedno bolj in bolj ledeno mrzlim dežjem. Hrepeneče se ozira v okna hiš, v katerih se svetlikajo luči... In ko tako boža žival, mu udari v obraz topla sapa, ki puhti iz ži-valinih nozdrvi. «Kako topla je«, pomisli Randel. In svoje roke ploži pod njena stegna, da bi se vsaj malo pogrel. Prešine ga misel, da bi mogel noč prebiti pod ži-valinim toplim, širokim te-lesom. Vleže se k -njej, s čelom pod njenim vimenom, in kmalu zaspi; a vso noč se obrača, tako da je zdaj s hrbtom, zdaj s sprednjo jstranjo od toplem živahnem boku, ob katerem si znova osuši in pogreje tisto stran svojega telesa, katera je pač bila med tem izpostavljena-mrzlemu nočnemu zraku in mu med tem že na pol pri-mrznila... Petelinje petje ga prebudi; nebo je jasno in ne dežuje več. 2ival še vedno počiva, z glavo na tleh. Randel se skloni, poljubi njene široke, vlažne nozdrvi in mrmra: ((Pozdravljena do prihodnjič, moja dobra živalca«. Obuje se in odide spet po tisti ravni, dolgi, cesti. Kmalu začuti tako utrujenost, da mora sesti. Mimo njega se vrste ljudje, namenjeni v sosednje vasi, da tam pri sorodnikih ali prijateljih prežive nedeljo. Nekateri so peš, drugi v kočijah. Tudi debel kmet pride mimo s čredo blejajočih preplašenih ovac. Randel vstane in prosi kmeta; ((Imate kakšno delo za človeka, ki umira od lakote?« Kmet se zaničljivo nasmehne: «Za pocestneže nimam dela«. In tesar se spet vsede ob jarek... Dolgo sedi tam in čaka na prijazen, usmiljen obraz. Končno se odloči za moža v površniku, z zlato verižico preko trebuha. Nagovori ga,- «Ze dva meseca iščem delo. Se danes sem brez njega in brez denarja«. Gospod pa ostro: ((Menda ste brali na začetku vasi napis: ,Beračenje prepovedano!’ Ce dovolj hitro ne izginete, vas bom dal jaz, župan te občine zapreti«. Randel poln jeze zavpije. «Kar zaprite me! Vsaj umrl ne bom od lakote,« in se umakne ter sede spet tja ob jarek. Cez kake četrt ure . se že pojavita na cesti dva orožnilea. Stopata počasi drug ob drugega; že od daleč se v soncu bleščita njuni kapi in kovinski gumbi. Randel ve, da prihajata ponj; a se niti ne gane. Zgrabi ga nenadna želja, da bi ju izzival. S težkim, vojaškim korakom stopata mimo njega in ga najprej sploh pre- zreta. In ko ga potem zapazita, pristopi k Randelu tisti. ki je bil poveljnik orožniškega oddelka, in ga vpraša: «Kaj delate tu?« Randel mirno odgovori: ((Počivam«. «Odkod prihajate?« «Več kot uro bi vam govoril, če bi naštel vsa mesta, kjer sem bil«. «Kam greste?« «V Ville-Avarv«, «Kje je to?« «V La Manchu«. «Je to kraj vašega stalnega prebivališča.« «Da» «Zakaj niste ostali tam?« (dščem delo«. Orožnik se divje obrne k svojemu kolegu: «Vsi tako rečejo, ti ničvredneži! Saj jih poznam!« Obrnivši se k Randelu nadaljuje; ((Imate’ dokumente?« «Da». ((Pokažite jih!« Ran-del vzame dokumente, te strgane. zamazane papirje, ki že razpadajo na koščke, in jih preda orožniku. Ta Jih prebira, se pri tem zatika in pokašljuje ter jih končno (videč, da so v redu- vrne Randelu z razočaranim pogledom premaganca. Potem pa spet začne; »Imate kaj (Tenorja s seboj?« »Kje pa!« »Popolnoma nič?« «Popolno-mu nič!« »Niti centima?« »Niti centima!« «Kako pa živite?« »Od milosti!« »Torej prosjačite?« Randel odločno zavpije: «Tako je!« In orožnik: »Ujel sem vas na glav. hi cesti‘kot klateža in bera- V poslednjem času se v Kranciji pojavlja vrsta malidih igralk. Na sliki mnogo obetajoča Dany Carrel ZA NAJBOLJŠA M Podelitev Levstikovih nagrad V četrtek popoldne so v Ljubljani v prostorih Mladinske knjige podelili letošnje Levstikove nagrade za najboljša mladinska, literar. na in poljudno znanstvena dela in za najboljše mladinske ilustracije v preteklem letu. Žirija je prvo nagrado v znesku 100.000 dinarjsv za najboljšo domače mladinsko noviteto preteklega leta podelila pisatelju Mišku Kranjcu za povest »Čarni nasmeh«. Svojo odločitev je utemeljila z veliko literarno kvaliteto dela, ki ga prevevata izredna toplina in li-rizem in pa s tem. Ja je odrasli mladini namenjena knjiga izpopolnila veliko vrzel v nali mladinski literaturi. Drugo nagrado v znesku 50,000 din je prejela pisateljica Ela Peroci za zbirko pravljic »Tisočkratlepa«. Delo se odlikuje po izredno pristnem doživetju otroškega sveta in z združitvijo pravljičnega in resničneg^ sveta v ubrano umetniško celoto. Prvo Levstikovo nagrado za mladinske ilustracije je prejel akad. slikar France Mihelič za ilustracije v knjigi Mire Miheličeve «Stirje letni časi«. Knjiga je po celotni zunanji opremi primer estetsko ubranega likovnega organizma, ilustracije v njej pa so še posebej tesno povezane s tekstom, likovno čiste, pravljično sugestivne in približane otrokovi duševnosti. Akademski slikar Maksim Sedej pa je prejel drugo Levstikovo nagrado v znesku 50.000 dinarjev za ilustracije v Langusovi knjigi ((Potovanje v tisočera mesta«. S temi likovno pretehtanimi ilustracijami je slikar izpričal napredek v svojem delu. Žirija pa je pohvalila tudi Sedejeve ilustracije v knjigah Mateja Bora ((Ropotalo in ptice« ter v «Pastirčku». Drugo Levstikovo nagrado za poljudno znanstveno mladinsko delo je žirija podelila profesorju Janezu Matjašiču za njegovo delo «Iz življenja najmlajših«. Odlike knjige, ki približuje mladini znanstveni svet, so iz- virnost, enotna premišljenost in skrbna izpeljava problema. IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIlilllHIlllIMlIltlllllllllllllimillHIIIIIIIIMimillllllHIIMIIIIHIMIIimMlimilUIIIIIHfllMIIMMItlllllllllllllllinmmnilllllHIIIHIIIIIIIIIIllllllHIlItllllllllllHIIIIIIIIIIIIlillllimiRlllillltl PROSLAVE OB 50-LETNICI CARDUCCIJEVE SMRTI Življenje in delo velikega pesnika Včeraj je poteklo petdeset let, odkar je umrl v Bologni veliki italijanski pesnik in univerzitetni profesor Gio-sue Carducci. Ob tej priložnosti bodo v Bologni razne proslave, ki se jih bo udeležil tudi predsednik republike Gronchi. Številni literati bodo imeli predavanja o Carduccijevem življenju in delu. Glavna proslava bo na univerzi. Založba Zani-chelli pa bo izdala številne knjige, katerih namen je čimbolj seznaniti javnost s Carduccijem. Carducci se je rodil leta 1835 v vasi Val di Castello v Versiliji, v pokrajini Luc-ca. Srednjo šolo je obiskoval v Florenci, na univerzi v Pisi pa je doktoriral na fakulteti za književnost in filozofijo. Ze leta 1957 je poučeval na gimnaziji S. Mi-niato. Ker je takrat izdal pgve pesmi v zbirki »Rime«, ki niso ugajale kritiki in nadvojvodovi vladi, je moral zapustiti službo in je zelo revno živel v Florenci z družino. Leta 1859 se je poročil in imel štiri sinove. Leta 1860 po osvoboditvi Toscane je poučeval klasične jezike na liceju v Pistoji-od konca leta 1860 pa do leta 1903 je celih 43 let nepretrgoma poučeval italijansko književnost na bolonjski univerzi in iz njegove šole je izšla vrsta pisateljev, pesnikov in književnikov sploh. Carducci ni bil le velik pesnik, marveč tudi esejist, prozaist in kritik ter seveda zelo sposoben profesor. Po prepričanju je bil vnet republikanec, pri čemer mu je oil za vzgled njegov oče karbonar. Res se je na stara leta nekako sprijaznil z monarhijo in ga je zlasti kraljica Margerita vedno .močno občudovala, toda v bistvu je bil vedno zelo svobodoljuben človek. Nikoli tudi ni bil pristaš larpurlatizma, marveč je bil vedno zasidran v političnem in socialnem življenju svojega časa. V njegovi poeziji se srečujeta dva pola: čeprav je bila pretežno bojevita, polemična in satirična, je prišla v njej tudi često do izraza njegova čustvenost in melanholija. Zelo znan je njegov odpor proti romantični struji in zaradi tega je bil tudi krivičen nasproti Manzoniju. Sredi 19. stoletja je namreč prevladovala v Italiji romantika, ki je bila tudi glavno gibalo vsega italijanskega preporoda. Carducci pa je oboževal klasiko in jo zopet obudil k življenju v prenovljeni obliki. Nekateri kritiki pa sodijo, da se je v njegovih delih klasika proti koncu njegovega življenja prevesila že v realizem. Carducci pa je tudi veljal za domoljubnega pisatelja, saj je opeval razne dogodke iz italijanske zgodovine. Zato so ga tudi nazivali ((pesnika tretje Italije«. Za časa njegovega življenja in še več let potem so poudarjali ravno patriotično državljansko plat njegove poezije, kakor tudi njegovo polemič- ča, brez denarja in brez dela. Zato vam ukazujem, da greste z menoj!« ...In ko se je Randel med o-rožnikoma pomikal proti vasi, se je na obeh straneh takoj zbralo ogromno kmetov in kmetic, ki so hoteli videti zločinca. Gledali so nanj s sovražnimi očmi, v katerih je odsevalo njihovo poželenje, da bi Randelu s svojimi nohti razpraskali kožo, da bi ga kamenjali, da bi ga pohodili pod seboj... no ost. Kasneje pa so drugi kritiki poudarjali ravno patriotično in državljansko plat njegove poezije, kakor tudi njegovo polemično ost. Kasneje pa so drugi kritiki poudarjali njegovo čustveno poezijo, kot so bile n. pr. »Nove rime«, kjer opisuje pesnik na impresionistični način, naravo, ljubezenska in družinska čustva itd. Največji moderni kritik in estetik Croce je očital Carducci-ju retoriko in neiskrenost, ker pač ni upošteval njegovih čustvenih pesmi, ki imajo morda več veljave kakor patriotska in polemična Carduccijeva poezija. Čustvenost je prišla v Carduc-cijevi pesmi do izraza zlasti v zadnjih letih njegovega življenja, ko je ljubezen do Annie Vivanti oživila v njem fantazijo in meJa.nbqUio,Mki jo nahajamo že v Carducci-jevih mladostnih pesmih^ Polemično in satirično ošT~ je Carducci izrazil zlasti v «Jambih in epodih«, do viška pa je prišla v «Himni satanu« ki je velike važnosti- za pesnikov razvoj. Ta himna je predvsem slavospev življenju. Nasproti krščanski ideji, postavlja Carducci pogansko, ki predstavlja zanj trajno in imanentno življenjsko vrednoto, ki jo Cerkev zanika in se proti njej bori ter ustvarja s tem usoden dualizem. Misli na onostranstvo postavlja pesnik kot nasprotje čut in zavest odgovornosti v življenju; mrtvičenju človeških si! njihovo poveličevanje: pojmu izvirnega greha pa naravno plemenitost človeka in napredek. Tej zamisli je ostal pesnik v glavnem vedno zvest. Pozneje pa je pesnik vedno bolj dozoreval in njegove «Nove rime«, »Barbarske ode« ter delno «Rime in ritmi« so mnogo bolj prežete z lirič-nostjo. V njih je dosegel pesnik svojo popolnost in višek pesniške ustvarjalnosti. Zato se lahko reče, da tu poet premaga človeka ter da je ves prevzet in začaran od ideala lepote. Razen bojevite, jakobinske narave v pesniku ter njegove liričnosti pa je treba : v'"i GIOSUK' CARDUCCI i poudariti tudi njegov globoki zgodovinski čut ki ga je včasih zanesel v retorič-nost. Temu čutu je treba pripisati številne patriotske pesmi kot so n. pr. »Canzo-ne di Legnano«, «Scoglio di Quarto», razne pesmi, posvečene dogodkom iz rimske zgodovine, pa tudi slavno skupino dvanajstih sonetov «Ca ira«, v katerih opisuje francosko revolucijo in kaže vso svojo privrženost republikanskim in svobodoljubnim idejam. Seveda ni pri tem čudno, da so kasneje tudi nacionalisti izrabili njegovo retoriko, ki se je pri njih izrodila v lažni patriotizem. Toda pri tem moramo pomisliti, kako so si razna, med seboj nasprotujoča si idejna gibanja, vedno lastila velike pesnike in pisatelje, jih razlagala po svojem okusu in jih prikrajala celo svojim propagandističnim potrebam. Tega seveda ti veliki duhovi niso krivi in zaradi tega pač ostaja tudi Carducci velik duh in umetnik, kar so mu priznali tudi s podelitvijo Nobelove nagrade nekaj let prej, preden je njegovo srce nehalo za vedno utripati. »»------- 70-letnica dr. Lavrina V angleškem mestu Nottinghamu praznuje te dni 70-letnico rojstva profesor tamkajšnje univerze, slovenski rojak Janko Lavrin. Življenjska pot ga je zanesla zgodaj v tujino, toda ni se odtujil domovini, kamor prihaja vsako leto na oddih. S posebno ljubeznijo tudi zasleduje rast slovenskega slovstva in si prizadeva, da bi mu utrl pota v svetovno književnost. Janko Lavrin se je rodil na Krupi- v Beli krajini, maturiral je na Suša-ku, potem pa študiral v Rusiji in v Parizu. Ubral je pot za nekaterimi znanimi »slavjanofili« tedanjega časa in se povrnil iz Pariza v Rusijo, kjer je stopil v ruski kulturni krog. Začel je izdajati mesečnik «Slavjan-ski mir« ter leta 1910 prevedel v ruščino Cankarjevo «Hišo Marije pomočnice«. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Anglijo, kjer je postal najprej docent, leta 1921 pa redni profesor za ruski jezik in literaturo na univerzi v Nottinghamu. Njegovo delovanje je vplivalo na ves razvoj slavistike v Angliji in nekateri njegovi učenci se močno u-veljavljajo v njej. Tako izhaja «The Slavonic and East European Review», kateri je botroval tudi prof. Lavrin. Revija precej upošteva tudi slovenske slovstvene in znanstvene pojave. Lavrin je spisal tudi celo vrsto literarnoteoretičnih, kritičnih in literarnozgodovinskih razprav, študij in e-sejev iz ruske literature. V zadnjih letih pa je pripravil angleško izdajo Prešernovih izbranih pesmi ob sodelovanju raznih prevajalcev in pesnilčov. Zaradi njegovih zaslug ga je ljubljansko Slavistično društvo izvolilo za svojega častnega člana. Oskar Davičo prejel nagrado «NIN» Žirija ((Nagradne kritike« časopisa «Nedjelne informativne novine« je izročila v uredniških prostorih letošnjo nagrado 300.000 dinarjev pisatelju Oskarju Davi-ču za roman »Beton i svici«. Izročitvi nagrade so prisostvovali številni beograjski književniki in kulturni delavci. Ko je kritik Milan Bogdanovič izročil Daviču nagrado, je poudaril, da so člani žirije pregledali 29 romanov, ki so bili objavljeni leta 1956. Od teh so prišli v ožji izbor nagrajeni roman «Beton i svici« ter knjigi »Mišolovka« Radomira Kon-stantinoviča in «Ožiljka» Svetlane Velmar — Jonko-vičeve. Nai tedenski pregled V preteklem tednu smo imeli vrsto dogodkov, ki nam ne dovoljujejo, da bi bil naš pregled enostransko optimističen, ali pesimističen, kakor je v splošnem težko reči, ali smo se približali ali oddaljili od tistih glavnih ciljev, ki jih imajo odgovorni državniki in politiki vsaj na jeziku, če že ne moremo trditi, da gre pri tem tudi za njihove dejanske namene. Le poglejmo jih kako se vsi zavzemajo za mir, za svobodo in neodvisnost narodov, za demokracijo in podobne pametne in resne stvari; čim pa se nekje nekaj zatakne, splahnejo čez noč vsi ti njihovi dobri nameni, in takrat se ti odkrije, kaj tiči za temi lepimi besedami. Kakor vemo se je hudo zataknilo v Egiptu, na Poljskem in na Madžarskem, delno pa tudi v Jugoslaviji. Od takrat so besede ostale sicer iste, stvarnost pa se je v bistvu spremenila. Kako naj torej pripisujemo še vedno isti pomen besedam, in to v novem položaju, ki je predvsem posledica dejanj v popolnem nasprotju z vztrajnim poudarjanjem istih načel. In v tem je bistvo krize sodobnega sveta, tistega, ki je pripravljena priseči na iskrenost in zveličavnost ameriške svobode in demokracije, kakor tudi onega, ki še danes prisega na sovjetsko svobodo in demokracijo. Gre za krizo demokratične iskrenosti; ta iskrenost pa je v krizi, ker so njeni uradni po. borniki prikovani k določenim gospodarskim koristim in privilegijem, ki odločajo tudi o vsebini njihove svobode in demokracije — v Sovjetski zvezi pa tudi o vsebini njihovega socializma. Ce iz tega zornega kota ocenjujemo najnovejše mednarodne dogodke, preteklega tedna, opazimo, da si tako na Vzhodu kot na Zapadu prizadevajo zaceliti rane, ki so jih v obeh taborih povzročili tragični dogodki v zvezi s sueško krizo in s krizo na Poljskem in Madžarskem. ZDA si prizadevajo ponovno vzpostaviti solidarnost in ravnotežje med zapadnimi velesilami in prepričati zlasti Veliko Britanijo in Francijo, da je v sodobnem svetu nemogoče zasledovati kolonialno politiko s sredstvi, ki danes ne morejo ve( voditi do zaželenega cilja. Nerodna zadeva pri tem pa je okoliščina, d.a sredstva, ki jih [ predlagajo ZDA koristijo predvsem njim samim, Veliko Britanijo in Francijo pa spravljajo v vedno bolj podrejen položaj, tako pred ZDA samimi, kakor tud i pred n-nimi, nad katerimi bi hoteli obdržati svoj prevladujoči položaj. Gre torej za problem kvadrature kroga, za problem namreč, ki ga nikakor ni moč rešiti tako, da bi bili vsi zadovnlini. Ker pa gre v politiki predvsem za vprašanje moči in sile, je jasno, da se more novo ravnotežje v zapadnem svetu vzpostaviti le žrtvovanjem dosedanjih privilegijev Velike Britanije in Francije, in v pretežno korist ZDA. To novo ravnotežje pa ima zopet hibo, da se vzpostavlja z namenom, ki mu ni cilj enakopravno sodelovanje med narodi, ampak več ali manj prikrita težnja po nadvladi na svetu, kar pa se zavija v plašč nekega ameriškega poslanstva v službi svobode, demokracije in podobnih lepo zvenečih besed. S podobnimi, v bistvu cn*> kimi vprašanji se ukvarjaj# tudi sedanji sovjetski voditelji, le da se tam, poleg svobode in demokracije, vsa zadeva zavija še v socialistični plašč. Tudi tam gre za vprašanje ravnotežja med socialističnimi državami, le da to ravnotežje pojmujejo te Moskvi drugače kot na pr. na Poljskem ali v Jugoslaviji. Prejšnje, stalinistično ravnotežje, je bilo v irključno gospodarsko in politično ko* rist Sovjetske zveze, in je privedlo do gospodarskega in političnega poloma tako na Poljskem, kot na Madžarskem, in s tem do krize v odnosa jih med Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Ta kriza še vedno traja, nekje še nevidna* drugje pa je na dlani. Zlasti huda je še vedno na Madžarskem, pa tudi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo so odnosa ji vse prej kot normalni, seveda po krivdi te poslednje — kot je dejal Se-pilo v v svojem govoru o zunanji politiki pred vrhovnim sovjetom, preden ga je na mestu zunanjega ministra zamenjal Gromiko. S kakšno Jugoslavijo bi bili v Moskvi zadovoljni, že vemo, a na to bodo zaman čakali. Da je bil Sepilov odstavljen, na njegovo mesto pa imenovan Gromiko, bivši sodelavec Molotova in Višinskega, je po vsej verjetnosti iskati vzrok v neuspehu dosedanje destalinizacije, oziroma v dejstvu, da je desta-linizacija povzročila nujno krizo v dosedanjem sistemu neenakopravnih odnoša-jev med Sovjetsko zvezo in ostalimi državami ljudske demokracije, in da sedanje sovjetsko vodstvo ni bilo kos temu procesu. Tako so ostali na pol poti; kjer je prišlo do zloma (Poljska), so morati »atij pristati; kjer pa je prišlo do katastrofe (Madžar, skal, so zašli v slepo ulico; kjer pa vlada še navidezno zatišje (Češka, Romunija, Bolgarska), se živi iz dneva v dan, v upanju, da ne bo prišlo do hujšega. Skratka: tudi na tej strani imamo torej pomanjkanje jasnih, predvsem pa pogumnih idej, in tako so ostali od-nošaji med Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije še vedno nerazčiščeni, polni raznih mentalnih pridržkov, tako da bo minilo že precej časa preden bo med socialističnimi državami prišlo do potrebnega ravnotežja na novih, dejansko socialističnih temeljih. Do takrat pa bodo tud i vse, sicer pametne in pozitivne pobude Sovjetske zveze — kakor na pr. predlagana skupna izjava štirih velesil o neodvisnosti držav Srednjega vzhoda, pobude o razorožitvi in v zvezi z nemškim vprašanjem — naletele na približno enak sprejem, kot vse doslej. d h. iiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiifimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiHiiimriiMMiiifiiiHimimtiiHMiHUlHituHiiH iiiititiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiitiiMiiiiitimimiii FILM «BELE NOČI» Po romanu Dostojevskega »Bele noči« snema italijanski režiser Lucchino Visconti istoimenski film z Marijo Schell v glavni vlogi. Na sliki režiser urejuje pričesko M- Schell Konstantin Stanislavs Stoviček:Nenavadni doživljaji navadnega človeka Konstantin Stanislavski je nedvomno ena največjih o-sebnost. v zgodovini moderne gledališke umetnosti. Stanislavski, ki je metode naturalizma uvedel v gledališko umetnost in dvignil rusko gledališče med prve na svetu, obenem pa je ustvaril svoj sistem in svojo teorijo gledališča, sodi med največje odrske umetnike vsega sveta. Zato velja v zgodovini svetovne gledališke umetnosti kot ena največjih osebnosti, katere veličino priznava ves svet. Stanislavski ni bil teoretik, temveč praktik. Sam je več desetletij deloval kot aktiven gledališki igralec, kot režiser in inscenator in je tako tudi v praksi spovedal svoje ideje. Napisal pa je tudi več knjig, ki predstavljajo učbenike modernega gledališča. Knjiga «Delo igralca nad samim seboj« je nepogrešljiv sistematični priročnik o skrivnostih gledaliških uspehov za vsakega gledališkega delavca. V tem delu poudarja Stanislavski predvsem svojo osnovno idejo, da igralec ne sme igrati, ampak mora doseči to, da bo nehal biti igralec. On mora živeti. Kajti na odru manjka samo četrta stena. To omogoča občinstvu, da ne gleda uprizoritve, temveč izsek iz življenja nekih ljudi. Druga Stanislavskega knjiga je »Etika«, dragocen prispevek, ki služi razčiščenju pojmov v gledališki umetnosti. Tretja knjiga so Stanislavskega spomini, In te smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Knjigo je v lepem prevodu Janka Modra izdal Slovenski knjižni zavod v svoji zbirki »Bios«. Stanislavski se je rodil v drugi polovici preteklega stoletja v bogati ruski družini in je do leta 1938, ko je umrl, prehodil ves razvoj od stare romantične, fevdalne ruske družbe, preko ka-talizma do socializma. Prav tako vsestranski razvoj je v tem času doživela tudi gledališka umetnost. Stanislavski se je začel udejstvovati v gledališču že v domači hiši in se preko amaterskega iskanja in diletantizma razvil do najvišjih vrhov gledališke umetnosti. Zato je knjiga njegovih spominov izredno dragocen gledališki priročnik, ki osvetljuje ves napor Stanislavskega za uveljavljanje novih načel v igralski in gledališki umetnosti, daje pa bralcu tudi širok pregled ruske kulturne zgodovine. Stanislavskega spomini na življenje v teku dobrega pol stoletja, predvsem pa njegova razpravljanja o gledališču, posameznih uprizoritvah, njegove izpovedi o odrski umetnosti in poslanstvu-gledališča, so za gledališkega umetnika, igralca, režiserja in kritika, pa tudi navadnega gledalca, ki ljubi gledališče izredno dragocen vir. Zato je prav, da je ta knjiga izšla tudi v slovenščini, saj smo s tem dobili enega prvih tehtnejših del, ki se strokovno ukvarjajo z gledališko problematiko. Zajetna knjiga petstotih strani, ki je izšla v okusni o- premi, je zato nekaj posebnega na našem knjižnem trgu. * * * oNenavadni doživljaji navadnega človeka», pod tem naslovom je izšla knjiga, ki jo je napisal Jaroslav Stoviček, izšla pa je pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. To je knjiga spominov zanimivih dožive'ij, ki jih je v svojem življenju, predvsem pa v mladih letih, doživel avtor knjige. In prav zaradi avtorja je knjiga še posebej zanimiva. Jaroslav Stoviček ni književnik temveč trgovski u-službenec. Njegova knjiga je prvi korak v književnost, čeprav je danes že čez petdeset let star in čeprav je, kot to sam priznava v knjigi, že v mladih letih sodeloval kot dopisnik časopisov. Toda prav to, da avtor nima nobenih literarnih ambicij, da je tako rekoč samouk, daje knjigi njegovih doživetij poseben mik neposrednosti in svežine, Zanimivo je tudi dejstvo, da je Jaroslav Stoviček, po očetu češkega rodu, sicer pa rojen v Leskovcu, pri Krškem, napisal to knjigo v hrvaščini, ker stalno živi v Zagrebu. Mladinska knjiga je torej izdala knjigo njegovih spominov v prevodu! V knjigi popisuje avtor najprej svojo mladost, predvsem nekaj svojih otroških doživetij. Na kratko opiše svojo učno dobo trgovskega vajenca z vsemi težavami, ki jih je moral prestati mla^ di vajenec pri bogatih trgovcih. Obširneje popisuje svoje poti trgovskega potnika. In prav ti opisi njegovih potovanj, še bolj pa zgod in nezgod, ki jih je na teh potovanih doživel po Bosni, Dalmaciji in Sloveniji, tvorijo jedro knjige. Na koncu pa opisuje Stoviček svoje doživljaje v Egiptu, kjer je nekaj časa prodajal jugoslovanski les. »S košem nesreče na hrbtu, toda s frulo sreče v ustih«, — tako piše v spremni besedi tej knjigi književnik Gustav Krklec, «je pisatelj prehodil kos svoje življenjske poti od otroka v slovenski vasi do trgovskega potnika v daljnem svetu, od Krškega polja do a-friške puščave. Bil je pešec, kolesar, konjenik, šofer, vitez na oslu, pomorščak, žongler v zraku, junak šaljivega lista, trgovski zastopnik in še marsikaj, v bistvu pa vedno «navadni človek«, Pravzaprav ni v Stovič-kovih spominih ničesar posebnega. Toda avtorjevo pripovedovanje je preprosto, neposredno in tako živo, da bralca pritegne. Knjiga je napisana prvenstveno za mladino, pa tudi za širok krog umetniško manj zahtevnih bralcev, ki si žele prijetnega in zanimivega branja. Zato bo te bralce Stovičkovo pripovedovanje, ki je živo, zanimivo in prijetno, gotovo pritegnilo. Razen tega zna avtor iz svojega življenja izbrati predvsem posebna doživetja, tako, da je to res knjiga nenavadnih doživetij. Sl. Ru. «DEDEK MRAZ» Kadar gledam zemljevid Evrope se mi zdi, kot bi gledal zemljišče, ki je razdeljeno v manjše, drobne kose. Meje ločijo te posamezne manjše dele. Gledam zemljevid Evrope in se mi zdi, da je sama meja, da je značilnost Evrope, da je vsa preprezena in prekrižana s plotovi, ki jim pravimo meje. Potuješ. Moraš iz enega mesta v drugo, iz dežele v deželo. Vlak hiti po neznanih krajih; potuješ in vsako toliko meja. Potoval sem. Moja pot se je vlekla sto in sto in tudi tisoče kilometrov. Zdolgočasi te taka pot. Ne zanima te niti več pokrajina, odveč so ti ljudje, ki potujejo s tabo, naveličal si se križank in tedenskih slikanic s kralji, diplomati, razbojniki in filmskimi zvezdami. Za spremembo sem si kupil na večji postaji knjigo pravljic. Krasna stvar knjiga pravljic. Svet strahov, vil, velikanov, palčkov, škratov, čarovnic, povodnih mož. Kdo še danes, v času bobneče in kričeče in vsiljive televizije, ropotajočih motorjev, razbijajočih tramvajev, glušecih avtomobilov in brnečih letal, se verjame v vsa ta bitja, ki niso vpisana v anagraf-skem uradu in ne nosijo t seboj osebne izkaznice. Bilo je pozimi. Ob ugaslem ognjišču sta sedela starček in starka. Uboga, zapuščena, sama, samcata. Brleča luč jima je medlo razsvetljevala mrzel prostor. Pogovarjala sta se o dobrotah tega sveta. Oh, ko bi jih imela onadva. Kaj, da bi imela razkošje, da bi imela vsaj naročje polen, da bi imela mastno in sladko večerjo, da bi imela čutaro sladkega vina. Kramljala sta in sanjarila. Pravljica. Pa se naenkrat zablišči v sobi. mo strokovnjaško poškilila in resno vprašala kaj nosimo ali nam bo tudi pre-vrgla v kovčku lepo zlikane srajce in prižamo. Mogoče nam bo celo obrnila žepe in sezula čevlje. Na nogi mi je gledal palec v temo desnega čevlja. Sklenil sem, da sezujem če bo treba, levi čevelj. Dobrodušen gospod je začel obujati spomine. «Bilo je za Silvestrovo. Sneg je bil na cestah in poledica. Verige sem imel na gumah avtomobila. Mudilo se mi je domov. Za vsako ceno sem hotel biti doma za Silvestrovo v krogu svojih domačih. Saj veste, vsaka dežela ima svoje posebnosti. Zato pa so meje. V eni se lahko nazabavaš in nave-seliš, v drugi se naužiješ pokrajinskih lepot, v tretji te okradejo, v četrti se na-slišiš petja, v nekaterih se lahko tudi naješ dobrot tiste dežele. Bil sem v deželi dobrot želodca. Nakupil sem si preko mej slovečih mesnih izdelkov in prekajenega mesa. Navrgel sem še masla, sira in založil sem se tudi z močnim, prijetno dišečim vinom. Tudi sam sem se dobro podkrepil in vse skupaj pošteno zalil. Ali bo nocoj doma pri nas Silvestrovo, sem si mislil. Cesta je bila slaba, meglilo se je. Tu pa tam sem potegnil i 2 steklenice in si dajal poguma. Mudilo se mi je, toda prenagla vožnja bi bila nevarna. V mraku sem šele prišel do meje. Ustavil sem vozilo. Oddal sem potni list in nato skok na carino. Silvestrovo je velik praznik. Med ljudmi veljajo pisani in nepisani zakoni. Na velike praznike, tako je nepisano pravilo, se tudi med najhujšo in najbolj zagrizeno vojno ljudje ne streljajo. Za velike praznike tudi pisani, ostri za/co- Piše: TONE P. Neznano, ožarjeno bitje se izvije iz teme v bleščeče o-svetljen prostor in jima ponudi vse kar si želita. Vse kar sta si starček in starka želela, postane resnica, Zopet smo bili na meji. Stali smo in čakali. Prišli so vljudni gospodje, pobarali so nas za potni list, pogledali nas, pogledali sliko v potnem listu, pritisnili pečat, prijazno pozdravili in šli po svojih 0-pravkih. Kadar potuješ preko meje, te vedno stisne malo okoli srca. Preko meje smeš samo s predpisanim papirjem. Tam si točno popisan, prilepljena je tvoja slika in še je napisano, kam vse smeš potovati in še tam piše od kdaj do kdaj smeš preko meje. To je potni list. Dobiš ga če si državljansko lepega vedenja, če n ma sodnija nič proti tebi in če nisi skregan z oblastjo vseh oblasti davkarijo. Toda to še ni vse. Na meji ni samo oblast, ki te pušča čez mejo, na meji je še oblast, ki gleda kaj nosš čez mejo. To je šele visoka oblast. To je sveta oblast. Pred njo ti ledeni kri. Največji kričač pred njo utihne, Tej sveti oblasti se pravi carina. Carina je vsemogočna. Po celem svetu. Brz ko si se 'pojavil in bi rad čez tisto črto, ki se kot kača vije mimo grmov, hiš, potokov, skal in se ji pravi meja, si prišel v oblast carine. Carina te vpraša in ti moraš odgovarjati. Če carina ni zadovoljna s tvojimi odgovori ali pa ne verjame tvojim odgovorom, ti seže v žep, ti veli da se sezuješ, odvežeš kravato, pretipa ti klobuk ali obleko. Carina je nadvse vesten in točen zdravnik, ki te skrbno preišče. Carina ni zdravnik bolniške blagajne, ki te še pogleda ne in si že opravil. Kje pa. Oh. da bi bili uslužbenci carine zdravniki bolniške blagajne, vsi ljudje bi hoteli biti zavarovani pri bolniški blagajni. In kako bi bili ljudje zdravi. Komaj si oprav i s carino na eni strani, že te čaka t sta na drugi strani. In ko si se izmuznil obema, potem se oddahneš. Takrat šele spoznaš, kako je lep svet oko- ni nekoliko popustijo. Vedel sem, da toliko dobrot ne smem nesti rez mejo. Saj sem deial, da sem tu pa tam potegnil iz steklenice in se mi je svet zdel vse lepši in enostavnejši in sem bil uverjen, da bo na Silvestrovo tudi stroga carina malo popustda in b( praznično razpoložena «Eh, seveda bo zažmerila z enim očesom*, sem bil trdno uverjen. tTorej, vi ste z avtom?* *Da*. sNosite kaj posebnega s seboj?* *Ne nič posebnega!* »Prav nič?* sMalo suhega mesa in malo vina!*. *Koliko?* dvignejo preko 10.000 n16' visoko. Za človeka je metrov meja, preko katere more iti brez kisikove mas Toda že pri 7,500 metrih izredno hude težave. J nad 5.000 metrov je k» tako malo, da M bilo star življenje nemogoče. V " ki, Južni Ameriki m..v. betu so naselja v visim 2.200 do 3.700 metrov, 1 ( tu gre za ljudstva, ki *° ; privadila tem višinam. TEMPERATURA, VLAZNOS VETER Človeško telo mora 1®. stalno temperaturo okoi1i) stop. C, vendar more z a ^ v okolju, ki doseže tud1 V UAU1J U, uuoci-c - - 110 stop. temperaturnih - .. lik, če vzamemo v poštev večje skrajnosti na nasi lji. V istem krajii pa z J jo razlike do 70 stop. v p ponekod tudi v enem poneKuu luui v ^ do 30 stop. Človeško telo , do JU Slop. Ciuvcjsu ra torej razpolagati s P° nimi silami, da se Pr a er oz. obvaruje pred spre bo zunanje temperature- .1.0 lž Do zunanje lempeict^;- c pade temperatura okoli3 fcj. 16 stop., se začne telo niti pred mrazom, če „ nad 23 stop. pa proti vr zras naa zj siop. pa piu- raZo Prava zaščita pred ®r ^ ne obstoji le v toplejs1 ne oDsloji ie v iopicj— ^ ki in kurjenju prostorov, ^ pak tudi v potrebi P° nejši hrani. V resnici obstajajo še podnebni vplivi, kr"ji® ^ mnogo premalo poznam ^ katerih učinkovanja še n remo preceniti. Kaj n8;s„ mer vemo o zemlJeP£je spremembah podnebne ^ trike in o njenih vpli^m^ji tovanja v tropske kraje jo, kako belci težko Pr jf^idpevne nevihte. P°s ,'fc nim podnebjem pravim®^«}. so utrujajoča, poživi) J ,0, VfeRčfJ moreča itd. Pra pp. tovo igrajo svojo e živčnem sistemu člove« jji lektrična polja in i°B2„ ji icivi.in.iia piiija lil — podnebja. Toda tu s mKo' na pragu neznanega. Vse j ..................J Vse*«, pa ti elementi ne morejo ti tolikega vpliva na naB n| vanje posameznih P^er5^sed: zemlji, kot ga imajo znani činitelji; toplota ve vlažnost in pritisk. -tel Komunistična mladi']5 na obisku v Novi Gor>( di»' Koristni stiki med ml*1 na obeh straneh ® Z uvedbo obmejnega ^ meta so se poglobi'1 med prebivalstvom z^,f0^ti^, druge strani meje. T1 A služijo medsebojnemu SP { f vanju in razumevanju rač! stvarjanju mirnega med tukajšnjima .nar°w8)j S tem namenom je 0 gl' komite Ljudske mladm (j venije v Novi Gorici P (' v nedeljo 11. februaiJ obisk tovarn in v številno delegacijo £0® J stične mladine iz g°ria„ t>i - - krajine. V delegacij1 J okoli sto mladincev Jrajj(j različnejših krajev P° „ Poleg mladih Italija11 ir' muu furlanskih vasi, iz poi skih središč in kmetsk^^J ročij, so bili tudi slo' gtj mladinci iz Doberdoba rice. J Mladinci so si dopoldP^jil prej ogledali tovarno za. gij lovanje pohištva v Novl^aj rici, potem pa so^ tudi tovarno cementa hovem. Povsod so sev0OT mali za način proiz jfl predvsem pa za vprašam ij lavskega sainoupravljan;.aji>! katero vlada med tu .rfigP' delavstvom veliko zan1 , r V Tolminu so si najP re) < gledali muzej, v videli poleg zanimivih ^ pil l men (1U1CK zalimi-- H, z preteklosti Tolmms* w llllf 'llUM, ll /( I. I I m 111» Jn 11, 1 ! nekatere dokumente tz 1 £l,i šizma ki nosijo PodP1*,,,#] izmed sedaj znanih *°'e »j funkcionarjev. Obisk sejn f‘. ključil s prireditvijo Kr,' som v dijaškem dom^j: m so se mladinci zvok.h orkestra. zavrte« «»- Ali veste, da.- vzame slon v rilec lah Ki -J'.«: enkrat 8 do 10 litl:oVf[jzo jo prav z rejo domačih Zajcev lahko na cenen način 'zboljšamo. ANDA V drugih vaseh se pritožujejo, da ni nič porok. No, pri nas pa se ne moremo pritoževati v tem pogledu, čeprav sta Gročana in Pesek mali vasi. Preteklo nedeljo sta se poročila Ivan Racman in Danica Višnjevec, v decembru pa Marij Bernetič in Ivanka Grahonja! Želimo jim srečno zakonsko življenje, zdravje in zadovoljstvo. * * * Glede novega pokopališča, ki ga namerava občina zgraditi za Gročano in Pesek, nismo vsi zadovoljni, zlasti na Pesku. Po našem mnenju ne bi bilo trega graditi novega pokopališča. Bolj bi bili zadovoljni, da ostane pri starem, da bi namreč še vnaprej pokopavali naše pokojnike na bazovskem pokopališču, kjer počivajo naši dragi. Namesto gradnje novega pokopališča pa naj bi občina kupila nov mrliški avto, ki bi lahko služil tudi drugim vasem. »it # # Za zaključek pa še eno željo. Odkar se je začel razvijati obmejni promet na podlagi videmskega sporazuma, je bolj živahno tudi pri nas, saj je Pesek tik ob meji! Na Pesek prihaja vsak dan mnogo ljudi, ki pridejo ali gredo čez mejo, v mesto ali iz mesta. Zaradi tega je potrebno zgraditi novo avtobusno čakalnico. Potnikom je zelo nerodno zlasti ob slabem vremenu, ker morajo čakati po hišah. REPNIC Takšno je že staro ime naše vasi — Malega Repna. Stara je že ta naselbina, kjer so se naši predniki bavili največ z živinorejo. Verjetno je iz tega (po repih živine) nastalo ime naše vasi. Se vedno redimo dosti goveda in na kmetijo menda celo največ na Tržaškem. Ne trdimo pa, da smo tudi najboljši živinorejci. Lahko ki bili mnogo boljši. Danes vidimo, da smo zamudili za to lepo priliko. Anglo-ameriška vojska nam je namreč več let dajala letno odškodnino za rekvirirana zemljišča. Ta sredstva bi bili lahko vložili za zboljšanje travnikov in pašnikov, za hleve in gnojišč-ne jame in drugo. Zal se to ni zgodilo, ker so ta leta dolarske sreče tudi nas malo jfreveč opojila, in končno tudi — prevarila- Dolar ni bil PROSEK Naši ljudje se na srečo prepuščajo slepemu upanju, da bo glede na bodočnost že kako šlo. Vidimo ,da samo po sebi ne kane nikomur na dlan in si moramo vse sami priboriti. Življenje je vedno bilo in bo borba za obstoj, pa naj se to tiče posameznika ali pa skupnosti. To poskušamo zlasti Tržačani, ko se moramo poleg drugega že desetletja boriti tudi za svoje narodne pravice. Kaže, da pojde v tem na bolje, a tudi to ne brez borbe. Samo enotnost našega naprednega delovnega ljudstva s pomočjo italijanskih demokratičnih sil bo žela uspeh. Tudi se zavedamo, da je za naš obstoj in napredek najboljše jamstvo gospodarska trdnost. Zato si razen drugega tudi na vso moč prizadevamo, kako naj bi gospodarili, da bi nam zemlja, kolikor je imamo, dala čim več. Naše potrebe so raznovrstne in jih posamezno ne moremo reševati. To zmore samo stanovska organizacija. Dve taki imamo pri nas: Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. To pomeni dve poti z istim ciljem. Te dni smo z veseljem čitali izjavo koordinacijskega odbora, ki naj skrbi za tesnej- še sodelovanje med obema organizacijama in pripravi pogoje za njih združitev. Dosedanja cepitev je resnično predstavljala le trošenje ener-g.j in škodo našemu kmetijstvu, a pomeni tudi našo nezrelost in zamudo v pravilni sodbi našega položaja. Sicer pa smo mnenja, da ni med člani teh organizacij nikogar, ki bi si ne želel namesto dve!) le eno zvezo. Takšno združenje bi nekaj pomenilo navznoter in navzven. Pričakujemo, da bo koordinacijski odbor pospešil prizadevanja za to uresničenje, ker smo že dovolj zamudili in je pred nami polno nerešenih vprašanj. Kmetijsko nadzorništvo razpisuje nagrade za najboljša vina iz tržaških vinogradov. Želimo, da bi se natečaja udeležili tudi proseški .vinogradniki. DOLINA Prejšnjo soboto smo imeli v dvorani Prosvetnega doma v Dolini zelo uspelo Prešernovo proslavo. Po dolgih letih tišine je privabila Gregorčičeva proslava, ki je bila pred dobrim mesecem, precejšnje število ljudi. majhna, da bi sprejela vse tiste, ki so želeli Vstopiti, tako da so morali nekateri slediti programu pri oknih od zunaj. Dolinčani smo tega veseli, raje tako kakor drugače. Na proslavo so prišli ljudje tudi iz sosednjih vasi. O Prešernu je govoril učitelj Edvin Svab- Sgst, Prešernovih pesmi so recitirali Ne-rina Drašič, Aleksij Pregare, Slavica Bandi ter mala Elvija in Sonja. S štirimi pesmimi je sodeloval tudi pevski zbor, ki je proslavo otvoril in zaključil. Prijetno smo poslušali «Ve-seli dolinski kvartet«, ki je zaigral osem slovenskih motivov. Darijo in Darko- (ki sta že nastopala v dvorani na stadionu), sta zapela ob spremljavi kvarteta nekaj lepih slovenskih pesmi, ki so prisotne zelo navdušile. Program je bil obširen, lahko rečemo tudi dober in tekoč. Med drugim so izžrebali lepo slovensko knjigo. Ljudje so zapustili Prosvetni dom veseli in zadovoljni. Prihodnji kulturni večer bo v sredo 20. t. m. Predaval bo dr. Fortunat Mikuletič: O humorju. Kdor je že poslušal tega predavatelja, ve povedati, da se je ob njegovih besedah do solz nasmejal. Ne DEVIN Na zadnji Prešernovi proslavi pa je bila naša dvorana prs- zamudite te prilike Dolinčani! iiiiniiiiuiiiiiiiniuinniiiiiiininiiiiHiitniiitii>iiiiii'imitiiiiiiiiiiniiiiiinnimniHiiHiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH hii Pretekli teden, in sicer 14. če kdo ni hotel nastopiti so t. m. je godbeno društvo v Nabrežini slavilo 60-letnico svojega obstoja. Godbeno društvo je bilo ustanovljeno na ta dan leta 1897 in sicer na pobudo Janeza Pertota (Gospodiča), ki je bil takrat star 24 let (sedaj jih ima 84) in je prav takrat odslužil vojaški rok. Se v času svojega vojaškega službovanja se je menil s sedaj že pokojnim Ferdinandom Majcnom, ki je bil narednik pri vojaški godbi, da bi v Nabrežini ustanovili godbo na pihala in je predlagal, da bi jo Majcen učil. Potrebni so bil* seveda instrumenti in tako se je Janez dogovoril z nekaterimi vaščani in v kratkem je prišlo iz Gradca obvestilo, da so jih poslali in da jih lahko prevzamejo na železniški, postaji. Med tem časom se je že prijavilo 18 mladeničev, ki so bili pripravljeni sodelovati pri godbi. Ker Ferdinand Majcen še ni odslužil vojaškega roka, je mladeniče tu pa tam učil kak drug narednik vojaške godbe iz Trsta in po desetih mesecih je godba že nastopila s štirimi skladbami. Po končani vojaški službi je vzel godbo v roke Majcen in ker je bilo med mladimi godbe- še nikoli pripravljen pitati . - tuje gospodarstvo. Brez dela I niki tudi nekaj takih, ki so m jela, brez treznega in ra- že pri vojakih igrali pri god- zumnega gospodarjenja ni napredka, brez napredka pa ni jamstva za obstoj. Naš hišni razum pravi takole; Ce se že lovimo za zaslužek, naj bi ga leto za letom vsaj deloma vlagali za utrjevanje svojega gospodarstva, PODCORA ^JROČANA-PESEK_ Letošnja zima nam do se-a) zares prizanaša. Mraza ni '? nimam° skrbi za kurjavo, eko itd., kljub temu pa bi ^ 1 skoraj bolj zadovoljni, če ’ zilr>a opravila svoje v z.m-času m ne spomladi, °r lansko leto. vseh panog kmetijstva Od v naših krajih najbolj raz-i, a živinoreja o vinogradni-« *n vrtnarstvu n. niti go-ra- Krme imamo letos toli-°i da bomo vzdržali brez nakupovanja le z veliko skrb-0sljo ln če ne bo poznega Iaza. Lahko pa bi imeli več m*'. 4e bi bolj čistili, po-°Jlli ter posejali travnike, srsikateri kmet sicer pogno-_ včasih tudl travnike, a kaj !J naPravi, ko ni dovolj gno- sai je treba predvsem mi- la, a*‘ti na njive, umetna gnojila da! S° ,dl8Ea- Sicer pa bi se - 0 Se marsikaj napraviti, m j* Pa bila strokovna p * Vanja in denarna pomoč. i ,i,v gotovo bi v naših krajih . , 0 ^boljšali travnike in nike, imeli več krme in živine. Kakor smo že poročali, nisi, 010 zd*i Ve* toliko skrbi in Posti za oddajo mleka, ker nabirajo tu in s tovorni-odvažajo vsak dan v o- čui • m,elt*rno v Trstu. Pla-lejo nam ga po 45 lir; glede ni.*6*,?0 v me»tu, bi ga lahko ca a nelta) 'ir več. Skupno ^oddamo vsak dan približno Prebivalci iz Podgore so zadnje čase dali precej duška nejevolji, ker se vleče v nedogled izgotovitev mestu mesta ze pešce čez Sočo. že pre cej časa od tega so bila opravljena vsa zidarska in mehanična dela, betonska konstruk-ja je oila postavljena in železna ograja vzdolž mostu je bila nameščena. Potrebno bi bilo samo še napeljati material, da bi se most na obeh straneh povezal s ces'o. Toda tega nikakor nočejo napraviti, tako da morajo delavci iz Podgore, ki hodijo na delo v SAFOG. se vedno uporabljati daljšo pot čez pevmski most. Govori se, da z deli ne morejo napredovati, ker je treba most najprej obmetati z malto. Dokler pa zmrzuje, tega dela ni mogoče opraviti, ker malta odpade, če je bila nametana na zid med zmrzovanjem. Toda to še ne pomeni, da ni mogoče medtem časom opraviti zemeljskih del, kot je na primer zasipavanje med mostom in cesto. Taka dela je mogoče opraviti, tudi kadar je hud mraz. Podgorci želimo, da bi bilo delo čim-prej dokončano in da bi bil most izročen prometu bi je delo dobro napredovalo vse do prve svetovne vojne. Nabrežinci so več dali na koncertne skladbe, toda tudi pri plesu niso zaostajali in tako so jih vabili po vsem Krasu in na Vipavsko, pa tudi v sam Trst. Dne 8. septembra 1900 je pevsko društvo »Ilirija« razvilo svojo društveno zastavo. Praznika se je udeležilo 28 pevskih zborov ali delegacij in takrat je godba že imela dober repertoar: koračnice in tudi druge koncertne in plesne skladbe. Med prvo svetovno vojno je bil ves inventar godbenega društva izgubljen, ker je moralo prebivalstvo septembra 1916 izprazniti vas zaradi obstreljevanja železniških mostov. Toda po končani vojni je godbeno društvo zopet oživelo, čeprav je bilo takrat le devet godbenikov, kajti prav toliko jih je med vojno padlo, medtem ko sta se čez nekaj let vrnila še dva iz ruskega ujetništva. V tem času je deloval tudi domači tamburaški zbor, kateri se je sčasoma prelevil v polsimfonični orkester in je pristopil k godbenemu društvu. Toda ni dolgo deloval kajti s smrtjo Alojza Caharije, ki je bil steber orkestra in zaradi razprtij je počasi usahnil. Nekaj članov orkestra se je pridružilo godbi ln z nekaj novinci se je število godbenikov dvignilo čez 30. Godba je tako uspevala vse do leta 1930, potem pa se je začelo životarjenje, kajti takratne oblasti so hotele, da bi godba sodelovala samo takrat In ob takih prilikah, ko se jim je zdelo primerno in ga kratko in malo odpustili z dela. Tu moramo še omeniti, da sta dva člana godbe med drugo vojno padla kot borca kraškega odreda. Takoj po maju 1945. leta so se godbeniki zopet sestali in s pospešenim tempom začeli z vajami. Nastopali so doma in v Trstu na raznih manifestacijah, leta 1946 pa so bili v Ljubljani. Tu moramo povedati, da je bila slika v Jadranskem koledarju, ki naj bi prikazovala kriško godbo bila dejansko slika združene nabrežinske, proseške in kriške godbe, ki so nastopile v Ljubljani 23. 6. 1946. Danes goaba še kar dobro uspeva, čeprav je mnogo starih članov odpadlo, mladina pa ne čuti več tistega veselja, da bi se ukvarjala z glasbo in sodelovala v društvih. Leta 1947 je godba 'slavila svojo 50-letnico obstoja in je na proslavi sodelovalo tudi mnogo okoliških godb.Nabrežin-ski godbi želimo, da bi praznovala še mnogo takih obletnic. P. N. A je tudi res, da je domača vzgoja večkrat ne le pomanjkljiva, ampak v temeljih popolnoma zgrešena. Starši naj pogledajo, kaj vse otrokom nudijo, kako jih razvajajo, v njihovih zahtevah popuščajo itd. Dejstvo je, da se ti vzgojni nedostatki v šoli močno o-pažajo.' Iz zgoraj navedenega (premalo učnih dni) in drugih razlogov pa šola mladine ne vzgaja, ampak le hiti, da predela predpisano Učno snov-Pomeni, da vrši le del svojč naloge- Tudi to je iz bistva družbenega sistema.' RORST DOBERDOB V sredo okli 17. ure se je pripetila na Poljanah prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 32-letni Friderik Lavrenčič s Poljan. Lavrenčič se je peljal na svoji vespi z evidenčno tablico GO 10702 ter se je v vasi zaletel v drugega motocikTsta, ki se je peljal z motomom. Zaradi trčenja )e telebnil na tla in se precej poškodoval po telesu, predvsem pa po desni rami. Ker so bile poškodbe precej resne, so poklicali rešilni avto iz Ronk, ki je Lavrenčiča odpeljal v tržiško bolnišnico. Ko je bil avto v bližini bolnišnice, je Lavrenčič zahteval naj se ustavi, ker je sklenil, da ne pojde v bolnišnico. Vsa prigovarjanja uslužbencev niso pomagala. Ponesrečeni motociklist jc verjetno spoznal, da poškocbe niso tako resne in da se bo z majhno skrbjo pozdravil tudi v domači postelji. Za nesrečo so se pričeli zanimati orožniki iz Doberdoba. Naša občinska uprava bi se morala malo bolj zanimati za našo vas. Tokrat bi radi omenili le pot, ki pelje po Borštu in Zabrežcu ter prednico. Upamo, da bo občinska uprava upoštevala naše želje in poskrbela za potrebna sredstva. Pot, ki gre skozi Boršt in nato čez Zabrežec je potrebna popravila, sicer se bo še bolj pokvarila in bodo potrebna večja sredstva za popravilo. Popraviti je treba cestni tlak, zlasti po odtočne kanale ker se zdaj nabira V zaraščenih grapah vsa umazanija in blato. Poskrbeti bi bilo treba tudi za varnost pešcev in vozačev, ker gre cesta ponekod nad golimi podpornimi zidovi brez ograje, zidovi pa so visoki do 4 metre. Ponoči in v megli je to zelo nevarno. Dva domačina sta si pred kratkim polomila kosti; ponesrečil pa se je tudi neki motociklist iz Pa-drič. Tudi nekateri vaški otroci so že padli pod cesto in je bila res sreča, da se niso poškodovali. Da se preprečijo nadaljnje nesreče je nujno potrebno, da se postavijo potrebne ograje. Glede pralnice pa bi naše gospodinje želele, da bi napeljali vanjo električno luč >n Naši vasi kot tujsko-promet-nemu kraju manjka še marsikaj, na kar smo že davno tega ob eni in drugi priložnosti o-pozarjali. Ne odgovarjajo poti k morju, manjkajo nasadi i.p. Potreba po cestni zvezi med glavno cesto in portičem mimo policijske stavbe je vedno večja, občina naj bi vzela to vprašanje resno v pretres. Devinčani pa imamo še drugo potrebo. Prav zaradi naraščajočega tujskega prometa smo vedno bolj v zadregi za kopanje. Portič je res tudi za nas, ne more pa nam nuditi nekdanje mirnosti. Ali bi se ne dalo to vprašanje rešiti z napravo primerne steze do obale na vzhodni strani tik pod gradom, kjer je primeren kotiček? ZGONIK Volnik je najvišji hrib (545 m) na Tržaškem Krasu in že desetletja priljubljena izletniška točka. Nikjer na tem ozemlju ni tako vidnih ostankov nekdanjih hrastovih gozdov kot okrog njega, nikjer toliko zdravega zraka. Marsikomu ni le za krasen razgled in sveži zrak. ampak tudi za zgodovino teh krajev. Tudi takšni pridejo na izlet na Vol. nik na svoj račun, ker se morejo ofc pogledu na razvaline nekdanje naselbine — gradišča, laže zatopiti v dobo ka. kih 2000 in več let nazaj. A med Volnikom in nastankom naše vasi je neka zveza. Na teh pobočjih so naši prednam-ci pasli črede drobnice. Te rjim je menda omogočil požar, ki je okrog leta 1400 uni. čil gozd. Staje so imeli na na kraju naše vasi, Semkaj so zganjali drobnico (ovce). Volnik ima torej ime po volni, naša vas pa po zgonu (zganjati), ne pa po zvoniku — kot si to razlagajo Italijani. Saj je bila cerkev zgrajena šele okrog leta 1600. Izletniki jo navadno uberejo na Volnik čez Veliki Repen. Nedvomno bi z izletom pridobili, če bi se vračali skozi našo vas, ki je že tudi toliko modernizirana, da morejo izletniki dbbiti v vaški gostilni primerno postrežbo. Seveda nam manjka še marsikaj ne le glede na tujski promet, ampak tudi za napredek v ostalem gospodarstvu, ki pride pri nas v poštev. Imamo pogoje, čeprav ne v bogati meri, za napredek v kmetijskem obratovanju. Brez prosvete v vzgojnem kot tudi v strokovnem pogledu, ki ti razkrila možnosti napredka, ki jih sedaj ne vidimo in poznamo, pa se ne bomo premaknili dalje ne mi ne ostale vasi. Zaradi tega je res nujno potrebno, da dobi naša pokrajina kmetijsko šolo in se po vaseh redno vršijo večerni kmetijski tečaji. Delavci so začeli kopati od glavnega depozita (rezervar-ja) iz Bazovice, ki pelje ob cesti na Jezeru in preko gmajne na krajše v sredo vasi. Seveda to delo bo trajalo delj časa, ker so delavci naleteli na precej trd kraški kamen, ampak podjetje, ki vodi to delo je že poskrbelo za razne stroje, ki jim bo olajšalo mnogo truda in. dela, in tudi z minami, ki jih zažigajo vsak večer. Ni znano, če bodo postavili vodne pipe k staremu vodnjaku sredi vasi ali na kakšno drugo mesto. Mislim da bodo zasuli tudi staro napajališče za živino (kal), ker je slaho, polno kamenja, smeti, zemlje itd. Zato mislim, da ima to v proračunu tudi dolinska občina, in da bodo zgradil: tudi novo napajališče za našo živino in iz Bošta, ker na pašo gonijo vso živino iz Boršta na gmajno v bližini naše vasice. Poleti pustijo Borštani živino na Jezeru, tako da ženejo popoldne zopet na pašo. Seveda je ta živina več gospodarjev, in se pri tem vrstijo. Zato mislim, da bi bilo potrebno zgraditi napajališče, ker bi bilo potrebno, posebno v poletnem ča- su. Kroži neka govorica, da se bodo začela nekatera druga dela, ampak za sedaj je v teku vodovod iz Bazovice na Jezero. Upajmo, da se bo vse to uresničilo. Pravljica o dedku Mrazu (Nadaljevanje s 4. strani) «Pa si morala iti ti*. ih!» «Saj ti privoščim, kar potegni. Le kdo je bil to? Kdo nama je poslal?* «Kdo ga pozna?* «Miklavž ni bil?* «Miklavž je že davno mimo. Miklavž ima dolge sive brke in dolgo sivo brado. Oblečen je v rdeč in zlat plašč, v rokah nosi zlato zakrivljeno palico!* «Miklavž frli po zraku*. aPr de skozi okno*. tSe ne JAZBINE V torek popoldne so ob veliki udeležbi pokopali 88-let-nega Franca Medveščka iz Jazbin. Možak je bil najstarejši vaščan. Rodil se je v Gornjem Cerovem. Vse življenje je pridno delal in bil tudi zaveden Slovenec. Zlasti je veliko trpel po prvi svetovni vojni. Zadnje poldrugo leto je bil priklenjen na posteljo, ker ga je zadela kap. Samo zaradi žilavosti ih izrednega zdravja je po kapi še toliko časa kljuboval smrti. Zapustil je 11 otrok, od katerih tri hčere živijo v Jugoslaviji. Odkar imajo v Jazbinah novo cerkev in nov zvonik, še r.iso zvonili. Ob smrti Medveščka so se v jazbinškem zvoniku prvič oglasili zvonovi, ki so naznanili smrt najstarejšega vaščana. SESLJAN OSLA V JE NABREŽINA Obala pod našimi bregi je izredno lepa in prikladna za kopanje. Tako menijo vsi, ki jo poznajo. Marsikdo bi rad namesto v Sesljan, katerega obala zaradi navala kopalcev v kopalni sezoni ne zadostuje, rad krenil semkaj, seveda, če bi bili za to vsaj deloma izpolnjeni pogoji. Predvsem manjka dohod. Sedanja steza ne odgovarja niti potrebi domačinov — lastnikov vinogradov in nekaj ribičev. To vprašanje in sploh vse, kar ie zvezano s to zadevo, ni tako lahka in enostavna zadeva, je pa vredna, da bi se občina za to zanimal*. Vsi smo v krizi; privatno in javno gospodarstvo. Proračun naše občine za prihodnje leto nam to naprtil 50 milijonov pri. manjkljaja. Vemo. da ni tega kriva občinska uprava, ampak sistem, ki steza svoje tipalke v vse javno življenje in tudi občinam toliko samostojnosti, kolikor je nudi gospodar svojemu hlapcu. Naše matere tožijo, da ne zmorejo svojih nalog kot gospodinje in vzgojiteljice svojih otrok. Vrtec in šola jih vsaj delno razbremenita a imata preveč praznikov in za. Most cez Sočo pri Podkuri to ni zaželenega uspeha. V tej trditvi ja precej resnice' I lje v vs* hiše. Naš svetovalec Rudi Bratuš je bil pred dnevi v uradu mestnega vodovoda in pri tajniku županstva, kjer se je pozanimal, kako je z napeljavo vodovoda na Oslavje. Načrt namreč predvideva napeljavo vode v vse oslavske hiše. Prebivalci so namreč prispevali v denarju ter se s tem obvezali, da bodo vodo napeljali v hiše, Toda mestni vodovod ni napeljal vseh odcep-kov, da bi si napeljali vodo v hišo vsi vaščani. V kraju Doso del Bosniaco, ki je kakšnih 120 m oddaljen od glavne poti, so štiri hiše z desetimi osebami, ki ne bodo imele vodovoda v hiši, čeprav so plačali- zahtevani predujem. Radi verjamemo, da občina ne zmore vsega naenkrat, posebno ne more izvesti vsega, če nima na razpolago zadostne količine denarja. Vendar pa smo mnenja, da bi uprava mestnega vodovoda lahko našla še nekaj gmotnih sredstev za napeljavo cevi še k preostalim štirim hišam. Izvedba tega dela bi bila toliko bolj nujna, ker niso pri zadnjih hišah napravili nobene pipe, kamor bi lahko omenjeni prebivalci hodili po vodo. Ne preostaja drugega, kot da mestni vodovod izkoplje jarke in napelje vodo. Vaščani namreč nimajo časa, niti volje, da bi si sami kopali jarke, ko so že prispevali občini za popolno napeljavo. Oslavci- želimo, da bi pristojne oblasti upoštevale predloge občinskega svetovalca Bratuša, da se vodovod nape- BAZ0VICA vremenu ne morem od hiše*. «Saj so drugi tudi stari, pa ie gredo in ženam prinesejo*. Nasmehnil se je ded. sKaj se bova kregala, mati, šo- teh nekaj dni, ko tlačiva zemljo. Mogoče naju ob letu ne bo več, ne mene ne tebe. čakaj, po harmoniko stopim, da preženeva žalostne in prepirljive misli*. Raztegnil je ded meh in čemerno lice babice se je vse bolj jasnilo. Obema jc šlo na smeh. Ded je vlekel meh, brundal pesem, babica je pomagala in pozibavala z glavo. Avto je brnel po cesti. Ustavil se je pred hišo. Ropotalo je na vrata. tStari! Slišiš? Nekdo ropota po vratih! Mogoče ti je kdo kaj prinesel!* *Prinesel?* Po vratih je ropotalo. «Boš šel odpret?* «Jaz že ne!* sGrem pa jaz*. Stokala je \ in se dvigala: »Vina ne pri- j nese! Po meso ne gre, še i vrata moram iti jaz reva j odpirat!* sPusti, pusti, mati, saj grem jaz!* Na vratih je vse bolj ropotalo. Ded je odložil harmoniko in šel odpirat vrata. j Vstopil je moj sosed iz vlaka, dobrodušen gospod. Poln naročaj je imel dobrot. Razložil je po mizi salame, klobase, krače, pršut, sir, maslo in nekaj steklenic vina. Polna je bila miza. Starček in starka sta bi le mogel biti?* «Ta ni bil s tega sveta, tudi ni bil navaden človek. Ljudje tega sveta nič v dar ne prinesejo, kvečjemu odnesejo!* «In nič ni govoril. Nič se mu nisva zahvalila*. «Jaz sem mislila, da se boš ti. Spodobi se, da se gospodar zahvali*. *Le kdo je bil?* «S< videl kako se je vse svetilo okoli njega?*. rMeni se zdi, da se je vsa kuhinja bleščala. «Miklavž gotovo ni bil. Kdo pa še nosi?* sVeš, mati, kdo ie gotovo bil in prav gotovo nihče drug*. «Kdo?» «1 kdo?* «Kdo?* tDedek Mraz*. «Pa pravijo eni, da ga ni...* Zvončkljalo je. Natakar je naznanjal po vlaku, da nas čaka večerja. TONE P. AVTOPREVOZNISKO PODJETI E FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili F i a * 140« za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F Severo 6, tel. 13-113 IZKLJUČNO PRI «CASA DEL CICL0> kolesa znamke JUL1A zajamčene V petek 15. februarja smo pokopali vsem dobro znano 71-letno Ano Križmančič. pokojnica je bila vseskozi zavedna žena, ki je svojih šest o-trok lepo vzgojila. Njen sin Alojz Križmančič se je boril v narodnoosvobodilni vojski in padel v Bregu pri Mostarju. En sin je v Ameriki, drugi v Genovi, ostali otroci so pa doma. Vsi, ki so jo poznali so bili zelo presunjeni, ko so izvedeli za njeno smrt. Med vaščani je bila zelo priljubljena, kar je dokazala tudi velika udeležba na njenem pogrebu. ,* Kljub svojim letom je bila pokojnica, ki so jo po domače klicali Ančka Tičetova, zvesta bralka »Primorskega dnevnika« in drugih slovenskih časopisov in revij. Tudi ostali člani njene družine so zvesti čitatelji našega tiska. Naj ji bo lahka domača zemljica, ki jo je tako ljubila. Družini in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. I. C. Kot znano, je devinski knez nameraval »prejeti v svoje poslopje v Sesljanu večjo skupino madžarskih beguncev, a doslej jih še ni semkaj. Resnici na ljubo povemo, da se teh nesrečnikov nismo preveč veselili, ker smo izvedeli, kako se vedejo drugod, n. pr. v Švici. Tamkaj niso v javnih lokalih prav nič zaželeni. V ezulsko naselje (ki bo kot slišimo, dobilo ime «Vil-laggio S. Mauro«) se počasi vseljujejo. Kaže, da je glede dodelitve stanovanja ostra borba, ki povzroča vsakovrstne komentarje, nevoljo in domotožje. Množijo se primeri, da ezuli preklinjajo propagando, ki jih je pognala z rodnih tal. Za enkrat bodo njihovi otroci imeli šolo izven naselja, in sicer baje v prostorih peka Legiše. Dela za našo šolo so že šla na dražbo. Nekam čudna je usoda te šolske zadeve, ki zadene zdaj na to zdaj na drugo težavo. Glede stavbišča smo že govorili in tudi sedanje ni ravno posrečeno. Primerno okolje, čim večja tišina, izogibanje motnjam prO' meta, ropota), itd. — ta načela so izostala. Denarni zavod «Cassa di Risparmio«, ki ima tukaj svojo podružnico, deluje pretežno z našim ljudstvom. Prvotno je bil nastavljen uradnik, ki je znal naš jezik, sedaj pa ni nikogar. Naši sicer govorijo italijanski, pretežno le za silo, in ne morejo nikoli občevati z uradnim osebjem kot bi v materinem jeziku. Zato se tudi množi kritika, zakaj se potreba po uradniku, ki bi popolnoma obvladal naš jezik, tako prezira. TRST Ul. Valdirlvo 21 Tel. 35-860 JEZERO Iz te male vasice se prav poredkoma oglašamo v našem časopisu, ampak vseeno vsako toliko časa imamo tudi mi kaj novega. Sedaj kroži pri nas prav vesela novica. Dolinska občina je poskrbela, da bomo imeli tudi v naši vasici pitno vodo nabrežinko KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in hidravlične stiskalnice (preše) grozdne mline-navaane in na električni pogon tei razno vinsko posodo: kakor bren- tače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev TRST Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, lur/i v inozemstvo PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKE - Sev.: časopisna agenc GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Cen-tralna postaja RIM: S.A.F. ze'«zniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE. Ul. Margut-ta 110 MFSSINA: La Diffusio-•ie della Stampa ROSOLIN1 (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NL UL Umberto I C i t a t e 1 j i, obuestit« sorodnike in znance/ Ribarič Ivan 1M PO RT E X P O K T VSEH VRST LESA IN THLUH (UlltlV TRST — ULICA F. CHISP1 14 - TEI. #3-502 ULICA UELLE MII.IZIK IS - TEL. #6-510 i TR.ST. UL. C. HAITISTi STEV. 23 . I. NADSIR. Teieton 44-208 - 'lelegr: lMPTXPOHT . fRIESTE U V A 7 A: Vsakovrstni los, drva za kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJEIJE ZA VSAKOVRSINf KOMPENZACIJE I L V A 7 A : tekstil, kolonialno blaga in raznovrstno stroje „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglašaHerbert Casson Interpelacija pokrajinskih svetovalcev KPI Letni občni zbor štandreških kmetov Noheiiega povečanja dodatnih iMov Za,i')|i,i,j »neki društva na zemljišča in hmeiriske dohodke Športni dnevnik Dekret osrednje komisije za lokalne tinance. škoduje interesom kmečkega prebivalstva Pokrajinski svetovalci Italijanske komunistične partije Poletto, Bergomas in Selič so poslali pokrajinskemu predsedniku odv. Culotu interpelacijo v zvezi z dodatnimi davki na zemljišča in kmetij ske dohodke, ki jih zahteva osrednja komisija za lokalne finance. Interpelacija pravi, da !e osrednja komisija za lokalne finance z dekretom od 30. junija 1956 ukazala povečati pokrajinski dodatni davek na zemljišča od 150 do 250 odst., na kmetijske dohodke pa od 150 do 500 odstotkov. Na tak način se bo finančno breme na račun kmetijstva v naši pokrajini povečalo za 14 milijonov lir. Komisija za lokalne finance smatra to po- višanje davkov za pogoj za izplačilo posojila v znesku 156 milijonov lir, ki jih po- trebuje pokrajinska uprava za kritje primanjkljaja lanskega obračuna. Pokrajinski svet je pri sprejemu proračuna za leto 1957 pravilno izrazil svoje mnenje, da se bodo dodatni davki na zemljišča in kmetijske dohodke povečali do 150 odst., da se ne bi še bolj obdavčila zemljiška posest v naši pokrajini, ki je že itak v sla- bem stanju. Predlagatelji interpelacije na koncu zahtevajo, da se jim pove, zakaj je prejšnji pokrajinski odbor enostavno sprejel odločitev osrednje komisije za lokalne finance, kako se namerava sedaj obnašati pokrajinski odbor in kaj namerava predlagati morebiti skupno z ostalimi občinami proti odločitvi, ki škoduje vsaki avtonomiji, in sicer tudi zato, ker bo osrednja komisija gotovo predlagala e-nako povečanje na proračun za leto 1957, ki ga je odobri, pokrajinski svet. «» ------- Roditeljski sestanki Ravnateljstvo nižje srednje šole (gimnazije) in strokovne šole v Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh dveh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo za nižjo srednjo šolo danes 17. februarja, za strokovno šolo pa prihodnjo nedeljo 24. februarja in sicer vsakokrat ločno ob 10.30 v šolskih prostorih v Ui. Ran-daccio. Gradnja šolskih poslopij Ministrstvo nakazalo 200 milijonov lir Za obnovo slovensk'h soiskih poslopij predvidoma določenih 8.650.000 lir Na podlagi zakona št. 645 od 9- avg. 1954 je podtajnik v ministrstvu za javna dela določil 20Q milijonov lir iz proračuna za javna dela v finančnem letu 1956-1957 za gradnjo in popravilo nekaterih šolskih poslopij v naši pokrajini. Med drugim bodo popravili sledeča poslopja: osnovne šole: Skrljevo: 1 milijon 200 tisoč lir za ureditev in opremo šole; Gorica; drugo nakazilo v snesku 23 milijonov lir za opremo šol; Mernik: 2 milijona lir za u-reditev in opremo šole. Otroški vrtci. Rupa: 1 milijon 650.000 lir za izpopolnitev prejšnjega finansiranja; Doberdob: 2 milijona lir za obnovo in opremo. Za slovenska poslopja bo-do po teh podatkih izdal: skupno 6 milijonov 850.000 lir. Morda bodo poleg omenjene vsote potrošili še kaj denarja za ureditev šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici iz nakazila v višini 23 milijonov lir za šole v Gorici. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE iz TRSTA gostuje danes 17. febr. ob 16 in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici z veseloigro Valentina Ratajeva v prevodu Josipa Vidmarja ^Kvadratura kroga» Prodaja vstopnic v kavami Bratuš in eno uro pred predstavo pri blagajn'. Cene sedežev 250, 150 in stojišča 100 lir. Bogdana Bratuševa, ki nastopa v igri Ratajeva »Kvadratura kroga«. Obzidje vojašnice «Sabotin» bodo zgradili na novo Najbolje b> bilo, če bi staro vojašnico podrli Ze več dni delavci občinskega podjetja rušijo stari zid, ki je delil vojašnico organov javne varnosti »Sabotin« od ostalih poslopij v središču mesta. Ko so poleg vojašnice zgradili novo poslopje, v katerem ima sedež katoliška banka, je občina pristala na porušenje starega zida in izgradnjo novega, ki bi bil potisnjen vstran s ceste in bf bil tik ob vojašnici. Na ta način bo ostalo precej prostora za pločnik in zadaj za banko. Vsekakor bi bilo najbolje, če bi občina podrla staro vojašnico v Ul- S. Chiara, kajti poslopje je že v takem stanju, da samo kazi ta važni del mesta, obenem pa Je edino poslopje na severnem delu Rorza Verdi, ki ni vzporedno z ostalimi stavbami in novim parkom nasproti italijanskega učiteljišča. -—*»------ Ta leden seja mestnega in pokrajinskega sveta Vsem bivšim pokrajinskim svetovalcem bodo podelili bronaste značke V preteklem tednu se je sestal pokrajinski odbor pod predsedstvom odv. Culota. Med drugimi ukrepi, ki jih je odobril, je bil tudi predlog, da se vsem pokrajinskim svetovalcem, ki so sestavljali prejšnji pokrajinski svet, pa sedaj niso več v njem, podeli bronasta značka v spomin na njihovo delovanje v pokrajinskem svetu. Nato so pooblastili pokrajino, da dovoli preureditev stanovanja v pokrajinski hiši v Ul. Rismon-do 6, ki naj bi služilo potrebam šolskega nadzorništva. Pokrajina bo tudi kupila stavbo v bližini Farre, ki jo bodo podrli, da bodo na tistem mestu lahko razširili cesto. Poleg teh vprašanj pa so odborniki odobrili še vrsto u-krepov navadne administracije. Rončno so določili, da bo prihodnja seja pokrajinskega sveta 23. februarja popoldne na sedežu trgovinske zbornice v Gorici. * * * V torek 19. februarja ob 18. uri se bo drugič sestal novoizvoljeni mestni svet. To bo delovna seja, na kateri bodo razpravljali o raznih u-pravnih vprašanjih, od katerih jih je mnogo že rešil občinski odbor. «»------- Danes občni zbor Podpornega društva Kot smo že javili, bo danes dopoldne ob 9. uri v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. A-scoli 1 redni letni občni zbor Podpornega društva za Goriško. Vabimo vse člane, podporne in redne, ter vse tiste, ki se za delovanje te človekoljubne ustanove zanimajo, da se zbora udeležijo. «»------- V Zdravščini slavijo domačega pairona V četrtek so proslavljali v Zdravščini vaškega patrona Valentina. Rer pa se že po tradiciji patroni v Zdravščini ne praznujejo med tednom, ampak prenesejo praznovanje na nedeljo, bo praznično razpoloženje v Zdravščini šele danes. Prebivalci pričakujejo, da jih bodo obiskali tudi o-količani, predvsem znanci iz Sovodenj. «»------- Izlet SPD z avtobusom na tekme v Planico Rot vsako leto bodo tudi letos, seveda če ne bo vreme nagajalo, 10. marca mednarodni smučarski skoki na veliki skakalnici v Planici. Za to priliko organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice avtobusni izlet čez Trbiž in Belo peč v Planico. Odhod v nedeljo zjutraj in povratek istega dne zvečer. Cena vožnji tja in nazaj 1.000 lir. Vpisovanje v trgovini Čermelj na Romu in v kavarni Bratuš. Za izlet zadostuje prepustnica, ki mora imeti zapisan tudi obmejni prehod Fu-sine Laghi - Rateče. Kdor bi se rad udeležil izleta, pa na propustnici nima vpisanega tega prehoda, lahko uredi to zadevo na goriški policiji. * * * Občni zbor SPD bo 17. marca ob 10. uri dopoldne v gostilni «Pri zvezdi« z običajnim dnevnim redom. Člane že sedaj opozarjamo na to, da se bodo pravočasno pripravili in udeležili občnega zbora. «»------ DEŽURNA LEKAPNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Ror-zo Verdi. 17, tel. 28-79; do 12. ure pa je odprta lekarna San Giusto, Rorzo Italia 102, tel. 31-52. Z nakupom dobrega semena, sena v tujini in gnojil je svojim članom mnogo pripomoglo • Izvolitev novega odbora • Društvo skrbi tudi za razvedrilo članov Kot vsako leto so se tudi letos 14. februarja ob 19-30 zbrali v kino dvorani v Stan-dreiu številni člani Društva neposrednih obdelovalcev zemlje, da pregledajo delovanje društva v preteklem letu m nakazajo najvažnejše stvari ki društvo čakajo v letošnjem letu- Obsežni dnevni red 15 točk je pričal, kako intenzivno deluje društvo, ki si lahko šteje v čast. da je z aktivnim delom v svojem dosedanjem poslovanju storilo že mnogo dobrega za štandre-Šk» kmete. Zborovanje je otvoril predsednik Dušan Brajnik, nato pa je predal besedo tajniku Mirku Gulinu, ki je prečital zapisnik z lanskega občnega zbo-a. Predsednikovo poročilo, ki je sledilo, je bilo zelo podrobno in je prikazovalo delovanje društva v preteklem letu s točnimi številkami. Predsednik je med drugim omenil tudi smetišče, ki je velike važnosti za samo društvo in predlagal, naj bi nekatere stvar; pri njegovem delovanju reorganizirali, s čimer bi se člani društva lahko samo okoristili. Glede letališča na katerem kosijo štandreški kmetje, so v teku pogajanja za letošnjo najemnino. Zdi se, da uprava letališča zahteva previsoko vsoto. Ker je med štandreškimi kmeti večina dvolastnikov se je odbor društva zanimal tudi za ta vprašanja. Večkrat je protestiral zaradi prepovedi prehoda dvolastnikov pri Rdeči hiši. vendar je bilo vse doslej zaman. Dvolastnikom so napravili tudi 80 prošenj za sečnjo in poskrbeli za obnovo izkaznic, tako da niso po nepotrebnem trošili časa. Društvo je poskrbelo tudi za razvedrilo članov in je organiziralo uspeli izlet v I-drijo, letos pa naj bi organizirali izlet članov na kmetijski semenj v Verono. O delu trgovinskega odseka je poročal na zboru Jožef Pavletič, ki je povedal, da je društvo nakupilo lani za 7311.500 lir krompirja, amo-nijaka. semenske pšenice, mo. dre galice, jugoslovanskega sena in s tem prištedilo članom precej denarja. Gospodarsko poročilo je p -dal Viljem Zavadlav, ki je naštel vrsto strojev in drugi inventar, ki ga že ima štan-dreško društvo neposrednih obdelovalcev. Iz vseh omenjenih poročil, kakor iz blagajniškega poročila. ki ga je podal Viljem Zavadlav (11) je bilo razvidno. da društvo ne samo lepo deluje, ampak tudi dobro napreduje, saj je doseglo lep pribitek tudi v blagajni. O kmečki bolniški blagajni je na kratko poročal še Donv-nik Nanut. O vseh poročilih se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli člani z raznimi vprašanji, pripombami ali predlogi. Končno ao izvolili volilno komisijo, ki je pripravila vse potrebno za >z-volitev novega 13-članskegj odbora društva in treh preglednikov računov. «»------- Smrti v Števerjanu V Števerjanu so imeli v tem in prejšnjem tednu precej pogrebov. Poleg Medveščk i iz Jazbin, o katerem pišema na drugem mestu, je v Ste-verjanu umrla v tem tednu 78-letna Marija Tomažič, mati občinskega grobarja. V Sčed- nem pa je umrl Alojz Dornik. Med vaščani je prejšnji teden hudo odjeknila smrt dveh prvih bratrancev iz Cerovega. Najprej je umrl Henrik Prinčič iz Gornjega Cerovega, štiri dni pozneje pa mu je sledil Andrej Prinčič iz Dolenjega Cerovega. Oba sta u-mrla v starosti 55. let. Njunega pogreba v Cerovem se je poleg domačinov udeležilo tudi veliko pogrebcev iz Ste-verjana in furlanskih vasi. «»------------------ Z vrelim oljem se je opekla Z opeklinami prve in druge stopnje na desni nogi so včeraj ob 19.3Q sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia 43-let-no gospodinjo Riccardo Co-lenzi iz Ul. Brigata Pavia 29 Opekline ji je povzročil njen otrok, ki se je sukal okrog štedelnika in prevrnil ponev vrelega olja. «»-— Pregloboko je pogledala v kozarec Včeraj popoldne ob 17.15 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 44-letno Marijo Claudi-ni iz Raštela 28. Zenska je na cesti izgubila ravnotežje in padla, pri čemer se je potolkla po čelu. Zdi se, da je pregloboko pogledala v kozarec. Zdraviti se bo morala 6 dni. Mednarodno smučarsko tekmovanje «3-Tre» Bozon zmagal v slalomu in vodi v splošni klasifikaciji Včerajšnji zmagovalec Zimmermann se je na treningu poškodoval in ne bo več tekmoval - Mulej devetnajsti MADONNA Dl CAMPIGLIO, 16. — Drugi dan mednarodnega smučarskega tekmovanja v alpskih disciplinah za pokal «3-Tre» je bil na programu slalom. Proga, katero je trasi-ral Silvio Alvera, je bila dolga 600 m, imela je 195 m višinske lazlike in 63 vratc. Snežne prilike so bile ugodne. Avstrijec Zimmermann, ki je po včerajšnji zmagi v veleslalomu vodil s 4/10 sekunde prednosti pred Francozom Bozonorn. je imel težko dolžnost braniti svojo majico prvega v splošni klasifikaciji. Toda Zimmermann danes ni mogel ponoviti včerajšnjega uspeha. Pri 13. vratcih je padel, nato pa so mu odbili se 5”, ker je spustil vratca. Toda njegovih nesreč s tem se ni bilo kor.ee. Ko je popoldne treniral /a jutrišnji smuk, je tako nesrečno padel, da si je nategnil mišice v levem kolenu in gležnju, zaradi Časar se bo moral odpovedati nadaljnjemu tekmovanju. Kot je bilo pričakovati, je v današnjem slalomu zmagal veliki favorit tega tekmovanja Francoz Bozon. V prvi seriji je dosegel najboljši čas in tudi sicer je vozil v krasnem slogu in z veliko sigurnostjo. V drugi seriji je bil previden. Dosegel je nekoliko slabši čas. ki pa mu je kljub temu zagotovil pivi mesto in s tem zaradi Z.mmermannove nesre- če tudi prvo mesto v splošni klasifikaciji posameznikov. V drugi seriji voženj so se odrezali Avstrijci in njihov tekmovalec Mark je dosegel najboljši čas dneva s 58”7, s katerim se je v splošni klasifikaciji pcmaknil na drugo mesto. Odlično je danes vozil Mi-lianti. ki je po obeh vožnjah zavzel drugo mesto. Od Jugoslovanov je tokrat prišel na cilj le Mulej in sicer kot devetnajsti. Njegov čas je še k3r dober, Kaj je bilo z ostalimi Jugoslovani ni znano. Jutri je na programu smuk. Bozonov naskok je po prvih dveh disciplinah tolikšen, da skoraj ni verjetno, da bi ga kdo mogel prehiteti. Uradni vrstni red tekmovalcev v slalomu: 1. Bozon Charles (Kr.) (5*”5, 59”2) l’S7”7; 2. Milianti Paride (lt.) <*8"8, 60”1) 1’58"9, 3. Hillbrand Gebard (Avstr.) (68”*, 38”7) 1’39”3; 4. MarK (Avstr.) 2’00; 5. Zim-mermann (Avstr.) 2’00”8; 6. Perillat (Fr.) 2’01”7; 7. Pedron-celli (It.) 2’02”6; 8. Burrin’ Bruno (It.) 2’03”5; 9. Pompa-nin (It.) 2'04”2; 10. Thordar-son (Isl.) 2'04”5; 11. Siorpaes (It.) 2’05”5; 12. Staub (Sv.) 2’05”7; 13. Schemmel (Avstr.) 2'06”; 14. Dimitrov (Bolg.) 2’ Dober uspeh Jugoslovanov v tekih za pokal Kurikkala V teku na 15 km zmagal Francoz Carrara, med ženskami na 10 km Nemka Rita Basl-Czcch, med juniorji Italija De Dorigo Hlebanja 10.. Rekarjeva 5., med juniorji Juhart deseti ST. IM1ER, 16. — Danes se je v Švici začelo šesto smučarsko tkmovanje v tekih za pokal »Kurikkala«. Na programu je bil tek za moške n« 15 km, tek za ženske na 10 km in tek za juniorje na 10 km. V moški konkurenci so nastopili tekmovalci 9 držav in med njimi tudi Jugoslovani, v ženski konkurenci pa predstavnice 6 držav vključno Jugoslavije. V mošk' konkurenci je nepričakovano zmagal francoski veteran 23-letni Benoit Carrara, ki re je najbolj uveljavil na oliinpiadi 1. 1948 v St. Moritzu, ko je bil najboljši neskandinavski tekmovalec. Zelo dober je plasma Jugoslovana Hlebanje, ki se je med več kot 60 tekmovalci uvrstil na 10. mesto in pustil za seboj med ostalimi tudi vse Italijane. Pmsma ostalih jugoslovanskih tekmovalcev nam za- llllltlllltlllllHIIIIIIIIItIMIIIIIHtllHIllillHIIIIIII — KINO — CORSO, 14.00 «Ubogi, toda lepi« (aPoveri, ma belli«) Marisa Alassio, Maurizio. A-rena in Renaro Salvatori. VERDI. 14.00: «2ena in voli« (»Mogli e buoi«), W. Chiari, G. Cervi. VITTOR1A. 15.00: »Cena slave« («11 prezzo della gloria«), v cinemascopu in technicolor-ju, E. R. Drago, G. Ferzetti. CENTRALE. 14.30: »Fantasia animatav, film WaU Disneye v technicolorju in metrosco-pu. MODERNO. 15.00: »Amerika- nec«, G. Ford. enkrat ni znan. Uradni vrstni red moških na 15 km: 1. Carrara (Fr.) 1.01’14”) 2 Kwapien (Polj.) 1.01’4fl”; 3. Weiss (Zah. Nem.) 1.02T7”; 4. Kocher (Švi) 1.02’48”; 5. Hu-guenin (S\.) 1.0307”; 6. Mer-met (Fr.) 1.03’26"; 7. Furtak (Polj.) l.C3'30"; 8. Hagg (Zah. Nem.) 1.03*28”; 9. Kronig (Sv.) 1.03’39”; 10. Hlebanja (Jug.) 1.03*47”; 11. Federico De Flo-rian (It.) 1.04T8”; 14. Arrigo Delladio (lt.) 1.04*33”; 21. Giu-seppe Steiner (It.) 1.05*43”; 22. Alfredo Di Bona (It.) 1.05’47’ ; 26. Antonio Schennati (It.) 1.06T4”; 32. Andrea Dalmasso (It.) 1.06’42”; 34. Giulio Dej Florian (It.) 1.07*15”; 35. Gioac-chino Busin (It.) 1.07 40”; 46. Innocenzn Chatrian (Italija) 1.10*59”. To je Vila ze tretja zmaga Francozov v tekmovanju za pokal «Krrikkala». L. 1954 in 1956 je zmagal Mermet, ki je bil danes šesti. V današnjem teku je pri 10 km vodil Poljak Kvvaoien, ki pa je pozneje popustil. V ženski konkurenci je zmagala Nemka Rita Basl-Czech j z naskokem skoraj 3 minute I pred drugoplasirano Italijan-j ko Asteg.ano. To je bila prva zmaga Nemk v tej disciplini. Doslej so vedno zmagovale Italijanke, najprej s Taffro, lani pa s Fides Romanin. Nepričakovano dobro se je tokrat uvrstila Jugoslovanka Rekarjeva, ki je prišla na cilj peta, 3 in pol minule za zmagovalko. Vrstni red prvih je bil naslednji: 1. Rita Basl-Czech (Zah. Nem.) 53*57”; 2. Elisabetta A-steggiano (It.) 56*19”; 3. Maria Dimowa (Bol.) 57*18”; 4. 'fza-na Ivanova (Bol.) 57*25”; 5. Rekar (Jug.) 57*27**; 6. Blanc (Fr.) 57*?9"; 7. Koeher (Zah. Nem.) 57*41”; 8. Elisabetta Bel-lone (It.) 59*01"; 9. Fides Romanin (It.) 1.00*08”; 13. Botte-ro (It.) 1.01*48*’. V tekmovanju juniorjev je dosegel nepričakovano in lepo zmago Italijan Marcello De Dorigo. Najboljši Jugoslovan Juhart je bil 10. 1. De Dorigo (It.) 44 01”; 2. Cratin (Fr.) 44*59”; 3. Mercier (Fr.) 45*00”; 4. Legraud (Fr.) 45*04'*: 5. Baume (Sv.) 45*14”; 6. Eugemo Martinelli (It.) 45’ in 45”; 7. Hathieu (Fr.) 4559”; 8. Berney (Sv.) 45*56*'; 9. Ubal-do De G'.gnis (It.) 45 59"; 10 Juhart (Jug.) 46*09'*; 11. Po-mare (It.) 46*46”; 17. Ragazzi (It.) 51*00*. Ekipna klasifikacija po prvem dnevu je naslednja: 1. Nemčija 48.1, 2. Francija 61,8, 3. Italija 70,5, 4. Jugoslavija 89,0, 5. Švica 102,0, itd. in 06”7; 15. Andeer (Sv.) 2’ in 07**5; 16 Pedroncelli 2’09”9; 17. Gartner 2’09”9; 18. Wyrsch (Sv.) 2*10”7; 19. Mulej (Jug.) 2*11*7; 20. Schaller (Avstr.) 2’ 12”2; 21. Ruppert 2’12”6; 22. Duvillard (Fr.) 2’13”6; 23. Ste-fanson (Isl.) 2’13”8; 24. Tal-mon 2’14”9; 25. Casty (Sv.) 2’ in 15”; 26. De Prato 2*15”; 27. Rudifena 2’15”8; 28. Perrot (Fr.) 2*16”; 29. Picchiottino 2* in 18”; 30. Gluck (It.) 2*22”3; 31. Chassegnol (Fr.) 2’24”3; 32. Varochine (Bol.) 2’25”1; 33. Smitchiev (Bol.) 2*27”4; 34. Campiche (Sv.) 2*28”; Po tekmovanjih v veleslalomu in slalomu je splošni vrstni red posameznih naslednji: 1. Bozon (Fr.) 0.20 točk, 2. Mark (Avstr.) 2, 3. Hillbrand 2.35. 4. Milianti .235, 5. Zimmermann 2.54, 6. Pompanin 4.19, 7. Pedroncelli 5.99, 8. Bur-rini Bruno 6.54. 9. Dimitrov 7.24, 10. Staub 9.96, itd. Ekipna klasifikacija po drugem dnevu: 1. Avstrija 0.00 točk, 2. Italija A 6.84. 3. Francija 18.31, 4. Švica 18.93, 5. Italija C 26.09, 6. Italija B 28.31, 7. Bolgarija 50.90, 8. Italijan juniorji 52.24. 9. Francija juniorji 73.85. Jugoslavija izpadla iz moštvene klasifikacije, ker je prispel na cilj samo 1 tekmovalec. ______________BOKS_______ Vernaglione - Chiocca BOLOGNA, 16. — Program boksarskega večera, ki bo v Bologni v ponedeljek, je naslednji: ob 21. uri welters: Putti -Brunet, 6 rund; 21.25 lahka: Busetto - Boudier, 8 rund; 22.10 težka: Cavicchi - Alber-nard 10 rund; 22.50 srednja: Čarati - Martinheira, 8 rund; 23.30 weltcrs: Vernaglione - Chiocca 12 rund. BRUSELJ,”16. — Belgijski boksar pciesne kategorije Bob Roger je premagal po točkah Italijana Licatesija. _____________TENIS__________ BUFFALO, 16. — Vic Sei-xas, 33-ietni ameriški tenisar za Davisov pokal, je izjavil, da bo najbrž zapustil tčnis in se zaposlil pri televiziji. NOGOMET FLORENCA. 16. — Giulio Bothelo »Julinho« bo verjetno ob koncu letošnjega prvenstva zapustil Fiorentino in se vrnil v domovino. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlakarsk' zavod ZTT • Trst KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri Metro barvni film: «DVA MORNARJA IN DEKLICA» Igrajo: Frank Sinatra, Gene Kelly in Katarin Graison LLHiim predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film: «Kakor prej... bolje ko prej» / Usoda zene, tujke v svojem domu. ki je lastna hč* ne spozna! V ponedeljek 18. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma fX za hišo: E BRISAČE . RJUHE BLAZINE SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. V s E za šport-ribiča, morsko ribarjenje i AVTOMA SKl APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELL A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489 Oooooooooooooooooooocioooooo^onoccficocoeoeoooooooooooooooooooooooooocsooooooooooooooooooooaooooooooooooooooooocoo^ootaooooooocoooooooojoooocoooonooooooooooooooooo OOOOOOOOOOGOOGOOOOOOoo DOBRIČA ČOSIČ omec ie sonce »Sedaj smo vsega mi krivi. Uča mi je grozil z revolverjem. Zakaj? Sam je pripeljal do tega. Kadar gre komandant z revolverjem nad borce, tedaj je konec z vojsko«. Uča ni vzdržal, da bi dalje poslušal razgovor, hotel jima je nekaj reči, a je samo zakašljal. Onadva sta umolknila. .Govorita in mislita dva, pa se med seboj prav nič ne razlikujeta. Kakor da sta en sam človek. In prav to je tisto... Kako naj se borim proti temu,’ je Uča grenko pomislil. »Toda jaz ne bom kapituliral!« je glasno zašepetal, kakor bi se mu bledlo, kakor bi nekomu ugovarjal ln se prepiral z njim. « Tovariš Uča, komu pa govoriš? Zakaj malo ne zaspis?« ga je vprašal Mališa, ki je čepel ob njem in molčal. On se niti podnevi niti ponoči ni odmaknil od Uča. Do tega hipa ga Uča ni čutil ob sebi, pozabil je nanj. »Nikomur ne govorim!... Roka me boli,« je dejal in se jezil nase ker ga je bil Mališa slišal, in je bil v skrbeh, da se ta otrok ni v njem razočaral. ,On mora verjeti vame, nikdar in ničesar ga ne sme biti strah.’ »če te boli roka, misli na nekaj drugega. Kadar mene kaj boli, mislim na drugo « «Na kaj naj pa mislim, Mališa?« ga je šepetaje vprašal Uča. »Misli na nekaj lepega... Poglej, tebi je bilo pred prihodom Nemcev dobro, lepo si živel, bil si gospod, nisi garal in se mučil, kakor mi kmetje. Lahko je bilo vam gospodi. Jedli ste bel kruh s smetano.« »Malisa, jaz nisem bil gospod... mučil sem se prav tako kakor ti. V ljudski šoli sem moral orati, ker nisem imel očeta. Z materjo sva živela sama. Potem sem odšel v gimnazijo. Bilo mi je hudo. Po teden dni sem jedel en sam hleb, Ki mi ga je bila prinesla mati ob sobotah. Denarja za knjige nisem imel.« Uča je začel govoriti o svojem šolanju in svoji preteklosti. Spočetka se je nekaj obotavljal, da bi tako govoril z Mališem. Toda nekaj ga je sililo, da bi se o vsem, o vsem svojem življenju z nekom razgovoril. Kasneje, ko mu je pripoved stekla, kakor bi se izpovedal, ni mislil, da ga Mališa ne more razumeti. Bilo mu je prijetno prav to, da govori njemu, ki od vseh tu najmanj ve o življenju, pa se zaradi tega najbrž tudi najmanj boji smrti. Ko je Uča končal dolgo izpoved, se je Mališa oglasil: »Tedaj misli na to, kaj bo po koncu vojne. Ti bos takrat postal velika oblast... Vse tl bo dobro in lepo.« »Oh, moj Mališa... jaz tudi takrat ne bom gospod.« »Kako, da ne boš? Zaslužil si, da bi bil. Tako ti kakor tovariš Pavle.« »Mališa, Jaz se bojujem zato, da bi ti in vsi tvoji vrstniki, vsi moji učenci, gosposko živeli. Da boste vi gospoda.« »Kdo pa bo potem delal, če bomo mi vsi gospodje?« »Vsi bomo vendar delali ln vsi bomo gosposko živeli.« »Presneto, to pa ni mogoče. Kar se mene osebno tiče, sem sklenil, da ne bom kopal. Od rovnice in ledine nimaš ničesar. V solo hočem iti za sodnika.« »Zakaj ravno za sodnika?« »Rad bi sodil po pravici, po partizansko. To je za kmete zelo vazno. Rad bi delil pravico.« «Ne, ti se boš učil za inženirja, da boš stroje gradil. Ali da boš doktor, da boš ljudi zdravil. Tu v Sokolovici... bomo postavili velike hiše, da se bodo ljudje zdravili in si od- počivali.« »Ne! Jaz ne morem biti doktor. Nagledal sem se ran in mrtvih ljudi, za vselej ml je dovolj tega, soditi hočem po pravici. Samo da pretolcemo tole gonjo... Nevarno so se nas lotili. Ne vem, kako se bo tole razvozlalo.« »Pretolkli jo bomo, Mališa, ne boj se! Pretolkli jo bomo... Mar nam je to prvikrat? Samo še dva tri dni moramo vzdržati.« Mališa je umolknil. .Najbrž nisem prepričljiv, gotovo je čutil po mojem glasu, da ne verjamem,’ je Uča pomislil, objel dečka, ga pritisnil k sebi in dejal: »Pretolkli bomo vse to. Ti boš zrasel in postal starejši. In nekega dne, ko boš prišel v svojo vas. boš zbral okrog sebe otroke in jim rekel: .Ali vidite tistega malega trebuščkarja? Nič večji nisem bil od njega, ko sem odšel v boj proti Nemcem. Vidite, tolikšen sem bil, ko sem bil partizan.’ Ali se ne boš delal tako važnega?« »Ne bom. Nimam rad ljudi, ki se delajo važne.« Umolknila sta. Razgovor z Mališem je spravil Učo v žalost in nemir. Ni videl izhoda. Ostanek čete bo izginil nocoj v preboju. Kdo pa se bo prebil in ali se bo sploh kdo prebil skozi obroč ognjev in sovražne vojske, o tem ni razmišljal. Tudi če ne bi nocoj padel, kaj bo delal z nekaj ljudmi, ki bodo ostali, če bodo ostali: kako se bo bojeval? Po njegovem občutku, po razpoloženju vseh ljudi je poraz neizogiben. A kaj, kakšen poraz! V boju za svobodo ni poraza. Ce Je poraz možat, Junaški, ostane dlje v spominu kakor zmaga. Borec in revolucionar, ki ni pripravljen na poraz — ni niti borec niti revolucionar. To je bedak in strahopetec. Kaj pa je to, če za svobodo m takšen boj pade on in ena četa? Rdeča armada bo zmagala, ideali, ki se je zanje boril, bodo zmagali. On je opravil svojo nalogo. Blizu Uča se je spet slišalo neko šepetanje. »Veš, česa mi je žal?« »česa pa naj ti bo sedaj še žal?« »žal mi je, ker ne bom videl, kakšna bo ta naša svoboda. *o bi to natančno vedel, bi mi bilo laže.« »Vseeno mi je za vse.« »Tole naše bi moralo ostati ljudem v spominu.« »Jaz se ne bojujem zato, da bi me kdo po tem pomnil ln se me spominjal.« TTA sebi; nenadoma se ga je pklenila strašna neodločnost. Kam naj udari, med ta ali oni ogenj? V tistem hipu. ko se mu Je zazdelo, da bi bilo bolje iti tam. pa mu Je nekaj zašepetalo: ►Ne! Bolje Je tod.’ Tako Je nekaj minut neodločno stal. »Vseeno!« Je glasno zašepetal in se vrnil. Pozval Je četo, naj odrine, in znova stopil na čelo z odvitimi bombami v rokah. (Nadaljevanje sledi)