200. številka. Trst. v sredo dne 3. septembra 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST*4 izbira enkrat na dan. razan nedelj in praznikov, ob 4 uri pnjoludne Naročnina znaša : za relo leto........24 kron za pol leta........12 „ za letrt leta........ 6 w za en me*ec........ 2 kroni Nar**'nino je plaiVvati naprej. Na na-ro^be brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tohakarnali v Tr*«tu se prodajajo po-Mmezne -tevilkf j»o 6 *totink nvč.i; izven Trrta pa j><> 8 stotink i4 nvr i Telefon str. Sjo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi «»e računajo po vretah v petitu. Zr večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Pogajanja s Čehi. i. Daevi «e bližajo, ko se pokaže, ali do režejo Cehi kaj od svojih zahtev pred parla-mentarn razpravljanjem z Ogr§ko. Kmalu lionao videli, koliko se zmore p!, dr. Korber pred Nemei in koliko moči imajo se Mlado-«"-ehi, da zmagajo ali pa se uklonijo. Samo zavest nemških strank, sosebno pa radikalnih, je tolika, da narod in žnjim ostali tla- čeni Slovani ne morejo pričakovati nič dobrega, ker taktika avstrijskih vlad, od odstopa Badenijevega dalje, je zašla na krive poti, in ker so se tudi Mladočehi odmaknili s svojega prvotnega stališča in ker so tudi < ni zabredli, hudo zabredli, načelno in taktično. Mladočehi so se uklonili že toliko, da bi danes privolili v o4»novljenje pogodbe z Ogrsko tudi, ko bi češko notranje uradovanje dosegli samo za češke okraje kraljevine ( eške. Niti toliko poguma jim ne smemo pripisovati, o nemška manjšina gospodovala nad vsakodobno vlado, izlasti pa tako, kakoršnja je sedanja ? In kje so mogli nemški voditelji kedaj računati na to, da cel<5 Mladočehi popuste ne le stališče celokupnega če>iega naroda, temveč celo princip dvojezičnosti čeških dežel?! Danes so Mladočehi na stališču jedno-jezičnosti celo za češko kraljestvo, in to ne po menja nič manje, nego načelno privoljenje v razkrojenje češkega kraljestva samega na na nemški in češki del ! Id to celo z molčečim predpolaganjem, da nemški del kraljestva ne bo potreboval učiti se češčine, v tem ko bodo Cehi — vsaj tisti, ki bodo hoteli služiti državni kruh — siljeni učiti se poleg materinega jezika tudi nemščine ! Če ni taka taktika popustljiva do skrajnost i, potem reB ne vemo več, ali smo še sposobni politično misliti! Slovenci in Malorusi in tudi istrski Hrvatje bi ne imeli s svojega stališča čisto nič niti proti taki mladočeški taktiki, ki pozablja svojo stran karsko zgodovino in zgodovino dosedanjega programa vsega češkega naroda, ako bi se ta taktika ne kazala nevarna za češki narod in vse tlačene slovanske narode, zastopane v državnem zboru. Slovenci in Malorusi so nacijonalni avtnomisti in kakor taki 6e bore ravno za samoupravo narodno in narodni jezik in s tem za jednojezičnost v krogu svojega narodnega naseljenja. Cesar pa tudi Slovenci , oziroma odlomek tostranskih Hrvatov in potem celokup-nost Malorusov ne morejo nikakor odpustiti izlasti Mladučehom, je r-o, da so se oni že z nastopom Badenijevim postavili na separatistično stališče češkega naroda in (kar je še hujše), na partikularistično stališče češkega kraljestva in Moravske, in danes celo na načelno stališče, ki je jednako z načelnim stališčem Nemcev Češkega kraljestva. Fr. Podgornik. Glasovi o (kioteiii v Primorjn. Predno nadaljujemo z glasovi v hrvatskih listih, naj izcrpimo tu glavne misli, ki jih prinaša v daljšem članku zadnja došla nam dunajska »Reichs\vehr« pod naslovom »Tržaš-vprašanje«. Ta članek je pisan v odgovor na znani članek v »Grazer Tagespost«. Po mnenju v »Reichs\vehr« je tržaški dopisnik graškega lista in prijatelj Italijanov podal dragocen dokument za presojanje tržaškega problema. Isti bi hotel obrniti pozornost na »slovenske* povodenj«, da bi Slovence, ki da so nevarni italijanskemu značaju Trsta, označil kakor nevarneje nego je italijanska irre-denta. Dopisnik graškega lista je zatrjal, da hočejo tudi tržaški Nemci skrbeti, da italijanska irredenta ne bo naraščala. Dunajski list pravi, da je to lepo, ali ne more zamolčati, da sti si nemška teorija in nemška praksa v Trstu v dijamentralnem nasprotatvu. Slovensko prebivalstvo v Trstu vspeva. Temu se Italijani bržkone ne bodo mogli izdatno upreti. Slovensko naraščanje se razvija naravno, iz sebe in niti ne potrebuje — pravi »Reich\vehr« — posebne vspodbuje v obliki agitacij po načrtu. Politika mora računati z realnimi odnošaji, kikoršnji so in ne, kakor-šnje bi si želela kaka stranka. A to se ne pravi računati z razmerami, ako se v graš-škem listu zatrja že v naprej, da Italijani so jedro tržaškega prebivalstva in nanje da se mora opirati vsaki namestnik. Besedo »opirati« je tudi težko umeti. Namestniku v Primorju težko da bi bil ta poklic, da bi izhajal le od Italijanov in se vračal zopet le k Italijanom. Jedro prebivalstva : to je jako subjektiven pojm. Isto tako bi se mogli Slovenci smatrati kakor jedro prebivalstva in zahtevati od namestnika, naj se nanje opira. Simpatije tržaških Nemcev so na strani Italijanov s katerimi skupno se bori proti »slovenski povodnji«. Mi ne vemo — pravi »Reichs\vehr« — kakov dobiček imajo Nemci in kake dobičke si obetajo od tega, da Italijani ostanejo neomejeni gospodarji ? ! Jako poučen izgled pa imajo vsakako v tržaškem mestnem svetu, katerega oni sami (Nemci namreč) oznaČajo kakor škodljivega in zre-j lega za to, da se ga razžene ! A ta mestni svet je izvolilo ravno tisto »jedro« tržaškega prebivalstva ! In naj se že število tržaških irredentovcev označa kakor še tako majhno, fakt j pa je, da imajo isti v mestnem »vetu takorekoč* svoj eksekutivni organ. Iz te okolnost' pa izhajajo težke komplikacije za nemške zaveznike Italijanov. Ooi, Nemci, imajo pravo čutstvo, da treba Trst čuvati pred izrastki i irredente, katere viša oblast je mestni svet, ali po svojih simpatijah za Italijane se dajejo i Nemci zavajati v čine, ki ne morejo biti | koristni za državi zvesto stvar. Ako bi tržaški Nemci gledali razmere take kakoršnje j so v resnici, potem bi si morali naravnost I reči, da tam so Slovenci naravno pro titežje proti velikoitalijanskim stremljenjem. Slovenci so — tako izvaja »Reichs-n*ehr< dalje — že po lastnem interesu nave- zani na Avstrijo. Nemška politika, ako bi bila dalekogledna, bi morala poštevali ta faktor, ker gre na roko lojalni potrebi za preprečanje naraščanja irredente. Dalekogledna nemška politika ne bi hotela s šikanami uprave nasprotovati številnemu naraščanju Slovencev. Oua bi pozdravljala, ako Be Slovencem Trsta posreči storiti zasluženi konec nesrečnemu gospodarstvu (heillose \Virth-sehafe) tržaškega mestnega sveta ! »Reichs\vehr« meni po vsem tem, da tržaškim Nemcem nedostaje pravega spoznanja o možnih »ključih« za rešenje tega modernega problema, ter zaključuje : Mi vemo to: grof Goess se je vedno »opiral« na Italijane. Njegov naslednik bo moral zgrabiti problem od druge strani: moral se bo opreti jedino le na avstrijsko misel ! Mi ne dvomimo, da taka politika najde priznanje tudi pri državi zvestih Italijanih, za katerih mišljenje se je potegnila »Grazer Tagespost« na način, vsega priznanja vreden. (Pride še.) w I> i- 1 8 'i tL. MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Erirrn Tonie ; prevedel Radi. Drugi del. ' IV. Elza je medtem, ko so ss vršile te priprave radi nje, trdo spala. Bilo je že okoli devetih, a oca je še spala. Iz njene sobe ni zvonilo še niti enkrat. Dalje nista mogla čakati. Redarstveni «ef je vkazal sobarici, naj takoj zbudi go-spico, katera spi v sobi št. 4., ker da mora neki gospod takoj govoriti z njo. Sobarica je morala jako razbijati po \ ra-tih, da so se naposled odprla. Za nekoliko časa se je vrnila in rekla šefu redarstva, da goapica prosi karto one osebe, katera želi govoriti z njo. Branimir je izvlekel svojo vizitko in jo dal sobarici. »Recite gospiei«, je rekel šef sedaj s strogim, oblastnim gfoaom, naj se čim hitrejše obleče; mi ne bomo čakali na njo«. Ko je Elza čitala na vizitki Rudničevo :me, je slutila, da si nejasno, zakaj se gre. »Najbrže me išče grof...« je mislila sama pri sebi. »Al. zakaj ni prišel sam, temveč je poslal svojega zeta?« A ta zet ni jej bil nimalo simpatičen. Vedno resen, molčeč, večkrat celo rila po prvi razburjenosti. »Jaz nočem biti čmerna oseba, katera odbija druge od sebe priležnica starega moža«, je rekla brezsramno in jim ne dopušča, da bi se mu približale.... in brez okoliščin. Oaa se je vedno bala tega grofovega zeta, a »Cegava priležnica?«, je prašal Brani- sedaj jo je obvzel skoro strah radi njegovega mir ter se delal, kakor da ne bi vedel niče- prilioda. Kaj ho*e on z njo ?... Čemu je prišel sar o tem. v družbi s šefom policije? Pod pritiskom strahu, ki g-a je Elza ču- »Saj to ni nikaka skrivnost« je odgovorila deklica še brezsramnejše, »da me je tila v tem hipu, je hitro uredila svoje bujne vzel stari grof za se... Sprejel me je v službo, las: ;n oblekla jako ukusno belo jutranjo ob- a jaz sem bila v slabih odnošajih in morala leko, a tedaj je rekla sobarici, da gospod sem privoliti v vse«. more vstopiti. i »Tega vam nihče ne bo veroval... Po- Elza je zadrhtela, ko je Branimir stopil steno dekle se ne da od nikogar zapeljati, a k njej v sobo. Njegov obraz je bil strog z da v vas ni poštenja, dokazuje najbolj vaš izrazom zaničevanja nasproti njeni osebi. ; beg z mladim grofom. Vas je-li morda tudi »Veste-li vi, kaj ste storili ?«, jo je vpra-i on silil, da pobegnite z njim?« šal strogo, motrč jo s p rodi rn i m pogledom. | »Ne !... Artur je to le predlagal, a jaz »Vem!«, je odgovorila z glasom, kateri sem šla rada, ker je mlad in jaz ga ljubim«, je kazal na klubovanje, ali ob enem izdajal je govorila Elza in se smejala o tej ne-strah in tesnobo. sramnosti popolnoma propale devojke. Branimir jo je gledal nekaj časa. Bila ! V Branimiru je vskipela kri. V svojem je vsa zažarena in zabuhla v obrazu, a di- življenju ni dobil take nesramnosti v tako šala je po vinu. ; mladej devi. Zdelo se mu je, kakor da se »Vi ste brez dovuljenja, ne rekši niko-j hoče ta navihanka norčevati z njim in to mur niti besede, pobegnili iz ugledne hiše, i ga je razjarilo. kar ni svobodno. . Vi ste tukaj brez potne izkaznice, brez spričeval, brez vsega... Povejte, kaj vas je zavelo, da ste se odloSili za ta sramotni korak ?« »Poslušajte torej, kaj vam porečein !«, je spregovori z glasom drhtajočim od jeze. »Vi odpotujete od tu takoj s prvim vlakom !« »Kam?«, mu je pretrgala Elza besedo, »•Jaz vam povem odkritosrčno« je začela a na obrazu se jej je pojavilo očito, nezlom • sedaj Elza svobodnejše govoriti, ko se je pomi- . ljivo kljubovanje. Politični pregled. V Trstu, 3. septembra 1902 Državni zbor se soide — - ako je »Information« prav informirana — dne G. ali 7. oktobra. Nemška cesarska dvojica v Poznanju. Včeraj ob 0. uri pop. dušla sta v Poznanj cesar Viljelm in cesarica Avgusta Viktorija s prestolonaslednikom vred. N a kolodvoru je bilo veliko število vojaštva. Pri »Berline*- Thor« vsprejel je cesarsko družino župan NVittik na čelu mestnega svetovalstva. Zupan NVittik se je kar topil samega hvalisanja nemške države in Prusije. Zaključil je svoj govor s trditvijo, da vsklika v imenu vsega (?) meščanstva : Prus sem in Prus hočem ostati ! Ko se je cesar zahvalil županu za vsprejem, napotil se je s cesarico in prestolonaslednikom vred na mestno vojaško poveljstvo, kjer je vsprejemal zastopnike oblastev. V cesarjevi družbi bil je tudi kancelar Biilo\v. Med drugimi je bil vsprejet tudi poznanjski nadškof Stable\vski. Spor radi »Morskega očesa«. V nedeljo je zvršilo razsodišče v Gradcu — kakor smo že omenili — drugi del razprav : govore in predloge zastopnikov obeh spornih »Tja, od koder ste prišla v to deželo... na Dunaj, ali kamor hočete, ali tukaj ne ostanete. »Jaz vendar ne pojdem«. »Vi ne odidete?« »Ne, jaz počakam tukaj grofa Arturja... on pride pojutršnjem in potem odpotujeva skupaj.« Branimir jo je premeril z besnim pogledom od glave do pete, kakor da bi jo hotel zdrobiti z njim in ne da bi rekel niti be3ede, je šel iz sobe. Slišal je, kako se je Elza na ves glas zasmejala za njim. Rogala se mu je, misleča, da se je vmaknil pred njo. Ali kmalu je končal ta njen smeh. Komaj je bil Branimir odšel iz sobe, že je vstopil vanjo šef mestne policije, velik človek, samosvesten in energičen do skrajnosti. Kaj je govoril z Elzo in kako je postopal z njo, bilo bi odveč omenjati ; dovolj je, ako povemo, da vspeh njegovega nastopa je bil popolen. Elza se je odpeljala za pol ure v spremstvu detektiva (pod čigar pažnjo je morala potovati do Zidanega mosta), v fijakerju na kolodvor, odkoder je za eno uro odpotovala proti Zagrebu in dalje na Dunaj. Se predpoludne je dobil Branimir karto od šefa policije, na kateri mu je isti lako-nično naznanil : da je VS3 v redu !« strank. Vseučiliščni profesor dr. Balzer je podal izjavo v imenu Galicije in avstrijske polovice monarhije, da isti vstrajati pri svoji pravici do spornega ozemlja, oziroma do zo-petnega sklopljenja tega ozemlja z Galicijo. Sedaj je razsodišče na licu me3ta na meji med Galicijo in Ogrsko, potem pa se snide na zaključno razpravo. Tu bodo zastopniki obeh spornih strank le z ozirom na lokalni ogled. Te razprave bodo javne — in sicer najbrže zopet v Gradcu dne i*. ali 10. septembra - -, na posvetovanju razsodišča in proglašaoju razsodbe pa bo javnost izključena. Razsodba se objavi po listih. Izgredi v Zagrebu. Včeraj je dosel iz Karlovca v Zagreb jeden pešpolk in zašel Jelačitiev trg. Povrnil se je tudi vojni j»o-veijnik, general Bechtolshein, ki je bil na vojaških vajah. Vojaki branijo prehod po Ilici in ga dovoljuje (e tistim, ki se izkažejo s pisanim dovoljenjem. Pop Judne je v mestu nastal popolen mir in vojaštvo se je |>odalo v vojašnice, od kjer pa se je ob 7. uri zvečer zopet povrnilo, ker se je razuesel glas, da naraerujejo demonstrantje podati se v okolico in zažgati vile bogatih Srbov. O predvčerajšnjih izgredih izdalo se je uradno j »o ročilo, iz katerega posnemamo sledeče važuejše podatke : Ob l*. uri zvečer so gruče demonstran- člene Cončev-Mihajlovskega maeenskega odbora. Zatrjuje se, da se ta odbor v kratkem razide. Boris Sarafov je odpotoval v inozemstvo. Trozveza in Nizozemska. Nizozemski ministerski predsednik dr. Quiper, ki se je ravnokar povrnil s svojega potovanja v inozemstvo, zatrjuje, da so se pogovori, ki jih je imel z džravniki na Dunaju, v Rimu in Berolinu, sicer bavili z važnimi gospodarskimi vprašanji in posebno z vprašanjem poštne zveze med Avstro ogersko, Nemčijo in Nizozemsko, da se pa niti z besedico ni omenjalo pristopa Nizozemske k trozvezi. Generalni štrajk v Florenci končan. Včeraj zjutraj je pozval župan po posebnih lepakih delavce, naj se z.»pet podajo na delo. Poziv ni bil brezvspešen, ker so se delavci jeden za drugim podali na delo, tako, da je bil generalni štrajk včeraj popoludne faktično končan. Včeraj popoludne je bila tamošnja delavska zbornica sklicana v nujno sejo in je z 97 glasovi proti 30 sklenila, da se štrajk konča. Danes zjutraj so š!i že vsi delavci na delo, razun onih v metalurgični tovarni Pignone. Generalni štrajk je končal torej s popolnim nevspehom in ni prav nič dosegel. Nekateri listi komentirajo ta štrajk in izvajajo, da bi bila delavska zbornica storila mnogo bolje, ako bi bila odredila, da bi naj ostali delavci z denarjem podpirali štraj-kujoče delavce v tovarni Pignone, ne pa da tov začele krožiti po ulicah in uničevati srbske trgovine. Najprej so napadli Tsukovo Je siliIa V9e delavce v generalni štraJk< trgov'iio na Jelačicevem trgu. Ko so demon- Wri 3e Prine3el delavstvu le ogromno ŠSodo. stranti odpirali železne rulo, je Tsunk iz 0 9r0znem atentatu Z bomb° v SeIz" svojega stanovanja, ki je nad trgovino, več- thalu na veleindustrijalca Guttmanna posnem- krat ustrelil iz revolverja in težko ranil ne- 1jemo iz l:stov še nastoPno: Identiteta mrtvega napadalca je že gotova. Isti je bivši, že pred leti odpuščen nO letni inženir tvrdke Guttmann. imenom Scholz. Tvrdka mu je dovolila 600 gold. letne penzije. On pa ni bil zadovoljen ter je zahteval 2000 gld. penzije. Tudi pravdal se je s tvrdko, ne da bi bil kaj opravil. Atentat je torej čin osebnega maščevanja. Po načinu, kler je bil mož na oblasti, kar niso hotele obreda, pa je od njega prestopil h kateremu potihniti rekriminacije, češ, da zistem favori- ! drugemu obredu (kakor gosp. dr. Požar), ne žira Slovane inje Krivičen Italijanom. Čim j sme v naši škofiji maševati ne tiho, ne slo-pa je mož odletel iz namestniške palače, iste ! vesno, ako nima za to izrečnega dovoljenja italijanske novine niso mogle zatajevati svo-J od knezoškofijskega ordinarijata«. Očividno jega obžalovanja na tem odhodu in so pisale je, da je ta odredba izdana vsled tega, ker tako iskreno, da je vsakdo čul priznanje, da je g. dr. Požar — kije ravno tako je bil Rinaldini njihov — strankar ! ! Približno istotako se je godilo s policij- katoliški duhovnik, kakor škof Jeglič — daroval v trnovski cerkvi sveto skim svetovalcem Budinom, odidšim te dni mašo v staroslovenekem jeziku. Slovenščina v pokoj. Vedno so mu očitali, da je pri- I jim smrdi, tem katoliško-narodnim in zato ji stranski Slovanom v prilog ! Sedaj pa, ko je je škof s posebno odredbo zaprl kranjske isti odšel v pokoj in mu laska pohvala ne cerkve, v katerih sme vladati samo latinščina, more več škodovati, mu najradikalneje laško : Ta odredba postavlja v pravo luč narodnja-glasilo »Indipendente« poje čast in hvalo ter štvo naših katoliško-narodnih, priča pa tudi, odkrito priznava njegove zasluge za kako se šenklavška gospođa boji, da bi i t a 1 i j a n s t v o. ljudstvo začelo zahtevati, naj se služba božja Na njegovo mesto pride dosedanji okrajni opravlja v razumljivem jeziku, v narodovem glavar v Poreču, preznani Lasciac. Tudi jeziku. In ta strah ni neopravičen! Morda temu izdajajo Italijani sedaj, ko prihaja, aaj- pride že kmalu č a s, k o s e b o po brilijantnejše spričevalo o njegovem doseda- Kranjskem razlegal klic: Proč njem delovanju y Poreču in pravijo cel<5, da z latinizatorji — dajte nam bo težko dobiti rau — dostojnega nainest- slovensko službo božjo!« nika ! ! No, ako pravijo Lihi o kakem okraj- 1'meje se, da tudi mi kega stražarja. Ko je množica odprla rul<5, udrla je v trgovino in notri uničila vse ; i>rotako «e je /.godilo z Nikoli«-evo in Mirkovi«* evo trgovino. V Petrinj»ki ulici so pogasili vse sve-tilike in so hodili demonstrantje z bakljami okoli. — Redarstvo je obnemoglo nasproti ogromni množici demonstrantov. Tudi v Ilici so bile p ga.šene svetilke, od jednega do kakor je bil izveden atentat, in ker je bil Scholz vedno ekscentričen — kar je bil ravno vzrok da se ni mogel vzdržati v nobeni službi — je lahko mogoče tudi, da se mu je zmešalo v glavi, da si n: dvomiti, da mu je bilo povsem jasno, kakov učinek mora napraviti po njem prirejena bomba. Težko ranjenemu gozdarju Sobotki so morali v bolnišnici odrezati eno nogo in eno roko. Isti je že umri. druzega Kandelabra pa so bile naj*ete železne žice, ki so redarjem na konjih branile prehod. — Klao cavo kavarno so demonstrantje šKoraj po«lr!i, ker se je bil tja zatekel neki ranjeni topničar : istotako se je zgodilo s Kon-deijevo kavarno, kamor se je zatekel neki ranjeni redar; tudi v kavarni »Secesijon« je množica vse ]>obila. Odtrgali so z zidov ter potem zažgli napise nad srbskimi trgovinami. Kakor smo sporočali že med včerajšnjimi TfŽStšk^J V6Sti» brzojavnim: vestmi, trajali so izgredi do >. Manifestacijski shod radi našega šol- ure popolunoči. Težko ranjeni so bili pred- skega vprašanja obeta biti (kakor kažejo vsa včerajšnjega dne trije, mnogo pa jih je bilo ZDamenja) veličasten. To pot ni samo možki lahko ranjenih. — Zaprtih pa je kakih pet- Bpoif ^i Be zanima za ta shod. ampak je tudi '^e9et- množica narod, ženži in miter, ki se pripravljajo, Iz B'id.mpešte brzojavljajo, da je bilo o da se pridružijo možem in tako prvikrat javno predvčerajšnjih izgredih v Zagrebu 29 oseb pokažejo, da tudi njim bije srce za narod in ranjenih, med temi (5 težko. za bodočnost svojih dragih otročičev. Poka- Hrvatje da bodo vse srbske trgovine žjmo torej, da nismo več otroci in da no- bojkotirali; hrvatski trgovci pa odpuste vse Brbske uslužbence. Poroča se nadalje, da so zgredi vršili tudi v Karlovcu, Ogulinu, Gospiću in Gorici. V GoepiiMi da je došlo tudi tlo prelivanja krvi. Dogodki na Balkanu Iz Sredca brzojavljaju, da je policija zaprla generala Cončeva. profesorja Mihajlovskega in čemo več igrati slepih miši ! Mi zahtevamo slovensko šolo in ne odnehamo, dokler nam vlada ne da, kar nam je dolžna in kar nam mora dati ! Budin — Lasciac. Vedno stara pesem ! Ko izvestni funkcijonarji, o katerih Italijani vedo, da morejo v svojem delokrogu vpli-nati nn dogodke vsakdanjega življenja, pri-V8e hajajo, takrat jim laški listi delajo laskave = poklon?. Potem pa, dokler so ti funkcijonarji Težek kamen se je odvalil od srca Bra- v aktivni službi in jih (Italijane) tudi res nimiru, ki se je zadovoljen z vspehom svoje podpirajo na vse možne načine, pa jih isti misije, isti dan vrnil v Zagreb. Italijani neprestano napadajo po svojih listih, Drugega dne ob času, ko je imel priti v javnih zastipih in na vse primerne in ne-s;saški vlak, s katerim bi mr gel priti Artur, primerne načine. Zakaj — tudi tega ni težko je bil Branimir na peronu državnega kolo- uganiti .... saj »napadane« to nič ne boli, dvora. Hotel je videti, je li pride Artur s ker se umejo in vedo, kaj in kako zahteva strankarski manever. Ti napadi namreč niso druzega, nego političen manever, ki omogočuje dotičnim funkcijonarjem, da tem laže nadaljujejo s favoriziranjem Italijanov. Ako se namreč Slovani pritožujejo radi protislovanskega postopanja teh funkcijonar- tem vlakom J In prišel je. Hitrih korakov je korakal mimo Branimira, katerega je aksiral na izzivajoč način. H kratu se je okrenil in pristopil k Branimiru ter mu rekel, ne da bi mu pogiedal v obraz: »A propt«!.... Da boste vedel, moj go- spod... »Me!v je edino honetno bitje med jev, je tem poslednjim jako ustreženo, ako se vami... Vi vsi drugi ste bagaže!« Rekši to, je odhitel zopet dalje, mo'"no žvenketaje po t!aku s svojo huzarsko sabljo. Branimir je bil sedaj gotov, da je bil Artur pri Meliti, katera mu je pomogla iz denarne zadrege. V prvi hip jej je hotel pisati, da bi izvedel, koliko je na stvari. No, skoro se je premislil. Kar je imela Melv z bratom, to ga ne sme brigati. Z večernim vlakom je odpotoval Artur v Budimpešto, prilično zadovoljen s tem, kar je dosegel. (Pride še.) morejo sklicevati na italijansko stranko, Češ : da jih ista neprestano napada ravno zato, ker da so Slovanom preveč uslužni! Ko pa taki funkcijonarji odhajajo v pokoj, ko jim torej ne more več škodovati italijanska hvala, tedaj pa prihajata priznanje in resnica tudi iz laških ust. Tedaj postajajo iskreni tudi italijanaki listi : ki priznavajo, da je bil dotični funkcijonar — njihov! To italijansko taktiko je bilo kaj lepo opazovati v razmerju med italijansko stranko in Rinaldinijem prežalostnega spomina. De- ki poznamo nem glavarju, da mu bo težko dobiti do- važnost narodnega jezika v cerkvi in ki tudi stojnega namestnika, potem že vemo, pri čem najintenzivneje občutimo nevarnost za naš da smo. Ako daja laška stranka bivšemu narodni obstanek, ako bi izgubili narodno okrajnemu glavarju Lasciacu tako spričevalo, cerkev — posežemo v ta boj z vso pdloč- potem si je lahko misliti, kaj je bil ta c. k. nostjo in ne položimo orožja, dokler tudi uradnik za italijansko stranko v poreškem naši kranjski bratje ne zmorejo naslednikov okraju ! Potem mora biti umevno vsakomur, nemškega Vichinga. kako da v poreškem okraju še vedno gospo- Vojaške vaje t Istri. V noči med 1. darijo Lahi, da-si so tam v neznatni manjšini in 'J. t. m. došla sta na jahto »Miramar« nasproti Hrvatom ! poveljnik vojne mornarice, baron Spaun in To laško hvalo pa si moramo zapomniti načelnik generalnega štaba, FZM. baron za slučaj, da bodo laški listi zopet prihajali Beck ter se postavila na razpolago ce«arju. z napadi na sedanjega policijskega svetovalca Takoj za tem so zapričeli manevri. Prva in in nekdanjega glavarja Laseiaca, češ, da pro- druga divizija ladijevja ste bili blizu l intiga težira tukajšnji slovenski živeJj. Gospod La- napadeni od torpedovske llotilje, ki je pa Bciac se pa zeltf moti, ako misli, da bo v bila odbita. Jednak napad z jednakim rezul- Tretu tako pometal se Slovenci, kakor je to tatom izvršil se je tudi blizu R »vinja. \ delal do sedaj s Hrvati poreškega okraja, višini Premonture vršile so se strelne vaje Tukaj bo nekoliko trša kost, to naj si le za- mornaricc, katere da je cesar zelo pohvalil, pomni ! Brodovje je potem odplulo proti Malem Lo- Slednjič nam je še opozoriti prešla vno šinju. Torpedovska fiotilja pa jeretirirala v vlado, da je bilo tržaško policijsko ravna- Pulj. teljstvo tudi brez jednega Lasciaca prav čisto Cesar je došel včeraj ob '2. uri popo- zadosti italijansko, tako italijansko, da je bilo ludne v malološinjsko lnko. Zvečer je bil na — preveč ! jahti »Miramar« obed, katerega so se ude- Boj proti in za slovansko bo-oslu- ležili načelniki oblastev. Ženje. Zdi se kakor da se ima tudi na Pozor! Pišejo nam: Iz zanesljivega vira Kranjskem začeti boj radi tega za nas živ- nam poročajo, da neka babica, stanujoča v Ijenskega vprašanja, boj proti in za slovensko okolici javnega vrta, usiljuje slovenskim dru- bogosluženje. žinam, oziroma otrokom istih družin, laška Prvi strel je počil v »Slovencu« od dne imena. 30. avgusta 1902. »Slovenec« piše r Mi smo bili naprošeni, naj objavimo do- »Cerkvena odredba. »Škofijski tično babico s polnim imenom, no, za sedaj List« prinaša naslednjo odredbo : Da ne bo nočemo storiti tega. O prvi taki priliki, ki raznih neprilik, kadar pride kak duhovnik iz bi se še pripetila, pa nastopimo z imeni. Za druge škofije v našo in želi pri nas maševati, sedaj imamo par slučajev in upamo, da se odločujem nastopno : 1. Ako je tuji duhov- ta gonja proti slovenskim imenom neha, dru- nik našega obreda :n znan, ali če ni znan, gače uberemo druge strune ! pa pokaže svoj »Celebret«. naj |se mu dovoli Opozarjamo pa slovenske stariše, naj si v naših cerkvah opraviti sveto mašo bodisi ne puščajo podtikati laških imen. StariSi naj tiho ali peto; 2. ako je tuji duhovnik obreda odločno zahtevajo, da se po njih samih iz- grško-iztočnega s staroslovenskim jezikom in brano ime postavi na prvo mesto in ne na pokaže potrebne listine svojega škofa, naj se tretje, ali cel6 četrto — kakor se je dogodilo mu dovoli opraviti tiha sv. maša: ne smejo v gori omenjenih slučajih. se pa duhovniki grško-iztočnega obreda v Prosimo pa ob enem, naj se, ako se naše cerkve vabiti, da bi tam službo božjo pripeti še kak podoben slučaj, takoj stvar privatno ali celo slovesno obhajali; 3. ako je naznani v našem javnem glasilu, bil tuji duhovnik našega obreda, pa je od Slavja na Srednjih Skotijali. Ako njega prestopil h kateremu drugemu obredu, hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da ne sme v naši škofiji maševati ne tiho ne smo v velikih dvomili in s precej skepticizma slovesno, ako nima za to izrečnega dovoljenja minole nedelje sledili pozivu novega pevskega od knezoškofijskega ordinarijata«. pevskega društva »Slovenije« na Srednjih Na to reagira »Slov. Narod« od dne 1. Škofijah (politični okraj koperski, občina septembra nastopno: »Ljubljanski škof p roti sta-roslovenskemu obredu. Naši ka- miljska). Naši dvomi pa niso veljali mišljenju tamošnjega ljudstva, katero poznamo že iz mnog h lx>jev kakor pošteno, Značajno in toliško-narodni, od Boga postavljeni voditelji v vseh slučajih zanesljivo. Mi smo bili v kažejo svoje narodnjaštvo s tem, da prega- dvomih z ozirom na skromne razmere v njajo slovenski jezik in ga tirajo iz cerkve skromni vasi in nismo si mogli prav pred-kolikor morejo. Nedavno tega je na prošnjo j stavljati, kako naj tamkaj prirede primeren šentjakobsko trnovske Ciril-Metodove podru- | prostor za tako slavnost v ve če m zlogu in žnice dovolil trnovski župnik g. Vrhovnik, kako naj ob takih skromnih razmerah sploh riemanjskemu župniku g. dr. Požarju, da je v trnovski cerkvi daroval sv. mašo v staro-slovenskem jeziku. Šenklavški katoliško-narodni so takrat pihali kakor gadje in se zlasti jezili na vzornega duhovnika in resničnega rodoljuba gosp. župnika Vrhovnika, ker je on pri tisti maši g. dr. Požarju asistiral. No, in sedaj se je oglasil tudi naš katoliško narodni škof in izdal uradno odredbo, v kateri je rečeno med drugim: »Ako je tuji duhovnik obreda grško-iztočnega s staroslovenskim jezikom in pokaže potrebne listine svojega škofa, naj se mu dovoli opraviti tilia sv. maša; ne smejo se pa duhovniki grško iztočnega obreda v naše cerkve vabiti, da bi tam službo božjo privatno ali cel<5 slovesno obhajali; ako je bil tuji duhovnik našega zadovolji toliko število gostov. No, če smo se kedaj še motili, če smo bili kedaj neopravičeno neverni Tomaži, bili smo to pot prav temeljito. Kar smo gledali, videli in doživeli v Srednjih Škofijah, vse nas je presenečalo in radostilo. Kar verjeti nismo mogli, kako da so tisti skromni ljudje v skromni vasici priredili vse tako lepo, divno. Že ta vsprejem ! Vsa vas je prihitela tržaškim in magdalenskim izletnikom nasproti in — z godbo na čelu. Že od daleč je dajalo to dobro ljudstvo — obeh spolov in vseh starosti — na vse možne načine izraza svoji radosti na tem veselem obisku. V vznesenih besedah nas je g. Josip Bertok v imenu vasi Srednje Škcfije pozdravil, izrekši prisego, da }e v tej vasi nepremagljiva narodna pozicija ob obali Adrije. V imenu izletnikov se je zahvalil predsednik »Slovanskega pevskega društva«, gospod Matko Mandić, izrekSi veselje nas vseh na tem, da se je v teh krajih tako lepo jela razvijati narodna zavest. Istotako je storil predsednik »Slavec gospod Anton Miklavžev imenu Magdalen<"-anov. Vsem nagovorom so sledili burni živio-klici od vseh strani. Potem smo korakali v dolgem sprevodu navkreber proti vasi ob sviranju veselih koračnic in veselem plapolanju trobojnic. Cim bolj smo se bližali vasi, tem radostneje nam je vtripalo srce, ker pozdravljanje od strani domačinov je po »tajalo prisrčneje in prisrč-neje. Kakor izgled, kako so se veselili ti skromni ljudje, naj navedemo ganljivi slučaj, da je neka mati z otročičem v naročju naprosila nekega znanega in odličnega tržaškega izletnika, naj jej v spomin na ta prelepi, nepozabni dan — poljubi dete! Ob unodu v vas je bil prirejen lep slavolok, a vas sama je bila vsa povita v zastave. Po vas; je bilo ves čas tako vrvenje, da fi se le s težavo mogel gibati. Bilo js gostov od vseh strani : iz Dekani, od sv. Antona, iz Kopra itd. Najprej so nas domačini sproveli v gostilno na mal odpočitek in — presenečenje : »Slovansko pevsko društvo« in »Slava« sti našli tam pogrnene mize, ki so govorile, kako v tej vasi dehteče cvete divna cvetka — slovanskega gostoljubja. Ali vse je bilo prirejeno tako diskretno, taktno, da izletniki niso vedeli, kako bi se zahvalili na toliki do brotnosti src, na takem ganljivem dokazu — da smo bili dobrodošli v skromni, a pošteni slovenski hiši. Ob 5. uri popoludne se je pričela veselica v velikanskem pokritem «atoru, v katerem je bilo prostora za stotine ljudij. Vsa zidovja so bila zakrita s tapeti, Mi smo kar gledali, od kje neki so ti ljudje poskrbeli vse to 11 Z uku-no prirejenega odra doli je pozdravil goste mladi velesimpatični predsednik tamošnje »Slovenije«, gospod Fran Furlanič, položivši vnovič prisego nepremične zvestobe Skofijcev narodu in domovini. Po taki slovesni besedi iz ust našega kmeta -trpina istrskega so nam kar vibrirala srca, iz katerih so k:j>eli hvaležni živio klici govorniku. Potem pa so se vrstila pevska društva »Sloven'ja« l pod vodstvom g. Bsrtoka), »Slovansko pevsko druitvo« (možki in mešani zbor, pod vodstvom go*p. Srečka Bartela), »Zrinski« (pod vodstvom gospoda Kureta), »Straža« (pod vodstvom gospoda Certoka) in »Svoboda« od sv. Antona. Naša pesem je vršila svojo visoko nalogo: vnemala in uži-gala je srca za ljubezen do domovine ter pozivala glave na delo za blagor naroda. Navdušenje med občinstvom je rastlo od točke do točke. Mnogo smeha je vzbujal med občinstvom prizor »Slovenski so ga naučili« in zopet se nism«» mogli prečil liti sigurnosti v nastopu domačih diletantov, ki so prvikrat nastopili pred občinstvom. Srečkanje na 3 dobitke se je vršilo ob obči veselosti. Potem, po izvršenem programu, pa se je »svobodna zabava« raztegnila kar čez vso vas. (Zvršetek pride.) Iz-pred sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršile so se včeraj sledeče tri kazenske razprave. SvojeČasno vršila se je na koperskem okrajnem sodišču razprava radi tožbe nekega keperskega trgovca proti nekemu pcmjan-skemu poljedelcu, kateremu je koperski trgovec prodal sladkorja in sp:rita, a se je slednji branil plačati, češ, da ni prejel vpra-šavnega blasa. Na tej razpravi je. kakor se je izkazalo na včerajšnji tozadevni kazenski razpravi pred tak. deželnim sodiščem, mešetar Josip Klaj iz Pomjana krivo pričal, vsled česar je bil včeraj obsojen na 2-mesečno težko ječo. Mizar Ivan Trinko je bil obtožen, da je hotel dne 20. julija t. 1. iztrgati iz rok redarjev nekega aretiranca, sodišče pa ga je spoznalo krivim le nedovoljenega umešavanja v službo redarjev in ga obsodilo na 4 dneven zapor. Amalijo K »asi obiskala je prve dni m. ra. njena prijateljica Marija Perper iz Milj in je ostala pri njej več dni. Dne 8. m. m. pa se je Amalija Ilossi za hip odstranila za iz svojega stanovanja, kar je »prijateljica« Perper po rabila v to, da je Amaliji pokrala iz omare nekaj zlatanine. Sodni dvor jo je obsodil radi te tatvine na '2-mesečao ječo. Nesreča. Šestletni Roman Schiavoni igral se je včeraj zjutraj z drugimi otroci v ulici Cattedrale in se vspel na zid, ki ločuje to ulico od bližnjih njiv. Neki drug' deček, j ki je ostal na ulici, je zaupil (da bi prestrašil one. ki so bili na z;du), da gre redar. Schiavoni je vsled strahu zgubil ravnotežje | in padel pet metrov globoko na bližnjo njivo ter si zlomil roko. Nekateri možje, ki so delali na njivi in slišali dečkovo vpitje so mu pritekli na pomoč ter kmalu za tem izročili došli materi, katera je svojega otroka j nesla na bližnjo zdravniško postajo. Tam so mu podelili prvo pomoč in ga potem poslali v bolnišnico. Drmibe premičnin. V četrtek, dne 4. sept. ob 10. uri predpoludne se bodo vslad naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Piccolomini št. 8, uhod v ulici Ac — Danes plima ob 19.21 { rs ip. in ob 10.3 pop.; osesa ob 4.11 predpoludna la ob 4.5 popoludne. Društvene vesti. Zen>ka podružnica sv. Cirila in Metod ija priredi v ponedeljek dne 8. t. m. svojo prvo veselico v Barkovljah. Na tej veselici sodelujeti iz prijaznosti združeni pevski družtvi »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« iz Rojana. Po dovršenem programu bo ples, ki bo trajal do poluooči. K plesu bo svirala Maj ce nov a godba. Slavnost otvoritve zavoda sv. Nikolaja. Upamo in v ta namen apelujemo na vse naše rodoljube, da nam pomorejo, da se res častno proslavi prihodnja nedelja I dan otvoritve našega zavoda. Odbor istega ima že ves ta teden polne roke dela, da pripravlja in ureja, da tem častneje sprejme svoje udeležence. Ker ima zavod za isti dan dovoljenje, da sme točiti vino, preskrbel si je izvrstno kapij;co in vsega dobrega in pikantnega za želodec. Kakor vedno, tako nam bo vojaška godba tudi to pot razveseljevala dušo in srce. Radi godbe bi že tako morali priti, s»j ona sama na Bebi že vleče občinstvo. Kakor »Slovansko pevsko društvo«, tako upamo, da pridejo tudi druga pevska društva ter nas bodo razveseljevala s svojim prekrasnim petjem. Naše vrle odbornice se pripravljajo, da čim krasnejše stopijo v lepili narodnih nošah pred slavno občinstvo. Zavest, da pomoremo novi trdnjavi, da pomoremo ubogim, zapuščenim dekletam, za katere se do sedaj nihče ni brigal, zavest sploh, da zvršujemo človekoljubno in narodno delo, kliče vsem našim rodoljubom : proslavimo slavno slavnost otvoritve zavoda sv. Nikolaja v nedeljo dne 7. sept. ! Za bazar zavoda sv. Nikolaja je darovala gospa Karla Ponikvar krasno stekleno benečansko košarico, g.a Nežika Pirjevec 6 krasuih stenskih nabožnih velikih slik, gospa Masa servico za desert. I parno, da bodo temu izgledu sledile vse naše gospe in gospice. Za možko podrnžnieo sv. Cirila in Metodija v Trstu. Jelisava Gulič nabrala pri banketu na cesarjev god med starešinstvom. godbo in občinstvom v Prvačni 13 K SO stot. — Srčna hvala ! Blagajnistvo. Za podružnieo družbe sv. Cirila in Metodija na Greti nabrala je minolo nedeljo Ljudmila Katalanova pri pevskej zabavi pevskega društva »Zarja« v Rojanu, v konsumnem društvu 7 kron 27 stot. čitalnica iz Solkana z zastavo : pevsko društvo Lipa iz Bazovice po odposlanstvu ; bralno in pevsko društvo iz St. Andreža ; pevsko in tamburaško društvo Podgora iz Podgore ; bralno društvo Orel in bralno društvo iz Ročinja; bralno in pevsko društvo ua Slapu po odposlanstvu ; rokodelsko bralno društvo iz Tolmina ; dobrovoljno gasilno društvo iz Tolmina; akademično ferijalno društvo Adrija iz Gorice po odposlanstvu; dobrovoljno gasilno društvo iz Kanala; tamburaško društvo Kanal iz Kanala. X Slavnost 35 letnice Kanalske čitalnice se bo vršila dne 7. t. m. kakor sledi : Ob 8'/s uri zjutraj odičenje čitalnične trobojnice s trakovi, podarjenimi od rodo-ljitbkinj in rodoljubov Kanalskih ; na to odhod na domače pokopališče, kjer se proslavi spomin pok. skladatelja Jos. Kocijančiča z odičenjem gomile in nagovorom. Potem se bodo vsprejemala predpoludne došla društva. Popoludne se bo vršilo nadaljnje vsprejemanje društev in gostov. Točno ob 3. uri popoludne na trgu pozdrav vseh društev in gostov po slavnem županstvu Kanalskem, odičenje zistav zunanjih društev s spomin-trakovi in venci, na to odhod po trgu z godbo na čelu in odkora-kanje na slavnostni prostor, kjer prične točno ob 31/_. "ri veselica. (Vspored veselici priobčimo jutri. Op. ured. »Ed.«) X Iz Krepelj. Izredni občni zbor našega vinogradskega društva, ki se je vršil dne 24. t. m. na dvorišču go3p. Vinka Kompa-reta (brata go*p. dekana in dež. poslanca Josipa Kompareta) vršil se je sijajno. Kmalo po 4. uri po službi božji došli so udje na lice mesta. Iste je spremljala velika množica ljudstva, mej katero je bilo več odličnjakov, n. pr. trgovec Jurij Stampfel iz Trsta, nekaj gospodov z Dunaja, ki merijo tu železno cesto itd. Predsednik Avguštin Orel je otvoril zborovanje spomnivši v svojem nagovoru, da je tekom leta umrl ud društva Andrej Stok iz Dutovelj. To je bila britka izguba za društvo. Omenjal je, da je društvo napredovalo glede števila členov. Proti predlogu za prelož tev trtnice je bilo nekaj nasprotstva. No, gospod Ivan Ravbar iz Vogelskega dola je se svojo modro in premišljeno besedo pojasnil stvar in potolažil nasprotstva, tako. da so vsi glasovali za predlog. S tem je bilo zaključeno zborovanje in je predsednik zaklical živio presvitlemu cesarju in pa gospodu okr.tjnemu glavarju Rebeku, ki je vedno povspeševal prizadevanja našega društva. Potem smo se zabavali med seboj. Bilo je tudi napitnic. Govorili so tudi gospodje z Dunaja in že omenjeni g. Stampfel. Gospodje z Dunaja so se jako zanimali za društvene stvari, a ker so vešfii samo nemščini, smo pa v tem jeziku dajali pojasnila. G. Stampfel je gospodom hvalil nas kraški teran, a tudi g. Brišček, posestnik v Vogieh je mnogo povspeševal zabavo. Tako je bilo veselja do pozno v noč ob čaši dobre kaplje iz kleti g. Večerine iz Tomaja. X Velika nesreča v kamenolomu. 42 letnemu Ivanu Japlju iz Buzeta, delavcu v nekem tamešnjem kamenolomu, zasulo je včeraj zjutraj kamenje desno nogo in mu jo na več mestih zlomilo. Ko so drugi delavci, ki so mu pritekli na pomoč, odstranili kamenje, prenesli so Japlja na nosilntci na ta-mošnjo postajo, odkjer se je odpeljal s prvim vlakom v tržaško bolnišnico. Vesti iz Štajerske- — Deželnozborske volitve na Štajerskem. Pripravljalno gibanje za bližnje volitve v deželni zbor je v teku. Nemška ljudska stranka je sklicala shod zaupnikov v Gradec. Tudi za deločitev kandidatov iz slovenskega dela dežele je potieben zaupnen shod, da se doseže edinost giede mož, katere naj Slovonci pošljejo v deželni zbor. »Domovina« dokazuje, da deželni zbor v Gradcu ni storil nič koristnega za kmeta. Večina deželnega zbora je direktno nasprotna kmečkemu stanu. To je tista stranka, katero podpira list — »Stajerc«. Pa ne le za gmotno korist kmeta ni deželni zbor storil ničesar, ampak v proračunu so bile vspreiete tudi točke, ki naravnost žalijo slovensko narodnost. Slovenski kmet na Spodnjem Stajer-sbem torej ne more biti v dvomu, na katero stran mu je poseči, ko si bo izbiral može svojega zaupanja. Ce hoče sebi dobro, ne bo volil Stajerčevih kandidatov. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Kanala nam poročajo: Svojo udleležbo na slavju 35-letniea »Narodne či talnice« v Kanalu so do sedaj zglasila sledeča društva : Sokoli : goriški, idrijski z zastavo, solkanski, tržaški z zastavo; druga društva: Velesila iz Skednja ; pevsko in glasbeno društvo iz Gorice ; rokodelsko bralno in podporno društvo iz Gorice z zastavo; Vesti iz Kranjske. * Za pogorelee v Hartinjaku na Notranjskem je daroval presvetli cesar b(X)0 K, g. Alojzij Pogačnik, župan in tovarnar v Cerknici, pa 200 K. * Rubežen pred odhodom v Ameriko. Včeraj po noči je na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški pri Liubljani rubilna koufsija ustavila mesarja I. Mikliča, ki se je hotel odpeljati v Ameriko. Rubiti ga je dal neki tamkajš. trgovec. Rubežen je imala slab vspah ; dobili so pri njem le 09 krajcarjev ali 1 K 48 stot. Mož se je odpeljal «v čeh» v Ameriko. * Nagioma umrla je bolnišnici v Ljubljani službujoča dekla Marija Kristan. Našli so jo mrtvo na stranišču. Zadela jo je kap. * Brivska zadruga t Ljubljani je včeraj slavila svojo petnajstletnico. Ob 3. uri popoludne je bilo slavnostno zborovanje, katerega se je udeležilo 90 oseb. Zvečer pa je bilo v »Mestnem domu« izvajanje modernih in historičnih vplet. Sodelovali so členi kluba frizerjev in lasničarjev z Dunaja. Književnost in umetnost. Družba st. Mohorja. Z velikim veseljem smo že naznanili našim čitateljem, da je število udov družbe letos jako lepo narastlo: 80.046 udov šteje sedaj ta naša družba. Delo, ki Bta je zapričela nepozabni škof A. M. S'om-šek in monsignor A. Einapieler, je Bog obilo blagoslovil. Družba šteje letos 392e udov več nego lani in 1450 udov več nego predlanskim. Po posamičnih škofijah je število sledeče : Goriška nadškofija 8030 (letos 98 udov več), Krška škofra 6060 (letaš 3o7 udov več), Lavantinka škofija 25408 (letos 1637 udov več) Ljubljan-ka škofija 31313 (letos 172»> udov več) Tržaško- koperska šk< tija 4268 (letos 227 udov več), Sekov.ska šk« fija 550 (letos 42 udov manj) Somboteljska škofija 340 (letos 5 udov manj), Zagrebška nadškofija 440 (letos 33 udov manj), Senjska škofija 193 ('etos 13 udov manj), Poreška škofija 132 (letos 4 ude manj), Djakovska škofija 00 (letos 1 uda več), Bosna 229 (letos 3 ude več), Vi-demska nadškefija 183 (letos 2 ude manj), Razni kraji 420 (letos 121 ulov manj), Amerikanci 982 (letos 74 udov ve"), Atrika in Azija 242 (let^s udov 33 več). Pregled nam kaže, da je najlepše napredovala ljubljanska škofija, ki ponosno stopa vsem drugim na čelu, ter ima letos 1720 udov več. Glede n-'predka za njo ne zaostaja skoro nič levaniinska šk< fija, v kat?ri je 1637 udov več. Le >o se je postavila tudi krška škofija, kjer smo vkljub tako t*žtvnim razmeram vendar častno napredovali za 357 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško koperska škofija, kjer je 227 ulov veČ, in g >-(Dalje na četrti strani.) XXX XXXXXXXXXXXXX X X X X X X X K X X X X X X X X X X X X X X X X X X X n X X X X X X X X X <*XXXXXX*XXXK ©©©©©©©©SSJSJaJ-SJSJSJ d © p« postavili rodni bratje onkrpj »velike .uže«. Amerika švje 74. Afrika in Azija 33 udov več. Po drug h krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo. Mohorja bo m bodi geslo tudi zanaprej : Ne nazej is oavdol, marveč vedno naprej in ■avzgor! Brzojavna poročila. Izsredi v Zasrebn. ZAGREB 3. (B.) O polunočJ so mani-festanti udrli v stanovanje stotnika Witasa, ki je bil nanje streljal, ter so potem plenili po raznih stanovanjih in trgovinah Srbov. Policija je zaprla več oseb, med istimi tudi dva urednika. \Vittas, ki je po noči po V egnil, se je zjutmj vrnil ter je bil zopet napaden od množice, o čemer je bil t^žko ranjen. BUDIMPEŠTA 3. (B.) Ogrski kore-1 spondenčni bi«6 javlja iz Z-igreba, da se je denv.n-trantov obrnil proti h'ši, kjer biva stotnik \Vittass ter so s koli pobili vsa okna prvega in druzega ta Istropja. Pol eskadrone ulanov je sice r razpršilo ncnoiico, ali ista se je hitro zopet zbrala, eiro je odšlo vojaštvo, ter je udrla v stanovanje \Vittasa, kjer je v?e demolirala. Stotnik \Vittas je pobegnil preko ograje. Na to je množica udirala v razna stanovanja Srbov. V Preradovićevi ulic- so bdi veliki izgredi. Imenovanja v Primorjn. DUNAJ 3. (B.) »\Viener Zeitungc objavlja: Miniftterski predsedniic kakor voditelj mini"ter-tva za notranje stvari je me noval stavbena adjunkta Fiorovante Derossi in Silvija Pippana ioženerjema za državno etivbeno službo v Primorju. Minister za nauk in bogočastje je na podlagi 4 naredbe, izdane v sporazumljenju z minister-stvora za nauk in I>ogoča9tje, od 31. jul. 1896, tičoče Fe zasnutja kolegija izvedencev v stvareh pravic iznajditeljev in duševnih proizva-jateljev, imenoval urednika ursdntga lista »L* usaervatore Triestino«, dra. Antona Bersa, predsednikom tega kolegija za obsežje literature v Trstu in sicer za čas tekoče funkcijske perijode. Obrtni učni zarodi. DUNAJ 3. (B ) »\Viener Zeitung« objavlja naredbo ministrstva za trgovino, izdano v s po razum ljenju z min sterstvom za nauk in l>ogoča8rje od 5. t. m. o imenovanju obrt nin naučnih zavodov, katerih spričevala opravičujejo za nastop v rokodeUki obrti. Odvetniške pisarne gg. Dr. Otokarja Rybai, Dr. Jos. Abram, Dr. Mateja Pret-ner, Dr. Gustava Gregorin in Dr. Edvarda Slavik ostanejo zaprte tudi ob nedeljah mesca septembra. M. Aite o 0 trgovina z man i fakt urni m blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti sdavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo Q 0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, V 0 da more \ polni meri zadostiti vsem zahtevam Q cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz pruh tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice . tu je velikanski izber platnenega in bombažnega blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrete perila, bodi od bembaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za drultvene znake Sprejema naročil na moške obleke ft jo n.^ri. katere iz\rši najtočneje in najnatan- ft neje po cenah, da :-e ni t ati konkurence a 1 Poskušaj, da se prepričaš ! J tooo-oo- Najstarejša slovenska tovarna 111 zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča Bvojim cenjenim rojakom gvoje najboljše in trpe/no pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne icdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne narocbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Razglas. g 1 © p a p 5" et- H< P M M 4 O o s* b 88 O 09 -O n <0 (S 3 Q) O n O o< M 05 t: o < < 0) X O < n 0) JI Naznanja se, da bo dne i1, septembra j t. 1. v Dekanih pri Kopni navadni ]semenj za živino, les, lončenino. suho robo itd. V ta nameni so pripravljeni po zakonit zahtevani prostori. I praviteljstvo občine Dekani, dne 25. avgusta 1 902. Upravitelj : G r e g o r i 6. _____r 1 Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJDIČ •v Oelju, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ckov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pesode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ysega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje strepev (šterje), »ončere cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v streko železne trgovine spadajoče predmete. UST Tomaže v-ct žlindra., najboljše umetno g-nojilo. • Bogata izber vsakovrstnih, nagrobnik križev. * i-K A Gene nizke. m xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o o o oo oo oo o o o oo oo oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrd k a Hieronima Pagliano izključno pravico po-uopati proti vsakomur, ki hi ra 7 peča vel ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki v*e sodoe trtške in odvetniške ttoške p rov zračene do leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. nas stric prof. Hieronim Pagliano ter htanimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Y*i ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, eo bili predloženi pristojnemu sodišču. Poživljamo v-akrgar, da prekliče; to zadošča v dokaz re«nice, kojo smo vedno trdib in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov, Zgoiaj o/načeDe listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno i7delke, koji nosijo Da lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4, Calata S. Marco x X X X X X X X X X X X X X n X X X X X X Prodajalnica izgotovljenih oblek = „m citta fli Trieste1' = tvrdke obdb EDVARD KALASCH mnom Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Fr,L"V* l.inlM IHIJf— KH****************************** Odlikovan z dveini zlatimi in br<>-iiastiin! kolajnami Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje liišii nu Op^inali. s kuhinjo, štirimi >v>j;»nii. vrtom in vodnjakom. Naslov pove uredništvo Kdinosti«. G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za lizarsfco orofije in parkete, stavMesto in netno kljnčarstvo. Delalnica za konštrukcijo železa itd. Sprejema naroči »e za vsakovrstna m zarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in i zložna okna na vreteno, vrata, jtoriale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatcornice na vreteno ita. itd. Fran Hlaiatf ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri eenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. str Popravljanje starega obuvala. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in zmernimi cenam'. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. 0 0 0 nepreklicno 25. septembra 1902. kron Glavni dobiček 30.000 kron OIibšKb rastavne srečke Josip Bolaftio. Mandl & C'.o. Herc uri o ^ , Triestiiio, Is. Neumanu, Henrik Sehiff- po 1 krono mami. Josip Zoldan v Trstu. Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10°0 odbitkom v gotovini. Srečkanje že 4. oktobra 1902. Srečke loterije c. i fli. reflarstva po 1 krono 1500 dobitkov, mej temi 100 glavnih dobitkov v efektivni vrednosti kron 50,000 kron. Prvi trije glavni dobitki kron 25.000, 5000, 1000 !»e izplačajo nsi zahtevanje po odbitku zakonitega davka v gotovem denarju. VdobivajO se v vseh menjalnicah, tobakaruah, loterijskih nabiralnicah in pri Polizei-Lotterie-BureaiL Dunaj, L Siiigerstrasse 2, kateri pošilja tudi vsakemu kupcu srečie brezplačno in franko izkaz srečkanja.