Na Rečici ob Savinji razstavlja Emerik Bernard
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM DA BO FRIZERSKI SALON M' OD 1.3.8011 NAMOVI	v
LOKACIJI, OB SAVINJI 2, -MOZIRJE (NASPROTI SEJMIŠČA) TEL: 041 520 236 | 035 S35 046
Stranka je v središču naše pozornosti
Dimitrij Šulin. izvršni direktor za trženje v zavarovalnici KD Življenje,
o uspešnem poslovanju družbe, inovatlvnih produktih in Se aktivnejšemu usmerjanju k potrebam strank.
Leto 2011 ste v zavarovalnici KD Življenje začeli zelo aktivno. Kakšni so vaši načrti v letošnjem letu? V letošnjem letu nadaljujemo strategijo iz leta 2010, Sledimo najemu glavnemu cilju: razvijati nove, inovalivne produkte, saj smo prepričani, da si stranke želijo in potrebujejo izbira; predvsem izbira med produkti, ki ponujajo različne naložbene možnosti, z različnostopnjo tveganja, dodatnimi zavarovanji itd.
Tako smo že v začetku letošnjega leta strankam ponudili Fondpoiico® TREND. Veseli smo tudi, da smo na področju poslovanja uspeli realizirati dobra leto, saj pogoji niso bili ravno najbolj ugodni, verjamemo pa, da se bodo razmere na trgu začele obračati na bolje. Razlog za optimizem smo našli predvsem v zgodovini kapitalskih trgov, ki so se v preteklosti že soočali s takšnimi padci, sledili pa so jim seveda tudi vzponi.
Kot omenjeno, ste takoj v začetku letošnjega leta pričeli s trženjem Fond police Trend. Katere so tiste lastnosti produkta, ki so pritegnile vaše stranke?
Lansko leto smo s produktom Fond polico®' EKSKLUZIV naleteli na zelo dober odživ, saj smo od naiih svetovalcev, ki imajo vsakodnevne stike s strankami, dobili informacije, da stranke po takem produktu še vedno povprašujejo. Zato smo se odločili, da bomo strankam ponovno ponudili odličen produkt, in nastala je Fondpolica TREND. Želel bi izpostaviti pomembno prednost tega produkta - plemenitenje sredstev, kot bi vse premije plačali enkrat, zaklepanje donosov, hkrati pa se naložbe dinamično razporejajo: usmerjajo se na perspektivne gospodarske trge na svetu v obdobjih, ko je trend na teh delniških trgih najbolj izrazit. Ko jakost trenda rasti na trgih v razvoju popušča, se naložbe preusmerjajo v bolj stabilne državne obveznice. Na ta način se naložba odziva na ciklična gibanja na kapitalskih trgih.
Kako se, poleg produktov, še približate potrebam in željam vaših strank? Stranke so v središču našega poslovanja. Njihovim željam in potrebam se približamo prek produktov, hkrati aktivno izobražujemo naše zastopnike, saj v KD Življenju zagovarjamo korektno in jasno svetovanje za stranke. Zelo pomembno se mi zdi tudi to, da stranki nudimo veliko možnosti v okviru zavarovanja, ki ga je sklenila, kar kaže na fleksibilnost naših produktov. V primeru, da so se potrebe stranke med tem spremenile, da morda ni pripravljena na večje naložbeno tveganje in podobno, nudimo različne možnosti oziroma spremembe na polici. Tako stranki ni potrebno prekiniti zavarovanja, saj bi s tem izgubila pomembno socialno varnost, njena sredstva pa se še vedno plemenitijo.
080 30 30, www.hd-zivlienje.si
Živite svobodno!

NOVO NOVO NOVO
za zavarovalnici Adriatic Slovenica in Zavarovalnica Maribor N ud hi o kleparsko litarsko popravilo za vse tipe vozil.
Za čas popravila dobite brezplačno nadomestno vozilo. Vse informacije dobite na tel. št. 05T/622-493 (Jani Škof).
AC KRfiLJ
Polzela	03/70 50 400
www.hyundai-kralj.si
2
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Tretja strah
Slabe reforme stopnjujejo nezaupanje
Predsednik vlade Borut Pahorje pred dnevi izjavil, da seje zaradi reform, kijih zagovarja, pripravljen odpovedati nadaljnji politični karieri: »Leta 2008 sem napovedal spremembe in povedal, da sem pripravljen prevzeti odgovornostzanje. Intotudi počnemo.« Na novinarsko vprašanje, kdaj naj bi se torej odpovedal nadaljnji karieri, je premier odgovoril, da bo to storil, »ko bodo ljudje ocenili, da ne uživam več zaupanja v pogledih, ki zadevajo našo prihodnost.«
In prav vtem je problem. Vzaupanju, ki ga ni (več). Naj se Pahor še tako ganljivo postavlja v vlogo žrtve, državljani njegovim besedam ne verjamejo (več). Besedo več namenoma navajam v oklepaju, kerje Pahor leta 2008 dobil mandatza sestavo vlade na podlagi zmage njegove stranke SD na parlamentarnih volitvah. Ljudstvo mu je takrat zaupalo, da bo vodil državo bolje kot pred njim Janez Janša. Aktualne javnomnenjske raziskave kažejo, da še nobena vlada v samostojni Sloveniji ni imela tako malo podpore, kot jo ima sedaj Pahorjeva.
Kako naj torej takšna vlada izpelje strateške reforme? Nikakor. S to ugotovitvijo se strinja tudi dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve Group, katere Prva osebna zavarovalnica trži dodatno pokojninsko zavarovanje: »Najbolje bi bilo, da ustavno sodišče dovoli referendum in da takš-
na reforma potem na referendumu pade, da bi lahko potem v naslednjih štirih letih sprejeli ostrejše ukrepe. Ta reforma je napačna, preblaga, vsebuje preveč popuščanj, po drugi strani pa prav zaradi prevelikega popuščanja še tega ne moremo izpeljati.«
Komentatorka časnika Finance Simona Toplak ugotavlja, da imajo reforme v splošnem štiri napake: prvič - avtorji reform menijo, da so razmere boljše, kot so v resnici, drugič - reforme so zelo podobne postopkom na sodišču, kjer nekdo dobi in nekdo izgubi (in reforma je dobra ali družbeno sprejemljiva, če je več zmagovalcev kot poražencev), tretjič -reforme so izrazito parcialne in se ne nanašajo na celoten sistem (davčne reforme, na primer, niso usmerjene vzniževanje stroškov države) in četrtič -reforme niso usmerjene v to, kako državljane in podjetja narediti bogatejše, temveč kakojih čim bolj »olupiti«. To ne pomeni obdavčiti bogate ljudi, temveč tiste, ki ne morejo skrivati prihodkov. »Ne moreš ljudi prepričati, da delaš dobro, ko na svojih denarnicah čutijo, da si slab,« je še zapisala Toplakova. Toda komu pa Slovenci sploh še zaupamo?
IZ VSEBINE: [s
Tema tedna:
Zakonodajni stampedo drvi
skozi Slovenijo.........................................................4
Zavod RS za zaposlovanje:
V pričakovanju nadaljnje
rasti brezposelnosti..............................................5
Podhom:
Na območju odlagališča bo
zbirni center za odpadke....................................6
Občina Ljubno:
Novi direktor občinske uprave
je Blaž Presečnik...................................................8
Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti:
Za še boljše delovanje potrebna
večja dotacija občine........................................16
Smrt v ognjenih zubljih......................................2 2
ZBV NOB Nazarje:
Generacijski izpad želijo nadomestiti z mlajšimi člani
Črna kronika:
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 8,25. februar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovite!): Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Šolar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednlstvo@savlnjske.com. Internet: http://www.savlnjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Zakonodajni stampedo drvi skozi
Slovenijo
Tema tedna
iEFORMNO LETO 2011
Vlada in delodajalci menijo, da so za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva nujno potrebne reforme v javnem in zasebnem sektorju. Sindikati tega mnenja ne delijo z njimi, saj kategorično nasprotujejo vsem vladnim predlogom. Leto 2011 naj bi kljub temu prineslo pet večjih reform, in sicer pokojninsko, delovno, zdravstveno, reformo malega dela injavnega sektorja. Predsednik vlade Borut Pahor se reformam ne želi odpovedati, tudi za ceno svoje politične kariere.
SPREMEMBE ZA VZDRŽNOST ZDRAVSTVENEGA SISTEMA
Trenutno aktualna reforma se loteva reorganizacije in sprememb upravljanja v zdravstvenem sistemu. Ministrstvo za zdravje podpira odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. prenos v
obvezno, v programu sprememb je tudi večja avtonomija zdravstvenih zavodov, postavitev močnih regionalnih zdravstvenih centrov in reorganizacija zdravstvene mreže in spremembe načina upravljanja.
Za prenos sredstev iz dopolnilnega v obvezno zdravstveno za-
varovanje je ministrstvo za zdravstvo pripravilo tri predloge. V poštev tako pride prenos celotnih sredstev iz dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, kar naj bi pomenilo skoraj popolno dostopnost do zdravstvenih storitev, a bi se prispevna stopnja povečala za 2,4 odstotne točke. Nadalje predlagajo prenos vtakem obsegu sredstev, kot jih zdaj namenjajo dopolnilne zdravstvene zavarovalnice, kar ne rešuje problema čakalnih dob, tretji predlog pa predvideva izločitev nekaterih pravic, ki za zdravje niso nujne, seveda če bi o njih v državi dosegli konsenz. Vse spremembe naj bi poskušale zagotoviti vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema do leta 2020.
REFORMA TRGA DELA BREZ SOCIALNEGA DIALOGA
Med najpomembnejše vladne reforme spada tudi reforma dela trga. Glavna delodajalska zahteva je posodobitev zakona o delovnih razmerjih in večja prožnost pri zaposlovanju. Delodajalci opozarjajo, da brez te reforme ne moremo pričakovati izhoda iz gospodarske krize, sindikati pa ne dovolijo odtujitve določenih delavskih pravic.
Socialnega dialoga ni, pravica do referenduma pa »grozi« tudi tej reformi.
MALO DELO GRE NA REFERENDUM
Potrjeno ježe, da bomo o zakonu o malem delu odločali na referendumu. Z glasom za ali proti bomo odločali, ali se strinjamo z reformiranjem področja študentskega dela. Novi zakon bi uvedel socialne prispevke za študentsko delo in
omogočil dopolnilno zaposlitevtudi brezposelnim in upokojencem. Za delodajalce bi se krog zaposlovanja razširil, vendar bi bil v tem primeru strošek dela za delodajalce višji kot pri sedanjem študentskem delu. Sindikati in študentje te reforme ne podpirajo, saj po njihovem mnenju razširja negotove oblike zaposlitve.
POKOJNINSKA REFORMA NA USTAVNI PRESOJI
Sindikati so podpise za referendum proti zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že zbrali, vendar je vlada zaprosila za ustavno presojo, zato bo o izrekanju ljudstva o pokojninski reformi odločilo ustavno sodišče. Kot kažejo izjave glavnih akterjev v reformi, se vsi strinjajo, da so spremembe v pokojninskem zakonu več kot potrebne, le skupnega mnenja o tem, kakšne naj bi bile, ni mogoče doseči.
MODERNIZACIJA JAVNEGA SEKTORJA
Reforma javnega sektorja je bila napovedana že lansko pomlad. Nekaj ukrepov za boljše delovanje je vlada že sprejela. V januarju je pričela delovati agencija za javno naročanje, s 1. majem se odpira
javni nepremičninski sklad. Po naročilu vlade se pripravlja analiza organiziranosti javnega sektorja. Podlaga raziskavi je mednarodna primerjalnopravna analiza, s pomočjo izsledkov želi ministrstvo za javno upravo pripraviti izhodišča za modernizacijo javnega sektorja. Predvidena je racionalizacija z združevanjem podpornih služb, vlada obljublja tudi krčenje števila ministrstev.
Tatlana Golob
Dr. Liljana Rihter, docentka na Fakulteti za socialno delo:
»Nenehne spremembe v družbi zaradi spremenjenih demografskih razmerij, sprememb v oblikah in načinih družinskega življenja, vplivov globalizacije, v zadnjih letih pa tudi poglobljena ekonomska kriza vsekakor terjajo nove odzive na nove ali drugačne potrebe ljudi. V Sloveniji in v drugih evropskih državah se pripravljajo ali se že izvajajo temeljite spremembe zakonodaje, ki bo pomembno vplivala na naše vsakodnevno življenje.
Mnogi med nami si zaradi zunanjih razlogov, na primer odpuščanja delavcev zaradi stečajev, nizkih pokojnin, majhne ponudbe novih delovnih mest, bolezni ali drugih ovir, ne zmorejo več v celoti zagotavljati materialnih sredstev za preživetje in zato pričakujejo pomoč države, ki je v svojih pravnih aktih deklarirana kot socialna država. Res je, da trenutno država s svojimi transferi in pomočmi v precejšnji meri vpliva na to, da je delež tistih, ki padejo pod prag tveganja revščine, nižji, kot bi bil brez teh pomoči. Se pa na drugi strani pojavlja utemeljen strah, da bodo reforme vseh pomembnih sistemov že obstoječe pravice zmanjšale oziroma postavile precej strožje pogoje za uveljavljanje teh pravic.
Zdi se, daje socialna politika pri nas podlegla ideologiji, ki izdatke za za-
(foto: Štefka Sem
gotavljanje socialne varnosti vidi kot strošek države, ki ga je potrebno čim prej zmanjšati, in se premalo sprašuje o dolgoročnih posledicah takega ravnanja, kot je slabše zdravstveno stanje prebivalstva, slabša izobrazba, več stisk...
Le v zametkih se v nekaterih predlogih zakonov sicer vsaj na deklarativni ravni kaže sprememba v smer večjega upoštevanja potreb uporabnikov raznih storitev, to pomeni, da bi lahko uporabniki v večji meri sami predlagali določene rešitve, ukrepe, ki odgovarjajo njihovi konkretni situaciji. Smo pa v tem trenutku žal daleč od tega, da bi socialno politiko in sredstva, kijih namenjamo za reševanje konkretnih stisk ljudi, videli kot investicijo v družbo, ki bi na dolgi rok prinesla nasprotje zgoraj naštetega, torej ustrezno usposobljene, zdrave in zadovoljne državljane, ki so lahko dober potencial za ustvarjanje dodane vrednosti.
Referendum o malem delu 10. aprila
Na podlagi 47 tisoč zbranih podpisov je državni zbor konec prejšnjega tedna sklenil, daje dolžan razpisati referendum o malem delu. Kot so se odločili poslanci, ki so pri tem upoštevali zakonsko predpisane roke, bo referendum potekal 10. aprila. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o malem delu, ki gaje sprejel državni zbor na seji 16. novembra 2010?«. Roki za njegovo izvedbo bodo začeli teči 1. marca, kar pomeni, da se uradna referendumska kampanja pričenja 11. marca.
0
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
Obrtniki zaostrujejo pritisk na vlado
Pretekli teden so po vsej Sloveniji potekali regijski posveti obrtnikov z vodstvom Obrtno podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Le-ta ne odstopa od zahtev za ureditev razmer v malem gospodarstvu. V začetku januarja je od vlade zahtevala sprejem določenih ukrepov, ki bi omogočili vnovičen zagon slovenskega gospodarstva.
LE DELNO ZADOVOLJNI
Trenutno so na zbornici najbolj zadovoljni s predlogom uvedbe najdaljšega roka plačila 60 dni in do 30 dni za državne organe ter z načrtovano uvedbo obveznega pobota. Še vedno potekajo pogajanja s pravosodnim ministrstvom glede insolvenčne zakonodaje, prisilne poravnave in stečaja. Prav tako se na zbornici zavzemajo za ukrep »vsak račun šteje«, ki bi na eni strani državljanom omogočil davčne olajšave, na drugi strani pa bi omejil sivo ekonomijo. Zahteva obrtnikov je tudi, da vlada odpove zakon o delovnih razmerjih do konca leta in pripravi novega, pri katerem bodo imeli več besede delodajalci in sindikati.
NAPOVED NEPOKORŠČINE
V primeru, da vlada do konca meseca obrtniškim zahtevam ne bo ugodila, napovedujejo državljansko nepokorščino. Marca tako ne bodo plačevali prispevkov in davkov, davčne urade pa
bodo zasuli s prošnjami za obročno odplačilo prispevkov, ne glede na veliko verjetnost negativnih odgovorov. Prav tako bodo v marcu začeli dvigovati gotovino z bančnih računov, sredi meseca pa pripravljajo javni protest v središču Ljubljane.
Sekretar 00Z Mozirje Janko Kopušar: »Glede fizičnih protestov smo skeptični In jim
nismo najbolj naklonjeni...«
(foto: fotodokumentacija SN)
NEMOGOČE RAZMERE V OBRTI
Tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Mozirje se pridružuje vseslovenskim zahtevam obrtnikov. Velik odziv članov zbornice na regijskem posvetu pretekli petek v Celju dokazu-
je, daje obrtnikom res prekipelo in da nameravajo vztrajati pri danih zahtevah vladi, za izboljšanje stanja na področju slovenske obrti.
Po mnenju sekretarja OOZ Mozirje Janka Ko-pušarja so aktivnosti, ki se izvajajo, odsev nemogočih razmer: »Res je, da se zadeve s strani vlade premikajo, vendar to še ni tisto, kar bi zadostilo zahtevam zbornice. Na regijskem posvetu so dobili navodila za izvajanje prvega kroga nepokorščine. Najprej bo to oddajanje vlog za odložena plačila prispevkov. »Glede fizičnih protestov smo skeptični in jim nismo najbolj naklonjeni, podpiramo pa ostale aktivnosti in proteste,« je še dodal Kopušar.
KRITIČNI ZADNJI DVE LETI
Kljub temu, da na območju doline ni opaziti večjih sprememb v številu obrtnikov in malih podjetnikov, to še ne pomeni, da nimajo težav. Po podatkih OOZ Mozirje se v zadnjih letih število obrtnikov v dolini vrti okrog 470, zmanjšalo se ni niti v času krize. So pa zato razmere toliko bolj zaskrbljujoče v slovenskem merilu. V letu 2010 je prenehalo s poslovanjem 6.471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni, storitveni in prometni dejavnosti. Leto poprej je prenehalo s poslovanjem 4.500 obrtnih podjetij, v dveh letih je propadlo skoraj enajst tisoč obrtnikov in podjetnikov.
Štefka Sem
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA SLUŽBA VELENJE
V pričakovanju nadaljnje rasti brezposelnosti
Leto 2010 je bilo glede zaposlovanja ugodnejše od predhodnega leta, je v torek, 14. februarja, na novinarski konferenci povedal direktor velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter. Na območju SAŠA in koroške regije se je brezposelnost v letošnjem januarju povečala manj od slovenskega povprečja, pričakujejo pa, da se bo v prvih letošnjih mesecih še povečevala.
Brezposelnost je v lanskem letu sicer naraščala, vendar počasneje kot leto poprej. Naraščalo je tudi povpraševanje po delavcih. Ob koncu leta 2010 je bilo na območju velenjske službe zavoda za zaposlovanje registriranih 8.673 brezposelnih oseb, kar predstavlja 7,9 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji. V letošnjem januarju se je na novo prijavil 1.001 brezposelni, kar je 17,8 odstotka več kot januarja 2010. Glede na lanski december se je brezposelnost v januarju povečala za 3,3 odstotka, slovensko povprečje za enako obdobje pa je 4,6 odstotka.
Iz evidence brezposelnih se je v letu 2010 odjavilo 7.854 oseb, od tega se jih je zaposlilo 4.049. Januarja 2011 se je odjavila 701 oseba,
Vodja oddelka zaposlovanja Danica Godler je predstavila nekatere poudarke novega zakona o urejanju trga dela (foto: Marija Lebar)
od tega se jih je v zaposlitev vključilo 562, med njimi 47 oseb vjavna dela. Lani je bilo prijavljenih 9.763 prostih delovnih mest, kar je 11 odstotkov več kot v letu 2009, letos januarja pa 841. Delo-
dajalci predvsem povprašujejo po poklicih v gradbeništvu, gostinstvu in predelovalni industriji, iščejo pa tudi tehnične kadre od IV. do VII. stopnje izobrazbe.
Vobmočni službi intenzivno izvajajo ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Vta namen imajo letos na voljo manj sredstev kot lani, predvsem zaradi zmanjšanja sredstev za javna dela. V drugi polovici leta pričakujejo umiritev in postopno zmanjševanje števila brezposelnih oseb.
Vodja oddelka zaposlovanja Danica Godler je predstavila nekaj poudarkov novega zakona o urejanju trga dela, ki med drugim spreminja nekatere pogoje za pridobitev denarnega nadomestila v času brezposelnosti. Zvišuje se znesek denarnega nadomestila v prvih treh mesecih brezposelnosti s prejšnjih 70 na 80 odstotkov. Ob določenih pogojih se podaljšuje trajanje prejemanja denarnega nadomestila za osebe starejše od 50 let. Rok za prijavo na zavodu je sedaj 30 dni, zakon pa poudarja aktivno vlogo posameznika pri iskanju zaposlitve, pri čemer je obvezen zaposlitveni načrt.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 7, 18. februar 2011
Gospodarstvo, Iz občih
ZIMSKE POCITNICE SE KONČUJEJO
Enotne počitnice - gneča na smučiščih
Lefošnjezimske počitnice so prinesle gnečo v smučarskih centrih, katerim se je s hladnejšim vremenom vsaj malce nasmehnila sreča. Za gnečo je »krivo« šolsko ministrstvo, kise je odločilo za časovno poenotenje zimskih počitnic in od svoje odločitve ni odstopilo kljub negativnemu odzivu slovenskih turističnih delavcev.
Tudi v zimsko-letnem turističnem centru Golte so se na odločitev Ministrstva za šolstvo in šport o poenotenju zimskih šolskih počitnic odzvali kritično. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je poenotenje zimskih počitnic zelo škodljivo tako za turistične delavce kot za dopust-nike. Povečano povpraševanje se je s predvidenih dveh tednov skrajšalo na enega, kar posledično pomeni zmanjšanje prodaje in s tem manjši priliv davščin v proračunsko blagajno. Na Golteh menijo, da bo odločitev ministrstva povzročila izpad prometa v turističnem sektorju, gneče na smučiščih in s tem večje možnosti za poškodbe smučarjev ter zvišanje cen počitniških aranžmajev. V obnovljenem hotelu Golte cen počitniških paketov kljub temu niso spreminjali.
Po prvih ocenah turističnih delavcev bi lahko uvedba enotnega termina zimskih počitnic povzročila do 15 milijonov evrov škode. Na šolskem ministrstvu so prepričani,
GORENJSKI KLANEC
Plaz še ni saniran
Pred novim letom seje pod vrhom gorenjskega klanca, pri odcepu za Mizarstvo Kovač, utrgal plaz, ki je ogrozil lani modernizirano cesto. Odtlej je bilo opravljenih že več ogledov, plaz pa še ni saniran.
V začetku leta je bila o plazu obveščena velenjska delovna enota podjetja VOC Celje, ki je pristojna za vzdrževanje omenjene ceste. Bojan Kokalj je s sodelavci opravil ogled in o nastalem položaju obvestil Direkcijo za ceste RS. Tudi pristojna služba direkcije je medtem že
KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD (KGZ) CELJE
Tečaj predelave mleka
da so tovrstne ocene pretirane. Minister dr. Igor Lukšič svoje stališče utemeljuje s podatki, da pet največjih slovenskih žičničarjev oziroma smučišč skupaj na leto ustvari 20 milijonov evrov dohodka, kar bi pomenilo, da je večina dohodka ustvarjena v času zimskih počitnic. Na ministrstvu nadalje zagotavljajo, da je do odločitve za enotne zimske počitnice prišlo na željo staršev, ki doslej niso mogli skupaj z vsemi otroci preživljati počitnic. Šlo naj bi za 7.000 slovenskih družin.
Tečaj v Lučah je vodila priznana strokovnjakinja za predelavo mleka Majda Tumpej (foto: Marija Lebar)
Na turistični kmetiji Stoglej v Lučah so v petek, 11. februarja, pripravili celodnevni začetni tečaj o predelavi mleka. Na vabilo organizatorja, mozirske izpostave KGZ Celje, seje odzvalo precejšnje število zainteresiranih, ki so pridobili znanje izdelave poltrdih sirov, svežih mladih
PODHOM
sirov, jogurta in različnih skutnih namazov.
Tečaj je vodila priznana strokovnjakinja za predelavo mleka Majda Tumpej iz KGZ Ptuj. Stroške tečaja so delno sofinancirale zgornjesav-injske občine.
Marija Lebar
(foto: Marija Sukalo
Tako na šolskem ministrstvu kot na direktoratu za turizem na gospodarskem ministrstvu se strinjajo, da bo pred objavo šolskega koledarja za naslednje šolsko leto potrebno še enkrat pretehtati, ali je enotni termin zimskih počitnic res ustrezen. Sklep o morebitni ponovni ločitvi počitnic mora biti sprejet najkasneje do konca marca.
Tatlana Golob
Na območju odlagališča bo zbirni center za odpadke
opravila ogled plazu, sedaj pa je na potezi služba, ki bo sanirala obstoječe stanje in preprečila ponovno plazenje.
Vzdrževalci večkrat tedensko pregledujejo plaz in preverjajo morebitno nadaljevanje plazenja. Zaenkrat plaz miruje. Če bo zaradi zagotavljanja varnosti prometa potrebno, bodo postavili delno zaporo, v vsakem primeru pa bi bilo najbolje, da se, preden nastane še večja škoda, plaz ustrezno sanira.
Benjamin Kanjlr
V	Gornjem Gradu so se v začetku meseca sestali nekateri zgornje-savinjski župani, direktortamkajšn-je Komunale in direktor družbe PUP Saubermacher s sodelavci. Pogovarjali so se o ureditvi zbirnega centra na območju odlagališča Pod-hom, kjer naj bi potekal pretovor in sortiranje odpadkov iz petih zgornjesavinjskih občin, preden bi jih odpeljali v regijski center za ravnanje z odpadki v Celje.
V	namen pretovora bodo primerno opremili zemljišče v izmeri 5.000 kvadratnih metrov, kije v lasti Občine Gornji Grad. Uredili bodo tudi primeren plato, na katerem bo potekal pretovor. Odpadke bodo sortirali in po potrebi dehidrirali. Tako bodo zmanjšali stroške odvoza in odlaganja v Celju.
Sortirane odpadke, kot so plastika, kovine in papir, bodo brezplačno odvažala podjetja, ki te materiale reciklirajo. Poleg tega bodo postavili zabojnike, v katere bodo imeli možnost dovažati ločeno zbrane
frakcije odpadkov tudi občani.
Župani so se s predlogom ureditve zbirnega centra načeloma strinjali, zato bo izvajalec javne gospodarske službe zbiranja in odvoza odpadkov PUP Saubermacher začel s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sofinanciranje projekta bodo dorekli na enem od prihodnjih sestankov.
Razgovora se nista udeležila župana občin Rečica ob Savinji in Mozirje, kjer opravlja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov javno podjetje Komunala Mozirje. Nekatere izmed petih občin bodo šle še korak dlje in organizirale zbiranje ter sortiranje odpadkov na svojih območjih, preden jih bodo odpeljali na pretovor v Gornji Grad. Tako ima Občina Ljubno že izdelan projekt za večji ekološki otok z zabojniki v industrijsko poslovni coni Loke. Občanom Ljub-nega bo tako omogočeno odlaganje določenih frakcij odpadkov.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Gospodarstvo, Iz občin
HUMANITARNA AKCIJA NLB
4.000 evrov za nakup terapevtskega pripomočka
Ob zaključku novoletne dobrodelne akcije NLB Dobra zvezda so v Domu starejših občanov Velenje pripravili priložnostno slovesnost in predali donacijska sredstva. Dogodek so popestrili klovni zdravniki Rdeči noski in razveselili stanovalce doma.
Tudi lani so se v NLB odločili, da namesto novoletnih voščilnic in daril sredstva namenijo dvanajstim domovom starejših po Sloveniji za izboljšanje bivalnih pogojev. Direktorica NLB podružnice Savinjsko-šaleške mag. Lidija Dovšakje predala ček v vrednosti 4.000 evrov direktorici doma Violeti Potočnik Krajnc in ob tem povedala, da v NLB veliko pozornosti namenjajo družbeni odgovornosti in humanitarnih dejanjem. Dobro sodelujejo tako z Rdečim križem kot s karitas.
Poleg novoletne akcije je Dovšakova omenila še zbiranje sredstev v posebnih zbiralnikih v vsaki od 158 njihovih poslovalnic. Zagotovila je, da so zbrana sredstva usmerjena v prave roke in za prave namene. V NLB ne zaračunavajo provizije pri nakazilih za humanitarne namene, poskrbijo pa tudi, da so njihove poslovalnice prijazne za invalide.
»Dom za varstvo starejših občanov ni samo
dom, je v resnici sotočje 195 življenjskih rek in prav toliko različnih usod,« je dejala Violeta Potočnik Krajnc. »Že dalj časa si v domu želimo kupiti lasersko prenosno terapevtsko napravo, s kat-
ero bi lahko lajšali težave starejših, kot so rane in preležanine. Zahvaljujoč današnji donaciji smo dobršen korak bliže temu cilju.«
Marija Lebar
Z doniranimi sredstvi NLB so v velenjskem domu starejših korak bliže nakupu laserske prenosne naprave (foto: Marija Lebar)
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA VELENJE
Gospodarstvo kaže potrebo po njihovih kadrih
Za visokošolski študij varstva okolja v Velenju je po besedah direktorice mag. Milene Pečovnik izjemno zanimanje. Po informativnih dnevih so v torek, 15. februarja, pripravili še novinarsko konferenco.
Pečovnikova je povedala, da je bila udeležba na informativnih dnevih zelo dobra. Običajno se je za vpis na njihovo šolo zanimalo za polovico več študentov, kot je bilo prostih mest. Vpišejo lahko 50 študentov, zato imajo za svoj študijski program Varstvo okolja in ekotehnologija možnost izbire uspešnejših. »Poudariti je treba, da gospodarstvo SAŠA regije kaže potrebo po naših kadrih, o čemer priča že podpora šoli ob ustanovitvi. Tako uspemo za študente zagotoviti tudi obvezno prakso,« je še povedala Pečovnikova. Šola se trenutno poteguje za pridobitev drugostopenjskega podiplomskega magistrskega študijskega programa z nazivom Ekotehnologije in trajnostni razvoj.
V letu 2010 so vzpostavili mednarodno pisarno, ki vodi in servisira vse dejavnosti za mednarodno mobilnost študentov in profesorjev. V letu 2010 je na Norveškem in na Islandiji opravljalo študij ali študijsko prakso šest študentov, eden pa na Portugalskem. V letu 2011 pripravljajo so-

Dekanica doc. dr. Natalija Špeli je predstavila svojo knjigo Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline (foto: Marija Lebar)
delovanje z Malto, v prihodnjem študijskem letu pa bodo na šolo sprejeli prve tuje študente iz Črne gore in Češke.
Dekanica doc. dr. Natalija Špeh, ki sicer prihaja iz Zgornje Savinjske doline, je spregovorila o svoji knjigi Sonaravno vrednotenje pokrajine na primeru Šaleške doline, knjigo Čiščenje odpadnih voda pa sta predstavila avtorja dr. Milenko Roš in Gregor D. Zupančič.
Marija Lebar
GORNJI GRAD
Sredstva za vračilo že na občinskem računu
Gornjegrajska občinska komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki jo je imenoval župan Stanko Ogradi in ji predseduje Polona Mavric, je pripravila seznam končnih upravičencev za vračilo vlaganj na območju krajevnih skupnosti Nova Štifta, Bočna, Gornji Grad in Šmartno ob Dreti.
Državo pravobranilstvo je zahtevo za vlaganja priznalo lani decembra in sklenilo poravnavo. Leta je bila posredovana Skladu za vračanje vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje, katerega pravna naslednica Slovenska odškodninska družba je občini sredstva v tem mesecu že nakazala. Komisija je pregledala vse prejete vloge občanov in pripravila seznam upravičencev, katerega je na zadnji redni seji potrdil občinski svet. Finančna sredstva v skupnem znesku dobrih 200 tisoč evrov bodo razdeljena posameznikom na podlagi odločb glede na dokazano višino vloženih sredstev.
Štefka Sem
Savinjske novice šf. 8,25. februar 2011 7
Iz občih
OBČINA LJUBNO
Novi direktor občinske uprave je Blaž Presečnik
Od prvega februarja dalje je na delovnem mestu direktorja občinske uprave Občine Ljubno zaposlen Blaž Presečnik, Občina je namreč razpisala prosto delovno mesto po tem, ko je dolgoletni direktor občinske uprave Franjo Naraločnik zma-gal v drugem krogu lanskih volitev in postal župan.
Po besedah Naraločnika je Blaž Presečnik oseba, ki ji gre povsem zaupati, tako po strokovni kot osebni plati. Že dalj časa je ljubenski občan, v preteklem mandatu pa je bil tudi član občinskega sveta. Pred tem je bil občinski svetnikvGornjem Gradu, od koder je doma. Dejaven je tudi v društvenem življenju.
Blaž Presečnik z družino že šest letživi v Radmirju. Doslej je bil zaposlen na Zavodu za gozdove Sloveni-
je, območna enota Nazarje, kot vodja krajevne enote Luče. Pravi, da je bila odločitev za menjavo službe zelo težka. Da se odzove na županovo povabilo in prevzame novo
delovno mesto, se je odločil med drugim tudi zato, ker je prepričan, da bo dobro sodeloval s celotno občinsko upravo.
»Na zavodu za gozdove je bila
moja vloga bolj svetovalne narave. Menim, daje nova služba poseben izziv, saj bom lahko ustvarjalno deloval na konkretnih projektih,« je povedal Presečnik. V gozdarstvu je delal deset let, od tega je bil pet let na Ljubnem ob Savinji revirni gozdar. Poznavanje tega območja bo lahko s pridom uporabil pri sedanjem delu.
Čeprav je gozdarstvo precej terensko delo, je bilo relativno veliko administracije, po drugi strani pa tudi naloge direktorja občinske uprave zahtevajo precej terenskega dela. »Pomembno je prisluhniti ljudem in poskušati najti rešitve. Menim, da se da le z resnim in korektnim delom doseči uspehe,« pravi Blaž Presečnik.
Marija Lebar
Blaž Presečnik: »Pomembno je prisluhniti ljudem In poskušati najti rešitve.« (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Burna razprava pri prvi obravnavi občinskega
proračuna
Na peti redni seji 15. februarja so mozirski svetniki v prvi obravnavi obravnavali Odlok o proračunu Občine Mozirje za leto 2011. Mag. Samo Kramer je predlagal, da to točko umaknejo z dnevnega reda, saj svetniki z gradivom niso prejeli načrta razvojnih programov (NRP) 2011-2014, kar je kršitev poslovnika. Višji svetovalec v občinski upravi mag. Ivo Glušičje pojasnil, daje šlo za napako pri pošiljanju gradiva, župan Ivan Suhoveršnik pa je predlagal, da proračun kljub temu obravnavajo, saj so NRP obravnavali na vseh odborih in večjih pripomb nanj ni bilo, svetnikom pa je bilo gradivo potem predloženo že tekom seje.
PRIMERNA PORABA NA RAVNI LANSKOLETNE
Glede predloga občinskega proračuna je Suhoveršnik povedal, da so prihodki planirani na osnovi posredovanih izhodišč Ministrstva za finance, na osnovi lastnih prihodkov preteklega leta in na osnovi prihodkov iz naslova sofinanciranja investicij za že začete ali za letos
odobrene investicije. Primerna poraba občine naj bi bila na ravni lanskega leta. Mag. Ivo Glušič je nato podrobneje predstavil proračun, predvsem večje odhodke, med katere spada ureditev in vzdrževanje lokalnih ter gozdnih cest in njihova sanacija po neurjih, sanacija plazov, izdelava zaščitnih ograj, projekt GOŠO, nakup zemljišč, delni odkup prostorov za osrednjo knjižnico in drugi projekti. Odbori občinskega sveta na predlog proračuna niso imeli večjih pripomb, nekateri so želeli le več sredstev.
NEZADOSTNO PREDSTAVLJENE INVESTICIJE
V razpravi je predsednik nadzornega odbora Peter Širko menil, da bi morale biti večje investicije bolj pojasnjene. Želel si je več komentarjev ob raznih postavkah, da bi bile lažje razumljive. Mag. Samo Kramer je v gradivu opazil, da se določeni zneski ne ujemajo in da nekatere postavke niso seštete. Predlagal je tudi, da se sprejme sklep, da vsako večjo investicijo prouči in potrdi občinski svet, preden se prične iz-
vajati. Peter Habjan je opozoril, da za določene panoge ni predvideno veliko sredstev, kot na primer za kmetijstvo, turizem, obrt in drobno gospodarstvo, na kar je župan Suhoveršnik odgovoril, da za te de-
stev od prodaje zemljišč nameni nakupu drugih, na primer smučišča Brdce. Mozirjani in OŠ Mozirje naj bi bili zainteresirani, da se tam uredi smučišče, prav tako je za sodelovanje zainteresirano pod-
Projekt GOSO je gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji in Luče. Naštete občine so se odločile pristopiti k projektu gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in so nosilke projekta.
javnosti obstaja več razpisov, kjer lahko zainteresirani kandidirajo za dodatna sredstva, vendar je črpanje iz teh virov skromno. Tudi v občinski upravi lahko zainteresirani dobijo pomoč pri pripravi dokumentacije za prijavo na omenjene razpise.
BO OBČINA ODKUPILA SMUČIŠČE BRDCE?
Več svetnikov je zanimalo, zakaj občinski prostori še niso odplačani, saj bi morali biti v šestih letih, in izrazilo željo, da dobijo podatke o plačevanju najemnin in kupnine za prostore ter pogodbo. Marija Ježo-vnikje predlagala, da se del sred-
jetje Golte. Ivan Suhoveršnik je pojasnil, daje zemljišče last ljubljanske nadškofije in da je cena za odkup zelo visoka, bodo pa preverili, kakšne so možnosti nakupa.
Beseda je tekla tudi o izgradnji dveh teniških igrišč, ureditvi trim steze in o višji strokovni šoli v Mozirju, kar je za dolino zelo pozitivno zaradi bližine. Mag. Kramer je omenil, da bi lahko občina finančno priskočila na pomoč študentom te šole, na kar je župan odgovoril, naj se študentje povežejo in se skupno oglasijo s prošnjo za finančno pomoč.
Štefka Sem
8 Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Šolstvo, Organizacije J
LJUBNO OB SAVINJI
Evropska sredstva za prenovo stare šole
Na Ljubnem ob Savinji bodo prenavljali sfari del šole, za kar so pridobili tudi evropska sredstva. Potreba po prenovi se kaže že dalj časa in jo je občinski svet potrdil že v prejšnjem mandatu.
Po besedah župana Franja Naraločnika se prav v teh dneh aktivno ukvarjajo s pridobivanjem potrebne dokumentacije za projekt, poteka tudi usklajevanje s celjsko območno enoto Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine glede postopkov in materialov uporabljenih pri prenovi. Celotno ljubensko staro jedro je namreč razglašeno kot kulturna dediščina. »Prenova zunanjosti objekta je zahteven in dolgoročen poseg, zato je k temu potrebno pristopiti premišljeno in načrtno,« je prepričan župan.
Občina je uspela s prijavo na razpis Agencije za kmetijske trge v okviru ukrepa 323 Ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja. Tako so pridobili 106 tisoč evrov, kar znaša približno polovico vrednosti investicije brez davka na dodano vrednost. Celoten projekt je ocenjen na 254 tisoč evrov. Prenovili bodo fasado in streho ter zamenjali stavbno pohištvo. S šolo in agencijo so se na občini dogovorili, da bodo dela zaradi varnosti učencev in zaposlenih, pa tudi zaradi lažjega izvajanja, potekala v času poletnih počitnic.
»Istočasno pripravljamo projekt obnove
NOV POKLIC
Organizator socialne mreže
prostorov prve triade osnovne šole, kjer so učilnice dotrajane in energetsko potratne. Zamenjati je potrebno tudi kritino. Lahko povem, da že potekajo intenzivni pogovori z resnim investitor-
jem, ki bi bil pripravljen na streho namestiti foto-voltaične celice, vendar mora svoje povedati tudi občinski svet,« je še povedal Naraločnik.
Marija Lebar
NAPOVEDNIK DOGODKOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI NA FACEBOOKU
Obveščanje o dogajanju preko omrežij
Med novimi poklici, ki si utirajo pot do zaposlitev, je tudi organizator socialne mreže. Program na nivoju višje strokovne šole izvajajo v obliki izrednega študija v nekaterih večjih krajih v Sloveniji, med drugim tudi DOBA EPIS v Mariboru (z oddelkom na Ljudski univerzi Velenje), jeseni pa kot novost v študijskem letu 2011 /2012 še Poslovno komercialna šola Celje.
Študentje se lahko opredelijo za izbirne module Družina, Stari človek ali Otroci in mladostniki. Dvoletni študijski program omogoča pridobitev znanj za reševanje problemov in delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno skrb družbe in za to usposobljenih oseb.
Koncem januarja so na mariborski višji strokovni šoli DOBA EPIS že podelili prve diplome, med drugim tudi štirim študentkam iz Zgornje Savinjske doline. Prve diplomantke so postale Karmen Letnar iz Luč, Zorka Presečnik iz Radmirja, Mihaela Urtelj iz Mozirja in Ana Mavric iz Nazarij. Ko bo poklic v sistemu zaposlovanja sistemiziran, bo lažje najti tudi ustrezno zaposlitev.
Jože Miklavc
Socialna omrežja so namenjena druženju in spoznavanju, a so žal pogosto tudi sredstvo za različne spletne zlorabe. Imajo pa lahko tudi pozitivno vlogo pri druženju »v živo«, kar dokazuje facebook skupina NapovednikprireditevvZgorn-ji Savinjski dolini, ki jo je ustvaril Lojze Glukz Ljub-nega ob Savinji.
Skupina je po besedah ustanovitelja namenjena »javnemu obveščanju o prireditvah in dogodkih, ki jih v Zgornji Savinjski dolini za širšo javnost organizirajo lokalne skupnosti, javne ustanove, zavodi, društva, združenja, organizacije ali posamezniki. Namen napovednika je na enem
NOVA AKCIJA EKOLOGOV BREZ MEJA
mestu zbrati vse dogodke, ki so namenjeni širši javnosti, ter tako zagotoviti dobro obveščenost in obisk dogodkov, po drugi strani pa s pravočasnimi najavami preprečiti časovno in vsebinsko prekrivanje prireditev.«
Ker je skupina odprte narave, lahko na njeni strani dogodek objavi kdorkoli, za resničnost vsebine objav pa odgovarja član, kijih objavi. Vsekakor je spletne objave dobro preveriti še pri organizatorju dogodka. Skupina je v mesecu dni pridobila že okoli 240 članov, tako obveščenost o dogodkih v naši dolini pridobiva na ažurnosti.
Tatlana Golob
Star papir za novo upanje
Člani Društva Ekologi brez meja letošnjo pomlad organizirajo novo vseslovensko akcijo Star papir za novo upanje. V njej bodo vrtci, šole, srednje šole, podjetja in javne organizacije zbirale star papir. Podjetje Dinosjim bo aprila zagotovilo brezplačen odvoz. Denar od zbranega odpadnega papirja bo v celoti namenjen v dobrodelne namene in bo razdeljen na dva dela: polovica sredstev bo namenjena za humanitarni projekt
v Sloveniji, z drugo polovico pa se bo financirala gradnja izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami.
Če želite tudi vi sodelovati v akciji zbiranja starega papirja, si boste lahko kmalu na spletni strani www.ekologibrezmeja.si ogledali zbirne točke, kjer bo v vaši bližini meseca aprila potekalo zbiranje starega papirja.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
9
Stari del šole bodo prenavljali v času letošnjih poletnih počitnic. (Foto: Marija Lebar)
Organizacije
SREČANJA PARTNERSKI ODNOS V GALERIJI MOZIRJE PREDAVANJE 0 DEMENCI NA REČICI OB SAVINJI
Preteklost v najinem	Ko skrb za bolnika
odnosu	postane huda bremenitev
Renata Jakob Roban je povedala, da zametki odnosov, ki nas spremljajo vse življenje, nastanejo ob prvih stikih matere In otroka.
Društvo za kulturo odnosov SPES in Osrednja knjižnica Mozirje sta začela s srečanji na temo partnerskega odnosa. Prvo srečanje z naslovom Preteklost v najinem odnosu je bilo v soboto, 12. februarja. Srečanja bodo potekala vse do avgusta, vsako drugo soboto v mesecu, predavateljica Renata Jakob Roban, zakonska družinska terape-vtka, pa obljublja veliko zanimivih tematik.
Na prvem srečanju je Robanova
spregovorila o tem, da zametki odnosov, ki nas spremljajo vse življenje, nastanejo že ob prvih stikih matere in otroka, zato je pomembno, da ima mati veliko samozaupanja, saj le tako odnos s svojim otrokom zgradi na trdnih in zdravih temeljih. Nadalje se je terapevtka dotaknila našega čustvovanja in čustvenih zlorab, kijih pogosto doživljamo, ne da bi se jih zavedali, in jih prenašamo v partnerski odnos.
Tekst In foto: Tatiana Golob
Občina Rečica ob Savinji je drugi petek v februarju za svoje občane organizirala predavanje o demen-ci. O bolezni možganov, ki se pojavi predvsem v starosti, sta spregovorili predstavnici ljubljanskega Zavoda za spodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Papilot Saša Šmon Potočnik in Nina Živkovič.
Medtem ko je Šmon Potočnikova predstavila bolezen, je Živkovičeva spregovorila o dnevnem centru, v
katerem prebivajo bolniki in drugi starejši občani. Tako so obiskovalci lahko prisluhnili dejstvom, kako se bolezen pojavi in kako prepoznamo njene znake. Pomembno je tudi, kaj ob tem lahko naredimo sami ali naši svojci ter kdaj je potrebno obiskati zdravnika in kam se lahko obrnemo za pomoč, ko skrb za bolnika postane huda psihična obremenitev.
Tekst In foto: Marija Šukalo
0 bolezni možganov, ki se pojavi predvsem v starosti, sta spregovorili Saša Šmon Potočnik (desno) In Nina Živkovič.
GALERIJA MOZIRJE
Slovenski gozd je nekaj posebnega in dragocenega
mo pa tudi 172 gozdnih rezervatov.
Gozdovi uravnavajo razmerje kisika in ogljikovega dioksida v zraku, kar bo še posebej pomembno pri zahtevah o nizkoogljični prihodnosti. Gozdovi varujejo tla pred erozijo, zlasti na strmih pobočjih, ki jih je v naši dolini največ. Uravnavajo hidrološke režime in so zavetje ter dom številnim živalim, med njimi so tudi redke in ogrožene vrste. Tako je na našem območju najštevilčnejša slovenska populacija divjega petelina, ki ima po zadnjem štetju okoli štirideset osebkov.
Slovenska zakonodaja je opredelila, da je gozd dostopen javnosti, zato bi se njegove neprecenljive vrednosti morali zavedati vsi, ki vanj zahajajo, in se obnašati kot gosti; torej kulturno brez pretiranega na-biralništva in skrbeti, da bi po odhodu ne puščali za seboj ničesar, kar v gozd ne sodi.
Marija Lebar
V	okviru meseca kulture sta Zavod za gozdove RS, območna enota Nazarje, in Osrednja knjižnica Mozirje v torek, T 5. februarja, pripravila predavanje ob mednarodnem letu gozdov. Predaval je Damjan Jevšnik, vodja krajevne enote Nazarje, ob tej priložnosti pa je bila predstavljena tudi zgoščenka z naslovom Gozd v srcu Evrope.
Damjan Jevšnik je povedal, daje slovenska gozdarska stroka sprejela smernice sonaravnega gospodarjenja z gozdom. To pomeni, da se ob trenutnem ekonomskem učinku upoštevajo tudi dolgoročne posledice, ki jih posegi v gozd prinašajo tako za lastnika kot za vsa živa bitja, ki so s tem povezana. Gozd ima namreč poleg ekonomske med drugim tudi ekološko in socialno vlogo.
V	Sloveniji seje gozdnatost v zadnjem stoletju dvignila za dobro tretji-
Damjan Jevšnik je predstavil sonaravno gospodarjenje v naših gozdovih. (Foto: Marija Lebar)
no, lesne zaloge so se podvojile. Slo- ni, da so pri nas goloseki, kijih lahko
venski gozdovi so eni najbolj vitalnih na svetu, zato je uporaba lesa, ki je bil posekan v slovenskem gozdu in predelan v Sloveniji, domoljubno dejanje in prispevek k ohranjanju narave.
Sonaravno gospodarjenje pome-
vidimo v sosednjih deželah, prepovedani. Sečnja je presejalna, podirajo se zrela drevesa, da se napravi prostor za mlado rastje. Precejšnje površine gozdov so varovane s posebnimi režimi. Tako imamo območje Nature 2000, ima-
10 Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
C
A RECICI OB SAVINJI RAZSTAVLJA EMERIK BERNARD
Svet prezrte umetnikove realnosti
Kultumo-umetniško društvo Utrip in Občina Rečica ob Savinji sta predzadnjo soboto v februarju pripravila odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Emerika Bernarda iz Ljubljane. O umetnikovem delu je spregovoril prof. dr. Jožef Muhovič, razstavo v avli osnovne šole pa je odprl rečiški župan Vinko Jeraj.
Emerik Bernard spada med najbolj samosvoje in kvalitetne likovne ustvarjalce sodobnosti. Svoj prepoznavni opus je na samostojnih razstavah in v okviru razstav slovenske umetnosti predstavil že v številnih razstaviščih doma in po svetu. Za svoje umetniško delo je prejel več priznanj. Med njimi vsekakor velja omeniti nagrado Prešernove-
Emeriku Bernardu (levo) je ob odprtju razstave na Rečici ob Savinji čestital tudi predsednik KUD Utrip Sandl Oblak. (Foto: MŠ)
ga sklada leta 1987 in veliko Pre-	Kotje povedal prof. dr. Muhovič,je
šernovo nagrado za vrhunske	izhodišče Bernardove ustvarjal-
dosežke v likovni umetnosti de-	nosti od njegovih profesionalnih
setletje pozneje.	začetkov svet »prezrte realnosti,
E
AZSTAVA LIKOVNIH DEL FRANCA GOLOBA V GALERIJI NAZARJ
I
tiste, ki jo ljudje odvržemo, ko je ne potrebujemo, in tiste, kije v svoji računalniški histeriji ne znamo opaziti. V svojem delu odriva in odstira svetove pod površjem, ki nas praviloma presenetijo, ker jih brez ko-prene privajenih videzov ne prepoznamo takoj.«
Župan Vinko Jeraj je poudaril, da se ne zgodi prav pogosto, da Rečica gosti tako eminentno osebo, kot je Emerik Bernard, in obiskovalcem zaželel, da bi delček likovne kulture, ki jo izžareva Bernardova razstava, odnesli s sabo v svojih srcih. Odprtje razstave so z glasbenim programom obogatile sopranistki Natalija Kokalj in Mojca Hladnikter pianistka Valentina Tehovnik.
Marija Šukalo
Simbioza med realnim in abstraktnim
Umetnostna zgodovinarka Anamarlja Stibilj Šajn je mnenja, da avtor s svojimi najnovejšimi deli dokazuje, da njegov kreativni duh še vedno odkriva privlačnost In žlvost slikarstva. (Foto: TG)
Galerija Nazarje v Jakijevi hiši v Nazarjah je v petek, 18. februarja, gostila akademskega slikarja Franca Goloba iz Oseka pri Novi Gorici. Odprtje razstave, ki ga je pripravilo nazarsko kulturno društvo v sodelovanju s tamkajšnjo občino, je privabilo številne ljubitelje likovne umetnosti, razstavljena dela pa bodo na ogled še vse do konca marca.
Umetniško pot akademskega slikarja, ki samostojno razstavlja že petdeset let, je občinstvu predstavila predsednica kulturnega društva Vladimira Planovšek. Med drugim je povedala, da se je Golob v preteklosti veliko ukvarjal z grafičnim in industrijskim oblikovanjem, računalniško grafiko in fotografijo, danes pa se sprehaja predvsem po
vnih disciplin; v njih »utripa« avtorjeva percepcija prostora in časa, skratka, njegova poetika.
Razstavo je odprla nazarska županja Majda Podkrižnik, kije zbrane povabila na preostale kulturne do-
godke v mesecu kulture, slikarja pa izzvala, da je občinstvu še sam spregovoril o svojem ustvarjanju. Spremljajoči glasbeni program je prispeval harmonikar Zmago Štih.
Tatiana Golob
MEKINJSK! G LE DALI S CNI KI GOSTOVALI V GORNJEM GRADU
Če zakonci stavkajo...
poti slikarstva.
Po strokovni plati je slikarja predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, kije mnenja, da avtor s svojimi najnovejšimi deli dokazuje, »da njegov kreativni duh še vedno odkriva privlačnost in ži-vost slikarstva, da v njem ne vidi le možnosti reproduciranja resničnosti, ampak njenega povsem subjektivnega izražanja, in daje slikarstvo prevzelo vlogo koproducenta, saj je na eni sami slikovni površini možna simbioza med realnim in abstraktnim.« Umetnikova najnovejša dela po besedah Stibilj Šajnove prinašajo odgovore na slikarjeva dolgoletna iskanja, na njegova likovna prizadevanja, spoznanja in dosežke s področij raznolikih liko-
Ljubitelji gledaliških predstav so si predzadnjo soboto v februarju v Gornjem Gradu lahko ogledali veseloigro avtorja J. Poharja Zakonci stavkajo v režiji Andreje Humar Gruden. Na odru kulturnega doma so zaigrali člani dramske skupine
Športno-kulturnega društva Mekinje. Igralska zasedba dvanajstih mekinjskih akterjev je na nadvse komičen način prikazala razlike nad možem in ženo, ki pa jih ljubezen vedno izniči in preseže.
Marija Šukalo
Komedija prikazuje dogajanje v manjšem podeželskem kraju, kjer umirjeno kmečko življenje razburka županja. (Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Kultura, Organizacije
ABONMA LJUBITELJSKIH ODROV MOZIRJ
a
Ta prava zmeda v kopalnici
Nabor gledaliških predstav, ki jih abonmajskim pa tudi drugim gledalcem ponujajo v tej sezoni v kulturnem domu Mozirje, je na polovici. V nedeljo, 13. februarja, je bilo odigrano tretje delo od šestih. Toliko jih je Kulturno društvo Lepa Njiva v sodelovanju z mozirsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in Občino Mozirje ponudilo v tokratnem sklopu.
Tokrat so bili v gosteh člani dramske skupine Kulturnega društva France Prešeren iz Vojnika. Pred-
stavili so komedijo v dveh dejanjih z naslovom Zmeda v kopalnici. Delo je bilo kot predpremiera tokrat prvič izvedeno v slovenskem prostoru, saj bodo premiero pripravili šele sredi marca v domačem Vojniku. »Naša predstava ima namen zabavati in razveseljevati. Če pa kdo v ogledalu zagleda še sebe, še toliko bolje,« je sporočilo režiserja Igorja Žužka. Res je bilo ob predstavi kar veliko smeha, precej pa tudi »ogledala« za gledalce.
Marija Lebar
Prizorišče komedije je kopalnica ■ najbolj Intimen prostor, kjer se pokažejo vse slabosti In resnične lastnosti na zunaj pollkanlh ljudi srednjega sloja. (Foto: Marija Lebar)
POUČNO PREDAVANJE V MOZIRJU
Ločevanje odpadkov v praksi
Dijakinje Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje so skupaj z mentorico Janjo Čuvan 17. februarja v restavraciji Gaj v Mozirju pripravile predavanje na temo ločevanja in ravnanja z odpadki v praksi. Zavedajoč se dejstva, da je tema vse bolj aktualna, seje predavanja udeležilo lepo število ljudi.
Dijakinje so s pomočjo računalniške predstavitve prikazale vse večji problem odpadkov v današnjem času. Občani iz leta v leto ustvarjamo več odpadkov, katerih večina pristane na prepolnih odlagališčih.
Dijakinje so skozi praktični prikaz predstavile različne vrste odpadkov In kako bi bilo potrebno z njimi ravnati. (Foto: BK)
odpadkov ali pa da bi že nastale reciklirali ter ponovno uporabili. Skozi praktični prikaz so dijakinje predstavile različne vrste odpadkov in kako bi bilo potrebno z njimi ravnati-od bioloških, ki bi lahko pristali na domačih kompostih, do plastike, stekla, nevarnih odpadkov in podobnega.
Sodelavke svetovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline bodo v okviru zimskega ciklusa izobraževanj 8. marca pripravile še predavanje na temo pridelovanja solatnic in plodovk v domačem vrtu.
Benjamin Kanjlr
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
vsaka ušesa in vsako srce
Kot repetltorjl so nekatere učence Glasbene šole Nazarje na klavirju spremljali njihovi pedagogi. (Foto: Marija Lebar)
Čeprav bi lahko večino odpadkov predelali in ponovno uporabili, zavest o tem med ljudmi še ni zaživela. Ločeno zbiranje je za večino še vedno prevelik zalogaj, čeprav bi bilo potrebno vložiti zgolj kanček dobre volje.
Dijakinje so z mentorico predstavile postopke predelave in kaj ta postopek pomeni za naš planet. Koliko energije bi lahko privarčevali, koliko dreves rešili pred posekom in podobno. Odlaganje je očitno še vedno prepoceni, zato ljudje še vedno ne pazimo, da bi proizvajali manj
V mesecu, ki je še posebej posvečen kulturnim dogodkom, so v gornjegrajskem centru starejših medse povabili ravnatelja, učitelje in učence Glasbene šole Nazarje. Torkov večer sredi februarja je bil namenjen glasbi pa tudi poeziji. Stanovalci so se dogodka udeležili v velikem številu in bili nad gosti navdušeni.
Mladi glasbeniki so skupaj s svojimi mentorji pripravili bogat program tako solo točk kot duetov, nastopil pa je tudi mladinski godalni orkester nazarske glasbene šole pod taktirko Štefana Garkova. Zaz-veneli so zvoki citer, klavirja, har-
monike, baritona, flavte, kitar in saksofona. Kot repetitorji so nekatere učence na klavirju spremljali njihovi glasbeni pedagogi.
Občinstvo je mladim glasbenikom prisluhnilo z izredno pozornostjo. Še enkrat več se je pokazalo, da je glasba univerzalni jezik, ki prinaša sporočilo v sleherno srce. O tem so pričali aplavzi hvaležne publike. Nekaj posebnega je bila tudi pesem z ganljivo vsebino, ki jo je občuteno recitirala stanovalka centra Lojzka Jeromel. Vsem nastopajočim seje na koncu zahvalila direktorica centra Francka Voler.
Marija Lebar
12 Savinjskenovicešt.8,25.tebruar2011
Zgodovina in narodopisje
_/
Piše: Aleksander Vldečnlk
ZAKLETA KAČA
Solčava je že od nekdaj skrivnostno lepa vasica sredi vršacev. Tam je pred davnimi leti v skromni koči živela ženica s sinom. Dokler je bil še majhen, je rad pasel koze. Tako sta z materjo vedno imela mleko. Ko pa je odrasel, se je polenil in do matere postal oduren. Nič ni bil več »sinček ed-inček«, ampak, kot je sam dejal« »pob«. Tako ne bo več pasel! »Mati naj kar sami pasejo,« je večkrat dejal.
Nekoč pa je bilo materi le vsega preveč. Jezna je zaklela: »Da bi postal kača zaglavača!« Ni še končala stavka, že se je fant spremenil v dolgo kačo s človeško glavo. Kača je kmalu zlezla v bližnji gozd. Objutru seje kača vračala na domači prag in milo jokala. Matije pač mati in nesrečni sin se ji je smilil, ko je potožil, daje lačen in da hudo trpi. Večkrat je namolzla kozjega mleka in nasitila kačo. Toda zanjo je bilo nesreče preveč; ljudje so rekli, da ji je od žalosti počilo srce ...
Kača je odslej tavala in iskala hrano. Tako je srečala sosedovo kozarico. Dekle se je čudne kače zelo prestrašilo in že je hotelo zbežati. Pa zasliši človeški glas: »Nikar ne beži, nič hudega ti ne bo. Tak sem, ker nisem hotel materi pasti koz, zdaj pa sem začaran.« Kozarica je pravkar hotela nabrati črnega jagodičevja zase, pa jo je kača opozorila: »Ne dotikaj se tega jagodičevja, ker je strupeno.«
Deklica je bila hvaležna, da ji je zaglavača rešila življenje, in hotela ji je pomagati. Vsa zaskrbljena je vprašala, kako naj to stori. Kača ji je naročila: »Pridi čez sedem let prav na ta kraj. Vzemi leskovo šibo in trikrat udari po kači - tedaj ne bom mogel z mesta. Požvižgaj mi, da pridem k tebi.«
Revna kozarica je vseh sedem let skrbela, da ne bi zamudila ali pozabila. Res je prav ob roku prišla na določeno mesto in zažvižgala. Hitro je prilezla iz grmovja zaglavača in sikala, daje deklico postalo strah. Pa je vendarle s šibo ošvrknila kačo - tedaj ji je padla zlata krona z glave in se skotalila pred njene noge. Ko je švrknila drugič, je kači počila koža. Udarila je še v tretje in iz kače se je izlevil krasen mladenič. Ves srečen je podaril deklici zlato krono in jo zaprosil za roko. Dolgo sta srečno živela, toda ko sta umrla, krone ni bilo več. To seje ljudem zdelo prav čudno, le kam je izginila, so modrovali. Ostala pa je skala, ob kateri je deklica prvič zagledala zaglavačo. Tej skali ljudje še danes pravijo Godovka.
Pripouedi iz naših ferajeu (9)
PASTIR NA MENINI
Tam je nekoč vesel fantič pasel živino. Dan mu je minil v petju, žvižganju in vriskanju. Takega je nekega dne našel knez, ki je iz Gornjega Grada prišel na lov. Knezu seje zdelo čudno to veselje revnega fanta, pa ga vpraša, zakaj je tako prešernega obnašanja. Fant mu odvrne, da je nad njim neskončno nebo kot nedolžno oko. Ptički mu pojejo in sončece ga greje ves dan, mar to ni nič? Knez seveda ni razumel, kako je lahko nekdo, ki nima nič, tako vesel in srečen.
Nekega dne je žlahtni gospod v gradu zbolel in nihče od zdravilcev mu ni znal pomagati. Poklical je najmodrejšega človeka v Zadrečki dolini, da mu pomaga. Ta mu je svetoval, naj poišče človeka, ki nikoli ne toži. Od njega naj kupi cokle in ozdravel bo.
Knez seje spomnil pastirja na Menini in naročil je svojemu služabniku, naj tam poišče veselega pastirja, mu da mošnjiček zlatnikov za njegove cokle in ga lepo pozdravi. Toda služabnik se je vrnil v grad brez coklov. Knez se je razhudil in vprašal prestrašenega služabnika, če je dal pastirju mošnjičekz zlatniki. Ta je odgovoril: »Seveda sem mu ga dal, toda pastir skače bos naokoli in nima niti coklov. Knez se je tako od srca nasmejal, daje kmalu ozdravel.
PASTIR NA ROGATCU
Na Rogatcu je nekoč živel pastir, kije imel posebno piščal, na katero je veliko piskal. Na neki strmi skali je nekega dne zagledal lepo žensko z razpletenimi zlatimi lasmi, ki ni mogla nikamor, saj je v strmini zašla. Pastirji je želel pomagati nazaj domov. Vprašal jo je: »Povej, dobra žena, kje
domuješ, da te ponesem domov.« Žena mu odvrne: »V oni zijavki sem doma, če moreš, me reši.« Pastir se je takoj domislil, da bi lepa žena lahko bila žalikžena.
Res ga vprašala: »Za plačilo ne boš vprašal?« Toda pastirje menil, da nima drugega kot piščal, ona pa je tudi revna - in kaj bi torej sploh govorila o plačilu. Smeje je dejal: »Želel bi si, da bi vsakdo, ki sliši mojo piščalko, zaplesal.« Žena mu je velela zapiskati in takoj je odplesala v svojo zijavko. Tako je postala piščalka čudežna. Pastir si je piskanjem poslej služil obilno odmerjen kruh, pa ne le na planini...
SOLZE, VILE IN VODA
Na Rogatcu so živele vile, ko še ni bilo reke Drete, Menine planine in ne jezera Biba. Vile so se rade igrale s pastirji po pašnikih. Pa seje zgodilo, da so se pastirji sporekli, kdo bo dobil najlepšo vilo za ženo. Najlepša izmed vil seje odločila, da bo tekla in tisti, ki jo ujame, bo njen mož.
Pastir, najurnejši med fanti, je tekel za njo. Ko je bil tik za njo, je potočila solze in iz njih je nastala deroča Dreta, ki sojo pastirji le s težavo prebred-li. Ko bi jo spet ujeli, je utrgala las in ga vrgla, na tem mestu pa je zrasla visoka planina Menina.
Pastirji so obupali in nehali slediti vilam, ker niso zmogli več naporov. Najmlajši med njimi pa se ni dal. Tekel je in šele na vrhu Menine jo je ujel in želel poljubiti na prekrasne oči, vila pa je zajokala in kjer je stala, je nastalo jezero Biba.
Pastirji niso vedeli, da se bajeslovna bitja ne poročajo, torej tudi vile ne. Od tedaj se vile niso več igrale po pašnikih in predvsem ne več s pastirji.
Staro Mozlrsko kočo so med vojno požgali Nemci. Po drugI svetovni vojni so jo zgradili višje na bregu. Slika je posneta med gradnjo In jasno kaže, da je stavba veliko večja od stare koče. Sliko je podarila Saša Zver Iz Mozirja.
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
13
Organizacije
OTROŠKI PARLAMENT V LUČAH 0 MEDIJIH
Otroci vse manj posegajo po knjigah, vse več so za
računalnikom
družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. V treh sklopih razprave so se opredelili o vplivu družbe na mladostnike, tiskane medije in elektronske medije. Debatirali so o tem, kako vse manj berejo knjige in časopise ter vse več časa porabijo za brskanje po internetu in klepetanju s prijatelji na socialnih omrežjih.
Dotaknili so se vprašanja, kako varna je uporaba interneta in kateri so nevarni vplivi le-tega ter koliko časa porabijo za sedenje pred televizorjem in računalnikom, namesto da bi se, na primer, ukvarjali s športom. Tudi mobilni telefoni postajajo nepogrešljiv spremljeva-
lec mladostnikov tako za pogovore, pošiljanje sporočil in igranje igric kot za klepetanje po facebooku.
Razpravljavci so bili enotni, da vsi ti dejavniki vplivajo na razvoj in oblikovanje mladostnika. Po razpravi, kjer učencem kar ni zmanjkalo besed, so sprejeli številne sklepe in ugotovitve. Mentorica parlamenta Simona Moličnik iz lučke osnovne šole je bila nad odprtostjo in zgovornostjo udeležencev navdušena, prav tako nad njihovim načinom razmišljanja. Devet izbranih parlamentarcev bo zastopalo šole Zgornje Savinjske doline na regijskem parlamentu v Velenju.
Štefka Sem
PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Varuhi narave opozarjajo voznike motornih sani
V petek, 18. februarja, je Osnovna šola Blaža Amiča iz Luč organizirala otroški parlament, na katerem se je zbralo 34 učencev vseh šestih osnovnih šol iz Zgornje Savinjske doline. Udeleženci so si najprej ogledali avtorsko igro lučkih sed-
mošolcev z naslovom Oh, ti mediji! Igralci so s svojim razmišljanjem o medijih in njihovem vplivu dodobra nasmejali vse navzoče v dvorani kulturnega doma.
V parlamentarnem delu srečanja so učenci razpravljali o vplivu
Mladostniki se zavedajo vpliva medijev, kar so potrdili tudi na otroškem parlamentu v Lučah. (Foto: Rajko Rudnik)
ŽUPNIJSKA KARITAS NAZARJE
Teže darov se ne da
ovrednotiti
V petek, 18. februarja, je v prostorih osnovne šole Ljubno ob Savinji potekal volilni zbor planinskega društva Ljubno ob Savinji. Iz poročila predsednice Brigite Vrčkovnik je bilo mogoče razbrati, daje društvo lani uspešno poslovalo in organiziralo številne pohode ter delovne akcije. Letos se bodo odpravili tudi v tujino in bodo že v začetku maja planinarili po otoku Krku.
Ljubenski planinci so izvolili nov upravni odbor, ki ga bo tudi v prihodnje vodila predsednica Brigita
Vrčkovnik, podpredsednik je postal Luka Budna, gospodar pa Franc Lipovd. V razpravi so bili izpostavljeni nekateri aktualni problemi, kot je spravilo lesa po od jesenskega dežja razmočenem Travniku, preobremenitve gozdnih cest, prekomerno razmnoževanje lubadar-ja in prepoved vožnje v naravnem okolju za motoriste, voznike štirikolesnikov in motornih sani ter drugih adrenalina željne obiskovalce narave.
Katja Ermenc
V	župnijski karitas Nazarje deluje pet rednih in šest občasnih sodelavcev, na pomoč pri opravljanju njihovega poslanstva pajim pogosto priskočijo tudi mladi. Njihovo delo je v preteklem letu, kot že desetletje in pol, temeljilo predvsem na razdeljevanju materialnih sredstev družinam in posameznikom iz socialno ogroženih okolij.
Tako so, po besedah tajnice Irene Papež Krajnc, lani razdelili več kot šestton in pol hrane, ki sojo prostovoljci dostavili na dom pomoči potrebnim. A prejemniki ne dobijo le hrane, temveč jih poskušajo vključiti v trajnejšo obliko spremljanja in vključevanja v proces večje socialne vključenosti ter varnosti. Prostovoljci obiskujejo tudi bolne in ostarele ter jim vsako prvo nedeljo v mesecu pripravijo srečanja.
V	preteklem letu so pričeli tudi z računalniškim poslovanjem. Zato se sodelavci karitas udeležujejo izobraževanj, ki jih pripravlja celjska škofijska karitas. Pri tem se nazorski prostovoljci zavedajo, da je pri
Savinjske novice št. 8,25. febri
Irena Papež Krajnc (foto: MŠ)
delu s podatki, evidencami in dokumenti potrebno paziti na varovanje osebnih podatkov. O svojih aktivnostih sproti obveščajo krajane preko internega glasila Oznanila.
»Nikoli ne bomo mogli ovrednotiti resnične teže darov, ki jih prejme posameznik ali družina, saj se mnogokrat v podarjenem evru skrivata tista dva novčiča, ki prideta v današnjem času še kako prav,« je prepričana tajnica nazorske župnijske karitas Irena Papež Krajnc.
Marija Šukalo
Planinsko društvo Ljubno ob Savinji bo tudi v prihodnje vodila Brigita Vrčkovnik. (Foto: Katja Ermenc)
Organizacije, Čestitke
DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Bivalna enota in nov varstveno-delovni center še letos
V	soboto, 12, februarja se je v restavraciji Gaj v Mozirju zbralo veliko število članov društva Sožitje, saj je vodstvo poleg rednega občnega zbora pripravilo predavanje Zakonska ureditev položaja oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih staršev, skozi katerega je Simona Eferi na kratko predstavila novosti socialne zakonodaje. Zbora sta se udeležili tudi predsednica Zveze društev Sožitje dr. Katja Vad-nal in direktorica zveze Mateja De Reya.
V	rednem delu občnega zbora je predsednica Sožitja Nevenka Presečnik predstavila minulo delo društva in spregovorila o načrtih za leto 2011. V svojem poročilu je ugotovila, da društvo postaja vedno aktivnejše, otroci in odrasli z motnjami v duševnem razvoju pa se vedno bolje vključujejo v svoje lokalno in širše okolje. Pri tem je poudarila
Direktorica Zveze društev Sožitje Mateja De Reya je opozorila na drastično zmanjševanje finančnih prilivov zaradi nižjih koncesijskih
dajatev. (Foto: Tatiana Golob)
uspeh prireditve Spoznajmo drugačnost, ki jo je društvo pripravilo v lanskem letu in je požela veliko pozitivnih odzivov.
Sožitje zato tudi v tem letu načrtuje podobno druženje, ki se bo imenovalo Spoznavajmo drugačnost.
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŠMARTNO OB DRETI
Občutno povečanje števila članov
Drugo soboto v februarju so se srečali člani Združenja borcev za vrednote NOB v Šmartnem ob Dreti. Članstvo v društvu seje v zadnjem letu povečalo na 64 članov, cesarje še posebej vesel predsednik Jože Zidam, ki je prepričan, da je obujanje spomina na našo polpreteklo zgodovino pomembno, saj je bilo to obdobje solidarnosti med ljudmi. Prav tako je pomembno vzdrževanje in urejanje obeležij, ki izkazujejo spoštovanje in spomin na posameznike, ki so umrli v boju za našo svobodo.
Člani društva so bili lani aktivni na mnogih področjih. Obiskovali in urejali so obeležja in njihovo okolico, udeležili so se srečanj na Menini, v Podpeci, na Šipku, Čreti in na Poljani pri Prevaljah. Obiskali so Kum-rovec, bolnico Franjo in Dražgoše ter ob dnevu spomina na mrtve sodelovali na komemoraciji.
Udeležence občnega zbora je pozdravila tudi nazarska županja Majda Podkrižnik, kije poudarila, da je spomin na obdobje boja za svo-
Sicer pa bo društvo še naprej organiziralo podobne dejavnosti kot doslej. Krčenje finančnih sredstev terja varčno poslovanje, kljub temu da vsi člani društva delajo prostovoljno, torej brez vsakega plačila. Za konec je Presečnikova poudarila, da bodo največ energije še naprej usmerjali v izgradnjo že pred leti obljubljene bivalne enote in novega varstveno-delovnega centra.
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnikje udeležencem občnega zbora zagotovil, da skrbno spremljajo projekt omenjene gradnje in da je tudi sam v stalnem stiku z investitorjem, podjetjem Interdesign iz Ljubljane. Investitor pričakuje gradbeno dovoljenje v marcu in hkrati obljublja izgradnjo do konca letošnjega leta.
Prisotne je nato nagovorila predsednica Zveze društev Sožitje dr. Katja Vadnal in opozorila na negativne učinke nove socialne zakonodaje. Komentirala je tudi vedno manjše finančne prilive zveze, ki so odvisni od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Da se sredstva za delovanje, programe in naložbe invalidskih in humanitarnih organizacij zaradi nižjih koncesijskih dajatev, predvsem Loterije Slovenije, drastično zmanjšujejo in ogrožajo financiranje organizacije, je opozorila tudi direktorica zveze Mateja De Reya.
Tatiana Golob
Jože Zldarn (foto: Štefka Sem)
bodo zelo pomemben. Predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Jože Rakun je pohvalil Šmarčane, ki s povečanjem števila članov združenja dokazujejo, da imajo tudi mladi spoštljiv odnos do upora proti okupatorju v drugi svetovni vojni.
Štefka Sem
iiiiiniiii ^ ......niti o
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI OE VRTEC
Cesta v Rastke 10 3333 Ljubno ob Savinji
VPISUJEMO
otroke v Vrtcc Ljubno za šolsko leto 2011/2012
Prijavo za vpis otroka v vrtec pošljite na Osnovno šolo Ljubno ob Savinji, Cesta v Rastke 10, 3333 Ljubno ob Savinji do 31. marca 2011,
Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu
Osnovne šole Ljubno ob Savinji ali po telefonu št. 839 15 70.
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Organizacije, Informacije
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Pomagali bodo pri oživitvi turizma v Nazarjah
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je v preteklem letu sicer izpeljalo vse zastavljene naloge, vendar po besedah predsednika Janka Prislana povsem brez težav ni šlo. Kljub temu so uspešno obeležili tri desetletja delovanja društva. Na slavnostni prireditvi, ki sojo kljub deževnemu vremenu kvalitetno izpeljali, so se spomnili vseh, ki so v tem času prispevali k delovanju in promociji društva v dolini in širše.
Konjerejci so se lani srečevali na svojih tradicionalnih pohodih, pripravili so žegnovanje v Šentjanžu, svoje grivaste lepotce predstavili na Flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji in se redno izobraževali. Lani so se temeljito podučili o prehrani konj. Prav tako so obiskovali sorodna društva in spoznavali okolico s konjskega hrbta.
Na občnem zboru, ki so ga pripravili pri Jožetu Brezniku na Prihovi drugo soboto v februarju, je bilo slišati tudi, da se ubadajo s finančnimi težavami, saj jim občine, z izjemo rečiške in nazorske, niso preveč naklonjene. V plan dela za leto 2011 so poleg stalnic zapisali tudi pobude županje občine Nazarje Majde Podkrižnik s katerimi želi občina oživeti kmečko tržnico in turizem. Obenem so poudarili, da je potrebno poskrbeti tudi za pregled IAK (infekcijska anomalija kopitarjev), saj brez tega ne smejo peljati živali na nobeno prireditev izven domače občine, in za cepljenje oziroma pasto proti zajedavcem.
Marija Šukalo
Janko Prlslan (foto: Marija Šukalo)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠMARTNO OB DRETI
Za še boljše delovanje potrebna večja dotacije občine
Goyer Katell: Princese sveta
V Društvu upokojencev Šmartno ob Dreti v preteklem letu niso uspeli izvesti vseh predvidenih aktivnosti. Po besedah predsednika Štefana Turka so izostali nekateri izleti, so pa bili zato bolj aktivni na rekreativnem področju. Skrbeli so za bolne in onemogle in jih obiskovali pri njih doma ali v domovih starejših občanov. Ob skromnem darilu so jim posvetili čas za klepet.
Pikniksredi poletjaje bil priložnost za druženje, obujanje spominov in sprostitev. Članice društva so se skozi vse leto srečevale in v prijetni družbi ustvarjale ročna dela. Osvajale so tehnike kvačkanja, pletenja in vezenja.
Občni zbor, ki so ga pripravili predzadnjo soboto v februarju, je bil tudi volilni. Vodenje društ-
PUST MOZIRSKI PRAZNUJE 120 LET
va so ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku Štefanu Turku. Iz plana dela je bilo razvidno, da se bodo tudi poslej veliko družili, saj je Turk prepričan, da aktivno preživljanje jeseni življenja pripomore k boljšemu zdravju. Tako bodo tudi letos organizirali izlete, se podajali na pohode in skrbeli za bolne in onemogle.
Za svojo dejavnost pa upokojenci, kljub temu da izlete finančno pokrijejo iz »lastnega žepa«, potrebujejo več sredstev: Zato so apelirali na županjo Majdo Podkrižnik, naj poveča dotacijo občine, ker je le-ta bistveno premajhna. Županja je obljubila, da bo proučila njihove aktivnosti in poiskala možnost dodatnega sofinanciranja.
Marija Šukalo
Jubilejne trške pravice Ani Lamut
Mozirski pustnaki bodo v času letošnjega pus-fovanja obeležili okrogli jubilej delovanja, saj sega prvi zapis o pusfovanju vtem kraju v lefo 1891. Pusfovanja so se v minulem obdobju sicer spreminjala, rdečo nit pa so ves čas ohranile tradicionalne prireditve.
O tem, kdaj so Mozirjani začeli z izvajanjem različnih šeg v pustnem času, ni natančnejših zapisov. Za svoj začetek pustnaki zato štejejo prvo pisno omembo, ki datira v leto 1891, torej natanko 120 let nazaj v preteklost.
Prva leta se v času pusfovanja Mozirjani niso enotno oblačili, nato pa so prevzeli gosposka oblačila, kakršna nosijo še danes. Gospoda je
običajnim krajanom takrat dovolila, da se vsaj v norčavem času pražnje oblečejo, si nadenejo bele hlače, frak in črni cilinder. Ta oblačila so ostala skoraj enaka do današnjega dne, ko so skupaj z rdečim šalom tudi svojevrsten zaščitni znak Pusta Mozirskega, podobno kotfana in ra-jsa, torej zastava in veliko sito, skozi katerega pustnaki presejejo domače težave in probleme.
Že dolga leta simbolično podeljujejo tudi trške pravice. Prejmejo jih priseljenci, ki so v kraju pustili svoj prepoznaven pečat. Kar nekaj jih je ta naziv že prejelo, na letošnji debeli četrtek se jim bo pridružila še Ana Lamut. Pravice ji bodo podeljene kar v mozirski galeriji, v kateri bo ob tej priliki otvoritev kronološke razstave o mozirskih pus-
tovanjih. Na razstavi bo predstavljena kopica fotografij in predmetov, ki bodo pričali o dolgi zgodovini te dejavnosti v kraju.
Tradicionalni dogodki, kot je trško okolofiranje, obhod trških meja, gala in otroška maškarada, šlihtanje gospodarstva, prevzem občinske oblasti, torkova povorka in pokop pusta na pepelnično sredo bodo tudi letos na železnem repertoarju. Ker je Pust Mozirski že več kot desetletje član evropskega združenja karnevalskih mest, so začetek pustnega časa obeležili že lani na martinovo. Ob tej priložnosti so predstavili tudi pustno kraljico Polono, ki jih bo spremljala na vseh omenjenih prireditvah.
Benjamin Kanjlr
16 Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Pravljice o princesah iz vseh koncev sveta bodo male bralce popeljale v čarobni svet prav posebnih deklic in posebnih krajev. Pravljica o ruski princesi Nataši, o Sorenzi, italijanski princesi, pravljica o Rosetti, francoski princeski, in še mnogo čarobnih zgodb, ki popeljejo v čudovito barvni svet domišljije. Velika knjiga pravljico princeskah je ročno izdelana in jo krasijo lepe ilustracije.
JM
megsg
Organizacije, Čestitke
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJ
I
	®		
(0			N
	CD >		O
£			>
CD	£		CD i—
E	ai		Q.
	o	O	C
č o	o C	'E CD	CD >N
>	CD	>	CD
o		O	-t—* C O E
■O	C	CD	
o	<D	>	
>	O	C/)	
iiii
II
_Q__
"O
cd cd
•3 d)
v;
CD
— (D
■— E
a) iS
£ c . cd cd
-Q CO
Z novim vozilom učinkovitejše in varnejše
delo operativcev
Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji je od lanskega leta bogatejše za vozilo za prevoz moštva. Z njim po besedah predsednika Petra Brezovnika zagotavljajo učinkovitejše in varnejše delo operativcev, obenem pa si želijo, da
Predsednik PGD Rečica ob Savinji Peter Brezovnlk se nadeja uspešnega nastopa mladinske ekipe na gasilski ollmpljadl v Kočevju. (Foto: Marija Šukalo)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA
bi vozilo pretežno služilo za vaje in prevoz na tekmovanja in manj pogosto za intervencije.
Ekipa mladincev seje uspela uvrstiti na izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado, ki bo letos v Kočevju. Uspešne so tudi druge kategorije članstva, saj so se tako člani kot članice in starejši gasilci udeleževali tekmovanj in dosegali vidne rezultate. Kakšno je njihovo poslanstvo in oprema, so predstavili tudi najmlajšim iz rečiškega vrtca. S tlakovanjem poligona za vadbo so poskrbeli za nemoteno delo pri pripravah na tekmovanja.
Po poročilu poveljnika Matjaža Goličnika so morali lani posredovati le v štirih primerih, pri treh pa so pomagali sosednjim društvom. Da so intervencije hitre in učinkovite, se morajo člani neprestano izobraževati.
Po predstavitvi dela in načrtov za prihodnje obdobje na občnem zboru drugo februarsko soboto so rečiški gasilci poudarili veliko vnemo in pripravljenost za delo mentorjev mladinske desetine. Občni zbor je bil tudi priložnost za podelitev zahval in priznanj najprizadevnejšim članom društva za dolgoletno delo. S strani Gasilske zveze Slovenije je plamen-ico druge stopnje prejel Ivan Bider, društvo pa zahvalo za pomoč in odstranjevanje posledic poplav v lanskem letu.
Marija Šukalo
Nadaljevanje uspešnega dela z novim
predsednikom
V	soboto, 12. februarja, so se na občnem zboru zbrali bočki gasilci. Preteklo leto je zaznamovala smrt dolgoletnega predsednika društva Feliksa Žmavca, katerega so se spomnili z minuto molka in besedami spoštovanja za njegovo požrtvovalno delo na področju gasilstva. Ker je bil Žmavc vsako leto pobudnik postavljanja mlajev, bodo s tem v njegov spomin nadaljevali tudi v bodoče. Na funkcijo predsednika društva so izvolili dosedanjega podpredsednika Janija Tevža, ki seje zahvalil za zaupanje, hkrati pa zaprosil gasilce, naj mu, predvsem na začetku, pomagajo pri delu.
V	preteklem letu so bili Bočani zelo aktivni. Razen veteranov, kijih ni dovolj, da bi sestavili ekipo, so vse enote uspešno sodelovale na tekmovanjih, veliko poudarka so namenjali izobraževanju. Občinska vaja, ki sojo pripravili v Bočni, je bila uspešna, občinski poveljnik Igor Čeplak pa je pohvalil sodelovanje vseh treh društev v občini pri gašenju gospodarskega poslopja v Gornjem Gradu.
Poveljnik društva Slavko Šinkovec je poudaril, da so ob jesenskih poplavah opravili mnogo ur dela: »Še sreča, da smo prostovoljno društvo, saj je bila vrednost opravljenih ur dela tako velika, da bi nas marsikdo, če bi delo računali, nagnal, še preden bi pričeli z delom.« S tem je želel povedati tudi, da bi lahko občani gasilcem velikokrat pomagali pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, ne le opazovali njihovo delo.
Janko Žuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, je pohvalil delo bočkih gasilcev, hkrati pa opozoril, da
Jani Tevž je bil Izvoljen za novega predsednika PGD
Bočna. (Foto: Štefka Sem)
je potrebno vzdrževati tople medčloveške odnose. Pristen stik naj postane del vsakdanjika, ne le komuniciranje preko mobilnih telefonov in računalnikov. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je poudaril pomen sodelovanja vseh treh gasilskih društev v občini in homogenost vseh društev v Bočni.
V letošnjem letu nameravajo bočki gasilci zamenjati dotrajana vrata na gasilskem domu, urediti pisarno, pripraviti dokumentacijo za ureditev stopnišča, izolirati podstrešje in se usposabljati, da bodo za intervencije kar najbolje pripravljeni.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Organizacije, Čestitke
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
DRUŠTVO ZA VARSTVO	m	VZGOJO PTIC KALIN MOZIRJ	a
Vabljeni med ljubitelje ptic!
Na občnem zboru društva Kalin je o dogajanju v preteklem letu poročal Ferdo Remic. V razpravi so člani poudarili pomen, ki ga ima njihovo delo za vzgojo otrok in dobro počutje obiskovalcev Mozirskega gaja. Z upravljavci parka vzorno sodelujejo, želeli pa bi si več občinske podpore.
na razstavi sadjarskega društva. Lani so šli na ekskurzijo v Videm in tudi tako povezali člane društva. V svoje vrste so ob tej priložnosti povabili zgornjesavinjske ljubitelje ptic in poudarili, da se lahko včlani kdor koli, če le ni v njegovem kraju tovrstnega društva.
Blagajničarka Anka Skomšekje v
Ferdo Remlc (desno) je povedal, da so člani Kalina v javnosti malokdaj slišani, čeprav precej naredijo za domače okolje.
(Foto: AG)
Zavedajo se posledic gospodarske krize, a upajo na pomoč sponzorjev in občin Zgornje Savinjske doline pri pripravi praznovanja 35-letnice društva naslednje leto. Kot je povedal Ferdo Remic, so člani v javnosti malokdaj slišani, čeprav precej naredijo za domače okolje: »Nobeno društvo nima toliko objektov kot mi. Koliko ur posvetimo v sodelovanju z Gajem za gradnjo in vzdrževanje objektov!«
Med letom pregledujejo gnezdil-nice in skrbijo za krmilnice, z razstavo Ptice v sadnem vrtu so sodelovali
svojem poročilu med viri dohodkov, s katerimi skrbijo za ptice, navedla članarino in prostovoljne prispevke. Večina se je strinjala, da članarine ne bodo zvišali, kar pomeni, da člani prispevajo deset, šoloobvezni otroci pa pet evrov. Med sklepi letošnjega občnega zbora, kije bil 18. februarja v prostorih restavracije Gaj v Mozirju, je tudi ta, da svojim članom ne bodo povrnili potnih stroškov za udeležbo na tekmovanjih in razstavah; društvo bo omogočilo samo obročkanje ptic.
Andreja Gumzej
Pohoda na Menino in Grosser Speikkogel
V soboto, 12. februarja, je izletniški odsek Planinskega društva Gornji Grad organiziral nočni pohod na Menino. Udeležilo se ga je petnajst planincev, ki so se iz Gornjega Grada, opremljeni s svetilkami, odpravili do planinskega doma na Menini, kjer se jim je pridružilo še enkrat toliko ljudi, ki so se na pot odpravili že tekom dneva ali so del poti prevozili. Na Menini jih je pričakalo nekaj malega snega. Udeležba je bila letos manjša kot prejšnja leta predvsem zaradi slabega vremena.
Zadnjo januarsko soboto se je 19 planincev iz PD Gornji Grad odpravilo preko meje, točneje na Golico, ki leži v pogorju Koralp na sloven-
skem Koroškem. Z minibusom so se odpeljali preko Dravograda do smučišča Koralpe.
Že med vožnjo so se dvignili nad megleno morje in tako potzačeli po soncu. Pot do vrhajih je vodila mimo dveh planinskih postojank, dosegli pa so ga po slabih treh urah hoje. Med potjo so lahko uživali v odličnem razgledu, saj seje videlo daleč naokoli. Na 2.140 metrov visokem vrhu, z imenom Grosser Speikkogel, se niso predolgo zadržali, saj jih je zajela megla, malce pa je tudi pihalo. Sestopili so na drugo stran, čez Veliko krnico, kjer so si spotoma ogledali še zaledeneli slap.
Štefka Sem
Pohod na Grosser Speikkogel, ki je potekal v sončnem vremenu, so gornjegrajskl planinci zaključili na meglenem vrhu.
(Foto: Matic Kladnik)
Anžetu
za 1. rojstni dan Naj koraki prvi te vodijo po poti otroštva varno, čvrsto, lahkotno in brez skrbi! Da najboljše le po njej pride ti naproti, vsakdo od sorodnikov ti iz srca želi.
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Draga
Jožica
za tvoj 60. rojstni dan ti želimo vse najboljše, veliko zdravja, sreče, veselja in osebnega zadovoljstva.
Vsi tvoji
Francka Brinovšek
80. rojstni dan
Vse najboljše za tvoj praznik,
naj ti bo s srečo in soncem obsijan
in naj ti bog zdravja da.
To ti želimo tvoji najdražji iz srca
Organizacije
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Srebrno priznanje, ki se sveti kot zlato
Na Srednji gostinski šoli Celje je 15, februarja drugo leto zapovrstjo potekalo kuharsko tekmovanje osnovnošolcev Savinjske in Dolenjske regije. Iz Zgornje Savinjske doline so se tekmovanja udeležili učenci gornjegrajske osnovne šole in si prikuhali priznanje srebrna kuhalnica 2011,
Na tekmovanju so se pomerile tričlanske ekipe devetnajstih osnovnih šol, sestavljene iz učencev od šestega do osmega razreda. Delo ekip je ocenjevala petčlanska komisija na jedilniku pa je bil pečen piščanec, dušeno rdeče zelje in matevž, »To je bilo prav resno tekmovanje, na katerega so se vsi skrbno pripravljali. Mentorji so bili večinoma učitelji gospodinjstva, ki se je kot učni predmet vse preveč izgubil«,« je povedala ravnateljica OŠ Gornji Grad Lilijana Bele, ki je spremljala svoje učence v Celju,
Na koncu so vse ekipe dobile priznanja. Njihov sijaj je bil odvisen od ocene spretnosti, pravilnosti postopka, videza in okusa jedi, zapisane recep-ture, izgleda slavnostnega pogrinjka in uvodne
prestavitve šole, Gornjegrajsko šolo so zastopale Sergeja Ermenc, Ines Purnat in Iza Terbovšek ter Sergeja Kovšak kot pomočnica. Pred tekmovanjem so se kuhanja učile pri Mariji Bezovšek in Marjani Ermenc, njihov mentor pa je bil učitelj gospodinjstva Vojko Čolnar,
»Naš dosežek je srebrno priznanje, ki pa se sveti kot zlato, saj je bil to prvi preizkus na takšnem tekmovanju. Izdelek je bil lep in dober, kot bi ga skuhale z zlato kuhalnico,« ni skrivala navdušenja ob uspehu ravnateljica Lilijana Bele, navdušene pa so bile tudi tekmovalke,
Marija Lebar
Kuharice gornjegrajske šole ob pogrinjku, ki jim je prinesel srebrno priznanje. (Foto: fotodokumentacija OŠ Gornji Grad)
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB NAZARJE
Generacijski izpad želijo nadomestiti z mlajšimi (lani
V soboto, 12, februarja, so člani nazarske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje v Domu kulture Nazarje pripravili redno letno konferenco. Poročilo predsednice Majde Krajnerje pokazalo, daje bilo delo krajevne organizacije v celoti realizirano po programu, ki je bil sprejet pred letom dni.
Udeležba na proslavah in srečanjih v spomin na NOB je bila številčna, kakor tudi vključevanje v aktivnosti, ki so bile organizirane s strani območnega združenja borcev za vrednote NOB in nacionalne zveze, Preko leta skrbijo, da so spomeniki in grobišča v spomin na NOB v krajevnih skupnostih Nazarje in Kokarje v spodobnem stanju. Ob koncu leta so obiskali vse člane, stare nad 80 let, Žal se število članov iz leta v leto manjša. Izpad želijo nadomestiti z mlajšo generacijo, da se organizacija številčno okrepi. Če bi se mlajši udeleževali srečanj širom po domovini, bi s tem doživeli in spoznali pomen NOB ter se začeli zavedati zgodovine svojih prednikov.
Letno konferenco je vodilo delovno predsedstvo pod vodstvom Janeza Štiglica. Za novega člana upravnega odbora je bil izvoljen Viktor Praznik, nadzorni odbor pa bo vodila Vera Pečnik, Plan za leto 2011 je podoben lanskemu in gaje podprla tudi nazarska županja Majda Podkrižnik,
Katja Ermenc
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Lansko leto zaznamoval nakup
novega vozila
Prvo januarsko nedeljo so se člani PGD Nova Štifta zbrali na občnem zboru. Povzeli so preteklo delo in sprejeli načrte za letošnje leto. Najpomembnejša naložba v preteklem letu je bila po besedah predsednika društva Branka Sten-šaka nakup in nadgradnja novega vozila unimog, ki so ga junija svečano predali namenu.
Za omenjeno vozilo so jeseni začeli graditi garažo, katero vtem letu čakajo še zaključna dela. Skupaj s solčavskimi gasilci so v Solčavi prisostvovali maši ob prazniku svetega Florjana, Povezali so se z gasilci iz Primskovega, ki so od njih kupili staro vozilo in svoje delo predstavili otrokom na šoli v Novi Štifti,
Novoštiftni gasilci, tako mladinci kot člani, so se lani pridno izobraževali in sodelovali na tekmovanjih, K sreči večjih požarov ni bilo, je pa bila njihova pomoč še kako potrebna po jesenskih poplavah, ko so gasilci opravili preko 450 prostovoljnih ur. Občinski poveljnik Igor Čeplak je omenil, da vaje v mesecu požarne varnosti le niso brez pomena, saj seje dobra pripravljenost vseh treh društev v občini pokazala ob požaru na gospodarskem poslopju v Gornjem Gradu,
Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bricje v imenu Gasilske zveze Slovenije članom društva podelil zahvalo za sodelovanje pri odpravljanju posledic poplav. Omenil je status prostovoljnega gasilca, ki se bo urejal operativnim članom društev, pomembnost zavarovan-
Poveljnik PGD Nova Štifta Jože Enci je prejel priznanje za 30 let dela v društvu.
(Foto: Štefka Sem)
ja gasilcev, smernice za gašenje objektov, ki imajo sončne elektrarne, in gasilsko olimpijado, ki bo letos v Kočevju, Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je pohvalil gasilce za uspešno izvedbo planiranih investicij in pri tem spomnil na izdatno podporo občinskega proračuna,
Štefka Sem
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
19
Ljudje in dogodki, Šport
90 LET FANIKE FUZIR IZ MOZIRJA
Polna optimizma in dobre volje v deseto desetletje
Fanika Fužir iz Mozirja jena valenfinovo praznovala devetdeseti rojstni dan. Njeno življenje so zaznamovali najrazličnejši dogodki. Spomini nanje so večinoma lepi, tu in tam malce manj prijetni, vseeno pa omembe in spominjanja vredni.
Človek se z veseljem odpravi k čili in urejeni ženički, bistrega duha in zdravega razuma, ki z gladko in z rdečino prepojeno kožo na obrazu nikakor ne kaže svojih let. Ob omembi tega zamahne z roko in se nasmeji, saj ji godi, kot bi vsakomur.
Že kar pregovorna sta njen optimizem in dobra volja ter pripravljenost sprejeti vsakogar takšnega, kakršen je. Če kaj, potemji ob rojstvu ni bila prirojena lastnost gojiti zamere do drugih ljudi.
Pot skozi življenje ji ni bila ravno z rožicami postlana. Sama pravi, da na mladost nima slabih spominov. Preživljala jo je pri Usaraku v Ljubiji, kakšnih dvesto metrov stran od doma, ki sta si ga kasneje zgradila z možem Cenom.
Mladost je bila lepa zavoljo dobrih staršev in ljubezni, ki jo je še posebno mama gojila do nje. Doma so imeli dve žagi in mlin, zato je bilo potrebno že zgodaj poprijeti za delo. Že ko je bila stara deset let, je za njo rad pogledal Fužirjev Cena iz
Fanika Fužir ■ njen optimizem In dobra volja sta že kar pregovorna.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Lepe Njive, njen bodoči mož. Tudi pri njih so imeli doma žago, zato se družini med sabo sprva nista najlepše gledali in njuna ljubezen ni bila zaželena, pripoveduje Fanika. Vendar sta s skupnimi močmi premagala ovire in se podala na Brezje, kjer sta se poročila.
Zgradila sta skupen dom. »Cena je vedno pravil, da jaz znam bolje gospodariti, zato mi je zaupal denar in gradnjo hiše,« obuja spomine Fanika, ki se na moža, ki jo je po hudi bolezni zapustil pred dvanajstimi leti, spominja z vso ljubeznijo. V dnevnem prostoru stoji njegova slika in ob njej vedno brli svečka, ki spominja na njuno medsebojno zaupanje in spoštovanje.
Kar 38 let sta redila piščance, za katere je bolj ali manj skrbela Fanika. Cena je namreč hodil v službo, sama paje bila doma in gospodinjila. Kljub trdemu delu, vsakodnevnemu prenašanju 50-kilogramskih vreč s krmili, je bila in ostala dobro-voljna in zadovoljna s tem, kar ima. Morda zgolj na trenutke osamljena, vendar nikoli sama.
Rada se pogovarja, odide peš na pokopališče ali v cerkev. Tam dobi novih moči in potrditev, da je v življenju najpomembnejše gojiti dobre, preproste medsebojne odnose. Zato se lahko vsakemu človeku nasmeji, za vsakogar najde prijazno besedo in polna upanja zre v prihodnost. V kotičku ob oknu, kjer preživi največ svojega časa in od koder z rožnim vencem v rokah v božje varstvo priporoča vse ljudi, zre skozi okno. Brez strahu, kaj ji bo prinesel jutri, in polna hvaležnosti za vsak nov dan, vsakogar napolni z mirom in ljubeznijo.
Benjamin Kanjir
ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE
Gostitelji z zmago zaključili nogometni vikend mladih
V	začetku februarja je v mozirski športni dvorani tretje leto zapored potekal vikend nogometa za male nogometaše, ki gaje organiziralo Nogometno društvo Mozirje. V štirih starostnih kategorijah se je v obvladovanju okroglega usnja pomerilo skoraj 300 mladih.
Prvi dan turnirja so se med sabo merile ekipe v kategorijah U8 in LI10. Do finalnih obračunov se domačim ekipam Mozirja in Ljubnega ob Savinji ni uspelo uvrstiti. Končna zmaga je pripadla mladim »rudarjem« iz Velenja.
V	naslednji starostni kategoriji, U10, so nogometaši pokazali že več spretnosti. Tudi mozirski, ki sejim je pod vodstvom Tomaža Urtlja uspelo uvrstiti v veliki finale. Tam so naleteli na premočnega nasprotnika iz Šoštanja in kljub veliki volji do zmage izgubili z minimalnim rezultatom.
Še bolj napeti boji, zlasti za domačine, so sledili v nedeljskih obračunih. Dopoldan so se med sabo pomerile ekipe v kategoriji U12. Obe domači ekipi, ki ju vodi Franc Hren, sta se uvrstili v drugi del tekmovanja. Boljši od domačih so bili ob koncu le Velenjčani.
Za veliki finale nogometnega vikenda so poskrbeli člani ekip v kategoriji U14. Domači nogometaši pod vodstvom Vikija Uršnika so se po napetih in za navijače stresnih bojih uvrstili v
[20 j Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
veliki finale, kjer so se pomerili z vrstniki iz Slovenj Gradca. V rednem delu se je srečanje končalo z neodločenim izidom. Sledilo je streljanje kazenskih strelov. V ospredje sta stopila vratar Klemen
Petek, ki je ubranil zadnji strel gostujočih nogometašev, in kapetan domačih Luka Danijel, kije na drugi strani zadel v polno.
Benjamin Kanjir
Zmagovalna ekipa v kategoriji U14 Nogometnega društva Mozirje s trenerjem Vlkljem Uršnikom (foto: Benjamin Kanjir)
Šport, Oglasi
J EU RAD NO DVORANSKO SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU
Nepozabna preizkušnja za Rosensteina in Slatinška
V soboto, 19, februarja sta se Erik Rosenstein in Miha Siatinšek udeležila neuradnega dvoranskega svetovnega prvenstva v gorskem kolesarstvu v avstrijskem Freistadtu. Dobro pripravljena sta se na progo
podala skupaj z 49 drugimi tekmovalci v kategoriji posameznikov. Začetek dirke so zaznamovale tehnične težave pri obeh, toda kasneje sta se prebila v sam vrh, »Ubijalska in brutalna proga«, kot stajo
Trma In vztrajnost sta Erika Rosensteina pripeljali do devetega mesta. (Foto: Tinkara Verbuč Rosenstein)
poimenovala tekmovalca, je bila dolga 850 metrov, polna ovir, vzponov in spustov. Ozka proga, na kateri seje gnetlo preko sto tekmovalcev iz vseh kategorij, je zahtevala veliko žrtev. Nekateri so odstopili zaradi padcev, večina pa ni zmogla napora 24-urne dirke.
Miha Siatinšek, ki je letos že drugič preizkušal svoje zmožnosti, je omagal po 15 urah dirkanja in 212 prevoženih krogih. Glede na to, da sije letos za cilj zadal odpeljati dirko od začetka do konca, je bil malce razočaran nad sabo, kot težavo je navedel specifične gibe in hude bolečine v sklepih, rokah in nogah, kar je vplivalo na predčasen zaključek tekmovanja.
Erik Rosenstein je zdržal do konca le zaradi svoje trme in se uvrstil na deveto mesto. »Glede na to, da je tekmo zaključila manj kot polovica tekmovalcev, sem kar zadovoljen,« je vidno utrujen povedal na cilju. Moči mu ni manjkalo, večja težava je bilo monotono dirkanje v krogu, za katerega je rekel, da mu je počasi ubilo duha in ni bil daleč od tega, da bi tudi sam predčasno
zaključil dirko. Toda vodja njegove ekipe Goraz Šuligoj, sin Tine in žena Tinkara so bili razlog, daje vztrajal do konca. Ko so ga v nedeljo zjutraj prišli spodbujat domači navijači s transparenti, je bil kot prerojen in zopet zelo hiter. Brez pravega počitka mu je uspelo prevoziti preko 400 krogov.
»Definitivno je bila to prva in zadnja udeležba na tem tekmovanju. Zdržal sem le zato, ker sem izredno trmast, uspeli so le tisti, ki so presegli sebe in svoje sposobnosti,« je naporno dirko opisal Rosenstein. V primerjavi z dirko okrog Slovenije se mu zdi slednja lažja, čeprav traja dlje. Dirkanje v dvorani pač ni njegova disciplina in ni se lahko kosati z tekmovalci, ki se s tem redno ukvarjajo.
Tako Siatinšek kot Rosenstein sta pohvalila organizacijo prireditve, ki je bila res na nivoju, in se zahvalila sreči, da nista staknila hujših poškodb. Bolečine bodo pozabljene, praske zaceijene, spomin na eno najtežjih dirk pa bosta ohranila za vedno.
Štefka Sem
2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
Osem golov Metulja za zmago v Voličini «p i «p
Zadnja leta »kralj strelcev« drugo-ligaških futsal prvenstev, nazarski kapetan Blaž Metulj, je spet pokazal svoje mojstrovine. Na gostovanju v Slovenskih Goricah je kotza stavo polnil mrežo domačega vratarja in z osmimi goli z naskokom prevzel vodstvo na lestvici strelcev, v vodstvu pa je tudi njegova ekipa KMN Nazarje Glin.
Deset zmag, trije remiji in dva poraza ter 73 doseženih golov ob samo 36 prejetih je izredno uspešna prvenstvena statistika nazorskih »graščakov«, ki so tudi letos na dobri poti za zaključne kvalifikacije. Tekma v Voličini je še enkrat več
pokazala športni, kolektivni duh in dobro sodelovanje celotne ekipe, kar je domačine spravilo na kolena in njihov prvi poraz v domači dvorani je bil neizbežen.
Čeprav smo v prejšnji številki časopisa zapisali, da je na sporedu premor zaradi reprezentančnih aktivnosti, je prišlo naknadno do spremembe, in sicer se v drugi slovenski futsal ligi odigra še en krog, šele potem nastopi kratka pavza. Tako Nazarčani že nocoj v domači dvorani gostijo škofjeloški Weber in podpora s tribun bo še kako dobrodošla.
Franjo Pukart
KMN Slovenske Gorice : KMN Nazarje Glin 4:12 (2:5)
Strelci: 0:1 Hren (7), 1:1 Markuš(7), 1:2 Oblak (8), 1:3 Metulj (9), 1:4 Metulj (13), 1:5 Urtelj (16), 2:5 Markuš (19)-10m, 2:6 Metulj (24), 2:7 Metulj (26), 3:7 Živko (27), 3:8 Metulj (28), 3:9 Hren (31), 3:10 Metulj (34), 3:11 Metulj (36)-10m, 4:11 Lasič-Zavadlav (37), 4:12 Metulj (39).
KMN Nazarje Glin: Supin, Letojne, Oblak, Korošec, Urtelj, V. Kugler, Metulj, Hren, Mekiš.
Rumeni karton: Dobaja, Živko, Lasič-Zavadlav (vsi Slovenske Gorice)
Rezultati 16. kroga:
Slovenske Gorice : Nazarje Glin 4:12, Maribor Branik: Kebelj 7:4, Weber : Kix Ajdovščina 1:2, Benedikt: Zavrh Masind 8:5, Viktorbit eBiagajna : Tomaž 3:4, Velike Lašče-prosta ekipa.
Lestvica po 16 krogih: 1. Nazarje Glin 33,2. Benedikt 30,3. Kebelj 26, 4. Viktorbit eBiagajna 24, 5. Kix Ajdovščina 22,6. Slovenske Gorice 21, 7. Velike Lašče 20,8. Maribor Branik 15,9. Weber 14,10. Zavrh Masind 13,11. Tomaž 12.
Lista strelcev: 27 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 24 Siniša Brkič (Viktorbit), 21 Gorazd Fridrih (Kebelj), 19 Blaž Živko (Slovenske Gorice), 18 Danilo Pukšič (Benedikt), 11 Boštjan Oblak (Nazarje Glin)...
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
21
Šport, Črna kronika, Objave
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Dobri rezultati na domači tekmi
Nejc Naraločnik je zmagal na superveleslalomu na Golteh.
(Foto: fotodokumentacija GSK)
ODPRTO DRŽAVNO PRVENSTVO UPOKOJENCEV V VELESLALOMU NA ROGLI
Uspešen nastop gornjegrajskih seniorjev
Na Rogli je bilo 15. februarja prvo odprto državno prvenstvo upokojencev Slovenije v veleslalomu. Nastopilo je okrog 130 tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi tričlanska moška ekipa Društva upokojencev Gornji Grad.
Gornjegrajski smučarji so bili vsi razporejeni v najtežjo in najštevilčnejšo skupino. Kljub temu so, glede na nivo tekmovanja, dosegli lepe rezultate. Rafael Kerznar je
dosegel 16. čas, Ivko Cernevšek je bil 36., Rafael Osolnik pa mesto za njim.
Državno prvenstvo je potekalo pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije, organizirala pa ga je pokrajinska zveza Celje. Kljub slabemu vremenu in megli je bilo vzdušje prijetno, pravtako pa je bila to nova izkušnja za nastopajoče tekmovalce.
KM
Rafael Kerznar je v najtežji In najštevilčnejši tekmovalni skupini osvojil 16. mesto. (Foto: KM)
IMATE PROBLEME Z ALKOHOLOM?
Anonimni Alkoholiki lahko pomagajo.
Podrobnosti o tedenskih srečanjih po tel. 031-802-710. Ali pa pokličite vam najbližjo skupino v Mozirju na 031-243-327 (Davorin)
V ponedeljek, 14. februarja, je bilo na Golteh tekmovanje za pokal vzhodne regije v superveleslalomu, ki ga je uspešno organiziral in izvedel Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje (GSK). Člani domačega kluba so nastopili zelo uspešno, Nejc Naraločnik z Ljubnega je zmagal, domačinka Urša Marolt pa je zasedla tretje mesto.
Urša tekmuje v kategoriji starejših deklic, to pa je njena druga uvrstitev
na tretje mesto v tej sezoni za pokal vzhodne regije. Med uspešnimi tekmovalkami je treba omeniti tudi Julijo Verbuč iz Lok pri Mozirju, ki nastopa v kategoriji mlajših deklic in je na Golteh z uvrstitvijo na peto mesto uspešno zastopala domači klub. Predsednik mozirskega smučarskega kluba Milan Upnik je bil z izvedbo tekme in z uvrstitvami mladih smučarjev zadovoljen.
Štefka Sem
ČRNA KRONIKA
•	PREPIR IN ŽALJIVKE V DRUŽINI
Raduha: Policisti so bili 17. februarja s strani občana obveščeni, da ga je doma na domu v Raduhi pretepel njegov pastorek. Med očimom in pastorkom je prišlo do spora, v katerem sta drug drugemu izrekla več žaljivk. Policisti so zaradi kršitve javnega reda in miru oba oglobili.
Konjski vrh: Dan kasneje je prišlo do podobnega primera v Konjskem vrhu. Občan je obvestil dežurnega policista, da gaje doma v Konjskem vrhu napadel sin. Policisti so na kraju ugotovili, da sta se oče in sin prerivala. Zaradi kršitve javnega reda in miru so oba oglobili.
•	SMRT V OGNJENIH ZUBLJIH
Rečica ob Savinji: 19. februarja okoli šeste ure zjutraj je prišlo do požara na gospodarskem poslopju na Rečici ob Savinji. Posredovali so gasilci PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje. Ogenj je uničil okoli 15 kvadratnih metrov ostrešja in 20 kvadratnih metrov notranjosti objekta. Na pogorišču so našli zoglenelo truplo, domnevno 30-letnega domačina, zato so na kraj dogodka prišli tudi policisti ter preiskovalni sodnik. V zvezi s tem dogodkom policisti skupaj s kriminalistično policijo še zbirajo obvestila.
OBVESTILO POLICIJE
Policisti opozarjajo na varnost na smučiščih, saj bodo le tako dnevi, namenjeni sprostitvi, zabavi in športu, res prijetni. Skrb za varnost na smučišču mora biti zato na prvem mestu. Za red in sožitje na smučišču smo odgovorni vsi. Smučanje bo lahko veselo in varno le, če bomo uporabniki smučišč dovolj ozaveščeni, obzirni do drugih, previdni in odgovorni. Poznati moramo mednarodno veljavna vedenjska pravila in jih dosledno upoštevati. Spoštujmo tudi opozorila, odredbe in navodila nadzornikov, policistov in drugih oseb, ki skrbijo za varnost na smučišču.
Poleg užitka prinaša smučanje tudi določeno tveganje. Velik porast števila obiskovalcev na smučiščih, novi načini in tehnike smučanja in drsenja na snegu, pa tudi novi pripomočki, dodatna oprema, slaba ozaveščenost, predrznost in neprevidnost številnih uporabnikov belih strmin, so privedli do povečanja števila poškodb. Zato prilagodimo hitrost in način smučanja svojem izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram.
Posebej pozorni bodimo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajmo pa le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja rob smučišča. Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle. Smučanje pod vplivom alkohola ali mamil je skrajno neodgovorno in nevarno za lastno življenje in življenje drugih na smučišču. Pazimo na svojo smučarsko opremo oziroma je ne odlaga-jmo tako, da bi ostala brez nadzora, ter na druge vredne predmete, kijih imamo s sabo.
Naročnikobjave: Skupi na anonimnih alkoholikov Mozirje
22 Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Zahvale, Ljudje in dogodki, Oglasi
W*ed20
Bomo spadali pod velenjsko regijo?
Eno izmed najbolj zanimivih vprašanj, na katero bo odgovorila nova slovenska ustava, je bodoča upravna organiziranost. Gre za to, ali bodo meje občin ostale takšne, kot so sedaj, ali pa bodo občine manjše. Tudi v naši občini krožijo najrazličnejše variante o številu bodočih občin na območ ju sedanje občine. Veliko pa je tudirazmišijanj o formiranju nekakšnih regijskih državnih uprav. V tem prednjačijo Velenjčani, ki imajo že čisto resne načrte za razgovore z občinami Mozirje, Žalec in Slovenj Gradec,
W*ed 30 ¿eti...
Cene, cene ...
Naši potrošniki se več ali manj stalno pritožujejo nad praznimi oziroma slabo založenimi mesnicami. Mnogo besed je bilo že izrečenih okoli živinoreje. Občuten padec so v lanskem letu zabeležili pri odkupu glavne živine. Mladih goved so odkupili za 9 % manj kot leta 1979, starejših goved pa kar za 100 % manj. Takšno stanje kaže na občutne premike na slabše. Na zadrugi menijo, da je temu kriv neurejen trg in cene.
Tatiana Golob.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Ljudje stopijo v naše življen je in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so znatni za vedno, ker osta nejo v naših srcih.
V SPOMIN
20. februarja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Ana BELAJ
p.d. Belinova mama a Nove Štifte
Ilvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsinjeni
Dolgo si trpela, bolezen kruta je tako hotela. Čisto tiho si postala, po noči dolgi si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame, prababice in tašče
Marije CAJNER
po domače Polaškove a Home 9-11.1924-13.2.2011
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, sveče, cvetje in izrečena sožalja.
Zahvalj ujemo se celotnemu kolektivu Doma starejših občanov v Gornjem Gradu, posebej gospe Miheli Podkrižnik, ki je bila vseskozi z mamo, tudi v najtežjih trenutkih.
Ilvala msgr. Jožetu Vrat anarj u in diakonu Stanku Čeplaku za lepo opravljen obred, pevcem in pevkam, gospodu Grudniku, pogrebni službi An-ubis in praporščakom.
Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala.
Vsinjeni
Srce je omagalo, njego v dih je zastal, a na njega spom in bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega očeta, starega očeta in brata
Janeza KAKERJA
28.3.1940 - 15-2.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali sveče in za svete maše.
Ilvala reševalni ekipi Mozirje, patronažni sestri Sonji in negovalkam.
Zahvaljujemo se g. župniku Fonziju za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Marinki za poslovilni govor, pogrebcem, pevcem, kolektivu Cinkarne Ljubija, BSII Nazarje ter pogrebni službi Morana. Ilvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
/ \ 23
V_/
Za razvedrilo
zaopeoHe nora
Dejan Zavec sesuje nasprotnika v prvem poskusu, a ta poskus izvede v peti rundi.
Ulf Steinforth, menedžer Dejana Zavca, dobi tekmece za Dejana samo pod pretvezo, ga se gredo borit proti Chucku Norrisu.
Pride Dejan Zavec na krvodajalsko akcijo. Ko na njegovih rokah zlomijo deseto iglo, rečejo: "Bi pa ja poslal nasprotnika. On je že odprt."
Dejan Zavec mora pred tekmo pojesti par stekleničk uspavalnih tablet, da imajo gledalci kaj od boksa, sicer bi bilo vsega konec že v prvi rundi.
Jurij Vega je potreboval celo matematiko, daje lahko izračunal, kako s topom zadeti nasprotnika. Dejan Zavec naredi to z občutkom
Finci so po ogledu boksa Dejana Zavca ustavili proizvodnjo patrij. "Pa kaj jim bodo," so se vprašali, "če pa so Slovenci taki tanki?"
"Kaj je S temi Afganistanci?" se sprašujejo Američani. "Zadnje čase samo strižejo z ušesi in se prestrašeni pripravljajo na mir. Zakaj?"
Prisluškujejo, če bi slučajno v naslednjem kontingentu skupaj z ostalimi Slovenci v Afganistan prišel tudi Dejan Zavec.
Ura se prej utrudi, preden postane tako pozna, da bi bil lahko utrujen Dejan Zavec.
Kdorkoli lahko zamahne proti Dejanu Zavcu, a Dejan Zavec lahko ujame le prehlad.
Marsikdo se je podelal pred Dejanom Zavcem. Še parkirna ura.
Kitajski oporečniki so povabili Dejana Zavca, da bi jim pomagal zrušiti kapitalistično-komunistični režim. Sedaj se vsi bojijo, da bo padel kitajski zid.
če bi Dejan Zavec želel prepričati vlado proti malemu delu, bi bilo to zanj malo delo.
Če bi si nevidni delavci izbrali Dejana Zavca za svojega zastopnika, bi dobili nevidno vlado.
Turki so pripravljeni povrniti škodo po vpadih, če ne spustimo Dejana Zavca iz Slovenije.
Rimsko cesarstvo bi še danes uspevalo, če bi se Rimljani ne zamerili Dejanu Zavcu.
Dejana Zavca za vrhovnega sodnika, pa bodo sodni zaostanki dohiteli leto 2014,
Ko vstopi Dejan Zavec v savno, stene zašvicajo.
Neka tovarna kladiv je proizvedla kladiva znamke Zavec. Sprva jim je šlo dobro, končno pa so propadli, ker niso mogli narediti dovolj zdr-žljivih žebljev, da bi lahko kladiva sploh uporabljali.
Titanik se je zaletel v led, ki si ga je Zavec razbijal za pijačo.
Če Dejana Zavca zanimajo satelitski posnetki, sijih naredi z mobilnim telefonom.
Dejan Zavec ne uporablja kondomov, ker proti Dejanu Zavcu ni zaščite.
Zadnji dinozaver, ki je napadel Dejana Zavca, je bil zadnji.
Ko so iskali tone za najsodobnejšo harmoniko, so poklicali Dejana Zavca, da jih je iztisnil iz nje.
Mubarak iz Egipta pribežl k Chucku Norrisu.
"Norris, pomagaj!" vpije prestrašeno, "Kljub zaščiti vojske sem moral zbežati iz lastne države!"
"Zakaj?"
"Slišal sem, da pride pome Dejan Zavec."
"In kam se bova zdaj skrila?"
LJUBENSKI VEGETARIJANSKI MAČEK
Ko kuhajo članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, diši tako mamljivo, da še sosedovi mački pridejo na oglede. Kljub temu daje bil mucku najbolj na očeh »štrudl«, ga to ni motilo. Tudi vegetarijanec je lahko, samo, da diši.
MOJ OČI JE ZAKON
Tine Rosenstein že sedaj spremlja na tekme svojega očeta Erika. Kerje še majhen in ima majhne majčke, na njih nosi napis Moj očljezakon. Ko bo večji in bodo večja tudi oblačila, bo na njih napisano Moj oči je kot Chuck Norris - od sekunde je hitrejši za pol minute.
BREZHIBNO OPREMLJEN MALTEŠKI VITEZ Jožef Ciraj, slovenski ambasador v Rusiji (desno): »Gospod Jeraj, poglejte, kako pedantno mora biti opremljen malteški vitez na protokolarnem sprejemu: prstan, sponka, okrasni robec enak barvi kravate ..., pije le nealkoholne, zdrave napitke...« Alojz Jeraj - Vrbin, veteran druge svetovne vojne: »Ja, gospod vitez, pol pa na zdravje, na vitamine in vse te pritikline!«
24 Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
Križanka, Oglasi
N za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN
NAROC. ST. .....
Savinjske novice št. 8,25. februar 2011
25
Napovednik, Oglasi, Mali oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 25. februar	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Rozi je zaljubljena
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin: Weber Škofja Loka
Sobota, 26. februar	ob 18:00. Športna dvorana OS Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno: OK Maribor
	ob 19.00. Kulturni dom Bočna Gledališka igra Oblast
	ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Koncert Perpetuum Jazzile
	ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Fenomeni (člani)
Nedelja, 27. februar	ob 10.45. Kulturni dom Solčava Gledališka igra Oblast
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Amfitrion
Sreda, 2. marec	ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zvitorepec in tri jajca
MORDA STE ISKALI PRAV TO
UNIKATNA EMBALAŽA ZA MED
Za dodatne informacije pokličite na 041/599-340 ali www.pet-ka.si.
ČISTA PETKA, Petja Vrečar s.p., Tičjek 19,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376.
GP Pire d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE
Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo pokličite 040-431-591.
Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA!
A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881.
Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANALA - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ
Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnikdržicelo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063.
Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim računovodske in knjigovodske storitve; gsm 031/633-192. Saša Poljanšek s.p., Radmirje 26, Ljubno ob Savinji. CODEX SHOP LEŽAJI
Prodaja ležajev, verig, tesnil, jermenov, filtrov, zavornih sistemov za motorna kolesa, motornih olj shell... Gsm 041/415-026. Mateja Petrin Moličnik s. p., Varpolje 23, Rečica ob Savinji.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah In nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozitje, tel.: 5831-017, 5831418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni žlvlnozdravnlkje dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil In Izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski hlglenlk (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure In od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba Izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca frizijca, starega 7 dni; tel. 03/584-11-36.
Prodam teličko, sr, dobro poreklo, staro 1 teden ter semenski krompir dezire - rdeč; gsm 041/783-489. Prašiče mesnate pasme, za dopitanje ali
mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM
Oddam psička mešančka, starega 3 mesece (zlati prinašalec - labra-dorec) in zlato prinašalko; gsm 031/ 658-729.
DRUGO - PRODAM Vstopnico za koncert Perpetum jazz-ile, za dne 26.2.2011, v Mozirju, Prodam; gsm 041/627-205. Prodam več novih moških oblek, Mura,št.
54, cena majhna; tel. 583-50-34. Prodam novejšo spalnico; tel. 041/ 526-275 ali 570-11-51. Prodam spalnico; tel. 583-50-34. Prodam semenski krompir dezire in kalrlingford (elita); gsm 051/357683.
Prodam silažne bale; gsm 041/440020.
Drva suha, bukev in gaber, cepljena. Prodam; gsm 031/585-735. Pasjo utico, lepo ohranjeno, izolirano, kritostegulo, poceni prodam; tel. 58434-97.
Prodam elektronsko digitalne tehtnice 30 kg, 100 kg, ugodno; gsm 031 /202-859. Varilni aparat Varstroj, ugodno prodam; gsm 051/357-683. Prodam cisterno za gnojevko, creina, 3200 I; gsm 031/805-832. Prodam novo pletenico (zajlo), za traktorsko vitlo, ti 11 mm, 50 m, valjano; gsm 031/202-850
VOZILA - PRODAM Prodam renault clio 1.4, 16 V, Letnik 2006, novi model, ugodno prodam; gsm 041/212-785. Prodam golf 3, 1.4,1.1995, 185.000
km, cena po dogovoru; gsm 041/ 783-005.
Prodam R5 1.4,9/96; gsm 041/559747.
Prodam laguna karavan, let. 1999, bencinski motor, veliko dodatne opreme; gsm 041/680-443. Nisan navara - keson z podaljšano kabino, avtomatik, letnik 2007, prodam; gsm 041/649-057. Osebni avto BMW 316 i, letnik 1999, 185.000 km, dobro ohranjen, prodam ali menjam za manjši avto; gsm 041/691-938.
NEPREMIČNINE Najamem hišo ali manjšo kmetijo; gsm 041/250-487. Oddam sobe v najem (občina Mozirje); gsm 041/280-005. 2-sobno stanovanje, v Nazarjah, oddam v najem; gsm 070/813-575. Oddam 1-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/619-148. Prodam 1-sobno stanovanje s kabinetom, 35 m2, centralna, zemljiška knjiga, Lačja vas; gsm 051/206-045. Stanovanjev Mozirju prodamo, 115 m2, lastno ogrevanje; gsm 031/741 -954.
zakol, prodam; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg-
26 Savinjske novice št. 8,25. februar;
Oglasi
POZ li J DON TVKHEM
www.poKittontiinztm ram
Zadruga mo^lrjc
j.Kfruifj Mal**' VdA
Odhod avtobusa ob 7.00 iz Nazarij. Vožnja proti Gorenjski in naprej čez karavanški predor na avstrijsko Koroško do Bistrice ob Zilji. V gostišču Alte Post nam bo prijazna domačinka Pepca Drumi predstavila etnološke značilnosti Ziljske doline, življenje Slovencev na Koroškem, štehvanje ... O tem si bomo ogledali tudi film in se okrepčali z domačim golažem. Po ogledu farne cerkve sv. Martina se bomo odpeljali po gorski cesti na Dobrač, ki je s svojimi 2.IBS metri najvišji vrh Koroške. Vožnjo po 16,5 km dolgi cesti bomo pričeli v kraju Moltschach na 550 metrih nadmorske višine in jo končali na višini 1.732 m pod Dobračem. Odpirali se nam bodo čudoviti razgledi na Karavanke, Julijske Alpe in celotno celovško kotlino. V popoldanskih urah bomo nadaljeval i pot do Vrbskegajezera, kjer bo dovolj časa za ogled, nakar sem bomo podali nazaj proti domu. Prihod v Zgornjo Savinjsko dol I no v večerni h u rah.
Na avtobusu je prostora le še za ID srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanja. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na prvo vprašanje (1. številka Savinjskih novic je izšla leta 1969} smo izžrebali Marijo Kosmač iz Krnice 65, Luče. Čestitamo!
Z nekaj sreče lahko potujete z nami tudi vi! Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, 1. marca 2011, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali naročnika SN, ki mu za izlet ne bo treba odšteti niti centa!
Izlet za naročnike Savinjskih novic
v soboto, 7. maja 2011
BISTRICA OB ZILJI - BELJAŠKA ALPSKA CESTA -VRBSKO JEZERO
Nagradno vprašanje
| KUPON ŠT. 2 |
Katerega leta so Savinjske novice postale štirinajstdnevnik?
a)1990
b)1991
c)	1992
Obkrožite en odgovor. Ime in priimek: Moj naslov:
Tel./GSM:_
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Rezervacije za zaključene družbe zu dogodke, kot so
rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah.
o
o
CL
Nagradna igra poteka od 22.01.2011 do 23.04.2011.Organizator nagradne igre je NC VELEJAPARK, WG projektiranje d.o.o. Verovškova 55, 1000 Ljubljana. Sodelujejo lahko vsi, ki bodo najkasneje do 23.04.2011 pravilno izpolnili kupon in ga oddalf v avto v avti NC VELEJAPARK. Nakup nt pogoj za sodelovanje. Žrebanje bo 23.04.2011 v avli NC VELEJAPARK. Izžrebanec je za prevzem nagrade obvezan biti fizično prisoten na žrebu. V kolikor izžrebanca ni, se žreb ponovi. V skladu z zakonom o davčnem postopku (Ur.list RS it:25/2005} mora fizična oseba predložiti svojo davčno številko. Sodelujoči v nagradni igri soglašajo z uporabo osebnih podatkov in se strinjajo, da jim podjetje WG projektiranje d.o.o. lahko pošilja obvestila o svojih trženjskih aktivnostih. Več o pogojih in pravilih nagradne igre ODPELJI ME na INFO točki v NC VELEJAPARK ali na www.velejapark.com. Kuponov po pošti ne sprejemamo.
Ime in Priimek *
Nas o v *
Telefon *
E-posta
Podpts * (S podpisom se strinjam s pravili nagradne igre.)
Podatki označeni z * so obvezni!