Štev. 10
8. MAREC - DAN Ž*NA
l/daia oktajm odnoi SociiUMiCn« zveze delovnih ljudi » Trbovljah — Dre |u|e id odeovarla uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Suftar — T''ka Mariborska tiskarna s Mariboru' — Naslov uredništva m uprave: fc avski tednik" Trbovlje I. Trt revolucije it 28 (telefon 91) — Rafun on oodrutnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 140 — list izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din. tetrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v urednKtvo najkasneje vsak torek dopoldne tn tih ne vračamo
Trbovlje, 3. marca 1956
Lete DL
Ni mi potrebna...
Naša največja politična organizacija Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije združuje v svojih vrstah velikansko število jugoslovanskega prebivalstva. In iz dneva v dan se vključujejo vanjo novi ljudje, kajti spoznali so, da neštete probleme in težave lahko rešujejo le v okviru te organizacije. Redki so danes že tisti, ki ne bi poznali pomena in vlage te naše največje politične organizacije. Sto tisoče članov danes dnevno rešuje v tej organizaciji nešteto vprašanj naše socialistične izgradnje, v kateri kujemo naš lepši jutrišnji dan.
Tudi v našem okraju se je doslej vključilo v Socialistično »vezo lepo število naših delovnih ljudi in še vedno vstopajo ▼ njene vrste novi člani iz na-9h najoddaljenejših kmečkih zaselkov in vasi.
2al pa imamo tndi med nami ljudi — prav je, da jih ni veliko — ki jim je organizacija taja in celo menijo, da jim ni potrebna. Konkretno: blagajnik terenskega odbora SZDL To-pHce v Zagorju je na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZK govoril o ljudeh, ki so celo sovražno razpoloženi proti nji. Omenil je, da je pri pobiranju članarine naletel na človeka, ki je z vso silo trdil, da noče plačati članarine, »ker mu organi -melja ni potrebna...«
K taki izjavi je pravzaprav vsak komentar odveč. Toda mi menimo, da ne bi bilo odveč povedati temu tovarišu nekaj je prav gotovo je ta naša naj-porodila v naše na-ko je dejan-slovenskega ljudstva, se je v časa, ko so tisoči naših najbolj-da bi preostali ures-in nadaljevali njihovo delo. Danes smo svo-in ravno v okviru te mganlzacije nadaljujemo njihovo započeto delo. Res je: nikogar ne bomo silili v organizacijo. kajti članstvo v njej terja od posameznika določene dolžnosti in mu daje tudi do-(Nadal je vanje na 2. strani)
PRED VOLITVAMI NOVIH DELAVSKIH SVETOV
1EHELJIIB SE P1IFIAUIH0
Vsi naši delovni kolektivi bodo do letošnjega 1. maja volili nove delavske svete.
Odveč bi bilo pisati kolikšne uspehe eo dosegli delavski sveti v upravljanju svojih, podjetij. Eno drži: letošnje volitve v organe delavskega samoupravljanja imajo dvojni pomen: izvedene bodo po dveletnem upravljanju sedanjih delavskih organov v šestem letu obstoja samoupravnosti delovnih kolektivov, kar je že razmeroma dolga doba za pridobitev bogatih izkušenj v praksi upravljanja in za popolno uveljavljanje delavskih svetov.
Ni več daleč do volitev. Vsega le poldrugi mesec. Zatorej bo prav, da se v tem času intenzivno pripravimo in s sodelovanjem sindikalnih organizacij izvedemo vse važnejše priprave. Ne dopustimo, da bodo volitve gola formalnost, kajti te volitve so tako velik dogodek v življenju slehernega delovnega kolektiva, da ga ne gre podcenjevati. Od nas samih je odvisno, kakšne tovariše bomo izbrali v svete, kajti zavedati se moramo, da bodo za dobo dveh let v imenu vsega delovnega kolektiva upravljali s celotnim dogajanjem svojega podjetja.
V pismu Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije, ki je bilo razposlano vsem sindikalnim organizacijam, je med drugim rečeno tudi naslednje:
Za nami je doba velikih gospodarskih uspehov, ki so materialni izraz tako delovnih ka-kor tudi upravljalnih s**" nosti neposrednih proizvajalcev, na pragu pa smo nove smeri v naši gospodarski politiki, ki zahteva brez dvoma več iznajdljivosti, odgovornosti, vztrajnosti, doslednosti, iniciative in smisla ra celotnost našega gospodarskega razvoja 'pri vsakem delovnem kolektivu in družbenem organu upravljanja.
Smo v teku vsestranskih prizade van j za povečanje delovne storilnosti, kar je življenski problem nadaljnjega gospodarskega razvoja in glavni pogoj za izboljšanje življenjskega standarda, morala pa bi postati vsakdanja skrb delavskih organov upravljanja tudi še naloga, ki bo v središču pozornosti vsakega delovnega kolektiva.
Naš gospodarski sistem se še nadalje razvija in izpopolnjuje, posebno glede razdeljevanja dohodkov in plačnega sistema pa bodo izkušnje, vztrajnost in prispevek k izvajanju po delavskih organih upravljanja tudi v tem pogledu izredno dragocene.
V	nadaljevanju pisma poziva Centralni svet sindikalne organizacije naj vsestransko sodelujejo v predvolilnih pripravah in nudijo čimveč pomoči sedanjim delavskim svetom, da bodo vse priprave pravočasno zaključene.
In še na nekaj ne smemo pozabiti. Letos se prinašata v volitve tudi dve novosti, ki v glavnem zadevata večja podjetja.
V	vseh tistih podjetjih, ki imajo v svojem sestavu eno ali več obratnih ali poslovnih enot, v katerih je zaposleno večje število delavcev in uslužbencev, more delavski svet podjetja odrediti, da se volijo člani v novi delavski svet po volilnih enotah, kar pomeni, da sc bodo v vsaki volilni enoti volili samo kandidati, ki so na listi dotične volilne note, ■ čimer se omo-
goča, da delavci v velikih podjetjih ne bodo glasovali za kandidate, ki Jih dovolj ne poznajo, preprečuje pa se tndi možnost preglasovanja po obratih s večjim številom delavcev.
In drugič: izvršile se bodo volitve delavskih svetov po obratih, kolikor je v pravilih podjetja določen njihov obstoj v posameznih obratih in poslovnih enotah podjetja, s Smer se dejansko uzakonjuje praksa, ki se je že z izkušnjo deloma, preverila in z uspehom opravičila, kar predstavlja enega izmed načinov približanja upravljanja delavskemu razredu.
Iz vsega tega je razvidno, da bodo letošnje volitve delavskih svetov važna in odgovorna naloga. Od vseh nas je odvisno, da bodo letošnje volitve še bolj utrdile delavske svete pri njihovem prizadevnem delu.
Klara Zetkin, član društva Špartak, ki je med prvo svetovno vojno bilo revolucionarno krilo ▼ nemški socialno-demokratični stranki, je predlagala leta 1920 na II. kongresa socialistk v Kopenhagnu, naj 8. marec postane mednarodni praznik žena.
Tudi pri nas praznujejo žene ta mednarodni praznik. Letošnji praznik pa je še prav pomemben zato, ker se širom po domovini ustanavljajo ženska društva, v katere se včlanjuje vse več žena.
Ogromne so naloge ženskih društev. S svojo dejavnostjo na različnih področjih družbenega življenja so naše žene dokazale, da se hočejo tudi v bodoče udejstvovati koder koli bo to potrebno. Naša dolžnost pa je. da ženam pomagamo, kjer koli je to potrebno, prav posebno pa da omogočimo delavkam-materam take delovne pogoje, da bodo lahko neovirano vzgajale naš mladi rod.
VVidmu-Krškem so razpravljali o novih ukrepih v davčni politiki
Pred dnevi je bila v prostorih Tovarne celuloze na Vidmu razprava o novih ukrepih v davčni politiki, ki so se je udeležili člani občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZK, predsedniki osnovnih organizacij SZDL, odborniki ljudskega odbora in krajevnih odborov.
Predsednik občinskega odbo-
Pomemben sklep predsed stva RSZSS
Društva prifatel ev prirode bomo dobili
S seje OSS v Trbovljah
Volimo noiboliše delavce
Pred dnevi Je bila v Trbovljah seja predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta s tajniki občinskih sindikalnih svetov.
Sindikalni funkcionarji so na tetn sestanku na Sroko obravnavali bližnje volitve v organe delavskega samoupravljanja in *« na osnovi pisma Centralnega sveta-ZSJ in obstoječih pred-biaih glede tehnične izvedbe volitev v delavske »vete. Pri k-v®dbi teh volitev Je predvsem Pošrebna politična aktivizacija naših delovnih kolektivov. Sindikalne organizacije ao dolžne, nudijo delovnim kolektivom v*o pedporo pri izvedbi predvolilnih sestankov, prav tako jnorajo posvetiti vso skrb izbiri •adrov in bredlagati v bodoče °^gane delavskega samouprav-•" ‘boljše tovariše. Okrajna sindikalno vodstvo je mnenja. da je treba na teh predvolilnih sestankih naših delovnih kolektivov dati poseben houdarrk naši novi gospodarski *®*ori in pojasniti tudi našo navčno poiUiko v kmetijstvu — * kratita predvolilni sestanki
naj dajo bližnjim volitvam v delavske s vel c "odarsko- političen poudarek. Vodstvo priporoča nadalje postavitev političnih komisij zi vodstvo ' celi predvolilnih priprav za volitve po občinskih sindikalnih svetih. Po vseh sindikalnih svetih občin bodo tudi širše seje svetov skupno s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter direktorji pod -jetij.
Predsedstvo OSS j« ob tej priložnosti razpravljalo tudi o izdelavi zaključnih računov sindikalnih podružnic in sindikalnih svetov ter o sestavi njihovih proračunov, o številu članov kolektivov izven sindiltal nih organizacij, ki jih je še ved no preko 2.500, in o uvedbi novega finančnega poslovanji v novih občinskih sindikalnih svetih. Posebno važnost polaga okrajni sindikalni svet na tečaje RK po naših podjetjih. Organizacijo teh tečajev morajo izvesti z našo mladino sindikalne podružnice.	A. K.
Na III. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije je bilo med drugimi pomembnimi sklepi sprejeto tudi določilo, da po naših krajih pričnemo ustanavljati Društva prijateljev prirode. Sedaj je predsedstvo RSŽSS sklenilo oziroma ' priporočilo vsem občinskim sindikalnim svetom in podružnicam, naj temeljito razmišljajo o osnavlja-nju Društev prijateljev prirode in jih po možnosti čimprej ustanovijo.
Zakaj taka društva? Mnogim je šc v spominu plodno delovanje predvojnih Društev prijateljev prirode. V okviru teh društev je bilo prirejeno nešteto zanimivih in poučnih izletov, na katerih so neši delovni ljudje razpravljali o svojih teža-
vah in se krepili v enotnosti in solidarnosti proti kapitalističnemu izkoriščanju. Ravno na takih izletih je bil niz zanimivih predavanj in sestankov, na katerih so se delavci pogovorili o stoterih akcijah.
Danes bo vloga teh društev nekoliko spremenjena. V prvi vrsti naj bi v teh društvih skrbeli za to, da bi delovni ljudje čim boljše izkoristili svoj prosti čas, da bi spoznavali naše kraje in na ta način širili delavski turizem.
Prav bi bilo, da bi naša zasavska sindikalna vodstva resno razmišljala o tem vprašanju in po možnosti še letos ustanovila taka društva. Delovni ljudje pa bodo spoznali, da so jim taka društva zelo potrebna.
ra SZDL tov. Ivan Glogovšek je podal obširno poročilo, nato pa se je razvila živahna razprava. V njo so posegali predvsem napredni kmetje, ki se z novimi taksami v glavnem strinjajo, saj se zavedajo, da bo ta denar koristno naložen in da bo v prid kmetovalcem. Izrazili pa so željo, da bi se o podobnih ukrepih predhodno razpravljalo, kajti edino na ta način bi dosegli pravi namen. Upoštevati je namreč treba da so v različnih predelih države različni pogoji. Vprašanje nastane predvsem zaradi taks vozov. V naših krajih so hriboviti predeli in ni nikakšen luksus, če ima kmet po dva ali tri vozove, ker je teren raztresen in so posestva razdrobljena. Nujno bi bilo, da bi o taksi vozov lahko odločala republika oziroma okraji. V tem smislu naj bi se izvedla revizija. Prav tako imajo kmetje v hribovitih predelih težke vole, ker edino z njimi lahko prevažajo pridelke. Ker je kmet že tako prizadet zaradi oddaljenosti od centra in težkih prevoznih pogojev, bi moral zaradi tega plačati večjo takso, ker mora držati zaradi naravnih pogojev težjo vprežno živino.
Na tem posvetovanju so razpravljali tudi o šolski reformi. Diskutanti so bili mnenja, naj se v pouk vnese tudi kmetij-
Občinski 1 u iški odbor Trbovlje e zasedal
J^cd kratkim Je bila v Tr-“°vl,iah 7. redna seja občinskega ljudsi«^ odbora, ki Jo je (vu! P^thednik Lojze Dular. lj “°rn>ki so najprej pregleda-ro, *epe PreJšnjc seje, nato pa r,J*£,ravliali o poročilih gospo-imi« . ga sveta in sveta za koritu”0 gospodarstvo. Ta posrka obravnavajo razna go-
POdarska in komunalna vpra-v °biini. Svet za gospo-parstvo je na svojih zadnjih jan precej razpravljal • de-
lavskem samoupravljanju in c skladu občinskega prometnega davka in taks ter o subvencijah iz tega sklada. Svet za komunalno gospodarstvo pa je posvetil posebno pozornost tudi vprašanju cest, ki so se doslej po številnih delavskih kolonijah zelo slabo vzdrževale, medtem ko se je porabilo vse preveč sredstev za vzdrževanje cest v okoliških predelih. Svet za komunalno gospodarstvo je (Nadaljevanje na 2. strani)
Trenutno je eden izmed najvažnejših pogojev za povečanje produktivnosti v rudarstvu, me-haniziranje dela. Strojna tovarna v Trbovljah, specializirana za proizvodnjo rudarskih naprav, bo letos izdelala 4040 ton raznih strojev in naprav v vrednosti 2 milijard dinarjev. Od celotne proizvodnje je namenjeno 85% naprav in strojev za naše rudnike. Pa tudi nekatere druge večje jugoslovanske tovarne bodo izdelale precej rudarskih strojev in naprav. Na sliki: zasavski rudarji so že pred leti začeli uvajati železno tesarbo
stvo. Želeti je, da bi bili boljši pogoji za izobraževanje kmečke mladine v kmetijskih šolah, kjer bi se lahko izobraževali Kmetijski nadaljevalni šoli sta v občini Videm-Krško le dve. Ker kmečka mladina ni posebno navdušena za izobraževanje, bi bil potreben zakon, da bi mladina _ obvezno obiskovala nadaljevalno šolo.
Težave so nadalje z vinom Kmetje ga ne morejo prodati, ker ni tako dobre kvalitete, kakor 'je bilo v prejšnjih letih Da bi kmetje prišli do denarja, je treba na kakršen koli način najti odkup vina. V tem pogledu naj bi morda posredoval okrajni ljudski-odbor. Pa tudi v domačih gostiščih ne dobiš pristnega vina. Vsako vino v gostilnah »režejo« in mu tako spremenijo okus Kljub temu, da so vina slabša, je nujno da se prodajajo pristna, zato pa po znatno nižjih cenah.
Nekateri kmetijski pridelovalci se resno trudijo in dosegajo v kmetijstvu tudi velike uspehe. Zaželeno bi bilo. da bi po njihovem zgledu obdelovali zemljo tudi vsi ostali in tako dosegli večji hektarski donos S tem bi izboljšali sebi in tudi skupnosti življenjske pogoje.
DPM VIDEM SE PRIPRAVLJA NA 8. MAREC
Društvo prijateljev mladine 2 že dalj časa pripravlja na iroslavo Dneva borbenih žena. 1 marec.
V	soboto 10 mrrea, bo v vi-iemski dvorani slovesna akademija, na kateri bo govor posvečen zgodovinskemu prazniku borbenih žena. Program bodo izpopolnili učenci osnovne šole z Vidma in cicibani iz otroškega vrtca! Zenski pevski zbor bo zapel nekaj pesmi, nato pa bo družabni večer, ki ga bo priredilo Društvo prijateljev mladine.
V	Krškem je to nalogo prevzelo društvo »Zena in dom«, ki bo prav tako pripravilo proslavo v počastitev tega zgodovinskega dne. Na slovesnosti bodo sodelovali dijaki nižje gimnazije, pevski zbor in osnovnošolska mladina
1. MAfcEC V TRBOVLJAH
Dan žena bodo v trboveljskem revirju tudi letos slovesno praznovali
Vse »Svobode« v kraiu bodo iriredile v svojih domovih lavnostne akademije na kateri bodo sodelovale skoro vse
sekcije.
V	Delavskem domu bo med drugim gledališka družina »Svo-bode-Center* uprizorila tudi dramo »Molčeča usta« Lepe proslave bodo imeli tudi v vseh drugih krajih Zasavja.
Albina Roš:
Dela nam ne zmanjka
Intervju s predsednikom Ob. L0 Brežice, tov. Kolencem
• • •
Da bi se pobliže seznanili z delom občinskega ljudskega odboja v Brežicah, je naša sodelavka zastavila predsedniku tov. Ivanu Kolencu nekaj vprašanj v zvezi z ljudskim odborom.
Koliko svetov Je v vašem občinskem ljudskem odbora in
kako delajo?	a
Naš občinski ljudski odbor ima sedem svetov. Lahko rečemo, da vsi sveti dobro delajo in rešujejo vsa tekoča vprašanja, imajo pa svoje delovne programe. Zgodi se, da svojih sklepov včasih ne morejo v celoti realizirati. Vzrok za to, mislim, je v tem, ker pri nas strokovni kader še ni v celoti zaseden. Kar se tiče kvalitete dela moram reči, da sem zadovoljen.
Kakor sem že omenil, imamo sedem svetov. Praksa pa je pokazala, da bomo morali preiti na razširitev svetov, in sicer: gospodarski svet se bo moral razdeliti oziroma ustanoviti še svet za kmetijstvo. Prav tako ,ie preobremenjen svet za šolstvo, prosveto in kulturo. Namesto enega bomo formirali tri svete: svet za šolstvo, svet za kulturo in prosveto in svet za predvojaško vzgojo.
Kako ste zadovoljni s krajevnimi uradi in krajevnimi odbori?
Krajevni uradi poslujejo v naši občini v sedmih krajih, in to na sedežih bivših občin. Ker smo prišli do zaključka, da so ti uradi za nekatere naše državljane le preveč oddaljeni, smo s 1. marcem ustanovili oziroma so pričeli poslovati še trije novi krajevni uradi, in sicer v Kapelah, Sromljah in v Globokem.
Na vsakem krajevnem uradu naj bi ostal po 'en uslužbenec e bivšega občinskega ljudskega odbora. Pokazalo se je pa, da sta v tistih krajih, ki zajemajo večje področje, potrebna dva uslužbenca.
Krajevni odbori v naši občini dobro delajo. ' Z zanimanjem spremljajo gospodarsko politiko, na svojih sejah obravnavajo gospodarska vprašanja svojega področja in komunalno dejavnost. Več o delu krajevnih odborov ne morem reči, ker je čas njihovega delovanja razmeroma še kratek.
Ali je v vašem občinskem ljudskem odboru administrativni aparat zadovoljiv?
Administrativni aparat v našem občinskem ljudskem odboru je delno zadovoljiv. Kader pri nas ni ižpopolnjen, razen tega pa še niso vsa delovna mesta zasedena. Brž ko bodo vsa mesta zasedena in ko bodo vsi naši uslužbenci opravili strokovne izpite, potem bo delo laže in hitreje potekalo.
Kako napreduje pri vas komunalna dejavnost?
Dela so v polnem teku. Vidnih uspehov zaradi vremenskih razmer ni. Bivša občina Brežice je vsekakor razpolagala z večjimi finančnimi sredstvi, obsegala pa je znatno manjše področje.
Ker je od formiranja novih občin poteklo le pol leta, ne moremo še danes govoriti o uspehih, kajti delo občine, predvsem v komunalni dejavnosti, bo vidno mogoče čez eno ali več let
Ko m bili zbori volivcev, o čem so na njih volivci največ govorili?
Volivci so na zborih volivcev največ razpravljali o vaških problemih: na dnevnem redu so bila vprašanja elektrifikacije, občinskih cest in vaških poti, asanacije, vodnjaki itd., medtem ko kritik o splošnem gospodarstvu občine ni bilo.
V Stari vasi na Bizeljskem, Zupelevcu in v Kapelah so volivci soglasno sprejeli sklep, da bodo prispevali, kolikor bo potrebno, za samovzdrževanje pošte. Precej govora je bilo na zborih Molivcev tudi o kmetijstvu.
Omeniti moram še to, da se od zbora do zbora veča udeležba volivcev, kar je razveseljivo. Iz tega je razvidno, da se volivci živo zanimajo za naše politično in gospodarsko življenje.
Kako nameravate te probleme rešiti, kdaj in kako?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Nekega perspektivnega plana za sedaj še nimamo. Volivci namreč mislijo, da bi morali vse naenkrat rešiti. To pa je seveda nemogoče, treba bo delati postopoma. Samo za elektrifikacijo v vsej občini bi potrebovali okrog 70 milijonov dinarjev, kar pa naš občinski ljudski odbor iz svojih sredstev še zdaleč ne zmore.
Zanimalo bi me, če računate po predvidenem predračunu družbenega plana na nove in-
vesticije, kakšne bodo te in kdaj naj bi se amortizirale?
Za sedaj ne predvidevamo ničesar, kajti ne vemo še, če bodo občine imele svoje družbene plane ali ne. Po predračunu smo predvideli le gradnjo nove šole v Veliki dolini, nekatere elektrifikacije, komunalne objekte, popravilo in ureditev cest Vse to je vezano na finančna sredstva, ki si jih moramo pred začetkom teh del zagotoviti.
v Ali je vaša občina razpisala štipendije in koliko študentov-štipendistov je pogodbeno vezano z občinskim odborom?
Naš občinski ljudski odbor je razpisal precej štipendij: 12 za slušatelje na univerzi in visokih šolah, 15 za dijake učiteljišč, 2 za gojenke srednje vzgojiteljske šole, 11 za dijake TSŠ, 7 za dijake drugih industrijskih in ekonomskih šol itd. Iz tega je razvidno, da imamo precej štipendistov. Samo za štipendije izdamo letno 4 in pol milijona dinarjev. Komisija za štipendije bo v kratkem pripravila pogodbe, tako da bodo prav vsi pogodbeno vezani z našim občinskim ljudskim odborom. Upam, da nam bo čez leta strokovni kader zagotovljen in bo delo tedaj dosti laže potekalo.
*
Občina Brežice je tako po prebfvalstvu kakor po obsežnosti največja v okraju Trbovlje in je zato delo v njej težje kakor drugod. Okoliške vasi in zaselki so v precej hribovitih predelih, ceste in občinske poti so prilično razrvane. Tovariš predsednik, ki ga je težko dobiti za pol ure, je precej obremenjen, kar ni čudno, kajti dela mu ne zmanjka.
Premile nai bodo ekonomsko ulemetiene
V lanskem aprilu, ko smo začeli uvajati nov plačni sistem, smo hkrati posvetili precejšnjo pozornost sistemu premiranja v naših podjetij. Čeprav je ta sistem — lahko bi'rekli — »dnevna tema« našega vsakdanjega gospodarskega življenja, temu vprašanju posvečamo še vse premalo pažnje. Ponekod so začeli premijske pravilnike sestavljati »na hitro roko«, ne da bi se poglobili v ta del nagrajevanja z vso potrebno resnostjo. Od tod tudi zelo šablonska merila na premije in od tod delavcem nerazumljiva določi-čila. O tem vprašanju je med dragim govoril delegat občinskega sindikalnega sveta na I. občnem zboru Republiškega sindikalnega sveta Slovenije. Ta je med ostalim dejal: »Premije v naših podjetjih so .dostikrat zelo šablonsko določene. Upravnim odborom in delavskim svetom se premije ne pokažejo v tisti luči, kakor bi bilo to potrebno. Največkrat so premije izražene v odstotkih, tako da delavci težko razumejo, zakaj je dobil ta delavec večji del premij in zakaj drugi manjši del.«
Da bi takšne nerazumljivosti odpadle, je ta delegat predlagal, naj se v bodoče v premijskih pravilnikih izražajo zneski v dinarjih in ne v odstotkih, kajti če bodo te stvari razumljivejše, če bodo ljudje vedeli, zakaj nekdo dobi premijo, potem bo vse to tudi vzpodbud-nejše vplivalo na delo.
Kje je izvor vseh teh nepravilnosti? Nedvomno v tem, da marsikje nepravilno pojmujejo premijski način nagrajevanja, da nimajo urejenega poslovanja
Trgev£ne noj skrbe tudi zn kvaliteten prevzem blaga
Zadnje čase je bilo ugotovljeno več primerov, da so trgovine prodajale pokvarjeno blago. Do tega lahko pride zaradi tega, ker trgovski uslužbenci ne posvečajo dovoli pazljivosti kvalitetnemu prevzemu blaga. Zelo pogosto se pojavljajo reklamacije zaradi slabe teže, kar je seveda tudi problem zase, ki ga ne gre zanemarjati. Postala ie namreč že nekaka navada, da nekatera grosistična trgovska podjetja in tudi tovarne tehtajo blago bruto za neto, da navajajo v pošilialnicah nerealno težo ambalaže itd. Ta primanjkljaj se pogosto prevali na potrošnika, kar je seveda nepravično in nepošteno. S tem sem hotel reči, da morajo biti trgovine v bodoče še bolj dosledne pri količinskem prevzemanju blaga in da — če ne zaležejo tudi reklamacije — na grobe nepravilnosti opozarjalo pristojno tržno inšpekcijo. Se bolj kakor to pa je potrebno,
Obsinsiti 1 udski odbor Trbovl e e sesedal
(Nadaljevanje s 1. strani) mnenja, naj se trboveljska glavna cesta čimprej rekonstruira in razširi na sektorju Dreo — železniška postaja. Poročilo nadalje precej podrobno prikazuje stanje trboveljskega vodovoda.	i
Po poročilin se je razvila živahna razprava V njej je bilo posebno poudarjeno, da je treba čim bolje urediti preskrbo mesta z mlek.n}, ki je zelo pereče vprašanje. Razpravljali so tudi o tem, al' naj se nadaljuje z nekaterimi ,že začetimi gradnjami, ob kateri priložnosti je prišlo spet na dnevni red vprašanje gradnje novega Dijaškega doma in Glasbene šole. Vsi so se sporazumeli da se že začeta dela nadaljujejo in skončajo, nato pa naj se prične v okviru finančnih možnosti z novimi deli. Prav tako so se vsi strinjali s tem da je treba dokončati dela na Trgovskem domu na Vodah.
NI Ml POTREBNA
(Nadaljevanje 9 I «ranl>
ločene pravice. Toda če ta tovariš sodi, da mu je organizacija nepotrebna, naj ne pozabi, da mu je ravno ta organizacija ustvarila pogoje za njegovo vsakdanje delo in zaslužek za vsakdanji kruh. Tega mu ne bomo odrekali, četudi noče postati član organizacije. Pač pa naj tu in tam razmišlja o tem, da ne stoji v vrstah milijonov naših delovnih ljudi, ki se zavestno bore za svetle cilje naše socialistične izgradnje.
da posvečajo vso pazljivost tudi kvaliteti blaga, ki ga trgovskim podjetjem pošiljajo grosisti in tovarne. Treba je namreč pomisliti na to, da pokvarjeno blago .lahko povzroči množične zastrupitve. Teh pa zadnja leta v naši državi ni bilo malo.
Doslej je bilo v navadi, da so trgovine, v katerih je bilo ugotovljeno, da prodajajo pokvarjeno blago, odgovornost prevalile na pošiljatelja blaga. V bodoče bodo za to odgovarjati trgovski uslužbenci tiste trgovine, kjer bodo našli pokvarjeno blago, pa četudi bodo lahko dokazali, da so tako pokvarjeno blago prejeli že od grosista ali iz tovarne. Odgovorni trgovski uslužbenci so pač dolžni, da vsakokrat, ko prispe blago, skrbe tudi za njegov kvaliteten prevzem. Za ta prevzem pa je seveda potrebno ustrezno znanje iz blagoznanstva, ki pa ga še nimajo vsi trgovski uslužbenci. Pred trgovskimi uslužbenci se torej poraja naloga, da bolj študirajo blagoznanstvo in seveda tudi tehnologijo blaga, ki ga prodajajo.
Nemalokrat- se blago pokvari v sami trgovini. Vzrokov je več: največkrat pride do pokvarje-nja blaga zaradi nepravilnega naročila blaga; trgovina namreč nakupi prevelike količino tega ali onega blaga, in ker gre počasi v promet, so pokvari. Temu je pogosto krivo tudi nepravilno ravnanje z blagom.
nepravilno vskladiščenje, manjkanje skladišč, neprimerna skladišča itd. To bo mogoče v bodoče laže preprečiti, če se pokvarjeno blago ne bo kar enostavno odpisalo, ampak bodo ugotovili krivca, ki bo moral ulačati nastalo škodo. -nc
v podjetju in morda celo v zlonamernosti. Marsikje računajo, da so premije le dopolnilni dodatek k tarifnim postavkam in ne razločujejo podrobneje, kdo je upravičen prejemati premije in kdo ne. Ponekod pa tudi ne določajo podrobnejših meril za delitev premij, ker se lc-te izplačujejo iz dela dobička in zi hočejo posamezniki prav na osnovi posplošenih šablonskih določil prisvojiti večji del sredstev podjetja, kakor pa bi si jih smeli.
Pravilno nvajanje premijskega sistema je nemogoče, če ni knjigovodstvo na tekočem, če ni stalne evidence proizvodnih uspehov, če v podjetju ne pro-uče vseh tistih vprašanj, ki so odločilna za čim popolnejše uresničenje premijskega sistema nagrajevanja. Tega načina nagrajevanja nc smemo podcenjevati. saj je za nenehno rast storilnosti dela. za znižanje proizvodnih stroškov, prihranek materiala itd. izredne važnosti. Ko je tov. Janko Rudolf na skupščini Republiškega sveta sindikatov Slovenije govoril o nagrajevanju, je dejal tole:
»Naše prizadevanja, da bi kolikor mogoče izpopolnili plačni sistem, izvira vsekakor iz spoznavanja, da je poleg nenehne in zavestne akcije socialističnih sil potrebno tudi stalna izpopolnjevanje našega gospodarskega mehanizma in da pri vseh naporih za dvig produktivnosti dela lahko odigra zelo odločujočo vlogo čim boljši plačni sistem, to je tak sistem, ki se bo v največ možni meri približal socialističnim načelom nagrajevanja dela.
Res je, da smo v tem pogledu že do neke mere uspeli, tako da sedaj veljavni sistem že vzpodbuja individualnega proizvajalca k boljšemu delu. Prav tako je res. da bomo z izboljšanjem premijskega sistema napravili ponovno korak naprej. Ravno tako pa velja, da še nismo našli poleg individualnega nagrajevanja ustrezne oblike na nagrajevanje celotnega delovnega kolektiva.«
Premijskemu sistemu se torej pripisuje dokajšnja pomembnost. Kaj moramo storiti, da ga bomo čim dosledneje uve-
Se o brežiški tržnici
Kako
avto
Na seji je prišlo na dnevni red tudi slabo poslovanje gostinskih in še nekaterih drugih uslužnostnih podjetij zlasti pa vprašanje postrežbe v teh podjetjih. Sprožen je bil predlog, da se v teh podjetjih uvedejo plače po normah.
V nadaljevanju seje so odborniki poslušali poročilo sveta za zdravstvo, To poročilo poudarja potrebo čimprejšnje rešitve vprašanja prostorov za otroški dispanzer, ki je vsekakor pomembna pridobitev za Trbovlje. Poročilo obravnava nadalje vprašanje reševalne postaje. To vprašanje je še odpr-tOj tudi še ni natanko določeno, v kakšnem obsegu bo ta postaje delovala.
Odborniki so nato potrdili odlok sveta za zdravstvo o imenovanju upravnega odbora Zdravstvenega doma v Trbovljah in še drugje. Nerešeno je stm vožnjo z vlakom, gre pa ostalo še vprašanje sanitarnega predvsem za uslužbence občin-
re z busno zvezo Brežice -Trbovlj e ?
Sirijo se govorice, da bo brežiško podjetje »Prevoz« vzpostavilo avtobusno zvezo Brežice—Trbovlje in nazaj Ker se marsikdo boji, da bo ostalo pri govoricah bi rad opozoril na to, da bo ta proga rentabilna, saj se vsak dan vozi v Trbovlje precej ljudi, ki bodo radi opustili vožnjo
Pred nedavnim nam je neki tovariš iz Brežic poslal dopis, v katerem govori o brežiški tržnici, o kateri smo tudi mi že pisali (y mislih imamo namreč gradnjo novega trga).
Predlogi, ki jih navaja pisec, so po našem mnenju precej tehtni, to še tem bolj, če jih presojamo z vidika čim večjega zmanjšanja v to svrho potrebnih investicij, kar bo v prid dvigu naše življenjske ravni, potem moramo pritrditi, da jih ne gre puščati v nemar. Dopis pravi takole:
O gradnji nove brežiške tržnice je bilo že veliko govora. Napravljena je bila že celo maketa novega objekta, le neka ovira je da se ta načrt ne more ostvariti: preveč denarja bi terjal! Čemu bi tako visoko letali in zidali tržnico kakor za kakšno veliko mesto? Za novo, zaprto tržnico bi izdali nekaj desetin milijonov dinarjev, in vprašanje je še, če bi bila le-ta v mestu, kakršno je naše, sploh vsa v uporabi. Bodimo skromnejši in napravimo tržnico — našim finančnim možnostim in perspektivam primerno.
Tak prostor, sicer majhen, toda za naše današnje in jutrišnje priložnosti dovolj velik, je na dvorišču občinske hiše. Tukaj je sedaj nekakšen vrt z bunkerjem in meteorološko hišico, ki je menda samo za okras Ta prostor naj bi se od treh strani zagradil z visokim zidom, na katerega bi se navznoter položila streha, dovolj široka, da pokrije ves tržni prostor, na katerem bi bile stalne prodajne mize ln predali. Severna stran tržnice bi bila odprta. Lahko
pa bi se tudi ta zaprla in napravila dva vhoda oziroma izhoda: zgornji pri občinski hiši in spodnji pri gasilskem domu.
Takšna tržnica s primernimi sanitarnimi napravami bi nekaj desetletij lahko služila svojemu namenu — in kar je najvažnejše: stala bi le nekaj sto tisočakov, vsekakor pa morda komaj desetino zneska, ki bi ga morali izdati za tržnico po obstojem načrtu, ki ga ima komunala. Resnica je, da je nova tržnica nujno potrebna jn <ja se bo treba resno lotiti tega problema.
ljavili? V nekaj besedah povedano, sledeče: ko se v podjetju odločijo za uveljavljenje premijskega sistema, se .morajo predvsem poglobiti \ način premiranja. Takrat torej, ko se odločijo za obseg nagrajevanja, morajo upoštevati dvoje: kakšne so organizacijske možnosti in kelikšna so razpoložljiva sredstva za nagraditev.
Deber premijski sistem zahteva, da so premije odvisne od določenega učinka, ki je povezan z delom upravičenca in da premije vzpodbudno vplivajo še na večjo prizadevnost upravičencev. Premijski sistem mora biti torej povezam z organizacijo dela v pedjetju ih je sestavni del organizacije dela. Zato je treba vsestransko in podrobno proučiti organizacijo dela, delovne, organizatome in kontrolne funkcije posameznih delovnih mest, ugotoviti, katera delovna mesta so predvsem važna za nemoten petek dela, kje vse je mogoče uvesti premije, da bedo vzpodbudno vplivale na rast produkcije in dohodkov. To pomeni, da je treba analizirati poslovanje podjetja v celcti, tako glede proizvodnosti Coli k" kor izkoriščanja strojev, kroženja obratnih sredstev, razmerja med stroški — skratka, ugotoviti vse tiste či-niielje, ki bistveno vplivajo na uspeh podjetja.
Šele po taki organizacijski in gcsccdarski analizi celotnega podjetja je mogoče uspešno in podrobneje proučiti posamezna delovna mesta in ugotoviti, kje je treba uvesti premije, n. pr. za izkoriščanje strojev, za prihranek surovin, za ažurnost dela, določiti merila za zasledovanje proizvodnih uspehov itd. To pomeni seveda precejšnje delo, ki ga ni mogoče opraviti v nekaj dneh.
Seveda pa premijskega sistema ni mogoče uresničiti brez določenih sredstev. Zato se morajo v podjetjih tudi odločiti, kolikšen del sredstev bodo namenili za premije in od kod vse bodo ta sredstva črpali. Tarifni pravilniki morajo vsebovati določbe, kolikšen del sredstev »e izplačuje za premije, in sicer iz dela dobička, ki je namenjen za plače delavcev in uslužbencev nad tarifnimi ' postavkami in iz drugih sredstev, ki so namenjena za premiranje, t. j. .iz sredstev, pridobljenih z znižanjem polne lastne cene. ali sredstvi, ki jih prepušča okraj kolektivu za nagraditev pred razdelitvijo dobička med podjetjem in okrajem.
Uveljavljenje premijskega sistema v podjetjih je torej zelo tehtno in odgovorno delo, saj gre pri tem za to, da je vsak nagrajen po delu. Zaradi tega premijski sistem ne trpi nobenih šablon in posplošenih določil, temveč mora vsak upravičenec nagrado opravičiti z večjo prizadevnostjo — skratka: rešitve premije v podjetjih morajo biti gospodarsko utemeljene. -ik.
0 delu Aero-kluba v Zagorju
Se danes nimajo pravih prostorov
Pred nedavnim je imel Aeroklub »Stanc Kamnik« v Zagorju, ki deluje že od leta 1945, redni letni občni zbor, ki so ga počastili s svojo udeležbo tudi predstavniki oblasti in množičnih organizacij ter predstavnika Letalske zveze Jugoslavije podpolkovnik Novak in sekretar LZ Cedo Makole Člani društva so na skupščini ugotovili, da na lanskoletnem občnem zboru začrtane naloge niso bile izvršene. Zakaj? V poročilih ln v razpravi so navajali razne vzroke, eden izmed glavnih pa je prej ko slej — pomanjkanje ustreznih društvenih prostorov. Lokal, ki ga ima društvo sedaj, je namreč zelo vlažen, kar škodi raznim rekvizitom ki se vedno bolj kvarijo. Za primer navedimo
inšpektorja.
Na dnevnem redu Je bila tudi razprava o rebalansu proračuna za leto 1955 Predsednik proračunske komisije je predlagal razveljavljenje v višini 5 milijonov ki je bil sprejet v mesecu decembru, ni pa bil dosežen. Odborniki so nato razpravljali ■ o novem rebalansu In ga z nekaterimi pripombami sprejeli.
Ob zaključku zasedanja je LO mestne občne sprejel več sklepov. Med njimi sta posebno pomembna sklepa o Imenovanju Sveta za urbanizem in o ustanovitvi Občinskega muzeja NOV.	-jak
skih odborov in tudi za ostale ljudi, ki morajo po opravkih v
Delo zv vi v Zagorju
Kot po vseh drugih krajih, ta-
Trbovlje. s katerimi pa so zelo ko imamo tudi j Zagorju organi-
slabe zveze z vlakom, Ce hoče nekdo iz Bizeljskega potovati s rebalansa pr v itn vlakom v Trbovlje, da dinarjev, bi tam lahko kaj opravil, mora prespati v Brežicah. Tako potovanje je seveda zvezano s precejšnjimi stroški. Tudi oddaljenost železniške postaje od središča do Trbovelj, ki še poveča naporno potovanje, govori za vzpostavitev take avtobusne proge. Ce bo vozni red v tej progi prilagojen potrebam in željam ljudi, ki večkrat potujejo v Trbovlje bo vse, kar sem navedel, odpadlo
zacijo vojaških vojnih invalidov, ki je precej delavna. Lansko leto je med drugim priredila v počastitev 10. obletnice naše osvoboditve »Invalidski teden«, ki je lepo uspel.
Zagorski invalidi so v lanskem avgustu organizirali tudi 3-dnevni avtobusni izlet po Primorski, ki se ga je udeležilo 37 članov.
ZVVI v Zaporiu se le ob koncu lanskega leta oddolžila 180 invalidom, nartizsnskim vdovam 'n otrokom rad"h borcev; vse je lepo obdarila. Društvo je
doslej še vedno našlo moralno in materialno "on-inč pri zagorskih podjetjih in LO mestne občine, za katero sc jim po tej poti zahvaljuje.
V CERKLJAH SO IMELI
PREDAVANEJE
SZDL je v dogovoru z OZZ organizirala več gospodarskih predavanj. Strokovnjaki iz Krškega in Brežic so predavali o vinogradništvu, poljedelstvu in živinoreji
Predavanjem z zanimanjem sledi precejšnje število kmetovalcev iz Cerkelj in bažnje okolice.
samo padalo ki se je pokvarilo, stane pa precejšnjo vsoto denarja Edina rešitev iz težkega položaja bi bila gradnja novih društvenih prostorov. Zastopnik mestne občine je obljubil letalcem, da bo pri gradnji prostorov občina pomagala kolikor mogoče, zlasti z gradbenim materialom. Vzrok za neuspehe pa je do neke mere iskati tudi v premajhni povezavi upravnega odbora s članstvom in pa — po mnenju nekaterih članov — v nezadovoljivi finančni pomoči. Slednje pa društva ne bi smelo uspavati, ampak bi moralo še i boljšim delom dokazati, da je vredno denarne pomoči. Člani društva bi morali Imeti pred očmi naše partizanske borce, ki so začeli upor tako rekoč s • praznimi rokami, pa so le zmagali Treba je le volje in spet volje
Za bodoče ima društvo precej načrtov. Želimo mu, da bi jih bolje izvršilo kot lanskoletne. Zlasti želi društvo postati množično in vključiti v svoje vrste čimveč zagorske mladine.
Precejšnjo skrb bo društvo posvetilo tudi modelarskim tečajem in teoretičnim tečajem iz padalstva, ki so se v preteklosti precej zanemarjali. Z11 vzgojo pilotov in padalcev bodo Zagorjani lahko uporabljali leujlišča v Celju, Ljubljani 1° - Krškem.
Ob koncu občnega zbora so Izvolili nov upravni odbor društva.
Sklepi okrajne konference ZKS
V skladu s splošnim prizadevanjem naše države in političnega vodstva za nadaljnjo krepitev socializma ter na podlagi referata in diskusije sprejema konferenca sledeče smernice in naloge za bodoče delo komunistov našega okraja:
1. Člani ZK so od zadnje konference do danes, pa tudi v vseh letih povojne graditve naše dežele nosili največji delež bremen in prispevali naJznatnejši doprinos k uspehom, ki jih danes s ponosom ugotavljamo tako v gospodarstvu kakor tudi v
razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Taki uspehi so bili možni zaradi pravilne politike našega vodstva CK ZKJ in CK ZKS zaradi dosledne uporabe marksističnih načel v novi Jugoslovanski praksi, kakor tudi zaradi doslednega sprovajanja te politike od večine članov ZK.
Konferenca je nakazala uspehe in pomanjkljivosti v našem delu. Sklepi naj služijo vzpodbudi za nadaljnjo delo in prizadevanje v pozitivnem pravcu in obenem za odpravljanje napak, kj ta razvoj ovirajo.
T rbovl je
II. Družbeno upravljanje
Temeljni kamen socialistične graditve je družbeno upravljanje gospodarstva in celotnega družbenega življenja. Ta cilj s« imeli komunisti vedno pred seboj, zasledovali so ga, ko so se iz globoke ilegale bojevali za osnovne delavske pravice, ko so se v borbi z okupatorjem borili hkrati z razrednim sovražnikom znotraj dežele, in k temu cilju so bili usmerjeni tudi prehodni ukrepi v dobi administrativnega upravljanja. Odkar družbeno upravljanje že nekaj let razvijamo in izpopolnjujemo, smo odpravili vrsto začetnih slabosti, vendar čaka komuniste na tem področju še dovolj nalog.
Z večjim pogumom in Širino je treba pritegovati v organe družbenega upravljanja nove ljudi, pri čemer ne smemo pozabiti na mladino in žene, komunisti v organih družbenega upravljanja pa naj dajejo smer vsemu delu bolj dosledno in z večjo odločnostjo.
Komunisti morajo biti v lob organih nosilci naprednih teženj in zastopati v vsakokratni situaciji pravilno stališče, ne glede na to, da se je treba večkrat boriti z ozkimi lokalistič-nimi težnjami kolektivov krajevnih skupnosti, proti razsip-ništvu, samovolji in drugim pojavom.
Družbenemu upravljanju šol in prosvete sploh, morajo komunisti bolj pomagati pri dajanju idejne vsebine, in ne samo materialne oskrbe, ker jedro vprašanja reforme je življenjska šola, ki naj usposablja človeka za dobrega državljana uprav-ljalca.
Osnovne organizacije v podjetjih in na terenu ter občinski komiteji niso doslej razpravljali dovolj in načelno o teh vprašanjih. Zato posamezni komunisti za delo v teh organih niso bili dovolj usposobljeni. To je treba v bodoče odpraviti, da se bo družbeno upravljanje čim hitreje izpopolnjevalo in uveljavilo v celoti.
Organom delavskega in družbenega upravljanja je treba po--magati, da bodo bolje razumeli svojo vlogo in bolj poznali probleme podjetij ozir. področij, na katerih delajo. Komunisti, vodilni ljudje podjetij in ustanov imajo še posebno dolžnost in odgovornost, da se delavsko in družbeno upravljanje pravilno razvija in uveljavlja. Bolj kakor doslej morajo na razne racine nuditi pomoč, da bodo ljudje lahko sodelovali v upravljanju, v organih oblasti, v komisijah, v raznih svetih itd. (obratni sestanki, diskusije o problemih podjetja, predavanja v okviru sindikatov itd.). Tu mora najti mesto za svoja revolucionarno delo tudi mladina, ki se bo edino v praksi razvijala v dobre upravljalce v podjetjih in v celotnem družbenem gospodarstvu.
Ker se v malih obrtnih, usiuž-nostnih, gostinskih in trgovskih podjetjih delavsko upravljanje ni uveljavilo v takšni me-: kakor v večjih, maroma komunisti v bodoče nndiii več pomoči pri vzgoji teh svetov, ki še niso dojeli družbenega pomena našega celotnega gospodarstva v takšni meri, ki bi ustrezala zahtevam in naporom v splošni borbi za dvig življenjske ravni.
ne moremo povečati z vlaganjem večjih novih investicij, kot je bilo iz referata jasno razvidno. Pač pa je treba zato zmanjšati proizvodne stroške in do maksimuma izkoristiti vse obstoječe možnosti povišanja proizvodnje.
Investicijska politika je bila v glavnem pravilna; posamezni primeri pa narekujejo, da se moramo komunisti z vso ostrino boriti proti lokalističnim in par-tiknlarističnim težnjam. Proizvodni plani naj bodo sestavljeni tako, da bodo vzpodbujali k večji proizvodnji. Komunisti pa morajo v bodoče paziti, da se bodo investicijska sredstva uporabljala v okrajnem in občinskem merilu.
Zato je treba posvetiti več pozornosti kakor doslej razvoju obrti, zlasti tistih, ki nazadujejo, in skrbeti za obrtni naraščaj.
Ker imamo več pojavov izkoriščanja socialnega zavarovanja in zdravstvenih uslug, se moramo boriti proti temu. ker tudi te stvari slabijo naše gospodarstvo.
Čeprav je doseglo tudi kmetijstvo v zadnjih letih znaten napredek, je konferenca ugotovila, da kmetijska proizvodnja še vedno zaostaja za možnostmi,
zlasti pa ugotavlja, da se vzporedno z razvojem kmetijstva niso razvijali socialistični družbeni odnosi na vasi.
Naš ekonomski razvoj, zlasti dograditev ključnih objektov, elektrifikacije in industrije, omogoča in zahteva sedaj večjo pomoč kmetijstvu. V zvezi s tem imamo komunisti sledeče naloge: Kmetijstvu je treba nnditi ekonomsko pomoč tako in v taki obliki, da se bodo krepile kmetijske zadruge na vasi in ne posamezniki;
razvoju kmetijstva naj služi pravilna stimulativna davčna politika in politika koordinacije;
državna in zadružna posestva morajo biti vzgled socialističnega gospodarstva. Treba bo posvetiti več skrbi upravnemu vodstvu posestev in njihovi ekonomski podlagi.
Ker je bila okrajna konferenca ZK ravno v času pred občnimi zbori kmetijskih zadrug, naj komunisti zagotovijo preko SZDL, da pridejo v uprav e odbore zadrug socializmu najbolj predani zadružniki. Zato je naloga komunistiv ii aktivov SZDL na vasi, da budno spremljajo razvoj zadruge s tem, da se sami vključijo v zadružno dejavnost. Skrbeti je treb da
Delegati poslušajo poročilo tov. Kovača
bodo v zadrugi dobri in sposobni ljudje; posebno važnost pa je treba posvečati pravilni izbiri uslužbencev zadrug. Samo ljudje, ki bodo zavestno uveljavljali načela socialistične politike na vasi, bodo uspešnejše povečali proizvodnjo z zadružnimi sredstvi. Tudi državnim in zadružnim posestvom je treba v pogledu kadra nuditi več pomoči.
Pred komuniste v kmetijskem zadružništvu se postavlja naloga, da posvečajo v bodoče več skrbi vzgoji strokovnega zadružnega kadra, še posebej upravnikov in knjigovodij, kajti od njih je največ odvisno, kako se sprovaja.io sklepi upravnih odborov.
IV. Vloga komunistov v množičnh organizacijah
in društvih
III. Gospodarstvo
Boljše življenje je v prvi vrsti ivisno od ustvarjanja mate-alnih dobrin, od katerih je ivisno tudi družbeno življenje prosveti in kulturi, v zdrav-vu itd. Zato je in ostane naj-ižnejša naloga komunistov — irba za napredek gospodar-va, predvsem v pravcu večje-orilnosti dela.
Nova upravna organizacija krajev z nastankom velikih
riž"#?;
občin je pozitivno vplivala na hitrejši razvoj gospodarstva, ker so bile k delu pritegnjene nove moči iz širšega kroga ljudi. Ce bomo znali skladno razvijati vse veje gospodarstva in če bomo imeli hkrati pred očmi okrajno, slovensko in jugoslovansko celoto, potem bodo rezultati kmalu vidni. Borba za večjo storilnost dela je toliko važnejša sedaj, ko proizvodnje
Da bi vse naloge v gospodarstvu in družbenem upravljanju v našem okraju uspešno izvajali, moramo v največji meri aktivizirati množične organizacije in društva, v katerih naj bodo komunisti gonilna sila. Komunisti v SZDL niorajo s prepričevanjem doseči, da bo ta množična organizacija zajela vse socializmu predane ljudi in jih seznanjala z našim družbenim razvojem ter jih pritegnila k družbenemu reševanju nalog. Posebno nalogo imajo komunisti v SZDL na vasi, kjer morajo skrbeti za dvig kmetijske proizvodnje, za utrjevanje kmetijskih zadrug in za prosvetijevanje kmečkega prebivalstva v najrazličnejših oblikah.
V industrijskih centrih pa naj komunisti v sindikatih skrbjjo za sodelovanje delavcev -.v upravljanju podjetja, za njihovo vzgojo in izobrazbo, da bodo sposobni odločati vedno le ▼ skladu z zahtevami našega gospodarstva.
Mladina je tista generacija, ki bo za nami prevzela upravo 1" nadaljnje razvijanje socializma v svoje roke. Zato jo je treba že sedaj pogumneje pritegovati k delu, ji zaupati odgovorne naloge in ji pomagati da se bo
usposobila za bodoče vodstvo. V zvezi s tem je treba spremeniti odnos do mladine. Posvetiti vso pažnjo sprejemanju mladincev v ZK, pomagati mladinski organizaciji pri njenem organizacijskem delu in pri ideološki vzgoji. V večjem številu kot doslej je treba pritegovati mladino v organe družbenega upravljanja ter ji nuditi še posebno pomoč, da bo pravilno spoznala svoje naloge v teh organih.
Za mladino je izredno važno usmerjanje v poklice. Tega dela ne smemo prepustiti stihiji in
posameznikom, zlasti pa moramo skrbeti za to, da bo nadarjena mladina iz proletarskih vrst študirala in dosegala tudi najvišjo izobrazbo. V tem pravcu bo treba voditi tudi politiko štipendiranja.
Velike važnosti pri vzgoji socialističnega človeka so tudi ostale organizacije in društva, kakor n. pr. ZB. ženska društva, kultumo-prosvetna društva, športna društva, društva ljudske tehnike, društva prijateljev mladine, gasilska planinska društva itd. V njih morajo biti komunisti najaktivnejši člani, ki se borijo za socialistično smer delovanja teh društev
V. Skrb za ideoToškt dv?g članstva in ostal h množic
V delu smo preizkusili to, da je praksa brez teorije prav tako dvomljiva kakor teorija brez prakse. Zato ne smemo podcenjevati ideološke izobrazbe • pridobivanjem osnovnega marksističnega znanja, ki ga moramo osvojiti v zadostni meri, ako se poglabljamo - v razvoj našega socializma. Tako naj bodo usmerjeni tudi članski sestan-
ki pri analizi dogodkov v lokalnem širšem smislu in k pravilnemu in hitremu reagiranju na dogajanja.
Vodstvo osnovnih organizacij in občinski komiteji pa morajo razviti dosedanje oblike izobraževanja komunistov, da podprejo individualni študij (seminarje, diskusijske sestanke, študijske krožke itd.). Svoje znanje
pa morajo komunisti prenašati na ostale ljudi in ga uporabljati v praktičnih akcijah.
Poleg skrbi za svoj ideološki dvig pa morajo komunisti skrbeti za svoj moralni lik. Načelnost, delavnost, vztrajnost in vzgled-no življenje so lastnosti, za katerimi mora težiti sleherni član ZK. Organizacije ZK se morajo odločno boriti proti lagodnosti, neiskrenosti, pijančevanju in ostalim razvadam, ki slabijo ugled komunistov v javnosti.
VI. Organizacijske naloge
Vse naloge bo možno izvajati le, če bomo imeli čvrste organizacije in dober sistem dela. Zato moramo stalno skrbeti za čistost in trdnost osnovnih organizacij s tem, da bomo odstranjevali iz naših organizacij vse nepoboljšljive člane, na drugi strani pa sprejemali nove člane, predvsem iz vrst delavcev in mladine.
Osnovne organizacije naj članom dajejo konkretne in primerne naloge, katerih izvršitev naj tudi preverjajo, ker so komunisti najbolje vzgajajo v delovnih akcijah.
Vodstva, to so sekretariati osnovnih organizacij, morajo vsak sestanek dobro pripraviti. Bolj ’kot doslej se je treba posluževati posvetov z aktivi komunistov v posameznih ustanovah, v organizacijah in društvih.
Okrajni in občinski komiteji morajo v taki smeri nuditi pomoč osnovnim organizacijam.
Vse naloge pa bomo uspešno izvršili, če bomo pri svojem delu enotni in delali v duhu demokratičnega centralizma.
Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku bodo rekonstruirali
Pogled na Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku
kora.) 100 Vet stara To-«*£?»» vama kemičnih izdel-k-B' kov v Hrastniku se Pripravlja na rekonstrukcijo in obnovitev svojih proizvodnih sredstev. Skrajno dotrajana produkcijska sredstva te tovarne nujno terjajo obnovo In tudi tehnološki proces proizvodnje je nujno potreben modernizacije. Podjetje je izdelalo načrt .rekonstrukcije celotnih tovarniških naprav, ki naj bi bila dovršena do leta 1960, to je ob 100-letnici tovarne.
Tovarno kemičnih izdelkov so Prenesli lz Trsta v Hrastnik leta 1859. Z redno proizvodnjo v Hrastniku je pričela lota 1860. Pfvotna proizvodnja je obsega -Ja Izdelavo lcromove soli in kalijevega solitra. Postopoma so nato uvedli v tovarni izdelavo žveplene in solne kisline, zelene Kalice in železovih oksidov, ki 5° 86 v veliki meri Izvažali. L*eta 1890 so pričeli v tovarni s Proizvodnjo euperfosfatov, ki je ot*a po prvi svetovni vojni del: J10 prenesena v Celje, kjer jo lrnelo podjetje svojo podružni-iz katere se Je ražvila biv-■o kemična tovarna v Celju, ki p, sedaj združena s tamkajšnjo
inkarno. Produkcij slci program
hrastniške tovarne je obsegal nadalje izdelovanje vodotopnih olj za usnjarsko In tekstilno industrijo in oddelek za proizvodnjo opijskih alkaloidov.
Po drugi svetovni vojni je podjetje obdržalo proizvodni program izdelkov osnovne kemične industrije, medtem ko se je proizvodnja farmacevtskih izdelkov in vodotopnih olj prenesla na podjetja tako imenovane lahke kemične Industrije, kakor so to »Lek«, »Teol« iz Ljubljane in druga.
Obstoječi proizvodni program osnovnih izdelkov kemične industrije je podjetje izpopolnilo in razširilo tako, da proizvaja danes približno 35 kemičnih Izdelkov, skoraj vse izključno za potrebe industrije.
Predvidena vsota za obnovitev in modernizacijo tovarniških naprav znaša 250 milijonov dinarjev in bj obnovljena tovarna dala leta 1960 štirikrat večjo proizvodnjo. Vsak dinar, vložen v investicije, bo dal letno proizvodno vrednost 5,56 din. Rekonstrukcija tovarniških objektov bi bila torej plačana, računajoč po povečanem dohodku. v 8 mesecih Ako vzamemo za osnovo dosežen dobiček, bi
nila izplačana v podrugem letu. Obnovitev tovarne namerava podletje finansirati iz lastnih sredstev, predvsem iz amortizacije, kolikor bo le-ta zastarelim podjetjem dana v celoti na razpolago.
Slej ko prej ostaneta osnovna izdelka proizvodnega načrta žveplena in solna kislina ter na novo uvedena fosforna kislina. Na podlagi proizvodnje omenjenih treh osnovnih izdelkov, katerih produkcija se bo tri- do štirikrat povečala, je izdelan proizvodih program za ostalo produkcijo. Zlasti se bo povečala proizvodnja železooksidnih barv in čistih železovih oksidov, ki bo zavzemala približno četrtino proizvodnje po vrednosti. S povečanjem proizvodnje namerava podjetje povečati tudi izvoz teh izdelkov za desetkratno sedanjo količino.
Nova proizvodnja predvideva uvedbo izdelave rdečih in črnih železovih oksidov za oljnate barve, emajle in barvanje cementa. Potrošnja teh barv je v državi zelo velika, zlasti oljnatih barv, ki jih naša industrija v celoti uvaža. Tako bo proizvodnja novouvedenih barv in povečana produkcija sedanjih rdečih železooksidov dala naš« skupnosti samo z izvozom najmanj okrog 215.000 dolarjev letno, zraven pa moramo Prišteti še enkrat tolikšen znesek za prihranek, ker bomo tedaj prenehali uvažati barve.
Važna 1e nadalje v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku tudi proizvodnja različnih fosfatov, ki se je razvila šele po vojni in se veča iz leta v leto. Ta proizvodnja sloni na prej
Delavsko samoupravljanje
Delavski svet in upravni odbor podjetja sta na svojih sejah podrobno razpravljala o bodočem razvoju tovarne im jasno dolo«ala njeno perspektivo s tem, da se podjetje temeljito obnovi ta rekonstruira, nato pa proizvodnja postopoma razširi še na nove izdelke. Tu je mišljena proizvodnja vanadijgkih soli v sodelovanju s Tovarno aluminija v Kidričevem. Nadalje bodo na novo uvedli proizvodnjo manganovih soli.
Sadovi delavskega samoupravljanja so najbolj razvidni iz tega, da se je vrednost proiz-strokovnjaka. Navedeni fosfat vodnje tovarne povečala v dveh pa so obenem tudi surovine za letih za 158 milijonov dinarjev, proizvodnjo drugih fosfatov. količina pa za 2.300 ton izdelkov.
omenjeni fosforni kislini, H je dragocena surovina za najrazličnejše zaščitne premaze na podlagi fosforja. Kot surovina služi fosforna kislina v podjetju za izdelavo fosfatov, kot so to tri-, dl- ta mononatrijev fosfat, in drugih fosfatov, ki jih je naša država do leta 1955 v celoti uvažala.
Trtaatrijev fosfat se uporablja predvsem za mehčanje vode v parnih kotlih ta za proizvodnjo cigaretnega papirja. Prav tako tudi dtaatrijev fosfat, ki 6luži hkrati kot osnovna surovina za beli emajl na posodi po postopku jugoslovanskega
Ko bodo Tovarno kemičnih izdelkov modernizirali, bo dajala še več narodnega dohodka
Pri tem pa moramo upoštevati, da je podjetje znižalo prodajne cene proti letu 1954 /.a 3,4 odst. in ni zaposlilo več delovnih moči kot pred dvema letoma. V tem se jasno zrcali tudi povečana storilnost dela.
Pereč problem v podjetju je pomanjkanje stanovanj za delavstvo. Sedanja stanovanja podjetja so v 50 do 60 let starih hišah, ki terjajo izredno visoke vzdrževalne stroške. Po osvoboditvi je podjetje sicer zgradilo 20 novih stanovanj in dom za samce, vendar je to povečanje minimalno.
Delavski svet je večino razpoložljivih sredstev podjetja vložil v proizvodne namene. Poleg zastarelih strojev so v prav tako obupi)®111 stanju tudi tovarniške zgradbe, ki so po večini stare 70 do 90 let, kar j® za kemično industrijo skoraj neverjetno visoka starost spričo škodljivosti raznih plinov ta kislin.
Povečanje proizvodnje v zadnjih dveh letih je dokaz, da so bila denarna sredstva dobro ta pravilno naložena.
V sindikalni podružnici podjetja je organiziran celoten kolektiv. Preteklo leto je sindikalna podružnica priredila več uspelih predavanj za svoje Slane, premalo pa Je storila za ideološki dvig članstva.
Ako bo kolektiv tega podjetja svojo zamisel v celoti izvedel, se bo ob stoletnici, to je po rekonstrukciji tovarne, s ponosom ozrl nazaj na težko prehojeno pot. ostali delovni kolektivi pa mu bodo k velikem uspehu iskreno čestitali.
Podrobneje o taksah na vozila, kmetijsko orodje in delovno
IZ DELA ČEBELARSKEGA ODBORA OZZ Krško
Čebelarji na novi poti
živino
Uredba o spremembah in dopolnitvah taksne tanile, g katero se uvajajo nove takse na vozila, kmetijsko orodje in delovno živino, je zdaj objavljena v zveznem Uradnem listu št. 6, predpisi uredbe pa veljajo od 1. januarja 1956. Razen taks, ki so v tarifi predpisane, pooblašča udedba okrajne ljudske odbore, da lahko uvedejo za privatne lastnike še občinske takse za sode, steklenice za olje in vinograde v ravnini. Republiški izvršni sveti bodo določili najvišje zneske taks, ki jih lahko ustanov, registriranih kot pod-dejo ljudski odbori
TAKSA ZA MOTORNA VOZILA
Takso za motoma cestna vozila, ki je namenjena vzdrževanju javnih cest, plačajo vsi lastniki oziroma imetniki (razen JLA in LM). Za tovorne avtomobile maša ta taksa 15-000 din letno od vsake tone nosilnosti, za tovorne in traktorske prikolice pa 4000 din od vsake tone nosilnosti; za avtobuse 1500 din od vsakega sedeža oziroma za avtobusne priklopnike 750 din od vsakega sedeža (avtobusi in trolejbusi v mestnem prometu so oproščati te takse); za lahke potniške avtomobile do 50 km 10.000 din, za težke potniške avtomobile nad 50 km pa 20.000 din; za motocikle do 125 ccm 2000 din, nad 125 do 500 ccm 3000 din in nad 500 ccm 4000 din; za specialna vozila 20.000 din; za traktorje do 30 km 10.000 din in nad 30 km 15.000 din. Oproščeni so takse traktorji kmetijskih posestev, kmetijskih zadrug in kmetijskih ustanov, registriranih kot podjetja ali fin—e ustanove. Gospodarske organizacije plačajo takse v dveh obrokih do 15. januarja oziroma 15. julija, izjemno pa za prvo letošnjo polletje do 31. marca. Ostali lastniki motornih vozil morajo plačati takso v celoti ob redni letni registraciji. Okrajni ljudski odbori lahko predpišejo še pobiraje občinske takse na motoma vozila v višini 10 odst. takse po taksni tarifi.
TAKSA NA VPREŽNA VOZILA
Takse na vprežna vozila plačajo vsi lastniki in imetniki brez ozira, in sicer v naslednji višini:	dvoosna vozila do 600
kg nosilnosti 1600 din letno in nad 600 kg nasilnosti 2400 din; za špedl terska vozila 6000 din, za vozila izvoščkov 3500 din, za enoosna vozila 1000 din in za koleslje (polfljakarska vozila) 2000 din. Kot vprežna vozila, na katera je plačati takso, se štejejo vozila, ki imajo železne osi in na kolesih železna platišča oziroma gume. Taksa se plača ob registraciji vozil pri pristojnem upravnem organu občine.
VETER INARSKO-SANITARNE TAKSE
Privatni lastniki delovne (vprežne) živine plačajo takso za veterinarsko sanitarno zaščito živine (veterinarsko takso) v naslednji višini; za lažje vole 300 <Hn. za težke vole 500 din, za bivole 300 din, za lahke konje 300 din in za težke konje 1000 din. Navodilo o tem, kateri
vdU in kopji ao lažji oziroma težki, bo izdal organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za posle gospodarstva. Zvezni državni sekretar za posle narodnega gospodarstva pa se pooblašča, da lahko v soglasju z Zveznim izvršnim svetom odredi plačilo takse na delovno živino tudi za kmetijska posestva, kmetijske zadruge ter ostale organe in organizacije, ki imajo delovno živino.
Kdor ima psa, mora plačati takso, ki znaša v mestih 1000 din, na vasi pa 300 din. Okrajni ljudski odbor bo določil področja mest oziroma vaisi, lahko pa predpiše tudi občinsko takso na pse. Ne plača se taksa za pse, ki- vodijo slepe. Zvezni državni sekretar za posle narodnega gospodarstva pa lahko predpiše še nadaljnje oprostitve.
TAKSA NA KMETIJSKO ORODJE
Privatni lastniki kmetijskega orodja plačajo naslednje letne takse: 1. na kotle za žganjekuho do 90 litrov 2000 dinarjev, nad 90 dt> 120 litrov 3000 din. nad 120 litrov 5000 din; 2. na vprežne mlatilnice 2000 din, na mlatilnice s strojnim (motornim pogonom z zmogliivostjo do 500 kg na uro 6000 din, z zmogljivostjo nad 500 do 1000 kg na uro 8000 din in nad 1500 kg na uro 10.000 dinarjev; 3. na rečne in potočne mline od vsakega para kamnov 1500 din; 4. na mline s strojnim (motornim) pogonom od vsakega para kamnov 3000 dinarjev oziroma od vsakega valja vključno drobilce 6000 din. Republiški izvršni sveti se pooblaščajo, da v mejah od 500 do 1500 din predpišejo različne zneske takse za posamezne vrste rečnih in potočnih mlinov. Če pa tega ne predpišejo. velja navedena taksa.
TAKSA NA HIBRIDNO TRTO
Vsi lastniki hibridnih vinogradov brez ozira na lastništvo plačajo takso od vsake trte v višini 3 do 5 din letno. Republiški izvršni sveti lahko v teh mejah predpišejo za prvih pet let takso, ki se plača v posameznih področjih, po preteku tega roka pa bo znašala taksa povsod 5 din.
POBARINJE TAKS
Zavezanci takse na vprežna vozila, veterinarske takse, takse na kmetijsko orodje in takse na hibridno trto morajo plačati predpisano takso vsako leto najkasneje do 15. marca, letos pa izjemoma do 30. aprila. Takse pobirajo finančni organi občinskih ljudskih odborov, na katerih področju imajo lastniki živin« odnosno taksi podvržene lastnin« svoje bivališče oziroma kjer ima sedež obrat ali podjetje. Le takse na hibridne vinograde pobere finančni organ občine, na katere področju je dotični vinograd.
Finančni organ občinskega ljudskega odbora mora voditi evidenco o vseh imetnikih ali lastnikih vprežnih vozil, evidenco o privatnih lastnikih in drugih lastnikih vprežne živine, evid. o lastnikih psov. evidenco o privatnih lastnikih kotlov za žganjekuho, mlatilnic, vodnih mlinov in ostalih mlinov ter evidenco o lastnikih hibridnih vinogradov. Popis se mora letos izvršiti do konca marca. Če si taksni zavezanec po izvršenem popisu pridobi taksi pod-
Čebelarstvo je veja kmetijske dejavnosti, ki zavzema v narodnem gospodarstvu važno mesto. Čebele zbirajo v naravi surovine, nektar in mano, in jih predelajo v visokovredno hranilo — med. Poleg tega pa so čebele vključene v kmetijsko gospodarstvo s tem, da oprašujejo cvetje, predvsem cvetje sadnega drevja. Pomena tega koristnega dela čebel se drugod po svetu vse bolj zavedajo kot pri nas Marsikdo vidi čebelarja le takrat, ko toči med, ki je mnogokrat le pičla nagrada za trud in izdatke, ki jih ima v čebelarstvu. Koristi od čebel ima le en del čebelar, štirinajst delov pa kmetje s tem, da imajo oprašeno cvetje rastlin, ki jih morajo opražiti čebele, da obrodijo.
Zaradi pospešenja čebelarstva v korist vsem čebelarjem so se pričeli na področju naše OZZ ustanavljat: pri kmetijskih zadrugah čebelarski odseki, pri Okrajni zadružni zvezi pa je bil ustanovljen čebelarski odbor, ki je v. začetku meseca februarja na svoj razširjeni seji pregledal dosedanje uspehe dela.
Po zbranih podatkih je pri nas nad 500 čebelarjev z več kot 6000 panji čebel. Sedanja čebelarska društva zajemajo v organizacijo čebelarje predvsem v okolici mest in v prometnejših krajih, ki pa mnogokrat nimajo od njih posebnih koristi. Združeni čebelarji v čebelarskih odsekih KZ pa dobivajo izdatnejšo pomoč ki pa je seveda odvisna od povezave in sodelovanja vseh s kmetijsko zadrugo. — Precejšnja je bila tudi pomoč OZZ v preteklem letu. Za izboljšanje čebelje paše in razmnoževanje so prejeli posamezni čebelarski odseki kmetijskih zadrug 18 kg semena medovite f&celje. Kupili smo tudi 4 tehtnice za opazovalne postaje glede donosa medu, organizirali več tečajev in predavanj ter sodelovanje čebelarjev na medzadružnih razstavah. Na področju Gorjancev smo izdelali pašni kataster za žlahtni kostanj podrobnejšega pa za ajdo na Krškem polju, kjer je znašal posevek 315 ha na področju vasi Prebivalci teh vasi imajo 1092 panjev čebel, na pašo pa je bilo prepeljano 474 panjev. Vseh čebel je bilo 1566 panjev ali 5 AZ panjev po 1 ha. Donos medu je bil 5—8 kg na panj navzlic ugodnim vremenskim razmeram za medenje. Mnenje mnogih čebelarjev tega področja je, da je 5 Znideršičevih panjev na 1 ha preveč Medenje sive ajde je slabše, zaradi česar je bilo treba tern čebelam dopol-
niti zimsko zalogo s sladkorjem. Ker je bila Izredno slaba čebelarska letina, so dobili čebelarji 13% regresa na denatu-riran sladkor. Po regresni ceni so čebelarji kupili 18.331 kg sladkorja, brez regresa pa nadalje še najmanj 4000 kg, kar je verjetno do sedaj največja količina sladkorja, . uporabljenega kot dodatek k zimski zalogi. Pomoč čebelarjem je bila zaradi tega potrebna in je mnogo prispevala k ohranitvi velikega števila čebel, ki bi sicer zaradi lakote umrle. Skupna, za pospeševanje čebelarstva izdana pomoč je znašala preteklo leto nad 350.000 din. Za čebelarstvo je to zelo važno, saj imamo 30% vasi brez ali pa z nezadostnim številom čebel. Poleg tega so dajale pomoč tudi posamezne kmetijske zadruge v čebelarske odseke včlanjenim čebelarjem.
Iz proračuna in načrta dela za tekoče leto pa je med drugim razvidno, da bodo pričele
delovati štiri opazovalne postaje, ki bodo dobile potrebno opravo s panji na tehtnicah — 13 čebelarjev začetnikov v področjih, kjer ni ali pa je še premalo čebel, pa bo dobilo po t panj čebel za začetek. Za izboljšanje čebelje paše bomo zasadili nad 3000 drevesc japonske sorte, organizirali več tečajev in predavanj, obnovili plemenilno postajo za matice v Krakovem pri Kostanjevici in organizirali pregled čebel glede zdravstvenega stanja Predvidena so nadalje sredstva za pomoč pri nakupu sladkorja za primer slabe letine. Proračune in načrte dela pa pripravljajo tudi čebelarski odseki pri kmetijskih zadrugah.
S skupnim delom bomo na ta način izboljšali pogoje za čebelarstvo, s tem pa koristili skupnosti in sebi. Pospeševanje čebelarstva po kmetijskih zadrugah naj zato zajame tudi vsako naiboU oddaljeno vas.
P. A.
Gospodinjski
nasveti
KVAS se dalj časa drži, če ga zavarujemo pred dostopom zraka. Stlačimo ga vskodelioo ali lonček in da poveznemo v posodo, v kateri je nekoliko vode. To nam bo posebno dobrodošlo v letnem času, ko se kvas hitro pokvari.
KAKAO se ne bo prijel v grudice, ki se težko razmešajo, če suhega zmešamo s sledkor-jesn in oboje dobro razmešamo. To velja tudi za čokolado v prahu.
STELKENA POSODA nam
ppi nalivanju vrele tekočine vanjo ne bo počila, če jo postavimo na večkrat preganjen prtič, v posodo pa denemo kovi-nasto žlico in tekočino počasi vlivamo, da se steklo ne ogreje prehitro.
BELA VOLNA ne porumeni, če dodamo milnici, v kateri jo peremo, nekoliko boraksa. Ostane pa tudi mehka in rahla. Bo-raks dodamo tudi vodi, v kateri jo izplakujemo. To velja tudi za vse bele pletenine.
Nekaj o organizaciji RK
v Zasavju
vrženo lmenovino, mora to v 15 dneh prijaviti in plačati takso, če ne dokaže, da jo je prejšnji lastnik za to leto že plačal. Najkasneje do 15. aprila 1956 bodo finančni organi občin dali vsakemu taksnemu zavezancu pismeni nalog za plačilo odmerjene takse, proti kateremu se zavezanec lahko pritoži v 15 dneh. Taksni zavezanec, ki da na,načne podatke ali ne plača takse v roku, ki ga določi finančni organ občine v plačilnem nalogu ali v javnem pozivu, mora poleg redne takse plačati še polovico redne takse in 9 odst. zamudnih obresti.
Nad zasavsko dolino leži še siva jutranja megla. Cesta je prazna, le tu in tam je opaziti človeka. Izza ovinka privozi z noro brzino avto. In v tistem trenutku nekdo bolestno zaječi — avto je z blatnikom oplazil starčka in ga vrgel z vso silo na pločnik. Ne da bi se ustavil, drvi brezbrižneš z avtomobilom naprej in že je vozilo za ovinkom ... Spet žrtev pijanega šoferja! Starčka je našel deset minut pozneje delavec, ki se je vračal z dela.
Brnenje telefona ... »Tu reševalna postaja — takoj pridemo!«
Pet minut kasneje že vozi sanitetni avto z naj večjo brzino proti bolnišnici. Vsaka minuta je dragocena. Zadaj v vozilu se bori človek s smrtjo in le takojšnja zdravniška pomoč ga lahko reši iz objema smrti.
Nekaj minut pozneje. V operacijski sobi. Ponesrečenec brez zavesti. Zdravnik ugotavlja vrsto zlomov in ran ter pretres možganov. Ponesrečenec je že popolnoma oslabel. Veliko izgubo krvi lahko nadomesti le takojšnja transfuzija. Hitro je vse nared.
Cez nekaj dni v bolniški sebi bolnice: ponesrečen starček je vsak dan boljši in upanje na uspeh je že popolno. Smrti je bilo iztrgano spet dragoceno življenje...
K temu je poleg zdravnikov, reševalcev in ostalih v izdatni meri pomagala transfuzija krvi, ki so jo mogoče darovali pred nekaj dnevi prav njegovi sorodniki ali znancu
In tako je po naših bolnišnicah, lahko bi rekli, dan za dnem. Kri, ki so jo darovali ljudje le neznatno količino pri krvodajalski akciji Rdečega križa. rešuje stoterim življenje...
Krvodajalsko akcijo je že večkrat izvedel tudi Rdeči križ v Zasavju.
Krvodajalske naloge se je Rdeči križ lotil že leta 1953 in je v tem pogledu dosegel prav zadovoljive uspehe, zlasti v naših delavskih centrih; v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. V
teh krajih je darovalo kri 1300 ljudi. Sto sedemnajst od teh je postalo stalnih krvodajalcev za trboveljsko bolnišnico, kar je zanjo precej pomembno. Poleg tega se pa Rdeči križ ukvarja tudi z drugimi stvarmi. Poglejmo na kratko delo te človekoljubne organizacije še na drugih področjih!
Vsako zimo tečaji za žensko mladino
Rdeči križ pa igra posebno važno vlogo na naši vasi, kjer vlada še vedno precejšnja zaostalost. Tamkaj prireja v rimskem času razne tečaje za žensko mladino. Dekleta 6e v njih seznanjajo o zdravstvu, o prvi pomoči, o higieni itd. — predvsem p« z osnovnim znanjem, ki je zvezano z njihovim naravnim poklicem — materinstvom.
Povsod se ženska mladina rada vključuje v te tečaje, ker ve, da ji bodo le koristili.
V našem okraju je 43 tečajnih centrov, od teh jih 35 prav zadovoljivo uspeva. Tečaje obiskuje 880 tečajnic. Tečaji Rdečega križa bolje uspevajo po vaseh kakor v centrih. Za to najbolj zadene krivda občinske odbore RK po naših delavskih središčih, ki niso pokazali potrebne prizadevnosti, da bi tečaji v redu stekli. Tudi se niso dovoli povezali z ostalimi množičnimi organizacijami, ki bi bi Jim prav gotovo pomagale pri njihovem delu.
Izredno slab odnos so pokazali do teh koristnih, hvalevrednih tečajev v Zasavju, delno pa tudi v Radečah. Kakor smo izvedeli, nameravajo prirediti tečaje za žensko mladino tudi po zasavskih podjetjih. Za začetek teh tečajev je že vse pripravljeno. čakajo le še na program, ki ga bo izdal Glavni odbor Rdečega križa v Ljubljani.
Male A sanacije po vaseh v Zasavju
Tudi na tem področju Je organizacija RK v Zasavju napravila že lep korak naprej. Za izvedbo malih asnnacij dajejo
sredstva okrajni oziroma občinski ljudski odbori, pri katerih so za to osnovani posebni odbori. Lansko leto je bilo na področju našega okraja izvršeno več asanacijskih del v skupni vrednosti 12,599.043 din.
Rdeči križ prireja nadalje vsako leto tudi »P^d^bcrku-lozni teden« in »Teden Rdečega križa«. V tem času se prirejajo razna zdravstvena predavanja itd. Precejšnjo skrb posvečajo te organizacije tudi borbi proti alkoholizmu, tuberkulozi in c' gim sovražnikom zdravja.
Se nekaj o Pomladku Rdečega križa
Lahko trdimo, da je v ms«. alrem okraju Podmladek RK zelo delaven in tudi po številu precej močan. Organizacije podmladka so se ustanovile no vseh šolah. Vseh članov je 10.892
Na koncu naj navedemo še nekaj podatkov:
Okrajni odbor Rdečega križa ima 8 občinskih odborov s 95'
osnovnimi organizacijami, v katerih je 10.553 članov. V okrajnem odboru in občinskih odborih RK je le 17 članov ZK. ki aktivno delajo, kar je vsekakor premalo.
Organizacije RK v Zasavju mislijo, da bi bilo njihovo delo še uspešneje, če bi z njim tesneje sodelovale tudi ostale politične in družbene organizacije.
-jak.
Ill!lllll!lllinim!lll!lllllllll!llllllllllllllllllllll!llllll!lllllllll!ll!llllll
MADEŽI. Spomladi, ko se nekoliko ogreje, marsikje prebelijo stanovanja. Gospodinje se tega dela boje, ker je vsa hiša v neredu in po končanem delu je še veliko truda, da je stanovanje spet pospravljeno. Posebno zamudni so madeži od beleža. Odstranimo jih. če so z njimi namazana tla, tako da jih najprej zdrgnemo s precej ostrim steklenim papirjem, nato pa zrni jemo s krpo, ki jo namočimo v močnem kisu. Tla nato, še poribamo.
Ing. i«Li Sedlar:	(Nadaljevanje)
Vtisi z iKSKurzi)e
jugoslovanskih rudarjev pa Rngliji
Ko zapustiš te mračne dvorane in jo po stopnicah mahneš v pritličje, se kar oddahneš. Pred izhodom pa še pregledaš v pritličju dvorano, ki je polna najrazličnejših avtomatov. Predvsem vedrijo’ tu raznovrstni hiromantski in drugi vedcžcval-ni avtomati. Tu je avtomat, v katerega vržeš 1 pcnny in položiš dlan na odprtino v mizici, da ti s številnimi čepi ozobčan valjar odrsa dlan, Itoj nato pa že pride iz aparata listek s horoskopom Iz drugih avtomatov izveš, ali boš zdrav ali ne, ali te žena vara in še kaj drugega. Vsekakor je to zares moderen, avtomatiziran način izrabljanja ljudske neumnosti.
Imaš pa še druge avtomate, kjer vzletavaj« acroplani, se su-icjč artisti brzijo krogle 1 dr.
Ko slednjič stopiš na cestni !lak, se ti kar prileže, da spet /idihgfc resnično življenje in se /najdeš v vrvežu ljudi in avtomobilov.
Druga f a možnost za tujca v Londonu jo vsakakor angleški pr.rinment. Dopoldne smo sl ogledali zgradbo parlamenta ter sobane in dvorane v njej. po-
poldne pa smo na povabilo kluba rudarskih poslancev priao-s to vali seji parlamenta.
Parlament je bil zgrajen v srednjem veku v tipičnem gotskem slogu. Zunanje stene so kot ježeva koža, na gosto posajena z ošiljenimi piramidastimi stolpiči iz obdelanega kamna. Stolpiče nosi cel pragozd kamnitih, v vijačnico narezanih stebričev, kamnitih figur in stiliziranega cvetja. Na početju ne najdeš niti četrt kvadratnega metra površine, ki ne bi bila izrezljana. Med stebriči na pročelju se vrste figuralne kompozicije in skulpture. Iz 'stavbe diha elegantna, vendar veličastna ha mio i ja gotike, ki Jo moti edinole obšimost in zajetnost celotne stavbe, ki malce zamegljuje vtis graciozne in krhke vitkosti.
Ce primerjal parlament In westminstrsko opatijo v soseščini, ki je še starejša kot parlament, te pri čistih gotskih fasadah westminstrske skorajda neprijetno zadene odrezani zvonik, podobno kot pri Notre Dame v Parizu, in tl oko z. nekakšnim ugodjem spet oplazi v
celoti Izdelano in dognano gotsko figuraliko parlamenta.
Parlament se deli, kakor sem že omenil, v zgornjo ali lordsko zbornico, in spodnjo ali poslansko zbornico. Parlament je torej dvodomen. Obe zbornici sta< tudi v stavbi popolnoma ločeni druga od druge.
V parlament smo vstopili skozi vhod St. Stephens, ki je stranski vhod v zbornico in skozi katerega prihaja kralj oriro-roma kraljica na zasedanje lordske zbornice. Širok in visok hodnik s šiljastim stropom drži v sobane pred samo zbornično dvorano. V teh prostorih ao v umetninah nakopičena milijardna bogastva angleškega imperija. Stene so kar tapecirane s srednjeveškimi slikarskim] mojstrovinam) velikanskih formatov, med katerimi se vrste kipi skoraj nadnaravnih velikosti. Kar ne prekrivajo slike, k rase stene kamenite figure In cvetje ter arabeske Iz zlata. Pred zbornično dvorano je sobana, kjer kraljico preoblečejo, preden odide v zbornico lordov in sede na prestol. V levem delu sobane so kanapeji In fotelji, kjer se vrši preoblačenje, v desnem kotu pr| oknu pa stoji čisto sam preprost star lesen stol, ki tl takoj v tem okolju bajnega razkošja naveže pozornost. Ko povprašaš spremljevalce, čemu služi ta tajinstveni stol, te odgovor kar nekam zmede: tu namreč obglavljajo
veleizdajalce iz vrst lordov in plemstva, ki Jih lordska zbor-nioa obsodi, na smrt. Baje »o tu še po vojni nekega visokega plemiča zaradi veleizdaje skrajšali za glavo.
»Sama zbornična dvorana ustvarja videz evangeličanske cerkvene ladje. Ob oltarni steni stoji na nekakšnem odru v sredini kraljevski prestol, ki je rlat, vendar starinsko preprost. Na tem prestolu začenja sedaj zasedanj« zgornje zbornice sedanja angleška kraljica Elizabeta II. Ob tem prestolu so treni za princa soproga in kraljico mater ter za ostalo najožjo kraljičino sorodstvo. Po sredini ladje je hodnik, na levi in desni strani pa so v ravni črti, ki Je vzporedna daljši stranici ladje, vrste v stopnicah s sedeži za lorde. Te galerije sedežev so prav takšne, kakor so v naših starih cerkvah klopi za ko-rarje ob vsak) strani glavnega oltarja, le da je seveda umetniško oblikovanje teh sedežev tn skoraj edinstveno. V višini nekakšnega prvega nadstropja so ob stenah mostovf.i, kjer prisostvujejo zasedanjem lordske zbornice povabljeni gostje. Strop dvorane je izredno visok in v skladu z gotsko arhitekturo oblikovan kot šiljast svod. Ko sc oziraš im dvorani, prav rad pritrdiš izjavam spremljevalcev, da je na svetu le toliko dvoran, kakor Jih r.aš- M na prste ene roke, ki se morejo kosati po na-
kopičenem bogagtvu v dragocenostih s to dvorano. Ne najdeš površine dveh kvadratnih decimetrov, ki bi bila gladka: vse je cizeiirano in izrezljano. Stene in sedeži so iz najdragoccnejšlh azijskih lesov; palisander se menja s cedro, težko zlato se leske f e v somračni svetlobi, ki prodira skozi ozka gotska okna s škotskimi stekli, ki predstavljajo čudovite slikarske kompozicije; na podstavkih in držajih žarijo dragulji; marmori in okrasno kamenje is vseh koncev sveta mrzle odsevajo v pri-lcstcncih izrednih velikosti se vžigajo motni plameni — iz okvirjev številnih slikarskih platen pa te iz vijoličasto rjave temačnosti opazujejo cvetoče lepotice, zasanjani svetniki in bradati kralji in vojskovodje.
Pred zbornično dvorano je špallrna dvorana za kraljevsko sprejeme. Ta je prav takšna, kakor sl jo predstavljamo iz filmov iz kraljevske sprejemnice, kjer so mimohodi pred kraljem in kjer se pleše četvorka. Poseben vtis veličastnosti ji ustvarja to, da ni prenatrpana z dragocenostmi in umetninami. Iz nje stopiš v majhno, visoko in okroglo dvorano, do katere drže po vhodni dvorani evangelistov s slikami svetnikov stopnice od vhoda za spodnjo zbornico. Ta dvorana je stična dvorana med spodnjo in zgornjo zbornico. Kraljica oziroma kralj pride namreč samo do konce špalirne dvorane, člani spodnje
zbornice pa jo gledajo iz te tako imenovane stične dvorane. Prav tako ne smejo člani spodnje zbornice v prostore lordov, kakor tudi ne lordi v spodnjo zbornico. Pomenki med lordi i« člani spodnje zbornice so zato lahko le v tej stični dvorani, kamor po pravilih Se sme tudi kralj oziroma kraljica.
Del parlamenta, v katerem so sobane in dvorane spodnje zbornice, je bil med zadnjo vojno z nemškim bombardiranem popolnoma uničen. V drse'ih It'JI* po vojni pa je cela vojska arhitektov, gradbenikov, kamnosekov, kiparjev, »likarjev, razrih prefesionalistov in delavcev do pičice natanko restavrirala vs° prostore spodnjega doma v prvotno srednjeveško obliko.
Dvorane so opazno manj bogato in dragoceno urejene kakor v zgornjem domu, vendar s° tudi tu nagrmadena Izredna bogastva v kipih in slikah. Zbornična dvorana je v glavnem podobna dvorani v zbornici lordov s stopničastimi sedeži levo desno od srednjega hodnika, p* prezidialnem mestu so tronl *a speakerja in njegovo spremstvo, mostovži so spremenjeni v balkone za novinarje, na obeh č*1' nib straneh pa so v nekaklnen* prvem nadstropju galerije *a diplomatska predstavništva in novinarje
o
Nnlje vanje sled*1
Upravni odbori Zdravstvenih domov
Članstvo SZDL v Zidanem mostu in Velikem širju
je z delom svojih morajo krepko prijeli za delo
odborov zadovoljno
Izgred sodišča
Vsega vina ni priglasil
Janez Metelko, kmet v Po-
Po združitvi bivšega krškega	izbire ljudi za	te odbore, zlasti	prenosa pristojnosti glede teh	dulcah	št.	40,	je	lansko	leto
in trboveljskega okraja je bilo	še, ker je opaziti, da hočejo po-	ustanov posvetiti več pozorno-	pridelal	okrog	5.240 litrov	vina,
v Zasavju ustanovljeno osem samezni zdravstveni delavci še sti občinskim svetom za zdrav- od tega nekaj dobrega, nekaj zdravstvenih domov, ki oprav- vedno vplivati na člane uprav- stvo in upravnim odborom po- Pa slabšega. Od te celokupne ljajo zdravstveno	službo na	nih odborov, da z njihovo po-	sameznih zavodov, tako, da bo-	količine	pa je	prisojtnemu ob-
območju	določene občine,	močjo uveljavijo svojo voljo in	do le-ti v Stalni povezavi med	činskemu	ljudskemu
širjenju izobrazbe in pri ustva- lom pri gradnji krajevnega vo- Zdravstveni domovi so v Tr- tako pripravijo te organe, da seboj.-	""'"i""
ritvi boljših delovnih pogojev dovoda	v'smeri	do	gostišča	Šo-	bovljah,	Zagorju,	Hrastniku,	sprejemajo sklepe, ki so v	V zdravstvu bc treba dati v
ber.	Vsa	dela	so	opravili	člani	Radečah,	Sevnici,	Senovem,	glavnem le v korist posamezni-	bodoče več poudarka preven-
sdmi.	Ob	podpori	LO	občine	Vidmu-Krškem in v Brežicah,	kov. Takih in	podobnih prime-	tivni službi, ker bo mogoče • z
Radeče	je	bil	vodovod tik	pred	Poleg teh zdravstvenih domov	rov je še več.	Organi družbe-	njo doseči večje uspehe z manj-
Organizaciji SZDL v Zidanem mostu in v Velikem Sirju se zavedata svojih dolžnosti pri
Na pobudo organizacije SZDL v Velikem Sirju so člani že pred enim letom pričeli z de-
delovnih ljudi.
2e pred mesecem sta obe Organizaciji zbrali priglasitve za kuharsko-gospodinjski in za šiviljski tečaj v Zidanem mostu. Ker ni bilo na razpolago primernih prostorov in ne predavateljskega kadra, tečaja nista mogla pričeti z delom. Tečajnicam iz šiviljskega tečaja je pa končno ponudila svojo gostoljubno streho osnovna šola. Dne 17. februarja se je v njej zbralo 30 tečajnic s funkcionarji SZDL in predavateljico tov. Bartoljevo. Soglasno je bil tudi sprejet sklep, da je treba s tečajem pohiteti. Tečajnice se bodo shajale v šoli trikrat te-
žimo že speljan v nekatere hi- je na področju občin Brežice in nega upravljanja pa morajo širni izdatki, ši. Vrednost prostovoljnega de- Sevnica, ki sta zelo obsežni, še biti vsekakor dovolj seznanjeni	Občinski sveti za zdravstvo
la se ceni nad 200.000 din. dvoje zdravstvenih- postaj in Glavna zasluga za reden potek sicer na Bizeljskem in v Krme-izvedenih del gre tov. Tonetu lju.
odboru
priglasil le 1.500 litrov, čeravno je dobro vedel, da je treba priglasiti celotno količino, pa četudi je slabše kvalitete — vse to zaradi tega, da bi se delno izognil plačilu davka.
Zaradi kaznivega dejanja kri-
Babiču in Alojzu Ručma.nu. Vaški odbor SZDL se za denarno pomoč zahvaljuje LO občine Radeče, za delo pa marljivemu članstvu.
Tudi elektrifikacijska dela v Velikem Sirju so izvršena. Od skupnega zneska 560.000 din
V vseh zdravstvenih domovih so imenovani upravni odbori, ki so odgovorni svetom za zdravstvo pri občinskih skih odborih.
Ce na kratko pogledamo delo posameznih upravnih odborov v naših zdravstvenih zavo-
s funkcijo, ki jo po predpisih bodo morali biti v bodoče vih podatkov glede davka je opravljajo.	usmerjevalci zdravstvene poli- bil obdolženec — glede na nje-
V zvezi s tem, da se vodstvo	tike in se boriti s problematiko	govo	starost	obsojen	samo	na
zdravstvenih domov prenaša	zdravstva na svojem območju.	7000	dinarjev denarne	kazni	in
na organe družbenega uprav- Prav tako se bodo morali otre- na plačilo vseh stroškov sodni-1 jan ja in v pristojnost občin-	sti vseh ostankov dosedanjega	je.
ljud- skih ljudskih odborov, se bo	dela, ko so bili/ tako rekoč le
vloga in odgovornost teh orga-	registratorji tega, kar so oprav-
nov še povečala. Okrajni svet	Ijali zdravstveni delavci v teh
za zdravstvo bo moral spričo ustanovah.	-jak
Volno je ukradel
dolguje le še 6 koristnikov dih, potem z dosedanjim delom 18.972 din. Da je bila elektrifi- teh odborov ne moremo biti kacija te odročne vasi izvede- povsem zadovoljni. Ponekod je
densko v dveh skupinah. Z de- na,^ je spet zasluga LO občine bilo^ vse premalo povezave^ med lom je tečaj že pričel 20. p. m.
Občinski odbor SZDL Brežice
Za kuharsko-gospodinjski tečaj odbora SZDL žal še niste našla ustreznih prostorov, čeprav je zanimanje tudi za te tečaj veliko.
Obe osnovni organizaciji Socialistične zveze sta v kraju organizirali več strokovnih predavanj iz kmetijstva. Predavali
so kmetijski strokovnjaki, uslužbenci OZZ. Obisk na pre- rov zelo zadovoljno. Za pravil-
Radeče, ki je s prispevkom strokovnim osebjem teh zdrav-400.000 din omogočil nakup ži- stvenih ustanov in njihovimi ce. Podjetje DES je s prosto- upravnimi odbori. Strokovno voljnim delom domačinov vsa osebje bi moralo seznanjati od-strokovna dela pravočasno že bore z raznimi zdravstvenimi skončalo. Želja elektrifikacij- vprašanji, ne pa prepuščati tol-skega odbora je, da se poravna- mačenje zdravstvene proble-jo še dolžni zneski, kar neka- matike upravnikom, ki so dolž-teri hote ali nehote zavlačujejo, ni seznanjati upravne odbore s Članstvo Socialistične zveze tekočimi vprašanji po upravni v Zidanem mostu in v Velikem liniji. Preveč se je nadalje čutil Sirju je z delom svojih odbo- v posameznih zavodih vpliv
ima 35 odst. članstva
davanjih pa zaradi slabega vre mena in pomanjkljive propagande ni bil povsem zadovoljiv. Predavanj si prebivalstvo želi, vendar bi bilo potrebno pravo-
no šteje tudi ukrepe upravne oblasti za zboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi, zlasti v odročnih krajih, in za pomoč,
upravnikov, ki so vsiljevali svojo voljo upravnim odborom. Da se to v bodoče ne sme več ponavljati, je razumljivo.
Pri bodočih imenovanjih
Občinski odbor SZDL Brežice ima najobširnejše delovno področje v trboveljskem okraju. O težavnem delu in odgovornosti nam zgovorno pričajo številne osnovne organizacije, ki jih je na teritoriju občinskega odbora SZDL 60.
Kot že v začetku omenjeno, ima občinski odbor SZDL Brežice 60 osnovnih organizacij. Ce hoče predsednik obiti vae te organizacije, potrebuje precej časa, saj mu je to v enem letu skoro nemogoče. Zaradi pre-
Dne 20. novembra lanskega leta se je vozil z večernim vlakom iz Zagreba proti Sevnici Anton Saršon, mož pletilje iz Sevnice. Za svojo ženo — pletiljo je kupil okrog 10 kg spredene volne, ki jo je imel shranjeno v nahrbtniku na polici kupeja. Med vožnjo se je le-ta za nekaj časa odstranil iz kupeja, ko pa se je vrnil, njegovega nahrbtnika ni bilo več na prejšnjem mestu.
Anton Saršon je zadevo takoj priglasil varnostnim organom, ki se jim je čez čas posrečilo odkriti storilca. Nahrbtnik z volno je vzel Alojz Koritnik iz Anovca, ki se je vozil
časno razglasiti snov predava- predck n?v~;h krajev in ljudi.
ki je bila dana za dvig in na- upravnih odborov bodo morali
nja in ime predavatelja.
O. M.
občinski ljudski odbori posvetiti več pozornosti vprašanju
Pomanjkljivosti, ki ovirajo sodoben razvoj
trboveljskih gostišč
JSAsaLt: ——— «• —* * * sr set * ***
dejanje sicer priznal trdil pa je, da je to napravil zaradi tega, ker je mislil, da je kdo nahrbtnik pozabil in da se bc kasneje oglasil. O tem pa ni nikogar obvestil, pač pa je nahrbtnik z volno odnesel domov. Sodišče temu zagovoru obdolženca ni verjelo in je Alojza Koritnika zaradi tatvine obsodilo na 3 mesece zapora na plačilo odškodninskega za-
bor SZDL delal v glavnem na _________________
organizacijski učvrstitvi. Bilo je f)or SZDL na svoji zadnji seji namreč celo vrsto vasi, kjer je razpravljal b združitvi nekate-Socialistična zveza enostavno rih osnovnih organizacij na zamrla. Te organizacije je bilo	WvSe oMine Brežice
treba ponovno spraviti na noge.	.	. .
To je dalo občinskemu odboru oziroma mesta, kar bi delo organizacije precej dela.	znatno olajšalo.
Občinski odbor je v obdobju Množične organizacije imajo občnih zborov sklical sestanke v Brežicah tesne stike s Socia-po vaseh s predsedniki in taj- listično zvezo. Na podeželju pa niki osnovnih organizacij, toda je ta povezava ponekod boljša, po teh sestankih se delo’ ni drugod spet slabša. V Kapelah prav nič izboljšalo. Zato so ko- je na primer gasilsko društvo ntevka . oškodovani Rozaliji
nec decembra sklicali sektorske močnejše kakor pa SZDL. 2a-konference na sedežih bivših lostno "pa je to, da v gasilskih
Saršon in na plačilo vseh sodni j skih stroškov
Nedavni komisijski pregled stišča tudi po urejenosti in či- v določeni meri trudijo, da bi gostinskih obratov na območju stoči stranišč.	izboljšale stanje v posameznih -------------- —	-----
trboveljske .občine je ugotovil Zunanji izgled precej trbo- gostiščih, seveda pa so tu ob- občin. Na te konference so po- vrstah niso vsi člani Soclalistič-vrsto pomanjkljivosti, ki glede	veljskih gostišč dela na	tujca	jektivne težave finančnega zna-	vabiii celotne	odbore osnovnih	ne zveze, medtem ko v Lovski
na notranjo ureditev in higien-	slab vtis zaradi odpadlega	orne-	čaja, ki ovirajo in hromijo do-	organizacij. Tu	so si zadali kon-	družini ni nikogar, ki ne bi bil
sko-sanitami režim nikakor ni-	ta, starih, neprepleskanih	oken	bro vo:jo, da bi odpravili mar-	tret ne naloge	in smernice za	član te politične organizacije,
so v skladu s sodobnimi zahte-	in vrat, razbitih stopnišč,	neči-	sikatero pomanjkl ivost.	bodoče deio.	Nikakor pa nam ni razumljivo.
vami gostinske dejavnosti.	ščenih hodnikov itd. Nekje v Resnica pa je, da so se pn- po teh konferencah so odbor- da je v gasilski godbi le 6 čla- ... „ r-------------------------- —
delavski koloniji pa celotno go- stojni oblastveni činiteln zadnji	osnovnih organizacij šele nov Socialistične zvfze. Kaj de- Lansko leto je hodil po okolici
stišče ne ustreza predpisanim čas zaceli resno zanimati za go-	deiom. Polagoma je za- la na tem področju osnovna or- Leskovca in Bregeh in obiskal
pogojem, ker je lesen provizo- stinske probleme. Ni dvoma, da -e]n gjanstvo rasy Tako se je ganizacija? In kaj je napravila več hiš — pri tem pa izmaknil rij brez prave zunanje ureditve bo ob plodnem sodelovanju	Pavlovi vasi gianstv„ poveča- sploh za razširitev svojega razne drobnarije. — Pred sodi
gostinske zbornice in *	J? '	,
Kradel je
Franc Jelen, doma s Primorskega, je že dalj časa brez stalnega bivališča in zaposlitve in se potika iz kraja v kraj.
Kot pereč problem poleg prevelikega števila gostiln (v občini jih je kar 41 in bi bile mogoče več teh obratov opustiti	^ pj-^g^nega vhoda Ponekod	oblasti, gostinske
m njihove prostore preurediti	^slovni	prostori v gradbenem	gostincev samih mogoče	stopiti
v druge namene) se šteje po-	pggjg^	njgo primemi, ker ka-	na uspešno pot in tudi trbovelj-
manjkanje dobrih in kvalitetnih	paciteta	teh prostorov nikakor	skemu gostinstvu dati	pravo
ustreza velikemu dotoku mesto v našem lokalnem gospodarstvu.
kuhinj, kjer bi se pripravljala dobra, okusna in cenena hrana.
uuura, Oitusna in tciicua luau«. gostov
.^ffffkShSjffkj« 2 Uprave gostinskih podjetij se
lahko poleg alkoholnih pijač, ki se štejejo za glavni vir gostinskih dohodkov, preko dneva naročijo topla jedila, in od teh menda samo eno. ki nudi vsa-kočasno topla jedila po izboru.
Temu se pridružuje kot druga Pomanjkljivost, ki se je že ponovno obravnavala tudi v tesni-kih in drugod, izredno pomanjkanje prenočišč, saj se ob raz-
SSrefcš u Hrnslnšhu so zaorauaii
lo od 68 na 131, v Crešnjicah članstva? Izgleda, da ne dosti, ščem je obdolženec vse zani-od 34 na 60 in v Cerkljah od kajti v prvi vrsti bi morali biti kal, sodišče pa mu ni verjelo 125 na	206	članov.	člani SZDL člani ostalih	mno-	in ga obsodilo	na	1 mesec in
So	pa	tudi	nasprotni prime-	žičnih organizacij.	10 dni zaPora-
ri: v Breganskem selu je član- Občinski odbor SZDL Brežice Prva |<3Z6n 03 ni iZUČi Id stvo nazadovalo od 66 na 33 in bo imel še mnogo dela, če bo	^
v Obrežju od 79 na 55. Delno hotel dvigniti odstotek svojega Lansko leto je bil Jože Gru-je ta pojav razumljiv, ker je članstva. Seveda mu bodo mo- “c. tesarski pomočnik pri precej članov Socialistične zve- rale pri tem pomagati vse osnov- gradbenem podjetju »Pionir , spremenilo delovna mesta, ne organizacije Socialistične P°Sojn° obsojen na 2 meseca
"	zveze, prav pa bi bilo.	da bi	“P?1?.’ ker Je na	sk°do tega
mu pri tem pomagale tudi vse	Podrtja vzel več	kilogramov
ostale organizacije in društva. ^Ijev. Pred kratkim pa se jc odborniki	^rufc)1^ sPe* moral zago-
4AA AAAAAAAAAAAAAAAA*	^ ^
Pred kratkim je imela občni »Partizana«, Ljudske milice in	^ gradbenem pod_
SkS. Ste SrolilTe3 razvidno-; Za 'letošnje leto so si zadali jetfu »Remcnt« v Breganskem * J,	nekoliko p,- •**”«**	_riJM ,o .
še več članov, osnovali bodo osnovne organizacije Dečna se
Lani je družina že dosegla pionjrski odsek, izvedli družin- la, kjer so na novo ustanovili	^	. __rnx.
nekaj lepih uspehov. Ob občin- ske in medruštvene tekme s osnovno organizacijo in pndo- N6 pOZaDIte. VSaK narte«
—.-----------, —. — -- — skem prazniku so strelci iz- sosednjimi družinami. Družini bili 90 novih članov, ki so pla- nji# ZasaVSkfiOa tednika"
nih prilikah dogaja, da morajo vedli tekmovanje, s prostovolj- so finančno pomagali občinski čali članarino za celo leto. Tudi	” .	•
tujci, ki imajo opravke v Tr- nim delom pa so si uredili tudi jju(jskj odbor in okrajni ljud- v Piršenbregu Imajo novo orga-	JG Zavarovan.
bovljah, prenočevati v sosednih strelišče, v družini so vkljuce- ski odkor. Dri ureditvi strelišča nizacijo SZDL s 57 člani ter v	les nnirPhoval zn nnhištvn Sn-
krajih. Ob nekem kongresu, ki ni steklarji, rudarji, več članov pa rudnik	Bojsnem s 50 člani.	fffvvvvvtrtTVTTVžIfT dišče tega zagovora ni moglo
Je bil v Trbovljah, je bilo pri-____________________________________________. ________________________________ - "j—jn je j0žeta Grubi-
ča obsodilo na skupno kazen 4
varjati pred Okrajnim sodiščem v Vidmu-Krškem, ker je na škodo istega podjetja vzel 11 smrekovih plohov v vrednosti, 19.000 din.
Dejanje je obdolženec priznal, zagovarjal pa se je. daje
zadeto trboveljsko podjetje v' nemajhni zadregi, da je za goste iskalo prenočišča vsevprek Po Zasavju, pa celo tja do Ce-*ia, in jih prevažalo s svojimi avtomobili. Dogodilo se je celo, ^a so tujske sobe preuredili v Pisarne in priročna skladišča, Pri tem, pa v kršju niso pomi-slili na potrebo prenočišč.
Glede higiensko-sanitarne ureditve trboveljskih gostišč se Pogrešajo primerne priročne shrambe za živila, posebna skladišča, ki bi morala biti dovolj mračna, suha Ln svetla, da bi Pila živila obvarovana pred vla-8° in prahom.
Gostinsko osebje nadalie vse Premalo upošteva uredbo o nravstvenem nadzorstvu nad 'vili in se le-ta v zasilnih prodorih hitreje kvarijo in izgub-iJa'° na kvaliteti.
Za shranjevanje steklenine gostinskih obratov nima na azpolago zasteklenih omar, po-ckod^število kozarcev ni za-°stno za določen obrat, prav ako je nekaterih gostiščih tudi 1 cmalo jedilnega orodja.
Posebno poglavje v gostiščih k stranišča, ki so zlasti tam, Jer ni vodnega izpiranja in ka-ajizacije — v večini primerov ‘<*alih kjer so bila gostišča ^asebna last — precej s'labo vzdrževana. Pisoarji so zelo J^ianjkijivi, v mnogih lokalih vodnega izpiranja ali pa z so ° s'aP*rr> odtokom. Stranišča n prerr>alo zračna in razsvet-vzrfil' ^ar bistveno onerrtogoča zarivanje čistoče. Vodne na-
Prave
za umivanje rok — razen
st *ka;erih gostiščih — taka trrii- ^a n*ma.1o. Sicer nekateri ker’ da tekih naprav ni treba. Že i'h ljudje ne bodo poslu-al ’ vendar je tak'’ naziranje ski i01?0 *n samo škodi gostin-2i. dejavnosti, saj večina ljudi, u Pa tujci, ocenjujejo go-
S transportom prvih Slovencev v Mauthausen
Dobil sem mnogo udarcev od gestapovca in Laziča, tako da sem obležal nekaj časa v kotu gestapovske sobe.
Ko so gestapovci odšli opoldne b kosilu, so me zaprli v neko omaro, kjer sem se komaj stisnil, in me vanjo zaklenili. Po triurnem čakanju v omari , so me pričeli ponovno zasliše-
Mnogi preživeli interniranci Osrednji delavnici. Tudi on je sem hotel spričo morebitne te- vati. Zasliševali so me do pozne se bodo še spominjali • vročega dobil zasluženo kazen.	lesne preiskave pri meni ne- noči. Nato so me odpeljali spet
junijskega sonca in dvorišča V mesecu Juniju 1941. leta opazno spraviti iz skunjiča v v »pisker«. Prihodnji dan v »starega piskra« v Celju, kjer sem se napotil s kolesom preko hlačni žep. kar se ml je tudi zgodnjih jutranjih urah me so Nemci odbirali zapornike v Savinjske doline v Celje, raču- posrečilo. Ob vrnitvi gestapov- spet pokličejo v zasliševalnico tri vrste: domov, v taborišče ali najoč, da je ta pot mnogo var- cev iz zgornjih prostorov stano- »starega piskra«. Tu slišim ne-v smrt. Tudi jaz sem sc znašel nejša kot z vlakom. Tistega dne vanja so tudi meni napovedali koga, ki mi za hrbtom zašepe-
sem odšel v Celje zaradi tega, aretacijo in me v krožni vožnji če: »Levec, bodi hraber pri za-
med številnimi zaporniki kot dvajsetletni fant. Že v prvih dneh, ko so Nemci pridrveli v našo deželo, sp je marsikateremu oko orosilo v ljubezni do svoje zemlje in v temnih občut-
po Celju odpeljali v »stari pi- sliševanju!« Cez nekaj časa se ' sker«. Znašel sem se v celici s ozrem in vidim, da je to hrast-tremi ostalimi tovariši.	niški rojak Franc Kozar, ki so
V .STAREM PISKIH.., »
V CELJU...	Kozar človek, ki je dajal našim
Naslednje jutro se je pričelo ljudem pobudo in hrabril vsa-
ker sem zvedel, da je bil moj prijatelj France Planinc aretiran. Od njega sem namreč dobival literaturo, ki sem jo pri-
_____	našal v Trbovlje in jo širil po
kih, da nam okupator ni prine- takratni Osrednji delavnici. V
sel kulture, ampak suženjstvo, Celju sem se previdno bližal	_
pogrome in selitve. Marsikdo je hiši mojega prijatelja, misleč, tisto grozno, nepozabno zasliše- kega jetnika, tiste dni strastno zasovražil da ne bi naletel na kakršno koli vanje. Ključi zarožljajo in poleg p0 nekaj dneh se je zasliše-nemško drhal, nekateri pa so presenečenje. Ko sem prispel k paznika se pojavi domači izda- vanje končalo. Minevali so dne-jo pozdravili z dvignjeno roko. Planinčevi družini, so mi pove- Jalec, gestapovec, Lazič po ime- vi in noči, ne da bi mi kdo po-Takšnih ljudi je bilo tedaj tudi dali. da je bil France aretiran nu. Bil je to bivši žandar, ki je vedal, kaj je z mano. Dnevni
in odpeljan v celjske zapore, bil nekoč tudi .v Trbovljah. S mučni sprehodi po okroglem Hitro smo se dogovorili z nje- pištolo v roki me je odvedel na dvorišču »starega piskra« v pa-govo materjo in sestro, da ko- zasliševanje na sedež gestapa, rih po dva in dva. Brez besed likor je doma kaj kočljivega, to t. j. v stavbo sedanjega Delav- smo se morali tn kretati vsak takoj uničijo. Cim smo to izgo- skega doma v Celju. Pričeli so dan eno uro. Po šestih dneh pokazati, da se njihova nakana vorili, nepričakovano pridrvi me zasliševati, izpraševati o takšnega zaporniškega življenja ne bo nikdar uresničila.	okrog vogalov osebni avto s pe- prijateljevem delu, o akciji pride spet dan popoldanskega
timi gestapovci, za njim pa prvih > partizanov v Savinjski sprehoda. Paznik odpre vrata, Kakor mnogi ostali, sem bil »taarica«.	.	dolini in v Krškem, o mojem pokliče ostale, naj izstopijo na
tudi jaz mnenja, da je treba Znašel sem se v pasti. V sak- delu v Trbovljah itd. Tolmač dvorišče, mene pa zadrži pri-bojkotirati In uničevati vse, kar njiču sem imel Članek oziroma Lazič ml je stvari prestavljal, šotni nemški policist ter mi v koli je nemškega. Imel sem zve- poročilo o zadržanju ljudi _v vendar gestapovci od mene niso nemškem narečju pove. da ne
mnogo v Sloveniji. Njihova želja se ni uresničila, marveč jc zmagala jeklena pest progresivnega elementa ki je znal z odločno voljo, tvegajoč življenje,
zo s Francetom Planincem v Trbovljah proti Nemcem. Ta Celju, on pa s partijsko organi- članek je bil namenjen za ta-zacijo v Cflju-Gaberju. Zapo- kratnl naš list »Slovenski poro-slen sem bil takrat v rudniški čevalec«. Gestapovci me vpra-Osrednjl delavnici v Trbovljah, šajo, kaj iščem tu. Odgovoril
izvedeli ničesar. Ker sem bil v smem z ostalimi na dvorišče, zasliševanju trmast, skoči ge- Namigne mi, naj mu sledim in stapovec pokonci in me izroči me odpelje na malo dvorišče Laziču, ki me je s sunkom škor- celjskega zapora. Tu sem se nja v trebuh podrl na tla. Ko znašel sam in mi ukaže, da se
ki je imela v svoji sredini tudi	sem, da sem prišel obiskat pri-	so me dvignili, me pričnejo za-	sprehajam sam po	dvorišču,
nekaj pristašev Nemcev. Naj-	jatelja, ki je moj znanec izpred	sliševati v lepšem tonu. Ponu-	Prepričan sem bil, da so to
bolj vroč je bil Franc Soba, po-	vojne.	dill so ml cigareto in kruh, ven-	zadnji dnevi mojega	življenja,
znejc šturmfirer vermanšatta v	Pričela se je hišna preiskava,	dar sem odklonil vse Ker nji-	ker nisem smel priti	v dotik z
Trbovljah, ki Je bil strah ln tre-	Prebrskali so vse, vendar niso	hova namera ni uspela, so pri-	drugimi jetniki,
pet vseh naprednih delavcev v ničesar našli. Napisani članek čeli z ostrejšim zasliševanjem.	(Nadaljevanje sledi;
mesece zapora — in je preklicalo prvo pogojno kazen. Obdolženec mora plačati tudi odškodninski zahtevek podjetja »Pionir« v znesku 19 00C din.
Otroka je pretepal
Okrajno sodišče v Trbovljah je obsodilo Ivana Brečka, po poklicu krojača, zaposlenega kot skladiščnika pri podjetju »Graditelj« v Trbovljah, ker je dne 14. julija lanskega leta na dvorišču hiše v Trbovljah, Savinjska cesta št. 17 surovo pretepel nedoletnega V. R., tako da je otrok dobil od udarcev podplutbe na levi rami in na desnem stegnu. Obdolženec je sacer priznal, da je pretepel nedoletnega otroka, vendar je zanikal, da bi mu prizadejal telesne poškodbe. Spričo dokazov, ki jih je sodišče na obravnavi izvedlo, pa zagovoru obdolženca ni verjelo, zaradi česar je bil obsojen na 10 dni zapora, vendar mu je kazen v smislu čl. 48 zakona o kazenskem postopku odložilo za 1 leto. Proti sodbi okrajnega sodiča se je obdolženec pritožil, vendar pa je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo v celoti potrdilo.
Fotoaparat je ukradel
Leopold Rogli č delavec, stanujoč v Strahovljah št.. 3- nad Zagorjem, je ukradel iz stanovanja P. B v Zagorju fotoaparat znamke »Aqua-Billy«. Sodišče je obdolženca obsodilo za tatvino na 3 mesece zapora in na plačilo kazenskega postopka. Zoper sodbo okrajnega sodišča v Trbovljah se je obdolženec pritožil in rhu je pritožbeno sodišče kazen znižalo na polovico, zlasti glede na to, da ukraden predmet predstavlja manjšo vrednost. ,
R i
POLITIČNI M 0 Z A I R
ATLEE V DOMU LORDOV
Clement Atlee. bivši šef laburistov, ki je cdšel v pokoj, je postal član Doma lordov. Atlee je včasih napadal ta dom in ga imenoval celo »Dom pošasti«, toda bilo mu je usojeno, da bo tudi sam stopil vanj Kraljica Elizabeta ga jc namreč imenovala za grofa, kar je malce nenavadno za laburista.
Atlee je nastopil v tradicionalnem plašču od hermelina, z dvorogelnikom na glavi svoje poslanstvo v tem Domu. Toda » kostim«, v katerem se je predstavil lordom, ni bil njegov, marveč ga je za to priliko dobil v neki izposojevalnici, ker je namreč zelo drag.
MONAKOVSKA POROKA
IN STRAH OD DAVKOV
Prebivalci državice Monako na francoski obali ne plačujejo nobenih davkov. Država se vzdržuje od. turističnih taks in dohodkov igralnice v Monte Carlu. Zategadelj se prebivalci Monaka zelo boje aneksije Francije. To bi se zgodilo takrat, če bi sedanji suveren princ Rainier III. umrl brez potomca. Takšna je namreč pogodba med Monakom in Francijo, sklenjena leta 1918 In kot rečeno, se Monakovčani tega zelo boje. kajti v tem primeru bi plačevali davke kot vsi ostali francoski državljani.
Da bi dofc!l potomce, se mora princ oženiti. Nedavno je odšel v ZDA in tam objavil zaroko s filmsko igralko Grace Kelly. Poroka bo brž, ko Grace skonča neke filme. Toda v Mo-nakem niso povsem mirni. Ni vse -v poroki Lahko se pripeti, da filmska igralka ne bo mogla ali ne bo hotela roditi. Kaj potem? Kot pravijo, je princ dobil tozadevne garancije (kake?) od duhovnika Tuckera, njenega osebnega spovednika, ki je posrednik v tej poroki.
Zaskrbi.eni Monakovci so se obrnili na londonsko »VVelker Moat:: and Company«, veliko zavarovalno podjetje in tam povprašali, če se lahko zavarujejo proti kakšnim presenečenjem, se pravi za primer, da jih Francija vendarle nekoč ne anektira. Podjetje bo v ta namen poslalo svoje agente v Monako kjer bodo odprli celo svoje poslovalnice.
CIPER IN RADIO
Neka nova tema se je poja vila v angleškem tisku, tretira-na s ■ precejšnjim negodovanjem: angleška vlada je namreč pooblastila guvernerja Cipra, maršala Hardinga, da preprečuje radijske emisije

F® 1M1MV JU
Prejšnji petek je Ljudška uni- vrsto, bo gotovo znal navduše-verza v Radečah priredila že nje in zanimanje telovadcev 9. predavanje v letošnji sezoni, izkoristiti in voditi v pravo Predaval je dentist Marijan smer.
.Koren o postanku, razvoju in o KOŠARKA IN ROKOMET TU-negi zob. Posebno pa je še po- Dl V RADEČAH. — Tudi o osta-
udariti preventivne mere, ki so potrebne, če hočemo slabo zdravstveno stanje zob izboljšati. Njegovemu poljudnemu in izčrpnemu izvajanju je z zanimanjem sledilo preko 100 poslušalcev. Po predavanju so si navzoči ogledali še film, ki je nazorno prikazal nastanek vseh okvar na zobovju ' .
Naslednje predavanje pa bo poslušalce vodilo v vsemirje. O sončnem sistemu, nastanku zemlje in še c marsičem bo govorila tov. ing. Vahtarjeva. Poslušatelje opozarjamo na to zanimivo predavanja, ki bo v petek, 9. marca *
Pustni čas je za nami in telovadnica v Donu' TVD »Partizana« je spet vsak dan polna. Število oddelkov se je povečalo. Prav tako pa so sklenili or-
lih športnih vejah je bilo govora na zadnji seji. Tako so sklenili ustanoviti košarkarsko in rokometno sekcijo, ker je zani-Priprave so že v teku ih upaj
Tudi na Turju je gospodinjski tečaj uspel
Pred nedavnim na so Turju zaključili gospodinjski tečaj, ki ga je šest tednov obiskovalo precej deklet s Turja in bližnje okolice. Zaključna razstava tečajnic je dokazala, da so se dekleta precej naučila Poudariti je tudi treba, da so nekatera dekleta hodila v tečaj po uro daleč in še yec :n da imajo nekatera prav pičla materialna sredstva. Kuharski, šiviljski in pletilski izdelki so bili prav lepi in so pokazali koristi, katere dekleta pridobe na lakih tečajih.
Zaključku so prisostvovali
manje za .obe panogi precejšnje predavatelji zastopniki LO ob-mo, da bosta z nastopom lep-	. Hrastnik organizacije
šega vremena, ki bo omogočilo SZDL m starši deklet Vsi delo na prostem, tudi ti dve Poudaril, zeljo da se taki te-sekciji prav živahno- zaživeli.	prirejajo tudi v	»
V RADEČAH JE BOLJŠE KOT kor 1.1??a k1™**0 d®kl5 ln V TRBOVLJAH. - Gledališko od nJlh v(dlke Praktične kori-
življenje je nekaj časa počivalo, velik mraz mu je prinesel zaslužene počitnice. Vendar to samo na zunaj, saj se že vrše priprave za novo igro »Skupno stanovanje«, pa tudi« na igro »Uspavanko« mislijo. Seveda
sti. Zlasti bo treba s tečaji nadaljevati jeseni ko bo treba konservirati zelenjavo in sadje. — Isto popoldne je Izobraževalno društvo Turja priredilo igro »Tri sestre«. Ofc isk je bil izredno velik in tudi nastop vseh
Preteklo soboto popoldne je TVD »Partizan« v Trbovljah priredilo za telovadeče pionirske odrede tekmovanje s sankami na gorski cesti Katarina— Trbovlje. Ob določenem času se je zbralo kakih 90 pionirjev in pionirk s sankami, vendar se je za tekmovanje odločilo le 32 parov.
Doseženi so bili zelo dobri hitrostni rezultati. Značilno pa je, da so prva tri mesta zasedle pionirke in šele kot četrta sta prispela s sankami na cilj prva moška pionirja.
Teren je bil zelo ugoden in organizacija prav dobra.
Prvih šest parov je društvo nagradilo z raznimi darili, ki so jih nagrajenci dobili v Domu TVD »Partizan«.
S. G.
ir«si« S"
sjak«, ki še vedno polni dvora- diteljem igre je no in privablja gledalce od. blizu in daleč. Obeta pa se tudi
Da bi poživili politično vzgoj-po delo med mladimi rudarji, treba čestitati, so na jamskem obratu rudnika
ganizirati orodno vrsto, saj so gostovanje celjskih dijakov z tej vrsti telovadbe doslej po- igro »Scampolo«. Prav tako pa svečali le premalo pozornosti, lahko mladi radeški ljubitelji Zanimanja je bila sicer dovolj, -------
REŽICE
vendar ni bilo vaditelja, ki bi mladim telovadcem omogočil sistematično vadbo Tov. Za-hrastnik, ki je sedaj prevzel to
iger pričakujejo, da jih bo še Tečaj za člane DS. — V Ca-ta mesec začelo razveseljevati teških Toplicah se je pred ne-lutkovno gledališče. Dela so-že davnim pričel tečaj za člane v polnem teku:	oder. kulise, delavskih svetov, ki ga je pri-
govorimo. Občnega zbora tudi niso imeli. Pravijo, da
še
ne
lutke, oblekcp itd

redi! občinski sindikalni .svet v Brežicah. Trajal bo šest dni s celodnevnim poukom. • Tečaj so
gre... Pa bi šlo, samo dobre volje je treba!
Čakalnico bi radi. — Rudarji
v Globokem si že nekaj časa močno žele čakalnice, kjer bi
~ ~ ~ asrora
Trbovlje ustanovili mladinski aktih. Od 120 mladih rudarjev, ki pridejo za to v poštev, se jih je vpisalo v aktiv žc nad 70. Izvolili so si 5-članski odbor, ki bo vodil delo v aktivu. Poleg političnega vzgojnega dela nameravajo v aktivu ustanoviti lastno knjižnico in šahovsko sekcijo. Glede kulturnoprosvet-nega delovanja in športnega izživljanja je želeno, da člani mladinskega aktiva ostanejo še nadalje vključeni v društvu »Svoboda« in športnem društvu.
Na dosedanjih dveh sestankih so se člani tega aktiva 'l' dobra pogovorili o svojem nadaljnjem delu. Prep.čani s da bo delo v aktivu uspešno, predvsem v tem, d'” bo »tevune do sedaj tako rekoč na pol i/ gubljene mladince z delom v aktivu mogoče odtegniti raznim kvarnim vplivom in jih pridobiti za resno delo.
*
Igralska družina »Svobode-Do-brna« je v nedeljo, 2tt. p. m., ponovila lani naštudirano komedijo »Zenske na dopustu«, ki jo je spisal član društva tov. Karel Gorjup.
Z BizeliS&ega
Gospodinjski tečaj, ki ga jc ža drugo leto priredila KZ Bi-
GRADITEV- PLANINSKEGA DOMA. — Pred kratkim je bil sestanek članov Planinskega društva Dol-Steklarna. 2e na lanskem občnem zboru so se združili planinci hrastniške steklarne in ‘ Dola ter si zadali nalogo, da si postavijo planinski dom na Jurju. Za to nalogo so se zavzeli zelo resno. Izvolili so gradbeni odbor, v katerem so najbolj delavni planinci. Načrti so tudi že pripravljeni Steklarna pa je darovala že 250.000 din za pripravljalna dela. V teku je široka akcija za zbiranje prispevkov med člani. Potreben les je v glavnem zagotovljen, tako da bo planinski dom verjetno prihodnje leto
teku. Prvaki odredov so imeli nato 23, p. m. še izbirno tekmovanje, na katerem so določili zastopnike za okrajno tekmovanje vseh smučarskih disciplin, ki je bilo v soboto v Trbovljah
Tekmovanje je bilo množično. Lahko pa bi se zimski šport v naših krajih še bolj razvil, aaj je dandanašnji za to več pogojev. Sole bi potrebovale več športnih rekvizitov; za sedaj ima le šola na rudniku za pionirje 20 sani in 30 parov smuči.
kov. V Brežicah nameravajo prirediti v kratkem šc podoben tečaj, ker je zanj veliko zanimanje; če se jih bo dovolj priglasilo, bodo organizirali še tretji tečaj.
Samo dobre volje jc treba! — Zadnje čase o sindikalnih funkcionarjih pri zadrugah na Bizeljskem in o njihovem delu ni nič slišati. Omenimo naj samo, da še do danes niso oddali članarine za leto 1955. Izgleda, da so vsi zaspali...
Tudi pri železničarjih na že-ležniškl postaji v Brežicah, ki so znani kot žilavi in borbeni ljudje, s sindikalno podružnico ni nekaj v redu Na sestanke še celotnega odbora ne spravijo, da o članstvu pri vsem tem niti ne
na delo, kakor ga predhodna izmena zapusti. — Vsekakor bo treba to vprašanje v kratkem rešiti.
Veliko vroče krvi. — Te dni
so bile vsem Brežičanom dostavljene odločbe o novih najemninah, izračunane po točkah. Skoro vsak mora po tem plačati nekaj kovačev, pa tudi nekaj stQ dinarjev več. S tem bi se ljudje še kar sprijaznili, bolj čudno pa se jim zdi to, da je treba določeno najemnino plačati za nazaj vse do 1. septembra 1954!
Po mestu je veliko razburjanja in dc neke mere čisto po pravici.
Zelja upokojencev. — Društvo
nekoliko pozno. 8. februarja se je zbralo 32 mladih deklet v prostorih zadružnega doma. ki so z veseljem čakala na ta dan. Kljub hudemu mrazu in visokemu snegu so dekleta prihajala iz osem vasi tudi po 4—6 kilometrov daleč.
Dopoldne se razvrste pri praktičnem delu, popoldne pa poslušajo razna predavanja o hranoslovju, serviranju in lepem vedenju. V tečaj prihajajo tudi kmetijski strokovnjaki od OZZ Krško, domači učitelji. M-vinozdravnik in zdravnik, ki predava v okviru RK. V naš tečaj je namreč vključen tudi tečaj Rdečega križa.
Z zanimanjem slede dekleta
Aten, namenjene Ciprčanom, I dograjen. Število članstva se je se pravi, da na istih valovih te I povečalo od 70 na 150, do kon-oddaje motijo.	I ca leta Pa bo naraslo na 200.
Celo »Times« je reagiral proti tej nameri, ki po njegovem
Mi bo Ooboua dotrta nova želeiniško pusta o?
upokojencev v Brežicah že pire- predavanjem in se uče kuhar-cej časa prosi za sobo, v kateri sfcih spretnosti. Že sedaj se ve-
rni dostojna Anglije; še za časa vojne Anglija ni uporabljala teh metod proti nemškim in italijanskim oddajam v angleškem jeziku namenjene Angležem. 4
Angleški Foreign Office je odgovoril novinarjem, da ne more niti potrditi niti demantirati vesti o motnjah.
KO JE RIL CHURCHILL PRED ODSTOPOM...
Dva angleška poslanca konservativne stranke sta se med neko sejo Spodnjega doma tiho pogovarjala. Prvi pravi:	»Res.
Churchilov spomin peša iz dneva v dan«. Drugi pa pristavi: »Prav imaš! Vendar je še hujše to, da med sejo včasih zaspi.« Chuchil, ki je sedel spredaj, se tedaj obrne in šepne obema poslancema:	»In gluh je stari
mož tudi kajne?« .
ČUDNI POGOJI
Avstralska armada išče oficirja izkušenega v vojnih veščinah, ki je pripravljen jezditi skozi gorske pokrajine Biti mora dober šofer in vešč popravil jeefba. Dalje mora biti zdrav in navajen na življenjske pogoje v višini 4500—6000 metrov. Poznati mora vsaj 12 narečij domačinov Srečnemu oficirju, ki bi izpolnjeval vse te pogoje, nudijo mesto opazovalca OZN v Kašmirju.
Kadar koli potujem v Dobo-
-----.	_	vo, vzbuja mojo pozornost do-
I Planinska postojanka je zelo ^žena baraka, ki naj bi pred-potrebna za razvedrilo in od- stavljala železniško postajo, dih, zlasti za člane steklarske- Res čudno je, da tako velik ga kolektiva.	kraj, kakršen je Dobova, kjer
PREDAVANJE. — Prejšnji te- je zelo razvit potniški tovorni, den je predaval tov Jože Klan- predvsem pa drobno blagovni šek za člane delavskega sveta promet, še ni dobil nove že-steklarne In kemične tovarne o lezniške postaje. Ob dolenjski
progi je precej manjših kraiev. ki pa imajo nove železniške postaje Ne. vem. kaj je potem merilo za to, da se zgradi nova železniška postaja. Vem samo to, da bo treba barako, ki je že doslužila in jo je že začel razjedati zob časa, zamenjati z novim posteljnim poslopjem.
-nc
bi imelo svojo pisarno, ki je doslej še nimajo, čeprav imajo nad 500 članov. Mnenje mnogih je: čas bi že bil!
Volitve. — Volitve v organe socialnega zavarovanja so kar dobro potekale. V področju občine Brežice je bilo nad trideset predvolilnih 'sestankov, volitev pa se je udeležilo preko dve tretjini izvoljenih delegatov, kar je glede na izredno hud mraz v tistih dneh zadovoljivo.
šele zaključka tečaja, ki bo kratkem.
Upamo, da bo tečaj uspel, da-siravno nimamo letos toliko sredstev kot lansko leto. Pri našem tečaju so nam denarno pomagali OZZ Krško, občina Brežice in domača kmetijska zadruga, ki nam poleg denarnih sredstev nudi tudi prostore in razsvetljavo in nam tudi še drugače pomaga v vseh pogledih.	J. C.
davkih v kmetijstvu. Sestanek je bil prav dobro obiskan.
PROBLEM ZDRAVSTVENEGA KADRA. — v Hrastniku je bilo vprašanje zdravstvenega kadra posebno ' pereče. Glede zdravnika je sedaj ta problem za Sp. Hrastnik v glavnem rešen. Vsi so z delom tov. dr. Jožeta Toplaka prav zadovoljni, ki pa ima zelo naporno delo, saj je v steklarni in kemični tovarni preko 1600 zavarovancev, h katerim jc treba prišteti še družinske člane, kar je za enega zdravnika precej naporno delo.
Poseben problem kraja je zobozdravnika služba. Čeravno prihaja v Hrastnik zobni zdravnik iz Ljubljane, to vprašanje vendar ni zaadovoljlvo rešeno. Zavarovanci morajo tudi v tej hudi zimi čakati po več ur, da pridejo na vrsto, mnogi pa čakajo na ordinacijo že od 4. ure zjutraj. Rešitev tega problema je zelo nujna.
SMUČARSKE TEKME PIONIRJEV OBČINE HRASTNIK. — Pionirski odredi vseh šol naše občine so priredili v dneh »snežnih« počitnic več športnih tekmovanj. Tekmovali so v .sankanju, smuških skokih in v
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitnniiii!iiiiiiiii!3!,i"!
los id Brinar;
’!,,!!!mt!l!lllll(!!|IHIIII|IHt!ll!lll!HIIIIIIIIIIII|l!illl!!;ll!llll!IPili:ll!'l!ill'!!!!illill:"’
PIONIRSKI KOTIČEK

'Nsdaltevani«)
g E W O V O
V zadnjem času se opaža znatno živahnejše delovanje senovške rftladine tudi na pod-roč|u .prosvete To je morda najbolje dokazal nedavni nastop mladine na Prešernovi proslavi kjer se je zlasti odlikovala folklorna skupina, ki je izvajala med drugim tudi ples na besedilo Prešernovega. Povodnega moža«. Hkrati je nastopil prvikrat tudi mladinski pevski zbor in dokazni da bo iz njega ob vztrajnih vniah lahko postala prav dobra pevri»a enota, saj po ve-
liki -večinj done glasovi prav prijetno. Zbor vadi tov. Janez Zupančič, ki je z njim prebredel — lahko rečemo — največje začetne težave in bo čedalje bolj napredoval, •
Na akademiji pa se je ludi izkazala mladinska godba »Svobode«, ki s svojimi nastopi že tako žanje obilo priznanja pri občinstvu. Želeti je samo. da bi velika vnema, ki jo je na tej prireditvi pokazala mladina, ne bila le kratkotrajna, temveč da J>l se ustalila v pravem, resnem in vztrajnem' prosvetnem delu.
Zvitorepka »e Je oddahnila, pa nadaljevala: »Tudi M i rol ju -bu so posebno tisti dobrodošli, k{ mn kaj prinesejo ln M plešejo, kakor on gode. Uvidiš li sedaj, dragi bratran Jazbec, kako Je to, da sta Miško bi Lakotnik spet kraljeva svetovalca? Da sta vnovič kraljeva ljubljenca. to utegne še marsikomu škodovat L Naj kradeta bi ropata, kolikor Jima drago, krtka bi vika zaradi tega ne bo; vsi vidijo njnjhie hudobije, pa molčijo in si mislijo: končno utegnem ujeti todl Jaz kak saktiaj. Takih pomagačev ima kralj sedaj mnogo na dvoru in oni so najimenitnejši veljaki. A kakor že vemo, da vrana vrani oči ne izkljuje, tako so si tudi tl rokovnjači kaj na roko. Ako pa si privošči kateri izmed nas siromakov, kakor sem jaz, Zvtio-repka, le drobno plšče. takoj ga nahrulijo ter kličejo bi rlčejo: »Lejte ga tatu predrznega, obesite ga, obesite!« Tatiče pač obešajo, tatiče, toda Ulove... ne le, da Jih izpuste, še ščitijo Jih vrh tega. Lej bratran Dre-muh. tako se godi na svetu, bi če se /mislim na vse to. ni čude. di gledam včasih tudi na svojo lastno korist Večkrat pravim uma sebi:	že mora Uko
prav biti, aaj Jih mnogo živi tako kakor Jaz! Včasih se mi sicer vzbudi vest, ki ml pravi, da moramo najmanjšo krivico popraviti In ukradeno vrniti. Hudo me peče takrat, a na srečo me hitro mine.«
»Skoda!« pravi Dremuh lisi -ei. »fceleti b; pač bilo. da te večkrat obidejo' take misli in da se malce pokesaš, kajti potem bi živela, kakor se spodobi poltenim državljanom.«
A Zvitorepka mu ugovarja: »Kaj bi ml hasnilo, ako živim, kakor mi velevata pootava ■» vest. Saj tudi največ!r poštenjake vlačijo čez /obe. Ne vidiš U. kaj dandanes ljudstvo počenja? Za vsem slabim vohunijo in slikajo, in če /vedo to »li ono, brž si še kaj povrh izmislijo, in potem gre novica od u*t do ust kakor plamen po slamnatih strehah. Tako popačeno Je naše ljudstvo, in kdo bi sr potemtakem čudil, da tudi o svojih višjih gospodih le sla« bo govore. O slabostih klepetajo in blebeUJo po vseh ulicah ln oesUh, a vendar vedo o svojih višjih, o svojih gospodarili! mnogokai dobrega, samo da Jim to noče iz ust In da o dobrih lavtnestih ne trobijo v svet. Ako pa se zaradi dobrih dejanj ve-
i!!!;!!i!i;i!;ii!iiii!i!iiiimiii!HiiKiHiiiii(tiiiititiimmmtiiiniMmtiimitmi)fjniimimitimtni!»iimuminiimitiu
Rešitev nagradne uganke iz 8. številke
Tudi na uganko, k; smo j° "rineelt našim pionirjem v 8-levUki našega tednika, smo »rejeli nepričakovano velik0 ravilnih reditev-. Celo kopico jem in dopisnic imamo od ših pionirjev in pdonMt na vizi. Zelo smo veseli pošte na-h najmlajdih bralcev«. Vsi s° v.anili, da je pravilen odgovor a uganko: lokomotiva, ki P*' !je vlak v Ljubljano.
Žreb je odločil, da dobi prv° nagrado za rešitev uganke AloJ* Hohkrsut, učenec H. razred« osnovne šole, pošta Hrastnik, štev. 38 — drugo nagrado .pa 1c žreb prisodil 4-letel emu ciciban0 Zlatku Zebiču. Cesta na Dobravo štev. 3, pošta Sevnica ob Savi. Obema bomo poslal’ knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim piopirjem pionirkam za ljubeznivo p°*tn in pon*ave prisrčna hva'a!
Uredništvo
dobrem?
likali ne hvalijo, alt tem zamerimo, da sčasoma mlačni ,▼ svet Je poln obrekovanja tn hinavščine, potuhe In lati, poln nezvestobe in izdajstva, ropa in lopovstva! Odkar hinavci in krivi preroki ljudstvo zapeljujejo, ne pride več poštena beseda iz ust. — Tako Sive ljudje tjavdan. In če Jih dobrodušno opominjaš, skomignejo tl s rameni hi ti reko:	»Greh menda
ni tako velik, kakor se nam očita. Če bi bilo res tako hudo. bi se ga tudi učeniki sami bolj ogibali.«
»Mnogo žalostne resnioe Je v trojih besedah,« potrdi Dre-muh, »kajti navadno ljudstvo skoro povsod kaže le na slabe učenike, a dobrih ne vidi. Takšni so ljudje, kakor Usta šival iz južnih krajev, ki Jo glumači ob semenjskjh dneh kažejo za denar. Tista žival vse oponaša, kar se Ji pokaie. Ker pa ne sna misliti in dobro preudariti, vsako stvar na smešnp plat obrne. Ponekod se pač reo zgodi, da slepec slepca vodi ln da oba • prave poti zaideta. A ne manjka se tudi pametnih učenikov, in te naj bi ljudstvo posnemalo!«
(Nadalevanje sledi)
Nova nagradna unanka za naše pionirje
Kaj pravite, oiontrji in P>°' nirfce, kakšen bi bil pravil«0 odgovor na tole uganko:
Izgleda kakor mačka, mik*' ka kakor mačka, ima nveb** kožušček kakor mačka, a vpn dar ni mačka.
Ce boste redili to ug«*7’ nam pr uvenite ali po pod’0'' odgovor nanjo po poiti do n delje. 11. marca opoldne. T° za rešitev le uganite pripravljeni dve VmjiAni nsgril po odločitvi žreba.
Pri odgovoru se vod« nr P® zabite navesrti poleg gvoj*^ imena in priimka razred J ki jo obisku lete. ter po* t-o kraj, kjer *tc dom?.
Uredništvo
Stovani na Pelepinezu
Ze proti koncu V. stoletja se začenja v vzhodni Evropi, med Vislo in Dnjeprom, ve.ikanski pokret tamkajšnjih prebivalcev — Slovanov, ki so nastali po strnitvi raznih ljudstev, na vzhod, zahod in jug.
V VI. stoletju so slovanska plemena začela vdirati na ozemlje vzhodnorimskega ali bizantinskega cesarstva, južno od Donave. Prekrižarili so ves polotok in prišli tudi celo do Bizanca, prestolnico naslednikov rimskih cesarjev, nato pa so se vračali z bogatim plenom domov, v stepe, severno od Donave. Tpdi najmočnejši najmogočnejši bizantinski cesar Julijan I. se jim ni mogel uspešno upreti.
Proti koncu VI. stoletja pa se začnejo Slovani naseljevati na Balkanski polotok. Bizantinci so napeli vse sile, da bi to preprečili; napadli so leta 602 z močno vojsko slovansko središče v Vlaški, a ta poizkus je žalostno propadel. Ta neuspeh bizantinske vojske je sprožil v državi nerede, v katerih je bil cesar celo ubit. To so Slovan: temeljito izkoristili. V kratkem času so razbili še zadnje bizantinske postojanke v notranjosti polotoka in ga poselili vse dj obzidja Bizanca. Hkrati so zasedli tudi vso Grčijo. Tako so se v severni Grčiji naselila slovanska plemena:
Brsjaki, Draguviti žiti, Peloponez pa Jezerci in Mitingi, nosom bizantinskega cesarja pa Severjani in Smoljani.
Slovanom so se uspešno upirala le močno utrjena obmorska Začetek je že, še en skok, pa
bo stala prava šola, lepša od stare in tolikšna, da bo lahko sprejela prav vse:	predšolske
otroke v vrtcu in osnovnošolske, ki jih je iz leta v leto več, preko 120 pa jih obiskuje nižjo gimnazijo v Zagorju.
KAKO DOLGO ŠE?
V OSNOVNI SOLI NA LOKAH PRI ZAGORJU SO NAJTEŽJI DELOVNI POGOJI - ZAČASNA REŠITEV IN USPEŠNO SODELOVANJE MED GASILCI, UPRAVO SOLE IN OBČINO - PRI
GRADBENIH NAČRTIH SE JE ZATAKNILO
Vsak dan se oglaša: z rezkim šče — kratko: več učnih uprav- vati z drugačnega vidika, ozi-piskom po dolini sirena nazna- nih in drugih prostorov! Le kje roma hitro ukrepati, da bi se nja, da življenje utriplje, da je jih dobiti, ko pa ni šolskega stanje izboljšalo, preden začne
zemlja spet izbruhnila nove poslopja, niti se ne ve, kako stotine ton premoga, da je ru- dolgo ga še ne bo. Srečno na-dar začel ali pa končal z de- ključje je pomagalo: prizadev-lom. In kam po delu? Nobeden ni gasilci so hitro razumeli in ni v zadregi. Preurejeni Dom pomagali; v podstrešju Gasil-»Svobode« je prijeten in Cesto skega doma je bilo še nekaj poln, v Gasilskem domu je ve- prostora, z adaptacijo starih in dno živahno: gasilci, pevci, vr- zapuščenih drvarnic so se pri-tec, šola — drugod pa nova dobili prostori za vrtec in ku-skupina ljudi pri predavanju, hinjo, z ograditvijo in izravnana sestanku in podobnem. Z vo nezazidanega zemljišča pa marsičem so se že spoprijeli ti dokaj veliko igrišče. Tako je ljudje z Lok in Kisovca, dobro sodelovanje med gasilci, šolo in rešili in uspešno opravili za občino rodilo trenuten uspeh in blaginjo skupnosti. Kljub temu 240 otrok je bilo pod streho, jim po tolikih letih najvažnejše Lep in velik je ta gasilski še vedno manjka. Težko je že dom, ki daje streho toiikim prešteti številne sestanke in otrokom, ali drugače rečeno: zborovanja ljudi, ko so govorili štirim stranicam Ni povsod, o šoli, prstov na rokah pa že najbrž tudi naselij ni, kjer bi
teči tretje pbvojno obdobje čakanja in obljub. V drugem obdobju je bilo opravljeno veliko delo, ki pa je bilo skoraj v celoti preloženo na ramena šole. in gasilcev, ki so gradili, kakor so znali in vedeli, in plačevali, kadar so imeli ali dobili sredstva ...
OLO Trbovlje je zaradi takšnega stanja in številnih zahtev že v juniju 1954 potrdil gradnjo šole na Lokah. Za začetek je bilo opravljeno že precej dela. Tudi naglica je bila, »ker se je tako reklo«. A brez lopate še ni začetka in dokazov za ljudi, ki se živo zanimajo za svojo šolo. Do danes še niti ni znana usoda projektov, ki so
tudi zmanjkuje, da bi prešteli toliko otrok žc toliko let čaka- bili v lanski pomladi poslani v
leta čakanja in obljub. Šole še ni; in kdaj bo? Na starih temeljih stojijo začasni prostori in še ti poJ streho Gasilskega doma’ Kolikor so si ljudje lahko sami pomagali, so storili. Dobra volja, skrb za mladino, prostovoljno delo — in uspeh
lo na šolsko poslopje, svetišče učenja, na drugi dom. Tudi znotraj je nekam prijetno in čisto; izgleda, da učiteljem ni vseeno, kakšna sta red in čistoča, pa četudi prinašajo vodo od 300 metrov oddaljenega studenca. V naselju je vodovod,
je bil dosežen. Prvih šet povoj- drugega pa celo gradijo, zato je
nih let čakanja in obljub je zastrtimi j ani, ključil sprevod otrok, ki so se in Velege- s šolskimi stolčki pod pazduho so zasedli selili iz Toplic na Loko. Šola je Skoraj pred bila spet doma, tesna sicer, a vendarle. Sto petintrideset u-čencev, 4 učitelji in 2500 prebivalcev kraja je bilo veselo.
revizijo. V tem roku bi morali biti izdelani že vsi podrobni načrti. Zapelo in zataknilo sc je! Denar ne more biti edina in glavna ovira Vsakdo ve, da takšne šole ne bomo zgradili čez noč, za kar bi bila tudi vsa proračunska sredstva premalo Po načrtu, postopoma, s skupnimi sredstvi in ž dobro voljo bo pa šlo, kakor smo v teh letih v Zagorju in drugod že marsikaj lepega zgradili.
Cesarica Teodora (žena Justinijana I) z dvorjankami
mesta, ker Slovani niso imeli močnega ladjevja, da bi mesto lahko obkolili tudi z morja. Pač pa so na svojih majhnih ladjicah napadali Egejske otoke, pojavili so se tudi na Kreti in v Južni Italiji. Skratka, Slovani so ogrožali vzhoono Sredozemlje.
Vidimo, da Slovani niso bili ravno ponižno ljudstvo, ustvarjeno za hlapce drugim, kakor to skušajo dokazovati nekateri tuji zgodovinarji, nemški.
na pravem mestu upanje, da bo voda prišla tudi v Gasilski dom in šolo. Prostora in zraka bi bilo dovolj za šolo z veliko manj učenci. V učilnicah so površino sedežno izkoristili do maksimuma in zato niti vsi učenci ne vidijo na tablo! Na učenca odpade 0,27 kvadrat, metra sedežne površine in 0,50 kvadrat, metra celotne površine učilnice. Zaradi celodnevnega pouka se sedežna površina _ _ poveča na 0,54 kvadrat, metra, ževalne dejavnosti kakor v teh Regenta, predsednika »Svobod
Trboveljčani se izobražujejo
Številna predavanja in tečaji — Ostalo kultumo-prosvetno delo nezadovoljivo
Kakor izgleda, v Trbovljah štvu, je med drugim povabila Ljudska univerza zaključila s še ni bilo tako živahne izobra- k sodelovanju tudi tov. Ivana predavanji šele meseca maja.
kar pa zaradi slabega zraka in nerednega zračenja v mrzlih Čas si je vzel prostost, tekel dneh bistveno ne spremeni po-
je in se ni zmenil za vedno težje delovne pogoje v šoli. Naraščalo je število prebivalcev šolskega okoliša in šoloobveznih otrok, matere so želele otroški predvsem vrtec, odpreti je bilo treba F. S. mlečno kuhinjo, zgraditi igri-
ložaja in težkih delovnih pogojev. V takšnih dneh učenci preživijo odmor v učilnicah, ker je samo 20 kvadrat, hodnika.
V takih težavnih pogojih bi morali učiteljevo delo ocenje-
zimskih mesecih, ko skoro na in prosvetnih društev Sloveni-vseh koncih in krajih prirejajo je«.
razne izobraževalne tečaje in Tovariš Regent, ki je pri nas zares kvalitetna in zanimiva poznan kot eden izmed najbolj-
Letni oder v Zagorja bo upravljala „Svoboda 1"
Kdo ve, koliko prireditev se je zvrstilo na letnem odru v Zagorju. Zgradili so ga za prvi veliki festival •Svobod« bivšega trboveljskega okraja. Potem so Zagorjani teden za tednom prihajali na ta prostor in gledali prireditve domačih in gostujočih društev.
Lani so nameravali oder podreti, toda pokazalo se je, da je oder za seda) še neogibno potreben. V Zagorju je namreč ravno tez leto največ prireditev, pa tudi dvorana TVD »Partizana« je premajhna.
Zdaj se je zagorska »Svobo-
da I« odločila prevzeti oder v svojo upravljanje. Zagorjani žele, da bi oder tudi letošnje leto s pridom uporabljali kakor minula leta. In še nekaj žele Zagorjani: morda bi bilo mogoče na tem prostoru urediti predavanje filmov Padi bi, da bi oL poletnih večerih, kadar ne b drugih prireditev, gledali filme na prostem.
Prostor za to je zelo primeren. Ne le, da lahko sprejme nekaj tisoč ljudi, tudi zelo akustičen je. Morda bi društvo navezalo stike z upravo zagorskega kinematografa in skušalo na
predavanja. Po izgledu se nekatera društva in organizacije metrov zavedajo velikega pomena izobraževalnega dela med članstvom, kar je vsekakor prav, in za trdno smo lahko prepričani, da bo to delo rodilo lepe sado-ve.
V mestu se 'je zvrstilo v zadnjem času že več predavanj, ki so bila na splošno tudi zadovo-neici način urediti predvajanje ljivo obiskana. Naj omenimo filmov na prostem. Verjetno bi samo nekatera, ki so bila izve-se ta stvar izplačala, saj je zn •lena v bližnji preteklosti. Ljud-
ito, da zagorska kino dvorana n posebno primerna za obisk filma v vročih poletnih dneh.
ska univerza pri »Svobodi II«, ki je, kakor izgleda, ena izmed najbolj delavnih sekcij v dru-
ših govornikov, se je rad odzval prošnji in pred tedni smo že poslušali njegovo predavanje o izvoru religije. Teden dni kasneje je pripravila Ljudska univerza »Svobode n« Trboveljčanom spet presenečenje.
Tokrat je v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah predaval prof. dr. Mirko Rupel iz • Ljubljane, ki ga mnogi poznajo iz ljubljanskega Radia, kjer redno sodeluje pri jezikovnih pogovorih. Dr Mirko Rupel je govoril o temi »Slovenski jezik nekdaj in danes«.
Kolikor nam Je znano, bo ta
Delovnim kolektivom, upravnim odborom, delavskim svetom, ustanovam, zavodom, zadrugam, okrajnim in chfinskir '	' ’ ’
odborom ter posameznikom!
Pred tremi leti je Glavni odbor Sociali:,. .č~e	<ie
lovnega ljudstva Slovenija, dal pobudo za ustanovitev Pre šernove družbe. Ob ustanovitvi je bilo Prešernovi družbi naloženo, da na osnovi organizacijskih tradicij širi med de lovnimi ljudmi napredno knjigo in da s svojimi knjižnimi zbirkami in drugimi izdajami razvija socialistično zavest ter dviga politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. Kako potreben je delovnim ljudem obstoj take družbe tudi še danes, najbolj dokazuje njena razširjenost. Samo letos je Prešernova družba poslala med svoje člane okoli 450.090 knjig. V treh letih svojega obstoja pa blizu 1 milijona. Kulturna in družbenc-vzgojna vloga, ki jo lahko odigra taka množina knjig med delovnimi ljudmi, je prav gotovo pomembna.
Poleg kvalitete in lepe opreme knjig je eden izmed glavnih vzrokov takega uspeha v tem, da je Prešernovi družbi uspelo zbrati toliko sredstev, da lahko vsakemu nudi knjižne zbirke po zmogljivi članarini. Družba namreč s članarino ne krije niti polovice stroškov izdajanja knjižnih zbirk, revije »Obzornik« ter minimalnih izdatkov uprave. Polovico primanjkljaja krije s subvencijami Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, za kritje druge polovice pa mora družba zbrati denarna sredstva od ostalih organizacij, ustanov, zadrug, podjetij in posameznikov. Ta naloga Prešernove družbe postaja tem bolj nujna, čim bolj se širi krog njenega članstva,kajti s povečanjem števila članov se veča tudi primanjkljaj, ki ga Prešernova družba lahko krije ic ob pomoči vse naše skupnosti.
Zato vabimo vse delovne kolektive, upravne odbore, delavske svete, podjetja, ustanove, zavode, okrajne in občinske ljudske odbore ter druge, da se vključite v Prešernovo družbo kot temeljni ali vsaj kot podporni člani ter s tem omogočite delovnim ljudem, da bodo tudi letos prejeli dobre in cenene knjige. Temeljna letna članarina je 25.000 dinarjev, večja podjetja in druge pa vabimo, da vplačajo več temeljnih članarin. Podporna članarina znaša za kolektivne člane od 5.000 do 25.000 din. za posamezne državljane Pa od 1.000 do 5.000 din.
Se posebej vabimo vste ustanove in dosedanje podporne člane, da se vpišejo med redne temeljne ali vsaj podporne člane Prešernove družbe.
V primeru, da trenutno kdo ne razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi, vabimo vse, da ob vpisu v Prešernovo družbo navedejo višino, vrsto in Število članarine, znesek pa vplačajo kadar koli med letom.
Denar, ki ga boste vložili v to, bodo člani Prešernove družbe z vašega področja prejeli nazaj v obliki cenenih knjig.
Denarni prispevek vplačajte na tekoči račun Prešernove družbe pri Komunalni banki 60-KB-5-Z-416.
Ljubljana, v februarju 1956.
Glavni odbor Prešernove družbe
Mešani pevsKi zbor trboveljske »Svobode II« bo imel danes celovečerni koncert. Upamo, da bo tudi tokrat razveselil številne ljubitelje pevske umetnosti
Poleg Ljudske univerze pa redno prireja razna politična in druga predavanja tudi MO SZDL Trbovlje. Pretekli teden je bilo na sporedu predavanje o reformi šoistva. Zanj je bilo precejšnje zanimanje, predaval pa je tov. France Kimovec-Zi-ga, organizacijski sekretar GO SZDL Slovenije. Predavanje je bilo v dvorani Delavskega doma.
Toliko o predavanjih. Omeniti moramo še, da je v mestu tudi več jezikovnih in drugih tečajev. Razne tečaje, zlasti kuharske, gospodinjske, šiviljske in zdravstvene, so izvedli tudi že v okoliških vaseh in lahko zapišemo, da je bil uspeh skoro povsod popoln.
Ko takole ugotavljamo živahno izobraževalno delo v revirjih, pa se moramo nehote zamisliti nad Siabim ostalim kulturno prosvetnim delom.
Kaj je vzrok tolikšnemu mrtvilu? Ce pbgledamo oba meseca nazaj v tem letu, lahljo na prste ene roke preštejemo kulturne prireditve naših društev: prosvetni večer »Svobode II«, Prešernova proslava Društva učiteljev in profesorjev, koncert pevskega društva »Zarje« in — konec!
V vsem tem času ni bilo niti ene gledališke predstave, da o ostalem niti ne govorimo...
Res je, da se gledališki kolektiv »Svobode-Center« pripravlja na premiero drame »Molčeča usta«, ki bo prišla, kakor čujemo, prihodnje dni na oder — toda kaj pa ostale dramske družine? Zakaj tako? Izgleda, kakor da so vsi zaspali...	-jak
Uspela gledališka predstava v Jagnjenici
Prosvetno društvo v Jagnje-nici se jc po daljšem času spet predstavilo svojemu občinstvu. Njegova odrska družina je uprizorila Janeza Jalna dramo »Bom«. Vsebina te igre je našemu podeželjskemu ljudstvu blizu, saj zajema snov iz preprostega gorenjskega kmečkega življenja v času pred drugo svetovno vojno. Naša mladina pozna deloms takratne razmere na našem podeželju iz ustnega izročila in šole ter iz knjig, starejšim pa je tako ostalo še spominu tedanje težko kmečko življenje.
Ce se danes vprašamo, kako so bili gledalci zadovoljni z igro, in če pri tem vzamemo kot merilo to, da je igra za gledalce ali poslušalce lepa takrat, kadar je v njih vzbudila čustva, ki slede dogajanju predstave, potem lahko upravičeno trdimo, da je uprizorjena igra dosegle svoj namen.
Saj so se pri posameznih prizorih igre marsikomu orosile oči.
Seveda pa moramo tukaj pripomniti, da uprizorjenega dramskega dela Prosvetnega društva iz Jagnjenice ne smemo meriti s takšnim merilom, kakor na primer gledališke uprizoritve radeške »Svobode« ali papirniške dramske družine.
Pri tem naj omenimo še to, da je bila večine vseh igralcev — to dramsko delo jih zahteva štirinajst — prvič v svojem življenju na odru in da na Jagnjenlci niti nimajo svojega gledališkega odra. Po vsem tem tore) lahko vsem igralcem in režiserki tovarišici Ženovi, učiteljici na Jagnjenici, k uspehu samo čestitamo.
Za uprizoritev igre gre zahvala seveda tudi dramski družini radeške Papirnice, ki je dala na razpolago svoj oder, in pomoči Mestnega gledališča v Radečah.
Prijetno je bilo videti, s kakšno vnemo in točnostjo so igralci prihajali k vajam, ne glede na slabo vreme in dolgo pot. Besedilo igre so znal* tako dobro, da skoraj niso potrebovali šepetalca.
Prosvetnemu društvu v Jag-njenici 2ato že enkrat čestitamo k uspehu in mu želimo, da bi tudi v bodoče še večkrat poskrbelo za prijetno in lepo razvedrilo tamkajšnjega prebivalstva.
Vas Jagnjenica šteje le malo manj kakor 300 prebivalce« in
ima skoraj sto šoloobveznih otrok. Zaradi tega bo treba resno misliti na Prosvetni dom, kjer se bo lahko o bodoče razvijalo družbeno, kulturno in politično življenje tega kraja inv katerem bi teh sto šoloobveznih otrok dobilo tudi svojo telovadnico. Vo je seveda že davna želja tamkajšnjega prebivalstva. Kazalo pa bi razmišljati tudi o tem, da bi na Jagnjenici ustanovili svoj mladinski aktiv, ki ga doslej še ni bilo. Aktiv bi povezovati okrog 35 — 40 mladincev in mladink.	P. š.
Tukaj odrežite!
DOPISNICA
Znamk b
ea
10 d*!®
Upravi
II. PROSVETNI VEČER,
bo 7. marca ob 18. uri v Domu »Svobode« v Trbovljah n. v počastitev
DNEVA BORBENIH ZENA
z izbranim programom in nastopom vseh sekcij »Svobode«.
Na sporedu bo: govor o Dnevu borbenih žena, nastop mladinske godbe na pihala, nastop cicibanov pod vodstvom prof. TVeingerla, petje mešanega pevskega zbora društva, zborna recitacija gimnazijcev, dramska sekcija društva pa bo nprizorila enodejanko Mile Klopčiča »Mati«.
Vstopnina za II. prosvetni večer 10 din.
Odbor
^Zasavski tecuiai
Tr*>nvi*e
m«J REVOLUCIJE Sl. 2t
Se ie čas, da plačate naročnino za leto 1956 in se tako udeležite
velikega nagradnega žrebanja
7 DNI PO SVETU
Ko je socialist Guy Mollet ob pričetku tega leta prevzel vlad' no krmilo v svoje roke, je med tekočimi nalogami postavil na prvo mesto alžirsko vprašanje. Osvobodilno gibanje v tej deželi, ki jo Francozi uradno smatrajo za sestavni del Francije, se je namreč konec preteklega in ob pričetku novega leta tako močno razmahnilo, da ga ne morejo zatreti niti z izrednimi policijskimi ukrepi, niti z redno francosko vojsko. Mollet je osebno obiskal nekaj mest v Al-žiru ter se posvetoval z »legalnimi« alžirskimi predstavniki.
GOOD NIGHT DARLING
In vendar ta posvetovanja niso pomaknila alžirskega ■ vprašanja niti za las naprej. Kakor kaže programska izjava, je pariška vlada povsem odklonila kakršne koli stik^z »uporniki«, ki zahtevajo brezpogojno samostojnost. Druga velika napaka je ta, da je Mollet nasedel velikim demonstracijam francoskih doseljencev v Alžiru ter se v programu postavil proti priznanju alžirskega naroda. Al-žirci naj bi bili le »Francozi muslimanskega rodu«. Ta trditev je naletela na splošno obsodbo celo pri tistih krogih domačega prebivalstva, ki je sicer za kompromis s Francijo. Ne morejo ga premamiti še tako lepe obljube iz Pariza, da bo vlada posvetila veliko skrb gospodarskim in socialnim vprašanjem in da bo domače prebivalstvo povsem izenačila s Francozi.
Medtem ko te dni pripravljajo sistem reform za Alžir, ki bodo povezane z nekaterimi izrednimi vladnimi pooblastili, se predstavniki drugih dveh severnoafriških pokrajin,- Maroka in Tunisa, pogajajo s francosko diplomacijo o neodvisnosti. Ti
F I2&ULTURA IM ŠPORT Smučarske tekme v Zagor u
Na vrsti |e ureditev koče na
w
Cemšeniški plan iti
ljubljena izletniška točka ne le za Zagorjane, marveč za mnoge Zasavčane. Sedanji bivak res ne ustreza niti najosnovnejšim zahtevam Prvič je premajhen,
„	, ,	,	.	. .	.	drugič pa za množičnejše obiske
Zagorski planinci stopajo v vrstah premalo mladine, oziro- neprimeren.
No, planinci bodo, če bo do-
enajsto leto svojega plodnega ma da mladina še vse premalo delovanja. Ne bi naštevali vse- obiskuje naše zasavske vrhove.
ga, kar so v teh letih storili za dvig planinstva, pač pa ne bo odveč nekoliko pokramljati o njihovih lanskih prizadevanjih.
Naloga upravnega odbora in sploh društva bo v bodoče skrbeti za naraščaj in z raznimi poučnimi predavanji ter sestanki pridobiti med se zagor-
volj sredstev kočo preuredili, zlasti pa uredil' gozdno pot.
"Morda bi bilo prav da bi začeli zagorski planinci misliti na novo ime svoje postojanke na Sv. Gori. Zagorjani, zlasti člani
opravilimnTbnsvoji ^posto^anlti ganizta^Metf sodelovanjem ^m občnem’ zboru “goffilf Sv. Gori, Sicer so jo dogradili starejših planincev bi bili za Sa TedanjeOne ne ustrfza? io
mladino zelo dobrodošli.
že pred leti, toda drobnih in vendar nujnih opravkov ni niti
lani zmanjkalo Sedaj že lahko vd ureulll KUto na ^ems
KK&£ S&ftSSS? L«-“ *
nejšega gosta Ker pa planinci niso zahtevni, so temu primerno uredili tudi svoj dom. Poglejmo, kaj so napravili:	vzi-
dali so šest novih kompletnih oken z dvojno stekleno in enojno leseno zaporo. V sobe so na-
ne ustreza,
še zategadelj, ker je bila ravno Trenutno se društvo prizade- Gora zatočišče in prizorišče va urediti kočo na Čemšeniški mnogih borb v tem delu Zasavja.
Smučarsko okro na r rvens3vo v Zagor u
mestili prepotrebne umivalnike
L"	venstveno"tekmovanje^ ki "gaHje
Minulo nedeljo je bilo v Zagorju okrajno smučarsko pr-
pa so tudi novo klet in ledenico na dvorišču koče. Vse opravljeno delo je videti majhno. Vendar temu n? tako Zahtevalo je precej volje, vztrajnosti in pa seveda sredstev. Prav zato jim je bila zelo dobrodošla finančna pomoč Okrajnega ljudskega odbora občine Zagorje.
priredilo SD »Zagorje« v tekih, štafeti in skokih za člane in članice, starejše in mlajše mladinke. Tekmovanja so se udeležili člani SD »Zagorje«, ŠD »Svobode« (Kisovec) SD »Trbovlje«, ŠD »Dobrna« (Trbovlje-, SD »Kum« (Dcbovec), ŠD
»Bratstva« (Hrastnik), TV D Ko so zagorski planinci imeli »Partizana« iz Sevnice in Vi-
dem-Krškega.
V tekih so bili najboljši med
svoj občni zbor, so med drugim ugotovili, da je v njihovih
Ploninci u Hrastniku bodo podili nouo nuna na Sft Su
Pred kratkim je imelo osmi redni letni občni zbor Planin-
____________ __ sko društvo v Hrastniku. Ude-
dve deželi sta bili doslej fran-1 ležba članov ni bila najboljša, coski koloniji, po predhodnih mnogo pa je bilo na občnem
sporazumih pa'bosta postali neodvisni. Vprašanje je le, ali bosta ostali v okviru francoske unije in pod kakšnimi pogoji. Tudi tu se kažejo precejšnje razlike med francoskim uradnim mnenjem in željami nacionalistov. Osvobodilno gibanje gverilcev pa je precej živo in bo brez dvoma vplivalo na potek pogajanj.
V	hiši zahodnonemškega kanclerja Adenauerja so nastopili nerodni dnevi. Doslej druga največja koalicijska stranka, liberalci, so se pred dnevi spuntali zaradi Adenauer-jeve diktatorske politike (navznoter) ter zunanjepolitičnih nazorov ki metod. Od 52 poslan-cev-liberalcev je vladi ostalo zvestih le 12 in še ti so bili doslej na vodilnih kanclerjevih položajih.
»Nastopilo je koristno razčiščevanje v notranjepolitičnem življenju Zahodne Nemčije«, pravi socialdemokratska opozicija. Dogodki kažejo, da je Adenauerjeva »srečna zvezda« pričela ugašati. In to se dogaja prav v času, ko se zahodnonem-ška diplomacija skuša uveljaviti po svetu.
V	Moskvi so ob zaključku 20. kongresa KP SZ sprejeli resolucijo o dosedanjem delu, ki kaže velike spremembe po Stalinovi smrti v notranji in
če na Kalu, da postanejo naše planinske koče res koristne postojanke za planince, ki iščejo v planinah lepote narave in oddih, ne pa da so gostilne in
večja finančna pomoč in pomoč vseh sorodnih društev v Hrast-nato niku.	J. K.
zboru zastopnikov sosednih zabavišča. Društvu bo potrebna društev. Občni zbor je počastil	' i
spomin na umrlega predsednika tovariša Verdaja in nato pregledal delo društva v letu 1955.
Največ uspeha je imel alpinistični odsek, ki je napravil mnogo izletov v Alpe in na Durmitor. Planinci v Hrastniku so številčno močno društvo,
imajo v svojih vrstah precej mladine bo pa moralo več storiti za kontakt s svojim članstvom, zlasti naj bi poživil delo mladinski krožek, ki je bil ustanovljen na gimnaziji v
SMUČARSKE TEKME V
CERKU AH
Ob lepem vremenu so priredili pionirji cerkljanske šole smučarske tekme za prvenstvo šole. Proge za tek, smuk in skoke so uredili med vinogradi v Gazicah.
Lepo je bilo gledati mlade, pogumne smučarje, posebno pa je treba pohvaliti nekaj mlajših učencev, ki so dokazali, da bodo kmalu posegali v borbo za prva mesta.
Rezultati:	SKOKI:	1. Adolf
Hrastniku.
Iz razprav, o poročilih društvenih funkcionaijev je izzve- Kodri ?	SMUK: 1. Ma-
nela »htevA £	rijan Bevc (7. razr.), TEK NA
z graditvijo nove planinske ko- ^ ^	^ Albin 'Javornik ,7.
razr.), TEK NA 500 M: 1. Slavko Butara (3 razr).
Vremeasšo napoveta
za prihodnji teden
Odjuga, ki se pričakuje v začetku marca, bo le kratkotrajna. V ostalem bo prevladovalo hladno vreme z mrazom ponoči in s pogostimi večji del
PLESNI TEČAJ
V	BREŽICAH
Pred kratkim se je končal dvomesečni tečaj, ki ga je priredilo DPD »Svoboda bratov Milavcev« v Brežicah. Obiskovalo ga je 86 tečajnikov, ki so si pridobili v njem osnovno znanje v plesu.
V	soboto, 3. marca, se bo pri
čel ob 19. plesni nadaljevalni snežnimi padavinami. Suhaozi
tečaj, ki ga bo vodila tovarišica Lackovič iz Zagreba.
Tečaj bo v Domu »Svobode bratov Milavcev«.
zunanji politiki sovjetske vlade	"““““■“"“‘"“““'l-
ter potrjuje načela, ki smo dldatura plavala v zrRk'*- .*■*“ jih pojasnili že v prejšnji šte- publikanci so si s tem praktično vilki. Odmevi na delo 20. kon- že zagotovili volilno zmago, a resa po svetu so različni. Ka- kajti Eisenhovverjev ugled se od žejo pa. da zahodni svet več ne časa,' ko je prevzel predsednl-dvomi v spremembo vodilnih ške posle, ni zmanjšal, temveč sovjetskih politikov in diplo- kvečjemu povečal. V Londonu matov. Sprašujejo se le, poseb- pravijo, da je Ike mož, ki pred-no najevemi krogi v ZDA. če stavlja zmerno strujo v repu-spet ne bo po sredi kaka nova blikanski stranki. Zato ni ne-sovjetska taktika.	varnosti, da bi se ameriška
Iz ZDA je prišla novica, da se politika nagnila preveč na ie predsednik ZDA Eisenhower desno ter e tem porušila upa-odločil za ponovno kandidaturo nje človeštva v sporazum »veli-na renublikanski listi. Pred ne- likih« z Vzhoda in Zahoda o davnim je prebolel zelo težak vseh poglavitnih svetovnih srčni napad, pa je njegova kan- vprašanjih.
roma jasna razdobja ne bodo daljša od treh dnL Vdor mrzlega vala se pričakuje v prvi polovici prihodnjega tedna, obilne snežne padavine pa v zad- bovljah bo predvajal do pone-
čiani Edi Jere (SD Zagorje), med članicami Anica Smodič ISD Kum), med mladinci Franc Tofolini (SD Kum) in Milan Medvešek (SD Kum), med mladinkami pa Mira Tofolini (SD Kum). V štafeti 3x4 km je dosegla 1. mesto ekipa SD »Zagorje«, v skokih pa so bili najboljši med člani Nande Planic ISD’ Trbovlje) in Jože Gorenc ($D Dobrna), med mladinci pa Ervin Vidic (SD Dobrna) in Pa. vel Sevšek (SD »Svoboda«),
Organizacija tekmovanja jr. bila dobra iskrne pa je motil sneg. ki je naletaval ves čas. Glede udeležbe je treba posebno pohvaliti SK' »Kum« na Dobovcu
Delovanje Avto-motc društva v Sevnici
Pred dnevi je Avto-moto društvo v Sevnici polagalo obračun svojega dela Udeležba občnega zbora je bila zelo zadovoljiva Iz živahne razprave je bilo sklepati, da bo delo v društvu zaživelo. Že lansko leto je imelo društvo kar lep uspeh, saj je usposobilo več novih šoferjev Tudi letos bo društvo priredilo tak tečaj Priglasitve odbor že zbira in jih bo te dni zaključil. Nato se bo tečaj takoj pričel. Ljubitelji tehnike naj se zglasijo pri taj niku društva.
Težave pa ima društvo z avtomobilom, ki je za praktične vožnje tečajnikov neekonomičen, ker je velik in porabi preveč goriva.
Društvo namerava prirediti nadalje v letpšnjem letu več predavanj, ki bodo zanimiva za vse. v kratkem bo preskrbelo film, ki prikazuje glavne avtomobilske in motorne dirke za svetovno prvenstvo. Meseca aprila bo odbor organiziral zabavno prireditev s srečolovom, da pripomore s čistim dobičkom k uspešnejšemu delu društva.	-ko
M/' v
\i Kinematografi
Kino »Svoboda-Center« v Tr-
Prejšnji petek so bile na 40-metrSki skakalnici Smučarskega društva v Zagorju na Ocepkovem vrhu meddruštvene skakalne tekme. Udeležilo se jih je 30 skakalčev, članov SK »Bled, SD »Trbovlje*, SD »Dobrna« (Trbovlje), SD »Bratstva« iz Hrastnika, SD »Svobode« iz Kisovca, TVD »Partizana« iz Sevnice in prireditelja SK »Zagorje«.
Rezultati: člani: 1. Božo Jemc (SK Bled) 200,8 (31—31 m); mladinci: Jelo Cestnik (SD Trbovlje) 192,5 (26—27 m).
Po končanem tekmovanju je Tone Koželj (SK Bled) s skokom 41 m postavil nov rekord zagorske skakalnice, dosedanjega (40,5) pa je imel klubski tovariš Dušan Štajer. — Posebej velja še omeniti nastop še ne 13-let-nega pionirja Danila Bantana, ki mnogo obeta.
V nedeljo, 26. p. m. pa je bilo v Kisovcu nad Zagorjem okrajno smučarsko tekmovanje industrijskih vajenskih šol.
Rezultati:
T«k na 2900 m: 1. Jože PiM (Ind šola Zagorje); 2. Jože Sekanja; 3. Srečko Erker.
Skoki: 1. Tine Vidic (Vaj. šola TrbovTe); 2. Viljem Lipičnik (Vaj šola Zagorje); 3. Janez Mam (Ind. šola Zagorje).
Slalom: 1 Franc Ocepek (Ind.
šola Zagorje), 2. Janez Mam (Ind. šola Zagorje); 3 Jože Gregorčič (Ind. šola Zagorje).
Tekmovanja so se udeležile: Industrijska kovinarska šola Strojne tovarne Trbovlje, Industrijska rudarska šola Trbovlje, Vajenska šola Trbovlje, Vajenska šola Zagorje in Industrijska rudarska šola Zagorje.
Okrajno smučarsko tekmovanje je organizirala Industrijska rudarska šola v Zagorju.
Šahovski turnir V HRASTNIKU
Šahovska sekcija »Svoboda I« v Hrastniku je priredila v mesecih januar in februar klubski šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 14 članov in 6 pionirjev, skupaj 20 šahistov.
Rezultat: 1. Franc Ravnikar (18,5 točk); 2. Ivan Seničar (15,5); 3. Ivan Lapuh (15); 4 Gvido Bedenik (14,5); 5. in 6 mesto pa si delita Peter Ivanov in Sal-ko Vitič (po 13,5 točk) itd.
Med pionirji pa je dosegel 8. mesto v tem turnirju Franc Šuštar (12 točile), 9. ozir. 10 mesto Bojan Toplak (11). 11. ozir 12. mesto Andrej Šinkovec (9) 13. mesto Martin Mlinarič (8),	14.
mesto Emil Žveplan (7,5), 15 oz. 16. mesto pa Edi Urana (6 točk).
B. G.
Smučarske tekme ne Dolu pri Hrastniku
TVD »Partizan« na Dolu pri Hrastniku je priredil prejšnjo nedelje smučarske tekme za starejše in miajše pionirje in mladince. Pionirji so tekmovali na 1 km dolgi progi, kjer je dosegel med miajšimi pionirji 1. mesto Jože Deželak, med starejšimi pa je bil prvi Franc Košir
Mladinci so imeli start pri Sv. Jurju-Gore, cilj na Dolu pri Hrastniku. Kljub snežnemu me-težu, ki je oviral tekmovalce, je dosegel 1. mesto Rudi Bedenik, ki je prevozil progo v 22 minutah, kar Je zelo lep uspeh
za okrog 8 km dolgo progo. Prvomestniki so prejeli nagrade In sicer vsak po 1 par kompletnih smuči
Organizacija tekem je bila zelo dobra.	P.
Hokej tekmo
Mladost (Zgrb.) : Krka (Brežice) 9?5 (3:0, 2:2, 4:3)
V torek zvečer je bila v Brežicah hokejska tekma med »Mladostjo« iz Zagreba in domačo »Krko«. Zmagali 90 gostje z 9:5 (3:0, 2:2. 4:3).
Gledalcev je bilo okrog 800.
DPD »SVOBODA« v TRBOVLJAH II bo priredilo v soboto, dne 3. marca t. L, ob 19.30 v Domu »Svobode« ▼ Trbovljah H KONCERT NARODNIH IN UMETNIŠKIH PESMI
pod vodstvom dirigenta tov. prof. Ponikvarja. Nastopil bo mešani pevski zbor, ženski zbor in moški zbor društva. Ljubitelji pevske umetnosti — vljudno vabljeni!
Odbor
OfooAte On ogflaAč
Kmetovalci, preskrbite si pravočasno
lijih dneh prihodnjega tedna.
deljka ameriški barvni film »Na daljnem severu«. — Prihodnji .teden ameriški barvni film
»Lili«.
Kino »Svoboda-Trbovlje II«
bo imel na sporedu do torka ameriški barvni film »Ujetnik
POPRAVEK
V	članku »Pregled blagovne-
ga prometa trgovine na drobno v zasavskem okraju«, ki smo ga priobčili v 9. Številki »Zasavskega tednika« na 4. strani, nam dvbnTŽenda« je tiskarski škrat zagrešil več	‘	"	,	.
maj,	, „ ..»Partizan« Sevnica:	3.—4.
V	prvem stolpcu se glasi prvi	francoski film »Divji
stavek pravilno takole: Blagov-	.lO—H- marca ameriški
ni promet trgovine na drobno ,arvTU flm
je lansko leto dosegel v našem Kino Brestanica: 2.—4. marca okraju 5104 milijone dinarjev angl. barvna komedija »Doktor ali 22 odst. (ne 200!) več kot leta v hiši«, 7.—8 marca ital. kome-
reprodukcijska	sredstva!
Na zalogi:	
modra galica	
»Zorka« po	190.— din
superfosfat	12— din
tom. žlindra	13.50 din
kalijeva sol	13.— din
nitromonkal	19— din
rumensan v olju	
ail pasti	40.— din
žveplo v prahu	60— din
. krmilna moka	27,— din
pšenični otrobi	22.— din
sem. krompir »merkur«	
in »vegeragis«	18— din
TukaJ odreži tel
1954.
V istem stolpcu se glasi stavek v 17. vrsti od spodaj na-
dija »Oni iz sanj«, 9.—11. marca ameriški barvni pustoloa >.d film »Robinzon Crusoe«, (Sole
NAROČILNICA
Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov:
vzgor pravilno sledeče: Boljša naj kolektivno priglasijo obisk ponudba in večja izbira sta do 8. marca upravi kina.)
imeli za posledico, da so trgovine lani prodale 52 odst. več
Potujoči kino Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja
fm» in nrumek:
Poklic:
Krši?
Po4t* *
Časopis oošljite na gornji naslov od dne
rmnrpl — Naročnino bom redno plačeval po položnici —• osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte!).
Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista.
riža kot predlanskim in 32 odst. Trbovlje predvaja od 5. do 6. (ne 12 odst.) več testenin.	marca 1956 ameriški p »Ve-
V drugem stolpcu tega član- sela vdova«. V ponedeljek, 5. ka pa se glasi drugi stavek v marca, ob 17 uri na Izlakah, ob 21. vrsti od spodaj navzgor pra- 10. uri v Mlinšah; v torek, 6. vilno takole: Vsa trgovska pod- marca, ob 17. uri v Zidanem jetja navajajo kot problem po- mostu, ob 19 30 v Vrhovem. V manjkanj© obratnih kreditov, soboto. 3. marca, ob 19. uri na zato Je ta problem nujno treba Partizanskem vrhu jugoslovan-proočitL	elci film »Na svoji zemlji«: v
Prosimo bralce, da nam te nedeljo, 4. marca, ob 19. uri na neljnbe pomote oproste.	Partizanskem vrhu slov. film
Uredništvo. »Kekec«.
Dne
, 105-
(iMtaorotot podpis)
Kmetijsko gospodarstvo Kostanjevica
proda sledeči trsni in drevesni material:
2.000 sadik (TŠPELJ I razr. po 80 din,
1.200 sadik ČEŠPELJ II. razr. po 40 din,
30.000 sodik TRSNIH KLJUČEV I. razr. po 1 din (Rlparla portalls).
apno v kosih 6.20 din cement Trbovlje in Podsused
Nadalje vedno v zalogi vse vrste kmetijskih strojev, plugi v vseh številkah, njivske ta travniške brane, racave vrste okopalnikov, brzoparilnlki, vinogradniške ta sadjarske škropilnice, slamoeznice. mlini, rpb-kači, drobilci itd., kakor tudi nadomestni deli za vse domače stroje. Prav tako imamo na zalogi razna semena detelj, trav, korenja in pes, klajno apno, kostno moko. dodatna rudninska krmila »Rudninka 1, 2 in 3«, ter vsa ostala sodobna zaščitna sredstva. V najkrajšem času tudi rafijo po konkurenčni ceni. Obiščite nas ta oglejte si naše zaloge, cene konkurenčne. Naročila izvršimo tudi po železnici.
Trgovina za oskrbe kmetijstva Kmetijske zadruge Brežice
OBVESTILO Komunalna uprava v Brežicah sporoča, da bo v Kapelah pri Brežicah v soboto, 10. marca t. 1. VELIKI KONJSKI IN ŽIVINSKI SEJEM.
Kmetovalci, kupci in prodajalci, vabljeni!
Prodam posestvo z gospodar-
pkimd poslopji skupno 2 ha. Od tega 0,75 ha njiv, 0,50 ha gozda, ostalo travniki v bližini rudnika Senovo Vprašati nri Stanc Suša, Senovo 69 pri Brestanici.
OBVESTILO
Tajništvo za notranje zadeve OLO Trbovlje ponovno obvešča vse voznike - amate rjh, ki jim ie veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 31. decembra 1955, a še niso dali veljavnosti podaljšati, da to store takoj, najkasneje pa do 10. marca 1956-Kdor do tega roka vozniškega dovoljenja ne bo dal podaljšati, se mu pozneje ne bo podaljšalo oziroma mu bo vozniško dovoljenje zapadlo.
Za šoferje bivšega okraja Krško bodo vozniška dovoljenja podaljševali v pisarni avtoga-raže »Prevoza« v Brežicah, dne 6. marca 1956, določenega dne pa se morajo zglasiti tamkaj tntH vsi poklicni šoferji bivšega okraja Krško, ki v vozniških dovoljenjih še nimajo vpisanih novih registrskih številk.
(Iz pisarne TNZ Trbovlje)
OBJAVA
Podpisana Ivan Glas rudar in njegova žena Magdalena rol Benčič, iz Dol. Leskovca štev. 16 pri Brestanici, obžalujeva s tem javno, da sva dolžila tov. Kristino Zvar, gospodinlo z Rožnega 16, tatvino dveh šivalnih strojev. Izjavljava, da nimava za to obdolžltev prav nobene stvarne osnove in se ji zahvaljujeva, da nama Je najino dejanje odpustila in odstopilo ' "* kazenske tožbe proti nate
Brežice, 12 II. 1956.
ZAHVALA	t
Prisrčno se zahvaljujem Prl' marlju dr. Virgilu Krasniku uspešno Izvedeno operacijo n,f! želodcu. Iskrena zahvala te®1 vsemu zdravniškemu in st rez' nemu osebju.
Antonija Zmazek-Hrastnik, Podkraj 37
ZAHVALA
' Zahvaljujemo se vsem, ki spremili" na zadnji poti na^° ženo, mamo in sestro
ŠTEFANIJO SODEC roj. 1. IX. 1915 in vsem tistim: ki so nam kakor koli pomaga*1 v težkih urah
Žalujoči mož Anton, sin
Ervin, sestra Helena in ostal*-
l